Issuu on Google+

Sprejet zakon o socialnem podjetništvu

Država od odvisnikov dvignila roke

»2

Uvajanje znanosti o sreči v prakso »3

»6 Št.4, marec 2011 naklada: 30.000 izvodov www.nevladna.org

časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju

So mariborske prestolnice priložnost za NVO? Maribor v naslednjih letih čaka kup evropskih prestolnic in prvenstev, pri njihovi pripravi in izvedbi naj bi pomembno vlogo odigral tudi nevladni sektor. Jasmina Cehnar V Mariboru se bo čez slabo leto zvrstilo kup velikih dogodkov. Prihodnje leto nas čaka Evropska prestolnica kulture (EPK), leta 2013 zimska univerzijada in Evropska prestolnica mladih, na športnem področju bo že letos evropsko prvenstvo v metanju frizbija, leta 2013 je zagotovljeno mladinsko prvenstvo v šahu, morda pa bo mesto gostilo tudi evropsko prvenstvo v košarki. Maribor je svojo prihodnost nedvomno zastavil velikopotezno, načrti so smeli, a je realnost uspešne izvedbe v danih okoliščinah vprašljiva. V času gospodarske in družbene krize denarja ni na voljo in kljub temu, da so organizatorji, predvsem EPK in univerzijade, že pošteno oklestili prvotno zastavljene investicijske cilje, v zraku vseeno visi občutek, da financ ne bo dovolj niti za temeljne projekte oziroma da se, denimo pri EPK, energijo usmerja v napačne cilje, nekaterih objektov pa preprosto ne bo možno izgraditi v roku. V čem je smisel kopičenja takšne količine organizacijsko in finančno zahtevnih projektov, nam na mariborski občini niso znali pojasniti. V javnosti se namreč že ves čas pojavljajo dvomi o smiselnosti, ekonomičnost in dolgoročnih učinkih tovrstnih projektov, še posebej za civilno družbo in nevladne organizacije kot ene nosilk družbenega razvoja, ki naj bi bil konec koncev tudi temeljni cilj omenjenih prireditev.

Kdaj bo obnovljena Pekarna? Evropska prestolnica kulture naj bi bil trajnostni projekt, ki bi pomagal transformirati regijo v kulturnem, socialnem in gospodarskem smislu, kvaliteta življenja naj bi se povečala s kulturnim izobraževanjem prebivalcev in njihovim aktivnim sodelovanjem. Konkretni cilj pripravljavcev projekta za Maribor in partnerska mesta je tri milijone 800 MOM o evropski prestolnici mladih: »Nevladne organizacije ter mladi bodo imeli možnost aktivno sooblikovati program Evropske prestolnice mladih 2013, ter sodelovati pri pripravi, izvedbi in evalvaciji tistih programov in projektov, ki bodo uvrščeni v programsko shemo«.

tisoč več obiskovalcev kulturnih prireditev, 600 novih delovnih mest , 700 tisoč nočitev v letu 2012, 900 tisoč tujih turistov več, 95 odstotna digitalna pismenost in dostopnost do svetovnega spleta, v celotni vzhodni koheziji pa naj bi v času prestolnice obnovili ali zgradili

množico objektov, dobili nove centre in mreže umetnosti, muzej, koprodukcijske projekte, turistične poti in še in še. Vsega tega najbrž ne bo možno doseči, saj je bil program in vložek v investicije na začetku ocenjen na dobrih 200 milijonov evrov, država pa je za investicije zaenkrat zagotovila 22 milijonov evrov, za program pa še dodatnih 15 milijonov. Predvidena skupna vrednost programa je sicer 40 milijonov evrov. Ob vsem tem mariborska občina po zadnjih informacijah ni podpisala nobenega dokumenta, s katerim bi za EPK zagotovila kakšen investicijski evro. Ključni MOM o EPK: »v sodelovanju z oddelkom mednarodnih odnosov vzpostavljamo mrežo fundacij, ki lahko v bodoče pomenijo višjo raven črpanja evropskih sredstev«.

Trnova pot do nevladnih prostorov Vrsta nevladnikov, ki čakajo na občinske prostore, je dolga; v Pekarni bodo o razdelitvi infrastrukture odločale NVO, trdijo na občini. Jasmina Cehnar

projekti v Mariboru so sicer ureditev Rotovškega trga s knjižnico v vrednosti okoli 22 milijonov evrov, izgradnja na 20 milijonov evrov ocenjene Umetnostne galerije, ureditev nabrežja reke Drave v višini okoli 13 milijonov evrov in izgradnja Mariborskega kulturnega središča Maks. Slednjega naj bi gradilo in zanj 28 milijonski kredit najelo podjetje ZIM gradnje, občina pa bi podjetju nato samo za najemnino letno plačevala približno dva milijona evrov. Medtem je že jasno, da bo obljubljeno celovito, sedem milijonov vredno obnovo Kulturnega centra Pekarna, do leta 2012 nemogoče izpeljati. Mnenja o smiselnosti vlaganja v Maks, katerega vsebine zaenkrat ostajajo neznanka, v razmerju do nerazrešene finančne problematike Pekarne, ki že 16 let izvaja program in ima s strani Mestnega sveta potrjen model upravljanja, na občini z nami sicer niso delili.

NVO v zadnjem pozivu slabše zastopane Kakorkoli že, EPK vsekakor predstavlja priložnost za razvoj nevladnih organizacij, saj kot koncept in celota različnih dejavnosti vzpostavlja nova povezovanja in sodelovanja, so prepričani v Javnem zavodu Maribor 2012, ustanovljenem s strani občine. “V okviru izbranih projektov sodeluje vrsta nevladnih organizacij in društev, aktivnih v Mariboru, prav tako pa se bodo poglobila mednarodna sodelovanja,” so sporočili iz zavoda in dodalo, da se nevladne organizacije in širša angažirana civilna družba že povezujejo s programskim *Nadaljevanje na strani 2

Eden osnovnih pogojev za delovanje nevladnih organizacij je gotovo pridobitev ustreznih prostorov. To pa običajno povzroča številne preglavice, še posebej novim in neuveljavljenim civilnim združenjem. Ena od slovenskih raziskav denimo je pokazala, da lokalne skupnosti prostore zagotavljajo le 36 odstotkom NVO, dobrim enajstim odstotkom takšno podporo nudijo občasno, skoraj 53 odstotkov nevladnega sektorja pa ostane brez iz strani občine zagotovljene infrastrukture. Da je do svoje pisarne, dvoran ali vadbenih prostorov težko priti, kaže tudi praksa, podatki občin namreč pričajo o tem, da so vse njihove razpoložljive kapacitete zasedene, čakalne vrste pa dolge. Tak primer je recimo v Mariboru, kjer po različnih lokacijah po mestu razpolagajo s 54 poslovnimi prostori v katerih 44 najemnikov opravlja nepridobitno dejavnost. Skupne kvadrature za nevladnike je v tovrstnih prostorih za okoli štiri tisoč kvadratnih metrov, a so zasedeni do zadnjega centimetra, sporočajo iz občine. “Potreba po takšnih prostorih je velika in izkazana tudi s pisnimi vlogami interesentov, ki jih je trenutno 26 in to z najrazličnejših področij,” še pravijo in dodajo, da se prostori sprostijo v primeru, če najemniki sami odpovedo najem ali najemodajalec od najema odstopi, kar pa je redkost.

organizacije. K vlogi pa mora biti priložen tudi izpisek iz sodnega registra za zavod (ne sme biti starejši od 30 dni) ali odločbo Upravne enote. Če ima društvo status delovanja v javnem interesu, je potrebno podati tudi odločbo pristojnega organa o podelitvi tega statusa ali priložiti odločbo pristojnega organa o podelitvi statusa humanitarne ali invalidske organizacije, če ga dotična NVO ima. Potrebno je še potrdilo o plačanih davkih in davkih, prispelih od DURS, potrdilo banke, da transakcijski račun ni blokiran (nič od naštetega ne sme biti starejše od 30 dni) ter po potrebi še kakšne listine ali dokazila, naštevajo na občini. V večini primerov nevladniki plačujejo znižano najemnino, ki za leto 2011 znaša 2,77 evra na kvadratni meter. Najemnine pa ne plačujejo NVO s statusom priznane invalidske in humanitarne organizacije, organizacije v javnem interesu na področju socialnega in zdravstvenega varstva, plačila so opravičeni tudi javni kulturni in izobraževalni zavodi, katerih ustanoviteljica je MOM, mladinski sveti lokalne skupnosti ter društva pripadnikov drugih narodnosti, ki se združujejo z namenom ohranitve narodnostne kulture. Breme obratovalnih stroškov, nadomestila za stavbno zemljišče in drugega pa je na organizacijah samih.

Najemnina je 2,77 evra za kvadrat

Bodo Koroško ulico zavzele NVO?

MOM sicer nezasedene poslovne prostore oddaja v najem na podlagi Odloka o oddajanju poslovnih prostorov, garaž in garažnih boksov v najem. V skladu z zakonodajo se ti prostori prvenstveno oddajajo z metodama javne dražbe najemnine ali javnega zbiranja ponudb, vendar zaradi neprimernosti te metode za nevladnike v praksi interesentom za največ pet let prostor oddajo z neposredno pogodbo in sicer na podlagi njihove vloge s predstavitvijo dosedanjega dela in programa aktivnosti

V mariborski Karanteni, enem osrednjih mestnih centrov ljubiteljske kulture, ki ga upravlja Narodni dom, imajo prednost kulturna društva in skupine, ki niso javni zavodi. Organizacije, ki imajo status društva posebnega pomena, so bile h kandidaturi za uporabo prostorov neposredno pozvane, določeni prostori v Karanteni so za običajna društva tudi v urniški rabi. “O morebitnih prostih terminih teh prostorov lahko kulturne organizacije pridobijo informacije v Narodnem domu,” pravijo

občinarji in dodajo, da bo nov razpis in neposredni pozivi za uporabo te infrastrukture leta 2013. Enak pristop razdeljevanja prostorov kot v Karanteni sicer velja tudi za stavbi Union ter Narodni dom. “Za potrebe upravljanja Kulturnega centra Pekarna pa bomo v sodelovanju z Odborom za Pekarno, ki ga sestavljajo predstavniki NVO, razvili inovativni model upravljanja, ki pristojnosti odločanja v veliki meri prenaša na NVO,” še obljubljajo odgovorni. O projektni in programski rabi prostorov v Pekarni naj bi odločala programski svet in programski koordinator, v večinski sestavi predstavnikov NVO. Medtem lahko nevladniki računajo tudi na nekaj novih prostorov na Koroški cesti, ki naj bi jih občina, če bo lahko zagotovila sredstva za prenovo lokalov, kmalu ponudila v povezavi z izvajanjem programov EPK, evropske prestolnice kulture. Kako je v okoliških občinah? Brezplačno rabo infrastrukture svojim športnim, kulturnim in mladinskim društvom nudijo v občini Lenart. V glavnem gre za prostore v kulturnih domovih, v športnem parku in nad lenarško knjižnico, okoli 260 kvadratov občinskih prostorov pa je na voljo tudi v raznih poslovnih stavbah. Vse kapacitete so zasedene, društva si prostore delijo, zanje pa se prijavijo tako, da podajo vlogo, razlagajo v lenarški občini. Tudi v Občini Slovenska Bistrica nevladnikom omogočajo brezplačno uporabo tudi, ko gre za poslovne prostore. Slednjih je skupno za okoli 630 kvadratov. “Interesenti prostore dobijo neposredno s sklepom Komisije za oddajo poslovnih prostorov v najem na predlog župana občine,” način razdelitve pojasnjujejo v Slovenski Bistrici.


2 * Nadaljevanje s strani 1 sklopom Urbane brazde. Več nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z osebami s posebnimi potrebami, bo vključenih tudi v projekt Posebne sorte si, v Muzah socializma bodo lahko nevladniki sodelovali s Pekarno-Magdalenske mreže, s Kiblo pa denimo v okviru njenega festivala Kiblix, so nekaj primerov našteli pristojni. “Ugotavljamo, da so bile nevladne organizacije v zadnjem pozivu slabše zastopane, zato bomo stanje z novimi pozivi izboljšali,” so še zapisali. Dolgoročne učinke EPK pa v javnem zavodu vidijo v nadgradnji dosedanjih praks in vpeljavo novih kulturnih vsebin nevladnih organizacij. “S tem bodo bistveno povečale kulturno raven v Mariboru, kot tudi ostalih partnerskih mest. Ključno za nevladnike bo seveda delovanje v letu 2013 in kasneje, o čemer intenzivno razmišljamo. V sodelovanju z oddelkom mednarodnih odnosov vzpostavljamo mrežo fundacij, ki lahko v bodoče pomenijo višjo raven črpanja evropskih sredstev in zato še bolj kakovostne in pestre programe,” so zaključili. “Na MOM smo v ustanovitveni akt Javnega zavoda Maribor zapisali, da je ena njegovih temeljnih nalog skrbno spremljanje, spodbujanje in podpora razvoja nevladnega sektorja in deficitarnih kulturnih programov,” nevladnikom vitalni pomen za uspeh EPK pripisujejo tudi na občini. Nevladne organizacije so po njihovih trditvah prepoznane kot nosilke programov in projektov ter polje, znotraj katerega je potrebno udejanjiti trajnostne učinke. Na kakšen način se bo to uresničilo, niso zapisali.

V Susi odprti za predloge nevladnikov Če v javnosti obstaja splošno mnenje, da je EPK vendarle dobrodošel projekt, pa je precej več neodobravanja deležna zimska univerzijada 2013. Tudi tukaj je mariborska občina korenito okrnila začetno vizijo, ki je na obzorju mesta risala skakalni center, nove študentske domove in še marsikaj. Nov koncept finančno revnejše univerzijade pa kot “naložbo za prihodnost”, sedaj ohranja le še tekaško progo pod Pohorjem, montažno pokrito ledno dvorano, na Taboru pa dograditev ledne dvorane oziroma nove večnamenske dvorane. Slednje še ni povsem odločeno, v igri je namreč še obnova dvorane Tabor. Celoten proračun univerzijade naj bi se sicer gibal med 35 in 40 milijoni evrov.

marec 2011

Država se je zavezala, da bo 30 odstotkov prispevala za organizacijske stroške, tri milijone pa je že primaknila za pristojbino. Vsako leto občine Maribor, Zreče in Ruše v fond za organizacijske stroške nakazujejo del potrebnega denarja, načrtovane investicije pa bodo morale občine financirati iz lastnih blagajn in javnih razpisov. Zagotovljenega denarja tako še ni. “Moderna evropska družba temelji na demokraciji, enakopravnosti, sodelovanju, prostovoljstvu. Univerzijada je mehanizem, ki ima direktne projekcije na te vrednote,” o dolgoročnih učinkih univerzijade razmišlja Otmar Kugovnik, predsednik Slovenske univerzitetne športne zveze (Susa). Priznava pa, da projekt ne bo pospešil regionalnega razvoja, saj se je zaradi spolitiziranosti univerzijade ta cilj “sesul”. Veliko sicer organizatorji pričakujejo od sinergije med univerzijado in EPK. Kakor je nedorečen ves projekt, ki naj bi v Maribor leta 2013 pritegnil več tisoč študentov, pospešil turizem, poskrbel za promocijo in mesto dvignil iz sivega povprečja, je nedorečena tudi vloga nevladnih organizacij v njem. Vse je bolj ali manj še na ravni idej. Kot pravi Kugovnik, razmišljajo, da bi tekom dogodka pomen telesne vadbe skupaj z nevladniki promovirali po šolah, vzporedno z univerzijado pa bi z eno od področnih organizacij radi speljali tudi projekt boja proti drogam. Na evropskem nivoju se bodo morda povezali z Mladimi Evrope (European Youth), saj z njimi želijo speljati projekt vključevanja mladih v športne aktivnosti na mednarodni ravni. Tone Vogrinec, predsednik organizacijskega odbora univerzijade 2013, pa računa tudi na veliko pomoč prostovoljcev, ki bi bili sicer aktivirani preko mariborske univerze, pomagali pa bi pri izvedbi prireditve. Od civilne družbe tudi pričakuje, da bo poskrbela za spremljevalni program. Odgovorni v Susi še pravijo, da so odprti za kakršnekoli predloge s strani nevladnega sektorja.

Preko mladih do ugleda, prepoznavnosti, promocije Leta 2013 bodo Maribor poleg športnikov zasedli še mladi. Z Evropsko prestolnico mladih (EPM) se je mesto zavezalo k ustvarjanju pogojev za razvoj okolja, ki bo mlade vzpodbujalo in jim omogočalo

razvoj in uresničitev lastnih potencialov, menijo na občini. Mladim prijazno mesto naj bi dosegli z različnimi politikami v korist mladine, prestolnica pa bi dolgoročno gledano poskrbela za večji ugled, prepoznavnost v evropskem prostoru, za večjo medijsko in turistično promocijo in opozorila na mladinsko problematiko pri nas in v Evropi. Finančna konstrukcija projekta sicer še ni začrtana, glede objektov pa na občini računajo, da bi koristili obnovljeno Pekarno in nekatere zgradbe, postavljene v okviru EPK. “Značilnost Maribora je, da so nosilke mladinskih programov v pretežni meri prav nevladne organizacije,” pravijo v mariborski občini in dodajajo, da bo večji del programa pripravil in izvedel prav nevladni sektor, zanj Evropska prestolnica mladih tako predstavlja temeljni razvojni potencial. Priložnost, še posebej z vidika navezovanj novih stikov z mladinskimi organizacijami iz Evrope, se obeta predvsem tistim organizacijam, ki že sedaj izvajajo programe in projekte za mlade, menijo na občini. Nevladne organizacije ter mladi bodo imeli sicer možnost aktivno sooblikovati program Evropske prestolnice mladih 2013, prav tako pa bodo sodelovali pri pripravi, izvedbi in evalvaciji tistih programov in projektov, ki bodo uvrščeni v programsko shemo. Na področju mladine ima MOM sprejetih več temeljnih dokumentov, vključno z lokalnim programom mladih. Kar se tiče prostovoljstva pa je v pripravi več projektov, med drugim bo v okviru EPK izveden pomemben projekt s tega področja, v pripravi je tudi celovita strategija prostovoljstva, ki ga bo mestni svet obravnaval v letu 2011, še glede svojih strategij na področju NVO sporočajo z občine.

Šahiranje Od športnih dogodkov sicer mladinsko prvenstvo v šahu 2013 naj ne bi obremenilo občinske blagajne, pač pa vanjo preko zaslužkov hotelirjev kvečjemu prispevalo. Ker bo dogodek organiziralo podjetje Šahohlačnik, za nevladne organizacije tukaj veliko prostora najbrž ne bo. Podobno naj bi bilo z evropskim prvenstvom v metanju frizbija. Kako je z evropskim košarkarskim prvenstvom, od katerega mnogi pričakujejo največje učinke, pa ta hip prav veliko ni znano, saj bo šele aprila letos jasno, katera mesta bodo prireditev organizirala.

Sprejet zakon o socialnem podjetništvu Med najpomembnejšimi novostmi bo tudi nov tip podjetja, ki ga bo označevala kratica so. p.. Borut Osonkar Poglavitni cilji novega zakona so razvoj nevladnega sektorja, prostovoljnega dela, socialne vključenosti ranljivih skupin, preusmerjanje iz pasivnih v aktivne oblike pomoči, zmanjševanje dela na črno, dvig stopnje zaposlenosti in povečanje zaposlenosti na področju socialnega podjetništva na raven drugih evropskih držav. Predlog zakona določa tudi posebne pogoje zaposlovanja za ranljive skupine ljudi, predvsem za invalide, osebe z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo ali upadom delovnih sposobnosti, brezposelne osebe, ki so starejše od 55 let, dolgotrajno brezposelne, iskalce prve zaposlitve, Rome, nekdanje zapornike, osebe po prestani zaporni kazni, odvisnike in osipnike. Med najpomembnejšimi novostmi bo tudi nov tip podjetja, ki deluje na nepridobiten način in zaposljuje težje

zaposljive osebe. Socialna podjetja, ki jih bo označevala kratica so. p., se bodo lahko ukvarjala s socialnim varstvom, vzgojo in izobraževanjem, promocijo zdravja, organiziranjem mladinskega dela, ekološko proizvodnjo hrane, trgovino za socialno ogrožene ter podobnimi dejavnostmi V državnozborski razpravi so v predstavitvi stališč poslanskih skupin poslanci iz SD poudarili, da je ena najtežjih posledic krize brezposelnost, predlog zakona pa po njihovem mnenju ponuja alternativo za ustvarjanje novih delovnih mest. Zakon so podprli tudi v opozicijskih SDS in SLS, kjer menijo, da gre za inovativen pristop pri vključevanju ranljivih skupin prebivalstva na trg dela, pri čemer v SLS upajo, da zakon ne bo preprečil možnosti, da bi se tovrstna dejavnost opravljala tudi na kmetijah. Da gre za pomemben zakon ocenjujejo tudi v SNS, kjer so dejali, da

bi bilo treba pripraviti še zakon, ki bo vzpodbujal zaposlovanje mladih. Zakon je podprl tudi predsednik republike Danilo Türk, po njegovih besedah gre za pomemben in dolgo pričakovan zakon, ki ureja vprašanje socialne ekonomije ter postavlja temelje socialnemu podjetništvu, solidarnosti in neprofitnosti. Zakon o socialnem podjetništvu podpira tudi vlada, ki bo, po besedah državne sekretarke Anje Kopač Mrak poskrbela, da bo zakon čimprej zaživel. Ob sprejetju omenjenega zakona, ki mu je pred dobrim mesecem predhodilo sprejetje Zakona o prostovoljstvu, je vredno pripomniti, da je ministrstvo za javno upravo že večkrat napovedalo, da se bo v letu 2011 lotilo še zakona, ki bo enotno opredeljeval nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu.

KOLUMNA

Oprostite, ker razmišljam s svojo glavo Ni mi vseeno, kaj se dogaja v našem mestu. In ni mi vseeno, kaj se dogaja na področju kulture znotraj lokalnih političnih odločitev - večno zamujanje javnih razpisov in posledično tudi finančnih sredstev. Kdo je odgovoren? Lanskega maja sem bila na sestanku pri gospodu županu . Vprašala sem ga, zakaj Mestna občina Maribor vsako leto zamuja z objavo razpisov za sofinanciranje in zakaj se zmeraj bolj krčijo finančna sredstva za kulturo? Njegov odgovor je bil, da je vse odvisno od sprejetja proračuna MoM in od mestnega sveta. Gospod župan, pa se vi zavedate, da je ustvarjalcem nemogoče delat, če se proračun za tekoče leto sprejema v marcu oziroma aprilu? Na podlagi tega je razpis za sofinanciranje objavljen maja, rezultati in odgovori sledijo septembra. Seveda imamo ustvarjalci zmeraj možnost se pisno izjasniti ali se s tem strinjamo ali ne. Končne odločbe potem podpisujemo oktobra in potem po vseh opravljenih poročilih na nakazilo denarja čakamo še mesec dni, da ga potem prejmemo konec novembra ali decembra. Mi, samostojni ustvarjalci na področju kulture, profesionalci, izobraženci, intelektualci, v prvi meri pa kreativni ustvarjalci. Zato, da na koncu prejmemo tistih 300 evrov letnega bruto sofinanciranja. Medtem pa si producentska hiša (v mojem primeru Plesna izba Maribor) najema kredite, da lahko izpelje svojo tekoče letne programske obveznosti. Kdo bo sprejel odgovornost za takšen nefunkcionalen način dela? Zakaj gre toliko denarja za ljubiteljsko kulturo, premalo pa za profesionalno delo? Zakaj nevladne organizacije pri razdeljevanju financ dobijo tako minimalni delež? Zakaj so komisije, ki odločajo o sofinanciranju kulturnih programov in projektov nestrokovne in neprofilirane? Resnično sem mnenja, da je potrebno takšne mehanizme spremeniti.

Moj nastop na lokalnih volitvah Konec lanskega avgusta so me nagovorili iz stranke Zelenih Slovenije in mi ponudili možnost kandidiranja za mestno svetnico. Roko na srce, zaradi lastne usmerjenosti in odnosa do narave, se mi zdijo ekološke vsebine izredno pomembne. Ampak že na začetku mi je bilo jasno, da stranka v mariborskem mestnem svetu nima večine, da glavno zgodbo tam vodijo drugi. Ni pomembno, sem si rekla. Pomembna je načelnost in to, za čem stojiš. Pa saj je v politiki podobno kot v sodobnem plesu, ki je prav tako nekje na obrobju. Če bi s svojo pojavo izbrala show dance, opletala s svojimi dolgimi nogami, se razgaljala in se prijetno nasmihala dol iz odra, bi zgodba moje plesne kariere bila povsem drugačna. Pa nisem izbrala tega, čeprav sem imela možnost. Ne, izbrala sem sodobno plesno umetnost, ki mi omogoča, da se izražam na drugačen način, takšen, ki izraža kako čutim, razmišljam, raziskujem, eksperimentiram in nekaj sporočam … Ja, v politični zgodbi si je stranka izbrala mene. Priznam. Ko sem spoznala, da gre zares in je potrebno vstopit v volilni proces, se izpostavljati, prepričevati ljudi, se dobesedno promovirati … Uf, tu pa se je zadeva prikazala v drugačni luči. Moj želodec namreč slabo prenaša vse te osladne nasmeške na plakatih in predvolilne obljube. Ne, takšne zgodbe se nisem šla. Prvič zato, ker nimam denarja, da bi moje investicije v lastno podobo kazale na (potrganih) uličnih papirjih. Vse kar je, sem jaz, s svojimi prepričanji in stališči, ki jih zastopam skozi pogovor, neposredno komunikacijo z ljudmi in preko

Nevladna - časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju • Izdajatelj: Zavod PIP, Gosposvetska cesta 83, Maribor • T: 02 234 21 38, 02 234 21 46 • E: urednistvo@nevladna.org • W: www.nevladna.org • Za izdajatelja: Matevž Kmetec, v.d. direktorja Zavoda PIP • Uredništvo: Borut Osonkar, odgovorni urednik; Bojan Golčar, član uredništva • Oblikovanje in priprava za tisk: Macula Lunea • Tisk: Leykam Tiskarna, d. o. o. • Naklada: 30.000 izvodov Časosopis je del projekta “Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja”

elektronske pošte. In to, da ko povem, povem to, kar resnično mislim in za čemer stojim. Nič nimam za izgubit. Ali je moja kandidatura bila zgodba o uspehu? Ne, cilj ni bil dosežen. Ampak s tem ni bilo nič narobe, tako kot v sami umetniški kreativnosti je zame bil pomemben proces. Način. Spoznanje. Bila je želja in še vedno je nekje tam spodaj. Ni mi vseeno, na kakšen način se zgodijo zadeve v našem mestu. In ker nisem želela ostati ena izmed tistih, ki stoji na tržnici in se samo zgraža kakšne dežnike so postavili. Ker ne želim biti tista, ki z grozo v očeh bulji v »novoletno raketo« sredi Glavnega trga, z izruvanimi granitnimi kockami, postavljeno zraven pločevinaste stojnice v obliki krofa in arhaične suhe robe, in se ob Kužnem znamenju potem sprašuje, čemu takšna instalacija za celih 72 tisoč evrov?! Ali pa tista, ki se želi po predstavitvi urbane vizije Maribora strinjati, da bo rekonstrukcija Slomškovega trga obrodila odlično prenovo, ker tako kot zdaj zgleda ta trg, pa res ni ničemer podoben, češ, da nima videza trga, ampak parka... Ja, pa kaj potem, če je tako specifičen, ljudje božji?! Ali lahko lepo prosim, ohranimo svojo lastno specifično identiteto v mestu? Ali se resnično moramo zmeraj znova in znova zgledovati po nekih drugih mestih? Kaj pa imajo drugi takšnega? Gospod župan, pa se vi zavedate, da je ustvarjalcem nemogoče delat, če se proračun za tekoče leto sprejema v marcu oziroma aprilu? Ni se treba venomer ozirati naokrog. Potrebno je spoznati ali je sedanja podoba resnično ustreza glede na okolico, umestitev... Ni potrebe po še eni garažni hiši, zato da se bo lahko gospoda dostavila direktno v naše čudovito gledališče. V bližini pa že stoji garažna hiša. Oprostite, da razmišljam s svojo glavo! Pred kratkim sem v enem izmed brezplačnikov brala, kako potekajo seje mariborskega mestnega sveta. Veliko mestnih svetnikov ne sodeluje v razpravah, nekateri med sejo obiskujejo facebook, pišejo telefonska sporočila po svojih mobilnikih ali zapuščajo dvorano … Zgodba, ki kaže neresno sliko za opravljeno sejnino 400 evrov... Moralno sporno, bi lahko rekli. Sem razočarana? Sem pričakovala kaj drugega? Ni moj namen obsojati, moram pa čestitati novinarki, ki se je lotila teme iz drugega zornega kota in predstavila javnosti še drugo plat medalje. In prav ta druga plat medalje je zame pomembna. Nisem želela biti ena izmed njih. Samo še ena, ki se je usedla na svoj stolček. Ne. Želela sem se pogovarjat, prevzeti odgovornost, iskati konstruktivne rešitve in kritične obravnave. Iščem načine, ki gredo mimo starih vzorcev, češ, dajmo narediti tako kot sosed, ki ima stojnico, kjer ponuja brezplačne majice in toplo malico ter svoje reklamne izdelke. Super! Naj on dela kakor dela, mi bomo pa poiskali nov način, drugačen, bolj izviren. Premislili bomo in skupaj naredili kvaliteten korak naprej. Takšnega, ki ne bo koristil samo enemu, da bo zadovoljil svoje materialne potrebe in se potem postavljal naokrog, ampak bo imel bolj funkcionalne in globje pozitivne učinke. In prav ti so velikokrat na prvi pogled prikriti. Vendar je zato njihova vrednost veliko bolj dolgoročna in trajna. Mojca Kasjak, samostojna ustvarjalka na področju kulture

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.


3

www.nevladna.org

Država od odvisnikov dvignila roke

Pogovor z Jadranko Barbarić, vodjo društva Zdrava pot, o programih za pomoč in samopomoč zasvojenih. Jasmina Cehnar Kako bi ovrednotili vaš center?

Društvo za pomoč in samopomoč na področju zasvojenosti Zdrava pot deluje za in z odvisniki že enajsto leto. Gre za nizkopražni anonimni program zmanjševanja škode zaradi uporabe nedovoljenih drog, ki ga društvo s statusom javnega pomena izvaja v dnevnem centru na Krekovi ulici v Mariboru in preko terenskega programa po večjih in manjših krajih severovzhodne Slovenije. V dnevni center sicer prihajajo aktivni odvisniki od drog, torej tisti, ki iz različnih razlogov ne morejo zadostiti pogojem visokopražnih, abstinenčnih programov in si želijo neformalnega druženja, informacij, zamenjavo sanitetnega materiala ali potrebujejo takojšnjo pomoč. V centru delujejo strokovni delavci, uporabniki pa imajo poleg svetovanja in možnosti vključitve v skupino za samopomoč na razpolago tople napitke, pralni stroj, tuš in računalnike. Skupaj z zaposlenimi izvajajo tudi kreativne delavnice, se udeležujejo pohodov, gledajo televizijo, upravičenci socialne pomoči imajo še pravico do kosila, ki jim ga vsak dan pripeljejo iz javne kuhinje. “Gre za Država je od odvisnikov dvignila roke in jih prepustila nevladnim organizacijam. Centri kot je naš so rešitev tako za širšo družbo kot za uporabnike.

uporabnike, ki imajo že dolgo kariero uživanja drog,” pravi vodja društva Jadranka Barbarić. Devetdeset odstotkov uporabnikov je tako vključenih v metadonski program, preostanek populacije ni vključene v nobeno od oblik pomoči zasvojenim. V povprečju so uporabniki stari 35 let, 80 odstotkov je moških, nemalokrat z zgodovino kriminalnih dejanj in z zelo okrnjeno socialno mrežo.

PRELOMNO LETO Terenski del programa društvo Zdrava pot izvaja s prirejenim vozilom na točno določenih lokacijah v Podravju, Pomurju in na Koroškem. Tam zaposleni širijo mrežo stikov s “skrito skupino” uporabnikov drog, jim nudijo svetovanje v zvezi s tveganim vedenjem, varnim injeciranjem, prav tako jim razdeljujejo medicinski material ter od njih pobirajo porabljene injekcijske igle, s čemer Javne službe programov za rizično skupino odvisnikov sploh ne izvajajo. skušajo odstraniti odlaganje potencialno okuženih predmetov v okolje. V Zdravi poti tako v centru kot na terenu mesečno razdelijo do deset tisoč igel, vrnjenih jih dobijo okoli 30 odstotkov, pravi Barbarićeva. Lansko leto je bilo za društvo prelomno, saj so po večletnem usklajevanju z mariborsko občino iz 50 kvadratnih metrov površin dnevnega centra pridobili dodatnih 50 kvadratov in zgradbo skoraj v celoti adaptirali. “Smo najlepši dnevni center v Sloveniji,” je še ponosna Barbaričeva, s katero smo se pogovarjali o programih društva.

Javne službe programov za rizično skupino odvisnikov sploh ne izvajajo. Aktivni uživalci drog se imajo v okviru javnega zdravstva možnost vključiti samo v metadonske programe ali program detoksikacije v Ljubljani. Država je od odvisnikov dvignila roke in jih prepustila nevladnim organizacijam. Centri kot je naš so rešitev tako za širšo družbo kot za uporabnike. Na eni strani skrbimo za umik odvisnikov iz okolice, na drugi pa uporabnikom omogočamo svetovanje in spremstvo do drugih ponudnikov pomoči, kjer odvisnikom brez prisotnosti našega zaposlenega ne bi nihče prisluhnil. Center je nastal na pobudo samih uporabnikov, ki so čutili potrebo, da se nekje združujejo. Kot že naše ime pove, pa ne gre samo za pomoč, ampak tudi samopomoč uporabnikov, saj ti sami najbolje poznajo svoje potrebe in sceno drog. Je okolica do centra tolerantna? Dejstvo je, da so odvisniki od vseh rizičnih skupin najbolj diskriminirani. Glede na to smo v lokalnem okolju kar Od leta 2001 med uživalci drog ni zabeleženega nobenega z virusom HIV, kar pripisujemo tudi uspehom naših programov. sprejeti, težav nismo imeli z nobenim od sosedov, upora pa ni bilo niti na začetkih našega delovanja. Zelo smo tudi zadovoljni z lokacijo, ki je na eni strani v središču mesta, a kljub temu nekoliko odmaknjena. Koliko uporabnikov pride k vam? Dnevno jih beležimo med 50 in 60. Polovica se jih zadrži štiri in več ur, ostali po par minut, večinoma, da poiščejo prijatelje ali vzamejo injekcije. Na letni ravni imamo vključenih okoli 200 uporabnikov, še enkrat toliko jih je v Podravju vključenih v program terenskega dela. K nam jih prihaja vedno več, tudi zato ker vodimo anonimno evidenco, odvisnikom pa ne postavljamo vstopnih pogojev. Pridejo lahko tudi “zadeti”, se pa morajo držati hišnega reda. Dnevni center najbrž ne pokrije vseh potreb? Gre za specifično populacijo, ki je v drugih zavetiščih sploh ne sprejemajo. Zato je naš naslednji korak ureditev nočnega zavetišča v mansardi naše zgradbe. To smo želeli urediti že lani, ko smo center adaptirali, vendar potrebujemo gradbeno dovoljenje in dodatna finančna sredstva. Realizacija projekta je sedaj odvisna od občine. Ali brezdomstvo med odvisniki narašča? Problematika se stopnjuje, drži. Gre sicer za prikrito brezdomstvo, saj se večina odvisnikov dobro znajde in se “šlepa” pri prijateljih in povsod drugod. Pojavlja pa se vedno več mamic odvisnic in uporabnikov z dvojnimi diagnozami, ki imajo poleg odvisnosti še psihične bolezni. Z njimi bi bilo potrebno dodatno delati, sami žal nismo usposobljeni za njihovo obravnavo. Doslej si je življenje uredil en vaš uporabnik, trem pa ste pomagali na zdravljenje v komuno. Lahko to štejete kot uspeh? Za dolgoletne uporabnike je izstop iz odvisnosti izjemno težak. Vsakdo ima pravico izbrati svoj način življenja in če nekdo ne more nehati z drogami, je prav da smo tu, da ga usmerjamo. Največji uspeh za nas je, da uporabnikom dvignemo kvaliteto življenja. Sicer pa že od leta 2001 med uživalci drog ni zabeleženega nobenega z virusom HIV. To pripisujemo tudi uspehom naših programov in skrbi za varno injeciranje s sterilnim materialom.

Kako je s financiranjem vaše dejavnosti? Naš največji financer je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki pokriva plače. Letos smo zelo prizadeti, ker nismo dobili javnih del, zato si pomagamo z dvema prostovoljkama. Z mariborsko občino se nam je uspelo dogovoriti, da so nas potrdili kot dopolnilni program na področju socialnega varstva, s čemer si bomo zagoPojavlja se vedno več mamic odvisnic in uporabnikov z dvojnimi diagnozami, ki imajo poleg odvisnosti še psihične bolezni. tovili stabilno financiranje dejavnosti in programa iz občinskega proračuna. Prej smo sredstva pridobivali iz razpisov, ki so bili v tekočem letu objavljeni zelo pozno, denar pa je prišel šele konec leta, kar je povzročalo težave. Z drugimi nevladnimi organizacijami sodelujete? Dobro sodelujemo s Stičiščem nevladnih organizacij Podravja. Vključeni smo tudi v nacionalno mrežo nizko-

pražnih programov, ki jih je v Sloveniji pet in izvajamo skupne projekte. Sedaj smo v enem izmed njih vključeni kot partnerji DrogArta in sicer za opolnomočenje nevladnih organizacij, saj želimo postati enakovredni partner vladnim organizacijam. Izvajamo pa tudi samostojni projekt, ki smo ga pridobili na razpisu ministrstva za javno upravo. Njegov cilj je izboljšati znanje in sodelovanje med nevladniki in javnimi službami. Trudimo se, da smo čim bolj vključeni v oblikovanje politik, saj smo vendar tisti, ki najbolje vemo, kaj se dogaja na terenu.

Vas vlada pri oblikovanju politik dejansko upošteva? To se bo šele pokazalo ob pripravi novega nacionalnega programa na področju socialnega varstva oziroma zakona o socialnovarstveni dejavnosti, ki je sedaj v javni razpravi. Radi bi, da bi bilo nizkopražne programe možno verificirati, saj bi potem postali javni socialnovarstveni programi, kar v stari resoluciji ni bilo mogoče, ker smo bili opredeljeni kot eksperimentalni program. V skupini, kjer pripravljajo nacionalni program za področje drog za naslednje desetletje, imamo dva predstavnika iz nevladnega sektorja in pričakujemo, da bo naša beseda kaj štela.

Ruške nevladnike vznemirja politična kuhinja Na lokalnih volitvah v Rušah je civilna pobuda Akcija ZA osvojila tri svetniška mesta in podžupansko funkcijo; mladi entuzijasti so prepričani, da se v novem okolju dobro znajdejo. Jasmina Cehnar Da bi v Rušah presegli »katastrofalno stanje« in od besed prešli k dejanjem, se je civilna pobuda kulturnikov, kmetov, delavcev in podjetnikov pred lanskimi občinskimi volitvami združila v Akcijo ZA in v volilni boj vstopila kot združenje neodvisnih in strankarsko neobremenjenih posameznikov. Njihova želja je bila s podajanjem dobrih predlogov preseči prazno politizranje v občinskemu svetu. In kako so se volitve za nevladnike iztekle? Akcija ZA je pridobila tri svetniška mesta, ki so jih zasedli arhitekt Uroš Razpet, kulturna menedžerka Katja Kosi in ekonomist Marko Ozim. S tem so postali ruški nevladniki najmočnejša svetniška skupina.

Namesto akcije neumnosti Vstop v občinski svet pa je mlade entuzijaste hitro postavil na realna tla. Kot je pojasnil Razpet, je bila volilna kampanja, v katero so stopili napol za šalo napol zares, navdihujoča, volitve vrhunec, »nato pa se je začela politična kuhinja, kar nas je ziritiralo. Ukvarjaš se z neumnostmi, egoti, predelovanjem starih zamer, kupčkanjem in zadevami, ki nimajo nobene povezave s tem, da bi kaj pozitivnega naredili.« Premikanje vzvodov oblasti je zanj postala prav posebej frustrirajoča izkušnja, saj se mora spopadati s »kupom nerazumljivih zadev« in političnim kupčkanjem na eni strani ter pričakovanji članov Akcije ZA, ki si obetajo hitre spremembe, na drugi. Razpet je postal tudi podžupan, do česar pravi, da prišlo po sili razmer V prejšnji številki Nevladne smo objavili fotografijo delovne akcije civilne pobude Akcija ZA. Glede fotografije nas je poklicala sorodnica Janka Glazerja in zahtevala, da objavimo obvestilo, da hiša na fotografiji ni rojstna hiša Janka Glazerjeva in da na njej ni potekala omenjena delovna akcija.

in da je funkcijo sprejel, da bi lista Akcija ZA, ki se je medtem preoblikovala v društvo, dosegla čim več. Iluzija, da jih bodo v mestnem svetu jemali zgolj kot neko pozitivno silo in tiste, ki bodo tvorno pomagali, se je torej hitro razblinila, kaj kmalu pa so novopečeni občinski svetniki spoznali tudi, da so od novega župana Uroša Štanca, ki je vrsto let delal v občinski upravi, preveč naivno pričakovali pripravljenost na hitre spremembe. »Na koncu vidiš, da hočeš nočeš za dosego ciljev začneš uporabljati neka politična sredstva«, resignirano ugotavlja Razpet in nadaljuje, da je na lokalnem nivoju pričakoval več zdravega razuma pri odločanju o skupnih zadevah in manj političnih kupčij, a se je pošteno uštel. Kljub temu svetnike iz nevladnega sektorja politične spletke niso posrkale vase, trdi sogovornik, v novem okolju se po njegovem dobro znajdejo.

»Smo glas razuma« »Nek premik se je z našim prihodom zagotovo zgodil. Smo glas razuma v tem okolju,« je prepričan arhitekt. Kot pripoveduje jim je z malimi intervencijami določene stvari uspelo postaviti bolj logično, kot enega večjih uspehov njihove svetniške skupine pa navaja uvedbo nove proračunske postavke za uvajanje razvojnih programov. Ta je vredna 25 tisoč evrov in jo nameravajo po rebalansu proračuna še povečati. Kot pravi, so županu uspeli dokazati,

da je v predlogu proračuna, ki je veljal za nespremenljivega, vrsta postavk, ki bi lahko bile drugačne. Sicer pa bodo skušali doseči, da se za občino napiše dolgoročni razvojni program, še navaja Razpet. Konkretni vidnejši projekti, ki jih promovirajo v občinskem svetu pa so vzpostavitev kolesarske steze do Maribora, uedba brezplačnega Wi-Fi omrežje, ureditev športnega stadiona, ureditev avtokampa in zagon podjetniškega inkubatorja. Želijo zagnati tudi občinski časopis s kritično distanco in denar za projekte pridobiti iz državnih in evropskih sredstev. Sicer pa, tako Razpet, opazujejo, kako je občinski svet razumljen kot glasovalni stroj s popolnim pomanjkanjem izoblikovanih stališč njegovih članov. Prevladujejo namreč skupine s parcialnimi interesi, kadar pa pride do odločanja o splošno pomembnih zadevah, svetniki nimajo mnenja. »Za sprejetje proračuna so bili vsi, razen nas, ki smo pravzaprav v poziciji, kar je smešno. Smatrali smo, da v njem ni dovolj razvojnih postavk in da je preveč podoben proračunu, kot bi ga postavil prejšnji župan,« razlaga novopečeni ruški podžupan. Cilj novonastalega društva, ki je vzklilo iz ambicij po spremembah v ruškem gospodarstvu, kmetijstvu, športu in kulturi je v Ruše pripeljati zdravo pamet, ki naj bi je tam kronično primanjkovalo, saj tudi najmanjša stvar takoj postane politični problem, zaključi sogovornik.


4

marec 2011

Urbane brazde: intervencija militantnih raziskovalcev Eden od stebrov EPK se usmerja na kulturo sobivanja, vključijo se lahko vsi, ki imajo interes soustvarjanja emancipatoričnih praks. Jasmina Cehnar V prihajajočem projektu Evropske kulturne prestolnice (EPK) Maribor 2012 so eden od štirih nosilnih programskih stebrov Urbane brazde. Če bodo ostali sklopi promovirali umetnost kot tako, se bodo Urbane Brazde brazde usmerile zlasti na kulturo sobivanja, saj je ta v aktualnih zaostrovanjih kapitalistične družbe prva pod vprašanjem. Da bi ljudje lahko živeli z umetnostjo, morajo naprej osvojiti osnove sobivanja in sodelovanja. Takšen je celostni pristop socialne ekologije, pravi dr. Marta Gregorčič, ki je zasnovala idejo delovanja Urbanih brazd.

OD URBANEGA VRTA DO SEMENSKE KNJIŽNICE Urbane brazde so osnovane na socialni ekologiji, vsebino sklopa uvodoma predstavi Gregorčičeva. Ekološki vidik skrbi za razvijanje samopreskrbne prehranske politike, ki jo lahko vzpostavi le sodelovanje med lokalnimi malimi kmeti iz zaledja Maribora ter uslužbenci v vrtcih v Teznu ali drugih institucijah, kot so šole ali domovi za upokojence. “S kmeti bomo vzpostavili način distribucije, ki je bila samoumevna še pred 20 ali 30 leti. Ker ima danes Slovenija eno najnižjih samooskrb s prehrano v EU in ker je s tem prebivalstvo izpostavljeno malverzacijam na globalnem trgu, bi morala to postati ena od razvojnih prioritet,” pojasnjuje Gregorčičeva. Kot razloži, bodo s takšno strategijo na eni strani namesto monokulturne ali živinorejske kmetijske industrije, ki temelji na naftnih virih in farmacevtskih lobijih, podprli malega tradicionalnega, samooskrbnega kmeta, ki zaradi vsesplošnega uvoza poljščin, zelenjave in sadja ne more več vstopati na trg, na drugi strani pa omogočili preskrbo vrtcev s kakovostno sezonsko hrano. Znotraj ekološkega dela se bodo sodelavci Urbanih brazd ukvarjali tudi z vzpostavitvijo urbanih vrtov v vrtcih, ki bi prispevali k učenju o odnosu do narave in pridelavi hrane, poleg tega pa bodo ustvarili tudi alternativni urbani vrt. Z njim bi pokazali, kako lahko vrtičkarstvo prispeva k samooskrbi posameznika in nekega lokalnega okolja, je prepričana Gregorčičeva. Tretji del ekologije pa se bo ukvarjal z vzpostavitvijo semenske knjižnice. V ta namen bodo med izkušenimi kmeti poiskali varuhe te pomembne prvine naravno-kulturne dediščine, še navaja sogovornica. Socialni vidik Urbanih brazd pa bo s pomočjo raziskovalnih skupin za posamezna področja, med katere so uvrstili Rome, brezdomne, migrante, brezposelne, prekarne delavce, mlade brez prve zaposlitve in druge, iskal preseke problematik za te

»Za razliko od države ali nevladnega sektorja, ki locira problem, dobi sredstva in ga poskuša popraviti, smo se mi zadeve lotili z novim pristopom in novo metodologijo.« ranljive in marginalizirane skupine, ki se kažejo vse od neurejenega državljanstva, prejemanja socialnih pomoči, brezposelnosti ali brezperspektivnosti. Poseben vidik bo namenjen odpiranju javnega prostora, poustvajanju skupnosti, drugačne mobilnosti v prostoru in med družbnenimi sloji, identitetami, statusi, še našteva idejna voditeljica Urbanih Brazd.

PRISTOP OD SPODAJ Marta Gregorčič pravi, da so Urbane brazde zastavili kot poizkus intervencij v okolje, posredovanja med ljudi. “Za razliko od države ali nevladnega sektorja, ki locira problem, dobi sredstva in ga poskuša popraviti, smo se mi zadeve lotili z novim pristopom in novo metodologijo,” razlaga Gregorčičeva. Metoda Urbanih brazd je namreč aktivistična, saj bodo s sodelavci delovali kot militantni raziskovalci. To pomeni, da se bodo lotili problemov, ki jih ne rešujeta ne država ne nevladni sektor in sicer na način, da bodo preko intenzivnih pogovorov s določeno skupnostjo identificirali njihove probleme in šele na podlagi debat pripravili načrte za rešitve, ki se jih bodo lotile posebne delovne skupine. V njih bodo vključeni različni profili strokovnjakov, aktivisti, predstavniki obravnavane skupnosti in vsi zainteresirani. “Skupina, ki preučuje romsko problematiko v Mariboru, bo ugotovila ali bi morala biti prioriteta še več izobraževalnih delavnic ali poskusi legalizacije nekih, sedaj nedovoljenih, dejavnosti Romov, pomoč mladim dekletom, da bi prišle do zaposlitve in izobrazbe ali pisanje romskega slovarja,” ponazori Gregorčičeva in doda: “Do ranljivih skupin bomo pristopili tako, da ne bomo delali zanje, ampak z njimi, od spodaj. Skupaj bomo odpravili težave, ki so ovira do bolj kakovostnega življenja in enakovredne družbene participacije, ko gre za izobraževanje, zaposlovanje ali politično participacijo.” Prve reakcije ljudi na Urbane brazde so sicer pozitivne in angažirane, neodzivnosti ljudi se ne bojijo, opaža Gregorčičeva. Cilj dvoletnega projekta je sicer kultura sobivanja z naravo in sobivanje različnih heterogenih skupin mesta. Ideja je tudi, da se razvijejo majhni primeri dobrih

praks oziroma mikropolitike, ki bodo živele in se razvijale tudi po tem, ko bo dvoletni projekt Urbanih brazd zaključen. Kljub temu, da projekt zajema samo droben delček Maribora je namreč dolgoročna vizija celostni pritop k trajnostnemu razvoju, k vse manjši odvisnosti in ujetosti, k čim večji svobodi in odprtosti za ustvarjalnost, še pravi Grgorčičeva.

RAZLIČNI OD NEVLADNIKOV In kje je pri vsej zgodbi priložnost za NVO? Gregorčičeva pravi, da lahko sodelujejo katerekoli nevladne, pa tudi državne organizacije oziroma posamezniki, ki imajo interes in izkušnje iz zgoraj navedenih področij. Sodelavci Urbanih brazd, ki delujejo pod okriljem Zavoda EPK, so se že in se še bodo sestali z vrsto nevladnikov, ki so jih tudi javno pozvali k sodelovanju.”Sodelovali bomo z vsemi, ki imajo kakršnikoli interese, da soustvarjajo emancipatorične prakse, da sodelujejo pri osvobajajočih procesih za posamezne družbene skupine ali posameznike,” trdi »Mi delamo z ranljivimi skupinami za njihovo opolnomočenje, medtem, ko imajo NVO pogosto pristop, da skušajo blažiti težave, denimo s humanitarnostjo.« Gregorčičeva. V naslednjih tednih se bodo raziskovalci Urbanih brazd sestali z vsemi institucijami v Mariboru, ki se ukvarjajo s socialnimi tematikami, od centrov za socialno delo do drugih državnih, mestnih ali nevladnih ustanov. Je pa poudarila, da je med delovanjem njene skupine in NVO nezgrešljiva razlika. “Mi delamo z ranljivimi skupinami za njihovo opolnomočenje, medtem, ko imajo NVO pogosto pristop, da skušajo blažiti težave, denimo s humanitarnostjo. Za nas je to težava, saj se, če rečem zelo radikalno, s tem revščina neguje, ne pa odpravlja. Mi želimo katero od težav, sistemskih diskriminacij ali predsodkov dejansko odpraviti z neposredno prakso kot tudi z osveščanjem neposredno na terenu, kjer se konflikti vzpostavljajo,” pravi sociologinja. Druga razlika z NVO pa je, nadaljuje Gregorčičeva, da ne bodo vzpodbujali prostovoljcev, ker je delo, še posebej mladih volunterjev, velikokrat zlorabljeno. Sami so se zato odločili, da vključijo entuzijaste in aktiviste, ki bodo plačani ali pa bodo delali zastonj, če tako želijo. Težava pa bo dobiti usposobljene ljudi, še priznava vodja Urbanih brazd.

Delovno vzdušje v prostorih Urbanih brazd

Preudarna raba narave v korist človeka Jasmina Godec Mariborsko Društvo zeliščarjev združuje ljubitelje narave in njenih dobrot za prehrano in zdravje. Anton Poler, predsednik društva: »Naši člani niso zdravilci, plenilci ali uničevalci narave, pač pa nabirajo zdravilna zelišča le za lastno uporabo ali za darilo svojim prijateljem in znancem.« Sedež društva se nahaja v prostorih mestne četrti Magdalena na Preradovičevi ulici 1 v Mariboru. Člani se tam dobivajo vsako tretjo sredo v mesecu ob 19. uri na predavanjih in na tekočih sestankih. Imajo pa tudi izdelan načrt delovanja ter izobraževanja v naravi, kjer člani spoznavajo rastline in njihove splošne učinkovine. Ob sobotah in nedeljah organizirajo izlete ali poučne ekskurzije, na katere so vabljeni tudi nečlani društva in njihovi otroci. Najpomembnejši cilj društva je čim več ljudi seznaniti s številnimi možnostmi, ki za ohranitev zdravja ponuja narava. Ob tem Poler nejevoljno pripomni, »da očitno to ni po volji vse močnejšemu farmacevtskemu lobiju v Evropi in svetu. Ko naš, že hudo osiromašen, človek s skromno pokojnino ali pa delavec, ki že nekaj mesecev ni dobil plače stopi v lekarno, ga vedno znova presenetijo vse višje cene zdravil, ki pa so običajno narejena iz zdravilnih rastlin. Zato v našem društvu učimo ljudi, kako si pri zdravstvenih težavah lahko pomagajo sami, kot so to počele naše babice in dedki. Pomembno je, da ljudje spoznajo, katere rastline lahko uporabijo brez skrbi in ka-

tera zelišča lahko ogrozijo zdravje ali pa celo povzročijo smrt, če jih nestrokovno rabimo.« Društvo trenutno šteje nekaj čez sto članov. V zadnjem času se po besedah Polerja, zanimanje za članstvo povečuje, zato se soočajo s prostorsko stisko. »Na srečo mnogi člani, ki imajo že veliko znanja, ne pridejo preveč pogosto, za nove člane pa pripravljamo ponovno začetni tečaj spoznavanja in uporabe zelišč.« doda Poler. Si pa prizadevajo privabiti čim več novih članov, zato imajo določeno skromno članarino, ki se, kot pravi Poler, prizadevnim članom hitro povrne, saj društvo denimo pokriva stroške prevoza ekskurzij v naravo. »Brez skrbi in bojazni se nam lahko pridruži vsak, ki spoštuje naravo in ima željo po spoznavanju zdravilnih rastlin«, zatrjuje Poler. Uvedba nove EU direktive imenovane Codex Alimentarius, bi po Polerjevem mnenju pomenila katastrofo za našo državo, saj bi to pomenilo uvedbo gensko spremenjene hrane in obolevanje ljudi zaradi mnogih novih bolezni. Postali bi povsem odvisni od farmacije, vsa naravna zdravila bi bila prepovedana ali označena kot nevarna in strupena. Vse vitaminske dodatke bi bilo možno dobiti le v lekarnah. »Ljudje moramo spoznati, da so rešitve za vse težave le v slogi in razumu. Spoznati moramo, da je delo poštenje in pravičnost edina prava pot do sreče vseh v naši skorumpirani državi« zaključi Poler.

Zdravljenje z zelišči – kaznivo dejanje?

Peticija: http://www.gopetition.com/petition/39757.html

Promotorji darovanja krvi na pohodu Krvodajalski klubi bi se morali razširiti po vsej državi, saj bi z njimi med ljudmi bolj ozavestili pomen nesebičnega darovanja krvi, meni Mirko Šijanec, predsednik edinega kluba krvodajalcev pri nas . Jasmina Cehnar Ko se je v drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja spremenil Zakon o Rdečem križu (RK), ki je ukinil krajevna društva RK in kot legitimno obliko obdržal le še območna združenja, so se krvodajalci v Benediktu v Slovenskih goricah počutili kot ribe na suhem. Kot pravi Mirko Šijanec, predsednik Kluba krvodajalcev Benedikt, so bili znotraj območnega združenja premalo samostojni, saj niso več mogli sami upravljati s svojimi sicer skromnimi finančnimi viri, motile so jih tudi tedanje afere na vrhu RK. Glavni razlog zakaj so se sredi leta 2003 odcepili od RK in ustanovili prvi in še zmeraj edinstveni klub krvodajalcev v Sloveniji pa je bila potreba, da intenzivno delujejo na terenu, kjer je število krvodajalcev iz leta v leto upadalo.

50 članov, 360 odvzemov krvi “Naš cilj ni, da bi bili organizatorji krvodajalskih akcij, to že dobro dela Rdeči križ, ampak da smo promotorji krvodajalstva nasploh,” poslanstvo kluba, ki sledi vrednotam humanosti, solidarnosti in altruizma, predstavi njegov predsednik. Osrednja naloga aktivistov iz Benedikta, kjer je bil prvi organizirani odvzem krvi izveden leta 1956, je sicer osveščati občane o krvodajalskih akcijah, ki jih trikrat letno pripravljajo skupaj z območnim RK in Centrom za transfuzijsko medicino Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor. Z nagovarjanjem ljudi preko letakov in drugih najrazličnejših akcij jim je uspelo, da v Občini Benedikt število krvodajalcev ni upadlo, saj kri daruje kar

7,5 odstotka prebivalcev, medtem ko je državo povprečje okoli pet odstotkov, je v uspešnost terenskega delovanja kluba, ki šteje 50 članov, prepričan Šijanec. V Benediktu sicer letno opravijo 360 odvzemov krvi. Poleg tega že vrsto let pripravljajo raznovrstne dogodke in akcije. Ob občinskem prazniku denimo organizirajo razstavni salon, v katerega vključijo razstavo umetniških del, promocijo zdravega življenja in krvodajalstva. V svoj kraj kot predavatelje povabijo tudi zdravstvene strokovnjake, sodelujejo z lokalnimi gospodarstveniki, centroma za transfuzijsko medicino iz Maribora in Ljubljane, podjetji kot je Krka, študentskimi organizacijami, radi bi se povezali tudi s Slovensko filantropijo. Šijanec navaja, da imajo aktivnosti kluba moralno podporo tudi iz strani RK. Leta 2008 so na iniciativo kluba krvodajalcev med krajani zbrali denar za nakup med Mursko soboto in Mariborom edini javno nameščen defibrilator. So tudi organizatorji tečaja prve pomoči in strokovnih ekskurzij, člani kluba pa niso pozabili niti na svoje nekdanje krvodajalce - če opazijo, da je kdo v stiski, mu pomagajo, pa četudi le s toplo besedo,

razlaga sogovornik. Pri ljudeh bi nasploh radi vzpodbujali samopomoč. “Vsak teden bi radi organizirali dan odprtih vrat, kjer bi se ljudje pogovarjali o zdravju, družbeni klimi in medgeneracijskih razlikah,” še usmerjenost v geronotologijo nakaže Šijanec.

Država naj poskrbi za status krvodajalcev Pred tremi leti je klub na ministrstvo za zdravje podal predlog, da bi država krvodajalcem financirala dodatno zdravstveno zavarovanje in da bi imeli krvodajalci na zdravstveni izkaznici zabeleženo svojo krvno skupino, s čemer bi si pri zdravnikih kot pacienti prihranili veliko časa. Uradnega odgovora na pobudo pa od odgovornih v ministrstvu do danes še ni bilo. “Krvodajalci ne pričakujejo ne vem kakšnih pohval, ampak da jim država pokaže malo več pozornosti, da dobi posameznik vsaj malo moralnega zadoščenja,” predsednik kluba opozori da bi morala država bolj poskrbeti za status ljudi, ki, kot pravi, opravljajo najvišjo obliko humanitarnega dela.

Društvu finance za osnovno delovanje, torej pokritje tekočih stroškov pisarne, zagotavlja občina. Sredstva za projekte pa morajo pridobiti preko donacij, prijavljajo se tudi na razpise, a doslej niso še nikoli uspeli, navaja Šijanec. Podobne organizacije civilne družbe za podporo delovanja RK sicer poznajo v veliko evropskih državah in v večji meri bi se morale razviti tudi pri nas, saj bi to prineslo boljšo družbeno klimo, povezanost med krvodajalci, pravi predsednik kluba. Da naporom aktivistov iz Benedikta mnogi priznani ljudje s področja krvodajalstva izražajo podporo, saj da je klub primer dobre prakse, še doda Šijanec.


