Novice Občine Rače-Fram - DECEMBER 2013

Poštnina plačana pri Pošti 2327 Rače

Št. 60 - 4/2013; december 2013

Vesele bozicne praznike in srecno 2014!

Iz vsebine Novic

www.race-fram.si

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

ŽUPANOV UVODNIK Spoštovane občanke, spoštovani občani!

Počasi se končuje leto, ki je bilo izjemno pestro tudi glede poizkusa ukinjanja manjših občin, nalaganja novih obveznosti s strani države, ob tem pa zmanjševanja sredstev za lokalne skupnosti.

V poletnih mesecih je notranji minister dr. Gregor Virant med varčevalne ukrepe vlade RS napovedal tudi ukinjanje in združevanje manjših občin, z všečno predpostavko, da se bo tako privarčevalo več kot 200 mio evrov.

Seveda je bila napoved sprejeta z ogorčenjem, saj si ni mogoče predstavljati reorganizacije brez podrobnejših analiz, argumentov in podatkov. Vsi razumemo, da bo potrebno narediti veliko, da se izvijemo iz krize in da je nujno stisniti pas, spremeniti marsikatero navado in odpraviti marsikatero razvado ter razumeti, da lahko porabimo toliko, kot ustvarimo. Zato slovenska samouprava, kot pogosto rečemo organiziranosti na lokalni ravni, potrebuje resen razmislek, poglobljeno razpravo in spremembe. Najprej pa strokovno, nepopulistično in realno analizo.

Kaj povedo številke? Ugotovljene in dokazane pomanjkljivosti, pa tudi velike dosežke. In to ne samo finančne oziroma gradbene. Veliko je bilo narejenega, kar zadeva demokracijo, odločanje, približevanje odločanja ljudem, upoštevanje njihove volje, saj bi moral biti cilj vsake oblasti zadovoljen državljan, enako kot bi moral biti cilj samozadostna oskrba s hrano in vodo – seveda, v luči krize, realno in finančno znosna.

V skoraj dvajsetih letih se je število občin resnično razbohotilo. Od 64 smo prišli na 212. Gotovo bi shajali z mnogo manj, pa tudi z mnogo več. Tako kot je v Evropi. Povprečna slovenska občina z 9742 prebivalci je na 6. mestu med državami v Evropi. V 27 članicah Evropske unije je več kot 120.000 občin, ki imajo v povprečju 4137 prebivalcev. Za razliko od naših 212 občin jih ima Avstrija 2357 (štejejo povprečno 3591 prebivalcev). Švica ima 2406 občin (povprečno 3306 prebivalcev), Nemčija 11.298 občin (povprečno 6693 prebivalcev). V vseh teh državah je veliko število občin, ki so po številu prebivalcev majhne, vendar kljub temu uspešne. Tako je tudi pri nas. Če bi poslušali samo ministra Viranta, bi mislili, da smo svetovni rekorderji v majhnosti občin.

Pa to sploh ni največji problem. Res je, da marsikatera občina nastane zaradi političnih špekulacij. Naša na srečo ne. Izpolnjevali smo in še izpolnjujemo vse z zakonom določene pogoje za obstoj. Če poslušamo ljudi iz teh manjših občin, so v ogromni večini zadovoljni s svojimi občinami. Prejšnje velike občine so bile precej centralistične in do obrobja nerazumevajoče, mačehovske, zato občanom danes ni težko primerjati kakovosti življenja v prejšnji veliki in zdajšnji manjši, samostojni občini.

V pripravi je zakonodaja, ki bo krepko zarezala v občinske proračune. Davek na nepremičnine bo dodatno obremenil občane - v primerjavi z dosedanjim nadomestilom za uporabo stavnih zemljišč ponekod celo za dvakrat ali trikrat. Ob tem bodo občine v večini primerov (tudi v našem) dobile manj kot prej od nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ki je bil izvirni prihodek občin. To bo pomenilo manj sredstev, predvsem za investicije, saj bo polovico vzela država.

Ne glede na dogajanje doma in po svetu pa si ne smemo odvzeti časa in čara prazničnega decembra. Ta mesec je vedno bil in bo ostal mesec za družabnost. Je čas, ko smo ljudje ob različnih oblikah druženja še prijaznejši, bolj sproščeni in veseli. Zato ne zamudite srečanj, druženj in veselega razpoloženja, ki vam ga bomo pričarali na božično novoletnih prireditvah in na silvestrovanju na grajskem dvorišču.

Pred nami so, kot rečeno, prazniki - dan samostojnosti in enotnosti, torej državni praznik, na katerega smo še posebej ponosni, pa tudi božično novoletni prazniki, ki jih vsako leto z veseljem pričakujemo. Želim vam srečne, mirne in naklonjene božične praznike, v novem letu 2014 pa čim več veselih trenutkov, zasebnih uspehov, pozitivne energije in prijaznih misli.

Vse dobro vam želim!

Branko LEDINEK, župan

1

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

POZDRAV IZ NA[EGA UREDNI[TVA Dragi bralci in drage bralke Novic Občine Rače-Fram!

Naokoli je še eno leto in v naši 'štiriperesni deteljici', ki se pred vstopom v vsak naslednji letni čas podpiše pod novo izdan časopisni izdelek, sem za 60. številko glasila znova na vrsti za uvodni pozdrav.

Z ozirom na to, da so ponovno pred nami božičnonovoletni prazniki in da se spogledujemo že s prihajajočim letom 2014, bi lahko tarnala, kako čas (pre)hitro mineva in kako zelo resnična se zdi misel, da meseci in leta s staranjem dejansko drvijo vse hitreje – pa bom to dejstvo raje preskočila.

Prostor za uvodnik bi lahko hitro zapolnila, če bi se posvetila razglabljanju o že nekaj časa trajajoči in čedalje bolj razbohoteni ter poglabljajoči se gospodarski krizi in vedno očitnejši krizi temeljnih človeških moralnih vrednot (ne vem, kaj od tega je huje!?), otopelosti in čustveni revščini ter neverjetnemu pomanjkanju vsakršnega sočutja in tolerance vse večjega števila ljudi do soljudi, privoščljivosti, zahrbtnosti, spletkarjenju, lažeh, egoizmu, ošabnosti, aroganci, cinizmu, provokacijah, sebičnosti, splošni negativni nastrojenosti in alergiji posameznikov do celotnega okolja, povzpetništvu in 'hoji preko trupel' za dosego lastnih ciljev, vedno pogostejših komunikacijskih 'šumih', podlem izkoriščanju in neupravičenem bogatenju samooklicane elite na račun nemočnih 'mezdnih delavcev', vse večjem številu drznih kraj in ostalih oškodovanj ter drugih oblik nedopustnih početij, poglabljanju problema brezperspektivnosti manj do super de lux visoko formalno izšolanih mladih in stranpoteh, ki iz teh osebnostnih in eksistenčnih stisk pogosto izhajajo, večanju armade brezposelnih vseh starosti, ravni in smeri izobrazbe, begu najperspektivnejše domače inteligence v tujino ipd. - pa o prvi poslušamo povsod in njene posledice tudi vse bolj čutimo na lastni koži, o drugih neželenih pojavih 'sodobnega časa', ki so se od nekod potuhnjeno priplazili na naša tla, jih v borih dveh desetletjih uspeli že dodobra okupirati, težko ozdravljivo okužiti ter se spajdašiti z gnilim kapitalizmom, pa prav tako ne maram preveč razmišljati in pisati, ker ob tem postanem žalostna in zaskrbljena, za nameček pa se mi v slovesne lučke odeti december za razpredanje o tovrstnih neprijaznih in alarm prižigajočih plateh življenja ne zdi najbolj pravšen.

Je pa, žal, vse to (in še kaj) zelo aktualno, zato si vendarle ne gre v nedogled zatiskati oči pred resnico, po nojevsko tiščati glave v pesek in se butalsko sprenevedati.

Tudi pomena ohranitve zdravja - fizičnega in psihičnega - se tedaj, ko se še počutimo zdravi, običajno premalo zavedamo (da ne rečem, da to področje ne tako redko skorajda ignoriramo). Večkrat bi se morali spomniti, da je lastno telo edino 'domovanje', ki ga ne moremo zapustiti, zamenjati. Če kaj, potem rek, da je zdravje največje bogastvo in da tedaj, ko resneje 2

zbolimo, v hipu postane vse ostalo bistveno manj pomembno, gotovo ni iz trte izvit. Dejstvo je, da je svet postal hitrejši, nasičen in nasilen z informacijami, ob tem pa, žal, tudi vse površnejši. Razmere, v katerih nam je usojeno živeti, nas vse bolj vodijo v smer, kjer je na nadaljnji poti realno pričakovati več trnja kot opojno dehtečih vrtnic. Menim, da temu ni tako le zaradi širše družbene situacije, na katere kot majhni posamezniki nimamo (velikega) vpliva, temveč tudi zaradi vse prevečkrat skrhanih, neiskrenih, z napačnimi 'prevodi' besednih zvez in s številnimi 'smetmi' onečedenih medsebojnih odnosov na vseh ravneh in v vseh oblikah sobivanja. Na to pa vpliv seveda imamo.

Lesá, v katerega nekdo zabije žebelj, nikoli več ne bomo mogli spraviti v prvotno stanje, četudi tisto, kar ga je ranilo, iz njega kasneje izrujemo; ta pojav je mogoče odlično prezrcaliti tudi na človeške odnose. Rek: »Ravnaj do drugih tako, kot bi želel, da bi drugi ravnali s teboj,« pa se zdi še vedno tista preprosta 'žebljica na glavico', ob upoštevanju katere bi kot gobe po dežju razbohotene seminarje na temo komunikacijskih veščin in pravilnih interpretacij povedanega lahko mirne duše vsaj prepolovili, pa tudi sebi bi z nekaj več posluha, mirnih živcev in empatije do drugih lahko prihranili marsikatero grenkobo. Predvsem pa bi ločili mušice od slonov, malenkostno in nepomembno od tistega zares pomembnega, odločilnega, ključnega. Zavedanje tega bi bilo še kako koristno in dobrodošlo tudi v očitno vse več delovnih sredinah, kjer človek za ljubi kruhek preživi največ aktivnega časa in nikakor ni vseeno, če tja zahaja z veseljem ali nelagodjem, morda celo odporom.

Lahko bi dokaj na dolgo in široko modrovala tudi o tem, da na geografskih širinah, kjer na velikem svetovnem zemljevidu leži naša majhna domovina Slovenija, pomladi in jeseni tako rekoč nimamo več, saj smo letos natančno na dan poletnega solsticija iz dotedanje (skoraj) polarne zime brez omembe vrednega vremenskega prehoda stopili v (skoraj) puščavsko poletje – a to vsi vemo in nam ni povšeči, saj je potrebno domala polovico mrzlega leta ogrevati stanovanje, ko pa s tem dragim početjem končno lahko nehamo, pa začnejo neusmiljeno 'kuriti' od zgoraj, z milega neba… Nakar se znova pojavi potreba po 'kurjenju', le da tokrat v obliki hlajenja s pomočjo klimatskih naprav. Tudi tistim, ki živijo od darov domače grude, takšne vremenske razmere povzročajo nemalo težav, skrbi in sivih las.

Sicer pa: predvsem tujci nas nenehno spominjajo, da živimo na izjemno lepem, zanimivem in slikovitem koščku 'Modrega planeta'; našo 'kokoš' je mogoče v enem samem dnevu prerajžati po vseh diagonalah in se napasti raznolikega razkošja, ki ga radodarno ponuja tako rekoč vsem čutilom. Morja, dolin in vzpetin pod Triglavom v nekaterih ozirih najbrž res ni pretirano imenovati raj na Zemlji, a kaj, ko vse več ostalega okoli nas postaja živi obup, loka krivulje pa ne znamo in ne zmoremo obrniti navzgor?!

In smo spet na (ne ravno obetavnem) začetku…

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Letos je Slovenija gostila 38. Evropsko prvenstvo v košarki (uradno EuroBasket 2013). Deželico na (vsaj nekoč) sončni strani Alp so tako med 5. in 22. septembrom preplavili visokorasli mladeniči, ki 'žonglirajo' z oranžno žogo in si prizadevajo spraviti jo skozi nasprotnikov obroč z mrežo, svojega pa obvarovati pred uspelimi meti nasprotne ekipe.

Tudi mnogi med vami ste brez dvoma dihali s temi športniki, jih spremljali, navijali zanje, občudovali njihove individualne poteze, skupinske akcije in uspehe, jim navdušeno ploskali ali se za kak hip tudi bolj ali manj glasno ujezili nanje.

Vsakodnevno so se na parketu pod koši vrstile zmage in porazi, bilo je mnogo adrenalina – na začetku pričakovanj in želja, na koncu pa evforije na eni in sklonjenih glav na drugi strani.

Na nek način je večna tekma (včasih celo prava borba) tudi naše življenje – edino, ki ga imamo. Včasih nam gre bolje in zmagujemo, kdaj drugič 'žoga' noče in noče v 'koš', pa naj si za to še tako močno prizadevamo in si želimo uspeha. In tako mineva dragoceni čas – minute, ure, dnevi, tedni, meseci, leta… Prav sedaj 'stojimo' na točki, ko se koncu približuje drugi 'polčas' leta 2013.

Ker se s približevanjem slovesa od starega leta povečuje intenzivnost pripravljanja najrazličnejših bilanc, tudi tistih na zasebni ravni, bomo te dni ali v bližnji prihodnosti najbrž skoraj vsi (vsaj podzavestno) razmišljali o dogajanjih in občutjih, po katerih bomo pomnili trinajsto leto tretjega tisočletja. Življenje je kot šahovnica – zdaj stopimo na črno, zdaj na belo polje. So trenutki in obdobja, ko nam je težko, ko smo žalostni, razočarani, prizadeti, ko s težo in skrbmi stopamo od jutra do večera. 'Tunel', v katerem se kdaj pa kdaj znajdemo vsi, je včasih tako dolg, da mu ni videti konca in da skozenj zlepa ne prodre žarek svetlobe. Takrat nas zajame dušeč občutek nemoči, zmanjka nam poguma, zamaje se upanje.

Nenehno smo se prisiljeni tudi od koga poslavljati – bežno, začasno, za daljše obdobje ali celo za vselej. Vsi, ki trajno gredo, s seboj odnašajo del nas in hkrati v nas nekaj zapuščajo.

S temi sledmi in spomini, ki so za prizadete neopisljivi, je potrebno živeti dalje. Kajti na poltraku življenja obstajajo tudi diametralna nasprotja tem travmatičnim, temačnim, najstrašnejšim dnem – dnevi, ko se zbujamo z nalezljivim nasmehom, vedrino, optimizmom, elanom, ko z veseljem, prijaznim obrazom ter brez obotavljanja in dvomov stopimo novim izzivom naproti, prepričani, da nam na poti do želenega cilja ne bo spodletelo, da nam nič in nihče ne more usodno prekrižati načrtov. Dnevi, ko čez dan sejemo in žanjemo sonce, zvečer pa zadovoljni ležemo k zasluženemu počitku in se v naročje pravljične zvezdice Zaspanke predamo z dobrimi občutki spričo storjenega in uspelega, hvaležni za vse drobce radosti in sreče, ki smo jih podarili ali prejeli. To so dnevi, ko se počutimo zmagovalci, četudi za to ne dobimo kolajne. Za take dneve se je vredno truditi – znova in znova!

Da bi bilo prvih (slabih) dni v novem letu kvečjemu (če sploh) le za neznaten vzorec, drugih (dobrih) pa obilje, vam v obliki in vsebini najnovejših na mojem 'zeljniku' zraslih rim (desno) želim ter kličem mirne, razumevajoče, blagodejne in z zvrhano mero notranje sreče napolnjene božične praznike, v letu 2014 pa 365 dni, kakršne boste v prihajajočem obdobju pisanja in izrekanja voščil ter stiskanja rok v najglobljih kotičkih srca želeli drugim. Želimo vam prijetno branje!

Zdravica novemu letu 2014 Dnevi kratki, temno vedno huje, sonca zlatega močno primanjkuje.

Noči so brez konca in povsem črne, ko list koledarja na december se obrne. Škornji segajo do kolen, bunde so zaprte, oči pa pričakujoče nekam v daljavo zazrte.

Nosovi so škrlatno rdeči, vratovi v šale zaviti, mi pa na plano odhajamo Silvestrovo proslaviti.

Najdaljša noč v dobri družbi prav nič se ne vleče, veselo prepevamo, se smejemo in plešemo goreče.

Stojnice se pod številnimi dišečimi dobrotami šibijo, gostinci se vsakega lačnega in žejnega razveselijo.

Naposled napoči tisti čas, ko naš preljubi planet v hipu razsvetli na stotine ognjemetov, raket, ko se zdi, da vsi ljudje na tem svetu glasno nazdravljamo in odštevamo 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 za srečo v novem letu!

In - ne pozabimo: najboljše stvari v življenju so praviloma (še vedno) zastonj – čim več takih si privoščimo na lastni koži, obenem pa jih čim širše posujmo med ljudi okoli sebe.

To pa ni pomembno le pred in med prihajajočimi prazniki – tudi sicer je vsak dan nova priložnost za prisrčne, prijetno vznemirljive, čarobne trenutke. Ne gre jih zanemariti in zamuditi!

Ker pa smo tokrat preko Novic skupaj zadnjič letos, za nameček pa izdajamo že kar visoko številko glasila, ki je hkrati še lepo okrogla, dovolite, da se za sodelovanje pri nastajanju naših pisnih sledi še po tej poti zahvalim članicama in članu našega uredništva, vsem sodelavkam in sodelavcem ter slehernemu izmed vas, spoštovani redni ali občasni zunanji dopisniki in dopisnice. Županu in občinskemu svetu (v sedanji in vseh prejšnjih sestavah) se zahvaljujem za 15 let trdnega zaupanja, svoji družini pa, da ves ta čas vsak tretji mesec z razumevanjem prenaša moje domače popoldanske (in ne tako redko tudi nočne) delovne izmene. Prav tako ne gre prezreti vloge grafičnega studia in tiskarne, ki vselej zgledno poskrbita, da je naš izdelek tudi vizualno estetski in lep (še posebej, odkar je v celoti barven). Enako spoštljivo zahvalo pa namenjam tudi vsem bralkam in bralcem, ki že ves čas spremljate našo rast in razvoj ter v časnikarskem delu, ki vam ga v branje, ogled in presojo posredujemo na prehodu v vsak nov letni čas, po tihem ali na glas prepoznavate in cenite naš vložen trud. Upam, da se bo v prihodnosti našel kdo iz mlajših generacij, ki mu bodo postavljeni temelji predstavljali dovolj velik izziv za nadaljevanje naše zgodbe.

Lep pozdrav in srečno!

Simona ANTOLIČ, odgovorna urednica

3

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM; javno glasilo Letnik XVI, številka 60 - 4/2013; v Račah, decembra 2013 Odgovorna urednica: Simona ANTOLIČ Uredniški odbor: Lidija BELCA, Simona NAPAST, Jože BOBOVNIK Jezikovni pregled: Simona ANTOLIČ Fotografije:

Izdajatelj:

Naslov uredništva:

Nepodpisane fotografije so posneli avtorji člankov.

Občina Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače Uredništvo Novic Občine Rače-Fram, Grajski trg 14, 2327 Rače tel.: 02 609-60-28, fax: 02 609-60-18 e-mail: urednistvo.novic@gmail.com spletna stran: www.race-fram.si

Računalniški prelom: Grafična forma HUTTER, Tržaška 34, 2000 Maribor Tisk: Tiskarna ROJKO d.o.o., Ptujska c. 80, 2327 Rače Glasilo je tiskano v 2800 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v občini Rače-Fram brezplačno.

Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, razvidna naj bosta kraj in datum pisanja. Prispevek opremite z naslovom, navedite avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu skupine ljudi – zavoda, društva, politične stranke in podobno, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi računalniški zapis na CD-ju ali USB ključku. Fotografije oddajte v obliki originala ali jih pošljite v posebni priponki po elektronski pošti (v JPG formatu).

Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja člankov in spremembe naslovov. Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogoč le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Nenaročenih fotografij ne vračamo.

Javno glasilo Novice Občine Rače-Fram je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 52.

Spoštovani bralci, spoštovane bralke!

Tudi za naslednjo številko občinskega glasila, ki bo predvidoma izšla na pragu zelene, cvetoče, dehteče, skupaj z zlatim soncem prihajajoče pomladi, vas prijazno vabimo, da v njej sodelujete s svojimi prispevki.

Slednje, skupaj s fotografijami (te naj bodo ločene od teksta, v posebni priponki in v e-verziji .jpg), posredujte na naslov uredništva Novic Občine Rače-Fram

najkasneje do vključno četrtka, 20. februarja 2014 in sicer na CD, DVD, USB ključu ali preko elektronske pošte:

urednistvo.novic@gmail.com.

Zaradi zaščite avtorskih pravic vse avtorje prispevkov prosimo, da pri posredovanih vsebinah, ki morda niso v celoti njihovi avtorski zapisi (v primeru povzemanja ali citiranja drugih avtorjev), obvezno navajajo vir in dejanskega avtorja.

Uredništvo

4

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

OBVESTILA, VABILA PROGRAM IZVAJANJA ZIMSKE SLUŽBE 2013/2014 IZVAJALCI: 1. Cestno podjetje Ptuj

-državna cesta Šikole-Podova-Rače -državna cesta Rače (Cesta talcev, Ljubljanska c.)-Fram-Planica

2. Franc Hvauc s.p., Rače

-LC št. 340070 - Mariborska cesta -LC Sp. Gorica - Stražgonjca -JP Rače - Sadjarska ulica -LC Marjeta-Rače -JP št. 840511 Rače – Pot na gomilo - podvoz -LC Podova-Brunšvik -LC št.386040 Podova-Brunšvik -LC št.340050 Brezula-Brunšvik -LC št.386050 Rače-Marjeta -LC št. 340031 Rače zbirni center - Dravski dvor -JP št.840580 ul. za Mariborsko cesto-Jakopin -JP št.840590 ul. za Mariborsko cesto-GlavarBenkovič -JP št.840130 Križna pot-Brezula -JP št.840020 Sp.Gorica-h.št. 20a -JP št.840030 Sp.Gorica-h.št. 47 -JP št.840040 Sp.Gorica-h.št. 61 -JP Sp. Gorica-Sagadin-Eker-Žbogar -JP št.840050 Sp.Gorica-Zg.Gorica -JP št.840100 Zg.Gorica-h.št. 31a -JP št.840110 Zg.Gorica-h.št. 16 -JP št.840120 Zg.Gorica-Podova -JP št.840130 Podova-ribogojnica Požeg -JP št.840200 Podova-Žbogar -JP št.840201 Podova-Otič h. št. 27 -JP št.840210 Podova-h.št. 20b -JP št.840210 Podova-h.št. 58/a -JP št.840210 Podova-Galerija h.št. 61a -JP št.840240 Brezula -JP št.840230 Brezula-Braunsberger-ŠveglČN Rače -JP št.840240 Brezula-Braunsberger-LD Podova-Klemenčič -JP št.840240 Brezula - Čelan -LC Morje - Priolova cesta (križišče RII Dom krajanov Morje) -LC Morje - Morska cesta -LC Morje - Fram - Mlinska ulica -vsi pločniki v KS Fram -avtobusne postaje na Mariborski cesti -avtobusne postaje na Ljubljanski, Ptujski cesti in Grajskem trgu -avtobusne postaje v Brezuli, Podovi, Sp. in Zg. Gorici -vsi pločniki v KS Rače -posip navedenih ulic, pločnikov in krajevnih poti na področju KS Rače ter ceste FramJešenca-Požeg

3. Dušan Predan s.p., Rače

-JP št.840280 Obrtniška ulica -JP št.840290 Pot k mlinu -JP št.840300 Vrtna ulica

Želimo vam prijetno branje!

-JP št.840310 Pred njivami -JP št.840320 Poljska cesta -JP št.840330 Ozka ulica -JP št.840340 Cesta talcev-h.št. 28b -JP št.840380 Cesta talcev-Anton Novak -JP št.840341 Sončna ulica -JP št.840390 Pri kozolcih -JP št.840400 Lončarska ulica -JP št.840410 Za vrtovi -JP št.840500 Ul. Lackove čete-Lobnik -JP št.840510 Pot na gomilo-Greif-podvoz -JP št.840550 Grajski trg -JP št.840610 Nova ulica -JP št.840620 Glaserjeva ulica -JP št.840650 Ob potoku -JP št.840660 Gasilska ulica -JP št.840670 Drevesniška ulica -JP št.840680 Kolodvorska ulica -JP št.840690 Mladinska ulica -JP št.840700 Ul. Ivana Šalamuna -JP št.840730 Gortanova ulica -JP št.840730 Gortanova ulica-Batagelj -JP št.840740 Ob železnici -JP št.840840 Prečna ulica -JP št.840850 Turnerjeva ulica -JP št.840860 Delavska ulica -JP št.840870 Gozdna ulica -JP št.840880 Mejna ulica -JP Ul. bratov Turjakov -JP št.840920 Ješenca-Brodej -vsa javna parkirišča v Račah -parkirišče ob železniški postaji v Račah -parkirišče bloki Sortima

4. Anton Kerhe s.p., Rače

-LC Fram - Cesta na Ješenco -LC Ješenca-gostilna Kostanj -JP obvozna cesta Ješenca-Rače -LC št. 340060 Ješenca (Vihar)-Požeg -JP Požeg-Kelhar (za bivšo tiskarno) -JP št.840910 Ješenca-h.št. 1g -JP št.840930 Ješenca-Ribič -JP št.840940 Ješenca-Jelšek -JP št.840950 Ješenca-Marin -JP št.840960 Požeg-Zorčič -JP št.840970 Ješenca-Mom -JP št.840980 Fram-Potisk -JP št.840800 Fram-Petrol skladišče -JP št.840810 Fram-Majcen -JP št.840990 Ješenca-Kolman -JP št.840770 Ljubljanska-ribniki TAM -JP Ljubljanska - proti Tekolu -JP ob Ljubljanski cesti proti Predanu (pri tabli Fram) -JP ulice za Ljubljansko cesto -JP Rače - Opekarniška ulica -JP cesta pri transformatorski postaji Fram -JP Fram - Turnerjeva ul. 10 (Fišer S.) -TP Rače -JP Ješenca-Trlep-Partlič

5. Darko Štern, Kopivnik

-LC 340110 - Kopivniška cesta (odsek Strehar-Jarc) -JP št.841410 Kopivnik-Bučar-Kokol -cesta Lepi vrh - Kotnik -JP št.841420 Kopivnik- Špindler -JP št.841600 Lokmirce -JP št.841600 Lokmirce-Lunežnik-mlekarna -JP št.841590 Lepi vrh -JP št.841590 Lepi vrh-med njivamiLokmirce -JP št.841590 Lepi vrh-Repnik J. -JP št.841620 Lokmirce-žaga -JP Fram-Čurič -JP Lokmirce-Zvonko Ačko -JP Planica-Krle -JP Planica-Lipej -JP Lepi vrh-Planica -JP Jug-Ačko -LC 340140 Kopivnik-Loka (do križišča za Morje in Loko) -JP Kopivnik - Kuki -JP Kopivnik - Repnik -JP Kopivnik - Marica Štauber -JP Kopivnik - gozdarska hiša -JP Fram - Nad gradom -odcep proti Jarcu -odcep proti Repniku (mlekarna) -odcep Auda - Žerjav -posip vseh zgoraj naštetih cest

6. Anton Majal, Planica

-LC Planica-Gradišče-Loka-Zg.Polskava -JP Planica-Bezovnik -JP Planica-Vešner -JP Planica-Harbul -JP Planica-cerkev -JP Planica-Dominek -JP Planica-Kovačnik-dom Planica -JP Planica-Lovski dom-Rožman -JP Planica-Uranjek -JP Planica-Capl -JP Planica-Mom -JP Bogdan Domadenik-Bračič -JP Vrhovšek -JP Šlamberger -odcep Fifer -mlekarne -JP Loka vaški dom-Bukovec -JP Loka-Potočnik -JP Loka-Šlamberger -JP Loka-Kokol -JP Loka-Trglec (Gradišče) -JP Loka-Štefan Tomše -JP Loka-Edi Tomše -JP Loka-Karlina Trglec -JP Loka-Bukovec -JP Mlekarna Brdnik -JP Štern v Gradišču -JP Gradišnik v gradišču -odcep Jurič Silvo -odcep Kapelar

5

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM -zbiralnica Tomše Ivo -odcep Koren Slavko -odcep Rovtet -JP Tomše Štefan

7. Miran Potočnik s.p., Morje

-LC Morje - Strma ulica -JP Morje - Na livadi -JP Morje - Tajna -LC Morje - Cesta na Bukovec in odcepi do križišča Sernc -JP Morje - Med vinogradi -JP Morje - Vauhnik -JP Papež - Gril -JP Morje - Račič -JP Morje - Majerič -JP Morje - Sernc Miro -JP Morje - Detela -JP Morje - Gobec -JP Morje - Sončne terase -LC Morje - Priolova cesta (Dom krajanov do krožišča Kopivnik-Loka) -JP Morje-Potnik -JP Morje-Rak -JP Morje-Ivan Podlesnik -JP Morje-Stara gora -JP Morje-Meklav -JP Morje-Brezovec -JP Morje-Skrbič Nada -JP Morje-h.št. 46A -JP Morje-h.št. 49 -JP Morje-Čebelarska ulica -JP Morje-Klauž Jani -JP Morje-Zelena ulica -JP Morje-Senčna ulica -JP Morje - Nikolič - posip zgoraj navedenih cest in odsekov

8. Boštjan Koželj s.p., Fram

-JP Fram-V gaj -JP Varta-Prejac -JP Varta-Mikolič-Greif -JP Varta-Helbl-terase -JP Varta-Beli dvor-Milan Koželj -JP Varta-Mom-Kosmačin-Ličen -JP Varta-Vlado Poljanec -JP Varta-Rotko -JP Varta-Sončna lica -JP Varta-Sončna ulica (odcep Fuchs) -JP Varta-grob talcev -JP Varta-Ulica talcev -JP Fram-Na hribu (odcepa Veber in Žgalin) -JP Fram-Oljarska ulica -JP Fram-Oljarska ulica (odcep Tišič) -JP Fram-Cafova ulica -Parkirišča nogomet in tenis -JP Fram-Bregar -JP Kopivnik-Osterc -JP Kopivnik-Pliberšek -JP Ranče-Rudolf -JP Fram-Framska ulica -JP Fram-Koropčeva ulica -JP Morje-Log -JP Morje-Cvetlična lica -JP Morje-Pod terasami -JP Morje-Cestnik-Podobojc -JP Morje-Kobilica -JP Fram-Golčnik -JP Fram-za pokopališčem -JP Fram-Dobrava -JP Morje-Cestarska pot

6

-JP Morje-Ob gozdu -JP Morje-Potrč -JP Morje-Ob potoku -JP Morje-Jurič-Hojnik -JP Morje-Leskovar -JP Fram-Čerič -JP Morje - Prisojna ulica -stara cesta - Ačko -odsek Morje-Zajmi-Bržan -odsek Morje-Skrbič-Hafner -odsek Morje-Bedenik -ulica pred M10-nove hiše

9. Vinko Domadenik, Ranče

-LC Fram-Cesta v Ranče -LC Fram-Ranče-Domadenik-bolnica -JP Šestdobje-Robič -JP Šestdobje-Repnik -JP Šestdobje-Ovnik -JP Ranče-Jug -JP Ranče-Cvirn -odcep Falež Andi -odcep Belinšek -JP Ranče-dom krajanov-Kolarek -JP Ranče-Repnik -JP Ranče-Milan Meglič -JP Ranče-vikendi Bergauer -JP Ranče-vikendi -Krajnčič-Šauperl -JP Ranče-vikendi-Petrovič -JP Ranče-ulica pod Borovim gajem -JP Fram-Kugl -JP Fram-Črešnjev vrh -JP Fram-Turnerjeva ulica (odcep HojnikPisanec) -JP Fram-Kratka ulica -JP Fram-Eberlova ulica -JP Fram-Pirkmajerjeva ulica -JP Fram-K ribniku -JP Fram-Ob sadovnjaku -posip zgoraj navedenih cest v Rančah ter ulic v Framu

10. KO-BAU, Koren Aleksander s.p., Fram

-parkirni prostor pod cerkvijo v Framu -vse avtobusne postaje v KS Fram -parkirni prostor ZD Fram -JP Fram-pokopališče -parkirni prostor pri mrliški vežici Fram -parkirišča nogomet in tenis -dvorišče KS Fram -parkirni prostor pred DTV Partizan Fram -parkirišča v okolici novega vrtca v Framu

Deponije peska:

- parkirišče pri pokopališču v Framu - Hvauc - Mariborska cesta 57 - Mejal - Planica 29 - Domadenik - Ranče - Dom krajanov Morje - Potočnik - Morje - Križišče Loka - Lokmirce - Loka - Kokol

Vsi udeleženi v prometu morajo imeti obvezno zimsko opremo.

Pluženje se bo izvajalo po prioriteti in sicer najprej državne ter lokalne povezovalne ceste s pločniki, nato krajevne ceste in na koncu javne poti.

Plužiti se prične, ko zapade 10 cm snega.

Uvoze in dovoze do svojih parcel so lastniki dolžni očistiti sami, prav tako prostore pred trgovskimi, gostinskimi in drugimi lokali. Vse tiste občane, ki puščajo avtomobile in tudi posode za smeti pred hišami ob cestah ter tako ovirajo pluženje, prosimo, da jih umaknejo in tako omogočijo neovirano in učinkovitejše izvajanje zimske službe.

OBČINA RAČE-FRAM Pripravil: Samo RAJŠP

OBVESTILO o obratovalnem času Zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov v Račah V zimskem času (med 1. novembrom in 15. marcem) bo zbirni center odprt vsako sredo med 13. in 17. uro ter vsako soboto med 9. in 13. uro. Ob prazničnih dneh bo zbirni center zaprt. Sprememba urnika obratovanja velja do 15. marca 2014, ko bomo znova prešli na poletni delovni čas zbirnega centra v Račah.

Ponovno moramo poudariti, da zbirni center za ločeno zbiranje odpadov ni namenjen pravnim, temveč zgolj fizičnim osebam oz. gospodinjstvom v naši občini.

Podjetniki si morajo v lastni režiji zagotoviti ločen odvoz odpadkov iz dejavnosti. Prav tako je vsakršno odlaganje odpadkov in ostalih materialov v bivšo SCT jamo strogo prepovedano!

OBČINA RAČE-FRAM Pripravil: Samo RAJŠP Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Bo`i~kovo povabilo Dragi presenečenj in zabave željni mladi prijatelji!

