Darijo Kodrič je svojo družinsko vrtnarsko dejavnost – vzgojo okrasnih grmovnic in drevnin – začel že leta 1985. Danes se njegova vrtnarija razteza na površini, ki obsega nekaj več kot 1 hektar zemljišča, od tega pa je okoli 1300 kvadratnih metrov pokritih površin. Gojijo in prodajajo grmovnice, drevnine, trajnice, vrtnice, žive meje, vzpenjalke, citruse, sadne sadike, dišavnice in še veliko drugih rastlin. V vseh teh letih rastline Vrtnarije Kodrič rastejo in krasijo veliko krajev in mest po celi Sloveniji in tujini. V sklopu vrtnarije deluje tudi Vrtni center Kodrič, kjer nudijo prodajo sobnih rastlin, enoletnic, sadik zelenjave, okrasnih loncev, sadilnih substratov, gnojil, čebulic in semen, sveč ter drugih vrtnarskih proizvodov. Naslednje leto pa obeležujejo svojevrsten dosežek, saj vrtnarija praznuje 35. obletnico obstoja. Kako ste prišli na idejo za lastno vrtnarijo? Nam lahko predstavite njene začetke? Ideja se je razvijala počasi, odločitev ni padla kar čez noč. Začeli smo jaz, žena in moj oče, in sicer s sadikami zelenjave ter rezanega cvetja. Od tega rezanega cvetja smo pridelovali tulipane, gladiole, irise, krizanteme in vrtnice. Čez nekaj časa smo počasi začeli tudi z drevesničarstvom. Začeli smo vzgajati lastne sadike, sprva sadike za žive meje in še ostale grmovnice ter trajnice. Potem je ta vrtnarija počasi začela dobivati obliko drevesnice, danes imamo preko 800 različnih vrst rastlin. Začeli smo kot ena prvih privatnih vrtnarij v takratni Jugoslaviji, in sicer leta 1985, tako da bo naslednje leto vrtnarija praznovala 35 let. Vrtni center v Vrtojbi pa je letos praznoval 20 let, saj smo sem prišli leta 1999, prej smo bili namreč nastanjeni v Šempetru.
Podjetno
šolanju sta se tudi zaposlili v Vrtnariji Kodrič in Vrtnem centru Kodrič. Sta hčerki z veseljem poprijeli za delo? Lahko rečem, da ja, tudi danes sta obe še vedno v vrtnariji. Kako ste si pa porazdelili delo?
Na začetku smo delali vsi vse. Ko smo se preselili v Vrtojbo, torej pred dvajsetimi leti, smo si dela malo porazdelili. Zaposlili smo tudi nekaj Je bilo na začetku težko? ljudi, ker nismo zmogli vsega sami. Obseg vrtnarije je res velik, vsega Na začetku je bilo tako, da je vrtnarija skupaj je približno 20.000 kvadratnih bila bolj dodatno delo ob redni službi. metrov zemljišča. Profesionalno smo se z vrtnarijo začeli ukvarjati leta 1990. Začetki so Naslednje leto vrtnarija praznuje 35. bili težki, ampak ker se je vse skupaj obletnico. Ste ponosni? razvijalo postopoma, ni bilo nekih večjih težav, saj nismo bili odvisni Seveda smo ponosni. Ponavljam, samo od vrtnarije. Ko se je potem da smo eni prvih v Sloveniji in vse skupaj razvilo v profesionalno Jugoslaviji, ki smo začeli s privat dejavnost, je postalo lažje. vrtnarijo. Pred nami je bila samo še Lada, ki pa je že nekaj časa nazaj Koliko truda je bilo vloženega, da je propadla. To je sigurno svojevrsten vrtnarija postala to, kar je danes? dosežek, da se obdržiš toliko časa. Vloženega je bilo ogromno truda. Tega se ne da izmeriti. Garali smo po cele dneve, neprespana je bila marsikatera noč. Vse smo praktično postavili sami, uporabili smo zgolj lastne sile brez kakšne tuje pomoči. Kako ste v delo uvedli vašo družino? Punci sta postopoma pomagali doma že od malih nog. Po končanem
10
Tomaž Nemec
S trdim delom do 35. obletnice
Kaj pa ta obletnica pomeni za vas in za celotno vrtnarijo? Teh 35 let predstavlja dolgo prehojeno pot, ki pa ni bila vedno lepa, še posebno ne v času gospodarskih kriz. Takrat ni bilo najbolj enostavno, ogromno vrtnarij po Sloveniji, še posebej tu na Primorskem, je v tistem času propadlo, mi pa smo s trdim delom obstali. Mislim, da celo edini kot drevesnica s svojo proizvodnjo.
Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba