Page 1

lasilo g Občine Šempeter-Vrtojba

Predsednik Borut Pahor s predsednikom Švicarske konfederacije Guyem Parmelinom na obisku v Vrtojbi Spoznajte naše občane Ločevanje odpadkov junij 2021


Blaž Erzetič

Spoštovane občanke in občani!

Tudi v letošnjem letu se epidemija koronavirusa pred poletjem umirja. Uradno je epidemija končana, izkušnje iz lanskega leta pa nas kljub vsemu učijo, da nevarnost še ni minila. Širjenje virusa je nekoliko ustavljeno, prav lahko pa se zgodi, da se bo v jeseni nadaljevalo. Gotovo k zmanjšanemu širjenju virusa pripomore tudi to, da nas je nekaj bolezen že prebolelo, precej pa se nas je tudi cepilo. Cepljenje priporočam vsem tistim, ki jim ni odsvetovano zaradi kakšnih zdravstvenih ali drugih razlogov. Na ta način poskrbimo zase, posredno pa seveda tudi za celotno populacijo, ki se lahko zaščiti zgolj z dovoljšno stopnjo imunosti. Zdravstveno stanje zaradi bolezni Covid-19 je glede na ostale občine v Sloveniji v naši občini kar dobro. Večjih izbruhov bolezni nismo zaznali, kar kaže na to, da se smo se ustrezno obnašali in okužbe omejili. Tudi statistični podatki o cepljenju kažejo, da se je glede na celotno Goriško regijo in Slovenijo v naši občini že cepil velik delež prebivalcev.

2

Uvod

Obdobje epidemije je prineslo precejšnje potrebe po prilagajanju naših navad novim razmeram. Naše življenje se je spremenilo na vseh področjih. Šola se je odvijala na daljavo, podjetja so morala svoj način dela prilagoditi novim razmeram. Veliko inštitucij je svoje delo omejilo le na najnujnejša opravila. Razlog za to je bila seveda želja po čim večjem zmanjšanju socialnih stikov. Žal je to pomenilo tudi omejevanje in odlaganje aktivnosti občine, ki vključujejo sodelovanje javnosti pri sprejemanju odločitev in reševanju vsakodnevnih problemov. Zagotavljam vam, da bomo že napovedane aktivnosti izvedli takoj, ko bodo razmere to dopuščale. Sicer pa občinska uprava neglede na zdravstveno situacijo in številne različne ukrepe tekoče izvaja tako nujne kot redne naloge. Pri vseh projektih, tistih, ki že potekajo, ali tistih, ki so še v pripravi, skušamo misliti na vse skupine naših občanov, čeprav je res, da se rešitev ne da vedno izpeljati v splošno zadovoljstvo vseh. Je pa v življenju vedno tako, da je običajno treba stvari jemati s strpnostjo in z dobro voljo, predvsem pa s sodelovanjem. To bo še toliko večjega pomena, ko bo epidemije resnično konec. Okrevanje gospodarstva, posebno tistih panog, ki so bile najbolj prizadete, namreč ne bo enostavno. Prav je, da tako država kot občina skupaj z različnimi inštitucijami s svojimi vzvodi pomagamo tistim, ki jih je epidemija še posebej prizadela. Še vedno je treba biti pozoren pri določanju ukrepov in poskusiti breme posledic epidemije sorazmerno porazdeliti na vse. Solidarnost med nami je treba gojiti tudi v času, ko se bo morda epidemija iztekla, saj le-ta lahko reši marsikateri problem na vseh nivojih. V pomladnem času je bilo v občini med izvajanji naložb najbolj opazno gradbišče dveh kolesarskih povezav v Vrtojbi. Dela so na dveh odsekih skorajda zaključena, vendar pa bomo morali za dokončanje še nekoliko počakati. Na kanalizacijskem objektu zadrževalnika in razbremenilnika na začetku Vrtojbe, gledano s severne stani, je treba izvesti dodatna dela za zagotovitev ustreznega delovanja. Opažali smo namreč, da se že pri majhnih količinah padavin v Vrtojbico razbremenjuje onesnažena voda, kar se ne bi smelo dogajati. Ta voda bi se namreč morala zadrževati

v zadrževalniku in se kasneje po prenehanju padavin postopoma prečrpati in spustiti na čistilno napravo. Zaradi lokacije objekta bo za že naročeno gradnjo treba vzpostaviti tudi popolno zaporo Ulice 9. septembra. Prosim vas za strpnost, obvozi bodo urejeni in so vedno mogoči, le malo daljšo pot bo treba včasih opraviti. Na drugem koncu pri križišču z vrtojbensko obvoznico pa kolesarske navezave ne bomo dokončali skladno s projekti, saj trenutno poteka projektiranje krožnega križišča ob vstopu v poslovno cono ob hitri cesti v Vrtojbi. Z novim krožiščem bo potek navezave kolesarske povezave na kolesarsko in traktorsko pot ob vrtojbenski obvoznici nekoliko spremenjen, zato ni smiselno sedaj graditi nečesa, kar bo treba v kratkem nadomeščati z drugačno ureditvijo. Nadejamo se, da bo Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo še letos objavila javni razpis za izvajalca del gradnje krožišča na vrtojbenski obvoznici in kolesarske navezave na začasno urejeno krožišče na drugi strani hitre ceste pri nekdanjem ABK. Do dokončanja krožišča pa bo seveda urejena začasna navezava kolesarske poti na tisto ob vrtojbenski obvoznici. Da bi lahko lažje uporabljali kolesarske poti in tako pripomogli k trajnostni mobilnosti, je bil v uporabo predan tudi sistem za izposojo koles go2go. Sistem, ki je trenutno na voljo na sedmih lokacijah v Mestni občini Nova Gorica in eni v Šempetru, bo v prihodnje združljiv s sistemom izposoje koles v sosednji Gorici, kar bo omogočilo prebivalcem somestja, da bodo sistem izposoje uporabljali v skupnem čezmejnem območju. Ureditev postajališča pri pošti v Šempetru je sofinancirana s projekta MUSE, programa Interreg V-A ItaliaSlovenia 2014–2020, v katerem kot partner sodeluje Regijska razvojna agencija Severne Primorske. Občina bo poleg postajališča iz lastnih sredstev dokončala še kolesarnico in parkirna mesta z infrastrukturo, na katerih bo mogoče zagotoviti tudi polnjenje za električne avtomobile. V bodoče načrtujemo dodati še kakšno takšno mesto za izposojo koles tako v Vrtojbi kot v Šempetru. Nadaljuje se tudi projekt protipoplavnih ukrepov na Čukljah. Občina je objavila javni razpis za izbiro izvajalca del za ureditev meteorne in fekalne kanalizacije

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba


na tem območju oz. za II. fazo protipoplavnih ukrepov Čuklje in Zapučke. Računamo, da bomo kljub nekaj nestabilnosti na trgu gradbenih storitev lahko izbrali izvajalca in dela tudi oddali. Dela smo že oddali za ureditev dveh odsekov ulic, in sicer na Cesti goriške fronte v Šempetru in Krožni cesti v Vrtojbi. Na obeh odsekih se bo dokončala ureditev kanalizacije in vodovoda, uredila se bo javna razsvetljava in odseka se bo v približni skupni dolžini 220 m tudi asfaltiralo. Poleg občinskih naložb se v letošnjem letu občinska uprava in režijski obrat veliko ukvarjata tudi z urejanjem javnih služb. To so naloge občine, ki zahtevajo veliko znanja, izkušenj in napora. Javne službe se tako ali drugače dotikajo prav vsakega prebivalca občine. Z njimi občina zagotavlja javne dobrine, ki jih ni mogoče zagotavljati na trgu. Zato mora biti naša skupna skrb, da so te službe organizirane racionalno, to je z nadzorovanimi stroški. Vsekakor pa ni vseeno tudi to, da so javne dobrine, kot so oskrba z vodo, odvajanje odpadnih voda, ravnanje s komunalnimi odpadki, čiščenje ter urejanje javnih površin in ostalo, zagotovljene po modernih standardih in ustrezne kvalitete. Upam si trditi, da zbiranje in ostalo

ravnanje s komunalnimi odpadki v naši občini poteka zgledno. Vsekakor je mogoče še kaj izboljšati, predvsem s še bolj doslednim ločevanjem odpadkov, pa tudi skupno zavestjo, da vsakemu dodatnemu pospravljanju in čiščenju komunalnih delavcev sledijo tudi dodatni stroški, ki jih na koncu plačamo vsi uporabniki. Konec prejšnjega meseca je režijski obrat poslal svoje prve položnice uporabnikom. Evidence še niso popolne in marsikaj bo treba tudi še dopolniti ali popraviti. Vendar pa z obračunavanjem ne opažamo večjih težav. Vas pa vseeno prosim za nekaj strpnosti, če je treba kakšen podatek uskladiti. Režijski obrat pravila obračunavanja upošteva za vse uporabnike enako, pravila pa so določena s predpisi, ki se jih moramo vsi držati. Spoštovani! Šolskega leta je konec in začenjajo se počitnice, ki se jih verjetno najbolj veselijo naši šolarji. Žal jih bodo tudi letos krojili različno strogi ali manj strogi ukrepi za zajezitev Covida-19. Kljub temu pa sem prepričan, da si bo vsak izmed nas znal poiskati trenutek oddiha, ki nas bo ponovno napolnil z energijo za nove izzive v jeseni. Da pa nam ne bo dolgčas, je tudi letos poskrbel Zavod KŠTM Šempeter-

pozimi. Upam, da se bodo samo še izboljševali in da nas ne čaka še kakšno neprijetno presenečenje.

Lepo pozdravljeni! Tokrat se javljam iz rahlo svobodnejših časov. Se morda še spomnite, kako je bilo pred letom in pol? Sama sem o tem razmišljala in povedati vam moram, da sem se na ta posebni vsakdan tako privadila, da ne vem, če karkoli pogrešam, če karkoli nujno potrebujem. Ta posebni vsakdan sem vzela za svoj, ga sprejela in ga na polno zaživela, seveda ne brez vzponov in padcev – bili so kar hudi padci, ki so za nas le nova lekcija, iz katere lahko, če le želimo, poberemo veliko dobrega. Kakorkoli – časi so danes res lepši, kot so bili

Poletje 2021

Tudi v tem času smo v našem uredništvu pridno pripravljali članke in prispevke, ki so zanimivi in raznovrstni. Upam, da bo vsakdo našel nekaj zase. Če bi pa radi prispevali k izboljšavi vsebin, k dopolnitvi z osebnim prispevkom, s fotografijami, z mislimi, nam lahko pišete na glasilo@sempetervrtojba.si. Z veseljem bomo objavili kakšno vašo zgodbo. Prispevke za septembrsko številko zbiramo do 26. avgusta 2021.

Vrtojba in pripravil pester ter zanimiv program dogajanja v okviru Poletja na placu. Podprimo njihova prizadevanja in trud tako, da se dogodkov, seveda upoštevajoč vsa priporočila NIJZ, udeležimo. Dragi otroci in mladostniki: čeprav se nam odraslim morda ne zdi tako, je bilo za vas to neobičajno šolsko leto, predvsem pa zadnji meseci, zelo naporni. Upam, da vam ni pustilo preveč lukenj v znanju, predvsem pa ne v vašem psihofizičnem zdravju. Prav zato vam želim lepe počitniške dni, polne doživetij, predvsem pa veliko druženja s prijatelji, da boste z novimi močmi in polni elana v jeseni ponovno sedli v šolske klopi. Spoštovani občani! Verjamem, da smo vsi že utrujeni od dolgega spopadanja z epidemijo in številnih z njo povezanih ukrepov. Kljub temu pa si ob prihajajočem prazniku naše domovine, dnevu državnosti, vsega prazničnega vzdušja ne pustimo vzeti! Naj bo to dan veselja in ponosa, da imamo že 30 let svojo državo. Pa lepo praznovanje! Milan Turk, vaš župan

napolnimo ga z nepozabnimi trenutki, ki bodo za vedno ostali v srcih. »Zabavaj se in išči užitek v preprostih stvareh življenja.« (Tjaša Dorelay) Lara Soban, odgovorna urednica

Uživajte poletje, uživajte oddih, saj verjamem, da nas je veliko takih, ki nas je tale zima kar dodelala. Možgančke na off in napolnimo baterije za nove super doživljaje. Morda to poletje ne bo prav takšno, kot ste si predstavljali, vendar vedno je tako, kot si ga sami naredimo. Naredimo si ga nepozabnega in

Uvod

3


V ponedeljek, 29. marca 2021, je minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj skupaj s primorskima poslancema Eleno Zavadlav Ušaj in Andrejem Černigojem obiskal Občino ŠempeterVrtojba. Delegacija si je z županom Milanom Turkom ter s predstavniki koncesionarja družbe Dom upravljanje ogledala prostore Doma starejših občanov Vrtojba. Ob tem je minister za javnost povedal, da je to svečan trenutek za občino Šempeter-Vrtojba: »Zadovoljen sem, da se je našel interesent za odkup, ki je kandidiral na zaključenem javnem razpisu za koncesijo za oskrbo starejših in bil pri tem uspešen. Po desetih letih smo tako našli rešitev za te stavbe, ki so samevale in niso bile predane svojemu namenu. Sedaj bo omogočenih novih 150 mest za izvajanje institucionalnega varstva starejših.« Ob tem se je zahvalil vsem partnerjem pri tem projektu: lokalni skupnosti in županu Milanu Turku za dobro sodelovanje, obema izjemno aktivnima lokalnima poslancema in nenazadnje koncesionarju Dom upravljanje. Mateja Poljšak Furlan

Kristina Furlan

Minister Cigler Kralj na ogledu prostorov DSO Vrtojba

Na povabilo predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja se je 8. in 9. junija 2021 na uradnem obisku v Republiki Sloveniji mudil Guy Parmelin, predsednik Švicarske konfederacije, ki je hkrati tudi minister za gospodarstvo, izobraževanje in raziskave. Obisk, ki je nadaljevanje živahnega političnega dialoga na najvišji ravni in potrjuje obojestranski interes za poglobitev sodelovanja in prijateljskih odnosov med državama, je bil med drugim tudi priložnost za pregled možnosti nadaljnje krepitve gospodarskega bilateralnega sodelovanja.

na odseku hitre ceste H4. Projekta, ki sta bila kot zgledni energetsko učinkoviti rešitvi delno energetsko obnovljena s strani Švicarske konfederacije v sklopu slovenskošvicarskega programa sodelovanja za zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik v razširjeni Evropski uniji, je gostom podrobneje predstavil direktor agencije GOLEA Rajko Leban. V podružnični šoli je bila ob tej priložnosti postavljena razstava fotografij o energetski prenovi stavbe ter utrinkov z izobraževalnih delavnic za otroke OVE (obnovljivi viri energije) in URE (učinkovita raba energije), ki so bile tudi financirane V okviru uradnega obiska sta si visoka v sklopu švicarskega kohezijskega gosta ob spremstvu župana Milana prispevka. Turka ogledala podružnično šolo v Vrtojbi in sončno fotonapetostno Mateja Poljšak Furlan elektrarno na protihrupni ograji

4

Iz občinske hiše

Daniel Novakovič/STA

Predsednik Borut Pahor s predsednikom Švicarske konfederacije Guyem Parmelinom na obisku v Vrtojbi

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba


Županov sprejem najboljših učencev zaključnega razreda OŠ, mladih glasbenikov in športnikov

Načrtujte svoj vrtiček z orodjem EdiCitNet V sklopu evropskega projekta EdiCitNet, pri katerem poleg Občine Šempeter-Vrtojba sodeluje tudi Univerza v Ljubljani, je bilo izdelano spletno orodje EdiCitNet (toolbox. edicitnet.com/design-planing). Orodje je v prvi vrsti namenjeno prostorskim načrtovalcem za preigravanje različnih scenarijev uvajanja pridelave hrane in krožnega gospodarstva v mestih, pa tudi zasebnim uporabnikom, ki jim orodje omogoča načrtovanje lastnega vrtička. V obstoječi verziji orodja najprej na karti mesta izberemo površino, metodo pridelave (npr. vrtiček, rastlinjak) in vrsto pridelkov. Na

Poletje 2021

uspehih na tekmovanjih z različnih področij izstopali med sovrstniki. Letošnje leto je bilo namreč za šolarje poseben izziv, saj je med drugim tudi večina tekmovanj potekala strnjeno le v nekaj zadnjih mesecih namesto razporejeno prek celega šolskega leta kot po navadi. Da bodo zaslužene počitnice še boljše, so kot nagrado za svoje uspehe prejeli praktično darilo

Vsem čestitamo in se skupaj z njimi veselimo njihovih uspehov. Želimo jim prijetne poletne počitnice in uspešno pot naprej. Mateja Poljšak Furlan

Foto atelje Pavšič-Zavadlav

Foto atelje Pavšič-Zavadlav

V četrtek, 10. junija, in v petek, 18. junija, je župan Občine Šempeter-Vrtojba mag. Milan Turk v Coroninijevem dvorcu sprejel najboljše učenke in učence zaključnega razreda Osnovne šole Ivana Roba, Glasbene šole Nova Gorica in športnike ter vsem čestital za njihove dosežke. Ti mladi so v tem šolskem letu po šolskem uspehu in

za prosti čas. Sprejema najboljših učencev zaključnega razreda osnovne šole, ki so se izkazali na tekmovanjih iz znanja, so se udeležili Lana Miklavčič, Marina Dubravica, Jakob Lapajne Melink, Kian Korečič Cernatič, Pija Lisjak in Mija Marcina. Sprejema za uspešne mlade občane, ki so se izkazali na glasbenih in športnih tekmovanjih, pa so se udeležili Matic Furlan, Aleks Hvala, Gaja Koglot, Vid Kranjc, Jure Rupar in Matija Skrt.

posamezni površini lahko načrtujemo več različnih metod pridelave in vrst pridelkov. Za izbrani vrtiček nam nato orodje izračuna pričakovani letni pridelek in njegovo hranilno vrednost ter koliko vode, hranil (dušika, fosforja, kalija) in energije bomo za to potrebovali. S pomočjo orodja lahko izračunamo, koliko deževnice bi lahko zbrali v bližini svojega vrtička, kakšen vodni zbiralnik bi za to potrebovali in koliko vode bi morali dodati iz drugih virov. Orodje nam tudi izračuna, koliko virov hranil (npr. komposta, konjskega ali govejega gnoja) bi bilo treba dodati, da bi zadostili letni potrebi rastlin po hranilih.

le na ta način preverimo ustrezno delovanje orodja in ga po potrebi izboljšamo. Vsi, ki bi pri tem želeli sodelovati oz. imate kakršno koli vprašanje v zvezi z uporabo orodja, se lahko obrnete na Jernejo Ternovec (jerneja.ternovec@sempeter-vrtojba. si) ali neposredno na razvijalce orodja (natasa.atanasova@fgg.uni-lj.si). Seveda lahko orodje preizkusite tudi vsi ostali, ki svojega vrtička še nimate oz. vas zanima, kakšen pridelek lahko pričakujete na površini, s katero razpolagate, ter koliko vode in hranil bi potrebovali za tovrstno pridelavo. Mateja Škerjanec, Darja Istenič, Ajda Cilenšek, Nataša Atanasova

Orodje je trenutno dostopno le v angleškem jeziku in je še v fazi razvoja. Zato vljudno vabimo vse, ki že imate svoj vrtiček, da orodje preizkusite. Na spletni strani toolbox. edicitnet.com/design-planing vnesete svoj vrtiček, metodo pridelave in vrsto pridelkov, ki jih gojite. Primerjava dobljenih rezultatov z vašim dejanskim letnim pridelkom ter ocenjeno porabo vode in hranil bi nam bila v veliko pomoč, saj lahko

Iz občinske hiše

5


Foto atelje Pavšič-Zavadlav

Nova informacijska točka za socialno vključevanje ranljivih skupin v Šempetru V četrtek, 3. junija 2021, je v prostorih Centra za dnevne aktivnosti starejših (CDAS) v Šempetru pri Gorici začela delovati nova informacijska točka za socialno vključevanje, ki je nastala v okviru projekta EZTS GO SaluteZdravstvo. V prostorih CDAS je bila tako vzpostavljena točka, na kateri bodo dostopne informacije o obstoječih programih in storitvah na področju socialnega vključevanja ranljivih skupin prebivalcev v Občini Šempeter-Vrtojba, Mestni občini Nova Gorica in Občini Gorica. V sklopu projekta Salute-Zdravstvo, podrobneje aktivnosti za socialno vključevanje, je bil junija lani podpisan skupni čezmejni protokol, ki je območje še dodatno povezal na področju, ki nudi podporo šibkejšim skupinam. Info točke so prostor, kjer lahko čezmejni prebivalci pridobijo podrobnejše informacije o čezmejnih aktivnostih in programih, v katere se lahko vključijo. Osebe v stiski namreč

6

Projekti

težko prosijo za pomoč, se ne znajdejo ali pa ne vejo, kje bi lahko pomoč sploh poiskale oz. kakšne možnosti imajo. Kot razvita socialna družba pa ne smemo dopustiti, da se socialno ranljivi samo zlijejo z okolico in postanejo nevidni. Socialno ranljivi so prav tako kot mi vsi pripadniki naše družbe in večina socialno ranljivih ni postala revna, brezdomna …, ker si je tega želela. Zato moramo s skupnim prizadevanjem vseh ljudi in državnih inštitucij zagotoviti takšne razmere, ki bodo socialno ranljivim v povezavi z drugimi v družinskem, delovnem in bivalnem okolju omogočale ustvarjalno delovanje ter uresničevanje njihovih razvojnih možnosti, da bodo s svojo dejavnostjo dosegali takšno raven kakovosti svojega življenja, ki bo primerljiva z drugimi v svojem okolju ter bo ustrezala merilom človeškega dostojanstva.

čim več ter da so dosegljive na »nevsiljiv« način. Informacije o čezmejnih programih, ki jih izvajajo organizacije na področju sociale in zdravstva, so v CDAS posredovali že prej, tudi če informacijska točka uradno še ni delovala. Prav tako v okviru programa centra že dlje časa potekajo sodelovanja z nekaterimi organizacijami iz sosednje Gorice (kar je sicer trenutno zaradi pandemije onemogočeno oz. je bilo v preteklem letu okrnjeno). Z novo informacijsko točko bo CDAS svoje delo le nadgradil in še dodatno oplemenitil. Projekt Salute-Zdravstvo financira program Interreg Italia-Slovenija 2014–2020. Mateja Poljšak Furlan

Tudi zato je bistvenega pomena, da je informacij o ponudbi in možnostih socialnega vključevanja Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba


Ivo Podbersič

Sistem za izposojo koles tudi uradno predan v uporabo V petek, 21. maja 2021, je v Novi Gorici potekalo uradno odprtje sistema izposoje koles go2go, ki trenutno obsega osem postaj, od katerih se jih sedem nahaja na območju Mestne občine Nova Gorica, ena pa v Občini ŠempeterVrtojba. Sistem bo v prihodnje združljiv s sistemom izposoje koles v sosednji Gorici (I), kar bo omogočilo prebivalcem somestja, da bodo sistem izposoje uporabljali v skupnem čezmejnem območju. Šempetrska točka za izposojo koles pri pošti se povezuje v mrežo postajališč, kjer bo prebivalcem na voljo 26 navadnih in 11 električnih koles. Sistem je vzpostavljen v želji, da bi izposoja zaživela predvsem med lokalnim prebivalstvom za opravljanje vsakdanjih obveznosti,

Poletje 2021

opravkov in ogledov, saj bi na ta način znatno pripomogli k razbremenitvi mesta z avtomobilskim prometom na krajših razdaljah. Novonastala točka v Šempetru pa je tudi del celovite ureditve območja, ki jo bo Občina Šempeter-Vrtojba dopolnila še s kolesarnico za shranjevanje in polnjenje električnih koles ter polnilci za električne avtomobile.

energije in pametna omrežja«, tematskega cilja 4: »Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih«, prednostne naložbe 4.4.: »Spodbujanje nizkoogljičnih strategij za vse vrste območij, zlasti za urbana območja, vključno s spodbujanjem trajnostne multimodalne urbane mobilnosti in z ustreznimi omilitvenimi ukrepi.«

Vzpostavitev sistema izposoje koles z ureditvijo postajališč ter nabavo navadnih in električnih koles sofinancira Kohezijski sklad v okviru Javnega razpisa Ministrstva za infrastrukturo za sofinanciranje ukrepov trajnostne mobilnosti v okviru Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020, prednostne osi 4: »Trajnostna raba in proizvodnja

Aktivnosti ureditve dveh postajališč v Novi Gorici ter Občini ŠempeterVrtojba pa sta sofinancirani s projekta MUSE, programa Interreg V-A ItaliaSlovenia 2014-2020, v katerem kot partner sodeluje Regijska razvojna agencija Severne Primorske. Mateja Poljšak Furlan

Projekti

7


Foto atelje Pavšič-Zavadlav

Hiša lepih las V Vrtojbi lahko obiščete Hišo lepih las, kjer vam bosta Tina in Tomi uredila vašo sanjsko pričesko. Več o njuni poslovni zgodbi lahko preberete v spodnjem besedilu, samo za vas pa sta z nami delila nekaj koristnih poletnih nasvetov. Hiša lepih las prav v juniju praznuje svoj 11. rojstni dan, kar je res lepa prelomnica. Njuna poslovna pot je prešla skozi več faz – od cvetočega gospodarstva do gospodarskih kriz, vendar se ne predata kar tako in gresta veselo novim ciljem naproti. Kaj si želela postati kot majhna deklica? Morda frizerka? Priznati moram, da ko sem bila majhna, res še nisem vedela, kaj bi rada postala, ko bom velika. Si se igrala s punčkami in jim delala pričeske; morda vadila na mami ali kakšni prijateljici?

8

Podjetno

Šolala sem se v Kopru kot prva generacija frizerk. Zelo lepi spomini me vežejo na te brezskrbne čase. Delati sem začela pri Suzani Perko v Novi Gorici – Česalnica Venera in prav ona mi je predala ogromno znanja, za kar sem ji izjemno hvaležna. Kako si se odločila, da greš na svojo samostojno poslovno pot? Kot pri vsakem frizerju je bila tudi pri meni velika želja po lastnem salonu. Največ zaslug, da mi je vse skupaj tudi uspelo, imajo moji starši, ki so me vseskozi tako ali drugače podpirali. Brez njih mi vsekakor ni bi uspelo.

Res je, že kot mala deklica sem rada strigla punčke – barbike. Spomnim se, da sem imela vse barbike takrat hitro kratkolaske, saj sem uživala v tem, da jim strižem lase. Kar se pa domačih tiče, je bilo ravno obratno – takrat so oni mene strigli in mi delali pričeske. Morda je to tisto, zaradi česar sem želela postati frizerka.

Je bilo težko sprejeti takšno odločitev? Kje so bile težave, kakšne skrbi si imela?

Kje si se šolala in kje si začela z delom frizerke?

So stranke pretežno domačini?

Odločitve ni bilo težko sprejeti, kljub temu, da so bile vedno prisotne skrbi, kako bo vse skupaj potekalo. In če bo dovolj dela za oba, zame in za partnerja, saj v salonu delava skupaj.

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba


Kako si delita delo v salonu? Načelom delava oba vse, sama imam povečini ženske stranke, Tomi moške, saj je on zelo natančen pri striženju, sama pa zelo uživam v ustvarjanju sploh dolgolask saj se tam res pokaže vsa moja kreativnost in pričeska ni prav nikoli enaka. Tudi tvoj partner je frizer, kako sta se spoznala? Ja, skupaj delava v salonu, spoznala pa sva se na izobraževanju v tujini. Kako sta se odločila, da stopita na skupno poslovno pot? Kako je delati s partnerjem?

Foto atelje Pavšič-Zavadlav

Da bova delala skupaj, da bova imela skupni posel, sva se odločila že prej. Seveda delo s partnerjem vsekakor ni enostavno, saj je treba znati ločiti delo in družino ali drugače rečeno poslovno in osebno življenje. Moram pa povedati, da se pri delu super izpopolnjujeva in si velikokrat drug drugemu priskočiva na pomoč.

Poletje 2021

Poletje je tudi čas porok in svečanih dogodkov. Kaj svetuješ strankam pred takšnimi dogodki – kako pridete Oba delava vse, delo si pa deliva glede do prave pričeske? na želje strank. Priporočam, da se punce čim bolj prepustijo izkušenemu frizerju, Resnično se trudiva deliti poslovno in osebno življenje, tako da ne eno ki začuti ter ugotovi stil stranke. ne drugo ne trpi preveč. Vse proste Obvezen je tudi pogovor oz. trenutke in čas, ko ne delava, pa upoštevanje želja stranke. Predvsem posvetiva kvalitetnemu družinskemu za poroko, ki je resnično pomemben dogodek vsake neveste, svetujem življenju in čas usmerjava v najine obvezno probo frizure, sploh če otroke. stranka ni vajena friziranja. Pred nami je poletje. Kako moramo poskrbeti za zdravje in zaščito naših Kakšni so svečani trendi v tem las ter lasišča v tem času? poletju? Kako si delita delo in poslovni ter družinski svet?

Lasje so poleti še bolj izpostavljeni sončnim žarkom in morski vodi, ki nimata prav pozitivnih učinkov, zato naši lasje potrebujejo še več dodatne nege. Na tržišču je sedaj veliko produktov za poletno nego las, ki zagotavljajo dodatno hidracijo. Nepogrešljiva, sploh pri dolgolaskah, sta maska ter zaščitni sprej za sonce, kar priporočam tudi sama. Obstajajo kakšne naravne metode, kako nahraniti in zaščititi lase? V salonu kot dodatno storitev ponujamo tudi 100-% barvanje las s kano (henna), ki lase obarva, napolni ter neguje.

Glede svečanih pričesk ostajajo še vedno preprosta, mehka spenjanja. Aktualne so tudi raznovrstne kite ter fige. Kaj pa barve in barvni lasje? Pri barvah prevladujejo naravni toni, vedno moramo upoštevati tudi ten kože ter barvo oči. Obstajajo različne tehnike barvanja, največ pa se sedaj dela balayage, ki predstavlja naravno prelivanje barv iz temnejše v svetlejšo. Pri takih tehnikah smo lahko malo bolj drzni, saj predhodno posvetljeno dolžino obarvajo v kakšen modni pastelni ton. Lara Soban

Kakšni so letošnji poletni trendi? Izrazitih modnih smernic že dolgo ni več, tako da vse prilagodimo željam ter stilu stranke.

Foto atelje Pavšič-Zavadlav

Najine stranke prihajajo iz različnih krajev; poleg domačinov, ki so najine zveste stranke že od samega začetka, imava veliko strank tudi z ajdovskega in kraškega konca ter iz Posočja. Pa naj pohvalim tudi stranke iz Ljubljane, ki naju zvesto obiskujejo. Seveda v trenutni situaciji zelo pogrešava čezmejne stranke, ki jih nisva videla že veliko časa. Stranke so vseh starosti, kar nama v salon prinaša ogromno različnih generacij, novih zgodb. Nikoli nama ni dolgčas.

Podjetno

9


Otroci z Innoboxom razmišljajo drugače Lani v času epidemije je luč sveta ugledal zabojček z znanstvenimi poskusi Innobox. V njem se skrivajo materiali in video navodila za poskuse, ki jih otroci, stari od 8 do 14 let, izvajajo doma. Tako lahko odkrijejo svoj talent do naravoslovja in ga negujejo, saj Innobox pokriva širok spekter naravoslovnih poskusov. Pogovarjali smo se s Tejo Bajt iz Kobarida, ki je z ekipo razvila idejo Innoboxa. Kdaj in kako se je rodila vaša ljubezen do naravoslovja? Naravoslovje me je pričelo zanimati že zelo zgoraj v otroštvu. Najprej sem se navduševala nad poklicem astronoma, saj so me zelo zanimali vesolje in planeti. Nato pa sem odkrila ljubezen do medicine. Tako sem nekje v 5. ali 6. razredu osnovne šole pričela iz knjižnice domov prinašati debele medicinske knjige. Zanimalo me je, kako deluje človeško telo, zakaj zbolimo in kako se lahko zdravimo. Takrat sem vedela, da bo to moja usmeritev. Kako ste nato svoje znanje iz naravoslovja umestili v svojo poslovno idejo? Med študijem v Veliki Britaniji, kjer sem opravila magisterij iz molekularne in celične biologije, sem odkrila, kako navdušeni so bili otroci, ko so prišli v naše raziskovalne laboratorije na obisk. Zanje smo pripravili preproste poskuse in to jih je popolnoma očaralo. Takrat sem se odločila, da bom po vrnitvi v Slovenijo ustanovila podjetje, ki bo otrokom omogočalo, da bodo izvajali poskuse sami, ob ustreznem

10

Podjetno

vodenju. Tako sem si postavila vizijo, da otrokom predstavimo naravoslovje kot zanimivo in zabavno področje. Ker je tako raznoliko in široko, pa obstaja velika verjetnost, da otroci odkrijejo svoj talent, za katerega morda sploh ne vedo. Lani se je s pojavom novega koronavirusa spremenil tudi vaš način delovanja in poslovanja. Koliko časa ste razvijali idejo za zabojček Innobox in od kod ste črpali navdih? Kdo sestavlja ekipo Innoboxa? Res je. Naš poslovni model se je v zadnjem letu popolnoma spremenil. Preden smo ustvarili Innobox, smo izvajali naravoslovni krožek na osnovnih šolah, ki ga je v štirih letih obstoja (pred pandemijo koronavirusa) obiskovalo več kot 400 otrok. V tem času smo odkrili, da so naravoslovne vsebine izjemnega pomena in si jih starši želijo za svoje otroke, saj smo bili prisotni na Primorskem in na nekaterih šolah v Ljubljani, ob tem pa smo dobivali povpraševanja, da pridemo tudi v druge dele Slovenije. Nato pa smo ob pojavu pandemije ostali praktično čez noč brez vsega.

Tako smo se v želji, da bi ostali v stiku z otroki, ki so obiskovali krožek, odločili vse znanje zapakirati v škatlo in materiale otrokom pošiljati domov. Iz izkušenj s krožka pa smo vedeli, da so pisna navodila otrokom zelo težko razumljiva, zato smo se odločili za video navodila, ki so zelo natančna, ampak enostavno razumljiva. Ekipo sestavlja več sodelavcev, ki skrbijo za različna področja. Najprej se mi je pri nastajanju Innoboxa pridružil Luka, ki ima izjemen talent za video produkcijo. To je za Innobox ključno, saj nudi video navodila v slovenščini. Nato se je pridružila še Urška, ki skrbi za to, da vsi otroci prejmejo prave materiale, in za to, da nam nikoli ničesar ne zmanjka. Komu je namenjen zabojček Innobox? Innobox je v prvi vrsti namenjen otrokom, starim od 8 do 14 let. Vendar je v resnici družinsko naravnan, saj poskuse izvajajo otroci skupaj s starši. Izkušnja omogoča kvalitetno preživet družinski čas brez nepotrebnih predpriprav. Vzamejo le škatlo z materiali ter telefon ali tablico za dostop do video navodil

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba


in raziskovanje se lahko prične. Otroku tako predstavijo naravoslovno področje skozi zabavne in poučne poskuse. Predznanje ni potrebno, saj je zabojček zasnovan z mislijo, da pomaga širiti obzorja in znanje ter tudi nenaravoslovcem olajša prehod na naravoslovne vsebine. Z Innoboxom lahko vsak otrok samo z nekaj kliki in uporabo materialov iz škatle postane strokovnjak.

Otroci po mojih izkušnjah nimajo nekega pozitivnega odnosa do naravoslovja, ker se naravoslovne vsebine v šolah učijo zgolj teoretično. Zelo malo šol si lahko privošči praktične vsebine in materiale, saj enostavno tega finančno in kadrovsko ne zmorejo. Žal pa otrokom to ne naredi nič dobrega, saj pričnejo naravoslovje dojemati kot dolgočasno.

Vem, da se največ naučimo, ko stvari naredimo sami, zato močno verjamem v izkustveno učenje, ko otroci sami izvajajo poskuse, seveda ob spremstvu odrasle osebe. V času, ko smo na šolah izvajali krožke, smo samo potrdili domneve, da Otroci so Innobox zabojček zelo lepo otroke včasih podcenjujemo. Otroci sprejeli. Prek intervjujev s starši, ki so lahko ogromno dosežejo, samo dati naši naročniki, smo odkrili, da otroci jim moramo možnost in jih pri tem o poskusih in o naučenem govorijo in voditi. Ob tem pa verjamem tudi v o odkritem razlagajo svojim bližnjim. igrifikacijo. Za učenje ni nujno, da Dogaja pa se enako kot med krožkom, mora biti dolgočasno in teoretično, ko učitelji povedo, da otroci, ki imajo da dosežemo pomnenje. Pomnenje Innobox, razmišljajo drugače, poznajo snovi in znanja lahko dosežemo tudi širše naravoslovne pojme in poznajo s prvinami igrifikacije, ki glede na več naravoslovnih poklicev. Velikokrat izsledke študij dodatno okrepi stopnjo so bili ti otroci bolj uspešni v šoli, saj pridobljenega znanja. In teh načel, so se o določenih pojmih učili že pri poleg drugih, se držimo vsak mesec, poskusih v Innoboxu in zato v šoli ko snujemo nove poskuse. prejeli višje ocene. Najbolj pomembno pa je, da so znali kritično razmišljati Na leto ustvarite najmanj 12 novih in si ustvariti svoje mnenje. znanstvenih zabojčkov. Skupno kar 36 novih poskusov vsako leto. Od Pravite, da zabojček Innobox kod dobite ideje zanje? ni igrača, ampak izobraževalni pripomoček, ki skozi zabavo Ideje črpamo iz krožka. V štirih letih otrokom omogoča učenje. Opažate, smo si ustvarili bazo kar več kot da se otroci v današnjem času manj 160 poskusov, ki niso samo poskusi. igrajo ali imajo manj motivacije za Imamo preko 160 učnih priprav z učenje? Kakšen je njihov odnos do vsemi cilji, kaj želimo otroke naučiti naravoslovja? s tistim poskusom in kaj naj jim povemo v znanstvenem ozadju o tematiki, ki jo poskus naslavlja. In Kako sedaj – po enem letu – deluje vaša ideja zabojčka Innobox med otroki? Kaj opažate? Kakšni so njihovi odzivi? In kakšni so odzivi staršev?

seveda celoten raziskovalni proces od začetka do konca poskusa. Poskus je namreč popolnoma neuporaben, če se otrok pri tem nič ne uči. Tako je nujno, da o tem razmišljamo že vnaprej. Poskuse pa še dodatno nadgrajujemo s težavnostjo ter z novimi tematikami. Sodelujete tudi s Primorskim tehnološkim parkom (PTP). Kakšna je vaša vloga pri tem in kakšna je vloga PTP? Smo inkubirano podjetje v Primorskem tehnološkem parku in tako del startup skupnosti PTP. To pomeni, da smo morali svojo poslovno idejo in vizijo zagovarjati pred komisijo uveljavljenih podjetnikov, ki je ocenila naše kompetence in možnost rasti podjetja. Letos smo prejeli možnost inkubacije za nadaljnjih pet let. To nam omogoča, da koristimo podjetniške programe PTP, se udeležujemo seminarjev in koristimo možnost podjetniškega mentorstva, da tako pridobivamo podjetniška znanja, ki nam pomagajo hitreje širiti našo vizijo. Boste v prihodnje zabojček Innobox še kaj nadgrajevali? Kakšni so vaši cilji? Vsekakor bomo Innobox še nadgrajevali. Želimo si, da bi omogočal tudi izbiro specifičnih poskusov, zato želimo dolgoročno tudi zabojčke zasnovati tako, da niso preveč splošni. Naši cilji pa so vsekakor širitev na tuje trge. Smo ravno v pripravi na širitev na italijanski trg. Dela nam vsekakor ne bo zmanjkalo in upamo, da bomo nad naravoslovjem navdušili čim več otrok. Lara Soban

Poletje 2021

Podjetno

11


Damijan Simčič

Zmagovalci POPRI 2021 – tekmovanje se nadaljuje z mednarodnim nivojem Med splošnim zaprtjem države so mladi na spletnih platformah predstavljali svoje poslovne modele podjetniški komisiji na nacionalnem tekmovanju POPRI, ki ga organizira Primorski tehnološki park. V finale se je od 134 prijavljenih prebilo 36 ekip. Potegovali so se za prva tri mesta v kategorijah osnovnošolci, dijaki in mladi do 29. leta. Na tekmovanje POPRI se je skupno prijavilo 344 mladih oziroma 134 ekip. Letos so se že drugič tekmovanja udeležile tudi šole iz zamejstva. 76 skupin se je uvrstilo na predizbore, ki so jih organizirali Primorski tehnološki park, Saša inkubator, Tehnološki park Ljubljana in Podjetniški inkubator Podbreznik. Na zaključni del tekmovanja pa se je uspelo prebiti 36 ekipam. Vsaka je dobila po 500 EUR iz nagradnega sklada za izboljšanje poslovnega modela za finale. V finalu so v vsaki kategoriji razglasili tri najboljše ekipe. Tretjeuvrščene so prejele po 700 EUR, drugo uvrščene po 1300 EUR, zmagovalci pa po 2000 EUR. Nagradni sklad zagotavljajo soorganizatorji tekmovanja: Ministrstvo RS za

12

Podjetno

gospodarski razvoj in tehnologijo, Javna agencija za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije SPIRIT Slovenija in Slovenski podjetniški sklad. Tekmovanje je podprl tudi Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Glavni organizator tekmovanja POPRI, Primorski tehnološki park, pa je zmagovalnim ekipam zagotovil tudi vstopnico v svet. Zmagovalci med dijaki in študenti ter mladimi do 29. leta starosti bodo tekmovali še na evropskem tekmovanju EUSAIR POPRI Youth, prve tri dijaške ekipe so prejele vstopnico na mednarodno tekmovanje Genius Olympiad, drugouvrščena ekipa med študenti in mladimi do 29. let pa vavčer za podjetniško usposabljanje Erasmus.

Tekmovanje POPRI dokazuje, da tudi izredne razmere v času pandemije ne morejo preprečiti tega, da bi mladi ustvarjali svojo prihodnost z inovativnimi idejami in optimizmom – in pri tem jih moramo podpreti. Razglasitev rezultatov s podelitvijo nagrad je potekala 9. 4. 2021 in si jo lahko ogledate na tej povezavi: youtu.be/HVEkBbBl2Zc. Kdo so zmagovalci POPRI 2021? Kategorija osnovna šola 1. mesto: SATAR Avtorja: Rok Cigoj, David Košir Mentorici: Tanja Krapež, Andreja Vister OŠ Dobravlje Regijski partner: Primorski tehnološki park

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba


SATAR je vrhunska naprava, namenjena čebelarjem. Pomaga jim pri žičenju satnikov. Naprava je enostavna za uporabo. 2. mesto: BiPar Avtorji: Tisa Princes Ledinek, Vida Furlan, Rok Kopatin Mentorici: Tanja Krapež mag. Andreja Vister Osnovna šola Draga Bajca Vipava Regijski partner: Primorski tehnološki park BiPar rešuje problem izgubljenih nogavic. Z BiParom nogavice v paru operete, posušite in nato tudi zložite. Ves čas bodo na svojem mestu. 3. mesto: BioPurga Avtorji: Tajda Adrović Flisar, Sara Vdovč, Alina Učakar Mentorica: Rosana Kleindienst OŠ Frana Albrehta Kamnik Regijski partner: Tehnološki park Ljubljana BioPurga je biološki smetnjak in kompostnik v enem za zunanjo uporabo, ki uporabnikom omogoča zbiranje in pospešeno recikliranje bioloških odpadkov v kompost, iz katerega, namesto da bi plačevali dodatne stroške odvoza, v par tednih pridobijo kakovosten kompost za gnojenje rastlin. Pitchi finalistov v kategoriji OŠ so na tej povezavi: youtu.be/yisFJB5Ov0k.

SWM je pametna naprava, ki slepim in slabovidnim osebam pomaga pri orientaciji s pomočjo inovativne tehnologije. Z njeno pomočjo bova odprla nove možnosti vsem slepim in slabovidnim in občutno izboljšala kakovost njihovih življenj. 2. mesto: POCKETLIB Avtorji: Neli Štanta, Matic Šinigoj, Hana Vovk, Lovro Saksida Mentor: / Gimnazija Nova Gorica Regijski partner: Primorski tehnološki park Pocketlib je spletna stran, nadgradnja Cobissa, ki nam ponuja virtualno izkušnjo knjižnice. Skozi spletno stran se lahko sprehajamo med oddelki knjižnice in prikazujejo se nam naslovi knjige, slika njihove platnice in pri večini tudi kratek vsebinski povzetek. 3. mesto: Aplikacija alergenko Avtorja: David Čadež, Miha Lazič Mentorica: Tanja Blažič Šolski center Nova Gorica Regijski partner: Primorski tehnološki park Alergenko je aplikacija, ki na podlagi skenirane črtne kode in alergenov v izdelku pove, ali je ta izdelek primeren za uporabnika ali pa ne. Uporabnik ob registraciji v aplikacijo vnese alergene, na katere je občutljiv, in ko pride v trgovino z aplikacijo skenira črtno kodo izdelka.

Kategorija dijaki 1. mesto: Visus – See with me Avtorja: Nik Stanojević, Val Vidmar Mentorja: Janez Gorenc, Simon Jeraj Gimnazija Novo mesto Regijski partner: Podjetniški inkubator Podbreznik

Pitchi finalistov v kategoriji srednja šola so na tej povezavi: youtu.be/3uB9QpSluK0. Kategorija študenti in mladi do 29. leta

Problem sem našel pri zvijanju povezovalnih trakov, kjer gre veliko časa. Zato sem naredil produkt, s katerim je to delo lažje in hitrejše. 2. mesto: Gift buddy Avtorji: Gal Lindič, Jan Weissenbach, Bian Klančnik, Ožbej Golob Mentor: Islam Mušić Fakulteta za računalništvo in informatiko UL Regijski partner: SAŠA inkubator Naša poslovna ideja je mobilna aplikacija za iskanje osebnih in izvirnih daril. Uporabnik bo preko mobilne aplikacije vnesel parametre o osebi, za katero kupuje darila (starost, spol …), nato pa bo aplikacija na podlagi teh parametrov poiskala primerna darila. 3. mesto: 0,0 šofer – Trezna odločitev z obeskom za ključe Avtorici: Špela Polajžer, Lucija Beranič Mentorica: Zdenka Selinšek Višja strokovna šola Šolski center Ptuj Regijski partner: SAŠA inkubator Ker sva ravno v letih, ko opravljamo izpite za avto, sva iskali rešitev, kako zmanjšati alkohol pri mladih voznikih. Odločili sva se, da narediva obesek za avtomobilske ključe, ki bi s svojim napisom in z obliko pritegnil pozornost predvsem tistih, ki ponujajo alkohol mladim. Pitchi finalistov v kategoriji študentje in mladi do 29. leta so na tej povezavi: youtu.be/eMQbTxRFs9Y. Marjana Simčič Humar

Damijan Simčič

1. Mesto: Navijalec povezovalnih trakov

Avtor: Blaž Novšak Mentor: Marjan Hočevar Šolski center Novo mesto Regijski partner: Podjetniški inkubator Podbreznik

Poletje 2021

Podjetno

13


Projekt »Če zmoreš ti, zmorem tudi jaz«

Varstveno delovni center Nova Gorica že leto in pol sodeluje v projektu »Če zmoreš ti, zmorem tudi jaz« s kmetijama iz Goriških Brd in z Banjšic. Projekt je financiran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in delno iz proračuna Republike Slovenije. Glavni namen projekta je sodelovanje med kmetijama in VDC Nova Gorica, katerega uporabniki so odrasle osebe z motnjo v razvoju, odrasle osebe s pridobljeno možgansko poškodbo, odrasle osebe s težavami v duševnem zdravju in tudi starejši od 65 let. Aktivnosti s področja socialnega varstva bodo kmetijama s pridobljenimi izkušnjami in znanjem omogočale obogatitev ponudbe oz. ponudbo aktivnosti tudi za ljudi s posebnimi potrebami. Na kmetijo v Gornje Cerovo k Radu Brelihu se odpeljemo dvakrat mesečno, kjer si naredimo lep popoldan v družbi domačih živali. Osel in poni kobilica sta zelo topli, prijetni in nežni živali, zato ju naši uporabniki radi božajo, krtačijo, hranijo, sprehajajo in se z njima fotografirajo. Mali živahen pes in velika psička, željna božanja, sta odlična kombinacija za dvig

14

Društva

razpoloženja in veliko mero smeha. Kokoški in raci je lepo opazovati, ko se pasejo in krasijo sadovnjak. Kokoš radi tudi pobožamo in prisluhnemo njenemu zanimivemu oglašanju. Všeč nam je tudi, da lahko posedimo na klopcah na dvorišču in se naužijemo miru v lepem okolju. Privoščimo si sladoled, v tem času pa nas Rado povabi v sadovnjak na češnje. Najslajše so lastnoročno nabrane. Rado Brelih iz Gornjega Cerovega pravi: »V času trajanja projekta smo z uporabniki in zaposlenimi VDC Nova Gorica preživeli kar nekaj skupnih ur na naši kmetiji. Druženja so sproščena in zanimiva. V tem času smo se dobro spoznali in se eden od drugega marsikaj naučili.«

konja – ga očistimo, pokrtačimo, očistimo kopita, osedlamo … Jahači si nadenejo čelado in jopič, ki ščiti hrbtenico. Sledi ježa v maneži, nato pa se podamo po bližnjih travnikih. Stik s konjem in jahanje pozitivno vplivata na duševno zdravje in počutje s povečanjem samozavesti in z ustvarjanjem občutka umirjenosti ter svobode gibanja. Jahanje pomaga tudi pri krepitvi mišic, gibljivosti, ravnotežju in vztrajnosti v pravilni telesni drži. Dejan Strgar, DS Camping Banjšice: »Sodelovanje v tem projektu mi omogoča srečanja in delo z osebami s posebnimi potrebami. Pridobil sem nova znanja in izkušnje, ki mi bodo koristile tudi pri delu v prihodnje.« Branko D.: »Rad pridem na kmetijo, ker imam rad živali.« Ferid F.: »Uživam v igri s psom.« Rok R.: »Ježa konja mi pomaga do boljše kontrole telesa.« Vaneja Bambič, VDC Nova Gorica, vodja projekta

Enkrat mesečno se odpravimo na Banjšice k Dejanu Strgarju in njegovim konjem. Tu se izmenjujeta dve skupini uporabnikov, ki sta do sedaj opravili že kar veliko učnih ur ježe. Seveda pa najprej pripravimo

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba


Novo na Goriškem – stanovanjska skupina za mlade

Šentove pomladne akcije – zmanjševanje škode zaradi uživanja drog V Dnevnem centru za uporabnike drog Šent smo maj začeli delavno in družabno. V sklopu strnjenega tedna prakse, ki sta jo izvajala študenta s Fakultete za socialno delo, Univerza v Ljubljani, smo izvedli dva dogodka: čistilno akcijo in poslovilno srečanje z gospo, vključeno v program preko javnih del.

Edina Kovač Cvetko

Študenta sta se odločila dogodka izpeljati za njun projekt, pri čemer je navadno ključno, da se v dogajanje vključi čim več uporabnikov. In izbrana oblika projekta, torej aktivnost na prostem, kjer ima vsak lahko svojo vlogo, je to omogočala tudi v teh burnih časih.

Pod okriljem društva ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje – je na področju severnoprimorske regije vzpostavljena stanovanjska skupina za mlade v Novi Gorici. Namenjena je mladim med 18. in 27. letom starosti, ki imajo težave v duševnem zdravju ter pridružene težave na ravni vedenja in čustvovanja. Posamezniki lahko prihajajo: • iz domačega okolja, kjer jim zaradi družinske dinamike primanjkuje pozitivnih spodbud, • po zaključeni obravnavi v vzgojnem zavodu ali • po zaključenem bivanju v rejniški družini.

Pri čistilni akciji smo počistili notranjost in uredili zunanjo okolico dnevnega centra, ki je ni malo. Sprva je bilo prisotne nekaj negotovosti glede tega, kaj vse bomo uspeli polepšati. A zgledi vlečejo in v dveh dneh se je dela prijelo kar nekaj pridnih rok. Rezultat je bil neizogiben. Organizacija poslovilnega srečanja je zahtevala veliko načrtovanja, ki smo ga začeli v timu, nadaljevali z uporabniki. Ti so bili zelo samoiniciativni. Prispevali so z opremo, ki smo jo potrebovali za dogodek, s pripravo jedi, s pripravo plakata z mislimi o naši Martini … Vsi skupaj smo povabljenki pripravili tudi posebno presenečenje, spomin na leta skupnega »učenja« – skupinsko sliko v ročno izdelanem umetniškem okvirju. Bravo vsi, projekt je bil uspešen! Tim dnevnega centra s študentoma FSD

Gre za posameznike, ki nimajo urejenega bivališča, hkrati pa potrebujejo strokovno podporo pri osamosvajanju in učenju veščin za samostojno življenje. Cilj bivanja v stanovanjski skupini je usposobljenost za samostojno življenje, pri čemer si mladostnik izboljša samopodobo, se nauči veščin za soočanje s stiskami, skrbi za lastno zdravje ter prevzame odgovornost za svoja ravnanja.

S. Luštrek

Stanovanjska skupina nudi varno in stabilno okolje za dosego zastavljenih ciljev. Veseli smo, da lahko takšen socialnovarstveni program ponudimo tudi mladim v naši regiji. Več informacij o novi stanovanjski skupini dobite na telefonski številki 030 601 750. Edina Kovač Cvetko

Poletje 2021

Podelitev presenečenja na srečanju

Društva

15


Diorama bojišča pri Šempetru.

Prenovljena razstava o soški fronti v Šempetru pod pošto Že dalj časa je v zaklonišču pod pošto v Šempetru pri Gorici na ogled razstava Šempeter in okolica med prvo svetovno vojno, ki jo je postavilo Društvo soška fronta. Ker so v društvu želeli predstaviti tudi nekatere predmete, ki so jih v zadnjem obdobju pridobili od občanov, so enoletno zaprtje razstave zaradi Covida-19 izkoristili za temeljito prenovo njenega osrednjega dela. V prihodnje načrtujejo tudi prenovo fotografskega dela razstave.

Sledi predstavitev značilnih pokrival italijanske vojske, med katerimi izstopajo na nekdanjih bojiščih najdeni klobuki bersaljerskih in alpinskih enot. Na posebnem mestu je razstavljena oprema enot za odstranjevanje žičnih ovir, ki so jo poleg eksplozivnih cevi in klešč sestavljali še čelada, ročni ščit in prsni oklep, ki pa so proti strojnicam in topništvu nudili le navidezno zaščito. Ob klasični osebni oborožitvi so na ogled še nekatera kolektivna orožja, kakršna so nudila podporo Obiskovalce sedaj najprej pozdravi v posebnim italijanskim enotam – slovenščini natisnjen mobilizacijski Arditom, ki so svojo prvo bojno akcijo plakat, ob katerem stoji lesen kovček, uspešno izvedli na Markovem hribu. s kakršnimi so fantje in možje odhajali Na razstavi je simbolično dobil svoje v avstro-ogrsko (AO) vojsko. V njem mesto tudi italijanski vojaški boben so poleg različnih tiskovin, ki so bile oziroma njegovi kovinski ostanki. namenjene vojakom, razstavljeni Ta med obiskovalci lepo »pogreva« še razni vsakdanji predmeti, ki so različne zgodbe o vojaški godbi, ki bili prilagojeni za vojaško uporabo je ostala zasuta v kaverni, ki krožijo ali pa so jih oglaševali kot zanje med prebivalci različnih krajev ob posebej primerne; na primer nekdanji fronti. V njegovi bližini je na zložljiv fotoaparat in miniaturne ogled tudi žig poveljstva italijanske družabne igre, drugi pa so bili vojno 8. pehotne divizije. Njen poveljnik propagandno obarvani, kot so igralne general Antonino Cascino je bil karte z vojnimi prizori in orglice z avgusta 1916 prvi italijanski general, natisnjenim motivom obrambe ob reki ki je vstopil v zavzeto Gorico, nato Soči. pa je sodeloval še v težkih bojih na Markovem hribu, Vodicah in Sveti

16

Društva

Gori, kjer je bil septembra 1917 smrtno ranjen. V vitrini, ki je posvečena tehničnim enotam, je simbolično izpostavljeno orodje za gradnjo kavern, saj so poleti 1915 prve kaverne na soški fronti začeli graditi prav za branilce goriškega bojišča. Med njim izstopata pnevmatski vrtalni stroj in prezračevalna naprava za kaverne, ki se je ohranila na eni izmed domačij v bližini Šempetra. Ker si življenja v kavernah ni bilo mogoče zamisliti brez razsvetljave, so na ogled tudi različne vrste svetilk, ki so delovale na elektriko, baterijske vložke, dinamo, petrolej, acetilen, sveče … Med njimi so tudi preproste oljne svetilke, ki so jih italijanski vojaki izdelovali iz ročnih bomb. Oskrbi na soški fronti je posvečen del vitrine, kjer sta na ogled avstro-ogrsko leseno tovorno sedlo ter transportni voziček, kakršne je uporabljala večina avstroogrskih vojaških žičnic na soški fronti. Predstavljene so tudi nekatere enote AO vojske. Posebej pa sta prikazani dve originalni uniformi s pripadajočo opremo; prva predstavlja telefonskega podčastnika

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba


iz 2. gorskega strelskega polka, v katerem so služili nekateri domačini; druga pa pripadnika minometnega oddelka 96. pehotnega polka, ki se je boril na Markovem hribu. Poleg običajnega orožja in opreme imajo svoje mesto na razstavi tudi številna med vojno uvedena nova tehnična bojna sredstva in pripomočki, ki so bili prvič preizkušeni prav na soški fronti. To so različne pasti, zaščite za strelce, merki, periskopi … mednje sodi tudi manjši periskop, ki je omogočal varno streljanje s puško iz zaklona in ga je patentiral Slovenec, polkovnik Fridolin Kaučič. Prikazane so tudi nekatere vrste ročnih bomb in minometnih min, ki so jih med vojno izdelovali v zalednih vojaških delavnicah v Vipavski dolini. Na ogled je še raznolika oprema jurišnih enot s plamenometom ter nekaj orožja in opreme nemških enot, ki je bila uporabljena pri preboju soške fronte. Ena vitrina je namenjena zanimivejšim vojnim spominkom in predmetom, ki so povezani z vojnimi dogodki na območju Šempetra. V njej je razstavljen izviren telegram, poslan 1. septembra 1915, ki vsebuje ukaz za premestitev AO oklepnega

vlaka št. 2 z Nabrežine v predor pod Kostanjevico in napotke za njegovo nadaljnje delovaje. Tam sta tudi dnevnik topniškega poročnika Viličića, ki je spomladi 1917 dva meseca prebil na obrobju Šempetra in vanj slikovito opisoval svoja vojna doživetja, ter izvod časopisa Das Interessante Blatt, ki je na naslovnici prinašal novico o izjemnem podvigu stotnika Sonnewenda in njegove enote, ki je med 10. ofenzivo na Markovem hribu v protinapadu zavzela izgubljeni položaj in pri tem zajela 11 italijanskih častnikov, okoli 600 vojakov in 9 strojnic. Ob njih so na ogled dopisnice z lastnoročnimi podpisi poveljnika soške armade generalpolkovnika Boroevića, poveljnika XVI. korpusa generala pehote Králička ter poveljnikov obeh njemu podrejenih divizij (14. in 58.), ki sta leta 1917 branili položaje pri Šempetru, generalmajorja Szendeja in generalmajorja Zeidlerja.

ter številni drugi zanimivi predmeti, ki bi si zaslužili omembo, saj je za nekatere znano, kdo jih je med vojno nosil in uporabljal, ali pa so povezani s pomembnejšimi vojnimi dogodki. A naj bo za to predstavitev dovolj. Vabljeni ste v Šempeter v zaklonišče pod pošto, kjer vas bodo člani Društva soška fronta z veseljem popeljali skozi razstavo in vam poleg naštetih razkrili še številne druge zanimive zgodbe, ki jih v sebi skriva skoraj vsak razstavljeni predmet. Ogled je možen po predhodni najavi na e-naslov: muzej@drustvososkafronta.si in ob upoštevanju trenutno veljavnih predpisov. David Erik Pipan

V posebnih vitrinah so predstavljene tudi enote AO vojske, v katerih so služili domačini, slovenske vojne razglednice in vojaške značke z motivi soške fronte. Na ogled so tudi razni osebni predmeti in izdelki vojakov

Orodje za vrtanje kavern z vrtalnim strojem in s prezračevalno napravo.

Uniforma in oprema 2. gorskega strelskega polka, v katerem so služili tudi Šempetrci.

Originalni dnevnik poročnika Ive Viličića, ki se je udeležil bojev na Markovem hribu.

Pogled na del razstave Šempeter in okolica med prvo svetovno vojno.

Poletje 2021

Društva

17


Poletje na placu 2021

Cenjene občanke in cenjeni občani. Za nami je leto, ki ga je zaznamovala epidemija virusa. Ker smo v zadnjem letu bili primorani odpovedati vse prireditve, verjamemo, da vsem že manjka druženje s prijatelji in z znanci, ki ga je bilo zaradi že znanih razlogov skoraj nič, da o javnih dogodkih ne govorimo. V KŠTM Šempeter-Vrtojba zato pripravljamo Poletje na placu, ki se tradicionalno odvija pred Coroninijevim dvorcem v Šempetru pri Gorici ter na Trgu Ivana Roba. Program Poletja na placu 2021 bomo začeli 30. junija in končali 31. julija. Program bo sestavljen tako, da bo vsak našel nekaj zase. Tako ne bo manjkalo otroških predstav, kjer se bodo lahko zabavali naši najmlajši, za kar bo poskrbel čarovnik Mare Čare, peli pesmice z Dejanom Kranjcem in se smejali nerodni Avguštini. Morje nam bo z dalmatinskimi ritmi pričarala klapa More. Med drugimi nas bodo obiskali še Etno banda Poseben Gušt, ki preigrava pesmi Iztoka Mlakarja, Jazz Punt Big Band s projektom »Queen – We Will Rock You«, Omar Naber, Marcos Fink in Bernarda Fink, The Stroj, Sašo Avsenik in drugi. Poskrbljeno bo za obilo smeha s tremi Stand Up večeri in z dvema gledališkima komedijama. Za podrobnejši program spremljajte naš FB profil in spletno stran www.kstm-sempeter-vrtojba.si. Se vidimo na placu! Ekipa KŠTM Šempeter-Vrtojba

18

Društva

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba


Računalniški nasvet: Na kaj paziti pri izbiri monitorja?

Velikost zaslona mora odgovarjati ločljivosti. Z določeno velikostjo in razdaljo od uporabnika bo zaslon ločljivosti 1080p izgledal povsem enako kot zaslon ločljivosti 720p. Razdalja od uporabnika je pomemben podatek pri nakupu in uporabi vsakega zaslona, še posebej pa pri večjih monitorjih – 1080p je relativno visoka ločljivost za zaslon z diagonalo 22 palcev, a bomo pri gledanju od blizu vseeno opazili posamezne slikovne pike. Višja kot je ločljivost, večji je lahko monitor in bližje zaslonu lahko sedimo. Hitrost osveževanja in odzivni čas Standardna hitrost osveževanja je 60 Hz, kar pa morda ne bo dovolj za zares tekoče prikazovanje animacij, predvajanje video vsebin in poganjanje računalniških iger.

Predstavili vam bomo najpomembnejše stvari, na katere morate paziti pri nakupu monitorja. Video vhod Vzemite si čas in preglejte priključke, ki jih ponuja vaš računalnik. Ti morajo biti skladni z vhodi, ki se nahajajo na novem monitorju, da lahko obe napravi enostavno povežete. Če najdete video izhode ob USB in avdio priključkih, imate verjetno integrirano grafično kartico, medtem ko bodo izhodi ločene grafične kartice nekoliko nižje na zadnji strani računalnika. Če imate ločeno grafično kartico, seveda uporabite to, tudi če so morda na voljo izhodi integrirane kartice. Med pogostimi video priključki ni veliko možnosti. Najpogostejši video priključki so VGA, HDMI in DVI, med temi pa je možno prehajati z adapterji, ki omogočajo povezovanje računalnikov in monitorjev z različnimi priključki.   TN ali IPS? TN pomeni Twisted Nematic, medtem ko je IPS oznaka za In-Plane Switching. Oboje označuje vrsto matrike oziroma panela monitorja.

Poletje 2021

Odzivni čas se meri v milisekundah in označuje čas, ki je potreben za preklop slikovnih pik s črne na belo barvo. Povprečen odzivni čas monitorjev znaša od 3 do 5 ms, tudi 8 ms še ni pretirano veliko. Večji zasloni imajo lahko daljši odzivni čas, ne da bi razliko sploh opazili.

TN paneli so starejši in pogostejši. Glavna prednost takšnega panela je vrhunski odzivni čas, ki je zelo pomemben za igričarje. Poleg tega je TN bolj varčen z energijo in praviloma Za boljšo izkušnjo pri igranju iger tudi veliko cenejši za izdelavo. priporočamo izbiro monitorja s hitrostjo osveževanja 144 Hz ali kar TN ima pomanjkljivost v manj 240 Hz. Tudi običajni uporabniki zanesljivi reprodukciji barve in bodo opazili malenkostne razlike, omejenih vidnih kotih. Ne moremo na primer pri premikanju oken na pričakovati iste kakovosti barvnih namizju. Animacije so bolj tekoče, podob, kot jo ponujajo IPS paneli, slika se tako hitro osvežuje, da je prav tako TN panel popači barve možno brati tekst tudi na oknu, ki in podobe pri gledanju pod večjim potuje preko zaslona. kotom. Štejejo tudi detajli Za IPS panele velja nasprotno – imajo zelo širok vidni kot in odlično Ne pozabimo še na prilagodljiva reprodukcijo barv. To je še kako stojala, VESA stenske nosilce, pomembno pri večjih zaslonih, vgrajene kamere in mikrofone … ki jih uporabljamo za gledanje Takšne malenkosti običajno ne multimedijskih vsebin ali kar namesto pomenijo občutno višje cene, lahko televizorja, prav tako bodo IPS izbrali pa naredijo veliko razliko pri dejanski umetniki in ustvarjalci, ki potrebujejo uporabi monitorja. popolno barvno reprodukcijo. Ekipa PoceniPC.com PoceniPC.com priporoča: Za delo v pisarni ali pri delu z grafiko izberite IPS panel! Velikost in ločljivost zaslona Široko ponudbo rabljenih in Pri velikosti in ločljivosti zaslona imamo opravka tako s fizično velikostjo kot z velikostjo uporabne površine. Trenutno je najbolj pogosta ločljivost 1920 x 1080 oziroma 1080p.

novih monitorjev, računalnikov in prenosnikov najdete v spletni trgovini PoceniPC.com in v trgovini na Erjavčevi ulici 18 v Novi Gorici.

Dobro je vedeti

19


Blaž Erzetič

Izobešanje zastav, veljavna pravila in zanimivosti Ste se kdaj vprašali, kakšna so veljavna pravila glede izobešanja zastav? Kako se pravilno izobesi več zastav hkrati? Kdaj izobešamo zastave? Na kratko smo povzeli veljavna pravila in nekaj zanimivosti v zvezi s tem. Zastava Republike Slovenije Zastavoslovje (veksilologija) je veda, ki preučuje zastave. Izraz prihaja iz latinske besede vexillum, ki pomeni zastavo ali prapor. Državna zastava je eden od državnih simbolov in jo zato izobešamo, kadar želimo poudariti identifikacijo – pripadnost državi.

osnov rokovanja z zastavami, hkrati pa spodbujanje pravilnega in zakonitega izobešanja zastave Republike Slovenije, najvidnejšega simbola države. Pravilno izobešanje je samo na drog po krajši stranici zastave in ne po daljši. V kolikor je na enem mestu

Zastava Republike Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Slovenije. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave gredo po vrstnem redu: bela, modra, rdeča. Vsaka barva zavzema po širini tretjine prostora zastave. Grb je v levem gornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro. Pravilno izobešanje zastave Republike Slovenije Informacije o pravilnem izobešanju zastave smo poiskali v društvu Heraldica Slovenica, čigar cilj je predstavitev

20

Dobro je vedeti

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba


izobešenih več zastav, morajo biti razporejene v določenem vrstnem redu. Zastave ni dovoljeno uporabljati, če je poškodovana ali po zunanjosti neprimerna za uporabo. Če je zastava izobešena na drogu, morajo biti barve zastave razporejene od zgoraj navzdol po sledečem vrstnem redu: bela, modra, rdeča; grb mora biti, gledano od spredaj, na levi strani zastave v levem zgornjem delu. Kot postavljanja zastave

Evropske unije, zastava lokalne skupnosti in zastava organizatorja.

Ob mednarodnih srečanjih in prireditvah (političnih, gospodarskih, športnih, kulturnih, vojaških itd.) se zastave, gledano od spredaj od leve proti desni, izobesijo po naslednjem vrstnem redu: zastava Republike Slovenije, zastava Evropske unije, zastave sodelujočih držav, razvrščene po slovenskem oziroma angleškem ali drugem abecednem redu, če tako določa diplomatska praksa, zastava lokalne skupnosti in zastava organizatorja prireditve. Razmerje izobešenih zastav Zastava Republike Slovenije ima razmerje med širino in dolžino zastave ena proti dve. Če jo v Sloveniji izobesimo skupaj z drugimi zastavami in jim želimo izenačili dolžine, se vse prilagodijo razmerju zastave Republike Slovenije. Zastave RS nikoli ne prilagajamo ostalim zastavam.

Zastavo moramo pritrditi na drog, ki je postavljen navpično ali pod kotom. Če je drog postavljen vodoravno, je zastava izobešena nezakonito. Izobešanje dveh zastav

Kdaj izobesimo zastavo? Zastave izobešamo ob praznikih Republike Slovenije pred objekti, kjer so prostori državnih ali lokalnih organov, ter na drugih javnih objektih in seveda tudi na stanovanjskih hišah in drugih primernih krajih. Stalno je zastava izobešena na sedežih najvišjih organov RS, na mejnih prehodih, pred policijskimi postajami, pri vzgojnoizobraževalnih zavodih in na sedežih diplomatskokonzularnih predstavništev Slovenije v tujini. Zastave pa lahko izobesimo tudi ob različnih pomembnih dogodkih, kot je občinski praznik, na športnih in kulturnih tekmovanjih, ob mednarodnih srečanjih in raznih prireditvah, javnih shodih ipd. Nataša Brisko

Če se izobešata zastavi Republike Slovenije in Evropske unije, se slednja izobesi, gledano od spredaj, desno od zastave Republike Slovenije. Izobešanje treh zastav

Če se izobešajo tri zastave – zastavi Republike Slovenije in Evropske unije ter še tretja zastava – se zastava Republike Slovenije izobesi vedno v sredini. Izobešanje več kot treh zastav Ob pomembnejših domačih prireditvah (športnih, kulturnih, vojaških, humanitarnih itd.) se zastave, gledano od spredaj od leve proti desni, izobesijo po naslednjem vrstnem redu: zastava Republike Slovenije, zastava

Poletje 2021

Državni prazniki, ob katerih se izobešajo zastave, so: 8. 2. – Prešernov dan, slovenski kulturni praznik; 27. 4. – dan upora proti okupatorju; 1. in 2. 5. – praznik dela; 8. 6. – dan Primoža Trubarja (ni dela prost dan); 25. 6. – dan državnosti; 17. 8. – združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (ni dela prost dan); 15. 9. – dan vrnitve Primorske k matični domovini (ni dela prost dan); 23. 9. – dan slovenskega športa (ni dela prost dan); 25. 10. – dan suverenosti (ni dela prost dan); 23. 11. – dan Rudolfa Maistra (ni dela prost dan); 26. 12. – dan samostojnosti in enotnosti.

Dobro je vedeti

21


Naravno, slovensko, volneno – za zdravo spanje otrok in odraslih O spanju lahko beremo v številnih revijah. Žal so skoraj vsi članki usmerjeni k enotnemu cilju – prodati svoj izdelek. Ne rečem, da je pri nas popolnoma drugače, vendar lahko z gotovostjo trdim, da v podjetju Soven v Selnici ob Dravi ves čas nastajanja produkta iskreno in odgovorno mislimo na zadovoljstvo končnega kupca. Če hočemo, da bo ležišče ali odeja, vzglavnik ... v resnično pomoč pri dobrem spanju in pri premagovanju različnih telesnih težav, moramo skrbno izbrati že osnovno surovino – torej le najboljšo volno pri rejcih, v nadaljevanju pa poskrbeti, da ta volna v postopku predelave ne bo izgubila svoje največje dragocenosti, to je lanolin. In kako nastajajo odeje, nadvložki, vzglavniki, ležišča iz prave slovenske, ovčje volne?

22

Dobro je vedeti

Ovčja volna je uporaben vir surovin, ki ima vse pogoje, da se trajnostno predela v uporaben končni produkt. Predelava lahko sledi načelu zaključenega življenjskega kroga, trajnostnemu izkoriščanju, eko dizajnu, eko učinkoviti proizvodnji, trajnostni potrošnji in trajnostnemu ravnanju z odpadki. Ovčja volna v pravem pomenu besede ni odpadek, lahko pa tudi je, če jo ne predelamo. V kolikor rejci ostriženo in neoprano volno zavržejo v gozd, v jarek ali jo celo skurijo, je ovčja volna odpadek, ki obremenjuje okolje. Podjetje Soven, d. o. o., iz Selnice ob Dravi je ekološko proizvodno podjetje, deluje od leta 1996 in je registrirano za predelavo neoprane in oprane ovčje volne v skladu z evropsko uredbo s tega področja in deluje v skladu s temeljnimi evropskimi usmeritvami človeku in okolju

prijazne proizvodnje. Pred leti, ko se v Sloveniji še ni vedelo in govorilo o krožnem gospodarstvu, je podjetje Soven naravnalo svojo proizvodnjo tako, da je izpolnjevala vse tovrstne pogoje. Pristopili smo strateško in organizirano. Naš cilj je, da iz volne boljše kakovosti naredimo bio volneno posteljnino, kot so odeje, vzglavniki, nadvložki, zadnja leta pa vse bolj iskana naravna, volnena ležišča. Iz volne slabše kakovosti pa še vedno proizvajamo bio prejo, bio mikanko, bio volneno izolacijo za hiše in bio filce za visoke grede in vrtove. Vsi ti produkti so trajni, imajo dolgo življenjsko dobo in ob koncu uporabe in svoje življenjske dobe niso odpadek, tudi če se po nesreči znajdejo v naravi. Obogatijo zemljo, iz katere bo zrastla odlična, zdrava zelenjava …

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba


Postopek od umazane volne do tople odeje Najprej je treba umazano ovčjo volno odkupiti pri rejcu, nato sortirati po kvaliteti vlakna, barvi, in umazanosti, balirati in odpeljati na pranje. Žal v Sloveniji nimamo pralnice, pa tudi v sosednjih državah ni pralnice, ki bi volno oprala po bio postopku – torej brez kemikalij in s certifikatom. Slovenska volna se uspešno pere že 18 let v Belgiji, ki je edina najbližja pralnica z vsemi temi lastnostmi. Da je poslovni odnos lahko tako dolgoročen, morata oba partnerja imeti veliko mero medsebojnega zaupanja in korektnosti. Ko se oprana volna vrne v podjetje v Selnico ob Dravi, se vsi nadaljnji postopki opravijo na tem mestu. Tehnološki postopki so: wolfanje, mikanje, iglanje, predenje, šivanje in množica drobnih postopkov. Pri odejah, nadvložkih in vzglavnikih je edini material, ki ga je treba dodati zunanji bio bombaž, večplastnost pa zagotovimo sami. Pri ležiščih je postopek zahtevnejši: za zunanjost prav tako bio bombaž, za notranjost pa z namenom, da se ležišče odlično prilagodi telesu, še minimalna količina bio lateksa. In da se ležišče ne posede, minimalna količina bio kokosa, prav tako slovenskega proizvajalca. Glavna sestavina pa je seveda naravna, slovenska ovčja volna, mikana ali iglana z vsemi spodaj navedenimi lastnostmi. Posebnost volnenega vzglavnika je, da ima na zunanji prevleki zadrgo, ki omogoča prilagajanje višine, zračenje in rahljanje, pa tudi pranje zunanjega dela. Notranjost so volnene kroglice, ki se ne posedajo in jih z lahkoto vrnemo v prvotno stanje.

mora zagotoviti dosledno sledljivost surovin in produktov in ne sme priti do kakršnega koli mešanja konvencionalne in bio proizvodnje. V letu 2019 smo v podjetju Soven široko zastavili nalogo, da temeljito raziščemo zgoraj navedene pozitivne vplive naravne ovčje volne na zdravje ljudi in na osnovi lastnih dognanj spodbudimo Slovence, da pred nakupom posteljnine temeljito premislijo in se na koncu odločijo za uporabo posteljnine iz lokalnih in naravnih materialov. Posebnost lanolina v volni in pozitivne učinke tovrstne posteljnine so prepoznali tudi številni domači in tuji revmatologi, pulmologi in alergologi in le nazadnje še radiostezisti. Le-ti se najčešče srečujejo s težavami nemirnega in oteženega spanja. Meritve po njihovih metodah so pokazale, da je ležišče, kjer je vsaj 5–7 cm naravne volne, »čisto« od negativnih vplivov iz tal in okolice. Tak nadvložek dobesedno ščiti osebo med spanjem.

Vzdrževanje posteljnine in ležišč Za odeje, nadvložke in vzglavnike iz naravne volne se priporoča zračenje vsaj enkrat na mesec, in sicer v senci. Med urejanjem postelje jo rahljamo po postopku stresanja. Madeže lahko odstranimo pod tekočo vodo, brez namakanja in brez močnega ožemanja. Odvečno vodo odstranimo z rahlim stiskanjem. Na tak način peremo le umazani del posteljnine. V primeru vlažnosti jo sušimo v senci. Likanje posteljnine ni potrebno in ni priporočljivo. Priporoča se kemično čiščenje v skladu z navodili za čiščenje in vzdrževanje volnene posteljnine.

Za ležišča iz naravne volne se priporoča vse, kar je napisano že zgoraj. Kot posebnost pa omenimo še, da kombinacija materialov v tovrstnih ležiščih zelo dobro diha, če ji to omogočimo. Torej jo prvo leto uporabe obračamo zelo pogosto, odvisno od teže telesa in načina spanja. Najbolje, da vsaj enkrat na dva meseca. V zimskem času naj bo odmaknjena od Kaj je lanolin oziroma volneni vosek? toplotnih teles, v poletnem času pa naj ne bo izpostavljena direktnemu Lanolin ali volneni vosek se pridobiva soncu. Priporoča se rahlo krtačenje ali iz ovčje volne. Nahaja se na dlaki in stepanje, brez uporabe sesalnih krtač. koži. Ima veliko pozitivnih učinkovin, Pod ležiščem naj bo letveno dno, v kot so: odbija pršico, plesen, prah, kolikor pa je dno polno, ga na redko bakterije, viruse, umazanijo. Lanolin naluknjamo. je torej maščoba, ki prepreči, da bi se na volnenem vlaknu in v Spanje v naravni, volneni posteljnini njenem okolju razvijali in živeli je pravljica. Le zaupati moramo mikroorganizmi. slovenskim proizvajalcem in se sami prepričati … Lanolin delimo na prečiščen ali medicinski lanolin in na neprečiščen Marija Srblin lanolin. Prečiščen medicinski lanolin (v naši volni) je prečiščen tako, da se mu odstranijo lanolinski alkoholi in tako postane nealergen.

Posebnost nadvložkov so večplastnost, močno prešitje in debelina do 7 cm, ki daje hrbtenici in vratu odlično oporo. Najboljša volnena odeja je tista, ki ima srednje in večplastno polnjenje, saj je zaradi lastnosti volne ni treba menjati med zimo in poletjem in nam nikoli ne bo vroče oziroma nas ne bo zeblo. Vpliv naravne ovčje volne na zdravje ljudi Razlika med klasično volneno posteljnino (sem spada tudi industrijsko predelana merino volna) in bio posteljnino je v izvoru surovine in v ekološko neoporečnem proizvodnem postopku. Proizvajalec

Poletje 2021

Dobro je vedeti

23


Davorin Tome

Kače, kuščarji in želve – plazeči prebivalci naše okolice

Slepec izgleda kot kača, ampak je v resnici breznogi kuščar. Njegova najljubša hrana so polži in je zato dobrodošel prebivalec naših vrtov.

Plazilci (Reptilia) so skupina živali, med katere sodijo vsem dobro poznane kače, sem pa spadajo tudi želve in pa nemalokrat ljubkovalno poimenovani martinčki – to so kuščarji. Te živali so izjemno dobro prilagojene na kopenski način življenja. Njihova koža je prekrita z luskami, ki preprečujejo izhlapevanje vode, in večina vrst izlega trdolupinasta jajca. Imajo kar nekaj posebnih lastnosti, kot je redna zamenjava kože, ko jim le-ta postane pretesna. Ta proces zamenjave kože imenujemo levitev. V naravi lahko naletimo na slečeno kačjo kožo, čemur pravimo kačji lev. Njihova druga posebnost je, da svojo telesno temperaturo uravnavajo s pomočjo okolja tako, da se izpostavljajo ali umikajo sončnemu sevanju. Ko se sončijo, jih tudi mi lažje vidimo, saj se drugače večino časa dobro skrivajo v travi, grmovju ali kupu kamenja. V Sloveniji živi 22 vrst plazilcev, ki

24

Dobro je vedeti

pa so danes ogroženi zaradi izgube primernih življenjskih prostorov, povozov na cestah, namernega pobijanja in podnebnih sprememb. Močvirska sklednica je naša edina sladkovodna vrsta želve s temnim oklepom, ki je na zgornji strani posut z drobnimi rumenimi pegami. Prebiva v ribnikih, mlakah, mokriščih in mirnih ter počasnih vodotokih z blatnim dnom. Ne mara hitro tekočih voda in ne more preživeti, če bregovi niso vsaj malo zarasli, kjer si najde skrivališče pred plenilci. Zato moramo skrbeti za ohranjanje zaraslih bregov in počasnih voda z blatnim dnom. Martinček je ime eni od 11 vrst kuščarjev, ki živijo v Sloveniji. Samci so po bokih živo zelene barve, medtem ko so samice bolj neuglednih rjavih barv. Posebnost ali morda kar »supermoč« kuščarjev, katero poseduje tudi martinček, je ta, da lahko odvržejo rep in na istem mestu

jim zraste nov. To taktiko uporabijo, da ubežijo napadalcu, ki jih zagrabi za rep. Odtrgan rep se zaradi refleksov v mišicah na tleh zvija in poskakuje, kar napadalca primerno zamoti in kuščarica lahko medtem uide na varno. Martinčki zelo radi jedo večje žuželke in prebivajo na meji travnikov z gozdom. Pri nas beležimo drastičen upad pojavljanja te vrste, kar je najverjetneje povezano z intenzivnim kmetijstvom in uporabo insekticidov, ki so zmanjšale število njihovega plena. Če pustimo naravi, da odigra svojo vlogo, bi martinčki in druge kuščarice lahko za nas poskrbeli, da žuželk ne bi bilo preveč, vendar pa bi morali za to kmetovati bolj sonaravno. Zaradi pritalnega plazečega načina premikanja so pri kačah okončine povsem pokrnele in so brez nog. Te plazeče prebivalke naše okolice so za marsikoga razlog za prestrašenost. Zelo pogosto gre pri srečanju s kačo za prestrašenost obeh vpletenih,

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba


človeka in kače, saj je namreč prva strategija kač, da pred nevarnostjo pobegnejo na varno v najbližje skrivališče. Izjemno dobre so tudi v skrivanju, pri čemer jim pomaga varovalna barva. Smokulja je kača, ki ima svetlo rjavo ali sivo barvo telesa, po celotni dolžini od vratu do repa pa ima še temne lise kot šahovnica. Živi v travnato-gozdni pokrajini, kjer se izredno dobro skrije med travo, vejami ali listjem in jo opazi le izurjeno oko.

v ekosistemu je, da plenijo in regulirajo številčnost svojega plena. Prehranjujejo se s širokim spektrom živali, od različnih žuželk, pajkov, polžev do rib, dvoživk, voluharic, miši, podgan, tudi ptičev in celo plazilcev. Če jih ni, je luknja v prehranski mreži velika in ravnovesje se lahko podre. Za njihovo ohranjanje lahko skrbimo vsi, s tem da jih namerno ne ogrožamo, smo pazljivi na cesti, spodbujamo sonaravno kmetijstvo in uredimo vrtove na biodiverziteti prijazen način. V okviru Vsa ta pestrost plazilcev je pomembna projekta LIFE NATURAVIVA smo v naravi in za nas. Njihova vloga organizirali natečaj, v katerem iščemo

biodiverziteti najbolj prijazen vrt in vas vljudno vabimo k sodelovanju! Dr. Anamarija Žagar

Natečaj »Biodiverziteti najbolj prijazen vrt«

Imate na vrtu cvetočo trato, veliko medovitih rastlin, gnezdilnico za čebele samotarke, žuželčnik, gnezdilnice za ptice in netopirje ali pa mlako? Mogoče vas obiskujejo ježi ali na vašem vrtu varno domujejo kače? Vrtovi so vedno bolj pomemben življenjski prostor za številne organizme, zato v okviru projekta LIFE NATURAVIVA, Biodiverziteta – umetnost življenja iščemo biodiverziteti najbolj prijazen vrt! Vrtove bomo izbirali v štirih kategorijah: hišni vrt, vrt na terasi ali balkonu, šolski vrt in društveni vrt. Na natečaju, ki smo ga podaljšali za eno leto, lahko sodelujete tako, da na elektronski naslov info@botanicnivrt.si do 31. 12. 2021 pošljete prijavni obrazec in do 10 fotografij vrta. Poletje 2021

Zaželeno je, da so fotografije iz leta 2020 ali 2021, izjemoma lahko tudi starejše. Podroben opis za prijavo je v prilogah na spletni strani projekta.

Več o natečaju: www.naturaviva.si/biodiverzitetinajbolj-prijazen-vrt/. Dodatne informacije: info@botanicni-vrt.si. Nasveti za biodiverziteti prijazen vrt: www.naturaviva.si/nasveti-zabiodiverziteti-prijazen-vrt/. Spletna stran projekta LIFE NATURAVIVA: www.naturaviva.si/. Facebook profil projekta LIFE NATURAVIVA: www.facebook.com/life.naturaviva. Instagram profil projekta LIFE NATURAVIVA: www.instagram.com/lifenaturaviva/. Dr. Anamarija Žagar

Prijave bo pregledala strokovna žirija Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani in Nacionalnega inštituta za biologijo, ki bo najbolje ocenjene vrtove naslednje leto obiskala za podrobnejše ocenjevanje. Zmagovalci bodo znani poleti 2022, čakale pa jih bodo lepe nagrade. Vabljeni tudi k spremljanju prispevkov o biodiverziteti na vrtovih na projektni spletni strani, Facebooku in Instagram profilu. Uredite vrtove tako, da bodo zakladnica biodiverzitete!

Dobro je vedeti

25


Rosana Pahor, nova ravnateljica OŠ Ivana Roba o njenih novih izzivih

Rosana Pahor je mandat ravnateljice nastopila v posebnih razmerah. Naše življenje se je začelo odvijati v nam do takrat nepoznanem svetu.

Kdaj ste nastopili mandat? Mandat sem nastopila v petek, 16. oktobra 2020. V ponedeljek, 19. oktobra 2020, so začeli z delom od doma višji razredi – od šestega do devetega. Dne 26. 10. 2020 so ostali doma tudi mlajši – od prvega do petega razreda. V vrtcu so ostali samo otroci, ki so potrebovali nujno varstvo. Sledilo je organiziranje dela v danih razmerah, ki jih, priznam, nisem pričakovala. V zame novem okolju je bil to precejšen izziv, da ne omenjam ostalih okoliščin. Katere cilje ste si zastavili? Ciljev in izzivov ne manjka. V trenutni situaciji je sicer prioritetni cilj vzpostavitev poslovnih funkcij, ki so ključne za uspešno pozitivno poslovanje zavoda, zato se v veliki meri posvečam managerski funkciji ravnateljevanja. Nikakor pa ne gre izpustiti pedagoškega vodenja. Kot enega ključnih strateških ciljev smo si postavili oblikovanje varnega in spodbudnega učnega okolja za otroke

26

Šolstvo

in učence in se vključili v triletni projekt, ki ga vodi Zavod za šolstvo Republike Slovenije. Področja, ki jih v okviru tega naslavljamo, so: dobra klima in počutje v skupini in razredu, socialna vključenost, dober stik, spodbujanje občutka lastne vrednosti in občutka »zmorem« … »Kakovost odnosa med učiteljem in učenci predstavlja temeljni kamen za vse druge vidike vodenja razreda. Učitelji, ki imajo kakovostne odnose z učenci, imajo tretjino manj disciplinskih problemov.« (Marzano in Marzano, 2010) »Učitelj lahko otroka posluša, če in ko se mu pridruži, ko z zanimanjem in s spoštovanjem najprej posluša, da bi vedel in razumel. / … / Poslušamo, da bi pogledali skozi okno drugega.« (Čačinovič Vogrinčič, 2008) Ko nam to uspe vpeljati v prakso, postane vzgojno-izobraževalni proces učinkovitejši, otroci radi pridejo v

šolo in vrtec in se tam dobro počutijo in več naučijo. Kako ste organizirali izobraževanje učencev in učiteljev? Delo na daljavo se je pričelo takoj, ko sem prevzela funkcijo, tako da ni bilo časa za kakršnekoli priprave. Učitelji so nadaljevali z načini dela, ki so jih razvili v prvem valu, ko so bili vrženi v to situacijo. Veliko so se samoizobraževali, organizirali smo tudi nekaj online izobraževanj. Zaradi takšne situacije smo se odločili za sistematično sledenje temu, kako pouk na daljavo poteka s stalnim komuniciranjem preko rednih videokonferenc. Oblikovali smo smernice dela na daljavo – protokol, smiselno število videokonferenc po predmetih, določili informacijske kanale in podporo za učence. Potem smo na podlagi praktičnih izkušenj in povratnih informacij izboljševali konkretno izkušnjo. To je za vse nas novo in pomembno je, da s pridobivanjem povratnih informacij analiziramo, kaj deluje in kaj ne. Vsi naši učenci niso imeli primerne opreme, zato smo na začetku poskrbeli tudi za opremo vseh učencev. Kaj pa starši? Kako ste jih seznanjali s potekom pouka na daljavo? Razredniki in učitelji so vzpostavili komunikacijo s starši preko videokonferenc in drugih ustaljenih komunikacijskih kanalov (eAsistent, mail …) z namenom pridobivanja informacij, kako delo poteka. Za učitelje, učence, starše in ostale je tak način dela nov, zato je odprto sodelovanje izrednega pomena. Starše smo z anketo povprašali, kako nam je uspelo kot šoli organizirati delo na daljavo. Naša naloga je, da organiziramo učni proces po najboljših močeh, ga evalviramo in po potrebi izboljšamo. Kako je potekala komunikacija med vami in delavci šole? Z nekaterimi smo bili fizično prisotni na delu ob upoštevanju in zagotavljanju varnih pogojev po priporočilih NIJZ. Z učitelji pa smo se v glavnem srečevali na videokonferencah. Želim si, da bi se lahko sestajali v živo, ne samo za nujne primere, ampak brez omejitev. Veliko težje je vzpostaviti pristne odnose na daljavo. Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba


Situacija, v kateri se nahajamo, je zelo zahtevna za vse nas. Sama se predvsem učim strpnosti, fleksibilnosti, prilagajanja novim razmeram, funkcioniranja v neznani situaciji brez stresa in panike, poslušanja in sodelovanja. Mislim, da se tega učimo vsi. To so veščine, ki jih bomo v prihodnosti zelo potrebovali. Ste bili zadovoljni z obveščanjem ministrstva glede organizacije dela v šoli in vrtcih? V glavnem smo dobivali in še dobivamo obvestila v zadnjem trenutku. Ogromno okrožnic s podrobnimi navodili, ki si jih je težko enoznačno razložiti. Prilagajanje šolskega dela tem razmeram zahteva veliko prilagajanja in organizacije. Prav vsi delavci šole in vrtca imajo še dodatne zadolžitve in aktivnosti. Včasih imam občutek, da ministrstvo ne ve natančno, kaj to pomeni. Koliko dodatnih obremenitev in nalog nalagajo šolam. Pogrešam tudi konstruktivno sodelovanje z njihove strani, saj nimam občutka, da nam prisluhnejo. V bodoče pričakujem od ministrstva, da bo na nacionalni ravni pristopilo k reševanju posledic trenutne situacije – prilagajanje učnih načrtov, izobraževanje učiteljev, vzpostavitev učnih okolij, ki bodo prilagojena in opremljena za nove pogoje dela. Kaj so vam omogočile izkušnje s prejšnjega delovnega mesta? Zadnjih deset let sem delala kot samostojna strokovna delavka na različnih projektih v izobraževanju; nacionalnih in mednarodnih. Pred tem sem poučevala ekonomske predmete. Delala pa sem tudi v gospodarstvu, tako da ni javni sektor edino, kar poznam. To zagotovo prinese širši pogled na stvari in precej raznovrstnih izkušenj. Neprecenljiva izkušnja je, da sem imela v okviru različnih projektov priložnost spoznati različne izobraževalne sisteme in zanimive strokovne sodelavce iz različnih evropskih držav – Italija, Španija, Finska, Nizozemska, Norveška, Češka, Anglija, Latvija … Pri projektih mi je všeč, da lahko z lastnim delovanjem in novimi rešitvami izboljšaš stvari, ki se ti zdijo potrebne izboljšave. Kar me pa žalosti,

Poletje 2021

je dejstvo, da je inovativne pristope, ki jih razvijemo v projektih, izredno težko umestiti v šolski sistem, ki je precej tog.

izobraževanja za učitelje v Helsinkih. Vsebina izobraževanja je bila: Coaching – inovacija v učenju in poučevanju.

Vodili ste kar nekaj pomembnih projektov. Jih lahko na kratko predstavite?

Gre pravzaprav za novo paradigmo učenja in poučevanja. Učitelj – coach učence spodbuja k razmišljanju in ustvarjanju ter jih navdihuje, da povečajo svoj osebni in strokovni potencial. Pri tem se pogosto sprostijo pred tem neizkoriščeni viri domišljije, produktivnosti in samoiniciative. Projekt prinaša kar nekaj novih pristopov k učenju in poučevanju, o katerih je že dolgo govora, jih je pa težko sistemsko umestiti. Med projekti v svoji kategoriji je bil ta projekt nagrajen z zlato jabolko kakovosti. Nagrado podeli nacionalna agencija za mednarodne projekte – CMEPIUS.

Na kratko bo težko. Najtežje je stvari predstaviti na kratko in zadeti bistvo. Pa poglejmo. Večinoma sem delovala na področjih, kot so: osebna rast in razvoj podjetniške miselnosti, inovativne metode učenja in poučevanja, modeli prenosa dobrih praks in izkušenj med strokovnimi sodelavci in vzpostavljanje učečih se skupnosti. Projektov je bilo res veliko. Najbolj ponosna pa sem na zadnji projekt – mreženje za podjetništvo. Poleg Slovenije so v projektu sodelovali še Združeno kraljestvo, Španija in Finska. Razvili smo mednarodni modul učenja in poučevanja podjetništva, oblikovan na popolnoma drugačnih izhodiščih kot običajno poučujemo podjetništvo v šolah. Nastala so tudi gradiva za učence in učitelje v vseh jezikih partnerstva, ki so prosto dostopna tudi v e-obliki na spletni strani projekta netent.scng.si. Podjetništva kot gonilne sile razvoja in samozaposlitve ne moremo učiti na klasičen način. Potrebno je, da tako učitelji kot tudi učenci razvijejo nov pogled na učenje in poučevanje. Ne učimo se več za ocene, ampak za znanje in izkušnje. Pri tem razvijamo lastni interes, ostajamo radovedni, motivirani, raziskujemo neznano okolje. Ker je učitelj tisti, ki je pri tem vodilo, so se učitelji v okviru projekta udeležili tudi petdnevnega

Seveda vsega tega ne bi bilo brez nenehnega dela na sebi in stalnega dodatnega izobraževanja in izpopolnjevanja, predvsem s področja nevrolingvističnega programiranja in coachinga. Sem NLP ICF COACH. Kakšna je vaša vizija šole? To je prostor, v katerega otroci vstopajo z negotovimi koraki enoletnika in ga zapuščajo z odločnim korakom najstnika, ki je pripravljen in opremljen za življenje. Naša naloga in privilegij je, da jih na tej poti spodbujamo ter jim omogočimo, da se razvijejo v najboljšo verzijo sebe in prevzemajo odgovornost za lasten uspeh ter srečo. Najlepša hvala za sodelovanje z željo, da bi se vam uresničila vaša vizija na nov pogled učenja in poučevanja. Haideja Černe

Blaž Erzetič

Katere izkušnje ste pridobili z drugačnim načinom dela?

Šolstvo

27


Veliko časa sem preživel na prostem okoli hiše. Veliko sem se naučila o računalnikih. To šolsko leto je bilo naporno, a poučno. Med obdobjem koronavirusa sem več zunaj.

Učiteljice so se potrudile in nam olajšale delo pri šolanju na daljavo. Kljub daljavi smo vzpostavili dober stik med učenci in učitelji.

V epidemiji nisem mogla v trgovino po stvari, ki sem jih potrebovala. Nisem mogla k sošolkam ali prijateljem. Vesela sem, da sem dobila nove igrače. Koronavirus je prinesel tudi veselje, ko sem dobila novega psa.

Želim si, da koronavirus izgine. Želim, da bi vsi po svetu dobili cepivo.

28

Šolstvo

Med obdobjem koronavirusa je bilo pravo veselje, ker je moja sestrična rodila Viktorja. Bila sem zelo vesela.

Lepa stvar v epidemiji je bila, da sem bil doma v miru in nalogo delal sam. Kadar nisem razumel naloge, je prišla moja mamica in mi pomagala delati ter razumeti nalogo.

Med epidemijo sem se bolj povezovala z naravo. Čeprav sem dosti delala za šolo, nisem pozabila na naravo.

Med epidemijo sem se imela zelo lepo. Všeč mi je bilo, ko sem se igrala zunaj s prijateljicami. Naloge so mi bile zelo všeč!

Med epidemijo sem se vživela v vrtnarstvo, šport, ustvarjalnost in sproščenost. Po treh mesecih sem obiskala babico in dedka.

Med epidemijo mi je mama kupila nov računalnik.

Med epidemijo mi je bilo všeč, ko smo bili na Zoomu.

Želim vam, da se bodo vse vaše želje uresničile, kot so se meni. In da dobite vse potrebno za življenje.

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba


Med epidemijo je bilo dobro to, da smo imeli otroci več časa za igro. In smo se zelo zabavali.

Želim, da bi v času epidemije ostali zdravi, veseli in srečni. Da bi se s starši igrali, da bi se imeli radi.

Želim, da bi premagali Covid-19, da ne bi ostali doma, ampak v šoli.

Šolanje na daljavo mi je bilo všeč, saj smo lahko spali dalj časa, lahko sem delala v miru.

Delo sem si sama razporedila, po Zoomu sem delala nalogo skupaj s sošolko, hodila sem z mamo v pisarno in tam opravljala naloge. Ni mi pa bilo všeč, ker veliko snovi nisem razumela.

Všeč mi je bilo, ker sem prej končal nalogo in sem imel več prostega časa. Slabo pa je bilo, ker se nisem mogel družiti s prijatelji in ker smo imeli policijsko uro.

Pri šolanju na daljavo sem bolj pozno ustala. Predmete sem si sama razporedila. Odmore smo imeli kadarkoli. Pogrešala pa sem sošolce, čeprav smo se videli na Zoomu. Učiteljica mi je morala razložiti snovi, ki jih nisem razumela.

Poletje 2021

Skratka, ni bilo slabo. Uživala sem v druženju z družino. Lepo je bilo, ampak srečna sem, da sem zopet v šoli.

Med epidemijo mi je bilo lepo, da sem lahko končno dobila računalnik.

Lepo mi je bilo, da sem se igral in učil.

V epidemiji sem se več družila z družino, igrali smo se več družabnih iger, več hodili. S sestrico sva veliko ustvarjali, risali, lepili kolaž, delali zapestnice in preizkušali nove recepte za različne piškote.

Šolanje mi je bilo všeč, ker sem pri delu lahko poslušala glasbo in sem imela odmore, ko sem hotela.

Všeč mi je bilo, ker sem prej končala nalogo in smo se srečevali na Zoomih. Nekaterih snovi pa nisem razumela. Doma mi je bilo dolgčas.

Šolanje na daljavo je imelo svoje prednosti in slabosti. Lahko sem kasneje vstajala, imela sem več odmorov – lahko si jih imel po želji, kar je lahko tudi slabost; preveč je bilo dela na računalniku, nekateri so bili osamljeni, pogrešali smo sošolce in prijatelje.

Več sem spala.

Želim si, da bi ostali zdravi ter da se ne bi počutili same.

Všeč mi je bilo, ker sem lahko delala bolj pozno in sem se sama odločala, kateri predmet bom najprej naredila. Šolanje na daljavo pa ima tudi slabosti.

Po svoje si si lahko razporedil delo in nisi se smel družiti s prijatelji – to sem pogrešala.

Med šolanjem na daljavo sem imel mešane občutke. Urnik sem si razporedil, imel sem daljše odmore. Imel sem težave pri snoveh, ki jih nisem razumel.

Všeč mi je bilo, ko nam je učiteljica na Zoomu vse razložila, ob četrtkih je bila na razpolago, da nam je ponovno razložila učno snov, ki je nismo razumeli. Ni mi bilo všeč, ker sem bila sama. V šoli imamo tudi bolj razloženo snov.

Šolstvo

29


Počitniško varstvo 2021

POČITNIŠKO VARSTVO OTROK 2021

KŠTM Šempeter-Vrtojba tudi letos organizira počitniško varstvo za otroke od 1. do zaključenega 5. razreda osnovne šole, ki bo organizirano od 28. junija 2021 do vključno 30. julija 2021 med 7.00 in 16.30 v OŠ Ivana Roba Šempeter pri Gorici. V času počitniškega varstva se bodo izvajale razne aktivnosti: družabne igre, športne aktivnosti (plezanje na plezalni steni, lokostrelstvo, balinanje, vožnja z gokarti, krajši izleti v naravo, igre z žogo in plesne delavnice, športne delavnice) ter kopanje na bazenu, vodne igre, obisk Gasilskega društva v Šempetru pri Gorici, ustvarjalne, glasbene in likovne delavnice, ure pravljic, gledanje risank in še mnoge druge prostočasne aktivnosti.

v organizaciji zavoda KŠTM Šempeter-Vrtojba

1 - 5 tednov, od 28. 6. 2021 do 30. 7. 2021

Več informacij na www.kstmsempeter-vrtojba.si in našem FB profilu. KŠTM Šempeter-Vrtojba

30

V naše uredništvo je tokrat prispelo kar 33 rešenih križank, ki smo jih 9. maja dali v košaro in izžrebali 3 srečnice, ki so prejele krasna darila. Tokrat je darila poklanjalo Društvo Gas Vrtejba. Pri žrebu so imele največ sreče: Metka Arnečič, Zdenka Gleščič in Dea Kravos. Srečnicam je društvo takoj poslalo nagrade po pošti, sedaj pa vabljeni vsi k reševanju poletne križank, kjer vas čakajo zanimive nagrade.

V četrtek, 10. junija 2021, smo Vrtojbenci pred Mladinskim centrom pričakali Deželaka, ki je dobrodelno prikolesaril in se ustavil tudi v našem kraju. Ob tej priložnosti je predsednik Društva Gas Vrtejba Dejan Koglot v imenu članov društva predal donacijo v višini 500 EUR za otroke v stiski. V veselje nam je bilo sodelovati v tako srčni akciji in verjamem, da bomo s skupnimi močmi pomagali velikemu številu otrok, ki jim bo ta malenkost doprinesla velik zalogaj sreče, ki je marsikomu samoumevna. 

