Issuu on Google+

Glasilo župnije s Salezijanskim Mladinskim Centrom Ljubljana R akovnik

APRIL 2012/ŠTEVILKA 4/LETO XXX

KRIŽANI JE VSTAL, ALELUJA življenju ji je posijalo sonce, ko jo je povabil na kavo. Preživela je težko mladost. Oče se še vedno utapljal v alkoholu. Vse skupaj skuša reševati požrtvovalna mati. Od začetka so bili njuni skupni koraki plahi. Večkrat ga je v strahu zavrnila. Vendar je vztrajal. Počasi je preganjal njene strahove. Tako sta rasla v medsebojni povezanosti. Zaupanje v Boga in skupna molitev jima je dajala moč. Preprosto, a lepo poročno slavje se jima je vtisnilo v srce. Zaživela sta v najetem stanovanju. Ustvaril sta si prikupen dom. V odprtosti življenju sta pričakovala, da se bo najavil nov član družine. Čas je mineval, vendar njuna medsebojna ljubezen ni priklicala novega življenja. Sledili so mučni zdravniški pregledi. Razne terapije niso rodile sadov. Težko sta se sprijaznila z mislijo, da ne bosta imela lastnih potomcev. Druženje v zakonski skupini jima je pomagalo, da sta ohranjala

V


UVODNIK

medsebojno povezanost in ljubezen. Prijateljski odnosi so ju opogumili, da sta šla v postopek za posvojitev. Kljub dolgi pripravi, je bilo za oba stresno sporočilo, da lahko prideta po otroka… Kar nista mogla z doma. Zbegana sta tavala po stanovanju. Končno sta se le odpravila na pot. Vse se je spremenilo, ko je sprejela otroka v naročje. Pogled nedolžnih oči jo je presunil. Vlile so se ji solze. Zbegana sta tolažila drug drugega. V njuno življenje je spet posijalo sonce… Gospodarska kriza se poglablja… Kljub čistilni akciji ostaja svet vedno bolj onesnažen. Boli nas, ko mnogi skušajo uničiti moralne vrednote. Še posebej nas teži lastna grešnost. Jezus je sprejel na svoj križ vso našo izgubljenost. V svojem človeškem obupu je na križu zavpil: »Moj Bog , moj Bog, zakaj si me zapustil?« Tako nam je blizu v vseh naših stiskah. Naš križ postaja Njegov križ. Tretji dan, nedeljsko jutro je posijalo sonce vstajenja. To sonce Vstalega naj prežari temine vaših src. vaš župnik Franc

VARUJ NAS MATI

2

april 2012, številka 4


KORAKI

VELIKONOČNO VOŠČILO z velikonočnega tridnevja kot vira luči napolnjuje novi čas vstajenja celotno cerkveno leto s svojim sijajem«, uči katekizem katoliške cerkve(KKC 1168) Zato Cerkev v zanosu vstajenjske vere poje: »Svetloba slavno vstalega Kristusa naj prežene temine srca in duha«(velikonočna vigilija). Temo izdajstva in krvavi pot velikega četrtka kot simbol vsega notranjega trpljenja, križ in poteptano pravičnost velikega petka, grobno tišino in hlad groba velike sobote vedno razsvetljujejo žarki velikonočnega jutra. Vstali Gospod je središče naše vere, glavni razlog našega upanja in temelj smisla življenja, ki se bo razcvetelo in dopolnilo z našim vstajenjem od mrtvih. On nam že v sedanjem življenju prinaša duhovno polnost, veselje in čar. Velikonočno veselje in zavest odrešenja po Kristusu naj v vsej polnosti odmeva v teh dneh in vse leto v naših srcih, v našem osebnem, družinskem in družbenem življenju. Naj se stalno razliva tudi navzven po neutrudnem prizadevanju za večjo pravičnost v ljubezni. Pri tem naj bo vstali Kristus naša moč, tolažba in resničnega krščanskega optimizma. Slovenski škofje želimo vam, dragi duhovniki, redovniki, redovnice, misijonarji in misijonarke, pastoralni sodelavci in sodelavke pri oznanjevanju, v bogoslužju in karitativnih dejavnostih, vsem rojakom po svetu, posebej pa vsem bolnim in ostarelim in vsem ljudem dobre volje, naj vas velikonočni prazniki napolnijo in obogatijo z obnovljeno vero, globoko radostjo, obiljem milosti in Božjega blagoslova.

