Gradivo za 20 sejo OS Sevnica 27.3.2013

OBČINSKI SVET Številka: 011-0007/2013 Datum: 20. 03. 2013

Na podlagi 15.b člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08Odl. US, 76/08, 100/08-Odl. US, 79/09, 14/10-Odl. US, 51/10. 84/10-Odl.US, 40/12-ZUJF), 20. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 63/11, 103/11) in 5. in 23. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 106/11)

sklicujem 20. redno sejo občinskega sveta, ki bo v sredo, 27. marca 2013, ob 15.30 uri, v konferenčni dvorani sevniškega gradu.

PREDLOG DNEVNEGA REDA: 1. Ugotovitev sklepčnosti in potrditev dnevnega reda 20. redne seje 2. Pregled in potrditev zapisnika in sklepov 19. redne seje občinskega sveta, z dne 27.

02. 2013 3. Poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata – Skupnega prekrškovnega organa občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica za leto 2012 4. Predlog Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Sevnica – druga obravnava 5. Predlog Pravilnika o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v Občini Sevnica – druga obravnava 6. Predlog Odloka o občinskih cestah, javnih površinah in urejanju prometa v Občini Sevnica – druga obravnava 7. Predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za pozidavo območja občinskega podrobnega prostorskega načrta med Kozjansko ulico in Potjo na Zajčjo goro v Šmarju – skrajšani postopek 8. Predlog Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi zavoda Regionalna razvojna agencija Posavje – prva obravnava 9. Predlog sklepa o dopustitvi širitve območja stavbnih zemljišč na parceli številka 2212, k.o. Studenec 10. Predlog sklepa o soglasju k imenovanju direktorice javnega zavoda Lekarna Sevnica 11. Odgovori na vprašanja in pobude članov občinskega sveta 12. Vprašanja in pobude članov občinskega sveta 13. Razno Prosim, da se seje zanesljivo udeležite!

Srečko OCVIRK župan Občine Sevnica

Vabljeni: - člani občinskega sveta - predstavniki političnih strank - predsednik Nadzornega odbora Občine Sevnica - direktor občinske uprave - vodje oddelkov občinske uprave - krajevne skupnosti Poročevalci: - Martin Cerjak, vodja MI-SPO, k 3. t.d.r.

- Milena Lukić, DEMIDA ARHITEKTURA d.o.o., k 7. t.d.r.

- Martin Bratanič, direktor RRA Posavje, k 8. t.d.r.

Vabilo v vednost: - Upravna enota Sevnica - Geodetska uprava Sevnica - Anja Kerin, Dolenjski list - Posavski obzornik - Janoš Zore, Delo - Ernest Sečen, Dnevnik - Radio Slovenija - Vaš kanal Novo mesto - Goran Rovan, TV Slovenija - Studio D - Radio Kum Trbovlje - Radio Sraka - Radio Krka

2%ý,1$ 6(91,&$ 2%ý,16., 69(7

âWHYLOND 'DWXP

= $ 3 , 6 1 , .

UHGQH VHMH 2EþLQVNHJD VYHWD 2EþLQH 6HYQLFD NL MH ELOD Y VUHGR RE XUL Y NRQIHUHQþQL GYRUDQL VHYQLãNHJD JUDGX

35,6271, þODQL REþLQVNHJD VYHWD %RåLGDU %HFL %UHGD 'UHQHN 6RWRãHN 6WDQLVODY (UPDQ -RåH *RULãHN %RåLGDU *UREROMãHN -RåH ,PSHUO -DQRã -DQF 5DGR .RVWUHYF 'UDJR .URãHOM -DQH] .XNHF 'XãDQ 0RþQLN ,YDQ 2UHãQLN 5RN 3HWDQþLþ -DQH] 3RGOHVQLN 0DNVLPLOLMDQ 5HGHQãHN -RåHI 5RãWRKDU *UHJRU 6LPRQþLþ +HUPLQD âDQWHM âWHIDQ 7HUDå $ORM] =DODãþHN -RåHI äQLGDULþ -RåH äXSDQF

2GVRWQL ,UHQD 'REQLN 7RPDÃ¥ /LVHF =YRQNR 7XKWDU

/LVWD SULVRWQRVWL MH VHVWDYQL GHO ]DSLVQLND

6HMR YRGL 6UHþNR 2FYLUN åXSDQ

3ULVRWQL XVOXåEHQFL REþLQVNH XSUDYH =YRQH .RãPHUO GLUHNWRU REþLQVNH XSUDYH 5RPDQ 3HUþLþ YRGMD RGGHOND ]D RNROMH LQ SURVWRU 9ODVWD .X]PLþNL YRGMD RGGHOND ]D JRVSRGDUVNH GHMDYQRVWL PDJ 9ODVWD 0DUQ YRGMD RGGHOND ]D ILQDQFH 0RMFD 6HãODU YRGMD RGGHOND ]D GUXåEHQH GHMDYQRVWL $OHQND 0LUW YRGMD VSORãQH VOXåEH 5REHUW .DãH YLãML VYHWRYDOHF ]D FHVWH LQ NRPXQDOR /LGLMD 8GRYþ YLãMD VYHWRYDOND REþLQVNHJD VYHWD

3ULVRWQL SRURþHYDOFL 0LWMD 8GRYþ GLUHNWRU -3 .RPXQDOD G R R 6HYQLFD N W G U $QGUHM âWULFHOM SUHGVHGQLN 1DG]RUQHJD RGERUD 2EþLQH 6HYQLFD N LQ W G U 7DQMD +RKQHF YRGMD FHOMVNH HQRWH =DYRGD ]D YDUVWYR NXOWXUQH GHGLãþLQH N W G U

3ULVRWQL SUHGVWDYQLNL MDYQLK PHGLMHY 6PLOMD 5DGL ± 3RVDYVNL RE]RUQLN $QMD .HULQ ± 'ROHQMVNL OLVW %UDQND 'HUQRYãHN ± 9Dã NDQDO

äXSDQ 2EþLQH 6HYQLFD 6UHþNR 2FYLUN 3R]GUDYL SRGåXSDQD þODQLFH LQ þODQH REþLQVNHJD VYHWD SUHGVWDYQLFH MDYQLK PHGLMHY SRURþHYDOFH WHU VRGHODYFH 2GSUH UHGQR VHMR

$G 8JRWRYLWHY VNOHSþQRVWL LQ SRWUGLWHY GQHYQHJD UHGD UHGQH VHMH

/LGLMD 8GRYþ 2E ]DþHWNX VHMH MH ELOR SULVRWQLK þODQRY VYHWD NDU SRPHQL GD MH REþLQVNL VYHW VNOHSþHQ

äXSDQ 8JRWRYL GD MH REþLQVNL VYHW VNOHSþHQ

äXSDQ 3UHGODJDO MH GQHYQL UHG NRW MH QDYHGHQ Y YDELOX V WHP GD VH SR VNUDMãDQHP SRVWRSNX REUDYQDYD W G U 3UHGORJ 3UDYLOQLND R VSUHMHPX RWURN Y YUWFH Y 2EþLQL 6HYQLFD LQ GD VH REUDYQDYD W G U ± 3UHGORJ 3UDYLOQLND R PHULOLK ]D GRORþLWHY SRGDOMãDQHJD REUDWRYDOQHJD þDVD JRVWLQVNLK REUDWRY LQ NPHWLM QD NDWHULK VH RSUDYOMD JRVWLQVND GHMDYQRVW Y 2EþLQL 6HYQLFD L] VNUDMãDQHJD SRVWRSND SUHNYDOLILFLUD Y SUYR REUDYQDYR 1D NORS MH ELOR GDQR PQHQMH 2GERUD ]D NRPXQDOQR GHMDYQRVW LQ LQIUDVWUXNWXUR N LQ W G U WHKQLþQL SRSUDYHN 3UDYLOQLND R PHULOLK ]D GRORþLWHY SRGDOMãDQHJD REUDWRYDOQHJD þDVD JRVWLQVNLK REUDWRY LQ NPHWLM QD NDWHULK VH RSUDYOMD JRVWLQVND GHMDYQRVW Y 2EþLQL 6HYQLFD GRSROQMHQ 1DþUW UD]YRMQLK SURJUDPRY N GR W G U WHU NDWDORJ QDUDYQH LQ NXOWXUQH GHGLãþLQH SDUWQHUVNHJD REPRþMD NL MH QDVWDO Y RNYLUX SURMHNWD .8/7 352 *UH ]D PHGQDURGQL SURMHNW NL VH VRILQDQFLUD L] VNODGD ,3$ 6, +5 QMHJRY RVQRYQL QDPHQ SD MH VSRGEXMDQMH GUXåEHQH RGJRYRUQRVWL ]D QDUDYQR LQ NXOWXUQR GHGLãþLQR ,] REþLQH 6HYQLFD Y SURMHNWX VRGHOXMH 7XULVWLþQD ]YH]D REþLQH 6HYQLFD LQ ãWHYLOQL SURVWRYROMFL Y NDWDORJ SD VWD YNOMXþHQD NDU GYD REMHNWD L] QDãH REþLQH ± YHþVWROHWQD OLSD Y %XGQL YDVL LQ QDUDYQL DPILWHDWHU 0DONRYHF ] YLQRJUDGL

3ULGHWD %UHGD 'UHQHN 6RWRãHN LQ %RåLGDU *UREROMãHN SULVRWQLK

äXSDQ 2GSUH UD]SUDYR R SUHGODJDQHP GQHYQHP UHGX

1L UD]SUDYH

äXSDQ 3UHGODJD VSUHMHP GQHYQHJD UHGD

6./(3 2EþLQVNL VYHW MH VSUHMHO SUHGODJDQL GQHYQL UHG V WHP GD VH SR VNUDMãDQHP SRVWRSNX REUDYQDYD W G U 3UHGORJ 3UDYLOQLND R VSUHMHPX RWURN Y YUWFH Y 2EþLQL 6HYQLFD LQ GD VH REUDYQDYD W G U ± 3UHGORJ 3UDYLOQLND R PHULOLK ]D GRORþLWHY SRGDOMãDQHJD REUDWRYDOQHJD þDVD JRVWLQVNLK REUDWRY LQ NPHWLM QD NDWHULK VH RSUDYOMD JRVWLQVND GHMDYQRVW Y 2EþLQL 6HYQLFD L] VNUDMãDQHJD SRVWRSND SUHNYDOLILFLUD Y SUYR REUDYQDYR

,]LG JODVRYDQMD ]D SURWL SULVRWQLK

6NOHS MH VSUHMHW

635(-(7 '1(91, 5(' -( 6/('(ý 8JRWRYLWHY VNOHSþQRVWL LQ SRWUGLWHY GQHYQHJD UHGD UHGQH VHMH 3UHJOHG LQ SRWUGLWHY ]DSLVQLND LQ VNOHSRY UHGQH VHMH REþLQVNHJD VYHWD ] GQH

3RVORYQL QDþUW -DYQHJD SRGMHWMD .RPXQDOD G R R 6HYQLFD ]D OHWR 3RURþLOR R GHOX 1DG]RUQHJD RGERUD 2EþLQH 6HYQLFD Y OHWX /HWQL SURJUDP GHOD 1DG]RUQHJD RGERUD 2EþLQH 6HYQLFD ]D OHWR 3UHGORJ 2GORND R UD]JODVLWYL NXOWXUQLK VSRPHQLNRY ORNDOQHJD SRPHQD QD REPRþMX 2EþLQH 6HYQLFD ± SUYD REUDYQDYD 3UHGORJ 2GORND R REþLQVNLK FHVWDK MDYQLK SRYUãLQDK LQ XUHMDQMX SURPHWD Y 2EþLQL 6HYQLFD ± SUYD REUDYQDYD 3UHGORJ VNOHSD R GRORþLWYL YUHGQRVWL ]HPOMLãþ XSRUDEOMHQLK ]D JUDGQMR ORNDOQH JRVSRGDUVNH MDYQH LQIUDVWUXNWXUH Y 2EþLQL 6HYQLFD

3UHGORJ 3UDYLOQLND R PHULOLK ]D GRORþLWHY SRGDOMãDQHJD REUDWRYDOQHJD þDVD JRVWLQVNLK REUDWRY LQ NPHWLM QD NDWHULK VH RSUDYOMD JRVWLQVND GHMDYQRVW Y 2EþLQL 6HYQLFD ± SUYD REUDYQDYD 3UHGORJ 3UDYLOQLND R VSUHMHPX RWURN Y YUWFH Y 2EþLQL 6HYQLFD ± VNUDMãDQL SRVWRSHN 3RWUGLWHY GRNXPHQWD LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURJUDPD ]D RSHUDFLMR (QHUJHWVND VDQDFLMD 2VQRYQH ãROH %RãWDQM 3RWUGLWHY GRNXPHQWD LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURJUDPD ]D RSHUDFLMR (QHUJHWVND VDQDFLMD WHORYDGQLFH SUL 2VQRYQL ãROL 6DYD .ODGQLND 6HYQLFD 3RWUGLWHY GRNXPHQWD LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURJUDPD ]D RSHUDFLMR (QHUJHWVND VDQDFLMD 2VQRYQH ãROH .UPHOM V WHORYDGQLFR 3RWUGLWHY GRNXPHQWD LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURJUDPD ]D RSHUDFLMR (QHUJHWVND VDQDFLMD 3RGUXåQLþQH ãROH /RND SUL =LGDQHP 0RVWX 3RWUGLWHY GRNXPHQWD LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURJUDPD ]D RSHUDFLMR (QHUJHWVND VDQDFLMD 3RGUXåQLþQH ãROH 6WXGHQHF 3RWUGLWHY GRNXPHQWD LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURJUDPD ]D RSHUDFLMR (QHUJHWVND VDQDFLMD =GUDYVWYHQHJD GRPD 6HYQLFD 3RURþLOR R L]GDQLK /LVWLQDK 2EþLQH 6HYQLFD Y OHWX 3RURþLOR R SULKRGNLK L] QDVORYD GHGRYDQMD Y OHWX 3UHGORJ VNOHSD R LPHQRYDQMX SUHGVWDYQLND ORNDOQH VNXSQRVWL Y 6YHW MDYQHJD VRFLDOQR YDUVWYHQHJD ]DYRGD 'RP XSRNRMHQFHY LQ RVNUERYDQFHY ,PSROMFD 3UHGORJ GRSROQLWYH QDþUWD UDYQDQMD ] QHSUHPLþQLP SUHPRåHQMHP 2EþLQH 6HYQLFD ]D OHWR 8NLQLWHY VWDWXVD MDYQHJD GREUD LQ SUHGORJ UD]SRODJDQMD ] QHSUHPLþQLP SUHPRåHQMHP 2EþLQH 6HYQLFD 2GJRYRUL QD YSUDãDQMD LQ SREXGH þODQRY REþLQVNHJD VYHWD 9SUDãDQMD LQ SREXGH þODQRY REþLQVNHJD VYHWD 5D]QR

$G 3UHJOHG LQ SRWUGLWHY ]DSLVQLND LQ VNOHSRY UHGQH VHMH REþLQVNHJD VYHWD ] GQH

äXSDQ 2GSUH UD]SUDYR R ]DSLVQLNX

3ULGH ,YDQ 2UHãQLN SULVRWQLK

1L UD]SUDYH

äXSDQ 3UHGODJD SRWUGLWHY ]DSLVQLND

6./(3 2EþLQVNL VYHW MH EUH] SULSRPE SRWUGLO ]DSLVQLN UHGQH VHMH REþLQVNHJD VYHWD ] GQH

,]LG JODVRYDQMD ]D SURWL SULVRWQLK

6NOHS MH VSUHMHW

8YRGQR REUD]ORåLWHY N SUHJOHGX VNOHSRY MH SRGDOD /LGLMD 8GRYþ 6NOHSL VR ELOL ]DSLVDQL Y YVHELQL NRW VR ELOL VSUHMHWL 3RVUHGRYDQL VR ELOL XVWUH]QLP RUJDQRP LQ VOXåEDP 6SUHMHWD RGORNL LQ VNOHSL VR ELOL REMDYOMHQL Y 8UDGQHP OLVWX ãW 9 JUDGLYX VR RGJRYRUL QD YVD ]DVWDYOMHQD YSUDãDQMD LQ SREXGH VYHWQLNRY NL VR ELOL ]DVWDYOMHQL Y SUHWHNOHP OHWX

äXSDQ 2GSUH UD]SUDYR

1L UD]SUDYH

äXSDQ 3UHGODJD VSUHMHP VNOHSD R SRWUGLWYL SUHJOHGD VNOHSRY UHGQH VHMH

6./(3 2EþLQVNL VYHW MH EUH] SULSRPE SRWUGLO SUHJOHG VNOHSRY UHGQH VHMH REþLQVNHJD VYHWD ] GQH

,]LG JODVRYDQMD ]D SURWL SULVRWQLK

6NOHS MH VSUHMHW

$G 3RVORYQL QDþUW -DYQHJD SRGMHWMD .RPXQDOD G R R 6HYQLFD ]D OHWR

8YRGQR REUD]ORåLWHY VWD SRGDOD åXSDQ LQ 0LWMD 8GRYþ GLUHNWRU -3 .RPXQDOD G R R 6HYQLFD 3RGMHWMH Y ODVWL 2EþLQH 6HYQLFD L]YDMD JRVSRGDUVNH MDYQH VOXåEH NL VR KNUDWL JODYQH GHMDYQRVWL SRGMHWMD LQ VR QDPHQMHQH ]DJRWDYOMDQMX RVQRYQLK MDYQLK GREULQ NDWHUH PRUD SRGMHWMH QHSUHNLQMHQR ]DJRWDYOMDWL RE HQDNLK SRJRMLK YVHP XSRUDEQLNRP QH JOHGH QD VWURãNH LQ SR FHQDK NL MLK GRORþD LQ QDG]LUD ORNDOQD VNXSQRVW ,]YDMDMR WXGL WUåQH GHMDYQRVWL SULGREOMHQL GRELþHN SD QDM EL ELO QDPHQMHQ UD]YRMX SRGMHWMD LQ ãLULWYL GHMDYQRVWL 9 OHWX SODQLUDMR VNXSQR V WUåQLPL GHMDYQRVWPL PLR (85 SULKRGNRY RG WHJD (85 GRELþND 6 MH SULþHOD YHOMDWL QRYD 8UHGED R PHWRGRORJLML ]D REOLNRYDQMH FHQ VWRULWHY REYH]QLK REþLQVNLK JRVSRGDUVNLK MDYQLK VOXåE YDUVWYD RNROMD SR NDWHUL ER SRWUHEQR QD QRYR REOLNRYDWL FHQH 9 RNYLUX JRVSRGDUVNLK MDYQLK VOXåE SRGMHWMH L]YDMD RVNUER V SLWQR YRGR ]ELUDQMH RGYR] LQ REGHODYD NRPXQDOQLK RGSDGNRY RGYDMDQMH LQ þLãþHQMH NRPXQDOQLK RGSDGQLK LQ SDGDYLQVNLK YRGD SRJUHEQH LQ SRNRSDOLãNH GHMDYQRVWL WHU MDYQD VQDJD LQ XUHMDQMH MDYQLK SRYUãLQ 1D SRGURþMX RVNUEH V SLWQR YRGR MH Y OHWX SUHGYLGHQD SULNOMXþLWHY QDVHOMD 9UKHN LQ YRGRYRGRY DOL SRVDPH]QLK SULNOMXþNRY NDWHULP ER RPRJRþHQ SULNOMXþLWHY Y RNYLUX L]YDMDQMD SURMHNWD 5HKDELOLWDFLMD LQ L]JUDGQMD YRGRYRGQLK VLVWHPRY Y RNYLUX NDWHUHJD VH ERGR L]YDMDOH ãWHYLOQH LQYHVWLFLMH ]D L]JUDGQMR SRYH]DY LQ ãLULWHY VLVWHPRY V SRXGDUNRP QD L]EROMãDQMX YRGRRVNUEH Y QD OHYL VWUDQL UHNH 6DYH 1D SRGURþMX UDYQDQMD ] RGSDGNL MH RVQRYQL FLOM ORþHYDQMH RGSDGNRY QD L]YRUX ]DUDGL þHVDU SRYHþXMHMR ãWHYLOR HNRORãNLK RWRNRY 9 ODQVNHP OHWX VR L] FHORWQH PDVH RGSDGNRY L]ORþLOL NDU ORþHQLK RGSDGNRY REGHODYD IUDNFLM VH YUãL Y .UãNHP (GHQ L]PHG FLOMHY Y SULKRGQRVWL MH WXGL SRVWDWL QRVLOHF SRJUHEQH LQ SRNRSDOLãNH GHMDYQRVWL ]D REPRþMH FHORWQH REþLQH LQ V WHP SRYHþDWL IL]LþQL REVHJ GHO LQ V WHP SULKRGHN RE REVWRMHþLK ILNVQLK VWURãNLK (QRWD ]D XUHMDQMH MDYQLK SRYUãLQ VH MH Y SUHWHNOLK OHWLK VWURMQR XVWUH]QR RSUHPLOD LQ MH VHGDM VSRVREQD NRQNXUHQþQR L]YDMDWL VWRULWYH WXGL QD WUJX NRãQMD EUHåLQ DNXPXODFLMVNLK ED]HQRY +( åHOLMR SD UD]ãLULWL GHMDYQRVW QD Y]GUåHYDQMH FHVWQLK LQ REFHVWQLK SRYUãLQ LQ SRYUãLQH NL QLVR Y ODVWL 2EþLQH 6HYQLFD

äXSDQ 2GSUH UD]SUDYR R ]DSLVQLNX

9 UD]SUDYL VRGHOXMHMR -RåH ,PSHUO 0LWMD 8GRYþ -RåHI äQLGDULþ åXSDQ

3RY]HWHN UD]SUDYH *OHGH QD WR GD MH V MH SULþHOD YHOMDWL QRYD 8UHGED R PHWRGRORJLML ]D REOLNRYDQMH FHQ VWRULWHY REYH]QLK REþLQVNLK JRVSRGDUVNLK MDYQLK VOXåE YDUVWYD RNROMD MH ELOR Y UD]SUDYL SRVWDYOMHQR YSUDãDQMH NDNR ER WD XUHGED YSOLYDOD QD YLãLQR FHQH NRPXQDOQLK VWRULWHY Y 2EþLQL 6HYQLFD WHU NDNR MH V NRQFHVLMR ]D GREDYR LQ RVNUER V SLWQR YRGR 3RMDVQMHQR MH ELOR GD MH Y VNODGX ] 8UHGER SRWUHEQR Y URNX PHVHFHY XVNODGLWL FHQH NRPXQDOQLK VWRULWHY %LVWYHQH VSUHPHPEH NL MLK SULQDãD 8UHGED VR GD ]D XYHOMDYLWHY QRYH

DOL VSUHPHQMHQH FHQH VWRULWYH MDYQH VOXåEH QL YHþ SRWUHEQR SR]LWLYQR VWURNRYQR PQHQMH 0LQLVWUVWYD ]D RNROMH WHU GD VWD SUL FHQL GYD QLYRMD QSU SUL YRGL VH ]DUDþXQD YRGDULQD NRW YDULDELOQL GHO WHU RPUHåQLQD NRW ILNVQL GHO FHQH .RPXQDOD VNXSDM ] 2EþLQR 6HYQLFD SULSUDYOMD HODERUDW ]D REOLNRYDQMH FHQ YRGDULQH NDQDOãþLQH LQ þLãþHQMD RGSDGQLK YRG SRWUGLO MLK ER REþLQVNL VYHW 9LãLQD ]YLãDQMD FHQ MH RGYLVQD RG WHJD Y NROLNãQHP VH ER YNOMXþLO VWURãHN QDMHPQLQH ]D XSRUDER MDYQH LQIUDVWUXNWXUH RPUHåQLQD Y FHQR VWRULWYH NL MR ER SODþDO XSRUDEQLN 6HGDM SODþD XSRUDEQLN YVH QDMHPQLQH NRQþQR RGORþLWHY ER SRGDO REþLQVNL VYHW 9 2EþLQL 6HYQLFD MH YRGRRVNUED ] RGORNRP GRGHOMHQD .RPXQDOL 6HYQLFD NDWHUR MH V WHP QDPHQRP 2EþLQD WXGL XVWDQRYLOD 2EVWDMDMR SD WXGL REþLQH NL UD]SLVXMHMR NRQFHVLMH ]D GREDYR LQ RVNUER V SLWQR YRGR QSU Y 2EþLQL .UãNR MH WD V NRQFHVLMR SRGHOMHQD SRGMHWMX .RVWDN G G 3RVWDYOMHQR MH ELOR ãH YSUDãDQMH NGDM VH ER SULþHOR ] L]JUDGQMR YRGRYRGD QD /LVFR äXSDQ MH SRMDVQLO GD VRGL SURMHNW Y RNYLU SURMHNWD 5HKDELOLWDFLMD LQ L]JUDGQMD YRGRYRGQLK VLVWHPRY NL MH SURUDþXQVNL SURMHNW 2EþLQH 6HYQLFD = UD]SLVRP MH REþLQD LVNDOD L]YDMDOFD WUHQXWQR WHþH L]ERU L]YDMDOFD

äXSDQ 3UHGODJD VSUHMHP SRVORYQHJD QDþUWD -3 .RPXQDOD G R R 6HYQLFD

6./(3 2EþLQVNL VYHW MH VSUHMHO SRVORYQL QDþUW -DYQHJD SRGMHWMD .RPXQDOD G R R 6HYQLFD ]D OHWR

,]LG JODVRYDQMD ]D SURWL SULVRWQLK

6NOHS MH VSUHMHW

$G 3RURþLOR R GHOX 1DG]RUQHJD RGERUD 2EþLQH 6HYQLFD Y OHWX

8YRGQR REUD]ORåLWHY VWD SRGDOD åXSDQ LQ $QGUHM âWULFHOM SUHGVHGQLN QDG]RUQHJD RGERUD 1DG]RUQL RGERU 2EþLQH 6HYQLFD MH Y OHWX Y VNODGX V VYRMLP SRVORYQLNRP WHU VSUHMHWLP SURJUDPRP GHOD VSUHPOMDO SURUDþXQVNR SRVORYDQMH LQ VOHGLO YVHP REUDYQDYDP YH]DQLP QD UHEDODQVH SURUDþXQD WHU ]DNOMXþQHJD UDþXQD 2SUDYLO MH QDG]RU QDG SRVORYDQMHP .UDMHYQH VNXSQRVWL /RND SUL =LGDQHP 0RVWX NMHU VR XJRWRYOMHQH QHNDWHUH SRPDQMNOMLYRVWL LQ QHNDWHUH IRUPDOQH WHU YVHELQVNH QDSDNH Y SRVWRSNLK 9 SULPHUMDYL ] QDG]RURP .UDMHYQH VNXSQRVWL %ODQFD L] SUHGSUHWHNOHJD OHWD VH GRORþHQH QDSDNH Y SRVORYDQMX SRQDYOMDMR SUHGYVHP ]DUDGL QH ]QDQMD NL SD QDM EL JD ELOR SR ]DJRWRYLOLK åXSDQD Y SULKRGQMH PDQM VDM VR ELOD ]D NUDMHYQH VNXSQRVWL L]YHGHQD XVSRVDEOMDQMD WHU SULSUDYOMHQL UD]QL SUDYLOQLNL NRW SRPRþ SUL QMLKRYHP SRVORYDQMX 9 SUYL LQ GUXJL SRORYLFL OHWD MH QDG]RUQL RGERU RSUDYLO WXGL QDG]RU QDG ]DNRQLWLP SULGRELYDQMHP SULKRGNRY SUL SURGDML QHSUHPLþQLQ LQ SUHPLþQLQ 2EþLQH 6HYQLFD WHU XJRWRYLO GD MH RUJDQL]DFLMD LQ QDþLQ GHOD SULGRELYDQMD WHU UD]SRODJDQMD ] REþLQVNLP QHSUHPLþQLP SUHPRåHQMHP SUDYLOQR LQ WUDQVSDUHQWQR

äXSDQ 2GSUH UD]SUDYR

1L UD]SUDYH

äXSDQ 3UHGODJD VSUHMHP VNOHSD R VH]QDQLWYL V SRURþLORP R GHOX QDG]RUQHJD RGERUD

6./(3 2EþLQVNL VYHW MH ELO VH]QDQMHQ V SRURþLORP R GHOX 1DG]RUQHJD RGERUD 2EþLQH 6HYQLFD Y OHWX

,]LG JODVRYDQMD ]D SURWL SULVRWQLK

6NOHS MH VSUHMHW

$G /HWQL SURJUDP GHOD 1DG]RUQHJD RGERUD 2EþLQH 6HYQLFD ]D OHWR

8YRGQR REUD]ORåLWHY MH SRGDO $QGUHM âWULFHOM SUHGVHGQLN QDG]RUQHJD RGERUD 1DG]RUQL RGERU ER GHORYDO Y RNYLUX VYRMLK ]DNRQVNR GRORþHQLK SULVWRMQRVWL RSUHGHOMHQLK WXGL Y 6WDWXWX 2EþLQH 6HYQLFD WHU 3RVORYQLNX 1DG]RUQHJD RGERUD 2EþLQH 6HYQLFD RSUDYLO SD ER WXGL QDG]RU QDG FHORWQLP SRVORYDQMHP HQH NUDMHYQH VNXSQRVWL

äXSDQ 2GSUH UD]SUDYR

1L UD]SUDYH

äXSDQ 3UHGODJD VSUHMHP VNOHSD R VH]QDQLWYL ] OHWQLP SURJUDPRP GHOD QDG]RUQHJD RGERUD

6./(3 2EþLQVNL VYHW MH ELO VH]QDQMHQ ] OHWQLP SURJUDPRP GHOD 1DG]RUQHJD RGERUD 2EþLQH 6HYQLFD ]D OHWR

,]LG JODVRYDQMD ]D SURWL SULVRWQLK

6NOHS MH VSUHMHW

$G 3UHGORJ 2GORND R UD]JODVLWYL NXOWXUQLK VSRPHQLNRY ORNDOQHJD SRPHQD QD REPRþMX 2EþLQH 6HYQLFD ± SUYD REUDYQDYD

8YRGQR REUD]ORåLWHY VR SRGDOL åXSDQ 0RMFD 6HãODU 7DQMD +RKQHF YRGMD FHOMVNH HQRWH =DYRGD ]D YDUVWYR NXOWXUQH GHGLãþLQH 2EþLQD 6HYQLFD MH Y OHWX SULVWRSLOD N SULSUDYL QRYHJD 2GORND R UD]JODVLWYL NXOWXUQLK VSRPHQLNRY ORNDOQHJD SRPHQD QD REPRþMX 2EþLQH 6HYQLFD NR MH ELOR SULGREOMHQLK NDU QHNDM GRGDWQLK SUHGORJRY NUDMHYQLK VNXSQRVWL LQ SRVDPH]QLNRY GD VH GRORþHQH REMHNWH VWURNRYQR SUHJOHGD LQ UD]JODVL ]D NXOWXUQH VSRPHQLNH ORNDOQHJD SRPHQD =DYRG ]D YDUVWYR NXOWXUQH GHGLãþLQH 2( &HOMH MH QD SREXGR REþLQH SULSUDYLO VWURNRYQH SRGODJH ]D UD]JODVLWHY NXOWXUQLK VSRPHQLNRY NL MLK MH SULSUDYLO QD SRGODJL SRQRYQHJD WHUHQVNHJD SUHJOHGD DQDOL]H VWDQMD NXOWXUQH GHGLãþLQH WHU ] XSRãWHYDQMHP QDVWDOLK VSUHPHPE QMLKRYHJD VWDQMD 9 YHOMDYQHP RGORNX MH ]D NXOWXUQH VSRPHQLNH ORNDOQHJD SRPHQD UD]JODãHQLK HQRW GHGLãþLQH Y QRYHP SUHGORJX RGORND SD 3RGDQR MH ELOR PQHQMH GD MH Y YHOMDYQHP RGORNX PDQMNDO VHJPHQW SRGHåHOVNH VWDYEQH GHGLãþLQH

äXSDQ 2GSUH UD]SUDYR

9 UD]SUDYL VR VRGHORYDOL -RåH ,PSHUO 7DQMD +RKQHF 5DGR .RVWHYF åXSDQ 'XãDQ 0RþQLN *UHJRU 6LPRQþLþ

3RY]HWHN UD]SUDYH 9 UD]SUDYL VR ELOD SRGDQD YSUDãDQMD R]LURPD PQHQMD VYHWQLNRY JOHGH YNOMXþLWYH R]LURPD QHYNOMXþLWYH GRORþHQLK REMHNWRY R]LURPD REPRþLM QD VH]QDP NXOWXUQLK VSRPHQLNRY WHU R RPHMHYDOQLK SRJRMLK =DYRGD ]D YDUVWYR NXOWXUQH GHGLãþLQH ODVWQLNRP WHK VSRPHQLNRY SUL QMLKRYLK REQRYDK 3UHGVWDYQLFD ]DYRGD MLK MH VSURWL SRNRPHQWLUDOD Y UD]SUDYL SD VR ELOL SRGDQL SUHGORJL ]D QDGDOMQMH DNWLYQRVWL Y ]YH]L V VSUHMHPDQMHP RGORND SUHYHUL VH QDM REVHJ

YDURYDOQHJD SDVX RNROL FHUNYH QD 5D]ERUMX LQ ãLUãH SRQRYQR VH QDM SUHYHULMR MDYQL VSRPHQLNL LQ VWROHWMD WHU RFHQL VH QDM UXGDUVNR REPRþMH Y .UPHOMX

äXSDQ 3UHGODJD VSUHMHP RGORND Y SUYL REUDYQDYL V SRGDQLPL SUHGORJL

6./(3 2EþLQVNL VYHW MH Y SUYL REUDYQDYL VSUHMHO 2GORN R UD]JODVLWYL NXOWXUQLK VSRPHQLNRY ORNDOQHJD SRPHQD QD REPRþMX 2EþLQH 6HYQLFD WHU Y UD]SUDYL SRGDO QDVOHGQMH SULSRPEH LQ SUHGORJH NL VH QDM XSRãWHYDMR SUL SULSUDYL SUHGORJD RGORND ]D GUXJR REUDYQDYR SUHYHULWL MH SRWUHEQR REVHJ YDURYDOQHJD SDVX RNROL FHUNYH QD 5D]ERUMX LQ ãLUãH SRQRYQR VH QDM SUHYHULMR MDYQL VSRPHQLNL LQ VWROHWMD RFHQL VH QDM UXGDUVNR REPRþMH Y .UPHOMX

,]LG JODVRYDQMD ]D SURWL SULVRWQLK

6NOHS MH VSUHMHW

$G 3UHGORJ 2GORND R REþLQVNLK FHVWDK MDYQLK SRYUãLQDK LQ XUHMDQMX SURPHWD Y 2EþLQL 6HYQLFD ± SUYD REUDYQDYD

8YRGQR REUD]ORåLWHY VR SRGDOL åXSDQ $OHQND 0LUW LQ -RåH äXSDQF SUHGVHGQLN 2GERUD ]D NRPXQDOQR GHMDYQRVW LQ LQIUDVWUXNWXUR 3UHGORJ RGORND MH XVNODMHQ ] QRYR ]DNRQRGDMR LQ MH UD]GHOMHQ Y SHW VNORSRY VNORS $ RSUHGHOMXMH YVHELQR RGORND SRMHP SULVWRMQHJD RUJDQD SRMHP MDYQH FHVWH MDYQH SRYUãLQH LQ SRJRML ]D SULGRELWHY ]HPOMLãþ VNORS % VH QDQDãD QD REþLQVNH FHVWH QD QMLKRYR NDWHJRUL]DFLMR QD ORNDOQH FHVWH LQ MDYQH SRWL SRVWRSHN NDWHJRUL]DFLMH RSUHGHOLWHY SRMPD QHNDWHJRUL]LUDQLK FHVW LQ SRJRMHY QMLKRYH XSRUDEH RSUHGHOLWHY SRMPD WXULVWLþQLK SODQLQVNLK LQ GUXJLK SRWL RSUHGHOMHQD MH JUDGLWHY REþLQVNLK FHVW XSUDYOMDQMH REþLQVNLK FHVW Y]GUåHYDQMH REþLQVNLK FHVW NRW REYH]QD JRVSRGDUVND MDYQD VOXåED ]LPVND VOXåED YDUVWYR REþLQVNLK FHVW LQ SRVHJL Y FHVWQHP WHOHVX RPHMLWYH XSRUDEH REþLQVNH FHVWH WHU SURPHWQD XUHGLWHY QD REþLQVNLK FHVWDK WHU MDYQLK SDUNLUQLK SURVWRULK VNORS & RSUHGHOMXMH Y]GUåHYDQMH MDYQLK SRYUãLQ L]YDMDQMH WH VOXåEH NRW JRVSRGDUVNH MDYQH VOXåEH Y QDGDOMHYDQMX SD VH XUHMD MDYQR VQDJR YDURYDQMH QHSURPHWQLK MDYQLK SRYUãLQ JOHGH XSRUDEH SR QDPHPEQRVWL WHU SUHSRYHGL VNORS ' RSUHGHOMXMH LQãSHNFLMVNR QDG]RUVWYR WHU VNORS ( NL RSUHGHOMXMH SUHKRGQH LQ NRQþQH GRORþEH NL VH QDQDãDMR QD VDQDFLMH REMHNWRY ]JUDMHQLK EUH] SLVQHJD VRJODVMD YHOMDYQRVW REVWRMHþLK RPHMLWHY XSRUDEH REþLQVNH FHVWH WHU SULþHWHN YHOMDYQRVWL SUHGODJDQHJD RGORND LQ VRþDVQR SUHQHKDQMH YHOMDYQRVWL VHGDQMLK RGORNRY 2GERU ]D NRPXQDOQR GHMDYQRVW LQ LQIUDVWUXNWXUR MH REUDYQDYDO SUHGORJ SUYH REUDYQDYH RGORND LQ SUHGODJDO REþLQVNHPX VYHWX QDVOHGQMH SULSRPEH Y þOHQX VH Y RGVWDYNX ]D GYRSLþMHP EHVHGLOR VSUHPHQL WDNR GD JODVL 1HNDWHJRUL]LUDQD FHVWD ± QL ]D MDYQL SURPHW XSRUDED QD ODVWQR RGJRYRUQRVW Y þOHQX VH EHVHGLOR Y RGVWDYNX VSUHPHQL WDNR GD JODVL 2E JUDGQML DOL UHNRQVWUXNFLML REþLQVNH FHVWH VH SUHYHUL WXGL PRUHELWQD JUDGLWHY NRPXQDOQLK « Y þOHQX VH Y RGVWDYNX EHVHGLOR DOL SR VNOHSX QDGRPHVWL ] EHVHGLORP DOL SR RGORNX Y þOHQX VH ]D EHVHGLORP VNUEL SULVWRMQL Y]GUåHYDOHF GRGD EHVHGLOR REþLQVNH FHVWH YLãMHJD UHGD SRSUDYHN Y LQ þOHQX EHVHGQD ]YH]D GHQDUQD ND]HQ VH ]DPHQMD ] L]UD]RP JORED

äXSDQ 2GSUH UD]SUDYR

9 UD]SUDYL VR VRGHORYDOL $ORM] =DODãþHN åXSDQ 5REHUW .DãH 5RN 3HWDQþLþ LQ $OHQND 0LUW

3RY]HWHN UD]SUDYH 1D YSUDãDQMH NGDM ER SULSUDYOMHQD SUHNDWHJRUL]DFLMD FHVW Y REþLQL MH ELOR RGJRYRUMHQR GD VH SULSUDYOMD 2GORN R NDWHJRUL]DFLML REþLQVNLK FHVW NL ER YVHERYDO VH]QDP REþLQVNLK FHVW NDWHULP MH SUL]QDQ MDYQL SRPHQ LQ ER REUDYQDYDQ QD DSULOVNL R]LURPD PDMVNL VHML REþLQVNHJD VYHWD ,]SRVWDYOMHQR MH ELOR PQHQMH GD SRVWDMDMR WXULVWLþQH SRWL þHGDOMH EROM QHYDUQH VDM MLK XSRUDEOMDMR WXGL GUXJL XGHOHåHQFL SURPHWD LQ VH SRJRVWR ]ORUDEOMDMR WDP NMHU QL QDWDQþQR RSUHGHOMHQD QMLKRYD XSRUDED ]DWR EL ELOR SRWUHEQR SUREOHP UHãHYDWL VLVWHPVNR QD REþLQVNL UDYQL 'DQ MH ELO RGJRYRU GD VH ] REUDYQDYDQLP RGORNRP XUHMDMR FHVWH ãLUãHJD MDYQHJD SRPHQD ]D MDYQL SURPHW NDU SD SODQLQVNH SRWL QLVR ODKNR SD EL VH WH SRWL XUHMDOH ] 2GORNRP R YDUVWYX LQ XUHMDQMX RNROMD

äXSDQ 3UHGODJD VSUHMHP RGORND Y SUYL REUDYQDYQL V SUHGORJL 2GERUD ]D NRPXQDOQR GHMDYQRVW LQ LQIUDVWUXNWXUR

6./(3 2EþLQVNL VYHW MH SUYL REUDYQDYL VSUHMHO 2GORN R REþLQVNLK FHVWDK MDYQLK SRYUãLQDK LQ XUHMDQMX SURPHWD Y 2EþLQL 6HYQLFD WHU Y UD]SUDYL SRGDO QDVOHGQMH SULSRPEH LQ SUHGORJH NL VH QDM XSRãWHYDMR SUL SULSUDYL SUHGORJD RGORND ]D GUXJR REUDYQDYR Y þOHQX VH Y RGVWDYNX ]D GYRSLþMHP EHVHGLOR VSUHPHQL WDNR GD JODVL 1HNDWHJRUL]LUDQD FHVWD ± QL ]D MDYQL SURPHW XSRUDED QD ODVWQR RGJRYRUQRVW Y þOHQX VH EHVHGLOR Y RGVWDYNX VSUHPHQL WDNR GD JODVL 2E JUDGQML DOL UHNRQVWUXNFLML REþLQVNH FHVWH VH SUHYHUL WXGL PRUHELWQD JUDGLWHY NRPXQDOQLK « Y þOHQX VH Y RGVWDYNX EHVHGLOR DOL SR VNOHSX QDGRPHVWL ] EHVHGLORP DOL SR RGORNX Y þOHQX VH ]D EHVHGLORP VNUEL SULVWRMQL Y]GUåHYDOHF GRGD EHVHGLOR REþLQVNH FHVWH YLãMHJD UHGD SRSUDYHN Y LQ þOHQX EHVHGQD ]YH]D GHQDUQD ND]HQ VH ]DPHQMD ] L]UD]RP JORED

,]LG JODVRYDQMD ]D SURWL SULVRWQLK

6NOHS MH VSUHMHW

$G 3UHGORJ VNOHSD R GRORþLWYL YUHGQRVWL ]HPOMLãþ XSRUDEOMHQLK ]D JUDGQMR ORNDOQH JRVSRGDUVNH MDYQH LQIUDVWUXNWXUH Y 2EþLQL 6HYQLFD

8YRGQR REUD]ORåLWHY VWD SRGDOD åXSDQ LQ $OHQND 0LUW =DNRQ R FHVWDK GRORþD GD VR REþLQVNH FHVWH Y ODVWL REþLQ ]DWR MH REþLQD GROåQD RG ODVWQLNRY SULGRELWL ]HPOMLãþD NL VR ]DVHGHQD ] REþLQVNLPL FHVWDPL DOL ] GUXJR ORNDOQR JRVSRGDUVNR MDYQR LQIUDVWUXNWXUR ]DWR MH VPLVHOQR VSUHMHWL JHQHUDOQL VNOHS NL ER RVQRYD ]D GRORþLWHY RGNXSQH FHQH ]HPOMLãþ ]D SRWUHEH ORNDOQH JRVSRGDUVNH MDYQH LQIUDVWUXNWXUH 2VQRYD ]D GRORþLWHY YUHGQRVWL ]HPOMLãþD MH SRGUREQHMãD QDPHQVND UDED SURVWRUD SR 2GORNX R REþLQVNHP SURVWRUVNHP QDþUWX 2EþLQH 6HYQLFD NL SUHGYLGHYD WUL VNXSLQH ]HPOMLãþ ï ]D VWDQRYDQMVND LQGXVWULMVND LQ SRVHEQD REPRþMD Y YLãLQL (85 P ï ]D REPRþMD ]D JUDGQMR QD SRGHåHOMX ]D UD]SUãHQR JUDGQMR ]HOHQH SRYUãLQH REPRþMD HQHUJHWVNH LQ RNROMVNH LQIUDVWUXNWXUH Y YLãLQL (85 P ï WHU ]D NPHWLMVND JR]GQD LQ GUXJD ]HPOMLãþD Y YLãLQL (85 P

äXSDQ 2GSUH UD]SUDYR

1L UD]SUDYH

äXSDQ 3UHGODJD VSUHMHP VNOHSD R GRORþLWYL YUHGQRVWL ]HPOMLãþ XSRUDEOMHQLK ]D JUDGQMR ORNDOQH JRVSRGDUVNH MDYQH LQIUDVWUXNWXUH Y 2EþLQL 6HYQLFD

6./(3 2EþLQVNL VYHW MH VSUHMHO VNOHS R GRORþLWYL YUHGQRVWL ]HPOMLãþ XSRUDEOMHQLK ]D JUDGQMR ORNDOQH JRVSRGDUVNH MDYQH LQIUDVWUXNWXUH Y 2EþLQL 6HYQLFD

,]LG JODVRYDQMD ]D SURWL SULVRWQLK

6NOHS MH VSUHMHW

$G 3UHGORJ 3UDYLOQLND R PHULOLK ]D GRORþLWHY SRGDOMãDQHJD REUDWRYDOQHJD þDVD JRVWLQVNLK REUDWRY LQ NPHWLM QD NDWHULK VH RSUDYOMD JRVWLQVND GHMDYQRVW Y 2EþLQL 6HYQLFD ± SUYD REUDYQDYD

8YRGQR REUD]ORåLWHY VWD SRGDOD 9ODVWD .X]PLþNL LQ 'UDJR .URãHOM SUHGVHGQLN 2GERUD ]D JRVSRGDUVWYR 2EVWRMHþL SUDYLOQLN L] OHWD MH SRWUHEQR XVNODGLWL ] QRYR ]DNRQRGDMD WHU GRSROQLWL ] ]DGHYDPL NL VR VH WHNRP QMHJRYHJD L]YDMDQMD L]ND]DOH ]D QHGRUHþHQH 2SUHGHOMHQD VR QRYD SRLPHQRYDQMD REPRþLM NMHU VH REUDW QDKDMD LQ REUD]ORåHQL SRVDPH]QL þOHQL ]DWR MH ]DUDGL YHþMH SUHJOHGQRVWL VPLVHOQR REOLNRYDWL QRY SUDYLOQLN 3UHGORJ SUDYLOQLND MH ELO Y REUDYQDYR SUHGODJDQ SR VNUDMãDQHP SRVWRSNX QDNQDGQR SD VR ELOL ]DUDGL ODåMH UD]XPOMLYRVWL L] GROJHJD SUYHJD þOHQD QDUHMHQL WULMH þOHQL þHPXU VOHGL SUHãWHYLOþHQMH QDYHGE þOHQRY RG GR þOHQD =DWR MH SUHGODJDQD GYRVWRSHQMVND REUDYQDYD SUDYLOQLND 2GERU ]D JRVSRGDUVWYR MH REUDYQDYDO SUHGORJ SUDYLOQLND LQ VSUHMHO VWDOLãþH GD VH JD Y QDYHGHQL REOLNL SRVUHGXMH Y REUDYQDYR REþLQVNHPX VYHWX

äXSDQ 2GSUH UD]SUDYR

1L UD]SUDYH

2E RGLGH -RåH ,PSHUO LQ VH QH YUQH YHþ SULVRWQLK

äXSDQ 3UHGODJD VSUHMHP SUHGORåHQHJD SUDYLOQLND

6./(3 2EþLQVNL VYHW MH Y SUYL REUDYQDYL VSUHMHO 3UDYLOQLN R PHULOLK ]D GRORþLWHY SRGDOMãDQHJD REUDWRYDOQHJD þDVD JRVWLQVNLK REUDWRY LQ NPHWLM QD NDWHULK VH RSUDYOMD JRVWLQVND GHMDYQRVW Y 2EþLQL 6HYQLFD ] QDVOHGQMLPL SRSUDYNL Y þOHQX VH QDYHGED GRORþEH L] þOHQD VSUHPHQL Y þOHQ Y þOHQX VH QDYHGED GRORþEH L] þOHQD VSUHPQL Y þOHQ Y þOHQX VH QDYHGED GRORþEH L] LQ þOHQD VSUHPHQL Y LQ þOHQ Y þOHQX VH QDYHGED GRORþEH L] LQ þOHQD VSUHPHQL Y LQ þOHQ Y þOHQX VH QDYHGED GRORþEH L] LQ þOHQD VSUHPHQL Y LQ þOHQ

,]LG JODVRYDQMD ]D SURWL SULVRWQLK

6NOHS MH VSUHMHW

$G 3UHGORJ 3UDYLOQLND R VSUHMHPX RWURN Y YUWFH Y 2EþLQL 6HYQLFD ± VNUDMãDQL SRVWRSHN

8YRGQR REUD]ORåLWHY VR SRGDOL åXSDQ 0RMFD 6HãODU LQ -DQH] .XNHF SUHGVHGQLN 2GERUD ]D RWURãNR YDUVWYR LQ ãROVWYR =DNRQ R YUWFLK RPRJRþD GD REþLQD NRW XVWDQRYLWHOMLFD XYHGH HQRWHQ YSLV RWURN Y YUWFH LQ Y]SRVWDYL FHQWUDOQR HYLGHQFR YSLVDQLK RWURN ]D YVH QMHQH YUWFH WHU GRORþL ]D QMLK WXGL HQDNH NULWHULMH = QRYLP ãROVNLP OHWRP VH XYDMD HQRWHQ YSLV RWURN Y YUWFH QD REPRþMX 2EþLQH 6HYQLFD V SUHGODJDQLP SUDYLOQLNRP NL VNODGQR ] ]DNRQRGDMR XUHMD SRVWRSHN YSLVD LQ VSUHMHPD RWURN Y YUWFH VHVWDYR LQ QDþLQ GHOD NRPLVLMH ]D VSUHMHP RWURN Y YUWHF NULWHULMH ]D VSUHMHP RWURN Y YUWHF LQIRUPDFLMVNL VLVWHP FHQWUDOQR HYLGHQFR YSLVDQLK RWURN WHU ]GUXåLWHY þDNDOQLK VH]QDPRY YVHK YUWFHY Y FHQWUDOQL þDNDOQL VH]QDP 'RVWRS GR LQIRUPDFLMVNHJD VLVWHPD ERGR LPHOL Y YVHK YUWFLK WHU WXGL QD 2EþLQL 6HYQLFD 1RY LQIRUPDFLMVNL VLVWHP RPRJRþD GD QH ER SULKDMDOR YHþ GR SRGYDMDQMD YORJ LQ V WHP YHþML SUHJOHG QDG SURVWLPL PHVWL Y YUWFLK YHþ NRQWUROH QDG YORJDPL ODåML QDþLQ REYHãþDQMD VWDUãHY«9ORJD ]D YSLV ER HQRWQD SR REOLNRYDQMX þDNDOQLK VH]QDPRY Y YUWFLK VH ER REOLNRYDO FHQWUDOQL þDNDOQL VH]QDP NL ER YHOMDO GR NRQFD ãROVNHJD OHWD 2GERU ]D RWURãNR YDUVWYR LQ ãROVWYR MH REUDYQDYDO SUHGORJ SUDYLOQLND QDQM QLPD SULSRPE LQ JD SUHGODJD REþLQVNHPX VYHWX Y VSUHMHP

äXSDQ 2GSUH UD]SUDYR

9 UD]SUDYL VR VRGHORYDOL ,YDQ 2UHãQLN 0RMFD 6HãODU LQ +HUPLQD âDQWHM

3RY]HWHN UD]SUDYH 2SR]RUMHQR MH ELOR QD HQDNR YVHELQR QHNDWHULK þOHQRY Y SUDYLOQLNX WHU QHVPLVHOQRVWL SRGYDMDQMD YVHELQH WHU SRGDQR YSUDãDQMH þH ER LPHOD 2EþLQD WXGL GRVWRS GR FHQWUDOQHJD þDNDOQHJD VH]QDPD 3RGDQ MH ELO RGJRYRU GD ER LPHOD GRVWRS GR LQIRUPDFLMVNHJD VLVWHPD WXGL 2EþLQD 6HYQLFD

äXSDQ 3UHGODJD VSUHMHP SUHGORåHQHJD SUDYLOQLND

6./(3 2EþLQVNL VYHW MH VSUHMHO 3UDYLOQLN R VSUHMHPX RWURN Y YUWFH Y 2EþLQL 6HYQLFD

,]LG JODVRYDQMD ]D SURWL SULVRWQLK

6NOHS MH VSUHMHW

$G 3RWUGLWHY 'RNXPHQWD LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURMHNWD ]D RSHUDFLMR (QHUJHWVND VDQDFLMD 2â %RãWDQM

6NXSQR XYRGQR REUD]ORåLWHY RG GR W G U VWD SRGDOD åXSDQ LQ 0RMFD 6HãODU 2GSUW MH åH GUXJL UD]SLV 0LQLVWUVWYD ]D LQIUDVWUXNWXUR LQ SURVWRU ]D HQHUJHWVNR VDQDFLMR MDYQLK VWDYE 3UHGPHW VRILQDQFLUDQMD VR SURMHNWL HQHUJHWVNH VDQDFLMH REVWRMHþLK VWDYE DOL QDGRPHVWQH JUDGQMH LQ VLFHU HQHUJHWVNR XþLQNRYLWD VDQDFLMD REVWRMHþLK VWDYE DOL L]YHGHQL XNUHSL SUL QDGRPHVWQLK JUDGQMDK WRSORWQD L]RODFLMD IDVDG WRSORWQD L]RODFLMD SRGVWUHãMD ]DPHQMDYD DOL YJUDGQMD RNHQ LQ YUDW

9LãLQD QHSRYUDWQLK VUHGVWHY HYURSVNH NRKH]LMVNH SROLWLNH SR WHP MDYQHP UD]SLVX ]QDãD RNYLUQR PLR (85 RG WHJD Y OHWX PLR (85 Y OHWX PLR (85 LQ Y OHWX PLR (85 6 VUHGVWYL HYURSVNH NRKH]LMVNH SROLWLNH ER SR WHP UD]SLVX VRILQDQFLUDQLK MDYQR XSUDYLþHQLK L]GDWNRY RSHUDFLMH 6UHGVWYD ODVWQH XGHOHåEH Y YLãLQL XSUDYLþHQLK VWURãNRY

QHXSUDYLþHQH VWURãNH ''9 LQ RVWDOR LQ PRUHELWQH VWURãNH SULPDQMNOMDMD PRUD ]DJRWDYOMDWL XSUDYLþHQHF 2FHQMHQD YUHGQRVW RSHUDFLMH SR WHNRþLK FHQDK QH VPH ELWL YLãMD RG PLR (85 2EþLQD 6HYQLFD QDPHUDYD NDQGLGLUDWL QD UD]SLV ] HQHUJHWVNR VDQDFLMR 2â %RãWDQM WHORYDGQLFH SUL 2â 6HYQLFD 2â .UPHOM V WHORYDGQLFR 3RGUXåQLþQH ãROH /RND 3RGUXåQLþQH ãROH 6WXGHQHF WHU HQHUJHWVNR VDQDFLMR =GUDYVWYHQHJD GRPD 6HYQLFD 3UHGYLGHQH YUHGQRVWL LQYHVWLFLM SR SRVDPH]QL RSHUDFLML VR VOHGHþH HQHUJHWVND VDQDFLMD 2â %RãWDQM YUHGQRVW LQYHVWLFLMH (85 RG WHJD (85 XSUDYLþHQLK LQ (85 QHXSUDYLþHQLK VWURãNRY XNUHS IDVDGD PHQMDYD RNHQ LQ YUDW L]RODFLMD VWUHKH OHWR L]YHGEH HQHUJHWVND VDQDFLMD WHORYDGQLFH SUL 2â 6HYQLFD YUHGQRVW LQYHVWLFLMH (85 RG WHJD (85 XSUDYLþHQLK LQ (85 QHXSUDYLþHQLK VWURãNRY XNUHS IDVDGD PHQMDYD RNHQ LQ YUDW L]RODFLMD VWUHKH OHWR L]YHGEH HQHUJHWVND VDQDFLMD 2â .UPHOM V WHORYDGQLFR YUHGQRVW LQYHVWLFLMH (85 RG WHJD (85 XSUDYLþHQLK LQ (85 QHXSUDYLþHQLK VWURãNRY XNUHS IDVDGD PHQMDYD RNHQ LQ YUDW L]RODFLMD VWUHKH OHWR L]YHGEH HQHUJHWVND VDQDFLMD 3RGUXåQLþQH ãROH /RND YUHGQRVW LQYHVWLFLMH (85 RG WHJD (85 XSUDYLþHQLK LQ (85 QHXSUDYLþHQLK VWURãNRY XNUHS PHQMDYD YUDW L]RODFLMD VWUHKH OHWR L]YHGEH HQHUJHWVND VDQDFLMD 3RGUXåQLþQH ãROH 6WXGHQHF YUHGQRVW LQYHVWLFLMH (85 RG WHJD (85 XSUDYLþHQLK LQ (85 QHXSUDYLþHQLK VWURãNRY XNUHS IDVDGD PHQMDYD RNHQ LQ YUDW L]RODFLMD VWUHKH OHWR L]YHGEH HQHUJHWVND VDQDFLMD =GUDYVWYHQHJD GRPD 6HYQLFD YUHGQRVW LQYHVWLFLMH (85 RG WHJD (85 XSUDYLþHQLK LQ (85 QHXSUDYLþHQLK VWURãNRY XNUHS IDVDGD OHWR L]YHGEH

äXSDQ 2GSUH VNXSQR UD]SUDYR RG GR WRþNH GQHYQHJD UHGD

9 UD]SUDYL VWD VRGHORYDOD $ORM] =DODãþHN LQ åXSDQ

3RY]HWHN UD]SUDYH 6YHWQLN PHQL GD 2VQRYQD ãROD %RãWDQM QH ER SUHãOD QD XSRUDER SOLQD NRW HQHUJHQWD NRW MH WR QDYHGHQR Y 'RNXPHQWX LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURMHNWD VDM Y %RãWDQMX VSORK QL SOLQVNHJD RPUHåMD 3ROHJ WHJD PHQL GD MH SUL WHM ãROL VDP YKRG Y NXKLQMR ]HOR SUREOHPDWLþHQ LQ JD ER SR SRWUHEQR UHãLWL SUHM NRW OHWD 3RGDQ MH ELO RGJRYRU GD MH Y 'RNXPHQWX LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURMHNWD SRWUHEQR QDYHVWL HQHUJHQW NL MH FHQHMãL WHU GD SUHGVWDYOMHQL GRNXPHQWL QLVR SURJUDPL LQYHVWLFLMVNHJD Y]GUåHYDQMD Y RNYLU NDWHUHJD VRGL UHãHYDQMH YKRGD Y NXKLQMR SUL ãROL Y %RãWDQMX SDþ SD JUH ]D SURJUDPH HQHUJHWVNLK VDQDFLM QDYHGHQLK MDYQLK REMHNWRY

äXSDQ 3UHGODJD VSUHMHP VNOHSD R SRWUGLWYL 'RNXPHQWD LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURMHNWD ]D RSHUDFLMR (QHUJHWVND VDQDFLMD 2â %RãWDQM

6./(3 2EþLQVNL VYHW MH SRWUGLO 'RNXPHQW LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURMHNWD ]D RSHUDFLMR (QHUJHWVND VDQDFLMD 2â %RãWDQM L]GHORYDOFD SRGMHWMD (VSUL G R R L] 1RYHJD PHVWD

2EþLQVNL VYHW MH ] QDYHGHQR SRWUGLWYLMR LQYHVWLFLMVNH GRNXPHQWDFLMH SRWUGLO WXGL PRUHELWQH QRYHODFLMH LQYHVWLFLMVNH GRNXPHQWDFLMH ]D SRWUHEH PLQLVWUVWYD R]LURPD UD]SLVD

,]LG JODVRYDQMD ]D SURWL SULVRWQLK

6NOHS MH VSUHMHW

$G 3RWUGLWHY 'RNXPHQWD LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURMHNWD ]D RSHUDFLMR (QHUJHWVND VDQDFLMD WHORYDGQLFH SUL 2â 6HYQLFD

äXSDQ äXSDQ 3UHGODJD VSUHMHP VNOHSD R SRWUGLWYL 'RNXPHQWD LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURMHNWD ]D RSHUDFLMR (QHUJHWVND VDQDFLMD WHORYDGQLFH SUL 2â 6HYQLFD

6./(3 2EþLQVNL VYHW MH SRWUGLO 'RNXPHQW LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURMHNWD ]D RSHUDFLMR (QHUJHWVND VDQDFLMD WHORYDGQLFH SUL 2â 6HYQLFD L]GHORYDOFD SRGMHWMD (VSUL G R R L] 1RYHJD PHVWD

2EþLQVNL VYHW MH ] QDYHGHQR SRWUGLWYLMR LQYHVWLFLMVNH GRNXPHQWDFLMH SRWUGLO WXGL PRUHELWQH QRYHODFLMH LQYHVWLFLMVNH GRNXPHQWDFLMH ]D SRWUHEH PLQLVWUVWYD R]LURPD UD]SLVD

,]LG JODVRYDQMD ]D SURWL SULVRWQLK

6NOHS MH VSUHMHW

$G 3RWUGLWHY 'RNXPHQWD LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURMHNWD ]D RSHUDFLMR (QHUJHWVND VDQDFLMD 2â .UPHOM V WHORYDGQLFR

äXSDQ 3UHGODJD VSUHMHP VNOHSD R SRWUGLWYL 'RNXPHQWD LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURMHNWD ]D RSHUDFLMR (QHUJHWVND VDQDFLMD 2â .UPHOM V WHORYDGQLFR

6./(3 2EþLQVNL VYHW MH SRWUGLO 'RNXPHQW LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURMHNWD ]D RSHUDFLMR (QHUJHWVND VDQDFLMD 2â .UPHOM V WHORYDGQLFR L]GHORYDOFD SRGMHWMD (VSUL G R R L] 1RYHJD PHVWD

2EþLQVNL VYHW MH ] QDYHGHQR SRWUGLWYLMR LQYHVWLFLMVNH GRNXPHQWDFLMH SRWUGLO WXGL PRUHELWQH QRYHODFLMH LQYHVWLFLMVNH GRNXPHQWDFLMH ]D SRWUHEH PLQLVWUVWYD R]LURPD UD]SLVD

,]LG JODVRYDQMD ]D SURWL SULVRWQLK

6NOHS MH VSUHMHW

$G 3RWUGLWHY 'RNXPHQWD LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURMHNWD ]D RSHUDFLMR (QHUJHWVND VDQDFLMD 3RGUXåQLþQD ãROD /RND

äXSDQ 3UHGODJD VSUHMHP VNOHSD R SRWUGLWYL 'RNXPHQWD LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURMHNWD ]D RSHUDFLMR (QHUJHWVND VDQDFLMD 3RGUXåQLþQD ãROD /RND

6./(3 2EþLQVNL VYHW MH SRWUGLO 'RNXPHQW LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURMHNWD ]D RSHUDFLMR (QHUJHWVND VDQDFLMD 3RGUXåQLþQD ãROD /RND L]GHORYDOFD SRGMHWMD $FWXP G R R L] /MXEOMDQH

2EþLQVNL VYHW MH ] QDYHGHQR SRWUGLWYLMR LQYHVWLFLMVNH GRNXPHQWDFLMH SRWUGLO WXGL PRUHELWQH QRYHODFLMH LQYHVWLFLMVNH GRNXPHQWDFLMH ]D SRWUHEH PLQLVWUVWYD R]LURPD UD]SLVD

,]LG JODVRYDQMD ]D SURWL SULVRWQLK

6NOHS MH VSUHMHW

$G 3RWUGLWHY 'RNXPHQWD LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURMHNWD ]D RSHUDFLMR (QHUJHWVND VDQDFLMD 3RGUXåQLþQD ãROD 6WXGHQHF

äXSDQ 3UHGODJD VSUHMHP VNOHSD R SRWUGLWYL 'RNXPHQWD LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURMHNWD ]D RSHUDFLMR (QHUJHWVND VDQDFLMD 3RGUXåQLþQD ãROD 6WXGHQHF

6./(3 2EþLQVNL VYHW MH SRWUGLO 'RNXPHQW LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURMHNWD ]D RSHUDFLMR (QHUJHWVND VDQDFLMD 3RGUXåQLþQD ãROD 6WXGHQHF L]GHORYDOFD SRGMHWMD $FWXP G R R L] /MXEOMDQH

2EþLQVNL VYHW MH ] QDYHGHQR SRWUGLWYLMR LQYHVWLFLMVNH GRNXPHQWDFLMH SRWUGLO WXGL PRUHELWQH QRYHODFLMH LQYHVWLFLMVNH GRNXPHQWDFLMH ]D SRWUHEH PLQLVWUVWYD R]LURPD UD]SLVD

,]LG JODVRYDQMD ]D SURWL SULVRWQLK

6NOHS MH VSUHMHW

$G 3RWUGLWHY 'RNXPHQWD LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURMHNWD ]D RSHUDFLMR (QHUJHWVND VDQDFLMD =GUDYVWYHQL GRP 6HYQLFD

äXSDQ 3UHGODJD VSUHMHP VNOHSD R SRWUGLWYL 'RNXPHQWD LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURMHNWD ]D RSHUDFLMR (QHUJHWVND VDQDFLMD =GUDYVWYHQL GRP 6HYQLFD

6./(3 2EþLQVNL VYHW MH SRWUGLO 'RNXPHQW LGHQWLILNDFLMH LQYHVWLFLMVNHJD SURMHNWD ]D RSHUDFLMR (QHUJHWVND VDQDFLMD =GUDYVWYHQL GRP 6HYQLFD L]GHORYDOFD SRGMHWMD %2621 G R R L] /MXEOMDQH

2EþLQVNL VYHW MH ] QDYHGHQR SRWUGLWYLMR LQYHVWLFLMVNH GRNXPHQWDFLMH SRWUGLO WXGL PRUHELWQH QRYHODFLMH LQYHVWLFLMVNH GRNXPHQWDFLMH ]D SRWUHEH PLQLVWUVWYD R]LURPD UD]SLVD

,]LG JODVRYDQMD ]D SURWL SULVRWQLK

6NOHS MH VSUHMHW

$G 3RURþLOR R L]GDQLK /LVWLQDK 2EþLQH 6HYQLFD Y OHWX

8YRGQR REUD]ORåLWHY MH SRGDO åXSDQ 1D SRGODJL 2GORND R SUL]QDQMLK 2EþLQH 6HYQLFD ODKNR åXSDQ EUH] SUHGKRGQHJD VRJODVMD REþLQVNHJD VYHWD SRGHOMXMH /LVWLQH 2EþLQH 6HYQLFD PRUD SD JD HQNUDW OHWQR VH]QDQLWL V SRURþLORP R L]GDQLK /LVWLQDK ]D 9 OHWX MH ELOR SRGHOMHQLK ãHVW /LVWLQ 2EþLQH 6HYQLFD

äXSDQ 2GSUH UD]SUDYR

1L UD]SUDYH

äXSDQ 3UHGODJD VSUHMHP VNOHSD R VH]QDQLWYL V SRURþLORP

6./(3 2EþLQVNL VYHW VH MH VH]QDQLO V SRURþLORP R L]GDQLK /LVWLQDK 2EþLQH 6HYQLFD ]D OHWR

,]LG JODVRYDQMD ]D SURWL SULVRWQLK

6NOHS MH VSUHMHW

$G 3RURþLOR R SULKRGNLK L] QDVORYD GHGRYDQMD Y OHWX

8YRGQR REUD]ORåLWHY MH SRGDOD $OHQND 0LUW 9 OHWX MH 2EþLQD 6HYQLFD VYRMR WHUMDWHY SULMDYLOD Y ]DSXãþLQVNLK SRVWRSNLK Y VNXSQL YLãLQL WHUMDWHY (85 RG NDWHULK MH RVHP åH ]DNOMXþHQLK =DNOMXþHQLK MH ELOR GHVHW ]DSXãþLQVNLK ]DGHY LQ VLFHU GYH L] SUHMãQMLK OHW Y NDWHULK MH 2EþLQD 6HYQLFD SULJODVLOD WHUMDWYH L] QDVORYD SODþHYDQMD GRPVNH RVNUEH LQ SODþLOD VWURãNRY SRJUHED 3R ]DNOMXþHQLK ]DSXãþLQVNLK ]DGHYDK ]D SRNRMQLNH MH 2EþLQD SODþDOD VNXSDM (85 ]D VWURãNH LQVWLWXFLRQDOQHJD YDUVWYD LQ VWURãNH SRJUHED 9 ]DSXãþLQVNLK SRVWRSNLK MH QD SRGODJL VNOHSRY R GHGRYDQMX SUHMHOD QDVOHGQMD VUHGVWYD QHSUHPLþQLQH Y FHORWL Y RFHQMHQL YUHGQRVWL (85 LQ GHQDUQD VUHGVWYD Y YLãLQL (85 9 WUHK ]DGHYDK MH 2EþLQD 6HYQLFD SUHMHOD Y ODVW QHSUHPLþQLQH NDWHUD ER VNXãDOD SURGDWL SUHMHOD MH ILQDQþQD VUHGVWYD Y HQHP SULPHUX ]DSXVWQLN QL ]DSXVWLO SUHPRåHQMD Y GYHK SULPHULK SD MH 2EþLQD 6HYQLFD åH Y WHNX ]DSXãþLQVNHJD SRVWRSND SRGDOD XPLN WHUMDWYH VDM VR GHGLþL WHUMDWHY SRUDYQDOL VDPL QD UDþXQ 2EþLQH 6HYQLFD LQ WDNR 2EþLQD Y ]DSXãþLQVNL ]DGHYL QL ELOD YHþ VWUDQND SRVWRSND

6./(3 2EþLQVNL VYHW VH MH VH]QDQLO V SRURþLORP R SULKRGNLK L] QDVORYD GHGRYDQMD Y OHWX

,]LG JODVRYDQMD ]D SURWL SULVRWQLK

6NOHS MH VSUHMHW

$G 3UHGORJ VNOHSD R LPHQRYDQMX SUHGVWDYQLND ORNDOQH VNXSQRVWL Y 6YHW MDYQHJD VRFLDOQR YDUVWYHQHJD ]DYRGD 'RP XSRNRMHQFHY LQ RVNUERYDQFHY ,PSROMFD

8YRGQR REUD]ORåLWHY VWD SRGDOD /LGLMD 8GRYþ LQ %RåLGDU *UREROMãHN SUHGVHGQLN .RPLVLMH ]D PDQGDWQD YSUDãDQMD YROLWYH LQ LPHQRYDQMD 'RP XSRNRMHQFHY LQ RVNUERYDQFHY ,PSROMFD MH MDYQL VRFLDOQR YDUVWYHQL ]DYRG NDWHUHJD XVWDQRYLWHOM MH 9ODGD 5HSXEOLNH 6ORYHQLMH =DNRQ R VRFLDOQHP YDUVWYX GRORþD GD VRFLDOQR YDUVWYHQL ]DYRG XSUDYOMD VYHW ]DYRGD QMHJRYR VHVWDYR QDWDQþQR GRORþD 6WDWXW GRPD LQ VLFHU JD VHVWDYOMD SUHGVWDYQLNRY XVWDQRYLWHOMD SUHGVWDYQLND GHODYFHY SUHGVWDYQLN VWDQRYDOFHY SUHGVWDYQLN LQYDOLGVNLK RUJDQL]DFLM LQ SUHGVWDYQLN ORNDOQH VNXSQRVWL 1D SR]LY .RPLVLMH ]D PDQGDWQD YSUDãDQMD YROLWYH LQ LPHQRYDQMD VWD SULVSHOD GYD SUHGORJD NDWHUD MH NRPLVLMD REUDYQDYDOD LQ SUHGODJDOD REþLQVNHPX VYHWX GD Y 6YHW ]DYRGD 'RP XSRNRMHQFHY LQ RVNUERYDQFHY ,PSROMFD LPHQXMH -RåHWD 5DWDMFD VWDQXMRþHJD QD QDVORYX 5RYLãþH D SRãWD 6WXGHQHF

6./(3 2EþLQVNL VYHW MH ]D SUHGVWDYQLND ORNDOQH VNXSQRVWL Y 6YHW MDYQHJD VRFLDOQR YDUVWYHQHJD ]DYRGD 'RP XSRNRMHQFHY LQ RVNUERYDQFHY ,PSROMFD LPHQRYDO -RåHWD 5DWDMFD VWDQXMRþHJD QD QDVORYX 5RYLãþH D SRãWD 6WXGHQHF

,]LG JODVRYDQMD ]D SURWL SULVRWQLK

6NOHS MH VSUHMHW

$G 3UHGORJ GRSROQLWYH QDþUWD UDYQDQMD ] QHSUHPLþQLP SUHPRåHQMHP 2EþLQH 6HYQLFD ]D OHWR

8YRGQR REUD]ORåLWHY MH SRGDOD $OHQND 0LUW 2EþLQVNL VYHW MH QD UHGQL VHML GQH NRW VHVWDYQL GHO SURUDþXQD REþLQH VSUHMHO 1DþUW UDYQDQMD ] QHSUHPLþQLP SUHPRåHQMHP 2EþLQH 6HYQLFD ]D OHWR = 1DþUWRP UD]SRODJDQMD ] QHSUHPLþQLP SUHPRåHQMHP 2EþLQH 6HYQLFD ]D OHWR VH XUHMD UD]SRODJDQMH ] QHSUHPLþQLP SUHPRåHQMHP 2EþLQH 6HYQLFD NL REVHJD SURGDMR RGVYRMLWHY QD SRGODJL PHQMDYH DOL GUXJH QDþLQH RGSODþQH DOL QHRGSODþQH RGVYRMLWYH QHSUHPLþQHJD SUHPRåHQMD = 1DþUWRP SULGRELYDQMD QHSUHPLþQHJD SUHPRåHQMD 2EþLQH 6HYQLFD ]D OHWR VH XUHMD SULGRELYDQMH QHSUHPLþQHJD SUHPRåHQMD QD REPRþMX 2EþLQH 6HYQLFD 9NOMXþXMH QHSUHPLþQLQH ]HPOMLãþD VWDYEH LQ GHOH VWDYE NL VR SRWUHEQH ]D UHDOL]DFLMR L]YHGEHQLK SURVWRUVNLK DNWRY R]LURPD LQYHVWLFLM SUL JUDGQML NRPXQDOQH LQIUDVWUXNWXUH ]DUDGL ]HPOMLãNRNQMLåQH XUHGLWYH ODVWQLãWYD LQIUDVWUXNWXUQLK REMHNWRY FHVW MDYQLK SRYUãLQ YRGRKUDQRY þUSDOLãþ LGU QD REPRþMX REþLQH WHU ]DUDGL XUHMDQMD SUHPRåHQMVNRSUDYQLK UD]PHULM QD QHSUHPLþQLQDK Y ]DVHEQL ODVWL .HU Y QDþUW UDYQDQMD ] QHSUHPLþQLP SUHPRåHQMHP QLVR YNOMXþHQH SDUFHOH ]D NDWHUH MH ELOD SURGDMD R]LURPD PHQMDYD GRJRYRUMHQD QDNQDGQR R]LURPD MLK QL ELOR PRJRþH GRORþLWL RE SULSUDYL QDþUWD UDYQDQMD ] QHSUHPLþQLP SUHPRåHQMHP ]D QHNDWHUH SDUFHOH SD MH ELO Y SUHWHNOHP OHWX åH VSUHMHW SURJUDP SURGDMH YHQGDU ãH QLVR ELOH SRGSLVDQH SRJRGEH MH SRWUHEQR OHWQL QDþUW UDYQDQMD REþLQVNHJD VWYDUQHJD SUHPRåHQMD GRSROQLWL

äXSDQ 2GSUH UD]SUDYR

1L UD]SUDYH

äXSDQ 3UHGODJD VSUHMHP VNOHSD R GRSROQLWYL QDþUWD UDYQDQMD ] QHSUHPLþQLP SUHPRåHQMHP 2EþLQH 6HYQLFD ]D OHWR

6./(3 2EþLQVNL VYHW MH VSUHMHO GRSROQLWHY QDþUWD UDYQDQMD ] QHSUHPLþQLP SUHPRåHQMHP 2EþLQH 6HYQLFD ]D OHWR

,]LG JODVRYDQMD ]D SURWL SULVRWQLK

6NOHS MH VSUHMHW

$G 8NLQLWHY VWDWXVD MDYQHJD GREUD LQ SUHGORJ UD]SRODJDQMD ] QHSUHPLþQLP SUHPRåHQMHP 2EþLQH 6HYQLFD

8YRGQR REUD]ORåLWHY MH SRGDOD $OHQND 0LUW *UH ]D SRVWRSNH PHQMDYH ] QHSRVUHGQR PHQMDOQR SRJRGER ]D SDUFHOH NL VR ELOH Y SRVWRSNX SDUFHODFLMH RGPHUMHQH ]D FHVWH R]LURPD Y HQHP SULPHUX JUH ]D SORþQLN

äXSDQ 2GSUH UD]SUDYR

1L UD]SUDYH

äXSDQ 3UHGODJD VSUHMHP VNOHSD R XNLQLWYL VWDWXVD MDYQHJD GREUD

6./(3 2EþLQVNL VYHW 2EþLQH 6HYQLFD MH VSUHMHO VNOHS R XNLQLWYL VWDWXVD MDYQHJD GREUD ]D SDUFHOL ãW LQ REH N R ± 3RGYUK SDUFHOR ãW N R ± /RND SUL =LGDQHP 0RVWX SDUFHOR ãW N R ± 6HYQLFD SDUFHOR ãW N R ± %XþND SDUFHOR ãW N R ± 9UK WHU SDUFHOL ãW LQ REH N R ± .UVLQML 9UK LQ RGREULO SUHGORJ UD]SRODJDQMD ] QHSUHPLþQLP SUHPRåHQMHP 2EþLQH 6HYQLFD

,]LG JODVRYDQMD ]D SURWL SULVRWQLK

6NOHS MH VSUHMHW

$G 2GJRYRUL QD YSUDãDQMD LQ SREXGH þODQRY REþLQVNHJD VYHWD

äXSDQ 2GSUH UD]SUDYH

1L UD]SUDYH

äXSDQ 3UHGODJD VSUHMHP SUHGORåHQLK RGJRYRURY QD YSUDãDQMD LQ SREXGH

6./(3 2EþLQVNL VYHW MH VSUHMHO RGJRYRUH QD YSUDãDQMD LQ SREXGH þODQRY REþLQVNHJD VYHWD

,]LG JODVRYDQMD ]D SURWL SULVRWQLK

6NOHS MH VSUHMHW

$G 9SUDãDQMD LQ SREXGH þODQRY REþLQVNHJD VYHWD

$ORM] =DODãþHN =DUDGL ]LPH MH Y %RãWDQMX YHOLNR FHVW SRãNRGRYDQLK 3UHGODJD QMLKRYR VDQDFLMR PHG GUXJLP WXGL SUL JUDãþLQL NMHU MH SUHUH]DQ DVIDOW SUL GRVWRSX ]D REUWQR FRQR

,YDQ 2UHãQLN 9 SLVQL REOLNL MH SRGDO SULSRPEH R]LURPD SUHGORJH ]D WHKQLþQH SRSUDYNH 2GORND R REþLQVNHP SURVWRUVNHP QDþUWX 2EþLQH 6HYQLFD 3UHGODJD GD QDM MLK VWURNRYQH VOXåEH REþLQVNH XSUDYH SUHXþLMR VH RSUHGHOLMR GR PRåQLK SRVWRSNRY LQ þLPSUHMãQMLK UHãLWHY

-RåHI äQLGDULþ 1D 5LEQLNLK MH QD NRQFX QDVHOMD SUL UDVWOLQMDNLK FYHWOLþDUQH )ULF 5DPRYã SRGKRG SRG åHOH]QLFR NL YRGL QD FHVWR ]D 2UHKRYR 7R SRW ]DGQMH þDVH XSRUDEOMDMR ãWHYLOQL VSUHKDMDOFL NL L] SRGKRGD SULGHMR QHSRVUHGQR QD JODYQR FHVWR NL MH ]HOR SURPHWQD LQ NRW WDND ]HOR QHYDUQD *OHGH QD WR GD QD WHM FHVWL QL SUHKRGD ]D SHãFH SUHGODJD R]QDþLWHY OH WHJD R]LURPD SRVWDYLWHY ]QDNRY L] REHK VPHUL NL EL YR]QLNH RSR]DUMDOD QD SUHKRG 3UHGODJD SRVWDYLWHY YDURYDOQH RJUDMH R]LURPD Y]SRVWDYLWHY SORþQLND RG +( %RãWDQM QD 2UHKRYHP GR NULåLãþD QD VDYVNHP PRVWX

+HUPLQD âDQWHM =DQLPD MR NGDM ER VDQLUDQD FHVWD RG WUJD GR åHOH]QLãNH SRVWDMH Y /RNL SUL =LGDQHP 0RVWX JOHGH QD WR GD MH *92 GUXJH FHVWQH RGVHNH åH SRVDQLUDO 9SUDãD NGDM ER XUHMHQR LJULãþH SUL SRGUXåQLþQL ãROL Y /RNL LQ þH VH MH QMHJRYD REQRYD SULMDYOMDOD QD NDNUãHQ NROL UD]SLV" $VIDOW LQ RNROLFD åHOH]QLãNH SRVWDMH Y /RNL VWD SRãNRGRYDQD R]LURPD QHY]GUåHYDQD =DQLPD MR NGR MH ]DGROåHQ ]D Y]GUåHYDQMH LQ XUHMDQMH

5DGR .RVWHYF 3UHGODJD GD 2EþLQD 6HYQLFD SRLãþH UHãLWHY ]D SRVWDYLWHY SRVWDMDOLãþD L] REHK VPHUL Y RVUHGQMHP GHOX .UPHOMD PHG ,QNRVRP LQ URQGRMHP 3RGD SREXGR ]D RJOHG LQ FHORYLWR VDQDFLMR FHVWLãþD LQ SRERþMD RE VWDUL ãROL Y .UPHOMX 2SR]RUL QD SRPDQMNOMLYH R]QDþEH ]D NULåLãþH HQDNRYUHGQLK FHVW Y 3LMDYLFDK NL MH NRW WDNR QHYDUQR WDNR ]D YR]QLNH LQ SHãFH NL L]VWRSDMR L] DYWREXVRY

-RÃ¥H ,PSHUO SLVQD SREXGD

1D HQL L]PHG VHM MH SRGDO YSUDãDQMH SR ãWHYLOX ]DSRVOHQLK QD ]DYRGLK Y .UãNHP %UHåLFDK LQ 5DGHþDK NL VR SULPHUOMLYL ] =DYRGRP .â70 3UHMHWL RGJRYRU QD YSUDãDQMH MH GDQ ]D VWURNRYQL NDGHU EUH] YRGVWYHQHJD LQ WHKQLþQHJD NDGUD GLUHNWRU SRVORYQL VHNUHWDU UDþXQRYRGMH þLVWLONH Y]GUåHYDOFL« 1D SRGODJL WHJD RGJRYRUD MH UD]XPHWL GD VH .UãNR NRW REþLQD VSORK QH XNYDUMD V ãSRUWRP R]LURPD QH VNUEL ]D UD]YRM OH WHJD äHOL GRSROQLWHY RGJRYRUD

$G 5D]QR

äXSDQ QDVOHGQMD VHMD REþLQVNHJD VYHWD ER SUHGYLGRPD PDUFD þHVWLWD VYHWQLNX ,YDQX 2UHãQLNX ]D RVHEQL SUD]QLN

6HMD MH ELOD ]DNOMXþHQD RE XUL

=DSLVDOD /LGLMD 8GRYþ XQLY GLSO HNRQ

6UHþNR 2FYLUN YLãMD VYHWRYDOND REþLQVNHJD VYHWD

äXSDQ 2EþLQH 6HYQLFD

! !

5 * @ ) * : )* ?

5*: * *2* <A *@ ?*B : * ! ! "

' ( (

' 4 $ ( 2 2 ' & 3, (& % 7 A $ %& &'$ %( ) ( ! '$ %( ( 2 ' ( 3$ %!

"#3 )* + '$ %( ( 2 (3, 2 3, + ) % +% % , + ( . + ( 3& ( , 2/ % 3&( &3 &', % ! !+!,! ", + &) ", % & (3, 2 & ,& , - '$ % % - % + ( &', % A! !+!,! @ ", + &) ", % & , 7 4 +& &$ 3&+ 2/ % ) &', & % ) $ ( )&( %( 7 &', & % 2. % , 7 ( &3, 2 )&( %( + 2 %&( '$ % % - . 4 ( , 2/ % ) 3&( &3 3, 6 - , 3, & &', % &!

4 + ) (& %2 4 3,& E3, (& % 7 F! ( (

( 0 ( ( 1 0

!

"## )* + '$ %( ( 2 ', 4 3, 3& ' 3& ,+ 4 3 (% B! , +% ( 2 &'$ %( ) ( 4 +% . A! ! !

4 + ) (& %2 4 3,& E3, (& % 7 F! ( (

"#4 )* + '$ %( ( 2 ', 4 3, 3& ' 3& ,+ 3, ) + ( 3& B! , +% ( 2 &'$ %( ) ( 4 +% .

A! ! !

4 + ) (& %2 4 3,& E3, (& % 7 F! ( (

" 2 ( ,$ 0 ! "

"# )* + '$ %( ( 2 (3, 2 3&( & % % $, 0 % ) 3&+2 2 & % +!&!&! % - 4 & !

4 + ) (& %2 4 3,& E3, (& % 7 F! ( (

B

3 $ 0

$ !

"#1 )* + '$ %( ( 2 ' ( 4% %2 % ( 3&,&$ & & + +4&,% ) &+'&, '$ % % - !

4 + ) (& %2 4 3,& E3, (& % 7 F! ( (

# ) (

, 0

0 ! "

"# )* + '$ %( ( 2 ' ( 4% %2 % 4 % 3,&), & + +4&,% ) &+'&, '$ % % - 4 & !

4 + ) (& %2 4 3,& E3, (& % 7 F! ( (

4

0 $ $ / ( , ( , , $ . (

"4! )* + '$ %( ( 2 3, &', % (3, 2 + & & , 4) ( ,% 7 (3& % & & % ) 3& % % &' &$2 '$ % % - , , 43, 3&+ % ( +%2 3, 3& ' % 3, + &) . ( % 2 3&/ 2& 3, 3, 3, 3, + &) &+ & 4 +, )& &', % & 3, , 2 3& , '%& &'( ) ,& % ) 3 ( & & - , % # 4'&,2 % / ,/ C 3&%& %& ( % 2 3, , 2& 2 % (3& % ! % ! ( & 2 C &- % ( % 2 , + ,( & &' &$2 , 2 !

4 + ) (& %2 4 3,& E3, (& % 7 F! ( (

/ / / ( & / $ $ ( , . (

"4 )* + '$ %( ( 2 3, &', % (3, 2 + & & &'$ %( 7 - ( 7. 2 % 7 3& ,/ % 7 % , 2 %2 3,& '$ % % - , , 43, 3&+ % ( +%2 3, 3& ' % 3, + &) . ( % 2 3&/ 2& 3, 3, 3, 3, + &) &+ & 4 +, )& &', % & A! $ % ( =! &+( 4 + &3 $2 ' ( + & (3, % &. + ) ( H )&, 4 , % - ( @ % 4 2 % 3,& . 3&, ' % ( %& &+)& &,%&( HC B! $ % ( ' ( + & ! &+( (3, % &. + ) ( H ' ), +%2 , &%( , - 2 &'$ %( - ( . ( 3, , + &, ' % ), + & % % 7 I HC ?! $ % ( ! &+( ' ( + & H 3& ( 3 H % +& ( 4 ' ( + & H 3& &+ & HC "! $ 0 , 7 ( 0 9 7 7 & 76 ( ( 33 3# $+ 0 0 7 0 7 0 , 0 0 0 , 7 7

4 + ) (& %2 4 3,& E3, (& % 7 F! ^ŬůĞƉ ũĞ ƐƉƌĞũĞƚ͘

A

1 ( 0 , & $( / 0

( %

$ $

"4 )* + '$ %( ( 2 (3, 2 ( 3 & +& &$ , +%&( 4 2 /$. 3&, ' 2 % 7 4 ), +%2& & % )&(3&+ ,( 2 % %6, ( , , '$ % % - !

4 + ) (& %2 4 3,& E3, (& % 7 F! ( (

, / 0 ( &

/ , / (

. (

"4" )* + '$ %( ( 2 3, &', % (3, 2 ", % & , 7 4 +& &$ 3&+ 2/ % ) &', & % ) $ ( )&( %( 7 &', & % 2. % , 7 ( &3, 2 )&( %( + 2 %&( '$ % % - . 4 % ( +%2 3&3, ?! $ % ( % +' +& &$' 4 ! $ % (3, % >! $ %. ! $ % ( % +' +& &$' 4 ! $ % (3, % >! $ %.

B! $ % ( % +' +& &$' 4 !. =! % >! $ % (3, % >!. ?! % ! $ %.

A! $ % ( % +' +& &$' 4 =! % >! $ % (3, % ?! % ! $ %. ! $ % ( % +' +& &$' 4 >! % ?! $ % (3, % ! % B! $ %!

4 + ) (& %2 4 3,& E3, (& % 7 F! ( (

!

( ,$

. & ( (

"43 )* + '$ %( ( 2 (3, 2 ", % & (3, 2 & ,& , - '$ % % - !

4 + ) (& %2 4 3,& E3, (& % 7 F! ( (

: $, % ( 0 (

* ; < &

"4#! )* + '$ %( ( 2 3& ,+ & % + % 6 - 2 % ( - 2( ) 3,&2 4 &3 , - 2&

% ,) ( ( % - 2 &/ %2. 4+ & - 3&+2 2 (3, +!&!&! 4 & ) ( !

'$ %( ( 2 4 % + %& 3& ,+ 2& % ( - 2( +& % - 2 . 3& ,+ + &, ' % %& - 2 % ( - 2( +& % - 2 4 3& , ' % ( ,( &4 ,& , 43 ( !

4 + ) (& %2 4 3,& E3, (& % 7 F! ( (

: $, % ( 0 (

* ( ;

"44 )* + '$ %( ( 2 3& ,+ & % + % 6 - 2 % ( - 2( ) 3,&2 4 &3 , - 2&

% ,) ( ( % - 2 & +% - 3, % - . 4+ & - 3&+2 2 (3, +!&!&! 4 & ) ( !

'$ %( ( 2 4 % + %& 3& ,+ 2& % ( - 2( +& % - 2 . 3& ,+ + &, ' % %& - 2 % ( - 2( +& % - 2 4 3& , ' % ( ,( &4 ,& , 43 ( !

4 + ) (& %2 A 4 3,& E3, (& % 7 F! ( (

" : $, % ( 0 (

* ; ,

"4 )* + '$ %( ( 2 3& ,+ & % + % 6 - 2 % ( - 2( ) 3,&2 4 &3 , - 2&

% ,) ( ( % - 2 , 2 ( & +% -&. 4+ & - 3&+2 2 (3, +!&!&! 4 & ) ( !

'$ %( ( 2 4 % + %& 3& ,+ 2& % ( - 2( +& % - 2 . 3& ,+ + &, ' % %& - 2 % ( - 2( +& % - 2 4 3& , ' % ( ,( &4 ,& , 43 ( !

4 + ) (& %2 4 3,& E3, (& % 7 F! ( (

3 : $, % ( 0 (

*

$9 & )

"41! )* + '$ %( ( 2 3& ,+ & % + % 6 - 2 % ( - 2( ) 3,&2 4 &3 , - 2&

% ,) ( ( % - 2 "&+, *% $% /& ;& . 4+ & - 3&+2 2 - +!&!&! 4 ;2 ' 2 % !

'$ %( ( 2 4 % + %& 3& ,+ 2& % ( - 2( +& % - 2 . 3& ,+ + &, ' % %& - 2 % ( - 2( +& % - 2 4 3& , ' % ( ,( &4 ,& , 43 ( !

4 + ) (& %2 4 3,& E3, (& % 7 F! ( (

# : $, % ( 0 (

*

$9 & $

"4 ! )* + '$ %( ( 2 3& ,+ & % + % 6 - 2 % ( - 2( ) 3,&2 4 &3 , - 2&

% ,) ( ( % - 2 "&+, *% $% /& + % -. 4+ & - 3&+2 2 - +!&!&! 4 ;2 ' 2 % !

'$ %( ( 2 4 % + %& 3& ,+ 2& % ( - 2( +& % - 2 . 3& ,+ + &, ' % %& - 2 % ( - 2( +& % - 2 4 3& , ' % ( ,( &4 ,& , 43 ( !

4 + ) (& %2 4 3,& E3, (& % 7 F! ( ( !

4 : $, % ( 0 (

*

,

" ! )* + '$ %( ( 2 3& ,+ & % + % 6 - 2 % ( - 2( ) 3,&2 4 &3 , - 2&

% ,) ( ( % - 2 9+, ( % +& % - . 4+ & - 3&+2 2 +!&!&! 4 ;2 ' 2 % !

'$ %( ( 2 4 % + %& 3& ,+ 2& % ( - 2( +& % - 2 . 3& ,+ + &, ' % %& - 2 % ( - 2( +& % - 2 4 3& , ' % ( ,( &4 ,& , 43 ( !

4 + ) (& %2 4 3,& E3, (& % 7 F! ( (

0 / ) / 0 !

" )* + '$ %( ( ( 2 ( 4% % ( 3&,&$ & & 4+ % 7 ; ( % 7 '$ % % - 4 & !

4 + ) (& %2 4 3,& E3, (& % 7 F! ( (

1 ( / / 0 $ !

" )* + '$ %( ( ( 2 ( 4% % ( 3&,&$ & & 3, 7&+ 7 4 % ( & + +& %2 !

4 + ) (& %2 4 3,& E3, (& % 7 F! ( (

( , $ ( $(

0 : , $( ,(

" "! )* + '$ %( ( 2 4 3, +( % & % ( 3%&( 2 % ) (&- %& ,( % ) 4 &+ & 3& &2 %- % &( ,'& %- 3& 2- %& 0&* # 2- . ( % 2&$ ) % % ( & #& /$ . 3&/ + % -!

4 + ) (& %2 4 3,& E3, (& % 7 F! ( (

! (

0 ( , , ( , 9 , 0 ! "

" 3 )* + '$ %( ( 2 (3, 2 +&3& % % $, , % %2 4 % 3, $% 3, &* %2 '$ % % - 4 & !

4 + ) (& %2 4 3,& E3, (& % 7 F! ( (

' $ (

0( 0 ( , , ( , 9 ,

" # )* + '$ %( ( '$ % % - 2 (3, 2 ( 3 & % ( ( 2 % ) +&', 4 3 ,- / ! =? % =? . &' !&! @ "&+ ,7. 3 ,- & / ! B ? ?. !&! ?= @ ;& 3, 9 + % 5&( . 3 ,- & / ! > ?. !&! A @ % - . 3 ,- & / ! = >. !&! A= @ $ .

3 ,- & / ! A> . !&! A @ ,7 , 3 ,- / ! A?= % A?= B. &' !&! A? @ ,( %2 ,7 % &+&', 3, + &) , 43& ) %2 4 % 3, $% 3, &* %2 '$ % % - !

4 + ) (& %2 4 3,& E3, (& % 7 F! ( (

( & ( $

" 4 )* + '$ %( ( 2 (3, 2 &+)& &, % 3, / %2 % 3&' + $ %& &'$ %( ) ( !

4 + ) (& %2 4 3,& E3, (& % 7 F! ( (

" ?( & ( $

&24 9 /$ 9 , + 4 2 &/ %2 & - ( 3&/ &+& % 7! ", + ) %2 7& & ( % - 2&. + +, ) + 3, ), /$ % . 2 , 2 3, , 4 % (6 3, +&( &3 4 &', %& -&%&!

% , /% 3 (% &' 2 3&+ 3, 3& ' &4 ,& 3, + &) 4 7% $% 3&3, + & & &'$ %( 3,&( &,( % $, '$ % % - ! ", + ) . + % 2 2 7 ( ,& & % ( *' &'$ %( 3, 3, $ 2&. ( &3, + 2& +& &*% 7 3&( &3 & % $ 3, 2/%2 7 , / !

