Bogdan Ličen: “Misel ima veliko moč.”
V svoji prepoznavni opravi z varnostnim svetlečim telovnikom na kolesu ga skoraj ni moč spregledati. Predvsem pa ne preslišati. S svojim nasmehom, z glasnim pozdravom in s prešerno voljo te hitro opomni, da je življenje treba slaviti in biti hvaležen za vse, kar imamo ta trenutek.
eno leto pred nesrečo dvakrat ponoči sanjal, da letim in da sem padel na zemljo. Ti je bilo kdaj žal, da si šel tisti dan letet? Ne, ni mi žal. Vedno sem verjel, da sem v Božjih rokah. Misel ima veliko moč. Že kot mlad sem se naučil slabe misli čimprej odgnati ter spoditi skušnjave. Tu mi zelo veliko pomaga vera, saj sem zelo veren in sem vedno zelo veliko molil in hodil k sveti maši. Tudi pred letenjem sem vedno molil. Vidi se, da z veseljem navezuješ stike z ljudmi in se rad veliko pogovarjaš. Kako pa drugače preživljaš dneve? Imam sposobnost, da vidim lepo srce, zato se rad pogovarjam s takimi ljudmi. Zaradi poškodb ob nesreči malo težje govorim, ampak se vseeno veliko družim, pogovarjam in obiskujem starejše, saj se od njih zelo veliko naučiš. Vsak dan sem v cerkvi – zato, da ohranjam zdravo pamet in da se lažje izogibam skušnjavam. Trikrat ali štirikrat na teden grem v fitnes, kolesarim do Štanjela, gledam TV, nikoli mi ni dolgčas.
Da smo sami gospodarji svojih misli in svojega življenja in da se lahko vsak trenutek sami odločimo, kako se bomo počutili. In on se je odločil, da je srečen. Bogdan Ličen iz Vrtojbe od vedno obožuje šport, posebej pa jadralno padalstvo. Do nesreče leta 2004 je s padalom letel že preko 1000 ur, v mislih pa leta in leta. In verjame, da bo kmalu spet letel – tokrat v tandemu. Pa ne samo letel, temveč tudi tekel in zopet delal. Septembra letos je dopolnil petdeset let in je že nekaj čas invalidsko upokojen, toda Bogdan potrebuje adrenalin, da se počuti živ. Zato redno obiskuje fitnes v Šempetru pri Gorici in kolesari. Čeprav ima po nesreči pred 15 leti težave s hojo oz. z ravnotežjem, skoraj vsak dan kolesari, šestkrat je bil s kolesom že na Sveti Gori. Zase pravi, da je Slovenec, a v srcu cigan. Njegov dom je cel svet. Bogdan, praviš, da te adrenalin poživlja. Ali to pomeni, da tudi rad preizkušaš meje?
38
Življenske zgodbe
Z jadralnim padalom sem imel številne dogodivščine, vendar sem imel vedno veliko sreče. Mnogokrat sem srečno pristal na nemogočih mestih. Seveda sem velikokrat preizkušal meje, vendar je sv. Duh vedno z mano. Tudi leta 2004, ko sem šel letet s padalom, brez da bi vzel telefon s sabo. Vem, da si leta 2004 doživel nesrečo s padalom in je tvoje življenje kar nekaj časa viselo na nitki. Kaj se je pravzaprav zgodilo in kaj si takrat razmišljal – ko nisi vedel, ali boš preživel ali ne? Jadralno padalstvo je varen šport, če upoštevaš pravila in zakonitosti. Jaz pa sem šel pozimi letet s tekmovalnim padalom, s tem, da sem do takrat letel samo s športnim (to je tako, kakor da se iz “Fičota” usedeš v “Ferrari”). Poleg tega sem bil brez telefona, bilo je vse zasneženo in nihče ni vedel, kje sem. Po 26 urah me je v snegu na Mali Gori našel reševalni pes. Reševalci niso vedeli niti, kje naj me iščejo, obenem sem imel belo padalo. Ne spomnim se ničesar – niti nesreče niti naslednjih šest mesecev, ki sem jih preživel v bolnišnici, najprej en teden v komi, potem na zdravljenju. Sem pa Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba