NOVICE OBČINE RAČE-FRAM štorkljah in gnezdu ni bilo ne duha ne sluha. Nato pa je, točno 1. februarja, Maks sporočil, da sta štorklja in štrk pričela z izgradnjo novega doma in sicer na drugi strani ceste, natančneje na vrhu lipe, ki stoji zraven kapelice. Povedal je, da sta oba zelo pridna pri nošenju vejevja, iz katerega nastaja novo gnezdo. To sem seveda želela ovekovečiti, a nisem imela sreče – čeprav sem na posnetek 'gradnje' gnezda prežala več kot zgolj enkrat, dolgonogih in dolgokljunih pernatih ptic, ki po ljudski šegi prinašajo otroke, nisem uspela ujeti pri delu. Ne glede na to upam, da se bo parček, ki po novem očitno pred zimo ne poletí več v toplejše kraje, v novem 'domu' dobro počutil. S. A.
Pust = ~as za {pas Čeprav se 'občinarjev' v glavah nekaterih še vedno drži 'sloves', da samo 'sedijo, kavico pijejo in nič ne delajo', je potrebno napisati, da je taka miselnost nepoznavalcev dejanskega stanja velika zmota in krivica – vsaj za našo občinsko upravo to brez dvoma velja! Ampak – enkrat letno, na pusta, na ta norčavi dan, pa si tudi mi vendarle damo malo duška in preklopimo na nekoliko nižjo prestavo. In si vzamemo čas za 'špas' ter se (vsaj večina od nas) - našemimo. Vas zanima, kako je to izgledalo letos? Takole!
12. februarja, na pustni torek, smo vesele, razposajene in strahospoštovanje zbujajoče korante znova prijazno sprejeli – tokrat tiste, ki so postali že kar nekakšen naš zaščitni znak, saj si po devetih letih zglednega sodelovanja in ustvarjanja pristnega pustnega vzdušja v naši občini brez njih maškarade skorajda ne znamo več predstavljati. Gre seveda za korante Kulturnega društva Rogoznica. Lik koranta je v e-sporočilu uredništvu Novic nazorno predstavila bralka Dragica Goljat, ki je posredovala tudi nekaj fotografij, zapisala pa takole: »Koranti iz Rogoznice ohranjajo staro tradicijo maskiranja in etnografske značilnosti naših prednikov na tem območju. So najstarejša organizirana skupina na Ptujskem. Po tradicionalnem verovanju naj bi bil korant demon, ki je preganjal zimo. Imel je kapo, ki je bila zadaj kosmata. Obrazni del je bil iz starega usnja, s prišitim nosom in izrezanimi odprtinami za oči in usta. Kapa je imela rogove iz usnja ali klobučevine, na koncu roga pa je bilo še gosje pero. Oblečen pa je bil v narobe obrnjen ovčji kožuh. Na hrbtu je imel privezan kravji zvonec, v rokah pa ježevko. Videti je bil, kot bi pravkar prišel iz pekla. Korant, kot ga poznamo danes, je oblečen v ovčji kožuh, za katerega je potrebnih od pet do sedem ovčjih kož. Na glavi ima masko, ki je narejena iz ovčjega kožuha. Dolg rdeč jezik je iz rdečega blaga ali usnja in mora biti seveda čim bolj grozovit. Takšen je pernati korant, rogati pa se od njega razlikuje po kravjih (namesto pernatih) rogovih, njegova kosmata ušesa pa so iz kožuhovine. Okrog pasu ima železno verigo, na katero je obešenih pet kravjih zvoncev. V roki drži ježevko. Družbo rogozniškim korantom delajo še orači iz Okiča.
Že dan pred uradnim prihodom pusta nas je na hitro obiskala, razveselila in s svojo pozitivno energijo razvedrila delegacija kurentov iz Hajdine
Obe foto: Tanja Kosi
Želimo vam prijetno branje!
Glavna naloga oračev je bila zbiranje denarja in hrane od hiše do hiše, od vasi do vasi. Orače sestavljajo: tri do šest konjičev, pokač, baba, en ali več korantov in muzikant. Glavni rekvizit oračev je plugec, okrašen s smrečico, bršljanovim listjem in pisanimi trakovi iz krep papirja. Pokač je pražnje napravljen, klobuk ima okrašen s papirnatimi trakovi. Nosi ‚šurc‘ (predpasnik), zanj ima zataknjene rezervne vrvice (repe biča)«. S koranti iz Rogoznice smo izmenjali spominsko pozornost, se zavrteli ob zvokih njihove harmonike, nato pa jih, izdatno obtežene tudi z do 40 kg opreme (kožuh, zvonci, ježevka ipd.), pogostili z malico. 17