Božiček vas tudi tokrat prijazno in dobrohotno vabi v svojo veselo družbo.

Srečanje s težko pričakovanim belobradim možakom v rdečem, ki med vas ne bo prišel sam in tudi ne praznih rok, bo potekalo

v soboto, 21. decembra 2013 ob 11. uri, v športni dvorani Rače.

Prireditev, v sklopu katere bo tudi lutkovna predstava z naslovom 'Pismo za Božička', je namenjena otrokom iz občine Rače-Fram in sicer predšolskim ter učencem iz prve triade (do vključno 3. razreda).

OBČINA RAČE-FRAM in vaš BOŽIČEK

Preživite predboži~ni zimski dan v pravljici!

ROMANTIČNI BOŽIČ NA GRAJSKEM DVORIŠČU (grad Rače, od 20. do 22. 12. 2013) Božični sejem v romantičnem okolju gradu Rače bo ponujal uživanje v pokušanju in vonjavah, povezanih z božičem, na voljo bo možnost nakupa božičnih daril, vrstili se bodo božični koncerti, dramske predstave, božične risanke in filmi…

Program dogodkov:

URA

PRIZORIŠČE

DOGODEK

* PETEK, 20. 12. 2013: 17.00 17.20 17.30 18.30

Zbor otrok pri vrtcu Rače Grajsko dvorišče Kino dvorana Grajsko dvorišče

Pohod z lampijoni do grajskega dvorišča OTVORITEV BOŽIČNEGA SEJMA in ETNOLOŠKE ZBIRKE »ČAROBNA DEŽELA«; otroška predstava Božična čajanka na grajskem dvorišču

* SOBOTA, 21. 12. 2013: 14.30

Grajsko dvorišče

14.30

Kino dvorana

16.00 – 17.00

Grajsko dvorišče

17.00

Kino dvorana

Želimo vam prijetno branje!

ODPRTJE STOJNIC in ETNOLOŠKE ZBIRKE »GREMO MI PO SVOJE 2«; mladinska komedija, družinski film Vožnje s kočijo po grajskem dvorišču Anton Ingolič: »KRAPI«; gledališka predstava (komedija) v izvedbi KUD Matiček iz Sp. Polskave

7

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM * NEDELJA, 22. 12. 2013: 14.00

Grajsko dvorišče

14.00

Kino dvorana

15.15

Kino dvorana

17.30

Kino dvorana

ODPRTJE STOJNIC in ETNOLOŠKE ZBIRKE OTROŠKI BOŽIČNI KONCERT; sodelujejo otroške glasbene skupine iz občine Rače-Fram Vožnje s kočijo po grajskem dvorišču (po koncertu) »SMRKCI 2 «; animirani družinski film, sinhronizirano v slovenščino Vožnje s kočijo po grajskem dvorišču (po risanki) GALA BOŽIČNI KONCERT; sodelujejo glasbene skupine iz občine Rače-Fram z gosti

OPOMBA: V primeru močnejših padavin vožnje s kočijo odpadejo. Sejem bo v tem primeru organiziran v notranjih prostorih gradu.

Spomin na enega izmed prvih božičnih sejmov pri nas

Za vse prireditve je vstop prost! Vljudno vabljeni!

OBČINA RAČE-FRAM

Tudi letos bomo silvestrovali na grajskem dvori{~u v Ra~ah Ponovno lučke bomo zdaj prižgali, se spomnili preteklih dni, vse slabo bomo pozabili, zapomnili vse dobre si stvari.

Zato zdaj sezimo si v roke, zazrimo si v oči, zaželimo si sreče, zdravja, v letu, ki kmalu se rodi.

V občinski upravi Občine Rače-Fram smo se tudi letos – že sedmič zapovrstjo – lotili organiziranja praznovanja najdaljše noči v letu.

Recesija je sicer naredila svoje in ljubitelje ognjemetov tako rekoč povsod precej prikrajšala za tistih nekaj v nebo zazrtih minut, ki so nudile bleščeč, občudovan spektakel na polnočnem silvestrovem nebu. Ne glede na to pa zadnji dan v letu ponuja še številne druge razloga, zaradi katerih je vstop v novo leto prijetno pričakovati in dočakati v družbi veselih znancev in neznancev, ki se vselej v precejšnjem številu zberejo na grajskem dvorišču, da bi staro leto skupaj pospremili v zgodovino ter družno odprli prvo stran novega poglavja življenja.

V obdobju, ko je vsakodnevno vse preveč hitenja, stresov in skrbi, je še toliko bolj pomembno, da si znamo vzeti čas za sprostitev, veselje in drug za drugega.

Da bi bilo tudi letos tako, bomo skušali poskrbeti s pomočjo glasbenih gostov (trio Tim) in ponudnikov gostinskih uslug (Športno rekreacijsko društvo 'Toti lisjak'; člani slednjega bodo pripravili tudi za ognjemet).

Zaradi rizičnosti vremena v tem času se bomo, kolikor bo v naši moči, tudi 'tam zgoraj' skušali pravočasno 8

dogovoriti za praznični večer brez prehudega mraza, vetra in padavin, za skorajda vse ostalo pa lahko poskrbimo z lastnim trudom, dobro voljo in pozitivnimi mislimi ter najboljšimi željami za prihajajočih novih 365 dni, ki jim velja dati možnost in priložnost.

Toliko na tem mestu, več o načrtovanih dogajanjih na 7. občinskem silvestrovanju pa sledi na prireditvenih informativnih listih, ki jih mesečno prejemate na dom.

Pridružite se nam in 31. decembra 2013 pomagajte odštevati sekunde do leta 2014!

Veseli bomo vaše družbe - prijazno vabljeni!

OBČINA RAČE-FRAM Pripravila: Marjetka SONIČKI Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

IZ DELA OB^INSKE UPRAVE Ko se na obisk povabi Murphy in se no~e posloviti…

Murphy ima mlade ali kaj vse se nam je primerilo tekom izvedbe investicije 'Izgradnja vrtca Fram' Vse od začetnih korakov projekta z uradnim nazivom 'Izgradnja vrtca Fram' je šlo marsikaj narobe. Težave so bile že z izbiro primerne, razpoložljive lokacije, kasneje pa se je zatikalo na vseh možnih koncih in krajih.

Po prvotnem terminskem načrtu je bila izvedba postopka javnega naročila za izbor izvajalca predvidena v letu 2010, dejansko pa smo v tistem letu uspeli zaključiti le prvo fazo projekta, to je nakup zemljišča.

Za realizacijo investicije smo prvič skušali pridobiti sofinancerska sredstva na razpisu Ministrstva za šolstvo in šport, katerega osnovni kriterij izbire je bil pomanjkanje prostora. Šteli so predvsem otroci, ki jih vrtci zaradi prezasedenosti niso mogli sprejeti. Po tem kriteriju je bilo izmed enajstih izbranih projektnih predlogov sofinanciranja deležnih sedem investicij na področju Ljubljane in okolice. Zavrnjenih je bilo šestinsedemdeset projektov.

Ker so se napovedovali tudi drugi razpisi za sofinanciranje tovrstne infrastrukture, smo bili zaradi ekonomičnosti prisiljeni z investicijo nekoliko počakati. Po objavi razpisa (ta je izšel s skoraj enoletno zamudo) in naši prijavi na prvi ponujeni rok je do podpisa pogodbe o sofinanciranju preteklo natančno 327 dni.

Vzporedno smo, ob zagotovitvi sredstev v občinskem proračunu, začeli s postopkom javnega naročila za izbor izvajalca gradbenih del. Naš prvi pogodbeni partner je bilo Gradbeno podjetje Radlje d.d. Kljub namigovanjem, da je podjetje v zadnjih vzdihljajih, ga iz postopka nismo mogli izločiti, saj je izpolnjevalo vse razpisne pogoje. Dejstvo, da je decembra 2012 podjetje zgrmelo v stečaj, nam je povzročilo številne probleme, posebej zaradi takrat že odobrenega sofinanciranja z evropskimi sredstvi.

Z objavo razpisa za izbor novega izvajalca smo morali počakati do prejema odstopne izjave s strani stečajne upraviteljice, s katero se je pogodba razvezala. Po ponovnem preteku vseh rokov, ki smo jih pri izvedbi postopkov javnih naročil dolžni spoštovati, smo si segli v roke z novim pogodbenim partnerjem, tokrat Splošnim gradbenim podjetjem Pomgrad d.d. Izvajalec je z delom začel tako rekoč takoj po podpisu pogodbe in izpolnitvi formalnih pogojev.

Sočasno z izvedbo postopka in izbiro izvajalca gradbenih del smo se poigravali tudi z izbiro dobavitelja kuhinjske opreme. Kljub temu, da smo že navajeni, da so revizijski zahtevki postali obvezen sestavni del vsakega postopka, nas je razburljivost in dinamičnost tokratne igre med ponudniki osupnila. Da predstavlja nabava tovrstne opreme za naročnike vedno poseben izziv, se strinjajo tudi ponudniki, saj je enostavna izvedba postopka praktično nemogoča. Čas pa je tekel in vedno bolj očitno je postajalo, da terminski roki, določeni s pogodbo o sofinanciranju, Želimo vam prijetno branje!

niso dosegljivi. Z opisanimi objektivnimi dejstvi smo skrbnike uspeli prepričati o nujnosti uporabe razuma pri odločanju o usodi živega projekta, a smo bili ob opisu kronologije dogodkov dolgo časa deležni le ustnih izrazov razumevanja naše situacije in posledičnega sočutja, brez listinske potrditve sprememb pogodbenih določil.

Vse to in še kaj se v obliki papirnate dokumentacije nanaša na investicijo izgradnje novega vrtca v Framu

Na srečo se kalvarija (dobesedno!) bliža koncu. Novi vrtec v Framu bo predvidoma v zimskih mesecih predan v uporabo. Nadejam se, da bomo o veselem dogodku lahko poročali v našem naslednjem glasilu.

V sklepni fazi je tudi naše črpanje evropskih sredstev iz aktualne finančne perspektive. Kvote, o katerih so se dogovorili župani občin Podravja, smo v naši občini namreč izkoristili.

Tudi za naslednje finančno obdobje 2014-2020 imamo visoke cilje in želje, kajti kjer je cilj, je tudi pot… mag. Zorica ZAJC – KVAS, direktorica občinske uprave

Ureditev otro{kega igri{~a v Framu Kot smo vas obvestili že v eni izmed prejšnjih številk glasila, smo v letošnjem letu uspeli s prijavo na razpis za pridobitev sofinancerskih sredstev za izvedbo investicije 'Ureditev vaškega prostora z otroškim igriščem v Framu'.

Investicijo, katere cilja sta ohranjanje naselbinske dediščine in izboljšanja kakovosti življenja v občini, smo zaključili v mesecu novembru. Z ureditvijo platoja so krajani pridobili urejen prostor, namenjen druženju in organiziranju različnih prireditev. Kraj je tako obogaten z urejenimi igralnimi površinami, ki so prekrite s pralnim 9

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM prodcem in opremljene s sodobnimi otroškimi igrali, ki spodbujajo razvoj motoričnih spretnosti pri otrocih.

Igrišče je opremljeno s klopmi, koši za smeti ter pitnikom z vodo.

Da pa druženje ne bo omejeno zgolj na svetli del dneva, so ob igrišču razporejene visoke svetilke javne razsvetljave.

Investicija je zajemala tudi ureditev parkirišč.

Na podlagi sklepa o sofinanciranju pričakujemo povračilo 60 % upravičenih stroškov. mag. Zorica ZAJC-KVAS in Mateja FREŠER

OBČINA RAČE-FRAM Grajski trg 14 2327 Rače Tel./fax: 02 / 609 60 10 02 / 609 60 18 www.race-fram.si

10

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM KOMUNALNO – CESTNO GOSPODARSTVO Iz delovno pestrega leta 2013 novim planom naproti Lepo pozdravljeni!

V zadnjem mesecu koledarskega leta 2013 že zremo proti naslednjemu letu. Pa vendar prehitevanje ni smotrno, zato se bom v tem članku posvetil okvirnemu poročilu o izvedenih delih v tekočem letu na področju komunalne infrastrukture.

Rečem lahko, da je bilo iztekajoče se leto polno investicij ter raznih vzdrževalnih del, katerih obseg se iz leta v leto povečuje, saj kanalizacijsko in vodovodno omrežje zaradi potreb občanov vsakoletno širimo, obenem pa je komunalna infrastruktura na posameznih odsekih že precej dotrajana.

bomo, tako kot letos, predvidoma tudi naslednje leto iz občinskega proračuna nudili sofinanciranje za izgradnjo malih bioloških čistilnih naprav (letos se je na razpis za sofinanciranje malih čistilnih naprav prijavilo le 8 investitorjev).

Na cestni infrastrukturi je bilo tudi letos izvedenih precej vzdrževalnih del; predvsem gre za dotrajana vozišča na asfaltnih površinah, udarne jame z mrežastimi razpokami ter (ob povečanem številu tovornih vozil) za sprotne sanacije obcestnih bankin. Ob cestnih vzdrževalnih delih smo se odločili tudi za investicije v rekonstrukcije in preplastitve naslednjih cestnih odsekov: rekonstrukcija in asfaltiranje javne poti v Ješenci (odcepa Frankovič in Ribič), asfaltiranje odcepa mimo zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov proti Dravskemu dvoru v Račah ter asfaltiranje odcepa Cvirn – Visočnik in Sončnih teras v Morju.

Odpravljanje okvare na javnem vodovodnem omrežju v ulici Ob potoku v Račah

Otvoritev asfaltnega odseka ceste Cvirn – Visočnik v Morju

Kot je bilo opaziti, smo se v tekočem letu osredotočili predvsem na zamenjavo dotrajanih komunalnih vodov ter sanacijo dotrajanih cestišč v upravljanju občine. Predvsem v hitro rastočem Morju je ostalo še precej območij, kjer je izgradnja kanalizacijskega omrežja za odvajanje odpadnih voda nujno potrebna. Gradbeno dovoljenje za prvo fazo izvedbe fekalnega kanalizacijskega omrežja v spodnjem delu Morja smo pridobili šele v jesenskih mesecih leta 2013 (čeprav je bila popolna vloga na Upravno enoto Maribor vložena že v mesecu juliju 2012). Večjih težav pri sami izvedbi ni pričakovati, že vnaprej pa prosimo občane za posluh in razumevanje pri pridobivanju dovoljenj in soglasij za izvedbo kanalov v drugi in tretji izvedbeni fazi, saj se največkrat zaplete prav pri soglasjih za prekope in potek tras po zasebnih zemljiščih, kar lahko občutno podaljša zastavljene terminske plane za izvedbo del. Trudimo se, da bi fekalni vodi v največji možni meri potekali po javnih zemljiščih, vendar zaradi razgibanosti terena in gravitacijske izvedbe to ni vedno mogoče. Na območjih, kjer zaradi razgibanosti terena, manjše poseljenosti in posledično nesorazmernih stroškov izvedbe ne predvidevamo izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje odpadnih voda,

V sklop cestne infrastrukture lahko uvrstim tudi sanacijo in razširitev mostu čez vodotok proti naselju Varta v Framu in izvedbo pločnika na Mariborski cesti v Račah.

Da je prometna varnost na kar se da visoki ravni, skušamo (v skladu z veljavno prometno zakonodajo in cestno varnostnimi predpisi) poskrbeti tudi za ustrezno vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo.

Vlaganja v cestno razsvetljavo prav tako pripomorejo k povečani varnosti udeleženih v prometu. Omrežje obnavljamo in širimo z nameščanjem varčnih LED svetilk, ki ob povečani varnosti vodijo k zadanemu cilju zmanjševanja in racionalizacije porabe proračunskih sredstev. Navedene ukrepe izvajamo na podlagi sodelovanja s Policijsko postajo Rače, navodil občinskih inšpektorjev ter seveda upoštevajoč predloge občanov v okviru Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.

V zimskem času je prometna varnost zaradi neugodnih vremenskih razmer še posebej odvisna od prizadevnih lokalnih izvajalcev zimske službe, ki so letos že konec meseca oktobra sedli na delovne stroje in odstranjevali sneg s cestišč v višje ležečih krajih naše občine.

Pozabiti ne smemo na področje ekologije in ravnanja z odpadki, ki se jih prav v prazničnih dneh pojavi največ.

Želimo vam prijetno branje!

11

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadov se nekateri občani pridno poslužujejo. Odlaganje ločenih odpadkov je za naše občane ob predložitvi odrezka Snage d.o.o., ki dokazuje vključenost posameznega gospodinjstva v redni odvoz gospodinjskih odpadkov, brezplačno. Podjetnikom pa vnovič namenjamo opozorilo, da so dolžni odvoz in odlaganje odpadkov iz dejavnosti organizirati v lastni režiji, saj odlaganje tovrstnih odpadkov na zbirnem centru ni predvideno!

Neugleden prizor, na kakršnega pred zbirnim centrom za ločeno zbiranje odpadkov Rače naletimo večkrat in kakršnih si nikakor ne želimo

Ko že govorim o ločevanju odpadkov, pa še obvestilo občanom, da bodo tudi letos v prvi polovici meseca decembra vsa gospodinjstva, ki so vključena v sistem rednega odvoza gospodinjskih odpadkov, prejela rumene vreče za zbiranje embalaže, ki bi naj posameznemu gospodinjstvu zadostovale do konca koledarskega leta 2014.

Ob zaključku koledarskega leta in bližajočih se praznikih želim vsem obilo sreče ter osebnega zadovoljstva.

Samo RAJŠP

12

TURIZEM Uspe{na predstavitev partnerjem projekta Saggitarius

Turistična destinacija Rače-Fram se je predstavila partnerjem projekta Saggitarius V skupni organizaciji Občine Rače-Fram in E-zavoda Ptuj smo 5. novembra 2013 dobili priložnost, da dejansko destinacijo prvega slovenskega zgodovinskega romana Ivan Erazem Tattenbach, ki ga je napisal Josip Jurčič, predstavimo 25 udeležencem iz Slovenije, Italije, Madžarske, Hrvaške, Bolgarije, Romunije in Grčije.

E-zavod Ptuj je namreč organiziral 5. srečanje projektnih partnerjev projekta Sagittarius. Projekt promovira naravno in kulturno dediščino manjših, predvsem podeželskih območij. Ta območja so ob robu znanih in obljudenih turističnih znamenitosti. Kljub bogati in dobro ohranjeni dediščini so težje prepoznavna.

V okviru projekta Sagittarius nastajata tudi potepuški muzej in dediščinska pot. Vanju bo vključen tudi grad Rače z edinstveno zgodbo o zaroti. Prav sodobne informacijske tehnologije nam omogočajo, da naredimo kulturno in naravno dediščino lahko dostopno in bolj zanimivo za vse generacije, predvsem pa želimo pritegniti mlade. Zato oblikujemo različne zanimive igre, ki bi jim približale neopažene ali pa pozabljene kulturne vrednote, ki se lahko nahajajo tudi v njihovi neposredni bližini.

Obiskovalci bodo s pomočjo tabličnih računalnikov in pametnih telefonov ter s povratnimi informacijami o svojih doživetjih in izkušnjah prenašali sporočila svojim prijateljem, znancem ipd. Na ta način lahko s hitro komunikacijo tržijo manj znane kraje in znamenitosti.

Projektni partnerji iz Bolgarije so z zunanjim izvajalcem pripravili aplikacijo potujočega muzeja in dediščinske poti. Ta bo vključevala in povezovala naravne in kulturne znamenitosti projektnih partnerjev iz 8 držav, med njimi tudi Slovenije. Pripravljena bo za uporabo na pametnih telefonih in tabličnih računalnikih.

Turistična destinacija Rače - Fram je za projekt Sagittarius zanimiva predvsem zaradi izjemne zgodbe o zaroti. Leta 1668 je namreč Tattenbach podpisal prisego o sodelovanju v zaroti. Ta zgodba je pritegnila tudi pisatelja Josipa Jurčiča, da je o tem dogajanju ter vlogi Ivana Erazma Tattenbacha in gradu Rače napisal prvi slovenski zgodovinski roman. Delo je najprej izhajalo v obliki podlistka v časopisu Slovenski narod (leta 1873). Študijski obisk destinacije je razkrival zgodbo o zaroti. Med ogledom so udeleženci s pomočjo igre odkrivali zgodovinske like, ki so v resnici sodelovali v zaroti proti cesarju Leopoldu I Habsburškemu: Ivana Erazema Tattenbacha, bana Petra Zrinskega, Franja Krsto Frankopana ter ostale. 17. stoletje je bilo obdobje intenzivnih turških vpadov. Turki so tudi preko slovenskega in hrvaškega ozemlja želeli zavzeti Dunaj.

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Pri tem je zelo trpelo prebivalstvo teh območij, pa tudi plemstvo je utrpelo veliko škodo. Akterji zarote so cesarju zamerili preveliko popustljivost pri pogajanjih s Turki.

Ivan Erazem Tattenbach pa mu je zameril tudi dejstvo, da je Slovence omejeval v uporabi slovenskega jezika.

Zgodovinski liki so z udeleženci ogleda spregovorili preko QR kod, saj se je igra odvijala preko pametnih telefonov in tabličnih računalnikov.

V okviru projekta Sagittarius nastajata tudi potepuški muzej in dediščinska pot. Vanju bo grad Rače vključen z edinstveno zgodbo o zaroti. Tako nam je bilo še pomembnejše, da udeležencem iz ostalih predelov Evrope predstavimo našo destinacijo kot celosten paket z veliko dodano vrednostjo. S tem namenom smo se popeljali po Krajinskem parku Rački ribniki - Požeg, pot nas je vodila skozi Rače in Fram, nato pa smo se povzpeli na Planico nad Framom, kjer so gostje uživali v značilnih domačih kulinaričnih dobrotah. Ker pa h kulturnoturističnemu paketu sodijo tudi ljudje, smo zelo ponosni, da so se povabilu odzvali v Kulturnem društvu Rače in pod vodstvom tamkajšnjega predsednika Toneta Žuraja s pesmijo gostom predstavili še eno od možnosti uporabe naših protokolarnih objektov – Bele dvorane in kapele v gradu Rače. Zelo pomembno je tudi, da se učenci domačih šol aktivno udeležujejo takšnih dogodkov in si krepijo samozavest, ponos in občutek pripadnosti kraju, kjer bivajo. Tako so učenci OŠ Rače (ob kočiji v predprostoru zasebne etnološke zbirke v prostorih gradu) zaigrali prizor iz prvega zgodovinskega romana na naših tleh; v romanu odigra pomembno vlogo tudi okolje (predvsem framsko, kjer je imel Tattenbach vencerijo). Družina Greif, ki prav na lokaciji nekdanjih vencerij nadaljuje tradicijo vinogradništva, je gostom pripravila degustacijo njihovih odličnih vin.

Sodobne informacijske tehnologije nam omogočajo, da naredimo kulturno in naravno dediščino lahko dostopno in zanimivejšo za vse generacije, predvsem pa želimo pritegniti mlade. Zato oblikujemo različne zanimive igre, ki bi jim približale neopažene ali pa pozabljene kulturne vrednote, ki se lahko nahajajo tudi v njihovi neposredni bližini. Obiskovalci bodo s pomočjo tabličnih računalnikov in pametnih telefonov ter s povratnimi informacijami o svojih doživetjih in izkušnjah prenašali sporočila svojim prijateljem, znancem ipd. Na ta način lahko s hitro komunikacijo tržijo manj znane kraje in znamenitosti.

Želimo vam prijetno branje!

Zanimivo dogajanje v gradu Rače; s projektnimi partnerji v grajski kapeli in zasebni etnološki zbirki

Projektni partnerji iz Bolgarije so z zunanjim izvajalcem pripravili aplikacijo potujočega muzeja in dediščinske poti. Ta bo vključevala in povezovala naravne in kulturne znamenitosti projektnih partnerjev iz 8 držav, med njimi tudi Slovenije. Pripravljena bo za uporabo na pametnih telefonih in tabličnih računalnikih.

Projektni partnerji iz Bolgarije so z zunanjim izvajalcem pripravili aplikacijo potujočega muzeja in dediščinske poti. Ta bo vključevala in povezovala naravne in kulturne znamenitosti projektnih partnerjev iz osmih držav, med njimi tudi Slovenije.

Pomembnost takšnih projektov vidimo tudi v potrditvi in priznanju udeležencev, ki nas spodbujajo, da nadaljujemo z razvojem lokalnega turizma in kulture. Opazili so, da nam manjka enoten prostor, kjer bi predstavljali našo kulturno in turistično destinacijo. Ob predstavitvi ideje o kavarni in galeriji Tattenbach v pritličnih prostorih gradu kot osrednje lokacije so bili navdušeni. Upamo, da bomo nadaljevali v prizadevanjih in iskanju možnosti za kakšne dodatne zaposlitve, saj si tovrstni projekti želijo predvsem takšnih pozitivnih rešitev ter prepoznavanja skupnih vrednosti in podjetniških možnosti v okviru lastne naravne in kulturne dediščine.

Suzana PUNGARTNIK in Polona RAČIČ

13

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM V ob~ini Ra~e - Fram smo gostili dogodek REKREATUR 2013 V sodelovanju z Javnim zavodom za turizem Maribor - Pohorje smo kot predstavniki in soorganizatorji naše regijske destinacije gostili dogodek 'Rekreatur 2013', ki je letos potekal že osmič zapored in sicer med 22. in 25. avgustom, gre pa za ekipno kolesarjenje po Sloveniji.

Projekt združuje šarm etapnih dirk in turističnega kolesarjenja. Njegov namen je spodbujanje zdravega načina življenja in varovanje okolja ter spoznavanje turistično zanimivih krajev in ljudi.

Projekt sestavljajo prolog in tri etape, na katerih so postavljene kontrolne točke za kolesarje. Celotna trasa je dolga okoli 360 km, udeležijo pa se je lahko ekipe, ki štejejo od 4 do 8 članov. Zmagovalna ekipa je tista, ki se najbolj približa povprečnemu času vožnje vseh ekip.

Na prvi etapi, ki je potekala po naši destinaciji Maribor – Pohorje, Osrednja Štajerska (v petek, 23. avgusta), sta bili dve kontrolni točki - ena v naši občini, natančneje pri gradu Rače, druga pa v občini Makole, pri dvorcu Štatenberg.

Kontrolna točka pri gradu Rače je bila pripravljena vrhunsko. Pomoč s strani sodelujočih iz občine Rače – Fram je vsekakor vredna pohvale. Približno 300 kolesarjev so pričakali najboljši ponudniki vinskih in kulinaričnih dobrot regije. Stojnice s ponudbo lokalne, doma pridelane hrane in pijače, so bile bogato obložene, polne dobrih okusov ter dokazov štajerske gostoljubnosti.

Dogajanje v Račah so popestrili tudi domačini iz Prlekije, natančneje iz 'naše republike Prlekije': predsednik, ministrica za kuhanje, carinik in obmejna nadzornica, ki so na grajskem dvorišču postavili začasno ambasado. Njihovo simbolično sporočilo je izkazovalo zavest o pripadnosti domačemu kraju. Ob kontrolni točki 2 pri gradu Rače so se predstavili Turistična kmetija Štern - Pri Kovačniku, Turistična kmetija Uranjek - Pri Baronu, ponudniki domače delujoče kmečke tržnice, Oljarna Fram, Turistično društvo Selnica, Vinogradništvo Mulec in Hiša vina Doppler.

Sprejem, da si ga zapomniš! (kontrolna točka pri gradu Rače, 23. 8. 2013)

Tretja kontrolna točka (na gradu Štatenberg v občine Makole) je bila prav tako odlično organizirana in pripravljena s strani Društva vinogradnikov Makole, Društva gospodinj Makole, Društva kmečkih žena Ložnice, Domačije Gora pod Lipo, Trajnostnega kmetovanja Zorjan in Vina Frešer.

Tanja KOSI in Karmen RAZLAG

Nimam ~asa sovražiti ljudi,

Naj vam bli`ajo~i se prazniki prinesejo mir in sre~o na vseh podro~jih,

ki me ne marajo,

leto 2014, ki prihaja, pa naj vam nakloni obilo trdnega zdravja,

ker imam preve~ dela

osebnega zadovoljstva, lepih trenutkov in delovnih uspehov.

z vra~anjem ljubezni tistim,

14

ki me imajo radi.

V imenu OO SLS Ra~e-Fram:

(avtor neznan)

Branko LEDINEK

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Zaklju~ek projekta »Moja dežela – lepa in gostoljubna 2013« Podelitev priznanj za lepo urejeno okolje in prizadevanje za lepši videz našega kraja za leto 2013 * Tatjana Majarič: »Poleg tega, da je bilo letošnje poletje dejansko vremensko neugodno - vroče in sušno, menim, da je pri urejanju okolja v naši občini svoje naredila tudi recesija, ki kaže zobe na vseh področjih. Pa vendar me vedno znova navdušujejo tisti, ki vsako leto drugače in barvito uredijo svoje balkone, gredice in vrtove. Njihovi domovi dobesedno spregovorijo in ni mogoče spregledati, kako tisti, ki za to cvetočo lepoto poskrbijo, pri tovrstnem delu uživajo in opazujejo sadove svojega truda. Zavedamo se, da so prav tovrstni občutki največja nagrada za vsa vaša prizadevanja.«

Ob zaključku projekta »Moja dežela – lepa in gostoljubna 2013« je v petek, 22. novembra 2013, na zaključni prireditvi v Beli dvorani gradu v Račah župan Občine Rače - Fram Branko Ledinek podelil 44 priznanj (od tega dve najvišji) nagrajencem za najlepše urejene stanovanjske stavbe, poslovne objekte ter kmečka dvorišča v občini Rače - Fram.

Sporočilo letošnje ocenjevalne komisije je naslednje: * Tanja Kosi: »Projekt, v katerem že desetletje aktivno delam, ga vsebinsko dopolnjujem, organiziram in z vso odgovornostjo vodim, me je obogatil z mnogimi spoznanji in izkušnjami, ki jih v prihodnje želim še nadgraditi. S ponosom ugotavljam, da smo v občini Rače – Fram uspeli spodbuditi in razviti takšen osebni odnos do urejenega in gostoljubnega okolja, ki predstavlja dodano vrednost lokalne turistične ponudbe in doprinaša k zanimivosti kraja.« * Renato Majarič: »Letošnji projekt sta zaznamovala suša in peklenska vročina, zato je bilo tokratno ocenjevanje kandidatov še posebej težko. Delo komisije je naporno, a kadar nekaj počneš s srcem, je to kljub vsemu pravi balzam za dušo in telo.

Po ocenjevanju na terenu je sledila selekcija na osnovi fotografij. Izbira ni bila enostavna, saj člani komisije iz leta v leto opažamo, da se skrb za lepo urejeno okolje zmanjšuje. Čeprav živimo v razvitem svetu, pri nekaterih posameznikih še vedno opažamo malomaren odnos - zapuščene kmetije, hiše, odpadke in smeti, ki jih je mogoče najti tudi v obcestnih jarkih. Naredimo našo občino čistejšo in (še) lepšo!« * Patricija Thaler: »Kljub letošnji ekstremni vročini se cvetlice in okrasni grmiči, predvsem pa vi - ljubitelji slednjih - niste dali. Skrbeli ste zanje v mejah danih možnostih ter po svojih najboljših močeh. Zato ste v letošnjem letu vsi zmagovalci in vsem veljajo iskrene čestitke. Ker pa moramo izbrati najboljšega med najboljšimi, smo naredili tudi to. Vendar ste, kot že navedeno, za člane ocenjevalne komisije vsi najboljši.« Želimo vam prijetno branje!

Člani ocenjevalne komisije in organizacijskega odbora

In kdo so letošnji nagrajenci?

Kategorija 'stanovanjske stavbe': Priznanja so prejeli: * V KS Rače: • družina Dolenc, Delavska ulica 13 • družina Firbas Mihurko, Delavska ulica 18 • družina Šprager, Delavska ulica 20 • Marija, Franc Florjančič, Ul. bratov Turjakov 21 • družina Rižner, Cesta talcev 13 • družina Štern-Kralj, Grajski trg 10 • družina Tomanič - Renčelj, Ptujska cesta 72 • Veronika Krajnc, Ptujska cesta 59 • družina Vihar, Ob potoku 51 • Marija Jelšek, Mariborska c. 19 • družina Turk, Mariborska c. 49 a • Zofija Lesjak, Gortanova ul. 16 • družina Hergan, Zg. Gorica 16 • družina Kline, Spodnja Gorica 18b • Marta Salaj, Zg. Gorica 23 • Mirica Mlakar, Podova 23 • družina Lah - Furek, Podova 29; * V KS Fram: • družina Petek, Turnerjeva ulica 68 • Zofka Jelenčič, K ribniku 3 • družina Kužner, K ribniku 6 • Leopoldina Razboršek, K ribniku 4 • družina Erhatič, V gaj 26 • družina Lep, Kopivnik 63 • Štefan Marčič, Kopivnik 8 • Jožica Vajngerl, Andrej Kmetič, Kopivnik 12 • Zdenka Kerle, Loka pri Framu 4 • družina Fric Šlamberger, Planica 24 • družina Gradišnik - Žižek, Strma ulica 49 • Anica Šoštarič, Tajna 4 • družina Majhenič, Ješenca 2i • Lilijana Hojnik, Ješenca 49a.

Kategorija 'poslovni družbeni objekti': Priznanja so prejeli: • Prostovoljno gasilsko društvo Fram, Turnerjeva ulica 105 • Prostovoljno gasilsko društvo Podova, Podova 32 15

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM • Maro Avto d.o.o., Ulica bratov Turjakov 7 • Župnišče Rače, Ptujska cesta 6.

Kategorija 'kmečka dvorišča': Priznanja so prejeli: • kmetija Brezner, Ješenca 18 • kmetija Fingušt, Zg. Gorica 3 • kmetija Frešer, Kopivnik 9 • kmetija Lešnik, Ranče 175 • kmetija Štern - Krajnc, Tajna 35 • kmetija Mohorko, Zg. Gorica 8 • sadjarska kmetija Krepfl, Mariborska c. 18.

Najvišji priznanji v kategoriji stanovanjske stavbe sta prejeli • Frida Knafelj iz Ješence 47 in • družina Repnik iz Kopivnika 24 b.

Nagrajenka (v kategoriji 'stanovanjske stavbe') iz Ješence 47 (Frida Knafelj)

Nagrajenka (v kategoriji 'stanovanjske stavbe') iz Kopivnika 24b (družina Repnik)

Za glasbeno bogato in odmevno vzdušje so s svojim nastopom poskrbeli člani Tamburaškega orkestra Cirkovce. V preddverju Bele dvorane gradu Rače pa so spretne roke članic ročnodelskega krožka Rače že tradicionalno na ogled postavile svoje unikatne in lepe izdelke, v katerih se prav tako na svojevrsten način odraža življenjski utrip tukajšnjega kraja in ljudi.

Družabno srečanje se je nadaljevalo z domačo kulinarično pogostitvijo, ki ga je pripravilo Društvo podeželskih žena 'Klasje' Rače.

16

Tudi v prihodnje želim, da vas projekt navdušuje in motivira z uspehi ter razveseljuje s pozitivno energijo.

Tanja KOSI Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM DRUŽBENE DEJAVNOSTI Aktualnosti in novosti • Do žepnine v šolskem letu 2013/14 upravičenih skupno 439 dijakov in študentov V Novicah št. 59-3/2013 in na naši spletni strani smo, na osnovi v letih 2009 in 2011 sprejetih sklepov Občinskega sveta Občine Rače-Fram, objavili Javni razpis za dodelitev žepnin dijakom in študentom za šolsko/študijsko leto 2013/14.

Na osnovi navedenega so do občinske žepnine, ki znaša 30,00 EUR mesečno in upravičencem pripada od 1. septembra tekočega do 30. junija naslednjega leta (10 mesecev), upravičeni naši šolajoči se občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • imajo stalno prebivališče na območju občine Rače - Fram, • imajo status dijaka, v kolikor: - v času vložitve vloge še niso dopolnili 20 let in/ ali niso vpisani v programe samoizobraževanja, poklicnega tečaja in imajo status dijaka od 1.

9. 2013 dalje, v trajanju celotnega šolskega leta 2013/14, • imajo status študenta, v kolikor: - bodo študentje 1. letnikov vseh študijskih programov do 30. 6. 2013 dopolnili največ 21 let, - v času vložitve vloge še niso dopolnili 25 let oz. v primeru študija medicine v času vložitve vloge niso starejši od 27 let, - z izobraževanjem pridobivajo strokovne (in ne znanstvene) nazive (študentom, ki se izobražujejo po bolonjskem sistemu, žepnina pripada za 1. in 2. bolonjsko stopnjo /3 + 2 ali 4 + 1 – statistični ravni 6 in 7/ in za čas statusa absolventa, v kolikor ustrezajo ostalim pogojem), • so pravočasno vložili vlogo za pridobitev žepnine. Čeprav smo s strani redkih posameznikov deležni tudi kakšne negativne kritike, da žepnine podeljujemo kar 'vsepovprek', nas bistveno številnejši pozitivni odzivi in izražene bojazni, da bi krog upravičencev v bodoče omejili ali žepnine ukinili, zaenkrat prepričujejo v pravilnost odločitve, ki jo je občinski svet uvedel pred petimi leti.

Večini dijakov in študentov pride 30 evrov občinske žepnine mesečno še kako prav

Želimo vam prijetno branje!

Število vloženih vlog za občinske žepnine se je letos ustavilo pri številu 461. Ugodeno je bilo 439 (lani 434) vlagateljem (od tega 256 dijakom in 183 študentom), ostale vložene vloge (22) pa so bile zaradi neizpolnjevanja katerega izmed razpisanih pogojev zavrnjene.

Iz teh podatkov izhaja, da bomo v šolskem/študijskem letu 2013/14 za žepnine iz občinskega proračuna namenili skupno nekaj manj kot 132.000 evrov.

• Naši novorojenčki Po vsej verjetnosti nikomur ni več neznano, da Občina Rače-Fram (na osnovi občinskega pravilnika) dodeljuje tudi prispevek za novorojence. Slednji za starše, ki povijejo prvega in/ali drugega otroka, znaša 150,00 evrov, za tretjega in morebitne naslednje otroke pa 300,00 evrov.

Prispevek je mogoče uveljaviti v roku 6 mesecev od otrokovega rojstva.

Ko iz oči staršev ob pogledu na novega člana družine sijeta ponos in ljubezen

V kolikor so starši pripravljeni novorojencu za nakazilo občinskega prispevka odpreti t. i. Hrčkovo knjižico pri PBS, je pripadajoča sredstva občine mogoče oplemenititi še z dodatnimi 30,00 evri, ki jih primakne navedena banka; v tem primeru je vlogi (oba obrazca sta dostopna na naši spletni strani: www.race-fram.si) potrebno oddati v roku 3 mesecev po datumu otrokovega rojstva.

Objavljamo še imena otrok, za katere je bil prispevek za novorojenca uveljavljen v zadnjih treh mesecih (od konca avgusta do konca novembra 2013): Loti Prosenc, Pia Šoba, Melani Vabič, Taja Rotman, Jan Kidrič, Neža Stožer, Jakob Jurše, Maja Gorišek, Svit Hribar, Aljaž Kovačič Purgaj, Alja Klinar, Kian Bakan, Hanna Haferlbauer, Neja Koželj, Nina Bradač, Tjaž Tomažič, Jan Jurič, Julija Karmuzel ter dvojčici Ana in Mija Babošek. Kot lahko preštejete, smo v svojo sredo z veseljem sprejeli 20 novih občanov, od tega 13 deklic in 7 fantkov. Med njimi je 12 prvorojencev, 6 dojenčkov sta po vrnitvi s porodnišnice doma že pričakala bratec ali sestrica (no, dvojčici, od katerih tisto nekoliko mlajšo štejemo kot drugega otroka, sta se s porodnišnice vrnili sočasno), prihod tretjega otroka pa je za dve družini pomenil 'razširjeno reprodukcijo'.

17

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Vsem malčkom in njihovim staršem želimo čim več družinske topline.

• Oktobra in novembra občinsko streho nad glavo dobile štiri družine Občina Rače-Fram je lastnica posameznih stanovanj v večstanovanjskih objektih na naslovih Grajski trg 15 – 17 (grad Rače), Ljubljanska c. 14 a (poslovno-stanovanjski objekt v centru Rač), Turnerjeva ulica 113 (stavba DTV Partizan Fram), Cafova ul. 1 (nad zdravstveno postajo v Framu) ter Pot v Ranče 6. Večina teh stanovanj je zasedenih (35); tista, ki niso, ne zadoščajo osnovnim kriterijem za optimalno bivanje in bi bila potrebna celovite prenove, ki pa (glede na višino potrebnega finančnega vložka vanje) ne bi bila smotrna.

Prosilcev za neprofitna občinska stanovanja je iz leta v leto več, vsekakor pa njihovo število krepko presega razpoložljive (nezasedene) prostorske kapacitete.

V letu 2013 se je iz različnih razlogov sprostilo nekaj stanovanjskih enot, med njimi tudi štiri takšne, ki so bile (z nekaj predhodnimi manjšimi obnovitvenimi ali posodobitvenimi posegi) tako rekoč takoj primerne za dodelitev zainteresiranim prosilcem. Tako so po izvedenem javnem razpisu za dodelitev teh neprofitnih stanovanj ključe slednjih jeseni prejele štiri družine oz. enostarševske družine z mlajšimi otroki.

Zavedajoč se pomena varne in zanesljive strehe nad glavo ter optimalnih pogojev za rast in razvoj otrok vsem, ki so uspeli na razpisu, želimo vse dobro v njihovih novih najemniških domovanjih, tistim, ki se še naprej ubadajo z nerešenimi stanovanjskimi problemi, pa, da bi vneto iskali vse razpoložljive možnosti na tem področju in da se bi jim v bodoče nasmehnila tovrstna sreča.

• Javna dela v letu 2014 V časih, ki jih živimo, je tudi aktivna politika zaposlovanja eno izmed pomembnih področij, ki pri iskalcih zaposlitve vpliva ali celo odloča o tem, kako bodo (pre)živeli.

Zato si vsako leto znova intenzivno prizadevamo, da bi z zaposlovanjem preko programov javnih del zadostili čim več potrebam v lokalnem okolju, s tem pa čim širšemu krogu (dolgotrajnih) iskalcev zaposlitve ponudili priložnost za delo in s tem za lasten zaslužek (kakršen koli že pač je).

Prav v času priprave tega prispevka (sredi novembra) pričakujemo, da bo Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje kmalu objavil javno povabilo za izbor programov javnih del v RS za leto 2014, na katerega se nameravamo odzvati s prijavo za nas aktualnih vsebin s komunalnega področja, ki jih kot pomoč zaposlenim v režijskem obratu na ta način izvajamo že vrsto let. Tudi letos obstaja realna potreba po vključitvi vsaj 10 oseb, ki jih na 'borzi dela' sedaj vodijo v evidenci brezposelnih in se želijo zaposliti. Prav tako bomo podprli prizadevanja zunanjih izvajalcev, ki bodo na javnem povabilu kandidirali s svojimi programi, v katere bi lahko vključili iskalce zaposlitve iz naše občine.

V upanju, da bodo vsi prijavljeni programi dobili 'zeleno luč' za izvajanje v prihodnjem letu in da nam ZRSZ števila želenih udeležencev ne bo preveč oklestil, nestrpno čakamo na rezultate, ki se jih nadejamo koncem letošnjega decembra, ko bomo - če se ne bo kje nepričakovano zalomilo - začeli tudi z naborom kandidatov za vključitev v izbrane programe javnih del/2014.

Simona ANTOLIČ

Oglasno sporočilo

18

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

AKTIVNOSTI NAŠIH VRTCEV IN ŠOL OŠ Ra~e – VRTEC RA^E Nevsakdanja dogodiv{~ina: s pižamo v vrtec V petek, 7. junija 2013, sva skupaj z otroki iz skupine 'Oblački' noč preživeli v našem vrtcu.

Tisti dan smo se ves čas igrali skupaj. Po počitku smo se odšli posladkat z sladoledom, nato pa prijetno junijsko popoldne razigrano preživljali na bližnji grajski trati.

Proti vrtcu smo se pričeli vračati šele, ko se je bližal čas večerje. Otroci so se še malo vozili s kolesi in skiroji, nato pa je kuharica poklicala k večerji. V ta namen smo pripravili mize na terasi.

Ko so bili želodčki polni, so naši malčki nekaj časa posvetili še igračam, ki so jih prinesli od doma, nato pa smo vse lepo pospravili, saj se je bližal čas za počitek.

Pred tem smo se stuširali v umivalnici ter se preoblekli v pižame.

Seveda smo ob tej priložnosti priredili tudi 'pižama party', ki nas je utrudil do te mere, da smo brž 'popadali' na ležalnike in se v hipu potopili v sanje. Želimo vam prijetno branje!

Naša skupna noč v vrtcu je hitro minila. Ko so po zajtrku naslednjega dne starši prišli po otroke, se slednjim ni nikamor mudilo in so želeli še naprej ostati z nama v vrtcu.

Kako tudi ne, ko pa smo se imeli tako zabavno!

Polona DOBIČ, vzgojiteljica in Duška POSTRUŽNIK, pomočnica vzgojiteljice

e! m j a v bar o P 19

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM OŠ Fram – VRTEC FRAM

OSNOVNA ŠOLA RA^E

Juhuhu – {e malo in se selimo v novi vrtec!

Agami

Malčki in vzgojiteljice framskega vrtca smo z veliko dobre volje, smeha in vneme po ustvarjanju pričeli novo šolsko leto 2013/14.

V tem šolskem letu se bomo zraven izvajanja dejavnosti in raznolikih projektov, ki so naša programska in vsebinska stalnica, temeljito pripravljali še na selitev v novi vrtec, ki ga otroci in vzgojitelji že zelo nestrpno in z velikimi upi pričakujemo.

Zelo pogosto se z otroki odpravimo na sprehod do mesta, kjer že nekaj mesecev spremljamo nastajanje in urejanje velikega, modernega vrtca. Najprej smo se čudili, kako hitro raste, sedaj, ko stavba stoji, pa opazujemo novosti v videzu in vsakič opazimo kaj, kar nam riše nasmehe na obraze.

Bradati agami sta naša lanska pridobitev. Sta iz družine plazilcev in sta kuščarja. Značilne zanje so močne noge in rep, ki ga ne morejo odvreči, se pa pri nekaterih vrstah lahko deloma obnovi.

Naši agami sta zadovoljni. Na začetku sta bili malo sramežljivi, zdaj pa se sončita (ta prispevek nastaja v dneh, ko nas sončni žarki občasno še radodarno razvajajo) razkriti tudi v bližini nas. Zanimivo je, da ena izmed agam nima noge. Učitelj nam je razložil, da je želel to agamo kupiti za polovično ceno, a so mu za ceno ene agame ponudili dve - eno povsem zdravo in drugo brez sprednje leve noge. Manjkajoča noga je prav nič ne ovira, saj prav tako pleza, skače in hodi naokoli. Sicer agami nista ravno živahni, ker spadata med kuščarje. Vedno imata čisto in pospravljeno, prav tako imata vedno na voljo hrano in pridno jesta. Tudi za njiju skrbijo učenci predmetne stopnje, ki obiskujejo naravoslovni krožek.

Sta zelo zanimivi živalci in prijetno ju je opazovati. Njuni barvi se malenkost razlikujeta. Zaenkrat še ne moremo zagotovo reči, katerega spola sta. Spol ugotavljamo na podlagi izboklin v bližini analne odprtine. Če ima agama dve izboklinici, gre za samca, če zgolj eno, je to samica.

Njun spol bomo nedvoumno preučili, ko bosta dokončno odrasli. Agama jé čričke, ličinke, zelenjavo in sadje, pije pa vodo.

Bodoči vrtec, kot smo ga posneli sredi oktobra 2013

V novi vrtec naj bi se selili že v prvih mesecih leta 2014 in srčno upamo, da se nam te želje izpolnijo. Takrat bo v naših krajih že zima in mi - mali in malo večji korenjaki - se bomo greli in se kreativno izražali v lepem, novem vrtcu.

Do takrat pa bomo še naprej ustvarjali, raziskovali, prepevali, plesali in se igrali v enotah vrtca Mavrica (v prostorih matične šole) in v enoti Biba (v prostorih sedanjega vrtca), kjer nam je pravzaprav tudi lepo. A se, kot rečeno, vseeno zelo veselimo, kajti kmalu nam bo še lepše! Ko to dočakamo, pa se z veseljem ponovno oglasimo in vas seznanimo s prvimi vtisi in dogajanji na novi lokaciji.

Branka PEČOVNIK, vzgojiteljica 20

Za konec še kratka zgodbica o tem, kako je naša agama izgubila nogo. Pravzaprav nihče ne ve, kako se je to natančno zgodilo. Bilo je več mladičkov agam skupaj v terariju, vsi so bili celi. Videti pa je, da je naši agami ena izmed sostanovalk odgriznila nogo. Vseeno je preživela in je tokrat v dobrem odnosu s svojo sostanovalko.

Hvala učitelju in učencem, da skrbijo za naše živali, ki nam popestrijo dneve v šoli.

Kaja KAČ in Julija ŠTIH, 8. b Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Ekskurzija na Avstrijsko Štajersko Ker nam je vreme zadnji dan lanskega šolskega leta pošteno zagodlo, saj je lilo kot iz škafa, smo se odločili, da načrtovano ekskurzijo izvedemo v septembru. A tudi september je nagajal in na izbran datum (17. 9.) je zjutraj deževalo. Ker pa smo pri taki ekskurziji odvisni od prevoznikov in vodičev, smo jo morali izvesti.

Pot nas je vodila v avstrijski Bärnbach, kjer smo si v dežju in mrazu ogledali zelo zanimivo in precej posebno cerkev svetovno znanega arhitekta Hundertwasserja.

Po sprehodu skozi prestolnico je tudi za nas posijalo sonce. In kot se za vsako dobro ekskurzijo spodobi, smo si tudi mi privoščili obisk nakupovalnega centra, kjer smo si 'napasli oči' in tudi kaj malega kupili. Nato pa smo ponovno sedli v avtobuse in se odpeljali v Gamlitz, kjer smo obiskali glavno atrakcijo ekskurzije – Motorikpark; gre za največji park motorike v Evropi.

Tam smo preizkusili svoje motorične sposobnosti in neznansko uživali.

Užitek v parku motorike v Gamlitzu

Hundertwasserjeva cerkev v Bärnbachu

Po ogledu smo se peljali v Graz, kjer nas je čakala vožnja z zobato železnico na Schlossberg oz. Grajski grič, od koder je v lepem vremenu krasen razgled na samo mesto. Po prihodu na Grajski grič se je tudi vreme izboljšalo in nehalo je deževati, tako da nas je pričakal tudi razgled, čeprav siv.

Vse prehitro je prišel čas odhoda. Če smo zjutraj premraženi in mokri obupavali nad vremenom, smo se domov vračali v zahodu toplega sonca, ki je vsekakor občutno polepšal našo ekskurzijo.

Zahvaljujemo se agenciji Pozejdon turizem, ki je z veliko mero razumevanja z nami spremljala vremensko napoved in se nam prilagodila, kolikor se je dalo.

Sabina OZMEC in Romana ZUPANČIČ

Žalna komemoracija v spomin na padle v 2. svetovni vojni V petek, 25. 10. 2013, je bila izvedena že tradicionalna žalna komemoracija za padle v 2. svetovni vojni.

V komemoraciji so sodelovali učenci Osnovne šole Rače ter članica Zveze borcev Rače – Fram.

Ob zvokih kitaristke Lare Bedjanič se je komemoracija pričela pred spomenikom pri Osnovni šoli Rače, kjer so se zbrali učenci, delavci šole, redki krajani in člani zveze borcev. Žalna prireditev se je nadaljevala z recitacijami Naje Šalamun, Eme Seliškar in Zoje Sandič. Z zvoki flavte in violine sta svečano prireditev popestrili Blažka in Nuša Vogrin, Nino Jernejšek pa je s svojim presunljivim glasom zapel žalostinko 'O roži'.

Osrednja govornica Mateja Osirnik je v svojem govoru osvežila spomin na trpljenje in pogumna dejanja naših prednikov. V dopoldanskih urah so predstavniki Občine Rače – Fram položili žalni venec pred spomenik, posvečen padlim v 2. svetovni vojni. Prižgana svečka predstavnika šolske skupnosti Miha Vogrina pa naj bo upanje, da se ta grozovita dejanja ne bodo več ponovila.

Pod znamenito uro na Schlossbergu v Grazu

Želimo vam prijetno branje!

Petra PIPENBAHER 21

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Drobtinica – prodaja kruha v humanitarne namene Letos teče že trinajsto leto, odkar se učitelji in učenci OŠ Rače skupaj z Olgo Borovnik, predsednico KO RK Rače, trudimo, da bi zbrali nekaj denarja za pomoč otrokom naše šole, ki si ne morejo privoščiti ekskurzij, šole v naravi, izletov, šolskih potrebščin ipd.

V soboto, 19. 10. 2013, smo postavili stojnico v trgovini Tuš v Račah, ki nam je prijazno odprla svoja vrata in ponudila prostor. Olga Borovnik, učenke Zoja Sandič, Kristina Gregorc, Hana Ekart, Sara Stubičar, Blažka Vogrin in Nuša Avdič Bratec ter učiteljici Janja Pučko in Anita Vogrin smo kar nekaj ur pridno prodajale kruh. Na ta način smo zbrale rekordnih 512 €. Akcijo je podprl tudi kolektiv OŠ Rače, ki je zbral dodatnih 100 €.

Naša akcija pa nam ne bi uspela brez velike pomoči krajevnega odbora Rdečega križa ter Miklavških pekarn, pekarne Hlebček, supermarketa Spar in trgovine Tuš, ki so darovali kruh, ter Občine Rače-Fram, ki nam je posodila stojnico.

Posebna zahvala gre vsem občankam in občanom Rač in bližnje okolice, ki so velikodušno podprli našo akcijo.

Dobrodelnosti ne presojamo po tem, kaj je dano ali narejeno, ampak za kaj je dano ali narejeno.

Anita VOGRIN in Janja PUČKO

Bolj kot samega rezultata so se razveselili ogleda predstave 'Frendice'. Zaigrali so jo učenci šole gostiteljice. »Zelo poučna, aktualna in zanimiva predstava,« so soglašali.

• Natečaj 3. Mlada pesniška olimpijada

Na natečaju Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Dravograd, so sodelovali tudi učenci OŠ Fram. Na natečaj je prispelo 123 pesmi iz 20 slovenskih osnovnih šol (vključno s podružničnimi). Prvo kategorijo so sestavljali učenci od 1. do 4. razreda, drugo kategorijo pa učenci 5. do 9. razreda. Žirija v sestavi Tanja Knapp (pisateljica), Maja Visinski Andrejc (pesnica) in Barbara Žvirc (pesnica in vodja projekta Pesniška olimpijada) je imela težko nalogo izbrati tiste pesmi, ki so po kakovosti izstopale od ostalih.

Osredotočila se je predvsem na izvirnost vsebine glede na dano temo in na tiste rime, ki niso bile kar na 'prvo žogo'.

S svojo pesmijo 'Jesen' je žirijo najbolj prepričala devetošolka Lucija Klauž, saj je zmagala v svoji kategoriji.

JESEN Jesen je rdeča kakor tvoja in moja sreča.

Topla kakor tvoja roka, kakor misel na pomlad, kot vprašanje, če imaš me rad.

Ko je jeseni toplo, se odpravim na sprehod, ko babica dela kompot.

Ali pa zaprem oči in odidem na dolgo, dolgo pot.

OSNOVNA ŠOLA FRAM Tekmovanja na{ih u~encev • Male sive celice

Framski osnovnošolci so zelo dejavni na domala vseh področjih.

Tako so sedmošolci letos spet sodelovali na regijskem predtekmovanju priljubljene TV oddaje 'Male sive celice'.

Z vrstniki iz SV Slovenije so se pomerili v začetku oktobra in sicer v OŠ Velika Nedelja. Glede na veliko število prijavljenih šol je bila tudi zahtevnost testa toliko višja.

Alen, Anja in Živa so se uvrstili v drugo polovico sodelujočih.

Anja Potočnik, Živa Osonkar in Alen Tušek

22

Jesen je rumena kakor listje, ki pade z dreves, kakor nov začetek, ki sili izza zaves.

Kakor iskre, ki včasih letijo izpod peres.

Vendar samo takrat, ko gre zares.

Samo včasih je jesen bela.

Bela kot strah.

Kot prazna stran, kot moj nemir, od kod se vzel je zdaj ta preplah?

Samo za trenutek jesen je oranžna kot buče na njivi, kakor sredica v slivi.

Kot vztrajnost, ko doma vlagamo zelje, kakor naše veselje, ko smo pobrali ves krompir.

Siva kot železniški tir, kot najin prepir, kot moja neodločnost, ko gre za bodočnost.

Kot tišina, ko ostanem sama in razmišljam o tebi, o meni, o nama …

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Priznanje pa je prejela tudi devetošolka Leila Rup za pesem z istim naslovom.

JESEN Jesen je pisana.

Vendar, kaj so vse te pisane stvari?

So to pisani robčki jokajočih se deklet?

So to pisane barvice ali radirke?

Je to kolaž papir?

So to ovojnice ljubezenskih pisem?

Le kaj bi to lahko bilo …

Pa tako razmišljam in se sprašujem, okoli ljudi povprašujem.

Ko se nenadoma zavem, da so to zmečkani papirčki pesniškega dela.

Dekleti sta priznanja prejeli na prireditvi v dvorcu Bukovje, kjer sta svoji pesmi tudi prebrali.

Na prireditvi v Dravogradu, novembra 2013; devetošolki Lucija Klauž in Leila Rup z vodjo projekta 'Pesniška olimpijada', Barbaro Žvirc

• Ljubezensko pismo Kulturno društvo Josipine Turnograjske je razpisalo natečaj za najboljše ljubezensko pismo v Sloveniji leta 2013 za učence od 7. do 9. razreda.

Priznanji sta po pošti prejela tudi naša učenca - šestošolka Zala Bedjanič in osmošolec Leon Pučko. Čestitke mladima ustvarjalcema! Želimo vam prijetno branje!

Ljubezensko pismo Dragi Cukerček, ko si prvič prestopil prag šole, sem zagledala tvoje prelepe oči.

Takoj sem se zaljubila vate.

Z drugimi besedami - zatreskana sem vate!

Si kakor nežen cvet, ki drhti. Si kot mavrica.

Zbolela sem za ljubeznijo. Šola se je kar naenkrat spremenila. Postala mi je všeč.

Ko se spogledava, mi srce zadrhti in se prepoji s prijetno toploto.

V želodcu občutim frfotanje metuljčkov, ki nežno božajo mojo dušo.

Kako lepo bi bilo, če bi skupaj hodila in se držala za roke, se pogovarjala, smejala.

Bilo bi tako lepo. Moji občutki drvijo na plano.

Počutim se kot oblak, ki nenehno lebdi in dežuje nate.

Jeseni bi s tabo hodila po kostanje, pozimi bi se s teboj podila po snegu in gradila snežake, spomladi bi nabirala zvončke in poleti bi skupaj zaplavala v morju.

Lahko bi pila sok in jedla sladoled.

Skupaj bi se učila in delala nalogo.

Res bi se zabavala.

A kaj naj, če me niti ne pogledaš? Kaj naj storim, da ti bom všeč?

Mogoče ti bom postala všeč. Ko boš prebral to pismo, te bo mogoče začelo zanimati, kdo sem.

Pridi, če te zanimam.

Dobiva se takoj po pouku v slaščičarni Metuljček.

Se vidiva!

Tvoja skrivna oboževalka.

Zala Bedjanič, 6. razred OŠ Fram

Jožica RAVŠ 23

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Tehni{ki dan - 7. razred OŠ Fram Na povabilo učiteljice Valerije Vodopivec je Zavod Varna pot za sedmošolce pripravil delavnice 5x STOP je COOL.

Vtisa učencev:

Danes sem se v šoli nekaj naučil o prometu. Imeli smo zelo zanimivo dopoldne z učiteljema Rokom in Viktorjem. Igrali smo se igrice in debatirali o prometu.

Proti koncu je prišel še Andrej, ki je povedal zgodbo o svoji nesreči. Meni je bilo to zelo zanimivo, vendar malo kruto. Povedal je, da je s prijatelji občasno užival preveč alkohola in so se pijani zaleteli z avtom. Preživel je samo Andrej in je še danes hvaležen, da živi.

Marcel Žižek Današnji dan se mi je zdel super, saj smo se z učiteljem igrali veliko iger. Najbolj so me pritegnila ‚pijana‘ očala. Ni enostavno hoditi po črti in zadeti obroča, če vse vidiš dvojno in mavrično! Vse se je premikalo, kot da bi bil na ladji. Po malici smo si ogledali veliko posnetkov o groznih nesrečah.

Klemen Murko

Učenci so delavnicam z zanimanjem prisluhnili, v njih aktivno sodelovali in se veliko naučili. Ugotavljali so, da je vožnja pod vplivom alkohola na cesti še pogosto prisotna. Telefoniranje je včasih prijetno opravilo, med vožnjo pa lahko postane smrtno nevarno. To so učenci spoznali s pomočjo nazornih videoposnetkov. Gotovo so se o tem pogovarjali tudi doma s svojimi starši.

Jožica RAVŠ

Oglasno sporočilo

24

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

NAŠI POSLOVNI PARTNERJI ZA VAS PLINARNA MARIBOR Pri~etek distribucije zemeljskega plina v ob~ini Ra~e-Fram V ponedeljek, 28. 10. 2013 smo, po večletnih pripravah, v katerih smo izgradili več kot 3.500 metrov plinovodnega omrežja, le-tega uspešno zaplinili in prvim odjemalcem v občini Rače-Fram omogočili začetek uporabe zemeljskega plina.

Veseli nas, da je prednosti uporabe zemeljskega plina med prvimi prepoznala tudi Občina Rače-Fram - ne samo z odločitvijo, da bo v svojem okolju širila uporabo okolju prijaznega energenta, temveč tudi tako, da je sama med prvimi postala njen uporabnik (v gradu Rače, kjer je sedež občine, ter v OŠ Rače, katere ustanovitelj in plačnik stroškov, ki nastajajo z uporabo prostora, je prav tako Občina Rače-Fram).

Grajski trg v Račah (ob gradu) z urejenim pločnikom po končanju del plinifikacije

Dela na plinovodu in priključek OŠ Rače na plinsko omrežje, vključno z asfaltno preplastitvijo po zaključku del

Želimo vam prijetno branje!

25

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Širitev plinifikacije je v perspektivi predvidena še v ostalih občinskih objektih, ki jih bo mogoče priključiti na plinovodno omrežje.

Ob tej priliki se želimo zahvaliti županu Branku Ledineku, ki je s svojim osebnim pristopom pripomogel, da se je občina Rače-Fram vpisala na seznam občin, ki svojim občanom omogoča cenovno ugoden in okoljsko sprejemljiv način ogrevanja.

Plinarna Maribor bo v naslednjih letih, v skladu z možnostmi, dodatno širila plinovodno omrežje, pri čemer je seveda širitev slednjega v največji meri odvisna od zadostnega interesa občanov za priključitev. Trenutno je omrežje izgrajeno od merilno reducirne postaje Marjeta, ki se nahaja na gozdni poti proti naselju Marjeta, po Cesti talcev do Grajskega trga. V naslednjih letih načrtujemo širitev omrežja od Grajskega trga in po Ljubljanski ter Mariborski cesti in ostalih bližnjih ulicah. Prepričani smo, da bodo občani sledili zgledu občine ter izkoristili vse prednosti uporabe zemeljskega plina.

Andrej GRAPULIN, vodja sektorja SODO

POLICIJSKA POSTAJA RA^E Pojav vlomov na obmo~ju ob~ine Ra~e-Fram Za svojo varnost smo v prvi vrsti odgovorni sami!

Vse več ljudi se obrača na Policijsko postajo Rače in na Občino Rače – Fram z vprašanji glede vlomov, ki so se v zadnjih mesecih pojavili na območju naše občine. Čeprav smo o vlomih in drugih kaznivih dejanjih že pisali v eni od prejšnjih številk Novic, smo se (tudi na pobudo bralcev) odločili, da vas ponovno seznanimo s problematiko vlomov in drugih kaznivih dejanj (ta so sicer na območju celotne Sloveniji nekoliko v upadu v primerjavi s prejšnjimi leti).

Občina Rače-Frama leži med dvema večjima mestoma, Mariborom in Slovensko Bistrico, čeznjo pa potekajo glavne prometne povezave med mesti in tudi med državami. Moramo se zavedati, da se storilci kaznivih dejanj (tako Slovenci kot tuji državljani) vozijo skozi našo občino, ko potujejo iz enega v drugo mesto ali državo. Zaradi tega se storilci kaznivih dejanj ustavljajo in vršijo kazniva dejanja tudi v naši občini.

Brezskrbno odklenjena vhodna vrata hiš in stanovanj, odklenjena vozila, mobilni telefoni in denarnice na mizah po lokalih ali pultih na bankah in poštah idr. so nekaj, kar je preteklost in česar si ne moremo več privoščiti. Vsekakor nič od tega ni več varno, zato se ne sme dogajati. Ljudje smo namreč še vedno prepogosto prepričani, da 'nam se pa česa takega ne more zgoditi' (tatvina, vlom idr.), vendar se - žal - pogosto motimo. Zavedati se je potrebno, da se kriminal na splošno na območju celotne Slovenije povečuje; tudi v naši občini ni nič drugače.

Vsi smo v prvi vrsti sami odgovorni za svojo varnost! Policisti PP Rače pokrivamo velik in zelo razvejan teren, vendar vam ne glede na to nudimo visoko kvaliteto varnosti in se odzovemo na vsak vaš klic.

Kot že večkrat povedano: doma ne imejte zlata, večjih vsot denarja in drugih vrednostnih papirjev.

Zlato, drugi vrednejši predmeti in gotovina so za dolgoprste nepridiprave zelo mamljivi • Vse foto: internet

26

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Če dvignete večjo količino denarja, to storite tako, da ne bo nihče videl, koliko ste dvignili. Ko odhajate na dopust in je vaša hiša nato nekaj dni prazna, ne 'obešajte' tega na 'veliki zvon' in ne pišite o tem po facebooku in drugih družabnih omrežjih, saj tako olajšate delo vlomilcem in jim 'na dlani' prinesete informacije o tem, kdaj vas lahko nepovabljeni brez posebnih težav obiščejo.

Prav tako se je potrebno zavedati, da je brez sodelovanja ljudi s policijo preiskovanje vlomov in drugih kaznivih dejanj še dodatno otežkočeno. Občani namreč pogosto vidijo kakšna potencialno sumljiva vozila, neznane ljudi, ki se vozijo, hodijo in opazujejo hišo oz. kak drug objekt, v katerega je nato vlomljeno. Vsaka taka informacija je dragocena in smo zanjo hvaležni.

Naj vas ponovno seznanim in pozovem, da so policistom dobrodošle vse informacije, tudi tiste, ki se vam v določnem trenutku ne zdijo pomembne. Morda v tistem trenutku tudi policistom določena informacija ne bo uporabna, vendar pa je povsem mogoče, da bo postala zelo pomembna čez nekaj dni, tednov ali mesecev. Informacije in vprašanja lahko pošljete po elektronski pošti (naslove najdete na internetu: www.policija.si, pod rubriko vodje policijskih okolišev ali policijske postaje), pokličete na PP Rače (na telefonsko številko 02/607-38-00) ali na anonimno telefonsko številko 080 1200.

Pa še nekaj statističnih podatkov: od 1. 7. 2013 do 21. 10. 2013 smo policisti na območju občine Rače- Fram obravnavali 12 vlomov, od tega pet v stanovanjske hiše, štiri v gostinske objekte in tri v ostale objekte.

Potrebno je omeniti, da smo policisti PP Rače uspešno rešili serijo vlomov v gostinske objekte, ki so se zgodili v naši in v dveh sosednjih občinah.

Maja ELJON MARTINŠEK, vodja policijskega okoliša

Solarni sistemi v ve~stanovanjskih stavbah in mestnih okoljih – izziv za Slovenijo

Cilj EU je povečanje oskrbe z energijo iz obnovljivih virov energije na 25 % skupne porabe energije do leta 2020. Ker porabimo v Evropski uniji več kot eno tretjino končne energije v stavbah, predstavlja izkoriščanje sončne energije za ogrevanje, poleg ukrepov v energetsko prenovo stavb, eno najučinkovitejših rešitev za zmanjšanje rabe energije v stavbah in posredno gospodarski razvoj območja. Glede na vztrajno rast sektorja se pričakuje zvišanje porabe energije v celotni EU. Tudi zato sta zmanjšanje porabe energije in raba energije iz obnovljivih virov v stavbnem sektorju pomembna ukrepa, ki sta potrebna za zmanjšanje energetske odvisnosti držav članic Unije in znižanje emisij toplogrednih plinov.

Pri nas je razmeroma dobro znana in razširjena uporaba manjših solarnih sistemov za ogrevanje vode v enodružinskih stavbah. Velikih centralnih solarnih sistemov za podporo ogrevanju v večstanovanjskih stavbah in večjih javnih stavbah pa skoraj ne gradimo, kljub očitnim prednostim tovrstnih sistemov (kot sta energetska in ekonomska učinkovitost) v primerjavi z manjšimi. Kot vir energije je sončna energija (proti manjšim) neomejena in neodvisna od cen ostalih goriv, prav tako pa v mnogih primerih le z uporabo sprejemnikov sončne energije rentabilno in z nizkimi stroški izpolnimo zadane obveze o deležih toplote, pridobljene iz obnovljivih virov energije. Zdi se kot popolna, trajnostna rešitev za večstanovanjske stavbe v urbanih oziroma mestnih naseljih, kjer postavitev sistemov daljinskega ogrevanja Želimo vam prijetno branje!

na biomaso ni vedno najprimernejša rešitev. Dejstvo pa je, da je nizka uporaba sistemov za pridobivanje toplote iz sončne energije v večstanovanjskih stavbah in urbanih območjih v velikem razkoraku v primerjavi z njihovimi prednostmi. Pri tem je vseeno potrebno omeniti dejstvo, da so solarni sistemi, ki jih uporabljamo za podporo ogrevanju stavb pozimi, v poletnem času večinoma slabo izkoriščeni. Zato je smotrno, da toploto, ki jo zagotavljajo v poletnem času, uporabimo za hlajenje stavb. V zadnjem času je na voljo vedno več tehnologij, ki tudi za manjše proizvodne enote omogočajo koriščenje odvečne toplote z uporabo npr. absorpcijskih hladilnih naprav. Spodbujanju uporabe solarnih sistemov pri obnovah in v zaščitenih mestnih naseljih sta najpomembnejša cilja mednarodnega projekta UrbanSolPlus, ki ga v okviru programa Inteligentna Energija Evropa izvaja enajst partnerjev iz šestih držav - Italija, Nemčija, Poljska, Portugalska, Španija in Slovenija - med njimi tudi E-zavod iz Ptuja.

V okviru projekta smo na osnovi zbranih izkušenj pripravili orodja kot pomoč pri odločitvah, ki vam v nekaj korakih pomagajo do argumentiranih rešitev.

Prav tako pa velik izziv projekta predstavlja iskanje rešitev za vključitev oziroma arhitekturno integracijo solarnih sistemov v obstoječih stavbah. V zaščitenih mestnih središčih se namreč pojavi težava, da kljub interesu investitorja normativi zaščite stavb onemogočajo vključitev sprejemnikov sončne energije v strešno konstrukcijo. Z namenom nadgraditi obstoječe izkušnje v praksi je bilo k sodelovanju privabljenih pet lokalnih skupnosti (Barcelona, Benveneto, Berlin, Lizbona in Pescara). Njihove dejavnosti so usmerjene v izvajanje konkretnih ukrepov, ki slonijo na uporabi informacij, modelov in instrumentov, razvitih v začetni fazi projekta.

27

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM V prvem koraku je bila pripravljena strategija razvoja solarnih sistemov v urbanih okoljih, ki ji sledi podrobnejši »krovni načrt« za spodbujanje uporabe sončne energije v reprezentativnem urbanem naselju, četrti ali območju mesta. Menimo, da bodo izkušnje iz teh mestnih lokalnih skupnosti v pomoč tudi ostalim mestom in lokalnim skupnostim pri uvajanju tehnologij za rabo sončne energije v zaščitenih mestnih središčih.

Na spletni strani projekta http:/www.urbansolplus.eu so predstavljene aktualne novice s področja solarnih sistemov in integracije le teh, podane so informacije o uspešno izvedenih projektih v večstanovanjskih naseljih in zaščitenih mestnih središčih ter projektni materiali, ki so vam lahko v pomoč pri odločanju o investicijah v solarne sisteme.

Projektni partnerji vas vabimo k sodelovanju in vas pozdravljamo.

ST sistem

ST sistem Tezno

Saša ERLIH E-zavod Ptuj

RE/MAX vam nudi storitve na trgu nepremičnin: - posredovanje pri prodaji in nakupu vseh vrst nepremičnin - vodenje celotnega postopka prodaje in nakupa - priprava prodajnih in drugih pogodb PREŠA - MAJŠPERK, zazidljiva parcela, velikost 1.158 m2 Cena: 16.212,00 €

LESKOVEC, samostojna hiša, mirna lokacija, zgrajena l. 2006, velikost 148 m2, velikost zemljišča 1.200 m2, takoj vseljiva Cena: 165.000,00 €

Olja Salesin 070 400 647 olja.salesin@re-max.si

Kolodvorska 3 2310 Slovenska Bistrica

VISOLE, gostišče, zgrajeno l. 2003, sobe za oddajo, restavracija, kegljišče, velikost 774 m2, velikost zemljišča 8.580 m2 Cena: 673.000,00 € Oglasno sporočilo

28

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

LOKALNE MINI IN MAKSI ZANIMIVOSTI Tehni~ni zaplet botroval neljubemu 'tiskarskemu {kratu' V prejšnji številki Novic smo objavili imena in fotografiji učencev, ki so v šolskem letu 2012/13 zaključili 9. razred naših osnovnih šol in bili vsa leta odlični. Pri tem smo zaradi domala neverjetnega in silno neobičajnega tehničnega zapleta, ki se je zgodil v e-korespondenci med OŠ Rače in našim uredništvom, zapisali imena 15 učencev, izpustili pa tistega, ki mu je tudi v 9. razredu na koncu uspelo, da so petice v njegovem spričevalu prevladale nad štiricami in je posledično na osrednji prireditvi ob letošnjem občinskem prazniku prav tako prejel županovo zlato petico. To je Žan Ratner.

Župan Branko Ledinek je zlato petico za odličen uspeh v vseh razredih osnovnošolskega izobraževanja junija podelil tudi Žanu Ratnerju

Letošnje županove zlate petice so prejeli naslednji devetošolci (sedaj že dijaki): iz OŠ Rače - Anja Preložnik, Eva Mustafa, Dejan Petrovič, Rebeka Lešnik, Jan Kozoderc, Marko Koren, Lana Gačnik, Stela Perdija in Žan Ratner, iz OŠ Fram - Pia Berglez, Nina Greif, Andraž Greif, Maruša Leben, Iva Požar, Jana Maček in Primož Mejal

Žanu, predvsem pa njegovim najbližjim, ki so bili zaradi višje sile, ki se je grdo poigrala s tehniko in botrovala tiskarskemu škratu, prizadeti, se po tej poti tudi javno iskreno opravičujemo, obetavnemu gimnazijcu iz Gortanove ulice v Račah pa želimo kar se da uspešno nadaljnjo izobraževalno pot.

OŠ Rače in Uredništvo Novic

Jelenček Rudolf Mladi jelenček Rudolf nenavaden nos je imel, v mraku še posebej močno mu rdeče je žarel.

Prav vsi so se norčevali z noska Rudolfovega, se mu skrivaj smejali, saj je bil kot zrela jagoda.

Potem pa mu neko mrzlo noč je rekel dobri dedek Mraz: »Rudolf, s tvojim smrčkom, ki tako žari, vodil moje boš sani!« Nato Rudolfa z rdečim nosom so na vso moč vzljubili ter glasno vzklikali mu vsi: »Rudi, ti slaven in na vsem svetu najboljši jelen si!«

Želimo vam prijetno branje!

29

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Katarina Horvat - Goljat: zlata maturantka z vsemi doseženimi to~kami Upravičeno ponosna na obisku pri predsedniku države Borutu Pahorju

Zelo smo veseli in ponosni, kadar dobimo potrditev, da v naši občini živijo ljudje, ki na katerem izmed številnih mogočih področij pozitivno izstopajo in dosegajo nadpovprečne rezultate. Še posebej nas veseli, če na koga takega naletimo med mladimi, na katerih že pregovorno stoji svet.

Najbrž ni tako pomembno, kje je nekdo zablestel – ali morda odlično poje, pleše, slika, piše, igra na instrumente, je posebno talentiran za kakšno zvrst športa, briljira v logiki, retoriki, računanju, je široko splošno razgledan ipd. – super je že, da je uspel ugotoviti, kaj ga posebej veseli, kje so njegove močne plati, kje je perspektiven. In da mu je omogočeno, da se kasneje poda na želeno pot. Kajti to je največje jamstvo, da bo v svojem poklicu srečen in da bo pri delu užival.

Združevanje prijetnega s koristnim pa je, kot vemo, dobitna kombinacija.

Da ne zaidem… Ugotavljanje interesnih področij se začne že pri dojenčkih. In se ne neha nikoli več. Tako je bilo in je tudi pri Katarini Horvat-Goljat iz Rač, ki ji srce med drugim močno bije za živali. Tako zelo, da z njimi preživi večino prostega časa. Iskreno upamo in verjamemo, da ji bo nekoč uspelo uresničiti tudi poklicno željo - postati veterinarka.

Kot ji je letos že uspel nek drug ‚veliki met‘ - postala je zlata maturantka z vsemi doseženimi točkami na poklicni maturi, za kar ji je konec septembra letos v roko segel in ji čestital sam predsednik RS, Borut Pahor.

Gotovo se strinjate, da je punco, ki je dosegla tak uspeh in jo je posledično doletela čast sprejema pri predsedniku države, potrebno predstaviti in javno pohvaliti tudi v domačih Novicah.

Zaradi časovne stiske s Katarino nisva uspeli poklepetati osebno, temveč sem jo poprosila za pisno posredovanje kratke predstavitve, ki jo z veseljem objavljamo. »Osnovno šolanje sem pričela in zaključila v Račah. Šolo sem rada obiskovala, pa tudi učenje mi ni predstavljalo težav in mi ni bilo nikoli odveč. Še danes imam lepe spomine na osnovnošolska leta, ki so bila lepa in brezskrbna, vendar se v tistem obdobju otrok in kasneje mladostnik tega še ne zaveda dovolj. Moram pa povedati, da kot majhna deklica nisem obiskovala vrtca, ampak me je pazila babica. Pri njej sem preživela najlepša leta otroštva. Že tedaj sem bila velika ljubiteljica živali in sem se z njimi družila, kolikor je bilo mogoče. Po končani osnovni šoli tako nisem imela težke odločitve glede nadaljnjega šolanja, saj sem že od tretjega razreda naprej vedela, da želim postati veterinarka.

smer veterinarski tehnik. Svoje odločitve nisem nikoli obžalovala, saj sem v izbrani šoli imela možnost še bolj spoznati področje, ki me veseli. Ob teoretičnem spoznavanju veterinarstva sem se še naprej tudi praktično veliko posvečala živalim. Doma imam namreč muco, ki je prava razvajenka, psa, ki je moj zvesti prijatelj, vsem skupaj pa nam družbo delajo še pritlikavi kunec ter nagajiva papagaja.

Katarinina živalska ljubljenca

Sem tudi zelo velika ljubiteljica konj in občasno hodim jahat.

Močno si želim svojega konja, vendar to za zdaj še ni uresničljivo, srčno pa upam, da nekoč bo.

Katarina s kačo

Domači so bili mogoče sprva malo razočarani, ker se nisem odločila za vpis na gimnazijo, vendar so mi pustili, da sama izberem srednjo šolo, ki jo bom obiskovala.

Tako sem se vpisala na Biotehniško šolo v Mariboru, 30

Razpeta med šolo, učenjem doma ter ukvarjanjem z mojimi živalskimi prijatelji in prijateljicami so štiri leta šolanja zelo hitro minila in kar nisem mogla verjeti, ko je nastopil čas priprav na zrelostni izpit. Ker sem po naravi zelo natančna in redoljubna, moram priznati, da sem se že kar zgodaj začela pripravljati na poklicno maturo.

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Zadevo sem vzela zares in v priprave vložila precej časa in truda. Kljub temu pa od sebe nisem zahtevala, še manj pričakovala nekega zares odmevnega uspeha.

Med učenjem za maturo sem začela igrati tudi harmoniko – ‚frajtonarco‘, kot ji pravimo po domače. Nikoli prej nisem igrala nobenega inštrumenta, prav v času mojega sistematičnega učenja maturitetnih vsebin pa se je začel učiti ‚raztegovati meh‘ moj ati. Ko sem nekoč začutila, da med učenjem potrebujem oddih, sem harmoniko vzela v roke tudi sama. In – šlo je. V tistem obdobju sem se mimogrede naučila zaigrati kar nekaj pesmi. Naj povem, da se pri tem ni končalo. Igranje harmonike namreč še danes ostaja moj reden hobi, ki predstavlja enkratno sprostitev po napornem dnevu.

No, da se vrnem nazaj: naposled je napočil čas opravljanja letošnje mature. Seveda je bilo prvo mamino vprašanje, ko sem se po preizkusu pri posameznem maturitetnem predmetu vrnila domov, vselej povezano s tem, kako mi je šlo. Moji odgovori niso bili nič drugačni od tistih, ki so z leti pri meni postali že tradicionalni: »No ja, upam, da bo.« Ta stavek sem vztrajno ponavljala tudi, če je padlo še kakšno podvprašanje. Verjamem, da je mama med čakanjem na rezultate trpela bolj kot jaz. Pa saj upravičeno in jo po svoje razumem, pa tudi hvaležna sem ji, saj mi je bila med učenjem zares v veliko oporo, njena spodbuda pa mi je v trenutkih kriz in dvomov dala novih moči.

Napočil je 8. julij 2013 – dan, ko smo se odpravili v šolo po rezultate. Na ta dan sem spoznala, da sem prekosila samo sebe. Sklepala sem sicer, da sem izpite kar dobro opravila, vendar na popoln uspeh, torej na vse točke, nikakor nisem računala. Tudi doma so bili zelo, zelo veseli in ponosni name. V ta namen so mi priredili pravo zabavo.

Za dosežen uspeh sem bila povabljena tudi na sprejem k županu Mestne občine Maribor, dr. Andreju Fištravcu. V posebno zadovoljstvo in čast pa mi je, da sem si prislužila tudi imenitno vabilo k samemu predsedniku države, Borutu Pahorju, ki je letošnje zlate maturante, ki smo dosegli maksimalno število točk, slovesno sprejel v rezidenci na Brdu pri Kranju. To srečanje mi je veliko pomenilo in ostaja v nepozabnem spominu.

Katarini je za uspeh na poklicni maturi čestital tudi predsednik RS Borut Pahor

Cvet zlatih maturantov/2013 z vsemi doseženimi točkami – skupinska fotografija; naša Katarina (v drugi vrsti, za šolskim ministrom) je le delno vidna; Brdo pri Kranju, 28. 9. 2013

Želimo vam prijetno branje!

31

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM S tem letošnjim dosežkom, s katerim sem najbrž najbolj presenetila prav samo sebe, pa se moje šolanje seveda še ni končalo. Vpisala sem se na Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede, smer živinoreja, kjer sem oktobra začela s študijem. Moji cilji pa so še višji in upam, da mi jih uspe udejanjiti. Še vedno si namreč želim na Veterinarsko fakulteto v Ljubljano, kamor pa na žalost letos nisem bila sprejeta,« nam je zaupala Katarina.

10-mesečni sinček Nikolai.

Pripravila: Simona ANTOLIČ

Poro~ili so se • Na začetku druge polovice avgusta, natančneje 17.

8. 2013, sta 6-letna Lana in 2-letna Tiana z velikimi zvedavimi očmi spremljali zgodovinsko dogajanje, ko sta si njuna mamica in ati nasmejanih obrazov ter v slovesnih oblačilih, obdana z občudujočimi pogledi svatov, pred matičarko in pooblaščeno osebo za sklepanje zakonskih zvez v Beli dvorani gradu Rače izmenjaje nadela prstana in si obljubila zvestobo, večno ljubezen ter razumevanje in medsebojno pomoč.

Mladoporočenca Petra Vihar (poročena Lopič Vihar) in Davorin Lopič sta kasneje v naše uredništvu prinesla nekaj najbolj uspelih poročnih fotografij po njunem izboru; priznati je potrebno, da pogled nanje predstavlja pravi užitek in balzam za oči.

Foto: Foto Tabor

Verjamemo, da bo romantičen posnetek zakoncev, ki s svojima hčerkicama živita na naslovu Bistriška c. 36 v Framu, všeč tudi vam.

• Štirinajsti dan letošnjega septembra sta globoko medsebojno čustveno vez s poroko kronala tudi Petra Šnofl (poročena Efremov) in Zoran Efremov.

Da je temu dejanju svojih staršev naklonjen, je z nagajivim smehom, nalezljivo dobrovoljnostjo in otroško prisrčnostjo dokazoval tudi sad njune ljubezni, tedaj 32

Pridružujemo se najlepšim željam vseh svatov ter mladi družinici kličemo vse lepo, dobro in prijazno v življenju!

S. A.

Pogled na leto{nje prvo{ol~ke OŠ Ra~e in OŠ Fram Prvi septembrski delovni dan je že od nekdaj dan, ko šole po toplem in brezskrbnem poletju znova na stežaj odpro svoja vrata. Čez njihov prag stopi mnogo otrok – nekateri že vajeni sošolcev in sošolk, učiteljic in učiteljev ter prostorov učilne zidane, nekateri pa se z vsem srečajo prvič. Gre za 6-letne malčice in malčke, ki jim pravimo prvošolčki. Zanje je to brez dvoma prav poseben dan.

Nekateri se z njim ne obremenjujejo, so sproščeni in nasmejani, živahni (tudi kak skorajda podivjan se najde med njimi), drugi na videz mirno spremljajo tekoče dogajanje in so vdani v 'usodo', na licih in v očeh posameznikov pa je zaznati stisko, negotovost, strah.

Da bi bil prvi šolski dan tako za najmlajše učence kot njihove starše kar se da lep, prijazen in nepozaben, se vsakič znova potrudijo tudi v obeh naših osnovnih šolah, torej v Račah in Framu. Seveda tudi letos (v ponedeljek, 2. 9. 2013) ni bilo nič drugače.

OŠ Rače v šolskem letu 2013/14 obiskujejo prvošolčki: 1. a: Nasuhan Abdulahu, Veronika Batagelj, Sara Brglez, Nino Budja, Izak Čepe Sernko, Sani Črešnar, Ajda Gajser, Žiga Jurše, Matic Kores, Armin Mešić, Almira Muslimović, Žan Novak, Žan Petrovič, Aleksander Pihler, Kaja Predan, Gašper Repenšek, Urška Repolusk, Naja Ribič; 1. b: Ismajl Abdulahi, Muhamed Ajrizi, Ana Breg, Vid Kodrič, Kaja Kolednik, Pascal Komauer, Gašper Petrovič, Srečko Pikl, Lana Plečko, Nika Predikaka, Nino Rošer, Tevž Seliškar, Kris Sermek Marčec, Kris Strelec, Hana Vezjak, Jakob Vezjak, Dominik Zanič, Jaka Zupanič.

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Vse foto za OŠ Rače: Primož Krašna

Za prijazen in sproščen začetek – sprejem prvošolcev in njihovih staršev, 2. 9. 2013 – OŠ Rače

Učenci 1. a razreda OŠ Rače z učiteljico Kristino Milec in strokovno delavko (v obeh 1. razredih) Anjo Lešič

Učenci 1. b razreda OŠ Rače z učiteljicama Petro Pipenbaher in Majo Krajnc (1. OPB)

OŠ Fram v šolskem letu 2013/14 obiskujejo prvošolčki: 1. a: Julija Božič, Ana Burulič, Miha Fras, Urša Fras, Žiga Greif, Urška Kokol, Jana Kozoderc, Alja Kremzer, Klara Ločičnik, Zala Meglič, Katjuša Petek, Maj Podgornik, Žan Repnik, Olivija Rozman, Brin Uranjek, Brina Nika Vauhnik, Eneja Zavec Blažič, Jaša Zelenik, Katja Žgank; 1. b: Denis Brumen, Neža Gačnik, Jošt Gradišnik, Zoja Jambrovič, Patrik Kranjec, Lana Lopič, Tara Medved, Lucija Meglič, Tuana Meyra Menhard, Dunja Podlesnik, Urban Polenčič, Mario Potočnik, Nik Repnik, Špela Repnik, Lana Sagadin, Nina Šlamberger, Hana Šnuderl, Brina Tepej in Laura Zorko.

Prvošolčki in njihovi starši na dvorišču OŠ Fram • foto: Nataša Jambrovič Marin

Več o sprejemu prvošolcev OŠ Fram lahko preberete in se s pomočjo fotografij seznanite še v posebnem prispevku na straneh 66-68.

S. A. Želimo vam prijetno branje!

33

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Angela Nosan praznovala 104. rojstni dan Že kdaj prej, od 100. rojstnega dne dalje pa konstantno, na straneh Novic vsaj v vsaki decembrski številki nekaj trenutkov pozornosti namenjamo tudi naši najstarejši občanki, Angeli Nosan, ki zadnjih nekaj let jesen življenja preživlja v Domu Danice Vogrinec na Pobrežju, prej pa je dolga leta mirno, v sožitju z naravo in nadvse skromno živela v Morju - na lokaciji, kamor je kakšna druga človeška noga kdaj pa kdaj stopila zgolj po pomoti.

Kljub temu, da se v življenju slehernega posameznika z leti nabirajo tudi tegobe, neljubi dogodki ter žalostni trenutki, je Angelca vse do današnjih dni v dobršni meri ohranila svojo dolgoletno neverjetno vitalnost, dobrovoljnost in človeško toplino. Tako je tudi sredi septembra letos, ko je svoj rojstni dan praznovala (za razliko od prejšnjih let v nekoliko ožji sestavi – le z nekaj najožjimi sorodniki, domskimi prijateljicami in uslužbenkami dóma) že stočetrtič po vrsti, pokazala, da še ni za med staro šaro. Čeprav tisti, ki najbolj neposredno skrbijo, da se oskrbovanka častitljive starosti v institucionalnem varstvu počuti kar najbolje, opažajo, da se je Angelca od lani do letos nekoliko spremenila, so si enotni v priznanju, da je še vedno prava rožica in da lahko pred njo vsi snamemo kapo.

Angela Nosan na svoj 104. rojstni dan, obkrožena z nekaj najbližjimi – s svojci in (pojočim) osebjem Doma Danice Vogrinec Maribor

Angelca, kot bi rekli mladi: prava carica ste!

S. A.

Ksenija Ferenc: slike – Vabljeni na{i Od 20. 9. 2013 dalje v prostorih Bele dvorane gradu Rače produkte svojega likovnega izražanja razstavlja Ksenija Ferenc, ki je ob tej priložnosti pripravila tudi zloženko, iz katere dobesedno žarijo fotografije nekaj njenih slikarskih izdelkov, ki jih predstavlja pod naslovom 'Vabljeni naši'.

V sklepnem delu zloženke je Marijan Mirt, mag. art., o avtorici razstavljenih del in o slednjih zapisal: »Ksenija Ferenc je velika ljubiteljica in poznavalka umetnosti. Ne samo, da občuduje že nastale umetniške stvaritve drugih umetnikov, 34

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM njena ljubezen do umetnosti je tako močna, da ustvarja tudi sama. Ta poriv se ponavadi javlja, ko imamo veliko notranjo potrebo po izražanju in seveda posedujemo veščino, da ta čustva tudi likovno realiziramo. Motivi Ksenijinega ustvarjanja so večinoma lastne interpretacije že znanih motivov iz zgodovine likovnega ustvarjanja. Najdemo pa tudi lastne kompozicijske stvaritve, ki so produkt kompleksnih izpolnjevanj čustvenih porivov.

Pogost motiv, ki ga srečamo na slikah, je človeška podoba. Eden od najzahtevnejših motivov likovne umetnosti.

Portreti in figuralne oblike nam najlažje in najverodostojneje predstavijo ustvarjalčeva čustva. V zadnjem času Ksenija slika abstraktne motive. Abstraktna umetnost nas takoj usmerja, da gledamo likovne vrednote brez nevarnosti zapletanja v resnično podobo, ter nam pušča več možnosti za lastno interpretacijo. Omogoča nam tudi užitek v čisti likovni formi njenih oblik in barv.

Ne glede na to, kaj določena slika dejansko predstavlja, lahko posamezno sliko gledamo kot en del mozaika. Vsaka slika je del enega življenjskega obdobja, ki na svoj način povzema ta čustvena obdobja. Ustvarjalka obvlada več različnih tehnik. Nekatere tehnike jo omejujejo pri dolgotrajnem ustvarjanju (slikanje na svilo) in jo primorajo, da deluje hitro, nekatere tehnike pa ji omogočajo, da delo dolgoročno spreminja in korigira (olja). Kljub temu, da so nekatere slike slikane tudi dlje časa, je na njih zaznati svežino in spontanost, ki jo srečamo tudi pri sami ustvarjalki. Če poznamo umetnico, ugotovimo, da so ji slike karakterno podobne, kar je znak, da ustvarjalka slika z dušo in predstavlja sebe enako, kot to delajo veliki umetniki.

Na slikah Ksenije Ferenc vidimo raznolike teme izdelane v različnih tehnikah. Vsa ta raznolikost sovpada z željo, da to razstavo ustvarjalka posveti vstopu sosednje prijateljske države Hrvaške v Evropsko unijo; skupnost različnih narodov, ki kot celota predstavljajo širšo sinergijsko kulturno kvaliteto.« Vabljeni k ogledu v živo!

S. A.

27. septembra 2013 smo prvi~ v roke prijeli zbornik 'Framsko' »Kdor čaka, dočaka,« pravi kratek, a jedrnat pregovor, ki se je še enkrat izkazal za resničnega.Namreč: ideja o pripravi zbornika o Framskem je vzniknila že dolgo nazaj, septembra letos pa je prišlo do njene realizacije.

Naslovnica zbornika Framsko

Največ zaslug za to gre neutrudni, prizadevni in strokovni dr. Vlasti Stavbar, ki je uspešno držala vse niti v rokah ter premostila vse prepreke na poti od ideje do izida knjižnega dela, ki je lahko Framu z okolico in celotni občini Rače-Fram v zares velik ponos. Želimo vam prijetno branje!

»Zbornik začenjata uvodnik župana Občine RačeFram Branka Ledineka in beseda urednice, temu pa, vse tja do strani 280, sledi dvanajst vsebinsko zaokroženih sklopov. Bralci lahko spoznajo framsko zemljiško gospostvo in framsko davnino pred Marijo Terezijo (gre za dragoceno pisno zapuščino dr. Jožeta Koropca), se seznanijo z gospodarskimi razmerami na območju slivniške okrajne gosposke po opisu iz leta 1814 (Antoša Leskovec) in gospodarskimi obrati v Framu po trgovskem registru Okrožnega sodišča v Mariboru (Emica Ogrizek), pogledajo v preteklost cerkve in župnije v Framu (Jakob Richter, dr. Aleš Maver), se v mislih sprehodijo med plemiškimi nagrobniki v Framu (dr. Sergej Vrišer), na Fram z okolico pogledajo z umetnostnozgodovinskega vidika (Jože Curk), se poglobijo v zgodovino šolstva v Framu od začetkov do konca druge svetovne vojne (Gabrijela Grafenauer in dr. Danijel Grafenauer), spoznajo framski govor z njegovimi značilnostmi ter posebnostmi (dr. Zinka Zorko) ter Cafovo zbirko slovenskih ljudskih pesmi (dr. Zmaga Kumer). Predstavitvi dela Oroslava Cafa pa se v sklepnem delu zbornika pridružujeta še predstavitvi izjemno pomembnih mož s Framskega, dr. Pavla Turnerja, svetovljana, mecena, vzgojitelja in publicista, ki je živel med leti 1842 - 1924 (dr. Franc Rozman) ter prof. Josipa Priola, živečega v obdobju med leti 1889 – 1969 (Suzana Čeh). Imenovanima sledi spomin na druge znamenite osebnosti Frama iz 19. in prve polovice 20. stoletja (dr. Vlasta Stavbar), na koncu pa si lahko bralci napasejo oči še na starih razglednicah in fotografijah Frama,« je vsebino skupno 300 strani obsegajočega zbornika povzela dr. Vlasta Stavbar, ki je, ob sodelovanju domačih še živečih avtorjev ter uredniškega odbora (dr. Aleš Maver, Slavko 35

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Osebik in Simona Antolič), po izidu zbornika slednjega v vlogi odgovorne urednice tudi uradno predstavila zainteresiranemu občinstvu.

Botani~ni vrt TAL 2000 v letu 2013 »Povezujemo vas z naravo!« Kar nekaj posebnosti je zaznamovalo letošnjo sezono v botaničnem vrtu TAL 2000. Kot prvo bi vsekakor spomnil na 15. obletnico delovanja. Iz skromne zbirke rastlin, ki je bila predstavljena na začetku, so v poldrugem desetletju zrasle tri zanimive tematsko zaokrožene zbirke, ki štejejo okrog 500 rastlin, uvrščamo pa jih med: • vodne in vlagoljubne rastline (gre za največjo zbirko tovrstnih rastlin v Sloveniji), • strupene rastline (edina javno predstavljena zbirka tovrstnih rastlin pri nas), • zdravilne rastline (v zbirki je precej divje rastočih vrst, ki so javnosti zelo slabo poznane).

Kar ni uspelo predhodnikom, je uspelo njej – dr. Vlasta Stavbar, odgovorna urednica zbornika Framsko, je v okviru praznika KS Fram letos s ponosom pokazala in predstavila pomembno knjižno pridobitev

Zbrani smo z zanimanjem prisluhnili besedam župana in domačim avtorjem posameznih tematskih prispevkov v zborniku

V minulih 15 letih je vrt doživel kar precej novosti in preoblikovanj, vsako leto je bilo poskrbljeno za kaj novega, dodatnega. Letošnja novost je prostor za razstave ob novo nastali drvarnici.

Prav tako je letos zaživela pravljična dežela viteza Parzivala. To je ena redkih pravljičnih dežel za otroke pri nas in edina v takšni obliki, da lahko v njej otroci raziskujejo, spoznavajo življenje vitezov in zaklade narave.

Pravljična dežela viteza Parzivala - v viteški dvorani

Verjamemo, da se pomena knjižnega dela, ki bo sedanjim in prihodnjim rodovom pričalo o življenju, delu in dosežkih ljudi na tem koncu slovenske zemlje nekoč in danes, zavedamo prav vsi in da pozdravljate gesto Občine Rače-Fram, ki je omogočila, da je zbornik (brezplačno) dobil mesto v vsakem domu na območju KS Fram.

S. A.

V~asih gradi{ stene okoli sebe, da se v praksi prepri~a{, komu si tako pomemben, da se loti njihovega ru{enja. (avtor neznan)

Mladi raziskovalci v Parzivalovi deželi

36

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Prav tako se je ob nedeljah zvrstilo kar nekaj zelo zanimivih in dobro obiskanih dogodkov. Predstavitev tropskih kač so si, denimo, lahko ljubitelji tovrstnih plazilcev ogledali kar dva krat.

Predstavitev kremena

Tudi tradicionalni Halloween ostaja v lepem spominu.

Spomin na dan, ko so bile glavna atrakcija botaničnega vrta TAL 2000 tropske kače

Prav tako je odlično uspela predstavitev sokolarjenja, otroci pa so nadvse uživali tudi v različnih delavnicah, organiziranih prav zanje.

Izdelovanje lokov

Želimo vam prijetno branje!

Skratka, tudi letos ste nas mnogi obiskali in ob koncih tedna z nami v naravi ter ob prijetnih, vsebinsko bogatih in raznolikih druženjih od pomladi in vse tam do pozne jeseni združevali prijetno s koristnim – če nam prireditev na prostem ni preprečilo slabo vreme, seveda.

Prav tako si je v vrtu nabiralo znanje in spoznavalo zanimivosti z različnih področij naravoslovja (rastlinstvo, živalstvo, kamnine in minerali) kar precej učencev, predvsem osnovnošolcev, pa tudi različne interesne skupine v okviru društev se vse pogosteje najavljajo in nas rade obiskujejo.

37

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Zaključek naravoslovnega dne

Pred nami je zima, torej čas, ko si rastline in živali odpočijejo in nas v vsej njihovi raznolikosti in lepoti privabijo v vrt naslednjo sezono, ko narava znova zaživi. Že vnaprej prijazno vabljeni v našo družbo – prihodnjo pomlad, ko bo na prostem znova prijazno, v živo, vseh dvanajst mesecev leta pa preko spleta: www.atropa.si .

Roman HERGAN

Halloween posvojili tudi pri nas Noč čarovnic ali Halloween je praznik pred nočjo 'vseh svetih' (31. oktober).

Svoje korenine vleče iz davnega predkrščanskega keltskega festivala mrtvih. Halloween je pravzaprav skrajšana beseda, in izhaja iz besede »All Hallow‘s Eve« ali »Hallow eve« (Sveta večer, noč). Ta praznik oz. to tradicijo so pred približno 2000 leti na ameriška, avstralska in novozelandska tla prinesli priseljenci iz keltskih področij (v Veliki Britaniji, na Irskem in iz severnega dela Francije). V keltski Irski se je poletje uradno končalo 31.10. Ta dan so imenovali Samhain (gospodar smrti).

Stari Kelti so 1. novembra praznovali začetek novega leta, oz. začetek zime in konec življenjskega ciklusa.

Verjeli so, da v času polnega meseca in na predvečer vseh svetih mrtvi zapuščajo svoje grobove ter za kratek čas obiščejo svoje domove na Zemlji.

Iz strahu pred obiskom in srečanjem z mrtvimi so si ljudje zakrivali obraze s strašljivimi maskami in zganjali velik hrup. S prihodom Rimljanov se je noč vseh svetih uveljavila kot praznik (polna luna pa ne igra več vloge pri določanju tega dneva).

Osnovni simbol Noči čarovnic so buče, maske, duhci, čarovnice in drugi simboli, namenjeni strašenju. (vir: internet) S. A. 38

Pred gorečo grmado na dvorišču dvorca Rakičan, kjer je ob trofejnih glasbenih gostih potekala letošnja najmnožičnejša (po oceni organizatorjev je pritegnila nekaj tisoč udeležencev) Halloween zabava na Slovenskem, je 'čarovnica Anomis', naše občine list, z gestami prijazne coprnice ter z atraktivnim videzom in Izrezljane buče - simpatične najvišjim klobukom požela veliko podnevi ter nekoliko strašljivo radovednosti, občudovanja in groteskne ponoči fotografiranja

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Mrzlo ponedeljkovo martinovanje na grajskem dvori{~u Vino - ti si čudežna zlatnina, v tebi tisoč je resnic, ti si radost, bolečina, si najlepši smeh goric.

