Page 1

DomZurnal 13

17/2/09

9:04

Page 1

NAPOVEDNIK:

Priznanja {portnikom

»Rib~ev dohtar«

Intervju: Toni Dragar

str. 14

str. 3

str. 17

ISSN 1855-3664

• št. 2 • leto: 2 • februar 2009 • 0,50 €

Skrivalnice dom`alskih oblastnikov

Skrivnostni obisk Predsednika RS

dr. Danila Türka v Dom`alah

Predsednik RS dr.Danilo Türk je galantno in ve{~e odgovarjal na novinarska vpra{anja.

Dan je bil, kot mnogi drugi. Ni~ posebnega ni bilo na vidiku. Delavnik pa~, obi~ajen, pust, de`even delavnik. Spet eden. ^e se ne bi zgodilo … Priznam! Nismo vestno spremljali novic na spletni strani Predsednika RS dr. Danila Türka. Na{a napaka! Pa vendar … Tekst: Roman Kon~ar Foto: Marko Senica No, zazvonil je telefon v redakciji. Dvignil sem slu{alko in znan glas me je prijazno pobaral, ~e morebiti kaj vem, da v Dom`ale, bojda, prihaja sam Predsednik RS dr. Danilo Türk. In to prav danes. Ja, pa ja, sem si mislil, to pa `e ne more biti res, saj nikjer nisem zapazil nikakr{ne najave obiska tako

pomembnega mo`a, take politi~ne veli~ine. Ne, ne, to je {ala. Zagotovo. Mali »nategec«, drugega ni~. A je bil glas v slu{alki tako prepri~ljiv, da me je, priznam, spravil v rahlo, obi~ajnega ~love{kega firbca polno negotovost. Ko sva kon~ala pogovor, sem za~el poizvedovati. Pa saj bi ja v »Slamniku« napisali, da prihaja sam gospod Predsednik dr`ave, »Slamnik« pa tega `e ne bi zamol~al,

ker je ob~insko glasilo, ki ga vodijo in vsebinsko sestavljajo, ali pa vsaj vplivajo na njega vsebinsko podobo, nekatere in nekateri, ki jim je bilo `e veliko prej jasno, da v Dom`ale prihaja sam gospod dr.Türk. In, da bi to zamol~ali ljudstvu? Naka, to je skorajda nemogo~e. Hja, pa sem se spet enkrat u{tel. To je bilo {e kako mogo~e. • Nadaljevanje na 2. strani.


DomZurnal 13

17/2/09

9:05

Page 2

Malce polemi~no

Stran 2

Skrivalnice dom`alskih oblastnikov

obisk Predsednika Uvodnik Skrivnostni RS dr. Danila Türka v Dom`alah

Nacionalizem = idejno, politi~no delovanje, povezano z obstojem (lastnega) naroda, ter uveljavljanjem njegovih pravic in potreb. [ovinizem = prepri~anje o ve~vrednosti lastnega naroda, prenapet, bojevit nacionalizem.

Z velikim zanimanjem sem si ogledal leto{njo »Emo«, izbor slovenske pesmi (popevke), ki nas bo zastopala letos v Moskvi, na eni najve~jih tovrstnih prireditev v Evropi. In sem se zabaval. Neobremenjeno, spro{~eno zabaval ob poslu{anju bolj ali manj posre~enih skladbic. Moram priznati, da mi je bilo v bistvu skorajda ~isto vseeno, kdo bo zmagal. Nisem imel svojega favorita. In bil sem kar nekako zadovoljen, da je zmagala pesem, ki je pa~ zmagala. Pa sem potem po dveh ali treh dneh, ne spomnim se prav natan~no, sre~al prijatelja, slovenskega »muskontarja«, ki mi je potarnal, pa ne samo potarnal, kar malce bentil je, ko je govoril o leto{nji »Emi«. Takole je za~el : Roman, nikoli nisem bil, niti zdaj nisem, in ne nacionalist, {e manj pa {ovinist. Ampak imam pa rad to na{o Slovenijo pa slovenski jezik tudi, pa slovensko glasbo tudi, saj ve{!« Nisem vedel ~emu tak uvod, pa sem kmalu izvedel. »Spremljam {portne dogodke,« je hitel nadaljevati prijatelj, »ker imam {port, tako kot musko, »v krvi«. Spremljam tudi druge, »ne-{portne« dogodke, predvsem umetnost (vseh izraznih nivojev) in pa po slu`beni dol`nosti estrado, malce pa tudi politiko. Spremljam jaz vse te dogodke in kaj vidim: gledam postavo kateregakoli slovenskega nogometnega kluba in med imeni in priimki komajda najdem kak{nega slovenskega. Ni~ bolje ni pri ko{arki, odbojki, rokometu in hokeju. Pogled mi nehote uide na spletne strani, ki napovedujejo estradne dogodke, koncerte in podobno. Ze~iæ, Danijela, Novi fosili, Vlado Kalember, Petar Gra{o, Stavros, Lepa Brena, Severina, skratka cela mala »Juga« dobesedno prepljavlja na{e diskoteke, klube in koncertne odre, celo znamenito ptujsko kurentovanje. Pa pobrskam {e po spletnih straneh koncertnih prizori{~ sosednjih, biv{ih republik SFRJ. Niti slu~ajno nobenega slovenskega pevca ali skupine. A ma niti slu~ajno. Pa se vpra{am, kaj nam je, slovenceljkam in slovenceljnom, da, o~itno, tako norimo za »ju`nakarskimi pop in rock ikonami«, da skoraj popolnoma pozabljamo na{e glasbene ustvarjalce. In me je dodobra pogrelo, ko sem spremljal leto{njo »Emo«. Bom pa na glas povedal, kako so ~lani zmagovalne zasedbe »Quartissimo« skrivali, da je njihova pevka – Hrvatica. Da se razumemo: nimam ~isto ni~ ne proti Hrvatom, ne proti navedeni pevki. Ni~, naj bo to vsem jasno! Imam pa ~isto vse proti slovenceljski du{ni, sr~ni in inteligen~ni majhnosti. Porkafiks, pa ne mi »plozat«, za Boga milega, lepo prosim, da Slovenke in Slovenci nimamo dovolj kvalitetnih pevk, Slovenk. Ne mi tega »plozat«, ker sam dovolj dobro vem, da jih imamo, saj sem »od foha«!. Pa vendar nas bo na elitnem evropskem pevskem tekmovanju predstavljala pesem, ki jo bo pela – Hrvatica. Naj {e enkrat poudarim, da nimam ni~ proti gospodu avtorju pesmi in proti pevki. In ne bom zapisal sramota, zapisal bom – beda. Vsem prepri~evanjem o globalizaciji, ki je pa~ vsesplo{ni pojav in re`e v vse pore na{ega `ivljenja navkljub. Beda vseh tistih, ki vedno znova izumljajo glasovalne sisteme, preko katerih se potem dosegajo rezultati, kot je leto{nji.« Sku{al sem ga pomiriti in mu na lep na~in dopovedati, da s to lepo Hrvatico in njenim petjem ni resni~no ~isto ni~ narobe; pa kaj, ~e je Hrvatica, poje fenomenalno, pa {e super zgleda, njen ded je pa itak Slovenec. Nisem in nisem mu mogel dopovedati, da ne smemo biti vase zaprti in samozadostni, da je na{a re{itev le v na vse mo`ne strani odprti dru`bi, ki ne bo delala nobenih razlik, {e najmanj pa narodnostnih. Pa mu nisem mogel. Je kar vrelo iz njega, kar malce nerazsodno, bi rekel. »A ve{ kaj, ko bom jaz zasledil, da Srbijo, Bosno in Hercegovino, Hrva{ko, Makedonijo ali ^rno goro na »Evrosongu« zastopa pesem, ki jo bo spisal Slovenec, pela jo bo pa Slovenka, takrat se bom posul s pepelom in priznal svojo velikansko zmoto,« je bil trden na svojem. »Slovenke in Slovenci pa smo, spet enkrat, pustili, da so nas po{teno – nategnili. Glasovali smo, telefonirali, dodobra napolnili denarne malhe Telekoma in RTV Slovenija, in se – obrisali pod nosom. Na{, ljudski glas, spet enkrat, ni {tel – ni~! Mene boli. Ampak, da ne bo pomote, to je seveda ~isto moj problem,« ni in ni nehal, tako, da sem mu rekel: »S katerim mi pa `e po{teno te`i{! Pa dej si dopovedat, da bo ta »Evrosong« `e ~et pet dni popolnoma pozabljen, ti pa se zberi in napi{i pesem, ki bo prepri~ala tako `irijo, kot ob~instvo. Ali pa se zberite slovenski glasbeniki in stavkajte. Pa bo. Tole tarnanje in omalova`evanje neke popolnoma legitimne zmage pa ni na mestu!« In sva {la, vsak na svojo stran. Saj ne re~em, da prijatelj ni imel vsaj delno prav, v tem, kar je govoril. Ampak, dejstva so dejstva in edina pot k spremembam, je pot trdega dela, kajti le trdo delo lahko prinese dobre rezultate. In rezultati potem pridejo do ljudi. In ljudje potem izberejo, kar jim je najbolj v{e~. Tako preprosto je to. Prijazno pozdravljeni, spo{tovane bralke in spo{tovani bralci, na straneh na{ega ~asopisa. In prijetno branje. Vam vsem, ne glede na narodnost, spol, barvo ko`e, versko prepri~anje in politi~no opredelitev

Tekst: Roman Kon~ar • Foto: Marko Senica Poklical sem ga.Tino @eleznik na Ob~ino in dama mi je potrdila novico, da je Predsednik RS resni~no v Dom`alah. Kaj vse sva si z ga.@eleznikovo v najinem dokaj dinami~nem pogovoru izrekla, bom opisal kdaj drugi~. Mogo~e. Mogo~e pa tudi ne. Bom videl. Torej, Türk je v Dom`alah. Snel sem Marka Senico, ki nam, tu pa tam, prav v takih, »kriznih« trenutkih prisko~i na pomo~, snel sem ga, torej, iz njegovega ateljeja, zdirjal do avta in `e sem bil pred Zdravstvenim domom Dom`ale, kjer je bila zbrana mala ~etica novinarjev in snemalcev in fotografov, pa tudi {oferji prelepih, »dr`avnih« BMW-jev so bili tam. Ljudi, ob~ank in ob~anov, ki bi, na primer v rokah dr`ali zastavice ali nagelj~ke, pa nisem opazil. ^udno. Z Markom sva strumno vkorakala v avlo Zdravstvenega doma in potrpe`ljivo ~akala na njega, Predsednika RS, dr.Danila Türka. ^akala sva in ~akala, in - do~akala sva ga. Pri{el je v s svetlobo obdanem spremstvu gospoda `upana, trenutno strankarsko »prostostoje~ega« politika, pa g.Vinko Juhart, pod`upan iz vrst LDS tudi ni bil dale~, v neposredni predsednikovi bli`ini pa se je ve{~e sukala tudi ga.Andreja Poga~nik Jarc, ki pa {e pripada stranki Pahorjevih Socialnih demokratov. [e nekaj pomembne`ev je bilo v spremstvu; eni so pripadali ob~inskim strukturam, drugi pa so sodili k Predsedniku RS. No, tudi mikro-lokalni gostitelj, direktor Zdravstvenega doma Dom`ale, dr.Svolj{ak je bil tu, ~isto ob dr.Türku. Pri{li so po stopni{~u navzdol, k nam, predstavnikom sedme sile, in dr.Danilo Türk je bil takoj ve{~e voljan odgovarjati na vpra{anja prisotnih novinark velikih tv hi{ in novinarjev malo manj{ih ~asopisnih in radijskih hi{. Prav zagreta je bila neka, po videzu bolj drob~kena kolegica. Predsednika je povpra{ala, kak{ni so njegovi vtisi o obisku v Dom`alah. In je vrli gospod Predsednik RS jel diplomatsko uglajeno pripovedovati, kako je zelo zadovoljen z videnim in predvsem sli{anim, saj so mu sogovorniki, zelo verjetno, morebiti, kdo ve, predstavili na{o ob~ino kot nekaj, kar meji na vele uspe{nost, na ohranjanje svetlih, tradicionalnih vzorov iz preteklosti, ko je bila Ob~ina Dom`ale najrazvitej{a ob~ina biv{e »Juge«. Takrat me je pa po{teno streslo…In jezik me je tako mo~no zasrbel, da sem ga komaj krotil. Torej ti na{i ob~inarski veljaki so Predsedniku RS zelo verjetno, morebiti, kdo ve, natrosili, da se pri nas, v Dom`alah, {e vedno, tako, kot takrat, ko je bila Ob~ina Dom`ale resni~no najrazvitej{a ob~ina v dr`avi (tisti, malo ve~ji!), dobesedno cedita med in mleko. Da je podjetje »Univerzale« eno najuspe{nej{ih slovenskih podjetij, pa ne samo »Univerzale«, tudi »Toko« prav ni~ ne zaostaja, da o »Tosami«, ki ne ve kam bi z denarnimi, iz dobi~ka pridobljenimi prese`ki, sploh ne govorim. Prav tako lepo, kot vam zdajle tu opisujem, je o na{i Ob~ini govoril gospod Predsednik RS. In novinarke in novinarji pomembnih slovenskih medijskih hi{ so ga poslu{ali. No, s tem, da so ga poslu{ali, seveda ni ni~ narobe. Narobe je to, da so mu vse, kar je povedal, tudi verjeli. I potem slovenski javnosti poro~ali o Ob~ini Dom`ale, ki je zelo uspe{na slovenska ob~ina. Pogledal sem `upana Dragarja, pogledal pod`upana Juharta, pogledal pod`upanjo Jar~evo - in nisem rekel nobene. Nisem vrlemu

na{emu Predsedniku zastavil vpra{anja, ki sem mu ga `e skoraj izustil : »Gospod Predsednik, oprostite, ampak kako pa komentirate dejstvo, da o Va{em obisku skoraj nobena ob~inska svetnica in skoraj noben ob~inski svetnik, ki svoje mo~i zdru`ujejo v skupini, ki se ji re~e opozicija, o Va{em dana{njem obisku ni bil obve{~en? Kako pa komentirate dejstvo, da imamo ogromno luknjo, ko je govora o vrtcih, da imamo slabe ceste, da so {ole potrebne obnov, da {e enega normalnega parka nimamo, da nekatere hi{e v na{i ob~ini {e vodovoda nimajo, da so smeti problem no.1 v na{i ob~ini, da …« Pa nisem rekel - ni~. Ker ga nisem `elel spravljati v neljubo zadrego. To pa res ni njegov problem. Za to so pa ja odgovorni (in »zaslu`ni« neki drugi ljudje, obeh spolov!). Mirno sem poslu{al malce tudi mojega Predsednika in opazoval smejo~e obraze malce tudi mojih ob~inskih veljakov in ene veljakinje, ki so se, zelo vztrajno in vestno, dr`ali ~isto blizu Predsednika RS, da bi jih foto objektivi ja ne zgre{ili, tudi po pomoti ne. In potem se je vse skupaj kon~alo; gospod Predsednik RS je od{el, midva z Markom pa tudi. Z grenkim priokusom v ustih in v glavi in v prsih. Ko sem, kasneje, povpra{al g.Roka Ravnikarja, SLS, g.Roberta Hrovata, SDS in ga.Sonjo Heine, NSi, ~e so oni bili obve{~eni s strani kogarkoli o veli~astno pomembnem obisku, so mi vsi po vrsti poslali e maile, v katerih so zapisali … No, to si pa lahko ogledati na scenih njihovih e po{iljk. Pa se mi zdaj postavlja kar nekaj skromnih vpra{anjc … Zakaj je bil ta visoki obisk taka »ob~inarska tajna«? Zakaj opozicijski svetnice in svetniki niso bili povabljeni, da bi tudi oni bili vsaj malce dele`ni bli`ine dr.Danila Türka, da bi mu, morebiti, postavili kak{no vpra{anje, tak{no, nedol`no, da bi mu, na primer, povedali kak{no drugo pravljico o Dom`alah, ki bi imela, morebiti, druga~en konec kot ta, katero so mu, zelo verjetno, morebiti, kdo ve, »naplozali« aktualni ob~inski veljaki? Koga se, pravzaprav, gospe in gospodje, ki so predstavljali gostitelje, hkrati pa vladajo~o ob~insko elito, pravzaprav bojijo? In zakaj? Lahko, morebiti, od Vas, spo{tovani g.Toni Dragar, `upan Ob~ine Dom`ale, od Vas, spo{tovana gospa Andreja Jarc Poga~nik, pod`upanja Ob~ine Dom`ale, ali od Vas, spo{tovani gospod Vinko Juhart, pod`upan Ob~ine Dom`ale, pri~akujem odgovore na ta vpra{anja? Saj ne da bi si jih ne vem kako strastno `ele … Ne, verjemite, da ne. Sam se `e skorajda obupal, tako nad Vami, vsemi skupaj, kakor tudi nad Ob~ino Dom`ale. Tolele sem zapisal izklju~no in samo zato, ker sem globoko prepri~an, da si ljudje, ob~anke in ob~ani Dom`al, zaslu`ijo Va{e konkretne odgovore. Oni so Vas namre~ izvolili, in oni imajo sveto in neodtujljivo pravico vedeti, zakaj ste obisk Predsednika RS dr.Danila Türka tako preklemansko skrivali pred opozicijskimi svetnicami in svetniki. Veste, dragi moji, tudi svetnice in svetnike Ob~inskega sveta Ob~ine Dom`ale, ki delujejo v opozicijo, so izvolili - ljudje. ^e drugi ne, vsaj ti pa resni~ni imajo pravico - vedeti, zakaj ste tako ravnali. Pika. Konc. P. s. • Zagotavljam, da bomo morebitne odgovore izzvanih objavili v celoti. ^e nam jih bodo le poslali …

Predsednik je pozdravil re{evalce …

Roman Kon~ar … stisnil roko ~akajo~im v ~akalnici …

… in se odpravil novim obveznostim naproti.


DomZurnal 13

17/2/09

9:05

Page 3

Aktualno

Stran 3

Toni Dragar – `upan … … ki na{a vpra{anja razume kot »zavajajo~a in skladna z na{o uredni{ko politiko!« Tekst: Roman Kon~ar • Foto: arhiv Dom`urnal Po neki ko{arka{ki tekmi v Dom`alah sem v t.i. VIP prostoru, kamor me je povabil g.Uro{ Slavinec (gospoda ni potrebno posebej predstavljati, kaj ne, da ne?!?), prijazno pristopil (v spremstvu na{ega fotografa) k g.Toniju Dragarju, `upanu Ob~ine Dom`ale, in ga, spet prijazno, poprosil za kratko izjavo o tekmi (takrat so doma~i ko{arkarji premagali Zagreb). Odlo`il je `e bil kro`nik, se `e napotil pred objektiv na{ega fotografa, pa se v trenutku premislil in mi, dokaj glasno, zagotovo pa tako glasno, da so to lahko sli{ali skoraj vsi prisotni, najprvo zastavil vpra{anje »od katerega ~asopisa« da sem … gospod je seveda zelo dobro vedel »od katerega ~asopisa« sva s kolegom fotografom, pa vendar je, o~itno, hotel vsem prisotnim, ne le nama s kolegom, oznaniti, »da za »Dom`urnal« daje le pisne izjave na pisna vpra{anja«. To je bil namre~ njegov stavek, ki je sledil. Glasno, se razume … No, pa smo mu jih poslali, vpra{anja, v pisni obliki, in nastal je intervju, iz katerega naj si vsak zase ustvari sliko na{ega `upana. Prijetno branje, spo{tovane gospe, cenjeni gospodje! Ime Toni Dragar je v zavesti ob~ank in ob~anov Ob~ine Dom`ale kar nekak{na stalnica, tako dolgo in intenzivno ste `e prisotni v ob~inski politiki. Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da ste se decembra lani odlo~ili za, po na{em mnenju, dokaj smelo, morebiti celo drzno potezo: zapustili ste vrste stranke LDS, kateri ste s srcem in du{o pripadali vrsto let. Nam lahko navedete bistvene vzroke, ki so Vas vodili pri tej odlo~itvi? Res je, o tem so lahko bralci va{ega Dom`urnala prebrali v prej{nji {tevilki. Konec decembra 2008 sem napisal odstopno izjavo in izstopil iz stranke LDS, v kateri sem bil od samega za~etka. Vanjo sem se vklju~il `e kot ~lan nekdanje ZSMS. Morda je malce pretirano re~i, da sem ji vrsto let pripadal s »srcem in du{o«, bil njen aktivni ~lan in na to sem ponosen {e danes. Stranka LDS je imela tudi v dom`alski ob~ini v zadnjih letih lepe uspehe, ki smo jih dosegli ~lani v Ob~ini Dom`ale s svojim delom, tako ~lani Ob~inskega sveta Ob~ine Dom`ale, nekdanja `upanja in kot `upan sedaj tudi sam. V svoji izstopni izjavi sem zapisal, da iz stranke izstopam iz osebnih razlogov, ki jih ne nameravam podrobneje razlagati. Lahko pa re~em, da je na mojo odlo~itev vplivalo tudi (ne)sodelovanje z vodstvom LDS Slovenije, saj na nekaterih to~kah nismo na{li skupnega jezika. ^lanstvo v stranki pa je osebna odlo~itev in pravica posameznika. LDS je stranka, kateri se je na lanskih dr`avnozborskih volitvah uspelo umestiti v Dr`avni zbor. [e ve~, stranka je »~lanica« koalicijskega ~etver~ka. V prihodnjem letu so t.i. »lokalne volitve«. Bo na njih kandidiral tudi Toni Dragar, in ~e bo, pod okriljem katere politi~ne opcije? O tem, ali bom na lokalnih volitvah 2010 kandidiral za `upana Ob~ine Dom`ale ali ne, se {e nisem odlo~il. Pravzaprav o tem {e niti nisem razmi{ljal. Pred mano je namre~ uresni~itev {e nekaj pomembnih nalog, ki sem jih napovedal v svojem programu in prav od uresni~itve le-teh je odvisno, ali se bom ponovno odlo~il za kandidaturo. Lahko pa `e povem, da trenutno ne razmi{ljam o vklju~itvi v katero od drugih strank. Za sprejem take odlo~itve je mnogo prezgodaj, ob tem pa moram poudariti, da ni odvisna le od mene. Sli{ati je tudi o~itke, da s pomo~jo g. Vitorovi~a sku{ate dosegati spremembe namembnosti zemlji{~ (zazidljivo - nezazidljivo), in to za ljudi, ki so Vam v predvolilnem ~asu zadnjih lokalnih volitev pomagali. Je to res? To ni res. ^e imate druga~ne, konkretne podatke, povejte, na govorice, ki jih nikoli ne zmanjka, ni mogo~e odgovarjati. Vseeno pa bi rad vedel, kdo mi to o~ita. Dejstvo pa je, da mi je na volitvah pomagalo 26 kolegov in kolegic in to zastonj. Po volitvah sem jim bil dol`en le prijazno besedo. To je resnica. Kot smo `e navedli, ste `e vrsto let aktivni so-kreator politi~nih odlo~itev v Ob~ini Dom`ale. Bili ste pod`upan za ~asa vladavine ga.Cvete Zalokar Ora`em, zdaj ste `upan. Ob~anke in ob~ani naslavljajo na na{e uredni{tvo vrsto mnenj, pobud in predvsem izraze nezadovoljstva z delom ljudi, katere so izvolili, da bi jim s tem svojim delom (kot ob~inski uradniki, ki odlo~ajo) laj{ali `ivljenje, ne pa jim ga grenili. Ljudje namre~ vse pogosteje opozarjajo na nedelo »ob~inarjev«, kot pa na delo, kar bi morala biti dol`nost ob~inski veljakov. Kako, na primer, komentirate dodobra argumentirane o~itke, da ste, tudi Vi, spo{tovani g. `upan, sokrivec za popolnoma nena~rtno demografsko politiko Ob~ine Dom`ale. Nekatere ob~anke in nekateri ob~ani znajo celo povedati, da sta, predvsem biv{a `upanja, ga.Cveta Zalokar Ora`em in Vi, kot ~lana dolga leta vladajo~e stranke v ob~inskem parlamentu, LDS-a, morebiti celo zavestno omogo~ala {tevil~no nesprejemljivo priseljevanje, pri tem pa, morebiti spet celo zavestno, zanemarila zagotovitev najosnovnej{ih infrastrukturnih pogojev za ~loveku dostojno bivanje te mno`ice priseljencev v na{i ob~ini, vse to pa v nameri, da bi si (oziroma, da bi stranki LDS) zagotovila nove, zveste volivke in volivce ? Va{e vpra{anje je precej ob{irno, naj bo moj odgovor kraj{i in bolj konkreten. Tako jaz kot nekdanja `upanja Cveta Zalokar Ora`em sva si prizadevala zagotoviti kvalitetno bivanje, kar pomeni tudi najosnovnej{e infrastrukturne pogoje za bivanje vseh - ob~anov, ki `e od rojstva `ivijo v ob~ini, kot tistim, ki so se v zadnjem ~asu priselili. Tudi »mno`ice priseljencev«, kot jih vi imenujete, so zame soob~ani in jim `elim prijetno bivanje v Dom`alah. O va{i trditvi, da naj bi to po~ela v nameri, da bi si (oziroma, da bi stranki LDS) zagotovila nove, zveste volivke in volivce,

pa sploh ne bi izgubljal besed. Za oblikovanje demografske politike, ki je skladna z vsemi drugimi kazalci - mo`nost zaposlovanja, kapacitetami dru`bene in komunalne infrastrukturo, kvalitetne porabe prostora in kvalitetnega bivanja, sem oblikoval Programski odbor za pripravo razvojne strategije Ob~ine Dom`ale od leta 2007-2013. Osnovne ugotovitve delovne analize Strate{kega sveta so `e vklju~ene v Prora~un 2008 in Prora~un 2009, npr. priprava dokumentacije za Vrtec Gaj, za novo Osnovno {olo na Viru, … Znotraj strate{kega sveta smo pripravili analizo in lahko povem, da je najmanj polovica prebivalcev v novogradnjah doma~inov, ostali pa se tudi ne bi priseljevali, ~e ne bi imeli mo`nost kvalitetnega bivanja. Zelo rad pa tudi povem, da je ob~ina Dom`ale ena redkih, kjer je demografska slika pozitivna tudi na podro~ju rojstev. Trenutno v zvezi z novimi prebivalci ni ve~jih problemov, {e najbolj je sicer res prisoten problem organiziranega pred{olskega varstva (ve~ sem napisal pri naslednjem vpra{anju). Po anketah soob~ani radi `ivijo v ob~ini Dom`ale in imajo dovolj razli~nih mo`nosti pre`ivljanja prostega ~asa (drsali{~e, bazen, sprehajalna pot ob Kamni{ki Bistrici, [umberk, parki) pa tudi kulturno, {portno in dru{tveno `ivljenje je bogato, kot le malo kje. Vrtci so v nebo vpijo~, pa na{em skromnem mnenju skrajno nedopusten primer zelo nestrokovnega, celo slabega investicijskega na~rtovanja Ob~ine Dom`ale. Zakaj ste zanemarili otroke in s tem star{em nakopali na glavo skrbi, ki jim {e kako grenijo `ivljenje? Zakaj so izredno kvalitetni zabojniki svetovno priznanega proizvajalca, podjetja »Trimo d.d.« (katere smo predstavili v eni na{ih prej{njih {tevilk in so tudi finan~no ve~ kot sprejemljiva nalo`ba!), primerni, da jih name{~ajo in predajajo svojemu namenu v najbolj razvitih evropskih dr`avah (Nem~ija, Avstrija, [panija, itd.), pa tudi v Sloveniji (n.pr. v Velenju), za dom`alske mal~ke pa so nesprejemljivi? Va{a vpra{anja so zavajajo~a in v skladu s uredni{ko politiko. Vrtci niso v nebo vpijo~ problem in tudi otrok nismo zanemarili. @al mi je vsakega star{a, ki ne dobi organiziranega otro{kega varstva, vendar trdim, da problem otro{kega varstva ni ni~ ve~ji, kot pred leti. Veliko pove podatek, da je sedanja vklju~enost v vrtce 68 %, v na{i ob~ini pa imamo prakti~no 80 % vklju~enost, kar je mo~no nad povpre~jem. Dr`ava je brez dogovora z ob~inami, investitorkami v nove kapacitete vrtcev, sprejela ukrep o brezpla~nem vrtcu za drugega in vsakega naslednjega otroka, kar je dodatno pove~alo povpra{evanje po tovrstnih kapacitetah. Z navedenim ukrepom dr`ave so se pove~ale finan~ne obveznosti ob~ine za zagotovitev kapacitet, dr`ava pa ob~inam ni zagotovila dodatnih sredstev, kar bi sicer, skladno z dolo~ili Ustave in Zakonom o lokalni samoupravi morala v primeru dodatnih obremenitev ob~in, storiti. V letu 2007 pa smo k re{evanju tega problema pristopili sistemati~no. Opravljena je bila strokovna analiza kapacitet vrtcev, {olskih okoli{ev, ki je upo{tevala {tevilo rojstev v zadnjih letih in tako napovedala potrebe po vrtcih in {olah v naslednjih letih. Celotno podro~je ob~ine sedaj re{ujemo celostno, prednostno na podro~jih, ki nam omogo~ajo ~asovno najhitrej{o zagotovitev potrebnih kapacitet in seveda obmo~ij, kjer vrtcev in {ol {e ni. Tako gradimo Vrtec ^e{min pri Osnovni {oli Dom`ale, za Vrtec Preserje smo v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, oblikujemo idejne zasnove za Vrtec Dob, kjer so sicer problemi z odkupi zemlji{~. Naro~ili smo projektno nalogo za raz{iritev vrtca Ihan. Predvidevamo tudi kar nekaj novogradenj pri potencialnih investitorjih. Skratka - kapacitet za otroke bo kmalu dovolj. Pristopili smo tudi k urejanju za~asnih prostorov v O[ Dragomelj, kjer smo 19. januarja sprejeli dodatnih 52 otrok; objavili smo razpis za koncesijo (sicer ima Ob~ina Dom`ale dva koncesijska vrtca -koncesije so se v preteklosti torej `e podeljevale, in dva javna vrtca). Kontejnerji so na prvi pogled sicer lahko primerna re{itev, vendar `al niso skladni z obstoje~imi prostorskimi predpisi, ki veljajo za vrtce, prav tako pa je potrebno gradbeno dovoljenje, kar nikakor ne skraj{uje postopkov v primerjavi s postopki, potrebnimi za ostale vrste gradnje. Prav tako sama monta`a kontejnerja ni dovolj, pa~ pa je potrebna ustrezna projektna dokumentacija tudi za spremljajo~e prostore, povezave ipd. Upo{tevaje vsa ta dejstva, tudi stro{ke, povezane s postavitvijo, opremo, je mogo~e ugotoviti, da ne gre za najbolj racionalen in hiter na~in zagotavljanja kapacitet. Razen v primeru, ~e morebitni spra{evalec v va{em uredni{tvu ne prodaja takih oziroma to~no istih kontejnerjev. Kateri so tisti, recimo temu najve~ji, najbolj pere~i problemi, ki jih v na{i ob~ini vidite Vi, spo{tovani gospod `upan? Ne `elim re~i, da problemov ni, vendar so vsi povezani vedno in ponovno z eno stvarjo. Denarjem. Vsi problemi, ki jih stalno o~itate meni, kot `upanu, so povezani s privatno iniciativo oziroma financiranjem, kjer je v igri privatni kapital. Ta pa ima ve~ besede kot `upan, trg in mo`nost ustvarjanja dodane vrednosti. ^e investitor na koncu ne vidi dobi~ka, bo investicijo ustavil in o njen ponovno razmislil. Skupaj z Ob~inskim svetom Ob~ine Dom`ale in zaposlenimi v upravi se trudimo, da korektno in vestno izpolnimo tisti del planov ter realiziramo projekte, ki so financirani iz prora~una. Nekaj problemov pa bi na{li tudi v Dom`alah tako kot v vsaki slovenski ob~ini. Opozicijski poslanke in poslanci zdaj{njega sklica ob~inskega sveta znajo potarnati, da je dogovarjanje z Vami v~asih skorajda nemogo~e. Da v~a

sih (ne vedno!) skorajda nerazumno trmasto vztrajate na nekaterih stali{~ih, ki so sporna ne samo za opozicijo, temve~, predvsem v zadnjem ~asu, tudi za nekatere predstavnice in predstavnike ob~inske pozicije? Va{ komentar? V ob~inskem svetu ni pozicije in opozicije, ampak je skupina svetnikov svetni{kih skupin, ki so podpisale dogovor o sodelovanju z `upanom. O va{em ugibanju ne vem ni~, je pa res da sem dosleden in na~elen in da bom tudi v prihodnje vztrajal na nekaterih odlo~itvah in stali{~ih, za katere sem prepri~an, da so podprta s stroko in da so v dobro ob~ine. Vsak ima pravico misliti po svoje, upo{tevam tudi druga mnenja, zato so v~asih zelo dolgi usklajevalni sestanki, vendar na koncu vedno pridemo do dogovora. Ne upo{tevam pa osebnih interesov, ki niso v interesu ob~ine, in mi je na nivoju osebne u`aljenosti sicer `al, da do tega pride, a se mora vsak sam vpra{ati, zakaj je tako. Je za Tonija Dragarja pomembnej{a kultura ali {port? Kje vidi Toni Dragar ve~anje ugleda Ob~ine Dom`ale; preko {porta ali preko kulture? Za Tonija Dragarja, `upana Ob~ine Dom`ale, so pomembna vsa podro~ja, ki ustvarjajo dodatne mo`nosti za kvalitetno bivanje ob~anov in ob~ank, ne samo s podro~ja kulture in {porta, ki sta seveda pomembna. Zato bom dajal tudi v prihodnje enak poudarek vsem podro~jem, razlika je le v tem, da je enkrat v prora~unu prioriteta dana enemu drugi~ drugemu podro~ju - na koncu pa gre vselej za skladen razvoj in potrebe ter interese ob~anov in ob~ank, ne glede na generacijo in kraj bivanja v na{i ob~ini. Bi nam znali in zmogli, spo{tovani g. `upan, odgovoriti na preprosto vpra{anje: se, kot dolgoletni politi~ni delavec, ki je bil prisoten »v sr~iki dogajanja«, po~utite odgovornega za propad podjetij »Univerzale« in »Toko«, pa za propad »Ten- Ten-a«, pa za propad (ali mogo~e celo za »me{etarsko {lamastiko«) kina Dom`ale? ^e se ne motimo, zdaj prav na Va{o pobudo tudi Ob~ina Dom`ale (so)financira avtobusne prevoze v ljubljanski »Kolosej«, medtem, ko doma~a kino dvorana `e leta propada, »Engrotu{« pa tudi {e ni za ~el z gradnjo na~rtovanega multi-kino centra, bojda spet zaradi nerazumnih zahtev Ob~ine Dom`ale … Toko in Univerzale sta »propadla« v letu 2003, ko sem sicer `e opravljal funkcijo pod`upana, vendar glede na to, kak{ne mo`nosti ima lokalna skupnost na podro~ju gospodarstva, in to najbr` dobro poznate, nismo imeli nikakr{nih mo`nosti, da to prepre~imo. Trudimo se, da bi zlasti na obmo~ju nekdanjega Univerzale naredili kaj dobrega za ob~ino. Lastnik objekta je NLB in tako moramo skupaj najti program, ki bo prinesel obojestransko zadovoljstvo. Ten Ten je dobil nove lastnike, ki imajo z njim zelo smele na~rte, vendar je privatna lastnina z zelo komplicirano strukturo (poleg ve~inskega lastnika {e 21 privatnim manj{ih lastnikov lokalov in solastnikov parkirnih mest). Ob~ina je vedno bila in bo pripravljena prisluhniti novim idejam v mejah svojih pristojnosti, sam osebno sem v ~asu pod`upanovanja in `upanovanja opravil najmanj 15 razgovorov na temo prenove oziroma re{itve Ten-tena, od tega so bila pri skoraj polovici pri~akovanja vezana vlo`ek Ob~ine Dom`ale. Vendar ob~ina s svojimi vlo`ki in finan~no pomo~jo ne more opravi~evati njihove finan~ne uspe{nosti. Ob~ina je s Kolosejem res sklenila dogovor o avtobusnih prevozih v Kolosej, vendar jih ne financira. Sodelujemo pa pri vseh aktivnostih, katerih rezultat bi bil primerna uporaba doma~e kino dvorane. @al dosedanji predlogi niso bili primerni in jih ob~ina ni podprla. V postopkih lastninjenja so nekateri pa~ slabo odigrali svojo vlogo in dvorana se je olastninila kot del Kinematografov Ljubljana. Pa to zgodbo dobro poznate. O nerazumnih zahtevah ob~ine do gradnje na~rtovanega multi-kino centra TU[ ne vem ni~. Se pa dogovarjamo o nekaterih zadevah, ki jih TU[ mora upo{tevati pri gradnji svojih objektov v centru mesta. Sprejeti so bili na Ob~inskem svetu Ob~ine Dom`ale in jih moramo vsi spo{tovati. Usklajevanja potekajo in prav sedaj se dogovarjam z vodstvom Tu{a za sestanek na najvi{jem nivoju, da jim predstavimo nove izra~une. ^e bi se {e enkrat odlo~ali za politi~no `ivljenjsko pot, bi na njej kaj spremenili, popravili, dopolnili … Seveda je biti za nazaj lahko pameten. Najbr` bi kaj tudi spremenil, morda bi ostal na spo{tovanem delovnem mestu v Leku, morda bi bil odvetnik, morda pa bi se v celoti posvetil politiki. Npr kandidaturi v Dr`avni zbor RS, pa {e kaj. Kaj je politika tako vsi vemo, vemo pa, da je odlo~itev kje in kaj po~ne posameznik v politiki, res njegova osebna odlo~itev. Javnost funkcije, transparentnost, javno `ivljenje, medijska izpostavljenost, govorice, insinuacije, {kodo`eljnost, nekateri politi~ni prijatelji, ki se ne strinjajo s teboj, nagajanja, vtikanje v dru`ino, protokolarne zadeve, odlo~itve v trenutku, delati v dobro ob~anov, … vse to je dejansko del `ivljenja in na koncu - morda pa ne bi ni~esar spremenil. Gospod `upan, hvala za pogovor.

@upan Ob~ine Dom`ale Toni Dragar.


DomZurnal 13

17/2/09

9:05

Page 4

Kultura

Kleni slovenski akademik

Stran 4

Pogovor z dr. Matja`em Kmeclom

Pogovarjal se je: Matja` Brojan • Foto: arhiv Matja` Brojan ^e se spo{tovani akademik prof. dr. Matja` Kmecl pri dobrih sedemdesetih letih ozira na svoj delovni opus, bi gotovo moral biti zadovoljen. Neznansko velik, razse`en, vsebinsko raznoter in predvsem strokovno brezhiben je nabor vsega, kar je spo{tovani profesor dosedaj po~el, pisal in objavljal. Pedagog mnogim slavistom (tudi podpisani je njegov ob~udujo~i u~enec), literarni teoretik, avtor mnogih radijskih in televizijskih iger ali oddaj, avtor mnogih knjig, politik, ki je v bistveni meri sooblikoval politi~ne odlo~itve ~asov slovenskega osamosvajanja, navdu{eni gornik, hortikulturni mojster gojenja vrtnic in {e marsikaj drugega. Ob tem velikem `ivljenjskem po~etju je dr. Kmecl ohranil svojo skromnost, kar ga v resnici ka`e kot enega velikih Slovencev, s katerimi nam je v zdaj{njih zmedenih ~asih ~ast `iveti skupaj.

Dr. Kmecl, eden velikih ljudi sodobne slovenistike ste, literarni teoretik, a hkrati tudi praktik, ki je znal zaukazano tudi sam udejanjati v svojih izdelkih. Koliko tega je za vami? Tega ne vem. Svojega dela nisem shranjeval ali druga~e evidentiral. Vse mogo~e je. Lahko je cel kup {odra vmes, ni vse táko, da bi bilo vredno. Par stvari pa je takih, da sem bil z njimi pogojno zadovoljen, ne … Teh radijskih iger in podobnega, je bilo mogo~e kar za ducat, potem pa je {e kar nekaj drugih re~i. Jezik je najve~je in najpomembnej{e izrazilo nacionalne identitete. Kako v teh ~asih ravnamo z njim? Tako kot smo zmeraj ravnali z njim. Svoj~as sem bral nekega poljskega jezikoslovca, ki je trdil, da je polovica poljskega jezikovnega zaklada nabranega v venet{~ini. To se pravi iz tistega trgovskega ljudstva, ki je hodilo okrog po Evropi in na katerega prisegajo nekateri na{i venetologi. Se pravi, jezik se kar naprej nabira, polni. Od vsepovsod prihajajo razne besede, ampak bistveno za jezik in za njegovo samobitnost je pa na~in, logika, re~emo lahko, na~in sklepanja, na~in sporo~anja, odnos do sveta, ki se potem zrcali v jezikovnih oblikah. Kar nekaj organov, ki naj bi {~itili jezik smo imeli (tudi v SZDL), pa potem Svet za kulturo, iz katerega ste izstopili … Kdo naj na upravni, dr`avni ravni za{~iti jezik? Je taka institucionalizirana za{~ita potrebna? Jaz sem bil pred mnogimi leti, morda je bilo to leta 1979 ali 1980, povabljen k Benu Zupan~i~u, pisatelju, na pogovor. On je takrat vodil Svet za kulturo pri SZDL-ju, v njem tudi sekcija za jezik. Zupan~i~ mi je tik pred smrtjo predlagal, da naj bi po njegovi smrti (bil je zelo bolan) prevzel skrb za jezik v tej sekciji. Z nekim oklevanjem sem to res prevzel, predvsem pa razmi{ljal, kaj bi bilo treba napraviti. Pri{el sem do tega, da je jezik, raba jezika in posve~anje svojemu jeziku v bistvu neko moralno vpra{anje slehernega Slovenca oz. tistega, ki ga govori, in da je treba na vse te ljudi nasloviti apel. Ustanovili smo znamenito jezikovno razsodi{~e, kamor so se ljudje mno`i~no obra~ali. Zbral sem ljudi, za katere bi morda menili, da sploh niso bili zdru`ljivi: Jo`e Topori{i~, Janko Moder, Janez Gradi{nik, Janez Sr{en, {ef lektorjev na Delu in jaz. Vsak teden smo pretresali jezikovna vpra{anja, ki so nam jih ljudje naslavljali, potem pa smo izbrali eno od teh vpra{anj in ga potem komentiranega objavili v ~asopisju. Odziv je bil velikanski, se je pa pri tem pokazalo, da je jezik postal neke vrste medij neke vrste obmo~je slovenske osamosvojitvene misli. Ljudje so o vsem pisarili v to na{e jezikovno razsodi{~e; z nekim podtonom, da smo pa~ Slovenci, da nam nih~e tega ne bo jemal, da ni jugoslovanskega skupnega jezika - iz tega se je postopoma izcimilo vpra{anje spora tega jezikoslovnega razsodi{~a s celotno jugoslovansko publicistiko - tako, da so nas potem uti{ali in nam rekli, da smo {li predale~. Imeli smo velikansko javno tribuno o razmerjih med sloven{~ino in drugimi jugoslovanskimi jeziki. To je zmotilo srbskega nacionalista Bulatoviæa, da je letal za mano po Ljubljani in me zmerjal ter mi grozil celo s sankcijami za mojo dr`o … in take re~i. Na tej javni tribuni se je zbrala nenavadna mno`ica razburjenih ljudi. Spominjam se dramatika Ivana Mraka, ki je stal tam kot kak{en prerok, grmel in rohnel. Bi je zelo zanimiv, glasen in odmeven dogodek, po njem pa so nam o~itali, da smo {li predale~ v konfliktu z Beogradom. Poklicali so nas na sejo CK in nam vse to razlo`ili. Rekli smo, da ~e je tako, pa ni~. Ampak pokazalo se je, da mi potrebujemo tako re~ ve~. Danes v taki ob-

like za{~itne institucije ne potrebujemo. Vsak ~as prinese svoje potrebe, te pa danes ni. Jezik pa po mojem slejkoprej potrebuje nekak{no zgodnje nadstropje, neko simbolno vrednost, simbolni pomen - tak je bil osamosvojitveni vidik jezikovnih prizadevanj. ^e te dodane duhovne vrednote ni, potem je s tem jezikom `e nekaj lahko hudo narobe. Jezik ni le za komunikacijo, jezik je simbolna re~ identifikacije, je znamenje tega, kar smo. Za nas je znamenje, da smo Slovenci.

Tudi komunikacijske plati jezika nemara ne smemo zanemariti. Prav gotovo! Ta raven je temeljna, to komunikacijsko raven mora{ obvladati, da ne govori{ neumnosti. Seveda se moramo tudi jeziku kot komunikacijskemu izrazilu zelo skrbno posve~ati! Vedno! Tudi danes! Kako je z angle{~ino, za katero pravijo, da je topilni lonec Evrope? Koliko nas ogro`a? Ali moramo za~eti graditi okope pred njo? Pred o~i si je treba vzeti izjavo nekega francoskega pisatelja, ki je rekel: »V redu, ves svet govori to angle{~ino, ampak tá je nekako zamorska. Mene bi bilo takega jezika sram, ampak jaz govorim pa `lahtno franco{~ino!« Je pa pri tem nekaj res: danes skorajda ne boste dobili strokovnjaka, raziskovalca ali celo tehni~nega izobra`enca, ki ne bi prisegal na angle{~ino in angle{ko terminologijo angle{kih poimenovanj pojmov. Taki bi trdili, da si s sloven{~ino v naravoslovju in tehni~nih vedah ni mogo~e pomagati. Pa vendar ostaja {e kako pomembno delo na{ih strokovnjakov, da razvijajo naravoslovno terminologijo, kot jo morajo v vseh lokalnih okoljih in njihovih jezikih. Razvijanje teh besed bi moralo pose~i celo do nare~ij, saj je tam vir jezika. Ali nam povezovanje v Evropsko unijo v smislu jezika kaj odvzema, jemlje? Ni~ nam ne jemlje. Sami si odvzemamo, kadar si jemljemo. Bruselj je lepo zagotovil prisotnost tudi na{ega jezika! S pravnimi akti je za na{ jezik tudi sredi Evrope lepo poskrbel. Kar je narobe, smo mi! Silimo se v govorjenje neke zamorske angle{~ine, neke franco{~ine ali nem{~ine - pa teh jezikov ne obvladamo. Najin skupni prijatelj Janko Moder je rad poudarjal: »Jezik je v nevarnosti takrat, ko ga bodo zanemarile elite!« To, ~e se na cesti govori angle{ko ali ~e kaka gostilna dobi angle{ko ime - to ni nevarno. Najbolj nevarno je takrat, ~e se intelektualna elita odpove temu, da je to njihov jezik. Luther je za svoj jezik rekel: »To je moj jezik do Boga. Jaz znam krasno latinsko, ampak jaz se z Bogom ne bom pogovarjal po latinsko, saj je moj jezik, s katerim najintimneje spregovorim z Bogom, nem{~ina!« Kam se jezik razvija? Ali bo ~ez 30 let sedanji »turbo« jezik `e arhai~en? Kam bo to {lo? Zanimivo vpra{anje! Veliko se pozabi: tako, kot je pri{lo, tudi izgine! Nisem prepri~an, da bo vse, kar se ta~as nahaja v jeziku, obstalo. Jezik se naveli~a kakih stvari. Jezik, ~e se preve~ stvari ponavljajo, ho~e malo druga~e, pa si izposodi (ful, kao), ampak tako, kot si je sposodil, tako bo pre{lo, novi ~asi pa bodo prinesli nove jezikovne nanose. Vedno bo tako! Razvili ste tezo, da smo Slovenci civilizacijsko dol`ni ohraniti to narodno bit? Ali jo ohranjamo ali opravljamo to svojo civilizacijsko dol`nost? Jezik je bo`je delo. Vsi so enako vredni, noben od jezikov ni manj vreden. Tako je to.Zdaj imamo pluralnost, ki je gotovo dragocenost. Mi smo dokaz, da lahko tudi zelo majhen narod obstane - kljub zelo krvavi zgodovini. Navsezadnje gre za 1500 let in vendarle smo obstali. Dr. Bogu Grafenauerju je neki irski zgodovinar izrazil za~udenje, kako smo Slovenci sredi viharne Evrope lahko obstali, oni, Irci, pa izolirani, varni na otoku sredi morja z ir{~ino ne morejo nikamor, {e ve~, ta ista ir{~ina je najbolj osovra`eni predmet irskih {ol, ki so ga na silo vpeljali zaradi tako imenovane irskosti. Na{a izku{nja, da smo obstali, je velika re~ Evropi - predvsem pa za njeno kulturno zavest! Velika re~! Res! Na{i {portniki ob zmagah ve~inoma ne pojejo Zdravljice. Kaj je z na{im domoljubjem? Domoljubje je predvsem oblika samozavesti. Kdor ne verjame vase, ne bo pel. Ta trenutek potrebujemo prav to: samozavest. Kozmus je pel, pa ne bi verjel, da bo. Stvari se izbolj{ujejo. Verjamem, da bo {lo z na{im samozavedanjem na bolje. K sre~i.

Akademik dr. Matja` Kmecl Trubar. Je samo za~etnik slovenskega knji`nega jezika ali tudi postavljavec slovenske nacionalne zavesti? Jezik je pred Trubarjem zagotovo `e obstajal. O tem pri~ajo `e na{i redki rokopisi; navsezadnje: ne bi imelo kaj obstajati, ~e tega jezika ne bi bilo: tudi Trubar ne bi mogel delati nobenega knji`nega jezika iz ne~esa, ~esar ni. Trubar sloven{~ine ni izumil z »ni~esar«. On je zagotovo vedel, kak{no ob~instvo ima pred seboj. Jezikovno mu je bilo o~itno, kaj je pred njim: kaj je [tajerska, kaj je Kranjska, kaj je Istra, kaj je Koro{ka, da pa Prekmurja ni bilo ve~. To je bilo 500, 700 let pod mad`arsko dr`avo. Trubar je nedvomno na specifi~en na~in prispeval k slovenski narodni zavesti. Cerkovna ordninga, skoraj mini ustava, na cerkveni osnovi, je nekako tudi {ola, pa organizacija {ole pomeni tudi uradne, dr`avne stvari. To je `e ve~ kot le cerkvena domena. Pred o~mi je imel neko slovensko skupnost, red je delal za to svojo {ir{o dru`ino. Posredno je dvigoval nacionalno zavest na{e skupnosti, ki je pred svetom in Bogom bila `e takrat enakopravna. V ~em je Trubarjev resni~ni pomen? Trubar je za~etek trajnega zgodovinskega spomina. Do Trubarja nimamo ni~, ~isto ni~, razen nekaj rokopisov, ki so se ohranili bolj po naklju~ju. Do Trubarja ni~, po njem in sodelavcih pa 50 knjig, sli{ite, 50 knjig. Vzbuh teh pomeni dobesedno; te knjige imajo obi~ajno uvode, ki so veliko ve~ kot le pobo`nost sama. Celo civilizacijski programi … Pomembne re~i. Vi ste bili predsednik republi{kega komiteja za kulturo, bilo je v letu 1983, ko ste `e tedaj na nek poseben na~in postavili Zdravljico za himno … Ko sem pri{el na tisto mesto nekak{nega kulturnega predministra, sem se ozrl, kaj bi se takrat dalo napraviti. Pooblastila so bila majhna, denar ni bil v na{i mô~i. Takrat - pribli`no leta 1982 - je kulturni praznik nekako zamrl. Sodelavcem sem predlagal, da nekaj storimo v smeri njegove o`ivitve. Slovenski igralci so za~eli pod Pre{ernovim spomenikom recitacijski maraton in podobne akcije. Zgodilo se je leta 1986, ko je bila 400 letnica Pre{ernove smrti na Ra{~ici. Kulturnike sem nagovoril: »Ko bodo zapeli Zdravljico, vstanite!« Zdravljica je bila tedaj `e nekak{na uradne pesem Slovencev, le za himno {e ni bila poudarjena. »Naj se vidi,« sem dejal, »da je Zdravljica na{a himna!« Ko se je to zgodilo, smo trije, {tirje vstali, ostali so gledali, kaj je zdaj to. Vstal je tudi Josip Vidmar, no in kmalu potem je Zdravljica iz svojega neformalnega statusa dobila naziv in postulat uradne slovenske himne. Navsezadnje tudi rabili smo jo! Tak{no kot je! Bili ste soavtor nekako nesre~nega scenarija filma o Pre{ernu … Slovenci rabimo Pre{erna kot ikono, kot neko ~isto bo`jo podobo, stvaritev z gloriolo z nobenim grehom nad sabo. Pre{eren pa je bil ~lovek kot vsak drug. Z Brankom [ömnom sva se lotila te naloga in naredila predlog, ki pa ne more biti kot recitacijski ve~er. Ko danes gledam ta film, ki ga je Franci Slak napravil na hitro, lahko vidim popolno korektnost izdelka. Vsi so pri~akovali neko pateti~nost proslavljanja, zdaj smo pa dobili neko biografsko zgodbo o tem, kaj je v `ivljenju po~el. Pre{ernovo `ivljenje je bila cena za njegovo poezijo, ki nam jo je dal, dejstvo je, da je bil kot ~lovek zapit in podobno. Tak je bil in konec. Ali naj si la`emo? S [ömnom sva za realisti~en prikaz njegovega `ivljenja pla~ala neko neprijetno ceno. Zgodilo pa se je, da je Pavle Ravnohrib prav zaradi tega filma postal eden najbolj prepoznavnih slovenskih igralcev. [e danes je! Na{a knjiga. Z njo ne gre slabo! Mi smo fenomen, da vzdr`ujemo tak knji`ni~ni trg, kot ga vzdr`ujemo. 3000 knjig vsako leto je produkcija, ki je neverjetna … Slovenci smo menda svetovni prvaki v tej produkciji. Morda pa je ta produkcija prevelika, selekcije pa nimamo. Tisk je poceni, tehnika, papir, vse je poceni. Stara mama svojemu vnuku, ~e napi{e pesni{ko zbirko, zlahka financira izdajo oz. njen izid. Za pravi bog lonaj!« Izid knjige pa je vendarle prepoznaven znak kulturnosti nekega naroda … Absolutno. Samo v to je bilo tudi v zgodovini veliko vlo`enega. Samo poglejte Mohorjevo dru`bo. V 70-letih 19. stoletja je imela naro~ni{ko mre`o o kakr{ni bi danes lahko uredniki samo sanjali. Do 1. svetovne vojne je dosegla 100.000 naro~nikov. V ta odnos do knjige, ki je ostal, je bilo veliko vlo`enega. Ni~ ni padlo z neba. Slovenci imamo knjigo radi.


DomZurnal 13

17/2/09

9:05

Page 5

Dobro je vedeti Leta 1987 ste izdali Slovenska postna razmi{ljanja. Kaj ste `eleli z njimi povedati? Tudi va{ rojak, Janko Kersnik, ima svoja postna razmi{ljanja. Ciklus podlistkov. Jaz sem `elel povedati ve~ stvari - predvsem odpor do unificiranja v Jugoslaviji , do kulturnega podrejanja Slovencev. Vse je tu notri, zato je bil odziv zelo velik. Knjigo so izdali celo v ponatisu, nekih 10.000 izvodov, kar je za spise te vrste in slovenski trg zelo veliko. Skupna programska jedra so pomenila neko zelo prelomno to~ko … Bila je to nekako prva to~ka razhoda z dr`avo … Ko so razpustili Jezikovno razsodi{~e, se je ta razhod `e nakazoval. Nekateri so nam s kak{nimi 50 pamfleti tudi grozili, tudi z vojsko … Bil sem menda nevarnost Jugoslaviji. Pri{la so ta »jedra«, ob katerih se je pa vse uprlo. To nevarnost so zaznali tisti, ki so si upali kaj re~i. Dali smo jim vedeti, da z nami ne bodo pometali In res niso! In nikoli ve~ ne bodo! Dr. Kmecl, bili ste med osamosvojitelji, ves ~as ste bili zraven, menda pa se {li stran zato, da ne bi {e vas - tako kot druge - zaneslo v hvalisanje in v mno`ico onih, ki se kitijo z zaslugami. Kdo jih res ima in kdo si jih samo pripisuje? Jaz o tem res ne bi govoril. Po vsaki vojni so pri zmagovalcih mnogi ljudje, ki niso bili zraven. Znan je pojem »majskih hro{~ev«. Zdaj majskih hro{~ev ni - so pa junijski hro{~i …

Stran 5

Vrhunsko sre~anje mednarodnega IT-ja

INITEX Kempinski 2009 Podjetji UNISTAR LC in Normacom sta uspe{no zaklju~ili enega najpomembnej{ih strokovnih in poslovnih prireditev na podro~ju informacijskih tehnologij. INITEX Kempinski2009 je postavil {tevilne mejnike predvsem pri vsebinskih pristopih in strukturi obiskovalcev. Udele`ilo se ga je prek 400 strokovnjakov za informacijske in komunikacijske tehnologije, poslovnih svetovalcev, izvr{nih direktorjev za informatiko, predstavnikov najvi{jega vodstva in akademskih ustanov. Leto{nji INITEX Kempinski2009, ki je v Portoro`u prenesel tradicijo strokovnega seminarja RoglIT, je obravnavanje informatike povzdignil na strate{ko raven. Organizacije so dobile v pogled v tehnologije, re{itve in dobre prakse na podro~ju upravljanja s podatki, informacijami, infrastrukturo in storitvami, ki omogo~ajo preskok v urejenem in u~inkovitem poslovanju.

Kar zadeva spravo, zdaj{nji ljudje se nimajo komu opravi~evati in spravljati, ker pa~ niso ni~ zagre{ili, drugi tudi nimajo ni~ z deli svojih dedov ali pradedov. To na{e slovensko prekletstvo {e kar traja to, o spravi … Predvsem je to neproduktivno. Mogo~e je bilo to v za~etku {e smiselno, ko so obstajale te slovesnosti v Rogu in {e kje - in so na drugi strani zanemarjali URHA … Kdo se bo komu opravi~eval? Jaz se nikoli nisem po~util ni~ krivega niti dol`nega, da bi s komerkoli moral sklepati spravo. Nepotrebno, tudi nesmiselno … Danes od mladih nih~e ne razume te preteklosti, obremenjujemo se z neko ~udno mistiko, da je neka krivda, ki si jo porivamo drug drugemu na glavo. Nesmiselno in popolnoma brez potrebe. Dogajalo se vam je, v nekem trenutku, ko ste vodili nacionalni svet za kulturo, da so vam dali vogal neke mize in pol tajnika … Morbidna situacija … Meni se je to dogajalo kot nesre~no obdobje `ivljenja. Bil sem v tistem ~asu tudi predsednik Sveta Drame SNG in pri{el do prepri~anja, da me take slamnate funkcije ne izpolnjujejo. Jaz sem to pustil zato, ker nisem `ele ve~ mlatiti prazne slame. Nisem `elel ve~ zapravljati ~asa, zato z odlo~itvijo nisem dolgo ~akal … Avtor besedila, prelepih ~ute~ih besed o na{ih lepotah ste v knjigi Zakladi Slovenije. Kaj o tem lepem delu lahko re~ete? Veste, na{e slovenske lepote si take lepe, naklonjene, tudi ~ute~e besede zaslu`ijo, s tem da jaz nisem prehodil ali videl vsega - dale~ od tega. Tedanji urednik pri MK, Marjan Kru{i~, je poskrbel za neko mo{tvo izvedencev, strokovnjakov za razli~na podro~ja, ki so pripravili neke osnovne informacije za to. Veliko stvari sem seveda sam sicer poznal, vendar brez teh zbranih informacij to besedilo ne bi nastalo. Nastalo je pa tudi v nekem trenutku, ko smo potrebovali to slovensko samozavest. Zato Zakladi Slovenije. Odigrali so neko dodatno vlogo v osamosvajanju in na{em samozavedanju. Je pa to tudi zbirka najpomembnej{ega, kar imamo.

Miran Bo{tic, glavni mo` vrhunskega dogodka v Portoro`u (v ozadju njegov kolega Klavdio Kurent).

Tekst + foto: Marija Novak Podjetji UNISTAR LC in Normacom sta uspe{no zaklju~ili enega najpomembnej{ih strokovnih in poslovnih prireditev na podro~ju informacijskih tehnologij. INITEX Kempinski2009 je postavil {tevilne mejnike predvsem pri vsebinskih pristopih in strukturi obiskovalcev. Udele`ilo se ga je prek 400 strokovnjakov za informacijske in komunikacijske tehnologije, poslovnih svetovalcev, izvr{nih direktorjev za informatiko, predstavnikov najvi{jega vodstva in akademskih ustanov. Leto{nji INITEX Kempinski2009, ki je v Portoro`u prenesel tradicijo strokovnega seminarja RoglIT, je obravnavanje informatike povzdignil na strate{ko raven. Organizacije so dobile v pogled v tehnologije, re{itve in dobre prakse na podro~ju upravljanja s podatki, informacijami, infrastrukturo in storitvami, ki omogo~ajo preskok v urejenem in u~inkovitem poslovanju. V treh dnevih se je na prireditvi INITEX Kempinski2009 zvrstilo prek 30 predavanj, ki so bila razvr{~ena v {tiri sklope - Predkonferen~ni dan, Poslovno sekcijo, Upravljanje storitev ter dva bloka predavanj v sekciji Informacijske tehnologije v poslovnem okolju. V sklopu poslovne sekcije sta potekali dve odmevni okrogli mizi, ki sta podali poslovni vidik in izzive pri obravnavi poslovne informatike v ~asu gospodarske krize ter mo`nosti za poenotenje postopkov javnega naro~anja. INITEX Kempinski2009 je s tem naredil uspe{en prehod od delavnic za sistemske skrbnike in in`enirje na poslovne vsebine, s katerimi je pribli`al prednosti in zmo`nosti informatike odlo~evalcem na najvi{jih ravneh. INITEX Kempinski2009 je letos pridobil dodatno {irino in sicer s spremljevalnim programom, ki so ga pripravili v Rotary klubu Ljubljana Carniola. Tako so slovenski Rotary klubi ustanovili svojo prvo poslovno sekcijo ter z Dinersom podpisali pogodbo o dobrodelnem sodelovanju, ki mu je sledila predstavitev humanitarnih organizacij in dejavnosti. Organizatorji so v lu~i dobrodelne usmerjenosti dogodka celotno kotizacijo za glavni in spremljevalni del predali Unicefu za njegove programe pomo~i otrokom. Obiskovalci so poleg pestrih in kakovostnih konferen~nih vsebin u`ivali tudi v ve~ernem spektaklu, na katerem sta se potrdili dve novi skupini na slovenski glasbeni sceni: Jazz Station quartet in T*Angels.

Tematska omizja so pritegnila pozornost {tevilnih pomembne`ev …

V va{ih delih veliko omenjate Lenarta. Kdo je ta? Za svetnika gre, za zavetnika arestantov, preganjalcev. Njegov cerkve so v glavnem podru`ni~ne. Stojijo na takih krajih, od koder se zelo dobro dale~ vidi, tega kraja pa od blizu ne vidi{ ve~. Ti ube`niki so poiskali take kraje, gori na @elezno Kaplo na avstrijskem Koro{kem je taka cerkev, kjer v avgustu vsaki~ pripravijo pro{~enje, na`igajo z mo`narji. Tudi tam zadaj, na ve~ kot 1300 metrov visoki planini, gre za Lenarta. Lenarti me vabijo. V samoto in dale~, na skrita slovenska obmo~ja. Veliko vam pomenijo planine, narava, gorni{tvo, gozdovi - vi ta del svojih zanimanj imenujete »macesnovanje«. Kaj se vam zdaj dogaja? Za moje gorni{tvo je kriv moj nekdanji ravnatelj v celjski gimnaziji Trzinec Tine Orel ki me je navdu{il. Nekajkrat me je povabil v Logarsko dolino. Zdaj si v gore ne upam ve~, ker imam neke te`ave z nogami, gotovo pa je, da to zelo pogre{am, pravzaprav neskon~no. Ko pride avgust, je v Kamni{ko-Savinjskih Alpah - v Grintovcih prekrasen svet, prekrasen s temi zlatimi macesni, ni lep{ega. Tja pride{ in ob~uduje{. @al je ta mo`nost zdaj zaradi zdravja za mano. Va{a velika ljubezen so vrtnice. Kaj je v tej ro`i posebnega? Ta ro`a ka`e zelo, zelo veliko razli~nih obrazov, meni osebno je pa to vsaj na za~etku pomenilo spomin na o~eta in pa mamo. Bila sta u~itelja v nekih hribih, kjer ni bilo elektrike. O~e se je spravil k vrtnicam, cepil jih je »na trne«, na {ipke, otroci so mu jih nanosili, on jih je pa cepil. Bil je znan po tem, v vojni pa tega ni bilo ve~. Mama je pa slikala: tudi slike z vrtnicami. Veliko tako sliko {e imam. Precej nostalgika sem in to mi ostaja. Polagoma sem vrtnice za~el saditi, pri{lo je do tega, da jih, tudi sam kri`am, `lahtnim, selekcioniram … Vzgojil sem posebno vrtnico, ki sem jo poimenoval ROSA PRE[EREN; to ni vrhunski uspeh, za mene pa je veliko zadovoljstvo. Prijatelji iz dru{tva ljubiteljev vrtnic so jo posvojili in jo prijavili v nekem ameri{kem registru in zdaj bodo poslali 10 primerkov v nek vrt, kjer jih dve leti opazujejo, popisujejo, potem bo pa vrtnica nekako »postavljena« tudi strokovno. To je lepa vrtnica, celo z 12 centimetri premera, zdrava je relativno, je pa … moja … Kako gledate na svojo doslej prehojeno pot? Trubar je rekel, da je tisti, ki je od Boga prejel en sam talent, ravno tako na koncu dol`an dajati odgovor - kaj je iz tega talenta napravil, kot pa tisti, ki jih je prejel 100 ali 200. Moj zagovor bo te`aven: menim, da sem malo napravil iz tega talenta, ki sem ga morda dobil. Ali pa vsaj premalo!

… vodila jih je, zelo profesionalno, Rosvita Pesek …

… med dikutanti pa je bila tudi poslanka v Evropskem parlamentu dr. Romana Jordan Cizelj.

Gala otvoritveni ve~er je pripravila producentska hi{a Dogodek d.o.o., ki jo vodi Roman Kon~ar. V vrhunsko zasnovanem programu je nastopila tudi obetajo~a zasedba Jazz Station.


DomZurnal 13

17/2/09

9:05

Page 6

Dobro je vedeti

Stran 6

Sramotnost neke zahteve… [kandaloznim zahtevam biv{ih generalov JLA ob bok dr. Danilo TÜRK, predsednik Republike Slovenije dr. Pavle GANTAR, predsednik dr`avnega zbora Republike Slovenije g. Borut PAHOR, predsednik vlade Republike Slovenije mag. Bla` KAV^I^, predsednik dr`avnega sveta Republike Slovenije Poslanska skupina Socialnih demokratov Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke Poslanska skupina ZARES-nova politika Poslanska skupina Demokrati~ne stranke upokojencev Slovenije Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke Poslanska skupina Poslanski klub Liberalne demokracije Slovenije g. Roberto BATTELLI, poslanska skupina italijanske narodne skupnosti g. László GÖNCZ, poslanska skupina mad`arske narodne skupnosti g. Franc PUK[I^, nepovezani poslanec Spo{tovani! Ob osamosvojitvi se je slovenska dr`ava zavedala, da mora urediti tudi dolo~ena vpra{anja, povezana z voja{kimi zavarovanci, zato se je z Ustavnim zakonom za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS 1I/1991-I) obvezala, da bo, med ostalim, tudi voja{kim osebam zagotovila statusne socialne in druge pridobljene pravice po zveznih predpisih. To je po 14. ~lenu ustavnega zakona veljalo ob pogoju, da te osebe v dolo~enem roku nadaljujejo delo kot pripadniki TO. 27.6.1991 je ob 07.20 uri Republi{ki center za obve{~anje zabele`il prejem obvestila, ki ga je na takratnega predsednika vlade g. Lojzeta Peterleta naslovil poveljnik 5. Armadnega obmo~ja, general Konrad Kol{ek. Predsednika vlade g. Peterleta je v njem obve{~al, da JLA za~enja pohod proti slovenskim zunanjim mejam in ob koncu pristavil: »Vsaki odpor bo zlomljen, za posledice pa bodo odgovarjali naredbodajalci in izvr{itelji.« Tedaj so po na{ih cestah `e ve~ ur ro`ljali tanki enot, ki jim je poveljeval general Kol{ek. Predsedstvo Republike Slovenije je, kot vrhovni poveljnik oboro`enih sil Republike Slovenije, istega dne na stare{ine in pripadnike JLA naslovilo javni poziv, ki ga - ker je spomin nekaterih ljudi z leti o~itno zelo zbledel - navajamo v celoti (poudarki v besedilu Zveze MORiS): »Voja{ki vrh je danes v jutranjih urah za~el izvajati na obmo~ju Republike Slovenije bojne aktivnosti, ki jih je mogo~e oceniti le kot neposredno agresijo in poskus trajne okupacije Republike Slovenije. Predsedstvo Republike Slovenije na podlagi 14. ~lena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l.RS , {t. I/91) odpoklicuje vse aktivne stare{ine in civilne osebe iz Republike Slovenije, ki so v slu`bi v Jugoslovanski armadi. Republika Slovenija jim bo zagotovila statusne in socialne pravice v skladu z zakonom. Predsedstvo Republike Slovenije poziva vse stare{ine in vojake, ki so na slu`enju voja{kega roka v Jugoslovanski armadi, da ne sodelujejo v agresiji na Republiko Slovenijo ter da zapustijo enote Jugoslovanske armade. Predsedstvo Republike Slovenije pri~akuje, da stare{ine in vojaki, dr`avljani drugih republik, ne bodo sodelovali pri izvr{evanju ukazov, ki z voja{ko silo ogro`ajo suverenost Republike Slovenije. Predsedstvo Republike Slovenije jim `al v nastalih razmerah ne bo moglo zagotoviti varnosti na obmo~ju Republike Slovenije, kar {e posebej velja za vojake nabornike, ki so na slu`enju voja{kega roka.« Upamo, da nam ni treba posebej poudarjati, da so imele odlo~itve Predsedstva RS v vojnem ~asu (in ~as agresije ter poskusa trajne okupacije to brez dvoma je) zakonsko mo~. Mnogi pripadniki JLA so poziv predsedstva spo{tovali. Pri tem ne mislimo le voja{kih obveznikov, ki so odhajali iz voja{nic in enot, ~eprav so ob tem zavestno tvegali `ivljenje, ampak tudi tiste stare{ine, ki so bili resni~no ~astniki in ne le oficirji oz. podoficirji. Naj na tem mestu npr. omenimo samo tedanjega stotnika Jo`eta Kalana in tehnika Bogomirja [u{tarja, ki sta s helikopterjem gazela prebegnila k slovenski TO in generalmajorja Cirila Zabreta, ki je v ve~ernih urah 27.6.1991 v Kol{kovo pisarno planil z besedami »Ustavite to morijo!«, ter ob poudarku, da se kot Slovenec odziva pozivu Predsedstva RS, zahteval takoj{no upokojitev, saj »ni ve~ `elel biti v tak{ni JLA.« (Predojevi}, Vaso: U procjepu, Beograd 1997, str. 99). Podobnih zgodb je gotovo {e veliko, med njimi tudi zgodbe polkovnika Karla Gorin{ka, majorja Rajka Meha in drugih stare{in JLA, ki so navidez slu`ili armadi, v resnici pa bili lojalni svoji domovini, Sloveniji. Po drugi strani pa prav med podpisniki pisma, ki zdaj kot »slovenski dr`avljani« od dr`ave vehementno zahtevajo voja{ke pokojnine, najdemo tudi kak{no ime, ki se je v vojni za Slovenijo »proslavilo« s {e prav posebno zagnanostjo. General Marjan ^ad, poveljnik Re{kega korpusa, je tako svoje tanke nad domovino napotil `e 26.06.1991 in s tem - kot je razvidno iz pri~evanj prekr{il odlo~itev voja{kega vrha, naj se napad na Slovenijo za~ne {ele v jutranjih urah naslednjega dne. »Dobil sem vtis, da je pri tej nalogi hotel biti prvi in najbolj{i. Tega nisem mogel kar tako dopustiti. Bolj glasno kot jezno sem mu zabrusil, da je to predrznost in samovolja, dejanje nediscipline in postopek, ki bi lahko {kodoval nam vsem. Z njim bi lahko ogrozil izvr{itev ukaza {taba vrhovne komande; kaj bodo tam rekli? ^ad se mi ni tako reko~ niti z besedo opravi~il.« je v spominih zapisal njegov nadrejeni, general Kol{ek (Kol{ek, Konrad: Spomini na za~etek oboro`enega spopada v Jugoslaviji, Maribor 2001, str. 162). O~itno ga je zmotila le ^adova nedisciplina, ne pa tudi dejstvo, da je bila cilj napadov njuna rodna gruda. V vojni za Slovenijo je na obeh straneh izgubilo `ivljenje ve~ deset ljudi, {e bistveno ve~je je bilo {tevilo ranjenih. Imena Jozefa Sim~ika (umrl ob pekrskih dogodkih) Vinka Repnika, Petra Petri~a, Franca Ur{i~a, Jerneja Molana, Edvarda Peperka, Miroslava Molka, Antona @aklja, Stanislava Po`arja, Stanka Stra{ka, Bojana [tumbergerja, @eljka Ernoi~a, Roberta Hvalca, Marjana Dobel{ka, Alojza Gaubeta, Janeza Svetine, Milana Bu~arja, Mohorja Berganta, Antona Kotarja, Franca [pelka, Borisa Adama, Ivana Starine (za posledicami ran umrl l. 2004) Antona Mrlaka, Norberta Wernerja, Nicolasa Vogla, Stoyana Kazakova, Svetozarja Spasova, Konstantina Nikolaja, Kenana Cetina, Hismetina Ozbeka, Bratislava Djordjevi}a, Ismeta Velagi}a, Muzaferja Vildirina, Dragana Luki}a, Dra`ena [ante, Zapriana in Plamena Din~eva, pa tudi pripadnikov JLA Miroslava [andorja, Mirka Brndu{anovi}a, Dragana Bubala, Mustafe Had`iselimovi}a, Eldina Hrapovi}a, Milenka Jorgi}a, Aleksandra Milo{evi}a, Slobodana Panteli}a, Rama Salihija, Bojan~eta Sibinovskega, Zorana Stojanovi}a, Branka Sedlarja, Stipe ^atija, Ljuba Babi}a, Dejana Bjelogrli}a, Branka Bojani}a, Halila Cucaka, Du{ana Dejanovi}a, Popaja Hilmija, Fahirja Imamovi}a, Antonija [imunovi}a, Zorana Je{i}a, Ivana Jeli~i}a, Ratka Jovanovi}a, Florima Kasurnija, Mirka Lu~i}a, Gorana Maleti}a, Zorana Mirkovi}a, Stojana Miti}a, Vojka Obradinova, Dragana \oki}a, Ned`medina Osmanija, Muhameda Pali}a, Borislava Piva}a, [pira Ponjavi}a, Dragana Rodi}a, Domagaja Sotinca, Gorana Stankovi}a, Obrada Stevanovi}a, Slobodana Stojkovi}a, Milana Tanaskovi}a in neznanega vojaka, se danes premnogokrat zdijo pozabljena, nekdanjim visokim oficirjem, ki so za njihovo smrt posredno ali neposredno odgovorni, ker so poslu{no izvr{evali ukaze iz Beograda, pa je dr`ava podelila dr`avljanstvo in jim priznala socialne pravice v skladu s 50. ~lenom Ustave. Ker do danes nismo uspeli odkriti pisnega dokaza, da je bila na ozemlju pravkar razgla{ene

nove dr`ave Slovenije leta 1991 razgla{ena vojna, se postavlja tudi pravno vpra{anje odgovornosti za smrt zgoraj navedenih oseb. ^e ni nih~e razglasil vojne, potem so tudi slovenski generali (Kol{ek, ^ad) soodgovorni za smrt zgoraj navedenih. ^e nekdo nekomu z silo odvzame `ivljenje, pa ne gre za silobran ali vojno stanje, govorimo o umoru. Za koliko umorov so slovenska sodi{~a obsodila aktivno sodelujo~e stare{ine JLA slovenskega rodu? Nobenega. Kdo je potem odgovoren za smrt teh ljudi, saj je nedvomno, da je biv{a JLA prva uporabila silo. Za koga so sodila slovenska sodi{~a in kako to, da kljub vodenju postopkov (general Kol{ek) ni bila izdana nobena obsodilna sodba? Na to dejstvo, da ni bil nih~e kazensko obsojen, se »jugo tovari{ija« tudi sklicuje v svojem pismu. Vendar se jim tudi to ne zdi dovolj. Namesto, da bi pokleknili pred grobovi padlih, namesto da bi njihovim doma~im kon~no izrazili svoje ob`alovanje, namesto da bi invalide, ki bodo vse `ivljenje nosili posledice v agresiji prizadetih ran, prosili odpu{~anja, raje obto`ujejo in tarnajo, ker morajo `iveti s prejemki, ki niso ni~ ni`ji od prejemkov marsikoga, ki je leta 1991 za razliko od njih, tej dr`avi zmogel biti zvest. Za to situacijo so seveda v nemajhni meri zaslu`ni tudi razni Pungartniki, ki se jim je prelivanje krvi zdelo »martin~kanje« in »`uriranje« (Delo, 19.5.1999), ki jim je v spopadih umrlo premalo ljudi (med njimi seveda ni bilo njihovih svojcev!) in ki na tak{en ali druga~en na~in do dana{njih dni izra`ajo omalova`ujo~ odnos do obdobja, ko se je na boji{~u odlo~alo, ali bomo za`iveli v svobodni slovenski dr`avi ali pa bili prisiljeni znova skloniti glave. Republika Slovenija je bila junija 1991 napadena in to sta brez vsakega dvoma ugotovila tako Predsedstvo Republike v svojem pozivu pripadnikom JLA, kot tudi Skup{~ina Republike Slovenije, ki je na izrednem zasedanju 29. oziroma 30. junija obravnavala »polo`aj po razglasitvi samostojnosti in agresiji Jugoslovanske armade na ozemlje Republike Slovenije« ter med drugim sprejela stali{~e, da »najostreje obsoja brutalno agresijo jugoslovanske armade in zveznih organov na ozemlje Republike Slovenije in najodlo~neje zavra~a ultimate agresorja« (Vojna v Sloveniji: od napadov JLA do zmage nad JA, Ljubljana 1991, str. 70). Kaj so torej bili ljudje, ki so enotam te armade takrat poveljevali, ali v njih sodelovali, je torej povsem jasno. Vendar pa kljub prej citirani ugotovitvi takratne Skup{~ine nih~e ni spremenil ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (leta 1994 je bil spremenjen z dolo~bami o bankah), ki bi ustrezno dejstvu, da nas je JLA 26., oziroma 27.06.1991 napadla JLA in da je predsedstvo RS, kot vrhovni poveljnik oboro`enih sil RS, odpoklicalo aktivne stare{ine JLA slovenskega rodu, spremenili dolo~be 9., 13., 14. in 15. ~lena. Tako pa se danes obna{amo, kot da v Sloveniji ni bila prelita kri in da JLA ni bila agresor in sovra`na vojska. [e ve~, sprenevedanje je tako o~itno, da se spra{ujemo, ali nismo sre~ni, da ni kdo zaprl in obsodil tistih, ki smo Slovenijo branili. Zato so po na{em trdnem prepri~anju zahteve, ki sta jih na najvi{je predstavnike slovenske dr`ave pred dnevi naslovila generala Kol{ek in ^ad z nekdanjimi sodelavci, ne le absurdne, ampak tudi nemoralne in nehigieni~ne. Do uveljavljanja voja{ke pokojnine iz naslova slu`enja v JLA imajo pravico le tiste osebe, ki so do 25.6.1991 `e bile upokojene in je {lo le za prevedbo teh pravic, ter tiste stare{ine in uslu`benci nekdanje JLA, ki so sledili pozivu predsedstva Republike Slovenije in v ~asu vojne za Slovenijo prestopili v TO, zapustili JLA ali pa dokazljivo odklonili vsakr{no sodelovanje v enotah in {tabih jugoslovanske vojske. Zahtevamo, da dr`ava na tem podro~ju kon~no naredi red! Pri~akujemo, da bo vlada Republike Slovenije pripravila in parlamentu v potrditev predlo`ila ustavni zakon, s katerim bo enkrat za vselej prepre~ila vsako manipuliranje v zvezi z upravi~enostjo do voja{kih pokojnin. Krivi~no in moralno ter pravno nesprejemljivo je, ~e upravi~ence, ki se nikoli niso z ni~emer pregre{ili zoper slovensko dr`avo in njene dr`avljane, oziroma so Sloveniji v ~asu agresije izkazali dr`avljansko lojalnost, ena~imo s tistimi, ki so z oro`jem delovali proti njej. Res je, da ~as celi rane, vendar se izdaje dr`ave in naroda preprosto ne sme pozabiti. Nikoli! Zato naj ustavni zakon vsebuje tudi dolo~ila, ki bodo onemogo~ala, da bi tak{ni ljudje na osnovi morebitnih meddr`avnih dogovorov, voja{ke pokojnine prejemali iz slovenske pokojninske blagajne. Naj jim tovrstne prejemke izpla~ujejo davkopla~evalci dr`av, ki so jim slu`ili, ne pa slovenski davkopla~evalci. Nadalje bi bilo smiselno in nujno preveriti vse prejemnike t.i. voja{kih pokojnin v Republiki Sloveniji, ki so odlo~be nosilca voja{kega zavarovanja prejeli po osamosvojitvi in ugotoviti, ali so jim bile podeljene skladno z veljavno slovensko zakonodajo. Ve~ kot nenavadno se nam zdi, da so med prejemniki tudi ljudje, ki so slu`bo v Jugoslovanski armadi nadaljevali po 18.10.1991, ko je JLA morala zapustiti Slovenijo, odlo~be o upokojitvi pa nato s seboj prinesli iz Beograda. Kon~no pa pri~akujemo tudi, da bodo pristojni dr`avni organi v primeru nekdanjih pripadnikov JLA opravili revizijo podeljevanja dr`avljanstev. Razumemo, da Slovenija dr`avljanstva ni mogla odkloniti tistim, ki so slovenski dr`avljani po rojstvu, pa naj so se {e tako prekr{ili zoper domovino, manj razumljivo pa nam je, da smo med podpisniki pisma naleteli tudi na kak{no ime, ki nam je znano iz vojne za Slovenijo, vendar pa pri njem ne vidimo nikakr{nega pravnega upravi~enja za priznanje slovenskega dr`avljanstva, kot denimo pri polkovniku Vasu Predojevi}u, medvojnemu pomo~niku generala Kol{ka za politi~no vzgojo in pravne zadeve, ki je agresijo na Slovenijo propagandno pokrival. Tako je Predojeviæ v dru`bi generala Ra{ete in polkovnika Vrande~i}a na tiskovni konferenci 3.7.1991 tankovski pohod na Slovenijo npr. opisoval kot »za{~ito dr`avne meje na dostojanstven in nenasilen na~in«, legitimno slovensko samoobrambo pa kot »umazano in zahrbtno vojno, kakr{no so hoteli izvati in vodijo Jan{a, Bav~ar in njuna soldaterska. To kar po~nejo oni, delajo samo paravoja{ke organizacije.« (Predojevi}, Vaso: U procjepu, Beograd 1997, str. 114). Nadaljnje neresnice o pla~anih umorih, pobijanju ujetnikov, uporabi prepovedanega streliva itd., Vam bomo prihranili, ker bi zavzele preve~ prostora in so, konec koncev dobro znane iz nastopov zastopnikov »propagandne {ole« JLA v nadaljevanju jugoslovanske morije. Spo{tovani! Na tiskovni konferenci, s katero smo se 3. februarja letos odzvali na pisanje generalov Kol{ka in ^ada, polkovnika Predojevi}a in drugih oficirjev in podoficirjev nekdanje JLA, smo opozorili, da primerjave z razli~nimi tirani in obsedenci, znanimi iz ~love{ke zgodovine, seveda niso primerne, vendar pa smo globoko prepri~ani, da bi z dodeljevanjem t.i. voja{kih pokojnin agresorjem iz leta 1991 ustvarili vse pogoje, pod katerimi bi tudi ostali agresorji na Slovenijo imeli pravico do tak{ne pokojnine. Vpra{ali smo se tudi, ali smo Slovenci res samo Slovenceljni? Odgovor na to vpra{anje pri~akujemo od vas. S spo{tovanjem, Zvonko @agar • predsednik Zveze MORiS V vednost: - podpisnikom Dogovora o sodelovanju domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije. - Vsem tiskanim in elektronskim medijem v Republiki Sloveniji.


DomZurnal 13

17/2/09

9:06

Page 7

Aktualno - drugi~

Stran 7

Okolje mora postati LDS v vrednota, ~e `elimo Ob~ini Dom`ale biti uspe{ni! Dr. Romana Jordan Cizelj je na novinarski konferenci predstavila najpomembnej{e poudarke poro~il, o katerih je v tem tednu glasoval Evropski parlament na svojem plenarnem zasedanju v Strasbourgu, spregovorila je predvsem o zaklju~nem poro~ilu Za~asnega odbora za podnebne spremembe »2050: Prihodnost se za~enja danes - priporo~ila za prihodnjo celovito politiko EU o podnebnih spremembah« ter o drugem strate{kem pregledu energetske politike. Pripravila: Tanja Ozvati~ • Foto: arhiv Dom`urnal »V glavnem se ta dva dokumenta ujemata, vendar pa so priporo~ila ukrepanja na podro~ju podnebnih sprememb usmerjena v perspektivne okoljske tehnologije, ki prav ni~ ne onesna`ujejo okolja, medtem ko smo pri energetskem pregledu upo{tevali, da je dr`avljankam in dr`avljanom vendarle treba zagotoviti varno in zanesljivo dobavo energije,« je povedala dr. Jordan Cizljeva. Izpostavila je te`ave pri uvozu ruskega plina in dejstvo, da Evropa ve~ino plina uvozi prav iz Rusije. Zato je pomembna razvejanost infrastrukture v dr`avah ~lanicah in tudi v tretjih dr`avah. Kot prioriteta je zato postavljen plinovod Nabucco, ki predvideva uvoz tudi iz drugih dr`av, ne le iz Rusije. Poleg tega pa tudi jedrska energija in izkori{~anje premoga ostajata pomemben del energetske me{anice. »Pomembno pa je, da v Evropi sprejmemo skupne standarde glede jedrske energije in zagotavljanja varnega odlaganja odpadkov ter jasno odgovorimo na pomisleke, ki se pojavljajo glede jedrske energije,« je {e povedala poslanka. Na tokratnem zasedanju je EP potrdil sklenjene zaveze na podro~ju podnebnih sprememb (cilji 20-20-20), glede dolgoro~nih ukrepov pa so se oprli na ugotovitve strokovnjakov v okviru organizacije ZN: podnebje se spreminja bistveno hitreje, kot so znanstveniki sprva predvidevali, zato bi bilo treba do leta 2050 zni`ati izpuste toplogrednih plinov vsaj za 80 %. Podnebno-energetski paket, ki je bil sprejet decembra lani, je posegal predvsem na podro~je energetike, prometa in industrije, sedaj pa se resno omenja tudi kmetijstvo, `ivinorejo in gozdarstvo, v podro~je podnebnih sprememb je vklju~ena celovita kmetijska politika. dr. Romana Jordan Cizelj

»Evropski parlament je bil prvi v svetu, ki je ustanovil odbor za podnebne spremembe. Evropa na podro~ju podnebnih sprememb ostaja vodilna v svetu in morali bomo trdo delati, da bomo to vodstvo tudi obdr`ali. Sedaj imajo `e v marsikateri dr`avi v Evropi in izven nje posebne odbore za podnebne spremembe ali celo ministrstva,« je povedala dr. Jordan Cizljeva in pozvala: »Okolje mora postati vrednota, ~e `elimo biti uspe{ni! Dr. Jordan Cizljeva je zelo aktivno sodelovala pri pripravi {e dveh dokumentov. Glede ve~je uporabe predkomercialnih javnih naro~il je povedala. »Na tem podro~ju Evropa v primerjavi z ZDA {e korenito zaostaja. Javna naro~ila bi morala biti pripravljena na tak na~in, da bi podjetja tudi za javni denar lahko razvila nek izdelek, preden je komercialno uporaben. To je zanimivo podro~je tudi za razvoj tehnologij, ki zmanj{ujejo izpuste CO2 v zrak. Vlaganje v raziskave in razvoj je edina pot do zmanj{anja izpustov in podnebnih sprememb.« Glede trgovinskih odnosov EU s Kitajsko pa je poudarila, da je Evropa od leta 2006 najve~ja trgovinska partnerica Kitajske, Kitajska pa je druga najve~ja partnerica Evrope. Evropa ima velik trgovinski primanjkljaj, ki je med drugim tudi posledica {tevilnih ovir, ki se na Kitajskem postavljajo evropskim podjetjem, tako malim in srednjim podjetjem kot tudi velikim. »V Pekingu je za~el delovati center, ki svetuje malim in srednje velikim podjetjem. Sicer se {e oblikuje, njegov osnovni namen pa je, da malim in srednje velikim podjetjem pomaga pri varovanju in krepitvi pravic njihove intelektualne lastnine na Kitajskem. Na voljo je tudi slovenskim podjetjem,« je opozorila dr. Jordan Cizljeva.

Anton Preskar, Podpredsednik OO LDS Na ob~inskem nivoju je LDS dobila ob zadnjih ob~inskih volitvah pred nekaj ve~ kot dvemi leti 11 svetni{kih mest (prepri~ljivo najve~) v ob~inskem mestu, na{ ~lan pa je postal tudi `upan. To se je zgodilo kljub fiasku na{e stranke na prej{njih dr`avnozborskih volitvah. To govori o ugledu na{e osnovne organizacije in ~lanov LDS v dom`alski ob~ini ne glede na stanje v dr`avni politiki. V turbulenci pred zadnjimi volitvami smo bili pri~a izstopu iz na{ih svetni{kih vrst Cvetke Zalokar - Ora`em, ki je bila ena od ustanoviteljic stranke »ZARES« in pa svetnice Jo`ice Polanc, ki je prestopila v »DESUS« zaradi osebnih razlogov in po njenem mnenju (in tudi delno na{em) nekorektnega odnosa ob izboru ravnatelja na dom`alski {oli, ki jo je vrsto let uspe{no vodila. Koncem leta 2008 nas je presenetilo pismo na{ega `upana Tonija Dragarja, da nepreklicno izstopa iz na{ih vrst zaradi osebnih razlogov. Glede na njegovo dolgoletno ~lanstvo LDS in njenih predhodnicah (eden prvih ZSMS-jecev) nas je to njegovo dejanje presenetilo in smo njegov izstop z ob`alovanjem sprejeli - po mojem mnenju to ni bila najbolj pametna poteza ne glede na odprta vpra{anja z vodstvom stranke LDS. Prav tako svetni{ka skupina ni slepo sledila predlogom njegove uprave in v~asih je kdo, ki je spremljal seje na{ega ob~inskega sveta dobil vtis, da ima `upan ve~jo opozicijo med svetniki LDS kot v pravi opoziciji. Napake, ki so bile storjene s strani ob~inske uprave oziroma predlagateljev odlokov na podro~ju prostora in zajemanja komunalnih prispevkov (v bistvu je posredno prihajalo do o{kodovanja prera~una zaradi predhodnih neustreznih ob~inskih odlokov) od investitorjev intenzivne gradnje kot tudi pri uvajanju lo~enega zbiranja odpadkov smo vseskozi obsojali. Zna~ilnost na{e svetni{ke skupine je, da ne glede strankarske podpore `upanu preko koalicijskega sporazuma razmi{lja vsak svetnik s svojo glavo in to tudi jasno in pravo~asno pove. Seveda ima `upan tudi te`ave glede na kadrovsko sestavo uprave in relativno nizke pla~e njegovih uslu`bencev. Dne 29.1.2009 se je sestal na{ izvr{ni odbor in sprejel odstop predsednika stranke Tonija Dragarja in sklep o evidentiranju predsednika/predsednice in sekretarke/sekretarja OO LDS. Rok za evidentiranje pote~e 10.2.2009. Ra~unamo, da bomo v prvi polovici marca `e imeli novo vodstvo stranke, ki ga bo izvolil zbor ~lanstva LDS. Do takrat stranko vodim jaz kot podpredsednik LDS. Kaj se bo spremenilo na relaciji stranka LDS - `upan? Veljal bo pa~ enak odnos kot z ostalimi strankami - njegovimi podpornicami, podpisnicami koalicijske pogodbe. Intenzivirano bo delo svetni{ke skupine in izvr{nega odbora kot tudi delo stranke v ob~ini Dom`ale in z organizacijami v ob~inah iz na{e skupne upravne enote (Menge{, Trzin, Lukovica, Morav~e). Stiki z vodstvom stranke so teko~i - tako sta predsednica stranke Katarina Kresal kot generalni sekretar Dorijan Mar{i~ obiskala vodstvo na{e stranke kmalu po volitvah {e v ~asu formiranja nove vlade, tudi pred volitvami je bila njuna prisotnost na na{em terenu precej{nja - ve~ja kot v vseh letih njenih predhodnikov. To seveda ne pomeni, da se vedno strinjamo s potezami vodstva stranke, kar znamo tudi jasno povedati in opozoriti. Tudi vrata vodstva v Ljubljani so za nas vedno odprta. Zaklju~im naj s »PRIHODNOST JE V DOBRIH LJUDEH IN MLADIH O^EH« - moto na{ega zadnjega kongresa, ko smo sprejemali razli~no dober program Slovenske liberalne demokracije za obdobje 2008 - 2012.

Anton Preskar


DomZurnal 13

17/2/09

9:06

Page 8

Opozarjamo

Stran 8

Peter Verbi~ – Lista za Dom`ale

Evropa ne ve za Dom`ale! Prepotrebne »evropske pisarne« v Dom`alah {e vedno ni … ^lovek oprosti marsikaj. In marsikaj tudi razume. Samo neumnosti ne. Te ne oprosti, pa tudi razume je ne. Skoraj vsak dan lahko v razli~nih tv poro~ilih spremljamo pobude in napotke aktualne Vlade RS, ki se na vse pretege trudi, da bi sku{ala omili posledice globalne krize, ki je oplazila tudi Slovenijo. Sam Predsednik Vlade RS g.Borut Pahor je v zadnjem ~asu mnogokrat poudaril, kako pomembno je za Slovenijo, za dr`avljanke in dr`avljane, spoznanje, da bo potrebPeter Verbi~ no spremeniti mi{ljenje in samoiniciativno poskrbeti za svojo eksistenco. Pri tem je ve~krat navedel tudi {iroko paleto mo`nosti pridobivanja finan~nih sredstev, ki jih potencialni podjetniki, ali pa tudi ostali dr`avljanke in dr`avljani, lahko pridobimo iz evropskih razvojnih in kohezijskih skladov. Velika

ve~ina slovenski ob~in je `e pred ~asom zelo dobro razumela namige `e prej{nje vladne garniture, ki je konstantno motivirala ljudi naj se informirajo o mo`nostih pridobivanja nepovratnih evropskih sredstev. Odgovorni v posameznih ob~inah so se odzvali tako, da so svojim ob~ankam in ob~anom zagotovili t.i. »evro-pisarne«, v katerih so zaposlili strokovnjake iz razli~nih podro~ij, ki so usposobljeni za svetovanje dr`avljankam in dr`avljanom, kako priti do evro-financ. Sam se `e ve~krat dal ustrezno pobudo za ustanovitev tovrstne pisarne v Dom`alah (na sejah Ob~inskega sveta), pa do danes {e nisem prejel odgovarjajo~ega odgovora. Evro-pisarne pa v Dom`alah tudi {e nimamo. Nikakor ne morem razumeti ne `upana, ne njegovih svetovalcev, ne vseh drugih, ki naj bi odlo~ali o tem, kar naj bi bilo za ob~anke in ob~ane dobro, da se ne odzovejo mojim pobudam. Dom`ale so bile neko~ resni~no ob~ina, po kateri so se drugi zgledovali. Dom`ale `e dolgo niso ve~ to, kar so neko~ bile. Enostavno ne morem razumeti, zakaj nekateri odgovorni trmasto ti{~ijo glavo v pesek in no~ejo sli{ati ne~esa, kar bi lahko rezultiralo v uspeh prenekaterega dom`alskega podjetnika ali podjetnice. Re{itve in mo`-

Tekst: Peter Verbi~

nosti so tako reko~ na dosegu roke, samo roko je potrebno iztegniti. V pravo smer, seveda. Potrebno je delo, ki bo dajalo oprijemljive in preverljive rezultate. Lepopisje in lepo besedi~enje sta nas pripeljala do to~ke, kose moramo vsi skupaj resno zamisliti, zakaj konstantno nazadujemo, namesto da bi napredovali in se razvijali, kot posamezniki in kot ob~inska skupnost hkrati. ^as neusmiljeno te~e, mo`nosti ~rpanja t.i. evro sredstev se bo kon~ale leta 2013. Premier Pahor je `e ve~krat posebej opomnil, da Slovenija ve~ pla~uje v evro prora~un kot pa uspe iz njega pridobiti. Za tak{no situacijo so soodgovorni tudi ljudje, ki jim je bilo zaupano upravljanje posameznih slovenskih ob~in. Bil bi skrajni ~as, da se v Dom`alah resno pogovorimo o tem, kaj botruje odlo~itvam, ali bolje re~eno ne-odlo~itvam, zdaj{nje vladajo~e ob~inske ekipe, da ne uspe urediti najosnovnej{i, a hkrati tudi najpomembnej{ih stvari, ki bi lahko bistveno pripomogle k bolj{emu in skladnej{emu razvoju na{e ob~ine. Je to nesposobnost, neznanje, lenoba ali samo trmasto zatiskanje u{es in o~i pred sli{nimi in vidnimi dejstvi, katere lahko vidimo v na{i bli`nji okolici (Lukovica, Komenda), ali pa o njih sli{imo.


DomZurnal 13

17/2/09

9:16

Page 9

Opa`ene vrednote

Zaznamovalo me je `ivljenje v mlinu Radomeljski mlinar Ivan Kralj o svojem `ivljenju Znani Radomljan, mlinar z edinega {e preostalega mlina na mlin{~icah na{ega konca, Ivan Kralj, krepak mo`ak v 84. letu `ivljenja, je pred dnevi izdal knjigo o svojem `ivljenju. V zalo`bi Modrijan, ki je zgodbo o `ivljenju enega od Slovencev zalo`ila in izdala v knjigi, so omenjeno delo izdali v 800 izvodih, gre pa za popis neverjetne domiselnosti usode, ki je Ivana Kralja popeljala po svojih poteh. Pred nami je ta zgodba mlinarja, ki pa je ob svojem delu do`ivel {e tiso~ in eno zanimivost, vredno zabele`enja. Vsakemu starej{emu ~loveku se dogaja, da so mu pred o~mi mnogo nadrobneje navzo~i dogodki izpred desetletij, kot pa tisti, ki so se zgodili v~eraj. Tudi Ivanu Kralju, ~loveku, ~igar `ivljenjsko zgodbo imamo pred sabo, se preteklost z vsemi predniki devetero generacij mlinarjev pred njim na doma~iji ka`e jasneje kot v~eraj{nji dogodki. Ozira se med mnoge svoje prednike in predhodnike, ki jim spoznavamo dele njihovih `ivljenj, `e kmalu pa stopimo na njegovo - Ivanovo pot kme~kega mo`a, sicer doma na mlinu. Kme~ko, predvsem pa skrajno te`a{ko mlinarjevo delo v mlinu in na vodi mlin{~ice Ivan Kralj predo~i z mnogimi dragocenimi podrobnostmi, ki so {e v teh ~asih celo morda nezabele`ene in pomenijo gotovo obogatitev etnolo{kega vedenja o mlinarjih na mlin{~icah in njihovem `ivljenju. Zgodba, ki jo mestoma bogatijo tudi osebni, intimni spomini in bele`ke, se nato pretopi v obdobje, ko je moral mladeni~ za nekaj dni izpolnjenih 18 let v nem{ko vojsko in potem na vzhodno boji{~e. Neverjetno, nezasli{ano in komaj dojemljivo je bilo trpljenje, ki ga je prestal na fronti; s smrtjo, ki je kolege - tudi Slovence ob njem, red~ila vsak dan, a hkrati tudi polnila z upanjem da se neko~ vrne. To vrnitev mu je omogo~ila bolezen - zlatenica, katero je kot rekonvalescent izrabil, da se je skrivoma pretihotapil domov v Radomlje in tam do konca vojne tudi ostal. Ob osvoboditvi ga je za nekaj let ~akala voja{ka suknja v domovini - Jugoslaviji, ko pa se je kon~alo tudi to obdobje, je vnovi~ nadaljeval svojo mlinarsko pot in usodo mlinarja ob vodi mlin{~ice. V knjigi zvemo pravzaprav vse o tem, kako si je oblast na vse mogo~e na~ine prizadevala, da bi zatrla pobudo zasebni{tva, vendar so ljudje, kakr{ni je bil Ivan Kralj, vedno znova zmogli najti poti v posodobitve, izbolj{ave in napredek. Hkrati z vnovi~no gospodarsko postavitvijo mlina oz. kmetije pa se je Ivanu Kralju posre~ilo postaviti tudi veliko in trdno dru`ino zdravih korenin in pravih vrednot, to rast dru`ine in vsega Kraljevega pa lahko spremljamo tudi na straneh pri~ujo~e knjige. Veliko, spo{tovanja in ob~udovanja vredno je `ivljenjsko dejanje starega radomeljskega mlinarja. S knjigo to je delom, ki ga je zastavil predvsem za potomce in zaradi potomcev, pa smo tudi ostali, ki nas zanima ravnokar minula preteklost, hvale`ni, da nas je popeljal v svet svojih do`ivetij. Res je, kar je zapisal v knjigi, ki mi jo je dal: »Vsako `ivljenje ima svojo zgodbo!« Ampak, Ivan: Vsak pa ni do`ivel in pre`ivel toliko hudega in iz tega iz{el mo~nej{i, bolj{i in pokon~nej{i. Vse to je zadnjemu mlinarju z radomeljske mlin{~ice Ivanu Kralju namenilo kot nasledek vsega, kar je hudega v `ivljenju moral do`iveti. Zgodba o tem `ivljenju je zapisana v tkivu knjige: »Zaznamovalo me je `ivljenje v mlinu«.

Stran 9


DomZurnal 13

17/2/09

9:16

Page 10

Bilo je neko~

Stran 10

Ko so gradili Dru{tveni dom v Dom`alah … Dom`ale so bile vse do leta 1925 vas, pravzaprav ~isto navadna gorenjska vas, vendar taka, ki je imela zelo podjetne ljudi. To, da je bil kraj samo skupek {tirih zaselkov (Zgornje in Spodnje Dom`ale, [tuda in Stob) va{~anov ni dosti motilo, da si ne bi zastavljali velikih in ambicioznih na~rtov. Med njimi je bila na prvem mestu zamisel, da mora kraj ~imprej dobiti svojo dvorano, pravzaprav dom, v katerem bi lahko uprizarjali igre, se dobivali na sestankih, peli, se dru`ili in postajali vse bolj uveljavljeno okolje kulturnih ljudi blizu `e uveljavljenih Meng{a in Kamnika. Do sklepa, »Zdaj gre za zares! Dela se bomo lotili!« je pri{lo v letu 1908, torej natanko pred 100 leti, in sicer na dan svetih treh kraljev - 6. januarja 1908. Tekst in izbor slikovnega materiala: Matja` Brojan

Risba: ob njej so se leta 1908 ob predstavitvi zamisli navdu{ili ~lani dru{tva.

^etrto leto Katoli{kega podpornega in izobra`evalnega dru{tva v Dom`alah … Ob koncu leta 1907 je imelo dom`alsko Katoli{ko podporno in izobra`evalno dru{tvo vseh mo{kih rednih ~lanov (imenovali so jih udje!!) 136, `enskih rednih ~lanic je bilo 231, vseh skupaj z dvema podpornima ~lanoma je bilo 372 udov. Ti ljudje so se v velikem {tevilu zbrali 6. januarja 1908 na {estem ob~nem zboru v dom`alskem `upni{~u, ki je sicer slu`ilo za sestanke, vaje in sre~anja. Na njem so izvolili nov odbor dru{tva. Za predsednika so postavili `upnika Franca Bernika, {e za naprej pa potrdili ves dotedanji odbor: podpredsednik je ostal Andrej Jan~igaj, nova podpredsednica je postala tudi Kati Jan~igajeva, tajnik Peter Cerar, tajnica Franja Ma~ek, blagajnik Franc Kon~an, »blagajni~arica« Manica [mon, odborniki oz. namestniki pa Karol Flerin, Janez Dimc, Jakob Gr~ar, Miha Kavka, Valentina Habjan, Marija Kvas, Marjeta Rems in Marija Dimc. Ko so pri{li k »slu~ajnostim«, je Fran~i{ek Bernik (tako je samega sebe imenoval) v dalj{em govoru pojasnil veliko potrebo, da si dru{tvo postavi svojo hi{o, svoj »Dru{tveni dom«. Predlaga je, da se »stavbeni odbor« izvoli nemudoma, to se pravi, {e ta dan, ter da naj bi se ukrenilo vse potrebno, da bi z gradnjo pri~eli {e v tem letu. V gradbeni (stavbeni) odbor je predlagal vse navzo~e odbornike in odbornice, zaupnike in zaupnice, hkrati pa tudi to, da naj se naro~ilo za na~rt doma naro~i »udu« Francu Ravnikarju, »stavbenemu tehniku«.

21. februarja 1908 - `e predo~en na~rt Prvo sejo gradbenega odbora so ~lani opravili `e 21. februarja, komaj {est tednov po sklepu o gradnji. Na njej so se pojavili vsi ~lani. Franc Bernik je postal predsednik odbora. Takole so zapisali o tem sestanku: »Bernik razlo`i, kako veleva`en je namen, ki ga ho~e dru{tvo z zidanjem doma izvr{iti in kaj nam je v sre~no izvr{itev tega namena storiti. Ne smemo se zbati nobenih te`av! Sami moramo biti navdu{eni in navdu{iti moramo za dom tudi druge. Bog nas pri tem delu gotovo ne bo zapustil. Franc Ravnikar predlo`i {e na~rte doma in ga razlo`i. Vsem je ugajal! Soglasno je bil potrjen. Zidarsko delo se odda mojstru Matev`u Ho~evarju iz Trzina. Izvoli se tudi izmed stavbnega odbora pet mo`, ki naj vse potrebno glede zidanja ukrenejo. Stavba, ki bo kras celemu kraju, bo stala nad 50.000 kron.«

Spori glede lege ob cesti 5. maja 1908 »se je vr{il« ob~inski komisijski ogled, ki ga je vodil `upan Matej Jane`i~. Ob~inski cestni nadzornik Peitler je predvideni legi

Na~rti so bili njegovi: tesarski mojster Franc Ravnikar.

Prvi ~lovek gradnje predsednik »stavbenega« odbora Fran~i{ek Bernik.

Dan, ko so ga odprli in blagoslovili - 28 avgust 1910.

Vse kulturne prireditve so pred postavitvijo doma potekale na dvori{~u tesarske delavnice Franca Ravnikarja, kjer so si za klopi izposodili plohe …

Ob obnovi doma je bilo treba obnoviti tudi stolpi~a, da bosta la`e kljubovala ~asu v drugih sto letih obstoja Dru{tvenega doma.

doma ugovarjal, saj naj bi dom stal preblizu ceste. Prepirali so se za nekaj centimetrov. Nov sestanek so opravili 11. maja, ki pa se ga je takrat udele`il vi{ji cestni nadzornik. Namesto 10 cm odmika od ceste je dovolil, da se dom cesti pribli`a na 60 cm. Tujec je bil prijaznej{i od doma~ega ~loveka.

Mario iz opre Gorenjski slav~ek ter cesarsko himno, nato pa se je po blagoslovu razvil sprevod po Dom`alah. Popoldne je bilo posve~eno {portu t.j. telovadbi, veselici, govorom, kot je bil nagovor pesnika Limbarskega s pesmijo, narejeno za to prilo`nost, {aljivi loteriji, petju in veselju, ki je ta dan prevevalo Dom`ale.

Smreka je bila postavljena 21. avgusta

»Divna priredba« divnih Dom`alcev

Do avgusta so zidarji trzinskega izvajalca mojstra Matev`a Ho~evarja zelo pohiteli, `e 21. avgusta pa so postavili tradicionalno »smrekico«, ki je bila znamenje, da je zidovje dospelo do vrha. Zve~er je dru{tvo zidarjem v bli`nji gostilni Antona Müllerja oskrbelo »likof«, takoj nato, `e v torek, pa so tesarji tesarskega mojstra (tudi avtorja na~rta) Franca Ravnikarja za~eli postavljati podstre{je, ki je bilo dokon~ano do 4. septembra. Na sredino mogo~ne tesarske gradnje, ki je v trenutku spremenila videz tega dela Dom`al in tudi Stoba, so postavili velik drog z razvito slovensko trobojnico, dve manj{i zastavi pa sta zaplapolali na obeh stranskih stolpi~ih doma. Tudi tesarjem so zagotovili »likof«, tako da je vse minevalo v velikem navdu{enju in v zanosu, kaj Dom`alci vse zmorejo.

Nesre~a 3. septembra! Tretjega septembra popoldne je ob 17. uri prav z vrha novega doma padel z »gru{ta« ~isto na tla 16-letni Alojz [krlep iz Depale vasi, ki je tesarjem stregel in jim nosil malto. Padec 13 metrov globoko bi kaj lahko bil smrten, a k sre~i ni bil. Celo zlomil si ni ni~esar. V zapisniku nesre~e pi{e: »A angelj varuh ga je varoval! Le v kosti na nogah, s katerimi je zadel ob tla, se je krepko udaril. Upanje pa je, da bodo tudi te bole~ine kmalu pre{le.«

Blagoslovitev doma - 28. avgusta 1910 To, kar se je zgodilo 28. avgusta 1910 ob blagoslovitvi doma je bilo naravnost sijajno. Vreme, ki je ves ~as slabo kazalo, se je popravilo, tako da je bilo ob tej slavnostni prilo`nosti táko, da lep{e ne bi moglo biti. Udele`ba je bila neverjetna: menda 500 ljudi je pri{lo v Dom`ale po~astit novo dom`alsko pridobitev. Kdo vse ni pri{el v Dom`ale! Orlov v krojih je bilo 310, 12 zastav, delegacije iz Kamnika, Vrhnike, Meng{a, Vev~, Morav~, Cerkelj, Rov, [entvida nad Ljubljano, prihajali so gosti tudi z vlakom. V no{e odete Dom`alke so goste obsipavale s cvetjem, s katerim so tudi sicer bogato okrasile novi dom. Slavnost so najprej opravili v farni cerkvi, nato pa poslu{ali slavnostni govor Janeza Evangelista Kreka, ki je pohvalil dom, graditelje, govoril o lepotah slovenske zemlje, o gospodarstvu in nalogah, ki nas ~akajo. Zapeli so Ave

Podpredsednica Katoli{kega izobra`evalnega in podpornega dru{tva Katarina Jan~igaj.

Znal je poskrbeti za denar (~e ga ni bilo, ga je dal sam) - Andrej Jan~igaj.

Franc Bernik je v kroniki dru{tva, kjer smo poiskali zapiske o nemara najznamenitej{i dom`alski gradnji (ko so bile Dom`ale {e vas) zapisal: Ko se je na slavnostni dan zve~erilo »V no~ni temini pa je za`aril dom v ne{tetih lampijon~kih, rakete so {vigale, vse je bilo v veselju, v lepi zadovoljnosti. Na slavnost je do{lo tudi nekaj brzojavnih pozdravov. Posebej bodi omenjen pozdrav pesnika Baloha, ki se glasi: Na delo - geslo bílo je doslej, na delo - geslo bodi i naprej, naj Dom sezidan bo v zna~ajih trdne skale in versko trdne naj ostanejo Dom`ale. »Cel dan je tudi mogo~no pokanje iz topi~a zelo povzdigovalo slavnost. Cel dan ni bilo prav nobenega nereda, nobenega izzivanja.« Tako so zapisali: »Zares krasna slavnost je bila to, mogo~na manifestacija kr{~anske slovenske misli. Dom`ale so se ta dan tudi pred svetom pokazale take, kakr{ne so v resnici: lepe, zveste Bogu, cesarju. Vsem, ki so kakorkoli v to pripomogli, bodi tudi v tej knjigi zabele`ena ~ast in hvala.« Kolavdacija je bila brez te`av opravljena 17. oktobra 1910, tako da so smele prireditve odtlej nemoteno potekati `e 23. oktobra pa je v domu potekala prava veselica. Dom je bil prvi~ oskrbljen z elektriko, ki jo je za 1500 kron zagotovila tvrdka Siemens-Schnekert. Mo~ je napeljavi dajal motor strojne zadruge.

Za Dru{tveni dom so va{~ani ves ~as zbirali denar kljub skromnim `ivljenjskim razmeram, v katerih so `iveli. Najve~je zasebne zneske (po 100 kron) so prispevali: Janez Evangelist Krek, `upnik Fran~i{ek Bernik in neimenovani darovalec, denar pa so zbirali tudi med na{imi ljudmi v Ameriki. Dolg, neporavnani ra~uni, so se vlekli potem {e dolga leta. @e v za~etku leta 1926 ga je bilo za 14.409,25 kron. Do konca leta so ga uspeli naposled poravnati. 31. decembra 1926 je bil dom odpla~an v celoti in je postal last kraja ter njegovih ljudi. Naposled in kon~no! 16 let po odprtju.

Ob uprizoritvi igre »Najdena h~i« v letu 1919 so se pred Dru{tvenim domom slikale ~lanice `enskega pevskega zbora.


DomZurnal 13

17/2/09

9:16

Page 11

Predstavljamo

Stran 11

Nova prilo`nost za nove »fou{ije« …

RTV SLOVENIJA objavlja razpis za SLOVENSKO POPEVKO 2009 RTV Slovenija je na teletekstovi strani 283 in na spletni strani www.rtvslo.si/razpisi objavila razpis za festival Slovenska popevka 2009. Po poteku razpisa, tj. 20. marca 2009, bo strokovna komisija izbrala 12 skladb, ki se bodo predstavile na prireditvi, ki bo 6. septembra 2009. Pripravila: Maja Novak • Foto: SOJ RTVS

An`ej De`an

RTV Slovenija `eli ob razpisu za festival Slovenska popevka 2009 izpostaviti nekaj glasbenih smernic o razvoju tega festivala: • od prijavljenih skladb se pri~akuje sodoben in profesionalen pristop v vseh njenih elementih: besedilo, glasba in izvedba in ne oziranje v preteklost ter iskanje starih glasbenih vzorcev, ki so znani iz ~asa zlatih let slovenske popevke; • od avtorjev skladb se pri~akuje, da naj jim bo ne glede na stil skladbe (rock, pop, soul, etno, r&b, jazz, {anson …), ki jo za ta festival ustvarjajo, glavno vodilo, da ima skladba elemente, ki so zna~ilni za popevko. Ob ustvarjanju glasbe za ta festival naj se upo{teva ~im ve~ instrumentalnih zmo`nosti, ki jih ponuja veliki revijski orkester, sestavljen iz Big Banda RTV Slovenija in Simfoni~nega orkestra RTV Slovenija. Sodobni glasbeni instrumenti in etno instrumenti niso izklju~eni. • pri~akuje se, da so vokalisti in spremljevalni vokalisti izku{eni v izvajanju glasbe v `ivo ob spremljavi ansambla. Na prireditvi Slovenska popevka 2009 bodo podeljene naslednje nagrade: • velika nagrada Strokovne `irije Slovenska popevka 2009 za najbolj{o skladbo v celoti; • nagrada strokovne `irije za najbolj{e besedilo; • nagrada strokovne `irije za najbolj{o interpretacijo; • nagrada strokovne `irije za mladega perspektivnega avtorja ali izvajalca; • Velika nagrada ob~instva Slovenska popevka 2009. Ve~ informacij o razpisu za leto{njo Slovensko popevko najdete na www.rtvslo.si/razpisi.

Foto: Stane Sr{en

O~itno so ljudje priljubljeni tv obraz resni~no pogre{ali …

Veli~astna vrnitev Maria Priljubljeni voditelj Mario (Galuni~) je z vrnitvijo na male zaslone dokazal, da veliko in te`ko pri~akovanje gledalcev ni bilo zaman. »Spet doma« je prepri~ljivo najbolje gledana oddaja prazni~nega nedeljskega ve~era. Pripravila: Maja Novak • Foto: SOJ RTVS Poleg glasbenika Jana Plestenjaka in televizijske voditeljice Lorelle Flego, je Mario v prvi oddaji nove sezone gostil najhitrej{o slovensko voznico Nino Jeran~i~ ter ~lana najbolj{ega slovenskega odbojkarskega mo{tva Jasmina ^uturi~a, ki se jim je v iskrivem klepetu pridru`il tudi igralec Uro{ Smolej v vlogi profesorja Bogomila. V rubriki Nova zvezda si ti! Smo spoznali prve tri kandidate za novo televizijsko zvezdo, Ur{ko, Matev`a in Jasmino. Med gledalci je bila odli~no sprejeta tudi nova rubrika Med dvema zboroma, v kateri sta se tokrat pomerila Me{ani PZ Svoboda [o{tanj in Mladinski me{ani PZ 1. gimnazije v Celju. S svojimi glasbenimi in plesnimi nastopi so oddajo popestrili Jan Plestenjak, s ~udovito pesmijo »Pogre{al te bom« in novim hitom »Si OK?«, zmagovalci leto{nje Eme, skupina Quartissimo s skladbo »Simfonija«, ter hi{ni plesalci plesne {ole Kazina. Oddajo si je povpre~no ogledalo kar 18,4% ali 336.500 gledalcev, starih nad 0 let, oziroma 40% dele` vseh gledalcev televizije v ~asu oddaje. (Vir: RTV Slovenija iz raziskave AGB Nielsen Media Research, panelni vzorec 450 gospodinjstev, starost nad 0 let.)

Jasmin ^uturi~, Lorella Flego, Mario, Jan Plestenjak, Nina Jeran~i~, Uro{ Smolej


DomZurnal 13

17/2/09

9:16

Page 12

Dogodki, dogodki ...

Stran 12

Slavnostna akademija ob slovenskem kulturnem prazniku Le kdo ne pozna mo`aka, ki se je rodil 3. decembra leta 1800 v kme~ki dru`ini, v slovenski vasi imenovani Vrba. [e danes se ga ob vseh velikih, sve~anih ali pa {portnih slovesnostih spominjamo, ko zasli{imo del njegove Zdravljice, ki je postala dr`avna himna na{e ~udovite Slovenije. Vsako leto pa se ga spominjamo tudi na dan njegove smrti, 8. februarja, ki je postal slovenski kulturni praznik. V ta namen je v Kulturnem domu Franca Bernika v Dom`alah potekala slavnostna akademija, katere so se udele`ili {tevilni glasbeniki. Prireditev z naslovom Uglasbena poezija Franceta Pre{erna je spremljal tudi sam pesnik, katerega je upodobil Tine Oman. [tevilni velikani iz sveta glasbe, kot so Oto Pesnar, Andrej [ifrar in Jerca Mrzel so po~astili ime tega velikega ~loveka. Ob zaklju~ku slavnostne akademije pa se je iz ust Dom`alskega komornega zbora zasli{ala tudi slovenska himna. Poslu{alci so bili navdu{eni in znova se je pokazalo, kako globo je v na{ih srcih ÂťzasidranÂŤ na{ najve~ji pesnik.

Izvajalci skupaj s Francetom Pre{ernom (Tine Oman)

Oto Pestner

Knjigice za na{e mal~ke @enski odbor SDS Dom`ale je organiziral v mesecu januarju akcijo zbiranja knjig. Preko lokalnih ~asopisev smo pozvale {ir{o javnost, da nam pomaga pri zbiranju tak{nih in druga~nih knjig in knjigic, ki jih ne potrebujemo ve~. Tekst in foto: Ur{ka Kabaj Pleterski, predsednica @O SDS Dom`ale @e ob za~etku akcije zbiranja knjig, smo se odlo~ile, da vse otro{ke knjigice in slikanice podarimo vrtcem. Zato smo v prvem sklopu zbiranja knjig; ki je sovpadal z kulturnim praznikom, otro{ke knjige podarile vrtcu Dominik Savio Dom`ale. Ker se vrtec pripravlja na prenovo stre{ne kritine, jim je vsaka podarjena knjiga, {e kako v veselje. Otroci so z veseljem vzeli v roke razli~ne knjige, razli~nih avtorjev in jih nemudoma za~eli pregledovati. Prav tako so bile izredno vesele podarjenih knjig tudi vzgojiteljice in ravnateljica vrtca. Na{a akcija zbiranja knjig, se je sicer uradno zaklju~ila, vendar {e vedno z veseljem tudi v prihodnje sprejemamo knjige, ki jih ne potrebujete in morda s tem razveselimo {e kak{no skupino otro{kih nagajivih o~i‌

Mal~ki so bili veseli knji`ic, ki jim jih je prinesla Ur{ka.


DomZurnal 13

17/2/09

9:17

Page 13

Dogodki, dogodki ...

Stran 13

Osvoji srce [pele Gro{elj 10.navti~ni veleslalom De`, de` in {e enkrat de` so bile vremenske napovedi, ki smo se jih organizatorji v dneh pred jubilejnim desetim Navti~nim veleslalomom najbolj bali. 250 smu~ark in smu~arjev, nasmejani obrazi, `ur z Danielo, super nagrade in zadovoljni tekmovalci pa so besede, ki jih sli{imo zdaj, ko je vse skupaj za nami.

Ja, prav ste sli{ali. Deseti Navti~ni veleslalom na slovenski kulturni praznik v Kranjski Gori se skoraj v ni~emer ni razlikoval od vseh prej{njih, ~eprav nam vreme ni bilo ravno naklonjeno. No, morda le v ne~em … Bilo je {e bolj{e kot prej{nja leta … Tudi letos je bil navti~ni spektakel dobrodelno obarvan, saj so organizatorji del {tartnine - 2000 evrov - namenili Mladinskemu domu Mal~i Beli~, otroci pa bodo s tem denarjem od{li na zimovanje na Pohorje. Prireditev sta z rezanjem velike torte in povabilom na 11. Navti~ni veleslalom zaklju~ila predsednik YCD Oto Repov` in predsednik organizacijskega odbora Marko Arne`.

Rembrandt in nem{ki impresionisti v Zagrebu

Uspe{en {tart … … na perfektno pripravljeni progi.

Zavod U&K je skupaj z likovnim dru{tvom Seno`eti Radomlje pripravil ogled dveh odli~nih razstav v na{i bli`ini, v Zagrebu, ki ~edalje bolj ka`e ambicijo, da postane center likovnega in sicer{njega kulturnega dogajanja. Tekst in foto: Danica [raj V galeriji Klovi~evi dvori, ki je ume{~ena v starem delu Zagreba, v neposredni bli`ini Banskih dvorov, so pripravili pravo likovno poslastico, ki zaslu`i vso pozornost. Razstava z naslovom »Tihi upor« je najdra`ji mednarodni projekt v zgodovini te galerije, saj vrednost razstavljenih del ocenjujejo na ve~ kot 100 milijonov evrov, predstavlja pa celovit pregled enega najzna~ilnej{ih gibanj v moderni umetnosti - ekspresionizem. Razstavljena so dela predstavnikov treh skupin in sicer: skupina Most (Kirchner, Pechstein, Nolde), skupina Modri jezdec (Kandinsky, Marc, Macke, Klee) in Berlinska skupina (Max Beckmann in Otto Dix). Dela, ki so redkeje videna in prihajajo iz preko trideset {vicarskih in nem{kih muzejev, galerij in zasebnih zbirk, se tokrat prvi~ sre~ujejo pod isto streho v Klovi~evih dvorih. V Muzeju za umetnost in obrt pa so predstavili ve~ kot sto grafi~nih listov holandskega baro~nega slikarja Rembrandta, ki spadajo med najve~je mojstrovine zahodne umetnosti. Izredno lepo pripravljena razstava, ki nudi vpogled v ustvarjanje slavnega Holandca tudi tako, da predstavlja originalne grafi~ne liste, projicirane na ve~je povr{ine, da je mo~ opazovati in ob~udovati neverjetno mojstrstvo avtorja.

[e ena skupinska … za spomin …

V dru`bi na{ega olimpionika Vasilija @bogarja.


DomZurnal 13

17/2/09

9:17

Page 14

Praznujemo

Dohtar pripoveduje Siv~eva 90. knjiga – spomin na genija slovenske poezije Da praznujemo slovenski kulturni praznik na dan smrti na{ega najve~jega pesnika vseh ~asov je dejstvo, ki govori samo zase, in sicer o tem, kako samomu~iteljski in samopomilovalni narod smo. Praznujemo smrt. A tako pa~ je. Boje to, kot pa ni~. Mi pa~, o~itno, nismo sre~ni, ~e nismo vsaj malo - nesre~ni. V izredno lepem okolju posestva Repan{ek (z veliko ljubezni in z ogromno mero dobrega okusa posestvu `e desetletja vdihuje du{o lastnik Janez Repan{ek) smo bili pri~a predstavitvi nove, `e devetdesete knjige zagotovo najplodovitej{ega slovenskega pisatelja, Ivana Sivca. Prazni~en, topel, ljubezniv ve~er je bil to. Predstavitev 90.knjige je svojevrsten fenomen, ki `e sam zase zagotavlja neko povzdignejo, sve~ano vzdu{je. Ker pa knjiga pripoveduje zgodbo »Rib~evega Franceta« (dr.Franceta Pre{erna), skozi optiko pesnika samega, je bilo vzdu{je v natrpano polni dvoranici resni~no pravo slavje vsega pozitivnega, ponosno dostojanstvenega, slovenskega! Roman Kon~ar in Ivan Sivec • Izbor fotografij: Ivan Sivec • Foto: Janko Hribar Takole je knjigo predstavil njen avtor: Rib~ev Francè mi je bil vedno zelo blizu. Bli`je kot marsikateri drugi slovenski pesnik in sploh ustvarjalec. Morda {e posebej zato, ker je v vsaki njegovi pesmi prepri~ljiva zgodba in hkrati tudi jasno sporo~ilo, ki ga nikoli ne

pozabi{. Verjetno tudi zato, ker njegovi stihi tudi v dana{njem ~asu ne delujejo starinsko, temve~ imajo {e vedno veliko sporo~ilno vrednost. In mogo~e celo zato, ker mi je blizu po du{i tudi kot Gorenjec, ki se je podal v veliko belo mesto Ljubljano in v svet z ne-

Stran 14

skon~nimi ideali v srcu, tam pa je odkril nenavadno velik razkorak med govorjenim in resni~nim. Prvi~ sem se sre~al z njim, kot vsi drugi Slovenci, v osnovni {oli. Medtem ko so mnogi drugi pesniki in pisatelji vstopali v razred samo za eno uro (ali morda le nekaj ve~), je Francè `e prvi~ kar obsedel ob meni v klopi. S seboj je tedaj prinesel samo droben {opek pesmi, a vsaka posebej se mi je zdela druga~na, velikopovedna, tako reko~ pesem za zmeraj. Komaj sli{no, pa vendar opazno, je vstopil v na{ razred tudi v srednji {oli. Medtem ko nas je ve~ina drugih, tudi svetovnih avtorjev, ve~krat zapustila v trenutku, ko smo prestopili {olski prag, se nam je Francè kljub viharnim letom kar nekam zalezel pod ko`o. Kot da bi bili v njegovih pesmih odgovori tudi za najstnike. Na fakulteti, na slavistiki, so profesorji Franceta razdelili na dva dela. V enem letniku Pre{eren I., v drugem letniku Pre{eren II.. ^eprav sem tedaj lahko s pomo~jo odli~nih predavanj odkril v njem tudi bistveno globlji pomen vsebine in oblike njegovih umetnin, kot sem ju znal razbrati pred tem, se mi je po svoje kar nekam zasmilil, da se dà njegovo delo tako podrobno razlo`iti, skoraj razkosati. Vsa njegova poezija, vsaka njegova pesem pa je tak{ne vrednosti, da jo mora ~lovek nositi v sebi ure in ure, dneve in dneve, z njo `iveti in hoditi po slovenski zemlji, jo ob~utiti in jo imeti rad - kot celoto, kot nekaj, kar je ve~ kot samo ena sama balada, en sam sonet, ena Pre{eren in Julija

Ivan Sivec s svojo 90. knjigo!

sama glosa. Zmotilo me je tudi, da se v njegovem `ivljenju in delu lahko vidi toliko senc, toliko temnega, toliko slabega. Sam vem, da po tesnej{em sre~anju z njim po Ljubljani preprosto nisem nikoli ve~ hodil sam, temve~ je stopal ob meni vedno tudi dolgolasi mladeni~, ogrnjen v dolg pla{~, ob vsakem trenutku pa mi je znal odgovoriti tudi na skoraj vsa `ivljenjska vpra{anja. Potem sva se sre~ala ~isto od blizu. Na slu`enju voja{kega roka v Srbiji, pod {umadijskimi hrasti, dale~ stran od domovine. Ko sem bil povsem sam, po vrnitvi z dopusta, se je naenkrat zna{el tik ob meni, se mi komaj vidno nasmehnil in mi svetoval, naj se tudi sam preizkusim v njegovih pesni{kih oblikah. Ker sem imel ~asa ve~ kot dovolj, sem tedaj po njegovem pri{epetavanju napisal Sonetni venec z akrostihom: V IMENU LJUBEZNI. Dolgo je stal za mojim hrbtom, me bodril in tola`il, na koncu pa je komaj vidno prikimal z glavo, ~e{, no, saj nekako pa je le {lo! Sam pa sem prvi~ v `ivljenju res za~util njegovo veli~ino in svojo nezrelost! Pozneje sem se poglobil v `ivljenje in delo Julije Primic. Njena zgodba ni bila dokon~ana nikjer, zato sem jo obelodanil v knjigi Julija iz Sonetnega venca. Ob vsem tem pa je ostajal ves ~as {e naprej nekje ob strani tudi Francè. Rib~ev Francè. Dohtar, kot so mu pravili doma in tudi mnogi njegovi znanci. Dohtar prava ali na kratko samo dohtar. Tisti dohtar, ki so ga mnogi pisatelji in pisateljice obdelali na dolgo in {iroko, pri tem pa so mu pripisali na stotine stvari, ki jih ni najti v njegovih ve~nih pesmih. Tisti dohtar, ki so ga v televizijski podobi naredili za bolj ali manj razuzdanega ~loveka, sam pa sem ves ~as imel o njem veliko bolj zmerno mnenje. Tisti dohtar, ki mi je bil ves ~as blizu po prostoru in ~asu, po `ivljenju in delu, po pristopu k vrednotam slovenstva in po povezovanju z drugimi narodi. Tisti dohtar, ki je bolj na{, kot si v~asih upamo priznati. Potem se je nekaj mesecev pred sto {estdesetletnico svojega odhoda v ve~nost zna{el v mojem kabinetu. Po svoji navadi je najprej nevsiljivo potrkal, za hip zadr`al kljuko, potem pa mi je prav prisr~no stisnil roko in mi naklonjeno dejal: »No, pa le napi{i nekaj novega o meni! Sam dobro ve{, da ti no~em vsiljevati nobenega svojega pogleda na svet, a mogo~e bi bil res `e ~as, da bi nekdo za spremembo res napisal o mojem `ivljenju in delu tako, kot se to da razbrati tudi iz mojih Poezij. Brez pretiranega hvaljenja, pa tudi brez pripisovanja pretiranega ozadja moji mladostni neizku{enosti, brez mojega odve~nega strahu in obupa.« Seveda sem takoj sedel k ra~unalniku. Dohtar pa mi je kar sam narekoval vseh teh devetin{tirideset ~rtic iz svojega `ivljenja. ^rtic, ki prikazujejo Rib~evega dohtarja od rojstva do smrti. In {e nekaj korakov ~ez rob.

[tefanija Ana Drolc Dama, ki ji v igralstvu trenutno ni para … Tekst: Roman Kon~ar • Foto: Bobo ^lovek se v~asih sre~e, ki mu jo na pot `ivljenja prinese usoda, v dolo~enem trenutku sploh ne zaveda. V~asih. Zave se je {ele ~ez ~as, ko dozori, ko mu izku{nje, lastne poti in stran poti, kiksi, zdrsi, padci, pa tudi uspehi in vedno vnovi~na pobiranja, ki jeklenijo duha in srce, odprejo notranje oko, da vidi prej skrito, pa ~eprav je to, skrito, bilo ves ~as pred njim, kot na dlani. Imel sem nepopisno sre~o, da me je umetni{ko besedo na ljubljanski AGRFTV pou~evala prav [tefka Drol~eva. Spominjam se najinih samotnih ur na odru Male Drame SNG, kamor smo {tudentje hodili poslu{at to velikanko slovenskega igralstva enkrat tedensko. Vsak posebej, kajti {tudij umetni{ke besede je sila intimna zadeva. Spomnim se njene miline, njene neizmerne potrpe`ljivosti in ~iste ljubezni, ki jo je razdajala prav vsakemu od nas. Spomnim pa se tudi njene nepopustljive odlo~nosti, njene vztrajnosti, njene vulkanske energije, ki jo je iz`arevala na prav poseben, ne`no `lahten na~in. O, ja, je znala, [tefanija, tudi zarjuti, vendar samo takrat, ko je to zahtevala tekstovna, dramska predloga. Kot takrat, ko sva pripravljala moj semestrski(javni) nastop in sva vadila in vadila in vadila zahtevni tekst slovenskega zamejskega maga lepe, umetni{ke, s pisateljsko ob~utljivostjo zapisane besede, Florjana Lipu{a, ki na ~udovit, metafori~en na~in pripoveduje zgodbo o osamelih macesnih, ki jih {e tak hud vihar ne more in ne more izruti iz slovenske zemlje, pa ~eprav je ta, slovenska zemlja v drugi dr`avi (prekrasna prispodoba slovenske samobitnosti v sosednji Avstriji). U~ila me je govorit, oblikovati in izpovedovati misli in ob~utja, u~ila me je ~utiti sebe in tiste, katerim je bilo moje pripovedovanje namenjeno, u~ila me je ~utiti bistvo dramske predloge, u~ila me je ljubiti in sovra`iti in trpeti in vztrajati in se boriti in padati in se ponovno in ponovno dvigati, u~ila me je - `ivljenja. Ko sem jo na predve~er zame najve~jega posvetnega dr`avnega praznika zagledal na odru Cankarjevega doma, kako prejema Pre{ernovo nagrado za gromozansko velikanski `ivljenjski igralski opus, se mi je kar milo storilo. In sem bil nepopisno sre~en zanjo. [tefka, `e davno tega bi morala dobiti to priznanje. Pa so »slovenceljski kulturno-politi~ni botri« bili premo~ni, in so Pre{ernove nagrade za `ivljenjsko delo raje »talali« drugim ljudem, tudi iz najine bran`e. Pa ni~ zato. Tebe, [tefka, ima Bog neizmerno rad, zato ti je tudi naklonil klenega zdravja in neverjetne energije, da si lahko do~akala svoj pre{ernovsko zvezdni trenutek. Moj globoki poklon, gospa [tefanija Ana Drolc!

»Igralka sem. Svojemu poklicu pripadam z vsem svojim bistvom. Z vsem svojim bitjem. Od mladih sanj, do prvih korakov na poklicnem odru. Potem pride ~as v Tr`a{kem gledali{~u. To ~ude`no obdobje brez gledali{ke hi{e. Igrali smo po zapu{~enih in znova o`ivelih dvoranah. Igrali smo ljudem, ki desetletja niso javno sli{ali slovenske besede. Vse moje delo je dobilo svoj globok smisel. Nikoli ne bom pozabila ljudi, ki so nas prihajali poslu{at. Tam sem se rojevala s krhkostjo in neposrednostjo. Potem je pri{la Drama, ki mi je dala igralsko zrelost, mo`nost sre~anja s silovitimi usodami iz svetovne dramatike, pa tudi z malimi, dragocenimi vlogami iz velikih tekstov. V `ivo se spominjam sre~e in muk, neprespanih no~i, ko i{~e{ pot. Zgodi pa se, v~asih, da ve{ `e od vsega za~etka, ko {e prebira{ tekst, da osebo pozna{, da je nekje `e od zdavnaj v tebi. Treba jo je samo oblikovat z vsemi ~utili, da za~ne dihat s tabo, ker samo ~aka, da izbruhne in spregovori s tvojimi usti. Dolge, ~udne poti so za mano. V~asih se spotika{, tudi spotakne{, se znajde{ v praznem prostoru. Potem pride prava misel in pot se odpre. Zmeraj pa bo to samo tvoja podoba. Ni re~eno, da je prava ali edino prava. Tvoja je. Medtem pridejo vaje, skupno delo. Daje{, dobiva{. Dobiva{, daje{. Nikoli ali zelo redko si sam na odru. Iz tega skupnega dela se rojeva predstava. Nekega dne lu~i v dvorani ugasnejo. Tema. Oder zasije. Nekomu govori{. Zmeraj nekomu govori{. To je gledali{~e. Publika, ki poslu{a. Ki zaploska, ko odhaja. Vsaj po navadi. Kaj odna{ajo s seboj? Je tekst, ki ga govori{ pomemben? Si ga znal povedati tako, da bo poslu{alca pretresel, ne samo ganil? Bo razmi{ljal o tem? Se bo s kom pogovarjal o tem? Bo kaj premaknil, spremenil? Vsa ta vpra{anja se ogla{ajo ob na{em delu. Kak{na sre~a, kadar gledalca sprostimo, ga nasmejemo, mu damo ob~utek, da je lahko tudi lepo na tem svetu. A svet postaja vedno znova krut. Vedno znova obstajajo prepovedi: ne sme{ biti svoboden, ne sme{ misliti svobodno. Ne sme{ govoriti v svojem jeziku, v jeziku, ki ti ga je dala mati, ne sme{ ljubiti tako kot ~uti{, ne sme{ moliti tako kot zna{ moliti, ne sme{, ne sme{. Kako naj bo svet lep za na{e otroke? Kako naj bo tak, da bodo v njem zrasli zdravi, razumni, spo{tljivi in spo{tovani, ponosni ljudje?!

Leto v katerega stopamo, prina{a skrbi in strah. Na svetu so ljudje, ki imajo preve~, vsega preve~, pa so slepi in gluhi in ne sli{ijo klicev na pomo~. Tudi pri nas je tako. Tudi pri nas so ljudje, ki nimajo skoraj ni~ ali tako malo, da komaj `ivijo. In mi? Jih sli{imo? Naj bo vsaj tu pri nas, na tem prelepem, malem ko{~ku sveta, ki je na{a domovina, lepo. Nasmehnimo se drug drugemu. Primimo se za roke, trdno jih stisnimo, ne bomo dopustili, da kdo obupa. Za otroke delamo, na vseh podro~jih. Za na{e otroke. Zaupajmo drug drugemu. In ne pozabimo: brez kulture ne bomo obstali.« S temi besedami je gospa [tefanija Drolc nagovorila zbrane v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma ob prejetju Pre{ernove nagrade za `ivljenjsko delo.


DomZurnal 13

17/2/09

9:17

Page 15

Svet `ivali

Mad`arska in psi Mad`arska je de`ela prostranih pa{nikov in ugodnih razmer za lov, je kinolo{ko bogata de`ela, z devetimi priznanimi avtohtonimi pasmami. Mednarodna kinolo{ka zveza priznava torej naslednje mad`arske pasme: puli, pumi, mudi, komondor, kuva{ (kuvasz), mad`arski hrt (magyar agar), erdelski goni~ (erdelyi kopo) in mad`arsko ostrodlako in kratkodlako vi`lo (magyar vizsla). Mad`arska ima bogato kinolo{ko tradicijo, njihova kinolo{ka zveza je `e pred nekaj leti praznovala svojo stoto obletnico in jo lahko pri{tevamo med najuspe{nej{e kinolo{ke organizacije v Evropi. Poleg {tevilnih vsakoletnih mednarodnih razstav je leta 2008 uspe{no organizirala tudi Evropsko razstavo psov (okoli 24.000 psov iz 61 dr`av). Slovenci smo na njej razstavili 176 psov in dosegli Vi`la kar lepo {tevilo bolj{ih ocen oziroma uvrstitev. KRATKODLAKA MAD@ARSKA VI@LA je bolj znana od ostrodlake vi`le, obe pa v zadnjem ~asu postajata vse bolj priljubljeni med lovci in ljubitelji psov po vsem svetu. O psih mad`arskih plemen obstajajo verodostojni pisni dokumenti in ilustracije `e iz obdobja 14. stoletja. Na ustvarjanju nove pasme - kratkodlake vi`le, pa so mad`arski lovci in gozdarji delali tja do leta 1700, ko so smatrali, da je dose`en cilj ~istopasemskega psa. Ker so potrebovali sposobnega pti~arja, so za vzrejo uporabili svojega mad`arskega goni~a ter tur{kega hrta, rumenega lovskega psa. Po zadnjih virih so v pasmo vkri`ali tudi slougija. Kasneje, v 19. Stoletju, so pasmo oplemenitili {e z vkri`anjem nekaterih drugih lovskih pasem (pti~arjev), predvsem poentra. Toda od takratnih kri`anj do danes je pasma ostala nedotaknjena, vzrejno ~ista. Vi`la je eleganten srednje velik pti~ar, prepoznaven po kratki dlaki rumenih odtenkov od barve `emlje do zlato rumenih. Mo~nemu temperamentu navkljub je vi`la umirjenega in priljudnega zna~aja, odli~no vodljiva in izjemnih sposobnosti za delo na lovu. Odlikuje je neizmerna predanost vodniku, toda ne prenese nasilja, ~eprav je do ljudi lahko tudi zelo ostra. Zelo je u~ljiva, poslu{nost pa ji je treba privzgajati le, in izklju~no, z doslednostjo in razumevanjem. Prvi pasemski klub za vi`le je bil ustanovljen na Mad`arskem leta 1920, istega leta je bil izdan tudi prvi rodovnik. Pasemsko priznanje FCI je kratkodlaka mad`arska vi`la prejela leta 1936. MAD@ARSKA OSTRODLAKA VI@LA • Med leti 1930 in 1940 so Mad`ari svojo kratkodlako vizslo kri`ali z nem{kim ostrodlakim pti~arjem - tako so dobili ostrodlako vi`lo, {e odpornej{o za vremenske raz-

mere in {e primernej{o za delo v vodi, toda tudi ostrej{o po zna~aju, ki je enako kot kratkodlaka vi`la hitrost podedovala po predniku hrtu. Ple~na i{ina: od 58 do 62 cm za pse; od 54 do 58 za psice. Odstopanje (+-)3 cm, ~e s tem ni motena skladnost. MUDI je mad`arska ov~arska pasma, kateri je zelo podoben, iz nje izvirajo~i hrva{ki ov~ar. Ima srednje dolgo valovito dlako ~rne ali bele barve. Ple~na vi{ina: 34-47 cm. Od leta 1900 dalje ga vzrejajo ne le kot ov~arskega psa, temve~ tudi kot psa spremljevalca. Nastal je pred pribli`no 150 leti kot rezultat razli~nih kri`anj med tamkaj{nimi avtohtonimi psi. Dandanes se vse ve~ uporablja kot ~uvaj, spremljevalec pa tudi za tekmovanja v agilityju. PUMI je nastal med 17. in 18. stoletjem in je plod kri`anj med prvotnimi predniki pulijev in uvo`enimi terierjem podobnimi nem{kimi in Mudi francoskimi psi. Kot samostojna pasma je postal v za~etku 20.stoletja. Je srednje velik pes terierskega izraza, z valovito in rahlo kodrasto dlako v ve~ barvnih odtenkih, vendar vedno le enobarven (siv, ~rn, be{, rde~e rjav); majhna bela lisa na prsih dovoljena. Uhlja pokon~na z naprej pove{enimi konicami. Trup je kvadraten. Idealna ple~na vi{ina: 43-45 cm samci oziroma 40-42 cm samice. PULI je ov~arska pasma, ki izvira iz Azije, to~neje Tibeta. V Evropo je pri{el skupaj nomadskimi predniki dana{njih Mad`arov. Je tudi delni prednik pumiju in mudiju. Je zelo okreten srednje velik ov~ar, mo~ne zgradbe in kvadratnega trupa, s spu{~enima uhljema in z dvema vrstama dlake: vrvnata in klobu~evinasta. Po barPuli vi je ~rn, ali bledo rumene barve in bel. Idealna ple~na vi{ina: 41-43 cm samci, 38-40 cm samice. KUVA[ ima ime po tur{ki besedi, ki pomeni ~uvaj, saj je njegov zna~aj pooseblja obrambno in ~uvajsko lastnost in je neumoren pomo~nik pri

Stran 15 ~uvanju ~red. Zaradi atraktivnega izgleda je danes tudi zelo priljubljen spremljevalec oziroma hi{ni pes. Je razmeroma velik, bel, po trupu srednje dolgo odlakan pes, s kratko dlako na glavi, po spu{~enih uhljih in {apah. Ple~na vi{ina: 7175 cm samec in 66-70 cm samice. MAD@ARSKI HRT. Njegov nastanek sega ve~ stoletij nazaj. V 9.stoletju omenjajo lov s hrti (na zajce in lisice), v 19. stoletju pa je postal ~istopasemska pasma. Dana{njemu videzu se ima zahvaliti kri`anju prvotnih hrtolikih psov z angle{kimi greyhoundi. Je kratkodlak p{eni~ne, rde~e rjave ali kavno rjave, pepelnate ali ~rne bar- Mad`arski hrt ve, lahko je tudi progast. Ple~na vi{ina: 62 cm. ERDELSKI GONI^ je nastal s kri`anji med doma~imi psi in razli~nimi goni~i. Vzreja se v dveh razli~icah, kot nizkonogi (45-50 cm) in kot visokonogi (55-65 cm) goni~. Je kratkodlak, ~rn z bledo svetlo rjavimi o`igi na glavi in po nogah. KOMONDOR je najstarej{i mad`arski pastirski pes, torej pes, ki ~uva ~rede goveda pred volkovi. Prvi~ je bil omenjen leta 1544. Priznan kot ustaljena pasma je bil leta 1924. je mo~an, razmeroma velik, z 20-27 cm dolgo in gosto dlako v obliki klobu~evinastih zaplat. Ple~na vi{ina: 6580 cm samci in 55-70 cm samice. Komodor

Kuva{

KRI@ANKA • Jih poznate?


DomZurnal 13

17/2/09

9:17

Page 16

Napovedujemo

Stran 16

Stari Latinci o denarju Pecuniam amico credeus ferst damnum duplex. Agentum enim et sodalem perdidit simul. Kdor posodi denar prijatelju, ima dvojno {kodo: izgubil je hkrati denar in prijatelja. Absquer aere mutum est Apollinis oraculum! • Brez denarja je Apolonovo preno~i{~e nemo! Auro loquente mil pollet quaevis oratio! • Kadar govori zlato, je vsako govorjenje odve~! Pecunia si uti sciat, ancilla est, si nescias domina. Denar je dekla, ~e ga zna{ uporabljati, ~e ga ne zna{, pa gospodar. Vilius argentum est auro, virtutibus aurum! (Horacij) Srebro je cenej{e od zlato, zlato pa je manj vredno od kreposti. Pecunia ex guo ni honore essecoepit, verus rezum honor cecidit Odkar je v ~asteh denar, ni nobena stvar ve~ ~astna. Pecunia homini subiecta esse debet non homo illi. Denar mora biti podrejen ~loveku, ne ~lovek njemu. Verba sine penu et pecunia. • Besede brez hrane in denarja - le besede in ni~ drugega. Quid taciant leges, ubi sola pecunia regnat! Kaj morejo napraviti zakoni, kjer vlada samo denar?! Pecunia tua tectum sit in perditionami Bodi pogubljen skupaj s svojim denarjem. Qui debet. Limen creditiris non amot! Kdor dolguje, nima rad upnikovega praga! Buono opinio hominzem lutior pecunia est! Dobro ljudi je varnej{e od denarja. Pecunia enim anima est miseris mortalibus. Za uboge smrtnike je denar `ivljenje. Avarum iritat, non satiat pecunia! Denar lakomne`a dra`i, a ga ne nasiti! Pecuniam nerrus belli. • Denar je `ivec vojne. Pacunia regina nundi. • Denar je sveta vladar. Ad depositum! • Na hranjenje, varovanje! Pecunia non olet. • Denar ne smrdi. Auri sacrafames! • Pohlep po zlatu Pecunia omnia effici possunt. Z denarjem je mogo~e dose~i vse. Pecunia est quae augent discordiani. Denar je tisti, ki neti razdor! Pecunia omnia parent (Lukrecij) Denarju se vse pokorava. Pecunia est regimen rerum omnium! Denar je sveta vladar! Auro quaeque ianua pauditur! Zlato odpre vsaka vrata. Recuniae citissime perecent! Denar zelo hitro izginja! Pecunia obvediunt omnia! Denarju se vse pokorava! Aes alienum! • Dolgovi! Modrosti Latincev poiskal Matja` Brojan


DomZurnal 13

17/2/09

9:22

Page 17

[port v prese`kih

Stran 17

Podelitev priznanj najbolj{im {portnikom in {portnicam 2008

Dom`alski {portniki slavili Direktor Zavoda za {port Dom`ale g. Janez Zuzpan~i~ si je gotovo mislil slede~e …

Tekst in foto: Klara Krstovski Vsako leto pri nas poteka podelitev priznanj najbolj{im {portnikom in {portnicam v dr`avi. Prav tako pa se je Zavod za {port in rekreacijo v Dom`alah odlo~il, da tak{na priznanja podeli tudi vsem {portnikom, {portnicam in {portnim delavcem, ki so s pomo~jo svojih odli~nih rezultatov v letu 2008 Dom`ale ponesli v svet in pomagali pri promociji na{ega mesta. Direktor za {port g. Janez Zupan~i~ je pou-

daril, da si prav {portniki na{e regije zaslu`ijo veliko pozornost, saj nas skozi vsa leta razveseljujejo s svojimi rezultati. Najprej so podelili priznanja dr`avnim prvakom v razli~nih disciplinah, ki so se udele`ili evropskih tekmovanj. Poleg male, srednje in velike plakete so podelili tudi priznanja ob jubileju posameznikov, pozabili pa niso niti na priznanja trenerjem, ki so skupaj s {portniki vestno delali vsak dan. Prireditev, ki je potekala v Hali komunalnega centra

so popestrili z glasbenim nastopom Tanje Zajc Zupan, ter z razli~nimi to~kami, za katere so poskrbeli kar {portniki sami. Tako smo si lahko ogledali, kako poteka trening Kluba borilnih ve{~in Dom`ale, nastop odli~nih plesalcev plesne {ole Miki in to~ko kick boksa. Dom`alski {portniki in {portnice so nam znova dokazali, da sodijo v sam vrh in `elja vseh je, da bi nas {e naprej tako odli~no zastopali na mednarodnih tekmovanjih.

… prav vsi …

… ste si priznanja …

… ve~ kot zaslu`ili!


DomZurnal 13

17/2/09

9:22

Page 18

Prigrizki k pogrinjku

Mojster Janez Bratov` (J.B.)

Koren~kov pire z jakobovimi pokrova~ami v ro`marinovem olju

Pire: 240 g mladega koren~ka • 60 g masla• sol Jakobove pokrova~e: 4 jakobove pokrova~e • 0,4 dl olj~nega olja • 0,3 dl belega vina • ro`marin • sol • beli poper Drobnjakovo olje: 10 g drobnjaka • 0,4 dl olj~nega olja • sol • 50 g pora • olje za cvrenje

Fakultete za lenobo in po~itek ni! Lepo vas prosim, kam bi pa pri{li s tolikimi diplomanti! Tudi v tem re`imu se velike besede namenjajo malemu ~loveku! Slovenski strokovnjaki so najbolj{i! To je ugotovitev zaposlovalnih agencij v tujini! Najve~ja v ~loveku skoti se zamera! Ko zgodi se ti sosed, ki te osira!

3. Za drobnjakovo olje nare`emo drobnjak, prilijemo olj~no olje, posolimo in vse skupaj zme{amo v me{alniku.

Govno je biolo{ki naravni produkt, ki se mu na du{evni ravni nekateri mo~no pribli`ajo.

4. Por nare`emo po dol`ini na tanke rezance, ga osu{imo in ocvremo na olju.

»[e za kruh nimamo«, je rekel, ko so si ravnokar kupili svinjsko drag avto!

5. Na kro`nik damo koren~kov pire, nanj polo`imo pe~eno jakobovo pokrova~o in jo prelijemo z omako, ki je ostala v kozici, v kateri se je pekla. Okoli pokapamo z drobnjakovim olj~nim oljem in vrh jakobove pokrova~e okrasimo s porovo slamico.

Kdor vidi, kar se dogaja, je tiho. Kdor pa ne vidi, ta je slep! Zaljubljencem znanja jezikov ni potrebno. Saj imajo roke! So ljudje, ki natanko vedo, kak{no naj bo `ivljenje drugih. Le drobcena te`ava je: svojega ne znajo `iveti!

Nahranimo telo in duha

Biti nevo{~ljiv pomeni, da si prvi priznal svojo manjvrednost!

Za pusta naj se hrusta veselje! ^ude`en preblisk, zapisan v ve~nost, tako kot kratkotrajna misel, kot sanje o lepoti, kot ve~no prebujenje `ivljenja. Da, to je klicanje pomladi, klicanje upanja, sanj, `elja, klicanje prihodnosti, smo jo zgradili na preteklosti, da bi lahko `iveli ve~ni in edini danes - tu in zdaj! In ravno pust, tisti veseli, ko si nekateri nadenejo maske zato, da lahko iz`ivijo otro{ko, nagajivo radost, drugi pa snamejo vsaj za kak{en trenutek maske vsakdanje resnobnosti, je pravi, da prihod pomladi proslavimo. Najbolje in najlep{e v dvoje, z otroci, s prijatelji, s tistimi, ki nas in jih imamo radi - in ~e ni nikogar drugega, se imejmo radi sami! Tekst: Mi{a ^ermak

Sestavine: pala~inke; nadev: glava rde~ega glavnatega radi~a; tri glave rde~ega stebelnega radi~a; ena srednje velika ~ebula; 30 g masla; meso pi{~anca, ki smo mu odstranili kosti; dve dl `ametne omake s smetano; ; 1,5 dl pe~enkine ali mesne omake; sol, poper • @ametna omaka s smetano: 60 g masla; 60 g moke; 1,5 dl puste mesne juhe; 1 dl sladke smetane; mu{katni ore{ek; sol in beli poper • Preliv: mesna omaka; 150 g ementalca v tankih rezinah; 150 g grobo naribanega parmezana; kosmi masla Priprava: Pe~ico segrejemo na dvesto stopinj Celzija. Radi~ o~istimo, sesekljamo, pi{~an~je fileje nare`emo na tanke trakove, nare`emo in na maslu prepra`imo ~ebulo. Dodamo meso in ga dobro prepra`imo (~e meso {e ni kuhano), dodamo radi~, solimo, zalijemo s hladno juho, pokrijemo in du{imo pet minut. Z maslom nama`emo ognjevarno posodo. Omako (na maslu prepra`imo moko, med stepanjem z metlico zalivamo z juho, pokuhamo, dodamo smetano, sol, poper, mu{katni ore{~ek, {e malo pokuhamo in odstavimo - pribli`no 2 dl jo prime{amo nadevu iz mesa in radi~a), nadev in sir. Dno ognjevarne posode prelijemo z s tanko plastjo `ametne omake in nanjo polo`imo pala~inko. Prelijemo s plastjo kremne omake in po{kropimo z mesno omako, nanjo nama`emo tretjino nadeva, pokrijemo s ~etrtino koli~ine in pokrijemo z drugo pala~inko. Nadaljujemo skoraj do vrha posode. Lazanjo prelijemo z debelo plastjo `ametne omake, po vrhu nalo`imo rezine sira in po{kropimo z mesno omako ‘podolgem’ in po~ez, da nari{emo rombe. Potresemo z maslom in petnajst minut gratiniramo v pe~ici sira. Lazanja naj pred serviranjem nekaj minut po~iva!

Niso modrosti – so pa modrovine

To je dana{nji status kriminala: Zlo~in je velik, kazen pa je mala!

2. V kozici segrejemo olj~no olje, dodamo o~i{~ene jakobove pokrova~e, ro`marin in jih na hitro pope~emo z obeh strani. Prilijemo belo vino, pokrijemo in du{imo 5 minut.

Gratinirane lazanje z radi~em

Prispevam »modrovino« Tole je svet razmisleka ali vsaj modrovanja. Menimo, da se nam niso rodile modrosti, pa~ pa modrovine. ^e se z njimi strinjate – prav ~e ne, vzemite, da jih je povzro~il drugi del besede iz naslova.

1. Korenje ostrgamo in ga skuhamo v slani vodi. Kuhanega pretla~imo skozi `i~nato sito, dodamo maslo, po potrebi {e posolimo, dobro preme{amo in ga postavimo na toplo.

Ni nujno in obvezno, da si za pusta privo{~ite grmado krofov in flancatov in te`ke jedi - prikli~imo lahkotnost pomladi s hrano, ki je prav tak{na! Mali namig: na potepu po mestu ali na rajanju v maskah pa si kak{en dober krof le privo{~ite!

Stran 18

sadja; nekaj kapljic vanilijeve esence; 250 g odmrznjenega krhkega testa Priprava: Koli~ino lahko prepolovite, ker je namenjena sladkanju dvajsetih oseb. Pe~ico vklopimo na 200 stopinj Celzija. V posodo damo maslo, med in sladkor, vse skupaj na zmernem ognju zavremo in kuhamo pribli`no deset minut, da se zmes obarva. Prime{amo teko~o sladko smetano, preme{amo in vzamemo iz ognja. Krko testo razvaljamo v tanko plast in z njim oblo`imo nizek peka~. V ogreti pe~ici testo pe~emo deset minut, nato nanj nalo`imo plast karamelizirane mandljeve zmesi, ki jo poravnamo z no`em. Sla{~ico damo v pe~ico {e za deset minut, jo vzamemo iz pe~ice, ohladimo in jo nare`emo na rombe. Dober tek!

Pametni ve, kdaj je potrebno, da se napravi neumnega. Bedak je prepri~an, da je itak pameten! Obna{al se je tako, kot bi se {ele v~eraj razvil iz opice! Lete~i kro`niki niso dokaz obiskov iz vesolja. So materialni dokaz, da se nekje kregajo! Vojna je lahko prijetna le za mo{kega, ki se znajde med samimi `enskami, ko poteka borba »prsa v prsa«! ^e bi bili vsi nagrajevani po rezultatih svojega dela, ja kam bi potem s toliko reve`i? »Bodite pozitivni, bodite pozitivni!« mi najbolj priporo~ajo negativni. Najstrokovnej{i u~itelj {oferja je `ena, ki sama ne vozi! Teoreti~no zadevo odli~no obvlada. Iz na{e vasi je bilo v partizanih pet ljudi. Partizanskih pokojnine pa {e danes prejema 28 upravi~encev. Nam upokojencem je uspelo neverjetno: zdru`ili smo praznovanje novega leta in prvega maja! Vojna je borcem pustila bolezni in rane, nekaterim pa penzije! Vegetarijanstvo ali vegarstvo je vsak dan bolj mno`i~no. Med upokojenci! ^e ho~e{ imeti slabo vest, mora{ vest najprej imeti! ^e je mo` butelj, je `ena buteljka!

Rahla mandljeva sladica Sestavine: 450 nalistanih mandljev; 200 g masla; 125 medu; 325 g sladkorja; en dl teko~e sladke smetane; 100 g narezanega kandiranega

Matja` Brojan


DomZurnal 13

17/2/09

9:22

Page 19

Znamenite osebnosti na{e preteklosti in sedanjosti

Stran 19

Janez Gregorin Velika je mno`ica ljudi, ki so bili na{i predniki in smo jim mi potomci. V tej mno`ici so bili tudi veliki, imenitni ljudje: znanstveniki, umetniki, literati, zgodovinarji, najrazli~nej{i strokovnjaki Tekst in izbor fotografij: Matja` Brojan in vede`niki mnogih podro~ij znanosti, umetnosti in drugih vej. Bili pa so med temi ljudmi, ki jim moramo skoraj zve~ine posmrtno pogledovati v delavnice njihovih ustvarjalnih dni tudi taki, ki niso imeli veliko {ol. Bili pa so - taki brez {ol - ljudje, ki sta jim bila radovednost in u~ljivost celo `ivljenjski sopotnici, ki so svoje znanje ustvarjali na pre`ivetih izku{njah in ki so se u~ili vse `ivljenje. Tudi v takem po~etju so se brez {ol dokopali do velikega znanja in nam ga posredovali kadarkoli smo se zna{li v njihovi bli`ini. Tak ~lovek, formalno brez zvene~ih diplom je bil Janez Gregorin, Hribarjev ata iz Ihana. Tule je nekaj zapisov o `ivljenju ~loveka, ki ga mirne vesti lahko uvrstimo med najzanimivej{e Ihance.

Spomnil se je za~etka 1. svetovne vojne Janez Gregorin se je rodil leta 1911, ko elektrike {e ni bilo. Zase je v smehu kasneje rad povedal, da ni ugledal lu~ sveta, ko se je rodil - ampak le sve~o. @e dveletnemu mu je umrl o~e, potem ko se je gozdu zgodila nesre~a. Njegovo otro{tvo je zaznamovalo ministriranje, saj je bil med ~etvero ministranti, ki so »stregli« znamenitemu jezikoslovcu dr. Antonu Brezniku. V tej »ekipi« so bili trije Ivani in en Janez - fantje iz dveh dru`in. O njih je napisana pesmica [tirje ljudje, dve pisanji - eno samo ime. Kaj je to? Ihanski ministranti! S {estimi leti je za~el hoditi v doma~o {olo, ki se je imenovala »Dvorazredna me{ana osnovna {ola«. Ihanski u~itelji so se menjavali eden za drugim. Janez je njihova imena ali priimke nabiral kot »jagode v ro`en venc» … Vsak u~enec je imel svojo ~rnikasto tablico iz skrila in ob njen privezane kakih 12 cm dolge okrogle kamen~ke, s katerimi je u~enec pisal po tablici, da je {kripalo in piskalo hkrati! Seveda je vsak u~enec imel zraven privezano tudi gobico za brisanje zapisanega. Spomini na prvo svetovno vojno so Janezu segali predvsem na hudo rev{~ino in pomanjkanje, saj zaradi su{e ni bilo p{enice, da bi bil kruh pri hi{i. Bil je redkokdaj, prav tako je bilo

hudo z oljem in petrolejem, ki je bil edino gorivo za razsvetljavo. Kadar so kruh vendarle pekli, so vanj vmesili krompir, da je bilo kruha ve~.

Gregorin. Njegova slu`bena pot med koli{kimi papirni~arji je bila zaznamovana z veliko predanostjo poklicu, ki mu je slu`il vse `ivljenje do upokojitve.

Spomini na Antona Breznika

Kjer se je delalo - je bil zraven!

Dr. Anton Breznik je za~el zbirati gradivo o Ihancih `e zelo kmalu. Zelo mu je bilo v{e~ prepevanje starih ljudski pesmi na na~in, kot jih je prepevala stara [tu~kova mama. Kot mlad dijak je te pesmi zapisoval in jih po{iljal svojemu profesorju dr. Karlu [treklju v Gradec, zbiranje pa je tudi kot `upnik spodbujal pri svojih ministrantih (seveda tudi Janezu) in jim krepil smisel za ohranjanje ljudskega blaga. Morda je prav `upnik Breznik (najznamenitej{i jezikoslovec in slovni~ar prve polovice 20. stoletja) ob svojih nedeljskih obiskih Ihana oblikoval Janeza Gregorina v ob~udovalca preteklosti in najbolj prizadevnega zbiralca ljudskega blaga in kulturne (ihanske) dedi{~ine ta ~as in med temi ljudmi. Janezu Gregorinu gre zasluga, da je skoraj vse o dr. Brezniku (vsaj kar zadeva Ihan in Ihance) zdaj znanega in zapisanega. Janez je vedno poudarjal, kako zelo je bil dr. Anton Breznik navezan na svoj ihanski travnik, saj je celo v poznih letih - tam pasel krave, ta pa{a pa je bila svojevrstna oblika nostalgije na otro{ka in mlada leta.

Janez Gregorin je bil delavec ~lovek. Ob vsem je bil {portnik, nogometa{, posebej rad se je vklju~eval v razli~ne akcije kulture v doma~i krajevni skupnosti. Aprila leta 1978 je bil predsednik Odbora za postavitev spomenika dr. Antonu Brezniku, prav tako je postal predsednik Odbora za pripravo 750 letnice Ihana. Vse, kar je po~el, je zapisoval, njegovi ~lanki so {e danes dragoceno gradivo za zgodovino Ihana v 20. stoletju. Za svoj krajevni ~asopis »PLEVCA« je pripravil pravo mno`ico ~lankov na zanimive teme iz krajevne preteklosti. Vse zapisano zaslu`i, da se kdaj objavi v knjigi, ki bo po svoje tudi spomenik temu izjemnemu ~loveku. Njegovo delo za kraj, za ohranjanje dedi{~ine, zbiranje ljudskega blaga in pojo~a stara ihan{~ina {e danes spodbujajo vsakogar, ki se loti raziskovanja Ihana in njegove preteklosti.

Vse `ivljenje je bil papirni~ar Kljub veliki zavzetosti za kulturne vsebine, ki so bile najpomembnej{i del Gregorinovega `ivljenja, pa je bil - kar zadeva poklic - vse `ivljenje papirni~ar v Papirnici Koli~evo, sprva Bona~evi tovarni. O~itno je imel tudi velik smisel za tehniko, saj so ga neposredno po opravljeni voja{ki slu`bi leta 1931, kot dvajsetletnika takoj sprejeli med papirni~arje, kjer je kmalu napredoval. Postal je vodja, mojster, preddelavec, prakti~no ga je papirni{tvo zaznamovalo za vse ~ase. Bilo je njegova prva in edina zaposlitev! Pa {e nekaj: Stare knjige, ki so mno`i~no prihajale vsak dan v papirnico, so bile zakladnica za radovedne, za znanja in vedenja `eljne ljudi, kakr{en je bil Janez

Ihanska farna cerkev v 19. stoletju.

Pred odhodom v pokoj. Celotna »C« ekipa Papirnice Koli~evo leta 1972. Gregorin tretji z leve (sedi).

Janez Gregorin (drugi z desne) kot nogometa{. Na sliki je druga ekipa SK DISK Dom`ale.

Klin se je zlomil Janez Gregorin si je `ivljenje predstavljal kot lestev ali »lojtro«, tako je zapisal. Vsako leto, ko si postajal starej{i, si stopil na klin ali »{pruncl« vi{e. »Ko si mlad,« je zapisal, »si nikoli ne predstavlja{, da se tudi tak »{pruncl« lahko zlomi. Pa se k sre~i ni, saj je Janezovo `ivljenje minevalo ob vsakodnevnem papirni{kem duhu, delu doma v dru`ini in tudi v javnem `ivljenju. [e tedaj, ko je bil pri svojih 79-letih operiran na obeh kolkih, ni pomi{ljal, da se ta `ivljenjski klin lahko zlomi. Vendar je bil sedem let kasneje pri 86-ih letih na desnem kolku operiran vnovi~, tedaj pa se mu je tisto, da se bo »{pruncl« zlomil `e nakazovalo kot realna mo`nost. Taka mo`nost zloma `ivljenjskega klina se je nakazovala kot vse bolj verjetna, saj je bil leta 1999 operiran zaradi `ol~nih kamnov, leta 2000 pa {e na trebu{ni aorti. V ihanski ~asopis »Plevca« je takrat zapisal: »K sre~i se klin na lestvi {e ni zlomil. Sedaj se mi pa zdi, da so zadnja

Janez Gregorin leta klini vse bolj krhki in pot te`o pripravljeni odpovedati. @al se je moralo zgoditi tudi to. 30. decembra leta 2007 smo Hribarjevega ata, Janeza Gregorina, pospremili na njegovi zadnji poti. Ta trenutek si je sam zamislil, da naj ga pospremijo Gregor~i~evi verzi: In bratje, ko se to zgodi, tedaj kon~ana pot bo moja in konec bo te`av in boja! Bilo ga je konec, tega boja. A spomin na tega duhovno bogatega, velikega in izobra`enega Ihanca je ostal: na ~loveka, ki je ohranjal podatke o vsem pomembnem svojega kraja, znamenitih ljudeh, prvih slamnikarjih na{ega konca, zbiralcih ljudskega blaga, ljudskih pevcih in pevkah, ljudskih obi~ajih, ihanskem kamnu in kamnolomih nad vasjo ter marsi~em drugem. Ker je Ihan imel Janeza Gregorina, bo vse to ostalo tudi za prihodnje. V vse dragoceno in vredno, kar je dal Ihan, se je vklju~il s svojim delovnim `ivljenjem tudi on. S tem delom in `ivljenjem se ume{~a med Ihance za vse ~ase. Dokler bo Ihan, bo v njem tudi mesto za spomin nanj.

Sredi{~na to~ka starega Ihana Nav`arjeva doma~ija, v kateri je imel svoj salon dr. Anton Breznik.

Pred odhodom na nabor leta 1931 - Janez v srednji vrsti (sedi) na skrajni desni.

Jesen 2007. Ponedeljkova sre~anja dom`alskih upokojenih izobra`encev v sla{~i~arni Vele.


DomZurnal 13

17/2/09

9:22

Page 20

Otro{ki koti~ek

Stran 20

Pozdravljeni otroci! Dragi otroci, en vesel `iv `av! Ponovno ste se zelo izkazali in nam poslali lepo pobarvane, predvsem pa pravilne re{itve. Hvala vam in ena ogromna ~estitka za vse. Pred vami pa je `e nova naloga. Pravilna re{itev vam prina{a nagrado. @reb pa je dolo~il tudi dana{njega nagrajenca, in to je:

Veronika Narobe Jama Vir, Linhartova 6, 1230 Dom`ale ^e se boste ~isto malo potrudili, bo nagrada prihodnji~ lahko prav va{a! Na desni sli~ici je … pomanjkljivosti. Poi{~ite in ozna~ite jih, nato pa pobarvajte levo sli~ico. Na koncu {e poskusite ugotoviti, iz katere pravljice je ta ilustracija in njen naslov vpi{ite na ta kupon: Naslov pravljice: Ime in priimek:

Naslov:

Dav~na {tevilka: Izrezano po{ljite na naslov: Dom@urnal, Krakovska cesta 18, 1230 Dom`ale.

Zdravo z naravo

Lepota danes!

Svetloba odganja O~i, ogledalo du{e zimsko depresijo Depresija je bolezen z mnogimi obrazi, a njeni najbolj pogosti simptomi se ka`ejo v upo~asnjenosti, `alosti, potrtosti, nezainteresiranosti in brezvoljnosti do ~esarkoli. Bolnega spremlja nemo~, ob~utek krivde, razdra`ljiv je, prestra{en in zaskrbljen, lahko ga mu~i nespe~nost ali potreba po preve~ spanja. Izogiba se se izogiba stiku z ljudmi, i{~e samoto, zapira se vase, zanemarja sebe samega in okolico, zmanj{a se spolni nagon. Depresija je bolezen, ki prina{a slabo kakovost `ivljenja in vodi do socialne osamitve. Depresivni ljudje, ki se ne morejo prisiliti, da bi se po~utili bolje, ki se jim zdi stanje brezizhodno in obupujejo na vsakem koraku, potrebujejo strokovno pomo~ - a na sre~o vsaka `alost ni depresija in prehodno slabo voljo lahko sku{amo premagati sami. Tekst: Mi{a ^ermak Depresija lahko izzovejo stresni dogodki, nerazre{ene te`ave, prepiri, razpad zakona, smrt zakonca, izguba podjetja ali slu`be. Nekateri ljudje si po tovrstnih izgubah ne opomorejo, ker trpijo zaradi neravnovesja mo`ganskih nevrotransmiterjev: poru{eno ravnote`je nevrotransmiterjev pravzaprav lahko povzro~i depresijo ne da bi se v resnici zgodilo kaj `alostnega. Zanimivo je, da se pri `enskah je pojavnost dvakrat pogostej{a kot pri mo{kih, pa tudi zdravnika obi{~ejo pogosteje. @enske se na te`ave odzivajo bolj ~ustveno, s prevzemom krivde in zapiranjem vase. Ve~ino `ensk spremljata v reproduktivnem obdobju razdra`ljivost in depresija, dr`i pa tudi, da se razpolo`enjske motnje ka`ejo pred menstruacijo, ko se spremeni raven hormonov. Pozor: pri starej{ih se te`ko prepoznajo depresivni simptomi, ker ji skrivajo: prikrivajo depresivno razpolo`enje, prito`ujejo se nad strahom, tesnobo in telesnimi simptomi (glavobol, bole~ine v trebuhu, ti{~anje v prsih, nespe~nost, utrujenost, zaprtost,). Nujno je prepoznati simptome in poiskati strokovno pomo~!

Vzroki • Za depresijo je veliko vzrokov: genetsko in/ali biokemijsko nagnjenje k nihajo~emu razpolo`enju ali depresiji; depresija pred menstruacijo - verjetno zaradi spreminjajo~e se koli~ine hormonov v krvi; poporodna depresija je posledica hormonskih sprememb in drugih te`av - na primer premajhne opore v partnerju, osamljenost, izguba dela ali zaslu`ka; te`ke izku{nje iz otro{tva, recimo izguba star{ev, ki povzro~ijo depresijo pozneje v `ivljenju; ob~utljivost za pomanjkanje son~ne svetlobe pozimi, ki povzro~a sezonsko razpolo`enjsko motenost - prizadeti hrepenijo po sladkih, {krobnih jedeh, se zredijo in po~utijo utrujene.

Preventiva •

Neprijetne situacije prina{ajo ve~jo ranljivost in s tem mo`nost depresije, toda stres se da omiliti z razli~nimi tehnikami. Priskrbite si pomo~ ali sprejmite ponujeno; jejte zdravo, hranljivo hrano, da bodo mo`gani ~im bolje delovali (zelenjava, kvas, mleko stro~nice, ribe, morski lupinarji, polnozrnata `ivila, meso, citrusi …); omejite pitje alkohola in u`ivanje kofeina (ena do dve skodelici na dan!), saj lahko ve~je u`ivanje s~asoma {koduje razpolo`enju; bodite prijazni do sebe, u`ivajte `ivljenje in si ne postavljajte previsokih ciljev; vsako no~ dovolj spanja; redno ukvarjanje z jogo in/ali drugimi sprostitvenimi tehnikami; redna telesna vadba, s katero se osredoto~ite na telo in se razbremenite `alostnih ~ustev - ~e je fizi~ni napor dovolj velik, se za~nejo izlo~ati endorfini, ki v mo`ganih u~inkujejo tako, da ste bolj vedri.

[entjan`evka • Pri blagih do zmerno depresivnih stanjih so primerni pripravki {entjan`evke [entjan`evka je dobro raziskana zdravilna rastlina. Zdravilni u~inek {entjan`evke je: blagodejno delovanje na splo{no po~utje, zmanj{ana potrtost in izbolj{ano razpolo`enje ~loveka. Ugoden u~inek zdravljenja je pri~akovati po 14 dneh jemanja zdravila. ^e v nekaj tednih ni znakov izbolj{anja, je potreben posvet pri zdravniku.

Svetloba

• Izpostavljenost mo~ni lu~i lahko zmanj{a zimsko depresijo, ker zmanj{uje koli~ino pomirjevalne mo`ganske snovi melatonina in pove~a vsebnost serotonina, ki deluje spodbudno. ^e se le da, pojdite vsak dan za pol ure ven, pomaga tudi, ~e v sobo, v kateri pre`ivite najve~ ~asa, namestite fluorescentno lu~ s polnim spektrom. Lahko vstajate ob zori in hodite spat z mrakom, , ali pa si za spalnico kupite simulator zarje, ki se bo pri`gala ob jutranjem svitu in bo svetila vedno mo~neje, dokler ne vstanete.

Izhod

• Vsak si lahko veliko pomaga sam, ~e se trudi spremeniti `ivljenjske navade, kar je v obdobju depresije te`ko. A `e pred izbruhom hudih te`av je treba skrbeti za svojo zunanjost in dobro po~utje, se izogibati samoti in najti u`itke, ki mu prina{ajo zadovoljstvo. Predvsem pa je treba o svojih te`avah spregovoriti svojim najbli`jim, se truditi odganjati ~rne misli in razmi{ljati ~im bolj svetlo!

V o~eh odseva du{a, pravijo poeti in celo tisti, mnogo bolj realni, znajo razbrati iz pogleda dobroto, hudobijo, strah `alost. O~i torej izdajajo na{e razpolo`enje tudi takrat, kadar ga `elimo skriti pred drugimi. Bele belo~nice sporo~ajo spo~itost, raz{irjene zenice tudi ob~utke lepega, gubice okoli o~i pa pri~ajo o dogodkih na{ega `ivljenja: ~e so zavihane navzgor, ka`ejo na optimisti~en zna~aj, obratno pa na pesimizem, ki ga lahko popravi samo vsak posameznik zase. Za vse druge vrste (nebolezenskih) tegob pa lahko dobro poskrbi primerno li~enje in nega - ni vrag, da se ne bodo gubice za~ele vihati navzgor, ~e bomo zadovoljni z o~mi, ki bodo iz zrcala sijale veselje! Tekst: Mi{a ^ermak Res ne potrebujete plasti~nega kirurga, da bi svoje o~i osve`ili in naredili sijo~e: prva postavka so obrvi, ki o~i uokvirjajo. Za to umetnost naj vam ne bo `al od{teti denarja: odpravite se h kozmeti~arki ali posvetujete viza`istko, ki vam bo svetovala, kak{en lok obrvi je za vas najprimernej{i. Seveda pa je pomembno tudi li~enje in barve, ki jih nana{amo na veke, zato naj velja, da svetlo modre o~i sen~imo s sivo, ametistno roza in barvo fuksije, zelene o~i z bakreno, zlato bronasto, barvo marelice in barvo lososa, svetlo le{nikove o~i enako kot svetlo modre, temnim o~em pa ustrezajo vsi mo`ni odtenki, a najbolje jih poudarjajo slonoko{-

~eni, be` in oran`ni odtenki. A tudi o tem se je najbolje posvetovati z mojstrico li~enje, ki vam bo svetovala celo barvo lestvico uporabljanja li~il, jo prilagodila va{emu tenu in barvi las in vas nau~ila drobnih trikov. Nekatere, ki vam pomagajo pri osve`itvi utrujenih o~i, pa lahko uporabite, ko so va{e o~i utrujene.

Zabuhle o~i • Raziskave pravijo, da zabuhle in rahlo ote~ene o~i najve~krat podedujemo in tega krema in/ali korektor ne moreta odpraviti. Toda ~e se vam to dogaja ob~asno pomeni, da v kriti~nem predelu zastaja teko~ina, pravzaprav voda - o~i so zjutraj praviloma bolj zabuhle, toda do popoldneva gravitacija naredi svoje. Preverjeno pomagajo obkladki: iz nekaj rezin hladnih kumaric ali iz ohlajenih vre~k zelenega ~aja, ki jih za nekaj ~asa polo`ite v zamrzovalnih. Hlad namre~ kr~i `ilice, s tem pa zabuhlost splahni. ^e pa si lahko privo{~ite dobro kremo s kofeinom, med nana{anjem ne`no pritiskajte na kosti okoli o~i to pospe{i prekrvitev in odplakne vodo, ki zastaja.

Pove{ene veke

• Staranje, ki je naravni proces, poskrbi za to, da je v ko`i vse manj kolagena in ma{~ob, posledi~no pa se veke bolj pove{ajo - no, tudi dedni faktor naredi svoje! Brez {pikanja in rezanja se pove{ene ko`e ne da dvigniti, pomagajo pa triki pri li~enju, ki lahko o~i s pove{enimi vekami naredijo {e bolj skrivnostne. Najbolje je, da za sen~enje uporabite svetle, zlate tone, trepalnice poudarite zz rjavo ali ~rno maskaro: mojstrice li~enja priporo~ajo nana{anje na obeh straneh trepalnic in {e vihanje s kle{~ami.

Temni kolobarji in vre~ice pod o~mi • Podo~njakov ne ljubi nih~e, ker ka`ejo na utrujenost, opozarjajo na bolezen in ker o~i nikakor ne polep{ajo. Temni kolobarji postanejo {e bolj vidni z leti, ker postajajo `ilice vse bolj vidne skozi tenko ko`o - v~asih povzro~ijo temnej{o ko`o tudi alergije in dedna hiper pigmentacija. Za izhod v sili poskrbi korektor, za trajnej{o pomo~ pa hranljiva krema za nego ko`e okoli o~i, ki bo okrepila ko`o. Podo~esne vre~ice, ki so pogosto odraz slabega delovanja notranjih organov (najve~krat so to jetra), sku{amo prepre~iti z redno uporabo ustreznih kozmeti~nih pripravkov, pomagajo pa tudi specifi~ne masa`e, kombinirane z ozonsko kuro, ki naj jih izvaja izurjena kozmeti~arka. ^e so vre~ice izredno mote~e, vam lahko estetski ali o~esni kirurg s preprostim, ambulantnim posegom odstrani odve~no ko`o in ma{~obo ter privzdigne spodnje veke. Odlo~itev je va{e, zavedanje, da gre tudi pri lepotni kirurgiji za kirurgijo (in tveganje!) pa ravno tako: pogleda, s katerim o~i izra`ajo va{o du{o, namre~ ne more spremeniti in/ali popraviti noben kirurg!


DomZurnal 13

17/2/09

9:22

Page 21

Bodite zdravi – psihi~no in fizi ~no

DRU@INSKI KOTI^EK

Odvisnost star{ev od otrok

V kolikor star{i ne zmorejo zadovoljiti svojih ~ustvenih potreb v lastnem partnerskem odnosu, se pogosto obrnejo k otrokom ali k enemu izmed otrok, ki naj bi uresni~il njihove potrebe in `elje. Otroci ali eden izmed otrok tako postane zvezan s star{i, od njih se ne more lo~iti, ter tako razviti svojo lastno samozavest in osebnost. S tem, ko star{a otroke vzgajata k nezdravi odvisnosti in jih navezujeta nase, o~e in mati ~utita, da sta koristna, nujno potrebna in cenjena. Otrokove naravne potrebe po rasti in napredovanju k samostojnosti pa se s tem zablokirajo, saj otrokova lo~itev od star{ev in otrokova samostojnost ogro`a odvisne, nezavarovane star{e, jih navdaja z ob~utkom zavrnitve, nekoristnosti in neljubljenosti. To obenem pomeni, da otroku ni dovoljeno izra`ati lastnih ~utenj in mi{ljenja, prepovedano mu je imeti lastne `elje in potrebe. Star{evske `elje, njihovo ~utenje in mi{ljenje, postanejo vodilo in merilo otrokovega ravnanja. Tudi ~e se bo otrok od star{ev lo~il in navidezno za`ivel svoje lastno `ivljenje, se bo vedno vra~al domov in star{em dajal ob~utek pomembnosti in vrednosti. Osnovna naloga star{ev torej je, da zmoreta sama vzajemno razre{evati svoje bole~e konflikte, ter da se nau~ita drug drugemu spregovoriti o svojih problemih in potrebah.

Kako do resne zveze Ne morem se odlo~iti za resno zvezo, kaj {ele za poroko. Na vsaki punci takoj najdem napake, ki me totalno odbijejo in se v roku parih tednov z vsako skregam. Jani Opisujete veliko `eljo po partnerski zvezi, sprejetosti in pripadnosti. Velika ranjenost pa vam onemogo~a, da bi se lahko popolnoma predali in za`iveli v vezi. Ob vseh neuspelih poizkusih se sre~ujete s situacijami, ki vas spravljajo v vse ve~jo negotovost in obup. [e preden z dekletom razvijete stopnjo odnosa resne zveze, vas pri vsaki odbijejo zelo podobne stvari. Zelo hitro se v vas pojavi sumni~enje in nezaupanje do te mere, da raje prekinete stike z dekletom, kot da bi se poglobili in resneje vpra{ali kaj vas pri dekletu res moti in od kje vse te podobnosti. Nujno bi se bilo ob vsem tem postaviti tudi v vlogo deklet in se vpra{ati kaj one do`ivljajo ob vas. Ali druga za drugo odhajajo razo~arane, morda celo grobo poni`ane? Tako boste morda spregledali, da niso le dekleta tiste, ki imajo napake, temve~, da nosite vso soodgovornost za razvoj in prekinitev takega razmerja. Razumljivo je, da si ne znate prav razlo`iti kaj se zares dogaja, {e te`je pa sprejeti odgovornost. Poizkusite prekiniti obto`evanja in prena{anje jeze na druge, ter se osredoto~ite le nase. Zakaj tako velik strah in od kod tako velika bole~ina ob misli, da se z nekom na tak ali druga~en na~in obve`e{ pripadati? Tu je ogromno mo`nih asociacij. Vendar, prava je tista, ki jo nosite `e iz otro{tva. Kako je bilo pripadati va{i dru`ini? Je bilo morda veliko napetosti med va{ima star{ema, nezaupanja, sumni~enja, ali morda celo nezvestobe? Odgovore na ve~ino va{ih vpra{anj imata sigurno onadva. Poti, kako za~eti pogovor z njimi, so razli~ne. V~asih se nam zdijo to mu~ne in nerodne zadeve, da bi se o njih pogovarjali s star{i. Gotovo je v dru`ini, kjer ni bilo veliko govora o ~ustvih, veliko te`je. Vedno pa so star{i pripravljeni govoriti o svojem otro{tvu, odra{~anju in o tem kako so spoznali bodo~e partnerje. Presene~eni boste, skozi koliko zelo podobnih te`av in ob~utij so sami {li in tu je va{a prilo`nost, da jim poveste kaj do`ivljate in kaj vas mu~i. To je lahko dragocena izku{nja, da potem najdemo in vidimo varnost tudi, ko se o tem pogovarjamo z na{im partnerjem. Kar pa je klju~no za premostitev va{e te`ave: prekinitve, bega in umika. [ele tedaj boste lahko razumeli in sprejeli dekle, ter z njo za~eli proces prizadevanja za skupno pot medsebojnega zaupanja, sodelovanja, rasti in prave ljubezni.

Stran 21

Moji lasje - moj okras Lasje so na{ okras. Verjetno vsak od nas pozna ob~utek, ko se zjutraj pogledamo v ogledalo in nezadovoljno opazujemo, kako se na{i lasje nikakor ne dajo ukrotiti. Primerna pri~eska, ki ustreza na{i strukturi las in na~inu `ivljenja, je danes nekaj nepogre{ljivega. Za~ne pa se seveda pri kvaliteti lasu. V poplavi razli~nih proizvodov za nego las, je te`ko najti pravega, zato se je najbolje prepustiti nasvetom pravih strokovnjakov, frizerjev. V frizerskem salonu lahko najdete proizvode, s katerimi resni~no lahko dose`ete dobre rezultate. Sijo~e blondinke, ki jih vidimo na reklamah, so izjemne, a redko nam uspe tak{en rezultat dose~i z vsakodnevno nego. Z dolo~enimi proizvodi pa je to mogo~e. Danes se ve~inoma vsi odlo~amo za barvanja ali niansiranje las, zato je seveda tudi izbira barve izredno pomembna. Na policah najdemo mnogo razli~nih proizvodov in nekaterim uspe u~inek dose~i tudi v doma~em okolju, a tak{ni poskusi se pogosto kon~ajo precej druga~e kot smo si zamislili ali kot nam ka`e slika, zato se je dobro tudi o tem raje posvetovati s tistimi, ki imajo znanje, izku{nje in pri roki tudi dosti bolj{e in kvalitetnej{e preparate. Pripravila: Mihaela @avbi Na{ izgled mo~no vpliva na na{o samozavest. Mnogokrat drzna sprememba pri~eske lahko izjemno pozitivno vpliva na na{o samopodobo. Bodimo drzni, pogumni in si izpolnimo na{e najbolj drzne `elje. Danes skoraj ni ve~ omejitev. Lahko postanemo kar si `elimo. ^e nas narava ni obdarila z gosto grivo las, nam v salonih lahko pri tem odli~no pomagajo. Hair extension je tehnika, ki lahko s podalj{evanjem las prinese `eleni u~inek. Lahko nam pove~a volumen, zgosti lase ali pa nam prinese tako `elene dolge lase, ki jih sami pogosto te`ko do~akamo, da zrastejo. Pri tej tehnologiji uporabljajo naravne lase, ki jih z ultrazvo~nim spajkanjem pritrdijo na va{e. Va{i lasje bodo imeli naraven videz, hkrati pa zagotovo ne boste po{kodovali svojih las. Ob posebnih prilo`nostih pa je primerna pri~eska {e posebej

pomembna. Poroka, maturantski ples, birma ali drugi dogodki so trenutki, ko `elimo zasijati v vsej svoji lepoti. Vedno znova me navdu{uje, ko vidim, kako se ~lovek lahko s primerno pri~esko popolnoma spremeni. Ko si v rokah pravega strokovnjaka, se mu je resni~no najbolje prepustiti in nastanejo lahko izjemne umetnine. Pomembno je, da frizer to~no ve, kaj se z va{imi lasmi lahko ustvari in kak{na pri~eska je najbolj primerna za nas. Prav je, da si vzame ~as, se posvetuje z vami in vas bolje spozna, saj le potem vam lahko res dobro svetuje. Naj bodo va{i lasje va{e veselje, da bo va{ pogled v ogledalo poln zadovoljstva in se boste ob vsaki prilo`nosti dobro po~utili v svoji ko`i.

Telefon: 01 7216 116 • 01 7213 665

Na va{a pisma v tej rubriki odgovarja Peter Pinter, zakonski in dru`inski terapevt. S svojimi vpra{anji zanj se obrnite pisno na: Dom`urnal, Krakovska 18, 1230 Dom`ale, ali po e-po{ti: peterpinter.zdt@gmail.com

»Dom`urnal« • Naslov uredni{tva: Krakovska cesta 18, 1230 Dom`ale • T: 01/7219 969 • F: 01/7219 968 • E: domzurnal@domzurnal.si • W: domzurnal.si • Glavni in odgovorni urednik: Roman Kon~ar • Sodelavci: Mi{a ^ermak, Matja` Brojan, Klara Krstovski, Janez Delo`nik, Vitomir Bajda, Janja T. Ambro`, Ranko ^okar, Janez Bratov`, Ana @lender, Marija Novak, Janko Hribar (foto), Matja` Koncilja (foto), Zmago Knuple` (foto) • Priprava za tisk: Imprimo d.o.o. • Tisk: SET d.d., Vev{ka 52, 1260 Ljubljana-Polje • ^asopis je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenijepod zaporedno {t. 1269 (Odlo~ba MzK RS {t.61510-4282007/3 z dne 12.12.2007) ^asopis je delno subvencioniran s strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.• Naklada: 12.000 izvodov • Distribucija: Po{ta Slovenije d.d. • Izdajatelj: PROMOTO d.o.o., Srednje Jar{e, Kamni{ka cesta 11, 1230 Dom`ale • Imetniki materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih, ki jih objavljamo v ~asopisu »Dom`urnal«, so podjetje Promoto d.o.o., oziroma avtorji, ki imajo z navedenim podjetjem sklenjene avtorske pogodbe. • Prepovedano je vsakr{no nadaljnje reproduciranje, distribucija, predelava ali dajanje na voljo javnosti avtorskih del ali njihovih delov v tr`ne namene brez sklenitve ustrezne pogodbe s podjetjem Promoto d.o.o. • Rokopisov ne vra~amo.


DomZurnal 13

17/2/09

9:23

Page 22

[port

Stran 22

Ko{arka{ki klub »Helios« Dom`ale Tekst: Andrej Pustotnik • Foto: arhiv Dom`urnal

^lanska ekipa Mesec januar je bil za ko{arkarje dom`alskega Heliosa le deloma uspe{en; ob nekaj zanesljivih zmagah v dr`avnem prvenstvu ter fantasti~ni tekmi in zmagi proti Zadru, je bilo tudi nekaj tekem, ki bi jih raje pozabili, ~e omenimo le tekmo v Novem mestu proti Krki, pa tudi poraz v Zagrebu proti neposrednemu tekmecu za obstanek je bil zelo bole~. Ker pa imamo seveda vsi raje zmage kot poraze, bomo malo ve~ besed namenili predvsem tekmi Heliosa z Zadrom, ki je bila resni~no pravi ko{arkarski spektakel. Zadar je bil pred tekmo absolutni favorit, na lestvici je zasedal 3. mesto, v Dom`ale pa je pri{el po zmagi proti vodilnemu Partizanu. In za~etek tekme je tudi potekal na pri~akovan na~in, saj so Zadar~ani 1. ~etrtino zanesljivo dobili, pri Heliosu pa je le Ameri~an Jacobson z izjemnimi meti za 3 to~ke dr`al korak z gosti. Po nekaj menjavah, ki jih je v za~etku 2. ~etrtine opravil trener doma~ih Rado Trifunoviæ, so Dom`al~ani z bistveno bolj agresivno in hitrej{o igro vzpostavili ravnote`je, `al pa so v zadnjih treh minutah te ~etrtine na lahek na~in dopustili gostom, da so od{li na glavni odmor s prednostjo 12 to~k. V 3. ~etrtini so igralci Heliosa uprizorili pravi juri{, poleg v tej tekmi neverjetnega Jacobsona se je v napadu

razigral {e drugi Ameri~an v ekipi Heliosa Alvin Snow in predvsem s trojkami se je razlika do za~etka zadnje ~etrtine zmanj{ala na vsega 2 to~ki. @e v prvem napadu zadnje ~etrtine je po trojki Zalokarja Helios tudi prvi~ povedel in najavil mo`nost presene~enja. Vse do konca rednega dela si nobena od ekip ni priborila ve~je prednosti, Zadar je imel sicer minuto in pol pred koncem 5 to~k naskoka, a s ko{em La{kevi~a je doma~im 16 sekund pred koncem uspelo izena~iti. Na olaj{anje vseh gledalcev, ki so sicer izjemno bu~no spremljali in spodbujali doma~e fante, je sicer najbolj{i strelec Zadra Ge~evski zgre{il zadnji met za zmago in na vrsti je bil 5 minutni podalj{ek. Tega so bolje za~eli Dom`al~ani, toda gostje se niso predali in 20 sekund pred koncem podalj{ka povedli za to~ko. Za izjemno navdu{enje v dvorani pa je dobre 2 sekundi pred koncem poskrbel kdo drug kot Nick Jacobson, ki je preko rok zadarskih igralcev zadel svojo 8 trojko in slavje se je lahko za~elo. Jacobsonova predstava v tej tekmi je bila res navdu{ujo~a, saj je dosegel 33 to~k in imel tudi 9 skokov, kar mu je prineslo tudi naslov najbolj{ega igralca kroga v NLB ligi. V 2. pol~asu je bil odli~en tudi Alvin Snow, ki je vseh svojih 23 to~k, od tega 7 trojk, dosegel v tem delu igre, zelo pomemben dele` pa je prispeval tudi Matej Kru{i~, ki je vseh svojih 6 to~k dosegel v podalj{ku. Na tekmi smo sicer videli kar 28!!! trojk, od tega so jih Dom`al~ani dosegli 17, Zadar~ani pa 11.

Po 19. krogih NLB lige Dom`al~ani sicer zasedajo predzadnje mesto, z enakim {tevilom to~k kot jih imata 12. Vojvodina in zadnji Zagreb. V zadnjem delu lige nas torej ~aka huda borba za obstanek, saj zadnjeuvr{~ena ekipa izgubi pravico nastopa v NLB ligi v prihodnji sezoni. Za igranje v NLB ligi v prihodnji sezoni pa to seveda ni edini pogoj, saj si bodo Dom`al~ani mesto v tem tekmovanju (~e se jim seveda uspe izogniti zadnjemu mestu v NLB ligi) morali priigrati tudi z uvrstitvijo v slovenskem prvenstvu. To pa bo letos izjemno te`ka naloga, saj je konkurenca v slovenskem prostoru v leto{nji sezoni {e huj{a in ne bo si lahko priboriti enega od prvih dveh mest (Slovenija bo namre~ kot vse ka`e izgubila eno mesto v NLB ligi, tako da bo imela prihodnjo sezono v tem tekmovanju le 2 mesti). V vsakem primeru nas ~aka izjemno zanimiv 2. del prvenstva v UPC ligi, ki se bo za~el sredi marca in v katerem se najbolj{im sedmim ekipam po 1. delu (zanesljivo bodo to Krka, Zlatorog, Geoplin Slovan in Helios; za preostala 3 mesta pa je ve~ kandidatov) pridru`i {e Union Olimpija.

Mladinski pogon Vse mlaj{e klubske selekcije so v polnem zagonu, nekatere sredi tekmovanj, drugim se lige za~nejo v kratkem. Treningi seveda potekajo vsakodnevno in mor-

da bi bilo zanimivo pogledati, kako se sploh razporedijo vse ekipe v Dvorani komunalnega centra oz. kak{en je dnevni urnik v dvorani na obi~ajen delovni dan. V dopoldanskem ~asu je dvorana v dolo~enih mesecih namenjena telesni vzgoji dijakov Srednje {ole Dom`ale (od 7.30 do 14.00), ~lanska ekipa pa je dopoldan vsak dan aktivna od 10.00 do 12.00. V popoldanskem ~asu je najprej od 14.00 do 15.30 dvorana namenjena individualnim treningom, od 15.30 do 17.00 pa v njej trenirata dve skupni [ole ko{arke. Od 17.00 do 18.30 imata trening (vsaka no svoji polovici igri{~a) dve pionirski ekipi, od 18.30 do 20.30 je spet trening ~lanov, od 20.30 do 22.00 pa v dvorani trenirajo kadeti in mladinci. Od 22.00 do 23.00 je dvorana namenjena veteranom. Ker so v klubu trenutno aktivne 4 skupine [ole ko{arke, 3 pionirske ekipe, 2 kadetski ekipi ter ena mladinska in ~lanska ekipa, je gornjih terminov premalo za normalno in kvalitetno treniranje vseh ekip. Klubske ekipe tako nekaj svojih treningov opravijo tudi po osnovnih {olah dom`alskega obmo~ja, tako ima klub v O[ Ihan 4 termine, v O[ Dragomelj, O[ V. Perko in O[ Dom`ale pa po enega. Vse skupaj zahteva kar precej truda in organizacije, da se ne omenja finan~nih sredstev, toda dom`alski ko{arkarski klub je `e vseskozi poznan po dobrem delu z mladimi ko{arkarji in to namerava ostati tudi v prihodnje.

Sne`no veselje v Turn{ah Pripravil: ^aj~i Foto: smu~arska sekcija TRD T^ V Turn{ah so ~lani smu~arske sekcije Turisti~no-rekreativnega dru{tva Turn{e-^e{enik organizirali smu~arski te~aj za {olske in pred{olske otroke iz doma~ega kraja in okoli{kih vasi, na umetno zasne`enem pobo~ju »Hribarjevega hriba«. Zanimivost tega va{kega smu~i{~a je sne`ni top ~astitljive starosti;gre za napravo, ki je leta 1984 bruhala umetni sneg na olimpijskih progah v Sarajevu. Postavili so tudi pribli`no 100-metrsko vle~nico,teren pa utrdili s teptalnikom, ki so ga dobili od ob~ine. K otro{kemu zimskemu veselju so najbolj pripomogli ~lani smu~arske sekcije TRD Turn{e-^e{enik, ki v veselje va{kih in okoli{kih nadebudne`ev to delo opravljajo prostovoljno.

Zgledno urejeno smu}i{~e v Trun{ah Mi smo najbolj{i!

Tri, dva, ena ... gremo!


DomZurnal 13

17/2/09

9:23

Page 23

[port

Stran 23

Haris Vu~ki} se seli v Newcastle United Dom`ale: Slovenski nogometni biser Haris Vu~kiæ se za najmanj tri leta in pol seli na angle{ki otok. [ele {estnajstletnemu Dom`al~anu je uspel sanjski prestop v Newcastle United, ki je ~lan angle{ke premier lige, ki slovi kot najmo~nej{a na svetu. Haris se bo najprej kalil v mladinski ekipi, kaj kmalu pa ga lahko pri~akujemo tudi v prvi ekipi tega uglednega kluba. Pripravil: Grega Krmavnar • Foto: Lado Vavpeti~ Haris Vu~ki}, ki je prej{nji konec tedna podpisal tri in pol letno pogodbo z angle{kim premierliga{em Newcastlom Unitedom, predsednik Stane Ora`em in vodja mladinskega nogometnega centra NK Dom`ale Miha Kebe, so v ponedeljek sklicali novinarsko konferenco, na kateri so razkrili podrobnosti o odmevnem prestopu 16-letnika v klub iz najmo~nej{e lige na svetu. Haris Vu~ki}, ki je bil ~lan mladinske ekipe NK Dom`ale, nekajkrat pa je zaigral tudi za prvo mo{tvo dr`avnih prvakov, ob podpisu pogodbe ni skrival navdu{enja: ’’Ob~utki so zares prekrasni. Zelo sem zadovoljen, da sem prestopil v tako velik in tako dobro organiziran klub. Igralci in vodstvo so me odli~no sprejeli in zelo se veselim sodelovanja z njimi,’’ je dejal {ele 16-letni mladeni~, ki je v Newcastlu `e pred ~asom uspe{no prestal preizku{njo in spoznal ve~ino zvezdnikov ~lanske ekipe: ’’Zelo se veselim dru`enja z vsemi zvezdniki kluba. V bistvu sem s ~lani `e opravil skupen trening. Sprejeli so me zelo dobro. Nekaj besed sem `e spregovoril z njimi in bilo je zelo spro{~eno, saj smo se kar veliko smejali. Glede na prvi vtis verjamem, da se bom z njimi dobro ujel,’’ je spro{~eno vzdu{je v taboru ~rno-belih opisal Haris Vu~ki}, ki je `e na prvem treningu ob~util veliko razliko med slovenskim in angle{kim nogometom: ’’Razlika med treningi v Sloveniji in Angliji je ogromna. V Angliji se igra bolj na mo~, tudi hitrost podaj in igre je na veliko vi{ji ravni. Za ligo pa tako ali tako vsi vemo, da je najmo~nej{a na svetu.’’ Dijaka drugega letnika ekonomske {ole poleg nogometa v Angliji ~aka {e nadaljevanje {olanja: ’’Drugi letnik bom verjetno kon~al po izpitih in ko bom teko~e govoril angle{ko, bom za~el obiskovati {olo v Angliji.’’ Prav v Angliji je doma Harisov najljub{i tuji klub: ’’Navijam za Manchester United. V bistvu imam {e vse mo`nosti, da prestopim tja,’’ je v {ali dejal mladi up slovenskega nogometa, ki verjame, da je v Dom`alah {e veliko igralcev, ki bi jim lahko uspel podoben sanjski prestop: ’’Po mojem mnenju so to Emir Ljubijanki}, Urban @ibert in Tim Kern,’’ je bil konkreten novi ~lan Newcastla. Bolj diplomatski je bil na to temo vodja mladinskega nogometnega centra NK Dom`ale Miha Kebe: ’’Sam nebi rad nikogar izpostavljal, saj bi bilo to nepravi~no

do ostalih. Lahko pa brez zadr`kov re~em, da imamo v mladinski {oli {e veliko talentov, ki bodo kmalu pri{li na povr{je’’ je bil skrivnosten Kebe, ki z dom`alsko mladino na~rtno dela `e {est let: ’’Prav vsi, ki delujemo v mladinskem nogometnem centru smo izredno veseli, da je Harisu uspel tako velik prestop. Prepri~ani smo, da bo v novem klubu dobro napredoval in da ga bomo kmalu gledali tudi po televiziji. Obenem je to tudi potrditev, da smo v klubu pred {estimi leti pravilno za~rtali na{o pot, ki temelji na delu z mladimi. Harisov prestop je velika potrditev na{ega dela v zadnjih {estih letih.’’ Najve~ informacij o odmevnem prestopu nam je zaupal predsednik NK Dom`ale Stane Ora`em, ki je bil skupaj s sinom Matejem in Harisovim o~etom prisoten pri usklajevanju Harisove pogodbe s predstavniki Newcastla: ’’Haris je bil `e pred ~asom v Newcastlu na preizku{nji, ki jo je tudi uspe{no opravil. Z njim so bili zadovoljni in logi~no je, da so ga spremljali na tekmah pri nas in na tekmah dr`avne reprezentance. Med drugim je Haris uspe{no prestal preizku{njo tudi v italijanskem AC Milanu, vendar se je na koncu izkazalo, da so bili Angle`i konkretnej{i in aktivnej{i. Moje mnenje je, da se je Haris v tem trenutku pravilno odlo~il, saj je najbolje prestopi tja, kjer se te najbolj `elijo. Opraviti je moral tudi temeljit zdravni{ki pregled. Preslikan je bil od vrha od tal in tudi to ka`e na to, s kak{no resnostjo je Newcastle pristopil k poslu. Prepri~an sem, da bo {la njegova `ivljenjska pot v naslednjih letih samo {e navzgor,’’ je prepri~an vodja dom`alskega kluba, ki je svojo napoved podkrepil z naslednjimi besedami: ’’Moji ob~utki so izjemno dobri, saj se mladinski trener Newcastla Harisovega prihoda izjemno veseli. To potrjuje njegovo navdu{enje, ko nam je razlagal svoje ideje za prihajajo~i derbi z Manchesterom Cityjem. Na igri{~u je `e videl Harisa, kako bo odli~no sodeloval z novim igralcem, ki je pred kratkim v Newcastle pri{el iz Southamptona. Trener je dejal, da je to idealna kombinacija in na podlagi tega sem prepri~an, da ima Haris zagotovljeno podporo trenerja. To je zelo pomembno, {e posebej v trenutkih, ko se zgodi, da igralcu ne gre najbolje. Tudi Denis Wise, {portni direktor angle{kega kluba, je zaradi

Harisa priletel z Londona v Newcastle. ^akal ga je od dvanajste do pete ure popoldan, da je lahko pregledal rezultate zdravni{kega pregleda. Glavni {portni direktor Newcastla je bil torej najbolj zainteresiran, da Haris podpi{e pogodbo. Moj ob~utek je, da bo imel Haris v Angliji svojo poslovno pot dobro za~rtano. Igralcu in njegovemu o~etu sem ve~krat povedal, da je to {ele ~isti za~etek poti. Prestop v Newcastle je {ele prvi pogoj, da se Harisova nogometna pot za~ne v popolnoma drugih dimenzijah kot jih imamo v Sloveniji.’’ 16-letni Dom`al~an se bo torej najprej kalil v mladinski ekipi Newcastla: ’’V mladinski ligi je Anglija razdeljena na {tiri regije. Haris bo `e na naslednji tekmi bo lahko igral za Newcastlovo mladinsko ekipo. Podpisal je polletno {tipendijsko pogodbo, saj v Angliji pred dopolnjenimi sedemnajstimi leti igralec {e ne more podpisati profesionalne pogodbe. Seveda pa je `e v celoti dogovorjena in usklajena tudi triletna profesionalna pogodba, ki jo bo Haris podpisal, ko bo dopolnil sedemnajst let. Njegova pot se bo za~ela v regionalni mladinski ligi, ~eprav je imel Haris tudi sestanek s ~lanskim trenerjem. Eden od pogojev je bil, da prestop odobri tudi on. Glede na to, da je Haris prestopil je jasno, da resno z njim ra~unajo tudi v ~lanski konkurenci,’’ je pojasnil Ora`em, ki finan~nih podrobnosti prestopa sedmi sili ni zaupal: ’’Dogovor z Newcastlom je, da o finan~nih podrobnosti ne govorimo v javnosti. Lahko pa mi verjamete, da je Harisova pogodba za na{e razmere finan~no zelo dobra. Kar se ti~e od{kodnine, ta za NK Dom`ale ni bila na prvem mestu, saj si iz tega prestopa NK Dom`ale obeta dolo~ene prednosti in dobi~ek nekje drugje in ne samo v trenutnem denarju. Zavedati se moramo, da je recesija tudi v Angliji, tako da smo se morali sprijazniti s pla~evanjem na obroke. Klub je, kar se ti~e financ, zadovoljen. [e bolj bo zadovoljen v primeru, ~e Haris v Angliji uspe v vsem svojem sijaju. To bi bila ogromna referenca za na{ klub in velika prilo`nost za vse na{e mlade nogometa{e. Prav to je pri tem poslu neprecenljivo, in sicer zaupanje angle{kih agentov pri morebitnih prihodnjih poslih,’’ je za konec {e dodal predsednik kluba Stane Ora`em.

Haris Vu~ki}

Jovan Vidovi}

Mitja Zatkovi~ Miha Novak

Nejc Vidmar

Nik Cimpri~

Dom`ale najbolj{e na All-Staru Dom`ale: Sredi januarja je mo~no pomlajena ekipa Dom`al na All star turnirju v malem nogometu na odboj nepri~akovano, a popolnoma zaslu`eno osvojila prvo mesto. Turnir je potekal v mariborski dvorani Lukna in slovenski dr`avni prvaki so v veli~astnem finalu pred dva tiso~ glavo publiko do tal potolkli doma~i Maribor. Varovanci Vlada Bad`ima so Vijoli~aste povozili z visokim rezultatom 12:5. Poleg velikega zmagoslavja si je presti`ni naslov najbolj{ega vratarja prislu`il {ele 19-letni ~lan NK Dom`ale Nejc Vidmar, ki je tako nasledil Darka Brljaka, prav tako ~lana Dom`al, ki je to lovoriko osvojil lani. Pripravil: Grega Krmavnar • Foto: Lado Vavpeti~ Prvo leto{njo lovoriko so v Dom`ale prinesli: kapetan Mitja Zatkovi~ (25 let, 8 golov na turnirju), Darko Brljak (24), D`engis ^avu{evi} (21, 5 golov), Miha Novak (21, 5 golov), Jovan Vidovi} (20, 3 goli), Bla` Mohar (19, 2 gola), Amer Krci} (19, 5 golov), Nejc Vidmar (19, najbolj{i vratar turnirja), Marko \okovi} (18, 3 goli), Adnan Be{i} (17, 4 goli), Nik Cimpri~ (17, 1 gol) in trener Vlado Bad`im. Po turnirju smo zbrali tudi nekaj izjav zmagovalne ekipe: Vlado Bad`im, trener NK Dom`ale: ’’Na koncu smo zares suvereno osvojili turnir. Fantje so se v bistvu razleteli po igri{~u. Kljub temu smo naredili kar nekaj neumnosti, saj smo Mariboru ve~krat dopustili, da se pribli`a, a smo bili vseeno v vseh elementih igre mo~nej{i od nasprotnika. S tekme v tekmo smo igrali bolj spro{~eno in samozavestno, na koncu pa smo igrali popolnoma po mojem okusu. To pomeni, da se igralci niso bali nasprotnika in so si upali igrati ena na ena. Pred tako polno dvorano niti eden od teh mladcev {e ni igral in zato je ta uspeh vreden {e ve~. V prvi vrsti moram pohvaliti celotni mladinski center NK Dom`ale, saj smo danes videli na delu le del kadra, ki ga proizvajajo. Poleg Harisa Vu~ki}a, ki se je s prestopom v Newcastle `e uveljavil, so tudi ostali danes opozorili nase. Z dobrimi predstavami so si prislu`ili tudi priklju~itev k prvi ekipi. Fantje so polni veselja in lepo je zmagati v Mariboru, ~eprav je to zame `e drugi~. Sezono smo za~eli s pokalom in upam, da bo tudi v prvenstvu vsaj pribli`no tako kot je bilo danes. Mitja Zatkovi~, kapetan NK Dom`ale: ’’Pred zadnjo tekmo sem dejal, da je uvrstitev v finale smetana na torto, za kon~no zmago pa lahko re~em, da je to {e sladka ~e{nja na smetano. V finalu smo prikazali odli~no igro. Zelo visoko in povsem zaslu`eno smo slavili, kar ni pri~akoval prav nih~e. Moram priznati, da so na{i mladi fantje presenetili tudi mene. Vse tekme so odigrali izjemno zrelo, tako da je ta uspeh presene~enje za celotno Slovenijo. Kljub vsemu pa smo pokazali tudi kvaliteto, saj smo Mariboru nasuli kar dvanajst golov in to ni mala stvar. Pohvaliti moram tudi trenerja, saj ima pravo ’`ilico’ tudi za mali nogomet. Dobro nas je vodil, z njegove strani smo dobili prave napotke, ki smo jih na igri{~u do popolnosti upo{tevali in rezultat je viden.’’ Nejc Vidmar, najbolj{i vratar turnirja: ’’Kot lahko sli{ite sem ostal popolnoma brez glasu. V bistvu lahko re~em, da sem ga pustil kar na igri{~u. Na za~etku tekme sem imel zaradi izjemnega vzdu{ja nekaj treme, ki pa je hitro izginila. Nih~e od nas ni pri~akoval, da bomo s tak{no razliko premagali glavnega favorita turnirja. Ob~utke po tej izjemni zmagi nad Mariborom je zelo te`ko opisati. Nagrada za najbolj{ega vratarja turnirja, za katero imajo veliko zaslug tudi moji soigralci, pa je le {e pika na i. Nasle-

dil sem jo od mojega klubskega kolega Darka Brljaka, ki mi je z nasveti veliko pomagal. Seveda pa je ta nagrada tudi plod odli~nega dela v klubu, za katerega je najbolj zaslu`en trener vratarjev Filip Filipovski, veliko znanja pa sem pridobil tudi od mojega vzornika Dejana Nemca.’’ Amer Krci}, napadalec NK Dom`ale: ’’Moja pri~akovanja pred turnirjem v nobenem primeru niso bila tako visoka. To velja tako za ekipni uspeh kot tudi mojo igro. Iz tekme v tekmo smo igrali bolj{e in na koncu zaslu`eno zmagali. Pred finalom je imela ve~ina igralcev tremo, saj igrati pred polno ’Lukno’ proti Mariboru, ki je doma~in in ima za seboj armado navija~ev, ni ma~ji ka{elj. Poleg tega smo se proti ekipi Maribora, ki ima v svojih vrstah kar nekaj individualno zelo mo~nih igralcev, zelo dobro odrezali in visoko ter zaslu`eno slavili.’’ Lahko re~emo, da ste prevzeli {tafetno palico od Harisa Vu~ki}a, ki je na tem turnirju zablestel lani? ’’Lahko re~em, da je danes pri{lo mojih pet minut. Upam, da sem se v najbolj{i lu~i pokazal slovenski javnosti. V takem ritmu si `elim nadaljevati tudi na ve~jih povr{inah.’’ Miha Novak, zvezni igralec NK Dom`ale: ’’V finalu smo zares odigrali fe-

nomenalno tekmo. Pravilno smo se postavili na igri{~u in zaslu`eno zmagali. Nih~e ni pri~akoval tak{nega rezultata, saj so vsi stavili na doma~i Maribor, ampak dokazali smo, da je mlada ekipa Dom`al v malem nogometu veliko bolj{a. Moram re~i, da se publike nismo ustra{ili, ~eprav so nekateri mlaj{i igralci na za~etku imeli nekaj treme. Ta je hitro izginila in odigrali smo vrhunsko tekmo. Zaradi popolne zbranosti igralci publike na igri{~u sploh ne sli{imo. Tudi trener nas je takti~no odli~no postavil na igri{~u. Med dvema minutama odmora nam je dejal, da moramo biti ~im bolj umirjeni, ne smemo delati panike in brezglavo preigravati. Pokazali smo vse svoje znanje in Mariboru nasuli kar dvanajst golov. Ob zaklju~ni sireni pa so bili ob~utki fantasti~ni, te`ko jih je opisati z besedami.’’ Marko \okovi}, zvezni igralec NK Dom`ale: ’’Po~utje po osvojitvi turnirja je zares fenomenalno. V veliko ~ast mi je, da se lahko igral za ~lansko ekipo. Zame je bilo igranje na tem turnirju izredno te`ka preizku{nja, saj sem {e vedno ~lan mladinsko ekipo. V vsakem primeru je igra fizi~no bolj zahtevna, trda in mo{ka, tako da me v prihodnje ~aka {e veliko dela.’’ Zaslu`eno slavje


DomZurnal 13

17/2/09

9:23

Page 24

Svetujemo

Stran 24

Dom ŽurnalDomžale  

Lokalni časopis Domžal

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you