SPREHOD SKOZI TISOČLETJA / ARHEOLOGIJA SPODNJEGA PODRAVJA

SPREHOD SKOZI TISOČLETJA TRAVELLING THROUGH MILLENNIUMS

Arheologija Spodnjega Podravja Archaeology of the Lower Drava River Region Mojca Vomer Gojkovič Ivan Žižek Aleksandra Nestorović

SPREHOD SKOZI TISOČLETJA TRAVELLING THROUGH MILLENNIUMS

Arheologija Spodnjega Podravja Archaeolog y of the Lower Drava River Region

Besedila / Texts:

Mojca Vomer Gojkovič, Ivan Žižek, Aleksandra Nestorović

Uredila / Editor:

Mojca Vomer Gojkovič

Jezikovni pregled / Language Editing:

mag. Darja Gabrovšek Homšak

Prevod besedila / Text Translation: Mihael Koltak

Fotografije / Photographs:

Fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož / Photo archive of the Ptuj - Ormož Regional Museum, Boris Farič (Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož), Tomaž Lauko (Narodni muzej Slovenije), Marija Lubšina Tušek (Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor), Mojca Vomer Gojkovič, Ivan Žižek, Danilo Goričan

Risbe / Drawings:

Marija Lubšina Tušek (Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor), Nejka Uršič

Oblikovanje razstave in kataloga/ Exhibition and Catalogue Design: s.kolibri

Tisk panojev / Panel Printing: VITA, Aleksej Vajda s.p.

Tisk / Print:

Uprint d.o.o.

Naklada / First Edition:

1000 izvodov / 1000 copies © 2012 Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož / Regional Museum Ptuj - Ormož Zanj / For: Aleš Arih, direktor / director Razstavo in tisk kataloga sta omogočila Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož / The exhibition was made possible by the Ministry of Education, Science, Culture and Sport, and Regional Museum Ptuj - Ormož Za vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. / The individual authors are responsible for the content of their contributions.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.412) 069(497.4Ptuj):903/904 VOMER-Gojkovič, Mojca Sprehod skozi tisočletja : arheologija Spodnjega Podravja = Travelling through millenniums : archaeology of the Lower Drava river region / [besedila] Mojca Vomer Gojkovič, Ivan Žižek, Aleksandra Nestorović ; [prevod besedila Mihael Koltak ; fotografije fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož ; risbe Marija Lubšina Tušek, Nejka Uršič]. - Ptuj : Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 2012 ISBN 978-961-6438-43-8 1. Žižek, Ivan 2. Nestorović, Aleksandra, 1971264935936

Mojca Vomer Gojkovič

IZ ZGODOVINE PTUJSKEGA MUZEJA Zgodovina arheološke dejavnosti v našem muzeju ima več prelomnic.

Začetno zanimanje za arheološko gradivo je bilo ljubiteljsko, vendar se je ob tem porajalo spoznanje, da so ti drobci pomembni za zgodovino tega območja. Najditelji so jih prinašali v takrat najbližji muzej, Joanneum v Gradcu, nekaj pa tudi v naravoslovni (Naturhistorisches Museum Wien) in umetnostnozgodovinski muzej (Kunsthistorisches Museum Wien) na Dunaju. Kljub temu je nekaj najdb ostalo doma, saj je Simon Povoden z vzidavo rimskih kamnitih spomenikov v Mestni stolp zasnoval prvi muzej na prostem.

Ustanovitev Muzejskega društva leta 1893 – v društvu so delovali najuglednejši Ptujčani – pomeni prelomnico za arheologijo, saj so predmeti odtlej ostajali v domačem muzeju. Eden najpomembnejših dosežkov v zgodovini muzeja je zaščita prvega in tretjega mitreja na mestu odkritja.

Prvo zbirko so postavili v prostorih nižje gimnazije na današnjem Vrazovem trgu, prvi muzeju namenjeni prostori pa so bili v stari gimnaziji v sedanji Prešernovi ulici; zaradi številnih novih najdb so kmalu postali pretesni. Leta 1928 je muzej dobil prostore v nekdanjem dominikanskem samostanu, kjer je arheološka zbirka domovala do leta 2011.

Gradivo v muzeju se je množilo in leta 1953 so se odločili, da ga razdelijo med tri ustanove: muzej z zbirkami, arhiv in knjižnico. V vsem tem času je muzej arheološko gradivo iz različnih obdobij pridobival na večletnih izkopavanjih, ki so jih na ptujsko-ormoških najdiščih vodili številni arheologi iz muzeja in drugih ustanov. Danes ima muzej največjo zbirko arheoloških predmetov v Sloveniji. Poznajo jo obiskovalci in znanstveniki po vsem svetu.

FROM THE HISTORY OF THE MUSEUM The history of archaeology in our museum has got several turning points. The initial interest for archaeological material was in the beginning barely amateurish, but at the same time it was realized that those discovered fragments were important for history. The finders brought them first to the Joanneum in Graz, the nearest museum of that time; some material was taken to the Museum of Natural History and to the Museum of Art History in Vienna. In spite of all some findings stayed at home, because Simon Povoden built Roman monuments into the wall of the town tower and, thus, established the first open-air museum.

The foundation of the Museum Society in 1893, where the most respectable citizens of Ptuj took an active part in its work and development, meant a turning point for archaeology, because historically valuable objects remained in the hometown. One of the most important achievements in the history of the museum was the protection work on the 1st and 3rd Mithraeum, made on the spot where they were found.

The first collection was located in the premises of the Lower Grammar School in today’s Vrazov trg; the first premises meant for the museum were in the old Grammar School in today’s Prešernova ulica which soon became too tight, because of the large number of findings. In the year 1928 the museum got its premises in the former Dominican monastery where the archaeological collection was being exhibited until 2011. The quantity of museum objects had increased, and in 1953 it was decided to divide the museum into three institutions: the museum with its collections, the archive and the library. During all that time the museum acquired archaeological material from different time periods through excavations performed on archaeological sites of the Ptuj - Ormož area and conducted by archaeologists from the museum and other institutions. Today the museum has got the largest collection of archaeological objects in Slovenia being known to visitors and scientists from all over the world.

Mestni stolp, vzhodna stran Povodnovega muzeja Town tower, east side of Povoden’s Museum (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

Orfejev spomenik, rimski nagrobnik Marka Valerija Vera iz sredine 2. stoletja Orpheus Monument, Roman tombstone of Marcus Valerius Verus, middle of the 2nd century (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

Prošnja meščanov Ptuja za ustanovitev Muzejskega društva z datumom 15. maj 1893 Application written by Ptuj residents asking for permission to establish the Museum Society, dated May 15th 1893 (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

Dovoljenje za ustanovitev Muzejskega društva, datirano s 4. julijem 1893 Permission for the foundation of the Museum Society, dated July 4th 1893 (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

Izkopavanja tretjega mitreja na Zgornjem Bregu Excavations on the site of the 3rd Mithraeum in Zgornji Breg, 1913 (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

Lapidarij prvega muzeja Lapidary of the first museum (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

2

Mestni Ferkov muzej / Ferk Town Museum (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož) Lapidarij Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož v križnem hodniku nekdanjega dominikanskega samostana Lapidary of the Regional Museum Ptuj - Ormož in the cloisters of the former Dominican monastery (B. Farič)

Lapidarij Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož v nekdanjem dominikanskem samostanu Lapidary of the Regional Museum Ptuj - Ormož in former Dominican monastery (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

Zbirka drobnega arheološkega gradiva v nekdanjem dominikanskem samostanu Collection of small archaeological finds in former Dominican monastery (B. Farič)

Numizmatična zbirka v refektoriju (jedilnici) nekdanjega dominikanskega samostana Numismatic collection in the refectory (dining room) of the former Dominican monastery (B. Farič)

Tretji mitrej / The 3rd Mithraeum (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

3

Ivan Žižek

PRAZGODOVINA SPODNJEGA PODRAVJA THE PREHISTORY OF THE LOWER PODRAVJE REGION Zgodovina raziskav prazgodovinskih obdobij na območju Spodnjega Podravja je bila ob koncu 19. stoletja vezana predvsem na naključne najdbe kamnitih sekir, manj pa na drugo keramično gradivo. Prva večja raziskovanja so potekala šele v začetku 20. stoletja, ko so začeli raziskovati grobišče iz pozne bronaste dobe na Zgornji Hajdini (1906) in gomilno grobišče iz starejše železne dobe v Spodnjih Podložah. Pravi razvoj proučevanja prazgodovinskih obdobij pa se je začel šele po drugi svetovni vojni z raziskovanjem na Ptujskem gradu, predvsem pa v petdesetih letih z raziskovanjem bronastodobne naselbine v Ormožu. Pred drugo svetovno vojno je bilo na Forminu najdenih nekaj keltskih grobov; gradivo iz njih je bilo predano muzeju.

The history of researching the prehistoric eras in the Lower Podravje region was at the end of the 19th century primarily linked with coincidental findings of stone axes, but less with other ceramic materials. The first larger researches were performed not before the beginning of the 20th century when they began to investigate the Late Bronze Age burial ground in Zgornja Hajdina (1906) and the barrow cemetery from the Late Iron Age in Spodnje Podlože. The real development of studying the prehistoric eras started not until the end of the World War II with the researches on the Ptuj castle, but above all in the 50s of the 20th century with the investigation of the Bronze Age settlement in Ormož. Before World War II some Celtic graves had been found in Formin, the findings were handed over to the museum.

When speaking about larger interventions on prehistoric archaeological sites we must mention the excavations performed in the 70s of the previous century on the locations of Ormož and Ptuj, in the area of the Secondary School Centre. In the 90s larger excavations were undertaken in the surrounding of Ormož in Hardek (Copper Age settlement) and in Hajndl (a settlement from the Copper Age and the end of the Bronze Age).

At the beginning of this century larger excavations took place on the laying out of the highway that enriched our knowledge about the question how this part of the Ormož area was settled at that time period.

Unfortunately, the treatment of archaeological material does not follow the acquirement of the material, thus, a large part of movable archaeological heritage is still waiting to be published, an exception is the monograph (written by Marjana Tomanič Jevremov together with Janez Dular, Ph.D.) in which the excavated material from the 70s of the previous century has been researched. A

Pogled na lokacijo bakrenodobne naselbine na Hardeku View at the location of a Copper Age settlement in Hardek (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

4

Z večjimi posegi na arheoloških prazgodovinskih najdiščih izstopajo izkopavanja v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na lokacijah v Ormožu ter na Ptuju na območju srednješolskega centra. V devetdesetih letih so bila opravljena večja izkopavanja v okolici Ormoža na Hardeku (naselbina iz bakrene dobe) ter na Hajndlu (naselbina iz bakrene dobe in s konca bronaste dobe).

V začetku tega stoletja so večja izkopavanja potekala na trasi avtoceste in obogatila vedenja o poselitvi tega dela občine v obravnavanem obdobju. Žal obdelava gradiva ne sledi njegovemu pridobivanju, tako da velik del premične arheološke dediščine še čaka na objave. Izjema je monografija, v kateri je obdelano izkopano gradivo iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja; knjiga je delo kolegice Marjane Tomanič Jevremov in dr. Janeza Dularja. Pregled najdišč in gradiva iz starejše železne dobe nam podaja dr. Biba Tržan v svoji doktorski disertaciji, izsledke s posameznih lokacij pa sta objavili še Mira Strmčnik Gulič in Marija Lubšina Tušek. Dopolnjeno sliko Ormoža nam je v nekaj objavah približal tudi mag. Brane Lamut.

survey of sites and of material from the Iron Age has been given

by Biba Tržan, Ph.D. in her doctoral dissertation; excavations on several single sites have been researched and published by Mira Strmčnik Gulič and Marija Lubšina Tušek. Brane Lamut, M.Sc., presented in his published contributions the archaeological heritage of the Ormož area.

Prazgodovinsko obdobje se končuje z mlajšo železno dobo, ki je zastopana z gradivom iz Formina, Brstja, Skorbe. Z gotovostjo lahko trdimo, da je bila naselbina tudi na Ptuju, saj pri raziskovanju urbanega dela Petovione arheologi velikokrat pridobivamo keramične predmete, ki so jih uporabljali takratni prebivalci v vsakdanjem življenju, žal še vedno brez ostankov arhitekture.

The prehistoric era was closed by the Early Iron Age which is represented by archaeological material from Formin, Brstje and Skorba. We can claim with certainty that there was a settlement in Ptuj, too, because archaeologists, when researching the urban part of Poetovio, often found ceramic objects used in the everyday life of that time, but, unfortunately, any architectural remains have not been found yet.

Bakrena doba

Copper Age

Najstarejšo poselitev Spodnjega Podravja nam dokazuje velika količina kamnitega orodja, ki ga delimo v več skupin. Najpogosteje so zastopane kamnite sekire, ki so prevrtane ali pa samo zglajene. Najdena so bila tudi kladiva in kopače. Klesana orodja, pridobljena pri izkopavanju na Hardeku, omogočajo tudi spoznanja o njihovi izdelavi in uporabi. Z radiokarbonskimi analizami lahko naselbino na Hardeku datiramo v čas okoli leta 3700 pr. n. št. Gradivo, ki je bilo pridobljeno pri izkopavanju na Ptujskem gradu, lahko prav tako umestimo v ta čas, enako pa tudi keramiko, pridobljeno pri raziskovanju na območju srednješolskega centra. Nekoliko mlajša je eneolitska naselbina na Pavlovskem vrhu.

The oldest settlement of the Lower Podravje region has been proved by a great number of stone tools that can be divided into three groups. Most frequently represented tools are stone axes being pierced or only smoothed, hammers and mattocks.

Chipped tools, found during the excavation in Hardek, give us an insight into their making and use. With regard to radiocarbon analysis the settlement in Hardek can be dated to around 3700 BC. Material acquired at the excavations on the Ptuj castle and ceramic found in the area of the Secondary School Centre in Ptuj can be dated to that time, as well. A little bit younger is the Neolithic settlement in Pavlovski vrh.

Zračni posnetek izkopavanja na Hajndlu Aerial photograph of the excavations undertaken in Hajndl (I. Žižek)

Kamnito orodje s Hardeka Picture 3: Stone tools from Hardek (B. Farič)

5

Ljudje so takrat uporabljali dve vrsti stavb, zemljanke oziroma polzemljanke ter lesene stavbe, narejene iz nosilnih vertikalnih brun, ki so bila med seboj prepletena z manjšimi palicami in ometana z ilovico.

At that time period people used two types of buildings: earth cabins, respectively, semi earth cabins and wooden buildings made of vertical support beams intertwined with small sticks and plastered with clay.

Čas okoli leta 1800 pr. n. št. je že znanilec nove bronaste dobe, katere predstavnica je keramika, najdena na Ptujskem gradu.

The time around 1800 BC is the forerunner of the new Bronze Age which is represented by ceramic that has been found on the Ptuj castle.

Sledi bakrenodobnih stavb na Hardeku Traces of Copper Age buildings in Hardek (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

Zemljanka, raziskana na Hajndlu Earth cabin discovered and researched in Hajndl (D. Goričan)

Keramična posoda s Hardeka Ceramic vessel from Hardek (B. Farič)

Bronasta doba

Bronze Age

Naselbina na Ptujskem gradu je prenehala obstajati okoli leta 1700 pr. n. št., vendar imamo posamezne dokaze o poselitvi na območju srednješolskega centra tudi po tem času, vse do srednje bronaste dobe, v katero lahko datiramo tudi tri skeletne grobove iz Turnišča pri Ptuju ter bronast meč iz Moškanjcev. V pozno bronasto dobo, na konec 14. in začetek 13. stoletja pr. n. št., sodijo še trije žgani grobovi, najdeni pri izkopavanju na mestu upravne stavbe Perutnine Ptuj. Posamezne najdbe iz tega obdobja so bile najdene tudi na Vičavi. Očitno so se takrat v Evropi zgodili veliki premiki ljudstev, ki so svoje mrtve sežigali. Založne (depojske) najdbe kovinskih predmetov nam to samo potrjujejo.

Na področju Spodnjega Podravja izstopa depojska najdba

The settlement on the Ptuj castle stopped existing around 1700 BC, but we have got several proves that this territory was settled until the Middle Bronze Age; the area of the Secondary School Centre, the skeleton graves in Turnišče near Ptuj and a bronze sword from Moškanjci can be dated into that period of time. Three urn graves, found at the excavation in the place where the administrative building of the firm Perutnina Ptuj stands today, belong to the Late Bronze Age (dated to the end of the 14th and the beginning of the 13th century BC). Single findings from that period of time were also found in Vičava. It is obvious that at that time the Migration Period took place and people burnt their dead.

Depot findings of iron objects just confirm that fact. In the Lower Podravje region depot findings of bronze objects

6

bronastih predmetov iz Čermožiš v Halozah ter depoja v Pušencih in na Grabah pri Središču ob Dravi.

from Čermožiše in Haloze, the depots in Pušenci and in Grabe near Središče ob Dravi should be mentioned, as well.

Ta čas smo poimenovali kultura žarnih grobišč, ki se je končala okoli leta 750 pr. n. št.

We named that period of time the urnfield culture that lasted until around 7500 BC.

Iz tega časa so naselbine v Ormožu, na Ptujskem gradu, Rimski ploščadi in Spodnji Hajdini s pripadajočimi grobišči.

V zadnjem času je bil raziskan večji stanovanjski kompleks na Hajndlu pri Ormožu, ki omogoča lep vpogled v bivalno kulturo takratnega časa. Manjše naselbine lahko domnevamo še v Forminu in na Grabah. Kultura žarnih grobišč se končuje s ponovnim nemirnim časom preseljevanja ljudstev, ki je bil povezan z vdorom Trako-Kimerijcev.

The settlements with burial grounds in Ormož, Rimska ploščad and Spodnja Hajdina belong to the same time period.

Lately a housing complex in Hajndl near Ormož has been explored giving us a clear insight into the dwelling culture of that time period. We can assume that there were smaller settlements in Formin and Grabe, as well. The urnfield culture ends the turbulent time of people migrations which was conditioned by the invasion of Thraco-Cimmerian.

Sledi arhitekture naselbine na Hajndlu Architectural traces of a settlement in Hajndl (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

Vodnjak z leseno oblogo, najden na Hajndlu pri Ormožu Well with a wooden covering found in Hajndl near Ormož (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

Bronasta meča iz Ormoža in Moškanjcev Bronze Age swords from Moškanjci (B. Farič)

7

Starejša železna doba

Late Iron Age

Naselbino v Rabelčji vasi in na Rimski ploščadi lahko časovno umestimo še na začetek starejše železne dobe in je nadaljevanje iz prejšnjega obdobja. Število najdb se je v primerjavi s kulturo žarnih grobišč zelo zmanjšalo. Grob s Ptuja (Ulica svetega Viktorina), dvozankasta vozlasta fibula z Rimske ploščadi ter čolničasta fibula iz Placarovcev ne dajejo prave podobe o poselitvi.

The settlement in Rabelčja vas and Rimska ploščad can be dated to the beginning of the Late Iron Age and treated as a continuation of the previous time period. The number of findings was reduced in comparison to the urnfield culture.

The grave from Ptuj (Ulica Svetega Viktorina), the nodular fibula from Rimska ploščad and the boat-shaped fibula from Placarovci do not give us a real picture how this area was settled at that time period.

Vpogled v starejšo dobo omogoča dokaj dobro raziskano in opisano gomilno grobišče v Spodnjih Podložah. Iz ohranjenih grobnih pridatkov imamo prvič sledi o uporabi konja ter bogato in lepo oblikovane keramične posode.

For the first time, according to the grave goods, we have got traces of horse usage and rich, well designed ceramic vessels.

The beginning of settling at that time period gives the impression that the inhabitants withdrew themselves from main roads (the Amber Road) to the hinterland.

Začetek poselitve v tem obdobju daje vtis, da so se prebivalci odmaknili od glavnih poti v zaledje.

Žara s pokrovom Urn with lid / decorated piece of ceramic used as a vessel stand (B. Farič)

Risba gomil v Spodnjih Podložah Drawing of barrows in Spodnje Podlože (M. Lubšina Tušek)

Mlajša železna doba

Early Iron Age

To obdobje imenujemo tudi keltska doba. Na območju delovanja našega muzeja imamo iz tega obdobja nekaj zelo pomembnih najdišč. Omeniti moramo Formin, Stojnce, Brstje, Skorbo, Ptuj, Spodnjo Hajdino in v zadnjem času tudi Ormož. Posamezne najdbe (keltski novec) so bile najdene tudi na Turškem Vrhu, kar nakazuje na obljudenost Haloz tudi v mlajši železni dobi, ko so ti kraji teritorialno pripadali noriškemu kraljestvu.

It is also called the Celtic Age. In the activity area of our museum we have got some very important archaeological sites from that time period: Formin, Stojnci, Brstje, Skorba, Ptuj, Spodnja Hajdina and recently also Ormož. Single findings (a Celtic coin) have also been found in Turški vrh which speaks for the population being present in Haloze; a territory that belonged to the Noric Kingdom in the Early Iron Age.

8

Poselitvene navade nam na podlagi lokacije najdišč nakazujejo na ravninske naselbine, ki so za svoje potrebe izkoriščale okoliško poljedelsko območje.

Settling habits, according to the location of sites, refer to flatland settlements that used the agriculture area for their needs.

Ostankov hiš prebivalcev mlajše železne dobe je bore malo. Tako imamo v Ormožu na skrajnem vzhodnem delu bronastodobne naselbine sledi stojk stavb, ki po gradnji v veliki meri spominjajo na starejše načine gradnje. Pri arheološkem izkopavanju smo do danes raziskali kar nekaj peči za žganje keramike na Spodnji Hajdini in v Ormožu.

Only a very small number of remains of houses from the Early Iron Age have been found. Thus, in Ormož we have got, in the utmost part of a Bronze Age settlement, traces of building props that, in the way they were built, remind on the older way of building houses. Till nowadays we researched quite a number of ceramic kilns at archaeological excavations in Spodnja Hajdina and Ormož.

Iz grobnih pridatkov lahko sklepamo, da so bili moški tudi vojaki, saj so bili pokopani skupaj s svojo bojno opremo.

Zviti meči v grobovih so dokaz določenih obredov ob pokopu. V ženskih grobovih je poleg keramike zastopana bogata noša v obliki bronastega pasu in drugega nakita.

On the basis of grave goods one can conclude that men who lived here were also soldiers, because they were buried together with their military equipment. Bent swords in graves give evidence to prove the existence of definite funeral rites. In women’s graves beside ceramics also bronze belts and jewellery have been found.

V zadnji fazi poselitve je že zaznati stike s sosednjimi narodi, kar je dokaz bogate in intenzivne trgovine. Pretok blaga in surovin med vzhodom in zahodom ter severom in jugom je bil stalen in ga niso mogla ustaviti niti medplemenska nesoglasja in konflikti. Vse to je že znanilec in napovedovalec novega zgodovinskega obdobja, katerega značilnost je tudi drugačna geografska razmejitev v rimskem cesarstvu.

Takratni prebivalci so se romanizirali, sprejeli novo oblast, v materialni kulturi, predvsem keramiki, pa so vezni člen med prazgodovino in rimsko dobo.

In the final settling stage contacts with neighbouring nations can be noticed which prove rich and intensive merchant activities. The flow of goods and raw materials between East and West, and from North to South, could not be stopped even by inter-tribal disharmonies and conflicts. But all this is already to be treated as a forerunner and a prediction of a new historical era, its consequences will establish a different geographical delimitation within the Roman Empire. The inhabitants of that time were romanized, they accepted the new authority, but their own material culture (above all ceramic) seemed to be a connecting link between prehistory and the Roman Era.

Peč za žganje keramike s Spodnje Hajdine Ceramic kiln from Spodnja Hajdina (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

Pridatki iz ženskega groba iz Brstja pri Ptuju Grave goods from a woman’s grave in Brstje near Ptuj (B. Farič)

9

Aleksandra Nestorović

VELEMESTO PETOVIONA THE CITY OF POETOVIO Rimska doba pomeni za naše kraje čas prve globalizacije, v tem obdobju je območje današnje Slovenije prvič postalo del svetovne države in se zapisalo v zgodovino. V času rimskega imperija je ozemlje današnje Slovenije po ustalitvi provincialnih meja sodilo delno v deseto regijo Italije, deloma v provinci Norik in Panonijo ter bilo razdeljeno med agre – upravna območja rimskih mest Akvileje (Oglej), Tergesta (Trst), Emone (Ljubljana), Celeje (Celje), Flavije Solve (Lipnica v Avstriji), Nevioduna (Drnovo) in Petovione (Ptuj).

The Roman Era represents the time period of the first globalization for our places, at that era the territory of today Slovenia became a part of the world state for the first time and wrote itself into history. At the time of the Roman Empire, after the borders of provinces had been stabilized, the territory of today Slovenia belonged partly to the tenth Italian region, partly to the provinces of Noricum and Pannonia, and was divided into administrative areas (ager) of the Roman towns of Aquileia, Tergeste (Trieste, Italy), Emona (Ljubljana, Slovenia), Celeia (Celje, Slovenia), Flavia Solva (Leibnitz, Austria), Neviodunum (Drnovo, Slovenia) and Poetovio (Ptuj, Slovenia).

Petovionski ager se je na zahodu raztezal do meje med Norikom in Panonijo; meja je potekala na obrobju Pohorja oziroma zahodnega dela Dravskega polja. Na vzhodu je ager vključeval tudi naselje Akve Jaze (Aquae Iasae, Varaždinske Toplice). Severna meja agra je najverjetneje potekala po reki Muri, južna pa med Rogatcem in Ivančico.

The administrative area of Poetovio – ager – extended in the east to the border between Noricum and Pannonia which ran from the outskirts of the Pohorje Mountains, respectively, the west part of Dravsko polje, in the east the ager included the settlement Aquae Iasae (Varaždinske Toplice, Croatia).

The northern border ran most probably along the Mura River and in the south it ran between Rogatec and Ivančica.

Provinca Panonija in sosednje province z mejami, glavnimi prometnimi povezavami in mesti.

Posebej je označeno upravno območje Petovione.

The Province of Pannnonia and the neighboring provinces with borders, main traffic connections and towns. The administrative area of Poetovio is specially marked (A. Preložnik).

10

In the area of Poetovio two old main artery roads crossed each other – the continental Amber Road that from the outskirts of the Pannonian Plain turned towards southeast, and the navigable and riparian water way along the Drava River connecting Central Eastern Alps with the Lower Danube Region. The well defended castle hill with an exceptional view on the surrounding and the area next to it were settled through the prehistoric times. The settlement name is old, presumably it has got pre-Celtic roots. The pre-Roman settlement belonged to the Celtic Noric kingdom.

Na območju Petovione se križata stari magistrali – kopenska jantarna pot, ki se tu z obrobja Panonske nižine usmeri proti jugozahodu, ter plovna in obrežna pot ob Dravi, ki povezuje osrčje Vzhodnih Alp s spodnjim Podonavjem.

Dobro branjen ptujski grajski grič z odličnim pregledom nad okolico in prostor ob njem sta bila poseljena vso prazgodovino. Staro je tudi ime naselbine, ki ima domnevno še predkeltske korenine. Predrimsko naselje je sodilo h keltskemu Noriškemu kraljestvu.

Legijski tabor – začetki mesta

Military Camp – Beginnings of the Town

Rimljani so začeli osvajati Panonijo v avgustejski dobi, pri čemer je imel zelo pomembno vlogo legijski tabor (castrum), ki so ga postavili na desnem bregu Drave, na Spodnji Hajdini.

Njegove natančne lege ne poznamo, verjetno ga je reka med pogostim spreminjanjem struge odplavila.

Romans began to conquer Pannonia in the Augustan era whereby the military camp (castrum) had a very important role. It was situated on the right River Drava bank in Spodnja Hajdina. We don’t know the exact location of the camp, the river probably washed it away during the permanent changing of its bed.

V Petovioni je bila sprva nastanjena 8. legija Avgusta, ki je verjetno prispela z vzhoda okoli leta 6–9. Okoli leta 45 je bila prestavljena v Trakijo, zamenjala pa jo je 13. legija Gemina iz Zgornje Germanije. Pozneje je bil v mestu nameščen tudi oddelek panonske mornarice Classis Flavia Pannonica.

At first, the VIII legio Augusta, that probably arrived from the east around years 6–9, was quartered in Poetovio. About the year 45 the legion was transferred to Thrace and it was replaced by the XIII legio Gemina that had come from Upper Germania. Later a military unit of the Pannonian navy Classis Flavia Pannonica was also stationed in the town.

Nagrobnik rimskega stotnika 8. legije Avguste Marka Petronija Klasika, na katerem je prikazana vojaška oprema z odlikovanji: s perjanico okrašena stotniška čelada, golenice, stotniška palica, hrastov venec, zapestnice in falere na oklepu. Stotnik je bil v Petovioni sežgan, posmrtne ostanke pa so poslali v rojstni kraj v srednji Italiji. Videm pri Ptuju, prva polovica 1. stoletja.

Tombstone of the Roman captain Marcus Petronius Classicus from the VIII legio Augusta on which one can see depicted military equipment with decorations, captain’s helmet decorated with a plume of feathers, shin guards, a captain’s baton, an oak wreath, wristbands and phalerae on the armour. He was cremated in Poetovio, but the mortal remains were sent to his birthplace in Middle Italy.

Videm pri Ptuju, first half of the 1st century (B.Farič).

Zgornji del bronaste nožnice meča z motivi dveh grifonov in kantarosa, ki se ponavlja, na vmesnih poljih so različni prizori: lebdeči Viktoriji, ki držita ščit, na katerem je upodobljen cesar, pod njima pa je orel z razprtimi krili; Dioskura s konjema, bojevita božanska dvojčka in pomočnika v boju. Ptuj, pod grajskim gričem, druga polovica 1. stoletja.

The upper part of a sword sheath with motives of two griffons and a kantharos, in the intermediate fields there are various scenes: floating Victorias are holding a shield on which the emperor is depicted, underneath there is an eagle with spread wings; Dioscuri with horses, combative divine twin brothers and two helpmates fighting in a battle.

Ptuj, under the castle hill, second half of the 1st century (B. Farič, idejna rekonstrukcija nožnice meča A. Preložnik / outline reconstruction of the sword sheath A. Preložnik).

11

Ob legijskem taboru so zrasle canabae – slikovito in etnično mešano naselje trgovcev, rokodelcev in vojaških družin.

Iz njih in najverjetneje tudi iz bližnje staroselske vasi se je sčasoma razvila Petoviona, največje rimsko mesto na ozemlju današnje Slovenije.

Near the camp grew a canabae – a picturesque and ethnically mixed settlement of merchants, handicraftsmen and soldier families. From the canabae, and most probably from the neighbouring village of original inhabitants, Poetovio was being developed – the biggest Roman city on the territory of today Slovenia.

Legijski tabor v Petovioni je bil najverjetneje mogočen, okoli 4 m visok ter 400 x 500 m obsežen zemeljski okop, katerega konstrukcijo so nosila bruna. Na lokostrelski razdalji 60 m so stali po 8 m visoki stolpi iz brun in ilovice. Prebivališča vojakov, skladišča in vojno-obrtniške hale so bili zgrajeni iz brun. Sveža voda je bila speljana po vodovodu s Pohorja prek Frama in Hajdine. Okoli trdnjave je bilo zidano in barakarsko naselje pisanega spremstva vojske, trgovcev in obrtnikov, lončarjev, livarjev, gostilničarjev, orožarjev, ki so prodajali potrebščine za čiščenje in vzdrževanje orožja, zdravilcev in padarjev, ki so izdelovali zdravila za celjenje manjših ran, branjevcev in kuharjev, ki so popestrili enolično in dokaj neokusno vojaško hrano, svečenikov, ki so skrbeli za kulte, zabavljačev, rokohitrcev in prostitutk, prekupčevalcev in sužnjev, ki so bili bojni plen, brodarjev, družinskih članov vojakov, pravnih pisarjev … Etnično je bil živelj v okolici garnizijskih centrov zelo mešan: prebivalstvo vsega Sredozemlja, Evrope, Orienta in Afrike. Vsi so govorili svoje jezike in povrhu lomili latinščino (povzeto po: Šašel, 1979, 4, 5).

The legion camp of Poetovio was most probably a mighty about 4 m high and a 400 – 500 m large earth rampart which construction was supported by beams. At the archery distance of 60 m there were 8 m high towers made of clay and beams. The soldiers’ dwelling premises, storehouses and military-tradesman’s halls were made of beams. Fresh water flew through pipes from the Pohorje Mountains through Fram and Hajdina to Poetovio. Around the fortress there was a settlement meant for the military escort, merchants, craftsmen, potters, founders, innkeepers, armourers, who were selling utensils needed for cleaning and maintaining weapons, healers and quack doctors who made medicines for healing of small wounds, mongers and cooks who made the monotonous military food more tasteful, priests who look after the cults, entertainers, jugglers and prostitutes, intermediate dealers, slaves treated as a war booty, boatmans, family members of the soldiers, law scriveners…

Residents living around the garrison centers were rather ethnically mixed – they came from the Mediterrane, Europe, the Orient and Africa. They all spoke their mother tongues and broken Latin.

Rimski zgodovinar Tacit v svojem delu Historiae omenja Petoviono kot prizorišče pomembnega dogodka v usodnem letu 69, ko so se po Neronovi smrti za cesarski naslov potegovali kar trije kandidati.

The Roman historian Tacitus mentions Poetovio in his work Historiae as a scene of an important event in the fatal year 69 when, after Nero’s death, even three pretenders competed to become Emperor.

Poetovionem in hibernia tertiae decimae legionis convenerant. Illic agitavere placerente obstrui Pannoniae Alpes, donec a tergo vires universae consurgerent, an ire comminus et certare pro Italia constantius foret (Tacit 3.1).

Zbrali so se v Petovioni v zimski garniziji 13. legije. Tam analizirali, ali bi bilo bolje zabarikadirati Panonske Alpe, dokler ne bi organizirali v zaledju vse razpoložljive sile, ali pa bi bilo bolj smotrno iti na nož in se boriti za Italijo (Tacit 3.1, prevod po: Šašel, 1979, 1).

Poetovionem in hibernia tertiae decimae legionis convenerant.

Illic agitavere placerente obstrui Pannoniae Alpes, donec a tergo vires universae consurgerent, an ire comminus et certare pro Italia constantius foret (Tacitus 3.1).

They gathered in Poetovio in the winter garrison of the 13 th legion. There they analyzed, if it was better to barricade the Pannonian Alps, until they would organize all available forces in the hinterland, or it would be more advisable to fight fiercely for Italy (Tacit 3.1).

Opisani sestanek ilirskih legij v Petovioni je bil posebej pomemben, ker je na njem poveljnik 7. legije Mark Antonij Prim prepričal poveljnike drugih legij, da krenejo v boj na strani Vespazijana. Marcus Antonius Primus, plemič po rodu iz Toloza (Toulouse v Franciji), je slovel kot izvrsten govornik, vojščak in pustolovec. Po sestanku je prevzel vojaško poveljstvo vseh akcij, ki so Vespazijanu omogočile pot do prestola. Po uspeli, a samovoljni akciji je bila Primova bliskovita kariera zatrta, on pa izrinjen iz političnega življenja.

The described meeting of Roman legions in Poetovio was of special importance, because the commander of the 7 th legion persuaded the commanders of other legions to fight on Vespasian’s side. Marcus Antonius Primus, a nobleman from Tolosa (Toulouse, France) was known as an excellent rhetorician, soldier and adventurer. After the meeting he took over the command of all actions that enabled Vespasian to get the throne. After a successful, but a self-willed action, the Primus’ lightning-fast career was over, and he was ousted from political life.

12

Kolonija – razvoj mesta

Colony – Development of the City

Pod cesarjem Trajanom je bila 13. legija Gemina premeščena na Donavo, mesto pa je med letoma 98 in 102 dobilo status kolonije z imenom Colonia Ulpia Traiana Poetovio.

Petoviona je hitro rasla in med vlado cesarja Hadrijana (117–138) postala sedež davčne uprave in uradov ilirske carine (publicum portorii Illyrici), zaradi česar je sodila med največja in najpomembnejša mesta med Jadranom in mejo na Donavi. Mesto je bilo tedaj kozmopolitsko mravljišče uradnikov, svečenikov, vojakov, trgovcev in seveda sužnjev.

Under emperor Traian, the XIII legio Gemina was removed to the Danube river. Between the years 98 and 102, the town got the status of a colony with the name Colonia Ulpia Traiana Poetovio. The town grew very fast and during the reign of the Emperor Hadrian (117–138) it became the seat of the tax office and the Illyrian customs office (publicum portorii Illyrici ); this is the reason why Poetovio belonged to the biggest and most important cities between the Adriatic Sea and the border on the Danube. At that time period the city was a cosmopolitan place with many officials, priests, soldiers, merchants and slaves.

Antična mesta so bila jedro razvoja. Mestne zadeve v rimski koloniji je urejal ordo decurionum (mestni svet), ustanovljen po vzoru rimskega senata, in visoki uradniki – magistrati. Ti so bili običajno duoviri (dva župana), aediles (dva visoka uradnika, zadolžena za javno gradnjo, preskrbo z žitom, organizacijo gledaliških predstav in iger) in quaestores (finančna upravnika).

V času cesarja Trajana se je pojavila nova uradniška funkcija – curatores, ki se je prepletala s ostalimi.

Doprsje cesarja Hadrijana. Apače pri Gornji Radgoni, 2. stoletje.

Bust of the Emperor Hadrian. Apače pri Gornji Radgoni, 2 nd century (B. Farič).

Antique towns were the nuclei of development. The town matters in a Roman colony were settled by the ordo decuriounum (town council), following the model of the Roman senate, and high officials – magistrates. These were usually duoviri (two mayors), aediles (two high officials being in charge of public building, corn supply, theatre performances and games) and quaestores (financial managers).

From the reign of Emperor Traian onwards a new civil service appeared – curatores, their job was interwoven with other services.

The town was settled mostly by merchants and military veterans from North Italy. The Noric nobility kept its large estates also in the area of Poetovio, because of the peaceful incorporation into the Roman Empire. The authority in Roman towns was bound to the size of property, and in Poetovio, as well, it was concentrated in the hands of a relatively small number of wealthy families. Some members of those families were occasionally knighted or they even became senators. The Valerius family, a merchant family that came from North Italy, was in the 2 nd century Poetovio’s leading family.

V mestu so se naseljevali predvsem trgovci in vojaški veterani iz severne Italije. Noriško plemstvo je zaradi mirne vključitve v rimsko državo obdržalo velika posestva tudi na območju Petovione. Oblast v rimskih mestih je bila vezana na višino premoženja in zato tudi v Petovioni nakopičena v rokah razmeroma redkih premožnih družin. Nekateri člani teh družin so včasih dosegli viteški stan in bili sprejeti celo med senatorje. Med najeminentnejšimi je bila trgovska družina Valerijev, ki je izvirala iz severne Italije in postala v 2. stoletju vodilna petovionska družina.

Oltar, posvečen Nepremagljivemu Mitri, sta dala v prvem mitreju postaviti sužnja in uradnika ilirske carine Optim in Vital. Zgornja Hajdina, 2. stoletje.

Altar in the 1st Mithraeum, dedicated to the invincible Mithras, was donated by slaves and officials of the Illirian customs office Optimus and Vitalis. Zgornja Hajdina, 2 nd century (B. Farič).

13

Rimska družba je temeljila na sužnjeposestniškem sistemu.

Sužnji so bili večinoma pripadniki premaganih ljudstev.

Opravljali so različna dela: nekateri so garali v rudnikih, kamnolomih in na kmečkih posestvih, drugi so opravljali hišna dela, izobraženi pa zahtevnejše pisarniške, računovodske in trgovske posle. Gospodarji so lahko sužnje tudi osvobodili. Osvobojenci so bili v mestih obrtniki in trgovci in so si velikokrat ustvarili precejšnje premoženje. Višjih služb v mestni upravi niso mogli zasesti; zanje je bila praviloma rezervirana služba sevirov, članov kolegija šesterice, in svečeniška služba avgustalov, ki so v mestih skrbeli za cesarjev kult. Ko se je v pozni rimski dobi družbena struktura že močno omajala, ekonomska kriza pa je v imperiju načela sistem, so se posebno v provincah razlike med ljudmi začele zabrisovati. Iz svobodnih kmetov so nastali na zemljo vezani koloni, iz obmejnih vojakov kmetje. Sužnjev in bogatih meščanov je bilo vse manj, mestna uprava je propadala, deloma jo je prevzela cerkvena gosposka.

The Roman society was based on slaveholding system. Slaves were mostly men and women belonging to the conquered peoples. They carried out different works, some of them grafted in mines, quarries and on farms, the others made housework, the educated ones carried out more demanding office, accountant and commercial jobs. The masters could free the slaves as well. The freed slaves were craftsmen and merchants, and they often made quite a fortune. But they could not hold higher offices in the town administration, as a rule they were supposed to carry out the job of sevires, members of the college of six and the job of augustales who took care of the Emperor’s cult in towns. When the social structure in the Late Roman Era began to totter and the economic crisis in the Empire weakened the system, then, especially in provinces, the differences between people began to vanish. Free farmer became colonists being bound to earth, border soldiers became farmers. The number of slaves and wealthy town-dwellers was steadily declining, the town administration waned; it was partly taken over by ecclesiastical lords.

Petoviona se je razvila v vplivno upravno, obrtniško in trgovsko središče z močnim kmetijskim zaledjem. Razprostirala se je na obeh bregovih Drave, vzdolž glavne ceste Celeja–Savarija. Razvila se je iz dveh jeder, vojaškega na desnem in civilnega na levem bregu reke. Bregova je sprva povezoval lesen, nato pa kamnit most. V času največjega razcveta se je mesto raztezalo v dolžini 7,5 kilometra in je imelo okoli štirideset tisoč prebivalcev.

Poetovio developed into an influential administrative, craftsman and merchant centre with a strong agrarian hinterland. It spread out on both Drava River banks along the main road Celeia–Savaria. The town developed from two nuclei, the military one on the right river bank and the civil one on the left river bank. At first the river banks were linked together by a wooden bridge, and later by a stone one. At the time of its greatest prosperity the town extended 7, 5 kilometers in length and had about 40.000 inhabitants.

Center mesta se je razvil v bližini mostu ob glavni cesti, ki je potekala med grajskim gričem in Panoramo. Od nje sta se odcepili dve stranski cesti: ena je potekala severozahodno ob reki Dravi, druga je zavila pod grajskim gričem proti vzhodu.

The town centre developed near the bridge at the main road running between the castle hill and the Panorama Hill. Two side roads diverted from the main road, one ran north-west along the Drava River, the other one turned under the castle hill to the east.

Glavni trg ( forum) in pripadajoče stavbe so stali med grajskim gričem in Panoramo. Javno kopališče (thermae) ter pokrita in obokana tržnica (loca fornicata) sta bila domnevno na današnjem Muzejskem trgu. Ker je bila Petoviona pomembno središče, lahko upravičeno sklepamo, da je imela tudi druge javne stavbe, značilne za rimsko mesto: teater, amfiteater, bazilike, kopališča in številne druge. Čeprav nimamo arheoloških dokazov, lahko domnevamo, da je bila na griču mestna akropola s svetiščnim kompleksom in upravnimi stavbami.

The main square ( forum) and its buildings were located between the castle hill and the Panorama Hill. The public bath (thermae) and the roofed and vaulted market place (loca fornicata) probably stood on today Muzejski trg. Because Poetovio was an important centre, we can reliably conclude that the town also had other public buildings typical for a Roman town: a theatre, an amphitheatre, public baths and many others. Although we do not have any archaeological evidence, we can presume that a town acropolis with a sanctuary complex and administrative buildings were located on the castle hill.

Petoviona je imela štiri mestne četrti: na Spodnji Hajdini, Zgornjem Bregu, Vičavi in v Rabelčji vasi. Posamezni mestni predeli znotraj četrti so imeli pravokotno ulično mrežo, ki se je opirala na smer glavne ceste.

Poetovio had four town quarters in Spodnja Hajdina, Zgornji Breg, Vičava and Rabelčja vas. Single town areas had within the town quarter a rectangular street network running in the direction of the main road.

14

Načrt Petovione s staro strugo reke Drave, z glavno cesto in domnevnimi poteki cest, četrtmi, svetišči, grobišči in obrtniškimi delavnicami.

The plan of Poetovio with the old riverbed of the Drava River, with the main road and the supposed course of roads, town quarters, shrines, burial sites and craftsman workshops (arhiv / archive of ZVKDS, M. Lubšina Tušek).

Razkošni stanovanjski predeli so ležali zahodno in južno od foruma, na Vičavi na levem bregu Drave in na Zgornjem Bregu na desnem bregu reke. Na Panorami in Vičavi so med ulicami stale razkošne rezidenčne četrti s hišami, ki so nastajale od druge polovice 1. stoletja naprej. Nekatere so imele lastna kopališča s stebrišči (peristylum) in urejeno kanalizacijo. Med njimi so bile tudi večje hiše z delavnicami. Hiše so bile postavljene na kamnitih temeljih in zidane iz opeke, ob ulicah so imele pokrita stebrišča. Stene hiš so bile poslikane s pisanimi freskami in okrašene s štukaturami in marmorjem, tla pa okrašena z mozaiki. V mrazu so hiše ogrevali s centralnim gretjem (hypocaustum). Med rezidenčnimi hišami so bila tudi svetišča.

Luxurious residential areas were located westwards and southwards of the forum, in Vičava on the left bank of the Drava River and in Zgornji Breg on the right bank of the Drava River. On the Panorama Hill and in Vičava stood luxurious residential town quarters with houses that were built from the second half of the 1 st century onwards. Some houses had their own baths with porticos (peristylum) and canalization. Among them there were also bigger houses with workshops. The houses that stood on stone foundations were made of bricks and they had entrance porticos. The house walls were painted with frescoes and decorated with stuccos and marble, the floors were ornamented with mosaics. In cold weather houses were heated by central heating (hypocaustum). Between residential houses there were also shrines.

15

Rekonstrukcija notranjosti rimske vile, poslikane s freskami Reconstruction of the interior of a Roman villa decorated with frescoes (Museum Carnuntinum, Atelier Olschinsky, AKP).

Rimska ulica z rekonstrukcijo hiše s pokritim stebriščem Roman street with the reconstruction of a house with a portico (Museum Carnuntinum, Atelier Olschinsky, AKP)

Between the houses ran streets and pavements which were paved, somewhere even with marble plates. Along the streets there were drainage channels being linked with the houses.

Steps were leading to the riverbank. Water was brought to town by two aqueducts. The first one came from the Pohorje Mountains and ran through Dravsko polje. The second one ran from Vurberk, along the valley of the Grajena Brook, to the Panorama Hill. Channels made of brick, through which the water was running, were dug into the earth, in the houses water was running through lead pipes.

Med stavbami so vodile ulice in pločniki, ki so bili tlakovani, ponekod celo z marmornimi ploščami. Ob cestah so bili speljani drenažni kanali, ki so bili povezani s hišami, k nabrežju reke pa so vodile stopnice. Vodo sta v mesto dovajala dva akvadukta: čez Dravsko polje je bil speljan vodovod izpod Pohorja, drugi je potekal z Vurberka po dolini potoka Grajene do Panorame. Zidani kanali, po katerih je dotekala voda, so bili vkopani v zemljo, po hišah pa je voda tekla po svinčenih ceveh.

Na območju današnje Rabelčje vasi je v prvi polovici 1. stoletja nastala obširna obrtniška četrt, ki se je razmahnila v 2. stoletju. V 2. in 3. stoletju se je razvila na območju Spodnje Hajdine premožna poslovna četrt s sedežem carinske uprave, skladišči in z obrtniškimi delavnicami. Pozneje so zgradili velike stavbe, domnevno svetišča, upravne stavbe in skladišča. Na napisih se je ohranilo tudi ime četrti – Vicus Fortunae. V njej sta bila tudi kompleks svetišč, posvečenih grško-rimskim ter keltskim in vzhodnjaškim božanstvom, in vrsta razkošno opremljenih hiš.

In the area of today Rabelčja vas a huge craftsmen’s town quarter sprang up that was in full swing in the 2 nd century.

In the 2 nd and 3 rd century a wealthy business town quarter developed in the area of Spodnja Hajdina with the seat of the customs administration, storehouses and craftsmen’s workshops. Later on big buildings were built, presumably shrines, administrative buildings and storehouses. The name of the town quarter – Vicus Fortunae – has been preserved on the inscriptions. Here was also a shrine complex dedicated to the Greek-Roman, Celtic and Eastern deities and luxurious furnished houses.

Grobišča so v rimskem času stala ob cestah, praviloma zunaj območja mesta. V Petovioni so se širila vzdolž glavnih cest proti Savariji in Celeji ter sledila razvoju in obsegu mesta.

Najdena so bila na Panorami in na Vičavi, prav tako na območju današnjega Muzejskega trga in ob Prešernovi ulici, ki delno prekriva rimsko cesto na južnem delu grajskega griča. Obsežna grobišča so bila vzhodno in severno od mesta, na območju današnjega Ljudskega vrta. Zahodno petovionsko grobišče se je razprostiralo vzdolž ceste proti Celeji na desnem bregu reke Drave v dolžini več kot dveh kilometrov.

In the Roman Era burial grounds were located near roads and, as a rule, outside of towns. In Poetovio the burial grounds spread along the main roads leading towards Savaria and Celeia; they followed the development and the size of the town. They were discovered on the Panorama Hill and in Vičava just as in the area of the present-day Muzejski trg and next to Prešernov ulica that partially overlaps the Roman road in the south part of the castle hill. Vast burial grounds were located southwards and eastwards of the town in the

16

Reliefno okrašena pepelnica z upodobitvijo zakoncev Kartorije Kalandine in Avrelija Verina. Ptuj, Prešernova ulica, 2.–3. stoletje.

Releif sculptured ossuarium with the depiction of the married couple Cartoria Calandina and Aurelius Verinus. Ptuj, Prešernova ulica, 2nd–3rd century (B. Farič).

Grobni pridatki, ki so najverjetneje pripadali vojaškemu dostojanstveniku. Ptuj, cerkev sv. Jurija, druga polovica 4. stoletja.

Grave goods that most probably belonged to a military dignitary.

Ptuj, St George’s Church, second half of the 4 th century (B. Farič).

Med številnimi nagrobnimi spomeniki iz pohorskega marmorja prevladujejo stele. Najznamenitejša je monumentalna, pet metrov visoka stela družine Valerijev, bogato reliefno okrašena in z osrednjim prizorom mita o Orfeju. V srednjem veku je služila kot sramotilni steber in je še danes ena izmed mestnih znamenitosti.

Petovionska posebnost druge polovice 2. in prve polovice 3. stoletja so reliefno okrašene pepelnice, namenjene shranjevanju žar več družinskih članov.

Staroselsko prebivalstvo je pokopavalo sežgane ostanke pokojnih praviloma zunaj mesta v zemljenih gomilah, čeprav so zadnje raziskave potrdile zemljene gomile tudi v Petovioni.

Trgovina je bila v Petovioni ena najpomembnejših dejavnosti, saj je mesto ležalo ob pomembnih prometnicah tega dela Evrope. Luksuzni italski predmeti so pogosti pridatki v grobovih iz 1. stoletja in prve polovice 2. stoletja. Znamenita uvožena, z žigi okrašena keramika (terra sigillata), je bila pogosta po drugi polovici 2. stoletja in v prvi polovici 3. stoletja. Hkrati so domači petovionski mojstri nekatere lončarske izdelke tudi izvažali (zidaki, oljenke, možnarji) v Panonijo in celo v Dakijo (Romunija).

area of today Ljudski vrt. The west burial ground of Poetovio spread along the road towards Celeia on the right Drava River bank and measured more than two kilometers in length.

Among the tombstones made of Pohorje marble the stelae were the most numerous ones. The most famous stela, the monumental stela of the Valerii family is 5 meters high and richly decorated with relief sculptures depicting the central scene of the Orpheus myth. In the Middle Ages it was used as a pillory, and even today it represents one of the town’s object of interest.

The specialty of Poetovio, from the second half of the 2 nd and the first part of the 3 rd century, were ossuaria decorated with relief sculptures which were used for depositing urns of several family members. The original inhabitants buried the burnt remains of the deceased outside towns in earthen barrows, although the latest researches proved the existence of earthen barrows in Poetovio, as well.

Trade was one of main activities in Poetovio, because the town was situated at important arterial roads in this part of Europe. Luxuries Italic objects were often found as grave goods in the 1 st and in the first half of the 2 nd century. The famous imported ceramic, decorated with stamps (terra sigillata), was frequently present in this area in the second half of the 2 nd and in the first half of the 3 rd century.

At the same time craftsmen of Poetovio also exported some pottery products (e.g. bricks, oil lamps, mortars) to Pannonia and even to Dacia (Romania).

17

Rekonstrukcija lončarsko-opekarske peči. Spodnji del peči, v katerem so kurili, je bil vkopan v zemljo, da bi se ohranila toplota, v zgornjega, ki je bil prekrit s kupolo, pa so nalagali izdelke.

Reconstruction of a pottery-brick kiln. The lower part of the kiln, where it was heated, was dug into the earth so that the kiln could be kept hot; into the upper part, covered with a cupola, the not yet burnt products were loaded (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož).

Petoviona je bila pomembno obrtno središče. Sledovi delavnic so se ohranili v vseh četrtih mesta, celo blizu središča. V Petovioni so odkrili več kot sto lončarskih in opekarskih peči. Delavnice so bile najbolj strnjene na robu mesta, posebej v današnji Rabelčji vasi in na Spodnji Hajdini, kjer so jih postavljali zaradi nevarnosti požarov.

Izdelovali so lončenino, opeke in druge lončene izdelke, kar kaže na široko trgovanje in nahajališča dobre gline. Proizvodnja lončenih izdelkov je verjetno povezana s starejšo, predrimsko tradicijo. Petovionski lončarji so izdelovali grobo kuhinjsko in fino namizno posodje, posnetke luksuznih italskih posod s tankimi stenami, žigosano keramiko ter oljenke, opremljene z žigi izdelovalcev. Značilni petovionski lončarski izdelki so narejeni iz gline, nakopane v okolici, ki se uporablja še danes. Repertoar oblik posod se je razširil tudi z uživanjem sredozemske hrane.

Proizvodnja se je razmahnila v drugi polovici 1. stoletja, v 2. in 3. stoletju pa so domače delavnice že zadovoljile praktično vse potrebe velikega mesta.

Melnica, posoda za drobljenje žita.

Petovionski lončar Emilij jo je opremil s svojim imenom. Rabelčja vas, konec 1. – začetek 3. stoletja.

Mortar, a vessel used for crushing corn.

Aemilius, potter of Poetovio, furnished it with his name. Rabelčja vas, from the end of the 1 st to the beginning of the 3 rd century (B. Farič).

18

Nekatere petovionske lončarje poznamo po imenu, ker so svoje izdelke označevali z žigi.

V kalupu za izdelavo oljenk je odtisnjeno ime Ursul. Rabelčja vas, 2.–3. stoletje.

Some potters of Poetovio were known by their names, because they marked their products with stamps. On the mould of an oil lamp the name Ursulus has been stamped. Rabelčja vas, 2 nd–3 rd century (B. Farič).

Poetovio was an important craftsman center. Traces of workshops have been preserved in every quarter of the town, even near the town center. In Poetovio more than hundred pottery and brick kilns have been discovered. Because of fire risk, the workshops were concentrated on the outskirts of the town, especially in the present-day Rabelčja vas and in Spodnja Hajdina.

They produced pottery, bricks and other ceramic products which points to broad trading activities and deposits of good clay. The manufacture of pottery products was probably linked with the pre-Roman tradition. The local potters produced roughly made kitchenware and tableware of good quality; replicas of Italic luxurious thin-walled vessels, stamped ceramics and oil lamps. Tipical ceramics of Poetovio was made from the local clay which is used still today. Repertoire of the ceramic forms was broader also because of the spread of the Mediterranean food. The production was in full swing in the second half of the 1 st century. In the 2 nd and in the 3 rd century the local workshops already practically satisfied all needs of a big city.

Sivo uvoženo keramiko s tankimi stenami so izdelovali severno od Apeninov, domnevno pa tudi na zahodni obali srednjega Jadrana. Zgornja Hajdina, 1.–2. stoletje.

Grey thin wall imported ceramic was manufactured northern of the Apennines, presumably also on the west coast of the Middle Adriatic. Zgornja Hajdina, 1 st–2 nd century (B. Farič).

Znane so tudi metalurške delavnice, delavnica koščenih izdelkov in steklarske delavnice. V zgodnjem 1. stoletju so uvažali tudi večbarvno stekleno posodje, ki je bilo narejeno v kalupih. Izum steklopihaštva je proizvodnjo steklenih izdelkov še poenostavil in pocenil, zato so bili poslej splošno razširjeni. V antičnih pisnih virih je omenjen tudi poseben petovionski plašč, kar kaže na razvito tekstilno proizvodnjo.

Kakovostno namizno posodje so v Petoviono uvažali iz Porenja.

Ptuj in Zgornja Hajdina, 2. stoletje.

Quality tableware was imported to Poetovio from the Rhineland.

Ptuj, Zgornja Hajdina, 2 nd century (B. Farič).

Well known are metallurgic workshops, a workshop for manufacturing bone products and glazier’s workshops. In the early part of the 1 st century polychrome glass vessels, made in moulds, were imported to Poetovio. The invention of glass blowing simplified and cheapened the production of glass products and for this reason they became widely spread. In antique written sources a special coat from Poetovio is mentioned, what speaks for a developed textile production.

Povpraševanje po luksuznih izdelkih je bilo vedno prisotno. Le redko so ohranjene steklene posode z okrasom v visokem reliefu.

Zgornji Breg, prva polovica 3. stoletja.

The demand for luxurious products was always present. Glass vessels with high relief decoration have been rarely preserved. Zgornji Breg, first half of the 3rd century (B. Farič).

19

V Rabelčji vasi so bile klesarske delavnice marmorja. Marmor so dobivali s Pohorja, izhodiščna postaja za trgovanje z njim pa je bila Petoviona, od koder so izdelke in polizdelke tovorili po Dravi in Donavi proti vzhodu in po cesti proti severu do Savarije (Szombately, Madžarska). Tovrstna trgovina se je najbolj razcvetela od konca 1. do sredine 3. stoletja.

There were also stonemason workshops in Rabelčja vas.

Marble was brought from the Pohorje Mountains. Poetovio was the starting point of marble trading on the Drava River and the Danube towards East, and on the road leading north to Savaria (Szombately, Hungary). The greatest prosperity of this sort of trade lasted from the end of the 1 st century to the middle of the 3 rd century.

Podeželje je obdržalo velik delež staroselskega prebivalstva.

Prevladovale so majhne in srednje velike zemljiške posesti.

Z epigrafskimi napisi na kamnitih spomenikih je izpričano tudi keltsko prebivalstvo; morda je pripadalo Seretom in Serapilom, ki jih omenja Plinij Starejši. Kot kaže, staroselci v javnem življenju mesta niso imeli pomembnejše vloge.

A great part of the original inhabitants lived in rural area.

Small and middle sized land tenures were prevailing. According to epigraphic inscriptions on stone monuments it can be proved that Celtic people were present in this area, they could have belonged to the Celtic tribes of Serapili and Sereti which were mentioned by Plinius Senior. It seems that original inhabitants did not play an important role in the public life of the town.

Poselitev v rimskem času je bila gosta in prostor je bil dobro izrabljen. V bližini obcestnih postaj in gostišč za popotnike so pogosto nastajala poselitvena jedra. Podeželje je bilo razdeljeno na upravna območja (pagi) in vasi (vici) z lastno upravo. Hrbtenica antičnega gospodarstva je bilo kmetijstvo, nekateri zaselki pa so se specializirali na posamezne obrti (npr. Šmartno na Pohorju za kamnoseštvo).

In the Roman Era the settlement density was high and the space was well used. Near road stations and taverns meant for travelers new settlement nuclei were often established.

The countryside was divided into administrative areas (pagi) and villages (vici) having their own administration.

The backbone of economy was agriculture, some hamlets specialized themselves for certain types of craft (e.g. Šmartno na Pohorju for stonecutting).

Značilna oblika podeželske poselitve so bile posamične kmetije (villae rusticae), središča večjih posestev. Lastniki so bili kolonisti, ki so posestva dobili od države, pa tudi premožnejše staroselsko prebivalstvo. Vse kmetije so imele gospodarski del s hlevi, stajami, delavnicami, vodnjaki in velikim dvoriščem ter udobno opremljene stanovanjske stavbe za lastnika ali upravnika posestva, ki so bile ločene od gospodarskih poslopij. Razkošne hiše z ogrevanimi prostori, vodovodom, kopalnico in arhitektonskim okrasom so bogate družine uporabljale tudi kot stalna ali začasna bivališča.

V okolici Ptuja so bile razmeroma pogoste podeželske posesti, odkrite v Spuhlji, Strejancih, Gorišnici, Zamušanih, Dražencih, Tržcu, Stojncih, Središču ob Dravi, Lovrencu na Dravskem polju, Spodnji Novi vasi, Pavlovcih in drugod.

Oltar, posvečen božanstvoma Liberi in Liberu. Ptuj, Mala kasarna, sredina 2. stoletja.

Altar dedicated to the deities Liber and Libera. Ptuj, Mala kasarna, middle of the 2nd century (B. Farič).

20

Na rodovitnih tleh so gojili razne vrste žita – pšenico, rž, ječmen in proso –, stročnice in povrtnino. Kmalu po rimski zasedbi so začeli gojiti trto. Z vinogradi in vinom je povezano tudi čaščenje božanstev Libera in Libere. V Petovioni jima je župan Lucij Valerij Ver, očitno ljubitelj dobre kapljice, dal postaviti oltar. Živinoreja je bila pomembna zaradi hrane, obleke in transporta. Redili so večino domačih živali, ki jih poznamo še danes: konje, govedo, ovce, koze, osle, prašiče in perutnino.

Kot poslastico so si privoščili polhe, ki so jih gojili v velikih lončenih posodah z luknjami. Lovili so tudi divje živali.

Mirno obdobje blagostanja so prekinila plemena Kvadov in Markomanov, ki so v letih 166 in 167 vdrla z območja današnje Moravske in Slovaške. Po jantarjevi poti in prek naših krajev so prodrli vse do severne Italije. Naši kraji so bili zelo opustošeni, prebivalstvo pa zdesetkano. Med vojno je izbruhnila kuga katastrofalnih razsežnosti, za katero je umrl celo cesarjev sovladar. Cesar Mark Avrelij, ki je večino svojega življenja prebil na fronti, je na dražbi razprodal večji del svojega premoženja, da bi prebivalstvu olajšal strahovito finančno breme vojn.

Med markomanskimi vojnami se je posebej odlikoval poznejši senator Mark Valerij Maksimijan iz Petovione. Maksimijan je z večjim oddelkom rimskega vojaškega ladjevja patruljiral po Donavi in skrbel za nemoteno preskrbo obdonavskih legij z živežem. V eni številnih težkih bitk proti germanskim in sarmatskim ljudstvom je lastnoročno ubil Valona, kralja germanskega ljudstva Naristov. Proti koncu vojne je Maksimijan napredoval v senatorja. Z oddelkom legionarjev je prezimoval severno od Donave, v kraju Laugaricio (Trenčin, Slovaška), globoko na sovražnikovem ozemlju, za kar je bil v času cesarja Komoda tudi odlikovan. Pozneje je postal cesarski namestnik in legijski poveljnik v provinci Numidiji (Alžirija in zahodna Tunizija). Maksimijan je bil prvi član provincialne panonske aristokracije, ki je bil zaradi svojih zaslug sprejet med senatorje.

Priseljenci so z različnih koncev imperija prinesli svoja verovanja in bogove ter jih častili poleg uradnih rimskih kultov in staroselskih božanstev. Ohranjene so sledi čaščenja rimskega panteona, poleg glavnih bogov pa tudi kult Jupitra Depulzorja in Jupitra Kulminalisa ter v Noriku priljubljenega Marmogija. Za Petoviono je posebej značilen kult Nutric, sorodnih keltskim materinskim boginjam, ki jim je bilo posvečenih več svetišč. Čaščenje lokalnih božanstev keltskega izvora je bilo močno prisotno. Od 2. stoletja je bil v Petovioni zelo uveljavljen kult boga Mitre. Odkritih je bilo pet mitrejev, od katerih sta dva, na Zgornjem Bregu in na Spodnji Hajdini, predstavljena na mestu najdbe. Z vzhoda so se s priseljenci razširili kult Kibele in razna egipčanska božanstva.

21

Single farms (villae rusticae), centers of larger estates, represented the typical form of rural settlements. The owners were not only colonists who got the estates from the state, but also wealthier original inhabitants. The farms consisted of farm buildings (stables, pens, workshops), wells, a large farmyard and of a comfortable dwelling house (separated from the farm buildings) of the owner or the farm manager. Luxurious houses with heated rooms, aqueduct water supply, bathroom and architectonic decorations were used by wealthy families as a permanent or temporary dwelling place.

In the surroundings of Ptuj land tenures were discovered in Spuhlja, Strejanci, Gorišnica, Zamušani, Draženci, Tržec, Stojnci, Središče ob Dravi, Lovrenc na Dravskem polju, Spodnja Nova vas, Pavlovci and elsewhere.

On the fertile soil different sorts of corn were grown – wheat, rye, barley and millet – legumes and vegetables.

Soon after the Romans occupied this area they began to grow vine. Vineyards and wine are connected with the adoration of the deities Liber and Libera. In Poetovio, the mayor Lucius Valerius Verus, obvious a wine-lover, erected an altar dedicated to them.

Stockbreeding was important because of food, clothes and transport. They bred most of domestic animals being known even today: horses, cattle, sheep, goats, donkeys, pigs and poultry. As a delicacy they afforded themselves dormice that were bred in vessels with holes. They also hunted wild animals.

The peaceful period of prosperity was interrupted by the tribes of Quads and Marcomanns that came from the area of today Moravia and Slovakia between the years 166 and 167. Along the Amber Road and through our places they struggled through even to North Italy. Our places were hardly devastated and the population was decimated.

During the war a plague of catastrophic proportions broke out that also caused the death of the Emperor’s co-regent.

Emperor Marcus Aurelius, who spent most of his life on the frontline, sold out the larger part of his property at an auction in order to help the population to ease the tremendous financial burden caused by wars.

The later senator Marcus Valerius Maximianus from Poetovio specially distinguished himself during the Marcomann wars.

Maximianus patrolled with a larger unit of the Roman military fleet on the Danube and took care of an undisturbed supply of food for the Danube legions. In one of numerous battles against Germanic and Sarmatian tribes he killed, by his own hand, Valon, the king of the Germanic tribe of Naristi. Towards the end of the war Maximianus was promoted to senator. With a unit of legionnaires he spent

the winter northwards of the Danube, in Laugaricio (Trenčin, Slovakia), deep in the enemy’s territory; for this reason he was decorated during the reign of the Emperor Commodus. Later he became the Emperor’s deputy and legion commander in the province of Numidia (Algeria, and West Tunisia). Maximianus was the first member of the provincial Pannonia aristocracy who, because of his merits, became a senator.

Immigrants from various parts of the Empire brought their religions and gods and worshiped them together with the official Roman cults and the deities of the original inhabitants. Traces of worshiping the Greek-Roman pantheon have been preserved in Poetovio, beside the main gods they also worshiped Jupiter Depulsor and Jupiter Culminalis and Marmogius who was popular in Noricum. Very typical for Poetovio was the cult of Nutrices being related to Celtic maternal goddesses to whom several shrines were dedicated. Worshiping of local deities of Celtic origin was strongly present. Since the 2 nd century the cult of god Mithras was supposed to be much appreciated in Poetovio, because five Mithraeums have been discovered here,

Kipec priljubljenega antičnega mitološkega junaka Herkula, ki je morda krasil hišni oltar. Ptuj ali okolica, druga polovica 3. stoletja.

The statuette of the popular antique mythological hero Hercules that probably decorated a house altar. Ptuj or its surroundings, second half of the 3 rd century (B. Farič).

Votivna baza iz belega marmorja s kipom Mitre, ki nosi bika, iz prvega mitreja na Spodnji Hajdini. Spomenik je dal postaviti Gaj Cecina Kalpurnij, ki je na svoje stroške obnovil tudi svetišče. Sredina 2. stoletja.

Votive pedestal base made of white marble with the statue of Mithras carrying a bull, the 1 st Mithraeum, Spodnja Hajdina. The monument was erected by Caius Caecina Calpurnius who also renewed the shrine at his expenses. Middle of the 2 nd century (B. Farič).

22

Samo v Petovioni zasledimo zelo priljubljen kult Nutric, božanskih dojilj, hraniteljic otrok in zavetnic družine. Njihovi častilci so bili vsi družbeni sloji, od mestne aristokracije do sužnjev. Zgornji Breg, tretji mitrej, konec 2. ali prva polovica 3. stoletja.

Only in Poetovio we can trace the very popular cult of Nutrices, divine wet nurses, nourisher of children and family patronesses. Their worshipers belonged to almost every social class, from town aristocracy to slaves. Zgornji Breg, 3 rd Mithraeum, end of the 2 nd or the first half of the 3 rd century (B. Farič).

Močno je bilo razširjeno tudi krščanstvo. V mestu je bilo odkritih več ostankov zgodnjekrščanskih cerkva, na primer na Panorami, v Rogoznici in na mestu proštijske cerkve svetega Jurija. Od konca 3. stoletja je bil v Petovioni sedež škofije.

23

two of them in Zgornji Breg and in Spodnja Hajdina are presented on the spot they have been found. Immigrants who came from the east were spreading the Kybele’s cult and worshiping various Egyptian deities.

Christianity was very much widespread, as well. In the town several remains of early Christian churches have been discovered: on the Panorama Hill, in Rogoznica and on the spot of the today St George’s Provost Church.

Since the end of the 3 rd century Poetovio was also the seat of the diocese.

Pozna antika in zaton mesta – barbari prihajajo

Late Antiquity and the Decline of the Town – Barbarians Are Coming

V pozni antiki se je rimski imperij vedno pogosteje soočal s političnimi težavami, ki so naposled privedle do nezadržnega propada. Gospodarski krizi in bojem različnih pretendentov za prestol so se pridružili še vpadi ljudstev, ki so v državo vdirala z vzhoda in severa. Vsi ti dogodki so se odražali tudi v življenju in propadu Petovione.

At the time period of the Late Antiquity the Roman Empire had to face political troubles that were, in the end, leading to an unstoppable downfall. Beside the economic crisis and the struggles of various pretenders to the throne, there were also invasions of peoples that entered the state by force from the east and north. All those events had influence in the life and the downfall of Poetovio.

Od 3. stoletja dalje je Petoviona doživljala korenite spremembe. Sredi 3. stoletja je Drava spremenila svoj tok ter razdejala in odplavila del mesta.

Zadnji razcvet je mesto doživelo s prezidavami v 4. stoletju, potem pa je začelo hitro zamirati.

Skrčilo se je na forum in bližnjo okolico, druge mestne predele pa so začeli opuščati in v njih urejati grobišča. Petoviona je v pozni rimski dobi dobila utrdbi na vrhu Panorame in grajskega griča.

Krščanstvo, ki je bilo sprva preganjano, je v pozni antiki postalo edina religija. To je razvidno tudi v Petovioni, ki je bila pomembno zgodnjekrščansko duhovno središče. Proslavil jo je Viktorin, petovionski škof in mučenec, ki je umrl kot žrtev preganjanja kristjanov, verjetno v času cesarja Dioklecijana okoli leta 304 ali nekoliko pozneje. Njegovi spisi so prve razlage Svetega pisma v latinščini.

Z versko svobodo, ki jo je leta 313 razglasil cesar Konstantin Veliki, so se v mestih še bolj razmahnile krščanske skupnosti, ki so v 4. stoletju dobile trdno organizacijsko obliko s škofom na čelu.

Petovionski škofje se omenjajo v pisnih virih med letoma 343 in 381, Petoviona pa je ohranila škofijski sedež še vse do konca 6. stoletja.

Slovensko ozemlje je bilo v pozni antiki prizorišče nekaterih odločilnih spopadov cesarskih vojsk. Tudi Petoviona je bila prizorišče obračuna cesarske dinastije. Leta 354 je dal Konstancij v tamkajšnji rezidenci aretirati svojega bratranca in sovladarja nižjega ranga Gala, ki so ga nato usmrtili blizu Pole (Pulj).

Since the 3 rd century Poetovio witnessed radical changes. In the middle of the 3 rd century the Drava River changed its flow, demolished and washed away a part of the city. The city experienced the last period of prosperity during the renovations in the 4 th century, then it began to fade away and shrank to the forum and the close surroundings, the other town quarters slowly began to vanish and on their place cemeteries were established. In the Late Roman Era Poetovio got fortifications on the Panorama Hill and on the castle hill.

In the beginning Christianity had been persecuted but in the Late Antiquity it became the only religion. Such a development could also be noticed in Poetovio that was an important early Christian spiritual center. It was made famous by Victorinus, the bishop of Poetovio and a martyr who died as a victim of Christian persecution, probably at the era of the Emperor Diocletian, about the year 304 or a little later.

His scripts were the first explanation of the Holy Scripture in Latin.

When the Emperor Constantine the Great proclaimed the freedom of religion in the year 313 the Christian communities began to boom, and in the 4 th century they got a consistent organization form with a bishop at its head. The bishops of Poetovio were mentioned in written sources between the years 344 and 381. Poetovio kept the seat of the bishop’s diocese until the end of the 6 th century.

In the Late Antiquity the Slovenian territory was the scene of some decisive battles of Emperors’ armies. Poetovio was also the scene of a bloody controversy within the Emperor’s dynasty. In the year 354 the Emperor Constantius had here arrested Gallus, his cousin and co-regent of a lower rank, who was after that executed near Pola (Pula, Croatia).

In the war against the Emperor Magnus Maximus, in the year 388, Theodosius won the battle near Siscia (Sisak, Croatia), and then took part in a fierce battle near Poetovio. He caught his opponent in Aquileia, when he tried to cross the Alps.

24

The exhausted Roman state began to recruit militant and neighbouring Barbarian peoples who were paid to protect single border sections (limes), exposed regions and important roads. The Barbarian warriors lived with their families within the Empire.

V vojni proti cesarju Magnu Maksimu leta 388 je Teodozij najprej zmagal pri Sisciji (Sisak), nato pa v zelo težki bitki pri Petovioni. Nasprotnika je ujel šele po prehodu čez Alpe, v Akvileji.

Izčrpana rimska država je začela novačiti bojevita sosednja barbarska ljudstva, da bi za plačilo varovala posamezne odseke meje (limes) – izpostavljene pokrajine in pomembnejše ceste. Bojevniki so z družinami bivali znotraj imperija.

Pozlačeni sponki (fibuli) sta pripadali visokima vojaškima ali civilnima dostojanstvenikoma.

Ptuj in Spodnja Hajdina, druga polovica 4. stoletja.

Gilded fibulas belonged to two high ranking military or civilian dignitaries. Ptuj, Spodnja Hajdina, second half of the 4th century (B. Farič).

25

Mojca Vomer Gojkovič

PRESELJEVANJE LJUDSTEV IN ZGODNJI SREDNJI VEK V SPODNJEM PODRAVJU MIGRATION OF PEOPLES AND THE EARLY MIDDLE AGES IN THE LOWER DRAVA REGION S krizo rimskega cesarstva se je v 4. stoletju začelo obdobje preseljevanja ljudstev. Na Dravskem polju pri Ptuju se je leta 388 bila ena največjih bitk poznorimskega cesarstva. Razmere v naših krajih so se v teh viharnih časih zelo spremenile. Stari panonski prebivalci so bili deloma že porimljanjeni, sprejeli so latinski jezik in rimske običaje, a v dobi preseljevanja ljudstev so bili skoraj popolnoma uničeni. Za Goti so skozi Panonijo prodirali v 5. stoletju proti Italiji še Huni s svojim vodjem Atilo, čigar bogati grob iščejo še danes. V 6. stoletju so jim sledili Langobardi ter z njimi Avari in Slovani, ki so po letu 568 postopoma osvajali zemljo ob Muri, Dravi in Savi ter se razširili po vsem današnjem Štajerskem.

Pokrajina med Slovenskimi goricami in Halozami skriva mnoge ostaline, ki pričajo o zgodovinskih dogodkih v teh obdobjih. Nemirni časi preseljevanja ljudstev so spremenili način življenja, večinoma porušene in požgane rimske vile pa niso več nudile zatočišča novim ljudstvom, ki so se naselila v teh krajih. Njihova prebivališča so bila podobna prazgodovinskim, saj so spet uporabljali dve vrsti stavb: zemljanke oziroma polzemljanke ter lesene stavbe.

Z grobišča na turnirskem prostoru Ptujskega gradu je nekaj grobov iz časa preseljevanja ljudstev. V njih so ovratnica z zapestnicama in uhanoma ter glavniki, jagode, ogrlice in pasna spona, postavljeni v čas 4. in 5. stoletja.

In the 4th century, at the time of the Roman Empire crisis, the Migration Period began. In the year 388 one of the greatest battles of the Late Roman Era was fought on the Drava Field near Ptuj. In those stormy times the circumstances in our places changed greatly. The original inhabitants of Pannonia were already partially romanized, they took over the Latin language and habits, but in the Migration Period they were almost completely destroyed. In the 5th century, after the Goths had gone away, the Pannonian territory was also invaded by Huns with their leader Attila whose rich grave is still being searched for.

In the 6th century came the Longboards und together with them the Avars and Slavs who, after the year 568, gradually conquered the land along the Mura River, the Drava River and the Sava River and spread themselves on the whole territory of the present-day Styria.

The landscape between Slovenske gorice and Haloze hides a great number of remains bearing witness to those historical events. The restless Migration Period changed the way of living; Roman villas, mostly destroyed and burnt down, could not offer shelter to newcomers who settled down to these places. Their dwelling places were similar to the prehistoric ones, because they used again earth cabins, respectively, semi-earth cabins or wooden buildings.

From the burial site on the tilt yard of the Ptuj castle some graves from the Migration Period have been preserved. The graves contained a neckband, two bracelets and earrings, combs, pearls, a necklaces and a belt bind; they have been dated to the 4th and the 5th century.

26

Toda sčasoma so se porimljanjeni staroselci premešali s prišleki, med katerimi so bili tudi Slovani. Razvili so svojo kulturo, s katero se je tudi tu začel srednji vek, novo zgodovinsko obdobje, ki je trajalo kar nekaj stoletij.

But in course of time the romanized original inhabitants mingled with the newcomers, among them there were also Slavs. They were developing their own culture that can be treated as the beginning of Middle Ages in this area, a new historical era that lasted almost some centuries.

Iz tega obdobja so najbolj znana grobišča. Grobišče na Panorami je s svojimi skromnimi najdbami postavljeno v čas preseljevanja ljudstev, v 5. in 6. stoletje. Pri srednješolskem centru na Ptuju je bila odkrita skupina grobov, med katerimi je najbolj zanimiv grob hunskega bojevnika, ki je bil pokopan v nekdanjo apnenico.

From that time period the burial sites are the best known.

The burial site on Panorama hill with its modest findings can be dated to the Migration Period, to the 5th and the 6th century. In the area of the Secondary School Center a group of graves has been discovered, the most interesting was the burial of a Hun warrior who was buried into a former lime pit.

Grob hunskega bojevnika, odkrit leta 2000 pri srednješolskem centru na Ptuju Grave of a Hun warrior, discovered in 2000 near the Secondary School Centre in Ptuj (M. Lubšina Tušek, Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor)

Zgodnjesrednjeveško grobišče na Ptujskem gradu Early medieval burial ground on the Ptuj castle (B. Farič)

Pogled na Ptujski grad in Panoramo View at the Ptuj castle and Panorama hill (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

27

Pridatki iz groba 415, Ptuj, Ptujski grad (konec 4. stoletja – 5. stoletje) Grave goods, Ptuj, Ptuj castle, grave 415 (the end of the 4th century - 5th century) (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

Ovratnica, zapestnici in uhana, Ptuj, Ptujski grad, grob 5 (4. stoletje – prva polovica 5. stoletja) Necklace, wristbands and earrings, Ptuj, Ptuj castle, grave 5 (4th - first half of the 5th century) (B. Farič)

V zgodnjem srednjem veku, med 7. in 11. stoletjem, so se na naše območje naselili tako imenovani alpski Slovani. Iz tega obdobja imamo podatke z grobišč, odkritih na obeh straneh Drave, in sicer na Ptujskem gradu, ob mestnem stolpu na Slovenskem trgu, na Turnišču, na Hajdini in na Grabah pri Središču ob Dravi. Gradivo iz teh grobov je razdeljeno v skupine po časovnem zaporedju:

In the Early Middle Ages, between the 7th and the 8th century, our territory was settled by the so called Alpine Slavs. From that time period we have got grave goods from burial sites in Slovenski trg, in Turnišče, in Hajdina and in Grabe near Središče ob Dravi- The material from those graves is divided into groups according to chronological order: • Group with ceramic (beginning of the 7th - middle of the 8th century), Avar-Slavic culture horizon und the horizon of the Great Moravian phase ( first half of the 7th - middle of the 9th century),

• skupina s keramiko (od začetka 7. do sredine 8. stoletja), avaro-slovanski kulturni horizont in horizont velikomoravske faze (od prve polovice 7. do sredine 9. stoletja),

• Carantanian culture circle (middle of the 8th - middle of the 9th century),

• k arantanski kulturni krog (od sredine 8. do sredine 9. stoletja),

• Köttlach culture circle (middle of the 9th - end of the 11th century)

• ketlaški kulturni krog (od sredine 9. do konca 11. stoletja), • belobrdski kulturni krog (konec 10., začetek 11. stoletja).

• Belo brdo culture circle (end of the 10th - beginning of the 11th century)

Zgodnjesrednjeveška grobišča na desnem bregu Drave

Early Medieval Burial Sites on the Right Drava River Bank

Turnišče, konec 8. stoletja, 9. stoletje Prve grobove s Turnišča pri Ptuju so odkrili že v letih 1937 in 1940, nadaljevali pa so v letih 1949, 1954 in 1970. Odkritih je bilo skupno 37 grobov, med njimi tudi takih s priloženo keramiko. Na dnu enega izmed turniških loncev je upodobljen reliefni znak, ki bi ga lahko opredelili kot antropomorfno figuro. Umetelno so izdelani pridatki iz pletene žice, uhani in raznobarvne ogrlice iz steklene mase.

Turnišče, end of the 8th century, the 9th century The first graves from Turnišče were discovered already in the years 1937 and 1940; the excavations were continued in the years 1949, 1954 and 1970. They discovered 37 graves altogether, among them there were graves with ceramic used as grave good. At the bottom of a pot found in Turnišče a relief sign was sculptured which could be defined as an

28

anthropomorphic figure. The grave goods were skillfully manufactured: objects made of intertwined wire and polychrome necklaces made of glass mass.

Hajdina, the 10th and the 11th century In 1907 twenty skeleton graves were discovered in Hajdina.

Eight of them contained grave goods, among them there were Belo brdo-type earrings, temple rings, rings and buttons.

The material is kept at the Maribor Regional Museum.

Nakit iz grobišča, Ptuj, Turnišče (9. stoletje) Jewellery from the burial site, Ptuj, Turnišče (9th century) (B. Farič)

Hajdina, 10., 11. stoletje Na Hajdini so leta 1907 odkrili dvajset skeletnih grobov. Osem jih je imelo pridane predmete, med katerimi so belobrdski uhani, obsenčni obročki, prstani in gumbi. Gradivo je shranjeno v Pokrajinskem muzeju Maribor.

Prostor zgodnjesrednjeveškega grobišča na Spodnji Hajdini Location of the burial site in Spodnja Hajdina (M. Vomer Gojkovič) Položaj zgodnjesrednjeveškega grobišča (B) na Spodnji Hajdini Position of early medieval cemetery in Spodnja Hajdina (Skrabar 1912, sl. 1)

Pridatki iz grobov, Spodnja Hajdina (druga polovica 10. – prva tretjina 11. stoletja) Grave goods, Spodnja Hajdina (second half of the 10th century - first third of the 11th century) (T. Lauko, Narodni muzej Slovenije)

Zgodnjesrednjevešo grobišče na Spodnji Hajdini Early medieval cemetery in Spodnja Hajdina (Skrabar 1912, sl. 2)

29

Zgodnjesrednjeveška grobišča na levem bregu Drave

Early Medieval Burial Sites on the Left Drava River Bank

Ptujski grad, 9.–12. stoletje

Ptuj castle, (9th - 12th century)

Že leta 1909 so bili na Ptujskem gradu odkriti prvi grobovi; izkopavanje se je nato nadaljevalo že leta 1946/1947, nato pa še v letih 1971, 1978 in 1987/1988. Na grobišču na turnirskem prostoru grajskega griča je bilo doslej najdenih več kot štiristo zgodnjesrednjeveških pokopov, ki segajo vse od konca 8. pa do začetka 12. stoletja in izpričujejo raznovrstno kulturno podobo. Nekaj grobov s pridatki, med katerimi so tudi uhani iz pletene žice, uvrščamo v karantanski kulturni krog. Izrazita je skupina bronastega nakita z vdelanim emajlom, ki sodi v ketlaški kulturni krog in se navezuje na zahod oziroma alpski svet. Grobovi z značilnimi belobrdskimi pridatki, grozdastimi uhani, ovratnicami in ogrlicami ter tudi obsenčnimi obročki in prstani se navezujejo na vzhod oziroma na Panonijo. Povezanost z moravskim prostorom, dokazana tudi s pisnimi viri, ki se nanašajo na 9. stoletje, predstavlja posebna skupina najdb, imenovana »grob kneginje«. Najmlajši grobovi so po najdbah uvrščeni na začetek 12. stoletja, v čas tik pred obnovitvijo ptujskega gradu.

Already in the year 1909 the first graves had been discovered on the location of the Ptuj castle, the excavations were continued in 1971, 1978 and in 1987/1988. On the burial site, situated on the tiltyard on the castle hill, more than 400 Early Medieval burials (end of the 8th - beginning of the 12th century) have been found and they show a manifold cultural background. Some graves containing grave goods, among them there are earrings made of intertwined wire, can be classified into the Carantanian cultural circle. Very expressive is the group of bronze jewellery with built-in glaze belonging to the Köttlach cultural circle being linked to the West, respectively, to the alpine region. Graves with typical Bijelo Brdo grave goods, botryoidal earrings, neckbands, temple rings are linked to the East, respectively, to Pannonia. The connectedness with the Moravian region, proved by written sources relating to the 9th century, has been represented by a special group of findings - the “princess grave”. The youngest graves have been, according to the findings, dated to the 12th century, just before the Ptuj castle was renovated.

Grobišče na Ptujskem gradu Burial site on the Ptuj castle (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

Ogrlica iz steklenih jagod, Ptujski grad, grob 367 (9. stoletje) Necklace made of glass pearls, Ptuj, Ptuj castle, grave 367 (10th, 11th century) (B. Farič)

Nakit iz ženskega groba, Ptuj, Ptujski grad, grob 181 (druga polovica 10. in zgodnje 11. stoletje) Jewellery from a woman's grave, Ptuj, Ptuj castle, grave 97 (second half of the 10th - early 11th century) (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

30

Središče ob Dravi, 10., 11. stoletje

Središče ob Dravi, 10th, 11th century

V letih 1907 in 1908, ko je Zgodovinsko društvo iz Maribora izkopavalo pri Središču, na Grabah, so na območju rimskodobne stavbe odkopali tudi zgodnjesrednjeveško grobišče s številnimi pridatki: bronastimi obsenčniki, uhani, ovratnico, prstani, obeski, gumbi, pasnimi sponami, puščico in fragmenti keramike.

In the years 1907 and 1908, when the Historical Society from Maribor conducted excavations in Grabe near Središče ob Dravi, in an ancient Roman building they also discovered an Early Medieval burial site with numerous grave goods: bronze temple rings, earrings, a neckband, rings, pendants, buttons, belt binds, an arrow and ceramic fragments.

Arheološka izkopavanja grobišča na Grabah, na Cirkevci, so nadaljevali v letih 1993 in 1994. Tudi tokrat ni bilo raziskano v celoti, čeprav je skupaj dokumentiranih že več kot tristo grobov z značilnimi najdbami, po katerih se to grobišče uvršča med belobrdske nekropole, v zadnjo tretjino 10. in prvo tretjino 11. stoletja. V nekaterih grobovih je bilo veliko najdb, v glavnem nakit: uhani z grozdastimi priveski, obsenčni obročki, iz žic spletena ovratnica, ogrlica iz steklenih jagod, kraguljček, dvodelni srčasti obeski in prstani.

Archaeological excavations in Grabe (Cirkevca) were continued in the years 1993/1994. Once more the site was not researched on the whole, although more that 200 graves with typical findings had already been documented. According to findings the burial site can be treated as a Belo Brdo type of necropolis dated to the last third of the 10th and the first third of the 11th century. In some graves there was a large number of findings, mostly jewelry: earrings with grape-like pendants, temple rings, a neckband made of intertwined wire, a glass pearl necklace, a small bell, heart shaped pendants and rings.

Pokopavanje na Cirkevci se je nadaljevalo še v poznejša srednjeveška stoletja. Izredno gosto vkopani grobovi z vzhodno usmeritvijo so bili večinoma prazni ali pa so bili v njih najdeni le posamični predmeti, na primer prstan z vrezano podobo živali, bronasta rombična fibula, okrasna zaponka, značilna za nošo visokega poznega srednjega veka, in železne pasne spone.

The burials in Cirkevca continued to take place in the Early Medieval centuries. Graves lying closely next to each other, oriented east-west, were mainly empty or they contained single objects, such as for example a ring with an engraved animal, a bronze rhomb-shaped fibula, a decorative buckle, typical for Late Medieval clothing, and an iron belt bind.

Posnetek srednjeveškega grobišča, odkritega v rimskodobni stavbi na Grabah pri Središču ob Dravi Replica of a medieval burial site, discovered in the ancient Roman building in Grabe near Središče ob Dravi (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

Ogrlica iz steklenih jagod iz groba deklice, izkopanega v letih 1993/94 na Grabah pri Središču ob Dravi Necklace made of glass earls from a girl's grave excavated in the years 1993/1994 in Grabe near Središče ob Dravi (T. Lauko, Narodni muzej Slovenije)

Zgodnjesrednjeveški grob s pridatki, odkrit v letih 1993/94 na Grabah pri Središču ob Dravi Early Medieval grave with grave goods discovered in the years 1993/94 in Grabe near Središče ob Dravi (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

31

PRAZGODOVINA SPODNJEGA PODRAVJA THE PREHISTORY OF THE LOWER PODRAVJE REGION

1. Sekira, kamen / Axe, stone Neznano (akc. št. 46); bakrena doba.

Kamnita sekira, nasajena na lesen držaj ter pritrjena z usnjem.

3. Kopača, kamen / Mattock, stone Stojnci (inv. št. P 28390); dolž. 11,5 cm, šir. 7,6 cm, deb. 3,8 cm, bakrena doba.

Prevrtana kamnita kopača je narejena iz serpentinita.

Lit.: M. Lubšina Tušek 1993, 102, t. 14: 12.

5. Sekira, kamen / Axe, stone Krčevina pri Vurberku (inv. št. P 30829); dolž. 11 cm, šir. 5 cm, deb. 3,5 cm; bakrena doba.

Nedokončana kamnita sekira je narejena iz serpentinita.

Lit.: M. Lubšina Tušek 1993, 110, t. 19: 1.

2. Sekira, kamen / Axe, stone Gorca pri Podlehniku (inv. št. P 31928); dolž. 6,4 cm, šir. 4,6 cm, deb. 1,8 cm; bakrena doba.

Manjša dletasta kamnita sekira ima na rezilu sled uporabe.

Lit.: M. Lubšina Tušek 1993, 103, t. 14: 15.

4. Sekira, kamen / Axe, stone Savci (inv. št. P 30920); dolž. 10 cm, šir. 5 cm; bakrena doba Prevrtana kamnita sekira je narejena iz serpentinita.

Lit.: M. Lubšina Tušek 1993, 96, t. 11: 3.

6. Idol, keramika / Idol, ceramic Ptuj, Ptujski grad, ognjišče XXIII (inv. št. P 2642); dolž. 7,8 cm; bakrena doba.

Manjša plastika verjetno predstavlja falus.

Lit.: J. Korošec 1963/1964, 46, t. 2: 3.

32

7. Z ajemalka, keramika / Ladle, ceramic Ptuj, Ptujski grad, ognjišče X (inv. št. P 2581); dolž. 7,0 cm, šir. 6,2 cm; bakrena doba.

Dobro ohranjena zajemalka polkroglaste oblike in ohranjenim dulcem.

Lit.: J. Korošec 1963/1964, 50, t. 31: 2.

10. L onček, keramika / Small pot, ceramic Ptuj, Ptujski grad, ognjišče XX (inv. št. P 2322); viš. 6,3 cm, šir. 6,5 cm); bakrena doba.

Lonček jajčasto ovalne oblike ima nekoliko navzven izvihano ustje, na zunanji strani so tri manjše bradavice.

Lit.: J. Korošec 1963/1964, 48, t. 11: 3.

13. Skodela, keramika / Bowl, ceramic Ptuj, upravna stavba Perutnine Ptuj, grob 3 (inv. št. P 37608); bronasta doba.

Skodela ima ročaj, nekoliko izvihano ustje ter nizko nogo. Plastično rebro na največjem obodu je neizrazito.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 1985, 388, t. 2: 4.

8. Zajemalka, keramika / Ladle, ceramic Ormož, Škoršičev vrt (inv. št. P 32.032); dolž. 11,7 cm, šir. 11,3 cm, viš. 5,6 cm, bakrena doba.

Zajemalka polkroglaste oblike ima glajeno površino.

11. Noga posode, keramika / Vessel foot, ceramic Ptuj, Ptujski grad, ognjišče III (inv. št. P 2520); viš. 14 cm; bakrena doba.

Visoka noga bikonične posode.

Lit.: J. Korošec 1963/1964, 48, t. 14: 3.

14. Lonec, keramika / Pot, ceramic Ptuj, upravna stavba Perutnine Ptuj, grob 1 (inv. št. P 37596); bronasta doba.

Dvoročajni lonec s plastičnimi izboklinami na trebuhu je služil kot žara.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 1985, 388, t. 2: 2.

9. Noga posode, keramika / Vessel foot, ceramic Ptuj, Ptujski grad, ognjišče X (inv. št. P 2574); viš. 6,0 cm, šir. noge 5,6 cm); bakrena doba.

Manjša cilindrična noga je na zunanji strani okrašena z vrezi.

Lit.: J. Korošec 1963/1964, 50, t. 31: 3.

12. Lonec, keramika / Pot, ceramic Ptuj, upravna stavba Perutnine Ptuj, grob 3 (inv. št. P 37606); bronasta doba.

Lonec z izvihanim ustjem in enim ročajem ter z bradavicami na trebuhu.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 1985, 388, t. 2: 3.

15. Zajemalka, keramika / Ladle, ceramic Ptuj, Turnišče (inv. št. P 31512); viš. 3,5 cm, dolž. 13,4 cm; bronasta doba.

Zajemalka je podolgovate oblike, s kratkim, navzdol upognjenim držajem.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 1985, 388.

33

16. Skodelica, keramika / Cup, ceramic Turnišče pri Ptuju (inv. št. P 31511); viš. 3,1 cm, šir. 7,2 cm; bronasta doba.

Konična skodelica ima glajeno površino in odebeljeno dno.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 1985, 388.

19. N anožnici, bron / Pair of greaves, bronze Ormož, grob 1 (inv. št. P 31792); pr. 12,8 cm; kultura žarnih grobišč.

Masivni nesklenjeni bronasti nanožnici imata polkrožni presek in okrašeno površino.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 1983, 32, sl.

9. M. Tomanič - Jevremov 1989, 277–323.

17. L onček, keramika / Small pot, ceramic Turnišče pri Ptuju (inv. št. P 31509); viš. 9,5 cm, šir. 9,5 cm, pr. dna 4,8 cm, bronasta doba.

Bikonični lonček ima nekoliko izvihano ustje in tri bradavice na trebuhu.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 1985, 388.

20. Fibula, bron / Fibula, bronze Ormož, grob 7 (inv. št. P 31950); šir. 19,8 cm, šir. 9,4 cm; kultura žarnih grobišč.

Velika bronasta fibula očalarka ima ohranjeno iglo za spenjanje in osmico med obema ploščatima deloma.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 1983, 31, sl. 10. M. Tomanič - Jevremov 1989, 277–323.

18. Igla, bron / Needle, bronze Turnišče pri Ptuju (inv. št. 31510); dolž. 13,5 cm, pr. glavice 2,1 cm; bronasta doba.

Igla z žebljičasto ploščato glavico ima luknjo na vratu in ornament v obliki vrezov. Na ploščatem delu glavice je okrašena s koncentričnimi krogi v sredini in diametralno postavljenimi polkrogi ob robu.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 1985, 388.

21. S kleda, keramika / Bowl, ceramic Ormož grob 4 (inv. št. P 31802); viš. 5,1 cm, šir. 11,1 cm; kultura žarnih grobišč.

Dvoročajna skledica ima okrašeno površino s cikcakastimi vrezi ter glajeno površino.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 1989, 277–323.

34

22. Vrček, keramika / Small jug, ceramic Ormož, grob 14 (inv. št. P 31878); viš. 4,7 cm, šir. 6,6 cm, kultura žarnih grobišč.

Vrček bikonične oblike ima presegajoč ročaj ter površino okrašeno s cinastimi lističi.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 1989, 277–323.

23. Lonček keramika / Small pot, ceramic Ormož, grob 6 (inv. št. P 31821); viš. 10,8 cm, šir. 13,8 cm; kultura žarnih grobišč.

Bikonična posodica s presegajočima ročajema ima površino glajeno ter bradavice na trebuhu.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 1989, 277–323.

24. Žara s pokrovom, keramika / Urn with lid, ceramic Podlože, gomila 1 in 2; starejša železna doba.

Bikonična žara s pokrovom ima glajeno površino s sledjo grafita.

Površina je dodatno okrašena s kanelurami in odtisi.

Lit.: M. Lubšina Tušek 1996, 90–91, t. 2, sl. 12.

25. P uščična ost, bron / Arrowhead, bronze Neznano; starejša železna doba.

Triroba manjša puščična ost.

27. Fibula, bron / Fibula, bronze Ptuj, Rimska ploščad; starejša železna doba. Čolničasta fibula ima lok okrašen z vrezi.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 1985, 390, t. 3: 12.

29. M eč z nožnico, železo / Sword with scabbard, iron Formin (inv. št. 3806); dolž. 61,0 cm, šir. 4,7 cm; mlajša železna doba.

Poškodovan železen meč ima delno hranjeno okrašeno nožnico.

Lit.: S. Pahič 1966, 306, t. 2: 2.

26. Fibula, bron / Fibula, bronze Ptuj, Rimska ploščad (terenska št. 163), starejša železna doba.

Vozlasta fibula ima sedem vozlov na loku ter dve zanki pred iglo in nogo.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 1985, 390, t. 3: 11.

28. Fibula, bron / Fibula, bronze Placarovci (inv. št. P 3730); dolž. 7,9 cm, viš. 3,8 cm, starejša železna doba. Čolničasta fibula ima lok okrašen z vertikalnimi, horizontalnimi in poševnimi kanelurami.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 1985, 390.

30. Š čitna grba, železo / Shield hump, iron Skorba (inv. št. P 3795); dolž. 16 cm, šir. 14 cm, mlajša železna doba.

Restavrirana izbočena ščitna grba okrogle oblike.

Lit.: S. Pahič, 1966, 314, t. 17: 7.

35

31. S ulična ost, železo / Spearhead, iron Formin (inv. št. P 3805); dolž. 35,0 cm, šir. 7,6 cm, mlajša železna doba.

Sulična ost ima v sredini rebro.

Lit.: S. Pahič 1966, 308, t. 7: 3.

34. Lonec, keramika / Pot, ceramic Formin (inv. št. 3821); viš. 19,3 cm, pr. 17,8 cm; mlajša železna doba. Žara je bila narejena iz prečiščene gline ter sivo žgana.

37. Fibula, bron / Fibula, bronze Brstje pri Ptuju (inv. št. P 30785); dolž. 8,0 cm, viš. 3,0 cm, mlajša železna doba.

Dobro ohranjena bronasta latenska fibula.

Lit.: S. Pahič 1966, 306, t. 1: 7.

32. Nož, železo / Knife, iron Skorba, mlajša železna doba.

Bojni udarni nož ima na koncu ročaja zanko.

35. Zapestnica, železo / Wristlet, iron Formin (inv. št. P 30974); pr. 8,5 cm; mlajša železna doba.

Na dvojni, v spiralo zaviti zapestnici so nanizani železni obročki.

Lit.: S. Pahič 1966, 309, t. 17: 7.

33. Skodela, keramika / Bowl, ceramic Formin, mlajša železna doba.

Sivo žgana manjša skodela.

36. Fibula, bron / Fibula, bronze Formin (inv. št. 30998); dolž. 6,0 cm, viš. 1,8 cm; mlajša železna doba.

Bronasta fibula ima na repu vodoraven disk.

Lit.: S. Pahič 1966, 310, t. 11. 8.

36

38. Pas, bron / Belt, bronze Brstje pri Ptuju (inv. št. P 30786); dolž. 125 cm, šir. 3,0 cm, mlajša železna doba.

Pas, sestavljen iz posameznih členov, ima dodatni okras v obliki emajla, Lit.: S. Pahič 1966, 306, t. 1: 1.

VELEMESTO PETOVIONA THE CITY OF POETOVIO

41. Del luskastega oklepa, bron / Fragment of scale armour (lorica squamata), bronze Ptuj, Zgornji Breg, tretji mitrej (inv. št. R 7929); vel. luske 2,3 x 1,3 cm; 1.–2. stoletje.

Pet bronastih lusk lamelnega oklepa (lorica squamata), spetih z bronasto žičko.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, 51. I. Žižek 1999, t. 21/1.

43. Ostroga, bron / Spur, bronze Ptuj ali okolica (inv. št. R 2071); šir. 5,8 cm; 2.–3. stoletje.

Bronasta ostroga s polkrožnim lokom, z gumboma za pričvrstitev in zašiljenim trnom.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, 32.

39. Nožnica meča, bron / Upper part of a sword scabbard, bronze Ptuj, pod grajskim gričem (b. š.); dol. 15,5 cm; sredina 1. stoletja.

Reliefno okrašena bronasta obloga zgornjega dela nožnice meča.

Lit.: M. Abramić 1925, 114, 117, sl. 119, sl. 72. C. Flügel 2001, 357, sl. 2.

40. Tessera, kost / Perforated tile (tessera), bone Spodnja Hajdina, drugi mitrej (inv. št. R 1009); vel. 4,7 x 3,6 cm; druga polovica 2. stoletja.

Koščena preluknjana ploščica (tessera) z vrezanim napisom: Iustus optio cohortis II Aur(eliae) Dacorum.

Lit.: M. Abramić 1925, 127, sl. 88.

42. Del luskastega oklepa, bron / Fragment of scale armour (lorica squamata), bronze Ptuj, Zgornji Breg, tretji mitrej (inv. št. R 7939); vel. luske 2,5 x 0,7 cm; 2.–3. stoletje.

Sedemnajst bronastih lusk lamelnega oklepa (lorica squamata), spetih z bronasto žičko.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, 51. I. Žižek 1999, t. 21/3.

37

44. O besek, bron / Pendant, part of horse equipment, bronze Spodnja Hajdina (inv. št. R 71124); dol. 3,2 cm; sredina 1. – prva desetletja 2. stoletja.

Bronasti obesek, del konjske opreme.

Neobjavljeno.

45. Ost kopja, železo / Spear point, iron Ptuj, Breg, grobišče (inv. št. R 3004); dol. 35,0 cm; 1. stoletje. Železna ost kopja z listom in tulom za nasaditev.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, 42.

48. P uščična ost, železo / Arrowhead, iron Ptuj ali okolica (inv. št. R 2575); dol. 6,5 cm; verjetno rimsko obdobje. Železna puščična ost z listom.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, 38.

46. Ost kopja, železo / Spear point, iron Ptuj, Zgornji Breg (inv. št. R 10854); dol. 18,0 cm; 1. stoletje. Železna ost kopja z listom in tulom za nasaditev.

Neobjavljeno.

49. P uščična ost, železo / Arrowhead, iron Ptuj ali okolica (inv. št. R 2574); dol. 7,6 cm; verjetno rimsko obdobje (tovrstne puščične osti se sicer pojavljajo od prazgodovine do srednjega veka). Železna puščična ost z listom in tulom za nasaditev.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, 38.

51. Balistični izstrelki, železo / Ballistic projectiles, iron Ptuj ali okolica, Zgornji breg (inv. št. R 3006, b. š. 2, R 3007, R 3008); dol. 12,3 cm; 8,0 cm, 7,8 cm, 10,2 cm; cesarsko obdobje. Železni piramidasti balistični izstrelki s trnom za nasaditev.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, 42.

47. Sulična ost, železo / Lance point, iron Ptuj ali okolica (inv. št. T. 217); dol. 5,4 cm; od 1. stoletja do pozne antike. Železna sulična ost z listom in tulom za nasaditev.

Neobjavljeno.

50. Balistična izstrelka, železo / Ballistic projectiles, iron Ptuj ali okolica, Zgornji breg (inv. št. R 2573, R 3009); dol. 11,6 cm; 12,0 cm; avgustejsko obdobje – 3. stoletje. Železna piramidasta balistična izstrelka s trnom za nasaditev.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, 38, 42.

38

52. Zažigalna puščica, železo / Incendiary arrowhead, iron Ptuj, Breg, grobišče (inv. št. R 3010); dol. 10,4 cm; 1. stoletje. Železni zažigalni izstrelek s tulom za nasaditev.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, 42, t. 31/29. I. 55. Kvadraten lonec, steklo / Square jar, glass Zgornja Hajdina (inv. št. R 70746); viš. 20,8 cm; druga polovica 2. stoletja.

Steklen kvadraten lonec s cevastim ustjem in ravnim dnom, uporabljen kot žara.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 1998, kat. št. 4.

57. B alzamarij, steklo / Balsamarium, glass Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 70965); viš. 13,3 cm; 2.–3. stoletje.

Steklen balzamarij s kroglastim trupom, vboklim dnom in izvihanim ustjem.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 1998, kat. št. 2.

53. I zstrelki za pračo, svinec / Sling projectiles, lead Ptuj ali Vrhnika (inv. št. R 2621, R 2623, R 2626, R 2627, R 2629, R 2630); dol. 4,5 cm; avgustejsko obdobje. Šest svinčenih izstrelkov (glandes plumbae) za pračo.

Neobjavljeno.

56. Balzamarij, steklo / Balsamarium, glass Ptuj ali okolica (inv. št. R 1245); viš. 12,2 cm; 2.–3. stoletje.

Steklen balzamarij s kroglastim trupom, vboklim dnom in izvihanim ustjem ter z gubami na ostenju.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, 25.

54. Dvoročajni kroglasti lonec, steklo / Two-handled jar, glass Zgornja Hajdina (inv. št. R 1234); viš. 17,8 cm; 1.–2. stoletje.

Steklen kroglast lonec z izvihanim ustjem, vboklim dnom in trakastima ročajema, uporabljen kot žara.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, t. 4/9. I. Lazar 2003,166, t. 48/7.3.1.

39

58. Balzamarij, steklo / Balsamarium, glass Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 15964); viš.

12,0 cm; druga polovica 1. – prva polovica 3. stoletja.

Steklen balzamarij z nizkim sploščenim trupom, rahlo vboklim dnom in izvihanim ustjem.

Lit.: Z. Kujundžić 1982, t. 24/2. I. Lazar 2003, 191, 188.

59. Zajemalka, steklo / Ladle, glass Videm pri Ptuju, grob (inv. št. R 10443); viš. 5,0 cm; druga polovica 1. – prva polovica 2. stoletja.

Steklena zajemalka z vodoravnim ročajem in cilindričnim ostenjem.

Lit.: Z. Šubic 1974, t. 6/52. I. Lazar 2003,122.

60. Čaša na nogi, steklo / Vessel with foot (kantharos), glass Ptuj, Zgornji Breg, grob (inv. št. R 55386); viš. 8,4 cm; prva polovica 3. stoletja.

Steklena luksuzna čaša na nogi z izvihanim ustjem, s presegajočima ročajema in reliefnim rastlinskim okrasom.

Lit.: I. Lazar, M. Tomanič - Jevremov, 2000, 195–204, T2/1. I. Lazar 2003, sl. 33/374.

62. Konična svetilka, steklo / Conical lamp, glass Ptuj, Zgornji Breg (inv. št. R 3465); viš. 8,8 cm; druga polovica 4.–5. stoletje.

Steklena svetilka z usločenim ostenjem in ravnim dnom.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, 44, t. 4/15. I. Lazar 2003, 198.

64. K roglast lonček, steklo / Small globular jar, glass Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 16065); viš. 4,0 cm; 2. stoletje.

Steklen kroglast lonček s kratkim vratom, izvihanim ustjem in vboklim dnom.

Lit.: Z. Kujundžić 1982, t. 26/4. I. Lazar 2003,168, sl. 49/8.2.1.

63. Konična svetilka, steklo / Conical lamp, glass Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 70966); viš. 14,2 cm; druga polovica 4. stoletja.

Steklena konična svetilka z ravnim ustjem in zaobljenim dnom.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 1998, kat. št. 21.

65. Steklenička s kapalko, steklo / Bird shaped vessel, glass Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 15201); viš. 7,0 cm; 1.–3. stoletje.

Steklenička s kapalko v sredini ostenja z ustjem, zavihanim navznoter, in vboklim dnom.

Lit.: Z. Kujundžić 1982, t. 14/26. I. Lazar 2003, 201.

61. Cilindrična steklenica, steklo / Cylindrical bottle, glass Ptuj, Zgornji Breg, grob (inv. št. R 55387); viš. 22,0 cm; prva polovica 3. stoletja.

Steklena cilindrična steklenica z ročajem, vboklim dnom in vbrušenim okrasom z motivom aleksandrijskega svetilnika.

Lit.: I. Lazar, M. Tomanič - Jevremov 2000, t. 1. I. Lazar 2003,156.

40

68. Skodelica, keramika / Thin-walled beaker, pottery Zgornja Hajdina (inv. št. R 2323); viš. 6,1 cm; konec 1.–2. stoletje.

Siva lončena skodelica s tankimi stenami z ročajema, z barbotinskim okrasom vodnih listov in grozdov.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, 36, t. 13/1.

71. S kodelica, keramika / Thin-walled beaker, pottery Zgornja Hajdina (inv. št. R 2293); viš. 7,1 cm; konec 1.–2. stoletje.

Siva lončena skodelica s tankimi stenami z ročajema in z barbotinskim okrasom.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, 35.

66. Čaša, steklo / Beaker, glass Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 70914); viš. 16,5 cm; 2. stoletje.

Steklena čaša gubanka na visoki nogi.

Lit.: I. Lazar 2003, 200, sl. 32.

67. Skodelica, keramika / Thin-walled beaker, pottery Zgornja Hajdina (inv. št. R 2344); viš. 5,8 cm; konec 1.–2. stoletje.

Siva lončena skodelica s tankimi stenami z barbotinskim okrasom vodnih listov.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, 36.

69. S kodelica, keramika / Thin-walled beaker, pottery Zgornja Hajdina (inv. št. R 2309); viš. 7,4 cm; konec 1. – prva polovica 2. stoletja.

Siva lončena skodelica s tankimi stenami z mrežastim okrasom.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, 36, t. 9/2.

70. Skodelica, keramika / Thin-walled beaker, pottery Zgornja Hajdina (inv. št. R 2294); viš. 4,6 cm; konec 1. – začetek 2. stoletja.

Siva lončena skodelica s tankimi stenami z luskastim okrasom.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, 35.

41

72. Skodelica, keramika / Thin-walled beaker, pottery Zgornja Hajdina (inv. št. R 2298); viš. 5,0 cm; konec 1. – začetek 2. stoletja.

Siva lončena skodelica s tankimi stenami z barbotinskim okrasom.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, 35.

73. Čaša, keramika / Thin-walled beaker, pottery Zgornja Hajdina (inv. št. R 70739); viš. 7,0 cm; 1.–2. stoletje.

Jajčasta lončena čaša s tankimi stenami.

Neobjavljeno.

74. K upa, keramika / Beaker with foot (calyx), pottery Ptuj ali okolica (inv. št. R 1081); viš. 14,8 cm; prva polovica 1. stoletja.

Reliefno okrašena kupa na nogi iz terrae sigillatae z motivom plešočih menad.

Lit.: M. Abramič 1925, 96, 97, sl. 39. I. Mikl Curk 1968, 76, priloga 3/1–3.I. Mikl Curk 1973, sl. 14/11.

77. K rožnik, keramika / Plate, pottery Hajdina (inv. št. 79 KO 001); viš. 4,3 cm; 1. stoletje.

Krožnik iz terrae sigillatae z aplikama v obliki obraza Erotov.

Lit.: I. Tušek 1996, 211, T1/1.

75. K rožnik, keramika / Plate, pottery Ptuj ali okolica (inv. št. R 1068); viš. 4,2 cm; druga polovica 1. – prva polovica 2. stoletja.

Krožnik iz terrae sigillatae z žigom v planta pedis, okrašen z aplikacijami mask, delfinov in girland s palmovim listom.

Lit.: I. Mikl Curk 1968, 70, priloga 1.

I. Mikl Curk 1976, 23.

78. S kodelica, keramika / Beaker, pottery Zgornja Hajdina (inv. št. R 1078); viš. 4,1 cm; konec 1.–2. stoletje.

Skodelica iz terrae sigillatae.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, 23.

76. K rožnik, keramika / Plate, pottery Ptuj ali okolica; (inv. št. R 1069); viš. 4,2 cm; druga polovica 1. – prva polovica 2. stoletja.

Krožnik iz terrae sigillatae z žigom LMV v planta pedis, okrašen z aplikacijami mask, delfinov in girland s palmovim listom.

Lit.: I. Mikl Curk 1968, 70, priloga 1. I. Mikl Curk 1976, 23.

79. S kodelica, keramika / Beaker, pottery Zgornja Hajdina (inv. št. R 2234); viš. 3,3 cm; konec 1.–2. stoletje.

Skodelica iz terrae sigillatae.

Lit.: I. Mikl Curk 1973, sl.14/36.

42

80. Pladenj, keramika / Tray, pottery Ptuj ali okolica (inv. št. R 1079); viš. 4,6 cm; 2. stoletje.

Pladenj z držaji iz terrae sigillatae z žigom SECVAVIT. Lit.: I. Mikl Curk 1969, 42/416. I. Mikl Curk 1973, sl.14/39.

81. E noročajni vrč, keramika / Single-handled jug, pottery Zgornja Hajdina (inv. št. R 70774); viš. 21,3 cm; 1.–2. stoletje.

Enoročajni lončen vrč z vrečasto oblikovanim trupom.

Neobjavljeno.

82. A mfora, keramika / Amphora, pottery Ptuj, gasilski dom (inv. št. R 70922); viš. 48,2 cm; 1.–2. stoletje.

Manjša lončena amfora z ročajema krožnega preseka.

Neobjavljeno.

83. Čaša, keramika / Beaker, pottery Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 75338); viš. 19,6 cm; 1. – prva polovica 2. stoletja.

Velika siva lončena čaša z ozkim dnom.

Neobjavljeno.

84. Čaša, keramika / Beaker, pottery Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 67159); viš. 14,5 cm; 1. stoletje.

Lončena čaša z reliefno oblikovanim obrazom.

Neobjavljeno.

88. M elnica, keramika / Mortar, pottery Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 19082 B); viš. 10,6 cm; konec 1. – začetek 3. stoletja.

Lončena melnica z žigoma AEMILIUS na desni in levi strani izliva.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 2004, 12, kat. št. 1.

86. Lonec s pokrovko, keramika / Jar with lid, pottery Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 55789, R 55789 A); viš. 26,8 cm; 1.–2. stoletje.

Grob lončen jajčast lonec s pokrovko, na ramenu okrašen s koncentričnimi krogi, uporabljen kot žara.

Neobjavljeno.

87. Trinožnik, keramika / Tripod vessel, pottery Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 67299); viš. 10,6 cm; 2. stoletje.

Lončen trinožnik z izvihanim ustjem in ostrim prehodom stene v dno.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 2004, 42, kat. št. 90.

89. Zrcalo in ročaj, bron, posrebreno / Mirror with handle, bronze, silvered Ptuj ali okolica (inv. št. R 938, R 925); pr. 8,4 cm; 1.–2. stoletje.

Okroglo bronasto posrebreno zrcalo in bronast ročaj.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, 21.

85. Lonec, keramika / Jar, pottery Zgornja Hajdina (inv. št. R 70849); viš. 19,0 cm; 1.–2. stoletje.

Grob lončen jajčast lonec, na trebuhu okrašen z metličenjem.

Neobjavljeno.

43

90. Zrcalo, bron, posrebreno / Mirror, bronze, silvered Ptuj ali okolica (inv. št. R 951); vel. 10,9 x 9,6 cm; 1.–2. stoletje.

Pravokotno bronasto posrebreno zrcalo.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, 21.

96. O grlica, steklena masa / Necklace, glass Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 13790); dol. 100,0 cm.

Ogrlica iz modrih steklenih jagod.

Lit.: M. Vomer Gojkovič, I. Žižek 2008, 116/112.

93. Igla, bron / Pin, bronze Ptuj, Zgornji Breg (inv. št. R 71007); dol. 6,95 cm; 4.–5. stoletje.

Bronasta igla s poliedrično glavico.

Neobjavljeno.

91. Lasnice, kost / Hairpins, bone Ptuj ali okolica (inv. št. R 2640, R 2645, R 2649, R 2656, R 2660, R 2708, R 2711, R 2716, R 2723, R 2726, R 2752, R 2755, b. š. 3, R 2662); različne dimenzije.

Koščene lasnice z odebeljeno glavico.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, 38, t. 30/29.

94. Šivanke, kost / Needles, bone Ptuj ali okolica (inv. št. R 2671, R 2674, R 2675, R 2676, R 2677, R 2679, R 2682, R 2684, R 2687, R 2690, R 2692); različne dimenzije.

Koščene šivanke z ušesi.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, 38.

92. Lasnica, kost / Hairpin, bone Ptuj, Titov trg (inv. št. R 2666); dol. 13,2 cm; 1.–2. stoletje.

Koščena lasnica z glavico v obliki ženskega doprsja.

Lit.: M. Vomer Gojkovič, I. Žižek 2008, 116/111 c.

95. Igla, bron / Needle, bronze Ptuj ali okolica (inv. št. R 989); dol. 12,4 cm; pozna antika, srednji vek.

Ploščata bronasta igla z ušesom in napisom CADARINA. Lit.: M. Abramić 1925, 128, sl. 90. I. Mikl Curk 1976, 22, t. 27/42, 43.

44

97. Verižica, zlato, kopija / Chain necklace, gold, copy of original Ptuj, srednješolski center (inv. št. 80CP001/001); dol. 53,0 cm; 3. stoletje.

Zlata verižica, sestavljena iz 75 členov.

Lit.: M. Vomer Gojkovič, I. Žižek 2008, 104/78.

98. Zapestnica, bron / Bracelet, bronze Zgornji Breg (inv. št. R 71008); pr. 7,3 cm; 3.–4. stoletje.

Bronasta zapestnica s pentljo in kaveljčkom.

Neobjavljeno.

99. Zapestnica, bron / Bracelet, bronze Zgornji Breg (inv. št. R 71014); pr. 7,2 cm; 3.–4. stoletje.

Bronasta zapestnica s pentljo in kaveljčkom.

Neobjavljeno.

102. Z apestnica, gagat / Bracelet, jet Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 70970); pr. 7,6 cm; 3.–4 . stoletje.

Zapestnica iz gagata z okroglim presekom.

Neobjavljeno.

104. F ibula, bron / Brooch (fibula), bronze Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 46950); dol. 3,5 cm; 2.–3. stoletje.

Bronasta kolenčasta zaponka.

Neobjavljeno.

105. F ibula, bron / Brooch (fibula), bronze Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 70971); dol. 3,4 cm; 2.–3. stoletje.

Bronasta kolenčasta zaponka.

Neobjavljeno.

100. Zapestnica, bron / Bracelet, bronze Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 70969); pr. 6,0 cm; 3.–4. stoletje.

Bronasta zapestnica z zaključki v obliki stiliziranih živalskih glavic.

Neobjavljeno.

103. Fibula, bron / Brooch (fibula), bronze Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 17002); dol. 4,1 cm; 2. stoletje.

Trapezoidna bronasta zaponka z ostanki emajla z nogo v obliki stilizirane živalske glavice.

Lit.: B. Jevremov 1985, 422, T 2/5. B. Jevremov, M. Tomanič - Jevremov , 1983, 49, t. 3/17.

106. F ibula, bron / Brooch (fibula), bronze Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 61644); dol. 5,1 cm; 1. stoletje.

Bronasta močno profilirana zaponka vrste Almgren.

Neobjavljeno.

101. Zapestnica, bron / Bracelet, bronze Ptuj, Zgornji Breg (inv. št. R 71013); pr. 4,8 cm; 3.–4. stoletje.

Majhna bronasta zapestnica z zaključkoma v obliki stiliziranih živalskih glavic.

Neobjavljeno.

45

107. F ibula, bron / Brooch (fibula), bronze Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 70145); dol. 5,0 cm; 1. stoletje.

Bronasta močno profilirana zaponka vrste Almgren.

Neobjavljeno.

108. Kameja, ahat / Cameo, agate Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 16926); vel. 1,7 x 1,45 cm; 3. stoletje.

Kameja iz ahata z upodobitvijo glave gorgone. Vstavljena je bila v prstan ali v obesek.

Lit.: J. Horvat, Z. Milić, M. Tomanič Jevremov 2001, 322, sl. 5/25.

109. Prstan, bron / Ring, bronze Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 70967); pr. 1,9 cm; 1.–4. stoletje.

Bronast prstan s presegajočima koncema.

Neobjavljeno.

110. Prstan z gemo, srebro, steklo / Ring with gem, silver and glass Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 60594); pr. 1,9 cm; konec 3.–4. stoletje.

Srebrn prstan s stekleno gemo in okrašenimi rameni.

Neobjavljeno.

111. Prstan, srebro, oniks / Ring with inserted stone, silver and onyx Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 16931); pr. 2,4 cm; druga polovica 2. – prva polovica 3. stoletja.

Srebrn prstan z vložkom iz oniksa.

Lit.: J. Horvat, Z. Milić, M. Tomanič Jevremov 2001, 320, sl. 3/2.

B. Jevremov, M. Tomanič - Jevremov 1983, 41, kat. št. 152.

112. Prstan, srebro / Ring, silver Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 16948); pr. 2,0 cm; 3. stoletje.

Srebrn prstan s kvadratno ploskvijo in z okrašenimi rameni.

Lit.: J. Horvat, Z. Milić, M. Tomanič Jevremov 2001, 321, sl. 4/17.

46

113. Prstan, steklena masa / Ring, glass Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 67170); pr. 2,3 cm; 3. stoletje.

Prstan iz temnomodre steklene mase z bunčico.

Lit.: J. Horvat, Z. Milić, M. Tomanič Jevremov 2001, 321, sl. 4/23.

114. Prstan, medenina / Ring, brass Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 16949); pr. 1,9 cm; 1.–4. stoletje.

Prstan iz medeninaste žice z vozloma.

Neobjavljeno.

115. Mozaik, malta z vtisnjenimi kockami iz kamna / Mosaic, cubic tiles pressed into mortar Ptuj, Vičava (inv. št. R 11186); vel: 16,3 x 13 cm; 3.–4. stoletje.

Odlomek mozaika, narejenega iz črnih, belih in zelenih kamnitih tesser.

Lit.: B. Djurić 1976, 1977, 599. M. Vomer Gojkovič, I. Žižek 2008, 94/30.

119. Freska, omet / Fresco, plaster Ptuj, Zgornji Breg (inv. št. R 11105); vel. 7,0 x 4,3 cm; konec 1.–začetek 2. stoletja.

Del stenske poslikave.

Lit.: M. Vomer Gojkovič, I. Žižek 2008, 94/26.

122. Ključ, železo / Key, iron Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 47809); dol. 9,1 cm. Železni ključ.

Neobjavljeno.

120. Štukatura, mavec, apno, drobni pesek / Stucco, gypsum, lime, fine sand Spodnja Hajdina (inv. št. R 34); vel. 13,5 x 12 cm; prva polovica 3. stoletja.

Odlomek štukature z okrasom v dveh pasovih; na zgornjem so viseči akantovi listi, na spodnjem pa kimation.

Lit.: C. Ertel 1993, 341–358, sl. 6/43, sl.

8/43. M. Vomer Gojkovič 2008, 224, 225, sl. 11 c.

123. K ljučavnica, bron / Lock, bronze Ptuj, gasilski dom, grob 5 (inv. št. R 16891); dol. 6,7 cm; 1.–2. stoletje.

Bronasta ključavnica.

Lit.: B. Jevremov 1985, 422–423. B. Jevremov, M. Tomanič - Jevremov 1983, 35.

116. Freska, omet / Fresco, plaster Ptuj, Vičava (inv. št. R 11635); vel: 21 x 12 cm; 2. stoletje.

Del stenske poslikave.

Lit.: M. Vomer Gojkovič, I. Žižek 2008, 94/27.

117. Freska, omet / Fresco, plaster Ptuj, Vičava (inv. št. R 11635); vel. 16 x 10,4 cm; 2. stoletje.

Del stenske poslikave.

Neobjavljeno.

121. Ključ, bron / Key, bronze Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 53171); dol. 5,6 cm.

Bronasti ključ.

Neobjavljeno.

118. Freska, omet / Fresco, plaster Ptuj, Zgornji Breg (inv. št. R 11105); vel.

12,4 x 8,5 cm; 2. stoletje.

Del stenske poslikave.

Neobjavljeno.

47

124. Zapah, bron / Bolt, bronze Ptuj, gasilski dom, grob 5 (inv. št. R 16890); dol. 8,85 cm; 1.–2. stoletje.

Bronast ornamentiran zapah.

Lit.: B. Jevremov 1985, 422–423. B. Jevremov, M. Tomanič - Jevremov 1983, 35.