Občina Rače-Fram je, skupaj z Društvom vinogradnikov Rače-Fram, po sedaj že ustaljeni praksi tudi letos organizirala martinovanje na grajskem dvorišču v Račah. Najprej je bilo predvideno in najavljeno, da bomo preobrazbo mošta v vino skupaj doživljali 9. novembra, a so bile vremenske napovedi za tisto soboto preslabe; še sreča, da smo jih upoštevali, kajti v popoldansko-večernih urah je tudi naše kraje zajelo neurje z močnim vetrom in dežjem. Prireditev smo torej prestavili in sicer prav na dan, ko goduje Martin – 11. november. Čeprav so se člani ansambla Pajdaši tistega dne na vso moč trudili ogreti ozračje in kasneje pričarati veselo ter praznično vzdušje krsta mošta, je potrebno priznati, da so nizke temperature in dejstvo, da si v ponedeljek lahko veseljačenje s kakšnim kozarčkom več privošči precej manj obiskovalcev kot v soboto, naredili svoje. Ker smo bili pretekla leta navajeni, da se je na našem martinovanju trlo ljudi, smo bili letos torej kar nekoliko razočarani nad (opazno slabšim) obiskom.

Utrinka z letošnjega martinovanja – člani ansambla Pajdaši v najvidnejših vlogah večera

Kakorkoli že – martinovanje je za nami, vinogradi počivajo, vinogradniki in ostali 'degustatorji' pa ugotavljajo, da je letošnja žlahtna kapljica odlična!

Marjetka SONIČKI

Novo v Ra~ah: Frizerski salon PAPI V Račah je vrata odprl novi frizerski salon – Frizerstvo PAPI, Aleksander Papotnik s. p.

Nahaja se na Ljubljanski cesti 107, odgovorni pa poudarjajo, da imajo več letne izkušnje na svojem delovnem področju ter da pri njih za ugodno ceno dobite popolno storitev z vrhunsko lasno kozmetiko.

Kot zanimivost še podatek, da je vsako sedmo striženje pri njih brezplačno.

Vabijo vas, da jih obiščete ali pokličete na gsm 031 431 865.

S. A. Želimo vam prijetno branje!

Novo: in{trukcije, u~na pomo~, prevodi Povej mi in bom pozabil.

Pokaži mi in si bom zapomnil.

Vzbudi mi zanimanje in bom razumel.

(Kitajski pregovor)

Od meseca decembra 2013 se v Račah, pod vodstvom profesorice angleščine mag. Mojce Moškon Mešl, ponuja nedvomno za marsikoga dobrodošla novost možnost koriščenja inštrukcij angleščine (ena šolska ura traja 60 minut). Inštrukcije bodo namenjene tako učencem osnovnih, kakor tudi dijakom srednjih šol in gimnazij. Kot dolgoletna gimnazijska profesorica bo imenovana izvajalka inštrukcij po potrebi pomagala tudi dijakom zaključnih letnikov pri pripravah na maturo iz angleškega jezika.

Za vse, ki želite osvežiti ali obnoviti svoje znanje angleščine oz. se izpopolniti v konverzaciji oziroma pisnem izražanju, bodo na voljo individualne ure ali pouk v manjših skupinah (do pet kandidatov).

Za vse omenjeno, poleg tega pa še za prevode iz angleščine v slovenščino in obratno ter za lektoriranje besedil, pokličite na telefonsko številko 031 515 850.

S. A.

39

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

AKTUALNO Slovenija ter njen dan samostojnosti in enotnosti Dan samostojnosti in enotnosti je slovenski državni praznik. Praznujemo ga 26. decembra in je dela prost dan.

Letos mineva 23 let od razglasitve rezultatov plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. V spomin na ta dan 26. decembra praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Ob tej priložnosti po državi potekajo slovesnosti, prav tako pa tudi maše za domovino.

Plebiscit, ki je bil izveden 23. decembra 1990, njegovi rezultati pa objavljeni tri dni kasneje, je sledil demokratičnim spremembam, ki so se začele sredi 80. let prejšnjega stoletja.

Na plebiscitno vprašanje, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država, je od 93,2 odstotka udeleženih volivcev okoli 95 odstotkov (to je 88,5 odstotka vseh volivcev) odgovorilo pritrdilno.

Plebiscitno odločitev smo Slovenci udejanjili z razglasitvijo samostojne države Republike Slovenije 25. junija 1991.

Do leta 2005 se je praznik imenoval le dan samostojnosti, a so ga s spremembo Zakona o praznikih in dela prostih dnevih dopolnili z besedicama 'in enotnosti', saj naj bi ta dan Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini.

Brez besed…

Vir: internet; avtor ideje uredništvu ni poznan

Zanosa in zagona, ki je sledil zgodovinskemu koraku Slovencev, tisti, ki smo to spremembo doživljali na lastni koži, gotovo nikoli ne bomo pozabili. Upali in verjeli smo, da bo ostalo oz. se nadaljevalo tako, kot se je začelo – lepo in optimistično (vsaj potem, ko se je končala kratka osamosvojitvena vojna), složno, povezano. Da bo pot vodila le navzgor.

Danes se zdi, da je usoda hotela drugače, da nismo dovolj zrelo zagrabili priložnosti, da ne znamo biti najboljši gospodarji na svoji zemlji. Gotovo je res marsikaj kriva tudi 'globalna' nezavidljiva gospodarska in še kakšna situacija (kot radi in kronično zvrnemo krivdo za vse slabo na vse druge, le nase ne), a tudi sami kot država in državljani (vsaj nekateri) več kot očitno nismo bili in nismo brez grehov. Po dobrih dveh desetletjih je tako sanj o obljubljeni rajski deželi na sončni strani Alp, kjer se cedita med in mleko, vse manj, kruta resničnost pa je fantastično ponazorjena na pričujočem slikovnem prikazu, ki so ga na spletu pospremili s komentarjem: »Več zvezdic, manj razlogov za optimizem.«

Kakorkoli že – Slovenija je naša domovina; edina, ki jo imamo. Zato je v težkih trenutkih še toliko bolj pomembno, da strnemo vrste in storimo vse, kar je v naši moči, da jo ohranimo ter da bodo lahko dan samostojnosti in enotnosti praznovali tudi naši zanamci.

Naj slovenska zastava nikoli ne neha plapolati!

S. A.

Teta Zima se predstavlja V Wikipediji – prosti enciklopediji preberemo, da je zima letni čas, pri čemer koledarska zima traja od 21. decembra (zimski Sončev obrat) do 21. marca (pomladansko enakonočje).

Meteorološka zima na severni polobli zajema december, januar in februar, na južni pa junij, julij in avgust. Že kot otoka pa me je zanimalo, kakšna neki izgleda 'teta Zima', o kateri je bilo tolikokrat govora, pokazal pa mi te starke ali mladenke ni nikoli nihče. Zato me je toliko bolj pritegnila foto podoba, na katero sem pred nedavnim naletela na spletu in mi je končno ponudila odgovor na dolgo zastavljano in neodgovorjeno vprašanje.

Zdaj sem tozadevno pomirjena in zadovoljna, podobo 'tete Zime' pa z veseljem delim tudi z vsemi ostalimi, ki je doslej morda še niste poznali.

Je všeč tudi vam? Kakorkoli že – naj bo mila in prijazna!

S. A.

40

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

SPOZNAVAMO DELO DRUŠTEV DRUŠTVO UPOKOJENCEV RA^E Na{e prireditve in izleti od avgusta do decembra 2013 Kolesarska sekcija našega društva se je zadnjo avgustovsko soboto že peto leto zapovrstjo tradicionalno odpravila na romanje na Ptujsko Goro. Ob 14. uri smo izpred sladolednice v Račah z dobro voljo, polni energije in v prekrasnem vremenu krenili proti zastavljenemu cilju. Na čelu kolone je bil naš vodja Jože, na koncu pa Albert, oba z namenom varovanja celotne ekipe.

Kratek postanek smo si privoščili v obcestni gostilni, kjer smo si malo oddahnili in se odžejali (eni s sokom, drugi s kavico ali pivom), nato pa nadaljevali pot proti romarskemu središču. Kolesa smo parkirali ob vznožju hriba, pri znani kmetiji, nato pa se peš podali mimo križevega pota proti cerkvici. Večina nas je vstopila v najlepšo cerkev – Marijo zavetnico s plaščem. Ni veliko božjepotnih cerkva v Evropi, v katerih bi Marija tako na široko razprostirala svoj milostni plašč, hkrati pa kraljevala v tako veličastnem svetišču.

Ptujska Gora se prvič omenja leta 1927, vendar je župnija še celo desetletje ohranjala ime Črna Gora. Leta 1937 pa so oskrbo svetišča prevzeli frančiškani. Ime Črna Gora se je kraja držalo dolga stoletja, vse od turških vpadov (prva polovica 14. stol.) pa do zadnje spremembe imena župnije (leta 1937).

Cerkev je izrazit gotski prostor, prav tako oltarji, svete podobe in druga oprema, ki so prava zakladnica kiparstva iz začetka 15. stoletja.

Po ogledu notranjosti cerkvice smo opravili še ogled zunanjosti Ptujske Gore, ki je bil zares čudovit, saj smo lahko z jugovzhodne strani videli pokopališče, cerkev sv. Janeza, cerkev sv. Lenarta, z južne strani cerkev sv.

Bolfenka in Donačko goro, na zahodni strani Boč in Kamniške Alpe ter severno še Dravsko polje, Pohorje, Maribor, Ptuj in Slovenske gorice.

Po ogledu cerkve in zanimivosti na vseh straneh neba na prostem smo napravili še skupen posnetek ter se polni notranjega miru in prekrasnih vtisov počasi odpravili nazaj do kmetije, kjer smo pomalicali, poklepetali in dobre volje 'zajahali' naše dvokolesne prijatelje ter krenili nazaj proti Račam.

Malica pod Ptujsko Goro Idilična romarska Ptujska Gora s cerkvico

Notranjost cerkve na Ptujski Gori - znamenita Marija s plaščem

Želimo vam prijetno branje!

Skupinski posnetek članov kolesarske sekcije pred cerkvijo na Ptujski Gori

41

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Kljub majhni nezgodi s kolesom ene izmed naših članic se je pot dobro končala.

11. septembra so bili člani naše glasbene in dramske sekcije povabljeni na gostovanje v Maribor, natančneje v Dom Danice Vogrinec na Taboru. Sprejem je bil prisrčen, zahvalili so se nam za lepo izvedeno predstavo in za to, da smo njihovim varovancem polepšali dan.

Naša nova glasbena skupina na gostovanju v Domu Danice Vogrinec Maribor, enota Tabor

Prejeli smo tudi pisno zahvalo in knjižico z naslovom »Življenje v Danici«.

Slab teden kasneje, 17. septembra 2013, smo v zgodnjih jutranjih urah (kljub deževnemu dnevu) krenili na pot proti Trakoščanu in Mariji Bistrici na Hrvaškem. Vožnja je potekala mimo Zgornje Hajdine v smeri Podlehnika in nato v smeri mejnega prehoda Leskovec do Trakoščana, ki se ponaša z enim najbolje ohranjenih objektov na Hrvaškem – čudovitim gradom. Sezidan je bil konec 13. stoletja v obrambne namene severozahodne Hrvaške, kot utrdba za nadzor poti med Ptujem in Bedjansko dolino.

Danes je grad obnovljen in je v lasti družine Draškovič. V njem so zbirke orožja, knjig, fotografij ter slik in grafik. Žal si zaradi dežja nismo mogli od blizu ogledati še zunanjosti gradu. Pa morda kdaj drugič!

Naše druženje na (polnem) avtobusu smo nadaljevali do hrvaškega nacionalnega svetišča Matere Božje Bistriške.

Marija Bistrica ima dobre in lepe sosede: poln trg čednih hišic. Čeprav romarsko središče stoji na nekoliko vzvišenem prostoru, dejansko ne deluje vzvišeno in ošabno in ne vzbuja nevoščljivosti sosed. Prav nasprotno: sosednje stavbe so ponosne na njegov mogočen zvonik in na streho iz rdečkastih, rumenih in zelenih ploščic. V notranjost vodi kar troje vrat in ko že misliš, da si prispel v notranjost, ugotoviš, da si pravzaprav še vedno zunaj.

Na kamnitem oltarju je lesena Marijina podoba; Devica drži v naročju Jezusa, nad njim pa bedi Bog Oče. Ta podoba je doživela zelo žalostne čase, a z njimi vred tri čudežne zgodbe. Prva sega v čas prvega napada Turkov, vendar je župnik že pred tem skril Marijino podobo, saj je vedel, da bi jo sovražniki sicer ukradli in odnesli s seboj.

Tudi drugič je bilo potrebno podobo pred Turki skriti na nek varen kraj. Tedanji župnik je ni zakopal v zemljo, ampak jo je dal zazidati v cerkveno streho. Tretja zgodba je najmanj nenavadna, a vseeno nekoliko skrivnostna.

Začelo se je s požarom, ki je hudo prizadel cerkev, od katere ni ostalo skoraj nič, v notranjosti pa se je ohranil samo oltar s podobo črne Marije. Cerkev so po požaru znova zgradili in ji prizidali še eno ladjo s tremi oltarji.

Po ogledu notranjosti cerkve smo se posedli na klopi in vsak po svoje v tišini zmolili in prosili za varno pot naprej. Nato smo družno zapeli nekaj Marijinih pesmi in se tako poslovili od naše romarske poti, za spomin pa naredili skupen foto posnetek.

Jelka, Štefan in Marta so z igranim skečem ‚Bolniška‘ poskrbeli, da so varovanci v domu za nekaj trenutkov pozabili na vsakdanje tegobe

Gledalci in poslušalci v domu

42

Pot smo nadaljevali v smeri občine Cestica, vedoč, da smo namenjeni veselemu druženju in odličnim kulinaričnim užitkom naproti. Daljši postanek smo si privoščili v prijetnem ambientu turističnih objektov »Turizma Roki«, ki so uvrščeni na karto vinske ceste »Klampotec« (ta ponudba je aktualna od nedavnega).

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Po kosilu in prijetnem druženju smo se počasi odpravili proti avtobusu in nazaj proti izhodiščni točki – domačim Račam. Vožnja je bila prijetna, začinjena s humorjem in smehom, pa tudi petja ni manjkalo. Ob vračanju nas je spremljalo lepo, sončno vreme, kar je vplivalo tudi na naše razpoloženje, kilometri pod kolesi avtobusa pa so v takem vzdušju neverjetno hitro kopneli. Še enkrat se zahvaljujemo našemu šoferju Borutu in ostali družbi za prijetno in varno potovanje.

S prireditvijo, ki je bila 11. 10. 2013 v DU Rače, je naše društvo obeležilo 10. obletnico otvoritve Doma upokojencev Rače. Z uvodnimi besedami sem se kot sedanja predsednica društva zahvalila vsem prisotnim za njihovo udeležbo in spomnila na pozdravno misel, ki jo je ob otvoritvi doma pred desetletjem izrekla takratna tajnica društva, Slavica Koren: »Najpomembnejši dogodek za nas, upokojence, pa je seveda naš novi dom, ki smo ga po 53 letih delovanja našega društva končno dočakali.« Iz zapisov zgodovine tega doma je razvidno, da se je pod takratnim vodstvom predsednika Društva upokojencev Rače Ivana Leve in tajnice Slavice Koren pričela akcija za pridobivanje soglasij in dokumentov za začetek aktivnosti ureditve naših društvenih prostorov. Tako je nekdanja baraka podjetja SCT Slovenija ceste postala lep ambient, v katerega radi zahajamo, se tam družimo, veselimo, rekreiramo in prirejamo razne kulturne dogodke.

S pomočjo raznih donatorjev, predvsem Občine Rače-Fram z županom Brankom Ledinekom, nekaterih sosedov, podjetij in z ogromno prostovoljnega dela naših članov nam je v kratkem času uspelo dokončati in opremiti notranje prostore, obnoviti veliko dvorano, streho, prizidek za kegljače idr.

Vse to sem skušala zajeti tudi v vsebino pesmi, ki sem jo sestavila ob prebiranju zapisov iz zgodovine našega doma in katere insert (začetek) se glasi: Dragi prijatelji, veliko let ste se trudili, da prostoren novi dom bi pridobili, a glej ga, zlomka – usoda je hotela, da tukaj v ‚luknji‘ šele pred desetletjem se naša srečna zgodba je pisati pričela. (se nadaljuje) Preden smo nadaljevali s kulturnim programom, nas je nagovoril župan Občine Rače-Fram, Branko Ledinek, ki nam je čestital ob jubileju in nam zaželel še veliko zdravih in uspešnih let ter obilo druženj in ostalih aktivnosti v tako lepih prostorih. Njegovi čestitki sta se pridružila tudi predsednica Društva upokojencev Fram (Gabrijela Grafenauer) in predsednik KS Rače (Sebastijan Soršak).

Želimo vam prijetno branje!

V nadaljevanju so se predstavili člani našega društva z novo glasbeno skupino, zaigrala je nadarjena mlada pianistka Maja Podbojec, zapele so ljudske pevke, Marija in Justika pa sta nas nasmejali s skečem »Srečanje s prijateljico iz otroštva« (avtorsko delo Marije Lešnik).

Skeč »Srečanje s prijateljico iz otroštva«

Ljudske pevke DU Rače med nastopom

Za zaključek našega programa smo skupaj zapeli še vsem znani narodni pesmi.

Po uradnem delu je sledila pogostitev vseh prisotnih, ki so se našemu vabilu prijazno in v velikem številu odzvali.

Prireditev je uspela, kritika je bila pozitivna in nam je dala motivacijo za naprej.

Sredstva za realizacijo slovesne obeležitve naše prve okrogle obletnice sta pokrili Občina Rače-Fram in KS Rače, ki se jima na tem mestu v imenu celotnega UO Društva upokojencev Rače še enkrat lepo zahvaljujem.

Predstavniki našega društva vsako leto obiščejo tudi najstarejše člane in članice, ki v tekočem letu praznujejo 90 let. Tako smo meseca oktobra obiskali tri naše članice, ki so dopolnile to častitljivo starost. V nadaljevanju predstavljamo te upokojenke: • Marija Černejšek je bila rojena oktobra 1923 v Podovi, kjer (s hčerko Ido) prebiva še danes. Že vrsto let je vdova. Poleg hčerke ima še tri vnuke in tri pravnuke. Osnovno šolo je obiskovala v Podovi, nato pa se zaposlila v tovarni Pinus v Račah. Življenje ji ni prizanašalo; leta 1945 je doživela nesrečo, ki jo je zaznamovala za vselej. Nato se je upokojila, leta 1951 pa spoznala svojega partnerja in se poročila. Leta 1953 se jima je rodila hčerka Ida, ki je zapolnila njuno življenje.

A usoda jim ni naklonila trajne skupne sreče – Marija je ostala sama s hčerko na podedovanem posestvu, kjer je pridno delala in si na ta način krajšala težke dneve in noči.

Tudi sedaj, v jeseni življenja, še marsikaj postori na vrtu in v hiši, da ji čas hitreje mine.

43

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Ob koncu obiska smo naredili skupen posnetek, ji zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let ter se poslovili z obljubo, da se kmalu ponovno vidimo.

• 8. oktobra 1923 se je rodila naša članica Štefka Šteindl, ki že 31 let prebiva na istem naslovu v Račah.

Vdova je od leta 1982, čas si krajša z urejanjem vrta in rož, ki jih okoli lepe hiše, v kateri prebiva sama, nikoli ne manjka.

Imenovana ima hčerko, ki živi v njeni neposredni bližini, kar čez cesto, in sina, ki prebiva v Ljubljani in jo prav tako pogosto obišče. Štefka je naša članica vse od leta 1950. Je prijetna in vedno nasmejana oseba, ki ji je velikokrat zaupana vloga babice za čuvanje in družbo vnukom, zelo rada pa poudari tudi, da je vozila avto vse do svojega 84. leta starosti.

Z našo poverjenico Cvetko sva ji čestitali ob visokem jubileju, ji predali skromno darilo in ji zaželeli še vrsto zdravih in optimističnih let, poslovili pa se z željo, da nas tudi ona kdaj obišče.

• V domu starejših občanov v Kidričevem (Moj dom Ptuj) nas je tik po 90. rojstnem dnevu pričakala naša članica Elizabeta Vindiš, rojena leta 1923 v Brezuli.

Po poroki sta z možem razširila starejšo (podedovano) hišo in jo v celoti prenovila.

Do upokojitve je Elizabeta službovala v Mariborski livarni kot kontrolorka, nato pa z družino v miru uživala sadove svojega dela.

Sedaj je že preko 10 let vdova, doživela pa je tudi zelo neprijetno življenjsko izkušnjo ter se leta 2008 preselila 44

v dom starejših občanov. Na novo življenje se je dokaj hitro in brez večjih težav navadila, v institucionalnem varstvu pa se tudi takoj vključila v projekt, poimenovan »Prostovoljsko delo«, za kar je v letošnjem letu prejela tudi priznanje za sodelovanje.

Z našo poverjenico Veroniko sva ji predali majhno darilo ji čestitali ob visokem jubileju, seveda pa tudi njej v imenu celotnega društva zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let.

Naj povem, da so vse slavljenke prijetne sogovornice. Čeprav so si naložile že deveti križ in jim je življenje na njihove poti posulo tudi obilo trnja, so še vedno polne dobre volje in optimizma. Tudi za to si zaslužijo pohvale in čestitke!

Ta prispevek nastaja konec oktobra, ko je po programu dejavnosti za letošnje leto pred nami še obisk Madžarske (nakupovalni dan), v mesecu novembru družabno srečanje na kmečkem turizmu (martinovanje) in v decembru še silvestrovanje.

Ob naštetih veselih dogodkih nas čaka še razpečevanje koledarjev, pa obiski in obdaritve starejših in bolnih članov v času božično-novoletnih praznikov, pozabiti pa ne smemo tudi na popis osnovnih sredstev.

Od novembra dalje bomo načrtovali nove programe za naslednje leto, se pripravljali na zbor članov in postorili še marsikaj.

V svoje vrste vabimo tudi nove člane in članice, ki so do sedaj morda še kolebali, ali se vključiti v naše društvo ali ne. Pridite! Zagotavljam vam, da vam ne bo žal.

Ker je med nami brez dvoma tudi še veliko nerazkritih talentov, ki si ne upajo pokazati svojega znanja in veščin, upamo, da bo vse to, skupaj z novimi obrazi v naših vrstah, privrelo na plan v prihodnjem letu.

Ker bodo Novice Občine Rače-Fram ponovno izšle v mesecu decembru, ko bodo pred nami najlepši trenutki celega leta, bi se rada vsem članom in članicam našega društva iskreno in v imenu UO DU Rače zahvalila za vso podporo in pomoč pri mojem delu. V upanju, da je naše dosedanje delo doseglo svoj namen, vam želim vse lepo v prihajajočem letu 2014.

Naj bo božič srečen, miren in blagoslovljen, novo leto 2014 pa naj prinese velik koš zdravja, veselja in dobrih prijateljev.

Irma KMETIČ, predsednica DU Rače Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Zadovoljivi rezultati keglja~ev Kegljaška sekcija Društva upokojencev Rače deluje že dvanajst let. Šteje 20 članov. Sekcijo tvori 8 članov moške in 9 članov ženske kegljaške ekipe, imamo pa tudi 3 podporne člane.

Obe ekipi redno in zavzeto trenirata; za tovrstno aktivnost sta rezervirana dva dneva v tednu (torek in petek). Naj povem, da ne gre zgolj za rekreacijo, ampak imamo višje cilje. Pripravljamo se namreč za tekmovanja v ligi Zgornje podravske regije, ki obsega področje osmih občin.

Pomladanska tekmovanja so potekala aprila in maja, jesenska pa junija in avgusta. Z rezultati smo dokaj zadovoljni: ženske so se uvrstile na četrto, moški pa smo zasedli sedmo mesto.

Sodelovali smo tudi na različnih turnirjih (v Framu ob občinskem in krajevnem prazniku, na Spodnji Polskavi, na Pragerskem – povsod z obema ekipama, v Prepoljah pa z žensko ekipo).

KO ZB za vrednote NOB Fram Ponovno smo se zbrali na Jugovi doma~iji

Na Jugovi domačiji smo 22. septembra 2013 pričeli z aktivnostmi, ki jih imamo v programu v drugem polletju leta 2013. Tradicionalna spominska slovesnost je letos v organizaciji Slivnice, ob lepem vremenu in zelo velikem številu prisotnih, poudarila svoj pomen.

24. 9. 2013, na dan požiga Planice leta 1944, smo položili venec k spomeniku Baronovim.

25. 10. 2013 smo se poklonili mrtvim pred centralnim spomenikom žrtvam druge svetovne vojne pri OŠ Fram in OŠ Rače, pri čemer so sodelovali učenci in mentorji obeh šol.

Komemoracija pri OŠ Fram Foto: Marija Petek Verdev

27. 10. 2013 smo v sodelovanju OO ZB za vrednote NOB, LD Fram, LD Šmartno in LD Hoče položili vence k spomeniku na kurirski postaji TV 13 pri Perkovem križu.

S tekmovanja kegljačev DU Rače v Framu

Kegljači se radi družimo in treniramo. Zelo si želimo v svoje vrste pridobiti tudi nove člane, saj nas vsaj občasno že tarejo letom primerne tegobe; tako se kdaj zgodi, da ne moremo sestaviti popolne ekipe za tekmovanja ali turnirje, kar je vsekakor škoda.

Iskreno se zahvaljujemo upravnemu odboru DU Rače za kritje stroškov tekmovanj, posebno zahvalo pa na tem mestu namenjamo predsednici našega društva Irmi Kmetič, ki se zanima za naše udejstvovanje in nas pri njem spodbuja. Štefan STRMŠEK, vodja sekcije Želimo vam prijetno branje!

Tradicionalna 40. slovesnost pri spomeniku TV 13 pri Perkovem križu • foto: Slavko Osebik

V razmislek ponujamo tudi govor našega mladega člana Boruta Osonkarja na Jugovi domačiji v Rančah nad Framom: »Spoštovane in spoštovani!

Leta 1944, v zadnjem letu druge svetovne vojne, okupatorski pritisk in nasilje v teh krajih nista popuščala.

Partizanski boj in neoborožen odpor prebivalcev sta se nezadržno širila in omenjenega leta sta Fram in Planica predstavljala središči osvobodilnega boja na 45

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM jugovzhodnem delu Pohorja. Planica je bila poleti 1944 skorajda osvobojeno ozemlje, kjer so se partizani stalno zadrževali, v Fram pa so prihajali že podnevi. Preko Frama je potekala pot mobilizirancev v partizane, v Planici v šoli pa je bil zanje zbirni center. Fantje in možje iz bližnje in daljne okolice so se množično priključevali partizanom, po vaseh so se ustanavljali odbori Osvobodilne fronte in sicer v Framu, v Morju (pri Pokrivaču), v Ješenci (pri Viherjevih), v Kopivniku (pri Jarcu) in na Planici (pri Potočniku). Ustanovljene so bile tudi organizacije Slovenske protifašistične ženske zveze in Zveze slovenske mladine. Prav tako je bila ustanovljena vojaška kurirska postaja, ki je štela 11 kurirjev, razvita je bila intendantska služba, delovala je preskrbovalna in obveščevalna mreža.

Tako je tudi iz poročil okupatorske orožniške postaje razvidno, da so partizani dnevno obiskovali kmete v Framu in okolici.

Jugova domačija je bila ena od močnih partizanskih postojank in mimo nje so potekale preskrbovalne in obveščevalne poti. Jugova družina je takrat štela devet članov, Jugova oče Franc in mati Neža sta skrbno pomagala partizanom. Kot čevljar samouk in vsestransko iznajdljiv človek je bil Jugov oče nepogrešljiv za partizane tudi zaradi svoje ročne spretnosti. Prav tako je bil ljudski muzikant in človek vedre narave, ki je z igranjem na klarinet razveseljeval domačine in udeležence partizanskih mitingov.

Okupatorji in domači izdajalci so odporniško dogajanje na tem delu Pohorja opazovali z veliko zaskrbljenostjo.

Iz arhivov in povojnih pričevanj ujetih gestapovcev, vermahtovcev in domačih izdajalcev je razvidno, da so med julijem in septembrom leta 1944 pospešeno zbirali podatke o odporniškem gibanju in načrtovali njegovo zatrtje. Napad na polosvobojeno framsko in južnopohorsko področje se je začel 22. septembra 1944 prav na tem mestu. Napada se je poleg nekaterih višjih oficirjev vermahta, šefa civilne uprave in gestapa udeležil tudi izdajalec Karel Kladnik (njegov vzdevek je bil Uroš), sicer partizanski okrožni funkcionar. Komandant varnostne policije je na zaslišanju leta 1947 povedal, da jih je 22. septembra čakalo sporočilo imenovanega domačega izdajalca o zbiranju partizanov nekje na južnem Pohorju. Okupatorski funkcionarji so se z vojaškimi in policijskimi enotami v okolici Maribora srečali z Urošem, ki jih je povedel do Jugove domačije, kjer so okupatorske enote še istega dne popoldan obkolile domačijo. V njej se je takrat nahajalo pet partizanov, partizanka, kurirki, domačin Franc Pristovnik, njegova žena Neža, njuni otroci ter sosed - kmet. Pri poskusu preboja skozi okupatorski obroč sta bila ustreljena partizana Ambrož Kovačič in Janko Veronik ter kmet Hinko Domadenik. Domačijo so napadalci zažgali in v njej so preminili gospodar Franc Pristovnik, partizanka Slavica Iskra in partizan Franc Kager. Okupator je ujel dva partizana in obe kurirki.

Na srečo je Jugovi mami Neži Pristovnik z otroci uspelo pobegniti v gozd.

Morda bo zvenelo nenavadno in celo cinično, a nekateri ljudje se danes ponovno vračajo v gozdove. A to počno iz popolnoma drugih razlogov kot so to počeli partizani in njihovi podporniki. Verjetno vsi poznate 46

primer zakoncev iz Maribora, ki sta ostala brez služb in stanovanja, zaradi česar sta živela v šotoru na Pohorju.

V gozd nista odšla po svoji volji, bila sta pregnana in na srečo se je zaradi dobre volje nekega posameznika njuna zgodba vsaj začasno srečno končala. V tem smislu se lahko vprašamo, kako bi se ponarodelo odporniško geslo ‚Smrt fašizmu, svoboda narodu‘ glasilo danes? Morda ‚Smrt korupciji in pohlepu‘? Kaj pa svoboda narodu? Saj svobodni smo. Pa nismo. Vse več ljudi ostaja brez dela in možnosti za človeka vredno življenje. Svoboda, delo in demokracija narodu, torej. Smrt korupciji, svoboda delu in demokraciji. Ali na kratko - gotovi so! Mariborske vstaje, ki so se bliskovito razširile po vsej Sloveniji, so pokazale, da so spremembe možne. Ne bodo pa enostavne, ne bodo nastopile nemudoma in ne bodo nastopile brez naše soudeležbe. Tudi okupator iz teh krajev ni odšel sam, bil je pregnan.

Za prihodnost naših otrok in zaradi dejanj pokončnih ljudi, ki so leta 1944 umrli na tem kraju, je potrebno negovati spomin na njih in na minule dogodke skozi prizmo današnjega, aktualnega dogajanja.

Hvala za vašo pozornost.«

Govor Boruta Osonkarja

Polaganje venca predstavnikov Slivnice in Frama Foto: Slavko Osebik

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Z žalostjo v srcu smo se avgusta letos poslovili od naše zavedne Slovenke, partizanske kurirke, ustanovne in izjemno aktivne članice naše KO ZB za vrednote NOB, Irene Čretnik, rojene Grobelšek, ki je zelo uspešno prenašala vrednote NOB tudi v družini in širše.

Dolga leta je bila članica izvršilnega odbora. S svojo mirnostjo in pozitivno energijo je pomagala reševati najrazličnejše probleme drugih in pomagala ljudem s težavami v svoji okolici. S svojim delom, delavnostjo, poštenostjo in spoštljivostjo je vsem dajala nadvse pozitiven vzgled.

Za svoje delo je dobila zahvalo KO ZB za vrednote NOB Fram, zahvalo ZB za vrednote NOB Maribor in priznanje OF. Še aprila smo skupaj nazdravili ob praznovanju njene 87-letnice, potem pa se je začelo zelo hitro slabšati njeno zdravstveno stanje. V avgustu smo te, draga in spoštovana Irena, pospremili na tvoji zadnji poti in ti z zadnjim pozdravom zaželeli večni mir in spokoj.

Ernest NAPAST, predsednik

DRUŠTVO KRAJANOV LOKA PRI FRAMU Nova brunarica v Gradi{~ah Pred 15 leti se je v Gradiščah (Loka pri Framu) pojavila ideja o malem nogometnem igrišču, leta 1999 pa je ta zamisel postala resničnost. A ni ostalo le pri tem; v vseh teh letih smo se trudili, da bi naredili nekaj več. Tako je s pomočjo občine, donatorjev ter pridnih vaščanov nastala nadstrešnica, zgrajen je bil vodovod in pridobljena električna razsvetljava. Predlani smo porušili dotrajano ograjo ter jo zamenjali z novo. Sočasno z deli smo se na igrišču znali tudi veseliti in ukvarjati s športom, zvrstili so se mnogi turnirji, pikniki in postavljanja majskih dreves.

A čas naredi svoje in nadstrešnica ob igrišču je začela kazati vse bolj klavrno podobo. Uresničitev želje o gradnji nove nadstrešnice se je, zaradi finančnih zahtev, dolgo časa zdela skoraj nemogoča. Letošnjega aprila pa se je zazdelo, da bi se lahko ta ideja spremenila v stvarnost. Staknili smo glave, naredili načrt ter zbrali predračune za gradbeni material.

Poslana je bila prijava na občinski Razpis za investicijsko vzdrževanje športnih objektov. Uspelo nam je in na razpisu smo pridobili želena finančna sredstva. Nemudoma smo pričeli z aktivnostmi. Uvodoma smo ustanovili 4-članski gradbeni odbor, ki je vseskozi bdel nad uresničitvijo projekta. V juniju smo pričeli z zbiranjem lesa in ostalih prispevkov, konec istega meseca pa startali s prvimi gradbenimi deli, s katerimi smo nadaljevali čez vse poletje. Do septembra skoraj ni bilo popoldneva, da na igrišču ne bi bilo delovno in živahno. Skupno je bilo pri najrazličnejših oblikah dela vključenih kar 34 vaščanov, ki jim je na pomoč priskočilo še nekaj prostovoljcev iz drugih vasi in tudi sosednjih občin. Potrebnih je bilo skoraj 1400 ur prostovoljnega dela ter preko 100 strojnih ur, da je brunarica dobila končno obliko.

