LITERARNI PRISPEVKI Učenci naše šole so sodelovali na številnih regijskih, republiških in mednarodnih natečajih. Na nekaterih so bili zelo uspešni in za svoj trud bili tudi nagrajeni. Nekaj nagrajenih pesmi ste lahko prebrali že na prejšnjih straneh glasila, odlomke proznih prispevkov pa lahko preberete tukaj.
GAŠENJE ZAČETNIH POŽAROV – GASILNIKI … Začetni požar ni tako nevaren in zato za gašenje ne potrebujemo posebne opreme. V trenutku, ko ga
opazimo, ga moramo pogasiti, če to le lahko storimo brez nevarnosti zase in druge. Pred gašenjem se moramo nujno prepričati, ali je gasilno sredstvo primerno za gašenje goreče snovi. Gasimo tako, da se na varni razdalji z gasilnim aparatom približamo ognju in začnemo gasiti središče požara od roba proti sredini, dokler ga v celoti ne prekrijemo z gasilnim sredstvom. Za manjše požare lahko uporabljamo tudi kuhinjske krpe, odeje, pesek, zemljo … Da pa poskrbimo za lastno varnost in preprečimo, da bi do požara sploh prišlo, ne zapuščajmo prostorov v času, ko imamo prižgan likalnik, plinski štedilnik ali drugo toplotno napravo, ne čistimo in perimo oblačil z lahko vnetljivimi ali eksplozivnimi snovmi v zaprtem prostoru … Če pa se požar že preveč razširi, moramo hitro poklicati številko 112, kjer nam nemudoma priskočijo na pomoč naši gasilci z vso odgovornostjo, znanjem in opremo. Matej Vodnik, 9. a (odlomek iz nagrajenega literarnega prispevka na natečaju Gasilske zveze Novo mesto)
IZGUBLJENI LUKA Bil je lep in s soncem obsijan pomladanski dan. Ker je bila nedelja, ni bilo potrebno iti v šolo in se je lahko ves dopoldan, do kosila, pa po kosilu do večerje, ko se je pričelo temniti, potikal po okolici … Taval je po prašni cesti, kamor so ga nesle noge, saj si je močno želel oditi iz kraja, kjer so se mu po njegovem dogajale same težave. Mislil je, da če bo nenadoma izginil iz vasi, da bodo njegove težave izginile ali se rešile. Prejšnji teden je v šoli pisal kontrolno nalogo iz matematike, ena. To se mu res še nikoli ni zgodilo. In nikoli ni niti pomislil, da se mu bo. Vedno je bil dokaj vesten učenec. V šoli je bil prav dober in nikoli ni pozabljal domačih nalog. Poleg tega, da je v šoli pisal eno, se je zelo bal, kaj bodo storili njegovi starši, ko bodo izvedeli za to slabo oceno, zato jim ni povedal zanjo. Njegovi starši so bili zelo strogi, kar se je tikalo ocen. Vedno težje in težje pa mu je bilo prenašati to breme. Premišljeval je in premišljeval in čez nekaj časa je prišel do misli, da ni vredno živeti tega bednega življenja. Hotel je umreti. A neka stvar mu je preprečila to dejanje. … Jasmina Saje, 7. a (odlomek iz nagrajenega literarnega prispevka na natečaju Centra za kulturo mladih)
GROZLJIVKE Ljubljana je bila razsvetljena, avtomobili in kolesarji so drveli sem in tja, sirene reševalnih avtomobilov so zavijale, da je rezalo skozi ušesa, klošarji so pobirali svoj davek, jaz pa sem sama doma »ždela« na naslonjaču, gledala televizijo in jedla slastno pico.