Nevladna oktober 2013

Iniciativa mestni zbor

Materinski dom Maribor »4

»2

S kuhalnico nad tegobe duševnega zdravja »6

časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju

Št.12, oktober 2013 naklada: 31.000 izvodov nevladna.zavodpip.si

Mestna občina Maribor pričenja s pripravo Lokalnega programa za kulturo za prihodnje programsko obdobje Kulturni ustvarjalci in producenti ter Mestna občina Maribor se strinjajo, da je strateški dokument za področje kulture potreben in želijo pri njegovi pripravi sodelovati.

Mojca Pišek Zavod PIP je v okviru izvajanja projekta Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja, ki ga sofinancira Evropski socialni sklad, v sodelovanju z Mestno občino Maribor, v septembru organiziral konferenco z naslovom »Lokalni program za kulturo: od rituala do arzenala«, na kateri so se srečali in stališča na temo priprave Lokalnega programa za kulturo (LPK) za prihodnje štiriletno obdobje izmenjali ključni predstavniki kulture v Mestni občini Maribor (MOM). Zadnji lokalni program za kulturo je veljal do konca leta 2011, zato je MOM pred izzivom sprejemanja novega. Zavod PIP je konec leta 2012 na podlagi javnega naročila s strani MOM že pripravil Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v MOM 2012-2017 na področju nevladnih organizacij.

Na konferenci so sodelovali predstavniki javnih zavodov s področja kulture, nevladnih organizacij, ljubiteljske kulture in MOM. Oblikovale so se številne pobude in tudi konkretnejše zaveze. Vodja Urada za kulturo in mladino MOM Daniel Sajko je napovedal, da bo občina v nekaj tednih imenovala širšo in ožjo strokovno skupino, ki bosta sprejemali in pregledovali pobude in ideje deležnikov s področja kulture. Operativno bo njihovo delo vodil Urad za kulturo in mladino, ki bo dokumente, zbrane v javni razpravi, objavljal na spletni strani. Okvirni čas izpeljave celotnega postopka oblikovanja in sprejetja Lokalnega programa za kulturo bo po njegovi napovedi šest mesecev.

Ustvarjalci mariborske kulture so ob tem oblikovali željo, da je LPK čim bolj operativno naravnan, namesto da je

»spisek želja«, kot se je to v preteklosti pogosto zgodilo s programi za kulturo na nacionalni in lokalni ravni. Strinjajo se, da je največji izziv pri pripravi LPK usklajevanje različnih interesov na strani javnih zavodov, nevladnih organizacij, ljubiteljske kulture in tudi gospodarskih subjektov, ki delujejo na področju kulture. Temeljno vprašanje, na katerega mora mariborska kultura najti odgovor, je po besedah raziskovalke kulturnih politik Vesne Čopič, »kako naj strukture postanejo infrastruktura«: kako torej v programe javnih zavodov vključevati tudi samozaposlene in nevladne organizacije ter na ta način vzpostaviti nov kulturnopolitični model.

Vesna Čopič je kot metodo priprave LPK predlagala definiranje ključnih problemskih točk, pri katerih želi kulturna politika ustvariti spremembo. Po javni razpravi na temo ključnih točk mora kulturna politika oblikovati operativne programe, pri tem pa je smiselno, da je število problemskih točk majhno, saj bo tako lažje pridobiti politično podporo za finančno realizacijo operativnih programov in LPK kot takega. Letno mora občina spremljati realizacijo LPK, saj ta ne sme postati cilj sam na sebi. Predstavniki kulture v Mariboru se strinjajo, da je glavno vprašanje za MOM, ali zmore ambicijo, da se kulturne politike loti na drugačen način, kot se je to na lokalni in nacionalni ravni počelo doslej.

Konferenca, predvsem njen debatni sklepni del, je potrdila, da so si ustvarjalci in producenti mariborske kulture enotni glede nujnosti priprave LPK ter da so za aktivno sodelovanje razmeroma motivirani.

Vesna Čopič, raziskovalka v kulturi:

Veliko strukturno nesorazmerje se kaže v v odnosu javnih oblasti do neodvisne profesionalne kulturne produkcije in novih, praviloma mladih generacij prekernih delavcev v kulturi. Ureditev, po kateri javni zavodi in v njih zaposleni javni uslužbenci predstavljajo zakonsko obveznost financiranja, kar se kaže tudi v MOM v vedno večjem deležu za javni sektor, je diskriminatorna do nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi ter zaradi tega nevzdržna.

Vprašanja individualne odgovornosti, preglednosti in evalvacije pri razdeljevanju javnih sredstev v kulturi bi morala postati osrednja, da bi prišli do bolj učinkovitega modela kulturne politike.

Mesto LPK potrebuje le, če bo občina skupaj z deležniki v njem prepoznala priložnost za spremembo odnosa do kulturne politike in posledične spremembe v kulturnem polju.

Kulturna politika si ne sme zadati po 50 ciljev, med katerimi je »za vsakogar nekaj« po načelu nakupovalnega seznama, pač pa morajo prioritete kulturne politike postati »boj«, tj. izoblikovati se morajo skozi aktivno soočenje interesov deležnikov, kot je to praksa v politično zrelih družbah.

Vodilo pri pripravi LPK naj bo nova družbena pogodba, saj je izključevanje mlajših generacij že doseglo svoje vrelišče. Z novo družbeno pogodbo mora neodvisna kultura postati subjekt kulturne politike, pogoj za to pa je, da postane samostojna postavka v državnem in lokalnih proračunih.

Foto: Zavod PIP

Mojca Kasjak, kulturna ustvarjalka, nevladnica:

SWOT analiza stanja mariborskih NVO s področja kulture je med slabostmi pokazala probleme s financami, zaposlovanjem, preveliko odvisnostjo od občinskih sredstev in pomanjkanje infrastrukture. Prednosti NVO so njihova fleksibilnost, inovativnost in kreativnost, poznavanje sodobnih trendov, delovanje v javnem interesu ter prizadevanje za sistemske rešitve in vzpostavitev podporne organizacije za pomoč in krepitev NVO. Priložnosti vidijo predvsem v vzpostavitvi delovne komisije za razvoj NVO za boljši dialog in v pripravi novega LPK. Kot nevarnosti vidijo zmanjševanje sredstev za sofinanciranje, favoriziranje JZ, neupoštevanje predlogov ukrepov za izboljšanje položaja, poglabljanje gospodarske in finančne krize v svetu, nenaklonjenost mestne oblasti, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti, pomanjkanje razvojne strategije in zamude pri objavi razpisov.

Prioritete in cilji NVO: 1) Vključenost NVO v dialog z MOM pri pripravi kulturnih politik, strateških dokumentov, razpisov za financiranje in ostalih področjih, ki so pomembna za NVO. 2) Ureditev sofinanciranja MOM ter zagotavljanja drugih oblik podpore, ki bodo zagotavljale trajnostni razvoj in delovanje NVO ter krepile njihov prispevek k razvoju kulture v mestu. 3) Sistemska ureditev položaja NVO v kulturi.

Daniel Sajko, vodja Urada za kulturo in mladino MOM Lokalni program kulture se mora soočiti z vprašanjem, kaj se dogaja po posameznih področjih kulturne ustvarjalnosti v Mariboru, ne le s produkcijskimi pogoji glede na status in način organiziranja subjektov. Pri tem ne bi smelo iti za boj »mi proti onim« in »spopad prekercev proti zaposlenim«.

Dokument mora jasno opredeliti cilje in konsenz glede vprašanja, kaj je javni interes, saj bo le kot usklajen, realističen in konkreten oblastem dejansko predstavljal obvezo.

Franci Pivec, Predsednik Zveze kulturnih društev

Eden od problemov s katerimi se soočajo nevladne organizacije na področju ljubiteljske kulture je ZUJIK s svojo nedorečenostjo glede ljubiteljske kulture, ki ga Računsko sodišče tolmači brez posluha za naravo njihove dejavnosti. Želimo si predvsem boljše pravne regulacije ljubiteljske kulture, morda tudi uveljavitve svojih specifik v posebnem zakonu, kot ga imajo knjižnice, filmarji, gasilci in drugi. Kot problem izpostavlja financiranje, saj so javna sredstva do konca obdobja kulturnih skupnosti predstavljala 80 odstotkov financiranja, danes pa le še 20. Hkrati so se močno zmanjšale možnosti pridobivanja sponzorskih sredstev in zaslužka od vstopnin, povečale pa so se davčne obremenitve, lokalne pristojbine, prispevki za Sazas in cene nujnih storitev. V delovanje kulturnih društev se zajeda tudi sedanja ekonomska kriza, saj člani težje zmorejo participacijo iz lastnih žepov, vstopnine zato zmanjšujejo in ukinjajo, enako gostovanja. Kot problem na strani politike se ugotavlja njeno slabo prepoznavanje socialnega kapitala, ki se generira skozi ljubiteljsko kulturo in ki se ga bolje zavedajo manjše občine, ki kulturnim društvom namenjajo v povprečju petkrat več sredstev kot velike.

Bojan Labović, MOM: Predviden časovni okvir šestih mesecev za izdelavo LPK je realen, saj bistveno prej do kvalitetnega izdelka ni mogoče priti. Deležniki naj razmislijo, kakšen program želijo in kaj bi radi z njim dosegli.

Program naj ne bo »spisek želja«, pač pa naj bo operativno naravnan. Osnova zanj ne more biti statusna struktura subjektov, pač pa vsebina. Najprej je potrebno ugotoviti, katera kulturno-umetniško področja so deficitarna.

Andrej Srakar, Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti: Ena od razvojnih točk morajo biti NVO kot veliko bolj učinkovit, fleksibilen in odziven segment kulture ter posledično tisti, na katerega bi veljalo še posebej staviti v gospodarski krizi.

Mojca Redjko, Lutkovno gledališče Maribor: LPK naj določi poudarke, a pomembna je tudi obravnava posameznih področij ustvarjalnosti v Mariboru. Treba je vedeti, katera so področja, ki so se v Mariboru v zadnjem času najbolj razvijala in dosegla preboj v primerjavi s preteklim stanjem. Pri pripravi LPK naj se omogočijo demokratične, fokusirane, pripravljene, argumentirane debate, kjer se bodo deležniki medsebojno seznanjali z raznolikimi interesi in ugotavljali, kje se razlikujejo in kje imajo skupne. Trenutno apriorno razhajanje glede na organizacijsko obliko in status subjektov je napačno. Pomembno je, da se vzpostavijo merodajni strokovni kriteriji, saj interes in strokovnost nikakor ne moreta biti eno in isto. Priprava LPK je priložnost, ki je ne bi smeli zamuditi, saj odpira možnost dialoga, ki od vseh terja veliko zrelosti.

Lidija Divjak Mirnik, predsednica Odbora za kulturo MOM in članica mestnega sveta: LPK naj bo načrt dolgoročnega preboja s finančno perspektivo 2014–2020. Znotraj njega naj se izdela krajše operativne programe, ki se vežejo na leto ali dve in so usklajeni s proračuni. Konferenca naj bo začetek kontinuiranih srečanj tega tipa; odvijajo naj se denimo na dva meseca in tako deležnikom omogočajo spremljanje napredka kulture in kulturne politike v mestu.

Srđan Trifunović, zavod Udarnik: Potrebna je nova definicija javnega in nalog javnih služb.

Marko Brumen, samostojni producent v kulturi: Potrebno je varovalo, ki bo preprečilo, da bi LPK ostal le na papirju, kot se je zgodilo prejšnjemu. Jasno je treba definirati, kdo so nosilci posameznih faz realizacije LPK. Nujen je premislek, kako preprečiti, da bi bila njegova realizacija odvisna samo od politike in političnih odločevalcev.

Jedrt Jež Furlan: Prepiranje in nesoglasja najbolj ustrezajo politiki, za spremembe pa je vedno dobro, da deležniki delujejo enotno. Potreben je dialog in iskanje skupnih interesov, saj dela obračunavanje uslugo le (kulturni) politiki, da lahko miruje.

Vladimir Rukavina, Narodni dom Maribor: Mariborska kultura nujno potrebuje vražjega advokata, ki ji bo kazal ogledalo in razbijal iluzije. To vlogo bi morala nositi stroka, ki naj hkrati prevzame vlogo arbitra, kakšno strategijo ubrati, po tem ko se bodo oblikovali različni predlogi. Strokovnjaki so lahko v veliko pomoč, saj prihajajo neobremenjeni od drugod in niso neposredno vpeti v mariborsko kulturo.

Gregor Kosi, svetovalec župana MOM za družbene dejavnosti: Danes se pogovarjamo predvsem o interesih, manj pa o strokovnosti, pogovarjamo se o kvadratkih, ne vidimo pa celotne zgodbe. Prav LPK bi moral to elegantno zaobiti. Ne smemo dobiti esejističnega dokumenta, pač pa potrebujemo problemska polja. Odgovornost za izvajanje LPK je na strani tistih, ki bodo dokument potrdili, iznajti pa bi morali tudi sistem, v katerem bi bili deležniki skupaj zavezani celotni zgodbi.

Zelo pa bi se razveselili vaše pomoči pri izved še posebej kakšne sladice, dodatne pijače, 2013 bla pa še kakšnega zložljivega stola in paoktober deke, za sedenje na travi.

2 Iniciativa Mestni zbor

Vrnitev k solidarnosti in skupnostnemu delu Iniciativa Mestni zbor (IMZ) je skupina za spodbujanje političnega in nestrankarskega samoorganiziranja krajevnih in četrtnih skupnosti v Mestni občini Maribor. prebivalke in prebivalci Maribora smo tisti, ki bi morali odločati o skupnih razvojnih smernicah in točkah, kjer so potrebne intervencije v mestu, ne pa mestni svetniki, ki zastopanje naših skupnih interesov razumejo precej drugače, kar se kaže v koruptivnih praksah in samovolji oblasti.

Se vidimo v nedeljo!

Urška Breznik Odgovor vidimo v vrnitvi k solidarnosti in skupnostnemu delu. Samoorganiziranje, ki pomeni skupne razprave, izobraževanja, medsebojna obveščanja in organizirane akcije nam omogoča konstruktivno, kritično, transparentno in ustvarjalno delovanje. Pomeni tudi opolnomočenje nas samih, da bomo ponovno soodločali in soupravljali.

SAMOORgANIZIRAN MARIBOR

IMZ skupaj s prebivalkami in prebivalci Maribora od letošnje pomladi organizira zbore samoorganiziranih četrtnih skupnosti (SČS) v sedmih mestnih četrteh: Nova vas, Radvanje, Magdalena, Studenci, Center, Koroška vrata, Ivan Cankar. Zbori, ki v posamezni četrti potekajo dvakrat na mesec, vzpostavljajo javni prostor, kjer se ljud-

je srečujejo in razpravljajo ter nato rešujejo pereča vprašanja, ki so bodisi vezana na mestno četrt, bodisi se dotikajo lokalnih, nacionalnih ali mednarodnih problematik. Udeleženci zborov do vseh zaključkov prihajajo s konsenzom, ki predstavlja najzahtevnejše in hkrati najpomembnejše orodje samoorganiziranja. Skupinski dogovor najširše množice namreč predpostavlja strukturirano razpravo in nadgrajevanje ter bogatenje argumentacije. S konsenzom se prihaja do skupnih sklepov in nato k iskanju načinov, kako uresničiti zadane cilje, ki bodo vplivali na razvoj mesta, države in najširše mednarodne družbe.

Zbore usmerjajo moderatorji, katerih naloga ni usmerjanje stališč članov, temveč zgolj omogočanje plodnega poteka razprave.

če bo, seveda, za to obstajala volja prebivalcev.

ČAS ZAHtEVA NOVE ORIENtAcIJE!1

Že delujočim zborom se bodo postopoma pridružili zbori tudi v preostalih mestnih četrteh in krajevnih skupnostih, ki tvorijo Mestno občino Maribor,

Bomo tudi v Mariboru so-delovali?

Karolina Babič, Bojan Golčar, Dušanka Lužar Šajt V času intenzivnega iskanja rešitev za ponovni podjetniški razmah v državi se vse bolj utrjuje zavest o pomenu sodelovanja med sektorji, organizacijami ter posamezniki. V Mariboru in njegovi širši okolici stanje razvitosti, ki se posebej izrazito kaže v velikem številu brezposelnih, narekuje še hitrejše in odločnejše ukrepanje. Pomembno bo ustvarjati pogoje za učinkovito izkoriščanje vseh obstoječih potencialov, ki jih to območje premore, za nov podjetniški zagon in preboj iz trenutnega nezavidljivega položaja. V okviru pomoči, ki jo je vlada namenila za krepitev konkurenčnosti mariborskega gospodarstva je med ukrepi tudi vzpostavitev t.i. coworking prostora, ki podporo uživa tudi pri mariborski mestni upravi in županu Andreju Fištravcu. Spomnimo, coworking, namenjen »spodbujanju inovativnih idej posameznikov in skupin, ki razvijajo drugačne oblike podjetniškega delovanja«, je bil del njegovega volilnega programa.

Maribor in Podravje vsekakor potrebujeta nov podjetniški zagon. Krizne razmere so priložnost za uvajanje novih ekonomskih modelov in razvojnih konceptov. Izkušnje iz mednarodnega in tudi domačega okolja narekujejo krepitev sodelovanja in povezovanja obstoječih potencialov za generiranje podjetniških zamisli, njihovo udejanjanje v novih proizvodih in storitvah ter rast in zaposlovanje v organizacijah socialne ekonomije in obstoječih

Coworking ni samo prostor razvoja kreativnih industrij in tehnoloških inovacij, kot je pogosto razumljeno.

Coworking je prostor so-delovanja vseh, ki želijo preko povezovanja aktivno ustvarjati delovna mesta zase in za druge ter prevzeti odgovornost za razvoj podjetništva in družbe kot take na svoja ramena. Ne glede na to ali so obrtniki, tehnologi, umetniki, pridelovalci, prodajalci, učitelji, svetovalci ali kaj povsem tretjega, coworkerjem je skupno to, da ne čakajo na rešitelje, ki bodo prišli od zgoraj ali od zunaj reševati naš družbeno-ekonomski položaj.

Foto: MRA, Potencialni prostor za coworking v Tkalskem prehodu v Mariboru malih podjetjih. Coworking prostor, ki bo posameznikom omogočal občasno ali stalno delitev prostora za delo, predvsem pa jih medsebojno povezoval, da skupaj razvijajo nove proizvode in storitve ter inovacije in s tem prispevajo k zagonu gospodarstva ter ustvarjanju boljše družbe, bo pomemben korak h krepitvi sodelovanja. Ob dejstvu, da imamo prav s sodelovanjem v našem okolju težave in bo tovrstni način skupnega iskanja rešitev za probleme s katerimi se kot družba soočamo potrebno okrepiti, je čimprejšnja uresničitev omenjenega ukrepa toliko pomembnejša. Vzpostavljanje coworking-a v Mariboru se kaže tudi kot priložnost za povezovanje tukajšnjih organizacij, dejavnih na področju razvoja nevladnih organizacij, tradicionalnih in socialnih podjetij ter trga dela z namenom, da se ustvari učinkovito podporno okolje, ki bo prispevalo k njihovi rasti in ustvarjanju novih delovnih mest. To ne nazadnje prepoznavajo tudi pristojni v Mestni občini Maribor, ki so k sodelovanju pri načrtovanju coworking-a povabili predstavnike več organizacij med njimi Zavod PIP, Združenje CAAP in Fundacijo Prizma.

Dokument »Program spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013-2018« za nosilca aktivnosti vzpostavitve coworking prostora določa Mariborsko razvojno agencijo (MRA) v sodelovanju z institucijami v okviru regijske razvojne mreže. Uspešnost izvedbe ukrepa, ki ne sme biti merljiva zgolj v zagotovitvi infrastrukture, temveč v učinkih, ki jih bo sodelovanje v okviru coworking-a prineslo v tukajšnje

Coworking kot nova oblika gospodarstva pa lahko uspešno živi zgolj z aktivnim vključevanjem večjih podjetij, ustvarjalnih, podjetniških ter vladnih in nevladnih skupnosti, ki v tej obliki povezovanja prepoznajo razvojne priložnost.

(Coworking Slovenia) okolje in se morajo odražati v številu socialno podjetniških iniciativ in podjetij, nevladnih organizacij, proizvodov in storitev ter predvsem v številu novo ustvarjenih delovnih mest. Navedeno bo v veliki meri odvisna od tega v kakšni meri bo MRA uspešna pri povezovanju obstoječih strokovnih potencialov ter že preizkušenih uspešnih pristopov, ki obstajajo v okolju. Ob vzpostavljanju coworking-a v Mariboru se je namreč potrebno zavedati, da zgolj s prostorom ne bo mogoče doseči želenih in pričakovanih učinkov. Za zagotavljanje uspešnosti na področju podjetnosti in (socialnega) podjetništva bo potrebno razvijati tudi programske stebre podpornega okolja in sicer spodbujanje podjetniške kulture in aktiviranje potencialov, zagotavljanje ustrezne podpore pri razvoju poslovnih idej in zagonu novih (socialno) podjetniških podjemov, podporo pri poslovanju in rasti in izgrajevanju kompetenc ter mreženje in promocijo. Le celovito podporno okolje, ki bo vključevalo omenjene programe bo ob ustrezni infrastrukturi vodilo k želenemu razvoju podjetništva in družbe v Mariboru in širši Podravski regiji.

S samoorganizacijo ter politično aktivacijo prebivalcev želimo doseči naslednje cilje: • z aktivnim političnim udejstvovanjem ustaviti sistematično podkupovanje, klientelizem in nepotizem; • gradnja nestrankarske politike (politike od spodaj, ki krepi skupnost za aktivno neposredno politično udejstvovanje in soupravljanje); • aktivno spremljanje in opozarjanje na zlorabe vladajočih; • sprememba sistema političnega delovanja in odločanja, za kar potrebujemo aktivno in obveščeno skupnost; • združiti ljudi v široko ljudsko gibanje, ki bo sposobno dosegati skupne cilje; • povezovanje ljudskih bojev doma in po svetu z namenom ustvariti družbeni sistem, v katerem bomo ljudje lahko živeli dostojno.

Cilje dosegamo z ustvarjanjem političnega pritiska (peticija proti neželjeni in neracionalni rušitvi zgradbe MČ Koroška vrata, tiskovna konferenca, ki je opozorila na potek zborov SČS Nova vas na prostem, saj svetniki četrti Nova vas kljub lastnemu statutu in županove-

mu odloku, ki jim to nalagata, ne želijo omogočiti prebivalcem brezplačnega dostopa do prostorov MČ, ki so namenjeni prav njim), s pripravo konkretnih civilnih pobud za spremembe (Institut participatornega proračuna, sprememba Statuta Mestne občine Maribor), s solidarnostnimi akcijami, s podpiranjem in sodelovanjem z drugimi samoorganiziranimi četrtnimi skupnostmi (skupine za ureditev prometa, skupine za ureditev okolja), z vzpostavljanjem novih oblik komuniciranja, z novimi oblikami izražanja stališč krajevnih in četrtnih skupnosti, z izvajanjem različnih oblik ljudske nepokorščine (Akcija ZEBRA: neposredna akcija risanja prehodov za pešce, ki so jih prebivalci Nove vasi 2 zahtevali več kot tri desetletja).

KDAJ, ČE NE ZDAJ? KDO, ČE NE tI!2

Če želite prispevati h gradnji družbe, ki bo temeljila na pravičnosti, povezani in angažirani skupnosti ter dolgoročno vodila v samoupravljanje, vas pozivamo, da se udeležite zbora v vaši mestni četrti. Če pa bi želeli stopiti še korak dlje, vas vabimo med moderatorje zborov, s čimer boste pripomogli tudi k širjenju zborov v druge mestne četrti.

Več o IMZ lahko preberete na: www.imz-maribor.org, ali pa nam pišete na: info@imz-maribor.org.

1 Srečko Kosovel, #Pravica 2 Grafit na zidu Vetrinjskega dvorcu, Grajski trg v Mariboru

Ali smo nevladniki v Podravju res samozadostni?

Miran Vrbanić, Zavod PIP Stičišče nevladnih organizacij Podravja, v sodelovanju z ostalimi stičišči v Sloveniji in Slovensko filantropijo, že vrsto mescev promovira korporativno prostovoljstvo. Gre za obliko prostovoljstva, kjer gospodarske družbe v ideji družbene odgovornosti, ponudijo svojim zaposlenim, da ti svoje delovne ure opravijo v okviru dogovorjene akcije z nevladno organizacijo. Z vidika nevladne organizacije, so ti zaposleni prostovoljci, ki jim pomagajo pri njihovi dejavnosti za ta dan, pomagajo pri kakšnem večjem dogodku, organiziranem za ta namen ali enostavno uredijo okolico ali prostore, kjer nevladna organizacija deluje in tako izboljšajo pogoje za delovanje te organizacije. Pri tem je pomembno, da z akcijo nevladni organizaciji ne smejo nastati nobeni stroški.

Gospodarske družbe se na ponudbe za takšne akcije pozitivno odzivajo, žal pa se prejme premalo ponudb s strani nevladnih organizacij. Moj članek ni toliko namenjen informiranju o tej obliki prostovoljstva, kolikor je mišljen kot graja vsem tistim nevladnim organizacijam, ki vedo, da rabijo pomoč, pa niso dovolj prilagodljive, da bi se odzvale takšnim akcijam. Ne rečem da bo lahko, morda bo potrebno kakšen dogodek spremeniti, ga zmanjšati na en dan ali si

Nevladna - časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju • Izdajatelj: Zavod PIP, Gosposvetska cesta 83, Maribor • T: 02 234 21 38, 02 234 21 46 • E: info@nevladna.org • W: nevladna.zavodpip.si • Za izdajatelja: Matevž Kmetec, direktor Zavoda PIP • Uredništvo: Miha Šimon, odgovorni urednik; Bojan Golčar, član uredništva • Oblikovanje in priprava za tisk: Macula Lunea • Tisk: Leykam Tiskarna, d. o. o. • Naklada: 31.000 izvodov • Pripis uredništva: “Članki predstavljajo mnenja avtorjev, ne pa nujno tudi mnenja uredništva .” Časosopis je del projekta “Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja”

celo umisliti nov dogodek. Vendar lahko to speljete s pomočjo večjega števila prostovoljcev. Vsaka akcija ima seveda svoje stroške in tudi ti se lahko vključijo v ponudbo.

Z akcijo korporativnega prostovoljstva lahko tako nevladna organizacija kot gospodarska družba, povečata svojo vidljivost v okolju, pokažeta možnost sodelovanja, pomagata okolju v družbenem ali ekološkem smislu. Z vidika zaposlenih, je lahko takšna akcija team-building, pa še pomagali bi uporabnikom te organizacije. Dejavnosti nevladnih organizacij segajo na vsa področja in na koncu je še vedno odločitev gospodarske družbe za katero ponudbo se bodo odločili.

Vseeno gre za delovni čas, ko jim njihovi zaposleni ne bodo na voljo. Problem pa je v ponudbi, vsaj za Podravje, je ta skorajda neobstoječa. Iz tega lahko sklepam, da nobeno društvo, zasebni zavod ali ustanova, ne rabi pomoči. Vsi ste samozadostni. V kolikor temu ni tako, so vam naša vrata odprta.

Spletna stran Moja družba, je bila vzpostavljena za podporo takšnim akcijam regijskih stičišč, kjer se lahko pridobi več informacij, vpiše predlog korporativne akcije in pregleda že obstoječa ponudba korporativnih akcij.

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.

3

nevladna.zavodpip.si

Društvo za proučevanje ptic in varstvo narave (DPPVN) Milan Vogrin

Martin Prašnički

Smo nevladna in neprofitna organizacija, katerega aktivnosti so povezane s preučevanjem in varovanjem narave kot celote.

Društven znak je čuk Athene noctua, sova, ki je v Sloveniji močno ogrožena.

Društvo združuje širok krog ljubiteljev narave in strokovnjakov, ki se ukvarjajo s proučevanjem različnih skupin živali (npr. ptice, dvoživke, plazilci, mali sesalci, kačji pastirji), ekologijo ter varstvom narave kot celote. DPPVN deluje predvsem na območju severovzhodne Slovenije, vendar nekateri projekti zajemajo celoten slovenski prostor ter tudi širše Ukvarja se z različnimi programi varovanja avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih življenjskih prostorov. V ta namen se ukvarja tudi z različnimi oblikami osveščanja javnosti in okoljskega izobraževanja. Tako prireja različna strokovna predavanja, ekskurzije, raziskovalne tabore, vodimo pa tudi različne strokovne raziskave na temo flora, favna in ohranjanje naravnih življenjskih prostorov. Pri svojem delovanju se povezuje tudi z drugimi sorodnimi naravovarstvenimi organizacijami in društvi doma (npr. Društvo Radoživ, Slovensko odonatološko društvo, PEC) in v tujini (npr. DEF, MIO/ECSDE, WWF, DAPHNE). V projektih društva sodeluje tudi veliko nečlanov, predvsem šolske mladine.

Društvo je član mednarodne organizacije MIO-ECSDE (Mediterranean Information Office for Environment, Culture and Sustainable Development, Atene, Grčija) in DEF – Danube Environmental Forum (Baja, Madžarska). Društvo ima svoje predstavnike v Wetlands International’s Specialist Groups, IUCN. predstavnika v izvršilnem odboru DEF in MIO-ECSDE, predstavnika v nadzornem odboru za ribištvo RS ter v nacionalni komisiji za Donavskega umetnika. Člani društva so aktivni tudi na znanstveno strokovnem področju, članke objavljajo v domačih in tujih strokovnih in znanstvenih revijah.

V času delovanja društva smo uspešno zaključili številne projekte, bodisi samostojno ali v sodelovanju z drugimi partnerji. Tako smo organizirali več raziskovalnih

taborov za mladino, vsako leto izdelamo in postavimo več deset gnezdilnic za ptice in netopirnic za netopirje po Sloveniji. Sodelujemo pri snemanju TV oddaj o naravi, sodelujemo pri mednarodnih akcijah kot so Danube day in Mediterranean Action day. Izvedli smo tudi več posvetov, delavnic in kongresov z mednarodno udeležbo.

Sodelovali smo pri LIFE projektu BioMura »Varstvo biodiverzitete reke Mure v Sloveniji«.

Aktivni smo tudi na področju publicistike.

Izdali smo več serij razglednic z rastlinskimi in živalskimi motivi, zgibanke, postre, brošure ter vodnika po Krajinskem parku Rački ribniki-Požeg in botaničnem vrtu Tal 2000. Izdali smo tudi nekaj zbornikov s posvetov. Po naročilu smo opravili tudi nekaj projektov za različna ministrstva ter občine.

Društvo ponuja tudi usluge na področju raziskav s področja narave in ekologije, projektiranju učno ekoloških in turističnih poti, pri pripravi različnih publikacij, tako s tekstom kot fotografijami. Izdelujemo gnezdilnice za ptice in netopirje ter ptičje krmilnice, vse iz masivnega lesa. Izvajamo predavanja, pripravljamo ekskurzije in vodene izlete tako za odrasle kot šolsko mladino. Za slednje izvajamo tudi naravoslovne dneve, predvsem v Krajinskem parku Rački ribniki – Požeg, po dogovoru pa tudi drugje.

Za več informacij o društvu, projektih in publikacijah obiščite društveno stran: www.dppvn.eu.

DPPVN Ptujska c. 91 2327 Rače

Finančna kriza upočasnila razvoj NVO CNVOS Ljubljana, 14. oktober 2013 - Tudi NVO nismo imune na finančno krizo. Podobno kot drugod po svetu je kriza z nekaj zamika prizadela tudi slovenski nevladni sektor. Pri tem pa ni povzročila njegovega krčenja, kot to velja za gospodarstvo, temveč je zaenkrat razvoj sektorja »zgolj« upočasnila. Na krizo so sicer najbolj imuni zavodi, najslabše pa so jo odnesle ustanove.

AJPES je objavil zbirne podatke o letnih poročilih, ki so mu jih za leto 2012 posredovale nevladne organizacije (društva, podružnice tujih društev, mladinski sveti, zavodi in ustanove). Njihovo skupno število je v letu 2012 ponovno poskočilo, in sicer za dober odstotek in pol glede na leto 2011. Letna poročila za leto 2012 je tako oddalo skupaj 23.963 nevladnih organizacij.

Kljub finančni krizi večina kazalnikov, s katerimi merimo stopnjo razvoja nevladnega sektorja (delež zaposlenih glede na vse zaposlene v državi, delež prihodkov iz javnih virov in delež BDP glede na prihodke nevladnih organizacij) kaže, da razvoj ni zastal, se pa je nekoliko upočasnil.

Skupni delež zaposlenih v nevladnem sektorju glede na vse zaposlene v Sloveniji se je v letu 2012 povečal na 7.029 zaposlenih, kar predstavlja 0,78 odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji (v letu 2011 je ta delež znašal 0,75 odstotka). Konstantno rast zaposlovanja sicer beležijo zgolj zavodi, saj so društva in ustanove v letu 2011

Naj vojne žrtve proslavljamo ali se jih vsaj spominjamo

zaposlovale nekoliko manj delavcev kot leta poprej (društva so v letu 2011 imela upad zaposlenih za 4,6%, ustanove celo za 15%) in so šele z letom 2012 ponovno imeli pozitivno rast zaposlovanja. Glavnina zaposlovanja je sicer bila v zavodih, ki so klub temu, da predstavljajo zgolj 8,8% nevladnih organizacij, zaposlovali več kot polovico (57%) vseh zaposlenih v nevladnem sektorju.

Skupen znesek prihodkov iz javnih virov, ki so ga prejele nevladne organizacije, kot je vsaj delno razviden iz letnih poročil, je bil v letu 2012 bil malenkost višji kot leto poprej (za nekaj manj kot 250.000 EUR), a se je kljub temu delež prihodkov iz javnih virov (to je delež prihodkov iz javnih virov glede na vse prihodke nevladnih organizacij) v letu 2012 glede na leto poprej prvič po več letih prvič zmanjšal, in sicer za 0,6 odstotka in je znašal 29,4 odstotka.

Kljub povečanju skupnega zneska prihodkov javnih virov se je povprečen znesek takšnih prihodkov na nevladno organizacijo zaradi povečanja njihovega števila v letu 2012 prvič tudi zmanjšal (za približno 2 odstotka) in je znašal 10.398 EUR. V letu 2012 ni bilo padca skupnega zne-

Pred vrati je stota obletnica začetka prve svetovne vojne (1914-1918), v kateri je po nikoli do konca dognanih podatkih padlo ali umrlo dobrih deset milijonov ljudi.

V tej vojni so sodelovali, trpeli in umirali tudi naši možje in fantje, saj smo bili takrat Slovenci znotraj večnacionalne države Avstro-Ogrske, ki je bila ena od začetnic vojne in na koncu tudi velika poraženka; iz nje je nato izšlo več nacionalnih držav, med drugimi Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Komaj dobrih dvajset let po tej veliki vojni je nacifašistična pošast pričela v Evropi novo vojno, ki je bila od prejšnje še strahotnejša. Vojna je trajala več kot pet let (1939-1945), na naših tleh štiri. Našo domovino je okupirala Nemčija in se njen del prisvojila, može in fante pa pod prisilo svojih zakonov vključila v nemške vojaške vrste. Tragičnost te vojne je bila, da se Slovenci nismo bojevali združeno proti okupatorju, ampak nekateri tudi v njegovih vrstah. Takšne so bile tudi povojne delitve: osvoboditelji domovine so dobili zaslužena priznanja na spominskih obeležjih, prisilno mobilizirani v nemško vojsko pa prezir.

Zapletenost pred in v povojnih časih je zavirala preštevanje in javno imenovanje ljudi, ki so padli tako v prvi, kot v drugi svetovni vojni. Po prvi vojni smo se Slovenci izvili iz objema poražene države in se združiti v enotno in takrat vsega upanja polno novo državo Južnih Slovanov, v kateri pa je bila vodilna sila Kraljevina Srbija, ki pa je vojno začela in končala na strani zmagovalcev. Zato v novi državi javni spomini na slovenske žrtve v avstro -ogrski vojski najbrž niso preveč cveteli.

Morda smo se pred sodržavljani Srbi svoje preteklosti celo nekoliko sramovali.

Po drugi svetovni vojni so bila razmerja med žrtvami podobna kot med živimi med vojno. Nekdanji sonarodnjaki, someščani, sovaščani, da ne rečemo bratje in sestre, ki so jih krute razmere hote ali nehote potisnile na nasprotne bregove vojskujočih se strani, so imeli sedaj vsak svoj status: zmagovalci, ki so jim v čast rastli spomeniki, in poraženci, ki so previdno premlevali spomine na težke čase.

Kakor preživelim tako mrtvim v tej vojni je bil čas različno naklonjen.

Ko danes potujem od kraja v kraj, videvam zelo različna obeležja žrtvam omenjenih velikih svetovnih vojn; ponekod z imeni obeh vojn, drugod z imeni le ene strani, ali pa tudi ne vidim ničesar. Morda je že veliko zamujenega, da bi se še kar mimogrede spomnili vseh njihovih imen, a z nekaj napora se da doseči veliko. Treba je, kajti iz pietete preživelih do mrtvih nek kraj in njegovi ljudje potrjujejo svojo obstojsko vrednost in izpolnjujejo moralne standarde. Zato sem tudi sam žrtvam z območja Cirkulan posvetil zadnjih nekaj let mojega prostovoljnega dela.

Primer vojnih žrtev svetovnih vojn z območja Cirkulan v Vzhodnih Halozah pa je lahko dober in zanimiv primer raziskave tudi za morebitne raziskovalce drugje.

Dosedanji številčni in poimenski podatki ska vseh prihodkov nevladnih organizacij.

Ta namreč že zadnjih nekaj let konstanto raste (za približno 2.1 do 2,9% letno) in je v letu 2012 znašal 847.662.196 EUR. Tudi delež vseh prihodkov glede na BDP kaže na pozitivni razvoj sektorja, saj se je ta v letu 2012 povzpel na 2,39 odstotka (leto poprej je bil 2,29 odstotka).

Kljub temu, da dva od treh kazalnikov kažeta, da se razvoj celostno nadaljuje, pa je stopnja razvoja slovenskega nevladnega sektorja še vedno pod evropskim povprečjem. Slovenske nevladne organizacije namreč zaposlujejo 0,78 vseh delavcev, medtem ko je ta delež v EU v povprečju 2,8%.

Nadalje je delež prihodkov iz javnih virov pri slovenskih nevladnih organizacijah 29 odstotkov in zaostaja za evropskim povprečjem, ki znaša nekaj nad 34 odstotkov.

Glede na to, da slovenske nevladne organizacije skupaj beležijo povečanje vseh svojih prihodkov, hkrati pa se je delež

Foto: Martin Prašnički niti za prvo niti za drugo svetovno vojno še zdaleč niso bili popolni. Iz prve svetovne vojne je znanih 42 imen, ki so ovekovečena na spominski plošči na pokopališču, vendar marsikdo pogreša ime kakega svojega sorodnika, za katerega se ve, da se iz vojne ni vrnil. Iz druge svetovne vojne je sredi Cirkulan spomenik, na katerem je 38 imen, vendar napis pove, da so to le »Padli za svobodo 1941-1945«. Mobiliziranci v nemško vojsko seveda niso padli za našo svobodo, zato njihovih imen na tem spomeniku ni in jih res ne more biti. A njihovih imen tudi ni na kakem drugem javnem mestu. Spoznanje me je nekako razžalostilo in tudi ujezilo, ko sem se spraševal: ali ljudje v mojem rojstnem kraju res ne čutijo moralne obveze do svojih žrtvovanih sinov in hčera v vojnah?

Nihče se namreč doslej s tem vprašanjem ni ukvarjal sistematično in s kakšnim namenom, zato se uradno še danes ne ve, koliko žrtev je bilo v obeh vojnah in kdo so te žrtve. Zato tudi ni in ne more biti kakega spominskega obeležja, ki bi v celoti in verodostojno predstavljalo žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan.

Moje raziskovanje je trajalo z večjo ali manjšo intenzivnostjo dobrih deset let, rezultati pa so sedaj naslednji: seznam žrtev prve svetovne vojne se je podaljšal od 42 znanih imen na 124, seznam druge svetovne vojne pa od s spomenika znanih 38 na skupno 133 imen. Pomembnost te raziskave je, da je sedaj vsaka žrtev natančno

identificirana po starših in rojstnih podatkih ter okoliščinah njene smrti. Uporabljeni so različni viri: status animarum župnije svete Barbare v Halozah, matične knjige za območje občine Cirkulane, uradni listi, v katerih so po prvi in drugi svetovni vojni nekdanje izginule vojake iskali ali jih razglašali za mrtve. Uporabljeno je časopisje in popisi vojnih škod. Tako je lahko bil prečiščen in dopolnjen seznam žrtev druge svetovne vojne, ki ga je bila sestavila že zgodovinarka Irena Mavrič Žižek. V spornih navedbah sem opravil nešteto pogovorov in poizvedovanj pri svojcih domnevnih in dejanskih žrtev s tega seznama, kar prenovljenemu seznamu daje še trdnejšo verodostojnost.

Poročilo o metodi raziskovanja in rezultatih je dokončano in bo s podrobnostmi objavljeno v publikaciji z naslovom »Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan«. Izid je predviden v terminu krajevne prireditve »Barbarno 2013« v Cirkulanah decembra letos. V njem bo tudi ducat zgodb o posameznih žrtvah vojn, ki sem jih lahko povzel po pričevanju svojcev ali na podlagi ohranjenih dokumentov (pisem, dnevnikov, fotografij).

Raziskavo je moralno in tehnično ves čas podpiralo Društvo za oživitev gradu Borl, ki vodi tudi aktivnosti za tisk in predstavitev publikacije. Pridružuje pa se tudi občina Cirkulane s sredstvi za objavo in predstavitev publikacije.

prihodkov iz javnih virov znižal, so se očitno povečali prihodki iz drugih virov. To lahko potrdijo podatki društev, ki so kljub krizi iz naslova donacij in članarin v letu 2012 prejela približno 1,4 odstotka več prihodkov kot leto poprej in kar 8,3 odstotka več prihodkov iz pridobitne dejavnosti.

so nevladne organizacija krile izpad prihodkov iz javnih virov, predvsem donacije zasebnih oseb (to kaže tudi podatek, da je bila že skupna vrednost donacij iz dela dohodnine v letu 2012 za skoraj 7 odstotkov višja kot leta 2011) in pa prihodki iz lastne pridobitne dejavnosti.

Po drugi strani podatki DURS nakazujejo, da zavezanci za davek od dohodkov pravnih oseb namenjajo nevladnim organizacijam vse manj donacij. Od leta 2006 do leta 2012 se je delež zavezancev, ki so koristili davčno olajšavo za donacije za kulturne, športne, invalidske in druge namene, skoraj prepolovil in je v letu 2012 znašal samo še 6,7 odstotka (v letu 2006 je bil 11 odstotkov). Podobno velja tudi pri drugi možni davčni olajšavi za kulturne namene in za namene varstva pred nesrečami. Delež zavezancev, ki so koristili to olajšavo, je bil v letu 2012 najmanjši po letu 2007 (zgolj 1%). Iz tega lahko sklepamo, da so dodatni viri prihodkov, s katerimi

Na finančno krizo so sicer najbolj imuni zavodi. Ti namreč v zadnjih letih edini beležijo konstantno povečanje svojih zaposlenih in povečanje skupne višine svojih prihodkov. Po drugi strani so jo najslabše odnesle ustanove. Te beležijo upad zaposlenih, ki je bil leta 2012 celo nižji kot leta 2010, prav tako pa so se njihovi prihodki od leta 2009 znižali za skoraj četrtino. Ustanove so hkrati tudi edina oblika nevladnih organizacij, ki so v letih 2011 in 2012 v skupnem pogledu beležile negativno poslovanje (to je imele so presežek odhodkov nad prihodki).

4

oktober 2013

Pomoč ženskam in otrokom v programu Materinski dom Maribor in Svetovalnica za žrtve nasilja in zlorab Maribor Nika Merc Biti ženska v današnjem svetu postavlja ženske v zahtevno pozicijo. Družba in mediji javnega obveščanja nam nenehno ponujajo številne podobe o ženski in njenih vlogah v življenju. V vsakdanjem življenju, je ženska lahko razpeta med mnogimi pričakovanji, ki prihajajo iz okolja, kakor tudi nje same. V družbi veljajo mnogi stereotipi o vlogi žensk, ki jih skozi delovanje programov in osveščanje, poskušamo spreminjati.

V Materinskem domu Maribor se srečujemo z ženskami – materami z otroki, nosečnicami, porodnicami, ki so se znašle v trenutni ali dalj časa trajajoči osebni, eksistenčni, odnosni in drugi stiski, velikokrat kot posledica različnih oblik nasilja. Vse več žensk, ki poišče pomoč, se sooča z eksistenčno stisko – so brez urejenega stanovanjskega vprašanja, srečujejo se s posledicami deložacij, ker niso sposobne plačevati najemnin, z namestitvijo k nam, začasno rešijo vprašanje bivanja, a so v resnici brezdomke. Soočajo se z brezposelnostjo in ekonomsko odvisnostjo od sistema in/ali partnerja, matične družine. Pomanjkanje finančnih sredstev velikokrat vpliva tudi na kvaliteto odnosov, a se je pomembno zavedati, da je le sprožilec različnih vedenj, katerih je človek v krizni situaciji vajen uporabiti.

Oblika ekonomskega nasilja, ki se kaže kot omejevanje pravice do zaposlitve, preprečevanje osebi, da razpolaga s svojim ali skupnim denarjem, siljenje druge osebe v finančno odvisnost, zahteva po pokorščini, je le ena od oblik nasilja s katero se ženske v družini soočajo.

Prekrivajo se z ostalimi oblikami nasilja v družini – fizičnim, spolnim in vse pogosteje prezrtim psihičnim nasiljem v primarni, sekundarni, oz. ožji ali širši

socialni. Z ženskami delamo na uvidu in raziskujemo situacijo v kateri je. Pri tem opažamo, da se vse pogosteje srečujemo s psihičnim nasiljem, ki ga marsikatera ženska ne prepozna kot takega – sem sodi žaljenje, zmerjanje, poniževanje, grobo kritiziranje in zanikanje njene osebnosti, ustrahovanje, grožnje, kričanje, ustvarjanje negativnih mnenj o osebi na podlagi predsodkov in stereotipov, ignoriranje, molčanje, vse z namenom, da bi tisti, ki izbira to obliko vedenja, dosegel svoj cilj in žensko postavil v podrejen položaj. Sem sodi tudi širjenje negativnih govoric o osebi, z namenom zmanjšanja ugleda v družbi, izoliranje osebe od ljudi, s katerimi bi želela ohraniti stik, ipd. Vse več je tudi stisk zaradi alkoholizma in drugih oblik odvisnosti (odvisnost od nedovoljenih drog, iger na srečo, od odnosov, itd.), tako osebno kot tudi v družini. Vse omenjene težave in stiske, s katerimi se ženske, ki k nam pridejo po pomoč srečujejo, privedejo do tega, da se pri ženski razvijejo različne zdravstvene in druge težave, ki vplivajo na njen odnos do sebe in odnose do drugih. Nemalokrat so, kot posledica preživetega nasilja, prisotne osebnostne težave (globoko nezaupanje vase, slabo samospoštovanje in nizka samozavest),

psihične stiske, ki se kažejo kot samopoškodovanje, samoogrožujoča vedenja (tudi različne oblike odvisnosti) ali tudi kot ogrožanje drugih (pretežno svojih otrok), duševne bolezni: depresivnost, anksioznost, nevroze, psihoze in druge, tudi mejne osebnostne motnje. Med dolgoročnejše in kronične posledice psihičnega, telesnega in spolnega nasilja sodijo tudi razna vnetja sklepov, kronične bolečine v vratu in hrbta, migrene in druge oblike glavobolov, spolno prenosljive bolezni, kronične bolečine v medenici, kronične težave z želodcem, črevesjem, prebavo; mnogo večje je tveganje že prej naštetih duševnih bolezni, travmatične in posttravmatične stresne motnje in poskusi samomorov. Poudariti moramo, da gospodarska kriza ni vzrok za nasilje, da pa so krizne razmere v družbi lahko dejavnik tveganja za več nasilja nad ženskami, kakor je tudi ohranjanje patriarhalnih vrednot tisto, ki omogoča, da se nasilje nad ženskami nadaljuje. Pomembno je vedeti, da je nasilje nad ženskami ena od oblik diskriminacije zaradi spola in izvira iz neenakosti med spoloma, ter jo ohranja.

V Materinskem domu Maribor je do danes bivalo nekaj več kot 400 oseb.

Ob bivanju jim nudimo strokovno in vso drugo potrebno pomoč, da so ob odhodu od nas sposobne samostojnega življenja in bivanja. Pomoč nudimo tudi celotni družini, kadar obstaja možnost za to. Naš cilj je, da bi čim več ljudi zaživelo v odnosih brez nasilja in da bi se otroci imeli v varnem in ljubečem okolju, možnost razviti v samostojne in odgovorne odrasle ljudi. Tako nudimo tudi vso potrebno pomoč materam pri vzgoji njihovih otrok. Cilj je opolnomočenje ženske in otrok in usposobitev za samostojno življenje v prihodnje opremljeno z znanji za ravnanje v najrazličnejših življenjskih situacijah, ki bodo še prišle.

Svetovalnica za žrtve nasilja in zlorab Maribor, kjer je v dobrih dveh letih delovanja, iskalo pomoč okrog 400 oseb, je namenjena žrtvam nasilja in zlorab, tudi osebam po odhodu iz namestitvenih programov (varne hiše, materinski domovi, krizni centri za ženske in otroke žrtve nasilja, krizni centri za mlade, mladinski domovi). Ustanovili smo jo zaradi prepoznanih potreb žensk žrtev nasilja, ki so se obračale po informativno in drugo pomoč v materinski dom, niso pa še bile pripravljene oditi iz nasilnega odnosa, ali bivanja niso potrebovale, potrebovale pa so drugo, predvsem osebno pomoč, svetovanje, psihosocialno podporo, izvajanje zagovorništva, spremstva na institucije in delo na opolnomočanju. V njej nudimo razbremenitev in razumevanje stisk, kot posledic izkušenj nasilja, predelavo travmatskih izkušenj, pridobivanje novih izkušenj doživljanja, izražanja in ravnanja, ki so pomembne za osebnostni razvoj, usmeritev v ustrezne oblike pomoči, osveščanje (spoznavanje pri-

stojnosti javnih služb, pravic po Zakonu o preprečevanju nasilja v družini in drugih pomembnih zakonih, pravic v različnih postopkih, itd.), spremstvo/ zagovorništvo, sodelovanje z drugimi institucijami, psihosocialno svetovanje po telefonu, e-pošti osebam/žrtvam nasilja, psihosocialna podpora osebam po odhodu iz namestitvenih programov, kakor tudi pomoč pri starševski vlogi. Delo poteka individualno in/ali v strokovno vodeni skupini za ženske in vzporedno skupini za otroke žrtve nasilja. Cilj je opolnomočenje žrtev in izstopanje iz vloge žrtve, predvsem pa tudi delo na sistemskem urejanju in vzpostavljanju ničelne tolerance do vseh oblik nasilja. Cilj obeh programov je družbeno nesprejemanje nasilja, osveščanje o stereotipih, ki veljajo v družbi in ženske postavljajo v neenak odnos moči, tako v javnem kot v zasebnem življenju. Naše delo je usmerjeno v to, da ženske zaživijo samostojno, s spoštovanjem do sebe in svojega življenja, kakor tudi, da otroci dobijo pomoč pravočasno in da imajo možnost predelati svoje stiske, ki so jim velikokrat priča kot žrtve nasilja v družini in/ali izven nje. Prepričani smo, da je življenje brez nasilja pravica vsakega izmed nas in jo pridobimo z rojstvom. Naša naloga je, da se kot družba zavežemo tako ravnati in da skupaj soustvarjamo pogoje, da bi bilo življenje v skupnosti dovolj vzpodbudno, da bi omogočalo razvoj in rast vsakega posameznika, kakor družbe kot celote.

Center za socialno delo Maribor, Materinski dom Maribor in Svetovalnica za žrtve nasilja in zlorab Maribor, Zanj Žanet Mithans, vodja programov

CNVOS Ministrstvu za finance predlagal Oktober - mesec neformalnega izobraževanja dopolnitev osnutka Zakona o igrah na srečo Hodili smo v šolo, si služili denar s študentskim delom, pomagali sosedu graditi hišo in se na vse mogoče načine učili novih stvari. Zdaj ko iščemo zaposlitev, delodajalci od nas zahtevajo izkušnje za katere ni nujno, da jih nimamo, vendar nam zaradi težav s priznavanjem neformalnega znanja velikokrat niso priznane.

Tina Mlakar, Univerzum Minerva V slovenskem formalnem izobraževanju je priznavanje neformalno in priložnostno pridobljenih znanj in spretnosti dokaj novo področje. Da bi okrepili njihovo uveljavitev in povečali poseganje posameznikov po neformalno pridobljenem izobraževanju se je mreža izobraževalnih nevladnih organizacij Slovenije -MINVOS odločila, da organizira akcijo Oktober –mesec neformalnega izobraževanja. Člani mreže so se aktivno podali v akcijo saj želijo dvigniti zavedanje, da je pridobivanje neformalnega izobraževanja zelo pomembno, tako za vseživljenjsko učenje kot za zaposlitev oziroma delo. V sklopu akcije izvajajo več različnih aktivnosti in dogodkov s katerimi v naš prostor prinašajo mnoge pozitivne učinke. Sodelovali so na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, ki vsako leto odpre vrata medgeneracijskemu sožitju, ustvarjalnosti in izmenjavi idej. Prav tako so se povezali z zavodom Nefiks, ki je razvil sistem beleženja neformalno pridobljenega znanja. Predstavili so certifikat kakovosti MINVOS (MiQ), s katerim želijo pomagati nevladnim organizacijam s področja izobraževanja pri izboljšanju izobraževalnih procesov, ki ga bodo predstavili tudi na mednarodnem simpoziju o priznavanju in vlogi neformalnega izobraževanja za večjo zaposljivost mladih ter konec oktobra aktivno sodelovali tudi pri projektu Simbioz@,

ki je namenjen dvigu računalniške pismenosti starejših.

Najštevilčnejša vseslovenska mreža nevladnih organizacij s področja izobraževanja in usposabljanja v Sloveniji - MINVOS krepi zavedanje, da smo močnejši, če stopimo skupaj. Delujejo v želji, da nevladni sektor na področju izobraževanja in usposabljanja s sodelovanjem na nacionalni ravni postane konstruktiven, nepogrešljiv partner državi in gospodarstvu. V okviru mreže lahko člani uresničujejo svoje interese preko različnih oblik povezovanja.

Zagotavljajo jim servisno podporo in spodbujajo k nenehnemu razvoju. Zvišati želijo dodano vrednost sektorja, spodbujati inovacije in razvoj dobavne verige, povečati zaposlenost, privabiti investicije, iskati sredstva, komercializirati raziskave in okrepiti tekmovalnost. Dejavnosti mreže so brezplačne in pod enakimi pogoji dostopne vsem nevladnim organizacijam s področja izobraževanja in usposabljanja.

EIC Univerzum Minerva Maribor MINVOS - znanje za vse Mreža izobraževalnih nevladnih organizacij Slovenije Prušnikova ulica 46, SI - 2000 Maribor T: 051 244 399 minvos@umi.si www.minvos.si

CNVOS Ljubljana, 7. oktober 2013 - CNVOS je 4. oktobra Ministrstvu za finance posredoval predlog dopolnitve osnutka novega Zakona o igrah na srečo. V njem predlagajo, da se razširi krog prirediteljev dobrodelnih loterijskih iger iz društev in humanitarnih organizacij še na zavode in ustanove ter da se poveča letna omejitev, ki velja za dobrodelne prireditelje, iz 1 na 3 loterijske igre, vsakič s po največ enim žrebanjem.

Kot so ob posredovanju predlogov sporočili iz Centra nevladnih organizacij, namreč ni razumnih razlogov za to, da lahko dobrodelne loterijske prirejajo samo društva in humanitarne organizacije (od katerih jih je več kot 90 % tako ali tako društev), ne pa tudi ustanove ali (zasebni) zavodi, saj gre tudi pri teh povsem enako kot društvih za nepridobitne in neprofitne pravne osebe, katerih cilji so splošnokoristni, saj delujejo na področju sociale, kulture, zdravja, dobrodelnosti, človekovih pravic itd.

Prav tako ni smiselna omejitev organiziranja dobrodelnih iger na 1-krat letno, še opozarjajo, saj je v nasprotju z zavezo iz aktualne Strategije iger na srečo, ki je bila sprejeta konec 2010 in državnim organom nalaga, da se »prirediteljem dobrodelnih iger na srečo omogoči zadostno prožnost pri nastopanju na trgu in prilagajanju razmeram.« Omejitev prirejanja na 1-krat letno namreč vsako prožnost tako rekoč ubija. Ker se po uradnih podatkih dobrodelne organizacije zelo redko poslužujejo dobrodelnih srečelovov in tombol ter obenem vse raziskave kažejo, da pritegnejo povsem drug segment kupcev kot »navadne« (saj jih javnost razume predvsem kot obliko doniranja in solidarnosti, ne pa kot igranje na srečo), skromno povečanje omejitve na 3-krat letno tudi ne pri-

naša nobenih tveganj glede povečanje hazarda ali izkrivljanja trga. Nevladnim organizacijam kvečjemu ponuja nekaj več priložnosti za zbiranje sredstev za njihove dobrodelne in splošnokoristne aktivnosti. Predlagano povečanje na 3-krat letno ima lahko tako le pozitivne družbene učinke in nobenih negativnih, še dodajajo.

Predlog zakona sicer predvideva preimenovanje sedanjih občasnih klasičnih iger na srečo, ki jih prirejajo nepridobitne organizacije, v – dobrodelne loterijske igre. O dobrodelnih igrah govori tudi konec leta 2010 sprejeta Strategija iger na srečo, ki državnim organom nalaga, da zagotovijo pogoje za prirejanje dobrodelnih iger na srečo. »Napovedano preimenovanje tega cilja iz strategije seveda ne uresničuje,« je ob tem izpostavil Matej Verbajs, vodja pravne službe na Centru, in dodal: »če bi bilo namreč dovolj že preimenovanje, potem v strategiji ne bi pisalo, da je pogoje zanje šele potrebno zagotoviti.« Kot pravi, so bili v 2010 med predlagatelji omenjenega strateškega cilja, zato »lahko tudi

sami potrdimo, da se v Strategiji iger na srečo s pojmom dobrodelne igre ni merilo na občasne, ampak na poseben tip trajnih loterijskih iger.« Tako je namreč tudi v drugih članicah EU, kjer se pojem dobrodelne loterije dosledno uporablja za posebno obliko trajnih loterijskih iger, v katerih se najmanj 40% od vseh pridobljenih sredstev (in ne razlike med prihodki od prodaje in izplačil!) nameni za dobrodelne namene.

O tem so pristojnim uradnikom Ministrstva za finance že večkrat podrobno pisali in pripovedovali ter se ob tem tudi sklicevali in navajali EU analize in prakse (nazadnje januarja letos ob napovedi novega zakona), enako jim je v preteklosti sporočalo tudi takratno Ministrstvo za javno upravo, a oboji vselej neuspešno. Na splošno lahko torej pripomnimo, da gre tudi tokrat za še eno zamujeno priložnost za vzpostavitev pravih dobrodelnih iger na srečo in za še eno (čeprav že pregovorno) neupoštevanje veljavnih državnih strategij s strani vladnih organov.

5

nevladna.zavodpip.si

Izobraževanje mladih brezposelnih v Mariboru s pomočjo podjetnikov in strokovnjakov iz prakse

Predstavljamo vam Srpsko kulturno društvo Maribor

Anita Hrast, Aleš Jambrek Opolnomočenje mladih in ustvarjanje ugodnih razmer, v katerih lahko mladi razvijajo svoje sposobnosti, delajo in dejavno sodelujejo v družbi, je ključnega pomena za usklajen gospodarski in socialni razvoj Evropske unije, zlasti ob upoštevanju globalizacije, gospodarstva, ki temelji na znanju, in staranja družbe, v kateri je bistveno vsem mladim dati možnost, da polno razvijejo svoj potencial.

Po deležu delovno aktivnega prebivalstva sodi Maribor med 210 občinami na 195. mesto (34,6% delež). Delež brezposelnih oseb s VI. ali višjo stopnjo izobrazbe (diplomantov) se je iz decembra 2004 (7,4%) v Mariboru povečal na 15,7% v marcu 2013. Neto dodana vrednost na zaposlenega: 29.745 €, kar je 1/5 pod SLO povprečjem, ki je 38.006 €. Prihodki na zaposlenega znašajo 129.892 €, kar je 40% manj od slovenskega povprečja, ki znaša 181.064 €.

V Mariboru Inštitut IRDO v sodelovanju s partnerji izvaja projekt »MODEL M - Pilotni model kariernega usposabljanja in svetovanja za večjo zaposljivost mladih«. Namen projekta je pripraviti Model za izdelavo lastnega kariernega načrta posameznika (ali kot individualnega poslovnega ali individualnega kariernega načrta) s pomočjo praktičnih nasvetov različnih strokovnjakov ter na podlagi vrednotenja lastnih kulturnih potencialov (znanje, izobrazba, veščine), socialnih potencialov (družbeno okolje, socialni sloj, družbeni status) in psihosocialnih (osebnostne značilnosti in usmeritve) potencialov.

Projekt se je začel septembra 2012 in bo trajal vse do konca leta 2013 v okviru projekta – Maribor, Evropska prestolnica mladih 2013. V brezplačni in pilotni študijski program, ki poteka med 10.9.2013 in 11.12.2013, se je doslej vpisalo 27 mladih oseb iz Maribora in Ptuja. Gre za osebe z višjo, visoko in univerzitetno izobrazbo ter podiplomsko izobražene osebe, v starostni skupini 24.-30. let, z okvirno 6 mesecev prijave na Zavodu. Skupno vsem vključenim je, da si želijo najti zaposlitev ali ustvariti svojo lastno organizacijo (profitno ali neprofitno). Posamezen slušatelj prepoznava svoje sposobnosti in pridobiva nove kompetence za podjetniško razmišljanje in delovanje oz. samozaposlitev ali hitrejšo zaposlitev pri deloda-

jalcih. Pridobljena znanja v programu bo predstavil skozi delo na praktičnem primeru (poslovni načrt za lastno organizacijo ali zaposlitev), okrepil bo tudi svoj socialni kapital za razvoj lastnih kariernih možnosti. Izvajalci programa so podjetniki, strokovnjaki in zunanji sodelavci inštituta IRDO. Slušatelji se srečujejo tedensko v skupinah (podjetništvo, nevladništvo, zaposlitev), program pa poteka v treh modulih: • Modul 1: ”Odkrivanje lastnega poslanstva, sposobnosti in omejitev” • Modul 2: “Spoznavanje poslovnega in zaposlitvenega okolja” • Modul 3: “Predstavitev lastnega kariernega ali poslovnega načrta” Udeleženci so se glede na lastne želje razvrstili v naslednje skupine: • Skupina A: ustanavljanje lastnega podjetja; • Skupina B: ustanavljanje lastne neprofitne organizacije; • Skupina C: iskanje zaposlitve pri delodajalcih.

Tako želimo organizatorji opolnomočiti posameznika za samostojno iskanje lastnih poslovnih priložnosti ali kompetentno ponujanje lastnega znanja in izobrazbe na trgu dela. Na ta način strokovnjaki prispevajo k izboljšanju zaposljivosti in zaposlenosti mladih ter spodbujajo njihovo inovativnost in podjetništvo. Projekt prispeva k uresničevanju strateških ciljev, ki se nanašajo na krepitev mladih: • Okrepitev ali pridobitev novih kompetenc, veščin in (učnih) izkušenj vseh, ki bodo aktivno sodelovali pri pripravi in izvedbi EPM 2013, • razvoj osebnih potencialov, samozaupanja in ustvarjalnosti, • povečanje usposobljenosti mladih na področju »realizacije lastnih idej«, • okrepitev ter razširitev socialnih mrež mladih, • medgeneracijsko sodelovanje med praktiki in strokovnjaki različnih

profilov s ciljem pomagati mladim k večji zaposljivosti.

V okviru programa bomo ocenili delo slušateljev na podlagi njihovih končnih kariernih nalog (poslovni načrt za lastno organizacijo ali karierni načrt za zaposlitev v drugih organizacijah (profitnih, neprofitnih)). Vsi udeleženci, ki bodo uspešno opravili naloge, prejmejo potrdilo o vključitvi v program. Najuspešnejši slušatelji prejmejo priznanje za posebne dosežke v okviru projekta Model-M, ki jih bomo podelili na zaključnem strokovnem posvetu decembra 2013.

Slušatelji, ki se odločijo za lastno podjetniško pot (profitno ali neprofitno) in pripravijo posebej uspešen poslovni načrt, prejmejo posebno nagrado v smislu dodatne podpore inštituta IRDO pri njihovem nadaljnjem podjetniškem delu in razvoju (dodatna svetovanja, članstvo, promocija slušatelja ipd.) v skupni vrednosti 1.000 EUR za nagrajence.

Izvajalec projekta je IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (www.irdo.si), sofinancerja pa sta Inštitut IRDO in Mestna občina Maribor v okviru projekta Maribor - Evropska prestolnica mladih 2013. Pri projektu aktivno sodelujemo z Zavodom RS za zaposlovanje – Območno službo Maribor in Ptuj, ter člani inštituta, kot so Štajerska gospodarska zbornica, Zavarovalnica Maribor, Doba fakulteta, Press Clipping d.o.o., aktivnosti pa podpira tudi ČZP Večer.

Zaposlovanje mladih in podpora le-tem je ključna za razvoj sodobne družbe.

Mladi so pripravljeni aktivno razmišljati in kreirati načrte, vsekakor pa potrebujejo določeno podporo, vzpodbudno okolje in ljudi, ki bodo verjeli vanje in v to, da jim bo uspelo. Od načrta do izvedbe sledijo še določeni koraki. Ko oseba začuti sposobnost, da zmore aktivno sodelovati v tej družbi, to kmalu tudi uresniči.

Popotniško združenje Slovenije Popotniško združenje Slovenije (PZS) je edini nacionalni zastopnik Slovenije v mednarodni federaciji International Youth Hostel Federation ali krajše Hostelling International - HI. HI je nevladna in neprofitna organizacija, ki je zastopana v okrog 90 državah na svetu. Organizacija deluje v tesnem sodelovanju z UNESCO (United Nations Education, Scientific and Cultural Organization) in WTO (World Tourism Organization) in je bila proglašena kot šesta največja ponudnica nočitvenih kapacitet v svetu. S 4 milijoni člani je ena iz med največjih mladinskih organizacij v svetu in je edina svetovna mreža mladinskih prenočišč, ki razpolaga s približno 4.000 nočitvenimi objekti, 1,5 milijoni ležišč in 30 – 40 milijoni nočitev letno HI predpisuje stroga pravila za standarde v mladinskih prenočiščih, ki temeljijo predvsem na prijaznem odnosu do gosta, varnosti, čistoči in zasebnosti.

Ni pa to edina vloga mednarodne organizacije HI. Od svoje ustanovitve leta 1932 spodbuja mlade k boljšemu medkulturnemu razumevanju preko neformalnega izobraževanja na področju

miru, globalnega prijateljstva in varstva okolja. Mednarodna organizacija z močno podporo svojih nacionalnih članic omogoča mladim različne narodnosti in kultur iz različnih družbenih okolij, da se neformalno srečajo, izmenjajo izkušnje, spoznajo samega sebe, drug drugega in okolico. V ta namen se znotraj organizacije izvajajo številni mednarodni programi namenjeni mladim, predvsem tistim z manj priložnostmi, preko katerih se širi osnovno poslanstvo Hostelling International, ki se glasi: S spodbujanjem izobraževanja mladih vseh narodnosti, še posebej pa tistih z manj možnostmi in sredstvi, s spodbujanjem k večjemu poznavanju, ljubezni in spoštovanju podeželja in cenjenju kulturnih vrednot krajev in mest na vseh koncih sveta se zavezujemo zagotavljati Youth Hostle in druge namestitve, kjer ne bo razlikovanj med rasami, narodnostmi, barvo, vero, spolom, družbenimi razredi in političnim prepričanjem z namenom boljšega medsebojnega razumevanja doma in v tujini.

PZS je nevladna in neprofitna mladin-

Foto: Srpsko društvo Srpsko kulturno društvo Maribor sestavljajo različne sekcije, ki so razdeljene na starostne skupine, in sicer od najmlajših članov, do mladine in seniorjev.

Društvo svojim članom ponuja različne interesne dejavnosti, kot so učenje srbskega jezika, folklorne, dramske in literarne umetnosti, ter različnih športnih dejavnosti kot so kegljanje, kolesarstvo in mali nogomet. Že 8 let izdajamo časopis KONTAKT, v katerem pišemo o kulturnih dogajanjih in družbenih aktivnostih.

Vse tiste, ki imajo šolarje, ki želijo spoznati osnove srbskega jezika, cirilice in srbske kulture, vabimo v Šolo srbskega jezika, ki prične s poukom 19. 11.

2013, v Karanteni, Pobreška cesta 20 .

Kontaktna oseba je Jelena Jovanović 041 399 844 (milankeba@gmail.com).

Program društva je zastavljen tako, da se ga lahko udeležujejo prav vsi. Trudimo se, da smo aktivni čez vso leto. Prirejamo atraktivne in zanimive dogodke, kot so folklorni koncerti, praznovanje pravoslavnega novega leta, piknike, tradicionalne srbske večere idr.

Prepoznavni znak društva, in tudi najštevilčnejša sekcija, je folklorna sekcija Branko Radičević, ki šteje več kot 120 aktivnih članov v vseh starostnih kategorijah (Cicibani, Mladina in Veterani).

Sprva je sekcija delovala predvsem ljubiteljsko in rekreativno, kasneje pa je delovanje in organizacijo folklorne sekcije prevzel priznan srbski strokovnjak in koreograf Saša Bogunović, ki je postavil temelje delovanja naše sedanje folklore.

V tem času se je vzpostavilo tudi sodelovanje z mnogimi drugimi kulturnimi

društvi iz Jesenic, Kranja, Ljubljane, Novega Mesta, Kopra, Celja, Gradca, Celovca, Banja Luke, Bratunca, Prnjavora, Beograda, Bačke Palanke, Kraljeva, Prage in Cipra ter s posamezniki iz Slovenije in tujine, na podlagi katerih so še danes skovane močne prijateljske vezi, ki jih vzdržujemo z rednim obojestranskim kulturnim udejstvovanjem. Številna priznanja, nagrade in plakete govore o nastopih doma in v tujini. Našteli bomo samo nekatere: bronasti priznanji na 17. Evropski smotri srbske folklore v Čačku in na 16. Evropski smotri srbske folklore v Beogradu, 6 mesto (od 86 skupin) na Mednarodnem festivalu Zlatni Opanak v Valjevu, priznanja na CIOFF-u Ciper, v Pragi, Banja Luki, Prnjavoru, Bratuncu, Bački Palanki, itn.

Društvo je lastnik dvanajstih koreografskih licenc in glasbenih aranžmajev iz naslova folklore.

Vabimo ljubitelje srbskih tradicionalnih plesov, da se nam pridružijo v novi sezoni. Dobrodošli ste prav vsi. SKD Maribor je na svoje člane zelo ponosno in se že vnaprej veseli prihajajoče sezone, ki bo vsekakor nadvse prijetna in okrepljena z različnimi potovanji naših folklorcev, ki predstavljajo srce našega društva.

Vaje za najmlašje, Cicibane, bodo vsako soboto ob 14.00, in vsako nedeljo ob 12.00, v Karanteni, Pobreška cesta 20, Maribor - Danijela Pećanac: 041 977 203 (danijela.pecanac@gmail.com.

Vaje za veterane bodo vsak ponedeljek ob 19.00, v ZPM – Zveza Prijateljev Mladine, na Razlagovi 16, Maribor - Anja Periz: 040 461 967 (anja.periz@ gmail.com).

Za več informacij predlagamo, da obiščite našo spletno stran www.skd-maribor.si, in Facebook.

ska organizacija, ki skrbi za razvoj mreže mladinskih prenočišč v Sloveniji in si prizadeva aktivneje vključiti zasebnike, ki imajo nočitvene zmogljivosti, ustrezne standardom HI. Od leta 2001 se je mreža Slovenskih Youth Hostlov razširila na več kot 40 hostlov, ki kvalitetno zastopajo HI znotraj Slovenije. Istočasno pa se PZS ukvarja z mobilnostjo mladih ter v tem smislu predvsem z mladinskim popotništvom, katerega namen je spodbuditi mlade in mlade po srcu k raziskovanju domovine in tujih kultur in krajev ter jih motivirati, da že v mladih letih pridobijo izkušnje s potovanj, tako doma, kot v tujini.

Delovanje organizacije temelji predvsem na ljudeh, prostovoljcih, ki svoj prosti čas in znanje vlagajo v razvoj mladinskega popotništva. Le-ti pripomorejo k boljšemu delovanju organizacije v različnih oblikah, kot so sodelovanje v promocijskih kampanjah, novinarsko in reportersko angažiranje pri spletnem časopisu Globetrotter in sodelovanje v različnih zanimivih projektih doma in v tujini.

Foto: PZS Vse aktivnosti, ki jih PZS Maribor oziroma HI izvaja, so namenjene njenim članom, član pa lahko postane vsak v svoji starostni kategoriji ob pridobitvi članske izkaznice Hostelling International. Osnovni namen članske izkaznice je boniteta pri bivanju v hostlih tako doma, kot v tujini po članski ceni, do-

datno pa izkaznica omogoča popuste pri vstopninah v muzeje, galerije …

PZS izdaja tudi prvi in edini spletni časopis za mladinsko popotništvo in prosti čas. Najdete ga na www.globetrotter. si, vse ostale informacije pa na www. youth-hostel.si.

6

oktober 2013

S kuhalnico nad tegobe duševnega zdravja

Javno posvetovanje o vprašanju, kako se spoprijeti z naraščajočim onesnaževanjem morij in oceanov

SUVOT (Spiced Up VOcational Training) je bil triletni projekt v okviru programa Vseživljenjsko učenje – Leonardo da Vinci razvoj inovacij. V projektu so sodelovali štirje partnerji iz Španije, Poljske, Nemčije in Slovenije.

Glavni cilj je bil vzpostavitev modela inovativnega poklicnega usposabljanja s področja kuharstva za osebe s težavami v duševnem zdravju, učnimi in/ ali vedenjskimi težavami. Program je slušateljem ponujal tudi dodatno podporo v obliki t.i. »simulacijske metodologije« – z izborom vaj s področja sociodrame in sorodnih dramskih tehnik z namenom razvoja delovnih spretnosti.

CNVOS

Društvo Ozara Slovenija je bilo od leta 2010 vključeno v projekt SUVOt. V okviru projekta je humanitarna organizacija, ki bo naslednje leto obeležila 20 let delovanja, z evropskimi partnerji razvila inovativen koncept poklicnega usposabljanja za osebe s težavami v Evropska komisija je začela javno posvetovanje duševnem zdravju. V okviru projekta sta se usposabljali dve skupini, ena v dnevnem o vprašanju, kako se spoprijeti z naraščajočim centru na ptuju, druga v Mariboru. onesnaževanjem morij in oceanov. Mnenja bo zbirala do Helena Ajdnik, Ozara Slovenija 18. decembra 2013.

KUHARSKI pRIROČNIK ZA VSAKOgAR

»Zaposlovanje oseb z invalidnostmi je občutljivo področje. Ne le, da zahteva posebne prilagoditve delovnih mest, zahteva tudi prilagojeno izobraževanje in usposabljanje ciljne populacije.

Celoten program je bil uspešno testiran na enoletnih pilotskih delavnicah v Španiji, Sloveniji in Nemčiji. Partnerji smo v okviru projekta pripravili tudi priročnik za trenerje, ki vsebuje kuharski tečaj in navodila, kakor tudi

simulacijsko metodologijo. Pri slednji gre za zbornik vaj in iger, ki se osredotočajo na spretnosti, ki jih posameznik potrebuje na delovnem mestu - sodelovanje s sodelavci na delovnem mestu, komunikacija, osebna motivacija, koncentracija, disciplina, samopodoba in obvladovanje težkih (negativnih) čustev. Pripravili pa smo tudi priročnik za udeležence. Dobra stran teh publikacij je, da so namenjene praktično vsem, ne le osebam s težavami v duševnem zdravju. Gre za res dober primer prakse. Del usposabljanja (288 ur) je temeljil na usvajanju praktičnih spretnosti in kuhanju različnih jedi – od španskih omlet, do nemških krač, poljskih juh in slovenske potice. Najbolj zanimiv del kuharskega dela je bilo ravno spoznavanje nacionalnih jedi sodelujočih držav,« je povedala Mateja

Plastični odpadki sestavljajo 80 % odpadnih naplavin v Atlantskem in Tihem oceanu, ki usodno vplivajo na številne morske vrste. Vsako leto konča v svetovnih oceanih in morjih približno 10 milijonov ton načrtno ali naključno odvrženih odpadkov na obali in morju. V vodo pridejo s kopnega in z izsuševanjem, prinesejo pa jih tudi reke, kanalizacija in veter. Med odpadki so pogosto odporni, proizvedeni ali predelani trdni materiali, kot so plastika, steklo in kovine.

Kramberger, vodja projektov na društvu Ozara Slovenija in dodala, da je enoletno poskusno izvajanje programa pokazalo, da je program poklicnega usposabljanja po projektu SUVOT zelo koristen in uporaben. Vseh 12 udeležencev je usvojilo ključna znanja in kompetence, ki bodo pripomogla pri njihovem vključevanju na trg delovne sile v prihodnosti.

Poti so tri: • rdeča, v dolžini 11 kilometrov, pohodnika popelje mimo 16 postaj v približno 3 urah hoje, • oranžna, vodi po približno 21 kilometrih, speljanih mimo 20 postaj, in pohodniku ponuja 4 in pol ure hoje, • modra, se vije 24 kilometrov, ima prav toliko postaj, ki jih vešč hodec lahko obišče v 6 urah hoje.

Poti so ustrezno označene z rumeno markacijo in oznakami v obliki steklenice, pri čemer na slednjih barve etiket ustrezajo imenom posameznih poti (t.j. rdeča, oranžna, modra).

Podroben opis poti z zemljevidom, postajami, višinskimi točkami in podatki za gps lahko najdete na spletnem turističnem portalu Geodetskega inštituta Slovenije, www.potka.si: http://989.gvs.arnes.si/pot_vinotour/

Na konferenci o trajnostnemu razvoju Rio+20 junija lani je bila sprejeta globalna zaveza za znatno zmanjšanje onesnaževanja morij do 2025, ki jo je Komisija še podrobneje izoblikovala v sedmem okoljskem akcijskem načrtu.

To zavezo zdaj začenja spreminjati v konkretne ukrepe.

Posvetovanje bo potekalo do 18. decembra 2013

Psihobum tabor

Matej Miklavčič

Vinotour Vinotour je prva mednarodna pot nordijske hoje med vinogradi, ki je nastala v tesnem sodelovanju med Turističnim društvom Svečina in sosednjo občino Ratsch an der Weinstrasse v Avstriji. Sestavljena je iz poti, ki peljejo preko dvorišč slovenskih in avstrijskih vinogradniških kmetij. Posebnost teh poti je, da jih lahko prehodimo poljubno in jim prilagajamo dolžino. Dvakrat letno, aprila (izhodišče v Ratsch a.d.W, pri gasilskem domu) in septembra (izhodišče v Svečini na nogometnem igrišču), sta organizirana vodena pohoda po vseh poteh. Udeleženci prejmejo ob prijavi kartonček za zbiranje žigov na posameznih postajah, ki pa nato ob zaključku pohoda služi kot dokazilo za prehojeno pot in s tem dobijo udeleženci poleg spominske majice še bon za popust pri posameznem vinogradniku ali vstopnino na prihajajoče prireditve. Tudi med letom se organizirajo ob posebnih priložnostih pohodi, ki so prilagojeni po dolžini in nekateri so postali že tradicionalni : čarovniški pohod oktobra, pohod na Jakobovo, za Tri kralje, Valentinov in seveda ob svetovnem dnevu hoje in nordijske hoje v maju.

Evropska komisija preučuje možnosti za določitev vseevropskega cilja za zmanjšanje morskih odpadkov. Z javnim posvetovanjem namerava zbrati dodatne prispevke državljanov in zainteresirane javnosti. K zmanjšanju onesnaževanja lahko prispevajo potrošniki, prodajalci, industrija plastičnih izdelkov, ladijski prevoz in ribiški

sektor, nevladne organizacije, lokalni in nacionalni organi ter oblikovalci politik EU. Med predvidenimi ukrepi so zmanjšanje uporabe plastičnih vrečk in plastenk, osveščanje, čistilne akcije in določitev ciljev zmanjšanja odpadkov na nacionalni ali lokalni ravni, še sporočajo iz Predstavništva Komisije v Sloveniji.

Foto: Katja Radmilovič (interaktivna stran opisa poti) in na spletni strani kraja Svečina http:// www.svecina.com/nw-vinotour.aspx.

Prireditve so organizirane skupaj s partnersko občino Ratsch a.d.Weinstrasse, ki je od Svečine oddaljena po cesti le slaba 2 km, po poteh med vinogradi pa še manj. Pri strokovnem vodenju pohoda in prikazu tehnik nordijske hoje so partnerji INWA inštruktorji nordijske hoje in učitelji nordijske hoje in teka. Pohodi potekajo v zmernem tempu zato so primerni za vse starostne skupine in v preteklosti se je pridružilo tudi nekaj otrok.

Na sami prireditvi si lahko udeleženci sposodijo palice ali pa jih tudi kupijo.

Prijavnina je med 5€ in 7€, odvisno od artiklov, ki jih udeleženci prejmejo ob prijavi (nahrbtnik, bidoni, pijača, priboljški). Na vodenih pohodih, torej dvakrat letno, udeleženci prejmejo spominsko majico, zemljevid, kartonček za zbiranje žigov in kakšen sponzorski dodatek.

Posebnost teh pohodov je ta, da imajo udeleženci priložnost spoznati pokrajino in ponudbo kmetij mimo katerih pelje pot, saj domačini večinoma postrežejo svoje dobrote in ponudijo tudi žlahtno kapljico. Ob zaključku pohoda aprila je poskrbljeno za druženje ob glasbi in topli malici v

Ratschu a.d.W., septembra pa se program nadaljuje v okviru tradicionalnega Kmečkega praznika v Svečini na stojnicah svečinskih vinogradnikov in z bogatim kulturnim programom.

Letos bo še čarovniški pohod po poteh Vinotoura 31. oktobra 2103 ob 10.00 pričetkom in ciljem v Svečini, kjer se bodo udeleženci lahko sprehodili po eni od treh krožnih poti, s prilagojeno dolžino, med vinogradi Svečinskih goric kot tudi Račanskih vinogradnikov sosednje Avstrije.

Naredite nekaj zase in se sprehodite po poteh Vinotour, saj vsak korak šteje! Vljudno vabljeni!

Kontakt: Pika Radmilovič (041 938 800) vinotour@siol.net

Društvo študentov psihologije Maribor je mlajše društvo, ki združuje študente psihologije Filozofske fakultete v Mariboru. Tako društvo kot celota, tudi njegovi člani stremimo k širjenju prepoznavnosti tako študija, kot psihologije kot take širši javnosti. S tem namenom različne delovne skupine društva pripravljajo ob študijska predavanja, filmske večere, izmenjave, tabore, projektne tedne, izdajajo psihološki časopis… s katerimi želimo doseči raznolikost ob študijskega življenja, tesneje povezati študente psihologije in predstaviti določene tematike širši javnosti, ki jih tovrstno področje zanima.

Ena izmed delovnih skupin, ki si prizadeva za dosego omenjenih atributov je skupina Psihobum. Njen namen je, da s pomočjo taborov, ki potekajo stran od mestnega vrveža, poveže študente psihologije. In kaj je ravno bistvo tovrstnih taborov? Kakor vsebuje mavrica različne odtenke barv, tako tudi mi želimo udeležencem zagotovit raznobarvno paleto izkušenj, ki jih dosežemo z medsebojnim sobivanjem, skupnim pripravljanjem obrokov, sodelovanjem na delavnicah in podajanju refleksij. S tem celotnim »paketom« dosežemo pri udeležencih medsebojno povezanost, izražanje sebe, čutenje, skrb za sočloveka, iskanje osebnostnega presežka, pridobitev novih osebnostnih, kot tudi teoretičnih spoznanj in posredno tudi širjenje socialne mreže. Koordinatorji tabora delujemo v skladu z naslednjo mislijo: »Tako kot val ne obstaja sam zase, ampak je udeležen v gibanju oceana, tako mi ne moremo sami izkusiti življenja brez, da ne bi delili izkušnje z drugimi« (Nuša Tojnko) Do letošnjega šolskega leta 2013/14 so bili izpeljani že štirje tabori. Leta 2010 je bil izpeljan prvi tabor Psihobum z bum efektom, katerega namen je bil trening socialnih veščin in združevanju novih članov Društva študentov psihologije. Že naslednje šolsko leto je bil na Dominikovem domu na Pohorju izveden tabor Psihobum v meni. Namen tabora je bil doseči globine vsakega posameznika in spoznavanje samega sebe.

Z delavnicami timskega dela, plesno gibalne terapije, terapije z gongi… je bil cilj tabora dosežen. Udeleženci so

dosegli osebni presežek in s tem prestopili prvi korak v procesu nadaljnjega poglabljanja v lastno osebnost.

V šolskem letu 2012 smo nadgradili prejšnji tabor in se tako usmerili iz posameznika na partnerske odnose. Tabor Psihobum v naju je bil terapevtsko zastavljen, saj smo želeli udeležence z izkustvenimi delavnicami opremit za kvaliteten odnos. Z delavnicami psihodrame, čuječnosti v partnerskem odnosu, zakonske terapije, delavnico lepo je biti sexoved… smo dosegli presežek in posredno izpostavili spoštovanje, strpnost, sprejemanje, konstruktivno reševanje konfliktov in aktivno poslušanje kot temeljne elemente za vzdrževanje kvalitetnega partnerskega odnosa.

Z nadaljevanjem tradicije smo tudi v letošnjem šolskem letu pripravili tabor PSIHOBUM ZAPOSLUJE. S tem velikim korakom, smo se preusmerili na iskanje lastnih potencialov in učenje veščin, ki nam bodo koristile pri iskanju zaposlitve in vzdrževanju pozitivnih odnosov v delovnem okolju.

Dejstvo je, da se trenutno nahajamo v času meglene prihodnosti kar se tiče zaposlitve in v skladu s tem smo želeli udeležence okrepit, da bodo na delovna mesta prišli opremljeni z določenimi veščinami oz. jim bodo pridobljene veščine olajšale proces iskanja službe in prebrodit nestabilno obdobje zaposlovanja.

Tabore Psihobum, ki so postali del tradicije Društva študentov psihologije Maribor lahko enačimo z slavnim napisom v Delfih: »Spoznaj samega sebe«, saj vsak tabor udeležencem doprinese osebnostno rast in jih nadgradi z izjemno življenjsko izkušnjo.

7

nevladna.zavodpip.si

Barva slovenskega uspeha je lahko le zelena

Društvo za kakovost življenja SENA

Umanotera

Marta Rep, Iztok Jerina, Mojca Jančar

Potem, ko je Slovenija združila moči za plebiscit in nato za vstop v EU, se zdaj združuje v Zelenem razvojnem preboju – Bo vlada znala prisluhniti klicem po trajnostni viziji, ustvarjanju zelenih delovnih mest in zeleni proračunski reformi?

Teče četrto leto organiziranja likovnih kolonij, ki jih veže rdeča nit PRETEKLOST DANES. Letošnja, pod naslovom „Limbuški grunti“, je zaživela na turistični kmetiji z domačim imenom Marin. Sodelovalo je sedem društev, in posamezniki. Vsega skupaj nas je osemindvajset oseb tri dni uživalo ob lepem junijskem vremenu med goricami in gozdovi Pohorja.

Tretji dan smo priredili razstavo in na kmetij pojužinali okusno kosilo, ki nam ga je pripravila gospodinja Marica in seveda nazdravili s finim domačim sortnim vinom.

Do 3. 10 so imeli ustvarjalci čas, da dokončajo svoje slike, ki smo jih ta dan uradno razstavili na posestvu Kmetijske fakultete, Meranovem. Dogodek je popestril pevski zbor društva LI-PE. 18. 10. se razstava seli na turistično kmetijo „TIKVA“, v Limbuš, kjer si jo lahko ogledate.

LIKOVNE KOLONIJE

Že spomladi letos smo se spraševali: za katero smer razvoja se nova vlada dejansko iskreno ogreva? Kako bo poskusila doseči, kar vsi pričakujejo od nje: nov razvojni zagon, večjo konkurenčnost, nova delovna mesta in sanacijo javnih financ? Zdaj, po zvišanju DDV-ja, napovedanem nepremičninskem davku in drugih pričakovnih nadaljnjih rezih, smo še bolj kot pred dobre pol leta prepričani: to lahko doseže samo z zelenim razvojnim prebojem.

Poziv za zeleni razvojni preboj (ZRP) kot nosilna razvojna vizija v slovenski strukturni politiki za novo finančno obdobje 2014–2020 se je začel kot pobuda skupine okoljskih nevladnih organizacij in prerasel v gibanje, ki (zdaj že drugo) vlado poziva, naj prihodnost Slovenije usmeri v trajnostni razvoj. Združuje gospodarske programe na sedmih družbeno pomembnih področjih: prehranska samooskrba, vrednostna veriga lesa, energetska prenova stavb, prehod na obnovljive vire energije, posodobitev železniškega omrežja in javnega prevoza, učinkovita raba naravnih virov in zeleni turizem. Je vizija razvoja, ki temelji na naših strateških dobrinah: gozdu, rodovitni prsti, obnovljivih virih energije, zmernem podnebju, lepotah naravne in kulturne krajine, vodnih virih ter na znanju, kreativnosti in inovativnosti naših ljudi.

Pobudnica peticije oziroma poziva vladi smo Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Že od leta 1994 stremimo k uveljavljanju trajnostnega razvoja v nacionalnih politikah ter k vzpostavljanju ravnotežja med človekom in okoljem. Status quo, kakršnega doživlja Slovenija na področju trajnostega razvoja, za nas ni sprejemljiv. In nismo sami: poziv za zeleni razvojni preboj je podprlo več kot deset tisoč posameznikov in 195 organizacij, podjetij, občin, regionalnih agencij, panožnih združenj. Podprli so ga akademiki, umetniki, športniki, okoljevarstveniki in politiki, študentska in mladinska združenja, kulturno-umetniška društva ter upokojenci. Podprle so ga zveze ribičev, tabornikov, čebelarjev, potrošnikov in kmetov, posamezne občine in Skupnost občin Slovenije.

Nekaj drugačnega, pozitivnega

Podporo je doživel, ker napoveduje decentraliziran, regionalno uravnotežen razvojni zagon. V tem se bistveno razlikuje od razvojnega modela, temelječega na velikih infrastrukturnih projektih in paradržavnih podjetjih, ki nam je v preteklih letih prinesel veliko okoljsko in skoraj nepopravljivo družbeno škodo, državne finance pa s koruptivnim izčrpavanjem prignal na rob bankrota. Poziv za zeleni razvojni preboj je našel podpornike zato, ker podaja pozitivno vizijo in omogoča dolgoročni izhod iz krize: z zmanjšanjem odvisnosti od uvožene hrane in nafte ter z napovedjo vsaj 50.000 novih delovnih mest do leta 2030, in to na način, ki prinaša povečanje kakovosti življenja posameznikov, družin, skupnosti in celotne družbe. Vseh, ne samo peščice privilegiranih. In ne na račun neodgovornega uničevanja okolja in izčrpavanja naravnih virov.

BUČMANI

Podprli in posvojili so ga praktično vsi, razen vlade. Pa čeprav so programi zelenega razvojnega preboja skladni s celovito vizijo pametnega, trajnostnega in vključujočega razvoja EU do leta 2020, kar pomeni, da je zanje na razpolago ugodno evropsko financiranje. “Slovenija je že imela zgodbe o uspehu. Celoten proces vključevanja v Evropsko unijo je bil vóden kot projekt in izpeljan več kot uspešno. Zakaj se ne moremo zgledovati po tej zgodbi, v kateri je državni aparat deloval zelo dobro?“ se je direktorica Umanotere Vida Ogorelec spraševala februarja v intervjuju za Vivo.

Obdavčimo slabo, ne dobro

Tega ne vemo. Vemo pa, da lahko vlada pot naše države iz krize še dodatno začrta s sprejetjem zelene proračunske reforme kot osrednje strategije za fiskalno okrevanje, ki smo jo v Umanoteri predstavili septembra lani. Osrednja ideja pri tej reformi je prelaganje davkov z dela na porabo naravnih virov. Višji davki na porabo energije in naravnih virov pomenijo ekonomsko spodbudo za prihranek in učinkovitejšo porabo energije, kar vodi do inovacij in tehnologij ter povečanja konkurenčnosti gospodarstva.

Poleg dviga okoljskih dajatev, zelenih investicij ter preusmeritve obdavčenja z dobrega (=delo) na slabo (=poraba virov in emisije) zajema reforma tudi ukinitev okolju škodljivih subvencij. Prav te smo julija letos razgalili v pionirskem poročilu o tem, komu in kako naša država namenja subvencije v sektorjih energetike, kmetijstva in transporta. Našlo se jih je za 500 milijonov evrov v letu 2011, ko je država subvencionirala cene dizelskega goriva domačim in tujim avtoprevoznikom, fitofarmacevstska sredstva, pristala na prenizke koncesnine za gospodarjenje z državnimi gozdovi, oprostila plačila DDV letalski promet, brezplačno dodeljevala emisijske kupone in drugo. »Če moram plačati DDV za knjigo, zakaj sem tega oproščena pri nakupu letalske karte?« je v razmislek podala Vida Ogorelec v septembrskem prispevku za Mladino.

A poročilo, tako kot vsaka naša raziskava, nakazuje tudi priložnosti za spremembe. V času vsestranskega proračunskega varčevanja nazorno prikazuje velike možnosti za prihranke v državnem proračunu, ki bodo imeli pozitivne posledice na okolje in obenem spodbudili trajnostno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva. To smo še dodatno izpostavili septembra s kampanjo

Spremenimo minus v plus! in peticijo spletne skupnosti za aktivno državljanstvo Tretji člen, ko smo skupaj s posamezniki in organizacijami pozvali vlado, naj v rebalansu proračuna za leto 2014 ukine škodljive subvencije v višini vsaj sto milijonov evrov in s tako privarčevanimi sredstvi ohrani pravice na področju zdravstva, izobraževanja, sociale, kulture, pokojnin.

Iz minusa v plus – vsi skupaj Naš zadnji prispevek k postavljanju Slovenije na pravi tir – če že železnice ne delujejo – pa je izvajanje projekat Spodbujamo zelena delovna mesta. Njegov namen je izboljšati razumevanje in poznavanje zelenih delovnih mest ter dvigniti osveščenost o tem, kakšne razvojne priložnosti prinašajo. Celostno bomo predstavili problematiko zelenih delovnih mest v povezavi z zelenim gospodarstvom in povezali različne akterje za spodbujanje čim boljših razmer za njihovo ustvarjanje. Prvi dogodek bo že sedmega novembra v Ljubljani s prvo nacionalno konferenco o zelenih delovnih mestih. Na njej bomo vsi skupaj - vlada, občine, podjetja, zadruge, socialni partnerji, svetovalci za zaposlitve, strokovno-interesna združenja, banke in skladi, iskalci zaposlitve, nevladne organizacije – odkrivali, kaj in zakaj so zelena delovna mesta, kje so in bodo njihove poslovne priložnosti, kako zagotoviti podporo zelenemu razvoju ter kako zelenim delovnim mestom v prid okrepiti politično, ekonomsko, socialno, tehnološko in pravno okolje.

Evropa je že prepričana, da je trajnostni razvoj prava pot. Ni še prepozno, da to na ravni državne politike usvojimo še tudi v Sloveniji. Verjamemo, tako kot že skoraj 20 let, da bomo znali stopiti skupaj in Slovenijo vrnili med pogumne in navdihujoče družbe. Ne bodimo zeleni samo v stopnji razvoja, ampak v razvoju samem.

Prva nacionala konferenca o zelenih delovnih mestih vabi Umanotera vse zainteresirane vabi na celodnevni dogodek, posvečen zelenim delovnim mestom. Ta bo sedmega novembra v hotelu Lev od 9. do 16. ure. Več na spletni strani Umanotere www.umanotera.org.

Čeprav se trudimo s pobudami pridobiti podporo Občine Ruše za diskurz ali posluh za idejo širšega in povezanega turističnega delovanja, žal nismo zelo uspešni. Lokalna politika pač vlaga v drage turistične objekte, ki pa ne prinašajo rezultatov in občinsko blagajno izčrpujejo.

Ker se nam zdi moto „turizem so ljudje“ pravilen, se pač sami trudimo povezovati z organizacijami in posamezniki in ustvariti atraktivnejše in zanimivo okolje za slučajnega turista in seveda za nas, občane. Če boste ob cesti iz Maribora, preko Ruš na Falo, videli simpatične pojave, so to Bučmani in Bučmanke, ki vas pozdravljajo. Ponekod sami, drugod z vso družino.

Nekateri imajo imena, drugi ne.

V projektu, ki smo ga poimenovali „TEDEN BUČMANOV“ sodeluje veliko posameznikov in organizacij. Pa da ne boste mislili, da so osamljeni! Obiskuje jih, v veselje najmlajših, tudi Bučna princesa s pripovedko o Bučni deželi in deželi Čarovnic, ki buče preganjajo. Žal so letos zaradi sanacije ceste skozi center Ruš njeni obiski omejeni. Obišče jih ponoči, ko Bučmani poživijo in na je cesta prazna.

RAJSKE DAME

Plesna skupina Sladki datelj deluje tako dolgo kot društvo. Vsako leto ustvari samostojno predstavo v sodelovanju s prijateljskimi skupinami iz Slovenije, ki jih povezuje in koreografsko obdela mentorica Edita Čerče. V tem letu smo poleg manjših posameznih nastopov in sodelovanj v drugih projektih in dobrodelnih prireditvah, zelo uspešno izvedli plesno predstavo Grajske dame v Rušah, Vuzenici, Gradu Slovenska Bistrica, Gradu Rače, Mariborskem gradu, festivalu Lent.

Povabljene smo tudi v BKC ( Bosanski kulturni center) v Sarajevo, kjer bomo gostovale v novembru.

občinskih predpisov, ustanovitve društva in je ponudil priložnost druženja zainteresiranim udeležencem, zlasti ženskam različnih starosti in mladostnikom.

Po postavitvi smernic in programa projekta smo pričeli s praktičnim delom. Za kraj izvedbe projekta smo izbrali Bistrico ob Dravi, ki je del občine Ruše. Projekt je potekal od decembra 2012 do aprila 2013 - to je štiri mesece. Delavnice, ki sta jih vodile Marta in Silva se je udeležilo veliko število zainteresiranih slušateljev. Vse kar se je predelalo na delavnicah pa smo objavili tudi v knjižici „Vključi se v demokratične odločitve“, ki smo jo izdali v samozaložbi. Predstavljena je tudi na naši spletni strani.

Največ težav pri projektu pa smo imeli z zbiranjem sredstev za izvedbo projekta in izdajo knjižice. V lokalnem okolju v katerem društvo deluje, nismo našli nikogar, ki bi sofinanciral projekt Vključi se v demokratične odločitve. Prav gotovo je na to vplivala tudi tematika samega projekta.

Projekt smo lahko izvedli s pomočjo Veleposlaništva Združenih držav Amerike v Ljubljani. Prav tako pa so nam priskočili na pomoč podjetniki iz naše regije.

Vsem, ki so nam pri projektu pomagali, se bi na tem mestu tudi zahvalili.

Projekt se je v aprilu zaključil s predstavitvijo rezultatov projekta, kjer smo skupaj z udeleženci pokomentirali in ocenili aktivnosti, ki so potekale štiri mesece.

Ugotovili smo, da so takšni projekti potrebni in da bomo nadaljevali s pripravami in izvedbo novih projektov, ki se bodo ukvarjali s to tematiko. Žal v vsem tem času nismo uspeli dobiti termina z žpanom občine Ruše, da bi mu predstavili projekt in pridobili podporo lokalne samouprave.

Fotonatečaj

V letošnjem letu je Društvo za kakovost življenja SENA v sodelovanju s Foto klubom Maribor in pod pokroviteljstvom Fotografske zveze Slovenije (FZS) razpisalo fotografski natečaj v počastitev svetovnega dneva hrane z naslovom Hrana – več in manj kot vsakdanji kruh (hrana kot taka, njen družben in socialni pomen). Sodelujoči so lahko sodelovali pri dveh razpisanih temah. Prva tema je bila HRANA, kjer smo na fotografijah pričakovali prizore iz pridelelave in predelave hrane, ravnanje s hrano in človekov odnos do nje. Druga tema je bila PROSTA, kjer ni bilo vsebinskih omejitev.

V društvu SENA se med ostalim ukvarjamo tudi s tematiko vključevanja posameznikov – članov in nečlanov društva v demokratične odločitve, ki so pomembne za naše življenje. Že z izdajo knjižice »Vsi na volitve«, ki smo jo izdali v samozaložbi smo se preizkusili na tem področju.

Ker smo dobili pozitivne odzive za knjižico od someščanov, smo se odločili, da bi nadaljevali v tej smeri in izvedli obširnejši projekt, ki bi obravnaval to tematiko.

Na razpis se je odzvalo le 7 fotografov – 6 iz Slovenije in eden iz Kuvajta, ki so tako prispevali skupno 44 fotografij, na temo A – hrana je prispelo 20 fotografij 5 avtorjev, na temo B – prosta pa je prispelo 24 fotografij 6 avtorjev. Strokovna žirija v sestavi Branimir Ritonja, MF FZS, AFIAP (predsednik žirije), Nataša Grum, ing. fotografije (član žirije) in Matej Modrinjak, mag. art. (član žirije) je ocenjevala prispela dela in je zaradi majhnega števila prispelih del podelila v obeh kategorijah skupaj le tri nagrade (medalje FZS) in dve diplomi (podeljuje Društvo za kakovost življenja SENA). Pri temi A – hrana prva nagrada ni bila podeljena, drugo nagrado bo prejel Aleksander Kušlan za fotografijo z naslovom Na mentrgi, tretjo nagrado Hamad Salman za Preparing, diplomo pa bo prejel Anton Tratnik za fotografijo S spoštovanjem. Pri temi B – prosta je bila podeljena prva nagrada Antonu Tratniku za fotografijo Na kopališču, druga in tretja nagrada nista bili podeljeni, diplomo pa so podelili Petru Zajfridu za Jutranje odseve.

Odločili smo se, da izvedemo projekt Vključi se v demokratične odločitve, ki bi someščane seznanil z demokratičnimi orodji, ki so na voljo, da lahko vplivajo na pomembne odločitve v svojem kraju. V društvu smo za projekt sestavili osnutek in preverili kakšne so možnosti za samo izvedbo projekta. Projekt je vključeval delavnice, ki so bile vezane na predstavitev demokratičnih orodij, pomena volitev, oblikovanja pobud za spremembo

Vsa nagrajena in sprejeta dela – skupaj 27 fotografij, bodo postavljena na ogled 16. novembra 2013 v razstavišču RULIK v Rušah. Takrat bodo podeljene tudi nagrade avtorjem nagrajenih fotografij, predstavili pa bomo tudi tiskan katalog, ki ga bodo prejeli vsi udeleženci fotografskega natečaja. Katalog pa si bo od takrat naprej možno ogledati tudi v digitalni obliki na spletnih straneh Društva za kakovost življenja SENA.

Vključi se v demokratične odločitve

8

oktober 2013

Poziv »Regionalnega stičišča nevladnih organizacij v Podravju« Živimo v viharnem času, ki prinaša tudi priložnost za pomembne spremembe in premike na različnih področjih družbenega življenja. Tudi sami ste s svojimi aktivnostmi neposredno vpeti v dogajanje v svojem okolju in prepričani smo, da dobro poznate probleme s katerimi se soočajo prebivalci slovenskih občin. Nevladne organizacije že od nekdaj skrbimo, da ti problemi ne ostajajo brez rešitev in prispevamo k zagotavljanju družbene blaginje in k skrbi za še prav posebej ranljive skupine in posameznike.

Takšno je naše poslanstvo, ki ga srčno in nesebično opravljamo. Ob tem pa se vedno znova soočamo z obilico ovir, ki zavirajo naš razvoj in ohranjajo stopnjo razvitosti nevladnega sektorja na ravni, ki močno zaostaja za razvitostjo sektorja v državah Evropske unije. Vsi med nami si po svojih močeh prizadevamo ustvarjati boljše pogoje za delovanje nevladnih organizacij na lokalni oz. nacionalni ravni. Pomembno moč, ki je ključnega pomena za doseganje želenih ciljev pa lahko ustvarimo zgolj v medsebojnem sodelovanju, saj le s

tem, da svojim sogovornikom pokažemo našo enotnost in povezanost lahko pričakujemo, da bomo obravnavani kot enakopravni partner pri sprejemanju pomembnih odločitev. Na Regionalnem stičišču nevladnih organizacij v Podravju si vseskozi prizadevamo k povezovanju NVO in krepitvi sektorske zavesti, saj smo prepričani, da lahko le skupaj premikamo stvari na bolje.

Z aktivnostmi, ki jih izvajamo, želimo prispevati h krepitvi NVO za učinkovito vključevanje v procese odločanja (civilni dialog) ter k dobri informiranosti, saj je le s pravimi in pravočasnimi informacijami mogoče oblikovati in zagovarjati prave rešitve.

Vabimo vas, da se tudi vi pridružite neformalni mreži NVO v Podravju ter skupaj z nami in ostalimi organizacijami iščete rešitve za hitrejši razvoj NVO ter izkoristite tudi vse storitve, ki vam jih kot Regionalno stičišče NVO Podravja brezplačno zagotavljamo.

Veseli bomo vaših pobud za krepitev medsebojnega sodelovanja in z vese-

ljem bomo skupaj z ostalimi organizacijami iskali rešitve za probleme v vašem okolju. Naše storitve (usposabljanja, svetovanja, organizacija posvetov, dialog s predstavniki lokalnih samouprav idr.) bomo z veseljem ter ob vašem sodelovanju, izvajali tudi v vašem okolju, če bo za to izkazan interes, saj si prizadevamo za regijsko delovanje stičišča.

Z vključitvijo in sodelovanjem v neformalni mreži NVO v Podravju boste pomembno prispevali h krepitvi nevladnega sektorja, hkrati pa izkazali tudi podporo in zaupanje našim prizadevanjem za razvoj nevladnih organizacij.

Za vaše sodelovanje in podporo se vam zahvaljujemo in se veselimo sodelovanja!

Prosimo vas, da izrežete izpolnjen obrazec iz časopisa in podpisan priloženi obrazec vrnete na naš naslov: Zavod PIP, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor oz. skeniranega po elektronski pošti na naslov: miha.simon@zavodpip.si

Nevladna @NevladnaOrg

potrebujete pravni nasvet v zvezi z delovanjem vaše nevladne organizacije?

Imate vprašanje ali dilemo glede statusnih zadev, delovne zakonodaje, davčnih predpisov, statusnih oblik ipd. ali potrebujete pomoč pri reševanju pravnih zagat? Za nasvete se lahko obrnete na Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja, kjer vam bodo pravniki posredovali brezplačne odgovore. Svetovanje poteka po telefonu, pisno ali osebno (ob predhodni najavi).

Brezplačno svetovanje za nevladne organizacije vam nudimo tudi s področij računovodstva, prijav na razpise, stikov z javnostmi in drugih zadev povezanih z vašim delom v nevladni organizaciji. Pokličite nas na 02 234 21 38 ali pišite na info@nevladna.org.

Kaj počnete?

Povejte nam, kaj počnete in mi bomo o tem obvestili tudi druge. Z objavo v naslednji številki tega časopisa, preko našega spletnega portala, facebook profila ali elektronskih novic, bomo o vaših dejavnostih obvestili druge nevladnike in širšo javnost. KOntaktirajte nas na info@nevladna.org.

Iščete stike ali ponujate partnerstvo?

Na spletnem portalu www.nevladna.org vpišite na oglasno desko oglas, s katerim želite kaj poiskati ali ponuditi drugim organizacijam (partnerstvo, oprema, kadri itd.) ali opozoriti na zanimiv dogodek, ki ga pripravljate.

Za pomoč se obrnite na 02 / 234 21 38 ali info@nevladna.org.

projektna pisarna Regionalnega stičišča nevladnih organizacij podravja (RSNVOp)

RSNVOP v okviru projektne pisarne zasnoval program podpore nevladnim organizacijam pri pripravi in izvajanju projektov (lokalnih, nacionalnih, evropskih) v obliki brezplačnega svetovanja in pomoči, ki obsega: • • • • • • •

svetovalno podporo pri iskanju primernih razpisov, pomoč pri iskanju projektnih partnerjev, svetovanje pri ureditvi pogodbenih razmerij med partnerji, svetovanje in pomoč pri pripravi prijave na razpis, svetovanje pri oblikovanju fi nančnega načrta prijave, svetovanje pri izvajanju in evalvaciji projektov, svetovanje pri pripravi poročil za fi nancerje.

Svetovanje poteka po predhodnem dogovoru v prostorih Zavoda PIP, Gosposvetska 86 v Mariboru. Kontakt: 02/ 234 21 46, med 9.00 – 13.00.

Kdo smo in kje nas najdete

Zavod PIP »PRAVO INFORMACIJE POMOČ« je neprofiten zavod zasebnega prava za opravljanje dejavnosti s področja pravnega svetovanja in pravne pomoči, svetovanja potrošnikom, informiranja o Evropski uniji, razvoja nevladnih organizacij in svetovanja za mlade. Značilnosti delovanja zavoda pri izvajanju svetovalnih, izobraževalnih in raziskovalnih storitev se odražajo v strokovnosti in neodvisnosti. Posebno pozornost posvečamo varovanju človekove osebnosti in dostojanstva. Tako je skupni imenovalec vseh dejavnosti Zavoda PIP zagotavljanje pomoči in informacij vsem, ki jih potrebujejo.

• pravno svetovanje in brezplačna pravna pomoč s soglasjem Ministrstva za pravosodje • informiranje o Evropski uniji v okviru informacijske mreže Europe Direct (www.evropejec.si in www.zivim.eu) • stičišče nevladnih organizacij Podravja (www.nevladna.org) • programi za mlade PIP center Maribor, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor. T 02 234 21 46, F 02 234 21 47, pip@zavodpip.si, www.zavodpip.si.

PIP center Murska Sobota, Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota. T 02 535 27 60, F 02 535 27 61, info@zavodpip.si, www.zavodpip.si.

Delamo vsak delavnik med 8.00 in 16.00.

OD 21. 3. 2013 ŠTEJEMO, KOLIKOKRAT SO 11. VLADA IN NJENA MINISTRSTVA PREKRŠILA RESOLUCIJO O NORMATIVNI DEJAVNOSTI, KI JO JE 19. NOVEMBRA 2009 SPREJEL DZ RS:

SEZNAM KRŠITEV JE BIL OSVEŽEN 3.10.2013 Vir: http://stevec-krsitev.si

Naročite se na naše elektronske informacije: info@nevladna.org