Page 1

Poštnina plačana pri Pošti 2327 Rače

Št. 83-3/2019; september 2019

NOVICE OB^INE

RA^E-FRAM


Iz vsebine Novic

www.race-fram.si


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

ŽUPANOV UVODNIK Spoštovane občanke, spoštovani občani! V človeški naravi je, da se (vsaj podzavestno) primerjamo in zgledujemo po drugih – lepših, boljših, razvitejših, naprednejših, učinkovitejših, kakovostnejših, bogatejših ipd. (našteti vrstni red ni nujno točen in pri vseh enak). To velja tako za posameznike kot tudi za občine in države. Slovenija si za ogledalo lastne urejenosti na posameznih področjih, predvsem pa pri doseganju družbenega standarda, rada nastavlja sever stare celine, torej skandinavske sestre v evropski družini. Te države so v marsičem naredile vtis tudi name. Že pred leti me je, denimo, fascinirala preprostost tamkajšnjega, konkretno finskega organiziranega javnega varstva predšolskih otrok. Tam gre prvenstveno za to, da so majhni otroci na varnem mestu, v prijetnem okolju in v prijaznih rokah, ko so njihovi roditelji v službi. Ob tem pa so pričakovanja stroke in staršev, da bi se morali kratkohlačniki v vrtcih tudi že 'vse živo' naučiti in v sebi začutiti nove Einsteine, močno drugotnega pomena. Prioriteto imajo varstvo, toplina, ljubezen, ki so že sami po sebi osnovni temelj za vso kasnejšo nadgradnjo. Še večji razkorak v miselnosti in navadah bode v oči pri prehrani v vrtcih – otroci tam jedo to, kar so jim namenili in s seboj dali starši. Na ta način odpade (v naših vrtcih zelo razbohotena) potreba po skrbi za sto- in eno dieto, od katerih je večina zdravniško predpisana in posledično udejanjena. A to še ni dovolj; posamezniki bi namreč želeli jedilnike, ki temeljijo izključno na verskih prepričanjih ali enostavno čisto osebnih kapricah. Upoštevajoč vse navedeno tako lahko še enkrat ponovim ugotovitev, ki je nekoliko razburkala del javnosti, ko je bila pred leti objavljena v medijih: naši vrtci so hoteli in restavracije s petimi zvezdicami. Dodajam pa še, da so normativi v njih takšni, o kakršnih lahko v večini ostalih branž le sanjarimo. Finska je torej na tem področju precej manj širokogrudna (da ne rečem bolj mačehovska), čeprav je njihov BDP na prebivalca na letni ravni enkrat višji kot pri nas. A Finci so s svojim sistemom večinoma zadovoljni. Kako tudi ne, saj več kot optimalno deluje! Da bi si lahko nordijski model vzeli za vzgled še kje drugje, me je prepričal tudi članek o dolgotrajni oskrbi na Finskem (vir: Delo, 14. 8. 2019, avtorica Boža Smagur – nekdanja novinarka, zdaj stanovalka mengeškega doma počitka v trzinski enoti), kjer so prednost dali storitvam, ki jih opravijo na domu, institucionalno varstvo pa pride v poštev le v primerih, ko je treba poskrbeti za varno življenje starejših. Kaj pa pri nas? Dolgotrajna oskrba je novo in v praksi še slabo razvito področje socialne varnosti, ki s staranjem prebivalstva vse bolj stopa v ospredje in pred našo družbo in pristojne organe ter institucije postavlja velik, pomemben in zahteven izziv, na katerega bi se bilo nujno odzvati čim hitreje (že sedaj zamujamo) in čim ustrezneje (dvomim, da je potrebno 'odkrivati toplo vodo', saj je dobrih praks okoli nas na voljo že kar nekaj). S podnaslovom 'Dogovoriti bi se morali, kaj sploh hočemo' je avtorica že uvodoma zadela tisto temeljno 'žebljico na glavico', ki nas, Slovence, običajno razdvaja in zadeve podaljšuje, zapleta in finančno draží tako dolgo, da bi se človek lahko razpočil od jeze ali nemilo razjokal od žalosti, medtem ko se nam na drevesih glasno krohotajo že vsi vrabci od blizu in daleč (vsakršna asociacija na sedaj aktualno gradnjo druge cevi predora Karavanke na slovenski strani ni naključna!). No, pa se vrnimo k dolgotrajni oskrbi. Takole piše: »V Sloveniji si moramo priznati, da še nismo tako bogata družba in naše gospodarstvo ni tako močno, da bi lahko imeli vse tisto, kar imajo bogatejše države okrog nas. Marsikaj pa bi se le dalo urediti. Kar zadeva skrb za ostarele, bi se morali najprej dogovoriti, kakšne domove sploh hočemo. Ali negovalne kolose ali majhne domove, vpete v kraj in okolico, ki bi bili središče celotne skrbi za starejše v kraju. Torej domove, v katerih bi se oskrbovanci počutili kot doma in bi jih tudi krajani vzeli kot za svoje. Prav tako bi morali okrepiti službo pomoči na domu, da bi lahko marsikateri starostnik še odložil odhod v dom. Ob sedanjem pomanjkanju kadra v negovalnih in še nekaterih poklicih bi moral zvoniti alarm v šolskem sistemu. Izobražujemo visokokvalificirane kadre za tujino, ker doma ni dovolj tovrstnih delovnih mest, ne pa v zadostnem številu za poklice, ki jih nujno potrebujemo, a so premalo plačani. In nenazadnje: vsako delo bi moralo biti cenjeno. Vsak za delo sposoben naj bi delal, socialna pomoč naj bi pripadala le socialno ogroženim in za delo nesposobnim. Dokler pa posameznik tehta, ali se mu 'splača' delati, je v družbi nekaj hudo narobe,« je naš izobraževalni, plačni in socialno-proračunsko-transferni sistem tudi po mojem prepričanju več kot utemeljeno ošvrknila Boža Smagur, uvodni nagovor v raziskovalni prispevek z naslovom Dolgotrajna oskrba na Finskem pa zaključila s pojasnilom, da se je med dolgoletnim novinarskim delom dodobra seznanila s finskimi izkušnjami na področju skrbi za ostarele. Podala je ugotovitev, da bi bile njihove izkušnje zelo dobrodošle tudi za našo današnjo rabo – z dopolnilom, da bi plačevali temu primerne davke. Vabim vas, da na straneh 24-25 tokratnih Novic preberete celoten zapis imenovane avtorice, ki ga zaradi aktualnosti in nakazovanja že preizkušenih načinov in poti do učinkovite in človeku prijazne skrbi za starejše kot primer dobre prakse objavljamo v celoti. Želimo vam prijetno branje!

1


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Pred nami je koledarska jesen. Nekaterim se je tudi kolesje bivanja že privrtelo do jeseni življenja; če nam bo dano, bomo tudi mlajši nekoč na istem. In čeprav sedaj morda marsikdo o tem (še) ne razmišlja, si bomo tudi sami gotovo želeli, da nas tedaj ne bi čez noč in grobo iztrgali iz dolgoletnega vsakodnevnega okolja, na katerega smo navezani, kjer imamo svoj dom, svoje drage, svoje spomine. Zatorej: mislimo na svoje ostarele svojce, soobčane in nase čez nekaj let ali desetletij že danes. Lep pozdrav in vse dobro!

Branko LEDINEK, župan

Skrajni rok za oddajo prispevkov za naslednjo (decembrsko) številko Novic: 20. 11. 2019.

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM; javno glasilo

Letnik XXII, številka 83 - 3/2019; v Račah, septembra 2019 Uredniški odbor:

Simona ANTOLIČ - odgovorna urednica, mag. Zorica ZAJC KVAS, Simona NAPAST, Jože BOBOVNIK

Jezikovni pregled:

Simona ANTOLIČ

Fotografije:

Nepodpisane fotografije so posneli avtorji člankov.

Izdajatelj: Občina Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače Naslov uredništva: Uredništvo Novic Občine Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače tel.: 02 609-60-28, fax: 02 609-60-18 e-mail: urednistvo.novic@gmail.com spletna stran: www.race-fram.si Računalniški prelom: Grafična forma HUTTER, Tržaška c. 34, 2000 Maribor Tisk:

Tiskarna ROJKO d.o.o., Ptujska c. 80, 2327 Rače

Glasilo je tiskano v 2800 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Rače-Fram brezplačno. Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem uredništva. Javno glasilo Novice Občine Rače-Fram je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 52.

2

Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

IZ DELA OB^INSKE UPRAVE Investicije v {olsko, pred{olsko in {portno infrastrukturo Tudi v času, ko združenja kot reprezentativni predstavniki občin vlado in pristojnega ministra nenehno opozarjajo na akuten problem pomanjkanja sredstev za investicije v šolsko in športno infrastrukturo, smo v poletnih mesecih uspeli izvesti zajetna investicijska dela na objektih obeh vzgojno-izobraževalnih in varstvenih zavodov v občini Rače-Fram. Ne glede na to, da državnega razpisa za pridobitev sofinancerskih sredstev, ki bi jih občine koristile za adaptacije vrtcev in šol, ni bilo objavljenega že od leta 2010, za športne objekte pa od leta 2011 (razpisi za energetske sanacije so tukaj izvzeti, saj po vsebini predstavljajo javno-zasebna partnerstva), smo v proračunu leta 2019 zagotovili in do začetka novega šolskega leta 2019/20 porabili lastna sredstva za sledeče investicije:

• OŠ Fram

Čas v poletnih mesecih in šolske počitnice smo izkoristili tudi za sanacijo strehe na telovadnici OŠ Fram. Podjetje ROOFING d.o.o. je poskrbelo, da so težave z zamakanjem in puščanjem strehe sedaj že odpravljene.

• OŠ Rače

Prostore bivšega hišniškega stanovanja smo preuredili v novo večnamensko učilnico za izvajanje likovnega in gospodinjskega pouka, vključno s kuhinjo s prostornim kabinetom ter sanitarijami. Prostore smo opremili z moderno in funkcionalno opremo ter tako zagotovili odlične delovne in učne pogoje pedagoškemu osebju in osnovnošolcem.

Izvedba krovsko kleparskih del ter nadomestitev dotrajane kritine z novo je občino stala natanko 59.274,05 EUR.

• Enota Vrtec Rače

Po zaključenem postopku javnega naročanja so v mesecu maju gradbeni stroji ponovno zahrumeli na območju vrtca v Račah. Podjetje GES d.o.o. iz Celja se ga je zavezalo dograditi in deloma rekonstruirati do konca letošnjega leta, pogodbena vrednost pa znaša 778.736,04 EUR. Dela trenutno potekajo brez zapletov in po terminskem planu.

Investicija je v teku; na posnetku prizidek k obstoječemu vrtcu v Račah (22. 8. 2019)

Skupna vrednost investicije znaša 108.000,00 EUR. Želimo vam prijetno branje!

Po pridobitvi vseh upravnih dovoljenj bomo prostore opremili in v pomladnih mesecih 2020 predali v uporabo. Tedaj se bosta dve od skupno desetih skupin predšolskih otrok, ki sedaj zaradi premalo prostorskih kapacitet v vrtcu gostujeta v prostorih šole, lahko preselili k svojim mlajšim vrtčevskim prijateljem, vsi skupaj pa bodo po realizaciji investicije nedvomno veseli tudi večje in posodobljene centralne vrtčevske kuhinje. 3


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM • Enota Vrtec Fram

V prvem nadstropju vrtca smo uredili prostore in tako zagotovili nov, osmi oddelek. Skupne prostore, ki so bili v osnovi sicer namenjeni strokovnim delavcem in knjižnici, smo preuredili v toplo, prostorno, simpatično in nagajivo igralnico, ki v novem šolskem letu služi kot drugi dom najstarejši vrtčevski skupini otrok.

Hkrati smo poskrbeli za dostopne poti, odvodnjavanje ter javno razsvetljavo. Vrednost investicije je 33.000,00 EUR. Pripravili: mag. Zorica ZAJC KVAS in Mateja FREŠER

KOMUNALNO – CESTNO GOSPODARSTVO

Poletje – ~as najve~jega obsega izvajanih aktivnosti na terenu

Ko bodo izšle septembrske Novice, bo te prostore že preveval otroški živ-žav

Za nakup opreme in izpolnitev vseh varnostnih zahtev smo porabili malenkost manj kot 8.000,00 EUR proračunskih sredstev.

• Nove površine za šport in rekreacijo

Ob Domu krajanov Ješenca-Požeg je na voljo nova športna pridobitev. Ljubitelji odbojke na mivki bodo namreč odslej lahko svoje znanje in spretnosti nadgrajevali na popolnoma novem igrišču. Ob njem bodo svoj kotiček za igro na prostem našli tudi najmlajši, saj smo za njih uredili igrala in plezala, spuščali pa se bodo lahko tudi po toboganu.

Vse foto: Mateja Frešer

4

Podobno kot lansko so tudi letošnje meteorološko poletje zaznamovale precej visoke temperature. Te so nekoliko zmanjšale izdatnost vodnih virov, a so nam krajša deževna obdobja v poletnem času prihranila nemalo skrbi z vidika vodooskrbe. Sodelavci v režijskem obratu so sprotno skrbeli za uravnavanje ustreznih vodostajev v šestih vodohranih, iz katerih napajamo javni vodovodni sistem. Kljub vročemu poletju, ki je živo srebro v termometrih ob najvišjih vročinskih valovih tudi na našem območju povzpelo skoraj do 40 stopinj Celzija, na komunalnem področju ni bilo časa za počitek, zato smo delovne dni v polni meri izkoristili za sprotna vzdrževalna in sanacijska dela na komunalni infrastrukturi. Na investicijskem področju oddelka za komunalo proračunska sredstva v tem obdobju namenjamo rekonstrukcijam in sanacijam naslednjih odsekov občinskih cest: del Strme ulice v Morju ter del Ceste na Bukovec, kjer je v zaključni fazi sanacija cestišča po položitvi komunalnih vodov (fekalna in meteorna kanalizacija ter zamenjava vodovodne cevi). Prav tako smo konec avgusta zaključili z zamenjavo vodovodnih cevi, obnovo javne razsvetljave, položitvijo optičnih vodov ter sanacijo pločnika v središču Frama na delu Turnerjeve ulice (na odseku od gasilskega doma do parkirišča pri pokopališču v Framu).

Zamenjava transportnega vodovoda s sanacijo pločnika in obnovo javne razsvetljave v središču Frama

Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Obnova občinskih cest - Črešnjev vrh v Framu

Rekonstrukcija in asfaltiranje dveh odsekov občinskih cest sta bila izvedena tudi v Planici (odsek Špurej-Šlamberger ter odcep Fifer). V delu Ješence zaključujemo izgradnjo ločene kanalizacije za komunalne odpadne vode. Gre za dveletno investicijo, ki bo zaključena in predana v uporabo predvidoma konec septembra 2019. Gradbena dela izvaja na javnem razpisu izbran najugodnejši ponudnik - podjetje Nigrad d.d.

V sklopu zamenjave vodovodnih cevi v Drevesniški ulici v Račah bo sanirana tudi meteorna in fekalna kanalizacija ter sopoloženo plinovodno, električno in telekomunikacijsko omrežje. Po zaključenih zemeljskih delih bo ulica v celoti na novo asfaltirana, na novo pa bo urejena tudi ulična razsvetljava. Vzporedno z navedenimi investicijami v režijskem obratu po predvidenem planu izvajamo tudi sprotno vzdrževanje vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, vzdrževanje treh čistilnih naprav z vsemi prečrpališči odpadnih vod, urejamo pokopališče z okolico v Framu ter saniramo udarne jame in mrežaste razpoke na asfaltiranih občinskih cestah. Ko že omenjamo vzdrževanje kanalizacijskega omrežja, naj ponovno opozorimo, da v javno kanalizacijsko omrežje ni dovoljeno odmetavati ostankov hrane, raznih olj in drugih snovi, ki tja nikakor ne sodijo. Vse občane prosimo, da to dosledno upoštevate! In še nekaj besed o (ne)doslednem ločevanju odpadkov. V režijskem obratu žal še vedno ugotavljamo, da občani v Zbirni center za ločeno zbiranje kosovnih odpadkov v Račah, kljub vsem opozorilom, prepogosto dostavljajo vreče z raznim mešanim materialom, ki bi se ga z nekaj truda dalo ločeno razvrstiti po posameznih frakcijah. Posledično pomeni ročno prebiranje in razvrščanje tako zbranih mešanih odpadkov precejšen strošek, ki bremeni občinski proračun. Tudi s strani prevzemnika odpadkov, Komunale Slovenska Bistrica d.o.o., smo bili ponovno pozvani, da je potrebno zmanjšati količine zbranih mešanih odpadkov v zbirnem centru v Račah. Vsa gospodinjstva, ki še niso vključena v redni odvoz gospodinjskih odpadkov, obenem pozivamo, da to storijo (komunalni inšpektorji vršijo poostren nadzor). V okviru občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu smo tudi letos izvajali aktivnosti na področju varnosti udeleženih v prometu. Pred začetkom šolskega leta sta bili obnovljeni talna in vertikalna prometna signalizacija, s poudarkom na okolici vrtcev in šol na območju naše občine. Prve šolske dni policisti, v sodelovanju s sodelavci iz režijskega obrata, v neposredni bližini osnovnih šol v Framu in Račah že po ustaljeni praksi obveščajo in usmerjajo prvošolce ter ostale učence prve triade ob prehodih za pešce čez državno cesto.

Izgradnja javne fekalne kanalizacije, zamenjava vodovodnih cevi ter polaganje tlačnega voda v Ješenci

Občanom Ješence se zahvaljujemo za strpnost in razumevanje, saj je bila zaradi gradbenih del cesta na posameznih odsekih začasno zaprta. Želimo vam prijetno branje!

Lep poletno-jesenski pozdrav! Pripravil: Samo RAJŠP 5


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM KMETIJSTVO V Ra~ah gostili jubilejno 60. regijsko tekmovanje ora~ev Podravja Naj mir obdeluje zemljo Občina Rače-Fram, KGZS Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, Agrosoršak d.o.o., PP-AGRO d.o.o., Žipo Lenart d.o.o. in Strojni krožek Orač smo v petek, 2. avgusta 2019, organizirali in izvedli 60. regijsko tekmovanje oračev Podravja, ki je potekalo v občini Rače-Fram na obdelovalnih površinah PP-Agro pri trgovini Spar v Račah. Strokovna prireditev z vsemi spremljevalnimi dogodki je tudi turistično obarvana in predstavlja prispevek kmetijske stroke pri prenašanju znanja na kmetovalce in ostale uporabnike v kmetijstvu, istočasno pa pomembno prispeva k razvoju in ohranjanju tradicije našega podeželja.

• Slavnostna akademija ob 60. letnici regijskega tekmovanja oračev Podravja

Potekala je v v četrtek, 1. avgusta 2019, ob 19. uri v Beli dvorani gradu Rače. Podeljena so bila priznanja za dosežke v oranju, za soorganizatorstvo in prispevek k razvoju tekmovanja, za dosego slovenskega rekorda v 24-urnem oranju (rekord še vedno držimo Podravci) ter priznanje za dolgoletno delo, vodenje in organizacijo izvedbe tekmovanja. Ob jubileju je KGZ Maribor izdal tudi Bilten, v katerem je opisana celotna 60-letna zgodba tekmovanja traktoristov Podravja, podane so informacije o prejemnikih priznanj, navedeni dosežki, predstavljeni so najbolj zaslužni akterji, med katerimi naj omenimo tudi Zvezo za tehnično kulturo Slovenije ter Strojni krožek Orač. V petek, 2. avgusta 2019, so se orači Podravja v kategoriji obračalni plug in desni krajnik potegovali za pravico nastopa na državnem tekmovanju v oranju. Uradni otvoritvi tekmovanja sta sledila kratek kulturni program ter slovesen dvig zastave. Nagovorili so nas dr. Stane Klemenčič iz KGZ Maribor, župan naše občine Branko Ledinek, Andrej Soršak - direktor podjetja Agrosoršak d.o.o. in gosta - predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cveto Župančič ter državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo Tanja Strniša.

• Predavanja in praktični prikazi

Kmetijska pridelava je v veliki odvisnosti od klimatskih pogojev in zelo ranljiva za podnebne spremembe. Uspešno prilagajanje sektorja podpira Program razvoja podeželja Republike Slovenije 2014-2020, ki omogoča kmetijam pridobivanje finančnih sredstev iz naslova ukrepov za naložbe v kmetijska gospodarstva. Kmetijska svetovalna služba je na tekmovališču predstavila praktični prikaz značilnosti in delovanja različnih namakalnih tehnologij, vrste namakalnih sistemov in možnosti izrabe različnih vodnih virov za namakanje kmetijskih zemljišč. Podjetje Agrosoršak d.o.o. iz Leskovca pri Pragerskem je pripravilo razstavo široke palete kmetijskih strojev v poljedelski pridelavi, predstavilo je zeleni program kmetijske mehanizacije na našem trgu s področja obdelave tal blagovne znamke Väderstad v kombinaciji s traktorji Claas.

• Nastop županov v oranju s konjsko vprego

Na tekmovališču so prisotni župani in gostje državnih strokovnih institucij poprijeli za plug v konjski vpregi ter demonstracijsko prikazali oranje skozi čas preteklosti, hkrati pa simbolično opozorili na njegov pomen v prihodnosti. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor in GIZ Fitofarmacija Slovenije sta v okviru projekta TOPPS prikazala učinkovito pranje poljedelskih škropilnic na terenu.

• Nastop ansambla Saše Avsenika

Našemu županu Branku Ledineku (kot nekdanjemu kmečkemu fantu) oranje s konjsko vprego tudi po toliko letih premora ni delalo posebnih težav

6

Prireditev je bila popestrena z domačimi kulinaričnimi dobrotami Kmetijske zadruge Rače z.o.o. ter odlično postrežbo Gostilne Karla, posebej prijetno in domače pa je bilo bosih nog zaplesati na slami ob zvokih ansambla Saše Avsenika. Poskočna slovenska pesem in veseli toni harmonike so odmevali po ravnicah Dravskega polja vse tja do obronkov Pohorja. Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Tekmovanje – ekipno: KRAJNIKI: 1. mesto: ekipa SK Orač 1; 466 točk (Tomaž Divjak, Jernej Divjak), 2. mesto: ekipa SK Klas Lenart; 450 točk (Tomaž Lehtner, Aljaž Senekovič), 3. mesto: ekipa KGZS Zavod Maribor; 431 točk (Timotej Horvat, Tadej Toplak). OBRAČALNI: 1. mesto: ekipa SK Orač 2; 660 točk (Peter Majal, Matija Lešnik), 2. mesto: ekipa SK Orač 3; 618 točk (Janko Matičič, Peter Majal). Pripravila: Tanja KOSI Društvo Starodobnik Dravsko polje in Zlatoličje je navdušilo s predstavitvijo bogate palete lepotcev – traktorjev oldtimerjev. Ravne in zgledno oblikovane brazde so bile že nekoč ponos kmeta, ki si je z lepo obdelano njivo zagotovil uspeh v pridelavi ter pridobil spoštovanje in ugled. Z organizacijo tekmovanja v oranju želimo poudariti pomen kvalitete osnovne obdelave tal, prehranske varnosti, s tem pa tudi kmečkega stanu v celoti. Vsem, ki ste na kakršenkoli način prispevali k uspehu tovrstne prireditve, se zahvaljujemo za naklonjenost, podporo in opravljeno delo.

TURIZEM Ob~inska spletna stran v angle{kem prevodu Če obiščete spletno stran Občine Rače-Fram (www. race-fram.si), lahko opazite ikono z angleško zastavico, kjer lahko dostopate do nekaterih vsebin spletne strani v angleškem jeziku. Prevod vsebin spletne strani v angleščino je plod sodelovanja s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru v okviru projekta, prijavljenega na razpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Projektu, ki je potekal v letošnjem letu, se je pridružila tudi Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Rezultat dela bodo nove vsebine, prav tako pa bo spremenjena tudi struktura spletne strani. Veseli smo možnosti sodelovanja na tovrsten način, ki medsebojno bogati vse soudeležene, občina pa pridobi kakovosten prevod besedil v angleški jezik. Zahvala torej vsem sodelujočim v projektu, o katerem lahko več preberete v neposrednem nadaljevanju. Pripravila: Suzana PUNGARTNIK

Dogodek je bil tudi priložnost, da se tako starejši kot mlajši rod seznani s tehnološkimi novostmi na področju kmetijstva

• Rezultati 60. tekmovanja oračev Podravja 2019 Tekmovanje – posamezniki: KRAJNIKI (strnišče): 1. mesto: Tomaž Divjak (ekipa SK Orač 1; 236,7 točk), 2. mesto: Jernej Divjak (ekipa SK Orač 1; 229,3 točk), 3. mesto: Tomaž Lehner (ekipa SK Lenart; 226 točk). OBRAČALNI PLUGI (strnišče): 1. mesto: Matija Lešnik (SK Orač 1; 361 točk), 2. mesto Peter Majal (SK Orač 2; 342 točk), 3. mesto: Janko Matičič (SK Orač 3; 318 točk). STARODOBNIKI (posamično): od 1. – 3. mesta: Janko Auguštin, Jožef Horvat, Jakob Tomanič.

Želimo vam prijetno branje!

Ve~ o prevajalskem projektu Prevod spletne strani v angleščino (vključno z lekturo slovenskih besedil in slovensko-angleškim glosarjem) je nastal v okviru projekta PKP Rače-Fram, ki se je izvajal od 15. 2. 2019 do 14. 7. 2019, v okviru Javnega razpisa Projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju – Po kreativni poti do znanja 2017-2020. Cilj projekta je bilo prevajanje spletnih vsebin v angleški jezik za potrebe turističnih in promocijskih dejavnosti Občine Rače-Fram, saj občina še ni imela spletne strani v tujem jeziku. V okviru projekta so se študenti najprej podrobno seznanili s turistično ponudbo občine in njenimi obstoje7


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM čimi slovenskimi vsebinami na spletu, prepoznali vsebine, primerne za prevod (oziroma so te deloma spisali na novo), lektorirali obstoječe vsebine v slovenskem jeziku, pripravili predlog strukture spletne strani v tujem jeziku ter slednjič – najpomembneje – prevedli oz. lokalizirali izbrane vsebine v angleški jezik.

Naše sodelovanje seveda ne bi bilo mogoče brez Suzane Pungartnik z Občine Rače-Fram, ki je zastopala interese občine, hkrati pa nam prisluhnila in nudila svoje strokovno znanje ter nas usmerjala.

Projektna skupina na ogledu krajinskega parka TAL 2000

Pri projektu je zaradi obsega in kompleksnosti dela sodelovalo več udeležencev. S Filozofske fakultete Univerze v Mariboru smo svoje znanje in pomoč nudile pedagoške mentorice - dr. Sara Orthaber, vodja projekta, dr. Melita Koletnik ter mag. Barbara Majcenovič Kline, ki smo zastavile osnovni načrt projekta in v delo uvedle študente. Skozi projektno delo so svoje znanje utrjevali in nadgrajevali marljivi študenti Jan Štumberger, Nina Erjavec Croswell, Suzana Mihurko, Barbika Jamnikar Cerar, Vanesa Volk, Klementina Selčan in Katarina Kumprej, ki so skozi ves proces pokazali veliko mero motivacije, delovnega elana in samostojnosti, za kar veljajo vse pohvale. Delovne moči smo združili s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Pedagoška mentorica dr. Metka Šiško in študentka Nika Šenveter sta prispevali svoje strokovno znanje s področja botanike. Brez njiju in njunega vpogleda v stroko ter ustreznost prevodov končni rezultat seveda ne bi bil to, kar je in za to smo jima hvaležni. Naša nekdanja študentka, ki je po končanem študiju uspešno nadaljevala svojo kariero v podjetju Novotek International d.o.o., Kristina Alice Waller, je kot delovna mentorica bdela nad potekom prevajalskega procesa in kot naravna govorka nadvse učinkovito opravila strokovno lekturo končnih besedil, ki jih lahko zdaj s ponosom predstavimo javnosti.

Delovna mentorica Kristina Alice Waller izvaja prenos znanja na FF UM

8

Delovna skupina z županom in delovno mentorico ob zaključku projekta

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Da si lažje predstavljamo delo, ki je bilo vloženo v ta projekt in njegovo kompleksnost, velja na kratko našteti posamezne korake projekta: seznanitev s turistično ponudbo občine, analiza obstoječih slovenskih besedil, prenova in adaptacija nekaterih obstoječih vsebin oziroma v nekaterih primerih tudi oblikovanje novih vsebin, lektoriranje slovenskih besedil, iskanje sorodnih besedil, luščenje terminologije in iskanje ustreznic v ciljnem jeziku, prevajanje in lokalizacija besedil v ciljni jezik, medsebojno pregledovanje prevodov, ureditev najpomembnejših terminov ter njihovih ustreznic v obeh jezikih v obliki slovarskih gesel, priprava zasnove spletne strani v angleščini (predlagana struktura), lektoriranje prevedenih besedil v angleškem jeziku, posredovanje prevodov in fotografij občini, predstavitev končnih rezultatov študentom, profesorjem, obema zunanjima partnerjema v projektu in ostali zainteresirani javnosti. Tudi rezultati projekta so večplastni: lektorirane spletne vsebine v slovenskem jeziku (odpravljene slovnične napake, jezikovne in pravopisne nedoslednosti, zapisi latinskih izrazov ipd.), lokalizirani prevod spletnih vsebin Občine Rače-Fram v angleški jezik, ki ga je lektorirala naravna govorka, slovensko-angleški izbor strokovnih terminov, predlog zasnove angleške spletne strani, fotografski material, objava prevodov in vsebin na občinski spletni strani: http://www.race-fram.si/ (po končanem projektu). Družbena korist rezultatov projekta so prevedene vsebine, ki bodo občino Rače-Fram postavile na turistični zemljevid Slovenije in širše. Ker vsebine vključujejo tudi Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM predstavitev številnih lokalnih ponudnikov turističnih in gostinskih dejavnosti, bo dolgoročne koristi od projekta imela tudi širša lokalna skupnost. Na voljo bo tudi glosar s termini, ki so jih študenti raziskali v sklopu projekta; ti bodo v pomoč piscem besedil v angleškem ali slovenskem jeziku (npr. raziskovalcem, prevajalcem in lektorjem), ki se srečujejo s tovrstnim strokovnim izrazjem. Ker bomo rezultate projekta predstavili strokovni in splošni javnosti, bo to priložnost, da splošno javnost opozorimo na pomen kakovostnih prevodov, strokovno javnost pa na prednosti sodelovanja prevajalcev z naravnim govorcem. dr. Sara ORTHABER, dr. Melita KOROŠEC, dr. Metka ŠIŠKO in mag. Barbara MAJCENOVIČ KLINE, mentorice

DRUŽBENE DEJAVNOSTI Ne prezrite aktualnih novosti in zanimivosti • Dobrodošlica našim najmlajšim občanom in občankam

Med predhodno (82.) in tokratno (83.) številko Novic, to je med julijem in septembrom 2019, je bil (na osnovi vlog) prispevek za novorojence, ki ga naša občina namenja staršem ob rojstvu otrok in znaša 250 EUR za prvega, 300 EUR za drugega in 400 EUR za tretjega ter naslednje otroke, uveljavljen za skupno 19 malčkov in malčic s stalnim prebivališčem na območju občine Rače-Fram.

Sicer pa gre v devetih primerih za prvega, v sedmih primerih za drugega, v treh primerih pa za tretjega otroka iste družine oz. sedanje družinske skupnosti. Vsem našim najmlajšim občankam in občanom želimo čim prijaznejše, ljubeče in zdravo otroštvo, njihovim staršem pa veliko sreče, navdušenja in ponosa ob spremljanju razvoja malih 'sončkov', ki imajo sicer prve mesece življenja manj zob kot ušes, a je njihov smehec vseeno zdaleč najbolj prisrčen in osrečujoč. Čudež rojstva novega Zemljana ali Zemljanke je podoben odvijanju paketa, ki vas je mikal in zanimal devet mesecev, potem pa končno odkrijete, da je njegova vsebina veliko bolj vznemirljiva, popolnejša in tako čudovita, da si tega niti v največjih fantazijah niste mogli predstavljati. (avtor neznan) Še to: ker je bil v prejšnji številki Novic nepravilno zapisan prvi samoglasnik ('o' namesto 'a') v priimku 23. 4. 2019 rojene Mie Baškovič, danes tiskarskemu škratu namenjamo javno grajo zaradi njegove nagajivosti, napakico pa popravljamo in se zanjo opravičujemo.

• V Zasebni ambulanti splošne medicine Fram nov obraz

Informacijo, da je Zasebna ambulanta splošne medicine v Framu, ki jo vodi Irena Strojnik, dr. med., spec. druž. med., že pred nekaj časa začela delovati kot referenčna (kar pomeni, da je pacientom, poleg siceršnjega tima zdravnice in medicinske sestre, na voljo še dipl. med. sestra; v Framu je to Nina Koprivnik), smo vam v Novicah, ko je do navedene kadrovske razširitve prišlo, že posredovali. Tokrat vas obveščamo, da (bo)ste pacienti te ambulante ob obisku v sprejemni pisarni od 28. 7. 2019 dalje zagledali nov obraz – obraz Sandre Ločičnik, ki je po poklicu zdravstveni tehnik.

To so: Blaž Vrtič, Nika Tavčer, Maša Kmetič, Vito Kokol, Sara Kupčič, Mai Kolarič, Amalija Ajd Dokl, Nejc Rebernišek, Manca Marko, Ela Vrečko, Ina Vraničar, Eva Šlamberger, Inja Potrč, Sara Donaj, Anže Recko, Reza Pirc, Tevž Brumen, Niki Martin Tomažič in Lori Špendl.

Sandra Ločičnik je nasledila Marico Muster Foto: Martin Petelinšek

Ugotovimo lahko, da med novorojenčki tokrat prevladujejo deklice, ki proti dečkom vodijo z 12 : 7. Želimo vam prijetno branje!

Sandra je nasledila medicinsko sestro Marico Muster, ki je v framsko ambulanto prišla pred triindvajsetimi leti (skupaj z zdravnico), letos poleti pa nasmejano odšla v zasluženi pokoj, ki ga je zadnja leta – malo zaradi EMŠO, kot se je rada pošalila, še bolj zaradi visokega števila opredeljenih pacientov in posledično skorajda vedno velike gneče v čakalnici, najbolj pa zaradi utapljanja v čedalje bolj razbohoteni in kri pijoči administraciji/birokraciji – že težko pričakovala. 9


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM »Navadila sem se tukaj, zlila s krajem, s pacienti, z njihovimi svetlimi in temnejšimi trenutki,« je povedala, »a kljub temu željno sanjam o jutru, ko za dopoldanski del delovne obveze ne bo potrebno zgodaj vstati in se odpraviti na pot do Cafove ulice 1 v Framu, ko si bom lahko malo oddahnila od vsega in končno imela več časa in energije za tiste, ki so mi najbliže in za tisto, kar bi osebno še želela iztisniti od življenja,« je dodala. Ob kadrovski zamenjavi sedaj že bivši 'sestri Marici' želimo, da bi ji zdravje še mnogo let odlično služilo in da bi se ji dan za dnem uresničevala upokojenska pričakovanja, novi 'sestri Sandri' pa, da bi se hitro vživela v novo delovno okolje in med ljudi, s katerimi se bo srečevala pri opravljanju svojega pomembnega poklicnega poslanstva.

• Zbiranje vlog za dodelitev žepnin dijakom z 9. 9. 2019 zaključeno, pred študenti oddajanje vlog zanje

Kot je izhajalo že iz predhodnega obvestila in javnega razpisa (oba sta bila objavljena v Novicah št. 82-2/2019, ki so izšle julija letos, dostopna pa sta tudi preko spletne strani www.race-fram.si), široki populaciji dijakov in študentov še naprej ponujamo možnost za uveljavitev občinske žepnine.

Upravičenci bodo tako deset mesecev v letu (za obdobje od septembra tekočega do vključno junija prihajajočega leta) iz proračuna Občine Rače-Fram na svoje transakcijske račune prejemali občinsko žepnino, ki znaša 40 evrov mesečno (400 evrov letno).

Občinska žepnina je za mnoge upravičence zelo dobrodošel prihodek

Dosedanje že večletne izkušnje kažejo, da je realno pričakovati med 380 in 440 prosilcev, kar na letni ravni predstavlja proračunski izdatek v razponu med 152.000 in 176.000 EUR. 10

Vloge (najenostavneje dostopne preko spleta) za pridobitev žepnine so dijaki vlagali med 28. avgustom in 9. septembrom 2019, vloge študentov pa bomo zbirali med 27. septembrom in 9. oktobrom 2019. Tudi letos velja, da je izpolnjene vloge potrebno osebno prinesti (in ne poslati) na občino (zbira jih Tamara Repnik). Tak postopek smo uvedli zaradi zakonskih določb o varovanju osebnih podatkov - zaradi dodelitve šifre, pod katero se bo posamezni upravičenec lahko prepoznal na skupno izdani in javno objavljeni odločbi. Osnovna pogoja za uveljavitev tovrstne pravice sta veljaven status (dijak, študent) in stalno prebivališče v naši občini, najpogostejši izločitveni faktor pa preseganje določenih starostih omejitev. O vlogah bo odločeno s skupnima odločbama, ki bosta izdani najkasneje do 8. oktobra (za dijake) in 8. novembra (za študente) ter objavljeni na oglasni deski in spletni strani občine.

• Za nudenje pomoči na domu našim občanom zaposlenih že 6 socialnih oskrbovank

Trajanje življenja ljudi v razvitejšem svetu, del katerega je tudi Slovenija, se v povprečju podaljšuje. Z večanjem števila starostnikov pa se širi tudi obseg potreb po organizirani in kontinuirani pomoči s strani za to usposobljenih in v pristojnih institucijah zaposlenih oseb, ki ne sodijo v krog najožjih svojcev. Če je včasih v praksi lahko ali vsaj veliko lažje deloval sistem pomoči ostarelim staršev s strani njihovih otrok, je danes to realno vse manj izvedljivo, saj se daljša tudi obdobje delovne aktivnosti, čas upokojitve pa se sedaj zaposleni generaciji srednjih let vse bolj odmika. Kako torej ukrepati, ko se začno s starostjo in/ali boleznijo povezane težave, ki presegajo možnosti realizacije pomoči v krogu družine, hkrati pa težave (še) niso tako hude, da alternative ne bi bilo in da bi bila namestitev v institucionalno varstvo (domovi starejših) neizbežna? V času, ko je izgradnja potrebnega sistema zagotavljanja dolgotrajnejše oskrbe v Sloveniji bolj kot ne šele pri načrtovanju temeljev, se že nekaj let obstoječa in zakonsko opredeljena socialno varstvena storitev 'pomoč na domu' še vedno zdi najoptimalnejša rešitev (vsaj za prehodni čas) za vse strani. Pomoč družini na domu za potrebe naših občanov in občank že vrsto let izvaja posebej za te namene ustanovljen zavod – Center za pomoč na domu Maribor (CPD), katerega ustanoviteljica je Mestna občina Maribor, Občina Rače-Fram pa je ena od skupno treh zunanjih pogodbenih partneric (poleg nas sta to še Občina Hoče-Slivnica in Občina Starše). Socialna oskrba na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem domačem okolju, zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni pa se ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti. V praksi gre za različne oblike organizirane pomoči in opravil, s katerimi se upravičencem vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki. Socialna oskrba na domu je torej strokovno voden proNovice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM ces in organizirana oblika praktične pomoči, pri kateri sodelujejo vodja, koordinator, socialna oskrbovalka, upravičenec, eden izmed svojcev upravičenca (kontaktna oseba) ter prostovoljni sodelavci. Izvajanje storitve se prične na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega zastopnika, natančnejša vsebina storitev pa se prilagodi potrebam posameznega upravičenca, pri čemer so opravila razdeljena v naslednje sklope: - pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih (v to skupino sodijo: pomoč pri oblačenju in/ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb ter vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov); - gospodinjska pomoč (prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora; - pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo). Oseba je upravičena do pomoči na domu, če potrebuje najmanj dve opravili iz dveh različnih sklopov predhodno navedenih opravil. Služba pomoči na domu je na področju celotne občine Rače-Fram organizirana vseh sedem (7) dni v tednu, od junija 2019 pa jo izvaja že 6 (šest) socialnih oskrbovalk. Poleti 2019 je tovrstno pomoč (v različnem obsegu in ob različni kombinaciji potrebnih opravil) v povprečju koristilo 40 upravičencev.

Sedanje cene socialno varstvene storitve 'pomoč družini na domu' v naši občini veljajo od 1. 6. 2019 in znašajo: 1. za delo v rednem delovniku (od ponedeljka do vključno sobote): - ekonomska cena ure storitve =18,65 EUR/uro (100 %), od tega za uporabnika 4,53 EUR; 2. za delo ob nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih (manj ugoden delovni čas): a) - ekonomska cena ure storitve ob nedeljah =23,70 EUR, od tega za uporabnika 6,35 EUR; b) - ekonomska cena ure storitve za delo ob praznikih in dela prostih dnevih =25,20 EUR, od tega za uporabnika 6,80 EUR. Želimo vam prijetno branje!

Zavedajoč se pomanjkanja prostih mest v domovih starejših, tamkajšnjih stroškov oskrbe (ti so v primerjavi z nudenjem pomoči na domu precej višji), predvsem pa pomena čim daljšega bivanja v domačem okolju za starejše osebe, smo kot občina (občinski svet, župan, strokovna služba) izrazito naklonjeni izvajanju pomoči na domu, s čemer smo na skupnem sestanku letos poleti seznanili tudi novo direktorico Centra za pomoč na domu Maribor, mag. Barbaro Žgajner. Dogovorili smo se za tvorno nadaljnje medsebojno sodelovanje in podprli njeno vizijo bodočega razvoja in širitve dejavnosti centra, ki ga vodi (glejte stran 18).

• Tudi naslednja štiri leta bo pogodbene šolske prevoze izvajalo podjetje Tajhman turizem d.o.o.

Občina Rače-Fram je pred letošnjim potekom 4-letnega pogodbenega razmerja z izvajalcem pogodbenih šolskih prevozov za potrebe učencev OŠ Rače in dobršnega dela učencev OŠ Fram (drugi del prevozov – na višje ležečih predelih framskega Pohorja – je že doslej potekal s šolskim kombi busom) že pred nekaj meseci pričela s pripravo javnega naročila (po odprtem postopku), skladno z določili veljavne zakonodaje na tem področju. Ker naša občina, na podlagi sklepa občinskega sveta, že več kot dve desetletji šolske prevoze financira nadstandardno – vsem učencem OŠ Rače in OŠ Fram, ne glede na njihovo oddaljenost od matične šole (to pomeni financiranje nad obsegom zakonskega programa, po katerem so do brezplačnega prevoza v osnovi upravičeni le učenci, katerih prebivališče je od osnovne šole oddaljeno več kot 4 km, ne glede na oddaljenost pa le učenci 1. razredov in tisti učenci višjih razredov, katerih pot v šolo po ugotovitvi pristojnega organa za preventivo v cestnem prometu ogroža njihovo varnost), je pristojna občinska strokovna delavka posebno skrbno preučila in usklajevala s strani obeh šol na našem območju predlagane relacije (med drugim tudi tako, da jih je sama fizično prevozila), čase voženj ter potrebne kapacitete vozil (avtobusov) glede na število učencev, ki za prihod v šolo in/ali odhod iz nje koristijo pogodben prevoz (v primeru OŠ Fram je ta razkorak v številu učencev-vozačev izredno velik, saj podatki kažejo, da pri vračanju iz šole pogodbeni prevoz koristi veliko več učencev kot pri prihodih v šolo, medtem ko v primeru OŠ Rače teh razlik praktično ni). Kot naročnik smo prejeli le eno ponudbo, ki jo je oddal dosedanji izvajalec šolskih prevozov – podjetje Tajhman turizem d.o.o., s katerim je bila sredi avgusta sklenjena pogodba za prihodnja štiri šolska leta (2019/20-2022/23). Pogodbena vrednost javnega naročila za posebne linijske prevoze (za OŠ Rače 70,7 km/dan, za 101 otroka v in iz šole, za OŠ Fram 75 km/dan, za 59 otrok v šolo in 131 iz nje) za vsa štiri šolska leta je fiksna in znaša skoraj 460.000 EUR (z DDV) oz. na letni ravni blizu 115.000 EUR. Pa srečno in varno pot vsem! Pripravila: Simona ANTOLIČ 11


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Vrtca v Framu in Ra~ah v novo {olsko leto s skupno 18 oddelki Enoti vrtca pri OŠ Fram in OŠ Rače sta v prvih osmih delovnih dneh letošnjega marca za šolsko leto 2019/2020 že osmo leto po vrsti izvedli javni vpis novincev. Ta je potekal v skladu s pravilnikom, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Rače-Fram (zadnji veljavni Pravilnik o kriterijih in postopku vpisa, vključitve ter sprejema otrok v javna vrtca na območju občine Rače-Fram je bil objavljen v MUV, št. 24/2017 in 4/2018). V Enoto vrtca pri OŠ Fram je v času javnega vpisa prispelo 36 vlog (8 več kot lani), med letom je bilo predhodno že oddanih 13 vlog (lani je bilo takšnih vlog 10), 4 vloge pa je vrtec v Framu imel še za otroke, ki so čakali na centralnem čakalnem seznamu (CČS) po končanem zadnjem - lanskoletnem javnem vpisu (lansko leto je bilo takšnih vlog 7). Kot že vsa leta do sedaj, je tudi letos morala 53 prejetih vlog (t.j. 8 vlog več kot v letu 2018) obravnavati in rešiti pristojna komisija. Enako je morala komisija v Račah obravnavati in rešiti skupno 77 vlog (t.j. 5 vlog več kot v lanskem letu), saj je Enota vrtca pri OŠ Rače med javnim vpisom prejela 35 vlog (3 manj kot v lanskem letu), 29 vlog je vrtec prejel že med letom (lani je bilo takšnih vlog 31), 13 vlog (lani 3) pa je vrtec iz Rač imel še za otroke na CČS. Komisiji, ki sta v posameznem vrtcu imenovani in konstituirani za reševanje vlog za sprejem otrok v vrtec, če vrtec prejme več vlog za vpis otrok kot ima prostih mest, sta ponovno obravnavali vse prejete vloge - tako za otroke, ki imajo (še vsaj z enim od staršev/skrbnikov) v naši občini stalno ali začasno prebivališče in tudi za otroke, ki imajo stalno prebivališče v drugih občinah. Vloge so bile znova oddane tako za otroke, ki bodo s 1. 9. 2019 že izpolnjevali starostni pogoj 11 mesecev za vključitev v vrtec, kot tudi za tiste, ki so mlajši in 1. 9. 2019 še ne bodo stari 11 mesecev. Obe komisiji sta se v letošnjem letu prav tako sestali že konec meseca marca, da bi postopek obravnave in reševanja stekel čim hitreje.

• Skupno število vključenih otrok v šolskem letu 2019/2020

Kot določa zakonodaja, vrtci samostojno oblikujejo oddelke, pri čemer upoštevajo državne normative, ki so določeni glede na starost že vključenih in na novo vpisanih otrok. Ko nastaja ta prispevek (v začetku avgusta 2019), imamo podatek, da bo v novem šolskem letu v javna vrtca na območju občine Rače-Fram vključenih skupno 344 otrok (lansko leto 309) – ko bo vrtec v Račah zapolnil trenutno še dve prosti mesti (za otroka, ki sta stara 3 oz. 4 leta), saj sta bila julija otroka, ki sta bila vključena in sprejeta v enega od treh oblikovanih homogenih oddelkov, izpisana. Na CČS ni nobenega otroka, ki bi po starosti ustrezal in tudi med (evidenčnimi) vlogami, ki so prispele po javnem vpisu, ni takšnega otroka (vsi so mlajši od treh let). V kolikor se do septembra izpiše še vsaj en otrok, star 3 do 4 leta, bo vrtec (glede na normative, ki jih inšpekcijska služba v zvezi s starostjo otrok upošteva do dneva natančno) takoj preoblikoval enega od homogenih oddelkov II. starostnega obdobja za otroke, stare 3 – 4 leta, v kombiniranega, in vključil tri otroke I. starostnega obdobja (torej mlajše od treh let). Če se to ne zgodi, bo od septembra naprej tako, kot kaže sedaj, prosti mesti pa se bosta med letom zapolnili le, v kolikor bodo starši vpisali otroka, ki bosta stara 3 - 4 leta. Po 1. septembru vrtci ne smejo več spreminjati oblikovanih oddelkov. Tako bo (ob upoštevanju normativov) po podatkih, ki smo jih v začetku avgusta prejeli s strani pristojnih strokovnih delavk iz obeh naših javnih vrtcev, v šolskem letu 2019/2020 vključenih in sprejetih v: * enoto vrtca pri OŠ Fram (v 8 oddelkih) 159 otrok (v prejšnjem šol. letu 7 oddelkov s 138 otroki), ki bodo razporejeni v: - homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 1 - 2 leti): 12 + 2 = 14 otrok; - homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 2 - 3 leti): 12 + 2 = 14 otrok; - kombinirani oddelek (otroci I. in II. starostnega obdobja stari 2 - 4 leta): 17 + 2 = 19 otrok; - kombinirani oddelek (otroci I. in II. starostnega obdobja stari 2 - 4 leta): 17 + 2 = 19 otrok; - heterogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 3 - 6 let): 19 + 2 = 21 otrok; - homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 4 - 5 let): 22 + 2 = 24 otrok; - homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 5 - 6 let): 22 + 2 = 24 otrok; - homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 5 - 6 let): 22 + 2 = 24 otrok. * enoto vrtca pri OŠ Rače (v 10 oddelkih) 185 otrok (v prejšnjem šol. letu 9 oddelkov s 171 otroki), in sicer razporejeni v: - homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 1 - 2 leti): 12 + 2 = 14 otrok; - homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 1 - 2 leta): 12 + 2 = 14 otrok; - homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 2 - 3 leta): 12 + 2 = 14 otrok; - homogeni oddelek I. starostnega obdobja (otroci stari 2 - 3 leta): 12 + 2 = 14 otrok; - homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 3 - 4 leta): 17 otrok (v času priprave tega zapisa - v prvi polovici avgusta zasedenih 17 mest; v kolikor ostane pri tem, bo upoštevan republiški normativ najvišjega dopustnega števila otrok v oddelku, t.j. 17, in ne 17 + 2 = 19); - homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 3 - 4 leta): 17 + 2 = 19 otrok; - homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 3 - 4 leta): 17 + 2 = 19 otrok; - homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 4 - 5 let) leta: 22 + 2 = 24 otrok; - homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 4 - 5 let): 22 + 2 = 24 otrok; - homogeni oddelek II. starostnega obdobja (otroci stari 5 - 6 let): 22 + 2 = 24 otrok. Opomba: dodatek dveh otrok (+2) na oddelek je zakonsko dopustno zvišanje zgornjega državnega normativa, če se tako opredeli občinski svet občine. 12

Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM V šolskem letu 2019/20 bo tako v Framu za en nov heterogeni oddelek več otrok, torej 21 otrok več kot prejšnje leto. V Račah pa so, zaradi starostne strukture že vključenih in na novo sprejetih otrok, morali oba kombinirana oddelka preoblikovati v homogena oddelka za otroke, stare od 3 – 4 leta. Dodatno pa je bil oblikovan še en nov homogeni oddelek I. starostnega obdobja, zaradi česar je v letošnjem letu vključenih dodatnih 14 najmlajših – jasličnih otrok. Kot je torej razvidno že iz predhodnih posamičnih podatkov za oba vrtca, bo lahko na ravni skupnih občinskih kapacitet v šolskem letu 2019/20 v vrtca v Račah in Framu skupno vključenih 344 otrok, ki so, glede na starost, razporejeni v skupno 18 oddelkov (lani 16) predšolske vzgoje (6 – I. starostno obdobje, 2 kombinirana ter 10 – II. starostno obdobje; vsi oddelki I. in 9 oddelkov II. starostnega obdobja so homogeni, kar pomeni, da starostni razpon med vanje vključenimi otroki ne presega enega leta, le v Framu je en oddelek oblikovan kot heterogeni, saj so v njem otroci stari od 3 – 6 let, v primeru obeh kombiniranih oddelkov pa gre za kombinacijo otrok I. in II. starostnega obdobja).

V vrtcih se dogaja veliko lepega, veselega, prijetnega, zanimivega in zabavnega, tudi poučnega, predvsem pa se lahko otroci naužijejo druženja ter krepijo vezi s svojimi vrstniki in prijatelji

• Centralni čakalni seznam (CČS)

V Račah se je tudi letos ponovila situacija, da se (po uvrstitvi njihovega otroka na seznam sprejetih otrok) na poziv k podpisu medsebojne pogodbe za vključitev otroka v vrtec niso odzvali vsi vlagatelji. Vrtec je tako moral naknadno pozivati za vključitev otrok in zapolnitev prostih mest vlagatelje, katerih otroci so se najprej uvrstili na čakalni seznam. Tako je bil ponovno šele konec junija 2019 oblikovan novi CČS, na katerega je uvrščenih 34 otrok (v lanskem juniju 26). Struktura teh 34 otrok pa je sledeča: * iz Enote vrtca pri OŠ Fram je 11 otrok, od katerih: - imajo 4 otroci skupaj z obema staršema/skrbnikoma stalno prebivališče v občini Rače-Fram in so torej vsi družinski člani naši občani (ne izpolnjujejo starostnega pogoja - noben s 1. 9. 2019 še ne bo dopolnil 11 mesecev), - je 1 otrok naš občan z enim od staršev (ne izpolnjuje starostnega pogoja), - imata 2 otroka s starši v naši občini začasno prebivališče (ne izpolnjujeta starostnega pogoja), - 3 otroci niso naši občani (ne izpolnjujejo starostnega pogoja) in - samo 1 otrok izpolnjuje starostni pogoj za vključitev v vrtec – t.j., da bo 1. 9. 2019 star več kot 11 mesecev in je naš občan skupaj še z le enim od staršev (drugi starš je občan druge občine); * iz Enote vrtca pri OŠ Rače je preostalih 23 otrok, od katerih: - je 7 otrok, ki imajo skupaj z obema staršema/skrbnikoma stalno prebivališče v občini Rače-Fram, vendar noben od teh otrok še ne izpolnjuje starostnega pogoja (11 mesecev) za vključitev v organizirano predšolsko varstvo; - so 3 otroci, od katerih ima skupaj z otrokom le eden od staršev stalno prebivališče v občini Rače-Fram (od teh otrok en še ne izpolnjuje starostnega pogoja 11 mesecev); - imata 2 otroka s staršema začasno prebivališče v naši občini (en otrok je star med 1 – 2 letoma, en pa med 2 – 3 leti) in - je 11 otrok, ki so skupaj s starši občani drugih občin (od teh otrok dva še ne izpolnjujeta starostnega pogoja 11 mesecev). Na osnovi prejetih podatkov izhaja ugotovitev, da so vsi otroci tistih družin, kjer imajo vsi družinski člani stalno prebivališče na območju občine Rače-Fram in bodo malčki s 1. septembrom 2019 izpolnjevali starostni pogoj za vključitev v vrtec, dobili mesto v enem od naših javnih vrtcev. Pripravili: Nataša JAMBROVIČ MARIN in Simona ANTOLIČ

Iz sebe naredi najve~, saj bo to tisto, kar bo{ obdr`al vse `ivljenje in bo samo tvoje.

Želimo vam prijetno branje!

13


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

AKTIVNOSTI NAŠIH VRTCEV IN ŠOL OSNOVNA ŠOLA FRAM Šola v naravi: ^atež 2019

Posebna zahvala za to, da so se šole v naravi lahko udeležili vsi otroci, gre šolskemu skladu OŠ Fram, Občini Rače-Fram ter društvu Toti lisjak iz Rač.

Ponedeljek, 3. junij 2019, je bil za (lanskoletne) tretješolce težko pričakovani dan. Polni pozitivne energije smo odšli novim dogodivščinam naproti. Pot nas je najprej pripeljala v Rogaško Slatino, kjer smo si ogledali vodni vrelec. Sledil je obisk živalskega parka Na jasi, v katerem smo si ogledali veliko različnih vrst živali. Ob prihodu na cilj smo se najprej razporedili v apartmaje, se okrepčali s kosilom in že smo prvič zaplavali v zunanjih bazenih Term Čatež, ob tem pa se tudi veliko igrali ter se prijetno zabavali. Večere smo si popestrili s športnimi igrami in plesom ter s petjem ob spremljavi kitare.

Pred gradom-samostanom Olimje ter tamkajšnjo čokoladnico Foto: Tadej Sternad

Janja FIDERŠEK

Erasmus+

Večerno sproščanje

Obiskal nas je tudi ravnatelj OŠ Fram, mag. Damjan Gašparič.

Med obiskom našega ravnatelja • obe foto: Kaja Bernard

Pred odhodom domov smo zavili še še v Čokoladnico Olimje. Bilo je zanimivo in – sladko! 14

Osnovna šola Fram z letošnjim šolskim letom vstopa v že tretji mednarodni projekt, ki bo tekom dveh let obarvan s športom, zdravjem in medkulturno-jezikovno ozaveščenostjo. Gre za strateško partnerstvo med šolami, ki temelji na izmenjavi učencev. Kot navajajo v krovni organizaciji Cmepius (http:// www.erasmusplus.si/kljucna-aktivnost-2/) je namen KA2 projektov dvig kakovosti poučevanja, usposabljanja, učenja in mladinskega dela, modernizacija institucij in inovacija družbe. Aktivnosti znotraj KA2 morajo prinašati dolgoročne pozitivne učinke na sodelujoče organizacije, sisteme vzgoje in izobraževanja, pa tudi na posameznike, ki so neposredno ali posredno vključeni v projekte. Ti pa morajo na sistemski ravni sprožiti modernizacijo in krepitev sistemov VIZ, usposabljanja in mladine za odzivanje na sodobne izzive (zaposljivost, gospodarska stabilnost in rast, aktivno sodelovanje v družbi). Namen aktivnosti je spodbuditi izmenjavo dobrih praks ter razvoj, prenos in implementacijo inovativnih praks na organizacijski, lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni. Partnerske države (Nemčija, Ciper, Španija, Finska in Slovenija) bomo pod spodbudnim naslovom OVERCOME (Premagajmo) združile skrb za duševno in telesno zdravje, obenem spoznavale tuje kulture in navade ter premagovale jezikovne ovire. Veliko pozornosti bomo Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM posvetili tudi inkluziji in umeščanju otrok s posebnimi potrebami ter priseljencem. Kot prva gostiteljica je določena prav naša šola, ki bo februarja 2020 zaorala ledino. O tem, kar bomo sejali in kasneje tudi želi, pa vas bomo sproti obveščali, zato nas spremljajte. Simona NAPAST

• Državno polfinalno tekmovanje za dekleta

Dekliška ekipa naše šole se je v sredo, 20. marca 2019, udeležila državnega polfinala skupine A v odbojki v Beltincih. Naša dekleta so sicer obe tekmi izgubila, toda šele po tretjem nizu. Kljub porazu je to izreden uspeh, saj je ekipa precej heterogena (tako po starosti kot po znanju). Glede na potek tekmovanja pa bi nam z nekaj več izkušenj lahko uspel tudi preboj v finale.

Odbojka v Framu Framski učenci slovijo po odličnih dosežkih v odbojki in tudi letos ni bilo prav nič drugače. Poleg odbojke na mivki in ostalih priložnostnih tekem smo najbolj ponosni na dosežke tako fantov kot deklet v slovenskem merilu.

• Četrtfinale

12. in 14. februarja 2019 so na naši šoli potekale četrtfinalne tekme v odbojki za deklice in dečke. Dekleta so igrala tekme z ekipami iz Prevalj in Slovenske Bistrice, dečki pa iz Raven in Veržeja. Razveseljiva novica je, da sta se v državno polfinale uvrstili obe framski ekipi. Tekme so bile zanimive, odbojkarji so pokazali veliko borbenosti, številne lepe poteze, predvsem pa obilo športnega znanja.

OŠ Fram so zastopale: sprednja vrsta (od leve proti desni): Maša Belas, Manca Karo, Melani Karo, Neli Lunežnik in Nuša Ačko; zadnja vrsta (od leve proti desni): učitelj Črtomir Gojkovič, Aleksandra Anastasova, Lara Lah, Nuša Belas, Taja Gradišnik Klanjšček in Zala Uranjek

• Državno polfinalno tekmovanje za fante

27. 3. 2019 so se državnega polfinalnega tekmovanja v šolski odbojki udeležili tudi naši odbojkarji. Fantje so pokazali zelo dobro, na trenutke odlično igro, s katero so si priborili drugo mesto. Na turnirju so po treh odigranih nizih premagali OŠ Braslovče. V tekmi, ki je odločala o uvrstitvi v državni finale, pa so - kljub trudu in borbenosti - po treh setih morali priznati premoč Hočanom.

Zadnja vrsta (od leve proti desni): Jaka Iršič, Gal Badrov, Tine Avšič, Aljaž Hojnik, David Zorko in učitelj Črtomir Gojkovič; sprednja vrsta (od leve proti desni): Simon Mernik, Vito Gojkovič, Matic Domadenik, Arnej Gabrijan

Šolo so zastopali: sprednja vrsta (od leve proti desni): Arnej Gabrijan, Simon Mernik, Jakob Ogorevc, Marko Pliberšek in Vito Gojkovič; zadnja vrsta (od leve proti desni): Matic Domadenik, Jaka Iršič, Gal Badrov, Tine Avšič, David Zorko, Aljaž Hojnik, Maj Toplišek; z njimi učitelj Črtomir Gojkovič Zadnja vrsta (od leve proti desni): Lara Lah, Melani Karo, Urška Ačko, Neli Lunežnik, Manca Karo, Aleksandra Anastasova, Zala Uranjek; sprednja vrsta (od leve proti desni): Maša Belas, Taja Gradišnik Klanjšček, Ana Burulič, pred njimi leži Nuša Belas

Želimo vam prijetno branje!

Občini Rače-Fram se zahvaljujemo za donacijo spominskih majic za četrtfinale. Črtomir GOJKOVIČ 15


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Zlati studenec – del framske zgodovine

V funkciji legionarjev tudi učenca OŠ Fram

V petek, 14. junija 2019, je v gasilskem domu v Framu Društvo za razvoj Gremo naprej organiziralo prireditev v okviru 20. občinskega praznika. Program je zajemal ogled filma RTV Slovenija Zlati studenec (iz cikla oddaj Sledi) in prikaz nove opreme rimskih legionarjev – varuhov Zlatega studenca. To pomembno funkcijo prevzemajo tudi nekateri naši učenci; tokrat sta se v njej ponosno predstavila Domen Fras in Anej Grujič. Dr. Vlasta Stavbar je predstavila drobce framske zgodovine. Dotaknila se je predvsem velikanov našega kraja – Oroslava Cafa in dr. Pavla Turnerja. Prav je, da se domačini zavemo svoje lokalne zgodovine in jo znamo ceniti na primeren način, da jo lahko prenašamo tudi ostalim obiskovalcem našega kraja. Ob tej priložnosti vabimo vse, ki jih zanima sodelovanje pri predstavitvi Zlatega studenca, da se povežejo s Petrom Založnikom (tel.: 031 325 193). Podrobneje se boste seznanili z rimsko kulturo vojskovanja, ob raznih prireditvah pa tudi nosili obleko in opremo rimskih vojakov - legionarjev. Nasvidenje v septembru, ko se bomo ponovno predstavili v okviru krajevnega praznika KS Fram. Simona NAPAST

Delo {olskega sklada OŠ Fram v {olskem letu 2018/19 Šolski sklad OŠ Fram je preteklo šolsko leto dobro poprijel za delo in bogato sodeloval ali nudil pomoč pri številnih projektih in dogodkih v vsakodnevnem delu šole. Tako smo v jesenskem obdobju pripomogli, da so se učenci lahko udeležili lončarske delavnice v sklopu projekta kulturne dediščine, da so razvijali svojo ustvarjalnost s podarjenimi materiali v oblikovalnem krožku, da so si lahko dopisovali z učenci drugih držav preko projekta E – twinning in krepili znanje angleškega jezika. Ker pa vemo, da je narava naše največje bogastvo, smo pomagali tudi pri projektu Planetu prijazna Zemlja. Poleg projektov na šoli pa morajo učenci raziskovati tudi izven meja svojega okoliša. Da so se lažje odločali za svojo nadaljnjo življenjsko pot, smo pomagali pri prevozu na Karierni 16

sejem v Maribor. Da so učenci lahko dejansko doživeli življenje drugih vrstnikov in šli na izmenjavo v Bosno in Hercegovino, pa smo podali roko tudi pri donaciji za prevoz. V tem obdobju smo organizirali še našo že tradicionalno tržnico jesenskih dobrot s kostanjevim piknikom, ko pa se je jesen prelevila v zimo, smo (poleg sodelovanja na božičnem bazarju) organizirali tudi fotografiranje in izdajo razrednih koledarjev. Ob prestopu v novo leto smo učencem 6. razredov priskočili na pomoč pri sofinanciranju zimske šole v naravi. Ker našo dušo bogati tudi kultura, smo vsem učencem šole omogočili ogled gledališke predstave ter obisk pisatelja Ivana Sivca. V pomladnem času smo se lotili organizacije večjega dobrodelnega dogodka 'V ritmu pomladi' ter v ta namen v goste povabili Akademsko folklorno skupino Študent, katere glas o odličnosti kroži že od leta 1964. Na dobrodelnem dogodku sta se imeli priložnost predstaviti tudi folklorna skupina iz enote vrtca v Framu ter folklorna skupina učencev 4. razreda OŠ Fram.

V ritmu pomladi

Vsi plesalci, od najmlajših do najstarejših, so nam (skupaj z odličnimi glasbeniki) pokazali, da ples ni le ritmično gibanje skladnih oblik s predpisanim zaporedjem korakov in gibov, ampak predvsem prepletanje in povezovanje prvinskega giba v lepoto duha in telesa. Ko se je šolsko leto iztekalo, smo še bolj poprijeli za delo in pomagali še več. Učencem 3. razredov smo sofinancirali šolo v naravi v Čatežu, zaradi česar je bilo njihovo veselo čofotanje po vodi še bolj brezskrbno. V maju pa smo prav vsem učencem financirali startnino na 12. dobrodelnem pohodu Koraki za korakce v mestnem parku v Mariboru.

Koraki za korakce • foto: Tadej Sternad

Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Ker je leto bilo dobro in plodno, smo po šolski zaključni prireditvi v juniju za starše, otroke in delavce šole organizirali dobrodelni piknik, da smo se poveselili in proslavili odlično sodelovanje šolskega sklada s starši, šolo in z vsemi donatorji, ki so nam skozi leto zvesto in nesebično pristopali na pomoč (Občina Rače-Fram, Framski hram, Turizem in vina Papež, Sadjarstvo in vinogradništvo Greif, Izletniška kmetija Uranjek, Trgovina Lipa, Mozaik dobrot, Foto Čerič, Oljarna Krajnc, Radio City in številni drugi). Upamo le, da bo naše sodelovanje tako dobro ali

še boljše tudi v tem šolskem letu. Celoten upravni odbor šolskega sklada se zahvaljuje prav vsakemu posebej, ki na kakršenkoli način pomaga in tako prispeva k bogatenju življenja naših otrok. Na mladih resnično stoji svet, vendar smo mi, odrasli, tisti, ki jim s takšno ali drugačno podporo pokažemo poti, ki jih lahko uberejo. Nina LIČEN GORIČAN, predsednica UO šolskega sklada OŠ Fram

^estitamo Sa{u Domadeniku – diamantnemu maturantu iz Šestdob! Z veseljem in ponosom objavljamo, da je naš občan, nekdanji perspektivni učenec OŠ Fram, zadnja štiri šolska leta pa dijak II. gimnazije Maribor, Sašo Domadenik iz Šestdob 3, letošnjo splošno maturo (opravljal jo je na višji ravni zahtevnosti) opravil najbolje, kar je mogoče (dosegel je vseh 34 točk)! Imenovani fant, pri katerem so vsa gimnazijska leta kraljevale petice in so mu vile rojenice namenile nadarjenost na več področjih (posledično je že doslej lastnik precejšnjega števila različnih priznanj), je bil letos tudi eden izmed petih slovenskih udeležencev fizikalne olimpijade v Izraelu (vseh udeležencev je bilo sicer 364, prišli pa so iz 78 držav), kjer je osvojil bronasto medaljo (več o tem tekmovanju na strani 50).

slednjega se je najbrž sprva tudi zalomilo z maturitetnimi rezultati, ki naj bi bili pri testu iz slovenščine tako slabi, da se Sašo z njimi nikakor ni mogel poistovetiti, zaradi česar je vložil ugovor na RIC – Državni izpitni center. Državna šolska maturitetna komisija je pritožbo preučila in ugotovila zmoto. Sašo je namreč tudi pri preizkusu iz materinščine dejansko dosegel vse točke, kar je pomenilo, da je osvojil ne le naziv zlatega, ampak tudi diamantnega maturanta. Za kako ozko sito gre, povedo podatki (vir: RIC, objava MIZŠ), da je na letošnjem spomladanskem roku splošno maturo opravljajo skupno 6.183 slovenskih dijakov, od katerih jih je 236 (3,82 %) doseglo med 30 in 33 točk (zlati maturanti), le 8 (0,13 %) pa vseh 34 točk (diamantni maturanti). Ker je Sašo Domadenik informacijo o tem, da je dosegel vse točke, prejel pozno (konec avgusta, torej že po zaključku grafičnega oblikovanja tokratnih Novic, a vseeno dovolj hitro, da smo še lahko naredili spremembo in to razveseljujočo, spodbudno ter vsekakor širše pomembno novico 'stiščali' v glasilo še pred začetkom njegovega tiskanja), nam čas in razpoložljivi prostor – žal – nista dopuščala, da bi že za poletno-jesensko branje pripravili in objavili daljši pogovor z diamantnim maturantom. Vsekakor pa se bomo potrudili, da boste lahko o tem, zaradi česar je sam zelo vesel, njegova družina pa seveda nadvse ponosna, več brali prihodnjič.

Sašo Domadenik, letošnji diamantni maturant, z medaljo s fizikalne olimpijade v Tel Avivu; julija 2019 Foto: Igor Napast (Večer)

Sašo, srednji otrok petčlanske družine (ima starejšo sestro Katjo in mlajšega brata Matica), je imel nekaj dni pred začetkom maturitetnih preizkušenj smolo – zlomil si je namreč desnico, s katero piše. Zaradi te nesrečne okoliščine je bilo njegovo opravljanje mature (na osnovi odobrene vloge) nekoliko drugačno; pri reševanju nekaterih nalog je moral imeti spremljevalca, pri drugih predmetih pa je lahko pisal na računalnik; prav zaradi Želimo vam prijetno branje!

Sašu Domadeniku torej še enkrat iskreno čestitamo in verjamemo, da bo blestel tudi kot skorajšnji študent Elektrotehniške fakultete v Ljubljani. Simona ANTOLIČ, urednica

Svet in usoda omogo~ita pot ljudem, ki natan~no vedo, kam želijo iti. (Ralph Waldo Emerson)

17


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

NAŠI POSLOVNI PARTNERJI IN DRUGI ZA VAS CENTER ZA POMO^ NA DOMU MARIBOR Ponujamo roko pomo~i na domu Živimo v času, ki zaradi hitrega tempa življenja narekuje nenehne spremembe in prilagajanja in ki istočasno pomeni dodatno obremenitev za posebej ranljive skupine, kamor uvrščamo tudi starejše ljudi. Starost je obdobje, ki s seboj prinaša spremembe - v navadah, v življenjskem slogu in v potrebah. Na Centru za pomoč na domu Maribor se trudimo, da skupaj z uporabniki in njihovimi svojci soustvarjamo boljšo prihodnost in kakovostnejše življenje za starejše tudi v občini Rače-Fram, kjer imamo trenutno 44 uporabnikov pomoči na domu ter 10 oseb, ki so vključene v program družabništva (slednje se izvaja kot program javnega dela).

Ena izmed zadovoljnih uporabnic pomoči na domu v občini Rače-Fram, ki je vključena v program družabništva; v sklopu slednjega je nastal tudi pričujoči posnetek

Želje starejših so, da v okviru domačega okolja vzpostavijo nove oz. ohranijo obstoječe socialne stike in da ostanejo čim dlje aktivni. In prav tu je naše poslanstvo. Želimo si, da bi večina starejših z našo pomočjo lahko ostala čim dlje v svojem domačem okolju, kjer se počutijo najbolj varne in kjer bodo lahko ohranjali lastno identiteto ter še naprej razvijali lastno vrednost. Ker pa Center za pomoč na domu Maribor ne pomeni zgolj neposrednega izvajanja oskrbe na domu (kaj ta zajema, lahko preberete na straneh 10-11; op. ured.), že celo poletje intenzivno pripravljamo novosti za naše uporabnike, njihove svojce in tudi ostale, ki sicer pomoči na domu še ne potrebujejo, potrebujejo pa morda podporo, svetovanje ali pomoč pri kakšnem opravilu. Nekaj od teh novosti bomo realizirali že to jesen. Storitev pomoči na domu želimo približati specifikam in potrebam ljudi na posameznem terenu. V dogovoru z Občino Rače-Fram bomo mesečne sestanke koordinacije s socialnimi oskrbovalkami s sedeža Centra za pomoč na domu Maribor preselili v občinske prostore, kjer bomo neposredno dosegljivi zainteresiranim občanom. V septembru bomo začeli tudi s prostovoljstvom; za kakovostno življenje je potreb18

no sožitje različnih generacij. Ob tem bomo sodelovali z različnimi šolami in tudi s posamezniki, ki želijo starejšim ljudem popestriti dneve in pričarati nasmehe na njihove obraze. Vse zainteresirane, ki bi želeli postati prostovoljci Centra za pomoč na domu Maribor, vljudno vabimo, da se nam pridružijo. Verjamemo, da lahko skupaj delamo spremembe na bolje. Od junija letos na našem centru deluje tudi demenci prijazna točka, v okviru katere osebam z demenco, njihovim svojcem ali samo osebam, ki jih to področje zanima, nudimo svetovanje, podporo in jih želimo predvsem opolnomočiti v novo nastali situaciji, kjer se po večini ne znajdejo najbolje. Jeseni bomo začeli z izvajanjem delavnic za osebe z demenco, ki bodo raznolike in usmerjene v ohranjanje samostojnosti, lastne vrednosti in občutka sprejetosti.

Z našo pomočjo lahko starejši dlje časa ostanejo v domačem okolju

Uporabnikom pa že danes ponujamo tudi brezplačno izposojo knjig iz lastne knjižnice. Po vnaprejšnjem dogovoru s socialno oskrbovalko ali družabnico oz. zaposleno delavko na info točki (041/328-888) lahko uporabniki dobijo knjigo v izposojo na dom. Z našim delom in poslanstvom bomo tudi v prihodnje zagotavljali podporno pomoč tako, da bomo prisluhnili in upoštevali potrebe in želje naših uporabnikov, spoštovali možnost izbire in odločitve. Največjo odgovornost in zato priznanje za delo nosijo naše socialne oskrbovalke, ki s predanostjo in zavzetostjo v domove pomoči potrebnim prinašajo (poleg nujne pomoči) tudi upanje in varnost. Opravljanje poklica socialna oskrbovalka je izjemno plemenito delo, saj preda toliko osebnih, življenjskih in pozitivnih izkušenj, da ostanejo za vse življenje. Vsega tega ne bi uspeli realizirati brez dobrega sodelovanja z občinami, ki nas podpirajo pri tovrstnih odločitvah. Spoštovani, želimo si vašega sodelovanja, mnenj in predlogov, da bomo lahko z vami in za vas še boljši, kajti le z malimi koraki lahko delamo velike premike. Potrebujemo varne bližine, ki obnavljajo naše notranje moči in rojevajo nova zaupanja. mag. Barbara ŽGAJNER, direktorica CPND s sodelavkami in sodelavcem Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM MODRA DELAVNICA FRAM Mlade navdihujemo za znanost, tehniko in tehnologijo • Uspešno zaključili EU projekt

Za nami je več kot uspešno leto delovanja. V tem času smo uspešno zaključili 15 mesecev trajajoči EU projekt 'Vzpostavitev centra Modra delavnica - od poskusa do poklica', skupaj s partnerji Občino Rače-Fram, Orodjarstvom Gorjak in Zavodom SiOK. Na naših dejavnostih smo (s pristopom praktičnega poučevanja izven učilnic) z naravoslovjem, tehniko in robotiko navdušili veliko otrok, mladih in odraslih, kar kažejo tudi številke. Izvedli smo namreč kar 117 delavnic v Modri delavnici in 22 delavnic in tehničnih dni na šolah (za skupaj več kot 1300 otrok). Sodelovali smo z osmimi različnimi osnovnimi in dvema srednjima šolama, vedno bolj pa si želimo sodelovati tudi s podjetji naravoslovne in tehnične smeri.

Učenje z delom je učenje prihodnosti

Delavnica v vrtcu ob zaključku minulega šolskega leta

• Sodelujemo s šolama v občini

V OŠ Rače smo izvedli delavnice robotike z LEGO Education, arhitekture in konstruiranja zgradb, spoznavanja delovanja strojev in naprav ter spoznavanja mehanizmov. Učenci so bili zelo motivirani. Učenje z delom, kjer učenci aktivno povezujejo roke in možgane, je učinkoviti način učenja, ki otroke vedno pritegne v dejavnost. Za OŠ Fram smo pripravili tehnični dan v povezavi z Orodjarstvom Gorjak ter delavnice spoznavanja strojev in naprav z LEGO Education, računalniškega 2D in 3D oblikovanja, laserskega graviranja in rezanja, 3D tiska, programiranja in robotike, alternativnih virov energije (električni avtomobil) ter izdelovanja iz lesa.  Devetošolci so oblikovali idejo in nato z laserskim gravirnim strojem izdelali lončke za pisala, ki so jih na valeti podarili učiteljem.

• Sodelovanje s podjetji

Za tovarno Impol iz Slovenske Bistrice smo izvedli delavnice za otroke zaposlenih na njihovem dnevu družin. Otroci so sestavljali 3D modele, upravljali hidravlično robotsko roko, ki jo izdelujemo v Modri delavnici, programirali Lego robote.

Naravoslovje in robotika pritegneta otroke vseh starosti

Za podjetje Intera iz Ptuja smo prav tako pripravili delavnice za otroke zaposlenih. Sestavljanje in preizkušanje električnih vezij, izdelava robotskega vozila, ki ga je bilo mogoče programirati, postavljanje poligona za robota ter sestavljanje različnih konstrukcij je pritegnilo otroke in nagovorilo tudi njihove starše, ko so jih prišli pogledati. Želimo vam prijetno branje!

19


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM • Pogled naprej

Uspešno smo zaključili akcijo množičnega financiranja, kjer smo zbirali denar za pripravo programa tehničnih dni 'Robotika in umetna inteligenca v osnovni šoli'. Jeseni začnemo ta aktualen in privlačen program izvajati po šolah v Sloveniji. Prvič nas je (izvedbo naših programov) finančno podprla tudi Občina Rače-Fram. Tudi sami vidimo svoje poslanstvo pri soustvarjanju možnosti za otroke, mlade in odrasle v lokalnem okolju - tako v domači kot v sosednjih občinah. Veliko je priložnosti za navdihovanje mladih za tehnologijo, znanost, podjetništvo. Prepričani smo, da lahko v sodelovanju na lokalni ravni veliko prispevamo k razvoju širšega lokalnega območja. Redni tedenski programi, ki ji začenjamo septembra 2019, so že naš prispevek k razvoju otrok in mladih.

Pripravljamo naslednje programe: - Brihta (naravoslovje, tehnologija in matematika za otroke) (6-8 let), - Mladi znanstvenik (9+ let), - LEGO robotika (6-10 let), - Elektronika in robotika (11+ let), - Učimo se programirati! - za mlajše (7-10 let), - Učimo se programirati! - za starejše (11+ let), - Leonardo da Vinci (načrtuj in izdelaj iz lesa, uporabljaj 3D tiskalnik in laserski gravirni stroj) (10+ let), - Rubikova kocka in ostale uganke (9+ let), - Gimnastika (6-9 let). Med podjetji v lokalnem okolju pa še iščemo kakšnega donatorja, ki bi finančno podprl naše sobotne dvourne delavnice 'Znanost v soboto', na katerih bi radi otrokom omogočili brezplačno udeležbo.

Dobrodošli v Modri delavnici na Turnerjevi 107 v Framu (zraven gasilskega doma). Lahko pridete sami ali z otroki, z idejo za sodelovanje ali pa le na kratek klepet. Vsakega smo zmeraj zelo veseli. Kontakti: www.modra-delavnica.si, modra.delavnica@gmail.com, gsm: 040 395 951.

Darko ZAKELŠEK

SVIZEC ŠPORT d.o.o. Uspe{no zaklju~ili leto{nje poletno varstvo (tabor) za otroke ob~ine Ra~e-Fram Občina Rače-Fram je tudi letos prisluhnila potrebam staršev, katerih otroci med poletnimi počitnicami še ne morejo ali ne želijo biti sami doma. Pomoč je izkazala predvsem tako, da je v veliki meri subvencionirala vsebinsko zanimiv projekt poletnega tabora oziroma varstva za vse svoje mlade občane od šestega leta naprej (cena izvedbe tabora/teden je znašala 60 EUR, občina pa je za vsakega udeleženca prispevala 40 EUR, torej dve tretjini). Projekt poletnega varstva je bil v občini Rače-Fram prvič izveden lani. Že v startu se je izkazal za zelo dobrodošlega, otroci pa so bili nad njim več kot navdušeni. Občina je zato letos omogočila udeležbo še večjemu številu udeležencev (45), tabor pa je v Račah gostoval dobršen del poletnih počitnic. Potekal je od 8. julija do 23. avgusta 2019, torej polnih sedem tednov. Od ponedeljka do petka so od 8. do 16. ure (po predhodnem dogovoru lahko tudi že od 6.00 dalje) potekale različne vodene aktivnosti za otroke. Izvajalec programa je Svizec šport, ki v občini že nekaj let skrbi za športno aktivnost predšolskih in šolskih otrok, zato so imele tudi poletne vsebine močno športno noto. Program je tedensko vseboval tudi vsaj dva izleta, od katerih je bil eden namenjen kopanju. Vsak petek je bilo na sporedu medobčinsko srečanje, na katerem so se otroci iz različnih občin, ki so bili vključeni v poletno varstvo, pomerili med seboj v mnogih športih, športnih igrah ter vsakodnevnih aktivnostih v neposredni bližini šole. Letošnja novost je bil 'pižama party', ko so lahko vsi otroci noč s četrtka na petek prespali v šolskih prostorih.

20

Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Svizec šport je priložil veliko fotografij, ki jih je tudi po selekciji ostalo še za ves mini album: kopanje in vodne vragolije na Mariborskem otoku ter v bazenih Ruše, nogometno srečanje med udeleženci tabora iz občine Hoče-Slivnica in občine Rače-Fram, pižama party, dan na kolesih, zanimivo druženje z gasilci in pomerjanje njihovih uniform, različne športne igre, Sikaluzzo in tamkajšnje srečanje z živalmi, izlet z vlakom, kino predstava, pot v Ruše, krepitev kvartopirskih veščin, zapisovanje doživetij v dnevnik in še kaj – vse to je bil poletni tabor 2019 za udeležence iz občine Rače-Fram

Želimo vam prijetno branje!

21


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo otrokom, staršem, vsem animatorjem in Občini Rače-Fram za sodelovanje, OŠ Rače pa za vnovično odlično poskrbljeno prehrano za udeležence tabora ter nuden prostor za notranje aktivnosti.

V petek, 23. 8. 2019, ko smo z združenimi močmi tudi letošnji tabor privedli k uspešnemu koncu, smo se skupaj poveselili na zaključni prireditvi, ki sta jo za udeležence poletnega tabora iz občine Hoče-Slivnica (tam smo tabor letos izvedli že četrtič) in občine Rače-Fram finančno pokrili matični občini. Pod organizacijo dogodka, ki je potekal v Multišport Areni v Rogozi in v sklopu katerega sta župana dr. Marko Soršak in Branko Ledinek nagovorila prisotne ter izrazila zadovoljstvo nad izvedbo tabora, se je podpisala Občina Hoče-Slivnica, ki je imela srečno roko tudi pri izbiri nastopajočih gostov (Kreativ). Kot se za slavje spodobi, za piko na i na koncu uradnega dela ni manjkala niti torta, s katero smo se z veseljem posladkali. Ker je kalorije potrebno skuriti, so nato najvztrajnejši otroci starše prepričali, da so prizorišče družno zapustili šele tedaj, ko je na poznopoletni dan padla že trda tema in so se mladi nadobudneži že utrudili od aktivne igre na napihljivih igralih. Prireditev ob zaključku poletnega tabora je bila tudi priložnost za vrnitev odraslih v otroštvo ter za druženje in fotografiranje s prikupno maskoto svizca, kar sta izkoristila tudi Branko Ledinek in mag. Zorica Zajc Kvas, župan Občine Rače-Fram in direktorica tamkajšnje OU

Se vidimo naslednje poletje. Mi že komaj čakamo! 22

Vid KAJNIH, direktor Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

AKTUALNO - v razmislek na za~etku novega {olskega leta Poleti spodbujena, da kot članica uredništva Novic iz profesorskih vrst napišem kaj o tem, kako (kot sedaj že kar dolgoletna učiteljica na OŠ Fram) vidim aktualna dogajanja na področju šolstva in odnose na relacijah otrok-starši-šola v vrtincu današnjega časa, je nastalo razmišljanje, ki sledi. Zapis, čeprav mestoma najbrž deluje precej kritičen, je v resnici izključno dobronameren. In globoko osebno moj. Ne glede na dejstvo, da so načela in ravnanja med ljudmi drugačna, bom vesela, če ga boste prebrali in se morda nad čem zamislili, se v čem prepoznali in našli kak koristen napotek. Z januarjem obrnemo nov koledarski list, s septembrom pa odpremo nova vrata ali stopimo stopnico višje. Vstop v novo šolsko leto je čas pridobivanja novih prijateljev, spoznavanja, prilagajanja, sožitja, predvsem pa resnega dela in odgovornosti. A slednjemu bi se večina najraje izognila, kot je pokazala nedavna starševska gonja proti ukinitvi vsakovrstnega ocenjevanja in preverjanja, ker je naša mladež preobremenjena. Verjamem, da je, a ne s šolo, marveč s starši (nekaterimi), ki vedo, kaj je za njihovega otroka najbolje: svoboda (in pravice) brez odgovornosti, egoistično življenje ne oziraje se na družbo in ljudi okoli sebe, trošenje brez dela (in na tuj račun) ter čakanje, da ti cilj in smisel prideta naproti. Pri tem pa je dobro imeti še grešnega kozla – naše šolstvo, učitelje, ki smo svoje prvobitno poslanstvo prav zaradi takega mišljenja že zdavnaj izgubili (beri: zapravili zaradi udinjanja vsesplošnemu mnenju). Peticije, pritožbe in kritike, ki vsakodnevno bombardirajo naše ministrstvo (kot tudi vodje različnih vzgojno-izobraževalnih ustanov), bi morale biti na podlagi zdrave pameti in nenazadnje suverenosti zavrnjene vsaj v devetdesetih odstotkih, a je vsaka obravnavana z vso resnostjo, ob najemanju drage pravne podpore, ki s členi in paragrafi razlaga in utemeljuje resnost prekrška in temu sledeče sankcije. Zaskrbljeni starši se zelo bojijo številk in ocen, ki so subjektivne in nerealne ter otroku zbijajo samozavest. Če je temu res tako, zakaj pa je vsako leto več odličnjakov in nadarjenih otrok, pri katerih se odkrivajo vsa mogoča področja, da bi le prepoznali sposobnosti in unikatnost vsakega posebej? Včasih temu ni bilo tako in otroci sploh nismo bili obremenjeni s tem, kaj kdo je, marveč je v šoli in družbi veljalo eno samo pravilo: Kar seješ, to žanješ. Dobra ocena ne pade z neba, temveč je zanjo potrebno kaj storiti – otrok sam, ne pa ambiciozni starši, ki želijo imeti genije na vseh področjih, saj otrok ne samo da mora biti dober športnik, temveč tudi poliglot in še umetnik povrhu. Celo Einstein je bil negativen pri matematiki in fiziki, v sodobni šoli pa učenec ne sme dobiti slabše ocene niti pri umetnostni vzgoji. Z nostalgijo se spomnim na ZU-, U- in MU-je v mojih časih, ob njih sem se s svojimi minimalnimi risarskimi sposobnostmi pri likovni vzgoji (takrat se je tudi likovno vzgajalo, a novodobni trendi so ime spremenili v umetnost, saj se to sliši bolj učeno) vsaj počutila uspešno. Želimo vam prijetno branje!

Bila sem v zlati sredini, kot večina socialistične mladine. Več si nisem zaslužila in sem se tega zavedala, ker smo bili takrat prizemljeni in imeli realna pričakovanja. Danes bi dobila dobro dvojko. Sploh si ne predstavljam, kako bi to ranilo moj ponos. Bogve, če bi lahko pristala v učiteljskih vrstah?! September pa je tudi Slomškov mesec. Ta veliki mislec in borec za slovenski narod in jezik se je že pred dvesto leti spraševal: »Kam greš, mladenič, mladenka?« Kaj bi se šele danes ...? V napotkih za mlade je jasno povedal, da je k očetu ozka pot, a široka v pogubo, zato potrebujejo umno in izkušeno vodstvo. Če parafraziram: uspeh kot posledica truda in garanja je naporen in dolgotrajen, predajanje užitkom pa teče hitro in kot po maslu. Zato se ne gre čuditi mladim, ki raje izbirajo udobnejšo in lepše tlakovano cesto. Med drugim je izpostavil: »Kdor hoče prav srečno živeti, mora modro glavo pa žlahtno srce imeti.« Takšno kombinacijo dandanes že redko srečaš. Kakorkoli že: dejstvo je, da sodobnejši čas – poleg vsega dobrega in naprednega – predvsem otrokom in celotni mladi populaciji ponuja tudi več zmede, silno različnih kažipotov ter vsakodnevno nastavlja veliko neželenih, nevarnih pasti. Slomšek se je tovrstnih nevarnosti zavedal že pred dvema stoletjema in spisal sedem prošenj materam in očetom v skrbi za zdrav slovenski narod – s priporočili, da otroci čim več svojega prostega časa preživijo zunaj, izven štirih sten; svež zrak in dobra družba naj jim bosta zdravilo, ne pa kratkotrajne materialne stvari. Starši jim naj dajo ljubezen, dobre nasvete in jim, če je potrebno in v skrajni sili, tudi z uporabo trde roke privzgojijo poštenje in sramežljivost. Njegove besede dajo misliti, zato staršem, vzgojiteljem in skrbnikom polagam na srce: strah, izguba in pomanjkanje nikakor niso slabost, temveč prednost v razvoju vsakega človeka. Kajti: le kako bo otrok občutil veselje, če ne pozna žalosti? Kako se naj sooča z bolečino, če je vajen le udobja in ugodja? Čemu bi se nečesa razveselil, če ne pozna hrepenenja? Po čem lahko stremijo sodobni otroci, ki želja niti ne izustijo, pa so že uresničene? To je vprašanje, na katerega so znali odgovoriti pred dvesto leti, danes pa ob vsej sodobni tehnologiji (ali morda prav zaradi nje) ostaja brez odgovora. Pa čim prijetnejše in uspešnejše novo šolsko leto vsem mladim nadobudnežem, njihovim staršem in učiteljem – ob zavedanju, da vsi nis(m)o geniji, vsi pa moramo imeti priložnost (da ne rečem dolžnost) iz sebe potegniti največ, kar zmoremo, in pravico, da nam tisti, ki jim je mar, pri tem v mejah mogočega pomagajo, nas spodbujajo in stojijo ob strani. Čeprav kdaj tega na kratki rok morda ni videti, drži kot pribito, da se prizadevnost dolgoročno vselej izplača in obrestuje. Pri tem se zdi manj pomembno, na katerem področju, kajti verjamem, da smo vsi za nekaj bolj sposobni, bolj nadarjeni kot drugi. Prav tako ne gre pozabiti, da slabe navade in razvade rojevajo slabe rezultate in so spajdašene z zlom, vse dobro pa vodi v srečo in lepo prihodnost. In prav slednje vam želim! Vse dobro! Simona NAPAST 23


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

I[^EMO DOBRE PRAKSE PO SVETU:

24

Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Vir. DELO, 14. 8. 2019

Dolgotrajna oskrba na Finskem

Želimo vam prijetno branje!

25


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

POGOVOR z ravnateljem OŠ Fram Leto dni ravnateljevanja mag. Damjana Ga{pari~a v OŠ Fram Po izvedenem postopku, ki ga za imenovanje ravnateljev osnovnih šol določa zakonodaja na tem področju, je v drugi polovici lanskega avgusta, praktično pa predvsem z začetkom šolskega leta 2018/19, po upokojitvi dotedanje ravnateljice Eme Maver, vajeti vodenja OŠ Fram prevzel mag. Damjan Gašparič. To informacijo smo tedaj objavili tudi v našem glasilu, sočasno pa najavili, da novega prvega moža framskega vzgojno izobraževalnega in varstvenega zavoda kaj več povprašamo tedaj, ko bo nekoliko lahkotneje zadihal, se 'utiril' v novo okolje in se v praksi pobliže seznanil z nalogami ter obveznostmi, ki jih prinaša vloga, ki si je je želel (glede na njegovo prijavo na razpis za ravnatelja) in v kateri se je nato tudi dejansko znašel (glede na njegovo kasnejše imenovanje na to delovno mesto). Se lahko, prosim, našim bralcem na kratko predstavite? Po rodu prihajam iz Kobilja. To je srednje velika vas ob madžarski meji. Tam sem obiskoval vrtec in osnovno šolo. Gimnazijo sem obiskoval v Murski Soboti, študiral pa sem v Ljubljani na Pedagoški fakulteti in postal profesor fizike in tehnike. Podiplomski magistrski študij fizike sem opravil na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru. Lahko še malo pokukamo v vaše zasebno življenje? Kje živite, imate družino, koliko let štejete? Imam družino in ta je zame tudi najpomembnejša, zato skušam z njo preživeti čim več časa. Z ženo in hčerko trenutno stanujemo v Velenju. Približujem se 45. letu starosti.

Glede na to, da ste pedagoško delovali na različnih koncih Slovenije – prekmursko, osrednjeslovensko, zdaj štajersko področje – me zanima, ali opažate kakšne očitnejše razlike med njimi, kar zadeva delo, navade, odnose, pa ne nazadnje tudi opremljenost šol ipd.? V Prekmurju sem opravljal učiteljski poklic na majhnih šolah, saj nobena od njih ni imela več kot sto učencev. Ker so bile šole majhne, je bilo v razredih redkokdaj več kot deset učencev. Na večji šoli v osrednji Sloveniji je bilo vse ravno obratno - velika šola, velik kolektiv, veliki razredi. Osnovna šola Fram je srednje velika šola, uvrstimo jo lahko nekje med mojimi prejšnjimi šolami v Prekmurju in veliko šolo v osrednji Sloveniji. V osnovi pa so vse šole, na katerih sem poučeval, vaške šole, glede tega med regijami ne vidim velikih razlik. Tudi opaznejših razlik med delovanjem šol na različnih koncih Slovenije ni. Opremljenost šol ni toliko odvisna od tega, kje, v kateri regiji je šola. Vsako geografsko območje ima tudi svoje značilnosti, ki pa jih je težko opisati v nekaj vrsticah. Pri delovanju šol je pomembno to, kako celoten kolektiv z ravnateljem deluje, kakšno je sodelovanje šole z občino kot ustanoviteljico. Z veseljem lahko rečem, da je opremljenost naše šole in vrtca zelo dobra. Vsekakor je Osnovna šola Fram, kljub temu, da pouk poteka v starejši zgradbi, zelo dobro opremljena; v vsaki učilnici je interaktivna tabla, računalniška učilnica je v celoti opremljena z novimi računalniki, imamo omrežje EDUROAM, v kratkem pa bomo priključeni tudi na optično omrežje. Vrtec in objekt Turner sta novi, sodobni zgradbi, ki sta narejeni po najnovejših standardih.

»Družina mi daje energijo, da se spopadam z izzivi vsakdanje družbe in z zahtevami delovnega mesta,« pravi ravnatelj OŠ Fram

Kaj pa vaše dosedanje (predhodne) zaposlitve? Moje prvo delovno mesto je bilo na Dvojezični osnovni šoli Dobrovnik. Opravljal sem delo učitelja fizike in tehnike, delovno obvezo sem dopolnjeval na sosednji Dvojezični osnovni šoli Genterovci in kasneje tudi na OŠ Kobilje. Nekaj časa sem bil zaposlen tudi na Gimnaziji Ormož. Pred desetimi leti sem dobil zaposlitev na OŠ Janka Kersnika Brdo, v občini Lukovica. Ob delu sem, v sodelovanju z razvojno agencijo Sinergija, izvajal računalniške tečaje za odrasle. 26

Otvoritev novih šolskih prostorov v objektu Turner je bila ena od prvih pomembnih dejanj mag. Damjana Gašpariča na delovnem mestu ravnatelja OŠ Fram; na posnetku z Brankom Ledinekom, županom Občine Rače-Fram (21. 9. 2018)

Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Lahko torej rečem, da je opremljenost naše šole in vrtca na visokem nivoju. Kaj vas je prvenstveno vodilo k odločitvi, da kandidirate za ravnatelja in to relativno daleč od doma, v OŠ Fram? Zaradi demografskih učinkov je na prekmurskih šolah bilo vedno manj učencev. To je imelo za posledico tudi manjše potrebe po učiteljih. V osrednji Sloveniji so rabili učitelje mojega profila in tako sem dobil zaposlitev tam. Z leti pa je v meni začela rasti želja, da postanem ravnatelj, obenem pa sem želel priti malo bližje Prekmurju. Razpisov za moje delovno mesto (učitelja fizike in tehnike) na področju vzhodne Slovenije še vedno ni bilo, zato sem pričel spremljati razpise za ravnatelja osnovne šole. OŠ Fram sem videl kot pravo priložnost, na predstavitvah sem se uspel dobro predstaviti in pridobiti zaupanje sveta zavoda OŠ Fram. In sedaj sem tu. Kako se spominjate prihoda v OŠ Fram – kakšni so bili vaši prvi vtisi (pozitivni, negativni), dileme, težave, kako so vas sprejeli sodelavci? Prvič so me zaposleni na OŠ Fram spoznali na predstavitvi kandidatov za ravnatelja. Že takrat sem imel občutek, da so me dobro sprejeli. Prvi dnevi na novem delovnem mestu so bili težki, saj je bilo zame vse drugače kot prej. Prišel sem v novo okolje, kjer nisem poznal nikogar, novo je bilo tudi delovno mesto in zato drugačen način dela, velika odgovornost. S podporo zaposlenih mi je bilo z vsakim dnem lažje. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem zaposlenim za pomoč in podporo na začetku mojega mandata. Zelo dobro sodelujem tudi z ravnatelji sosednjih šol. Se vam zdi razlika med poučevanjem in ravnateljevanjem velika in če, v čem najbolj? Biti ravnatelj je mnogo težje. Je zelo zahtevna in naporna služba. Kot ravnatelj se vedno vprašam, kaj je dobro oz. najboljše za šolo, za posamezen razred ali za posameznega učenca. Na stvari gledam širše kot prej, vedeti moram vse, kar se na šoli dogaja. Delo je sedaj precej drugačno, bolj raznoliko.

Mag. Damjan Gašparič za to mizo v OŠ Fram preživi veliko časa

Moja glavna skrb kot učitelju je bila, da otrokom učno snov čim bolj približam, da vidijo smisel tega, zakaj se nečesa morajo učiti. Želimo vam prijetno branje!

Katerih pet pridevnikov najbolj opredeljuje vaš značaj, vašo osebnost? Pošten, preudaren, natančen, vljuden, zahteven. Katere človeške in strokovne lastnosti so vaše vodilo pri ravnateljevanju? Kaj se vam zdi v vaši sedanji vlogi najpomembneje? Ravnatelj mora biti predvsem človeški, skrben, imeti mora čut za sodelavce, za dobre odnose med ljudmi. Zaupati mora v sposobnosti drugih, jih pri delu podpirati, obenem pa tudi zahtevati, da se stvari izpeljejo tako, kot je treba. Ravnatelj mora vedeti ogromno stvari iz ogromno različnih področij, zato mora biti vedno pripravljen delati, iskati, spraševati in se na koncu tudi odločiti. Kako bi ocenili svoje prvo leto ravnateljevanja, kakšni sta povezava in odnos s kolektivom, starši, učenci in širšim okoljem? Menim, da je bilo prvo leto ravnateljevanja dobro, čeprav vem, da bi marsikatero zadevo lahko izpeljal bolje. Trudim se izboljševati na vseh področjih, prizadevam si, da ne delam razlik med ljudmi, da so moji odnosi z drugimi korektni. Najbolje lahko o mojem delu sodijo drugi. Kakšna sta po vašem mnenju dobra, kakovostna šola in vrtec ter kakšen dober, kakovosten učitelj, vzgojitelj? Kakovostna šola in tudi kakovosten učitelj, vzgojitelj je tisti, ki te pripravi na vsakdanje izzive tako, da se v njih uspešno znajdeš. Tu ni pomembna oprema šole, njena velikost, starost učiteljev ..., ampak to, da razvijamo medsebojno zaupanje, kar je pri našem delu ključnega pomena. Kako vidite naš šolski sistem (zakonodajo, predmetnik ipd.), kaj je po vašem mnenju v njem dobrega in kaj bi morda veljalo spremeniti in zakaj? Šolski sistem je v Sloveniji dober. Učenci v osnovni šoli pridobijo veliko različnih znanj, učijo se tujih jezikov, glede na lastne interese se lahko odločajo med mnogimi izbirnimi predmeti. Učenci višjih razredov imajo v predmetniku zelo veliko število predmetov, ki se vsi ocenjujejo, kar je za marsikaterega učenca naporno in tudi stresno. Zato se marsikdo ozira nazaj k osemletki, ko je bilo mnogo manj predmetov, ki so se ocenjevali s številčnimi ocenami. Marsikatere težave so globalne in se pojavljajo pri otrocih po celem svetu. Otroci berejo manj knjig, imajo manjše ročne in telesne sposobnosti. Te težave bomo težko rešili z dodajanjem ur v predmetnik. V šolskem sistemu je glede zakonodaje zelo veliko različnih predpisov, ki urejajo posamezna področja, ki jih ne razumejo ali interpretirajo vsi enako. Kako vi vidite povprečnega učenca današnjega časa? Kakšen je, kakšne učne, vedenjske in siceršnje lastnosti ima? Povprečen današnji učenec je mnogo zahtevnejši kot so bili učenci včasih. Ko sem pred več kot 30 leti sam obiskoval osnovno šolo, smo mirno, brez besed in včasih tudi brez spraševanj poslušali učitelje, ki so pisali na ta27


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Kaj je po vašem mnenju večje jamstvo za dosego učnih, poklicnih, delovnih, življenjskih ciljev: nadarjenost ali pridnost? Oboje je nujno potrebno, da dosežemo zastavljene cilje. Biti nadarjen pomeni, da z manj truda dosežemo enak rezultat kot nekdo, ki mora za dosego cilja več delati. Je pa velikokrat tako, da nadarjeni ne izkoristijo vseh potencialov. Pomembno je, da vsak posameznik prepozna, na katerih področjih je nadarjen in to uskladi s svojimi interesi. Kaj po letu dni ravnateljevanja v OŠ Fram vidite kot vaš največji dosežek in kaj je morda tisto, kar ste/ bi želeli, pa (še) niste uspeli udejanjiti in si boste za to prizadevali v prihodnosti? To, da zaposleni z veseljem prihajajo v službo in zato dobro poučujejo, da se otroci počutijo varne in da je tudi sodelovanje s starši na visokem nivoju. Vidim še veliko področij, kjer bi se dalo stvari izboljšati in verjamem, da bomo s kolektivom, z učenci in širšo skupnostjo te izboljšave dosegli.

Leto 1969

Ali ste zadovoljni z materialnimi pogoji za delo, sodelovanjem in posluhom za vaše potrebe s strani Občine Rače-Fram kot ustanoviteljice zavoda? Občina Rače-Fram kot ustanoviteljica zavoda nam nudi vse potrebno, kar šola, skupaj z vrtcem, rabi za nemoteno delo. Veliko sodelujemo in se dogovarjamo, občina poka-

"Kakšne ocene so to?"

že veliko posluha za izboljšanje materialnih pogojev, za investicije, skrbi za financiranje nadstandardnih programov. Občina velikokrat ugodi tudi našim dodatno izraženim potrebam, željam, prošnjam (npr. majice za pevski zbor), zato vidim to sodelovanje kot izredno dobro. Ste imeli v preteklosti in/ali imate sedaj kakšnega vzornika, ki vas posebej navdihuje in mu želite slediti in če, kdo to je in zakaj ga cenite? Posebnega vzornika nikoli nisem imel. Zanimal sem se za mnoga področja, bral knjige, poslušal glasbo sedemdesetih, spremljal sem šport, vendar nisem imel svojega poimenskega idola, vzornika. Še sedaj pa vedno pa rad prisluhnem nasvetom in mnenjem ljudi, za katere vem, da mi želijo dobro in jim zaupam. Obstaja kak pregovor, ki vam je posebej blizu? Nam ga zaupate? Obstajajo modrosti, ki z malo besedami veliko povedo. Poskušam se držati pregovorov: »Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri,« pa »Ne stori drugim tistega, česar nočeš, da drugi storijo tebi« in »Daj vsakemu dnevu možnost, da bo najboljši v tvojem življenju.« Kaj je tisto, kar vas na mestu ravnatelja morda navdaja z bojaznijo? Pri svojem delu sem vesten in odgovoren, zato pretirane bojazni ne čutim, saj vse, kar delam, počnem v prepričanju, da delam dobro, v skladu s predpisi. Kaj v novem šolskem letu prvenstveno želite učencem, kaj njihovim staršem, vašim sodelavkam in sodelavcem in kaj sebi ter zavodu, ki ga vodite? Vsem želim uspešno šolsko leto. Učenci, pridobite si delovne navade, spoštujte pridobljeno znanje in sposobnosti, ustvarjajte prijateljstva in pomagajte si med seboj. Starši, podpirajte svoje otroke, stojte jim ob strani in jim zaupajte. Sodelavkam in sodelavcem želim, da bi dobro sodelovali in da bi OŠ Fram – od najmanjših v vrtcu do devetošolcev – bila ustanova, kjer se kakovostno dela in se dosegajo zavidljivi uspehi. Pripravila: Simona ANTOLIČ

"Kakšne ocene so to?" "Kakšne ocene so to?"

Leto 2019

blo, nam tu in tam pokazali kakšne diapozitive ali kratek film, učbeniki so bili nezanimivi, skoraj brez slik, pa še te so bile v glavnem črno-bele. Sedanji učenci so vajeni računalnikov, interaktivnih gradiv, sodobnih učbenikov. Učitelj se mora zelo potruditi, da snov predstavi učencem tako, da se ne pričnejo dolgočasiti in da ne postanejo preglasni. Zdajšnji učenci več sprašujejo, so glede računalnikov bolj spretni, pri ročnih spretnostih pa zaostajajo za svojimi predhodniki. Učenci lahko podatke poiščejo po internetu, prelistajo spletni učbenik. Učenci so sedaj deležni ogromnega števila informacij in zunanjih dražljajev. Zato se mnogi težko spravijo k učenju, saj jih mnogo bolj pritegnejo računalniške igrice in mobilni telefoni, ki omogočajo dostop do priljubljenih družbenih omrežij in najrazličnejših drugih vsebin.

V petdesetih letih se je tudi v šolah in družinah marsikaj spremenilo ...

28

Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

LOKALNE MINI IN MAKSI ZANIMIVOSTI V na{i ob~ini živi svetovni prvak! Tim Gajser letos ponovno (drugič) dokazal, da je najboljši motokrosist sveta v prestižnem razredu MXGP • Spomnimo …

Pisala se je nedelja, 18. 8. 2019, ko so se motokrosisti elitnega razreda na 15. dirki te sezone svetovnega prvenstva MXGP pognali na prvo vožnjo po progi v italijanski Imoli. Med spretnim in že na prvi pogled adrenalina polnim manevriranjem po razbrazdanih ovinkih čedalje bolj prašnega in razritega terena, seveda pa tudi med vratolomnimi skoki po zraku, je s Hondinim motorjem Motokrosist Tim Gajser – številnim gledalcem, med katerimi je bilo tudi lepo število slovenskih (z majicami svetovni prvak in človek z veliko začetnico v izstopajoči in prepoznavni barvi jajčnega rumenjaka, v kombinaciji z rdečo), dih jemal tudi tekmovalec s kombinezonom št. 243, ki letos v motokrosističnem svetu dobesedno pometa s sicer vse prej kot maloštevilno in tudi vse prej kot lahko konkurenco. Seveda, beseda je o Timu Gajserju, ki je, po zaslugi letošnjih fenomenalnih rezultatov (že doslej se je kar devet krat, od tega sedem krat zapored, na posameznih dirkah povzpel na zmagovalno stopničko, le na tekmovališču v Mantovi pa se ni uvrstil med prve tri), upravičeno pričakoval, da bo naslov svetovnega prvaka dokončno oddan že tri dirke (te bodo na Švedskem, v Turčiji in na Kitajskem) pred zaključkom te rekordne in v vseh ozirih fenomenalne športne sezone. In res! Peto mesto (kljub padcu!) po prvi in drugo po drugi vožnji ga je v Imoli v končnem seštevku dirke pripeljalo na 3. mesto, kar pa je zaradi neulovljivega naskoka pred tekmeci (zbral je namreč že 664 točk, trenutno drugi - Švicar Jeremy Seewer in tretji - Francoz Gautier Paulin, pa jih imata 183 oz. 224 manj in bi znal biti boj med njima še zanimiv) več kot zadoščalo za letošnjo skupno zmago. In ta, čeprav je tokratno lovoriko osvojil še kot 22-letni mladenič (rojen 8. 9. 1996), ni njegova prva; leta 2015 je namreč postal svetovni prvak v razredu MX2, leto za tem (v njegovi prvi sezoni v razredu MXGP) pa je prvič osvojil naslov svetovnega prvaka v elitnem razredu. Pred kratkim je ta velik uspeh, ki je bil tudi najpomembnejši cilj sezone, ne le ponovil, temveč ga že doslej nadgradil, čeprav sezona (v času priprave tega zapisa, to je 24. 8. 2019, tik pred predpredzadnjo letošnjo dirko) še traja in lahko vražji Štajer'c na motorju poskrbi še za kak rekord (že zdaj je, denimo, naš Tim najmlajši dirkač Honde s tremi naslovi prvaka in rekordnim nizom zaporednih zmag v eni - letošnji sezoni). Čeprav bi torej Tim teoretično lahko bil do konca sezone neobremenjen, je v praksi več kot očitno, da ne namerava popustiti in zaspati na letošnji že osvojeni lovoriki, da mu motivov za nadaljnjo tekmovalnost na stezah za motokros ne manjka, da namerava vztrajati pri zavzetih treningih in zmagovalni viziji, da ne želi razočarati svojih številnih in zvestih navijačev, ki jim je hvaležen za vso podporo, ki, kot vemo, daje pomembno dodatno motivacijo slehernemu športniku.

Tim Gajser v vlogi, kjer je najboljši na svetu (vir fotografij: več spletnih naslovov)

Želimo vam prijetno branje!

29


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Skratka, Tim je letos dobesedno 'eksplodiral' in se podpisal pod zmage v Belgiji, v Indoneziji – na VN Azije, še enkrat v Indoneziji, pa v Nemčiji, Latviji, Rusiji, Franciji, na Portugalskem in v Italiji (Trentino). Kot vemo, preteklo leto ni bilo 'njegovo' (posledica poškodbe), leta 2017 je zmagal tri krat (Švedska, Mehika, Argentina), medtem ko se je leta 2016, ko je prvič postal svetovni prvak v kraljevskem razredu, kot zmagovalec posameznih dirk vrnil iz Katarja, Argentine, Mehike, Latvije, Španije, Velike Britanije in Lombardije. Če ste (kot avtorici tega prispevka in prav gotovo še marsikdo) v dneh po najnovejšem velikem slovenskem športnem uspehu svetovnega formata tudi vi brskali po spletu in od 'strička Googla' želeli izvedeti čim več o Timu Gajserju, potem vam zgoraj navedeno večinoma ni neznanka. Še več: prav gotovo poznate vzpone, padce, ponovne vzpone, trnovo in vijugasto pot ter kruto usodo Timovega očeta Bogomirja in posledično njegove celotne družine, ki jo je globoko pretresla in zaznamovala tragična nesreča Timovega starejšega brata Žana, ki je, star šele dve leti, na progi za motokros umrl leto dni pred Timovim rojstvom. In potemtakem si najbrž lahko predstavljate, koliko silne življenjske energije, levje moči, neukrotljive strasti, brezpogojne vere, najgloblje ljubezni (in še česa) do nekega športa mora biti v človeku, da niti najhujša tragedija ne zamaje, kaj šele prekine njegovih motokrosističnih sanj!? (v branje priporočamo zapis – link: https://www.delo.si/prosti-cas/bog-mi-je-dal-najtezjo-zgodbo-a-tudi-moc-da-prezivim.html). In v tej žalostni okoliščini tiči tudi 'skrivnost' Timove tekmovalne številke 243: gre za dan in mesec Žanovega rojstva: 24. 3. Čeprav Tim Žana ni poznal, ga, kot je izjavil za medije, navdaja občutek, da ga brat nenehno spremlja. In tako tekmuje ter zmaguje tudi zanj. V luči tega je mogoče še bolj razumeti tudi Timovo nepopisno veselje po osvojitvi novega kariernega uspeha - naslova svetovnega prvaka 2019.

(vir fotografij: internet)

»Zadnje tri kroge sem se komaj vozil. Le še čakal sem ciljni zamah. V zadnjem krogu sem pozdravil vse navijače. Noro je bilo, bakle so gorele. Ves film se mi je odvil. Slabi trenutki so prišli naprej in takrat sem se zavedal, kaj vse sem dal od sebe. Srce. Vesel sem, da se je trdo delo poplačalo in da nam je uspelo,« je po zmagi za STA povedal novi slovenski športni junak. Ker je bil, ko so v Imoli želene sanje postale resničnost, Tim seveda zelo oblegan s strani 'sedme sile' ter oboževalcev in oboževalk (še sreča, da slednje vedo za njegovo resno zvezo), ob tem pa z mislimi najbrž vsaj podzavestno tudi že pri tekmovalnih izzivih, ki njega in njegove motokrosistične kolege/tekmece še čakajo pred uradnim zaključkom aktualne sezone, smo iz uredništva naših Novic ostali v ozadju in vanj nismo drezali še mi. Ni pa izključeno, da se, dokler bo ta športna zvezda tako bleščeče sijala, kdaj v prihodnosti ne 'postavimo v vrsto' za kak intervju z njim. (Podatke iz več virov zbrala in jih v pričujoče besedilo strnila drugopodpisana avtorica članka)

• Na evforičnem sprejemu na Trgu svobode v Mariboru tudi mi ponosno čestitali Timu

Pisal se je torek, 27. 8. 2019. Dan se je počasi prevešal v večer, ko sem se približevala množici, ki se je zbirala na Trgu svobode v štajerski prestolnici, da bi navdušeno pozdravila in se poklonila njemu – Timu Gajserju, ki je (in to že tri dirke pred zaključkom sezone) vnovič, že drugič v karieri, postal prvo ime letošnje sezone svetovnega prvenstva v motokrosu, natančneje v elitnem razredu MXGP. V zraku se je čutilo, da se pripravlja nekaj zares velikega, veličastnega, da je zbrana množica ljubiteljev moto športa s približevanjem 18. uri v čedalje bolj napetem pričakovanju. Glavni junak je malo zamujal, a ko je napočila 'akademska četrt' in se je (utrujen od živahnega dogajanja, nenehnega rompompoma okoli sebe in tudi sicer vsestransko napornega tempa zadnjih dni, a kljub temu kronično prijazen, dobrovoljen in nasmejan) med navijači pojavil šampion, je evforija dosegla vrhunec. Zastave so zaplapolale, dlani so spontano zaploskale, med prisotnimi je završalo ...

30

Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Vzdušje na Trgu svobode, kjer je množica navdušeno pričakala svetovnega prvaka Tima Gajserja Foto: Bobo (vir: internet)

Vsak bi se ga želel dotakniti, ga potrepljati, mu čestitati, se z njim fotografirati … Foto: Damjan Žibert (vir: internet)

Z odra je Tim vse lepo pozdravil ter se jim, presrečen in vidno ganjen, zahvalil za vso dosedanjo dragoceno podporo ter pravi pravcati zvezdniški sprejem. V nadaljevanju so se Gajserju pridružili in mu čestitali še župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič, predsednik AMZS-ja (organizator dogodka) Anton Breznik in predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec. Tim, znan po svoji dostopnosti in odprtosti, je povedal marsikaj zanimivega, sezono 2019 (do konca sta ostali še dve dirki; na tisti, ki je sledila zmagoslavju v Imoli in je potekala 25. 8. 2019 na Švedskem, je Tim s tretjim časom prve vožnje in najhitrejšim časom druge vožnje dosegel skupno 2. mesto) je označil za sanjsko, največ začudenja in smeha pa je požel s priznanjem, da kot dvakratni (v bistvu trikratni) svetovni prvak še nima izpita kategorije A za vožnjo z motorjem. Če je bila ta informacija nemajhno presenečenje za vse tiste pod odrom, pa je še večje presenečenje čakalo Tima, ko se je na odru pojavila glasbena skupina Mi2 (ena njegovih najljubših) in je štajersko nebo preplavila istoimenska skladba – trenutno najbolj obleganemu slovenskemu športnemu junaku in njegovemu dosežku svetovnega formata v čast in poklon. Želimo vam prijetno branje!

31


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Mi2 in njihova skladba Štajersko nebo za Tima Gajserja in njegove oboževalce

Sama tokrat na sprejemu nisem bila le v vlogi osebe, ki, kolikor je mogoče, sledi dogajanjem v različnih športnih panogah in se veseli uspehov naših športnikov, teh največjih in najodmevnejših ambasadorjev naše majhne države v svetu, ampak sem imela tudi prijetno nalogo, da (v odsotnosti župana) Timu čestitam v imenu Občine Rače-Fram, kajti tam, kjer ima človek lastno streho nad glavo, kjer živi, tam je njegov dom. Timov dom je sedaj torej v naši občini, v Morju pri Framu.

Timu Gajserju je ob izročitvi simboličnega poklona – slike gradu Rače – v imenu Občine Rače-Fram ponosno čestitala in izrekla dobrodošlico v naši občini direktorica občinske uprave mag. Zorica Zajc Kvas Vse foto zgoraj: Srečko Trglec

Lepo je biti del tako srčnih, prisrčnih in srečnih zgodb! Pripravili: mag. Zorica ZAJC KVAS in Simona ANTOLIČ

Poletju v slovo

32

Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Pri~elo se je novo {olsko leto 2019/20

Pred kratkim smo liste stenskih koledarjev obrnili iz avgusta na september. Z devetim mesecem v letu pa se je pričelo tudi novo šolsko leto 2019/20. Po vročem in, vsaj tako upamo, za vse otroke čim lepšem in brezskrbnem poletju, je tako napočil čas, ko se je zjutraj znova oglasila nadležna budilka. Letos se to ni zgodilo 1. 9. (nedelja), ampak dan kasneje. Za osnovno- in srednješolce so se torej zaključile več kot dvomesečne počitnice. Nekateri otroci in najstniki so se menda med njimi že pričeli vse bolj in bolj dolgočasiti ter pogrešati sošolke in sošolce, spet drugi bi želeli, da bi še dolgo trajale oz. se po možnosti sploh nikoli ne končale, saj šola ne prinaša le novih znanj ter (vsaj med odmori) zabavnih dogodivščin in spominov, ampak predvsem obveznosti, ki se jim ni mogoče izogniti. Kakor koli že: tudi obe osnovni šoli v naši občini – OŠ Rače in OŠ Fram – sta znova na široko odprli vrata učilnic, ki jim v Račah v novem šolskem letu živahnost vdihuje 360, v Framu pa 324 (skupno 684) bolj ali manj zvedavih učencev in učenk. Večina med njimi je šole že navajena, 52 malčkov (od tega 35 v Račah in 17 v Framu) pa jo je obiskala z rumeno rutico okoli vratu. Za te po večini 6-letne malčice in malčke, ki jim pravimo prvošolke in prvošolci, je to bil brez dvoma prav poseben, vznemirljiv dogodek, pomena in 'zgodovinskosti' katerega se bodo najbrž dodobra zavedli šele nekoliko kasneje. Da bi bil prvi šolski dan tako za najmlajše učence kot njihove starše kar se da prijeten in nepozaben, se vsakič znova zgledno potrudijo tudi v obeh naših osnovnih šolah. Tudi letos so sledili tej lepi in prijazni tradiciji.   OŠ Rače v šolskem letu 2019/20 deluje z dvema oddelkoma prvošolcev. 1. a razred obiskuje 18 otrok, od tega 6 deklic in 12 dečkov. Njihova učiteljica je Kristina Milec, druga strokovna delavka pa Klara Berdelak.

1. b razred obiskuje 17 otrok, od tega 6 deklic in 11 dečkov. Njihova učiteljica je Petra Pipenbaher, druga strokovna delavka pa Sabina Hovnik.

OŠ Fram v šolskem letu 2019/20, poleg siceršnje dvooddelčnosti višjih razredov, deluje le z enim oddelkom prvošolcev. 1. razred obiskuje 17 otrok, od tega 4 fantje in 13 deklic. Njihova učiteljica je Jelka Bojc, druga strokovna delavka pa Maja Stavbar.

Zbrani na šolskem dvorišču pred OŠ Fram - spominski skupinski posnetek prvošolcev ter njihovih staršev, ravnatelja mag. Damjana Gašpariča, učiteljev in župana Branka Ledineka

Naj tudi za novo šolsko leto velja, da bi to vsem - učiteljem, staršem in učencem (pa tudi v obratnem vrstnem redu) prinašalo čim manj skrbi, zato pa natrosilo toliko več lepih spominov, ki bi jih še dolgo navdajali s prijetnimi občutki! Simona ANTOLIČ Želimo vam prijetno branje!

33


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

SPOZNAVAMO DELO DRUŠTEV KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO SP. IN ZG. GORICA Za ~lanicami 'Deteljice' aktivna prva polovica leta 2019 Članice in člani sekcije ročnih del 'Deteljica' smo s svojim delom pričeli že kar na začetku leta 2019, ko smo (skupaj s pustno sekcijo) izvedli aktivnosti v zvezi s pustno masko, ki je predstavljala King Konga s spremljevalci (domorodci - otroci iz skupine ročnih del 'Pikapolonica' s svojimi starši ter ostalimi člani KUD-a in PGD-ja Sp. in Zg. Gorica). Na povabilo Turističnega društva Breza Pragersko-Gaj smo v mesecu aprilu s svojimi izdelki sodelovali na veliki razstavi cvetja iz krep papirja. Obiskovalcem so se oči spočile na barvitosti tovrstnega cvetja, ki ga je razstavila Katica Miklošič, članica naše sekcije ročnih del. Aprila smo začeli izdelovati tudi rože za okrasitev prvomajskega drevesa. 22. in 23. junija 2019 je v dvorani gasilskega doma Sp. Gorica potekala razstava ročnih del; šlo je za eno od prireditev v okviru praznika občine Rače-Fram.

svoje mame. Takrat in še v preteklosti sta mladoporočenca ob poroki namreč dobila jagenjčka, ki je pred njima, seveda kot pecivo, stal vso poročno noč. Pomenil je mir, blagostanje in simboliziral naraščaj.

Sicer pa so pecivo v obliki ovčke pekli tudi ob prejemih drugih svetih zakramentov (krst, obhajilo, birma) in za veliko noč. Razstavljene so bile tudi torbice, nekatere primerno okrašene za različne namene in priložnosti. Torbice so dokaz, kako lahko iz rabljenih oblačil izdelamo čisto novo, lepo, izvirno in praktično torbo.

Med razstavljenimi izdelki so bile tudi praktične torbice (na stojalu desno)

V tem letu smo s pomočjo novih članic sekcije ročnih del 'Deteljica' razstavile izdelke, narejene z novimi, dodatnimi in izpopolnjenimi tehnikami ustvarjanja. Poleg številnih kvačkanih, poslikanih, šivanih, pletenih in vezenih unikatnih ročnih izdelkov, stvaritev iz papirja, klekljanega nakita, izdelkov iz perlic ter sestavljenk različnih motivov (puzzle), smo našo razstavo obogatile tudi s peko peciva. Gre torej tudi za ohranjanje tradicije in kulturne dediščine. Poslikane ovčke so izdelane po starem receptu, pečene v litoželeznem modelu. Po pripovedovanju razstavljavke (Anica Korošec) se je peke tovrstnega peciva naučila od 34

V nedeljo, 23. junija 2019, smo zjutraj sprejeli in pogostili udeležence tradicionalnega pohoda od Gorice do Planice. Žal je letos vreme nagajalo, zato se kolesarji planiranega trima niso udeležili. Udeleženci pohoda so si, poleg številnih drugih ljubiteljic in ljubiteljev ročnih del od blizu in daleč, ogledali tudi našo razstavo. Še posebej nas veseli, da zanjo vlada tolikšno zanimanje med domačinkami in domačini. Z obiskom razstave smo torej bile 'Deteljice' zelo zadovoljne. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem donatorjem za dobitke pri izvedbi srečelova, prav tako gre zahvala posameznim pridnim gospodinjam obeh Goric, s pomočjo katerih smo lahko številnim obiskovalcem ponudili sladke dobrote in za nameček poskrbeli še, da grla niso bila suha. Nada ČELOFIGA, tajnica društva Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM KO ZB za vrednote NOB Fram Tradicionalna spominska sve~anost pri grobu talcev v Gaju Letošnja tradicionalna spominska svečanost pri grobu talcev v Gaju je potekala v nedeljo, 16. 6. 2019, pod okriljem Krajevne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB Fram.

Moški pevski zbor je pod vodstvom in s spremljavo harmonike Nedada Petroviča zapel partizanske pesmi

Zdenka Čretnik nadaljuje predsedništvo framske borčevske organizacije po Ernestu Napastu

V Gaju so na omenjeni dan pred 75 leti umrle sanje in hrepenenja petindvajsetih fantov in mož. Ob lepem sončnem vremenu se je pred spomenikom zbralo veliko udeležencev svečanosti in svojcev ustreljenih aktivistov, ki se (ne glede na zgodovinsko oddaljenost dogodka) vsako leto udeležijo svečanosti s sporočilno noto, da spomin na žrtve živi večno. Svečanosti so se pridružili praporščaki, ki so zastopali društva v naši občini. Spominsko svečanost so pričeli lovci Lovske družine Fram, ki so v tišini gozda s petindvajsetimi streli ponazorili sovražnikovo grozovito dejanje. Po odpeti himni se je Marija Petek – Verdev v govoru poklonila spominu na žrtve. Poseben žar so slovesnosti dali učenke ter učenci OŠ Fram, ki se s posluhom vodstva šole in pod mentorstvom učiteljic in učiteljev že vrsto let odzovejo povabilu. Kulturni program sta z lepim in ubranim petjem obogatila mešani pevski zbor s prizadevno zborovodkinjo Doro Ožvald in moški pevski zbor KUD dr. Pavel Turner Fram z zborovodjem Nenadom Petrovičem.

V nadaljevanju je udeležence nagovoril predsednik Krajevnega odbora ZB za vrednote NOB Radeče, Blaž Kravogel, ki je poudaril, da je 16. junij povezal obe borčevski organizaciji, saj je bilo na spominskem mestu v Gaju ustreljenih kar osem domoljubnih Radečanov. Orisal je narodnoosvobodilno gibanje na južno-vzhodnem območju Pohorja leta 1944, kjer je bil Fram z okolico središče odporniškega delovanja. Dogodek v Gaju pa je bil opozorilo in zastraševanje prebivalstva na tem območju. Avtorica tega prispevka sem se zahvalila nastopajočim in vsem ostalim, ki so se udeležili spominske svečanosti.

Vse foto: Slavko Osebik

Svojci žrtev so bili povabljeni na skupno druženje ob kosilu, vsi ostali pa na ponovno snidenje naslednje leto. Posebna zahvala je bila namenjena županu Branku Ledineku in sicer za zgledno sodelovanje ter vso podporo, ki je je deležna organizacija. Zdenka ČRETNIK, predsednica ^e verjamemo vase, je veliko bolj verjetno, Nastopajoči učenci na komemoraciji z mentoricama Tadejo Antončič in Doro Ožvald

Želimo vam prijetno branje!

da bodo tudi drugi verjeli v nas.

35


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO RA^E »Pa se sli{', naj se sli{'« Pod tem geslom je 16. junija letos potekal 50. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, ki se ga je udeležil tudi Mešani pevski zbor KUD Rače. Tega vzdušja se z domačega fotelja, sedeč pred TV zaslonom, ne da začutiti. Če si pevec, s srcem začutiš, kaj slovenska duša potrebuje - lepe slovenske narodne in ponarodele pesmi. Te zvenijo še posebno čudovito, če jih poje velikanska množica pevcev, ki se v Šentvidu pri Stični s tem namenom že tradicionalno zbira vsako tretjo junijsko nedeljo - letos se je to zgodilo že petdesetič zapovrstjo! Seveda, če ne bi bilo Igorja Švare, glasbenika, ki nas zna voditi s toliko duhovitosti, da nastane med pevci in dirigentom prava 'kemija' in pevci čutimo, da nas ima rad, ne bi bilo tako imenitno in popolno. Ko se petju dva tisočih grl tu in tam priključi še godba na pihala ali mladi pevci Osnovne šole Šentvid ali orglice in violina, to zveni še lepše … Skoraj do solz pa gane človeka, ko se ob pesmi, ki poje, da »slovenski deželi enake ne vem... nikol' je dost' čislat Pevci in pevke smo se v prelepem nedeljskem jutru ne znam,« po prizorišču sprehajajo člani folklorne skuzbrali na parkirišču v Račah, od koder smo se z avtobupine s slovensko potičko in domačim kruhom v lončenih som odpeljali proti Šentvidu. Skupaj z nami je bil tudi pekačih, poleg pa na lesenem vozičku vozijo sodček složenski zbor iz Oplotnice. Na nastop smo se pripravljali že venskega vina. Ni kaj, to je bilo res vzdušje, ki ga je treba od novembra 2018. Občina Rače-Fram nam je za to pridoživeti 'v živo'. ložnost financirala nakup kap in enotnih majic z izbranim simpatičnim logotipom, za kar se iskreno zahvaljujemo. Ko smo prispeli v Šentvid, smo se pripravili na generalko, ki je bila ob 9. uri. Dirigent na prireditvi je bil Igor Švara. Po končani generalki smo se okrepčali z malico, ki smo jo pripeljali s seboj. Opoldne se je pričela slavnostna povorka, v kateri so s predstavitvijo sodelovali različni narodno-zabavni ansambli, mažoretke in seveda vsi pevci sodelujočih zborov. Sam program prireditve se je pričel ob 13.30. Slavnostni govornik je bil predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor. Nastopilo je preko 2000 pevcev in pevk. Prireditev je prenašala tudi RTV Slovenija. Čeprav je bilo zelo vroče, je bilo peti na takšni prireditvi prav posebno in Popolnoma drži, kar je dejal pokrovitelj našega 50. pevnepozabno doživetje. skega tabora, naš predsednik Borut Pahor, da slovenska pesem živi povsod - naj bo to ob veselih ali žalostnih trenutkih, doma ali v tujini. Naša pesem ne bo nikoli umrla. To dokazuje tudi ta naš tabor, ki že pol stoletja privablja pevce iz vse Slovenije. Letos, ob jubileju, nas je Šentvid še posebej slovesno sprejel: bogato okrašen, z mnogimi stojnicami domačih izdelkov in seveda s spremnimi prireditvami - od belokranjskega Zelenega Jurija do raznih godcev, ki so spremljale našo dolgo povorko do velikega odra. Mi smo seveda peli in peli - že pred namestitvijo na oder! Mi pa smo ob tem lahko zapeli: »Tam dol' na ravnem polju stoji en beli grad …« in povedali, da je to naš lepi grad v Račah. Po prireditvi smo se družili s pevkami iz Oplotnice, družno zapeli nekaj pesmi in se polni toplih občutkov odpravili proti domu. Izjemno lepo je bilo! Nekaj sproščenih trenutkov v družbi predsednika naše države Obe foto: arhiv društva

36

Darinka MEDVED GEREČNIK Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Literarni klub – 2. sre~anje Zanimivo in pestro predstavitev knjig so pripravili trije avtorji dr. Vlasta Stavbar, dr. Božo Grafenauer ter dr. Dolfe Rajtmajer

V Beli dvorani gradu Rače smo se srečali 18. junija 2019. Po uvodnem pozdravu Toneta Žuraja, predsednika KUD Rače, so zapeli člani Komornega zbora Škrjanček, ki jih prav tako vodi imenovani.

Najprej je dr. Vlasta Stavbar predstavila knjigo Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje (2018). Ob bogatem slikovnem gradivu je govorila o področjih njenega raziskovanja in dela. Poudarila je pomen in številčnost odziva na Majniško deklaracijo, katere 100-letnico smo praznovali 30. maja. Deklaracija, katere namera je bila ustanovitev samostojne države Slovencev, Hrvatov in Srbov v okviru habsburške monarhije, je sprožila v letu 1917 in v prvi polovici 1918 množično deklaracijsko gibanje, kjer so ljudje podpisovali svoje strinjanje. Po pregledu popisnih pol je deklaracijo podpisalo 400.000 ljudi. Za poslušalce v Račah je bilo še posebej zanimivo predavanje o tem, kako se je prebivalstvo v Račah in v Framu, torej v naših krajih, odzvalo na deklaracijsko gibanje. Govorila je o vlogi žensk v deklaracijskem gibanju, saj je bilo 90 % podpisnikov žensk, obenem je bila to največja manifestacija žensk v politiki. Možje so se borili v 1. svetovni vojni. »V okviru deklaracijskega gibanja so imeli deklaracijski znak, ki je bil iz emajla ali srebra, v obliki bršljanovega lista ter v različnih izvedbah, za moške kot igle in za ženske kot broške (foto: deklaracijski znak v obliki bršljanovega lista z datumom 30. 5. 1917; zasebna zbirka V. Stavbar, Fram).

Z njim so Slovenci manifestirali svojo narodno samobitnost in boj za novo državo. Bršljanov list, zataknjen za Želimo vam prijetno branje!

klobukom, je bil tudi simbol upornih boriteljev za 'staro pravdo' v času kmečkih uporov pod vodstvom Matije Gubca.« (V. Stavbar) Dr. Božo Grafenauer je predstavil knjigo Zgodbe iz izgnanstva v Srbijo in bojev na Sremski fronti (2018). Avtor je povedal, da se je za pisanje knjige odločil, ker mu je upokojitev prinesla več časa za raziskovanje in pisanje. Uporabil je predvsem gradiva, ki so se nanašala na izgon njegove družine v Srbijo. V knjigo je vpletel še zgodbe drugih družin in posameznikov. Z mnogimi, ki so bili v izgnanstvu, se je tudi osebno srečal. Posebej zanimivo in pretresljivo je, da so izgnanci na transportih pred odhodom zapeli pesem:« Oj zdaj gremo, nazaj še pridemo.« Na veliko srečo se je večina izgnancev po vojni res vrnila. Avtor je med drugim zapisal, da so bili izgnanci v Srbiji lepo sprejeti, vendar pa je v knjigi predstavil kar nekaj primerov, ko temu ni bilo tako. Posebej je opisal povezanost med katoliškimi duhovniki in izgnanci v Srbiji. V zadnjem delu knjige so opisani boji na Sremski fronti – tudi na osnovi zapisov v vojnem dnevniku njegovega očeta. Na tej fronti je bilo v raznih enotah vključenih veliko Slovenk in Slovencev. Predstavitev je avtor približal obiskovalcem tudi z bogatim slikovnim gradivom. Tretji je svojo knjigo, ki nosi naslov Pohorski carji (2019), predstavil dr. Dolfe Rajtmajer. Govori o začetkih smučanja na Pohorju, o odnosu do narave, kakšen je pomen carja, o zgodovini pohorskih carjev – ideja je nastala leta 1963. Osnovni namen pa je bil spodbujanje smučanja v Smučarskem klubu Branik. Zanimivo je bilo slišati, da novega carja volijo le stari carji in to na tajnem sestanku. Novi car lahko postane le smučarski delavec, njegova doba carstva traja leto dni. Iz knjige smo prebrali odlomka, ki govorita o pomenu ceremonij v življenju skupnosti ter o nagovoru ob ustoličenju carja. Malo hudomušno sta bili predstavljeni dve izmed nalog novega pohorskega carja, t. j. vsako leto zagotoviti sneg, na carski večer pa zagotoviti podložnikom brezplačen sodček vina … Pogovore smo vodili Danila Žuraj, Tone Žuraj in avtorica tega prispevka, ki sem brala tudi odlomke iz knjige dr. Dolfeta Rajtmajerja. Večer smo zaključili ob pogovoru in prijetnem druženju. Cvetka BELCA 37


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PODOVA Aktivnosti ob 110-letnici delovanja dru{tva Že na začetku leta 2019 smo gasilci PGD Podova vedeli, da bo to za nas precej aktivno in delovno leto, saj smo se bližali visokemu, okroglemu in pomembnemu jubileju, to je 110-letnici delovanja društva. Vedeli smo, da je priprava velike gasilske veselice in posledično tudi proslave kar velik logistični zalogaj, zato smo s pripravami začeli že pred dobrim letom. V sklopu praznovanja smo kot prvo zadano nalogo izvedli občinsko vajo, ki je potekala 7. junija in sicer na gospodarskem objektu v Brezuli. Predpostavka vaje je bila, da je prišlo do požara v mlekarni v središču gospodarskega objekta, ogenj se je nato razširil na obe smeri in ogrožal stanovanjski objekt. Vajo smo uspešno realizirali in zaključili, na njej pa je sodelovalo več kot štirideset gasilcev s sedmimi vozili.

Naj omenim, da so nas s svojo prisotnostjo počastili župan Občine Rače-Fram Branko Ledinek, predsednik KS Rače in poveljnik občinskega gasilskega poveljstva občine Rače-Fram Sebastijan Soršak, poveljnik Gasilske zveze Slovenije Franci Petek, predstavnik Gasilske brigade Maribor Sebastijan Visočnik, predsednik Gasilske zveze Maribor Slavko Kramberger in še kar nekaj visokih gostov. Odločili smo se tudi, da ob 110-letnici društva razvijemo nov društveni prapor, ki je bil financiran s pomočjo Občine Rače-Fram, KS Rače ter seveda vseh krajanov Brezule in Podove.

Branko Ledinek, župan Občine Rače-Fram, ob razvitju novega društvenega prapora Foto: Nejc Falež- Jesters Photo Lab

Zahvaljujemo se vsem, ki ste pripomogli k tako uspešni realizaciji naše velike gasilce veselice. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! Zaključni postroj ob koncu vaje Foto: Klementina Cafuta

Po uspešno realizirani gasilski vaji smo vse misli usmerili v organizacijo proslave in velike gasilske veselice, ki je 22. junija 2019 potekala v športnem parku Brezula, za zabavo pa so poskrbeli člani vsem dobro znanega ansambla Modrijani.

Miha GRANDA, podpoveljnik PGD Podova

DRUŠTVO UPOKOJENCEV FRAM Keglja{ki pozdrav V prejšnji številki Novic se vam nismo oglasili, ker je bilo naše ligaško tekmovanje še v polnem teku.

Modrijani so poskrbeli za glasbene poslastice in fantastično vzdušje Foto: Nejc Falež – Jesters Photo Lab

Vse se je začelo s postrojem, ki ga je vodil domači poveljnik društva. 38

Preden vas seznanim z uspehi našega društva v ligaški sezoni, pa je nujno spomniti na izgubo, ki jo je doživelo naše društvo; za vedno se je namreč poslovila predsednica DU Fram, Gabrijela (Jelka) Grafenauer, kar nas je tudi v kegljaški sekciji močno prizadelo, saj smo imeli z njo zelo dober odnos, bili smo povezani in naše medsebojno sodelovanje je vselej odlično potekalo. Spominjali se je bomo kot predsednice, ki je na vsak naš turnir prišla pozdraviti in nagovoriti prisotne tekmovalce, ob koncu turnirjev pa sodelovala pri podelitvah nagrad najboljšim udeležencem Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Turnir se lahko pohvali z izredno močno zastopanostjo ekip, kar potrjuje podatek, da se ga je udeležilo kar 120 igralcev. V tekmovalnemu delu cikla 2018/19, torej v tekmovanju 1. zgornje-podravske lige društev upokojencev, smo kegljači DU Fram med desetimi prvoligaškimi ekipami zasedli solidno 6. mesto (14.760 podrtih kegljev). Pred nas, na mesta od 1. – 5., so se uvrstile kegljaške ekipe društev upokojencev (našteto po vrstnem redu): Sp. Polskava (15.210 podrtih kegljev), Duplek »A«, Bezena »A«, Pragersko in Hoče, za nami pa so pristale ekipe Rogoza »A«, Dobrovce, Duplek »B« in Marjeta. Sicer pa smo se od aprila naprej udeležili osmih turnirjev in se kar trikrat veselili osvojenega 1. mesta. Z največjim ponosom nas navdaja tovrstni rezultat s turnirja v Staršah, kjer smo, kljub 21-im sodelujočim moškim ekipam, zmagali zelo suvereno in prepričljivo. Tudi naša kegljačica Jelka Bela, ki pa igra za moško ekipo, je osvojila pokal za 1. mesto. Na ostalih turnirjih ji je uspelo osvojiti še dva pokala za 1. mesto. To se je zgodilo tudi na turnirju, ki smo ga priredili v Framu ob občinskem prazniku; v močni konkurenci je podrla rekordnih 123 kegljev, zaradi česar ji je moralo premoč priznati vseh 119 sotekmovalcev. Poleti smo z veseljem sprejeli povabilo in se udeležili tudi dogodka na Požegu, ki pa je bil predvsem družabne narave. Septembra začenjamo z novo sezono, saj je na vrsti jesenski del lige. Žal se srečujemo z nekaj 'kadrovskimi' težavami – naša ekipa je sicer zelo dobra, a maloštevilna; šteje namreč le šest članov (pet moških in žensko), od katerih sta si dva naložila že osmi križ. Čeprav sta, kljub njuni častitljivi starosti, trdoživa in v dobri kondiciji, se, kot tudi ostali trije, ki smo mlajši, srečujeta s težavami, povezanimi z dejstvom, da sta (smo) že precej dolgo na svetu. Seveda vsak po svoje in vsi skupaj nadaljujemo po najboljših močeh in se nikakor ne predajamo, res pa je, da si želimo in potrebujemo novih moči. Zatorej: vabljeni vsi ljubitelji tega športa iz vrst naše upokojenske generacije. Nadvse dobrodošli! Naj povem, da zaradi nastale situacije že nekaj časa razmišljamo o formiranju skupnih kegljaških ekip (moška, ženska) DU Fram in DU Rače (tamkajšnja ekipa je namreč razpadla zaradi pomanjkanja igralcev). O tem smo se že pogovarjali s predsednico DU Rače, a do realizacije za enkrat še ni prišlo. Zato izkoriščam priložnost in osebno ter v imenu naše ekipe vabim upokojenske kolege in kolegice iz DU Rače, da navežejo stik z nami, v kolikor so se nam pripravljeni pridružiti pri učenju ali nadgradnji kegljaških veščin. Luštno se imamo, poleg tega pa sočasno naredimo še nekaj koristnega zase. Prav tako javno naprošam mlade upokojence Frama, naj pridejo k nam na Želimo vam prijetno branje!

kegljišče, kjer vam bomo člani na prostem igrišču rade volje prikazali igro, ki nas druži, povezuje in razveseljuje. Veseli bomo, če bo navdušila in 'okužila' tudi vas. Morda bomo prav na ta način do naslednje sezone uspeli pridobiti kakšnega novega perspektivnega moškega igralca in ženske igralke ter posledično sestaviti obe ekipi. Za mentorstvo ženski ekipi je poskrbljeno, saj imamo v svojih vrstah Jelko Bela, našo najboljšo igralko in dobitnico številnih priznanj.

Najuspešnejša kegljačica DU Fram, Jelka Bela, z osvojenimi pokali

Naj zaključim z obljubo, da si bomo kegljači DU Fram še naprej prizadevali s ponosom prestavljati naš kraj, obenem pa izražam upanje, da bomo do naslednjega javljanja preko našega občinskega časopisa že uspeli številčno okrepiti ekipo. Lep športni pozdrav od kegljačev in kegljačic DU Fram! Milan BELA, kapetan kegljaške ekipe

Pozdrav jeseni

in društvom. Zapustila nas je dva dni pred izvedbo našega letošnjega turnirja, ki smo ga izvedli v sklopu praznika občine Rače-Fram, zato smo pred začetkom turnirja spomin nanjo počastili z minuto molka. Jelka, počivaj v miru in hvala za vse dobro, kar si naredila za Fram, za tukajšnje društvo upokojencev in za našo sekcijo! Slava ji!

39


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM DRUŠTVO KRAJANOV KOPIVNIK Predavanje o demenci (in {e kaj) V okviru praznovanja občinskega praznika naše občine smo v Društvu krajanov Kopivnik organizirali strokovno predavanje z naslovom 'Vse o demenci', ki ga je izvedla Jelka Sužnik iz Doma upokojencev Ptuj, vodja enote Muretinci. V drugem delu predavanja so prisotni, poleg aktualne brošure, prejeli odgovore na številna praktična vprašanja o demenci, ki s staranjem prebivalstva postaja vse pogostejši problem.

na kmetiji Sabolek, kjer deluje socialno podjetništvo - zadruga Pomelaj. Pokazali so nam, kako izdelujejo izdelke iz ličja koruze in šibja, seveda pa se nismo branili niti degustiranja njihovih dobrot.

Na domačiji Sabolek ogled izdelkov iz ličja in šibja zadruge Pomelaj

Na predavanju Vse o demenci

Predavanje se je končalo s prijetnim druženjem. Na praznični dan smo v Društvu krajanov Kopivnik izvedli tradicionalni izlet za člane društva. Letos smo jo že tretjič mahnili na skrajni severovzhod, v Prekmurje, a v za nas povsem nove kraje, kjer še nikoli nismo bili. Obiskali smo največji slovenski grad, ki kljubuje času v kraju Grad na Goričkem.

Nazaj grede smo se ustavili še blizu Odrancev, natančneje v zaselku Kamenci, kjer se nahaja ciganski muzej. Tam nas je sprejel poglavar Ludvik, ki nam je širokosrčno razkazal muzej, ob tem pa povedal marsikaj zanimivega o življenju Romov. Mimogrede nas je povprašal še, če jemo svinjsko. Nekoliko začudeno smo se spogledali in mu odgovorili, da seveda jemo svinjsko, nakar se je široko nasmejal in odgovoril, da Romi pa ne, kajti oni jedo kulturno. Seveda smo prasnili v glasen krohot. Prava legenda tale Ludvik, ni kaj! V sklepnem delu izleta smo se ustavili še v Turnišču, v samostanu brezmadežnih sester klaris. Nune so nam predstavile samostan in njihovo življenje ter nam v sproščenem pogovoru odgovarjale na naša vprašanja.

Obisk gradu Grad

To nas je do te mere zlakotilo, da je že pošteno prijala malica. Potem smo si ogledali še muzej Vulkanija. Pot smo nadaljevali v občino Velika Polana, kjer nas je sprejel lokalni vodič in nas vodil po znamenitostih njihove občine. Skupaj smo si ogledali Park štorkelj in domačijo pisatelja Miška Kranjca, župnik Boris Tibaut pa nam je razkazal njihovo cerkev in spominsko sobo Danijela Halasa, tamkajšnjega prvega župnika. Ustavili smo se tudi 40

V samostanu brezmadežnih sester klaris v Turnišču

Izlet je ponovno uspel. Nagrajeni smo bili z lepim vremenom, člani smo poskrbeli za dobro voljo, pa tudi videne lokacije so nas navdale z zadovoljstvom in nas še enkrat več prepričale, da je Slovenija res majhna, a polna raznolikosti in lepot. Stanko HOJNIK Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM DRUŠTVO UPOKOJENCEV RA^E Najstarej{i med starej{imi • 6. tradicionalno srečanje starejših in obisk pri slavljenki

20. junija 2019 je naše društvo že šesto leto zapovrstjo popestrilo dan najstarejšim članom in članicam našega društva in jim pripravilo bogat kulturni program s pogostitvijo. Tudi glasbe ni manjkalo, saj se nekateri še vedno zelo radi in prav poskočno zavrtijo po plesišču. Obisk je bil presenetljivo velik, kar daje slutiti, da se člani z veseljem odzovejo povabilu na posebej zanje organizirano in prvenstveno njim namenjeno prireditev. Uvodoma sem vsem navzočim izrekla dobrodošlico in pozdravila vse povabljene, ki so se nam pridružili. Med njimi so bili Sebastijan Soršak - predsednik KS Rače, Melita Šmid - vodja MGC DANica Rače-Fram, Betka Šmelc - naša dolgoletna članica, ki prebiva v Sončnem domu na Pobrežju ter Branko Ledinek - župan Občine Rače-Fram, ki se nam je pridružil kasneje in s svojim pozdravnim nagovorom še enkrat več navdušil vse prisotne. Vesela in ponosna sem bila ob pogledu na polno dvorano zadovoljnih obrazov in na tradicijo prireditve, namenjene prav našim najstarejšim članom in članicam, s katero jim popestrimo del dneva in omogočimo obujati spomine v družbi svojih sovrstnikov, sokrajanov. Na prireditvi, ki sta jo delno sofinancirali Občina Rače-Fram in Krajevna skupnost Rače (v imenu celotnega društva se obema iskreno zahvaljujem), smo najstarejšemu članu in najstarejši članici svojo pozornost in zahvalo izkazali s simboličnim darilom, vsi pa smo se živahno pomenkovali, se skupaj poveselili, zaplesali in v vseh ozirih preživeli prijetno popoldne.

Prireditev ostaja v lepem spominu in nadejamo se, da bomo priče še čim več podobnim dogodkom.

• 90 let Anice Drev

12. julija 2019 je visok življenjski jubilej obeležila dolgoletna članica našega društva, Anica Drev. Ob 90. rojstnem dnevu sva jo obiskali poverjenica Cvetka Dvoršak in avtorica tega prispevka, jo v imenu društva lepo pozdravili in ji izročili skromno darilo.

Cvetka Dvoršak s slavljenko, 90-letno Anico Drev

Med prijetnim klepetom s slavljenko in njeno hčerko sva slišali Cvetkino kratko življenjsko zgodbo, v kateri ne manjka ne senc ne svetlega sonca, ki še zdaj blagodejno greje in v srcu pušča nepozabno lepe spomine. Naša 90-letnica se je rodila v Račah. Po končani osnovni šoli je nadaljevala šolanje na mariborski gimnaziji, nato pa dokončala študij agronomije v Ljubljani. Z dodatnim izobraževanjem je pridobila poklic profesorice. Službovala je v Žalcu, Šoštanju, Mariboru in v Račah (pri Agrokombinatu). V Šoštanju je leta 1970 spoznala svojega moža, s katerim sta se po poroki preselila v Rače, kjer sta si ustvarila dom, v katerem Cvetka Drev prebiva še danes. V zakonu sta se jima rodila sin Igor in hči Darja, ki živi skupaj z mamo in zanjo lepo poskrbi. Cvetka ponosno pove, da ima tri vnuke oz. vnuka in vnukinji. Kljub zdravstvenim težavam se veseli življenja in obiskov svojih najbližjih, predvsem vnukov. Čas si krajša z gledanjem televizije, njena nenehna in najzvestejša družabnica pa je prikupna mucka, ki neprestano skače okoli njene postelje. Ob slovesu sva slavljenki Svetki Drev zaželeli še čim več zdravih in zadovoljnih let. Spoštovani bralci in bralke Novic, vljudno vas vabimo na vse naše prireditve in aktivnosti v naslednjih mesecih. »Starost ni turobna zato, ker bi v njej prenehalo veselje, pač pa zato in tedaj, ko v njej ni več upanja.« (Jean Paul)

Nekateri se pogovarjajo, drugi plešejo

Želimo vam prijetno branje!

Irma KMETIČ, predsednica 41


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM DRUŠTVO VINOGRADNIKOV RA^E-FRAM Jesen med vinogradi Frama Po starem običaju postavljamo klopotec v času velike maše. V tem času se že začenjajo mehčati grozdne jagode. Klopotec pa je tudi eden od znanilcev, da bo kmalu prišla jesen in z njo priprave na trgatev. Za ohranjanje te kulturne dediščine na našem območju skrbi Društvo vinogradnikov Rače-Fram (dalje DV), ki postavljanje klopotca običajno poveže še z vinogradniško mašo.

• Vinogradniška maša

Že po tradiciji je pred postavljanjem klopotca vinogradniška maša pri kapeli sv. Neže nad Framom. Letos je bil ta dogodek v nedeljo, 11. avgusta (pred praznikom Marijinega vnebovzetja). Sv. mašo sta darovala župnika Franc Dermol iz Frama in Robert Emeršič iz Rač.

Za popestritev postavitve klopotca smo člani DV pripravili kratek program. Navzoče je najprej pozdravil Milan Rakovnik - predsednik DV, nato pa še Branko Ledinek - župan naše občine. Zatem je župnik iz Rač blagoslovil klopotec in okoliške vinograde, s prošnjo za dobro letino. Sledila je postavitev klopotca na drog, kar je s pomočjo dvigala opravil Robi Greif, gospodar vinograda.

Bogoslužje darujeta župnika Franc Dermol iz Frama in Robi Emeršič iz Rač

Maša je bila letos še posebej 'vinogradniška' - z dodatki iz Svetega pisma o trti, vinogradu in vinu.

Robi Greif, gospodar vinogradov, namešča klopotec na drog, Filip Frešer dogajanje spremlja s harmoniko

Klopotec se je tudi zavrtel, da smo slišali, kako klopoče. Spontano in veselo smo mu zaploskali. V nadaljevanju programa smo sodelovali še Moški pevski zbor KUD dr. Pavel Turner iz Frama, harmonikar Filip Frešer, Andraž Greif kot varuh klopotca in okoliških vinogradov, Sandra Lunežnik ter avtor tega prispevka.