0&* 6 :% + , $ ! # '% 7 2 % &%- % ( 2 3, , ( %2 7 - $ ,% J, - # & / 3&+7&+ 3&+ * 4% -&. &+ % - ( & 4 , 7& &! & 3& 4 +%2 $ ( 3&, ' 2 2& / % (3, 7 2 - . 4 3&+7&+ 3, + 2& % 3&(, +%& % ) %& - ( &. 2 4 & 3,& % % & 4 & % ,% ! 1 + % &. + % 2 - ( % 3, 7&+ 4 3 /- . 3, + ) &4% $ ) &4 ,& 3&( 4% & 4 &' 7 ( , . ' &4% &3&4 ,2 % 3, 7&+! ! ", + ) 3&( ,& % &), 2 &4 ,& 43&( 3 &$% &+ 8 &/ %2 % , 7& +& , * /$ % ( ( &( !

8 , % % 2 ! 9 % 2&. + 2 '& ( % , % - ( &+ ,) +& * 4% / 3&( 2 ;& 3, 9 + % 5&( . ) + % &. + 2 1 +, ) - ( % &+( * 3&( % , ! ! 3, / . + 2 '& , 2 %& ), /$ 3, 3&+, *% $% /& ;& % $ ( 2 %2 )& &'%& 3, 2 2 % ,/ % & , 43 (K ! (6 % & & - * 4% / 3&( 2 ;& ( 3&/ &+& % &4 ,& % 4+,* % !

9 % 2&. +& 2 4 +& * % 4 4+,* %2 % , 2 %2 !

# +& &( - ! ", + ) . + '$ % % - 3& /$ , / 4 3&( 3&( 2 /$ 4 &' 7 ( , &(, +%2 + , 2 + % &(& % ,&%+&2 ! ! "&+ 3&' +& 4 &) + % - & & ( % - 2& - ( /$ % 3&'&$2 &' ( , /& , 2 ! ! 3&4&, % 3& %2 2 &4% $' 4 , * /$ % & , +% 7 - ( " 2 - 7. 2 & & % ,%&. & 4 &4% % 3 /- . 4( &3 2& 4 &' (& !

0&* 3 , E3 (% 3&' + F % 4 + ( 2 2 3&+ 3, / %2 3& / 4 3&( % 7 % 4 &+ 7 ,/ . , * - 7 % # + $ 7. (& 3, , 2 4 9 &+& 5! ", 2 &+)& &, % 3, / %2 2 + % 4 ( ,& & % + ,. ', 4 &+( % ) % 7% $% ) +, E+ , &,. 3&( & % ( , ,. , $ %& &+2 . $ ( . 4+,* - IF! 3&+ ) ) &+)& &, 2 , 4 . + ( ,/ & & &'$ % (3 &7 % ,2 ( /3&, & &4 ,& % ( ,' 4 , 4 &2 ) ! : +&3& % &+)& &, !

3 5 0 % ( +%2 ( 2 &'$ %( ) ( '& 3, + +& ! ,- $ ( ( % % , /% 4 &( '% 3, 4%

9 3 ( ; + 2 <+& $. % ! + 3 ! &%! /2 ( & &'$ %( ) (

=

Občina Sevnica, Glavni trg 19 a, 8290 Sevnica Tel.: 07 81 61 200, fax: 07 81 61 210 obcina.sevnica@siol.net www.obcina-sevnica.si

Številka: 061-0001/2013 Datum: 14.3.2012 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA

Zadeva: Letno poročilo o delu Medobčinskega inšpektorata – Skupnega prekrškovnega organa za leto 2012

Spoštovani V skladu s 17. členom Dogovora o medsebojnih pravicah, obveznostih, odgovornostih in drugih razmerij predstojnik Medobčinskega inšpektorata - Skupnega prekrškovnega organa občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica (v nadaljevanju MISPO) enkrat letno poroča županom občin ustanoviteljic o delu MI-SPO. Letno poročilo je bilo izdelano 20.02.2013 in posredovano županu Občine Sevnica. V poročilu so predstavljene aktivnosti MI-SPO, zadeve in ugotovljeni problemi s področja delovanja organa ter plan delovanja v letu 2013. Župan Občine Sevnica predlaga, da se s poročilom seznani tudi Občinski svet Občine Sevnica.

Predlog sklepa: Občinski svet Občine Sevnica se je seznanil z letnim poročilom o delu Medobčinskega inšpektorata – Skupnega prekrškovnega organa občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica za leto 2012.

Pripravil: Roman Strlekar, univ.dipl.prav.

Višji svetovalec za pravne zadeve Srečko OCVIRK Župan Občine Sevnica

Priloga: 1. letno poročilo.

Vročiti: 1. Občinskemu svetu občine Sevnica, 2. v zadevo, tu.

Občina Sevnica, Glavni trg 19 a, 8290 Sevnica Tel.: 07 81 61 200, fax: 07 81 61 210 obcina.sevnica@siol.net www.obcina-sevnica.si

Številka: 007-0008/2012 Datum:15.03.2013 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA

Zadeva: Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Sevnica – II. obravnava

Spoštovani!

Občinski svet Občine Sevnica je na 19. redni seji, dne 27.02.2013, v prvi obravnavi obravnaval predlog Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Sevnica.

Podani so bili predlogi in pripombe, o katerih smo obvestili pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje, ki je pripravljavec strokovnih podlag za pripravo odloka.

Odgovor v zvezi s preverbo varovalnega pasu okoli cerkve na Razborju in širše ter ocenitvijo rudarskega območja v Krmelju vam posredujemo v prilogi.

V odlok pa so bili na podlagi pobude dodani še trije kulturni spomeniki lokalnega pomena, in sicer: 1. Jakilova graščina v Krmelju pod zap. št. 50 - 1.2.1. Profani objekti 2. Spomenik izgnancev II. svetovne vojne v Krmelju pod zap. št. 145 - 1.4.1. Javni spomenik in 3. Spomenik Milanu Majcnu in Janku Mevžlju v Šentjanžu pod zap. št. 148 - 1.4.1. Javni spomeniki Z lepimi pozdravi,

Pripravila: Andreja Ameršek, l.r. referentka

Mojca Sešlar, podsekretarka Vodja oddelka za družbene dejavnosti

Priloga: - odgovor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - odlok

Dostaviti: - naslovu, - v zadevo.

PREDLOG-II Obravnava Na podlagi 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02ZGO-1, 126/03-ZVPOPKD, 63/07 - Odl. US, 16/08-ZVKD-1), 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 63/11 in 103/11) je Občinski svet Občine Sevnica na ____. redni seji dne, __________ sprejel

ODLOK o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Sevnica 1. člen Za kulturne spomenike lokalnega pomena se razglasijo naslednje enote dediščine: 1.1. Arheološka najdišča 1. Apnenik – Grad Stari grad (EŠD: 14723, parc št. 1006/3 (del), 863 (del), 866/1 (del), k.o. Boštanj), 2. Birna vas – Gomila Ajdovski grob (EŠD: 14724, parc.št. 1119 (del), k.o. Šentjanž), 3. Blanca – Arheološko najdišče Blanško polje (EŠD: 29637, parc. št. *68, 536/1, 536/2, 540 (del), 542/1, 542/2 (del), 551, 553/1, 553/2, 557/2, 557/3, 558, 559, 560/1, k.o.

Blanca), 4. Boštanj – Gomila Na Gavgah (EŠD: 14726, parc.št. 557/19 (del), 557/20 (del), k.o.

Boštanj), 5. Dolenji Boštanj – Gomila Gola Gorica (EŠD: 14728, parc. št. 32/28 (del) k.o. Boštanj), 6. Dolnje Brezovo – Gomila Grbelne (EŠD: 14730, parc. št. 125 (del), k.o. Brezovo), 7. Gabrijele – Gomilno grobišče Brije (EŠD: 14731, parc. št. *42/4, 1614 (del), 445/2, 445/3, 445/4, 445/5, 445/6, 446/1 (del), 456 (del), 457/1 (del), 457/2 (del), 476 (del), 477 (del), 480 (del), 481 (del), 497, k.o. Pijavice), 8. Gornje Orle – Gomila Bučji hrib (EŠD: 14733, parc. št. 2532/779 (del), k.o. Hubajnica), 9. Kaplja vas – Gomila Boršt (EŠD: 14734, parc. št. 2168/1, 2172, k.o. Tržišče), 10. Kaplja vas – Arheološko območje Šentjurski hrib (EŠD: 10288, parc. št. *109/1, *109/2, *110, 1894/2 (del), 1895/2 (del), 1902 (del), 1903, 1904, 1905/1 (del), 1917/1, 1917/2, 1918, 1919/1 1919/2, 1922, 1923, 1928, 1929, 1932, 1938/3, 1942, 2037, 2038/1, 2038/2, 2039, 2042, 2044, 2045, 2051, 2055, 2056, 2057, 2058, 2061, 2065, 2066, 2069/1 (del), 2732, 2733 (del), 2734, 2735 (del), k.o. Tržišče.

11. Kladje nad Blanco – Gomilno grobišče Dele (EŠD: 14735, parc. št. 165/2, 351/2 351/3 (del), 366 (del), k.o. Kladje), 12. Kompolje – Gomilno grobišče Dobrava (EŠD: 14736, parc. št. 364/1 (del), k.o.

Kompolje), 13. Kompolje – Arheološko najdišče Pod Malnom (EŠD: 29671, parc. št. 119/3, 120/1, 121/1, 122/1, 123/1, 124/1, 125/1, 126/1, 127/3, 127/5, 128/1, 129/1, k.o. Kompolje), 14. Laze pri Boštanju – Gomila Hantin (EŠD: 14738, parc. št. 2531/63 (del), 2531/64 (del), k.o. Log), 15. Laze pri Boštanju – Grad Rekštajn (EŠD: 14739, parc. št. 2531/1 (del), k.o. Log), 16. Log – Arheološko najdišče Groblje (EŠD: 14741, parc. št. 1280/2, 1280/3 (del), 1281, 1284/2, 1284/3, 1284/4, 1285/2, 1285/3, 1285/4, 1286/2, 1286/3, 1286/4, 1287/2, 1287/3, 1287/4, 1288/2, 1288/3, 1288/4, 1289/2, 1289/3, 1289/4, 1290/2, 1290/3, 1290/4, 1291/10, 1291/4, 1291/6, 1291/7, 1291/8, 1291/9, 1292/2, 1292/3, 1292/4, 1293/10, 1293/4, 1293/6, 1293/7, 1293/8, 1293/9, 1294/2, 1294/3, 1294/4, 1295/2, 1295/3, 1295/4, 1296/2, 1296/3, 1296/4, 1297/2, 1297/3, 1297/4, 1298/2, 1298/3, 1298/4, 1299/2, 1299/3, 1299/4, 1300/10, 1300/4, 1300/6, 1300/7, 1300/8, 1300/9,

1301/2, 1301/3, 1301/4, 1302/3, 1302/4, 1304/3, 1304/5, 1304/6, 1304/7, 1304/8, 1304/9, 1305/4, 1305/5, 1305/6, 1305/7, 1305/8, 1305/9, 1306/10, 1306/3, 1306/4, 1306/5, 1306/6, 1306/7, 1306/8, 1306/9, 1307/3, 1307/4, 1307/5, 1307/6, 1309/1, 1309/2, 1310/1, 1310/2, 1311/1, 1311/2, 1312/40, 1312/42, 1313/1, 1313/2, 1314/3, 1314/4, 1314/5, 1314/6, 1315/1, 1315/2, 1317/1, 1317/2, 1318/3, 1318/4, 1318/5, 1318/6, 1319/1, 1319/2, 1320/1, 1320/2, 1321/3, 1321/4, 1321/5, 1321/6, 1322/1, 1322/2, 1323/1, 1323/2, 1324/1, 1324/2, 1325/1, 1325/2, 1326/1, 1326/2, 1327/1, 1327/2, 1328/1, 1328/2, 1329/1, 1329/2, 1330/1, 1330/2, 2534/9 (del), 2554/1 (del, k.o.

Log, 17. Log – Arheološko najdišče Kamenca (EŠD: 14742, parc. št. 2532/779 (del), k.o.

Hubajnica, 2532/291 (del), 2532/292 (del), 2532/293 (del), 2532/294 (del), k.o. Log), 18. Lukovec nad Boštanjem – Gomila Grmašca (EŠD: 14743, parc. št. 1748/27 (del), 1748/42 (del), k.o. Log), 19. Osredek pri Krmelju – Gomilno grobišče Raguša (EŠD: 14744, parc. št. 2532/392 (del), 2532/393 (del), 2532/762 (del), k.o. Hubajnica), 20. Podgorica nad Sevnico – Arheološko najdišče Revanšce (EŠD: 27770, parc. št. 546/16 (del), 546/25 (del), k.o. Podgorje), 21. Polje pri Tržišču – Gomila Dolge njive (EŠD: 14745, parc. št. 426/34 (del), k.o. Pijavice), 22. Polje pri Tržišču – Grobišče Stara sela (EŠD: 14746, parc. št. 188/3, 189/1, k.o.

Pijavice), 23. Polje pri Tržišču – Gomilno grobišče Zadob (EŠD: 14747, parc. št. 178/1, 178/2, 178/3, 178/4, 179/10, 179/2 (del), 179/5, 179/6, 179/7, 179/8, 179/9, k.o. Pijavice), 24. Preska pri Boštanju – Gomila Zajček (EŠD: 14748, parc. št. 2532/60, 2532/61, 2546, 342, 346, k.o. Log), 25. Preska pri Boštanju – Gomila Hrebec (EŠD: 14749, parc. št. 2532/533 (del), k.o.

Hubajnica), 26. Primož – Gomila Mlake (EŠD: 14750, parc. št. 2532/453 (del), 2532/454 (del), k.o.

Hubajnica), 27. Razbor – Arheološko najdišče Gradec (EŠD: 14751, parc. št. 705/3 (del), 705/4 (del), 705/8 (del), 705/9 (del), k.o. Okroglice), 28. Sevnica – Naselbina Dobrava (EŠD: 14752, parc. št. 1511/3 (del), 1514, 530/39, 530/5, 530/68 (del), 530/73, 530/74 (del), 530/83, 530/84, 546/3, 547, 601, 609, 610, 619, 620, 622/1, 622/2, 623/3, 623/4, 624/5, 626/1, 626/2, 627, 631/3, 631/4, 631/5, 631/6, 631/7, 631/8, 631/9, 635/1, 635/2, 646/1, 646/2, 647/1, 647/2, 647/3, 647/4, 650, 655/2, 655/3, 655/4, 655/5, 655/7, 655/8, 655/9, 657/1, 657/2, 657/3, k.o. Sevnica), 29. Studenec – Arheološko najdišče Krvava luža (EŠD: 629, 742/30, 742/31, 742/34, 742/35, 742/38, 742/39, 742/41, 742/43, 742/44 (del), 742/6, 742/8, 742/9 (del), 743/1 (del), 744/1 (del),744/2, 745/1 (del), 745/2, 746/1 (del), 747/1 (del), 747/2 (del), 751 (del), 754 (del), 760/1, 760/4, 773, 774, 776/1, 776/10, 776/12, 776/2, 776/3, 776/4, 776/5, 776/7, 777, 778, 779, 780/1, 780/2, 780/3, 782/1, 782/2, 783, 784 , 791/1 (del), 791/3, k.o.Studenec) 30. Velika Hubajnica – Gomila Lopata (EŠD: 14756, parc. št. 1469/188 (del), 1469/189 (del), 1469/69 (del), k.o. Bučka), 31. Vranje pri Sevnici – Arheološko najdišče Ajdovski gradec (EŠD: 838, parc. št. *245, *69/2, *69/3, *69/4, 1444, 388, 389, 390, 391, 392, 393, 417/1, 417/2, 417/3, 417/4, 417/5, 417/6, 417/7, 417/8, 418/1, 418/2, 418/3, 418/4, 425, 456/7, 456/8, 459, 480, 484, 491, 492, k.o. Podvrh; parc. št. vplivnega območja spomenika *101, *102/1, *102/2, *258, *63, *64, *65, *67, *68, *69/1, *69/5, *69/6, *70, *73, *76, *77, *79, *81, /82, *83, *85, *89/1, *90, *92, *93, *95, *97, *98, *99, 1445 (del), 1448, 1452, 1453, 1454, 1456/1, 1468 (del), 1478, 1482, 383, 385, 387, 413, 416, 419, 420, 421, 422, 423, 424, 426, 428, 429, 430, 431, 432/1, 432/2, 433, 434, 435, 436, 437, 438, 441, 442, 443, 445, 446, 447/1, 447/2, 448, 449, 450, 451, 452, 453, 454, 456/1, 456/4,456/5, 456/6, 461, 463, 464 465, 466, 469, 470, 472, 473, 474, 475, 476, 479, 481/1, 481/2, 482, 483/1, 483/2, 485/1, 485/2, 486, 487, 489, 490, 493/1, 493/2, 494, 495, 496, 497, 583, 584, 585/1, 585/2, 586, 587, 588/1, 588/2, 589, 591, 594, 595, 596,

601, 602, 604, 605, 606, 607, 608, 610, 612, 613, 614, 615, 616, 617, 618, 620, 621, 624, 625, 626, 627, 628/1, 628/2, 628/3, 629, 630, 631, 632, 633, 634, 636 (del), 642 (del),652, k.o. Podvrh), 32. Vrh pri Boštanj – Gomila Volčje jame (EŠD: 14757, parc. št. 867/2 (del), k.o. Vrh).

1.2. Stavbe 1.2.1. Profani objekti 33. Cerovec pri Šentjanžu – Zupanova domačija (EŠD: 29467, parc. št. 1053 (del), 1054/2 (del), 1055, 1060/2, 1061 (del), 1148 (del), 1149 (del), k.o. Cerovec; parc. št. vplivnega območja spomenika 1051, 1053 (del), 1054/1, 1054/2 (del), 1056 (del), 1060/1, 1061 (del), 1148 (del), k.o. Cerovec), 34. Dolnje Brezovo – Kozolci dolnjebrezovškega polja (EŠD: 29293, parc. št. *113/2, 870, *114, 876/1, 876/2, *115, 877/1, 877/2, 883, *119, *120, 910/1, 910/2, *144, 915/5, *122, 922/1, 922/4, 871, 884/1, 884/2, 890/1, 890/2, 891, 898/1, 898/2, 899, 904, 905/1, 905/2, 911/2, 914/2, 915/4, 915/7, 918/4, 918/6, 919, 920/2, 977/14, k.o.

Brezovo), 35. Drožanje – Florjančičev hram (EŠD: 29044, parc. št. *58/6, k.o. Metni vrh), 36. Drožanje – Hiša Drožanje 16 (EŠD: 28997, parc. št. *66, k.o. Metni Vrh), 37. Drožanje – Kožuhova zidanica (EŠD: 28973, parc. št. *96, k.o. Metni Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika *95, *96 (del), 853, k.o. Metni Vrh), 38. Drušče – Dolenškov toplar (EŠD: 29011, parc. št. 2122(del), k.o. Telče; parc št. vplivnega območja spomenika 2122 (del), k.o. Telče), 39. Drušče – Hiša Drušče 4 (EŠD: 28999, parc. št. *40 (del), k.o. Telče; parc.št. vplivnega območja spomenika *40 (del), k.o. Telče), 40. Drušče – Jenetov toplar (EŠD: 29001, parc. št. 2120/1 (del), k.o. Telče; parc. št. vplivnega območja spomenika 2120/1 (del), k.o. Telče), 41. Gornje Brezovo – Kozolci gornjebrezovškega polja (EŠD: 29294, parc. št. *107/1, *108, *109/1, *109/2, *110, *112/1, 684/1, 689/3, 691/1, 694/2, 697/1, 700/2, 700/3, 703/3, 703/4, 707/1, 708/1, 713/1, 714/1, 977/8, 991/4 k.o. Brezovo), 42. Jablanica pri Boštanju – Tomažinov hlev (EŠD: 29003, parc. št. 1395 (del), k.o.

Kompolje; parc. št. vplivnega območja 1395 (del), k.o. Kompolje), 43. Kal pri Krmelju – Domačija pri Trkaj (EŠD: 29255, parc. št. 1345 1342/1, 1343/1 (del), 1344, 1343/3 (del), k.o. Kal), 44. Kamenica – Hribčev kozolec (EŠD: 29048, parc. št. 276 (del), k.o. Goveji Dol; parc. št. vplivnega območja spomenika 276 (del), 277, k.o. Goveji Dol), 45. Kamenica – Štihov kozolec (EŠD: 29005, parc. št. 256/2 (del), k.o. Goveji Dol; parc. št.

256/1, 256/2 (del), k.o. Goveji Dol), 46. Kladje pri Krmelju – Jagerjeva hiša (EŠD: 29168, parc. št. 918/1 (del), k.o. Kal; parc. št. 918/1 (del), k.o. Kal), 47. Kladje pri Krmelju – Jamškova domačija (EŠD: 29253, parc. št. 907, 1608 (del), 908/1, 908/2, k.o. Kal), 48. Kompolje ob Savi – Mlakarjev kozolec (EŠD: 29052, parc. št. 108/1 (del), k.o.

Kompolje), 49. Konjsko – Hiša Konjsko 6 (EŠD: 29053, parc. št. 2913, k.o. Log; parc. št. vplivnega območja spomenika *190, 2217/2, 2912, k.o. Log), 50. Krmelj – Jakilova graščina (EŠD:_______, parc. št. 1000/7, 1000/24, 999, 1211/2, 1000/1 – JV del, 1000/22 – JV del, cesta v naravi, k.o. Goveji Dol) 51. Ledina – Jazbinškova zidanica (EŠD: 29055, parc. št. 965 (del), k.o. Ledina), 52. Log – Kozolci loškega polja (EŠD: 29252, parc. št. *301, 1331/1 (del), 1332/1 (del), 1333/1 (del), 1334/1 (del), 1335/1 (del), 1336/1 (del), 1337/3 (del), 1337/5 (del), 1338/1 (del), 1339/3 (del), 1339/5 (del), 1340/1 (del), 1341/1 (del), 1342/1 (del), 1343/1 (del), 1344/1 (del), 1345/1 (del), 1346/1 (del), 1347/1 (del), 1351/11, 1351/12, 1351/13 (del), 1351/14 (del), 1351/9 (del), 1354/1 (del), 1354/2, 1587/5 (del), 1588/2 (del),

1589/4 (del), 1589/6 (del), 1590/2 (del), 1591/2 (del), 1592/2 (del), 1593/2 (del), 1594/2 (del), 1595/2 (del), 1596/2 (del), 1597/2 (del), 1598/4 (del), 1598/6 (del), 1599/2 (del), 1600/2 (del), 1601/2 (del), 1602/2 (del), 1603/2 (del), 1604/4 (del), 1604/6 (del), 1605/4 (del), 1605/6 (del), 1606/2 (del), 1607/2 (del), 1608/2 (del), 1609/2 (del), k.o.

Log), 53. Loka pri Zidanem Mostu – Dvorec Loka (EŠD: 10185, parc. št. 11 (del), k.o. Sevnica), 54. Loka pri Zidanem Mostu – Spodnji Korenov mlin (EŠD: 2291, parc. št. 781/1 (del) k.o.

Loka pri Zidanem Mostu; parc.št. vplivnega območja spomenika *100/1, *101/1, 781/1 (del), k.o. Loka pri Zidanem Mostu), 55. Loka pri Zidanem Mostu – Zgornji Korenov mlin (EŠD: 3774, parc. št. *100/3, k.o. Loka pri Zidanem Mostu; parc. št. vplivnega območja 745/3 (del), k.o. Loka pri Zidanem Mostu), 56. Lukovec nad Boštanjem – Pristava Lukovec 1 (EŠD: 16167, parc. št. *182/1 (del), k.o.

Log; parc. št. vplivnega območja spomenika *182/1 (del), *182/2, *272, *273, *295, *345, 1748/38, 1748/39, 1748/49, 2076/1, 2076/10, 2076/11, 2076/12, 2076/13, 2076/15, 2076/16, 2076/17, 2076/2, 2076/21, 2076/22, 2076/3, 2076/9, 2078/1, 2078/2, 2078/3, 2078/4, 2078/5, 2078/6, 2082/1, 2082/2, 2082/3, 2082/6, 2092/1, 2092/2, k.o. Log), 57. Lukovec nad Boštanjem – Kozolci lukovškega polja (EŠD: 29250, parc. št. *300, 1832/1, 1842, 1843, 1845, 1909/1, 1911, 1923/1, 1924/1, 1927/1, 1928 (del), 1929 (del), 2051 (del), 2052 (del), 2060, 2061 2062, 2064, 2536/1 (del), k.o. Log), 58. Mala Hubajnica – Hlev in kozolec pri Krnc (EŠD: 29167, parc. št. *283 (del), k.o.

Hubajnica;Bučka, parc. št. vplivnega območja spomenika 1352/6, 1394, k.o. Bučka, *283, k.o. Hubajnica), 59. Metni Vrh – Kozolec na domačiji Metni Vrh 4 (EŠD: 29157, parc. št. *117, k.o. Metni Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika *118, 1060, 1061, k.o. Metni Vrh), 60. Pijavice – Hiša Pijavice 1 (EŠD: 29155, parc. št. *11, k.o. Pijavice; parc. št. vplivnega območja spomenika *11 (del), 72/1, 72/2, 74, k.o. Pijavice), 61. Podgorje ob Sevnični – Kunškov kozolec (EŠD: 29152, parc. št. *50/3, k.o. Podgorje; parc. št. vplivnega območja 625, 626, k.o. Podgorje), 62. Podgorje ob Sevnični – Šola (EŠD: 29151, parc. št. *63/1 (del), k.o. Podgorje; parc. št. vplivnega območja *130, *63/1 (del), 802/3, 802/4, 802/5, 802/7, 803 (del), 804/1, 804/2, 804/3, 805/1, 805/2, 805/4, 806/2, k.o. Podgorje), 63. Podvrh pri Vranju – Jazbečev kozolec (EŠD: 9292, parc. št. *212, k.o. Podvrh; parc. št. vplivnega območja *209, *210, *211, 1265, 1275 (del), 1283, 1286, 1472, k.o. Podvrh), 64. Podvrh pri Vranju – Zidanica Podvrh 52 (EŠD: 27071, parc št. *150 (del), k.o. Podvrh; parc. št. vplivnega območja spomenika *150 (del), 855, k.o. Podvrh), 65. Polje pri Tržišču – Hiša Polje pri Tržišču 3 (EŠD: 29150, parc. št. *23 (del), k.o.

Pijavice; parc. št. vplivnega območja spomenika *23 (del), 350/1, 350/2, k.o. Pijavice), 66. Polje pri Tržišču – Kašča pri Majcen (EŠD: 29149, parc. št. *24/10 (del), k.o. Pijavice; parc. št. *23, *24/1, *24/10 (del), *24/11, *24/5, *24/8, *24/9, 1615/2, 1615/3, 1615/4, 1615/5 (del), k.o. Pijavice), 67. Ponikve pri Studencu – Hiša Ponikve 23 (EŠD: 29148, parc. št. *125/1 (del), k.o.

Studenec; parc. št. *125/1 (del), *125/2, *125/3, 2161/1, k.o. Studenec), 68. Prešna Loka – Kašča na domačiji Prešna Loka 24 (EŠD: 29146, parc. št. *158 (del), k.o. Metni Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika *158 (del), *159, 1181, 1182, 1185, 1201, k.o. Metni Vrh), 69. Sevnica – Grad Sevnica (EŠD: 645, parc. št. 933/1, 933/2, 931/2, 931/3, k.o. Sevnica), 70. Sevnica – Grajska kašča (EŠD: 14759, parc. št. 119/4 (del), k.o. Sevnica), 71. Sevnica – Trški dvorec- Lichtenwald (EŠD: 14754, parc. št. 29/5, k.o. Sevnica), 72. Sevnica – Brivsko-frizerski salon Kreutz (EŠD: 18545, parc. št. 30/4, k.o. Sevnica), 73. Sevnica – Gostilna Vrtovšek (EŠD: 18555, parc. št. 104/9, k.o. Sevnica), 74. Sevnica – Kovačija Staroveški (EŠD: 29658, parc. št. 97/1, k.o. Sevnica), 75. Skrovnik – Domačija Skrovnik 4 (EŠD: 29248, parc. št. *130, *165, *167, *168, 2338 (del), 2339/1 (del), 2373, 2374, 2377, 2700 (del), 2701 (del), k.o. Tržišče),

76. Slančji Vrh – Domačija Slančji Vrh 6 (EŠD: 29247, parc. št. *47, 1672/1 (del), k.o.

Krsinji Vrh), 77. Stržišče – Kozolec na domačiji Stržišče 14 (EŠD: 29141, parc. št. *71, 504 (del), k.o.

Trnovec; parc. št. vplivnega območja spomenika *190, 2217/2, 2912, k.o. Log, 965 (del), k.o. Ledina, *71 (del), *72, 504 (del), 505, k.o. Trnovec), 78. Studenec – Župnijski kozolec (EŠD: 29140, parc. št. *89, k.o. Studenec), 79. Šentjanž na Dolenjskem – Markovičev hlev (EŠD: 29243, parc. št. 31, 32/1, 32/2, 1617 (del), 29 (del), k.o. Kal; parc. št. vplivnega območja spomenika 1624 (del), 30/1, 30/2, 33, 34, 35, 36, k.o. Kal, 623, 624 (del), 625, k.o. Podboršt), 80. Šentjur na Polju – Kozolci spodnjega polja (EŠD: 29654, parc. št. *109, *2/1, *2/10, *2/2, *2/3, *2/4, *2/5, *2/6, *2/7, *2/8, 129/1, 129/6, 130/1, 132/1, 133/1, 134/1, 135/1, 136/1, 139/1, 140/1, 142/1, 143/1, 145/1, 146/1, 148/1, 148/3, 149/1, 149/4, 149/6, 151/1, 151/3, 152/1, 33/1, 33/3, 36/1, 37/1, 38/2, 42/1, 43/1, 43/3, 46/1, 47/1, 50/1, 52/1, 55/1, 57/1, 61/2, 61/4, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 968/15 (del), k.o. Breg), 81. Šmarčna – Kozolci na polju (EŠD: 29655, parc. št. 496/2, 498/2, 495/2, 500/2, 502/2, 497/2, 496/3, 495/1, 495/3, 488/1, 489/3, 543/3, 543/1, 541/1, 541/2, 540/1, 538/1, 488/3, 486, 511/1, 509/1, 489/2, 488/2, 512/1, 508/1, 501/1, 501/2, 508/2, 500/1, 504/2, 511/2, 505, 504/1, 510/1, 509/2, 491/3, 492/2, 492/5, 492/2, 492/3, 493/3, 491/2, 491/4, 490/3, 491/4, 494/3, 493/2, 490/2, 493/1, 494/2, 490/1, 492/1, 491/1, 1611/1 (del), k.o. Kompolje), 82. Štajngrob – Zidanica Štajngrob 8 (EŠD: 29165, parc. št. 228, k.o. Kal; parc. št. vplivnega območja spomenika 1598 (del), 1619 (del), 227 (del), 230 (del), k.o. Kal), 83. Telčice – Ruparjeva domačija (EŠD: 29242, parc. št. 851/1, 581/2 (del), 838/1 (del), k.o. Telče; parc. št. vplivnega območja spomenika 836 (del), 837/1, 837/2, 837/3, 838/1 (del), 838/2, 851/2 (del), 856, k.o. Telče), 84. Trnovec nad Sevnico – Pajkov vinski hram (EŠD: 27146, parc. št. *131, k.o. Trnovec; parc. št. vplivnega območja spomenika *130, 153/1, 154, 155, k.o. Trnovec), 85. Trnovec nad Sevnico – Vinski hram Trnovec 32 (EŠD: 29657, parc. št. *122, k.o.

Trnovec; parc. št. vplivnega območja spomenika 164/2, 165/1, k.o. Trnovec), 86. Trnovec nad Sevnico – Vinski hram Trnovec 39 (EŠD: 28284, parc. št. *129, k.o.

Trnovec; parc. št. vplivnega območja spomenika 157/1, 714 (del), k.o. Trnovec), 87. Veliki Cirnik – Majcnova domačija (EŠD: 29240, parc. št. *69, *68, *195, 1344, 1345, 2183 (del), *69, k.o. Veliki Cirnik; parc. št. vplivnega območja spomenika *67, 1366, 1376, 1380, 2183 (del), k.o. Cirnik), 88. Vrh pri Boštanju – Mertlov toplar (EŠD: 29164, parc. št. 16 (del), 19 (del), k.o. Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika 16 (del), 17, 19 (del), k.o. Vrh), 89. Vrh pri Boštanju – Strlekarjev toplar (EŠD: 29163, parc. št. 94/2, k.o. Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika 93/1, 93/2, 94/1, k.o. Vrh), 90. Vrh pri Boštanju – Trbinčev toplar (EŠD: 29162, parc. št. 789, k.o. Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika 785, 787, 788/1, 788/2, 788/3, k.o. Vrh), 91. Zabukovje nad Sevnico – Gospodarsko poslopje pri Pustovsk (EŠD: 9308, parc. št. *134 (del), k.o. Zabukovje; parc. št. vplivnega območja spomenika *133, *134 (del), *135, *136, *137, 1377, 1378/1, 1378/2, 1378/3, 1378/4, 1379, 1380, 1381, 1382, 1383, 1384, 1385, k.o. Zabukovje), 92. Zavratec – Bezjakov hram (EŠD: 29160, parc. št. 416/1 (del), 421/1 (del); parc. št. vplivnega območja spomenika 415, 416/1 (del), 417/1, 418/1, 419/1, 421/1 (del), 422/1, 424/2, k.o. Studenec), 93. Znojile pri Studencu – Kozolec pri Mrgole (EŠD: 29159, parc. št. 2502 (del), k.o. Telče; parc. št. vplivnega območja spomenika 2496/1, 2496/2 (del), 2497/1 (del), 2502 (del), 2845 (del), k.o. Telče), 1.2.2. Sakralno profane stavbe 94. Sevnica – Lutrovska klet (EŠD: 13753, parc. št. 935/6, k.o. Sevnica)

1.2.3. Sakralne stavbe – Cerkve 95. Boštanj – Cerkev Povišanja sv. Križa (EŠD: 1653, parc. št. 342, k.o. Boštanj; parc. št. vplivnega območja spomenika 1014/2 (del), 294/1 (del), 294/10, 294/11, 294/2, 294/23, 294/5 (del), 294/54 (del), 294/55, 330/5, 335, 336, 337, 338, 339, 340, 341, 343,344/1, 344/2, 352, 353, k.o. Boštanj), 96. Budna vas – Cerkev sv. Miklavža (EŠD: 2428, parc. št. 1, 2 (del), k.o. Cerovec; parc. št. vplivnega območja spomenika 1153/1, 1153/2 (del), 1156/2 (del), 14/1 (del), 14/3, 15/1 (del), 16/1, 16/3, 16/4, 16/5, 17, 2/1, 2/2, 3/1, 3/2, 4/1, 4/2, k.o. Cerovec, 1095/3 (del), 121/1, k.o. Hotemež), 97. Čanje – Cerkev sv. Marije Vnebovzete (EŠD: 3359, parc. št. *121, k.o. Žigrski Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika *120, *122, *123/1, 1348, 1349, 1350/1, 1350/2, 1351, 1353, 1354/1, 1354/2, 1354/3, 1355, k.o. Žigrski Vrh), 98. Čanje – Cerkev sv. Neže (EŠD: 3355, parc. št. *143, k.o. Žigrski Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika *144, 1383/2, 1418/2, 1419, 1421/1, k.o. Žigrski Vrh), 99. Čelovnik – Cerkev sv. Duha (EŠD: 3115, parc. št. 34, k.o. Radež; parc. št. vplivnega območja 421, 433/11, 433/12, 433/8, k.o. Radež), 100.

Dolnje Brezovo – Cerkev sv. Janeza Krstnika (EŠD: 3353, parc. št. *20, 168/10 (del), k.o. Brezovo; parc. št. vplivnega območja spomenika 165/2, 165/3, 165/4, 165/5, 168/10, 168/11, 168/12,168/13, 168/2, (del), 168/3, 168/4, 168/6, 168/9, 170, 173/1, 173/2, 174/1, k.o. Brezovo), 101.

Drožanje – Cerkev sv Martina (EŠD: 3358, parc. št. 65, k.o. Metni Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika *58/6, *63, *64, *65 (del), *66, *67,1307/1, 690, 691, 692, 694/1, 694/2, 695, 696, 697, 698, 700/1, 700/2, 701, 702, 703, 710, 711, 750/1, 750/2, k.o. Metni Vrh), 102.

Drožanje – Cerkev sv. Roka (EŠD: 3348, parc. št. *191;k.o. Metni Vrh, parc. št. vplivnega območja *44, *46, 568, 571, 572, 573, 574, 575, 577/2, k.o. Metni Vrh, *190, *192, 1511/1, 706/1, 706/2, 708, 709, 710, 712, 713, 714/1, k.o. Sevnica), 103.

Drušče – Cerkev sv. Barbare (EŠD: 2507, parc. št. *46, 2064/2, k.o. Telče; parc. št. vplivnega območja spomenika *131 (del), 2001 (del), 2002/1, 2002/2, 2005, 2006/1, 2006/2, 2009 (del), 2037, 2053, 2056, 2057, 2059, 2060, 2062, 2064/1, 2064/2, 2065, 2830 (del), k.o. Telče), 104.

Gabrijele – Cerkev sv. Lenarta (EŠD: 2614, parc. št. *45/1, *45/3, k.o. Pijavice; parc. št. vplivnega območja spomenika *170/1, *170/2, *171, *185, *186, *45/3, *45/4, *45/5, *47/1, *47/2, 1614 (del), 206, 674/15, 674/16, 675/14, 675/15, 675/16, 675/17, 675/18, 675/19 (del), 675/20, 682/1, 682/2, 682/4, 682/5, 685/1, 685/2, 687/1, 687/2, 691/1, 691/2, 697, k.o. Pijavice), 105.

Gornje Brezovo – Cerkev sv. Ulrika (EŠD: 3352, parc. št. *105, k.o. Brezovo), 106.

Kal pri Krmelju – Cerkev sv. Martina (EŠD: 2429, parc. št. 1182, k.o. Kal; parc. št. vplivnega območja spomenika 1179, 1182 (del), 1183, 1184, 1185/1, 1185/2, 1185/3, 1185/4, 1185/5, 1185/6, 1186/1, 1186/2, 1186/3, 1588 (del), k.o. Kal), 107.

Kamenica – Cerkev sv. Marjete (EŠD: 2430, parc. št. 352 (del), k.o. Goveji Dol; parc. št. vplivnega območja spomenika 1231/1 (del), 316, 345 (del), 346, 347, 348, 349, 350, 351, 352, 353 (del), 356/1 (del), k.o. Goveji Dol), 108.

Kaplja vas nad Tržiščem - Cerkev sv. Jurija (EŠD: 2615, parc. št. *110, k.o.

Tržišče; parc. št. vplivnega območja spomenika *109/2, 2038/2, 2044, 2045, 2055, 2056, 2057, 2058, 2061, 2069/1 (del), 2734, k.o. Tržišče), 109.

Kompolje ob Savi – Cerkev sv. Mihaela (EŠD: 1656, parc. št. 1, 2/3, 2/2, k.o.

Kompolje), 110.

Leskovec v Podborštu – Cerkev Žalostne Matere Božje (EŠD: 2431, parc. št. 1 (del), k.o. Podboršt; parc. št. vplivnega območja spomenika 1 (del), 10, 107/1, 107/2, 109, 11/1, 11/2, 111, 112, 114, 12, 1450 (del), 1451 (del), 171, 172/1, 172/2, 21, 23, 26, 27, 3/1, 3/2, 4, 5, 6, 7, 8, 9, k.o. Podboršt), 111.

Log – Cerkev Najdenja sv. Križa (EŠD: 1657, parc. št. *112, k.o. Log),

112.

Loka pri Zidanem Mostu – Cerkev sv. Helene (EŠD: 3113, parc. št. 2/2, *6/1, k.o. Loka pri Zidanem Mostu), 113.

Lukovec nad Boštanjem – Cerkev sv. Marije Magdalene (EŠD: 1655, parc. št. *181, k.o. Log; parc. št. vplivnega območja spomenika 2010/1, 2010/5, k.o. Log), 114.

Metni Vrh – Cerkev sv. Lovrenca (EŠD: 3357, parc. št. *106, k.o. Metni Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika *108, *110, 1040, 1041/1, 1041/2, 1042, 1043, 1045, 1046, 1047, 1049, 1050, 1051, 1310, 949, 950/1, 950/2, 951, 953, 954, k.o.

Metni Vrh), 115.

Mrzla Planina – Cerkev sv. Primoža in Felicijana (EŠD: 3515, parc. št. *44, k.o.

Zabukovje; parc. št. vplivnega območja spomenika 1699/2 (del), 264/2 (del), 388 (del), 389 (del), 397 (del), k.o. Zabukovje), 116.

Okroglice – Cerkev sv. Lovrenca (EŠD: 3311, parc. št. *14, 194/1, 197, k.o.

Okroglice; parc. št. vplivnega območja spomenika *13, 193, 194/1, 194/2, 195/1, 196, 197, k.o. Okroglice), 117.

Osredek pri Krmelju – Cerkev sv. Primoža in Felicijana (EŠD: 2432, parc. št.

791, 792, k.o. Kal; parc. št. vplivnega območja spomenika 768/1 (del), 791, 793, 798, k.o. Kal), 118.

Pavla vas – Cerkev sv. Jakoba starejšega (EŠD: 2616, parc. št. *128, k.o.

Malkovec; parc.št. vplivnega območja spomenika *129/1, *129/2, *129/3, *506, 2832/1, 2833/2, 2834/1, 2834/2, 2834/3, 2834/4, 2835/1, (del), 2835/3, 2836/1, 2836/10, 2836/11, 2836/2, 2836/3, 2836/4, 2836/5, 2836/6, 2836/7, 2836/9, 2838/1, 2838/2, 2838/4, 2839/1, 2842, 2843/1, 2843/2, 2843/3, 2857 (del), 2858, 2859 (del), 3856/1 (del), k.o. Malkovec), 119.

Pečje – Cerkev sv. Marjete (EŠD: 3351, parc. št. *88, 556/3, k.o. Brezovo; parc. št. vplivnega območja spomenika *82, *84, *85, *86, *87, *89, *90, *91, *92, 456 (del), 459/1 (del), 553/2, 553/3, 553/4, 554, 555, 556/1, 556/2, 556/3, 557/1, 557/2, 558, 559 (del), 563/1, 564/1, 564/2, 565/4, 566, 567, 568, 571, 982/1 (del), 984/2 (del), 984/3 (del), k.o. Brezovo), 120.

Podgorje ob Sevnični – Cerkev sv. Marije Rožnovenske (EŠD: 3517, parc. št. *57, k.o. Podgorje; parc. št. vplivnega območja spomenika *50/6, *50/7, *57 (del), *58, 1338/1, 1338/7, 593, 594/1, 594/2, 595, 596, 597, 598, 599, 600, 601, 602, 603/1, 603/2, 604, 605, 606, 607, 608, 609, 610, 611, 612, 613/1, 749/1, 749/2, 750, 758, 759, 760, 761, 762, 763, 766 (del), 768, 769, 770, 771, 772, 773, 774, 777, 781/4, 782, k.o. Podgorje), 121.

Poklek nad Blanco – Cerkev Vseh svetnikov (EŠD: 2900, parc. št. *1/1 (del), 434/3;k.o. Poklek, parc. št. vplivnega območja spomenika *1/1 (del), *1/2, 434/5, 434/6, k.o. Poklek), 122.

Primož – Cerkev sv. Primoža in Felicijana (EŠD: 2362, parc. št. *19, k.o.

Hubajnica; parc. št. vplivnega območja spomenika *21, 222/1, 222/2, 222/3, 223/1, 225, 226, 227 (del), k.o. Hubajnica), 123.

Radež – Cerkev sv. Fabijana in Boštjana (EŠD: 3116, parc. št. *164, k.o.

Radež; parc. št. vplivnega območja spomenika *162, *163/1, *163/2, 1050/3, 909/2, 910, 933/1, 933/2, 934, 935, 936, 938, k.o. Radež), 124.

Razbor – Cerkev sv. Janeza Krstnika (EŠD: 3308, parc. št. *195 (del), k.o.

Okroglice; parc. št. vplivnega območja spomenika *195 (del), *196, *197, *198, *199, *201, *202, *203, *204, *207, *208, *209, *212/1, *248, 1000/1, 1000/2, 1000/3, 1001/1, 1001/2, 1003/1, 1004, 1005, 1007, 1008, 1009/1, 1009/2, 1010, 1013, 1014, 1015, 1018/1, 1018/3, 1018/4, 1019, 1020, 1021, 1022, 1023/1, 1023/2, 1217, 1219/1 (del), 1220/7, 1449 (del), 1450/2 (del), 1450/3, 1450/4, 1452 (del), 1454/1 (del), 1459, 1480, 937/1, 937/2, 938/1, 938/2, 939 (del), 940, 941/1, 941/2, 941/3, 942/1, 942/2, 942/3, 943, 944/2, 970, 971/2, 971/3, 972, 975, 977, 978, 979, 981, 982/1, 982/2, 983, 984, 987, 988/1, 988/2, 989, 990/1, 990/2, 990/3, 990/4, 992, 993, 995, 996, 997, 998, 999/1, 999/2, k.o. Okroglice),

125.

Rovišče pri Studencu – Cerkev sv. Urha (EŠD: 2363, parc. št. *52, k.o.

Studenec; parc. št. vplivnega območja spomenika *282, *52 (del), *54, *55, 2667/1, 2667/2, 2687, 908/1, 908/2, 909, 910/1, 910/2, 910/3, k.o. Studenec), 126.

Sevnica – Cerkev sv. Miklavža (EŠD: 3346, parc. št. 90/5, k.o. Sevnica), 127.

Sevnica – Cerkev sv. Florijana (EŠD: 3347, parc. št. 71/3, 71/1, 71/2, 71/4, k.o.

Sevnica), 128.

Sevnica – Cerkev sv. Marije Vnebovzete (EŠD: 3349, parc. št. 18/6 (del), k.o. Šmarje; parc. št. vplivnega območja spomenika 1, 10/1, 10/2, 10/3, 10/4, 13/1, 13/2, 14/3, 14/4, 14/5, 14/6,14/7, 145/1, 145/2, 146/1, 146/2, 146/3, 15/11, 15/13, 17/2 (del), 17/3, 17/4, 18/3, 18/4, 18/5, 18/6 (del), 2, 21/1, 21/2, 23/1, 23/2, 23/3, 24, 25/1, 25/2, 25/3, 25/4, 31/1, 31/2, 31/3, 31/4, 31/5, 4, 5/1, 5/2, 6/3, 7/1, 7/2, 7/3, 7/4, 7/5, 871/10, 871/11, 871/4, 871/7, 875/11, 875/14, 875/15, 883/2, 9/1, 9/2, k.o. Šmarje), 129.

Sevnica – Cerkev sv. Ane v Šmarju (EŠD: 3350, parc. št. 45/29 (del), 45/30, k.o. Šmarje; parc. št. vplivnega območja spomenika 44/2, 45/12, 45/13, 45/14, 45/18, 45/27, 45/28, 45/29 (del), 45/30, 45/9, k.o. Šmarje), 130.

Slančji Vrh – Cerkev sv. Urha (EŠD: 2617, parc. št. *49, k.o. Krsinji Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika *145, *45, *46, *47, *48, 1668/2, 1671, 1672/1, 1672/2, 1674, 1675, 1753 (del), 1760, 1761, 1763, 1767, 1768/1, 1768/2, 1769, 1770, 1771/2, 1771/3, 1771/4, 1772/1, 1772/2, 1773/1, 1773/2, 1775, 1777, 1787/4, 1794, 1955/1 (del), k.o. Krsinji Vrh), 131.

Studenec – Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja (EŠD: 2361, parc. št. *88, k.o. Studenec; parc. št. vplivnega območja spomenika *225, *252, *89, *90, 1588 (del), 1594, 1595, 1596/1, 1597 (del), 1603, 1604, 1606, 1607, 1609/1, 1609/2, 1611, 1612, 1613, 1614, 1615/1, 1617, 2669/10 (del), 2669/8 (del), 2669/9 (del), k.o.

Studenec), 132. Šentjanž na Dolenjskem – Cerkev sv. Janeza Krstnika (EŠD: 2427, parc. št. *1 (del), k.o. Šentjanž; parc. št. vplivnega območja spomenika *1 (del), 1263, 2/1, 2/2, 2/3, 28/10, 28/11, 28/12, 28/13, 28/3, 28/8, 29/2, 3/1, 3/2, 30/2, 30/3, 30/4, 30/5, 31, 33/3, 34 (del), 4, 5/2, 5/3, 5/4, k.o. Šentjanž), 133. Šentjur na Polju – Cerkev sv. Jurija (EŠD: 3114, parc. št. *1, k.o. Breg), 134.

Telče – Cerkev sv. Jakoba starejšega (EŠD: 2512, parc. št. *11/1, *11/2, *11/3, 13/4, k.o. Telče; parc. št. vplivnega območja spomenika *133, 13/1, 13/3, 14, 15/1, 175, 19, 21/1, 21/2, 22, 23/3, 23/4, 24/1, 24/2, 2826/2, 2827 (del), 29/4, 29/5, 5/1, 6/1, 8/1, 8/2, k.o. Telče), 135.

Trnovec nad Sevnico – Cerkev sv. Jurija (EŠD: 3516, parc. št. *11, k.o.

Trnovec; parc. št. vplivnega območja spomenika *10, *19/1, *9, 48, 49, 50, 51, 52, 56/2 (del), 66/3 (del), k.o. Trnovec), 136.

Tržišče – Cerkev Presvete Trojice (EŠD: 2612, parc. št. *90/1, k.o. Tržišče; parc. št. vplivnega območja spomenika *100 (del), *155, *202, *256, *257, *88/4 (del), *88/5, *88/6, *89, *90/1, *90/2, *90/3, *91, *93, *95, *96, *97, *99, 1698/1, 1698/2, 1727, 1733/2, 1735, 1740/1, 1740/2, 1741/3, 1750/2, 1760/1, 1760/2, 1761, 2688/7 (del), 2727, 2728 (del), 2730/1, 2730/2, k.o. Tržišče), 137.

Tržišče – Cerkev Marijinega Vnebovzetja (EŠD: 2613, parc. št. *76/1 (del), k.o.

Tržišče; parc. št. vplivnega območja *234, *75, *76/1 (del), *76/2, 1626, 1627/2, 1627/3, 1631, 1644, 1645, 1647, 1659, 1664, 1670, 1671, 1709, k.o. Tržišče), 138.

Veliki Cirnik – Cerkev sv. Križa (EŠD: 2484, parc. št. *49 (del), k.o. Cirnik; parc. št. vplivnega območja spomenika *132, *133, *49 (del), *50/1, *50/2, 1045/3, 1045/4, 1045/5, 1045/6, 1045/7, 1045/8, 1046/10, 1046/11, 1046/3, 1046/4, 1046/5, 1046/6, 1046/7, 1046/8, 1046/9, 1047, 1051/1 (del), 2168 (del), k.o. Cirnik), 139.

Vranje – Cerkev sv. Štefana (EŠD: 3356, parc. št. *92 (del), k.o. Podvrh), 140.

Vrh pri Boštanju – Cerkev Marijinega Vnebovzetja (EŠD: 1658, parc. št. 407 (del), k.o. Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika 2315/4 (del), 385, 386, 401/1, 401/2, 402, 403, 404, 405, 406, 407 (del), 408, 409/1, 409/2, 409/3, 409/4, 440/1, 440/2, 441/1, 441/2, 442, 443, 444, 445/1, 445/2, 446, 448, 449/1, 459, 460, 461, 462, 509/11, 509/18, 509/19, k.o. Vrh),

141.

Vrh pri Boštanju – Cerkev sv. Ane (EŠD: 1654, parc. št. 731, k.o. Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika 2308/2, 725, 726, 727, 728, 729/1, 729/2, 740/1, 740/2, 740/3, 740/5, 741, k.o. Vrh), 142.

Zabukovje nad Sevnico – Cerkev sv. Lenarta (EŠD: 3514, parc. št. *1, k.o.

Zabukovje; parc. št. vplivnega območja spomenika *15, *183, *3/1, *3/2, 1458, 1459/1, 1460/5, 1460/8, 1461, 1468/1, 1468/2, 1468/5, 1468/6, k.o. Zabukovje), 143. Žigrski Vrh – Cerkev sv. Benedikta (EŠD: 3354, parc. št. 1664 (del), 2/1, k.o. Žigrski Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika *11, *12/1, *12/2, *12/3, *274, *3/1, *3/2, *3/3, *3/4, 100, 103/3, 105, 106/1, 106/2, 107/4, 107/5, 1641/7 (del), 1642/1, 1642/2, 1642/3, 1642/4, 1642/6, 1642/7, 1662, 1663, 1664 (del), 1665, 1666, 1667, 18, 19, 2/1, 2/2, 2/3, 2/4, 2/5, 2/6, 20, 3, 4/1, 4/2, 5/1 (del), 5/2 (del), 6, 676/1, 89/1, 89/2, 90, 91/1, 91/2, 92, 93/1, 93/2, 94, k.o. Žigrski Vrh), 1.3. Parki in vrtovi 144.

Sevnica – Park gradu Sevnica (EŠD: 7887, parc. št. 145, 1520/35, 1520/36, 1520/6 (del), 929/1, 929/2, 930/1, 930/2, 930/3, 930/4, 931/1, 931/6, 934/1, 934/2, 934/3, 935/1, 935/2, 935/3, 935/4, 935/5, 936,/1, 936/2, 936/3, 936/4, 936/5, 938/1, 938/4, 938/8, k.o. Sevnica), 1.4. Spominski objekti in kraji 1.4.1. Javni spomenik 145.

Krmelj – Spomenik izgnancev II. svetovne vojne (EŠD:________, parc. št.

567/1 – del, k.o. Goveji Dol) 146.

Sevnica – Spomenik borcem NOB (EŠD: 1342, parc. št. 1526/27, 2526/13, k.o.

Sevnica; parc. št. vplivnega območja spomenika 1526/28, 1526/39, 1526/42, 1526/30, 1526/43, 1526/40, k.o. Sevnica), 147.

Sevnica – Spomenik kmečkemu uporu (EŠD: 29818, parc.št. 520/1-del, k.o.

Sevnica), 148. Šentjanž – Spomenik Milanu Majcnu in Janku Mevžlju (EŠD: 29869, parc. št.

28/10 – del, k.o. Šentjanž) 1.4.2. Znamenja, kapele 149.

Boštanj – Kapela sv. Nikolaja (EŠD: 1660, parc. št. 289/3 (del), k.o. Boštanj; parc. št. vplivnega območja spomenika 289/3 (del), 866/1, k.o. Boštanj), 150.

Sevnica – Spomenik kmečkemu uporu (EŠD: 29818, parc. št. 520/1 (del), 151.

Drožanje – Slopasto znamenje (EŠD: 29632, parc. št. 392 (del), k.o. Metni Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika 392 (del), 817, k.o. Metni Vrh), 152.

Drožanje – Kapelica sv. Roka (EŠD: 29631, parc. št. 708 (del), k.o. Sevnica), 153.

Gornje Brezovo – Slopno znamenje (EŠD: 14732, parc. št. 1003 (del), k.o.

Brezovo; parc. št. vplivnega območja spomenika 1003 (del), 1004, 280/3, 280/4, k.o.

Brezovo), 154.

Gornje Orle – Slopno znamenje (EŠD: 29635, parc. št. 1035/1, k.o. Hubajnica, ), parc. št. vplivnega območja spomenika 1035/1 (del),k.o. Hubajnica), 155.

Jablanica – Znamenje z nišo (EŠD: 29634, parc. št. 1261 (del), k.o. Kompolje), 156.

Kompolje ob Savi – Slopasto znamenje (EŠD: 14737, parc. št. 99 (del), k.o.

Kompolje), 157.

Ledina – Stebrasto znamenje (EŠD: 14740, parc. št. 1173 (del), k.o. Ledina), 158.

Loka pri Zidanem Mostu – Kapela Frančiška Ksaverja (EŠD: 20119, parc. št. *6/2, k.o. Loka pri Zidanem Mostu), 159.

Loka pri Zidanem mostu – Znamenje z nišo (EŠD: 29623, parc. št. 828/1 (del), k.o. Loka pri Zidanem Mostu),

160.

Metni Vrh – Slopno znamenje (EŠD: 29633, parc. št. 984/1 (del), k.o. Metni Vrh), parc. št. vplivnega območja spomenika 984/1 (del), k.o. Metni Vrh), 161.

Podvrh – Stebrno znamenje (EŠD: 29619, parc. št. 771/2 (del), k.o. Podvrh), parc. št. vplivnega območja spomenika 771/2 (del), k.o. Podvrh), 162.

Selce nad Blanco – Slopno znamenje (EŠD: 29630, parc. št. 90 (del), k.o.

Selce), 163.

Sevnica – Kapela Božjega groba (EŠD: 3360, parc. št. 208/2, k.o. Sevnica), 164.

Sevnica – Znamenje sv. Martina (EŠD: 14755, parc. št. 1520/21, k.o. Sevnica), 165.

Studenec – Kapela Matere Božje (EŠD: 2826, parc. št. *220, k.o. Studenec; parc. št. vplivnega območja spomenika 742/45, 742/48, 742/62, k.o. Studenec), 166. Šentjanž na Dolenjskem – Kapela Lurške Matere Božje (EŠD: 29620, parc. št.

683/2 (del), k.o. Šentjanž, parc. št. vplivnega območja spomenika 683/2 (del), k.o. Šentjanž), 167.

Veliki Cirnik – Slopno znamenje (EŠD: 9306, parc. št. 2168(del), k.o. Cirnik), 168.

Vrh pri Boštanju – Slopno znamenje (EŠD: 14758, parc. št. 511 (del), k.o. Vrh; parc. št. vplivnega območja spomenika 511 (del), 2315/4 (del), k.o. Vrh), 1.4.3. Kraji zgodovinskega pomena 169.

Leskovec v Podborštu – Vodenikova hiša ( EŠD: 9509, parc. št. 201/2, k.o.

Podboršt), 1.5. Naselja in njihovi deli 170.

Sevnica – Staro mestno jedro (EŠD: 9280, parc. št. 98, 97/2, 97/1, 96/4, 96/3, 96/2, 96/1, 95/5, 95/4, 95/3, 95/2, 95/1, 935/6, 93, 92, 91, 90/6, 90/5, 90/4, 90/3, 90/2, 90/1, 9/3, 9/2, 9/1, 89/5, 89/4, 89/3, 89/2, 89/1, 88/7, 88/6, 88/5, 88/4, 88/3, 88/2, 88/1, 87/2, 87/1, 86, 85/3, 85/2, 85/1, 84/2, 84/1, 83, 82/6, 82/5, 82/4, 82/3, 82/2, 79/2, 79/1, 78, 77/5, 77/4, 77/3, 77/2, 77/1, 76/7, 76/6, 76/5, 76/4, 76/3, 76/2, 76/1, 75, 74, 73/3, 73/2, 73/1, 72, 71/4, 71/3, 71/2, 71/1, 68/8, 68/7, 68/6, 68/5, 68/4, 68/2, 68/1, 67/3, 67/2, 67/1, 65/2, 65/1, 64/2, 64/1, 63/4, 63/3, 63/2, 62/9, 62/8, 62/7, 62/5, 62/4, 62/3, 62/2, 62/1, 61/2, 60/6, 60/5, 60/2, 5/9, 5/6, 5/2, 5/10, 45, 44/6, 44/5, 44/4, 44/3, 44/2, 44/1, 40, 39/3, 39/2, 39/1, 37/5 (del), 37/4 (del), 37/3, 37/2, 37/1 (del), 36/4 (del), 36/3, 36/1, 35/2, 35/1 (del), 30/5, 30/4, 30/3 (del), 30/2 (del), 30/1 (del), 29/9 (del), 29/8, 29/7, 29/6, 29/5, 29/4, 29/3, 29/2, 29/13, 29/12, 29/11, 29/10, 29/1, 25/8, 25/7, 25/6, 25/5, 25/4, 25/3, 25/2, 24/2, 24/1, 23/2, 23/1, 22/4, 22/3, 22/2, 22/1 (del), 21/2 (del), 21/1, 20/2, 20/1, 19/3, 19/2, 19/1, 174/2, 17/5, 17/4, 17/3 (del), 17/2 (del), 17/1 (del), 169/3 (del), 168/4 (del), 168/3 (del), 168/2, 168/1, 167/2, 167/1, 166, 165/2, 165/1, 164/3, 164/2, 162, 160/3, 160/2, 160/1, 159, 158/9, 158/8, 158/7, 158/6, 158/5, 158/4, 158/3, 158/2, 158/12, 158/11, 158/10, 158/1, 157, 156/6, 156/5, 156/4, 156/3, 156/2, 156/1, 155/3, 155/2, 155/1, 154, 153/3, 153/2, 153/1, 1524/2, 1524/1 (del), 1523/4 (del), 1523/3 (del), 1523/2 (del), 1520/5, 1520/45, 1520/44, 1520/43, 1520/42, 1520/41, 1520/40, 1520/4, 1520/39, 1520/38 (del), 1520/34, 1520/31, 1520/30, 1520/3, 1520/29, 1520/28, 1520/27, 1520/26, 1520/25, 1520/24, 1520/23, (del), 1520/22, 1520/21, 1520/20, 1520/19, 1520/18, 1520/17, 1520/16, 1520/15, 1520/14, 1520/13, 1520/12, 1520/11, 1520/10, 152/2, 152/1, 1518/13 (del), 151, 1504/2, 1500/3 (del), 150/7, 150/6, 150/5, 150/4, 150/3 (del), 150/2, 150/1, 1499/3 (del), 1451/4, 1447/34, 141/5, 141/4, 141/3, 141/2, 141/1, 140, 139, 137, 136/3, 136/2, 136/1, 135, 134, 133/3, 133/2, 133/1, 132/2, 132/1, 130, 129/2, 129/1, 128, 127/3, 127/2, 127/1, 125/3, 125/2, 125/1, 124/3, 124/2, 124/1, 122/4, 122/3, 122/2, 122/1, 121/2, 121/1, 120/3, 120/2, 120/1, 119/7, 119/6, 119/5, 119/4, 119/2,119/12, 119/11, 119/10, 119/1, 118/3, 118/2, 118/1, 117/2, 117/1, 116, 115/3, 115/2, 115/1, 114/2, 114/1, 113/2, 113/1, 112/3, 112/2, 112/1, 111/6, 111/5, 111/4, 111/3, 111/2, 111/1, 11/2, 11/1, 108/5, 108/4, 108/3, 108/2, 108/1, 107/4, 107/3, 107/2, 107/1, 104/9, 104/8, 104/7, 104/6, 104/5, 104/4, 104/3, 104/2, 104/1, 101/5, 101/4, 101/3, 101/2, 101/1, 100/6, 100/5, 100/4, 100/3, 100/2, 100/1,

10;k.o. Sevnica, parc. št. vplivnega območja kulturnega spomenika 63/9, 63/8, 63/7, 63/6, 63/5, 63/27, 63/26, 63/25, 63/24, 63/23, 63/22, 63/21, 63/20, 63/19, 63/18, 63/17, 63/16, 63/15, 63/14, 63/13, 63/12, 63/11, 62/6, 60/4, 60/3, 60/1, 59/9, 59/8, 59/7, 59/6, 59/5, 59/4, 59/3, 59/2, 59/12, 59/11, 59/10, 58/4, 58/3, 51/9, 51/8, 51/2, 51/12, 51/11, 51/10, 51/1, 49/2, 49/1, 48, 1499/3 (del), 542/2, 5/8, 5/5, 5/4, 5/3, 5/1, 174/1, 173, 172/2, 172/1, 171/8, 171/7, 171/6, 171/5, 171/4, 171/3, 171/2, 171/1, 169/9, 169/8, 169/7, 169/6, 169/5, 169/4, 169/2, 169/11, 169/10, 169/1, 1523/4 (del), 1523/3 (del), 1520/38 (del), 1519/3 (del), 1519/2 (del), 1518/13 (del), 150/3 (del), 149, 148, 147, 146/2, 143/3, 143/2, 143/1, 142/2, 142/1, 1/7, 1/6, 1/5, 1/3, 1/2, 1/1, k.o. Sevnica), 171.

Telče – Vas (EŠD: 29656, parc. št. *137, *156, *157, *158, *174, *2, *3, *5, *6, *8, *9, 1/1, 100/2, 100/3, 100/4, 100/5, 102, 105/1, 105/2, 105/3, 105/4, 106/10, 106/3, 106/4, 106/5, 106/6, 106/7, 106/8, 106/9, 110/1, 110/2, 111, 112, 118, 120, 122/3, 123/1, 123/2, 124, 130/3 (del), 132 (del), 133 (del), 134 (del), 135 (del), 136 (del), 154, 156, 158, 159, 160, 162, 165, 167, 168, 171, 2/1, 2798 (del), 2815 (del), 71 (del), 73, 75/1, 75/2, 77, 78 (del), 80/3 (del), 81, 82, 96, 97/1, 97/2, k.o. Telče).

2. člen Enote imajo zaradi arheoloških, kulturnih, umetnostno-zgodovinskih in arhitekturnih lastnosti poseben pomen za Občino Sevnica, zato jih razglašamo za kulturne spomenike lokalnega pomena.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenike lokalnega pomena, so za vsak zgoraj navedeni spomenik utemeljene v strokovnih osnovah za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega pomena v Občini Sevnica, ki jih je izdal Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Celje v aprilu 2012. Strokovne osnove so sestavni del tega odloka.

3. člen Za posamezne zvrsti veljajo naslednji varstveni režimi: ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA 1. Varstveni režim za enote kulturne dediščine: BIRNA VAS - Gomila Ajdovski grob (EŠD 14724) BOŠTANJ - Gomila Na gavgah (EŠD 14726) DOLENJI BOŠTANJ - Gomila Gola gorica (EŠD 14728) DOLENJE BREZOVO - Gomila Grbelne (EŠD 14730) GORNJE ORLE - Gomila Bučji hrib (EŠD 14733) KAPLJA VAS - Gomila Boršt (EŠD 14734) LAZE PRI BOŠTANJU - Gomila Hantin (EŠD 14738) LUKOVEC NAD BOŠTANJEM - Gomila Grmašca (EŠD 14743) POLJE PRI TRŽIŠČU - Gomila Dolge njive (EŠD 14745) PRESKA PRI BOŠTANJU - Gomila Hrebec (EŠD 14749) PRIMOŽ - Gomila Mlake (EŠD 14750) VRH PRI BOŠTANJU - Gomila Volčje jame (EŠD 14757) Spomenik je varovan v skladu z določili Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, v nadaljevanju ZVKD-1). Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.

Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10) velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa:

Zahteve glede varovanja spomenika, t.j. njegovega rednega vzdrževanja, obnove, uporabe: a) Redno vzdrževanje: • redni monitoring s strani pooblaščene osebe b) Obnova (poseg po poškodbi, ki je posledica naravnih procesov ali ekscesnega posega): • rekonstrukcija konfiguracije terena, • vzpostavitev v prvotno stanje. c) Uporaba: • zemljišče se ohranja v obstoječem stanju, • ohranjati dosedanji način gospodarjenja, • prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak, • prepoved vpeljave novih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena, • prepoved izkopavanja panjev in skal, • prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika.

Zahteve glede posegov: • v zemljišče se posega izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo, • poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok, • v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja, • stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč, • prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren, • prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi, • prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati površinske arheološke najdbe, • prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise.

Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada: • na varovano področje je prepovedano usmerjati vodo, • po izvedbi posegov, ki jih je na varovanem področju dovoljeno opraviti v skladu s pridobljenimi KVP in KVS je treba teren sanirati, da ne pride do plazenja, • varovanih področij ni dovoljeno vključevati v sistem obrambe ali jih uporabljati za vojaško urjenje.

Ukrepi glede zagotavljanja dostopnosti: • prepovedan je dostop z motornimi vozili.

Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 na osnovi predložene projektne dokumentacije oz. skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana. Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi

odstavek 26. člena ZVKD-1). V primeru odkritja arheoloških najdb mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana.

Zavarovano območje je namenjeno: • trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot, • povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, • predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih, • dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika, • učno-demonstracijskemu delu, • znanstvenoraziskovalnemu delu.

2. Varstveni režim za enote kulturne dediščine: OSREDEK PRI HUBAJNICI - Gomilno grobišče Raguša (EŠD 14744) KOMPOLJE - Gomilno grobišče Dobrava (EŠD 14736) GABRIJELE - Gomilno grobišče Brije (EŠD 14731) KLADJE NAD BLANCO - Gomilno grobišče Dele (ED 14735) PODGORICA NAD SEVNICO - Arheološko najdišče Revanšce (EŠD 27770) Spomenik je varovan v skladu z določili Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, v nadaljevanju ZVKD-1). Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.

Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10) velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa: Zahteve glede varovanja spomenika, t.j. njegovega rednega vzdrževanja, obnove, uporabe: a) Redno vzdrževanje: • redni monitoring s strani pooblaščene osebe. b) Obnova (poseg po poškodbi, ki je posledica naravnih procesov ali ekscesnega posega): • rekonstrukcija konfiguracije terena, • vzpostavitev v prvotno stanje. c) Uporaba: • zemljišče se ohranja v obstoječem stanju, • ohranjati dosedanji način gospodarjenja, • prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak, • prepoved vpeljave novih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena, • prepoved izkopavanja panjev in skal, • prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika.

Zahteve glede posegov: • v zemljišče se posega izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo, • poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok, • v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja,

• stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč, • prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren, • prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi, • prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati površinske arheološke najdbe, • prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise.

Izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno: • po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada: • na varovano področje je prepovedano usmerjati vodo, • po izvedbi posegov, ki jih je na varovanem področju dovoljeno opraviti v skladu s pridobljenimi KVP in KVS je treba teren sanirati, da ne pride do plazenja,, • varovanih področij ni dovoljeno vključevati v sistem obrambe ali jih uporabljati za vojaško urjenje.

Ukrepi glede zagotavljanja dostopnosti: • prepovedan je dostop z motornimi vozili.

Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 na osnovi predložene projektne dokumentacije oz. skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana. Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). V primeru odkritja arheoloških najdb mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana.

Zavarovano območje je namenjeno: • trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot, • povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, • predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih, • dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika, • učno-demonstracijskemu delu, • znanstvenoraziskovalnemu delu.

3. Varstveni režim za enoti kulturne dediščine: PRESKA PRI BOŠTANJU - Gomila Zajček (EŠD 14748) VELIKA HUBAJNICA - Gomila Lopata (EŠD 14756)

Spomenik je varovan v skladu z določili Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, v nadaljevanju ZVKD-1). Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.

Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10) velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa: Zahteve glede varovanja spomenika, t.j. njegovega rednega vzdrževanja, obnove, uporabe: a) Redno vzdrževanje: • redni monitoring s strani pooblaščene osebe. b) Obnova (poseg po poškodbi, ki je posledica naravnih procesov ali ekscesnega posega): • rekonstrukcija konfiguracije terena, • vzpostavitev v prvotno stanje. c) Uporaba: • zemljišče se ohranja v obstoječem stanju, • ohranjati dosedanji način gospodarjenja, • prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena, • prepoved izkopavanja panjev in skal, • čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za zatiranje škodljivcev, • prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika.

Zahteve glede posegov: • v zemljišče se posega izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo, • poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok, • v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja, • stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč, • prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren, • prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi, • prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati površinske arheološke najdbe, • prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise.

Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada: • na varovano področje je prepovedano usmerjati vodo, • po izvedbi posegov, ki jih je na varovanem področju dovoljeno opraviti v skladu s pridobljenimi KVP in KVS je treba teren sanirati, da ne pride do plazenja, • varovanih področij ni dovoljeno vključevati v sistem obrambe ali jih uporabljati za vojaško urjenje.

Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 na osnovi predložene projektne dokumentacije oz. skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana.

Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). Tudi v tem primeru mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana.

Zavarovano območje je namenjeno: • trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot, • povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, • predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih, • dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika, • učno-demonstracijskemu delu, • znanstvenoraziskovalnemu delu.

4. Varstveni režim za enote kulturne dediščine: KOMPOLJE - Arheološko najdišče Pod Malnom (EŠD 29671) BLANCA - Arheološko najdišče Blanško polje (EŠD 29637) STUDENEC - Arheološko najdišče Krvava luža (EŠD 629) SEVNICA - Naselbina Dobrava (EŠD 14752) POLJE PRI TRŽIŠČU - Grobišče Stara sela (EŠD 14746) POLJE PRI TRŽIŠČU - Gomilno grobišče Zadob (EŠD 14747) Spomenik je varovan v skladu z določili Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, v nadaljevanju ZVKD-1). Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.

Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10) velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa: Zahteve glede varovanja spomenika, t.j. njegovega rednega vzdrževanja, obnove, uporabe: a) Redno vzdrževanje: • redni monitoring s strani pooblaščene osebe. b) Obnova (poseg po poškodbi, ki je posledica naravnih procesov ali ekscesnega posega): • rekonstrukcija konfiguracije terena, • vzpostavitev v prvotno stanje. c) Uporaba: • zemljišče se ohranja v obstoječem stanju, • ohranjati dosedanji način gospodarjenja, • prepoved vpeljave novih poljedelskih kultur, ki bi zahtevale globlji poseg v zemljo ali spreminjale konfiguracijo terena, • prepoved izkopavanja panjev in skal, • čim bolj omejena uporaba kemičnih sredstev za zatiranje škodljivcev, • prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika.

Zahteve glede posegov: • v zemljišče se posega izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo,

• poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok, • v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja, • stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč, • prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren, • prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi, • prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati površinske arheološke najdbe, • prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise.

Izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno: • po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada: • na varovano področje je prepovedano usmerjati vodo, • po izvedbi posegov, ki jih je na varovanem področju dovoljeno opraviti v skladu s pridobljenimi KVP in KVS je treba teren sanirati, da ne pride do plazenja, • varovanih področij ni dovoljeno vključevati v sistem obrambe ali jih uporabljati za vojaško urjenje.

Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 na osnovi predložene projektne dokumentacije oz. skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana. Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). Tudi v tem primeru mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana.

Zavarovano območje je namenjeno: • trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot, • povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, • predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih, • dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika, • učno-demonstracijskemu delu, • znanstvenoraziskovalnemu delu.

5. Varstveni režim za enoti kulturne dediščine: APNENIK - Grad Stari grad (EŠD 14723) LAZE PRI BOŠTANJU – Grad Rekštajn (EŠD 14739)

Spomenik je varovan v skladu z določili Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, v nadaljevanju ZVKD-1). Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.

Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/2010) velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa: Zahteve glede varovanja spomenika, t.j. njegovega rednega vzdrževanja, obnove, uporabe: a) Redno vzdrževanje: • redni monitoring s strani pooblaščene osebe, • preprečevanje (ponovnega) zaraščanja, redna košnja. b) Obnova (poseg po poškodbi, ki je posledica naravnih procesov ali ekscesnega posega): • rekonstrukcija konfiguracije terena, • vzpostavitev v prvotno stanje, • in postavitve novih ali nadomeščanje že dotrajanih informativnih in usmerjevalnih tabel. c) Uporaba: • zemljišče se ohranja v obstoječem stanju, • ohranjati dosedanji način gospodarjenja, • prepoved izkopavanja panjev in skal, • prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika.

Zahteve glede posegov: • v zemljišče se posega izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo, • poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok, • v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja, • stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč, • prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren, • prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi, • prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati površinske arheološke najdbe, • prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise.

Izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno: • po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada: • prepovedan je golosek, • na varovano področje je prepovedano usmerjati vodo, • po izvedbi posegov, ki jih je na varovanem področju dovoljeno opraviti v skladu s pridobljenimi KVP in KVS je treba teren sanirati, da ne pride do plazenja, • varovano področje je treba označiti v skladu z določili 58. člena ZVKD-1, • varovanih področij ni dovoljeno vključevati v sistem obrambe ali jih uporabljati za vojaško urjenje.

Ukrepi glede zagotavljanja dostopnosti: • prepovedan je dostop z motornimi vozili.

Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 na osnovi predložene projektne dokumentacije oz. skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana. Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). V primeru odkritja arheoloških najdb mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana.

Zavarovano območje je namenjeno: • trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot, • povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, • predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih, • dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika, • učno-demonstracijskemu delu, • znanstvenoraziskovalnemu delu.

6. Varstveni režim za enoto kulturne dediščine: KAPLJA VAS – Arheološko območje Šentjurski hrib (EŠD 10288) Spomenik je varovan v skladu z določili Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, v nadaljevanju ZVKD-1). Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.

Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/2010) velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa: Zahteve glede varovanja spomenika, t.j. njegovega rednega vzdrževanja, obnove, uporabe: a) Redno vzdrževanje: • redni monitoring s strani pooblaščene osebe. b) Obnova (poseg po poškodbi, ki je posledica naravnih procesov ali ekscesnega posega): • rekonstrukcija konfiguracije terena, • vzpostavitev v prvotno stanje. c) Uporaba: • zemljišče se ohranja v obstoječem stanju, • ohranjati dosedanji način gospodarjenja.

Zahteve glede posegov: • v zemljišče se posega izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo,

• poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok, • v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja, • če se poseg, ki je v interesu znanstvenega proučevanja, opravlja na že deloma prezentirani lokaciji, mora posegu slediti prezentacija odkritega, • stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč; • prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren, • prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi, • prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati površinske arheološke najdbe, • prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise.

Izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno: • po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada: • na varovano področje je prepovedano usmerjati vodo, • potrebna je utrditev brežin vodotokov na varovanem področju, • po izvedbi posegov, ki jih je na varovanem področju dovoljeno opraviti v skladu s pridobljenimi KVP in KVS je treba teren sanirati, da ne pride do plazenja, • varovanih področij ni dovoljeno vključevati v sistem obrambe ali jih uporabljati za vojaško urjenje.

Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 na osnovi predložene projektne dokumentacije oz. skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana. Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). Tudi v tem primeru mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana.

Zavarovano območje je namenjeno: • trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot, • povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, • predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih, • dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika, • učno-demonstracijskemu delu, • znanstvenoraziskovalnemu delu.

7. Varstveni režim za enoto kulturne dediščine: RAZBOR – Arheološko najdišče Gradec (EŠD 14751)

Spomenik je varovan v skladu z določili Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, v nadaljevanju ZVKD-1). Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.

Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10) velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa: Zahteve glede varovanja spomenika, t.j. njegovega rednega vzdrževanja, obnove, uporabe: a) Redno vzdrževanje: • redni monitoring s strani pooblaščene osebe, • preprečevanje (ponovnega) zaraščanja, redna košnja. b) Obnova (poseg po poškodbi, ki je posledica naravnih procesov ali ekscesnega posega): • rekonstrukcija konfiguracije terena, • vzpostavitev v prvotno stanje, • in postavitve novih ali nadomeščanje že dotrajanih informativnih in usmerjevalnih tabel. c) Uporaba: • zemljišče se ohranja v obstoječem stanju, • ohranjati dosedanji način gospodarjenja, • prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak, • prepoved izkopavanja panjev in skal, • prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika.

Zahteve glede posegov: • v zemljišče se posega izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo, • poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok, • v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja, • stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč, • prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren, • prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi, • prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati površinske arheološke najdbe, • prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise.

Izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno: • po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada: • prepovedan je golosek, • na varovano področje je prepovedano usmerjati vodo, • po izvedbi posegov, ki jih je na varovanem področju dovoljeno opraviti v skladu s pridobljenimi KVP in KVS je treba teren sanirati, da ne pride do plazenja, • varovanih področij ni dovoljeno vključevati v sistem obrambe ali jih uporabljati za vojaško urjenje.

Ukrepi glede zagotavljanja dostopnosti: • prepovedan je dostop z motornimi vozili.

Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 na osnovi predložene projektne dokumentacije oz. skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana. Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). Tudi v tem primeru mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana.

Zavarovano območje je namenjeno: • trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot, • povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, • predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih, • dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika, • učno-demonstracijskemu delu, • znanstvenoraziskovalnemu delu.

8. Varstveni režim za enoto kulturne dediščine: LOG - Arheološko najdišče Groblje (EŠD 14741) Spomenik je varovan v skladu z določili Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, v nadaljevanju ZVKD-1). Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.

Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10) velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa: Zahteve glede varovanja spomenika, t.j. njegovega rednega vzdrževanja, obnove, uporabe: a) Redno vzdrževanje: • redni monitoring s strani pooblaščene osebe. b) Obnova (poseg po poškodbi, ki je posledica naravnih procesov ali ekscesnega posega): • rekonstrukcija konfiguracije terena. c) Uporaba: • zemljišče se ohranja v obstoječem stanju, • ohranjati dosedanji način gospodarjenja.

Zahteve glede posegov: • v zemljišče se posega izjemoma v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa, • prepovedano je odkopavati in nasipavati teren, • prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise.

Izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno:

• po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada: • varovano področje je treba označiti v skladu z določili 58. člena ZVKD-1, • varovanih področij ni dovoljeno vključevati v sistem obrambe ali jih uporabljati za vojaško urjenje.

Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 na osnovi predložene projektne dokumentacije oz. skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana. Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). Tudi v tem primeru mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana.

Zavarovano območje je namenjeno: • trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot, • povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, • predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih, • dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika, • učno-demonstracijskemu delu, • znanstvenoraziskovalnemu delu.

9. Varstveni režim za enoto kulturne dediščine: LOG – Arheološko najdišče Kamenca (EŠD 14742) Spomenik je varovan v skladu z določili Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, v nadaljevanju ZVKD-1). Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.

Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10) velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa: Zahteve glede varovanja spomenika, t.j. njegovega rednega vzdrževanja, obnove, uporabe: a) Redno vzdrževanje: • redni monitoring s strani pooblaščene osebe. b) Obnova (poseg po poškodbi, ki je posledica naravnih procesov ali ekscesnega posega): • rekonstrukcija konfiguracije terena, • vzpostavitev v prvotno stanje. c) Uporaba: • zemljišče se ohranja v obstoječem stanju, • ohranjati dosedanji način gospodarjenja, • prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak.

Zahteve glede posegov: • v zemljišče se posega izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo.

• Poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok, • v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja, • če se poseg, ki je v interesu znanstvenega proučevanja, opravlja na že deloma prezentirani lokaciji, mora posegu slediti prezentacija odkritega, • stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč, • prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren, • prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi, • prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati površinske arheološke najdbe, • prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise.

Izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno: • po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada: • potrebna je utrditev brežin vodotokov na varovanem področju, • po izvedbi posegov, ki jih je na varovanem področju dovoljeno opraviti v skladu s pridobljenimi KVP in KVS je treba teren sanirati, da ne pride do plazenja, • varovanih področij ni dovoljeno vključevati v sistem obrambe ali jih uporabljati za vojaško urjenje.

Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 na osnovi predložene projektne dokumentacije oz. skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana. Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). Tudi v tem primeru mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana.

Zavarovano območje je namenjeno: • trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot, • povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, • predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih, • dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika, • učno-demonstracijskemu delu, • znanstvenoraziskovalnemu delu.

10. Varstveni režim za enoto kulturne dediščine: VRANJE PRI SEVNICI – Arheološko najdišče Ajdovski gradec (EŠD 838) Spomenik je varovan v skladu z določili Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, v nadaljevanju ZVKD-1). Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.

Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10) velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa: Zahteve glede varovanja spomenika, t.j. njegovega rednega vzdrževanja, obnove, uporabe: a) Redno vzdrževanje: • redni monitoring s strani pooblaščene osebe. b) Obnova (poseg po poškodbi, ki je posledica naravnih procesov ali ekscesnega posega): • rekonstrukcija konfiguracije terena, • vzpostavitev v prvotno stanje, • prepoved gradnje novih gozdnih cest in vlak, • prepoved izkopavanja panjev in skal, • prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika. c) Uporaba: • zemljišče se ohranja v obstoječem stanju, • ohranjati dosedanji način gospodarjenja.

Zahteve glede posegov: • v zemljišče se posega izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo.

• Poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok, • v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja, • če se poseg, ki je v interesu znanstvenega proučevanja, opravlja na že deloma prezentirani lokaciji, mora posegu slediti prezentacija odkritega, • stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč, • prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren, • prepovedano je graditi vse vrste objektov, vključno z infrastrukturnimi in komunalnimi vodi, • prepovedano je nepooblaščenim osebam uporabljati iskalce kovin in pobirati površinske arheološke najdbe, • prepovedano je postavljati reklamne table in druge napise.

Izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno: • po predhodni arheološki raziskavi v robne dele varovanih površin locirati infrastrukturne objekte in komunalne vode, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta.

Ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za primer oboroženega spopada: • na varovano področje je prepovedano usmerjati vodo, • potrebna je utrditev brežin vodotokov na varovanem področju, • po izvedbi posegov, ki jih je na varovanem področju dovoljeno opraviti v skladu s pridobljenimi KVP in KVS je treba teren sanirati, da ne pride do plazenja,

• varovano področje je treba označiti v skladu z določili 58. člena ZVKD-1, • varovanih področij ni dovoljeno vključevati v sistem obrambe ali jih uporabljati za vojaško urjenje.

Ukrepi glede zagotavljanja dostopnosti: • prepovedan je dostop z motornimi vozili.

Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 na osnovi predložene projektne dokumentacije oz. skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana. Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). Tudi v tem primeru mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana.

Zavarovano območje je namenjeno: • trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot, • povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, • predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih, • dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika, • učno-demonstracijskemu delu, • znanstvenoraziskovalnemu delu.

Varstveni režim vplivnega območja spomenika Vplivno območje spomenika je vrisano na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880. Zajema širšo okolico spomenika, ki je določena z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika.

Varstveni režim vplivnega območja določa: • v vplivnem območju spomenika je prepovedano vzpostavljanje novih prostorskih dominant, • prepovedano je vnašati nove vsebine, ki bi bile v nasprotju z vsebino spomenika, • ohranjati je treba bistvene (opredeljujoče) lastnosti oz. značilnosti spomenika.

Vplivno območje je namenjeno trajni ohranitvi kulturnih vrednot, povečanju pričevalnosti spomenika, ohranitvi vedute na spomenik ter pedagoškemu in znanstvenoraziskovalnemu delu.

Za vsak poseg v vplivnem območju spomenika je na osnovi predložene projektne dokumentacije oz. skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana. Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je

bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). V primeru najdbe arheološke ostaline mora investitor za predmetni poseg v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti tudi posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana.

STAVBE PROFANI OBJEKTI Spomenik je varovan v skladu z določili Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, v nadaljevanju ZVKD-1). Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.

Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10) velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa: • prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, • trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekte, • prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objektov, ki so ovrednoteni kot del spomenika, • podrejanje vsake rabe in posegov na objektih ohranjanju in vzdrževanju varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe kulturnega spomenika, • varovanje stavbnih mas, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove in primarnih gradiv (gradbenih materialov), • varovanje oblikovanosti zunanjščine objektov z arhitekturno členitvijo, fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s kritino, • varovanje funkcionalne zasnove notranjščine s stavbnim pohištvom in notranjo opremo, • varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in infrastrukturne navezave na okolico, • prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem spomenika, • omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika, • omogočanje izvajanja znanstvenoraziskovalnih in učno-demonstracijskih del, ki prispevajo k boljšemu poznavanju spomenika in k povečanju njegove pričevalnosti, • poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok, • omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, • omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, • prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, • potrebno je določiti stalnega upravljavca objektov in sprejeti načrt upravljanja skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev spomenika, • v primeru oboroženega spopada se spomenik označi z znakom Haške konvencije.

Za vse posege v spomenik in njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojnega javnega zavoda. Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). V primeru najdbe arheološke ostaline mora investitor za predmetni poseg v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti tudi posebno kulturnovarstveno soglasje pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, Maistrova 10, 1000 Ljubljana.

Zavarovano območje je namenjeno: • trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot, • povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, • predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih, • dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika, • učno-demonstracijskemu delu, • znanstvenoraziskovalnemu delu.

Varstveni režim vplivnega območja spomenika Vplivno območje spomenika zajema širšo okolico spomenika, ki je določena z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika.

V vplivnem območju je mogoča obnova in rekonstrukcija obstoječih stavb ter izvedba prizidkov, ki so nujni za funkcioniranje obstoječih objektov. Novogradnje so izjemoma sprejemljive kot funkcionalna dopolnitev obstoječih stavbnih kompleksov oz. domačij s pogojem ohranjanja in zagotavljanja kontinuitete tradicionalnega vzorca gradnje.

Varstveni režim vplivnega območja določa: • ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije, • ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin, • ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante, • prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov.

Vplivno območje je namenjeno trajni ohranitvi kulturnih vrednot, povečanju pričevalnosti spomenika, ohranitvi vedute na spomenik ter pedagoškemu in znanstvenoraziskovalnemu delu.

Za vsak poseg v vplivnem območju spomenika je na osnovi predložene projektne dokumentacije oz. skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). V primeru najdbe arheološke ostaline mora investitor za predmetni poseg v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti tudi posebno kulturnovarstveno soglasje pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, Maistrova 10, 1000 Ljubljana.

SAKRALNO PROFANE STAVBE Spomenik je varovan v skladu z določili Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, v nadaljevanju ZVKD-1). Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.

Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10) velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa : • prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, • trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, • prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika, • varovanih področij ni dovoljeno vključevati v sistem obrambe ali jih uporabljati za vojaško urjenje, • podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe kulturnega spomenika, • varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove in primarnih gradiv (gradbenih materialov), • varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo, fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s kritino, • varovanje, prezentacija ali rekonstrukcija funkcionalne zasnove notranjščine s pripadajočo opremo ter posameznimi likovno-arhitekturnimi sestavinami in detajli v prvotnem materialu in obliki, • v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja, • stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč, • varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in infrastrukturne navezave na okolico, • prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem spomenika, • prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren, • izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno po izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično arheološko kulturno dediščino, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta in prezentacijo ostalin in situ (na mestu odkritja), • omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika.

• omogočanje izvajanja znanstvenoraziskovalnih in učno-demonstracijskih del, ki prispevajo k boljšemu poznavanju spomenika in k povečanju njegove pričevalnosti, • poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok, • omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, • omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, • prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, • potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev spomenika,

•

varovano področje je treba označiti v skladu z določili 58. člena ZVKD-1.

Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. Členom ZVKD-1 na osnovi predložene projektne dokumentacije oz. skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana. Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). Tudi v tem primeru mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana.

Zavarovano območje je namenjeno: • trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot, • povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, • predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih, • dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika, • učno-demonstracijskemu delu, • znanstvenoraziskovalnemu delu.

SAKRALNE STAVBE - CERKVE Spomenik je varovan v skladu z določili Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, v nadaljevanju ZVKD-1). Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.

Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10) velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa: • prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, • trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, • prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika, • podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe kulturnega spomenika, • varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove in primarnih gradiv (gradbenih materialov), • varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo, fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s kritino, • varovanje, prezentacija ali rekonstrukcija funkcionalne zasnove notranjščine s pripadajočo opremo ter posameznimi likovno-arhitekturnimi sestavinami in detajli v prvotnem materialu in obliki, • varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, komunikacijske in infrastrukturne navezave na okolico, • prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem spomenika,

• izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno po izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično arheološko kulturno dediščino, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta in prezentacijo ostalin in situ (na mestu odkritja), • stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč, • omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika, • omogočanje izvajanja znanstvenoraziskovalnih in učno-demonstracijskih del, ki prispevajo k boljšemu poznavanju spomenika in k povečanju njegove pričevalnosti, • poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok, • če se poseg, ki je v interesu znanstvenega proučevanja, opravlja na že deloma prezentirani lokaciji, mora posegu slediti prezentacija odkritega, • omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, • omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, • prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, • potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev spomenika, • varovano področje je treba označiti v skladu z določili 58. člena ZVKD-1.

Za vse posege v spomenik in njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojnega javnega zavoda ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana. Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). Tudi v tem primeru mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana.

Zavarovano območje je namenjeno: • trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot, • povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, • predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih, • dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika, • učno-demonstracijskemu delu, • znanstvenoraziskovalnemu delu.

Varstveni režim vplivnega območja spomenika Vplivno območje spomenika je vrisano na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880. Zajema širšo okolico spomenika, ki je določena z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika.

V vplivnem območju je mogoča obnova in rekonstrukcija obstoječih stavb ter izvedba prizidkov, ki so nujni za funkcioniranje obstoječih objektov. Novogradnje so izjemoma sprejemljive kot funkcionalna dopolnitev obstoječih stavbnih kompleksov oz. domačij s pogojem ohranjanja in zagotavljanja kontinuitete tradicionalnega vzorca gradnje.

Varstveni režim vplivnega območja določa: • ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije, • ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin, • ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante, • prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov.

Vplivno območje je namenjeno trajni ohranitvi kulturnih vrednot, povečanju pričevalnosti spomenika, ohranitvi vedute na spomenik ter pedagoškemu in znanstvenoraziskovalnemu delu.

Za vsak poseg v vplivnem območju spomenika je na osnovi predložene projektne dokumentacije oz. skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter v primeru zahteve po izvedbi predhodnih arheoloških raziskav tudi kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana. Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). V primeru najdbe arheološke ostaline mora investitor za predmetni poseg v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti tudi posebno kulturnovarstveno soglasje pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana.

PARKI IN VRTOVI Spomenik je varovan v skladu z določili Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, v nadaljevanju ZVKD-1). Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.

Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10) velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa: • trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, • prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika, • podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe kulturnega spomenika, • vsi posegi morajo biti v skladu s konservatorskim ciljem prezentacije historičnih sestavin in celovite revitalizacije spomenika, kot je razvidno iz konservatorskega programa prenove, • minimaliziranje načrtovanja in izvedbe posegov v zemeljske plasti spomenika z arheološkimi ostanki (izkopi, nasipi, gradnje različnih objektov in nadzemnih ter podzemnih infrastrukturnih naprav in vodov, statične sanacije objektov in izvedbe drenaž z izkopi in/ali injiciranjem itd.),

• prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem spomenika, • prepovedano je odkopavati, nasipavati ali drugače posegati v teren, • območje parka je nezazidljivo, • prepovedane so vse gradnje in drugi posegi in rabe, ki bi na kakršen koli način vplivali na degradacijo nekdanje zasnove ali posameznih vrtno-arhitekturnih sestavin, • omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika, • omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki omogočajo boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove pričevalnosti, • v zemljišče se posega izjemoma in sicer v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa. V takšnem primeru je treba zagotoviti predhodno arheološko raziskavo, • poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok, • v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja, • če se poseg, ki je v interesu znanstvenega proučevanja, opravlja na že deloma prezentirani lokaciji, mora posegu slediti prezentacija odkritega, • stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč, • omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, • omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, • prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, • podrejanje in prilagajanje rabe prostora in stavb ter vsebine javnih prireditev historičnemu značaju spomenika, • prepoved vožnje z motornimi vozili znotraj območja spomenika, razen za potrebe vzdrževanja, raziskovanja in oskrbe, • prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja tekočih ali trdnih odpadkov, • prepoved uničevanja ali poškodovanja drevja ali grmovja (veje, debla ali korenine), • prepoved spreminjanja okolice spomenika tako, da bi bila ta prizadeta (npr. zapiranje pogledov, obzidava, postavljanje reklamnih in drugih tabel ipd.), • varovano področje je treba označiti v skladu z določili 58. člena ZVKD-1.

Za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali območje spomenika, je v skladu z 28., 29. in 30. Členom ZVKD-1 na osnovi predložene projektne dokumentacije oz. skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana. Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). Tudi v tem primeru mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana.

Zavarovano območje je namenjeno: • trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot,

• • • • •

povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih, dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika, učno-demonstracijskemu delu, znanstvenoraziskovalnemu delu.

SPOMINSKI OBJEKTI IN KRAJI - JAVNI SPOMENIKI Spomenik je varovan v skladu z določili Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, v nadaljevanju ZVKD-1). Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.

Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Uradni list RS, št. 102/10) velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa: • prepoved uporabe za namene, ki niso v skladu z estetsko pojavnostjo, znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, • trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut na objekt, • prepoved predelav vseh sestavnih delov in likovnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika, • podrejanje vsake rabe in posegov na objektu ohranjanju in vzdrževanju varovanih vrednot ali rekonstrukciji najbolj kvalitetne historične podobe kulturnega spomenika, • varovanje stavbne mase, tlorisnih in višinskih gabaritov, konstrukcijske zasnove in primarnih gradiv (gradbenih materialov), • varovanje oblikovanosti zunanjščine objekta z arhitekturno členitvijo, fasadnimi detajli, likovnimi elementi in obliko in nakloni strešin s kritino, • varovanje, prezentacija ali rekonstrukcija funkcionalne zasnove notranjščine s pripadajočo opremo ter posameznimi likovno-arhitekturnimi sestavinami in detajli v prvotnem materialu in obliki (poslikava, oltarna oprema), • varovanje pripadajočega zunanjega prostora objekta, • prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem spomenika, • izjemoma je ob predhodni pridobitvi KVP in KVS ali strokovnih podlag možno po izvedeni predhodni arheološki raziskavi minimalno posegati v strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično arheološko kulturno dediščino, vendar rezultati raziskav lahko pomenijo spremembo projekta in prezentacijo ostalin in situ (na mestu odkritja), • omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika, • omogočanje izvajanja znanstvenoraziskovalnih in učno-demonstracijskih del, ki prispevajo k boljšemu poznavanju spomenika in k povečanju njegove pričevalnosti, • poseg, ki je v interesu znanstvenih proučevanj, mora biti omejen na minimum, zagotovljene morajo biti predhodne arheološke raziskave, v vsakem primeru pa mora biti del varovanega objekta ohranjen kot kontrolni blok, • omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe, • omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, • prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, • potrebno je določiti stalnega upravljavca objekta in sprejeti načrt upravljanja skladno z ustreznimi vsebinami in ukrepi za trajno ohranitev spomenika, • varovano področje je treba označiti v skladu z določili 58. člena ZVKD-1.

Za vse posege v spomenik in njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine pristojnega javnega zavoda ZVKDS. V primeru zahteve pristojne službe po izvedbi predhodnih arheoloških raziskav je potrebno pridobiti tudi kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine za raziskavo in odstranitev dediščine za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana. Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). Tudi v tem primeru mora investitor v skladu z 31. členom ZVKD1 pridobiti posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana.

Zavarovano območje je namenjeno: • trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot, • povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika, • predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in situ, v tisku in drugih medijih, • dostopnosti javnosti na način, ki ne ogroža varovanja spomenika, • učno-demonstracijskemu delu, • znanstvenoraziskovalnemu delu.

Varstveni režim vplivnega območja spomenika Vplivno območje spomenika je vrisano na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880. Zajema širšo okolico spomenika, ki je določena z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika.

V vplivnem območju je mogoča obnova in rekonstrukcija obstoječih stavb ter izvedba prizidkov, ki so nujni za funkcioniranje obstoječih objektov. Novogradnje so izjemoma sprejemljive kot funkcionalna dopolnitev obstoječih stavbnih kompleksov oz. domačij s pogojem ohranjanja in zagotavljanja kontinuitete tradicionalnega vzorca gradnje.

Varstveni režim vplivnega območja določa: • ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije, • ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin, • ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante, • prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov.

Vplivno območje je namenjeno trajni ohranitvi kulturnih vrednot, povečanju pričevalnosti spomenika, ohranitvi vedute na spomenik ter pedagoškemu in znanstvenoraziskovalnemu delu.

Za vsak poseg v vplivnem območju spomenika je na osnovi predložene projektne dokumentacije oz. skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je

bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). V primeru najdbe arheološke ostaline mora investitor za predmetni poseg v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti tudi posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana..

NASELJA IN NJIHOVI DELI Spomenik je varovan v skladu z določili Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, v nadaljevanju ZVKD-1). Meje spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880.

Na podlagi določil ZVKD-1 in Pravilnika o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah (Ur. l. RS, št. 102/10) velja za varovano območje spomenika varstveni režim, ki določa: • upoštevanje ohranitve kulturnega spomenika v prostorskih aktih in v prostorskih ukrepih, izdanih na podlagi predpisov o urejanju prostora, • trajno varovanje in ohranitev kulturnih, arhitekturnih, likovnih, krajinskih, arheoloških ter zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti, • varovanje zgodovinskega značaja in primarne urbanistične zasnove (parcelacije, komunikacijske mreže, razporeditve odprtih javnih in internih odprtih prostorov naselja...), • varovanje odnosa med posameznimi stavbami ter odnosa med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote...), • varovanje podobe naselje v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritine,..) in prepoznavne lege v krajini, • varovanje zgodovinskih in naravnih meja rasti naselja, • varovanje odnosov med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), • varovanje stavbnega tkiva (prevladujoč stavbni tip, fasade, javna oprema, itd.), • varovanje prostorsko pomembnejših naravnih prvin znotraj naselja (javne in interne zelene površine, drevesa, vodotoki,...), • prepoved uporabe prostora in objektov za namene, ki niso v skladu s spomeniško in estetsko pojavnostjo ter z znanstveno, kulturno in pedagoško vsebino spomenika, • prepoved postavljanja objektov trajnega in začasnega značaja znotraj varovanega območja spomenika, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s kulturnovarstvenim soglasjem odobri ZVKDS v skladu z vsebino in značajem spomenika, • izjemoma je - v procesu znanstvenih proučevanj ali v primeru druge javne koristi, če so izčrpane vse druge možnosti umestitve objektov javnega interesa - ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja ali strokovnih podlag možno, po izvedeni predhodni arheološki raziskavi, minimalno posegati v strukturne elemente dediščine, ki vključuje tudi nepremično arheološko kulturno dediščino, • posegi morajo biti omejeni na minimum, del varovanega objekta mora biti ohranjen kot kontrolni blok, • v primeru odkritja kvalitetno ohranjenih in za širši prostor kulturno izpovednih ostalin, je le-te treba prezentirati »in situ« in jih primerno vključiti v turistično ponudbo kraja, • če se poseg opravlja na že deloma prezentirani lokaciji, mora posegu slediti prezentacija odkritega, • stroški prezentacije odkritih ostalin »in situ« morajo v tem primeru postati jasno razpoznaven ter obvezen del zakonsko določenih postizkopavalnih stroškov arhiva najdišč, • omogočanje predstavitve celote in posameznih varovanih vrednot ter omogočanje dostopnosti javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenika, • omogočanje znanstvenoraziskovalnega in učno-demonstracijskega dela, ki omogoča boljše poznavanje spomenika in povečanje njegove pričevalnosti, • omogočanje izvedbe strokovnih opravil v skladu z nalogami javne službe,

• omogočanje poseganja v spomenik z vzdrževalnimi, sanacijskimi in raziskovalnimi deli (delna ali celovita prenova spomenika) pooblaščenim osebam s predhodnim pisnim soglasjem ZVKDS, • prepoved uničevanja, poškodovanja, odnašanja predmetov ter trgovanja s predmeti, ki so ovrednoteni kot del spomenika, • varovano področje je treba označiti v skladu z določili 58. člena ZVKD-1.

Za vse posege v spomenik in njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače, je treba na osnovi predložene projektne dokumentacije oz. skice z opisom predvidenih del predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojnega javnega zavoda ZVKDS ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana. Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). V primeru najdbe arheološke ostaline mora investitor za predmetni poseg v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti tudi posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana.

Varstveni režim vplivnega območja spomenika Vplivno območje spomenika je vrisano na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 in na digitalnem katastrskem načrtu DKN v merilu 1:2880. Zajema širšo okolico spomenika, ki je določena z zgodovinskega, funkcionalnega, prostorskega, simbolnega in socialnega vidika.

V vplivnem območju je mogoča obnova in rekonstrukcija obstoječih stavb ter izvedba prizidkov, ki so nujni za funkcioniranje obstoječih objektov. Novogradnje so izjemoma sprejemljive kot funkcionalna dopolnitev obstoječih stavbnih kompleksov oz. domačij s pogojem ohranjanja in zagotavljanja kontinuitete tradicionalnega vzorca gradnje.

Varstveni režim vplivnega območja določa: • v vplivnem območju spomenika je prepovedano vzpostavljanje novih prostorskih dominant, • prepovedano je vnašati nove vsebine, ki bi bile v nasprotju z vsebino spomenika, • ohranjati je treba bistvene (opredeljujoče) lastnosti oz. značilnosti spomenika, • ohranitev značilne krajinske, poselitvene in arhitekturne tipologije, • ohranitev obstoječih vrednot kulturne krajine in ohranitev tradicionalnega načina obdelave kmetijskih površin, • ohranitev kvalitetnih vedut na spomenik kot prostorske dominante, • prepoved vsakršnega onesnaževanja ter odlaganja odpadkov.

Vplivno območje je namenjeno trajni ohranitvi kulturnih vrednot, povečanju pričevalnosti spomenika, ohranitvi vedute na spomenik ter pedagoškemu in znanstveno-raziskovalnemu delu.

Za vsak poseg v vplivnem območju spomenika je na osnovi predložene projektne dokumentacije oz. skice z opisom predvidenih del potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine po 31. členu ZVKD-1, ki ga izda Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana.

Če se na območju ali predmetu posega najde arheološka ostalina, morata investitor in odgovorni vodja del poskrbeti, da ta ostane nepoškodovana ter na mestu in v položaju, kot je bila odkrita, o najdbi pa morata najpozneje naslednji delovni dan obvestiti ZVKDS (prvi odstavek 26. člena ZVKD-1). V primeru najdbe arheološke ostaline mora investitor za predmetni poseg v skladu z 31. členom ZVKD-1 pridobiti tudi posebno kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine, pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana.

4. člen Za vsako spremembo funkcije kulturnih spomenikov ali njihovih delov in za vsak poseg v spomenike ali njihove dele so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

5. člen Podrobnejše pogoje za raziskovanje, način vzdrževanja, pogoje za posege, fizično varovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost do spomenika za javnost in časovne okvirne dostopnosti ter posamezne druge ukrepe določa Zakon o varstvu kulturne dediščine.

Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico na spomeniku le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

6. člen Meje območij kulturnih spomenikov in njihovih vplivnih območij so vrisane na digitalnem katastrskem načrtu v merilih 1:1000 in 1:2880, prav tako so prikazane v preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000.

Izvirnike načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hranita Občina Sevnica in Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna enota Celje.

7. člen Pravni status nepremičnega kulturnega spomenika se zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba na podlagi tega odloka. Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na parcelah, ki so navedene v 1. členu tega odloka.

8. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

9. člen S tem odlokom preneha veljati Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 96/02 in 106/05).

10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Številka: 007-0008/20012 Sevnica, dne ___________

Srečko Ocvirk župan Občine Sevnica

Občina Sevnica, Glavni trg 19 a, 8290 Sevnica Tel.: 07 81 61 200, fax: 07 81 61 210 obcina.sevnica@siol.net www.obcina-sevnica.si

Številka: 332-0001/2013 Datum: 14.03.2013

OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA

Zadeva: Pravilnik o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v Občini Sevnica – druga obravnava

Spoštovani, V drugi obravnavi pravilnika so bile vnesene naslednje spremembe (v pravilniku označene podčrtano): V 1. členu se doda naslednja določba: »Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za primere, ko se gostinska dejavnost opravlja izven lokacije gostinskega obrata v premičnih objektih oziroma z objekti, sredstvi ali napravami, ki so prirejeni v ta namen.« V 3. členu se zaradi lažje razumljivosti že pred danim besedilom doda še naslednje: »V tem pravilniku uporabljeni pojmi imajo sledeč pomen: - Stanovanjsko območje je območje, ki zajema stavbe s stanovanji, objekte na območju stanovanj, ki so namenjeni bivanju in spremljajočim dejavnostim, in izletniške kmetije na teh območjih.

- Območja stanovanj in območja osrednjih centralnih dejavnosti določa Občinski prostorski načrt Občine Sevnica.

- Druga območja so vsa območja razen stanovanjskega območja po tem odloku, če ni določeno drugače.« V 5. členu se pod prvo točko še doda vrsta gostinskega obrata izletniška kmetija.

V 5. členu se pod drugo točko doda alineja: »- v osrednjem območju centralnih dejavnosti (razen stavbe s stanovanji) ob petkih in sobotah med 24. in 1. uro naslednjega dne, vse ostale dni do 24. ure,« V 7. členu se doda alineja: »- v osrednjem območju centralnih dejavnosti ob petkih in sobotah do 3. ure naslednjega dne, vse ostale dni do 1. ure naslednjega dne,«

V 7. členu pa se besedilo pod alinejo »na drugih območjih med 2. in 5. uro naslednjega dne«, popravi besedilo »na drugih območjih do 5. ure naslednjega dne«.

Občinskemu svetu Občine Sevnica predlagamo, da sprejme Predlog Pravilnika o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v Občini Sevnica po skrajšanem postopku.

Lep pozdrav, Vlasta Kuzmički, dipl. ekon., spec.

Vodja oddelka za gospodarske dejavnosti

Priloge: - Pravilnik o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v občini Sevnica, - Sklep odbora za gospodarstvo.

Vročiti: - naslovu, Vložiti: - v zadevo.

Druga obravnava Na podlagi tretjega odstavka 12. člena Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07-UPB2), 4. in 11. člena Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00, 30/06 in 93/07) in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 63/11, 103/11) je Občinski svet Občine Sevnica na ______. redni seji dne _____________________ sprejel

PRAVILNIK o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v Občini Sevnica I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik določa merila in pogoje, na podlagi katerih Občinska uprava Občine Sevnica (v nadaljevanju: občinska uprava) izda soglasje k podaljšanju obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost.

Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za primere, ko se gostinska dejavnost opravlja izven lokacije gostinskega obrata v premičnih objektih oziroma z objekti, sredstvi ali napravami, ki so prirejeni v ta namen.

2. člen Gostinski obrat oziroma kmetija obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če obratuje izven rednega obratovalnega časa, določenega z 2. in 3. členom Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00, 30/06 in 93/07).

3. člen V tem pravilniku uporabljeni pojmi imajo sledeč pomen: -

Stanovanjsko območje je območje, ki zajema stavbe s stanovanji, objekte na območju stanovanj, ki so namenjeni bivanju in spremljajočim dejavnostim, in izletniške kmetije na teh območjih.

-

Območja stanovanj in območja osrednjih centralnih dejavnosti določa Občinski prostorski načrt Občine Sevnica.

-

Druga območja so vsa območja razen stanovanjskega območja po tem odloku, če ni določeno drugače.

Gostinski obrati, ki gostom nudijo le jedi in pijače (restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice in bari), ki so v stavbah s stanovanji ali v objektih na območju stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim, in izletniške kmetije na teh območjih, smejo obratovati v rednem obratovalnem času le med 06. in 22. uro. To velja tudi za tiste enote nastanitvenih gostinskih obratov, ki svojo dejavnost opravljajo zunaj zaprtih prostorov (gostinski vrtovi, hotelske terase ipd). Za obratovanje izven tega časa morajo pridobiti soglasje k podaljšanemu obratovalnemu času.

II. MERILA ZA IZDAJO SOGLASJA K PODALJŠANEMU OBRATOVALNEMU ČASU 4. člen Kot merila za določitev obratovanja gostinskih obratov in kmetij v podaljšanem obratovalnem času se upoštevajo: 1. območje, kjer se gostinski obrat oziroma kmetija nahaja, 2. vrsta gostinskega obrata in 3. vključenost gostinskega obrata v kulturno-zabavno oziroma športno-rekreacijsko ponudbo.

5. člen Gostincu oziroma kmetu, ki opravlja gostinsko dejavnost na kmetiji, se izda soglasje k podaljšanju obratovalnega časa glede na vrsto gostinskega obrata in območje, kjer se nahaja, in sicer: 1. Restavracijam, gostilnam, kavarnam in izletniškim kmetijam se lahko odobri naslednje podaljšanje obratovalnega časa: - v stanovanjskem območju ob petkih in sobotah med 22. in 1. uro naslednjega dne, vse ostale dni pa med 22. in 24. uro.

- na drugih območjih do 2. ure naslednjega dne, 2. Slaščičarnam, okrepčevalnicam, barom, vinotočem in podobno se lahko odobri naslednje podaljšanje obratovalnega časa: - v stanovanjskem območju ob petkih in sobotah med 22. in 1. uro naslednjega dne, vse ostale dni pa med 22. in 24. uro, - v osrednjem območju centralnih dejavnosti (razen stavbe s stanovanji) ob petkih in sobotah med 24. in 1. uro naslednjega dne, vse ostale dni do 24. ure, - na drugih območjih med 24. in 1. uro naslednjega dne, 3. Za gostinske obrate, ki opravljajo tudi storitve nočnih klubov in diskotek, oziroma obrate, ki nudijo mehansko ali živo glasbo za ples oziroma družabni program, se lahko odobri naslednje podaljšanje obratovalnega časa: - v stanovanjskem območju ob petkih in sobotah med 22. in 5. uro naslednjega dne, vse ostale dni med 22. in 1. uro naslednjega dne.

-

na drugih območjih med 24. in 5. uro naslednjega dne,

Obrat, ki nudi mehansko ali živo glasbo za ples oziroma družabni program mora imeti: prostor za ples, ki mora biti označen in oddvojen od sedežev, proti hrupu zaščiten prostor tako, da glasba ne moti bližnje okolice, prostor za nastopajoče, garderobni prostor za nastopajoče ter na vidnem mestu označeno največje število obiskovalcev, ki jih obrat lahko hkrati sprejme (kapaciteta). V času obratovanja mora biti zagotovljeno tekoče spremljanje trenutnega števila obiskovalcev gostinskega obrata.

4. Vsem gostinskim obratom ali kmetijam se lahko obratovalni čas podaljša od 5. do 6. ure zjutraj, ne glede na to, v katerem območju se nahaja.

5. Obratovalni čas, določen v tem členu se lahko v prvih treh točkah na podlagi podane zahteve podaljša za mesece junij, julij, avgust in september še za eno uro.

6. člen Gostinski obrati, ki so v večnamenskih objektih (trgovsko-poslovnih centrih, kulturnih ustanovah, športnih objektih ipd.), lahko obratujejo v skladu z veljavnim hišnim redom oziroma programom prireditev.

Obratovalni čas, določen s hišnim redom, se lahko določi v skladu s 5. členom tega pravilnika.

7. člen Ne glede na določbe 5. člena tega pravilnika lahko občinska uprava posameznemu gostinskemu obratu ali kmetiji na podlagi vloge odobri dodatno podaljšanje obratovalnega časa ob raznih dnevnih priložnostih in prireditvah, in sicer: - v stanovanjskem območju ob petkih in sobotah med 22. in 3. uro naslednjega dne, vse ostale dni med 22. in 1. uro naslednjega dne, - v osrednjem območju centralnih dejavnosti ob petkih in sobotah do 3. ure naslednjega dne, vse ostale dni do 1. ure naslednjega dne, - na drugih območjih do 5. ure naslednjega dne.

Soglasje se izda vedno za posamezno prireditev, ki jo gostinec oziroma kmet organizira in se opravlja v samem gostinskem obratu.

8. člen Ne glede na določbe 5., 6. in 7. člena tega pravilnika lahko občinska uprava posameznemu gostinskemu obratu ali kmetiji na podlagi vloge odobri podaljšanje do 4. ure naslednjega dne v času večje tradicionalne prireditve v Občini Sevnica (veselice, silvestrovanje, lokalni prazniki, plesi, proslave društev in podobno), za prireditev, ki je priglašena s strani organizatorja na Upravni enoti in so zanjo pridobljena vsa potrebna dovoljenja in soglasja.

9. člen Gostinski obrati oziroma kmetije lahko brez soglasja občinske uprave obratujejo dlje, kot traja njihov obratovalni čas na dan pred prazniki, določenimi z zakonom, ter ob pustovanju in martinovanju (vsakič po enkrat), v skladu z določbami 6. in 7. člena tega pravilnika.

10. člen Soglasje za podaljšani obratovalni čas gostinskega obrata in kmetije občinska uprava praviloma izda za obdobje enega koledarskega leta, razen v primerih iz 7. in 8. člena tega pravilnika, ko soglasje izda za enkratno prireditev.

III. PREKLIC SOGLASJA ZA OBRATOVANJE V PODALJŠANEM OBRATOVALNEM ČASU 11. člen Soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času v skladu s tem pravilnikom se gostinskemu obratu lahko prekliče, zavrne oziroma skrajša na redni obratovalni čas v primeru, da je v obdobju veljavnosti podaljšanega obratovalnega časa: - policija ali drug pristojen organ trikrat ugotovil kršitev javnega reda in miru ali - je bila trikrat ugotovljena prekoračitev dovoljenega podaljšanega obratovalnega časa ali - v primeru pisne pritožbe sosedov ali - zaradi preklica soglasja lastnika gostinskega obrata ali nosilca gostinske dejavnosti.

Pritožba iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se upošteva v primeru, če je podpisana s strani najmanj petih lastnikov oz. najemnikov sosednjih objektov, kolikor se gostinski obrat nahaja v samostojnem objektu ali stanovanjski hiši v stanovanjskem naselju, oziroma v primeru, če je podpisana s strani najmanj tretjine lastnikov oz. najemnikov stanovanjskih enot, če se gostinski obrat nahaja v objektu z več stanovanjskimi enotami. Podpisniki pritožbe morajo imeti na lokaciji, kjer se nahaja gostinski obrat, stalno prebivališče, na pritožbi pa morajo biti imena podpisnikov napisana čitljivo. Pritožba zoper obratovalni čas se upošteva, če je pritožbi priložen seznam podpisnikov, potrjen s strani pristojne upravne enote.

Pristojni organ v primerih iz prvega odstavka tega člena z odločbo prekliče izdano soglasje za obratovanje gostinskega obrata oziroma enote gostinskega obrata zunaj zaprtega prostora (gostinski vrtovi, terase ipd.) v podaljšanem obratovalnem času ter določi ustrezno spremenjen obratovalni čas. Odločba se pošlje tudi pristojni inšpekcijski službi. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

V primeru, da je bilo stranki soglasje preklicano iz razlogov, navedenih v prvem odstavku tega člena, se v obdobju dveh mesecev od dneva izdaje odločbe o preklicu soglasja, vloga te stranke za izdajo soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času zavrne.

Gostincu, ki sam prijavi kršitev javnega reda in miru v njegovem lokalu, se taka prijava ne šteje kot kršitev iz tega člena.

IV. NADZOR 12. člen Nadzor nad uresničevanjem določb tega pravilnika opravlja pristojni prekrškovni organ.

V. PREHODNE DOLOČBE IN KONČNA DOLOČBA 13. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o merilih in pogojih za odločanje o podaljšanem obratovalnem času gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine Sevnica (Uradni list RS št. 17/05).

14. člen Gostinec oziroma kmet je dolžan obratovalni čas gostinskega obrata oziroma kmetije uskladiti z določbami tega pravilnika najkasneje do 01.01.2014.

15. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Številka: 332-0001/2013 Sevnica, dne _________________ Župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk l.r.

ODBOR ZA GOSPODARSTVO

Številka: Datum:

011-0010/2013 14.03.2013

OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA

ZADEVA: STALIŠČE ODBORA ZA GOSPODARSTVO

Odbor za gospodarstvo je na svoji 11. seji dne, 14. marca 2013, obravnaval besedilo Pravilnika o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v občini Sevnica (v nadaljevanju pravilnik) – druga obravnava.

Odbor je sprejel stališče, da se besedilo pravilnika druge obravnave posreduje v sprejem Občinskemu svetu Občine Sevnica.

Lep pozdrav, Predsednik Odbora za gospodarstvo Drago Krošelj

Dostavljeno: - naslovu, - v zadevo.

Številka: 007-0001/2013 Datum: 18. 3. 2013 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA

Zadeva: Predlog Odloka o občinskih cestah, javnih površinah in urejanju prometa v Občini Sevnica – druga obravnava

Spoštovani!

Občina Sevnica je v skladu z Zakonom o cestah, Zakonom o pravilih cestnega prometa, Zakona o varstvu okolja in na podlagi Zakona o gospodarskih javnih službah pripravila nov predlog Odloka o občinskih cestah, javnih površinah in urejanju prometa v Občini Sevnica, ki celovito ureja področje občinskih cest, javnih površin in urejanje prometa na njih. Ker gre za nov odlok, ki hkrati razveljavlja določbe treh odlokov, predlagamo, da se opravi sprejem odloka po rednem dvostopenjskem postopku.

Predlog Odloka o občinskih cestah, javnih površinah in urejanju prometa v Občini Sevnica je razdeljen na pet sklopov, in sicer: - Sklop A, ki vsebuje splošne določbe; v njem je opredeljena vsebina odloka, pojem pristojnega organa, pojem javne ceste, javne površine in pogoji za pridobitev zemljišč; - Sklop B, ki se nanaša na občinske ceste, in sicer njihovo kategorizacijo na lokalne ceste in javne poti, postopek kategorizacije, opredelitev pojma nekategoriziranih cest in pogojev njihove uporabe, opredelitev pojma turističnih, planinskih in drugih poti, v nadaljevanju je urejena graditev občinskih cest, ki je zakonsko normirana, upravljanje občinskih cest, vzdrževanje občinskih cest kot obvezna gospodarska javna služba, zimska služba, varstvo občinskih cest in posegi v cestnem telesu, omejitve uporabe občinske ceste ter prometna ureditev na občinskih cestah ter javnih parkirnih prostorih - Sklop C, ki opredeljuje vzdrževanje javnih površin, iz sicer je opredeljeno izvajanje te službe kot gospodarske javne službe, v nadaljevanju pa se ureja javno snago, varovanje neprometnih javnih površin glede uporabe po namembnosti ter prepovedi; - Sklop D, ki opredeljuje nadzorstvo ter - Sklop E, ki opredeljuje prehodne in končne določbe, ki se nanašajo na sanacije objektov zgrajenih brez pisnega soglasja, veljavnost obstoječih omejitev uporabe občinske ceste ter pričetek veljavnosti predlaganega odloka in sočasno prenehanje veljavnosti sedanjih odlokov.

Bistvene spremembe predloga odloka od obstoječe ureditve so: - določa se pogoje za uporabo nekategoriziranih cest, ki so v zasebni lasti in se uporabljajo za javni cestni promet, njihovo upravljanje in vzdrževanje, odgovornost za promet na nekategoriziranih cestah, označitev nekategoriziranih cest ter posebnost glede uporabe in prepovedanih ravnanj na nekategoriziranih cestah, ki so v zemljiški knjigi vpisane kot javno dobro ali so v lasti občine; - sprememba se nanaša na izvajalce javnih služb vzdrževanja občinskih cest, in sicer se dodaja možnost, da se s sklepom občinskega sveta podeli pravico izvajanja te gospodarske javne službe tudi občinskemu javnemu podjetju; - v odloku je naveden tudi prenos rednega vzdrževanja javnih poti na ožje dele občine in nekategoriziranih cest, skladno z dogovorom iz 9. člena predlaganega odloka;

-

opredeljen je pojem zimske službe ter zagotavljanje varnosti in neovirane uporabe javnih prometnih površin, skladno z zakonom o cestah so določeni varovalni pasovi ob občinskih cestah; skladno z zakonom o cestah so opredeljene prometne ureditve na občinskih cestah, ki jih sprejme občinski svet v samostojnem aktu, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije; opredeljen je pojem javnih parkirnih prostorov ter pogoji parkiranja ter sankcioniranja, za nemoteno delo občinskega redarstva; opredeljena je gospodarska javna služba vzdrževanja javnih površin, ki je pogodbeno urejena z javnim podjetjem ter njeno financiranje; urejena je skrb javne snage tako na javnih površinah last občine kot tudi drugih površinah, namenjenih prostemu dostopu javnosti, varovanje neprometnih javnih površin, prepovedi njihove uporabe ter urejanje površin v urbanih naseljih.

Iz obstoječih aktov se zaradi zakonskih ureditev v področni zakonodaji, Zakonu o cestah ali Zakonu o pravilih cestnega prometa, črtajo naslednje določbe, ki opredeljujejo: - razmejitev obveznosti med upravljavcem občinskih cest in upravljavci vodotokov; - izredni prevoz ter njihov nadzor; - varovalne gozdove in hudournike ob občinskih cestah; - graditev žičniških naprav čez občinske ceste; - izkoriščanje kamnin ob občinskih cestah; - prepovedi ogrožanja občinske ceste in prometa na njej; - naležne ploskve na kolesih vozil; - polje preglednosti; - posebne parkirne prostore, ki se lahko opredelijo z odredbo občinskega sveta; - način gonjenja in vodenja živine na občinskih cestah; - odvoz nepravilno parkiranih vozil; - odvoz počitniških prikolic in zapuščenih vozil ter - območja umirjenega prometa, območja za pešce, območja omejene hitrosti, ki jih tudi v prihodnje določi občinski svet z odredbo.

Predlog odloka ne vsebuje določb glede postavitve naprav, s katerimi se prepreči odpeljati nepravilno parkirano vozilo (t.i. lisice), postopka odreditve ter opredelitve višine stroškov za izvajanje tovrstnih postopkov, saj se v Občini Sevnica teh naprav ne uporablja.

Predlog odloka v drugi obravnavi je usklajen s pripombami in predlogi Odbora za komunalno dejavnost in infrastrukturo, ki so v celoti upoštevani.

Ker je predlog odloka bil posredovan v usklajevanje Medobčinskemu inšpektoratu – Skupnemu prekrškovnemu organu občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica, sta se v besedilo odloka dodali še dve spremembi, ki se nanašata na nadzor nad odlokom, in sicer: - v 46. Členu sta se zadnja dva odstavka, ki se nanašata na kazenske določbe spremenila v smislu nadzora in kaznovanja celotnega 46. Člena in le v delu pridobitve dovoljenja pristojnega organa, - naslovu sklopa D se glasi le «NADZORSTVO«, saj ne gre le za inšpekcijski nadzor temveč nadzor opravljajo tudi redarji ter občinska uprava, ravno tako pa se ne nadzora le občinski cest temveč tudi javne površine, ravno tako se v naslovu 55. člena črta beseda »inšpekcijskega«, v besedilu 55. člena se za besedno zvezo »pooblaščena uradna oseba« v prvem in drugem odstavku se doda besedna zveza »iz svoje pristojnosti«, saj nadzor poleg inšpektorja opravlja tudi občinska uprava, vsak iz svoje pristojnosti po zakonih in odloku.

PREDLOG SKLEPA: Občinski svet Občine Sevnica je sprejel Odlok o občinskih cestah, javnih površinah in urejanju prometa v Občini Sevnica v drugi obravnavi.

Lep pozdrav, Alenka Mirt, univ.dipl.prav. vodja splošne službe

Srečko OCVIRK Župan Občine Sevnica

Priloga: - Sklep Občinskega sveta Občine Sevnica, sprejet na 19. redni seji, dne 27. 2. 2013.

PREDLOG 2. OBRAVNAVE Na podlagi 95. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06-UPB1, 49/06-ZMetD, 66/06 Odl.US, 112/06 Odl.US, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09-ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 97/12), 6. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 109/10, 57/12), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08 Odl.US, 76/08, 100/08 Odl.US, 79/09, 14/10-Odl.US, 51/10, 84/10-Odl.US, 40/12-ZUJF), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98-ZZLPPO, 127/06ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11-UPB8, 43/11 Odl.US) ter 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 63/11, 103/11) je Občinski svet Občine Sevnica, na svoji __. redni seji, dne ______, sprejel

Odlok o občinskih cestah, javnih površinah in urejanju prometa v Občini Sevnica A – SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina odloka) Ta odlok določa: - občinske ceste in postopek njihove kategorizacije; - upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest ter javnih površin in prometa na njih; - ureditev lokalnih gospodarskih javnih služb »vzdrževanje občinskih javnih cest« in »urejanje in čiščenje javnih površin« ter določitev njihovih izvajalcev; - postopke in pogoje za poseganje v občinske ceste in javne površine ter zagotavljanje njihovega varstva; - inšpekcijsko nadzorstvo nad občinskimi cestami in javnimi površinami ter sankcioniranje kršitev tega odloka; - druga vprašanja v zvezi z upravljanjem občinskih cest in javnih površin.

2. člen (pristojni organ) Pristojni organ za izvajanje tega odloka, če ni z odlokom ali zakonom drugače določeno, je oddelek občinske uprave, pristojen za ceste.

3. člen (javne ceste in javno dobro) Občinska cesta je javna cesta, namenjena povezovanju naselij v občini s povezovanjem naselij v sosednjih občinah, povezovanju naselij, delov naselij, naravnih in kulturnih znamenitosti in objektov v občini.

Občinske javne ceste so javno dobro, izven pravnega prometa inso v lasti občine. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic, razen v primerih, določenih z zakonom.

Na prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste in na površinah ob njej, ki so namenjene opravljanju dejavnosti, namenjenih udeležencem v prometu, je mogoče za opravljanje takih dejavnosti (spremljajoče dejavnosti) pod pogoji in postopku iz zakona in tega odloka pridobiti posebno pravico uporabe. Smiselno enako velja za druge javne površine po tem odloku.

4. člen (predpisi o graditvi in vzdrževanju občinskih cest) Občinske ceste na območju občine se načrtujejo, projektirajo, gradijo in vzdržujejo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo projektiranje javnih cest, prometno signalizacijo in prometno opremo, način označevanja in zavarovanja del in ovir v prometu, cestne priključke, avtobusna postajališča, ter predpisi, ki urejajo vrste vzdrževalnih del na cestah ter nivo rednega vzdrževanja javnih cest in ta odlok.

5. člen (javne površine) Javne površine delimo na prometne in neprometne javne površine.

Javne prometne površine po tem odloku so: kategorizirane občinske ceste, pločniki in kolesarske steze, parkirne površine, trgi, urejene pešpoti, avtobusna ter druge prometne površine v upravljanju Občine Sevnica.

Neprometne javne površine po tem odloku so vse površine, ki ne sodijo med ceste v smislu Zakona o cestah ter jih delno ali v celoti vzdržujejo ali upravljajo izvajalci drugih javnih služb. Le-te so parki, drevoredi, zelenice in drugi javni nasadi, igrišča in podobne rekreacijske površine, površine, namenjene pešcem, ki niso kategorizirane kot javne ceste, in podobne površine v lasti občine, ki so prosto dostopne vsakomur pod enakimi pogoji.

Kot druge javne površine se obravnavajo tudi površine, ki sicer nimajo statusa javnega dobra in se ne glede na lastnino, uporabljajo za javne namene.

6. člen (pridobitev zemljišč) Upravljavec je dolžan urejati zemljiško knjižno stanje javnih cest in javnih površin.

Zaradi pridobitve potrebnih zemljišč za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se lahko v skladu z zakonom na zahtevo investitorja lastninska pravica na zemljišču in drugi nepremičnini še pred pravnomočnostjo postopka razlastitve ali druge omejitve lastninske pravica ta pravice odvzame ali omeji, če ne pride do sklenitve pogodbe med investitorjem in lastnikom te nepremičnine. Če obstoječa občinska cesta poteka po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot pa določa drugi odstavek 3. člena tega odloka, se lahko lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, določenem v Zakonu o urejanju prostora in Zakona o javnih cestah.

7. člen (smiselna uporaba zakona) Vsa vprašanja, ki se nanašajo na javne ceste in niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi Zakona o cestah in na njem temelječih predpisih.

B – OBČINSKE CESTE I. Kategorizacija občinskih cest 8. člen (kategorizirane občinske ceste) Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (LC) in javne poti (JP).

Podkategoriji lokalnih cest se v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razvrstijo na zbirne mestne ceste (LZ) in mestne ceste ali krajevne ceste (LK).

Lokalna cesta je občinska javna cesta, ki povezuje naselja v občini z naselji v sosednjih občinah ali naselja in dele naselij v občini med seboj in je pomembna za navezovanje prometa na javne ceste enake ali višje kategorije in izpolnjuje kriterije določene v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.

Javna pot je občinska javna cesta, ki ne izpolnjuje meril za kategorizacijo kot lokalna cesta in je namenjena navezovanju prometa na javne ceste enake ali višje kategorije.

Kategorizirana javna pot je dolga najmanj 50 metrov in vodi do stalno naseljenih objektov s hišnimi številkami.

Uporaba kategorizirane občinske ceste je dovoljena za ves promet, če ni s prometnim znakom določeno drugače.

9. člen (nekategorizirane ceste) Na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, je promet dovoljen le na način in pod pogoji, kot jih določijo lastniki ali od njih pooblaščeni upravljavci teh prometnih površin.

Upravljanje in vzdrževanje nekategoriziranih cest je lahko predmet pisnega dogovora med lastniki, Občino Sevnica in krajevno pristojno krajevno skupnostjo.

Za promet na nekategoriziranih cestah, za katere dogovora o upravljanju ni, Občina Sevnica ne prevzema nobene odgovornosti.

Priključki nekategoriziranih cest, za katere dogovor ni sklenjen, se smiselno označijo z napisno tablo z besedilom: "Nekategorizirana cesta – ni za javni promet, uporaba na lastno odgovornost".

Glede uporabe in prepovedanih ravnanj na nekategoriziranih cestah, ki so v zemljiški knjigi vpisane kot javno dobro ali so v lasti občine, se smiselno uporabljajo določbe zakona in tega odloka, ki urejajo uporabo javnih cest in prepovedi ogrožanja varne uporabe javne ceste.

10. člen (postopek kategorizacije občinskih cest) Občinske ceste določi in kategorizira Občinski svet Občine Sevnica (v nadaljevanju: občinski svet) z odlokom na predlog župana.

Predlog kategorizacije občinskih cest mora biti predhodno usklajen s sveti krajevnih skupnosti ter strokovno usklajen z Direkcijo Republike Slovenije za ceste po postopku, določenim v predpisu o merilih za kategorizacijo javnih cest.

11. člen (spremembe kategorizacije občinskih cest) Spremembe kategorizacije občinskih cest in nadomeščenih delov občinskih cest, ki se ohranjajo kot prometne površine, se opravijo po postopku iz prejšnjega člena.

O predlogu za prenos občinske ceste med državne ceste odloči občinski svet na predlog župana.

Občinska cesta, določena s sklepom Vlade Republike Slovenije o prenosu državne ceste med občinske ceste, ima kategorijo, določeno v takšnem sklepu.

Spremembe kategorizacije občinskih cest se opravijo, kolikor je to potrebno glede na dejanske okoliščine.

12. člen (novogradnje in rekonstrukcije občinskih cest) Novozgrajeni ali rekonstruirani del občinske ceste, s katerim se nadomesti del te ceste, je iste kategorije kot nadomeščeni del ceste.

13. člen (opustitev občinske ceste) Občinska cesta ali njen del se lahko opusti, če se zgradi nova cesta ali del ceste, ki nadomesti prejšnjo.

O opustitvi in ureditvi opuščene občinske ceste ali njenega dela, o morebitni ukinitvi statusa javnega dobra ter o njenem prenosu med nekategorizirane ceste odloči občinski svet na predlog župana.

14. člen (prenos nekategoriziranih cest med občinske ceste) Za nekategorizirano cesto, po kateri poteka javni promet, lahko lastnik ali od njega pooblaščeni upravljavec te ceste predlaga občini njen prenos med občinske ceste.

O prenosu nekategorizirane ceste med občinske ceste odloči občinski svet na predlog župana, njena kategorizacija pa se opravi po postopku iz 10. člena tega odloka.

15. člen (turistične, planinske in druge poti) Turistične poti, poti v parkovnih gozdovih, planinske poti in druge poti, ki niso zgrajene v skladu s predpisi o javnih cestah in ki so namenjene dostopu in ogledu naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti ali dostopu do planinskih koč in vrhov, dostopu do kmetijskih površin in drugih površin oziroma nepremičnin, niso javne poti po tem odloku. Če je pot iz prejšnjega odstavka namenjena dostopu do naravnih, kulturnih in drugih spomenikov ali znamenitosti, za ogled katerih je določeno plačilo, mora njihov upravljavec zgraditi in vzdrževati pot tako, da je njena uporaba varna za uporabnike, katerim je namenjena.

Sredstva za graditev in vzdrževanje poti iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotavljajo iz vplačil za ogled naravnih, kulturnih in drugih spomenikov in znamenitosti, lahko pa tudi drugih virov.

II. Graditev občinskih cest 16. člen (varstvo okolja vzdolž občinske ceste) Občinske ceste morajo biti projektirane in grajene v skladu s predpisi o varstvu okolja in tako, da bodo škodljivi vplivi na okolje zaradi pričakovanega prometa na njih čim manjši. Če je izvedba gradbenih ukrepov, ki so potrebni zaradi predpisanega varovanja okolja, cenejša na sosednjem zemljišču ali objektu, kot izvedba istih ukrepov na zemljišču občinske ceste, se lahko na podlagi pravnega posla, sklenjenega med lastnikom sosednjega zemljišča in investitorjem občinske ceste, ali na drug, z zakonom določen način, ustanovi stvarna služnost za takšno izvedbo.

17. člen (projektiranje občinskih cest) Elementi za projektiranje občinske ceste se določijo v skladu s predpisom o projektiranju javnih cest in njihovih elementov s stališča zagotavljanja prometne varnosti in ekonomičnosti njihove graditve in vzdrževanja.

V projektni dokumentaciji za gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste se določijo tudi prometna ureditev občinske ceste in ureditev navezav na obstoječe ceste ter pristopov do objektov in zemljišč ob cesti (priključki) ter predvidijo površine zunaj vozišča ceste za parkirišča, avtobusna postajališča in druge prometne površine, površine za opravljanje spremljajočih dejavnosti, za gradnjo objektov za vzdrževanje cest in za nadzor cestnega prometa.

Javne ceste morajo biti projektirane in zgrajene tako, da je omogočeno normalno gibanje oseb z omejeno sposobnostjo gibanja.

18. člen (obveznost usklajenega projektiranja) Ob gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste, se preveri tudi morebitna graditev komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, ki ne služijo cesti ali njeni uporabi, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je potrebno opraviti na območju ceste.

Za usklajevanje projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prejšnjega odstavka je odgovoren pristojen organ.

Stroške projektiranja, gradnje ali rekonstrukcije objektov, naprav in napeljav iz prvega odstavka tega člena krije investitor oziroma upravljavec posameznih objektov, naprav in napeljav.

19. člen (obveznosti investitorja zaradi prestavitve občinske ceste) Če je potrebno obstoječo občinsko cesto prestaviti zaradi graditve drugega objekta ali naprave, mora biti prestavljeni del ceste zgrajen z elementi, ki ustrezajo namenu ceste in drugim zahtevam predpisov o cestah. Stroške prestavitve občinske ceste krije investitor objekta ali naprave.

Investitor iz prejšnjega odstavka lahko zahteva povrnitev stroškov prestavitve občinske ceste v obsegu, ki so nastali zaradi zahteve pristojnega organa za boljše elemente nadomeščenega dela občinske ceste od elementov, določenih po prejšnjem odstavku.

20. člen (gradnja avtobusnih postajališč) Za gradnjo avtobusnih postajališč ob ali na občinskih cestah veljajo enaka določila kot za druge posege v varovalnem pasu občinskih cest, ki lahko vplivajo na stanje ali promet na občinskih cestah.

Pri predvideni gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste določi gradnjo potrebnih avtobusnih postajališč pristojni organ, ob upoštevanju mnenj javnih prevoznikov in prometne policije.

21. člen (obveznost obveščanja o posegih v občinsko cesto) Investitorji oziroma upravljavci objektov in naprav v ali ob cestnem telesu, morajo, kadar nameravajo graditi ali rekonstruirati svoje objekte in naprave ob ali v cestnem telesu, o tem obvestiti in pridobiti pogoje oziroma soglasje pristojnega organa k predvidenim posegom najmanj 30 dni pred začetkom del in mu dati na razpolago načrte in podatke.

Določbe prejšnjega odstavka veljajo smiselno tudi za pristojni organ, ki mora o gradnji ali rekonstrukciji občinske ceste obvestiti investitorje oziroma upravljavce drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu.

III. Upravljanje občinskih cest 22. člen (opravljanje strokovnih nalog za občinske ceste) Strokovno-tehnične, razvojne, organizacijske in upravne naloge za graditev, vzdrževanje in varstvo občinskih cest opravlja pristojni organ.

Te naloge obsegajo zlasti: - vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene porabe občine in vodenja združene evidence o javnih cestah (baza cestnih podatkov oziroma kataster cest, s katastrom prometne signalizacije); - izdelava strokovnih podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo osnutkov teh planov; - izvajanje postopkov za izbiro koncesionarja za redno vzdrževanje občinskih cest skladno s 26. in 29. členom odloka; - priprava programov in organizacija izdelave raziskovalnih in razvojnih nalog za občinske ceste ter sodelovanje z Direkcijo Republike Slovenije za ceste in drugimi občinami pri pripravi in uresničevanju teh programov; - izvajanje postopkov za oddajanje del na občinskih cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi predpisov o javnih naročilih; - vodenje postopkov za določitev mej javne ceste; - organiziranje štetja prometa na občinskih cestah in obdelava zbranih podatkov; - spremljanje prometnih tokov na občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne ureditve in prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo po območju občine;

- naloge v zvezi z obveščanjem javnosti o stanju občinskih cest in prometa na njih; - izdajanje projektnih pogojev, dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih; - izvajanje drugih nalog, določenih s tem odlokom in drugimi predpisi.

Naloge pristojnega organa, ki so lahko skladno z aktom o organizaciji in delovnem področju upravnih organov delno ali v celoti prenesene na druge oddelke občinske uprave, so naloge v zvezi z investicijami v občinske ceste.

Pristojni organ izvaja tudi naloge nadzora nad stanjem občinskih cest in nad izvajanjem gospodarske javne službe, če niso kot naloge inšpekcijskega nadzora prenesene na drug organ.

23. člen (financiranje občinskih cest) Sredstva za graditev in vzdrževanje občinskih cest se zagotavljajo v proračunu občine.

IV. Vzdrževanje občinskih cest 24. člen (odgovornost za stanje občinskih cest) Kategorizirane občinske ceste se morajo redno vzdrževati in obnavljati tako, da ob upoštevanju njihovega pomena za povezovanje prometa v prostoru, gospodarnosti vzdrževanja, predpisov, ki urejajo javne ceste, omogočajo varno odvijanje prometa.

25. člen (javna služba vzdrževanja občinskih cest) Vzdrževanje občinskih javnih cest je obvezna gospodarska javna služba, ki obsega redno vzdrževanje občinskih cest in vodenje ter organiziranje postopkov njihovega obnavljanja.

Javna služba iz prvega odstavka obsega tudi izvajanje dejavnosti vzdrževanja občinskih cest in vodenje ter organiziranje postopkov njihovega obnavljanja ob naravnih nesrečah (neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno) in drugih izrednih oziroma nepredvidenih dogodkih. V teh primerih je izvajalec dolžan nemudoma odpraviti vzroke, zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb ceste in večje škode, kolikor to ni mogoče, pa je dolžan označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo, izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste ter čim prej vzpostaviti prevoznost ceste.

26. člen (izvajalci javne službe) Izvajalec gospodarske javne službe rednega vzdrževanja kategoriziranih občinskih cest iz prejšnjega člena je fizična ali pravna oseba, ki pridobi koncesijo za vzdrževanje občinskih cest (v nadaljnjem besedilu: koncesionar, izvajalec) ali po odloku občinskega sveta občinsko javno podjetje.

Obnovitvena dela na kategoriziranih občinskih cestah izvaja fizična ali pravna oseba, ki po postopku in pod pogoji, ki so določeni v predpisih s področja javnih naročil, sklene ustrezno pogodbo za ta dela.

27. člen (prenos rednega vzdrževanja občinskih cest na ožje dele občine) Občinski svet prenaša s tem odlokom na krajevno pristojne krajevne skupnosti redno vzdrževanje vseh cest, ki so z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest v občini Sevnica kategorizirane kot javne poti in nekategoriziranih cest, skladno z dogovorom iz 9. člena tega odloka.

28. člen (podelitev koncesije) Sklep o javnem razpisu za pridobitev koncesionarja iz 26. člena sprejme župan na predlog pristojnega organa.

Občino kot koncedenta zastopa pristojni organ, razen v primerih, ko je s tem odlokom ali statutom občine določeno drugače.

O izbiri koncesionarja se odloči z upravno odločbo. Koncesijsko pogodbo sklene župan.