Faze nastajanja brunarice

Ko na koncu 'potegnemo črto', kot rečemo, vidimo, da je bilo za uresničitev cilja potrebnega mnogo truda, dela, sodelovanja in odrekanja. A pogled na nov objekt jasno pove, da se konec koncev vse skupaj zagotovo izplača!

Ko pišem te vrstice, smo z deli že skoraj zaključili, zdaj pa nas čaka zabavnejši del - zapolnitev novega prostora s prijetnimi vsebinami.

Na novo brunarico smo vsi udeleženi zelo ponosni, vsem donatorjem, prostovoljcem, Krajevni skupnosti Fram in Občini Rače-Fram pa se iskreno zahvaljujemo za vso pomoč ter moralno in finančno podporo!

Zoran HOJNIK Želimo vam prijetno branje!

47

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM DRUŠTVO BORILNIH VEŠ^IN TO-TE RA^E Osvojili mednarodni Fudokan turnir v Bosni DBV TO-TE Rače v letošnji sezoni praznuje peto obletnico delovanja. Ob navedenem jubileju se lahko pohvalimo, da smo v tem času osvojili preko 700 kolajn na vseh tekmovalnih področjih (državnih in mednarodnih).

Ob zaključku prvega dela sezone, kamor smo ponovno doprinesli 8 novih državnih prvakov ter naziv najuspešnejši klub SZTK zveze Slovenije, je 20. junija potekala v okviru praznika občine Rače-Fram tudi podelitev priznanj najuspešnejšim domačim športnikom in društvom.

Priznanje sta prejela Rok Šlamberger in Simon Vajs, ki sta bila nagrajena za vrhunske dosežke v zadnjih petih letih na področju borilnega športa. Tako Simon kot Rok sta v dosedanji tekmovalni karieri nanizala več naslovov državnega prvaka, oba sta nosilca medalj iz svetovnega prvenstva v vsestilskem karateju. Skozi tekmovalno pot sta se do sedaj udejstvovala v vseh zvezah karateja v Sloveniji.

Zadnje obdobje sta aktivna v SZTK zvezi karateja in sta člana reprezentance. Nosita naziv mojstra 1. dan. Redno se udeležujeta strokovnih seminarjev največjih mojstrov shotokan karateja po Evropi.

Nastopajoči so osvojili naslednje rezultate: Rok Šlamberger (kadet) je bil ponovno najuspešnejši tekmovalec reprezentance, saj je osvojil kar 8 kolajn (od tega 7 zlatih). Poleg svoje starostne kategorije kadetov je tekmoval še med mladinci in člani. Osvojil je vsa prva mesta in sicer v katah posamično, borbah posamično, v ko go kumiteju (tudi med mladinci), katah ekipno, borbah ekipno ter med člani ekipno borbe zastopal Slovenijo (tudi tam so osvojili zlato).

Članska ekipa SZTK borbe - od leve: trener Aljoša Lipavc, Rok Šlamberger - najuspešnejši tekmovalec turnirja, selektor Marko Mitrovič ter zmagovalec članskih kategorij Benjamin Žgank

Benjamin Žgank (član) je osvojil zlato v vseh kategorijah, kjer je nastopal - borbe posamično, ko go kumite posamično ter borbe ekipno člani Slovenija (skupaj z Rokom).

Simon Vajs (kadet) je pokazal izjemno formo, saj je osvojil 1. mesto Fuko go, 1. mesto ko go kumite ekipno, 1. mesto kata ekipno, 2. mesto ko go kumite posamično ter 2. mesto v katah posamično.

Levo Rok Šlamberger, desno Simon Vajs; skata Kittei

Drugi del sezone smo namenili pripravam na Mednarodni Fudokan Shotokan turnir, ki je potekal 5.

10. v Bosni in Hercegovini (Visoko). Tekmovanja se je udeležila reprezentanca SZTK karateja Slovenije. Sprva je naše društvo štelo kar 13 članov reprezentance, vendar je zaradi finančnih obveznosti na tekmovanju nastopalo le šest članov iz našega društva. Reprezentanca Slovenije je s skupno 50-imi člani osvojila kar 72 kolajn in v skupnem seštevku 1. mesto na turnirju. Ekipa DBV TO TE Rače je k temu uspehu doprinesla 22 kolajn, od tega kar 17 zlatih.

Ekipa DBV TO TE Rače

48

Simon v akciji

Primož Vajs (kadet), ekipni kolega Simona in Roka, je osvojil 1. mesto kata ekipno, 1. mesto ko go kumite ekipno, 3. mesto ko go kumite ter 4. mesto kata posamično.

Mihaela Jerinič (mlajša deklica) je v izjemni konkurenci osvojila 4. mesto v katah posamično ter 7. mesto v kihon kumiteju.

Vrhunske predstave članov DBV TO TE Rače dajejo dodaten velik zagon za prihajajoča tekmovanja v drugem delu sezone. Pred nami je mednarodni turnir, ki bo potekal v Ilirski Bistrici (1. decembra); udeležila se ga bo 13-članska ekipa iz našega društva. Glavni dogodek zaključka sezone pa bo Evropsko prvenstvo ETKF Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM v tradicionalnem karateju, ki bo potekalo od 5. - 10. decembra 2013 na Češkem (Praga). Rok Šlamberger bo zagotovo branil naše poslanstvo na evropskem prvenstvu, za ostale (Simon, Vesna in Benjamin) pa se trudimo po najboljših močeh, da bi jim lahko zagotovili nastop.

Za zaključek še informacija, da v mesecu novembru, ko pišem ta prispevek, potekajo izpiti za pasove v domačem društvu, v decembru pa sledi zaključna prireditev, na kateri bomo nagradili najuspešnejše tekmovalce. Tudi koledar za prihodnjo sezono je že potrjen. Glavni dogodek leta 2014 bo zagotovo ustanovitev Inštituta tradicionalnega karateja Slovenije, ki bo imel sedež prav v Račah. Skratka – znova nas čaka pestro leto, polno izzivov, nadejamo pa se tudi nadgrajevanja dosedanjega znanja. Športni pozdrav!

dve leti kasneje pridružil KUD dr. Pavel Turner in se zato tudi preimenoval v Moški pevski zbor dr. Pavel Turner.

Zborovodja, Martin Podkrižnik, je za njihov prvi nastop (leta 1960 v Framu) izbral pesem Tam na vrtu. Morda ni bilo naključje, da so tudi za jubilejni koncert izbrali to pesem, ki je znova ogrela srca stalnim pevcem zbora: Stanku Prelogu, Štefanu Pliberšku, Ivanu Turnšku in Emilu Vabiču, zagotovo pa v enaki meri njihovi dolgoletni zborovodkinji, Karli Zavec.

Aljoša LIPAVC

KUD dr. Pavel Turner Fram Ponosni na plodnih {est desetletij kulturnega delovanja Topel jesenski večer je v soboto, 28. septembra 2013, privabil v dvorano DTV Partizan številne krajane iz Frama in okolice, ki so želeli zaključiti dan s pevci in pevkami KUD dr. Pavel Turner.

Ob vstopu v dvorano je goste pričakala brošura, v kateri je podrobneje predstavljeno delovanje društva. Na stranskih stenah dvorane so si lahko ogledali razstavo, ki je prikazovala delovanje KUD-a od začetkov pa vse do danes. Nežna glasba in nasmeh na obrazih gostiteljev sta obetala lep večer.

Mešani pevski zbor KUD dr. Pavel Turner je zapel pesem Zdravljico in naznanil, da se prireditev lahko prične.

Foto: Nataša J. Marin

Brhka dekleta vokalne skupine Virtus (kar pomeni odločnost) so pričela prepevati že kot osnovnošolke, danes pa pod taktirko Dore Ožvald nastopajo doma in v tujini.

Med nastopajočimi je bil tudi moški pevski zbor, ki je davnega leta 1959 deloval kot gasilski pevski zbor, a se je Želimo vam prijetno branje!

Za priložnost ob 60-letnici ponovno zbrani pevci Moškega pevskega zbora dr. Pavel Turner (med njimi so štirje še iz prvotne zasedbe iz leta 1959) z zborovodkinjo Karlo Zavec Foto: Slavko Osebik

Z ljubeznijo ohranjanja kulturne dediščine so se spoprijele tudi pevke ljudskega seksteta Zale, ki že deset let prepevajo izključno ljudske pesmi ter pesmi naših zamejcev. Tokrat pa so izbrale pesmi Zale in Rada plešem; avtorica le-teh je kar njihova umetniška vodja Romana Mate. Da so njihovi vokali zvočnejši, poskrbita virtuozinji Dora Ožvald na violini in Tina Bohak na harmoniki.

Prav gotovo je temeljna naloga društva ohranjati slovensko kulturno dediščino. Z našimi nastopi, koncerti in gostovanji želimo pri ljudeh vzbujati radovednost do naše kulture. Dejavnosti nikakor ne bi mogli razvijati, če ne bi imeli pomoči tistih, ki vrednotijo naše delo. Mednje sodi Občina Rače- Fram z županom Brankom Ledinekom.

Ob 60. obletnici društva smo izdali tudi brošuro. O kulturnem življenju v Framu nekoč in o nastanku društva nam je spregovorila Gabrijela Grafenauer, predsednica Društva upokojencev Fram.

Društvo je ponosno, da nosi ime po našem rojaku iz Planice - publicistu, mecenu in vzgojitelju dr. Pavlu Turnerju, narodno zavednem izobražencu, ki se je z nadarjenostjo, vztrajnostjo in delavnostjo dvignil iz svojega okolja na družbeni položaj, kakršnega so dosegli le redki Slovenci. KUD dr. Pavel Turner ohranja slovensko kulturo, kar je bil Turnerjev najvišji cilj.

Tako je leta 2006 na pobudo Erike Tičar, Ide Turnšek, Majde Žirovnik in Ivana Turnška nastal mešani pevski zbor, ki združuje 34 pevcev in pevk različnih starosti.

Najprej je zbor vodil Marko Bračič, od leta 2010 pa deluje pod vodstvom Dore Ožvald. Glas zbora je moč slišati na prireditvah v občini in izven nje, na božičnih koncertih in proslavah. Udeležujemo se tudi revij v mariborski Unionski dvorani.

Slavnostni govornik na prireditvi je bil predstavnik Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti - OE Maribor, 49

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM mag. Franci Pivec. Podelil je častna priznanja za dolgoletno delovanje, ki so jih prejeli Gabrijela Grafenauer, Romana Mate in Stanko Prelog

Vokalna skupina VIRTUS ne po~iva V okviru KUD dr. Pavel Turner Fram deluje tudi vokalna skupina Virtus. Skupino povezuje veselje do petja, ohranjanja slovenske pesmi, seveda pa je med članicami močno prisotna tudi prijateljska vez, ki je neprecenljiva. Sama beseda Virtus pomeni ‚odločnost‘ in mislim, da nam takšno ime lepo pristaja.

Stanko Prelog - od vseh nagrajencev v društvu ima najdaljši staž na področju kulturnega udejstvovanja Foto: Slavko Osebik

Posebno zahvalo našega društva pa je predsednica Romana Mate vročila dolgoletnima in še vedno aktivnima pevcema - Ivanu Turnšku in Štefanu Pliberšku.

Pesem in še enkrat pesem je imela tistega večer glavno besedo. Tudi naši gostje, framski pevci sv. Ane (pod taktirko Katje Lorenčič) so se nam pridružili in polepšali večer.

Ker pa so v Framu že nekdaj uprizarjali veseloigre ali gostili igralske skupine od drugod (danes tovrstna kulturna dejavnost še ni zaživela), smo povabili dramsko skupino DU Hoče - Samotarje, da so nam za hipec pregnali vsakodnevne skrbi in negativne misli.

Osrednjo slovesnost je MePZ dr. Pavel Turner zaključil s Framsko himno.

Nato je sledilo prijetno druženje vseh nastopajočih in obiskovalcev ob domačih dobrotah, seveda pa je znova zadonela tudi slovenska pesem.

Prava radost ne izvira iz lagodja ali bogastva ali pohval ljudi, ampak iz zavesti, da si naredil nekaj častivrednega.

(Sir Wilhred Grenfell) Valentina GSELMAN in Zdenka MAROLT

Nikoli se ne smej se tistemu, ki zaradi ljubezni izgubi ponos, temve~ se zamisli nad tistim, ki zaradi ponosa izgubi ljubezen.

Nikakor namre~ ni isto, ~e je ~lovek v pu{~avi ali pu{~ava v ~loveku. (avtor neznan)

50

Vokalna skupina Virtus

Kakšna je bila lanska sezona in kakšna sta bila poletje in začetek letošnje pevske sezone?

Sedem deklet (Urška Pravdič, Patricija Simrajh, Milka Bedenik, Barbara Podlesnik, Maja Šoštarič, Mateja Leben in avtorica tega prispevka, ki sem v vlogi umetniške vodje skupine) smo si v letu 2013 zadale mnoge cilje, ki smo jih s trudom in delom naposled tudi dejansko uresničile.

Najbolj ponosne smo na novo pevko Simono Kamenik, ki se nam je pridružila to pevsko sezono in s svojim dobrim muziciranjem odlično dopolnjuje našo zasedbo.

Nekaj besed o uspešnem delovanju Vse se je začelo z idejo o koncertu, kjer bi predstavile svoje pevsko znanje. Navdihnil nas je namreč uspešen koncert ob 10-letnici delovanja skupine in tako smo se tudi letos odločile za samostojen koncert v Framu. »Le kako?« smo se sprva spraševale. »Preprosto… Intezivne vaje, kjer bomo dodatno ‚potrenirale‘ znanje notnih partitur in bo,« se je odgovor ponujal sam po sebi.

Tako je tudi bilo. V mesecu juniju smo se odpravile v Center obšolskih dejavnosti Zreče, kjer sta sledila produktivna dneva petja, petja in še enkrat petja. Ko so dekleta mislila, da je končno čas za počitek, je sledila nova vaja, pa še ena in ena…

Datum za koncert je bil že določen, gosti (kvartet 'Jarica' iz okolice Celja) izbrani in ves čas do večera smo dekleta ponovno izkoristila za vaje, dokler končno ni bilo slišati prave dinamike, fraziranja in čistosti akordov. Zvečer pa je nastopil čas druženja, dolgih pogovorov in družabnih iger.

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Naše zavzeto delo in velika želja sta obrodila sadove in koncert 16. 6. 2013 je popolnoma uspel. Publika je dvorano zapuščala nasmejanih obrazov in tudi sama sem bila zelo ponosna na naše pevke.

Napočil je čas poletnih počitnic, z njim pa telefonsko povabilo, če bi bile pripravljene zastopati slovensko pesem in jo 3. 8. 2013 kot gostje predstaviti na 19. manifestaciji 'Rakalj u srcu'. Govora je o koncertu v bližini Pule, to dejstvo pa je obetalo združevanje prijetnega (petja in druženja) s prav tako prijetnim (obmorskimi užitki)…

Kot edine predstavnice Slovenije smo ponosno predstavile našo državo s slovenskimi ljudskimi pesmimi.

Oder, ostali sodelujoči (iz Srbije in Hrvaške), odlična publika in še kaj - vse skupaj je pričaralo čarobno vzdušje.

Najlepše se zahvaljujemo Ediju Svenšku za priporočilo, predsedniku KUD Mate Balota - Rakalj Josipi Percanu pa za povabilo. Največjo zahvalo pa seveda dolgujemo županu Branku Ledineku in Občini Rače-Fram za vso finančno pomoč pri izvedbi našega koncerta in gostovanju.

Beseda Virtus pomeni, kot že povedano, odločnost, zelo odličen in odločen predlog pa je podala pevka Patricija, ko nas je prijavila na snemanje oddaje 'Kdo bo koga' (kviz na Planetu TV). Željne novih doživetij smo se kviza seveda udeležile.

Vožnja na snemanje v Ljubljano je bila živahna, roke potne, srce pa je pospešeno bilo. Pravijo, da je sreča opoteča; tokrat je res bila na strani tekmovalcev.

Sama izkušnja je bila več kot odlična. V uvodu oddaje smo se predstavile tudi s pesmijo.

In: kdo ve, kaj vse si bomo še domislile v prihodnosti?

Dora OŽVALD Želimo vam prijetno branje!

RIBIŠKO DRUŠTVO RA^E Ribi{kemu prijatelju Janku Janeži~u 8. oktobra 2013 smo se ribiči Ribiškega društva Rače na pokopališču v Slivnici poslovili od dolgoletnega ribiča in ribiškega funkcionarja, Janka Janežiča. Veliko dobrega, lepega in nepozabnega smo doživeli skupaj.

Spoštovani Janko! Člani Ribiškega društva Rače smo se ponašali in bili ponosni nate, saj si bil pionir organiziranega sladkovodnega ribištva v Račah. Bil si tudi eden izmed ustanovnih članov sindikalne ribiške sekcije Tovarne avtomobilov Maribor - Rače.

Ob osamosvojitvi Slovenije si zbral isto misleče ribiške prijatelje iz Rač, ljubitelje ribolova, ribogojstva, naravo varstva in skrbi za čiste vode; leta 1992 ste ustanovili Ribiško društvo Rače, naslednico še v Jugoslaviji ustanovljene sindikalne ribišJanko Janežič ke sekcije TAM – Rače.

Neizmerno si užival v naravi, druženju ter prenašanju znanja in izkušenj na nas, mlajše. S svojo nenehno dobro voljo, vnemo, zagonom, delavnostjo in odprtim srcem si, kot dolgoletni gospodar RD Rače, obogatil vzdušje in razpoloženje med ribiči. Funkcijo gospodarja si opravljal 40 let, za kar si s strani Ribiške zveza Slovenije prejel bronasti, kasneje pa še srebrni znak za zasluge v ribištvu.

Naziv častni gospodar in častni član Ribiškega društva Rače ti je zbor članov podelil ravno na podlagi tvojega izjemnega prispevka v ribištvu, ribogojstvu in skrbi za čiste vode.

Za tvoje življenjsko poslanstvo v ribištvu si prejel še zlato plaketo Občine Rače-Fram.

Od leve: Silvo Koren, Janko Janežič, Damijan Simič in Andrej Voršič – ribiška druženja ostajajo v nepozabnem spominu

51

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Člani predsedstva Ribiškega društva Rače smo ti v celoti zaupali in tudi v najtežjih trenutkih s tvojo modrostjo in preudarnostjo vedno našli dobro rešitev iz težav.

Nam, ki te pogrešamo, ostane le, da vse tvoje znanje, ki si ga prenesel na nas, prenašamo naprej, na mlajše rodove ribičev. To ti tudi obljubljamo.

Janko, čeprav te je usoda iztrgala iz naših vrst, ostajaš z nami v mislih in te ohranjamo v lepem in trajnem spominu.

V znak slednjega ti namenjamo še zadnji pozdrav slovenskih ribičev: Dober prijem!

V imenu Ribiškega društva Rače: Silvo KOREN

DRUŠTVO KRAJANOV KOPIVNIK Piknik na nogometnem igri{~u v Kopivniku

Na eno izmed lepih nedelj v septembru smo se člani Društva krajanov Kopivnik in Športno rekreacijskega društva Kopivnik zbrali na nogometnem igrišču v naši vasi. Pripravili smo piknik, ki se ga je udeležilo preko 80 članov iz obeh navedenih društev.

Po začetnem delu piknika, ki sta ga zaznamovali predvsem hrana in pijača, je sledil še veseli del s popoldanskim druženjem ob raznih družabnih igrah. Ker fotografije običajno pokažejo več kot lahko pove poplava besed, bom s slednjimi prenehal, v zameno pa dogajanje osvetlil s slikovnim gradivom, ki dokazuje veselo razpoloženje na pikniku.

Veselo razpoloženje ob polni mizi (levo) Metanje in prijemanje jajca (desno)

Preizkus hoje s hoduljami so pohvalno zmogli tudi starejši (levo) Tekmovanje na 'smučeh' na zelenem 'snegu' (desno)

Dru{tvo krajanov Kopivnik `eli vsem ob~anom ob~ine Ra~e – Fram veseli december in sre~en bo`i~, v prihajajo~em novem letu 2014 pa vse najlep{e.

Vlečenje vrvi

Obdržati ravnotežje v 'čolnu' ni enostavno

Stanko HOJNIK 52

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM DRUŠTVO KRAJANOV MORJE Vesela jesen v Morju • Izlet Društva krajanov Morje na Boč

Na lepo septembrsko soboto, 14. 9. 2013, smo se krajani Morja podali na Boč, ki mu nekateri pravijo tudi Štajerski Triglav; gre za vrh, ki je s svojimi 979 metri nadmorske višine eden zadnjih v alpskem gorstvu, preden to prek Donačke gore in Maclja preide v Panonsko nižino. Zgodaj dopoldne smo se na pot odpravili z udobnima kombijema in osebnimi avtomobili. Peljali smo se do Doma na Boču.

Od tam so se nekateri v več skupinah podali po markirani poti na vrh, do razglednega stolpa. Boč ima dva približno enako visoka vrhova, ki sta med seboj oddaljena le pet minut hoje. Na enem so oddajniki in ostala infrastruktura Slovenske vojske, na drugem, za planince dostopnem vrhu, pa 20 m visok razgledni stolp, s katerega se nam odpre lep razgled na Haloze, Slovenske gorice, Kozjansko, Dravsko polje in obronke Pohorja.

Ostali 'planinci' pa smo se sprehajali nekoliko nižje, v okolici cerkvice sv. Miklavža.

Po malici in skupnem veselem druženju smo se v poznih popoldanskih urah odpravili proti domu.

Zahvaljujemo se PGD Fram in Zvonku Purgaju za pomoč pri organizaciji prevozov.

• Praznovanje našega krajevnega praznika

V soboto, 28. 9. 2013, smo v Morju praznovali naš krajevni praznik. Datum tega praznika je spomin na hude dogodke med drugo svetovno vojno pri nas - na požig Jugove domačije v Rančah in požig domačij na Planici, kot nas je na to v svojem govoru spomnila Milojka Dreo, tajnica našega društva.

katero moramo skrbeti in jo ohranjati. Seveda pa smo se, kot se za trgatev in praznik spodobi, na koncu ob zakuski poveselili v domu krajanov.

V okviru programa počastitve krajevnega praznika smo za krajane pripravili tudi potopisno predavanje o svetopisemskih deželah (Egipt, Izrael). Ker predavanja, žal, ni bilo mogoče realizirati v soboto, ob praznovanju in trgatvi potomke, smo ga izvedli v nedeljo, 13. 10. 2013. Predavala je Andreja Bečan, profesorica geografije. Predstavitev je bila zelo zanimiva. Potovanje po Izraelu je polno intenzivnih impulzov, ki nam jih je predavateljica predstavila v slabih dveh urah. Svetopisemske dežele so zanimive in drugačne, zlasti Izrael, ki je talilni lonec različnih kultur in hkrati tudi žarišče večkratnih napetosti med judi, muslimani in kristjani.

Potovanje po njem je zaradi raznolikosti tamkajšnjega sveta edinstveno in nepozabno. Verjamemo, kajti že poslušanje o tem nas je navdajalo z užitki.

• Kostanjev piknik v Morju

Pred zimo nam narava ponudi okusen plod, simbol jeseni - kostanj.

Krajani Morja smo se v soboto, 24. 10. 2013, zbrali na kostanjevem pikniku, ki je potekal na nogometnem igrišču v Morju. Kostanje smo seveda nabrali prej in jih prinesli s seboj, prav tako tudi mošt, ki obvezno sodi zraven. Nato nam je Tomo Koren kostanje neumorno pekel vse popoldne.

Preživeli smo nekaj lepih uric v dobri družbi, ob smehu in na svežem zraku, obenem pa se z ogljikovimi hidrati polnimi jesenskimi plodovi, ki so mamljivo dišali in smo jih še vroče pojedli, energetsko okrepili.

Udeleženci kostanjevega piknika

Pripravili smo kratek kulturni program z recitacijami in petjem

V okviru prireditve je Društvo vinogradnikov RačeFram pripravilo že tradicionalno trgatev potomke stare trte z Lenta, sorte modra kavčina ali žametovka, ki je pri nas že od leta 2009. Gospodarju vinske trte, županu Branku Ledineku, je pripadla čast prvega reza, nato pa sta skupaj s skrbnikom vinske trte Tonetom Kolarjem obrala žlahtne sadove. Za zaključek dogodka smo zbrani poskusili sadove trgatve, zavedajoč se pomena trte potomke, za Želimo vam prijetno branje!

Zadonela je tudi harmonika • vse foto: Slavko Osebik

Najbrž bi se mnogi strinjali, da nas je kostanjev piknik povezal z naravo in ponesel v neke druge, bolj pristne čase. V zavetju gozda in ob vročem ognju, kjer smo si privoščili pečen kostanj in sladek mošt, smo se krajani prijetno družili in krepili medsosedske odnose.

Marija JURKOVIČ 53

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM ROKOMETNI KLUB RA^E Na{ klub praznoval 10. 'rojstni' dan Zgodovina RK RAČE Rokomet je v Račah prisoten že 33 let - od leta 1980, ko je bila na pobudo pokojnega učitelja športne vzgoje v Račah, Bruna Windischa, ustanovljena pionirska rokometna sekcija, ki jo je vodil Stane Strmšek. Rokomet je potem v Račah živel vse do leta 1995, ko je rokometna sekcija pri DTV Partizan Rače prenehala delovati. V kasnejših letih je sledilo nekaj poskusov vnovičnega oživljanja rokometa v Račah, ampak samo za kratek čas.

Prelomno je bilo leto 2003, ko se je prav zares začelo na novo in vse od začetka - najprej na OŠ Rače (v septembru) in spomladi leta 2004 še na OŠ Starše.

Do leta 2007 smo trenirali v zelo slabih pogojih in sicer v občutno premajhnih telovadnicah v Račah in Staršah, na zunanjih igriščih, v telovadnicah na Zg. ali Sp. Polskavi, igrali pa smo na Lesarski šoli v Mariboru. Zato smo seveda nestrpno čakali na izgradnjo novih telovadnic v Staršah in Račah. Ta želja se je udejanjila leta 2007, ko smo dobili normalne pogoje za trening in smo tudi tekme končno lahko odigravali doma.

V desetih letih je klub dosegel odlične rezultate. Naj omenim samo najodmevnejše: - v šolskem letu 2008/09 so starejše deklice postale državne prvakinje (l. 94, 95 in 96); - v šolskem letu 2009/10 so mlajše deklice B (letnik 98 in 99) zasedle 3. mesto v državi, mlajše deklice A (l. 97) pa 6. mesto; - mini rokometašice in rokometaši različnih letnikov so zmagovali v svojih skupinah in se uvrščali v finale.

Starejši dečki; septembra 2008

Državne prvakinje letnik 94 v kategoriji starejših deklic; junij 2009

54

Udeleževali smo se mednarodnih turnirjev v Sloveniji in tujini (Celovec, Prešov, Veszprem, Praga) in tam smo zelo dobro zastopali klub: - marec 2007: Celovec - 1. mesto mini rokomet letnik 97; - avgust 2009: mednarodni turnir v Celovcu - 1. mesto mlajše deklice letnik 97; - januar 2011: Prešov - 2. mesto kadetinje letnik 94, 5. mesto mlajše deklice letnik 98 in 8. mesto starejše deklice letnik 97; - marec 2013: udeležba na doslej največjem turnirju v Pragi, kjer je sodelovalo 410 ekip iz vsega sveta, mi iz RK Rače pa smo bili udeleženi s tremi ekipami.

Prešov; januar 2011

V sezoni 2011/2012 je klub imel tudi člansko ekipo, ki pa je tekmovala samo leto dni, saj klub kasneje ni bil več sposoben zagotavljati finančnih pogojev.

Skozi trenažni proces RK Rače je v 10 letih šlo skoraj 250 deklet in fantov iz Rač in okolice. Ni lepšega kot trenirati v domačem kraju, s svojimi dolgoletnimi prijatelji.

Upam, da bo RK Rače še dolgo stalnica v športnih dvoranah Rače in Starše ter da bodo posledično naši otroci še dolga leta lahko vadili rokomet.

V petek, 15. novembra 2013, smo v RK Rače organizirali prireditev v čast naše okrogle obletnice delovanja.

V klubu smo se potrudili in ob 10. obletnici pripravili pester program in predstavili zgodovino delovanja.

V kulturnem programu so se izkazali naši aktivni rokometaši: Nino Jernejšek, Ana Vogrin, Tjaša Unuk, Tjaša Hameršak, Jakob Tomanič in Katarina Rozman, ki so pokazali, da zraven rokometne igre odlično obvladujejo še kaj drugega. Zraven njih so nastop popestrili še bivši igralec Aljaž Hameršak z mamo Nevenko in gostja Eneja Lina Brglez, ki jo je na kitari spremljal Nejc Zidarič.

Nastopajoči na obletnici (v ospredju)

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM S svojo prisotnostjo in nagovorom nas je počastil tudi župan Občine Rače - Fram, Branko Ledinek.

Trenerji in vodje ekip s predsednikom kluba; od leve: Branko Petrovič - predsednik RK Rače, Alenka Šibila, Andrej Kuhar, Martina Pauman, Alojz Blažič, Lea Klemenčič, Stane Strmšek, Urban Stopar, Vojko Prislan in Drago Selinšek

Trenutno v klubu vadi 80 otrok, ki so se po ekipah predstavili na različne načine: mini rokometaši so igrali med seboj, mlajše deklice in dečki so nam zaplesali, mladinke in kadetinje pa so pozdravile vse prisotne. Župan Branko Ledinek med pozdravnim nagovorom

Iz Rokometne zveze Slovenije je prišla Anja Frešer, najuspešnejša rokometašica Slovenije vseh časov, ki se lahko pohvali s tremi naslovi evropskih klubskih prvakinj.

Za darilo nam je poklonila pet vrhunskih rokometnih žog.

Za prisotnost se zahvaljujemo tudi vsem drugim, ki so se udeležili naše obletnice.

Rokometaši in rokometašice RK Rače ob petju klubske himne

Anja Frešer (na sredini) v naši družbi

Za vsakim uspešnim športnikom stoji uspešen trener.

Tudi v našem klubu imamo ali smo imeli uspešne, zavzete in predane trenerje. Vsak je svet zase, a verjamemo, da vse druži isti cilj: vsak trener želi svojim igralcem le najboljše, zato vsak dela po svojih najboljših močeh.

Vsem na prireditvi predstavljenim trenerjem sta se voditelja Marina in Klemen s sposojenim, a še kako resničnim citatom, takole zahvalila za ves njihov trud in čas, preživet v klubu: »Vedite, da čez 50 let ne bo več pomembno, kakšen avto ste vozili, v kakšni hiši ste živeli, koliko ste imeli na bančnem računu in kako ste se oblačili; a svet bo morda za odtenek boljši, ker ste bili pomembni v življenju nekega otroka. To je vaše poslanstvo! Hvala vam v imenu vseh.« Želimo vam prijetno branje!

Vsaka prireditev zahteva dobro organizacijo. Tekme in turnirje znamo realizirati, s prireditvami, kot je bila ta ob 10. obletnici obstoja in delovanja našega kluba, pa še nismo imeli izkušenj. Zato smo toliko bolj veseli in ponosni, da nam je uspelo. Hvala vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji: predsedniku Branku Petroviču, Lei Klemenčič (priprava in izvedba programa), Andreju Mandlu (računalniški vložki in ozvočenje), Marini Gril in Klemnu Hameršaku (vodenje programa), Andreju Kuharju (pomoč na vseh področjih), Vladu Trifkoviču (fotografiranje), Tomažu Plečku (skrb za mikrofone), Alenu Radoliču (snemanje), mladim upom (skrb za pogostitev), Milici Sovdat (pomoč na vseh področjih).

Za obstoj in delovanje športnega kluba mora obstajati sodelovanje mnogih dejavnikov. Tako bi se želeli za sodelovanje v minulem desetletju zahvaliti Občini Rače - Fram za vso njeno finančno podporo v vseh letih našega delovanja, Občini Starše, OŠ Rače (predvsem ravnatelju Jožefu Juriču in učiteljema športne vzgoje Jelki Trantura in Boštjanu Šterbalu), OŠ Starše, vsem (manjšim) donatorjem in seveda staršem naših otrok, saj nam delovanje brez pomoči slednjih in vseh predhodno navedenih ne bi bilo omogočeno.

Hvala in še na mnoga skupna leta!

Alenka RIŽNER - ŠIBILA, sekretarka RK Rače 55

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM PLANINSKO DRUŠTVO FRAM Zadovoljni kon~ujemo leto 2013, optimisti~no zremo proti letu 2014 S prav neverjetno naglico se približuje konec leta 2013. Vsi še hitimo opraviti kakšne naloge, ki smo si jih zadali za iztekajoče se leto. Konec leta je tudi trenutek, ko naredimo nekakšen obračun sami s seboj. Preverimo, katere od začrtanih ciljev smo dosegli, kje nam morda še malo manjka, da bo cilj dosežen in kje se vse ni izšlo tako, kot smo načrtovali in si želeli. Podobno je tudi med člani Planinskega društva Fram. Tudi mi izkoristimo trenutek prehoda iz starega v novo leto za obračun realiziranega in hkrati seveda za načrtovanje aktivnosti v letu, ki je pred nami.

Kot predsednik društva ugotavljam, da zaključujemo še eno zelo uspešno leto. Uspelo nam je izvesti več kot 30 izletov in pohodov, ki smo jih organizirali v vseh letnih časih. Potepali smo se po domala vseh koncih Slovenije in poleg osvojenih vrhov spoznali tudi številne naravne znamenitosti. Ob tem se v zimskem času podamo tudi na številne turne smuke, v mesecih brez snega pa organiziramo vedno več kolesarskih izletov.

Veliko časa smo namenili delu z mladimi, ki ga organiziramo za predšolske otroke in osnovnošolce. V mesecu maju smo postavili naše šotore na igrišču v Marjeti. Za otroke smo pripravili 'Noč pod šotori', kjer so spoznali, kako poteka naš planinski tabor. V dveh nočeh je pod platneno streho šotorov prespalo več kot 60 otrok. To je bila za člane vodstva tabora generalka pred 16. mladinskim planinskim taborom, ki se ga je udeležilo 32 otrok. Bivali smo pod južnimi pobočji Košute v Medvodju. Takoj po mladinskem taboru smo na isti lokaciji izvedli še 7. družinski tabor s 35 udeleženci. V jesenskih mesecih so se naši mladi planinci že pridno pripravljali na tekmovanje 'Mladina in gore'. Ekipi iz OŠ Rače se je uspelo uvrstiti na državno tekmovanje, ki bo v mesecu januarju 2014.

Aktivnosti društva potekajo v šestih odsekih: mladinskem, vodniškem, za planinske poti, za varstvo narave, turno kolesarskem in v odseku za založništvo in informiranje. Če vas delo v katerem od naštetih odsekov zanima, se nam lahko pridružite. Poskrbimo lahko tudi za strokovno usposabljanje za področje dela, ki bi vas zanimalo in veselilo. Za uspešno izvedbo vseh akcij so najbolj zaslužni vodniki, turno kolesarski vodniki, mentorice, varuhi gorske narave, gorski stražarji, markacisti in vsi ostali aktivni člani, ki sodelujejo pri naših akcijah. Posebno skrb seveda namenjamo strokovnemu kadru, ki redno skrbi za obnavljanje in pridobivanje novega znanja. Še posebej pa nas veseli, da smo tudi v letu 2013 pridobili nove strokovne moči. Milenko Petrovič je uspešno končal usposabljanje za vodnika PZS. Izmed izletov in pohodov bi še posebej omenil naše tradicionalne pohode, ki jih neprekinjeno izvajamo že nekaj let.

Organizirali smo že 12 pohodov od Gorice do Planice, 20 pohodov čez Dravo na Vurberk ter 7 pohodov na Jugovo domačijo.

Jesenski pohod na Planico

Idilična Velika planina pozimi

S čolnom čez reko Dravo

Udeleženci 20. pohoda čez Dravo na Vurberk

56

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Svojevrstni preizkus fizičnih in psihičnih sposobnosti je nočni pohod po označenih framskih poteh, ki poteka iz Frama na Areh, naprej na Mariborsko kočo in nazaj v Fram. Pohod se prične okoli 21. ure in konča po 5. uri naslednjega dne. Če bi se nam na naslednjem pohodu pridružili, vam svetujem, da začnete s pripravami čim prej, saj zahteva kar nekaj telesne vzdržljivosti.

Kot sem zapisal že uvodoma, je konec leta tudi priložnost in čas za načrtovanje aktivnosti za prihajajoče leto. Seveda si želimo, da bi bili vsaj tako aktivni in uspešni tudi v letu 2014. Tako je program izletov že pripravljen; ponuja jih več kot 40, vključno s pohodi. Pripravili smo ločen program izletov za predšolske otroke in osnovnošolce.

Nekaj je tradicionalnih pohodov, v sklopu katerih bomo obiskali bolj ali manj znane kotičke po Sloveniji in seveda pokukali tudi izven meja naše domovine. Prav tako ne bo izostal planinski tabor, ki bo tokrat predvidoma v Kamniški Bistrici. Še prej pa vas vabim, da se udeležite planinskih predavanj, ki jih bomo kot po navadi pripravili v mesecih januarju, februarju in marcu. Zagotovo se bodo med predavatelji, kot v preteklih letih, znašla zanimiva imena s privlačnimi potopisi in vzponi v gorah.

42. občni zbor društva bo predvidoma potekal v soboto, 1. marca 2014, v dvorani gasilskega doma v Framu.

Vse, ki vas zanima naša dejavnost in se nam želite pridružiti, vabim, da obiščete našo spletno stran: www.planinskodrustvofram.si, se oglasite v naši društveni sobi (v Framu, Turnerjeva ulica 107 - praviloma ob petkih, po predhodnem dogovoru). Še najboljše pa je, da se nam pridružite na kakšni izmed načrtovanih akcij, ki jih pripravljamo.

Hkrati izkoriščam priložnost in vam želim vse dobro v letu 2014 ter seveda varen korak na poteh, kjerkoli vas bo pot vodila …

Jože BOBOVNIK

KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO RA^E Navdu{ili v ~e{kem Kromerižu Fantje na vasi s petimi nastopi na Mednarodnem festivalu žetve v Kromerižu na Češkem Kromeriž je staro češko mesto in je zaradi svoje slikovite arhitekture in posebne hortikularne urejenosti in impozantnega gradu pod zaščito UNESCO. V tem mestu vsako leto poleti poteka festival ob koncu žetve, ki je pred dvema letoma postal mednaroden. Na festivalu sodelujejo folklorne in pevske skupine.

Na pot v ta kraj smo se odpravili 23. avgusta in sicer s folklorno skupino KUD Milke Zorec iz Hotinje vasi in Društvom malih živali iz Miklavža. Najprej smo se ustavili v Brnu, kjer smo ob ogledu njihove znamenite pivnice priredili nastop in z njim poskrbeli za veliko veselje gostov. Ob prihodu v Kromeriž smo si takoj ogledali prizorišča festivala in v gradu preizkusili njegovo akustiko.

Češka je tudi zanimiv turistični biser in prava kulturna zakladnica

Avtor: Feri Lainšček

V soboto, prvi dan festivala, smo se dopoldan vsi nastopajoči udeležili dobro uro trajajoče povorke, kjer so se zvrstili udeleženci festivala iz Slovaške, Litve, Indonezije, Maroka, Slovenije in seveda Češke. Na glavnem odru je napovedovalec vsako skupino na kratko predstavil. Člani hotinjske folklorne skupine so zaplesali, mi pa zapeli pesem 'Štajerski fantič'. Za tem smo se z avtobusi odpeljali na sejmišče, kjer smo nastopili s štirimi pesmimi.

Želimo vam prijetno branje!

Člani VS Fantje na vasi med nastopom Foto: arhiv festivala

57

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Na zakuski po nastopu nas je obiskala članica organizacijskega odbora in se nam zahvalila za nastop. Zapeli smo ji pesem 'Ljubavne pesmi z Rezije'; bila je tako navdušena, da smo ji zapeli še eno.

Ob 18.00 uri je sledil nastop na glavnem odru na središčnem trgu, kjer nas je pozdravilo mnogo ljudi. V polurnem nastopu so folkloristi predstavili kurente, mi pa smo zapeli dva krat po tri pesmi. Poželi smo velik aplavz, mnogo ljudi nam je stisnilo roke ali odobravajoče prikimavalo. Po nastopu so nas povabili na okrepčilo s pivom, ki smo ga seveda že prej poskusili.

V nedeljo zjutraj smo se odpravili v mesto Velehrad, kjer je bila razstava malih živali. Tam nam je Egon Plevnik pokazal pot do mogočne katedrale - bazilike, ki jo je dvakrat obiskal papež Janez Pavel II. Ker se je tedaj maša tam pravkar končala, smo si cerkev ogledali in vprašali pristojne, če lahko zapojemo. V cerkvi je bilo precej romarjev in drugih obiskovalcev, priredili smo jim kar mini koncert. Navdušeno so nam ploskali. V cerkvi je bilo precej Slovakov, ki so nas vprašali, če smo iz Poljske. Pojasnili smo, da smo Slovenci. Zatem smo se polni vtisov odpravili proti domu.

Drumartica • Foto: Eva Mustafa

• 'Steirischer Jägerchor' iz Gradca v dvorani gasilskega doma v Framu

20. oktobra 2013 je izzvenelo mednarodno srečanje, ko so v dvorani PGD Fram nastopili člani Štajerskega lovskega zbora iz Gradca (zbor ima dolgoletno tradicijo, vodi pa ga Margit Weiss), oktet v okviru tega zbora (vodi ga Peter Paul Wogg), instrumentalni ansambel, domači vokalni skupini Fantje na vasi in A cappella, Komorni zbor Škrjanček (vsi KUD Rače) in Lovski rogisti iz Frama.

Darko TRANTURA

Tolkala, tolkala!

• 3. abonmajski koncert

V Beli dvorani je 6. oktobra 2013 v okviru 3. abonmajskega koncerta 'Grad Rače 2013' nastopil tolkalni duo Drumartica, ki ga sestavljata Simon Klavžar in Jože Bogolin. Izvedla sta dela A. Moraga, B. Bartoka, N. J. Živkovića, D. Scarlattija, A. Gerassimeza in A. Vinaoja.

Ob vprašanju, katera vrsta glasbil doživlja v zadnjih desetletjih neke vrste renesanso, bi dobili hiter odgovor: tolkala, tolkala! In to v vsej njihovi široki zvočni paleti melodičnih in nemelodičnih. Vedno pogostejša je njihova soudeležba v majhnih, večjih in tudi največjih orkestralnih zasedbah skladb sodobne glasbe. Vedno pogostejše so tudi samostojne zasedbe, vedno več je pa tudi originalnih skladb za takšne sestave; posledično pa raste zanimanje poslušalstva.

Tako smo na koncertu dua Drumartica slišali priredbi pretekle glasbe (Scarlatijevo Sonato K141 v priredbi Tchiki duo in Bartokovo Plesno suito, 3. stavek, v priredbi Drumartice). Skladbe Octabones (A. Moraga), Ultimatum II (N. J. Živkovič), Echtonan (A. Gerassimez), Dance Groove Driftting (A. Vinao) so bila originalna dela za dve marimbi, ki so učinkovala v invenciji, briljanci, dinamični vitalnosti z bazo v tonalnosti.

Duo Drumartica je s svojimi v vseh pogledih izjemnimi izvedbami skladb in primarno energijo izkazal nivo, ki ga uživa v slovenskem in evropskem prostoru, pa tudi širše (nastop v Carnegie Hallu v New Yorku).

58

Posnetek s koncerta 20. 10. 2013 v dvorani PGD v Framu, kjer je nastopil Steierische Jägerchor iz avstrijskega Gradca

Instrumentalna zasedba iz članov zbora Steirische Jägerchor

Lovski rogisti iz Frama na koncertu Lovskega zbora iz Gradca; PGD Fram, 20. 10. 2013 Vse foto: arhiv Steiriche Jägerchor

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Nadvse uspela prireditev je privabila številno občinstvo iz širšega območja. To mednarodno srečanje je bilo izvedeno v okviru sodelovanja z moškim zborom Steirischer Jägerchor in VS Fantje na vasi v Avstriji in na Madžarskem. Posebne zasluge za ta sodelovanja ima neutrudni kulturni animator graškega zbora, Johann Neuhold.

Ob tej priložnosti se v imenu KUD Rače zahvaljujemo Prostovoljnemu gasilskemu društvu Fram, ki nam je v svoji dvorani omogočilo koncert.

• Amadej Herzog navdušil v Beli dvorani

V nedeljo, 17. 11. 2013, je v Beli dvorani gradu Rače nastopil akordeonist Amadej Herzog, ki se je predstavil z deli J. S. Bacha, Vitje Avsca, Anatolija Kusjakova, Sofije Gubaiduline in Alfreda Schnittkeja. Koncert je bil kot zadnji v ciklu koncertnega abonmaja 'Grad Rače 2013'.

Za harmoniko, ki se je kot virtuozni instrument zadnja desetletja prejšnjega stoletja umestila na koncertne odre, piše vse več skladateljev. Na harmoniko se namreč da zaigrati skoraj vse. Temu sledi tudi razvoj vedno boljših in zmogljivejših glasbil te vrste. Odličen instrument je imel tudi Herzog, saj je priredba Bachove Fantazije in fuge v a- molu BWV 561 v zaključku zvenela prav orgelsko. Slišali smo še učinkovito Avscevo skladbo za harmoniko Danza Ritmica, obširno in zanimivo delo v šestih stavkih Jesenski pejsaži Kusjakova, De Profundis Gubajduline, ki pa v srednjem delu nekako zvodeni, in odlično priredbo štirih stavkov iz duhovite Schnittkejeve suite Revizor (po Gogolju).

Amadej Herzog je navdušil kot nadvse občutljiv interpret: naj gre za dinamične Amadej Herzog v Beli dvorani senzibilnosti, polifona tkanja, virtuozne bravure in ritmične vživetosti.

Sporedu, ki ga je Herzog predstavil v enovito napetem umetniškem loku, je sledil dodatek skladbe Arva Pärta.

• KUD Rače in regijsko tekmovanje odraslih pevskih zasedb Podravja in Pomurja

Preko javnega razpisa Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije so se na tekmovanje uvrstile vse tri naše pevske zasedbe - Fantje na vasi, A cappella in Komorni zbor Škrjanček. Tako so v Gornji Radgoni, kjer je 23. novembra potekalo tekmovanje, med 10 zbori iz dveh regij nastopile kar tri naše pevske zasedbe iz KUD Rače.

Zlato priznanje (in obenem priznanje za najboljšo malo zasedbo tekmovanja) so prejela dekleta VS A cappella.

Pevci vokalne skupine Fantje na vasi so prejeli srebrno priznanje, prav tako pa so srebrno priznanje prejeli tudi pevci in pevke Komornega zbora Škrjanček, ki jim je bilo hkrati podeljeno še priznanje za perspektivno mešano zasedbo tekmovanja.

A cappella na tekmovalnem nastopu

Fantje na vasi na tekmovanju v Gornji Radgoni

Glasba je simfonija du{e in zvo~ni espreranto.

Škrjančki prvič na regijskem tekmovanju Vse foto: Eva Mustafa

Želimo vam prijetno branje!

59

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM • Koncertni abonma Grad Rače 2014 – že tretji ciklus

V letošnjem letu 2013 smo uspešno zaključili drugi cikel koncertov abonmaja 'Grad Rače' z nekaterimi vrhunskimi glasbenimi izvajalci mednarodnega nivoja, kar nas je dodatno motiviralo tudi za podobne aktivnosti v bodoče.

Abonma 2014 bo obsegal 5 koncertov. Abonmajske vstopnice bodo na voljo po 20,00 EUR. Zanje se lahko pozanimate pri pevkah in pevcih pevskih skupin A cappella, Fantje na vasi in Škrjanček, kupiti pa jih bo mogoče tudi na prvem koncertu, ki bo potekal kot 12.

Tradicionalni novoletni koncert in sicer v nedeljo, 6. januarja 2014 ob 17.00 uri, v Beli dvorani gradu Rače.

Nastopil bo izjemno mlad pianist, komaj 10-letni Mak Mihevc iz Ljubljane, ki je letos novembra igral v Carnegie Hallu v New Yorku.

• KUD Rače in slovenski kulturni praznik 2014

Skupine in dejavnosti KUD Rače - VS Fantje na vasi, Mešani pevski zbor, VS A cappella, Komorni zbor Škrjanček, ročnodelski krožek Metuljček, Ljudski pevci Taščica in Gledališka skupina bomo ob kulturnem prazniku pripravili skupen kulturni dogodek. Ta bo v soboto, 8. februarja ob 18.00 uri, v Beli dvorani gradu Rače. Že sedaj prijazno vabljeni!

Zahvala in voščilo za leto 2014

Znova smo veliko prepevali Skupina ljudskih pevcev 'Taščica' KUD Rače zelo uspešno zaključuje leto 2013 Želja po ohranjanju starih slovenskih ljudskih pesmi in veselje do petja se je med ljudskimi pevci Taščica nadaljevala tudi v letu 2013, ko se lahko pohvalimo s skoraj tridesetimi nastopi doma in v tujini. Naj med njimi omenim tiste, ki so nam ostali v trajnejšem spominu. Že meseca januarja smo zapeli pri Ljudskih pevcih Lancova vas v njihovem kulturnem domu. Meseca marca smo se udeležili nastopa z naslovom Glas Slovenije – Srečanje ljudskih pevcev in godcev v gostišču Kobra v Mariboru. Še istega meseca smo zapeli v kulturnem domu Kebelj na Pohorju, na prireditvi v počastitev materinskega praznika. Povabila nas je skupina Postružeki KUD Kebelj. Posebno smo bili veseli povabila pevcev Cvetlinski zvon iz Hrvaške, po zaslugi katerih smo 25. maja sodelovali na prireditvi Svibanjska noč; v spominu nam ostaja tamkajšnja polna dvorana in bučen, dolg aplavz, ki smo ga poželi. V kasnejšem obdobju so se nastopi in vabila kar vrstila. Tako smo se 22. junija odzvali povabilu v slovensko društvo v Budimpešto (Madžarska), kjer so organizirali prireditev z nazivom Slovenski piknik ob dnevu državnosti in v čast samostojnosti Slovenije. Obenem je šlo za slovo od veleposlanice Darje Bavdaš Kuret, ki je odhajala na novo delavno dolžnost v Indijo.

Člani in članice KUD Rače se ob koncu našega odmevnega dela v letu 2013 zahvaljujemo vsem, ki ste nam skozi leto na kakršen koli način pomagali in s tem omogočali široko paleto dejavnosti. V prvi vrsti gre zahvala Občini Rače - Fram, ki nam vsestransko pomaga.

Zahvaljujemo se tudi obiskovalcem naših prireditev, saj vsak vaš obisk pomeni potrditev našega dela, obenem pa tudi pomoč.

Na drugi strani smo se v KUD Rače zelo trudili in se ob različnih priložnostih izkazali ne zgolj doma, temveč tudi v širšem slovenskem in mednarodnem merilu.

Vsem skupaj voščimo prijetne BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO 2014!

Tone ŽURAJ

Vesele prazni~ne dni!

60

Ob prihodu v Budimpešto sta nas na Trgu herojev pričakala Agota Merkli Källay in Jože Karba, člana slovenskega veleposlaništva v Budimpešti. Prijazno sta nam pokazala veliko znamenitosti in lepot, ki jih v madžarski prestolnici res ne manjka. Po ogledu mesta nas je sprejela prof. Irena Pavlič, predsednica društva, ki nas je povabilo v goste. Sledila je glasbena prireditev s pohvalo za naš nastop. Madžari so znani tudi po svoji kulinariki, s katero so se znova izkazali. Pogostili so nas z različnimi domačimi specialitetami; med številnimi dobrotami naj omenim le ‚pökolt‘, ki je požel posebno pozornost. Na koncu prireditve so nas z odpeto slovensko ljudsko pesmijo presenetili tudi njihovi pevci.

Napočil je junij, ko smo sledili povabilu Turističnega društva Hotinja vas, kak mesec kasneje pa zapeli na prireditvi Ljudskih pevcev iz Grajene, z naslovom Zapojmo si, prijatelji. Povabili so nas tudi Ljudski pevci Turističnega društva Selce in sicer na koncert z naslovom Ljudska pesem na vasi.

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM V mesecu septembru so nas obiskali pevski prijatelji iz Budimpešte, ki so nam s tem vrnili obisk. Lepo smo jih sprejeli, jim zapeli pozdravno pesem, predstavili zgodovino Rač in tukajšnjega gradu ter jih lepo pogostili.

Ob koncu so nam tudi oni zapeli nekaj slovenskih ljudskih pesmi v porabskem narečju. Bili smo zelo veseli, da smo spoznali tako srčne in dobre ljudi, s katerimi nas druži posebna vez – ljubezen do ljudskega petja.

S prijatelji iz Novega mesta, preden smo vstopili v impozantno stavbo madžarskega parlamenta

Ni minilo veliko časa in že smo prejeli zahvalo, pohvalo in vnovično povabilo v Budimpešto. Povabila smo bili zelo veseli in ga vsekakor sprejeli. Sredi avgusta, ob njihovem kulturnem prazniku, smo torej na madžarskih tleh ponovno zapeli slovensko ljudsko pesem. Na to prireditev je prišla tudi nova veleposlanica Slovencev na Madžarskem, dr. mednarodnega prava Ksenija Skrlec, ki nam je prisrčno čestitala.

Na tej prireditvi so nastopali tudi pevci in slikarji iz Novega mesta, ki so predstavljali svoja umetniška dela.

Po dveh vsebinsko bogatih dneh bivanja v Budimpešti smo se domov vračali z lepimi spomini.

V mesecu oktobru smo nadaljevali nastope po Sloveniji.

Udeležili smo se prireditve z naslovom Godemo in pojemo v Korantovi deželi, pod organizatorstvo katere so se podpisali ljudski pevci Hišni ansambel iz Markovcev, dogajanje pa je s kamero zabeležila tudi televizija SIP. Vsekakor ne smem tudi mimo nastopa v mesecu novembru, ki se je imenoval Po našom lejpom Prekmurju.

Prireditev je potekala v gasilskem domu Sodišinci, ravno na dan, ko se je mošt spremenil v vino, kar so prav tako ovekovečili (televizija AS).

Prvič nas je v goste povabila skupina ljudskih pevcev KUD Videm pri Ptuju. Naša pevska skupina je lepo popestrila njihovo prireditev z naslovom Mamin kruhek, ki je potekala 16. 11. 2013.

Ko se ozrem na leto, ki se izteka, z veseljem ugotavljam, da nas povsod, kjer zapojemo, ljudje sprejemajo z velikim veseljem in spoštovanjem. To nam daje dodatno motivacijo za druženje z ljudskimi pevci in godci od drugod, obenem pa seveda spodbuja k nadaljevanju našega dela.

Kot vsako leto, se za delno donatorsko pomoč pri izvajanju naših dejavnosti tudi letos zahvaljujemo Občini Rače-Fram in našemu županu Branku Ledineku.

Vsem občanom in občankam, predvsem ljubiteljem slovenske ljudske pesmi, želimo vesele božične in novoletne praznike ter veliko zdravja in osebne sreče v letu 2014!

Majda VAKE, vodja ljudske skupine »Taščica«

Naš nastop na Madžarskem, v ozadju likovna dela slikarjev iz Novega mesta

Veliko lepega smo doživeli skupaj in tudi zelo veliko videli. Želimo vam prijetno branje!

V letu 2014 `elim vsem svojim strankam veliko zdravja, osebne sre~e in zadovoljstva.

Vake Stanko, s.p.

Ostrenje orodja Ra~e

61

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDE^EGA KRIŽA RA^E ^asi so slabi, a nismo nemo~ni!

Vse želje, ki letos se niso izpolnile, vse sanje, ki niso sadu obrodile, v prihodnjem naj letu dobijo polet, naj čim prej izpolni se njihov obet!

Spoštovani občani! Naj bo prihajajoče leto še tako polno neznank in bojazni v srcih, je najbolj pomembno to, da ohranimo človeka v sebi. Nobena kriza, nobeno zategovanje pasu ne more opravičevati dejstva, da smo vedno bolj surovi, netolerantni in konfliktni. Sami si ustvarjamo pogoje za sožitje in tega se moramo še kako zavedati. Vsem težavam navkljub ne smemo pozabiti na ljudi, ki bijejo boj za preživetje. Siromaštvo ni stigma, je realnost, povezana s tem, da smo dovolili plenjenje države. Zdaj smo tu - tako rekoč nagi, razgaljeni, prestrašeni, vendar ne nemočni.

Bližajoče leto bo prišlo z novimi težkimi preizkušnjami, mogoče tudi s še večjo nestabilnostjo v državi. Nič naj nas ne prestraši; oborožimo se s pogumnim optimizmom in vse bo lažje!

Zahvaljujemo se vsem, ki ste v letu 2013 pokazali razumevanje za naše humanitarno delo in nam pri njem stali ob strani ter kakorkoli pomagali. Še posebej se zahvaljujemo za vso podporo in pogoste obiske v našem skladišču predsedniku občinskega odbora stranke SD občine Rače-Fram, Dušanu Purgerju.

Vse krajane obveščamo, da vas bodo obiskali aktivisti s koledarji. Vsak vaš prispevek za koledar porabimo za prehrambne pakete.

Hvala za vašo pomoč in srečno v novem letu!

V imenu OO RK Rače: Olga BOROVNIK, predsednica

^EBELARSKO DRUŠTVO RA^E Strokovna ekskurzija ter obisk vrtcev in {ol Čebelarsko društvo Rače je bilo tudi to poletje aktivno v izobraževanju čebelarjev, pa tudi otrok.

14. septembra 2013 smo se čebelarji zjutraj odpravili proti Koroški. Obiskali smo edinega evropskega izdelovalca medičarstva, lectarske in svečarske obrti.

Ne bom razlagal, kaj vse se da tam videti. Le namig: tistim, ki tega še ne poznate, se vsekakor splača potruditi in si ogledati postopke za izdelavo sveč in tudi vsega ostalega.

Pot smo nadaljevali do polhovega mlina, kjer nas je pričakala zelo prisrčna dobrodošlica. Videli smo razstavo veliko vrst žit, ki so jih v starih časih sejali na Koroškem, pa tudi mletje in izdelavo različnih vrst kaš. Gre za čudovit muzej naše preteklosti.

Sledilo je srečanje na splavu, kjer smo si privoščili preko dve uri veselja in uživali ob srečevanjih z drugimi skupinami izletnikov. Splavarji dobro poznajo zgodovino splavarjenja in med vse udeležence prinesejo obilico dobre volje. Že sedmo leto zapored slovenski čebelarji obiskujemo vrtce po vsej Sloveniji. Čebelarji ČD Rače obiskujemo tri šole in štiri vrtce. V Račah smo tokrat tudi učiteljicam predstavili nov proizvod Čebelarstva Hergan.

Skoraj vsi otroci že veliko vedo o čebelah - kdo prinese med, zakaj je dobro uživat slovenski med ipd. Letos so dobili za zajtrk tudi domače mleko, kruh, maslo in jabolka. Zelo so uživali ob domači hrani.

Ko novo leto trka na vrata, s seboj nosi mnogo želja; ~ebelarji `elimo, da vam prinese zvrhan ko{ zdravja, sre~e, uspehov in vsak dan stke nevidne ~ipke iz najlep{ih trenutkov tega sveta.

Franc HERGAN 62

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

ZDRAVJE – NAŠE NAJVE^JE BOGASTVO Ve{~ine prehranjevanja Zadnje čase je v medijih vse glasneje slišati in vse pogosteje brati zagovornike drugačnega načina pehranjevanja.

Vsakdo zagovarja način, ki najbolj odgovarja njemu osebno, posamezniki, ki bi si radi pomagali in iščejo kakovostne, verodostojne informacije s tega področja, pa so zaradi poplave podatkov in različnih mnenj zmedeni in ne vedo, kako naj se lotijo prehranjevanja, izgubljanja odvečne telesne teže, ohranjanja ali izboljšanja zdravstvenega stanja ipd. Términov je veliko, včasih jih ne razumemo oz. se ne poglobimo vanje, saj se ukvarjamo z drugimi pomembnimi življenjskimi rečmi.

Najpopularnejša in najpogosteje uporabljena beseda v zvezi s prehranjevanjem je brez dvoma dieta. Zato bom tokrat, ko so pred nami praznični dnevi, med katerimi se običajno tudi (še) izdatneje prehranjujemo in večkrat tozadevno pregrešimo (skratka, pretiravamo tako s količinami kot ne najbolj zdravimi vrstami hrane), pisala o dietah in izpostavila nekaj trenutno najbolj 'top' načinov prehranjevanja.

DIETA

Dietni načini prehranjevanja ponavadi temeljijo na izvzemanju določenih živil oz. hranil iz prehrane, z namenom izgubljanja odvečne telesne teže ali preprečevanja (oz. izboljšanja) zdravstvenih stanj. Diete, ki se jih držimo za izboljšanje različnih zdravstvenih stanj in jih izvajamo po navodilih zdravnikov, so diete drugačne vrste – so bolj ali manj nekomercialne in zato tudi niso popularne. Zadržala se bom pri dietah za izgubljanje telesne teže.

Hujšanje je čarobna beseda za prodajo časopisov, knjig, revij, kozmetičnih preparatov in različnih tipov pripomočkov. Ta manija se množično začne konec februarja in intenzivno traja tam nekje do konca poletja, ostale mesece v letu pa jo je prav tako mogoče zaslediti, a v manjšem obsegu.

Naštela bom nekaj popularnih diet: dieta glede na krvno skupino, proteinska, dieta z zeljno juho, dieta kliničnega centra, 90-dnevna ločevalna dieta, dieta 'štetje korakov', hitra, ketonska, štetje točk, dieta zona, mediteranska, paleo, alkalna, jabolčna dieta, kiwi dieta, dash dieta, un dieta, Atkinsonova dieta, pa lunina, mesna, prehrana po Montignacu, zeleni slap ali zeleni val... Večina navedenih diet zahteva absurdne načine prehranjevanja in življenja, ki jih zdrava pamet ne more sprejeti. Ko sem v internetni iskalnik vtipklala angleško besedo za dieto (diet), je bilo (v 61 stotinkah sekunde!) najdenih kar 287,000.000 (!) zadetkov, zadetkov v slovenskem jeziku pa 45,000.000 (v 0,13 sekunde).

O prehrani obstaja ogromno knjig in druge literature (osebni arhiv)

Želimo vam prijetno branje!

Na svetu je tudi veliko knjig in drugih vrst literature, ki manj ali bolj strokovno in realno govori o dietah, izgubljanju telesne teže, izboljševanju različnih zdravstvenih stanj, različnih načinih prehrane... Kaj menite, zakaj je toliko diet za izgubljanje telesne teže?

Mislite, da dejansko vse funkcionirajo tudi v praksi? Ne! Po mojem mnenju bi, če bi bilo tako preprosto, zadoščala ena sama vrsta diete, ki bi učinkovala pri vseh, ki bi se zanjo odločili in ji sledili.

Kaj pa, če bi namesto vseh naštetih nazivov diet (od katerih ima vsaka svoje pogoje in skrivnosti ter zahteva pravo pravcato poglobljeno študijo, preden se teoretično dokopljemo do odgovorov in najdemo kaj domnevno uporabnega zase) pri vsakodnevni prehrani zgolj prisluhnili sebi in vklopili zdravo pamet? Ta je, verjemite, običajno še zmeraj najzanesljivejši kompas. Tudi pri prehranjevanju in hujšanju ni nič drugače. Če ste preizkusili nekaj diet, izdelkov in pripomočkov, pa kljub temu še vedno niste zadovoljni z rezultati in s svojo postavo, s(m)o vam na voljo svetovalci za prehrano, skupine za hujšanje in različni forumi – niste torej povsem sami. Tu smo zato, da vam pomagamo in pomagajo.

Nekateri ljudje imajo svetovalce za finance, nepremičnine, avtomobile in še za vse mogoče. Vendar: koliko krat na dan kupimo nepremičnino? Koliko krat na dan kupujemo avtomobil ipd.? In: koliko krat na dan jemo? Odgovor na to vprašanje pa je nekaj povsem drugega, kajne? Dejansko od vsega naštetega namreč le jemo resnično vsak dan - celo večkrat dnevno, sploh, če nekaj damo na zdravo prehranjevanje. Zato je seveda zelo pomembno, kaj in kako jemo.

Zelo zgovoren je odlomek iz knjige Kitajska študija (avtorja sta T. Colin Campbell PhD in Thomas M. Campbell II), ki pravi: „Hrana in hranilne snovi so, na primer, za naše zdravje bistvenega pomena. Hranjenje je morda najbolj intimno druženje, ki ga imamo s svojim svetom; je proces, pri katerem to, kar jemo, postane del našega telesa. Kljub temu so pomembne tudi druge izkušnje, to so telesna dejavnost, čustveno in duševno zdravje in koristi našega okolja. Vključitev teh različnih področij v našo zasnovo zdravja je pomembna, saj so vsa med seboj povezana. To je dejansko holistična zasnova.”

Pred nekaj leti smo se srečevali s populariziranjem makrobiotskega načina prehrane, sedaj pa se srečujemo 63

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM na eni strani s popularizacijo in zagovorniki veganske prehrane, na drugi strani pa z zagovorniki vsejedstva.

Obstaja nekaj osnovnih načinov prehranjevanja in veliko izpeljank iz le-teh. Pri nas so najbolj poznani: vsejedstvo ali mešana prehrana, makrobiotika, vegetarijanstvo, veganstvo in presnojedstvo. Koliko je kateri od opisanih načinov prehranjevanja pravilen ali ne, ne bom sodila, poskušala bom le (s pomočjo uporabljenega vira: http:// sl.wikipedia.org) najboljše definirati vsakega od teh.

• Vsejedstvo ali mešana prehrana Vsejed ali omnivor je žival, ki se prehranjuje tako s hrano živilskega kot tudi rastlinskega izvora.

Beseda omnivor izhaja iz latinskih besed omni (vse) in vorare (uživati).

Vsejedi jedo živalsko in rastlinsko prehrano oz. izdelke iz obeh skupin ter se, s količinskimi in časovnimi nihanji, držijo priporočene prehrambene piramide. Seveda je njihovo prehranjevanje odvisno od vremenskih pogojev in dostopnosti določenih vrst hrane na določenih področjih, kot tudi od kulture prehranjevanja. Tovrstni način prehranjevanja je način, s katerim se prehranjuje večina človeške populacije na Zemlji.

• Vegetarijanstvo Gre za način prehranjevanja, ki je v novejšem času vedno bolj popularen. Vegetarijanstvo pa ni le način prehrane, ampak način življenja. Vegetarijanci se izogibajo uživanju mesa, običajno pa tudi obutvi in obačilom iz krzna, usnja in svile. Vegetarijanski način prehrane izhaja iz nekaterih religioznih prepričanj krščanstva in budizma, danes pa se ljudje odločajo zanj predvsem zaradi pozitivnih zdravstvenih učinkov in v želji po odgovornem ravnanju.

Izraz izvira iz latinske besede vegus (čil, zdrav); beseda torej ne izhaja iz angleške besede vegetable (zelenjava).

Izraz so sestavili ustanovitelji prvega združenja vegetarijancev v pristaniškem mestu Ramsgate (leta 1847).

Vegetarijanstvo se deli na več podzvrsti in sicer glede na skupine živil, ki so dovoljene v njihovem načinu prehranjevanja.

Večina vegetarijancev uživa živalske izdelke, ki ne vključujejo nasilja nad živalmi pri njihovi pridelavi.

Ta skupina torej v prehrano vključuje mleko in mlečne izdelke, jajca in med.

Sadje in zelenjava

64

Veganstvo je način življenja, ki izključuje prehrano z živili živalskega izvora ter izkoriščanje živali za kakršnekoli druge namene (izdelavo oblačil ali zabavo).

Na internetni strani slovenskega veganskega društva med drugim izvemo, da je besedo ‚vegan‘ leta 1944 prvi uporabil Donald Watson iz Veganskega društva Velike Britanije ter ob tem zapisal: »Veganstvo je način življenja, ki teži k izključitvi (kolikor je mogoče in izvedljivo) vseh oblik krutosti in izkoriščanja živali za hrano, obleke in druge namene.«

Veganska prehrana

Presnojedstvo je veja vegetarijanstva, kjer presnojedci ne uživajo nobene hrane, obdelane na visokih temperaturah. Prepričani so, da segrevanje hrane na visoke temperature v hrani uniči hranila. Ker v glavnem ne jedo niti živalskih izdelkov, so obenem tudi vegani.

Presnojedci se prehranjujejo z zelenjavo, sadjem, oreški, zelišči, kaljenimi žitaricami, hladno stiskanimi olji, algami. Nekateri pa se prehranjujejo celo s surovimi ribami, nepasteriziranim mlekom, siri in jajci.