»I

Vaši škofje

VARUJ NAS MATI

3

april 2012, številka 4


KORAKI

BOŽJE USMILJENJE sv. Favstina Kowalska avstina je enajst let poslušala božji glas, ki jo je vabil v »popolnejše življenje«. Hotela se mu je odzvati z vstopom v samostan. Starši ji niso dovolili. »Klic milosti« je skušala preslišati in ga »zadušiti z zabavami«. Pri osemnajst letih se je udeležila plesa s sestro in prijateljicami v Lodžu. »Naenkrat sem ob sebi zagledala Jezusa. Zverižen je bil od bolečine, oblačila je imel napol slečena, prekrit je bil z ranami. Zaslišala sem besede: »Kako dolgo… me boš še dajala na stranski tir?«, je pozneje zapisala. Pogled na Jezusovo trpljenje na brezskrbni zabavi jo je pretresel. Odšla je domov. Še isti večer se je izmuznila v Varšavo. Tako je leta 1925 vstopila v samostan sester naše Gospe usmiljenja. To leto se je začel vzpon fašizma v Italiji. Trinajst let pozneje, leta 1938, ko je umrla so bile na višku sile Hitlerja, ki so povzročile toliko gorja in trpljenja. Preko Jezusovega trpečega telesa je Favstina zaznala vse trpljenje sveta, ki ga je On vzel nase. Jezus je Favstini razkril božji načrt, da bo preplavil svet z usmiljenjem: »Preden bom prišel kot pravični Sodnik, prihajam kot Kralj usmiljenja«. Leta 1931 ji je naročil naj »naslika podobo«, pod njo pa naj napiše stavek »Jezus, vate zaupam«. Podoba predstavlja Jezusa, oblečenega v belo, ki z desno roko blagoslavlja, z levo pa razkriva rano, ko ga je vojak prebodel s sulico na križu. Iz rane se širita dva žarka: bel in rdeč, ki predstavljata vodo in kri. Voda, ki nas očiščuje grehov; ter kri, ki je polnost Jezusovega Božjega življenja, ki se razliva na vse nas. Jezus ji je ukazal naj piše dnevnik. To ji je bila še posebej muka, ker je hodila v šolo samo dve leti. Tako je napisala čez šesto strani sporočil Božjega usmiljenja: »Kadar me želiš osrečiti, svetu govori o mojem velikem in brezmejnem usmiljenju«. Veliko je prestala, ker ji niso verjeli. Predstojnica ji je zabrusila, da se Bog nikoli ne bi ponižal in govoril s »tako nesrečnim kupčkom ne-

F

VARUJ NAS MATI

4

april 2012, številka 4


KORAKI

popolnosti«. Vse življenje v samostanu se je pogosto počutila – in je pravzaprav tudi bila – nesposobna opravljati vsakdanje naloge kuhanja, čiščenja ali vrtnarjenja. Nekatere redovnice so jo prezirale zaradi tega, saj so domnevale, da se izogiba delu in hlini bolezen. Favstina je hudo in večinoma tiho trpela zaradi njihovega grajanja in obsojanja. Skoraj do smrti nihče – niti ona sama – ni vedel, da je več let bolehala za tuberkulozo, zaradi katere je 5. oktobra 1938 tudi umrla. Čista ljubezen zmore velika dejanja. Ne zlomijo je ne preizkušnje ne nasprotovanja. Jezus ji je naročil naj bo nedelja po veliki noči nedelja božjega usmiljenja. Na to nedeljo leta 2000 jo je papež Janez Pavel II. razglasil za svetnico. V svoj dnevnik je zapisala Jezusove besede »Želim, da bi devet dni vodila duše k izviru mojega usmiljenja, da bi zajemale  moč in olajšanje ter vse milosti, ki jih potrebujejo v naporih življenja, posebej ob smrtni uri.« »… zato želim, da bi bila ta podoba slovesno blagoslovljena in bi jo javno častili na prvo nedeljo po veliki noči, da bi o Božjem usmiljenju mogel vedeti vsak človek…« Tako bomo imeli v naši župniji devetdnevnico od velikega petka do bele nedelje. Na to nedeljo bo slovesen blagoslov slik Božjega usmiljenja. Večjo bomo imeli v cerkvi. Manjše: 20 x 40 cm pa si boste lahko vzeli domov za vaše družine/cena 15.-€/.

PRVI PETKI v triletni pripravi na 200-letnico rojstva sv. Janeza Boska 2015 6. Pomoč matere Marjete in drugih 2. marca 2012 mo v letu 1846: don Bosko je sedaj imel svoj prostor za Oratorij, mladih ob njem veliko, razmere in okoliščine pa obupne. Omenimo samo tri dogodke leta 1846 po veliki noči.

