Issuu on Google+

PRIMENA NA STANDARDITE ZA OCENUVAWE NA U^ENICITE

MATERIJALI ZA OBUKA NA OBU^UVA^I Skopje 5 - 7 septemvri 2007 Obukata za unapreduvawe na ocenuvaweto se realizira vo sorabotka so Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO)


PRIMENA NA STANDARDITE ZA OCENUVAWE NA U^ENICITE

MATERIJALI ZA OBUKA NA OBU^UVA^I


Ovoj prira~nik e finansiran od amerikanskiot narod preku Agencijata na SAD za me|unaroden razvoj - USAID Makedonija, vo ramkite na Proektot za osnovno obrazovanie, komponenta Unapreduvawe na ocenuvaweto na u~enicite, {to go sporoveduva Akademijata za razvoj na obrazovanieto (AED) vo partnerstvo so Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO).

Prira~nikot go podgotvija: D-r Tomas Gerard [il, Centar za istra`uvawa vo obrazovanieto, Dablin, Republika Irska D-r Damian Pol Mar~an, Fakultet za nastavnici, Dablin, Republika Irska Prevod: Vladimir Mostrov Stru~na redakcija: M-r Gorica Mickovska Grafi~ko ureduvawe: Biljana Mihajlovska

Stavovite na avtorite iska`ani vo ovoj prira~nik ne gi izrazuvaat stavovite na Agencijata na SAD za me|unaroden razvoj ili na Vladata na Soedinetite Amerikanski Dr`avi.


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

SODR@INA

TEMA 1

EDEN NOV KONTEKST / SITUACIJA ZA OCENUVAWATA VO OSNOVNITE U^ILI[TA VO MAKEDONIJA Zada~i / obrazovni celi Klu~nite koncepti i razvojnite tekovi na ocenuvawata Klu~nite koncepti i razvojnite tekovi na ocenuvawata Klu~nite karakteristiki na ocenuvawata

1.1 1.2 1.3 1.4 Prilog 1.1 Prilog 1.2 Prilog 1.3 Prilog 1.4

TEMA 2

Elementite koi {to treba da bidat vklu~eni vo obrazovnata politika na u~ili{teto vo vrska so ocenuvawata Normalnata kriva Razlikite me|u ocenuvaweto bazirano na normi i ocenuvaweto bazirano na kriteriumi Lista za proverka za validirawe na ocenuvaweto na ~asot

NASTAVNITE PLANOVI I PROGRAMI KAKO OSNOVA ZA OCENUVAWATA Zada~i / obrazovni celi Prou~uvawe na u~eweto Istra`uvawe na dolgoro~nite celi, me|ucelite, zada~ite i rezultatite Povrzuvaweto na nastavnite planovi i programi, nastavata, u~eweto i ocenuvaweto

2.1 2.2 2.3 2.4

Prilog 2.1

9 9 9 16 21

30 32 33 34

35 35 35 44 45

Klasificirawe na zada~ite kako kognitivni, afektivni i psihomotorni Blumova taksonomija na obrazovnite celi Kategorizirawe na celite i zada~ite Odreduvawe na obrazovnite zada~i vo nastavnite programi Prakti~na zada~a so nivoata vo Blumovata taksonomija ^ek-lista za vrednuvawe na obrazovnite zada~i Ku~e vo vselenata

47 48 50 51 52 53 54

TEMA 3 3.1 3.2 3.3 3.4 3.5

U^ILI[NOTO PLANIRAWE NA OCENUVAWATA Zada~i / obrazovni celi Strate{koto planirawe vo u~ili{tata Planiraweto na ocenuvawata na u~ili{no nivo Planiraweto na ocenuvawata na nivo na poedine~en nastavnik Izgotvuvaweto na u~ili{niot plan za ocenuvawata

55 55 55 57 60 62

Prilog 3.1 Prilog 3.2

Strukturata na u~ili{nite planovi vo Makedonija Elementite koi {to treba da bidat vklu~eni vo obrazovnata politika na u~ili{teto vo vrska so ocenuvawata Obrazec za kratkoro~noto planirawe Pove}egodi{na ramka za izgotvuvawe u~ili{en plan za ocenuvawata

64

Prilog Prilog Prilog Prilog Prilog Prilog

2.2 2.3 2.4 2.5 2.6 2.7

Prilog 3.3 Prilog 3.4

5

65 67 70


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

TEMA 4 4.1 4.2 4.3 4.4

SUMATIVNOTO OCENUVAWE 1: PREGLED Zada~i / obrazovni celi Sumativnoto ocenuvawe Sumativnite ocenuvawa i formiraweto ocenki Izgotvuvawe plan za ocenuvaweto po izvesen nastaven predmet vo odreden period na ocenuvawe

Prilog 4.1 Prilog 4.2

TEMA 5

SUMATIVNOTO OCENUVAWE 2: FORMA NA SLOBODNO FORMULIRAN ODGOVOR (SO OGRANI^EN OBEM) Zada~i / obrazovni celi Vidovite na ajtemi {to se koristat vo osnovnite u~ili{ta vo Makedonija Ocenuvaweto na ajtemite so slobodno formuliran odgovor vo Nacrt standardite Vidovi ajtemi so kratok odgovor / ajtemi so popolnuvawe / dovr{uvawe Zaklu~ok: nekoi osnovni principi vo osmisluvawe i izgotvuvawe na ocenuvawata

5.1 5.2 5.3 5.4 5.5

Prilog Prilog Prilog Prilog Prilog Prilog

Koristewe na formativnoto i sumativnoto ocenuvawe pri formiraweto na ocenkite Nacrt na plan za ocenuvawe vo izvesen nastaven predmet po va{ izbor

5.1 5.2 5.3 5.4 5.5 5.6

TEMA 6 6.1 6.2 6.3 6.4 Prilog 6.1 Prilog 6.2 Prilog 6.3 Prilog 6.4 Prilog 6.5 Prilog 6.6

71 71 71 73 77

80 81

82 82 82 84 88 92

Odlu~uvawe za na~inot na ocenuvaweto Testovi {to sodr`at ajtemi od vidot kratok-odgovor Preispituvawe na ajtemi so kratok odgovor Ajtem za odreduvawe/spojuvawe Test so popolnuvawe na prazni mesta Izgotvuvawe test koj {to sodr`i ajtemi {to baraat kratok odgovor

102

SUMATIVNOTO OCENUVAWE 3: FORMAT NA ODGOVORITE - ESEJSKITE PRA[AWA SO PRO[IREN OBEM Zada~i / obrazovni celi Strate{koto planirawe vo u~ili{tata Vrednuvawe i izgotvuvawe listi za analiti~ko bodirawe Primena na listata za analiti~ko bodirawe

103 103 103 110 119

Primeri na upatstva za pismeni zada~i Izgotvuvawe pra{awe za esej so pro{iren odgovor po edno predmetno podra~je Izgotvuvawe lista za analiti~ko bodirawe po edno predmetno podra~je Koristewe na listata za analiti~ko bodirawe po edno predmetno podra~je Lista za proverka na pi{uvaweto Vodi~ za bodirawe pri ocenuvaweto na pi{uvaweto vo vi{ite oddelenija na osnovnite u~ili{ta vo Oregon

6

94 96 98 99 100

121 122 123 124 125 126


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

TEMA 7 7.1 7.2 7.3 7.4 7.5 Prilog 7.1 Prilog 7.2 Prilog 7.3 Prilog 7.4 Prilog 7.5 Prilog 7.6 Prilog 7.7 Prilog 7.8

TEMA 8 8.1 8.2 8.3 8.4 Prilog 8.1 Prilog 8.2 Prilog 8.3 Prilog 8.4 Prilog 8.5

TEMA 9 9.1 9.2 9.3 9.4 Prilog 9.1 Prilog 9.2 Prilog 9.3 Prilog 9.4

FORMATIVNO OCENUVAWE 1: PREGLED Zada~i / obrazovni celi Pregled na na{eto razbirawe na formativnoto ocenuvawe (Ocenuvawe na u~eweto) Istra`uvawe na osnovnite principi na formativnoto ocenuvawe Sproveduvawe na formativnoto ocenuvawe Opredeluvawe na ocenuvawe koe e soodvetno Desette klu~ni principi na ocenuvaweto na u~eweto Desette osnovni principi na ocenuvaweto za u~ewe (OPZU) vo kontekst na makedonskite nastavni programi Lista na strategiite za ocenuvawe pri ocenuvawata od strana na nastavnicite Pove}e za vidovite na samo-ocenuvawe i nivnata opravdanost Dnevnik za u~ewe / Dnevnik za samo-ocenuvawe Aktivnost - Povrzuvawe na obrazovnite zada~i so tehnikite na ocenuvaweto Aktivnost - Povrzuvawe na obrazovnite zada~i so tehnikite na ocenuvaweto Aktivnost - Povrzuvawe na obrazovnite zada~i so tehnikite na ocenuvaweto

FORMATIVNOTO OCENUVAWE 2: STRATEGII ZA POSTAVUVAWE PRA[AWA Zada~i / obrazovni celi [to znaeme za pra{awata Priodi vo izgotvuvaweto i davaweto odgovori na pra{awata Postavuvawe pra{awa i sledewe na rabotata na u~enicite

128 128 130 132 132 137 140 143 144 145 148 150 153 156

159 159 160 163 166

Obrazec za izgotvuvawe lista za analiti~ko bodirawe pri ocenuvaweto na odreden aspekt od opredelen proekt Efektivnoto postavuvawe pra{awa Klasificirawe na pra{awata {to go pridru`uvaat izvesen tekst, spored nivoto na te`inata Povrzuvawe na Blumovata taksonomija so obrazovnite zada~i Obrazec za bele`ewe od naso~enite sledewa na u~eweto na u~enikot

174

FORMATIVNOTO OCENUVAWE 3: OCENUVAWETO NA PORTFOLIO I NA PROEKTNA RABOTA Zada~i / obrazovni celi [to se portfolijata? Vidovi portfolija Izgotvuvaweto i koristeweto na portfolijata

175 175 177 178 180

Vidovi portfolija Fazi vo razvivaweto sistem za portfolija i karakteristiki na dobrite portfolija Sodr`inite na edno razvojno portfolio Vrednuvawe na portfolijata (rabotno iskustvo)

7

168 169 171 172

188 191 192 193


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Prilog 9.5 Prilog 9.6 Prilog 9.7 Prilog 9.8 Prilog 9.9

TEMA 10 10.1 10.2 10.3 10.4

Prilog 10.1 Prilog 10.2 Prilog 10.3 Prilog 10.4 Prilog 10.5

TEMA 11 11.1 11.2 11.3 11.4 11.5 Prilog 11.1 Prilog 11.2 Prilog 11.3 Prilog 11.4 Prilog 11.5 Prilog 11.6 Prilog 11.7

Vrednuvawe na portfolio - Izgotvuvawe lista za holisti~ko bodirawe/ocenuvawe (Formular A) Vrednuvawe na portfolio - Izgotvuvawe lista za holisti~ko bodirawe/ocenuvawe (Formular B) Samovrednuvawe i samoanaliza na u~enicite Samo-evalvacijata i samoanalizata na u~enikot Primer na list za analiti~ko ocenuvawe na portfolio

FORMATIVNOTO OCENUVAWE: PROEKTI I USNI PREZENTACII Zada~i / obrazovni celi Karakteristikite na proektite i na usnite prezentacii Priodi vo ocenuvaweto na proektite Koristewe na lista za bodirawe pri ocenuvaweto na usna prezentacija Proektna rabota - obrazec za proekten plan (za nastavnicite) Obrazec za proekten plan (za u~enicite) Obrazec za izgotvuvawe lista za analiti~ko bodirawe pri ocenuvaweto na odreden aspekt od opredelen proekt Lista za analiti~ko bodirawe pri vrednuvaweto na usna prezentacija Alternativna lista za bodirawe pri vrednuvaweto na usna prezentacija

BELE@EWE I INFORMIRAWE Zada~i / obrazovni celi Zo{to treba da se bele`at podatoci za u~enikot i tie da se soop{tuvaat? Vidovi na povratna informacija Pretvorawe na bodovite vo ocenki i formirawe ocenki Izvestuvawe na roditelite i drugite zainteresirani strani Pravilnik za ocenuvawe Dijagnosticirawe na problemi vo ocenuvaweto Op{ti principi na kontinuiranoto sumativno ocenuvawe (izveduvaweto ocenki) Kombinirawe na rezultatite od nekolku ocenuvawa za da se stigne do edna celosna (sumativna) ocenka Kombinirawe na rezultatite: aktivnost Primer na u~eni~ka kni{ka (adaptirana) - Osnovno obrazovanie vo Irska Vospostavuvawe na sistem za vodewe u~eni~ki dosiea i formulari za informirawe za napredokot

Bibliografija

194 195 196 197 198

199 199 200 205 207 212 213 214 215 217

218 218 218 222 224 228 233 233 235 236 238 240 242 244

8


TEMA

1

EDEN NOV KONTEKST / SITUACIJA ZA OCENUVAWATA VO OSNOVNITE U^ILI[TA VO MAKEDONIJA

1.1 ZADA^I / OBRAZOVNI CELI: 1. U~esnicite da se zapoznaaat so izvesni sovremeni internacionalni razvojni tekovi vo ocenuvawata (formativno ocenuvawe, sumativno ocenuvawe, ocenuvawe bazirano na kriteriumi, tehnologijata i ocenuvawata); 2. Da razmisluvaat za va`nosta na nacionalnite/dr`avnite i na internacionalnite ocenuvawa za rabotata na osnovnite u~ili{ta vo Makedonija; 3. Da gi razgledaat posledicite od vakvite razvojni tekovi vo ocenuvawata vo osnovnite u~ili{ta vo Makedonija, vklu~uvaj}i gi i vrskite so Nacrt na standardite na ocenuvawata vo osnovnite u~ili{ta; 4. Da gi vovedat u~esnicite vo klu~nite temi koi {to gi nadminuvaat najgolemiot del ili skoro site aspekti na ocenuvawata (vklu~uvaj}i ja i tematikata na ovoj seminar): validnosta, relijabilnosta, sigurnosta, pravi~nosta, izvodlivosta.

1.2

Klu~nite koncepti i razvojnite tekovi na ocenuvawata

1.2.1

[to pretstavuva ocenuvaweto?

Terminot ocenuvawe, vo svojata naj{iroka smisla, ozna~uva proces na sobirawe i interpretirawe informacii za u~eweto i postigawata na u~enicite koi {to se koristat za: (1) informiraweto na u~enicite i na nivnite roditeli za napredokot vo sovladuvaweto na znaewata, sposobnostite i stavovite, (2) obezbeduvaweto podr{ka na nastavnicite za da ja modifikuvaat svojata nastava, i (3) informiraweto na drugite nadle`ni strukturi koi {to donesuvaat odluki za obrazovnata politika {to se odnesuva na u~enicite (na primer, odlukite za napreduvaweto na u~enicite, odlukite za vklu~uvaweto na u~enicite vo odredeni obrazovni programi i vidovi na prakti~ni aktivnosti). (Nacrt standardi za ocenuvawe na u~enicite vo osnovnoto u~ili{te vo Republika Makedonija)

9


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Vakvoto objasnuvawe na ocenuvaweto e naso~eno kon:  obezbeduvaweto informacii za u~enicite i nivnite roditeli za

napredokot vo sovladuvaweto na znaewata,sposobnostite i stavovite;  obezbeduvaweto podr{ka na nastavnicite da ja modifikuvaat nas-

tavata i obrazovnite programi za u~enicite;  obezbeduvaweto informacii za drugite nadle`ni strukturi {to

donesuvaat odluki za obrazovnata politika koja {to se odnesuva na u~enicite. Vakvite celi na ocenuvaweto uka`uvaat na vrska me|u nastavata, u~eweto i ocenuvaweto (vidi ja ramkata).

Nastava

U~ewe

Ocenuvawe

Ova e isto taka vidlivo vo Nacrtot na standardite za ocenuvawe, kade {to tretiot princip e sledniov:

Ocenuvaweto pretstavuva sostaven del na nastavniot proces (na u~eweto i na nastavata).  Postoi jasna vrska me|u celite i sodr`inata na nastavata i ocenu-

vaweto (me|u ona {to se u~i i pou~uva i ona {to se ocenuva).  Pou~uvaweto, u~eweto i ocenuvaweto se procesi {to se povrzani i

obezbeduvaat koherentnost vo nastavata.  Od nastavnite celi i sodr{ini zavisi {to }e se ocenuva. Od ishodi-

te na ocenuvaweto zavisi kako }e se odviva nastavata i kon kakvi celi }e se stremi.

10


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Za ocenuvaweto mo`at da se dadat i dva dopolnitelni aspekti:  Ocenuvaweto treba da bide opse`no - toa treba da gi vklu~uva kog-

nitivnite znaewa, no isto taka treba da gi zema predvid i emocionalnite i socijalnite dimenzii na u~eweto.  Ocenuvaweto igra klu~na uloga vo sozdavaweto na klimata na ~asot

bidej}i „site procesi se, vo osnova, socijalni procesi {to se slu~uvaat vo op{testvenoto okru`uvawe“ (Black & Wiliam, 1998). Zatoa, postapkite za ocenuvaweto treba da bidat pravi~ni i transparentni (vidi go Nacrtot na standardite). Zabele{ka: Dokolku pravite prezentacija na nacrt standardite, bi bilo pogodno vo vovednata sesija da dadete pregled na 9 principi na ocenuvaweto. Najposle, slednive ~etiri pra{awa mo`e da bidat korisni vo davaweto pomo{ na nastavnicite za tie da dobijat pregled na ocenuvaweto (pra{awata se postavuvaat od gledna to~ka na nastavnikot). Ciklusot na ocenuvaweto

Koi se obrazovnite i izvedbenite celi?

[to u~enicite ve}e znaat?

Kakvi sodr`ini i strategii im se potrebni na u~enicite?

Dali celite se postignati?

11


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Ciklusot na ocenuvaweto se sostoi od slednovo:  Kade vie se obiduvate da stignete? Koi se obrazovnite i izvedbenite

celi? (odredete gi i soop{tete gi obrazovnite i izvedbenite celi);  Kade ste vie sega? (ocenete go ili pomognete mu na u~enikot samiot

da gi oceni tekovnite nivoa na razbiraweto);  Kako vie mo`ete da stignete tamu? (pomognete mu so strategiite i

sposobnostite za da ja realizira celta);  Dali celite se postignati - proverete so izvesna kombinacija na

formativoto i sumativnoto ocenuvawe.

1.2.2

Formativnoto ocenuvawe

Nacrt standardite go definiraat formativnoto ocenuvawe kako „sledewe na u~eweto i postigawata na u~enicite so cel da se podobruva nastavata“. Ova e o~igledno od tabelata, kade nastavata, u~eweto i ocenuvaweto se gledaat kako se me|usebno povrzani, pri {to ocenuvaweto im dava podr{ka kako na nastavata taka i na u~eweto.

[TO E FORMATIVNO OCENUVAWE? Site onie aktivnosti {to se prezemaat od nastavnicite i od nivnite u~enici i {to obezbeduvaat informacii {to }e bidat koristeni kako povratni informacii za da se modifikuvaat aktivnostite za pou~uvaweto i u~eweto vo koi tie se vklu~eni. (Black & Wiliam, 1998b). Formativnoto ocenuvawe se odnesuva na ocenuvawata {to obezbeduvaat informacii za u~enicite i za nastavnicite {to se koristat za podobruvawe na nastavata i u~eweto. Tie ~esto se neformalni i tekovni iako ne mora da bidat takvi. Podatocite od sumativnite ocenuvawa mo`at da se koristat na formativen na~in. (National Research Council, 2001).

Formativnoto ocenuvawe bara da se intervenira vo tekot na obrazovniot proces, da se sobiraat informacii koi {to se koristat za da se naso~uvaat pou~uvaweto {to sledi i u~eweto.  Informaciite od formativnoto ocenuvawe mo`e da se koristat za

da se dobijat povratni informacii (da mu ka`at na nastavnikot i na u~enikot kolku dobro ne{to e nau~eno) i da pottiknuvaat natamo{ni aktivnosti (da se vospostavuvaat planovi za idnoto u~ewe, da se postavuvaat poedine~ni i grupni obrazovni celi, itn).  Formativnoto ocenuvawe e strukturirano - na u~enicite im se dava

podr{ka vo prou~uvaweto na ideite (na primer, preku pra{awata

12


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

{to im se postavuvaat) - {to pak, od svoja strana, mo`e da dade informacii za ocenuvaweto.  Formativnoto ocenuvawe mo`e ili ne mora da bide planirano.

Izvesni informacii }e proizlezat vo tekot na nastavata i u~eweto i bez planirawe.  Povratnite informacii treba da se davaat neposredno, a ne zadoc-

neto - ova e va`no bidej}i „u~enicte imaat najgolema korist od brzite povratni informacii“ (Black &Wiliam, 1998).  Formativnoto ocenuvawe se doveduva vo vrska so zna~itelnite

pridobivki vo u~eweto - pridobivki koi {to gi nadminuvaat onie dobieni preku drugi obrazovni intervencii nameneti da se podobruvaat postigawata [vo svoeto istra`uvawe, Black i William otkrile deka efektite se dvi`at me|u 0.4 i 0.7, {to e impresivno].  Formativnoto ocenuvawe im pomaga, pove}e na u~enicite so niski

postigawa otkolku na drugite - ova vlijae da se namali rasponot na postigawata vo edna grupa.  Formativnoto ocenuvawe vo osnova e „edna socijalna interakcija

me|u nastavnikot i u~enikot koja {to se o~ekuva da ima pozitivno vlijanie vrz u~eweto na u~enikot, no ne i da mora da ima“ (Torrance & Pryor, 1998)  Formativnoto ocenuvawe se razlikuva od drugite formi na ocenu-

vawe vo toa {to postoi zgolemena reakcija na povratnite informacii, pogolema fleksibilnost i pogolemo koristewe na diferencijacijata (Brooks, 2002).  Klu~na po~etna poenta vo formativnoto ocenuvawe e utvrduvaweto

na ona {to u~enikot ve}e go znae (odnosno, na prethodnite znaewa). Toa e va`no za da se dobijat osnovni podatoci za ocenuvaweto pred da se zapo~ne so u~eweto za da mo`at da se planiraat soodvetnite aktivnosti za u~eweto.  Formativnoto ocenuvawe treba da vodi do pogolema diferenci-

jacija vo nastavata - odnosno, usoglasuvawe na nastavata i u~eweto so potrebite na u~enicite. Me|u ocenuvawata {to mo`at da se koristat za formativni celi se: 

Odovorite na pra{awa postaveni od nastavnikot ili od samite u~enici;



Listite za proverka;



Usnite prezentacii;



Eseite i pismenite izve{tai;



Proektnata rabota;



Portfolijata/dosieata so trudovite na u~enikot;



Kvizovite i testovite izgotveni od nastavnikot;



Testovi za odredena lekcija ili poglavje {to gi obezbeduvaat izdava~ite na u~ebnici;

13


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Na gorenavedenite vidovi ocenuvawa mo`e da se gleda kako na eden kontinuum, kade neformalnoto ocenuvawe, kako {to se pra{awata na nastavnikot, e na edniot kraj, a poformalnite ocenuvawa, kako {to se kvizovite i kratkite testovi, se na drugiot kraj. Pra{awa postavuvani od nastavnikot i od u~enikot

^ek listi

Usni prezentacii

Pomalku formalni

1.2.3

Esei, Izve{tai, Proekti

Portfolija

Kvizovi i testovi izgotveni od nastavnikot

Pove}e formalni

Sumativnoto ocenuvawe

Dodeka formativnoto ocenuvawe se odnesuva glavno na sobiraweto i interpretiraweto na informaciite od ocenuvaweto za da se pottiknuva nastavata i u~eweto, sumativnoto ocenuvawe pove}e se odnesuva na sumiraweto na uspehot na u~enikot vo odreden vremenski period. Spored nacrtot na standardite za ocenuvawata, Koga ocenuvaweto se bazira na mereweto na postigawata na u~enikot na krajot na izvesna posebna programska sodr`ina ili na izvesen vremenski period (trite meseci, polugodieto, krajot na u~ebnata godina) toga{ rezltatite se koristat za da se dadat ocenki za dotoga{nite postigawa (sumativno ocenuvawe). [Nacrt na standardite za ocenuvawe]

Nekoi od celite na sumativnoto ocenuvawe se:  Da im se dadat ocenki na u~enicite so cel da se izvesti za postigawata - nastavnikot gi bele`i vrednuvawata na napredokot vo u~eweto na sekoj u~enik za da gi informira u~enicite, nivnite roditeli i odgovornite organi vo obrazovanieto za tie vrednuvawa;  Da gi identifikuva u~enicite za dopolnitelnata i dodatnata nastava, vo koi {to nastavnikot se obiduva da ja prilagoduva nastavata spored individualnite potrebi;  Da ja vrednuva sopstvenata nastava - nastavnikot pravi osvrt na znaewata {to u~enicite mo`at da gi poka`at po zavr{uvaweto na ~asovite. Nastavnikot mo`e da utvrdi koi ~asovi bile uspe{ni so u~enicite i da gi identifikuva promenite vo nastavnite strategii {to treba da bidat napraveni na narednite ~asovi. Eve nekolku primeri na sumativnite ocenuvawa:  Pismenite ispiti na krajot na polugodieto ili na krajot na u~ebnata godina;  Kvizovite i testovite izgotveni od nastavnikot;  Portfolijata/dosieata so najdobrite trudovi;  Eseite za koi se dava vkupna ocenka;

14


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite



Prakti~nite testovi (na primer, sproveduvaweto na nekoj nau~en eksperiment, zavr{uvaweto na nekoj proizvod kako {to e izvesen nacrt ili nekoj model);  Standardiziranite testovi. Zabele`uvate deka, osven za standardiziranite testovi, postoi izvesno preklopuvawe me|u ocenuvawata {to se koristat glavno za formativni celi i onie {to glavno se koristat za sumativni celi. Vo pogled na formalnosta, sli~no kako i kaj formativite ocenuvawa, mo`eme da napravime kategorizacija i na sumativnite ocenuvawa: Kvizovi i testovi izgotveni od nastavnikot

Usni prezentacii

Portfolija so najdobrite trudovi

Esei, izve{tai, proekti

Pomalku formalni

Testovi na krajot na polugodieto

Standardizirani testovi

Pove}e formalni

Razli~nite celi na formativnto i sumativnoto ocenuvawe vo kontekstot na ocenuvaweto na ~asovite OCENUVAWA

1.2.4

Formativno

Sumativno

Ocenuvawe zaradi u~ewe (Ocenuvawe za da se vlijae na u~eweto)

Ocenuvawe na nau~enoto (Ocenuvawe na krajot na temata/godinata)

Ocenuvawa na ~asovite / Ocenuvawa na prakti~nata osposobenost

Ocenuvawa na ~asovite / Ocenuvawa na prakti~nata osposobenost

Aktivnost

Zavr{ete ja aktivnosta vo Prilogot 1.1, koja {to od vas bara da izvr{ite klasifikacija na ocenuvawata spored toa dali tie se predimno formativni ili pak predimno sumativni.

15


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Klu~nite koncepti i razvojnite tekovi na ocenuvawata

1.3

1.3.1

Ocenuvawa bazirani na normi

Internacionalnite ocenuvawa i standardiziranite testovi pretstavuvaat primeri na ocenuvawa bazirani na normi. Koga se izgotvuvaat takvite testovi, uspehot na zemjite u~esni~ki (ili u~enicite) obi~no se sporeduva so onoj na drugite zemji (ili u~enici). Na primer, vo Trendovite vo internaconalnata studija po matematika i prirodnite nauki - TIMSS (2003), vo koja u~estvuva{e i reprezentativen primerok na u~enici od 8 oddelenie od Makedonija, brojot na bodovite za internacionalniot prosek be{e postaven na 467 boda1, a uspehot na sekoja zemja u~esni~ka be{e sporeduvan so internacionalniot prosek. Taka, zemjite bea staveni vo kategorii na uspeh nad internacionalniot prosek, na nivo na internacionalniot prosek (ne zna~itelno razli~en od nego), ili pak pod internacionalniot prosek. Ako ka`eme deka u~enicite od 8 oddelenie od Makedonija postignale prose~en skor {to e pod internacionalniot prosek, pravime interpretacija na nivniot uspeh bazirana na normi. Ova ne ni ka`uva mnogu za toa {to u~enicite mo`at fakti~ki da pravat (ili {to ne mo`at). Me|utoa, vo izminatite godini, ima{e obidi da se vklu~uva kriteriumskata dimenzija vo mnogu testovi bazirani na normi. Taka testovite, kako {to se TIMSS, a i mnogu drugi standardizirani testovi, sega gi vklu~uvaat i nivoata na osposobenost. Ovie nivoa (nare~eni reperi vo TIMSS) se sostojat od opisi na toa {to u~enicite na razli~ni nivoa na osposobenost se sposobni da pravat. Taka, vo TIMSS, od u~enicite koi }e postignat odreden broj na bodovi na „internaconalniot reper“ (odnosno, me|u 400 i 475)2, se o~ekuva da bidat osposobeni da go pravat slednovo: U~enicite mo`at da primenuvaat osnovni matemati~ki znaewa vo konkretni situacii. Tie mo`at da sobiraat, da vadat, ili da mno`at za da re{at tekstualni zada~i koi se re{avaat vo eden ~ekor, a vklu~uvaat celi broevi i decimali. Mo`at da gi identifikuvaat op{tite dropki i na relativnata golemina na dropkite. Gi razbraat ednostavnite algebarski odnosi i re{avaat linearni ravenki so edna nepoznata. Poka`uvaat razbirawe za osobinite na triagolnicite i za osnovnite geometriski poimi vklu~uvaj}i simetrija i rotacija. Gi poznavaat osnovnite poimi za verojatnosta. Mo`at da ~itaat i da interpretiraat grafikoni, tabeli, karti i skali.

Iskazite kako ovoj dobivaat pogolema smisla koga se sporeduvaat so ona {to se sposobni da go pravat u~enicite ~ii postigawa se na povisoko nivo. Taka, 1

2

Vo1995, skalata za 8 oddelenie na TIMSS ima{e sredna vrednost od 500 i standardna devijacija od 100. Vo slednite ocenuvawa na TIMSS, skorot na srednata vrednost se razlikuva{e od ovoj, zatoa {to proizleguva do postigawatana zemjite u~esni~ki vo ovaa studija, kako i od razlikite vo uspehot od edna studija do druga. Vo 2003, internacionalniot prosek be{e 467. 34% od u~enicite vo 8 oddelenie vo Makedonija go postignaa ovoj reper.

16


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

onie u~enici koi postignuvaat rezultat vo narednoto nivo vo TIMSS, nare~en „visoko“ internacionalno nivo i se pretstaveni so skorovi me|u 476 i 5503, verojatno }e bidat uspe{ni vo takvi vidovi zada~i koi {to se opi{ani podolu. U~enicite mo`at da go primenuvaat svoeto razbirawe i znaewa vo raznovidni na relativno kompleksni situacii. Tie mo`at da podreduvaat, da povrzuvaat i da presmetuvaat dropki i decimali vo re{avaweto tekstualni zada~i, da operiraat so negativni celi broevi i da re{avaat problemi vo pove}e ~ekori vklu~uvaj}i gi i proporciite so celi broevi. Mo`at da re{avaat ednostavni algebarski problemi vklu~uvaj}i nao|awe i na negovata vrednost, re{avawe ednostavni linearni ravenki, i koristewe na formula za da ja odredat vrednosta na nepoznatata. Mo`at da ja najdat plo{tinata i volumenot na ednostavni geometriski formi i da gi koristat znaewata za geometriskite svojstva vo re{avaweto na problemite. Mo`at da re{avaat problemi so verojatnost i da interpretiraat podatoci so pomo{ na raznovidni grafikoni i tabeli.

Taka, testovite opi{ani kako „testovi bazirani vrz normi“ mo`at da obezbedat izvesni informacii za vidovite zada~i na koi {to mo`e da se o~ekuva u~enicite da bidat uspe{ni. Me|utoa, za da se razbere TIMSS celosno, potrebno e da se razgledaat karakteristi~nite ajtemi pretstaveni na sekoe nivo. Taka, TIMSS ja dava slednava ramka kako primer na ajtem vo visokoto internacionalno nivo4:

Edna lopatka mo`e da crpne 1 kg bra{no. Kolku lopatki bra{no se potrebni za 5 da se napolni edna vre}i~ka bra{no od 6 kg.?

Odgovor:

6 : 1 5 6 h 5 30 lopatki

Nastavnicite koi go ocenuvaat uspehot na svoite u~enici mo`at za izberat ~ist priod baziran na normi, makar {to vo praksa toa retko se slu~uva. „Ocenuvaweto spored krivata“ vklu~uva rangirawe na bodovite na u~enicite od najvisoki do najniski i davawe ocenki (A, B, V itn.) vrz osnova na toa rangirawe. Taka na u~enicite im se davaat ocenki koristej}i izvesna {ema sli~na na slednava:

3 4

Devet procenti od u~enicite vo Makedonija dobija bodovi na ovoj reper. Dvaeset i dva procenti od u~enicite vo Makedonija dadoa to~en odgovor na ovoj ajtem.

17


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

A

Najdobri 20%

B

Sledni 30%

V

Sledni 30%

G

Sledni 15%

D

Najslabi 5%

Ovaa {ema, vo princip, sledi edna normalna kriva/raspredelba, kade najgolemiot del od u~enicite dobivaat „prose~ni“ ocenki - B i V vo ovoj slu~aj - a mal procent dobivaat visoki i niski ocenki (A, G i D). Edna druga metoda vklu~uva podelba na normalnata kriva (krivata vo vid na svono, vidi prilog 1.2) na pet ednakvo dolgi intervali, poka`uvaj}i distribucija sli~na na slednava: A

Najdobri 3.6%

B

Sledni 23.8%

V

Sledni 45.2%

G

Sledni 23.8%

D

Najslabi 3.6%

I povtorno, ovoj priod ne se odnesuva na obrazovnite celi, sposobnosti ili osposobenosta {to ocenkite dadeni so bukvi gi pretstavuvaat (osven deka visoko-rangiranite u~enicite imaaat pogolema osposobenost otkolku ponisko rangiranite u~enici). Vo vrska so ocenuvawata bazirani na normi se pojavuvaat slednive problemi:  Rezultatite na u~enicite ne se baziraat samo na nivniot sopstven uspeh, tuku zavisat, do izvesna stepen i od toa kolkav uspeh poka`uvaat kandidatite od taa generacija;  Tie pottiknuvaat intenziven natprevar me|u u~enicite. Na primer,

koga izvesen prag na polo`enost se koristi da se pravi razlika me|u u~enicite {to bile primeni vo u~ili{teto i onie {to ne bile primeni;  Tie mo`e da dovedat do toa mnogu u~enici da bidat demotivirani

bidej}i imaat malku priliki za da poka`at uspeh. Vo sistemite bazirani na normi, izvesen procent na u~enici sekoga{ }e poka`uva slab uspeh. Zaradi toa, potrebni se alternativni priodi vo ocenuvawata bazirani na normi. ]e se navratime na formiraweto ocenki so pove}e detali vo temata 11, kade predlagame izvesen broj na priodi za kombinirawe na ocenkite me|u razli~nite komponenti na ocenuvaweto.

18


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

1.3.2

Ocenuvawa bazirani na kriteriumi

Kriteriumskoto ocenuvawe e eden ~len od semejstvoto na „formativnoto ocenuvawe“. Kriteriumskoto vklu~uva precizirawe na znaewata, sposobnostite ili konceptite ili drugite kvaliteti od {to treba da se postignat do izvesno nivo, stepen ili kvalifikacija. Site u~enici koi gi zadovoluvaat barawata dobivaat celosen broj bodovi. Za da se opi{e kriteriumskoto ocenuvawe se koristat izvesen broj na razli~ni termini, vklu~uvaj}i gi i:  Ocenuvawe bazirano na standardi (a osobeno vo SAD, kade „dvi`eweto za standardi“ ima silno vlijanie vrz ocenuvaweto vo tekot na poslednava dekada;  Ocenuvawe bazirano na celite (kade ocenuvaweto se povrzuva so

celite na nastavnite planovi i programi);  Ocenuvawe bazirno vrz sodr`inata, ocenuvawe bazirano na

podra~jeto ili univerzalno/celosno ocenuvawe. Nastavnicite mo`e bi, isto taka, se zapoznaeni so ocenuvaweto na nacionalniot kurikulum vo Anglija, koe {to e povrzano so postignuvaweto na celite. Spored Brooks (2002), kriteriumskoto ocenuvawe se smeta za posuperiorno od ocenuvaweto bazirano na normi zaradi izvesen broj pri~ini:  Kriteriumite za uspehot se preciziraat na po~etokot;  Nastavnicite i u~enicite imaat jasni celi kon koi tie se stremat;  Toa e poegalitarno/ramnopravno, davaj}i mu na sekoj poedinec

mo`nost da uspee ako gi zadovoluva kriteriumite za osposobenost;  Toa ne bara osposobenosta da bide rangirana i ne gi sporeduva

u~enicite eden so drug;  Ako za ne{to se smeta deka e va`no za obrazovanieto, toa }e bide

vklu~eno vo kriteriumskoto ocenuvawe, duri i ako toa ne pravi razlika me|u u~enicite so visoki postigawa i onie so niski postigawa. Dokolku sakame da vosostavime kriteriumsko ocenuvawe po matematika, na primer, mo`eme da gi sledime slednive ~ekori:  Identifikuvawe grupa na obrazovni celi i celi za prakti~nata osposobenost (vidi tema 2);  Identifikuvawe grupa ajtemi za ocenuvawe koi {to odgovaraat na

sekoja obrazovna cel;  Sostavuvawe takov test kade za sekoja cel ima po eden ili pove}e

ajtemi (pra{awa) (vidi tema 5);  Zadavawe na testot;  Davawe bodovi za sekoja postignata cel;  Dokolku se bara, sumirawe na reziltatite vo odnos na site postig-

nati celi, za da se stigne do edna op{ta ocenka.

19


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Istiot bazi~en proces se primenuva i pri voveduvaweto na ocenuvawata {to se poinakvi od testovite. Na primer, za eden proekt (tema 10). Najprvin, nastavnikot (i u~enicite) odlu~uvaat za obrazovnite celi i za celite na prakti~nata osposobenost koi {to treba da se postignat. Instrumentite za ocenuvawata {to se izbrani se onie koi {to im ovozmo`uvaat na u~enicite da go poka`at postignuvaweto na celite. Vo slu~aj na proekti, rezulatite mo`at da vklu~uvaat proizvodi, izve{tai, veb-stranici, i/ili usni prezentacii. Treba da se naglasi deka postojat relativno malku „~isti“ sistemi za kriteriumsko ocenuvawe. Ova e zaradi faktot {to postojat elementi na ocenuvawe bazirano na normi vo sekoj sistem baziran na kriteriumi. Osvrnuvaj}i se na na{iot matemati~ki primer, treba da ka`eme deka nie bi sakale da ja ocenime sposobnosta na u~enicite od 4 oddelenie da re{at eden formuliran problem koj {to vklu~uva procenti i dropki. Se razbira deka }e izgotvime ili }e izbereme ajtemi za koi znaeme deka se soodvetni za nivoto na u~enicite na toa oddelenie i nema da vklu~uvame ajtemi koi {to se posoodvetni za nivoto na u~enicite vo pogornite oddelenija. Prilogot 1.3 dava edno sporeduvawe me|u ocenuvawata bazirani na normi i ocenuvawata bazirani na kriteriumi.

1.3.3

Ipsativno naso~eno (kon sebe naso~eno) ocenuvawe

Ipsatvnoto ocenuvawe e naso~eno kon sebe, pottiknuvaj}i gi u~enicite samite da se sporeduvaat pove}e so svoite sopstveni porane{ni postigawa, odo{to da se sporeduvaat so drugi u~enici. Ova go pravi vakvoto ocenuvawe da bide edna forma na natprevar so sebe si, kade {to se stava naglaska na samopodobruvaweto, bez ogled na napredokot na drugite. Toa e individualizirano ocenuvawe. Ipsativnoto ocenuvawe mo`e da se smeta kako eden priod kon ocenuvaweto {to gi vklu~uva:  Kriteriumskite ocenuvawa vo koi izvedbenite standardi se jasno precizirani (nasproti ocenuvawata bazirani na normi);  Celno-naso~enite povratni informacii, koi {to obezbeduvaat

jasni nasoki za toa kako da se podobruvame (nasproti povratnite informacii koi {to se baziraat na postigawata, koi obi~no vklu~uvaat sporeduvawa so uspehot na drugi u~enici);  Aktivnoto vklu~uvawe na u~enicite vo samo-ocenuvaweto (nasproti

pasivnite ve`bi na samo-dodeluvawe ocenki);  Davaweto na u~enicite izvesen izbor na na~inot po koj {to odat vo

postignuvaweto na obrazovnite zada~i. Zabele`ete deka ipsativnoto ocenuvawe mo`e da bide te{ko primenlivo vo situacii vo koi se praktikuva ocenuvaweto bazirano na normi. Me|utoa, toa e posebno pogodno za onie so niski postigawa na koi ocenuvaweto bazirano na normi ima dava mal motiv da poka`uvaat dobri rezultati.

20


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

1.4

Klu~nite karakteristiki na ocenuvawata 1.4.1

Validnosta

Klu~en aspekt na ocenuvaweto e validnosta. Nacrt standardite se odnesuvaat na validnosta vo vrska so izborot na metodite za ocenuvawe i na izborot/razvivaweto na instrumentite i povtorno, vo pogled na sproveduvaweto na procesot na ocenuvaweto: (Od Nacrt standardite Del za Kompetenciite na nastavnikot) II. Izborot na metodite za ocenuvawe i izborot/razvivaweto na instrumentite Nastavnikot znae: 1. Raznovidni metodi za ocenuvawe i sodvetnite instrumenti. 2. Za karakteristikite na metodite za ocenuvawe (validnosta, verodostojnosta, objektivnosta). 3. Koi kriteriumi se relevantni za izbor na instrumentite (pred se validnosta, objektivnosta, racionalnosta). III. Sproveduvaweto na procesot na ocenuvaweto Nastavnikot znae: 1. Za karakteristikite na kvalitativnoto ocenuvawe (validnosta, verodostojnosta, objektivnosta, transparentnosta). Validnosta ~esto se naveduva zaedno so relijabilnosta (vidi vo delot 1.3.6, od ovaa tema) i primenlivosta kako klu~ni karakteristiki na ocenuvaweto (Linn & Millar, 2005). Linn i Millar ne ja naveduvaat pravi~nosta kako eden od klu~nite elementi, bidej}i „pravi~nosta e osnoven del na eden seopfaten pogled na validnosta“. Spored Linn i Millar, validnosta e merka na adekvatnosta i soodvetnosta na interpretacijata i koristeweto na rezultatite od ocenuvaweto. Vo literaturata za ocenuvawata, poznati se ~etiri vida na validnost:  Sodr`inska validnost  Validnost na konstruktot  Prediktivna validnost (vrskata ocenuvawe-kriterium)  Posledi~na validnost

Ponekoga{, informaciite za validnosta mo`at da se dobijat zaedno so izvesen instrument za ocenuvawe. Na primer, prira~nikot koj {to odi zaedno so iz-

21


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

vesen standardiziran test mo`e da dava informacii za sodr`inskata validnost. Za drugite ocenuvawa, a osobeno za onie izgotveni od nastavnikot, potrebno e da se dobie dokaz deka tie se validni. Linn i Millar sugeriraat 5 pra{awa: 1. Dali sodr`inata na testot go pretstavuva konstruktot?5 Na primer, dali nastavnite zada~i ili standardite za sodr`inata se vgradeni vo nastavnata programa ili lekcijata ili predmetot {to se pretstaveni vo testot? Obi~no, standardiziranite testovi (vklu~uvaj}i gi i internaconalnite ocenuvawa kako {to e TIMSS) ja odreduvaat sodr`inata na testot vo detali taka {to korisnicite mo`at da gi proverat dokazite za sodr`inskata validnost. Vo pogled na testovite izgotveni od nastavnikot kako {to se kvizovi i testovi so kratok odgovor, Linn i Millar sugeriraat deka „nastavnicite treba da bidat podgotveni da ja opi{at sodr`inata na svoite testovi i da mo`at da gi interpretiraat skorovite na testovite bez da generiliziraat za ona {to e nadvor od ona {to se meri“ (str. 98). Se naglasuva deka sodr`inskata analiza e duri pozna~ajna za testovite na krajot na polugodieto, kade posledicite po u~enicite mo`at da bidat poseriozni odo{to za tekovnite kvizovi i kratkite testovi. 2. Dali na ajtemite od testot }e se dobijat odgovori od u~enicite {to se dosledni na konstruktot? Nastavnicite mora da gi razbiraat procesite na davawe odgovori od strana na u~enicite. Na primer, ako sakame da ocenuvame kompleksni sposobnosti na povisoko nivo, ne e soodvetno da se vklu~uvaat pra{awa koi {to baraat mehani~ki/napamet odgovori. Spored Linn i Millar, nastavnicite treba „da gi proveruvaat site ajtemi {to se koristat i da gi razbiraat odgovorite na u~enicite i kako tie odgovori se povrzani so interpretacijata na skorovite od testot“. Ovaa vrska me|u sodr`inata na testot i odgovorite na u~enicite e prika`ana na sledniov dijagram: Obazovna cel

Pra{awa na testot

Odgovor(i) na u~enikot

Skor na testot Za da se razbere kakvo zna~ewe imaat skorovite na testot potrebno e razbirawe na odgovorite na u~enicite. Spored Linn i Millar: „Ako vam ne vi e jasno kako da gi interpretirate odgovorite na u~enicite, so u~enicite treba da povedete razgovor vedna{ po re{avaweto na testot. Razgovorite mo`at da dadat informacii za toa {to u~enicite razmisluvale koga odgovarale na pra{awata, pa ottuka, {to nivnite odgovori (i nivnite skorovi) zna~at“. 5

Konstrukt e ona {to nie se obiduvame da go merime so eden test ili instrument. Toa mo`e da bide re{avawe na matemati~ki problem, sposobnost za pi{uvawe, ili sposobnost da se otsviri nekoe muzi~ko delo.

22


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Postojat izvesni zakani za validnosta na konstruktot vklu~uvaj}i gi i slednive6:  Daden e test so matemati~ki poimi so koj {to se bara visoko jazi~no nivo (takov test mo`e da bide posebno nepravi~en za onie ~ij maj~in jazik ne e ist so jazikot na testot); 

Vo eden esej namenet da go meri razbiraweto na u~enikot po istorija se ocenuva glavno gramatikata, pravopisot i interpunkcijata;



Eden predmet na drvena izrabotka se ocenuva pove}e spored toa kako izgleda odo{to kakva e negovata prakti~na korist.

3. Koi se posledicite od koristeweto na ocenuvaweto? Duri i kaj ocenuvawata na ~asovite, nastavnicite treba da gi sledat efektite vrz postigawata i motivacijata. Pozitivnite posledici od ocenuvaweto gi vklu~uvaat:  Zgolemenata motivacija za u~ewe; 

Podobrenite napori i posvetenosta.

Negativnite posledici vklu~uvaat:  Stesnuvawe/ograni~uvawe na nastavata (na primer, ako testot gi meri samo osnovnite sposobnosti, nastavnicite mo`at da se fokusiraat na takvite sposobnosti vo nastavata, a da gi zapostavat drugite); 

Smalen interes i motivacija (a vo polo{ slu~aj, u~enicite mo`at da se otka`at ili da se osipuvaat od u~ili{teto). Ova bi mo`elo da se slu~i ako ocenuvaweto ne e pogodno za sposobnostite na izvesna grupa, ili pak koga serija ajtemi sledat edna ista {ema.

Spored Linn i Millar, „nastavnicite treba da se obiduvaat da gi namaluvaat negativnite efekti na testovite vrz interesot i motivacijata preku primenuvawe na raznovidni formi na ocenuvawa i izgotvuvawe ocenuvawa vo koi {to u~enicite }e bidat anga`irani.“ 4. Kakva e vrskata me|u skorovite na testot i kriteriumot? Standardiziranite testovi obi~no nudat podatoci za vrskata me|u skorovite na testot i izvesen kriterium. Na primer, mo`e da se dade korelacija me|u skorovite na eden test po pravopis i nekoj drug kriterium kako {to e nekoj test po pu{uvawe. Kaj testovite na ~asovite, nastavnicite treba da ja proveruvaat vrskata me|u skorovite na testot i izvesen kriterium (kako {to se ocenkite ili ocenuvawata na nivnite u~enici). Nastavnicite treba da gi podelat distribuciite na nivnite skorovi na testot vo grupi na gorna, sredna i dolna tretina za da izgotvat edna tabela na o~ekuvani rezultati. Podolu e daden primer na eden test po matematika. Nastavnikot mo`e da gi sporeduva skorovite na u~enicite na testot so porane{nite ocenki 6

Terminot "varijansa nerelevantna za konstruktot“ ponekoga{ se koristi da se opi{at problemi kako ovie.

23


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

na u~enicite po matematika. Tabelata poka`uva deka, voglavno, u~enicite koi dobile ocenki A po matematika vo minatoto polugodie imale postigawa vo gornata tretina na testot od nastavnikot, dodeka pak u~enicite koi dobile ocenka V ili G poverojatno e deka bi imale postigawa vo dolnata tretina na testot od nastavnikot. Ova dava izvesni podatoci za vrskata me|u ocenuvaweto (testot po matematika izgotven od nov nastavnik) i kriteriumot (postigawata po matematika). Test izgotven od nastavnikot Ocenki dobieni vo minatoto polugodie

Gorna tretina

Sredna tretina

Dolna tretina

Vkupno

A

8 (u~enici)

2

0

10

B

1

8

0

9

V

2

1

6

9

G

0

0

5

5

Vkupno

11

11

11

33

1.4.2

Relijabilnosta

Edna zna~ajna osobina na skorovite na testot i ocenkite e nivnata relijabilnost. Kako {to porano be{e prika`ano, razbiraweto na relijabilnosta se spomenuva vo Nacrt standardite za ocenuvawe vo kontekstot na vr{eweto izbor i primenata na instrumentite za ocenuvawe. Relijabilnosta mo`e da se definira kako postojanost/doslednost na rezultatite od oceuvaweto. Za ocenuvawata od nastavnicite, problemot e dali eseite ili drugite izvedbi bile oceneti dosledno. Linn i Millar (2005) gi davaat slednive zabele{ki za relijabilnosta:  Relijabilnosta se odnesuva na rezultatite dobieni so izvesen

instrument za ocenuvawe, a ne na samiot instrument. Taka, mo`eme da ka`eme deka skorovite ili ocenkite se relijabilni. Nie ne tvrdime deka testot e relijabilen.  Potrebni se razli~ni merki na relijabilnost za razli~ni celi

na ocenuvaweto. Ako sakame da go merime razbiraweto na izvesen u~enik za nau~ni principi, }e se naso~ime uspehot da bide konzistenten kaj razli~ni zada~i od naukata nameneti da mu ovozmo`at na u~enikot da gi primeni principite. Ako sakame da go predvidime uspehot na izvesen u~enik vo nekoj period vo idnina, }e sakame da bideme sigurni i deka uspehot na u~enikot e dosleden i postojan so tekot na vremeto.  Relijabilnosta e potreba no ne i dovolen uslov za validnosta.

Edno ocenuvawe koe {to dava celosno nedosledni rezultati nemo-

24


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

`e da dade validni inforacii za uspehot na u~enikot. Od druga strana, izvesen test mo`e da bide visoko relijabilen no ne i validen (na primer, eden test koj {to tvrdi deka meri razmisluvawe na visoko nivo mo`e da gi meri samo sposobnostite na ponisko nivo, pa duri i ako skorovite se verodostojni, testot ne e validen.  Relijabilnosta predimno se ocenuva so statisti~ki pokazateli.

Logi~kata analiza {to ja koristime za da ja proverime sodr`inskata validnost nemo`e da se koristi za ocenuvawe i na relijabilnosta. Nie treba da ja proverime, na primer, doslednosta na skorovite so dvajca razli~ni ocenuva~i koi }e gi ocenuvaat istite esei; ili pak uspehot na u~enicite na dve razli~ni zada~i koi {to se nameneti da go merat istiot konstrukt. Za mnogu od zada~ite opi{ani vo ovoj prira~nik, treba da se vodi gri`a za doslednosta me|u ocenuva~ite. Na primer, ako imame grupa esei oceneti od eden ocenuva~, dali vtoriot ocenuva~ koj raboti nezavisno }e gi dade istite bodovi ili ocenki? Mo`ete da vidite deka, bez izvesno nivo na doslednost kaj ocenuva~ite (nastavnicite) zna~eweto na bodovite na testot }e bide problemati~no. Ednostaven na~in da se proceni doslednosta me|u ocenuva~ite e da se obezbedat dvajca ocenuva~i (nastavnici) da ja ocenuvat istata zada~a (na primer, esej, izve{taj, ili proizvod). Potoa, da se najde procentot za toa kolku pati to~no tie dvajca se usoglaseni. Slednava tabela dava primer, za edna grupa od 30 esei ocenuvani od dvajca ocenuva~i. Bodovite na eseite na 30 u~enici, oceneti od dvajca ocenuva~i Esej

Ocenuva~ 1

Ocenuva~ 2

Esej

Ocenuva~ 1

Ocenuva~ 2

1

5

5

16

3

3

2

5

5

17

3

3

3

5

5

18

3

4

4

5

5

19

2

1

5

5

4

20

2

1

6

5

4

21

2

2

7

4

3

22

2

2

8

4

4

23

2

2

9

4

4

24

2

3

10

4

4

25

1

1

11

4

5

26

1

1

12

4

5

27

1

1

13

3

2

28

1

1

14

3

3

29

1

2

15

3

3

30

1

3

25


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Tabelarno pretstavuvawe na bodovite na eseite na 30 u~enici, ocenuvani od dvajca nezavisni ocenuva~i Bodovi dadeni od ocenuva~ot 2

Bodovi dadeni od ocenuva~ot 1

Bod

1

2

3

4

5

Vkupno

5

0

0

0

2

4

6

4

0

0

1

3

2

6

6

0

1

4

1

0

6

2

2

3

1

0

0

6

1

4

1

1

0

0

6

6

5

7

6

6

30

Vkupno

Ovde, mo`eme da vidime deka ima 100% usoglasenost za eseite na 18 u~enici (toa se grafite kade dvajata ocenuva~i davat ocenka 1 (za 4 u~enici), dvajcata ocenuva~i davat 3 (za 4 u~enici) i taka nataka; tie se prika`ani so zatemneti brojki. Zatoa procentot na to~noto usoglasuvawe iznesuva 60% (18/30 * 100). Mo`eme, isto taka da vidime od zatemnetite grafi, deka vo 29 od 30 slu~ai (97%), ocenuva~ite se razlikuvaat za eden poen eden od drug. Na primer, eden esej so 2 boda od ocenuva~ot 1 dobiva 1, 2 ili 3 boda od ocenuva~ot 2. Samo vo eden slu~aj postoi razlika od dva boda me|u ocenuva~ite. Ottuka, voglavno, dvata ocenuva~i vo ovaa ve`ba se mnogu blisku eden do drug vo pogled na ocenkite {to tie gi davaat. Glavniot problem e u~enikot koj dobil 1 bod od ocenuva~ot 1, a 3 od ocenuva~ot 2. Posledniot primer dava matrica za bodirawe za dvajca ocenuva~i ~ii ocenki ne se tolku dosledni. Ovde, celosnata usoglasenost iznesuva samo 11od 30 ili 37%, dodeka 25 od 30 esei (86%) se razlikuvaat eden od drug za eden bod. Poseben problem e prisuten kaj ocenuvaweto na eseite so ocenkata 5 od ocenuva~ot 1, a 1 ili 2 od ocenuva~ot 2 (gorniot red), a isto taka i eseite koi {to dobile 1 bod od ocenuva~ot 1, a 4 od ocenuva~ot 2 (dolniot red). Jasno e, deka treba da se prezemat ~ekori za da se obezbedi pogolema doslednost vo bodiraweto me|u dvajcata ocenuva~i. Bodovi dadeni od ocenuva~ot 2

Bodovi dadeni od ocenuva~ot 1

Vkupno

Bod

1

2

3

4

5

Vkupno

5

1

1

0

1

3

6

4

0

1

1

3

1

6

6

0

2

2

1

1

6

2

2

2

1

1

0

6

1

1

3

1

1

0

6

4

9

5

7

5

30

26


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

1.4.3

Sigurnost/proverenost

Ekspertite ponekoga{ go koristat terminot „sigurnost/proverenost“ za da ja objasnat silnata vzaemna vrska me|u relijabilnosta i validnosta. Sigurnosta se odnesuva na sozdavawe na eden vramnote`en odnos me|u relijabilnosta i validnosta. Gipps (1994) go opi{uva neko kako „stepenot na koj {to edno ocenuvawe e podednakvo validno i relijabilno“. Edno ocenuvawe mo`e da se opi{e kako sigurno ako toa e relativno validno i relativno relijabilno.

1.4.4

Sprovedlivost

Testot ili ocenuvaweto mora da bidat sprovedlivi. Toa zna~i deka, toj mora da mo`e da bide sproveden vo relativni vremenski ograni~uvawa, a mora da bidat relativni i barawata kon nastavnicite vo vrska so bodiraweto. Edno ocenuvawe mo`e da bide nesprovedlivo zaradi edna ili pove}e od slednive pri~ini:  Barawata kon nastavnikot se pregolemi. Na primer, ima premnogu ajtemi ili zada~i {to treba da se zadadat na u~enicite.  Listite za analiti~ko ocenuvawe se premnogu kompleksni i odzemat

premnogu vreme za da se primenat.  Barawata vo vrska so bele`eweto na rezultatite odzemaat

premnogu vreme taka {to ne mo`e da im se posvetuva dovolno vreme na drugite zna~ajni zada~i (nastavata i u~eweto) Voglavno, koga nastavnicite sami gi izgotvuvaat ocenuvawata, tie imaat izvesna kontrola vrz sprovedlivosta bidej}i tie mo`at da go kontroliraat stepenot na koj {to ocenuvawata se integriraat vo tekovnata nastava i u~eweto. Tamu kade {to ocenuvawata ili zada~ite se sproveduvaat od drugi lica, za niv treba pove}e vreme za tie da se sprovedat. 1.4.5

Zna~eweto na nacionalnite i internacionalnite ocenuvawa za u~ili{noto ocenuvawe

Slednive soznanija uka`uvaat na nekolku na~ini na koi naconalnite i internacionalnite ocenuvawa (na primer, TIMSS) mo`at da se koristat od strana na u~ili{ta i nastavnicite za da se podobruvaat nastavata, u~eweto i ocenuvaweto:  Internacionalnite ocenuvawa kako {to se TIMSS ovozmo`uvaat analiza na sodr`inata na testovite {to im ovozm`uva na nastavnicite da ja sporeduvaat sodr`inata na testot so sodr`inata na programite {to tie gi realiiraat po matematika i po prirodnite nauki. Vrz osnova na ona {to tie mo`at da go vidat vo nacionalnite i vo internaconalnite testovi, nastavnicite mo`at da ja modifikuvaat sodr`inata na svojata nastava.  Pra{awata vo nacionalnite i internacionalnite ocenuvawa davaat

primeri za na~inite na koi mo`at da se ocenuvaat poednostavnite i

27


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

poslo`enite mislovni sposobnosti. Nastavnicite mo`at da dobivaat idei od vakvite ocenuvawa pri izotvuvaweto na ajtemite za svoite testovi.  Nastavnicite mo`at da gi koristat nacionalnite i internaconal-

nite ocenuvawa kako reperi za uspehot na svoite u~enici spored nacionalni i internacionalni standardi. Na primer, ako se primenuvaat reprezentativni primeroci, nastavnicite mo`at da gi sporeduvaat skorovite na svoite u~enici so u~enicite vo nacionalnot primerok (na u~enici od Makedonija) koi u~estvuvale vo internacionalnite ocenuvawa i so u~enicite vo razli~ni dr`avi.

Dijagramot poka`uva son~ev zrak {to vleguva vostaklena prizma.

son~ev zrak

platno

prizma

Opi{i {to }e mo`e da se vidi na platnoto. (Vie mo`ete da crtate na dijagramot za da go objasnite va{iot odgovor).

Na platnoto, }e gi vidite 7 boi na vino`itoto.

Na ovoj ajtem od prirodnite nauki (prevzemen od Martin et al., 2004, p. 77) to~no odgovorile 7% od u~enicite vo Makedonija, a internacionalniot prosek e 23%. Nastavnicite mo`at da ja koristat ovaa informacija za da go interpretiraat uspehot na svoite u~enici na toj ajtem, zemaj}i go predvid faktot dali ideite {to se prezentirani so ajtemot se prisutni vo nastavnite programi.

RE^NIK NA TERMINI

Ocenuvawe bazirano na normi - Test ili drug vid na ocenuvawe namenet da obezbedi merka za uspehot {to mo`e da se interpretira vo ramkite na relativnata polo`ba na eden poedinec vo izvesna poznata grupa. (Linn & Miller, 2005). Ocenuvawe bazirano na kriteriumi - Test ili drug vid na ocenuvawe namenet da obezbedi merka za uspehot {to mo`e da se interpretira vo ramkite na edno jasno definirano i ograni~eno podraj~e na obrazovni zada~i (Linn & Miller, 2005).

28


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Sigurnost - „stepenot na koj {to edno ocenuvawe e sodr`inski validno i relijabilno“ (Gipps, 1994). Ipsatvno - (naso~eno kon sebe) ocenuvawe - Ipsativnoto ocenuvawe e naso~eno kon sebe i toa gi pottiknuva u~enicite pove}e da se sporeduvat samite sebesi so svoite porane{ni postigawa, otkolku da se sporeduvaat so drugi lica. Relijabilnost - Stepen na konzistentnost/doslednosta na rezultatite od ocenuvaweto (skorovite). Relijabilnosta pretstavuva ograni~uva~ki faktor za validnosta. Vo kontekstot na formiraweto ocenki, se pojavuva pra{aweto „Dali jas dosledno gi formirav ocenkite?“ [to se odnesuva do ocenuvaweto na nekakva prakti~na aktivnost, moderacijata (bodiraweto od strana na grupa nastavnici) mo`e da pomogne za da se podobri relijabilnosta. Validnost - se odnesuva na soodvetnosta na interpretacijata i korista dobiena od rezultatite na edno ocenuvawe na dadena grupa poedinci (Linn & Miller, 2005). Validnosta ne e koncept na se ili ni{to - se raboti za izvesen stepen. Ottuka, edno ocenuvawe ili edna ocenka mo`e da imaat visoka, umerena ili niska validnost. Validnosta bara sevkupen sud - taa bara evalvacija na obemot vo koj interpretacijata i korista na rezultatite od ocenuvaweto se opravduvaat so pridru`en dokazen materijal i vo pogled na posledicite od takvite interpretacii i na korista... Problematikata na validnosta se naso~uva kon toa dali ocenuvaweto go meri ili go opfa}a ona {to e nameneto da se meri ili da se opfati.

29


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 1.1

ELEMENTITE KOI [TO TREBA DA BIDAT VKLU^ENI VO OBRAZOVNATA POLITIKA NA U^ILI[TETO VO VRSKA SO OCENUVAWATA

Upatstva: Nabele`ete gi postojnite strategii za ocenuvawata {to vie gi koristite i odredite dali tie predimno gi koristite za formativni ili za sumativni celi na ocenuvawata.

Primarnata cel (i) na ocenuvaweto Ocenuva~ka aktivnost

Ocenuvawe na u~eweto / Formativnoto ocenuvawe

Ocenuvawe na nau~enoto / Sumativnoto ocenuvawe

Kolku ~esto ja primenuvate?*

Pra{awata na nastavnikot

*Kolku ~esto ja primenuvate?: 1 = sekoj den, skoro sekoj den 2 = edna{ ili dvapati mese~no 3 = edna{ ili dva pati vo polugodie 4 = edvaj nekoga{ ili nikoga{ Koi dve od strategiite za ocenuvawe {to vie gi koristite se najinteraktivni? 1. ___________________________________________________________________ 2. ___________________________________________________________________

30


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 1.1

Prodol`enie

Upatstva: Za sekoe scenario za ocenuvawe na ~as {to e navedeno podolu, ozna~ete dali toa e predimno formativno, sumativno ili e i ednoto i drugoto.

Scenario za ocenuvawe

Nastavnikot po matematika sproveduva test po matematika {to samiot go podgotvil na krajot na u~ebnata godina. Toj gi koristi rezultatite za da formira ocenki za u~enicite. Ovie ocenki }e im bidat soop{teni na u~enicite i }e se ~uvaat vo u~ili{nata dokumentacija. Nastavni~kata vodi razgovori so sekoj od nejzinite u~enici za nivnite razgovori nadvor od u~ili{teto. Taa planira da gi koristi ovie informacii za da gi opredeli knigite i spisanijata za koi {to mo`e bi }e bidat zainteresirani u~enicite na najzinite ~asovi po jazik. Od decata vo 8 oddelenie se bara da ja ocenat sodr`inata na svoite esei (pi{uvaweto) koristej}i skala od 5 ocenki (odli~en, mnogu dobar, dobar, dovolen, slab) i ova }e se smeta kako del od nivnata ocenka na krajot na polugodieto. Nastavni~kata popolnuva lista za proverka koja {to poka`uva koi eksperimenti gi zavr{il sekoj u~enik na nejzinite ~asovi po prirodnite nauki. Taa saka da bide sigurna dali site u~enici gi zavr{ile site eksperimenti pred krajot na polugodieto. U~enicite na ~asovite po umetnost izgotvuvaat portfolio za svojata rabota, koe {to se kompletira vo razli~ni vremenski periodi vo tekot na u~ebnata godina. Za sekoj del od svoite aktivnosti tie bele`at zo{to toa im se dopa|a i kako mo`at nego da go podobruvaat. Nastavnikot sproveduva test po matematika {to samiot go izgotvil na krajot na polugodieto i gi koristi rezultatite za da gi odredi onie u~enici na ko {to im e potrebna dopolnitelna pomo{ po matematika. Nastavni~kata bara u~enicite da pro~itaat izvesen tekst za demokratijata vo Evropa vo dvaesetiot vek. Potoa, taa bara od u~enicite da napi{at svoi pra{awa za tekstot. Od u~enicite po jazik bilo pobarano da vodat bele{ki ili dnevnik davaj}i opis za ne{to zna~ajno {to tie go pravele sekoj den. Nastavni~kata go ~itala dnevnikot na krajot na sekoja nedela, i pi{uvala komentari i pra{awa na koi {to taa barala od u~enicite da dadat svoj odgovor.

31

Formativno (F), Sumativno (S) ili e i ednoto i drugoto (F i S)


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 1.2

NORMALNATA KRIVA

Edinici merki za standardnata devijacija

Sredna vrednost

Standarden broj na bodovi

Percentili

Sten skorovi

Ovde, srednata vrednost na skorot e postavena na 100 standardni bodovni edinici, a standardnata devijacija e 15. Taka 34% od bodovite na u~enicite se nao|aat me|u 85 i 100, 14% me|u 115 i 130, a samo 2% nad 130. Nie mo`evme da izbereme razli~en prose~en skor (za TIMSS izbrale 467) i razli~na standardna devijacija. U~enik koj {to postignuva percentilen rang od 84, postignuva rezultat koj {to e isto tolku dobar ili e podobar od 84% od u~enicite koi go polagaat testot. Sten skorovite se transformacii na standardnite skorovi. Tie se rasporedeni nad ednakvo-intervalnite to~ki na skorot (pretpostavuvaj}i edna normalna distribucija) od 1 do 10, so sredna vrednost od 5.5 i standardna devijacija od 2. Tie obezbeduvaat edna druga mo`nost na izvestuvawe za uspehot na u~enicite, vo kontekstot na standardiziranite testovi.

32


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 1.3

RAZLIKITE ME\U OCENUVAWETO BAZIRANO NA NORMI I OCENUVAWETO BAZIRANO NA KRITERIUMI

Izvor: Linn & Millar (2005) Zabele{ka: sporeduvaweto ovde se odnesuva na testovite (a ne poop{to na ocenuvawata).

Op{tite karakteristiki na testovite bazirani na normi i testovite bazirani na kriteriumi: 1. I ednite i drugite baraat specifikacii na podra~jeto na postigawata {to treba da se merat. 2. I ednite i drugite baraat sodveten i reprezentativen primerok na ajtemite od testot. 3. I ednite i drugite go koristat istiot vid na ajtemi vo testot. 4. I ednite i drugite gi koristat istite pravila za izgotvuvaweto na ajtemite (vidi Tema 5), osven za te`inata na ajtemite. 5. I ednite i drugite se ocenuvaat spored istite kvaliteti za toa kolku tie se dobri (validnosta i relijabilnosta, vidi del 1.4.4). 6. I ednite i drugite se korisni za ocenuvawata vo obrazovanieto. Razlikite me|u testovite bazirani na normi i testovite bazirani na kriteriumi: 1. Svojstveno na testovite bazirani na normi e toa {to pokrivaat {iroko podra~je, so samo nekolku ajtemi koi {to ja merat sekoja karakteristi~na zada~a. A svojstveno na testovite bazirani na kriteriumi e toa {to tie se naso~uvaat kon izvesno ograni~eno obrazovno podra~je, so relativno golem broj na ajtemi merej}i ja istata zada~a. 2. Testiraweto bazirano na normi go naglasuva razgrani~uvaweto me|u poedinci vo pogled na relativnoto nivo na u~eweto. Testiraweto bazirano vrz kriteriumi gi naglasuva opisite na toa koi obrazovni zada~i poedincite mo`at i koi ne mo`at da gi izveduvaat. 3. Testiraweto bazirano na normi gi pretpo~ita ajtemite na testot (pra{awata) {to se so prose~na te`ina i gi izostava mnogu lesnite i mnogu te{kite ajtemi. Testiraweto bazirano na kriteriumi ja sporeduva te`inata na ajtemot so obrazovnite zada~i bez da ja menuva te`inata na ajtemot ili da gi izostava lesnite ili te{kite ajtemi. Interpretiraweto na testiraweto bazirano na normi bara jasno definirani grupi (na primer, site u~enici od 8 oddelenie vo izvesna dr`ava), dodeka pak testiraweto bazirano na kriteriumi bara izvesno jasno definirano i ograni~eno podra~je na postigawa.

33


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 1.4

LISTA ZA PROVERKA ZA VALIDIRAWE NA OCENUVAWETO NA ^ASOT

Ocenuvawe: _____________________________________________________________ Koristewe/interpretacija: ______________________________________________

Sogleduvawa od aspekt na nastavnikot (Nastavnik):

Dali bea odredeni zada~ite na nastavata/obrazovnite celi? ______________________

Dali sodr`inata na testot/ocenuvaweto odgovara{e na obrazovnite celi? ______________________

Dali kognitivnoto nivo na ocenuvaweto odgovara{e na obrazovnite celi? ______________________

Dali bea soodvetni kriteriumite za bodiraweto? ______________________

Sogleduvawa za procesot na davaweto odgovori od strana na u~enikot

Zabele{ki vo tekot na testot/ocenuvaweto ______________________________

Vodeweto razgovor posle testot/ocenuvaweto ___________________________

Mo`nite posledici od testot/ocenuvaweto (opi{i): _____________________ ________________________________________________________________________

Izvor: Linn & Millar (2005), p.100

34


TEMA

2

NASTAVNITE PLANOVI I PROGRAMI KAKO OSNOVA ZA OCENUVAWATA

2.1 ZADA^I / OBRAZOVNI CELI: U~esnicite treba: 1. Da gi razgledaat delovite na nastavnite planovi i programi vo Makedonija za 5-8 oddelenie (nastavnite predmeti, sodr`inite, sposobnostite/ve{tinite, zada~ite/ rezultatite); 2. Da gi identifikuvaat pra{awata povrzani so nastavata koi {to proizleguvaat od nastavnite planovi i programi (informaciite za na~inite/stilovite na nastavata/procesot); 3. Da razlikuvaat me|u razli~nite vidovi celi i zada~i, vklu~uvaj}i gi i op{tite obrazovni celi, op{tite obrazovni zada~i i specifi~nite rezultati od u~eweto; 4. Da go cenat zna~eweto na informiraweto na u~enicite za toa {to se o~ekuva tie da postignat; 5. Da gi identifikuvaat dobrite i slabite strani vo obrazovnite celi i zada~i; 6. Da napravat kategorizacija ili da podgotvat soodvetni obrazovni celi spored Blumovata taksonomija.

2.2

Prou~uvawe na u~eweto

2.2.1

Strukturata na u~eweto vo nastavnite planovi i programi

[to se ka`uva vo Nacrt standardite za ocenuvawe za u~eweto i za nastavnite planovi i programi: Vo delot: PRINCIPI 2. Ocenuvaweto obezbeduva celosni informacii za postigawata na u~enikot.  Ocenuvaweto obezbeduva i informacii za toa {to u~enicite znaat

i {to mo`at da napravat so ona {to go znaat.

35




Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

  So ocenuvaweto se vrednuvaat, znaewata i sposobnostite na u~eni-

cite i nivnite vrednosti, stavovi, i naviki, koi vlijaat i na u~ili{niot uspeh i na postigawata von u~ili{teto.  So ocenuvaweto se dobivaat informacii i za dobrite strani i za

slabostite na u~enikot, koi potoa se koristat za da se obezbedi napreduvaweto na u~enikot vo postigawata. 3. Ocenuvaweto e sostaven del na nastavniot proces (na u~eweto i na pou~uvaweto).  Postoi jasna vrska me|u celite i sodr`inite na nastavata i ocenu-

vaweto (me|u ona {to se u~i i pou~uva i ona {to se ocenuva). Vo delot II: IZBOR NA METODI ZA OCENUVAWE I IZRABOTKA NA INSTRUMENTI 2. Metodite za ocenuvawe i soodvetnite instrumenti treba da ovozmo`uvaat pribirawe na validni podatoci za u~eweto i za postigawata na sekoj u~enik.  Metodite i instrumentite za ocenuvawe treba da se povrzani so

celite i zada~ite na nastavnata programa.  Metodite za ocenuvawe treba da mu ovozmo`at na sekoj u~enik da

gi poka`e svoite postigawa. Vo delot IV: FORMIRAWE OCENKA 2. Postigawata na u~enikot (znaewata, ve{tinite), vlo`eniot trud, aktivnoto u~estvo vo nastavniot proces i odnesuvaweto na u~enikot, treba da se ocenuvaat posebno.  Vo edna ocenka na rezultatot treba da se opfatat samo pokazateli

za uspe{nosta vo postignuvaweto na celi {to se ocenuvaat.  Nekognitivnite celi na nastavata (odnesuvaweto, stavovite, moti-

vacijata i dr.), koi ne se eksplicitno navedeni vo nastavnata programa po predmetot, se ocenuvaat posebno i obi~no vleguvaat vo ocenkata po povedenie.

 Da gi identifikuvaat strukturnite elementi vo nastavnite progra-

mi vo Makedonija (vrz osnova na analizata na programite po matematika, hemija, biologija): celi, zada~i, sodr`ini, itn.  Nastavnicite ne treba da potkleknuvaat pred isku{enieto da pra-

vat brz test/ocenuvawe i vedna{ do go sprovedat. Potrebno e da imaat poznavawa: za nastavnite planovi i programi (vklu~uvaj}i go i ona {to go so~inuva u~eweto, soodvetnite metodi); kako u~at u~enicite i kakva interakcija postoi me|u u~enicite i nastavnite

36


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

planovi i programi (vklu~uvaj}i go i kotekstualnoto/li~noto vlijanie vrz u~eweto).  Sovremenite definicii za nastavnite planovi i programi gi vklu-

~uvaat celite, principite, zada~ite, sodr`inata i metodite, ocenuvawata i resursite povrzani so u~eweto vo tekot na u~ebnite godini vo osnovnoto u~ili{te. Vo nastavnite planovi i programi ima ne{to pove}e odo{to samo listi na sodr`ini. Korisno e nastavnicite da se vra}aat eden ~ekor nazad za da ja razgledaat po{iroko strukturata na samoto u~ewe za da mo`eme da vidime kako posebnite preporaki vo nastavnite planovi i programi se povrzuvaat so poznatite teorii za u~eweto, koi pak, od svoja strana, se povrzuvaat so doka`ani metodi na ocenuvawa. Nastavnite planovi i programi (kurikulumot) pretstavuvaat edna me|usebno povrzana grupa na planovi i iskustva koi u~enikot gi realizira pod rakovodstvo na u~ili{teto. (Marsh, 1997) Nastavnite planovi i programi (kurikulumot) pretstavuvaat sevkupnost na iskustvata {to u~enikot gi dobiva kako rezultat na obezbedenite uslovi za obrazovanie. (Kelly, 1999)

2.2.2

Ralikuvawe na inteligencijata i postigawata

Inteligecija

"implicitna sposobnost; termin ili konstrukt (zamisla) koj {to se koristi za da gi objasni razlikite vo sega{noto odnesuvawe i da gi predviduva razlikite vo idnoto odnesuvawe“

Postigawa:

"ona {to e nau~eno kako rezultat na nastavata.“ (Salvia & Ysseldyke, 1998)

Spored toa, ocenuvaweto na postigawata, vklu~uva utvrduvawe na obemot/ stepenot vo koj {to eden u~enik vladee so izvesen zbir na informacii ili poseduva izvesna sposobnost/ve{tina, tamu kade {to se realizira nekoja obuka ili nastava.

37


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Teorijata na Hauard Gardner za pove}ekratnata (multiplata) inteligencija Jazi~nata

Vklu~uva ~uvstvitelnost vo vrska so govornot i pi{aniot jazik, sposobnost da se izu~uvaat jazici i sposobnost da se koristi jazikot za da postignat izvesni celi. Ovaa inteligencija vklu~uva sposobnost da se koristi jazikot efektivno zaradi sopstvenoto izrazuvawe na retori~en i poetski na~in; i jazikot kako sredstvo za da se zapomnuvaat informacii. Hauard Gardner smeta deka pisatelite, poetite, advokatite i govornicite se me|u onie koi {to imaat visoka jazi~na inteligencija.

Logi~ko-matemati~kata

Se sostoi od sposobnosta da se analiziraat problemite logi~ki, da se izveduvaat matemati~ki operacii, i problematikata da se istra`uva nau~no. Spored Hauard Gardner, taa ja nosi so sebe sposobnosta da se otkrivaat {emi, da se rezonira deduktivno i da se razmisluva logi~ki. Ovaa inteligencija naj~esto se povrzuva so nau~noto i matemati~koto mislewe.

Muzi~kata

Vklu~uva sposobnost za izveduvawe, komponirawe i nao|awe zadovolstvo vo muzi~kite dela. Taa ja opfa}a sposobnosta da se prepoznava i komponira visinata na glasot, tonot i ritamot vo muzikata.Spored Hauard Gardner muzi~kata inteligencija vleguva vo skoro istata struktura paralelno so jazi~nata inteligencija.

Telesno-kinesteti~kata

Nosi so sebe sposobnost za koristewe ne~ie telo ili delovi od teloto za re{avawe na problemite. Taa e sposobnosta da se koristat mentalnite sposobnosti za da se koordiniraat dvi`ewata na teloto. Hauard Gardner ja gleda mentalnata i fizi~kata aktivnost kako povrzani aktivnosti.

Prostornata

Ja vklu~uva sposobnosta da se prepoznavaat i da se koristat {emi za {irok prostor i za poograni~eni podra~ja.

Interpersonalnata/me|u~ove~kata

Se odnesuva na sposobnosta da se razbiraat namerite motivaciite i `elbite na drugi lu|e. Deluva na lu|eto da rabotaat efektivo so drugi lica. Lu|eto od obrazovanieto, verskite i politi~kite voda~i i sovetnici imaat potreba od dobro razvena interpersonalna inteligencija.

Intrapersonalnata/vnatre~ove~kata

Povrzana e so sposobnosta za samorazbirawe, da se cenat ne~ii ~uvstva, stravovi i motivacii. Spored Hauard Gardner taa vklu~uva poseduvawe efektiven raboten model za nas samite, i da bideme sposobni da gi koristime takvite informacii za da gi regulirame na{ite `ivoti.

Naturalisti~kata

Im ovozmo`uva na lu|eto da prepoznavaat, vr{at kategorizacija i da se potpiraat na izvesni karakteristiki od prirodnata okolina. Taa kombinira eden opis na su{tinska sposobnost so edna karakterizacija na ulogata {to mnogu kulturi ja cenat.

Izvor: Smith, M. K. (2002) 'Howard Gardner and multiple intelligences', the encyclopedia of informal education, http://www.infed.org/thinkers/gardner.htm.

38


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

2.2.3

Kategorizacii na u~eweto

Vo tekot na izminatite dekadi; unitarniot koncept za inteligencijata (Galton, Spearman) otvori pat za eden po seopfaten, detalen poim za pove}ekratni vidovi inteligencii (Thurstone, Guilford, Gardner). Nastavnicite treba, isto taka, da gi razbiraat postigawata na u~enicite i u~eweto vo eden po{irok kontekst. Eden termin, izvle~en od biolo{kite nauki i koristen za vr{ewe kategorizacija na postigawata e terminot taksonomija. Taksonomija

hierarhiska {ema za vr{ewe klasifikacii na znaewata, odnesuvawata i sposobnostite.

Na ~asovite, na celite {to treba da se postignatmo`e da gledame kako na znaewa, razmisluvawa, odnesuvawa, proizvodi i ~uvstva. (Stiggins, 1992). Voobi~aeno, u~eweto se stava vo kategorii vo ramkite na edno od trite podra~ja: kognitivnoto, afektivnoto i psihomotornoto. Podra~je

Zada~ite se fokusiraat na

Kognitivno/ soznajno

Znaewata i sposobnostite koi {to baraat memorija, mislewe i procesi na rezonirawe

Afektivno/ emocionalno

^uvstvata, interesite, stavovite, sklonostite, emocionalnite sostojbi, veruvawata, motivite, vrednostite.

Psihomotorno

Motornite ve{tini i procesite na percepcija. Dvi`ewata i ve{tinite.

Aktivnost za u~esnicite 2 - A: U~esnicite pravat kategorizacija na obrazovnite celi koi {to im pripa|aat na kognitivnoto, afektivnoto i psihomotornoto podra~je [Prilog. 2.1] Mo`eme da go razgledame sekoe od trite podra~ja za u~eweto za da prou~ime kako vo ramkite na sekoe podra~je u~eweto i natamu mo`e da bide podeleno vo potkategorii za da bide popogodno za nastavata i ocenuvawata. Kognitivnoto podra~je - Blumovata taksonomija Razgledajte go Prilogot 2.2: Blumovata taksonomija na obrazovni celi. Neodamne{nite revizii na ovaa struktura bea predlo`eni od Anderson & Krathwohl (2001). Duri i vo originalnata forma od 1956, taksonomijata se poka`uva kako mnogu korisna vo razvojot na nastavnite planovi i programi i soodvetnite tehniki za ocenuvawe. Korisen kratok pregled na Blumovata taksonomija od 2001 mo`e da se najde kaj Nitko & Brookhart (2007), stranici 25-29.

39


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Prednosti od koristeweto na Blumovata taksonomija:  Taa se fokusira na edna kompletna lista na mentalni procesi {to

treba da se zema predvid vo pogled na rezultatite od nastavata;  Obezbeduva standarden vokabular za opi{uvawe i vr{ewe klasi-

fikacija na rezultatite od u~eweto;  Gi iznesuva obrazovnite rezultati vo vid na specifi~ni dostigawa

na u~enicite. Afektivnoto podra~je - Taksonomijata na Krathwohl Slednive izvadoci se zemeni od nastavnite programi vo Makedonija: Izbrani celi, op{ti zada~i, znaewa i sposobnosti vo nastavnite programi za osnovnite u~ili{ta vo Republika Makedonija Biologija

   

Hemija







da razviva interes za zna~eweto na rastenijata i da ja razviva ekolo{kata svest kaj u~enicitee (Cel, VI Oddelenie) da razviva naviki za higienata, dobroto zdravje i za{titata na teloto (Cel, VIII Oddelenie) da formira pozitivni stavovi za odnositeme|u i odnosite kon prirodata (Cel, VIII Oddelenie) da razviva interes za istra`uvawa preku nabquduvawe i eksperimenti (Cel, VIII Oddelenie) programata treba da gi nau~i u~enicite pravilno da gi koristat hemiskite supstancii, {to zna~i da vodat gri`a za sopstvenoto zdravje (Op{ta cel na programata) da ja razbiraat ulogata na hemijata vo sekojdnevniot `ivot i da sfa}aat deka `iveeme vo hemiska `ivotna sredina (Op{ta cel na programata) da formiraat naviki da gi ~uvaat svoeto sopstveno zdravje i `ivotnata sredina (Kraen rezultat na programata po hemija vo osnovnite u~ili{ta)

Fizika



da go pro{iruva nivniot interes za fizikata (Op{ta zada~a na programata)

Zapoznavawe na prirodata (znaewa i sposobnosti, IV oddelenie)



da formiraat naviki za za{titata na prirodata (Op{ta cel na programata) da formiraat stav i naviki da go frlaat |ubreto na soodvetni mesta da formiraat pozitivni stavovi i naviki za koristewe i {tedewe na vodata da steknuvaat naviki za odgleduvawe cve}iwa i rastenija da razvivaat qubov kon `ivotnite da gi za{tituvaat `ivotnite da ja poznavaat ulogata na zabite i da odr`uvaat soodvetna higiena i za{tita da formiraat negativni stavovi kon koristeweto tutun, alkohol i narkotici da imaat pozitivni naviki za koristeweto na vremeto na sve` vozduh i na sportuvawe

       

40


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Pra{awa za diskusija Kako mo`e da se pou~uvaat ovie celi, znaewa i sposobnosti? Kakvi/koi se nivnite posledici po ocenuvawata? Nivoata vo Taksonomijata na obrazovnite celi vo afektivnoto podra~je na David Krathwohl: 1. Primawe 2. Odgovarawe/reagirawe 3. Vrednuvawe 4. Organizacija 5. Karakterizacija/pretstavuvawe

Psihomotornoto podra~je Psihomotornoto podra~je se bazira na sposobnostite i gi vklu~uva podra~jata na fizi~koto dvi`ewe, koordinacijata i koristeweto na motornata sposobnost. Razvojot na ovie sposobnosti bara prakti~no iskustvo i se meri vo pogled na brzinata, preciznosta, oddale~enosta, postapkite ili tehnikite vo izveduvaweto. Vo nastavata korisni se tri fazi: imitacijata, prakti~noto iskustvo i navikata. U~enikot najprvin go imitira instruktorot, po {to sledi prakti~no uve`buvawe koe {to mo`e da se vr{i na ~asovite ili pak nadvor od niv vo vremeto so koe raspolaga u~enikot. So vreme, dovolnoto prakti~no iskustvo }e dovede do ume{nost i navika vo pogled na sposobnostite (kako {to se zavaruvawe, driblawe so topka, gimnastika). Ocenuvawata vo psihomotornoto podra~je obi~no se bazirat na prakti~nata osposobenost. Treba da se razbere deka za da se stekne sposobnosta obi~no se bara izvesna sodr`ina i taa sodr`ina po priroda e kognitivna. Ova isto taka ima posledici i vrz ocenuvawata. Ne postoi nekoj {iroko prifaten obrazec ili taksonomija vo psihomotornoto podra~je. Mnogu taksonomii se za posebni ve{tini ili za posebni zanimawa. Podolu, zaradi ilustracija se navedeni se dve od niv.

41


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Psihomotorno podra~je 1

Nabquduvawe

Aktivno mentalno prisustvo vo izvesen fizi~ki nastan.

U~enikot nabquduva izvesno poiskusno lice kako ja primenuva sposobnosta. Od nego se bara da go nabquduva redosledot i povrzanosta i da posveti posebno vnimanie na krajniot proizvod. Direktnoto nabquduvawe mo`e da se nadopolni so ~itawe ili gledawe video. Taka, u~enikot mo`e da ~ita za temata a potoa da gleda odredena izvedba.

2

Imitirawe

Pravewe obidi da se imitira izvesno fizi~ko odnesuvawe.

U~enikot po~nuva da gi steknuva osnovite na sposobnosta. U~enikot gi sledi upatstvata i redosledot na aktivnosta pod neposreden nadzor. Celokupnata aktivnost ne e va`na nitu pak se naglasuvaat tempiraweto na vremeto i koordnacijata. U~enikot e svesen za smislenot napor da se imitira modelot.

3

Uve`buvawe

Uve`buvawe na izvesna fizi~ka aktivnost mnogu pati.

Celiot redosled na aktivnosta se uve`buva mnogu pati. Site aspekti na aktivnosta se izveduvat po red. Svesniot napor blednee koga izvedbata stanuva pove}e ili pomalku voobi~aena. Se naglasuvaat tempiraweto na vremeto i koordinacijata. Ovde, liceto ja steknalo sposobnosta no ne e ekspert/ stru~wak.

4

Adaptirawe/ Fino prilagoduprilagoduvawe vawe. Pravewe mali prilagoduvawa vo fizi~kata aktivnost za taa da se usovr{i.

Usovr{uvawe na sposobnosta. Se pravat mali prilagoduvawa koi {to vlijaat na celosnata izvedba. Ovde, ~esto mnogu e korisno podu~uvaweto od trener. Ova e kako koga eden dobar igra~ stanuva u{te podobar igra~.

Izvor: Pennsylvania State University http://tlt.its.psu.edu/suggestions/research/Psychomotor_Taxonomy.shtml

42


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Kategoriite na Taksonomijata za psihomotornite i perceptivnite zada~i na Harrow Nivo na klasifikacija

Reakcii

Izbrani obrazovni celi

1

Refleksni dvi`ewa

Reakcii {to ne mo`at Fleksija/elasti~nost, da se nau~at. protegnuvawe, ispru`uvawe, prilagoduvawe na dr`eweto na teloto...

2

Osnovni fundamentalni dvi`ewa

Osnovni dvi`ewa ^ekorewe, tr~awe, kako {to se ~ekorewe, skokawe, lizgawe, ili zgrap~uvawe. potskoknuvawe, trkalawe, stiskawe, zgrap~uvawe...

3

Perceptivni sposobnosti

Reakcija na stimuli kako {to se vizuelni, auditivni, kinesteti~ki ili razlikuvawe dopir.

Vidlivo vo site namerni dvi`ewa: sledewe verbalni upatstva, preskknuvawe ja`e, fa}awe...

4

Fizi~ki sposobnosti

Izdr`livost koja {to mora da se razviva za natamo{niot razvitok kako {to se silata i podvi`nosta.

Tr~awe, plivawe, svrtuvawe nanazad, balet, ~ukawe na ma{ina...

5

Usovr{eni dvi`ewa

Pousovr{eni nau~eni Site ve{ti aktivnosdvi`ewa kakvi {to ti {to se nadovrzu~ovek mo`e da gi najde vaat na nivoto 2 vo sportovite ili vo akterstvoto.

6

Ne-isprekinata komunikacija

Efektiven jazik na teloto, kako {to se gestovi i izrazi na liceto.

Polo`bi na teloto, gestovi, izrazi na liceto, tancovi dvi`ewa...

Izvor:  Harrow, Anita (1972) A taxonomy of psychomotor domain: a guide for developing behavioral objectives. New York: David McKay.  Nitko & Brookhart (2007).  http://www.nwlink.com/~donclark/hrd/bloom.html

43


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

2.3

Istra`uvawe na dolgoro~nite celi, me|ucelite, zada~ite i rezultatite  Mnogu nastavni programi vklu~uvaat kombinacii na {iroki obra-

zovni celi, op{ti obrazovni zada~i i posebni nastavni zada~i.  Postojat mnogu pri~ini za postavuvaweto na obrazovnite celi i

zada~i. Voglavno, celite i zada~ite im pomagaat na nastavnicite i/ili na onie {to gi izgotvuvaat nastavnite programi da gi napravat svoite obrazovni celi pojasni i na toj na~in da ja vodat nastavata i u~eweto.  Dolgoro~nite celi i op{tite zada~i se premnogu {iroki za da

bidat od pomo{ vo sekojdnevnata nastava;  Nastavnite zada~i i o~ekuvanite rezultati pretstavuvaat spisok na

ona {to u~enikot treba da bide osposoben da go pravi preku interakcijata so nastavnite programi. Tie pomagaat da se definira ona {to va{ite u~enici treba da go znaat i da go pravat. Rezultatot od u~eweto e iskaz za vidlivoto u~ewe koe {to se javuva kako rezultat na nastavata.  Primerite na zborovite za zada~ite navedeni vo Prilogot 2.2 se

mnogu dobra pojdovna to~ka za formulirawe na celite na u~eweto.

Korista od postavuvawe na celite na u~eweto:  Na nastavnicite im stanuva pojasno {to to~no sakaat nivnite u~e-

nici da go postignat;  Im pomagaat na nastavnicite vo planiraweto na ~asovite i vo po-

efektivnoto izbirawe na resursite;  Im pomagaat i gi motiviraat u~enicite da u~at, naglasuvaj}i ja na-

merata na aktivnostite povrzani so u~eweto;  Ovozmo`uvat poto~no ocenuvawe na postigawata na u~enicite bazi-

rano na jasno formulirani iskazi za o~ekuvanite rezultati;  Go podobruvaat kvalitetot na izve{taite od nastavnicite za u~e-

weto na u~enicite;  Mo`at da im pomognat na roditelite i na drugite subjekti podobro

da gi razberat nivoata na znaewata, sfa}aweto i sposobnostite {to gi steknuvaat u~enicite.

Aktivnost za u~esnicite 2 - B: U~esnicite rabotat vo parovi, za da napravat kategorizacii na iskazite kako {to se (1) op{ti obrazovni celi; (2) op{ti obrazovni zada~i; (3) i specifi~ni celi na u~eweto. [Prilog 2.3]

44


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

2.4

Povrzuvaweto na nastavnite planovi i programi, nastavata, u~eweto i ocenuvaweto  Najednostavno ka`ano, nastavata vklu~uva tri osnovni procesi.

Obrazovnite celi i zada~ite se zna~ajni vo ovoj kontekst. Tri-procesen model na nastavata 1. Odlu~uvawe {to u~enikot treba da u~i 2. Realizirawe na nastavata 3. Vrednuvawe na u~eweto

Aktivnost za u~esnicite 2 - V: U~esnicite rabotat vo grupi, razgleduvaj}i eden segment od nastavnata programa za da gi izdvojat posebnite nastavni celi za zada~ata ili del od aktivnosta davaj}i predlozi kako mo`e da se ocenuva postigaweto na u~enikot. [Prilog. 2.4]  Plenarna sesija vo vrska so Prilogot 2.5 - Nivoata na Blumovta

taksonomija.  Pra{awa i odgovori.  U~esnicite popolnuvaat edna tabela vo svoite dnevnici za

u~eweto.

RE^NIK NA TERMINI

Obrazovni dolgoro~ni celi - iskazi za „onie ~ovekovi aktivnosti koi {to pridonesuvaat za funkcioniraweto na op{testvoto (vklu~uvaj}i go i funkconiraweto na eden poedinec vo op{testvoto) i koi {to mo`at da bidat steknuvani preku u~eweto“ (Gagne, Brigs & Wagner, 1988). Obrazovnite dolgoro~ni celi imaat tendencija da bidat po{iroki od obrazovnite nameri (ili izvedbenite zada~i). Primer na obrazovna dolgoro~na cel: Sekoj u~enik treba da stekne sposobnosti za re{avawe na matemati~ki problemi. Obrazovni celi - sli~ni na obrazovnite dolgoro~ni celi. Gi opi{uvaat obrazovnite nameri ponejasno odo{to o~ekuvanite rezultati od u~eweto (vidi podolu). Zada~ata - ja odreduva namerata kon koja {to izvesen nastaven kurs ili programa e naso~en i kako takva, taa gi istaknuva/naglasuva aktivnostite {to treba da bidat prevzemeni za da se postigne izvesna dolgoro~na cel. Zada~ite mo`at da bidat op{irni ili

45


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

posebni. Onamu kade {to se op{irni, tie gi opi{uvaat vidovite na op{tite znaewa i sposobnosti koi {to u~enicite treba da gi steknat kako rezultat na obrazovniot kurs. Tamu kade {to se posebni, tie mo`at da bidat neoddelivi od o~ekuvanite rezultati od u~eweto, dokolku tie se podgotvuvaat od gledna to~ka na u~enikot. Aktivnosti za pou~uvawe/u~ewe ne se zada~i sami za sebe: tie se samo sredstva za da se postignat zada~ite. O~ekuvani rezultati od u~eweto - posebni iskazi koi {to naglasuvaat {to to~no eden u~enik treba da znae, da sfa}a ili da bide sposoben da pravi kako rezultat na nastavata ili na izvesna aktivnosta vo u~eweto. Obi~no tie vklu~uvaat koristewe na glagoli. Namena/cel na u~eweto (isto taka izvedbena zada~a, posebna obrazovna namena) - Eden jasen iskaz za toa {to u~enicite treba da postignat na krajot na edna nastavna edinica. (Nitko, 2004). Namenite na u~eweto mo`at da bidat op{ti ili posebni. Mesto ovoj termin ~esto se koristi terminot o~ekuvan rezultati od u~eweto. Op{ta obrazovna cel - iskaz za izvesen o~ekuvan rezultat od u~eweto koj {to proizleguva od izvesna obrazovna dolgoro~na cel. Op{tite obrazovni celi se poodredeni odo{to obrazovnite dolgoro~ni celi, i tie obi~no se dovolno jasni za planirawe na izvesen obrazoven kurs: Primer: Da steknat sposobnosti {to se potrebni da se koristat voobi~aeni instrumenti za merewe dol`ina, volumen, i masa vo metri~ki edinici. Posebna (konkretna) obrazovna cel - eden jasen iskaz za toa {to u~enicite treba da postignat na krajot na izvesna nastavna edinica. Primer: da go izmerat volumenot na te~nostite do najbliskata desetina od desetinata na eden litar, koristej}i graduiran cilindar. Vidi O~ekuvani rezultati od u~eweto. Taksonomija - seopfaten pregled na izvesen opus na kognitivni sposobnosti {to ~ovek mo`e da gi podu~uva. Blumovata taksonomija gi klasificira dostigawata vo {est glavni poglavja, po~nuvaj}i od ednostavnite pa do slo`enite (znaewa, sfa}awe, primena, analiza, sinteza, evalvacija).

46


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 2.1

KLASIFICIRAWE NA ZADA^ITE KAKO KOGNITIVNI, AFEKTIVNI I PSIHOMOTORNI

Podolu se nabele`ani zada~i za u~enicite koi {to mo`at da bidat staveni vo kategorii na razli~ni na~ini {to mo`at da ni pomognat nam da gi napravime poodredeni, ostvarlivi i merlivi. Zada~ite (i rezultatite od u~eweto/namenite) mo`at voglavno da bidat podeleni vo tri podra~ja: Kognitivno:

fokus vrz znaewata i sposobnostite koi {to baraat memorija, razmisluvawe, procesi na rasuduvawe.

Afektivno:

fokus vrz ~uvstvata, interesite, stavovite, sklonostite, i emoconalnite sostojbi.

Psihmotorno: fokus na motornite ve{tini i perceptivnite procesi.

Upatstva: Klasificirajte ja sekoja od slednive zada~i kako (1) kognitivna; (2) afektivna; ili (3) psihomotrna. Vnimavajte izvesni celi mo`at da vklu~uvaat tri aspekti. Odredete go aspektot za koj {to celta voglavno se odnesuva.

Zada~a na u~enikot

1

Odredete 5 klu~ni principi na edna pazarna ekonomija.

2

Ve`bajte gi ve{tinite za driblawe vo ko{arkata.

3

Navedete tri problemi so koi se soo~uvaat starite lu|e vo lokalnata zaednica.

4

Istr~ajte 3 kilometri po trka~kata pateka za pomalku od 13 minuti.

5

Izgotvete prezentacija za da izvestite za rezultatite od eden pregled za va{ite sou~enici - vo vrska so nivnite interesi.

6

Izgotvete poster da gi ohrabrite u~enicite da ne se osipuvaat/da ne go napu{taat u~ili{teto.

7

Razvivajte pozitiven stav kon ~itaweto izbiraj}i interesen materijal.

8

Popolnete eden kratok kviz za „interesite vo muzikata“.

9

Napi{ete eden prigovor do izvesen vesnik za nivoto na bu~avata vo gradot vo petocite nave~er.

10

Sporedete i sprotivstavite dve muzi~ki dela na Betoven.

47

Kognitivno, afektivno ili psihomotorno


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 2.2

BLUMOVA TAKSONOMIJA NA OBRAZOVNITE CELI

Znaewa Potsetuvawe na posebni i op{toprifateni informacii, potsetuvawe na metodi i postapki, ili potsetuvawe na izvesna {ema, struktura ili ambient. Mereweto na ovoj vid zada~i bara ne{to pove}e odo{to pomneweto na soodvetniot materijal. Primer na obrazoven rezultat za izvesen raskaz: U~enikot mo`e da se potseti na glavnite likovi vo raskazot i za toa {to tie pravele. Primeri na zborovi na zada~ite za znaewata: Definira, zapomnuva, nabrojuva, se potsetuva, povtoruva, povrzuva, imenuva Razbirawe / sfa}awe Najniskoto nivo na razbirawe, kade poedinecot znae {to se soop{tuva i go koristi materijalot ili idejata bez da go povrzuva nego so drug materijal ili da gi sogleda negovite celosni posledici. Primer na obrazoven rezultat za izvesen raskaz: U~enikot mo`e da gi objasni glavnite idei i temi vo raskazot. Primeri na zborovi na zada~ite za razbirawe: Preformulira, diskutira, opi{uva, identifikuva/odreduva, locira, izvestuva, objasnuva, izrazuva Primena Koristewe apstrakcii vo posebni i konkretni situacii, koi {to mo`at da imaat forma na op{ta idea, pravila na postapki ili generalizirani metodi. Tie mo`at da bidat tehni~ki principi, idei, ili teorii koi {to mora da bidat zapomnati i primeneti. Primer na obrazoven rezultat za izvesen raskaz: U~enikot mo`e da gi porzuva problemite na likovite od raskazot so problemite so koi lu|eto se soo~uvaat vo vistinskiot `ivot. Primer na zborovi na zada~ite za primena: Preveduva, interpretira, primenuva, ilustrira, funkcionira, skicira, upotrebuva Analiza Ras~lenuvawe na izvesna komunkacija na nejzinite sostavni delovi za da mo`at ideite da stanat pojasni i odnosite me|u niv da se jasni. Analizata mo`e da ja pojasni komunikacijata, da poka`e kako komunikacijata e organizirana. Primer na obrazoven rezultat za izvesen raskaz: U~enikot mo`e da gi odredi kni`evnite alatki {to avtorite gi koristat za da mu gi prenese na ~itatelot ~uvstvata na li~nostite. Primeri na zborovi na zada~ite za analiza: raspoznava, razlikuva, procenuva, analizira, spreduva, sprotivstavuva

48


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Sinteza Sostavuvawe na delovite za da se formira celina. Ova vklu~uva rabota so delovite i nivno organizirawe za da se formira izvesna {ema ili struktura. Primer na obrazoven rezultat za izvesen raskaz: U~enikot mo`e da dade opis na izvesen broj pro~itani raskazi, na op{tiot priod {to go koristat li~nostite za da gi re{at svoite problemi. Primeri na zborovi na zada~ite za sinteza: Sostavuva, planira, formulira, organizira, rakovodi, konstruira, postavuva Vrednuvawe Sudovi/mislewa za vrednosta na materijalite i na metodite za opredeleni celi. Koristewe na standardi za procenuvawe - niv mo`e da gi odredi u~enikot ili pak da mu bidat dadeni nemu. Primer na obrazoven rezultat za izvesen raskaz: U~enikot mo`e samiot da izgotvi grupa od tri ili ~etiri kriteriumi za davawe sud za kvalitetot na izvesen raskaz. Koristi kriteriumi za da dade sud za novite raskazi {to se ~itaat na ~as. Primeri na zborovi na zada~ite za vrednuvawe: Dava sud, vrednuva, bodira, selektira, procenuva, izbira, presmetuva, ocenuva

49


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 2.3

KATEGORIZIRAWE NA CELITE I ZADA^ITE

Upatstva: Za sekoj iskaz daden podolu ozna~ite dali toj e: (1) op{ta obrazovna cel; (2) op{ta obrazovna zada~a; ili (3) specifi~na cel na u~eweto.

Iskaz

Kategorija (1), (2) ili (3)

Da steknuva sposobnosti da vr{i efektivna usna prezentacija pred izvesna grupa u~enici (Jazik) Da gi nau~i osnovnite `ivotni ve{tini (Op{ta) Da gi otkriva za~ajnite principi na matematikata (Matematika) Da gi odredi i da gi navede osobinite na ramnokrakiot triagolnik (Matematika) Da u~estvuva vo nau~ni eksperimenti. (Prirodna grupa predmeti) Da sprovede izvesen eksperiment za da poka`e deka elektricitetot prizveduva magnetizam. (Prirodna grupa predmeti) Koristej}i artikli nabaveni od u~ili{teto, da podgotvi ru~ek za ~etiri lica. (Doma}instvo) Da napi{e izve{taj na 2 stranici za rasizmot vo fudbalot vo Evropskite nacionalni ligi. (Gra|ansko obrazovanie) Da pottiknuva izvesno razbirawe i gri`a za vzaemnata povrzanost na site ~ove~ki su{testva, site `ivi ne{ta i po~vata na koja tie `iveat (Istorija) Da u~estvuva na ~etiri aktivnosti na ~as za da gi podobri jazi~nite sposobnosti (Jazik) Da izbere glagoli (aktivni ili pasivni) {to se soodvetni za publikata i za celta na nivniot pismen sostav (Jazik) Da gi predvide efektite od ishranata vrz funkciite na teloto, rabotata i za{titata od bolesti (Zdravstveno vospitanie) Da go ~ita tekstot so sigurnost i da gi rezimira glavnite idei so pomo{ni detali (Jazik) Da reagira na iskustvata od vizuelnite umetnosti so edna raznovidnost na kreativni na~ini (Vizuelni umetnosti)

50


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 2.4

ODREDUVAWE NA OBRAZOVNITE ZADA^I VO NASTAVNITE PROGRAMI

Upatstva za grupite: razgledajte go izvadokot od nastavnata programa daden na va{ata grupa. (1) Odredete tri pasusi za koi {to se ~ini deka se blisku do obrazovnite zada~i (2) Predlo`ete edna mo`na metoda so koja bi mo`elo da se oceni rezultatot od postigaweto na u~enikot.

Tekst od nastavnata programa / obrazovna zada~a

Priod vo ocenuvaweto

51


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 2.5

PRAKTI^NA ZADA^A SO NIVOATA VO BLUMOVATA TAKSONOMIJA

Upatstva: Za sekoja od ovie obrazovni zada~i, odredite dali taa glavno vklu~uva znaewa, sfa}awe/razbirawe, primena, analiza, sinteza ili evalvacija.

Obrazovna zada~a

1

Koristi nau~ni principi za da napravi{ ednostavna ma{ina.

2

Odredi vrz koe pravilo se zasnovani rezultatite dobieni od izvesen broj eksperimenti.

3

Poka`i kako nau~nite principi ili koncepti mo`at da se primenat koga se dizajnira fri`ider.

4

Odredi gi i obele`i gi delovite na insektite.

5

Koristi standardi za da gi vrednuva{ zaklu~ocite od nau~ni soznanija.

6

Navedi gi poznatite pri~ini za vojnata vo Irak.

7

Objasni kako lu|eto ja svaruvaat hranata.

8

Sporedi gi i sprotivstavi gi kapitalizmot i socijalizmot.

9

Napi{i ja formulata za plo{tinata na eden krug.

10 Navedi dali se soglasuva{ ili ne se soglasuva{ so zaklu~ocite vo izvesen tekst. Daj gi pri~inite za tvoite odgovori. 11 Vrz osnova na tekstot {to go pro~ita, daj izvesna poraka koja {to site mladi lu|e treba da ja imaat na um. 12 Daj primeri na koristewe propaganda vo izvesen postoen vesnik.

52

Komponentata na Blumovata taksonomija


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 2.6

^EK-LISTA ZA VREDNUVAWE NA OBRAZOVNITE ZADA~I



Dali obrazovnata zada~a proizleguva od celta na obrazovniot kurs ili od zada~ata?



Dali obrazovnata zada~a e merliva?



Dali obrazovnata zada~a e naso~ena kon eden karakteristi~en aspekt na o~ekuvaniot rezultat/izvedbata?



Dali obrazovnata zada~a e naso~ena kon u~enikot?



Dali obrazovnata zada~a koristi izvesen efektiven, aktiven glagol {to go naso~uva posakuvanoto nivo na rezultatot/ izvedbata?



Dali obrazovnata zada~a meri izvesen spektar na obrazovni rezultati?



Dali obrazovnata zada~a odgovara na nastavnite aktivnosti i ocenuvawata?



Dali obrazovnta zada~a gi precizira sodvetnite uslovi za rezultatot/izvedbata?



Dali obrazovnata zada~a e formulirana od gledna to~ka na vidlivi rezultati od odnesuvaweto?

53


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 2.7

KU^E VO VSELENATA

Laeweto vo vselenata ve}e prestana, iako ku~e{kite koski zve~kaat. A znacite od zabite na sputnikoviot trup se dokaz za edna bitka {to e nevozmo`no da se dobie. A asteroidnite dlapki vop{to ne pomognaa. Dali ku~eto ja gleda, niz prozor~eto, sinata topka na zemjata? Dali ku~eto znae deka nitu edno drugo ku~e ne go napravilo toj krug okolu zemjata nejziniot istoriski krug koj {to stana besmrten? Matthew Sweeney

54


TEMA

3

U^ILI[NOTO PLANIRAWE NA OCENUVAWATA

3.1 ZADA^I / OBRAZOVNI CELI: U~esnicite treba: 1. Da go prifatat zna~eweto na soodvetno planirawe za ocenuvawata na nivo na celoto u~ili{te; 2. Da gi identifikuvaat soodvetnite na~ini na koi {to pra{awata povrzani so ocenuvawata mo`at da bidat vgradeni vo sevkupnoto planirawe na u~ili{teto i gradeweto na obrazovnata politika na u~ili{teto; 3. Da go prepoznavaat pridonesot {to se bara od nastavnicite, od direktorite i u~ili{nite stru~nite tela vo u~ili{teto, koj{to treba da bide me|usebno usoglasen; 4. Da sostavuvaat protokoli za vgraduvawe na planiraweto na ocenuvawata vo rabotnite planovi na poedinite nastavnici.

3.2

Strate{koto planirawe vo u~ili{tata

3.2.1 Planiraweto na nivo na u~ili{te Istra`uvawata na u~ili{nata efektivnost ja istaknuvaat korista odseopfatnoto celosno planirawe, za postigaweto na u~enikot. Vo edna od najseopfatnite meta analizi, Purkey i Smith (1983) napravija pregled na literaturata vrz koja se zasnovuvaat efektivnite u~ili{ta.

Indikatorite na efektivnite u~ili{ta vklu~uvaat: Organizaciono strukturalni varijabli  Avtonomijata na u~ili{no nivo - da se odredat to~no na~inite na koi

{to }e se obrnuva vnimanie na problematikata na podobruvaweto na rabotata na u~enicite;  Jakoto instruktivno vodstvo/rakovodewe - ulogata na direktorite;  Kadrovskata stabilnost;

55


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 Izraznosta i organizacijata na nastavnite planovi i programi -

planirani, celishodni programi za obrazovnite kursevi;  Razvojot na celokupniot kadar vo u~ili{teto;  Vklu~uvaweto i poddr{kata od strana na roditelite;  Ceneweto na obrazovniot uspeh od site vo u~ili{teto;  Maksimalnoto koristewe na vremeto za u~ewe.

Procesni varijabli  Sorabotni~koto/zaedni~koto planirawe i kolegijalnite odnosi;  ^uvstvoto za zaedni{tvo;  Jasnite celi i visokite o~ekuvawa koi {to zaedni~ki se spodeluvaat;  Redot i disciplinata;

Indikatorite na efektivnite u~ili{ta vklu~uvaat: Zaedni~ka ni{ka vo studiite za efektivnosta na u~ili{teto e potrebata kadarot vo u~ili{teto da raboti zaedno na planiraweto i realizacijata na nastavnite planovi i programi.  Op{ti podatoci za u~ili{teto (mestopolo`ba, dotoga{niot razvoj,

kadar, vremenskiot raspored, obemot ...);  Formalna zastapenost na nastavnite planovi i programi ... detalite

za nastavnite predmeti, obvrskite na kadarot, vremenskoto rasporeduvawe, resursite, profesionalniot razvoj na kadarot;  Zastapenosta i resursite za von-nastavnite aktivnosti;  Op{tata politika za nastavnite planovi i programi ‌ zapi{uvaweto

na u~enicite, doma{nite raboti, koristeweto internet, obrazovanieto na u~enicite so posebni obrazovni potrebi, izborot na u~ebnicite, vodeweto na evidencijata i dokumentacijata, komunikacijata so roditelite;  Op{tata politika ... vonrednite sostojbi i zatvorawe na u~ili{teto,

nadzorot na u~enicite za vreme na u~ili{nite odmori, rasporeduvaweto na koristeweto na opremata (audio-vizuelna, sportskite tereni) i resursite (bibliotekata, salata za fizi~ko obrazovanie), ramnopravnosta/ednakvosta, sledeweto na redovnosta na u~enicite, koristeweto mobilni telefoni, bezbednosta, disciplinata, zloupotrebata na drogi.

56


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Nadle`nosta za izgotvuvaweto i pregleduvaweto na u~ili{noto planirawe:  Direktorot  Rakovoditelite/odgovornite nastavnici  Stru~nite komisii/aktivi  Nastavnicite  U~ili{nata zaednica (u~enicite, roditelite, pretstavnicite na

op{testvenata zaednica)  Nadvore{nite organi/tela/slu`bi

Kriti~ni elementi = Konsultacii, Komunikacii, Sorabotkata

U~ili{teto e del od po{irokata obrazovna zaednica. Koga nastavnicite prestanuvaat da u~at, toa go pravat i u~enicite (Fink).

Aktivnost na u~esnicite 3-A: U~esnicite gi razgleduvaat karakteristi~nite elementi prisutni vo u~ili{nite planovi vo Makedonija [Prilog. 3.1]

3.3

Planiraweto na ocenuvawata na u~ili{no nivo

Ako ocenuvaweto e va`no, toga{ toa treba sistematski da se planira na u~ili{no nivo, a isto taka i na nivo na nastavnik. Vo u~ili{niot plan treba da bidat vklu~eni jasni odredbi za ocenuvawata, a planiraweto na nastavnikot za ocenuvawata treba da ja odrazuva dogovorenata politika na u~ili{no nivo.

Korista od u~ili{nite planovi na ocenuvawata:  Go razvivaat zaedni~koto razbirawe me|u nastavnicite vo vrska so

ocenuvawata;  Go razvivaat standardiziraniot vokabular i znaewata za postapkite

i kako tie treba da bidat primenuvani vo u~ili{teto;  Pomagaat da se usoglasuvaat ocenuvawata me|u nastavnicite - da se

podobruva postojanata korist za u~enicite, nastavnicite i drugite korisnici na informaciite od ocenuvawata;

57


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 Go pottiknuvaat razbiraweto na nastavnicite za toa kako izvesen

priod kon ocenuvawata, koj {to e tesno povrzan so nastavata i u~eweto, mo`e da go podobruva iskustvoto na u~enicite vo u~eweto;  Ja olesnuvaat razmenata na informacii me|u kadarot vo vrska so

u~eweto na u~enicite.

Postojat nekolku opcii/mo`nosti za unapreduvawe na razvojot na planovite za ocenuvawata na u~ili{no nivo. Vo ramkite na sekoja opcija mo`at da se najdat i varijacii. 1. Dr`avata (Ministerstvoto za obrazovanie) ja odreduva sodr`inata na planot i detalite {to toj treba da gi vklu~uva; 2. Dr`avata im dava ramka ili upatstva na u~ili{tata koi {to potoa gi izgotvuvaat svoite sopstveni planovi spored svojot kontekst i okolnosti; 3. U~ili{tata imaat sloboda da go razvivaat svojot priod vo izgotvuvaweto na u~ili{niot plan za ocenuvawata.

[to se ka`uva vo Nacrt standardite vo vrska so planiraweto na ocenuvawata na u~ili{no nivo: OD DEL I - PLANIRAWE NA OCENUVAWETO 1.

Ocenuvaweto treba da e planirno vo razvojnata i godi{nata programa za rabota na u~ili{teto.  U~ili{teto treba da ima usoglasena i pismeno definirana poli-

tika za ocenuvawe koja e bazirana na analiza na sostojbite so ocenuvaweto vo u~ili{teto i e osnova za planirawe na ocenuvaweto.  Na nivo na u~ili{te za sekoj period treba da se isplanirani

formalnite sumativni ocenuvawa po site predmeti.  U~ili{teto treba da planira aktivnosti za sledewe na kvalite-

tot na ocenuvaweto vo u~ili{teto.  U~ili{teto treba da planira na koj na~in }e gi informira

roditelite, lokalnata samouprava i nadle`nite dr`avni organi i po{irokata javnost za ocenuvaweto i postigawata na u~enicite.  U~ili{teto treba da go planira profesionalniot razvoj i

stru~nata poddr{ka na kadrite za problematikata na ocenuvaweto.  U~ili{teto treba da planira obezbeduvawe na materijalno-

tehni~ki uslovi za sproveduvawe na ocenuvaweto.  Pri planirawata na u~ili{no nivo treba da se imaat predvid

planirawata svrzani so ocenuvaweto na dr`avno i lokalno nivo.

58


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

2.

Ocenuvaweto e sostaven del od planovite za rabota na stru~nite aktivi i stru~nata slu`ba vo u~ili{teto.  Stru~nite aktivi treba da planiraat metodi {to }e se koristat

za ocenuvawe, usoglasuvawe na kriteriumi za formirawe ocenki, akciski istra`uvawa za podobruvawe na ocenuvaweto, stru~no usovr{uvawe za ocenuvawe, vzaemni poseti i dr.  Stru~nata slu`ba treba da planira na koj na~in i koga }e im

pru`i stru~na pomo{ na aktivite i oddelni nastavnici vo vrska so ocenuvaweto.

OD DEL V - INFORMIRAWE ZA SOZNANIJATA OD OCENUVAWETO 1.

Informiraweto za soznanijata od ocenuvaweto treba da bide spored normativnite akti, u~ili{nata politika za ocenuvawe i Standardite za ocenuvawe.  Site vo u~ili{teto treba da se zapoznati so normativnite akti

{to go reguliraat ocenuvaweto, u~ili{nata politika za ocenuvawe i Standardite za ocenuvawe. 4.

Pristapot do informaciite od ocenuvaweto treba da bide utvrden so u~ili{nata politika za ocenuvawe vo soglasnost so zakonite i so prifatenite deklaracii za ~ovekovi prava.  Treba da bide utvrdeno koi vidovi informacii od ocenuvaweto

im se dostapni na koi subjekti i pod koi uslovi.

Aktivnost na u~esnicite 3-B: U~esnicite vo grupi gi razgleduvaat i ja ocenuvaat va`nosta na elementite koi {to idealno bi trebalo da bidat vklu~eni vo u~ili{niot plan na ocenuvawata [Prilog. 3.2]

59


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Planiraweto na ocenuvawata na nivo na poedine~en nastavnik

3.4

[to se ka`uva vo standardite za planiraweto na nivo na nastavnik: OD DEL I - PLANIRAWE NA OCENUVAWETO 1.

Nastavnikot ocenuvaweto treba da go planira vo godi{nite, tematskite i dnevnite planovi.  Nastavnikot treba da go planira ocenuvaweto soglasno so celite

na nastavata. (Najdobro }e se obezbedi usoglasenost na ocenuvaweto so celite na nastavata ako toa se planira istovremeno i kako sostaven del na planiraweto na nastavata)  Pri planiraweto na formativnoto ocenuvawe nastavnikot treba

da gi zeme predvid prethodnite znaewa na u~enicite, nivnite razli~ni sposobnosti i posebnite potrebi na oddelni u~enici.  Nastavnikot treba da planira koristewe na metodi i izbor/

izrabotka na instrumenti za sledewe, proveruvawe i ocenuvawe na u~eweto i na postigawata.  Nastavnikot treba da planira koga i kako }e gi informira

u~enicite, roditelite i drugi nadle`ni subjekti za u~eweto i postigawata na u~enicite.  Nastavnikot treba tekovno da go prisposobuva planiraweto na

ocenuvaweto zavisno od soznanijata od prethodnoto ocenuvawe

OD DELOT - KOMPETENCII NA NASTAVNIKOT Nastavnikot e osposoben:  Vo site vidovi na planirawa na nastavata na soodveten na~in da

go vgraduva i ocenuvaweto.  Da gi povrzuva celite na ocenuvaweto so celite na nastavata vo

site vidovi planirawa.  Dinami~ki da go planira procesot na nastava i na ocenuvawe, vrz

osnova na informaciite dobieni od ocenuvaweto.  Timski da planira aktivnosti za ocenuvawe.

60


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Implikacii:  Ocenuvaweto vo nastavata, nema da se slu~i tuku taka, po ~ista

slu~ajnost. Toa treba da se vklu~at aktivno vo planiraweto na nastavnikot.  Vo planiraweto na nastavnikot treba da se vodi smetka za planot i

programata na u~ili{teto, kako za predmetnoto podra~je taka i za drugite programski podra~ja (doma{nite raboti, ocenuvawata, obrazovanieto na decata so posebni obrazovni potrebi, vklu~uvaweto na roditelite, itn.).  Planiraweto na nastavnikot treba da se bazira na zada~ite na nas-

tavnite planovi i programi, optimalnite nastavni metodi i ocenuvawata na nau~enoto od u~enicite, a seto toa imaj}i gi predvid u~enicite vo paralelkata i nivnite specifi~ni potrebi.  Planiraweto na nastavnikot treba da gi vklu~uva kratkoro~nite i

dolgor~nite dimenzii. Dolgoro~nite se odnesuvaat na edna u~ebna godina ili polugodie, a kratkoro~nite na period od edna ili dve nedeli. Korista od planiraweto:  Nastavnikot mo`e da obezbedi da bidat opfateni glavnite elementi na nastavnite planovi i programi;  Toa mu pomaga na nastavnikot da gi obezbedi potrebnite resursi (u~ebnici, aparati, podr{ka) blagovremeno pred realizacijata na nastavata;  Toa pomaga da se ima celosen plan i struktura za nastavata;  Toa pomaga da se podobri doverbata vo rabotata na nastavnicite i da obezbedi evidencija za nivnite nameri. Spored Kyriacou (1995), planot za rabotata e napi{an, menliv dokument koj {to ja vodi va{ata nastavna aktivnost so sekoja grupa u~enici i obezbeduva sodr`ina i resursi za izgotvuvaweto na detalnite planovi za ~asovite. Osnovnite elementi na planiraweto na ~asovite i podgotovkata gi vklu~uvaat:  Zada~ite;  Izborot i redosledot na sodr`inite i aktivnostite;  Podotovkata na materijalite i resursite;  Ocenuvaweto na nau~enoto od strana na u~enicite.

Korista od planiraweto na nastavnikot (vklu~uvaj}i gi i ocenuvawata):  Obezbeduva sisematska obrazovna strategija za sekoj ~as po koj {to

izveduvate nastava;  Go razbistruva va{eto razmisluvawe i na toj na~in go podobruva

va{eto odlu~uvawe;  Obezbeduva postojanost vo tekot na celata godina vo rabotata so edna

grupa u~enici; 61


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 Obezbeduva postojanost vo va{ata nastava so razli~ni grupi u~enici;  Ovozmo`uva posledovatelno nadgraduvawe na pogodni strategii,

resursi i idei.

Aktivnost na u~esnicite 3-V: U~esnicite, vo parovi, gi razgleduvaat priodite vo vlu~uvaweto na ocenuvaweto vo planiraweto na nastavnicite. [Prilog. 3.3]

3.5

Izgotvuvaweto na u~ili{niot plan za ocenuvawata

- Preispitaj go planot - Napravi pregled na postojnata praktika - Izgotvi ja strukturata

U~ili{noto planirawe treba da pretstavuva zaedni~ka aktivnost. Korisno e da se ceni i da se razlikuva pridones {to se bara od direktorite, nastavnicite i drugite tela vo u~ili{teto, kako i nivnata me|usebna povrzanio. Efektivnosta na pridonesot na sekoj nastavnik e presudna, ne samo za u~enicite za koi nastavnikot ima direktna odgovornost tuku, isto taka, i za vkupnata rabota/uspeh na u~ili{teto.Vo kontekstot na sevkupnoto planirawe na u~ili{teto u~ili{tata treba da ja zemaat vo obyir i ulogata i pridonesot na nastavnicite vo vkupnata rabota na u~ili{teto.  Plenarni diskusii vo vrska so Prilogot 3.4 - Pove}egodi{na ramka

za izgotvuvawe na u~ili{en plan za ocenuvawata  Pra{awa i odgovori  U~esnicite popolnuvaat grafa vo svoite dnevnici za:  Najzna~ajnoto soznanie {to jas go dobiv od ovaa tema;  Aspektite za koi {to jas bi sakal da dobijam mo`nost da gi

nau~am vo idnina;  Aspektite koi {to kone~no treba da bidat vklu~eni vo profesionalniot razvoj na nastavnicite;  Sugestiite za podobruvawe ili natamo{nite idei za koristewe so nastavnicite.

62


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

RE^NIK NA TERMINI

U~ili{en plan - Obi~no, toa e pi{an dokument {to sodr`i razbirliv opis i grupa na odredbi i protokoli koi {to se primenlivi za opredeleno u~ili{te. Voglavno, toj se smeta za raboten dokument {to postojano se podobruva i koj {to, vo osnova, gi tretira slednive ~etiri pra{awa: Kade sme nie sega? Kade sakame da odime? Kako }e stigneme tamu? Kako }e znaeme koga sme stignale tamu? Terminot u~ili{no planirawe podrazbira sorabotni~ki proces vo koj {to se vklu~eni grupa na lokalni zainteresirani subjekti, u~ili{ni administratori, nastavnot kadar, roditelite, u~enicite i lokalnata zaednica. Razvojot na u~ili{nite planovi vodi kon zgolemeni sposobnosti na u~ili{teto da gi odreduva i da gi analizira klu~nite podatoci za da se dadat informacii za odlukite.

63


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 3.1

STRUKTURATA NA U^ILI[NITE PLANOVI VO MAKEDONIJA

Upatstva: Razgledajte go sekoj element {to e daden podolu. So kakov obem elementot se sodr`i vo u~ili{not plan na va{eto u~ili{te ili vo nekoe u~ili{te {to dobro vi e poznato. Dokolku e potrebno dodadete i doponitelni elementi. 0 = Ne se sodr`i vo pi{aniot u~ili{en plan 1 = Malku se sodr`i vo pi{aniot u~ili{en plan 2 = Umereno/sredno se sodr`i vo pi{aniot u~ili{en plan 3 = Detalno e izlo`en vo planot

0 nikakov Filozofijata na u~ili{teto Minatoto na u~ili{teto Kadarot Rasporedot na ~asovite Nastavnite predmeti {to se nudat Resursite za nastavata Izorot na u~ebnicite Razvojot na kadarot Mo`nostite za von{kolski aktivnosti Politikata na zapi{uvaweto na u~enicite Ednakvosta/ramnopravnosta Doma{nite raboti Koristeweto na IKT Bibliotekata Redovnosta Nadzorot na u~enicite Zatvorawe na u~ili{teto vo vonredni uslovi Deca so posebni obrazovni potrebi Ocenuvawata na u~enicite Vodeweto evidencija za u~enicite Komuniciraweto so roditelite Disciplinata Mobilnite telefoni Zloupotrebata na drogi

64

1 mal

2 sreden

3 detalen


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 3.2

ELEMENTITE KOI [TO TREBA DA BIDAT VKLU^ENI VO OBRAZOVNATA POLITIKA NA U^ILI[TETO VO VRSKA SO OCENUVAWATA

Koristete ja listata koja {to e dadena podolu (zaedno so drugite elementi koi mo`e bi ne se vklu~eni vo listata) za da gi odredite pra{awata {to treba da bidat vklu~eni i na koi {to }e im se posveti vnimanie vo izvesen u~ili{en plan za ocenuvawata. Preku diskusite vo va{ata grupa, naredete gi elementite na dadenite listovi taka {to  onie koi {to smetate deka se najva`ni da bidat najblisku do centarot i  onie koi {to smetate deka se pomalku va`ni da bidat podaleku od centarot.

Filozofijata na u~ili{teto Identifikuvaweto na u~enicite so pote{kotii vo u~eweto: strukturirawe na intervenciite

Pottiknuvaweto razvoj na nastavata baziran na dobienite podatoci Obezbeduvaweto ocenuvawa na celosniot opus na razvojot i u~eweto na u~enicite

U~estvoto na roditelite

Obezbeduvaweto ~esen odnos i doverba vo ocenuvawata: pravi~nost, odbegnuvawe na pristrasnost...

Dijagnosti~koto ocenuvawe

Ocenuvaweto za istra`uva~ki celi

U~estvoto na u~enicite vo ocenuvaweto

Sumativnoto ocenuvawe (ocenuvaweto na nau~enoto)

Rasporedot na ocenuvawata: formativnoto ocenuvawe; ocenuvaweto na ~as; u~ili{nite ispiti nameneti za davawe na ocenkite...

Bezbednoto, pristapnoto skladirawe na podatocite od ocenuvawata - vklu~uvaj}i go i elektronskoto za~uvuvawe na informaciite

Aspektite na nastavnite planovi i programi {to treba da se ocenuvaat

Tekovnoto sledewe na primenata na u~ili{nata politika za ocenuvawata: vremenskata ramka, kadarot {to e odgovoren za toa

 65


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 [iro~inata na koristeweto na instrumentite i postapkite za ocenuvawata

Utvrdenite metodi za evidentirawe

Koristeweto na podatocite od ocenuvawata

Profesionalniot razvoj na nastavnicite

Utvrdenite metodi i obrasci za izvestuvaweto na rezultatite od ocenuvawata

Aspektite na u~eweto koi {to treba da se ocenuvaat

Pristapot do podatocite od ocenuvawata za ovlastenite poedinci i slu`bi

Koristeweto elektronski mediumi vo ocenuvawata: sproveduvaweto, bodiraweto, evidentiraweto, izvestuvaweto, za~uvuvaweto na podatocite

Protokolite za formirawe na ocenkite

Ocenuvaweto na u~enicite so posebni obrazovni potrebi

Povrzuvaweto na u~ili{nata politika za ocenuvaweto so planiraweto na nastavnicite

Raspolo`ivite resursi za nastavnicite Periodi~noto razgleduvawe na u~ili{nata politika za ocenuvawata: vremenskata ramka, odgovornostite na kadarot

Ocenuvaweto zaradi u~ewe /formativnoto ocenuvawe

66


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 3.3

OBRAZEC ZA KRATKORO^NOTO PLANIRAWE:

PRIMER A

Nastavnik

Zada~i

Godina Tema/sodr`ina Obem i redosled na sodr`inata

Vovedni informacii na nastavnikot

Glavni nastavni metodi

Aktivnosti na u~enicite

Potrebni resursi/nastavnite sredstva i materijali

Nastavni metodi za utvrduvawe na ona {to u~enicite ve}e go znaat

Nastavni metodi za ocenuvawe na u~eweto na u~enicite (ocenuvaweto zaradi u~ewe i ocenuvaweto na nau~enoto)

Zabele{ki za:  Uspesite 

Predizvicite



Implikaciite za nastavata i u~eweto vo idnina

67


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Glavni nastavni metodi:

1

Demonstracija na nastavnikot

2

Koristewe podatoci / istra`uva~ki priod

3

Koristewe na prirodnata okolina

4

Frontalna nastava

5

Zaedni~ka grupna rabota

6

Zaedni~ka rabota vo parovi

7

Individualna rabota

8

Istra`uvawe

9

Aktivno u~ewe

10

Diferencijacija na aktivnostite za da se zadovolat potrebite na poedini u~enici

11 12 13 14

Upatstva: Vo parovi, nacrtajte obrazec koj {to najdobro go odrazuva va{iot sugeriran priod vo planiraweto na izvesna nastavna tema/ sodr`ina ili redosledot na temite/sodr`inite. Vo obrazecot vnesete i komponenta za ocenuvaweto na u~enicite. Koristete go i prazniot list {to e daden podolu.

68


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

OBRAZEC ZA KRATKORO^NOTO PLANIRAWE:

PRIMER B

69


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 3.4

POVE]EGODI[NA RAMKA ZA IZGOTVUVAWE U^ILI[EN PLAN ZA OCENUVAWATA

GODINA 1 Element

Cel

Odgovoren kadar

Filozofija Formativno ocenuvawe Sumativno ocenuvawe Dijagnosti~ko ocenuvawe Procenuva~koto/ istra`uva~koto ocenuvawe Aspekti na u~eweto {to treba da bidat ocenuvani Izbor na priodite vo ocenuvaweto Resursi za nastavnicite Koristewe elektronski mediumi U~estvo na u~enicite U~estvo na roditelite Identifikuvawe na u~enicite so posebni potrebi vo u~eweto Ocenuvaweto na u~enicite so SEN Profesionalen razvoj na nastavnicite Raspored na ocenuvaweto Protokoli/pravila za formirawe ocenki Protokoli za vodewe bele{ki Protokoli i obrascite za izvestuvawe na rezultatite Koristewe na rezultatite od ocenuvaweto Koristewe na ocenuvawata za podobruvawe na nastavata Obezbeduvawe na pravi~nost/doverba Vrski so planiraweto na nastavnikot Za~uvuvawe na podatocite Pristap do podatocite Sledewe na primenata Revidirawe na politikata Potrebnite resursi

70

GODINA 2 Cel

Odgovoren kadar

GODINA 3 Cel

Odgovoren kadar


TEMA

4

SUMATIVNOTO OCENUVAWE 1: PREGLED

4.1 ZADA^I / OBRAZOVNI CELI: U~esnicite: 1. ]e se zapoznaat so celite na sumativnoto ocenuvawe; 2. ]e identifikuvaat eden niz na priodi kon sumativnoto ocenuvawe; 3. ]e go prodiskutiraat protokolot za sproveduvawe na sumativnite ocenuvawa (vlu~uvaj}i gi i vrskite so nacrtot na obrazovnite standardi); 4. ]e gi identifikuvaat procedurite za ocenuvawe na rabotata na u~enicite vo kontekstot na u~ili{niot planot za ocenuvawe/davaweto ocenkite;

4.2

Sumativnoto ocenuvawe

Pregled na sumativnoto ocenuvawe (vidi isto taka i vo Temata 1) 4.2.1 Nastavnicite vr{at formativnoto i sumativnoto ocenuvawe, ~esto so razli~ni metodi za ocenuvawe 4.2.2 Celi na sumativnoto ocenuvawe  Da se napravi celosno vrednuvawe na u~eweto na u~enikot na krajot

na izvesna nastavna tema;  Da se napravi rezime na raboteweto na u~enikot (na primer, da se

dade ocenka) {to mo`e da se koristi za informativni celi;  Da se obezbedat povratni informacii za raditelite, i za samiot

u~enik;  Da se zadovolat administrativnite barawa.

71


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

4.2.3 Definicija na sumativnoto ocenuvawe

[TO E SUMATIVNO OCENUVAWE? Sumativnoto ocenuvawe se odnesuva na komulativnite ocenuvawa, i obi~no se vr{i na krajot na izvesna tema ili tematska celina, so namera da se stekne uvid vo toa {to izvesen u~enik nau~il, ili za kvalitetot na u~eweto, i da se dade sud za negovata rabota spored izvesni standardi. Makar {to nie ~esto mislime za sumativnoto ocenuvawe kako na tradicionalni objektivni testovi, ova ne treba da bide takov slu~aj. Na primer, sumativnite ocenuvawa mo`at da sledat po izvesna akumulacija na evidencija sobrana vo tekot na izvesen vremenski period, kako vo zbirka na izrarabotki na u~enikot. (US National Research Council, 2001).

4.2.4 Primeri na sumativnoto ocenuvawe  Testovi i kvizovi izgotveni od nastavnikot  Zada~i naso~eni kon postapkite i procesite (na primer, da se dade

prezentacija ili da se odr`i govor, da se demonstrira kako ne{to da se napravi)  Proekti i zada~i naso~eni kon proizvodi (na primer, proekti za

podobruvawe na `ivotnata sredina)  Portfolija/dosieja so najdobri trudovi (na primer, portfolija/

dosijea so pi{ani trudovi)  Usna prezentacija na trudot/rabotata  Esei/pismeni sostavi (kako so ograni~en taka i so pro{iren odgovor

- kus ili dolg)  Zavr{eni proekti i artefakti/predmeti (na primer, zavr{eni

crte`i)  Standardizirani testovi na postigawa

4.2.5 Nekoi instrumenti za sumativnoto ocenuvawe mo`at da se koristat i za formativni celi. Na primer, testovi izgotveni od nastavnikot ako se koristat vo tekot na izvesen nastaven period, mo`e da se koristat za da se identifikuvaat obrazovnite potrebi na u~enicite (formativno). A ako testot izgotven od nastavnikot se koristi na krajot od izvesen nastaven period, toj mo`e da se koristi za sumativni celi.

Aktivnost (Prilog 4.1): U~esnicite vr{at kategorizacija na edna lista na instrumenti za ocenuvawe koi {to se pogodni za a) formativni celi i b) sumativni celi. U~esnicite ja dopolnuvaat listata i so drugi instrumenti za ocenuvawe i vr{at isto taka i nivna kategorizacija.

72


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

4.2.6 Pove}estrana upotreba/korist na rezultatite od sumativnoto ocenuvawe (na primer, ocenkite)  Stavawe ocenki vo u~eni~kite kni{ki;  Za odreduvawe koi u~enici treba da odat na dopolnitelna nastava;  Za vr{ewe evalvacija na sopstvenata nastava;  Za zadovoluvawe na administrativnite barawa;  Za zadovoluvawe na potrebite na roditelite da bidat informi-

rani;  Za zadovoluvawe na potrebi na sovetnicite da bidat informirani.

Sumativnite ocenuvawa i formiraweto ocenki

4.3

4.3.1 [to pi{uva vo Nacrtot na standardite za formiraweto na ocenkite OD DEL IV - FORMIRAWE OCENKA 1.

Postapkite za rezimirawe i tolkuvawe na rezultatite, odnosno za formirawe na ocena za nivoto na postigawata na u~enikot vo opredelen period, treba da se odvivaat spored normativnata regulativa, ovie Standardi i u~ili{nata politika za ocenuvawe i stavovite usoglaseni na nivo na stru~ni aktivi.

2.

Postigawata na u~enikot (znaewata, ve{tinite), vlo`eniot trud, aktivnoto u~estvo vo nastavniot proces i odnesuvaweto na u~enikot, treba da se ocenuvaat posebno.

3.

Ocenkata treba da se formira vrz osnova na podatoci pribrani od dovolno reprezentativen primerok na sodr`ini i aktivnosti realizirani vo period na koj se odnesuva ocenuvaweto, a nejzinoto formirawe i zna~ewe treba da bidat jasni.  Pri formiraweto na ocenkata, sekoja, relativno zaokru`ena,

programska celina (tema, podra~je) treba da bide zastapena soodvetno na nejziniot obem i relativnata va`nost vo soodvetniot period na ocenuvawe.  Ocenkata za sekoj period na ocenuvawe treba da se formira vrz

osnova na pove}e proveruvawa, po mo`nost so primena na razli~ni metodi.  Za da mo`e dobro da se objasni formiraweto na sumativna ocena,

kako i nejzinoto zna~ewe, treba e da se obezbedi soodveten opis na rezultatite na koi taa se bazira, da bide jasno zna~eweto na sekoj poseben rezultat i detalno da e opi{an procesot spored koj oddelnite rezultati se kombinirani vo edna zaedni~ka ocena.

73


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

4.

Kriteriumite za formirawe ocenka za postigawata treba da bidat jasno definirani i da se baziraat na celite na nastavnite programi (standardite).  Za formirawe na zavr{na (sumativna) ocenka, za stepenot na postignatost na programskite celi vo opredelen period, treba se koristat samo kriteriumi utvrdeni vrz osnova na standardi. (Normite, gradeni vrz osnova na postigawata na grupata - paralelkata, ne treba da se koristat kako kriteriumi za utvrduvawe na sumativna ocenka.)  Za formirawe na ocenka treba da se koristat analiti~ki kri-

teriumi definirani so opisi na nivoata i kvalitetot.  Kriteriumite za utvrduvawe na sumativna ocenka treba da im bidat odnapred poznati na u~enicite, a po mo`nost i da u~estvuvaat vo nivnoto utvrduvawe.  Kriteriumite za interno ocenuvawe treba da bidat usoglaseni so kriteriumite za eksterno ocenuvawe. (Sekoga{, koga postojat, treba da se koristat standardite/nivoata postaveni vo nacionalnite i me|unarodnite ocenuvawa.)

5.

Ocenkata treba da bide obrazlo`ena.  Na u~enikot i na roditelite treba da im im se objasni na~inot na koj e formirana ocenkata.

Da rezimirame:  Sumativnoto ocenuvawe/formiraweto na ocenkite e povrzano so

rezultatite od nastavata/ standardite za sodr`inata;  Site nastavnici vo u~ili{teto treba da gi poznavaat, razbiraat i

primenuvaat na ist na~in Standardite za ocenuvaweto vo u~ili{teto (povrzano e so relijabilnosta);  Postigawata na u~enicite (znaewata, sposobnostite), zalagaweto,

aktivnoto u~estvo vo procesot na u~eweto i nivnoto odnesuvawe treba da se ocenuvaat posebno7;  Sumativnata ocenka se formira vrz osnova na rezultatite od

nekolku ocenuvawa.

7

Ova obezbeduva nastavnicite vo vr{eweto evalvacija na postigawata da se fokusiaat samo na postigawata, i vrz nea da ne vlijaat i drugite faktori (na primer, zalagaweto, motivacijata)

74


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

4.3.2 Protokol za sproveduvawe na sumativnite ocenuvawa  Upatstvata treba da bidat jasni;  Vokabularot i strukturata na re~enicata vo zada~ite treba da

bidat jasni;  Iskazite vo zada~ite za ocenuvawe treba da bidat nedvosmisleni;  Vremeto za re{avawe/ odgovarawe treba da bide soodvetno;  Treba da postoi soodveten soodnos na aspektite od nastavnoto

podra~je koi {to se lesni za ocenuvawe i onie aspekti koi {to se te{ki za ocenuvawe;  Ajtemite na testot/zada~ite {to se ocenuvaaat treba da bidat sood-

vetni za merewe na postigawata;  Ajtemite/zada~ite treba da bidat jasno formulirani (nemojte da

davate nenamerni indicii za odgovorot);  Testot treba da bide dovolno dolg za da obezbeduva reprezentativ-

en primerok na odnesuvaweto;  Redosledot na ajtemite/zada~ite treba da bide daden spored niv-

nata te`ina pri {to najprvin treba da bidat dadeni onie {to se najlesni.

Pote{kotiite vo bilo koe od ovie podra~ja mo`e da gi obezvrednat interpretaciite na rezultatite.

Na primer, ako se dava nedovolno vreme vo koe treba da se izgotvi eden esej/pismen sostav ili nekoja druga zada~a, pretpostavkata deka izvesen u~enik so niska ocenka ne ja sovladal sodr`inata mo`e da ne bide to~na.

Sli~no, ako zada~ata {to se ocenuva e lo{o formulirana ili pak za u~enikot e konfuzna, ocenkata {to u~enikot }e ja dobie mo`e bi nema da ja odrazuva sovladanosta na klu~nite rezultati od u~eweto/nastavata.

75


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

4.3.3 Obezbeduvawe relijabilnost vo bodiraweto vo sumativnite ocenuvawa Spored nacrtot na Standardite . . . . OD DEL III - SPROVEDUVAWE NA PROCESOT NA OCENUVAWE 7.

Procesot na procenka i bodirawe treba da se izveduva spored odnapred izgotveni upatstva.  Nastavnikot treba dosledno da se pridr`uva na upatstvata i

kriteriumite za ocenuvawe - da e svesen za i da gi svede na minimum mo`nite vlijanija na nebitni karakteristiki na odgovorot/izrabot- kata vrz ocenkata i gre{kite od subjektivna priroda. (Na primer, kaj usten odgovor vo koj se ocenuva razbirawe, za ist kvalitet na odgovorot, odgovorot na u~enik koj se izrazuva pote~no da ne bide vrednuvan povisoko od odgovorot na u~enik koj ima te{kotii vo izrazuvaweto; da ne gi vrednuva povisoko odgovorite so nizok kvalitet, na u~enici koi prethodno poka`uvale povisoki znaewa.)  Nastavnicite po ist nastaven predmet treba dosledno da vr{at

procenka i bodirawe na isti trudovi spored vospostaveni upatstva i kriteriumi. (Na primer, sekoj nastavnik za sekoj kriterium da dava re~isi ist broj bodovi, a ne eden da ocenuva postrogo, a drug poblago.)

Ottuka, za sekoe sumativno ocenuvawe, mora da postoi plan za bodirawe. Planot za bodirawe mo`e da se sostoi od:  Lista za analiti~ko ocenuvawe/bodirawe  Upatstvo za bodirawe  Grupa na kriteriumi za ocenuvawe na rabotata (spored standardite

za sodr`inata) Nastavnicite treba da se pridr`uvaat kon slednive upatstva pri bodiraweto vo sumativnite ocenuvawa:  Podgotvete analiti~ka lista za ocenuvawe ili upatstvo za bodi-

rawe pred da go izvr{ite ocenuvaweto i, dokolku e mo`no, prethodno informirajte gi u~enicite za barawata (ova mo`e da se dade vo opisot na zada~ata);  Pridr`uvajte se, kolku {to e mo`no pove}e, kon upatstvoto ili kon

analiti~kata lista za bodirawe;  Formirajte ja ocenkata samo vrz osnova na toa dali se postignati

rezultatite od u~eweto/nastavata {to se ocenuvaat;

76


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 Identifikuvajte gi odgovorite na razli~no nivo na uspe{nost vo

analiti~kata lista za bodirawe i niv zemajte gi predvid pri davaweto na bodovi ili ocenki. Na primer, ako bodirate esei/pismeni sostavi na petstepena skala, identifikuvajte i reprezentativni primeri na esei/pismeni sostavi koi {to nosat vrednost od 5, 4, 3, 2 i 1 bod;  Ako od u~enicite se bara da dadat odgovor na pove}e od edno

pra{awe, naprin bodirajte go prvoto pra{awe na sekoj u~enik, a potoa vtoroto pra{awe i taka natamu;  Pri bodiraweto na trudovite na u~enicite vo odnos na rezultatite

od u~eweto, ostavete gi nastrana faktorite kako {to se redovnost, zalagawe, napredok, osobini na li~nosta, potencijalni sposobnosti i sl.  Onamu kade {to e mo`no, pri ocenuvaweto na rabotata na u~eni-

cite, konsultirajte se so nastavnicite od u~ili{teto koi go predavaat istiot predmet. "Vospostavuvaweto standardi� preku sorabotkata vo bodiraweto mo`e da pridonese za relijabilnosta.

4.4

Izgotvuvawe plan za ocenuvaweto po izvesen nastaven predmet vo odreden period na ocenuvawe

4.4.1 Pri planiraweto na rabotata za edno polugodie, treba da se izgotvi i plan za ocenuvawe vo koj {to e daden prikaz na sekoja obrazovna cel i postapkite {to }e se koristat vo ocenuvaweto. Elementite na planot treba da go vklu~uvaat slednovo:  Formulacija za sekoj od klu~nite obrazovni celi - na primer, nas-

tavnikot po jazik mo`e da ja opredeli slednava obrazovna cel za krajot na odredena tema ili vremenski period:  U~enicite mo`at da napi{at ubedlivo pismo, naveduvaj}i najmalku tri poenti vo prilog na tezata;  U~enicite mo`at da napi{at rezime na kratok raskaz {to vklu~uva informacii za glavnite li~nosti i nivnite motivi, kako i za prob lematikata i razvrskata vo raskazot;  U~enicite mo`at da izberat primeri na efekten jazik vo eden del od tekstot i da objasnat zo{to tie primeri ja poka`uvaat efektivno koristewe na jazikot.

77


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 Nastavnicite po jazik mo`at isto taka da opredelat obrazovni

celi koi {to se odnesuvaat na procesot na pi{uvaweto:  Koristewe na povratnite informacii za da go revidiraat nacrtot na odreden esej/pismena po dobivaweto povratni informacii za prviot nacrt na odreden esej/pismena zada~a vo pogled na ideite, organizacijata, na~inot (aktiven, pasiven), izborot na zborovite i te~nosta na re~enicata;  U~enicite da mo`at da go pregledaat i revidiraat vtoriot nacrt na odreden esej/pismena zada~a vo pogled na gramati~kata to~nost i pravilnata upotreba na standardiziranite pravila za pi{uvawe.  Nastavnicite po oddelni predmeti mo`at da odredat klu~ni

rezultati od u~eweto/obrazovni celi kako {to se slednive:  U~enicite mo`at da napi{at odreden esej/pismen sostav identifikuvaj}i tri problemi od zna~ewe za lokalnata zaednica i da sugeriraat na~ini so koi tie problemi bi mo`ele da se razre{at;  U~enicite mo`at da gi objasnat funkciite na razli~nite delovi na ~ovekovoto telo (srceto, belite drobovi, sistemot za varewe na hranata) i kako tie funkcii se povrzani edna so druga;  U~enicite mo`at da gi identifikuvaat sli~nostite i razlikite me|u tridimenzionalnite geometriski formi (kocka, kvadar, konus, cilindar);  U~enicite mo`at da gi analiziraat strategiite na Germanskite i na sojuzni~kite komandi vo podocne`nite fazi na Vtorata svetska vojna i da objasnat zo{to preovladale Sojuzni~kite vojski. 4.4.2 Pri izgotvuvaweto na planot za sumativnoto ocenuvawe, treba da se odlu~i kolkav procent vo ocenkite im se dava na sekoja komponenta od ocenuvaweto. Eve eden primer od op{testvenata grupa predmeti:  Ispitot {to se polaga vo sredinata na polugodieto (pove}e-~len izbor i so kratok odgovor) - 20%  Proektnata zada~a - 30%  Krajniot ispit (pra{awa so kratok odgovor) - 20%  Krajniot ispit (esej/pismen sostav) - 30% A eve i eden drug primer, ovoj pat od prirodnata grupa predmeti:  Bel`nikot za izvr{enite eksperimenti po prirodnata grupa predmeti - 30%  Izve{tajot na u~enikot za eksperimentot {to go izvel - 20%  Ispitot vo sredinata na polugodieto (pra{awa so pove}e-~len izbor) - 20%  Krajniot ispit - dva eseja/pismeni sostavi - 30%

78


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

I na kraj eve primer i od jazi~nata grupa predmeti:  Pridonesot vo debatite na ~asovite - 20%  Usnata prezentacija - 20%  Pismenite sostavi (2 esei) vo tekot na polugodieto - 30%  Krajniot ispit - 2 esei/pismeni sostavi - 30% Vo temata 11, dadeni se sugestii za sumirawe na komponentite vo ocenki vo eden plan za ocenuvawe (na primer, A, B, V, G, D ili \). Aktivnost: Izgotvete plan za ocenuvawe za odreden nastaven predmet od va{eto predmetno podra~je (Prilog 4.2).

RE^NIK NA TERMINI

Formirawe ocenka - Procesot na sumirawe na postigawata na u~enicite po odreden nastaven predmet so koristewe na bukvi (na primer, A, B, V, G, D) ili na broevi (na primer, ocenki do 100). Formirawe ocenki za sumativni celi -Davawe ocenki so cel da se dobie izve{taj za za toa kolku uspe{no u~enikot gi postignal obrazovnite celi na nastavnata programa, {to }e mu koristi na samiot nastavnik, na drugite nastavnici, upravata na u~ili{teto, u~enicite, roditelite, obrazovnite institucii za postsredno obrazovanie i na potencijalnite rabotodava~i (Nitko & Brookhart, 2007). Relijabilnost - Stepenot na konzistentnosta/doslednosta na rezultatite od ocenuvaweto. Relijabilnosta pretstavuva ograni~uva~ki faktor za validnosta. Vo kontekstot na formiraweto ocenki, se pojavuva pra{aweto: "Dali jas dosledno gi formirav ocenkite?“ [to se odnesuva do ocenuvaweto na prakti~nata osposobenost, moderacijata (bodiraweto od strana na grupa nastavnici) mo`e da pomogne za da se podobri relijabilnosta. Lista za analiti~ko ocenuvawe - Koherentna/jasno povrzana/razbirliva grupa na pravila {to se koristat za da se vrednuva rabotata na u~enikot. Tie gi naso~uvaat va{ite sudovi i obezbeduvaat vie da gi primenuvate pravilata dosledno od eden na drug u~enik. Sumativno ocenuvawe - Sudovi za kvalitetot ili za postigawata na u~enikot posle realizacijata na odredena nastavna tema (Nitko, 2002) Validnost - Se odnesuva na soodvetnosta na interpretacijata i korista dobiena od rezultatite na edno ocenuvawe na dadena grupa poedinci - a ne na samata postapka (Lynn & Miller, 2005). Validnosta ne e koncept na se ili ni{to - se raboti za izvesen stepen. Ottuka, edno ocenuvawe ili edna ocenka mo`e da imaat visoka, umerena ili niska validnost. Validnosta bara sevkupen sud - taa bara evalvacija na obemot vo koj interpretacijata i koristeweto na rezultatite od ocenuvaweto se opravdani so pridru`en dokazen materijal i vo pogled na posledicite od takvite interpretacii i koristeweto.... Problematikata na validnosta se naso~uva kon toa dali ocenuvaweto go meri ili go opfa}a ona {to e namera da se meri ili da se opfati.

79


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 4.1

KORISTEWE NA FORMATIVNOTO I SUMATIVNOTO OCENUVAWE PRI FORMIRAWETO NA OCENKITE

Za sekoj od instrumentite za ocenuvawe {to se dadeni podolu, ozna~ete koj od niv mo`e voglavno da se koristi za formativni celi, a koj mo`e voglavno da se koristi za sumativni celi (na primer, za davawe na ocenki). Potoa, dodadete gi i onie dopolnitelni instrumenti za ocenuvawe {to se ispu{teni i vrednuvajte gi i niv na ist na~in. Instrument za ocenuvawe*

Koristewe za formativni celi?

Test izgotven od nastavnikot {to se sproveduva na krajot na izvesna tema Standardiziran test Usna prezentacija od u~enicite dadena vo tekot na vtorata nedela od edna tema {to se realizira vo tekot na ~etiri nedeli. Proektna zada~a Samo-ocenuvawe na eseite/pismenite sostavi {to gi napi{ale samite u~enici Esej (pismen sostav) {to se dava kako del od krajniot ispit Portfolio na tekovnite trudovi Portfolio na najdobrite trudovi

* Treba da se dodadat i dopolnitelnite instrumenti za ocenuvawe.

80

Koristewe za sumativni celi?


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 4.2

NACRT NA PLAN ZA OCENUVAWE VO IZVESEN NASTAVEN PREDMET PO VA[ IZBOR

 Sistemot na ocenuvawe treba da se fokusira vrz odreden vremenski    

period (na primer na edno trimese~ie ili polugodie). Klu~nite obrazovni zada~i treba da bidat specificirani Treba da bide daden pregled na klu~nite komponenti na formativnoto i sumativnoto ocenuvawe. Treba da bide prika`an soodnosot {to mu se dava na sekoj aspekt na ocenuvaweto vo formiraweto na kone~nata ocenka. Koristete go pregledot {to e daden podolu:

Nastaven predmet: ___________________________________________________ Vremetraewe/dol`ina na temata (vo nedeli): ___________________________________________________

Rezultati od u~eweto *

Zada~a(i) za formativno ocenuvawe

Zada~a(i) za sumativnoto ocenuvawe

Procent vo kone~nata ocenka za sumativnite zada~i**

* Rezultatot od u~eweto treba da se bazira vrz obrazovnite celi (zada~i) postaveni za nastavniot predmet. Rezultatite od u~eweto obi~no zapo~nuvaat so zborovite „u~enicite mo`at...“ ** Zbirot na procentite treba da iznesuva do 100.

81


TEMA

5

SUMATIVNOTO OCENUVAWE 2: FORMA NA SLOBODNO FORMULIRAN ODGOVOR (SO OGRANI^EN OBEM)

5.1 ZADA^I / OBRAZOVNI CELI: U~esnicite treba: 1. Da go prepoznaat zna~eweto na ocenuvaweto na slobodno formuliranite odgovori vo kontekstot na postojnite metodi na ocenuvawe; 2. Da gi razgledaat vidovite na slobodno izgotveni odgovori so ograni~en obem; 3. Da go uve`buvaat izgotvuvaweto na izbrani formi na ajtemi; 4. Da eksperimentiraat so listite za analiti~ko ocenuvawe na izbranite formi na ajtemi.

5.2

Vidovite na ajtemi {to se koristat vo osnovnite u~ili{ta vo Makedonija Vo ocenuvawata i merewata, obi~no go koristime terminot ajtem namesto pra{awe. Taka eden test se sostoi od niza ajtemi, na primer 3 ajtemi od vidot esei ili 10 ajtemi od vidot to~no-neto~no. Korisno e da se nabele`i eden spisok na vidovite na ajtemite {to sega se koristat od 1-4 i od 5-8 oddelenie vo osnovnite u~ili{ta vo Makedonija. So tekot na vremeto, profesionalniot razvoj (a i bazi~noto obrazovanie na nastavnicite) vo Makedonija }e gi podobruvaat znaewata i sposobnostite za site vidovi ajtemi. Vo po~etokot, te{ko e da se razgleduvaat vo detali site priodi, no nie mo`e da gi razgledame samo glavnite priodi {to sega se koristat. Da gi podelime niv na:  Ajtemi so slobodno formuliran odgovor so ograni~en obem  Ajtemi so slobodno formuliran odgovor so pro{iren obem (koi {to

mo`e da vklu~uvaat Portfolia/dosieja, Proekti, obraboteni vo Temata 9)  Izbor na ajtemi od vidot moliv-hartija so izbor na to~niot odgovor  Ajtemi za proverka na prakti~nata osposobenost (mo`e da vklu~uvaat

proekti i usni prezentacii, tema 10). 82


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Site tie imaat svoi prednosti i slabosti, vo zavisnost od kontekstot vo koj se upotrebuvaat. Od oko, razgledajte go posebniot vid u~ewe {to sakate da go ocenuvate i sporedete go so priodot koj {to najverojatno }e vi ovozmo`i da donesete sud za u~enicite.

Aktivnost na u~esnicite 5-A: U~esnicite gi razgleduvaat obrazovnite zada~i za izbranite nastavni predmeti i predlagaat priodi za ocenuvaweto [Prilog. 5.1]

Vo zavisnost od o~ekuvanite obrazovni rezultati, }e se razlikuva i metodata na ocenuvaweto. Vo ramkite na sekoja sesija/ciklus nastavnikot mo`e da koristi raznovidni vidovi ocenuvawe . Razli~nite vidovi u~ewe mo`e da baraat razli~en vid ili vidovi na ocenuvawe. Postoi {iroka raznovidnost na metodi; ~estopati se podeleni, od prakti~ni pri~ini, vo 3 kategorii, makar {to i tie sekoga{ ne gi pokrivaat site vidovi.

Osnoven princip vo vr{eweto izbor na vidot na ajtemot na testot i zada~ata za ocenuvawe {to }e se koristi e da se izbere vid na ajtem koj {to ovozmo`uva najdirektno merewe na planiranata obrazovna cel. Linn & Miller (2005).

Obrazovna cel

Zada~a za ocenuvawe

Pi{uvawe, imenuvawe, slu{awe, govorewe

U~enikot treba da go dade odgovorot

Koristewe laboratoriska oprema za da se re{i izvesen problem

Vistinska laboratoriska izvedba

Da se odredi/prepoznae izvesen to~en odgovor

Zada~a od vidotvr{ewe izbor

83


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 Ajtemi so slobodno formuliran odgovor /Ajtemi od vidot

popolnuvawe/dovr{uvawe na odgovorot

Predimno se poznati kako raznovidni pismeni zada~i.  Ajtemi so kratok-odgovor / Dopolnuvawe (pra{awe, popolnuvawe,

identifikuvawe/povrzuvawe)  Test so popolnuvawe na ispu{teni zborovi  Esej: so ograni~en odgovor  Esej: so pro{iren odgovor

Ocenuvaweto na ajtemite so slobodno formuliran odgovor vo Nacrt standardite

5.3

[to ka`uvaat Nacrt standardite za ocenuvawata na ajtemite so izgotven odgovor: OD DELOT - PRINCIPI 3.

Ocenuvaweto se bazira na koristewe pove}ekratni razli~ni metodi

 Koristeweto na pove}e razli~ni metodi ovozmo`uva da se mini-

miziraat slabostite i ograni~uvawata na sekoja poedine~na metoda.  Koga se koristat pove}e razli~ni metodi, ocenuvaweto gi zema pred-

vid razli~nite stilovi na u~ewe kaj u~enicite.

3.

Ocenuvaweto e transparentno.

 U~enicite znaat {to se celite na nastavata, koi se standardite {to

se o~ekuva da gi postignat i kako }e se ocenuva postigaweto ({to treba da nau~at i {to, kako i koga }e se ocenuva).  U~enicite i roditelite imaat uvid vo ocenuvaweto (vo metodite {to

se koristat i vo ishodite od nivnoto koristewe).

84


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

OD DEL II - IZBOR NA METODI ZA OCENUVAWE I IZRABOTKA NA INSTRUMENTI

1.

Treba da se izberat raznovidni metodi za ocenuvawe i da se izberat/izrabotat soodvetni instrumenti.

 Za proverka na postignatosta na celite i zada~ite na nastavata

treba da se obezbedat pove}e metodi za ocenuvawe. (Za toa kolku i koi metodi }e se izberat i koi instrumenti treba da se izberat/izrabotat najdobro e da se odlu~uva paralelno so planiraweto na nastavata.)  Metodite {to }e se izberat treba da ovozmo`at ocenuvawe na site

aspekti od razvojot na li~nosta na u~enikot 3.

Pri izborot na metodite i izborot/izrabotkata na instrumentite treba da se ima predvid celta za koja tie }e bidat koristeni.

 Nastavnikot treba da izbira metodi i da izbira/izgotvuva instru-

menti soglasno celta na ocenuvaweto. (Na primer, koga se ocenuva kako u~enikot u~i i napreduva, vo {to e dobar, a {to treba da podobri, prednost treba da se dade na metodi koi mo`at toa da go poka`at i lesno se vklopuvaat vo procesot na izveduvawe na nastavata, na pr. nabquduvawe i instrumenti koi ne mora da obezbeduvaat sosem objektivno bele`ewe na pr. anegdotski bele{ki. Koga celta na ocenuvaweto e da se formira ocenka }e se koristat pove}e razli~ni metodi, so pogolema objektivnost i reprezentativnost vo odnos na sodr`inite na pr. testovi, pokompleksni izrabotki i analiti~ki listi kako instrumenti.)  Pri izborot na metodite i tehnikite za ocenuvawe so razli~na cel

nastavnikot treba da gi ima predvid nivnite potencijali i ograni~uvawa. (Na primer, ako celta na ocenuvaweto e rangirawe na u~enicite za opredeleni potrebi prednost treba da se dade na objektiven instrument na pr. test, a ako celta e sledewe na procesot na u~eweto }e se odbere metod koj ne mora da bide mnogu objektiven, no treba da e lesno primenliv vo nastavata na pr. nabquduvawe.)

85


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

OD DEL III - SPROVEDUVAWE NA PROCESOT NA OCENUVAWE

4.

Ocenuvaweto treba da se sproveduva vo uslovi {to se soodvetni na namenata na ocenuvaweto i na metodot {to se primenuva.

 Ocenuvaweto treba da se odviva vo atmosfera koja ne predizvikuva

odbojnost i neprijatni ~uvstva kaj u~enicite.  Koga ocenuvaweto e nameneto za podobruvawe na u~eweto, atmosfer-

ata treba da bide takva da mu ovozmo`i na u~enikot bez strav da gi iska`e i sopstvenite slabosti i te{kotii vo u~eweto.  Koga ocenuvaweto vodi kon formirawe ocenka, uslovite treba da

ovozmo`at u~enikot da go poka`e svojot maksimum vo postigawata. (Na primer, nikoj da ne mu pre~i vo tekot na proveruvaweto, da mu se dozvoli da gi prezentira svoite najdobri trudovi.)

OD DEL IV - FORMIRAWE OCENKA

3.

Ocenkata treba da se formira vrz osnova na podatoci pribrani od dovolno reprezentativen primerok na sodr`ini i aktivnosti realizirani vo period na koj se odnesuva ocenuvaweto, a nejzinoto formirawe i zna~ewe treba da bidat jasni.

 Pri formiraweto na ocenkata, sekoja, relativno zaokru`ena, pro-

gramska celina (tema, podra~je) treba da bide zastapena soodvetno na nejziniot obem i relativnata va`nost vo soodvetniot period na ocenuvawe.  Ocenkata za sekoj period na ocenuvawe treba da se formira vrz

osnova na pove}e proveruvawa, po mo`nost so primena na razli~ni metodi.

86


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

OD DELOT - KOMPETENCII NA NASTAVNIKOT

II.

Izbor na metodi za ocenuvawe i izbor/izrabotka na instrumenti

Nastavnikot e osposoben: 1. Da izbira metodi i izgotvuva instrumenti za ocenuvawe so cel da obezbedi validni informacii za u~eweto i za postigawata na u~enicite soodvetno na celta na ocenuvaweto. 2. Da izbira metodi soodvetni na vozrasta na u~enicite i nivnite obrazovni potrebi i da prisposobuva i izgotvuva soodvetni instrumenti. 3. Da go analizira kvalitetot na metodite i instrumentite {to gi izbira/izgotvuva. III.

Sproveduvawe na procesot na ocenuvawe

1. Za karakteristikite na kvalitetnoto ocenuvawe (validnost, relijabilnost, objektivnost, transparentnost). 5. Principi za izgotvuvawe instrumenti za ocenuvawe i za nivna primena. 6. Za ograni~uvawata i gre{kite vo procesot na ocenuvawe. IV.

Formirawe na ocenka

Nastavnikot znae: 1. Deka sumativnata ocenka se formira vrz osnova na pove}e ocenuvawa.

87


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

5.4

Vidovi ajtemi so kratok odgovor / ajtemi so popolnuvawe/dovr{uvawe Vidovi ajtemi so kratok odgovor. (vidi prilog 5.2)

Pra{awe

se postavuva direktno pra{awe i ispitanikot dava kratok odgovor

Popolnuvawe/dovr{uvawe

se postavuva necelosna re~enica i ispitanikot dodava eden ili nekolku zborovi (ili broevi) za da ja dovr{i

Identifikuvawe/odreduvawe

na ispitanikot mu se dava stimulans (kako {to e lista na termini, dijagram, fotografija ...) i od nego se bara da dade soodveten odgovor da napi{e naslovi, broevi, simboli ili drugi termini.

Popolnuvawe na prazni mesta

Sposobnosti {to se ocenuvaat  Potsetuvawe i sfa}awe na informacii (sposobnosti za razmislu-

vawe na ponisko nivo).  Sposobnoast za re{avwe numeri~ki problemi vo matematikata i vo

prirodnite nauki (mo`e da vlu~uva spsobnosti na povisoko nivo na razmisluvawe).  Sposobnost da koristi matemati~ki znaci i da izramnuva

matemat~ki i hemiski ravenki (mo`e da vklu~uva sposobnosti na povisoko nivo na razmisluvawe).

88


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Prednosti i nedostatoci na ajtemite so kratok odgovor (Linn and Miller, 2005) Prednosti

Nedostatoci/slabostite

Korisni za merewe na relativno ednostavni obrazovni celi (poznavawe na: terminologija, karakteristi~ni fakti, principi, metodi ili postapki; ednostavni interpretacija na podatoci).

Nepogodni za merewe na kompleksnite obrazovni celi: na sposobnosta da se formuliraat problemi, na izborot na priodot za re{avawe na problemite ili sposobnosta da se izberat, organiziraat i integriraat ideite.

Im se dava na u~enicite struktuirana zada~a koja {to od niv bara da poka`at posebni poznavawa, sposobnosti ili pak zada~a na koja se bara odgovor.

Bodiraweto mo`e da bide neo~ekuvano te{ko. (Kade bil roden Xorx Va{ingtn? - ime na gradot, okrugot, dr`avata, regionot, kontinentot ....)

Ednostavni za izgotvuvawe.

Vlijanie na pravopisot.

Bodiraweto e objektivno, brzo i to~no. Od u~enicite se bara da go dadat to~niot odgovor, a ne samo da go prepoznaat. Namalen e efektot na naga|awe/pretpostavuvawe..

Na ovaa lista mo`at da se dodadat nekolku raboti:

Jakite strani  Lesni za izgotvuvawe  Makar {to testovite od vidot kratok-odgovor mo`e obi~no da se

ocenuvaat objektivno, mora da se dade i izvesen subjektiven sud. Subjektivniot sud ja namaluva relijabilnosta na dobienite bodovi.  Smalena e mo`nosta za slu~ajno pogoduvawe na odgovorot (verojat-

nosta za slu~ajno pogoduvawe na odgovorot kaj ajtem od vidot kratok-odgovor e nula).  Mo`no e da se dadat delumni bodovi, na primer, da se dodelat

slednive bodovi:

89


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

2.

Celosno-to~en odgovor

1.

Delumno-to~en odgovor

0.

Neto~en odgovor

Ako nastavnikot odlu~i da dade delumen broj na bodovi, toga{ treba da se koristi i klu~ za delumno bodirawe.

Nedostatoci/slabosti  Potrebno e vreme za da se izgotvat i uredat kvalitetni ajtemi.  Tendencija da se fokusiraat isklu~ivo kon kognitivnite rezultati

(ne se posvetuva vnimanie na afektivnite rezultati kako {to se stavovite i interesite).

Nasoki za izgotvuvawe na ajtemi od vidot kratok-odgovor 1. Formulirajte go ajtemot taka {to odgovorot da bide poedine~en zbor, kratka fraza, ili cifri. 2. Dokolku e mo`no, sostavete direktno pra{awe, koristej}i necelosen iskaz samo koga e potrebna pogolema konciznost. 3. Ostavete samo edno, najmnogu dve prazni mesta. Tie treba da se onesuvaat na glavnata poenta na iskazot. Praznite mesta treba da bidat ednakvi po dol`ina. 4. Stavete gi praznite mesta na krajot na iskazot, a po mo`nost vo edna vertikalna kolona na rabot od stranicata. 5. Odbegnuvajte kopirawe iskazi od knigi, u~ili{ni tetratki, ili drugi izvori. 6. Formulirajte gi ajtemite taka za da se odbegnuvaat bezzna~ajni re{enija. 7. Ako odgovorot treba da se izrazi so broevi, odredete go vidot na odgovorot ili stepenot na preciznosta {to se bara, na primer, a) ako odgovorot treba da se dade samo vo gramovi [3,250 grama], vo kilogrami i gramovi [3kg + 250grama] ili vo dropki 3 i edna ~etvrina kg? b) so kolku decimalni mesta treba da se dade odgovorot? to~no so 2 decimalni mesta, 3 decimalni mesta ....)

Aktivnost na u~esnicite 5-B: U~esnicite go razgleduvaat i go podobruvaat pregledot na ajtemite od vidot kratok-odgovor [Prilog. 5.3]

90


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Spojuvawe / Identifikuvawe Glavnata prednost na testovite so spojuvawe e efikasnosta so koja {to mo`at da se ocenuvaat golem del od faktite. Na ispitanikot mu se prezentira simulans (kako {to se lista na termini, dijagram, fotografija ...) i od nego da se bara da dade soodveten odgovor, da napi{e, imiwa, broevi, simboli ili drugi termini. Vidi Prilog 5.4. Ajtemot so spojuvawe mo`e da se sporedi so sodveten ajtem so povrzuvawe vo testovite od objektiven vid. Testovi so popolnuvawe na prazni mesta Ovoj vid ajtemi ~esto se koristi za ocenuvawa na znaewata i sposobnostite na u~enicite od oblasta na jazikot vklu~uvaj}i ja i sposobnosta za razbirawe na pro~itanoto. Pri dijagnoza na sposobnosta za ~itawe, zborovite se bri{at/izostavaat od izvesen prozen tekst i od ~itatelot se bara da gi popolni praznite mesta. Taa mo`e da se koristi, isto taka, i kaj drugite nastavni predmeti. Vidi gi primerite vo Prilogot 5.5.

Jaki strani  Gi odrazuva procesite {to se baraat vo ~itaweto.  Mo`e da bide brz i to~en za bodirawe.  Ima dolga istorija na primena vo ocenuvaweto na razbiraweto na

~itaweto.

Nedostatoci/slabi strani  Razlikite vo te`inata {to razli~ni pasusi/delovi od tekstot

mo`at da vlijaat vrz rezultatite i interpretaciite.  Rezultatite na testot (a i interpretaciite) mo`e da se variraat

zavisno od brojot na ajtemi vo testot so popolnuvawe na praznite mesta.  Izborite za toa kako i koi zborovi se izostaveni vo eden pasus

mo`at da vlijaat vrz rezultatite i interpretaciite.

91


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Zaklu~ok: nekoi osnovni principi vo osmisluvawe i izgotvuvawe na ocenuvawata

5.5

Princip

Vlijanie vrz ocenuvawe na slobodno formulirani odgovori

1

Sekoja zada~a na ocenuvaweto naso~ete ja vrz va`nite obrazovni celi (znaewa, sposobnosti, prakti~na ososobenost ...)

Odbegnuvajte ocenuvawa na bezzna~ajni/sporedni raboti ili da vr{ite ocenuvawe samo zatoa {to mislite deka tie treba da se vr{at. Odredete gi va`nite obrazovni celi i zada~i. Toa mo`e da dovede do pomalku ocenuvawa, no podobro promisleni.

2

Sekoja zada~a za ocenuvawe izgotvete ja taka da gi izvle~e od u~enicite samo znaewata i prakti~nata osposobenost koi {to se zna~ajni za obrazovnite celi koi gi ocenuvate.

Pra{aweto na validnosta. U~enicite koi {to imaat poznavawa ili sposobnosti vo vrska so sodr`inata na testot treba da poka`at uspeh na testot; dodeka pak onie koi {to ne poseduvaat takvi znaewa ili sposobnosti nema da poka`at uspeh. Ako ocenuvaweto e lo{o koncipirano, gorespomenatata logika ne }e va`i. Pristrasnosta, blefiraweto, stravot, slu~ajnoto pogoduvawe, sposobnostite za nadmudruvawe itn. pridonesuvaat za neto~no ocenuvawe.

3

Izgotvete ja sekoja zada~a za ocenuvaweto taka da nitu ja spre~uva nitu ja inhibira sposobnosta na u~enikot da poka`e postignuvawe na obrazovnite celi koi {to gi ocenuvate.

Odlukite i aktivnostite na nastavnikot vo vrska so tempiraweto na vremeto na ocenuvawata, formata na ajtemite, izborot na zborovite, jasnosta na upatstvata, kvalitetot na dijagramite itn. mo`e da vlijae na toa kako u~enicite go re{avaat testot. Toga{ uspe{nosta ne mora da bide povrzano so nivnite znaewa ili sposobnosti.

(Adaptirano spored Nitko & Brookhart, 2007)

92


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Aktivnost na u~esnicite 5-V: U~esnicite izgotvuvaat test {to sodr`i ajtemi od vidot kratok-odgovor i izgotvuvaat listi za analiti~ko bodirawe [Prilog. 5.6]  Plenarna diskusija za Prilogot 5.6 - Izgotvuvawe ajtemi od vidot

kratok-odgovor.  Pra{awa i odgovri.  U~esnicite popolnuvaat del vo svoite dnevnici za u~ewe.

RE^NIK NA TERMINI

Ajtemi so kratok-odgovor - Ajtemi {to baraat od ispitanikot odgovor vo vid na zbor, kratka fraza, broj ili matemati~ki simbol/znak. Test so poplnuvawe na prazni mesta - Ovoj vid na ajtemi ~esto se koristi za ocenuvawe na znaewata i sposobnostite na u~enicite od oblasta na jazikot, vklu~uvaj}i go i razbiraweto na pro~itan tekst. Vo vr{eweto dijagoza na sposobnosta za ~itawe zborovite se izostavaat od izvesen prozen pasus/del od tekstot (i se zamenuvaat so prazni mesta so ednakva dol`ina) i od ~itatelot se bara da gi vnese sodvetnite/potrebnite zborovi vo praznite mesta. Ovoj priod mo`e da se koristi i vo drugi podra~ja na u~eweto. Ajtemi so slobodno formuliran odgovor - Vid na test (zada~a za u~enikot ili ajtem) koj {to bara od u~enikot da dade odgovor koristej}i svoi idei i zborovi, a ne izbira odgovor od dve ili pove}e opcii. Ajtemite od vidot kratok-odgovor se primeri na slobodno formuliran odgovor, dodeka ajtemite od vidot to~no-neto~no se primeri na ajtemi od vidot izbran odgovor. Identifikuvawe/spojuvawe - Na ispitanikot mu se dava simulans (kako {to se lista na termini, dijagram, fotografija ...) i od nego se bara da odgovori taka {to }e napi{e imiwa, broevi, matemati~ki simboli ili drugi termini. Delumen broj na bodovi - Davawe izvesen del od maksimalno mo`nite bodovi bidej}i odgovorot na u~enikot e delumno to~en (Nitko & Brookhart, 2007). Delumni znaewa - Necelosni znaewa koi {to izvesen u~enik gi poseduva i gi koristi za da dade odgovor na izvesen ajtem (Nitko & Brookhart, 2007).

93


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 5.1

ODLU^UVAWE ZA NA^INOT NA OCENUVAWETO

Upatstva: Rabotete zaedno so partner i napi{ete kusa bele{ka vo koja }e poka`ete kako }e ja ocenite sekoja od navedenite obrazovni celi.

Obrazovna cel 1.

Biologija

U~enikot treba da ja poznava i da ja razbira specifi~nata terminologija vo vrska so metabolizmot na rastenijata (ishrana, prenos, fotosinteza, fototropizam - reakcija kon svetlina).

Obrazovna cel 2.

Geografija

U~enikot mo`e da izgotvi ubedliv agument za zgolemenoto po{umuvawe baziran vrz nau~nite soznanija za globalnoto zatopluvawe i efektot na zelena gradina.

94


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Obrazovna cel 3.

Hemija

U~enikot mo`e da vr{i eksperimenti bezbedno i da izvlekuva informacii od probnoto ispituvawe.

Obrazovna cel 4.

Nastava po jazik

U~enikot gi razbira osnovite na gramatikata.

95


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 5.2

TESTOVI [TO SODR@AT AJTEMI OD VIDOT KRATOK-ODGOVOR

Primeri: 1. Koj e glavniot grad na Ungarija? _____________________ 2. Za kakvi statisti~ki podatoci se koristi gr~kata bukva Ďƒ ? ________ 3. Kolku dr`avi ima vo Evropskata Unija? ________________ 4. Kolkavo e oddale~enosta/rastojanieto od Zagreb do Skopje vo kilometri? ___________ 5. Navedi edna pri~ina zo{to Turcija mo`ebi nema da bide primena vo Evropskata Unija. ___________________________________________________________________ 6. 20% od 15 = ________ Nekoi zborovi za pra{awata {to baraat kratok-odgovor Poznavawe na terminologija:  [to _____ zna~i?  [to e ______?  Odredi go zna~eweto na ________________. Razbirawe  Napi{i ____________so svoi zborovi.  Objasni ____________so svoi zborovi.  Nacrtaj ednostaven dijagram da poka`e{ ___________________. Ednostavni interpretacii:  Stavi naslovi na slednovo:

Poznavawa na trendovi i redosled  Spored kakov redosled ____________ se slu~uva?  Navedi gi pri~inite za ____________________.  Nabele`i gi fazite vo ____________________.

96


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Primeri na ajtemi {to baraat kratok odgovor i so koi {to se ocenuvaat razli~ni vidovi sposobnosti za rasuduvawe na ponisko nivo [adaptirano od Nitko & Brookhart, 2007] Primeri na op{ti ajtemi

Primeri na realni/vistinski ajtemi

Poznavawe na [to e ____? terminologi- [to ____ zna~i? jata Odredi go zna~eweto na ____?

[to e kristalno kam~e?

Poznavawe na Koj go napravi___? specifi~ni Koga ____? fakti Zo{to ____ se slu~i? Navedi gi pri~inite za ____ .

Koja e titulata na liceto {to rakovodi so izvr{niot oddel na vladata?

Poznavawe na Kako ____ obi~no se vikaat? konvencii Kade ____ mo`at obi~no da se najdat? Koj e soodvetniot na~in za ____? Koj obi~no ____?

Kako obi~no se narekuvaat magnetnite polovi?

Poznavawe na klasifikacii i kategorii

Na koja grupa ____ pripa|a? Mars, Zemjata, Jupiter, i Venera Vo koja kategorija bi ja klasifi- se site ____ ciral ____? Koj ____ ne pripa|a na drugite? Navedi gi prednostite i slabostite na ____ .

Poznavawe na Kako go testira{ ____ ? metodi, prin- Koga ____ se zgolemuva, {to se cipi, tehniki slu~uva so ____ ? [to treba da napravi{ za da go dobie{ ____ efekt?

Denes son~evite zraci se po kosi vo Skopje otkolku {to tie bea pred 4 meseci. Kakva e dene{nata temperatura vo Skopje vo sporedba so temperatura vo nego od pred ~etiri meseci?

Sfa}awe/ razbirawe

Napi{i ____ so svoi zborovi. Objasni ____ so svoi zborovi. Nacrtaj ednostaven dijagram za da prika`e{ ____.

[to zna~at ovie dve strofi od [ekspiroviot Sonet XV? "Koga }e razmislam deka se {to raste, cvrsto dr`i vo sovr{enstvo se osven eden mal moment na...“

Re{avawe matemati~ki problemi

Koristi gi slednive podatoci Nacrtaj grafikon vo koj {to }e (podatocite {to se dadeni ovde) gi pretstavi{ mislewata na za da go najde{ odgvorot ____ . u~enicite od paralelkata na g|ata Nikolova za toa koj }e bide pobednik vo Ligata na {ampionite. AK Milan: 8 u~enici ^elzi: 6 u~enici Real Madrid: 9 u~enici Bajern Minhen: 3 u~enici.

97


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 5.3

PREISPITUVAWE NA AJTEMI SO KRATOK ODGOVOR

Upatstva: Dadeni se pet ajtemi so kratok odgovor, od koi sekoj sodr`i po edna ili pove}e gre{ki. Odredete gi gre{kite zaokru`uvaj}i gi, a potoa povtorno napi{ete go ajtemot vo desnata kolona za da go podobrite ajtemot.

Ajtem so gre{ki 1

Kristofer Kolumbo otplovil za Amerika vo ______ .

2

Bitkata kaj Stalingrad se pojavila vo tekot ______ .

3

Kafeto doa|a od ______ .

4

Eden kilometar e ednakov na ______ .

5

______ `ivotnite {to se rodeni ______ i ______ nivnite mladi se vikaat ______ .

Podobren ajtem

98


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 5.4

AJTEM ZA ODREDUVAWE/SPOJUVAWE

Na praznoto mesto do sekoj hemiski element, napi{i go znakot {to se koristi za nego.

Element

Znak/simbol

Barium

________

Kalcium

________

Hlor

________

Kalium

________

Cink

________

99


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 5.5

TEST SO POPOLNUVAWE NA PRAZNI MESTA

Testot daden podolu se koristi za vrednuvawe na osnovnite sposobnosti na u~enicite vo poznavaweto na glagolskite vremiwa vo prvata godina od nastavata po angliski jazik kako stranski jazik. Ovde se testiraat skoro site osnovni glagolski vremiwa i samo koga u~enikot }e poka`e deka tie testovi se lesni toj }e se smeta deka ve}e e na sredno nivo.

Popolni gi praznite mesta. Koristi soodvetna glagolska forma i to~en redosled na zborovite. Tvojot odgovor treba da se temeli na zborovite vo zagradite. Rous i Ronald

(znae) eden so drug nekolku meseci. Tie

(zaqubuva) vo momentot koga se sretnale. Vo po~etokot taa mislela deka Ronald e mrzeliv. Sega taa toj

(misli) deka toj e prekrasen bidej}i

(poprava) nejziniot televizor. Rouz i Ronald

(sretnuva) na edna zabava. Ronald ja pra{al Rouz " tancuva?“ Rouz rekla da. Dodeka tie

(saka) da

(tancuva) Ronald ja pra{al

Rouz dali saka da izlezat nekade nadvor zaedno so nego. Rouz pra{ala "Kade

(nie-odi)?“ Ronald odgovoril deka toj

(saka) da

ja odvede nea vo nekoj restoran. Taka slednata ve~er tie

(jade)

na edno ubavo mesto na pristani{teto. Vo restorantot Ronald go pra{al kelnerot dali tie

(mo`e-dobie) {ampawsko vino. Tie razgova-

rale za svoite interesi i

(nao|a) deka mnogu raboti im se

zadni~ki. Rouz sviri na pijano i Ronald lina. Tie dvajcata imaat pote{kotii

(u~i) da sviri na vio(~ita) muzikata. Tie

(odi-mo`e) na nekoj kurs za da go nadminat ovoj problem. Vo sabotnite ve~eri tie so netrpenie o~ekuvaat

Izvor. http://unrestrictedarea.com/esl/clozetestshome.html

100

(ve`ba) zaedno.


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

101


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 5.6

IZGOTVUVAWE TEST KOJ [TO SODR@I AJTEMI [TO BARAAT KRATOK ODGOVOR

Upatstva, Del A: Rabotete vo parovi za da go razgledate prilo`eniov tekst i: 1. Istaknete go ona za koe {to mislite deka pretstavuva najzna~ajna sodr`ina vo tekstot. 2. Navedete ja bilo koja od klu~nite obrazovnite celi 3. Izgotvete test so 5 ajtemi {to baraat kratok odgovor, baziran na tekstot, obiduvaj}i se da ocenite {to e mo`no pove}e od obrazovnite celi i pridr`uvaj}i se kon principite na dobro obmisleni ajtemi. Ajtemi od vidot kratok-odgovor: a) __________________________________________________________ b) __________________________________________________________ v) __________________________________________________________ g)

__________________________________________________________

d) __________________________________________________________

Upatstva, Del B: Sega izgotvete klu~ za bodirawe/ocenuvawe na odgovorot. Toa e lista na to~nite odgovori. Ako imate namera da dadete delumen broj na bodovi, odredete {to u~enikot mora da napravi za da go dobie maksimalniot broj na bodovi, a {to za da dobie delumen broj na bodovi. Klu~ za bodirawe na odgovorot (Odgovorot na prvoto, vtoroto, tretoto pra{awe...) 1) __________________________________________________________ 2) __________________________________________________________ 3) __________________________________________________________ 4) __________________________________________________________ 5) __________________________________________________________

102


TEMA

6

SUMATIVNOTO OCENUVAWE 3: FORMAT NA ODGOVORITE - ESEJSKITE PRA[AWA SO PRO[IREN OBEM

6.1 ZADA^I / OBRAZOVNI CELI: U~esnicite treba: 1. Da ja sfatat razlikata me|u odgovorite vo pismeni zada~i vo koi se bara odgovor so ograni~en obem i pismeni zada~i vo koi se bara odgovor so pro{iren obem; 2. Da pravat razlika me|u ocenuvaweto na sposobnosta za pi{uvawe pismeni sostavi i ocenuvaweto na sodr`inskite znaewa vo pi{ani trudovi; 3. Da gi prou~at i da gi primenuvaat listite za analiti~ko ocenuvawe nameneti za bodirawe na pismenite zada~i na u~enicite; 4. Da izgotvuvaat i da primenuvaat listi za analiti~ko ocenuvawe/bodirawe koi {to }e mo`at da se koristat za da se bodiraat zada~i specifi~ni za nastavniot predmet; 5. Da gi identifikuvaat na~inite so koi listite za analiti~ko bodirawe }e mo`at da se primenuvaat podosledno za da se obezbedi pogolema relijabilnost.

6.2

Strate{koto planirawe vo u~ili{tata

6.2.1 Op{to za pra{awata od esejski vid. . .  Pra{awata od esejski tip treba da se koristat predimno za da se

merat onie obrazovni rezultati koi {to ne mo`at da se merat lesno preku ajtemi na testovite od objektiven vid (Linn & Miller, 2005).  Pra{awata od esejski tip treba da se koristat predimno za da se

merat onie obrazovni rezultati koi {to ne se merat lesno preku drugite vidovi ajtemi.  Eseite se pomalku efikasni otkolku drugite vidovi ajtemi, a ~esto

se pote{ki i baraat pove}e vreme za da se bodiraat.  Sepak, tie se korisni za bodirawe na rezultatite za povisoki nivoa

na sposobnosti (na primer: kriti~kata analiza, evalvacija, razmisluvawe, rezimirawe).

103


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 Vo nastavata po jazici, naglaskata verojatno }e bide stavena na for-

mata na esejot/pismeniot sostav (na primer, narativna, izlo`uva~ka, ubeduva~ka). Ocenuvaweto na eseite mo`e isto taka da se koristi za da se dobie uvid vo procesot na pi{uvaweto preku koristeweto podgotvitelni aktivnosti pred izgotvuvaweto na pismeniot sostav (na primer, diskusija, nabele`uvawe i organizirawe na ideite, izgotvuvaweto skica na sostavot itn.).

6.2.2 ^esto se pravi razlika me|u eseite so ograni~en obem i eseite so pro{iren obem.  Ajtemite vo eseite so ograni~en odgovor pretstavuvaat pottik ili

instrukcii za esejot, koi {to ja ograni~uvaat su{tinskata sodr`ina ili formata na pismeniot odgovor (Nitko & Brookhart, 2007).  Ajtemite na eseite so pro{iren odgovor pretstavuvaat vid na esejsko

pra{awe koe {to bara od u~enicite da napi{at esei vo koi {to tie slobodno }e gi izrazuvaat svoite sopstveni idei, }e gi poka`at me|usebnite vrski na ideite, i }e gi organiziraat svoite odgovori. Obi~no nema edinstven odgovor koj {to mo`e da se smeta za to~en.

Za ocenuvawe na u~enicite identifikuvani se dve op{ti celi kaj odgovorite so pro{iren obem:  Op{ta sposobnost za pi{uvawe;  Znaewata po predmetot/poznavaweto na tematikata.

Spored Lynn i Miller (2005) so esejski pra{awa od ograni~en i od pro{iren obem mo`at da se merat:slednive vidovi na obrazovni rezultati:

Kaj esejski pra{awa so ograni~en odgovor:  Objasni gi vrskite me|u pri~inata i efektot;  Opi{i ja primenata na principite;  Prezentiraj gi relevantnite argumenti;  Formuliraj gi eksperimentalnite hipotezi;  Navedi gi potrebnite pretpostavki;  Opi{i gi ograni~uvawata na podatocite;  Objasni gi metodite i procedurite/postapkite.

104


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Kaj esejskite pra{awa so pro{iren odgovor:  Produciraj, organiziraj i izrazi idei;  Povrzi go u~eweto vo razli~nite podra~ja;  Kreiraj originalni formi (na primer, nacrt/dizajn na nekoj eksperi-

ment);  Rezimiraj (na primer, pi{uvawe rezime za nekoj raskaz);  Napi{i kreativna prikazna (narativen esej);  Objasni gi konceptite ili principite (izlo`uva~ki esej);  Ubedi go ~itatelot (ubeduva~ki esej).

Prikazot na postapkite za bodirawe na ajtemite od eseite so ograni~en odgovor bea dadeni vo Temata 5. Zatoa, fokusot vo ovaa tema e vrz ajtemite vo eseite so pro{iren odgovor.

Kaj pro{irenite esei, u~enicite mo`at:  Da izberat sekakva fakti~ka informacija {to tie smetaat deka e

relevantna;  Da go organiziraat odgovorot (esejot) spored svojata najdobra procen-

ka;  Da gi integriraat i da gi vrednuvaat ideite koi {to tie smetaat deka

se soodvetni;  Da ja poka`at svojata sposobnost za analizirawe na problemite;  Da koristat kreativno izrazuvawe za da ja istaknat poentata.

6.2.3 [to se ka`uva vo Nacrt standardite za esejskite pra{awa: Informaciite {to se dobivaat od nacrtite na standardite i koi {to se dadeni vo temata 4 za bodiraweto vo sumativnite ocenuvawa, se isto taka mnogu relevantni i za ovaa tema (temata 6) za bodiraweto na eseite. Zatoa, problematikata pokrenata vo vrska so validnosta i relijabilnosta vo temata 4, vo kontekstot na sumativnite ocenuvawa, e isto taka relevantna i za bodiraweto na eseite. Pokraj elementite na standardite {to bea diskutirani vo temata 4, relevantno e isto taka i slednovo:

105


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

OD DEL III - PLANIRAWE NA OCENUVAWETO 6.

Procesot na procenka i bodirawe na postigawata na u~enicite treba da bide soodveten na metodot za ocenuvawe i da se sproveduva spored vospostaveni proceduri.  Za razli~ni metodi i tehniki na ocenuvawe treba da se opredelat

soodvetni na~ini na bodirawe na odgovorite (izrabotkite, izvedbite). (Na primer, vo test so pove}e~len izbor sekoj to~en odgovor }e se boduva so eden bod, a kaj esejot sekoj aspekt na trudot (kako stil, kompozicija, pravopis i dr.) }e se vrednuva so opredelen broj bodovi spored opisite na kvalitet.)  Barawata za sekoja komponenta {to se ocenuva nastavnikot treba

da gi osmisli pred sproveduvaweto na procesot na ocenuvawe i da gi usoglasi so nastavnicite od u~ili{teto (po mo`nost i po{iroko).

6.2.4 Prednosti i nedostatoci na esejskite pra{awa so pro{iren odgovor Prednosti:  Tie gi merat kompleksnite obrazovni rezultati koi {to ne mo`at da

se merat so drugi sredstva . . . no za da se pravi toa, esejskite pra{awa mora da bidat vnimetelno izgotveni;  Tie ja naglasuvaat integracijata i primenata na sposobnostite za mis-

lewe i razre{uvawe problemi;  Tie ovozmo`uvaat direktno ocenuvawa na sposobnostite za pi{uvawe;  Tie se izgotvuvaat relativno lesno . . . . makar {to i za niv treba da

se vodi posebna gri`a;  Tie pridonesuvaat za u~eweto na u~enikot. Procesot na pi{uvawe

esei mo`e da pridonesuva za misleweto i u~eweto.

Ograni~uvawata  Nedoslednost pri bodiraweto . . . mo`e da e prisutna slaba relija-

bilnost me|u ocenuva~ite, a osobeno ako se posvetuva malo vnimanie na obrazovnite rezultati {to se ocenuvaat i ako ne se koristat dobro izgotveni lisi za analiti~ko bodirawe;  Mo`no e da bide potrebno mnogu vreme za bodiraweto;  Eseite pokrivaat mal obem na sodr`ini.

106


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

6.2.5 Formulirawe na pra{awata kaj pro{irenite esei Pri formuliraweto na pra{awata kaj pro{irenite esei treba da se vodi golema gri`a. Ako celta na esejot e da se oceni sposobnosta za pi{uvawe na u~enicite, treba da se dade i upatstvo sli~no na slednovo:  Ponekoga{, lu|eto pi{uvaat samo zaradi zabava. Ova e prilika i za

tebe, da se zabavuva{ pi{uvaj}i. Zamisli si deka si par teniski patiki. So tvojot sopstvenik si pravel razni raboti po sekakvi vremenski uslovi. Sega toj povtorno te zel v race. Raska`i {to ti, kako teniski patiki, misli{ deka }e ti se slu~i. Ka`i {to ~uvstvuva{ za tvojot sopstvenik. Pi{uvaj vo prostorot daden podolu i na slednite dve stranici. (Klaus et al., 1979).  Pogledni ja prilo`enata semejna fotografija. Opi{i gi raspolo`e-

nieto i ~uvstvata na fotografijata kako i izrazot na telata na lu|eto. Koristi metafori i sporedbi za da go dade{ opisot (se ocenuva analizata; Nitko & Brookhart, 2005)  Pro~itaj gi iska`uvawata na kandidatite A i B dadeni podolu. Na koj

na~in nivnite mislewa se sli~ni? Objasni gi pri~inite za tvoite zaklu~oci.  Pretstavi si deka sovetot na u~enicite od tvoeto u~ili{te odlu~il

da podgotvi vremenska kapsula za va{iot klas od srednoto u~ili{te ovaa godina, koja {to treba da bide otvorena podocna na sredbats na klasot po 20 godini. Pokaneti se site u~enici od tvojat klas da dadat sugestii za toa {to tie mislat deka treba da se stavi vo kapsulata. Napi{i esej do sovetot na u~enicite, sugeriraj}i im tri predmeti ili dokumenti {to treba da bidat staveni vo kapsulata i objasnuvaj}i zo{to ti smeta{ deka tie imaat posebna va`nost.

Za ocenuvawe na znaewata na u~enicite, razbiraweto i rasuduvaweto po odreden predmet, potrebno e razli~no upatstvo i struktura. Lynn and Miller (2005) go nudat sledniov sovet za izgotvuvawe esejski pra{awa so koi {to }e se ocenuvaat znaewata i procesite po opredelen predmet:  Koristete gi esejskite pra{awa za obrazovnite rezultati koi {to ne

mo`at da se merat na zadovolitelen na~in preku ajtemi od objektiven tip;  Izgotvuvajte pra{awa koi {to }e gi baraat sposobnostite specifici-

rani vo obrazovnite standardi (obrazovnite rezultati);  Formulirajte go pra{aweto taka {to zada~ata na u~enikot da bide

jasno ka`ana;  Navedete go pribli`noto vremensko ograni~uvawe za sekoe esejsko

pra{awe (dokolku ima pove}e od edno);  Odbegnuvajte koristewe na pra{awa po izbor (toa ja namaluva

doslednosta me|u ocenuva~ite).

107


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Primeri na esejski pra{awa so pro{iren odgovor po eden predmet:  Napi{i na dve stranici sostav branej}i go na{eto koristewe na

prirodnite resursi. Tvojot esej }e bide vrednuvan vo pogled na negovata organizacija, negovata razbirlivost i relevantnosta na prezentiranite argumenti.  Navedi tri hipotezi koi {to objasnuvaat zo{to pticite na esen

letaat kon jug. Uka`i na najverojatnata hipoteza i napi{i gi pri~inite za tvojot odgovor.

Mo`at da se dadavat duri i pove}e detali. Eve eden primer od podra~jeto istorija:  Analiziraj go uspehot na sojuzni~kite sili vo Vtorata svetska vojna i

razmisli kakvi alternativni akcii mo`ele Germancite da prezemat za da go promenat ishodot.

Podetalen prikaz na ova pra{awe, daden od Nitko & Brookhart (2007), e sledniov:  Nabele`i ~etiri faktori koi {to dovele do pobedata na

sojuzni~kite sili nad Germancite vo Vtorata svetska vojna (4 boda)  Za sekoj faktor {to }e go nabele`i{, napi{i kratko objasnuvawe za

toa kako toj faktor im pomognal na sojuzni~kite sili (4 boda)  Izberi eden od faktorite koj{to, spored tvoeto mislewe,

Germancite mo`ele da go izmenat ili da go nadminat. Objasni kakvi akcii Germancite mo`ele da prezemat za da go izmenat ili da go nadminat toj faktor. (4 boda)  [to verojatno bi se slu~ilo vo vojnata dokolku Germancite bi pre-

vzele takov tek na akcijata {to ti ja nabele`a. Zo{to smeta{ deka toa taka bi se slu~ilo? (8 boda) Ocenuvawe: Delovite A i B }e bidat oceneti spored toa kolku se to~ni tvoite odgovori. Delovite V i G }e bidat oceneti spored toa kolku dobro go podr`uva{ tvoeto mislewe, a ne koja strana ja zastapuva{. Vremensko ograni~uvawe: 40 minuti.

108


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Slednive pra{awa pretstavuvaat korisna lista za proverka (od Linn & Millar, 2005) koja {to mo`e da se koristi za da se vrednuvaat esejskite pra{awa koi {to ste gi sostavile. Imajte na um deka Linn i Miller (a i drugi) sakaat da obezbedat bodiraweto na esejskite pra{awa da bide kolku {to e mo`no porelijabilno.

1. Dali ova e najsoodveten vid na zada~a za da se koristi? 2. Dali pra{awata se nameneti da gi merat obrazovnite rezultati od povisoko nivo na slo`enost? 3. Dali pra{awata se relevantni za merewe na obrazovnite rezultati {to sakate da gi merite? 4. Dali sekoe pra{awe poka`uva jasno kakov odgovor se o~ekuva? 5. Dali u~enicite se izvesteni vrz koja osnova odgovorite }e im bidat vrednuvani? 6. Dali dadenite vremenski ograni~uvawa obezbeduvaat da mo`e da se dadat odgovori na pra{awata? 7. Dali na u~enicite im e ka`ano vremenskoto ograni~uvawe za re{avawe i brojot na bodovite za sekoe pra{awe? 8. Dali od site u~enici se bara da dadat odgovor na istoto pra{awe? 9. Dokolku se revidiraat, dali pra{awata seu{te se relevantni za merewe na obrazovnite rezultati {to ste nameravale da gi merite? 10. Dali pra{awata, izvesno vreme, ste gi trgnale nastrana pred tie da bidat povtorno razgledani?

Sega preminete na Prilogot 6.2 i zavr{ete ja aktivnosta koja od vas bara da napi{ete esejsko pra{awe koe bara pro{iren odgovor vo odredeno predmetno podra~je.

109


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

6.3

Vrednuvawe i izgotvuvawe listi za analiti~ko bodirawe

Ocenuvawe na pi{ani odgovori na u~enicite

Cel - da se oceni pi{uvaweto

Cel - da se oceni znaewe na sodr`inata od predmetot

Holisti~ka ili analiti~ka lista

Analiti~ka lista

Op{ta evalvacija

Analiza na komponentite

Analiza na komponentite

Zaedni~ka lista

Zaedni~ka lista

Lista za konkretnata zada~a

6.3.1 Ocenuvawe na zaedni~kite sposobnosti za pi{uvawe - analiti~ko bodirawe

Onamu kade {to fokusot e vrz pi{uvaweto, pri ocenuvaweto obi~no se gleda na:  Organizacijata na ideite ili na strukturata;  Sodr`inata na napi{anoto;  Izgledot/tehni~ki aspekti - ova mo`e da gi vklu~uva i rakopisot,

pravopisot itn. Drugite mo`nosti, vo zavisnost od obrazovnite rezultati {to vie se obiduvate da gi ocenuvate, gi vklu~uvaat:  Raznovidnosta i soodvetnosta na jazikot {to se koristi (isto taka

nare~en i izbor na zborovite);  Svesnosta za ~ita~kata publika (kolku e soodvetno pi{uvaweto za

publikata na koja i e nameneto);  Te~nosta na re~enicata;  Interesnosta -{to bi mo`elo da bide interesno za publikata.

Vo idealen slu~aj, vie treba da imate posebna lista za analiti~ko bodirawe za sekoja od ovie komponenti.

110


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Slednava tabela e primer na obrazec za ocenuvawe na organizacijata na izvesen tekst, kade celta e da se vidi kvalitetot na pi{uvaweto na u~enicite:

Lista za analiti~ko bodirawe na organizacijata: Broj na bodovi

Organizacija

4 boda (izvonredna)

Dobro organiziran esej. Ideite imaat logi~en redosled, po edna misla sledi druga. Site ili skoro site preodi me|u delovite se skladni. Ima dobar tek.

3 boda (dobra)

Umereno-dobro organiziran esej. Najgolemiot del od ideite imaat logi~en redosled. Prisutni se nekolku skladni preodi me|u delovite.

2 boda (prifatliva)

Slabo organiziran esej. Ideite ne sledat edna po druga. Preodite se slabi. Te{ko e da se sledi logi~nosta na prezentacijata.

1 bod (po~etni~ka)

Prisutni se nekolku ili pak voop{to nema organizaciski karakteristiki. Slu~aen zbir na labavopovrzani idei.

So cel da ja "uve`bate/utvrdite� listata za analiti~ko bodirawe, vie treba da napravite edna ili pove}e od slednive raboti:  Da identifikuvate/odredite primeri na esei koi {to odgovaraat na

sekoj bod od skalata (na primer, eden esej koj {to zaslu`uva 4 boda za organizacija, drug koj {to zaslu`uva 3 boda, tret koj {to zaslu`uva 2 boda i taka natamu...);  Da sorabotuvate so kolegite za da postignete soglasnost za toa koj od

eseite zaslu`uva 4, 3, 2, ili 1 bod. (ova e eden vid na vospostavuvawe standardi).

111


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Sledniov primer poka`uva kako mo`e da se bodira sodr`inata, vo kontekstot na ocenuvaweto na kvalitetot na pi{uvaweto: Broj na bodovi

Sodr`ina

4 boda (izvonredna)

U~enikot poka`uva dlaboki poznavawa na relevantnite i na zna~ajnite idei.

3 boda (dobra)

U~enikot gi vklu~uva nekoi od zna~ajnite idei koi {to se povrzani so tematikata. U~enikot ima poznavawa za tematikata.

2 boda (prifatliva)

U~enikot mo`e da vklu~uva izvesna zna~ajna ideja, del od nekoja ideja, ili nekolku fakti no ne gi razviva ideite ili ne gi obrabotuva vrskite me|u ideite.

1 bod (po~etni~ka)

U~enikot poka`uva ograni~eno razbirawe za tematikata.

Najposle, eve primer i na lista na analiti~ko bodirawe za ocenuvawe na prezentacijata, vklu~uvaj}i gi i aspektite na "tehnikite� (odnosno, pravopisot, gramatikata, itn.). Broj na bodovi

Primena na pravila

4 boda (izvonredna)

Pravopisot i gramatikata se postojano so visok standard taka {to komunikacijata e jasna.

3 boda (dobra)

Prisutni se izvesni pravopisni gre{ki ili pak ima gramati~ki gre{ki, no tie ne vlijaat vrz razbiraweto na esejot.

2 boda (prifatliva)

Prisutni se zna~itelni gre{ki vo pravopisot i/ili vo gramatikata. Gre{kite i nedoslednostite imaat vlijanie vrz razbiraweto.

1 bod (po~etni~ka)

Pravopisot i gramatikata se slabi. U~enikot se bori za da gi iska`e svoite misli pri pi{uvaweto.

Potoa brojot na bodovite mo`e da se sumira od trite listi za analiti~ko bodirawe za da se dobie op{t broj na bodovi za sposobnosta za pi{uvawe: Organizacija

Sodr`ina

Prezentacija

Vkupno*

U~enik H Vkupno = iznosot na bodovite za organizacijata, sodr`inata i prezentacijata

112


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Mo`no e isto taka da se utvrdat analiti~ki skali za razli~ni vidovi tekstovi. Na primer, Wolf, Gearhart, Quellmalz and Whittaker (1992) izgotvile posebni skali za narativni tekstovi. Nivnite listi za narativnite tekstovi gi vklu~uvaat slednive pet dimenzii: 1. Tematikata, vklu~uvaj}i go i razmisluvaweto za stepenot do koj taa e implicitna ili eksplicitna, didakti~ka ili pak otkriva/objasnuva ne{to; 2. Li~nosti, vklu~uvaj}i go i stepenot vo koj li~nostite se ednoli~ni ili stati~ni, ili pak "kompletni� i dinami~ni; 3. Opkru`uvaweto/ambientot, vklu~uvaj}i go i stepenot vo koj opkru`uvaweto e ednostavno ili pove}efunkcionalno i stepenot vo koj toa e samo del od dekorot ili pak e su{testveno za tekstot; 4. Zapletot/dejstvieto, vklu~uvaj}i go i stepenot vo koj zapletot e ednostaven ili slo`en i stepenot vo koj{to toj e stati~en ili pak prezentira konflikti; 5. Komunikacijata, vklu~uvaj}i go i stepenot vo koj{to prikaznata se temeli vrz kontekst ili pak e naso~ena kon vnimanieto na ~itatelot i stepenot vo koj{to taa e bukvalna/prozai~na ili pak e simboli~na.

Za sekoja dimenzija opi{ani se {est nivoa na kvalitet na trudot: mo`at da se vidat na http://www.cse.ucla.edu

6.3.2 Ocenuvawe na sposobnostite za pi{uvawe - holisti~ko bodirawe

Vtor priod vo bodiraweto na sposobnostite za pi{uvawe e holisti~koto bodirawe. Kaj holisti~koto bodirawe, nastavnikot/ocenuva~ot go bodira napi{aniot sostav pove}e vrz osnova na op{t vpe~atok za negoviot kvalitet, odo{to da ja ocenuva posebno sekoja komponenta.

Slednava tabela dava eden primer na holisti~ka skala za pi{uvaweto koja {to mo`e da se koristi za da se vrednuva sevkupniot kvalitet na izvesen napi{an tekst.

113


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Ocenka

A

Kriterium  Dobro organiziran esej. Ideite imaat logi~en redosled, po edna misla sledi drugata. Site ili skoro site premini me|u delovite se skladni. Ima dobar tek.  Poka`uva mnogu dobro razbirawe za relevantnite i za zna~ajnite idei.  Pravopisot i gramatikata se so postojano visok standard taka {to komunikacijata e jasna.

B

 Umereno dobro organiziran esej. Najgolemiot del od ideite imaat logi~en redosled. Prisutni se nekolku skladni premini me|u delovite.  U~enikot vklu~uva izvesni zna~ajnite idei koi {to se odnesuvaat na tematikata. U~enikot ima poznavawa za tematikata.  Prisutni se izvesni pravopisni gre{ki ili pak ima gramati~ki gre{ki, no tie ne vlijaat vrz razbiraweto na esejot.

V

 Slabo organiziran esej. Ideite ne sledat edna po druga. Preodite se slabi. Te{ko e da se sledi logi~nosta na prezentacijata.  U~enikot mo`e da vklu~uva izvesna zna~ajna ideja, del od nekoja ideja, ili nekolku fakti no ne gi razviva ideite ili ne gi obrabotuva vrskite me|u ideite.  Prisutni se zna~itelni gre{ki vo pravopisot i/ili vo gramatikata. Gre{kite i nedoslednostite imaat vlijanie vrz razbiraweto.

G

 Prisutni se nekolku ili pak nema organizaciski karakteristiki. Slu~aen zbir na labavo-povrzani idei.  U~enikot poka`uva ograni~eno razbirawe za tematikata.  Pravopisot i gramatikata se slabi. U~enikot se bori za da gi iska`e svoite misli pri pi{uvaweto.

Holisti~kite skali za pi{uvaweto mo`at da imaat brojni nivoa. The United States National Assessment of Educational Progress (NAEP) (2002) ima {est nivoa i toa8: odli~en, ve{t, dovolen, nevoedna~en, nedovolen, nezadovolitelen.

8

Vidi http://nces.ed.gov/nationsreportcard/writing/

114


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Slednava skala bila koristena od NAEP (2002) pri ocenuvaweto a pi{uvaweto (vo 8-mo oddelenie): Skalata za pi{uvaweto vo NAEP - 2002 - 8-mo oddelenie Odli~en 

Gi razviva i gi oblikuva informaciite so dobro izbrani detali niz celiot odgovor.



Dobro organiziran so jaki povrzuvawa.



Ja odr`uva raznovidnosta vo re~eni~nata struktura i poka`uva dobar izbor na zborovite.



Ima mali gre{ki vo gramatikata, pravopisot i vo interpunkcijata, no tie ne go popre~uvaat razbiraweto.

Ve{t 

Gi razviva i gi oblikuva informaciite so detali vo nekoi delovi od odgovorot.



Jasno organiziran, no mo`e bi mu nedostasuvaat izvesni povrzuvawa i/ili ima povremeni propusti vo kontinuitetot.



Poka`uva opredelena raznovidnost vo re~eni~nata struktura i donekade dobar izbor na zborovite.



Gre{kite vo gramatikata, pravopisot i interpukcija ne go popre~uvaat razbiraweto.

