Oeltjenova ptujska nagrobnika

Jan Oeltjen (1880–1968) Elza Oeltjen Kasimir (1887–1944)

OELTJENOVA PTUJSKA NAGROBNIKA Ptujski grad, razstavišče v pritličju vzhodnega grajskega stolpa Razstava ob 50. obletnici umetnikove smrti, Ptuj, 5. julij 2018 – 2. september 2018

»/…/ tako sem se sčasoma prelevil v kiparja.« (Jan Oeltjen, 8. september 1946)

Na starem ptujskem pokopališču, ki so ga letos preuredili v Spominski park, stojita nagrobnika, ki ju je leta 1946 ustvaril Jan Oeltjen. Prvega je postavil v spomin Alojzu in Terezi Kasimir, ki sta umrla v letih 1930 in 1940, drugega pa leta 1944 umrli ženi Elzi, rojeni Kasimir.

8. septembra 1946 je Oeltjen v pismu prijateljici opisal delo na obeh nagrobnih spomenikih: »Moja žena se je odločila, da bo svojima staršema postavila figuralni nagrobnik /…/. Zmeraj me je bremenilo, da to ni bilo narejeno – ampak kakšna naj bo rešitev /…/? Dokler se mi ni pred osmimi tedni utrnila misel, ki mi je porekla: izdelaj kamne sam /…/. Izdelal sem si torej dva kamna iz umetne mase (cement in pesek – marmorja žal ni bilo za dobiti), nato v teh tednih dan za dnem klesal figure, šest do osem ur dnevno, tako da sem se sčasoma prelevil v kiparja.

Nagrobnik za ženo je dokončan in je povsem takšen, kakršnega sem si zamislil (žalujoča gola figura – nad njo najina plovba k soncu). Drugi nagrobnik (moj tast, ki ga privzdiguje krilati angel, pod njim pojoča angela in glasbenica z lutnjo) je skorajda končan /…/. Presenečen sem, da mi je delo teklo izpod rok brez omembe vrednih težav.« Februarja leta 1930 je bil Alojz Kasimir, ki je živel na Dunaju pri sinu Luigiju, hudo bolan. Hči Elza je želela poskrbeti za na smrt bolnega, a je oče

Jan Oeltjen: Osnutek nagrobnika za ženo Elzo, 1946 2

Elza Oeltjen Kasimir: Študija mrtvega Kristusa z angeli, jesen 1921

Elza Oeltjen Kasimir: Osnutek za nagrobni spomenik Alojza Kasimira, 23. februar 1930

umrl, še preden je prispela na Dunaj. Oče ji je bil, kakor je zapisal Jan Oeltjen, še »posebej pri srcu (bila sta si po duši sorodna).« Ob smrtni postelji je zmodelirala dva portreta pokojnika, saj je hotela sama izdelati nagrobnik.

V zapuščini družine Oeltjen se je ohranila grafična mapa z naslovom »Oče«, v kateri je 14 osnutkov za njegov nagrobnik, zraven pa tudi tri risbe iz leta 1921, na katere se je oprla. V risbah je Elza Kasimir povzela v krščanski umetnosti uveljavljen motiv Snemanja s križa: vsaka izmed risb priča, da je nastala spontano, v trenutku navdiha, zelo na hitro. Kakor da v njih podoživljamo trenutke, ko Elza hlasta za majhnimi, tenkimi lističi, ki ji ležijo na dosegu roke, in nanje z ogljem, rdečo kredo

Elza Oeltjen Kasimir: Študija za nagrobni spomenik, 1930/1931

ali svinčnikom skicira s spontanimi gestami in nemirnimi potezami nagrobnik, katerega zasnova se ji je pravkar utrnila v mislih. Sedanjost prehaja v

slikar in učitelj risanja. Tudi Luigi, Elza in Silvija

večnost, kar še danes gane in se dotakne opazovalca:

so se začeli uriti v risanju in slikanju pod njegovim

enkrat mrtvi Alojz Kasimir, ki ga pridržujeta Elza in

mentorstvom. Elza svoje zamisli ni nikoli uresničila.

sestra Silvija; drugič ljudje, ki ga obkrožajo, njega

Čeprav je pri klesanju nagrobnika Jan Oeltjen

pa nosi angel božji ali pa ga sprejema roka božja

upošteval ženine risbe, se njegova zasnova vendarle

z muzicirajočimi angeli. Prikazana je lahko tudi

podreja njegovim zamislim. Zmanjšal je število

paleta s čopičem, ki opozarja, da je bil Alojz Kasimir

motivov in mrtvega Alojza Kasimira, ki ga nosi in 3

Jan Oeltjen: Nagrobnik Alojza in Tereze Kasimir, 1946

Jan Oeltjen: Nagrobnik Elze in Jana Oeltjena, 1946

privzdiguje angel, postavil na sredino. Angelova krila so ovalne oblike, njihov jajčasti obris pa bi si lahko razlagali tudi kot simbolno upodobitev Velike noči. Muzicirajoče osebe na Elzinih risbah stojijo ob straneh, pri Janu Oeltjenu pa dobijo glasbenica z lutnjo in pojoča angela prav posebno mesto: glasba ponazarja nam nevidni svet Vstajenja. »Ta Svet ni Konec vsega. / Za njim se pne Prizor - / neviden, kakor Glasba - / a stvaren, kakor Zvok - /…/« (Emily Dickinson, v prevodu Nade Grošelj).

Relief v zgornjem delu nagrobnika, ki ga je napravil za ženo in zase, je Oeltjen obrazložil z besedami: »Najina plovba proti soncu.« Posegel je po motivu para v čolnu, ki se pogosto pojavlja v njegovem slikarskem opusu. Oeltjen je slikal v serijah, v katerih je variiral izbrani motiv. Serija z motivom para v čolnu obsega, kolikor je do sedaj

Jan Oeltjen: Skica reliefa žalujočega Jana nad ženo Elzo, 1946

znano, šestnajst del. Prva slika iz te serije je nastala leta 1913, reliefna upodobitev na nagrobniku iz leta 1946 pa je, kakor kaže, zadnja v tem nizu. Motiv para v čolnu je leta 1922 v plastiko prenesla tudi Elza Kasimir.

4

Jan Oeltjen: Par v čolnu, 1913

Jan Oeltjen: Elza in Jan Oeltjen v Foriju na otoku Ischia, 1918

Elza Oeltjen Kasimir in Jan Oeltjen: Prepir, okoli 1924

Jan Oeltjen: Par v čolnu, 1919

V seriji Par v čolnu se zrcali osebni odnos med

Osebno trpljenje, ki ga je doživljal v zakonu

Oeltjenom in njegovo ženo Elzo. V dnevnikih je

z Elzo – prepiri in napetost v odnosih, ki jih je

na mnogih mestih izpovedana Oeltjenova globoka

povzročalo ločeno življenje - je upodobil kot

ljubezen do Elze Kasimir in o izkušnji sreče, ki jo je

»kontrastne slike«. Oeltjen je svojo osebno izpoved

doživljal ob njej. Par v čolnu simbolizira združitev

posplošil in jo kratko malo prikazal kot običajno

moškega in ženske, srečo, ki jo doživljata v ljubezni,

človeško lastnost. Pare v čolnu in »kontrastne slike«

a le za kratek čas, za čas skupne vožnje. Oeltjen

si lahko obrazložimo tudi kot prikaz odnosa med

je v odnosih z Elzo namreč doživljal tudi hude in

moškim in žensko, njunih nasprotij, posamičnih

žalostne trenutke.

faset iz njunega skupnega življenja.

5

Jan Oeltjen: Rečna obala, 1927

V nekaterih slikah se skriva tudi tema

življenjska sopotnica, je pripovedovala, kako je Jan

domovine. V Nemčiji, ki jo pretresajo posledice

izjavil, da se je »/…/ zaljubil v tri reči: v Elzo, gorice

globalizacije, pojem domovine trenutno doživlja

in Ptuj. Ko sem stal na dravskem mostu in gledal

svojo renesanso. Domovina je naš bližnji, znani

proti mestu, sem se zavedel: tukaj lahko živim.«

svet, je prostor, v katerem smo pognali korenine.

Oljna slika Rečna obala iz leta 1927 prikazuje

Pojem domovina pa je tudi vprašljiv, saj je bil vedno

štiri osebe ob mizi na nabrežju reke. V reki nič

povezan z ločevanjem in izključevanjem. Mi in oni.

ne miruje, vse teče in dere. Reka se vije od daleč,

V Oeltjenovem življenju in delu se izraža domovina

prebija meje in teče naprej v morje. Na njej dve

v povsem drugačnem, odprtem in spremenljivem

plovili, rdeč parnik in čoln z belo-zelenimi jadri.

smislu. Oeltjen je bil najstarejši sin kmeta iz

Moški in ženska, oba gola, se ozirata proti ladji in

Oldenburškega marša; občudoval je pokrajino v

čolnu. Par naznanja odhod in potovanje. Leta 1931 je

severnonemški nižini, vendar se je v krajih, od koder

Jan Oeltjen z Elzo Kasimir zapustil severno Nemčijo

je izviral, počutil vedno znova kot tujec. »Tukaj ne

in se naselil v Sloveniji. Ko je leta 1960 ponovil motiv

more biti moja domovina. Da sem bil tukaj rojen,

rečnega nabrežja, je že 29 let živel v Sloveniji. A tudi

mora biti pomota.« (Dnevnik, 10. januar 1925)

na tej drugi sliki se par ozira proti ladjam. Nad njimi

Čutil je, da ga tamkajšnji ljudje ne sprejemajo kot

– le nakazano – sonce, kar bi si lahko razložili, da

umetnika. V Sloveniji pa je našel domovino, ki

domovina ni nekaj danega, temveč jo je treba iskati,

si jo je sam izbral. V pismu prijateljici je zapisal:

je objekt hrepenenja.

»Domovina pomeni spokoj, mir, je notranja potreba

Ulrich Hollweg

/…/ in moja žena je bila moja domovina.« (Dnevnik, 26. januar 1948) Ida Schneider, Oeltjenova zadnja

6

Elza Oeltjen Kasimir: Študija mrtvega Kristusa z angeli, jesen 1921, oglje, papir, v = 29,5 cm, š = 23 cm Zasebna last

Elza Oeltjen Kasimir: Študija mrtvega Kristusa z angeli, 26. oktober 1921, oglje, papir, v = 22,9 cm, š = 29,2 cm Zasebna last

Elza Oeltjen Kasimir: Študija mrtvega Kristusa z Marijo in angelom, nedatirano (domnevno 1921), oglje, papir, v = 29,3 cm, š = 23 cm Zasebna last

Elza Oeltjen Kasimir: Študija za nagrobni spomenik, 1930/1931, svinčnik, papir, v = 32,8 cm, š = 25,2 cm Zasebna last

Elza Oeltjen Kasimir: Študija za nagrobni spomenik, 1930/1931, svinčnik, papir, v = 32 cm, š = 22 cm Zasebna last

Elza Oeltjen Kasimir: Študija za nagrobni spomenik, 1930/1931, svinčnik, papir, v = 32,4 cm, š = 25,7 cm Zasebna last

Elza Oeltjen Kasimir: Študija za nagrobni spomenik, 1930/1931, rdeča kreda, prosojni papir, v = 25,8 cm, š = 18,1 cm Zasebna last

Elza Oeltjen Kasimir: Portret mrtvega očeta, 22. februar 1930,

Jan Oeltjen: Exlibris, okoli 1925, lesorez, papir, v = 10,4 cm, š = 10,4 cm

sušena glina, v = ca. 27 cm, š = ca. 24 cm, gl = ca. 34 cm Sign. na desni strani: E.O.K. / 22.

FEBR / 1930

Zasebna last

Elza Oeltjen Kasimir: Par v čolnu, 1922,

Zasebna last

žgana glina, v = 12, 5 cm, d = 16,5 cm, š = 5,5 cm Sign. zadaj levo: MCMX / XXII E.O.K. FEC.

Elza Oeltjen Kasimir: Študija za nagrobni spomenik, 1930/1931, rdeča kreda, papir, v = 20,5 cm, š = 18 cm

UGM, inv. št. 3011/K

Zasebna last

Jan Oeltjen: V čolnu, iz cikla Srečanja – 5, 1920,

Elza Oeltjen Kasimir: Osnutek za nagrobni spomenik Alojza Kasimira, 23. februar 1930,

lesorez, papir, v = 50 cm, š = 38,3 cm Sign. na odtisu d. sp.: JO Sign. pod odtisom d. sp.: J. Oeltjen PMPO, inv. št. G 1034 g

mavec, v = 59 cm, š = 29 cm Sign. na levem robu sp.: E.O.K. Sign. na desnem robu sp.: 23. FEBR 1930

Jan Oeltjen: Večer ob reki Jade, 1919,

PMPO, inv. št. G 2173 pl

tuš, papir, v = 25,2 cm, š = 31,2 cm Sign. l. sp.: J. Oeltjen

Jan Oeltjen: Nagrobnik Alojza in Tereze Kasimir, 1946,

Zasebna last

umetni kamen (cement, pesek), v = 98 cm, š = 60 cm Foto: B. Farič 2018

Jan Oeltjen: Nagrobnik Elze in Jana Oeltjena, 1946,

Foto: B. Farič 2018

svinčnik, papir, v = 28,3 cm, š = 22,8 cm

Zasebna last

Zasebna last

Jan Oeltjen: Pripravljalna risba za sliko Rečna obala, 1927, oglje, papir, v = 74,5 cm, š = 50,1 cm Zasebna last

Jan Oeltjen: Rečna obala, 1927, o. pl., v = 92 cm , š = 135 cm Sign. d. sp.: J. Oeltjen / 1927

svinčnik, papir, v = 70 cm, š = 50,5 cm

Jan Oeltjen: Par v čolnu, 7. 11. 1916,

Zasebna last

svinčnik, papir, v = 30,4 cm, š = 22,5 cm

Jan Oeltjen: Pripravljalna risba za sliko Rečna obala, 1927,

Jan Oeltjen: Par v čolnu, 1919,

svinčnik, papir, v = 51 cm, š = 37,4 cm

lesorez, papir, v = 45 cm, š = 59,2 cm Sign. na odtisu d. sp.: JO Sign. pod odtisom d. sp.: J. Oeltjen

Jan Oeltjen: Pripravljalna risba za sliko Rečna obala, 1927,

svinčnik, prosojni papir, v = 29,8 cm, š = 21,2 cm

Elza Oeltjen Kasimir: Študija za nagrobni spomenik, 1930/1931,

Jan Oeltjen: Bolna Elza, okoli 1920,

lesorez, papir, v = 30,1 cm, š = 40 cm

Zasebna last

litografija, papir, v = 30,4 cm, š = 22,5 cm

Jan Oeltjen: Skica reliefa žalujočega Jana nad ženo Elzo, 1946,

Zasebna last

Zasebna last

Jan Oeltjen: Osnutek nagrobnika za ženo Elzo, 1946,

Zasebna last

lesorez, papir, v = 38,5 cm, š = 50,2 cm Sign. na odtisu d. zg.: E.O.K. / INV. in d. sp.: JO Sign. pod. odtisom d. sp.: J. Oeltjen

Jan Oeltjen: Večer ob reki Jade, 1920/1921,

PMPO, inv. št. G 1135 g

umetni kamen (cement, pesek), v = 101 cm, š = 62 cm

Elza Oeltjen Kasimir in Jan Oeltjen: Prepir, okoli 1924,

svinčnik, papir, v = 70 cm, š = 49 cm Zasebna last

Zasebna last

Jan Oeltjen: Elza in Jan Oeltjen v Foriju na otoku Ischia, 1918,

Jan Oeltjen: Par v čolnu, 1913,

akvarel, papir, v = 37 cm, š = 50,5 cm

tuš, papir, v = 21,2 cm, š = 26,5 cm

Zasebna last

Zasebna last

Jan Oeltjen: Par v čolnu (Morska plovba), 1913,

Zasebna last

jedkanica, papir, v = 27,5 cm, š = 33,9 cm Sign. na odtisu d. sp.: JO / 1913 Sign. pod odtisom d. sp.: J. Oeltjen Zasebna last

7

Jan Oeltjen: Skušnjava (Sirena in Odisej), 1924, lesorez, papir, v = 46 cm, š = 49,2 cm Sign. na odtisu l. sp.: JO Sign. pod odtisom d. sp.: J. Oeltjen Zasebna last

OELTJENOVA PTUJSKA NAGROBNIKA Postavitev razstave: Branko Vnuk Izbor razstavljenih del: Ulrich Hollweg, Branko Vnuk Uredil: Branko Vnuk Besedilo: Ulrich Hollweg Prevod in priredba nemškega besedila: Branko Vnuk Oblikovanje kataloga: Dušan Pogačar, Tribar, d.o.o.

Jezikovni pregled: Judita Babnik Fotografije: Boris Farič Tisk: Aleksander Kelnerič, s.p.

Naklada: 150 izvodov © Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož Zanj: Aleksander Lorenčič, direktor Ptuj, 2018 Tisk publikacije je omogočil Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož.