France Mihelič: Risbe, grafike in tapiserije z motivi kurenta

France Mihelič

Risbe, grafike in tapiserije z motivi kurenta IZ FUNDUSA POKRAJINSKEGA MUZEJA PTUJ – ORMOŽ, OB 110-LETNICI UMETNIKOVEGA ROJSTVA

2

Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož

Miheličeva galerija

France Mihelič

Štirje letni časi (besedilo Mira Mihelič), ilustracija, tuš s peresom, 473 x 343 mm, Ljubljana, 1956, inv. št. GK 1441/r.

France Mihelič

levo

Stanka Gačnik

Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož

knjige o svoji umetnosti doma in v tujini. Umrl je v Ljubljani leta 1998, v dvaindevetdesetem letu starosti.

Senzibilni, a izjemno kritični in pronicljivi umetnik, ki je s svojo fantastično, nadrealistično in z metarmofozami prepleteno likovno izpovednostjo zaznamoval slovensko in tujo likovno umetnost 20. stoletja, je posegel tudi v čas in prostor majhnega, starodavnega mesteca Ptuj in se za vselej zapisal v njegov (in naš) spomin. In to dvakrat. Prvič, kot mlad profesor risanja na ptujski gimnaziji pred drugo svetovno vojno, ko je z druženjem s prijatelji - profesorji na potepanjih po mestu in bližnji podeželski okolici spoznaval težko, a hkrati veselo življenje ljudi, prepleteno z izjemno bogato etnološko dediščino in tradicijo. Seveda ob tem mlad in vedoželjen umetnik ni mogel zaobiti skrivnostne, groteskno-arhaične in izredno žive pustne tradicije, kjer se med številnimi liki izlušči podoba mogočnega kurenta z vsem njegovim zagonetnim obredjem in opravo vred, ki potem postane in ostane osrednji ikonografski simbol njegove fantastične umetnosti v številnih oblikah vse do konca… V ptujskem obdobju nastaneta Miheličevi osrednji sliki slovenske umetnosti prve polovice 20. stoletja, to sta Mrtvi kurent (1938) in Proščenje na Ptujski Gori (1939), slikarjevi vizionarski metafori za čas, ki se je napovedoval. V Miheličevem kasnejšem upodabljanju lika kurenta in številnih drugih mask s Ptujskega polja ne

3

Akademik France Mihelič, akademski slikar, grafik in ilustrator je bil rojen 27. aprila 1907 v Virmašah pri Škofji Loki kot drugi izmed osmih otrok. Otroštvo je preživel v Dolenjih Lazah pri Ribnici na Dolenjskem. Tam je obiskoval tudi osnovno in meščansko šolo. Učiteljišče in dve leti risarsko-slikarske šole je končal v Ljubljani, kjer sta ga poučevala Matej Sternen in Mirko Šubic. Leta 1927 se je vpisal na Akademijo za umetnost in umetno obrt v Zagrebu, kjer je diplomiral leta 1931. Najprej je poučeval v Kruševcu, potem ga je pot zanesla na Ptuj, malo obdravsko mesto z ruralno okolico, ki bo kasneje mladega umetnika in njegovo umetnost zaznamovalo za vedno… Na ptujski gimnaziji je bil profesor risanja med letoma 1936 in 1941. Med drugo svetovno vojno je bil najprej v ilegali, potem v partizanih, kjer je, ne glede na težko situacijo, neumorno ustvarjal. Po končani vojni se je naselil v Ljubljani, kjer je postal redni profesor na novoustanovljeni Akademiji za likovno umetnost in je v njej ostal vse do upokojitve leta 1970. Od leta 1965 je bil redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, častni član Akademije lepih umetnosti v Firencah in zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Ustvarjal je risbe, ilustracije, slike, grafike, predloge za tapiserije, lutke in scenografije za gledališke in lutkovne predstave ter tudi njihove osnutke. Umetnik je v svojem dolgem in bogatem likovnem življenju doživel številne razstave, retrospektive, ocene, nagrade in priznanja ter mnoge razprave, študije in

Miheličeva galerija

Prgišče besed na polju umetnosti Franceta Miheliča in njegova povezanost s Ptujem

France Mihelič 4

Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož

Miheličeva galerija

Ženska med maskami, prešano oglje in gvaš, 395 x 503 mm, Ljubljana, 1954, inv. št.: GK 2080/r.

moremo govoriti o naključnem ali zgolj enkrat izbranem in upodobljenem ciklusu, ki se je pač pojavil v določenem obdobju umetnikovega ustvarjanja, ampak lahko spremljamo kontinuirano, dolgoletno ukvarjanje z izbrano tematiko, ki se pojavi v danem trenutku, potem usahne za nekaj časa, a zopet privre na dan v novih, spremenjenih, preoblikovanih in fantastičnih izraznih oblikah, kompozicijah in metamorfozah v domala vseh likovnih tehnikah, ki jih je umetnik obvladoval do fascinantne potankosti in mojstrske izpiljenosti. Mihelič je ostal zvest motivu kurenta dobesedno do konca svojega življenja. Kratkotrajno, a intenzivno ustvarjanje na Ptuju je za Miheliča zelo pomembno, saj ga je osebno zaznamovalo in dokončno oblikovalo kot umetnika (in človeka), ki je pogumno stopil na polje slovenske umetnosti, ter mu pomeni neusahljivi likovni in filozofski navdih za dolgoletno likovno izražanje in življenje nasploh. To ilustrira tudi zgodba, ki mi jo je zaupal France Mihelič v enem izmed številnih delovnih srečanj na njegovem domu v Ljubljani, ko sem po letu 1992 skrbela za umetnikov grafični fundus v ptujskem muzeju. Miheličev mlajši brat, arhitekt Milan Mihelič, ga je ob priložnosti, ko je načrtoval sredi osemdesetih let 20. stoletja cerkev v Ljubljani, prosil, da bi mu France oblikoval podobe angelov, ki jih je predvidel za slikana okna. In France Mihelič mu je hudomušno dejal, da z veseljem, vendar s pripombo, da bodo ti angeli imeli podobo kurenta.

In potem je France Mihelič zaznamoval mesto Ptuj še drugič, veliko kasneje in daleč v svoji starosti, v letu 1992, ko se je odločil, da zaradi usodne navezanosti na kraj in subtilne povezanosti z ljudmi, mestu Ptuju in muzeju podari svojo obsežno grafično zbirko in po smrti tudi svojo celotno likovno zapuščino na papirju, ki jo naj muzeju poklonijo njegovi dediči.

Mesto se mu oddolži s preimenovanjem okroglega razstavišča v stolpu ob Dravi, nekoč dela srednjeveškega mestnega obzidja, v Miheličevo galerijo in s stalno postavitvijo njegovih grafik, z nazivom častni meščan mesta Ptuj ter z muzejskim Grafičnim kabinetom Franceta Miheliča, kjer je v študijske in raziskovalne namene na voljo umetnikov obsežen in dragocen likovni opus na papirju. Fundus prek 6000 grafik in risb Franceta Miheliča, ki ga hranimo v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož, je zelo pomemben in dragocen del bogate slovenske likovne produkcije. Poznavalci in raziskovalci Miheličevo umetnost stilno označujejo kot osebno zabeleženo, nadrealistično in poetično-fantastično umetnost, za katero je umetnik črpal doživetja in spoznanja iz svojega življenja, človeške osamljenosti, podzavestne in zavestne groze, rastlinske, živalske in človeške fantastike, večnih vprašanj o življenju, smrti in ljubezni…, pa tudi iz krute usode in s smrtjo zaznamovanih časov druge svetovne vojne in grozot, ki jih je prinesla in pustila za seboj. V izjemno bogatem in raznolikem slikarskem opusu Franceta Miheliča je njegovi grafični

France Mihelič

1993 France Mihelič v ptujskem času 1936 – 1941, avtor dr. Lojze Gostiša v sodelovanju s Stanko Gačnik

Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož

France Mihelič je zapustil izjemno obsežen, bogat in dragocen likovni opus nacionalnega pomena. Del umetnikove pomembne likovne zapuščine na papirju, grafične plošče in druge predmete hranimo v Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož od leta 1992 in od leta 2000 naprej v Grafičnem kabinetu Franceta Miheliča. V muzejski knjižnici pa hranimo izjemno dragoceno in zelo zanimivo dokumentacijo, kot so osebna korespondenca, fotografije, negativi, članki in razprave… o življenju in delu Franceta Miheliča, ki jo je muzeju poklonil leta 2013 dr. Lojze Gostiša. Prizadevamo si, da z različnimi razstavami in drugimi dogodki raziskujemo, vrednotimo in promoviramo izjemno slovensko likovno dediščino. Do sedaj smo pripravili v Miheličevi galeriji in drugod po Sloveniji naslednje občasne razstave, posvečene umetnosti in jubilejem Franceta Miheliča:

1997 France Mihelič, Riba Faronika, grafike, posvečeno umetnikovi 90-letnici, avtorja Stanka Gačnik in dr. Aleš Gačnik

5

produkciji vedno pripadalo osrednje mesto, tako po kvaliteti kot po številčnosti, saj se ji je umetnik redno posvečal v vseh svojih ustvarjalnih obdobjih.

Likovna izraznost Miheličevega grafičnega opusa podaja jasne in premišljene linije, kjer ni nobene iluzionistične zabrisanosti ali nedorečenosti. Liki so ostro in dovolj jasno izraženi, brez oblikovnih naključnosti ali nepotrebnega senčenja. Linija je pri Miheliču vedno rezultat koncentracije, mimetične občutljivosti, prefinjene dovzetnosti za opazovanje in trezno razmišljanje hkrati. Fascinantne so njegove podobe in metamorfoze v, na videz, brezkončnih in brezmejnih prostorih, v katerih pa se večinoma dogajajo zelo dramatična stanja, ki izhajajo iz avtorjevih spominov in želja hkrati. Strastno nas potegnejo v umetnikov svet iluzij, fantastike, življenjskih usod, v krog smrti in življenja, v svet magične ljubezni in prikrite erotike. Kljub prepletenosti podob, preoblikovanju realnosti, nenehnemu spreminjanju in razpadanju različnih upodobljenih likov in predmetov, vejeta iz Miheličevih umetnin posebna krhka liričnost in subtilna lepota upodobljenega. Vedno znova in vedno drugače nas pravzaprav od zgodnjih Miheličevih umetnin do njegovih zadnjih umetniških stvaritev s svojo specifično prepoznavnostjo in sublimno izraznostjo nagovarjajo fantastične, groteskne, skrivnostne in v najrazličnejše metamorfoze odete podobe.

Miheličeva galerija

Parke, flomaster, 363 x 499 mm, sig. l. sp.: F Mihelič, Ljubljana, 1973, inv. št.: GK 315/r.

1992 Zbirka grafik Franceta Miheliča, avtor dr. Lojze Gostiša Vešče, pasteli, avtor dr. Lojze Gostiša

France Mihelič 6

Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož

Miheličeva galerija

1998 France Mihelič, Grafike 1995 – 1997, nove pridobitve, avtorica Stanka Gačnik 1999 France Mihelič, grafike in tapiserije in Milan Mihelič, načrti za preureditev Miheličeve galerije v grafični kabinet, avtorica dr. Marjeta Ciglenečki 2000 Retrospektiva Franceta Miheliča in odprtje Grafičnega kabineta Franceta Miheliča, prenos iz Moderne galerije Ljubljana, postavitev dr. Lojze Gostiša 2001 Veno Pilon, France Mihelič, Pariške skice, v sodelovanju s Pilonovo galerijo Ajdovščina, avtorica Andreja Borin 2003 Prežihov Voranc –Solzice, France Mihelič – ilustracije, gostovanje v Koroškem muzeju Ravne na Koroškem, avtorica Stanka Gačnik 2007 Slikar pisane besede, Ilustracije Franceta Miheliča, ob 100-letnici rojstva, avtorica Stanka Gačnik 2009 Nova postavitev Grafičnega kabineta Franceta Miheliča, avtorica Tatjana Štefanič

2015 France Mihelič, Tapiserije, slike, grafike, v sodelovanju z Muzejem Škofja Loka, avtorica Tatjana Štefanič v sodelovanju s Stanko Gačnik 2016 France Mihelič, Kurent, risbe, gostovanje v Galeriji Kvartirna hiša Celje, avtorica Tatjana Štefanič 2017 France Mihelič (1907-1998), Risbe, grafike in tapiserije z motivi kurenta iz fundusa Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož, ob 110-letnici umetnikovega rojstva, avtorica Tatjana Štefanič v sodelovanju s Stanko Gačnik

O delu in življenju velikega slovenskega umetnika Franceta Miheliča je bilo že veliko odkritega, raziskanega in zapisanega, veliko še ostaja skritega in nedorečenega…

Umetnost pač zmeraj in povsod, ne glede na minuli čas in omejen prostor, nagovarja, osmišlja in potrjuje večno resnico, ki jo je Mihelič neumorno iskal in ji vestno sledil po vseh svojih umetniških poteh in mestih, ki so ga vodili skozi dolgoletno življenje in med katerimi ima Ptuj zagotovo usodno mesto, to je išči in izpoveduj!

Mrtvi kurent – študija, črna kreda, gvaš in svinčnik, 630 x 895 mm, Ptuj, 1938, inv. št.: GK 2077/r.

France Mihelič

levo

desno zgoraj

Speči kurent, prešano oglje, 490 x 635 mm, inv. št.: GK 2131/r. desno sredina

Mrtvi kurent, študija za lesorez, tuš s čopičem, akvarel, gvaš, svinčnik, 502 x 699 mm, inv. št.: GK 2078/r. desno spodaj

7

Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož

Miheličeva galerija

Spomin na mladost, tempera, 337 x 498 mm, inv. št.: GK 2101/r.

France Mihelič 8

Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož

Miheličeva galerija

Dafne in kurent, študija, tuš s peresom, 292 x 400 mm, Ljubljana, 1967, inv. št.: GK 1573/r.

Dafne in gozd III, lesorez, list: 53,5 x 56,6 cm, odtis: 33 x 47 cm, sig. d. sp.: FMihelič e.a., 1954, inv. št.: GK 18/g.

France Mihelič

Tatjana Štefanič

France Mihelič: Kurent »… z mano gre, kar so videle moje oči …«

Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož

ga je pritegnil predvsem v tančico skrivnosti odet lik kurenta, ki preganja zimo in v deželo prinaša pomlad. V Ptuju preživeta leta so sicer v njegovi ustvarjalnosti sprožila premik od grafike k slikarstvu, s katerim se je uveljavil kot eden izmed glavnih predstavnikov barvnega realizma pri nas, vzporedno s tem pa je v natančnih, na sámo bistvo osredinjenih risarskih opisih panonske pokrajine in neposrednih zapisih revnega vaškega vsakdana prišel do izraza Miheličev prirojeni risarski dar.

Poleg številnih motivov, ki sta mu jih ponujala okoliška pokrajina in mesto samo, so Miheličeve misli in domišljijo še posebej zaposlovale markantne podobe kurentov, a bolj kot z vidika folklore zaradi svoje elementarnosti, pradavnega izvora, fantastike in groteske. V starodavnem ljudskem pustnem običaju je kmalu zaslutil vzročno povezavo z eksistenčno stisko od narave povsem odvisnega človeka in kurentovo figuro, v kateri je zaznal človeka, ki naj bi ga preobleka in maska vsaj za nekaj časa povzdignili med demonske sile z nadnaravno močjo. Slikovita in obenem strašljiva živalsko-demonska maska je umetnika prevzela po likovni plati, preobrazba človeka pa po idejni. Slednje še posebej zaradi tragičnega dogodka, ki se je globoko zasidral v Miheličevi ustvarjalni zavesti: smrti v kurenta preoblečenega mladeniča, ki ga je pretresla, a hkrati slikarsko pritegnila zaradi svojega karakterja baladnosti, kakor se je sam izrazil. Na njegovi pripravljalni skici za

9

Razstava, posvečena stodeseti obletnici rojstva Franceta Miheliča, razgrinja motiv kurenta v umetnikovih risbah, grafikah in tapiserijah, ki jih hranimo v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož. Miheličeva grafična in slikarska dela so širši javnosti veliko bolj znana kot njegovi risarski zapisi, ki prevladujejo v izjemni umetnikovi zapuščini, hranjeni in deloma razstavljeni v sklopu Grafičnega kabineta Franceta Miheliča. Javnosti dostopna študijska zbirka razkriva enega najvidnejših slovenskih umetnikov kot dovršenega grafika in neumornega risarja. In prav risbe, pripravljalne študije in porajajoče se ideje, hitro skicirane na papir, torej z umetnikovega vidika njegove najbolj osebne, celo intimne zapise, ki v osnovi večinoma sploh niso bili namenjeni razstavljanju, smo želeli tokrat še posebej izpostaviti.

Grafike z motivi kurentov iz petdesetih let prejšnjega stoletja, tapiserija Kurenti, ki jo je v Novem Sadu po umetnikovem delu iz leta 1974 petnajst let kasneje stkala Etelka Tobolka, razstavljene Miheličeve risbe in skice z motivi pustnih šem in kurentov v različnih tehnikah, nastale v časovnem razponu od poznih tridesetih let 20. stoletja pa vse do pozne dobe njegovega življenja, popeljejo v svet neskončne umetnikove domišljije.

Franceta Miheliča je v času njegovega bivanja v Ptuju med letoma 1936–1941 odločilno zaznamovalo prav srečanje s pustnimi šegami in čeprav je dokumentiral vse pustne maske,

Miheličeva galerija

(Svetlana Makarovič, Zvonovi, 1987)

10

Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož

Miheličeva galerija

France Mihelič

France Mihelič

slikarsko upodobitev Mrtvega kurenta iz leta 1938 lahko občudujemo natančen študij krajine in vaške arhitekture v njej ter otrplih in onemelih figur našemljencev, ki so prisostvovali dogodku. Pretresljiva pripoved minevanja in neizogibnosti smrti zapisanega človeškega rodu, po besedah umetnikovega kronista Lojzeta Gostiše postane kasneje tudi prispodoba slovenske zgodovine.

Slika Mrtvega kurenta je bila razstavljena na Miheličevi prvi samostojni razstavi v Dijaškem domu na Ptuju (v prostorih današnje Galerije mesta Ptuj) februarja leta 1939, v jesenskih mesecih istega leta pa je bila na razstavi Kluba neodvisnih v Jakopičevem salonu v Ljubljani predstavljena kot glavno Miheličevo delo tistega časa. Za osrednjo sliko ptujskega obdobja jo je označil tudi avtor sam, Gostiša pa jo je opredelil kot prvi véliki slikarski motiv umetnika, s katerim je postavil izhodišče svojim porajajočim se demonom in številnim poznejšim variantam. Brez prvega najbrž ne bi bilo drugega. Kot je zapisala že Melita SteleMožina, je Mihelič sprva podajal kurente v vsej njihovi slikoviti pojavnosti, kasneje pa v težnji po izrazu globljih doživetij onega fantastičnega, temačnega in grozljivega elementa, ki se skriva za maskami, za njihovo groteskno

pojavnostjo in kretnjami.

Ena izmed variacij grafičnih upodobitev mrtvega kurenta iz petdesetih let 20. stoletja se je na prvi pogled nekoliko presenetljivo znašla tudi na naslovnici knjige Franca Križaniča z naslovom Temelji realne matematične analize, in sicer s podnapisom: France Mihelič: Mrtvi kurent. Protislovje in konec dokaza. Kakor je pojasnil avtor knjige, je kurent porajanje, oživljanje, mrtvi kurent, mrtvo življenje, pa je protislovje. Tega se je vsekakor zavedal tudi Mihelič, saj je motiv, s katerim je mrtvega kurenta skušal dvigniti v višjo sfero, sam označil za grotesko življenja in smrti. Še na videz nedotakljivi in neumrljivi demonski kurenti s Ptujskega polja naposled končajo tragično.

Miheličevo ptujsko obdobje je sicer nasilno prekinila druga svetovna vojna in ga ločila od odkrivanja pestre motivike starodavnega mesta in njegove okolice, kamor se je odpravljal s skicirko, fotoaparatom in pogosto v družbi Antona Ingoliča.

Prav temu pisatelju je v tistem času s subtilnim občutkom za črto in risbo z ilustracijami med drugim opremil tudi besedilo Med pustnimi šemami v Lukariji.

Vsebinski elementi, ki jih je v ptujskem času uvedel v svoja dela, so ga spremljali še naprej. V kasnejšem obdobju

Miheličeva galerija

Korajžo, mila pošast, tuš, tempera in gvaš, 421 x 595 mm, Ljubljana, inv. št.: GK 2354/r.

Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož

zgoraj

Petelin, prešano oglje, 699 x 499 mm, inv. št.: GK 2346/r.

11

levo

France Mihelič 12

Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož

Miheličeva galerija

Pretep kurentov, študija, tuš s peresom, 291 x 402 mm, Ljubljana, 1957, inv. št.: GK 2068/r.

so mu kurentovi liki postopoma priklicali številne izvirne ikonografske motive, ki jih je nadgrajeval z njemu lastnimi likovnimi prijemi. Kurent je ostal ključna figura v celotnem umetnikovem delu, njegov osrednji ikonografski simbol, ki ga je variiral, razkrajal in spajal z mnogimi drugimi, njemu ljubimi motivi.

K razvoju poznejše baladno-groteskne in fantazijskonadrealistične smeri njegove umetnosti je pomembno prispevalo obdobje druge svetovne vojne, k prehodu v dobo osebne interpretacije resničnosti in sproščanja lastne fantazijske vizije pa je pripomoglo desetmesečno študijsko bivanje v Parizu leta 1950. Tam je v okviru sodobnih likovnih problematik med drugim spoznaval surrealizem, ki ga je pripeljal do dragocenega spoznanja, da se ustvarjalec lahko docela prepusti svoji podzavesti, svojim strahovom in poželenjem. Po vrnitvi domov so na dan privreli najrazličnejši motivi, v katerih so se vojni spomini spojili z že prej znanimi vsebinami. Ponovno se je vrnil tudi k svojemu ljubemu motivu, kurentu. Njegova nekdaj folklorno obarvana maska je dobila novo podobo v številnih fantastičnih, grozljivih, demonskih in baladno srhljivih bitjih, ki jih je upodabljal do konca svojega življenja. Vrhunec njegove sanjske domišljije je cikel Kresne noči s tenkočutnimi kompozicijami skrivnostnega sveta brnečih prikazni in rastlinsko-živalskih bitij, z glavami, ki v obrisih še posnemajo oblike kurentovih mask, pa tudi

fantastičnih vesoljskih ladij, kjer je opustil vse zemeljske zakonitosti. Nekdaj na zemlji trdno zasidrane figure kurentov in njihove maske, ki se v povojnih delih že deloma preselijo v nebo, saj jih na mnogih risbah opazujemo lebdeče nad razvalinami razdejanih vasi, naposled najdejo svoj prostor tudi onkraj težnosti našega planeta, kamor si upajo in sežejo le redki izbranci. Umetnik jih je umestil v brezmejnost prostora in morda tudi časa, saj se zdi, da jim tam ne more do živega niti smrt sama.

Zgodbo o »osrednjem ustvarjalnem junaku kurentu« je v knjigi Miheličev kurent: zgodba o živem mitu zelo podrobno in z različnih zornih kotov osvetlil tudi Milček Komelj. In čeprav je bilo o Miheličevih delih in kurentih objavljeno že skoraj vse, je Lojze Gostiša, najboljši poznavalec in pisec številnih člankov in monografij o umetniku, ob retrospektivi v Moderni galeriji v Ljubljani leta 2000 dejal, da dela Franceta Miheliča povedo več kot katere koli besede. Postavljavci, pa tudi obiskovalci razstav tako še vedno imamo neprecenljiv in neodtujljiv privilegij, da lahko gledamo in doživljamo umetnine vsak po svoje, ne glede na to, koliko je bilo o njih že napisanega in koliko od tega prebranega. In prav to je čar, ki nam ga vedno znova ponujajo umetniška dela, posebej tista svojska, med katera zagotovo sodijo tudi Miheličevi kurenti.

France Mihelič

Kurenta nad vasjo, prešano oglje, 320 x 439 mm, Ljubljana, 4. 2. 1960, inv. št.: GK 2092/r.

Gostiša, Lojze. France Mihelič v ptujskem času 1936–1941, razstavni katalog. Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj, 1993.

Gostiša, Lojze. Franceta Miheliča balada o drevesu: 1941–1945.

Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1994.

Gostiša, Lojze. France Mihelič na poti k mrtvemu kurentu: 1929–1941. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1997.

Gostiša, Lojze. France Mihelič v svetu demonov: 1945–1998.

Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1999.

Ingolič, Anton. Med pustnimi šemami v Lukariji, Naš rod, IX. (1937/38), št. 6, str. 230–235.

Ingolič, Anton. Nekaj o nastanku Miheličevega Mrtvega kurenta. V: 63. izvestje Gimnazije Dušana Kvedra v Ptuju. 1869– 1969. Ptuj 1969.

Kajzovar, Vladimir. Ingoličeva Ptujska leta med Pohorjem,

Komelj, Milček. Miheličev kurent: zgodba o živem mitu.

Ljubljana 2002.

Kržišnik, Zoran. France Mihelič: risbe, pasteli, grafike 1930–1990, razstavni katalog. Ljubljana: Galerija Cankarjev dom, 1991.

Mesesnel, Janez, Smrekar, Lado. Fr. Mihelič, razstavni katalog. Kostanjevica: Dolenjski kulturni festival in Gorjupova galerija, 1973.

Mihelič, France. Umetnost bodočnosti bo umetnost sinteze. V: Jutro, št. 241 a, 16. X. 1939.

Puhar, Alenka. France Mihelič, gospodar črt, razstavni katalog.

Ajdovščina: Pilonova galerija, 1997.

Stele-Možina, Melita. France Mihelič, razstavni katalog. Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj, 1984.

Vetrih, Maja, Stele-Možina, Melita, Gostiša, Lojze. France Mihelič: retrospektiva grafike, razstavni katalog. Maribor: Umetnostna galerija Maribor, 1977. Štefanič, Tatjana. Grafični kabinet Franceta Miheliča, razstavni katalog. Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, 2009.

Miheličeva galerija

Gačnik, Stanka. Iz take smo snovi kot sanje. Grafična umetnost Franceta Miheliča, razstavni katalog. Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj 1995.

Kermauner, Taras. Rajanje demonov. Grafika Franceta Miheliča.

V: Sinteza, št. 30/32 (1974).

Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož

Ciglenečki, Marjeta. Ptujska leta Franceta Miheliča 1936–1941.

V: Zbornik ob 125-letnici ptujske gimnazije. Ptuj 1994.

Halozami in Ptujskim poljem. Ptuj: Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, 2007.

13

Izbor literature

14

Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož

Miheličeva galerija

Iz skicirke, tuš s peresom, 290 x 402 mm, inv. št.: GK 1554/r.

France Mihelič

France Mihelič Miheličeva galerija Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož 15

Kresna noč, barvni lesorez, list: 37,7 x 52,8 cm, odtis: 31,5 x 41 cm, sig. d. sp.: Fr. Mihelič e.a., inv.št.: GK 15/g.

na naslovnici

Pohod figur, akvarel in gvaš, 209 x 269 mm, Ljubljana, inv. št.: GK 2019/r.

FRANCE MIHELIČ Risbe, grafike in tapiserije z motivi kurenta iz fundusa Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož, ob 110-letnici umetnikovega rojstva Miheličeva galerija Ptuj 13. april – 1. julij 2017 Založil: Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož Zanj: dr. Aleksander Lorenčič, direktor Besedilo: Stanka Gačnik, Tatjana Štefanič Uredila: Tatjana Štefanič Lektor: mag. Marjan Štrancar Fotografije: Boris Farič Oblikovanje: Dušan Pogačar, tribar. si Tisk: Aleksander Kelnerič, s. p.

Naklada: 300 izvodov Izbor in postavitev razstave: Tatjana Štefanič