Uredništvo

Vasja Arčon

Šolstvo

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba


Slovenska bakla obiskala Občino Šempeter-Vrtojba V četrtek, 6. maja 2021, je slovenska bakla obiskala tudi Občino ŠempeterVrtojba, kjer je svojo pot začela pri podružnični šoli. Bakla je tudi pri nas, tako kot povsod po Sloveniji, kamor je prišla, simbolično prebujala jekleno voljo in širila olimpijskega duha. Petra Majdič, ki pooseblja jekleno voljo v svetu športa, je bakli takoj ob rojstvu kot njena rojenica vdahnila jekleno voljo, rekoč: »Nihče ti v življenju ne more dati zagotovila, da boš postal najboljši, vedno pa se lahko zaneseš na svojo jekleno voljo. Ta je edino zagotovilo, da se dan za dnem trudiš postati boljši in dosežeš svoj cilj. Zato prebudi v sebi jekleno voljo!« Slovenska bakla je projekt pod vodstvom Olimpijskega komiteja Slovenije, pri katerem je posebej za to priložnost izdelana bakla pred odhodom na olimpijske igre v Tokiu obiskala vseh 212 občin po Sloveniji. Plamenico, ki je izdelana iz recikliranega jekla v kombinaciji z lesom, naj bi po vsej državi poneslo več tisoč različnih nosilcev. Njeni snovalci so jo opredelili kot simbol trdnosti, modrosti, povezovanja in upanja. Oblika in izbor materialov sta prepletena z močno simboliko: reciklirano nerjavno jeklo kot simbol

trdnosti in trajnosti ter bukov les kot simbol modrosti in samozavesti. Plamenico zaključuje jeklena krona v silhueti Triglava. Ročaj iz bukovega lesa objema pet olimpijskih krogov iz jekla, simbolov povezovanja. Plamen v kroni širi svetlobo, simbol upanja. V naši občini je pred podružnično šolo v Vrtojbi baklo od predstavnikov Olimpijskega komiteja Slovenije prevzela vodja podružnične šole Suzana Koncut in jo predala mladim športnikom, ki so jo po glavni ulici

ponesli do športnega centra, kjer jih je pričakal Vojko Orel. Od tu je pot nadaljevala do Osnovne šole Ivana Roba Šempeter pri Gorici. Naši športniki so jo nato od tam preko Trga Ivana Roba ponesli v Športni park Šempeter, kjer jo je prevzel in jo na nadaljnjo pot pospremil župan mag. Milan Turk. Na Trgu Evrope v Novi Gorici jo je nato skupaj s predstavnikom Mestne občine Nova Gorica predal zamejskim športnikom, da so jo ponesli v Občino Brda. Mateja Poljšak Furlan

Lokostrelsko letno strelišče v Šempetru vedno znova privablja domače in tuje vrhunske športnike, da tu trenirajo in se pripravljajo na različna tekmovanja. Gre namreč za šport, ki za vrhunski rezultat zahteva celega človeka, saj je potrebna dobra psihofizična priprava, ki omogoča optimalno izvedbo strela. Dobri pogoji za trening na strelišču, za katerega skrbi naš Lokostrelski klub Gorica, so po dveh letih v Šempeter ponovno privabili reprezentanco Kolumbije s sestavljenimi loki, ki se v teh dneh pri nas pripravlja za svetovni pokal, ki bo konec junija potekal v Parizu. MPF

Poletje 2021

Šport

31


Intervju mlajših deklic Rokometnega kluba Šempter-Vrtojba Lara Sokanović

Ženski rokomet je najbolj razširjen ekipni šport v Sloveniji. Dekleta, ki se učijo osnov rokometa v Rokometnem klubu Šempeter-Vrtojba, v letošnjem šolskem letu poučuje trener Branko Jančar. Dekleta so nam v nekaj besedah zaupala svoje izkušnje z rokometom. Lara, ki šteje 11 let, obiskuje Osnovno šolo Ivana Roba. Z rokometom se je prvič srečala v prvem razredu, ko ji je mama omenila, da je nekoč igrala rokomet. Najprej se ji rokomet kot šport ni zdel zanimiv, ko pa je poskusila, je bila navdušena. Najljubši del rokometa ji je streljanje na gol. Pove, da se ima na šoli super, da imajo fajn učitelje.   Sestrici Zoja in Naja obiskujeta Osnovno šolo Frana Erjavca. Z navdušenjem sta povedali, da imajo v šoli novo telovadnico. Vedno nasmejani punci sta prvič spoznali rokomet pred tremi leti. Na predlog očeta sta se takrat vpisali v Rokometni klub Šempeter-Vrtojba. Od takrat naprej vedno obiskujeta treninge, pa tudi rokometne turnirje, ki jih sedaj zelo pogrešata. Ko igrajo med treningom z gola na gol, se najbolj zabavata.   Pija, ki je najmlajša od deklet, ki trenirajo v klubu, obiskuje drugi razred Osnovne šole Šempas. Pija pove, da jo poleg rokometa zanimajo tudi plezanje, matematika ter branje. Rokomet je spoznala, ko je spremljala na tekmah starejšo sestro ter brata.   Lea se je prvič srečala z rokometom v četrtem razredu pri krožku rokometa v Osnovni šoli v Solkanu. Pri rokometu obožuje streljanje na gol ter tekme. Tu je spoznala veliko novih prijateljic.   Asji je pri rokometu všeč druženje s prijatelji, da si pomagajo in je ekipa kot malo večja družina. Rokomet jo je pritegnil, ko je spremljala tekme preko televizije ter pri gledanju slik v revijah. Asja je učenka Osnovne šole Milojka Štrukelj.  

32

Šport

Tinkara, ki šteje 10 let, se je pridružila ekipi v Šempetru pred kratkim. Prvič se je srečala z rokometom, ko se je vpisala v krožek v drugem razredu. Nasploh obožuje šport in je zelo vesela, da imajo v Osnovni šoli Dornberk veliko telovadnico, kjer se lahko igrajo v času podaljšanega bivanja. Igranje rokometa razvija otrokove osnovne motorične sposobnosti in jih socializira. Prav razvoj občutka kolektivnosti, moštvenega duha ter hkrati zavezanost k pravilom poštene igre (fair play) skozi različne igre in vaje so najpomembnejši cilj rokometa pri mlajših otrocih. V Rokometnem klubu ŠempeterVrtojba se vrsto let trudimo omogočiti brezplačno poučevanje rokometa otrokom osnovnih šol. Pri tem nam znatno pomagajo Občina ŠempeterVrtojba, sponzorji, podporniki ter donatorji. Vabimo potencialne sponzorje in donatorje, da se pridružijo in nam pomagajo pri naših prizadevanjih. V času omejitev zaradi epidemije organiziramo brezplačno vadbo za dekleta v športnem centru v Šempetru vsak četrtek med 17. in 18. uro. Kontakt: 040245348,  info@rk-sempetervrtojba.si.

Zoja in Naja Viherv

Pija Bremec

Lea Poberaj

Spremljate nas lahko na naši spletni strani www.rk-sempetervrtojba.si ter na FB strani Rokometni klub Šempeter-Vrtojba. Boštjan Bremec

Asja Žnidarčič

Tinkara Konič

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba


Vzajemna d.v.z., Vošnjakova 2, 1000 Ljubljana

KAKO DO SPECIALISTA V NEKAJ DNEH Ko pride do poškodbe ali zdravstvene težave, se je treba takoj odzvati, a kaj, ko nas na poti do specialista prepogosto zaustavijo čakalne dobe. Zato so pri Varuhu zdravja, Vzajemni, poskrbeli za posebno Zdravstveno polico, ki vam pomaga do hitrega pregleda pri specialistu. Neli Kerševan, komercialistka-svetovalka, Vzajemna V vaši ponudb najdemo širok nabor različnih zdravstvenih zavarovanj. Ali bi katero še prav posebej izpostavili? V zadnjih letih je opazen porast zavarovanj, ki omogočajo pacientom, da v primeru bolezni ali poškodbe takoj pridejo do zdravstvenih storitev, saj so v javnem zdravstvu čakalne dobe zelo dolge. Pri Varuhu zdravja, Vzajemni to ponujamo v okviru zavarovanja Zdravstvena polica, ki omogoča hitrejši dostop do specialističnih storitev, operacij, drugega mnenja itd. Ali lahko na kratko obrazložite prednosti tega zavarovanja? Zavarovanje Zdravstvena polica ponuja veliko več kot zgolj hitro obravnavo brez čakalnih dob. Pri Varuhu zdravja za zavarovanca v celoti pripravimo individualni načrt zdravljenja in mu pomagamo od začetka do zaključka zdravljenja. Organiziramo obisk pri zdravniku specialistu in poskrbimo za hitro organizacijo operativnega posega. V naši mreži izvajalcev so vrhunski strokovnjaki in mednarodno priznane zdravstvene ustanove v Sloveniji in tujini (prek 90 domačih in okoli 30 tujih partnerjev). Ka ko p o t e ka z d r a v l j e n j e z va š i m p r o d u k t o m Zdravstvena polica? V primeru poškodbe ali bolezni zavarovanec kontaktira Vzajemnin asistenčni center, kjer uredimo vse potrebno za hiter dostop do potrebne storitve. Za zavarovanca v celoti pripravimo načrt zdravljenja in mu pomagamo ter ga vodimo vse od začetka do zaključka zdravljenja. Organiziramo obisk pri zdravniku specialistu in poskrbimo za morebitno organizacijo operativnega posega. Vzajemna, d. v. z., Poslovalnica Šempeter pri Gorici Trg Ivana Roba 7 05 33 83 109 Poletje 2021

Ali lahko v zavarovanje vključimo tudi otroke? Otrokove zdravstvene težave so za starše pogosto hujše in napornejše od lastnih. Tako smo oblikovali prav posebno Zdravstveno polico za otroke, ki našim najmlajšim omogoča hiter dostop do specialistov in operativnih posegov. Zdravstveno polico za otroke je mogoče skleniti za otroke od dopolnjenega prvega do vključno petindvajsetega leta starosti. Trenutne razmere kličejo po novih poteh za dostop do zdravstvenih storitev na daljavo. Kako ste se na to odzvali v vaši zavarovalnici? N a š a Z d ra vs t ve n a p o l i c a o m o g o č a , d a l a h k o d o zdravniške obravnave oziroma posveta dostopate na daljavo. Obisk pri specialistu vam lahko organiziramo tudi na daljavo (posvet z zdravnikom pred videa ali klasičnega klica). Prav tako vam omogočamo, da vsa vprašanja o vašem zdravstvenem stanju posredujete zdravnikom prek storitve Dr. Posvet, ki je varen in zaseben kanal za posvet z zdravnikom. Vprašanje lahko kadarkoli, katerikoli dan in ob katerikoli uri zastavite enemu od sodelujočih zdravnikov prek izbrane aplikacije za klepet: Viber, Facebook Messenger, WhatsApp in Telegram. Ali lahko v teh časih zavarovanje sklenemo le osebno ali tudi na kakšen drug način? Seveda je osebni stik s strankami še vedno prva izbira, vendar to velja za čas brez epidemije. Spremembam, ki jih je prinesla epidemija, smo se že v lanskem letu uspešno prilagodili z uvedbo sklepanja pogodb z oddaljenim podpisom. Tako lahko stranka zavarovanje sklene na daljavo. To nam omogočajo sodobna digitalna orodja, ki prinašajo številne prednosti, saj je proces hitrejši, preglednejši. Omogočajo nam, da smo vselej v stiku s stranko. Uporabo oddaljenega podpisa pri Varuhu zdravja ves čas nadgrajujemo in se odzivamo na povratne informacije strank. Na ta način lahko zagotovimo uporabniško izkušnjo, ki vpliva na zadovoljstvo naših strank. Ta način sklepanja se je izkazal kot zelo dober in enostaven.

33


Vrtojbenc Peter Žigon na Bovškem

Peter Žigon iz Vrtojbe je del svojega aktivnega pedagoškega in športnega življenja prebil na Bovškem v obdobju med letoma 1958 in 1965, tam deloval in soustvarjal, kar je pustilo dolgosežne rezultate. Na predlog Smučarskega društva Kanin Bovec in Krajevne skupnosti Log pod Mangartom mu je lani Občina Bovec podelila občinsko nagrado za njegovo delo v tem obdobju. Kot njegov takratni učenec sem se z njim pogovarjal o spominih na tiste davne čase.

34

Peter, kaj vas je kot mladega učitelja takrat pripeljalo na Bovško?

28 učenci, ki so bili razdeljeni v dve skupini, v nižje in višje razrede.

Kot mladi učitelj smučanja sem preko Zveze TVD Partizan leta 1958 v Logu pod Mangartom vodil tridnevni smučarski tečaj. V marcu istega leta pa je bila v Logu otvoritev Blovdkove smučarske skakalnice, kjer sem tudi prisostvoval. Oba dogodka, predvsem pa naravne danosti gorskega sveta za smučarijo in planinarjenje, so mi pustili privlačen vtis; sneg, gore, gozdovi, kar Vrtojbensko polje nima. Takrat sem služboval v Novi Gorici. Tega leta se je spremenil zakon o delovnih razmerjih in si lahko sam izbiral delovno mesto. Naključno sem opazil razpis za učitelja v Logu pod Mangartom. Odločil sem se, da grem v Log. Tako sem septembra 1958 postal učitelj v šoli Log pod Mangartom z

Kakšni so vaši spomini na takratno življene v Logu in kako so vas sprejeli domačini?

Naše legende

Bival sem v prostorih šole in moje glavno vodilo je bilo delo z učenci v dopoldanskem in popoldanskem času. Takoj sem se povezal z domačini in se na športnem področju vključil v delo TVD Partizan. Še istega leta smo dokončali gradbena dela na 45-metrski skakalnici. Ob skakalnici smo uredili teren za veleslalomsko progo. Ob šoli pa smo uredili športno igrišče. Poleti smo imeli celo načrt za ureditev bazena na enem od pritokov Koritnice v Spodnjem Logu. Vedno sem se zavedal, da so za razvoj športnih aktivnosti potrebni dobri

pogoji. Pri vseh teh akcijah sem imel veliko razumevanja in podpore krajanov. Že v prvem letu sem doživel vse lepote in bogastvo teh krajev. Zimsko obdobje smo nadaljevali s turnim smučanjem na Mangartskem sedlu in čez poletje s smučarijo na plazu v Loški Koritnici pod Jalovcem. Takrat je bil to neke vrste ledenik in kasneje tudi poletno trening smučišče za mlade novogoriške smučarje družin Franko in Marušič. Poučevanje v Logu ni trajalo dolgo, ker ste bili premeščeni v OŠ Bovec. Pravzaprav nisem bil premeščen, ampak naprosili so me, če bi lahko na Osnovni šoli Bovec prevzel dva peta razreda, ki sta ostala brez učitelja. Prvo leto sem učil dva peta razreda, naslednje leto pa fiziko, telesno vzgojo in tehnični pouk. Izvenšolske dejavnosti v športu pa so se še popestrile. V okviru TVD Partizan Bovec sem začel povezovati aktivnosti v Bovcu in Logu. Tako je bila v sklopu TVD Partizan Bovec ustanovljena Smučarska sekcija Mangart, katere predsednik sem postal. Organizirali smo različna lokalna in regijska tekmovanja v skokih in veleslalomu. Takrat pomembna prireditev v Logu leta 1962 so bile 5. zimske igre Elektrogospodarstva Slovenije; tek, veleslalom in skoki. Prvič je bilo uporabljeno elektronsko merjenje časa na veleslalomski progi. Leta 1965 je bilo organizirano Okrajno prvenstvo Primorske v slalomu, veleslalomu in skokih za vse kategorije. Proga za veleslalom je bila podaljšana v novi poseki nad skakalnico na pobočju Pologa, ki smo jo na novo pripravili. Tudi v Bovcu smo organizirali tekmovanja na različnih smučiščih, kot na primer v Koritnici, kjer je bila potem postavljena tudi vlečnica. V Rabeljku pa smo zgradili 35-metrsko skakalnico. Kako pa se je razvijalo poučevanje smučanja in drugih športnih dejavnosti, saj ste prišli prvič v Log v vlogi učitelj smučanja? Ja, v okviru šole in smučarske sekcije smo skrbeli za popularizacijo smučarskega športa in organizirali različne tečaje. OŠ je med zimskimi počitnicami vsako leto organizirala tečaje v Logu, v Bovcu in tudi v Čezsoči. V Logu je bil organiziran enotedenski tečaj tako, da so otroci bivali v eni od večjih domačij. Neke vrste šola v naravi. Poleg tega smo

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba


Izhodišče je bila seveda planinska koča Petra Skalarja na višini 1.811 m in 4 ure hoda iz Bovca. Pot je vodila mimo vojaške karavle na Plužnah, kjer so te graničarji vedno vprašali: »Kuda ideš, dali imaš dozvolu?« (Kam greš, ali imaš dovoljenje?) Poleg prijateljev planincev in smučarjev ste bili moji spremljevalci ob sobotah popoldan kar učenci iz višjih razredov. No, saj si bil med njimi tudi ti. Presmučali smo proge pod Konjco in potem smo se spustili v Veliki graben, preko sedanjega platoja na postaji D in čez Sedlo na Prevalo in skozi Krnico smo se vračali domov. Porodila se mi je ideja za organizacijo tekmovanja v Leta 1958 je Peter začel s poučevanjem veleslalomu na Kaninu. Leta 1961 je na OŠ v Logu pod Mangartom, kjer so bil za 1. maj organiziran 1. prvomajski izvajali kombiniran celodnevni pouk. kaninski veleslalom. To tekmovanje Dopoldan je učil od 5. do 7. razreda, je postalo tradicionalno in se je popoldan pa od 1. do 4. razreda. kasneje odvijalo pod imenom kaninski organizirali tudi tečaj za smučarske veleslalom v različnih obdobjih na skoke, ki ga je vodil takratni planiški kaninskem smučišču. V prvih letih skakalec Matija Franko iz Solkana, pa se je na kaninskem veleslalomu oče našega olimpijca Jureta Franka. odvijala še posebna tekma med dvema Vedno sem se zavedal, da dobrega znanima smučarskima družinama z športa ni brez dobrih kadrov, zato smo Goriškega. Med seboj smo se pomerili mlade nadobudne smučarje pošiljali trije bratje Žigoni iz Vrtojbe proti trem na tečaje za vaditelje smučanja in ne bratom Marušičem iz Solkana. Vrtojba samo na tekmovanja. Vaditelji so takoj proti Solkanu v smučanju! prenašali znanje na mlajše, bodisi v osnovni šoli ali v smučarski sekciji.

Iz Bovca ste se z družino leta 1965 preselili v Novo Gorico, a Bovškega niste nikoli popolnoma zapustili. Res je, ta pokrajina me je zasvojila. Navezal sem se na učence, sodelavce in druge občane, zato nisem nikoli hotel pretrgati korenin. Z bratom Andrejem sva zgradila vikend v Bavšici, kjer smo preživeli ogromno časa in nepozabnih trenutkov. Veliko smo hodili smučat na Kanin, se družili in obujali spomine, istočasno sem pomagal pri organizaciji smučarskih tekem. Po šestdesetem letu, ko sem spomine že spravljal v predal pozabe, so predvsem moji bivši učenci dali pobudo in prejel sem občinsko priznanje Občine Bovec za zasluge pri razvoju športne dejavnosti, predvsem pa pri promociji Kanina in pri oživitvi mnogih dejavnosti. Ti si napisal utemeljitev, Franc Čopi, predsednik Smučarskega društva Kanin, pa je bil vodja vsega tega pogona. Hvala. Zoran Rutar

Vaši učenci se vas spominjamo tudi po drugih izvenšolskih aktivnostih, s katerimi ste nas navdušili in pritegnili. Kot učitelj tehničnega pouka sem vas učence skušal animirati še v izvenšolskih dejavnostih v krožkih, kot sta bila tehnični in foto krožek. Pri tehničnem krožku smo obdelovali les in kovino. Posebej pa se je razvilo letalsko modelarstvo, ki je bilo povezano z dejavnostjo na bovškem letališču. Za foto krožek smo v šoli uredili temnico, kupili fotoaparat in povečevalnik z vso opremo v temnici. Mnogi ste osvojili takrat še analogno tehniko izdelave črno-belih fotografij, od posnetka do razvijanja filmov in slik v temnici. Postali ste pravi fotografi; brez sedanjih telefonov. Ha, ha, ha! No, na koncu šolskega leta smo iz vseh teh vaših najrazličnejših izdelkov naredili razstavo, ki je bila zanimiva za starše in vse občane.

5. razred OŠ Bovec

Kako pa ste spoznali Kanin, ki se vam je tako priljubil? Ko sem se preseli v Bovec, sem spoznal Kaninsko pogorje, kjer so se mi odprla prečudovita smučišča.

Poletje 2021

Peter v vlogi učitelja smučanja

Naše legende

35


Džungle naših non: Monstera deliciosa

odmaknite od okna, da vam sonce ne ožge listov. Uspeva tudi v temnejših prostorih, vendar je dobro vedeti, da bo v teh primerih imela daljše steblo in bo postala nekoliko bolj »nogata«, saj bo iskala svetlobo. Dobro je, da jo občasno tudi obrnite, da bo rastla enakomerno, in da z njenih velikih listov vsaka 2 tedna obrišete prah, da le-ta ne zavira fotosinteze.

Zahtevnost: 1/5 Svetloba: 3/5 Zalivanje: 3/5

V zadnjem letu je vse bolj iskana in priljubljena Monstera deliciosa v variegirani različici. Ta različica ima dele listov, ki so popolnoma beli, brez klorofila in je zato njen videz res nekaj posebnega. Vsaka rastlina ima svojo, unikatno variegacijo. Te rastline so veliko bolj občutljive na pogoje, v katerih jih imamo, in svoje nezadovoljstvo oz. neustrezne pogoje nam bodo prvo pokazali prav beli deli listov.

Monstera deliciosa je ena najbolj priljubljenih sobnih rastlin. To je tista roža, ki jo imajo naše none v dnevnih sobah že več desetletij. Postanejo lahko prave velikanke, ki z leti zrastejo nekaj metrov v širino in višino in že skoraj preprečujejo žarku sonca, da bi dosegel dnevno sobo. Rastlina, ki je v zadnjih letih pridobila na popularnosti zaradi svojih velikih, Cena teh rastlin v zadnjih mesecih fenestriranih listov. zaradi priljubljenosti in vedno večje ponudbe na trgu sicer pada, še vedno Domače okolje Monstere deliciose je pa cena enega ukoreninjenega lista tropski gozd, kjer ji zelo prija vlažno začne pri cca 60 EUR, medtem ko podnebje, zato vam bo hvaležna, če navadno Monstero dobimo že za jo pozimi, ko je zrak suh, vsake toliko 10 EUR oz. naredimo potaknjenec popršite z vodo. Rastlino zalivamo matične rastline naših non. 1-krat na teden oz. toliko, da ima vedno nekoliko vlažno prst. Če pa Ana Stergulc nanjo kakšen teden pozabite, vam tega ne bo zamerila. Najbolje bo uspevala v svetlih prostorih brez direktne sončne svetlobe. Ob vročih mesecih jo raje

Japonska mahonija (Mahonia Japonica)

Je pokončen srednje velik zimski cvetoči grm. Ima dolge grozde limonsko rumenih cvetov. Spominja na mimozne cvetove, ki dišijo po šmarnicah. Plodovi so podobni grozdju – okrogle modro-črne jagod. Grm je čudovit na vrtu skozi vse leto. Sadimo ga v žive meje in ob kočah. So skoraj nepropustni, listi so zbadljivi in temno zelene barve. Čeprav je »Japonica«, prihaja s Kitajske. Plodovi so užitni. Iz njih delajo odlične želeje. Grm zraste v višino do 3 m, v širino pa 1,5 m. Je invazivna rastlina (pri nas ne) in tekmuje z avtohtonimi vrstami za vlago, sončno svetlobo, hranila in prostor. Dominik Soban

36

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba


Bezgov sirup

V tem obdobju sama doma pripravim veliko sokov za posebne priložnosti, razna darila in seveda za lastno porabo, saj so med otroci zelo priljubljeni. Najljubša sta nam bezgov in metin sirup – res ju nadvse obožujemo, zato bom tokrat z vami delila moj recept. Verjamem, da ima vsak od nas svojega, morda podobnega ali celo enakega. Naberem 30 večjih bezgovih cvetov, ki jih dam v posodo in prelijem s 3 l vode. Posodo z bezgovimi cvetovi in vodo pustim počivati 24 ur, po 24 urah pa precedim tekočino, ki jo dam v večji lonec. Začnem kuhati sok. Dodam 3 kg sladkorja in ko sok zavre, dodam še 40 g citronke, premešam in porazdelim po steklenicah.

Na enak način pripravljamo metin sirup, vendar v tega dodamo z otroci malo skrivnost, in sicer kanček zelenega barvila, da postane sok res posebne zelene barve. To je otrokom še toliko bolj všeč.

je lepšega, kot piti svež sok, ki so ga sami pripravili. Želim vam veliko poletnih užitkov! Lara Soban

Pri nas doma se pri pripravi sokov zelo zabavamo, saj pri celotnem postopku sodelujejo tudi otroci. In kaj

V OKVIRU PROJEKTA »PSIHOSOCIALNA POMOČ IN SVETOVANJE TER PRAVNO SOCIALNI SERVIS ZA RANLJIVE SKUPINE NA PRIMORSKEM PODROČJU« NUDIMO SOCIALNO POMOČ:

PRAVNO POMOČ:

PSIHOSOCIALNO SVETOVANJE:

- iskanje pomoči na določenih institucijah - organizacija delavnic za opolnomočenje - informiranje uporabnikov o ukrepih s strani NIJZ - razbremenilni pogovori - možnost prijave nasilja - varna točka za prijavo nasilja

- izpolnjevanje obrazcev na področju socialnih zadev - pregled raznih listin uporabnikov - sestavljanje enostavnih pisanj - uveljavljanje pravic iz javnih sredstev - sestavljanje vlog, pogodb, prošenj za zaposlitev ipd. - začetna pravna pisanja

- individualni svetovalni pogovori - skupine za osebno rast in samopomoč, uporaba tehnike sproščanja za premagovanje stresa, tesnobe - pridobivanje kompetenc in znanj za dvig samopodobe in samozavesti - razbremenilni pogovori osebno ali po telefonu - možnost prijave nasilja - spletna svetovalnica preko video aplikacije - varna točka za prijavo nasilja

tel: 051 322 436

tel: 051 260 719

tel: 031 666 321

INFORMACIJE IN NAROČANJE: Ponedeljek – petek: 8.00 – 15.00 e-mail: projekt.covid19@zavodsamarijan.si

STORITVE SO BREZPLAČNE

Projekt je namenjen pomoči in zmanjševanju posledic epidemije Covid-19 ter lažjega spoprijemanja z epidemijo za osebe, ki imajo težave v duševnem zdravju, starejšim osebam in žrtvam nasilja v družini. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Poletje 2021

37


Kako do ustreznih potrdil o prebolelosti, testiranju in cepljenju za Covid-19?

prejme vsak neposredno na lokaciji cepljenja, takoj po cepljenju. Na njem najdete podatke o terminu cepljenja, vrsti cepiva in seriji cepiva. Za veljavno potrdilo o cepljenju veljata, poleg izdanega potrdila o opravljenem cepljenju, tudi izpolnjena pripravljena kartica proizvajalca ali vpis v knjižico o cepljenju. c) Potrdilo o prebolelosti. Oseba lahko dokazuje, da je prebolela Covid-19 s pozitivnim izvidom PCR ali hitrega antigenskega testa, pri čemer je od odvzema brisa poteklo najmanj 21 dni in največ 6 mesecev, ki ju ravno tako lahko pridobi z uporabo spletnega portala zVEM (glej navodila za potrdila o testiranju). Oba izvida si lahko natisnete brezplačno. V primeru, da je od začetka bolezni poteklo manj kot 21 dni, ali v primeru, da okužba ni bila potrjena s testiranjem, se kot dokazilo, da je oseba prebolela Covid-19, šteje potrdilo zdravnika.

S sproščanjem ukrepov, ki so bili sprejeti zaradi nevarnosti, ki jo epidemija Covida-19 predstavlja, se nam počasi odpira možnost, da se bodo naša življenja vrnila v stare tirnice. Ker število potrjenih okužb iz dneva v dan pada, so številne države (med njim tudi Slovenija) sprostile številne ukrepe in tako je posledično mogočih vedno več storitev in aktivnosti, ki so v preteklosti bile prepovedane, a pod določenimi pogoji. Za obisk notranjosti restavracije ali kulturne prireditve boste tako sedaj v Sloveniji morali izpolnjevati t. i. PCT pogoje (dokazilo o prebolelosti Covida-19, cepljenju proti Covidu-19 ali negativen izvid testa). Se sprašujete, kako do ustreznih potrdil? Najenostavneje in najhitreje si ustrezno potrdilo lahko kar sami brezplačno natisnete prek portala zVEM. Za vstop v portal potrebujete le digitalno potrdilo. Pridobite ga lahko na upravni enoti, nanj pa je treba čakati približno 10 dni. Potrdila so objavljena v štirih jezikih – slovenskem, angleškem, madžarskem in italijanskem.

38

Zdravje

Kako se prijavim v portal zVEM in pridobim potrdilo o testiranju?

Viri: www.gov.si, www.zvem.ezdrav.si, www.nijz.si.

Nina Bizjak, 1. Za prijavo v portal zVEM predstavnica za odnose z javnostjo ZD potrebujete digitalno kvalificirano Nova Gorica potrdilo. 2. Ko imate potrdilo, se registrirate na portalu zVEM. Registracija je izredno enostavna. V zgornjem desnem kotu kliknite PRIJAVA, nato izberite svoje kvalificirano digitalno potrdilo ali smsPASS, če ga imate. a) Poiščite potrdilo o testiranju. Po prijavi v menijski vrstici zgoraj kliknite na gumb eDOKUMENTI in prikazali se bodo vsi vneseni izvidi v preteklih treh letih. Rezultati testov so na voljo v razdelku »Seznam testiranj« med vašimi dokumenti. Če ste bili pred kratkim testirani, rezultata pa ni v portalu, potem se za izvid obrnite na laboratorij oz. ustanovo, kjer so testiranje izvedli. b) Poiščite potrdilo o cepljenju. Po prijavi v menijski vrstici zgoraj kliknite na gumb DOKUMENTI. V podmenijski vrstici izberite POTRDILO O CEPLJENJU, nato kliknite PRIDOBI POTRDILO. Elektronsko potrdilo, ki se bo odprlo v novem oknu, si lahko nato natisnete ali prenesete na računalnik. Kot potrdilo o cepljenju pa velja tudi cepilni kartonček, ki ga ob cepljenju Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba


28. april – svetovni dan varnosti in zdravja pri delu Mednarodna organizacija dela (ILO) je leta 2003 28. april razglasila za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Svetovni dan varnosti in zdravja pri delu 2021: »Težave v duševnem zdravju niso izbira. Izbira je, kako z njimi ravnamo!« Na ta dan želimo usmeriti pozornost javnosti na vprašanja varnosti in zdravja pri delu ter spodbuditi ustvarjanje varnostne in zdravstvene kulture, ki bo zmanjševala število z delom povezanih bolezni in nezgod. Delo je pomemben varovalni dejavnik dobrega fizičnega in duševnega zdravja, saj se povezuje s pozitivnim občutkom vključenosti in koristnosti, kreativnosti, potrditve in podpore sodelavcev. V letu 2021 je svetovni dan varnosti in zdravja pri delu posvečen skrbi za duševno zdravje na delovnem mestu. Za posledicami stresa pri delu trpi več kot četrtina zaposlenih v Evropski uniji (in v Sloveniji). Težave z duševnim zdravjem povečujejo izostajanje z dela. Poleg izostajanja z dela se posledice duševnih stisk odražajo tudi v zmanjšani delovni storilnost, slabši motivaciji, težavah pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja in odhajanju delavcev z delovnih mest. Poleg ponekod prezahtevnih

nalog, prevelike količine dela, slabih medosebnih odnosov, slabe plače itd. se včasih v delovnih okoljih pojavljajo tudi izjemne ter dramatične okoliščine, kot je pandemija Covid-19, saj ta povzroča doživljanje prekomernega stresa in z njim povezanih težav v duševnem zdravju (depresija, tesnoba, posttravmatska stresna motnja …). Tovrstne psihosocialne okoliščine povzročajo hud strah zaradi možne izgube službe, kar vodi v posebej težko duševno stisko. Nedavna študija ILO kaže, da je več kot 40 milijonov ljudi znotraj EU prizadetih zaradi stresa na delovnem mestu in da je ocenjen strošek zaradi depresije oz. stresa na delovnem mestu 617 milijard EUR letno. Po podatkih Zbornice varnosti in zdravja pri delu za Slovenijo velja, da za posledicami stresa na delovnem mestu trpita vsaj 2/3 delavcev. Če se psihosocialna tveganja in stres obravnavajo kot organizacijsko vprašanje in ne kot pomanjkljivost posameznika, so lahko enako obvladljivi kot katero koli drugo tveganje za zdravje in varnost pri delu. Zakon o varnosti in zdravju pri delu v 24. členu opredeljuje, da mora delodajalec sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja,

trpinčenja, nadlegovanja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih. Kot vzroki odsotnosti z dela v Sloveniji so duševne motnje na visokem tretjem mestu! 8. nasvet Evropskega kodeksa proti raku: »Na delovnem mestu se zaščitite pred nevarnimi snovmi, ki povzročajo raka!« Ob svetovnem dnevu varnosti in zdravja pri delu naj omenimo pomemben 8. nasvet izmed dvanajstih iz Evropskega kodeksa proti raku. V EU vsako leto umre okrog 80.000 ljudi zaradi raka, ki je posledica dela z rakotvornimi snovmi. Do obolenja pride predvsem pri delavcih, ki so na delu več let izpostavljeni rakotvornim snovem. Trije najpogostejši načini izpostavljenosti so: • vdihavanje – najpogostejši vzrok, • zaužitje – uživanje hrane v prostorih, kjer poteka delo z rakotvornimi snovmi, • stik s kožo – če se z zaščitnimi rokavicami dotikamo oblačil, obraza, kože. Nekaj pomembnih nasvetov v imenu preprečevanja razvoja rakavih bolezni: • število izpostavljenih delcev naj bo omejeno, • z rakotvornimi snovmi naj delajo samo tisti, ki imajo ustrezno znanje in so za to usposobljeni, • pri delu z rakotvornimi snovmi sta potrebna maksimalna pazljivost in zdrav razum, • dosledno je treba upoštevati vse tehnične in organizacijske ukrepe ter ustrezna navodila,

Vodilni vzroki začasne odsotnosti z dela – odstotek koledarskih dni nezmožnosti za delo na zaposlenega (% BS) za polni delovni čas po spolu, Slovenija, 2019

Poletje 2021

Zdravje

39


• • • • •

obvezna je uporaba primernih orodij in osebne varovalne opreme, hrana in pijača sta na območjih, izpostavljenih rakotvornim snovem, prepovedani, delovna oblačila naj se hranijo ločeno od vsakdanjih oblačil, z zaščitnimi rokavicami se ne dotikajmo obraza ali drugih delov telesa, varovalno opremo za večkratno uporabo dosledno očistimo po vsaki uporabi.

28. maj – svetovni dan sonca in svetovni dan melanoma

Vse načine izpostavljenosti je možno preprečiti s prizadevanjem in s smiselno uporabo najboljših tehnologij (BAT – best available technology) in v slogu strategije STOP! To je: S = (Substitution) zamenjava – Kjer je le mogoče, je treba zamenjati rakotvorne snovi s snovmi, ki niso rakotvorne, in poskrbeti, da so uporabljane snovi splošno manj nevarne. T = (Technical measures) tehnični ukrepi – S številnimi tehnikami (vakuumski sistemi, lokalno prezračevanje …) – BAT se izpostavljenost rakotvornim snovem lahko znatno zmanjša. O = (Organisational measures) organizacijski ukrepi – Dosledno upoštevanje vseh navodil in higienskih mer prispeva k zmanjšani izpostavljenosti rakotvornim snovem. P = (Personal protection) osebna varovalna oprema – Včasih pa zamenjava ni mogoča ali pa so tehnični ter organizacijski ukrepi nezadostni – v teh primerih osebna varovalna oprema preprečuje telesni stik z rakotvornimi snovmi (obleka, rokavice, varovalna očala, respiratorji …). Več: info@ko-rak.si. pridr. prof. dr. Marko Vudrag, dr. med.

Evropski teden boja proti raku, ki je letos potekal od 25. do 31. maja, je bil čas, ko smo vsi deležniki iz zdravstva pozvali prebivalstvo, da naj ne zanemarja skrbi za svoje zdravje in naj kljub epidemiji Covida-19 upošteva 12 priporočil Evropskega kodeksa proti raku, saj lahko z upoštevanjem teh preprostih priporočil občutno zmanjšamo možnost pojavnosti raka. To je čas, ko obeležujemo tudi svetovni dan sonca in melanoma (28. maj). Povezanost izpostavljanja soncu z razvojem vseh vrst kožnega raka je dejstvo. Sonce je glavni dejavnik tveganja – tudi za razvoj melanoma. Prekomerno izpostavljanje UV žarkom (bodisi sonca ali umetnih virov, npr. solarijev) lahko povzroči akutne, kronične škodljive učinke in staranje kože. Deluje tudi na oči in na imunski sistem. Število novih primerov kožnega raka v zadnjih desetletjih v svetu narašča. V Sloveniji beležimo v povprečju čez 500 novih primerov črnega raka kože – melanoma (največ leta 2016, 588) in več kot 2.100 primerov drugih vrst kožnega raka (največ leta 2017, 3.171).

40

Zdravje

Na Goriškem je rak kože (gledano oba spola skupaj) najpogostejši rak. Tudi melanom je ves čas v porastu. Za njim zbolevajo tudi mladi. Tako kot pri vseh drugih oblikah raka je tudi pri melanomu zelo pomembno, da ga čim prej odkrijemo. Zgodaj odkriti rak ima bistveno boljšo prognozo, daljše preživetje ter seveda krajše in za bolnika mnogo manj zahtevno zdravljenje. Ob tem je nujno povedati, da imajo v zadnjem času napredovali in metastazirani melanomi boljšo prognozo kot do sedaj, saj so v Evropski medicinski agenciji (EMA) leta 2016 dali pozitivno mnenje za novo antineoplastično monoklonalno protitelo kot zdravilo (imunoterapijo), ki je v uporabi tudi v Sloveniji. Rezultati zdravljenja in učinki pri melanomu pa so vzpodbudni. S samozaščitnim ravnanjem lahko pojav škodljivih učinkov sonca na kožo zmanjšamo/preprečimo. Odločilnega pomena je, da se mehansko zaščitimo pred soncem (senca, obleka, pokrivalo, sončna očala). Šele ko delov telesa pred soncem ne moremo zaščititi z

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba


obleko, se poslužujemo kemičnih varovalnih sredstev (kreme, geli …), ki sicer niso namenjeni podaljševanju izpostavljanja soncu. Pomembno je tudi, da si redno sami pregledujemo kožo in se posvetujemo z osebnim zdravnikom ali dermatologom, če na koži opazimo sumljivo spremembo. Splošna priporočila za zaščito pred škodljivimi učinki UV sevanja: 1. Omejimo izpostavljanje soncu med 10. in 17. uro. Moč UV sevanja je takrat največja. Upoštevajmo pravilo sence – kadar je naša senca krajša od telesa, poiščimo senco. 2. Oblačila in pokrivala. Kadar se ne moremo umakniti močnemu soncu, oblecimo oblačila z dolgimi rokavi in s hlačnicami (iz lahkih in gostih tkanin živih ali temnejših barv). Glavo pokrijmo s pokrivalom. 3. Sončna očala. Zaščitimo oči s sončnimi očali ustrezne kakovosti (CE UV 400) in oblike (ki preprečijo dostop UV žarkov tudi s strani). 4. Kemični varovalni pripravki. Na delih telesa, ki jih ne moremo zaščiti z obleko, uporabimo kemične varovalne pripravke s faktorjem (SZF) 30 ali več. Ne sončimo se namenoma! Odpovejmo se uporabi solarija!

Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Incidenca Slovenija 461 470 486 499 529 542 523 549 588 579

Goriška SR 22 27 22 27 16 16 29 29 29 42

Št. umrlih Slovenija 95 124 117 126 125 129 111 130 128 111

Goriška SR 9 11 3 10 1 6 9 9 8 6

Maligni melanom kože (C43). Vir: SLORA, 18. 5. 2021

Leto 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017

Incidenca Slovenija 2072 2026 2257 2291 2417 2744 2521 2817 2989 3171

Goriška SR 113 94 94 103 118 145 146 146 189 172

Št. umrlih Slovenija 34 28 39 33 35 35 23 29 34 50

Goriška SR 2 1 2 2 1 2 2 1 0 2

Drugi maligni raki kože (C44). Vir: SLORA, 18. 5. 2021

Izmed 12 preprostih nasvetov proti raku, ki zanesljivo zmanjšujejo pojavnost rakave bolezni, posebej izpostavljamo nasvet št. 7. Previdno se sončite! Melanom lahko nastane na koži kot novo razvito znamenje, v približno 30 odstotkih pa se razvije iz že obstoječega, in sicer nenevarnega kožnega znamenja, ki mu rečemo nevus. Ker marsikdo ne ve, če so kožna znamenja na njegovem telesu nenevarna ali bolezensko spremenjena, je smiselno, da jih na redne razmike pregleda zdravnik dermatolog. Ker je melanom včasih viden s prostim očesom, je dobro, če si kožo tudi sami redno pregledujemo (zadošča deset minut na mesec).

Starostno standardizirana stopnja incidence. 10-letna povp. stopnja: Slovenija – 19,9; Goriška RS – 16,4. Vir: SLORA, 18. 5. 2021

Za več informacij: info@ko-rak.si, 041 632 284. prid. prof. dr. Marko Vudrag, predsednik Društva ko-RAK.si

Poletje 2021

Starostno standardizirana stopnja umrljivosti. 10-letna povp. stopnja: Slovenija – 4,1; Goriška RS – 3,9. Vir: SLORA, 18. 5. 2021

Zdravje

41


Darujte kri in postanite del velike družine srčnih ljudi Ob tradicionalnem dnevu slovenskega krvodajalstva, ki ga obeležujemo 4. junija, se zahvaljujemo krvodajalcem, ki z darovano krvjo bolnikom omogočajo ustrezno zdravljenje. Letos poteka pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. Ob dnevu slovenskega krvodajalstva že enajsto leto poteka družbeno odgovorna iniciativa Daruj energijo za življenje. Pod sloganom Velika družina srčnih ljudi letos v javnosti širi sporočilo o plemenitih vrednotah, kot so človečnost, solidarnost in empatija, ter opozarja na velik pomen krvodajalstva za nemoteno delovanje zdravstva. Za pokritje dnevnih potreb bolnikov in zdravstva po krvi vsak delovni dan potrebujemo v povprečju 350 krvodajalcev. Zato je redno ozaveščanje javnosti o pomenu krvodajalcev in krvodajalstva izjemno pomembno, za kar že od leta 2011, pod okriljem krvodajalske pobude Daruj energijo za življenje, združujejo energijo Rdeči križ Slovenije, Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino (ZTM) in družba Petrol, d. d. V tem času so s skupnimi močmi k darovanju privabili več kot 95.000 novih krvodajalcev. S sloganom Velika družina srčnih ljudi bi radi poudarili, da je krvodajalstvo plemenita vrednota, ki se prenaša iz roda v rod. V Sloveniji je veliko krvodajalskih družin, društev, poklicnih skupin, prostovoljcev, podpornikov, dijakov, študentov in drugih, kjer se krvodajalstvo širi in prenaša med generacijami. V letošnji kampanji so izpostavili krvodajalske družine, kjer daruje kri že več generacij, skupaj pa so del velike družine srčnih ljudi. Vsako leto, enkrat ali večkrat, daruje kri 62.000 oseb. Epidemija novega koronavirusa je v naša življenja prinesla omejitve in spremenila delovanje zdravstvenega sistema. Zaradi preprečevanja širjenja okužb in uvedbe zaščitnih ukrepov je bilo treba prilagoditi tudi organizacijo in potek odvzemov krvi. Kri je sedaj možno darovati le ob predhodni najavi in preverjanju zdravstvenega stanja krvodajalca, kar so krvodajalci zelo dobro sprejeli. Novost, ki jo je prinesla epidemija, je tudi zbiranje prebolevniške plazme, ki jo darujejo

42

Zdravje

prebolevniki Covida-19 za namene zdravljenja covidnih bolnikov. Kljub epidemiji so bile v Sloveniji bolnikom ves čas zagotovljene potrebne zaloge krvi za vsa nujna in neodložljiva zdravljenja. Zdaj ko se z umirjanjem epidemije in rahljanjem ukrepov življenje počasi normalizira, se povečujejo tudi potrebe po darovani krvi. Krvodajalce prosimo, da se še naprej odzivajo na vabila Rdečega križa in transfuzijske službe ali pa se sami prijavijo na odvzem krvi. Več na daruj-kri.si. Nekaj podatkov o darovanju krvi v Sloveniji Krvodajalstvo predstavlja pomemben del zdravstvenega sistema v Sloveniji. Tradicija darovanja krvi pri nas je že precej dolga, saj so prvo steklenico krvi konzervirali pred 76 leti, natančneje 4. junija 1945. V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri, zato so številne krvodajalske akcije, ki jih organizira Rdeči križ Slovenije, več kot potrebne. Letno se za darovanje krvi odloči približno 100.000 prostovoljnih krvodajalcev, kar pokrije potrebe našega zdravstva. Pomen krvodajalstva je izjemen, saj je v zdravstvu kri potrebna prav vsak dan. Za nekatere ponesrečence se porabi tudi do 30 enot krvi (15 litrov), za to pa je potrebnih od 20 do 30 krvodajalcev. Tudi ob nepredvidenih zapletih pri porodu se porabi do pet litrov krvi, za kar je potrebnih deset krvodajalcev.

Za zagotavljanje ustrezne preskrbe s krvjo so vse leto, skoraj vsak delovni dan, organizirane krvodajalske akcije – tako na transfuzijskih centrih kot na terenskih krvodajalskih akcijah po vsej Sloveniji; vsako leto jih je več kot 1.180. Na terenskih krvodajalskih akcijah zberemo skoraj polovico vse zbrane in potrebne krvi. Akcije se lahko udeležite le ob predhodni najavi. Naročite se lahko vsak delovnik. Kri lahko darujete tudi vsak delovnik v transfuzijskih centrih po vsej Sloveniji. Obvezno je predhodno naročilo. Potencialne krvodajalce, ki so pripravljeni priti na odvzem krvi takrat, ko jih potrebujejo, vabijo tudi k vpisu v bazo. V letu 2020 se je vpisalo v bazo skoraj 1000 ljudi. Kdo lahko daruje? Krvodajalec je lahko vsaka polnoletna, zdrava oseba, stara od 18 do 65 let, ki ustreza merilom za izbor krvodajalca. Kriteriji, ki jim mora krvodajalec ustrezati, so podrobneje opisani na www.ztm.si in www.daruj-kri.si v zavihku »Lahko darujem?«. Prebolevniki Covida-19 – premagali ste virus, pomagajte ga premagati še drugim! V krvi imate morda edinstveno zdravilo, zato vas vabimo, da sodelujete pri zdravljenju bolnikov s Covidom-19 v prihodnje tako, da darujete plazmo/kri. Ažurni podatki o zalogah krvi in potrebah po krvnih skupinah so dnevno dostopni na uradni spletni strani Zavoda RS za transfuzijsko medicino in na www. daruj-kri.si. Grafični prikaz krvi v epruvetah prikazuje zadovoljivo oz. nezadovoljivo stanje zalog krvi posamezne krvne skupine. V letošnji akciji Daruj energijo za življenje nastopajo slovenske krvodajalske družine. Zala Grilc

Kako lahko darujem?

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba


Zapisi spomina

aplikacije omogočil enkratni obisk muzeja po polovični ceni. »Upamo, da bo aplikacija med ljudmi dobro sprejeta, da bo spodbudila pozitivno dojemanje starejših in odpirala mnoge medgeneracijske pogovore,« pravi Nava Vardjan, vodja projekta iz zavoda Dobra pot.

Zavod za kulturo in sonaravno delovanje Dobra pot je ob podpori Parka Škocjanske jame in Slovenskega etnografskega muzeja kot vodilnih ustanov na področju ohranjanja naravne in kulturne dediščine v Sloveniji razvil novo mobilno aplikacijo Zapisi spomina. Namenjena je beleženju in objavljanju védenj, pričevanj, spominov starejših na najrazličnejše vidike življenja in kulture v preteklosti. Projekt s pomočjo sodobne tehnologije popularizira ustno izročilo in obenem opozarja na pomembno družbeno vlogo starejših kot nosilcev izročila.

»Spomin je v samem temelju izročila tako posameznika kot take ali drugačne skupnosti. Še več, zgodovinski spomin se enači z izročilom oziroma dediščino, ki vsakokratno sedanjost posameznika ali skupnosti povezuje s prejšnjimi obdobji,« pojasnjuje Darja Kranjc, etnologinja iz Javnega zavoda Park Škocjanske jame, Slovenija. Namen projekta Zapisi spomina je s pomočjo razvite aplikacije okrepiti vključenost starejših v družbo in opozoriti na to, da se premalo zavedamo, kako dragoceni so spomini, izkušnje in védenja starejših. Starejši so danes pogosto osamljeni, odrinjeni iz družbenega življenja, digitalni prepad med generacijami je vsak dan večji. Zato je še toliko bolj pomembno, da prisedemo, jim prisluhnemo in se zavemo, da nam

Poletje 2021

lahko njihovi spomini služijo kot zgled, kot opomnik, kot smerokaz za prihodnost. Aplikacija je brezplačna za uporabo, v njej lahko svoje spomine ali pričevanja svojih staršev oziroma starih staršev objavi vsak, in sicer v obliki besedil, videoposnetkov ali zvočnih posnetkov. Omogoča, da se pripovedi o preteklosti trajno shranijo v digitalni obliki. Z objavljanjem v njej tako poskrbimo, da zgodbe naših dedkov in babic ne gredo v pozabo, temveč postanejo naš skupni temelj, na katerem gradimo danes in jutri.

(Projekt se izvaja v okviru razpisa »Spodbude za rešitve: Dolgoživa družba«, ki ga sofinancirata Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa – ISKRA in Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.) Povezava do aplikacije: zapisi-spomina.dobra-pot.si. O zavodu Dobra pot: Je nevladna organizacija, ki je doma v slikoviti pokrajini Brkinov. Skozi številne projekte, programe, delavnice, mednarodne aktivnosti, tabore in mladinske izmenjave si vestno in predano prizadeva za razvoj in ohranjanje naravne ter kulturne dediščine podeželja in spodbujanje vrednot, ki jih lahko spoznavamo skozi dediščino. Več na www.dobra-pot.si. O Parku Škocjanske jame: Javni zavod Park Škocjanske jame upravlja z Regijskim parkom Škocjanske jame, kjer med drugim skrbi za varstvo kulturne dediščine, in z UNESCO biosfernim območjem Kras in s porečjem Reke. Kot tak je skupaj s prebivalci in z drugimi lokalnimi akterji zavezan k ohranjanju kulturne raznovrstnosti lokalnega območja. Več na www.park-skocjanske-jame.si. O Slovenskem etnografskem muzeju: Slovenski etnografski muzej (SEM) je muzej »o ljudeh, za ljudi«, muzej kulturnih istovetnosti, prostor dialoga med preteklim in sedanjim, med svojo in drugimi kulturami, med naravo in civilizacijo. Že vrsto let posveča veliko pozornost razvoju partnerstev in raznim oblikam sodelovanj pri spodbujanju obravnavanja etnoloških in antropoloških tem s področja kulture in njene interpretacije v sodobni čas. Več na www.etno-muzej.si.

Vsebina iz aplikacije je za ogled javno dostopna na spodnji povezavi oziroma Nava Vardjan QR kodi, preko katerih si lahko aplikacijo tudi prenesete in namestite. Slovenski etnografski muzej bo v letu 2021 registriranim uporabnikom

Razmo

43


Bodimo zgled in skrbno ločujmo svoje odpadke Čeprav so na ekoloških otokih že vrsto leti postavljene različne posode za različne vrste odpadkov, se ti še vedno pogosto znajdejo v neustreznem zabojniku, kamor ne sodijo, ali pa so pravilno razvrščeni, a neprimerno odvrženi. Da bi vam pomagali pri ločevanju, je Režijski obrat Občine Šempeter-Vrtojba v aprilu vsem gospodinjstvom in ostalim uporabnikom poslal brošuro, kjer je navedeno, katera posoda je namenjena posameznim odpadkom in katere je treba pripeljati v zbirni center. Da bi odpravili morebitne dileme in nazorneje prikazali, kako s svojim ravnanjem obremenjujemo okolje in si po nepotrebnem povzročamo dodatne stroške, smo na prevzemnih mestih zbrali nekaj dejanskih primerov, ki jih ne gre posnemati. Že nekaj malomarno in napačno ločenih odpadkov lahko izniči trud ostalih občanov, ki so svoje odpadke vestno in pravilno razvrstili. Zeleni vrtni odpad se v postopku predelave zmelje in lahko nato služi za gnojenje zemlje. Če pa so rastlinski deli pomešani s plastično

44

Razno

in z drugo embalažo, s kamenjem, z večjimi kosi lesa ipd., postanejo to mešani odpadki, ki jih ni mogoče ponovno uporabiti. Ali bi gnojili vaš vrt z zmesjo, ki bi nastala iz zelenega odpada in plastike?! Polivinilaste vrečke in embalaža živil ne sodijo v posodo za biološke razgradljive kuhinjske odpadke, ki jih prepeljejo neposredno v kompostarno. V rjavo posodo stresemo samo ostanke hrane in druge organske odpadke, izpraznjeno vrečko (razen če je papirnata ali biorazgradljiva) pa

odvržemo v sosednji zabojnik za mešano embalažo. Odpadno jedilno olje in masti iz gospodinjstva je prepovedano mešati z ostalimi odpadki, zato ne sodijo niti med mešane komunalne odpadke niti med biološke, ampak izključno v ulične zbiralnike za odpadno olje, ki so nameščeni v Ulici Ivana Suliča, pri OŠ v Šempetru in pokopališču v Vrtojbi. Jedilno olje se lahko odda tudi v zbirnem centru, nikakor pa se ga ne pušča na tleh ob smetnjakih, kar ni le nevarno za onesnaženje okolice,

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba


zmanjšano prostornino. Tako prihranimo prostor v zabojniku. Na stekleni embalaži je pomembno, da odstranimo pokrovčke, saj ti niso stekleni in torej ne sodijo v zabojnik za steklo. Steklenice in kozarce po uporabi splaknemo in odložimo le izpraznjene, brez vsebine.

ampak tvegano tudi za zdrs na spolzki površini. Nobenega odpadka ni dovoljeno puščati izven zabojnikov. Odpadkom, ki jih zaradi velikosti, oblike ali teže ni mogoče oddati na ekološkem otoku, je namenjen zbirni center, kjer od občanov Šempetra in Vrtojbe brez dodatnih stroškov vsak dan (razen nedelj in praznikov) sprejemajo kosovne odpadke, ki jih je prepovedano prepuščati na ekoloških otokih! Prav tako na občinskem prevzemnem mestu v noben zabojnik ne spada stiropor, ampak je pravi kraj zanj v zbirnem centru.

za ravnanje z odpadki, saj so prav mešani odpadki najdražji. Vsak napačno ločen odpadek, ki ne sodi med mešane, nas zato največ stane. Na primer: lesen zabojček sodi v zbirni center, kartonske škatle med kartonsko embalažo (moder zabojnik), plastična posoda pa v rumen zabojnik za mešano embalažo. Podobno kot kartonske škatle je treba tudi ostalo embalažo čim bolj stisniti. Enostavno lahko to storimo tako, da na plastenkah odstranimo zamašek, jih zmečkamo in nato zopet tesno zapremo, da obdržijo

Manj odpadkov, kot bomo ustvarili, manj jih bo treba nositi na ekološki otok oziroma v zbirni center, zato kupujmo premišljeno in se poslužujmo ponovne uporabe. Tako bodo odlagališča bolj prazna, naša denarnica pa bolj polna. Odpadkom, ki jih potrošniki dnevno kopičimo, je najbolje, da ustrezno pozornost posvetimo že doma ob nastanku in jih ločeno shranimo, nato pa le še odvržemo v ustrezen zabojnik. Če nismo prepričani, kam sodijo, jih odpeljimo v zbirni center, kjer bodo gotovo našli ustrezno mesto. Bodimo zgled ostalim! Kristina Furlan

Ni dovolj prinesti kartonske škatle na ekološki otok, temveč jih je treba zložiti, da zmanjšamo prostornino, sicer se zabojnik hitro napolni, zložene škatle pa je skozi odprtino tudi lažje vstaviti v zabojnik, kjer jih ne dosežeta niti veter in dež, ampak jih lahko odpeljejo v recikliranje. Če bi odpadke dosledno ločevali, bi bili zeleni zabojniki za mešane komunalne odpadke precej bolj prazni, kar bi znižalo tudi stroške

Poletje 2021

Razmo

45


Zaključek projekta, a nadaljevanje pravilnega ravnanja z e-odpadki in odpadnimi baterijami Največja shema za ravnanje z električno in elektronsko opremo v Sloveniji, družba ZEOS, d. o. o., je z razlogom ponosna. Uspešno so zaključili petletni Life projekt Gospodarjenje z e-odpadki s sloganom E-cikliraj, ki so ga izvajali med letoma 2016 in 2020. Projekt je bil sofinanciran s strani Ministrstva za okolje in prostor RS ter Evropske komisije in osredotočen na intenzivno ter kontinuirano informiranje uporabnikov e-opreme ter baterij o nujnosti pravilnega odlaganja le-teh, ko se izrabijo.

potrošniki ter uporabniki e-opreme, izobraževalne ustanove in splošna ter mednarodna javnost) približali nove možnosti za oddajanje tovrstnih odpadkov, s širjenjem mreže pa bodo nadaljevali tudi po zaključku projekta. Na spletni strani stariaparati.si lahko vsak najde sebi najbližjo lokacijo za oddajo e-odpadkov in odpadnih baterij ter se tako priključi njihovi uspešni zgodbi ter s tem naredi nekaj za okolje.

»Za učinkovitost procesov ravnanja z odpadki sta konstantno informiranje in ozaveščanje splošne javnosti in gospodinjstev o pravilnem ravnanju V sklopu projekta so skupaj z deležniki z e-odpadki vsaj tako pomembna (izvajalci javnih služb ravnanja z kot infrastruktura ločenega zbiranja odpadki, trgovci e-opreme, proizvajalci odpadkov. Ustvarjanje in ohranjanje e-opreme, občine, ambasadorji – znane dialoga ter stalno sporočanje prednosti, osebnosti, nevladne organizacije, ki jih prinaša ustrezno ravnanje z sheme ravnanja z odpadki, Life in e-odpadki tako za družbo kot celoto kot drugi projekti ter zakonodajalec) tudi za vsakega njenega posameznika, vzpostavili potrošniku prijazno mrežo podajanje tehtnih in jasnih sporočil, ki zbiranja e-odpadkov in odpadnih imajo potencial, da spremenijo navade baterij. Na izbrane ekološke otoke in vedenje posameznikov pri ravnanju in druge lokacije širom Slovenije so z odpadno električno in elektronsko umestili 730 uličnih zbiralnikov, opremo, so bili ključni za uspeh v večje tehnične trgovine 71 projektnih operacij,« je ob zaključku zelenih kotov, na podeželju pa projekta poudaril direktor družbe so izvajali mobilna zbiranja. Z ZEOS, d. o. o., Emil Šehić. različnimi dogodki in kampanjami so prebivalcem Slovenije (gospodinjstva,

46

Razno

Organizatorji projekta so v Sloveniji v primerjavi z izhodiščnim letom 2015 zabeležili v letu 2019 kar 36,9-odstotno rast količin zbranih e-odpadkov, medtem ko je bila glede na strukturo zbranih e-odpadkov zabeležena najintenzivnejša rast pri odpadnih malih aparatih, in sicer kar 48,8 odstotkov. Na dosežene rezultate so lahko upravičeno ponosni, saj jih uvrščajo nad evropsko povprečje. O družbi ZEOS, d. o. o. Družba je izvajalec skupne sheme ravnanja z e-odpadki, odpadnimi baterijami in odpadnimi nagrobnimi svečami, kar pomeni, da v imenu proizvajalcev, pridobiteljev in uvoznikov električne ter elektronske opreme, baterij in akumulatorjev ter nagrobnih sveč izpolni vse obveznosti, ki izhajajo iz zakonskih določb za ravnanje s temi odpadki. Je neprofitna organizacija. Njihovo odgovorno, učinkovito in ciljno naravnano delovanje temelji na poslanstvu, viziji ter vrednotah družbe, ki jih zavezujejo k ohranjanju okolja, zaznamujejo pa ga inovativnost, strokovnost, zanesljivost, družbena odgovornost, mednarodna sodelovanja in transparentnost poslovanja. Ob

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba


učinkovitem upravljanju procesov ravnanja z e-odpadki veliko skrbi namenjajo izobraževanju ter ozaveščanju prebivalcev Slovenije o pravilnem ravnanju z e-odpadki. V ta namen so pristopili k izvedbi projektov Life, evropskega finančnega orodja, namenjenega varovanju okolja. V 15 letih delovanja družbe so ustvarili razvejano in trdno mrežo mednarodnih povezav, s pomočjo katere širijo svoj vpliv tudi izven Slovenije, iz tujine pa k njim uspešno prenašajo nova znanja ter dobre prakse.

V spomin Jožef Zavnik 26. 1. 1934–1. 4. 2021

ZEOS, ravnanje z električno in elektronsko opremo, d.o.o

Uradne ure Občine Šempeter-Vrtojba: Ponedeljek 8.00–12.00; Sreda 8.00–12.00 in 14.00–16.30; Petek 8.00–12.00. Županove ure za občanke in občane so vsako sredo 15.00–17.00. Termin si rezervirajte v tajništvu T: 05 335 10 00. Sprejem vlog in informacije: Ponedeljek, torek in četrtek 8.00–15.00; Sreda 8.00–16.30; Petek 8.00–14.00. www.sempeter-vrtojba.si

Pokojnik Jože Zavnik se je rodil leta 1934 v Gaberjah kot drugi otrok v družini s štirimi otroki. Po končanju osnovne šole v domačem kraju se je vpisal in nato tudi dokončal takratno nižjo, nato višjo gimnazijo. Zanimalo ga je tekstilno področje, zato se je vpisal in tudi redno zaključil visoko tekstilno šolo v Mariboru in postal inženir tekstilstva. Njegova prva zaposlitev v stroki je bila v tovarni Tekstina Ajdovščina. Svoje življenje je želel oblikovati na Goriškem in ko se mu je leta 1967 ponudila priložnost, se je prezaposlil v takratno tekstilno tovarno Okroglica pri Volčji Dragi,

kjer je postal komercialni vodja. Kasneje, ko je nastala potreba, pa je bil nekaj časa tudi v. d. direktorja te tovarne. Kot tekstilec je ves čas razmišljal o možnosti organiziranja lastne proizvodnje izdelkov iz tekstila; v pogojih nastajanja obrtništva, kot ga je dovoljeval čas v 80. letih prejšnjega stoletja. Tako se mu je ponudila priložnost za ustanovitev butične tekstilne obrtne delavnice. Ideja se mu je potrdila na trgu in tako je skupaj s soprogo Ludviko in sinom Mladenom leta 1986 ustanovili obrtno delavnico. Ta je bila leta 1991 preoblikovana v družbo Zatex, d. o. o. V tej družbi je aktivno deloval vse do upokojitve leta 2000. Zatex, d. o. o, je postal družinska proizvodna firma, ki je na svojem višku zaposlovala do 14 delavcev. Tudi po upokojitvi je želel z družino ostati povezan z obrtniškim življenjem, zato sta se z ženo kar kmalu včlanila v društvo DUPOS in v njem delovala, kolikor jima je zdravje dopuščalo. Jože je poleg članov svoje družine ljubil tudi naravo in se udejstvoval aktivnosti v njej. Bil je lovec, pohodnik, ljubitelj glasbe in športa in še bi se dobilo področje, o katerem se je zelo rad pogovarjal. Seveda leta prinesejo svoje in tudi njemu so naložila težko neozdravljivo bolezen, proti kateri se je dolgo čvrsto boril, a ga je letos položila k večnemu počitku. Naj počiva v miru. V imenu društva DUPOS soprogi, sinovoma in vsem njegovim izrekamo iskreno sožalje! Jože Elersič, predsednik

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva v občini Šempeter-Vrtojba. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport RS pod zaporedno številko 1728. Letnik XI, številka 2 Izdajatelj: OBČINA ŠEMPETER-VRTOJBA, Trg Ivana Roba 3a, 5290 Šempeter pri Gorici, zanjo župan Milan Turk E-naslov: glasilo@sempeter-vrtojba.si Odgovorna urednica: Lara Soban Uredniški odbor: Nataša Brisko, Haideja Černe, Roberta Fortuna, Kenny Jan, Ana Stergulc Lektoriranje: Nika Birsa Oblikovanje in fotografija na naslovnici: Blaž Erzetič Tisk: Tiskarna Present, Ljubljana Naklada: 2650 izvodov Uredništvo si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Prispevkov z nezakonito, žaljivo, zavajajočo, sporno ali moralno neprimerno vsebino ne bomo objavljali. V Glasilu se proti plačilu v skladu s sprejetim cenikom objavljajo tudi oglasna sporočila pod pogoji navedenimi v ceniku Šempeter pri Gorici, junij 2021

Poletje 2021

Razmo

47


Ime in priimek Naslov

Telefon

Rešeno križanko nam s potrebnimi podatki pošljite do 6. avgusta 2021 na: Občina Šempeter-Vrtojba, Trg Ivana Roba 3a, 5290 Šempeter pri Gorici, s pripisom Nagradna križanka ali na glasilo@sempeter-vrtojba.si. Za nagradno križanko v glasilu Innobox podeljuje dva nahrbtnika in stojalo za telefon. Pravila nagradne križanke in ostale informacije najdete na naši spletni strani www.sempeter-vrtojba.si.

Profile for Občina Šempeter-Vrtojba

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba - poletje 2021  

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba prinaša novice iz občinske uprave, poročila o projektih, novice ter utrinke preteklih dogodkov v Šempetru pr...

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba - poletje 2021  

Glasilo Občine Šempeter-Vrtojba prinaša novice iz občinske uprave, poročila o projektih, novice ter utrinke preteklih dogodkov v Šempetru pr...

Advertisement

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded

Recommendations could not be loaded