S

VARUJ NAS MATI

5

april 2012, številka 4


KORAKI

• Odpoved službe v Zavetišču pri grofici Barolo. Don Bosko je sam postal brezdomec in brez službe (dohodkov). Grofica Barolo ga je postavila pred odločitev (zaposlen je bil v njenem Zavetišču za dekleta): »Zdravje imate uničeno, vaša glava vam ne služi več; zakopali se boste v dolgove. Prišli boste k meni, toda: nikoli vam ne bom dala niti ficka več za vaše fante. Ali pustite delo za fante ali delo v zavetišču. Razmislite in mi boste odgovorili.« Don Bosko je imel odgovor takoj pri roki: »Sem že premislil, gospa markiza. Moje življenje je posvečeno blagru mladine. Zahvaljujem se za ponudbe, ki mi jih dajete, toda ne morem se oddaljiti od poti, ki mi jo je začrtala Božja previdnost. Vi imate denar in boste z lahkoto našli kolikor hočete duhovnikov za svoje ustanove. Glede mojih fantov pa ni tako.« »Torej imate raje svoje postopače kakor moje ustanove? Če je tako, ste odpuščeni ta trenutek.« Tako se je znašel na cesti brez vsega, imel je samo uboge fante. Sledil je še tisti znani dogodek, ko so ga sobratje duhovniki hoteli spraviti v umobolnico, da ne bi delal tolikšne sramote duhovniškemu poklicu, saj se mu je zmešalo, ker je govoril o cvetoči ustanovi, ki jo bo imel ... • Don Boskova nevarna bolezen. Don Bosko je bil povsem izčrpan, na koncu s svojimi močmi; neke nedelje v juniju je obležal v krvi; neozdravljiva tuberkuloza. Zdravnik svetuje: podelite mu zakramente za umirajoče. Fantje se s tem niso mogli sprijazniti: molili so, se postili, zaobljubljali, v zameno ponujali svoje življenje. In čudež: zadnje julijske nedelje je don Bosko opiraje se na palico, ves sključen, lezel proti Pinardijevi lopi, kjer so bili fantje. Pograbili so ga in ga na stolu odnesli v kapelo. Bil je tako slaboten, da je lahko spregovoril samo en stavek: »Dragi fantje, Bogu sem obljubil, da bom do zadnjega diha živel za vas!« Veselje, zadovoljstvo, sreča, vriskanje … Takrat je don Bosko izpovedal svojo obljubo ljubezni do mladih. Nič drugega ne šteje, samo Bog in zaupanje vanj. Imeti je veliko, podporniki so nujni, vendar se samo na tem ne da graditi vzgoje in oznanjevanja. VARUJ NAS MATI

6

april 2012, številka 4


KORAKI

• Soseščina Pinardijeve hiše. Vse področje okoli Pinardijeve hiše je bilo eno najbolj zloglasnih v Torinu; bilo je vse polno gostiln in drugih lokalov, ki so služili javni nemoralnosti. To isto je bilo celo v Pinardijevi hiši in v neposredni soseščini. Don Bosko je po nasvetu zdravnikov odšel v domači kraj, da bi si nabral potrebnih moči za okrevanje in delo. Mati Marjeta in brata Jožef in Anton so bili tega veseli in so storili vse, da je ob zdravem zraku imel dobro domačo hrano. Don Boska pa ni toliko skrbelo zdravje, kot nekaj drugega: ker je izgubil stanovanje in službo, mu ne kaže drugega, kot da se preseli stanovat v Pinardijevo lopo. Toda? Da bi tam stanoval duhovnik in to sam, saj bi ga hudobni jeziki razglasili … Bližal se je čas njegove vrnitve v Torino. Nekaj mu je bilo jasno: brez matere ne more tja! Toda, kako materi to povedati, kako jo starko sedaj spraviti od doma v mesto, med vrvež tisočih fantov? Potem je zbral dovolj moči in materi kratko razložil položaj. Na koncu ji je rekel: »Mati, bi šli z menoj v Torino?« Samo kratek premislek: »Če meniš, da se sem ti potrebna, grem!« Don Bosko je poskočil in zavriskal od veselja. Mati je svoje stvari povezala v culo in si jih naprtila na rame; potem sta dva dni peš romala v Torino, kamor sta prispela 3. novembra 1846. Tako se je začelo pisati eno najlepših poglavij Oratorija: don Boskove sirote so dobile tudi mater, Marjeto! Vsi so jo preprosto klicali: Mama Marjeta! Njen dom je za zadnjih deset let življenja postal Oratorij, ko je blaženo tam tudi umrla 25. novembra 1856. Prva dobrotnica in podpornica Oratorija je postala uboga mati, ne bogata markiza Barolo in drugi mogočniki. Njej je zadoščal za tako življenjsko odločitev en sam stavek: Mama, otroci vas potrebujejo, bi šli? To je darovanje, to šteje, to ima svojo težo. Don Bosko pa je s tem sprožil velikansko gibanje prostovoljcev za blagor mladih v Oratoriju in drugje, kjer so bili pripravljeni pomagati, se dajati brez mere … VARUJ NAS MATI