5

www.nevladna.org

S trošarinami na tobak bi Neznosno pravljičarstvo Boris Vezjak za Zofijine ljubimce o zmotah in zablodah vodilnih v EPK: krepili NVO “Prihranijo naj nam osladno retoriko”.

Mreža NVO varujejo naše zdravje si prizadeva del trošarin na tobak in alkohol preusmeriti v financiranje nevladnega sektorja s področju zdravja. Jasmina Cehnar Mreža NVO varujejo naše zdravje, ki je bila vzpostavljena leta 2009 in danes združuje že 65 organizacij z zdravstvenega področja, nadaljuje s svojimi prizadevanji za izboljšanje zdravja prebivalstva, prav tako pa s povezovanjem in opolnomočenjem nevladnega sektorja. Nosilka mreže je Slovenska zveza za tobačno kontrolo in javno zdravje iz Maribora. Prav te dni bo mreža z zdravstvenim in finančnim ministrstvom, prav tako pa z ministrstvom za javno upravo usklajevala predlog za ustavitev Ustanove NVO varujejo naše zdravje, preko katere bi se iz tobačnega in alkoholnega evra financiral nevladni sektor, ki deluje na področju promocije zdravja, izvaja preventivne zdravstvene akcije in podobno. Za ustanovitev takšne institucije, prav tako pa za povišanje trošarin na alkohol in tobak, ki jo predlagajo v mreži, bi bilo sicer potrebno dopolniti Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov in Zakon o omejevanju porabe alkohola, je povedala Darija Lorbek, projektna sodelavka.

Od trošarin letno okoli 300 milijonov “Za slovenske nevladne organizacije je značilna nizka stopnja finančne stabilnosti in tudi nizka stopnja financiranja s strani države, v primerjavi z nevladnim sektorjem v tujini. Poglavitna težava sektorja so finančni stroški za izvajanje programov in projektov, kar onemogoča trajnostno delovanje organizacij,” razloge za dodatno financiranje NVO s področja zdravja, ki so sicer v Sloveniji slabo zastopane, navajajo v mreži. Nevladne organizacije imajo slabo administrativno podporo in posledično slabo uspešnost na razpisih. Poleg tega svoje napore pojasnjujejo tudi z argumenti, da se vsak v preventivo vloženi evro obrestuje kar šestkrat, kar ima

dolgoročne pozitivne učinke na gospodarstvo, poleg tega se preventiva odraža tudi na zmanjšanju kroničnih nenalezljivih bolezni kot so diabetis tipa dve, bolezni srca in ožilja, rakava obolenja, alkoholizem in ostale bolezni, ki se navezujejo na nezdrav življenjski slog. Država sicer samo od trošarin letno dobi med 320 in 350 milijonov evrov, kakšen delež tega denarja bi se stekal v Ustanovo, pa bo odvisno od dogovora, a v prvi vrsti želijo v mreži doseči implementacijo ideje o ustanovitvi Ustanove, pravi Lorbekova. Podporo ustanovitvi takšne institucije je sicer že dalo ministrstvo za zdravje, pove Mihaela Lovše, vodja omenjenega projekta. “ Sredstva iz naslova trošarin bi pripomogla h krepitvi NVO, k večjem zaposlovanju znotraj njih, večjem doprinosu k preventivi v smislu podpore nacionalnih programov promocije zdravja,” je še ob vsem tem prepričana Lovšetova.

Prepovedali bi kajenje v avtih Poleg povišanja trošarin bodo v Mreži NVO varujejo naše zdravje, kjer sicer za svoje člane med drugim izvajajo svetovanje, mentorstvo in razne delavnice, ministrstvu za zdravje ta mesec podali tudi pobudo o uvedbi specializiranih trgovin za prodajo tobačnih izdelkov, popolno prepoved oglaševanja tobaka in prepoved kajenja v avtomobilih. Glede prvega predloga Lorbekova pravi, da bi z njim povečali nadzor in zmanjšali dostopnost prodaje tobaka predvsem mladim, glede prepovedi kajenja v avtomobilu pa Lovšetova trdi, da imajo v rokah izsledke raziskave, ki dokazujejo, da kdor kadi in vozi potencialno ogroža promet. Vse te zahteve bi prav tako zahtevale spremembo Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, zato še ni znano, kdaj bi našteto lahko zaživelo v praksi.

Center za trajnostno mobilnost Na pobudo Mariborske kolesarske mreže v Mariboru nastaja Center za trajnostno, ki bo svoja vrata odprl kmalu na Partizanski cesti. Jasmina Godec V dveh preteklih desetletjih se je Maribor preveč usmeril samo v avtomobilski promet, zapostavili pa smo druge primernejše oblike prevoza, pravi Boris Keuc iz Mariborske razvojne agencije in dolgoletni član Mariborske kolesarske mreže. Zato so se na Mariborski razvojni agenciji skupaj z mestno občino Maribor prijavili na evropski javni poziv za krepitev regionalnih potencialov in tako pridobili 490 tisoč evrov. Celoten projekt, ki poleg Centra za trajnostno mobilnosti obsega še druge aktivnosti, je vreden 700 tisoč evrov. Poleg obnove prostorov na Partizanski cesti, kjer bo domovanje Centra za trajnostno mobilnost, so sestavni del operacije tudi kolesarjem in pešcem prijazna prenova Žolgarjeve ulice pred OŠ Boris Kidrič in France Prešeren, nova kolesarska infrastruktura v mestnem središču, priprava načrta trajnostne mobilnosti v mestu in okolici ter pilotni projekt promocije in uvedbe trajnostnih prevoznih sredstev na delo. Ideja za projekt je, po besedah Keuca, nastala v Mariborski kolesarski mreži že pred nekaj leti, vendar razen načelnega dogovora na občini ni bilo večjih premikov. »Če želimo v prihodnje pričeti načrtno spreminjati prometno politiko mesta v smeri trajnostnega razvoja, je eden od pomembnih ukrepov vzpostavitev Centra, ki bi koordiniral in promoviral aktivnosti trajnostnega razvoja prometa v mestu. Kolesarji, pešci in uporabniki javnega potniškega prevoza

morajo tako dobiti prednost v mestu«, pravi Keuc. Pri omenjenem projektu je poleg Mariborske razvojne agencije in strokovnih služb na nivoju mesta zaželjeno sodelovanje nevladnih organizacij, strokovne javnosti in predvsem uporabniki/prebivalci mesta in okolice. Zelo pomembna pa bo tudi medijska podpora. »Javni potniški promet je zelo nazadoval, kolesarska in pešaška infrastruktura zelo zaostajata za realnimi potrebami, zadnji čas je, da spremenimo svoje potovalne navade in mesto vrnemo prebivalcem.« Keuc nam tudi pove, da trenutno pri samem izvajanju še ni nobenih problemov, obnova kolesarske infrastrukture se bo nadaljevala takoj ko bodo vremenske razmere to dovoljevale, v teku so tudi priprave na razpise za izbor najugodnejših ponudnikov za vse ostale podoperacije. »Javni potniški promet je zelo nazadoval, kolesarska in pešaška infrastruktura zelo zaostajata za realnimi potrebami, zadnji čas je, da spremenimo svoje potovalne navade in mesto vrnemo njegovim prebivalcem. Z izboljšanjem potovalnih možnosti bo mesto pridobilo na kvaliteti bivanja, mestna uprav bo prihranila kar nekaj davkoplačevalskega denarja, občani bodo v boljši zdravstveni kondiciji in okolje se bo precej izboljšalo. Eno kolo več – en avto manj«, je prepričljiv Keuc.

Jasmina Cehnar Da bodo kot skupina zaskrbljenih intelektualcev opozarjali na napake, storjene v pripravah na Evropsko prestolnico kulture (EPK), so si zadali v mariborskem društvu Zofijini ljubimci. Slepih ulic v tem projektu, sodeč po zapisih na njihovem blogu, ni malo. Obregnili so se tako ob finančne, projektne, kadrovske kot sistemske rešitve vodilnih. O pogledih Zofijinih ljubimcev na EPK smo se pogovarjali s filozofom in profesorjem na mariborski Filozofski fakulteti, dr. Borisom Vezjakom. Zakaj akcija in protest Zofijcev glede projekta EPK? Svojega ravnanja v primeru projekta EPK ne razumemo kot kakšen poseben načrtovani protest, bolj kot spontano pridržanje zrcala in opozorilo. V ta namen smo se odločili pisati blog, saj smo zaznali, da smo v izraziti manjšini, problem pa je neizmerno velik. Med prvimi smo javno podvomili v transparentnost postopkov, koherentnost programskih vizij in nenavadne kadrovske rešitve – žal močno medijsko bojkotirane. Veselimo se, da je Maribor dobil to priložnost in navijamo, da bi jo dobro izkoristil. Toda s skrivaštvom glede projekta MAKS, ki so ga vmes že preimenovali - očitno z razlogom, se projektu EPK ne piše dobro. Tudi ne s sramotnimi programskimi izhodišči, ki lahko na usta zvabijo le trpek nasmešek tistega, ki je prebral takšen infantilni diletantski prosti spis, ali glede igric okoli imenovanja generalnega direktorja. Katere so po vašem mnenju tri največje zablode EPK v Mariboru? Nekatere zablode so zapisane v omenjenih programskih izhodiščih in artikulirane že na idejni ravni. Prva pravi, da bo Maribor leta 2012 doživel “renesančni čudež”, “pretres”, da bo postal nekaj drugega. Recimo tej zablodi neznosno pravljičarstvo. Druga zabloda je, da bo kulturni preporod mestu dal krila in oživil gospodarstvo. Za tako smelo trditev bi si želeli najprej videti ekonomske študije. Tretja se zarisuje v pogledu opazovalca in bi ji lahko rekli politična neodvisnost kulturnikov in projekta EPK. Kot imamo priložnost opazovati zdaj, so spone med politiki in kulturniki tolikšne, da bi smeli detektirati nove prepoznavne forme politizacije kulture in govoriti o svojstvenem fenomenu.

Je EPK zavožen projekt? Nikoli nismo mislili, da bo zavožen. Stopiti je treba na realna tla, zavrniti ošabna programska izhodišča, omejiti vpliv politike, novinarjem dopovedati, da je njihova profesionalna naloga biti kritičen, ljudem naliti čistega vina in sproti kazati račune. S 50 milijoni programskih sredstev se da narediti marsikaj, vendar naj nam prihranijo z osladno retoriko. Zofijinim ljubimcem je občina zavrnila vse tri prijavljene kulturne projekte. Mislite, da zato, ker ste preoster trn v peti vladajoče občinske garniture? Žal nam je, da smo med kulturnimi društvi v Mariboru skorajda edini, ki še povzdignemo glas proti državi in občinskim strukturam. Seveda nas ne marajo, to so nam jasno povedali tudi v medijih. Enako obžalujemo, da so se številni kulturni producenti raje podali v projekte EPK in si kar samoiniciativno zavezali usta. Zaradi tega smo v svoji kritiki vedno bolj osamljeni, medtem ko nekateri novinarji zelo odkrito pozivajo k temu, da ta v primeru EPK ni dopustna. Če bo kaj šlo narobe, pravijo, bodo takšni, kot smo mi, krivi za vse! Poslanstvo društva Zofijinih je vedno bilo širiti obzorja duha in humanistične vrednote, gojiti kritično mišljenje in treznost presoj. Če bi v primeru EPK ravnali drugače, bi zanikali svoj lasten obstoj in dejavnost, svojo zavezanost resnici in filozofsko naravo. EPK je konceptualno v veliki meri antipod vsega, kar smo počeli doslej. Zaradi njega bodo verjetno nekateri imeli moralnega mačka. Mi ga ne bomo. Zaradi zavrnitve niste užaljeni, ampak razsvetljeni, vztrajali boste naprej, pravite Zofijci na svojem blogu. Nikoli nismo zaprošali za epekajevske fičnike, zato ne moremo biti užaljeni. Smo pa vedno sodili, da opravljamo za mesto koristno delo in se prijavljali na kulturne razpise občine, kjer je letni proračun resničen drobiž v primerjavi z denarci v bobnu EPK. V preteklih letih smo organizirali 250 predavanj, zdaj pa za to ni več denarja. Ves čas poskušamo biti na strani mišljenja, saj smo vendar pretežno filozofi. S poudarkom na tem, da nam je občina zavrnila vse tri kulturne projekte, smo želeli opozoriti na dvoličen in mačehovski odnos do kulture v mestu, kjer produciramo že

Boris Vezjak petnajsto leto, še posebej do humanistike kot njenega integralnega dela. Po eni plati kolosalne besede o eksplozijah in špricanju kulture, po drugi plati ne dobiš nič, če nisi politično lojalno pri koritu. Žal tu ne gre le za politiko v ožjem smislu, temveč kulturne, novinarske in politične sprege. Principielne razloge smo navedli malo prej – težko bi vzeli denar in iskreno sodelovali v puhlem pravljičarstvu o “nezaslišanosti”, ki ga prinaša leto 2012. Kaj ste želeli doseči s pismi mariborskemu županu, kjer ste ga najprej prosili za prostovoljni prispevek za delovanje vašega društva, ko pa ni bilo odgovora, pa mu sami poslali donacijo? Naša intenca je bila iskrena: ne le župana ampak tudi vodilne v zavodu EPK in druge vljudno zaprositi za osebno donacijo. Na koncu nismo prejeli niti enega vljudnostnega pisma, kaj šele kakšen evro nakazila. Žalostni zaradi takega razpleta smo se odločili, da vsem doniramo mi in smo jim poslali po dvanajst simbolnih centov. Tudi na to ni bilo odziva, smo pa veseli, da lahko darujemo vsaj mi. Očitno je naša usoda biti ignoriran: tako kot v EPK napovedujejo “nezaslišanost”, se na nas lepi “neslišanost”. Če je kdo naše dejanje razumel kot provokacijo, se mu opravičujemo. V resnici smo želeli biti le edukativni. Vsi ti neodzivi nenazadnje kažejo, da imamo v svoji oceni bolj prav, kot smo slutili.

Maribor želi biti prvo slovensko mesto pravične trgovine Mestna občina Maribor je lanskega novembra sprejela zavezo podpori pravične trgovine in zavezo k nakupu izdelkov pravične trgovine za lastno porabo. Maribor tako želi postati prvo slovensko mesto pravične trgovine. Jasmina Godec Prva mariborska pravična trgovina je v Mariboru svoja vrata odprla lanskega maja. V trgovini 3 muhe na Glavnem trgu je moč kupiti izdelke proizvajalcev iz držav Afrike in Azije po pravičnih cenah, kar pomeni, da največji del plačila dobijo proizvajalci in ne trgovci. Na ta način se tudi manjšim proizvajalcem iz manj razvitih držav omogoča čim bolj enakopraven vstop na trg, ki ga sicer obvladujejo monopolisti oziroma multinacionalke. Na pobudo sodelavcev trgovine 3 muhe ter aktivistov in prostovoljcev, se je MOM odločila sprejeti politično zavezo, ki bo imela tudi nekatere praktične posledice. V kabinetu mariborskega župana smo povprašali, zakaj so se odločili za takšno zavezo. »Pridobitev naziva Mesto pravične trgovine prinaša lokalni skupnosti dodano vrednost v zavezanosti odgovornemu nakupovanju, odgovornemu javnemu naročanju in osveščanju občanov ter ostalih lokalnih deležnikov. Gre za pomemben korak pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja«, je povedala Tatjana Štelcer, tiskovna predstavnica MOM. Sprejeta obveza ima pet ciljev, prvi je sprejem politične za-

veze, sledi ustanovitev koordinacijske skupine, obveščanje javnosti, osveščanje lokalnih podjetij, univerze, šol in društev ter uvedba izdelkov pravične trgovine v čim več prodajnih mest. Na MOM pravijo, da bodo v okviru teh prizadevanj spodbujali in krepili prostovoljno delo, udejanjali načela trajnostnega razvoja v praksi ter tako izrazili svojo globalno odgovornost in zavezanost k doseganju milenijskih ciljev. Reneju Suši, prostovoljcu v 3 muhah, se ta odločitev zdi veliko pozitivno presenečenje, še posebej zato, ker so mestni svetniki in svetnice sklep sprejeli soglasno. Po njegovih besedah gre zaslugo za to pripisati tudi dejstvu, da ideja pravične trgovine skorajda nima nasprotnikov, prav tako pa se sklada s socialnim podjetništvom in delno tudi s projektom Evropske prestolnice kulture. Ob tem je treba dodati, da so pravične trgovine v tujini že nekaj časa sodoben trend. Vendar se od sprejetja sklepa mestnega sveta do danes ni zgodilo še nič konkretnega. Kot je povedal Suša, so se z MOM sicer dogovarjali o izvedbi razpisa za na-

bavo izdelkov pravične trgovine za potrebe MOM, vendar so trčili ob težavo, da v starem proračunu za to ni predvidenih sredstev, nov pa še ni sprejet. »Zdi se nam dobra priložnost za občino, da razume in prepoznava še druge civilno družbene akterje, da se Maribor pokaže kot odprto mesto, potrebno pa bi bilo, da uradni mlini pričeli mleti hitreje« je zaključil Suša.


6

marec 2011

Kam po učno pomoč in kako prostovoljno pomagati?

S pravimi informacijami do lažje upokojitve

Kam naj se za pomoč obrnejo tisti, ki nimajo denarja za klasične inštrukcije, za katero vemo, da je potrebno odšteti kar nekaj denarja. Rešitev je prostovoljna pomoč pri učenju.

V Sloveniji že od leta 2008 deluje Društvo za pomoč pri upokojevanju, prostovoljna in nepridobitna organizacija, ki posameznikom svetuje pri uveljavljanju zakonskih pravic pri upokojevanju.

Jasmina Godec »Dekle z duševno motnjo išče prostovoljca ali prostovoljko z znanjem specialne pedagogike ali razrednega pouka za učenje branja, pisanja in računanja«. Takšen opis je le eden izmed množice povpraševanj v kategoriji iskanja prostovoljne pomoči pri učenju, ki jih lahko najdemo na spletni strani prostovoljstva www.prostovoljstvo.org. Na spletni strani lahko najdemo številne organizacije iz mnogih slovenskih krajev, ki nudijo možnost prostovoljne brezplačne pomoči pri učenju. Prav tako lahko najdemo tudi napotek za tiste, ki bi se želeli vključiti v mrežo prostovoljstva in s svojim znanjem pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo. V Andragoškem zavodu Maribor se lahko v program prostovoljske pomoči vključijo mladi in odrasli na začetku šolskega leta. Njihovo prostovoljsko

delo obsega sodelovanje v programu projektnega učenje za mlajše odrasle, učno pomoč, pomoč pri mladinskih projektih in interesnih dejavnostih ter druženju z mladostniki. V Dijaškem domu Lizike Jančar vključujejo prostovoljce in prostovoljke v začetku šolskega leta oziroma po dogovoru in sicer v posamezne projekte učne pomoči, druženje z dijakinjami, pomoči pri prireditvah, izvedbo različnih predavanj ali kulturnih večerov. Prav tako se je moč priključiti k prostovoljnemu delu na številnih srednjih šolah: Prvi in Drugi gimnaziji, Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška, Srednji ekonomski šoli, Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Maribor. Med vsemi omenjenimi pa je še veliko število drugih centrov, kot je denimo Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor. K prostovolj-

ski pomoč pri učni snovi pa se je moč vključiti tudi na OŠ Gustava Šiliha. Katere kvalifikacije potrebuje posameznik, ki želi nuditi učno pomoč? Urška Breznik iz Mladinsko informacijskega svetovalnega centra INFOPEKA, kjer opravljajo usposabljanja za prostovoljsko delo, je povedala, da vsako leto v začetku šolskega izvajajo enomesečne tečaje za mlade med 15. in 29. letom starosti. Po uspešno opravljenem usposabljanju lahko tako usposobljeni prostovoljci nudijo pomoč otrokom in mladostnikom s šolskimi težavami in težavami pri učenju. V okviru usposabljanja potekajo tudi konzultacije z defektologinjo in specialno pedagoginjo. Inštrukcije v Infopeki se izvajajo v njihovih prostorih, za pomoč pa jih večkrat prosijo tako posamezniki kot tudi Centri za socialno delo in dijaški domovi.

Številne države pričenjajo v svoje odločevalske procese uvajati dosežke znanosti o dobrobiti. Novice s pete Mednarodne konference o bruto domačem zadovoljstvu. Raziskovanje sreče doživlja pravo eksplozijo. Zagovornike lahko najdemo med ekonomisti, ki verjamejo, da je bruto domači proizvod (BDP) preveč omejeno orodje za merjenje družbene uspešnosti, med psihologi in sociologi, ki mislijo, da se njihove vede preveč osredotočajo na nevroze in družbene probleme in premalo na aktivnosti ter politike, ki resnično prispevajo k družbenemu zadovoljstvu in med politiki, ki jih zanima uporaba raziskovalnih dosežkov. Na peti mednarodni konferenci o bruto domačem zadovoljstvu, ki se je nedavno odvila v Braziliji, so se zbrali zagovorniki zadovoljstva iz vsega sveta in primerjali različne dosežke s področja praktične rabe »znanosti o sreči«.

ZNANOST SREČE Nič presenetljivega ni na znanstvenem odkritju, da onstran določenega minimalnega denarnega prihodka sreča in zadovoljstvo nastajata vsled močnih in številnih človeških stikov, občutka obvladovanja lastnega življenja in zaposlitve, smiselnega dela, dobrega zdravja, temeljne finančne varnosti, zaupanja v druge in v vlado in vsled drugih kategorij, ki niso neposredno vezane na višino denarnega nadomestila. Organizatorji konference so me povabili, da bi udeležencem spregovoril o povezavi med delom (nadurami), zdravjem in zadovoljstvom. Trdil sem, da je za zadovoljstvo, zdravje in dolgoživost ključen krajši delovnik. Združene države Amerike, država z najdaljšimi delovniki v industrijskem svetu, se v primerjavi z državami severne Evrope odreže precej slabše na področjih prostega časa, dolgoživosti in splošnega zdravja prebivalstva, pri čemer imajo dvakrat večji ogljični odtis – dejavniki, ki so neposredno povezani. Aktualne študije življenskega zadovoljstva lahko neposredno primerjajo anketne podatke iz mnogih držav in tako lažje razumejo vpliv ekonomskih in političnih odločitev na državljasnko zadovoljnost. V minulih letih so takšne ankete kazale, da je najvišjo stopnjo zadovoljstva državljanov moč najti na Danskem, Finskem, Nizozemskem in Švedskem, torej državah z močno izraženo družbeno solidarnostjo, ravnotežjem v razmerju med življenjem in

delom, majhnimi razlikami med prihodki, visokimi davki in močnimi socialnimi varnostnimi mrežami.

visoko bruto domače zadovoljstvo, posebej tisti na podeželju in prav posebej z ozirom na vire, ki so jim na voljo.

Študije so prav tako pokazale, da imajo tudi mnoge države z relativno nizkimi prihodkovnimi stopnjami, kot sta Kostarika in Kolumbija, visoko stopnje življenjskega zadovoljstva. Neko skupino britanskih raziskovalcev je to navedlo na uvedbo planetarnega indeksa sreče, ki primerja rezultate življenskega zadovoljstva, življenjske dobe in ekološkega ogljičnega odtisa, da bi tako ustvarili navzkrižno ocenjevanje srečnosti. Mnoge tako imenovane države v razvoju se uvrščajo na vrh njihovega indeksa.

Redefiniranje napredka

Bruto nacionalno zadovoljstvo Država, ki srečo jemlje zelo zares, je majhno himalajsko kraljestvo Butan, gostitelj prve konferenco o bruto domačem zadovoljstvu. Butanski kralj je leta 1972 razglasil, da je »bruto domače zadovoljstvo pomembnejše kot bruto domači proizvod«. Od takrat je Butan koncept zapisal v ustavo in poskrbel za načine njegovega izvajanja ter merjenja. Karma Ura, direktor Centra za študije Butana in eden govorcev na prvi konferenci, je v zvezi s tem razložil, da so skozi čas razločili devet aspektov, ki štejejo kot dejavniki pri analizi sreče: psihološka dobrobit, dobro zdravje, poraba časa (razmerje med delom in prostim časom), vitalnost skupnosti, izobrazba, ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, dobra vlada in finančna varnost. Sodelavci centra so razvili vprašalnik, s katerim ocenjujejo življensko zadovoljstvo na vsakem od omenjenih področij. Vprašalnik vključuje vprašanja kot »kako varni se počutite pred človeškim škodovanjem«, malo, povprečno ali zelo? Rezultate vprašalnikov Butanci uporabljajo za oblikovanje javnih politik. Vsaka vladna odločitev temelji na zagotovilu, da ne bo zniževala, temveč celo zviševala splošno življensko zadovoljstvo. Ena od analiz vprašalnikov je vlado privedla do odločitve, da se Butan ne bo pridružil Svetovni trgovinski organizaciji. Butanske raziskave, parametre in rezultate je mogoče najti na njihovi izvrstni spletni strani. Kljub temu, da je Butan ena revnejših svetovnih držav, imajo njeni prebivalci

Zagotovitev varne ekonomske prihodnosti v tretjem življenjskem obdobju je prav gotovo ena pomembnejših nalog v življenju vsakega posameznika. Ob tem pa je potrebno urediti veliko formalnih in za marsikoga zapletenih opravkov. Društvo za pomoč pri upokojevanju svojim uporabnikom nudi preverjanje različnih upokojitvenih možnosti, svetovanje glede dokupov delovne dobe in uveljavljanja manjkajoče pokojninske dobe, urejanje pokojninske dobe za delo na kmetiji, preverjanje višine pokojnine ter tudi sestavo zahtevnejših vlog in pritožb. Predsednika društva Jože Jandl, nam je povedal, da imajo ob upokojevanju največ težav zlasti osebe brez dobro organiziranih služb, ki bi jih pomagale pri upokojevanju in jih ažurno informirale o uveljavljanju njihovih zakonskih pravic. Jandl pove tudi, da se ljudje ob upokojevanju soočajo z zelo različnimi ovirami: »Ljudje ne poznajo upokojitvenih pogojev, ne vedo katera doba se šteje v pokojninsko in katera v zavarovalno dobo, kaj je malus, kako je z znižanjem starostne meje za upokojitev za otroke, kaj pomeni služenja vojaškega roka, kako uveljaviti manjkajočo pokojninsko dobo, kako uveljaviti pokojninsko dobo za delo na kmetiji za obdobje 1972 – 1983 ali kako se izračuna višina pokojnine.« V društvu takšne ljudi napotijo na potrebna mesta, jim posredujejo upokojitvene pogoje ali pa kar v društvu zanje uredijo zadevo.

Soritve niso brezplačne Storitve, ki jih nudijo pa niso brezplačne. Tako nam Jandl pojasni, da »popolnoma brezplačnih informacij ne moremo nuditi, te lahko dobijo jih na Območni enoti Zavoda za zaposlovanje ali na Zavodu za pokojninsko in invalidno zavarovanje. Brezplačnih informacij ne moremo nuditi tudi iz praktičnih razlogov, saj nas ljudje kličejo ob nedeljah, praznikih ali pozno zvečer in celo za sicer splošno dostopne informacije. Po drugi strani pa v društvu ne moremo zagotavljati ustreznega strokovnega znanja brez potrebnih materialnih in drugih vložkov, saj moramo obiskovati seminarje, plačevati članstva v združenjih, spremljati zakonodaje in sodne prakse, ob vsem tem pa še zagotavljati prostor, računalniško opremo, literaturo in podobno.« Jandl prav tako pove, da svetovanje zaračunajo samo, če se s stranko tako dogovorijo. Svetovanje ponavadi poteka tako, da skupaj s stranko najprej ugotovijo koliko pokojninske dobe ji manjka, stranka pa lahko to dobo uveljavlja sama ali pa se dogovori z društvom, da to opravi zanjo. Če se odloči za slednje se z društvom dogovori za ceno in druge pogoje in društvo nadaljuje postopek. V nasprotnem primeru pa si zadevo stranka ureja sama. Vsekakor do te faze stranka ne plača nič.

D b e r r

Uvajanje znanosti o sreči v prakso John de Graaf, YES!

Jasmina Godec

Butan še zdaleč ni edina država, kjer je ukvarjanje s srečo in zadovoljstvom postalo tema pogovorov. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy, pred leti šampijon ekonomske rasti in ekonomije ameriškega stila, je s precej drugačno idejo poskrbel za časopisne naslovnice: vzpostavil je odbor za preverjanje merjenja francoskega napredka, ki sta ga vodita nobelovca Joseph Stiglitz in Amartya Sen. Odbor je pozval k osredotočanju na indikatorje napredka kot so zdravje, družinska kohezija in prosti čas namesto poudarka na bruto domači proizvod. Sarkozy je napotke odbora sprejel in predlagal njihovo sprejetje tudi s strani Evropske unije. Evropska komisija je lanskega avgusta objavila poročilo »Onstran BND: merjenje napredka v spreminjajočem se svetu«. V njem priporoča natančnejše poročanje o ekonomski neenakosti kot tudi uvedbo družbenih ter okoljskih kazalcev. Slednji bi vključevali spremljanje in merjenje onesnaženja zraka in vode, klimatske spremembe, rabo energije, biodiverziteto, odpadke in rabo virov.

John Hall, vodja Globalnega projekta za merjenje napredka družb pri Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj, OECD, je poročal, da razvijajo novo garnituro kazalcev za ocenjevanje napredka držav članic. Namen »Globalnega projekta« je tudi zbiranje dobrih praks v obliki družbenih in ekonomskih politik, za katere se je jasno izkazalo, da dvigujejo življensko zadovoljstvo. Oktobra se je na tretjem svetovnem forumu držav članic OECD v južnokorejskem Busanu zbralo 2000 znanstvenikov in raziskovalcev iz stotih držav z namenom premisliti politike, ki se osredotočajo na zadovoljstvo namesto na gospodarsko rast. Zdaj gre za pravo gibanje, je zadevo komentiral Hall.

John de Graaf je članek napisal za revijo YES!, neprofitni medij za vzpodbujanje naprednih idej in konkretnih akcij. John je izvršni direktor organizacije Take Back Your Time in dokumentarni filmar.

Društvo je po mnenju Jandla dokaj prepoznavno. Meni, da jih pozna veliko ljudi. Ocenjujejo tudi, da se večina ljudi obrne na ZPIZ, prijatelje in znance.

« A C I N R A T »ROPO A RABLJENIH PREDMETOV PoOroSškRaEceDstOa V39A, 2L0N00ICMaribor, tel.: 030 278 577 K

ne stvari, ujemo rablje nah posred ce edmetov pr ih zk ih ni an ovalnici po ar od prod ed en sr D po . , razvoj i ja itn am et in podj lnim oseb V nepridob posamezniki oč brezpose ke cilje. jo om ra ni op do m sa ki jih mo za in ekološ o namenja ostovoljstva nepridobitn razvijanje pr ti, os vn ja de e humanitarn

Sprejemamo: – – – – – – – – – – –

manjše okrasne predmete: nakit, šatulje, svečnike, različne obeske, denarnice ... slike, knjige, brošure, albume, razglednice, značke, družabne igre ... manjše pohištvo: stojala, mizice, stole, svetila ... manjše tehnične izdelke: ure, fotoaparate, glasbila ... manjše športne rekvizite male gospodinjske aparate in potrebščine: posodo, pribor, kozarce, vaze ... manjše gospodinjske potrebščine, izdelke iz: lesa, keramike, stekla, plastike, izdelke iz tekstila: blago, posteljnino, zavese, brisače, prte, okrasne prtičke, rute ... moška, ženska in otroška oblačila moško, žensko in otroško obutev otroške igrače.

Ne sprejemamo:

– velikega pohištva: postelj, jogijev, omar, miz ... – velikih gospodinjskih aparatov: hladilnikov, štedilnikov, pralnih strojev, – nedelujočih, slabo ohranjenih električnih aparatov in tehničnih izdelkov – računalnikov, tiskalnikov ...

Delovni čas: Pon – pet: 9.00 – 17.00, sobota: 9.00 – 12.00 Zaprto ob nedeljah in praznikih.

Vabimo vas, da nas pokličete ali obiščete, pobrskate po naših policah, pokramljate z našimi prostovoljci in nam posredujete vaša mnenja o projektu. Veselimo se vašega obiska. Ropotarnica je socialni projekt, ki ga izvaja Društvo za razvijanje socialnih projektov in promocijo aktivnega življenja AKTIVIRAJ SE.


7

www.nevladna.org

Svetovni družbeni forum deset let pozneje Susan George Čeprav so srečanja Svetovnega družbenega foruma (World social forum, WSF)) vedno razlog za veselje, nihče od nas nima veliko razlogov za praznovanje, ko se oziramo na minulo leto. Njegov vrhunec je bila katastrofa na okoljski konferenci v Kopenhagnu, kar je bila izjemno slaba novica za vse človeštvo, prav tako pa smo bili priča dvema osupljivima srečanjema skupine najbolj razvitih držav G-20, katerih cilj je bil čimprejšnja vrnitev k običajnemu vsakdanu. Zdravilo skupine G-20 za obvarovanje Mednarodnega denarnega sklada (MDS) pred njegovim zlomom se je glasilo polog v višini 750 milijard dolarjev davkoplačevalskega denarja in to brez kakršnih koli varnostnih pogojev. In MDS bo tako lahko še naprej nemoteno izvajal svojo razsuvajočo politiko strukturnih prilagoditev. Skupina G-20 se je sicer kratko vznemirila zaradi davčnih oaz, vendar so stvar uredili s smešno objavo, v kateri so povedali, da ni razloga za zaskrbljenost, ker na črnem listi OECD trenutno ni držav kršiteljic. Medtem so se z davkoplačevalskim denarjem od mrtvih obujene banke vrnile na stara pota. Del davkoplačevalskih milijard so banke vrnile, kar pa ne pomeni, da je spet vse v najlepšem redu. Morda bo uvedenih nekaj nepomembnih kozmetičnih omejitev, a zagotovo ne takšnih, ki bi resnično posegale v delovanje največjih institucije, ki so prevelike za propad, ne pa za poroštva. Bančni sistem ZDA je porabil več kot pet milijard dolarjev za lobiranje, da bi se znebil nekaj ducat predpisov in neposredna posledica teh prizadevanj je bila finančna kriza. V začetku leta 2009 so učenjaki, ki skoraj nikjer po svetu niso napovedali finančnega zloma, ponudili slaboten in napačen izgovor, da pač »nihče ni predvidel teh dogodkov«. Konec istega leta so prav tako soglasno razglasili, da je »krize konec«. Nič od naštetega ni res, kajti mnogo ljudi je napovedalo krizo, a jih nihče ni poslušal. In krize po nobenih standardih ni konec, morda le po standardih nekaj zanesenjaških borznih trgov. Kljub temu banke odlično poslujejo, tako je Goldman Sachs novembra 2009 pridelal 100 milijonov dolarjev na dan.

Ob razširitvi skupine najbolj razvitih držav iz G-7 na G-20, se je bilo vredno vprašati ali bo razširjeno članstvo kaj vplivala na spremembo politike. No, zdaj vemo, da so novinci tako hvaležni, da smejo sedeti za isto mizo s starimi mački, da nimajo namere spreminjati stvari. Ostalih 172 držav, ki v G-20 ni zastopanih, pa lahko od nove sestave pričakuje malo ali ničesar. Konferenca v Kopenhagen, na primer, je samo potrdila njihovo nepomembnost. Nikoli ne podcenjujte moči finančnih inovacij - zdaj, ko so bile banke resnično rešene, prodajajo nov izdelek, strukturiran kot drugorazredna posojila na podlagi “zavarovane dolžniške obveznosti” ali CDO. Namesto nakupa tisočih drugorazrednih posojil, ki jih zapakirajo in prodajo strankam po vsem svetu, banke zdaj z velikim popustom kupujejo zavarovalne police starih in kronično bolnih ljudi, pri čemer pazijo, da gre za bolezni, kot so AIDS, Alzheimer, rak, sladkorna in druge, ki jih zapakirajo in vlagateljem prodajo statistično možnost prezgodnje smrti in velikih dobičkov, ko zavarovalnica izplača celotne zapadle zneske. Do zdaj smrt ni predstavljala tržne dobrine, toda tudi to je zdaj odpravljeno. Po vseh standardih, razen bančnih in borznih, kriza vsekakor še ni minila. Brezposelnost se je povečala, prav tako prekarne zaposlitve. Neenakosti niso nikoli bile tako velike, bodisi znotraj držav ali med njimi. Banke nočejo posojati majhnim in srednje velikim podjetjem. Veliko dvig cen hrane, ki je leta 2008 pahnil dodatnih 100 milijonov ljudi v stalno lakoto, so povzročili predvsem s sejanjem za bio goriva, s čemer so izrinili pridelavo živil v ZDA in Evropi, predvsem pa so za dvig cen hrane krive špekulacije na borzah dobrin. Nezaslišana podražitev se je umirila nekoliko pozneje istega leta, toda leta 2009 so se je cene začela ponovnodvigati in se še danes. Sklepi, ki jih lahko oblikujemo o bednem stanju v gospodarstvu, so naslednji. Triumf neoliberalizma se nadaljuje in še naprej prinaša velike dobičke neznatni manjšini, tisti manjšini, ki jo v veliki meri podpirajo vlade skupine G-20. Te pa ne kažejo, da bi počele karkoli, kar

bi bilo v nasprotju z željami bank. Če si organizacijo sveta za hip predstavljamo kot niz koncentričnih krogov, je prvi in zagotovo najbolj vpliven od vseh krogov Finančni trg, ki je zdaj v veliki meri ločen od realnega gospodarstva. Več kot 80 odstotkov dejavnosti Finančnega trga je posojanje finančnemu sektorju, ne pa vlaganje v proizvodnjo, distribucija ali porabo. Naslednji krog je Gospodarstvo, ki je prosto in se lahko seli tja, kjer so stroški dela in davki najnižji. Finance in Gospodarstvo skupaj oblikujejo Družbo in diktirata njeno delovanje. Jasno je, da ne deluje za zadovoljitev potreb državljanov. Zadnja in najmanj pomemben od vseh krogov je Okolje. Kopenhagen je še enkrat pokazal, da najmanjši in najmanj pomembni krog ostaja področje, od koder črpamo surovine in ki je hkrati smetišče za naše odpadke. Izziv za Svetovni družbeni forum in za vse, ki se čutijo kot njegov del, pa naj se tega zavedajo ali ne je, obrniti vrstni red sfer, in sicer tako, da prepoznamo okolje, kot to, kar v resnici - pogoj za možnost nadaljevanja človekovega obstoja in civilizacije. Spoštovati moramo omejitve našega planeta, saj v nasprotnem ne moremo pričakovati, da bomo preživeli. Naslednji krog v obrnjeni shemi je Družba, demokratično organizirana tako, da so pripoznane in zadovoljene vse osnovne posameznikove potrebe priznane in zadovoljene, javne storitve so samoumevne, zaposlitvene možnosti povečane, neenakosti zmanjšane. Gospodarstvo mora biti organizirano za zadovoljevanje potreb Družbe na način kooperativnega podjetništva. Trg ostaja pomemben element in deluje v skladu s tradicionalnimi silami ponudbe in povpraševanja, kajti trgi so učinkoviti in spodbujajo inovacije samo tako dolgo, dokler so regulirani. Centralno planiranje v stilu Sovjetske zveze ni potrebno, a usmerjeni državni izdatki se uporabljajo kot orodje za spodbujanje razvoja posameznih panog in dejavnosti, še posebej zelenih. In še zadnji krog, Finance so orodje v službi Gospodarstva, ne pa njihov gospodar. Predstavljam si, da bi to moral biti širši okvir letošnjega Svetovnega družbenega foruma. Imam pa tudi precej konkre-

Po partnerje na svetovni družbeni forum Svetovnega družbenega foruma se je udeležila tudi slovenska predstavnica, predvsem z namenom mreženja in izmenjave informacij. Jasmina Cehnar Letošnjega Svetovnega družbenega foruma (World social forum, WSF), ki je minuli mesec potekal v Dakarju, glavnem mestu Senegala, se je v imenu Sloge, nacionalne platforme za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, udeležila tudi slovenska predstavnica Barbara Vodopivec iz društva Humanitas. Kot je povedala, se je okoli 60 tisoč aktivistov iz vsega sveta na šestdnevnem forumu, ki se je otvoril z vzkliki proti diktaturam, pohlepu, neoliberalnim politikam, privatizaciji naravnih virov in opozorili na nevarnost podnebnih sprememb ter zavzemanjem za mir in človekove pravice, udeležilo številnih predavanj, delavnic, koncertov in manjših regionalnih protestov. Namen slovenske udeležbe pa je bil v prvi vrsti najti partnerske organizacije, s katerimi bi lahko sodelovali v tekočih projektih na področju mednarodne razvoj pomoči, ki jih društvo Humanitas vodi v Burkini Faso, Gani, Ugandi, Keniji in sicer na področju pravične trgovine, botrstva otrok in odgovornega turizma. Ključnega pomena za Slovenijo je bilo torej mreženje, izmenjava informacij in kritična refleksija, za katero v NVO tekom vsakodnevnega dela običajno zmanjka časa, pravi Vodopivčeva. “Vsekakor je bila pozitivna plat videti, kaj so ta hip globalno najpomembnejše teme, katerim procesom se bo v prihodnosti dajalo večji poudarek, kaj počnejo kolegi na drugih kontinentih, kako razmišljajo, kje smo različni, kje kompatibilni in kje lahko

skupaj nastopimo,” je po prihodu domov razmišljala Barbara Vodopivec o vsebinsko zelo razvejanem forumu.

NVO dobro zastopajo področje mednarodne razvojne pomoči Glavni namen obiska Svetovnega družbenega foruma v Dakarju je bilo spremljanje prvega srečanja generalne skupščine Mednarodnega foruma nacionalnih NVO platform (International Forum of National NGO Platforms, IFP), kjer se je zbralo 65 predstavnikov različnih nevladnih platform in regionalnih koalicij. Na srečanju, ki je potekalo tik pred družbenim forumom, so udeleženci spregovorili o pomenu in dodani vrednosti mednarodne platforme, sprejeli pa so tudi ključne dokumente in postopke, kot so članstvo, vloge in naloge platforme ter njenih teles, razlaga Vodopivčeva. Ali bo slovenska platforma sode-

lovala v IFP, ki je bil ustanovljen leta 2008, ta hip sicer še ni znano, saj v Slogi o tem še niso razpravljali. Bi pa bilo članstvo dobro zaradi povezovanja s sorodnimi organizacijami, iskanja partnerjev za različne projekte, izmenjave informacij in sodelovanja ter vključevanje domače civilne družbe v globalne procese in srečanja kot so G8 ali G20, še pravi sogovornica. Na vprašanje, zakaj je delovanje slovenskih NVO na področju mednarodne razvojne pomoči šibko, Barbara Vodopivec odgovarja, da stanje sploh ni slabo in da na tem področju delujejo številne domače organizacije. Še posebej se je to področje dobro razvilo po letu 2004, ko smo vstopili v EU in postali mednarodni donatorji. Na lanski razpis za razvojne projekte Ministrstva za zunanje zadeve se je denimo prijavilo kar 70 projektov, izbranih pa jih je bilo 34, kar za slovenski prostor ni malo, še argumentira Vodopivčeva.

tnih predlogov, ki jih lahko natančneje razdelam: - vsaj delno nacionalizacijo oziroma podružbljenje vseh bank, ki prejemajo javni denar in njihovo obvezo k posojanju z nizkimi stroški malim in srednje velikim socialnim/zelenim podjetjem. Tako bi pospešili prehod k ekonomiji obnovljivih virov energije in k kooperativnem upravljanju, - delovna mesta proizvajajoče keynesianske okoljske infrastrukturne projekte, financirani s pomočjo posebnih obveznic (v Evropi bi to pomenilo spremembo narave delovanja Evropske centralne banke) - začeti razpravo o omejitvi prihodkov: če dobi najslabše plačana oseba 100 denarnih enot, kolikšna naj bo zgornja meja za najvišjo plačo: 500, tisoč ali 10 tisoč? Obstaja neskončno študij o revnih, ne pa o bogatih, - pričeti mednarodno kampanje o davčnih oazah, vključno z davki na finančne transakcije vseh vrst, ki se vsaj delno namenijo za financiranje ukrepov zmanjšanja podnebnih sprememb v revnih državah. Vnovična vzpostavitev davkov za bogate posameznike, ki jih je neoliberalizem odpravil in jih uporabiti za financiranje javnih storitev, - uvesti mednarodni računovodski sistem, ki razkriva in izključuje transfer cen in repatriacija kapitala multinacionalk - vračanje (v Evropi uvajanje) GlassSteagall ločevanja bančnih funkcij, kjer je kredit javno dobro in s tem zanje veljajo pravila nadzora. Vnovična vzpostavitev različnih zakonodajnih ukrepov, predvsem na trgih surovin, ki so bile odpravljene v zadnjih 10 do 15 letih, - odpis dolga v dobro pogozdovanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti v najmanj razvitih državah. Edina dobra stvar, ki je prišla iz kopenhagna je povezovanje družbenih gibanja z okoljskimi aktivisti; zdi se, da končno razumejo, da vsak zase ne morejo zmagati. Svetovni družbeni forum si mora prizadevati za krepitev in poglabljanje tega zavezništva in v to sestavo vključiti tudi mirovniške in organizacije za nenasilno reševanje konfliktov. Naše vlade ne

bodo storile ničesar, če jih v to ne bomo prisilili. Še sem prepričana, da bi Svetovni družbeni forum moral uvesti poseben dan v letu za proteste v vsaki državi, podobno kot je bil 15. februar 2003 dan mednarodnih demonstracij proti invaziji na Irak. Skupna problematika, z različnimi in lahko razumljivimi slogani kot so delovna mesta, pravičnost, okolje ... in mnogo dobrih idej z vseh koncev sveta, primernih za televizijsko objavo in širjenje. Vsi novinarji, s katerimi sem se pogovarjala, trdijo, da gibanja ni več. Zagotovo gibanje ni vidno in morda smo v letu 2009 zamudili izjemno priložnost. Rada bi verjela, da bodo naslednja boljša, bolj fokusirana, bolj energično, bolj smiselna in da bomo v njih, za spremembo, začeli zmagovati. Susan George je svetovno znana aktivistka »gibanja vseh gibanj«, ugledna članica Transnational Institute (TNI) in častna predsednica ATTAC-France, zveze za obdavčitev finančnih transakcij za pomoč državljanom. Svetovni družbeni forum (SDF) je prostor odprtega druženja, kjer se srečujejo družbena gibanja, mreže, nevladne organizacije in druge organizacije civilne družbe, ki nasprotujejo neoliberalizmu in svetu, ki mu vlada kapital. Od prvega svetovnega srečanja leta 2001 je SDF potekal v obliki svetovnega procesa iskanja in oblikovanja alternativ proti neoliberalni politiki. Opredelitev SDF je zapisana v Listini o načelih (Charter of Principles), temeljnem dokumentu Svetovenga družbenega foruma. Svetovni socialni forum je tudi pluralen in raznolikosti, nekonfesionalen, nevladni in nestrankarski. Predlaga vodenje za pospešitev decentraliziranja koordinacije in povezovanja med organizacijami, ki se ukvarjajo s konkretnimi ukrepi za oblikovanje boljšega sveta, na kateri koli stopnji, od lokalnih do mednarodnih, vendar ne namerava biti organ, ki bi predstavljal svetovno civilno družbo. Svetovni družbeni forum ni niti skupina niti organizacija. Join the movement! www.forumsocialmundial.org.br

