Page 1

Št. 57 - 1/2013; marec 2013

NOVICE OB^INE

RA^E-FRAM

Poštnina plačana pri Pošti 2327 Rače


Iz vsebine Novic

www.race-fram.si


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

ŽUPANOV UVODNIK Spoštovane občanke, spoštovani občani! Za izteklo leto 2012 in trenutno stanje lahko zapišemo, da ga zaznamuje finančna in gospodarska kriza, ki jo posamezniki doživljajo različno. Za tiste, ki verujejo v globalizirano družbeno ureditev, je ta kriza naravnost zastrašujoča. Za tiste, ki pa verjamejo, da se splošna blaginja ne meri zgolj s količinskimi dejavniki rasti proizvodnje blaga in storitev, pa je tovrstna kriza prava priložnost za korenit zasuk v boljšo smer. Dosedanja merila za splošno blaginjo namreč povsem prezrejo izčrpavanje naravnih virov, onesnaževanje okolja in družbeno ceno za materialno blaginjo. Zato smo danes v času, ko so pred nami izzivi, ki so zelo obsežni in večplastni. Poleg gospodarsko-finančne krize se soočamo z novimi izzivi: naraščajočimi cenami in čedalje ostrejšo tekmo za hrano, energente, surovine in vodo ter z vedno bolj očitnimi podnebnimi spremembami. Izhodiščno stanje Slovenije za prihodnost ni dobro: imamo nizko stopnjo prehranske samooskrbe, smo na evropskem dnu po energetski učinkovitosti, prebivalstvo se stara, slovenske družine za osnovne življenjske potrebe hrano, energijo in prevoz – namenjajo čedalje večji delež družinskega proračuna. V teh prelomnih časih poteka priprava strategije razvoja Slovenije, ki bo določila smer razvoja naše države za obdobje 2014 – 2020 in namensko porabo več milijard evrov iz evropskih skladov. To bodo v prihodnjih letih naša edina razpoložljiva sveža razvojna sredstva. Strategija mora odgovoriti na temeljne izzive sedanjega časa in potrebe prihodnjih generacij. Strategija razvoja bi naj odgovorila na več pomembnih družbenih področij, v ospredju pa naj bi bili prehranska samooskrba, prehod na obnovljive vire energije in energetska učinkovitost, posodobitev infrastrukture, učinkovita raba naravnih virov (predvsem vode in lesa) ter turizem. Ti programi bi naj prinesli zagon gospodarstva, ustvarili nova delovna mesta in ohranili obstoječa. Pomenili bi dolgoročen izhod iz krize in dvig kakovosti življenja. Zagotovili bi naj prehransko in energetsko varnost. Povezani s področjem socialne države bi pomenili vizijo za sedanje in prihodnje prebivalce Slovenije. V pripravo Strategije razvoja Slovenije 2014 – 2020 se vključujejo tudi slovenske občine, ki aktivno sodelujejo pri pripravi strateškega dokumenta, še pomembnejši trenutki pa so pred nami. V pomladanskem času se bo začel proces načrtovanja porabe sredstev iz evropskih skladov za obdobje prihodnjih sedmih let. Skupaj z regionalnimi razvojnimi agencijami bomo opredelili regionalne razvojne potenciale, prioritete posameznih občin in ker bodo sredstva iz evropskih skladov v obdobju 2014 – 2020 po vsej verjetnosti edina razvojna sredstva, bodo naslednja usklajevanja že nakazala, v kateri smeri se bodo razvijale občine, regije in država. Če se ne bomo nehali ukvarjati z notranjepolitičnimi zadevami, izgubami bank in plačevanji računov za nacionalni interes, nam še tako idealna teoretična strategija razvoja države ne bo pomagala v dejansko lepšo prihodnost. Če nas bo strah podjetništva in kapitala, bomo zaostanek za Evropo še povečevali. Cilj, da trenutno dodano vrednost v industriji iz 60 odstotkov povprečja EU dvignemo na 80 odstotkov EU v letu 2020, je velik izziv. Gospodarstvo bo sigurno sledilo temu cilju, vprašanje pa je, ali mu bo politika stala ob strani. Ali bodo bolj pomembni tisti, ki ustvarijo ali oni, ki porabijo?! To bomo videli že prav kmalu. Po dolgi zimi, ki je predvsem februarja več kot upravičila sloves mrzle, snežne gospe, na vrata končno trka težko pričakovana pomlad. Te dni jo je že čutiti v zraku, naravi, pa tudi v naših srcih. Želim vam, da prihajajoči svetlejši in s soncem radodarnejši letni čas prinese čim več razlogov za optimistično razpoloženje ter nas vse skupaj napolni s pozitivno energijo. Lepo in prijazno vas pozdravljam!

Branko LEDINEK, župan

1


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

POZDRAV IZ NA[EGA UREDNI[TVA Zadnjih pet let, odkar nisem več v službi, se je moje življenje močno spremenilo. Moj svet je zelo majhen, moje življenje pa enolično, če ga primerjam z življenjem, ko sem še bila v službi na občini. Vedno se je toooliko dogajalo… Rada sem delala, ustvarjala… Rezultati so bili vidni, oprijemljivi. A vsakič, ko me bolezen zajame v svoje kremplje, se zavem, da službe ne bi več zmogla. Sedaj sem le gospodinja, žena in babica, ko se dobro počutim, pa z veseljem tudi kmetica. Kako plitko in neplodovito življenje, poreče kdo. Na zunaj se res zdi tako, a bistvo moje življenjske zgodbe ima tudi drugo plat. Sredi februarja, ko to pišem, pričakujem sedmega vnučka. Že ves mesec nisem za nobeno rabo, saj sem vsa prežeta s pričakovanjem. Tudi tale uvodnik pacam že dva tedna, saj me naenkrat ne zanima ne korupcija, ne trg dela, ne upokojevanje, tudi demonstracije ne. Ampak, ali lahko babica, ki neizmerno ljubi svoje vnuke, razmišlja še o čem, razen o prihodu še enega angelčka? Kako naj jaz, ki svoje vnuke nosim v vsaki celici svojega telesa, pozabim na to? Jaz, ki v mislih hodim z njimi v vrtec, v šolo, pišem preizkuse in čakam na rezultate, jaz naj v srcu ne bi že sedaj nosila deteta, ki prihaja? Jaz, ki zanje molim, ko so bolni, jaz naj bi pozabila na otročka, ki že trka v ta svet? In nenazadnje jaz, ki prosim za njihovo prihodnost in me je lete strah, jaz komaj čakam, da stisnem k sebi novorojenčka in mu v zibelko dihnem moj lastni blagoslov, ki naj ga spremlja vse življenje. Konec januarja sva z možem spet šla na kosilo z Angeliko, ob njenem letošnjem 12. rojstnem dnevu. Kakor že vsa leta do sedaj, sva najprej sami, kot se spodobi za ženski, šli po trgovinah, na oglede. Tudi letos si je moja najstarejša vnukinja zaželela, da sva pred kosilom odšli še v knjigarno, kjer sva se zadržali slabo uro. Ko sva stikali med mladinskimi knjigami, sem slišala prodajalca, ki je sodelavki rekel in namignil na naju: »Kako malokrat pridejo taki k nam… Otroci še, otroci, a taki…! Zdaj je čas samo še za računalnike.« Pravijo, da je v večini družin res tako. A Angelika obožuje knjige. Pravi, da rada stisne knjigo k sebi, jo odloži pod vzglavnik in bere, bere. Da je tako, je najbrž zasluga staršev, ki otrokom močno omejujejo računalnik. Velikokrat slišim: »Ven, na zrak pojdite!« Sicer pa jim tudi knjige niso na razpolago vsevprek, vse so 'cenzurirane', saj Angelika že sega po romanih, kriminalkah, potopisih. Ko so bili starejši štirje vnuki pri naju na novoletnih počitnicah, sem jim, kakor je pri nas v navadi, spet pripovedovala pravljice, ki se porodijo v moji glavi. Pravijo, da so te najlepše, vendar jih nikoli ne znam ponoviti, ker si jih ne zapomnim in je vsaka 'unikat'. Tako sem jim tudi takrat pripovedovala pravljico, ki pa je nisem prilagodila najmlajšemu, Samuelu. Tobija in Izak sta že večja in se 2

več ne vživita tako močno v dogajanje kot Samuel. In v to pravljico sem vnesla malo sabljanja, da bi bila fantom bolj všeč. Seveda sta zmagali dobrota in pravičnost, a Samuel je naslednja dva dni tekal po stanovanju s kuhalnico v roki, ki mu je bila sablja, in vsi bi se bili morali vojskovati. Z naslednjo pravljico sem komaj popravila storjeno napako in na srečo je ob tej pozabil na boj. Ko je prišel s počitnic nazaj domov, ni bil več bojevito naravnan in zato se mi ni bilo treba zagovarjati pred starši! A meni je ta 'napaka' dala misliti; kako pomembno je, kaj otroci gledajo, poslušajo, doživljajo! Vedno sem pozorna na vsebino pravljic in vedno se končajo z naukom, tokrat pa sem se spozabila. Izak je pred kratkim celo dejal, da so moje pravljice enako poučne kot pesmi, ki jih poje Adi Smolar, zato bi me lahko klicali 'babi Smolar'. Seveda sem se ob tem od srca nasmejala, saj me je pogruntal. A če jim ponudim pravljice iz knjig, niti slišati nočejo zanje, lastnih pa mi po desetih letih že skoraj primanjkuje. Morala bom kakšno zapisati, da bo lažje. Pred časom je Izak, ker je popoldne šel iz šole kar naprej v glasbeno šolo, v avtu pozabil šolsko torbo. Ko je zvečer prišel domov, je najbrž veselo stekel v hišo, torbo pa pozabil v avtu. Naslednji dan je ati že navsezgodaj moral na službeno pot v Ljubljano in seveda je torbo odpeljal s seboj. Izak je moral v šolo brez torbe. Povedali so mi, da so mu poiskali star nahrbtnik, vanj je dal pisala in zvezke ter hišne copate. Sam je moral povedati učiteljici, kaj se je zgodilo in se opravičiti. Kar pogrelo me je, ko sem to izvedela in seveda sem hčeri takoj rekla: »Kaj ga nisi šla ti opravičit? Veš kaj bodo rekle učiteljice, ki vedo, da si profesorica in da pričakuješ petega otroka, pa še za te, ki jih imaš, ne poskrbiš!« Moja ljuba hčerka me je modro pogledala in rekla: »Mami, kdaj pa naj se otroci učijo odgovornosti, če ne zdaj, ko so majhni in z majhnimi zadregami? Zakaj bi jaz ali ati prevzemala njegovo torbo – njegovo odgovornost - nase? Tega je danes poln svet!« In sem se strinjala - nihče za nič ne odgovarja, za vse je kriva država! Nekaj dni zatem je Angelika pri testu opazila, da ji je učiteljica eno izmed nalog v preizkusu točkovala z dvema točkama, čeprav je bila vredna le eno. In prav ta dodatna točka ji je prinesla petico. Ko je to ugotovila, sem bila ravno na obisku pri njih. »Pojdi jutri do učiteljice in ji povej za napako,« ji je rekla mamica. »Joj, ampak ne bom več imela petke, pač pa štirko,« je malo zatarnala Angelika. Drugi dan me je Angelika poklicala in rekla, da je učiteljici povedala za napako. Bila je vesela in celo ponosna na svojo resnicoljubnost. No, približno tako je moje življenje, tak je moj svet zadnja leta. Kljub malim ljudem, ki ga sestavljajo, sem prepričana, da je vsak izmed mojih šestih vnukov svoja velika zgodba o uspehu ali neuspehu. Pa ne mislim uspeha oziroma neuspeha na področju izobrazbe ali v količini premoženja. Ne izobrazba in ne bogastvo v mojih očeh nič ne štejeta. Vidim vse preveč mlečnozobih doktorjev znanosti, ki obvladajo zgolj teorijo. Bogati pa so tudi večinoma le tisti, ki si premoženja niso ustvarili s poštenim in trdim delom. Najbolj bom srečna, če bodo moji vnuki ohranili to skromnost, ki jim jo sedaj prinaša njihova številčna družina. Hočeš nočeš se morajo učiti potrpežljivosti, saj mami ne more vsem naenkrat obrisati nosu ali narediti soka. Sicer pa Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM so sedaj že tako veliki, da večji pomagajo manjšim. Nimajo mobitelov, oblačila nosijo drug za drugim in mislim, da sploh ne vedo, katere modne blagovne znamke obstajajo. Ko so pred kratkim dobili dve otroški sobi (prej so spali vsi v eni), pa sploh niso znali spati ločeno – v dveh posteljah, postavljenih druga poleg druge, so še kar naprej spali skupaj. In če bodo ti otroci ohranili medsebojno družinsko ljubezen in povezanost, bo zame to največja zgodba o uspehu. Solidarnosti in sočutja med brati in sestrami danes, predvsem pri dedovanju, ni, saj ni pomembno, kako kateri izmed bratov živi, temveč, koliko kateremu pripada. Včasih so se premožni bratje in sestre odpovedali svojemu deležu na kmetiji v korist revnejšemu, danes pa vsak ve le to, kaj si on sam 'zasluži'. In potem naj bi bili sočutni politiki do neznanih ljudi in naj bi skrbeli za njih, če je med rodnimi brati in sestrami taka tekmovalnost?! Sicer pa tudi starši pri večini današnjih mladih nimajo nobene veljave. Redki so otroci, ki od staršev prevzamejo kmetijo in nadaljujejo s kmetovanjem, še redkejši tisti, ki od podjetniških staršev prevzamejo obrt ali kako drugo dejavnost. Včasih pa so bili rodovi in rodovi mizarjev, krojačev, kmetov. In taki poklicni mojstri so bili vrhunski mojstri, red in samodisciplina ter dana beseda kupcu pa so bili na prvem mestu, saj so se učili dela in odnosa do ljudi od očeta. Zato zelo cenim vsakega kmeta ali avtomehanika, ki ga je vsega naučila stroga, a ljubeča očetova ali materina roka. Na najini kmetiji pa se vnuki obenem učijo spoštovati živali in zemljo. Gledajo, kako iz semena zraste klas in dedi jih uči, kako pomembno je nežno in lepo ravnati z zemljo, saj ni pomembna le količina pridelka. Upam, da bo mojim vnukom vse to in še ves trud staršev, ki ga vlagajo vanje, ko so eni bolj zahtevni

pri vzgoji kot drugi, največja popotnica za življenje. Vsi ti opisani dogodki se dogajajo v marsikateri družini in naj me 'koklja brcne', če prav taki in podobni dogodki niso oblikovali ljudi, ki nam danes vladajo. Če je oče rekel sinu, ko je zazvonil telefon, naj reče, da ga ni doma, potem bo sinu laž le način, kako lažje preživeti dan. Zato nisem pisala o Janši, Pahorju in ne o Pozitivni Sloveniji ali čem drugem, kar nenehno poslušamo na televiziji, saj se vse začne in konča v družini. Vsi politiki, tajkunski podjetniki in predsedniki takih ali onakih uprav so imeli svoje starše in družine. Danes so vsi ti le odsev mam ali očetov. Morda pa so vsi ti ljudje zgolj posledica družbene vzgoje, ki je bila nekoč tako opevana, dolgega delovnika ali celo dela v soboto in nedeljo, ki se je pred leti zdelo tako potrebno? Zato pravim: le na svoje otroke imamo vpliv, naša dejanja in naš vzgled jih oblikujejo. Kakšni bodo politiki v prihodnje ali kakšni so že danes, je tudi naša zasluga. A kaj, ko je z otroki toliko dela, toliko skrbi, toliko nenehnega usmerjanja, tudi omejevanja. Za vse to pa si je treba vzeti čas. Zdaj ima veliko staršev tudi veliko časa, saj so brez služb, a otroci niso več voljni za oblikovanje. Blagor tistim, ki so si izborili čas za otroke, saj bodo na stara leta lahko mirno in brezskrbno spali. In za tak spanec se je bilo in se je še kako vredno potruditi. Pripis teden dni kasneje: ta uvodnik posvečam vsem vam, občanom in občankam, ter mojim vnukom in vnukinjam Angeliki, Izaku, Tobiju, Samuelu, Karini, Aniki, predvsem pa novorojenemu Jonatanu. Lidija BELCA, članica uredništva Novic

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM; javno glasilo Letnik XVI, številka 57 - 1/2013; v Račah, marca 2013 Odgovorna urednica: Uredniški odbor: Jezikovni pregled:

Simona ANTOLIČ Lidija BELCA, Simona NAPAST, Jože BOBOVNIK Simona ANTOLIČ

Fotografije:

Naslovna in hrbtna stran: sliki z peska (S. A.) Nepodpisane fotografije so posneli avtorji člankov.

Izdajatelj: Naslov uredništva:

Računalniški prelom: Tisk:

Občina Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače Uredništvo Novic Občine Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače tel.: 02 609-60-28, fax: 02 609-60-18 e-mail: urednistvo.novic@gmail.com spletna stran: www.race-fram.si

Grafična forma HUTTER, Tržaška 34, 2000 Maribor Tiskarna ROJKO d.o.o., Ptujska c. 80, 2327 Rače

Glasilo je tiskano v 2800 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Rače-Fram brezplačno. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, razvidna naj bosta kraj in datum pisanja. Prispevek opremite z naslovom, navedite avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu skupine ljudi – zavoda, društva, politične stranke in podobno, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi računalniški zapis na CD-ju ali USB ključku. Fotografije oddajte v obliki originala ali jih pošljite v posebni priponki po elektronski pošti (v JPG formatu). Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Nenaročenih fotografij ne vračamo. Javno glasilo Novice Občine Rače-Fram je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 52.

Želimo vam prijetno branje!

3


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

NOVICE O DELU OB^INE RA^E-FRAM Sprejet prora~un za leto 2013 Člani in članice Občinskega sveta Občine Rače-Fram so na svoji 20. redni seji, z dne 21. 1. 2013, med drugim obravnavali in sprejeli tudi občinski proračun za tekoče leto. Vsebino tega pomembnega akta (Odloka o proračunu Občine Rače-Fram za leto 2013) objavljamo na straneh 2 - 6 priloge tokratnih Novic, vsem, ki jih občinske finance in podatki o načrtovanih virih ter višinah prihodkov in odhodkov in namenih predvidene porabe zanimajo podrobneje, pa vabimo, da se seznanijo z vsebino celotnega proračuna, ki je dostopna na spletni strani občine: www.race-fram.si. OBČINA RAČE-FRAM

I{~emo gradbinca brez težav V prejšnji številki Novic smo vas z veseljem obvestili o podpisu pogodbe ter položitvi temeljnega kamna za izgradnjo otroškega vrtca v Framu. Od takrat so minili slabi trije meseci, v tem času pa se je na področju investicij vse vrtelo okrog gradnje novega vrtca. Vrtelo se je in zavrtelo s stečajem izvajalca GP Radlje. Kljub temu, da smo se zavedali, da je usoda izvajalca negotova, smo bili konec meseca decembra nemalo presenečeni nad izdanim sklepom o začetku stečajnega postopka nad pravno osebo. Sreča v nesreči je ta, da kot naročnik nismo pristali na avansirana plačila ter, da je izvajalec pred skrajnim rokom za podajo zahtevka za pridobitev sofinancerskih sredstev v letu 2012 izvedel dela v obsegu, določenim s terminskim planom izvedbe investicije, kar pomeni cca. 10 %. Tako smo 123.000 evrov prejeli v proračun že preteklo leto. Ko smo GP Radlje izbrali za izvajalca gradbenih del za našo investicijo, je bilo to podjetje še v dobri kondiciji, saj je pridobilo bančno garancijo za resnost ponudbe, pa tudi sicer je izpolnjevalo dokaj stroge razpisne pogoje. Po podpisu pogodbe je podjetje pridobilo ter nam predložilo tudi brezpogojno bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih del. Garancija je veljavna do 24. avgusta 2013. Po pridobljenih informacijah o stanju v podjetju ter po opravljenih razgovorih s stečajno upraviteljico je bil dosežen dogovor glede razveze pravnega posla. Upraviteljica v stečaju nad dolžnikom GP Radlje d.d. je dne 25. 1. 2013 odpovedala gradbeno pogodbo, občina pa je na banko naslovila zahtevo po unovčitvi bančne garancije. In tako smo ponovno skoraj na začetku. Razpis za izbiro izvajalca je v teku. Tokrat smo v upanju, da bomo prejeli več ponudb, razpisne pogoje nekoliko omilili. Investicijo imamo še vedno namen zaključiti v letu 2013, saj bi bilo sicer ogroženo črpanje evropskih sredstev. V letu 2013 tako planiramo pridobitev 554.000 evrov sredstev iz evropskega kohezijskega sklada ter ponovno 123.000 evrov nepovratnih državnih sredstev. Upamo, da bomo imeli pri izbiri izvajalca tokrat srečnejšo roko. V občinski upravi si želimo takšnega, ki med gradnjo ne bo imel svojih – statusnih težav. Sicer pa: po pregovoru sodeč menda 'gre v tretje rado' (s problemi, ki smo jih imeli z izvajalcem gradbenih del vrtca Rače, sem vas v Novicah 4

že 'morila', dela pa smo kljub temu, vsem nepričakovanim dogodkom navkljub, pravočasno pripeljali do srečnega konca; verjamem, da bo tudi tokrat tako). mag. Zorica ZAJC – KVAS, direktorica občinske uprave

KOMUNALNO-CESTNO GOSPODARSTVO Po sprejetem prora~unu pri~etek investicijskih del na komunalni infrastrukturi Pozdravljeni! Ob zaključku izvajanja zimske službe za sezono 2012/13 že pripravljamo prve izračune skupnih stroškov in primerjalno analizo glede na lansko zimsko obdobje. Čeprav je tudi letos zima večinoma kazala zobe s temperaturami pod lediščem, je konec lanskega in prvi mesec letošnjega leta dokaj prizanesla s snežno odejo, obenem pa z vsakim sušnim dnem poskrbela, da odlivi iz proračunske postavke 'izvajanje zimske službe' ne bi presegli predvidenega zneska, kar je za občino kot plačnika storitev zimske službe zelo pomembno. Po sprejemu proračuna pa si je krepko 'premislila' in predvsem v drugi polovici februarja več kot nadoknadila 'zamujeno' ter s tem dodobra obremenila občinske finance. Seveda pa nizke temperature tudi letos niso prizanesle komunalni infrastrukturi, zato je potrebno zaradi raztezanj in krčenj materialov odpraviti kar nekaj okvar na cestnem, vodovodnem, pa tudi kanalizacijskem omrežju. Predvidoma v mesecu aprilu se bomo posvetili nujnim sanacijam in vzdrževalnim delom na komunalni infrastrukturi. Predvsem cestne bankine, udarne jame in večje razpoke so področja, ki jim v prvih spomladanskih dneh namenimo z obnovo in vzdrževalnimi deli največ pozornosti. Po sprejetju občinskega proračuna lahko z večjo gotovostjo govorimo o planiranih večjih investicijah Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM na komunalnem področju. Ob že omenjenih rednih vzdrževalnih delih, zamenjavi vodomerov (v prvih dveh mesecih letošnjega leta je bilo zamenjanih cca 200 vodomerov, kar preračunano pomeni približno 15 odstotkov gospodinjstev; v letu 2013 je predvidena zamenjava cca 400 vodomerov, ki spadajo pod vodooskrbo režijskega obrata Občine Rače-Fram) in izvedbi hišnih priključkov na javno komunalno omrežje bomo sredstva namenili tudi preplastitvi občinskih cest in ulic, izgradnji pločnikov v Framu in Račah ter izgradnji prve faze javne fekalne kanalizacije v Morju. Predvsem slednje bo vsekakor pomenilo velik doprinos z vidika zmanjšanja obremenjevanja okolja z odpadnimi vodami. Investicije v zamenjavo dotrajanih vodovodnih cevi so predvidene predvsem na območjih, kjer se bo izvajala hkrati tudi zamenjava energetske in telekomunikacijske infrastrukture, saj tako vsi zainteresirani investitorji sorazmerno zmanjšujemo stroške gradbenih del. Tudi letos bo v drugi polovici meseca marca organizirana akcija »Od vrat do vrat«, katere izvajalec bo ponovno mariborsko podjetje Snaga d.o.o. (več o tem v prilogi Novic na strani 23). V spomladanskih mesecih bomo obnovili talno in vertikalno prometno signalizacijo ter na željo občanov izvedli nekaj dodatnih prehodov za pešce čez državno cesto v Račah in Framu, ki je sicer v upravljanju DRSC, zaradi česar smo od slednjih pridobili vsa potrebna soglasja. V minulem obdobju je bil v sodelovanju s podjetjem Snaga d.o.o. uspešno uveden projekt ločenega zbiranja mešane komunalne odpadne embalaže pri gospodinjstvih, po sistemu zbiranja le-te od vrat do vrat (s tako imenovano rumeno vrečo). Količine tovrstne embalaže so v zadnjih letih precej narasle. Pridobljene izkušnje so povečini pozitivne, se pa seveda občasno pojavljajo tudi manjše težave oziroma pomanjkljivosti, ki jih vsekakor želimo obrniti občanom v prid. Gospodinjstva, ki so vključena v organizirani odvoz mešanih komunalnih odpadkov, so za leto 2013 prejela po dve rumeni vreči za posamezni odvoz, kar za 26 odvozov letno pomeni 52 kosov vreč (dve rolici po 26 vreč).

V sklop delovanja komunalnega področja Občine Rače-Fram oz. tukajšnjega režijskega obrata sodi tudi Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov v Račah, ki je sredi marca prešel na spremenjen obratovalni čas (glejte obvestilo na strani 22 priloge Novic)

Želimo vam prijetno branje!

Ne glede na to, če sneži, dežuje ali je zunaj močna pripeka – ekipa režijskega obrata je na terenu v vseh vremenskih okoliščinah; na posnetku delavci pri rednem vzdrževanju čistilne naprave Rače

Kontrolni pregled in čiščenje vodohrana Fram

Dogaja se, da posameznim gospodinjstvom rumenih vreč zmanjka. V takšnih primerih lahko gospodinjstva (na lastne stroške) uporabijo tudi drugo vrečo, za katero pa je edini pogoj, da je prozorna in tako omogoča hiter vpogled v pravilnost vsebine zbranih odpadkov v njej. Potrebno je omeniti, da je običajno razlog za potrebe po večjem številu vreč v negospodarnem polnjenju vreč z odpadno embalažo s strani gospodinjstev, saj posamezniki embalaže pred odlaganjem ustrezno ne stisnejo oziroma preložijo, kar bi bistveno pripomoglo k zmanjšanju volumna odpadne embalaže. Komunala je področje, kjer se cikel vzdrževalnih in nujnih investicijskih del nikoli ne zaključi. Investicijsko vzdrževalna dela zahtevajo precejšnje obremenitve proračuna na odhodkovni strani, vendar tovrstne investicije hkrati bistveno pripomorejo k zmanjšanju števila okvar in poškodb na komunalni infrastrukturi ter posledično k racionalizaciji stroškov. Samo RAJŠP 5


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM KMETIJSTVO Obvestilo ob~anom o izvedbi komasacije za komasacijsko obmo~je Gorica Občina Rače – Fram obvešča krajane naselij Sp. in Zg. Gorica, da je bila na delu katastrske občine Gorica z odločbo Upravne enote Maribor uvedena komasacija kmetijskih zemljišč. Komasacijsko območje Gorica obsega 234 ha zemljišč s 472 parcelami, od tega je v lasti Sklada kmetijskih zemljišč 63,84 ha (27,28 %), preostala zemljišča pa so v lasti 128 lastnikov, ki predstavljajo preostalih 72,72 % vloženih zemljišč. Soglasje za uvedbo komasacije je podalo 81,98 % lastnikov zemljišč. Potreben odstotek za izdajo odločbe o uvedbi je 67 % (Zakon o kmetijskih zemljiščih), torej je bilo na navedenem območju doseženo sorazmerno visoko soglasje udeležencev. Vlogo za izdajo odločbe o uvedbi komasacije je podala v imenu komasacijskih udeležencev Občina Rače ­– Fram in sicer na pristojno Upravno enoto v Mariboru. Odločba je bila v januarju izdana vsem komasacijskim udeležencem. Po vročitvi odločb je potrebno doseči njihovo pravnomočnost, kar je eden izmed pogojev za pridobitev nepovratnih sredstev preko javnega razpisa za ukrep 125 – Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem in prilagoditvijo kmetijstva, podukrep št. 1: komasacije. Pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj je naročen ekonomski izračun BDV-ja za pet izbranih kmetijskih gospodarstev na območju komasacije, ki potem še nadaljnjih 5 let izkazujejo upravičenost vloženih sredstev v te agrarne operacije (to je pogoj in zahteva EU). Finančna konstrukcija, zagotavljanje sredstev in dinamika vlaganj po letih je razvidna iz že sprejetega proračuna občine. V letu 2013 bo naša občina po pridobitvi sredstev od Ministrstva za kmetijstvo in okolje objavila javni razpis za izbiro izvajalca komasacij. Proti jeseni se bo predvidoma pričelo z določitvijo in označitvijo meje komasacijskega območja na terenu (samo oboda območja), vse ostale aktivnosti pa se bodo izvajale v letu 2014; v jesenskem času prihodnje leto bo opravljen prehod na nove parcele, dodeljene v postopku komasacije. To pomeni, da ostaja režim obdelave vseh zemljišč znotraj komasacijskega območja do spravila jesenskih pridelkov v letu 2014 nespremenjen. K vsem postopkom v zvezi s komasacijo bodo komasacijski udeleženci vabljeni osebno, tako s strani izvajalca komasacije kot tudi s strani pristojne upravne enote. K vsem postopkom razgrnitev (stanje pred komasacijo, vrednotenje kmetijskih zemljišč in priprava predloga nove razdelitve) bodo vsi komasacijski udeleženci vabljeni k podajanju želja in k oblikovanju predloga nove razdelitve zemljišč. Rešitve morebitnih nastalih težav bomo iskali skupno, na zborih komasacijskih udeležencev, in jih usklajevali tako dolgo, da bo doseženo zadovoljstvo večine udeležencev komasacije. Komasacijski udeleženci nimajo nobenih stroškov v zvezi s komasacijo, zaželeni pa so strpnost, razumevanje in dobro 6

sodelovanje v prid vseh udeleženih v postopku komasacije Gorica. Kontaktni osebi: Tanja Kosi, Občinska uprava Občine Rače-Fram, tel. št.: 02/609-60-24, e-naslov: tanja.kosi@ race-fram.si in Emil Ratek, Geodetski zavod Celje, tel. št.: 041-610-030 (zunanji sodelavec). O vseh aktivnostih, ki bodo sledile, bo občina zainteresirane obveščala preko občinskega glasila. Tanja KOSI

Emici Cebe ob upokojitvi Ker deluje še tako mladostno, nas je kar nekoliko presenetila novica o upokojitvi naše spoštovane in priljubljene kmetijske svetovalke službe Kmetijsko gozdarskega zavoda v Mariboru, hkrati pa občinske svétnice ter dolgoletne članice Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Občine Rače – Fram, v novejšem času pa tudi predsednice Odbora za družbene dejavnosti v matični lokalni skupnosti. Ema Cebe oz. Emica, kot jo kličemo mnogi, je vrsto minulih let s svojim bogatim strokovnim znanjem in izkušnjami z vso odgovornostjo in predanostjo aktivno sodelovala pri razvoju kmetijstva in podeželja v občini Rače –Fram.

Ema Cebe v vlogi sodnice na Regijskem tekmovanju oračev Podravja, leta 2011

Tudi v zasebnem življenju se posveča domači kmetiji, kmečki zemlji in ljudem. Urejena, prijazna oseba s toplim nasmehom, občutkom za sočloveka ter pripravljenostjo poslušati in pomagati vsakomur so lastnosti, ki jih pri Emici ni mogoče spregledati. Kot strokovna sodelavka za področje kmetijstva, ki sem z Emico veliko sodelovala, se ji v imenu nas vseh zahvaljujem za dosedanjo pomoč, konstruktivno sodelovanje in izvrševanje sprejetih občinskih projektov, programa in razvojnih ciljev. Ponosni smo na dosežene, primerljive razvojne prednosti kmetijstva v naši občini, obenem pa vam z vso odgovornostjo zagotavljamo, da bomo v tej smeri nadaljevali in se še naprej trudili po svojih najboljših močeh. Tanja KOSI Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM TURIZEM Turisti~na destinacija Ra~e-Fram na sejmu Alpe-Adria Kateri tip turista ste? Oddahnite si! Tu smo: AlpeAdria. Vse vas bomo pripeljali do želenega cilja. Počitnikarji izbirajo med kotički, kjer lahko najdejo ležalnik v senci, kočo na smučišču ali senčno verando bližnje kmetije. Zasvojeni z aktivnim oddihom se sprehajajo med ponudniki športnega turizma in aktivnega oddiha. Popotniki  lahko pregledajo aktualne vodnike po neznanih krajih, izbirajo med atraktivno ponudbo agencij ali se zgolj družijo med seboj. Izletniki  lahko najdejo kraje, vrhove, naravne in kulturne znamenitosti, ki jih še ne poznajo in se lahko nanje odpravijo v vsakem trenutku leta. Ob takšni letošnji uradni predstavitvi organizatorjev sejma smo dobili potrditev, da smo že pred leti pravilno začrtali promocijo naše destinacije. Tudi mi namreč s sloganom »Turistična destinacija Rače-Fram – destinacija za romantike, izletnike, šolarje, gurmane, ..,«, nagovarjamo široko ciljno skupino. Tokrat smo pod okriljem Občine Rače-Fram našo destinacijo predstavljali na dan otvoritve sejma, na tako imenovanem poslovnem dnevu. Glede na dejstvo, da smo se predstavljali že šestič, smo bili poznani novinarjem in ostalim, ki na dan otvoritve obiščejo sejem predvsem zaradi informacij o zanimivih destinacijah za pripravo programov izletov in ekskurzij za razne medijske prispevke, ter za društva in šole. Ponovno lahko pričakujemo tudi obiske turističnih novinarjev na naši destinaciji; zaradi osvežene, zanimive podobe našega predstavitvenega prostora smo namreč zopet pritegnili pozornost novinarjev RTV Slovenija, ki nas v poročilih, odmevih in različnih oddajah s kulturno in turistično vsebino niso zaobšli. Pravkar pa končujemo predstavitev naše destinacije za mednarodni projekt Sagittarius, pripravljamo predstavitev za revijo Poroka in pričakujemo novinarje oddaje Na lepše. Morda še nekaj zanimivosti: pred našim razstavnim prostorom se je zadrževalo veliko ljudi, ob pokušanju za nas značilnih dobrot in pijač pa so najhitreje pošla jabolka z Greifove kmetije. Zanimiva so bila tudi zelo pozitivna mnenja o njihovem mladem, svežem vinu, ki so ga lepo okarakterizirali v novi podobi – blagovni znamki. Seveda so obiskovalci, med njimi tokrat tudi Kitajci, z velikim zanimanjem degustirali bučno olje Oljarne Fram. Vsako leto gostimo tudi učiteljice, ki za svoje učence iščejo primerne programe ekskurzij. Velik interes so pokazale za zbirko mineralov TAL2000, kakor tudi za zgodbo o prvem zgodovinskem romanu. Pozanimale so se tudi o zeliščnih vrtovih, posebno pozornost pa je, kot je to postala že tradicija, znova pritegnila naša maskota – ježek, ki si ga delimo z njegovo lastnico Barbaro Štern iz turistične kmetije Šteern - »Pri Kovačniku«. Želimo vam prijetno branje!

Danilo in Barbara Štern - Turistična kmetija Štern »Pri Kovačniku«, Polona Račič - kulturist, Suzana Pungartnik Občina Rače-Fram, Roman Hergan -TAL 2000, Nevenka Kaučič - sekretarka na Občinski turistični zvezi Maribor

Vidimo se na sejmu Alpe-Adria prihodnje leto! Suzana PUNGARTNIK in Polona RAČIČ

DRUŽBENE DEJAVNOSTI Podro~je, ki ob~ane spremlja od zibelke do groba • Novo leto – nov proračun – stare in nove naloge S sprejetjem finančnega plana za leto 2013 so tudi na področju družbenih dejavnosti (šolstvo, predšolska vzgoja, sociala, zdravstvo, kultura, znanost – raziskovanje, šport, društvena dejavnost, stanovanjske zadeve) dani vsebinski in finančni okvirji za realizacijo nalog – tistih, ki jih lokalnim skupnostim na tem področju nalaga zakonodaja in onih, ki smo si jih zadali s sprejetjem občinskih pravilnikov ali jih v proračun vključili na osnovi predstavljenih namer in potreb zavodov ter drugih izvajalcev s sfere negospodarstva. Tudi v tekočem letu bo glavnina sredstev namenjena izvrševanju zakonskih obvez, znova pa smo uspeli zagotoviti tudi sredstva za izvedbo že v preteklih letih dogovorjenih vsebin. (Več o proračunu Občine Rače-Fram za leto 2013 na straneh 2 - 6 priloge Novic ter na spletni strani www.race-fram.si). • Naši novorojenčki Čeprav se vreme nenehno spreminja, letni časi pa menjujejo, čeprav gospodarska (in še kakšna) kriza svojih ostrih zob tudi letos ne kaže nič manj srdito in čeprav so spremembe na splošno edina stalnica našega bivanja, otroci še vedno nastajajo na prastar način in nas po približno devetih mesecih od spočetja razveselijo z rojstvom. To je (vsaj v večini primerov) vsekakor poseben, čudovit dogodek, take pa imamo seveda vsi najraje. Zato se tudi 7


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM v občinski upravi razveselimo vsakega novorojenčka in novih generacij, ki so na obzorju. Nataliteto in imena novih (najmlajših) občanov v tem obdobju spremljamo predvsem na osnovi vloženih vlog za prispevek za novorojence. Od zadnje objave njihovih imen (v Novicah št. 56, ki so izšle decembra 2012) in do konca februarja 2013 je bil prispevek za novorojence uveljavljen za 18 otrok. To so: Jurij Gregorinčić, Tim Legenstein, Vito Cigler, May Turk Carić, Sara Petrovič, Neli Fingušt, Lija Braunsberger, Jakob Žulj, Naja Cehtl, Nikolai Efremov, Barbara Horvat, Urban Napast, Tjaž Duša, Luka Pušnik, Iva Uranjek, Isabela Mergeduš, Jaka Mihurko in Tim Križanič. V 12 primerih gre za prvega, v 5 za drugega in v 1 za tretjega otroka iste družine. POZOR! Iz KU so nas koncem leta 2012 obvestili, da nam v bodoče ne bodo več mogli posredovati podatkov o rojstvih otrok iz naše občine, saj teh informacij na način, ki je bil ustaljen dotlej, ne bodo več prejemali in razpolagali z njimi. Zato starše sedanjih in bodočih novorojenčkov pozivamo, da so pozorni na to spremembo in da samoiniciativno posredujejo vloge za uveljavitev prispevka za svoje male korenjake. • Občina Rače-Fram donirala osnovni sredstvi ZP Rače Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, v sklopu katerega deluje ambulanta splošne medicine v Račah, se je v imenu obeh koncem lanskega leta na naš naslov obrnil s prošnjo za donacijo dveh naprav, ki jih Zdravstvena postaja (ZP) Rače še ni imela, pa sta za čim hitrejše in čim boljše opravljanje njihovega primarnega poslanstva koristni in potrebni. Gre za multifunkcijsko napravo (laserska naprava za tiskanje, kopiranje in optično branje) ter za hitri test za diagnostiko vnetnega parametra CRP v krvi – analizator za kvantitativno merjenje CRP v polni krvi, serumu ali plazmi. S prvo je mogoče olajšati administrativno delo stroki, pacientom pa prihraniti kak korak ali evro, analizator pa pomembno zmanjša potrebo po napotitvah pacientov na odvzem krvi (za potrebe preiskav in diagnostike) na druge naslove. Po pridobitvi ustreznih podatkov in ponudb je akcija nabave bliskovito stekla, tako da sta bili obe napravi osebju ZP Rače predani že v decembru.

Skupna vrednost obeh novih osnovnih sredstev je znašala slabih 1.700 evrov, če k temu prištejemo še pretapeciranje stolov v prostorih čakalnice, kar smo prav tako finančno prevzeli nase, pa je matična občina za izboljšanje pogojev delovanja ZP Rače v letu 2012 namenila skupno nekaj preko 1.800 evrov. • V letu 2013 odobreni trije programi javnih del z 8 vključenimi Na Javno povabilo za izbor programov javnih del v RS za leto 2013, ki ga je konec novembra 2012 objavil Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), smo kot naročniki in izvajalci prijavili tri programe javnih del, ki po vsebini nalog sodijo na komunalno področje. Gre za programe z nazivi 'Ohranjanje in varovanje kulturne krajine, gozdov, obnove vasi', 'Urejanje in vzdrževanje javnih površin' in 'Vzdrževanje občinskih cest'. V sklopu navedenih programov smo se zavzeli za možnost vključitve skupno 15 oseb. Tik pred iztekom lanskega leta smo se razveselili odgovora ZRSZ, da so bili odobreni vsi programi, s katerimi smo kandidirali na javnem povabilu, manj zadovoljstva pa je prinesla informacija, da nam je bila želena kvota vključenih udeležencev prepolovljena. Začeli smo postopek izbora med kandidati, ki so pri nas v javnih delih že sodelovali in po merilih ZRSZ sodijo med t. i. ciljne skupine, ki jim je v letu 2013 še omogočeno delo na ta način, ter novimi kandidati, ki jih je na naš naslov napotila 'borza'. Na ta način smo del vključitev uspeli realizirati koncem januarja, od 1. februarja pa je ekipa naših novih sodelavcev, ki so preko javnih del vključeni v aktivnosti občinskega režijskega obrata, kompletna. Ker so programi javnih del na komunalnem področju postali naši nepogrešljivi spremljevalci in pomočniki pri rednem delu občinske uprave, verjamemo, da bomo z njihovo angažiranostjo tudi letos uspeli poskrbeti za dobro funkcioniranje in lep videz naše občine. Občina Rače-Fram pa je potrdila javni interes tudi za nekaj programov drugih izvajalcev in sicer: - Dom Danice Vogrinec Maribor, program 'Družabništvo in spremljanje' – 1 oseba, - Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma (veza: MRA), program 'Socialno vključevanje posebej ranljivih skupin' – 1 oseba, - Varstveno delovni center Polž, program 'Pomoč in varstvo za invalide' – 1 oseba, - OŠ Fram, programa 'Informiranje' in 'Učna pomoč' – 2 osebi. Želimo si, da bi tudi aktivnosti preko javnih del povsod tekle skladno z željami in pričakovanji. Simona ANTOLIČ

Obstajamo zato, da pomagamo drugim. ^e tega nismo sposobni, Župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek je predal analizator Nataši Naskovski Ilijevski, dr. med. spec., zdravnici v ZP Rače

8

lahko te`imo vsaj k temu, da jih ne bi prizadeli.

Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

AKTIVNOSTI NAŠIH VRTCEV IN [OL OŠ Ra~e – VRTEC RA^E Vrtec v naravi – Dom Škorpijon Z otroki iz skupin 'Kapljice' in 'Oblački' smo se odpravili v vrtec v naravi (Duh na Ostrem vrhu), kjer smo preživeli tri čudovite dni. Prvega dne smo se po več kot odličnem kosilu podali na uro in pol dolg pohod do avstrijske meje. Bilo je lepo, hkrati pa takooo naporno. Ker nas je prehitela tema, so se lučke izkazale za nadvse dobrodošle.

Tretji dan je bilo na vrsti sklepno dejanje našega bivanja na Kozjaku in sicer dopoldan s konji – komaj smo ga čakali in zelo uživali, nato pa napolnili želodčke z okusnim kosilom ter se odpravili proti domu. Tina IŠTVAN in Mateja DOVNIK

OSNOVNA ŠOLA RA^E Podeljene frkolinove nagrade

Po prespani noči smo se naslednji dan spočiti in dobre volje okrepčali z zajtrkom, nato pa se odpravili na sosednji hrib, kjer so se najpogumnejši preizkusili v vožnji s pležuhi, drugi pa smo kar 'lopatkali'.

Pred kosilom smo se prelevili še v Robin Hoode in z lokom streljali naravnost v središče tarče. Po počitku smo si ponovno nadeli zimsko opravo in šli iskat sledi naših najbližjih sosed (srnic, ptic ipd).

Ves čas pa babica Zima ni skoparila s snegom in nam ga je vedno znova pošiljala v velikih količinah. Po večerji je sledil vrhunec, ki smo ga že vsi nestrpno pričakovali - ples

v pižamah.

Želimo vam prijetno branje!

V OŠ Rače smo na svečanosti, dan pred slovenskim kulturnim praznikom, podelili frkolinove nagrade za literarna in likovna dela učencev slovenskih osnovnih šol. S tem dogodkom je bil zaključen že osmi natečaj, ki je letos potekal na temo www.prijatelj.si. Veseli smo, ker je ideja o natečaju dobro sprejeta v slovenskih šolah, saj se na razpis odzove vsako leto več sodelujočih. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga izvedle mlade baletke in učenke klavirja Glasbene šole Maribor, dislocirana enota Rače, je zbrane nagovoril ravnatelj Jožef Jurič, ki je predstavil namen natečaja in vsem čestital ob slovenskem kulturnem prazniku.

Predstavile so se mlade baletke

Sledila je podelitev nagrad. Nagrajenci 1. starostnega obdobja za literarno področje: Urban Županič (OŠ Rače), Anej Mum (OŠ Dušana Flisa Hoče) in Klara Repolusk (OŠ Rače). Nagrajenci 2. starostnega obdobja: - za poezijo: Maruša Sernc (OŠ Franceta Prešerna Maribor), Urška Janžič (OŠ Partizanska bolnišnica Jesen Tinje), Maja Strle (OŠ Marije Vere Kamnik); - za prozo: Nejc Pipenbaher (OŠ Rače), Nina Greif (OŠ Fram), Ljuan Abdulahi (OŠ Rače). Podeljena je bila tudi posebna nagrada za prozno delo, ki jo je prejela Mojca Čeh iz OŠ Franceta Prešerna Maribor. Nagrajenci likovnega natečaja: 1. starostno obdobje: Timotej Črešnjar Gorjup (Center za sluh in govor Maribor), Anej Jeršin (OŠ Ob Dravinji, Sl. Konjice, podružnica Tepanje), Gal Gabrijel (OŠ Bratov Polančičev Maribor). 9


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM 2. starostno obdobje: Lara Rubin (OŠ Franceta Prešerna Maribor), Zala Petrovič in Eva Dokl (OŠ Toneta Čufarja Maribor), Tia Jernej (OŠ Franca Rozmana Staneta Maribor). Tudi na likovnem področju smo podelili posebno nagrado in sicer skupini učencev 2. razreda OŠ Ludvika Pliberška, za serijo animiranih filmov. Slavnostne podelitve so se udeležili skoraj vsi nagrajenci in njihovi mentorji. Vsem nagrajencem in njihovim mentorjem iskreno čestitamo. Metka PRISTOVNIK, predsednica odbora za frkolinove nagrade Utrinek z letošnje podelitve frkolinovih nagrad

Kulturni dan na OŠ Ra~e – Kultura medosebnih odnosov Kako čudovita je v naravi in kako težavna zna biti v odnosih: ta raznolikost in barvitost! Šolski in vrstniški mediatorji OŠ Rače smo pripravili šolski kulturni dan z naslovom Kultura medosebnih odnosov. Učencem in učiteljem naše šole smo želeli predstaviti del vsebin izobraževanja za vrstniške mediatorje, z željo, da bi ti bolje spoznali sebe in sočloveka, se naučili izražati svoja stališča, mnenja in hotenja ter izbirati mediacijo kot primeren način za razreševanje konfliktov. Aktivni so bili učenci od prvega do devetega razreda. Medtem, ko so na razredni stopnji delavnice (ob pomoči učiteljice mediatorke) pripravile razredničarke, so na predmetni stopnji delavnice potekale pod vodstvom osmih vrstniških mediatorjev. Ti so ob pomoči učiteljev mediatorjev pripravili sklop petih delavnic (konflikt, čustva, aktivno poslušanje, mediacija in povezovalne igre v telovadnici). Učenci in učitelji so bili naključno razdeljeni v skupine, ki so se pomikale iz učilnice v učilnico in tako usvajale ponujene vsebine.

Foto: Eva Mustafa

10

Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Udeleženci delavnic so bili navdušeni. Učenci na razredni stopnji so spregovorili o svojih težavah, skrbeh in strahovih in nekaj od teh tudi razrešili. Bili so sproščeni, odkriti in pripravljeni na pogovor. Učencem predmetne stopnje je bila všeč organizacija (razdelitev v skupine in kroženje skupin) in vsebina samih delavnic. Radi so sodelovali in si tudi v prihodnje želijo takšnega načina dela. Da je bil kulturni dan več kot uspešen, dokazuje tudi število oddanih prijavnic za izobraževanje nove generacije vrstniških mediatorjev, ki bo potekalo v pomladnih mesecih. Vrstniški mediatorji so dokazali, da znajo usvojene veščine mediacije sproščeno in spretno predajati sovrstnikom. Ob koncu smo bili z opravljenim delom več kot zadovoljni.

S pevskimi nastopi smo se predstavili učenci OŠ Fram, lahko pa ste uživali tudi ob spremljavi frulic in tube, s svojo plesno točko pa nas je razveselila še baletka Sara.

Severina PFEIFER in Tina IŠTVAN

OSNOVNA ŠOLA FRAM Boži~ni koncert Mesec december je prav gotovo čas posebnih pričakovanj, toplih misli in prijaznih besed, ki jih namenimo drug drugemu. Le nekaj dni nas je še ločilo od božiča, v naša srca pa se je 19. decembra 2012, ko smo učenci OŠ Fram z učiteljico Simono Napast pripravili božični koncert, že naselilo pravo vznemirjenje. Naši najmlajši iz vrtca so nas prijetno presenetili s svojimi plesnimi in pevskimi točkami in navdušili vse v dvorani.

Program so popestrili tudi vokalna skupina Virtus, etno skupina Zale ter MePZ dr. Pavel Turner Fram pod vodstvom mlade pevovodkinje Dore Ožvald. Osmošolki Brina in Tina, ki sta program povezovali, sta s pomočjo tretješolcev priklicali dobrega moža Božička, ki je pripomogel k prijetnemu in prazničnemu vzdušju v dvorani. Otroci so ga z navdušenjem sprejeli medse, on pa jim je razdelil sladke bombončke in jih pospremil z lepimi željami.

Vse foto: Nataša Jambrovič Marin

Ob koncu je v dvorani zadonela najlepša božična pesem »Sveta noč« in naša srca napolnila s toplino in mirom. Spev te melodije nam je še kar nekaj časa donel v ušesih, ko smo se polni lepih vtisov vračali proti domu. Tjaša TIČAR, 9. razred OŠ Fram Želimo vam prijetno branje!

11


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

LOKALNE MINI IN MAKSI ZANIMIVOSTI May – otrok pete žive~e generacije

Podjetniki in ob~ina združeni v humanitarni akciji

Ko sta preteklo pomlad Jože in Marjana Turk iz Rač, starša dveh hčera ter dedek in babica štirih vnukov (natančneje treh vnukinj in vnuka) izvedela, da se bo družina njune starejše hčerke Sabine, s katero živita tako rekoč skupaj (vsekakor pa drug do drugega lahko pridejo v copatih), povečala in da bosta po zaslugi 17-letne vnukinje Patricije in njenega 19-letnega fanta Tadeja (sicer sina v enem izmed občinskih odborov delujoče Mojce Carić) v novembru 2012 postala pradedek in prababica, je on dopolnil 62 let, ona pa jih je imela 59. Sprva so bili občutki spričo nepričakovane novice in mladostništva staršev pričakovanega dojenčka mešani, nato pa so v tovrstni usodi vsi skupaj začeli iskati predvsem pozitivne strani, obenem pa se pričeli pripravljati na dogodek ter se ga veseliti. Meseci so hitro minevali. Najprej je bujno zacvetelo poljsko in ostalo cvetje, nato je nastopilo vroče poletje, ko pa se je to umaknilo jeseni, se je trebušček mlade kandidatke za mamico vse bolj večal, posledično pa 'dogodek' vse bolj približeval. Prav v času, ko je z dreves padalo še poslednje odmrlo listje in smo mnogi sončne ter za predzadnji mesec v letu nadpovprečno tople dni izkoristili za njegovo pometanje in grabljanje, se je rodilo novo življenje – na svet je privekal krepak fantič, May Turk Carić. To se je zgodilo 23. 11. 2012, na dan, ko je bila prejšnja številka Novic že grafično oblikovana, zato novičke nismo mogli objaviti tedaj, ko je bila še povsem 'topla'. Če smo torej uvodoma ugotovili, da ima May po mamini strani prababico (ki je za tak status vsekakor še zelo mlada), pa lahko v nadaljevanju dodamo, da ima po atijevi strani ne le prababico, ampak prednico celo iz enega kolena dlje! Gre torej za zares neobičajno generacijsko pisanost in raznolikost, saj le stežka naletiš na nekoga, ki bi se lahko pohvalil, da se je kot dojenček 'cartal' tudi v naročju praprababice.

• Podjetniki občine Rače-Fram, občina, občinski svétniki in nadzorniki z roko v roki naproti občanom v stiski Da je tudi v lokalni skupnosti s preko 7000 ljudmi recesija v letu 2012 dodatno povečala in poglobila socialno stisko marsikaterega posameznika in številnih družin, se zavedajo tudi tisti, ki so na Občini Rače-Fram odgovorni za racionalno ravnanje s proračunskimi sredstvi. Tako so člani in članice Občinskega sveta Občine Rače-Fram na letošnji zadnji seji pozdravili informacijo župana, da bo občina namesto polnočnega ognjemeta, ki je minula leta tradicionalno spremljal občinsko silvestrovanje na prostem pred gradom Rače, sredstva namenila za lajšanje socialne stiske najbolj ogroženih občanov. Prav tako so se pohvalno izrazili o akciji, ki je na pobudo domačih podjetnikov, Jožice in Gorana Ciglerja, koncem lanskega leta stekla med dobršnim delom nosilcev samostojne dejavnosti v občini. Podjetniki občine Rače-Fram so na tak način (čeprav je bila akcija izvedena prvič, brez najave in mnogi zanjo niso vedeli, kar so kasneje obžalovali) v roku tedna dni zbrali preko 6.000 evrov donatorskih sredstev, ki sta jih s tisoč evri, namenjenimi za potrebe najbolj socialno ogroženih otrok v OŠ Rače in Fram, oplemenitili še Občina Rače-Fram (slednja je sicer že med letom šolama za subvencioniranje šolskih malic namenila 6.000 evrov) ter KS Rače, ki je OŠ Rače donirala 500 evrov. Donatorska sredstva podjetnikov, ki so bila razdeljena na osnovi predlogov humanitarnih organizacij v občini in donatorjev, so svoje naslovnike (skupno 16, od tega obe šoli ter 14 individualnih prejemnikov) dosegla decembra lani, tik pred božičem. Izročila sta jim jih pobudnika akcije osebno, na njihovih domovih, ob čemer je bilo veliko ganjenosti, prejemniki pa so ob tem izrazili veliko hvaležnost ob spoznanju, da v finančnih in osebnih stiskah niso sami in da bodo (oz. so bili) zato tudi njihovi prazniki lahko za spoznanje lepši. Dobrih 6.000 evrov sredstev, ki bi jih sicer namenili za novoletna darila, so podjetniki donirali za humanitarne namene »Z razumevanjem, odprto dlanjo, tenkočutnostjo in ljubeznijo odgovoriti potrebam drugih so sočlovekove največje plemenitosti, izrazi njegove veličine in neprecenljivi darovi.«

Mali May – na posnetku sam, sicer pa najlepša vez med več generacijami

Kakorkoli že, Mayu in vsem generacijam, ki ga vsakodnevno ali vsaj občasno ljubeče obkrožajo in si ga radostno podajajo iz rok v roke, želimo lepo, brezskrbno otroštvo. S. A. 12

Kot smo zapisali že v prejšnji številki glasila, je globoka gospodarska kriza, ki traja že okoli dve leti in bi se naj po napovedih nekaterih strokovnjakov v letu 2013 še okrepila in dosegla dno, prodrla v vse pore našega življenja. Občutimo jo vsi; nekatere je udarila celo tako močno, da še komajda držijo 'glavo nad vodo'

Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM in se, glede na dohodke in posledične siceršnje življenjske razmere, iz meseca v mesec pretolčejo bolj kot ne po čudežu. Pravzaprav je takih 'čarovnikov' vse več… Ne zgolj tam nekje, daleč, ampak tudi tukaj, sredi nas. Nekateri potrkajo na vrata socialnih institucij, Rdečega križa, Karitasa ali občine in zaprosijo za pomoč, drugi si na vse kriplje prizadevajo najti službo ali vsaj s pomočjo sive ekonomije zaslužiti kak evro, tretje pa zajame melanholija, apatija, zaprejo se vase in med štirimi stenami tiho prenašajo stisko, nemočni in preponosni, da bi komurkoli povedali, da ne zmorejo sami, da jim draginja na eni in porazen socialni položaj na drugi strani skorajda ne pustita več niti dihati. Razlike med ljudmi so postale in postajajo vse bolj evidentne. So taki, ki še vedno ne vedo, kako bi se šopirili, kak avtomobil bi kupili, kakšne hiše zgradili in kako bogato jih opremili, tudi na valovih slovenskega morja je zasidranih veliko število pregrešno dragih plovil, nekateri pogosto poprimejo za ročaj potovalnih kovčkov. Nekateri otroci se v šolah norčujejo iz hlebov belega kruha, drugi nimajo več za kos črnega… Te razlike se čutijo vse leto, posebej pa pridejo do izraza v časih praznikov. Tedaj v nakupovalnih centrih mrgoli neverjetno veliko ljudi, ki bolj ali manj premišljeno polnijo nakupovalne vozičke, medtem ko ne tako redki neopazno ždijo doma, daleč od blišča. Ker že pregovorno sita vrana lačne ne razume, se najbrž mnogi ne morejo vživeti v položaj, kako se počuti človek, ki si je dan za dnem primoran beliti glavo, kaj dati v usta za golo preživetje. Da takih pri nas pač ni? O, pa so! Da so krivi sami? Da raje v brezdelju posedajo okoli, kadijo, pijejo in čakajo, kdaj jim bo kaj 'priletelo z neba'? Da, nekateri, žal, res. Vsekakor pa ne gre vseh metati v isti koš in jim delati krivice s takimi 'etiketami'. Nians med tistimi, ki so se znašli na robu revščine, je namreč toliko, kot je tovrstnih primerov. Vsak je zgodba zase. Vse te zgodbe so drugačne, specifične, a s skupnim imenovalcem – vse so žalostne. Na osnovi navedenega se je torej Goranu in Jožici Cigler iz Frizerskega studia, kava bara in avtopralnice Joca iz Rač v sklopu priprav na letošnji božično-novoletni čas porodila zamisel, da sredstva, ki bi jih sicer potrošila za praznično obdarovanje strank in poslovnih partnerjev, usmerita v dobrodelne namene – del kot dodatek za potrebe socialno najbolj ogroženih učencev OŠ Rače in OŠ Fram, del pa v obliki direktne pomoči posameznikom v stiski. K temu sta spodbudila še nekatere kolege podjetnike v naši občini in akcija je hitro ter učinkovito stekla, naletela na plodna tla in požela številne simpatije. V akciji so z donatorskimi sredstvi sodelovali naslednji podjetniki: * FRIZERSKI STUDIO, KAVA BAR in AVTOPRALNICA JOCA - Jožica Cigler s. p., Ljubljanska cesta 9, Rače (500 €) * KOZMETIKA LEA, Leonida Kmetec Potočnik s. p., Ljubljanska cesta 9, Rače (300 €) * GOSTILNA KOSTANJ, Marija Petrovič s. p., Ljubljanska cesta 78, Rače (300 €) * GRADBENA MEHANIZACIJA, Dušan Predan s. p., Pred njivami 16, Rače (300 €) * ORODJARSTVO GORJAK d.o.o., Ljubljanska cesta 102, Rače (300 €) * AVTO-STORITVE, Saša Jakopin s. p., Mariborska cesta 3, Rače (300 €) * GRADBENIŠTVO, Repnik Jože s. p., Ranče 16, Fram (300 €) * WEBO MARIBOR d.o.o., Podova 24, Rače (250 €) * OPTIKA AUER, Denis Auer s. p., Ljubljanska cesta 14a, Rače (250 €) * MARO AVTO, Robert Napast s. p., Ulica bratov Turjakov 7, Rače (200 €) * KEMIČNA ČISTILNICA IN KNJIGOVODSKI SERVIS, Damjan Klampfer s. p., Ljubljanska cesta 16, Rače (200 €) * KAVA BAR BRAVO, Majda Breg s. p., Glaserjeva 1, Rače (200 €) * TRANSPORT MARO AVTO d.o.o., Ulica bratov Turjakov 7, Rače (200 €) * AVTOSERVIS, Danilo Janežič s. p., Ljubljanska cesta 94, Rače (200 €) * AVTOMEHANIČNA DELAVNICA, Tomislav Jakopin s. p., Drevesniška ulica 50, Rače (200 €) * PEKARNA EVROPA, FETAHI d.o.o., Ljubljanska cesta 18, Rače (200 €) * LEKARNA RAČE, Miran Golub, Ljubljanska c. 14, Rače (200 €) * POZEJDON TURIZEM, Matjaž Tomanič s. p., Grajski trg 15, Rače (200 €) * BAR MES PUB, Danilo Skodič s. p., Ljubljanska cesta 60, Rače (150 €) * GOSTIŠČE FRAMSKI HRAM, Marko Tepej s. p., Turnerjeva 117, Fram (150 €) * BAR TERASA KAFE, Zora Repnik s. p., Fram 5a, Fram (150 €) * GOSTILNA KARLA, Ivanka Bračič s. p., Ljubljanska cesta 17, Rače (150 €) * VRTNARSTVO RAMUT, Majda Miholič s. p., Ljubljanska cesta 108, Rače (150 €) * PIZZERIJA VERONA, Karel Zel s. p., Ljubljanska cesta 67, Rače (100 €) * AS BOATS d.o.o., Turnerjeva ulica 2, Fram (100 €) * MZ gostinstvo, BAR BONSAI, Zdenka Kosar s. p., Zg. Gorica 15, Rače (100 €) * TISKARNA ROJKO d.o.o., Ptujska cesta 80, Rače (100 €) * AVTOPREVOZNIŠTVO IN GRADBENIŠTVO, Kerhe Anton s. p., Gortanova 10, Rače (100 €) * KAVA BAR MAYA, Mojca Ekart s. p., Ljubljanska cesta 16, Rače (100 €) * CVETLIČARNA ROŽMARIN, Majda Letonja s. p., Nova ulica 6, Rače (100 €) * AVTOKONTOR d.o.o., Grajski trg, Rače (50 €). Pobudnikoma akcije in vsem, ki so se ji pridružili v iskreni želji pomagati pomagati, izrekamo priznanje in spoštovanje. Iskrena hvala tudi tistim neimenovanim, ki so pripravljeni na kakršen koli human način (opazen ali skrit očem drugih) prisluhniti težavam soljudi in jim po svojih močeh vsaj nekoliko polepšati ter olajšati življenje. Želimo si, da bi se v bodoče podobnim dobrim in plemenitim zgledom pridružilo še več somišljenikov. »Akcija domačih podjetnikov je vredna vseh pohval in želel bi si, da bi ji kot svetlemu zgledu v teh temnih časih sledilo še več tistih, ki jim ni vseeno za tiste, ki so se znašli v stiski. Znano je sicer, da so klic dobrodelnosti v letošnjem letu že pred tem začutili tudi nekateri posamezniki, društva in politične stranke v občini Rače-Fram, ki se jih je usoda ljudi iz bližnje okolice dotaknila do te mere, da so se z namenom individualne pomoči drugim odrekli delu svojega dohodka. 'Zrno na zrno – pogača, dinar na dinar – palača', se glasi že star pregovor, ki dandanes drži še bolj. Palač sicer s humanitarno pomočjo ne bomo zgradili, če pa bodo ljudje siti, če bo kdo lažje plačal položnice ali preživel kakšno elementarno nezgodo ali osebno stisko, pa bomo lahko kot posamezniki in skupnost upravičeno ponosni na svoj doprinos,« je ob zaključku akcije povedal Branko Ledinek, župan Občine Rače-Fram. Želimo vam prijetno branje!

13


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Piko na i sproženi verigi dogajanj za pomoč ljudem v stiski, ki jo sicer z vso skrbjo in prizadevnostjo skozi vse leto (pa tudi minula leta) vlečejo predvsem predstavniki humanitarnih organizacij v občini, v prvi vrsti obe krajevni organizaciji Rdečega križa in Karitasa (v letu 2012 so se z donacijami, bodisi RK, Karitasu ali šolama oz. neposredno pomoči potrebnim občanom, izkazale tudi nekatere politične stranke, KS in posamezniki), so na decembrski seji občinskega sveta dali še občinski svetniki in člani nadzornega odbora, ki so se v korist tistim, ki se ne po svoji krivdi težko prebijajo iz dneva v dan, odpovedali zadnji sejnini ter s to gesto nedvomno na najlepši in najzgovornejši način pokazali, da v najvišjih organih občine sedijo pravi ljudje na pravem mestu. S. A.

Prednovoletno sre~anje sodelavcev in poslovnih partnerjev Ob~ine Ra~e-Fram Kot je to od ustanovitve Občine Rače-Fram leta 1995 postala že zakoreninjena tradicija, smo tudi koncem decembra 2012 v Belo dvorano gradu Rače na prednovoletno druženje, ki se je pričelo s kratkim kulturnim programom (komorni zbor Škrjanček in vokalna skupina A cappella – KUD Rače), povabili člane občinskega sveta in njegovih delovnih teles, predstavnike zavodov, društev, poslovne partnerje in druge zunanje sodelavce, ki so kakor koli povezani z delom občine. Župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek je v pozdravnem govoru orisal dogodke iztekajočega se leta 2012 in se dotaknil planskih nalog, ki občino čakajo v bodoče, predvsem na investicijskem področju. Med drugim je povedal, da je Občina Rače-Fram, četudi deli breme gospodarske in posledično javnofinančne krize, v kateri smo se znašli kot širša skupnost, še vedno v »solidni finančni kondiciji« in posluje brez zadolžitve. Obenem se je zahvalil vsem, ki vlagajo napore v to, da kot lokalna skupnost ohranjamo dosežene standarde in jih nadgrajujemo, dotaknil pa se je tudi pomena dneva samostojnosti, ki je v času srečanja 'trkal na vrata'.

Županov nagovor prisotnih, v ozadju del članic vokalne skupine A cappella

Iz grl komornega zbora Škrjanček je zadonela lepa slovenska pesem Foto: Milan Vogrin

Odziv na povabilo na prednovoletno srečanje je bil tokrat – kar nas izredno veseli – bržkone najštevilčnejši doslej, druženje ob medsebojnih pogovorih in spoznavanjih ter ob kozarčku in prigrizku pa veselo in sproščeno. S. A.

Silvestrovanje brez ognjemeta, a z veliko udeleženci in dobre volje Ker decembra za organiziranje prireditev na prostem obstajajo veliki vremenski riziki, smo bili toliko bolj veseli, da je bil Silvestrov večer, 31. 12. 2012, prav prijeten – ne premrzel, brez vetra, pa tudi brez dežnih ali snežnih padavin. Organizator (Občina Rače-Fram), ponudniki gostinskih storitev (Ribiško društvo Rače) ter gostujoči glasbeniki (ansambel Viničarji) so prav tako pravočasno in zgledno opravili svoj del priprav, zato je z nastopom trde teme obstajalo le še vprašanje, kolikšen bo odziv ljudi. Dobro uro pred polnočjo, ki je obetala prehod iz starega v novo leto, je bilo na grajskem dvorišču v Račah večinoma še vse mirno (pravzaprav kar zaskrbljujoče mirno). Nato pa so se z vozili in pešci najprej začeli živahno polniti vsi cestni kraki, ki vodijo do Grajskega trga 14, ta 'selitev naroda' pa je imela za posledico, da je bil epicenter dogajanja kmalu poln razpoloženih ljudi, mladih in tistih zrelejših, pa še onih vmes. Veseljaška atmosfera se je stopnjevala in v pičli uri dosegla vrhunec. V takšnem vzdušju, ob plesu, s kozarci v rokah, smehom na obrazih ter številnimi izrečenimi voščili, pospremljenimi z objemi in poljub(čk)i, je množica za nekaj trenutkov pozabila na vsakdanje skrbi ter družno, 14

Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM bučno in optimistično pozdravila prihod novega leta 2013 – tokrat, iz ekonomskih razlogov (sredstva smo preusmerili v humanitarne namene), brez ognjemeta. Vseeno pa so ljubitelji pirotehnike in bleščave razsvetljenosti polnočnega neba vsaj delno prišli na svoj račun, saj so svojo tovrstno strast z obiskovalci silvestrovanja delili nekateri posamezniki. Po polnoči pa… Nekateri so neopazno odšli domov, drugi so dobre volje nadaljevali s praznovanjem, pri tretjih – med slednjimi celo predvsem pri tistih, ki svojih let še ne štejejo dolgo s končnico 'najst', torej pri otrocih, drobnih deklicah in golobradih dečkih – pa so se pričele pojavljati blažje ali hujše posledice prepogostih in preglobokih pogledov v z alkoholom napolnjene kozarce. Milo rečeno – ta plat dogodka, ki je imel povsem drugačen namen in cilj, je bila prav žalostna, zaskrbljujoča in bedna. Na tem mestu ne želimo in ne bomo moralizirali ter se spraševali o vlogi staršev mladoletnikov, vsekakor pa upamo, da so svojim nadobudnežem, ki so z bruhanjem in vrtoglavico ter začasno izgubo spomina začeli novo leto, poleg voščila povedali tudi kakšno prepotrebno vzgojno. Vsem skupaj pa seveda želimo, da bi bilo leto 2013 čim lepše, zdravo in uspešno! S. A.

Na{i snežni umetnini: pingvin in grad Kmalu po vstopu v novo leto je tudi, kar zadeva vreme, prišel zimski čas, z njim pa tudi zimske radosti. Tako smo se pri nas doma, torej na dvorišču Ješence 2a, odločili, da bomo ustvarjali iz snega in tako v sebi zbudili ter potešili skrite otroške želje. Med razmišljanjem, česa se lotiti, smo dobili nevsakdanjo idejo. Ta se nam je porodila na osnovi božičnega darila oz. motiva pingvina, ki ga je božično darilo vsebovalo. In tako smo se odločili v mislih za nekaj časa odpotovati proti južnemu tečaju, do prostranstev antarktičnega polarnega ledu, kjer kraljujejo ljubki pingvini, ter enega izmed njih upodobiti v obliki snežene skulpture. Z zagnanim delom smo pričeli 15. januarja, takoj po vrnitvi iz službe. Ker smo se odločili izdelati pingvina velikana, kotaljenje kep ne bi zadoščalo, zato smo morali uporabiti drugo tehniko. Tako smo z lopatami naredili velik kup snega in šele nato pričeli z oblikovanjem. Vse do teme smo vlagali trud in domislice v nekaj, česar v naši občini – vsaj tako mislimo – še nikoli prej ni bilo mogoče videti. Ideje za dodatke so prihajale sproti in pingvin je na koncu dobil še slušalke ter ekstremno frizuro. Med izdelovanjem smo se odločili, da ga za boljšo prepoznavnost malo obarvamo. Hitro smo vzeli v roke čopiče in barvo ter pobarvali vsak svoj del. Nastal je 2,2 m visok pingvin, ki smo ga poimenovali Zigi. Pri izdelovanju smo sodelovali Natalija, Sebastijan in Neja Bodner ter Marko Ferk. Naslednji dan smo ob ogledovanju fotografij našega sneženega lepotca dobili dodaten zagon in ideje. Ker je na voljo ostalo še veliko snega, smo se odločili za nov ustvarjalni projekt. Tako je iz premetavanja in zlaganja snega na kup prišlo do izdelovanja gradu, ki je po 4-5 urah zrasel do višine 2,5 m, v širino se je raztezal 3 m, prav toliko pa je meril tudi v dolžino. Pri izdelavi so nam služila številna vedra, ki smo jih polnili s snegom, nato pa slednjega zlagali horizontalno in vertikalno, da je grad počasi dobil želeno obliko. Veliko zanesenjaštva smo pokazali tudi pri končni obdelavi, kjer smo vse delali z rokami, brez vsakršnih drugih pomagal. Ko je bil grad dokončan, smo začutili neopisljivo zadovoljstvo, kakršnega najbrž vsako leto doživljajo tudi graditelji snežnih gradov pod Peco. Naš za tistimi vsekakor ni prav nič zaostajal.

Želimo vam prijetno branje!

15


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM V naslednjih dneh je naša umetnina služila za igro in skrivalnice, dokler ni pod vplivom toplote sončnih žarkov spremenila agregatnega stanja in postala luža. Enako seveda velja tudi za pingvina. A nič zato, z novim snegom se bomo z enako vnemo podali novim zimskim ustvarjalnim podvigom naproti. Natalija BODNER

Gostili državno prvenstvo v standardnih plesih Letos nas je doletela čast in priložnost gostiti prireditev, kakršne na območju naše občine doslej še nismo imeli – v športni dvorani Rače smo lahko spremljali tekmovanje plesnih parov slovenske plesne lige, ki ga je 26. 1. 2013 v okviru Športne zveze Slovenije organiziral Plesni klub Samba.

Zmagovalci ene izmed plesnih kategorij; podelitev nagrad, športna dvorana Rače, 26. 1. 2013

V Račah smo januarja letos spoznali in zaploskali prav takšnim dekletom in fantom. Verjamemo, da so se pri nas prijetno počutili, da so se lahkotno, zadovoljno, sproščeno zavrteli pred našimi in sodniškimi očmi ter pri tem čim bolj uživali. Upamo, da so bili vsi skupaj zadovoljni s svojim napredkom ter nastopom. Obiskovalci in ljubitelji standardnih plesov smo se vsekakor do polnosti naužili plesnih figur in slik gibanja skozi prostor ob zvokih nekoliko skrivnostnega tanga ali nostalgičnega angleškega oz. dunajskega valčka. Ne dvomim, da nam bo obisk plesnega spektakla še dolgo ostal v najlepšem spominu. S. A.

Pogre{ate {torklji pri »Treh srcih«? Štorkljino in štrkovo gnezdo na drogu pri gostilni 'Tri srca' ob Ptujski cesti v Račah, tik pred vhodom na makadamski odsek, ki vodi do krajinskega parka Rački ribniki, je – izginilo!

Na kaj človek pomisli ob besedici 'ples', kako se počutimo ob gledanju v čudovite obleke odetih in po zloščenem parketu ob taktih glasbe elegantno vrtečih se plesalk in plesalcev? Najbrž ob tem vsakomur skozi misli šine kaj drugega. Verjamem pa, da nas ob tem vse prevzamejo prijetni in vznemirljivi občutki zaradi nečesa očem, ušesom in duši všečnega, da nas omami simbioza slišanih ritmov in skladnost gracioznih (občasno že kar artističnih) gibov plesočih, da se nam usta razlezejo v nasmeh in še nas zasrbijo pete... A ni tako preprosto, kot deluje na prvi pogled. Da nekdo na gledalce z govorico telesa napravi tako fascinanten vtis, da tako navduši, da si prisluži uvrstitev na odmevno tekmovanje, je moral predhodno vložiti veliko truda, pridno in redno trenirati, se marsičemu odreči. In uspe le peščici najboljših, ki so plesu podredili domala vse ostalo. 16

To je seveda med prvimi opazil naš sodelavec Maks Novak, ki se na tistem koncu pogosto mudi, saj ima delovne opravke na bližnji čistilni napravi. In novico o izginotju gnezda, ki je dolga leta krasilo omenjeno lokacijo, je takoj zaupal našemu uredništvu. Nekaj dni je bilo vse tiho, o Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM štorkljah in gnezdu ni bilo ne duha ne sluha. Nato pa je, točno 1. februarja, Maks sporočil, da sta štorklja in štrk pričela z izgradnjo novega doma in sicer na drugi strani ceste, natančneje na vrhu lipe, ki stoji zraven kapelice. Povedal je, da sta oba zelo pridna pri nošenju vejevja, iz katerega nastaja novo gnezdo. To sem seveda želela ovekovečiti, a nisem imela sreče – čeprav sem na posnetek 'gradnje' gnezda prežala več kot zgolj enkrat, dolgonogih in dolgokljunih pernatih ptic, ki po ljudski šegi prinašajo otroke, nisem uspela ujeti pri delu. Ne glede na to upam, da se bo parček, ki po novem očitno pred zimo ne poletí več v toplejše kraje, v novem 'domu' dobro počutil. S. A.

Pust = ~as za {pas Čeprav se 'občinarjev' v glavah nekaterih še vedno drži 'sloves', da samo 'sedijo, kavico pijejo in nič ne delajo', je potrebno napisati, da je taka miselnost nepoznavalcev dejanskega stanja velika zmota in krivica – vsaj za našo občinsko upravo to brez dvoma velja! Ampak – enkrat letno, na pusta, na ta norčavi dan, pa si tudi mi vendarle damo malo duška in preklopimo na nekoliko nižjo prestavo. In si vzamemo čas za 'špas' ter se (vsaj večina od nas) - našemimo. Vas zanima, kako je to izgledalo letos? Takole!

12. februarja, na pustni torek, smo vesele, razposajene in strahospoštovanje zbujajoče korante znova prijazno sprejeli – tokrat tiste, ki so postali že kar nekakšen naš zaščitni znak, saj si po devetih letih zglednega sodelovanja in ustvarjanja pristnega pustnega vzdušja v naši občini brez njih maškarade skorajda ne znamo več predstavljati. Gre seveda za korante Kulturnega društva Rogoznica. Lik koranta je v e-sporočilu uredništvu Novic nazorno predstavila bralka Dragica Goljat, ki je posredovala tudi nekaj fotografij, zapisala pa takole: »Koranti iz Rogoznice ohranjajo staro tradicijo maskiranja in etnografske značilnosti naših prednikov na tem območju. So najstarejša organizirana skupina na Ptujskem. Po tradicionalnem verovanju naj bi bil korant demon, ki je preganjal zimo. Imel je kapo, ki je bila zadaj kosmata. Obrazni del je bil iz starega usnja, s prišitim nosom in izrezanimi odprtinami za oči in usta. Kapa je imela rogove iz usnja ali klobučevine, na koncu roga pa je bilo še gosje pero. Oblečen pa je bil v narobe obrnjen ovčji kožuh. Na hrbtu je imel privezan kravji zvonec, v rokah pa ježevko. Videti je bil, kot bi pravkar prišel iz pekla. Korant, kot ga poznamo danes, je oblečen v ovčji kožuh, za katerega je potrebnih od pet do sedem ovčjih kož. Na glavi ima masko, ki je narejena iz ovčjega kožuha. Dolg rdeč jezik je iz rdečega blaga ali usnja in mora biti seveda čim bolj grozovit. Takšen je pernati korant, rogati pa se od njega razlikuje po kravjih (namesto pernatih) rogovih, njegova kosmata ušesa pa so iz kožuhovine. Okrog pasu ima železno verigo, na katero je obešenih pet kravjih zvoncev. V roki drži ježevko. Družbo rogozniškim korantom delajo še orači iz Okiča.

Že dan pred uradnim prihodom pusta nas je na hitro obiskala, razveselila in s svojo pozitivno energijo razvedrila delegacija kurentov iz Hajdine

Obe foto: Tanja Kosi

Želimo vam prijetno branje!

Glavna naloga oračev je bila zbiranje denarja in hrane od hiše do hiše, od vasi do vasi. Orače sestavljajo: tri do šest konjičev, pokač, baba, en ali več korantov in muzikant. Glavni rekvizit oračev je plugec, okrašen s smrečico, bršljanovim listjem in pisanimi trakovi iz krep papirja. Pokač je pražnje napravljen, klobuk ima okrašen s papirnatimi trakovi. Nosi ‚šurc‘ (predpasnik), zanj ima zataknjene rezervne vrvice (repe biča)«. S koranti iz Rogoznice smo izmenjali spominsko pozornost, se zavrteli ob zvokih njihove harmonike, nato pa jih, izdatno obtežene tudi z do 40 kg opreme (kožuh, zvonci, ježevka ipd.), pogostili z malico. 17


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Naš župan je veselo zavrtel pustno odeto in razpoloženo plesalko

Župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek se je korantom zahvalil, da so nas znova obiskali

Velikim in manjšim korantom se je prilegla malica Foto: Simona Antolič

Čeprav se je izkazalo, da koranti letos zime niso odgnali, ampak privabili, smo bili zadovoljni, saj je bila ob 15. uri, ko je izpred železniške postaje v Račah na svoj pohod proti gasilskemu domu krenila živo pisana pustna povorka, narava sicer odeta v star in za povrh še v nov bel plašč, vendar je bilo vreme kljub temu prav prijetno. Tudi zato je dogodek izza zapečkov privabil množico radovednežev, ki so lahko občudovali številne in silno raznolike posamezne pustne šeme, največjo pozornost pa so seveda pritegnile organizirane skupine mask, kot so se jih domislili predstavniki nekaterih domačih društev, povabilu za sodelovanje pa so se odzvala tudi nekatera društva iz sosednjih krajev. Tako smo v povorki lahko pozdravili in zaploskali naslednjim organiziranim skupinam: • Mala pihalna godba 'Neuvirtovi Štajerci': deluje kot kulturno društvo in se od l. 1996 predstavlja kot godba občine Pesnica. Lani so njeni člani praznovali 90 let delovanja. Značilnost godbe je razpoznavni glasbeni melos, ki se prenaša iz roda v rod. Godba šteje 20 članov. Z bogatim glasbenim repertoarjem veliko nastopajo v krajih občine Pesnica, v Mariboru z okolico in po raznih drugih krajih Slovenije.

18

Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM • Etnografska skupina – Pobreški pokači: pustni pokač je tradicionalni pustni lik, ki med prvimi oznanja začetek pustnega časa. Pobreški pokači prihajajo iz občine Videm pri Ptuju. Po tradiciji že v noči takoj po svečnici fantje in možje zavihtijo težke biče, ki so jih v predpustnem času skrbno spletli iz konopljinih vrvi in rafije. Glasni poki bičev se razlegajo v zimsko noč in oznanjajo čas pustnega veseljačenja.

• KUD Sp. in Zg. Gorica - Korant Velikan: orjaškega kurenta so člani KUD Sp. in Zg. Gorica izdelali že pred dvema letoma in se z njim predstavili na pustnih povorkah v Dobrovcah in Račah, pa tudi na 51. Ptujskem pustnem karnevalu, kjer so pred 60.000-glavo množico kot najbolj atraktivna maska dostojno zastopali našo občino in domače društvo. Prejeli so posebno nagrado karnevala, na kar so zelo ponosni.

Čeprav je visokorasla čarovnica z neobičajno velikim klobukom skupno merila preko 2,5 m, je bila celo ona v primerjavi s korantom velikanom kot kak pritlikavček, pa tudi grad je deloval manjši kot v resnici

• KUD Sp. in Zg. Gorica - skupina Gosenica z metulji: člani KUD Sp. in Zg. Gorica so letos izdelali dolgo gomazečo gosenico, da bi pomagala ostalim pustnim maskam pripeljati pomlad, ki so jo simbolizirali spremljajoči pisani metulji. Zato so ji za osnovno hrano namenili snežake, za katere pa ni pokazala pretiranega zanimanja, saj so preveč vodéni. Kot vsi insekti, se je hitro prilagodila na novo pridelano hrano in sicer na granitne kocke, zombije, pa tudi do korantov je pokazala apetit.

Želimo vam prijetno branje!

19


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM • Kulturno društvo Rogoznica – sekcija koranti: korant ali kurent je tradicionalna maska s Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz. Sekcija korantov iz KD Rogoznica ohranja staro tradicijo maskiranja in etnografske običaje njihovih prednikov na tistem območju. Gre za najstarejšo organizirano skupino na Ptujskem (lani so praznovali 30. obletnico organiziranega delovanja), ki šteje 50 odraslih in 10 mlajših članov. Člani korantov Rogoznica nosijo rdeče-zeleno ježevko, ki je njihov prepoznavni znak, krasijo pa jih tudi pisani robčki, ki jim jih podarijo dekleta.

• Društvo vinogradnikov Rače-Fram: člani društva se vsako leto udeležujejo pustne povorke v Račah in sosednji Hotinji vasi. Skupino sestavlja 20 članov. Letos so se nam predstavili s skupinsko masko z nazivom 'Stebri slovenske kulture'. V kipe slovenskih kulturnikov Primoža Trubarja, Franceta Prešerna, Antona Martina Slomška, Ivana Cankarja in Rudolfa Maistra preoblečeni člani društva so že med povorko poželi iskreno navdušenje gledalcev, za piko na i pa jim je prvo mesto dodelila še ocenjevalna komisija.

• Društvo upokojencev Fram - ročnodelski krožek 'Unikat': članice ročnodelskega krožka 'Unikat' prihajajo iz Frama. Na pustni povorki so se pojavile kot skupina osmih čarovnic, pravih pravcatih coprnic, ki so plesale čarovniški ples s svojimi turbo metlami, s katerimi so na trenutke prijazno, kdaj drugič pa prav zlovešče pometale okoli, da se jim je umikalo vse, kar leze in kar gre… 20

Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

• Kulturo društvo Urška Prepolje – Divji zahod: western nostalgijo in adrenalinske dogodivščine junakov divjega zahoda so iz sosednje občine Starše v naše okolje prinesli člani KD Urška Prepolje. Skupino sestavlja 36 udeležencev, ki se vsako leto radi udeležijo naše pustne povorke. Letos so nam predstavili kavbojski ples, revolveraški dvoboj, pretep v salonu in še kaj.

• Prosvetno društvo Matej Bor iz Dobrovc: to društvo se je predstavilo z več skupinami: - Stara obrt (obrazložitev pustnega lika zaradi avtentičnega 'sleng' zapisa izjemoma objavljamo v celoti in v originalni verziji): »Je že tak, da cajtni niso rožnati. Tiho in podmuklo se v naše vesi plazi siromaštvo in marsikaj, kar smo še pred kratkim vkraj metali, bo treba spet vun popravit in do boljših cajtov počakat, da bomo lehko novo kupli. Ojoj, furež je tu, ta vlki pisker in kibla za špeh pa mata lukne; in nože bo treba nabrusit. Glej ga vraga, glih ko se je vlilo, se je na mareli špica zlomla. Pa še v blato sem stopla in mokro v šuhah dobla, ker majo šuhi lukno kako pač. Vse že gre narobe. Pa nič ne jamrajmo, saj se bo vse rejšlo. Stari majstri, ki so kikeda po vesi hodli, spet pridejo prav. In že so tu vsi, ki jih nucamo. Toti piskre lota, drugi nože brusi, šouštar šuhe popravla in še en jih puče. Pa še marel mojster je tu... Hitro gospodije, stopite no, prneste nože, luknaste šlape in marele. Pa nič se ne sekirajte, če dnara ni. Froce na kurje gnezde po jajce naženite, pa plačilo bo tu. Samo jajce naj bojo frišne, ker za žlapertke pa ne bo niši delal!«

Želimo vam prijetno branje!

21


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM - Pozdrav pomladi (predstavitev v obliki pesniških rim): »Kurenti so svoj ples odplesali in z njim zimo so pregnali. Prebuja se pomlad, čas prelepih, pisanih trat. Rože so zacvetele, vse diši... V majhni bubici se preobrazba iz gosenice v metuljčka zgodi. Sedaj metulj na prosojnih krilih lahkotno poleti, kamorkoli želi, se medice na cvetkah napije, da energijo dobi. Nato z vami, ki v srcu dobro mislite in naravo ljubite, plesati želi in tako ves naš svet postane velik pisan cvet.«

- In kak luštno bi b'lo (predstavitev v obliki pesniških rim – objavljamo prvi del): »Jaz brez miru okrog divjam, dobrovška zemlja – kam, le kam? Gnojit, škropit te ne bom smel, le kaj še bom od tebe imel? Saj zrastlo nič mi več ne bo, če v rokah imel bom motiko. Delal bom cel ljubi dan, zvečer zaspal bom ves zgaran.«

- Arabski svet razmišlja o ženski - belo blago orienta: s tem likom so njegovi ustvarjalci spomnili na podcenjenost ženske v arabskem svetu, kjer si ob rojstvih želijo fantka in kjer tudi sicer dominirajo moški, okoli katerih se vrti tamkajšnji svet, vključno s haremom zakritih in pokornih žena. Na koncu so se vprašali: »A je to življenje? Je življenje res eno samo pretvarjanje? Arabka se nasmiha možu, Slovenka pa – šefu ali šefinji?!«

- Cesar z Dunaja - sporočilo skupine s tem naslovom je bilo naslednje: »Cesar z Dunaja je s seboj pripeljal tudi Martina Krpana, ker je slišal, da se v Sloveniji dogaja velika korupcija, da za navadnega državljana ni več pravic, za vsem tem pa stoji Brdavs. Krpan je trdno odločen, da poišče Brdavsa, mu vzame glavo in s tem osvobodi slovenski narod. Tudi cesar je Krpanu obljubil, da ga bosta iskala tako dolgo, dokler ga ne najdeta. Kdaj ga bosta našla, bo 22

Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM ljudstvo izvedelo, ko bodo ljudje dobili službe in bodo nižji davki. Takrat bodo politiki pošteni, tajkuni za zapahi in ne bo več krivic.«

• Športno rekreativno turistično društvo Toti lisjak: v mimohodu nismo mogli spregledati niti simpatičnih, poševnookih, poenoteno oblečenih Kitajcev. Vsi moški brez izjeme so nosili košate in dolge brke, ženske pa so kratkih korakov in nežno drobencljale poleg njih, ob tem pa so momljali nekaj, česar ni bilo mogoče razumeti, torej je tista govorica zagotovo bila – kitajščina!

Na pustni povorki po Račah ter na končni postaji – na rajanju v gasilskem domu - pa smo lahko videli še številne druge maske, ki smo jih lahko z velikimi očmi občudovali ali se jim na vsa usta smejali (ni pa bilo videti nobene take, ki bi se je bali).

Želimo vam prijetno branje!

23


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Utrinki s povorke in pustnega rajanja; vse foto: Doris Antolič

Medtem, ko je večina maškar brezskrbno rajala in se zabavala, pa se je 'strokovna komisija' za izbor najboljših skupinskih mask krepko namučila, preden je med izvirnimi, lepimi, zgovornimi (in še kakšnimi) izbrala najboljše. Tako je 5. mesto naposled pripadlo ženskam iz orienta, 4. mesto skupini, ki je v zasneženo deželo prinašala pomladne pozdrave (v obeh primerih gre za predstavnike iz Dobrovc), na 3. mesto se je zavihtel prepoljski divji zahod, najhujša tekmovalnost oz. dilema pa je bila med prav čedno gosenico z ljubkimi metulji ter pokončnimi stebri slovenske kulture. Tehtnica se je prevesila v prid slednjih, brez katerih (v originalu) pravzaprav ne bi bilo našega naroda in s tem tudi ne pusta v občini Rače-Fram. Kakor koli že: pusta 2013 smo pokopali, krofe pojedli, na oboje pa so ostali lepi spomini ter seveda upanje, da si prihodnje leto znova vzamemo en dan v letu, ko je dovoljen čas za špas. Marjetka SONIČKI

URBANISTIÈNA DOKUMENTACIJA, KATALOGI TIPSKIH STANOVANJSKIH HIŠ, PROJEKTI ZA GRADBENA DOVOLJENJA, LEGALIZACIJE ÈRNOGRADENJ.

Vam iz objekta uhaja draga toplota? Preprečite! Poslikajte objekt s termovizijsko kamero.

PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE, NADZOR IN GRADNJO

Ugotovili bomo napake v objektu, toplotne mostove, vlažne površine, netesnost oken, vrat, napake v talnem gretju.

Tržaška cesta 65, 2000 MARIBOR, info@prodom.si, www.prodom.si tel.: 02 320 10 45, fax: 02 320 10 47

Za informacije smo na voljo na tel. št.: 041 420 360. Vaš KRON d.o.o.

Oglasno sporočilo

24

Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Botani~ni vrt TAL 2000: Povezujemo vas z naravo Letos bo botanični vrt praznoval 15. obletnico delovanja Dolgih dvajset let je od takrat, ko je ob robu gozda na Zgornji Gorici začel nastajati nekoliko drugačen prostor, ki je bil v prvih letih namenjen druženju, zbiranju in zasajanju zanimivih rastlin - vodnih in strupenih. Po petih letih so bile te zbirke rastlin že precej zanimive in pestre. Porodila se je ideja, čemu naj ta prostor služi v prihodnje. In tako je nastal botanični vrt, katerega otvoritev je bila 26. junija 1998. V vrtu je bilo označenih z botaničnimi imeni prvih 60 rastlin. Od takrat je bila pozornost usmerjena obogatitvi zbirk, obenem pa nenehnemu urejanju vrta, ki je do danes doživel že veliko sprememb in dočakal mnogo novosti. Iz zgodovine botaničnega vrta Tal 2000:

Pričetek čiščenja podrasti v gozdu - na tem mestu se danes nahaja prostor za prireditve v vrtu; julij 1993

Nastajanje vrta; december 1993

Izkop drugega ribnika; september 1994

Tal 2000 po 20 letih od prvih začetkov; poleti 2012

Tal 2000 je vključen v Mrežo botaničnih vrtov in arboretumov Slovenije. Še vedno je edini zasebni botanični vrt pri nas. Vrt je v določenih krogih v ožji in širši okolici dobro poznan (botaniki, šole, različne interesne skupine – društva ipd.). V želji, da botanični vrt in naravo nasploh približamo ljudem, bomo letos posebno pozornost namenili večji prepoznavnosti vrta in tukajšnje ponudbe. • OSEBNA IZKAZNICA BOTANIČNEGA VRTA TAL 2000: * lokacija: Zgornja Gorica, v neposredni bližini krajinskega parka Rački ribniki - Požeg * površina 6000 m2 * zbirke v vrtu: - zbirke rastlin – vodne, strupene, zdravilne - zbirka mineralov in kamnin - predstavljene so različne ptičje gnezdilnice in gnezdilnice za koristne žuželke * obiskovalci: 2.000 do 3.000 obiskovalcev letno * kontakt: splet: www.atropa.si; e-pošta: info@atropa.si, tel. 041 572 385, FB: Botanični Vrt Tal

Želimo vam prijetno branje!

25


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM • PONUDBA BOTANIČNEGA VRTA * Parzivalova dežela zakladov (prostor namenjen otrokom od 4 - 10 let), * pester program prireditev v času sezone (ob nedeljah popoldne), * ostala ponudba: - naravoslovni dnevi, naravoslovne ekskurzije, - informacije o krajinskem parku Rački ribniki - Požeg in ostali turistični ponudbi v okolici, - možnost najema prostora za druženje ali piknik v naravnem okolju (poroke, obletnice, zaključki šolskega leta ipd.), - sadike vodnih in zdravilnih rastlin, - pestra ponudba mineralov, fosilov, obdelanih kamnov in nakita.

Vrt pozno spomladi

Lokvanji; maj 2012

Utrinek z nedeljske prireditve v vrtu; september 2012

Takole je albinotigrasti piton ‚bežal‘ pred otroki, ki so se ga v resnici želeli le dotakniti ali ga pobožati; september 2012

Cvet orientalskega maka iz zbirke strupenih rastlin; maj 2012

• NOVOSTI, KI OBISKOVALCE VRTA ČAKAJO LETOS Letos vas v vrtu čakajo: - sonaravna igrala za otroke, - razširjena »Parzivalova dežela zakladov« (otroci bodo lahko, v spremstvu staršev, uživali ob vodi, lovili in spoznavali ribe), - pestro dogajanje z zanimivimi vsebinami ob nedeljskih popoldnevih. 26

Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM V Parzivalovi deželi zakladov se prepletata nadobudno raziskovanje in spoznavanje zgodb iz tukajšnjih krajev v času srednjega veka. Na nekaj sto kvadratnih metrih je postavljen povsem drugi svet, namenjen otrokom, ki jih je predvsem potrebno povezati z naravo. Pot, ki poteka po sredini dežele (Parzival = sredina, srednja pot), vodi do vhodov v rudnike, kjer so tako imenovane halde (peskovniki). Tu otroci raziskujejo in iščejo različne zaklade. To so minerali, jantar in fosili. Južno od botaničnega vrta je potekala jantarjeva pot, ki je v davnih časih povezovala evropski vzhod z zahodom, prav tako pa tudi rimska cesta. Medtem, ko otroci pridno raziskujejo, se lahko njihovi starši podajo na sprehod po vrtu ali posedijo v prijetni senci, se osvežijo z osvežilnimi napitki in spoznavajo nauke in resnice o življenju. Legenda o vitezu Parzivalu – kdo je to? Pred natanko 800 leti je nemški pesnik Wolfram von Eschenbach zapisal veličasten ep o Parzivalu, vitezih okrogle mize kralja Arturja in iskanju svetega grala. V obsežni pesnitvi, ki zajema preko 24.000 verzov, se prepleta skrivnostna zgodba o iskanju smisla življenja, o duhovni rasti, ljubezni, odraščanju in modrosti. Od srednjeveške književnosti se lahko le Dantejeva Božanska komedija primerja s tem umetniškim biserom. Najpomembnejši del zgodbe se dogaja na južnem Štajerskem, v 9. stoletju, saj Parzivalov rod izvira prav od tu. Le nekaj kilometrov od botaničnega vrta (proti vzhodu) leži kraj Hajdina, v epu Gandin - ime Parzivalovega deda. Njegov oče Gahmuret prihaja iz Borla (Ankenstein), kjer je Parzival preživel mladost. Omenjajo se še drugi kraji s tega področja Grajena (Grajan), mesto, kjer priteče voda iz jezera v gori - jama Belojača pod Bočem ipd.

• PROGRAM ZA PRVI DEL SEZONE 2013 * MAJ: 11. 5. 2013 – Slikarska kolonija 12. 5. 2013 (ob 15. uri) – Otvoritev sezone, gong – Lučka Šantl, predstavitev programa in novosti v novi sezoni                                                    19. 5. 2013 (ob 15. uri) – Otvoritev »Parzivalove dežele zakladov – Parzivalovo jezero« in predstavitev nove zanimivosti v vrtu                 (ob 15.30 uri) – Otroška delavnica 26. 5. 2013 (ob 15. uri) – Slikarska razstava – Zlatko Prah; nastop Medeje Unuk – flavta * JUNIJ: 2. 6. 2013 (ob 15. uri) – Tropske kače; Albert Gracer, predstavitev 9. 6. 2013 (ob 15. uri) – Strupene in zdravilne rastline; Roman Hergan, degustacija zeliščnih napitkov 15. 6. 2013 (ob 18. uri) - 15. obletnica botaničnega vrta; prireditev O morebitnih dopolnitvah ali spremembah programa boste obveščeni na spletni strani in na FB. Roman HERGAN

Najstarej{a oljarna iz Frama Kratka predstavitev Oljarna Fram d.o.o. je najstarejša oljarna v Sloveniji, morda pa celo najstarejša v tem delu Evrope. Njeni začetki segajo v davno leto 1750. Proizvodnja Štajersko prekmurskega bučnega olja v Oljarni Fram poteka po tradicionalnem postopku - z mehanskim procesom stiskanja bučnih semen, pridelanih na Štajerskem in v Prekmurju, ki so znanega porekla in najboljše kvalitete, brez uporabe in dodajanja aditivov, naravno filtrirani, rezultat česar je visoko kakovostno bučno olje. Lastnik Oljarne Fram je Kmetijska zadruga Ptuj, kjer so v ozadju lastniki kmetje. Namen slednjih je pridelati kvalitetno bučno seme in ga prodati, oljarni pa narediti kakovosten končni proizvod. Želimo vam prijetno branje!

Oljarna Fram je v zadnjih letih dobila novo zunanjo, pa tudi notranjo podobo. Poslopja so prepleskana z zaščitenimi barvami, ki so prepoznavna tudi na steklenici olj. Po pričevanju starejših generacij se je ohranila tudi sama etiketa na bučnem olju, ki ima prav tako pomen in razpoznavnost samega kraja, obenem pa kvalitetnega bučnega olja. »V« izrez na etiketi pomeni dolino Fram, oranžna barva pa hriba, ki jo obdajata. Posodobili so stroje za proizvodnjo - stiskalnico in polnilno linijo za nalivanje bučnega in solatnega olja, naredili rezervoarje za samo skladiščenje olja ter razširili prodajalno, kjer je možnost nakupa olj (od ponedeljka do petka med 7. in 13.30 uro). 27


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Namig: priprava jedi z bučnim oljem MOUSSE Z BUČNIM OLJEM Sestavine: 400 g bele čokolade, 90 g sladkorja, 30 g masla, 8 jajc, 8 žličk kave, 1 dl toplega mleka, 0,5 l smetane, 8 listov želeja, narezan strok vanilje, bučno olje, rum. Mešamo jajca, sladkor, rum in vaniljo, dokler ne dobimo penaste zmesi. Dodamo toplo mleko in neprestano mešamo, dokler se krema ne zgosti. V gosto kremo dodamo liste želatine, ki smo jih zmočili v mrzli vodi in oželi. Zmes ohladimo. V vodni kopeli raztopimo čokolado, ohlajeni dodamo maslo, kavo in bučno olje - količino določimo po želji. Zmesi združimo in jima dodamo še stepeno smetano. VANILJEV SLADOLED Z BUČNIM OLJEM Sestavine: bučno seme, bučno olje, vaniljev sladoled. Bučnice pražimo v ponvi, da nabreknejo. Zalijemo jih z bučnim oljem, tako da plavajo in se olje segreje. S to maso prelijemo vaniljev sladoled. Za konec pa še nekaj za popestritev nedeljskega kosila: pripravite lahko piščančji ali puranji zrezek, enako kot dunajskega - posolite, povaljate v moko, jajca in drobtine, samo s to razliko, da ga ocvrete z bučnim oljem (pri tem morate paziti na temperaturo olja, ki ne sme biti prevroče). Oljarna Fram in produkti oljarne

Pa dober tek!

Slavica ŠTERN

Oljarna Fram je prepoznavno podjetje - tako v regijskih kot tudi nacionalnih okvirjih. To dejstvo se utemeljuje z: - dolgoletno tradicijo klasične proizvodnje bučnega olja, - gre za proizvodnjo zdravega končnega izdelka, brez škodljivih dodatkov, - vpetostjo firme v lokalno okolje, ki proizvodnjo in uporabo domačega bučnega olja nadvse ceni, - kvalitetni nivo se na trgu odraža v obliki znatnega tržnega deleža, ki ga ima Oljarna Fram v Sloveniji (vrednostno zadovoljuje tretjino vsega povpraševanja po bučnem olju) in vse več na tujih trgih. Koristi bučnega olja Bučno olje je odličen vir esencialnih nenasičenih maščobnih kislin, ki jih organizem potrebuje za normalno rast in razvoj. Omega 3 maščobne kisline so v bučnem olju prisotne v velikem deležu. Organizem varujejo pred vnetji, krepijo imunski sistem, varujejo srce in ožilje, znižujejo raven trigliceridov in povečujejo raven dobrega holesterola. Ščitijo nas tudi pred prostimi radikali, motnjami v krvnem obtoku, težavami s prostato… Podjetje dela tudi na celostni podobi, ki temelji na tradiciji in večji prepoznavnosti, kvaliteto pa je Oljarna Fram zaščitila s certifikatom geografske označbe.

Pozdrav pomladi Certifikat geografska označba

28

Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Dogodki v galeriji Elipsa in slikarskem ateljeju v gradu Ra~e • Pretekli dogodki V mesecu decembru 2012 je bila otvoritev prodajne galerije in slikarskega ateljeja v gradu Rače. Na otvoritvi galerije je bilo navzočih veliko slikarjev in prijateljev, ki nas druži umetnost. Naše druženje je popestrila pianistka z odlično izbrano glasbo. Ob otvoritvi galerije je bila na ogled razstava umetniških slik avtorice tega prispevka, ki upravljam z galerijo in ustvarjam v slikarskem ateljeju, ki se nahaja v prostorih galerije.

Utrinka z otvoritve galerije

• Aktualni dogodki V galeriji je trenutno na ogled tematska razstava umetniških slik formata 30 x 30 cm, z naslovom »Ptice«.

Slike so izdelane v tehniki akril na juto. Slike si je mogoče ogledati od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.30 uro ter ob sobotah med 9.00 in 11.00 uro (v odpiralnem času galerije). Poleg aktualne prodajne razstave je v ateljeju galerije na prodaj preko 50 slik v tehniki olje in akril na platno, od malih do velikih formatov. Vljudno vabljeni! • Iz naše ponudbe Naše slike vam bodo pomagale ustvariti popolno bivanje in prijetno okolje, v katerem se boste kar najbolje počutili. V široki ponudbi slik, ustvarjenih v različnih slikarskih tehnikah, se med seboj prepletajo različne kombinacije barv, različne energije in čustva. Naslikamo vam lahko motiv po vaši predlogi (na primer družinski, poročni, osebni, otroški portret, hišnega ljubljenčka ipd.). Za izdelavo potrebujemo kakovostno predlogo oziroma digitalno fotografijo. Naročila nam pošljite po elektronski pošti (naslov v nadaljevanju) oz. se oglasite in oddajte naročilo v galeriji. Sliko po vaši predlogi vam bomo izdelali v 35-40 delovnih dneh (v kolikor želite sliko v oljni tehniki), v primeru slikanja v tehniki akril pa je lahko slika izdelana že v 10-15 dneh. Slike je možno naročiti in kupiti (v primeru, da so na zalogi) v galeriji v gradu Rače (Galerija Elipsa, Grajski trg 16, 2327 Rače; telefon: +386 (0)41-577-715, e-naslov: info@ingenia.si), pa tudi preko spletne strani http://galerijaelipsa. si/. V spletni trgovini ponujamo originalna umetniška dela v različnih slikarskih tehnikah. Ivana KUHAR Želimo vam prijetno branje!

29


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Slike iz peska V prejšnji številki našega glasila smo med drugim predstavili tudi nekaj, kar – vsaj tako domnevamo – do pred nedavnim v naši občini še ni nastajalo in obstajalo. Gre za tehniko likovnega izražanja, ki ji, glede na uporabljeni material, s pomočjo katerega nastajajo motivi, pravimo 'slike iz peska'. Predstavili smo del (sedaj že dokaj zajetne) kolekcije (celotna je na ogled na FB strani avtorice prispevka, dve izmed tovrstnih slik pa dajeta podobo tokratnemu ovitku Novic), obenem pa nas je zanimalo, ali se morda s čem podobnim ukvarja še kdo drug. Oglasila se je Stanka Golob iz Grahovega ob Bači, ki se s slikanjem iz peska ukvarja že skoraj dve desetletji in o njem ter svojem tovrstnem ustvarjanju pravi: »Tehnika slikanja s peskom je precej stara. Okoli leta 1800 se je pojavil prvi slikar v Angliji. Tudi sicer se dandanes pesek v slikarstvu veliko uporablja in sicer na različne načine. Pri slikanju ni bistveno, kakšen material uporabljamo, temveč, koliko nam uspe izkoristiti možnosti, ki nam jih nudi za likovno izražanje. Raznovrstne barve in celo barvane peske lahko vsak kupi v trgovini, ali pa v naravi sam nabere, kar nam ta ponuja. Sama sem se leta 1994 odločila, da bom raziskovala uporabo in likovne učinke peskov naravnih barv in različnih debelin, ki jih nabiram v slovenskih rekah, meliščih in kamnolomih. Še posebej me zanima vpliv rabe različnih debelin peska na učinek iluzije prostora na dvodimenzionalni slikarski površini. Še vedno sem v fazi raziskovanja. Zato so moji motivi in podlage tako raznolike.«

Papež stanuje v na{i ob~ini, morski pes uživa v snegu Malo za šalo, malo zares – zanimivost predvsem za naše (vedno številčnejše) bralce, ki niso iz občine Rače-Fram… Naša občina, od ravnic na obrobju Dravskega polja do hribov na obronkih Pohorja, mi je zares všeč. Z veseljem živim ter delam v njej in rada jo imam. Obožujem MORJE – tisto z malo in ono z veliko začetnico. Prvo je dokaj daleč (če je seveda v geografsko majhni Sloveniji sploh za katero točko mogoče reči, da ni skorajda pred nosom), drugo, zaselek s tem imenom, pa tam, kjer zasneženega 23. februarja 2013 nastaja ta zapis – pri nas doma. Pogled mi s hribčka sega do ptujskega gradu na levi preko Boča in Donačke gore na sredini, tam proti desni pa se v soncu kopajo bližnji kuclji. Obkroža me sobotna zimska idila. In mir. Neskončen mir, ki ga tu in tam zmoti le samotno žgolenje ptic, ki jih skrbno hranimo vso zimo in se bodo že čez kak mesec ali dva živahno lovile po zraku ter hvaležno prirejale vsakodnevne pevske koncerte. Da imamo v Morju vse, kar imajo veliki, dokazuje tudi dejstvo, da so v tem času oči večine rimskokatoliških vernikov uprte v Vatikan, k tamkajšnjemu papežu, ki je – kar je fenomen – odstopil. V Morju konklave ne bodo potrebne, saj Papeža imamo; ne bdi sicer nad božjimi vinogradi, temveč nad lastnimi, materializiranimi, dejanskimi, pri čemer je nadvse uspešen in po tem tudi najbolj poznan. Znani pa smo tudi še po vsaj eni posebnosti, ki ji najbrž ni para na vsem širnem svetu. Veliko gospodinjstev namreč premore vsaj enega - pozor! - morskega psa. Še več: ti morski psi se te dni veselo valjajo in simpatično igrajo na - snegu. Ne verjamete? Pa poglejte mlado, nagajivo in razigrano psičko naših sosedov in se o tem prepričajte na lastne oči!

Akumulacija vtisov

Temna zelen

Predor

Stanka Golob je leta 2012 diplomirala na Šoli za risanje in slikanje in s tem pridobila naziv diplomirana slikarka, imela pa je tudi že veliko samostojnih in skupinskih razstav. Vabljeni torej tudi na e-ogled njenih slik iz peska! S. A. 30

Ni kaj – če Morja in ostalih vasic naše zanimive občine še ne poznate, je zadnji čas, da jih obiščete. Prijazno povabljeni! S. A. Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

NAŠA KULTURNA DEDIŠ^INA Frajhajmska godba na pihala neko~ V kulturni dediščini tega dela Pohorja ima Frajhajmska (poznana tudi kot Pohorska) godba posebno mesto: deluje brez prestanka od leta 1827 in je tako previharila vse zgodovinske viharje, zaradi česar je v tej obliki unikum v Sloveniji. Združevala je (in združuje še vedno) okolja pod današnjimi občinami Slovenska Bistrica, Rače - Fram in tudi Hoče – Slivnica, čeprav sedaj deluje v okviru KUD Šmartno. Pohorski ljudje tega okolja so si godbo vzeli za svojo in bili skozi čas nanjo ponosni. In še vedno so. Upravičeno. Zgodovina pove, da je nastanek godbe povezan z glažutarstvom na Pohorju, natančno z Glažuto pri Arehu, kamor je lastnik glažute pripeljal steklarje, tudi z Dunaja. Med njimi je bil tudi glasbeno nadarjeni Simon Jurič, po rodu Čeh, ki je kasneje kupil kmetijo ‚zgornjo Freglovo‘, leta 1827 pa ustanovil godbo na pihala z okoliškimi in nadarjenimi kmečkimi sinovi in očeti. Iz te kmetije je skozi čas prišlo 5 rodov godbenikov. Juriči so tedaj kmalu prišli v sorodstvo s Turnerji. Ker gre v obeh primerih za več glasbeno nadarjenih generacij, sta ti družini skozi zgodovino godbe dali številne glasbenike in s tem pomemben pečat. V instrumentalni zasedbi so bili klarineti, trobente, rogovi, krilovke in basi ter mali in veliki boben. Frajhajmska godba se je vedno odzivala na potrebe kraja (t. i. proščenja, pogrebi, poroke, rojstni dnevi, maše, proslave, veselice in podobno). Vaje so imeli po kmečkih domačijah, od koder so prihajali godbeniki. Znanja instrumentalne igre so se prenašala iz starejših na mlajše, brez zunanjih sodelavcev. Godba je že od začetkov bila družba vedrih ljudi, nabritih posameznikov, ki so ob vsaki priložnosti znali držati ‚štimungo‘; tak sloves je, kljub častitljivemu časovnemu razponu in menjavi generacij, obdržala vse do današnjih dni. S svojim igranjem in dobro voljo so bili njeni člani v veliko oporo ljudem po kmetijah, ki so trdo delali (in še delajo) na svoji rodni grudi. Do pred nedavnim, ko so si omislili sodobna glasbila, je Frajhajmska godba imela tako imenovano dunajsko visoko uglasitev in je tako imela svoj specifičen zvok, ki ga je ob nakupu sodobnih glasbil, ki jih imajo vse godbe po Sloveniji, seveda izgubila. Vendar še obstajajo stari instrumenti, ki bi ob želji glasbenikov še lahko zapeli in zazveneli avtentično, kot zvočna rariteta v sedanji instrumentalni uniformiranosti. Ob današnjem zapisu objavljamo fotografije godbenikov, povečini veteranov v letih, ko so od 10 - 55 let igrali v godbi, sedaj pa z radovednostjo sledijo novodobni zasedbi, ki spoštuje njihove izkušnje.

Hinko Sernec je igral B- klarinet, med drugim je v Šmartnem vodil tamburaški orkester, igral citre in tudi harmoniko

Oto Turner – po domače Biedenikov Oto (igral bariton)

Jože Lunežnik – po domače Perkov Joža (bariton, igral 55 let)

Jože in Zvonko Špurej – po domače Bakovšnikova (igrala 2. in 1. krilovko)

Branko Lunežnik – po domače Momov Branko (igral bas)

Miha Turner – po domače Vešnarov Miha (igral bas)

Alojz Turner – po domače Bezenikov Lujz (igral prvo krilovko)

Zlatko Kresnik – po domače Štefov Zlatko (igral S trobento)

Maks Jurič – po domače Freglov Maks (igral S- klarinet in bil kapelnik)

Jože Pregl (igral klarinet)

V godbi sta igrala še Janez Špurej – po domače Bakošnikov (drumelco in bariton) ter Franc Kresnik (S trobento). Te osnovne podatke sem zbiral v decembru 2012 in januarju ter februarju 2013, ko sva z nekdanjim godbenikom te godbe Zvonkom Špurejem obiskovala nekdanje člane Frajhajmske godbe, ki so povedali nadvse zanimive reči, ki bi bile lahko predmet širšega zanimivega zapisa, tudi z etnografsko težo. Želimo vam prijetno branje!

31


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Frajhajmska godba iz leta 1952

Tone ŽURAJ

Velikono~na pobarvanka za otroke

V naslednji številki Novic bomo predstavili sedanjo zasedbo - Frajhajmsko godbo danes.

32

Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

SPOZNAVAMO DELO DRUŠTEV KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO RA^E Tone Žuraj – nagrajenec Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Letošnje nagrade Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki so jih podelili 28. januarja v Festivalni dvorani v Ljubljani, so najvišja priznanja, ki se podeljujejo v ljubiteljski kulturi. Posebno veseli smo, da je to visoko priznanje (srebrno plaketo JSKD) dobil prav Tone Žuraj iz Rač. Vsi, ki smo si ogledali podelitev, smo v vseh nagrajencih spoznali velike ljubitelje slovenske pesmi, gledališča in kulturne dediščine. Tone Žuraj je že vse življenje predan glasbi in tudi v našem društvu je poskrbel za povsem novi nivo ustvarjanja. Znanje, ki si ga je pridobil kot diplomant Akademije za glasbo, je nadgradil v praksi z delovanjem kot predavatelj, zborovodja in zadnje čase vse bolj vneti zbiralec in zapisovalec kulturnega izročila. Ves čas se je z vso vnemo posvečal vodenju različnih zborov, ki so doživeli uspehe tako doma kot v tujini. Petnajst let je vodil oktet Marles, trideset let mešani pevski zbor II. gimnazije Maribor, ustanovil mešani mladinski pevski zbor I. gimnazije Maribor ter ga vodil pet let. Postal je nepogrešljiv del kulturnega življenja v Račah in tudi širše. Med drugim organizira koncerte različnih visokokakovostnih glasbenikov ter že enajst let pripravlja novoletne koncerte z nastopi domačih in tujih izvajalcev. Med predsedovanjem v Kulturnem društvu Rače je spoznal, da nam težko pridobljena sredstva z oderuškimi računi pobira SAZAS. Na njegovo pobudo smo proti tej organizaciji organizirali proteste, ki so bili medijsko in tudi sicer zelo odmevni in uspešni. Kulturno-umetniško društvo Rače je v drugem mandatu predsedovanja Toneta Žuraja pridobilo tudi nove prostore, kar prav tako štejemo kot plod zglednega sodelovanja z Občino Rače- Fram, ki nam vselej stoji ob strani. Za vse našteto prizadevanje je Tone Žuraj prejel diplomo o častnem članstvu v ZKD Maribor. Za srebrno plaketo JSKD, ki jo je prejel za svoj prispevek na področju slovenske zborovske glasbe, je dejal, da je to nagrada društvu. Dejansko gre za veliko priznanje Tonetu Žuraju, obenem pa celotnemu Kulturnemu društvu Rače in njegovim članom. Spoštovani Tone! Vaše delovanje kot pevovodja v Račah se je začelo s skupino Fantje na vasi. Zahvaljujemo se vam za vso potrpljenje in trud. V štirinajstih letih se je zvrstilo veliko vaj, priprav, koncertov in gostovanj. Odkar ste prevzeli naše vodenje, smo nastopili že več kot šeststokrat. Vaša doslednost pri branju partitur, kot so jih zapisali skladatelji, je v nas zbudila željo po točnih izvedbah. Veliko vaših spodbud in pohval je bilo potrebnih, da smo obstali. In ne zgolj obstali. Ustanovili ste še skupini A cappella in komorni zbor Škrjanček, ki ju vodite že več kot dvanajst let. Kar šteje vsaj toliko kot že našteto, pa je tudi dejstvo, da ste nas povezali v odgovorne pevce in prijatelje. Želimo vam še veliko zdravih let, polnih plodnega sodelovanja in vam preko teh vrstic sporočamo, da tudi mi izjemno cenimo vsak vaš dosedanji prispevek. Hvala! V imenu pevcev vokalnih skupin Fantje na vasi, A cappella in Škrjanček: Miran MUSTAFA Želimo vam prijetno branje!

33


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Slovenski kulturni praznik 2013

Novice KUD Ra~e

Zakaj kulturni praznik prav ob spominu na pesnika – avtorja Krsta pri Savici, verzov »da zbudil bi slovenščno celo« in poeta »mokrocvetočih rožic« lirične poezije? Na eni strani zaradi silovitosti pesnikovih verzov rojakom, kjer izraža skrb in strah za njih obstoj ter jih opogumlja tako učinkovito kot mnogo pred njim Trubar s prvimi slovenskimi knjigami in Prešernov sodobnik Slomšek z epohalnim narodnostnim delom. Na drugi strani pa je Prešeren prvi naš pesnik, ki se je svojimi pesmimi kvalitativno postavil ob bok evropski pesniški eliti. Slovenski kulturni praznik štejem za temeljni državni praznik, saj nas je skozi čas ohranjala v prvi vrsti prav kultura, ki je v mnogih oblikah in vsebinah živela med ljudmi in se nam kot kulturna dediščina ohranjala. To kulturno dediščino ohranjajo prav kulturna društva, ki so med ljudmi najbolj pogost in kapilaren kulturen dejavnik, saj so kulturna društva v večini naših krajev, v mnogih krajih pa jih je celo več.

• 4. abonmajski koncert abonmaja Grad Rače 2012 V Beli dvorani smo 17. novembra 2012 poslušali odličnega kitarista Žarka Ignjatovića, ki je občinstvo navdušil z interpretacijo skladb M. Lazarja, J. Arcasa, B. Šaljič Podešve, F. Moreno Torrobe, N. Milottija, J. Turina in M. Lončarja. Žarko Ignjatović je eden izmed (nepogostih) glasbenikov, ki uvršča na zelo vidno mesto svojega koncertnega sporeda dela slovenskih skladateljev, ki se lahko enakovredno merijo s tujimi. Tako je bilo tudi tokrat.

Kitarist Žarko Ignjatović – gost abonmaja Grad Rače 2012 Foto: Alenka Mustafa

Komorni zbor Škrjanček je odpel svoj samostojni koncert ob slovenskem kulturnem prazniku (8. februarja 2013 v Beli dvorani) s sporedom pesmi in skladb iz domače in tuje glasbene zakladnice Foto: Alenka Mustafa

Naše kulturno društvo sodi med zelo dejavne in vedno bolj prepoznavne v državi po obliki in vsebini nastopov, po sodelovanju z drugimi, dosežkih na tekmovanjih, snemanju zgoščenk, gostovanjih v tujini, sodelovanju na radiu in TV ter podobno. V občini delujemo povezovalno, saj je članstvo razpršeno po celotni lokalni skupnosti, mnogi naši člani pa prihajajo tudi iz drugih občin. V lanskem letu smo, v obliki samostojnih prireditev ali v sodelovanju z drugimi, izvedli okoli 140 kulturnih dogodkov. Naših dejavnosti ne bi mogli v tolikšni meri razvijati, če ne bi imeli pomoči tistih, ki vrednotijo naše delo. Temeljno pomoč nam nudi Občina Rače Fram, prijatelji in podporniki posameznih skupin, za nas dragocena pa je tudi podpora poslušalcev in obiskovalcev naših prireditev, ki so zelo dobro obiskane; v tem vidimo potrditev našega dela. Tone ŽURAJ

Petje ne poganja sveta, vendar daje barvo `ivljenju.

34

• Sozvočenja 2012 Člani vokalne skupine Fantje na vasi so kot zmagovalci na regijskem koncertu Sozvočenj 2012 Pomurja in Podravja na Ptuju in z ostalimi regijskimi zmagovalci nastopili na sklepnem koncertu izbranih zborov s tematsko oblikovanimi sporedi v počastitev 21. Svetovnega dneva zborovskega petja. Koncert je bil v soboto, 8. decembra 2012, v dvorani Konzervatorija za glasbo in balet Ljubljana.

Vokalna skupina 'Fantje na vasi' iz Rač je dosegla nov pomemben uspeh Foto: Lenart Zore

Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Vokalna skupina 'Fantje na vasi' KUD Rače na odru Konzervatorija za glasbo in balet Ljubljana Foto: Lenart Zore

Na tem koncertu so peli naslednji zmagovalci ostalih regij: Moški pevski zbor Vres Prevalje, Komorni pevski zbor Mysterium Kranj, Ingenium ensemble Ljubljana in vokalna skupina Vinika iz Medane.

• G + M + B Naši pevci se po potrebi 'prelevijo' tudi v svete tri kralje, kolednike in zvezdonosce. To se je zgodilo tudi letos, ko so 6. januarja, na krščanski praznik svetih treh kraljev – Gašperja, Mihe in Boltežarja (od tod napisi na vratih: G + M + B) – po domovih peli značilne koledniške pesmi in s tem ne le oznanjali vesele vesti o rojstvu Kristusa (Odrešenika), temveč na ta način tudi ohranjali kulturno dediščino. Kralji z Jutrovega so zapeli kolednico in izrekli dobre želje za to leto...

• 11. tradicionalni Novoletni koncert 6. januarja sta se v Beli dvorani na tej prireditvi predstavila violinist Peter Kuhar in pianist Ivan Ferčič. S prepričljivo izvedbo skladb Beethovna, P. de Sarasateja, H. Wieniavskega in M. Ravela sta požela veliko priznanja publike, ki je do zadnjega kotička napolnila dvorano.

Foto: Eva Mustafa

• Kaj napovedujemo? * V nedeljo, 24. marca 2013, bo ob 17.00 uri v Beli dvorani na 1. abonmajskem koncertu koncertnega abonmaja Grad Rače 2013 nastopila pianistka Saška Gerželj Donaldson z deli Beethovna in Brahmsa. * V nedeljo, 2. junija 2013, bodo ob 20.00 uri na 2. koncertu koncertnega abonmaja Grad Rače 2013 nastopile tri pevske zasedbe KUD Rače: A capella, Fantje na vasi in komorni zbor Škrjanček. Občinstvu se bodo predstavile s sporedom slovenske in svetovne glasbe. Tone ŽURAJ Želimo vam prijetno branje!

35


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Novi~ke iz gledali{kega koti~ka V tem nemirnem času vam lahko naša gledališka skupina za hipec prežene vsakodnevne skrbi in negativne misli. Zato vam priporočamo, da se sprostite ob ogledu naše komedije Moj Vinko (avtor Anton Žumbar), ki jo v tej sezoni uspešno igramo. Ob polnih dvoranah v Staršah, Svečini in Miklavžu so se ljudje od srca nasmejali pripetljajem v skromni kmečki družini Miškovih iz Žabnika (lahko tudi našega domačega, torej raškega).

Skupaj z Občino Rače – Fram se vam bomo ob dnevu žena ponovno predstavili v kinodvorani gradu Rače, prav tako pa vas bomo s komedijo razvedrili ob materinskem dnevu, ko se bomo predstavili v Sp. Gorici (24. 3. ob 19. uri). Vse, ki imate veselje do igranja, ponovno vabimo, da se nam pridružite! Ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žena, gledališka skupina pripravlja literarni večer v Beli dvorani gradu Rače. V sklopu te prireditve bomo predstavili Angelco Fujs, pesnico in pisateljico, sestro priznanega slovenskega pesnika Toneta Kuntnerja. Recitirali bomo njene pesmi, brali kratke odlomke črtic in se z avtorico pogovarjali. Pogovor bo vodila naša članica Irma Kmetič. Med odlomki bomo večer popestrili še s petjem deklet A cappella in glasbo. Več o dogodku pa naslednjič, saj je v času nastajanja tega prispevka šele pred nami, v času izida Novic pa bo že za nami.

Ljudska pevska skupina ‚Ta{~icaš uspe{no zaklju~ila leto 2012 Ljudska pevska skupina 'Taščica' je tudi v letu 2012 vložila veliko truda v prizadevanja za izpolnitev zastavljenih ciljev, zato smo toliko bolj veseli, da nam je uspelo – pohvalimo se lahko s kar 34 nastopi doma in v tujini. Zahvaljujemo se naši zvesti publiki, ki je 25. 11. 2012, na koncertu z naslovom »Zapojmo in zaigrajmo veselo na vasi« napolnila dvorano v gradu Rače do zadnjega kotička. Na tem koncertu je sodelovalo preko 100 nastopajočih iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije.

V prleškem dialektu je naš program povezoval Peter Kirič, direktor Radia Prlek iz Ormoža, ki ga je občinstvo nagradilo z bučnim aplavzom, mi pa se mu zahvaljujemo za možnost 'biti v etru', saj se na tak način najhitreje širi glas o nas. Vse pohvale si zaslužijo tudi naši gostje (oz. pevske skupine), saj so predstavili bogato izročilo krajev, od koder prihajajo, tovrstna kulturna dediščina pa bogati vse nas. Veseli smo bili sodelovanja gostov s Hrvaške (Cvetlinski zvon), ki so skupaj z našo ljudsko skupino zapeli in zaigrali čudovito pesem Kad procvatu jabuke. Dokazali smo, da pesem resnično združuje ljudi.

In še najnovejše iz našega gledališkega sveta: v jeseni pripravljamo gledališki abonma s petimi predstavami, ki jih bomo za vas skrbno izbrali. O vsem pomembnem v zvezi s tem boste pravočasno obveščeni. Želimo si, da nas kultura vse skupaj povezuje in osrečuje. Melita LAŠIČ Najbolj uspe{ni in sre~ni smo takrat, ko izkoristimo svoje naravne darove. (Smiley Blanton)

36

Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM V mesecu decembru nas je z obiskom počastil naš spoštovani gost, mag. David Taljat, duhovnik iz Švice, ki je z nami posnel zgoščenko in jo dokončal v njegovem katoliškem produkcijskem centru v Zürichu. Zgoščenki smo dali naslov Tebi, mati Marija. Bil je tudi naš delni sponzor, saj je v ta projekt vložil veliko truda, za kar smo mu izredno hvaležni.

KO ZB za vrednote NOB Fram V spomin Antonu Vrhov{ku 5. decembra 2012 je obstalo plemenito srce našega spoštovanega tovariša Antona Vrhovška, organizatorja in dolgoletnega predsednika KO ZB za vrednote NOB Fram. Anton Vrhovšek, s partizanskim imenom Oskar, je bil rojeni Framčan, zaveden Slovenec, partizan, kmetijski strokovnjak in vinogradniški zanesenjak. Bil je družbenopolitični delavec, nosilec številnih odlikovanj in priznanj (red za hrabrost, red dela s srebrnim vencem, red zaslug za narod s srebrno zvezdo, red dela z zlatim vencem, red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem, srebrna plaketa ZZB NOB Slovenije, priznanje Občine Rače-Fram). Bil je nadvse spoštovan v kraju Fram in širše.

Sredi februarja 2013 smo, na povabilo Radia Brezje – Maribor, preko tega medija javnosti predstavili našo zgoščenko. Prvi odzivi kažejo na zelo lep sprejem pri poslušalcih. V tem letu smo si za cilj znova zadali nastope doma in v tujini. Posebej nas navdušuje in motivira povabilo naših rojakov, ki so nas jeseni (novembra) povabili na 10-dnevno turnejo v glavno mesto Argentine, Buenos Aires. Pred zaključkom tega kratkega poročila o našem delu in planih se za pomoč zahvaljujemo vsem sponzorjem in donatorjem, ki nam stojijo ob strani. To so: Občina Rače-Fram, mag. David Taljat – Švica, Tone Smogavec s.p. – Strugarstvo iz Frama, Dušan Bračko iz Miklavža, Marko Meglič – kmečki turizem Ranče, Gamex d.o.o. iz Maribora, Gostišče Maja iz Rač, Marija Petrovič s.p. – Gostišče Kostanj, Franc Pahler iz Trojiškega vrha, Rajko Orešnik iz Frama, Karli Žunko iz Švedske, Davorin Čuček s.p. iz Maribora, Stanko Vake s.p. – Ostrenje orodja iz Rač, Danica Resnik iz Frama, Franc Mlazko iz Skok, Jožica Cigler – Frizerski salon 'Joca' iz Rač, Matjaž Tomanič s.p. – Pozejdon turizem iz Rač, Danica Gorinšek iz Miklavža, Marija in Mirko Pauman iz Rač, Edita Peršuh iz Rač. Majda VAKE, vodja skupine

Fotografija iz knjige Past na Menini planini (avtor: Franc Sever Franta)

Tone se je rodil 24. 12. 1919 v kmečki družini v Framu. Šolal se je v Framu, v Mariboru pa je obiskoval vinarsko in sadjarsko šolo, kasneje je bil zaposlen v različnih podjetjih. Vojna vihra ga je zatekla v domačem kraju. Kot zaveden Slovenec se je vključil v delo na terenu za NOB, vse do odhoda v partizane. Anton Vrhovšek – Oskar je bil aktivni borec od leta 1944. Kot absolventu kmetijske šole mu je bila, kmalu po prihodu v Pohorsko brigado, zaupana naloga brigadnega intendanta. S svojim človeškim pristopom je ustvaril pristne in prijateljske odnose med Želimo vam prijetno branje!

37


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM pohorskimi kmeti in brigado. Z znanjem, predanostjo in vzpostavljanjem zaupanja povsod, kjer je opravljal naložene mu naloge, je hitro napredoval do intendanta operativnega štaba VI. in XI. SNOUB. Bil je tudi intendant XIV. divizije. Kmalu po vojni se je demobiliziral in se zaposlil na Okraju Poljčane. Ko je bila leta 1948 ustanovljena Zveza borcev NOB, je Anton Vrhovšek prevzel vodstvo borčevske organizacije okraja Poljčane. Uspelo mu jo je, kljub zelo težkim logističnim razmeram, v dobrem letu postaviti na noge. Po ukinitvi okrajev je delal na državnem posestvu Pekre. V letih 1959 – 1963 je bil poslanec republiške skupščine SRS. V Fram se je vrnil leta 1960 in se zaposlil v Državnem podjetju Rače. Svoje strokovno in uspešno delo je nadaljeval v Agrokombinatu Maribor, kot sekretar, do upokojitve v letu 1972. Udejstvoval se je tudi kot družbenopolitični delavec na občinskem nivoju (v tedanji Občini Tezno), še posebej pa na krajevnem nivoju. Bil je predsednik KS Fram, pomagal je organizirati KO ZB NOB Fram in bil njen dolgoletni predsednik. Ves čas je bil aktiven med ljudmi in za ljudi. Pomagal je pri organizaciji in izvajanju večine aktivnosti, ki so prinašale kraju napredek, ljudem pa lepše življenje. Veliko znanja, energije in posluha za malega človeka je vlagal v gospodarski in družbeni razvoj framskega področja. Veliko se je angažiral v KS Fram in ima pomembne zasluge pri ohranitvi neokrnjene OŠ Fram, kar je KS Fram zagotovilo obstoj in razvoj. Člani KO ZB za vrednote NOB Fram, predstavnik KS Fram in predstavnica Občine Rače – Fram smo našega člana Toneta obiskali ob praznovanju 90. rojstnega dne, 21. decembra 2009, v Domu starejših Idila v Vukovskem dolu, kjer je okreval po neprijetnem padcu.

Antona Vrhovška smo obiskali v Domu starejših ‚Idila‘ in z njim v prijetnem druženju preživeli del 90. rojstnega dne; decembra 2009

Iskreno smo mu čestitali ob visokem jubileju, mu zaželeli čimprejšnje okrevanje in mnogo zdravja ter prijaznih in zadovoljnih dni. Poleg veliko lepih želja smo mu poklonili tudi čestitko v obliki plakete, ki jo je zanj izdelala dolgoletna članica in tudi predsednica naše organizacije, Dana Šušteršič. KS Fram ga je počastila s torto, manjkal ni niti šopek rož. Pogovor je bil zanimiv, poln iskric in veselih domislic. Pogovarjali smo se o dogodkih pred, med in po 2. svetovni vojni, lepih in težkih trenutkih, o prehojeni poti, o trenutnih aktualnih zadevah v Framu in širše, o željah in ciljih, o katerih je razmišljal tudi sam. Takrat smo se poslovili od našega slavljenca z željo, da se čim prej vrne v običajni ritem življenja. Še smo se videvali, vendar je njegova iskrivost ugašala in zdravje se mu ni več povrnilo, kot smo mu želeli. Žal mu je v decembrskih dneh lanskega leta, tik pred 93. rojstnim dnem, utrujeno srce za vedno obstalo. Ohranili ga bomo v spoštljivem in trajnem spominu. Za KO ZB za vrednote NOB Fram: Ernest NAPAST, predsednik

Spoštovani občani, spoštovane občanke! Tudi za naslednjo številko občinskega glasila, ki bo predvidoma izšla na pragu toplega in sončnega poletja, vas prijazno vabimo, da v njej sodelujete s svojimi prispevki. Slednje, skupaj s fotografijami (te naj bodo ločene od teksta, v posebni priponki in v e-verziji .jpg), posredujte na naslov uredništva Novic Občine Rače-Fram

najkasneje do vključno ponedeljka, 20. maja 2013 in sicer na CD, DVD, USB ključu ali preko e-pošte: urednistvo.novic@gmail.com Uredništvo

38

Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM DRUŠTVO KRAJANOV RAN^E Pokajada Društvo krajanov Ranče je v nedeljo, 20. januarja 2013, organiziralo pokajado. Zbralo se nas je okrog 40 krajanov. Nekaj je bilo gledalcev in navijačev, ostali pa smo se spuščali po snegu. Za prevoz je bilo dobro poskrbljeno - s traktorjem in prikolico. Kljub temu, da je odjuga že dodobra zmehčala sneg, nas to ni motilo. Med tekmo smo se še okrepčali z obilno malico, ki je zelo teknila. Zabavali smo se skoraj do teme. Bilo je veliko smeha ob naših padcih, takšnih in drugačnih. Sicer pa naj ostalo povedo foto posnetki.

Priprave na spust

Brez padcev ni šlo

Zabavalo se je staro in mlado

Prevoz na vrh strmine

Če ponekod zima ljudi ločuje in zapira med štiri stene, jih pri nas tudi zbližuje in združuje, kar nas zelo veseli. Vinko DOMADENIK, predsednik društva

V pri~akovanju toplej{ih dni Na deželi je lepo: Turistična kmetija Štern – »Pri Kovačniku« na Planici; foto: Tomo Jeseničnik

Želimo vam prijetno branje!

39


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM LOVSKA DRUŽINA RA^E Lovci L. D. Ra~e napro{amo, opozarjamo in obve{~amo Preko občinskega glasila želimo lovci Lovske družine Rače prikazati dejavnosti lovca. Lovci namreč zraven lova, ki predstavlja manjši del naše dejavnosti, opravljamo še mnoge bolj pomembne stvari od samega lova. V prvi vrsti skrbimo za prostoživeče živali; to je potrebno predvsem v zimskem času. Izdelujemo razna krmišča, visoke preže, solnice, razne brvi, lovske poti, krmne njive, obdelujemo lovske njive koruzo, ki je potrebna za zalaganje krmišč v zimskem času. Skrbimo za lovsko kulturo. Radi obiskujemo šole in vrtce ter tam našim najmlajšim predstavimo pomen lovca in njegovo dejavnost. V naših lovskih domovih so vedno dobrodošli vsi občani. Predvsem smo veseli obiska otrok iz vrtcev in seveda šolarjev, prav tako pa tudi kmetovalcev. Lovci L. D. Rače že več kot 40 let organiziramo vsakoletne čistilne akcije, ki se jih udeležujejo tudi šolarji in vaščani. Bliža se pomlad, z njo pa pogosti sprehodi v našo prelepo naravo. Sprehajalci zelo radi na sprehod vzamejo tudi svoje domače živali, predvsem psičke. Lovci vse, ki hodite na sprehode s psi, prosimo, da svoje štirinožne prijatelje pripnete in pazite, da ne preganjajo prostoživečih živali. Neprivezan kuža namreč povzroča na divjadi ne samo direktno, ampak tudi indirektno škodo. Velikokrat je preplašena divjad predvsem srnjad, ki beži pred domačimi psi in postane žrtev usodnega trka z vozili. Psi imajo lovski nagon in bodo, če jim bo to le omogočeno, divjad tudi preganjali. Redko se zgodi, da to divjad (predvsem srnjad) tudi ujamejo. Ker nimajo več ubijalskega nagona, kot na primer volk, začnejo ujeto divjad gristi na najmehkejših delih telesa - to je vime ali zadnjik. Lahko si mislite, v kakšnih mukah taka žival pogine. Seveda ti psi ne lovijo, ker bi bili lačni, saj vem, da lastniki tozadevno praviloma zelo dobro skrbite za svoje ljubljenčke. Torej: vodniki in lastniki psov, prosim vas, poskrbite, da vaš pes ne bo preganjal divjadi!

Tako žalosten je pogled na srnjačka, ki so ga pokončali psi!

Vemo, da za nastalo škodo nikoli ni kriva žival, krivi smo predvsem lastniki. V tem letu bomo lovci L. D. Rače spet organizirali čistilno akcijo. Vabimo vse, ki vam je mar za naše okolje, da se nam pridružite! Zbrali se bomo 6. aprila 2013 ob 8.00 uri v lovskem domu L. D. Rače, kjer se bomo po opravljenem delu živahno zaklepetali in prisrčno družili ob okusni malici. Samo s skupnimi močmi bomo ohranili našo floro in favno za naše zanamce. Drago VEŠNER, predsednik komisije za stike z javnostjo in prireditve pri Lovski zvezi Maribor 40

KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDE^EGA KRIŽA RA^E Krvodajalstvo in finan~na pomo~ ljudem v stiski V Račah ima krvodajalstvo dolgo tradicijo. Imeli smo številčno 'zlato' generacijo krvodajalcev, ki se počasi poslavlja od svojega humanitarnega poslanstva. Eden izmed njenih predstavnikov je Silvo Tomanič, ki je krvodajalec od leta 1971. V decembru lani je prišel na svojo zadnjo donacijo krvi. Samo pomislite, kri je daroval 104 krat! Na videz gre za skromnega človeka, ki pa je v svojem bistvu veliko več - je anonimni junak, ki je na svoj način pomagal ljudem, ki jih ne pozna. Za svoje humano poslanstvo ni prejel nobenega denarja, hvale, od njega pa tudi ni imel nikakršne koristi zase. Tudi zato se globoko klanjamo človečnosti Silva Tomaniča ter mu v imenu vseh, ki so potrebovali in dobili njegovo kri, izrekamo veliko zahvalo. Bodite in ostanite še dolgo zdravi! Spoštovani krajani, novo leto nam je prineslo nova razočaranja. Kriza se poglablja, nezaposlenost narašča, prenekatere družine so na robu preživetja. Politična elita je nesposobna, popolnoma slepa in gluha za težave državljanov. Večina ljudi je neizmerno razočaranih in ni čudno, da se je 'zgodila ulica' z zahtevami po pravni in socialni državi. Vse humanitarne organizacije smo že dolgo opozarjale na hude socialne stiske v družbi. Trudimo se, kolikor je mogoče, da ljudem pomagamo preživeti te težke čase. Naš trud so zaznali tudi drugi in vedno več jih je, ki tudi s svojimi prispevki skušajo olajšati naše delo. Pomoč so ponudile tudi nekatere politične stranke, občinski svetniki in obrtniki. Naslednje vrstice so besede zahvale, namenjene vsem njim. Zato ISKRENA HVALA vsem krajanom za prispevke za koledarje, Krajevni skupnosti Rače in njenemu predsedniku Sebastjanu Soršaku za donacijo 500 €, Mojci Volovšek za donacijo celoletne sejnine v svetu KS Rače v višini 127 €, politični stranki SD za pomoč družini v stiski v višini 210 €, politični stranki SDS za pomoč dvema družinama v znesku 100 €, posebno pa nas je s svojo dobrohotno gesto in odločitvijo ganila Sonja Kopše, ki je darovala 30 € od svoje skromne pokojnine. Še enkrat vsem prisrčna hvala, mi pa bomo z našim delom skušali ohraniti vaše zaupanje. S spoštovanjem! Olga BOROVNIK, predsednica KO RK Rače Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO DR. PAVEL TURNER FRAM Aktivnosti zbora dr. Pavel Turner Fram V tem prispevku bi vam radi predstavili, kaj vse smo pevci in pevke mešanega pevskega zbora dr. Pavel Turner Fram doživeli v mesecih decembru in januarju in s tem morebiti koga med bralci navdušili, da se nam pridruži.

Naš zbor med enim izmed nastopov

Varčevanje je v naši državi trenutno najbolj uporabljana beseda, pomena katere pa se očitno ne držimo vsi enako zavzeto. Mi smo se ga in s privarčevanim denarjem smo se v začetku decembra 2012 odpravili v predpraznično Budimpešto, kjer je nekaj časa živel dr. Pavel Turner, po katerem je naš zbor dobil ime. Vremenska napoved ni bila spodbudna – sneg tudi po nižinah. In res - zbudili smo se v belo pravljico, ki pa je poleg jutranje zamude prinesla tudi počasnejše potovanje. A nismo se pritoževali. Svoje sta k temu nedvomno prispevala pohval vreden vodič Andrej Klemenak in nadstropni avtobus, ki je zagotavljal dovolj udobja, da smo z vmesnimi postanki okoli poldneva veseli prispeli na cilj. Naša prva panoramska vožnja se je končala na Citadeli, od koder se nam je kljub mrzlemu in meglenemu vremenu odprl pogled na Budim in Pešto, pa na reko Donavo, ki razmejuje oba dela, ter na številne mostove, zgrajene v različnih zgodovinskih obdobjih. Popoldan je minil v ogledih in nakupovanju. Ogledali smo si baziliko sv. Štefana, ki je največja cerkev na Madžarskem; dolga je 87 m in široka 55 m, njena kupola pa meri 96 m. Tudi notranjost bazilike je resnično veličastna. Proti večeru smo se odpravili v budimski del, kjer smo bili nastanjeni. Prava madžarska čarda z značilnimi jedmi in pristno živo glasbo sta pričarali čudovit zaključek dneva, ki smo ga najvztrajnejši v konferenčni dvorani hotela, ob dobri slovenski kapljici in petju, nadaljevali še dolgo v noč. Naslednji dan nas je pot vodila najprej do kraljeve palače ali gradu Buda (gre za največjo madžarsko znamenitost) in na Ribiško trdnjavo, ki je služila kot razgledna ploščad, prepoznavna po svojih belih stolpih. Ime je dobila po cehu ribičev, ki so bili zadolženi za njeno obrambo. V veselem razpoloženju in sončnem dnevu nam je čas hitro mineval in še pred poldnevom smo odpluli z ladjico po Donavi, od koder smo občudovali tako zgodovinske kot tudi modernejše zgradbe, med katerimi je gotovo največ navdušenja požel madžarski parlament. Po kratkem postanku v mestu, ki smo ga izkoristili po svoji izbiri, smo se v popoldanskih urah odpravili proti domu. Bili smo zadovoljni, ker smo skupaj preživeli lep konec tedna, in se že veselili nastopov, ki so bili pred nami. Kot vsako leto, smo tudi lani nastopali na prireditvi, ki jo je ob praznikih priredila Osnovna šola Fram. Lepo je, kadar se srečajo otroška razposajenost, mlade ideje in odrasla zrelost. Vse to je bilo združeno v prireditvi, ki vsako leto pritegne veliko obiskovalcev. Želimo vam prijetno branje!