Koncesionar mora v primeru stavke svojih delavcev zagotoviti vzdrževanje občinskih cest v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi o javnih cestah.

29. člen (financiranje javne službe) Javna služba iz 25. člena se financira iz proračuna občine.

30. člen (vzdrževanje križišč in križanj) Za vzdrževanje križišč občinskih cest z nekategoriziranimi cestami, po katerih je dovoljen javni promet, v območju cestnega sveta občinske ceste, skrbi pristojni vzdrževalec.

Vzdrževanje križanj občinskih cest z železniško progo urejajo predpisi o varnosti v železniškem prometu.

31. člen (vzdrževanje cest ob preusmeritvah prometa) Pristojni organ lahko zaradi zapore občinske ceste začasno preusmeri promet na državno cesto ali nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet.

Za preusmeritev prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, mora pristojni organ predhodno pridobiti soglasje lastnika te ceste ali od njega pooblaščenega upravljavca ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z občinske ceste na nekategorizirano cesto, po kateri je dovoljen javni promet, potrebno povečati obseg vzdrževanja te ceste ali pa jo je potrebno pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, krije stroške teh ukrepov predlagatelj preusmeritve prometa.

32. člen (čiščenje javnih cest in izvajanje drugih javnih služb) Za zagotovitev neoviranega prometa vozil in pešcev v prometnih konicah lahko pristojni organ določi: - območje najpomembnejših prometnih površin (cest, ulic, trgov) ter čas oziroma obdobje dneva, v katerem ni dovoljeno opravljati njihovega čiščenja; - obdobje dneva, v katerem se na določenih prometnih površinah (ulicah, trgih) ne sme opravljati zbiranja komunalnih odpadkov, ki bi oviralo promet, ter izvajanje drugih javnih služb; - območja in/oziroma obdobja dneva omejitve dostave.

Zaradi temeljitega čiščenja javnih cest pristojni organ lahko začasno prepove parkiranje motornih vozil na delu javne ceste.

Z globo 200 EUR se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

Z globo 1000 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 EUR.

V. Zimska služba 33. člen (opredelitev pojmov) Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, ki so potrebna za omogočanje prevoznosti cest in drugih javnih površin in varnega prometa v zimskih razmerah.

Zimske razmere nastopijo takrat, ko je zaradi snega, poledice ali drugih zimskih pojavov lahko ogroženo normalno odvijanje prometa.

34. člen (izvajalec zimske službe) Zimsko službo izvaja izvajalec gospodarske javne službe vzdrževanje občinskih cest.

35. člen (izvajanje zimske službe v izrednih razmerah) V času izrednih snežnih padavin ali velikih odjug lahko župan poleg izvajalca aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini.

V primeru iz prvega odstavka tega člena prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov zimske službe.

36. člen (zagotavljanje varnosti in neovirane uporabe javnih prometnih površin) Upravniki ali lastniki oziroma uporabniki zgradb so dolžni na svojem objektu: - s streh in žlebov odstranjevati ledene sveče, pri čemer morajo pred tem ustrezno zavarovati pločnik za pešce, - poskrbeti, da so na pročeljih, ki so obrnjena na javno cesto ali drugo javno površino, nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda, ki morajo biti speljani od javnih površin ter preprečiti padanje snega s streh na javno cesto ali drugo javno površino.

Pri odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh, funkcionalnih in drugih površin je prepovedano zametavati javne prometne površine. Sneg se mora odlagati na robu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljeno odvodnjavanje, ali na mestu, kjer odstranjeni sneg ne ovira pešcev in prometa z vozili.

V času odstranjevanja snega s površin, določenih s tem odlokom, morajo lastniki vozil odstraniti svoja vozila z javnih prometnih površin.

Hidranti, ki so v uporabi zaradi požarne varnosti, morajo biti dostopni ob vsakem času.

Z globo 200 EUR, se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

Z globo 1000 EUR, se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 EUR. VI. Varstvo občinskih cest 37. člen (varovalni pas ob občinski cesti) Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti, na občinsko cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.

Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojnega organa.

Soglasje iz prejšnjega odstavka se izda, če s predlaganim posegom v varovalnem pasu niso prizadeti interesi varovanja občinske ceste in prometa na njej ter njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa.

Predlagatelj nameravanega posega v varovalni pas občinske ceste nima pravice zahtevati izvedbe ukrepov za zaščito pred vplivi ceste in prometa na njej, določenih s 17. členom tega odloka.

Varovalni pas, ki se meri od zunanjega roba cestišča, je na vsako stran občinske ceste širok: – pri lokalni cesti 10 m, – pri zbirni mestni ali krajevni cesti 10 m, – pri mestni ali krajevni cesti 10 m, – pri javni poti 5 m.

38. člen (napeljevanje nadzemnih in podzemnih vodov in naprav) Nadzemni in podzemni vodi in naprave ter njihovo vzdrževanje, katerih investitor ni Občina Sevnica, se sme napeljevati, postavljati oziroma vzdrževati v območju občinske ceste in njenega varovalnega pasu le pod predhodno izdanimi pogoji oziroma soglasjem pristojnega organa.

Pristojni organ lahko zahteva od upravljavca vodov in naprav, da jih preuredi ali prestavi, kadar je to potrebno zaradi obnavljanja ali rekonstrukcije občinske ceste ali izvedbe ukrepov za zavarovanje te ceste in prometa na njej. Stroške prestavitve ali preureditve vodov in naprav krije njihov upravljavec, razen če to ni v nasprotju s pogoji iz soglasja za njihovo napeljavo oziroma postavitev.

Pristojni organ lahko odkloni izdajo soglasja iz prvega odstavka tega člena, če bi vodi in naprave ogrožali občinsko cesto in promet na njej, bistveno oteževali njeno vzdrževanje ali onemogočali morebitno rekonstrukcijo te ceste.

Predhodni pogoji ali soglasje iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če so s poškodbami naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, neposredno ogroženi varen promet oziroma življenje in zdravje občanov ali bi lahko nastala večja gospodarska škoda.

Upravljavec naprav in napeljav mora takoj odstraniti neposredno nevarnost in o tem obvestiti upravljavca občinskih cest ter izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Upravljavec naprav in napeljav mora čim hitreje odstraniti poškodbe na njih, vzpostaviti cesto v prvotno stanje in o končanih delih obvestiti upravljavca občinskih cest in izvajalca rednega vzdrževanja ceste. Če se mora zaradi del iz prejšnjega odstavka občinsko cesto delno in popolno zapreti za promet ali na njej omejiti promet posameznih vrst vozil, mora upravljavec naprav in napeljav, vgrajenih v občinsko cesto, o omejitvi prometa in o njenem prenehanju takoj obvestiti policijo.

Z globo 1000 EUR se kaznuje investitor objektov ali naprav v ali ob cestnem telesu občinske ceste, če o nameravanih delih ne obvesti pristojnega organa ali če mu ne da na razpolago potrebnih podatkov in načrtov, v kolikor je investitor pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki opravlja samostojno dejavnost, se odgovorna oseba kaznuje z globo 200 EUR. Z globo 200 EUR se kaznuje odgovorna oseba pristojnega organa, če pred začetkom gradnje ali rekonstrukcije občinske ceste ne obvesti investitorjev oziroma upravljavcev drugih objektov in naprav v ali ob cestnem telesu zaradi pravočasne medsebojne uskladitve del.

39. člen (opravljanje del ob občinski cesti in posebna uporaba javne površine) Dovoljenje pristojnega občinskega organa je potrebno tudi za vse omejitve javne uporabe javnih cest in drugih javnih površin, kot jo zlasti terja: - postavitev fasadnih odrov in ograj za zavarovanje gradbišč; - ureditev gradbišč; - začasno deponiranje gradbenega in drugega materiala; - izvedba športnih, kulturnih in drugih prireditev; - postavitev kioskov, telefonskih govorilnic, stojnic in druga oblika širjenja gostinskega, trgovskega ali drugega poslovanja; - zavarovanje delovnih in bivalnih pogojev.

V primeru večjih prireditev ali organizacije gradbišč, tudi če so izven javnih površin, vendar vplivajo na odvijanje prometa, lahko pristojni organ na vlogo prireditelja oziroma izvajalca ter po pridobljenem mnenju izvajalca rednega vzdrževanja, začasno spremeni prometni režim ali omeji promet. Pristojni organ lahko pred izdajo dovoljenja za uporabo javne ceste oziroma javne površine od stranke zahteva predložitev strokovne študije s podrobnim predlogom začasnih rešitev.

Z globo 200 EUR se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

Z globo 1000 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, njihova odgovorna oseba pa globo z 200 EUR. VII. Ukrepi za varstvo prometa na občinskih cestah 40. člen (omejitve uporabe občinske ceste) Če je občinska cesta v takšnem stanju, - da promet po njej ni mogoč ali je mogoč samo promet posameznih vrst vozil, - da bi promet posameznih vrst vozil škodoval tej cesti ali - če to terjajo utemeljeni razlogi, ki se nanašajo na zavarovanje ceste in varnost prometa na njej (npr. posebne razmere zaradi snega, poledice, odjuge, močnega vetra, poškodb ceste zaradi naravnih in drugih nesreč in podobno), lahko pristojni organ s sklepom začasno, najdlje za čas enega leta, prepove ali omeji promet vseh ali posameznih vrst vozil na tej cesti ali njenem delu ali zmanjša dovoljeno skupno maso, osno obremenitev ali dimenzije vozil, dokler so razlogi za takšen ukrep.

Pristojni organ mora o ukrepih, ki jih utemeljujejo razlogi iz prve ali druge alinee prejšnjega odstavka, obvestiti policijo in javnost po sredstvih javnega obveščanja.

Ukrepe, ki jih utemeljujejo razlogi iz tretje alinee prvega odstavka tega člena, lahko izvedeta tudi izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah. O teh ukrepih se mora nemudoma obvestiti policijo in javnost po sredstvih javnega obveščanja. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste in vodja intervencije ob naravnih in drugih nesrečah morata o teh ukrepih obvestiti tudi pristojni organ.

Prepovedi in omejitve prometa, katerih trajanje je iz razlogov, določenih v prvem odstavku tega člena, daljše od enega leta se sprejme v skladu z določbo 43. člena tega odloka.

41. člen (dovoljenja za zaporo občinske ceste) Vloga za zaporo občinske ceste mora biti vložena najmanj 15 dni pred predlaganim rokom zapore ceste in mora vsebovati podatke o lokaciji, vrsti in obsegu del, zaradi katerih se predlaga delna ali popolna zapora ceste, o načinu in času trajanja njihove izvedbe ter prometno tehnično dokumentacijo začasne prometne ureditve v času delne ali popolne zapore ceste. Izdajatelj dovoljenja za zaporo ceste lahko spremeni čas in trajanje zapore ceste, zlasti če se ta predlaga med prireditvami, predvidenimi s koledarjem večjih športnih prireditev, med turistično sezono ali med povečanimi prometnimi obremenitvami.

Dovoljenje za delno ali popolno zaporo občinske ceste izda pristojni organ. Z dovoljenjem za zaporo se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja.

Zaporo postavi izvajalec rednega vzdrževanja občinske ceste, ki mora o njeni izvedbi obvestiti policijo, občinsko redarstvo in pristojni inšpekcijski organ za ceste najmanj tri dni pred spremembo ter javnost na krajevno običajen način.

Stroške za izvedbo zapore ceste in preusmeritve prometa zaradi zapore ceste krije njen predlagatelj.

42. člen (prometna ureditev na posameznih območjih) Prometno ureditev na občinskih cestah sprejema občinski svet na predlog župana z odredbo, ki se kot samostojen akt objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Prometna ureditev obsega: - določitev uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot ali steza, steza za pešce, steza za pešce in kolesarje, steza za jezdece) in mej naselij; - določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa; - določitev omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa; - določitev omejitev hitrosti vozil; - ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav; - ureditev parkiranja in ustavljanja vozil; - določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce in prehodov za pešce; - določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno varstvenih, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu; - določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa.

Prometna ureditev iz drugega odstavka tega člena mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo.

Pristojni organ na predlog policije, druge pooblaščene uradne osebe, izvajalca rednega vzdrževanja občinskih cest ali sveta krajevne skupnosti s sklepom določi postavitev, zamenjavo, dopolnitev ali odstranitev prometne signalizacije na občinskih cestah.

43. člen (opredelitev javnih parkirnih prostorov) Javni parkirni prostori na območju Občine Sevnica so vsi parkirni prostori na javnih površinah in površinah katerih upravljavec je Občina Sevnica.

Upravljavec javnega parkirnega prostora skrbi za vzdrževanje prometne signalizacije, skrbi za red in čistočo in ne odgovarja za škodo, ki nastane na vozilu, ki se nahaja na javnem parkirnem prostoru.

44. člen (parkiranje) Voznik na javnih parkirni prostor lahko parkira samo tisto vrsto vozila, za katero je javni parkirni prostor določen.

Za parkiranje vozil na javnih parkirnih prostorih mora voznik plačati parkirnino, če je tako določeno. Če je parkiranje na javnih parkirnih prostorih s prometno signalizacijo omejeno na določen čas, mora voznik na vidnem mestu v vozilu označiti čas prihoda skladno z določili prometne signalizacije ter vozilo odstraniti iz parkirišča pred iztekom dovoljenega časa.

Z globo 40 EUR se za prekršek kaznuje voznik, ki ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena.

45. člen (prostori za parkiranje tovornih vozil in avtobusov) Tovorna vozila in avtobusi so lahko parkirani samo na za to določenih in s prometno signalizacijo označenih parkiriščih.

Z globo 40 EUR se kaznuje za prekršek voznik tovornega vozila oziroma avtobusa, ki ravna v nasprotju s tem členom.

46. člen (obveščanje in oglaševanje ob občinski cesti) Ob občinski cesti se smejo postavljati table in napisi, ki obveščajo na kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost ali turistično pomembno območje ali naselje in podobno (turistična in druga obvestilna signalizacija), samo v skladu s predpisi. O predlogu zainteresirane pravne ali fizične osebe za postavitev turistične in druge obvestilne signalizacije odloči pristojni organ. Strošek za postavitev signalizacije, njeno vzdrževanje in odstranitev v tem primeru bremeni proračun Občine Sevnica.

Postavljanje nagrobnih in spominskih znamenj ob občinskih cestah je prepovedano.

Postavljanje tabel, napisov in drugih objektov in naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je ob občinski cesti zunaj naselja prepovedano v varovalnem pasu ceste.

Pristojni organ lahko izda soglasje za njihovo postavitev znotraj te razdalje samo, če so obvestila pomembna za udeležence v prometu in zanje ni predpisana prometna signalizacija.

S soglasjem se določijo pogoji njihove postavitve, vzdrževanja in odstranitve.

Table, napisi in drugi objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se ob občinskih cestah v naselju lahko postavljajo v skladu z občinskim predpisom, ki ureja oglaševanje.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se soglasje za izobešanje transparentov preko občinske ceste lahko izda le za določen čas (za čas trajanja prireditve, razstave, sejma ipd.). Spodnji rob transparenta mora biti najmanj 5,5 m nad voziščem ceste.

Z globo 200 EUR se kaznuje posameznik, ki krši določbe tega člena.

Z globo 1000 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki krši določbe tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 EUR. C – VZDRŽEVANJE JAVNIH POVRŠIN I. Gospodarska javna služba 47. člen (vsebina javne službe) Vzdrževanje javnih površin se izvaja v okviru gospodarske javne službe urejanje in čiščenje javnih površin, ki se podrobneje opredeli s pogodbo med Občino in vzdrževalcem.

48. člen (financiranje javne službe in njen letni plan) Služba se financira iz proračuna v skladu z njenim letnim planom in plani izvajalca.

49. člen (kataster javnih površin) S tem odlokom se upravljavcu podeli javno pooblastilo za uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra in vodenje katastra javnih površin, ki jih vzdržuje, po vrstah in namenih uporabe.

Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Sevnica.

II. Javna snaga 50. člen (javna snaga na javnih površinah) Onesnaževanje javnih površin, puščanje smeti ali izvajanje drugih aktivnosti na javnih površinah, ki slabšajo stanje javne snage, je prepovedano.

Z globo 200 EUR se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

Z globo 800 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 EUR.

51. člen (javni objekti) Izvajalec na površinah, ki jih vzdržuje, in upravljavci tržnic, sejmišč, igrišč, avtobusnih in železniških postaj in postajališč, parkov in parkirišč, ulic, pločnikov in drugih površin, namenjenih prostemu dostopu javnosti, morajo na površinah, ki jih vzdržujejo oziroma upravljajo, zagotoviti stalno čistočo ter zagotoviti redno praznjenje tipiziranih košev za odpadke in se z izvajalcem javne službe ravnanje z odpadki dogovoriti za ustrezen odvoz odpadkov, če to ni urejeno neposredno po splošnih pogojih delovanja te javne službe.

Oseba iz prvega odstavka je dolžna na površine, ki jih vzdržuje oziroma upravlja, namestiti potrebno število košev oziroma tipiziranih posod za odpadke, jih redno vzdrževati in sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi.

Z globo 1000 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 EUR. III. Varovanje neprometnih javnih površin 52. člen (namembnost) Neprometne javne površine se smejo uporabljati samo za namene, ki izhajajo iz njihovega značaja in so opredeljeni s prostorskimi akti ali drugimi odločitvami občinskega sveta. Na njih je pod pogoji iz tega odloka in veljavne zakonodaje mogoče pridobiti posebno pravico uporabe.

Brez soglasja župana ni mogoče pridobiti posebne pravice uporabe za igrišča in za urejene zelene površine.

Na javnih površinah, ki niso temu namenjene, je zlasti prepovedano: - vožnja in parkiranje motornih vozil; - postavljanje ali hramba večjih predmetov ali kakršnih koli količin odpadnega ali uporabnega materiala; - prosto gibanje psov in drugih domačih živali ter onesnaževanje z njihovimi iztrebki; - lomljenje ali sekanje drevja ali grmovja, trganje cvetlic ali poškodovanje živih mej; - poškodovanje klopi, košev za smeti, igral, posod s cvetjem, svetilk ali drugih elementov mestne opreme Določbe tega člena smiselno veljajo tudi za tiste površine iz prejšnjega odstavka, ki jih upravljajo ali so v lasti javnih subjektov, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je občina.

Z globo 200 EUR se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

Z globo 1000 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, njihova odgovorna oseba pa za 200 EUR. 53. člen (urejanje površin v urbanih naseljih) Lastnik, uporabnik ali upravnik večstanovanjskega objekta, h kateremu pripada zelena površina, ki je ne vzdržuje izvajalec (skupne površine, vezane na objekte in/oziroma v uporabi lastnikov objektov), je odgovoren za njeno vzdrževanje.

Oseba iz prejšnjega odstavka je tudi odgovorna za stanje teh površin, s tem da na teh površinah brez ustreznega upravnega dovoljenja ne sme postavljati začasnih objektov (barak, drvarnic, nadstrešnic), ne sme dopustiti kurjenja, odlaganja ali skladiščenja odpadnega ali drugega materiala ter opravljanja gospodarske dejavnosti.

Z globo 200 EUR se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

Z globo 1000 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 EUR.

54. člen (urejenost površin) Lastniki oziroma uporabniki nepremičnin, ki mejijo na občinske ceste ali druge javne površine so dolžni svoje nepremičnine urejati in vzdrževati tako, da so urejenega videza, da morebitno drevje ali žive meje ne motijo preglednosti ceste in se ne razraščajo na občinske ceste ali dele cest ali javne površine, da na njih ni smeti ali drugih odpadkov ter da njihove nepremičnine ne odstopajo od standarda urejenosti sosednjih površin.

Z globo 200 EUR se kaznuje posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

Z globo 1000 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, njihova odgovorna oseba pa z globo 200 EUR. D –NADZORSTVO 55. člen (opravljanje nadzorstva) Izvajanje tega odloka in določb predpisov o cestah, ki se neposredno uporabljajo za občinske ceste, nadzira pooblaščena uradna oseba iz svoje pristojnosti.

Izvajanje določb tega odloka, ki se ne nanašajo izključno na javne ceste in javne površine, izvaja pooblaščena uradna oseba iz svoje pristojnosti.

E – PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 56. člen (objekti brez pisnega soglasja) V roku enega leta po uveljavitvi tega odloka, morajo vsi lastniki oziroma uporabniki objektov, ki so postavljeni, brez pisnega dovoljenja, na javnih površinah v lasti Občine Sevnica, te objekte odstraniti oziroma pridobiti pisno dovoljenje.

57. člen (obstoječe omejitve uporabe občinske ceste) Določbe 37. člena tega odloka se ne nanašajo na prometno ureditev, označeno na občinskih cestah ob uveljavitvi tega odloka.

Odredbe prometnih ureditev na občinskih cestah, sprejete pred pričetkom veljave tega odloka, ostanejo še naprej v veljavi.

58. člen (prenehanje veljavnosti) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o občinskih cestah v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 101/99, 13/00, 106/05, 77/09), Odlok o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 93/99, 77/09) ter 3., 12., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20., 21., 22., 28. člen ter kazenske določbe, ki se nanašajo na prej navedene člene Odloka o urejanju in varstvu okolja v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 58/95).

59. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 007-0001/2013 Sevnica, dne _____________ Srečko OCVIRK župan Občine Sevnica

ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR Številka: 3502-0035/2013 Datum: 15.03.2013 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA

ZADEVA: Predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za pozidavo območja občinskega podrobnega prostorskega načrta med Kozjansko ulico in Potjo na Zajčjo goro v Šmarju – skrajšani postopek

Občinski svet Občine Sevnica je na svoji 16. redni seji dne 17.10.2012 sprejel Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za pozidavo območja med Kozjansko ulico in Potjo na Zajčjo goro v Šmarju (Uradni list RS, št. 82/12) (v nadaljevanju odlok o OPPN Šmarje), ki določa merila in pogoje za umestitev in gradnjo štirih stanovanjskih objektov s spremljajočimi objekti in potrebno javno infrastrukturo na območju urejanja nepozidanega stavbnega zemljišča v Šmarju.

Na podlagi zakona o prostorskem načrtovanju in odloka o OPPN Šmarje, sta investitor Dimnikarstvo Ana Jelančič s.p., Ribniki 12, 8290 Sevnica in njegov pooblaščeni projektant Demida Arhitektura d.o.o., pripravila Program opremljanja stavbnih zemljišč za pozidavo območja občinskega podrobnega prostorskega načrta med Kozjansko ulico in Potjo na Zajčjo goro v Šmarju in ga skupaj s predlogom odloka predložila Občini Sevnica v potrditev in sprejem na Občinskem svetu Občine Sevnica. Program opremljanja je izdelan na podlagi 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list, št. 33/07, 108/09, 57/12, 109/12), Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07), Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07), veljavnega odloka o OPPN Šmarje in izhodišč Občine Sevnica v zvezi financiranja gradnje javne infrastrukture. ZPNačrt določa, da je potrebno za nova ureditvena območja, kjer se na novo opremlja z javno infrastrukturo pripraviti program opremljanja, katerega potrdi občinski svet z odlokom.

Na podlagi OPPN so določene površine predvidenih novih objektov in gradbenih parcel, investicijske vrednosti za gradnjo komunalne infrastrukture pa so povzete iz že izdelanih načrtov projekta PGD za gradnjo javne infrastrukture. Program opremljanja, ki ga je izdelalo podjetje Demida Arhitektura d.o.o., vsebuje merila in pogoje za izračun komunalnega prispevka novim objektom v območju urejanja, ter določa način in izvedbo nove javne infrastrukture, katero bodo investitorji realizirali skupaj z Občino Sevnica na podlagi pogodbe o opremljanju z Občino Sevnica. S pogodbo o opremljanju se podrobneje določijo medsebojne obveznosti glede gradnje objektov in omrežij komunalne infrastrukture, prenos zemljišča oz. ureditev služnosti na katerem bo zgrajena nova komunalna infrastruktura, prenos komunalne infrastrukture v javno last ter upravljanje v skladu s predpisi o urejanju prostora, in s tem v zvezi poračun vseh medsebojnih obveznosti.

Poleg tega program opremljanja z odlokom določa tudi obveznosti investitorjev za plačilo komunalnega prispevka za obstoječo javno infrastrukturo izven območja urejanja glede na obstoječi odlok za območje Občine Sevnica.

Stališče odbora za komunalno dejavnost in infrastrukturo bo dano na seji občinskega sveta.

Predlagamo Občinskemu svetu Občine Sevnica, da predlog Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za pozidavo območja občinskega podrobnega prostorskega načrta med Kozjansko ulico in Potjo na Zajčjo goro v Šmarju potrdi in sprejme v skrajšani obravnavi.

Pripravila: Breda Markošek, inž.gr.

Viš.ref.za prostorske in gradb.zadeve

Roman Perčič, univ.dipl.inž.

Vodja Oddelka za okolje in prostor

PRILOGA: - predlog odloka s programom opremljanja VROČITI: - Občinskemu svetu Občine Sevnica VLOŽITI: - v zadevo

PREDLOG-SKRAJŠANI POSTOPEK Na podlagi 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12ZUPUDPP-A, 109/12), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07UPB2, 27/08-Odl. US, 76/08, 100/08-Odl. US, 79/09, 14/10-Odl. US, 51/10, 84/10-Odl.US, 40/12-ZUJF), 17. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07), Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št.

95/07) ter 9. in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 63/11, 103/11) je Občinski svet Občine Sevnica na _________ seji dne ___________ sprejel ODLOK o programu opremljanja stavbnih zemljišč za pozidavo območja občinskega podrobnega prostorskega načrta med Kozjansko ulico in Potjo na Zajčjo goro v Šmarju I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (predmet odloka) S tem odlokom se sprejme program opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja občinskega podrobnega prostorskega načrta za pozidavo območja med Kozjansko ulico in Potjo na Zajčjo goro v Šmarju, ki ga je izdelalo podjetje DEMIDA ARHITEKTURA d.o.o.

Boštanj, v marcu 2013, tako da določa: I. SPLOŠNE DOLOČBE II. OBSTOJEČA IN PREDVIDENA KOMUNALNA INFRASTRUKTURA III. INVESTICIJE V GRADNJO KOMUNALNE INFRASTRUKTURE IV. PODLAGE ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA V. ZAGOTAVLJANJE IZGRADNJE KOMUNALNE OPREME VI. KONČNE DOLOČBE 2. člen (vsebina programa opremljanja) S programom opremljanja se uskladi gradnja objektov in omrežij javne gospodarske infrastrukture, določijo roki gradnje te infrastrukture s pogoji priključevanja nanjo ter določijo tehnični pogoji opremljanja in finančna konstrukcija opremljanja.

Program opremljanja vsebuje: - splošni del programa opremljanja - prikaz obstoječe in predvidene infrastrukture - prikaz vseh stroškov gradnje nove komunalne infrastrukture - prikaz obračunskih stroškov za novo in obstoječo komunalno infrastrukturo - terminski plan izgradnje - podlage za odmero komunalnega prispevka - grafične priloge.

3. člen (razlogi za sprejem programa opremljanja) Program opremljanja: - je podlaga za opremljanje zemljišč s predvideno javno gospodarsko infrastrukturo, ki je potrebna, da se prostorske ureditve, načrtovane z občinskim podrobnim

-

prostorskim načrtom izvedejo in služijo svojemu namenu, določa podrobnejša merila in pogoje za odmero komunalnega prispevka za predvidene investicije v komunalno infrastrukturo in komunalnega prispevka za obstoječo komunalno infrastrukturo, posebej opredeljuje investicije, katerih gradnja se bo lahko oddala na podlagi pogodbe o opremljanju v skladu z 78. členom Zakona o prostorskem načrtovanju med Občino Sevnica in investitorjem objektov, ki se priključujejo na cestno in komunalno infrastrukturo. Investitor bo lahko skladno s pogodbo opremil območje s komunalno infrastrukturo v rokih in obsegu kot to določa pogodba o opremljanju in program opremljanja.

4. člen (podatki o območju opremljanja)

Program opremljanja stavbnih zemljišč iz 1. člena tega odloka temelji na Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za pozidavo območja med Kozjansko ulico in Potjo na Zajčjo goro v Šmarju (Uradni list RS, št. 82/12) (v nadaljevanju OPPN Šmarje), ter strokovnih podlagah le-tega.

Meja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta na severni strani meji na občinsko kategorizirano javno pot JP 872375 Pot na Zajčjo Goro – Odcep Bohorska ulica, na zahodni in južni strani pa občinska kategorizirana javna pot JP 872371 Pot na Zajčjo Goro.

Na vzhodni strani območje urejanja meji na obstoječe stanovanjsko območje z že zgrajenimi stanovanjskimi hišami.

Območje urejanja obsega parcele številka 92/2, 95/1, 95/2, 95/3, 95/4, 95/5, 95/6, 95/7, 95/8, 95/9 in 95/10, vse k.o. Šmarje, z določenimi zemljiškimi parcelami za gradnjo objektov in infrastrukturnih ureditev, s skupno površino zemljišča v izmeri 4.225 m2, na lokaciji Šmarje v mestu Sevnica.

II. OBSTOJEČA IN PREDVIDENA KOMUNALNA INFRASTRUKTURA 5. člen (obstoječa komunalna infrastruktura) Obravnavano območje opremljanja je delno komunalno opremljeno, saj gre za manjše nepozidano območje, ki leži v širšem območju stanovanjske pozidave z obstoječimi objekti.

Na zemljišče za gradnjo je iz zahodne in severne možen dostop iz obstoječe kategorizirane javne poti. Območje je v neposredni bližini možno priključiti na ostalo javno komunalno, energetsko infrastrukturo in omrežje telekomunikacij. Potrebna pa je razširitev oz. rekonstrukcija javne poti s hodniki za pešce, dograditev javnega vodovoda, meteorne in fekalne kanalizacije z zaščito obstoječe komunalne opreme, ureditev javne razsvetljave in eko otoka. Zemljišče se komunalno opremi na način, ki bo omogočil gradnjo novih enostanovanjskih stanovanjskih objektov s pomožnimi manjšimi gospodarskimi objekti in uporabo le-teh.

6. člen (predvidena komunalna oprema) Predvidena je dograditev obstoječe in gradnja nove komunalne opreme in sicer: -

ureditev javnih površin za pešce, izvedba opornega zidu lokalna razširitev javne poti JP 872371 Pot na Zajčjo Goro, dograditev javnega vodovoda in kanalizacije

-

ureditve javne razsvetljave in EKO otoka.

Ostalo energetsko in telekomunikacijsko omrežje, ki ni lokalna komunalna infrastruktura, zagotavlja investitor skupaj z upravljavci teh omrežij.

III. INVESTICIJE V GRADNJO KOMUNALNE INFRASTRUKTURE 7. člen (obračunsko območje investicije) Obračunsko območje investicije za vsako posamezno vrsto komunalne opreme obsega celotno območje opremljanja iz 4. člena tega odloka.

8. člen (skupni in obračunski stroški investicije) Skupni stroški za gradnjo nove infrastrukture, ki odpadejo na območje urejanja po OPPN znašajo 68.187 EUR po cenah marec 2013 in obsegajo stroške gradnje komunalne opreme iz 6. člena tega odloka. Obračunski stroški gradnje nove infrastrukture so enaki in znašajo 68.187 EUR po cenah marec 2013.

Tabela: Skupni in obračunski stroški za novo javno infrastrukturo Postavka 1. Hodnik za pešce ob javni poti 2. Oporni zid ob JP 872371 3. Razširitev javne poti JP 872371 4. Vodovod 5. Kanalizacija 6. Javna razsvetljava 7. EKO otok - del SKUPAJ

Znesek 19.726 5.564 1.609 8.892 23.443 8.742 211 68.187

Delež 28,93% 8,16% 2,36% 13,04% 34,38% 12,82% 0,31% 100,00%

Skupni stroški za obstoječo komunalno infrastrukturo znašajo 44.106 EUR po cenah z revalorizacijo indeksa rasti cen za nizko gradnjo cen, ki zajemajo obstoječo infrastrukturo, ki odpade na obračunsko območje, so izračunani po veljavnem Odloku o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območju Občine Sevnica (Uradni list RS 119/07, 68/08, 85/11) in Odloku o komunalnem prispevku v Občini Sevnica (Uradni list RS 119/07, 68/08.

V območju opremljanja je predvidena izgradnja javnih površin za pešce (hodnik za pešce), javne razsvetljave in postavitev EKO otoka, zato glede na višino investicije, ki jo bo namesto občine nosil po pogodbi o opremljanju posamezni investitor, se investitorje oprosti plačila strukturnega deleža skupnih stroškov za obstoječo infrastrukturo in sicer za javne površine, javno razsvetljavo in EKO otoka. Z upoštevanjem teh olajšav obračunski stroški (So) za obstoječo infrastrukturo znašajo 43.399 EUR in so glede na skupne stroške znižani za navedeni delež.

Tabela: Skupni in obračunski stroški za obstoječo javno infrastrukturo

Postavka 1. Ceste 2. Vodovod 3. Kanalizacija 4. Javna razsvetljava

Skupni stroški Obračunski v EUR stroški v EUR 23.853 23.853 8.160 8.160 11.311 11.311 601 -

5. Javne površine 6. Odlagališče 7. Ekološki otoki Skupaj

46 75 60 44.106

75 43.399

9. člen (financiranje predvidene investicije) Finančna sredstva za izgradnjo nove javne gospodarske infrastrukture zagotavlja Občina Sevnica iz proračuna skupaj z lastniki zemljišča kot investitorji gradnje stavb na območju opremljanja v soglasju z upravljavci infrastrukturnih omrežij.

Investitorjem se naloži obveznost izgradnje ter ureditve dela nove infrastrukture določene v OPPN Šmarje, tako da se zagotovi funkcionalna opremljenost zemljišča s komunalno infrastrukturo v skladu s programom opremljanja. V območju opremljanja je predvidena izgradnja novih javnih površin za pešce (hodnik za pešce z javno razsvetljavo) in postavitev EKO otoka, ki bodo služili tudi drugim uporabnikom.

Zavezanci kot investitorji zagotavljajo finančna sredstva za izgradnjo nove komunalne infrastrukture v višini 34.094 EUR namesto plačila prispevka za novo infrastrukturo s sklenitvijo pogodb o opremljanju, v katerih bodo urejena medsebojna razmerja med Občino Sevnica in investitorji.

Investitorji in Občina Sevnica zagotavljajo finančna sredstva v skladu s terminskim planom izgradnje infrastrukture.

10. člen (terminski plan) Terminski plan je sledeč: -

izdelava projektne dokumentacije februar – junij(PGD), julij(PZI)2013 pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradnje avgust 2013 prestavitev, nadomestitev in gradnja nove infrastrukture ter začetek gradnje prvega stanovanjskega objekta junij 2013 tehnični pregled in izdaja uporabnega dovoljenja po končani gradnji

11. člen (faznost izvajanja komunalnega opremljanja) Program opremljanja dopušča možnost fazne izvedbe objektov in komunalne opreme na območju opremljanja. Možna so odstopanja od predvidenih etapnosti pod pogojem, da le-te ne spreminjajo zasnove OPPN. Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vsebovati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne enote.

IV. PODLAGE ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA 12. člen (merila za odmero komunalnega prispevka) Program opremljanja za potrebe odmere komunalnega prispevka določa,

- da je razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine Dpi : Dti = 0,5 : 05 - da je faktor dejavnosti za stanovanjske objekte in ostale objekte Kdej = 1,0 13. člen (stroški opremljanja za odmero komunalnega prispevka za investicijo v predvideno komunalno infrastrukturo) Obračunski stroški investicije iz 8. člena odloka preračunani na površino parcel oziroma neto tlorisno površino objektov za posamezno vrsto komunalne infrastrukture na obračunskem območju znašajo: Tabela: obračunski stroški na enoto za novo infrastrukturo

Postavka 1. Hodnik za pešce ob javni poti 2. Oporni zid ob JP 872371 3. Razširitev javne poti JP 672371 4. Vodovod 5. Kanalizacija 6. Javna razsvetljava 7. EKO otok - del SKUPAJ

Cp(ij) Ct(ij) (EUR/m2) (EUR/m2) 5,45 12,94 1,54 3,65 0,44 1,05 2,46 5,83 6,47 15,37 2,41 5,73 0,06 0,14 18,83 44,71

14. člen (stroški opremljanja za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno infrastrukturo) Občina bo odmerila komunalni prispevek za tisto obstoječo komunalno infrastrukturo, za katero so bile v programu opremljanja določene podlage, ki predvidevajo izračun komunalnega prispevka. Osnova za določitev skupnih in obračunskih stroškov je program opremljanja za območje celotne Občine Sevnica in površine predvidenih novih objektov v območju opremljanja s pripadajočo gradbeno parcelo.

Tako izračunani obračunski stroški na enoto mere za posamezno vrsto obstoječe infrastrukture znašajo: Tabela: obračunski stroški na enoto za obstoječo infrastrukturo

Postavka 1. Ceste 2. Vodovod 3. Kanalizacija 4. Odlagališče Skupaj

Cp(ij) Ct(ij) (EUR/m2) (EUR/m2) 6,58 15,64 2,25 5,35 3,12 7,42 0,03 0,05 11,98 28,46

15. člen (način odmere komunalnega prispevka) Komunalni prispevek se zavezancu odmeri z uporabo naslednjih kriterijev: – površino gradbene parcele zavezanca in – neto tlorisno površino stavbe.

Neto tlorisna površina stavbe se za novogradnje in druge posege, za katere se izdaja gradbeno dovoljenje, izračuna na podlagi načrta gradbene konstrukcije oziroma načrta arhitekture v skladu s standardom SIST ISO 9836.

Višina komunalnega prispevka se določi po naslednji formuli: KPij = ((Aparcela x Cpij x Dp) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt)) x I x Kolaj pri čemer zgornje oznake pomenijo: KPij = Aparcela = Cpij = Dp = Ctij = Atlorisna = Dt = Kdejavnost = i= j= I= Kolaj =

znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obračunskem območju površina parcele 2 obračunski stroški, preračunani na m parcele na obračunskem območju za posamezno vrsto komunalne opreme delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka 0,5 2 obračunski stroški, preračunani na m neto tlorisne površine objekta na obračunskem območju za posamezno vrsto komunalne opreme neto tlorisna površina delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka 0,5 faktor dejavnosti posamezna vrsta komunalne opreme posamezno obračunsko območje indeks rasti cen za nizko gradnjo 0,5 olajšava, v kolikor je ni 1,0

16. člen (olajšave) Za mlade družine, za kar se šteje življenjska skupnost obeh ali enega izmed staršev z enim ali več otroki oziroma posvojenci, pri čemer vsaj en otrok še ni šoloobvezen pred izdajo odločbe o komunalnem prispevku, in mladim investitorjem (starost do 35 let) se višina komunalnega prispevka zmanjša tako, da se izračunani prispevek iz 15. člena tega odloka pomnoži s faktorjem olajšave (Kolaj) 0,5.

17. člen (revaloriziranje stroškov opremljanja) Komunalni prispevek se na dan odmere in izdaje odločbe po upravnem postopku indeksira ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«, za revaloriziranje obračunskih stroškov obstoječe infrastrukture, po potrebi pa tudi za revalorizacijo obračunskih stroškov za novo infrastrukturo.

Obračunski stroški za obstoječo infrastrukturo so upoštevani po cenah iz strukture cene na dan 31.12.2012 po veljavnem odloku o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območju Občine Sevnica in v tem programu revalorizirani z indeksom rasti cen za ostalo nizko gradnjo.

V. ZAGOTAVLJANJE IZGRADNJE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE 18. člen (pogodba o opremljanju in znižanje komunalnega prispevka zaradi vlaganj investitorja) Na podlagi pogodbe o opremljanju bodo lahko investitorji opremili območje z novo infrastrukturo na lastne stroške v rokih in obsegu kot to določa program opremljanja.

V skladu z 78. členom ZPNačrt se s pogodbo o opremljanju določi, da mora investitor v določenem roku po programu opremljanja zagotoviti opremljenost zemljišča s komunalno infrastrukturo. Finančne obremenitve investitorja, ki bi jih morala prevzeti občina, se odštejejo od predpisanih dajatev občini.

S pogodbo se podrobneje določijo medsebojne obveznosti glede gradnje objektov in omrežij komunalne infrastrukture, prenosom zemljišča, na katerem je komunalna infrastruktura, in komunalne infrastrukture v javno last ter upravljanje v skladu s predpisi o urejanju prostora, in s tem v zvezi poračunom vseh medsebojnih obveznosti.

VI. KONČNE DOLOČBE 19. člen (dostop do podatkov) Program opremljanja vključno s prilogami je na vpogled pri pristojnem občinskem upravnem organu za urejanje prostora Občine Sevnica.

20 člen (veljavnost) Z dnem uveljavitve tega odloka se za območje urejanja OPPN Šmarje razveljavi Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja občinskega podrobnega prostorskega načrta za gradnjo večstanovanjskih objektov v Šmarju (Uradni list RS, št.

53/10). Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št.: 3502-0035/2013 Sevnica, dne Župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk

OBČINA SEVNICA Glavni trg 19a 8290 SEVNICA

PROGRAM OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ za pozidavo območja občinskega podrobnega prostorskega načrta med Kozjansko ulico in Potjo na Zajčjo goro v Šmarju

Sevnica, marec 2013

Srečko OCVIRK Župan Občine Sevnica

KAZALO

1. SPLOŠNI DEL PROGRAMA OPREMLJANJA..................................................................13 1.1. Podatki o naročniku in izdelovalcu ............................................................................ 13 1.2. Namen izdelave programa opremljanja..................................................................... 13 1.3. Opis območja opremljanja ........................................................................................ 14 1.4. Podlage za izdelavo programa opremljanja .............................................................. 15 1.5. Izhodišča občinskega podrobnega prostorskega načrta glede zazidave območja......18 2. OBSTOJEČA IN PREDVIDENA KOMUNALNA INFRASTRUKTURA...............................23 2.1. Obstoječa komunalna infrastruktura ......................................................................... 24 2.2. Predvidena komunalna infrastruktura........................................................................ 24 3. INVESTICIJA V GRADNJO NOVE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE...........................26 3.1. Obračunsko območje investicije................................................................................ 27 3.2. Skupni stroški investicije (Ss) ................................................................................... 28 3.3. Obračunski stroški investicije (So) ............................................................................ 20 4. OBSTOJEČA KOMUNALNA INFRASTRUKTURA ...........................................................21 4.1. Obračunska območja obstoječe komunalne infrastrukture........................................ 21 4.2. Skupni in obračunski stroški obstoječe komunalne infrastrukture (So) ...................... 21 5. TERMINSKI PLAN IZGRADNJE KOMUNALNE OPREME………………………………….23 6. PODLAGE ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA ................................................34 6.1. Preračun obračunskih stroškov nove komunalne infrastrukture na mersko enoto ..... 35 6.2. Preračun obračunskih stroškov obstoječe komunalne infrastrukture na mersko enoto ........................................................................................................................................ 36 6.3. Razmerje med površino parcele in neto tlorisno površino (Dpi in Dti)........................ 37 6.4. Faktor dejavnosti ...................................................................................................... 37 6.5. Indeksiranje stroškov opremljanja............................................................................. 38 6.6. Izračun komunalnega prispevka ............................................................................... 38 6.7. Znižanje komunalnega prispevka zaradi vlaganj investitorja ..................................... 31 7. PRILOGE .........................................................................................................................32 a.) Predlog odloka o programu opremljanja b.) Grafični prikaz obračunskega območja (Ureditvena situacija iz PGD-komunalna infrastruktura)

1. SPLOŠNI DEL PROGRAMA OPREMLJANJA 1.1. Podatki o naročniku in izdelovalcu Naročnik:

Dimnikarstvo, Ana Jelančič s.p.

Ribniki 12 8290 Sevnica

Pripravljavec:

Občina Sevnica Glavni trg 19a 8290 Sevnica Župan: Srečko Ocvirk

Izdelovalec:

DEMIDA ARHITEKTURA d.o.o.

Log 50 8294 Boštanj Tel.: 07 81 84 059 direktor: David Tušar nosilec projekta: David Tušar univ.dipl.inž.arh. e-mail: demida.arhitektura@gmail.com

1.2. Namen izdelave programa opremljanja Program opremljanja stavbnih zemljišč za gradnjo komunalne opreme za območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta za pozidavo območja med Kozjansko ulico in Potjo na Zajčjo goro v Šmarju (v nadaljevanju: program opremljanja) je podlaga: -

za opremljanje s predvideno komunalno opremo, ki je potrebna, da se prostorske ureditve, načrtovane z občinskim podrobnim prostorskim načrtom izvedejo in služijo svojemu namenu, za odmero komunalnega prispevka za predvideno in obstoječo cestno in komunalno infrastrukturo, ki ga zavezanec / investitor pred izdajo gradbenega dovoljenja plača Občini.

Program opremljanja stavbnih zemljišč določa investicije v gospodarsko javno infrastrukturo in sicer v objekte in omrežja javne infrastrukture, ki jo je potrebno na novo zgraditi, oziroma je potrebno obstoječo komunalno infrastrukturo rekonstruirati ali razširiti zmogljivost posameznih objektov in naprav zaradi priključitve območja opremljanja na ustrezno omrežje gospodarskega javnega infrastrukturnega sistema.

Program opremljanja je tudi osnova za sklenitev pogodbe o opremljanju med občino in investitorjem v skladu z 78. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 57/12- obe sprem.in dop.).

Na območju opremljanja območju je predvidena gradnja štirih (4) enostanovanjskih objektov in štirih (4) gospodarskih objektov, skupaj z gradbeno inženirskimi objekti (prometna, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura).

Program opremljanja posebej opredeljuje investicije, katerih gradnja se bo lahko oddala na podlagi pogodbe o opremljanju v skladu z 78. členom ZPNačrt med Občino Sevnica in investitorji objektov, ki se priključujejo na cestno in komunalno infrastrukturo. Investitor bo lahko skladno s pogodbo opremil območje urejanja s komunalno infrastrukturo v roku in obsegu kot to določa program opremljanja.

1.3. Opis območja opremljanja Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je določeno z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za pozidavo območja med Kozjansko ulico in Potjo na Zajčjo goro v Šmarju (Uradni list RS, št. 82/12) (v nadaljevanju OPPN Šmarje), ki je predmet opremljanja z načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo, in je hkrati tudi območje opremljanja zemljišč po tem programu opremljanja. Pri ugotavljanju obračunskih stroškov za že obstoječo komunalno infrastrukturo je uporabljen program opremljanja za celotno območje Občine Sevnica po Odloku o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območju občine Sevnica (Uradni list RS, št. 119/07, 68/08, 85/11) in Odloku o komunalnem prispevku v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 119/07, 68/08).

Podrobnosti so navedene v nadaljevanju.

Meja območja občinskega podrobnega prostorskega načrta na severni strani meji na občinsko kategorizirano javno pot JP 872375 Pot na Zajčjo Goro – Odcep Bohorska ulica, na zahodni in južni strani pa občinska kategorizirana javna pot JP 872371 Pot na Zajčjo Goro.

Na vzhodni strani območje urejanja meji na obstoječe stanovanjsko območje z že zgrajenimi stanovanjskimi hišami.

Dejansko stanje območja urejanja je nepozidano in je v naravi travnik.

Slika: Ortofoto posnetek območja opremljanja

Območje urejanja obsega parcele številka 92/2, 95/1, 95/2, 95/3, 95/4, 95/5, 95/6, 95/7, 95/8, 95/9 in 95/10, vse k.o. Šmarje, z določenimi zemljiškimi parcelami za gradnjo objektov in infrastrukturnih ureditev, s skupno površino zemljišča v izmeri 4.225 m2, na lokaciji Šmarje v mestu Sevnica.

Predvideni posegi v obravnavanem območju se nanašajo na gradnjo štirih enostanovanjskih objektov z manjšimi gospodarskimi objekti, ter s prometno, komunalno, telekomunikacijsko in energetsko infrastrukturo. Predlagana zazidava bo skladno z merili in pogoji iz OPPN popolnila obstoječo stanovanjsko gradnjo.

Obravnavano območje zajema površino, ki je v prostorskem načrtu Občine Sevnica v celoti opredeljena kot območje stavbnih zemljišč, na katerem je dovoljena gradnja stanovanjskih objektov, sedaj v skladu z urbanističnimi merili in pogoji po veljavnem odloku o OPPN Šmarje.

Podrobnejši pogoji glede načrtovanih prostorskih ureditev so podani v Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za pozidavo območja med Kozjansko ulico in Potjo na Zajčjo goro v Šmarju in v odloku o OPPN Šmarje.

