g lasilo
Kaj se je dogajalo
v naši občini
Pustovanje 2023
POPRI
Zanimivi intervjuji

Kaj se je dogajalo
v naši občini
Pustovanje 2023
POPRI
Zanimivi intervjuji
Čas zelo hitro teče in že je tu pomlad. Zimo smo, kot kaže, z našim več kot uspešnim pustovanjem uspešno pregnali. Tudi na ostalih področjih se po dveletnem premoru dejavnosti počasi, a vztrajno oživljajo. To dokazujejo tudi številni letni zbori društev, kjer po pregledu preteklega leta člani že snujejo številne nove dogodke in projekte, s katerimi bodo bogatili življenje v naši občini.
S svojimi aktivnostmi je ravno tako intenzivno začel novoizvoljeni občinski svet. V obdobju od konstituiranja je občinski svet že imenoval nadzorni odbor in svoja delovna telesa ter opravil nekatera druga imenovanja, ki so vezana na mandat občinskega sveta. S tem so podani vsi pogoji, da lahko v novem mandatnem obdobju nemoteno delamo. Vsem imenovanim čestitam in jim želim uspešno delo. Veselim se vsakega sodelovanja v korist občanov in občine kot tudi širše lokalne skupnosti.
Občinski svet je že obravnaval predlog proračuna za leto 2023. Upam, da smo predlog uskladili tako, da bo proračun v kar največji meri odražal tudi realne potrebe, seveda glede na
dane možnosti, in bo še v marcu tudi sprejet.
Trenutno je največji občinski projekt, ki se bo sicer izvajal več let in je njegovo financiranje zajeto tudi v načrtu razvojnih programov za naslednja leta, prenova kulturne dvorane v Šempetru. Poleg same dvorane bi istočasno urejali tudi prostore v nekdanjem hotelu, kjer bodo poleg spremnih prostorov za dvorano v pritličju v prvem in drugem nadstropju tudi prostori zdravstvenega doma. Priprava projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za celotno obnovo poteka tekoče, čeprav bi si želeli, da bi potekala hitreje, predvsem zato, ker bi leto 2025 radi pričakali z že prenovljenim in sodobnim kulturi namenjenim objektom.
Drugi večji občinski projekt pa se nanaša na ureditev javne infrastrukture v ekonomsko-poslovni coni Polje. Gre za ureditev nove dostopne ceste s kolesarsko povezavo, kanalizacije, vodovoda, postajališča za izposojo koles ter parkirišč s polnilnicami za električne avtomobile. Za projekt je veliko večino sredstev občina že pridobila na razpisu Ministrstva za
gospodarstvo, turizem in šport. Pogoj je, da še v tem mesecu pridobimo pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo. V zadnjih mesecih smo se intenzivno ukvarjali s potrebnimi postopki, da smo dokumentacijo sestavili in za gradbeno dovoljenje pravočasno zaprosili. V letošnjem letu bo treba pripraviti še javni razpis za oddajo gradbenih del, glavnina del pa bi se po terminskem načrtu izvajala in bila plačana v letu 2024.
Poleg infrastrukture, ki jo urejamo v poslovnih conah, pa želimo nadaljevati tudi z urejanjem potrebnega kanalizacijskega omrežja, s čimer želimo omogočiti dodatno prepotrebno stanovanjsko gradnjo. Na območju Čukelj tako s proračunom za leto 2023 načrtujemo vkop cevi preseka okoli 2 m v dolžini 85 m za potrebe odvodnje meteornih voda. S tem bomo nadaljevali z izvedbo 2. faze protipoplavnih ukrepov na območju Čukelj in Zapučk.
V teh dneh bomo pristojnim na sosednjo Občino Gorica (IT) oddali vlogo za pridobitev dovoljenja za gradnjo kanalizacije in obnovo vodovoda ob meji na Žnidarčičevi ulici. Gre za traso na obstoječi poti v dolžini približno 400 m, treba pa bo izvesti tudi črpališče za odpadno komunalno vodo. Gradnja bo potekala po italijanskem ozemlju, zato smo morali v zadnjih mesecih pripraviti projektno dokumentacijo skladno z italijanskimi predpisi. Sredstva za izvedbo del so v proračunu za leto 2023 zagotovljena.
Urejanje prometa in zagotavljanje večje prometne varnosti bo tudi v naslednjih letih stalnica pri aktivnostih občinske uprave. V letu 2023 tako želimo urediti križišče v Šempetru, kjer se od glavne ceste proti Novi Gorici odcepita Markova pot in Ulica Ivana Suliča. Projektna dokumentacija za načrtovano prenovo je pripravljena, v proračunu za leto 2023 pa bomo zagotovili potrebna sredstva.
Vse je že pripravljeno tudi za ureditev kolesarske in pešpoti od šempetrskega športnega parka do podhoda pod železnico na Ulici padlih borcev, vendar bo treba z izvedbo počakati, saj se je pri nameravanem premiku železniškega postajališča Šempeter kot ustrezna izkazala rešitev postavitve postajališča v neposredni bližini podhoda. Občina bo z ureditvijo poti počakala na projektno dokumentacijo
in verjetno tudi na izvedbo premika postajališča, saj bi sicer obstajala velika verjetnost, da bi ureditev poti izvajali dvakrat, kar pa bi bilo negospodarno.
K trajnostni mobilnosti želi občina prispevati tudi z uvajanjem sistema izposoje koles GO KOLO. Tako je naše evropsko združenje za teritorialno sodelovanje EZTS GO prijavilo na kapitalizacijski razpis čezmejnega programa Italija–Slovenija razširitev obstoječega sistema izposoje z dodatnimi postajališči, od katerih jih je nekaj načrtovanih tudi v Občini Šempeter-Vrtojba.
Ker pa ni vse v infrastrukturi, so za izgled naše občine pomembne tudi “malenkosti”. Mednje sodi manjša hortikulturna ureditev občinskega zemljišča ob kolesarski stezi v Novo Gorico, ki bo sofinancirana z že odobrenimi sredstvi programa LAS V objemu sonca za projekt Urbani EKOKROG.
Občina je v letošnjem letu že prevzela obnovljeno okolju prijaznejšo, za uporabnike pa bolj zdravo razsvetljavo v športnem centru, ki pa jo bo treba še plačati in je tudi uvrščena v proračun za leto 2023. Zaradi prenovljene razsvetljave bo poraba električne energije v športnem centru nižja in s tem bodo nižji obratovalni stroški objekta. Zelena naložba za učinkovito rabo energije se bo povrnila v nekaj letih.
Tudi sicer je moje in vodilo občinske uprave, da ravnamo in investicije načrtujemo gospodarno. Vesel sem, da smo v letošnjem februarju odplačali kredit, ki smo ga najeli za gradnjo čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja v Vrtojbi. Tako nam je ostal le še en večji kredit, in sicer za nakup športnega centra. Polovica je že odplačanega, preostalo pa bomo odplačali do sredine leta 2026. Občina tako ni izpostavljena večjim tveganjem zaradi višanja obrestnih mer. Poleg tega je bil s koncem leta 2022 v celoti poplačan tudi kredit, ki ga je za vlaganje v stavbo v lasti Občine Šempeter-Vrtojba in Mestne občine Nova Gorica najela in odplačevala družba Primorski tehnološki park, d. o. o. Primorski tehnološki park svoje poslanstvo kvalitetno in zavzeto izpolnjuje, v prihodnje pa bo skupaj s sosednjo občino treba uskladiti tako vizijo nadaljnjega razvoja te institucije kot tudi objekta oz. prostora.
Spoštovani!
Kot lahko vidite, se je leto, ki je pred nami, začelo zelo intenzivno. Prepričan sem, da se bo z vloženim delom tako tudi nadaljevalo in bomo lahko z rezultati ob koncu leta vsi zadovoljni.
A ni vse le delo. Pomladni čas je tudi čas za praznovanja. Prvi pomladni mesec, mesec marec, je posvečen našim materam, ženam in dekletom. Zato iskreno čestitam vsem občankam ob dnevu žena in materinskem dnevu. Poleg skrbi za družino ste aktivne na številnih področjih – tako v poslovnem življenju kot v naši lokalni skupnosti. Hvala za vse!
Bližajo pa se nam velikonočni prazniki. Tako kot ti prazniki naj bo vse naše življenje obarvano z dobroto, s prijaznostjo in z lepoto.
Vaš župan
Milan TurkLepo vas pozdravljam v tej prečudoviti pomladi, ki nas tako lepo prebuja … no, vsaj mene. Ko se dan začne daljšati, ko je sonček več časa v naši družbi in ko se temperature dvignejo, sem osebno kot prerojena, prenovljena. Kot da se mi “hard disk” resetira in zažene na novo. Občutek je res popoln in daje moč. Upam, da tudi vam! Mogoče sem se med zimskim spanjem dobro odpočila in je sedaj pravi čas, da se s polno paro zaženem novim zmagam naproti.
Novim zmagam naproti se premika tudi naše uredništvo, ki je pred mesecem dni dobilo nove člane, nove ideje in nov zagon, ki ga boste lahko z nami prebirali v naslednjih številkah. Še vedno pa ste vsi lepo vabljeni, da z nami soustvarjate naše Glasilo in nam na elektronski naslov glasilo@sempeter-vrtojba. si, najkasneje do 26. maja 2023, pošiljate vaše ideje, prispevke, mnenja in priporočila. Z veseljem bomo skušali vse umestiti v prihajajoče številke le-tega.
Vsem bralkam in bralcem želim nepozabno pomlad, polno dogodivščin, toplih nasmehov, presenečenj, ki ogrejejo srce, in ljudi, ki z vami pišejo prečudovito poglavje vaše knjige. Verjamem, da bo vsak od vas v tej številki našel nekaj zanimivega zase, zato uživajte v branju in se beremo ponovno v naslednji številki.
Lara Soban, odgovorna urednicaOkolje, v katerem živimo, je ogledalo tega, kdo smo, kdo so ljudje, ki to okolje ustvarjajo in ki zanj skrbijo. Pomembno je, da skrb za okolje že od malih nog predajamo na naše najmlajše.
Turistično društvo Nova Gorica, KŠTM Šempeter-Vrtojba in Turistično društvo Most na Soči so letos ogledala postavili na lokalne objekte in turistične točke, jih strokovno ocenili in posledično nagradili oziroma kakšnega malce pograjali. Zaključna prireditev je potekala 27. januarja v Mladinskem centru v Vrtojbi.
Prvi dan v mesecu marcu poteka v znamenju obeleževanja svetovnega dneva civilne zaščite. 1. marec kot dan sil za zaščito in reševanje pri nas praznujemo od leta 1992 in v vseh teh letih se je zvrstilo nešteto dogodkov, kjer je bilo treba posredovati. Ob tej priložnosti so bila na osrednji državni slovesnosti na Brdu pri Kranju podeljena priznanja in nagrade civilne zaščite najbolj zaslužnim pripadnikom civilne zaščite ter drugim posameznikom, skupinam, občinam ter gospodarskim družbam, zavodom in drugim organizacijam za zasluge in prispevek pri razvijanju in krepitvi pripravljenosti, izvajanju zaščite, reševanja in pomoči ter odpravljanju posledic naravnih in
drugih nesreč. Podeljenih je bilo 4 bronastih znakov, 6 srebrnih znakov, 4 zlati znaki, 9 plaket in kipec civilne zaščite za življenjsko delo, ki ga je prejel gorski reševalec Tonček Smolej.
Letošnja posebnost je 19 bronastih znakov za požar na Krasu in pod Socerbom, od katerih je enega prejela tudi Občina Šempeter-Vrtojba kot zahvalo vsem občinskim strukturam in prostovoljcem, ki so pripomogli k obvladovanju obsežnega požara na Krasu poleti 2022
Mateja Poljšak Furlan
Na letošnjem natečaju je sodelovalo 84 otrok iz OŠ Frana Erjavca, OŠ Milojke Štrukelj in POŠ Ledine, OŠ Solkan, OŠ Ivana Roba Šempeter pri Gorici in POŠ Vrtojba, OŠ Dušana Muniha Most na Soči in OŠ Šempas. Na natečaju so sodelovali otroci od 1. do 5. razreda pod vodstvom marljivih mentoric.
Otroci so s svojimi izdelki sodelovali v akciji, ki je trajala od 2. novembra do 19. decembra 2022. Ustvarjali so na temo “Prometni znaki na poti v šolo”. Najboljše prozne in likovne izdelke pa smo nagradili z obiskom zaključka svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki je potekal v Planici.
Letos smo se odločili, da nagradimo tudi dve najboljši mentorici, ki sta postali Suzana Koncut iz POŠ Vrtojba in Franja Simčič iz OŠ Solkan.
V Občini Šempeter-Vrtojba smo nagrado 35. ogledalo mojega okolja podelili domu za starejše v Vrtojbi. Iskrene čestitke vsem nagrajencem!
Zavod KŠTM Šempeter-Vrtojba
Leto 2022 je bilo za Javni sklad malega gospodarstva Goriške izredno uspešno – 49 posojilojemalcem so nakazali 2.313.460 EUR posojil, od tega 1.996.100 EUR v gospodarstvo in 297.360 EUR v kmetijstvo.
Od 1.082.450 EUR posojil na področju investicij v gospodarstvu je 52 % sredstev namenjenih nakupu nove opreme in preostalih 48 % za poslovne prostore. V primerjavi s preteklimi leti je opaziti, da se podjetniki investicij lotevajo bolj zadržano, več je vlog za investicije v nižjih zneskih.
Veliko povpraševanje je po posojilih za obratna sredstva – v te namene so nakazali 933.650 EUR – saj so se podjetja zaradi energetske krize in težav pri dobavi surovin in materialov na svetovnem trgu odločala za nabavo zalog in si s tem zagotavljala kontinuiteto delovanja. Na področju investicij v kmetijstvu je bilo teh manj kot v letu 2021, slabih 70 %. Skorajda vsa posojila, 282.360 EUR, so namenjena nakupu opreme in zgolj 15.000 EUR gradnji poslovnega prostora.
Največ vlog so tako kot vsako leto prejeli iz mestne občine Nova Gorica, kamor so 27 posojilojemalcem nakazali 1.270.200 EUR, šestim posojilojemalcem iz Občine Šempeter-Vrtojba je bilo nakazanih 345.000 EUR, sledita Občina Miren-Kostanjevica, kamor so štirim posojilojemalcem nakazali 275.550 EUR, in Občina Brda, kamor so osmim posojilojemalcem nakazali 221.860 EUR. V Občino Kanal ob Soči je bilo trem posojilojemalcem nakazanih 112.850 EUR in v Občino Renče-Vogrsko 88.000 EUR.
Trend povpraševanja po brezobrestnih posojilih sklada se nadaljuje tudi v letošnjem letu. V prvih dveh mesecih je bilo skupaj nakazanih ali odobrenih 897.100 EUR posojil, saj podjetniki v obdobju spremenljivih obrestnih mer vedno bolj zaznavajo prednosti sodelovanja s skladom.
Več o posojilih Javnega sklada malega gospodarstva Goriške si lahko preberete na www.jsmg-goriska.com/aktualni-razpisi.html ali se posvetujete na telefonskih številkah 05 335 01 73 in 05 335 03 61.
Javni sklad malega gospodarstva Goriške
največ interesa za poklice kozmetika, programerja in elektrotehnika, sledili so poklici logistika, grafičnega oblikovalca, avtomehanika, vojaka, policista, kemika, zobotehnika, prodajalca, frizerja, oblikovalca tekstila in slaščičarja. Pozitivno pa nas je presenetilo zanimanje za poklice avtokleparja, mizarja in tehnika za gradbeništvo, za katere v zadnjih letih poteka še posebej intenzivno ozaveščanje. Zbornica se je letos prvič odločila vključiti tudi poklice, kot sta poklica kemika in zobotehnika, in v bodoče stremi k še večji razširitvi nabora, saj je razvidno, da je zanimanje za spoznavanje takšnih poklicev veliko, potreba po takšnih kadrih pa tudi.
14. februar je letos potekal v drugačnem duhu kot običajno. V Novi Gorici je pred občino mrgolelo 400 osmo- in devetošolcev s 13 goriških osnovnih šol. Območna obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica se sicer že 10 let posveča dnevu promocije poklicev, ko se lahko učenci, poleg tega, da pridobijo informacije o poklicu, seznanijo tudi z okoljem, s profili ljudi in z veščinami, ki jih določen poklic zahteva. In to kar v obratovalnicah podjetij! To je edinstveno doživetje in nadvse redek primer v Sloveniji. Dogodek se je doslej vedno odvijal v novembru, ko je idealen čas za devetošolce, ki se v marcu že odločajo, katero karierno pot ubrati po zaključeni osnovni šoli, zato je februar že nekoliko neugoden. A ker nas je Covid-19 pošteno zdelal z vidika socialne note in so žal številni učenci bili za daljše obdobje prikrajšani te priložnosti, se je zbornica odločila dogodek izpeljati letos tudi v februarju.
Kdorkoli se je na 14. februar okrog 14. ure sprehodil ali peljal mimo občinske stavbe v Novi Gorici, je lahko bil priča več sto glavi množici in novinarjem, ki so z veliko vnemo v objektive skušali ujeti celotno vzdušje dogodka. 400 učencev na enem mestu vsekakor ni nekaj, kar doživimo vsak dan. Vse od avtobusne postaje se je vila gneča
in prav zanimivo je bilo opazovati, kako so s pomočjo ikone poklica na kartončku, ki so ga nosili okrog vratu, iskali ustrezno mesto pred stavbo in obenem spoznavali vrstnike, ki so se odločili za isti poklic. Bili smo priče objemom, presenečenim pogledom, ko so nekateri v množici neznanih obrazov prepoznali prijatelje. Nekateri so brez odlašanja zbrali pogum, stopili pred kamero in samozavestno povedali, po kaj so prišli. Adrenalin se je samo še stopnjeval, ko so čakali na znak, da lahko zapustijo zbirno mesto in se odpravijo v obratovalnice podjetij, kjer bodo doživeli predstavitev poklica v živo.
Interes šole in lokalne skupnosti je pogoj za razvoj celotne družbe – ali je interes?
Vsekakor so še zadeve, na katerih je še treba delati. Ena izmed teh je nedvomno strošek v povezavi s prevozom učencev, ki je zaenkrat na plečih posamezne šole. S strani številnih je bilo namreč zaznati, da bi obisk učencev bil še toliko večji, v kolikor bi prevoz ne predstavljal takšne ovire. Z izzivom se soočajo tudi na OŠ Ivana Roba, vendar so navkljub temu na pobudo ravnateljice Rosane Pahor ter s pomočjo psihologinje Nataše Skrt Leban zbrali več kot 60 učencev. Od tega je bilo
Med več kot 50 poklici, ki jih je Območna obrtno-podjetniška zbornica Nova Gorica ponudila v izbor, so se učenci odločili za 31 poklicev, kar je enkrat več kot v letu 2019. Med tistimi, za katere prijav nismo beležili, so predvsem družbi nepoznani poklici in na drugi strani tisti, ki jih večina še vedno uvršča med manj plačane. Zato je bistvenega pomena, da poklice še naprej predstavljamo, tudi tistim najmlajšim. Ne z namenom, da bi jih že zgodaj vodili v odločitve, temveč zato, da že zgodaj ugotovijo, da imajo izbiro.
Jasna Lazar400 učencev s 13 goriških osnovnih šol si je ogledalo poklic v živo, več kot
Po vsem svetu zaznavajo negativne trende na področju bralne pismenosti in otroci, še posebej tisti z disleksijo, se soočajo z edinstvenimi izzivi pri obvladovanju bralnih veščin. KOBI ekipa, ki v Primorskem tehnološkem parku že nekaj let vztrajno inovira na področju opismenjevanja, je najnovejšo tehnologijo umetne inteligence (AI) uporabila, da pomaga ravno tej ciljni skupini.
*GPT-3 (Generative Pre-trained Transformer 3) je najsodobnejši jezikovni model, ki ga je razvil OpenAI. Je algoritem globokega učenja, ki je bil vnaprej usposobljen z ogromno količino besedilnih podatkov, kar mu omogoča ustvarjanje odzivov, podobnih človeku. GPT-3 uporablja arhitekturo, ki mu omogoča razumevanje konteksta in odtenkov jezika, kar mu omogoča izvajanje širokega nabora nalog obdelave naravnega jezika, kot so prevajanje jezika, povzemanje besedila, odgovarjanje na vprašanja in dokončanje besedila, med ostalimi. Poleg tega je GPT-3 mogoče natančno prilagoditi določenim nalogam, kar dodatno izboljša njegovo delovanje na teh področjih.
OBI je specializirana aplikacija, namenjena podpori otrokom z disleksijo in vsem, ki se šele učijo branja. Ponuja vrsto orodij in tehnik, ki otrokom pomagajo pri dekodiranju besed in prilagajanju njihove bralne izkušnje njihovim individualnim potrebam. Poleg tega KOBI zdaj ponuja vznemirljivo novo funkcijo, ki otrokom omogoča ustvarjanje zgodb, ne da bi jih dejansko napisali – a jih seveda lahko preberejo.
Z uporabo moči umetne inteligence otroci izberejo teme, ki so jim všeč, KOBI-jeva tehnologija na osnovi GPT-3 pa jih združi v edinstveno in personalizirano zgodbo. Zgodbe so zabavne, kratke in primerne za bralce začetnike, pomagajo jim graditi samozavest in vztrajnost. Ta inovativna funkcija nudi otrokom edinstveno priložnost, da ob branju raziskujejo svojo ustvarjalnost, domišljijo in kritično razmišljanje.
“Zelo smo navdušeni, da lahko s KOBI-jem otrokom približamo novo
realnost ustvarjanja vsebin in hkrati trening branja,” je dejala vodja projekta Ursula Lavrenčič. “Naš cilj je otrokom ponuditi zabavno in zanimivo platformo za razvijanje bralne pismenosti. Ustvarjalnik zgodb, ki ga poganja AI, je le začetek tega, saj pripravljamo številne nove neverjetne funkcije, ki izkoriščajo moč umetne inteligence.”
Aplikacija KOBI je zdaj na voljo za prenos na platformi Android in hitro postaja priljubljen vir za starše in vzgojitelje, ki želijo podpreti otroke na njihovi poti do tekočega branja.
Ustvarjalnik zgodb ali “Story Shaker” je zaenkrat na voljo v angleškem jeziku, a v ekipi zatrjujejo, da budno spremljajo razvoj modela za slovenski jezik. Do takrat pa se lahko slovenski otroci z ustvarjalnikom zgodb urijo v branju angleščine.
Ursula Lavrenčič
OpenAI, ki razvija vrsto algoritmov globokega učenja, je v zadnjem obdobju prejel veliko pozornosti s svojim ChatGPT modelom. Tehnična direktorica ChatGPT Mira Murati pa je v nedavnem intervjuju za TIME Magazine na vprašanje “Resnično prelomne tehnologije rešijo problem. Kakšno težavo rešuje ChatGPT?” odgovorila: “Trenutno je v fazi pregleda raziskave, zato ne želim z velikim zaupanjem govoriti o tem, katere težave rešuje. Vendar mislim, da lahko vidimo, da ima potencial, da resnično spremeni način učenja. Ljudje so v učilnicah, na primer po 30. Vsi imajo drugačno ozadje, načine učenja, a vsi imajo v bistvu enak učni načrt. Z orodji, kot je ChatGPT, se lahko neskončno pogovarjate z modelom, da razumete koncept na način, ki je prilagojen vaši ravni razumevanja. Ima ogromen potencial, da nam pomaga pri prilagojenem izobraževanju.”
313 mladih je te dni na štirih lokacijah po Sloveniji predstavljalo svoje ideje izkušenim podjetnikom. Ti so odločili, kdo od mladih tekmovalcev v kategorijah osnovnošolci, dijaki in mladi do 29. leta zasluži mesto v finalu nacionalnega tekmovanja v podjetniških idejah mladih POPRI. Predizbori so potekali pri regijskih partnerjih tekmovanja: v Saša inkubatorju (Velenje), Podjetniškem inkubatorju Podbreznik v Novem mestu, Tehnološkem parku Ljubljana in Primorskem tehnološkem parku v Vrtojbi, ki je tudi organizator tekmovanja POPRI. Na finalu v Novi Gorici bo pitchalo 36 ekip – po tri najboljše iz vsake regije in vsake kategorije.
Potek tekmovanja
Letošnje tekmovanje je dvajseto zapored in ima tudi rekordno število prijav – to je 168 podjetniških idej in 474 tekmovalcev, kar je 40 odstotkov več kot leto prej. Glede na lokacijo prijaviteljev so presojo podjetniških idej prevzeli regijski partnerji. Iz prispelih predlogov so regijske komisije izbrale do 12 najboljših projektov iz vsake kategorije, ki so se uvrstili na regijske predizbore. Svoje izdelke so predstavili tudi ustno v obliki 5-minutnega pitcha –kratke in navdihujoče startupovske predstavitve. Na regijske predizbore se je tako uvrstilo 113 ekip, v katerih sodeluje skupno 313 tekmovalcev iz Slovenije in zamejstva.
Regijski predizbori
• Primorski tehnološki park, Nova Gorica, 9. marec 2023 (goriška, primorsko-notranjska in obalnokraška regija, naloge iz zamejstva in sveta).
• Razvojni center Novo mesto –Podjetniški inkubator Podbreznik, 9. marec 2023 (jugovzhodna Slovenija in Posavje).
• Tehnološki park Ljubljana, 10. marec 2023 (osrednja Slovenija, zasavska in gorenjska regija).
• SAŠA inkubator, Velenje, 10. marec 2023 (koroška, savinjska, podravska regija in pomurska regija).
Nagradni sklad 30.000 EUR bruto
Na predizborih so se tri najboljše ocenjene ekipe iz vsake kategorije in iz vsake regije uvrstile na nacionalno
tekmovanje. Vsaka uvrščena ekipa je dobila 500 EUR bruto iz nagradnega sklada za namen izboljšave poslovnih modelov.
Na nacionalnem tekmovanju bodo
razdelili 12.000 EUR bruto. V vsaki starostni kategoriji bodo nagrajene prve tri najboljše uvrščene ekipe z zneski:
• za 1. mesto v višini 2.000 EUR bruto,
• za 2. mesto v višini 1.300 EUR bruto,
• za 3. mesto v višini 700 EUR bruto.
Tekmovanje POPRI organizira Primorski tehnološki park v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport, s SPIRIT Slovenija, javno agencijo, s Slovenskim podjetniškim skladom, z Uradom vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, z Uradom za intelektualno lastnino, z Mestno občino Nova Gorica ter z Občino Šempeter-Vrtojba.
“POPRI že 20 let mladim omogoča razvoj lastnih idej in prvo izkušnjo s podjetništvom. Spodbuja inovativnost, kreativnost in razvoj veščine podjetnosti. Mladim že v času izobraževanja daje priložnost za stik z gospodarstvom, izgradnjo mreže kontaktov in dragocene izkušnje za prihodnost. Prav zato je tekmovanje dobilo nacionalno potrditev”.
Mag. Tanja Kožuh, Primorski tehnološki park
Kdo so primorski finalisti? (vrstni red je naključen)
Osnovnošolci:
• EPC (Valter Kapelj, Miha Kapelj, Tijan Penko, Tjaž Fatur), OŠ Toneta Tomšiča Knežak,
• PALIČNJAK (Tijan Kobal, Nika Mamič, Tinkara Kozjan), OŠ Milojke Štrukelj, Nova Gorica,
• RAČUNKO (Iris Kovač, Sara Kopatin, Vanesa Gregorc), OŠ Draga Bajca Vipava.
Dijaki:
• HIT - HOT (Taj Ražem, An Semolič, Sajra Makić), Šolski center Srečka Kosovela Sežana, Gimnazija in ekonomska šola,
• Koze na leasing (Jan Kosič, Francesco Primavera, Erik Gorkić, Thomas Santinato, Nicola Zei), DIZ Cankar Vega Zois, Gorica,
• Gaser Juice (Ambrož Paljk, David Belac, David Košir, Kristina Stantič, Ana Oblak), Škofijska gimnazija Vipava.
Mladi do 29. leta:
• ECOGAN (Gabriel Grbec, Aleks Perič, Natan Klobas), Ekonomska fakulteta (UL EF),
• Domač Okus (Neli Štanta, Lovro Saksida), Ekonomska fakulteta (UL EF),
• Shake it (Zan Lisec), Fakulteta za vede o zdravju Izola (UP VŠŽ).
flavtistki Pii Ptičak, klarinetistu Maticu Furlanu in umetnici klavirja Emi Ptičak. Kdor je bil na koncertu, ve, da je bil ta glasbeni dogodek kljub mladosti, in kdo bi rekel tudi neizkušenosti mladih glasbenikov, prava glasbena poslastica.
V začetku decembra 2022 smo kot že tradicionalno priredili Miklavžev koncert. Čaroben večer so nam ustvarili Goriški pihalni orkester z glavno gostjo, pevko Mojco Štoka –Moyo, domačinko iz Vrtojbe, ki je stara znanka tudi festivala Melodij morja in sonca (letos je na njem nastopila s skladbo Luna). Večer so popestrili še solisti – Nena Blažič, Mija Istenič in Marko Volk. V našem društvu smo veseli, da lahko naši zvesti publiki ponudimo tako kvalitetno glasbo, kot smo jo poslušali na Miklavževem koncertu.
Ukrajina.
“Nihče ne ve, kaj je vojna, če nima v njej sina.” (Joseph de Maistre)
“Vojna ni nobena rešitev.” (Vergil)
“Vojna je največji izmed vseh zločinov. Pa vendar ni agresorja, ki ne bi pobarval svojega zločina s pravičnim izgovorom.” (Voltaire)
Naj se vojna v Ukrajini konča.
Nenehna misel na ljudi, ki trpijo, na porušene domove, na krivice, ki se dogajajo po vsem svetu, ob dejstvu, da se od februarja 2022 dogaja vojna tudi v Evropi, v Ukrajini, je v našem društvu sprožila idejo, da bi pomagali ukrajinskim beguncem tudi z našim prispevkom. Tako smo 2. junija 2022 v Novi Gorici uprizorili dobrodelno gledališko predstavo Osem črk, prva je L v soorganizaciji Gledališke skupine KUD Šempeter, Gimnazije Nova Gorica, Humanitarnega društva KID in Mestne občine Nova Gorica Dobrodelnost.
Še prej smo 27. marca organizirali večerni koncert s pomenljivim naslovom Iskriv in zapeljiv v izvedbi Komornega orkestra NOVA s solisti
Laro Križnič – violina, Nino Klaut – violina, Saro Gorkič – violina, Pavlo Vezjak – violina in Mojco Križnič – violina. Organizacije samega koncerta smo se v društvu zelo razveselili po dveletnem premoru zaradi epidemije. Člani orkestra so koncert zasnovali na podlagi 70. obletnice delovanja Jurija Križniča, odličnega pedagoga in dolgoletnega dirigenta. Orkester je pod njegovo taktirko deloval kar 15 let in dosegel široko prepoznavnost na Goriškem in širše. Zgolj in samo prof. Križniču gre zasluga, da so imeli številni mladi godalci na Goriškem možnosti nadaljnjega glasbenega udejstvovanja in izražanja po zaključku glasbene šole. Ko se spomnim na koncert, mi pridejo na misel – ubranost, iskrivost in zapeljivost godal.
Umetniško sezono 2022/2023 smo 7. oktobra 2022 otvorili s koncertom mladih šempetrskih glasbenih talentov, ki nas niso pustili ravnodušnih. Z njim smo širši javnosti predstavili talentirane mlade, ki si še utirajo glasbeno pot ali pa po njej že strumno korakajo. Skupno jim je, da izhajajo iz naše sredine, Občine Šempeter-Vrtojba. Uživali smo ob sopranistki Rebeki Pregelj, mezzosporanistki Kristini Kragelj,
V umetniški sezoni 2022/2023 že in bomo skupaj z Zavodom KŠTM Šempeter-Vrtojba naši zvesti gledališki publiki v abonmaju komedij Za počit veselo na kubik ponudili sveženj aktualnih in komičnih gledaliških iger, ki se odvijajo izmenjaje v kulturni dvorani v Šempetru in v Mladinskem centru v Vrtojbi.
16. novembra 2022 smo prav tako tradicionalno v soorganizaciji z JSKD, Območno enoto Nova Gorica, organizirali zanimivo literarno druženje z Matejo Gomboc, pripovednico za vse generacije in ambasadorko slovenskega jezika. Pogovor s pisateljico, prevajalko in profesorico je vodila naša predsednica Majda Arčon. Ljudje so se na dogodek zelo pozitivno odzvali,
literarnega večera se je udeležilo do sedaj največ ljudi v zgodovini Ubesedovanj, okoli 50.
Gledališka skupina KUD Šempeter je imela v letu 2022 vrsto gostovanj širom po Sloveniji, z vajami pa se je pripravljala tudi na premiero nove gledališke predstave, ki bo ugledala luč v prvi polovici leta 2023. Naslov? Pridite na premiero. Konec novembra 2022 pa se je mudila v Srbiji pri Slovencih v Novem Sadu (Društvo Slovencev “Kredarica” Novi Sad) z uspešno gledališko predstavo Osem črk, prva je L – člani gledališke skupine so jo igrali na X. dnevih slovenske kulture v Novem Sadu, ki jih je organiziralo navedeno društvo iz Srbije. Na gledališko skupino in njeno delovanje smo ponosni.
Ob pisanju se mi utrne misel, da je lepo iti v svet, če se gre nekam, kjer je mir, kjer te pričakajo z odprtimi rokami, gostoljubljem in lepo besedo … Nehote pa ob tem tudi pomislim, da nekdo tam v tujini, v Ukrajini nima niti strehe nad glavo, vode, hrane, kaj šele kulture, s katero se v društvu ukvarjamo. Zaboli srce. Zato smo v društvu srečni, da smo s svojim delovanjem v letu 2022 vsaj nakaj prispevali, da bo nekomu iz Ukrajine v Sloveniji lažje. Želimo pa si tudi, da se nesmiselna vojna konča in se v Ukrajino ponovno vrne tudi kultura.
Jerica Turk, Kulturno umetniško društvo Šempeter
Pred iztekom preteklega leta smo se zbrali v soboto, 10. decembra 2022, v dvorani Gasilskega doma Šempeter na zboru članov in praznovanju 60-letnice društva. Društvo je dopolnilo ta okrogli jubilej že v letu 2021, vendar ga zaradi epidemičnih ukrepov nismo mogli praznovati.
Srečanje se je pričelo s pozdravom in poročilom predsednika, v katerem je poudaril predvsem dejavnosti, ki so se odvijale v zadnjem mandatnem obdobju, pa tudi v zadnjem desetletju. Glede na to, da je bila ob 50-letnici društva izdana obsežna brošura, smo sedaj izdali brošuro, ki zajema predvsem aktivnosti v zadnjem desetletju. V njej je poleg uvodnega članka predsednika društva objavljen tudi prispevek našega častnega predsednika Jožka Martelanca, zaključena pa je z nekaj mislimi kolumbijskega pisatelja Gabriela Garcie Marqueza, in sicer po izboru našega člana pisatelja Vinka Korošaka.
Predsednik PZDU Zlatko Martin Marušič nam je izročil priznanje ZDUS-a za 60-letno delovanje društva. Praznovanja se je udeležil tudi predsednik Društva upokojencev Vrtojba, ki nas je počastilo s prav posebno čestitko.
Jožku Pavlinu, Ani Kovačič in Magdi Satler je upravni odbor podelil zahvale za dolgoletno požrtvovalno delo v društvu. Društvo se je za pomoč in sodelovanje zahvalilo Gasilskemu društvu Šempeter, pevski skupini ZB za vrednote NOB Šempeter pri Gorici, Občini ŠempeterVrtojba ter podelilo priznanje za dolgoletno športno aktivnost in dosežene uspehe balinarski sekciji društva.
Po razrešitvi starega vodstva in izvolitvi novega smo se razvedrili ob bogatem kulturnem programu. Uživali smo ob pesmih Mladinskega pevskega zbora Šempeter-Vrtojba, plesu mladih plesalk plesne šole Pro Dance in skeču. Program se je pričel in zaključil s petjem pevske skupine ZB Šempeter. Ob skupnem druženju s pogostitvijo in plesno glasbo smo preživeli lep popoldan in večer.
V božično-novoletnem času smo se skupaj z ZB Šempeter pri Gorici spomnili tudi onemoglih članov doma in v domovih upokojencev, ki so jih poverjeniki obiskali in obdarili.
Darja FurlanTudi letos smo člani Društva upokojencev Šempeter pri Gorici počastili kulturni praznik – 8. februar. V sodelovanju s CDAS smo v tamkajšnjih prostorih organizirali razstavo slikarskih del naših članic Elze Falabella in Tatjane Korečič. Ingrid Peršolja pa je na razstavi sodelovala z dvema skulpturama.
Elza Falabella je vedno rada risala in njeno ustvarjanje je del nje same. Ob upokojitvi, pred mnogimi leti, sta jo povabila k sodelovanju Marija in Stipe in tako je Elza pristala med prvimi v skupini na UNITRI. Tu je spoznala nove ljudi in si krepila duha. Ves trud je vlagala v njeno osebno zadovoljstvo, a brez vzpodbude njenih domačih ni šlo.
Pevska skupina Društva ZB za vrednote NOB Šempeter je bila ustanovljena 29. aprila 2009 na pobudo sekcije MAJ 45 iz Nove Gorice. Ustanovitelj je bil takratni predsednik Zveze borcev Šempeter Franc Anderšek. Prvi zborovodja je bil Alojz Čufer.
Skupino sestavljamo starejše pevke in pevci ob spremljavi harmonikarja Branka Cvetrežnika. Nekateri pevci so v skupini od samega začetka. Trenutni člani, katerih povprečna starost je 82 let, smo: Karluča Gulin, Adrijana Stanič Zimic, Almira Mrak, Dragica Krušič, Cvetka Furlan, Elka Šavle, dolgoletni vodja zbora Alojz Gulin, Edi Kovačič, Kamil Simsič in Alfonz Prem. Vsi prihajamo iz Vrtojbe in Šempetra.
Pevske vaje imamo tedensko v prostorih pisarne Zveze borcev Šempeter.
Člani skupine se veselimo vaj, nastopov in medsebojnega druženja. Prav slednje nam popestri marsikateri dan. Čeprav je to ljubiteljsko petje, petje iz srca, kot sami pravimo, vedno navdušujemo ljudi, ki nam radi prisluhnejo. Pojemo na proslavah in raznih drugih prireditvah, srečanjih, osebnih praznovanjih, pogrebih in
komemoracijah ob dnevu spomina na mrtve – skratka povsod, kamor nas povabijo. Za svoje nastope smo dobili veliko pohval, zahval in priznanj.
Več nastopov je skupina imela že v letu ustanovitve, v vseh naslednjih letih pa se jih je po Sloveniji – pa tudi v Italiji in Avstriji – nabralo kar veliko število.
Naj navedem le nekatere kraje, kjer smo se predstavili: Sabotin, Male Vrše, Cerkno, Doblar, Javorca, Tolmin, Vidov hrib (tudi skupaj s Kontovelovci), Jesenica, Pohorje, na Hribu svobode v Ilirski Bistrici, Idrijske Krnice, Podbrdo, Kontovel, Čepovan, Zgornja Kanomlja, Šempeter, Vrtojba, Polog, Gramozna jama in Sveti Urh v Ljubljani, Hudo Polje pri Vojskem, Godovič (prvi grob Janka Premrla – Vojka), Javornik, Kranj, Pivka, Gonars, Rižarna v Trstu, Bazovica, Rož v Avstriji in drugi.
Najraje pojemo slovenske ljudske, umetne ter partizanske pesmi. Za te upamo, da bo tudi naše petje pripomoglo k njihovi ohranitvi.
Alfonz Prem
Tatjano Korečič je predstavila njena hčerka. Povedala nam je, da je bilo mami slikanje položeno v zibelko in da se je s to zvrstjo namagnetila tudi sama. Tatjanina dela so abstraktna in vsak gledalec mora v sliki najti svojo razlago. Tatjana se v mislih rada vrne
v svoj rodni kraj, kjer so dolge bele zime in kjer jo zasnežena pokrajina bogati z navdihi.
Tudi Ingrid Peršolja je bila umetniška žilica položena v zibelko, saj je vnukinja znanega slikarja, domačina Vladimirja Hmeljaka. Kadar ima čas kipari, riše, slika, v bistvu se marsičesa loti. Veliko časa preživi v naravi, kjer išče nove navdihe za njena ustvarjanja.
Kot je že v navadi, je naš program popestril zbor ZB Šempeter pri Gorici. Sledilo je prijetno druženje. Vsem trem razstavljavkam se v imenu upravnega odbora Društva upokojencev Šempeter pri Gorici zahvaljujem za sodelovanje na razstavi v počastitev kulturnega praznika in želim še mnoga uspešna ustvarjalna leta.
Anuška Pavlin
Temperature se počasi dvigujejo oziroma prihajajo v območje, kjer motoristke in motoriste vabijo iz zimskega počitka. Tako nas opozarjajo, da bo čim prej treba pregledati svoje ljubljenčke in jih pripraviti za uporabo. Vsi motoristi se namreč zavedamo, da pred uporabo motorja naredimo “servis” in si s tem zagotovimo nemoteno in varno rabo. Seveda pa se je treba pripraviti tudi kot voznik. Za uspešno in varno rabo motorja veliko pomeni kondicija voznika. Mogoče kdaj to nehote zanemarimo in med prvimi vožnjami ugotovimo, da ni vse tako, kot bi moralo biti. Prav tako na začetku mogoče pozabimo, da nismo sami na cesti. Ostali vozniki nas v mrzlih dneh ne videvajo, tako da moramo našo prisotnost pravilno nakazati in pokazati. Le tako ne bomo eni ali drugi presenečeni, s tem pa vsi bolj varni.
Moto klub Kavalir že vrsto let druži med 35 in 40 članov. Vsi člani so zelo aktivni, tako da je delo samega kluba zelo različno, organizacija prireditev s tem olajšana. Čez vso leto namreč organiziramo različne prireditve, ki so namenjene članom, predvsem pa občanom Občine Šempeter-Vrtojba. Kot lahko sami vidite, smo člani dejansko prisotni na “placu”, kjer potekajo različne aktivnosti.
Ob tem pa moram izpostaviti dve veliki prireditvi, ki sta tradicionalni. Tukaj mislim na Praznovanje sv. Petra in Kuhinjo na placu. Ti dve prireditvi ste tudi vi lepo sprejeli, kar kaže na
to, da sta pravilno začrtani. Seveda pa takšne prireditve zahtevajo veliko priprav, dela in sodelovanja. Člani MK Kavalir smo že v preteklosti spoznali, da je lažje izvesti prireditev v sodelovanju. To sodelovanje je tako v moštvenem kot tudi v finančnem delu. Enakega mnenja so tudi društva, s katerimi sodelujemo, in člani krajevnega odbora naselja Šempeter. Ne bi našteval društev, s katerimi sodelujemo, saj bi s tem mogoče naredil nekomu mnenje, da jih favoriziramo, druge pa mogoče postavljamo v “drugo” vrsto. MK Kavalir je pripravljen na sodelovanje z vsemi, samo treba je izraziti željo, se pogovoriti in nato delati.
Na kratko se bom dotaknil Kuhinje na placu. V letu 2022 je na tej prireditvi sodelovalo 14 ekip, kar pove, da je prireditev ta prava. Pohvalimo se lahko tudi, da je prvič sodelovala skupina mladih, ki je bila med “kuharji” izredno lepo sprejeta. Enak odziv so mladi dobili tudi od vseh vas, ki ste prireditev obiskali. Zelo lepo je bila sprejeta skupina iz Vodnjana, ki nas že kar nekaj let bogati s svojimi kulinaričnimi užitki. Na prireditvi smo zbirali prostovoljne prispevke za Cirius Vipava. Skupaj smo zbrali 540 EUR, za kar se vam vsi organizatorji zahvaljujemo. Na naslednji Kuhinji na placu vas bomo seznanili, za kaj smo denar uporabili oz. kaj smo zavodu nabavili.
V imenu vseh članov MK Kavalir se vam zahvaljujem za obisk na prireditvah v upanju, da nas boste še naprej obiskovali in podpirali.
Enaka zahvala tudi vsem društvom, s katerimi sodelujemo, članom krajevnega odbora Šempeter in Občini Šempeter-Vrtojba.
Vse večje zanimanje potrošnikov po zdravi prehrani, ki preprečuje razvoj civilizacijskih bolezni, je ustvarilo potrebo po funkcionalnih živilih. Funkcionalna živila izboljšujejo fiziološke učinke telesa. S tem pripomorejo k boljšemu počutju. Med funkcionalna živila sodijo tudi živila s probiotično funkcijo. Najprej poglejmo, v čem je razlika med probiotiki in prebiotiki. Probiotiki so žive bakterije, ki imajo ugodno delovanje v prebavnem traktu. Ohranjajo zdravo in dobro delujočo črevesno mikrobioto. Zdravo in dobro delujoče črevesje prispeva k splošnemu dobremu počutju in
dobremu imunskemu sistemu. Najbolj poznane in najbolj prisotne dobre črevesne bakterije prihajajo iz rodov Lactobacillus in Bifidobacterium. V živilih jih najdemo v jogurtu in ostalih fermentiranih izdelkih. Prebiotiki so snovi, ki omogočajo ugodne pogoje rasti, aktivnosti in razmnoževanja probiotičnim mikroorganizmom. V to skupino sodijo kompleksni ogljikovi hidrati, kot so prehranska vlaknina, različni oligosaharidi, rezistenten škrob … V živilih se nahajajo predvsem v polnozrnatih izdelkih, sadju in zelenjavi. Pozitivni učinki prebiotikov se kažejo tudi v lažjem odvajanju, vzpodbujajo imunski sistem in zmanjšujejo možnost nastanka alergij ter črevesnih infekcij.
Tudi med uvrščamo med prebiotična živila, saj vsebuje disaharide in oligosaharide (kompleksne sladkorje), ki vzpodbujajo delovanje in rast laktobacilov in bifidobakterij. S tem med ustvari ugodne pogoje za obstoj dobrih bakterij. Polifenoli, prisotni v medu, prispevajo k imunosti črevesja in regulirajo črevesno mikrobioto, saj omogočajo dobre pogoje za rast in razmnoževanje črevesne mikrobiote. Polifenoli varujejo telo pred oksidativnim stresom in prostimi radikali. Za probiotično
delovanje medu je odgovorno tudi protimikrobno učinkovanje medu, ki zavira rast oportunističnih in patogenih bakterij v črevesju. S tem, ko zavira rast patogenih bakterij, omogoča razvoj in delovanje normalne črevesne mikrobiote, kar prispeva k ohranjanju dobrega počutja.
Najugodnejše učinke na rast in aktivnost probiotikov je pokazala kombinacija fermentiranih mlečnih izdelkov in medu. S to ugotovitvijo lahko potrdimo dolgoletno tradicijo naših prednikov, ki so kombinirali med in mlečne izdelke.
Ana Janžekovič
Viri:
Mohan, A., Quek, S.-Y., GutierrezMaddox, N., Gao, Y., Shu, Q. 2017. Effect of honey in improving the gut microbial balance. Food Quality and Safety, 1, 2: 107–115.
Wu, D., Chen, L., Teh, J., Sim, E., Schlrundt, J., Conway, P. L. 2022. Honeys with anti-inflammatory capacity can alter the elderly gut microbiota in an ex vivo gut model. Food Chemistry, 392, 133229.
intenzivnejše kmetijske proizvodnje še povečuje.
Najopaznejša in največkrat dokazana je zato vloga čebel pri opraševanju jablan, hrušk, breskev, češenj, jagod itd. Predvsem na večjih plantažah jablan in hrušk se hitro pokaže, kako so bili cvetovi oplojeni. Čebele pri opraševanju temeljito opravljajo svoje delo. Od kakovosti oprašitve sta odvisna količina in kakovost pridelkov, ta pa je najbolj vidna pri velikosti in obliki plodov.
Vrednost opraševanja je po različnih strokovnih virih od 15-krat do 30-krat večja, kot je vrednost vseh čebeljih pridelkov skupaj. Zato je med koristmi, ki jih imamo od čebel, brez dvoma na prvem mestu ekonomski pomen opraševanja kmetijskih kultur.
Zato čebelarji vse gojitelje rastlin in uporabnike FFS prosimo, da:
• škropijo v skladu z dobro kmetijsko prakso (fitofarmacevtski tečaj, testirana škropilnica itd.);
Medonosna čebela ima izredno pomembno in kompleksno mesto v naravi, še posebno tedaj, ko govorimo o raznih kmetijskih kulturah. S svojo aktivnostjo čebele v naravi pomembno vplivajo na proizvodnjo hrane tako za človeka kot tudi za živali, raznih industrijskih surovin, pa tudi na človekovo zdravje in druge dejavnike življenja.
Čebelji pridelki so popolnoma naravna živila, neposreden dar narave – čebel. Čebele z opraševanjem pripomorejo k ohranjanju ravnovesja v naravi, omogočajo obstoj različnih živalskih in rastlinskih vrst ter seveda človeka, ob tem pa nam dajejo čebelje pridelke, kot so med, cvetni prah, matični mleček, propolis, ki nam v hitrem tempu življenja pomagajo krepiti in ohranjati naše zdravje.
Vrednost čebeljih pridelkov pa je skoraj zanemarljiva v primerjavi s koristnim delom čebel, ki ga opravijo v naravi.
Najpomembnejše poslanstvo čebeljega rodu je opraševanje različnih rastlin. Narava nagrajuje čebele za njihovo delo z medičino in s cvetnim prahom
ter tako omogoča njihov razvoj in obstoj, istočasno pa ohranjanje tako rastlinskih kot živalskih vrst ter nenazadnje obstoj človeka. Med žuželkami, ki oprašujejo rastline, so na prvem mestu prav čebele. Najpomembnejše so za opraševanje sadnega drevja, saj oprašijo kar 70–80 % cvetov, ta odstotek pa se zaradi vse
• pred načrtovano uporabo FFS natančno preberejo priložena navodila, saj je tako v njih kot tudi na embalaži opozorilo, ali je sredstvo strupeno za čebele. Za čebele so po večini škodljivi vsi insekticidi (FFS, ki zatirajo žuželke), to pa je označeno tudi na etiketi;
• priporočena sredstva uporabljajo v najmanjših priporočenih odmerkih;
• uporabljajo pripravke, ki so za čebele manj nevarni;
• škropijo v večernih urah ali ponoči in v brezvetrju;
• se izogibajo prašiv in raje uporabijo pripravke oz. iz njih narejeno škropilno brozgo ali granulate;
• pravočasno obvestijo čebelarja o nameravanem škropljenju s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki so strupena ali škodljiva za čebele.
Vsakršno zmanjševanje števila čebeljih družin lahko v naravi povzroči ekološko in gospodarsko katastrofo, še posebej v kmetijstvu. Zato slovenski čebelarji pozivamo vse uporabnike FFS, da delamo z roko v roki in tako ohranimo naravo.
Vlado Auguštin, Javna svetovalna služba v čebelarstvu
Mesec december je mesec pričakovanj, veselja in praznikov. Priprave, ki so trajale ves december, pa so bile še lepše od samih praznikov. Ves december so učenci okraševali šolo in izdelovali svečnike, koledarje, okraske, voščilnice, obeske in druga darilca, ki so jih ponujali na šolskem bazarju. V ponedeljek, 12. decembra 2022, je bilo v Vrtojbi zelo čarobno in veselo. Učenci in učiteljice POŠ Vrtojba so povabili starše ter stare starše v šolo in jim pripravili kulturni program, v katerem so nastopali vsi učenci. Obiskovalcem so pričarali praznični večer. Nadaljeval se je z božičnonovoletnim bazarjem v telovadnici šole in s prižigom lučk pri boreli velikanki.
Iskreno se zahvaljujemo vsem staršem, starim staršem, Društvu žena Vrtojba in ostalim, ki ste prispevali, da je naš dogodek tako uspel. Izkupiček bazarja je bil namenjen šolskemu skladu.
V decembrskih dneh se pripravljamo na prihajajoče praznike, krasimo domove, poslušamo božično glasbo, pečemo piškote in z velikim pričakovanjem čakamo Božička. Med nami so tudi otroci, ki ta čas doživljajo nekoliko drugače ter z le eno željo – biti zdrav, biti doma.
Zato smo se zaposleni v vrtcu Šempeter odločili, da bomo obiskali otroke na pediatričnem oddelku Splošne bolnišnice “dr. Franca Derganca” v Šempetru pri Gorici ter jih obdarili z lutkovno predstavo.
Metka Serženta je izvedla avtorsko lutkovno predstavo z naslovom Škrat praznuje. Primož Barle, Maja Benko, Metka Pregelj in Mateja Grudina smo predstavo popestrili z glasbeno spremljavo in s petjem božičnih pesmi. Pričarali smo prijetno vzdušje, otroci so z veseljem prisluhnili, pri starših je pritekla tudi kakšna solzica.
Upajmo, da se je otrokom in staršem, ki so nam prisluhnili, dogodek vtisnil v spomin in jim polepšal dan, preživet v bolnišnici.
Mateja Grudina, svetovalna delavka za vrtec
V decembru smo vzgojiteljice iz vrtca Sonček v Vrtojbi pripravile lutkovno igrico “Rokavička”, na katero smo povabili tudi upokojence iz Vrtojbe. Žal pa so nam jo takrat pošteno zagodli bacili in virusi, zato smo igrico prestavili v začetek februarja. Seveda smo ponovno povabili starejše občane, ki so se vabilu radi odzvali. V mladinskem centru v Vrtojbi smo pripravili vse potrebno za igralke in gledalce. Igrico “Rokavička” smo priredile po ukrajinski ljudski zgodbi, tako da so v njej glavno vlogo imele travniške živalice, po katerih imajo naše skupine tudi imena.
Po koncu predstave smo zapeli vse pesmi o naših živalicah, pa pesem o prijateljstvu, o preganjanju slabe volje in za konec še Mi se imamo radi. Upokojenci so se nam pri tem pridružili in skupaj je v mladinskem centru res lepo zadonelo medgeneracijsko druženje glasov.
Vsem skupaj je bilo lepo in se že veselimo ponovnega srečanja ter skupnega prepevanja.
V enoti Mavrica smo v novo leto zakorakali zelo sladko. V četrtek, 26. januarja, so nam v avli vrtca otroci najstarejše skupine Modri balončki zaigrali predstavo Veveričja slaščičarna, vse vzgojiteljice pa smo pravljico pospremile z glasbo. Veveričja slaščičarna je zgodbica o veverički Švigici, ki je v gozdu odprla slaščičarno in vanjo povabila gozdne živali, ki so ji za sladke dobrote prinašale tri lešnike ali tri orehe. Le medved je hotel jesti brez plačila.
Otroci vseh ostalih skupin so že v dopoldanskem času pekli piškotke, s katerimi so postregli ob koncu predstave. Še enkrat se iskreno zahvaljujemo staršem naših otrok, ki so nam in vrtčevskemu skladu s prostovoljnimi prispevki pomagali ter zbrali sredstva za marsikatero novo doživetje otrok.
V četrtek, 26. januarja 2023, smo se otroci in vzgojitelji iz skupin Pikapolonic in Murenčkov iz Vrtojbe z avtobusom odpeljali na pravi zimski dan na Lokve. Pri nas v nižinah smo si sneg čarali z belo barvo, vato, kopreno ..., vendar nam to ni zadostovalo. Želeli smo izkusiti pravi mrzli sneg in se valjati po njem. Sonce, ki nas je spremljalo iz Vrtojbe, se je med potjo žal skrilo in na Lokvah nas je pričakalo pravo zimsko vreme. Vendar nas to ni ustavilo, da bi se imeli lepo. Toplo smo se oblekli in zakorakali v sneg. Navdušeni smo opazovali naše stopinje in se nato kar vrgli v sneg, ustvarjali angelčke in se smejali. Izdelali smo snežaka, se kotalili in sankali. Všeč nam je bil tudi piknik na snegu, saj smo se posedli na tla, jedli sendviče in pili topel čaj.
Nasmejani in prijetno utrujeni smo se vrnili na avtobus, kjer je pot v dolino nekatere kar uspavala. Popoldanski počitek tokrat nikomur ni povzročal težav.
Veselimo se novih dogodivščin!
Urška, Barbara, Tina, Maja, Jakob, Mateja
Na OŠ Ivana Roba Šempeter pri Gorici smo pripravili proslavo ob kulturnem dnevu. Rdeča nit prireditve sta bila kultura in Prešernov dan – edini slovenski državni praznik, ki ga pišemo z veliko začetnico. Zapis opravičuje tudi dejstvo, da je praznik vsega kulturnega in praznik slovenske kulture. Beseda kultura pomeni pomembno vrednoto človeške družbe in je rezultat človekovega ustvarjanja. Težje je pojasniti besedo kulturen. Najbližje je razlaga, da je kulturen tisti, ki upošteva splošno veljavna načela, pravila vedenja in ravnanja. Vsi učenci so kulturno sledili nastopom mladinskega pevskega zbora, inštrumentalnim in plesnim nastopom učencev, deklamacijam Prešernovih pesmi in besedi o njegovem življenju. Torej, kdo je bil France Prešeren? Nekdo, ki ni vedel z denarjem, kot je zapisala njegova sestra Lenka. Nekdo, ki je s Čopom izgubil na zemlji vse, kar je imel. Nekdo, ki je živel bedno in nesrečno življenje, da, nesrečno življenje. Ste si Prešerna predstavljali kot velikega dobrotnika, ki je otrokom delil fige? Ali kot romantičnega sanjača? Ali kot uspešnega advokata, načelneža? Ali kot telesno privlačnega moškega z dolgimi črnimi lasmi, s črnim cilindrom, z mehkimi ustnicami in z odločno hojo? Prešernovo življenje in delo učenci spoznavajo v 8. in 9. razredu. Vsi pa vedo, da je največji
slovenski pesnik. Sporočila njegovih pesmi sooblikujejo našo kulturno in narodno zavest ter ostajajo osnova za slovensko identiteto. Z njeno pomočjo vedno znova odkrivamo temeljne življenjske vrednote. Tako Prešernova pesem ostaja živa, opojna in neumrljiva. Prešernovo ustvarjanje predstavlja vrh slovenske poezije, njegove Poezije pa so ena največjih dragocenosti slovenskega naroda. Učenci so ob koncu proslave povzeli, naj vsi ohranjamo slovensko kulturo in ostanemo kulturni tudi po 8. februarju.
Nina Bednařik, Tadeja Karl in Tatjana Harej, učiteljice slovenščine
Pust je nestrpno pričakovan dogodek za skoraj vsakega otroka. Prinaša veselje, ples, rajanje in vsak se lahko našemi v karkoli mu srce poželi. Nekateri se za ta dan pripravljajo več mesecev. Mlajši in mladi v srcu lahko domišljiji in ustvarjalnosti pustijo prosto pot.
Pustnega rajanja pa ne doživijo vsi, čeprav si to želijo. Včasih se zgodi, da kdo zboli. Hudo je, ko mora kdorkoli v bolnišnico, še posebej, če so to otroci. Zato smo se strokovni delavci vrtca Šempeter spet zbrali, da otrokom v šempetrski bolnici prinesemo smeh in pravo pustno zabavo.
Obiskali so jih Pika Nogavička, Indijanka, klovn, Minnie miška in čarovnik. Mali instrumenti in norčave
šeme so hitro poskrbeli za veselo vzdušje. Primož Barle je zgodbo Od A do A Igorja Sakside pripovedoval ob svojih risbah na način kamišibaj gledališča. Njegova harmonika je privabila na ples tudi osebje. Glasba, petje in pustno rajanje so zajeli cel oddelek. Za konec so pustne šeme za otroke pripravile še maske iz papirja, ki so si jih dokončali po svojem okusu.
Pustna zabava je več kot uspela. Prinesla je veselje in pust tistim, ki so takrat preživljali težke trenutke. Dajati korajžo in moč tistim, ki to potrebujejo. To je res posebno prijeten občutek.
Na pustni torek se je po vrtcu enote Mavrica zaslišal glasen smeh. Ne, to niso bili otroci, ampak prekrasne pustne maske. Čeprav letos maškare nismo imele veliko dela s preganjanjem zime, ker nam le-ta ni pokazala svoje prave veličine, smo dosegle svoj namen in k nam priklicale pomlad. Naše pustno rajanje je bilo prežeto z obilico dobre volje, ki je objela tudi Šempeter. Ob prepevanju pustnih pesmi smo se predstavili s pustno povorko po Šempetru ter skupaj z otroki zanetili iskrico navdušenja in spoštovanja do ohranjanja tradicije. Dobrodošla, pomlad! Pust, nasvidenje spet drugo leto.
V torek, 21. februarja 2023, v šolo niso vstopili učenci kot običajno, ampak so v šolo zakorakale pustne šeme. Ta dan so si stole učencev izposodile maškare, med katerimi je bilo veliko princesk, kraljev, čarovnic, pravljičnih junakov, živali, predstavnikov različnih poklicev … V razredih je bilo veselo in norčavo. Potekale so modne revije maškar in seveda ni manjkalo razrednega pustnega rajanja. Maškare so po malici, za katero je seveda bil tradicionalni pustni krof, v sprevodu odšle na sprehod, kjer so se pokazale tudi krajanom Vrtojbe. Veselo vzdušje z igrami, z likovnim ustvarjanjem, s pravljico o klovnu in z rajanjem ob glasbi se je nadaljevalo tudi v podaljšanem bivanju. Vse maškare so si zelo prizadevale, da bi ob glasbi, petju in plesu čimprej pregnale zimo.
Lara Tavčar, knjižničarka in učiteljica v PB
Tega nisem pričakoval. Štartal sem na Lokvah in pot je bila v glavnem generična, vendar prijetna gozdna cesta, ki se je zadnjega pol kilometra strmo vzpenjala po zaraščeni in ne preveč uhojeni stezi. Tudi takšna nevpadljiva pot je bila povod, da je bilo moje presenečenje še toliko večje, ko se je na vrhu Poldanovca kar naenkrat odprl spektakularen razgled na Gorenjo Trebušo in Alpe, vključno s Triglavom. Tukaj sem postal kakšnih petnajst minut, intenzivno absorbiral panoramo in razumel, da ni samoumevno, da lahko s takšno lahkoto odkrivam podobne lokacije.
in sem zato svoje izzive usmeril v malo zahtevnejše organizirane teke: UTVV (Vipava–Nanos, 30 km, 1.300 m višinske razlike), Alpe Adria Ultra Trail (Trbiž–Sv. Višarje, 25 km, 1.700 m VR) in PTRF (Podbrdo–Črna prst, 27 km, 1.700 m VR). Sicer ti teki niso bili ravno preprosti (bolj zaradi višinske razlike kot dolžine), ampak vseeno: spraševal sem se, če bi lahko bil dovolj pripravljen za svojo večletno skrito željo –maraton. Tako sem treninge prilagodil večjim in daljšim obremenitvam in se septembra pojavil na štartu Bovškega maratona (42 km, 450 m VR), katerega sem nehote spremenil v ultramaraton (46 km), saj sem kar hitro zgrešil pot in nabral, zame tisti dan še kako nepotrebne, dodatne 4 km. Leto sem zaključil z domačim Tekom treh vrhov (Škabrijel–Sv. Gora–Sabotin, 27 km, 1.700 m VR), celoten cikel pa zopet z letošnjim Corsa della bora, tokrat gorskim maratonom (42 km, 1.000 m VR), ki se je vil med Trstom in Sesljanom.
Glede na to, da sem v desetih mesecih prešel iz rekreativnega tekača, ki je tipsko pretekel dobrih 10 km, do (rekreativnega) “maratonca”, je to pustilo davek na telesu, saj je bil pritisk prevelik in sem zaradi tega zadnji maraton pretekel s štirimi poškodbami in nedavno prebolelem Covidu-19, kar se je močno poznalo na času in počutju med tekom.
Konec novembra 2021 sem se odločil, da bi se po svoji večmesečni poškodbi zopet spravil nazaj v tekaško formo, in si zadal prvi cilj – lažji
gorski polmaraton Corsa della bora v bližnjem Sesljanu. Zahvaljujoč mesecu in pol sistematičnih treningov se je to izkazalo za (pre)lahek uvod
Kot kaže, je bil čas za popolni “reset” – začeti vse skupaj znova, bolj kontrolirano in ne tako na silo, da se lahko bolje pripravim na naslednji gorski maraton v Dolomitih, ki bo sredi letošnjega leta.
Tek je napor. Dolg tek je velik napor. Če vprašate profesionalne tekače, ali kdaj pomislijo, da ne bi šli teč in raje ostali doma na kavču, odgovorijo: “Da. Vsak dan.” Že na začetku sem vedel, da je pot tista, ki mi bo bolj dajala motivacijo kot pa sam cilj. Zaradi tega sem se odločil, da bo vsak tek nekje, kjer še nisem bil. Na ta način, ne samo da bo vsak tek raznolik, ampak mi bo hkrati dovolil še raziskati vse kotičke v naši bližnji okolici.
Tako sem v dobrem letu pretekel preko 2.300 km stezic in makadamskih poti, vmes pa tudi kakšna brezpotja in asfaltirane površine. Glede na to, da hodim bos, je bilo vse pretečeno brez obuval ali pa z ultra minimalistično obutvijo, kot so Fivefingers in Skinners.
Okolica
Malo sem zbegan, ker so domorodci včasih ravnodušni do tega, ko jim razlagam, kaj vse imamo v radiju 30 km. Neverjetna raznolikost, ki vsebuje slovensko-italijanski Kras in Brda, morje, ravnine (zahodno od Lučnika), Trnovski gozd, dolino Soče ter pogorja (Čavensko, Otliško in Nanoško). Pokrajina lahko zajema globoke gozdove, skalnata področja, travnike in obdelane površine, večkrat v kombinaciji, tako da ni nikoli dolgčas. Izredni razgledi, ki v isti sapi vključujejo tako morje kot pogorja (Alpe, Dolomiti), so lahko v izredno veselje pohodnikom, tekačem, kolesarjem, jadralnim padalcem in sploh vsem, ki so radi na prostem.
Ne samo pokrajina, ampak tudi klima se lahko v krajši razdalji zelo spremeni. Spominjam se, ko sem enkrat spomladi v dolini štartal v
kratkih rokavih, čez 4 km pa sem že bil pod Modrasovcem do kolen v snegu.
Meni osebno najljubše destinacije so dvignjena področja, ki ponujajo razglede, vendar sem ugotovil, da so tudi vodna telesa (slapovi, reke, potoki, jezerca), ki jih odkrijem v gozdovih, nadvse čarobna in intelektualno zadovoljujoča.
Živali
V glavnem sem videl vse, kar je favne v naših gozdovih, razen medveda in šakalov. Za zdaj.
Prvič in edinkrat sem jelena videl pod Mrzovcem. Narazen sva bila kakšnih sto metrov, mogoče manj. Preden sem povlekel fotoaparat iz žepa, je že izginil. Tekel sem za njim, da bi ga še ujel, ampak zaman.
Gamsi, katere srečujem pod Lijakom, so radovedna in ne tako plašna bitja. Ko sem gamsa prvič srečal, me je opazoval in dovolil, da sem se mu približal na kakšnih deset metrov, preden se je odločil, da gre stran. Včasih jih vidim v skupinah (tudi z mladiči), ko letim v okolici Lijaka, in ne delujejo preveč vznemirjeni. Kot kaže, so navajeni prisotnosti ljudi. Mogoče se pa tudi zavedajo svoje superiornosti v gibanju po gozdu in skalah.
Njim nasprotje – srne. Srne so histerične. Vsakič na novo me prestrašijo in vsakič na novo osvežim svojo averzijo do njihove nepotrebne panike.
Divje svinje sem kar nekajkrat srečal tako same kot v skupini ali celo z mladiči. Včasih so najprej vokalno opozorile nase, v vseh primerih pa so
se vedno umaknile, ko so me zaznale. In jaz tudi. Pa naj ostane še naprej tako.
Kačam ne zaupam. Nimam nekega racionalnega razloga (razen mogoče pikov pri strupenih sortah), ampak tako sem se odločil. Zaradi tega sem poleti ekstra previden na to, kaj me čaka na tleh. Kljub temu sem enkrat na Jelenku skoraj pohodil modrasa. Za pol pedi je manjkalo. Hitro sem odskočil stran in modras tudi. Ko sem se počutil varno, sem počasi šel nazaj, da bi ga poslikal, vendar je le-ta ocenil (tako kot bi verjetno vsaka manjša žival), da mu ni v interes dobiti 70-kilogramsko utež s silo na hrbet, če to ni prav nujno.
Nekaj naključnega na to temo: včasih vidim ljudi po gozdu s slušalkami Te niso primerna oprema za pohode ali teke v naravi, saj si z ušesi lahko močno pomagamo pri opazovanju okolice, pa naj si bodo to živali, vremenske spremembe ali kaj drugega.
Meni najlepša pot v naši okolici do zdaj? Vitovlje–Veliki Rob preko Sekulaka.
Smo gorsko kolesarsko društvo DEŠ FLEŠ, ki se ukvarja z vzgojo mladih gorskih kolesarjev in združuje kolesarske navdušence ter “polprofesionalce”. Društvo deluje v Občini Šempeter-Vrtojba in je leta 2022 praznovalo 10. obletnico delovanja. Šteje preko 40 članov, ki trenirajo različne kolesarske discipline. V preteklih sezonah smo dosegli kar nekaj vidnih rezultatov na različnih kolesarskih tekmah in organizirali že veliko kolesarskih prireditev na visokem nivoju (XCO Vrtojba, DH Javornik, KRAS GRAVEL ...). Mednarodno gorsko kolesarsko dirko XCO Vrtojba letos organiziramo že sedmič. Vsako leto privabi domače in tuje tekmovalce na Vrtojbensko-Biljenske griče in je pravi mali spektakel tudi za gledalce.
Zaradi velikega navdušenja mladih nad gorskim kolesarstvom smo lani pričeli s tečaji za otroke. Licencirani učitelji večkrat tedensko učijo otroke od 6. do 15. leta. Začetna skupina se uči osnov gorskega kolesarstva. Nadaljevalna skupina je primerna za tiste, ki osnove že poznajo, saj se le-te nadgrajuje z bolj tehničnimi elementi vožnje. MTB skupina je na voljo za najbolj izkušeno mladino, saj se otroci v spremstvu učitelja odpravijo na bolj zahtevne proge. Vabljeni, da se nam pridružite pri aktivnem preživljanju prostega časa!
Rok Winkler
VABIMO VSA DEKLETA OSNOVNIH ŠOL, VABIMO VSA DEKLETA OSNOVNIH ŠOL, DA SE NAM PRIDRUŽIJO DA SE NAM PRIDRUŽIJO
URNIK KROŽKOV PO ŠOLAH: KROŽKOV PO
BREZPLAČNIH KROŽKIH
BREZPLAČNIH KROŽKIH
TOREK: TOREK: OŠ DORNBERK 14:30H - 15:30H OŠ DORNBERK 14:30H - 15:30H
TOREK: TOREK: OŠ BRANIK OŠ BRANIK 15:45H - 16:45H 15:45H 16:45H
TOREK:
V športni dvorani Balon v Novi Gorici je v soboto, 26. februarja, odmevalo 183 otroških glasov daleč naokrog. Razlog za ta “živžav” je bil regijski turnir v mini rokometu. Turnir se je odvijal v dopoldanskem času, kjer so se bodoči mladi rokometaši in rokometašice pomerili v mini rokometu. Najmlajši igralec na igrišču je bil star le pet let in pol. Obiskovalci so napolnili tribune, tako kot se spodobi za velik športni dogodek. Da je vse potekalo po urniku, so poskrbeli članice RK ŠempeterVrtojba in člani MRK Nova Gorica. Za razvedrilo publike in sodelujočih je ves čas skrbela maskota RZS-ja (Roko). Ob zaključku turnirja so sodelujoči v zahvalo za sodelovanje in izkazan trud prejeli diplomo s strani Rokometne zveze Slovenije.
Glavni organizator tega dogodka, Moški rokometni klub (MRK) Nova Gorica v tesnem sodelovanju z Ženskim rokometnim klubom Šempeter-Vrtojba, lahko optimistično spremlja razvoj prihodnosti rokometa v tej regiji, saj je bil odziv udeležencev in njihovih trenerjev ter staršev več kot odličen. Rokometni klub Šempeter-Vrtojba ima odprta vrata skozi celotno leto za vsa dekleta, ki si želijo novih izzivov in preizkušenj v rokometu.
Zorica Pajntar, Ingrid Mačešič
Kontakt:
E: info@rk-sempetervrtojba.si
T: 040 245 348
W: rksv.spletni-portal.si.
Fantje so dobrodošli v Moškem rokometnem klubu Nova Gorica
E: info@mrk-ng.si.
V četrtek, 22. decembra 2022, se je v kulturni dvorani v Šempetru odvila slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Zbrane je nagovoril župan Milan Turk, ki je posebno pozornost posvetil pomenu enotnosti, glavno besedo pa so imeli šansoni Iztoka Mlakarja v izvedbi Etno bande Poseben gušt.
Sijajne interpretacije uglasbene poezije priljubljenega Iztoka Mlakarja, ki so nam jih pripravili Aleš Plut (glavni vokal in interpret), Tomaž Šuln (kitara, tamburin in spremljevalni vokal), Marko Šušteršič (harmonika in spremljevalni vokal) ter Tomaž Zorko (kontrabas in spremljevalni vokal), niso bile zgolj zunanje posnemanje velikega kantavtorja in komedijanta, ampak suvereno samostojno ter do najmanjšega detajla domišljeno in smiselno razčlenjeno poglobljeno poustvarjanje umetnin, ki so zaradi svoje univerzalnosti že ponarodele. Pronicljive Mlakarjeve pesmi, med katerimi je spretno krmarila Kristina Furlan, govorijo o sami srži naših življenj, ki se vrtijo okoli namiznih dobrot, vina, ljubezni, druženja, dela, politike ter zdrave pameti –filozofije, ki jo najdemo na kmetih, v tovarni in gostilni. Ti viri življenja, iz katerih vsakdo lovi drobtinice sreče, smisla in modrosti, zaviti v besedo in pesem, so zbrane napolnili z bogato mero smeha in iskrene resnice, ki je danes že silna redkost.
V četrtek, 2. februarja, smo tudi v Občini ŠempeterVrtojba obeležili slovenski kulturni praznik. S tem smo se poklonili našemu največjemu pesniku Francetu Prešernu, nedvomnemu geniju in sinonimu za slovensko kulturo, zaradi katere smo obstali, preživeli in ohranili svoj jezik, svojo identiteto ter svoj prostor pod soncem.
Sam pojem kultura izhaja iz latinske besede “cultura”, kar pomeni gojiti, in kultura določenega naroda obstaja le, če jo narod goji. Zato ni naključje, da so tokratni slavnostni dogodek bogatili gojenci Glasbene šole Nova Gorica, mladi glasbeniki, ki iz nastopa v nastop skupaj s svojimi mentorji dokazujejo, da se nam za bodočnost vsaj tega segmenta slovenske kulture ni bati.
A kultura je lahko še veliko širši pojem. Daje nam glas v družbi in ponuja načine njegovega izražanja – tudi ko gre za spoprijemanje s sodobnimi izzivi. Vzpostavlja mostove med generacijami in civilizacijami, saj bogati naša življenja in širi naš doživljajski svet, obenem nas medsebojno povezuje, navdihuje in radosti. Kako je to pomembno, je poudarila tudi letošnja slavnostna govornica, vodja novogoriške izpostave JSKD Sabina Volk Simčič, ki v moč kulture in ustvarjanja ne dvomi: “Kultura, umetnost nas varno omrežita kot poslušalce, gledalce ali kot ustvarjalce. Ta mreža je postala skorajda vidna med preteklima dvema letoma, ko nas je doletelo zaprtje družbe. Kultura nas je stalno nagovarjala in bodrila. Kulturne institucije, kulturna društva in številni ustvarjalni posamezniki so takrat, pa tudi sedaj, neumorno nadaljevali s svojim poslanstvom. Iskali so poti do nas, do naše skupnosti, do našega skupnega tkiva in vztrajali. Saj če ne vztrajamo, nismo ustvarjalci. Brez ustvarjalnosti in umetnosti bi bil naš svet prazen in pust. Ustvarjalnost in umetnost v najširšem pomenu sta vsakodnevna hvalnica življenju in naš svetli odnos do njega.” V hvalnico življenju in mladi ustvarjalnosti se je prelevila tudi letošnja slovesnost v prepolnem Coroninijevem dvorcu.
Letos praznujemo 80-letnico smrti pesnika, satirika in partizana Ivana Roba, ki je otroštvo preživel v Šempetru. Kot sodelavca NOB so ga v Kočevskem Rogu zajeli Italijani. Ustrelili so ga kot talca skupaj z osmimi drugimi dne 12. februarja 1943 za vasjo Velika Ligojna pri Vrhniki. Pokopani so bili na mestu smrti, pozneje pa preneseni v grobnico pri Spomeniku NOB na Drči nad Vrhniko. Na mestu ustrelitve je bil leta 1959 postavljen spomenik talcem. Talce so peljali skozi samo središče Vrhnike, zato se starejši prebivalci dogodka še spominjajo. Cesta, ki vodi od Vrhnike proti Veliki Ligojni, se danes imenuje Robova cesta.
V soboto, 11. februarja 2023, smo se z mamo in očetom, pesnikovim nečakom, udeležili slovesnosti pri spomeniku talcem v organizaciji Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika, ki redno obeležuje dogodek. Vsako leto položijo venec, na okroglo obletnico pa priredijo manjšo slovesnost. Program so sooblikovali recitatorji iz OŠ Vrhnika in iz skupine Cankarjevi bralci, ki so brali in recitirali Robove pesmi ter črtico Sonce me je poljubilo. Oktet Raskovec je odpel nekaj partizanskih in narodnih pesmi. Zbrane je nagovoril Miran Štupica, predsednik ZZB NOB Vrhnika. V veliko veselje nam je bilo spoznati ljudi, ki tako toplo ohranjajo spomin na žalostni dogodek, spoznali smo tudi gospoda, ki je tistega mrzlega februarskega dne kot otrok na Vrhniki videl zajete talce, in nekdanjega prebivalca Velike Ligojne, ki se je udeležil odkritja spomenika. Na spomeniku so vklesana imena osmih talcev in besede Ivana Roba, ki jih je izrekel pred smrtjo: “Kdor je umrl za domovino, je živel dovolj.”
Domen Rob
Po premoru se je Revija pevskih zborov Goriške vrnila na oder kulturnega doma v Desklah in postregla s pevsko bogatim vikendom. V treh dnevih smo lahko slišali 30 zborov, na njej so svoje nove repertoarje predstavili ženski, moški, mešani pevski zbori in večji ter manjši vokalni sestavi. Slišali smo lahko pisano paleto slovenskih umetnih in ljudskih pesmi, pa tudi skladbe iz svetovne zakladnice zborovske literature. Na reviji sta se uspešno predstavila tudi zbora iz Občine Šempeter-Vrtojba: Mešani pevski zbor Ciril Silič Vrtojba pod vodstvom zborovodje Silvana Zavadlava in Mešani pevski zbor Vrtojba, ki ga že nekaj sezon vodi zborovodja Luka Vetrih. Prireditve, ki je posvečena izključno vokalni glasbi, so se razveselili številni pevci in pevke, teh je bilo skorajda 600, zborovodje in zborovodkinje, organizatorji in soorganizatorji, lokalna skupnost in številni obiskovalci. Kot je ob zaključku poudaril organizator revije JSKD Nova Gorica: “Naša pokrajina bi bila brez delovanja pevskih zborov pusta in prazna, prav pevski zbori so s svojim ustvarjalnim delom pobudniki in povezovalci v skupnostih, kjer delujejo. Revija je vedno tudi organizacijski zalogaj, brez pomoči lokalne skupnosti tako množičen dogodek ne bi bil mogoč.”
Revijo je v strokovnem pogledu spremljala poznavalka področja zborovske glasbe Andreja Martinjak, ki je ob zaključku povedala: “Na letošnji pevski reviji v Desklah je nastopilo rekordno število zborov. Vesela in počaščena sem, da sem lahko bila del takšnega praznika petja. Zbori so na treh večerih predstavili bogato zapuščino skladb, pri čemer je bil največji poudarek na slovenskih ljudskih in umetnih pesmih. Seveda ne morem mimo očitnega dejstva, da je pandemija najmočneje posegla ravno v življenje in delovanje pevskih zborov. Posledice se kažejo v manjšem številu pevcev, slabši glasovni kondiciji ter kvaliteti. Kljub vsemu pa sem navdušena nad pozitivnim pristopom zborovodij, ki se zagnano in strokovno spopadajo z ovirami minulih dveh let. Prepričana sem, da bodo s takim načinom dela zbori v kratkem času napredovali v kakovosti in dosegli isti ali višji nivo kot pred pandemijo.”
Ob 20. obletnici Revije pevskih zborov Goriške je nastal dokumentarni film z naslovom “Najmočnejši instrument je glas”, ki je bil premierno predstavljen pred enim letom v kulturnem domu v Desklah. Ogledate pa si ga lahko na svetovnem spletu.
Sabina Volk, JSKD Nova GoricaV Galeriji Stopa v Šempetru pri Gorici je v drugi polovici februarja potekala razstava lutk avtorice Đuli Jenček iz Vrtojbe. Na razstavi, ki je nastala v soorganizaciji Kluba Zagon in KUD Goriška paleta v sodelovanju z Galerijo Stopa, je bilo na ogled 18 lutk čarovnic, narejenih iz recikliranih materialov.
Razstavljene čarovnice so nastale iz materialov, ki jih avtorica nabira iz vsepovsod. Izbrani materiali jo morajo navdihniti, pri procesu ustvarjanja pa se rada prepusti spontanosti. Kot sama pravi, ustvarja lutke že celo življenje in veliko le-teh je že “letelo po svetu”, saj jih je ustvarila za obdarovanje prijateljev. Poleg ustvarjanja lutk pa so ji blizu še slikarstvo, fotografija in keramika. Svoja dela redno predstavlja javnosti na samostojnih in skupinskih razstavah.
Đuli Jenček pravi, da ima skrivnost, ki se ji reče “nastavi firtoh”. Simbolično nastavi “firtoh”, v katerega priletijo ideje – in to je povod, da začne ustvarjati. Ko dobi inspiracijo, lahko ustvari sliko, keramiko ali lutko
*firtoh: predpasnik
David Verlič
tako slikovito kot Dejanove fotografije. Ni naključje, da so najlepše podobe nastale v zapuščenih, odmaknjenih krajih propada: lepoto vidi tisti, ki jo išče; najde jo tisti, ki ve, kaj iskati. Da razdrobljene podobe svoje notranje lepote umesti v širšo sliko.”
Novogoričanka Mojca Gulič je dejavna na področjih slikarstva, kiparstva, keramike in ilustracije. Slikarstvo je študirala na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah in leta 2005 diplomirala pri profesorju
Carlu Di Racu. Od leta 2003 je imela že več samostojnih in skupinskih predstavitev v Sloveniji in tujini. Kraško podeželje, kjer preživlja velik del časa, tudi tematizira v svojih stvaritvah. Naravo upodablja z realistično, celo naturalistično natančnostjo. In vendar je v njenih vizualizacijah vselej prisoten tudi otroški pogled, s katerim likovne zapise odeva v svojsko pravljičnost in fantazijskost.
V sklopu projekta Art Zagon, ki poteka na štirih lokacijah (v prostorih Goriške knjižnice Franceta Bevka Nova Gorica in njene podružnice Krajevne knjižnice Šempeter, na Ljudski univerzi Nova Gorica ter v Knjižnici Damirja Feigla v Gorici (IT)) so bile januarja predstavljene fotografije Dejana Gregoriča, februarja slike Mojce Gulič, marca pa so na vrsti fotografije Renata Maffija.
Cilj projekta Art Zagon je medobčinska predstavitev umetniških del primorskih avtorjev širši publiki. Projekt organizira Klub Zagon iz Šempetra pri Gorici, v sodelovanju s KUD Goriška paleta iz Nove Gorice.
Dejan Gregorič, 1981, je obiskoval šolo za fotografijo v Sežani. Deloval je kot samostojni podjetnik na
področju fotografije, veliko izkušenj si je pridobil na področju poročne, portretne in dokumentarne fotografije. Fotografiral je za portal E-Fronta. Bil je član fotografskega projekta Humans of Nova Gorica. Je med soustanovitelji fotografskega projekta Photo action. Sodeloval je na raznih skupinskih in samostojnih fotografskih razstavah in je prejemnik raznih fotografskih nagrad. Pri svojem kreativnem delu se največ posveča raziskovanju odsevov v raznovrstnih okoljih.
O njegovem opusu, predstavljenem v sklopu projekta Art Zagon, je Ana Geršak zapisala:
“Fotografski odsevi Dejana Gregoriča so del njegove osebne zgodbe. So materializacija njegovih notranjih prostorov. In spet – v njih se bodo udobno počutili vsi, ki so tako ali drugače zavezani iskanju skrite lepote. Dejanove fotografije pripovedujejo o drugem, izgubljenem svetu, ki biva vzporedno z našim: o svetu, ki je ves čas tu, a ga ni dano videti vsakemu. Kraj, v katerega se je lepo zateči, pobegniti, nemara – skriti. Pozunanjenje notranjosti, ki je prav
Preizkuša se v prepletu različnih likovnih tehnik; zdi se, da povsem suvereno obvladuje področja različnih likovnih medijev. V olju, akrilu in akvarelu se izraža skozi elementarnost in neposrednost barve, kiparsko pa oblikuje v glini, lesu, kovini ali eksperimentira s pomočjo (za likovno izražanje) nekonvencionalnih materialov. Slikarkinemu pristnemu stiku z naravo in polnosti doživljanja lepot stvarstva sledimo tudi v njenih “instalacijah”, za katere nabira gradivo na sprehodih po primorskokraškem prostoru.
David VerličOb slovenskem kulturnem prazniku je skupina Photo action v Galeriji Zagon v Šempetru pri Gorici odprla razstavo Foto poezija. Predstavljene fotografije so nastale po navdihu poezij, ki so jih nekateri avtorji ob odprtju razstave tudi prebrali.
Fotografije so predstavili: David Verlič, Denisa Kesten, Dejan Gregorič, Dora Verlič, Greta Adamlje, Jerneja Kraigher, Maja Peršič, Mojca Lipicer Stantič, Nastja Štemberger, Sanja Kotnik, Suzana Uršič in Tomaž Lipicer.
Razstava, ki jo organiziral Klub Zagon v sodelovanju s KUD Goriška paleta, je na ogled do konca marca. Aprila pa bo skupina Photo action javnosti predstavila novo fotografsko razstavo.
Renato Maffi
V četrtek, 9. marca 2023, je bila v Kulturnem centru Lojze Bratuž glasbeno-gledališka predstava Od Nice do Gorice, ki je nastala izpod peresa Alexa Devetaka in Jasmin Kovic. Za režijo je poskrbela Jasmin Kovic, pod glasbo se je podpisal Patrick Quaggiato, dirigentsko palico pa so zaupali Mirku Ferlanu.
Zelo smo ponosni, da smo bili k sodelovanju povabljeni tudi pevke in pevci Mladinskega zbora Šempeter-Vrtojba, ki smo svoje glasove združili s pevci Mladinskega zbora Emil Komel, Fantovske in Dekliške skupine Emil Komel, Dekliškega zbora Bodeča Neža ter Mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž. Sodelovanje je našim pevcem ponudilo možnost za tkanje novih prijateljskih vezi.
Predstava je ponudila zgodbo o ljubezni, ki ne ve za noben konfin. Zgodbo o ljubezni ob Soči, ki je v časovni okvir na humoren način zajela dogajanje od leta 1930 dalje in se zaključila na ponovno združenem Trgu Evrope le nekaj let pred skupno evropsko prestolnico kulture. Naj bo ta zaključek v resnici nov začetek za našo kolektivno zgodbo, ki jo pišemo vsak dan. Naj tudi Gorici, tako kot Mira in Pepi, ne vesta več za noben konfin.
Mojca Maver Podbersič
Društvo žena in deklet Šempeter je na občnem zboru v mesecu januarju 2023 izvolilo novo vodstvo društva. Ob tem se je v društvo včlanilo kar nekaj novih žena in deklet, kar je razširilo članstvo in moči.
Članice smo v preteklem letu bile kar aktivne. Izvedle smo kar nekaj samostojnih akcij, prav tako pa smo sodelovale na prireditvah, ki so jih organizirala druga društva, Krajevni odbor Šempeter in Občina Šempeter-Vrtojba. Na teh prireditvah smo se predstavile predvsem s kulinariko, ki smo jo ponudile občanom.
V letu 2023 smo članice sprejele tudi sklep, da bomo poskušale delovanje društva razširiti. Tako že razmišljamo o različnih delavnicah, da bomo izdelke nato postavile na razstavo za občane.
Ker pa pridnih rok in dobrih idej vedno primanjkuje, vabimo dekleta in žene, da se nam pridružijo ter s tem obogatijo članstvo in delovanje društva.
Alenka Hanžič, predsednica
V naše uredništvo je tako po pošti kot tudi po elektronski pošti tokrat prispelo 19 križank, ki smo jih 1. marca 2023 dali v košaro in izžrebali srečneže, ki so prejel nagrade Rokometnega kluba Šempeter-Vrtojba. Žreb je bil tokrat naklonjen Savini Stanič, Alenki Mlekuž, Janji Zarič, Frančiški Birsa, Antonu Kozarju, Marku Pipanu, Agici Trobec, Zdenki Gleščič, Silvu Kokotu in Vladoši Kastrin Iskrene čestitke! Vsi tisti, ki nagrad še niste prevzeli –čakajo vas na sedežu občine. Vam, drage bralke in bralci, pa vabilo k reševanju nove križanke.
Uredništvo
Društvo ljubiteljev teka – DLT Filipides iz Vrtojbe je z občnim zborom in s proslavo obeležilo 30. obletnico delovanja. Obeležitve so se udeležili bivši predsedniki in člani društva. Zmago Magajna, eden od ustanoviteljev društva, in Miro Vogrič sta obudila spomine na glavne dogodke v teh 30 letih in predstavila glavne tekaške dosežke članov društva, ki so aktivni tako na domačih tekmah kot tudi v tujini in dosegajo v svojih kategorijah odmevne rezultate. Vsem članom smo podelili spominsko priznanje, Petru Blažeju, tudi enemu od ustanoviteljev društva, smo predali plaketo za delo v društvu in njegov jubilej; 80-letnico. Proslavo smo zaključili ob prijetnem druženju pri Valdi, ki je kot ponavadi poskrbela za kulinariko. Posladkali smo se tudi s torto. Več o društvu na spletni strani www.filipides.net, Facebooku in Instagramu.
Sebastjan Polanc
Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen.
Miroslava Cencič (rojena Žvab) iz Tomaja in Valentin Cencič iz Robiča sta sklenila zakonsko zvezo 15. 2. 1958. Letos praznujeta 65 let zaobljube večne ljubezni in zvestobe.
V ljubečem, varnem okolju sta vzgojila dva otroka in pestovala pet vnukov. Vesela in srečna sta, ko jima pet pravnukov krajša in lepša dan.
Čestitkam visokega jubileja se pridružuje tudi župan Občine Šempeter-Vrtojba mag. Milan Turk, ki ju je tudi obiskal.
Hvala vama za podarjeno življenje, ljubezen, srečo, veselje in še na mnoga zdrava leta!
Vajini otroci
Alenka Peric
18. februarja 2023 je v Šempetru pri Gorici po dveh letih zopet potekalo tradicionalno pustovanje.
Začelo se je s pustnim rajanjem za otroke, kateremu je sledila povorka pustnih mask. Letošnje povorke se je udeležilo rekordno število pustnih skupin, saj jih je bilo kar 14.
Nastopili so KTD Vogrsko – pihalni orkester Vogrsko, VDC Nova Gorica, Društvo Zapisi Dornberk, Društvo Tminska pustna muzika, Srbsko kulturno društvo Sloga Nova Gorica, KUD Šempeter, Kulturno društvo Briški grič – Števerjan, Turistično društvo Cerje, Kulturno društvo Skala Gabrje, Kulturno društvo Sabotin –Štmaver, SKRD Oton Župančič, SKRD Sovodnje, Društvo Goriški pihalni orkester ter Koranti iz Etnografskega društva Ježevka iz Ptuja.
Komisija je ocenila dve kategoriji, pustne skupine in pustne vozove. Pri vozovih so slavili 1. mesto Kulturno društvo Sabotin – Štmaver, 2. mesto Kulturno društvo Briški grič – Števerjan, 3. mesto SKRD Oton Župančič iz Štandreža. Pri pustnih skupinah pa je slavilo 1. mesto Turistično društvo Cerje, 2. mesto Kulturno umetniško društvo Šempeter in 3. mesto Društvo Goriški pihalni orkester.
Iskrene čestitke nagrajencem!
Zavod KŠTM Šempeter-Vrtojba
TikTok je dokaj mlado družbeno omrežje, ki je v zadnjem času poželo veliko slavo, mi pa imamo v naši občini Blaža Vižintina, ki je z zelo zabavno in strukturirano vsebino na TikToku požel takšno slavo, da spada med najboljše TikTokerje v Sloveniji, zato smo ga povabili h klepetu, da ga bolje spoznamo.
tudi TikToka lotil resno. Ustvarjanja vsebine že od samega začetka nisem jemal kot hobi, kar se je odražalo v dobrih rezultatih v obliki ogledov in sledilcev.
Kakšna je bila tvoja vizija, ki je na koncu prinesla ves ta uspeh?
Vsebine nisem imel točno določene, ker sem vedno verjel v prepričanje, da morajo ljudje spoznati mene takega, kakršen sem. Ustvarjati sem želel vsebino, ki je v prvi vrsti blizu meni. In ker se rad hecam, sem želel publiki podariti nekaj smeha, saj sem mnenja, da je v tem sivem vsakdanu nekaj humorja vedno dobrodošlega. Moja vsebina je velikokrat komična in prikazuje situacije, s katerimi se lahko marsikdo poistoveti. Poleg humorja pa ustvarim tudi veliko kulinarične vsebine, ker je ta od nekdaj del mene in moje družine.
