goslarstvo na slovenskem zbornik ob 110. obletnici rojstva maksimilijana skalarja (1908–1997)
literaturi o novem glasbilu ni najti nobenih podatkov. Znano je še, da je bil Mušičev celletto kot domači izum pozneje razstavljen na veliki razstavi z naslovom Razvoj glasbe pri Slovencih, ki jo je pripravila Glasbena matica Ljubljana leta 1932 v okviru I. slovenskega glasbenega festivala ob 60-letnici svojega obstoja. To razstavo je zasnoval veliki poznavalec slovenske glasbene zgodovine dr. Josip Mantuani, v razstavnem odseku pripravljalnega odbora pa sta bila tudi mojster Mušič in profesor Šantel, ki sta med drugim poskrbela za izbor in postavitev zgodovinsko pomembnih glasbil v slovenskem prostoru. Šantel je tudi iz lastnega fonda prispeval dragoceno violo goriškega goslarja Antona Pelicona,7 Mušič pa je poleg celletta razstavil še svojo violo, dve violini (od teh eno kot opus 100) in kitaro.8 Življenjska pot goslarja Mušiča V dosedanji slovenski literaturi je bilo o Mihaelu Mušiču objavljeno zelo malo osebnih podatkov. Največ jih je zbral David Rop v svoji diplomski nalogi o Banovinski šoli za glasbila.9 Letnici rojstva in smrti je povzel po knjigi Violina Roka Klopčiča,10 podatke o njegovem goslarskem delovanju na šoli pa je dobil v dokumentaciji Tehniške srednje šole v Ljubljani, ki jo hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana. Vendar podrobnejših življenjskih podatkov ni izsledil, ker v nobenem arhivu ni Mušičeve personalne mape, ki bi za strokovnega vodjo in učitelja banovinske šole morala obstajati, če je bil državni uslužbenec. Razlog, da personalne mape zanj niso vodili, je v tem, da je bil Mušič le pogodbeni učitelj,11 ki se je na šoli zaposlil že kot upokojenec; sicer pa je imel samostojno goslarsko obrt, saj je bil na glasbeni razstavi leta 1932 (v letu, ko je začela delovati banovinska šola) na tabli XVI 7 Ta inštrument hranijo v zbirki glasbil Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož. Gl. ŠTEFANIČ 2017, str. 195–225. 8 MANTUANI 1932, str. 4 in 8. 9 ROP 2010. 10 KLOPČIČ 2014, str. 80. 11 Pogodba je obstajala ves čas njegovega vodenja šole do uradne ukinitve leta 1946. Gl. ROP 2010, str. 65. Na seznamu učnega osebja Tehniške srednje šole, ki je objavljen v Spominski knjigi 1888–1938 (Ljubljana 1938) in je razdeljen na stalne, honorarne in banovinske nastavljence z navedbami njihovih učnih predmetov, je na strani 145 Mušič zapisan v rubriki banovinski kot »dvorni goslar, strokovni vodja Banovinske strokovne šole za glasbila, od 1. februarja 1932. dalje, delavniški pouk s teorijo glasbil, konstruktivni nauk in zgodovina glasbil«.
95