41


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Kot že nekaj zadnjih let, smo se predstavili tudi na gala božičnem koncertu v kinodvorani gradu Rače. Tamkajšnji ambient sicer ni tako pravljičen kot v mraku osvetljeno grajsko dvorišče s prijetnimi vonjavami, je pa neprimerno prijaznejši ob misli, da nam med čakanjem na nastop ni potrebno zmrzovati na prostem. Štejemo si v čast, da smo tudi mi, ki imamo nekoliko krajšo kilometrino prepevanja, povabljeni na takšno prireditev, ki nas bogati tako v glasbenem smislu kot tudi v medsebojnih odnosih, saj srečujemo in navezujemo znanstva s številnimi pevci iz drugih zborov. Ob dnevu samostojnosti smo na povabilo kulturnega društva iz Spodnje Gorice prepevali na njihovem tradicionalnem prednovoletnem koncertu, kjer smo skupaj z drugimi nastopajočimi obiskovalcem pričarali lep večer. Po novem letu smo se še dvakrat predstavili. Želeli smo presenetiti našo pevko Eriko v Domu starostnikov na Ptuju ter njej in drugim prinesti nekaj božičnega vzdušja s pesmijo. Bila je ganjena in vesela, po zaključku koncerta pa je z nami posedela in se družila v prijetnem klepetu. Kot vsako leto v prazničnem decembrskem času, smo najlepše božične pesmi prepevali tudi v farni cerkvi sv. Ane v Framu. Zapeli smo nekaj pesmi, ki so med ljudmi splošno znane in so jih lahko peli z nami, predstavili pa smo se tudi z novimi. Zadnji vikend v januarju smo preživeli na intenzivnih vajah v Topolšici. Prijazno so nam odstopili prostore, kjer so Dora, Marko, Rebeka in Petra trenirali naše glasove in pilili pesmi, ki jih pripravljamo za območno revijo odraslih pevskih zborov. Skopo odmerjen prosti čas smo izkoristili za namakanje v topli vodi ali za sprehod, sobotni večer pa namenili skupnemu rojstnodnevnemu praznovanju, kjer smo se ob dobri hrani in pijači prijetno zabavali – a ne predolgo, saj nas je v nedeljskem dopoldnevu čakala še ena vaja. Tako intenzivne, strnjene vaje so prav gotovo najboljša priložnost, da s poglobljenim delom utrdimo pridobljeno znanje in odpravimo pomanjkljivosti. Hvaležni smo za te priložnosti in si jih želimo, kljub finančnim težavam, tudi v bodoče. Če smo bili uspešni, bo pokazal naš nastop na reviji, ki bo 10. marca zvečer, v Unionski dvorani v Mariboru. Danica TOMEC

Zimi v slovo

42

KULTURNO – UMETNIŠKO DRUŠTVO SPODNJA IN ZGORNJA GORICA Na{e delo in druženja • Srečanje starejših vaščanov Sp. in Zg. Gorice (dne 18. 11. 2012) Člani Kulturno umetniškega društva Sp. in Zg. Gorica, v sodelovanju z Občino Rače-Fram, ob koncu leta organiziramo tradicionalno prireditev za starejše vaščanke in vaščane iz Sp. in Zg. Gorice. Vabilu na druženje v dvorani gasilskega doma v Sp. Gorici, ki je bilo 18. novembra 2012, se je od 35 vaščanov, starejših od 70 let, odzvalo 25.

Najstarejši vaščanki, prisotni na prireditvi, sta bili Milka Lenart in Marija Španinger.

Zbrane je nagovoril predsednik KUD Sp. in Zg. Gorica, Leopold Vaupotič, ki je izrazil zadovoljstvo zaradi dobre obiskanosti prireditve. Takšna srečanja so majhna pozornost v znak zahvale za prispevek starejših pri soustvarjanju našega kraja. Nato je sledil krajši kulturni program, v katerem so nastopili Samotarji iz Hoč, ki so pričarali na ustnice nasmeh in napolnili srca z radostjo. Ob skromni pogostitvi, ki smo jo pripravile članice KUD, je bilo tu in tam slišati obujanje spominov na mlada leta. Tudi zabave ni manjkalo. Ob petju ljudskih pesmi so duše zažarele, skrbi in gube pa skorajda izginile. Tudi plesišče se je precej napolnilo in vsi prisotni so bili mnenja, da je človek star toliko, kolikor se počuti. In – res je tako! Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM • 14. božični koncert

26. decembra 2012, na praznični dan samostojnosti in Štefanovo, smo, tokrat že 14-ič zapored, člani KUD Sp. in Zg. Gorica organizirali tradicionalni božično novoletni koncert, na katerem so se predstavili pevski zbori z vsemi zborovodji in posamezniki – krajani občine RačeFram. Tudi letos so dom PGD v Sp. Gorici do zadnjega kotička napolnili ljubitelji zborovskega in ljudskega petja, večinoma domačini, veseli pa smo bili tudi tistih od drugod. Program koncerta so sooblikovali: - povezovalki koncerta Martina Gojkošek in Špela Vaupotič, ki sta poskrbeli za lepe božične in novoletne misli med nastopi posameznih nastopajočih. Poudarili sta, da je to večer, ko pesem povezuje prijatelje in znance, takšna srečanja pa ponujajo priložnost za medsebojna zbliževanja, kajti notranje nas najbolj bogatijo preproste stvari, kot sta nasmeh in topel objem; - v uvodnem delu koncerta so se veličastno oglasili zvonovi, ki se jim je s pesmijo ubrano pridružila vokalna skupina Fantje na vasi, pod vodstvom Toneta Žuraja.

S prvo pesmijo - Božji nam je rojen sin - so nas popeljali v božični čas, ob poslušanju pesmi Daj mi poljub pa nam je zaigralo srce; - svoj prvi nastop z igranjem na ‚sintisajzer‘ je odlično opravila domačinka Lucija Fingušt, ki je zaigrala skladbi Obljubila je ter Rdeča reka doline; - Timi in Tilen Požgan sta nam zaigrala in zapela skladbi priljubljenih Modrijanov Klic srca in Babica hvala ti; - Mepz KUD Rače je zapel skladbi Hej, tambura Draga Križaniča in angleško ljudsko Tihi večer. Zbor je vodila Katja Lovrenčič;

Želimo vam prijetno branje!

- Martina Gojkošek in David Vehovec sta s plesom salse potrdila, da je ples otrok glasbe;

- Nik Skok iz Maribora, ki se je na našem koncertu predstavil prvič, je zaigral Avsenikovi skladbi Slovenija, od kod lepote tvoje ter Na Golici; - člani MePZ Katoliškega kulturno izobraževalnega društva Svetega Jožefa delavca iz Rač so v pesmi Tomaža Domicelja prepevali o lepoti življenja. Druga njihova skladba je nosila naslov Aleluja, priredila jo je njihova zborovodkinja Nevenka Gril Hameršak; - Lucija Fingušt in Klavdija Gregorc sta zaigrali skladbi Valček in Mala polka;

- vokalna skupina Virtus KUD dr. Pavel Turner iz Frama nam je zapela slovensko ljudsko pesem Na kamelah jezdijo ter črnsko duhovno pesem v priredbi Mirka Bračiča Good News. Skupino vodi Dora Ožvald; - Vesele polanke, ljudske muzikantke, so izvabile smeh na obraz s skladbama Nevestin marš in Frež polka; - Vujeci & Gojkoški so nam zaigrali skladbo Zlatih muzikantov Iskal sem in našel. Pri drugi pesmi Čebelar Lojzeta Slaka - pa so z njimi zapeli Peter, Stane in Jožek; - trio - Medea Vnuk, Zsofi Klacsman in Nejc Cvirn so se predstavili z naslednjimi instrumenti: flavta, kitara, violončelo. Najprej so nas razveselili z božično melodijo, sledila pa je skladba Libertango Astora Piazzole; - člani MePZ Kulturno-umetniškega društva dr. Pavel Turner iz Frama so nastopali zadnji. Zapeli so 43


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM skladbi Gregorja Ipavca Prišla je lepa sveta noč ter Leopolda Cveka Angelsko petje. Zbor vodi Dora Ožvald. Med koncertom sta zbrane nagovorila predsednik KUD Sp. in Zg. Gorica Leopold Vaupotič, ki je prisotnim zaželel lepe praznike ter se zahvalil donatorjem in obiskovalcem, nato pa še župan naše občine, Branko Ledinek, ki je med drugim dejal, da vselej z velikim veseljem in zadovoljstvom prihaja na Gorico, kjer občani dihajo drug z drugim in z nabito polno dvorano nagradijo nastopajoče. Ker je praznik samostojnosti in enotnosti tradicionalno vpleten v božični koncert, je orisal težko pot od naše osamosvojitve do danes in poudaril, da je sedaj čas, ko moramo Slovenci narediti korak več kot pred dobrima dvema desetletjema, saj je pred nami velika odgovornost, ki jo bomo uspešno zmogli le, če bomo Slovenci 'stopili skupaj' za boljše življenje. Zaključek koncerta je bil še posebej čaroben, saj se je praznično vzdušje začutilo na drug način. Prireditveno dogajanje smo namreč zaključili s pesmijo, ki na nobenem božičnem koncertu do sedaj ni manjkala - Sveta noč. Po koncertu je sledilo prijetno druženje vseh nastopajočih in obiskovalcev ob skromni pogostitvi, ki smo jo skrbno pripravili člani KUD Sp. in Zg. Gorica s pomočjo domačink, zato domačih dobrot ni manjkalo.

• Pustovanje 2013 Člani KUD Sp. in Zg. Gorica smo bili na pustnih povorkah prisotni že petič zapored. Leta 2009 smo nastopili z masko Dve rusi s pokačem. Leta 2010 smo predstavili Vozilo na ekološki pogon. Leta 2011 smo izdelali Koranta velikana. Slednjemu smo leta 2012 privoščili še družbo v obliki Mega čarovnice, ki jo je spremljala skupina manjših čarovnic. Letos smo izdelali lik Gosenice z metulji. Za realizacijo tega projekta smo združili moči vsaj treh generacij vaščanov, kar si organizatorji in člani KUD Sp. in Zg. Gorica štejemo v posebno čast. Z izdelavo letošnje maske 'Gosenica z metulji' smo začeli dva meseca pred pustom. Konstrukcija s podvozjem je pričela nastajati v decembru 2012. S šiviljskimi deli, usklajevanjem in nastajanjem posameznih enot smo nadaljevali po novem letu. Tako je skupinska maska v dvorani PGD Sp. Gorica v zimskih večerih dobivala svojo podobo. Zelo živahno pa je nastalo, ko so se pridružili še 'metulji' in v dvorani vadili svoj ples. V petek, 8. februarja 2013, smo se prvič predstavili v domači vasi. V soboto, 9. februarja 2013, smo sodelovali na pustni povorki v Dobrovcah, kjer smo zasedli 3. mesto. V nedeljo, 10. februarja 2013, smo se udeležili tradicionalne, letos že 53. pustne povorke v Ptuju, kjer smo s ponosom zastopali občino Rače-Fram. V torek, 12. februarja 2013, smo se udeležili povorke v domači občini, kamor smo k letošnji skupinski maski dodali še našega Koranta velikana (ta je bil v letu nastanka najbolj prepričljiv, dih jemajoč in na koncu zmagovit).

Naša gosenica z metulji

Ocenjevalna komisija nam je za prikazano dodelila 2. mesto.

44

Nada ČELOFIGA, tajnica KUD Sp. in Zg. Gorica Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SPODNJA IN ZGORNJA GORICA Polni zagona v pomlad Zimski meseci so tudi v našem društvu bili manj aktivni, zato je ta članek krajši kot običajno. Ker je letošnje leto za vse gasilske organizacije volilno leto, smo tudi mi veliko energije vložili v volitve ter pripravo rednega letnega občnega zbora. Ko boste brali ta članek, lahko povemo, da so naši novi organi že izvoljeni, pri čemer v upravnem odboru ni prišlo do večjih sprememb. V imenu vseh članic in članov želim novo izvoljenim organom veliko uspeha pri delu. Ker se zavedamo, da se je potrebno konstantno izobraževati in svoje znanje nadgrajevati, smo se udeležili raznih izobraževanj, naši operativni člani pa so se udeležili enodnevnega praktičnega usposabljanja na Igu. Za nami je tudi nekaj uspešnih tekmovanj; o zadnjem pričata naslednja posnetka.

Desetina mladink s priznanjem Desetina pionirjev s priznanjem

Kot vsako leto, bomo tudi pomladanske mesece leta 2013 posvetili pripravam na nova tekmovanja, organizirali bomo praktične vaje ter se pripravljali na naš osrednji letošnji dogodek – veliko vrtno gasilsko veselico, ki jo bomo organizirali v juniju. Več informacij o tem dogodku bo objavljenih v naslednji številki Novic. Za PGD Sp. in Zg. Gorica: Peter FINGUŠT

^EBELARSKO DRUŠTVO RA^E Slabo ~ebelarsko leto 2012 Čebelarsko leto 2012 je bilo zelo slabo - pozimi mraz, potem pretoplo, nato deževno itd. Ko je bilo polno paše in je vse cvetelo, je dež pobral cvetove, ki so prinašali med. Čebelarji smo se udeležili več predavanj, saj je bilo veliko varoe. V lanskem letu se nam je pojavila tudi huda gniloba, ki smo jo s pomočjo veterinarske službe s težavo odpravili. Kljub temu nam je padlo kar precej čebel. Bili smo na strokovni ekskurziji v Novi Gorici. Po mnenju mnogih čebelarjev je to bila ena najboljših ekskurzij doslej. Primorci so nas prijazno sprejeli, nato pa smo si ogledali Pršutarno Lokev, kjer so nas pogostili, seveda pa smo nekaj njihovih specialitet tudi kupili. Obiskali smo baziliko na Svetih gorah, kjer nas je pater seznanil z zgodovino cerkve. Naše pevke so v cerkvi zapele nekaj takšnih pesmi, ki so sodile v tisti ambient. Želimo vam prijetno branje!

Čebelarji na ekskurziji v Novi Gorici

Čebelarji v Trnovem so nam pripravili prisrčno dobrodošlico s pršutom in vsem, kar se odlično poda zraven. Pokazali so nam čebelnjake, kjer čebelarijo tako rekoč vsi vaščani. Pozno popoldan smo prijeten obisk zaključili s kosilom in se polni lepih vtisov vrnili v Rače. 45


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Izgubili smo dolgoletnega člana ČD Rače, Stanka Cvetka, ki je bil tudi soustanovitelj društva in dolgoletni tajnik. Bil je požrtvovalen organizator prenosa znanja in izkušenj iz čebelarstva na nove člane. Od njega smo se z vsemi častmi poslovili na pokopališču v Slivnici. V petek, 16. novembra 2012 (t. i. dan domače prehrane), smo obiskali vrtce v Račah, Framu, Marjeti in Staršah. Kot že več let nazaj, smo čebelarji predšolskim otrokom tudi tedaj prinesli nekaj medu, ki je bil pridelan v našem okolju. Z malčki smo se pogovarjali o zdravju in zdravi prehrani. Prisluhnile so nam tudi vzgojiteljice.

11. januarja 2013 smo imeli občni zbor v gostišču Pri kostanju v Račah. Udeležila se ga je večina naših članov s partnerji, kar je dokaz, da tudi slednji zelo radi pomagajo pri delu s čebelami.

Prisoten je bil tudi naš župan Branko Ledinek. Na obisku v vrtcu Rače

Pogovarjali smo se o vseh aktualnih temah čebelarstva, predstavili plan za leto 2013 ter zaprosili za sredstva, saj ob letošnjem občinskem prazniku pripravljamo veliko proslavo in pobratenje čebelarjev z občino Nova Gorica.

Še recept: BELA POTICA za veliko noč Za testo potrebujete 70 dag bele, pirine ali polno zrnate moke, vse ostale sestavine pa kot za običajno potico. Zamešamo testo, po vzhajanju razvaljamo pol prsta debelo in namažemo. Nadev: 10 dag masla, 2 žlici sladkorja, 3 rumenjaki, 3 beljaki, 4 žlice kisle smetane, 4 žlice sveže skute, 1 žlica medu, šop pehtrana in pest rozin. Vse rahlo zamešajte, iz beljakov napravite sneg. Enakomerno namažite na razvaljano testo, zelo tesno zvijte, položite v pekač s peki papirjem, pustite, da še enkrat vzhaja. Dajte v vročo pečico, prvih 15 min pecite pri 200 stopinjah Celzija, potem 40 min pri 180 stopinjah. Pečeno zvrnite na desko in hladno potresite s sladkorjem v prahu. Naj medí in dober tek!

Za ČD Rače: Nada HERGAN

TURISTI^NO ŠPORTNO REKREATIVNO DRUŠTVO TOTI LISJAK Lisjaki ne mirujemo Člani društva Toti lisjak vas, spoštovani bralci naših Novic, najprej lepo pozdravljamo in vam želimo sončno, toplo in cvetočo pomlad, v katero stopamo. Lisjaki tudi to zimo nismo mirovali. Sodelovali smo na raznih prireditvah oz. tekmovanjih. Na božično-novoletnem sejmu smo, kljub mrazu, za obiskovalce in tudi nastopajoče zavzeto pripravljali tople in zdravilne napitke ter pekli izvrstne pečenice. 26. in 27. januarja smo se člani društva udeležili smučarske tekme za svetovni pokal, t. i. Zlate lisice v Mariboru. Z dobro voljo SK Pohorje smo ob smučišču postavili Lisjakov brlog, kjer smo sprejemali naše sponzorje in prijatelje. Dva dneva v mrazu sta minila ob dobri družbi in športnem navijanju za naše in tudi tuje tekmovalke. Vedro razpoloženje je dodatno razplamtela še naša smučarka Tina Maze, ki je dosegla odlične rezultate. 46

Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Obisk smučarske tekme v Schladmingu je že naša stalnica. Letos smo se udeležili ženske slalomske tekme za svetovno prvenstvo, na katero smo popeljali poln avtobus športnih navdušencev. Na naše veliko veselje se nam je pridružil in svoj navijaški glas podpore za slovenske predstavnice med ogledom tekme prispeval tudi župan Občine Rače-Fram, Branko Ledinek. Z navijaškimi rekviziti in kulinaričnim vložkom smo postali prava atrakcija v Schladmingu, kar dokazuje tudi dejstvo, da nam je POP TV namenila kar dobri dve minuti prispevka v osrednjem dnevniku 24ur.

Čudovito doživetje pohorske 49. Zlate lisice

Na pustni povorki v Račah, 12. 2. 2013, smo Toti lisjaki sodelovali kot skupinska maska, ki je predstavljala Kitajce. Na svetovnem prvenstvu v Schladmingu 2013

‚Toti lisjaki‘ kot Kitajci na letošnji pustni povorki v Račah

Iztok ROJKO in Kristijan GSELMAN Poslavljamo se od zime, vstopamo v pomlad in se oziramo proti poletju, na pragu katerega bodo izšle naslednje Novice Foto: Leon Majerič

Želimo vam prijetno branje!

47


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

ZDRAVJE – NAŠE NAJVE^JE BOGASTVO Njegovo veli~anstvo - sladkor „Gre za nevaren, bel prah, ki povzroča odvisnost in je zelo razširjen po vsej državi. Ni nezakonit. Pravzaprav ga najdemo na ali poleg otroških igrišč, šol, delovnih mest, domov in na dopustniških krajih. Dejansko ga zasledimo v skoraj vsej hrani in vseh napitkih, in ko smo enkrat zasvojeni z njim, odvisnosti ne moremo zlahka premagati. Ta škodljivi beli prah je sladkor. Nekoč smo ga krivili le za zobno gnilobo in pridobivanje telesne teže, danes pa ga povezujemo z vrsto bolezni kot so rak, epilepsija, demenca, hipoglikemija, debelost in še marsikatera druga.” (iz knjige Samomor s sladkorjem - zakaj nas sladkosnednost ubija, avtorjev dr. Nancy Appleton in pisatelja G. N. Jacobsa) O zgodovini sladkorja Zaradi njegovega imena se domneva, da je najverjetneje pradomovina sladkorja Indija, saj naj bi izvor imena bil sankskrtska beseda – sakara. Na zahod so sladkor v antičnem času prinesli Grki in Rimljani, ki so ga uvažali kot zelo dragoceno blago, ki so ga uporabljali tudi v zdravilstvu. Proizvodnja sladkorja iz sladkorne pese se je začela proti koncu osemnajstega stoletja v takratni Prusiji, kjer so zaradi visoke cene trsnega sladkorja postavili tovarno za proizvodnjo sladkorja iz sladkorne pese. Množično pa se je tehnologija razširila po Evropi v času Napoleonovih vojn in britanske pomorske blokade, ki je kontinentalni Evropi skoraj popolnoma ustavila dobavo trsnega sladkorja. Kako poteka pridelava sladkorja? Sladkor dobimo običajno iz sladkornega trsa in sladkorne repe, redkeje iz sadja. Če je trsni, je lahko bel ali rjav, tisti iz repe pa je vedno le bel. Tehnologija ekstrakcije saharoze iz sladkorne pese se razlikuje od postopka ekstrakcije iz sladkornega trsa. V primeru sladkornega trsa je prva faza ekstrakcije surovi sladkor, ki je že primeren za uporabo, vendar se ga večina dalje rafinira v beli sladkor. Ekstrakcija saharoze iz sladkorne pese pa poteka neposredno v beli sladkor in sicer tako, da peso očistijo in razrežejo na majhne kose, nato pa iz njih ekstrahirajo sladkor. Nastali sirup se zgosti in kristalizira. Na koncu ločijo kristale sladkorja od sirupa v centrifugi. Tako pridelan sladkor nato rafinirajo, pri čemer ga očistijo, da nima nobene barve, okusa, vonja ter da ostane samo to, kar bi od njega radi - da sladi.

Kaj je sladkor? Sladkor je živilski ogljikov hidrat, ki ima za človeške brbončice sladek okus. V živilih ali kot samostojno živilo se pojavlja v različnih oblikah, na primer kot agavin sirup ali nektar, beli sladkor, fruktoza, galaktoza, glukoza, invertni sladkor, javorjev sirup, ječmenova slad, ječmenovo pivo, koncentrat iz sadnega soka, kristalizirana fruktoza, laktoza, maltoza, med, melasa, namizni sladkor, nerafinirani sladkor, rjavi sladkor, predelani sladkor, rižev sirup, sirup iz trsnega sladkorja, sladkor iz dateljnov, sladkor – turbinado, sladkor v prahu, sladkor v zrnu, surovi sladkor, tekoči trsni sladkor ali sirup, visokofruktozni koruzni sirup. Iz prehrambenega zornega kota v predelanem in rafiniranem sladkorju ne ostane nič uporabnega. Ni naravna snov, pridobljena iz rastlin, saj je predelana do te mere, da je neprepoznavna in zaužita šele kot takšna. Povsem drugače je s pravim, nepobarvanim rjavim sladkorjem. Ta je vedno trsni in nerafiniran, kar pomeni, da še vedno vsebuje kalij, kalcij, natrij, magnezij, celo nekaj vitamina B, torej snovi, ki jih telo lahko koristno uporabi. Temnejši, kot je, bolj izrazit je njegov okus, več melase (ki je sicer odpadni produkt) vsebuje. Če izberemo poleg tega še ekološko pridelanega, smo, kar zadeva sladkor, naredili največ, kar je mogoče. Kako sladkor deluje v telesu? Ker ne vsebuje ničesar, kar bi res potrebovali, pri presnovi obremenjuje telo in izčrpava zaloge mineralov in vitaminov, posledično pa povzroča sodobne bolezni. Želja po sladkem ni izbirčna, zato je proizvodnja sladkorja ena izmed bolj donosnih. Zaradi množične uporabe belega sladkorja pri gojenju in pridelavi to reč tako zakemizirajo, da ni samo brez vrednosti, ampak celo z dodanimi škodljivimi snovmi. Ker smo na sladkor tako navajeni in ga uživamo vsakodnevno, predvidevamo, da je varen, vendar pa se moramo zavedati, da je ravno sladkor odgovoren za slabo zdravje milijonov ljudi. Čeprav telo potrebuje sladkor za svoje delovanje, pa prekomerne količine sladkorja (predvsem belega) škodljivo vplivajo na jetra in trebušno slinavko, zakisajo kri, pospešujejo karcenogene procese in 'pojedo' vitamine.

Različni sladkorji

48

Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Več kot pojemo sladkorja, manj učinkovito delujejo levkociti, s tem pa se zmanjša tudi telesna odpornost. Sladkor spodbuja izločanje inzulina, zaradi česar se v jetrih tvorijo trigliceridi, ki so povezani z možgansko kapjo, srčnimi boleznimi in debelostjo. Otroci, ki pojedo veliko sladkorja, naj bi bili kasneje v življenju tudi bolj nagnjeni k odvisnosti od alkohola. Eden od razlogov za težavno odpoved sladki navadi je, da se sčasoma naši možgani zasvojijo z naravnimi opioidi, ki jih sprošča uživanje sladkorja. Podobno kot običajna opojna sredstva, kokain, alkohol in nikotin, prehrana z veliko sladkorja v možganih sproža čezmerne nagraditvene signale, ki odpravijo samonadzor in vodijo v zasvojenost. Nekdo bo ob tem morda dejal, da uživa le zelo malo sladkorja. Vendar pri tem 'pozabi', da malodane vse vrste rafinirane, industrijsko pripravljene hrane, vsebujejo beli sladkor. Kocke sladkorja s smrtnimi glavami – ne brez razloga

Kje nastanejo težave? Sladkor sodi med snovi, ki ustvarjajo začetno odvisnost in so nam običajno prosto dostopne in povsem družbeno sprejemljive. Gre za neke vrste droge, ki posameznikom dvignejo ravni serotonina (hormon sreče), kar pomeni, da se počutijo bolje. Tako sladkor izboljša posameznikovo razpoloženje, vendar pa njegovi učinki hitro popustijo, saj se na raven sladkorja telo odzove z inzulinom. Vedno znova se mi poraja vprašanje, ali bi ljudje, če ne bi imeli izkušenj z uživanjem sladkorja v zgodnjem otroštvu, bili odvisni od sladkorja? Naša prva hrana je bil mlečni sladkor, laktoza. Pozneje so nas starši in sorodniki nagrajevali s sladkimi priboljški, s čemer so biokemično škodljivo snov nehote spremenili v tolažilno živilo. Ko smo odrasli, je želja po sladkem postala pogoj za dobro počutje in zadovoljstvo. S sladkorjem smo se začeli 'samozdraviti', si izboljševati razpoloženje in dvigovati energijo. Največkrat ljudje, ki so zasvojeni s sladkorjem, prekomerno jedó, kar vodi v debelost. Prihajajo tudi v faze, ko potrebujejo vedno več sladkorja. Vse se začne z uživanjem dovoljšnje količine sladkorja, ki povzroči visoka in nizka stanja. Danes več kot tretjino zaužitih kalorij dobimo s sladkorjem ali belo moko, ki v telesu deluje enako kot sladkor. Naša telesa ne morejo prenašati tolikšnega bremena sladkorja, kot jim ga nalagamo. Serija takšnih vzponov in padcev močno obremenjuje nadledvično žlezo. Najprej nas navdaja tesnoba, nato začnemo menjavati razpoloženje, naposled pa nas nenehno vzpenjanje in spuščanje po toboganu odvisnosti od sladkorja izčrpa. Seznam bolezni, ki jih dr. Appletonova navaja v uvodoma omenjeni knjigi, je končan šele pri številu 140! Konzumiranje sladkorja spodbuja nastajanje tegob, kot so glavobol, utrujenost, razdražljivost, težave s hrbtenico, nagnjenost k depresiji, brezvoljnost, pozabljivost, zaprtje, impotenca, zobne bolezni, artritis, nevroze, duševne bolezni in celo s tem povezane samomore. Čezmerno uživanje sladkorja povzroča tudi številne kronične težave, kot so zmanjšana odpornost, kronične okužbe, avtoimunske bolezni, diabetes, bolezni srca, bolečinski sindromi, motnje zbranosti, sindrom razdraženega črevesja, kronična utrujenost in kandida. Raziskave kažejo, da je eden glavnih vzrokov za zmanjšanje telesne odpornosti preprečevanje vstopanja vitamina C v bele krvne celice. Želimo vam prijetno branje!

Oh, te sladkarije...

Sladkor v prehrani in pijačah Povprečen Slovenec na leto pojé 32 kilogramov sladkorja, količina sladkorja v dnevu povprečnega otroka je kar 37 kock sladkorja. V tipičnih otroških jedeh je pri vsakemu obroku tega ogromno. Primer so žitarice za otroke, ki vsebujejo veliko sladkorja. V kozarcu industrijskega pomarančnega soka je lahko tudi 14 kock sladkorja. Otroške skute sicer vsebujejo veliko kalcija in vitaminov, na žalost pa tudi veliko sladkorja: v 100 gramih takšne skute je namreč kar 5 kock sladkorja. Sladkor je dandanes dodan veliki količini predelane hrane, tudi hrani, ki ne velja za sladko in kjer ga sicer ne pričakujemo. Tako je največkrat zato, da bi popravili okus živila, da bi zamaskirali kislost izdelka, da se sestavljeno živilo zgosti, da se ohrani barva izdelka (pri mesnih izdelkih). Sladkor je v novejšem času dodan veliki količini predelane hrane - hrenovkam, kečapu, majonezi, čipsu, omakah, mesnim izdelkom itd. Prehrambeni izdelki vsebujejo sladkor, a tega potrošniki, ki ne berejo deklaracij, sploh ne vedo. Povprečna energijska vrednost sladkorjev je 4 kcal na gram. Med raziskavo vsebnosti sladkorja v živilih je zmagal kečup, ki vsebuje kar 26,8 gramov sladkorja v 100 gramih izdelka. Z drugimi besedami: to je več sladkorja, kot ga je v sladoledu! V skupino tovrstnih škodljivcev pa sodi tudi (v)kuhano sadje in vsi mogoči brezalkoholni napitki, predvsem umetni, ki jih je na trgu vse več in več. Dober primer je priljubljena voda z okusom – količina sladkorja v takšni 49


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM vodi ima učinek, ki je enak učinku treh krofov, prelitih s čokolado ali cca 5 gramov na deciliter - plastenka 0,5 l npr. vsebuje 21,5 gramov sladkorja, kar je približno enako 5 čajnim žličkam sladkorja! Meja dnevno zaužitega sladkorja je 10 odstotkov dnevne energije. Če človek porabi 2000 kalorij na dan, naj bi pojedel za 200 kalorij sladkorjev. Če ima en gram sladkorja 4 kalorije, to pomeni približno 5 dag sladkorja, ki ga lahko zaužijemo s slaščico, kavo, čajem in podobno. Za lažjo orientacijo si zapomnite, katere količine sladkorja so sprejemljive in kaj pomeni visoka vsebnost sladkorja v 100 g nekega živila. Sprejemljiva količina je 5–10 g/100 g izdelka, vse ostalo je visoka vsebnost. Mogoče je prišel čas, da prevzamemo odgovornost za svoje zdravje in začnemo spreminjati slabe prehranjevalne navade v dobre. Definitivno pa je čas, da si nehamo zatiskati oči pred škodljivimi vplivi sladkorja na zdravje in našim otrokom omejimo njegovo uporabo. Snježana WEISS, svetovalka za prehrano in zdrav način življenja

AKTUALNO Pomlad – cvetje – izbor prave vaze za rože Na vrata trka pomlad. Narava bo znova oživela, ozelenela, zacvetela. Po turobni zimi se bodo na travnike, vrtove in tudi v naše domove znova naselile barve. Zatorej za nekaj trenutkov pozabimo na recesijo, politične razprtije na državni ravni ter na vse neprijetnosti, ki jih vsakodnevno beremo, poslušamo, doživljamo in nam 'kravžljajo' živce, nas spravljajo v slabo voljo ter vzbujajo skrb. Raje se posvetimo cvetju in vazam, saj je oboje pravi balzam za oči in dušo. Vaze, ki so nekaj mesecev bolj kot ne samevale, bodo namreč kmalu ponovno opravljale svoje poslanstvo – nudile kar najprimernejše pogoje za čim daljši obstoj in čim lepši videz šopkov rož. In s svojo vsebino razveseljevale naše poglede in srca. Vendar: ali izmed kolekcije obstoječih vaz znamo izbrati tako, da šopek rezanega cvetja v njej resnično zacveti v vsej lepoti in da skupaj tvorita popoln par? (Uredništvo) Poznavalci uvodoma ponujajo nekaj splošnih nasvetov: - velikost vaze: izberimo vazo, ki bo primerna količini cvetja; ena cvetlica v ogromni vazi bo delovala izgubljeno, velik šopek v premajhni vazi pa bo bodel v oči s svojo utesnjenostjo in bo hitro ovenel; - oblika vaze: izberimo tisto, ki lepo dopolni cvetje; - barva vaze: barve so na splošno pomembna spremljevalka življenja, zato jim je potrebno nameniti ustrezno pozornost. Tako večbarvna in vzorčasta vaza ne gresta skupaj z velikim šopkom raznobarvnega cvetja. Najbolj uporabne so enobarvne ali steklene vaze. - razmerje med vazo in cvetjem: osnovno vodilo pri kombiniranju cvetja in vaz je, da je v ospredju vedno cvetje; seveda to pravilo lahko tudi kršimo, če imamo lepo ekstravagantno vazo, v katero postavimo skromnejše cvetje ali le posamezne cvetove. Vaze lahko po obliki razdelimo v šest osnovnih tipov: • Vaza v obliki hruške Takšna vaza je zelo hvaležna za aranžiranje cvetja. V njej najbolje pridejo do izraza rože enega tipa, npr. lilije, gerbere, sončnice in dalije. Če vseeno želite mešati različne tipe cvetja, kombinirajte lilije z vrtnicami, levkojo, navadnim odolinom ali lisianthusom. Vse to bo dalo aranžmaju 'angleški' pridih. Dodajte tudi nekaj okrasnih trav, kar bo dodalo šopku horizontalno gibanje. 50

Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM • Okrogla vaza Cvetlice za to vrsto vaze odrežemo na enako dolžino. Aranžmaje v okroglih ali ovalnih vazah uporabljamo pri pogrinjkih ali v spalnici (nizke vazice, npr. na nočnih omaricah). Za takšne vaze so primerne dalije, vrtnice, krizanteme in gerbere. • Štirioglata vaza Prednost štirioglate vaze (v obliki kvadra ali kocke) je v tem, da je prostorna in da lahko zato na dno vaze postavimo okrasne trave ali pesek, kamenčke, na vrh tega pa še cvetje. Lahko pa (glejte posnetek) postavimo cele rože v vazo, če je vaza za to dovolj visoka. S tem dosežemo dekorativen efekt in hkrati stabiliziramo stebla cvetja. V tovrstne vaze se lepo podajo tudi hortenzije, dalije, gerbere. Cvetje lahko razvrstimo v tri skupinice, da dosežemo večji učinek. Aranžma bo čudovito deloval v dnevni sobi ali na hodniku.

• Vedro Vaza v obliki vedra se pri vrhu rahlo razširi in omogoči rožam svobodo. Aranžmaji v tovrstnih vazah so najlepši v primeru, če cvetje zavzame celoten prostor vaze, zato je primerno za rože z velikimi cvetovi.

Foto: JupiterImages

• Vaza v obliki valja Valjaste vaze, ki niso zožene v spodnjem ali zgornjem delu, so primerne za večje šopke. Seveda v njih lepo izgledajo tudi posamezne cvetlice, če je vaza ozka. Zaradi minimalistične oblike vaze lahko vanje postavimo cvetje nenavadnih oblik, kot npr. hijacinte, tulipane ali vetrnice.

• Akvarij za cvetove Okrogla steklena vaza ima več namembnosti, zaradi česar omogoča več načinov 'igre s cvetjem'. Razen klasike, da v vazo postavimo šopek, jo lahko uporabimo še na drugačen način - vazo napolnimo z vodo, odrežemo cvetove ter jih postavimo na vodo tako, da plavajo po površini. Takšne vazice so nekaj posebnega, saj vzbudijo zelo romantično vzdušje, še posebej, če dekoracijo dopolnimo še s plavajočo svečko. Vir: internet (povzeto po zapisu Ane MILEVOJ)

IZ ZAPRAŠENEGA ARHIVA - informacija V Novicah št. 56-4/2012 smo na straneh 69 – 70, v rubriki 'Iz zaprašenega arhiva' objavili zapis Simone Šifrar, ki je nastal po pripovedovanju njene mame Marije Veronik – Šifrar in nosi naslov »Mamina pripoved: dogajanje na Jugovi domačiji v Rančah pri Framu, 22. septembra 1944«. Tam je (drugi odstavek) med drugim navedeno tudi: »Moji mami sta Ela in Marica povedali, da so prišli Nemci s kamionom do Hoč. Avto so parkirali pri tovarni Sana. Rekli sta, da so partizani v Rančah izdani in da so Nemci namenjeni tja. Izdajalec Uroš je poznal te kraje, zato je Nemcem dobro opisal najkrajšo pot iz Hoč v Ranče.« Po objavi prispevka so se med delom zainteresiranih bralcev pojavila vprašanja in ugibanja ter domneve, kdo je bil omenjeni 'izdajalec Uroš'. Ker se je izkazalo, da je šlo za napačne predpostavke, ki bi utegnile pri kom povzročiti osebno prizadetost, smo se odločili zadevo podrobneje raziskati. Da bi dilemi prišli do dna, smo se povezali z avtorico prispevka ter njeno mamo in ju zaprosili za popoln podatek o imenu in priimku omenjenega vojnega izdajalca. Izvedeli smo, da je dejansko šlo za Karla Kladnika, ki je imel vzdevek Uroš, sočasno pa dobili informacijo, da je mogoče več o tem prebrati v 3. delu knjige avtorice Milice Ostrouške, z naslovom »Kljub vsemu odpor«. Uredništvo Želimo vam prijetno branje!

51


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

PISALI STE NAM Dan odprtih vrat na Izletni{ki ekolo{ki kmetiji »Pri Baronu« – eko dan Konec septembra preteklega leta je v okviru mednarodnega projekta »Mednarodni dan odprtih vrat na slovenskih ekoloških kmetijah« tudi naša ekološka kmetija Uranjek - pri Baronu - odprla svoja vrata. Vsi, ki jih zanima naravi prijazen način kmetovanja, so si na ta dan lahko ogledali vse, s čimer se pri nas ukvarjamo. Zanje smo pripravili razstavo naših pridelkov in izdelkov, ogled ekološkega načina reje živali, zeliščni vrt, njivo, kjer gojimo zelenjavo za zelene zabojčke in potrebe izletniške kmetije, predelovalne prostore ter prodajni prostor. Naše izdelke so lahko tudi poskusili – pripravili smo pokušino domačih sadnih in zeliščnih likerjev, pa tudi kar nekaj različnih namazov.

Delavnica Razstava predelanih ekoloških izdelkov

Zeleni zabojčki

Razstava ekoloških jabolk

Vzorčni čebelnjak

Razstava ekološke zelenjave

Ker se zavzemamo tudi za sodelovanje z drugimi eko-kmetijami, smo k nam povabili še Jožeta Baumana, ki je obiskovalce seznanil z ekološkim čebelarjenjem, ter Patricijo Šenekar (Studio Podobe), ki izdeluje naravno kozmetiko. Obiskovalci so z veseljem sodelovali tudi pri delavnicah aranžmajev in iz naravnih materialov pričarali čudovite šopke. Za vse tiste, ki jih zanima partnersko kmetovanje (tedensko razdeljevanje zelenjave naprej prijavljenim strankam), smo organizirali predavanje, na katerem smo jih seznanili s tem načinom pridelave in prodaje zelenjave. Z učenjem o zdravem načinu življenja je potrebno pričeti že v rosnih letih, zato smo še posebej poskrbeli za naše najmlajše obiskovalce. Poleg tega, da so si lahko od blizu ogledali vse živali, ki bivajo pri nas, smo jim pripravili še nepozabno doživetje – kino na seniku. Navdušeno so se posedli na seno ter na velikem platnu očarano spremljali risanko ter slovenski film Kekec. Prepričani smo, da bodo to doživetje še dolgo nosili v svojem spominu. Obiskovalcev je bilo ogromno in veseli smo, da tako veliko število ljudi zanima ekološki način kmetovanja, ki je edina perspektiva za nas, naše otroke, ne nazadnje pa tudi za naše okolje in planet kot celoto.

Mihelca OBROVNIK, Izletniška ekološka kmetija Uranjek – pri Baronu 52

Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Na Spodnji Gorici blagoslovili obnovljeno kapelo Sobota, 29. september 2012, je bila za Spodnjo Gorico dan praznovanja. Na ta dan smo namreč blagoslovili obnovljeno vaško kapelo. Kapelo na Spodnji Gorici so leta 1924 sezidali vaščani v zahvalo za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne. V zvonik so namestili bronasti zvon, ki pa so ga med drugo svetovno vojno odpeljali Nemci. Kapela je bila tako več let brez zvona, dokler niso leta 1957 vaščani zbrali denarja za novi zvon, ki so ga pripeljali iz Zagreba. Zvon še danes vsak dan vabi ljudi k molitvi angelovega češčenja in oznanja odhod katerega od vaščanov s tega sveta. V kapeli se vaščani občasno zbiramo pri svetih mašah, v maju pa imamo vsako leto v njej šmarnične pobožnosti. Kapelo so vaščani že večkrat obnavljali, tako temeljito obnovljena, kot je sedaj, pa ni bila še nikoli.

Pri obnovi so sodelovali številni mojstri, prav posebna zahvala pa gre Občini Rače-Fram, ki nam je finančno stala ob strani. Slovesnost ob blagoslovu so pripravili člani Kulturno-umetniškega društva Spodnja in Zgornja Gorica, ki so za kapelo tudi ročno izdelali prte. Prepeval je Mešani pevski zbor Kulturno-umetniškega društva Rače, mašo pa je daroval župnik Janko Strašek iz župnije Cirkovce. Slovesnega blagoslova nove kapele se je udeležil tudi župan Občine Rače-Fram, Branko Ledinek. Ob tej priložnosti se vaščani iskreno zahvaljujemo predstavniku krajevne skupnosti Spodnja Gorica, Damijanu Lončariču, ki je bil organizator del in gonilna sila projekta. Sicer pa lahko izrazimo le še upanje, da bo kapela čim pogosteje polna in da bo dolga leta lepo ohranjena služila svojemu namenu. V imenu krajanov Sp. Gorice: Martina GOJKOŠEK

Otvoritev ceste na Ljubljanski c. 51 – 55 v Ra~ah Na tem naslovu je bil nekoč tako imenovani Fajhtež. Parcela, oblikovana kot trikotnik, je bila dovolj velika za osem enodružinskih hiš, ki so število občanov občine Rače-Fram povečale za osem novih družin. Dve hiši stojita ob glavni cesti, do ostalih šestih pa je bil dostop urejen po makadamski cesti. Bila je zelo opazna, saj je bila ena redkih (če ne kar zadnjih) makadamskih cest v osrednjih Račah. Veselje, da smo si postavili nove hiše, je dovozno cesto občasno postavilo v ozadje naših razmišljanj. Kljub temu pa je neurejena cesta vedno znova v nas vzbujala nova nezadovoljstva. Ob prevzemu posesti, na katerih smo zgradili hiše, smo se zavezali, da bomo cesto urejali sami in na lastne stroške. No, prav - sledile so delovne akcije, v sklopu katerih smo vsakih nekaj let naredili pomembnejšo obnovo. Vesel sem, da se je vedno znova našla ekipa s Fajhteža, ki je s svojim delom dvignila vrednost cesti. Naša prizadevanja, da si uredimo okolico, seveda tudi cesto, niso ostala neopažena. Ves čas nam je stala ob strani domača občina, še posebej pozimi, ko je zimska služba opravila s snegom v našem kotičku. Vsaka pomlad pa je na cesti naredila pravo razdejanje. Zadnjih nekaj let se je zakoreninila navada, da smo poklicali župana in pesek za posutje je že bil na mestu. In sledila je nova delovna akcija. Želimo vam prijetno branje!

53


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Prelomno pa je bilo leto 2012, ko so se skrb našega župana, razumevanje Branka Kokola (lastnika polovice cestišča) in naša velika želja zlili v enotno odločitev, da se cestišče preplasti z asfaltom in tako dolgoročno uredi. Lansko jesen je končno nastopil dolgo želeni dogodek, ko je tudi naša cesta dobila asfaltno prevleko. Je že tako, da je za vsako zadevo potreben določen čas, vztrajnost, potrpljenje, složnost in razumevanje vseh vpletenih. Sledilo je svečano rezanje traku. Cesta je bila 19. 10. 2012 predana v uporabo. V druženju na štajerski način pa smo utrdili poznanstva in poglobili našo željo ter odločenost po bivanju v občini Rače-Fram.

Otvoritev asfaltnega odseka Špurej – Podlesnik – Blaži~ v Loki • Veseli smo nove pridobitve Končno smo nov asfalt dočakali tudi mi, uporabniki cestnega odseka Špurej - Podlesnik - Blažič, v Loki pri Framu. Zgodba se je začela pisati že pred dvema letoma, ko smo se uporabniki te ceste strinjali, da je zadnji čas za njeno sanacijo. Vsi smo vedeli, da je asfalt popolnoma uničen in da je nujno potrebna nova prevleka. Če se malo pošalimo, lahko rečemo, da smo po cesti vozili slalom med luknjami že kar z zaprtimi očmi, saj smo natančno vedeli, kje je kakšna luknja. Največja težava se je pokazala pozimi, ko je zapadel sneg in je bilo potrebno plužiti. Zaradi vseh lukenj, vdrtin in izboklin je bilo pluženje skoraj brez pomena, saj kljub trudu našega plužnega delavca ceste ni bilo mogoče dobro sčistiti, zato smo imeli avtomobile polovico zime na vrhu odseka, pri sosedih. Zaradi vseh teh razlogov smo se odločili, da stopimo v stik z županom in ga poprosimo za sanacijo ceste. Župan je obljubil, da bomo dobili nov asfalt, vendar zaradi velikosti občine, njene cestne razvejanosti in gospodarske krize ni mogel točneje povedati, kdaj bo občina finančno dovolj sposobna, da bo lahko financirala izvedbo del. Lepši del zgodbe se je začel pisati v oktobru 2012, ko je župan dal zeleno luč za sanacijo ceste. Za dobro asfaltno podlago in bankine je poskrbelo podjetje Špes iz Morja pri Framu, za asfalt pa podjetje Asfalti Ptuj. Kljub temu, da nam vreme ni bilo skozi naklonjeno, samo konec novembra, 30. 11. 2012, dočakali težko pričakovano otvoritev saniranega odseka.

Otvoritev cestnega odseka Špurej - Podlesnik - Blažič

Utrinki s slovesnosti uradne otvoritve naše asfaltne ceste

Ob tem dogodku se stanovalci zaselka Ljubljanska cesta 51-55 zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi protiprašne zaščite, še posebej pa našemu županu Branku Ledineku. Oddahnili smo si, da smo složni in v vedrem razpoloženju dočakali asfalt ter tako urejeno cesto odprli in svečano predali svojemu namenu. Zmago CIRINGER 54

Na otvoritev smo povabili vse, ki so kakorkoli pomagali pri delu: podjetje Špes, župnika Franca Dermola, ki je cesto blagoslovil in Slavka Osebika, ki je poskrbel, da nam bo s pomočjo fotografij ta dan ostal v spominu dlje in natančneje. Prav tako smo seveda povabili župana Občine Rače-Fram Branka Ledineka in ostale pristojne iz občinske uprave. Uporabniki ceste smo poskrbeli tudi za kratko slovesnost, na kateri sta nekaj besed spregovorila predsednik KS Fram, Anton Trlep (župan je bil namreč službeno odsoten) in strokovni delavec občine za področje komunale, Samo Rajšp. Ob slovesnem prerezu slavnostnega traku pa so zaigrali tudi rogisti Lovske družine Fram. Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Pravnuk Benjamin Mlakar

Slavnostni prerez traku

Manja Hojnik Vse foto: Slavko Osebik

Rogisti LD Fram

Po končanem uradnem delu smo se zbrali pri nas, kjer je sledila pogostitev z odojkom. Ob tej priložnosti bi se radi še enkrat toplo zahvalili vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri obnovi in otvoritvi ceste – poleg vseh že predhodno navedenih sta to še Jože Špurej in Jože Lunežnik, ki sta skrbela za domačo glasbo še pozno v noč. Posebna zahvala pa gre našemu županu in vsem zaslužnim, ki so omogočili sanacijo ceste. • V spomin na pesnico Marijo Blažič V sklopu otvoritve cestnega odseka smo se domačini spomnili tudi na našo pokojno pesnico Marijo Blažič iz Loke pri Framu.

Ker se običajno zelo hitro pozabi na pokojnike in na njihovo delo, smo menili, da je otvoritev ceste prava priložnost, da se spomnimo in osvežimo spomin na pesmi Marije Blažič. Tako smo v slovesno otvoritev vključili tri njene pesmi, ki sta jih prebrala Benjamin Mlakar (pravnuk) in Manja Hojnik. Marija Blažič

Želimo vam prijetno branje!

Marija Blažič je bila rojena 4. 4. 1909, umrla pa je 11. 1. 1987. Zraven izredne skrbi za svoje otroke, kmetovanja in gospodinjenja je ob večernih urah rada napisala kakšno pesem; večino slednjih je posvetila svojim vnukom in znancem. Druge tematike njenih pesmi so kmetovanje, opis raznih domačih obredov in praznikov v tistem času ter opis živali. Tematike pesmi nam kažejo, da gre za osebo, ki je bila rada v stiku z naravo in dobrimi ljudmi. Domačini so Marijo Blažič poznali kot dobrosrčno, polno topline in razumevanja. Ker je bilo njenih pesmi precej in ker njeni najbližji nismo želeli, da bi šle v pozabo, smo se odločili, da vse pesmi Marije Blažič zberemo in jih izdamo v knjižni obliki. Tako je nastala Zbirka maminih pesmi, na katero smo njeni svojci izredno ponosni. Ker bodo te vrstice prišle med vas marca, ko praznujemo tudi dan žena, objavljamo pesem na to temo. Marija Blažič: DAN ŽENA Prišel je osmi marec, dan žena, vse žene bi naj proslavljale ga. A danes je moda že ta, da možje rajše proslavljajo ga. Žene pa doma vzdihujejo in svoje otroke pestujejo. Oh, koliko truda, skrbi in dela še bo, preden otroci odrastejo. Možje v gostilni takole modrujejo, žene naj doma otroke pestujejo. Na zdravje žena ga bomo pili mi, zakaj žene ga pile bi. Mamici se otroci nasmejijo, mama nič ne maraj ti za to. Ko mi otroci odrasli bomo, zate mama lepo skrbeli bomo. Pripravila: družina BLAŽIČ iz Loke pri Framu 55


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Ekskurzija NK Fram Ekipa NK Fram se je, kot vsako leto doslej, tudi letos odločila in ob zaključku nogometne sezone organizirala 3-dnevno ekskurzijo za svoje igralce in zveste navijače. Tokrat je bila začrtana smer proti Beogradu. Rodilo se je novo jutro, 23. novembra 2012, ko smo se pred gasilskim domom Fram pričeli zbirati potniki, polni pričakovanj. Ob 3.30 uri se je avtobus proti Beogradu zapolnil s kar 43 ljudmi; med nami so bili nekateri zaradi zgodnje jutranje ure še zaspani, drugi pa že v polnem teku. Pot do cilja je bila dolga in se vlekla kar krepkih 11 ur, zato so prijali vmesni postanki za pretegovanje nog in napolnitev lačnih želodčkov. Poldrugo uro po poldnevu se je naša pot ustavila v strogem centru mesta, v hotelu Slavija, kjer smo imeli rezervirano namestitev. Prvi dan ekskurzije je potekal v sproščenem vzdušju. Nekateri smo preostanek dneva izkoristili za odkrivanje srbskega velemesta, drugi pa za počitek, ki je nadomestil manjkajoče jutranje ure spanja. Naslednji dan nas je čakala prijateljska tekma na nogometnem igrišču Marakana. Ker nismo imeli dovolj svojih igralcev, smo si jih nekaj sposodili od NK Partizan. Ravnali smo se po sloganu: »Pomembno je sodelovati, ne zmagati.«

Ob koncu tekme smo si napasli oči še v notranjih prostorih igrišča in v njihovem muzeju – vsekakor vredno ogleda! Tistega večera smo se lakoti zoperstavili na enem izmed splavov, kjer je igrala tamkajšnja domača glasbena skupina. Večer se je končal v prijetnem vzdušju.

Začasni ‚Beograjčani‘

In tako je prekmalu napočil še zadnji dan naše ekskurzije. Hotel smo zapustili ob 12. uri ter se najprej podali do strogega centra mesta, na kosilo. Ker brez srbskih čevapčičev pač ne gre, smo se teh dobrot pošteno najedli, nato pa se sprehodili do parka Kalemegdan. Pot smo nadaljevali v 'Hišo cvetja', kjer smo se v muzeju spomnili zgodovine naše rajnke skupne Jugoslavije in si ogledali grob maršala Tita. Po ogledu nas je ponovno čakala dolga pot, tokrat nazaj do doma. Kljub utrujenosti je bilo na avtobusu zelo živahno. Naš izlet se je zaključil v poznih večernih urah. Zahvaljujemo se vsem, ki so se udeležili te ekskurzije in z nami delili prijetne in nepozabne trenutke, posebna zahvala pa tudi našemu županu Branku Ledineku, ki nam je pri izvedbi tega cilja pomagal. Barbara DOMADENIK

Obstaja to~ka v tvojem `ivljenju, ko spozna{, kdo je pomemben, kdo nikoli ni bil pomemben, kdo ni ve~ pomemben in kdo bo vedno pomemben. Zato ne skrbi za ljudi iz preteklosti - obstaja razlog, zakaj ne bodo v tvoji prihodnosti... S tem, ko spremenimo na{ notranji svet (misli, ~ustva in prepri~anja), se bo zgodil neverjeten preobrat – spremeni se bo tudi svet okoli nas. (Mahatma Gandhi)

56

Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Jožetu Ronerju v spomin

Pozdrav iz Abu Dhabija

Poslovil se je znani športnik – kolesar Jože Roner iz Rač

Vsaj naši zvesti bralci se pogovora z Mojco Krajnc iz Spodnje Gorice gotovo spomnite. Saj veste – v šolskem letu 2011/12 je bila zlata maturantka (tedaj dijakinja II. gimnazije Maribor) z vsemi doseženimi točkami na mednarodni maturi, s študijskim letom 2012/13 pa je postala študentka kemije na priznani newyorški univerzi v Abu Dhabiju. Z Mojco, tem našim velikim talentom in potencialom, smo pripravili obsežnejši intervju, ki ste ga lahko prebrali v Novicah št. 55, ki so izšle septembra preteklo leto. Tedaj je Mojca na našo željo obljubila tudi, da se nam bo iz Združenih Arabskih Emiratov, ko se 'aklimatizira'in 'utiri' v tamkajšnji študij in življenje, občasno javljala. Čakali smo na to in – dočakali. Mojca je konec januarja sporočila, da ima sicer veliko študijskih obveznosti (in malo prostega časa), ki pa jo veselijo in jih sproti opravlja (na osnovi pogovora z njenim očetom lahko z veseljem povemo, da tudi tam daleč, med skozi gosto sito 'presejanimi' vrstniki iz vsega sveta, s svojim znanjem dobesedno 'briljira'). Poslala je zanimiv zapis (v nadaljevanju), nekaj fotografij s komentarji (z veseljem jih delimo z vami; žal osebnih oz. družabnih foto posnetkov s študijskimi kolegicami nima, saj je večina domačink - Arabk, ki pa jih zaradi spoštovanja do njihove tradicije ne fotografira nezakritih), za vse pa naročila lepe pozdrave. (Uredništvo)

Jože Roner se je rodil 25. 2. 1940, v Morju pri Framu. Že pri šestnajstih letih je odkril svojo ljubezen do kolesarjenja; sledil ji je tako, da se je včlanil v Kolesarski klub Branik Maribor in na dveh kolesih pridno nabiral kilometre. Že kot mladinec je nizal velike uspehe, ki so ga spremljali tudi v članski konkurenci. Njegovo kolesarsko slavo je v nebo ponesel podvig – zmaga na dirki po takratni Jugoslaviji, ki ji je dodal še izjemna dosežka: kar dva krat je prvi prevozil tudi ciljno črto kolesarske dirke na Vršič. Vzpon nanj je bil največji strah in trepet kolesarjev, zmaga na tej etapi pa posledično naš najbolj želeni cilj. Jože ga je dosegel in okusil to največjo šampionsko slast.

Jože Roner, zmagovalec kolesarske dirke na Vršič; leta 1963 Tekmoval je tudi v Kanadi; leta 1963

Bil je državni prvak v ekipni vožnji na 100 km in državni prvak v vožnji na čas. Prav tako je bil dolgoletni član tedanje jugoslovanske kolesarske reprezentance. Jože Roner, od katerega smo se v velikem številu na slivniškem pokopališču poslovili v začetku decembra 2012, je bil tudi mož in oče. Spominjali se ga bomo kot dobrega človeka in velikega športnika, v mojem spominu pa v prvi vrsti ostaja kot dolgoletni kolega iz kluba in sotekmovalec. Herman RAZBORŠEK

Sedim v svoji študentski sobi in zrem v ekran računalnika, na katerega bi naj izlila svoje dosedanje izkušnje s študijem in bivanjem v Abu Dhabiju. Po glavi mi roji toliko misli, da skorajda ne vem, kje bi začela svoje potovanje v deželo dateljnov, kamel, razkošnih mošej in presunljivih tehnoloških inovacij. V Abu Dhabi sem prispela avgusta 2012, v vročih 45 stopinj, kjer me je na letališču pričakal napis »Marhaba« (dobrodošli) in nadvse ustrežljivo osebje NYUAD. Bila sem polna zanosa in pričakovanj, a tudi polna vprašanj: Kako se bom vživela v novo okolje? Kakšen bo študij? Kakšna bo moja »cimra«? Na zadnje vprašanje sem lahko odgovorila že ob vstopu v študentski dom, saj me je pri vratih pričakalo dekle s čokoladno rjavimi očmi in košatimi temnimi lasmi, ki jih skrbno skrije pod črno pregrinjalo vsakič, ko zapusti prostore univerze. Sara je namreč domačinka, zato se oblači v skladu z običaji, ki veljajo v tej arabski državi. S Saro sva postali dobri prijateljici; razkazala mi je mesto in njene najljubše trgovine s čevlji (čevlji so namreč edino »razkošje«, ki si ga ženska v Združenih Arabskih Emiratih lahko privošči).

So poti, ki vodijo v nove kraje, so poti, na katerih se marsikaj do`ivi, so poti, ki vodijo v nova spoznanja in so poti, ki vodijo v srca ljudi. Pogled na mesto – nakupovalni center

Želimo vam prijetno branje!

57


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Pot, ki jo vsak dan prehodim v šolo

Vhod na fakulteto, ki jo obiskujem

Študentski dom in bližnje stolpnice

Po uvodnih dneh, med katerimi sem spoznala preostale študente univerze (skupno iz kar 70ih različnih držav), sem zasedla mesto v učilnici, kjer sem poslušala svoje prvo predavanje kot študentka NYUAD. Predaval je prijazni profesor kemije iz ZDA, znan po svojih dosežkih in odkritjih na področju kristalografije. Med predavanjem nam je povedal tudi o projektih, s katerimi se trenutno ukvarja. Profesorji na univerzi so odlični retoriki in znajo popestriti ure z anekdotami iz svojega raziskovalnega področja. Na tak način ustvarijo prijetno vzdušje, v katerem se počutiš sproščeno in lahko na ustvarjalen način razvijaš svoj akademski potencial. Univerza je razširjena po vsem svetu in omogoča svojim študentom, da študirajo na katerikoli podružnici, nekaj izmed njih se nahaja tudi v Evropi. Morda bom že naslednje leto imela možnost študirati v Veliki Britaniji ali celo Avstriji. Poleg kemije obiskujem še pouk fizike, biologije, matematike in književnosti, saj je eden od ciljev univerze ta, da svoje študente oblikuje v vsestransko razgledane posameznike. Spočetka sem bila skeptična, ko sem slišala, da bom morala kot bodoči znanstvenik prebirati romane in pisati eseje, vendar sem spoznala, da mi razvijanje ustvarjalnosti lahko včasih pomaga tudi pri reševanju matematičnih nalog. Odkrila sem, da je za uspešen študij treba gojiti in ceniti povezave med različnimi disciplinami znanja, saj se med seboj dopolnjujejo in soustvarjajo jedro naše miselnosti. Čeprav mi študij vzame večino prostega časa, me moja cimra in ostala dekleta na mojem hodniku redno opominjajo, da je študentsko življenje lahko tudi zabavno. Vsak teden skupaj prirejamo srečanja v skupni sobi na koncu hodnika, kjer se zberemo ob skodelici čaja ali kave in pokramljamo o najnovejših tračih, modnih smernicah, fantih, … in na tak način skupaj premagujemo domotožje. 58

Ob koncu vsakega semestra pripotujem nazaj v Slovenijo, kjer me starša toplo objameta in odpeljeta domov. Čas, ki ga preživim z družino in prijatelji je kratek, a zato toliko bolj dragocen. Priznati moram, da se Abu Dhabi kljub svojemu blišču in razkošju ne more kosati z varnim zavetjem naše majhne občine.

Turistična razglednica Abu Dhabija

Mojca na klopci pred gradom Rače, po opravljenem intervjuju za Novice, 13. julija 2012

Ne morem si pomagati, da svoje zgodbe ne bi končala s stavkom: »Povsod je lepo, a doma je najlepše.« Mojca KRAJNC Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

NAŠA POTOVANJA Potovanje po Romuniji – dežela Muramare{ (nadaljevanje potopisa iz prejšnje številke Novic) Morda se še spomnite, kako sem prispevek v decembrski številki Novic zaključil z našim prihodom v Sighisoaro, imenovano tudi biser Transilvanije. Kraj si je svetovno slavo pridobil kot rojstno mesto grofa Vlada Tepeša, imenovanega Drakula. Če je verjeti zgodovinskim virom, je njegova rojstna hiša na robu starega trga ob znamenitem renesančnem stolpu z uro.

trgom. S težkim srcem smo se poslovili od čudovitega mesteca, a morali smo naprej, naproti novim doživetjem. Vozili smo se mimo številnih ciganskih vasi, ki so nekoliko odmaknjene od glavne ceste, in tako od daleč so videti skromne, a lepo urejene.

Značilna vaška hiša

Med potjo nismo srečevali veliko avtomobilov. Glavno prevozno sredstvo so konjske vprege in pogosto se na njih prevažajo kar cele družine.

Rojstna hiša Vlada Tepeša, imenovanega Drakula

Zvečer smo postopali po pravljičnem srednjeveškem trgu in se ob lahnem spomladanskem rosenju zatekli v pokrit vrt mladinskega hostla. Že na prvi pogled smo opazili, da je v gostišču pisana druščina popotnikov z vseh vetrov. Kmalu smo se zapletli v pogovor z mladim nemškim parom. Fant in punca sta nam povedala, da sta v teh krajih že tretjič in da večinoma potujeta z vlakom, ker na tak način najbolje spoznavata deželo in njene ljudi. Seveda nas je zanimalo, kje sta že bila in rade volje sta nam postregla s koristnimi in zanimivimi napotki, ki so poslej deloma usmerjali naše potovanje. Nista mogla prehvaliti prijaznosti in topline domačinov, ki sta jih srečevala na poti. Ko smo jima zaupali, da se naše potovanje že krepko preveša v drugo polovico in da smo namenjeni proti severu, v pokrajino Muramareš, so se jima oči zasvetile in Dirk nas je opozoril, da se ne smemo pozabiti ustaviti v Turdi – mestecu, poznanem po starodavnem rudniku soli, ki so ga z razvojem turizma Romuni uredili za turistične oglede. Pogovor se je zavlekel v pozni večer in prenočili smo v gostišču, ki je bilo v eni od ozkih starodavnih srednjeveških hiš na trgu. Zgradba je bila tako ozka, da sta bili v vsakem nadstropju ob stopnišču samo dve sobi in le ena od njiju je z oknoma gledala na trg. Zgodaj zjutraj smo si še enkrat ogledali zelo urejeno starodavno mestno jedro. Povzpeli smo se tudi na staro obrambno trdnjavo - citadelo, ki kraljuje na vzpetini nad Želimo vam prijetno branje!

Avtor (desno) v pogovoru z domačinom

Na poljih med vasmi smo opazili številne ljudi, ki so ročno okopavali pridelke in si dali opravka še z drugimi kmečkimi opravili. Zanimiv, a hkrati žalosten se mi je zdel prizor v večjem naselju ob poti, kjer je velika skupina zelo skromno opravljenih ljudi z motikami v rokah očitno čakala na nekoga, ki jih bo za dan ali dva najel za dela na polju. Kasneje smo na cesti srečali velik voz, ki je prevažal prav takšne delavce. Očitno je v tistih krajih zelo težko dobiti zaposlitev in so ljudje pripravljeni prijeti za kakršno koli delo. Bolj ko smo se bližali mestecu Turda, bolj so se spreminjali gradnja hiš in tipi naselij. Hiše niso imele več visokih ograj z okrašenimi kapijami, ki bi zastirale pogled na zaprta dvorišča, prav tako niso bile več stisnjene ena ob drugo. Bivališča so obdajali zelenjavni vrtovi, na dvoriščih je bilo veliko vseh vrst perjadi, prašičev in drugih domačih živali. Zanimivo je, da je bilo v vaseh in mestih, skozi katera smo potovali, veliko cerkev, med njimi precej novogradenj. V večjih mestih so bile cerkve pogosto obdane (obzidane) s stanovanjskimi in drugimi objekti. Verjetno je hotel s takšno degradacijo 59


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM bivši režim zmanjšati pomen vere. Iz zgodovinskih virov vemo, da je Causescu, ta večni inovator totalitarizma, v želji po uničenju zasebne lastnine, starih navad in tradicionalne kmečke miselnosti, dal porušiti cele vasi in namesto njih sredi polj zgradil stanovanjske bloke, v katerih so bile pogosto za bivanje obupne bivalne razmere (brez tekoče vode in električne napeljave ter s skupnimi stranišči). Nekaj takšnih posebnosti smo opazili tudi na naši poti in še danes delujejo zelo žalostno.

Osrednje mesto v podzemni dvorani je zavzemalo veliko panoramsko kolo, s katerim si je bilo mogoče prostor ogledati z različnih zornih kotov. Opazili smo različna športna igrišča in med njimi sprehajalne poti s klopcami. Približno 120 m pod zemljo smo se spustili s panoramskim dvigalom. V rudniku so kopali sol že v rimskih časih in od takrat je rudnik neprekinjeno deloval vse do leta 1936. Zanimivo je, da so belo zlato kopali vseskozi zgolj ročno, ob soju sveč, in pri tem niso nikoli uporabljali nobene vrste eksploziva. Domačini so rudnik s skrivnim hodnikom povezali z nekaj kilometrov oddaljenim mestom in ga v drugi svetovni vojni uporabljali kot zaklonišče. Za turistične oglede so rudnik odprli leta 1992. Ko smo zapustili rudnik soli, smo se peljali skozi mesti Cluj Napoca in Dej, poslovili smo se od Transilvanije in se po približno 180 km pripeljali v mesto Baia Mare.

Stanovanjski blok na robu vasi

Stari rudnik kamene soli v Turdi leži nekaj kilometrov od središča mesta. Po označeni poti se pripeljemo na veliko parkirišče pred sodobno oblikovan vhod iz betona in stekla. Ko vstopimo, se v globino sprva spustimo po izdolbenih hodnikih. V rokavih ob hodnikih so izdolbene dvorane, v katerih skozi zastekljene stenske odprtine opazimo ljudi, med njimi veliko otrok. Ko želimo vstopiti v eno od teh dvoran, nas ne spustijo naprej, saj je vhod dovoljen le bolnikom z zdravniškimi napotnicami. Razložijo nam, da je sanatorij s solnimi sobami namenjen zdravljenju ljudi z obolenji dihalnih organov. Takoj sem se spomnil, da sem podobno solno podzemno jamo videl že v bližini turške Antalye. Skozi številne lepo urejene hodnike smo se približali glavni dvorani rudnika in v njej vstopili na ograjen lesen oder tik pod stropom. Pogled je bil osupljiv, saj se je globoko pod nami bleščalo čudovito podzemno jezero s privezanimi čolnički in majhnim otočkom, do katerega so bili speljani leseni mostički.

Solni rudnik v Turdi

60

V Romuniji so električarji genialci

Skrivnostna pokrajina Muramareš, kamor smo prispeli, meji na severu z Ukrajino in na zahodu z Madžarsko. Zanimivo je, da prebivalci te dežele nikoli v zgodovini niso priznali tuje nadvlade, zato so ohranili svojo kulturo z vsemi posebnostmi vred, ki jih vztrajno negujejo. Popotniki, ki so pred leti pokukali v ta odročni kotiček Romunije, so vsi po vrsti zapisali, da ima človek občutek, da se je v teh vaseh čas ustavil. Prenočili smo v mestu, ki je tudi neformalna prestolnica pokrajine. Prijazna lastnica motela, v katerem smo prespali, nam je razložila, kako lahko v edinem dnevu, ki nam je še ostal do zaključka potovanja, obiščemo nekaj znamenitosti, ki so vredne ogleda. Zgodaj smo se zbudili v sveže oprano jutro, zato nismo odlašali z odhodom v osrčje dežele. Že po nekaj kilometrih prispemo v mestece Baia Sprie, kjer z glavne ceste zavijemo na luknjasto lokalno cesto, ki je peljala proti vasema Sisesti in Sudesti. Ob poti uzremo številne lesene hiše s čudovito izrezljanimi okvirji oken in podboji vrat. In znova čudovito izrezljane kapije, za njimi pa male lesene cimprače.

Tradicionalna kapija pred hišo v vasi Sudesti

Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Občutek imam, kot da smo zavrteli časovni stroj za vsaj dvesto let nazaj. Očitno vaščani tudi pri gradnji novih hiš strogo upoštevajo tradicijo in arhitekturno dediščino. Ustavimo se in fotografiramo kot nori. Za vogalom zaslišimo čudno kruljenje in hip za tem ugledamo neobičajen par na sprehodu - za priletno ženico pohlevno stopa velikanska pujsa. Ko starka opazi naše začudenje, se nam komaj opazno nasmehne, in že se obe zgubita na zaviti potki. Krenemo dalje in polni pričakovanj končno ugledamo smerokaz za Biserico de Lemn. Zavita cesta nas vodi med vrtovi in sadovnjaki. Med krošnjami kmalu v daljavi zagledamo visok, ostro zašiljen lesen zvonik vaške cerkve. Do Biserice se odpravimo peš po ozki potki in tik pred njo uzremo ženici, ki urejata cvetlične gredice pred cerkvico. Na informativni tabli je zapisano, da je bila zgrajena v 18. stoletju (1721 – 1724). Nizka cerkvica z visokim zašiljenim zvonikom je res nekaj posebnega. Izstopajo številni izrezljani leseni okraski, ki so vkomponirani v čudovito celoto. Mala pravoslavna cerkvica v svoji notranjosti izžareva neko posebno toplino. Strop je podprt z dvema vrstama umetelno izrezljanih stebrov, tla in klopi so prekrite z debelimi ročno tkanimi volnenimi preprogami. Pozlačeni ikonostas, ki ločuje glavni del cerkve od oltarja, je čudovita stvaritev ljudskih umetnikov.

lesenimi hiškami in ponovno občudujemo umetelno okrašena izrezljana pročelja in lepo okrašene portale nad vhodi na dvorišča. Na vaški cesti uzrem tri domačinke v tradicionalnih narodnih oblačilih. Pozdravim jih in jim nakažem, da jih želim fotografirati. Odločno se uprejo in si obraze zakrijejo z rokami. Toda podarjena čokolada jim je na obraze vrnila nasmeh, zato niso več nasprotovale moji nameri.

Domačinke

Pred mestecem Budesti, ki je prav tako označeno na naši poti, opazimo nenavadno gnečo vozil in ljudi na cesti. Sejem je, nam je hitro jasno. Ko iščemo prostor, da se ustavimo, se nenadoma vlije kot iz škafa. Ljudje si urno iščejo zasilna zavetja pod napušči in nadstreški hiš, v avtomobilih, pod krošnjami dreves divjih kostanjev, trgovci pa razstavljeno blago prekrivajo z vsem mogočim. Ker zlepa ne neha deževati, si sejem ogledamo kar med vožnjo, iz avtomobila. Posebej zanimiv je bil živinski sejem, kjer so na vaški gmajni prodajali kokoši, race, purane, goske, krave in teleta, konje, svinje ter drobnico. Najbolj vnetih pogajalcev niti dež ni zmotil, kajti priložnost je potrebno izkoristiti.

Znamenita lesena cerkev v vasi Sisesti

Čas nas priganja, zato moramo naprej. Zapeljemo v ozko dolino rečice Cavnic, obdano z gostimi gozdovi. Občutek neokrnjene narave ob gorskem hudourniku kvarijo živo rumene cevi starega plinovoda na predimenzioniranih betonskih stebrih, ki so očitno ostanki še iz prejšnjega režima. Cesta postaja vse bolj strma in kmalu prispemo do gorskega sedla, na katerem so domačini uredili simpatično smučišče. Nedaleč stran si ogledamo starinsko hribovsko vasico, zgrajeno v tradicionalni arhitekturi. Pot nas vodi proti dolini in ob cesti je veliko opozorilnih tabel, ki obiskovalce opozarjajo na nevarnost srečanja z medvedi, zato smo previdni. Ob poti nas spremljajo jase, prekrite z brusnicami. Kmalu se začne gozd umikati prostranim gorskim pašnikom, kjer pastirji popravljajo staje in ograde za skorajšnji prihod živine. Pripeljemo se v vas z mnogimi Želimo vam prijetno branje!

Sejem je bil živ

Nedaleč stran so kar na tovornjaku ob cesti prodajali nagrobnike. Poleg nagrobnikov pa je nekdo prodajal tople živalske kožuhe in golobe v vrbovih kletkah. Ni kaj, zanimiva nadrealistična kombinacija. Med vasmi, skozi katere nas je vodila pot, moram omeniti Calinesti, kjer smo občudovali cele sklope starih hiš s čudovitimi lesenimi pročelji. Zanimivo je bilo videti, kako so bile tudi novogradnje zgrajene v istem stilu in vse po vrsti okrašene s čudovitimi rezbarijami. Posebej so izstopali z narodnimi vzorci okrašeni portali vhodnih vrat. Dalj časa sem si jih pozorno ogledoval 61


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM in nisem opazil niti dveh enakih. Čudil sem se bogati domišljiji ljudskih umetnikov, rezbarjev in obrtnikov. Na robu neke druge starinske vasi, imenovane Barsana, smo opazili večje število novo zgrajenih motelov in restavracij v tradicionalnem stilu, kar kaže, da se ti kraji pospešeno pripravljajo na povečan turistični obisk. Zaradi pomanjkanja časa nismo obiskali znamenitega samostana, ki je zaradi svoje pomembnosti in ohranjenosti uvrščen na Unescov seznam kulturne dediščine. V Barsani smo vstopili v dolino reke Izza in nadaljevali pot proti mestu Sighetu Marmatiei. Vasi ob poti so bile zelo čiste in nikjer ni bilo sledu o plastičnih odpadkih sodobne potrošniške družbe. Ob poti smo videvali številne domačine v njihovih tradicionalnih oblačilih. Ženske so bile oblečene v krajša, do kolen segajoča plisirana ali nabrana temna krila z drobnimi potiskanimi cvetličnimi vzorci. Nosile so bluze v različnih barvnih odtenkih in pisane naglavne rute. Živahno mestece Sighetu Marmatiei leži tik ob meji z Ukrajino, v njem se reka Izza steka v veliko Tiso, ki svojo pot nadaljuje v sosednjo državo. Mesto je zanimiva mešanica tradicije in modernih vplivov. Opazimo veliko število pouličnih prodajaln. Ura je bila pol dvanajst in velika cerkev v središču mesta je bila tako polna, da je nekaj ljudi stalo zunaj nje. Vozimo se ob državni meji in pot nadaljujemo v znamenito vas Sapanti, daleč naokoli znano po znamenitem veselem pokopališču, imenovanem Cimitirul Vesel. Za to pokopališče sem prvič slišal pred leti v neki potopisni televizijski oddaji, v kateri je bilo povedano, da je na to kulturno posebnost svetovnih razsežnosti prvi opozoril nek francoski raziskovalec. Kar presenečeni smo bili, kako na hitro smo prispeli pred pokopališče. Nikjer turističnega vrveža in nobenih vsiljivih prodajalcev cenenih kičastih spominkov, le dva skromna gostinska lokala in majhni prodajalni s čudovito ročno poslikano keramiko stojijo ob cesti nasproti tega svetovnega čudeža. Na pokopališču smo se pridružili skupini turistov, ki so prispeli na ogled z avtobusom iz Vojvodine v Srbiji. Med seboj so govorili madžarsko. V čem so nagrobniki na tem pokopališču drugačni od tistih, ki jih poznamo drugod po Evropi? Že ob bežnem pogledu na to pravoslavno pokopališče opazimo, da nas bolj kot na pokopališče spominja na galerijo naivnih slikarjev na prostem. Nagrobniki so reliefno rezbarjene in živopisno poslikane hrastove plošče pokončne oblike. Na njih so naslikani prizori iz življenja pokojnikov, pogosto pa je prikazan tudi način smrti. Prizorom je vedno dodano še besedilo v verzih. Večina nagrobnikov je poslikana tudi s hrbtne strani.

V spominu mi je ostal nagrobnik, na katerem je bila prikazana nesreča mladega voznika tovornjaka v Barceloni. Na hrbtni strani pa je bil ta isti mladenič prikazan pri delu v mizarski delavnici. Presunil me je tudi tisti, na katerem je moški stal z zavezanimi očmi pred strelskim vodom, na hrbtni strani nagrobnika pa je bil pokojnik naslikan v narodni noši pri kmečkih opravilih. Primer poslikanega Ali pa slika na nagrobniku, hrastovega nagrobnika na kateri leži mrtva deklica pred avtomobilom romunske avtomobilske znamke Dacia. Slike obrobljajo čudoviti ornamenti, ki se ne ponovijo niti na dveh ploščah. Besedil, žal, nisem razumel, zato jih ne morem opisati. Na slikah prevladuje svetlo modra barva, ki bi naj simbolično predstavljala upanje in svobodo. Rumena naj bi predstavljala plodnost, zelena življenje, rdeča strast, črna pa nenadno in nepričakovano smrt. Začetnik tega nenavadnega in edinstvenega običaja naj bi bil grobar in ljudski slikar Stan Ioan Patras leta 1935. Do svoje smrti leta 1977 naj bi poslikal preko 800 nagrobnikov. Njegovo delo nadaljuje njegov učenec Dimitru Pop. Če koga morda zanimajo še cene gostinske ponudbe, naj omenim, da smo v gostilnici ob pokopališču za dve pivi in dve kavi plačali 13 lejev. Žal sem pozabil menjalni tečaj, zato tega ne morem po spominu pretvoriti v naše evre, a za morebitne zainteresirane ob današnji informatiki to gotovo ne bo prehud problem. Vsem nam je bilo žal, da nismo imeli za potovanje na voljo vsaj še dneva ali dveh, ampak smo se morali iz Sapante po najbližji poti na hitro odpraviti proti domu.

Razkošna ciganska vila v predmestju Satu Mare v pokrajini Muramareš

Veselo pokopališče

62

Torej, mesto Satu Mare na meji z Madžarsko, potem Debrecin in avtocesta proti Budimpešti, nato mimo Blatnega jezera do Maribora. Si morete misliti, da je Romunija tako blizu? Pa je, samo upati si moraš odpraviti se tja! Jožef JURIČ Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM S kolesom po Jakobovi poti – Santiago de Compostela Kot pred 33 leti s poroko v Rače preseljeni osebi, ki ima stalno prebivališče še vedno na območju sedanje občine RačeFram, mi je vedno drago, kadar, zdaj prebivajoča v Stuttgartu, v roke prejmem naše Novice. Septembra 2012 je bil v njih objavljen intervju z Danilom Napastom iz Rač, ki je prekolesaril pot od doma do španskega Santiaga de Compostele. Ko sem prebirala pogovor z njim in vtise, ki jih je nizal s poti, se je v meni razlila posebna toplota, saj sem na ta način našla še enega somišljenika in podoživljala svojo romarsko zgodbo. Še več: z Danilom so najine poti, ki so vodile in v končni fazi tudi pripeljale do istega končnega cilja, skorajda terminsko sovpadale. Odločila sem se, da s pomočjo uredništva Novic z Danilom navežem stik, za Novice pa še sama pridam svoj kamenček doživetij Camina (poti). To je bila moja dolgoletna želja. V mesecu juniju 2010 je bilo vse tako daleč nared, da sem sedla na kolo in se odpeljala njeni uresničitvi naproti.

Poslovitev od sina, pred začetkom poti

pol dneva kolo lahko le potiskala ob sebi, saj poti zaradi konfiguracije terena nisem mogla prevoziti. Za potrpežljivost sem bila nagrajena s prenočiščem na travniku, v svežem senu, kjer sem nad seboj opazovala zvezdnato nebo in nasmeh lune; to je nekaj, kar v današnjem času ne doživi vsak. Prispela sem v zadnje mesto, ki leži ob vznožju Pirenejev. Tam sem srečala skupino Slovencev, ki so, ob spremstvu avtobusa, prikolesarili iz Škofje Loke. Del poti po Pirenejih smo se peljali skupaj in toplo mi je bilo pri srcu, ko sem poslušala slovensko govorico. Na vrhu, ležečem 1200 m visoko, smo se v megli, mrazu in ob močnemu rosenju poslovili. V dvajsetih dneh sem prevozila 1730 km in napočil je čas, ko sem si brez slabe vesti vzela dvodnevni počitek.

Moja romarska pot se je začela v Strasbourgu. Pot je potekala po celi Franciji, do Santiaga de Compostele in še naprej do Atlantika. Na poti sem bila 35 dni in prevozila skupaj 2600 km. Vse je potekalo tako kot mora, vse po božji volji. Če sem videla, da mi zmanjkuje vode, sem prišla do vode. Če nisem našla prenočišča, sem spala v šotoru ipd.

Pot me je vodila tudi preko polj v Španiji

Kraj v Franciji, ki šteje dvajset hiš, vse pa so zgrajene v skale

Peljala sem se skozi majhne, zapuščene kraje, čez majhna in velika mesta, obiskovala znamenitosti. V vsakem kraju sem obiskala cerkev in prosila za romarsko štampiljko. Začetek poti je bil deževen; sedem dni so me je spremljali dež, veter ter hladno obdobje. Najtežji del poti je bil tisti, ko sem se vzpenjala v hribe nad 500 m višine, pa na 900 m, nato spust na 500 m in znova vzpon na 1200 m, ki mu je ponovno sledil spust… To se je dogajalo v dveh vročih dneh, ko je sonce močno pripekalo, ob cesti pa sem iskala senco in sem Želimo vam prijetno branje!

Pamplona – ime velikega španskega mesta, znanega po bikoborbah. Tam sem se mudila prav v času, ko se je celotno mesto pripravljalo na to svetovno znano dogajanje. Ogledala sem si znamenite cerkve, lepe katedrale. V cerkvi Sant Lorenzo me je ganilo, ko so mladi fante, stari 15 let in več, prišli k oltarju, da jih duhovnik blagoslovi z namenom, da bi bikoborbe uspele brez nesreče. Pri tem so mladeniči jokali; česa podobnega še nisem nikoli videla in doživela. Zlepa ne bo šel iz spomina prizor, kako so ti fantje molili, se križali, peli in prinašali darove na oltar. Enkratno doživetje tudi za nas, ki smo to spremljali le od daleč in neprizadeto. V Španiji sem največkrat spala v prenočiščih, ki so bila namenjena predvsem romarjem. Na poti ni bilo posebnosti, res pa je, da me je večkrat zeblo kot mi bilo prevroče. Na srečo se kljub temu nisem prehladila. Vsak dan brez izjeme sem bila v gibanju; ustavila sem se le, kadar sem si želela ogledati kakšno mesto, obiskati cerkev, muzej in druge znamenitosti. Na poti skozi Francijo in Španijo sem videla prečudovite cerkve, ki jih drugače najbrž ne bi nikoli. Naredila sem preko 4000 foto posnetkov. 63


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM doživetje vsakega romarja. Po stopnicah greš navzdol in če se ozreš, vidiš znak alfa in omega, obrnjen narobe. To simbolično pomeni, da se s tem dejanjem začne novo življenje. Pred katedralo je na tleh velika školjka, v katero veliko romarjev rado vstopi. To namreč pomeni, da si se na novo rodil. Na to vnovično rojstvo sem se sama temeljito pripravila – osvobodila sem se čevljev in nogavic ter bosa stopila v školjko, da bo ja držalo. Šla sem še po romarsko potrdilo in ga na podlagi vseh zbranih štampiljk tudi dobila. Pot me je nato vodila naprej, do 'konca sveta'. Ko sem zagledala morje, me je kar stisnilo pri srcu. To je bilo nekaj nepopisnega, krasnega.

Cruy de Ferro, kjer lahko odložiš kamen bremena

Srečala sem ogromno prijaznih ljudi. Z nekaterimi smo se nekaj časa peljali skupaj, komunicirali pa v različnih jezikih (nemško, francosko, špansko, italijansko, angleško) in na različne načine (po potrebi tudi z rokami in nogami). Vsak nov dan je pomenil približevanje cilju. To se je odražalo tudi na ljudeh, ki sem jih srečevala. Imela sem vtis, da pred ciljem vsi romarji še bolj hitijo. Srečala sem skupino poljskih romarjev, ki so nosili križ. Med potjo so molili rožni venec in glasno prepevali. Niso bili edini. Malo pred ciljem, kakšnih 15 km prej, sem se ustavila pri velikem spomeniku, ki je predstavljal sv. Jakoba. Tam sem se odpočila, saj sem želela do katedrale na koncu poti priti mirna in spočita. In - končno - Compostela! Pred mestom sem stopila s kolesa in peš nadaljevala pot do katedrale. Sploh nisem mogla verjeti, da je vse skupaj res, da sem resnično tam. Človeka prevzamejo številni občutki, poln si zanosa, da si zmogel in zmagal. In vsi tisti ljudje okoli tebe, ki so, kot ti, prav tako prišli v istem času na isti sveti kraj. Največ jih vidiš v skupinah po tri, štiri ali več skupaj. Vsi se objemajo in si čestitajo, jaz pa sem bila čisto sama! Mislila sem si: »Kdo bo pa tebe objel? Nihče!« Kar solze so me oblile. V samostanu sv. Frančiška sem dobila prenočišče. Ko sem jim povedala, od kod prihajam, kar niso mogli verjeti. Vsi so mi čestitali in bili so navdušeni. Od tam sem odšla v katedralo in se udeležila sv. maše. Čeravno njene vsebine nisem povsem razumela, me je v dno duše prevzelo nepozabno petje, ki se je zdelo nekaj skorajda neverjetnega. Imela sem občutek, da doni celotna cerkev; to je potrebno doživeti na lastna ušesa, tega se z besedami ne da opisati! Pri naslednjem obisku katedrale sem se postavila v vrsto, kajti tudi sama sem si želela ogledati Jakobov grob. Vse okoli je bilo zastraženo s policijo. Ko sem prišla do groba, sem položila roko nanj; to je posebno 64

Pred katedralo

Ob Atlantiku

Obiskala sem znameniti svetilnik in lepe dogodivščine ob srečevanjih z ljudmi, s katerimi smo se srečali že na poti, so se nadaljevale. Čakal me je le še povratek na izhodiščno točko. Iz Santiaga sem se z letalom vrnila v Stuttgart, kjer me je že nestrpno in radovedno čakala moja družina.

Svet je lep - sončni zahod ob Atlantiku

Vsa ta moja pot je bila res moja božja pot. Pred začetkom poti sem šla v Stuttgartu v cerkev, kjer se zbiramo Slovenci. Pred odhodom me je takratni duhovnik blagoslovil. Nazaj sem se vrnila z močnimi občutki ter z zadovoljstvom in mirom v sebi. Želim si, da bi se ljudje med seboj bolj razumeli, se bolj spoštovali in si medsebojno pomagali. V resnici namreč človek potrebuje veliko manj, kot dejansko ima. Bog z vami, radi se imejte! Ida JUG Novice št. 57 - 1/2013; marec 2013


Velikono~na pobarvanka za otroke

Velika noč je družinski praznik, ko je pri najmlajših čas tudi za pobarvanke z velikonočnimi motivi. Posebej priljubljeni so pirhi, v košarici ali kar tako, pa velikonočni zajčki in piščančki. Morda še zanimiv podatek: velikonočni zajec, ki prinaša pisana jajca, ni sodobna trgovska domislica, ampak izhaja iz poganskega praznovanja ob pričakovanju pomladi in z njo povezane rasti. Zajec (kot izjemno plodna žival) in jajce (kot simbol novih začetkov) sta bila kasneje sprejeta tudi v krščansko praznovanje velike noči.

Želimo vam lepe pisanke in veselo veliko noč!


25. marec - materinski dan ^estitamo!

Novice Občine Rače - Fram – MAREC 2013  

št. 57 - 1/2013. Celotna vsebina.

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you