142
Monika Simonič Roškar Iz etnološkega depoja
Zbornik 2017 Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož
temi ali podobnimi predmeti, morda so jih uporabljali njihovi starši ali pa so o njih slišali pripovedovati druge. Bralcem, ki jim predmeti niso poznani, pa bo članek pomagal vsaj delno razumeti in si ustvariti sliko o materialni, socialni in duhovni podobi kmečkega prebivalstva v omenjenem obdobju in prostoru. Vsak predmet je kot delček mozaika, ki nosi svojo pripoved. Šele skupaj z drugimi tvori celoto, ki pripoveduje celo zgodbo. V članek je vključen le izbor predmetov iz etnološkega depoja in še izmed teh so samo nekateri podrobneje predstavljeni, zato zgodba ni popolna. Nakazujejo le svoje vsebinsko in estetsko bogastvo in jih je treba oživiti, kar poskuša tudi pričujoči članek. Predmeti so izbrani tako, da se navezujejo na določene dele življenjskega in letnega delovnega ciklusa, ki se ujemata oziroma sta odvisna tudi od letnih časov. Kot uvod v članek je izbranih nekaj predmetov, ki jim je skupno ime »hlapec«; to so hlapec za sezuvanje čevljev in škornjev, hlapec, na katerem je stal pokrivač slamnate strehe, hlapec za postavljanje kolja v vinogradu, hlapec, ki so ga uporabljali za vezanje vinske trte, hlapec za podkovanje konjev in hlapec, ponekod so mu rekli tudi »žalostni les«, s katerim so podložili sod, ko je bil že precej prazen. levo Hlapec, ponekod tudi zovec ali züvec za sezuvanje čevljev in škornjev, prva polovica 20. stoletja, inv. št.: ETN 721. Foto: Boris Farič, 2017. desno Hlapec, na katerem je stal pokrivač slamnate strehe, prva polovica 20. stoletja, inv. št.: ETN 649. Foto: Boris Farič, 2017.