Makrobiotika je način prehranjevanja, pri katerem gre za uživanje v glavnem tradicionalne japonske prehrane, skupaj s polnovrednimi žitaricami, zelenjavo in stročnicami, občasno pa tudi ribami. Temelji na izravnavanju dveh nasprotujočih si, a dopolnilnih sil, ki sta v vsaki snovi, živem bitju in stvari – jin in jang.

Njuno neravnovesje je, če verjamemo makrobiotiki, odgovorno za vse bolezni. V makrobiotični prehrani je 50 do 60 % polnovrednih žit v zrnju (pšenica, rjavi riž, prosena kaša, oves, rž, koruza, ječmen, pira, ajdova kaša), 5 do 10 % zelenjavne juhe, začinjene z začimbami in morsko soljo, 20 do 30 % sezonske zelenjave in 5 do 10 % stročnic, izdelkov iz soje in morskih alg. Vsak dan naj bi pili napitek iz rjavega riža in praženega ječmena. Vsa živila naj bi bila naravno pridelana in neprocesirana.

Žitarice (vir nepodpisanih fotografij: internet)

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Brez dvoma ima prehrana, bogata z zelenjavo, sadjem, žitaricami in oreški, veliko koristi za zdravje. Pomembno pa je, da - če se želimo lotiti nekega ekstremnega načina prehrane - tudi pri tem ne pretiravamo in poslušamo lasten razum, vzporedno s svojimi odločitvami in ravnanji pa se poučimo o dobrih in slabih straneh vsega, kar bi utegnilo slediti. Gotovo si namreč z ničemer ne želimo narediti več škode kot koristi, kajne?

Pred nami je čas praznikov, družinskih srečanj in dobrih pojedin. Spomnite se na krščanskih sedem smrtnih grehov. Peti med njimi je požrešnost oz. nezmernost v jedi in pijači. Ne glede na to, če nam je verovanje blizu ali daleč, domače ali tuje, je prav, da hrano, ki je morda imamo sami v obilju in bi nam ostala ter bi jo posledično celo zavrgli, delimo s tistimi, ki niso siti - pa ne zato, ker bi se za to prostovoljno odločili ali izvajali kakšno posebej strogo dieto.

PISALI STE NAM Framski gasilci in njihova pridobitev 24. avgust 2013 je bil za framske gasilce pomemben dan. Svojemu namenu so namreč predali novo gasilsko vozilo, ki je namenjeno za posege v naravnem okolju in zahtevnejše operacije. Je eno od dveh tovrstnih prevoznih sredstev v severovzhodnem delu Slovenije.

Želim vam lep, miren adventni čas in blagoslovljene božične praznike, v novem letu 2014 pa veliko zdravja, medsebojnega razumevanja, blaginje in sreče!

Snježana WEISS, svetovalka za prehrano in zdrav način življenja

MESECI (Fran Roš)

Januarja si želimo dosti sreče, kratko zimo.

Februar pripelje pusta, s krofi si mašimo usta.

V marcu sonce dobre volje vabi nas na vrt in polje.

Zemljo moči dež aprila, da bogato bi rodila.

Pojejo nam ptice v maju, mi pa rajamo v zelenem gaju.

Brž šole junija zaprimo, da si glave ohladimo.

Julij nam zakuri vroče, se v hladno morje nam zahoče.

Ves avgust se še potimo, bliska, toče se bojimo.

V šolo že september kliče bistre fante in dekliče.

Grozdje je oktobra sladko, sonce meri pot si kratko.

Hlad november nam prinaša, k umrlim roma misel naša.

Leto je z decembrom mimo, srečo v novem si želimo.

Foto: Benjamin Fras

Vozilo je vsaj štirinamensko, pripomoglo pa bo pri gašenju gozdov in travnikov. Ima tudi dodatno opremo za posege ob dimniških požarih, za vlome, kadar so goreče stavbe zaklenjene, za gašenje notranjosti objektov in delno sončnih elektrarn.

Gasilno območje PGD Fram zajema 30 kilometrov; več kot dve tretjini tega teritorija so težko dostopna mesta na Pohorju, zato bodo gasilci s tem vozilom lahko prišli povsod.

Za vozilo so odšteli 130.000 evrov. Glavnino, 70 %, je zagotovilo društvo z lastno dejavnostjo, donacijami ter nabirkami med krajani in podjetji. Okoli šest tisočakov je pridobilo na državnem razpisu obrambnega ministrstva, preostanek pa bo predvidoma primaknila občina. To je že četrto vozilo framskih gasilcev. Z njim bodo pomagali tudi drugim občinskim društvom in društvom v sosednjih občinah.

Po slovesni predaji in krstu vozila so se prisotni poveselili ob kulturnem programu. Gasilci so pripravili bogat srečelov, člani ansambla Naveza pa so s svojim nastopom poskrbeli za zares pravo vzdušje na veselici, kakršne v Framu že nekaj časa ni bilo.

14. septembra se je del članov PGD Fram s svojimi partnerji odpravil na ekskurzijo. Bilo je kaj videti!

Pot jih je vodila v Metliko, kjer so si ogledali osrednji slovenski gasilski muzej, v bližnjih Rosalnicah pa so občudovali tri cerkve (Tri fare). Odpravili so se k Mojci Kramarič, ki je prava umetnica na svojem področju. Kako okusna je bila njena pogača! Potepanje po Beli krajini je dobro razpoložena druščina zaključila na turistični kmetiji Pečarič. Mladi gospodar in gospodinja sta se pri predstavitvi domačije zelo lepo ujela in dopolnjevala. Čeprav je bilo prisotnih nekaj manj udeležencev, kot so organizatorji pričakovali, je ekskurzija v celoti uspela.

Jožica RAVŠ

Želimo vam prijetno branje!

65

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Pohvala vrtcu v Framu (enoti Biba, skupini Žogice) 2. september 2013 – za nekatere ni pomenil nič posebnega, za druge je to bil prvi šolski dan, za nas oz. naše otroke pa prvi vrtčevski dan.

Tisti ponedeljek se je začel zelo nasmejano in s polno dobre volje, novega zagona. Vzgojiteljica Ines Mohorko Germ in pomočnica vzgojiteljice Martina Lačić Mojzer sta nas veselo pričakali ter nas povabili v prostore skupine 'Žogice'. Koliko igrač, knjigic, medvedkov in novih obrazov smo srečali! Prvi dan je bil zelo optimističen, saj smo starši smeli ostati v družbi naših malčkov, da so se ti lahko hitreje vklopili v novo okolje. Naslednji dnevi pa so bili vedno težji. Naše jutranje poslavljanje so spremljali jok, trma in žalostni pogledi. A sčasoma je tudi to prešlo.

Ob prihodu v vrtec nas vsako jutro pričakata nasmejani vzgojiteljici, ki sta si v zelo kratkem času uspeli pridobiti naklonjenost vseh otrok. Vse pohvale vzgojiteljicama (pa ne le imenovanima, tudi ostalim, saj verjamem, da so vse podobno skrbne 'nadomestne mame'), saj sta resnično prijazni in vedno nasmejani, zaradi česar otroci lažje zapustijo naročje staršev, nam pa veliko pomeni, da so naši malčki tedaj, ko imamo mi druge obveznosti, v dobrih rokah in na varnem.

Na sprehodu

Sicer pa: le kako se otroci ne bi veselili vrtca, ko pa jim vzgojiteljici pripravita vsak dan nove zanimive aktivnosti? Izdelovanje zmajčkov, odtisi rokic, gnetenje testa, barvanje, vožnja z 'avtobusom' po Framu in okolici, ustvarjanje s pridelki, igre na prostem predstavljajo le delček njihovih vsebinsko pestrih in raziskovalnih početij, ki so se jih lotili do sedaj. Kar predstavljam si, kako vesel in raznolik bo v vrtcu šele pravljični december!

Najpomembnejše aktualnosti z vrtca lahko spremljate tudi na spletu: http://vrtec-fram.si/?p=809.

Za konec naj dodam še, da pa je, ko popoldne prideš po otroka, neprecenljivo, ko ti najmlajši družinski član steče v naročje in je preostanek dneva namenjen družini.

Maja BEDENIK

To smo mi, prvo{ol~ki OŠ Fram!

Ustvarjanje s tempera barvicami – malo po papirju, malo po laseh, koži in oblačilih…

Iz testa nastajajo podobe živali

66

Prvošolčki OŠ Fram v šolskem letu 2013/2014 in njihov čisto prvi šolski dan Letošnji september smo starši, skupaj z našimi malčki, ki so bili spomladi vpisani v osnovno šolo, še posebej nestrpno pričakovali. Eni zato, ker so otroci komaj čakali, da si na hrbet oprtajo šolsko torbo, polno zvezkov, delovnih zvezkov, peresnic in drugih šolskih potrebščin ter se začnejo čisto zares učiti, drugi zato, ker se šole še niso veselili in bi raje ostali v vrtcu, ki so ga bili že vajeni ter se v njem dobro počutili, se igrali in se pri svojih vzgojiteljih večkrat tudi 'pocartali'. Prvim se je zato poletje vleklo neskončno dolgo in so starše neumorno spraševali, kdaj bo že nastopil čas, ko bodo šli v šolo. V nasprotju z njimi pa je drugim poletje vse prehitro minevalo in interesa za šolo še vedno ni bilo od nikoder, čeprav smo si starši nadvse prizadevali naše navihance spodbujati in se z njimi veseliti prihajajočega prvega šolskega dne (to ni tako preprosto, ker ne veš, kaj otrok v sebi pravzaprav čuti in kakšne predstave ima o šoli, saj še nima tovrstnih izkušenj, svojih najglobljih občutkov pa še ne zna dovolj dobro ubesediti).

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM

Veseli in malce manj veseli obrazki bodočih šolarjev (ki to sedaj že so)

Vendar - čas neizprosno teče in vsake počitnice lepega dne minejo. Tako je nastopil ponedeljek, 2. september 2013 - prvi šolski dan tudi za naše prvošolčke. Tisti prvi, ki so se tega dne tako veselili in ga komaj dočakali, so že imeli s seboj svoje polne šolske torbe. Drugi, ki si niso znali predstavljati, kakšna sprememba jih čaka, pa so na šolsko dvorišče in v šolo vstopali z zadržanostjo, negotovostjo in tudi s strahom. Tudi za nas, starše, je to bil poseben dan. In takšna mešana druščina z mešanimi občutki se je zjutraj zbrala v avli šole.

Priprave na skupinski posnetek na šolskem dvorišču

Na srečo so seveda tudi vsi, ki so si za svoj poklic izbrali delo s šolskimi otroki, nekoč bili prvošolčki, zato se spominjajo in zavedajo, kakšna prelomnica v življenju vsakega človeka je bil in je še vedno prvi vstop v šolo.

Da bi se otrokom čim bolj približali in jim pokazali prijazno plat šole, so naše malčke v OŠ Fram čakala tri presenečenja.

V pričakovanju prvega presenečenja (pridružili so se tudi učenci 2. in 3. razredov)

Nestrpno čakanje v avli šole

Po prihodu ravnatelja in ostalih strokovnih delavcev šole smo se preselili na dvorišče, ki nudi več prostora. Tedanji ravnatelj Zoran Kregar nam je izrekel dobrodošlico in povedal, da so tako predstavniki vodstva šole kot učitelji in šolski prostori pripravljeni, da jih zajame otroški živžav najmlajših, obenem pa izrazil upanje, da bo bivanje v šoli za vse prijetno in poučno.

Prvo presenečenje je bila vsebinsko poučna lutkovna predstava, ki sta jo pripravili in v šolski telovadnici odigrali vzgojiteljici iz enote Biba vrtca v Framu. Ob spremljanju zgodbe o tem, kako grdo in neprimerno je metanje smeti in onesnaževanje okolja (zaradi česar je za vse, tudi za čebelice in ostala bitja, bolje, če ločujemo odpadke), so se spričo številnih zabavnih in smešnih vložkov tudi tisti najbolj prestrašeni otroci uspeli sprostiti in vključiti v dogajanje.

Lutkovna predstava s poučno zgodbo • vse foto: Damijan Sagadin

Želimo vam prijetno branje!

67

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Po predstavi sta učiteljici Jelka Bojc in Maja Šoštarič po imenu in priimku poklicali vsakega posameznega prvošolskega nadebudneža, ki je tako izvedel za drugo presenečenje – v katerem od skupno dveh oddelkov 1. razreda bo obiskoval hram učenosti in kdo so tisti vrstniki, ki bodo naslednjih devet let njegovi sošolci. Sledil je še ogled učilnice, v kateri bodo 'novopečeni' šolarčki preživeli nadaljnja tri šolska leta.

otroške oči kot njihovi želodčki. Nič manj ni prijal sok, s katerim so torto poplaknili..

Torta

Čisto zares v razredu…

Na šolski tabli je prvošolčke pričakala z velikimi črkami napisana dobrodošlica, na mizicah pa kresničke ter odsevni trakovi za varno pot v šolo in iz nje. Manjkala niso niti majhna sladka presenečenja in otroške revije.

To pa še ni bilo vse! Zadnje - tretje presenečenje je bila namreč velika, slastna torta, ki so je bile lačne tako

Prvi šolski dan se je torej za vse prvošolčke v Framu zaključil sladko (in to dobesedno!), ne glede na to, kakšno je bilo njihovo prvotno pričakovanje.

Hvala vsem, ki ste našim malčkom pripravili nepozaben prvi šolski dan in se trudite, da jim je šola iz dneva v dan v vedno večje veselje. Cenimo vaš trud, da iz njih izvabite zanimanje za pridobivanje znanja.

Vsem letošnjim prvošolčkom (pa tudi drugim učencem višjih razredov) želim, da bi se v šoli počutili prijetno in se imeli lepo, obenem pa se pri pouku trudili po svojih najboljših močeh ter tako uspešno opravljali svoje šolske obveznosti, kar je tudi osnovni smisel izobraževanja.

Nataša JAMBROVIČ MARIN

DeSUS-ova sre~anja v letih 2012 in 2013 Občinska organizacija DeSUS občine Rače-Fram se je 21. septembra 2013 podala v deželo Desetega brata na Muljavo, v rojstni kraj pisatelja Josipa Jurčiča. Tam so nam prikazali film in muzej na domačiji ter Krjavljevo kočo z letnim prizoriščem. Nadaljnja pot nas je vodila do gotske cerkve Marijinega vnebovzetja na Muljavi, ki jo krasi zlati oltar, delo Janeza Ljubljanskega iz leta 1674. Po ogledu izvira Krke in Krške jame smo se okrepčali na kosilu v gostišču Kolesar v Dolenjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah. Po sprehodu in ogledu Dolenjskih Toplic (kopanju smo se odrekli) smo se po dvanajstih urah prijetnih doživetij in lepih vtisov vrnili domov.

68

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Lani poleti smo na povabilo OO DeSUS Radovljica obiskali Bled in Linhartovo mesto - Radovljico. Ogledali smo si tamkajšnje znamenitosti: čebelarski muzej, Linhartovo hišo, dvorec, cerkev ter zgodovinsko mestno jedro. Na Blejskem gradu sta nas sprejela grajski vitez in grajska gospodična ter nas počastila s penino. Pot nas je kasneje vodila v Begunje, kjer smo si ogledali dom svetovno znanega glasbenika Slavka Avsenika, nato pa mimo gradu Kamen do grobišča talcev v dolino Drage.

Konec letošnjega oktobra so nam člani DeSUS-a iz Radovljice vrnili obisk. Gostom smo s pomočjo Nevenke Gril Hameršak in dr. Vlaste Stavbar predstavili zgodovino Rač in Frama ter razkazali grajske znamenitosti (Belo dvorano, grajsko kapelo in zasebno etnološko zbirko).

Z našimi gosti iz DeSUS Radovljica; v grajski kapeli Rače

Po ogledu cerkve sv. Jožefa Delavca v Račah, ki jo krasi čudoviti mozaični glavni oltar (delo patra Marka Rupnika), smo se podali v krajinski park Rački ribniki - Požeg, kjer nam je (pod pokroviteljstvom LD Rače) Vlado Predikaka na kratko predstavil rastlinski in živalski svet ribnikov.

Na željo gostov smo se podali še v sosednjo občino, kjer smo si ogledali proizvodnjo sira v sirarni Čuš-Fingušt v Orehovi vasi. Nadaljnja pot nas je vodila na pohorski del naše občine, natančneje v Planico nad Framom, kjer smo bili gostje turistične kmetije Štern »Pri Kovačniku«.

Ob vrnitvi iz Planice smo si ogledali še oljarno in bioelektrarno Krajnc v Framu.

Zaključek obiska prijateljev iz Gorenjske je bil, kot se za Štajerce spodobi, v vinski kleti, v našem primeru pri Stožer-Papeževih v Morju pri Framu. Ob prihodu nas je s kratkim kulturnim programom pozdravil MePZ dr. Pavel Turner iz Frama, ki je zapel nekaj slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, med drugim tudi Framsko himno. Ob pokušanju mošta in vina smo s pesmijo nadaljevali druženje v kleti. Ob slovesu smo si obljubili še tesnejše sodelovanje ter izmenjavo pogledov in stališč pripadnikov Demokratične stranke upokojencev z dveh koncev Slovenije.

Navdu{ujo~ obisk olimpijske skakalnice Bergisel v Innsbrucku

V hladnih zimskih dneh marsikomu veliko bolj kot gibanje na prostem pri nizkih temperaturah, dišita topla odeja in lenarjenje. Pa vendar je lahko tudi december obarvan športno. Novoletne praznike na športnem področju zagotovo najbolj zaznamuje turneja štirih skakalnic, ki v Oberstdorf in Garmisch-Partenkirchen v Nemčiji ter v Innsbruck in Bischofshofen v Avstriji vsako leto privabi na deset tisoče gledalcev, iz domačih foteljev pa jo vselej spremlja na milijone televizijskih gledalcev po vsem svetu.

Občutek imam, da ta športna prireditev preprosto obstaja že od nekdaj... In res! Na spletu sem izbrskal, da je bila prva prireditev organizirana že pred dobrimi šestimi desetletji, natančneje daljnega leta 1952.

Že od nekdaj me je zanimalo, kako izgledajo smučarske skakalnice, s katerih se spuščajo pogumni, vitki, pravi-loma zelo mladi fantje, v zadnjem času pa tudi dekleta. Naključje je hotelo, da me je oktobra pot vodila v Innsbruck. S tem se je ponudila tudi enkratna priložnost, da si v živo in od blizu ogledam smučarsko skakalnico na gori Bergisel. Imel sem kaj videti! Že sam podatek, da je to skakalnico oblikovala zvezdniška arhitektka Zaha Hadid (ena najuspešnejših arhitektk vseh časov, ki je za svoje delo leta 2004 prejela Pritzkerjevo nagrado - ekvivalent Nobelovi nagradi), da slutiti, da je ta skakalnica nekaj zares posebnega. To vsekakor drži, saj se konča v prožni, razgibani obliki, ki povezuje kavarno, razgledno teraso in zaletno mizo ter kot taka velja za arhitektonsko senzacijo, ki predstavlja innsbruški futuristični simbol in turistični biser mesta.

Ob tej priložnosti DeSUS OO Rače-Fram želi vsem občankam in občanom občine Rače-Fram vesel božič ter srečno, zdravo in uspešno leto 2014.

Za OO DeSUS Rače-Fram: Tone PLANJŠEK Želimo vam prijetno branje!

69

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Nekaj podatkov o smučarski skakalnici Bergisel: • Uradna otvoritev skakalnice: 14. september 2002 • Višina stolpa: 50 m • Najvišja točka skakalnice: 250 m nad Innsbruckom • Dolžina zaletišča: 98 m • Kapaciteta arene za gledalce: 28.000 ljudi • Rekord skakalnice: 134,5 m (Sven Hannawald)

Do stolpa skakalnice (pravi greh bi bil se ne povzpeti tja) se obiskovalci lahko napotijo po 455 stopnicah.

Veliko udobneje in hitreje pa se je povzpeti s poševnim dvigalom in nato dvigalom za obiskovalce (tudi sam sem se odločil za to možnost, ki jo nudi plačana vstopnica) do kavarne in restavracije ter do panoramske razgledne ploščadi s pogledom na tirolski gorski svet. Lahko mi verjamete, da bi se 'tam zgoraj' na zaletni mizi, ko človek usmeri pogled proti dnu skakalnice, vsakemu še tako velikemu junaku in 'poznavalcu' skokov (zgolj) izpred TV ekranov, zašibila kolena. To se človeku zgodi že, če - kot jaz - prizor zgolj fotografira.

In ko se na tistem mestu skušaš postaviti v vlogo skakalcev, se zaveš, kako krivični smo gledalci včasih, ko na toplem in udobno zleknjeni pred televizijskimi zasloni kak ne najbolj posrečen skok, ki (le) za nekaj metrov zaostaja za vrhunskim, kritično ocenjujemo in komentiramo ter ga mirne duše proglasimo za slabega in kratkega… Kdo od nas bi si kadarkoli v življenju upal s smučmi spustiti se po tisti ozki smučini, po tisti 'neskončni' zaletni stezi, nato visoko poleteti in naposled nekaj sekund kasneje pristati globoko pod startnim izhodiščem?

Zdaj pa gre zares…; pogled na smučarskega skakalca na zaletišču ter na dolino pod skakalnico v Innsbrucku Foto: Reuters (vir: internet)

Fotografija fotografije, ki krasi notranjost stolpa skakalnice v Innsbrucku

70

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Kaj pa slovenski skakalci in Bergisel? Naši skakalci so na tej napravi zmagali dvakrat; slavila sta Primož Ulaga (1987) in Peter Žonta (2004).

zaradi katerega smo dan ali dva pred tem z veseljem nabirali sladke plodove jeseni; z letošnjim kostanjevim piknikom smo namreč želeli proslaviti pomembni novi pridobitvi: javno razsvetljavo in asfalt.

Ko smo letošnjo pomlad izvedeli, da namerava Občina Rače – Fram ulico Sončne terase protiprašno urediti in ob tem postaviti tudi javno razsvetljavo, smo bili te informacije izjemno veseli. S fotoaparatom smo, za trajen spomin na prejšnji videz ulice, lovili ključne trenutke izvajanja vseh (za končno ureditev) potrebnih del, ki so potekala v mesecu avgustu in deloma še v septembru.

Prihodnje leto bo minilo natanko 10 let, odkar je slovenski smučarski skakalec Peter Žonta na letalnici v Innsbrucku premagal vso konkurenco Foto: Reuters (vir: internet)

Morda se boste nekateri namrdnili, češ, čemu vsa ta hvalnica Bergislu, ko pa imamo svojo, prav tako svetovno znano tovrstno velikanko. Res je. Imamo Planico, zibelko smučarskih skokov in poletov, kjer so se nemalokrat v zgodovini premikale meje do takrat mogočega. A je včasih za to, da bi dovolj cenili to, kar imamo, potrebno pogledati čez 'planke' in videti, pohvaliti in/ali pograjati to, kar imajo drugje.

Leon MAJERIČ

Slovo od prašnega makadama

Son~ne terase - praznovanje ob novih pridobitvah v ulici Večina v naši lepi občini, ki sega od ravnic na Dravskem polju do širnih gozdov na Pohorju, zagotovo ve, da se število občanov veča ne samo na račun rojstev, ampak tudi s priseljevanjem – tako rekoč od vsepovsod. Med slednje v pretežni meri sodimo tudi mi, ki smo si ustvarili dom v Morju, in sicer v ulici, ki se s svojim imenom – Sončne terase – odlično poda v ta kraj.

Vsi v ulici se trudimo kakovostno sobivati in ohranjati dobre, pristne medsosedske odnose, kar nas povezuje.

Glede na to, da smo ulico v glavnem naselili v letih 2010 in 2011, smo lansko jesen pripravili prvi kostanjev piknik – tedaj predvsem v želji, da dotedanja bežna znanstva nekoliko poglobimo. Zaradi več kot uspelega prvega organiziranega uličnega druženja, predvsem pa zaradi dejstva, da smo se ga udeležili popolnoma vsi, ki smo takrat živeli na Sončnih terasah, je padla odločitev, da postane jesenski piknik pri nas tradicionalen.

Letošnje leto se nam je v ulici pridružilo še nekaj novih družin, zaradi česar je imel piknik ponovno spoznavni namen. Vendar pa to 26. oktobra 2013 ni bil edini razlog, Želimo vam prijetno branje!

Pozdrav težko pričakovanemu asfaltu

Naši otroci so se že pred tem radi družili in zadrževali na cesti, saj ni tako prometna, sedaj, po njeni ureditvi, pa jim le-ta omogoča ne le popularno kolesarjenje in rolanje, temveč so dobili tudi veliko 'talno tablo', na katero se je s pomočjo barvnih kred mogoče fenomenalno likovno izražati. Prav temu gre zasluga, da naša ulica po vsakem dežju postane novo razstavišče risb malih umetnikov.

71

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Kostanjev piknik na Sončnih terasah je bil torej letošnjo jesen predvsem priložnost za slovesno otvoritev, blagoslovitev in proslavitev z asfaltom prevlečene in od mraka do jutra osvetljene ulice. Na veselje vseh nas je zadnjo oktobrsko soboto popoldne sonce zlato sijalo in tako zelo blagodejno božalo, da česa podobnega za ta letni čas ne pomnimo.

Zbiranje sosedov s Sončnih teras, 26. 10. 2013

Na naše povabilo se je odzvala tudi večina vidnih predstavnikov matične lokalne skupnosti. Najmočneje in s spoštovanjem smo zaploskali najzaslužnejšemu za realizacijo navedenih investicij, županu Branku Ledineku, za podporo pa smo se zahvalili tudi predsedniku Krajevne skupnosti Fram Antonu Trlepu ter občinskemu svetniku in bivšemu predsedniku Društva krajanov Morje Štefanu Pliberšku (na naše vabilo se je odzvala tudi nova predsednica tega društva, Marija Jurkovič).

V nadaljevanju smo z nasmehi in iskricami v očeh poglede uprli v slavnostni trak v barvah slovenske zastave, ki je z rezom škarij naznanil, da je cesta odprta in da so na njej vselej dobrodošli tudi vsi tisti, ki so kakorkoli pripomogli k njenemu nastanku.

Prerez traku in simbolična otvoritev novoasfaltirane ceste

Pri svečani simbolični predaji ceste njenemu osnovnemu namenu so v velikem pričakovanju ter v skladu s 'scenarijem prireditve' nastopili tudi naši (večinoma še majhni) otroci. Čeprav z nekaj treme, so radi in korajžno predstavili pesmice, ki so jih za ta namen pridno vadili.

Nagovor župana, ki je orisal pot od začetka do zaključka obeh komunalnih investicij na Sončnih terasah

Manjkal ni niti framski župnik Franc Dermol, ki nas je – rekoč, da večino vidi prvič – prijazno in hudomušno nagovoril, nato pa našo asfaltirano cesto blagoslovil v želji in upanju, da se na njej nikoli ne bi zgodila nobena nesreča.

72

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Po uradnem delu smo se 'gasilsko' fotografirali, nato pa se družno preselili na priložnostni 'prireditveni prostor', kot v šali rečemo delu ulice, kjer se običajno zbiramo in sestajamo.

Pripravili smo namreč pogostitev, ki smo si jo prvotno zamislili kot povsem skromno druženje ob vročih pečenih kostanjih, ki smo jo nadgradili z odojkom. A ni ostalo pri tem. Izkazalo se je namreč, da smo očitno vsi čutili, da si gostje zaslužijo še nekaj več. Zato nihče z ulice ni prišel praznih rok, temveč smo spontano združili še pekovske recepte, omamno dišeče in vizualno mamljive rezultate pa na pladnjih, ki jih na koncu skorajda ni bilo več kam postaviti, ponudili v degustacijo. In bili neskončno Priprave in izvedba neuradnega – kulinarično družabnega dela Vse foto: Andrej Ježovnik in Nataša Jambrovič Marin pomirjeni, da hrane ni zmanjkalo (saj veste, to je večna bojazen vseh gostiteljev); prav nasprotno: ko je padel mrak, smo bili vsi zelo siti, za nameček pa smo vsi sosedje z naše ulice odšli domov z zavitki mešanice drobnega peciva, kot bi se vračali s kakšne gostije.

Bil je zares lep dan, ki zlepa ne bo pozabljen. Hvala vsem, ki ste ga omogočili in ga delili z nami!

Sedaj, ko hodimo in se vozimo po 'črni' in nič več prašni (makadamski) cesti, še pogosteje in glasneje poudarjamo, kako srečni smo, da živimo na Sončnih terasah v Morju in v tej čudoviti občini. Še enkrat zares najlepša in prisrčna hvala vsem, kakor koli zaslužnim za to, da je bila naša ulica vključena v program letošnjih občinskih investicij! Že sedaj pa velja povabilo za naslednjo jesen, ko bo naš kostanjev piknik že tradicionalen.

Barbara ŽNIDERŠIČ

V `ivljenju je to, kam greste, manj pomembno od tega, s kom potujete.

Mnogim problemom se izognemo, ~e se pogovarjamo drug z drugim in ne drug o drugem.

Nikoli ne dovolite,

Zimi v pozdrav! Želimo vam prijetno branje!

da vas drugi prepri~ajo, da so va{e sanje neuresni~ljive.

73

Na{ih 60 izdanih {tevilk Novic (1998 - 2013)

Poštnina plačana pri Pošti 2327 Rače

Št. 60 - 4/2013; december 2013

Vesele bozicne praznike in srecno 2014!

Zahvaljujemo se vam za sodelovanje in zaupanje!

NOVICE OBČINE RAČE-FRAM Pasti nepremi~ninskega trga • Kako lahko nepremičninski posrednik obvaruje vaše premoženje?

Tehnologija in razgledanost ljudi se nezadržno razvijata. Informacije in znanje so dostopni kot še nikoli prej. Z nekaj ključnimi besedami in solidnim računalnikom lahko brez veliko napora pridobimo znanje in védenje o področjih, za katera smo prej potrebovali strokovnjake in smo jim bili prepuščeni na milost in nemilost.

Nepremičninski trg deluje po svojih zakonitostih in pravilih. Veliko ponudbe se je preselilo iz tiskanih medijev na splet. Če ste kupec, pogledate na nekaj spletnih strani, tudi slikovni material vam je na voljo po nekaj klikih, in že lahko izberete hišo, stanovanje, poslovni prostor, sobo ipd. Nato pokličete prodajalca, dogovorita se za ceno, napotite se na banko po kredit (ali na kak drug način dobite želeno vsoto denarja). Sledi le še podpis pogodbe in nepremičnina je vaša. Čudovita zgodba, ki se dogaja vsak dan.

Hkrati pa se dogajajo tudi druge, manj prijetne zgodbe. Prevelika samozavest in prepričanost nekaterih potencialnih kupcev nepremičnin, da je dandanes vse mogoče izvedeti od »strica googla«, je lahko nevarna. Veliko podatkov in informacij sicer res lahko pridobimo iz spleta, so pa pasti, ki nam jih medmrežje ne razkrije, zlasti ne, če nimamo dovolj tovrstnih izkušenj. Gledano z vidika, da se bo pri kupoprodajnem poslu vse dobro izteklo in da slednjega ne more biti tako težko ustrezno realizirati, je marsikomu odveč najeti strokovnjaka in mu plačati storitev posredovanja, saj vlada prepričanje, da posrednik ne naredi nič več, kot bi lastnik ali kupec sam, pa še provizijo zaračuna.

• V čem lahko nepremičninski posrednik olajša delo in kot strokovnjak zavaruje premoženje?

Nepremičninski posrednik je prodajalcu v pomoč pri pripravi nepremičnine za prodajo, zbere vse potrebne podatke in dokumente, pripravi oglas s slikovnimi dodatki in tlorisi, ki so všečni kupcem. Je filter med prodajalcem in kupcem.

Za kupce ves čas postopka nakupa skrbi za pravni status nepremičnine in jamči, da je nepremičnina »varna«.

Posrednik poskrbi za ustrezno pogodbo, ker zastopa in varuje interese obeh strank. Na podlagi pooblastila vas lahko razbremeni čakanja na uradih. Plačilo storitve zapade šele po zaključeni prodaji, vse predhodne aktivnosti in storitve pa so vključene v nekaj odstotkov kupnine. »Najem« strokovnjaka res nekaj stane, je pa zagotovilo, da bosta vaša prodaja ali nakup potekala po pravilih in varno.

Olja SALESIN RE/MAX Dom Slovenska Bistrica

TOPLOTNE ČRPALKE

OGREVANJE

LESNA BIOMASA

PREZRAČEVANJE

SOLARNI SISTEMI

VODOVOD

www.energetika-mar.si G: 040 502 832

E: info@energetika-mar.si

Spoštovani!

Smo podjetje, ki se ukvarja z vgradnjo vseh vrst cevnih inštalacij, vodovodnih napeljav in ogrevalnih sistemov. Specializirani smo na področju OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE. Naša ponudba zajema široko paleto različnih proizvajalcev, zato vas vabimo, da si ogledate našo spletno stran www.energetika-mar.si ali pa nas preprosto pokličete.

Z našo ponudbo in storitvami vam želimo izboljšati kakovost bivanja z zeleno energijo, nizkimi začetnimi investicijami in minimalnimi stroški porabe energije ter vzdrževanja.

Veselimo se vašega povpraševanja in srečanja z vami.

ENERGETIKA MAR – Tilen Mar s.p.

Ješenca 6 G, Rače

Oglasno sporočilo

76

Novice št. 60 - 4/2013; december 2013

Moja dežela - lepa in gostoljubna 2013 (grad Rače - Bela dvorana, 22. 11. 2013)

NAGRAJENCI - kategorija 'stanovanjske stavbe':

• Frida Knafelj iz Ješence 47

• družina Repnik iz Kopivnika 24 b

Novo leto je topel stisk tvoje in moje dlani.

Novo leto je iskriv pogled iz oči v oči.

Novo leto je tista pesem, ki upanje budi.

Novo leto je gaz nove, še neutrte poti.

Novo leto je nepopisan list za 365 dni.

Novo leto po zdravju, sreči, uspehu hrepeni.

Novo leto vsem zgolj vse dobro želi.

Naj bo božič do vseh prijazen, poln tople človeške bližine, leto 2014 pa naj vse slabo odnese, v vaše življenje vnaša le vedre vsebine, vam nakloni najlepše spomine in poskrbi, da lepo nikoli ne mine.

Radosten božič in vse dobro v letu 2014! Župan, člani in članice občinskega sveta, občinske uprave Občine Rače-Fram in uredništva Novic