Udeleženci pri sveti maši za žive in preminule vinogradnike

• Postavitev klopotca

Društveni klopotec postavljamo na lepi lokaciji, med vinogradi družine Greif, na vrhu polhriba, blizu kapele sv. Neže, od leta 2010. Postavljanje klopotca je za vinogradnike, ljubitelje goric in dobre kapljice, pomemben kulturno-družabni dogodek ter praznik. Postavljen klopotec ima nalogo, da odganja požrešne ptičje kljune in druge nepovabljene goste ter jim sporoča, naj ne hodijo v vinograd. Naznanja tudi čas bližanja jeseni in začetka priprav na trgatev. Ta bo letos še posebej hitro, saj grozdje hitro dozoreva. Klopotec nas s svojim značilnim zvokom – klopotanjem – razveseljuje, pomirja in popestri podobo goric. Za mnoge je to vesela melodija.

42

Prireditev s petjem spremlja Moški pevski zbor dr. Pavel Turner pod vodstvom pevovodje Nenada Petroviča

Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM ŠPORTNO REKREACIJSKO DRUŠTVO KOPIVNIK Na{e poletne aktivnosti

Vodja programa Tone Kolar razveseljuje udeležence z zanimivostmi o klopotcu in z aktualnimi verzi

Levo: Z recitacijo pesmi o klopotcu se je predstavila Sandra Lunežnik, tajnica društva; desno: predsednik društva Maksimiljan Rakovnik pozdravlja navzoče v vinogradu, se zahvaljuje nastopajočim, pripravljavcem okrepčila, po postavitvi pa vabi na veselo druženje

Huda poletna vročina počasi pojenja, šolarji so se poslovili od počitnic in kmalu bo nastopila jesen. Pripravljamo se na zadnjo četrtino tega leta. V minulem obdobju smo bili izredno aktivni. 16. junija 2019 smo izvedli kolesarjenje za naše člane. Vsak s svojim prevoznim sredstvom na dveh kolesih smo družno 'križarili' po Koroški (Mislinja-Slovenj Gradec-Mislinja).

S kolesi smo se odpravili novim dogodivščinam naproti

23. junija 2019, v okviru občinskega praznika, smo (kljub slabemu vremenu) izvedli tradicionalni turnir v malem nogometu.

Sledilo je okrepčilo ter druženje v veselem vzdušju, seveda pa nismo pozabili nazdraviti tudi klopotcu.

Udeleženci turnirja v malem nogometu bralcem Novic v pozdrav

Andraž Greif sprejema vlogo varuha vinogradov ('ovtarja') Vse foto: Slavko Osebik

Klopotec nas bo razveseljeval do konca letošnjih trgatev, ko ga bo gospodar snel z droga in shranil za naslednje leto, ko se spet dobimo ob istovrstnem dogodku in se še enkrat več poveselimo. Tone KOLAR

V vinu je resnica.

Želimo vam prijetno branje!

Ob četrtkih v Framu igramo odbojko na mivki, ki je zelo dobro obiskana, nedelje pa so rezervirane za najpomembnejšo postransko stvar na svetu – igranje nogometa. Tedaj se za žogo vneto podimo na igrišču v Kopivniku. V društvu smo organizirali tudi pohod iz Kopivnika na Areh; na tej relaciji smo veselo pešačili 14. 7. 2019. Bili pa smo tudi delovno aktivni. Dotrajane reflektorje ob igrišču smo zamenjali z novimi, sodobnimi in varčnimi, ki nudijo optimalno osvetlitev igralne površine. Julija smo se, kljub dopustom nekaterih naših članov, lotili izgradnje ruskega kegljišča na vrvico (ob igrišču za nogomet). 21. 7. 2019 je bil ta projekt uspešno zaključen in predan namenu. Tako smo sedaj bogatejši za še eno pridobitev, ki bo dolgoročno omogočila druženje in rekreacijo predvsem vsem našim starejšim in tudi tistim mlajšim članom, ki ne igrajo nogometa. 43


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Ponosni na novo kegljišče na vrvico

Sačijada – ob misli na vse pripravljene kulinarične specialitete se nam še sedaj cedijo sline!

Kegljanje z vrvico sedaj že poteka in sicer ob petkih zvečer. V prihajajoči jeseni sledi še nekaj tradicionalnih prireditev: v sklopu praznika KS Fram bomo organizirali nogometni turnir generacij za naše člane, veselimo se priprave in izvedbe jesenskega piknika, želimo pa realizirati tudi izlet za naše člane. Zahvaljujemo se vsem dosedanjim donatorjem in si želimo še nadaljnje uspešno sodelovanje z občino ter ostalimi deležniki v lokalni skupnosti. Lep športni pozdrav! Sašo BELA Utrinek našega druženja

ŠPORTNO DRUŠTVO SP. IN ZG. GORICA Po va{kih igrah in sa~ijadi bomo kmalu pomahali {e poletju Tudi letos se je čez celotno obdobje v športnem parku Krč v Spodnji Gorici veliko dogajalo. Konec junija smo bili priče vnovič dobro obiskani prireditvi oz. prireditvama; vaške igre so bile izvedene tretjič, sačijada pa drugič. Tekmovanje v kuhanju oz. pripravi jedi izpod peke je odlično uspelo, obiskovalci pa so bili še posebej navdušeni nad specialitetami iz sača. Poskusiti je bilo mogoče hobotnico, ribe, rebrca, odojka, jagnje in še marsikatero drugo specialiteto. Seveda gredo vse čestitke tudi zmagovalcem vaških iger – domači ekipi Kavalirji in zmagovalcem sačijade – ekipi Stara postaja iz Kidričevega. Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem, ki so sodelovali pri organizaciji in izvedbi prireditve, ki je brez ekipe ŠD Sp. in Zg. Gorice ne bi bilo. Zahvala gre tudi sponzorjem in donatorjem; v tej vlogi so se izkazali ZU-VIL, Zlatko Zupe s.p., Bar Bonsai, Zdenka Kosar s.p. in Pizzeria Klara iz Jablan. Že sedaj vas vabimo, da se nam prihodnje leto (konec junija 2020) pridružite na že 4. vaških igrah ter 3. sačijadi. 44

Ko boste prebirali ta zapis, bo tudi že znana 'usoda' glede letošnje izvedbe naše tradicionalne prireditve 'Pomahajmo poletju', ki jo planiramo v nedeljo, 8. septembra 2019. Ker v času pisanja tega članka (22. 8. 2019) še ne vemo, ali nam bo vreme naklonjeno, lahko samo upamo, da se bo vse izšlo po željah in planu. Glede na dejstvo, da nam je lani vremenska situacija kar dvakrat prekrižala načrte in smo lahko prireditev realizirali šele v tretjem poskusu, držimo pesti, da bi imeli letos več sreče ter posledično manj skrbi in težav. V tem primeru se nadejamo še enega dobro obiskanega, veselega, razigranega in vsestransko uspelega dogodka v našem kraju. Več o sami prireditvi pa bomo rade volje poročali v naslednji številki Novic. Marko MURKO in Peter FINGUŠT

Kmalu bomo skupaj pomahali poletju...

Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO SP. IN ZG. GORICA Kratek pregled aktivnosti v leto{njem letu Ker letošnje leto še nismo pripravili članka za Novice, vas s tem sestavkom na kratko informiramo o naših aktivnostih v minulih mesecih. Kogar zanima še kaj več, pa je vselej dobrodošel med obiskovalci naše FB strani #pgdgorica.

• Operativna dejavnost

Temelj vsakega gasilskega društva je operativna dejavnost. Le-tej tudi mi posvečamo veliko pozornost. Tudi letos se strokovno izobražujemo, dokupili smo osebno zaščitno opremo za gasilce, prav tako pa smo ponosni, da je sedem naših članov naredilo izpit za gasilca pripravnika ter dva za (izprašanega) gasilca. Prav tako smo sodelovali na veliki gasilski vaji v Podovi, žal pa tudi na kar nekaj intervencijah na območju naše občine.

• Udeležba na tekmovanjih

Tudi letošnjo pomlad smo nekaj časa namenili pripravam za udeležbo na tekmovanjih – predvsem tekmovanju GZ Maribor, ki smo se ga ponovno udeležili s petimi desetinami – desetino pionirjev, desetino mladincev, desetino članic A, desetino članov A in desetino članov B. Na tem mestu gre pohvala našim najmlajšim, ki so pridno in zavzeto trenirali. Še posebej pa je potrebno pohvaliti desetino članic A, ki je osvojila 2. mesto ter s tem pravico nastopa na regijskem tekmovanju, ki bo jeseni.

Naši pionirji

Članice A

(obe foto: Urška Lešnik)

Na regijskem tekmovanju jim želimo veliko sreče in stiskamo pesti za uvrstitev na državno tekmovanje.

• Prenova kleti

Ker smo si že pred časom zadali nalogo, da bomo vsako leto prenovili del gasilskega doma, smo tovrstnemu planu sledili tudi v letu 2019, ko je prišla na vrsto klet. Ta prostor smo generalno prenovili, kar je dalo odlične pogoje za hranjenje razne opreme in najrazličnejših drugih stvari, ki (tako doma kot v društvu) običajno najdejo mesto v kleti. Peter FINGUŠT

Slišiš? Vidiš? Čutiš? Jesen se bliža – je že skoraj tik pred vrati, trte od grozdja se šibijo, zunaj božajo nas sončni žarki zlati. Jutra vsak dan kasneje se zbudijo, so v meglo zavita, mirna, tiha, med zadnje cvetlice in skuštrane trave lahen vetrič od nekod zapiha. Minile so počitnice, mimo so dopusti, na cestah ni več takšne gneče, drevesni listi rumenijo, rdečijo, rjavijo, nato jesen z dreves jih sleče. S. A. Želimo vam prijetno branje!

45


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM DRUŠTVO KRAJANOV LOKA Od turnirja v {nopsu do izleta v Slovenske gorice Delo Društva krajanov Loka je v prvi polovici letošnjega leta potekalo po programu, ki smo si ga zastavili na občnem zboru. Po že ustaljeni praksi smo januarja izvedli tradicionalni, 12. zaporedni turnir v šnopsu. Udeležilo se ga je 18 igralcev iz Loke, Morja, Ranč in Lokmirc. Tekmovanje je bilo napeto, saj so vsi tekmovalci želeli doseči čim boljše mesto oz. osvojiti pokal. Na koncu je prvo mesto pripadlo Karlu Maleku, drugi je bil Silvo Jurič, tretji pa Miran Potočnik. Turnir je dosegel osnovni namen – preživeti lep in prijeten zimski večer ob sproščenem druženju. Ob dnevu žena smo organizirali sprejem in pogostitev žensk ob njihovem prazniku - 8. marcu. Vsem ženskam v Loki smo poslali osebna vabila z željo, da bi se jih čim več udeležilo praznovanja, obenem pa smo v sodelovanju z glasbeno šolo iz Slovenske Bistrice imeli možnost poslušati odličen nastop mlade glasbenice na harmoniki. Kot se ob takšnem prazniku spodobi, smo vse ženske obdarili z rožicami, obenem pa je moški del ekipe poskrbel, da so se ženske počutile sproščeno in veselo. V aprilu je sledilo tradicionalno izdelovanje presmeca, ki ga krajani izdelamo dan pred cvetno nedeljo, naslednji dan pa ga skupaj odnesemo v framsko cerkev k maši. Po tradiciji se po tem obredu zberemo v domu krajanov, kjer imamo skupno kosilo in se veselo družimo do poznih popoldanskih ur. V maju nas vsako leto čaka prijetno opravilo - postavljanje majskega drevesa. Vse se začne s tem, da gredo ženske teden dni pred praznikom dela h gospodarju, ki je na vrsti za donacijo, prosit za drevo. Moški del ekipe nato z ustrezno mehanizacijo drevo podre in ga dostavi na varno mesto, do ene od kmetij. Seveda vse to poteka ob prijetnem in veselem druženju, kjer ne manjka dobre hrane in pristne domače kapljice. Junij je poln dogodkov, pri katerih aktivno sodeluje naše društvo. V začetku meseca smo (v sodelovanju s krajani iz Lokmirc) organizirali tradicionalni, že 14. zaporedni pohod čez brvi. Krajani Loke smo se zbrali na igrišču v Gradišču, popili jutranjo kavico in se odpravili na 'naporen' pohod. Že po nekaj sto metrih nas na kmetiji počaka prijazen gospodar in nam seveda ponudi nekaj okrepčila, ki nam da nove energije za lažje premagovanje načrtovane poti. Nato sledi prečkanje ene in druge brvi, nakar si zopet malo pogasimo žejo in se odpravimo do Lokmirc, kjer nas že čaka težko pričakovana malica. Po okrepčilu in skupnem posnetku se vsi skupaj odpravimo nazaj na igrišče, saj je ura že primerna za kosilo. Ko se nasitimo, se predamo veselemu druženju s športnimi igrami, kar se zavleče pozno v noč. Veseli smo, da se tega pohoda udeležuje vedno več mladih; letos nas je bilo iz obeh zaselkov skupaj kar 76. 46

Sredi junija smo (ob občinskem prazniku) organizirali tekmovanje v ruskem kegljanju, istočasno pa so se naši krajani udeležili ostalih prireditev, ki so bile na sporedu v sklopu praznovanja. Posebno nas veseli in smo ponosni na našega krajana Silva Juriča, ki je za svoje dolgoletno in prizadevno delo prijel priznanje župana.

Še po tej poti mu iskreno čestitamo in želimo, da bi še naprej tako prizadevno deloval v dobrobit kraja. Konec junija smo se krajani odpravili na izlet. Tokrat smo se podali v Slovenske gorice in si ogledali tamkajšnje zanimive kraje ter se seznanili s pomembnejšimi dogodki iz zgodovine obiskanega področja. Najprej smo si ogledali Radgonsko klet in poskusili odlične in slovite radgonske penine.

Sledil je ogled muzeja Špital v Radgoni in Oljarne Šeruga v vasi Male. Posebej zanimivo in poučno je bilo v vasi Kunova, kjer smo si ogledali Pachamama center. Tam je na nekaj hektarjih zemljišča na poučen in zanimiv način Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM prikazano življenje v sobivanju z naravo. Gospa, ki se je k nam preselila iz Peruja, nam želi pokazati, kako lahko človek preživi brez nepotrebnega onesnaževanja in uničevanja okolja. Vsi materiali za gradnjo doma in urejanje okolice so bili namreč vzeti iz narave oz. so taki, ki se dajo reciklirati.

Izlet smo zaključili na turistični kmetij Roškar in to ne le ob dobri hrani in poživljajoči in/ali osvežujoči pijači, ampak tudi ob veselih zvokov mladih harmonikarjev. Zvonimir STANKO

A1 – pevski zbori z določenim programom. Ocenjevalna žirija je bila sestavljena iz treh članov: prof. Jasenka Ostojić z Glasbene akademije v Zagrebu, ki je žiriji tudi predsedovala, skladatelj in pedagog Davor Bobić in Csaba Kutnyanszky, dirigent, glasbeni teoretik in umetniški vodja z Madžarske. Po koncu tekmovalnega dela je sledil posvet ocenjevalne žirije. Medtem bi se naj v paviljonu mestnega parka odvil 'Open – Air' koncert, katerega namen je predstavitev vseh sodelujočih zasedb in medsebojno druženje. Zaradi izvajanja poročnih obredov v bližnji cerkvi sv. Lovre je bil ta koncert prestavljen v kletne prostore Hrvaškega doma. Morda je sprememba lokacije nastopajoče prikrajšala za doživetje osvežujočega vonja lipe, kar bi koncertu na prostem dalo poseben čar, vendar pa je zaprt prostor dal koncertu posebno akustično noto. Sledila je podelitev nagrad za zlati, srebrni in bronasti lipin cvet ter posebna nagrada Hrvaškega društva skladateljev za najboljšo izvedbo skladbe hrvaškega avtorja. Članice Vokalne skupine Virtus smo si v kategoriji B z zavidljivimi 96 točkami prislužile zmago. Sledilo je tekmovanje za glavno nagrado, Grand Prix, za katero sta se potegovali slovenski zasedbi – Vokalna skupina Virtus in Komorni zbor Arima. In kdo je bil boljši ter prejel glavno nagrado? Me oz. naša Vokalna skupina Virtus! Gre za vokalni sestav osmih deklet, ki nadvse rade pojemo in se družimo. Obstajamo že od leta 2002. Ime izvira iz latinskega izraza 'virtus', ki pomeni 'vztrajnost in odločnost'. Takšne smo tudi same – odločne, vedno nasmejane, živahne in polne idej!

KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO DR. PAVEL TURNER FRAM 'Virtuske' najbolj{e! Vokalna skupina Virtus po zlato in glavno nagrado Grand Prix na Hrvaško Člani Pevskega zbora mladih 'Mato Bučar' Petrinja so letos obeležili peto obletnico delovanja in tako v okviru praznovanja svetovnega dne glasbe, ki je 21. junija, vsako leto (od leta 2008 naprej) organizirajo Mednarodno tekmovanje 'Lipanjski zvuci'. Otvoritev dvodnevnega dogodka je potekala v petek, 14. 6. 2019, s celovečernim koncertom slovenske Vokalne skupine Gallina. Njene članice so enkrat na tem tekmovanju že zmagale, zato na letošnjem niso sodelovale. V soboto, 15. 6. 2019, se je s svojim tekmovalnim programom (v mali dvorani Hrvaškega doma) predstavilo sedem pevskih zborov in vokalnih skupin iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Nastopili smo: Vokalni ansambel Domenike, Klapa Lugarin, Vokalna skupina Virtus, Vokalni sestav Asante, Komorni zbor Arima, Hrvaško pevsko društvo Kalnik in Livanjski pevski zbor Duman. Tekmovanje je potekalo v treh kategorijah: kategorija B – vokalne skupine, kategorija A2 – pevski zbori s prostim programom in kategorija Želimo vam prijetno branje!

Glede na to, da gre za prvi osvojeni Grand Prix mlade zasedbe iz občine Rače-Fram (sestavljamo jo: Dora Ožvald - umetniški vodja, Neda Mate, Simona Kamenik, Mateja Leben, Patricija Simrajh, Matejka Kosec, Urša Urška in Mojca Čepin), smo dekleta na nagrado še posebej ponosna, saj je ocenjevalna žirija program mednarodnega tekmovanja ocenjevala po evropskih standardih. Lepo je videti, da mesto, kot je Petrinja, ohranja tradicijo zborovske glasbe, spodbuja medsebojno sodelovanje (zlasti mladih) pevskih zborov, vokalnih skupin in njihovih zborovodij oz. umetniških vodij ter skrbi za izmenjavo izkušenj med njimi. Viva la musica!

Simona KAMENIK 47


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

PISALI STE NAM Julijski koncert Nine Pu{lar na notranjem dvori{~u gradu Ra~e Nina Pušlar se je v letu 2019 podala na slovensko turnejo, v okviru katere bo nastopila na dvanajstih koncertih po vsej državi. Zanimiva okoliščina pri tem je, da je/bo na svojem letošnjem glasbenem popotovanju po Sloveniji obiskala in se predstavila na kar devetih gradovih. Svojo turnejo je pričela 24. maja 2019, ko je pela v ambientu škofjeloškega gradu. Veseli nas, da smo ji imeli možnost prisluhniti tudi pri nas in sicer na notranjem dvorišču gradu Rače, kjer je obiskovalce koncerta navduševala 6. 7. 2019. Priprave na ta velik in odmevni glasbeni dogodek so se pričele že nekaj dni pred koncertom, glavni del pa je seveda sledil na dan prireditve, ko so organizatorji začeli pripravljati vse potrebno - oder, ozvočenje, sedišča, VIP lože in še marsikaj. Vsi, ki smo prišli na koncert, smo najprej stopili na rdečo preprogo; ta je vodila do varnostnikov, ki so pregledovali vstopnice. Prizor, na katerega smo naleteli po vstopu, je bil svečan. Na notranjem dvorišču gradu je namreč stal velik šank, ki je spominjal na tople kraje - lesena konstrukcija z raznimi okraski in lučmi je delovala svečano. Oder, ki je bil nameščen na jugozahodu dvorišča, je bil dodobra zaseden z glasbenimi instrumenti in lućmi oz. reflektorji. Skratka, vse je že bilo nared za Ninin nastop. Okoli 19.30 se je Nina res pojavila na odru. Uvodoma je lepo pozdravila obiskovalce ter oboževalce. Ko je zapela, so občinstvo očarali že njeni prvi nežno zveneči toni. Glasbena gostja je kmalu poskrbela za romantično vzdušje in celoten potek koncerta je dajal občutek vešjekakovostne prireditve. Med Nininim nastopom so na VIP ložah sedeli in jo, skupaj z organizatorji koncerta, poslušali tudi Jan Plestenjak, Ditka in Mark Zebra. Nina je navduševala s svojim glasom in čedalje močneje osvajala publiko. Zdelo se je, da ne poje le občinstvu kot celoti, pač pa vsakemu obiskovalcu koncerta posebej. Obisk koncerta je bil odličen, saj je bilo grajsko dvorišče skoraj v celoti zapolnjeno s poslušalci vseh starosti., ki smo uživali v predstavljenem glasbenem program, kin am je polepšal topel julijski večer.

48

Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Nina Pušlar ta mesec zaključuje letošnjo zanimivo in uspešno glasbeno turnejo; prvi septembrski večer so zvoki njenih pesmi odmevali v Idriji (na tamkajšnjem gradu), 6. 9. 2019 pa bodo poslušalci po njeni zaslugi uživali še na zadnjem koncertu, ki se obeta v ljubljanskih Križankah.

Na tekmovanju so dosegli odlične rezultate. Za najboljši dosežek je poskrbela mlada Lina Maltarić iz občine Rače-Fram, ki je dosegla naslov državne prvakinje v plavanju v disciplini 50 m prsno. S časom 40,05 sekunde je postavila rezultat sezone in v napetem finalu ter razburljivem finišu ugnala vse tekmice.

Ninin koncert je posebno doživetje! Vse foto: Jesters Photo Lab

Nejc FALEŽ

Lina Maltari} državna prvakinja v plavanju V soboto in nedeljo, 13. in 14. julija 2019, je potekalo Državno prvenstvo v plavanju za mlajše dečke (2007 in mlajše) in mlajše deklice (2008 in mlajše). Na tekmovanju so nastopili le plavalci in plavalke, ki so skozi leto izplavali rezultatske norme. Nastopilo je 326 plavalk in plavalcev iz 26 slovenskih klubov. Ptujska Plavalna akademija Kurent je na tekmovanju nastopala s tremi plavalkami (poleg Line Maltarić še z Zalo Mojsilovič Meznarič in Eli Kumer) in plavalcema (Matevžem Kostanjevcem in Lukasom Škrinjarjem) pod vodstvom trenerja Boštjana Maračića.

Lina (v modrih hlačah in z medaljo) s klubskimi kolegicami in kolegi ter trenerjem

Želimo vam prijetno branje!

Lina na najvišji stopnički

S tem rezultatom je sočasno postala najhitrejša aktivna ptujska plavalka v tej disciplini. Ob zanjo nekoliko nesrečnem razpletu je osvojila tudi odlični 4. mesti na 100 m prsno (1:31,26) in na 200 m prsno (3:17,45). Po zimskem naslovu državne podprvakinje je to za Lino sedaj prvi naslov prvakinje. Po tekmovanju je mlada športnica postala zanimiva tudi za medije. Tako je lokalni PeTV posnel reportažo o uspehu akademije in Line, ki je tedaj prvič nastopila pred kamerami. »Prsno je moja tehnika in sem zelo zadovoljna s tem, kar sem odplavala. Je moj najboljši rezultat do sedaj, res sem zelo vesela. Uresničile so se mi res skorajda neverjetne sanje,« pravi srečna Lina in dodaja, da je ta rezultat povečal tudi njene sanje o velikem prvenstvu v prihodnosti. V šestih letih obstoja Plavalne akademije Kurent je to prvi naslov državne prvakinje tudi zanje. Tega je bil zelo vesel tudi njihov predsednik in Linin trener Boštjan Maračić: »To je nagrada za Lino in za njeno trdo delo. Brez močne podpore staršev, predvsem njenega očeta Maria Maltarića, ne bi šlo. Dnevna vožnja na trening na Ptuj, dobra organizacija prostega časa, finance – to so le nekateri od dejavnikov, ki so pripeljali do tega uspeha. Lina je aktivna praktično od malih nog in najnovejši doseženi uspeh je posledica daljših prizadevanj, daljšega časa. To je tudi nagrada za našo akademijo in ves podporni sistem, od trenerjev, so-plavalcev in ostalih, ki ji in nam nudijo vso podporo in so pomagali do tega zgodovinskega uspeha. Moramo pa vedeti, da je Lina še mlada in da je pred njo še veliko vsega, ob čemer pa šola ne sme zaostajati.« Akademija je odplavala tudi štafeto v postavi Kostanjevec, Mojsilovič Meznarič, Maltarić, Škrinjar in z rezultatom 2:20,70 postavila ptujski rekord ter se uvrstila 49


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM med najbolje slovenske klube. Ptujska ekipa je sočasno bila najvišje po odstotku napredka plavalcev na prvenstvu. Plavalna akademija Kurent pričenja novo sezono v začetku septembra in sicer z vpisi novih članov, tudi otrok neplavalcev, plavalcev ali rekreativcev. Zato vljudno vabi vse, ki želijo za otroke dobro rekreacijo, kakovostno učenje plavanja in ne nazadnje vidne rezultate, kot jih že dosega naša mlada Lina, ki ji še po tej poti čestitamo. Mario MALTARIĆ

Na fizikalni olimpijadi v Izraelu Med letošnjim 7. in 15. julijem je v Tel Avivu, glavnem mestu Izraela, potekala 50. mednarodna fizikalna olimpijada, ki sem se je udeležil tudi avtor tega prispevka. Ob tej priložnosti so me iz uredništva Novic Občine Rače-Fram povabili, da o tekmovanju napišem nekaj besed. Torej: Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije je na podlagi rezultatov državnega tekmovanja iz fizike in izbirnega testa izbralo pet dijakov, ki so se udeležili olimpijade.