Tvoj TikTok profil je požel zelo velik uspeh v zelo kratkem času, kje je skrivnost takega dosežka?
Ko sem prišel na to omrežje, sem se zavedal, da moram najprej postati sproščen pri ustvarjanju specifičnega tipa vsebine, ki mi je do sedaj bila tuja. Svoje delo sem sprotno analiziral, bil samokritičen in ga konstantno skušal nadgrajevati ter izpopolnjevati. Vedno sem skušal ostati zvest samemu sebi, svojemu stilu, vrednotam in načelom, kar so številne blagovne znamke prepoznale.
Trenutno si en izmed najbolj iskanih TikTokerjev v Sloveniji, veliko podjetij želi sodelovati s tabo. Kako si izbereš, s kom boš sodeloval?
Lahko bi ti rekli, da si en izmed najboljših TikTokerjev v Sloveniji. Kdo sploh je TikToker?
TikToker je nekdo, ki ustvarja vsebino za družbeno omrežje TikTok, ki je v zadnjih nekaj letih izjemno popularno in zanimivo za različne starostne skupine. TikToker je tudi nekdo, ki je kreativen in konsistenten pri ustvarjanju vsebine ter nenehno teži k temu, da se v svojem delu izboljšuje in sledi trendom, ki jih platforma narekuje.
Kdaj si spoznal TikTok in si rekel, da bi na njem nekaj ustvaril?
Aplikacijo imam na telefonu že nekaj let, bolje pa sem se ji posvetil med epidemijo, ko sem imel nekoliko več prostega časa.
Priznam, da nisem takoj začutil želje, da bi na tej platformi tudi ustvarjal. Sčasoma pa sem ugotovil, da lahko svojo kreativnost s pomočjo aplikacije dobro izkoristim. Tako sem se odločil, da bom tudi sam začel ustvarjati vsebino. Ker se stvari nikoli ne lotevam polovičarsko, sem se
Zelo pomembna je komunikacija med mano in naročnikom. Za sodelovanje se ponavadi odločim, če imava z naročnikom podobne oziroma iste vrednote in cilje. Veliko bolj sem naklonjen sodelovanjem na dolgi rok, saj lahko le na ta način iz meseca v mesec analiziram svoje delo in ga nadgrajujem, kar je pri kratkoročnih oziroma enkratnih sodelovanjih nemogoče.
Kako izgleda delovni dan TikTokerja?
Moji dnevi so zelo dinamični in priznati moram, da imam vse prej kot ustaljeno rutino, saj se moje obveznosti dogajajo ob različnih urah in na različnih lokacijah. Poleg
snemanj videovsebine za svoj kanal in vodenja profilov za različne naročnike pa o Tiktoku tudi predavam, zato je potrebna dobra organizacija časa, da se na vse svoje obveznosti dobro pripravim.
Preko TikToka si ustvarjal tudi slastne kuharske recepte in bil v finalu Mercatorjevega kulinaričnega tekmovanja MTikTok Chef Akademija. Kako bi opisal to izkušnjo?
To je bila zame res ena super izkušnja, saj sem že po karakterju zelo tekmovalen tip, ki obožuje kulinariko. Za prijavo je bilo treba posneti 4 kulinarične TikTok videe oz. recepte, najboljših 8 pa se nas je uvrstilo v polfinalno snemanje v Ljubljani. Na polfinalnem snemanju smo se pomerili v različnih izzivih, kot so: slepo ugotavljanje začimb, slepo okušanje hrane, prepoznavanje različnih vrst mesa, ročno stepanje smetane, plating krožnikov ipd. V finalu sva s sotekmovalko morala v 100 minutah skuhati 3-hodni meni. Šlo mi je odlično, dokler nisem 30 sekund pred koncem zažgal omake. (smeh) Hvaležen sem, da sem bil del te izkušnje, in ponosen na to, kam sem prišel med vsemi tekmovalci. Za las sem zgrešil zmago v finalu, ampak sem bogatejši za eno čudovito izkušnjo. Mogoče pa se v prihodnosti pomerim še v kakšni kulinarični bitki.
Kaj si je Blaž želel postati kot majhen otrok?
Kot otrok sem si želel postati učitelj športne vzgoje. Po uspešnem zaključku športne gimnazije v Novi Gorici sem se vpisal na Fakulteto za šport v Ljubljani. Tam sem se po 4 letih študija huje poškodoval, kar je zame pomenilo začasno nezmožnost nadaljevanja študija, saj je rehabilitacija po poškodbi trajala 9 mesecev. Fakulteta mi ne glede na to, da sem se poškodoval med študijem, ni želela prizanesti in priti naproti s praktičnimi izpiti, ki jih nisem mogel opravljati, zato sem bil prisiljen v pavziranje. To je bilo obdobje, ko sem se sam res dobro spoznal. Veliko sem razmišljal o sebi in o tem, kaj mi je v življenju pomembno in česa si res želim. Ugotovil sem, da učitelj športne vzgoje ni poklic, ki si ga želim opravljati celo življenje.
Med rehabilitacijo sem se sam učil osnov podjetništva in ker me
je tematika zelo zanimala, sem informacije kar srkal vase. Po koncu rehabilitacije sem vedel, da ponovni vpis na Fakulteto za šport ne pride v poštev, zato sem izbral študij podjetništva.
Čeprav se moji bližnji, predvsem mama (smeh), s tem niso popolnoma strinjali, so me podprli pri odločitvi. Zamenjava študija je bila ena najboljših odločitev v mojem življenju, ker sem takrat začel delati nekaj, kar me je zares veselilo in zanimalo. Menim, da smo ljudje le na ta način lahko uspešni in srečni.
Kdo je tvoj vzornik?
Lahko bi rekel, da je moj vzornik vsak, ki živi srečno življenje, se ukvarja s stvarmi, ki so mu všeč, se ne uklanja pritiskom družbe, ostane zvest samemu sebi in dela stvari, ki ga osrečujejo, saj s tem osrečuje še ljudi okoli sebe.
Kako nate in na tvoj poklic gledajo tvoji domači? Kako si noni razložil, s čim se ukvarjaš?
Ko sem se odločil, da pustim redno in dobro plačano službo, zato da postanem ustvarjalec vsebine, moja mama ni mogla verjeti. Težko ji je bilo namreč razumeti poklic oziroma delo, ki je zelo nepoznano – predvsem pri generacijah, ki so starejše od mene. Danes je moja mama ena največjih podpornic mojega dela, pri marsikaterem ustvarjanju kulinarične vsebine tudi asistentka. Glede na to, kako ji je moje delo všeč, pa jo boste mogoče kmalu videli tudi v kakšnem mojem TikToku. (smeh)
Noni sem razložil, da ustvarjam določene video posnetke, ki se delijo na družbenem omrežju na internetu. Pojasnil sem ji, da gre za nek nov način komunikacije – kot se je včasih gledala televizija oz. se je poslušal radio, se danes (predvsem za mlade) vse dogaja na mobilnih telefonih.
Si tudi predavatelj. Je morda to eno od del, ki ti je pisano na kožo? Komu vse predavaš?
Podjetja ugotavljajo, da TikTok ni le muha enodnevnica, ampak je to super platforma, kjer se lahko podjetja predstavijo na nov, drugačen način, kot so se do sedaj. TikTok se res kaže kot izjemen potencial tudi za podjetja, zato narašča povpraševanje
po izobraževanjih in predavanjih, kar ponujam tudi sam. Ker imam iz prejšnje službe izkušnje s področja predavanja, mi je predajanje znanja blizu. Predavam predvsem podjetjem, ki so pripravljena stopiti v korak s časom in izobraziti svoj kader o aktualnih oblikah marketinga na družbenih omrežjih, in posameznikom, ki se odločijo, da bodo svojo pot začeli tako, kot sem jo sam.
Kakšni so načrti za prihodnost?
Moje življenje se je v zadnjem letu obrnilo na glavo in niti malo nisem pričakoval, da se bo spremenilo do take mere, kot se je. Iskreno nisem pričakoval, da se bodo stvari odvijale tako hitro, kot se. Želim si še naprej delati to, kar me veseli, in ustvarjati zabavno ter poučno vsebino. Prav tako si želim pomagati različnim podjetjem pri vpeljevanju tega družbenega omrežja v svoj ustaljen marketing podjetja. V svoji kreativni agenciji želim dodatno okrepiti kader in skupaj z naročniki ustvariti najboljši možen nastop na družbenih omrežjih za njihovo blagovno znamko.
Kaj bi svetoval nekomu, ki bi si želel postati TikToker?
Da me pokliče. (smeh)
Lara Soban
Od 13. do 22. januarja 2023 je v sosednji Italiji v Neaplju potekalo 70. svetovno prvenstvo ptic. Barve slovenske zastave je zastopal tudi mladi desetletni gojitelj ptic Tilen Urdih iz Vrtojbe. Med 21.618 pticami iz celega sveta je bilo 144 ptic slovenskih gojiteljev. Osvojili so 20 odličij. Med njimi je bil tudi Tilen, ki je domov prinesel srebro.
Za veselje do dela s pticami ga je navdušil njegov nono Silvo Urdih iz Kostanjevice na Krasu, ki se že 40 let ukvarja z gojenjem ptic. V svoji bogati zbirki pokalov in priznanj ima tudi tri osvojene medalje na svetovnih prvenstvih. Leta 2009 si je prislužil bron v Piacenzi (Italija), leta 2020 srebro v Matosinhosu (Portugalska) in januarja letos prvič zlato v Neaplju (Italija). Silvo je zelo ponosen,
da lahko svoje znanje prenaša na vnuka, ki mu je že od malih nog pomagal pri hranjenju mladičkov. Ta strast do gojenja ptic se je tako stopnjevala, da se je Tilen pri šestih letih včlanil v Društvo za varstvo in vzgojo ptic Snežnik Ilirska Bistrica. Pri sedmih letih pa je začel tekmovati s svojimi lastnimi pticami. Udeležuje se tekmovanj in pridno polni svojo zbirko pokalov. V preteklem letu je na državni razstavi ptic, ki je potekala na Ptuju, osvojil štiri prva mesta, eno drugo in eno tretje mesto. Letošnje leto pa mu je prineslo še posebno veselje, ko je na svetovnem prvenstvu ptic nastopil s ptico križanec med eksotom himalajskim zelencem in zelencem ter osvojil srebrno medaljo.
Tina Urdih• če ima vaš ljubljenček modrikaste oziroma bele dlesni in jezik,
• ima poškodbe zaradi toplote, mraza ali elektrike – opeklina, šok zaradi elektrike, ozeblina, podhladitev,
• ima znake prebavnih motenj – napihnjen trebuh, nenehno napenjanje, driska, bruhanje, če opazite, da je ljubljenček zaužil kakšna zdravila ali morda strup
Lastniki domačih živali se znajdemo v različnih situacijah in velikokrat se zgodi, da se prestrašimo, ko stanje ni tako nevarno, kot izgleda na prvi pogled, zgodi se pa tudi obratno, kjer se lahko čaka preveč časa in na neko reakcijo našega ljubljenčka ne reagiramo – je pa to lahko prvi znak neke resnejše težave. Kdaj je torej smiselno, da obiščete veterinarja?
…,
• če je vaš ljubljenček nezavesten,
• če opažate, da ima hude bolečine ali nenadno ohromelost,
• če opazite, da vaš ljubljenček nagiba glavo v stran,
• če opažate spremembe v hoji,
• če opažate težave pri uriniranju –če ne urinira ali če preveč urinira,
• če ima težave pri porodu,
• če vaš ljubljenček ne je in ne pije več kot 24 ur,
• če pije prevelike količine vode,
• če opažate, da joka in stoka, ko se ga dotaknete,
• če opažate, da ima motne oči oziroma da slabše vidi,
• če opažate prisotnost krvi v urinu ali blatu,
• če je prisotna krvavitev iz nosu brez razloga.
Kljub vsemu napisanemu je objektivna ocena zelo težka, kdaj ja in kdaj ne, zato pa smo tukaj za vas mi, v kolikor bi imeli kakšno vprašanje oziroma negotovost glede vašega ljubljenčka in njegovega zdravstvenega stanja. Prav pa je, da ste pozorni na spremembe obnašanja vašega ljubljenčka in se na to odzovete, saj je lažje, če težavo rešujemo v začetni fazi, ko ni še hujših komplikacij.
Iz ambulante Leonvet vas lepo pozdravljamo in vašim ljubljenčkom želimo veliko zdravja, pa ne pozabite, da se v tem obdobju prebujajo klopi in bolhe, zato le poskrbite, da bo pomlad za vaše ljubljenčke res brezskrbna in zabavna.
Leon Koršič, dr. vet. med.
K sreči je v današnjih dneh tehnologija tako napredovala, da veterinarja lahko pokličete oziroma mu lahko pošljete preko različnih spletnih aplikacij fotografije ali posnetke vašega ljubljenčka in tako že na hitro prejmete neko prvo strokovno mnenje o situaciji, ki vam povzroča skrbi. Pozornost pa ni odveč, ko je z vašim ljubljenčkom kaj huje narobe
in ga je treba nemudoma odpeljati k veterinarju.
Kdaj je nujno, da pripeljete vašega ljubljenčka k veterinarju:
• ko pride do poškodbe,
• ko vaš ljubljenček kaže prizadetosti srca in dihalnih poti – v primeru, da se davi oziroma ima oteženo dihanje,
Ko so te dni kurenti preganjali zimo, so prvi klopi že naznanili prihod pomladi. Ko se odpravljate raziskovati naravo s psom, je pomembno, da se zavedate in ste pripravljeni na morebitne nevarnosti.
se lahko slečejo. Zagotavljati mora varnost in psu omogočati naravno, neovirano gibanje. Pa ne pozabite s seboj vzeti nekaj vrečk za iztrebke, če bo na obljudeni poti potreba vašega štirinožnega prijatelja prevelika.
Ko se vrnete domov …
Ko se vrnete domov, naredite temeljit pregled in preverite dlako svojega psa. Klope iščite še posebej na območjih, kjer so pogosto najdeni. To so predeli okrog ušes, vratu in trebuha. Lahko je tudi samo en, zato dobro prečešite kožuh.
Z rokami preverite tudi morebitne izbokline na koži. Klopi se lahko na otip občutijo kot majhne izbokline ali kraste, zato psa temeljito preglejte. Ne pozabite na tačke. Če najdete klopa, je pomembno, da ga čim prej odstranite z orodjem za odstranjevanje klopov. Bodite pozorni in natančno sledite navodilom. Izogibajte se stiskanju ali drobljenju klopa, saj lahko to poveča tveganje za prenos bolezni. Tudi če na svojem kužku ne najdete nobenih klopov, je pomembno, da redno spremljate njegovo zdravje in počutje ter ste pozorni na morebitne spremembe.
Predvsem pa v prvih spomladanskih dneh uživajte v daljših popoldnevih, obiščite reko in svojega kužka razvajate s priboljški in kakšnim novim kosom pasje opreme.
Preden se odpravite na izlet ali sprehod, preverite vremensko napoved. Spomladansko vreme je lahko nepredvidljivo, zato se primerno oblecite in poskrbite, da bo prijetno in udobno tudi vašemu psu.
Ostanite na poteh
Ko se sprehajate v naravi, sploh po območju, ki ga ne poznate, je pomembno, da se držite označenih poti. Zaradi vaše varnosti in varnosti vašega psa, saj lahko hitro zaidete na nevaren teren ali srečate divjad. Hoja po označenih poteh je pomembna tudi z vidika zaščite in ohranjanja okolja.
Pomlad je čas, ko je veliko živali aktivnih in zunaj. Psa imejte pripetega na povodcu, da preprečite, da bi se spustil v lov za divjadjo, če jo srečate.
Enako z mimoidočimi: spoštujte druge pohodnike, obiskovalce narave in njihove pse. Pozorni bodite tudi na morebitna srečanja s kačami, s klopi ali z gosenicami. Odveč ni niti pozornost na strupene rastline. Spomladi začnejo mnoge cveteti. Niso pa vse od njih živalim prijazne. Pomembno je, da se zavedate, kaj raste v okolici, kjer se boste sprehajali. Predvsem bodite pozorni na rastline, kot je strupeni bršljan.
Prava oprema … in vrečke za iztrebke
Zaradi varnosti psa, ostalih živali in drugih obiskovalcev narave je pomembno, da imate psa na povodcu. Glede na količino in intenzivnost vajinih aktivnosti pa se ustrezno opremite tudi z drugo opremo. Če veljata za športnika, je pomembno, da raje kot ovratnico psu nadenete oprsnico. Pomembno je, da se mu ta prilega, saj so lahko pretesne oprsnice za pse boleče, iz preohlapnih pa
Emiljan ČerneLetošnjo tradicionalno dobrodelno baklado, ki se je odvila v nedeljo, 8. januarja, je krojilo slabo vreme. A organizatorji (društvo Skultura 2001, Krajevni odbor Vrtojba, župnija sv. Andreja ter krajevna športna in kulturna društva) se niso predali, temveč so pripravili njeno nekoliko krajšo varianto. Udeleženci se tokrat namreč niso srečali na pol poti, temveč so se zbrali na štandreškem trgu, nakar so se z lučkami in dežniki v rokah podali po stranskih ulicah do vaškega pokopališča in nazaj. Sledilo je druženje prijateljskih skupnosti ob kuhanem vinu v župnijskih prostorih: za sladice so poskrbele žene iz Vrtojbe, za klobase oz. “krodegine” pa športno društvo Juventina v sodelovanju z društvom Skultura 2001. Čeprav vreme ni bilo ugodno, je bilo vzdušje zelo prijetno in tudi izkupiček nezanemarljiv.
Mateja Poljšak Furlan
“Pravljice, ki so mi jih pripovedovali v otroštvu, imajo globlji pomen kakor resnice, katerih me je naučilo življenje.”
(F.
Schiller)Spoštovane bralke, spoštovani bralci, v lanskem letu ste marljivo obiskovali šempetrsko knjižnico, saj smo zabeležili izjemen obisk, skupno ste si izposodili 30.475 knjižničnega gradiva. Veseli smo vsakega snidenja z vami, verjamemo, da bo leto 2023 prav tako uspešno.
V čudoviti svet domišljije naše najmlajše popelje pravljičarka Neda Mikuž. Otroci neučakano pričakujejo njeno pripoved s pravljično škatlo in z ustvarjalnico. Mesečno se otroški prstki preizkusijo v finomotoričnih spretnostih na delavnicah, ki jim prebudijo ustvarjalnost, kreativnost. Ustvarjalne delavnice organiziramo v sodelovanju z Medobčinskim društvom prijateljev mladine za Goriško, vodi jih Nadja Čebohin. Za italijanščino, enega izmed najlepše zvenečih jezikov, osnovnošolce na tečaju italijanščine navdušuje in jih poučuje učiteljica Haideja Černe.
V knjižnici se enkrat na mesec srečujemo Bralci na placu, tako se imenuje bralna skupina Krajevne knjižnice Šempeter. Med nami se tkejo vezi, izmenjamo si doživetja in razmišljanja o prebranih knjigah. Januarja smo na pogovor o zbirki kratkih zgodb Čebelja družina povabili avtorico Anjo Mugerli, ki je za to delo prejela nagrado Evropske unije za književnost.
Vstopite v knjižnico, izberite si knjigo, revijo po svojem okusu, pripeljite otroke na organizirane dogodke. Naj bo naša knjižnica še naprej prostor povezovanja, učenja, medsebojnih srečanj.
Alenka Purkart, višja bibliotekarka
Celulit je skoraj normalen pojav, ki ga tako ženske kot moški imamo na določenih področjih telesa. Velja za neestetski pojav, ki mu pravimo tudi pomarančna koža. Nastanek pomarančne kože je odvisen od genetike, raznoraznih bolezni, pomanjkanja telesne aktivnosti, nepravilnega prehranjevanja, stresa, uživanja alkohola, kajenja, nošenja nepravilnih oblačil in nepravilne obutve in navsezadnje delovanja hormonov v telesu. Vsi ti dejavniki nekako povzročajo spremembe v krvnem obtoku in posledično nastanek ter poslabšanje neestetskih pojavov, ki jih imamo na nekaterih predelih telesa. Celulita v celoti ne moremo odpraviti, lahko pa pomagamo na več različnih načinov.
Nekaj dejstev:
• Pri ženskah igra veliko vlogo pri celulitu ženski spolni hormon estrogen, ki zadržuje tekočine in soli v telesu ter pospešuje kopičenje vezivnega tkiva v podkožju.
• S samim hujšanjem ne odpravljamo celulita.
• Cca 85 % suhih in močnejših žensk ima težave s pomarančno kožo.
• Tudi moški imajo to težavo, največkrat na trebušnem in ledvenem predelu.
• Posledica sprememb presnove maščob in sprememb v mikrocirkulaciji.
Ker se hitro približujemo poletnim mesecem, smo vam v Lepotilnem centru Petra Mrhar pripravili nekaj ponudb, ki pomagajo pri odpravljanju pomarančne kože, k boljšemu počutju in lepšemu izgledu. Priporočamo najmanj 10 obiskov (prve tri tedne 2-krat tedensko, kasneje 1-krat tedensko). Možnost plačila v dveh obrokih. Svetujemo, da se predhodno opravi individualni posvet, kjer se
pogovorimo o težavi in pričakovanjih, zdravstvenem stanju in načinu življenja.
Maderoterapija – masaža z lesenimi valjčki. Neinvaziven postopek, ko s pomočjo lesenih valjčkov masiramo, dreniramo, stimuliramo določene predele telesa.
Kavitacija – eden najučinkovitejših in vsesplošno priznanih načinov pri pomoči odpravljanja celulita. Uporablja se nizkofrekvenčni ultrazvok. Uporabljamo ga lahko le na določenih mestih, ki so najbolj prizadeta, in pri določeni stopnji celulita.
Presoterapija – strojna limfna drenaža, še vedno nepogrešljiv aparat, ki nam pomaga pri odpravljanju celulita in pri zatekanju/zastoju limfe. S pomočjo napihljivih manšet, ki se po določenem vrstnem redu napihujejo, spodbujamo cirkulacijo tako krvi kot limfe.
Refit – aparat, ki deluje v sinergiji radiofrekvence, vakuumske masaže in LED svetlobe. Pomaga pri izboljšanju stanja celulita, zmanjševanju strij, učvrščevanju kože.
Mezoporacija – neinvaziven aparaturni poseg vnašanja aktivnih snovi v prizadeta območja, brez bolečin in neprijetnih občutkov, najnovejša pomoč pri aktivaciji lipolize, izboljšanju elastičnosti, izboljšanju mikrocirkulacije in protivnetnega delovanja.
Body wrapping – način povijanja telesa s folijo. Predhodno kožo namažemo z ustreznimi kozmetičnimi preparati, ki jih izberemo glede na težavo. Novost so različni povoji, ki so že prepojeni z določenimi sestavinami (tonifikacija, drenaža, prečiščevanje telesa, stimulacija).
Ročna anticelulitna masaža, ki jo kombiniramo z različnimi ustreznimi kozmetičnimi izdelki.
Pri tuširanju si lahko predele s celulitom nežno masiramo s fino mleto soljo.
Z ventuzami se po tuširanju z oljem ali masažno kremo zmasiramo.
Redno uporabimo anticelulitne kreme.
Pijemo dovolj tekočine. Tu pridejo v poštev čaji za čiščenje telesa, voda, doma stisnjeni sadni ali zelenjavni sokovi. Izogibati se moramo alkoholnim, gaziranim, sladkim pijačam.
Gibamo vsak dan najmanj 30 minut (hitra hoja) in nato postopoma podaljšujemo čas.
Določene vaje lahko tudi doma izvajamo v dnevni sobi. Velik izbor vaj dobimo brezplačno na spletu.
Spali naj bi najmanj 8 ur, v tem času naše telo počiva in se regenerira.
Če imamo prekomerno težo, je priporočljivo izbrati ustrezno dieto ali še bolje spremeniti način prehranjevanja in s tem izgubiti odvečne kilograme. Še vedno je najbolj preprečljiva dieta – najmanj 3 do 5 obrokov dnevno, zajtrk za kralja, večerja za siromaka. Popaziti na OH, pri sladkih/slanih prigrizkih, uvesti čim več surove zelenjave, sadja. Jesti raznovrstno hrano. Večerje naj bodo lahke, najkasneje naj bi se jedlo do 18. ure.
Petra Mrhar
Maderoterapija
6-krat – namesto 210 EUR le 195 EUR
10-krat – namesto 350 EUR le 330 EUR
Darilo ob nakupu Čas obiska: do 30 minut
Refit
6-krat – namesto 145 EUR le 130 EUR
10-krat – namesto 235 EUR le 205 EUR
Darilo ob nakupu
Čas obiska: do 30 minut
Kavitacija + presoterapija
6-krat – namesto 360 EUR le 330 EUR
10-krat – namesto 600 EUR le 500 EUR
Darilo ob nakupu
Čas obiska: do 60 minut
Anticelulitni tretmaji za občutljive/ ročna anticelulitna masaža + obloge ali body wrapping + presoterapija
6-krat – namesto 330 EUR le 305 EUR
10-krat – namesto 680 EUR le 630 EUR
Darilo ob nakupu
Čas obiska: od 30 minut do 60 minut
Zmagovalni anticelulitni program
6-krat body wrapping + 6-krat
presoterapija
6-krat refit
4-krat kavitacija + 4-krat
presoterapija
2-krat piling + obloge + ročna
anticelulitna masaža
18 obiskov – namesto 760 EUR le 660 EUR
Darilo ob nakupu
Čas obiska: od 30 minut do 60 minutV lepotilnem centru nudimo tudi:
• pedikura – osnovna, medicinska, pedikura za diabetike, odstranjujemo kurja očesa in otiščance, saniramo vraščene nohte, pomagamo pri glivičnih nohtih z laserjem.
• fotona – saniramo razpoke in svetujemo za nadaljnjo nego doma.
• manikura – osnovna, permanentno lakiranje in gel podaljševanje.
• nega obraza – kisikova terapija, aqua peel, mezoporacija, lasersko fotopomlajevanje, individualne nege za mlade, malo manj mlade, radiofrekvenca, vakuum in led svetloba.
• depilacija – novost v salonu so voski Pink, s katerimi izvajamo koži bolj prijazno, nežno odstranjevanje odvečnih dlačic po telesu (tudi na ženskih intimnih predelih; brazil).
• laser fotona – trajno odstranjevanje odvečnih dlačic po telesu.
Zdravnik pulmolog dr. Damjan
Birtič najprej določi, katere preiskave potrebuje pacient glede na vzrok napotitve, nato pa se le-te izvedejo. Inženir radiologije Primož Uranič opravi rentgensko slikanje pljuč, medicinska sestra pa izvede dihalne ali kožne teste. Na koncu zdravnik odčita rezultate opravljenih raziskav ter pacienta še pregleda. Po končanem celotnem pregledu pacient prejme izvid z vsemi potrebnimi navodili za nadaljnjo obravnavo. Čakalne dobe ambulante so trenutno zelo kratke oziroma jih praktično ni, na kar je celotna ekipa zelo ponosna.
V novogoriškem zdravstvenem domu so od letošnjega januarja bogatejši za novo pulmološko ambulanto. V ambulanti se obravnavajo vse akutne in kronične bolezni dihal, rentgenska diagnostika ter vse funkcionalne pljučne in alergološke preiskave (spirometrija, difuzija, pletizmografija, provokacijski testi, alergološka testiranja itd.). Poleg ambulantnega dela opravljajo tudi slikovno diagnostiko pljuč za potrebe medicine
dela, v bližnji prihodnosti pa nameravajo še povečati obseg storitev, med drugim uvesti tudi preiskave motenj dihanja v spanju (smrčanje, prekinitve dihanja med spanjem itd.).
Že ob prihodu v ambulanto, kjer vas bo sprejela prijazna medicinska sestra Kristina Bric, ki je zadolžena za administracijo in vodenje čakalne knjige, začutite prijetno in sproščeno vzdušje, ki veje med zaposlenimi.
Ambulanto boste zaman iskali v prostorih matičnega zdravstvenega doma. Locirana je v VID centru v Kromberku, saj so bili tamkajšnji prostori že predhodno najprimerneje urejeni za izvajanje vseh potrebnih preiskav. Ambulanta deluje vse dni v tednu, urnik si lahko ogledate na spletni strani Zdravstvenega doma osnovno varstvo Nova Gorica.
Nina Bizjakzdravljenje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb materničnega vratu. V letu 2021 smo v Sloveniji odkrili okrog 1.600 predrakavih sprememb visoke stopnje in zgolj 88 novih primerov raka materničnega vratu.
• Skrbi nas manjše odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu v starostni skupini 30–39 let v zadnjih letih, saj v tej starosti žensk običajno odkrijejo več kot tretjino vseh predrakavih sprememb visoke stopnje v Sloveniji. Neodkrite in nezdravljene spremembe visoke stopnje lahko nezdravljene napredujejo v raka materničnega vratu, ki je eden redkih rakov, ki se najpogosteje pojavlja še pred 50. letom starosti.
Ob tej priložnosti ženske pozivamo:
Od 23. do 29. januarja 2022 je potekal 17. evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu. Poleg medijske kampanje in širšega osveščanja o raku materničnega vratu in preventivnem programu ZORA pripravljamo tako kot vsako leto tudi podrobnejše podatke o pregledanosti v občinah. Rak materničnega vratu je namreč med raki izjema, saj o njem vemo dovolj, da lahko preprečimo skoraj vsak nov primer tega raka. Če je dekle cepljeno proti HPV in se po 20. letu starosti redno udeležuje presejalnih pregledov, je verjetnost, da bo zbolelo s tem rakom, izjemno majhna. V Sloveniji imamo organizirani populacijski presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu (DP ZORA) že od leta 2003.
V državnem programu ZORA si želimo, da bi pregledanost presegla ciljnih 70 % v vseh slovenskih občinah. V Občini Šempeter-Vrtojba je bila 3-letna pregledanost na dan 30. junij 2022 82,1 %, kar je nad ciljno vrednostjo in nad slovenskim povprečjem. Med 212 občinami je to 6. največja pregledanost. Lansko leto je bila pregledanost v Občini
Šempeter-Vrtojba 83,1 %, kar je bila 4. največja pregledanost med vsemi občinami. Podrobnejši podatki o pregledanosti so dostopni na naši spletni strani https://zora.onko-i.si/ publikacije/kazalniki.
Ob evropskem tednu boja proti raku materničnega vratu so na Onkološkem inštitutu Ljubljana v besedi in sliki povzeli dogajanje v programu ZORA v preteklem letu:
• Slovenske ženske so program ZORA dobro sprejele, v zadnjem triletnem obdobju se je presejalnega pregleda udeležilo 71 % žensk, če preračunamo udeležbo na pet let, kot je presejalni interval ponekod v tujini, pa kar 86 % žensk v ciljni skupini 20–64 let. Triletna pregledanost ne dosega ciljne vrednosti v starostni skupini žensk od 50 do 64 let in v zdravstvenih regijah Murska Sobota, Koper, Kranj in Maribor, se pa pregledanost v starostni skupini nad 50 let povečuje.
• Program ZORA rešuje življenja s tem, da omogoča organizirano populacijsko odkrivanje in
• Ne odlašajte s preventivnim pregledom z brisom materničnega vratu pri svojem izbranem osebnem ginekologu. Če ste stare med 20 in 64 let in je od zadnjega pregleda minilo tri leta ali več, se naročite na pregled same. Če vabilo prejmete, se nanj odzovite. Še posebej spodbujamo k redni udeležbi ženske v starostni skupini 30–39 let, ker v zadnjih letih v tej starostni skupini odkrivamo nekoliko manj predrakavih sprememb, kot bi pričakovali.
• Ne odlašajte s klicem izbranemu osebnemu ginekologu, če posumite, da imate znake, sumljive za raka materničnega vratu. Rak, odkrit v začetnem stadiju, je zelo dobro ozdravljiv in ženska lahko po zdravljenju živi polno življenje.
• Odločite se za cepljenje svojih otrok proti okužbi s človeškimi papilomavirusi (HPV), ki povzročajo raka materničnega vratu in nekatere druge rake v predelu spolovil in zadnjika ter ustne votline.
Kot otrok sem z mamo ali z babico večkrat obiskal Marijo na njenem domu v Šempetru. Z babico sta sodelovali pri društvu za biodinamično kmetovanje Ajda Goriška, ki je imelo svoj biodinamični vrt pri Biotehniški šoli v Šempetru. Marija živi najbliže temu vrtu, zato je bila zadolžena za redno okopavanje in pregledovanje. Ima pa za hišo tudi svoj vrt, kjer je še do nedavnega vzgajala zelenjavo iz domačih semen, kakor so to počeli njeni predniki. Marija je pomirjujoča sogovornica in pripovedovalka raznih zanimivih zgodb ter podob našega kraja, ki so mi še kot otroku pustile posebno topel vtis.
Marija Susič se je rodila leta 1933 kot Marija Travižan. Po očetovi strani izhaja iz šempetrske vrtnarske družine, iz hiše na današnji Ulici padlih borcev, zraven tiste, v kateri živi danes. A otroštva ni preživela v Šempetru.
Lada) in pri tem uporabljali leseno desko, ki so ji rekli “prjevnca”.
V neposredni bližini vaše hiše je potekala znana bitka goriške fronte. Vam je morda kdo kaj pravil o tem?
Moj nono se je dobro spominjal predvsem Sonje Droč, ki je takrat padla. Vedno je govoril o njej in o njeni želji, da gre v partizane. Opozarjal jo je, da je še premlada, saj je imela komaj 16 let. V vojni sta umrla ona in brat. Sonja je padla zelo blizu naše hiše in bila tudi na mestu pokopana. Pozneje so jo svojci prekopali.
Kdaj ste se vrnili v Šempeter?
V Šempeter smo se vrnili leta 1948, in sicer po priključitvi, ko sem imela 15 let. Starši so se želeli vrniti v domače kraje. Tukaj mimo naše hiše je šla makadamska pot. Bili smo velika kmetija, njive in polja smo imeli skoraj do vznožja Markovega hriba. Na drugi strani ceste, kjer je sedaj vrtec Mavrica, je nono gojil češnje neke posebne sorte. Zelo rad je vzgajal posebne sorte sadja.
Kje ste obiskovali osnovno šolo?
V prvi razred sem vstopila na Hrvaškem, proti koncu pa sem jo obiskovala nekaj tudi tukaj. Nadaljevala šolanja nisem, saj je bilo doma na vrtu veliko dela. Do poklica sem prišla z uvajanjem. V šempetrski lekarni so iskali delavce. Treba je bilo čistiti, pospravljati, skratka delati vse, kar je bilo potrebno. Tako sem dobila zaposlitev.
Kje je bila takrat lekarna v Šempetru in kakšna je bila njena notranjost?
Kje ste se rodili in kje ste preživeli otroštvo?
Pred mojim rojstvom sta oče in mama še živela v Šempetru, moj nono po očetovi strani je vodil kmetijo. Družina po materini strani pa je izhajala z Ajševice. Razmere so bile takrat težke, higiene ni bilo, pred mano sta že zgodaj umrla dva otroka. Ko sem bila na poti jaz, je mama odšla k družini na Ajševico, kjer sem se rodila. Toda tam smo živeli samo prehodno. Oče je že prej dobil zaposlitev v Zagrebu in kmalu smo
odšli vsi za njim na Hrvaško, kjer sem preživela otroštvo.
Šempetra pred vojno torej nisem poznala, so mi pa marsikaj pripovedovali. Starši so ponoči s petrolejko čistili zelenjavo pri tisti rumeni hiši proti trgu, kjer je bila voda za cel Šempeter. Nato so jo prinesli domov, zjutraj naložili na “borelo” ter jo odpeljali na tržnico v Gorico. Ženske so hodile s “čestelami” na glavi peš v Trst, prodajat jajca in piščance. Oblačila so prali, splakovali pri studencu “v Džavi” (pri vrtnariji
Bila je v veliki hiši na današnji Cesti goriške fronte, nasproti današnjega odcepa za Cvetlično ulico, ki je bila glavna pot do železniške postaje. Spodaj je bilo podkleteno, Vrtojbica pa je pogosto poplavljala in včasih je bilo vode do stropa. Pult je bil iz marmorja, pohištvo leseno, lepo rezljano, od nekega farmacevta Levstika, ki je imel lekarno pri Zmajskem mostu v Ljubljani. V tistem času je imela lekarna tudi svoj časopis z raznimi nasveti.
Ste ves čas delali v lekarni v Šempetru?
Tako je, 36 let. Le včasih, ko ni bilo dovolj kadra, sem pomagala tudi v Novi Gorici. Takrat je bil namreč za celotno območje okrog Nove Gorice samo en farmacevt, ostali smo bili priučeni ob delu, jaz sem se izučila za laborantko. S časom sem svoje delo zelo vzljubila in se skoraj nisem želela upokojiti.
Kaj se je v lekarni najbolj opazno spremenilo od začetkov vašega dela do upokojitve?
Embalaža v lekarni je bila na začetku še večinoma steklena, veliko je bilo tekočin. Dobili smo 96-odstotni alkohol v plastičnih kantah, ki smo ga mešali z destilirano vodo, ker je moral biti v prodaji največ 70-odstotni. Vsako naslednje leto pa je bilo več škatlaste embalaže.
Leta 1970 se je lekarna preselila na današnjo lokacijo v samem središču Šempetra. Je bil kakšen poseben razlog za to?
Hiša, kjer je bila stara lekarna, je bila v lasti družine Mervič. Ti so jo po vojni zamenjali za drogerijo v Raštelu v Gorici, lastnice drogerije pa so prišle v Šempeter. Skratka, v pritličju je bila lekarna, zgoraj so živele lastnice, zato smo že nekaj časa iskali novo lokacijo. Potem pa sem jaz v nekem pogovoru predlagala, da bi lahko bila lekarna na trgu, med knjigarno in slaščičarno (danes Mlinček). Tam je ostal prazen prostor, kjer je bilo prej dvorišče vrtca, ki se je malo pred tem preselil nasproti naše hiše. Lekarna je dala vlogo in občina se je s predlogom nove lokacije strinjala. Zgradili so novo stavbo, kjer so dobile prostor še trgovine in stanovanja, a glavni namen gradnje je bil nov prostor za šempetrsko lekarno.
Vendar ste kljub službi nadaljevali z vrtnarjenjem, družinsko tradicijo. Ste tudi prodajali na tržnici?
V Šempetru smo vsi sadili, okopavali, vrtnarili, ne glede na to, kje smo bili zaposleni. Zelenjavo sem vedno tudi prodajala; pred desetletji na tržnici v Gorici, kjer so prodajali še starši. Problem je bil, ker me niso vedno pustili čez blok, včasih je bilo treba poskusiti na vseh mejnih prehodih, da si prišel čez. Zelenjavo sem občasno tudi pustila pri kakšnem drugem prodajalcu, da nisem ves dan sedela na tržnici. Pozneje sem prodajala tudi v Novi Gorici in na trgu v Šempetru. Naj povem, da sem ves material vozila s kolesom, kar pa tudi ni bilo vedno enostavno. Kar nekajkrat mi je kdo pridrvel nasproti, in se, čeprav sem se ustavila in se umaknila, zaletel naravnost vame. Še posebej cvetje kmalu ni več primerno za na tržnico, če pade na tla.
Je bilo tudi vzgajanje cvetja družinska tradicija?
Ne, vrtnarske in cvetličarske družine so bile nekoč v Šempetru strogo ločene, saj je šlo za popolnoma drugačen način obdelave. Nekaj cvetja sem potem začela vzgajati sama.
V vseh teh letih pa tudi niste opustili tradicije shranjevanja domačih semen, kajne?
Od vedno sem shranjevala in sejala domača semena, nekatera še od nonota, ki je pravil: “To je domače, veš!” To je bil nekoč način kmetovanja, semen niso kupovali, zato so se tudi razvile šempetrske avtohtone sorte, recimo
motovilec. Če jih le znaš pravilno shraniti, semena trajajo dolgo. Jaz jih hranim v papirnatih vrečkah, na katere točno napišem od česa in od kdaj so. Še vedno jih imam, čeprav ne morem več delati na vrtu. Nekaj nas je še, ki gojimo ta način kmetovanja. Pred približno dvajsetimi leti sem se vključila v društvo za biodinamično kmetovanje Ajda Goriška (delovna skupnost, ustanovljena leta 1998), kjer so se zanimali za ohranjanje domačih semen, pri čemer sem lahko pripomogla, po drugi strani pa sem se spoznala z novimi metodami in nadgradila svoje znanje.
Tako se je pri Mariji kmetovanje njenih prednikov srečalo z biodinamičnim kmetovanjem, kjer je svoje bogate izkušnje lahko delila naprej. Naj bo ta spomladanski intervju uvod v uspešno vrtnarsko sezono.
Gospod mag. Renato Podbersič, duhovnik, zbiratelj in zapisovalec ljudske modrosti, pisec dramskih besedil v narečju, predsednik Goriške Mohorjeve družbe, asistent goriških skavtov in še marsikaj. 80 let plodovitega življenja, življenja, ki je sledilo vrtojbenskemu pregovoru: “Danes dejmo, jutre glejmo.” Življenje, v katerem imamo kaj videti, slišati, prebrati.
gorelo gospodarsko poslopje. Pome je prišla teta, držala me je v naročju in jaz imam še danes pred očmi tisti ogromen plamen in okostje našega psička, ki je zgorel v tem požaru. Drugi spomin pa sega v čas, ko je bila pri nas cona A. Blizu naše hiše je bil velik delovni šotor, kjer so Amerikanci popravljali svoja vozila. V naši hiši pa je stanoval njihov predpostavljeni. Enkrat me je peljal z džipom in najbrž me ni privezal. V enem trenutku, ko je zavrl, sem udaril z glavo v šipo. Nič hudega ni bilo. Ta dva spomina sta prva.
Vrtojba je bila takrat kmečka vas in otroci smo se veliko igrali in podili ob Vrtojbici, ki je bila še neurejena, imela je zavoje. Na vsakem zavoju je bil “bazen” in tam smo se kopali, lovili ribe. Bila je čista, pili smo jo, v njej so živeli raki. Tam smo pokadili kakšen cigaret iz srobota. Pozimi pa smo igrali hokej. Igrali smo se tudi z granatami iz prve svetovne vojne. Bili smo previdni. Granato smo nesli na kakšno grivo, na hribček in metali dol. Kakšna je eksplodirala, kakšna ne. Včasih smo se kopali tudi pri mlinu, kjer je bila voda zajezena. Kopali smo rove v seno, se šli Indijance.
Kje ste nabirali šolsko učenost?
V osnovno šolo sem prva štiri leta hodil v Vrtojbo, potem pa še štiri leta peš ali pa s kolesom v Šempeter. Srednjo versko šolo sem obiskoval v Vipavi, teološko fakulteto pa v Ljubljani. 1973 sem šel študirati pedagogiko v Rim. Napravil sem magisterij iz priprave na zakon v Sloveniji.
Kaj je bilo takega v vašem otroštvu in mladosti, da ste se odločili za duhovniški poklic?
Zelo smo bili povezani z župnijo. Bili smo strežniki. Tukaj je moj spomin zelo vezan na duhovnika Benjamina Godniča (1947–1977). Z njim smo vlivali figure za jaslice. Dvajset let nas je vozil na taborjenja v hribe. Strežnike in tudi druge, ki so to želeli.
Rojeni ste bili 17. januarja 1943
mami Doroteji in očetu Petru.
Zibelka vam je tekla v Dolnji Vrtojbi.
Niso bili to časi, ko bi se reklo, da ste bili rojeni v srajčki. In vendar, vsako rojstvo prinaša novo upanje v svet
in čas, v katerega prihaja. Kako se vi spominjate tega časa?
Moji prvi spomini so vezani na dva dogodka. Nisem imel še štiri leta, ko nam je 26. decembra 1946
Po končani osnovni šoli sva šla z Zvonkom Mavričem v Ljubljano opravljat sprejemni izpit za radiotehnika. Čeprav sva izpit opravila, nas v Ljubljani niso sprejeli. Preden sem šel v Ljubljano, mi je župnik predlagal, da bi šel za duhovnika. Rekel sem mu, da nisem za to.
Po sprejemnem izpitu me je nekega dne vprašal, kako je bilo. Povedal sem mu. Zanimalo ga je, kaj bom sedaj. Kar iztrelil sem, da grem v semenišče. V trenutku mi je bilo jasno in nikoli več nisem pomišljal. Je nek skrivnosten klic, ki ga ne moremo do kraja razumeti.
Ko gledam nazaj, vidim, da sem osnovo dobil doma, v družini. Mi smo bili s cerkvijo zelo povezani.
Brat in oče sta bila mizarja in sta veliko delala za cerkev, mama je bila babica in od nje sem naučil služiti drugim. Spominjam se berača, ki je hodil k nam in mama ga je vedno povabila na kosilo. Želel sem služiti drugim. Vendar na to domačo podlago mi je dal največji pečat gospod Benjamin Godnič. Jaz sem videl njega, ki je imel srce in dušo za druge.
Kaj za vas pomeni biti duhovnik?
To je moj osnovni poklic. Je oznanjevanje evangelija in pomoč konkretnemu človeku. Tu se res čutim poklicanega. Kot duhovnik ne živim zase, denar tukaj nima velike vloge, toliko, da živiš. Lahko sem najbolj na razpolago človeku v notranjih stiskah in potrebah.
Kje lahko najdemo sledi vaše duhovniške poti?
Sledi so žive. Prvo kaplansko mesto je bilo v Idriji. Leta 1968. Le malo kasneje sem začel z zakonsko skupino. Čutil sem, da če rešuješ družino, rešuješ tudi družbo. Potem sem šel za kaplana v Koper. Tam sem začel med prvimi v Sloveniji s tečaji priprave na zakon in kmalu zatem z zakonsko skupino. Po vrnitvi iz Rima sem postal vodja škofijskega pastoralnega urada v Kopru. Osem let sem bil ravnatelj v semenišču v Vipavi. 1987 sem postal generalni vikar in ponovno nadaljeval z zakonsko skupino.
Leta 2013 sem šel k zamejcem in sedaj sem v Sovodnjah. Upravljam Sovodnje, Gabrje s podružnico Vrh svetega Mihaela na Krasu, Peč, Rupo. Tudi tu sem začel z zakonsko skupino. Prevzel sem odgovornost za skavte. Sem njihov duhovni voditelj.
Leta 2014 sem postal predsednik Goriške Mohorjeve družbe. Izdamo od osem do deset knjig na leto in tiskamo slovenski koledar. Zadnja leta izdajamo knjige tudi v italijanščini,
da bi približali slovensko kulturo in zgodovino tudi italijanski skupnosti.
Sodeloval sem pri ustanovitvi novih škofij.
Pomembno mesto v vašem življenju pa ima ljudska modrost. Zapisali ste: “Vsak človek se ne rodi iz ljubezni človeka, vsak človek pa nosi s seboj ljubezen, ki mu je pisana na kožo, jo živi in jo skuša med svojim življenjem uresničiti. Ob moji osnovni ljubezni, duhovniškem poklicu, je z leti prihajala do izraza in se razvijala druga ljubezen, ljubezen do folklornih obrazcev, med katerimi imajo pregovori, reki in rekla posebno mesto.” Kako se je začelo?
Če pogledam, so korenine že v otroštvu. Prišel sem v stik z osebami, ki so me vpeljale v ta svet, nekdanji svet. Pripovedovale so mi razne zgodbe, pravljice, dogodke iz vaškega življenja. V srednji šoli sem se začel zanimati za narečje, zbirati narečne besede. Ta ljubezen je udarila na dan proti koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko sem z vrtojbenskimi prijatelji občasno ob nedeljskih popoldanskih sprehodih po vrtojbenskih poljih in gričih začel nabirati tovrstno ljudsko modrost. Tako je leta 2001 izšla knjiga Vrtojbenska pamet, ki vsebuje okrog šeststo folklornih obrazcev in jo je izdalo domače Kulturno društvo Tojva, ustanovljeno leta 1998.
V Istri sem imel veliko stika z zaledjem in sem prišel v stik z ljudmi, ki so še govorili doma v pregovorih. V preprostem pogovoru so kapljali ven kar pregovori. Prvi sad tega je bila knjiga Čičke prekvantice z Goca. Obdelal sem devet vasi v Istri.
Leta 2013 sem začel z zbiranjem v Sovodnjah in okolici. V pripravi je že ena knjiga. Poleg duhovniškega življenja imam še dva konjička: eno so hribi, eno narodno blago.
Zakaj sta ljudska modrost in narečje tako pomembna?
Dr. Jurij Titelj me je vpeljal v pristop h kraju. Tako je dejal: “Če hočeš spoznati nek kraj, moraš poznati jezik tistega kraja − narečje, ledinska imena, hišna imena, pravljice, pesmi, pregovore. Če bi to imeli po celi Sloveniji, bi imeli podlago narodnega življenja.”
Pozabiti ne smemo na edinstvene knjige v slovenskem prostoru. To je knjiga Štorje od šešerjov an Tobink, kjer so dramski prizori napisani v vrtojbenskem narečju. Vsebujejo zdrav humor, ki človeka nasmeji. Smeh pa je pol zdravja. Priložen ji je CD, kjer slišimo živo narečje. Omeniti moram časopis Tojva. 21 številk je izšlo. Pa filmi, ki ste jih posneli. Domnevam pa, da imate še kaj železa v ognju.
Pripravljam Vrtojbenska pamet na kvadrat in Vrtojbenska pamet na kubik. Imam zbranih 15.000 narečnih besed za Narečni slovar Vrtojbe. Že v Kopru pa sem začel prevajati v narečje Sveto pismo, vse štiri evangelije. Pomagali so mi dialektologi s koprske univerze.
Ob vsem povedanem vas lahko imenujem sodobni Čedermac, ki s svojim poslanstvom duhovnika, z negovanjem slovenskega jezika, z zapisovanjem izročil skrbi, da slovenski jezik živi in bo z vašimi deli živel tudi za prihodnje rodove. Hvala vam. Veliko veselja in ustvarjalne žilice vam želim.
Ponedeljek
8.00–12.00; Sreda
8.00–12.00 in 14.00–16.30; Petek
8.00–12.00.
Županove ure za občanke in občane so vsako sredo
15.00–17.00. Termin si rezervirajte v tajništvu
T: 05 335 10 00.
Sprejem vlog in informacije:
Ponedeljek, torek in četrtek
8.00–15.00; Sreda
8.00–16.30; Petek
8.00–14.00.
www.sempeter-vrtojba.si
Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva v občini ŠempeterVrtojba. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS pod zaporedno številko 1728.
Letnik XIII, številka 1
Izdajatelj: OBČINA ŠEMPETER-VRTOJBA, Trg Ivana Roba 3a, 5290 Šempeter pri Gorici, zanjo župan Milan Turk
E-naslov: glasilo@sempeter-vrtojba.si
Odgovorna urednica: Lara Soban
Uredniški odbor: Dominik Soban, Zoran Mikuž, Nastja Orel, Dora Levpušček, Meta Premrl
Lektoriranje: Nika Birsa
Oblikovanje: Blaž Erzetič
Fotografija na naslovnici: tphananh (Pixabay)
Tisk: Grafika Gracer
Naklada: 2650 izvodov
Uredništvo si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Prispevkov z nezakonito, žaljivo, zavajajočo, sporno ali moralno neprimerno vsebino ne bomo objavljali. V Glasilu se proti plačilu v skladu s sprejetim cenikom objavljajo tudi oglasna sporočila pod pogoji navedenimi v ceniku.
Šempeter pri Gorici, marec 2023
Ameriške borovnice so najbolj zdravo in zdravilno sadje. Urejajo prebavo, pomagajo pri slabokrvnosti, urejajo vrednost sladkorja v krvi. Vračajo vitalnost in moč. Sadimo jih v sadovnjakih in vrtovih. Nimajo škodljivcev. Nasičene so z vitamini in minerali. So izredno nizkokaloričen sadež (20 mag). Vrednost kalija vpliva na izločanje vode iz telesa. Varujejo stene ožilja.
Borovnica je listopadni grm, ki zraste od 2–3 metre visoko. Najbolje uspevajo v vlažni in kisli zemlji. V jeseni se listi obarvajo v vinsko rdečo barvo, pozimi pa so stebla rdeča. Cveti z belimi cvetovi in rodi z modrimi jagodami. Borovnice vsebujejo samo 5 % sladkorja, flavonoide in zlasti oksidante, vitamina B in C ter organske kisline. So zdrave za ožilje in srce. Zmanjšujejo holesterol, so za ostrejši nočni vid, so proti vnetjem in čistijo sečne poti. Sadike sadimo v sadilne jame 60−80 cm in do 40 cm globine na razdalji 1,5 m. Obrezujemo jih spomladi, ko odrežemo šibke in izrojene veje.
Borovnice ohranjajo mladostni
videz, preprečujejo osteoporozo in jačajo kostno maso. So orožje proti
odvečni maščobi in ščitijo možgane proti demenci. Poznamo tudi gozdne borovnice, ki rastejo na obronkih svetlih gozdov, in sicer na majhnih grmičkih do 40 cm. Obirajo se od junija do avgusta, ko so sadeži modri. Borovnice dodajamo v našo prehrano. Za okusne sladice in sladoled, napitke, dodajamo jih v solate, lahko pripravimo čaj ali žganje.
Ameriške borovnice so prišle v Evropo v 20. stol. So edino živilo z modro barvo. Uporabljajo se kot naravno barvilo in za barvanje modrih velikonočnih pirhov. Na grmu lahko zraste do 6000 plodov. Po vsebnosti antioksidantov spadajo na prvo mesto med sadjem.
Ameriške borovnice lahko sadimo skozi celo leto, razen ob zmrzali in hudi poletni vročini. Sadimo več različnih sort, da se med sabo oprašujejo.
“Za boljši nočni vid.” Anekdota pravi, da so vojaški piloti, preden so poleteli na nočno bombardiranje, vedno uživali ameriške borovnice.
Dominik Soban
Rahla, mehka in slastna omleta s šparglji je idealen obrok, saj je lahka, nasitna in zelo hranljiva. Pripravljena je hitro, lahko pa jo ponudimo tudi kot predjed in je izjemen spomladanski obrok, ki bo v prihajajočih mesecih lahko napolnil marsikateri želodček.
Sestavine:
3 žlice oljčnega olja
1 drobna čebula
400 g špargljev
50 g rukole
6 jajc
1 žlička soli
2 ščepca mletega popra
Šparglje po potrebi oplaknemo pod tekočo vodo in osušimo. Olesenele dele odrežemo in zavržemo, ostali del pa narežemo na od 1 do 2 cm dolge kose. Čebulo olupimo, operemo in drobno sesekljamo. Rukolo očistimo, operemo, osušimo in grobo nasekljamo. V veliki ponvi segrejemo dve žlici oja, na katerem na hitro popražimo čebulo, da postekleni. Dodamo šparglje, med stalnim mešanjem pražimo 5 min, nato pa primešamo rukolo in vse skupaj pražimo še 1 min. Ponev odstavimo. V skledo ubijemo jajca, jih posolimo in popopramo ter z ročno metlico dobro razžvrkljamo. Ponev ponovno pristavimo na kuhalnik in vanjo vlijemo preostalo olje. Počakamo, da se segreje, potem pa v ponev vlijemo jajčno zmes in znižamo temperaturo na srednjo jakost. Jajčno zmes z lopatko mešamo toliko časa, da se jajca začnejo strjevati. Jajčno zmes z robov ponve potegnemo na sredino in pri tem držimo ponev nekoliko poševno, da tekočina steče proti robu. Postopek ponavljamo toliko časa, da se omleta povsod rahlo strdi. Nato omleto pustimo pri miru, da se na spodnji strani lepo zapeče (od 30 do 40 sek). Pripravljeno omleto preložimo na krožnik, razrežemo na kose in postrežemo.
Pa dober tek.
Vrtojba, 10.4.2023
Ob 13.00 uri Vstopnine ni
Rešeno križanko nam s potrebnimi podatki pošljite do 15. maja 2023 na: Občina Šempeter-Vrtojba, Trg Ivana Roba 3a, 5290 Šempeter pri Gorici, s pripisom Nagradna križanka.
Lepotilni center La bella donna nagrajencem podeljuje popolno nega obraza.
Pravila nagradne križanke in ostale informacije najdete na naši spletni strani www.sempeter-vrtojba.si
Ime in priimek
Naslov
Telefon