Nevladna - Časopis za razvoj nevladnih organizacij, št. 7/2011

S spremembami zakona do predplačil za projekte NVO » 2

ACTA veliki napad na 99%

Spomladanska izmenjava oblačil

»6

»6

časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju

Št.7, marec 2012 naklada: 31.000 izvodov www.nevladna.org

20 let po izbrisu krivice še niso popravljene 26. februarja bo minilo 20 let, odkar je Slovenija protipravno, brez opozorila in brez možnosti pritožbe 25.671 ljudi izbrisala iz registra stalnih prebivalcev. Na popravo krivic še čakajo.

>ahWj_ ie c_ feibWb_ eZbeÝXe e _p]edk _d fbWÝ_be fh_if[laW pW FeieÝ`[$ @Wp i[c jW fh_if[l[a fbWÝWb" _pfebd_b i[c ile`e Zh³Wlb`Wd# iae Zeb³deij$

Amnesty International Slovenija V Amnesty International smo pred obletnico v sodelovanju z Mirovnim inštitutom in Društvom izbrisanih prebivalcev Slovenije predstavnike oblasti znova spomnili na vse to in jih pozvali k ukrepanju.

Nevzdržno je, da tudi 20 let po izbrisu ostajajo prezrte hude posledice, ki ga je imel izbris na vsakdan teh ljudi.

Izgubili so službe, možnost izobraževanja, ustrezno zdravstveno varstvo, nekateri so bili izgnani… Gre za splet materialnih in psihičnih posledic (odrinjenost, nesprejemanje, razbitje družin…), zaradi katerih so nekateri izgubili cela leta dostojnega življenja.

Nujno je popraviti krivice, k temu pa spada tudi odškodnina.

bilo ugodenim, 76 jih je še v reševanju. Zakonske spremembe so sicer pomanjkljive: zajemajo večino, a ne vseh kategorij izbrisanih, uvajajo nov zapleten upravni postopek, dokazno breme je na izbrisanih – če jih izpostavimo le nekaj. Žal izbrisanih niti ne izvzemajo od plačila upravnih taks. Sploh pa ne urejajo kompenzacije za žrtve.

Kljub temu, da je slovensko ustavno sodišče dvakrat ugotovilo kršitev ustave v primeru izbrisa in da so na kršenje človekovih pravic opozarjali v vrsti mednarodnih mehanizmov prava človekovih pravic, je bil šele leta 2010 storjen prvi majhen korak naprej: spremembe zakonodaje, ki skušajo urediti statusni položaj izbrisanih. Pri tem gre za minimalistično implementacijo odločbe ustavnega sodišča iz leta 2003, saj zakonske spremembe omogočajo le možnost, da izbrisani ponovno zaprosijo za dovoljenje za stalno prebivanje

Spomnimo, saj se dejstva vedno znova skušajo zamegliti: po razpadu Jugoslavije je bilo 25.671 državljanov drugih republik (v Sloveniji so živeli povsem zakonito), ki si zaradi različnih razlogov ni uredilo statusa ali pa so bile njihove vloge zavrnjene, brez opozorila, brez pravnega postopka in brez možnosti pritožbe izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva. Tako so številni, nekateri so v Sloveniji živeli že več desetletij, zaradi izbrisa izgubili številne pravice, med drugim tudi do šolanja in stanovanja, ter dostop do zdravstva.

Tak postopek ni veljal za ostale tujce, denimo Nemce, ki so imeli do tedaj pravico stalno prebivati v Sloveniji in se jim je status v novi državi avtomatično prilagodil.

Kaj nam o tem povedo številke? Nova zakonodaja je v letu in pol omogočila povrnitev zgolj okoli 0,4 odstotka še neurejenih statusov. To je 55 ugodenih vlog od okoli 13.000 ljudi, ki statusa v Sloveniji še nimajo urejenega.

Vloženih je bilo sicer 211 vlog, 80 ni

Da je izbris ‘urejen’, nikakor ne drži: ne le, da so dosedanji ukrepi pomanjklji-

vi, sploh se še niso dotaknili poprave krivic in primerne nadomestitve za izgubljena leta (ko niso trpeli le materialnega prikrajšanja in marginaliziranja, ampak tudi hude psihične obremenitve). Še več, država se je celo pritožila na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice iz leta 2010, ki je ugotovilo kršitve pravice do zasebnega in družinskega življenja ter pravice do učinkovitega pravnega sredstva ...

20. obletnica izbrisa sovpada z zamenjavo oblasti. V Amnesty International smo jih v sodelovanju z Mirovnim inštitutom in Društvom izbrisanih prebivalcev Slovenije znova pozvali, naj: • zagotovijo zadoščenje izbrisanim z javnim priznanjem diskriminatornosti izbrisa ter javnim opravičilom zanj; • za nazaj povrnejo nezakonito odvzeti pravni status vsem izbrisanim in zagotovijo nemoteno družinsko življenje njihovim družinam; • zagotovijo odpravo škodnih posle-

mmm$_pXh_iWd',b[j$i_ dic izbrisa in odpravo krivic s povezanih pravnih področjih, vključno z odškodninami; • zagotovijo rehabilitacijo posameznikov, ki so utrpeli zdravstvene in duševne posledice; • ustanovijo neodvisno preiskovalno komisijo, ki bi ugotovila resnico o izbrisu, vzrokih in posledicah ter preučila stanje; • zberejo ustrezne podatke o izbrisanih, jih preučijo in analizirajo s ciljem, da se kaj podobnega nikdar več ne ponovi.

Več informacij na www.amnesty.si, nikakor na najbljižji Upravni enoti.

Projekt EPM bo izveden ne glede na višino finančnih sredstev Mariborska podžupanja Astrid Bah je prepričana, da bo Evropska prestolnica mladih uspešen projekt, a pojavljajo se pomisleki glede kadrovanja in finančne plati Andreja Kaučič Kot je znano, je bila Mestna občina Maribor (MOM) novembra 2010 uradno izbrana in imenovana kot Evropska prestolnica mladih (EPM) 2013. S prijavo na poziv Evropskega mladinskega foruma ter pridobljenim nazivom, se je Maribor zavezal k ustvarjanju pogojev za razvoj okolja, ki bo mlade spodbujalo in jim omogočalo razvoj in uresničitev lastnih potencialov. Občina naj bi že v letošnjem letu mladim ponudila pestro izbiro aktivnosti. Sodelovanje in udeležba mladih bi lahko prišla do izraza tudi pri projektu Evropska prestolnica kulture 2012. Kot poudarjajo v MOM, predstavlja naziv Evropske prestolnice mladih strateško in razvojno odločitev občine, da se bo razvijala v smeri mladim prijaznega mesta. Posebne pozornosti naj bi bili deležni mladi z manj priložnostmi in mladi iskalci zaposlitve, z zagotavljanjem mladinske infrastrukture pa želi občina v prihodnje ustvarjati priložnosti in možnosti organizacijam, da bi nadgradile svoje obstoječe programe in razvijale nove, ki bodo s trajnostnimi učinki pripomogli k razvoju celotnega mladinskega sektorja.

Konec prejšnjega leta se je zaključil tudi posvet o EPM 2013, kjer so mariborska podžupanja za mladinske zadeve Astrid Bah, članica Pripravljalnega odbora Metka Šalika in Marja Guček iz Urada za mladino in kulturo MOM, predstavile namene in cilje projekta EPM ter odgovarjale na vprašanja nevladnih organizacij o njihovih pričakovanjih. To je bila prva javna predstavitev projekta. Mnoge nevladne organizacije so takšno predstavitev že dolgo pričakovale, saj bi priprave za projekt lahko začele teči mnogo prej. Z očitki, da so intenzivne priprave začele teči prepozno, se podžupanja Astrid Bah ne strinja. Omenja, da so aktivnosti začele teči že v prvih mesecih po samem prejetju naziva, aprila 2011 pa je bil imenovan tudi Pripravljalni odbor.

Tudi z očitkom, da so mladinske organizacije v projekt premalo vključene, nevladniki pa odrinjeni, se podžupanja ne strinja. »Mladinske organizacije vključujemo in jih obveščamo kolikor se le da. Predstavljamo jim vsebinsko plat prijave in jim vsekakor dajemo priložnost, da same začutijo v katerih segmentih zastavljenega programa bi

lahko sodelovale,« omenja Bahova. Ob tem Bahova ne omeni, da je bil prej omenjeni prvi javni posvet organiziran na pobudo in vztrajanje nevladne organizacije, ne pa MOM. Kot je znano bo organizacijo EPM 2013 prevzel javni zavod Mladinski kulturni center. Obenem je pripravljalni odbor EPM predlagal, da se za potrebe priprave in izvedbe projekta znotraj MKC ustanovi samostojna notranja organizacijska enota EPM 2013, katere delovanje je podrobneje določeno v aktu o organizaciji zavoda. »Odločitev je smiselna, saj bi v nasprotnem primeru bilo treba ustanoviti nov zavod, zdaj pa se bodo uporabili že obstoječa infrastruktura in kadri,« je pojasnila direktorica MKC Nina Arsenovič. Ob tem vprašanju je mariborske mestne svetnike skrbelo tudi, kdo bo odgovoren za projekt – ali direktorica MKC ali vodja projekta, podžupanja Astrid Bah. Kot je pojasnila mestna uprava, bo odgovornost za projekt prevzela Arsenovičeva. Člane nove organizacijske enote bo nadzoroval pet članski programski svet, ki ga bo imenoval žu-

pan Franc Kangler, kar je za marsikoga sporno. Na podlagi česa se bo župan odločal za primerne ljudi in kako bo zagotovil, da bodo na teh stolčkih sedeli dovolj sposobni ljudje, smo povprašali tudi Bahovo. Kot nam je povedala, ne vidi nikakršne bojazni, da bi bili nevladniki pri pripravah odrinjeni in obenem verjame, da bo župan v programski svet imenoval ljudi, ki bodo svoje delo opravljali v dobro projekta. Podrobnejših kriterijev in meril, ki jih bodo morali člani programskega sveta izpolnjevati, Bahova ni razkrila.

Očitno se bo potrebno zanašati na županovo dobro presojo pri kadrovskih zadevah.

Ob prijavi je bila celotna vrednost programa EPM 2013 ocenjena na dobrih 11 milijonov evrov. Pripravljalni odbor je v letu 2011 predlog programa podrobneje pregledal ter na podlagi finančne situacije mesta in države predlagal določene spremembe, ki se odražajo tudi v zmanjšanju vrednosti projekta. Za delovanje EPM je v predlogu proračuna za leto 2012 predvidenih 587.529 EUR, od tega 487.529 EUR za javni zavod MKC in 100 tisoč za nevladnike, v letu 2013 pa so za EPM predvideni štirje milijoni evrov. Kljub nezavidljivi finančni situaciji ostaja podžupanja optimistična.

Prepričana je namreč, da bodo ne glede na znesek, ki bo na koncu potrjen, sami

učinki, ki jih bo projekt EPM prinesel v mesto in mladim neprimerljivo večji in višji kot finančna vrednost projekta.

Na vprašanje kje trenutno vidi največji problem in morebitno grožnjo projektu EPM, da ta ne bi uspel v takšni meri kot je bil zamišljen, pa Bahova odgovarja, da bo projekt speljan ne glede na višino finančnih sredstev. »Menim, da projekta ne more nič ogroziti. Gre namreč za projekt, ki se lahko prilagaja situaciji.

Res je, da je veliko stvari odvisnih od finančnih sredstev, vendar verjamem, da lahko tudi z manj denarja storimo veliko. Pomembno pa je, da bodo sredstva v skladu s prijavo namenjena mladinskim organizacijam in mladim, kot že povedano, predvsem projektom, ki bodo imeli trajnostni učinek v mladinskem sektorju« poudarja Bahova.

Medtem ko se med nevladniki pojavljajo tudi pozivi, da bi morala Bahova svoj mandat vezati na uspešnost projekta, ki bo zaznamoval Maribor v prihodnjem letu, pa podžupanja teh pobud ni komentirala. Mladinski sektor se lahko po njenih besedah samo še okrepi in kakršne koli aktivnosti, ki se bodo izvajale, bodo zanjo predstavljale uspeh.

Novice v zvezi s projektom EPM lahko spremljate na spleti strani Nevladne in na našem facebook profilu.

2

marec 2012

KOMENTAR

Dovolj Butal II.

S spremembami Zakona do predplačil za projekte NVO

Borut Osonkar, Zavod PIP, Regionalno stičišče NVO Podravja

Center nevladnih organizacij Slovenije, CNVOS

Pravzaprav za nevladni sektor dobro kaže. Počezen pregled dogajanja kaže na nekatere zanimive nevladne (sektorske) premike. Na nacionalni ravni se pripravlja predlog Zakona o javnem interesu v NVO in do začetka aprila lahko nevladniki podajamo predloge. V procesu priprave zakonskega predloga bo imenovana vladno – nevladna delovna skupina. Hkrati bomo nevladniki sestavili tudi lastno delovno skupino, ki bo na podlagi komentarjev iz sektorja pripravljala stališča stališče glede predloga zakona. Uvodni predlog ključnih rešitev, ki jih je pripravil CNVOS, opredeljuje nevladne organizacije, določa enotne pogoje za njihovo delovanje v javnem interesu ter spodbude in podporne mehanizme za njihov razvoj.

Prav tako pomemben dogodek je pričetek delovanja Sveta Vlade RS za spodbujanje razvoja prostovoljstva, prostovoljskih in nevladnih organizacij. Svet se je prvega marca sestal na svoji prvi seji. Ob poslovniku je obravnaval tudi program dela za leto 2012 in predlog ključnih državnih ukrepov na področju krepitve nevladnih organizacij v obdobju 2012 – 2015. Ministrstva se bodo do naslednje seje opredelila do prioritetnih ukrepov, ki so jih predlagali predstavniki NVO. V 18 članskem svetu je devet izvoljenih predstavnikov NVO, devet predstavnikov ministrstev in vladne službe ter predstavnica univerz kot predstavnica javnosti. Član Sveta je tudi sodelavec PIP Bojan Golčar, ki je o prvi seji povedal, da je pri marsikaterem udeležencu pustila mešane občutke. Predvsem se je potrdila bojazen nevladnih predstavnikov, da člani vladne strani ne poznajo osnov delovanja NVO, še več, pri nekaterih je bilo opaziti tudi nepoznavanje namena delovanja Sveta in njihove vloge v njem. Na spletni strani nevladna.org bomo objavljali dokumente povezane z delovanjem Sveta, veseli bomo tudi vaših odzivov, predlogov in pobud.

Zaenkrat s strani širše javnosti in tudi nevladnikov spregledan vseslovenski proces je tudi pričetek vključevanja predstavnikov NVO v regionalne razvojne svete. Nova zakonodaja (Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja) nalaga nekatere nove regionalne in razvojne ureditve in institucije, med njimi Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja, katerega delovanje bo upravljal regionalni razvojni svet. Nova in pomembna vloga nevladnikov, torej. Nevladne volitve v regionalne svete bodo potekale po statističnih regijah, izvajala jih bodo regionalna stičišča in nedavno so volitve zaključili v sosednji pomurski regiji.

Pomurski svet šteje 31 članov in volitev za pet nevladnih predstavnikov se je udeležilo dobrih 34 odstotokov pomurskih NVO. Tudi mariborski nevladniki ne spijo. Komisija za razvoj nevladnih organizacij (KRNVO) Mestne občine Maribor, ki je županovo posvetovalno telo, je nedavno reagirala na Javni razpis za izbor kulturnih programov, ki jih bo v letu 2012 sofinancirala Mestna občina Maribor. MOM je opozorila na nekatere pomanjkljivosti glede upoštevanja vloge in pomena prostovoljstva. Kmalu bodo sledile tudi druge aktivnosti KRNVO. Konec prejšnjega leta smo na predlog regionalnega stičišča uspeli sprožiti dogajanje v zvezi s projektom Evropske prestolnice mladih (EPM) 2013. Pripravili smo posvet, na katerem so odgovorni predstavili projekt in nadaljne korake. Kmalu pa naj bi sledil tudi vsebinski posvet o sodelovanju NVO v projektu. Mimogrede, v predlogu proračuna MOM za leto 2012 je v postavki za EPM predvideno skoraj 500 tisoč evrov za delovanje javnega zavoda in 100 tisoč za sodelovanje NVO. Nesorazmerje je v nebo vpijoče.

Za konec naj omenim še projekt priprave Lokalnega programa kulture (LPK) Mestne občine Maribor za obdobje 2012 – 2017. Na pobudi MOM bomo nevladniki sami pripravili nevladni del LPK, ki bo vseboval analizo stanja, javne posvete, fokusne delavnice in pripravo ukrepov. Odločitev MOM lahko samo pozdravimo. V primerjavo naj omenimo Mestno občino Ljubljana, ki se je lotila enakega podviga, a brez vključevanja nevladnikov.

Naj sklenem z dopolnjeno začetno trditvijo. Morda res dobro kaže za nevladni sektor, le nevladniki imamo zaenkrat bolj malo od tega. In to, glede na zgoraj povedano, ni priročna ironija ali stvar poljubnosti gledišča, temveč diagnosticiranje sistemska napake.

Ta napaka je prazen hod, ki se pojavlja med deklariranim in izplenom deklariranega.

Med makro ravnijo (država, regija, ukrepi, podporno okolje za delovanje NVO) in mikro ravnijo (vsakodnevna realnost NVO) je prevelika razlika, vloženo na deklaritivni ravni se ne kaže na operativni ravni (npr. večanje zaposlitev v NVO, večanje deleža BDP, ki ga prispevajo NVO ali vključevanje NVO v postopke odločanja o javnih zadevah).

Problem ni samo ekonomske ali tehnične narave, gre za deficit demokratičnosti. Povedano drugače, aktualna kriza je prerasla »absorpcijsko sposobnost« demokratičnega aparata. Potrebujemo nove poti odločanja in drugačne odločevalce. Če bo nevladnemu sektorju šlo dobro, bo šlo dobro celotni družbi.

CNVOS je 22. februarja Ministrstvu za finance posredoval predlog spremembe Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2011 in 2012, s katerim bi se pri financiranju dejavnosti, projektov in programov nevladnih organizacij iz državnega in občinskih proračunov omogočila predplačila.

Hkrati predlog predvideva tudi zvišanje višine dovoljenih predplačil, ko gre za namenska sredstva EU in sredstva slovenske udeležbe; in sicer s sedanjih 20 % na 30 %.

nih kulturnih ali športnih društev, socialno varstvene dejavnosti ali dejavnosti varstva okolja.

Veljavni ZIPRS 1112 zaenkrat v svojem 24. členu omogoča za nevladne organizacije le predplačila pri namenskih sredstvih EU in sredstvih slovenske udeležbe; pa še to samo do višine 20%, ne pa tudi pri financiranju iz državnega oz. lokalnih proračunov.

Ker nevladne organizacije po zakonu poslujejo nepridobitno in neprofitno, seveda ne razpolagajo z nobenimi preteklimi presežki, s katerimi bi lahko vnaprej krile (»zalagale«) stroške za izvajanje s strani javnega financerja potrjenih programov in projektov. Zaradi odsotnosti predplačil tako pogosto svojih programov in projektov ne morejo izvesti, kljub temu, da so jih država ali občine prepoznale kot splošnokoristne in zato izbrale za (so)financiranje. Zvezanih rok so tudi tisti javni financerji (posamezne občine in ministrstva), ki so iz navedenih razlogov projekte pripravljene avansirati, saj

MOM dolguje nevladnim organizacijam 80 tisoč evrov Mojca Vtič Mestna občina Maribor (MOM) dolguje 32 nevladnim organizacijam, ki delujejo na mariborskim območju več kot 80.000 evrov, čeprav so bile s strani NVO izpolnjene vse pogodbene obveznosti.

Na občini so zatrdili, da bodo zapadle obveznosti iz naslova javnega razpisa za kulturne projekte 2011 v celoti poravnane po sprejetju proračuna za letošnje leto. Tako se bodo izplačila predvidoma vršila aprila, vendar je končni datum izplačil obveznosti odvisen od finančnih prilivov v občinski proračun. Na vprašanje, kje tiči razlog za zakasnitev plačila sredstev, je Tatjana Štelcer, predstavnica za odnose z javnostmi na MOM, odgovorila, da je do zakasnitve prišlo zaradi splošnega upada prihodkov Mestne občine Maribor.

Na seznamu, na katerem so navedene nevladne organizacije, ki še niso prejele pripadajočega zneska, je tudi Zavod

Uho;oko in Društvo za boljši svet. Predsednik zavoda Uho;oko Marko Ornik je o trenutnem stanju dejal, da je dolg občine do zavoda sicer relativno majhen v primerjavi s stroški, ki jih imajo, »vendar je šokantno, da kršijo pogodbo in ne naredijo popolnoma nič, da bi to uredili.

Niti nismo prejeli nikakršnega pojasnila ali opravičila, prošnje za razumevanje, vljudnostne fraze.« Tajnik Društva za boljši svet pa je dejal, »da bi seveda bilo bolje, če dolga ne bi bilo, vendar se zavedamo, da moramo tudi nevladniki deliti usodo vseh v recesiji.« MOM bo predvidoma v marcu objavila razpis za sofinanciranje mladinskih dejavnosti in kulturnih programov – sofinanciranje delovanja likovnih razstavišč.

Natančna višina razpisanih sredstev bo določena po sprejetju proračuna, ki naj bi bil sprejet do konca marca, so sporočili z MOM.

Takšno razlikovanje že samo po sebi ni smiselno. Hkrati pa bi se s predlagano spremembo razrešile drastične težave, s katerimi se soočajo nevladne organizacije, ko izvajajo svoje javnokoristne projekte, ki so financirani iz nacionalnih javnih virov, kot so npr. dejavnosti lokal-

Na mnogih javnih razpisih prejmejo namreč nevladne organizacije prva sredstva šele pol leta po začetku izvajanja projekta in torej šele pol leta zatem, ko so jim že nastali prvi stroški. Pri nekaterih razpisih, ki predvidevajo samo končno poročilo in izplačilo, pa lahko traja kar celo leto, da dobijo nek priznan strošek povrnjen iz proračuna.

jim zakon to prepoveduje. Če so v preteklosti nevladne organizacije težave še lahko reševale s pomočjo kreditov (pri čemer jim obresti zanje noben financer sicer nikoli ni priznal kot upravičene stroške), pa je v času sedanje gospodarske krize in posledičnega kreditnega krča za veliko večino organizacij tudi takšna »rešitev« postala popolnoma nedostopna in s tem problem neavansiranja tako rekoč nerazrešljiv.

Podobno velja tudi za dvig višine dovoljenega avansiranja pri namenskih EU sredstvih. Izkušnje številnih nevladnih organizacij kot tudi, na primer, izkušnje Ministrstva za javno upravo kot enega od posredniških teles za Evropski socialni sklad, kažejo, da 20% predplačila pogosto ne zadostuje za uspešen zagon projektov in da se prejemnice zato pogosto ukvarjajo z likvidnostnimi težavami.

Ministrstvo za finance je novelo ZIPRS1112 neuradno že napovedalo. CNVOS je zato svoj predlog posredoval tudi koalicijskim strankam s pobudo, da ga podprejo.

Mariborski kulturniki, crkniti ali ne, to ni več vprašanje!

Boris Vezjak Je Franc Kangler tisti univerzalni politik, ki se bo tolažil s kulturo? Na to namiguje že točno tak naslov medijskega prispevka – blišč in beda EPK, tega mariborskega kulturniškega holivuda, sta žal res postala prisilni emblem njegovega navideznega uspeha sredi črepinj in polomov drugih mariborskih projektov, da o milijonski luknji v občinskem proračunu sploh ne izgubljamo besed. Zdaj je tudi jasno, zakaj Maribor potrebuje prav dramaturgijo pandurjanskega bleščavega spektakla bolj, kot smo si to predstavljali v svojem pričakovanju že poprej. Kot je jasno, kdo in zakaj mora močno ploskati tej spektakelski scenografiji, saj je obenem metaforizirana mizanscena mariborske Potemkinove vasi.

Kaj se dogaja z majhnimi kulturnimi producenti v Mariboru, žal ne prihaja v medije. Zofijini smo že pred leti povedali svoje mnenje, toda šele včerajšnje STA poročilo konec februarja 2012 (!) je do neke mere širši javnosti razgalilo kruta dejstva, kaj se dogaja v resnici. Namreč da bo mariborska kultura zaradi programa EPK dejansko še bolj crkavala:

Mestna občina Maribor (MOM) zaradi finančnih težav še vedno ni poravnala svojih lanskoletnih dolgov lokalnim kulturnim ustvarjalcem. Večjim kulturnim ustanovam trenutno dolguje 1,6 milijona evrov sredstev za redno delovanje, manjšim kulturnim društvom pa skupno 87.000 evrov.

Na občini zagotavljajo, da bodo dolg poravnali, takoj ko bo mogoče.

Ironija so že same številke: levji delež pravzaprav občina dolguje zavodu EPK, medtem ko drobtinice z gospodarjeve mize za resnično številne »neepekajevske« kulturnike ne bi pokrile niti ene ali dveh manjših produkcij znotraj EPK; z odpovedjo npr. financiranja Pandurjeve gledališke epopeje pa bi lahko nahranili dvojno število kulturnih društev za celo leto. Naj

si nekdo pogleda, kaj vse z drobtinico v višini 87.000 evrov smejo početi epekajevci. Tak kulturniški fašizem razdeljevanja denarja ima prepoznavne politične in medijsko-piarovske odgovorne osebe: fiat Cultura, pereat cultura! Najdite mi en zapis o tem na kulturnih straneh Večera!

Pričakujem, da bo mariborska kulturniška in druga inteligenca povzdignila svoj glas.

Ironija je seveda, da bo »circus fantasticus« čez eno leto odšel iz mesta. Tisti kulturniki, ki v njem vztrajajo in trajno ali permanentno prispevajo svoje znanje in prosti čas, bodo kaznovani, kolikor zaradi prezira in splošnega bojkota že niso. Tisti, ki bodo odšli, so in bodo nagrajeni. Perverzija se je dotaknila ne le kulture, njene socialne recepcije ali celo definicije, ampak tudi njenih nosilcev. Človek se težko strinja s Francijem Pivcem, hkrati predsednikom Zveze kulturnih društev in funkcionarjem EPK. Soglašamo lahko, ko opozarja na razmere, ne morem pa se strinjati s tem, da je EPK za kulturnike vsaj uteha:

“Smo na zelo kritični točki. Posebej v Mariboru se lahko zgodi, da bomo jesensko 90-letnico naše skupne organiziranosti morali uporabiti, da razglasimo razpad naše mreže kulturnih društev,” je poudaril. Pri nekaterih mariborskih kulturnikih je slišati, da se je občinski denar za lokal-

Nevladna - časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju • Izdajatelj: Zavod PIP, Gosposvetska cesta 83, Maribor • T: 02 234 21 38, 02 234 21 46 • E: urednistvo@nevladna.org • W: www.nevladna.org • Za izdajatelja: Matevž Kmetec, v.d. direktorja Zavoda PIP • Uredništvo: Borut Osonkar, odgovorni urednik; Bojan Golčar, član uredništva • Oblikovanje in priprava za tisk: Macula Lunea • Tisk: Leykam Tiskarna, d. o. o. • Naklada: 31.000 izvodov Časosopis je del projekta “Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja”

no kulturno sceno lani in letos preusmeril na naslov EPK. Pivec se s tem ne strinja.

“EPK ni nič na boljšem, saj imajo tudi tam neporavnane račune občine. Mislim, da nam EPK celo pomeni neko tolažbo, da lahko v teh kriznih časih vendarle pridemo na oder,” je pojasnil.

Ne, res je videti, kot da bi na smrt obsojenemu igralcu ponudili tolažilno nagrado: epizodno vlogo v še zadnji predstavi pred usmrtitvijo. Sredi leta 2010 sem s kolegicami in kolegi, resda vsaj malo v šali, ponudil alternativni model delitve denarja, ki so ga takrat obetali za izgradnjo Pandurteatra: »Za ta denar bi lahko v Mariboru prirejali še en, recimo mu zimski festival Lent, z budžetom en milijon celih 50 let. Ali pa z dvema milijonoma 25 let! Še boljša ideja: če bi želeli kulturni preporod mesta, bi lahko občina, namesto prgišča evrov, kulturnim zavodom in društvom razdelila isti denar, recimo po ključu 1000 (!) društev in vsakemu po 50.000 evrov.

Zdaj jim namenja sramotne drobtinice, ker za več menda ni. Stavimo, da bi kmalu govorili o svetovni, ne le evropski prestolnici kulture! Vsaj z vidika hvalevredne radodarnosti mestnih oblasti.«

No, številke so bile popoln naivizem.

Danes se pogovarjamo o tem, da za VSE kulturne producente skupaj ni malodane denarja za financiranjega ENEGA takega društva, oziroma da se razdelitev drobtinic zaradi skoraj bankrota občine kar ne more odviti. Da bo jutri kaj bolje in je dramatiziranje odveč? Kdo si upa reči kaj takega?

Ker je sneg skopnel in se bo treba zbuditi iz zimskega dremeža, bi počasi le pričakoval, da bo mariborska kulturniška in druga inteligenca, ki še kar ponižno molči (ali pa sodeluje v projektih EPK in hlini zadovoljstvo zategadelj), povzdignila svoj drugače nežno ubran glas. Sicer je pač vredna, da crkne.

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.

3

www.nevladna.org

Največji izziv je producentstvo in družbena afirmacija plesa Mojca Vtič

(1999), kjer se izvaja izobraževanje na srednješolskem nivoju in Center sodobnih plesnih umetnosti (2011), se izobraževanje večinoma izvaja neformalno.

Mojca Kasjak opravlja toliko reči, da le s težavo izpostavim le nekaj pomembnejših. Plesalka, koreografinja, plesna pedagoginja in producentka je opravila specializacijo na London Contemporary Dance School. Sodeluje v številnih društvih in sodeluje pri občinskih in nacionalnih projektih. Ples ji prinaša zadovoljstvo in predstavlja izziv. Njen največji izziv je organizacija in producentstvo sodobnega plesa ter njegova družbena afirmacija.

Kako je ples sprejet na Slovenskem?

Sodobni ples se je pri nas razvijal samodejno. Bili so posamezniki, ki so z velikim entuziazmom in navdušenjem začeli s plesnim izražanjem. Skozi vsa leta se je sodobni ples razvijal neinstitucionalno v okviru nevladnega sektorja, kjer gre za marginalno področje, ki je bilo bolj ali manj na obrobju. Posledično temu je marsikomu neznanka ali pa nekaj nepredstavljivega, nerazumljivega….

Prvič ste na oder stopili že v zgodnjih otroških letih.

Plesati sem začela že zelo zgodaj, začetki so bile baletne urice pri petih letih. To so bili prvi formalni plesni koraki. Vendar me klasični balet kot forma ni pritegnil. Želela sem več, zato sem v prvem razredu osnovne šole ustanovila plesno skupino, kjer sem imela možnost za lastno plesno izražanje.

Kaj vam je všeč pri plesu?

Moč izražanja in predanost gibanju, iskanje lastne ekspresivnosti, čutenje, ustvarjalno delo, nove in nove umetniške kreacije … biti vstran od črednega nagona trendovskega plesa … spoznavati sebe.

Kakšno sporočilo prenašate s plesom?

Projekti in koreografije, ki sem jih ustvarjala, so bile prenos lastnega razmišljanja in videnja, zmeraj sem črpala iz družbenega, ekonomskega, zgodovinskega, včasih tudi iz osebnega področja.

Vendar je slednje najtežje, ker je potrebno imeti distanco do uprizarjanja osebnih prepričanj in stališč.

Kakšni so pogoji za plesno delovanje v Sloveniji?

Kašno prihodnost sodobnega plesa si želite?

Mojca Kasjak Kulturna vzgoja bi morala postati eno izmed prioritetnih področij Nacionalnega programa za kulturo. Za preoblikovanje tradicionalističnih pogledov na ples bo potrebno še veliko dela. Med drugim tudi poglobljen vpogled novinarjev in poročanje o sodobni plesni umetnosti v medijih. Kulturna politika podpira centralistično delovanje in posamezne NVO. Praksa je pokazala, da se je predvsem v Ljubljani razvijala scena, kjer je posameznik, po navadi kot samostojni ustvarjalec na področju kulture, ustanovil svoj zasebni zavod predvsem zato, da je lahko produciral svoje umetniške projekte. Generalno gledano pa ima profesionalna plesna scena slabe infrastrukturne pogoje in težave s financiranjem.

Kljub temu, da so se zgodili pomembni premiki v sodobnem plesu kot je Umetniška gimnazija – smer sodobni ples

Dobrodošle bi bile spremembe na sistemski ravni, s katerimi bi ustvarili trajne strukture. Gre namreč za povezovanje različnih segmentov: države, lokalnih skupnosti in strokovnih izvajalcev. Strokovnjaki smo pripravili celostni program integracije sodobne plesne umetnosti v osnovnošolske kurikulume, ki pa so na določeni stopnji obstali.

Ste predsednica Plesne izbe Maribor, katere projekte pripravljate?

V naši hiši se prepletata glasba in ples.

Tina Dobaj Eder bo pripravila otroško plesno predstavo Vilinska vas, mlada in izredno talentirana plesalka April Veselko nadaljuje z raziskovanjem in avtorskim ustvarjanjem, letos tako pripravlja plesno predstavo Mala morska deklica.

Edita Čerče bo združila orientalske plesalke iz Maribora in Slovenske Bistrice.

Junija na Velikem odru SNG Maribor pripravljamo našo zaključno letno predstavo Avenija 25, kjer bo skupaj nastopilo dvesto plesalcev in tolkalistov.

Društvo skrbi za boljše počutje prebivalcev soseske Mojca Vtič Dom ne ustvarijo zgolj štiri stene, temveč življenje znotraj in zunaj njih. In da postane dom stanovalcu varno zavetje in zatočišče ter prijetno bivališče je odvisno tudi od sosedskih odnosov.

Stanovalci soseske Rače se zavedajo, da sta medsebojna povezanost in sodelovanje sostanovalcev pomembni, prav tako tudi urejena in varna okolica. Društvo stanovalcev Soseske Rače je bilo ustanovljeno na pobudo Tomaža Seliškarja maja lani in šteje 46 članov. Ideja o ustanovitvi društva se je porodila kot odgovor na pomisleke stanovalcev o stroških vzdrževanja otroškega igrišča in celo predlogov za odstranitev igral ter lažjega urejanja skupnih zunanjih površin v novo nastali soseski. V preteklem letu so položili gumijaste podlage na otroškem igrišču in tako izboljšali varnost igral, obenem pa jim je zastavljena naloga tudi omogočila, da so se stanovalci pobližje spoznali.

Z društvom želijo doseči druženje, spoznavanje in sodelovanje sostanovalcev, saj kot pravijo, bi radi vedeli, kam sodijo obrazi, ki jih srečujejo na sprehodih ali ob igri z otroki. Hkrati pa jim društvo daje priložnost, da si sostanovalci izmenjajo pobude, kritike in mnenja. Člani društva skrbijo za okolico in sostanovalce ter tako ustvarjajo prijetno bivalno klimo. Svojo skrb do sočloveka so izkazali konec lanskega leta, ko so zbirali prispevke za obdarovanje družine, ki si zaradi osebnih okoliščin marsičesa ne more privoščiti.

V Soseski Rače je vse več malih navihancev in da imajo ti kar najbolj zanimivo otroštvo, stanovalci z nekaj lastne volje sami poskrbijo za prijeten in koristno izkoriščen čas, ki ga skupaj z otroki aktivno preživijo na igralno – ustvarjalnih uricah, ki jih enkrat tedensko organizira društvo, v pomladnih in poletnih mesecih pa načrtujejo organiziranje različnih

Andrej Hrvatin bo v Sinagogi izvajal eksperimentalni projekt. Glasbenik Damir Mazrek bo skupaj s tujimi gosti izvajal zanimive koncerte, prav tako Tina Sovič. V okviru Kulturnega dnevnika bomo ponovno izvedli predstavo Najdeno, avtoric Maje Lamovšek in Maje Šnuderl. Prav zdaj pa se pripravljamo na območne plesne revije ter na državno in mednarodno tekmovanje Opus.

Sodelujete tudi na EPK 2012, lahko podrobneje predstavite projekt Move to Maribor?

Gre za skupno zgodbo štirih plesnih projektov. Prvio je Osvetljeni, kjer vsak tretji petek v Kinu Udarnik predvajamo plesne filme. Nagib parkour je mednarodni festival sodobnega plesa, ki bo potekal kot rezidenčni festival za tuje in domače umetnike v avgustu, v septembru pa se bosta prepletala Platforma sodobnega plesa in Modul dance, kjer si bo na Drugi gimnaziji moč ogledati izredno zanimive plesne predstave iz Francije, Španije in Slovenije, umetniške inštalacije v mestu ter spremljali javne razprave o sodobnem plesu.

Vpleteni ste v Mrežo sodobnega plesa, ki si prizadeva za povečanje kakovosti produkcije, prodornosti akterjev na področju sodobnega plesa in povezovanje ljudi. Kako ocenjujete dosedanje delo in kakšne projekte pripravljate?

Mreža je projekt večih partnerjev, ki se je začel januarja 2011 in se bo končal septembra 2012. Pripravilo se je veliko posvetov na temo strukturnega delovanja in izboljšanja civilnega dialoga ter številne delavnice. Izvajajo se raziskave, vzpostavljajo se medsebojne aktivnosti in dolgoročna sodelovanja z drugimi institucijami iz javnega sektorja. Pišejo se spremembe predpisov in financiranja

s področja sodobne plesne produkcije v Sloveniji. Izvajajo se strokovna usposabljanja za člane NVO na posameznih vsebinskih področjih, pisale so se dopolnitve Nacionalnega programa za kulturo, kjer smo kot možnost videli umestitev Mreže sodobnega plesa v strateški dokument programa, kar bi lahko omogočil delovanje Mreže v obliki Agencije za postprodukcijo ali SUK - Slovenske uprizoritvene kooperacije tudi po zaključku projekta. Sodelovali smo tudi pri pisanju ustanovnega akta Centra sodobnih plesnih umetnosti. V Mariboru bomo organizirali še dva javna posveta na temo medsektorskega sodelovanja in plesne umetnosti v učnih kurikulumih ter nadaljevali s civilnim dialogom za izboljšanje delovanja uprizoritvenih umetnosti.

Od leta 2001 do 2010 ste bili strokovna selektorica območnih plesnih srečanj pri JSKD. Ste opazili kakšne spremembe na področju sodobnega plesa v minulih desetih letih?

Veliko otrok pleše in to je zelo priporočljivo. Vendar se postavlja vprašanje ali je to ples za zabavo ali pa gre za plesno ustvarjanje in plesno vzgojo. Poučevanje in koreografiranje je odgovornost, kjer je potrebno upoštevati določena pedagoška in strokovna znanja, metode plesnega ustvarjanja in predvsem zmogljivosti oziroma sposobnosti otrok. In prav tu velikokrat pride do različnih stališč, čeprav je stroka zelo enotna. Mentorji, ki se s plesom ukvarjajo na osnovnih šolah imajo po mojem mnenju premalo znanja in izkušenj, čeprav na tem področju potekajo seminarji za mentorje otroške plesne vzgoje. Mladina pa velikokrat posnema to kar vidi iz medijev. Škoda. Ob tem namreč pozabljajo na svojo lastno identiteto.

»Deli z drugimi to kar lahko in drugi bodo delili s teboj« Spletni projekt Delimo.si pridobiva vedno več članov na facebooku, ki si medsebojno pomagajo pri malih stvareh in solidarnostno prispevajo k boljšim družbenim odnosom Andreja Kaučič

aktivnosti na zelenicah pred bloki (igranje nogometa, odbojke, badmintona, ...). »Za otroke je koristno, da prosti čas preživljajo v družbi sovrstnikov, na igralih, na svežem zraku in ne, kot se pogosto zgodi, pred računalnikom in televizijo,« meni Seliškar, predsednik društva.

V društvu se zavedajo, da se zgolj z dobro voljo in prostovoljnim delom ne da vsega narediti. Sredstva, ki so namenjena vzdrževanju skupnih površin, predvsem otroškega igrišča, in za manjše investicije, kot sta na primer postavitev klopi ali postavitev stebričkov, pridobivajo s košnjo trave v soseski.

Prav tako so mnenja, da bodo preko društva lažje vplivali na rešitve na občinski ravni, ki bodo koristne za sosesko in njene prebivalce, in imeli možnost kandidirati za namenska sredstva na občinskih razpisih. Slednjih po Seliškarjevih besedah trenutno ni, vzrok pa po njegovem mnenju izvira v nezavedanju pomena prispevka društev k razvoju in dogajanju v občini in pomanjkanju znanja in volje za pripravo ustreznih razpisov s strani občinske uprave.

Pa vendar društvo s svojim delovanjem ne zaobjema zgolj stanovanjske soseske Rače. Letos januarja so v svojih prostorih na Mariborski 32 v Račah organizirali že drugo srečanje Razvojni izzivi Rač - Kako v Račah in okoliških krajih soustvarjati priložnosti za razvoj kraja in ljudi, ki tukaj živijo. Povezali so se tudi s Centrom učenja in inovativnosti Morje - Modra hiška in Planinskim društvom Fram, s pomočjo katerih nameravajo organizirati izlete v bližnje kraje in okolico, saj, kot meni Seliškar »veliko premalo vemo o krajih, v katerih živimo«. Člani in članice društva skrbijo tudi za starejše prebivalce Rač in okoliških krajev, saj so zanje v sodelovanju z Centrom učenja in inovativnosti Morje - Modra hiška organizirali že drugi brezplačni računalniški tečaj. Urejajo pa tudi svojo spletno stran www.dssr.si, kjer zbirajo koristne informacije za prebivalce soseske in omogočajo izmenjavo mnenj na spletnem forumu spletno, ter urejajo stran z dogodki v občini Rače-Fram – www.race-fram.net, kjer zbirajo informacije o vseh prihajajočih dogodkih ali prireditvah v občini in okoliških občinah.

»Na svetu obstaja dovolj dobrin za vse in obstaja mnogo ljudi, ki te dobrine potrebujejo. Mnogo so lačni, žejni, brez strehe nad glavo ali brez dela. Ko bomo dobrine, ki jih že imamo bolj delili med seboj, bo drugače. Trenutni način ekonomije tega ne dopušča, vendar pa lahko mi sami naredimo razliko s tem, da vsak prispeva majhen delček tega kar zmore.« S temi spodbudnimi besedami je nagovorjen vsak, ki obišče facebook skupino Delimo.si.

Spletni projekt je nastal kot nekakšen odgovor na blokado spletnega portala Prevozi.org. Njegov avtor Dejan Unger je tako v preteklem poletju ustvaril facebook skupino, ki temelji na solidarnosti, izmenjavi dobrin in uslug, medsebojni pomoč in na ta način razvija novo kulturo bivanja na planetu. V skupino, ki šteje že več kot 2700 članov, pridružujejo pa se ji novi, se lahko vključi vsak, ki je pripravljen izmenjevati in podarjati stvari, od oblačil do gospodinjskih aparatov ali pa nuditi pomoč pri storitvah in prevozih, nuditi hrano in druge materialne dobrine ter kakršno koli pomoč in usluge tistim, ki jih najbolj potrebujejo. »Ljudje smo dandanes navajeni da nekdo od nas vedno nekaj zahteva ali pa da nas stalno servisirajo, samoiniciativnost pa je vedno bolj pozabljana. Za nekoga je lahko facebook orodje, za drugega pa le izguba časa. Sam nanj gledam kot na orodje, katerega namen je povezovanje in vključevanje ljudi« izpostavlja Unger.

Ljudje največkrat iščejo ali ponujajo prevoze, oblačila, knjige, zgoščenke, igrače,

otroško opremo, najdejo pa se tudi druge pobude in usluge kot so inštrukcije pri učenju in pomoč pri obdelovanju vrta. Mnogo ljudi ima namreč željo, da bi obdelovali zemljo, a je nimajo. Zato obstajajo spletne skupnosti, ki omogočajo delitev te ključne človekove dobrine, plačilo pa se ne izvaja z denarjem, temveč z delom pridelka. Načelo medsebojne delitve dobrin ni novo, saj je že dolgo znano znotraj družin in manjših skupnosti, v širšo skupnost v ospredje vstopa šele v zadnjem času. Medsebojna delitev tako predstavlja temeljno podlago novim družbeno ekonomskim oblikam, saj daje prednost dostopnosti pred lastništvom in tako vnaša velike spremembe na ekonomsko področje in v družbo kot celoto. »Če si nekatere dobrine delimo z drugimi, nam to prinaša koristi kot posameznikom in kot celotni skupnosti.

Obenem prihranimo denar, zmanjša se obremenitev okolja, porablja se manj naravnih virov, hkrati pa ljudje porabljajo manj nepotrebnih stvari ali storitev.

Hkrati se izboljšujejo medsebojne vezi v skupnosti, ljudje, ki uporabljajo iste storitve pa si pomagajo tudi na drugačen način,« omenja Unger.

Facebook in splet lahko predstavljata tudi določeno tveganje, vedno se bodo pojavljali uporabniki, ki skušajo solidarnostne projekte izkoristiti ali zlorabiti v svojo korist. Ker je v skupini prisotnih vedno več ljudi, jih Unger poziva naj v svojih objavah ostajajo korektni.

4

marec 2012

Novice na sceni Dva nova spletna portala – o skladnosti politik za razvoj in Afganistanu SLOGA je vzpostavila dva nova spletna portala – o skladnosti politik za razvoj (PCD) ter o Afganistanu. Portal o PCD vključuje predvsem opise in analize stanja dvanajstih področij oziroma politik EU (npr. trgovina, okolje, energija), priporočila za povečanje skladnosti med njimi ter zbirko relevantnih dokumentov in drugih virov s področja PCD. V okviru projekta Konzorcij slovenskih nevladnih organizacij za Afganistan (SLOGA, Povod, Zavod Krog in Help Germany), sofinanciranega s strani Ministrstva za zunanje zadeve RS (MZZ), pa je bil vzpostavljen še spletni portal o Afganistanu. Namenjen je obveščanju o aktivnostih predstavnikov slovenskih NVO v Heratu, projektu ter Afganistanu na splošno, vključuje pa tudi koristne povezave do različnih dokumentov in spletnih strani na temo Afganistana.

Vir: Sloga

Povezovanje državljanov z migracijsko politiko – Puzzled by Policy V okviru evropskega projekta Puzzled by Policy (slo. Zmedeni od politike) s sloganom »Pomagamo vam, da postanete del EU« in s ciljem izboljšati trenutno situacijo pomanjkljive vključenosti posameznikov in javnosti, ki se jih migracijska politika dotika posredno ali neposredno, je 8. februarja pričelo delovati novo spletno mesto. Na omenjenem spletnem mestu lahko izvemo več o migracijskih politikah ter posredujemo svoja stališča o aktualnih problemih, povezanih z migracijami v EU (delavska/študentska/ilegalna migracija, združevanje družin, dovoljenja za bivanje itd.). Poleg sodelovanja v razpravah lahko uporabniki primerjajo svoja stališča na tem področju z nacionalnimi in EU migracijskimi politikami, pa tudi s stališči drugih deležnikov. Spletna stran je zanimiva tudi za Slovenijo, ki se prav tako sooča z različnimi problemi na področju migracij.

Podrobnejše informacije najdete na spletni strani Zavoda INePA – Inštituta za elektronsko participacijo in pa na spletni strani projekta Puzzled by Policy.

Vir: INEPA

Biti begunec – poročilo za leto 2010 Agencija Združenih narodov (ZN) za begunce (UNHCR) je pripravila poročilo »Biti begunec« (2010), ki je rezultat dela različnih raziskovalnih skupin na terenu ter razgovorov z begunci, prosilci za azil in osebami brez državljanstva, ki začasno ali stalno bivajo v srednjeevropskih državah, vključno s Slovenijo. Del poročila, ki se nanaša na Slovenijo, se dotika življenjskih pogojev prosilcev za azil, ki so nastanjeni v azilnem domu v Ljubljani, integracijski hiši v Mariboru, centru za tujce v Postojni ali pa bivajo v zasebnih prebivališčih. Sicer pa so v poročilo vključene še Bolgarija, Češka, Madžarska, Poljska, Romunija in Slovaška.

Poročilo temelji na načelu zagotavljanja enakih pravic za vse razseljene ljudi, ne glede na njihovo starost, spol ali narodno pripadnost. Poleg osebnih pripovedi beguncev in ugotovitev raziskovalnih skupin lahko v poročilu najdete tudi opis izboljšav za begunce preteklega leta in seznam priporočil za izboljšanje razmer, v katerih živijo razseljeni ljudje v obravnavanih državah. Slovensko različico poročila najdete na spletni strani UNHCR v Sloveniji.

Vir: Slogopis, št. 7, izdajatelj Sloga, Platforma nevladnih organizacij za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč

NVO nezadovoljne s predlogi o spremembah razvojne politike EU

Prostovoljstvo v krempljih neoliberalizma?

Urška Breznik Evropsko leto prostovoljstva 2011 je za z omenjenega področja. Tako obstajo in nekaj brezplačnih vstopnic. Ne ponami in med drugim je prineslo tudi resna nevarnost, da se funkcija drža- zabimo, da olimpijske igre niso dogozavedanje, da prostovoljstvo izgublja ve postopoma omeji samo na njeno dek, ki spodbuja družbeno pravičnost na svoji etični vrednosti. Neoliberali- represivno vlogo in povsem zanemari in enakopravnost, ampak med drugim zem namreč prodira v vse pore druž- svojo vlogo na področju sociale. temelji na dobičku, potrošništvu, tekbe, pred njim niso varne tudi na videz movalnosti, nacionalizmih, elitizmu najbolj nedolžne vsakodnevne prakse. Da bi se temu izognili, se moramo nuj- in kultu osebnosti. Podobno skeptični Živimo v času, ko se krepijo potrošni- no preizpraševati, čigavi glasovi so v moramo biti ob rekrutiranju prostoške identitete in spodbuja individu- družbi slišani in kateri ne. Redefinira- voljcev, ki v podobnem duhu in retoalizem. Politične posledice skrajnega ti moramo odnose med »drugimi« in riki poteka za namene projektov kot individualizma, kjer je za vse odgo- »nami« s tem, da rekonstruiramo re- je Evropska prestolnica kulture, kar se voren samo posameznik, se kažejo v alnost družbe v kateri »mi« in »drugi« v nekaterih mestih kaže v obliki menezmožnosti razmišljanja o sistem- sobivamo in znotraj katere se lahko galomanskih in elitističnih projektov. skih problemih in neoliberalne vlade istočasno zasledujejo različni proble- Ali pa za rekturiranje prostovoljcev so bile v zadnjih desetletjih izjemno mi in rešitve. Zagotavljati in razširjati v nekaterih javnih zavodih, kjer prouspešne pri širjenju takšne ideologije. moramo socialne pravice ljudi, tudi stovoljci zasedajo delovna mesta, ki bi Niso reševale sistemskih težav, ampak tistih »drugih«, družbene dejavnosti morala biti plačana. Ali pa v nekaterih so posameznika prepričale, da ni alter- morajo temeljiti na spodbujanju splo- javnih zavodih, kjer se prostovoljce za native, da je v celoti sam kriv za svojo šnega zaupanja in prepoznavanja vre- nekaj brezplačnih vstopnic in »moreživljenjsko situacijo in da se mora pri- dnosti vseh posameznikov in družbe- bitna presenečenja« rekrutira za delo v lagoditi sistemu, kakršen pač je. Po- nih skupin. okviru profitnih dejavnosti. sledično v tako imenovanih zahodnih družbah socialna država ne obstaja Britanski sociolog Colin Campbell je več, področje socialnega varstva pa nekje zapisal, da se v zahodnih družbah je obrobno področje, ki ga večinoma spodbuja miselnost, da med kapitalizpokrivata prostovoljstvo in neprofitni mom in socializmom ni več prepada, sektor. Medtem ko se je v državah, kjer da je možno oboje združiti v kapitaje pred nekaj desetletji prevladoval solizem s človeškim obrazom oziroma cializem, prostovoljstvo pojavljalo v »humani« kapitalizem. Torej v sistem, obliki solidarnostnih akcij, delovnih ki ob poudarjanju socialnih vrednot in brigad, tovariške in sosedske pomoči, aktivne participacije posameznika, lepostaja prostovoljstvo v zahodnejših gitimizira izkoriščanje delavca v imenu državah nova oblika socialnega variskanja osebne rasti in razvoja osebnih stva. V zadnjih letih se izpostavlja zlapotencialov tega istega delavca. sti kot praksa poglabljanja demokracije z aktivno participacijo posameznika Seveda ne gre zanikati mnogih pozioziroma skupnosti. Hkrati pa postaja tivnih strani prostovoljstva, vendar prostovoljstvo način nadzora nad cimora prostovoljstvo dolgoročno nujvilnodružbeno participacijo. Japonski no voditi v družbeni aktivizem, ki ima sociolog Norihiro Nihei pravi, da proza cilj dejanske družbene spremembe, stovoljstvo v prevladujočih dejavnonajboljše takšne, ki bodo trn v peti stih temelji na simpatetičnem odnosu ohranjanju družbenega statusa quo do drugih in se izogiba radikalnejšim in kjer bo v ospredju opolnomočenje praksam ter tako idealno ustreza nemarginaliziranih družbenih skupin, oliberalni družbeni zasnovi. Nehote ne zgolj pokroviteljsko »nudenje poje soudeleženo pri razpadu socialnih moči« ali brezplačno delo. Kjer bodo institucij in socialne države. Čeprav Pred nekaj meseci sem imela prilo- tisti »drugi«, ki jim je prostovoljstvo v nekaterih državah sprejeti zakoni o žnost sodelovati na delavnici o pro- sedaj namenjeno ne samo »drugi« s prostovoljstvu predstavljajo dobrodo- stovoljstvu, na kateri so bili udeleženci katerimi se lahko identificiramo, ker šlo zaščito prostovoljstva, prostovoljmladi iz delov-Evrope, vpeti tukaj menimo, da si za svoje stanje niso križivljenjsko neuspešnost posameznika alirazličnih skupnosti uspešnost definiramo v najbolj cev ter prostovoljk – tudi Slovenija v prostovoljske aktivnosti. Angleški vi sami, ampak tudi tisti, katerih način je marca 2011 sprejela Zakon o proudeleženec, edennaodposameznika. odgovornih za življenja in razmišljanja nam ni blizu. vulgarnem pomenu besede, prelaga izkljuþno stovoljstvu, pa vendarle obstaja tudi rekrutiranje in usposabljanje prosto- Gospodarska kriza je poglobila stisko nevarnost, da državni organi zakon voljcev na letošnjih poletnih olimpij- mnogih, a krizo moramo premagati interpretirajo v lastne namene in sicer skih igrah, je iskal nasvet, kako naj se tako, da si prizadevamo za sprememtako, da se zanaša na naraščajoče šte- sooči z očitno neprimernimi izjavami bo sistema, ki jo je povzročil, torej z Urška Breznik ki brez plačila opra- ljudi na vodilnih organizacijskih me- močnimi družbenimi gibanji, podobvilo prostovoljcev, vljajo dela, za katera bi morala po- stih, ki v bodočih prostovoljcih vidijo nim tistim, ki so se porodila po krizi skrbeti (socialna) država z uvajanjem posameznike, ki naj bi že v dejstvu, da v tridesetih letih prejšnjega stoletja, ne novih delovnih mest in zagotavljanjem bodo za olimpijske prostovoljce skozi pa dovoliti, da se krivda za osebno žipotrebnih finančnih sredstev. S tem ko poseben selektivni postopek sploh iz- vljenjsko neuspešnost posameznika ali prostovoljstvo opravlja zastonjsko delo brani, prepoznavali veliko čast in po- skupnosti - uspešnost tukaj definiramo zlasti na področju socialnega varstva, kazali neizmerno hvaležnost za podar- v najbolj vulgarnem pomenu besede, omogoča državi zanemarjanje in umik jene sponzorske majice, kape s ščitniki prelaga izključno na posameznika.

Evropsko leto prostovoljstva 2011 je za nami in med drugim je prineslo tudi zavedanje, da prostovoljstvo izgublja na svoji etični vrednosti.

Evropski komisar za razvoj Andris Piebalgs je 17. oktobra predstavil dve sporočili EK, ki vključujeta predloge sprememb razvojne politike EU, in sicer »Povečanje učinka razvojne politike EU: agenda za spremembe« in »Prihodnji pristop k proračunski podpori EU za tretje države«. Toda evropske razvojne NVO ostajajo skeptične glede koristoljubnih politik EU in pomanjkanja konkretnih zavez za izkoreninjenje revščine. Po besedah direktorja Evropske konfederacije NVO za razvoj in pomoč – CONCORD, katere članica je tudi SLOGA, Olivierja Console, nova agenda zmanjšuje pomoč za najrevnejše države na svetu, ob tem pa sredstva preusmerja v energetski in privatni sektor, kar je samo v interesu EU in ne partnerskih držav.

Vir: Sloga

Spletna skupnost aktivnih državljank in državljanov Tretji člen Konec januarja je spletna skupnost Tretji člen otvorila svojo spletno stran. Gre za spletno skupnost aktivnih državljank in državljanov, ki želijo vplivati na odločitve, pomembne za širšo javnost, zato bodo na spletni strani s kampanjami opozarjali na različne družbeno pomembne teme in zbirali podporo zanje. Na tej podlagi bodo v imenu civilne družbe izvajali pritisk na odločevalce in jih pozivali k sprejemanju odgovornih odločitev, ki so v skladu z voljo ljudstva. Skupnost se je poimenovala po 3. členu Ustave RS, ki pravi, da je Slovenija država vseh svojih državljank in državljanov, v kateri oblast pripada ljudstvu, ki le-to izvršuje neposredno in z volitvami, navdihujejo pa jo dosežki podobnih spletnih skupnosti po svetu (npr. Avaaz). Spletni skupnosti Tretji člen se lahko pridružite tudi na Facebooku in ostalih družbenih medijih.

Vir: http://www.tretjiclen.si/

(Ilustracija iz: Tamara Flanagan and Piotr Sadowski, 2011: Volonteurope reviews: The value of volunteering, Volonteurope, London)

(Ilustracija iz: Tamara Flanagan and Piotr Sadowski, 2011: Volonteurope reviews: The value

5

www.nevladna.org

Korporativno prostovoljstvo Tereza Novak, Izvršna direktorica Slovenske filantropije Pred šestimi leti sem na svetovni konferenci prostovoljskih organizacij poslušala velike multinacionalke, kako prefinjeno osvajajo nove trge. Govorili so o globalnem korporativnem prostovoljstvu, pri katerem korporacije darujejo čas in material, uslužbenci, tisti bolj avanturistične narave, pa gredo na še neosvojene trge. Tam na primer postavijo hišo (pošto), jo opremijo s sodobnimi računalniki in potem mesec dni učijo lokalno prebivalstvo, predvsem mlade, kako jih uporabljati, kakršen je bil primer enega od globalnih distribucijskih podjetij.

Dobili so nove kliente, ti so se povezali s svetom, se vpeljali v svet računalnikov in interneta in uspeh akcije je bil popoln. Kljub morebitnim predsodkom pred takimi prikritimi profitnimi nameni ni kaj reči, obe strani sta nekaj dobili. Praksa je bila primerna za prikaz pred množico ljudi iz vseh koncev sveta , ki smo to zgodbo odnesli vsak k sebi domov. Približno v enakem času je pričela delovati tudi GCVC (Global Corporate Volunteer Council), poseb-

na skupina pri mednarodnem prostovoljskem združenju IAVE, ki promovira in razvija korporativno prostovoljstvo.

Idejo smo seveda želeli takoj prinesti v Slovenijo. Kar dolgo smo se trudili za »korporativno prostovoljstvo« navdušiti profitno sfero, pa nismo prišli kaj daleč. Predvsem nas niso jemali posebno resno, ko smo gospodarstvenike, do katerih smo uspeli priti, navduševali nad prostovoljskim delom kot obliko dokazovanja družbene odgovornosti podjetja. So pa to idejo k nam uspešneje prinesle kar multinacionalke same, ki so družbeno odgovorno delovanje že zapisale v svoje vizije. V zadnjih letih pri nas beležimo očiten porast števila podjetij, ki stopajo na pot odgovornejše komunikacije z okolico, v kateri delujejo.

Prav gotovo se lahko vsi strinjamo, da je delo zaposlenih za korist ljudi in skupnosti mnogo boljša promocija kot plakatno onesnaževanje iz skoraj vsakega kozolca. Organizacija s tem pokaže

svojo družbeno odgovornost, zaposleni se med seboj povežejo in utrjujejo svojo pripadnost organizaciji. Prejemniki vloženega prostovoljskega dela, pa naj bo to lokalna skupnost, posamezniki, nevladna organizacija, šola, vrtec, dom za starostnike, pa od dobro organizirane akcije lahko dobijo mnogo več kot urejeno okolico, prebarvane zidove ali nova igrala. Delijo skupno pozitivno energijo in veselje ob končnem rezultatu. Take akcije so zelo spodbudne, prinašajo nekaj novega v naš prostor in pomenijo še en korak bliže povezovanju različnih organizacij in ljudi v skupnem cilju. In tega pri nas zelo primanjkuje.

No, nam na Slovenski filantropiji je ta ideja nadvse všeč in nameravamo še bolj intenzivno spodbujati podjetja k prostovoljskim akcijam in povezovati tiste, ki tako pomoč potrebujejo, s ponudniki – podjetji. Verjamemo, da se bo marsikateri prostovoljec s take akcije ob kakšni drugi priložnosti lažje odločil za prostovoljstvo. Saj veste, za stvari, ki se nam zdijo potrebne in koristne, se vedno najde čas.

Spodbujanje prostovoljstva v javni upravi Slovenska filantropija V Ljubljani se je v evropskega letu prostovoljstva ustavila Evropska karavana prostovoljstva. Predstavniki gospodarstva in zaposleni v državni upravi so se skupaj s predstavniki prostovoljskih organizacij en dan posvetili temi korporativnega prostovoljstva in prostovoljstva v javni upravi.

Nujne spodbude za javne uslužbence

O spodbujanju prostovoljstva v javni upravi so razpravljali predstavniki Mestnih občin Velenje in Ljubljana, Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za obrambo ter predstavnica Zavoda mladinska mreža MaMa. Javna uprava je strogo regulirana, ven-

dar lahko javni zavodi svoje delovanje pomembno obogatijo s prostovoljskimi programi. MORS je v skrb za bivše pripadnike vojske vključilo prostovoljsko delo. V pripravah na upokojitev je pomembna tema ravno prostovoljsko udejstvovanje, njihovi zaposleni delujejo kot prostovoljci v medgeneracijskih skupinah, ravno tako se prostovoljci pojavljajo kot posamezniki, ki obiskujejo bivše pripadnike vojske in njihove svojce.

Lokalna skupnost lahko prostovoljstvo poleg financiranja prostovoljskih programov spodbuja na zelo različne načine. Mestna občina Ljubljana je izdala knjižico, v kateri predstavlja pomembnost prostovoljskih organizacij in poti za vključitev v prostovoljsko delo.

Zavod Mladinska mreža MaMa izvaja

projekt povezovanja mladih in javnih uslužbencev pri prostovoljskem delu.

Odziv s strani občin je odličen, saj iščejo predvsem male in konkretne akcije sodelovanja.

Priporočila

- Sodelovanje nevladnih organizacij z Ministrstvom za javno upravo pri oblikovanju novih smernic za spodbujanje prostovoljstva v javni upravi.

- Srečanje s predstavniki občin, da se predstavi pomembnost prostovoljstva in načine sodelovanja s prostovoljskimi organizacijami.

- Večja promocija korporativnega prostovoljstva med prostovoljskimi organizacijami in podjetji, pri tem pa čim boljše sodelovanje z mediji.

SUVOT – z inovativnim pristopom do poklicnega usposabljanja Mateja Kramberger, Društvo Ozara Slovenija Meseca maja bo Društvo Ozara pričelo izvajati mednarodni projekt SUVOT, katerega glavni cilj je razvoj metodologije eksperimentalnega učenja, s katerimi bi osebam, ki trpijo za težavami v duševnem zdravju, napakami v razvoju ali se srečujejo s težavami pri učenju in / ali vedenjskimi težavami, pomagali osvojiti znanja in spretnosti za lažji vstop na trg delovne sile. Inovativni aspekt projekta je predvsem simulacijska metodologija, ki temelji na sociodrami in bo uporabljena med poklicnim usposabljanjem. Konkretni cilj projekta pa je priprava programa poklicnega usposabljanja za kuhinjskega pomočnika za osebe s težavami v duševnem zdravju.

SUVOT stremi tudi k temu, da bi predstavljal model socialnega podjetništva v tretjem sektorju, s tem da bi pokrival potrebe po zagotavljanju prehrane v dnevnih centrih in stanovanjskih skupinah nevladnih organizacij, ki sodelujejo v projektu.

Projekt financira Evropska komisija v okviru programa vseživljenjskega učenja, Leonardo da Vinci. Projekt koor-

Slovenska opazovalka volitev v Demokratični republiki Kongo Barbara Vodopivec, kratkoročna opazovalka volitev v okviru EU misije v Demokratični republiki Kongo

Ulice mesta Lubumbaši v Demokratični republiki Kongo so bile 28. 11. 2011, na dan predsedniških in parlamen tarnih volitev, že pred sončnim vzhodom polne ljudi. Čeprav naj bi se volilni uradi odprli ob 6. uri zjutraj, so volilci že malo po 5. uri s svojimi volilnimi karticami čakali v vrsti.

V politično zgodovinskem kontekstu Demokratične republike Kongo – 32 letna diktatura predsednika Mobutuja ter krvave vojne med leti 1997 in 2003 – nedavne volitve predstavljajo pomemben mejnik kongovske zgodovine. Za mnoge Kongovce so bile volitve ključni trenutek v procesu gradnje demokratične države, pri čemer je njihova aktivna vloga nepogrešljiva. Odhod na volišče so razumeli kot državljansko odgovornost ter nedavno pridobljeni privilegij. To so bile druge demokratične volitve po padcu diktatorskega režima Mobutu ja Sese Seka leta 1997. Medtem ko je organizacijo prvih volitev leta 2006 skoraj v celoti prevzela mednarodna skupnost pod okriljem OZN, so letošnje potekale pod taktirko kongovške države. Predstavljale so test, ki so ga budno opazovali in strogo ocenjevali tako državljani Konga kot celotna mednarodna skupnost. A organizacija volitev v državi, ki meri po velikosti toliko kot Zahodna Evropa; kjer je prometna infrastruktura kronič no pomanjkljiva in ki jo Human Development Index uvršča na zadnje (183.) mesto; predstavlja neizmeren logistični izziv. Organizacijo in transparentnost volilnega procesa so otežili tudi politična nestabilnost in fragilnost, korupcija in revščina, ki so posledica dolgoletne diktature in krvavih konfliktov v letih 1997–2003. Mnogi so bili na volilni dan razočarani. »Čakam že 7 ur! Ne grem od tukaj, dokler ne bom volil!« je jezno pripovedoval volilec na eni izmed volilnih enot v Lubumbašiju.

Veliko volišč v mestu je bilo namreč še ob poldnevu zaprtih. Volilnega materiala (volilnih lističev, volilnih zabojev itd.)

– kljub obljubam neodvisne volilne komisije CENI – ni bilo od nikoder. Število ljudi se je iz ure v uro večalo, sonce je

bilo vedno močnejše in vročina je rasla.

Potrpežljivost, ki se ji ni bilo moč načuditi, je počasi popuščala. Nekateri so se pričeli vračati domov, drugi so postajali jezni. A zamude na voliščih so bile le ena izmed težav, s katerimi so se soočali volilci. »Aktivno gradnjo demokracije«, kot se je izrazil eden izmed volilcev, so dodatno oteževale neobstoječe volilne enote, nepopolne liste volilcev in članov volilne komisije ter zavračanje volivcev zaradi nepopolne dokumentacije. »Rad bi volil, pa mi ne pustijo. To je goljufija« je povedal eden od domačinov. Potek volitev je ponekod oviralo tudi nasilje, zato so na določenih mestih potekale še dva dni kasneje. Na predsedniških volitvah se je soočilo enajst kandidatov, čeprav je resnični boj potekal med 40. letnim predsednikom Josephom Kabilo ter 79. letnim opozicijskim kandidatom Etienne Tshisekedijem. Slednji je bil premier v letih 1991, 1992–1993 in 1997, zaradi svoje kritike pa je bil večkrat v zaporu tako v času diktatorja Mobutuja kot vladavine Laurenta Kabile (predsednik med 1997– 2001). Joseph Kabila je nasledil vladavino svojega očeta Laurenta, ki je bil leta 2001 umorjen. Zaradi močne podpore mednarodne skupnosti, ki jo Kabila uživa, v njegovo zmago ni dvomil skoraj nihče. Zato je bilo visoko število glasov, ki jih je dobil Etienne Tshisekedi, za mnoge veliko presenečenje.

Po podatkih CENI-ja je Kabila zmagal z 48,95 % glasov, Tshisekedi pa mu sledi s 32,33 % glasov. A Tshisekedi rezultatov ne priznava in se je – kljub uradni zmagi Kabile – oklical za predsednika.

Povolilno nasilje v državi je v porastu, prestopilo pa je tudi njene meje. Zadnji dan leta 2011 je bil v Parizu namreč napaden predsednik senata Léon Kengo wa Dondo.

Prebivalci Konga so zaradi poteka volilnega procesa jezni in razočarani, hkrati pa se med njimi širi strah pred vedno hujšim nasiljem. Za mnoge se je upanje na spremembo razblinilo.

Volitve nevladnikov v Pomurju: visoka volilna udeležba, znani prvi predstavniki Mateja Horvat

dinira španska organizacija INTRAS, sodelujejo pa še tri organizacije, ki delujejo na področju sociale, iz Nemčije, Poljske in Slovenije.

Aktivnosti projekta SUVOT obsegajo razvoj kompleta učnih orodij za učenje kuharskih tehnik, vključujoč priročnik za učitelje/trenerje z opisi ciljev progra-

ma in polnim opisom metodologije in tehnik, priročnik za udeležence usposabljanja in DVD s praktičnimi primeri treninga. Ključni del projekta je tudi usposabljanje trenerjev za izvajanje kurikuluma in simulacijske metodologije.

Obveščanje o rezultatih in produktih projekta SUVOT poteka na spletni strani http://suvot.intras.es.

V Pomurju so predstavniki nevladnih organizacij nedavno izvolili svoje predstavnike v Razvojni svet pomurske regije. Koordinatorica izbora petih nevladnikov je bila Lokalna razvojna fundacija za Pomurje, ki izvaja dejavnost Regionalnega stičišča nevladnih organizacij Pomurja.

Razvojni svet pomurske regije šteje 31 članov ali članic, podrobneje ga sestavlja deset predstavnikov občin, deset predstavnikov gospodarstva, pet predstavnikov nevladnih organizacij, pet predstavnikov razvojnih partnerstev in en predstavnika madžarske narodne skupnosti.

Za predstavnike nevladnih organizacij v Razvojnem svetu pomurske regije so lahko glasovale vse nevladne organizacije s sedežem v Pomurju, ena organizacija je imela na voljo en glas. V času volitev je bilo veljavnih 548 glasovnic, kar pomeni, da je od 1595 pomurskih NVO glasovalo 34,36 odstotkov. Na podlagi štetja glasov so za predstavnike nevladnih organizacij v Razvojnem svetu pomurske regije bili izvoljeni Romeo Varga (131 glasov), Danijela Krpič (108), Matejka Horvat (84), Milan Osterc (38) in Darko Rudaš (5).

Darko Rudaš je kot edini kandidat avtohtone romske skupnosti za izvolitev potreboval le en glas.

6

Obvestila Brezplačna evalvacijska podpora za nevladne organizacije Slovensko društvo evalvatorjev se je odločilo, da po svojih sicer omejenih močeh, vendar pa zavzeto, slovenskim društvom, nevladnim organizacijam in drugim neprofitnim organizacijam civilne družbe, vključno z neformalnimi pobudami, ponudi možnost brezplačne evalvacijske podpore. Krovne organizacije civilne družbe razvijajo vse več orodij za podporo civilno družbenim organizacijam, kot so spletna podpora, računovodska podpora, pravna in informacijska podpora in druge. Doslej pa še ni bila razvita evalvacijska podpora civilno družbenim organizacijam, kar pa je ravno namen te pobude. Namen podpore je prispevati k zmanjšanju potrebnih naporov v vrednotenje (projektov, organizacij, programov) in obenem poskrbeti, da bo vrednotenje imelo koristne učinke za organizacije, ki ga izvajajo.

V delovanju se v društvu pogosto srečujemo z zanimanjem za vrednotenje zlasti v društvih, ki izvajajo javno financirane projekte, pa tudi pri tistih organizacijah, ki želijo opraviti strateški premislek o svoji prihodnji dejavnosti. Doslej smo v tem duhu že sodelovali z Zavodom Gostoljubnost slovenskih domov, socialnim društvom Mozaik in s Kralji ulice, Mrežo za prostor, Slogo, Slovenskim forumom Socialnega podjetništva (MB) in YHD. V SDE smo pripravili tudi priročnik za vrednotenje, namenjen “občasnim uporabnikom”, poleg tega izvajamo občasna brezplačna izobraževanja za področje vrednotenja za društva. Priročnik lahko pridobite na naši spletni strani.

Zainteresirane prosimo, naj se oglasijo in najavijo potrebe po podpori v letošnjem letu - zaradi omejitev naših zmožnosti bodo imeli prednost tisti, ki se bodo prijavili do konca februarja. Nikogar pa ne bomo zavrnili le zato, ker ga ni na seznamu prijav.

Bojan Radej, SDE ww.sdeval.si

Poziv za sodelovanje na Underground festivalu Underground festival je namenjen še neuveljavljenim, perspektivnim, ustvarjalnim mladim avtorjem in izvajalcem, ki izvajajo žanre: rock’n’roll, garažni rock, punk rock, blues rock, rock šestdesetih, rockabilly in druge oblike »pravovernega« rock’n’rolla.

Letos bo potekal že 16. leto zapored in vabi k sodelovanju vse, novih izkušenj in želje po večji prepoznavnosti željne mlade ustvarjalce.

marec 2012

Za vzpostavitev humanega ravnotežja med interesi gospodarstva in človekovimi pravicami Andreja Kaučič Zanimanje javnosti za trgovinski sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA) se je bistveno povečalo konec minulega leta, ko so posamične države udeleženke pri japonski vladi, ki je sicer depozitar sporazuma, pričele z njegovim podpisovanjem. Ob vsebinskih vprašanjih so se takrat odprla tudi vprašanja ustreznosti načina sprejemanja sporazuma, predvsem pa o možnih neugodnih vplivih na pravice uporabnikov spleta in na prihodnost interneta v celoti. Čeprav gre za sporazum, pa ta prinaša vrsto novih nesporazumov in pomislekov. Tiče se namreč vsakega posameznika, saj globoko posega tudi v pravico posameznika do zasebnosti. Po mnenju informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar bi morala biti pravica do zasebnosti močnejša od pravic intelektualne lastnine in interesov lastnikov avtorskih pravic.

Zasebnost je namreč temeljna človekova pravica in po mnenju Pirc Musarjeve ACTA to pravico po temeljito povozi.

V skladu s slovensko ustave trenutno ni mogoče pridobiti identifikacijskih podatkov oseb na podlagi številke računalnika (IP). ACTA pa v 27. členu omogoča imetnikom pravic intelektualne in avtorske lastnine z zahtevkom pridobiti podatke o posamezniku, ki domnevno(!) krši pravice imetnika. Problematika sporazuma je, po besedah Pirc Musarjeve tudi v mešanju področij, ki ne gredo skupaj – ACTA ureja tako materialno blago kot tudi medmrežje. Da ACTA ne bi smela biti ratificirana, je prepričana tudi dr. Maja Bogataj Jančič, direktorica Inštituta za intelektualno lastnino in ena od sopodpisnic pobude za javno razpravo

ACTA - poljski parlament protestira z maskami o sporazumu. Pobudi za javno razpravo o sporazumu so se v Sloveniji pridružili številni strokovnjaki s področja avtorskega prava in sodobnih komunikacij.

Težava z ACTA je tudi tajnost njenih priprav. Slovenska vlada v postopku sprejemanja ACTA z javnostjo oziroma civilno družbo ni komunicirala.

Nasprotniki so sicer najbolj zaskrbljeni zaradi omejevanja svobode na spletu in povečanega nadzora nad posameznikovo rabo interneta. Večina sporazuma je pisana na kožo velikim korporacijam, ki jim omogoča surovo obračunavanje s konkurenco, še posebej z mladimi podjetji. Ena izmed negativnih posledic, ki jih sporazum prav tako prinaša je pravna praznina in dopuščanje sporne interpretacije, po kateri bi bila lahko dejanja velikega števila državljanov kriminalizi-

rana za nepomembne prekrške. Sporazum državam članicam dovoljuje tudi uvajanje tako imenovanega pravila treh prekrškov, s katerimi lahko ponudniki dostopa do spleta posameznim uporabnikom izklopijo dostop do spleta, če bi le ti nadaljevali z nalaganjem avtorsko zaščitenih vsebin. Hkrati ima sporazum še to pomanjkljivost, da med podpisnicami ni Rusije in Kitajske.

Večina strokovne javnosti in nasprotniki ACTA si so tako edini, da je zamrznitev sporazuma je prva poteza v pravo smer, a bo prava zmaga dosežena šele tedaj, ko bosta vlada in državni zbor od sporazuma tudi dokončno odstopila.

Za več informacij o ACTA: www.pobuda-acta.si.

Na naš elektronski naslov (undergroundmb@gmail.com) ali na sedež zavoda (Subkulturni azil, Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor) je do 31.3.2012 potrebno poslati informacije o skupini (demo posnetke, youtube povezave, fotografije, opis skupine/zasedbe) in vaš kontakt (kontaktna oseba, e-mail, telefon).

Spomladanska izmenjava oblačil

V aprilu bomo izbrali 4-6 glasbenih izvajalcev, ki bodo 25.5.2012 nastopili na Underground festivalu, video produkcijskem festivalu, ki bo v celoti studijsko posnet.

KJE:

Nastopi vseh skupin bodo profesionalno studijsko ter video produkcijsko posneti. Sodelujoči bodo dobili vse miksane in montirane zvočne in video posnetke, katere bo Subkulturni azil tudi promoviral in razširjal preko televizijskega predvajanja.

Subkulturni azil, zavod za umetniško produkcijo in založništvo, Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 (0)83 887 832 ; +386 (0)41 832 736 email: zalozbaplosc@gmail.com , subazil@hotmail.com ; splet: www.ljudmila.org/subkulturni-azil/

Zakaj ljubimo pse, jemo pujse in nosimo krave?

V sredo, 14. marca 2012, vljudno vabimo na predavanje Melanie Joy z naslovom Why We Love Dogs, Eat Pigs and Wear Cows, s pričetkom ob 17. uri v Podreccini dvorani na sedežu Univerze v Mariboru, Slomškov trg 15. Predavanje bo izvedeno v okviru seminarja izven škatle.

Kako lahko pomagamo sebi in drugim, da začnemo živeti v skladu z lastnimi prepričanji?

Melanie Joy odkriva nevidni sistem, ki oblikuje naše doživljanje mesa, ki ga jemo, tako da nekatere živali ljubimo, druge pa jemo, ne da bi vedeli, zakaj. Ta sistem imenuje karnizem. Karnizem je sistem prepričanj, ideologija, ki nam omogoča, da selektivno izbiramo, katere živali jemo, in je podprt z zapletenimi psihološkimi in družbenimi mehanizmi.

Kot drugi “izmi” (rasizem, seksizem itd.) je karnizem najbolj škodljiv, če ga ne prepoznamo in ne priznamo. V nasprotju z mnogimi avtorji, ki razlagajo, zakaj ljudje ne bi smeli jesti mesa, Melanie Joy ne le poimenuje fenomen karnizma, temveč ga tudi razišče in razloži, zakaj ljudje jemo meso.

S slikovitimi primeri in analizami, ki spodbujajo k razmišljanju, Dr. Joy na zanimiv način opiše načine, kako nam karnizem omogoča, da nezavedno ravnamo v nasprotju s svojimi temeljnimi vrednotami ter željami nas in drugih. Z razkritjem nevidnih mehanizmov karnizma Dr. Joy poslušalcem pomaga, da postanejo bolj informirani kupci in vplivni državljani.

Več informacij o Dr. Melanie Joy na www.melaniejoy.org ali v prejšnji številki Nevladne.

menjalni kotiček v prodajalni MIR Poštna ulica 1, Maribor

KDAJ: sreda 14.03.2012,

četrtek 15.03.2012, petek 16.03.2012 od 15 do 18 ure sobota 17.03.2012 od 09 do 12 ure Mesec marec je kot nalašč mesec čistilnih akcij.

Pospravi prepolne omare in osvobodi stanovanje vsega nepotrebnega.

Zberi vsa odvečna oblačila in nepotrebne predmete, ter se nam pridruži v menjalnem kotičku. Morda najdeš kaj uporabnega?

Izmenjava poteka po načelu blagovne menjave: kos za kos.

Izmenjava oblačil je po eni strani odlična priložnost za osvežitev vaše garderobe, po drugi strani pa s sodelovanjem v akciji rušite tabuje o rabljenih oblačilih in na ustvarjalen način podaljšujete življenjski cikel izdelka. Če za menjavo niste zainteresirani, pa bi vseeno radi počistili skrite kotičke vašega stanovanja, vas vabimo, da nam prinesete in podarite odvečna oblačila, torbice, modne dodatke, čevlje… Podarite nam lahko neomejene količine

teh predmetov. Z donacijo boste podprli projekt posredovalnice rabljenih predmetov Ropotarnica.

Veselimo se druženja z vami.

Kontakt : Ropotarnica 030 278 577 drustvo.aktivirajse@gmail.com

Zbiramo:

– manjše okrasne predmete: nakit, šatulje, svečnike, različne obeske, denarnice – slike, knjige, brošure, albume, razglednice, značke, družabne igre ...

– manjše tehnične izdelke: ure, fotoaparate, glasbila ...

– manjše športne rekvizite – male gospodinjske aparate in potrebščine: posodo, pribor, kozarce, vaze ...

– manjše gospodinjske potrebščine, izdelke iz: lesa, keramike, stekla, plastike, kovine – izdelke iz tekstila: blago, posteljnino, zavese, brisače, prte, okrasne prtičke, rute – moška, ženska in otroška oblačila – moško, žensko in otroško obutev – otroške igrače in opremo

Dogodek izmenjave oblačil organizira Društvo AKTIVIRAJ SE v okviru projekta Posredovalnice rabljenih predmetov - ROPOTARNICA. Cilj projekta je ustanovitev socialnega podjetja, ustvarjanje zelenih delovnih mest za ranljive ciljne skupine, kot so iskalci prve zaposlitve in dolgotrajno brezposelne osebe starejše od 50 let.

Zaključna konferenca projekta »Izobraževanje za socialno pravičnost« Inštitut za afriške študije (IAŠ) bo 19. in 20. aprila na Bledu organiziral zaključno konferenco v okviru evropskega projekta »Izobraževanje za socialno pravičnost«. Srečali se bodo predstavniki partnerskih organizacij, evropskih srednjih šol, sodelujočih v projektu, ter politični in strokovni predstavniki šestih partnerskih držav. Tekom programa se bo zvrstil niz okroglih miz in delavnic na temo socialne pravičnosti in aktivnega globalnega državljanstva. Za več informacij se obrnite na IAŠ.

7

www.nevladna.org

»Kaj ti bo kultura, če ni busa za v kino?« Mobilizacija za javni potniški promet tokrat v Mariboru

Okrogla miza v Mariboru

Da bi ugotovili, kje so razlogi za slabšo razvitost javnega potniškega prometa v Podravski regiji in kje so rešitve na poti do učinkovitega javnega prevoza, vas Focus vabi na okroglo mizo z naslovom »Kaj ti bo kultura, če ni busa za v kino?«.

KDAJ: 16. marec 2012 od 10. do 12. ure / KJE: v prostorih Mariborske razvojne agencije, Pobreška cesta 20, 2000 Maribor.

Vabljeni vsi, ki si želite boljši javni potniški promet. Vaše mnenje bo dobrodošlo! Prijave na katarina@focus.si ali 059 071 327.

Presenečenje na avtobusni postaji »Na avtobusni postaji v Mariboru bo 16. marca od 14. ure dalje zanimivo, predvsem pa nas bo veliko … in več kot nas bo, glasnejši bomo! Pridite tudi vi in zahtevajte boljši JPP!« Kje vas čevelj žuli na področju javnega potniškega prometa?

Ali imate dovolj avtobusov in vlakov na razpolago za vaše vsakodnevne aktivnosti? Kaj vas odbija od uporabe javnega prevoza in kaj bi povašem mnenju moralo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor narediti, da bi prestopili iz avtomobila na javni prevoz? Pozive oddajte na tej povezavi.

Razstava Dogodek bosta spremljalali razstavi »JPP je kul!« in »Ples za zadnji vlak«.

Na voljo pa bo tudi brošura »Mobiliziraj se – javni prevoz za vse!« »Cestni promet narašča, z njim pa tudi poraba goriv, število nesreč, zastojev, degradacija okolja ter izpusti toplogrednih in drugih zdravju škodljivih plinov. Veliko od naštetih težav bi rešili ali vsaj omilili s povečano rabo sredstev javnega prevoza.

Javni prevoz uporablja vedno manj ljudi, ukinjajo se železniške in avtobusne proge, obstoječe linije so med seboj tako prostorsko kot časovno neusklajene, vedno več naselij je s sredstvi javnega potniškega prometa nedostopnih. Slednji problemi se najbolj kažejo na podeželju, ki je v primerjavi z mestom tudi z vidika razpoložljivosti javnih prevozov zapostavljeno.« Društvo Focus izvaja projekt »Mobilizacija za javni potniški promet«, ki je namenjen vzpostavitvi platforme in dialoga med ponudniki javnih prevozov, občinami, civilno družbo in odločevalci na državnem ter lokalnem nivoju. Skozi okrogle mize, ki že potekajo in se bodo še naprej odvijale v 10 mestnih občinah po Sloveniji, društvo Focus izpostavlja največje probleme in išče najboljše rešitve za javni promet v različnih delih Slovenije. Švicarsko – Slovenski projekt je podprt s sredstvi Švicarskega prispevka razširjeni Evropski uniji. Več o projektu na tej povezavi.

Mobiliziraj se – JPP za vse!

Javni potniški promet je v Sloveniji (pre)pogosto postavljen na stranski tir, veliko ljudi še vedno nima dostopa njega ali pa je ta omejen. Čeprav je Ministrstvo za promet (zdaj Ministrstvo za infrastrukturo in prostor) počasi začelo pozornost z avtocest preusmerjati na razvoj JPP, so koraki prepočasni in nezadostni. Delno je to posledica tega, da kljub občasni nejevolji zaradi pomanjkanja JPP uporabniki ne dvignemo glasu za JPP. Premajhen pritisk javnosti za revitalizacijo JPP pa pomeni manjšo politično voljo za učinkovitejše ukrepanje.

Funkcionalen JPP pomeni velik doprinos k dvigu kakovosti življenja današnjih in prihodnjih generacij. In ker našo prihodnost soustvarjamo vsi skupaj, vas pozivamo, da se mobilizirate – namesto v avtomobil se usedite na avtobus ali vlak, krajše razdalje opravite peš ali s kolesom, svoje pobude in pozive v zvezi z javnim potniškim prometom pa posredujte v spletni aplikaciji (pozive najdete tudi med novicami na spletni strani www.focus.si) ali na info@focus.si. Društvo Focus bo vaše pozive zbralo in jih posredovalo pristojnemu ministrstvu.

Komentirajte ključne rešitve Zakona o NVO v javnem interesu Center nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) je na podlagi primerjalnih analiz, študija slovenske zakonodaje in dokumentov ter poznavanja problemov v praksi pripravil predlog ključnih rešitev Zakona o nevladnih organizacijah v javnem interesu. Služba za NVO pri pristojnem ministrstvu (trenutno Ministrstvo za pravosodje in javno upravo) bo namreč letos začela s pripravo predloga zakona. Po vzoru oblikovanja Zakona o prostovoljstvu si želimo, da nevladne organizacije pred tem same oblikujemo skupna stališča o ključnih vprašanjih (opredelitev nevladne organizacije, pogoji za pridobitev

statusa v javnem interesu, ugodnosti, podporno okolje ipd.), s čimer imamo več možnosti, da jih tudi uveljavimo.

Predlog ključnih rešitev dajemo v 60dnevno javno razpravo (do 3. 4. 2012).

Svoje komentarje in predloge pošljite na zagovornistvo@cnvos.si.

Vabimo vas tudi, da se v sredo, 21. 3.

2012, ob 13. uri udeležite posveta o ključnih rešitvah zakona. Posvet bo v sejni sobi CNVOS, Povšetova 37, Ljubljana, 4. nadstropje. Po posvetu bomo besedilo ključnih rešitev v javni razpravi posodobili.

Služba za NVO bo za pripravo predloga zakona imenovala delovno skupino, katere del bodo tudi predstavniki NVO. Ob bok tej delovni skupini bo po vzoru priprave Zakona o prostovoljstvu delovala tudi nevladna delovna skupina, ki bo sproti na podlagi komentarjev iz sektorja pripravljala stališča glede predloga zakona. Nevladne delovne skupine delujejo po načelu odprtosti in transparentnosti, kar pomeni, da se bodo sestankov lahko udeleževali vsi zainteresirani, vabila in zapisniki pa se bodo redno objavljali na spletnem forumu NVO predstavnikov.

8

marec 2012

Zofijin jagodni izbor leta 2011

Spremljajte nas na Facebooku Nevladna

Zofijini ljubimci, društvo za razvoj humanistike Rubrika »Zofijin jagodni izbor leta 2011« hvali, kritizira, laska, graja in ironizira deset najbolj pomembnih slovenskih humanističnih, družbenih, kulturnih, medijskih in političnih dogodkov, oseb ali dejanj v preteklem letu, na katere smo večinoma že opozarjali čez leto. Lani smo že opravili izbor za leto 2010. Po izbiri »Komiteja za vrednotenje humanističnih presežkov« pri društvu Zofijini ljubimci, ki je v zares hudi konkurenci opravil težavno delo, so letošnji drugi zmagovalci naslednji: 1. DružBENO GIBANjE LETA 2011: BOj ZA IN 15O Svetovno gibanje, ki je 15. oktobra pripravilo demonstracije v več mestih po svetu, je v Sloveniji doživelo ne zgolj izjemen solidarnostni odmev, temveč po zaslugi dr. Andreja Kurnika in drugih tudi mnoge nove oblike samoorganizacijskih nadgradenj. Zavzetje ljubljanske borze, če naštejemo le najbolj odmevno med mnogimi, je postalo emblematičen dogodek za refleksijo ideje o pravičnejši porazdelitvi dobrin in novem družbenem redu; radikalen dvom v finančne institucije je odprl širok prostor ne le nasprotovanju diktatu institucij in politiki zategovanja pasu, temveč možnim drugačnim premislekom o formah demokracije, družbeni solidarnosti ter nujnosti radikalnih sprememb v družbi.

2. EPEKAjEvSKO uPANjE LETA 2011: urBANE BrAZDE Dr. Marta Gregorčič je, skupaj s svojimi sodelavkami in sodelavci, uspela s programskim sklopom Urbane brazde prepričljivo artikulirati eno redkih točk v projektih EPK, ki zvenijo premišljeno in kažejo zanimive in zelo otipljive rezultate. Programi socialnega in ekološkega opismenjevanja se sicer skozi (za stereotipizirano kulturnoumetniško percepcijo) alternativno dejavnost razvijajo v zanimive konkretne terenske prakse z neverjetno intenzivnostjo. Zelo heterogeni socialni, okoljski, kmetijski in ekološki projekti, ki jih zagnano ustvarja skupina »militantnih raziskovalcev«, kot si pravijo, so ne le aktivnosti z zanimivimi učinki, ampak predstavljajo pomembno protiutež in ideološko korekcijo izpraznjenim mainstreamovskim artikulacijam »kulture« in »kulturnosti« ob bližajoči se Evropski prestolnici kulture.

3. MEDIjSKI MASAKEr LETA 2011: čASOPIS KATEDrA V razmerah zelo omejenih tradicionalnih medijskih možnosti v Mariboru in monopolizma velikih je študentski časopis Katedra, na sledi svoji znani in sramotno razpuščeni predhodnici z istim imenom, zadnja leta pogumno dajal besedo peščici zanimivih in obetavnih piscev in študentov, s tem pa postajal pomembno medijsko mesto intelektualnega in akademskega vrenja. Številni zapisi o stanju v družbi, politiki, medijih, civilnih družbi, kulturi, umetnosti in univerzi so ponujali odpiranje drugačnih pogledov in perspektiv. Toda z nerazumno odtegnitvijo financiranja Katedri s strani Ministrstva za kulturo so se medijska razmerja znova močno prevesila v prid premoči zgolj enega monopolističnega medija – časopisa Večer. Paradoksalno zaradi odločitve komisije, ki bi morala skrbeti za pluralizacijo in posvečati poseben pomen lokalnim medijskim okoljem. Spontano prenehanje izhajanja Katedre, za katerega upamo, da ne bo trajno, zato štejemo v mariborskih razmerah za medijski masaker leta.

4. POLITIčNI PrIPOrNIK LETA 2011: FrANc KANGLEr Z AMIGOSI Majske aretacije mariborskega župana in njegovih občinskih, dupleško-soro-

dniških in prijateljskih nepotističnih pribočnic ali pribočnikov so končno otipljivo dokazale tisto, česar smo se v Mariboru najbolj bali: neznosno domačijsko ravnanje herc-župana, potencialno koruptivno in kaznivo v skladu z znanjem, ki smo ga pridobili iz medijev. Nič manj kot 15 sumov storitve kaznivih dejanj je bilo dovolj, da smo Zofijini v posebnem javnem pismu maja letos zahteval Kanglerjev odstop. Razplet dogajanj nam daje prav in obžalujemo, da se nam ni pridružilo večje število podpisanih podpornikov, predvsem v vrstah intelektualcev in kulturnikov. Župan-pripornik je obetavna referenca za prihodnost Maribora, na katero bi moral biti ponosen vsak klen Štajerc, zato si nedvomno zasluži jagodno omembo leta.

5. AKTIvISTIčNA KNjIGA LETA 2011: »MArTIN BALLucH: uPOr v DEMOKrAcIjI« Prevod knjige dr. Martina Ballucha pri založbi Krtina z naslovom »Upor v demokraciji« percipiramo kot redko dosegljivo delo s čistim presežkom v domačem prostoru, saj avtorja ne zanima le takšna ali drugačna teoretska podlaga političnih ali aktivističnih prizadevanj, temveč knjiga figurira kot skoraj praktičen vademekum in napotuje k neposrednim oblikam revolucioniranja družbenega prostora skozi različne prakse državljanske nepokoriščine.

Nedavni proces proti Balluchu in prijateljem v Avstriji v okviru njegovih prizadevanj za pravice živali smiselno indicira, kako v Sloveniji brez neposrednih aktivističnih prizadevanj civilnodružbeni in nevladni sektor nikoli ne bosta dosegla želenih ciljev.

Priporočamo.

6. POLITIčNA DELOžAcIjA LETA 2011: vOLILNI DEBAKEL LEvIcE IN LIBErALNIH STrANK Polom leve Pahorjeve vladajoče koalicije in predvsem strank LDS in ZARES na predčasnih volitvah je bil sicer dolgo časa pričakovan. In prav zaradi nenehnega umiranja na obroke, osebnih kapric vodilnih in njihovih egomanskih eskapad smo upali, da bodo vodstva (pogojno) levih strank SD, LDS in ZARES pravočasno opravila temeljit razmislek in se odločila za korenite spremembe, vključno z menjavami predsednikov in političnih vizij.

Njihovi intelektualni krogi so se raje molče solidarizirali, tihoma spremljali umiranje in svoje politične prijatelje pospremili na smetišče zgodovine. Rezultat je znan, vrata za širitev desnice so se na stežaj odprla, na sanacijo levice nič ne kaže in posledice bomo čutili še dolgo, saj ne verjamemo, da bi se iz Pozitivne Slovenije lahko razvila ustrezna levo in socialno usmerjena politična sila.

7. MArIBOrSKA INFrASTruKTurNA BLAMAžA LETA 2011: MAKS jE, MAKSA NI Čeprav je na izgradnjo Mariborskega kulturnega centra, nastajajočega ponosa EPK in mesta, mariborski župan vezal svoj mandat in se s tem še hvalil, nič ne kaže, da bi ga vrnil in tudi ne, da bodo MAKS izgradili. Prej je videti, ne bomo deležni ne enega ne drugega veselja. Še več, MAKS je postal nekaj drugega, UGM, in UGM MAKS, nedopustno žonglirajoče združevanje obeh projektov, institucij in programov pod isto streho pa je, med drugim, kaznovala tudi država. Zofijini smo vpričo totalne blamaže pri izgradnji infrastrukturnih projektov v okviru EPK začeli podeljevati nagrado Zlata Kanglica, kritično ažurno spremljati dogajanje v EPK in z monitoringom tudi predčasno zaključili zaradi medijske in splošne apatije ali ignorance. MAKS

je postal sinonim za manipulacije, nesposobnost, klientelizem in moralno popačenost projekta EPK in mesta v celoti. Če ne bi bilo MAKSa, bi si ga morali izmisliti - kot zgrešen projekt.

Ampak to bi bilo še dobro - žal si ga nismo, vse je res!

8. ANAHrONISTIčNA AGITAcIjA LETA 2011: NASPrOTOvANjE DružINSKEMu ZAKONIKu Neposredna, zelo skrbno organizirana, množična in odkrita agitacija slovenske Rimokatoliške cerkve v podporo »družinskemu referendumu« je dosegla svoje pričakovane učinke v delni vse močnejši rekatolizaciji slovenskega prostora. Nenehno zaklinjanje v pomen tradicionalne družine in opozorila o nevarnostih drugačnih njenih oblik so onemogočili prepotrebno modernizacijo zakonskih podlag, tudi s pomočjo referendumskih pobud, pri čemer sta za fanatičnimi prizadevanji ves čas stala Civilna iniciativa za družine in pravice otrok in stranka Nova Slovenija. Na koncu sta dosegli svoje politične in ideološke cilje, slovenski prostor pa anahronistično potisnila za 50 let v preteklost in pri tem perfidno stigmatizirali ne le družbene manjšine, temveč vse zunajzakonske družinske skupnosti. RKC in njenim iniciativam zato podeljujemo nagrado za najbolj pritlehno in škodljivo agitacijo leta.

9. MENTALNI črv LETA 2011: TrENDOvSKE TEOrIjE ZArOTE IN POLITIčNA PArANOjA

Potrebujete pravni nasvet v zvezi z delovanjem vaše nevladne organizacije?

Imate vprašanje ali dilemo glede statusnih zadev, delovne zakonodaje, davčnih predpisov, statusnih oblik ipd. ali potrebujete pomoč pri reševanju pravnih zagat? Za nasvete se lahko obrnete na Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja, kjer vam bodo pravniki posredovali brezplačne odgovore. Svetovanje poteka po telefonu, pisno ali osebno (ob predhodni najavi).

Brezplačno svetovanje za nevladne organizacije vam nudimo tudi s področij računovodstva, prijav na razpise, stikov z javnostmi in drugih zadev povezanih z vašim delom v nevladni organizaciji. Pokličite nas na 02 234 21 38 ali pišite na info@nevladna.org.

Plačujete za računalniške programe?

Porabljate skromna finančna sredstva za nakup dragih računalniških programov in operacijskih sistemov? Uporabljate piratske programe? Temu se lahko izognete. Uporabljajte odprto kodne programe, ki so na voljo brezplačno in lahko popolnoma nadomestijo znane plačljive računalniške programe. Na Regionalne stičišču nevladnih organizacij Podravja smo pripravili nabor računalniških programov in operacijski sistem, ki zadovoljuje potrebe dela za NVO. Poimenovali smo ga OKNO (odprta koda za nevladne organizacije) in je brezplačno na voljo na DVD-ju ali snemljiv s spletne strani www.nevladna.org. Več informacij na 02 234 21 38 ali info@nevladna.org.

Kaj počnete?

Povejte nam, kaj počnete in mi bomo o tem obvestili tudi druge. Z objavo v naslednji številki tega časopisa, preko našega spletnega portala, facebook profila ali elektronskih novic, bomo o vaših dejavnostih obvestili druge nevladnike in širšo javnost. KOntaktirajte nas na info@nevladna.org.

Iščete stike ali ponujate partnerstvo?

Na spletnem portalu www.nevladna.org vpišite na oglasno desko oglas, s katerim želite kaj poiskati ali ponuditi drugim organizacijam (partnerstvo, oprema, kadri itd.) ali opozoriti na zanimiv dogodek, ki ga pripravljate. Za pomoč se obrnite na 02 / 234 21 38 ali info@nevladna.org.

Kdo smo in kje nas najdete

Ko so ljudi v Mariboru takoj po aretacijah mariborskega župana vprašali, ali je Franc Kangler nedolžen, je velika večina odgovorila pritrdilno. Ko so ljudem podobno vprašanje zastavili za Janeza Janšo in njegovo domnevno koruptivno udeležbo v aferi Patria, se je zgodba ponovila. Ljudje res vedo veliko! Dovolj, da se ne upirajo, ko jim politiki šepetajo, da bi se morala Štajerska osamosvojiti od preostanka preljube nam deželice. Teorije zarote so postala stalnica in nezgrešljiva politična praksa tudi v tem letu, skorajda agenda politikov in medijev.

Zavod PIP je neprofiten zavod zasebnega prava za opravljanje dejavnosti s področja pravnega svetovanja in pravne pomoči, svetovanja potrošnikom, alternativnega reševanja sporov, informiranja in svetovanja za mlade in informiranja o Evropski uniji. Značilnosti delovanja zavoda pri izvajanju svetovalnih, izobraževalnih in raziskovalnih storitev se odražajo v strokovnosti in neodvisnosti.

Posebno pozornost posvečamo varovanju človekove osebnosti in dostojanstva.

Tako je skupni imenovalec vseh dejavnosti Zavoda PIP zagotavljanje pomoči in informacij vsem, ki jih potrebujejo.

• pravno svetovanje in brezplačna pravna pomoč s soglasjem Ministrstva za pravosodje • javna služba svetovanja potrošnikom na državni ravni na podlagi koncesije Vlade Republike Slovenije in svetovanje potrošnikom na regionalni ravni • informiranje o Evropski uniji v okviru informacijske mreže Europe Direct (www.evropejec.si) • stičišče nevladnih organizacij Podravja (www.nevladna.org) • spodbujanje aktivnega državljanstva mladih (www.aktivendrzavljan.si) • alternativno reševanje sporov.

Državljansko mišljenje skoraj ne zmore brez paranoje, zaradi česar ga ni dogodka v državi, ki ne bi imel skritih botrov in načrtov. Kako naj v takih razmerah sploh še govorimo o javni rabi razuma?

PIP center Maribor, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor. T 02 234 21 46, F 02 234 21 47, pip@zavodpip.si, www.zavodpip.si.

PIP center Murska Sobota, Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota. T 02 535 27 60, F 02 535 27 61, info@zavodpip.si, www.zavodpip.si.

Delamo vsak delavnik med 8.00 in 16.00.

10. NEOLIBErALISTIčNO OBArvANA ODDAjA LETA 2011: »PrAvA IDEjA« V času, ko večina razgledanih ljudi zavrača neoliberalno logiko življenja ali do nje postaja vsaj nezaupljiva, ko se od malikovanja podjetnega posameznika, idealističnega Robinzona, ponovno vrača k tihemu premisleku o pomenu skupnosti, oddaja TVS z naslovom »Prava ideja« še naprej širi taiste »vrednote«, ki so globalni svet pahnile v morda najhujšo ekonomsko in moralno krizo v vsej zgodovini. Vrednote, ki jih zastopa ta oddaja, se tako ne zmenijo, da vsaka ustvarjalnost nastane v skupnosti in je ustvarjalnost le, kolikor je za skupnost. Te »vrednote« nam slepo čarajo svet, v katerem je uspeh posameznika zaželen in opažen ne glede na ceno, ki jo plačajo drugi.

Sicer celo mednarodno nagrajevanja oddaja RTVS je enega izmed vrhuncev dosegla npr. v intervjuju s podpredsednikom vlade v Ekvatorialni Gvineji, eno najbolj despotističnih in nedemokratičnih držav na svetu, o poslovnih priložnostih, ki jih ta nudi Sloveniji.

Kakšne človekove pravice neki, pomemben je biznis!

Napotila k posameznim jagodnim izborom lahko najdete na: www.zofijini.net/bodica_izbor2011.html.

Naročite se na naše elektronske informacije: info@nevladna.org