128. Pečatna škatlica, bron / Seal box, bronze Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 45536); dol.

3,9 cm; 3.–4. stoletje.

Spodnji del bronaste pečatne škatlice.

Lit.: B. Jevremov, M. Tomanič Jevremov 1983, 49, t. 3/23.

130. Talilni lonček, keramika / Crucible, pottery Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 64006); vel. 10,4 cm.

Lončen talilni lonček z izrazito prežgano zunanjo površino.

Neobjavljeno.

125. Oljenka, keramika / Oil-lamp, pottery Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 52693); dol. 10,5 cm; 2.–3. stoletje.

Oljenka z dvema noskoma in ročajem.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 2004, 31, kat. št. 61.

126. Pečatni prstan, srebro, ahat / Seal-ring, silver and agate Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 16928); pr. 2,7 cm; 3. stoletje.

Srebrn pečatni prstan z gemo iz ahata, na kateri je upodobljen Kastor s črkama CA. Lit.: J. Horvat, Z. Milić, M. Tomanič Jevremov 2001, 320, sl. 3/5. A. Nestorović 2005, 30/34.

131. Talilni lonček, keramika / Crucible, pottery Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 64011); vel. 11 cm.

Lončen talilni lonček z izrazito prežgano zunanjo površino.

Neobjavljeno.

129. Pečatna škatlica, bron, emajl / Seal box, bronze, enamel Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 61053); dol. 3,3 cm.

Bronasti pokrovček pečatne škatlice z ostanki emajla.

Lit.: B. Jevremov, M. Tomanič Jevremov 1983, 49, t. 3/22.

132. Talilni lonček, keramika / Crucible, pottery Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 64012); vel. 10,5 cm.

Lončen talilni lonček z izrazito prežgano zunanjo površino.

Neobjavljeno.

127. Stilus, bron / Stylus, bronze Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 16958); dol. 12,0 cm.

Bronasto pisalo – stylus, okrašen z vrezi.

Neobjavljeno.

48

133. Distančnik, keramika / Spacer for ceramics, pottery Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 42351); dol. 7,4 cm; 3. stoletje.

Lončen distančnik za lončenino.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 2004, 42, kat. št. 90.

136. Kalup, keramika / Mould, pottery Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 46272); vel. 7,0 cm; druga polovica 2. – začetek 3. stoletja.

Lončen kalup za izdelavo terrae sigillatae.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 2004, 13, kat. št. 6.

137. Kalup, keramika / Mould, pottery Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 58462); pr. 8,2 cm; 3. stoletje.

Lončen kalup za izdelavo slavnostnega kruhka.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 2004, 21, kat. št. 32.

134. Oljenka, keramika / Oil-lamp, pottery Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 68688); dol. 10,5 cm; 2.–3. stoletje.

Lončena oljenka z žigom VRSVLI. Lit.: M. Tomanič - Jevremov 2004, 26, kat. št. 49.

138. Kalup, keramika / Mould, pottery Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 67378); pr. 8,4 cm; 2. stoletje.

Lončen kalup za izdelavo aplik z vrezanim listom.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 2004, 17, kat. št. 18.

139. Lonček, keramika / Small jug, pottery Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 13547); vel.

8,7 cm; 2.–3. stoletje.

Deformiran lonček z ročajem, lončarski odpad.

Lit.: J. Istenič, M. Tomanič - Jevremov 2004, 313–341.

135. Dvodelni kalup, keramika / Upper and lower moulds for lamp, pottery Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 68694); vel. 6,5 cm; 2.–3. stoletje.

Lončen dvodelni kalup za izdelavo oljenk z žigom VRSVLI. Lit.: M. Tomanič - Jevremov 2004, 23, kat. št. 40.

49

140. K ipec Herkula, bron / Statuette of Hercules, bronze Ptuj ali okolica (inv. št. R 2107); vel. 12,3 cm; druga polovica 3. stoletja.

Bronast kipec Herkula z levjo kožo.

Lit.: M. Abramić 1925, 118, sl. 71. I. Mikl Curk 1976, 32. F. Jenő (ur.) 1998, 80/90.

141. K ipec svečenika, bron / Statuette of a priest, bronze Ptuj, Panorama (inv. št. R 10303); vel. 7,0 cm.

Bronast kipec svečenika pri daritvi.

Lit.: R. Bratanič 1953, 282–289. L. Tadin 1979, 33, t. 32/70.

142. Doprsje Minerve, bron / Bust of Minerva, bronze Zgornja Hajdina (inv. št. R 2110); vel. 6,1 cm.

Bronasto doprsje Minerve.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, 32.

143. K ipec Venere, bron / Statuette of Venus, bronze Miklavž pri Mariboru (inv. št. R 2106); vel. 14,0 cm.

Bronast kipec Venere.

Lit.: M. Abramić 1925, 115. I. Mikl Curk 1976, 32.

50

144. K ipec Merkurja, bron / Statuette of Mercury, bronze Ptuj, Rabelčja vas (inv. št. R 72282); vel. 6,6 cm.

Droben bronast kipec Merkurja.

Lit.: B. Jevremov 1985, 422, T 2/5.

145. K ipec krokarja, bron / Statuette of a crow, bronze Spodnja Hajdina (inv. št. R 2108); vel. 6,2 cm; druga polovica 2. stoletja.

Bronast kipec krokarja.

Lit.: M. Abramić 1925, 120, sl. 73. I. Mikl Curk 1976, 32. B. Lamut 2003, 34–45.

146. Votivni relief Fortune, svinec / Votive relief of Fortuna, lead Ptuj ali okolica (inv. št. R 2114); vel. 5,1 cm.

Svinčen votivni relief Fortune.

Neobjavljeno.

149. Fibula, bron, pozlačena / Brooch (fibula), bronze Zgornji Breg (inv. št. R 3050); dol. 7,6 cm; 4.–5. stoletje.

Bronasta čebulasta zaponka.

Lit.: I. Mikl Curk 1976, 42.

151. S teklenica, steklo / Bottle, glass Spodnja Hajdina, Perutnina Ptuj, grob (inv. št. R 16924 ); vel. 14,7 cm; druga četrtina 4. stoletja.

Steklenica s kroglastim sploščenim trupom.

Lit.: B. Jevremov 1990, 389–402.

150. Fibula, bron, pozlačena / Brooch (fibula), bronze, gilded Spodnja Hajdina, Perutnina Ptuj, grob (inv. št. R 16923 ); dol. 9,25 cm; druga četrtina 4. stoletja.

Pozlačena bronasta čebulasta zaponka z okrasom medaljonov in niello tehnike.

Lit.: B. Jevremov 1990, 389–402, t. 2, 3.

147. Troročajna posoda, keramika / Three-handled vessel, pottery Ptuj, Panorama (inv. št. R 8096); vel. 21,0 cm; 2.–3. stoletje.

Troročajna posoda na nogi, po ročajih se vzpenjajo plastično oblikovane kače.

Lit.: M. Abramić 1925, 157, 160, sl. 111.

I. Mikl Curk 1976, 53/8096.

I. Žižek 2004, 137.

148. Kadilnica, keramika / Incense burner (tazza), pottery Ptuj, gasilski dom (inv. št. R 70921); vel. 14,8 cm; 2. stoletje.

Kadilnica na nogi.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov 2004, 42, kat. št. 91.

51

152. F ibula, bron, pozlačena / Brooch (fibula), bronze, gilded Ptuj, cerkev sv. Jurija, grob 5 (inv. št. R 13538 ); dol. 8,1 cm; druga polovica 4. stoletja.

Pozlačena bronasta čebulasta zaponka z okrasom v niello tehniki.

Lit.: B. Jevremov 1990, 389–402, t. 1/1.

153. K rožnik, keramika / Plate, pottery Ptuj, cerkev sv. Jurija, grob 5 (inv. št. R 13534 ); vel. 5,3 cm; druga polovica 4. stoletja.

Lončen krožnik s poševnimi stenami.

Lit.: B. Jevremov 1990, 389–402, t. 1/3.

159. K rožnik, keramika / Plate, pottery Ptuj, gasilski dom, grob 5 (inv. št. R 16872); vel. 4,32 cm; 1.–2. stoletje.

Lončen krožnik z rahlo izbočeno steno.

Lit.: B. Jevremov 1985, 422–423, t. 5/17.

154. V rček, keramika / Small jug, pottery Ptuj, cerkev sv. Jurija, grob 5 (inv. št. R 13533); vel. 18,2 cm; druga polovica 4. stoletja.

Bikoničen lončen vrček.

Lit.: B. Jevremov 1990, 389–402, t. 1/5.

157. Vrč, keramika / Jug, pottery Ptuj, gasilski dom, grob 5 (inv. št. R 16870); vel. 17,6 cm; od druge četrtine do konca 1. stoletja.

Lončen dvoročajni vrč.

Lit.: B. Jevremov 1985, 422–423.

160. Skleda, keramika / Bowl, pottery Ptuj, gasilski dom, grob 5 (inv. št. R 16874); vel. 3,5 cm; 1.–2. stoletje.

Lončena manjša skleda s črnim premazom.

Lit.: B. Jevremov 1985, 422–423, t. 5/2.

155. Prstan, bron / Ring, bronze Ptuj, cerkev sv. Jurija, grob 5 (inv. št. R 13536 ); pr. 2,65 cm; druga polovica 4. stoletja.

Bronast prstan s presegajočima koncema v obliki stiliziranih kačjih glavic.

Lit.: B. Jevremov 1990, 389–402, t. 1/2.

158. Vrč, keramika / Jug, pottery Ptuj, gasilski dom, grob 5 (inv. št. R 16871); vel. 18,6 cm; od druge četrtine do konca 1. stoletja.

Lončen dvoročajni vrč.

Lit.: B. Jevremov 1985, 422–423, t. 4/9.

156. Pasna spona, srebro / Belt buckle and belt decoration, silver Ptuj, cerkev sv. Jurija, grob 5 (inv. št. R 13537); šir. 1,3 cm; druga polovica 4. stoletja.

Srebrna pasna spona s trnom in deli okrasa pasu.

Lit.: B. Jevremov 1990, 389–402, t. 1/6.

161. Oljenka, keramika / Oil-lamp, pottery Ptuj, gasilski dom, grob 5 (inv. št. R 16876); dol. 14,4 cm; 2. stoletje.

Lončena pečatna oljenka z žigom ATIMETI. Lit.: B. Jevremov 1985, 422–423, t. 4/4.

52

162. Oljenka, keramika / Oil-lamp, pottery Ptuj, gasilski dom, grob 5 (inv. št. R 16877); dol. 8,5 cm; konec 1. – začetek 2. stoletja.

Lončena volutna oljenka z oglatim noskom z okrasom iz štirih lističev.

Lit.: B. Jevremov 1985, 422–423t. 4/7.

163. Balzamarij, steklo / Balsamarium, glass Ptuj, gasilski dom, grob 5 (inv. št. R 16878); vel. 14,6 cm; 1.–2. stoletje.

Stekleni balzamarij s kroglastim trupom, rahlo vbočenim dnom in izvihanim ustjem.

Lit.: B. Jevremov 1985, 422–423, t. 5/20.

167. Prstan, jantar / Ring, amber Ptuj, gasilski dom, grob 5 (inv. št. R 16857); pr. 4,05 cm; 1.–2. stoletje.

Jantarni prstan z reliefno upodobitvijo erota s piščaljo.

Lit.: M. Tomanič-Jevremov, B. Jevremov 1983, 35, sl. 24. B. Jevremov 1985, 422–423, t. 5/15.

164. Apliki, bron / Decorations, bronze Ptuj, gasilski dom, grob 5 (inv. št. R 16856); vel. 2,8 cm; 1.–2. stoletje.

Bronasti apliki v obliki obraza satira.

Lit.: B. Jevremov 1985, 422–423, t. 5/4.

165. Preslica, jantar / Distaff, amber Ptuj, gasilski dom, grob 5 (inv. št. R 16869); pr. jagod 1 cm; 1.–2. stoletje.

Jantarna preslica, sestavljena iz dveh delov.

Lit.: B. Jevremov 1985, 422–423, t.5/22.

168. Prstan, jantar / Ring, amber Ptuj, gasilski dom, grob 5 (inv. št. R 16858); pr. 3,05 cm; 1.–2. stoletje.

Jantarni prstan z reliefno upodobitvijo psa.

Lit.: M. Tomanič-Jevremov, B. Jevremov 1983, 35, sl. 26. B. Jevremov 1985, 422–423, t. 5/9.

166. Preslica, jantar / Distaff, amber Ptuj, gasilski dom, grob 5 (inv. št. R 16868); pr. jagod 1,07 cm; 1.–2. stoletje.

Jantarna preslica, sestavljena iz dveh delov.

Lit.: B. Jevremov 1985, 422–423.

53

169. Prstan, jantar / Ring, amber Ptuj, gasilski dom, grob 5 (inv. št. R 16860); pr. 3,31 cm; 2. stoletje.

Jantarni prstan z reliefno upodobitvijo ženske glave.

Lit.: M. Tomanič-Jevremov, B. Jevremov 1983, 35, sl. 23. B. Jevremov 1985, 422–423, t. 5/8.

172. Prstan, jantar / Ring, amber Ptuj, gasilski dom, grob 5 (inv. št. R 16866); pr. 3,8 cm; 1.–2. stoletje.

Gladek jantarni prstan.

Lit.: B. Jevremov 1985, 422–423, t. 5/3.

170. Prstan, jantar / Ring, amber Ptuj, gasilski dom, grob 5 (inv. št. R 16861); pr. 3,2 cm; 2. stoletje.

Jantarni prstan z reliefno upodobitvijo Amorja in Psihe.

Lit.: M. Tomanič-Jevremov, B. Jevremov 1983, 35, sl. 25. B. Jevremov 1985, 422–423, t. 5/14.

173. Prstan, jantar / Ring, amber Ptuj, gasilski dom, grob 5 (inv. št. R 16867); pr. 3,45 cm; 1.–2. stoletje.

Jantarni prstan z odebelitvami.

Lit.: B. Jevremov 1985, 422–423, t. 5/18.

171. Prstan, jantar / Ring, amber Ptuj, gasilski dom, grob 5 (inv. št. R 16863); pr. 3,4 cm; 1.–2. stoletje.

Jantarni prstan z vdolbino za vložek in reliefnim okrasom.

Lit.: B. Jevremov 1985, 422–423, t. 5/10.

174. Datelj, jantar / Date shaped object, amber Ptuj, gasilski dom, grob 5 (inv. št. R 16880); pr. 3,45 cm; 1.–2. stoletje.

Jantarni datelj.

Lit.: B. Jevremov 1985, 422–423.

54

PRESELJEVANJE LJUDSTEV IN ZGODNJI SREDNJI VEK V SPODNJEM PODRAVJU MIGRATION OF PEOPLES AND THE EARLY MIDDLE AGES IN THE LOWER DRAVA REGION

175. Par uhanov z verižicami, bron / Pair of earrings with chains, bronze Ptuj, Ptujski grad, grob 294 (inv. št. S 511); vel. 4 x 10 cm in 3,6 x 10,4 cm; prehod iz 8. v 9. stoletje.

Par uhanov ima na obvitem spodnjem delu obroča dolge priveske v obliki verižic.

Lit.: J. Korošec 1950, 195, sl. 93.

P. Korošec 1999, 24, t. 33: 1, 2.

176. Par ostrog, železo / Pair of spurs, iron Ptuj, Ptujski grad, grob 297 (inv. št. S 527); vel. 11,9 x 8,7 cm, dolž. trna 1,7 cm in 12,9 × 9,6 cm, dolž. trna 1,8 cm; 9. stoletje.

Trna ostrog se zaključujeta s piramidastima konicama. Kraki so na koncih skovani v pravokotne ploščice s palmetasto oblikovanim spodnjim robom in s po tremi zakovicami za pritrditev na jermene.

Lit.: J. Korošec 1950, 197, sl. 96.

P. Korošec 1999, 25, t. 34: 2, 3. P. Bitenc 2001, 104, sl. 344.

177. Srp, železo / sickle, iron Ptuj, Ptujski grad (inv. št. S 582); dolž. 32 cm, šir. rezila 2,4 cm; 9. stoletje.

List srpa je močno zvit, ročaj pa skoraj pravokotno upognjen. Je fragmentirano ohranjen.

Lit.: J. Korošec 1950, 214, sl. 117.

P. Korošec 1999, 29, t. 47: 1.

178. Nakit iz groba kneginje, zlato – kopija / Jewellery from the grave of the princess, gold – copy Ptuj, Ptujski grad, grob 355 (inv. št. S 551a, S 553a); vel. 4,1 x 2,7 cm, 3,8 x 2,4 cm in vel. 2,2 x 2,8 cm, šir. 0,95 cm; druga polovica 9. stoletja.

Par uhanov z žičnatima lokoma ima spodnji del trakast in okrašen s po tremi vzdolžnimi granuliranimi nizi. Na vsakem uhanu so štiri bikonične pločevinaste jagode, okrašene z drobnimi zrnci, razporejenimi v trikotnike.

Trakast prstan je na obročku okrašen s štirimi vzdolžnimi filigranskimi kitami.

Večja kupola in štiri manjše na čelnem delu se zaključujejo s kroglicami, okrašene so z zrnci, razporejenimi v trikotnike. Na večji kupoli so vrhovi granuliranih trikotnikov podaljšani v križe.

Lit.: J. Korošec 1950, 207, 208, sl. 110. P. Korošec 1999, 26, t. 37: 2, 3, 8. P. Bitenc 2001, 104, sl. 345.

55

179. P olmesečast uhan, srebro / Semilunate earring, silver Ptuj, Ptujski grad, grob 269 (inv. št. S 499); vel. 3,7 x 2,4 cm; 9. stoletje.

Ulit uhan je narejen iz žice, spodnji del trirogeljnega polmeseca je zvezdast podaljšek.

Lit.: J. Korošec 1950, 192, sl. 87. P. Korošec 1999, 26, t. 37: 2, 3, 8. P. Bitenc 2001, 89, sl. 282: 5.

180. Polmesečast uhan, srebro / Semilunate earring, silver Ptuj, Ptujski grad, grob 350 (inv. št. S 549); vel. 3,1 x 1,9 cm; 9. stoletje.

Ima žičnat lok, trirogeljni polmesec z grozdastim priveskom je izdelan v tehniki filigrana in granulacije. Predrta lunula je okrašena s spiralama.

Lit.: J. Korošec 1950, 206, sl. 107. P. Korošec 1999, 26, t. 36: 5. P. Bitenc 2001, 89, sl. 282: 4.

182. Lonec, keramika / Pot, ceramic Ptuj, Turnišče, grob 14 (inv. št. S 1281); viš. 10,9 cm, pr. ustja 9,6 cm, pr. dna 7 cm; 9. stoletje.

Svetlorjavo siv lonec z izvihanim ustjem in ravnim dnom je na ramenu okrašen z valovnico in vodoravnim žlebom pod njo.

Lit.: J. in P. Korošec 1953, 204, risba 17, sl. 25. P. Bitenc 2001, 86, sl. 275: 4.

183. Lonec, keramika/ Pot, ceramic Ptuj, Turnišče, grob 33 (inv. št. S 1303); viš. 17,8 cm, pr. ustja 13 cm, pr. dna 9,8 cm; 9. stoletje.

Temnosivo rjav lonec z izvihanim ustjem in ravnim dnom je okrašen z valovnicami in vodoravnimi žlebi. Na dnu je znak-križ v krogu.

Lit.: J. in P. Korošec 1953, 212, sl. 40.

P. Bitenc 2001, 86, sl. 275: 2.

184. Uhan, bron / Earring, bronze Ptuj, Turnišče, grob 12 (inv. št. S 1273); vel. 2,4 x 2 cm; 9. stoletje.

Obroček iz žice se zapenja s kaveljčkom in zanko; prečka na spodnjem delu uhana je na obeh koncih ovita okrog loka.

Lit.: J. in P. Korošec 1953, 203, sl. 24.

P. Bitenc 2001, 86, sl. 276.

181. L onec z antropomorfno figuro na dnu, keramika / Pot with the anthropomorphic figure on the bottom Ptuj, Turnišče, grob 16 (inv. št. S 1285); viš. 11,2 cm, pr. ustja do 11,1 cm; 9. stoletje.

Temnosivo rjav lonček z izvihanim ustjem in ravnim dnom je na ramenu in na največjem obodu okrašen z večkratnima vrezanima nepravilnima valovnicama, ki ju ločujejo ter zgoraj in spodaj omejujejo vodoravni žlebovi. Na dnu je odtisnjen peterokrak lik, ki spominja na človeško figuro.

Lit.: J. in P. Korošec 1953, 205–206, sl. 27. P. Bitenc 2001, 86, sl. 275: 7.

56

185. Par polmesečastih uhanov, bron / Pair of semilunate earrings, bronze Ptuj, Turnišče, grob 21 (inv. št. S 1288); vel. 3,1 x 2 cm; 9. stoletje.Izdelan je iz žice, obroček se zapenja z zanko in kaveljčkom; pod prečno žičko polmesec krasita žičnati spirali. Na spodnji rob loka je pritrjen trilist iz uvite žice.

Lit.: J. in P. Korošec 1953, 208, sl. 31.

P. Bitenc 2001, 86, sl. 276.

189. Lonec, keramika / Pot, ceramic Ptuj, Ptujski grad, grob 255 (inv. št. S 486); viš. 12 cm, pr. ustja 9,1 cm, pr. dna 6,8 cm; 9. stoletje.

Temnosivo rjav lonec z izvihanim ustjem in ravnim dnom je okrašen s tremi večkratnimi valovnicami, pod katerimi je pas vodoravnih žlebov.

Lit.: J. Korošec 1950, 229, sl. 1. P. Korošec 1999, 23, t. 30: 5. P. Bitenc 2001, 88, sl. 281.

186. U han, pozlačen bron / Earring, gold-plated bronze Ptuj, Turnišče, grob 31 (inv. št. S 1298); vel. 2,1 x 1,5 cm; 9. stoletje.

Na spodnji rob žičnatega loka je pritrjen grozdast privesek, izdelan v tehniki granulacije.

Lit.: J. in P. Korošec 1953, 212, sl. 37.

P. Bitenc 2001, 86, sl. 276.

190. Skledica, keramika / Small dish, ceramic Ptuj, Ptujski grad (inv. št. S 592); viš. 5,2 cm, najv. šir. 8,5 cm, 12,8 cm, pr. ustja 6,7 cm, pr. dna 5,5 cm; 9. stoletje.

Rdečkastorjava majhna bikonična skledica z vdolbino, povezano z odebeljenim robom, na dnu je okrašena z nizom poševnih vrezov.

Lit.: J. Korošec 1950, 256, sl. 16, t. (sl. 14).

P. Korošec 1999, 26, t. 49: 2.

187. Par uhanov, pozlačen bron / Pair of earrings, gold-plated bronze Ptuj, Turnišče, grob 22 (inv. št. S 1290); vel. 2,5 x 1,6 cm; 9. stoletje. Žica ima na obeh straneh lokov odebelitve; grozdasti priveski na spodnjih straneh lokov so izdelani v tehniki granulacije.

Lit.: J. in P. Korošec 1953, 208, sl. 32.

P. Bitenc 2001, 86, sl. 276.

191. Ogrlica, bron, steklena masa, steklo, kost / Necklace, bronze, glass paste, glass bone Ptuj, Ptujski grad, grob 193 (inv. št. S 388); druga polovica 10. in zgodnje 11. stoletje.

Sestavljena je iz 372 rumenkastih, modrih, zelenih idr. jagod iz steklene mase, kosov robov steklenih posod, bronastih kraguljčkov, obeskov v obliki gumbov in preluknjanega novca ter koščenega obeska.

Lit.: J. Korošec 1950, 170–172, sl. 149.

P. Korošec 1999, 21, t. 21: 8.

188. Ogrlica, steklena masa /Necklace, glass paste Ptuj, Turnišče, grob 14 (inv. št. S 1277); dolž. 26 cm; 9. stoletje.

Je iz 59 jagod iz steklene mase svetlomodre, temnomodre, modre, zelenkastomodre, rumenkaste, rumene in bele barve.

Lit.: J. in P. Korošec 1953, 204, sl. 25. P. Bitenc 2001, 86, sl. 277.

57

192. Ogrlica, srebro, steklena masa / Necklace, silver, glass paste Ptuj, Ptujski grad, grob 181 (inv. št. S 362); druga polovica 10. in zgodnje 11. stoletje.

Sestavljena je iz 410 srebrnkastih, zlatorjavih, rumenkastih, sivkasto vijoličastih in oranžnih jagod iz steklene mase ter dvodelnih srčastih obeskov.

Lit.: J. Korošec 1950, 165–166, sl. 43. P. Korošec 1999, 20, t. 18: 1. P. Bitenc 2001, 115, sl. 381.

193. Najdbe iz groba deklice, srebro, bron / Finds from the grave of the girl, silver, bronze Grabe pri Središču ob Dravi, grob 54 (inv. št. S 1470–1786); druga polovica 10. – prva tretjina 11. stoletja.

a. ovratnica iz štirih uvitih žic z zanko in kaveljčkom za spenjanje, bron (inv. št. S 1482); pr. 15,6 cm, deb. 0,34 cm;

b. obsenčni obroček s ploščato S-zanko, bron (inv. št. S 1470); vel. 1,88 x 1,42 cm, deb. žice 0,22 cm;

c. obsenčni obroček s ploščato S-zanko, bron (inv. št. S 1474); vel. 1,75 x 2,27 cm, deb. žice 0,21 cm;

f. obsenčni obroček s ploščato S-zanko, bron (inv. št. S 1479); vel. 1,8 x l,55 cm, deb. žice 0,16 cm; d. obsenčni obroček s ploščato S-zanko, bron (inv. št. S 1478); pr. 2,44 cm, deb. žice 0,25 cm;

e. obsenčni obroček s ploščato S-zanko, bron (inv. št. S 1486); pr. 2,62 cm, deb. žice 0,25 cm;

58

g. obsenčni obroček s ploščato S-zanko, bron (inv. št. S 1477); vel. 1,81 x l,73 cm, deb. žice 0,18 cm;

i. spodnji del ulitega grozdastega uhana, srebro (inv. št. S 1476); vel. 2,23 x 1,86 cm;

h. u lit grozdasti uhan z žičnatim lokom, srebro (inv. št. S 1473); vel. 4,06 x 2,5 cm;

j. ulit grozdasti uhan z žičnatim lokom, srebro (inv. št. S 1480); vel. 3,97 x 2,6 cm;

l. ulit grozdasti uhan, bron (inv. št. S 1475); vel. 4,0 x 2,55 cm;

k. ulit grozdasti uhan z žičnatim lokom, srebro (inv. št. S 1472); vel. 4,36 x 2,6 cm;

n. trije uliti drobno narebreni prstani, bron (inv. št. PMPO S 1483–S 1485); pr. 2,2–2,3 cm;

m. d vodelni obesek, srebro (inv. št. S 1481); vel. 4,4 x 2,1 cm;

o. okrašen kraguljček z zaobljeno šesterokotno zanko na vrhu, bron (inv. št. S 1471); viš. l,3 cm.

Lit.: M. Tomanič - Jevremov in T. Knific 2001, 117, sl. 385. T. Knific in M. Tomanič - Jevremov 2005, 169–171, sl. 277: 1–17. M. Vomer Gojkovič 2011, 132–133.

59

194. Prikaz pokopa z delom nošnje / Presentation of the burial with a part of the costums Ptuj, Ptujski grad, grob 50 (inv. št. S 141–159); 10., 11. stoletje.

a. obsenčni obroček s ploščato S-zanko, srebro (inv. št. S 142); vel. 2,8 x 2,5 cm;

b. obsenčni obroček s ploščato S-zanko, srebro (inv. št. S 143); vel. 2,5 x 2,3 cm;

c. obsenčni obroček s ploščato S-zanko, srebro (inv. št. S 144); vel. 2,9 x 3 cm;

d. obsenčni obroček s ploščato S-zanko, srebro (inv. št. S 145); vel. 2,8 x 2,5 cm;

e. obsenčni obroček s ploščato S-zanko, srebro (inv. št. S 146); vel. 2,5 x 2,5 cm;

f. obsenčni obroček s ploščato S-zanko, srebro (inv. št. S 147); pr. 2,4 cm;

g. obsenčni obroček s ploščato S-zanko, srebro (inv. št. S 148); vel. 2,9 x 2,7 cm;

h. obsenčni obroček s ploščato S-zanko, srebro (inv. št. S 149); vel. 3 x 2,5 cm;

i. o bsenčni obroček s ploščato S-zanko, srebro (inv. št. S 150); vel. 2,7 x 2,5 cm;

60

j. ovratnica iz dvojne uvite žice z zanko in kaveljčkom za spenjanje, bron (inv. št. S 141); pr. 14,8 cm;

k. ogrlica iz 20 zelenih, sivkastih in rjavkastih jagod, steklena masa (inv. št. S 157–159);

l. k raguljček, bron (inv. št. S 152); viš. 2,3 cm;

n. trije prstani, bron (inv. št. S 153–155); pr. 2,2–2,6 cm.

m. privesek v obliki lista, bron (inv. št. S 151); vel. 1,6 x 2,8 cm;

Lit.: V. Skrabar 1910, 8, t. 2: 14; 5: 68. P. Korošec 1999, 16, t. 5: 16–24.

61

Literatura / Literature ABRAMIĆ, M. 1925, Poetovio.

ALFÖLDY, G. 1965, Die Valerii in Poetovio. Arheološki vestnik 15–16 (1964–1965), 137–144.

ALFÖLDY, G. 1974, P. Helvius Pertinax und M. Valerius Maximianus. Opuscula Iosepho Kastelic sexagenario dicata, 199–215.

BRATANIČ, R. 1953, Nove najdbe iz Ptuja. Arheološki vestnik 4, 282–289.

BRATOŽ, R. 2001, Verske razmere v Petovioni v drugi polovici 3. stoletja v luči poročil škofa Viktorina. Zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja Ptuj v rimskem cesarstvu, Mitraizem in njegova doba, Ptuj, 11.–15. oktober 1999. Archaeologia Poetovionensis 2, Ptuj, 313–325.

DJURIĆ, B. 1976, 1977, Antični mozaiki na ozemlju RS Slovenije. Arheološki vestnik 27.

DJURIĆ, B. 2001, Ossuaria Poetovionensia, iconography and structure. Die Maastrichter Akten des 5. Internationalen Kolloquiums über das provinzialrömische Kunstschaffen - im Rahmen des CSIR, Typologie, Ikonographie und soziale Hintergründe der provinzialen Grabdenkmäler und

Wege der ikonographischen Einwirkung, Maastricht 29. Mai bis 1. juni 1997, 117–129.

DJURIĆ, B., P. BITENC in V. KOPRIVNIK 2004, V Saksanovem svetu. Katalog predmetov. Rimljani: steklo, glina, kamen: katalog razstav 2004, Celje, Ptuj, Maribor, 168–190.

ERTEL, Ch. 1993, Stuckgesimse aus Poetovio, zur ausstattung der Wohnhäuser in den Östlichen Canabae. Ptujski arheološki zbornik, Ptuj, 341–358.

FLÜGEL, C. 2001, Ein Gladiusbeschlag mit adlocutio-Szene. Carinthia Romana und die römische Welt, Festschrift für Gernot Piccottini zum 60.

Geburtstag, Aus Forschung und Kunst 34, Klagenfurt.

HORVAT, J. 1999, Roman provincial archaeology in Slovenia following the year 1965: settlement and small finds. Arheološki vestnik 50, 215–257.

HORVAT, J. in M. ŠAŠEL KOS 1999, Petoviona – velemesto na bregovih Dravusa. Zakladi tisočletij, z godovina Slovenije od neandertalcev do

Slovanov, Ljubljana, 215–220.

HORVAT, J., Z. MILIĆ in M. TOMANIČ JEVREMOV 2001, Ein Hortfund silberner Fingerringe des 3. Jahrhunderts aus Poetovio. Carinthia Romana und die römische Welt, Festschrift für Gernot Piccottini zum 60. Geburtstag, Aus Forschung und Kunst 34, Klagenfurt, 317–328.

HORVAT, J., M. LOVENJAK, A. DOLENC VIČIČ, M. LUBŠINA TUŠEK, M. TOMANIČ JEVREMOV in Z. ŠUBIC 2003, Poetovio, development and topography. The autonomous towns of Noricum and Pannonia. Situla, 153–189.

HORVAT, J. in A. DOLENC VIČIČ 2010, Arheološka najdišča Ptuja, Rabelčja vas. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 20.

ISTENIČ J. 1999, Poetovio, zahodna grobišča I. Grobne celote iz Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu. Katalogi in monografije 32.

ISTENIČ, J. 2000, Poetovio, zahodna grobišča II. Grobne celote iz Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu. Katalog. Katalogi in monografije 33.

ISTENIČ, J. in M. TOMANIČ JEVREMOV 2004, Ponesrečeni poetovionski keramični izdelki s Spodnje Hajdine pri Ptuju.

Arheološki vestnik 55, 313–341.

JENŐ, F. 1998 (ur.), Religions and cults in Pannonia. Exhibition at Székesfehérvár, Csók István Gallery, 15 May – 30 September.

JEVREMOV, B. 1985, Novosti o obrtniških dejavnostih in nekaj drobcev iz arheoloških izkopavanj v letih 1970–1980. Ptujski zbornik 5, 419–430.

JEVREMOV, B. in M. TOMANIČ JEVREMOV 1983, Nakit skozi arheološka obdobja. Razstavni katalog, Pokrajinski muzej Ptuj, Ptuj.

JUNKELMANN, M. 1992, Die Reiter Roms III, Zubehör, Retweise, Bewaffnung. Mainz.

KNIFIC, T. in M. SAGADIN 1991, Pismo brez pisave. Arheologija o prvih stoletjih krščanstva na slovenskem. Narodni muzej Slovenije, Ljubljana.

KNIFIC, T. in M. TOMANIČ JEVREMOV 2005, Srednjeveško grobišče pri Središču ob Dravi. Ormož skozi stoletja, Občina Ormož, Ormož, 161–177.

KOROŠEC, J. 1947, Staroslovenska grobišča v severni Sloveniji. Celje.

KOROŠEC, J. 1950, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu. Dela 1. razreda SAZU 1, Ljubljana.

KOROŠEC, J. 1965, Neo- in eneolitski elementi na Ptujskem gradu. Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 2 (1963/1964), Ljubljana, 5–53.

62

KOROŠEC, J. in P. KOROŠEC 1953, Predzgodovinsko in staroslovansko grobišče pri Turnišču v bližini Ptuja. Raz prave 1. razreda SAZU 3, Ljubljana, 179–245.

Od Rimljanov do Slovanov. Predmeti. 2001 (ur. P. Bitenc, T. Knific). Narodni muzej Slovenije, Ljubljana.

KOROŠEC, P. 1999, Nekropola na ptujskem gradu. Pokrajinski muzej Ptuj, Ptuj.

KUJUNDŽIĆ, Z. 1982, Poetovijske nekropole. Katalogi in monografije 20.

LAMUT, B. 2003, Bronasta plastika ptice iz I. mitreja na Spodnji Hajdini pri Ptuju. Zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj 1, 34–45.

LAZAR, I. 2003, Rimsko steklo Slovenije.

LAZAR, I. 2004, Katalog predmetov. Rimljani: steklo, glina, kamen, katalog razstav, 11–81.

LAZAR, I. in M. TOMANIČ JEVREMOV 2000, Dragoceni predmeti iz ptujskega groba 11/1982. Arheološki vestnik 51, 195–204.

LUBŠINA TUŠEK, M. 1981, Tlorisna zasnova rimskih vil v Sloveniji. Časopis za z godovino in narodopisje 52/2, 153–203.

LUBŠINA TUŠEK, M. 1993, Kamnito orodje v severovzhodni Sloveniji. Ptujski arheološki zbornik, Ptuj, 31–158.

LUBŠINA TUŠEK, M. 1996, Nove raziskave podloških gomil pod Ptujsko goro. Ptujski zbornik 6/1, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj, 85–130.

LUBŠINA TUŠEK, M. 2009, Zgodovinski pregled območja Občine Hajdina. Hajdina, Občina Hajdina, Maribor.

MIKL CURK, I. 1968, Terra sigillata iz Poetovija, italsko gradivo. Časopis za z godovino in narodopisje, 39/4, 64–82.

MIKL CURK, I. 1969, Terra sigillata in sorodne vrste keramike iz Poetovija. Dissertationes IX. MIKL CURK, I. 1973, Uvožena rimska keramika. Rimska keramika v Sloveniji, katalog razstave.

MIKL CURK, I. 1976, Poetovio I. Katalogi in monografije 13.

MRÁV, Z. 2000, Building inscription of Trajan from Poetovio. Epigraphica I, Studies on Epigraphy, Hungarian Polis Studies 6, Debrecen.

NESTOROVIĆ, A. 2005, V dragulje vbrušene podobe sveta, Rimske geme v Sloveniji.

PAHIČ, S. 1966, Keltske najdbe v Podravju. Arheološki vestnik 17, 271–336.

SKRABAR, V. 1910, Das frühmittelalterliche Gräberfeld auf Schloss Oberpettau. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 8, 119–134 (separat, 16 str., 7 t.).

SKRABAR, V. 1912, Frühmittelalterliche Gräberfunde in Unterhaidin bei Pettau. Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 42, Wien, 335–339.

STRMČNIK GULIČ, M. 1985, Raziskovanje prazgodovinskih obdobij v Ptuju. Ptujski zbornik 5, 377–386. ŠAŠEL, J. 1979, Avgust 69, vojaški puč v Poetovioni. Kronika, časopis za slovensko krajevno z godovino, 1–7. ŠAŠEL KOS, M. 1993, Petovionska vladajoča aristokracija. Ptujski arheološki zbornik, Ptuj, 219–232. ŠAŠEL KOS, M. 1993, A new equestrian family from Poetovio. Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik, 236–240. ŠAŠEL KOS, M. 1994, Romulovo poslanstvo pri Atilu, ena zadnjih omemb Petovione v antični literaturi. Zgodovinski časopis, glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije 3, 285–295. ŠAŠEL KOS, M. 1998, Autochthonous cults between Emona and Poetovio. Razstava 15 May – 30 September, Székesfehérvár, 17–22. ŠAŠEL KOS, M. 1999, Bogate družine in znamenite osebnosti. Zakladi tisočletij, z godovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov, Ljubljana, 224–227. ŠAŠEL KOS, M. 2001, The Nutrices of Poetovio – three lost fragments. Zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja Ptuj v rimskem cesarstvu, Mitraizem in njegova doba, Ptuj, 11.–15. oktober 1999, Archaeologia Poetovionensis 2, Ptuj, 343–347. ŠAŠEL KOS, M. 2009, The early urbanization of Noricum and Pannonia. Roma e le province del Danubio, atti del I Convegno Internazionale, Ferrara - Cento, 15–17 Ottobre 2009, 209–230.

63

ŠAŠEL KOS, M. 2011, The Roman conquest of Dalmatia and Pannonia under Augustus, some of the latest research results. Fines imperii-imperium sine fine, römische Okkupations- und Grenzpolitik im frühen Principat, Beiträge zum Kongress "Fines imperii-imperium sine fine?" Osnabrück vom 14. bis 18. september 2009, 107–117. ŠUBIC Z. 1976, Tipološki in kronološki pregled rimskega stekla v Petovioni. Arheološki vestnik 25 (1974), 39–61.

TADIN, L. 1979, Sitna rimska bronzana plastilka u jugoistočnom delu provincije Panonije.

TOMANIČ JEVREMOV, M. 1985, Poselitev Ptuja in njegove okolice v prazgodovini. Ptujski zbornik 5, Ptuj, 387–398.

TOMANIČ JEVREMOV, M. 1989, Žarno grobišče v Ormožu. Arheološki vestnik 39–40, 277–323.

TOMANIČ JEVREMOV, M. 2004, Obrtniške delavnice rimske Petovione.

TOMANIČ JEVREMOV, M., Z. ŠUBIC in I. TUŠEK 2001, Poetovio. Da Aquileia al Danubio, materiali per una mostra, 93–115.

TUŠEK, I. 1996, Arheološka zaščitna izkopavanja pri Koštomaju na Hajdini. Ptujski zbornik VI/1, 199–227.

TUŠEK, I. 2012, Rimska vojska v republiki in cesarstvu. Ptuj 2012.

VOMER GOJKOVIČ, M. 2008, – Die Archäologische Hinterlassenschaft der Wonarchitektur in Poetovio / Ptuj – DOMUS, Das Haus in den Städten der römischen Donauprovinzen, Akten des 3. Internationalen Symposiums über römische Städte in Noricum und Pannonien, Österreichisches Archäologisches Institut, Sonderschriften Band 44, Wien, 217–234.

VOMER GOJKOVIČ, M. 2011, Arheološka dediščina v občini Središče ob Dravi. Središče ob Dravi: kronika 1910-2010, Središče ob Dravi, 125– 146.

VOMER GOJKOVIČ M. in V. PERKO 2005, Vino in kult boga Libera u Poetoviju. –Međunarodno arheološko savjetovanje "Kultovi i vjerovanja kroz povijesna razdoblja", Pula, 23.-27. studenoga 2004, Histria antiqua, časopis međunarodnog istraživačkog centra za arheologiju 13, 323–332.

VOMER GOJKOVIČ M. in I. ŽIŽEK 2008, Rimski vsakdan v Petovioni. Katalog razstave, Ptuj. ŽIŽEK, I. 1999, Tretji ptujski mitrej v luči materialne kulture. Ptuj v rimskem cesarstvu, mitraizem in njegova doba, mednarodno znanstveno srečanje, Ptuj, 11.-15. Oktober, 125–166. ŽIŽEK, I. 2004, Opekarstvo Petovione. Rimljani: steklo, glina, kamen: katalog razstav 2004, Celje, Ptuj, Maribor, 100–102. ŽIŽEK, I. 2011, Poročilo o izvedenih predhodnih arheoloških raziskavah na Ljudskem Vrtu na Ptuju. Dokumentacija ZVKDS, OE Maribor.

64

Zgodnjesrednjeveške najdbe iz groba deklice, izkopanega v letih 1993/94 na Grabah pri Središču ob Dravi Early Medieval findings from a girl's grave excavated in the years 1993/1994 in Grabe near Središče ob Dravi (B. Farič)

www.muzej-ptuj-ormoz.si