Issuu on Google+

Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni obÄ?ini Maribor 2012 -2017 na podroÄ?ju nevladnih organizacij

Zavod PIP, Maribor Avgust 2012


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

Kazalo vsebine 1.

Uvod ............................................................................................................................................................... 6

2.

Opredelitev NVO s poudarkom na izvajalcih kulturne dejavnosti .................................................................. 8

3.

4.

5.

6.

2.1.

Opredelitev nevladnih organizacij ......................................................................................................... 8

2.2.

NVO na področju kulture v Mestni občini Maribor ............................................................................... 9

2.3.

Druge kulturne ustanove v Mariboru .................................................................................................. 14

Analiza financiranja nevladnih organizacij v obdobju lokalnega programa kulture 2007 – 2011 ................ 15 3.1.

Namen analize ..................................................................................................................................... 15

3.2.

Primerjava financiranja umetniških programov .................................................................................. 15

3.3.

Pregled razpisov za sofinanciranje akcij in projektov na področju kulture ......................................... 16

3.4.

Pregled javnih razpisov za kulturne programe .................................................................................... 21

3.5.

Pregled pozivov za mednarodne projekte ........................................................................................... 24

Analiza stanja mariborskih NVO s področja kulture s SWOT analizo ........................................................... 25 4.1.

Namen in cilji ....................................................................................................................................... 25

4.2.

Vzorec in opredelitev sestave vprašalnika ........................................................................................... 25

4.3.

Rezultati in povzetki ............................................................................................................................ 26

4.4.

SWOT ANALIZA .................................................................................................................................... 29

Vizija, cilji in razvojne prioritete NVO s področja kulturnih dejavnosti ........................................................ 31 5.1.

Vizija NVO s področja kulturnih dejavnosti ......................................................................................... 31

5.2.

Prioritete in cilji ................................................................................................................................... 31

Predlogi ukrepov za razvoj NVO s področja kulturnih dejavnosti ................................................................ 32 6.1.

Izvedba posvetov z NVO ...................................................................................................................... 32

6.2.

Predlogi ukrepov.................................................................................................................................. 32

6.2.1

Definicija NVO in delitev na ljubiteljske in profesionalne organizacije ....................................... 32

6.2.2

Ločitev NVO na vsebinske organizacije in tiste, ki so tudi upravljavci prostorov........................ 33

6.2.3

Vzpostavitev NVO prizorišč ......................................................................................................... 33

6.2.4

Razvoj strategije razvoja kulture in NVO..................................................................................... 34

6.2.5

Izločitev javnih zavodov kot upravičencev za prijavno na projektne razpise .............................. 34 2


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

6.2.6

Provišanje proračunskih sredstev namenjenih delovanju NVO .................................................. 34

6.2.7

Podpora MOM pri pripravah na mednarodne razpise ................................................................ 34

6.2.8

NVO omogočiti brezplačne najeme prostorov, ki so v lasti MOM (predvsem v centru mesta) .. 34

6.2.9

Poravnane pogodbene obveznosti s strani MOM....................................................................... 35

6.2.10

Objava razpisov pred pričetkom leta .......................................................................................... 35

6.2.11

Uvedba letnih predrazpisnih konferenc in posvetov, s sodelovanjem Komisije za razvoj NVO v MOM ........................................................................................................................................... 35

6.2.12

Uvedba novih programskih področij ........................................................................................... 35

6.2.13

Strokovne komisije na področju kulture ..................................................................................... 35

6.2.14

Uvedba večletnih programskih razpisov in elektronskega oddajanja razpisne dokumentacije . 36

6.2.15

Večletni projektni razpis ............................................................................................................. 36

6.2.16

Uskladitev razpisnih obrazcev MOM in MIZKŠ ........................................................................... 36

6.2.17

Sofinanciranje projektov in programov, ki so že sofinancirani iz drugih virov............................ 37

6.2.18

Prenos neuspešnih vlog iz programskega na projektni razpis .................................................... 37

6.2.19

Kandidiranje na projektnem razpisu na nematičnem področju ................................................. 37

6.2.20

Posebni pogoji za sofinanciranje novoustanovljenih NVO .......................................................... 37

6.2.21

Vzpostavitev mariborske kulturne zbornice ............................................................................... 37

7.

Povzetek ....................................................................................................................................................... 39

8.

Viri ................................................................................................................................................................ 41

3


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

Kazalo tabel Tabela 1: Primerjava razvitosti nevladnega sektorja v Sloveniji z povprečjem 32 držav po svetu .......................... 8 Tabela 2: Znesek financiranja umetniških programov (EUR) ................................................................................ 16 Tabela 3: Odstotek financiranja umetniških programov (%)................................................................................. 16 Tabela 4: skupni znesek financiranja (realizacija, EUR) ......................................................................................... 16 Tabela 5: Odstotek financiranja (%) ...................................................................................................................... 17 Tabela 6: Povprečen znesek financiranja na vlogo (realizacija, EUR) .................................................................... 17 Tabela 7: Najvišji in najnižji znesek financiranja (realizacija, EUR) ........................................................................ 17 Tabela 8: Datumi razpisov ..................................................................................................................................... 18 Tabela 9: Formalno popolne vloge (vsa področja, realizacija) .............................................................................. 18 Tabela 10: Financiranje po področjih ustvarjanja (EUR) ....................................................................................... 19 Tabela 11: Delež sofinanciranja vlog glede na popolne vloge (2010) ................................................................... 19 Tabela 12: Odstotek realiziranega financiranja glede na prijavljene vrednosti projektov (2010) ........................ 19 Tabela 13: Vrednost doseženih točk sofinanciranih projektov (%) (2010) ........................................................... 20 Tabela 14: Delež sofinanciranja glede na popolne vloge (2011) ........................................................................... 20 Tabela 15: Odstotek financiranja glede na prijavljeno vrednost projektov (2011) ............................................... 20 Tabela 16: Odstotek financiranja glede na pričakovana sredstva MOM (2011) ................................................... 20 Tabela 17: Skupni znesek financiranja (realizacija) (EUR) ..................................................................................... 21 Tabela 18: Povprečen znesek financiranja (realizacija) (EUR) ............................................................................... 21 Tabela 19: Odstotek financiranja glede na tip organizacije (realizacija, %) .......................................................... 21 Tabela 20: Datumi razpisov ................................................................................................................................... 22 Tabela 21: Formalno popolne vloge ...................................................................................................................... 22 Tabela 22: Število prijaviteljev po področjih ustvarjanja: ..................................................................................... 22 Tabela 23: Financiranje po dejavnostih (EUR) ...................................................................................................... 23 Tabela 24: Financiranje po področjih (vsi prijavljeni programi) v letu 2011 (EUR) ............................................... 23 Tabela 25: Odstotek financiranja glede na pričakovana sredstva MOM (EUR) .................................................... 23 Tabela 26: Odstotek financiranja glede na prijavljeno vrednost programov (EUR) .............................................. 24 Tabela 27: Število financiranih vlog ...................................................................................................................... 24 4


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

Tabela 28: Skupni znesek financiranja (EUR) ........................................................................................................ 24 Tabela 29: Povprečni znesek financiranja glede na število vlog (v EUR) ............................................................... 24

Seznam kratic: NVO – Nevladne organizacije AJPES – Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve MOM – Mestna občina Maribor LPK – Lokalni program kulture JZ – javni zavod S – samostojni ustvarjalci GS – gospodarski subjekt MIZKŠ – Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport

5


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

1. Uvod Če je kulturna in umetniška ustvarjalnost tista, ki odraža in ustvarja stanje duha realnega časa in prostora, potem je kulturna politika tega istega realnega časa in prostora pokazatelj razumevanja ali ignoriranja znamenj časa. Ustvarjalnost veje kjer hoče, kulturne politike pa stojijo inu obstojijo ali padejo na razumevanju znamenj časa. Umetniška ustvarjalnost je avantgardna, igriva in vizionarska, politike pa morajo biti premišljene in strateške. Ustvarjalnost in politike morajo biti v razmerju, med njimi mora teči nenehen in enakopraven dialog. Ustvarjalci kulture in ustvarjalci politik ustvarjajo v javno dobro in (v našem primeru) z denarjem davkoplačevalcev. Odgovornost obojih torej ni samo v uspešnem medsebojnem razmerju, temveč končno v razmerju obojih do javnega dobrega, družbe in ljudi. Mariborska nevladniška kulturna ustvarjalnost je v fizičnem in vsebinskem smislu družbeno-kulturni prostor, ki ga ne zasedajo le kulturne ampak tudi politične, socialne in umetniške pobude. Polje ustvarjanja mariborskih kulturniških nevladnih organizacij (v nadaljevanju NVO) je zagotovo prostor transpodročnosti, ki predvsem kvalitativno raznoliko dopolnjuje in soustvarja mariborsko kulturniško produkcijo. Vendar si ne gre zatiskati oči ob dejstvu, da so razmere s katerimi se pri svojem delu soočajo kulturni in umetniški ustvarjalci v nevladnem sektorju slabe, kar kliče h korekciji in regulaciji položaja in delovanja nevladnih organizacij, dejavnih na tem področju. Ob ustvarjanju vzpodbudnega okolja za razvoj NVO v Sloveniji, za kar si v dialogu z oblastmi na državni ravni prizadevajo slovenske NVO, je za njihov razvoj prav tako pomembna tudi podpora na ravni lokalne samouprave. Prav na lokalni ravni, kjer je povezanost različnih segmentov družbe veliko večja in je sodelovanje mogoče razvijati na veliko bolj neposreden način, obstaja možnost, da se v prakso uvajajo nekateri sveži in dovolj radikalni prijemi za temeljitejše in učinkovitejše spremembe. Cilj uvajanja radikalnih sprememb ni uvajanje sprememb per se, temveč omogočanje trajnostnega napredka na področju zagotavljanja in ustvarjanja kulturne oziroma umetniške vrednosti na področju MOM in širše. Smisel trajnostnega napredka ni samo v zagotavljanju javno dostopnih in visoko kvalitetnih kulturnih dobrin, namenjenih višanju življenjskega standarda občanov in občank ter prebivalcev in prebivalk Maribora ter okolice, temveč ima tudi politično demokratični učinek. Kulturno in umetniško napredna, samozavestna, ambiciozna, reflektirajoča, z eno besedo kvalitetna ustvarjalnost ima lahko samo pozitiven vpliv na družbo. Pri pripravi predlogov za področje delovanja NVO na področju kulture, smo zaznali velik potencial, ki ga te organizacije posedujejo in ki bi z odpravljanjem ovir, ki zavirajo njihovo delovanje, lahko predstavljal pomembno razvojno priložnost za Maribor, podravsko in širšo regijo. NVO nismo obravnavali kot ideološki aparat in smo se izogibali ideološkim interpretacijam, temveč smo jih obravnavali kot nosilce ustvarjanja umetniških produkcij. Ohranjali smo zavedanje, da so vrednote in dimenzije NVO kulture predvsem iskanje možnosti za neinstitucionalno kulturno delovanje. Namen pričujočega elaborata je podati informacije in predloge, ki naj služijo pripravljalcem Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor (v nadaljevanju LPK) za obdobje 2013 – 2017, za ustrezno vključevanje in obravnavanje področja kulturne ustvarjalnosti, ki poteka v okviru NVO.

6


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

Na podlagi raziskave in analize iztekajočega obdobja izvajanja LPK za obdobje 2007 – 2011 ter opravljenih posvetov z predstavniki nevladnih organizacij s področja kulture v Mariboru, smo opredelili ključne ovire in priložnosti na področju delovanja NVO ter na njihovi podlagi pripravili predloge rešitev, za katere želimo, da bi bili vključeni v nastajajoči LPK.

7


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

2. Opredelitev NVO s poudarkom na izvajalcih kulturne dejavnosti 2.1. Opredelitev nevladnih organizacij Interesno združevanje ima v Sloveniji dolgo tradicijo delovanja. Društvena organiziranost sega v čas pred drugo svetovno vojno, nevladne organizacije v moderne pomenu besede pa so svoj razmah doživele v 80-tih letih prejšnjega stoletja, ko so odigrale tudi pomembno vlogo v procesih demokratizacije v naši družbi. Kljub dolgi tradiciji in množičnosti pa se še vedno soočajo z veliko težavami in problemi, ki otežujejo njihovo delovanje in zavirajo hitrejši razvoj. Primerjava z razvitimi državami kaže na velik razvojni zaostanek nevladnega sektorja, ki se kaže predvsem ob primerjavi makroekonomskih kazalnikov kot so število zaposlenih in višina ustvarjenih prihodkov oz. njihov delež v celotnem bruto domačem proizvodu države. Tabela 1: Primerjava razvitosti nevladnega sektorja v Sloveniji z povprečjem 32 držav po svetu Kazalnik Povprečje 32 držav*1] Slovenija[2] prihodek nevladnih organizacij 5,1% BDP 1,99 % BDP (754 mio EUR) glede na BDP delež prihodkov iz javnih virov v 42%; v državah EU dosega ta delež 27,8% strukturi celotnih prihodkov tudi do 53% nevladnih organizacij delež zaposlenih v nevladnem 4,9%; v državah EU je povprečje 0,66% sektorju 8,1% Vir: Andreja Črnak – Meglič: Obseg in viri financiranja nevladnih organizacij (društev, ustanov in zasebnih zavodov) v letu 2008

Nevladne organizacije so dejavne na mnogih področjih družbenega delovanja in pomembno prispevajo k dvigu kvalitete življenja ljudi v skupnosti. Še posebej se to odraža v času gospodarske krize, ki na rob preživetja potiska vse večje število ljudi, ki jim prav NVO s svojimi socialnimi programi lajšajo vsakodnevne tegobe in s tem pomembno dopolnjujejo in nadgrajujejo storitve, ki jih na tem področju zagotavlja država. NVO so od nekdaj pomembno prisotne tudi na področju kulture in umetniškega ustvarjanja. Pri tem je potrebno razločevati različne oblike delovanja in organiziranosti in nikakor ne gre nevladne kulturne ustvarjalnosti in produkcije razumeti zgolj kot ljubiteljsko kulturo. Ob velikem številu kulturnih društev v katera e združujejo ljudje z namenom zasledovanja želje in potrebe po skupnem in večinoma prostočasnem kulturnem delovanju na različnih področjih ustvarjanja (ples, gledališče, zborovsko petje, likovno ustvarjanje idr.), se v novejšem času 1

Podatkih izhajajo iz mednarodne primerjalne raziskave Univerze Johns Hopkins, ki je zajela naslednje države: Francija, Norveška, Pakistan, Švedska, Tanzanija, Romunija, Velika Britanija, Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Izrael, Belgija, Irska, Češka, Španija, Finska, Združene države Amerike, Japonska, Avstralija, Madžarska, Slovaška, Filipini, Poljska, Italija, Argentina, Kolumbija, Južna Koreja, Kenija, Peru, Brazilija, Mehika. Del rezultatov raziskave je dostopen na: http://www.ccss.jhu.edu/index.php?section=content&view=16&sub=91&tri=92%22 2

Andreja Črnak – Meglič: Obseg in viri financiranja nevladnih organizacij (društev,ustanov in zasebnih zavodov) v letu 2008. Dostopno na http://mju.gov.si/index.php?id=12212&L=0 8


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

pojavlja tudi vse večje število zavodov, ki s svojo produkcijo vstopajo v prostor vrhunske umetniške produkcije in poskušajo vsaj delno zagotavljati profesionalno delovanje. Kulturna društva so najpogosteje usmerjena h kulturni obogatitvi življenja v lokalnih skupnostih in ohranjanju lokalne tradicije in so kot takšna tudi pretežno financirana s strani občinskih proračunov in članarin svojih članov. Večja društva, ki s svojo produkcijo presegajo lokalne okvirje, predvsem pa zavodi, v katerih se pogosto spogledujejo tudi z željo po preseganju nacionalnih okvirjev, se soočajo z večjimi finančnimi potrebami in iščejo sredstva za svoje delovanje tudi pri drugih virih financiranja kot so ministrstva, sredstva EU ter sponzorji in donatorji, deloma pa tudi z lastno dejavnostjo (plačilo za nastope). Tako ljubiteljska kulturna dejavnost kot vrhunska umetniška produkcija, ki nastajata v okviru nevladnih organizacij pomembno dopolnjujeta kulturno produkcijo, ki nastaja v okviru javnih zavodov in ju je potrebno tudi enakovredno umeščati v strategije razvoja kulture tako na nacionalni kot lokalni ravni in zanju zagotoviti ustrezne pogoje za delovanje in razvoj. Tudi s pričujočim dokumentom želimo preseči uveljavljeno stališče, da imajo NVO vnaprej odklonilno stališče do t.i. elitne umetnosti in po drugi strani, da se kulturna dejavnost v okviru NVO odvija zgolj na ravni prostovoljnih organizacij, ki gojijo ljubiteljsko kulturo. Vsaka kultura je seveda enako kulturna kot druge, je ena in edinstvena med drugimi, ne glede na njeno množičnost, sprejetost, razširjenost, ne glede na njene zunaj kulturne razsežnosti (ekonomske, politične, verske ipd.). Gre za polje različnosti, drugačnosti, ne pa za hierarhijo več/manjvrednosti, ne/prave kulture ali celo za dilemo ne/prave kulture ali celo za dilemo ne/kulturnosti. Podton take neustrezne terminologije je uveljavljeno prepričanje, da obstaja v družbi zgolj ena, prava, glavna kultura ter da so druge manj vredne in zato pod njo ali ob njej. Toda sam pojem kulture je konstitutivno pluralen: zgodovina ne pozna monokulturnih ali kulturno homogenih družb. Takšna prepričanja vodijo k statičnosti v družbi ter ohranjanju prevlade ene arbitrarne kulture nad drugo, kar predstavlja oviro za nujne spremembe. S podanimi predlogi želimo izboljšati stanje, kjer neprimerljivo za ista javna sredstva in pozornost javnosti tekmujeta dve različni kulturni enoti: javni zavodi in nevladne organizacije, ter prikazati nujo po skupnem sodelovanju, kar prepoznavamo kot edino pot za nadaljnji obstoj mariborske kulturne scene primerljive v mednarodnih umetnostnih in družbenih okvirih.

2.2. NVO na področju kulture v Mestni občini Maribor V Mestni občini Maribor (v nadaljevanju MOM) je po podatkih AJPES za leto 2010 bilo delujočih 991 društev, od katerih jih je 156 delovalo na področju kulture. Glede na višino prihodkov se med največja društva na področju kulture v MOM uvrščajo: 

Kulturno izobraževalno društvo Kibla

Zbor Carmina Slovenica

Kulturno društvo mladinski center Indijanez

Kulturno društvo Plesna izba

Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture

Kulturno umetniško društvo Študent

9


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

Kulturno umetniško društvo Pošta

Ekološko kulturno društvo za boljši svet

Društvo za kulturo, razumevanje in dialog Rozana

Klub mariborskih študentov

ki so v letu 2010 ustvarile skupaj 2,140.681 EUR prihodkov. Višina ustvarjenih prihodkov javnega zavoda MKC Maribor je v primerljivem obdobju znašala 520.254 EUR. Vsa mariborska društva, ki delujejo na področju kulture so v letu 2010 po podatkih AJPES zaposlovala 40 ljudi in ustvarila skupaj 3,498.867 evrov prihodkov. NVO s področja kulture v MOM izvajajo različne programe, ki so namenjeni bodisi vzgoji otrok in mladine na področju kulturne ustvarjalnosti oz. delujejo kot umetniški producenti. Plesna izba Maribor s svojo izobraževalno in kulturno vlogo mlade uvaja v sodobno umetniško ustvarjanje in jim omogoča odrsko produkcijo ter odira možnosti za razvoj njihove profesionalne plesne kariere. V kulturno ponudbo mesta prinaša sodobne trende s področja plesne umetnosti. Številne plesne predstave, multimedijski projekti, ciklus improvizacijskih dogodkov sodobne scenske umetnosti - ImproPostaja, Platforma mladih ustvarjalcev (plesni festival) in številne krajše koreografije ter avtorski projekti so odrska plesna umetnost, s katero se društvo predstavlja na mariborskem in širšem območju tako v Sloveniji (Slovenski plesni festival Gibanica, Festival Lent, Borštnikovo srečanje, Festival plesne ustvarjalnosti Živa, Pika Miga) kot tudi v tujini (Grčija, Avstrija, Hrvaška, Irska, Nemčija...). KID KIBLA s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnolologije vzpostavlja infrastrukturno in informacijsko podporno okolje za izvajanje vsebin in programov s področja kulture, izobraževanja, znanosti in raziskovalne dejavnosti. V MMC KIBLA so na ogled razstave, umetniški performansi, glasbeni nastopi, literarni večeri, razprave, simpoziji, konference, festivali s področja sodobne umetnosti, glasbe, literature in njihovih interdisciplinarnih oblik ter aktualne problematike kulture, humanistike, sodobnih tehnologij in neformalnih izobraževalnih aktivnosti. Program je naravnan mednarodno in lokalno ter je praviloma brez vstopnin, saj se zavzemajo za prost dostop do kulturnih dobrin. Posebno pozornost namenjajo otvoritvam razstav, kjer se srečuje mednarodna publika z lokalno. S KID KIBLO se Maribor uvršča na zemljevid pomembnih multimedijskih centrov v svetu. Koncertni zbor Carmina Slovenica, ki ga vodi dirigentka Karmina Šilec, sodi med vodilne ansamble v svetovnem zborovskem gibanju. Kot je zapisal eden izmed uglednih glasbenih strokovnjakov, »zbor Carmina Slovenica obvladuje prostor svetovnih odrov med Berlinom in San Franciscom«. Prestižni ugled zbora potrjujejo številni koncerti po vsem svetu – v Cankarjevem domu v Ljubljani, Simphony Hallu v San Franciscu, v gledališču Teresa Careno v Caracasu, v Teatru Colon v Buenos Airesu in vse tja do hongkonškega kulturnega centra ter tokijskega Metropolitan Art Spacea. S »choregie – vokalnim teatrom« uvaja zbor Carmina Slovenica nov koncept, vključujoč glasbo, gib, igro in druge odrske elemente. Tovrstne odrske produkcije zadnjega časa (Placebo ali

10


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

Komu potok solz ne lije, Prošnja za besede, Rusalke, CS Light, Scivias, Vampirabile, Iz veka vekov, Slovenski zvoki, Adiemus) so nagrajeni projekti, izvajani na mnogih mednarodnih festivalih in predvajani na EBU in Evroviziji. Pevska šola Carmina Slovenica deluje na različnih ravneh in je tako hkrati izobraževalno telo in vokalni ansambel. Pevke in pevci glasbeno znanje pridobivajo ob pripravi skladb, izpopolnjujejo pa ga z dodatnimi poglavji glasbene teorije. Namen delovanja zbora je glasbeno izobraževanje na najvišji ravni, razvoj glasbenega talenta vsakega posameznega člana, spodbujanje zanimanja za glasbo, negovanje prijateljstev in skupinskega duha, potovanja in srečevanje ljudi iz različnih držav. Pekarna-magdalenske mreže je nastala v času družbenih sprememb na začetku devetdesetih let, ki so v Sloveniji ustvarile pogoje, ki so mladinskim pobudam omogočile delovanje izven obstoječih organizacij. Mladinske iniciative so se samoorganizirale in začele z delovanjem na domala vseh področjih javnega življenja. Ena od teh je v Mariboru leta 1994 zasedla kompleks bivše vojaške pekarne ob Magdalenskem parku. Kompleks, velik okoli 6000 m2, zaseda ves čas obstoja okoli 30 do 40 različnih subjektov - zavod, ustanova, različna društva, iniciativne skupine, posamezniki - in danes velja za multikulturno središče Maribora. Leta 1997 je bila ustanovljena nevladna, neprofitna organizacija, Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna-magdalenske mreže, katerega poslanstvo je vzpodbujanje in podpora programskega in projektnega sodelovanja med posamezniki in skupinami umetniških, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, naravovarstvenih, informativnih ter humanitarnih dejavnosti in nudenje pomoči pri razreševanju njihovih kratkoročnih in dolgoročnih prostorskih potreb. KUD ŠTUDENT Maribor združuje Akademsko folklorno skupino Študent in Akademski pevski zbor Maribor. Akademska folklorna skupina Študent je začela s svojim delom v letu 1964 in je bila hkrati ustanovna skupina Kulturno umetniškega društva Študent Maribor. Svoje delo usmerjajo v proučevanje in postavljanje koreografij slovenskih pokrajin. Kot skupina z zelo obsežnim programom skrbijo za izdelavo potrebnih kostumov ter za ohranjanje ljudske glasbe, brez katere zagotovo ne bi bilo zanimivih plesnih koreografij. S svojim kvalitetnim delom so si pri slovenskih strokovnjakih za folklorno dejavnost pridobili dve prestižni priznanji: Zlato plaketo Zveze kulturnih organizacij Maribor in Zlato Maroltovo plaketo za folklorno dejavnost, ki je hkrati najvišje priznanje, ki si ga je v Sloveniji za našo dejavnost moč pridobiti. Bogato folklorno izročilo z gostovanji prenašajo po vsem svetu. APZ Maribor je zbor mladih – študentk in študentov Univerze v Mariboru, ki so z glasbo povezani v nenehen krog vrhunskega ustvarjanja, hkrati pa zborovsko petje med njimi plete trdne vezi prijateljstva, ljubezni do glasbe in kakovostnega druženja. ZULK – Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture je ustanovljeno leta 2003 in ima status društva v javnem interesu. Osnovni namen ustanovitve je združevanje in sodelovanje kulturnih ustvarjalcev, ljubiteljskih in profesionalnih. V društvu s socialnim, nediskriminatornim in odprtim pristopom omogočajo delovanje tudi še ne uveljavljenim in tistim, ki jim je delovanje iz različnih vzrokov oteženo. Z dodajanjem socialne komponente k umetniškim vsebinam, želijo pripomoči k razvoju bolj zdrave, vesele in strpne družbe. Osnovne dejavnosti društva so produkcija na civilnem, glasbenem, uprizoritvenem ter likovnem področju; neformalno izobraževanje 11


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

na različnih področjih umetnosti; organizacija dogodkov na področju kulture; civilne pobude na področju kulture ter mednarodne dejavnosti in sodelovanje v evropskih projektih. Subkulturni azil Maribor s svojo programsko vizijo neposredno in nenehno zapolnjuje bele lise na področju humanistike in umetnosti ter odpira nove modele. Izdaja knjižno zbirko Frontier, ki obsega dela s področja družboslovja in humanistike (popularna kultura, teorija medijev, sociologija kulture), leposlovja (poezija in proza), prevode in stripe. Njene korenine segajo v začetek devetdesetih. Številni naslovi v zbirki Frontier so namenjeni populaciji s specifičnimi kulturnimi potrebami, saj obravnavajo nekonvencionalne vsebine in zapolnjujejo bele lise na polju preučevanja marginalnih in zapostavljenih družbenih fenomenov. Zavod Udarnik kot neodvisni center kulturne produkcije ponuja kakovostno alternativo trenutno prevladujoči pop-kulturni in visoko-kulturni produkciji ter odpira vrata številnim lokalnim in mednarodnim umetnikom. S svojim širokim spektrom raznovrstne kulturne ponudbe in povezovanjem med posameznimi smermi omogoča nastanek popolnoma novih idej in del. Udarnik želi povezati neodvisno kulturno v Mariboru in v ta kulturni prostor prinesti nove kulturne vsebine, ustvarjanje in manifestacijo ustvarjenega pa približati vsakdanjim potrebam ljudi. Z vzpostavitvijo multifunkcionalnega prostora Mariborčankam in Mariborčanom omogoča dostop do kulturnega in umetniškega programa; kulturnim iniciativam, strokovnjakom, ljubiteljem pa dostop do prostora za ustvarjanje, prikazovanje lastnega dela, izmenjavo praks in izkušenj ter druženje. Jedro projekta je obuditev stare kinodvorane Udarnik, ki je skozi svoje propadanje v zadnjih letih najboljši odraz stanja na lokalnem kulturnem področju, ki ga v veliki meri zaznamujejo nepovezanost, nestrokovnost, nepreglednost in birokratizacija. Študentska založba Litera je nastala leta 2001 z namenom osvežiti slovenski in mednarodni založniški prostor, kar ji uspeva s številnimi izdajami izvirne slovenske in prevodne literature domačih ter tujih avtorjev, z esejistiko, otroškimi, zgodovinskimi in znanstvenoraziskovalnimi knjigami. Na leto izide okrog 25 do 30 naslovov knjig, v času svojega delovanja pa je Litera prejela številne literarne nagrade in nominacije. Svoj program uspešno predstavlja ne samo domači medijski, bralski in strokovni javnosti, pač pa tudi na mednarodnih knjižnih sejmih v Frankfurtu, Pragi, Beogradu, Puli in Tuzli, prav tako pa na mednarodnem knjižnem sejmu v Ljubljani. Litera danes po mnenju Ministrstva za kulturo sodi med pet največjih založb v Sloveniji po številu izdanih naslovov izvirnega slovenskega leposlovja letno, hkrati pa je to vodilna založba v celotni vzhodnoslovenski regiji. Ministrstvo za kulturo ji od leta 2002 priznava status založbe, ki je v nacionalnem interesu. Fotoklub Maribor, ustanovljen leta 1936, je bil vse do konca 80-ih nekakšna akademija za sodobno fotografijo, na kateri so številni avtorji pridobivali znanje, ki jim je omogočilo samostojno ustvarjanje in pozneje nadaljevanje študija fotografije v tujini. Danes je delovanje kluba usmerjeno na tri osnovna področja: avtorsko fotografijo članov kluba, pomoč pri pripravi samostojnih projektov v različnih galerijah in razstaviščih ter sodelovanje na fotografskih natečajih, delovanje oziroma upravljanje in vodenje Fotogalerije Stolp, ki predstavlja najvidnejši aspekt delovanja kluba 12


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

aktivnosti v Ateljeju za umetniško fotografijo, kjer se prirejajo seminarji, delavnice, tečaji, klubski večeri, projekcije ter gostovanja tujih ustvarjalcev. Fotoklub ustvarjalcem na področju fotografske umetnosti omogoča optimalne pogoje za delo, je ponudnik kulturnih dobrin – pripravlja in organizira razstave v Fotogaleriji Stolp, jih posreduje drugim galerijam ter razstaviščem, pripravlja projekcije v Ateljeju za umetniško fotografijo, ob tem pa tudi ohranja kulturno dediščino na področju fotografije, zbira in ureja arhive preminulih avtorjev, se ukvarja z založništvom, izdajo monografij, katalogov s preglednih razstav, biltenov, urejanjem spletne strani in seveda izobražuje, pripravlja delavnice, seminarje in tečaje. Društvo likovnih umetnikov Maribor (DLUM) sodi med najstarejša likovna društva na Slovenskem, saj gre za naslednika Umetniškega kluba Grohar, prve stanovske likovne zveze po I. svetovni vojni na področju osvobojene Štajerske v novi, skupni domovini južnih Slovanov, Kraljevini SHS. Prvo razstavo Kluba Grohar v Mariboru je leta 1920 odprl sam general Rudolf Maister, kar je kulturnemu dogodku dalo še posebno težo. Leta 1931 se društvo preimenuje v Umetniški klub Brazda z izrazitejšo socialno vsebino. Po II. svetovni vojni prične klub ponovno delovati kot Društvo slovenskih likovnih umetnikov, pododbor Maribor, svoje sodobno ime pa si pridobi leta 1972, ko tudi pristopi k Zvezi slovenskih društev likovnih umetnikov (ZDSLU). DLUM danes združuje avtorje vseh likovnih zvrsti, tako slikarje, grafike, kiparje, fotografe in oblikovalce kot tudi novomedijske ustvarjalce iz štajerske in koroške regije. Sodobno zasnovana galerija omogoča razstavljati članom DLUM in drugim umetnikom. Že od leta 1920 sodi med najpomembnejše društvene razstave vsakoletna kolektivna predstavitev članov DLUM, kjer strokovna komisija na podlagi najnovejših del izbere častne nagrajence, ki nato razstavljajo v matični galeriji in v tujini, prispevajoč tako k utrjevanju identitete Slovenstva v okviru evropskih narodov. Radio Marš že od leta 1990 vztraja na poziciji neodvisnega radijskega medija, ki omogoča mladim prve korake v radijsko ustvarjanje. S svojo programsko usmeritvijo predstavlja kvalitetno dopolnitev obstoječe, pretežno komercialne radijske ponudbe v Mariboru in okolici. Odlikuje ga odlična glasba, kvalitetne informativne in kulturne oddaje in zabavne vsebine. Marš ni zgolj radijski medij, temveč je tudi kulturna inštitucija. O tem pričajo projekti, ki so bili in so financirani s sredstvi namenjenimi kulturi, tako iz razpisov MOM kot Ministrstva za kulturo in EU. Marš omogoča ustvarjanje različnim marginalnim skupinam ter samostojnim umetniškim ustvarjalcem. Izpostavljene so le nekatere NVO s področja kulture v MOM, ki delujejo na različnih področjih kulturnega in umetniškega ustvarjanja in s svojim kvalitetnim delom dosegajo odmevne dosežke tudi v mednarodnem okviru. Z njihovo predstavitvijo smo želeli predstaviti vsebinsko razsežnost in pestrost delovanja NVO na področju kulture. Ob njih deluje še veliko število manjših a nikakor manj pomembnih organizacij, v okviru katerih ustvarjajo mariborski umetniki in umetnice in kulturni ustvarjalci ter prispevajo k pestrosti kulturne ponudbe v mestu ter vsebinsko dopolnjujejo ponudbo, ki nastaja v kulturnih ustanovah ustanovljenih s strani mesta oz. države (javnih zavodih).

13


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

Na področju delovanja kulturnih društev je potrebno omeniti Zvezo kulturnih društev Maribor, katere namen je organizacija skupnih prireditev, pomoč društvom pri programskem in organizacijskem razvoju, podpora sodelovanju na državnem in mednarodnem nivoju in zastopanje interesov društev pri oblasteh. Pri ZKD Maribor ugotavljajo, da želja in pripravljenost za ljubiteljsko kulturno delovanje ne upada, da pa novih pobud ne morejo dovolj učinkovito podpirati z infrastrukturo in s finančnimi sredstvi. Prepričani so, da se množičnost in vrhunskost v društveni kulturi medsebojno podpirata, pri čemer izpostavljajo mnoge kulturne prireditve, ki že desetletja pomembno vplivajo na mariborski kulturni utrip (Naša pesem, Mednarodno zborovsko tekmovanje Grand Prix, Likovna kolonija Lent, Folkart, Mednarodni video-festival, Zimska plesna šola, Odprta plesna scena itd.). Prav po zaslugi NVO prijahajo v Maribor novi sodobni trendi s področja kulture in umetnosti, s katerim mesto gradi svoj urbani značaj. Veliko število ljudi, ki v NVO ustvarjajo, večji del kot prostovoljci, velika količina dogodkov, ki jih sproducirajo, mednarodne povezave, ki jih vzpostavljajo, pomembno izobraževalno poslanstvo, ki ga opravljajo in ostale koristi, ki jih prinašajo mestu, so zagotovo razlog, da se jim tudi s strani MOM omogočijo pogoji za njihovo delovanje in razvoj. V nadaljevanju predstavljeni izsledki analize stanja NVO na področju kulture v MOM namreč kažejo na stanje, ki ga je potrebno v prihodnosti izboljšati, da bi bile v še večji meri izkoriščene ustvarjalne kapacitete in potencial mariborskih ustvarjalk in ustvarjalcev, predvsem pa, da le ti ne bi, zaradi slabih pogojev, odhajali iz mesta.

2.3. Druge kulturne ustanove v Mariboru Za razumevanje podatkov analize, ki bodo predstavljeni v nadaljevanju, velja predstaviti tudi največje inštitucije na področju kulture v MOM, med katere se uvrščajo Slovensko narodno gledališče Maribor s 312 zaposlenimi, Sledijo Narodni dom Maribor s 36 zaposlenimi, Mariborska knjižnica z 98 zaposlenimi ter Univerzitetna knjižnica Maribor s 84 zaposlenimi. Na področju gledališke dejavnosti osrednje mesto zavzema Slovensko narodno gledališče Maribor, v okviru katerega deluje tudi Opera in balet. V Mariboru deluje še Lutkovno gledališče Maribor. Na področju muzejske in galerijske dejavnosti se med največje uvrščajo Muzej narodne osvoboditve Maribor, Pokrajinski muzej Maribor in Umetnostna galerija Maribor. Galerijska dejavnost je vzpostavljena še v okviru javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor. Muzeji, galerije in likovna razstavišča v Podravju, med katerimi levji delež predstavljajo inštitucije s sedežem v Mariboru, so v letu 2010 zabeležila 2.392 obiskovalcev, kar predstavlja le 5,7 odstotkov vseh obiskovalcev slovenskih muzejev, galerij oz. likovnih razstavišč. Število obiskovalcev se je v primerjavi z letom 2009 povečalo za 57,8 odstotkov. Pereč je podatek, da se Podravje glede na to, da se po številu razstavišč uvršča na drugo mesto, po številu obiskovalcev uvršča na sam rep med statističnimi regijami. V Mariboru ima svojo izpostavo tudi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

14


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

3. Analiza financiranja nevladnih organizacij v obdobju lokalnega programa kulture 2007 – 2011 3.1. Namen analize Namen analize financiranja umetniških programov, ki jih je Mestna občina Maribor iz mestnega proračuna financirala v letih 2007 – 2012, je prikazati razmerja financiranja med nevladnimi organizacijami, javnimi zavodi na področju kulture in umetnosti, katerih ustanoviteljica je MOM, samostojnimi ustvarjalci na področju umetnosti ter gospodarskimi oziroma zasebnimi profitnimi pravnimi subjekti. Vsi našteti spadajo med upravičene prijavitelje na javne razpise oziroma pozive, ki jih je v omenjenem obdobju razpisala MOM in so bili predmet analize. Analizirali smo obdobje 2007 – 2011, ki je bilo izbrano zato, ker predstavlja čas trajanja Lokalnega programa kulture MOM 2007-2012. Podatki so bili povzeti iz Zaključnih računov proračunov Mestne občine Maribor in predstavljajo realizirane zneske, razen če je označeno drugače.

3.2. Primerjava financiranja umetniških programov Primerjava financiranja na področju umetnosti v MOM v zadnjih petih letih v absolutnih zneskih pokaže porast skupnega zneska namenjenega področju umetnosti. Podrobnejša primerjava financiranja javnih zavodov ter razpisov za projekte in programe v kulturi, ki omogočajo kandidiranje za razpisna sredstva tudi ali predvsem nevladnim organizacijam, sliko precej spremeni. Pokaže se namreč, da je financiranje v zadnjih petih letih na področjih, kjer za javna sredstva kandidira največji delež nevladnih organizacij ostalo v enakem velikostnem razredu. V obdobju zadnjih dveh let se je financiranje javnih zavodov s področja umetnosti v primerjavi z nevladnimi organizacijami celo povečalo na škodo možnosti dostopa nevladnih organizacij do razpisnih sredstev. V zadnjih petih letih je zaznati konstanto nižanje razpisnih sredstev namenjenih za projekte in programe glede na celoten obseg sredstev namenjenih umetniškim programom v okviru proračuna MOM.

15


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

Tabela 2: Znesek financiranja umetniških programov (EUR) 2007 2008 2009 Umetniški programi skupaj Dejavnost JZ Projekti in akcije v kulturi Programi v javnem interesu

2010

2011

2.070.627,00

2.098.312,00

2.464.709,00

2.711.709,00

3.128.794,00

1.519.796,00

1.600.605,00

1.931.174,00

2.181.020,00

2.506.063,00

253.698,00

219.948,00

212.229,00

214.949,00

235.931,00

193.934,00

190.000,00

192.000,00

192.000,00

208.700,00

Tabela 3: Odstotek financiranja umetniških programov (%) 2007 Umetniški programi skupaj

2008

2009

2010

2011

100

100

100

100

100

Dejavnost JZ

73,39

76,28

78,35

80,42

80,09

Projekti in akcije v kulturi

12,25

10,48

8,61

7,93

7,54

9,36

9,05

7,78

7,08

6,67

Programi v javnem interesu

3.3. Pregled razpisov za sofinanciranje akcij in projektov na področju kulture Javni razpis za sofinanciranje akcij in projektov na področju kulture je ključno razpisno področje, kjer lahko s prijavami kandidirajo tudi nevladne organizacije. Vsaj v zadnjih petih letih je kandidiranje omogočeno tudi javnim zavodom, samostojnim izvajalcem in gospodarskim subjektom. Ostali razpisi MOM na področju kulture na katere se lahko prijavijo NVO so Javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov, Javni razpis za izbor kulturnih programov, Javni razpis za izbor kulturnih programov na področju nekomercialne kinematografske dejavnosti. Pregled financiranja pokaže, da so v zadnjih petih letih nevladne organizacije pridobile slabo polovico (47,88%) razpisnih sredstev. Tabela 4: skupni znesek financiranja (realizacija, EUR) 2007 2008

2009

2010

2011

Skupaj

238.395,00

218.683,00

212.229,00

208.234,00

235.945,00

NVO

116.418,00

142.412,00

119.560,21

145.378,00

185.846,00

JZ

83.196,00

49.321,00

49.389,79

17.151,00

21.401,00

S

18.407,00

26.950,00

29.364,00

22.555,00

22.182,00

GS

20.374,00

520,00

13.915,00

23.150,00

6.516,00

/

/

2450 (NM)

/

/

Ostalo

16


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

Tabela 5: Odstotek financiranja (%) 2007

2008

Skupaj

2009

2010

2011

100

100

100

100

100

NVO

42,17

53,47

49,11

43,38

51,27

JZ

39,73

28,55

22,37

8,95

20,34

GS

9,04

4,23

13,77

30,36

10,59

S

9,04

12,25

13,83

11,22

16,93

Javni zavodi so bili deležni 23,98 odstotkov razpisnih sredstev. Povprečen letni znesek financiranja MOM na projekt nevladne organizacije je v zadnjih petih letih znašal med 2.000 in 3.500 EUR oziroma povprečno 2.765 EUR na odobreno vlogo. Pri javnih zavodih petletno povprečno sofinanciranje na vlogo znaša 4.453 EUR, kar kaže na to, da NVO v povprečju prejmejo skoraj polovico manj sredstev na odobren projekt (vlogo). Velike razlike se pojavljajo tudi pri posameznih prijaviteljih, saj v povprečju znaša najvišji povprečni petletni znesek financiranja, ne glede na status prijavitelja, 12.963 EUR, medtem ko je najnižji povprečni petletni znesek 305 EUR. Tabela 6: Povprečen znesek financiranja na vlogo (realizacija, EUR) 2007 2008 2009 Skupaj NVO JZ S GS Ostalo

857,50 2.530,82 7.563,27 1.082,76 3.395,66 /

1.228,00 3.473,40 4.483,70 1.122,90 520,00 /

1.010,00 2.490,00 4.939,00 1.398,00 2.783,00 1225 (NM)

2010 1.893,00 2.076,80 1.715,10 1.253,00 1.929,00 /

2011 1.709,70 3.260,40 3.566,80 1.232,30 814,50 /

* NM = Nadškofija Maribor

Tabela 7: Najvišji in najnižji znesek financiranja (realizacija, EUR) 2007 2008 2009 Najvišji

Najnižji

GS ostalo

2010

2011

17.387,00

16.139,00

14.150,00

9.000,00

8.142,00

(Umetnostna galerija Maribor)

(MKC Maribor)

(UGM)

(Novoglasbeno gledališče Maribor)

200,00

60,00

500,00

565,00

(Kulturno umetniški zavod delavnica Maribor) 200,00

(Društvo paraplegikov severne Štajerske) 3.395,66 /

(Ljubor)

(Metka Kavčič)

(Mojca Planšak)

(Gordana Gašperin)

520,00 /

2.783,00 1225 (NM)

1.929,00 /

814,50 /

17


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

Pregled datumov objave razpisa je pokazal, da so se razpisi v obravnavanem obdobju praviloma objavljali ne prej kot februarja in ne kasneje kot junija, v povprečju pa konec aprila. Tabela 8: Datumi razpisov 2007

2008

2009

2010

2011

2012

Datum razpisa

1.6.

6.6.

13.2

9.4

4.2

13.4.

Datum oddaje

1.7.

7.7.

16.3

10.5

7.3.

14.5.

?

3.11.

18.6.

september

julij

/

Datum odločbe

? - ni javno dostopne objave datuma odločb / - v časi izdelave elaborata rezultati še niso bili javno objavljeni

Odločbe so bile prijaviteljem izdane v povprečju štiri mesece po objavi razpisa. Posledično so bila izplačila sredstev za tekoče leto izvršena konec leta, kar prijaviteljem predstavlja zelo velik problem pri financiranju tekočih stroškov izvajanja projektov. Povprečno petletno število vlog, ki so prispele na letni razpis je 182, prijaviteljev pa je v petletnem povprečju 78. Tabela 9: Formalno popolne vloge (vsa področja, realizacija) 2007 Vloge skupaj

2008

2009

2010

2011

278

178

210

110

138

Prijavitelji skupaj

81

78

86

58

89

NVO

46

41

48

70

57

JZ

11

11

10

10

6

S

17

24

21

18

18

GS

6

1

5

12

8

Ostalo

1

/

2 (NM)*

/

/

* NM = Nadškofija Maribor

V povprečju je vsak prijavitelj oddal 2,33 vlog. Število vlog se je v 2011 v primerjavi z letom 2007 prepolovilo, čeprav se je število prijaviteljev nekoliko povečalo. V letu 2007 so organizacije oddale v povprečju 3,4 vloge, v letu 2011 je bilo oddanih 1,5 vloge. Poraslo je predvsem število prijaviteljev iz vrst NVO. Veliko število letnih vlog in veliko število prijaviteljev vsekakor kaže na vsebinsko razpršenost delovanja prijaviteljev in posledično vodi v nizke zneske sofinanciranja. Vsekakor gre za problemski sklop, ki ga bo potrebno rešiti na ravni kulturnih politik MOM v naslednjem programskem obdobju. Tudi pregled financiranja po razpisnih vsebinskih področjih za leti 2010 in 2011 (podatki za minula leta niso na voljo) kaže na relativno nizke zneske, ki ne omogočajo razvoja kompleksnejšega delovanja.

18


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

Tabela 10: Financiranje po področjih ustvarjanja (EUR) 2010 Skupni znesek Povprečno na vlogo Uprizoritvene umetnosti Glasbene umetnosti Vizualne umetnosti Intermedijske umetnosti Literatura Avdiovizualno ustvarjanje Kulturna dediščina

Skupni znesek

2011 Povprečno na vlogo

39.946,00

2.102,42

42.110,00

3.239,20

61.515,00 35.582,00 18.728,00

2.278,37 1.547,04 1.702,55

95.435,00 25.820,00 10.186,00

2.327,68 832,90 1.273,25

22.436,00 24.405,00

1.869,67 1.877,31

13.226,00 30.195,00

826,60 2.013,00

10.388,00

1.298,50

18.973,00

1.355,20

Sofinanciranje NVO v letu 2010 Podrobnejši pregled dostopnih podatkov prijav za leto 2010 pokaže, da je povprečni delež sofinanciranja vlog 40,48 odstoten oziroma, da prijavitelji sami financirajo 59,52 % projekta. Odstotek realiziranega financiranja glede na prijavljeno celotno vrednost projektov je mnogo manjši, v tem primeru sofinanciranje MOM znaša zgolj 11 odstotkov. Oba podatka kažeta na kritično finančno podhranjenost prijaviteljev in veliko potrebo po dodatnem financiranju. Zanimiv je podatek o odstotku vrednosti doseženih točk sofinanciranih projektov, kjer je povprečje sofinanciranih projektov 79,59 %, medtem ko je povprečje zavrnjenih vlog 57,12 odstotkov. Oba odstotka se zdita precej nizka in puščata prostor za različne interpretacije. Razloge je mogoče iskati v nizki usposobljenosti prijaviteljev za pripravo vlog, smiselno bi bilo prevetriti razpisne kriterije ter namenjati ustrezno pozornost izbiri strokovnih komisij. Tabela 11: Delež sofinanciranja vlog glede na popolne vloge (2010) % Uprizoritvene umetnosti

41,3

Glasbene umetnosti

42,19

Vizualne umetnosti

35,38

Intermedijske umetnosti

50

Literatura

30

Avdiovizualno ustvarjanje

48,15

Kulturna dediščina

36,36

Tabela 12: Odstotek realiziranega financiranja glede na prijavljene vrednosti projektov (2010) Skupna prijavljena vrednost realiziranih projektov (EUR)

Vrednost sofinanciranja realiziranih projektov (EUR)

1,882.005,00

208.234,00 19

Odstotek financiranja (%) 11


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

Tabela 13: Vrednost doseženih točk sofinanciranih projektov (%) (2010) Sofinancirani*

Zavrnjeni**

Uprizoritvene umetnosti

81,32

36,65

Glasbene umetnosti

77,74

69,95

Vizualne umetnosti

78,35

57,69

79,5

50,08

Literatura

81,71

52,47

Adiovizualno ustvarjanje

79,69

66,72

Kulturna dediščina

82,14

69,17

SKUPAJ

79,59

57,12

Intermedijske umetnosti

* sofinancirani – formalno popolne vloge, izbrane za sofinanciranje ** zavrnjeni – formalno popolne vloge, ki niso presegle točkovnega praga za sofinanciranje

Sofinanciranje NVO v letu 2011 Podatki, dostopni za leto 2011, kažejo posebej zaskrbljujoče razmerje med višino sofinanciranja MOM glede na celotno vrednost prijavljenih projektov, ki znaša zgolj 6,67 odstotkov. Razmerje med višino sofinanciranja MOM glede na pričakovana sredstva s strani prijaviteljev znaša 17,99 odstotka. Podatek govori o nizkem deležu sofinanciranja MOM in zastavlja se vprašanje v kolikšni meri uspevajo prijavitelji realizirati prijavljene projekte oz. kakšno kvaliteto lahko zagotovijo glede na dejanski obseg sredstev. Tabela 14: Delež sofinanciranja glede na popolne vloge (2011) Prijavljena vrednost Pričakovana sredstva MOM Uprizoritvene umetnosti 414.554,00 230.445,00 Glasbene umetnosti 1.330.108,00 521.956,00 Vizualne umetnosti 368.548,00 141.302,00 Intermedijske umetnosti 172.343,00 55.730,00 Literatura 214.043,00 72.600,00 Avdiovizualno 712.595,00 185.786,00 ustvarjanje Kulturna dediščina 274.396,00 103.280,00 SKUPAJ 3.486.587,00 1.311.099,00

Financiranje MOM 42.110,00 95.435,00 25.820,00 10.186,00 13.226,00 30.195,00 18.973,00 235.945,00

Tabela 15: Odstotek financiranja glede na prijavljeno vrednost projektov (2011) Prijavljena vrednost projektov (EUR)

Višina sofinanciranja MOM (EUR)

3,486.587,00

Odstotek financiranja glede na vrednost projektov (%)

235.945,00

6,76

Tabela 16: Odstotek financiranja glede na pričakovana sredstva MOM (2011) Pričakovana sredstva (EUR)

Višina sofinanciranja MOM (EUR)

1,311.099

235.945 20

Odstotek financiranja glede na pričakovana sredstva (%) 17,99


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

3.4. Pregled javnih razpisov za kulturne programe Pregled financiranja na podlagi javnega razpisa za kulturne programe pokaže, da so nevladne organizacije v zadnjih petih letih v povprečju pridobile 89,68 odstotkov celotnih razpisnih sredstev. Tabela 17: Skupni znesek financiranja (realizacija) (EUR) 2007 2008 Skupaj 309.970,00 288.041,00 NVO 266.880,00 256.000,00 JZ* 15.041,00 15.041,00 GS 28.049,00 17.000,00

2009 325.650,00 310.675,00 14.975,00 28.000,00

2010 321.644,00 282.675,00 10.969,00 28.000,00

2011 327.465,00 295.465,00 ? 32.000,00

* JZ (javni zavod) ni sodeloval na razpisu, MOM ga je pozvala k oddaji projekta

Povprečni letni znesek financiranja MOM za program nevladne organizacije je v zadnjih petih letih znašal 23.616,60 EUR na odobreno vlogo in se je v letu 2011 znižal za 13 odstotkov v primerjavi z letom 2007. Tabela 18: Povprečen znesek financiranja (realizacija) (EUR) 2007

2008

2009

2010

2011

Skupaj

22.140,71

22.157,00

25.050,00

22.974,57

20.467,00

NVO

24.261,81

23.272,70

25.889,00

23.556,25

21.105,00

JZ*

15.041,00

15.041,00

14.975,00

10.969,00

?

GS

28.049,00

17.000,00

28.000,00

14.000,00

16.000,00

? podatek ni dostopen *JZ (javni zavod) ni sodeloval na razpisu, MOM ga je pozvala k oddaji projekta

Tabela 19: Odstotek financiranja glede na tip organizacije (realizacija, %) 2007

2008

2009

2010

2011

Skupaj

100

100

100

100

100

NVO

86,1

88,8

95,4

87,8

90,3

4,8

5,2

4,6

3,4

?

9

9

9

9

9

JZ GS

Pregled datumov objave razpisa kaže, da so se razpisi v obravnavanem obdobju praviloma objavljali ne prej kot februarja in ne kasneje kot julija, v povprečju pa v sredini meseca maja. Odločbe so bile prijaviteljem izdane v povprečju štiri mesece po objavi razpisa. Posledično so bila izplačila sredstev za tekoče leto izvršena konec leta, kar prijaviteljem predstavlja zelo velik problem zaradi potrebe po zalaganju sredstev iz lastnih virov, ki pa jih NVO pogosto ne morejo zagotavljati, saj je večina sredstev s katerimi razpolagajo namenskih.

21


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

Tabela 20: Datumi razpisov 2007

2008

2009

2010

2011

2012

Datum razpisa

01.06.07

06.06.08

24.07.09

24.07.09

04.02.11

15.06.12

Datum oddaje

01.07.07

07.07.08

24.08.09

24.08.09

07.03.11

16.07.12

?

04.11.08

20.09.09

september 2009

?

/

Datum odločbe

? - ni javno dostopne objave datuma odločb / - v časi izdelave elaborata rezultati še niso bili javno objavljeni

Povprečno število vlog na razpise v petletnem obdobju, ki jim je bilo odobreno financiranje je 11,2. Opazen je porast števila vlog s strani NVO v zadnjih dveh letih, torej v 2010 in 2011. Večanje števila vlog oziroma števila prijaviteljev, ob nespremenjenih proračunskih sredstvih, kaže na povečano aktivnost in interes organizacij, ki delujejo na področju kulture v mestu. Spremenjeno stanje bo potrebno upoštevati pri oblikovanju kulturnih politik MOM v naslednjem programskem obdobju.

Tabela 21: Formalno popolne vloge 2007

2008

2009

2010

2011

NVO

11

11

11

12

14

JZ*

1

1

1

/

/

GS

1

1

1

2

2

* JZ (javni zavod) ni sodeloval na razpisu, MOM ga je pozvala k oddaji projekta

Tabela 22: Število prijaviteljev po področjih ustvarjanja: Število organizacij prijaviteljic

Število financiranih organizacij

časopisno založniška dejavnost

5

3

neprofitna knjižna dejavnost

2

2

neformalni kulturni programi

5

3

nove kulturne prakse

2

2

kulturna ustvarjalnost mladine

2

2

vrhunski umetniški programi

5

3

nepridobitno medijska dejavnost

1

1

Ni podatka

Ni podatka

22

16

kinematografska dejavnost SKUPAJ

Pregled financiranja glede na vsebinsko področje kaže na ohranjanje zaporedja financiranih vsebinskih programov v preteklih petih letih. Glede na višino odobrenih sredstev si sledijo (padajoča vrednost): vrhunski umetniški programi, neprofitna knjižna dejavnost, neformalni kulturni programi, nove kulturne prakse, časopisno založniška dejavnost, nepridobitno medijska dejavnost in kulturna ustvarjalnost mladine.

22


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

Tabela 23: Financiranje po dejavnostih (EUR) 2007 2008 Neformalni kulturni programi Nove kulturne prakse Kulturna ustvarjalnost mladine Vrhunski umetniški programi Nekomercialna medijska dejavnost Časopisno založniška dejavnost Neprofitna knjižna dejavnost

2009

2010

2011

52.816,00

28.000,00

40.000,00

40.000,00

44.700,00

38.703,00

40.000,00

40.000,00

40.000,00

35.000,00

18.465,00

15.000,00

15.000,00

15.000,00

15.000,00

82.448,00

97.000,00

97.000,00

97.000,00

114.000,00

28.772,00

23.000,00

22.000,00

22.000,00

22.000,00

36.049,00

27.000,00

44.000,00

44.000,00

40.000,00

52.717,00

33.000,00

52.675,00

52.675,00

56.765,00

Tudi v primeru javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih programov kažejo na velik razkorak med prijavljenimi (pričakovanimi) vrednostmi projektov in odobrenimi sredstvi. Tabela 24: Financiranje po področjih (vsi prijavljeni programi) v letu 2011 (EUR) Prijavljena vrednost Pričakovana sredstva projektov MOM

Sofinanciranje MOM

Časopisno založniška dejavnost Neprofitna knjižna dejavnost Neformalni kulturni programi Nove kulturne prakse

168.593,00

79.354,00

40.000,00

365.990,00 480.095,00 516.200,00

249.708,00 139.345,00 108.000,00

56.765,00 44.700,00 35.000,00

Kulturna ustvarjalnost mladine Vrhunski umetniški programi Nepridobitno medijska dejavnost Kinematografska dejavnost SKUPAJ

79.566,00

40.606,00

15.000,00

1.267.193,00 69.150,00

507.000,00 22.000,00

114.000,00 22.000,00

Ni podatka 2.946.787,00

Ni podatka 1.146.013,00

Ni podatka 327.465,00

Razpis za leto 2011 je zagotovil 28,57 odstotno financiranje programov glede na pričakovana sredstva MOM in 11,11 odstotno financiranje glede na celotno vrednost programa. Tabela 25: Odstotek financiranja glede na pričakovana sredstva MOM (EUR) Pričakovana sredstva MOM (EUR)

Sofinanciranje MOM (EUR)

1,146.013,00

327.465,00

23

Odstotek financiranja glede na pričakovano sredstva (%) 28,57


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

Tabela 26: Odstotek financiranja glede na prijavljeno vrednost programov (EUR) Prijavljena vrednost programov (EUR)

Sofinanciranje MOM (EUR)

Odstotek financiranja glede na prijavljeno vrednost (%)

2,946.787,00

327.465,00

11,11

3.5. Pregled pozivov za mednarodne projekte Poziv za sofinanciranje kulturnih projektov, ki vključujejo mednarodno sodelovanje je bil objavljen v letih 2007 in 2008. Poziv je bil namenjen tako izvirnim kulturno umetniškim projektom kot organiziranju mednarodnih dogodkov, izmenjavi umetnikov in posredovanju kvalitetne mariborske kulture v tujino in obratno. Poziv je bil namenjen tudi podpori kulturnim projektom, ki kandidirajo za sredstva na evropskih ali njim enakovrednih mednarodnih razpisih za sofinanciranje projektov na področju kulture in morajo zagotoviti lastna sredstva v določenem deležu. Prikaz podatkov, ki se nanašajo na poziv smo vključili zaradi višine zneskov in števila prijaviteljev, ki kažejo na potrebo po takšnem razpisu, saj vzpodbuja kulturne ustvarjalce in organizacije k izvajanju kulturnih projektov, ki vključujejo mednarodno sodelovanje – sodelovanje z organizacijami in ustvarjalci iz tujine ter predstavljajo mariborsko ustvarjalnost v mednarodnem okolju.

Tabela 27: Število financiranih vlog 2007

2008

Vloge skupaj

8

10

NVO

6

7

JZ

1

2

S

1

1

Tabela 28: Skupni znesek financiranja (EUR) 2007

2008

Skupaj

22.960,00

23.000,00

NVO

20.520,00

19.250,00

1.940,00

3.300,00

500,00

450,00

JZ S

Tabela 29: Povprečni znesek financiranja glede na število vlog (v EUR) 2007 Skupaj 2.870,00 NVO 3.420,00 JZ 1.940,00 S 500,00

24

2008 2.090,90 2.750,00 1.650,00 450,00


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

4. Analiza stanja mariborskih NVO s področja kulture s SWOT analizo 4.1. Namen in cilji Na področju ugotavljanja stanja razvitosti NVO v Sloveniji obstajajo različne raziskave, ki so bile opravljene v preteklih letih. Sprotne ugotovitve stanja kažejo, da se položaj NVO v preteklih letih ni bistveno spreminjal in še vedno, kot je bilo že omenjeno, močno zaostaja za razvitejšimi državami. Usodo nevladnega sektorja delijo tudi NVO, ki delujejo na področju kulture, kar pomeni, da se njihov položaj ne razlikuje bistveno od stanja, ki je skupen celotnemu sektorju. Kljub temu smo za potrebe priprave elaborata povprašali mariborske NVO, ki delujejo na področju kulture o tem, kako ocenjujejo svoj položaj in s katerimi problemi se pri svojem delu najpogosteje srečujejo. Namen analize je bil pridobiti podatke o položaju in delovanju nevladnih organizacij v letih 2007 - 2011, ki skupaj s podatki o financiranju nevladnih organizacij s strani Mestne občine Maribor ter ugotovitvami, ki so bile zbrane na posvetih z nevladnimi organizacijami, kvalitativno in kvantitativno dopolnjujejo sliko stanja na področju delovanja nevladnih organizacij v MOM na področju kulture. Anketni vprašalnik, pri katerega izdelavi je sodelovalo Društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na 3

področju kulture in umetnosti – Asociacija , smo pripravili posebej za pričujoči elaborat.

4.2. Vzorec in opredelitev sestave vprašalnika Ciljna skupina, ki smo jo želeli spodbuditi k sodelovanju so predstavljale nevladne organizacije s področja kulture in umetnosti na področju Mestne občine Maribor. Vprašalnik je obsegal 34 vprašanj je bil poslan na 86 elektronskih naslovov NVO s področju Maribora. Naslovniki so bili izbrani na podlagi seznama nevladnih organizacij, posameznikov in gospodarskih združenj, ki so sodelovali na razpisih za projekte in akcije oziroma programe v javnem interesu Mestne občine Maribor v letih 2010 in 2011 in ki je bil pridobljen s strani Urada za mladino in kulturo Mestne občine Maribor. Na vprašalnik je odgovorilo 27 organizacij, od tega 18 društev in 9 zavodov, ki delujejo na uprizoritvenem, glasbenem, vizualnem, intermedijskem, avdiovizualnem in drugih področjih (izobraževanje, informiranje, humanistika, kultura). Večina nevladnih organizacij deluje na več omenjenih področjih in se ne omejuje na eno ali dve področji. Glede na relativno majhno število respodentov rezultatov ne gre posploševati, vendar kljub temu lahko na njihovi podlagi podamo določene ugotovitve, ki jih je moč podkrepiti z ugotovitvami drugih analiz oz. strateških dokumentov. 3

Asociacija neformalno deluje že od leta 1992, je danes profesionalno koordinirana in združuje 47 organizacij in številne posameznice ter posameznike. Zavzema se za izboljšanje delovnih pogojev in sistemskega položaja samostojnih ustvarjalcev in nevladnih organizacij (NVO) v umetnosti in kulturi ter posameznikov, ki v njih delujejo. Osnovni cilj je zagotavljanje enakopravnih pogojev za delovanje v primerjavi s tistimi v javnih zavodih ter splošno izboljšanje položaja umetnosti in kulture v državi in družbi.

25


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

Vprašalnik je obsegal sledeče vsebinske sklope: 

osnovni podatki o organizaciji

podatki o prostorskih in drugih materialnih pogojih delovanja

podatki o sodelovanju z drugimi pravnimi osebami

programska usmeritev

zaposlovanje

podatki o odnosih z občino in državo

financiranje

odhodki

podatki o težavah in ovirah za delovanje

4.3. Rezultati in povzetki

4.3.1.

Osnovni podatki o organizaciji (vprašanja 1 – 4)

V sklopu vprašanj o osnovnih podatkih so anketiranci odgovarjali na osnovna statusna vprašanja, kot tudi o formalnemu članstvu v nacionalni ali mednarodni mreži. Prav tako je bilo postavljeno vprašanje po pridobljenem statusu v javnem interesu. Slaba petina NVO je članica zvez organizacij, samo tri so formalne članice mednarodnih organizacije. Stopnja formalnega mreženja je sorazmerno nizka, prav posebej na mednarodnem področju. NVO in posamezniki premorejo precej kontaktov z organizacijami in posamezniki, ki pa po navadi ne prerastejo v intenzivnejše sodelovanje na ravni programov ali projektov. Opremljenost s statusom organizacije v javnem interesu je nizka. Nizka stopnja mreženja kaže znamenja skorajda avtarkičnosti organizacij, predvsem v razmerju do formaliziranih mednarodnih povezovanj, kar je deloma posledica stroškov članarin in potnih stroškov, ki jih članstva v mednarodnih organizacijah pogosto prinašajo. Prav tako lahko predvidevamo, da je nizka stopnja formaliziranega mreženja povezana z nizko stopnjo formaliziranega sodelovanja lokalnih organizacij v večjih in zahtevnejših mednarodnih projektih, ki zahtevajo finančno sodelovanje in mednarodne finančne vire.

4.3.2.

Podatki o prostorskih in drugih materialnih pogojih delovanja (vprašanja 5 - 9)

V tem sklopu so bili pričakovani odgovori glede lastništva, opremljenosti in najemnine prostorov delovanja, kot tudi o tehnični opremljenosti organizacije. Vse NVO imajo sedež in dejavnost v istih prostorih. Daleč najvišji delež NVO gostuje pri drugih organizacijah oziroma so najemnice prostorov. Lastništva prostorov je zelo malo. Večina NVO plačuje neprofitno najemnino. Prostorske pogoje delovanja NVO ocenjujejo kot delno ustrezne (14), neustrezne (13) in ustrezne (9).

26


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

Ocena ustreznosti prostorov kaže na večinsko nezadovoljstvo s prostori delovanja. Žal anketni vprašalnik ni omogočal podrobnejše obdelave prostorske problematike, kar bi vsekakor bilo potrebno. Vprašanje prostorskega delovanja je potrebno posebne pozornosti pri snovanju mestnih politik. Anketno vprašanje o razpolaganju s tehnično opremo pokaže, da največji delež lastne opreme in sredstev tvorijo računalniki, mobiteli, fotoaparati in video kamere. Največ izposojanja opreme je na področju uprizoritvenih, glasbenih dejavnosti, intermedijskih dejavnosti (ozvočenje, video projektor, plesni pod, osvetlitev, druga odrska oprema ipd.). NVO premorejo manj drago in nezahtevno opremo, ki večinoma ne zadostuje njihovim potrebam. Potreba po specialni opremi je visoka, NVO pa primanjkuje sredstev pridobitev takšne opreme.

4.3.3.

Podatki o sodelovanju z drugimi pravnimi osebami (vprašanji 10 - 12)

V tretjem vsebinskem sklopu je bil poudarek na oceni vsebinskega, tehničnega in projektnega povezovanja z drugimi NVO, javnimi zavodi in podjetji v Mariboru, Sloveniji ali v tujini. Največ sodelovanja je med NVO v Mariboru, manj z NVO v Sloveniji in v tujini. Mnogo manj je povezav z javnimi zavodi v Mariboru in Sloveniji. Sodelovanje s podjetji je skorajda nično. Precej sodelovanja je na nezahtevni operativni ravni, pri zastonjski ali neprofitni izposoji opreme ali gostovanjih v prostorih drugih organizacij. Mnogo manj pa je sodelovanja na programski in zahtevnejši organizacijski ravni. Zaskrbljujoče malo je povezav s profitnim sektorjem ozirom donatorji ali sponzorji. Področje sodelovanja z neprofitnim sektorjem bi zahtevalo posebno obravnavo na ravni mestnih politik.

4.3.4.

Programska usmeritev (vprašanja 13 – 22)

Ugotavljamo, da večina organizacij deluje na večih programskih področjih. Največji delež umetniških del tvorijo premierno izvedena dela, mnogo manj je ponovitev v Mariboru in Sloveniji. Minimalni delež predstavlja realizacija v tujini.

4.3.5.

Zaposlovanje (vprašanji 23 - 24)

Sklop, katerega namen je prikazati zaposlitveno strukturo delavcev v organizaciji (redno ali začasno zaposleni, projektni sodelavci, samozaposleni, delo preko študentske napotnice, javni delavci, prostovoljsko delo) in hkrati količino ter vrsto strokovnega izobraževanja. Daleč največji delež na področju zaposlovanja v organizacijah predstavlja prostovoljsko delo. Prav posebej zaskrbljujoče je, da velik delež prostovoljskega dela obsega vodstvene in strokovne funkcije, kar pomeni nizko stopnjo profesionalizacije in nezmožnost visokega strokovnega razvoja. Ne glede na ambicije organizacij takšno stanje pomeni razvito ljubiteljsko dejavnost, a nezmožnost profesionalizacije dela. Pomemben delež zaposlenih tvorijo zaposleni iz programov javnih del, ki pa ne zasedajo vodstvenih položajev, nekaj več strokovnih, največji delež pa zavzemajo na področju administracije in tehnične pomoči. Področje javnih del predstavlja pomemben del pomoči NVO.

27


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

Zaskrbljujoče nizko je število rednih zaposlitev v NVO, kar kaže na nezmožnost zagotavljanja dolgoročno in strateško zasnovanega in profesionalno zastavljenega dela. Prav tako kaže na nizko stopnjo varovanja socialnih in delavskih pravic oziroma na nenehno stanje prekarnosti delavcev v kulturi. Področje usposabljanja oziroma izobraževanja kaže na sorazmerno visoko stopnjo izobraževanja. Področje izobraževanje je povezano predvsem s strokovnim in administrativnim delom v organizacijah. Na področju zaposlovanja v NVO lahko ugotovimo, da je javni sektor v tem oziru v veliko boljšem položaju in posledično tudi v privilegiranem položaju, saj lažje zagotavlja izvajanje dejavnosti, ki so potrebne za nemoteno delovanje (večja profesionalizacija kadrov).

4.3.6.

Podatki o odnosih z občino in državo (vprašanji 25 – 26)

Sklop, kjer smo želeli ugotoviti na kakšen način MOM podpira (finance, prostori, kadri, izposoja tehnične opreme) in financira (programsko, projektno, koncesije, drugo) delovanje organizacij. Mestna občina Maribor delovanje organizacij finančno podpira redno ali občasno, majhen odstotek organizacij pa ni deležnih financiranja. Precej manj je podpore s strani MOM pri zagotavljanju prostorov. Največji delež financiranja anketiranci pridobijo iz občinskih projektnih razpisov, manj pa iz programskih sredstev. Najmanjši delež sredstev NVO pridobijo na nacionalni ravni. Podatki kažejo na nizka sredstva iz lokalnih virov (projektni razpisi), ki ne omogočajo razvoja in dolgoročnega dela. Majhen delež zagotavljanja prostorov lahko kaže na nedostopnost ali pomanjkanje prostorov v lasti MOM, potencialno primernih za redno ali občasno rabo NVO ali pa na netransparenten in zapleten dostop do javnih prostorov v lasti MOM. Nobeden od anketirancev ni nosilec koncesijske pogodbe.

4.3.7.

Financiranje (vprašanji 27 - 28)

Večino sredstev za delovanje NVO pridobijo iz projektnih dejavnosti na lokalni ravni. Prihodki organizacij iz nejavnih virov večinoma predstavljajo članarine, lastne storitve in sponzorstva ali donacije. Prihodkov iz tujih virov je zelo malo.

4.3.8.

Odhodki (vprašanj 29 - 31)

Anketiranci so bili povprašani po odhodkih glede na skupne stroške dela (bruto osebni dohodek zaposlenih, pogodbe o delu, avtorske pogodbe, študentsko delo), dejavnosti (programski materialni stroški, splošni stroški obratovanja) in investicijske stroške (nakup opreme, investicijsko vzdrževanje, druge investicije). NVO največ odhodkov namenijo za stroške dela, mnogo manj za stroške dejavnosti, neprimerljivo manj pa za investicijske stroške.

4.3.9.

Podatki o težavah in ovirah za delovanje (vprašanja 32 – 34)

V zadnjem vsebinskem sklopu so bili anketiranci vprašani po oceni dejavnikov, ki predstavljajo oviro za njihovo delovanje. Hkrati so bili pozvani k nadaljnji obrazložitvi konkretnega problema ter k podajanju predlogov konkretnih rešitev. Odgovor je bilo možno razvrstiti v pet kategorij: ni ovira, majhna, srednja, velika ali zelo 28


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

velika ovira. Anketno vprašanje je naletelo na velik odziv anketirancev, razen v delu, ki je zahteval opis konkretnih problemov in rešitev. Slednje za relevantnost elaborata ni predstavljalo težave, saj so bili v sklopu priprave elaborata z organizacijami opravljeni številni posveti (glej četrto poglavje). Največjo oviro organizacije vidijo v nezadostnih finančnih sredstvih, tako iz javnih kot iz zasebnih virov. Zanimivo je, da anketiranci sredstev iz zasebnih virov skorajda ne pridobivajo, a so prav to ocenili kot težavo. Pet oziroma osem organizacij ne vidi ovir v naraščanju odvisnosti od prihodkov pridobljenih iz lastne oziroma dopolnilne dejavnosti. Glede prevelike odvisnosti od javnih virov financiranja so bile organizacije deljenega mnenja, saj jih približno polovica v tem ne vidi težave, med tem, ko druga polovica to prepoznava kot oviro. NVO tudi zaznavajo kot oviro odvisnost od aktualne politične oblasti. Največ anketirancev je kot veliko oviro ocenilo odsotnost jasne razvojne strategije MOM na področju kulture. Kot srednje veliko oviro so anketiranci ocenili večanje administrativnih obveznosti s strani MOM. Kot oviro so prepoznali tudi neizvrševanje pogodbenih obveznosti s strani MOM. Kot oviro za delovanje so organizacije navedle slabo informiranost javnosti o delovanju organizacije, nepovezanost NVO sektorja in odsotnost skupnega nastopanja ter nezmožnost profesionalizacije delovanja organizacij. Če povzamemo, so v vsebinskem sklopu ocen dejavnikov, ki predstavljajo oviro za delovanje anketiranci kot največje ovire prepoznali nezadostna finančna sredstva (javna in privatna), hkrati preveliko odvisnost od javnih virov financiranja, v odnosu politike MOM do NVO pa največjo oviro predstavlja odsotnost jasne razvojne strategije in večanje administrativnih ovir.

4.4. SWOT ANALIZA Na podlagi anketnega vprašalnika in drugih zbranih podatkov je bila izdelana SWOT analiza iz katere izhajajo prednosti, slabosti, priložnosti in ovire NVO na področju kulture v MOM:

29


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

Prednosti  Dolgoletna tradicija društvenega delovanja

Slabosti  Finančna nestabilnost in šibka finančna

Številčnost članstva

sposobnost večine NVO (nezmožnost

Pripravljenost za prostovoljsko delo

sofinanciranja in zalaganja z lastnimi sredstvi)

Velika učinkovitost glede na vložena sredstva

Fleksibilnost

Inovativnost in kreativnost

Dobro poznavanje sodobnih trendov

Mednarodne povezave

Strokovnost

Neposredni stik s prebivalstvom (uporabniki)

Šibka trajnost projektov

in dobro poznavanje okolja

Nepovezanost med NVO in prednostna skrb

Pomanjkanje vodstvenih in nekaterih drugih strokovnih znanj in izkušenj

Odliv strokovnih kadrov na bolje plačana delovna mesta

Nizka stopnja profesionalizacije, pretežno prostovoljsko delo

za parcialne interese

Delovanje v javnem interesu

Vzpostavljena podporna organizacija za

Pomanjkanje veščin za prijavo na razpise

pomoč in krepitev NVO

Prevelika odvisnost od sredstev iz občinskih virov

Pomanjkanje infrastrukture za delovanje (prostori, oprema)

Premajhna usposobljenost za sodelovanje v procesih sprejemanja zakonodaje in predpisov na lokalni in nacionalni ravni

Priložnosti  Načelna pripravljenost mestne oblasti za

Nevarnosti  Zmanjševanje sredstev za sofinanciranje

sodelovanje z NVO pri pripravi politik s

projektov in programov NVO s strani MOM

področja kulture

Favoriziranje javnih zavodov s strani MOM

Delovanje Komisije za razvoj NVO v MOM

Neupoštevanje predlogov ukrepov za

Podpora lokalne skupnosti na področju

izboljšanje položaja NVO pri pripravi LPK 

financiranja in zagotavljanja infrastrukture 

Finančna sredstva iz EU

Sodelovanje v razvojnem svetu regije pri

svetu 

pripravi regionalnih razvojnih programov 

prostovoljstva Evropska prestolnica kulture

Razpoložljivi prostori v mestu v lasti MOM

Lokalni program kulture v MOM 2012 - 2017

Nenaklonjenost mestne oblasti do sodelovanja in dialoga z NVO

Ureditev zakonodaje na področju

Poglabljanje gospodarske in finančne krize v

Neizvrševanje pogodbenih obveznosti s strani MOM

Pomanjkanje razvojne strategije na področju kulture v MOM

30

Administrativne ovire

Zamude pri objavi razpisov


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

5. Vizija, cilji in razvojne prioritete NVO s področja kulturnih dejavnosti 5.1.

Vizija NVO s področja kulturnih dejavnosti

Nevladne organizacije želijo biti enakopravni partner na področju kulturnih dejavnosti v Mestni občini Maribor in s svojim delovanjem prispevati k razvoju mesta in krepitvi kakovosti življenja njegovih prebivalcev.

5.2.

Prioritete in cilji

Na osnovi analize stanja NVO v regiji in opravljene SWOT analize smo opredelili ključne prioritete in cilje v razvoju NVO s področja kulturnih dejavnosti: 1.

Vključenost NVO v dialog z MOM pri pripravi kulturnih politik, strateških dokumentov, razpisov za financiranje in ostalih področjih, ki so pomembna za NVO 

2.

Vzpostaviti delovna telesa za sodelovanje med NVO in MOM (kulturna zbornica)

Ureditev sofinanciranja MOM ter zagotavljanja drugih oblik podpore, ki bodo zagotavljali trajnostni razvoj in delovanje NVO in krepili njihov prispevek k razvoju kulture v mestu. 

Zagotoviti objavo razpisov in rezultatov v rokih, ki omogočajo nemoteno delovanje in financiranje projektov

 3.

Vzpostaviti prireditvene prostore za izvajanje produkcij (odri, razstavišča,...)

Sistemska ureditev položaja NVO, ki delujejo na področju kulturnih dejavnosti v MOM. 

Definirati nevladne organizacije in redifinirati profesionalne in ljubiteljske nevladne organizacije

Sprejeti strategijo razvoja kulture v MOM

31


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

6. Predlogi ukrepov za razvoj NVO s področja kulturnih dejavnosti 6.1.

Izvedba posvetov z NVO

V okviru priprave elaborata je bilo v letu 2012 organiziranih osem posvetov z nevladnimi organizacijami in samostojnimi ustvarjalci na področju kulture. Posveti so bili 23. februarja, 12., 13., 20. in 21. marca ter 11., 15. in 21. junija. Posvetov se je skupaj udeležilo 76 posameznikov iz 25 organizacij. Namen posvetov je bil skozi organiziran in strukturiran dialog pridobiti mnenja in želje ustvarjalcev s področja kulture v Mestni občini Maribor glede njenega bodočega delovanja na področju kulture in umetnosti. Na posvet bili z javnim vabilom, ki je bilo posredovano po informacijskih kanalih Regionalnega stičišča NVO Podravja (Zavod PIP) ter po mrežah NVO, vabljeni vsi ustvarjalci na področju kulture in umetnosti s področja MOM (nevladne organizacije in samostojni ustvarjalci ter posamezniki). Posveti so bili moderirani in se je zanje vodil zapisnik. Oblikovan je bil tudi elektronski seznam udeležencev, ki bo tudi v prihodnje zagotavljal boljše komuniciranje med organizacijami, vanj pa se lahko vpišejo nevladne organizacije in samostojni ustvarjalci s področja kulture v Mestni občini Maribor.

4

Najave, vabila in zapisniki v celoti so bili sproti objavljani na spletni strani regionalnega stičišča NVO Podravja, na spletnem naslovu http://www.nevladna.org/index.php/podrocja/kultura/lokalni-program-kulture-2012-2017-vmom. Na posvetih je aktivno sodelovala tudi predstavnica društva Asociacija.

6.2.

Predlogi ukrepov

Rezultati posvetov so povzetek razprav in predlogov sistemskih in vsebinskih ukrepov, povzetih na podlagi zapisnikov posvetov in predstavljajo skupno stališče udeležencev posvetov. Predlogi so podani v obliki, kot je bila dogovorjena na posvetih. 6.2.1

Definicija NVO in delitev na ljubiteljske in profesionalne organizacije

Menimo, da je nujno potrebno vzpostaviti definicijo NVO, ki bi jasneje opredelila in ločila ljubiteljske dejavnosti NVO od profesionalnih dejavnosti NVO. Predlagamo upoštevanje predloga definicije NVO s strani društva Asociacija: »poklicni producenti umetnosti so pravne osebe zasebnega prava, ki so ustanovljene za nepridobitno profesionalno ustvarjanje in poustvarjanje na vseh področjih umetnosti in podpornih dejavnosti.« Opredelitev definicije NVO se nam zdi bistvena za prepoznavanje kakovostne umetniške produkcije, ki nastaja v NVO. Slovenska zakonodaja je še vedno ne pozna. Predlog definicije je sicer pripravil Pravno-informacijski center

4

kul-nevladna-maribor@googlegroups.com http://groups.google.com/group/kul-nevladna-maribor?hl=sl 32


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

nevladnih organizacij, ki pa ne upošteva bistvenega, da med NVO obstajajo posamezne organizacije, ki presegajo to posplošeno opredelitev NVO kot organizacije, kjer je sodelovanje omejeno zgolj na prostovoljno delovanje, temveč se pojavljajo kot profesionalne organizacije, kjer delovanje pogosto presega poln delovni čas. Delovanje profesionalnih organizacij poteka na popolnoma drugačni produkcijski ravni, velikokrat bolj primerljivi z javnimi umetniškimi institucijami, ki so pri produkciji veliko bolj finančno, infrastrukturno in kadrovsko podprte in zagotavlja potrebno profesionalno in specifično znanje za kakovostno produkcijo, ki nemalokrat uspešno konkurira javnim umetniškim institucijam. Predlagamo, da MOM dodatno podpre delovanje uveljavljenih izvajalcev kulturnih programov in programov, ki niso javni zavodi in s svojim delovanjem trajno zadovoljujejo javni interes in kontinuirano delujejo na področju kulture in umetnosti. MOM naj strukturno pripomore k razvoju definicije in obravnave nevladnega sektorja in nadalje pripomore k razvoju NVO na nacionalni ravni. Država se je pri načrtu razvojnih ukrepov že zdavnaj zavezala, da bo nevladni sektor spravila na raven razvitih držav, a je vse ostalo bolj ali manj zgolj pri zavezah, na konkretni ravni pa je bilo storjenega bore malo. 6.2.2

Ločitev NVO na vsebinske organizacije in tiste, ki so tudi upravljavci prostorov

Pozivamo na dodatno sistemsko financiranje tistih NVO, ki so tudi upravljavci prostorov. Financiranje naj zajema financiranje splošnih stroškov delovanja, ki niso neposredno vezani na izvajanje programa: 1) stroške dela, ki niso vezani na izvajanje programa, 2) splošne materialne stroške za obratovanje, 3) stroške investicijskega vzdrževanja in nakupa opreme. NVO upravljavci so obvezani k vzpostavitvi poenotenega pravilnika, s katerimi se določajo pravice in dolžnosti rabe prostorov in upravljavske storitve. Seznam prostorov ter pogoji in način dostopa so dostopni na javnem spletnem portalu. Prostore je potrebno ločiti po namembnosti na a) vadbene prostore (produkcija in raziskovanje) in b) uprizoritvene prostore. S tem bi MOM pripomogla k reševanju rabe zasebnih neprofitnih prireditvenih prostorov. Številni prostori in kapacitete NVO so zaradi zanemarjanja njihovega razvoja na razpisih brez potrebe postavljeni v nekonkurenčen položaj, kar je zaskrbljujoče že zaradi tega, ker se javni zavodi ne kažejo kot primerni za izvajanje inkubacijske faze projektov umetnikov in umetniških skupin. Na področju intermedijskih umetnosti celo do te mere, da takšnega javnega zavoda očitno ni niti v bližnjih načrtih. Nastal položaj številne NVO in druge neodvisne organizatorje napeljuje k temu, da se raje kot zahtevnemu dolgoročnemu razvoju lastnih vsebin izdatneje posvečajo k produkciji tehnično nezahtevnega uvažanja projektov iz tujine. 6.2.3

Vzpostavitev NVO prizorišč

MOM naj za vsako programsko področje formalno vzpostavi NVO prizorišča, ki jih predlagajo in potrdijo nevladne organizacije. Razvoj prizorišč naj bo celostno zajet v strategijo razvoja kulture in nevladnih organizacij. V okviru zagotavljanja primernih prostorov za delovanje in produkcijo NVO s področja kulture bi bilo smiselno v okviru MOM storiti vse potrebno za čimprejšnjo celovito obnovo Pekarne, za potrebe kulturne produkcije v

33


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

domeni NVO pa pristopiti k iskanju dodatnih prostorskih kapacitet v mestu in njihovi revitalizaciji. Da je s takšnim pristopom mogoče razvijati mesto, dokazujejo prakse mest širom sveta. 6.2.4

Razvoj strategije razvoja kulture in NVO

MOM naj skupaj z nevladnimi organizacijami pripravi Strategijo razvoja kulture in NVO s konkretnimi kratkoročnimi in dolgoročnimi cilji, z natančnimi in merljivimi kazalniki ter operativnim planom izvedbe. Pozivamo k vzpostavitvi evalvacijske skupine, sestavljene tako iz članov MOM kot NVO, ki redno skrbijo za dosledno izvajanje operativnega plana oziroma pomagajo pri snovanju in izvrševanju ukrepov za reševanje morebitnih odstopanj. 6.2.5

Izločitev javnih zavodov kot upravičencev za prijavno na projektne razpise

Želimo, da se iz prijaviteljev na projektne razpise izloči javne zavode, ki so že financirani iz proračunskih sredstev. Tako bi nevladne organizacije pridobiti več projektnih sredstev, kar bi dvignilo kakovostno raven izvedbe projektov. 6.2.6

Provišanje proračunskih sredstev namenjenih delovanju NVO

Obstoječa proračunska sredstva NVO omogočajo delo v nemogočih razmerah nenehnih likvidnostnih težav, zaradi česar predlagamo petkratno povišanje sredstev za delovanje NVO. Z ukrepom bi MOM zagotovila optimalno delovanje NVO. Iz sredstev bi MOM poleg financiranja obstoječih projektov in programov zagotovila: 

skupno upravljanje NVO prizorišč s strani NVO. Ocenjujemo, da bi za upravljanje prizorišč bila potrebna delovna mesta direktorja, programskega direktorja, tehničnega osebja in vzdrževalcev opreme, produkcijsko osebje,

skupne službe za spodbujanje in razvijanje NVO na področjih promocije, razvijanje občinstva, odnosov z javnostmi, marketinga, mreženja, pravnega svetovanja, projektnega svetovanja, administrativne pomoči. Skupne službe se lahko organizirajo v sklopu projektne oziroma podporne pisarne za NVO.

6.2.7

Podpora MOM pri pripravah na mednarodne razpise

Uvedba razpisne podpore MOM za potrebe prijav NVO na mednarodne razpise, kjer se kot prijavitelj pojavlja MOM ali NVO. Izvajanje podpore in koordinacija se naj izvaja znotraj delovanja skupnih služb za NVO oziroma projektne pisarne za NVO. Predlagamo, da se MOM obveže k realizaciji 12 projektov tega tipa na leto. 6.2.8

NVO omogočiti brezplačne najeme prostorov, ki so v lasti MOM (predvsem v centru mesta)

MOM naj za določen čas omogoči NVO s statusom v javnem interesu brezplačen najem nezasedenih poslovnih prostorov (74. in 107. člena ZUJIK (Uradni list RS, št. 77/07, 56/08, 94/09 in 4/10)). Oddelek za ravnanje z nepremičninami MOM naj vodi javno evidenco nezasedenih prostorov in skupaj z Uradom za kulturo MOM pripravi in izvede javni poziv za najem prostorov.

34


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

6.2.9

Poravnane pogodbene obveznosti s strani MOM

Že nekaj let se dogaja, da NVO za rezultate razpisa izvedo šele sredi leta, sredstev pa se lahko nadejajo decembra ali v primeru leta 2011 celo v naslednjem letu. To bistveno otežuje delo NVO in praktično onemogoča dolgoročno načrtovanje ter morebitno osamosvojitev od javnih sredstev, saj se NVO ter njihovi člani zaradi tega spopadajo z neprekinjenimi likvidnostnimi težavami. Takšno stanje NVO tudi avtomatsko sili v neracionalno porabo javnih sredstev, saj morajo del neizbežno nameniti izterjavam, zamudnim obrestim in drugim nastalim stroškom, medtem ko se kulturno infrastrukturo ob takšni politiki izplačil kvečjemu krpa, namesto da bi se vanjo vlagalo. Tudi sami kulturniki za nedoločen čas ostajajo brez zasluženih plačil, ki bi jim vsaj povrnili nastale stroške. MOM pozivamo k rednemu obveznemu poravnanju pogodbenih sofinanciranih deležev. Izplačila programskim prejemnikom sredstev naj bodo kvartalna. 6.2.10

Objava razpisov pred pričetkom leta

Prepričani smo, da bi objava razpisov pričetkom leta bistveno pripomogla k boljšemu delovanju NVO. Že nekaj let zaporedoma so rezultati razpisov znani šele sredi leta. Opozarjamo, da je to eden od ključnih problemov, ki terja takojšnjo ureditev. 6.2.11

Uvedba letnih predrazpisnih konferenc in posvetov, s sodelovanjem Komisije za razvoj NVO v MOM

Namen predrazpisne konference je vzpostaviti strokovni civilni dialog med lokalno samoupravo na področju kulture in umetnosti ter zainteresiranimi NVO, samostojnimi ustvarjalci in posamezniki s področja. Cilji konference so: 

predstaviti in uskladiti časovnice in besedila javnih razpisov in pozivov MOM

predstaviti aktualne probleme ustvarjalcev in poiskati možnosti za rešitve

narediti pregled in evalvacijo aktivnosti v minulem letu

identificirati nove ustvarjalne trende in primerno reagirati

po potrebi vzpostaviti področna delovna telesa sestavljena iz predstavnikov NVO in lokalne samouprave.

6.2.12

Uvedba novih programskih področij

Predlagamo, da se uvedejo sledeča nova programska oziroma razpisna področja:

6.2.13

likovne umetnosti

intermedijske umetnosti

humanistika

Strokovne komisije na področju kulture

Opažamo potrebo po opredelitvi jasnih strokovnih kriterijev za vstop v strokovno komisijo, po bolj transparentnem postopku imenovanja članov komisij in po večanju transparentnosti delovanja strokovnih komisij. Zato predlagamo, da se:

35


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

mandat članov strokovnih komisij omeji največ na dva mandata,

člane komisije izbere na podlagi nedvoumnih in vnaprej vzpostavljenih kriterijev

redno objavljajo vsi zapisniki dela komisij

na spletnih straneh MOM vzpostavi posebna spletna podstran, kjer se zbrane vse potrebne informacije o delu strokovnih komisij

onemogoči soodločanje tistih članov komisij, ki neposredno ali posredno sodelujejo v projektih za pridobitev javnih sredstev

pri imenovanju strokovnih komisij omogoči možnost neposrednega imenovanja predstavnikov NVO s strani NVO

vzpostavi možnost vpogleda v vse postopke podeljevanja sredstev organizaciji člana komisije, ki ga izberejo NVO

6.2.14

člani strokovnih komisij se lahko izbirajo tudi izven Maribora

člane komisije obveže k upoštevanju smernic podanih na aktualni predrazpisni konferenci.

Prav tako župana pozivamo k doslednem upoštevanju mnenja strokovnih komisij.

Uvedba večletnih programskih razpisov in elektronskega oddajanja razpisne dokumentacije

Ob nenehnem manjšanju razpoložljivih sredstev tako za javno upravo kot NVO, predlagamo razbremenitev nepotrebnih administrativnih postopkov za prejemnike programskih sredstev, kar zagotavlja pomembno postavko pri zmanjševanju stroškov in optimiranju porabljenega časa za birokracijo. Predlogi se nanašajo na zmanjšanje 1) nepotrebne administrativne obremenitve pri vsakoletnem ponovnem oddajanju programov in zagotavljanje avtomatizacije postopkov brez čakanja na ponoven razpis, 2) večmesečno čakanje na potek vseh rokov in postopkov, 3) luknje pri izvajanju programov zaradi čakanja na nove anekse, 4) zamike pri možnosti črpanja sredstev v prvih mesecih leta. 6.2.15

Večletni projektni razpis

Predlagamo, da se za prijavitelje, ki niso bili uvrščeni v programsko sofinanciranje, uvede večletni projektni razpis za zahtevnejše večletne razvojne projekte in projektne sklope. Obrazce bi bilo potrebno prilagoditi tako, da na projektnem razpisu omogočajo tudi snovanje projektnih sklopov in izpolnjevanje pogojev razpisa tudi po projektnih sklopih. 6.2.16

Uskladitev razpisnih obrazcev MOM in MIZKŠ

Predlagamo, da se izenači trajanje večletnih programov MOM s trajanjem programov, ki jih razpisuje Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (4 leta). Menimo, da je uskladitev razpisnih obrazcev med MOM in MIZKŠ potrebna, saj bi s tem NVO omogočili enostavnejše poslovanje in zmanjšali administrativno delo. Večina NVO, ki jih sofinancira MOM, je namreč tudi prejemnica sredstev MIZKŠ.

36


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

6.2.17

Sofinanciranje projektov in programov, ki so že sofinancirani iz drugih virov

Za potrebe pridobivanja dodatnega denarja za izvedbo uspešnih projektov in programov, ki so že sofinancirani s strani MIZKŠ, Evropske komisije ali drugih mednarodnih virov, bi bilo potrebno na MOM rezervirati dodatna sredstva za spodbujanje sofinanciranja uspešnih projektov na tem področju. 6.2.18

Prenos neuspešnih vlog iz programskega na projektni razpis

Predlagamo, da se v razpisni pogojih za programske razpise vnaprej jasno opredeli postopke prenosa morebitnih neuspešnih prijav tako, da: 

neuspešne kandidature za programska sredstva ne omejujejo in zavlačujejo izvedbo postopkov

neuspešne prijave na programski razpis avtomatično kandidirajo na projektnem razpisu razpis brez ponovnega vlaganja razpisne vloge na projektni razpis,

prijaviteljem je v razpisni dokumentaciji ponujena možnost nekandidiranja oziroma nesodelovanja pri avtomatičnem prenosu neuspešne programske vloge na projektni razpis.

6.2.19

Kandidiranje na projektnem razpisu na nematičnem področju

Predlagamo, da se organizacijam, uspešnim na programskem razpisu, omogoči kandidiranje tudi na projektnem in večletnem projektnem razpisu, a le na nematičnem področju in le v primeru, da na tem področju niso prejemniki programskih sredstev. Podlaga našega predloga je obstoječa praksa prehajanja med umetniškimi praksami (npr. iz glasbenih v intermedijske in likovne ter nazaj). Ker gre za pogosto prakso tako v tujini kot tudi v Sloveniji, predlagamo, da se z novo ureditvijo odpravijo birokratske razmejitve med posameznimi področji, s čimer se prejemnike programskih sredstev zgolj dodatno spodbudi, k večanju ustvarjalnosti in produkcije. 6.2.20

Posebni pogoji za sofinanciranje novoustanovljenih NVO

Predlagamo, da MOM vzpostavi pozitivne diskriminatorne pogoje za sofinanciranje prvih projektov novega NVO. S tem bi omogočili lažji zagon delovanja in motivirali vzpostavljanje novih dejavnosti in umetniških praks. 6.2.21

Vzpostavitev mariborske kulturne zbornice

Predlagamo, da se vzpostavi mariborska kulturna zbornica, kot pravna oseba zasebnega prava, preko katere se vodi strukturiran dialog civilne javnosti s področja kulture in umetnosti z nosilci lokalne oblasti. Ustanovitelji zbornice so lahko reprezentativna združenja na področju umetnosti in kulture v MOM in drugi zainteresirani, ki se bodo prijavili na razpis za ustanovitev. Vsi člani so zavezani k ustanovitvenemu deležu. MOM se naj obveže za delno sofinanciranje podpornih oz. servisnih dejavnosti in storitev. Med naloge zbornice zagotovo sodi: 

analiza politik MOM, ki se nanašajo na razvoj NVO, neodvisnih producentov in samozaposlenih v kulturi oziroma kulture in umetnosti v MOM

svetovanje MOM glede predpisov in politik, ki vplivajo na razvoj NVO na področju kulture in umetnosti

mreženje akterjev na področju kulture in umetnosti

37


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

zagotavljanje strukturiranega dialoga z nosilci oblasti

spremljanje in ocenjevanje stanja z vidika javnega interesa v MOM

spremljanje in ocenjevanje položaja izvajalcev javnih kulturnih programov in projektov

zagotavljanje podpornih storitev za učinkovitejše delovanje NVO, neodvisnih producentov in samozaposlenih v kulturi

vzpostavljanje prostora javne razprave glede pomembnih družbenih kulturno političnih vprašanj,

promocija in večanje vidnosti kulture in umetnosti v MOM

ozaveščanje izvajalcev kulturnih programov in projektov o pomenu javnih politik ter nosilce oblasti o pomenu umetnosti in kulture,

imenovanje predstavnikov zbornice v svete javnih zavodov v MOM s področja umetnosti in kulture,

predlaganje predstavnikov zbornice v strokovne komisije MOM, ki odločajo o razdelitvi razpisnih sredstev.

Zbornica naj v svojem temeljnem aktu določi vse druge naloge, ki jih opravlja za svoje člane.

38


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

7. Povzetek Najbolj splošen vtis, ki smo ga pripravljavci elaborata dobili v procesu njegovega nastajanja je, da so nevladni oziroma formalizirani civilno družbeni akterji na področju kulture v Mestni občini Maribor zelo nezadovoljni s svojim položajem in z razmerami v katerih delajo in ustvarjajo, vendar se navkljub neugodnim lokalnim in globalnim finančnim in političnim razmeram ne želijo predati. O tem pričajo tudi konkretni predlogi za izboljšave njihovega položaja, ki so bili podani, predvsem pa ogromna energija s katero snujejo in izvajajo svoje dejavnosti ter skrbijo za preživetje organizacij. Prav tako se je pokazala tudi velika pripravljenost sodelovati v dialogu z predstavniki lokalne samouprave za reševanje diagnosticiranih težav. Preveč preprosto bi bilo reči, da je potrebno zagotoviti le več finančnih sredstev, da bodo nevladne organizacije oziroma civilno družbeni akterji na področju kulturnega delovanja zadovoljni ali vsaj nekoliko zadovoljnejši kot so sedaj. Organizacije v prvi vrsti pričakujejo predvsem pripravljenost za dialog s strani lokalne samouprave in čim bolj stabilno ter dolgoročno predvidljivo okolje za delovanje. Pričakujejo tudi odprtost odločevalcev za nove ideje in javno rabo pameti. Poziv Urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor k pripravi pričujočega elaborata nevladni akterji s področja kulture razumejo kot pričetek dialoga, ki bo vodil k njihovi nadaljnji vključenosti v pripravo lokalnega programa kulture Mestne občine Maribor za obdobje 2012 – 2017. Z diplomatskim besednjakom rečeno, predstavlja elaborat zelo transparentno pogajalsko izhodišče v civilnem dialogu pri pripravi lokalnega programa kulture MOM v naslednjem petletnem obdobju. Kot na vseh področjih družbenega življenja, se nevladne organizacije tudi, ko gre za oblikovanje politik na področju kulture zavedajo, da med željami in realnimi možnostmi obstaja razkorak in bo potrebno za predlagane ukrepe vložiti še veliko napora, da preidejo v izvedbeno fazo in da vseh, v relativno kratkem obdobju petih let, ne bo mogoče uresničiti. Vsekakor pa obstoječe stanje kliče k zavzetemu in radikalnemu ukrepanju, še posebej, če mestna oblast iskreno želi in pričakuje razvoj mesta tudi na področju kulture, pri čemer predstavljajo NVO zagotovo nepogrešljivega in izjemno ustvarjalnega akterja, ki lahko k tem razvojnim načrtom pomembno prispeva. Nevladniki od MOM pričakujejo tudi evalvacijo minulega obdobja izvajanja LPK. Evalvacija naj obsega oceno uspešnosti doseganja ciljev in razlago morebitnih odstopanj. Dobljeni izsledki bi zagotovo pomembno prispevali k pripravi kvalitetnega programa za prihodnje obdobje. NVO pričakujejo, da bodo ugotovitve in predlogi ukrepov, ki so jih podali, z vso resnostjo in naklonjenostjo upoštevani pri pripravi LPK za obdobje 2012 -2017, predvsem pa, da bodo v času njegovega izvajanja tudi dejansko upoštevani. Kot je razvidno iz strateške usmeritve NVO na področju kulturnih dejavnosti, želijo te predstavljati enakopravnega partnerja na področju kulturnih dejavnosti v Mestni občini Maribor in prispevati k razvoju mesta. Da si to zaslužijo dokazujejo s svojim delovanjem in sposobnostjo, da tudi v neugodnih razmerah pomembno prispevajo k dvigu obsega in kvalitete kulturnih in umetniških dobrin v mestu Maribor - Evropski prestolnici kulture 2012.

39


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

Za zaključek navajamo še kratek povzetek področij, ki obsegajo konkretne predloge nevladnih organizacij, ki jih lahko strnemo v štiri problemska področja, ki bi jih bilo potrebno upoštevati ob pripravi LPK: PROSTORSKI POGOJI DELOVANJA 

vzpostaviti NVO prizorišča (4.2.2., 4.2.3.)

uvesti NVO upravljavce prizorišč (4.2.2., 4.2.3.)

vzpostaviti skupno upravljanje NVO prizorišč (4.2.2., 4.2.3., 4.2.6.)

vzpostaviti javno evidenco nezasedenih prostorov (4.2.8.)

NVO omogočiti brezplačne najeme prostorov v lasti MOM (4.2.8.)

PODPORNE DEJAVNOSTI 

vzpostaviti skupno službo oziroma podporno pisarno za NVO (4.2.6.)

v strategijo razvoja kulture in NVO vključiti NVO (4.2.4.)

vzpostaviti mariborsko kulturno zbornico (4.2.6.)

RAZPISI IN POZIVI 

uvesti redne letne predrazpisne konference (4.2.11.)

javne razpise najaviti in objaviti pred pričetkom leta (4.2.10.)

dodatno opredeliti delovanje strokovnih komisij (4.2.13.)

uvesti večletne programske razpise (4.2.14.)

dodati nova programska področja (4.2.12.)

omogočiti elektronsko oddajanje razpisnih vlog

uvesti večletni projektni razpis za zahtevnejše razvojne projekte in projektne sklope za prijavitelje, ki niso bili uvrščeni v programsko sofinanciranje (4.2.15.)

prenos neuspešnih vlog iz programskega na projektni razpis (4.2.18.)

uskladiti razpisne obrazce MOM in MIZKŠ (4.2.16.)

določitev NVO in delitev na ljubiteljske in profesionalne organizacije (4.2.1.)

omogočit kandidiranje na projektnem razpisu na nematičnem področju (4.2.19.)

FINANCIRANJE 

povišati proračunska sredstva namenjea delovanju NVO (4.2.6.)

zagotoviti redno poravnanje pogodbenih obveznosti MOM (4.2.9.)

uvesti kvartalna izplačila sredstev MOM (4.2.9.)

zagotoviti sofinanciranje projektov in programov, ki so že sofinancirani iz drugih virov (4.2.17.)

podpirati prijave NVO na mednarodne razpise (4.2.7.)

vzpostaviti ugodnejše pogoje sofinanciranja novo ustanovljenih NVO (4.2.20.).

40


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

8. Viri 

Spletni naslov z najavami, vabili in zapisniki posvetov: http://www.nevladna.org/index.php/podrocja/kultura/lokalni-program-kulture-2012-2017-vmom.

Anketni vprašalnik za NVO: http://www.nevladna.org/images/stories/vpra%c5%a0alnik_kul_mom_P1.doc.

Asociacija, društvo nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti: http://www.asociacija.si/slo/.

Kulturni program Mestne občine Maribor za obdobje 2007-2011: http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=6614.

Nacionalni program za kulturo 2012-2015: http://www.mk.gov.si/si/aktualno/nacionalni_program_za_kulturo_2012_2015/.

Strategija razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2008–2011: http://www.ljubljana.si/file/249418/strategija-razvoja-kulture_mol-cistopis-1.pdf.

Carmina Slovenica: http://www.zbor-carmina-slovenica.si/

KID KIBLA: http://www.kibla.org/

Pekarna magdalenske mreže: http://www.pekarna.org/web/

Plesna izba Maribor: http://www.plesnaizba.si/

KUD ŠTUDENT Maribor: http://www.kudstudent.org/

ZULK – Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture: http://zulk.si/

Subkulturni azil Maribor: http://www.ljudmila.org/subkulturni-azil/explorer.php?page=frontier

Študentska založba Litera: http://www.zalozba-litera.org

Fotoklub Maribor: http://www.fotoklubmaribor.si/

Društvo likovnih umetnikov Maribor: http://www.dlum.si/

Radio Marš: http://www.radiomars.si/

Zavod Udarnik: http://www.udarnik.eu/

Zveza kulturnih društev Maribor: http://www2.arnes.si/~mbzko1s/

Statistični urad Republike Slovenije: http://www.stat.si/

AJPES: http://www.ajpes.si/

41


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni obÄ?ini Maribor 2013 -2017 na podroÄ?ju nevladnih organizacij

Priloge 1. Seznam prejemnikov sredstev MOM na razpisu za akcije in projekte 1.1. Akcije in projekti 2007

42


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni obÄ?ini Maribor 2013 -2017 na podroÄ?ju nevladnih organizacij

43


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni obÄ?ini Maribor 2013 -2017 na podroÄ?ju nevladnih organizacij

1.2. Akcije in projekti 2008

44


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni obÄ?ini Maribor 2013 -2017 na podroÄ?ju nevladnih organizacij

45


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni obÄ?ini Maribor 2013 -2017 na podroÄ?ju nevladnih organizacij

1.3. Akcije in projekti 2009

46


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni obÄ?ini Maribor 2013 -2017 na podroÄ?ju nevladnih organizacij

47


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni obÄ?ini Maribor 2013 -2017 na podroÄ?ju nevladnih organizacij

1.4. Akcije in projekti 2010

48


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni obÄ?ini Maribor 2013 -2017 na podroÄ?ju nevladnih organizacij

49


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

1.5. Akcije in projekti 2011 Pregled v času zaključka elaborata še ni bil na voljo.

50


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni obÄ?ini Maribor 2013 -2017 na podroÄ?ju nevladnih organizacij

2. Seznam prejemnikov sredstev MOM za sofinanciranje programov v javnem interesu 2.1. Programi v javnem interesu 2007

51


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni obÄ?ini Maribor 2013 -2017 na podroÄ?ju nevladnih organizacij

2.2. Programi v javnem interesu 2008

52


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni obÄ?ini Maribor 2013 -2017 na podroÄ?ju nevladnih organizacij

2.3. Programi v javnem interesu 2009

53


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

2.4. Programi v javnem interesu 2010

2.5. Programi v javnem interesu 2011 Pregled programov v javnem interesu za leto 2011 v času zaključka elaborata še ni bil na voljo.

54


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni obÄ?ini Maribor 2013 -2017 na podroÄ?ju nevladnih organizacij

3. Mednarodni programi in projekti 3.1. Mednarodni programi in projekti 2007

3.2. Mednarodni programi in projekti 2008

55


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

4. Anketni vprašalnik V vprašalniku je označeno število organizacij, ki so odgovorile na določeno vprašanje. V kolikor odgovor ni prikazan, je pojasnilo podano v poglavju Analiza stanja NVO, v podpoglavju Rezultati in povzetki.

1. OSNOVNI PODATKI O ORGANIZACIJI IME ORGANIZACIJE

LETO USTANOVITVE SEDEŽ

OSNOVNA DEJAVNOST

2. Kako je organizacija registrirana? 18 društvo ustanova 9

zasebni zavod zadruga zveza organizacij (društev)

3. Ali je vaša organizacija del ali članica kakšne mreže? Če je, opredelite katerih? Katerih (npr. ZKD, ZPM…? 7

Članica zveze

3

Članica mednarodne organizacije

4. Je organizacija pridobila status delovanje v javnem interesu? Katerega leta? Leto 5

status javnega interesa na lokalnem nivoju

2

status delovanja v javnem interesu na nacionalnem nivoju

5. PODATKI O PROSTORSKIH IN DRUGIH MATERIALNIH POGOJIH DELOVANJA Ali je vaša organizacija lastnica prostorov, v kateri je sedež organizacije? Koliko kvadratnih metrov površine obsegajo vaši prostori, v kateri je sedež? m2 da, je lastnica večine prostorov

1

ne, je najemnica prostorov

16

je upraviteljica prostorov gostuje pri drugi organizaciji

10

56


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

6. Ali je vaša organizacija lastnica prostorov, v katerih izvaja dejavnost? Koliko kvadratnih metrov obsegajo vaši prostori, v katerih izvajate dejavnost? m2 da, je lastnica večine prostorov

1

ne, je najemnica prostorov

16

je upraviteljica prostorov gostuje pri drugi organizaciji

10

7. Če je najemnica prostorov, v katerih je sedež organizacije in/ali v kateri izvaja dejavnost, kakšno najemnino plačujete? 17 neprofitno najemnino 3

profitno najemnino

7

ne plačujemo najemnine

8. Kako ocenjujete prostorske pogoje, v katerih organizacija izvaja dejavnost? 5 ustrezni 14

delno ustrezni

8

neustrezni

9. S kakšno tehnično opremo razpolaga organizacija? lastno

izposojeno

v souporabi

Računalnik

22

3

2

Fax

5

Mobitel

27 Fotoap. , kamera, video top, ozvočenje, osvetlitev

Video top, kamera, plesni pod

Prevozna sredstva Oprema za izvajanje dejavnosti – opredelite

Fotoap. , video, video top

10. PODATKI O SODELOVANJU Z DRUGIMI PRAVNIMI OSEBAMI Ocenite povprečje zadnjih 5 let.

Ali se povezujete oz. sodelujete z/s … iz Maribora? Ali se povezujete oz. sodelujete z/s… v Sloveniji? Ali se povezujete oz. sodelujete z/s… v tujini?

drugimi NVO 25

javnimi zavodi 5

1

13

2

1

7

57

podjetji


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

11. Za kakšno koprodukcijo se večinoma odločate? Označite za kakšno vrsto koprodukcije se odločate. Označite lahko tudi več opcij. z drugimi z javnimi s podjetji NVO zavodi vsebinsko 25 5 tehnično ( prostori, oprema, medijski prostor, kader)

19

2

2

12. Kakšno vlogo zavzemate pri produkciji z javnimi zavodi? prijavitelj projekta 3

partner

1

pri posameznih projektih kot prijavitelj, pri drugih kot partner

13. PROGRAMSKA USMERITEV Na katerih kulturnih programskih sklopih delujete? Označite, v katerih sklopih delujete. Če delujete na več sklopih, to primerno zabeležite. 1 projekt Več projektov – koliko opredelite 1 Uprizoritvene umetnosti 2 9 2 Glasbene umetnosti 4 7 3 Vizualne umetnosti 1 6 4 Intermedijske umetnosti 2 2 5 Literatura 3 6 Avdiovizualno ustvarjanje 1 4 7 Kulturna dediščina 8 Kino 9 Drugo 10 10 14. Realizacija uprizoritvenih umetnosti v številkah 2011 2010

2009

2008

2007

Št. premierno izvedenih del

5

6

3

4

5

Št. ponovitev v Mariboru

2

2

2009

2008

2007

Št. gostovanj v Sloveniji Št. gostovanj v tujini

1 1

15. Realizacija glasbenih umetnosti v številkah 2011 2010 Št. premierno oz. na novo izvedenih dogodkov (dela, koncerti…) Št. ponovitev v Mariboru

73

82

3

1

Št. gostovanj v Sloveniji Št. gostovanj v tujini

58


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

16. Realizacija vizualnih umetnosti v številkah 2011 2010

2009

2008

2007

2010

2009

2008

2007

2011

2010

2009

2008

2007

2011

2010

2009

2008

2007

5

5

1

1

2009

2008

2007

2009

2008

2007

22. Realizacija drugo – opredelite, če ste v obrazcu 13 označili možnost 9. 2011 2010 2009 2008

2007

Št. postavljenih del v Mariboru Št. gostovanj v Sloveniji Št. gostovanj v tujini 17. Realizacija intermedijskih umetnosti 2011 Št. prvo izvedenih del Št. ponovitev v Mariboru Št. gostovanj v Sloveniji Št. gostovanj v tujini 18. Realizacija literarnih del Št. prvih izdaj Št. ponovnih izdaj Št. izdaj v tujini 19. Realizacija avdiovizualnih del Št. premiernih izvedb v Mariboru Št. ponovitev v Mariboru Št. ponovnih izdaj v Sloveniji Št. izdaj v tujini 20. Realizacija na področju kulturne dediščine 2011 2010 Št. izvedenih del v Mariboru 21. Realizacija kino 2011

2010

Št. projektov v Mariboru Št. projektov v Sloveniji

Št. v Mariboru

6

Št. v Sloveniji

4

Št. v tujini

1

5

5

1

1

1

1

1

1

59


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

23. ZAPOSLOVANJE 2011

2010

2009

3

1

1

Redno zaposleni za nedoločen čas Vodstvo

2

Strokovni sodelavci

1

2008

2007

Izvrševanje programa Administracija in računovod. Tehnika Redno zaposleni za določen čas s polnim delovnim časom Vodstvo

2

Strokovni sodelavci

3

Izvrševanje programa Administracija in računovod. Tehnika Projektni sodelavci

11

Vodstvo Strokovni sodelavci Izvrševanje programa Administracija in računovodstvo Tehnika Zaposleni preko javnih del

4

Vodstvo Strokovni sodelavci Izvrševanje programa Administracija in računovod. Tehnika Samozaposleni

2

Vodstvo Strokovni sodelavci Izvrševanje programa Administracija in računovodstvo Tehnika Prostovoljci

15

3

1

1

1

Vodstvo

4

3

1

1

1

Strokovni sodelavci

6

3

1

1

1

Izvrševanje programa

12

3

1

1

1

60


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

2011

2010

2009

2008

2007

Administracija in računovodstvo Tehnika

4

3

1

1

1

3

1

1

1

Študentsko delo

3

2

2

1

1

Vodstvo Strokovni sodelavci

2

Izvrševanje programa Administracija in računovodstvo Tehnika 24. Ali se v vaši organizaciji sodelavci redno strokovno usposabljate? Št. sodelavcev, ki Št. usposabljanj se letno usposablja Vodstvo 7 5 Strokovni sodelavci

6

Izvrševanje programa

10

Časovni obseg usposabljanj v letu

5

Tehnika

25. PODATKI O ODNOSIH Z OBČINO IN DRŽAVO Na kakšen način MOM podpira delovanje vaše organizacije? redno občasno Finančna podpora

19

27

Zagotavljanje prostorov

2

2

nikoli

Izmenjava znanja in kadrov Izposoja tehnične opreme 26. Na kakšen način je zagotovljeno financiranje vaše dejavnosti iz javnih virov na občinski ravni / nacionalni ravni? na občinski ravni na nacionalni ravni programsko

6

1

večletno projektno

3

1

enoletno projektno

14

7

koncesijske pogodbe drugo

61


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

27. FINANCIRANJE Razmerje med odobrenimi in zaprošenimi javnimi sredstvi glede na javne vire financiranja. Opredelite v številkah. država občina EU zaprošeno

odobreno

zaprošeno

odobreno

zaprošeno

2011 2010 2009 2008 2007 28. OSTALI VIRI FINANCIRANJA 2011

2010

2008

2007

Lastne storitve

8

5

Članarine

11

11

9

Iz dopolnilne pridobitne dejavnosti Sponzorstva, donacije

7

4

2

Odhodki glede na stroške dela (skupno). Opredelite v številkah. 2011 2010 2009 2008

2007

Tuji viri (privatne fundacije, mednarodni skladi…) Iz finančnih prihodkov (naložbe, obresti…)

2009

2

29. ODHODKI

Bruto osebno dohodek zaposlenih Pogodbe o delu Avtorske pogodbe Študentsko delo 30. Odhodki glede na stroške dejavnosti (skupno). Opredelitev v številkah. 2011 2010 2009 2008 2007 Programski materialni stroški Splošni stroški obratovanja 31. Odhodki glede na investicijske stroške (skupno) glede na letne odhodke. 2011 2010 2009 2008 2007 Nakup opreme Investicijsko vzdrževanje 62

odobreno


Elaborat za pripravo Lokalnega programa kulture v Mestni občini Maribor 2013 -2017 na področju nevladnih organizacij

Druge investicije 32. PODATKI O TEŽAVAH IN OVIRAH ZA DELOVANJE Prosimo, da z vidika vaše organizacije ocenite dejavnike, ki predstavljajo oviro za delovanje. Prosimo za nadaljnjo obrazložitev konkretnega problema ter predlog konkretnih rešitev. niso ovira majhna srednja velika zelo velika Nezadostna finančna sredstva na splošno Nezadostni prihodki iz privatnih virov Nezadostni prihodki iz javnih virov Naraščanje odvisnosti od prihodkov pridobljenih iz lastne dejavnosti Naraščanje odvisnosti od prihodkov pridobljenih iz dopolnilne dejavnosti Prevelika odvisnost od javnih virov financiranja Odvisnost od aktualne občinske oblasti

5

4

5

4

5

4

2

5

4

2

5

4

2

5

4

2

2

7

33. Politika MOM v odnosu do nevladnih organizacij Odsotnost jasne razvojne strategije MOM na področju kulture Večanje administrativnih 2 13 obveznosti s strani MOM Neizvrševanje pogodbenih obveznosti s strani MOM 34. Drugi dejavniki vpliva na delovanje nevladnih organizacij niso majhna srednja ovira Slaba informiranost javnosti 2 o delovanju organizacije Nizek življenjski standard 3 ljudi Nepovezanost NVO sektorja 2 in odsotnost skupnega nastopanja Nezmožnost 3 1 profesionalizacije delovanja organizacij

63

15

4

4 15

4

velika

zelo velika 4

6

4


Elaborat za pripravo Lokalnega pograma kulture v Mestni občini Maribor 2012 - 2017 na področju NVO