1.4. Podlage za izdelavo programa opremljanja Pri izdelavi programa opremljanja so bile uporabljene naslednje podlage: -

predpisi prostorski akti razvojni programi projektna dokumentacija

Predpisi Pravno podlago za pripravo programa opremljanja predstavljajo naslednji predpisi: - Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 57/12, 109/12 - vse sprem.in dop.), - Uredba o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo (Uradni list RS, št.

80/07), - Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07).

ZPNačrt opredeljuje programe opremljanja, ko v svojem 74.členu določa, da se opremljanje stavbnih zemljišč izvaja na podlagi programa opremljanja, ki se sprejme skupaj z odlokom o OPPN ali s posebnim odlokom o programu opremljanja.

ZPNačrt tudi določa, da se program opremljanja pripravi na podlagi občinskega podrobnega prostorskega načrta, kot je tudi v tem konkretnem primeru. Odlok o OPPN Šmarje je bil obravnavan in sprejet na Občinskem svetu Občine Sevnica dne 17.10.2012 in je stopil v veljavo dne 10.11.2012. Opremljanje stavbnih zemljišč in nato tudi obračunavanje komunalnega prispevka se izvaja na podlagi programa opremljanja (79. člen ZPNačrt), zato je potrebno najprej pripraviti program opremljanja z opredeljenimi stroški obstoječe in gradnje nove infrastrukture. Program opremljanja za območje OPPN Šmarje je izdelan v skladu z Uredbo o vsebini programa opremljanja (Uradni list RS, št. 80/07).

V tem programu opremljanja velja, da so komunalna oprema objekti in omrežja ter javne površine v upravljanju izvajalcev lokalnih gospodarskih javnih služb, za katero se lahko odmerja komunalni prispevek in so potrebni, da se lahko prostorske ureditve oziroma objekti izvedejo in služijo svojemu namenu, in sicer: – – –

izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja (vodovod, kanalizacija, odpadki), izvajanje izbirnih gospodarskih javnih služb (javna razsvetljava, plin), urejanje in gradnja občinskih cest, javnih površin za pešce in druge javne površine.

Program opremljanja skladno z navedbo obsega dograditev oz. rekonstrukcijo gospodarske javne infrastrukture območja OPPN za gradnjo stanovanjskih objektov kot glavnih objektov in pomožnih gospodarskih objektov v območju OPPN, ter priključitev predvidenih objektov nanje, ter določa tehnične pogoje opremljanja s komunalno infrastrukturo skladno s predpisi o tehničnih pogojih opremljanja zemljišč in pogojih priključevanja na omrežja oskrbovalnih sistemov ter priključevanja stavb na komunalno infrastrukturo. Objekti in omrežja komunalne infrastrukture so dimenzionirani za predvidene potrebe neposrednih uporabnikov objektov.

V skladu z 78. členom ZPNačrt se lahko s pogodbo o opremljanju določi, da mora investitor v določenem roku po programu opremljanja zagotoviti opremljenost zemljišča s komunalno infrastrukturo. To pomeni, da stroške izgradnje v pogodbi predvidene komunalne opreme nosi investitor. Na ta način je investitor v naravi plačal komunalni prispevek za izvedbo komunalne opreme, ki jo je sam zgradil. Program opremljanja posebej opredeljuje investicije oziroma dele investicij v komunalno infrastrukturo, katerih gradnja se bo lahko oddala na podlagi pogodbe o opremljanju med občino in investitorjem. V tej pogodbi se podrobno opredelijo tudi obveznosti, ki jih določajo predpisi o urejanju prostora: obseg investicij, rok izvedbe, pogoji priključevanja objektov na komunalno infrastrukturo, način revidiranja postopkov v zvezi z izgradnjo manjkajoče komunalne infrastrukture, ter višina preostalega komunalnega prispevka za obremenitev že obstoječe komunalne opreme, na katero bo investitor priključil novozgrajeno komunalno opremo.

Prostorski akti občine Program opremljanja upošteva naslednja planska izhodišča: • •

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica(OPN Sevnica) (Uradni list RS, št. 94/12, 100/12-popr.).

Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za pozidavo območja med Kozjansko ulico in Potjo na Zajčjo goro v Šmarju (Uradni list RS, št. 82/12)

Obravnavano območje zajema stavbno zemljišče s površino, ki je v prostorskem delu strateških planskih aktov opredeljena kot zemljišče s podrobnejšo namensko rabo (SS)stanovanjske površine (SE127.PIn).

Slika: Izvleček iz prostorskega akta OPN Sevnica

Občinski podrobni prostorski načrt za pozidavo območja med Kozjansko ulico in Potjo na Zajčjo goro v Šmarju Občinski podrobni prostorski načrt za pozidavo območja med Kozjansko ulico in Potjo na Zajčjo goro v Šmarju je bil po postopku, ki ga določa ZPNačrt obravnavan in sprejet na Občinskem svetu Občine Sevnica ter objavljen v Uradnem listu RS, št. 82/12. Predmet tega načrta je izgradnja štirih enostanovanjskih objektov z manjšimi gospodarskimi objekti, ter komunalne, telekomunikacijske, energetske infrastrukture in obrobne prometne ureditve. Pri tem občinski podrobni prostorski načrt tudi določa, katero komunalno infrastrukturo je potrebno na novo zgraditi oziroma rekonstruirati obstoječo infrastrukturo, ter s tem povečati njeno zmogljivost.

Razvojni programi Program opremljanja temelji na dokumentih dolgoročnega razvojnega načrtovanja in mora biti skladen z načrtom razvojnih programov občinskih proračunov.

Seznam upoštevanih dokumentov dolgoročnega razvojnega načrtovanja: - Strategija prostorskega razvoja Republike Slovenije, - Občinski prostorski načrt Občine Sevnica, - Načrt razvojnih programov občine, - Drugi načrti razvoja sprejeti na podlagi predpisov.

Seznam upoštevane prostorske, projektne in investicijske dokumentacije in razpoložljivi viri: 1. Projektantski izračuni stroškov nove in rekonstrukcije obstoječe komunalne opreme, ter površin predvidenih objektov, 2. Podatki o površinah zemljiških parcel iz uradnega zemljiškega katastra, ki ga vodi GURS, Območna enota Sevnica, 3. Odlok o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območju Občine Sevnica za določitev skupnih in obračunskih stroškov obstoječe komunalne opreme, 4. Smernice in podatki pristojne občinske službe za urejanje prostora glede vrednotenja obstoječe komunalne infrastrukture, delitvi na območja, dinamike izgradnje in financiranja investicije.

1.5. Izhodišča občinskega podrobnega prostorskega načrta glede zazidave območja V tem poglavju so opisane načrtovane prostorske ureditve, kot so opredeljene v občinskem podrobnem prostorskem načrtu. Izhodišča se nanašajo na: -

funkcionalne in prostorske enote predvidene objekte zemljiške parcele predvidenih objektov etapnost izvedbe prostorskih ureditev

Funkcionalne in prostorske enote Ureditveno območje zajema površino 0,42 ha, na kateri je stavbno zemljišče s parcelacijo deljeno na štiri samostojne zemljiške parcele za gradnjo predvidenih stavb. Na določenih zemljiških-gradbenih parcelah NP1, NP2, NP3 in NP4 je predvidena gradnja štirih enostanovanjskih objektov z manjšimi sosednjimi gospodarskimi objekti, katerih gradnja je dovoljena kot dozidava ali kot samostojni objekt. Na obrobnem delu na severni in zahodni strani območja je predvidena ureditev hodnika za pešce, na zahodni strani je ob hodniku za pešce zaradi višinske razlike predviden oporni zid. Stanovanjski objekti imajo štiri samostojne cestne priključke in sicer na zahodni strani na Pot na Zajčjo goro so trije in na severni strani na Kozjansko ulico eden.

Z vidika rabe prostora tvori območje zaokroženo celoto, ki je ni potrebno dodatno členiti na posamezna podobmočja. Obračunsko območje v tem programu opremljanja predstavlja eno in edino prostorsko enoto, ki je s parcelacijo določena na zemljiške parcele za gradnjo stavb.

Zemljišče za ureditev ekološkega otoka, ter zemljišče kot del funkcionalnega zemljišča: obstoječi dostop na severovzhodnem delu območja do obstoječega sosednjega objekta in na južnem delu, se ne upoštevajo v obračunskem območju. Gre za manjše obrobne površine na katerih ni predvidena gradnja stavb.

Predvideni objekti

Na območju urejanja je predvidena gradnja štirih enostanovanjskih objektov, gospodarskih objektov, opornih zidov in dograditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture za priključitev načrtovanih objektov.

Slika: Ureditvena situacija območja v OPPN Šmarje

Stanovanjski objekti Trije enostanovanjski objekti na V(vzhodnem) delu območja (NP1, NP2, NP3) so zasnovani kot samostojne stanovanjske hiše tlorisnih dimenzij 12,00-13,00m x 9,50-10,00m, stanovanjski objekt na V(vzhodni) strani (NP4) je dimenzij 17,40m x 8,70m+4,00+3,00del (skupaj s fasado). Konstrukcija stanovanjskih objektov je klasično - zidana ali kombinacija klasične in montažne. Dovoljene so tolerance s tem, da se mora ohranjati min. razmerje med stranicami 1:1,2 in predpisan odmik od sosednje parcele. Imajo lahko največ tri etaže (K+P+N ali K+P+Ma), vključno z delno podkletitvijo objekta. Kolenčni zid mansarde je maximalne višine 1,40 m.

Streha je oblikovana kot dvokapnica, enokapnica, ravna ali večkapnica z možnostjo kombinacij ostalih oblik streh, katerih skupna površina ne presega ½ površine osnovne strešine. Naklon strehe bo 30-40º, prekrita bo s kritino rdeče ali temne barve. Pri nizkih naklonih je kritina pločevina v imitaciji klasične kritine v enaki barvi kot osnovna streha. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. Strehe nad svobodno oblikovanimi

volumni so lahko ravne, polkrožne, večkapne, dvokapne. Izvedba večkapnih in dvokapnih streh nad svobodno oblikovanimi volumni morajo imeti isti naklon kot osnovna strešina stanovanjske stavbe, enokapne, polkrožne in ravne so lahko nižjega naklona. Finalna obdelava fasad je klasični zaglajeni omet v svetlih, pastelnih barvah, dovoljena je izvedba balkonov in lož. Pri fasadah je možna kombinacija več barv, ki morajo biti medsebojno barvno usklajene. Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja. Oblikovanje odprtin je svobodno. Zunanjo ureditev parcele tvorijo parkirišča in manipulacijske površine, ki so lahko asfaltirane, tlakovane ali izvedene s travnimi ploščami, preostali del parcele se hortikulturno uredi.

Gospodarski objekti Ležijo ob predvidenih stanovanjskih hišah in sicer na V(vzhodnem) delu območja (NP1, NP2, NP3) so zasnovani tlorisnih dimenzij 8,00m x 5,50m, na V(vzhodni) strani (NP4) je dimenzij 9,00m x 6,00m. Maksimalni horizontalni gabarit je 10,00m x 7,00m. Dovoljene so tolerance s tem, da se mora ohranjati min. razmerje med stranicami 1:1,2. Dovoljena je gradnja gospodarskega objekta kot dozidava k stanovanjski stavbi ali ločeno kot samostojni objekt.

Konstrukcija je klasična - zidana, lesena, montažna, kovinska ali kombinacija le-teh.

Gospodarski objekt je lahko zasnovan kot nadstrešnica, kombinirano delno nadstrešnica delno zaprt objekt ali v celoti zaprt objekt. Vertikalni gabarit je max. K + P. V primeru izvedbe kleti morajo le te biti v celoti vkopane v zemljo, max. višina slemena je lahko 6,50m.

Streha je oblikovana kot dvokapnica, enokapnica, ravna ali večkapnica z možnostjo kombinacij ostalih oblik streh, katerih skupna površina ne presega ½ površine osnovne strešine. Naklon strehe bo 30-40º, prekrita bo s kritino rdeče ali temne barve. Pri izvedbi enokapne ali polkrožne strehe je dovoljen manjši naklon in pločevinasta oz. transparentna kritina. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. V primeru, da se gospodarski objekt gradi kot dozidava k stanovanjski stavbi, je lahko smer slemena vzporedna tudi s krajšo stranico. Fasada je pri klasični - zidani izvedbi izdelana v zaglajenem ometu svetle barve, ki mora biti poenotena s stanovanjsko stavbo. Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.

Gradbeno inženirski objekti: Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno, energetsko infrastrukturo (ceste, hodnik za pešce, parkirišča, ekološki otok, oporni zid in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij. Hodnik za pešce je širine 1,2 m. Zaradi zmanjšanega posega na parcele je predvidena izgradnja opornega zidu ob desnem robu hodnika za pešce. Dolžina zidu je 30,00 m in poteka na meji parcel 95/4 in 95/5, k.o. Šmarje. Višine je od 0 do 1,3 m na južnem delu ob ekološkem otoku. Širina zidu na vrhu je 20 cm. Peta zidu pod terenom sega 20cm proti hribini in 65cm proti vozišču (pod hodnikom za pešce).

Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače: - dovozi z manipulativnimi površinami in parkirna mesta so lahko izvedeni s travnimi ploščami, tlakovani ali asfaltirani, - ograje so lahko kovinske ali iz naravnih materialov, višine max. do 1.80m, zasajene oziroma postavljene na parcelno mejo razen ob javni cesti in cestnem priključku, kjer ograje ne smejo presegati višino 70cm, Neto tlorisne površine objektov Predvideni enostanovanjski objekt na zemljiški parceli NP1 ima neto tlorisno površino 340 m2, na NP2 in NP3 vsak po 300 m2, in 425 m2 na NP 4. Vsi štirje stanovanjski objekti na

območju programa opremljanja so predvidene skupne neto tlorisne površine 1.365 m2.

Predvidena skupna neto tlorisna površina gospodarskih objektov je 160 m2. Neto tlorisne površine predvidenih objektov so določene po podatkih o objektih iz veljavnega OPPN v skladu s standardom SIST ISO 9836 (november 2011).

Neto tlorisna površina objektov je sestavni del enačbe za preračun obračunskih stroškov opremljanja z določeno komunalno infrastrukturo (Cti) na enoto mere (m2) in izračun komunalnega prispevka za posamezen objekt (KPi).

Parcela za gradnjo objekta (gradbena parcela) Parcela je zemljišča parcela, kot je evidentirana v skladu s predpisi, ki urejajo zemljiški kataster oziroma zemljišče, na katerem ima investitor izkazano pravico graditi, skladno s parcelacijskim načrtom iz veljavnega OPPN Šmarje. Gradbena parcela pomeni zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

Ker se komunalni prispevek odmerja na podlagi preračunanih stroškov opremljanja na kvadratni meter parcele (Cpi), je potrebno površino le-teh upoštevati kot jih določa parcelacijski načrt oz. načrt parcel za gradnjo.

Skladno z zasnovo prostorskih ureditev, ki se nanašajo na predvidene objekte, zunanje ureditve objektov, infrastrukturne ureditve, ter druge javne površine, je bila določena nova parcelacija s predvidenimi štirimi zemljiškimi parcelami za gradnjo stavb. Pri tem so bile upoštevane zahteve upravljavcev komunalne infrastrukture, da mora biti zagotovljen nemoten dostop za potrebe izgradnje, rednega obratovanja, vzdrževanja in nadzora infrastrukturnih objektov, vodov in naprav. Za vse infrastrukturne objekte in naprave, ki ne potekajo v javnih površinah, pa je potrebno urediti služnostno pravico v korist upravljavca komunalnih naprav.

Območje, ki ga zajema ta program opremljanja stavbnih zemljišč ni dodatno razdeljeno na obračunska podobmočja, ampak je eno samo in obsega celotno območje območja opremljanja, to je površine 4.225 m2.

Slika: Situacija predvidene infrastrukture iz OPPN Šmarje

Etapnost izvedbe prostorskih ureditev Na obravnavanem območju se skladno z odlokom o OPPN Šmarje izvede gradnja po etapah in sicer: I. etapa: - gradnja prometne, komunalne, energetske infrastrukture za potrebe načrtovanih objektov (cesta, kanalizacija, vodovod in elektrika) II. etapa: - gradnja stavb, - gradnja telekomunikacijskih vodov, - hortikulturna ureditev okolice objekta.

Slika: Projekcija načrtovanih ureditev

Iz severne strani

Iz zahodne strani

2. OBSTOJEČA IN PREDVIDENA KOMUNALNA INFRASTRUKTURA Program opremljanja obsega ureditev predvidene gospodarske javne infrastrukture na območju odloka o OPPN Šmarje, ki se navezuje na skupna infrastrukturna omrežja, ter priključke predvidenih objektov nanje. Program opremljanja vključuje tudi prenovo obstoječe komunalne infrastrukture, ki jo je potrebno rekonstruirati ali razširiti zmogljivost posameznih njenih delov in naprav. Objekti in omrežja komunalne infrastrukture so dimenzionirani na predvidene potrebe neposrednih uporabnikov objektov.

V programu opremljanja je prikazana tudi tista komunalna infrastruktura, ki nima javnega statusa in se zanjo komunalni prispevek ne odmerja, vendar pa je ta predvidena s prostorskim aktom oz. v tehnični dokumentaciji.

V programu opremljanja je skladno s prostorskimi akti in projektno dokumentacijo opredeljena izgradnja naslednje komunalne opreme: -

izgradnja hodnika za pešce ob občinski kategorizirani javni poti JP 872371 Pot na Zajčjo goro in ob JP 872375 Pot na Zajčjo Goro – Odcep Bohorska ulica, ureditev in dograditev javne razsvetljave, dograditev javnega vodovodnega omrežja, dograditev javne meteorne in fekalne kanalizacije, izgradnja novega napajalnega NN električnega voda, ter preureditev in zaščita obstoječih elektro vodov, izgradnja novega telekomunikacijskega omrežja in prestavitev obstoječega, izvedba CATV omrežje in zaščita obstoječega voda kabelske televizije, izvedba plinovodnega omrežja, ureditev ekološkega otoka.

V nadaljevanju obravnavamo samo javni del te infrastrukture, kot to določa Uredba o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo (Uradni list RS, št. 80/07) in se ne ukvarjamo s komunalnimi vodi, ki nimajo javnega statusa. V območju OPPN-ja je javnega lokalnega značaja izgradnja pločnika z javno razsvetljavo, ureditev meteornih in fekalnih sekundarnih kanalov, izgradnja sekundarnega voda javnega vodovoda in ureditev ekološkega otoka.

Oskrbo območja s plinom bo zagotavljal lastnik in upravljavec omrežja JP Plinovod Sevnica d.o.o., ki bo izvedel vse aktivnosti v zvezi z nadzorom nad gradnjo priključkov na javno plinovodno omrežje in sklenil z investitorjem pogodbo o priključitvi in določil plačilo prispevka za priključitev. To pomeni, da se za urejanje območja s plinovodno infrastrukturo ureja skladno s koncesijsko pogodbo in se zanjo komunalni prispevek ne odmerja.

Telekomunikacijsko in elektroenergetsko omrežje ne sodita več pod javno gospodarsko infrastrukturo. Enako velja tudi za KATV- kabelsko televizijo.

Podrobnosti bodo navedene v projektni dokumentaciji.

V nadaljevanju je podan opis: - obstoječega stanja komunalne infrastrukture po posamezni vrsti komunalne infrastrukture in - predvidene komunalne infrastrukture po posamezni vrsti komunalne infrastrukture.

2.1. Obstoječa komunalna infrastruktura Obravnavano območje opremljanja je komunalno že skoraj v celoti opremljeno, saj gre za manjše nezazidano stavbno zemljišče sredi večjega urbanega območja s stanovanjskimi hišami, ki so priključene na urejeno komunalno infrastrukturo.

Prometna infrastruktura Prometna ureditev obravnavanega območja se na severni strani smiselno navezuje na občinsko kategorizirano javno pot JP 872375 Pot na Zajčjo Goro – Odcep Bohorska ulica in na zahodni strani na občinsko kategorizirano javno pot JP 872371 Pot na Zajčjo Goro.

Vodovodno omrežje Preko območja urejanja poteka obstoječe javno vodovodno omrežje.

Kanalizacijsko omrežje Na robu območja urejanja je možna priključitev kanalizacije iz obravnavanega območja.

Elektrika Na območju Šmarja poteka obstoječi SN kablovod 20kV, TP Šmarje III – Šmarje I in NN elektro omrežje, ki se jih upošteva kot omejitveni faktor pri načrtovanju in gradnji novih objektov. Dovod električne energije za nove stanovanjske objekte v OPPN Šmarje bo iz obstoječe TP 20/0,4 kV Šmarje I. Javna razsvetljava Javna razsvetljava je obstoječa ob javnih občinskih kategoriziranih cestah.

Telefonsko omrežje Obstoječe TK omrežje poteka ob jugozahodnem delu parcele št. 95/4, k.o.Šmarje.

KATV Na južnem in jugozahodnem delu parcele št. 95/3, 95/4, k.o.Šmarje, poteka glavna linija kabelske televizije (KATV).

Plinovodno omrežje JP Plinovod Sevnica d.o.o. ima na območju urejanja v upravljanju javno plinovodno omrežje, ki poteka na severozahodnem vogalu parcele št. 95/2, k.o.Šmarje.

2.2. Predvidena komunalna infrastruktura Na obravnavanem območju urejanja bo zagotovljena naslednja komunalna oprema: -

izgradnja hodnika za pešce ob občinski kategorizirani javni poti JP 872371 Pot na Zajčjo goro in ob JP 872375 Pot na Zajčjo Goro – Odcep Bohorska ulica, ureditev in dograditev javne razsvetljave, dograditev javnega vodovodnega omrežja, dograditev javne meteorne in fekalne kanalizacije, izgradnja novega napajalnega NN električnega voda, ter preureditev in zaščita obstoječih elektro vodov, izgradnja novega telekomunikacijskega omrežja in prestavitev obstoječega, izvedba KATV omrežje in zaščita obstoječega voda kabelske televizije, izvedba plinovodnega omrežja, ureditev ekološkega otoka.

Za komunalno opremljanje obravnavanega območja so projekti PGD v izdelavi. Predvidena komunalna infrastruktura se bo navezovala na obstoječo infrastrukturo.

Prometna ureditev Prometna ureditev obravnavanega območja se na severni strani smiselno navezuje na občinsko kategorizirano javno pot JP 872375 Pot na Zajčjo Goro – Odcep Bohorska ulica in na zahodni strani na občinsko kategorizirano javno pot JP 872371 Pot na Zajčjo Goro, ki se na severozahodnem delu navezujeta na občinsko kategorizirano lokalno cesto LC 372051 Šmarska cesta – Zajčja Gora – Ledina. Ob občinski kategorizirana javni poti JP 872371 Pot na Zajčjo goro cesti se uredi hodnik za pešce širine 1,2 metra in opremi z javno razsvetljavo.

Zaradi manjšega posega v zemljišče predvidenih stavb je na jugozahodnem delu območja predvidena gradnja opornega zidu s prekinitvijo ob cestnih priključkih. Na severnem delu ob občinski kategorizirani javni poti JP 872375 Pot na Zajčji Goro-Odcep Bohorska ulica (v smeri Kozjanske ulice) se uredi hodnik za pešce širine 1,2 metra in opremi z javno razsvetljavo. Na zahodnem delu ulice se uredi prehod za pešce, ki povezuje območje ureditve s hodnikom za pešce na drugi strani Kozjanske ulice. Po potrebi se sanira in dogradi cestišče ob pločniku.

Na severnem delu ob kategorizirani javni poti JP 872375 Pot na Zajčji Goro-Odcep Bohorska ulica se predvidi cestni priključek na parcelo NP4.

Vodovodno omrežje Predvideva se dograditev obstoječega javnega vodovodnega omrežja na zahodnem delu obravnavanega območja. Priključitev objektov se izvede preko zunanjih vodomernih jaškov v soglasju z upravljavcem JP Komunala d.o.o. Sevnica na dograjeno novo javno vodovodno omrežje.

Obstoječ vodovodni priključek, ki napaja stanovanjski objekt Kozjanska ulica 7 se po potrebi pred gradnjo gospodarskega objekta na NP4 prestavi.

Kanalizacijsko omrežje Območje urejanja se navezuje na javno kanalizacijsko omrežje Sevnica v upravljanju Javnega podjetja Komunala d.o.o. Sevnica. Za odvajanje komunalnih voda z objektov se predvidi na vzhodnem in zahodnem delu območja dograditev meteorne in fekalne kanalizacije.

Z OPPN za obravnavano območje je predvidena izgradnja ločenih kanalov (meteornega in fekalnega) za odvod odpadnih vod. Investitorji stavb morajo zagotoviti v projektih, da se s streh objektov in povoznih površin meteorna voda zbira v zbiralnikih meteorne vode, ki so locirani pod garažami ali samostojno v terenu. Glede na zahteve podane v smernicah izdane iz strani ARSO in določb odloka za OPPN, je potrebno vso vodo iz povoznih površin ustrezno očistiti preko vgrajenih lovilcev olj. Zbrana voda v zbiralniku se lahko uporabi za sanitarno vodo, vodo za zalivanje ipd, istočasno pa deluje delno kot zadrževalni bazen pred iztokom v kanalizacijski sistem. Viški vod se preko preliva odvodnjavajo v sistem meteorne oziroma mešane kanalizacije.

Elektroenergetsko omrežje in javna razsvetljava Na območju Šmarja poteka obstoječi SN kablovod 20kV, TP Šmarje III – Šmarje I in NN elektro omrežje. Dovod električne energije za nove stanovanjske objekte Šmarje bo iz obstoječe TP 20/0,4 kV Šmarje I. Potrebno bo zgraditi nov napajalni NN električni vod, ter ustrezno zaščititi obstoječi SN 20 kV kablovod na osnovi izdelane projektne dokumentacije

PGD, PZI. Po potrebi se obstoječe podzemne vode javne razsvetljave nadomesti ali ustrezno zaščiti. Dogradi se javna razsvetljava ob hodniku za pešce.

Telekomunikacije Za navezavo novih stanovanjskih objektov Šmarje na obstoječe TK omrežje, se zgradi dvocevna (2xPVC ø110mm) kabelska kanalizacija iz obstoječe trase – kabelski jašek pri stanovanjskem bloku na Planinski cesti 26.

Po zahodnem robu parcel št. 95/2, 95/3, 95/4 in 95/5, k.o. Šmarje, poteka glavna linija kabelske televizije (KATV), ki se primerno zaščiti oziroma po potrebi prestavi. Stanovanjski objekti se preko kabelske kanalizacije priključijo na obstoječi glavni vod KATV oz. optično omrežje.

Plinovodno omrežje Predvideno je individualno ogrevanje stavbnih objektov na mestni zemeljski plin. V območju prostorske ureditve je evidentirano plinovodno omrežje PE cevi premera 160 mm, tlaka 100 mbar. V soglasju z upravljavcem JP Plinovod Sevnica d.o.o., je možno priključevanje objektov na obstoječe plinovodno omrežje. V ta namen je predvidena dograditev obstoječega plinovodnega omrežja za potrebe načrtovanih objektov.

Pri izgradnji plinskega omrežja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom 16 bar. Pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za posamezne objekte si morajo posamezni investitorji pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca JP Plinovod Sevnica d.o.o., za priključek na plinovodno omrežje.

Zbiranje odpadkov Na skrajnem južnem delu obravnavanega območja se predvidi ekološki otok, kjer bodo nameščeni tipski zabojniki za komunalne odpadke in ločeno zbiranje odpadkov na izvoru, odvoz pa bo opravljala pooblaščena javna služba.

3. INVESTICIJA V GRADNJO NOVE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE Investicija v gradnjo komunalne infrastrukture je vsaka naložba v gradnjo posamezne vrste komunalne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: investicija). Kot investicija se v skladu z uredbo ne šteje: -

vzdrževanje, obnavljanje ali nadomeščanje obstoječe komunalne infrastrukture, ki služi nemotenemu delovanju te infrastrukture, prilagajanje obstoječe komunalne infrastrukture oskrbnim in tehničnim standardom, odpravljanje pomanjkljivosti na obstoječi komunalni infrastrukturi, ki onemogočajo njeno normalno delovanje.

Za v načrt razvojnih programov vključene investicije (proračun), za katere je določen delež financiranja iz sredstev, zbranih s plačili komunalnih prispevkov, se v programu opremljanja podrobneje določi: 1.

2.

3.

4.

vrsto komunalne infrastrukture, ki se gradi (poglavje 2.2) obračunsko območje investicije (3.1.) terminski plan gradnje (5) višino skupnih in obračunskih stroškov investicije (3.2. in 3.3)

5. podlage in merila za odmero komunalnega prispevka na obračunskem območju – preračun obračunskih stroškov investicije na merske enote in izračun komunalnega prispevka (poglavje 6)

3.1. Obračunsko območje investicije Za potrebe določitve skupnih in obračunskih stroškov investicije v komunalno infrastrukturo je potrebno skladno z uveljavljeno metodologijo opredeliti obračunska območja za posamezno komunalno infrastrukturo. Celotno območje pozidave štirih enostanovanjskih objektov s pripadajočimi manjšimi gospodarskimi objekti je razdeljeno na zemljiške parcele in tvori eno obračunsko območje skladno s pogoji iz Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč, ki določa, da je obračunsko območje investicije (tudi območje za odmero komunalnega prispevka) območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na načrtovano komunalno infrastrukturo oziroma območje njene uporabe. Ker območje tvori tako vsebinsko kot prostorsko zaključeno celoto nadaljnja delitev ni smiselna ali potrebna.

Za izračun komunalnega prispevka (sorazmerni delež stroškov opremljanja) v območju opremljanja ni potrebno ločiti posamezne vrste objektov glede na pretežno uporabo stavb, saj gre z vidika novogradnje za štiri stanovanjske objekte enake rabe z gospodarskimi objekti, ki služijo tem objektom.

Komunalni prispevek kot pogoj za priključitev na omrežje oskrbovalnega sistema se ne zaračunava v primeru, ko infrastrukturo ne zgradi Občina. Če se na območju opremljanja nahaja komunalna infrastruktura, ki ni namenjena izključno za priključevanje objektov na tem območju, se pri tem upošteva le sorazmerni delež takšne infrastrukture.

Površine obračunskih območij investicije Za preračun stroškov predvidene komunalne infrastrukture na enoto mere (m2 parcele, m2 neto tlorisne površine) se za območje opremljanja prikažejo površine gradbenih parcel in neto tlorisne površine objektov na obračunskem območju v skladu z določili Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč.

Neto tlorisna površina objektov Neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST ISO 9836 (november 2011). Kot vsota neto tlorisnih površin na obračunskem območju se štejejo neto dopustne tlorisne površine vseh predvidenih objektov na še nezazidanih zemljiških oz. gradbenih parcelah. Te se za predvidene objekte izračunajo na podlagi situacije v občinskem podrobnem prostorskem načrtu. Tako so neto tlorisne površine predvidenih objektov določene po podatkih o objektih iz veljavnega OPPN v skladu s standardom SIST ISO 9836 (november 2011). .

Tabela: Neto tlorisne površine objektov v območju

Seznam neto tlorisnih površin v m2 stanovanjski objekti gospodarski objekti Skupaj 1

Neto tlorisna površina m2 1.365,00 160,00

Koeficient dejavnosti 1,0 1,0

Modificirana neto tlorisna površina1 m2 1.365,00 160,00 1.525,00

Modificirana neto tlorisna površina vsebuje tudi faktor dejavnosti (v tem primeru 1,0 za stanovanjsko dejavnost, za poslovne dejavnosti je lahko tudi večja, faktor dejavnosti na ravni občine določa odlok o komunalnem prispevku v Občini Sevnica) in se jo izračuna z namenom določitve ustrezne obremenitve na m2 neto tlorisne površine za novo komunalno opremo (Cti).

Gradbene parcele Za potrebe preračuna skupnih stroškov načrtovane investicije na m2 parcele v obračunskem območju je v nadaljevanju prikazana površina zemljiških parcel za gradnjo, ki so na parcelah 95/1, 95/2, 95/3 in 95/4, vse k.o. Šmarje, in jih je moč razbrati iz novega načrta parcel po že izvedeni parcelaciji. Določene so po načrtu parcelacije iz veljavnega OPPN na takratni parceli št. 95, k.o.Šmarje.

Tabela: Neto tlorisne površine zemljiških parcel v območju

Oznaka v OPPN Šmarje NP1 NP2 NP3 NP4 Skupaj

Parcela št.

95/2 95/3 95/4 95/1

površina m2 836 731 712 1.343 3.622

Parcela (3. člen uredbe) Za parcelo se po uredbi šteje zemljiška parcela ali njen del, na kateri je možno graditi objekt ali je objekt že zgrajen, in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek. Za parcelo se šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov.

Površina vseh zemljiških parcel, ki so določena kot gradbene parcele za gradnjo stavbnih objektov in se priključujejo na javno komunalno infrastrukturo za katero se odmeri komunalni prispevek, znaša skupaj 3.622 m2.

Vsa nova komunalna oprema je vsebinsko namenjena novim objektom in se dela zaradi gradnje le teh v območju urejanja.

3.2. Skupni stroški investicije (Ss) Skladno z 12. členom Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč se kot skupni stroški investicije upoštevajo: 1. stroški izdelave izvedbenega načrta, projektne in investicijske dokumentacije za gradnjo komunalne opreme, 2. stroški odkupa nepremičnin, stroški odškodnin za služnost in omejitev lastninske pravice, ki so potrebni zaradi gradnje komunalne opreme, 3. stroški gradnje komunalne opreme, ki zajemajo stroške materiala, stroške dela, stroške gradbene opreme ter stroške režije.

Skupni stroški načrtovane investicije se določijo po posamezni vrsti komunalne infrastrukture in za obračunsko območje investicije, t.j. za območje OPPN Šmarje.

Podatki o stroških izvedbenih del za gradnjo komunalne infrastrukture so pridobljeni na podlagi ocene projektantov iz delovne verzije projektov PGD. Glede na načrt parcel in lastništvo zemljiške parcele št. 92/2 za potrebe ureditve pločnika ob javni poti JP 872371 Pot na Zajčjo goro in lokalne razširitve cestišča ni potrebno odkupiti zemljišča. Urediti je potrebno lastništvo zemljišča za ureditev ekološkega otoka. V kolikor bo potrebno po izvedbi hodnika za pešce na robu območja se del zemljišča v lasti investitorja odkupi.

Vse vrednosti se ustrezno revalorizirane z indeksom rasti cen za nizko gradnjo, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije in ki je tudi v 16. členu Uredbe o vsebini programa opremljanja naveden kot primeren za indeksiranje stroškov komunalnega opremljanja.

Vsi stroški so izračunani na marec 2013 in navedeni v evrih, brez DDV-ja.

Iz pridobljenih podatkov so razvidni naslednji stroški za infrastrukturo: Tabela: vsi stroški opremljanja območja s komunalno opremo

Postavka 1. Projektna dokumentacija - del 2. Hodnik za pešce ob javni poti 3. Oporni zid ob JP 872371 4. Razširitev javne poti JP 872371 5. Vodovod 6. Kanalizacija 7. Elektrika NN vodi 8. Javna razsvetljava 9. TK omrežje 10. KATV 11. Plinovod 12. EKO otok - del SKUPAJ

Znesek v EUR Delež 4.578 4,61% 18.407 18,54% 5.187 5,23% 1.500 1,51% 8.293 8,35% 21.870 22,03% 13.137 13,23% 8.152 8,21% 2.343 2,36% 3.754 3,78% 11.863 11,95% 200 0,20% 99.284 100,00%

Vsa navedena infrastruktura bo v celoti namenjena uporabnikom na območju opremljanja, razen hodnika za pešce z javno razsvetljavo in eko otoka, katere del bo v uporabi ostalih uporabnikov v Šmarju.

Zgornja tabela predstavlja zgolj informativni prikaz vseh stroškov, ki bodo nastali z urejanjem infrastrukture na območju opremljanja. V skladu z uredbo pa predstavljajo skupne stroške opremljanja samo tisti stroški, ki so vezani na javno gospodarsko infrastrukturo. To pomeni, da so izločeni: -

stroški izgradnje priključnih NN vodov, TK in KATV omrežja, strošek izgradnje plinovoda;

Gradnja ali upravljanje telekomunikacijskega omrežja po veljavni zakonodaji ni več lokalna gospodarska javna služba. Torej občina ni obvezna graditi to omrežje ampak upravljavci omenjene infrastrukture. Iz tega sledi, da za tovrstno infrastrukturo občine ne obračunavajo komunalnega prispevka. Pod telekomunikacijsko omrežje sodijo smiselno vsa telekomunikacijska omrežja (telefon, kabelska televizija, optični kabli za internetna in ostala omrežja, bazne postaje za brezžične komunikacije itd.).

Oskrbo območja s plinom bo zagotavljal upravljavec, s katerim bo investitor sklenil pogodbo o priključitvi in ki bo nadzoroval gradnjo plinovodnega omrežja. Glede na to, da gre za izvajanje izbirne gospodarske dejavnosti na osnovi koncesije, to pomeni, da tudi plinovodno omrežje ni predmet komunalnega prispevka.

Podobno velja tudi za izgradnjo elektroenergetskega omrežja, ki ne sodi med lokalno javno gospodarsko infrastrukturo, tako da bo izgradnjo tega omrežja zagotavljal zasebni investitor, ki bo vodil odnose z upravljavcem elektroenergetskega omrežja.

To pomeni, da so skupni stroški investicije v gradnjo nove javne komunalne opreme sledeči: Postavka 1. Projektna dokumentacija - del 2. Hodnik za pešce ob javni poti 3. Oporni zid ob JP 872371 4. Razširitev javne poti JP 872371 5. Vodovod 6. Kanalizacija 7. Javna razsvetljava 8. EKO otok - del SKUPAJ

Znesek 4.578 18.407 5.187 1.500 8.293 21.870 8.152 200 68.187

Delež 6,72% 26,99% 7,61% 2,20% 12,16% 32,07% 11,96% 0,29% 100,00%

Tabela na prejšnji strani bi bila sicer že zadostna podlaga za obračun komunalnega prispevka, vendar je zaradi preglednosti bolje, da so stroški ločeni po posamezni vrsti infrastrukture. V tem primeru to pomeni, da je strošek izvedbene in projektne dokumentacije v sorazmernem deležu vključen v investicijske vrednosti ureditve javne komunalne infrastrukture.

Tabela: Skupni stroški za novo javno infrastrukturo Postavka 1. Hodnik za pešce ob javni poti 2. Oporni zid ob JP 872371 3. Razširitev javne poti JP 872371 4. Vodovod 5. Kanalizacija 6. Javna razsvetljava 7. EKO otok - del SKUPAJ

Znesek 19.726 5.564 1.609 8.892 23.443 8.742 211 68.187

Delež 28,93% 8,16% 2,36% 13,04% 34,38% 12,82% 0,31% 100,00%

3.3. Obračunski stroški investicije (So) Podlaga za odmero komunalnega prispevka za določeno vrsto komunalne infrastrukture na obračunskem območju je višina obračunskih stroškov investicije. Obračunski stroški investicije so tisti del skupnih stroškov investicije v določeno vrsto komunalne infrastrukture, ki se po načrtu razvojnih programov občinskega proračuna financirajo iz sredstev zbranih s plačili komunalnih prispevkov in bremenijo določljive zavezance.

Višina obračunskih stroškov investicije se izračuna tako, da se od skupnih stroškov odštejejo sredstva, ki jih občina za izvedbo investicije pridobi iz drugih virov. Ti viri so predvsem: -

takse na podlagi zakona o varstvu okolja, sofinanciranje izgradnje komunalne infrastrukture iz naslova dodeljevanja regionalnih državnih pomoči ter regionalnih spodbud lokalnim skupnostim, nepovratna sredstva EU za izgradnjo lokalne infrastrukture, prispevek občine iz proračuna, druga sredstva, praviloma predvsem upravljavcev posameznih omrežij.

V primeru tega programa opremljanja in urejanja javne infrastrukture nastopa kot investitor skladno z uredbo Občina, oz. namesto nje po pogodbi o opremljanju investitorji gradnje stanovanjskih objektov.

To pomeni, da so skupni stroški enaki obračunskim in sicer za : -

ureditev javnih površin za pešce, izvedbo opornega zidu razširitev javne poti JP 872371, dograditev javnega vodovoda in kanalizacije ureditve javne razsvetljave in EKO otoka;

Tabela: Obračunski stroški za novo javno infrastrukturo

Postavka 1. Hodnik za pešce ob javni poti 2. Oporni zid ob JP 872371 3. Razširitev javne poti JP 872371 4. Vodovod 5. Kanalizacija 6. Javna razsvetljava 7. EKO otok - del SKUPAJ

Znesek 19.726 5.564 1.609 8.892 23.443 8.742 211 68.187

Delež 28,93% 8,16% 2,36% 13,04% 34,38% 12,82% 0,31% 100,00%

4. OBSTOJEČA KOMUNALNA INFRASTRUKTURA Za obstoječo komunalno infrastrukturo se šteje tista komunalna infrastruktura, na katero se infrastrukturno navezuje ožje območja urejanja po OPPN Šmarje in je urejena v širšem stanovanjskem območju Šmarje, ter omogoča novim objektom na območju OPPN dostopnost in normalno funkcioniranje.

Skladno s 17. členom Uredbe o vsebini programa zemljišč za gradnjo se komunalni prispevek za priključevanje na obstoječo komunalno infrastrukturo zaračunava, če program opremljanja vsebuje naslednje podlage za odmero komunalnega prispevka:

-

obračunska območja posameznih vrst obstoječe komunalne infrastrukture, izračunane skupne in obračunske stroške opremljanja po posameznih vrstah obstoječe komunalne infrastrukture in po obračunskih območjih, preračun obračunskih stroškov opremljanja na parcelo oziroma na neto tlorisno površino objekta po posameznih vrstah opreme in obračunskih območjih.

4.1. Obračunska območja obstoječe komunalne infrastrukture Za potrebe določitve skupnih in obračunskih stroškov obstoječe komunalne infrastrukture je potrebno skladno z uveljavljeno metodologijo opredeliti obračunska območja za posamezno vrsto komunalne opreme.

Obračunska območja obstoječe komunalne infrastrukture se določijo na način, da je obračunsko območje obstoječe komunalne infrastrukture območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na obstoječo komunalno infrastrukturo oziroma območje njene uporabe. Za obračunsko območje posamezne komunalne infrastrukture je izpolnjen kriterij enake višine skupnih stroškov opremljanja, preračunanih na enoto mere (strošek opremljanja m2 parcele in strošek opremljanja m2 neto tlorisne površine objekta).

Za preračun stroškov obstoječe komunalne infrastrukture na enoto mere (m2 parcele, m2 neto tlorisne površine) se za območje opremljanja prikažejo površine gradbenih parcel in neto tlorisne površine novih objektov na obračunskem območju v skladu z določili Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč. Glede na razvejanost komunalne opreme je potrebno določiti prispevno stopnjo za vsako posamično vrsto komunalne opreme.

Obračunsko območje za posamezno vrsto komunalne opreme je določeno v mejah občinskega podrobnega prostorskega načrta. Pri tem so skupni stroški za obstoječo komunalno infrastrukturo v skladu s zakonodajo izračunani na podlagi programa opremljanja za celo občino.

4.2. Skupni in obračunski stroški obstoječe komunalne infrastrukture (So) Podlaga za odmero komunalnega prispevka za določeno vrsto komunalne infrastrukture na obračunskem območju je višina skupnih in obračunskih stroškov opremljanja po posameznih vrstah komunalne infrastrukture in po obračunskih območjih. Obračunski stroški komunalne infrastrukture so tisti del skupnih stroškov v določeno vrsto komunalne infrastrukture, ki se financirajo iz sredstev zbranih s plačili komunalnih prispevkov in bremenijo določljive zavezance.

Skupni stroški (Ss) Skupni stroški obstoječe komunalne infrastrukture so po višini enaki stroškom, ki bi nastali ob izgradnji nove infrastrukture, ki je po zmogljivosti in namenu primerljiva z obstoječo. Skupni stroški se za vsako vrsto obstoječe komunalne infrastrukture določijo na podlagi veljavnega Odloka o programu opremljanja zemljišč za gradnjo na območju Občine Sevnica (Uradni list RS 119/07, 68/08, 85/11) in Odloka o komunalnem prispevku v Občini Sevnica (oba Uradni list RS 119/07, 68/08) za izračun komunalnega prispevka za pretekla vlaganja občine izven območja urejanja OPPN Šmarje.

Kot vhodni parameter so upoštevani podatki o površini gradbenih parcel (3.622 m2) in neto tlorisni površini (1.525 m2) predvidenih objektov.

Razmerje Dpi in Dti je v odloku določeno na 70 : 30.

Faktor dejavnosti za stanovanjske stavbe je 1,0.

Revalorizacija z indeksom rasti cen za nizko gradnjo, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije(za leto 2011, 2012) i = 1,051 Cena opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine (Cti) in parcele (Cpi) je določena v občinskem odloku o programu opremljanja. Te cene so sledeče: Postavka 1. Ceste 2. Vodovod 3. Kanalizacija 4. Javna razsvetljava 5. Javne površine 6. Odlagališče 7. Ekološki otoki

Cpi 4,24 1,55 2,26 0,11 0,01 0,01 0,01

Cti 26,11 8,38 11,00 0,64 0,04 0,10 0,07

Ob upoštevanju teh navedb je skupni strošek za obstoječo komunalno opremo za predvidene stanovanjske objekte sledeč: Postavka 1. Ceste 2. Vodovod 3. Kanalizacija 4. Javna razsvetljava 5. Javne površine 6. Odlagališče 7. Ekološki otoki Skupaj EUR

Znesek 23.853 8.160 11.311 601 46 75 60 44.106

Obračunski stroški Obračunski stroški opremljanja za obstoječo komunalno infrastrukturo so podlaga za odmero komunalnega prispevka.

V primeru, da bi bili na parceli obstoječi objekti in bi jih bilo potrebno porušiti, se od skupnih stroškov (Ss) odšteje znesek vrednosti komunalne opreme za eventuelne obstoječe objekte v območju opremljanja. Ker obstoječih objektov v območju opremljanja po OPPN Šmarje ni, so obračunski stroški (So) tako enaki skupnim stroškov (Ss) za obstoječo komunalno infrastrukturo.

V območju opremljanja je predvidena izgradnja novih javnih površin za pešce (hodnik za pešce z javno razsvetljavo) in postavitev EKO otoka, ki bodo služili tudi drugim uporabnikom.

Tako upoštevajoč višino investicije izgradnje javne infrastrukture v območju urejanja, ki jo bo namesto Občine nosil po pogodbi o opremljanju posamezni investitor, je smiselno investitorje oprostiti plačila strukturnega deleža skupnih stroškov za obstoječo infrastrukturo izven območja in sicer za javne površine, javno razsvetljavo in EKO otoke. Z upoštevanjem teh olajšav so obračunski stroški (So) za obstoječo infrastrukturo sledeči:

Postavka 1. Ceste 2. Vodovod 3. Kanalizacija 4. Odlagališče Skupaj EUR

Znesek 23.853 8.160 11.311 75 43.399

Zgornja tabela pomeni, da znašajo obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo na območju urejanja skupaj 43.399 EUR, ki jih bodo morali investitorji v sorazmernem delu poravnati z denarjem po prejemu odločbe o odmeri komunalnega prispevka.

5. TERMINSKI PLAN IZGRADNJE KOMUNALNE OPREME

Terminski plan izgradnje je narejen na podlagi določene faznosti gradnje in podatkov s strani investitorja glede načrtovane gradnje stanovanjskih objektov, pri čemer so bile upoštevane tudi smernice upravljavcev posameznih infrastrukturnih omrežij.

Okvirni terminski plan je sledeč: -

izdelava projektne dokumentacije februar – junij(PGD), julij(PZI)2013 pridobitev gradbenega dovoljenja in začetek gradnje avgust 2013 prestavitev, nadomestitev in gradnja nove infrastrukture ter začetek gradnje prvega stanovanjskega objekta junij 2013 tehnični pregled in izdaja uporabnega dovoljenja po končani gradnji

Podrobnejši terminski plan izgradnje oziroma prenove komunalne infrastrukture bo sestavni del pogodbe o oddaji gradnje objektov in omrežij komunalne infrastrukture.

6. PODLAGE ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA Komunalni prispevek opredeljujejo naslednji normativni akti: -

Zakon o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Uradni list RS, 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 57/12, 109/12 - vse sprem.in dop.), Uredba o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo (Uradni list RS, št.

80/07), Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 95/07).

Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanka ali zavezanec plača občini. V višini komunalnega prispevka niso vključeni stroški vzdrževanja komunalne opreme.

Komunalni prispevek vključuje plačilo sorazmernega deleža: - obračunskih stroškov investicije v predvideno komunalno infrastrukturo, - obračunskih stroškov za obstoječo komunalno infrastrukturo.

Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali

spreminja njegovo namembnost. Komunalni prispevek, ki ga odmeri pristojni organ občinske uprave z odločbo, se določi na podlagi programa opremljanja glede na stopnjo opremljenosti zemljišč s komunalno infrastrukturo in drugo infrastrukturo ter na velikost objekta in gradbene parcele za gradnjo tega objekta, upoštevajoč zmogljivost komunalne infrastrukture v poselitvenem območju.

Kot velikost objekta se šteje njegova neto tlorisna površina določena po standardu SIST ISO 9836 (november 2011) oziroma njen del v lasti zavezanca, pomnožen s faktorjem dejavnosti.

Za povečanje velikosti se šteje tudi sprememba neto tlorisne površine oziroma sprememba njene namembnosti. Za velikost gradbene parcele se šteje površina zemljiške parcele za gradnjo stavb, ki je določena z OPPN Šmarje.

Uredba o vsebini programa opremljanja zemljišč v 8. členu določa, da mora program opremljanja vsebovati naslednje podlage za izračun komunalnega prispevka: -

določitev obračunskega območja investicije oceno skupnih in obračunskih stroškov opremljanja po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih in preračun obračunskih stroškov opremljanja po posameznih vrstah komunalne opreme na m2 parcele in na m2 neto tlorisne površine objekta.

6.1. Preračun obračunskih stroškov nove komunalne infrastrukture na mersko enoto Preračun obračunskih stroškov na enoto mere se določi v skladu z 12. členom Uredbe o vsebini programa opremljanja, ki določa, da je za potrebe odmere komunalnega prispevka zavezancem potrebno izračunane obračunske stroške preračunati na enoto mere, ki se uporabljajo za odmero komunalnega prispevka. Preračun se opravi na naslednji način: Cp(ij) = OS(ij) / ∑A(j) in Ct(ij)= OS(ij) / ∑T(j) Zgornje oznake pomenijo: Cp(ij) Ct(ij) OS(ij) ∑A(j) ∑T(j)

strošek opremljanja kvadratnega metra parcele z določeno komunalno infrastrukturo na obračunskem območju, strošek opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno infrastrukturo na obračunskem območju, obračunski stroški investicije za določeno komunalno infrastrukturo na obračunskem območju vsota površin vseh parcel oziroma delov parcel, ki ležijo na obračunskem območju, zmanjšana za površine namenjene objektom grajenega javnega dobra vsota površin vseh neto tlorisnih površin objektov na obračunskem območju

Stroški opremljanja za odmero komunalnega prispevka za investicije v predvideno komunalno infrastrukturo Na podlagi programa opremljanja bo Občina Sevnica lahko odmerila komunalni prispevek zavezancu za investicije v predvideno komunalno infrastrukturo, potrebno zaradi priključevanja objektov in površin nanjo. Za potrebe odmere komunalnega prispevka pa je potrebno obračunske stroške preračunati na enoto mere, to je m2 parcele oziroma m2 neto tlorisne površine objekta. Preračun je opravljen po naslednjih obrazcih: Cp(ij) = OS(ij) / ∑A(j)

Ct(ij)= OS(ij) / ∑T(j)

Glede na opredelitve iz 3. poglavja lahko zapišemo: ∑Aj

= 3.622 m2

∑Tj = 1.525,00 m2 OS(ij) = 68.187 EUR Tabela: podrobnejša razdelitev po posameznih vrstah (v 3.3. pogl.)

Postavka 1. Hodnik za pešce ob javni poti 2. Oporni zid ob JP 872371 3. Razširitev javne poti JP 872371 4. Vodovod 5. Kanalizacija 6. Javna razsvetljava 7. EKO otok - del SKUPAJ

Znesek 19.726 5.564 1.609 8.892 23.443 8.742 211 68.187

Delež 28,93% 8,16% 2,36% 13,04% 34,38% 12,82% 0,31% 100,00%

Strošek opremljanja za odmero komunalnega prispevka za investicije v načrtovano komunalno infrastrukturo, preračunan na površino parcele oziroma neto tlorisno površino objektov za posamezno vrsto komunalne infrastrukture na obračunskem območju je prikazan v naslednji tabeli: Tabela: preračun stroškov na enoto mere za investicije v načrtovano komunalno infrastrukturo Postavka 1. Hodnik za pešce ob javni poti 2. Oporni zid ob JP 872371 3. Razširitev javne poti JP 672371 4. Vodovod 5. Kanalizacija 6. Javna razsvetljava 7. EKO otok - del SKUPAJ

Cp(ij) Ct(ij) (EUR/m2) (EUR/m2) 5,45 12,94 1,54 3,65 0,44 1,05 2,46 5,83 6,47 15,37 2,41 5,73 0,06 0,14 18,83 44,71

6.2. Preračun obračunskih stroškov obstoječe komunalne infrastrukture na mersko enoto Obračunski stroški obstoječe komunalne infrastrukture, ki odpadejo na območje OPPN Šmarje znašajo 43.399 EUR. Analitični prikaz obračunskih nadomestitvenih stroškov obstoječe komunalne infrastrukture je sestavni del programa opremljanja.

Za preračun obračunskih stroškov na parcelo (Cp) oziroma na neto tlorisno površino objekta Ct) na obračunskem območju obstoječe komunalne infrastrukture so v programu opremljanja izračunane naslednje vrednosti. ∑Aj ∑Tj So

= 3.622 m2 = 1.525,00 m2 = 43.399 EUR

Tabela: podrobnejša razdelitev po posameznih vrstah je navedena (v 4. pogl.)

Postavka 1. Ceste 2. Vodovod 3. Kanalizacija 4. Odlagališče Skupaj EUR

Znesek 23.853 8.160 11.311 75 43.399

Proporcionalni del obračunskih stroškov se odmeri kot komunalni prispevek v odločbi investitorju posameznega objekta .

Preračun se opravi na naslednji način: Cp(ij) = So(ij) / ∑A(j)

Ct(ij)= So(ij) / ∑T(j)

Strošek opremljanja (So(ij)) za odmero komunalnega prispevka za investicije v obstoječo komunalno infrastrukturo, preračunan na površino parcel oziroma neto tlorisno površino objektov za posamezno vrsto komunalne infrastrukture na obračunskem območju je prikazan v naslednji tabeli: Tabela: preračun stroškov na enoto mere za investicije v obstoječo komunalno infrastrukturo Postavka 1. Ceste 2. Vodovod 3. Kanalizacija 4. Odlagališče Skupaj

Cp(ij) Ct(ij) (EUR/m2) (EUR/m2) 6,58 15,64 2,25 5,35 3,12 7,42 0,03 0,05 11,98 28,46

6.3. Razmerje med površino parcele in neto tlorisno površino (Dpi in Dti) Razmerje med površino parcele in površino neto tlorisne površine objekta (Dpi in Dti) je določeno za celotno obračunsko območje.

Po tem programu se določi naslednje razmerje med površino parcele in neto tlorisno površino objekta (Dpi in Dti): Dpi : Dti = 0,5 : 0,5

Dpi + Dti = 1

pri čemer je Dpi – delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka Dti – delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka Razmerje je določeno že v občinskem odloku o komunalnem prispevku za območje celotne občine.

6.4. Faktor dejavnosti Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka določa, da se faktor dejavnosti za posamezne vrste objektov določi v sorazmerju z obremenjevanjem komunalne infrastrukture glede na prevladujočo dejavnost v objektu. Faktor dejavnosti se lahko za različne vrste objektov določi v razponu od 0,7 do 1,3.

Program opremljanja za potrebe odmere komunalnega prispevka določa, da je faktor dejavnosti Kdej = 1,0 za stanovanjsko dejavnost. Enak faktor dejavnosti je določen tudi v program opremljanja za celo občino, zato ga tu zgolj povzemamo.

6.5. Indeksiranje stroškov opremljanja Stroški opremljanja se indeksirajo. Način indeksiranja stroškov, določenih s tem programom opremljanja se določi na podlagi 16. člena uredbe: Stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega dela v določenem obračunskem območju z določeno komunalno infrastrukturo (Cp) in stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno infrastrukturo (Ct), se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«.

V tem programu je revalorizacija za odmero komunalnega prispevka za obstoječo infrastrukturo z indeksom rasti cen za nizko gradnjo, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije(za leto 2011, 2012) I = 1,051.

6.6. Izračun komunalnega prispevka Komunalni prispevek, ki se izračuna na podlagi programa opremljanja, vključuje plačilo sorazmernega deleža: -

obračunskih stroškov investicije v komunalno infrastrukturo, obračunskih nadomestitvenih stroškov za obstoječo komunalno infrastrukturo.

Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka v 6. členu določa, da se komunalni prispevek za določeno vrsto komunalne infrastrukture izračuna na naslednji način: KPij = ((Aparcela x Cpij x Dp) + (Kdejavnost x Atlorisna x Ctij x Dt)) x I x Kolaj pri čemer zgornje oznake pomenijo: KPij = Aparcela = Cpij = Dp = Ctij = Atlorisna = Dt = Kdejavnost = i= j= I=

znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada posamezni vrsti komunalne opreme na posameznem obračunskem območju površina parcele obračunski stroški, preračunani na m2 parcele na obračunskem območju za posamezno vrsto komunalne opreme delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka 0,5 obračunski stroški, preračunani na m2 neto tlorisne površine objekta na obračunskem območju za posamezno vrsto komunalne opreme neto tlorisna površina delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka 0,5 faktor dejavnosti (1,0 za stanovanjsko dejavnost) posamezna vrsta komunalne opreme posamezno obračunsko območje indeks rasti cen za nizko gradnjo

Na podlagi 8.člena Odloka o komunalnem prispevku v Občini Sevnica (Uradni list RS, št.

119/07, 68/08) se v tem programu določi olajšava investitorjem v kolikor gre :

Za mlade družine, za kar se šteje življenjska skupnost obeh ali enega izmed staršev z enim ali več otroki oziroma posvojenci, pri čemer vsaj en otrok še ni šoloobvezen pred izdajo odločbe o komunalnem prispevku, in mladim investitorjem (starost do 35 let) se višina komunalnega prispevka za gradnjo stanovanjske hiše zmanjša tako, da se izračunani komunalni prispevek pomnoži s faktorjem olajšave (Kolaj) 0,5.

Celotni komunalni prispevek KP se izračuna na naslednji način: KP = ∑KPi Zgornje oznake pomenijo: KP celoten izračunan komunalni prispevek KPi izračunani komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne infrastrukture Izračun komunalnega prispevka v nominalni vrednosti EUR po vrstah komunalne opreme je tako sledeč:

Oznaka parcele v OPPN m2 NP1 / 836 NP2 / 731 NP3 / 712 NP4 / 1.343 SKUPAJ EUR

KP za obstoječo infrastrukturo 10.387 9.189 9.075 14.748 43.399

KP za novo infrastrukturo 16.320 14.437 14.260 23.170 68.187

Olajšava za mlado družino oz. mladega investitorja se določi za obstoječo in predvideno novo infrastrukturo, tako da je izračun komunalnega prispevka z upoštevanjem 50 % zmanjšanja naslednji :

Oznaka parcele v OPPN m2 NP1 / 836 NP2 / 731 NP3 / 712 NP4 / 1.343

Način plačila SKUPAJ EUR

KP za obstoječo infrastrukturo 5.193,50 4.594,50 4.537,50 7.374,00

Plačilo po odločbi 21.699,50

KP za novo infrastrukturo 8.160,00 7.218,50 7.130,00 11.585,00 Izvedba po pogodbi o opremljanju 34.093,50

Glede na opredeljena merila in vhodne podatke iz programa opremljanja ter predpisano zakonodajo o načinu izračuna komunalnega prispevka se opredeli celoten komunalni prispevek na območju opremljanja kot vsota izračunanih komunalnih prispevkov za predvideno in obstoječo komunalno infrastrukturo ter znaša skupaj 111.586 EUR ali 30,81 EUR/m2 gradbene parcele in 73,17 EUR/m2 neto tlorisne površine objekta. Gradnja predvidenih stanovanjskih objektov na območju opremljanja je gradnja za lastne potrebe investitorjev. ZPNačrt v svojih določbah ne določa upravičenost investitorjev do posebnih olajšav.

Lokacija območja urejanja tangira obrobne ureditve javnih površin in sicer gradnjo hodnika za pešce z opornim zidom in javno razsvetljavo, ki bodo služile tudi drugim občanom, ki živijo na območju stanovanjske soseske Šmarje. Zato je zmanjšanje komunalnega prispevka realna ocena investitorjevih obveznosti do občine.

Občina Sevnica tako manjkajoča sredstva v znesku 34.094 EUR za novo infrastrukturo zagotovi v proračunu Občine Sevnica v skladu s tem programom in pogodbo o opremljanju z investitorjem.

Finančna sredstva za gradnjo nove komunalne infrastrukture zagotavljajo Občina Sevnica in investitorji objektov na območju urejanja z OPPN v skladu s terminskim planom izgradnje infrastrukture.

Investitorju posameznega objekta se naloži obveznost izgradnje ter ureditve infrastrukture določene v OPPN s pogodbo o opremljanju na podlagi 78.člena ZPNačrt, tako da skupaj z Občino Sevnica zagotovi opremljenost zemljišča s komunalno infrastrukturo v skladu s programom opremljanja, pri čemer se izvrši poračun vlaganj do višine odmere komunalnega prispevka za novo infrastrukturo, v primeru gradnje funkcionalnega sklopa javne infrastrukture v soglasju z investitorjem pa tudi več. Podrobnosti bodo določene v pogodbi o opremljanju.

Ta program opremljanja nadomesti program opremljanja, ki je bil izdelan v mesecu maju 2010 za opremljanje zemljišča in gradnjo večstanovanjskih objektov po Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo večstanovanjskih objektov v Šmarju (Uradni list RS, št. 34/10), ki od dne uveljavitve novega občinskega podrobnega prostorskega akta Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za pozidavo območja med Kozjansko ulico in Potjo na Zajčjo goro v Šmarju (Uradni list RS, št. 82/12) ne velja več.

6.7. Znižanje komunalnega prispevka zaradi vlaganj investitorja V skladu z 78. členom ZPNačrt se lahko s pogodbo o opremljanju določi, da mora investitor v določenem roku po programu opremljanja zagotoviti opremljenost zemljišča s komunalno infrastrukturo. Finančne obremenitve investitorja, ki bi jih morala prevzeti občina, se odštejejo od predpisanih dajatev občini. Program opremljanja posebej opredeljuje investicije oziroma dele investicij v komunalno infrastrukturo, katerih gradnja se bo lahko oddala na podlagi pogodbe o opremljanju med občino in investitorjem. V tej pogodbi se podrobno opredelijo tudi obveznosti, ki jih določajo predpisi o urejanju prostora: obseg investicij, rok izvedbe, pogoji priključevanja objektov na komunalno infrastrukturo ter način revidiranja postopkov v zvezi z izgradnjo manjkajoče komunalne infrastrukture.

V programu opremljanja je v poglavju o novi komunalni infrastrukturi prikazana investicija v javno komunalno infrastrukturo s pripadajočimi obračunskimi stroški, katerih gradnja se bo lahko oddala na podlagi pogodbe, investitor pa bo lahko ta dela oddal izvajalcu po predpisih, veljavnih v Republiki Sloveniji. Za dela, za katera bo investitor ali soinvestitor Občina Sevnica, se mora izvesti izbira izvajalca skladno z določil zakona o javnem naročanju.

S pogodbo se občina in investitor oziroma zavezanec za plačilo komunalnega prispevka dogovorita, da bo investitor skupaj s sodelovanjem Občine Sevnica, zgradil komunalno infrastrukturo, ki bi jo sicer morala zagotoviti občina in za katero bi moral investitor takrat plačati komunalni prispevek, v koliko je ne zagotovi po pogodbi o opremljanju.

V pogodbi se podrobneje določijo medsebojne obveznosti glede gradnje in načina financiranja objektov in omrežij komunalne infrastrukture, ter glede prenosa komunalne

infrastrukture v javno last in upravljanje s priključevanjem objektov na komunalno infrastrukturo v skladu s predpisi o urejanju prostora in s tem v zvezi poračuna vseh medsebojnih obveznosti.

7. PRILOGE a.) Predlog odloka o programu opremljanja b.) Grafični prikaz obračunskega območja (Ureditvena situacija iz PGD-komunalna infrastruktura)

Občina Sevnica, Glavni trg 19 a, 8290 Sevnica Tel.: 07 81 61 200, fax: 07 81 61 210 obcina.sevnica@siol.net www.obcina-sevnica.si

ODDELEK ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI

Številka: Datum:

300-0005/2013 14.03.2013

OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA

Zadeva: ODLOK O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ODLOKA O USTANOVITVI ZAVODA REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA POSAVJE

Spoštovani, Regionalna razvojna agencije Posavje je pripravila Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o ustanovitvi zavoda RRA Posavje (v nadaljevanju odlok), ki ga bodo obravnavale vse posavske občine. Na svoji 47. redni seji dne, 12. marca 2013, je navedeni odlok potrdil Svet regije Posavje.

RRA Posavje podaja naslednjo obrazložitev sprememb: »Namen predlaganih sprememb in dopolnitev odloka je posodobiti odlok glede na veljavna zakonska določila Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št.

20/2011, 57/2012).

Hkrati se predlaga ustanoviteljstvo vseh 6 občin, ki sestavljajo Spodnjeposavsko razvojno regijo. Do sedaj je bilo urejeno ustanoviteljstvo občin Brežice, Krško, Sevnica in Kostanjevica na Krki.

S to spremembo se urejuje tudi sprememba sedeža RRA Posavje.

Ostala določila pa so ostala nespremenjena. RRA Posavje bo po sprejemu predloga odloka na posameznih občinskih svetih pripravila tudi čistopis odloka in pristopila k ureditvi tudi vseh notranjih aktov ter statuta, tako da bo zagotovljena skladnost z ustanovnim aktom.«

Glede na navedeno Občinskemu svetu predlagamo, da sprejme v prvi obravnavi besedilo Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi zavoda Regionalna razvojna agencija Posavje.

Lep pozdrav,

Vlasta Kuzmički, dipl. ekon., spec.

Vodja oddelka za gospodarske dejavnosti

Priloge: - Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi zavoda Regionalna razvojna agencija Posavje, - stališče odbora za gospodarstvo.

Vročiti: - naslovu, Vložiti: - v zadevo.

1. obravnava Na podlagi 3. Člena Zakona o zavodih (uradni list RS, št. 12/91, št. 17/91 – ZUDE, Uradni list Rs št. 55/92 – ZVDK, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 – ZP-l, 36/00 – ZPDZC, 127/06 - ZJZP), 18., 19. In 20. člena 23. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12), 20. člena Zakona o Lokalni samoupravi (uradni list RS, št. 94/07 – UPB, sprem. št. 14/12, 84/10) ter določil Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09), Statuta občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00- prečiščeno besedilo, 05/03, 57/06, 74/10), Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS št. 63/11 in 103/11), Statuta Občine Kostanjevica na Krki (Uradni list RS št. 19/2007), statuta Občine Bistrica ob Sotli (Uradni list RS št. 12/09), Statuta Občine Radeče (Uradni list RS št. 52/06, UPB-1), so Občinski svet Občine Brežice na seji dne___________ , Občinski svet Občine Sevnica na seji dne__________, Občinski svet Občine Bistrica ob Sotli na seji dne________, Občinski svet Občine Radeče na seji dne___________ in Občinski svet Kostanjevica na Krki na seji dne__________ sprejeli ODLOK o spremembi in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi zavoda Regionalna razvojna agencija Posavje 1. člen S tem odlokom se spreminja in dopolnjuje Odlok o ustanovitvi zavoda Regionalna razvojna agencija Posavje (Uradni list RS 57/98, 107/03, 38/06 in 34/07).

2. člen V Odloku o ustanovitvi zavoda Regionalna razvojna agencija Posavje (Uradni list RS 57/98, 107/03, 38/06 in 34/07) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: » S tem odlokom Občina Brežice, Občina Kostanjevica na Krki, Občina Krško, Občina Sevnica, Občina Bistrica ob Sotli in Občina Radeče ( v nadaljevanju besedila ustanoviteljice) ustanavljajo javni zavod na področju razvojnih nalog regionalne strukturne politike Regionalno razvojno agencijo Posavje« Glede na spremenjeno pravno organizacijsko obliko se povsod, kjer se v odloku pojavi beseda »zavod« in se nanaša na Regionalno razvojno agencijo Posavje, nadomesti z besedo: »javni zavod«.

3. člen V odloku se 1. odstavek 3. člena spremeni tako, da se sedaj glasi: »Ustanoviteljice Regionalne razvojne agencije Posavje so: Občina Brežice, Občina Kostanjevica na Krki, Občina Krško, Občina Sevnica, Občina Bistrica ob Sotli, Občina Radeče in Republika Slovenija«.

4. člen 4. člen odloka se v delu, kjer je določen sedež Regionalne razvojne agencije Posavje spremeni tako, da se glasi: »Sedež: Krško, CKŽ 2«.

5. člen Odlok se v 5.a členu spremeni tako, da se sedaj glasi: »Regionalna razvojna agencija Posavje je pravna oseba v (večinski) javni lasti, ki opravlja splošne razvojne naloge v razvojni regiji«.

6. člen 6. člen odloka se spremeni tako, da se sedaj glasi:

»Regionalna razvojna agencija Posavje izvaja zlasti naslednje naloge spodbujanja regionalnega razvoja, ki se opravljajo v javnem interesu: - priprava, usklajevanje, spremljanje in vrednotenje regionalnega razvojnega programa in regijskih projektov v regiji - priprava dogovorov za razvoj regije - izvajanje regijskih projektov in sodelovanje pri izvajanju postopkov javnih razpisov, javnih naročil in javno zasebnega partnerstva v okviru teh projektov - sodelovanje in podpora pri delovanju sveta, regijske razvojne mreže in območnih razvojnih partnerstev - obveščanje, splošno svetovanje, popis projektnih idej ter usmerjanje razvojnih partnerjev v regiji pri oblikovanju, prijavi na razpise in izvedbi regijskih projektov - prenos znanja in dobrih praks regionalnega razvoja - pomoč pri izvajanju regijskih finančnih shem iz 1. odstavka 19. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (UL RS 20/2011, 57/2012) in sicer izvajanje regijske finančne sheme, izvajanje regijske sheme kadrovskih štipendij ter dejavnost upravljanja lokalnih akcijskih skupin v okviru ukrepov Leader iz programa razvoja podeželja ter izvajanje promocije regije in investicij v regiji ter drugih podobnih regijskih dejavnosti, shem in projektov po odločitvi pristojnega ministrstva in ob soglasju službe.

RRA Posavje opravlja v regiji tudi naslednje razvojne naloge države, ki se opravljajo v javnem interesu, v kolikor izpolnjuje pogoje 2. Točke 19. Člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/2011 in 57/2012): - izvajanje regijskih finančnih shem, - izvajanje regijske sheme kadrovskih štipendij, - dejavnosti upravljanja lokalnih akcijskih skupin v okviru ukrepov Leader iz programov razvoja podeželja ter - izvajanje promocije regije in investicij v regiji ter drugih podobnih dejavnosti, shem in projektov po odločitvi pristojnega ministrstva.

7. člen 8. člen odloka se spremeni tako, da se sedaj glasi: »RRA Posavje upravlja upravno odbor, ki ima pristojnosti določene z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, Zakonom o zavodih in Statutom RRA Posavje.

Upravni odbor ima sedem članov in sicer: - šest predstavnikov občin ustanoviteljic - enega predstavnika zaposlenih Mandat članov upravnega odbora traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve«.

8. člen Člen 13 odloka se spremeni tako, da se sedaj glasi: »Zavod pridobiva sredstva za delo iz sredstev ustanoviteljev, s plačili za storitve, s prodajo storitev na trgu in iz drugih virov na način in pod pogoji, določenimi z zakonom in aktom o ustanovitvi«.

9. člen Člen 14 odloka se v četrti alineji spremeni tako, da se četrta alineja glasi: » - Iz drugih virov v skladu z zakonom in drugimi predpisi«

Prehodne in končne določbe 10. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po zadnji objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

11. člen Upravni odbor se oblikuje po določilih tega odloka najkasneje v roku 60 dni od začetka veljavnosti tega odloka.

Prvo sejo novega upravnega odbora skliče predsednik prejšnjega upravnega odbora.

Splošne akte je potrebno uskladiti s tem odlokom v roku šestih mesecev od začetka veljavnosti tega odloka.

Številka: 300-0005/2013 Datum:

ODBOR ZA GOSPODARSTVO

Številka: Datum:

011-0010/2013 14.03.2013

OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA

ZADEVA: STALIŠČE ODBORA ZA GOSPODARSTVO

Odbor za gospodarstvo je na svoji 11. seji dne, 14. marca 2013, obravnaval besedilo Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o ustanovitvi zavoda Regionalna razvojna agencija Posavje (v nadaljevanju odlok) – prva obravnava.

Odbor je sprejel stališče, da se besedilo odloka v navedeni obliki posreduje v prvo obravnavo Občinskemu svetu Občine Sevnica.

Lep pozdrav,

Predsednik Odbora za gospodarstvo Drago Krošelj

Dostavljeno: - naslovu, - v zadevo.

ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR Odbor za varstvo in urejanje okolja Številka: 3505-0001/2013 Datum: 08.03.2013 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA

Zadeva:

Pobuda za širitev območja stavbnih zemljišč za gradnjo objekta za hrambo kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije – Denis Hribšek, Ponikve pri Studencu 17, 8293 Studenec - sklep o dopustnosti širitve območja stavbnih zemljišč;

V naselju Ponikve pri Studencu na delu zemljišča parc. št. 3464, k.o. Studenec stoji domačija Hribšek, ki je v večjem delom pozidana. Investitor želi na območju dvorišča zgraditi stavbo za hrambo kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije.

Del zemljišča s parc. št. 2215, k.o. Studenec v izmeri 1.021,00m2 meji s kompleksom domačije in je po dejanski rabi zemljišča opredeljeno kot dvorišče, po rabi kmetijskega zemljišča ima oznako 3000, kar pomeni pozidano in sorodno zemljišče.

Zemljišče s parc. št. 2215, k.o. Studenec, ki je predmet obravnave, je po podrobnejši namenski rabi opredeljena delno kot druga kmetijska zemljišča, delno v območju gozda.

Omenjeno zemljišče meji na zahodni strani z enoto urejanja PS11 - gradbena enota »gs« (gradbena enota gospodarske stavbe)ter na severni strani z enoto urejanja PS12 - gradbena enota »ido« (gradbena enota infrastrukturnega objekta – podtip:deponija za odpadke).

Lokacija predvidenega objekta leži po veljavnem planskem aktu v območju drugih kmetijskih zemljišč, zato je v skladu z 29. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št.

33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 57/12 in 109/12-sprem. in dop.), investitor pristopil k izdelavi strokovnega gradiva za širitev stavbnih zemljišč in podajo pobude na Občino Sevnica.

Obravnavano zemljišče ne leži v območju, ki bi bilo s posebnim aktom oziroma predpisom o zavarovanju opredeljeno kot varovano območje.

29. člen ZPNačrt-B, -C določa, da: »Občina lahko najpozneje do 1. januarja 2015 izjemoma dopusti manjšo širitev območja stavbnih zemljišč zaradi gradnje posamičnih objektov, ki predstavlja funkcionalno zaokrožitev obstoječe pozidave, namenjene opravljanju industrijskih, proizvodnih, kmetijskih, storitvenih, obrtnih, turističnih ali športnih dejavnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – da so objekti, zaradi gradnje katerih se dopusti manjšo širitev območja stavbnih zemljišč, namenjeni opravljanju industrijskih, proizvodnih, kmetijskih, turističnih ali športnih dejavnosti, – da širitev območja stavbnih zemljišč bistveno ne posega v varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena in druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim, razen v primerih, ko predvideni posegi niso v nasprotju s temi režimi, – da površina območja posamične širitve ne presega 5000 m² površin in – da širitev območja stavbnih zemljišč ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami občine«.

V tem primeru gre za širitev v površini 1.021m2, kar predstavlja 20% dovoljenega po veljavni zakonodaji. Območje bo namenjeno širitvi gradbene enote »gs« za gradnjo objekta za skladiščenje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije. Območje širitve ne posega v varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena in druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim.

Omenjena širitev ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami občine, saj gre za širitev obstoječe podrobnejše namenske rabe. Na območju širitve območja stavbnih zemljišč se pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja upoštevajo prostorsko izvedbeni pogoji, ki veljajo na območju obstoječe pozidave, s katero je območje širitve funkcionalno povezano.

Po postopku predpisanem v zakonu, sprejme občinski svet sklep o dopustnosti širitve območja stavbnih zemljišč, po predhodni preveritvi, ali so izpolnjeni prej našteti pogoji.

Občina pošlje sklep o širitvi ministrstvu pristojnemu za prostor in ministrstvu pristojnemu za kmetijstvo in okolje, da v 15 dneh preverita njegovo skladnost s pogoji iz prvega odstavka tega člena in o morebitni neskladnosti obvestita občino. Če občine v tem času ne obvestita se šteje, da na sklep nimata pripomb.

Na podlagi predhodne preveritve o izpolnjevanju pogojev iz prvega ostavka 29. člena, predlagamo prejeto pobudo Občinskemu svetu v obravnavo.

Pripravil: Dušan Markošek, univ.dipl.inž.arh.

Občinski urbanist Roman Perčič, univ.dipl.inž.str. vodja Oddelka za okolje in prostor

PRILOGA: - strokovno gradivo - 29. člen ZPNačrt-B, -C (iz Uradnega lista RS) - izsek iz grafičnega dela OPN za navedeno območje VROČITI: - Občinskemu svetu VLOŽITI: - v zadevo

(Predlog sklepa) Na podlagi 29. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 57/2012-ZPNačrt-B in 109/2012-ZPNačrt-C) ter 8. in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 63/2011 in 103/2011), je Občinski svet Občine Sevnica na ….redni seji dne ………2013 sprejel

SKLEP o dopustnosti širitve območja stavbnih zemljišč na parceli številka 2215, k.o.

Studenec

1. člen Na pobudo investitorja – lastnika zemljišča se razširi območje stavbnih zemljišč na parc. št.

2215, k.o. Studenec v velikosti 1.021,00 m², v delu označenem v strokovni podlagi, ki je priloga tega sklepa.

2. člen Širitev območja stavbnih zemljišč se dovoljuje za namen izgradnje objekta za kmetijsko dejavnost – objekta za hrambo kmetijskih strojev, orodja in kmetijske mehanizacije.

3. člen Ta sklep nadomešča občinski prostorski akt, ki določa območje namenske rabe prostora v delu, na katerega se ta sklep nanaša. Na območju širitve se upoštevajo prostorsko izvedbeni pogoji določeni z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 94/2012 in 100/2012-popravek), ki veljajo za gradbeno enoto PS11.gs, s katero je območje širitve funkcionalno povezano.

4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja 2 leti od njegove objave.

Številka: 3505-0001/2013 Sevnica, dne: Župan Občine Sevnica Srečko OCVIRK l.r.

STROKOVNO GRADIVO ZA ŠIRITEV STAVBNEGA ZEMLJIŠČA pobudnik:

DENIS HRIBŠEK Ponikve pri Studencu 17 8293 STUDENEC

pripravljavec:

OBČINA SEVNICA Glavni trg 19a, 8290 SEVNICA

izdelovalec:

DEMIDA ARHITEKTURA d.o.o.

Log 50, 8294 BOŠTANJ

lokacija posega :

PONIKVE PRI STUDENCU

katastrska občina: Studenec, parc. štev. 2215

datum:

februar 2013

1. OBRAZLOŽITEV V naselju Ponikve pri Studencu na delu zemljišča parc. štev. 3464, k.o. Studenec je domačija Hribšek, ki je večjim delom pozidana. Del zemljišča s parc. 2215, k.o.

Studenec v izmeri 1021,00m2 meji s kompleksom domačije in je po dejanski rabi zemljišča opredeljeno kot dvorišče, po rabi kmetijskega zemljišča ima oznako 3000 kar pomeni pozidano in sorodno zemljišče.

Investitor želi na območju dvorišča zgraditi stavbo za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije.

Lokacija objekta je po veljavnem planskem aktu v območju drugih kmetijskih zemljišč, zato se v skladu z 29. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/2007, 70/2008-ZVO-1B, 108/09 in 57/2012-sprem. in dop.) izdeluje strokovno gradivo za širitev stavbnih zemljišč.

OBMOČJE UREJANJA

2. VELJAVNI PROSTORSKI AKT - Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica (Uradni list, RS, št 94/2012, 100/2012) Podatki o namenski rabi prostora: - parc. štev.2215, k.o. Studenec, ki je predmet obravnave, je po podrobnejši namenski rabi opredeljena delno kot druga kmetijska zemljišča, delno v območju gozda. Omenjeno zemljišče meji na zahodni strani z enoto urejanja »PS11« gradbena enota »gs« ter na severni strani z enoto urejanja PS12-gradbena emota »ido«.

IZSEK IZ GRAFIČNIH PRILOG PLANSKEGA AKTA

Podatki o varovanju in omejitvah po posebnih predpisih: Obravnavano zemljišče ne leži v območju, ki bi bilo s posebnim aktom oziroma predpisom o zavarovanju opredeljeno kot varovano območje.

3. STROKOVNA UTEMELJITEV V 29. členu Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, 57/2012-sprem. in dop.) je navedeno: »Občina lahko do uveljavitve občinskega prostorskega načrta vendar najpozneje do 1. januarja 2015 izjemoma dopusti manjšo širitev območja stavbnih zemljišč zaradi gradnje posamičnih objektov, ki predstavlja funkcionalno zaokrožitev obstoječe pozidave, namenjene opravljanju industrijskih, proizvodnih, kmetijskih, turističnih ali športnih dejavnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji: – da so objekti, zaradi gradnje katerih se dopusti manjšo širitev območja stavbnih zemljišč, namenjeni opravljanju industrijskih, proizvodnih, kmetijskih, turističnih ali športnih dejavnosti, – da širitev območja stavbnih zemljišč ne posega v varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena in druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim, – da površina območja posamične širitve ne presega 5000 m2 površin in – da širitev območja stavbnih zemljišč ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami občine«.

V danem primeru gre za manjšo širitev v izmeri 1021m2, kar predstavlja 20% dovoljenega po veljavni zakonodaji. Območje bo namenjeno širitvi gradbene enote »gs« za gradnjo objekta za skladiščenje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije.

Območje širitve ne posega v varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena in druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim.

Omenjena širitev ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami občine, saj gre za širitev obstoječe podrobnejše namenske rabe.

PRKIKAZ ŠIRITVE PLANSKEGA AKTA

ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR Odbor za varstvo in urejanje okolja Številka: 011-0013/2013 Datum: 13.03.2013

OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA

ZADEVA:

Stališče Odbora za varstvo in urejanje okolja k pobudi za širitev območja stavbnih zemljišč na podlagi 29. člena ZPNačrt-B, -C;

Odbor za varstvo in urejanje okolja je na svoji 18. (korespondenčni) seji v marcu 2013 obravnaval pobudo za širitev območja stavbnih zemljišč, ter sprejel naslednje stališče: -

Odbor za varstvo in urejanje okolja je bil seznanjen in je obravnaval pobudo za širitev območja stavbnih zemljišč, s pobudo soglaša in predlaga Občinskemu svetu v obravnavo in sprejem sklepa: »Občinski svet Občine Sevnica sprejme sklep o dopustnosti širitve območja stavbnih zemljišč na parc. št. 2215, k.o. Studenec.«

Gregor SIMONČIČ predsednik Odbora za varstvo in urejanje okolja

VROČITI: - naslovu VLOŽITI: - v zadevo

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Številka: 014-0003/2013 Datum: 13. 03. 2013 OBČINA SEVNICA OBČINSKI SVET ZADEVA:

Predlog sklepa o soglasju k imenovanju direktorice javnega zavoda Lekarna Sevnica

Lekarna Sevnica je javni zavod, katerega ustanoviteljica je Občina Sevnica. V skladu z 12. členom Zakona o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 36/04-UPB1) direktorja zavoda imenuje in razrešuje svet zavoda s soglasjem ustanovitelja. 19. člen Statuta Lekarne Sevnica določa, da mora imeti direktor zavoda visoko strokovno izobrazbo farmacevtske smeri, strokovni izpit iz farmacije in najmanj 5 let delovnih izkušenj v lekarniški dejavnosti.

Sedanja direktorica Ana Dolinšek Weiss s 30. 04. 2013 odhaja v pokoj. Svet zavoda Lekarna Sevnica je na podlagi 16. člena Pogodbe o zaposlitvi predčasno razrešil direktorico na njeno zahtevo in izpeljal razpis za direktorja zavoda. Razpis je bil objavljen v Uradnem listu RS št.

12/13, z dne 07. 02. 2013.

Svet javnega zavoda Lekarna Sevnica je z dopisom dne, 28. 02. 2012, ustanoviteljico obvestil, da je na podlagi javnega razpisa izvedel postopek izbire in imenovanja direktorja.

Na objavljen razpis se je kot edina kandidatka javila Irena Groboljšek Kavčič, Bohorska ulica 5, Sevnica. Svet zavoda je na seji dne, 25. 02. 2013, za direktorico imenoval Ireno Groboljšek Kavčič ter v skladu z zakonom in statutom zavoda zaprosil občinski svet za izdajo soglasja k imenovanju.

Mandat nove direktorice prične teči 01. 05. 2013 in traja štiri leta.

Irena Groboljšek Kavčič je na povabilo komisije na seji dne, 12. 03. 2013, predstavila svojo vizijo nadaljnjega vodenja in razvoja Lekarne Sevnica.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je po predstavitvi in razpravi sprejela SKLEP: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlaga občinskemu svetu, da poda soglasje k imenovanju Irene Groboljšek Kavčič, magistri farmacije, stanujoči na naslovu Bohorska ulica 5, pošta Sevnica, za direktorico javnega zavoda Lekarna Sevnica.

Pripravila: Lidija Udovč, univ.dipl.ekon. višja svetovalka občinskega sveta Božidar Groboljšek, predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Vročiti: - naslovu - v spis

PREDLOG Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB2, 27/08Odl. US, 76/08, 100/08-Odl. US, 79/09, 14/10-Odl. US, 51/10, 84/10-Odl.US, 40/12-ZUJF), 12. člena Zakona o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 36/04-UPB1), 19. člena Statuta Lekarne Sevnica, 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 63/11, 103/11 ) in na podlagi vloge Sveta javnega zavoda Lekarna Sevnica z dne, 28. 02. 2013, je Občinski svet Občine Sevnica na ___. redni seji dne _______sprejel

S K L E P o soglasju k imenovanju direktorice javnega zavoda Lekarna Sevnica

1. člen Občinski svet Občine Sevnica je dal soglasje k imenovanju Irene Groboljšek Kavčič, magistri farmacije, roj. 31. 05. 1960, stanujoči na naslovu Bohorska ulica 5, pošta Sevnica, za direktorico javnega zavoda Lekarna Sevnica.

2. člen Sklep o soglasju k imenovanju začne veljati s 01. 05. 2013.

Številka: 014-0003/2013 Sevnica, dne ___________ Srečko OCVIRK Župan Občine Sevnica

Vročiti: - Ireni Groboljšek Kavčič - Lekarni Sevnica - zbirki listin - v spis

Oddelek za okolje in prostor

Številka: Datum:

033-0002/2013 14. 3. 2013

OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA

Zadeva:

Odgovori na vprašanja in pobude članov Občinskega sveta občine Sevnica z 19. redne seje, 27. 2. 2013

Jožef Žnidarič: 1. Na Ribnikih je na koncu naselja pri rastlinjakih cvetličarne Fric-Ramovš podhod pod železnico, ki vodi na cesto za Orehovo. To pot zadnje čase uporabljajo številni sprehajalci, ki iz podhoda pridejo neposredno na glavno cesto, ki je zelo prometna in kot taka zelo nevarna. Glede na to, da na tej cesti ni prehoda za pešce, predlaga označitev le tega oziroma postavitev znakov iz obeh smeri, ki bi voznike opozarjala na prehod.

Odgovor: Objekt, ki ga omenjate, ni podhod ampak železniški prepust, ki predstavlja iztok iz odprtega jarka na zgornji strani glavne železniške proge d. m.-Zidani Most za odvodnjo v smeri Save in ni namenjen, niti tehnično primeren, za prehod ljudi (višina je nižja kot 1,5 m).

Preglednostne razmere na odseku regionalne ceste Breg-Sevnica v bližini prepusta so sicer zadovoljive in omogočajo prečkanje ceste ob potrebni previdnosti.

Ureditev prehoda za pešce na tem mestu bi zahtevala pridobitev soglasja upravljavca državne ceste na projektno dokumentacijo in tudi soglasje Slovenskih železnic za spremembo namembnosti prepusta, kar pa se nam zdi nerealno.

2. Predlaga postavitev varovalne ograje oziroma vzpostavitev pločnika od HE Boštanj na Orehovem do križišča na savskem mostu.

Odgovor: Za navedeno ureditev, ki zajema pribl. 900 m pločnika z javno razsvetljavo in varovalno ograjo za pešce imamo, od l. 2006, pripravljeno izvedbeno projektno dokumentacijo.

Skupna projektantska ocena vrednosti ureditve znaša 170.000€ (vkl. DDV).

Rado Kostevc: Predlaga, da Občina Sevnica poišče rešitev za postavitev postajališča iz obeh smeri v osrednjem delu Krmelja med Inkosom in rondojem.

Odgovor: Pobuda se nanaša na možnost gradnje avtobusnega postajališča ob odseku regionalne ceste Tržišče-Hotemež, v Krmelju. Po določbah 35 čl., Zakona o cestah (ZCes-1, Ur. list RS, št.

109/2010) je za gradnjo avtobusnega postajališča na regionalni cesti, ki mora biti izven vozišča ceste, potrebno pridobiti strokovno mnenje komisije, ki jo sestavljajo predstavnik upravljavca ceste, policije, inšpekcije za ceste in predstavnik občine, stroške gradnje avtobusnega postajališča pa krije predlagatelj.

V zvezi pobude je bil opravljen terenski ogled, ki se ga je udeležila tudi predsednica Sveta KS in naknadno je bil opravljen razgovor s prevoznikom - Avtobusni Prevozi Novak Bus d. o. o.

Prevoznik je razložil, da trenutno vozi tako, da pobira potnike na obstoječi AP, ki je od rondoja proti Tržišču in potem obvozi nov objekt pri GD ter nadaljuje pot v smeri Gabrijel, kar je zanj bolj zamudno.

Za ureditev AP, za prevoze na relaciji Krmelj-Gabrijela pa obstoja tudi enostavnejša in verjetno cenejša možnost h kateri lahko Občina pristopi sama, brez Direkcije RS za ceste, in sicer ureditev postajališča na LC proti Gabrijelam, za mostom čez Hinjo.

Tudi ta možnost je predstavljena prevozniku in zdi se mu v redu. V nadaljevanju jo bomo natančneje preučili.

S spoštovanjem,

Pripravil:

Robert Kaše, univ. dipl. inž. str. višji svetovalec za ceste in komunalo Roman Perčič, univ. dipl. inž. str. vodja oddelka za okolje in prostor

Vročiti: - naslovu - v spis

Oddelek za okolje in prostor Številka: 033-0002/2012 Datum: 8.3.2013

OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA

Zadeva: Odgovor na vprašanje člana Občinskega sveta občine Sevnica, z dne 27.02.2013 Hermina Šantej: •

Zanima jo, kdaj bo sanirana cesta od trga do železniške postaje v Loki pri Zidanem Mostu, glede na to, da je GVO druge ceste že saniral.

Odgovor: Podjetje GVO d.o.o. je omenjeni odsek cestišča saniral po posegih, ki so nastali v sklopu OŠO. Na začetku odseka ostaja cca. 7 m nesaniranega dela vozišča zaradi izgradnje napeljave javne razsvetljave. Po zagotovilih izvajalca Elektro Gregorič s.p. bo ta odsek saniran v najkrajšem možnem času.

S spoštovanjem, pripravil: Bojan Kostevc Višji referent za investicije in razvoj Občine Sevnica Vročiti: - naslovu - v spis

Roman Perčič, univ.dipl.inž.

Vodja oddelka za okolje in prostor

Številka: 033-0001/2013 Datum: 14.03.2013 OBČINSKI SVET OBČINE SEVNICA ZADEVA: Odgovori na vprašanja in pobude članov Občinskega sveta

Posredujemo vam odgovore na vprašanja, ki so jih člani Občinskega sveta Občine Sevnica podali na 19. redni seji dne, 27.02.2013.

Alojz Zalašček: Zaradi zime je v Boštanju veliko cest poškodovanih. Predlaga njihovo sanacijo, med drugim tudi pri graščini, kjer je prerezan asfalt pri dostopu za obrtno cono.

Odgovor: Zaradi dolge in hude zime ter posledično porabe velikih količin peska in soli, so lokalne ceste na celotnem območju Občine Sevnica v slabem stanju. Pojavilo se je veliko število udarnih jam, udrtih bankin in zamašenih muld. V sklopu rednega vzdrževanja lokalnih cest so bile ceste pregledane, tako da smo seznanjeni s stanjem na terenu. Žal je v zimskih mesecih težko izvajati sanacijske ukrepe na cestiščih, saj hladna masa ali beton s katerim se krpajo udarne jame, ne zdržijo dalj časa. V drugi polovici meseca marca 2013 je načrtovano odprtje asfaltne baze na Drnovem. Z vročim asfaltom je krpanje udarnih jam veliko učinkovitejša ter trajnejša sanacija. Sanacije poškodb na lokalnih cestah na celotnem območju Občine Sevnica načrtujemo za konec meseca marca ter v mesecu aprilu 2013.

Hermina Šantej: Asfalt in okolica železniške postaje v Loki sta poškodovana oziroma nevzdrževana. Zanima jo, kdo je zadolžen za vzdrževanje in urejanje.

Odgovor: Cesta do železniške postaje je kategorizirana kot občinska kategorizirana lokalna cesta LC 372021 Trg Loka. Vzdržuje jo Občina Sevnica preko podjetja CGP d.d., ki ima podeljeno koncesijo za vzdrževanje lokalnih cest na levem bregu reke Save. Večjih vzdrževalnih del žal v zimskih mesecih ni mogoče izvajati. Takoj po odprtju asfaltne baze na Drnovem bo podjetje CGP d.d. lahko pričelo s krpanjem udarnih jam in sanacijo cestišča. Železniška postaja in okolica je v lasti Slovenskih železnic, Kolodvorska 11, 1506 Ljubljana.

Rado Kostrevc: 1. Poda pobudo za ogled in celovito sanacijo cestišča in pobočja ob stari šoli v Krmelju.

2. Opozori na pomanjkljive označbe za križišče enakovrednih cest v Pijavicah, ki je kot tako nevarno, tako za voznike in pešce, ki izstopajo iz avtobusa.

Odgovor: 1. Občina Sevnica je skupaj s projektantom opravila ogled platoja pri stari šoli v Krmelju. Na podlagi ogleda bo projektant pripravil idejno rešitev s stroškovnim ovrednotenjem gradbenih posegov za celovito ureditev platoja in sanacije cestišča. Na podlagi popisov del ter pridobljenega predračuna se bo Občina Sevnica sestala s Krajevno skupnostjo Krmelj in osnovno šolo Krmelj ter se dogovorila o financiranju in izvedbi gradbenih del.

2. Občina Sevnica si je skupaj s projektantom ogledala križišče v Pijavicah. Na podlagi ogleda bo projektant pripravil idejno zasnovo ureditve križišča, katera bo zagotavljala večjo varnost

in preglednost za vse udeležence v prometu. Obstoječa vertikalna signalizacija, ki označuje križišče enakovrednih cest je ustrezno nameščena.

Z lepimi pozdravi!

Pripravil: Rado Gobec, dipl.ekon.

Višji svetovalec III Roman Perčič, univ.dipl.inž.str.

Vodja oddelka za okolje in prostor

Vročiti: - naslovu Vložiti: - v zadevo, tu.