Glasilo - januar 2013

Glasilo župnije s Salezijanskim Mladinskim Centrom Ljubljana R akovnik

JANUAR 2013/ŠTEVILKA 1/LETO XXXI

BOG JE Z NAMI

V

zklikamo, ko vstopamo v novo leto 2013. Težave nas lahko prestrašijo. Vemo pa, da je Bog vedno z nami in nas ne bo zapustil. »Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi, če bi one pozabile, jaz te ne pozabim. «(Iz 49,15) Celo Sveto pismo od stvarjenja človeka do končnega prihoda Kristusa v slavi je pripoved o Bogu, ki pomaga svojemu ljudstvu. Človek se od Boga oddaljuje. Bog pa ga vedno znova išče. Človek je ustvarjen po Božji podobi. Vse stvarstvo mu je dano v upravljanje. Vendar je že prvi človek zavrgel Boga. Bog ga je poiskal.

Obljubil je Njega, ki bo rojen po ženi in bo kači glavo strl.

Bog pokliče Abrahama. Po njegovi veri obudi izvoljeno ljudstvo.

Tudi to ljudstvo vodi in usmerja. Po Mojzesu prejme deset zapovedi kot osnovno usmeritev življenja. Prerok Ezekiel je zapisal: »Svojega

UVODNIK

Duha denem v vašo notranjost in storim, da se boste ravnali po mojih zakonih, se držali mojih odlokov in jih izpolnjevali.« (Ezk 36,27) Novo zavezo je Bog zapečatil s prihodom in s krvjo svojega Sina Jezusa Kristusa. S to zavezo nas je za vselej osvobodil greha. Njegova brezpogojna usmiljena ljubezen nam daje moč, da zaživimo novo življenje. Če se bomo odprli Bogu, bo Sveti Duh zaživel v naših srcih.

Letošnje leto vere naj odpre naša srca. Moč Svetega Duha naj prežari našo notranjost. Sledimo Božjim navdihom. V medsebojni povezanosti, spoštovanju, sprejemanju, odpuščanju oblikujmo naše odnose vaš župnik Franc

VARUJ NAS MATI

2

januar 2013, številka 1

KORAKI

PREDSTAVITEV PAPEŽEVE POSLANICE ZA MIR apež Benedikt XVI. je sredi meseca decembra objavil tradicionalno poslanico za svetovni dan miru, ki ga na novoletni dan obhajamo v Katoliški Cerkvi. To je že 46. dan miru in osma poslanica za ta dan sedanjega papeža (prva je bila za novo leto 2006).

Letošnji naslov poslanice je vzet iz Jezusovega govora na gori o blagrih Blagor tistm, ki delajo za mir. Papež želi spodbuditi vse katoličane in druge ljudi, da bi postali taki delavci za mir in v pričujočem kratkem tekstu daje nekaj izhodišč za razmišljanje o tem, v kateri smeri naj delamo za mir. Krvavi spopadi še vedno trajajo, prav tako pa obstajajo velike napetosti zaradi vedno večjih razlik med bogatimi in revnimi, zaradi prevlade egoističnega in individualističnega mišljenja, ki se izraža skozi neregulirani finančni kapitalizem. Papež omenja tudi mednarodni terorizem in mednarodni kriminal ter fundamentalizem in fanatizem, ki po njegovem sprevračata pravo naravo religije. Omenja tudi dramo lakote, ko pravi, da je prehrambena kriza hujša kakor finančna.

Nasproti tem pojavom postavlja papež etiko evangeljskih blagrov, na osnovi katerih bi bilo mogoče zgraditi družbo, utemeljeno na resnici, svobodi, ljubezni in pravičnosti. Za to pa bi bilo potrebno prerasti diktaturo relativizma in z njim povezano nihilistično pojmovanje morale, ki zanemarja naravni zakon, ki ga je Bog zapisal v srce vsakega človeka. V okviru te kritike relativističnih antropoloških in moralnih pojmovanj, papež ponovi tradicionalna katoliška stališča glede družine, zgrajene na zakonski zvezi med možem in ženo, glede splava in evtanazije, ki ju ponovno zavrne. Sveti oče ponovi svoje stališče, da je trajen mir mogoče graditi samo na takem pojmovanju človeka in etike medčloveških odnosov, ki predpostavljajo za vse ljudi obvezen naravni zakon in naravno pravo.

Resnični mir je hkrati Božji dar in človekovo delo, zato papež opozarja na potrebo novega ekonomskega modela. Tak ekonomski model bi moral nadomestiti tistega, ki je prevladoval zadnja desetletja in je maksimaliziral dobiček ter potrošnjo, egoizem in individualizem in je

P

VARUJ NAS MATI

3

januar 2013, številka 1

KORAKI

ocenjeval človeško osebo samo po njeni sposobnosti, da ustreže zahtevam tekmovalnosti in konkurenčnosti. Nov in drugačen gospodarski red pa bi moral izhajati iz bratstva in delitve, zastonjskosti in logike daru. Ker je namen poslanice, da bi prebudila in okrepila odgovornost za mir v svetu, papež govori tudi o vzgoji za mir, ki je še posebej potrebna zaradi sodobne krize institucij in celo demokracije.

Papež se prav tako spominja 50. obletnice II. vatikanskega koncila in bližnje 50-letnice okrožnice Janeza XXIII. Pacem in terris (Mir na zemlji), posvečeni miru. Koncil in Janez XXIII. sta močno poudarila temeljne vrednote dostojanstva vsake človeške osebe, njegovo svobodo in družbo, zamišljeno in zgrajeno, da bo služila vsakemu človeku brez vsake diskriminacije, se pravi skupnemu dobremu, kar je osnova za pravičnost in s tem tudi za mir. msgr. dr. Anton Stres, nadškof

VARUJ NAS MATI

4

januar 2013, številka 1

UTRIP

LETNI PREGLED PASTORALNEGA DELA ZA LETO 2012

KRSTI skupaj: 56 dečkov je bilo krščenih 34, deklic pa 22 v 1. letu življenja: 49 od 2 do 6 leta: / od 7 do 14 leta: / nad 18. letom: 1 iz cerkvenega zakona: 39 iz samo civilnega zakona: 6 iz izven zakonskih skupnosti: 11 V letu 2011 je bilo krščenih 76 oseb.

PRVO OBHAJILO K prvemu obhajilu je pristopilo 46 otrok; deklic 24 in 22 fantov. V letu 2011 je pristopilo k prvemu obhajilu 35 otrok.

OBHAJILA Število vseh obhajil v letu 2012 je bilo 98.000. Na nedelje in praznike je prejelo obhajilo povprečno 620 vernikov.

BIRMA V letu 2012 je bilo v naši župniji birmanih 41 mladih, 21 fantov in 20 deklet. Katehumeni so bili trije. V letu 2011 je bilo birmanih 49 mladih.

POROKE V letu 2012 se je v župniji poročilo 22 parov. Poroke med katoličani 16; krščen – nekrščen 6 parov. V letu 2011 je bilo 8 porok.

POGREBI Vseh cerkvenih pogrebov v letu 2012 je bilo 47, moških je umrlo VARUJ NAS MATI

5

januar 2013, številka 1

UTRIP

24, žensk pa 23. Najstarejši moški je bil star 105 let, najmlajši pa 53 let.

Najstarejša ženska je bila stara 99 let, najmlajša pa 52 let. Povprečna starost moških ob smrti je 76 let, žensk 77,5 let. prevideni (spoved, maziljenje in obhajilo): 15 samo maziljeni: 3 neprevideni, ki pa so prejemali zakramente: 4 neprivedeni zaradi nagle smrti: 14 neprevideni, ker svojci niso poskrbeli: 10 umrli zaradi kapi in infarkta: 20 zaradi raka: 8 zaradi starostne oslabelosti: 8 zaradi nesreče: / zaradi drugih bolezni: 10 zaradi samomora: 1 V letu 2011 je bilo 38 pogrebov.

NEDELJSKA MAŠA Pri nedeljskem štetju v nedeljo, 18. novembra 2012 je bilo 1592 ljudi: 513 moških, 771 žensk in 308 otrok.

ŽUPNIJSKI PASTORALNI SVET z gradiva za župnijske pastoralne svete smo predelali temi naše prednosti in naše šibkosti. V uvodnem delu je gospod župnik povzel bistvo.

I

V Cerkvi na Slovenskem vidimo prednosti: -zmernost v teologiji in pastorali V slovenskem prostoru se je ustalila zmerna teološka in pastoralna smer, ki sprejema izziv novega, ne da bi zato povsem prekinila s starim.

-navezanost na katoliško tradicijo Slovenski človek je navezan na katoliško tradicijo. Prispeva h graVARUJ NAS MATI

6

januar 2013, številka 1

UTRIP

dnji občestva in je velika priložnost za poglobitev in evangelizacijo.

-zavzetost in delavnost pastoralnih delavcev Požrtvovalnost in predanost duhovnikov, redovnikov in laikov govori o tem, da gorečnost za Božje kraljestvo med pastoralnimi delavci živi in ne pojenja. Podobne drže se kažejo tudi pri mladih voditeljih skupin in različnih animatorjih.

-solidarnost in vzgoja Zelo so prepoznavni Karitas, katoliški vrtci in šole, skavti in oratoriji.

-iskrena vera Živo jedro Cerkve na Slovenskem sestavljajo Kristusu predana srca preprostih ljudi in skrita vsakdanja molitev mnogih mož in žena, njihovo trdno zaupanje v Boga ter njihova zvesta medsebojna ljubezen.

Naše šibkosti: V družbi in kulturi ne gre samo za vedenjske in moralne šibkosti, temveč tudi za površinsko vero in majhno zaupanje v Boga. Cerkev se bo morala najprej soočiti s svojimi slabostmi in ranljivostjo, čeprav je to najprej boleče in trpko, nato pa zdravilno ter vir novega upanja in hvaležnosti Bogu, ki nas je ponovno dvignil.

Grehi in slabost so kakor rane. »Rane«, ki jih prepoznamo v Cerkvi na Slovenskem: -ranjena občestvenost Cerkev je ranjena v svoji občestvenosti: pomanjkljiv kritičen in iskren dialog, nesodelovanje med škofi in duhovniki za skupne projekte, premajhna skrb za solidarnost med premožnejšimi in revnejšimi župnijami, neupoštevanje načela subsidiarnosti, gospodovalnost.

-nezvestoba obljubam V Cerkvi se kaže kot nezvestoba duhovniškim, redovniškim in zakonskim obljubam.

-pomanjkanje poguma in lastne identitete Slovenski katoličan je velikokrat prestrašen, v sebi negotov in vase zaprt vernik. Njegovo poznavanje krščanske vere je pogosto šibko.

VARUJ NAS MATI

7

januar 2013, številka 1

UTRIP

-duh izključevanja Duh izključevanja dobi moč, kadar smo zapleteni v ideološki spopad z nasprotno stranjo. V takem stanju nismo sposobni niti odpuščati niti oznanjati evangelij.

-pretirana skrb za materialne dobrine Pretirana skrb za materialne dobrine je ponekod začela vplivati na pastoralno delo in je omajala ugled Cerkve v družbi. Župnijski gospodarski sveti so prevzeli premalo skrbi za premoženje, duhovniki pa so posledično več moči vlagali v obnovo in vzdrževanje stavb.

V izobraževalnem delu smo se razdelili v dve skupini, ena je debatirala o naših prednostih, druga pa o naših slabostih – šibkostih, ki so v naši župniji in v Cerkvi na Slovenskem.

Ugotovili smo, da imamo v naši župniji veliko prednosti: romarska cerkev Marije Pomočnice, Lurška Marija, blagoslov avtomobilov, srečanje pevskih zborov in duhovnikov,... Imamo dobro tradicijo in prostovoljstvo v skupinah, ki delujejo.

So pa tudi slabosti: Slovenska Cerkev je dobila vrnjene nekatere nepremičnine ali denar. Marsikaj od tega ni bilo dobro izkoriščeno; premalo je ljudi, ki bi vodili programe; imamo več obnovljenih domov, a so prazni. Kristjani nismo glasni. Premalo poznamo Sveto pismo, potrebno bo poživiti biblične skupine. Premalo molimo za duhovnike, redovnike, ... Potrebno bo graditi na človeških dejavnikih, mladim omogočiti, da se vzgajajo v veri. Premalo je skupin za razporočene.

Gospod župnik je ob koncu še povzel pridigo kardinala Franca Rodeta, ki jo je imel ob sklepu jubilejnega leta ob 550-letnici ljubljanske škofije.

Barbara Flajnik

VARUJ NAS MATI

8

januar 2013, številka 1

UTRIP

DEDKU V SLOVO irno sobotno popoldne je. Naš dom je že bogatejši za praznično smrečico in jaslice, ki smo jih po nekajdnevnem Zalinem prigovarjanju postavili ravno na večer, ko si se poslovil od nas, dragi dedek.

Zunaj, pod nežno snežno odejo počiva narava in v večnosti počivaš ti.

Sedim v tihoti našega doma in sestavljam delčke najine zgodbe, ki se mi že nekaj časa pletejo po glavi. Zgodbe, ki se je, dragi dedi začela, ko sem bila jaz še majhna deklica in ti mladi dedek. Z babi sta me nekaj časa varovala v vajinem majhnem, a nadvse prijetnem domu. V kuhinji je poleg tvoje velike krojaške mize in šivalnega stroja pod oknom stala klop z zeleno blazino, na kateri sem stala in ob oknu čakala mami in očija. Spomin, ki mi je ostal na druženje z vama je bilo nekaj besed molitve, ki smo jo vedno molili pred jedjo. Šele čez nekaj let sem ugotovila, da je bila to molitev Duša Kristusova posveti me. Molitev je bila tvoj večni spremljevalec, nikoli nisi prenehal moliti in prebirati besed Svetega pisma, velikokrat sam, zadnja leta z Boštjanom, pred kosilom in ob večjih praznikih z vsemi nami. Molitev je v tvojem srcu in na ustnicah ostala tudi, ko si že težko govoril. To ti ni preprečilo, da si velikokrat nekaj mrmral. V molitvi si prosil Boga, naj te vzame k sebi.

Vem, ker sem te slišala, že pred leti. Čeprav ti je Bog podaril dolgo življenje, pa je pred dnevi uslišal tvojo molitev. Sveti Miklavž je izpolnil tvojo željo. Ko so se naši otroci veselili zemeljskih daril, si se ti veselil večne slave. Pa ne samo molitev, tudi sveta maša in obhajilo sta bila nepogrešljiv del tvojega življenja. Dokler si lahko, sta šla z očijem vsako nedeljo k maši, v zadnjem času pa si v miru in spokojnosti svojega doma, po rokah tebi ljubih duhovnikov z vso hvaležnostjo in ponižnostjo prejemal Jezusa v svoje srce.

M

Najina zgodba se nadaljuje, ko smo pred petnajstimi leti dobili skupni dom. Bog ve, da ne tebi, ne nam, ni bilo vedno lahko in preprosto živeti pod isto streho. Toliko različnih generacij, toliko različnih pogledov na odnose in življenje. Velikokrat si nas pogrešal, saj smo vedno VARUJ NAS MATI

9

januar 2013, številka 1

UTRIP

hiteli po svojih opravkih, ti pa si bil doma. Kljub temu pa si upam trditi, da smo vsi skupaj preživeli ogromno veselih, srečnih in prijetnih trenutkov v skupnem domu. V toplejših mesecih si rad pomagal očiju na vrtu. Ko nisi več zmogel, si sedel in ga opazoval pri delu. Znal si biti pravi humorist, večkrat si nas z besedami, ki jih od tebe ne bi pričakoval nihče, prav nasmejal. Nekajkrat si nam skupaj z radijem Ognjišče že pred šesto uro zjutraj priredil budnico. Odmevalo je po celi hiši, ti pa si samo mirno poslušal ali pa celo spal. Prav posebno veselje zate in tudi za vse nas, so bila naša družinska srečanja na Novem svetu. Lepote in mir tega kraja si velikokrat užival skupaj z babi, odkar pomnim smo se tukaj vsako leto srečevali, družili in praznovali tvoji otroci z možmi in ženami, vnuki in zadnja leta vsako leto kakšen pravnuk ali pravnukinja več. Veselil si se jih, vsak nov član naše velike družine je v tvoje življenje prinesel posebno srečo. Rad si jih pobožal, ko so bili manjši popestoval, se z njimi poigral ali pa jih le z nasmehom na ustnicah in radostjo v srcu opazoval pri njihovi igri in druženju. Za današnje čase, prav posebno ljubezen so ti v zadnjem letu izkazovali tvoji otroci, ko so z vso ljubeznijo, nežnostjo in pozornostjo vsak dan in vse noči skrbeli zate.

Ko sem si ustvarila svojo družino, se je nadaljevala zgodba, ki si jo pisal v moje življenje in življenje moje družine. Čutim se blagoslovljena in hvaležna sem, da ti je Bog namenil toliko let. Zaradi tega te namreč poznajo moji otroci in zato boš vedno ostal pomemben del njihovih življenj. Hvaležna sem, ker si jih lahko pestoval, ker si se igral z njimi, ker si jih opazoval pri igri, z njimi gledal risanke ali pa le mirno sedel ob vozičku in jih varoval, ko so spali. Rad si jih imel in tudi oni imajo zelo radi tebe, svojega starega dedka, kot sta te klicala Zala in Jaka.

Velikokrat sta se spomnila nate in spraševala po tebi. Ko smo v zadnjih mesecih prihajali domov, so radi priskakljali k tebi, te malo pobožali in se igrali z gumbki, ki si jih imel na postelji. Mogoče se sliši čudno, vendar sem hvaležna tudi, ker so ob tebi spoznavali skrivnost zemeljskega odhajanja. Pred mesecem, ko smo praznovali tvoj rojstni dan, mi VARUJ NAS MATI 10

januar 2013, številka 1

UTRIP

je Jaka zvečer v postelji v solzah pripovedoval, da ne želi, da stari dedek umre, ker te potem ne bo več videl in bo zato žalosten. Da te ima rad in te bo pogrešal. Takrat sem mu rekla, da ljudje, ki jih imamo radi večno živijo v naših srcih, v prijetnih spominih, ki jih imamo nanje in da te bo lahko gledal na vajinih skupnih fotografijah.

Delček zgodbe, ki bo vedno samo najin je tujina. Tako, kot si ti s svojo družino del svojega življenja preživel izven domovine, bo to vedno tudi del mojega življenja. Mislim, da so te na te čase, na tvoje starše, brate in sestre vezali prijetni in topli spomini. Ko smo pred nekaj meseci spet odhajali, sem ti rekla: »Dedi, zdaj pa gremo nazaj v Avstrijo, se kmalu spet vidimo.« Ti pa si me prijel za roko in mi rekel: »Pa pozdravi vse moje tam pri Svetem Jakobu.« Zdaj jih boš lahko sam pozdravil in z njimi užival večno veselje. Tvoji bratje in sestre so živeli po različnih koncih sveta in mislim, da si jih velikokrat pogrešal. Bog ti je to srčno bolečino nekako omilil, ko ti je v zadnjih časih v tvoj dom poslal tvoje nečake in nečakinje, ki so te s svojimi družinami radi obiskali, se čutili ponosne in blagoslovljene, ker še vedno imajo svojega strica. Ogledovali ste stare fotografije in se spominjali časov, ko ste skupaj preživeli redke trenutke. Danes so v svojih srcih, mislih in molitvi z vsemi nami in predvsem s tabo. Tudi naju je v zadnjih letih ločevala razdalja, ampak le kilometrska. Čeprav nismo več živeli skupaj, smo ostali zelo povezani. Postal si prav moderen dedek, z nami si se pogovarjal po skypu. Vedno si nas bil zelo vesel, ko smo prihajali domov. Z Andražem sta se vedno kaj pošalila, ko si zagledal otroke, si tudi sam prav po otroško zaživel. Jaz pa sem se, še posebej zadnje leto, vsakič ko smo odhajali, tiho poslovila od tebe, kajti ...«Ne veste ne ure, ne dneva..« Ko smo nazadnje odhajali, nisi več vedel, da gremo. Mirno si spal, jaz pa sem te le pobožala in pokrižala.

Ljubi moj dedek, v nebesih imaš gotovo pripravljen prostor, ki ti ga je pripravilo tvoje življenje, vera in molitev. Kot si si ti želel snidenja s svojimi dragimi, se te tudi oni gotovo že zelo veselijo. Tvoje punce, VARUJ NAS MATI 11

januar 2013, številka 1

UTRIP

babi, Zalka, Aljoša, teta Dana, tvoji starši, bratje, sestre in vsi ki so ti dragi, te čakajo. Zdaj ni več razdalij, ni več preprek, zdaj je le ena velika sreča pri Bogu v nebeški slavi. Naj si odpočije tvoje srce, naj najde mir tvoja duša, verjamemo, da si srečen in vesel.

Najina zemeljska zgodba se je zaključila pred dnevi. Vedno pa nama in vsem nam ostaja zgodba srca, nebeška zgodba, ki ne pozna odhajanja in zapuščanja. Radi te imamo, dragi dedek, pogrešamo te, vedno boš živel v naših srcih.

Tvoja vnukinja Maja

VARUJ NAS MATI 12

januar 2013, številka 1

UTRIP

MIKLAVŽEVANJE sredo 5.12.2012 smo imeli na Rakovniku prav posebnega gosta.

Obiskal nas je sam Miklavž. Dolga bela brada, visoka kapa na vrhu glave in zakrivljena palica ter nešteti beli angelčki. Na začetku so otroci naše mlajše dramske skupine za obiskovalce pripravili igrico, ki je napovedala prihod dobrega moža. Ja, Miklavž ni prišel sam, pa tudi praznih rok ni prišel. Namenil nam je veliko dobrih besed in ni bilo obiskovalca, ki bi po srečanju z njim ostal praznih rok. Hvala, Miklavž, ker si se ustavil tudi pri naših otrocih.

V

GLEDALIŠKA PREDSTAVA PRILOŽNOSTNI ZDRAVNIK

petek, 30.11., smo v dvorani Glasbene šole na Rakovniku, v organizaciji mladinskega centra Rakovnik, gostili gledališko skupino Sv. Mihaela iz Grosuplja. Predstavili so se nam z Molierjevo komedijo z naslovom »Priložnostni zdravnik«. Zbralo se je kar veliko število gledalcev, ki so uživali v prekrasni situacijski komediji začinjeni z zabavnimi vložki čudovitih igralcev. Hvala vsem, ki ste omogočili, da je predstava tako dobro uspela.

Bogomil Zajec

V

GLASBENO DRUŽINSKO PEVSKO POPOLDNE soboto, 8.12.2012, smo na Rakovnik povabili mlade družine z namenom, da se povežemo s skupno pesmijo. Prijetno je bilo videti naše najmlajše skupaj s svojim starši, ki so skupaj preživeli prijeten popoldne poln smeha in veselja. Hvala Maji Kavčič za dobro idejo in organizacijo.

V

VARUJ NAS MATI 13

januar 2013, številka 1

UTRIP

BOŽIČNI DUHOVNI VEČER petek, 21.12.2012, je na Rakovniku potekal duhovni večer za mlade. Bila je duhovna priprava na božič, po njej pa je sledila spoved v cerkvi.

Udeležilo se je okoli štirideset mladih iz župnij Rudnik, Tomišelj, Želimlje in Rakovnik. Duhovni večer so pomagali soustvariti animatorji z Rakovnika.

Ob pesmih smo pomislili na našo pripravo na božič in kaj lahko še naredimo pred tem velikim praznikom. V znak priprave smo na stopala napisali naše obljube, ki smo jih sklenili v adventnem času. Ta stopala smo položili pred Jezusa.

Večer smo zaključili s skupnim druženjem v smc-ju. Vabljeni na naslednji duhovni večer, ki bo v postnem času!

V

PRIJATELJSKI BOŽIČNO NOVOLETNI KOŠARKARSKI TURNIR

soboto, 29.12.2012, je Andrej Sladič v telovadnici SMC-ja organiziral prijateljski košarkarski turnir, na katerem so nastopili igralci ekip SMC Rakovnik in GAS STATION. Turnirja se je udeležilo 12 igralcev. Igralo se je 3:3. Z žrebom smo določili kateri igralec bo igral v kateri ekipi. Vsaka ekipa se je pomerila z vsako.

Na koncu je prvo mesto zasluženo in po pričakovanjih osvojila ekipa, ki je nastopila v postavi: Gašper Bajt, Žan Kocjan in Peter Dušak.

Vsi igralci so se pomerili tudi v metanju trojk in v metanju prostih metov. Pri prostih metih je bil najnatančnejši Žan Kocjan, medtem ko je v metanju trojk slavil Klemen Ciglar.

V

VARUJ NAS MATI 14

januar 2013, številka 1

UTRIP

RELIKVIJE SV. BERNARDKE LURŠKE Lurdu v južni Franciji se je Božja Mati Marija prikazala Bernardki leta 1858. Razodela se ji je kot »Brezmadežno spočetje«. Romarji so v množicah začeli prihajati. Mnogi bolniki so doživeli čudežna ozdravljenja. Bernardka se je umaknila v samostan. V skromnosti in ponižnem služenju drugim sestram je po težki bolezni umrla v petintridesetem letu starosti. Ob postopku za proglasitev za svetnico so ugotovili, da je njeno telo nestrohnjeno. Ob tretjem prekopu so jo dali v stekleno krsto. Položili so jo v samostansko cerkev ob glavnem oltarju.

Ob dekanijskem romanju smo molili ob njej ter darovali sveto mašo.

Ker je gledala Marijo, je Marija ohranila njeno telo nestrohnjeno.

V torek, 18. 12. 2012, smo počastili njene relikvije. Pred sv. Bernardko smo molili v naši romarski cerkvi Marije Pomočnice za potrebe naše župnije in domovine.

V

VARUJ NAS MATI 15

januar 2013, številka 1

KARITAS

NIKOLI NI PREPOZNO ožja Beseda se je učlovečila, je prišla med nas, med nami ostala.

On je odpravil vse vesoljske daljave med Bogom in nami, našim svetom. Sprejmimo prihajajoči dan kot Božji danes. Božja ljubezen je z nami. Sprejmi jo v svoje srce in iz tvojega srca bo žarela k drugim ljudem.

Nikoli ni prepozno upati zaupati, da se Bog skloni.

Nikoli ni prepozno, da se v temo zarine zora in tam vrta in razgraja, dokler ne prežene vse teme.

Skozi zaprta vrata lahko vstopi dobrota, skozi zidove pride povodenj ljubezni, skozi čakanje prihajata mir in zbranost.

Nikoli ni prepozno: da se iz kamna prebudijo ljudje, ki so se spremenili v kamne.

Nikoli ni prepozno: da nevera svoj ''ne'' izgubi, da iz neme osamljenosti zapoje angelski zbor in te potegne, da prepevaš z njim. (pj)

B

OBISKALI SMO NAŠE FARANE V DOMU STAREJŠIH OBČANOV BOKALCI IN V KARITASOVEM DOMU TRNOVO

sakoletni božični in novoletni prazniki so priložnost za obiske prijateljev, znancev. Kot Karitas smo tudi letos obiskali nekaj naših župljanov na rodnih domovih in tudi v domovih za starejše občane.

V

VARUJ NAS MATI 16

januar 2013, številka 1

KARITAS

V božičnem času, na dan sv. Štefana in državnega praznika smo z našo župnijsko Karitas – g. Drobnič, Marinka, France, Judita in Majda zopet obiskali vse znance, ki so živeli na območju naše župnije, sedaj pa jim življenje teče naprej v Domu na Bokalcih in v domu Karitas-Trnovo, kamor so prišli zaradi različnih usod: bolezni, starostnih težav, zapuščenosti.

Pri vstopu v stavbo so bile postavljene lepe jaslice, po vseh hodnikih, skupnih prostorih in sobah nas je spremljalo božično-novoletno vzdušje – jaslice in okrašene smrekice. Čuti se odprtost vodstva Doma ter izreden trud, da tudi najbolj ubogim pričarajo spomin na rojstvo našega Odrešenika in praznike. Še kratki utrinki z obiska po Domu.

Najprej smo obiskali zaprti oddelek Doma v pritličju stavbe. Sestra nam je dovolila vstop. Poiskali smo naše gospe: Drago, Eli in Danico. G. Drobnič je podelil sv. obhajilo, z ostalimi pa smo skupaj zapeli in vsem razdelili mehke bombone. Božična pesem je vzbudila njihovo pozornost, dvignile so se glave in večina je zapela z nami. Stisk roke, pozornost in pesem nas je povezala in marsikomu obudila del spomina.

Naš obisk smo nadaljevali v I. nadstropju, v bolniškem oddelku C sta dve naši gospe, zvesti vernici, sedaj ležeči v bolniški postelji. Obe sta nas prepoznali. G. Drobnič jima je prinesel Jezusa. Molili smo in zapeli ter malo obujali spomine na naš Rakovnik. Ko niso spregovorile besede, so spregovorile oči in stisk roke.

Franci je obiskal svojega soimenjaka, v skupnih prostorih pa smo oskrbovancem delili bombone in jih razveselili s pesmijo.

Tudi v II. nadstropju je kar nekaj naših znanih obrazov. Vsi so nas bili veseli; nekatere svojci čez praznike odpeljejo domov, kar je zelo lepo, da vidijo svoj dom. Pohvalili smo negovalke, ki lepo skrbijo zanje.

Naprej smo se odpravili v najvišje tretje nadstropje glavne stavbe. Že na hodniku nas je pričakal g. Franc, mlajši oskrbovanec na vozičku, ki ne more še govoriti, se pa rad smeje in se nas zelo razveseli; iz hvaležnosti nam poljublja roke, letos je že tako okreval, da lahko vstane z vozička. Zapeli smo mu pesem in ga obdarili.

VARUJ NAS MATI 17

januar 2013, številka 1

KARITAS

V oddelku C nas je na vozičku pričakala ga. Alda. Kljub dolgotrajni bolezni, da je izgubila noge in ima bolne roke, prihaja iz nje neverjetna pozitivna energija, ki jo prenaša tudi na druge in jim pomaga ter jih tolaži. Sama je rekla: ''Če bi imela noge, bi še plesala.'. G. Drobnič jo je obhajal, vsem pa podelil blagoslov.

V istem oddelku tretjega nadstropja biva naša Mara. Spomnimo se, kako je vsak dan hodila k sv. maši na Rakovnik; sedaj pa je s skromnimi zahtevami zadovoljna z bivanjem v Domu. Tudi ona je prejela Jezusa.

Obiskali smo tudi naše gospode v III. nadstropju: g. Janeza, ki se je najbolj razveselil g. Drobniča, s katerim se je spustil v daljšo debato, tako kot vsem, je tudi njemu vlil tolažbo. G. Janez kar boljše zgleda, kar smo ga nazadnje videli. Razložili smo mu, da so jaslice na Rakovniku lepe in da še vedno vsebujejo veliko njegovih mizarskih izdelkov ter zvezdo.

V novem delu Doma je bilo do sedaj največ naših znank, sedaj so samo še tri.

Večinoma so pokretne in težko so nas pričakovale. Iz sob smo jih poklicali na hodnik, pridružili so se še drugi pri petju božičnih pesmi.

Vsak nosi v sebi svojo zgodbo. Zapeli smo kar precej pesmi, tudi narodnih, saj se nam je pridružila tudi gospa, ki je 30 let pela na koru v Ribnici in je bila presrečna, da smo skupaj zapeli. Zelo smo jim polepšali dan.

Za zaključek je g. Drobnič vsem prisotnim podelil blagoslov Marije Pomočnice. Že precej utrujeni smo se na poti domov ustavili še v Domu Karitas - Trnovo in obiskali g. Jožico Jakša, ki je dolga leta pomagala na Rakovniku v vratarnici.

Vsak stisk roke, pogled, droben klepet, molitev je razsvetlila dan varovancem doma, pa tudi nam vsem, ki smo jih obiskali. Še pridite in nas razveselite – to je klic obiskanih.

Poslovili smo se z zavestjo, da smo prinesli žarek svetlobe v njihova srca.

VARUJ NAS MATI 18

januar 2013, številka 1

KARITAS

DRUŽENJE ZA STAREJŠE V NAŠI ŽUPNIJI anuarja je že 5. obletnica druženja starejših v okviru naše župnije.

Veseli smo, da se skupina zdaj redno srečuje vsak drugi torek ob 9h v dvorani župnišča. Čas hitro mine ob druženju, klepetu, mini razgibavanju, ob občasnih gostih, tudi praznovanjih in še bi lahko naštevali. Skupina ni zaključena družba, zato se še vedno lahko vključite, lahko tudi samo občasno. Hvala vsem dosedanjim gostom za popestritev druženja in hvala našim sodelavkam Karitas za pripravo srečanj.

J

Za ŽK Rakovnik: Judita Petelin

ŽUPNIJSKA KARITAS RAKOVNIK, Rakovniška 6, Ljubljana Dežurstvo v januarju 17.01.2013 od 17h do 19h.

TRR: 02058-0253398959 NLB. Hvala za vsak dar.

VARUJ NAS MATI 19

januar 2013, številka 1

NAPOVEDNIK

GLEJ LUČ 2013 – USPEŠEN SEMINAR ZA SREČANJE Z ŽIVIM BOGOM IN IZLITJE SVETEGA DUHA eminar Glej Luč 2013 bo potekal od 30.01.2013 do 27.02.2013 enkrat tedensko, ob sredah z začetkom ob 18h in zaključkom ob 21h na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

Pripravlja ga Katoliška karizmatična prenova ter je namenjen vsem, predvsem Ljubljančanom, ker Gospod želi, da se združujemo v ljubezni.

Seminar Glej Luč, Ki daje moč, da odpustiš, Te reši zasvojenosti, Osvobodi strahov, Da veselje, Povrne upanje in ti da, Da zaživiš na polno ….

S

Teme, ki se bodo obravnavale: 30.01. - Božja Ljubezen (Želiš živeti iz moči ljubezni ?)

06.02. - Božji dar odrešenja (Življenje z novim upanjem) 13.02. – Novo življenje (Življenje v luči radostnega spoznanja) 20.02. - Izlitje Svetega Duha (Prejem Božjega daru) 27.02. – Rast v veri, to je življenje v moči Svetega Duha.

Vstop na seminar je prost. Lepo vabljeni na seminar Glej Luč in povabite še svoje znance, prijatelje.

Pripravila: Majda Petelin, MO Rakovnik

GLEJ LUČ 2013 – MOLITEV ZA MLADE ospod Jezus, pred Tebe prinašamo žalost in veselje vseh mladih, vse kar so in danes živijo. Ti poznaš vso njihovo bedo in stiske, pa tudi vso lepoto, za katero si jih ustvaril.

G

VARUJ NAS MATI 20

januar 2013, številka 1

NAPOVEDNIK / KOLEDAR

Ti jih ljubiš bolj kot si sami lahko predstavljamo.

Ker Tvoja ljubezen ne pozna meja, te prosimo, pokliči mlade in jih pritegni k sebi, da bodo odkrili Tvoje obličje in Tvoje usmiljenje.

Jezus, kličemo Tvojo vsemogočno roko nad vse, ki delamo z mladimi. Pomagaj nam, da bomo odprti za načrte, ki jih imaš za mlade v Sloveniji.

V velikem pričakovanju novih binkošti, Te Oče, v imenu Jezusa Kristusa, prosimo za obilje milosti Svetega Duha.

Amen.

Skupina Vera in Luč Vera in luč je skupina, kjer se dobivamo lučke (ljudje s posebnimi potrebami), njihovi starši in prijatelji. Dobivamo se vsako drugo nedeljo v mesecu, ob 14h, v župnišču. Na srečanju imamo najprej uvodni, pozdravni del, nato sledi delo po malih skupinah, starši imajo skupaj z duhovnikom pogovor, lučke in prijatelji pa se pogovarjamo, kaj ustvarimo in oživljamo evangelij. Nato imamo skupno mašo, po maši pa sledi druženje in kaj dobrega za pod zob. Veseli bi bili, če bi se nam pridružil še kdo.