7

april 2012, številka 4


KORAKI

Tri velike matere, matere Oratorija in sirot, so si sledile druga za drugo v materinskem služenju: don Boskova mati Marjeta, Ruova mati, (Rua, prvi don Boskov naslednik) in mati torinskega nadškofa Gastaldija, don Boskovega prijatelja. Don Bosko je za svoje »podjetje« potreboval veliko podpornikov in dobrotnikov: med temi so bili papeži, škofje, politiki; sodelavcev, pomočnikov: duhovniki vseh vrst, laiki. Vse to je znal združevati v vzajemnosti in sodelovanju. Eni so prispevali gmotna sredstva, drugi so osebno pomagali, spet drugi so ustanovo branili in ščitili. Kakšna žrtev je to bila za mater Marjeto, saj je morala pustiti mir domačega kraja, veselje in radost nad številnimi vnuki, in to sedaj, ko so se časi nekoliko izboljšali in so se izkopali iz najhujše revščine … Toda spomnimo se, kaj je rekla Janezu, ko je bil še bogoslovec: »Če boš po nesreči postal bogat duhovnik, ne bom nikdar prestopila praga tvoje hiše. Zapomni si to!« Ko je prišla sedaj do svojega novega doma, je opazila, da ji tu ni treba prestopiti praga, saj ga ni bilo; tudi vsega drugega je primanjkovalo, da se ji je zdelo, da je na revni domačiji živela v pravem razkošju. Zato pa je bila toliko bolj vesela in srečna, da je njen sil bil duhovnik na mestu. Kaj vse je bilo njeno opravilo? Vse, kar je treba narediti v hiši in okolici, ko sem tam v nedeljo gnete tudi tisoč sirot, čez teden pa vse več fantov, ki tam stanujejo, jedo, se učijo … Bila je vse, kar so matere po naših domovih: šivala, krpala, kuhala, pomivala, učila je…, predvsem pa je bila skrbna mati; z budnim materinskim očesom je spremljala vse fante. Don Bosku je postala prava vzgojna svetovalka, saj je hitro zaslutila, kaj je v katerem fantu. Vendar se je tudi v njeni duši nabralo veliko gorja; tako se je nekega dne hotela vrniti nazaj v domači kraj. Don Bosko ni premogel besed, da bi mater poučeval in ji pridigal; samo nemo je s tresočo roko pokazal na križ na steni. Mati se je zastrmela, razumela, razvezala culo in ostala. Kako preživeti svoja prosta leta, svoja pokojninska leta? Ljubezen je iznajdljiva, velikodušna, dovzetna ... Kam usmeriti zrelost, izkušnjo in modrost sivih glav? Mati Marjeta nam vsem govori: povsod je neVARUJ NAS MATI

8

april 2012, številka 4


KORAKI /UTRIP

skončno veliko potreb, povsod so potrebe po plemenitih in dobrih ljudeh. Kako se ljudje lahko najlepše razcvetijo prav v teh letih, namesto da bi sami zase veneli … Bog sicer ne plačuje sproti; ko pa poplača, je več kot vse, kar bi lahko pričakovali! Sveti Janez Bosko, izprosi nam milost, da bomo zvesti poklicu, ki nam ga je Gospod namenil. Daj, da bomo pod Marijinim vodstvom skupaj z mladimi veselo stopali po poti, ki vodi k Ljubezni. Amen. Tone Ciglar

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET onika in Špela sta kratko predstavili, iz kakšne družine izhajata in kako ju je pripeljala pot do salezijancev sotrudnikov. V Špelini družini je bila glavna vrednota delo. Starši so hodili tradicionalno k maši. V njihov kraj so prišle sestre HMP. Tako je prvič spoznala salezijanski duh. Začela je sodelovati pri oratoriju in zdaj pomaga na Rakovniku. Monika je zrasla v družini, ki je imela dom blizu Marije. Delala je v Želimljah, verouk uči v Podutiku in zdaj spet deluje v župniji. Sotrudniki so ena od vej salezijanske družine, ki jo ustanovil sam Janez Bosko. Tudi don Bosko je imel od začetka dobrotnike in je vključeval laike. V pravilniku apostolskega življenja piše, da se zavežeš za celo življenje. Sotrudniki so iz cele Slovenije. Delujejo v centrih, ki so običajno vezani na župnijo ali neko salezijansko ustanovo. Za dobro delovanje je pomembno, da so člani centra tudi fizično blizu centra, ker so med seboj bolj povezani in se podpirajo.

M

VARUJ NAS MATI

9

april 2012, številka 4


UTRIP

Špela je povedala, da je formacijo začelo več posameznikov, vendar se jih je za obljubo odločilo zelo malo. Tudi sama se je težko odločila. Za sotrudnike veljajo pravila, ki veljajo za vse kristjane: živeti krščanske vrednote, imeti Boga za očeta (ljubezen, opora), poklicanost in usmerjenost za mlade, pomoč bližnjemu. Živijo don Boskovo karizmo v svetu s posebno skrbjo za mlade. Če sotrudnikov ne bi bilo (l. 1892), potem tudi ne bi bilo salezijancev v Sloveniji, ker so poiskali in kupili rakovniško graščino, kjer se je začelo salezijansko delo v Sloveniji. Na Rakovniku zdaj začenja nova skupina in se srečujejo enkrat na 14 dni. V Sloveniji je nekaj takih centrov. Gospod župnik je na kratko povzel romanje naše dekanije v stolnico, ki je bilo 3. marca 2012. Začelo se je z mašo, po predavanju nadškofa je sledil pogovor. Gospod nadškof je poudaril, da je bila škofija ustanovljena za pomnožitev vere. Jezus je za nas pot, resnica in življenje. Kristjani smo premalo ponosni na svojega Boga, na svoje bogastvo. Da se zavedamo teh skrivnosti, moramo zgraditi osebno vero. Župnija kot celota je prevelik, da bi se čutili dovolj povezani. Zato je potrebno, da se oblikujejo manjše skupine, ki živijo občestvo. Izvor vere je v molitvi in nedeljski sveti maši, da postanemo pogumni kristjani. Vera mora biti dejavna. V pogovoru je bilo izpostavljeno, da je pomanjkanje duhovnih poklicev. Skupaj naj bi prisluhniti Svetemu duhu. V vsaki župniji naj bi oblikovali pastoralni načrt. Pri nas se že oblikuje in bo obravnavan na ŽPS. Barbara Oblak

VARUJ NAS MATI 10

april 2012, številka 4


UTRIP

PEVSKI VIKEND V PREŽGANJU e pred pričetkom pomladi sta se otroški in mlajši mladinski pevski zbor odpravila na intenzivne vaje na Prežganje, kjer smo se z navdušenjem pripravljali na prihajajočo veliko noč. Ob prepevanju smo si krajšali čas z vročimi krompirčki, poštarjem, tekanjem po travi, trobljenjem v trobentice, grelo nas je toplo sonce in nam na obraz risalo nasmehe. Domov smo se v objeme staršev vrnili utrujeni, a trdno odločeni, da se kmalu spet odpravimo na intenzivne vaje.

Š

Vtisi naših pevcev in pevk: Ful kul pevski vikend na Prežganju Na Prežganju smo se mel kul, zdel se nam je da smo pel 10 ur!!! Zvečer smo se zabaval, zjutri pa ob šestih vstajal. Urša in Urška sta jezni bli, saj ponoči smo se zabavali. Ko zadnji dan napočil je, še najbolj zabavali smo se. Mojca Berkopec

Prežganje 2012 Na Prežganju je blo kul, res dobr je blo ful! VARUJ NAS MATI 11

april 2012, številka 4


UTRIP

Uživali smo mi, da vstali tam bi vsi. Veliko smo se igrali, da zvečer lažje bi zaspali. Toda mi smo vseeno budni bili in ponoči se zabavali. Res veliko smo mi peli, da smo vsi bili veseli. Tudi veliko smo pojedli, vse palačinke smo mi snedli. Zadnji dan je supr blo, uživali smo mi res zlo. Potem pa odšli smo s Prežganja, o katerem vsakdo sanja!!! Neža Snoj

POSTNE DUHOVNE VAJE petek, 23. 03. 2012, smo se rakovniški animatorji odpravili na postne duhovne vaje v Dominikov dom na Pohorje. Prišli smo ravno na večerjo. Po večerji smo se spoznali; saj so bili tam tudi animatorji iz drugih župnij. Skoraj sedemdeset nas je bilo. Naslednji dan smo se v skupinah pogovarjali, česa nas je strah in kje najti pogum. V spodbudo so nam bile Sveto pisemske besede: »Ne bojte se!«. Seveda pa smo imeli tudi čas za zabavo in igro. Proti večeru je bila priložnost za spoved, križev pot, mašo ter adoracijo, Spat smo odšli precej pozno. Pa še ura se je premaknila. Tako smo bili naslednji dan kar utrujeni. Vseeno nam je uspelo, da smo ustvarjalno oblikovali nedeljsko dopoldne. Po maši in

V

VARUJ NAS MATI 12

april 2012, številka 4


KARITAS

kosilu smo se odpravili nazaj v Ljubljano. Imeli smo se super. Spoznali smo veliko novih prijateljev… Med nami je bilo celo šest Črnogorcev. Domov smo se vrnili poduhovljeni. Upamo, da bomo imeli še veliko takih duhovnih vaj. Ana Hrbljan

VESELIMO SE, ker smo odrešeni. Veselimo se, veselje je povsod, kjer je Bog navzoč. Božja Ljubezen je z nami, božji otroci smo vedno v ‘’ozračju’’ Boga. Zavedajmo se svojega bogastva, ustvarjeni smo po Božji podobi, zato hrepenimo po ljubezni in smo sposobni ljubiti. Žalostno in usodno je, da človek odklanja Boga. Vsak dan smo priče bogoskrunskih, bogokletnih dejanj, žalitev nam svetih stvari, žalitev kristjanov. Ti ljudje so bedni, bolj bedni kot tisti, ki so lačni. Bedni so, ker imajo oskrunjeno dušo, sovražijo Boga. Na to bogoskrunstvo se lahko odzivamo samo tako, da zanje molimo, enako, kot je Jezus molil na križu: ‘’Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo!’’ Bodimo nosilci miru, odpuščanja, sprave! Vsak od nas ima poslanstvo. Nismo veliki, pomembni, nedotakljivi. Preizkušnje, trpljenje, krivice, nerazumevanje niso nič izrednega v življenju vsakega človeka, tudi kristjana. Vsak ima svoj križ, bolečino. Na poseben način sodelujemo z Jezusom, če sprejmemo svoj križ. Bog dopušča težave in preizkušnje v našem življenju; a to je dokaz, da resno računa z nami, da bo lahko po vsakem izmed nas spregovoril današnjemu svetu. Vse boleče, težko se spreminja v blagoslov, če zaupamo v Boga. To je blagoslov za posameznika, za vsako skupnost, za družino, za narod. Bodimo glasniki veselja; Bog je z nami, Bog je vsakemu prijatelj. Je blizu nas, tudi kadar tega ne doživljamo. Bog pa je z nami 24 ur na dan vsak dan v letu. To je zdrava božja politika. Prinašajmo mir in prijateljstvo v vsako skupnost, v kateri živimo in delamo. VARUJ NAS MATI 13

april 2012, številka 4


KARITAS

Hvala Bógu, ki nas v Kristusu kar naprej venča z zmagoslavjem in ki po nas razširja po vseh krajih blag vonj njegovega spoznanja. (2 Kor 2,14). ALELUJA! ZAHVALA: Postna akcija v nedeljo 11.marca je odprla srca in roke naših župljanov. Zbrali smo 2247 EUR in nekaj hrane. Hvala za zaupanje in upanje za pomoči potrebne! Lahko rečemo - ni nam vseeno! Veliko blagoslova in luči v vašem življenju vam želi Župnijska Karitas. Zahvaljujemo se vsem, ki ste pomagali organizirati in pripraviti srečanje starejših, bolnih na cvetno nedeljo. Ob veselem razpoloženju smo poživili stara poznanstva in prijateljstva in si nabrali novih moči za življenje. Za ŽK Rakovnik: Judita Petelin

ŽUPNIJSKA KARITAS RAKOVNIK, Rakovniška 6, Ljubljana Dežurstvo v maju 3.5.2012 od 17h do 19h. TRR: 02058-0253398959 NLB. VARUJ NAS MATI 14

april 2012, številka 4


NAPOVEDNIK

VELIKI TEDEN eliki teden je v rimski liturgiji imenovan tudi »sveti teden«. Predstavlja vrhunec bogoslužja celotnega cerkvenega leta. Pomembno je, da se na te dneve pripravimo s postom, molitvijo in dobrimi deli, ter tudi z dobro spovedjo. Tako se bomo bogoslužji ob teh dneh lahko udeležili bolj zavestno in se ob njih duhovno bogatili. CVETNA NEDELJA: Jezus slovesno pride v Jeruzalem. Sprejmejo ga kot kralja s slovesnimi vzkliki. Mahajo mu s palmovimi in oljčnimi vejami, ter jih polagajo na pot. V spomin na ta dogodek bo blagoslov zelenja pri vseh mašah. Ob 10.30 uri se bomo zbrali na dvorišču župnišča, kjer bo blagoslov zelenja. Nato bomo šli v procesiji v cerkev, kjer bo nedeljska daritev svete maše. Prisluhnili bomo pasijonu: pripovedi o Jezusovem trpljenju, ki jo je zapisal evangelist Marko. Popoldne bodo povabljeni tudi vsi starejši, bolni, da bodo lahko prejeli zakramente in se srečali še z drugimi ob skupnem druženju. VELIKI ČETRTEK: Dopoldne se bomo duhovniki zbrali ob našem nadškofu Antonu Stresu v stolnici, kjer bo krizmena maša. Obhajali bomo spomin na našo duhovniško posvetitev. Nadškof bo blagoslovil in posvetil sveta olja, ki jih uporabljamo pri posameznih zakramentih. Zvečer bomo obhajali spomin zadnje večerje, ko je Jezus ustanovil daritev svete maše. Ob tem bomo imeli sprejem letošnjih prvoobhajancev. Jezus je pokazal ljubezen do konca, do vseh ljudi. V spomin na to bo obred umivanja nog. VELIKI PETEK: Je spomin Jezusove smrti na križu; zato ni svete maše. Ob 15.00 uri bo ob spominu smrti križev pot. Večerni obred se začne s preprostim vstopom ter tiho in ponižno molitvijo na tleh pred daritvenim oltarjem. Nato prisluhnemo božji besedi, poročilu o Jezusovem trpljenju, ki ga je zapisal evangelist Janez. Prošnje imajo posebno slovesno obliko. Nato je osrednji del: češčenje križa. Obred se zaključi z obhajilom. Nato bo še križev pot v naravi. Ta dan je strogi post. VELIKA SOBOTA: Jezus počiva v grobu. Čez dan smo povabljeni, da Jezusa počastimo v Božjem grobu. Blagoslavljamo velikonočna

V

VARUJ NAS MATI 15

april 2012, številka 4


NAPOVEDNIK

jedila, ki nas spominjajo na dogodke trpljenja in vstajenja našega Odrešenika. VELIKONOČNA VIGILIJA: Je že slavje Jezusovega vstajenja. Na dvorišču župnišča se bomo zbrali ob velikonočnem ognju. Ob njem bomo prižgali velikonočno svečo, ki predstavlja Vstalega. S to svetlobo bomo šli v mračno cerkev. Ob tej sveči bomo prižgali tudi svoje sveče, da nas svetloba Vstalega razsvetli. Nato bomo slovesno zapeli: hvalnico luči. Prisluhnili bomo Božji besedi, ki nam govori o velikih Božji delih ter zapeli: Alelujo. Nato bo krstno bogoslužje, kjer bodo katehumeni prejeli zakramente. Zaključili bomo z evharistično daritvijo. VELIKA NOČ: Slovesna »ALELUJA« in vstajenjska procesija bo izraz našega veselja nad našim Odrešenjem. Vstalega Zveličarja bomo ponesli iz cerkve, da nas bo spremljal v vsem našem življenju. Naše slavje bomo nadaljevali še na velikonočni ponedeljek z nedeljskim razporedom svetih maš.

Spovedovanje v velikem tednu bo vsak dan dopoldne od 9.00 do 12.00 ure in popoldne od 15.00 do 19.00 ure.

VARUJ NAS MATI 16

april 2012, številka 4


KOLEDAR

KOLEDAR APRIL 01.04.,ned:

02.04.,pon: 05.04.,čet:

06.04.,pet:

07.04.,sob:

6. postna nedelja, cvetna. Srečanje za starejše in bolne ob 15.00 uri. Križev pot: animatorji salezijanskega mladinskega centra. Priložnost za spoved čez dan ves teden. Srečanje katehetskega odbora. VELIKI ČETRTEK: Spominski dan zadnje večerje. Ob 7.00 uri bodo hvalnice. Dopoldne ob 9.00 uri ste vabljeni v stolnico h krizmeni maši. Obredi bodo ob 19.00 uri z umivanjem nog in sprejemom letošnjih prvoobhajancev: lepo povabljeni njihovi starši. Ob zaključku obredov vabljeni, da ostanete pri češčenju Jezusa v najsvetejšem zakramentu. VELIKI PETEK: spomin Jezusove smrti na križu. Ob 7.00 uri bodo hvalnice, ob 15.00 uri pa križev pot. Obredi bodo ob 19.00 uri. Nato ste vabljeni k križevemu potu v naravi po Golovcu. VELIKA SOBOTA: Jezus počiva v grobu. Ob 7.00 uri bodo hvalnice, nato ste vabljeni k češčenju. Blagoslovi jedil bodo ob 11.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00 in 18.00 uri. Zvečer ob 19.00 uri bo vigilija. Med obredi bo sprejem odraslih - katehumenov k zakramentom uvajanja.

08.04.,ned: VELIKA NOČ: Ob 6.30 uri velikonočna procesija in slovesno proslavljanje JEZUSOVEGA VSTAJENJA. Po maši ob 11.30 uri vabljeni v SMC na »sekanje pirhov«. 09.04.,pon: Velikonočni ponedeljek: maše bodo po nedeljskem sporedu: 7.30; 9.00; 10.30 in 18.30 uri. 10.04.,tor: Ob 9.00 srečanje za starejše v prostorih župnišča. Ob 20.00 uri srečanje župnijskega pastoralnega sveta. VARUJ NAS MATI 17

april 2012, številka 4


NAPOVEDNIK

11.04.,sre: 12.04.,čet: 13.04.,pet:

14.04.,sob:

Zakonska skupina Mavrica ob 20.00 uri. Reden verouk za vse skupine. Pobožnost prvega petka v mesecu; posvetitev Srcu Jezusovemu. Ob 17.00 uri priprava na krst za starše iz botre. Duhovne vaje za birmance v Želimljah do nedelje. Pohod športnikov SMC-ja na Krim.

15.04.,ned: 2. velikonočna nedelja – bela; nedelja Božjega usmiljenja. Krstna po maši ob 11.30 uri. 17.04.,tor: Duhovna šola za animatorje/DUŠA/ ob 19.00 uri v gradu. 18.04.,sre: Srečanje za starše prvoobhajancev ob 19.00 uri. Zakonska skupina Zvonci ob 20.00 uri. 19.04.,čet: Mladinski gost meseca ob 19.30 uri: pričevanje invalidke Terezije Vrhunc. 20.04.,pet: Zakonska skupina Iskrice – Portorož/do nedelje/. 22.04.,ned: 23.04.,pon: 25.04.,sre: 26.04.,čet: 28.04.,sob:

3. velikonočna nedelja. Srednja zakonska skupina Zakonska skupina Iskrice. Dekanijsko romanje Mednarodno taizejsko srečanje mladine v Ljubljani/do 1. 5./

29.04.,ned: 4. velikonočna nedelja. Nedelja ter teden molitve za duhovne poklice. Pobožnost zadnje nedelje v mesecu ob 15.00 uri. MAJ 01.05.,tor: 04.05.,pet: 05.05.,sob:

Sv. Jožef, delavec. Začetek šmarnične pobožnosti. Prvi petek v mesecu. Posvetili se bomo Srcu Jezusovemu ter obiskali bolne in ostarele na domu. Prva sobota v mesecu. Posvetili se bomo Srcu Marijinemu. Duhovna obnova za starše prvoobhajancev ob 10.00 VARUJ NAS MATI 18

april 2012, številka 4


NAPOVEDNIK

do 12.00 ure. Turnir v odbojki v salezijanske mladinskem centru. 06.05.,ned: 5. velikonočna nedelja. Nedelja sv. Dominika Savija, zavetnika ministrantov; 7.30 uri: ministranti veterani.

V CERKVI POZDRAVLJAMO NOVE ČLANE Vid Ščurk; Val Mlakar; Anja Kotar

V VEČNOST SO SE PRESELILI Danijel Tudjina/r. 1944/; Anton Lavrič/r. 1942/; Ivica Ponikvar/r. 1936/; Marjeta Žukovec/r. 1945/; Anton Nograšek/r. 1928/; Vid Omahen/r. 1930/; Zdenka Masle/r. 1949/ Glasilo izdaja Župnija Rakovnik Uredil: Primož Rudolf ∙ Odgovorni urednik: Franc Brečko ∙ Prelom Vito Lojk

VARUJ NAS MATI 19

april 2012, številka 4


O, duša, potopljena v temo, ne obupaj. Ni še vse izgubljeno. Pridi in izroči svoje srce Bogu, ki je ljubezen in usmiljenje. sv. Marija Favstina Kowalska

Župnijski urad Ljubljana Rakovnik Rakovniška 6, 1108 Ljubljana tel: 01 427 14 59, n.c. 01 427 30 28 www.donbosko.si/rakovnik frenk@salve.si smc.rakovnik@salve.si VELIKONOČNO TRIDNEVJE je spomin trpljenja in vstajenja našega Odrešenika Jezusa Kristusa. Vabljeni k udeležbi vsak večer ob 19.00 uri.

TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE: od 29. aprila do 6. maja 2012. Vabljeni ste k molitvi, maši ter darovanju svojega trpljenja za nove duhovniške in redovniške poklice.

NEDELJA BOŽJEGA USMILJENJA. Blagoslovili bomo podobe Usmiljenega Jezusa. Odnesli jih boste lahko na domove, da vas bo Božja usmiljena ljubezen spremljala na poteh vašega življenje.


Glasilo - april 2012