Issuu on Google+

Po EPM konec mladine?!

Prostovoljstvo za »začetnike«

»3

Prisluhnimo gluhim

»5

»6

časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju

Št.10, marec 2013 naklada: 31.000 izvodov www.nevladna.org

Koga moti sodelovanje?

O (ne)vključevanju nevladnih organizacij v pripravo razvojnih dokumentov države in regij Bojan Golčar, Zavod PIP in Tina Divjak, CNVOS Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je pred dvema letoma na področje regionalnega razvojnega načrtovanja vnesel določilo, po katerem se v proces priprave in sprejemanja regionalnih razvojnih programov vključi tudi predstavnike nevladnih organizacij. Razvojni svet regije (RSR) je organ, v okviru katerega bi se naj, upoštevajoč načelo partnerskega sodelovanja med lokalnimi samoupravami, gospodarstvom in nevladnimi organizacijami, vršile priprave regionalnih razvojnih programov, ki predstavljajo med drugim tudi podlago za črpanje iz evropskih strukturnih skladov. Za obdobje 2014 – 2020 bo teh sredstev namenjenih Sloveniji okoli 5,3 milijarde evrov. Bilo bi res nenavadno, če omenjena sprememba med župani ne bi povzročila nemira in zaskrbljenosti. Posegla je namreč v prostor odločanja, v katerem so doslej del sredstev sami razporejali, pri čemer je bil poudarek predvsem na infrastrukturnih projektih. Ob tem pa so le redki zmogli pogled preko meja lastne občine. Regionalni razvojni programi so bili v preteklosti skupek regionalno nepovezanih parcialnih razvojnih zgodb posameznih občin, brez poglobljenega strateškega razvojnega premisleka o prihodnosti regije. Zdi se, da se v glavah županov še zmeraj ni zgodil miselni preskok. Zato se ne gre čuditi naporom, ki jih je t.i. županski lobi vložil v to, da se je omenjeni zakon, kmalu

po njegovem sprejetju, ponovno odprl in spremenil na način, ki županom oz. lokalnim samoupravam vrača odločilni vpliv na razdeljevanje razvojnih sredstev za projekte, ki se bodo financirali v okviru regionalnih razvojnih programov. In to se je zgodilo navkljub priporočilom Evropske komisije o upoštevanju načela partnerstva, v duhu katerega bi naj nastajali razvojni dokumenti za obdobje prihodnjega večletnega finančnega okvira. V skladu z uredbo EU, ki določa pravila črpanja sredstev iz vseh 5 evropskih skladov, bi naj posamezna država članica za oblikovanje programov in partnerskih sporazumov organizirala partnerstvo s pristojnimi javnimi organi, ekonomskimi in socialnimi partnerji ter relevantnimi organi, ki predstavljajo civilno družbo (okoljski partnerji, NVO, organi za spodbujanje enakosti in boja proti diskriminaciji). Vključevanje partnerjev naj bi po teh priporočilih potekalo na več ravneh, od priprave, izvajanja, spremljanja in ocenjevanja programov, kakor tudi do programiranja posameznih razpisov, pri čemer je potrebno poudariti, da partnerstvo v skladu z Evropskim kodeksom ravnanja za izvajanje načela partnerstva ni zgolj javno posvetovanje (tj. komentiranje že napisanih dokumentov), temveč gre za neposredno vključevanje (in upoštevanje) ključnih deležnikov v pripravo teh dokumentov. Ni odveč omeniti, da bodo

države članice dolžne o izvajanju načela partnerstva poročati Evropski komisiji. In ob tem bi nekaj moralo biti vnaprej jasno. Do tovrstnega sodelovanja ne bo mogoče priti v okoljih, kjer se bodo ohranjale razvojne paradigme preteklih obdobij, ko so prevladovali ozki lokalni pogledi na razvoj v regiji, ki je baziral prvenstveno na infrastrukturnih projektih. Tako evropske kot slovenske razvojne usmeritve za obdobje do leta 2020 v ospredje postavljajo pomen razvoja človeških virov oz. naložbe v ljudi ter znanje in inovativnost kot priložnost za zagotavljanje novih in kvalitetnih delovnih mest. To so razvojni potenciali, v katere je potrebno in vredno vlagati, pri čemer lahko tudi nevladne organizacije ogromno prispevajo z izvajanjem lastnih projektov, kot tudi s sooblikovanjem in vključevanjem v projekte občin in gospodarstva. Zato jim je potrebno dati priložnost. Glede na prisotno nenaklonjenost lokalnih odločevalcev za sodelovanje z ostalimi razvojnimi partnerji se lahko zgodi, da bo čez nekaj let Slovenija soočena s težavami ob poročanju pristojnim inštitucijam Evropske unije, kako so bili v razvojno načrtovanje, izvajanje in nadzor vključeni različni partnerji (tudi NVO, kot organizirana civilna družba) in predvsem koliko dejanskega vpliva jim je pri tem bilo dano s strani državnih in lokalnih inštitucij oblasti oz. ali je bilo njihovo vključevanje le kozmetične narave.

In kako se načelo partnerstva uresničuje v praksi?

Poglejmo nekaj podatkov, ki kažejo na to, kako se v času, ko se izteka rok za pripravo osnutkov RRP v slovenskih regijah odvijajo procesi njegove priprave s poudarkom na vključevanju nevladnih organizacij: V 12 slovenskih statističnih regijah, za katere smo zbrali podatke, so bili opravljeni izbori predstavnikov NVO v RSR. Ti so bili konstituirani v 5 regijah, čeprav dejansko delujejo le v Pomurski regiji. V vseh regijah, razen v Jugovzhodni Sloveniji, je bilo posredovano povabilo za sodelovanje pri identifikaciji nabora regijskih projektov oz. poziv za predlo-

Organizirana civilna družba mora smiselno sodelovati pri pripravi partnerskih sporazumov. Komisija sicer priznava, da imajo države članice in regije lastne mehanizme in strukture za sodelovanje s civilno družbo, hkrati pa se zaveda, da mora procese spremljati in tudi sama zagotavljati ustrezno varstvo v primeru kršitev. Kadar se ugotovi, da civilna družba ni bila primerno vključena, Komisija ne bi smela podpisati partnerskega sporazuma tako dolgo, dokler se ne vzpostavi ustrezno sodelovanje. nadaljevanje na strani 2 »

Po polžje do strategije socialnega podjetništva Goran Forbici, CNVOS

Dogajanje okoli strategije socialnega podjetništva se odvija kot v počasnem posnetku. Marca 2011 sprejeti Zakon o socialnem podjetništvu je določil, da bi jo morala vlada skupaj s programom ukrepov za leti 2012 in 2013 pripraviti najkasneje do 1. januarja 2012. Marca 2013 strategije še vedno nimamo. Imamo samo tri osnutke. Vse tri smo nevladniki in sindikati soglasno zavrnili. Prvi iz decembra 2011 recimo sploh ni ločil med socialnimi podjetji in nevladnimi organizacijami. V drugem je bila ta netočnost popravljena, a kaj ko v njem ni bilo zapisanih specifičnih ciljev in ni odgovoril niti na tri osnovna vprašanja – kaj, koliko in do kdaj. Kolegom iz vladnega Sveta za socialno podjetništvo sem ga zato oktobra 2012 komentiral takole: »Trije splošni strateški cilji brez kakršnih koli specifičnih ciljev in brez vseh kazalnikov. S tega vidika je edini mogoč sklep, da je v 10 mesecih MDDSZ uspelo doseči novo dno: iz enega vsebinskega zmazka v še hujšega.« Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve je bilo zato zopet naloženo, da pripravi novo verzijo. A se spet ni izteklo najbolj posrečeno. Konec decembra 2012 je ministrstvo objavilo nov osnutek. Upoštevali so pripombe, da si dokument, ki nima specifičnih ciljev in kazalnikov, ne zasluži imena strategija. A postavili so jih tako nizko, da smo se na Centru nevladnih organizacij enostavno morali vprašati, če oboji sploh govorimo o istem. Ni na-

mreč videti, da bi ministrstvo ob pripravi predloga imelo v mislih podjetništvo, ki v evropskih državah predstavlja pomemben del gospodarstva. Po podatkih Evropske komisije danes v EU deluje okoli 2 milijona socialnih podjetij, kar predstavlja približno 10% vseh evropskih podjetij. Zaposlujejo čez 11 milijonov oseb oziroma 6 % vseh zaposlenih v EU. Veliko. In predvsem precej več kot pri nas. Cilji Evropske komisije so še precej ambicioznejši. V socialnem podjetništvu namreč vidi pomemben potencial, ki lahko v gospodarstvo vnese bistveno več pravičnosti in pomembno prispeva v boju proti socialni izključenosti. Komisija ne ostaja le pri besedah. Pripravlja celo serijo ukrepov, s katerimi želi izboljšati dostop socialnih podjetij do financiranja, dopolniti evropsko zakonodajo ter zagotoviti večjo prepoznavnost socialnih podjetij. Posebno pozornost jim namenja tudi znotraj strategije 2020 in nove finančne perspektive, kjer je socialno podjetništvo eno od prioritet. Če sodimo po zadnjem osnutku strategije, ministrstvo za delo v socialnem podjetništvu vidi vse kaj drugega, predvsem pa nobene perspektive. Zastavljeni cilji so naravnost smešno neambiciozni in kažejo na to, da ministrstvo za delo socialnemu podjetništvu pripisuje podoben pomen, kot ga ima za ministrstvo za gospodarstvo proizvodnja pasti za lov na polhe.

MDDSZ je tako za naslednja 4 leta predvidelo 200 subvencij za zaposlitve v socialnih podjetjih. To je borih 50 na zaposlitev leto oziroma eno malo podjetje ali pet mikro podjetij. V CNVOS smo jih pred enim letom predlagali 2000 oziroma 500 na leto. Pri tem smo se opirali na število javnih delavcev, ki jih država na leto subvencionira. Lani jih je bilo recimo enormnih 3200, pri čemer javna dela preverjeno ne sodijo med trajnostne zaposlitve, saj večina skozi javna dela zaposlenih službe ne obdrži. Zato bi bilo po našem mnenju še vedno bolje, da bi vsaj del teh subvencij preusmerili v socialna podjetja. Podobno smešno nizki so tudi načrti MDDSZ glede podjetniških svetovanj, ki bi jih svežim socialnim podjetjem zagotavljale točke VEM, ki jih financira JAPTI. Ministrstvo jih je predvidelo skupaj 200 v štirih letih. To pomeni svetovanje in pol na leto po posamezni VEM točki, ki jih je okoli 30. Cilj je absurdno neambiciozen, saj je npr. že samo CNVOS v 2012 izvedel več kot 100 svetovanj na temo socialnega podjetništva. Že to prepričljivo dokazuje, da na terenu potreba vsekakor obstaja, zaradi česar se je naš lanski predlog glasil 2500 svetovanj v 4 letih. Prav tako zadnji osnutek strategije pozablja na številne druge ukrepe za razvoj socialnega podjetništva. V njem ni ne duha ne sluha o vzpostavitvi regijske

mreže inkubatorjev, kjer bi se valila socialna podjetja. Ministrstvo je očitno pozabilo tudi na predvideni državni sklad za socialno podjetništvo, 'izviselo' je odpiranje slovenskega podjetniškega sklada. Socialna podjetja tako ne morejo do denarja za zagon, niti ne do premostitvenih kreditov z jamstvom države ipd. Spregledana je tudi kakšna koli podpora inovativnim finančnim mehanizmom zasebnega sektorja, ki bi bili namenjeni socialnim podjetjem, pa čeprav je takšna podpora ena od prioritet Evropske unije. Ko smo na ministrstvu preverjali, kam so izpuhtele ambicije, so se sklicevali predvsem na slab zakon. Bojda naj bi bil preveč omejevalen, poln administrativnih bremen tako za socialna podjetja kot za ministrstvo. Za kronski dokaz navajajo, da se je v zadnjem letu med socialna podjetja vpisalo le 7 pravnih oseb. Ob takšnem tempu pa bodo njihovi ukrepi več kot zadostni, denarja in podpore pa še preveč. Brezhiben logični sklep, ni kaj. Žal tudi popolnoma skregan s stanjem stvari. V Sloveniji imamo 25 000 nevladnih organizacij, več kot 150 invalidskih podjetij, ki zaposlujejo več kot 5000 invalidov, ter več kot 400 zadrug. Več 100 med njimi jih deluje na način socialnega podjetja. Samo 7 med njimi je status socialnega podjetja tudi pridobilo. Pičel rezultat ni prav nobeno presenečenje glede na to, da

pridobitev statusa ne zagotavlja niti ene same ugodnosti. Zelo samoumevno je namreč, da si nihče ne bo nalagal administrativnih bremen, če mu ne prinašajo nič. Če torej želimo ambiciozna socialna podjetja, še kako potrebujemo ambiciozno strategijo, mnogo manj pa ministrstvo, ki je sposobno zamešati vzrok in posledico. Najdejo se seveda tudi takšni, ki ob zgornjih mislih zaženejo vik in krik, češ, kakšno pa je to podjetništvo, ki hoče subvencije in drugo državno podporo. Saj socialna podjetja vendar niso humanitarne organizacije! Drži, niso. A če si pogledamo, koliko subvencij in druge podpore so preko slovenskega podjetniškega sklada in drugih javnih razpisov deležna običajna slovenska podjetja (po uradnih napovedih bo v naslednjih 3 letih zanje namenjenih 457 milijonov EUR), bomo zlahka ugotovili, da predlagana državna podpora socialnim podjetjem predstavlja le drobec tega, kar se vsako leto namenja za zagon gospodarstva. Dosedanji osnutki strategije socialnega podjetništva zato ne morejo biti sprejemljivi za nikogar, ki si za cilj postavlja uspešen razvoj slovenskih socialnih podjetij. Sodijo kvečjemu tja, kamor odhaja prej omenjena industrija polharskih pasti potem, ko je 7. marca državni zbor sprejel zakon, s katerim je prepovedal polharstvo. V zgodovino.


2

marec 2013

nadaljevanje s prve strani »

žitev projektnih predlogov. Tudi v Podravski regiji so bili na poziv Mariborske razvojne agencije v januarju 2013 izbrani predstavniki NVO v Razvojnem svetu regije (5 predstavnikov). Temu bi morali slediti tudi v gospodarstvu in občinah ter predlagati svoje predstavnike, da bi bil nato konstituiran RSR. Do tega trenutka se to ni zgodilo in vse kaže, da bo RRP za Podravje oblikovan brez RSR, kot tistega organa in prostora, ki bi zagotavljal soočenje ra6zličnih mnenj in s tem večjih povezav med različnimi akterji pri pripravi tega pomembnega razvojnega dokumenta v regiji. Ali je takšna odločitev večinska volja županov podravskih občin, ki očitno ne želijo sodelovanja, lahko zgolj ugibamo. Vsekakor pa takšna odločitev priča o nerazumevanju odločevalcev o pomenu sodelovanja ter dodane vrednosti, ki jo to prinaša.

Kje so priložnosti za sodelovanje nevladnih organizacij?

Glede na evropske prioritete se tudi v programih nevladnih organizacij kaže vrsta priložnosti za njihovo umeščanje v regionalni razvojni program: Krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij (podpora za grozde, partnerstva na področju raziskav, izobraževanja in inovacij, vzpostavljanje infrastrukture za izvajanje partnerstva), ki se lahko udejanja tudi na področju storitev, kulturnih in ustvarjalnih panog ter socialnih inovacij; Spodbujanje prilagajanja na podnebne spremembe ter preprečevanja in upravljanja tveganj - razvoj orodij za odkrivanje sprememb, sistemi za zgodnje opozarjanje in obveščanje, določanje tveganj in njihovo ocenjevanje;

Razvojno načrtovanje 2014 - 2020

Med ključne strateške razvojne dokumente se uvršča Strategija razvoja Slovenije 2014 - 2020 (SRS), ki bo vsebovala vizijo in cilje razvoja, strateške usmeritve, razvojne politike, prioritetne ukrepe, investicijska področja ter strukturne spremembe, s katerimi bi naj ponovno ustvarili pogoje za rast in razvoj. Trenutno javnosti dostopna izhodišča SRS, na podlagi osrednje teze, da za razvoj potrebujemo večjo konkurenčnost in zagon rasti, opredeljuje ključne prioritete in usmeritve, na katerih bi naj slonel prihodnji razvoj države in sicer: znanje, podjetnost, zeleno, vključujoča družba ter učinkovit javni sektor in pravna država. V pripravo strategije so bili na večkratne pozive iz nevladnega sektorja nedavno v okviru posvetovalne skupine NVO vključeni tudi nevladni predstavniki, s čimer jim je omogočen neposredni dostop do informacij in možnost sooblikovanja strategije in podajanja pripomb na že spisane vsebine. Drugi pomembni del razvojnega načrtovanja predstavlja Državni razvojni program prioritet in investicij (DRPi), kot operativni del SRS, ki izvedbeno operacionalizira SRS in zajema vse finančne vire. Za črpanje evropskih sredstev sta pomembna dokumenta Partnerski sporazum, pogodba med Evropsko komisijo in Slovenijo, ki predstavlja osrednji dokument za črpanje EU sredstev ter Operativni programi (OP), ki opredeljujejo porabo skladov kohezijske politike. Vzporedno in povezano s temi dokumenti nastajajo dokumenti regionalnega razvojnega programa (RRP). Na razvojno načrtovanje v Sloveniji (in v ostalih članicah EU) vplivajo strateški dokumenti EU – strategija Evropa 2020 ter Skupen strateški okvir, ki konkretizira njene cilje. Prioritete na ravni EU so pametna, trajnostna in vključujoča rast, ki se med drugim odražajo v krepitvi tehnološkega razvoja in inovacij, dostopnosti do informacij, prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, varstvu okolja, spodbujanju zaposlovanja, socialnem vključevanju, izobraževanju ter zagotavljanju učinkovite javne uprave. Regionalno razvojno načrtovanje prispeva k doseganju specifičnih nacionalnih ciljev in posebnih ciljev regij (pametna specializacija regij). Organi za pripravo RRP so regionalna razvojna agencija, ki predstavlja podporno administrativno telo, zadolženo za izvajanje razvojnih regijskih nalog; Razvojni svet regije, ki ga sestavljajo predstavniki občin, gospodarstva in NVO in ki usklajuje razvojne pobude in interese v regiji ter sprejme RRP; Svet regije (župani), ki RRP potrdi ter odbori, ki jih sestavljajo člani regijske razvojne mreže, zunanji strokovnjaki, predstavniki občin idr., katerih naloga je priprava predlogov odločitev in v okviru katerih tudi nastaja glavnina RRP. Pot do evropskih sredstev bo po sprejetju RRP potekala bodisi s financiranjem preko MGRT, Direktorata za regionalni razvoj in evropsko teritorialno sodelovanje (osnovni regijskih projekti, ki bodo financirani neposredno), oziroma s financiranjem preko drugih ministrstev (razpisi za nacionalne projekte, ki se izvajajo a regionalni ravni). V fazi priprave RRP je za nevladne organizacije ključna njihova umestitev v Dogovor za razvoj regije, ki bo vključeval regijske in sektorske projekte.

Varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov - naložbe v zeleno infrastrukturo za spodbujanje varstva in obnove biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje; Spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile - zgodnji aktivni in preventivni ukrepi na trgu dela, ciljno in prilagojeno usposabljanje, predvidevanje in svetovanje o dolgoročnih zaposlitvenih možnosti, trajnostno vključevanje mladih, dostop do cenovno sprejemljivih storitev nege, oskrbe in varstva otrok, vzdrževanih oseb, starejših, aktivno in zdravo staranje.; Spodbujanje socialne vključenosti in boj proti revščini - individualna podpora, svetovanje, usmerjanje, dostop do izobraževanja in usposabljanja, dostop do zdravstvenih in socialnih storitev, vključevanje marginaliziranih skupnosti (npr. Romi), boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase, narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti ter spolne usmerjenosti, ozaveščanje in vključevanje lokalnih skupnosti in podjetij v boju proti diskriminaciji, pospeševanje socialnega gospodarstva in socialnih podjetij; Naložbe v izobraževanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje - izboljšanje informacij o potrebah na trgu dela, uvajanje učnih metod na podlagi izkušenj, podpora za izboljšanje osnovnih spretnosti in ključnih kompetenc odraslega prebivalstva in ustvarjanje priložnosti za izkoriščanje znanj in spretnosti starejših odraslih, podpora razvoju sistemov izobraževanja odraslih. V predstavljenih ukrepih gre iskati idejne projektne rešitve, ki jih lahko NVO ponudijo za učinkovito uresničevanje strateških ciljev Evropske unije, države in posameznih regij. Pri tem je potrebno upoštevati, da bodo imeli prednost tisti predlogi, ki bodo vključevali partnerje iz različnih sektorjev in več občin. Vabilo k oddaji projektnih predlogov velja do 5. aprila. Oddaja predloga projekta sicer ne zagotavlja njegove umestitve v RRP, je pa pogoj, da se to sploh lahko zgodi. Glede na dosedanje izkušnje z izvajanjem načela partnerstva v okviru razvojnega načrtovanja bodo predstavniki NVO v razvojnih svetih regij (kjer bodo ti sploh konstituirani in dejavni) gotovo pred težko nalogo prepričati tiste, ki imajo odločilni vpliv na to, kakšen razvojni program bo sprejet in kakšni ter čigavi projekti ga bodo uresničevali. A potrebno bo vztrajati na uresničevanju načela partnerstva - gre za dodano vrednost, ki lahko regionalni razvoj popelje na pot, na kateri se bodo ob do sedaj zgrajenih cestah odvijali tudi kvalitetni programi, ki bodo temeljili na bogastvu človeških virov.

Mnenje predstavnika NVO: Izjava Dušanke Lužar Šajt, direktorice Fundacije PRIZMA, predstavnice NVO ter članice trenutno obstoječega Regionalnega razvojnega sveta za Podravje in njegovega odbora za človeške vire: » Programsko obdobje, ki se zaključuje ni bilo prav posebej naklonjeno partnerskemu sodelovanju predstavnikov različnih interesnih skupin v procesu razvoja regije. Razlogov za to je prav gotovo več, med njimi tudi dejstvo, da javni razpisi za dodeljevanje regionalnih razvojnih sredstev, kakor tudi drugi javni razpisi, pretežno kohezijskih sredstev (ESS, ESRR) v okviru posameznih resornih ministrstev, niso spodbujali posebnega povezovanja in sodelovanja partnerjev z namenom doseganja večjih učinkov in sinergije razvojnih sredstev namenjenih razvoju regij. Ocenjujem, da je vendarle prišel čas, ko nas tudi dokaj slaba ekonomska in socialna slika Podravja, vodi k vedno večji pripravljenosti za sodelovanje in k zavedanju, da bomo le s sodelovanjem vseh ključnih akterjev in interesnih skupin v regiji ter z uporabo njihovega potenciala, izkušenj in znanj, sposobni narediti razvojni preboj ter ustvarjati kakovostna delovna mesta in izboljševati kakovost življenja vseh skupin prebivalcev v regiji. Zavedamo se, da samo infrastrukturni in gospodarski projekti, brez resničnega ustvarjanja in skrbi za kakovost delovnih mest v različnih sektorjih in za različne skupine prebivalstva, ne bodo bistveno izboljšali ekonomske in socialne slike Podravja. Z namenom sodelovanja ključnih akterjev pri načrtovanju in izvajanju razvojnih prioritet Podravja smo MRA spodbudili, da v skladu z Zakonom o skladnem regionalnem razvoju vzpostavitvi Regijsko razvojno mrežo ključnih razvojnih organizacij in predstavnikov interesnih skupin. Računamo, da bo le ta vzpostavljena do predvidoma konec marca 2013 in bo omogočala tudi NVO aktivno vključevanje v proces načrtovanja in tudi izvajanja skupnih regionalnih programov in projektov regije za prihodnje programsko obdobje. Pomembno pa je, da se prav vsi akterji in organizacije v regiji, ki nam je mar za njen razvoj, zavedamo, da moramo tudi sami delovati povezovalno in da moramo tudi sami v načela delovanja lastnih organizacij vnesti principe partnerskega sodelovanja z okoljem in organizacijami v njem. V skladu z 11. členom ZSSR 2A pa v Podravju potekajo tudi aktivnosti v zvezi s ustanovitvijo Razvojnega sveta regije (RSR), ki ga sestavlja 27 članov. RSR je sestavljen iz 10 predstavnikov občin, 10 predstavnikov gospodarstva v regiji, 5 predstavnikov NVO ter 2 predstavnikov območnih razvojnih partnerstev v regiji. Ključni nalogi Sveta sta usmerjanje in sprejem predloga RRP 2014-2020 za Podravje ter sklepanje dogovora o razvoju regije, ki bo osnova za koriščenje finančnih sredstev v novi finančni perspektivi EU. RSR mora biti ustanovljen najpozneje do 28.7. 2013«

Časovnica priprave RRP

Kaj je regijski projekt:

Analiza stanja, razvojni potenciali in investicijska področja (2012) Konec februarja 2013: seznam prioritetnih projektov za sofinanciranje Konec marca 2013: osnutek RRP Konec junija 2013: sprejet RRP Konec leta 2013: sprejet dogovor o sofinanciranju RRP (dogovor za razvoj regije)

Razvojni projekt, ki temelji na regionalnem razvojnem programu, uresničuje razvojne prioritete regije in izkorišča njene razvojne potenciale: od lokalnega se regijski razlikuje po celovitem reševanju določene problematike v okviru razvojne regije.

Nova sredstva iz Sklada NVO finančnega mehanizma EGP Po nekaj letih premora bo slovenskim nevladnim organizacijam znova na voljo 1.6 milijona evrov iz sklada NVO finančnega mehanizma EGP. Razpisi bodo usmerjeni v dolgoročen razvoj nevladnih organizacij in NVO sektorja na prioritetnih področjih (demokracija, človekove pravice, socialna enakost, otroci in mladina, varstvo okolja, socialne storitve). Tina Divjak, CNVOS Finančni mehanizem EGP in Norveški finančni mehanizem sta programa, preko katerih Norveška, Islandija in Lihtenštajn financirajo programe za zmanjševanje razlik v Evropi in spodbujanje bilateralnega sodelovanja v 16 državah članicah EU. Eden izmed programov je tudi NVO sklad, katerega upravljavca v Slovenija sta REC – Regionalni center za okolje za Srednjo in Vzhodno Evropo ter CNVOS – Center nevladnih organizacij Slovenije. Sklad za NVO, ki za Slovenijo za obdobje 2013 – 2016 znaša nekaj več kot 1.8 milijona evrov (od tega je za razpise NVO namenjenih približno 1.6 milijona evrov), je namenjen razvijanju podpornega okolja za delovanje NVO sektorja, krepitvi kapacitet NVO in povečanju prispevka NVO sektorja k socialni pravičnosti, demokraciji in trajnostnemu razvoju.

Iz sklada se bodo financirale naslednje prioritete: demokracija (dobro upravljanje in transparentnost, participativna demokracija, boj proti korupciji, vladavina prava), človekove pravice (pravice raznih manjšin, boj proti rasizmu, ksenofobiji in ekstremizmu, boj proti diskriminaciji, enakost spolov, nasilje na podlagi spola, migranti), socialna enakost (naslavljanje socialne neenakosti, socialno vključevanje marginalnih skupin, revščina, medgeneracijsko sodelovanje), otroci in mladina (nezaposlenost mladih, neformalno izobraževanje, preventiva), varstvo okolja (biotska raznovrstnost, podnebne spremembe, obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije, odpadki, trajnostna mobilnost, lokalna proizvodnja hrane), zagotavljanje socialnih storitev (socialne inovacije – razvoj novih storitev, ki jih javne institucije še ne izvajajo ali ki še niso podprte iz javne sredstev).

Posebej se bodo podpirale aktivnosti spremljanja, zagovorništva, ozaveščanja, razvoj novih storitev, sodelovanje med večjimi in manjšimi NVO, lokalna partnerstva in različne aktivnosti za razvoj NVO v lokalnih skupnostih. Predvidevata se vsaj dva razpisa, prvi, večji, v okviru katerega se bodo podpirali projekti v vrednosti od 20.000 – 59.000 EUR in 60.000 do 120.000 EUR, bo objavljen v začetku junija, drugi, namenjen manjšim lokalnim NVO (projekti v vrednosti 10.000 – 20.000 EUR), pa bo objavljen konec januarja 2014. Upravljavca sklada sta trenutno sredi pogajanj o vseh podrobnostih financiranja, zato bolj natančnih informacij še ni mogoče podati. Bosta pa o poteku in izplenu vse NVO obvestila preko svojih novic in spletnih strani.

Nevladna - časopis za razvoj nevladnih organizacij v Podravju • Izdajatelj: Zavod PIP, Gosposvetska cesta 83, Maribor • T: 02 234 21 38, 02 234 21 46 • E: urednistvo@nevladna.org • W: www.nevladna.org • Za izdajatelja: Matevž Kmetec, direktor Zavoda PIP • Uredništvo: Miha Šimon, odgovorni urednik; Bojan Golčar, član uredništva • Oblikovanje in priprava za tisk: Macula Lunea • Tisk: Leykam Tiskarna, d. o. o. • Naklada: 31.000 izvodov • Pripis uredništva: “Članki predstavljajo mnenja avtorjev, ne pa nujno tudi mnenja uredništva .” Časosopis je del projekta “Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja”

Operacijo delno financira Evropska unija in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«, prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.


3

www.nevladna.org

Javna tribuna »Po EPM Maribor 2013 konec mladine?« V petek, 15. 2. 2013, se je na pobudo Mladinskega informacijsko-svetovalnega centra INFOPEKA, Pekarna-magdalenske mreže odvila javna tribuna z naslovom »Po EPM Maribor 2013 konec mladine?«. Urška Breznik, Pekarna-magdalenske mreže Kot govorci, so se tribune udeležili Aleš Novak (Urad za kulturo in mladino MOM), Martina Rauter (Urad za kulturo in mladino MOM), Sara Sorger (EPM Maribor 2013), Janez Arh (Center za pomoč mladim) in Urška Breznik (Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA, Pekarna-magdalenske mreže). Tribuno je povezoval Borut Osonkar. Tribuna je bila namenjena pretresu postavke Sofinanciranje mladinskih dejavnosti v okviru predlaganega proračuna, ki je bil obravnavan na seji Mestnega sveta v ponedeljek, 4. 2. 2013. Omenjena postavka, ki je v pre-

Postavka Sofinanciranje mladinskih dejavnosti ki je v preteklih letih omogočala sofinanciranje razvijanja in izvajanja rednih mladinskih programov (Programi za mladino) je bila znižana na 19.000,00, kar je skoraj za 100.000,00 manj kot leta 2012.

teklih letih omogočala sofinanciranje razvijanja in izvajanja rednih mladinskih programov (Programi za mladino) je bila znižana na 19.000,00, kar je skoraj za 100.000,00 manj kot leta 2012. Ravno organizacije z rednim, dolgoletnim delovanjem pa so tiste, ki so sooblikovale lokalne mladinske politike in številne aktivnosti za mlade. Nenazadnje je bil tudi certifikat “Mladim prijazna občina” Mestni občini Maribor podeljen na podlagi dolgoletnega razvoja in kakovostnega izvajanja mladinskih programov in aktivnosti mladinskih organizacij in organizacij za mlade. Na tribuni so nam predstavniki Urada za kulturo in mladino zatrdili, da bodo poskrbeli za to, da bo denar za sofinanciranje rednega delovanja in že obstoječih dolgoletnih programov mladinskih organizacij in organizacij za mlade v letu 2013 zagotovljen iz postavke EPM, kar bo omogočalo tudi krepitev in razvoj mladinskega polja v občini v nadaljnjih letih. Postavka bo višja kot v letu 2012. Znašala naj bi vsaj 150.000,00. V letu 2014 pa naj bi bilo zadostno financiranje ponovno zagotovljeno s postavke Programi za mladino. Na tribuno so bili povabljeni tudi aktualni mestni svetniki, podžupan in vodstvo Mestne uprave, torej tisti, ki nosijo odgovornost za sprejet proračun in s tem povezane posledice, vendar se je niso udeležili. Prav tako so bili povabljeni tudi kandidati za župana Mestne

Foto: splet občine Maribor, od katerih sta se odzvala dva. V veliki meri pa so bile zastopane mladinske organizacije, organizacije za mlade in zainteresirani posamezniki, ki so se v razpravo živahno vključevali. Med drugim jih je zanimalo delovanje delovne skupine EPM, kako ekipa EPM pridobiva evropska sredstva, na kakšne načine sodeluje z lokalnimi mladinskimi organizacijami, kako lahko EPM pomaga lokalnim organizacijam pri prijavah na razpise, predvsem na evropske, in kakšne so javne politike v Mestni občini Maribor. Podana je bila konkretna pobuda organizacij za boljše in bolj transparentno sodelovanje v okviru leta Evropske prestolnice mladih za redna mesečna srečanja, na katerih bomo evalvirali dogodke, ki potekajo v okviru EPM Maribor 2013 in reševali sprotne ovire, s katerimi se organizacije pri izvajanju mladinskih programov srečujejo.

KOMENTAR

Si ena izmed tistih?!

Mojca Kasjak, samostojna ustvarjalka na področju kulture Bilo je leto 2007, ko mi je Dragan Živadinov dal odličen feedback in kompliment za izvedbo Digitalne komune. Bilo je v Ljubljani, ko smo slavili s »Kiblaši« ne samo uspešen nastop v Cankarjevem domu, temveč dejstvo, da je Maribor dobil kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture za leto 2012. Vau, super! Končno bom kot samostojna ustvarjalka na področju kulture imela vrhunec na svojem delovnem področju v svojem domačem mestu, sem razmišljala. Ajme, što si bila glupa i naivna … In pol se je začelo. Tekma. Kdo bo koga, kakšen program bomo imeli, kdo bo pri skledi, kdo mora koga prepričat … in je završalo .. to bo nekaj 'enkratnega', to bo nekaj, kar bo 'Maribor po- Foto: Saša Huzjak neslo v svet', to bo ena sama 'kolturna eksplozija' …. Mhm ...?!? In potem smo imeli Dogodek v mestu Maribor, ah kaj dogodek … dogodke. Naredite highlight!!! In to pošten, taki da se bo govorilo … so nas prepričevali, potem ko smo mi njih po dveh letih komaj uspeli prepričat, da je evropski projekt, katerega je Evropa v letu 2010 prepoznala vrednega sofinanciranja, vredno dati v program v letu 2012. Highlight? Mmmm … mogoče pa bi bilo dobro nardit ta highlight ,kupimo reflektorje in naredimo projekcijo na zunanjo fasado te naše 'bizarne Karantene', pa da nam barem kaj ostane pol od tega EPK. Ker razen 'čudovitega, impresioniranega ' krožišča, bi skorajda pozabila, da smo imeli tako pomemben dogodek v mestu. Vidiš, vidiš, kako lepo se je voziti okrog v krogu in opazovati napise mest, da ja ne pozabiš, da se je tam nekje pred letom 2012, nekdo … nekje … sigurno … zelo, zelo, zelo, naprezal v kakšnem projektu, seveda za javno dobro, ali pa je mogoče tako kot mi, lokalni nadebudneži, moral prosit, da mu plačajo za opravljeno delo.

In pol se res vprašaš: za koga?

Danes, 12.3.2013 še vedno nisem prejela honorarjev za opravljena dela v tako pomembnem projektu. Še vedno imam 3 odprte postavke v svojih poslovnih izkazih, če se bolj poslovno izrazim. Od tega je še najbolj zanimiv neplačan račun v bruto znesku 60 eur brutto (48,75 eur neto) Delo je bilo opravljeno februarja 2012, račun izdan 23.4.2012, rok plačila 24.5.2012 … verjetno me niso resno vzeli, al kaj? Ali ni bilo dovolj denarja na računu? … Pa čeprav je knjiga, kjer sem bila avtorica posameznih gesel izšla v okviru EPK lani … ne razumem. Skratka, sem ena izmed tistih kulturnikov, ki se vedno nekaj razburjajo, ne razumejo, se pritožujejo, se sprašujejo. Ali kot mi je bilo povedano: si ena izmed tistih … Ja, res sem ena izmed tistih, ki dobesedno ne razumem, ko piše v Večeru, da je Zavod Maribor prihranil določeno vsoto denarja...

Ob svetovnem in evropskem dnevu potrošnikov Dejan Bogdan, Zavod PIP Vsak dan smo v vlogi potrošnika. Ključno vprašanje pa je, kako dojemamo to vlogo. Razne strategije na nacionalni in evropski ravni poudarjajo željo po samozavestnih potrošnikih, ki se bodo sposobni spopasti z vsemi pastmi, ki prežijo na trgu prepolnem izdelkov in storitev. Pristojne institucije morajo poskrbeti, da se potrošniki na trgu počutijo varne, sami potrošniki pa bi morali imeti ustrezna znanja, da prepoznamo raznovrstna tveganja. Zadeva se zdi zelo enostavna toda dejansko stanje je daleč od idealnega. Tempo življenja in razvoja je takšen, da mu institucije in potrošniki, ne zmorejo slediti. Prav je, da se vprašamo kakšni potrošniki smo. V zadnjih letih se veliko govori o pametni in trajnostni rasti. Že bežen pogled na dogajanje v raznih nakupovalnih centrih nam ponudi vpogled v vse čare potrošniške družbe. Prav neverjetno je, kako kupujemo izdelke, ki jih velikokrat dejansko niti ne rabimo. Ob raznih akcijskih ponudbah se nam zdi smiselno kupiti večjo količino istega izdelka, ki pa ga do roka uporabe ne porabimo in posledično se izdelek znajde v smeteh. Okolje nam je pri tem gotovo hvaležno. Sama problematika potrošniške družbe je izrazito kompleksna in zahteva poglobljen razmislek, zato se velja na tem mestu bolj posvetiti pravicam, ki nam jih zagotavlja zakonodaja. Kako dobro pa potrošniki poznamo svoje pravice? Na podlagi pridobljenih

izkušenj lahko izpostavimo, da potrošniki relativno slabo poznamo svoje pravice, prav tako pa se ob nastopu različnih težav v premajhni meri obračamo po pomoč na različne organizacije. Opažamo, da večina potrošnikov ne pozna razlike med garancijo in odgovornostjo prodajalca za stvarne napake, čeprav je druga možnost za potrošnika v določenih primerih bolj ugodna. Ni pa odveč omeniti, da je na drugi strani tudi pri podjetjih in prodajalcih moč opaziti občutno pomanjkanje znanja s področja potrošniških pravic. Torej so izpolnjeni vsi predpogoji za zaplete pri reševanju potencialnih sporov. Brez dvoma lahko nevladne organizacije na področju potrošniških pravic prispevamo zelo veliko. V primerjavi z državnimi institucijami smo sposobni delo opraviti z manjšimi sredstvi in predvsem kvalitetnejše. Žal pa država prepogosto nevladne organizacije sprejema kot breme in v njih ne vidi rešitev oziroma jih ne zna izkoristiti. Nekoliko nerodno je poudarjati kako pomembni smo potrošniki in kako pomembno vlogo lahko odigramo pri premagovanju že dalj časa trajajoče krize, po drugi strani pa konkretna dejanja v ničemer ne sledijo pomembnosti potrošnikov na enotnem trgu EU. Veliko več bo potrebno vlagati v izobraževanje in dvigu ravni znanja tako pri potrošnikih kot prodajalcih ter podjetjih. Od pristojnih organov pa lahko upravičeno pričakujemo,

da bodo uveljavili vse ukrepe, ki so potrebni, da na trgovskih policah dejansko kupujemo primerne izdelke. Še sveži so spomini na afero s konjskim mesom in pri tem nas ne sme zadovoljiti razlaga, da gre zgolj za drugo vrsto mesa od zapisanega na embalaži ter da ni nobenih tveganj za zdravje. Svetovni in evropski dan potrošnikov predstavlja primeren trenutek za premislek o tem ali se zavedamo, da smo potrošniki in da odgovornost za uspešno krmarjenje na trgu leži predvsem na nas samih. Obnašajmo se odgovorno in pri nakupu pomislimo na svoje zdravje in zdravje bližnjih ter posledice, ki jih s svojim ravnanjem puščamo na okolju. Konec koncev nas večina prav tako nima preglobokih žepov, zato nakupujmo preudarno. Z nekaj truda lahko osvojimo potrebno znanje, da postanemo osveščeni potrošniki. Prihodnja vizija dela na področju potrošniških pravic bi morala obsegati velik poudarek na nevladnem sektorju. Najbolj učinkovito oporo potrošnikom bi morale predstavljati različne nevladne organizacije, ki bi v obliki partnerstva pokrivale specifična potrošniška področja na katerih premorejo bogato znanje in izkušnje. Potencial v okviru nevladnih organizacij je ogromen in ob podpori države ter sodelovanju NVO, ga je mogoče v veliki meri tudi izkoristiti.

Foto: splet

Približuje se čas oddaje letnih poročil za leto 2012. Po Zakonu o društvih (Ur. list RS, št. 64/2011-UPB2, ZDru-1) predložite AJPES letna poročila, in sicer: - društva, nezavezana k reviziji računovodskih izkazov, za javno objavo in za državno statistiko do 2. aprila 2013, - društva, zavezana k reviziji računovodskih izkazov (to so društva, pri katerih so prihodki oz. odhodki v preteklem poslovnem letu presegli 1 milijon evrov), za državno statistiko do 2. aprila 2013, revidirana letna poročila pa do 2. septembra 2013. Letno poročilo društva vsebuje bilanco stanja, izkaz poslovnega izida, pojasnila k izkazom in poročilo o poslovanju društva. Do 2.4.2013 je potrebno oddati obračun davkov od dohodkov pravnih oseb za leto 2012, ki ga predložite Dursu preko sistema E-davki.


4

marec 2013

Prostovoljstvo – razvojni koraki Slovenske filantropije v projektu City volunteers Nevenka Alja Gerl, koordinatorica projekta City volunteers na Slovenski filantropiji Prostovoljstvo je posebno in občutljivo področje družbenega življenja, ki se razvija in spreminja glede na mnoge dejavnike, tako glede na aktualne družbene potrebe, interese različnih skupin in posameznikov, organizacijske in krajevne prostovoljske tradicije, pa tudi glede na priložnosti, ki se pojavljajo. Slovenska filantropija kot združenje za promocijo prostovoljstva spodbuja in usmerja razvoj na področju prostovoljstva v Sloveniji vse od svoje ustanovitve v letu 1992. Pri tem je organizirano prostovoljstvo naredilo mnogo korakov v kakovosti, pa tudi v prepoznavnosti v družbi in širitvi na nova področja. Smernice za razvoj so pri tem večinoma narekovale potrebe različnih družbenih skupin, s katerimi je Slovenska filantropija v tem obdobju v skladu s svojim poslanstvom sodelovala v različnih programih in projektih. Dobrodošlo priložnost za nov razvoj prostovoljstva je prinesel čezmejni slovensko-hrvaški projekt City volunteers, ki se mu je Slovenska filantropija pridružila kot partnerska organizacija.

O prOjektu cItY vOlunteers

Projekt City volunteers (www.city-volunteers.si) je stekel leta 2011, zaključil pa se je marca 2013. Namenjen je bil prebivalcem slovensko-hrvaške obmejne regije, manjšinam, depriviligiranim skupinam (socialno šibki, ljudje s posebnimi potrebami…), lokalnim in nacionalnim odločevalcem v mestih, ki so sodelovala v projektu, organizacijam, ki izvajajo in promovirajo prostovoljsko delo, pa tudi drugim javnostim. Mestna občina Maribor oziroma Služba za razvojne projekte in investicije – projektna pisarna je bila vodilni partner v projektu, ostale sodelujoče organizacije pa so bile Mestna občina Varaždin, Univerza v Mariboru, Zavod Antona Martina Slomška Maribor, Zavod za zaščito in napredek človekovega okolja “Franjo Koščec” Varaždin, Hrvaška in Avtonomni center – ACT Čakovec, Hrvaška. Projektu so se pridružili še Mladinski kulturni center Maribor ter mestne občine Ptuj, Slovenj Gradec in Velenje. Projekt je bil usmerjen v razvoj prostovoljstva v Podravju, Osrednji Sloveniji, Varaždinski in Međimurski županiji, v regijah torej, iz katerih so bile sodelujoče organizacije. Cilji projekta so bili omogočanje dostopnejših in bolj povezanih oblik prostovoljstva, zagotavljanje večje podpore pri izvajanju prostovoljnega dela, povečanje izobraženosti prostovoljcev, izboljšanje zakonodaje na nacionalnem nivoju na

Če želite postati prostovoljec/ka. Če potrebujete prostovoljce. Če se želite usposobiti za prostovoljca/ko.

VAS VABIMO V PROSTOVOLJSKO PISARNO V MARIBORU Vsako sredo od 8h do 16h. Kulturni inkubator MKC, Koroška c. 18, Maribor Info: 031 786 028 www.city-volunteers.si

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO

področju prostovoljstva, promocija prostovoljstva, krepitev ozaveščenosti o koristih in pomenu prostovoljstva, ustvarjanje mreže prostovoljskih organizacij v slovensko-hrvaški obmejni regiji in ustvarjanje dolgoročne trdne strukture prostovoljnega gibanja.

prOstOvOljska pIsarna slOvenske FIlantrOpIje v MarIbOru

Znotraj teh širše zastavljenih ciljev, ki so zavezovali vse partnerske organizacije v široki paleti projektnih dejavnosti, je Slovenska filantropija uresničila več povsem konkretnih ciljev, ki jih je realizirala skozi posamezne aktivnosti. Posebno mesto med projektnimi dosežki ima odprtje nove prostovoljske pisarne Slovenske filantropije v Mariboru, v kateri deluje tudi prostovoljska knjižnica. Odprtje pisarne novembra 2012 je bilo rezultat prožnega povezovanja Slovenske filantropije, Mestne občine Maribor in Mladinskega kulturnega centra Maribor, od katerih je vsak prispeval tisto, kar je lahko, za nov kakovostni razvoj prostovoljstva v Mariboru in njegovi širši regiji. Prostovoljska pisarna deluje v prostorih Mladinskega kulturnega centra Maribor, v Kulturnem Inkubatorju na Koroški cesti 18, odprta pa je vsako sredo od 8. do 16. ure. Poleg dajanja informacij in svetovalnih pogovorov se v njej odvijajo tudi usposabljanja in druge izobraževalne oblike, namenjene prostovoljcem, prostovoljskim organizacijam in vsem, ki jih prostovoljstvo zanima in bi se ga želeli lotiti na kar najboljši način.

nOve OblIke prOstOvOljstva

Med pomembnimi razvojnimi koraki prostovoljstva v projektu sta tudi dve novi obliki prostovoljstva, ki jih je Slovenska filantropija v letih 2011 – 2013 razvila v Mariboru: gre za prostovoljstvo na velikih kulturnih dogodkih in prostovoljstvo upokojenih pedagoških delavcev. Prva se je porodila skozi podprojekt »S prostovoljci na EPK Maribor 2012«, v katerem so posamezniki okrepili ali pridobili delovne in učne prostovoljske izkušnje v konkretnih delovnih pogojih na Evropski prestolnici kulture Maribor 2012. Slovenska filantropija je oblikovala program usposabljanj prostovoljcev in mentorjev za prostovoljstvo na velikih kulturnih dogodkih ter ga tudi večkrat izvedla, da je pokrila vse potrebe zainteresiranih posameznikov in organizacij. Prostovoljci na EPK Maribor 2012 so pomembno doprinesli k trajnostnim učinkom EPK 2012, hkrati pa so s pridobljenim znanjem in izkušnjami razširili svoje kompetence tudi za prihodnjo delovno in življenjsko pot. Druga novost v razvoju prostovoljstva, prostovoljstvo upokojenih pedagoških delavcev, je priložnost, ki bo v sistemu vzgoje in izobraževanja pokrivala specifične potrebe tistih otrok, ki iz katerega koli razloga težko napredujejo ali pa imajo posebne življenjske ali zdravstvene okoliščine, zaradi katerih imajo težave v šoli. Tistim, ki se spopadajo z različnimi težavami v razvoju, bodo upokojeni pedagoški delavci – prostovoljci nudili osebno podporo, spodbudo in dodatno motivacijo za napore, potrebne za doseganje uspeha. S tem bodo spodbujali zdrav osebnostni razvoj tistih otrok, ki se v znanju in dosežkih ne morejo kosati z zelo uspešnimi vrstniki. Lahko gre tudi za otroke, ki so se v Slovenijo priselili iz drugih držav in še ne obvladajo slovenskega jezika ali pa ga obvladajo na preskromni ravni, da bi lahko uspešno izpolnjevali šolske obveznosti. Prostovoljci pa bodo s tem sodelovanjem pridobili občutek koristnosti, povezanosti s šolo, svojemu strokovnemu znanju bodo dodali humano komponento, poleg tega bodo imeli tudi

stalen stik med sabo, s koordinatorji na svojih šolah in s prostovoljsko pisarno v Mariboru, kjer se bodo tudi sestajali na mentorskih srečanjih. Usposabljanje za razvoj te oblike prostovoljstva je bilo izvedeno februarja 2012, obsegalo pa je dva dela: v prvem so se za razvoj te oblike prostovoljstva usposabljali strokovni delavci, zaposleni na osnovnih šolah v Podravju, ki bodo kot koordinatorji bdeli nad razvojem te oblike, v drugem pa tisti upokojeni pedagoški delavci, ki so v tej novosti prepoznali priložnost za svoje nadaljnje strokovno sodelovanje z vzgojo in izobraževanjem. Slovenska filantropija bo skrbela za razvoj te nove oblike prostovoljstva tudi po koncu projekta City volunteers, saj se zanimanje za razvoj te oblike pojavlja tudi v drugih slovenskih regijah.

drugI razvOjnI kOrakI v prOjektu

V projektu je nastal tudi že dolgo zaželen dokument med slovenskimi organizatorji letovanj – program usposabljanja prostovoljcev, ki se pripravljajo na delo na letovanjih. Program je od avgusta 2012 dalje na voljo organizatorjem, ki izvajajo letovanja za otroke in mlade. Ob različnih informativnih in promocijskih aktivnostih za razvoj prostovoljstva, med katere sodijo tudi festivali prostovoljstva, izdaja promocijskih zloženk in kartic, sooblikovanje strateških dokumentov za razvoj prostovoljstva in v drugih projektnih aktivnostih, ki so pomembno prispevale k razvoju prostovoljstva v okviru projekta City volunteers, na Slovenski filantropiji ugotavljamo, da je za razvoj prostovoljstva in oblikovanje boljše, bolj strpne družbe, ki temelji na spoštovanju vseh, ne glede na osebne in življenjske okoliščine, najpomembnejše izobraževanje in usposabljanje prostovoljcev. Dobro usposobljeni prostovoljci, ki poznajo svoje dolžnosti in pravice, ravnajo v skladu z Etičnim kodeksom prostovoljstva in imajo pravi vpogled v organizirano prostovoljstvo v državi, so najboljši promotorji prostovoljstva in hkrati jamstvo, da v organiziranem prostovoljstvu ne prihaja do napačnih interpretacij in morebitnih zlorab prostovoljcev. Ne glede na to, na katerem področju delajo prostovoljci, je njihova seznanjenost s področjem organiziranega prostovoljstva ključna.

OrganIzIranje prOstOvOljstva

Spomladi 2011 uveljavljeni Zakon o prostovoljstvu, ki predstavlja pravno podlago organiziranemu prostovoljstvu, še vedno ni dovolj uveljavljen, saj se tudi na ravni ministrstev še niso izoblikovale strategije za umeščanje prostovoljstva na vseh področjih družbenega življenja. V praksi ugotavljamo, da zakonske določbe prinašajo tako rešitve in prednosti kot tudi nekatere slabosti za prostovoljske organizacije, ki jih motijo predvsem administrativne obveznosti. Ob tem pa je pomembno poudariti pravico do mentorstva, ki jo opredeljuje zakon in jo imajo vsi prostovoljci. Izkušnje namreč kažejo, da je poleg usposobljenosti prostovoljcev za uspešno prostovoljstvo izjemno pomembno tudi dobro mentorstvo. Prav v projektu »S prostovoljci na EPK« se je kot ključno za uspeh pokazalo strokovno mentorstvo prostovoljcem in prožno koordiniranje njihovega delovanja, seveda ob razumevanju in podpori vodstva organizacije. V tem projektu se je pokazalo, da sta za dobro organiziran proces za 70 prostovoljcev potrebni dve osebi za mentorstvo in koordinacijo, ravno tako pa je nujno potrebno spoštljivo sprejemanje prostovoljcev s strani vseh zaposlenih. Za to, da lahko prostovoljstvo teče v dobro uporabnikov, organizacije in prostovoljcev samih, je torej potrebno zagotoviti primerne pogoje v organizaciji in pridobiti primerne prostovoljce, vsi vpleteni v proces pa pred začetkom potrebujejo ustrezna usposabljanja, ki jih pripravijo

na specifiko prostovoljskega dela. Ob tem ni odveč omeniti tudi materialne plati: ponekod namreč še vedno živi mit, da je prostovoljsko delo neplačano in zato za prostovoljsko delovanje ni potrebno zagotoviti finančnih in drugih materialnih pogojev. Sredstva so potrebna tako za povračila stroškov prostovoljcem kot za mentorstvo in koordinatorstvo njihovega dela, da o prostorskih in drugih nujnih materialih pogojih ne govorimo.

Ob zaključku projekta City volunteers na Slovenski filantropiji ugotavljamo, da je prinesel veliko novega in pustil trajne sledi, predvsem pa odprl možnosti čezmejnega in medregionalnega sodelovanja s partnerskimi organizacijami na področju prostovoljstva tudi v prihodnje. Omogočil nam je tudi uresničitev nekaterih novosti, ki smo jih že nekaj časa imeli na seznamu zaželenih priložnosti, hkrati pa odprl polje novih razvojnih idej. Naša nova znanja in izkušnje torej čakajo na nove priložnosti.

Zaključna konferenca čezmejnega projekta City Volunteers Mestna občina Maribor je, kot vodilni partner projekta, pripravila zaključno konferenco projekta city volunteers. Vesna Avgustinčič, Tadej Kurent - Mestna občina Maribor Čezmejni projekt »City Volunteers« je projekt, kjer se je Mestna občina Maribor v sodelovanju s tremi slovenskimi (Univerza v Mariboru, Zavod Antona Martina Slomška in Slovenska filantropija - Združenje za promocijo prostovoljstva) ter tremi hrvaškimi partnerji (Mestna občina Varaždin, Avtonomni center ACT ter Zavod za zaščito in napredek človekovega okolja Franjo Koščec) odločila pristopiti k spodbujanju, promociji in razvoju prostovoljstva. Partnerji so se za prijavo odločili, ker so prepoznali pomen prostovoljstva za širšo lokalno skupnost, izpostavljata predstavnika vodilnega partnerja Mestne občine Maribor, Službe za razvojne projekte in investicije – projektne pisarne, mag. Vesna Avguštinčič in mag. Tadej Kurent. Menijo, da jim je v teku projekta o vrednosti prostovoljstva uspelo seznaniti širšo javnost, državne in predvsem lokalne oblasti. S skupnim sodelovanjem, izmenjavo dobrih praks in skupnimi nastopi so že v projektu dokazovali, da lahko krepijo svoje kapacitete in dokazujejo trajnost rezultatov. Dodatno je stično točko med vsemi vzpostavil tudi interaktivni prostovoljski portal http://www.city-volunteers.si/ Celotno bogato izvajanje projekta so partnerji skušali strniti v program zaključne konference projekta City volunteers, ki jo je bilo moč spremljati tudi v živo preko spleta, dne 14. februarja, v dvorani Štuk v Mariboru. Glavni namen konference je bil predstavitev rezultatov projekta in sprejem Deklaracije o razvoju prostovoljstva na področju Slovenije in Hrvaške. Ključne dosežke in utrinke projekta so predstavili vsi partnerji projekta. Sledila je zanimiva razprava o stanju prostovoljstva danes in izzivih prihodnosti, kjer so sodelovali predstavniki Ministrstva za pravosodje in javno upravo, Slovenske filantropije, predstavniki strokovnjakov, ki so izdelali analizo in strategijo prostovoljstva ter predstavniki koor-

»prostovoljci niso plačani zato, ker so brez vrednosti, ampak zato ker so neprecenljivi«. sherry anderson dinatorjev prostovoljcev obeh velikih projektov, Evropske prestolnice kulture 2012 in Evropske prestolnice mladih 2013. Glavna ugotovitev razprave je bila, da je področje prostovoljstva na čezmejnem področju sicer še vedno premalo prepoznano a vseeno v razvoju oz. v porastu. V upravičenih območjih izvajanja projekta je prostovoljstvo razvito vsaj toliko ali celo bolj kot v ostalih delih obeh držav. Projekt je skupno vreden 614.696 EUR, od tega je 522.491 EUR financiranih iz 2. Javnega razpisa v okviru operativnega programa IPA Slovenija-Hrvaška 2007-2013 v okviru prednostne naloge »socialna integracija«. Projekt je usklajen s smernicami evropskega leta prostovoljstva 2011, sledi tudi izhodiščem evropskega leta medgeneracijskega sodelovanja 2012 in evropskega leta aktivnega državljanstva 2013. Izmed pomembnejših dosežkov projekta City volunteers lahko izpostavimo: opravljeni analizi stanja na področju prostovoljstva v Sloveniji in na Hrvaškem; na tej podlagi izdelano skupno »Strategijo razvoja prostovoljstva« za obdobje 5 let; opravljeno analizo na temo »Kaj motivira, navdušuje mlade, da postanejo prostovoljci«; vzpostavnadaljevanje na strani 5»


5

www.nevladna.org nadaljevanje s 4. strani

Prostovoljstvo za »začetnike« Primož Jamšek, Slovenska Filantropija

Foto: Zavod PIP ljeni dve informacijsko - prostovoljski pisarni s pripadajočima knjižnicama (ena pisarna v Mariboru, druga v Čakovcu); organizirani vsebinsko različni festivali prostovoljstva; izvedenih več različnih usposabljanj za prostovoljce v Sloveniji in na Hrvaškem (seminarji in okrogle mize); razviti dve novi obliki prostovoljstva - »prostovoljstvo upokojenih pedagoških delavcev« in »prostovoljstvo na velikih dogodkih (npr. EPK 2012); vzpostavljen spletni portal z bazo prostovoljcev www.city-volunteers.si na eni strani ter organizacijami, ki potrebujejo prostovoljce v okviru večjih prireditev na drugi strani (npr. sodelovanje s prostovoljci v okviru Evropske prestolnice kulture 2012 in sodelovanje v okviru prostovoljskih aktivnosti Evropske prestolnice mladih 2013); organiziranih več multimedijskih konferenc in izvedenih več multimedijskih delavnic, vključno z zaključno multimedijsko konferenco o prostovoljstvu; sprejeta »Deklaracija o razvoju prostovoljstva na področju Slovenije in Hrvaške«. Partnerji projekta so prišli do skupnih pomembnih zaključkov, da so prostovoljci nenadomestljiv človeški kapital in so nepogrešljivi pri zagotavljanju družbene blaginje. Prostovoljstvo ima pomembno vlogo v različnih sektorjih (npr. izobraževanje mladih, šport, kultura, okolje, zdravje, socialno varstvo, varstvo potrošnikov, humanitarna pomoč, razvojna politika in raziskave, enake možnosti). V Evropi vsako leto prostovolji skoraj 100 milijonov odraslih ljudi. Države, ki se tega zavedajo, ustvarjajo pogoje za vključevanje ljudi v prostovoljstvo. Na to se navezuje tudi pomembno izhodišče prostovoljske deklaracije, ki pravi, da države, ki se zavedajo pomena prostovoljstva, zanje ustvarjajo tudi podporne aktivnosti. Analiza stanja v Sloveniji in na Hrvaškem, ki je bila pripravljena v sklopu projekta, je pokazala, da zainteresirana širša javnost, prostovoljci in prostovoljske organizacije potrebujejo podporo. Izhodišča in mehanizmi za izvedbo podpor so bili opredeljeni v sprejeti skupni strategiji prostovoljstva. Posebej pomembna je osebna podpora, kar se izkazuje v veliki obiskanosti dveh

prostovoljskih pisarn in knjižnic, ki sta bili odprti v Sloveniji in na Hrvaškem. Prav tako je zelo pomembno usposabljanje in nenehno izobraževanje o prostovoljstvu in novih oblikah pomoči. Tako sta bili v okviru projekta razviti dve novi obliki prostovoljstva – prostovoljenje na velikih dogodkih in prostovoljenje upokojenih pedagoških delavcev. Prva oblika je bila v času projekta implementirana v Mariboru na projektu Evropske prestolnice kulture 2012. Izkušnje in pridobljena znanja so organizatorji prostovoljstva ter prostovoljci prenesli tudi na naslednji večji dogodek, ki ga gosti mesto Maribor – Evropsko prestolnico mladih 2013, projektni partner Slovenska filantropija pa bo izkušnje pridobljene na projektu uporabil še pri organizaciji evropskega košarkarskega prvenstva v Sloveniji. Mestna občina Maribor skupaj s partnerji projekta ugotavlja, da Evropska skupnost podpira prostovoljstvo kot aktiven izraz državljanskega delovanja, ki krepi evropske vrednote kot sta na primer medsebojna solidarnost in socialna povezanost. Prav tako podpira prostovoljno delo, ker zagotavlja pomembne priložnosti za različne oblike učenja, ki lahko omogočajo državljanom tudi izboljšanje njihove zaposljivosti na trgu dela. To sta v okviru projekta začutili tudi dve prostovoljki, ki sta se odločili sodelovati v prostovoljski izmenjavi – slovenska predstavnica na hrvaškem in hrvaška predstavnica v Sloveniji. Nepozabne izkušnje in veliko novih doživetij je obogatilo tako njiju, njune mentorje in vse projektne partnerje, ki smo spremljali njuno delo. S projektom je Mestna občina Maribor s partnerji storila nekaj pozitivnega za promocijo poslanstva prostovoljstva in njegove pomembnosti za celotno družbo. S sprejetjem deklaracije o razvoju prostovoljstva so bila izpostavljena pomembnejša splošna spoznanja, s podpisom dogovora o izvajanju podpore razvoja prostovoljstva pa so se partnerji zavezali k nadaljnjemu sodelovanju in iskanju pozitivnih sinergijskih učinkov, ki bi lahko prispevali k razvoju prostovoljstva v Sloveniji in na Hrvaškem.

Foto: Slovenska Filantropija Prostovoljsko delo je osnovna značilnost, pa tudi povezovalni element najrazličnejših nevladnih organizacij v Sloveniji. Dejstvo, da je prostovoljstva v Sloveniji veliko, da se nekatere družbeno pomembne dejavnosti opravljajo samo preko entuziazma prostovoljcev in prostovoljk, so potrdile že marsikatere manjše raziskave.

Zakon o prostovoljstvu

Prostovoljsko delo v Sloveniji do sedaj še nikoli ni bilo celovito sistemsko urejeno, velik napredek na tem področju je naredil Zakon o prostovoljstvu, ki je bil sprejet februarja 2011. Ta prinaša možnost uveljavljanja prostovoljstva kot lastni materialni prispevek v financiranju projektov, prinesel je državno nagrado in priznanja, kot tudi druge spodbude. V Sloveniji nam primanjkuje celostni vpogled na področje prostovoljstva. Ena izmed raziskav je prikazala, da v Sloveniji prostovoljimo letno več kot 14 milijonov ur. Zakon o prostovoljstvu je zato prinesel posebno dolžnost prostovoljskim organizacijam (nevladne organizacije, ki so se vpisale v vpisnik vzpostavljen pri AJPES-u), da letno poročajo podatke o številu prostovoljcev in opravljenih prostovoljskih ur. Oddajo opravijo ob oddaji letne bilance. Rok za oddajo le-te je 31.3.2013.

»Prostovoljci – nosilci sprememb« - tema 14. festivala prostovoljstva

S festivalom želimo proslaviti trud prostovoljcev in prostovoljskih organizacij in odpreti širšo debato o tem, katere spremembe se že ustvarjajo in katere spremembe si želimo ustvariti. Potekal bo med 18. in 25. majem z osrednjo prireditvijo v Ljubljani 23. maja. Festival bo potekal v več krajih, v Mariboru se bo dogajanje otvorilo z usposabljanjem za prostovoljce, mreža »Prostovoljstvo v Mariboru«, ki jo koordinira MISC Infopeka vabi k javni predstavitvi organizacij 22. maja.

Pripravljeni sodelovati s podjetji?

Podjetja oz. delodajalci svoje zaposlene vedno bolj spodbujajo, da izvajajo prostovoljsko neplačano delo za dobrobit širše skupnosti. Večinoma se udeležujejo enkratnih prostovoljskih akcij, kot so npr. urejanje parka, razdeljevanje oblek in hrane brezdomcem, pleskanje prostorov humanitarnega društva, pobiranje jabolk, druženje s starejšimi, pomoč invalidom...

Vodje podjetij svoje zaposlene k prostovoljskemu delu ne spodbujajo kar tako. Vedo, da je to strateška odločitev, ki bo v končni fazi koristila prav podjetju samemu. In to je razlog, da svojim zaposlenim plačujejo, da v skupnosti opravljajo prostovoljsko delo. Prejemniki vloženega prostovoljskega dela, pa naj bo to lokalna skupnost, posamezniki, nevladna organizacija, šola, od dobro organizirane akcije lahko dobijo mnogo več kot urejeno okolico, prebarvane zidove ali nova igrala. Delijo skupno pozitivno energijo in veselje ob končnem rezultatu, kar lahko vodi v dolgoročno partnerstvo.

Vključite se v korporativne akcije tudi vi!

Da bo učinek prostovoljskega dela kar največji in v zadovoljstvo korporativnih prostovoljcev, podjetja in prostovoljskih organizacij - prejemnikov pomoči, je treba sodelujočim predstaviti problem, cilje in način dela ter dejansko osmisliti njihovo početje. Pri sestavi in posredovanju ponudbe zainteresiranim podjetjem so vam na voljo tako na Slovenski filantropiji kot regionalnem stičišču.

Postanite del slovenske mreže prostovoljskih organizacij Slovenska mreža prostovoljskih organizacij je nastala kot odgovor na skupno potrebo posameznikov, organizacij in družbe po promociji prostovoljstva, prepoznavanju vrednosti prostovoljskih aktivnosti in ustvarjanju okolja naklonjenega njegovemu razvoju. Več kot 930 organizacij, 130 iz Podravske regije, že dostopa do: • svetovanja o organizaciji prostovoljstva, pomoči pri reševanju pravnih vidikov prostovoljstva, • pojasnil, obrazcev, predlogov v procesu organiziranja prostovoljstva, • brezplačnih kanalov za promocijo njihove organizacije in njihov potreb po prostovoljcih, • prednosti pri udeležbi na usposabljanjih, dogodkih, izvedbi delavnice v vaši organizaciji. • promocijskih materialov in tiskanih izvodov Etičnega kodeksa organiziranega prostovoljstva, • v Sloveniji najugodnejše ponudbe za nezgodno zavarovanje prostovoljcev, • brezplačne spletne aplikacije, ki omogoča pregledno vodenje števila prostovoljcev in opravljenih prostovoljskih in enostavno pridobivanje podatkov za poročila o prostovoljstvu…

Foto: Zavod PIP


6

marec 2013

Prisluhnimo gluhim Program Posluh!, ki ga v KD MC IndiJanez izvajamo v sklopu Evropske prestolnice mladih (EPM), je namenjen povezovanju gluhe in naglušne ter slišeče mladine. Program smo zastavili kot vzorčen primer vključevanja mladih s posebnimi potrebami na različnih nivojih – od izobraževanja, gojenja medsebojnih odnosov pa do kulturnih, športnih in celo glasbenih udejstvovanj. Barbara Muraus, KD MC IndiJanez

Velikani upanja Katja Kokol, Salezijanski mladinski center Leto 2013 je leto, ki se je v zgodovino mesta Maribor zapisalo z nečim prav posebnim – Maribor je postal Evropska prestolnica mladih. In upravičeno. Mesto je postalo prizorišče mnogih dogajanj, mladinski projekti se kar vrstijo. Eden izmed projektov, ki poteka v sklopu Evropske prestolnice mladih je projekt Velikani upanja, ki ga izvaja Salezijanski mladinski center Maribor. Na nekaj vprašanj je z veseljem odgovorila Sanja Obaha Brodnjak, profesionalna mladinska delavka v SM Maribor. Vaš center obstaja že kar nekaj let. Pomagate predvsem socialno ogroženi mladini v vašem lokalnem okolju. Pri vas se »rojeva« nov, zanimiv projekt. Od kod ideja? Dolgoletna tradicija in izkušnje z delovanjem na področju vzgoje mladih so nas spodbudile, da smo raznim prostočasnim aktivnostim za mlade dodali tudi možnost različnih oblik učne pomoči, osebnega spremljanja in svetovanja. Ponosni smo, da vam lahko predstavimo čisto svež in nov program, ki izhaja iz dolgoletne tradicije programa Big Brothers Big Sisters iz Amerike, ki v Sloveniji nosi ime VELIKANI UPANJA.

Foto: Gregor Gomboc V pripravljalnem obdobju, konec minulega leta, je hitro postalo jasno, da gluha mladina v mestu lahko izbira med dvema modeloma, sicer zmerno okrnjenega izobraževanja, ki sta si po teoriji in praksi nasprotujoča. Društvo gluhih in naglušnih Podravje, s katerim zdaj že več mesecev uspešno sodelujemo, vzpodbuja gluhe k uporabi znakovnega jezika, medtem ko Center za sluh in govor Maribor deluje po metodi Suvag, ki gluhe uči komunicirati brez uporabe znakovnega jezika in se bolj zavzemajo za uporabo tehničnih pripomočkov. V društvu se sicer ne opredeljujemo do samih modelov – zanima nas predvsem, kako približati svetova gluhih in slišečih. Mladi slušno ovirani so vsaj kar se tiče izobraževanja pogosto prepuščeni samoiniciativnosti in iznajdljivosti, zato ne preseneča, da se najbolje počutijo med sebi enakimi in tvorijo relativno zaprto skupino. Srž problema gluhih je v tem, da jim družba ne priznava posebnosti, ne ponuja ustreznih možnosti za izobraževanje, sprejemanje informacij in sporazumevanje na način, ki bi jim ustrezal pa je omejeno. Gluhota je invalidnost, ki je ne vidimo, nevidni pa so tudi zidovi, ki mlade gluhe in naglušne ločijo od vsakdana slišečih. Na-

Foto: Gregor Gomboc

men programa Posluh! je torej rušenje teh zidov, ki – to je treba poudariti - niso grajeni enostransko, jih pa zato lažje poruši slišeča stran. Komunikacija je ključni element razumevanja, zato smo sodelujoči na programu (zaposleni, prostovoljci in zunanji sodelavci) že konec lanskega leta pričeli s tečajem znakovnega jezika pod vodstvom Kaje-Zlatke Hötzl. Tečaj nam je podal osnovno razumevanje sporazumevanja gluhih in nam omogočil samozavestnejši pristop. Veliko naših prostovoljcev je prepoznalo prednost poznavanja osnov slovenskega znakovnega jezika, ki jim bo v kasnejši poklicni karieri omogočil enakovrednejšo obravnavo gluhih in naglušnih. Kot pri slišečih je tudi pri gluhih sporazumevanje – četudi skozi kretanje, konceptualizacija družbene realnosti. Izražanje je ključen del človekovega življenja, ne samo, da se preko govora povezujemo z drugimi, temveč jezik kot tak v večji meri determinira naš pogled na svet in način dojemanja realnosti. Ko smo mimo slovničnih pravil, ki v svetu gluhih ne igrajo pomembne vloge, spoznavali znakovni jezik, smo se tako v bistvu približevali tudi družbeni real-

nosti gluhih in naglušnih. Na tečajih so se nam od samega začetka pridruževali tudi gluhi in naglušni člani društva DGN Podravje, ki so naša prizadevanja toplo sprejeli in sproti popravljali neutečena kretanja. Ko smo za silo obvladovali osnovne fraze so se nam vedno bolj odpirali in meja drugačnosti se je pričela brisati. Za začetek smo organizirali tolmačenje potopisnega predavanja na Štuku, nato pomagali gluhim in naglušnim pri izpeljavi turnirja v futsalu, ob koncu leta organizirali novoletno druženje ob športnih aktivnostih, dosedanji vrhunec pa je nedvomno (vsaj po reakciji gluhe in naglušne mladine) izpit znakovnega jezika, ko smo člani društva skupaj s petnajstimi prostovoljci v obliki komične igre pokazali dotedanje znanje kretanja (s primesmi pantomime). Da prizadevanja niso enostranska dokazuje sodelovanje gluhega Žige Bedenika, sicer odličnega rokometaša in naglušnega Silva Čeha, uspešnega študenta gradbeništva v Ljubljani, pri predstavitvi načina življenja gluhih in znakovnega jezika na II. gimnaziji v Mariboru. Dijakom sta orisala izkušnjo odraščanja v svetu slišečih in tako prib-

Kako bi najlažje opisali projekt Velikani upanja? Kaj predstavljajo, kaj ponujajo? Program Velikani upanja omogoča in zagotavlja prijateljstvo, usmeritev, podporo in zabavo otrokom in mladim, in sicer z ustreznim, pozitivno naravnanim odraslim mentorjem, ki je pripravljen darovati svoj prosti čas – Velikanom, s katerim bo otrok/mladostnik zgradil in negoval kvaliteten odnos, ki bo obema prinašal veliko zadovoljstva.

Kaj lahko udeleženci in prostovoljci pričakujejo od projekt Velikani upanja? Velikani upanja pomagajo Malim pri razvoju zaupanja, izboljšanju samozavesti in samopodobe, pri osebnem opolnomočenju, razvijanju socialnega kapitala in socialnih veščin, kar jim ob igri, veselju in smehu omogoča v polnosti dosegati svoj potencial v šoli in življenju ter tako osebno rasti in napredovati, obojim pa obogati in polepša življenje. Zakaj bi se bralci, ki berejo te vrstice odločil za sodelovanje v projektu Velikani upanja? Imajo možnost, da postaneš vzor, tako imenovan »Velikan« ali starejši brat/sestra. Ker lahko nekomu polepšaš otroštvo/mladost in mu pomagaš na poti do pravih vrednot in nenazadnje obstaja opcija, da podaš roko nekomu v stiski ter nekomu ki potrebuje pomoč ali »samo« prijatelja… Kako se vključiti? Pokličite nas na telefonsko številko 02 331 1320 ali nam pišite na info@smc-mb.net

Foto: SMC ližala vsakdanje situacije, ki so za gluhe in naglušne težavne. Namen predstavitev, ki se periodično izvajajo po srednjih šolah v Mariboru, Slovenski Bistrici in na Ptuju, je torej predstavitev problematike s katero se mladi gluhi vsakodnevno soočajo, kakor tudi učenje osnov znakovnega jezika in enoročne abecede. Da pritegnemo dijake, jih sprva postavimo pred dejstvo, da naj brez besed gluhemu povedo določen stavek. Naloga, ki se sprva zdi nemogoča, se običajno prevesi v iznajdljivo pantomimo in kazanje na stvari in/ali ljudi. Komunikacijski zid torej le ni tako visok kot se zdi preden se potrudimo pogledati čezenj. Predstavitve, ki se bodo vrstile po srednjih šolah in se jih bodo udeleževali številni člani DGN Podravja, bodo predvidoma dosegle več tisoč dijakov, z njimi pa upaOstali programi in dejavnosti Kulturnega društva Mladinski center IndiJanez: klubski večeri (klub MC), organizacija prireditev Sindian Underground, prostovoljstvo, razstave, delavnice v razstaviščih Lubadar in MC, Festival Scena, Festival PekArt, koncertni sklop Glasbeni izziv, občasnik INDIJANEZ, Pekarna.Tv, Čitalnica pod tramom, Handlpeka, Zombie Walk, ŠPPP (Študentski programi posebnega pomena), Evropska prestolnica mladih (programi Posluh!, Sobivamo!, Hieroglifi!, Kikiriki!).

mo, da bomo mladim odpirali svetove drugačnosti. Verjamemo, da se s sprejemanjem določene oblike drugačnosti naučimo strpnosti in razumevanja tudi za kakšno drugo. Dosedanje preživete aktivnosti z gluhimi in naglušnimi so pokazale, da je glasba pomemben del njihovega življenja. Prepričanje, da gluhi ne poslušajo glasbe oziroma, da ne morejo uživati v glasbi, je zmotno. Mladi gluhi in naglušni prav nasprotno - izjemno uživajo ob poslušanju glasbe, doživljanje le-te pa je veliko bolj intuitivno in telesno. V prihodnje si tako želimo, da bi v sklopu programa Posluh! uspeli sestaviti glasbeno skupino, katere člani bi bili gluhi, naglušni in slišeči mladostniki.

Foto: Gregor Gomboc


7

www.nevladna.org

Predstavitev Subkulturnega azila Maribor Tanja Cvitko, Subkulturni azil

Subkulturni azil Maribor deluje v organizacijski obliki zavoda za umetniško produkcijo in založništvo od leta 1999. V okviru zavoda delujejo, se razvijajo in vzpostavljajo različni projekti kulturne, informativne, družbene in raziskovalne narave in je nadaljevanje dolgoletnega programa dveh osnovnih sekcij delovanja: edicije zvočnih nosilcev Front rock in knjižne zbirke Frontier. Obema se pridružijo še glasbene založbe Akord records, Monofonika in Classica Slovenica. V letu 2012 se pod okriljem zavoda vzpostavi nov medij - internetna televizija SI.TV. Poleg založniške dejavnosti so polja delovanja zavoda: kulturni management in posredništvo, umetniško ustvarjanje in poustvarjanje, raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju družboslovja oziroma humanistike, distribucija in promocija kulturnih dobrin ter zasnova in izvedba mednarodnih projektov. Druga področja delovanja Subkulturnega azila Maribor so sodobna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost ter multimedijski projekti.

Knjižna zbirka Frontier

Knjižna zbirka Frontier obsega dela s področja družboslovja in humanistike (popularna kultura, teorija medijev, sociologija kulture), leposlovja (poezija in proza) in prevodne literature. Številni naslovi v zbirki Frontier so namenjeni populaciji s specifičnimi kulturnimi potrebami, saj obravnavajo nekonvencionalne vsebine in zapolnjujejo bele lise na polju preučevanja marginalnih in zapostavljenih družbenih fenomenov. V letu 2012 je knjižna založba začela orati ledino na področju elektronskega založništva.

Glasbena založba Front rock

Konec 80. let je Dušan Hedl ustanovil glasbeno založbo Front rock, ki je kot že uveljavljena »record label« postala tudi del glasbeno založniškega programa zavoda Subkulturni azil. To je založba, ki je izdala številnim domačim in nekaj tujim

Seminar European Youth Capital and its link to the EU Youth Policy Anja Turk, Evropska prestolnica mladih

nekomercialnim rockovskim skupinam prve zvočne zapise in tako omogočila izdajo glasbenih del, ki bi zaradi svoje svojevrstnosti in kulturne specifičnosti njihove ciljne populacije sicer s težavo izšle pri drugih, bolj konvencionalno usmerjenih glasbenih založbah.

Glasbena založba Monofonika

Založba se posveča objavam elektronske glasbe s področja nekdanje Jugoslavije, ki ni bila medijsko prisotna in ni prodrla do širše javnosti. Večinoma so to bili aktivni posamezniki, ki so ugotovili, da medijsko ne morejo delovati. Založba je odprta za objave elektronske glasbe tudi z drugih geografskih področij.

Glasbena založba Acord Records

Subkulturni azil je razširil svojo produkcijo tudi na druge žanre: kantavtorstvo, etno glasbo, kvalitetno pop glasbo in druge žanre. Tudi založba Akord Records praviloma izdaja prve zvočne zapise in tako »prebija led« za kvalitetne izvajalce. Posebnost je serija Rokeji pojejo pesnike, ki predstavljajo edinstven vzvod povezav in novih znanstev med ustvarjalci različnih umetniških zvsti, v tem primeru rock glasbenikov in pesnikov.

»Evropska prestolnica mladih je priložnost za opolnomočenje mladih v vsakdanjem življenju«, »je izziv za prenovo oz. izboljšanje mladinske politike«, »je priložnost za nove programe, priložnost, da mladi pokažejo svojo pravo moč«, »pomeni ukrepanje in ne zgolj govorjenje«, so udeleženci seminarja European Youth Capital and its link to the EU Youth Policy povedali, kaj za njih pomeni naziv EPM. »Štejemo si v čast, da se je prvi tovrstni seminar, ki je gostil predstavnike preteklih, sedanje in prihodnjih EPM, predstavnike nacionalnih mladinskih svetov ter predstavnike mladinskih organizacij, ki so bili oz. bodo vključeni v aktivnosti EPM, odvijal prav v Mariboru, ki letos nosi prestižen naziv Evropska prestolnica mladih. Trudimo se, da bi še dokaj mlademu projektu Evropskega mladinskega foruma, tudi sami dodali nekaj, kar bo koristilo nam in ne nazadnje prihodnjim nosilkam naziva EPM,« je dejala Sara Sorger, vodja pisarne EPM Maribor 2013. Cilj Zavoda MOVIT, Nacionalne agencija programa Mladi v akciji, in Pisarne Evropske prestolnice mladih Maribor 2013, ki sta seminar organizirala, je bil soočiti mnenja, vzpostaviti nova partnerstva za sodelovanje v mednarodnih projektih ter izmenjati izkušnje in primere dobrih praks ključnih akterjev, ki so ali še bodo delovali in sodelovali v

Glasbena založba Classica Slovenica

Internetna televizija SI.TV

Foto: EPM

Predstavitev Zavoda za kulturo Maribor Janja Zdolšek, Zavod za kulturo Maribor Zavod za kulturo Maribor je bil ustanovljen februarja 2009 s poslanstvom obogatiti kulturno dogajanje v Mariboru, promovirati kulturo in kulturno udejstvovanje ter uveljavljati stand up komedijo kot samostojno zvrsti umetniškega ustvarjanja. Zavod uspešno deluje po premisi združevanja tradicionalno težko združljivih komponent kakovostnega in popularnega, ki kulminirata v edinstvenih in uspešnih predstavah. Naša želja je ohranjati močno pozicijo Maribora, ki jo ima v segmentu humorja in stand up komedije, ter ponujati najkvalitetnejši izbor različnih žanrov umetniškega ustvarjanja. Zavod je od ustanovitve do 31.12.2012 organiziral več kot 740 dogodkov po vsej Sloveniji in nasmejal cca. 148.000 obiskovalcev. V tem času je vsaj enkrat mesečno izvajal programe na 20 prizoriščih stand up komedije in o vseh dejavnostih obveščali javnost preko spletne strani www.standupsi.com. Dvakrat organiziral največji slovenski enodnevni dogodek stand up komedije »HIT stand up«, realiziral program oddaje Tv stand

up show - „Brez dlake na jeziku“ na televiziji RTS, pripravil premieri dveh gledaliških predstav, ki sta gostovali po gledaliških odrih slovenskih gledališč, organiziral mnoga vodenja prireditev. Ko gre za stand up komedijo je Zavod vedno znova dokazal, da je vodilni na tem področju in prav zato, je sodeloval že z največjimi slovenskimi podjetji, ki so nam zaupali nasvet pri izbiri programa. V sklopu svojega delovanja, je Zavod umestil kulturno dogajanje v prostore, ki za to tradicijonalno niso bili namenjeni. Prizorišča so se zvrstila v klubih in lokalih po vsej Sloveniji in s tem je kultura dosegla občinstvo, ki ga drugače morda ne bi. In gre za kulturo. Stand up komedija je namreč še eden redkih načinov izražanja, ki je necenzuriran. Vsaj od zunaj. Stand up komik je tisti, ki spiše svoj material, se odloči kako bo ga prezentiral (na nek način je sam sebi režiser) in kje ga bo izvajal. Prav tančica humorja dopušča komiku da govori o resnih stva-

projektu EPM. Seminar je potekal pod budnim očesom profesionalnih trenerjev. Ena izmed nalog je bila prepoznati, kdo ima korist, ko mesto pridobi naziv. Da so to mladi, mladinske organizacije in nacionalni mladinski sveti so se strinjali udeleženci. Pa tudi mediji. Ekipa iz Soluna, ki bo EPM naslednje leto, je delila izkušnjo, da mediji veliko poročajo o pripravah na EPM, saj so v kriznih časih pozitivne novice še kako pomembne. Podobno izkušnjo imajo v Bragi, ki je naziv predala Mariboru.

Obravnavalo se je veliko tem, kar pa je seminar popeljalo na višjo raven, je bila prisotnost preteklih, prihodnjih in sedanje EPM. Ekipa Torina (EPM 2010) je poročala o projektu Torino Street Style, ko celoten trg spremenijo v skate park. Začeli so ga v letu prestolnice in je požel toliko pozornosti in navdušenja mladih ter ostale javnosti, da ga izvajajo še danes. Predstavniki preteklih Evropskih prestolnic mladih so bili enotnega mnenja, da je baza prostovoljcev, ki se tvori v času naziva, neprecenljiva. Med mladimi prostovoljci se tvorijo posebne vezi, tako ostanejo v stiku in se z veseljem javljajo na pozive mesta tudi kasneje. Predstavnik Antwerpna je delil primer pozitivnega in trajnostnega projekta mladih ambasadorjev, ki so in še navdušujejo mlade. V okviru seminarja so na neformalnem druženju imele lokalne mladinske organizacije možnost spoznati udeležence seminarja ter tako vzpostaviti morebitna partnerstva. Magdalena Kurz, predstavnica Evropskega mladinskega foruma, je dejala, da je po pogovoru z nekaj mariborskimi organizacijami pozitivno presenečena, kako so le-te že dobro povezane z organizacijami, ki delujejo na evropski ravni.

Glasbena založba, ki ponuja okrilje klasični glasbi ne samo slovenskih, ampak tudi evropskih in svetovnih vrhunskih glasbenikov. Objava v pripravi: Tomaž Svete. Novi medij, ki odseva sporočil na podlagi tolerance, strpnosti in spoštovanja človekovih pravic skozi spletne TV oddaje. Sočasno z izvajanjem vsebine v projektu gre tudi za združevanje dveh različnih področij delovanja: neprofitnega civilno družbenega sektorja in poslovnega okolja profesionalne medijske produkcije.

Foto: EPM

reh, ki jih drugače morda ljudje ne bi želeli slišati, ampak ker so fakti oviti v humor, ljudje poslušajo in slišijo. Stand up komedija je odlična priložnost, da se ispostavijo problemi družbe na način, ki je ljudem blizu. Morda se celo težavam, ki jih imajo sami, nasmejijo in se potem počutijo bolje. Zato je stand up komedija pomembna, ker vspodbudi kritično razmišljanje, ker dopušča svobodo in seveda, ker nas nasmeji. In to v teh časih vsi potrebujemo. Pravtako je Zavod za kulturo Maribor načrtno ustanovljen prav v Mariboru. Želeli smo si, da bi drugo največje mesto v Sloveniji zaživelo tudi na področju takšnega kulturnega ustvarjanja. V sferi stand up komedije in humornega ustvarjanja je Zavodu in njegovim ustvarjalcem uspelo Maribor postaviti na zemljevid slovenskega kulturno-zabavnega ustvarjalnega miljeja in dokazati, da v Mariboru obstajajo ambiciozne in kreativne umetniške ideje, ki jih je moč realizirati. In prav to je naš načrt tudi za prihodnje, za dobro mesta v katerem delujemo.

Eden izmed rezultatov seminarja bo tudi brošura, kjer bo podrobneje predstavljeno delo na seminarju, koncept EPM ter priporočila za prihodnje Evropske prestolnice mladih in njihov vpliv na evropsko mladinsko politiko.


8

marec 2013

Narečni slovar belanskega govora čeprav se tudi v halozah s procesi globalizacije in modernizacije narečni govor siromaši, vendarle ostajajo v uporabi številne besede in fraze, ki pričajo o narečnem bogastvu tega dela slovenije. In velika škoda bi bila, če bi te žlahtne narečne besede izginile za vselej… Mira Petrovič Društvo za oživitev gradu Borl se poleg prizadevanj skladno s svojim poslanstvom, ki je zapisano v njegovem imenu, posveča tudi drugim vprašanjem, ki se tičejo ohranitve naše kulturne dediščine. Pomemben del te dediščine je narečno bogastvo naših pokrajin, ki pa zaradi sodobnega načina življenja vse bolj tone v pozabo. Tako kot povsod po Sloveniji se tudi v Halozah narečni govor siromaši in spreminja, na te pospešene spremembe pa vplivajo šola, mediji, nove tehnologije, migracije in podobno. Prav zato je tudi tako pomembno, da skušamo ohraniti to dragoceno dediščino in jo iztrgati pozabi tako, da jo zapišemo. Želja in zavest, da je potrebno nekaj narediti za ohranitev besedišča haloškega narečja v Cirkulanah z neposredno okolico je že dalj časa prisotna med različnimi posamezniki v domačem okolju. Končno pa je prišlo tako daleč, da se je oblikovala skupina domačinov, ki so pripravljeni vložiti svoj čas in energijo v ta zahteven projekt, med njimi so nekateri že prej pričeli zbirati in zapisovati narečne besede. Pod okriljem Društva za oživitev gradu Borl smo tako zastavili projekt za pripravo slovarja narečnih besed našega območja. Predmet našega zanimanja je govorica prebivalcev trinajstih vasi v Občini Cirkulane, ki jih poznamo tudi pod imenom Belani, zato bi lahko za to območje govorili tudi o belan-

skem govoru. Narečno besedje, ki ga zbiramo, bo po eni strani dokument lokalnega govora v današnjem času, seveda pa si posebej želimo zapisati in ohraniti besede, ki so šle že skoraj v pozabo, to je najbolj značilno za besedišče s področja nekdanjega kmetovanja, starih obrti in skoraj pozabljenih običajev. Besedišče je obsežno, posebej ker zbiramo besede za splošni slovar in ne tematskega, ki bi se omejeval na primer samo na staro poljedelsko in vinogradniško izrazje. Do sedaj smo zbrali že skoraj 2.000 besed, končna številka pa bo zagotovo še precej večja. Končni cilj projekta je izdaja narečnega slovarja v katerem bomo predstavili govor Belanov na tak način, da ga bodo lahko uporabljali tako splošni uporabniki kot tudi jezikoslovci. Za tisk publikacije bomo skušali pridobiti finančna sredstva s prijavami na različne razpise, zbiranje gradiva pa bo temeljilo v osnovi na prostovoljnem delu sodelavcev projekta. Pri delu se bomo opirali predvsem na ustne vire, v manjši meri tudi na ohranjene pisne vire, ki so ohranjeni po haloških domovih in arhivskih ustanovah. Tako npr. upamo, da bomo našli zvezek z narečnimi besedami, ki jih je zapisoval domačin Janez Emeršič (Barunek) in naj bi bil po nam dostopnih podatkih že leta 1975 predan Inštitutu za slovensko na-

rodopisje pri ZRC SAZU. Po pomoč in nasvete ob pričetku dela smo se obrnili na dialektologinjo in redno profesorico za slovenski jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru dr. Mihaelo Koletnik, sodelovanje pri projektu pa sta nam obljubili tudi mlada raziskovalka Anja Benko, ki se ukvarja z dialektologijo in s slovenskim narečnim slovaropisjem in akademkinja prof. dr. Zinka Zorko, doktorica jezikovnih znanosti, ki je v svoji znanstveni karieri raziskovala tudi haloško narečje. Uporaba narečja v javnosti je bila v preteklosti dostikrat razumljena kot izraz neizobraženosti. A zdi se, da narečje kot izrazna sredstvo posameznika v družbi počasi ponovno doživlja razcvet. Raziskovalci slovenske narečne govorice namreč opažajo, da zavestna uporaba narečja ni (več) znak jezikovne neozaveščenosti, temveč je jezikovna ozaveščenost tista, ki predstavlja most med narečnim in knjižnim brez negativnega prizvoka pri rabi narečnega. Tako je tudi prav, saj je narečje naš pravi materni jezik: v njem smo se rodili, ta jezik smo poslušali iz ust svojih staršev in se ga naučili kot prvega. Zato je izražanje v narečju eden od najbolj intimnih delov naše osebnosti in trden temelj naše identitete.

Projekti Zavoda PIP v okviru EPM Maribor 2013 1. prOgraM: znanje + IzkuŠnje + pOdjetnOst ≠ brezperspektIvnOst

Program je namenjen mladim na prehodu iz izobraževanja v svet dela in iskalcem (prve) zaposlitve. Z različnimi oblikami neformalnega izobraževanja in usposabljanja, s pridobivanjem delovnih izkušenj in podpore pri vstopanju na lastno podjetniško pot, želimo mladim povečati možnost zaposljivosti. V okviru programa bomo sledili ciljem večje informiranosti mladih o njihovem položaju in možnostmi na trgu dela, pridobivanja kompetenc za uspešno konkuriranje na trgu dela, spodbujanja podjetnosti in podjetniškega razmišljanja.

2. prOgraM: uspeŠnO črpanje evrOpskIh sredstev (učes)

Program UČES predstavlja celovit mehanizem, namenjen mladim in organizacijam, ki izvajajo mladinske programe s ciljem uspešnega črpanja evropskih sredstev. Udeleženci bodo aktivno sodelovali pri izvedbi posameznih aktivnosti, pridobivali nova znanja in krepili lastne kompetence ter skrbeli za prenos znanj na druge posameznike. Program je razdeljen na dva dela – priprava in izvedba. Potekalo bo usposabljanje za mentorje, ki bodo po končanem usposabljanju za isti namen v osnovnem, nadaljevalnem in zaključnem modulu v letu 2013 izurili 100 mladih in zaposlenih v organizacijah za uspešno črpanje sredstev v prihodnosti.

3. prOgraM: MestnI parlaMent MladIh

Namen programa je spodbujati participacijo mladih v demokratičnih sistemih odločanja, pri čemer je čim več odločitev in aktivnosti prepuščeno mladim. Programsko izhodišče predstavlja simulacija Evropskega parlamenta ter dodatni, inovativni elementi. Najpomembnejša med njimi sta mobilizacija mladih po mestnih četrteh, njihova aktivna vključitev v pripravo in izvedbo programa kot tudi organiziran pristop in vpliv mladih na odločevalce. Več na: www.zavodpip.si

Nevladna @NevladnaOrg

potrebujete pravni nasvet v zvezi z delovanjem vaše nevladne organizacije?

Imate vprašanje ali dilemo glede statusnih zadev, delovne zakonodaje, davčnih predpisov, statusnih oblik ipd. ali potrebujete pomoč pri reševanju pravnih zagat? Za nasvete se lahko obrnete na Regionalno stičišče nevladnih organizacij Podravja, kjer vam bodo pravniki posredovali brezplačne odgovore. Svetovanje poteka po telefonu, pisno ali osebno (ob predhodni najavi). Brezplačno svetovanje za nevladne organizacije vam nudimo tudi s področij računovodstva, prijav na razpise, stikov z javnostmi in drugih zadev povezanih z vašim delom v nevladni organizaciji. Pokličite nas na 02 234 21 38 ali pišite na info@nevladna.org.

kaj počnete?

Povejte nam, kaj počnete in mi bomo o tem obvestili tudi druge. Z objavo v naslednji številki tega časopisa, preko našega spletnega portala, facebook profila ali elektronskih novic, bomo o vaših dejavnostih obvestili druge nevladnike in širšo javnost. KOntaktirajte nas na info@nevladna.org.

Iščete stike ali ponujate partnerstvo?

Na spletnem portalu www.nevladna.org vpišite na oglasno desko oglas, s katerim želite kaj poiskati ali ponuditi drugim organizacijam (partnerstvo, oprema, kadri itd.) ali opozoriti na zanimiv dogodek, ki ga pripravljate. Za pomoč se obrnite na 02 / 234 21 38 ali info@nevladna.org.

projektna pisarna regionalnega stičišča nevladnih organizacij podravja (rsnvOp)

RSNVOP v okviru projektne pisarne zasnoval program podpore nevladnim organizacijam pri pripravi in izvajanju projektov (lokalnih, nacionalnih, evropskih) v obliki brezplačnega svetovanja in pomoči, ki obsega: • • • • • • •

svetovalno podporo pri iskanju primernih razpisov, pomoč pri iskanju projektnih partnerjev, svetovanje pri ureditvi pogodbenih razmerij med partnerji, svetovanje in pomoč pri pripravi prijave na razpis, svetovanje pri oblikovanju finančnega načrta prijave, svetovanje pri izvajanju in evalvaciji projektov, svetovanje pri pripravi poročil za financerje.

Svetovanje poteka po predhodnem dogovoru v prostorih Zavoda PIP, Gosposvetska 86 v Mariboru. Kontakt: 02/ 234 21 46, med 9.00 – 13.00.

kdo smo in kje nas najdete

Zavod PIP je neprofiten zavod zasebnega prava za opravljanje dejavnosti s področja pravnega svetovanja in pravne pomoči, svetovanja potrošnikom, alternativnega reševanja sporov, informiranja in svetovanja za mlade in informiranja o Evropski uniji. Značilnosti delovanja zavoda pri izvajanju svetovalnih, izobraževalnih in raziskovalnih storitev se odražajo v strokovnosti in neodvisnosti. Posebno pozornost posvečamo varovanju človekove osebnosti in dostojanstva. Tako je skupni imenovalec vseh dejavnosti Zavoda PIP zagotavljanje pomoči in informacij vsem, ki jih potrebujejo. • pravno svetovanje in brezplačna pravna pomoč s soglasjem Ministrstva za pravosodje • informiranje o Evropski uniji v okviru informacijske mreže Europe Direct (www.evropejec.si) • stičišče nevladnih organizacij Podravja (www.nevladna.org) • programi za mlade • alternativno reševanje sporov. PIP center Maribor, Gosposvetska cesta 83, 2000 Maribor. T 02 234 21 46, F 02 234 21 47, pip@zavodpip.si, www.zavodpip.si. PIP center Murska Sobota, Zvezna ulica 10, 9000 Murska Sobota. T 02 535 27 60, F 02 535 27 61, info@zavodpip.si, www.zavodpip.si. Delamo vsak delavnik med 8.00 in 16.00.

slovenci zadnji v eu po zaupanju v volitve

Projekti MISC INFOPEKA v okviru EPM Maribor 2013 1. stOpInje Mesta

Namen projekta Stopinje mesta je mladim v sodelovanju s strokovnjaki s področja antropologije, etnologije, arhitekture, mesto Maribor skozi predavanja, okrogle mize in vodene sprehode, predstaviti kot središče shajanj njegovih prebivalcev in njihovih zgodb, predstaviti razvijanje mladinske kulture v mestu, spodbujati k vodenemu ali samostojnemu raziskovanju prostora, predvsem pa vzpodbuditi reflektirano rabo javnih prostorov.

2. travne bIlke

Namen projekta je spodbujati skupinsko medvrstniško učno pomoč. Gre za nov koncept učne pomoči, ki ga uvajamo v Slovenijo in ta del Evrope, z namenom dvigniti raven pismenosti med otroci in mladostniki ter razbiti stereotipe, ki jih imajo mladi do branja. Projekt Travne bilke je namreč sestavljen iz delavnic skupinske učne pomoči, ki poteka istočasno v več manjših skupinah vrstnikov, ki si med seboj pomagajo pri opravljanju domačih nalog in iz vaj ustvarjalnega pisanja in izražanja.

3. urbanIzIraj zase!

Namen projekta »Urbaniziraj zase!« je skupaj z mladimi zasnovati in izdelati ustrezno urbano opremo za Kulturni center Pekarna.

4. bereMO s tetO rOsO -knjIžnIca s čItalnIcO z družbenO-angažIranO lIteraturO In družbenO-transFOrMatIvne OblIke IzObraževanj

Namen projekta Beremo s teto Roso je delovati kot stimulator v okviru družbenih gibanj, ki delujejo v smeri oblikovanja nehierarhične, neavtoritarne, kooperativne družbe, ki temelji na direktni demokraciji. Več na: www.infopeka.org

Februarski Eurobarometer ugotavlja, da samo 47 % Slovencev zaupa parlamentarnim volitvam, s čimer se je Slovenija znašla povsem na repu EU. Med vsemi članicami EU je Slovenija celo edina, kjer je manj kot polovica anketiranih prepričana, da lahko z glasovanjem na volitvah učinkovito vplivajo na politiko. Enako slabo je zaupanje v lokalne volitve. Čeprav Slovenci vanje zaupajo bolj kot v volitve na državni ravni, jih še vedno samo 55 % meni, da lahko z glasovanjem na lokalnih volitvah resnično kaj spremenijo. Tudi v tem pogledu je Slovenija pristala na zadnjem mestu. Če so rezultati tokratnega Eurobarometra precej nespodbudni za politike, še zlasti za slovenske, pa so lahko z njimi zadovoljne nevladne organizacije. Večina anketiranih je namreč prepričanih, da so nevladne organizacije uspešne pri vplivanju na lokalne (75 %) in nacionalne politike (70 %). Še pomembneje pa je, da se jih kar 59 % (v Sloveniji pa 55 %) prepoznava v ciljih in vrednotah, za katere se nevladne organizacije zavzemajo. Zato jih je večina (60 %) tudi mnenja, da evropski državljani nevladne organizacije potrebujemo. Po podatkih Eurobarometra je v nevladne organizacije sicer včlanjenih kar 37 % Evropejcev, s čimer je njihovo članstvo kar dva in pol krat številčnejše kot članstvo sindikatov, v katere je včlanjenih 16 % Evropejcev. Vir: Eurobarometer, CNVOS.

Naročite se na naše elektronske informacije: info@nevladna.org


Nevladna 10