KOLEDAR: JANUAR 06.01.,ned: 07.01.,pon: 08.01.,tor: 09.01.,sre: 10.01.,čet: 11.01.,pet: 13.01.,ned:

GOSPODOVO RAZGLAŠENJE; sv. Trije kralji Katehetski odbor Srečanje za starejše v prostorih župnišča.

Zakonska skupina Mavrica.

Večer duhovno-ritmične glasbe s skupino Tvoj glas Priprava na krst za starše in botre ob 17.00 uri. Usposabljanje salezijanskih animatorjev.

Nedelja Jezusovega krsta. Krsti med pol enajsto mašo.

VARUJ NAS MATI 21

januar 2013, številka 1

KOLEDAR

14.01.,pon: 15.01.,tor: 17.01.,čet: 18.01.,pet: 19.01.,sob: 20.01.,ned: 21.01.,pon: 22.01.,tor: 23.01.,sre: 24.01.,čet:

26.01.,sob: 27.01.,ned: 28.01.,pon: 29.01.,tor: 30.01.,sre: 31.01.,čet:

Srečanje župnijske Karitas ob 19.00 uri, župnijskega pastoralnega sveta ob 20.00 uri.

Duhovna šola za animatorje ob 19.00 uri.

Mladinski gost meseca Začetek molitvene osmine za edinost kristjanov. Ministranti duhovne vaje v Prežganju.

Gimnazija Želimlje – dan odprtih vrat. Don Boskov športni turnir 2. nedelja med letom. Ob 19.30 uri koncert božičnih pesmi: glasbena šola Grosuplje.

Družine nastopajo – glasbena šola Rakovnik ob 19.00 uri.

Goduje bl. Lavra Vikunja. Zakonska skupina Zvonci Zakonska skupina Iskrice Goduje sv. Frančišek Saleški, zavetnik salezijanske družine. Ob spominskem dnevu Marije Pomočnice bomo prejeli blagoslov. Ob 9.15 molitev, ob 10.00 uri maša, nato druženje za Združenje Marije Pomočnice.

Don Boskov dan v salezijanskem mladinske centru.

3. nedelja med letom – svetopisemska. Dekanijsko srečanje pevskih zborov v župniji Lj. Vič ob 16.00 uri.

Srednja zakonska. Tri dnevnica k prazniku sv. Janeza Boska.

Drugi dan tridnevnice.

Tretji dan tridnevnice.

Praznik sv. Janeza Boska. Celodnevno češčenje za našo župnijo.

FEBRUAR 01.02.,pet: 02.02.,sob:

Prvi petek: posvetili se bomo Srcu Jezusovemu. Obiskali bomo bolne in ostarele na domu.

Jezusovo darovanje – svečnica. Dan posvečenega življenja. Maše po nedeljskem sporedu: 7.30; 9.00; 10.30 in 18.30 uri. Pri maši ob pol enajstih obhajanje pobožnosti VARUJ NAS MATI 22

januar 2013, številka 1

KOLEDAR

03.02.,ned:

prvih petih sobot v pripravi na 70-letnico posvetitve slovenskega naroda Srcu Marijinemu.

4. nedelja med letom. Sprejem animatorjev pri pol enajsti maši. Praznovanje ob don Bosku v cerkvi Marije Pomočnice ob 15.00 uri.

V CERKVI POZDRAVLJAMO NOVA ČLANA Julija Viktorija Gustavsson, Gašper Kramar

ČESTITAMO, DA STA BILA PRED BOGOM V LJUBEZNI POTRJENA Lea Martinc – Matjaž Grmek

V VEČNOST SO SE PRESELILI Anton Pintar/r. 1907/; Karel Grofelnik/r. 1931/; Antona Petrič/r. 1936/; Alojzija Kordan/r. 1929/; Milena Jurkovič/r. 1927/

Glasilo izdaja Župnija Rakovnik Uredil: Primož Rudolf ∙ Odgovorni urednik: Franc Brečko ∙ Prelom Vito Lojk

VARUJ NAS MATI 23

januar 2013, številka 1

»Vse bi dal, da si pridobim srca mladih in sicer zato, da bi jih potem daroval Bogu« sv. Janez Bosko

Župnijski urad Ljubljana Rakovnik Rakovniška 6, 1108 Ljubljana tel: 01 427 14 59, n.c. 01 427 30 28 www.donbosko.si/rakovnik frenk@salve.si smc.rakovnik@salve.si

MOLITVENA OSMINA: za edinost kristjanov od 18. do 25. januarja. Še posebej pri mašah bomo razmišljali in molili za edinost.

DON BOSKOV DAN: sobota, 26. januar. Vabljene družine, starši z otroki.

CELODNEVNO ČEŠČENJE NAJSVETEJŠEGA: Na praznik sv. Janeza Boska četrtek, 31. januarja, vabljeni čez dan, da počastimo Jezusa v Najsvetejšem zakramentu. Zaključek s sveto mašo bo vodil naš rojak, 90-letnik g. Stane Okorn ob 18.30 uri.