POMOČ PRI RAZPISIH ZA NVO Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja z letošnjim letom uvaja nov program podpornih storitev na področju pridobivanja razpisnih sredstev. Zavedamo se, da je uspešna prijava na razpise bistvenega pomena za obstoj in razvoj nevladnih organizacij, saj nevladnikom občinska, nacionalna in evropska javna sredstva predstavljajo poglavitni vir financiranja. Če želimo okrepiti slovenski nevladni sektor, za kar si v regionalnih stičiščih prizadevamo, je izjemnega pomena prav podpora na tem področju. V Zavodu PIP, v okviru katerega deluje regionalno stičišče za Podravje, imamo na področju prijav na razpise večletne izkušnje in potrebna znanja in veščine, ki jih želimo s pomočjo zunanjih strokovnjakov ponuditi tudi podravskim nevladnim organizacijam. V okviru projektne pomoči zbiramo in pregledujemo aktualne razpise in z njimi seznanjamo nevladne organizacije. Ker vsak razpis ni primeren za vsako organizacijo, potencialnemu prijavitelju svetujemo o primernosti posameznega razpisa. Po tem, ko skupaj ocenimo izpolnjevanje razpisnih pogojev, pristopimo k zahtevnem opravilu priprave razpisne dokumentacije. Ob tem je potrebno upoštevati zahteve in pravila pisanja projektov, pomembno je poznavanje referenčnih strateških dokumentov, predvsem pa je ključnega pomena kvaliteta ideje projekta, torej vsebina, ki jo organizacija želi uresničiti. Gre torej za kompleksen proces v katerem nevladnim organizacijam nudimo pomoč od izbire razpisa do oddaje projektne dokumentacije. Ker želimo, da organizacija, ki pridobi razpisna sredstva s čim manj težavami prične izvajati svoj projekt, svetujemo tudi v prvi fazi izvajanja projekta. Nevladne organizacije, ki želijo pomoč pri razpisnih prijavah vabimo, da se na nas obrnejo na naslov info@nevladna.org ali nas pokličejo na (02) 234 21 38.


8

marec 2011

Tudi v Pomurju stičišče nevladnih organizacij Tudi pomurska regija razpolaga s svojim stičiščem NVO, ki ga vodi Lokalna razvojna fundacija za Pomurje, s sedežem v Martjancih in dislociranimi enotami v Lendavi, Ljutomeru in Gornji Radgoni. Matejka Horvat, strokovna sodelavka LRF Pomurje Paleta aktivnosti pomurskega stičišča zajema brezplačne podporne ukrepe za nevladne organizacije, kot so projektno, pravno, davčno in računovodsko svetovanje, pomoč pri pripravah projektnih predlogov, informiranje o razpisih, dogodkih, novicah, usposabljanjih in drugih relevantnih vsebinah, pomoč pri pripravi zaključnih računov, vzpostavitev in vzdrževanje spletnih strani, pomoč pri promociji NVO (brezplačne videostrani, promocijske tv oddaje, objave na spletni strani) idr. Veliko pozornosti namenjamo razvoju nevladnega sektorja v Pomurju, česar pa ni mogoče brez usposobljenih članov, ki delujejo v sektorju. S tem namenom organiziramo številne vsebinsko zanimive in uporabne delavnice. Zasledujemo tudi cilje razvoja na področju civilnega dialoga, pri čemer odpiramo prostor za dialog z NVO na različ-

nih ravneh: od občinskih, regionalnih, pa tudi na državnem nivoju, kadar je to potrebno. Tako smo npr. v pogajanjih z Združenjem SAZAS, s katerim želimo doseči sporazum, ki bi nevladne organizacije deloma razbremenil visokih stroškov plačevanja nadomestil za avtorske pravice. Baza NVO Pomurja, ki smo jo vzpostavili v okviru projekta, sedaj vključuje že preko 320 nevladnih organizacij iz regije, kar dokazuje, da kot organizacija postajamo vse bolj prepoznavni v regiji in resnično stičišče nevladnih organizacij. LRF za Pomurje je vključena tudi v pripravo Regionalnega razvojnega programa, pri čemer bomo preko posvetov oziroma delovnih skupin aktivno vključili predstavnike nevladnih organizacij in v sodelovanj z njimi pripravili usklajen nabor programov in projektov za vključitev v RRP. Na ta način želimo utrditi

vlogo nevladnih organizacij v Pomurju ter povečati možnosti za izvajanje njihovih dejavnosti, s čimer bomo pripomogli k kadrovski in finančni okrepitvi organizacij, omogočili večjo zaposljivost in hitrejši ter kakovostnejši razvoj sektorja v regiji. V okviru projekta aktivno sodelujemo tudi z ostalimi stičišči po Sloveniji ter Centrom nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) v okviru vzpostavljenega Sveta nevladnih podpornih organizacij (SNPO). Na nacionalni ravni pripravljamo skupne regijske akcije, s katerimi želimo povečati vidnost sektorja v medijih, kakor tudi med drugimi družbenimi akterji, kot so lokalne skupnosti in gospodarstvo. Za vsemi projektnimi aktivnostmi pa stoji enotni cilj - povečati ali v večji meri omogočiti pomembnost nevladnega sektorja ter s tem tudi njegovo vidnost v družbenem prostoru.

Pomoč nevladnim organizacijam tudi na Koroškem usposablus pojesabljanje jan pravno pravno , računo , računo vods vodsko sveto vko in davč in davč eto vansje v ovkanovnirje v oknovir u ne vla u ne vla dnih o dnih o zag zag z zag rganiza rganiza ota agotaovor niš ovor niš cij cij t vo in t vo in vlja vlja n n j j civiln civiln e se po poe se i dia i dia r vis mo mo r visn lo lo g g čp č p e po ne po dpo d ri p ri p re n p o re n r ip r ip e e vlad v rav rav nim ladnim ip ip ro j ro j org o aniz rganiz ek ek tov tov acij a am cijam lok lok aln aln ih ih NV NV O O

V Ravnah na Koroškem so nedavno odprli stičišče nevladnih organizacij Korociv, ki bo brezplačno pomagalo nevladnim organizacijam. Jure Strah, Koroško regionalno stičišče NVO – Korociv.si Konec lanskega leta se je Zveza športnih društev Ravne na Koroškem uspešno prijavila na razpis Ministrstva za javno upravo in pridobila sredstva za delovanje koroškega regionalnega stičišča nevladnih organizacij. Stičišče z imenom Korociv ima zagotovljena sredstva za dveletno delovanje, namen projekta pa je zagotavljanje pomoči pri razvijanju koroškega nevladnega sektorja, nadgradnja obstoječih temeljev civilnega dialoga ter dvig stopnje znanja v NVO do te mere, da bodo lahko uspešno vplivale na procese v družbi. Glavni cilji Korociva so torej povečati vpliv nevladnih organizacij na oblikovanje politik, regijsko ter nacionalno povezovanje, vzpostavitev mreže NVO, okrepitev mreženja in povezovanje NVO, zagotavljanje brezplačnih podpornih storitev za NVO, povečanje zaposlitev v nevladnem sektorju, dvig ravni znanj v nevladnih organizacijah ter ozaveščanje in informiranje javnosti o delu in pomenu nevladnih organizacij. Sodelavci koroškega stičišča bomo cilje dosegali z vzpostavitvijo učinkovite baze podatkov, z brezplačnimi izobraževanji nevladnikov, brezplačnimi svetovanji, s posredovanjem informacij ter dobrih praks ter z iskanjem in posredovanjem kontaktov v regiji in širše. V Korocivu smo pripravili več tematskih svetovanj s področja prava, računovodstva, davkov in pomoči pri projektnih dokumentacijah. Prek obveščanja o razpisih v državi in regiji bomo vzpodbujali prijave NVO na razpise in pritok novega denarja, servisne storitve za NVO ter usposabljanja pa bodo dvignila izobrazbeno raven in število zaposlenih v nevladnem sektorju. Kot regijsko stičišče bomo ustvarili pogoje za nastanek in krepitev civilnega dialoga. Za dobro delovanje in optimalen izkoristek vseh virov pa je seveda potreben tudi odziv koroških nevladnikov, zato se obračamo na vse nevladne organizacije, društva, zasebne zavode in ustanove in jih pozivamo, da nas obiščejo v naših prostorih ali pa si ogledajo našo spletno stran. Na njej so tudi naši kontakti,

Imate vprašanje ali dilemo glede statusnih zadev, delovne zakonodaje, davčnih predpisov, statusnih oblik ipd. ali potrebujete pomoč pri reševanju pravnih zagat? Za nasvete se lahko obrnete na Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja, kjer vam bodo pravniki posredovali brezplačne odgovore. Svetovanje poteka po telefonu, pisno ali osebno (ob predhodni najavi). Brezplačno svetovanje za nevladne organizacije vam nudimo tudi s področij računovodstva, prijav na razpise, stikov z javnostmi in drugih zadev povezanih z vašim delom v nevladni organizaciji. Pokličite nas na 02 234 21 38 ali pišite na info@nevladna.org.

Plačujete za računalniške programe?

Porabljate skromna finančna sredstva za nakup dragih računalniških programov in operacijskih sistemov? Uporabljate piratske programe? Temu se lahko izognete. Uporabljajte odprto kodne programe, ki so na voljo brezplačno in lahko popolnoma nadomestijo znane plačljive računalniške programe. Na Regionalne stičišču nevladnih organizacij Podravja smo pripravili nabor računalniških programov in operacijski sistem, ki zadovoljuje potrebe dela za NVO. Poimenovali smo ga OKNO (odprta koda za nevladne organizacije) in je brezplačno na voljo na DVD-ju ali snemljiv s spletne strani www.nevladna.org. Več informacij na 02 234 21 38 ali info@nevladna.org.

Izdajate lastne publikacije?

Če izdajate lastne publikacije in bi jih želeli razširiti naokrog nam o tem pošljite obvestilo. Objavili ga bomo v naslednji številki tega časopis, v našem rednem elektronske informatorju in naši v spletni knjižnici.

Iščete stike ali ponujate partnerstvo?

Na spletnem portalu www.nevladna.org vpišite na oglasno desko oglas, s katerim želite kaj poiskati ali ponuditi drugim organizacijam (partnerstvo, oprema, kadri itd.) ali opozoriti na zanimiv dogodek, ki ga pripravljate. Za pomoč se obrnite na 02 / 234 21 38 ali info@nevladna.org.

Kdo smo in kje nas najdete

Zavod PIP je neprofiten zavod zasebnega prava za opravljanje dejavnosti s področja pravnega svetovanja in pravne pomoči, svetovanja potrošnikom, alternativnega reševanja sporov, informiranja in svetovanja za mlade in informiranja o Evropski uniji. Značilnosti delovanja zavoda pri izvajanju svetovalnih, izobraževalnih in raziskovalnih storitev se odražajo v strokovnosti in neodvisnosti. Posebno pozornost posvečamo varovanju človekove osebnosti in dostojanstva. Tako je skupni imenovalec vseh dejavnosti Zavoda PIP zagotavljanje pomoči in informacij vsem, ki jih potrebujejo. • pravno svetovanje in brezplačna pravna pomoč s soglasjem Ministrstva za pravosodje • javna služba svetovanja potrošnikom na državni ravni na podlagi koncesije Vlade Republike Slovenije in svetovanje potrošnikom na regionalni ravni • informiranje o Evropski uniji v okviru informacijske mreže Europe Direct (www.evropejec.si) • stičišče nevladnih organizacij Podravja (www.nevladna.org) • spodbujanje aktivnega državljanstva mladih (www.aktivendrzavljan.si) • alternativno reševanje sporov. PIP center Maribor, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor. T 02 234 21 46, F 02 234 21 47, pip@zavodpip.si, www.zavodpip.si. PIP center Murska Sobota, Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota. T 02 535 27 60, F 02 535 27 61, info@zavodpip.si, www.zavodpip.si. Delamo vsak delavnik med 8.00 in 16.00.

Naročite se na naše elektronske informacije: info@nevladna.org

krepitev nevladnega sektorja krepitev nevladnega sektorja

KOrOšKa cesta 14 raVNe Na KOrOšKem 040 292 841 KOrOšKa cesta 14 raVNe www.korociv.si Na KOrOšKem info@korociv.si 040 292 841 www.korociv.si info@korociv.si

podrobna predstavitev projekta ter naše brezplačne storitve. Veseli bomo, če nas boste obiskali in nam sporočili svoje potrebe ali želje in podali nasvete. Delovanje stičišča je namreč uresničevanje vizije nevladnega sektorja v Sloveniji kot enakopravnega stebra družbe v razmerju do države oziroma javnega ter gospodarskega sektorja. Nevladni sektor ima tudi močne mednarodne povezave in je lahko medij za širše globalne premike. V Sloveniji trenutno deluje dvanajst regionalnih stičišč, njihov osnovna naloga

Potrebujete pravni nasvet v zvezi z delovanjem vaše nevladne organizacije?

pa je mreženje nevladnih organizacij, vzpostavljanje infrastrukture za uspešnejše delovanje nevladnega sektorja, izobraževanje in usposabljanje kadrov v NVO, vzpostavljanje in krepitev civilnega dialoga in podobno.

Koroško regionalno stičišče NVO – korociv.si

Na gradu 6, 2390 Ravne na Koroškem jure.strah@korociv.si, www.korociv.si.


Nevladna - Časopis za razvoj nevladnih organizacij, št.4/2011