Glasilo - december 2011

Glasilo župnije s Salezijanskim Mladinskim Centrom Ljubljana R akovnik

DECEMBER 2010/ŠTEVILKA 10/LETO XXVIII

PRIDI ravi dekle fantu, fant dekletu; »PRIDI«, pravi nevesta ženinu, ženin nevesti; »PRIDI«, pravi žena možu, mož ženi; »PRIDI«, pravi človek Bogu, Bog človeku…

Adventni čas je čas pričakovanja. Pričakujemo rojstvo našega Odrešenika Jezusa Kristusa.

Pred dva tisoč leti je Jezus zaživel naše zemeljsko življenje. Na svet je prišel v revščini. Rodil se je v hlevu. Sprejeli so ga preprosti pastirji.

Kaj pa danes?

Kaj pričakujemo? Veselo nakupovanje! Lučke! Darila!

Jezus želi vstopiti v naše srce. Lahko damo primerjavo: smo v hiši.

Nekdo potrka. Od nas je odvisno ali bomo gostu odprli ali ga bomo povabili, da vstopi. Ali pa ga bomo pustili pred vrati?

Jezus trka na naša vrata in čaka.

p

UVODNIK

Adventni čas je priložnost, da poživimo našo družinsko molitev. Vsak večer se lahko družina zbere ob adventnem venčku. Prižgemo svečko, zapojemo kakšno pesem, preberemo zgodbo iz adventnega koledarja/otroci so ga dobili pri verouku/ ali kaj iz svetega pisma, povemo prošnje, pa še zmolimo kakšno molitev. V družino lahko sprejmemo tudi Marijo, ki roma po naši župniji. K skupni molitvi se lahko zbere družina, sosednje, rodbina, skupina …

Veselo pričakovanje in naj se resnično Jezus rodi v srcu vsakega izmed nas .

Vaš župnik Franc

VARUJ NAS MATI

2

december 2011, številka 10

KORAKI

PISMO SLOVENSKIH ŠKOFOV PRED DRŽAVNOZBORSKIMI VOLITVAMI 2011 lovenski škofje želimo pred bližnjimi državnozborskimi volitvami najprej poudariti, da so volitve najbolj pomemben trenutek v življenju demokratične družbe. Dejansko gre za edino priložnost, ko državljani neposredno odločamo o svoji prihodnosti. Zato sta udeležba na volitvah ter odgovorna in premišljena izbira pravih kandidatov pomembna moralna dolžnost, ki izvira iz naše soodgovornosti za gmotno in duhovno blaginjo vseh prebivalcev Slovenije. Vse verujoče rojake in vse druge državljane pozivamo, naj se volitev zanesljivo udeležijo in preudarno volijo. Glas vsakega je enako pomemben in enako potreben. Zato volitev ne smemo lahkomiselno opustiti in se odpovedati dostojanstvu svobodnega državljana, ki zna del odgovornosti za širšo skupnost sprejeti tudi nase. Zadnji koncil jasno naroča: »Vsi državljani naj se torej zavedajo pravice, ki je hkrati dolžnost, da uporabijo pri volitvah svojo svobodo v prid skupne blaginje« (CS 75, 1).

Od zadnjih državnozborskih volitev so se razmere v Sloveniji močno spremenile in poslabšale. Smo globoko v gospodarski in moralni krizi. Tudi zato je zelo pomembno, da skrbno pretehtamo svojo odločitev in damo svoj glas tisti politični stranki, od katere lahko pričakujemo, da bo spoštovala in uveljavljala temeljne vrednote in ključna izhodišča za našo boljšo prihodnost. To je najprej pravna država, ki bo dosledno uveljavljala načelo pravičnosti in poštenja ter ustvarjala pogoje trdnega gospodarskega razvoja z novimi delovnimi mesti in pravično porazdelitvijo dobrin. Potrebujemo demokratično državo, ki bo spoštovala življenje in človekovo dostojanstvo, ki bo varovala družino, posvečala dolžno pozornost vzgoji mladine za vrednote, na katerih temelji pošteno in srečno življenje, ter skrbela za solidarnost z ljudmi v stiski in preizkušnji ter za zdravo okolje.

Kot katoličani pa bomo pozorni tudi na to, da bomo izvolili poslance, ki priznavajo pomembnost krščanskih vrednot v družbi in so v svojem okolju dokazali, da so vredni našega zaupanja. Tudi tukaj velja

S

VARUJ NAS MATI

3

december 2011, številka 10

KORAKI

Jezusova beseda: »Po njih sadovih jih boste spoznali« (Mt 7,16).

Na koncu ne moremo mimo znanih in vedno veljavnih besed svetniškega škofa bl. Antona Martina Slomška: »Še enkrat vam rečem: volite modro, izvolite dobro; kakor si boste sami postlali, tako boste ležali.« Slovenski škofje

PASTIRSKO PISMO OB JUBILEJNEM LETU LJUBLJANSKE NADŠKOFIJE ragi bratje in sestre!

Na praznik sv. Nikolaja, zavetnika ljubljanske stolnice, je pred 550 leti rimsko-nemški cesar Friderik III., prijatelj papeža Pija II., ustanovil ljubljansko škofijo, ki jo je nato papež potrdil 6. septembra naslednjega leta, 1462. Zato razglašam obdobje med 6. decembrom 2011 in 6. decembrom 2012 za jubilejno leto ljubljanske nadškofije.

Ustanovitev prve škofije na osrednjem slovenskem ozemlju je velikanskega pomena za ves naš narod in torej presega škofijske meje.

Posebnega pomena je za mesto Ljubljana, ki je postalo sedež škofije.

Danes se tega pomena težko zavedamo, ker živimo v sekulariziranem času, ko so vera in cerkvene ustanove porinjene na rob družbenega dogajanja in odločanja. V preteklih stoletjih pa ni bilo tako, zato so skozi pet stoletij in pol ljubljanski škofje in drugi vidni člani škofije odigrali vlogo, brez katere bi Slovenija zagotovo ne bila takšna, kakršna je. Torej je prav in primerno, da si v tem letu osvežimo zgodovinski spomin in zdrav krščanski ponos, ki ga upravičuje naša zgodovina. »Škofija je del Božjega ljudstva … strnjenega okoli svojega pastirja in z njim po evangeliju in evharistiji zbranega v Svetem Duhu. Tako sestavlja delno Cerkev, v kateri resnično živi in deluje ena, sveta, katoliška in apostolska Kristusova Cerkev,« so zapisali na zadnjem koncilu (prim. Š 11). Ustanovitev naše škofije pred 550 leti je torej pomenila ustanovitev

D

VARUJ NAS MATI

4

december 2011, številka 10

KORAKI

delne ali krajevne Cerkve, da njeni člani na svojem ozemlju prevzamejo pod vodstvom svojega škofa poslanstvo Cerkve. S tem sta cesar in papež priznala, da so bili naši katoliški predniki na tem ozemlju to poslanstvo sposobni prevzeti in ga častno izpolnjevati. Zgodovina je to zaupanje cesarja in papeža potrdila, naša dolžnost danes pa je, da v spremenjenih razmerah ostanemo zvesti zgledu svojih prednikov.

Tako bo naše praznovanje predvsem namenjeno temu, da bi jasneje uzrli svojo prihodnost in naloge v njej. Naše temeljno poslanstvo ostaja versko in moralno. V primerjavi s preteklostjo so odpadle številne izobraževalne, kulturne in družbene dejavnosti, čeprav se jim ne odpovedujemo. Zato pa toliko bolj izstopa naša prva dolžnost oznanjevanja krščanske vere in njenih moralnih vrednot.

V preteklih stoletjih so naši predniki katoliško vero sprejemali precej samoumevno, danes pa se mora za te neprecenljive vrednote vsakdo odločati osebno in nemalokrat zbrati pogum, da ostane zvest veri in Cerkvi. Razmere, ki našo prednostno nalogo še bolj poudarjajo, so se torej bistveno spremenile. To je oznanjevanje evangelija o Jezusu Kristusu, učlovečenem Božjem Sinu in našem edinem Odrešeniku, ter zbiranje v občestvo tistih, ki so to vero sprejeli. To je tako imenovana »nova evangelizacija«, okrepljeno oznanjevanje in pričevanje o neskončni Božji ljubezni do vsakega izmed nas »z novo gorečnostjo, na nov način in z novimi izrazi«, kakor bi rekel bl. Janez Pavel II. Zato bomo tudi vse dogodke, s katerimi želimo v prihodnjih mesecih zaznamovati to jubilejno leto, usmerili »k še večji medsebojni povezanosti, soodgovornosti in sodelovanju«, kakor nam naroča Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem (431). Seznanjanje z zgodovino naše škofije naj okrepi našo katoliško zavednost, romanja v naša škofijska središča naj okrepijo našo pripravljenost za sodelovanje, osrednje bogoslužne slovesnosti ob začetku in ob koncu jubilejnega leta pa naj nas napolnijo z novo gorečnostjo in požrtvovalnostjo za misijonarsko pričevanje v okolju in zgodovinskem trenutku. V ta čas nas je postavila Božja previdnost in ga kljub znanim težavam s hvaležnostjo sprejemamo kot milostni trenutek za svojo vero, upanje in ljubezen.

VARUJ NAS MATI

5

december 2011, številka 10

KORAKI

Zato vas vabim, da se z navdušenjem pridružite različnim jubilejnim dogodkom in praznovanjem, da se bomo vsi skupaj še bolj povezali in utrdili v svoji zvestobi Jezusu Kristusu v Katoliški cerkvi za nove naloge, ki so pred nami.

Vse, duhovnike, redovnike in vernike, pa vabim na začetek jubilejnega leta, ki ga bomo obhajali v ljubljanski stolnici na Miklavževo nedeljo, 11. decembra 2011, ob 16. uri. msgr. dr. Anton Stres ljubljanski nadškof metropolit

PRVI PETKI v triletni pripravi na 200-letnico rojstva sv. Janeza Boska 2015.

2. V materini šoli 4. novembra 2011 Ali jo poznate? Don Boskovo mater Marjeto? Brez nje ne moremo poznati in razumeti njenega sina Janeza. Od matere je prejel vse: življenje, dobro vzgojo, globoko vero, ljubezen do otrok, trden značaj, nezlomljivo upanje, sinovsko pobožnost do Marije … Kakšna dota? Ko bi je danes bili deležni vsi otroci!

Ne preseneča nas, da je Janez Joergenssen življenjepis o sv. Janezu Bosku začel z ugotovitvijo: »V začetku je bila mati.« Potem pomenljivo dodaja: »Otrok postane to, kar mati hoče, da postane.« Na začetku življenja Janeza Boska je torej mati Marjeta.

Pomen matere za življenje otroka je več kot otipljiv. Danes je to treba posebej poudariti, ko smo že razvrednotili vlogo očeta, je sedaj na vrsti še mati. Vse je prav in normalno, samo to ne: oče, mati, otrok! Ne, to pa ne: otrok, mati, oče! In že prihajajo z »znanstvenimi« dokazi, da za otroka sploh ni pomembno, kdo je z njim ... Kot da bi otrok bil blago v veleblagovnici: kdor koli pride, ga naloži v voziček in ga odpelje.

VARUJ NAS MATI

6

december 2011, številka 10

KORAKI

Pa bi bilo treba narediti dejansko samo eno: vse usmeriti v to, da bodo ljudje očetje in matere na najboljši način, ki ga premoremo. Pa to razvrednotimo zaradi nekaj anomalij in razglašamo za enakovredno vse, kar si kdo zamisli. Samo da je proti zakonu, posebej katoliškemu!

Pojdimo k materi Marjeti, pri njej bomo našli: življenjski optimizem, zaupanje v življenje, ki je nekaj lepega, veselje nad vsem dobrim in lepim, ljubezen do otrok, zvestobo in predanost, srečo in zadovoljstvo … Štiriindvajsetletna se je poročila z vdovcem – tako je storila po predlogu očeta, sama je že sklenila, da bo ostala samska –, z možem pa je v dom dobila njegovega otroka Antona in priletno hromo taščo.

V njunem zakonu sta se rodila starejši Jože in Janez. Po petih letih zakona je ostala vdova, sama z otroki in taščo. Pet ust, ki jih je bilo treba nahraniti, trije otroci, ki jih je bilo treba vzgojiti, hroma tašča, za katero je bilo treba ustrezno poskrbeti. Za vse to pa samo ženske roke matere Marjete, stare 29 let, s kravico ali dvema ter pednjem njive in vinograda. To je bilo vse.

Pa je ta preprosta kmečka žena, sicer nepismena, naredila doktorat iz vzgojnih znanosti in si spletla svetništvo avreolo življenja z odliko.

Pri njej ni bilo nič godrnjanja, nič črnogledosti, nič tistega, samo »poskrbi zase – drugi naj zase«. Zavrne možnost ponovne poroke: »Bila bi slaba mati, če bi zapustila otroke sedaj, ko me najbolj potrebujejo! Oskrbnik je oskrbnik, jaz pa sem mati svojih otrok« Vztrajne snubce je dokončno odpravila z odločno izpovedjo: »Za vse zlato sveta ne bom zapustila svojih otrok!« Njej je bilo največ biti mati, dobra mati, ljubeča mati, skrbna mati. V tem je našla svojo srečo in svoje zadovoljstvo. Če ji je Bog dal moža in otroke, potem ji je namenil poklic matere, zato se hoče vsemu drugemu odpovedati in opraviti dobro to svoje poslanstvo, svojo življenjsko nalogo.

Svoje materinske vloge ni odložila vse do svoje smrti: najprej je bila mati svojim trem otrokom, potem mati svojim 16 vnukom, končno mati 1000 sirotam njenega sina Janeza v Oratoriju v Torinu. Zanjo je mati tisto največ, kar lahko doživiš. Kajti materino ljubezen potrebujeVARUJ NAS MATI

7

december 2011, številka 10

KORAKI

mo bolj kot vsakdanji kruh. Otroci so bili brez očeta in brez gmotnega blagostanja, pa vendarle niso bili ne sirote in ne berači, saj so imeli obilje materine ljubezni, ki je od dela z raskavimi rokami božala svoje otroke tako nežno, kot zlepa ne zmore vsaka mati, kakor zatrjuje sin Janez. Pri hiši ni bilo nič za razvajenost, pa se je vedno našlo kaj, kar so podarili beračem in revežem. Čudeže je delala njena obljuba ljubezni do otrok. Ko je otrokom rekla: »Vi veste, kako vas imam rada!« so otroci v živo začutili ceno njene ljubezni. Zaradi tega so živeli v tesni povezanosti, ne samo fizično, pač pa tudi psihično, socialno in duhovno. Rasli so v zrele, polne osebnosti vsi trije in mati z njimi. Celo težek in nekoliko prismuknjen Anton je bil dober oče svojim desetim otrokom in gospodar v svojem novem domu.

Zares se splača, da stopimo za nekaj trenutkov v vzgojno materinsko šolo don Boskove matere Marjete. Prosili bomo vsemogočnega Boga, naj jo čim prej poveliča na čast oltarja, da nam bo svetel zgled vzgojiteljice in velika priprošnjica v ljubezni do otrok.

Mati Marjeta je bila v Jezusovi šoli. Ob Jezusovem odprtem Srcu se je naučila zastonjske ljubezni. V veri je doživljala čudovito resničnost, da je Bog v svoji neskončni ljubezni do nas sklenil za nas umreti, da bi nas odrešil. »Če je Bog nas tako ljubil, da je dal svojega Sina za nas, potem smo tudi mi dolžni ljubiti drug drugega!«, vsakega človeka, kaj šele svojega otroka in svoje domače.

Kdor je bil zares v Jezusovi šoli, njegov učenec, ta bo to izkušnjo vnašal tudi v svoja razmerja do drugih ljudi, predvsem v vzgoji, v odnosu do otrok in mladine, to bo v vsem zaznamovalo njegovo življenje ...

Molitev za beatifikacijo častitljive Marjete Bosko, matere sv. Janeza Boska: Bog, naš Oče, zahvaljujemo se ti za mater Marjeto, močno in preudarno ženo, srčno mater ter modro vzgojiteljico.

VARUJ NAS MATI

8

december 2011, številka 10

UTRIP

Izkaži nam milost, da jo bomo gledali poveličano in bo tako pred nami sijala pot njene svetosti, ki jo je živela sredi vsakodnevnih opravil in v ponižnem služenju bližnjim.

Na njeno priprošnjo nam podeli milosti, za katere te z zaupanjem prosimo.

Po Kristusu, našem Gospodu.

Amen.

Tone Ciglar

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET rečanje smo začeli s pesmijo, molitvijo in razmišljanjem o dogodku, ko je don Bosko obljubil na dan vernih duš fantom kostanj.

Kupil ga je le tri vreče, a se košara kostanja ni izpraznila. Sestra Marta in Monika sta tudi nam pripravili kuhan kostanj.

V študijskem delu smo prebrali referat p. Marjana Čudna Korupcija – pojem ali dejanja?

Nekaj poudarkov iz referata: Demokracija ima svoje šibke točke. Ena izmed njih je korupcija.

Diktature se rade pohvalijo, kako so odpravile korupcijo in kriminal.

Korupcija in pomanjkanje občutka varnosti sta rak rana demokracij, morda tudi njihov konec. Korupcija je način delovanja in mišljenja širokih plasti družbe.

Korupcija je prisotna v politiki, okuženi so župani, predstavniki vseh mogočih državnih agencij, komisij, združenj ter drugih institucij. Prisotna je tudi v zdravstvu, sodstvu, tožilstvu, medijih, kmetijstvu, policiji, sindikatih in pri notarjih. Ne manjka je tudi v gospodarstvu, cehovskih združenjih, na borzi. Prisotna je tudi med malimi ljudmi.

S

VARUJ NAS MATI

9

december 2011, številka 10

UTRIP

Po raziskavah naj bi bilo največ korupcije v zdravstvu, med odvetniki in notarji, inšpektorji in policisti, najmanj pa naj bi bila verjetna pri učiteljih in profesorjih. Kot najpomembnejši vzrok za to navajajo neučinkovit pregon, sledi pa pomanjkljiva zakonodaja, prenizke kazni in ustaljene navade.

Slovenci na to reagirajo apatično, stvari gredo mimo nas, nekaj kar se nas ne tiče.

Pogosto slišimo kako je Cerkev ločena od države. Vendar pa to morda velja za Cerkev kot institucijo, katoličani pa smo tudi državljani te države in zato soodgovorni za socialno in moralno stanje. Naša krščanska dolžnost je grešnike svariti in stalno opozarjati na greh korupcije.

Pred korupcijo nas svari tudi papež Benedikt XVI.: »Korupciji se je treba postaviti po robu s primerno »obrambo«. Korupcija danes učinkuje vse močneje na posameznika, pa tudi na narode in družbo.

Ti so zaradi nje oropani dobrine zakonitosti, ki je nujno potrebna za nemoteno delovanje gospodarstva in politike. Zaradi obsega, ki ga je dosegla, je nujno prakso in kulturo korupcije nadomestiti s prakso in kulturo zakonitosti. Korupcija spodkopava politični in družbeni razvoj, zadeva tako bogate kot revne narode.« Na vse to nas opozarja tudi sedma Božja zapoved, ki ukazuje spoštovanje dobrin in s tem, da izvršujemo dela pravičnosti in ljubezni, zmernosti in solidarnosti. Zahteva spoštovanje danih obljub in sklenjenih pogodb, popravo storjene krivice in vrnitev krivično prisvojenega, prepoveduje pa predvsem tatvino.

V ŽPS smo se vprašali, kaj lahko storimo mi?

Imamo priložnost ozaveščanja doma, v službah,... Spremeniti bomo morali kulturo. Gre za naše spreobrnjenje, naše mišljenje. Če se bomo zavedali in trudili, bo nekaj, čeprav bo le kapljica v morje. Zavedati se moramo, da smo kristjani sol in luč!

Barbara Oblak

VARUJ NAS MATI 10

december 2011, številka 10

UTRIP

IZLET ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA IN GOSPODARSKEGA SVETA ljub sivemu, oblačnemu in meglenemu vremenu smo se člani župnijskega pastoralnega sveta in gospodarskega sveta v nedeljo, 20. novembra 2011, ob 13. uri, odpravili na izlet. Naš namen je bil, da se bolje spoznamo in da si ogledamo tudi kakšno zanimivost v Sloveniji. Še posebno smo se veselili, ker je imel župnik Franc Brečko ta dan rojstni dan. Pripravil nam je lepo popoldne in druženje.

Z avtobusom smo se brezskrbno, veselo in s kratko molitvijo odpeljali proti Škocjanu na Dolenjskem. Najprej smo se ustavili v skupnosti Cenakolo, ki jo je ustanovila julija 1983 sestra Elvira kot odgovor klicu velikega števila obupanih, naveličanih, utrujenih in razočaranih mladih, odvisnikov in tistih, ki to niso, a so nezadovoljni s svojim življenjem, da jim pomaga v iskanju sreče in pravega smisla življenja. Tisti, ki vstopijo v skupnost Cenakolo se srečajo s preprostim, urejenim, družinskim načinom življenja. Njihov delavnik temelji na delu, molitvi (rožni venec, adoracija, branje božje besede), iskrenih medsebojnih odnosih ter pogovoru, prostem času in razvedrilu. S tem gradijo prijateljstvo in požrtvovalnost. Pomemben del življenja v skupnosti je vera, ni pa to pogoj za vstop v skupnost.

Poslušali smo pričevanje dveh fantov, ki sta tu zaradi odvisnosti z mamili. Čeprav nismo načrtovali, smo imeli skupno mašo v njihovi kapeli, ki so jo sami opremili. Fantje so zelo lepo sodelovali s petjem pesmi v italijanščini, ki jo vsi znajo. Za nas pa je bilo to prijetno in zanimivo doživetje. Ogledali smo si tudi njihove delovne prostore in živali.

Pot smo nadaljevali do župnijske cerkve, ki je posvečena sv. Kanciju, Kancijanu in Kancijanili. Tu nas je sprejel župnik Damjan Štih.

Ogledali smo si nov spomenik Ignacija Knobleharja (1819-1858) doma iz Škocjana na Dolenjskem, ki je bil apostolski vikar misijona v Sudanu in prvi pionir evropske civilizacije ob Belem Nilu. Škocjanski župnik nam je opisal cerkev in njegovo področje delovanja, saj je tu še 10 po-

K

VARUJ NAS MATI 11

december 2011, številka 10

UTRIP

družničnih cerkva. Ob koncu smo si ogledali še novo župnišče, ki bo začelo delovati v prihodnjih dneh. Dan smo prijetno zaključili v bližnji zidanici in se domov vrnili polni lepih vtisov.

Barbara Oblak

VZGOJA IN AGRESIVNOST sredo 30.11.2011 smo na Rakovniku lahko poslušali predavanja dr. Stanka Gerjola (doktor teologije in pedagogike/psihologije; dekan in profesor na Teološki fakulteti v Ljubljani), ki je svojo pot prehodil kot župnik in kaplan, ravnatelj študentskega doma, je avtor veroučnih učbenikov za višje razrede, prenekaterih strokovnih člankov in tudi knjižne uspešnice »Živeti, delati, ljubiti«.

Tema, ki je vedno aktualna, ne glede na to ali govorimo o otrocih, mladostnikih ali odraslih.

Za začetek me je presenetila izjava, da smo vsi agresivni, saj je to pogoj, da preživimo, začenši v maternici. Če agresijo analiziramo s fiziološkega vidika (potek v telesu), gre za neke vrste prehitro – avtomatsko reakcijo v možganih, ko le ti ne morejo dobljene informacije predelati na običajen način in jo zato pošljejo po bližnjici v točko imenovano amigdala (center, ki ocenjuje in ustvarja strah), kar sproži nerazumsko reakcijo. Že Sveto pismo nam daje primere agresije in to že na začetku, z izgonom Adama in Eve iz raja, seveda vedno z nekim naukom za človeka. Vendar obstaja ločnica med zdravo agresivnostjo in tisto, ki meji na nasilje. Kot vsa ostala izražanja, tudi to nastaja in se razvija ter manifestira glede na to, kakšna osebnost je posameznik. Kar pa je zopet poleg osnovnega zametka tipa osebnosti (shizoidna, depresivna, histerična, kompulzivna) odvisno tudi od vzgoje, ki jo je oseba deležen v otroštvu. Zato ne pozabimo, da je komunikacija temelj vzgoje in najboljša naložba v naše otroke. S tem razrešimo marsikatero nerazumevanje

V

VARUJ NAS MATI 12

december 2011, številka 10

UTRIP

in odpor. Obstaja več tehnik oz. metod ali pristopov, glede na okoliščine in tip človeka, s katerim komuniciramo. Vsekakor pa je sprotno predelovanje čustev najprimernejše zdravilo. Dober ventil za takšno predelovanje so tudi telesne- športne aktivnosti. Če govorimo o otrocih, ne smemo spregledati, da vsak odpor ali nestrinjanje še ne pomeni, da dejansko mislijo ali čutijo to, kar rečejo, saj so njihove izjave in dejanja pogosto samo zrcalna slika nečesa, kar si želijo. Zatorej starši, poslušajmo tudi tisto, kar povedo med vrsticami in se naravnajmo na njihovo frekvenco. Saj vendar sami vemo, kako se počutimo, ko nas partner ne razume, kadar mu kaj sporočamo z drobnim tiskom, ker nas je strah povedati direktno.

Sveto pismo nam še na več mestih pokaže, da je agresija del življenja, pomembno je le, kako jo uporabimo oziroma kaj se iz nje naučimo (Vesoljni potop, zgodba o Kainu in Abelu, Jakobov boj z Bogom, …)

Vsekakor pa je treba reči, da se moramo agresije zavedati najprej pri sebi (tako kot vseh drugih čutenj), če želimo spremeniti agresijo nekoga drugega. Kot pravijo mladostniki, če jih vprašate, kaj si želijo od odraslih: »Spravite sebe v red, pa bo z nami vse ok-ej«. Izjava, ki je še kako na mestu, pa vendar nam vzame sapo, ko jo slišimo – saj z nami je vendar vse v redu.

Morda je prav adventni čas tisti, ki nam s svojo umirjenostjo in poglabljanjem lahko pomaga, da začutimo tudi sebe, si prisluhnemo in naslednjič, ko nas kdo preseneti s svojo agresijo, globoko vdihnemo in pomislimo, kaj smo tudi mi storili, da se je ta agresija usmerila na nas.

Nenazadnje pa je tudi molitev tista, ki pomaga - tako osebi, za katero molimo, kakor tudi nam, ki molimo zanj. Saj veste, za vsako stvar sta potrebna vsaj dva.

Pa naj vam bodo prazniki blagoslovljeni s hvaležnostjo za prejeto in povrnejo upanje, da je marsikaj mogoče spremeniti.

Organizatorjem hvala za to priložnost in se priporočamo še za kakšno predavanje.

Inka Nose VARUJ NAS MATI 13

december 2011, številka 10

UTRIP / KARITAS

ZAHVALA ragi prijatelji, znanci in vsi ostali, ki ste v lanskem in letošnjem letu molili za zdravje našega najmlajšega – Mihca. Se vam iskreno zahvaljujemo. Z vašo pomočjo in priprošnjami je dočakal še en božič in kot lučka žari na vse nas, ter nas opominja, da je vse minljivo in nič samo po sebi umevno. Vsem vam želimo blagoslovljene praznike in izpolnjeno novo leto.«

D

Družina Nose - Milan, Inka, Živa, Žan, Miha

OSTANI NJEGOV OTROK dventni čas je enkraten čas, čas pričakovanja, čas miru. Advent ni samo čas nakupovanja, okraševanja, zabav, da se vsa energija porablja za zunanje dogajanje. Nekdo pa čaka – čaka, ostaja sam s svojo ljubeznijo.

Skušajmo najti čas zbranosti in miru. Božje kraljestvo se nam bliža z rojstvom Otroka v betlehemskem hlevu. V adventu se skušajmo vsak dan poglabljati v to skrivnost: Bog se nam približa kot otrok!

Kako naj se pripravimo na Božič? Tako kot Marija, z veliko zbranostjo. Naj nas skrbi in delo ne zamotijo in preveč obremenjujejo.

Tudi Marija ni v miru pričakovala veselega dogodka: bila je na poti več dni, potovanje je bilo naporno. Ko je prišla v Betlehem, ni bilo prostora, da bi se odpočila. Niti toliko udobja ni imela kot druge matere, da bi rodila v primernih pogojih. In vendar so bile vse njene misli pri Bogu.

Tudi mi bodimo zbrani, naše molitve naj bodo prisrčen pogovor z Bogom, naj ne bo nekaj rutinskega, po obrazcih.

Premišljujemo skrivnost Božje ljubezni: na Zemljo je padla teža greha, teme, nezvestobe Bogu. Toda Bog je našel način, da se nam približa, da se nas dotakne, da nas reši iz Niča. Prihaja kot otrok preproste

A

VARUJ NAS MATI 14

december 2011, številka 10

KARITAS

vaške žene. S tem je Bog pokazal, da je na strani malih, ubogih, zapostavljenih. Razodene se njegova neizmerna Ljubezen do ljudi.

Adventni čas je tudi čas dobrote, da smo dobri do vseh, tudi do tistih, ki so daleč od Boga. Na sveto noč se Bog dotika tudi tistih, ki ga iskreno iščejo.

Vso našo pripravo na Božič pa izročimo Mariji. S čudovito potrpežljivostjo je sprejela vse nevšečnosti. V tem času bodimo potrpežljivi in dobri, pozorni do vseh v družini, do sosedov, do prijateljev.

Dobrota in mir - do vseh in povsod.

Dobrota zbuja dobroto, Ljubezen prebudi ljubezen.

Vsaka prižgana svečka na venčku naj vam ob molitvi zasije v srcu in približa Jezusu.

Z nami je Gospod, ki kot Emanuel želi biti z nami in z vsakim človekom. Pomagajmo mu pri tem vse leto, ki nas čaka.

Vsem voščim, da bi Luč iz Betlehema razsvetlila naša pota!

ZAHVALA HVALA !!! Zahvaljujem se vsem, ki ste darovali v letošnji dobrodelni akciji Klic dobrote-Srce, ki vidi: (zbrali smo 2275 EUR in nekaj hrane, sladkarij, kozmetike). Zahvaljujem se vsem, ki darujete tudi med letom za potrebe ljudi v stiski. Zahvaljujem se tudi vsem, ki svoj prosti čas žrtvujete za dežurstva, pomoč.

Posebna ZAHVALA vsem, ki izdelujete čudovite adventne venčke – za vse priprave kot je nabiranje, sekanje zelenja, izdelovanje obročev za venčke, nabava svečk, različnih okraskov in za veliko dobro volje ter darovanega časa ter spretnih rok, ki so ustvarile že prave umetnine.

Darovana sredstva od prodaje so delno namenjena župnijski Karitas, ostali del župniji. ŽUPNIJSKA KARITAS RAKOVNIK, Rakovniška 6, Ljubljana Dežurstvo v decembru 15.12.2011, od 17h do 19h.

TRR: 02058-0253398959 NLB Za ŽK Rakovnik: Judita Petelin VARUJ NAS MATI 15

december 2011, številka 10

NAPOVEDNIK

NAPOVEDNIK VABILO NA LETNI KONCERT ešani pevski zbor naše župnije vljudno vabi na svoj letni koncert, ki bo 3. adventno nedeljo, t.j. 11. decembra 2011, ob 18.30.

Peli bodo med večerno mašo, po njej pa bodo v oltarnem prostoru zapeli še venček slovenskih narodnih pesmi. Župljani in drugi ljubitelji slovenske cerkvene in narodne pesmi. Vljudno vabljeni!

M

DEKANIJSKO PRVOMAJSKO ROMANJE 2012 o na Bavarsko, otok Fraueninsel (Chimsee), Altoting in v Švico: Einsiedeln, Flueli in po izbiri vlak v St. Moritz. Potekalo bo od 26. do 29. aprila 2012.

b

PROGRAM: 1. DAN: KRSTNI KRAJ GORAZDA IN HOTIMIRJA . Zgodnji jutranji odhod avtobusov preko Avstrije do Chimsee in v pristanišču GSTADT vkrcanje na ladjo in kratek prevoz na otok Fraueninsel.

Slavje krsta naših prvih slovanskih knezov, sv. maša, prosto za okrepčilo. Nadaljevanje vožnje v osrednjo bavarsko Marijino božjo pot v Altoeting. Namestitev v hotelu, večerja, procesija z lučkami okrog milostne kapele, litanije in evharistični blagoslov. Družabnost in počitek.

2. DAN: SRCE BAVARSKE – ALTOETING. Zgodaj sv. maša v milostni kapeli, zajtrk in nadaljevanje vožnje v Švico, ogled renskih slapov v Schaffhausnu (vstopnina! Po želji tudi vožnja s čolnom pod največjim slapom v Evropi), nadaljevanje vožnje do Einsiedelna, namestitev za 2 noči, večerja, prosto.

3. DAN: BRAT KLAUS: KMET, PUŠČAVNIK, SVETNIK. Po zajtrku vožnja v osrednjo Švico( sv. maša pri bratu. Klausu v Sachseln, kjer je pokopan) in na Flueli – Raft, kjer je Br. Klaus živel v samoti. Povratek v Einsiedeln skozi Luzern, večerja, počitek.

VARUJ NAS MATI 16

december 2011, številka 10

NAPOVEDNIK

4. DAN: SRCE ŠVICE – EINSIEDELN. Sklepno bogoslužje v baziliki v Einsiedelnu, zajtrk, nadaljevanje v Chur, obisk stolnice in spomin na našega nadškofa Alojzija Šuštarja. ( VARIANTA – PO ŽELJI z doplačilom- vožnja z Retijsko železnico v St. Moritz) in nadaljevanje vožnje proti Avstriji, Landeck in skozi Tirolsko domov v poznih urah.

CENA ROMANJA (avtobusna vožnja na celotni poti, 3x polpenzioni v hotelih – zajtrk – večerja: 370 EUR (računano je na sedanje razmerje EUR - CHFR); ladja na Fraueninsel, zavarovanje ELVIa, za udeležbo na avtobusu 40 in več. Če je manjša, je doplačilo 40 EUR po osebi.

Ni vračunano: morebitne vstopnine, pijača pri večerji, po želji vlak iz Chura do Sankt Moritza (cca 30-40€). Ob prijavi plačilo 150€. Prijavite se lahko v župnijski pisarni. Lepo vabljeni!

BOŽIČNA SPOVED Od 19. do 24. decembra 2010 vsak dan med mašami, ter: dopoldne od 9.00 do 12.00 ur popoldne od 15.00 do 19.00 ure.

VARUJ NAS MATI 17

december 2011, številka 10

KOLEDAR

KOLEDAR DECEMBER 04.12.,ned: 2. adventna nedelja. Srečanje katehumenov z nadškofom v stolnici ob 16.00 uri 05.12.,pon: Katehetski odbor ob 19.00 uri 07.12.,sre: Prve večernice pred praznikom Brezmadežne.

08.12.,čet: Slovesni praznik Brezmadežno spočetje Device Marije.

Maše po nedeljskem sporedu 09.12.,pet: Duhovne vaje za ministrante v Želimljah. Duhovni zaključek tedna za zakonsko skupino Iskrice na Koprivniku.

11.12.,ned: 3. adventna nedelja. Adventni oratorijski dan ob 15.00 uri. 550-letnica Ljubljanske škofije ob 16.00 uri v stolnici. Maša in nato koncert župnijskega mešanega pevskega zbora ob 18.30 uri.

12.12.,pon: Božična spoved za veroučence med tednom. Srečanje župnijske Karitas ob 19.00 uri; ter župnijskega pastoralnega sveta ob 20.00 uri.

13.12.,tor: srečanje starejših v prostorih župnišča ob 9.00 uri.

14.12.,sre: Zakonska skupina Mavrica ob 19.00 uri.

15.12.,čet: Duhovna obnova, priložnost za spoved za mešani pevski zbor ob 19.00 uri.

16.12.,pet: Obisk bolnih in ostarelih pred prazniki. Priprava na krst ob 17.00 uri. Začetek božične devet dnevnice ob 18.00 uri. Duhovni večer za mlade s priložnostjo za spoved ob 20.00 uri.

18.12.,ned: 4. adventna nedelja. Krsti po maši ob 11.30 uri. Adventno-božični koncert glasbene šole ob 16.00 uri.

19.12.,pon: zakonska skupina Iskrice 20.12.,tor: Duhovna šola za animatorje/DUŠA/ ob 19.00 uri v gradu.

21.12.,sre: zakonska skupina Zvonci 24.12.,sob: SVETI VEČER: Božičnica za otroke ob 18.00 uri. POLNOČNICA VARUJ NAS MATI 18

december 2011, številka 10

KOLEDAR

25.12.,ned: BOŽIČ: GOSPODOVO ROJSTVO Pobožnost zadnje nedelje v mesecu ob 15.00 uri.

26.12.,pon: Sv. Štefan, prvi mučenec Maše po nedeljskem sporedu: 7.30; 9.00; 10.30 in 18.30 uri. Obisk kolednikov po družinah.

27.12.,tor: Sv. Janez, evangelist 28.12.,sre: Nedolžni otroci 30.12.,pet: Sveta družina 31.12.,sob: Sv. Silvester, zaključek civilnega leta.

JANUAR 2012 01.01.,ned: 06.01.,pet:

NOVO LETO, Marija Božja Mati GOSPODOVO RAZGLAŠENJE, sveti trije kralji. Maše bodo po nedeljskem sporedu. Priprava na krst za starše in botre ob 17.00 uri. Obiskali bomo bolne in ostarele na domu.

07.01.,sob: prva sobota. Posvetili se bomo Srcu Marijinemu 08.01.,ned: JEZUSOV KRST Krsti med mašo ob 10.30 uri. Koncert božičnih pesmi pevskega zbora/pediatrične klinike/ dr. Bogdana Derča pod vodstvom Vencija Zadravca ob 19.30 uri.

V Cerkvi pozdravljamo novo članico Sara Oražem V večnost so se preselili Silvester Šuligoj/r. 1936/; Damjan Videnič/r. 1966/; Jožefa Vrečar/r.

1925/; Danijela Knez/r. 1923/; Franc Lavrič/r. 1929/; Sašo Habjan/r.

1965/ Glasilo izdaja Župnija Rakovnik Uredil: Primož Rudolf ∙ Odgovorni urednik: Franc Brečko ∙ Oblikovanje in prelom Klemen Kunaver

»Kdor veliko obeta, malo izpolni.

Izberite si može po njihovih dosedanjih delih, kako so se med vami doslej nosili in dobrega storili. Kakor si boste postlali, tako boste ležali.« (blaženi Anton Martin Slomšek)

Župnijski urad Ljubljana Rakovnik Rakovniška 6, 1108 Ljubljana tel: 01 427 14 59, n.c. 01 427 30 28 www.donbosko.si/rakovnik frenk@salve.si smc.rakovnik@salve.si

DEVET DNEVNICA v pripravi na praznik Jezusovega rojstva bo vsak večer ob 18.00 uri.

Otroci bodo dobili vsakič delček sestavljanke.

Skupaj bomo prepevali in molili. Vabljeni.

BOŽIČ – JEZUSOVO ROJSTVO bomo začeli praznovati na sveti večer z božičnico za otroke ob 18.00 uri. Starejši pustite sprednji del cerkve ta večer otrokom.

KOLEDNIKI bodo letos obiskali vaše družine v ponedeljek, na praznik sv. Štefana od 10.00 do 18.00 ure. Prinesli vam bodo božični blagoslov, voščili vam bodo praznike. Lahko boste dali prostovoljne prispevke za naše misijonarje.