Pet dijakov in oba mentorja, ki so sestavljali slovensko delegacijo; avtor prispevka je prvi z leve

Tekmovanje je bilo sestavljeno iz dveh delov - teoretičnega in eksperimentalnega. Pri teoretičnem delu s pomočjo znanja fizike in matematike izpeljuješ delovanje različnih sistemov; začneš s preprostimi enačbami, iz katerih potem izpelješ kompleksnejše enačbe, ki opisujejo sistem. Pri praktičnem delu je poudarek na postavitvi in izpeljavi eksperimenta; za dva eksperimenta imaš na voljo pet ur, zato ju je treba premišljeno načrtovati, da ne zmanjka časa, potrebna pa je tudi velika mera natančnosti. Same naloge so bile – olimpijadi primerno – zelo zahtevne. Obsegale so skoraj vsa področja fizike. Ker je bila to zame prva olimpijada, se nanjo nisem odpravil s prevelikimi pričakovanji. Zato sem bil še toliko bolj vesel, 50

deloma tudi presenečen, da sem osvojil bronasto medaljo. Tudi ekipno smo bili zelo uspešni, saj smo v konkurenci 364 tekmovalcev iz 78 držav prislužili tri odličja - zlato in bronasti medalji ter pohvalo. Dosegli pa smo tudi najboljši uspeh Slovenije v vseh petdesetih letih tega tekmovanja, kar se nam prav tako ne zdi zanemarljiv podatek. V Izraelu pa nismo samo 'modrovali'. Poleg tekmovanja so bili namreč vsak dan organizirani tudi izleti. Tako smo se kopali v Mrtvem morju, obiskali beduinsko naselje, videli Jezusovo grobnico v Jeruzalemu, tekmovali v odpiranju fizikalnih sefov, obiskali Jaffo (od koder izvirajo pomaranče za Jaffa kekse), hodili po skrivnih tunelih templjarjev, raftali na reki Jordan in še bi se kaj našlo. Iz Izraela sem se vrnil z veliko lepimi vtisi, saj so se organizatorji res zelo potrudili, moj dosežek pa je bil le še pika na i. Sašo DOMADENIK

Pomo~ mladih kmetovalcev Konec letošnjega junija je požar prizadel kmetijo Škorjak iz Šmarij pri Jelšah ter praktično v nekaj minutah popolnoma uničil hlev, krmo ter veliko opreme. Usoda mladi družini s petimi otroki ni prizanesla, zato je njihova tragedija odmevala po celotni Sloveniji. Dobra in kvalitetna krma je osnova za uspešno gojenje živine. Ker je požar nesrečni družini uničil tudi glavnino krme, se je Boštjan Mohorko, mladi kmetovalec iz Zgornje Gorice, odločil, da bo v mejah mogočega čim prej pomagal družini, ki je utrpela veliko izgubo. Za pomoč se je obrnil tudi na okoliške kmetovalce, prijatelje in znance. S skupnimi močmi so izvedli zbiralno akcijo travne silaže v balah in suhih bal sena. Ker je v slogi še vedno moč, je bilo družini Škorjak kmalu dostavljenih 50 bal, odziv pa je bil tako velik, da so dodatnih 40 bal lahko podarili tudi družini Guzej, ki jo je pred kratkim prav tako prizadel uničujoč požar. Potek akcije je (bilo) mogoče spremljati preko FB, tudi Večer je obširno poročal o njej. Zaradi odmevnosti akcije so se nato tovrstni dobrodelnosti želeli priključiti še drugi in količina bal za pomoč kmetijam, ki so jih prizadeli požari, se je še dodatno povečala. Razumevajoč odnos in interes pomagati sta res že doslej presegla pričakovanja, seveda pa za vse tiste, ki bodo za akcijo morda izvedeli šele iz Novic, tudi sedaj še nikakor ni prepozno, da se ji pridružijo. Predvsem se obračamo na vse, ki bi lahko ponudili brezplačen (oz. za simbolično ceno) prevoz bal do prizadetih kmetij. V zvezi s tem se obrnite na mlada kmetovalca iz Zg. Gorice – Boštjana Mohorka in Francija Fingušta (oz. na kogarkoli drugega, ki so imenovani v nadaljevanju). V nesreči spoznaš dobre ljudi, zato gredo vse pohvale in zahvale mladim kmetovalcem, ki so nesebično pristopili na pomoč družini v stiski. Ponosni smo lahko, da so med njimi tudi nadobudni in srčni mladi kmetovalci iz naše občine. Velik poklon in pohvala glavnemu organizatorju Boštjanu Mohorku in vsem, ki so sodelovali z donacijo Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM bal, organizacijo nakladanja, prevoza ter razkladanja; to so Franci Fingušt, Andrej Pernat, Marjan Prosenjak, Elmir Džambić, Jani Čelan, Uroš Kodrič, Mihael Hajšek, Zvonko Beranič, Grega Mlakar, družina Unuk iz Jablan, Anton Medved, Jožef Hajšek iz Sestrž, Jure Leskovar, Aleš Hojnik, Uroš Jakolič, Aleš Baklan, Luka Beranič, Jan Muzek, Sandi Fingušt, Jaka Mesarič ter Roman Glažar in Miro Ivič, ki sta poskrbela za prevoz bal, od tega Roman Glažar (Prehrana živali – Glažar Roman s.p. iz Hajdoš) za kar dva brezplačna prevoza bal do kmetij.

Še so dobri ljudje! Iskrena hvala za pomoč! Foto: Janja Uranjek

Ko se zgodi velika nesreča, je ljudem v uteho spoznanje, da v njej niso ostali sami. Peter FINGUŠT

23 let pohorskih ljubezni Marice Muster V zasluženi pokoj je letos poleti, natančneje 28. julija 2019, odšla medicinska sestra Marica Muster, ki je 23 let delala v zdravstveni ambulanti v Framu - vseskozi z zdravnico (koncesionarko) Ireno Strojnik, dr. med, specialistko družinske medicine. Bili sta nerazdružljivi tandem, našli sta se in ujeli, skupaj ustvarjali, se s pacienti veselili uspehov in radosti, nemalokrat pa z njimi tudi trpeli in žalovali. Obe imenovani sta skupaj ustvarjali neko posebno duhovno klimo, zaradi katere so ljudje s širšega framskega območja in pohorskih koncev prihajali v njuno ambulanto z zavestjo, da bodo razumljeni, sprejeti, pomirjeni ali vsaj potolaženi. Obe sta medicinki po duši in srcu, a vendarle – zdi se, da smo pacienti z medicinskimi sestrami za spoznanje bolj spontani, domači, bolj si upamo pokazati svoj pravi jaz, lažje smo povsem neposredni in odkriti. In v tem je bila naša Marica vseskozi do kraja unikatna, neponovljiva, zares nekaj posebnega… Želimo vam prijetno branje!

Kot se za 'pravo' medicinsko sestro z dolgim stažem spodobi, je bila naša Marica na nek način pridruženi družinski član tako rekoč vsake družine na Framskem. Vse nas pozna osebno, v času svojega službovanja je imela vpogled v naše kartoteke in je, skratka, o nas veliko vedela. Tu in tam smo imeli celo občutek, da je uspela v svoji srčiki profesionalne odprtosti misliti naše misli in v tej odprtosti je pred nami nosila tudi svoje srce na dlani. S tako držo svoje tople narave je vselej nevtralizirala naše morebitne napetosti, neučakanosti, razburjenja, dileme, negotovosti in strahove. Za nas je znala kdaj biti spovednik, duhovnik, psihiater, tolažnik, prerok ali preprosto sočutni bližnji. Vseskozi smo imeli občutek, da se je znala, ne glede na pregovorno gnečo v ambulanti, ob vsakem ustaviti, pa čeprav le na kratko… To je počela z neko posebno iskrico šegavosti in dobrote v očeh. V vsakem je znala in zmogla zaslutiti tisto človeško ranljivost in občutljivost. Za njo ni bilo izgubljenih situacij, bile so le bolj ali manj zahtevne, a dokler si živ, si rezervoar upanja in možnosti, v smislu, kot je zapisal Tone Pavček: »… če ne prideš ne prvič ne drugič do krova, poskusi vnovič in zopet in znova.« Že misel, da moramo k zdravniku, v nas vzbudi nelagodje in mnogokrat upravičen strah, vselej pa je Marica od nas 'prevzela' del tega bremena, pregnala ali vsaj utišala naše strahove in s svojim človeškim odnosom, ki pa nikoli ni zmanjšal njene visoke strokovnosti, v nas vzbujala zaupanje in vlivala upanje. Koliko potrpljenja je imela, ko je bilo potrebno zamenjati povoj ali odstraniti šive. Za to je imela posebej izostren občutek; to so vedeli vsi, ki so mnogo svojih bojazni pustili tam in odhajali olajšani. Znala je z le njej lastnim čutom ljubeče pobožati roko osamljene ženičke in ji vrniti iskrice v oči. Znala je tudi dobrohotno karajoče povedati, kot znajo le mame. Ob vsem tem razdajanju pa je morala in zmogla opraviti še z vso goro birokracije, kjer pa ji računalnik in novodobna administracija mnogokrat nista bila prijateljska sopotnika. Če rečem preprosto (ter, upam si trditi, nikakor zgolj v svojem imenu, temveč v imenu stotin pacientov framske ambulante): »Najlepša hvala, draga Marica, za vse!« zveni morda preveč enostavno, šablonsko, na videz brezosebno – kot pač to sicer pogostokrat počnemo v življenju, ko namesto res srčne hvaležnosti za karkoli, priučeno in rutinsko izrekamo zahvale. Pravijo, da je vsak od nas na nek način nadomestljiv, kdorkoli in kjerkoli že je… Do neke mere je to res, a Marica je s svojo sočutnostjo, pri51


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM zadevnostjo, srčnostjo in izostrenim občutkom za človeka v stiski svojim naslednikom postavila visoke in zahtevne standarde človečnosti… Človečnosti in empatije, ki jo nekdo v sebi ima ali pa je nima, ne glede na to, kaj v življenju počne, kje je zaposlen in kako visoka je njegova formalna izobrazba. In neprecenljivo je, kar nosimo dobrega v srcu. 'Sestra Marica', kot smo jo klicali pacienti, je nedvomno v vsakem od nas pustila košček svojega srca, verjamemo pa, da smo tudi mi v večini žlahtno vtkani v mozaik njenih misli in spominov, njene intime. In naša Marica Muster je intimno z nami živela ta logos ljubezni, to besedo, ki pomeni most med pametjo in srcem, med menoj in teboj. To je beseda, ki oživlja, ki pomaga živeti, ki nas prebuja in vrača v življenje, ki kdaj upa proti upanju, ki upa tudi takrat, ko se zdi, da je to najtežje, domala nemogoče. Da, znala je velikokrat skupaj z nami upati proti upanju. In ja, tako smo doživljali to našo drago Marico. Znala je začutiti to našo kdaj tudi bolj robato in trmasto pohorsko naravo, z nami deliti strahove in dileme, pa tudi vse lepo, kar življenje prinaša.

Iskali smo mo~ V prvem tednu poletnih počitnic smo imeli pri cerkvi sv. Jožefa Delavca 5-dnevni oratorij. Skozi zgodbo Petra Klepca smo spoznavali pomembne življenjske vrednote, ob tem pa se tudi veliko zabavali. Obiskali smo še raške gasilce, ki so nam pokazali tamkajšnja vozila in predstavili svoje delo. Omenjenih pet dni oratorija je tako za otroke kot tudi za animatorje zelo hitro minilo. Dneve smo začenjali s himno, si pogledali del zgodbe o Klepcu, nato poiskali vrednoto dneva in se o tem po skupinah pogovarjali. Sledile so raznolike delavnice – od športnih do umetniških, pa tudi frizerske in kuharske delavnice smo imeli. Po kosilu je nastopil najbolj energični del dneva – velika igra, ki je otroke spodbujala k sodelovanju, iznajdljivosti in urjenju retoričnih sposobnosti.

V petih dneh je 17 animatorjev skrbelo za 30 otrok

Tudi njena šefica, delodajalka in prijateljica, zdravnica Irena Strojnik, ne skopari s komplimenti na račun naše Marice: »Tudi zdravstveni delavci smo samo ljudje, zato je prijateljski odnos med zdravnikom in sestro v taki ambulanti več kot nujen. Hvaležna sem za našo Marico, za njeno srčnost in iskreno tovarištvo… Hvaležna, ker je znala videti tudi mene osebno kot žensko, mamo in ženo z vsemi stiskami, ki jih pred vsakega od nas kdaj postavi življenje. Razvili sva poseben vzajemno topel in spoštljiv odnos in rada verjamem, da sva tudi zato z veseljem prihajali v službo v Fram. Zdaj, ko uradno izprega, ji želim veliko notranjega miru in spokoja. Obenem verjamem, da bova še naprej ostali v tako pristnem in tovariškem odnosu. Srečno, Marica!« Še enkrat: naša draga Marica Muster, hvala za vse besede, tiste izrečene in one zamolčane, za vse tolažeče misli in božajoče poglede, za vsa upanja, skupne solze in hrepenenja. Ko boš v družbi svojih dragih uživala v 'penziji' in boš zaslišala piš vetra s pohorskih gozdov, vedi, da nosi naš pozdrav, prijazne misli in najboljše želje, saj v naših srcih ostajaš zapisana z veliki črkami strokovnosti, srčnosti in ljubezni. Martin PETELINŠEK 52

Peter Klepec nam je vsak dan predstavil eno od svojih moči. Prvi dan smo se z močjo prošnje naučili vztrajati pri svojih željah in ločiti med nesmiselno in smiselno prošnjo. Drugi dan nas je moč odpuščanja učila sprejemati druge tudi, ko naredijo kaj narobe. Tretji dan je bila vrednota pomoč, zato smo se ves dan trudili videti potrebe drugih. Moč spoznanja nas je v četrtem dnevu podpirala k ločevanju med slabim in dobrim, zadnji dan pa smo se pogovarjali o moči svetega zakona. Tako so otroci spoznali vrednote, ki so pomembne tako za versko kot tudi povsem vsakdanje življenje.

Udeležba na oratoriju nas je obogatila za mnoga dragocena življenjska spoznanja

Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Animatorji se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri izvedbi letošnjega oratorija. Želimo si, da se prihodnje leto vidimo v še večjem številu. Do takrat pa naj nas vse spremlja letošnje geslo: Imaš moč! Ana VOGRIN

Mozaiki Simone Augu{tin V poročni dvorani gradu v Račah bo od petka, 13. 9. 2019 (od 17. ure dalje), na ogled razstava mozaikov ustvarjalke Simone Auguštin. Simona, ki živi in ustvarja v Rušah, deluje pod okriljem tamkajšnjega Likovnega društva Rulik iz Ruš, s tehniko izdelave mozaikov iz lomljene keramike pa se ukvarja že več let. Zlaganje in oblikovanje majhnih koščkov v celoto je Simono že od nekdaj privlačilo. S tovrstno tehniko je pričela že pred leti, ko je s koščki oblepila in obnovila mizo. Sestavljanje celote (iz majhnih enot v večjo obliko) ji je že od nekdaj v veselje. Navdih za to je dobivala iz vsakdanjega življenja, denimo iz sprehoda po gozdu, ko je nabirala majhne vejice z iglicami in iz njih naredila veliko okrašeno jelko. Izdelava slik iz majhnih koščkov terja veliko truda, natančnosti, navdiha, ljubezni in ogromno časa. Ves trud pa je poplačan, ko iz zamisli nastane izdelek. To za Simono predstavlja radost in olajšanje, ki jo napolni z energijo, velikim veseljem in porajanjem novih in novih idej ter potrditev, da je v življenju vse mogoče – le dovoliti si in poskusiti je potrebno.

Da bi izpopolnila svojo tehniko, je umetnica obiskovala mozaični tečaj v Ljubljani (pri Aljažu Vidrajzu), kjer je pridobila dodatno znanje in nove dobrodošle izkušnje. Vse to sedaj z veseljem prenaša na druge, ki imajo podobne interese in vsaj kanček ustvarjalne žilice. Tako je uspešno izvedla nekaj mozaičnih delavnic v Rušah, Mariboru in Ljubljani. Vse so bile dobro obiskane. Svoja dela je Simona doslej razstavljala v Knjižnici Ruše, v prostorih Športnega parka Ruše, v Frizerskem saŽelimo vam prijetno branje!

lonu Mala Metka v Račah, v Cvetličarni Tanja v Rušah ter na Martnici. Pod okriljem Likovnega društva Rulik pa je na začetku letošnjega leta imela tudi svojo prvo samostojno razstavo mozaikov, ki smo jih lahko občudovali v avli hotela Veter v Rušah. Vsi, ki vas tovrstna tehnika zanima, vljudno vabljeni v petek, 13. 9. 2019, od 17.ure dalje v Belo dvorano gradu Rače, kjer si boste lahko ogledali zanimiva dela in poklepetali z imenovano mozaičarko.

Ustvarjalka je odprta za nove izzive in ideje pri ustvarjanju. Zato bo vesela vašega obiska in vprašanj, kakor tudi povabila za morebitno nadaljnje sodelovanje na tem področju. Razstavo njenih del si bo mogoče ogledati še nekaj časa po uradni otvoritvi.

Vabljeni, da obiščete njeno FB stran: https://www.facebook.com/mozaik.keramika.5/photos, dosegljiva pa je tudi na gsm: 051 251 283. Torej: še enkrat vljudno in prisrčno vabljeni, da si njene čudovite mozaike ogledate v živo! Danica PUŠELC 53


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Izlet v Brestanico, na Bizeljsko in v Kumrovec Člani OO ZB za ohranjanje vrednot NOB občine Hoče-Slivnica in člani KO ZB iz Frama smo se odločili, da organiziramo skupni izlet. Na ta način uresničujemo sprejete programske plane, predvsem pa utrjujemo naše že dosedanje prijateljske vezi in krepimo medsebojno sodelovanje. Priprava izleta je bila v domeni predsednikov obeh organizacij, Borisa Demšiča in Zdenke Čretnik. Na izlet smo se odpravili 25. 6. 2019. Že zjutraj, ko smo se zbrali na avtobusni postaji v Slivnici, je bila odlična atmosfera in smo vedeli, da bo to dan, ko ne bo manjkalo smeha in dobre volje. Pot nas je vodila skozi Celje, po lepih krajih Spodnje Savinjske doline in ob reki Savi do Brestanice. Od tam smo se odpeljali na dobro ohranjen grad Rajhenburg, ki stoji na šestdeset metrov visokem skalnem pomolu ob sotočju potoka Brestanica in reke Save, datira pa v 12. stoletje.

V objektu smo se najprej seznanili z razvojem grajske arhitekture, muzejska razstava pa nam je ponudila vpogled v delovanje menihov trapistov. Ogledali smo si lahko tudi osvojene medalje našega športnika, slovenskega atleta, nekdanjega olimpijskega in svetovnega prvaka v metu kladiva, Primoža Kozmusa, za nameček pa še slikarsko razstavo Jožeta Ciuhe. Posebno težo je za nas imela stalna razstava, ki prikazuje usodo slovenskih izgnancev iz 2. svetovne vojne. Tam je namreč nemški okupator takoj po začetku vojne (6. 4. 1941) ustanovil taborišče, saj je želel iz obsoteljskega območja, torej med tedanjo NDH in Rajhom (okupiranim slovenskim ozemljem), vzpostaviti temponsko cono. Cilj okupatorja je bil izseliti vse Slovence (razen domačih izdajalcev in kolaborantov), na njihove domove in posestva pa naseliti nemške Kočevarje. To je okupatorju v veliki meri tudi uspelo in genocid nad Slovenci se je samo stopnjeval. Na gradu Rajhenburg je bil največji zbirni center za izgnance, ki so jih kasneje v več fazal transportirali in deportirali v izgnanstvo. Med nami je bil Tone Demšič iz Hoč, ki se, čeprav je odtlej minilo že veliko let in desetletij, še danes v živo spominja teh dogodkov. Seveda nam je o njih tudi pripovedoval, mi pa smo mu z zanimanjem prisluhnili in se vživeli v krutost tedanjega obdobja in tragedij, ki so se dogajale. Vožnja po slikoviti pokrajini nas je privedla na Bizeljsko, kjer smo si najprej privoščili kosilo, se okrepčali s tamkajšnjimi lokalnimi dobrotami ter se družili v prijetnem vzdušju. Naša naslednja postaja je bila v Brezovici pri Bizeljskem, na kmetiji Najger, kjer so nas pričakali prijazni domačini. Gospodar Martin Najger – Tinček (njegovo partizansko ime) nam je uvodoma predstavil organizacijo KO ZB NOB Bizeljsko, ki ji predseduje. Izrazil je zadovoljstvo, da smo jih obiskali ter izrazil željo po navezavi tesnejših stikov z obema 54

organizacijama. Sledila sta voden ogled tamkajšnje repnice (v kremenčev pesek skopane jame, kjer je poleti prijetno hladno, temperatura pozimi pa konstantna, zaradi česar so take kleti odlično mesto za hrambo in staranje vinske kapljice) ter degustacija bizeljskih vin. Zgovorni lastnici gre zasluga, da smo o obojem izvedeli veliko zanimivega.

Po vožnji skozi Bistrico ob Sotli smo prispeli na našo zadnjo postajo, v obmejni Kumrovec.. Ogledali smo si spominsko vas in rojstno hišo Josipa Broza – Tita, ki je zelo lepo vzdrževana. Izletniki iz obeh sosednjih borčevskih organizacij smo tako na svojstven način obeležili še praznik – 25. junij, dan državnosti. Bili smo si enotni, da je potrebno podobno srečanje čim prej ponoviti še na kakšni drugi lokaciji. Simona ŠIFRAR in Boris DEMŠIČ Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Fotografijo gradu Rače iz zraka sta posnela in posredovala Monika in Andrej Krajnc; 24. 5. 2019

OBČINA RAČE-FRAM Grajski trg 14, 2327 Rače

Tel./fax: 02/609-60-10, 02/609-60-18 e-naslov: info@race-fram.si www.race-fram.si Želimo vam prijetno branje!

55


NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Spoštovani zunanji dopisniki Novic Občine Rače-Fram! Ker za objave v vsaki, še prav posebej pa v decembrski številki Novic Občine Rače-Fram, vselej zaznavamo zares izredno veliko zanimanje, kar občasno vodi k prekomerni obsežnosti našega glasila, smo v uredništvu primorani uvesti omejitvene pogoje pri posredovanju prispevkov za objavo v našem glasilu.

PISNI PRISPEVKI Prosimo vas, da članki, ki jih nameravate pripraviti in posredovati za objavo v Novicah, vsebujejo maksimalno 2.000 znakov oz. do tričetrt tipkane strani A4 (pisava Times New Roman, velikost 12). Vsi članki morajo imeti naslov, pri imenovanju oseb je potrebno navesti njihova popolna imena (imena in priimke), na koncu vsakega članka naj bo naveden njegov avtor (z imenom in priimkom).

FOTOGRAFIJE Če prilagate tudi fotografije, pošljite 1 - 2, v primeru večje aktualnosti največ 3 (tri). Med tekstom obvezno označite, kam katera fotografija sodi (napišite oznako - številko, pod katero jo pošiljate, prav tako napišite komentar in navedite avtorja posnetka), fotografije pa obvezno posredujte elektronsko, kot prilogo .jpg.

Aktualen e-naslov Za prejemanje prispevkov za Novice je odprt e-naslov: urednistvo.novic@gmail.com .

ROK Vaš zgornjim navodilom prilagojen prispevek, ki ga želite objaviti v Novicah Občine Rače-Fram, pričakujemo čim prej, najkasneje pa do 20. februarja (za objavo v marčevski številki), 20. maja (za objavo v junijski številki), 20. avgusta (za objavo v septembrski številki) in 20. novembra (za objavo v decembrski številki). Navedeni datumi so okvirni – točne roke objavimo v vsaki predhodni številki za naslednjo številko Novic. Prispevke za objavo v Novicah Občine Rače-Fram, ki bodo izšle decembra 2019, posredujte čim prej. Zadnji rok za oddajo tekstovnih in slikovnih vsebin je

sreda, 20. november 2019.

Članki, ki ne bodo v celoti skladni z navodili, ne bodo objavljeni. Hvala za razumevanje! Uredništvo Novic Občine Rače-Fram 56

Novice št. 83 - 3/2019; september 2019


Želimo vam lepo in barvito jesen!


Jesen Sonce je spakiralo najmočnejše žarke, za slovo obliznilo gozd in naše parke. Bolj in bolj oddaljeno vse šibkeje greje, list za listom rumeni, vsak dan je hladneje. Z zlatom barvana jesen nas povsod obkroža in z megleno sapico po obrazu boža. (Zvezdana Majhen)

Rjavi so listki v jeseni, in kostanj je tudi rjav. Z rjavimi listki bo ježek svoj zimski brlog si postlal. Rjava sta srna in medved, pa debla in listje in veje in izpod rjavega grma jurček rjavo se smeje. Ko se poletje počasi poslavlja, nov čas nam s polno čašo nazdravlja. Prav kmalu v mavričnih barvah jesen odkrila svoj čar bo nam vsem. (avtor neznan)

Želimo vam v vseh ozirih lep, blagodejno topel, rodoviten, prijazen, naklonjen in v najlepše barve odet nov letni čas!

Profile for Občina Rače-Fram

Novice Občine Rače-Fram - SEPTEMBER 2019  

Občinsko glasilo Novice Občine Rače-Fram, št. 83 - 3/2019: september 2019. CELOTNA VSEBINA s platnicami, 60 barvnih strani.

Novice Občine Rače-Fram - SEPTEMBER 2019  

Občinsko glasilo Novice Občine Rače-Fram, št. 83 - 3/2019: september 2019. CELOTNA VSEBINA s platnicami, 60 barvnih strani.

Advertisement