Dovolen 

Gi razviva informaciite so izvesni detali.



Organiziran e so idei koi generalno se povrzani, no ima malku ili otsustvuvaat soodvetni povrzuvawa.



Poka`uva kontrola vrz ramkite i strukturata na re~enicata, no re~enicite i izborot na zborovite mo`ebi se ednostavni i ednoli~ni.



Gre{kite vo gramatikata, pravopisot i interpukcija ne go popre~uvaat razbiraweto.

Nevoedna~en Mo`e da se okarakterizira so eden ili so pove}e od slednive iskazi: 

Prezentira izvesni jasni informacii, no tie li~at na nekakov spisok, ne se razvieni, ili se povtoruvaat ILI nudi ne pove}e od eden dobro napi{an po~etok.



Ne e voedna~en vo organizacijata; odgovorot mo`e bi e nepovrzan.



Poka`uva neednakva kontrola vrz ramkite i strukturata na re~enicata; mo`e da e prisuten izbor na nesoodvetni zborovi.



Gre{kite vo gramatikata, pravopisot i interpunkcijata ponekoga{ go popre~uvaat razbiraweto.

115


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Nedovolen Mo`e da se okarakterizira so eden ili so pove}e od slednive iskazi: 

Prezentira fragmentirani informacii ILI tie mnogu se povtoruvaat ILI tie se mnogu nerazvieni.



Mnogu e neorganiziran, mislite se slabo povrzani ILI odgovorot e premnogu kratok za da se sogleda organizacijata.



Ima minimalna kontrola vrz ramkite i strukturata na re~enicata, ~esto e prisuten izbor na nesoodvetni zborovi.



Gre{kite vo gramatikata ili upotrebata (kako {to se ispu{taweto na zborovi ili koristewe na neto~ni zborovi ili redosledot na zborovite), pravopisot i interpunkcijata vlijaat na razbiraweto vo pogolemiot del od odgovorot.

Nezadovolitelen Mo`e da se okarakterizira so eden ili so pove}e od slednive iskazi: 

Se obiduva da odgovori na upatstvoto, no dava mali ili nema povrzani informacii; mo`e samo da go parafrazira upatstvoto.



Nema vidliva organizacija ILI sodr`i samo eden iskaz.



Ima minimalna ili nema kontrola vrz ramkite i strukturata na re~enicata; izborot na zborovite ne e soodveten vo golem del ili vo celiot odgovor.

6.3.3 Ocenuvawe na sposobnostite za pi{uvawe - holisti~ko bodirawe

Listi za holisti~ko bodirawe

Prednosti:  So niv mo`ete pobrzo da gi bodirate trudovite na u~enicite odo{to

se listite za analiti~ko bodirawe;  Tie vi pomagaat da gi pregleduvate trudovite kako celina.

Nedostatoci:  Davate edinstvena op{ta ocenka i ne mu gi istaknuvate detalite na

u~enikot koi{to mo`at da mu pomognat da se podobri;  Va{ata pristrasnost (na primer, kon urednost/pedantnost ili prav-

ilen pravopis) i gre{kite (obrnuvawe pogolemo vnimanie na to~nosta na nekoj poseben element vo trudot na odreden u~enik otkolku kaj nekoj drug) mo`e lesno da se zamaskira/prokrie so op{tata ocenka.

116


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Listi za analiti~ko bodirawe

Prednosti:  Preku bodiraweto na sekoj element posebno, mo`ete na u~enicite da

im davate povratni informacii za dobrite i slabite strani;  Preku bodiraweto na sekoj del posebno, mo`ete da gi pregladate site

site trudovi za da vidite koj element im pretstavuva na u~enicite najgolem problem na koj {to vo nastavata treba da mu se posveti posebno vnimanie;  Cenej}i nekoi ilementi kako pote{ki od nekoi drugi, mo`ete da

dadete pogolema vrednost na eden element ( na primer, sodr`inata) odo{to na drug (na primer, prezentacijata).

Nedostatoci:  Nastavnicite mo`at da bidat frustrirani zaradi toa {to e potrebno

mnogu vreme za da se izgotvi edna lista za analiti~ko bodirawe. Izvor: Adaptirano od Nitko, (2004)

6.3.4 Ocenuvawe na esejsko pra{awe po opredelen nastaven predmet

Ovde naglaskata se pomestuva kon ocenuvaweto na sodr`inskite znaewa. Ovde e prisuten pomal interes za prezentacijata ili za tehni~kite aspekti odkolku {to toa be{e slu~aj koga naglaskata be{e vrz ocenuvaweto na kvalitetot na pi{uvaweto. Isto taka, treba da se izgotvi lista za analiti~ko bodirawe za sekoj pro{iren odgovor na esejskoto pra{awe {to e predmet na ocenuvaweto {to se sproveduva. Slednive op{ti nasoki }e pomognat da se obezbedi va{ite ocenki/bodovi da bidat kolku {to e mo`no poverodostojni: 1. Podgotvete nekoj vid vodi~ za bodirawe - na primer, pregled, analiti~ka lista, nekoj "idealen odgovor�, ili "primerok� na odgovor od nekoe porane{no sprovedeno ocenuvawe. 2. Ocenete gi site odgovori na edno esejsko pra{awe pred da preminite na ocenuvawe na odgovorot na slednoto pra{awe. 3. Povremeno prebodirajte gi prethodno bodiranite odgovori. 4. Bodirajte go rakopisot, op{tata pedantnost, pravopisot, koristeweto na propi{anata forma, i tehnikite (na primer, pravopisot) posebno od sodr`inata vo predmetnoto podra~je. 5. Bodirajte gi odgovorite bez da go znaete imeto na u~enikot koj {to go pi{uva odgovorot.

117


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

6. Dajte im na u~enicite povratni informacii za dobrite i slabite strani vo nivnite odgovori. 7. Koga donesuvaweto na odlukata za ocenkata emnogu va`no, vo bodiraweto neka bidat vklu~eni dvajca ili pove}e ocenuva~i. Predmetno podra~je: Istorija - analiziraj go uspehot na sojuzni~kite sili vo Vtorata svetska vojna i prou~i koi alternativni akcii mo`ele Germancite da prezemat za da go promenat ishodot.

Podolu e daden primer na lista za analiti~ko bodirawe na odredeno predmetno podra~je Obrazovni rezultati:  U~enicite mo`at da gi identifikuvaat i da gi analiziraat efektite

na razli~nite faktori vrz celokupniot ishod na Vtorata svetska vojna;  U~enikot mo`e da gi predvidi efektite od modifikuvaweto na

klu~nite faktori kakvi {to se strategijata ili opremenosta, vrz rezultatite od vojnata.

Lista za analiti~ko bodirawe:  U~enikot naveduva ~etiri od faktorite koi {to dovele do pobedata

na sojuzni~kite sili vrz Germancite vo Vtorata svetska vojna. Primerite na mo`nite faktori gi vklu~uvaat: strategijata, sre}ata, nivoata na sposobnostite, opremenosta, moralot; (4 boda)  U~enikot pi{uva kuso objasnuvawe kako toj faktor im pomognal na

sojuzni~kite sili; (4 boda)  U~enikot naveduva eden faktor koj {to mo`el da bide promenet.

U~enikot gi objasnuva akciite {to Germancite mo`ele da gi prezemat za da go promenat ili da go nadminat toj faktor; (4 boda)  U~enikot gi naveduva mo`nite efekti od modifikuvaweto na eden

ili na pove}e od faktorite. Gi objasnuva mo`nite ishodi. (8 boda)

6.3.5 Aktivnost: Izgotvuvawe lista za analiti~ko bodirawe na esejsko pra{awe so pro{iren obem vo edno predmetno podra~je (vidi Prilog 6.3)

118


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

6.4

Primena na listata za analiti~ko bodirawe

6.4.1 Aktivnost: Izgotvuvawe lista za analiti~ko bodirawe na esejsko pra{awe so pro{iren obem vo edno predmetno podra~je (vidi Prilog 6.3)

6.4.2 Natamo{na primena na listite za analiti~ko bodirawe Postojat i drugi priodi za ocenuvawe na rabotata na u~enicite koi {to se povrzani so listite za analiti~ko bodirawe. Tie vklu~uvaat listi za proverka, skali za ocenuvawe i samocenuvawe. Za sekoja od niv daden e kus opis.  Listite za proverka na sposobnostite za pi{uvawe - listata za

analiti~ko ocenuvawe na pi{uvaweto mo`e lesno da se transformira vo lista za proverkaa. Listata za proverka mo`e da se koristi i od u~enicite za da proverat dali tie gi vklu~ile site zna~ajni komponenti vo nivniot esej. Taka, taa mo`e da pridonese za samocenuvaweto. Prilogot 6.5 dava primer na lista za proverka za samoocenuvawe za korigirawe/lektorirawe na izvesn tekst. Listite za proverka, kako ovaa, mo`at da se izgotvuvaat, isto taka, i za drugite aspekti na procesot na pi{uvaweto. Voglavno, listite za proverka za samoocenuvawe pove}e se koristat za formativnoto odo{to za sumativnoto ocenuvawe.  Skalite za ocenuvawe na sposobnosta za pi{uvawe - skalata za

ocenuvawe e sli~na na listata za analiti~ko bodirawe. Nastavnicite mo`at ja ocenuvaat izrabotkata na u~enikot (na primer, organizacijata na pi{uvaweto) na skala sli~na na slednava: 4 = odli~en; 3 = dobar; 2 = prose~en; 1 = slab. Pra{aweto na relijabilnosta se vo skalite za ocenuvawe se tretira na ist na~in kako i vo listite za analiti~ko bodirawe.  Samocenuvaweto na pi{uvaweto na u~enikot - koga u~enicite go

ocenuvaat svoeto pi{uvawe, tie u~estvuvaat vo samoocenuvaweto. Tie mo`at da go ocenuvaat svoeto pi{uvawe koristej}i ednostavni listi za proverka ili skali za ocenuvawe.

119


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

RE^NIK NA TERMINI

Lista za analiti~ko ocenuvawe, Lista za analiti~ko bodirawe - Pravilo koe {to go koristite najprvin za da gi ocenite ili bodirate posebnite karakteristiki (dimenzii) na trudot/proizvodot ili procesot na nekoj u~enik, a potoa da gi sumirate poedine~nite bodovi za da go dobiete vkupniot iznos na bodovite (Nitko & Brookhart, 2007).

Holisti~ka lista, lista za holisti~ko bodirawe - Lista koja {to bara nastavnikot da go oceni ili bodira trudot/proizvodot na nekoj u~enik kako celina bez prethodno da gi bodira posebno delovite ili komponentite (Nitko & Brookhart, 2007). Ajtemi na esei so pro{iren odgovor - ovie ajtemi baraat od u~enicite da pi{uvaat esei vo koi tie slobodno }e gi izrazuvaat sopstvenite idei i vzaemnite vrski me|u ideite i da koristat sopstvena organizacija vo svoite odgovori. Obi~no, nema edinstven odgovor koj {to se smeta za to~en. U~enikot ima sloboda vo davaweto odgovor, a stepenot na to~nosta ili vrednosta na izvesen odgovor na u~enikot mo`e da bide ocenuvan samo od iskusen nastavnik, koj ima poznavawa za nastavniot predmet (Stalnaker, 1951). Lista za bodirawe - kriteriumi za donesuvawe sudovi za kvalitetot ili vrednosta na postigawata na izvesen u~enik po zavr{uvaweto na nastavniot proces. Nejzinoto koristewe vklu~uva primena na grupa kriteriumi za bodirawe. Upatstvo za pi{uvawe - upatstvoto pretstavuva kus iskaz koj {to ja sugerira temata za koja {to treba da se pi{uva, mu dava op{ti upatstva na u~enikot, go motivira u~enikot da pi{uva i go pottiknuva u~enikot da poka`e najmnogu {to mo`e. Izrabotkata na u~eniot se vrednuva so koristewe na lista za bodirawe koja {to gi opredeluva raznite karakteristiki ili kvaliteti na pi{uvaweto.

120


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 6.1

PRIMERI NA UPATSTVA ZA PISMENI ZADA^I

Funkcionalno upatstvo za pi{uvawe - Ispit za steknuvawe Svidetelstvo za ni`oto sredno obrazovanie vo Irska (2006) Podolu e dadena funkcionalna pismena zada~a za ispitot za steknuvawe Svidetelstvoto za ni`e sredno obrazovanie vo Irska (za 15-godi{ni u~enici) vo 2006. Toa se fokusira na funkcionalnoto pi{uvawe.

Ti }e bide{ nagraden za:

1.



Dobro struktuirani odgovori



Jasnost na izrazuvaweto



Soodvetniot ton na napi{anoto



Dobrata gramatika, pravopisot i interpunkcijata

Eden dr`aven vesnik ima organizirano nagrada za „Li~nost na godinata“. Napi{i mu pismo na urednikot so koe ja nominira{ li~nosta za koja smeta{ deka ja zaslu`uva nagradata. ILI

2.

Najgolemiot del od knigite i DVD-ta imaat kuso si`e na nadvore{nata strana od zadniot kapak. Obi~no, toa e kus tekst koj {to go opi{uva i go fali dejstvieto, karakteristikite, akterite i sl. Napi{i sli~no si`e za nekoja kniga ili DVD po tvoj izbor.

Li~no upatstvo za pi{uvawe - Nacionalno ocenuvawe na obrazovniot napredok vo SAD (NAEP 2002)

Vo eden roman napi{an vo 1950-tite se opi{uva svet vo koj {to na lu|eto ne im e dozvoleno da ~itaat knigi. Edna grupa lu|e koi sakaat da gi spasat knigite gi u~at napamet za knigite da ne bidat zaboraveni. Na primer, eden star ~ovek koj go zapomnil romanot Povikot na divinata mu pomaga na edno mlado mom~e da ja nau~i prikaznata recitiraj}i mu ja sodr`inata. Na vakov, na~in, knigata e so~uvana za idninata. Ako tebe ti ka`at da spasi{ samo edna kniga za idnite generacii, koja kniga bi ja izbral? Napi{i esej vo koj {to }e diskutira{ koja kniga bi ja izbral za da ja spasi{ za idnite generacii i {to e toa {to ja pravi taa kniga zna~ajna za da bide so~uvana. Diskutiraj detalno zo{to knigata e zna~ajna prvin za tebe, a potoa i za idnite generacii.

121


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 6.2

IZGOTVUVAWE PRA[AWE ZA ESEJ SO PRO[IREN ODGOVOR PO EDNO PREDMETNO PODRA^JE

Navedi go predmetnoto podra~je po tvoj izbor: __________________________

Navedi eden ili dva klu~ni obrazovni rezultati vo toa predmetno podra~je: U~enikot treba ________________________________________________________ ________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________

Sega formuliraj esejsko pra{awe nameneto za ocenuvawe na obrazovniot rezultat koj {to ti si go navel. ________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________

Sega, vrz upatstvoto {to si go dal, primeni ja listata za proverka za vrednuvawe na esejskite pra{awa (del 6.2.5). Potoa revidiraj go tvoeto upatstvo za da go podobri{. ________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________

122


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 6.3

IZGOTVUVAWE LISTA ZA ANALITI^KO BODIRAWE PO EDNO PREDMETNO PODRA^JE

Izberi upatstvo za pi{uvawe koe {to e pogodno za nastavniot predmet po koj {to izveduva{ nastava (na primer, mo`e{ da go koristi{ upatstvoto za pi{uvawe izgotveno vo Prilogot 6.2, ili pak nekoja esejska zada~a koja {to ti si im ja dal neodamna na u~enicite od tvojata paralelka vo u~ili{teto).

Predmetno podra~je: ___________________________________________________ Tematika na esejot: ____________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________

Karakteristikite ili o~ekuvanite odgovori

123

Broj na bodovi


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 6.4

KORISTEWE NA LISTATA ZA ANALITI^KO BODIRAWE PO EDNO PREDMETNO PODRA^JE

Koristej}i ja listata za analiti~ko bodirawe izgotvena vo Prilogot 6.3 ili pak nekoja druga lista, primeni ja listata pri ocenuvaweto na daden esej napi{an od u~enicite vo tvojata paralelka. Potoa zamoli nekoj svoj kolega po odnosniot nastaven predmet da ja primeni istata lista za analiti~ko bodirawe.

Dali op{tata ocenka {to ti ja dade e sli~na so onaa {to ja dal tvojot kolega? ________________________________________________________________________

Dokolku odgovorot e ne, zo{to smeta{ deka ima razliki? ________________________________________________________________________

Pokraj op{tata ocenka za esejot, kakvi povratni informacii ti bi mu dal na u~enikot koj {to go napi{al esejot? ________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________ ________________________________________________________________________

124


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 6.5

LISTA ZA PROVERKA NA PI[UVAWETO

Slednava tabela pretstavuva primer na lista za samo-ocenuvawe za korigirawe/lektorirawe na izvesen tekst.

Stavi H za „da“ 1

Dali site zborovi se napi{ani pravilno?

2

Dali pi{uva{ celosni re~enici (site re~enici imaat podmet i prirok)?

3

Dali pravilno gi koristi{ vremiwata?

4

Dali tvojot re~nik i izborot na zborovite e soodveten za ovoj kontekst?

5

Dali zapirkite i to~kite gi koristi{ efikasno?

6

Dali to~kite pravilno se koristeni?

125


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 6.6

VODI^ ZA BODIRAWE PRI OCENUVAWETO NA PI[UVAWETO VO VI[ITE ODDELENIJA NA OSNOVNITE U^ILI[TA VO OREGON

IDEI I SODR@INA 6. Pi{uvaweto e izvonredno jasno, naso~eno e i e interesno.Toa go odr`uva vnimanieto na ~itatelot. Glavnite idei se istaknuvaat i se razvivaat dobro poddr`ano so bogati konkretizacii {to se soodvetni na publikata i na celta. 5. Pi{uvaweto e jasno, naso~eno e i interesno. Toa go odr`uva vnimanieto na ~itatelot. Glavnite idei se istaknuvaat i se razvivaat podr`ani so konkretizacii {to se soodvetni na publikata i na celta. 4. Pi{uvaweto e jasno i naso~eno. ^itatelot mo`e lesno da gi razbere glavnite idei. Konkretizacii {to ja poddr`uvaat idejata postojat, no mo`ebi vo ograni~en broj ili nekako vop{teno. 3. Pi{uvaweto sodr`i glavna ideja(i), no tie se premnogu op{ti ili poednostaveni. Konkretizaciite {to ja poddr`uvaat idejata ~esto se premnogu ograni~eni, premnogu op{ti, ili ponekoga{ nadvor od temata. 2. Pi{uvaweto sodr`i glavna ideja(i), no taa e nerazviena i celta e nekako nejasna. 1. Na pi{uvaweto mu nedostasuva glavna ideja(i) ili cel. Pi{uvaweto sodr`i idei koi {to se mnogu ograni~eni ili prosto se nejasni, ima nekolku ili nema obidi da se razvivaat ideite. Sostavot e premnogu kus za da go poka`e razvojot na edna ideja.

ORGANIZACIJA 6. Organizacijata obezbeduva centralnata ideja(i) i konkretizaciite {to ja poddr`uvaat da bidat jasni. Redosledot i strukturata se cvrsti i lesno go vodat ~itatelot niz napi{anoto. 5. Organizacijata pomaga da se razjasni centralnata ideja(i) i konkretizaciite {to ja poddr`uvaat. Redosledot i strukturata se cvrsti i go vodat ~itatelot niz napi{anoto.



126


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 4. Organizacijata e jasna i funkcionalna. Postoi redosled i struktura, no li~at kako da se spored nekoja formula. 3. Napraven e obid da se organizira pi{uvaweto, no na izvesni mesta toa ne funkcionira dobro ili pak naporot e premnogu vidliv. 2. Na pi{uvaweto mu nedostasuva jasna organizaciska struktura. Napraven e izvesen obid za organizirawe, no sostavot te{ko se sledi i ~itatelot mora da prepro~ituva golem del od tekstot. Se ~ini deka tekstot e nekompleten. 1. Tekstot ne opstojuva kako celina, pi{uvaweto e nesredeno i nepovrzano. Duri i posle prepro~ituvaweto, ~itatelot seu{te e zbunet.

TEK NA RE^ENICITE 6. Pi{uvaweto ima efektiven tek, koj {to e ramnomeren i priroden. Re~enicite se staveni zaedno taka {to tie se postojano raznovidni i interesni. Re~enicite go pravat tekstot lesen i interesen za ~itawe. 5. Pi{uvaweto ima ramnomeren, priroden tek. Re~enicite se staveni zaedno taka {to se raznovidni i interesni. Re~enicite go pravat tekstot lesen i interesen da se ~ita glasno. 4. Pi{uvaweto ima tek, me|utoa, vrskite me|u re~eni~nite frazi ili re~enicite nemaat soodveten tek. Re~enicite se raznovidni vo izvesna merka i ovozmo`uvaat lesno ~itawe na glas. 3. Pi{uvaweto ima tendencija da bide pove}e nepostojano odo{to ramnomerno. Ponekoga{ nesmasnite konstrukcii go teraat ~itatelot da ~ita pobavno ili da go prepro~ituva tekstot. 2. Pi{uvaweto ima tendencija da bide nepostojano ili da se oddale~uva od temata. Nesmasnata re~eni~na konstrukcija ~esto go tera ~itatelot da ~ita pobavno ili da go prepro~ituva tekstot. 1. Pi{uvaweto e te{ko da se sledi ili da se ~ita glasno. Re~enicite imaat tendencija da bidat nepostojani, necelosni ili pak se mnogu nesmasni.

127


TEMA

7

FORMATIVNO OCENUVAWE 1: PREGLED

7.1 ZADA^I / OBRAZOVNI CELI: U~esnicite treba: 1. Da gi sogledaat klu~nite karakteristiki na ocenuvaweto na u~eweto (formativno ocenuvawe); 2. Da se zapoznaat so istra`uvawata koi odat vo prilog na sproveduvaweto na ocenuvawe na u~eweto; 3. Da gi sogledaat razlikite pome|u upotrebata na formativno i sumativno ocenuvawe; 4. Da gi identifikuvaat razli~nite strategii na ocenuvawe koi soodvetstvuvaat so upotrebata na formativno ocenuvawe; 5. Da gi povrzat rezultatite na u~eweto so soodvetnite formativni pristapi kon ocenuvaweto. Elementi od formativnoto ocenuvawe vo Nacrt standardite za ocenuvawe OD DELOT - PRINCIPI 1.

Ocenuvaweto, pred se ima za cel da gi podobri postigawata na u~enicite.  Preku ocenuvaweto u~enicite dobivaat informacija za toa {to od

niv se bara da nau~at. Kolku }e nau~at i kako }e u~at vo golema mera zavisi od ocenuvaweto {to se primenuva.  Ocenuvaweto slu`i da go pottikne u~enikot da u~i i da mu dade

nasoki kako da u~i za da gi zgolemi postigawata vo u~ili{teto i von nego, a ne samo da utvrdi kolku u~enikot uspeal da nau~i. 3.

Ocenuvaweto e sostaven del na nastavniot proces (na u~eweto i na pou~uvaweto).

4.

Ocenuvaweto se bazira na koristewe na pove}e razli~ni metodi.  Koristeweto na pove}e razli~ni metodi ovozmo`uva da se minimiziraat slabostite i ograni~uvawata na sekoj poedine~en metod.

128


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

OD DEL I - PLANIRAWE NA OCENUVAWETO 3.

Nastavnikot ocenuvaweto treba da go planira vo godi{nite, tematskite i dnevnite planovi.  Pri planiraweto na formativnoto ocenuvawe nastavnikot treba

da gi zeme predvid prethodnite znaewa na u~enicite, nivnite razli~ni sposobnosti i posebnite potrebi na oddelni u~enici.

OD DEL II - IZBOR NA METODI ZA OCENUVAWE I INSTRUMENTI 1.

IZRABOTKA NA

Treba da se izberat raznovidni metodi za ocenuvawe i da se izberat/izrabotat soodvetni instrumenti.a  Nastavnikot treba da bira i metodi koi{to obezbeduvaat

vklu~uvawe na u~enicite vo ocenuvaweto. (Na pr. metodi za samoocenuvawe i vzaemno ocenuvawe, u~enikot da ima mo`nost da izbere na koj na~in }e prezentira nekoi od svoite postigawa i dr.)

3.

Pri izborot na metodite i izborot/izrabotkata na instrumentite treba da se ima predvid celta za koja tie }e bidat koristeni.  Nastavnikot treba da izbira metodi i da izbira/izgotvuva

instrumenti soglasno celta na ocenuvaweto. (Na primer, koga se ocenuva kako u~enikot u~i i napreduva, vo {to e dobar, a {to treba da podobri, prednost treba da se dade na metodi koi mo`at toa da go poka`at i lesno se vklopuvaat vo procesot na izveduvawe na nastavata, na pr. nabquduvawe i instrumenti koi ne mora da obezbeduvaat sosem objektivno bele`ewe na pr. anegdotski bele{ki. Koga celta na ocenuvaweto e da se formira ocenka }e se koristat pove}e razli~ni metodi, so pogolema objektivnost i reprezentativnost vo odnos na sodr`inite na pr. testovi, pokompleksni izrabotki i analiti~ki listi kako instrumenti.)

OD DEL III - SPROVEDUVAWE NA PROCESOT NA OCENUVAWE Procesot na ocenuvawe ima dve osnovni funkcii: (1) da gi prika`e napredokot i postigawata na u~enicite vo tekot na nastavniot proces i (2) da go poddr`i u~eweto na u~enicite za da postignat najvisoki mo`ni rezultati.

129


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

7.2

Pregled na na{eto razbirawe na formativnoto ocenuvawe (Ocenuvawe na u~eweto)  Nomenklatura. Postojat brojni termini koi se sinonimni so forma-

tivnoto ocenuvawe. Naj~esto upotrebuvani termini se ocenuvawe na u~eweto (Assessment for Learning) (vo literaturata vo Britanija i Avstralija) i ocenuvawe na ~asovite (Classroom Assessment) (vo literaturata vo Severna Amerika). Vo ovoj prira~nik se koristi terminot formativno ocenuvawe.  Korisno bi bilo da se razberat suptilnite razliki pome|u ocenu-

vawe i formativno oenuvawe. Razgledajte gi povtorno definiciite na ocenuvaweto dadeni vo tema 1 (del 1.2.1 i 1.2.2). Akcentot e staven na koristewe na "rezultatite� od ocenuvaweto za vodewe na u~eweto i pou~uvaweto.  Klu~nite koncepti povrzani so formativnoto ocenuvawe

vklu~uvaat: jasni nameri pri u~eweto, postojano procenuvawe, davawe povratna informacija na u~enicite i za nastavnikot. Postojat sli~nosti pome|u elementite na formativnoto ocenuvawe i organiziranoto pou~uvawe (planirawe/celi, postavuvawe pra{awa, nabquduvawe, povratna informacija, prilagoduvawe na pou~uvaweto).  Iako postoi poklopuvawe pome|u tehnikite, formativnoto ocenu-

vawe vo brojni aspekti se razlikuva od sumativnoto.  Formativnoto ocenuvawe voglavno se sostoi od pribirawe i interpretirawe na informacii so cel da se vlijae na podu~uvaweto i u~eweto; sumativnoto ocenuvawe pove}e se odnesuva na sumirawe na postigawata na u~enikot vo tekot na odreden vremenski period.  Formativnoto ocenuvawe go razviva i prodlabo~uva u~eweto, sumativnoto ocenuvawe go meri u~eweto. (Clarke, 2005)  Sumativnoto ocenuvawe mo`e da vklu~uva sporeduvawe na postigawata na u~enicite so odredeni nacionalni standardi, kako {to se opisi na nivoata na postigawe ili dr`avni standardi. Nastavnicite ~esto gi pravat ovie sumativni procenki na krajot od odredena nastavna tema, na krajot na polugodieto ili godinata i davaat numeri~ka ocenka.  Karakteristikite na formativnoto i sumativnoto ocenuvawe se opi{ani vo kusi crti vo delovite 1.2.2 i 1.2.3 vo tema 1.

130


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 Koga se ocenuva kako u~enikot u~i i napreduva, vo {to e dobar, a

{to treba da podobri, negovite rezultati se koristat za da mu se dade komentar, objasnuvawe i nasoka za ponatamo{na rabota (formativno ocenuvawe).  Koga ocenuvaweto se zasnovuva na merewe na postigawata na

u~enikot na krajot na opredelena nastavna celina ili na daden vremenski period (tromese~ie, polugodie, kraj na godina), rezultatite se koristat za da se oformi ocenka za dotoga{nite postigawa (sumativno ocenuvawe). Od Nacrt standardite za ocenuvawe, del III, to~ka 2.

 Brojni neodamne{ni istra`uvawa ja potvrduvaat korisnosta na for-

mativnoto ocenuvawe. Nivnite rezultati uka`uvaat deka:  Eksternite ocenuvawa, sami po sebe, nema da go podobrat pou~uvaweto i u~eweto.  Inovaciite koi vklu~uvaat zajaknuvawe na praksata na formativno ocenuvawe rezultiraat so zna~ajni pridobivki vo u~eweto. Iako formalnoto testirawe e korisno za postignuvawe na odredeni celi, toa samoto po sebe ne gi podiga standardite. Nasproti toa, strategiite za formativno ocenuvawe mo`at da gi podignat standardite (Clarke, 1998)  Podobrenoto formativno ocenuvawe im pomaga na u~enicite so poniski postigawa pove}e otkolku na drugite u~enici, a so toa gi namaluva razlikite vo postigawata, istovremeno podigaj}i gi postigawata vo celina.  Povratnata informacija na nastavnikot kon u~enicite ~esto sodr`i vo sebe socijalni i upravuva~ki funkcii, pove}e otkolku funkcii povrzani so u~eweto.  Povratnata informacija koja se dava na u~enikot treba da gi naglasi dobrite strani na negovata rabota i da e prosledena so sovet za toa {to u~enikot bi mo`el da napravi za da go podobri u~eweto. Isto taka, treba da se izbegnuva sporeduvawe so drugite u~enici.

131


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

7.3

Istra`uvawe na osnovnite principi na formativnoto ocenuvawe Vo Obedinetoto kralstvo, Grupata za reformi vo ocenuvaweto (Assessment Reform Group) e vklu~ena vo promocija na formativnoto ocenuvawe, koristej}i go terminot: ocenuvawe na u~eweto (Assessment for Learning). Principite na ocenuvaweto na u~eweto (Assessment Reform Group, 2002) nudat vode~ki principi koi gi odrazuvaat osnovnite karakteristiki na konceptot.

Aktivnost na u~esnicite 7 - A: Vo grupi, u~esnicite gi razgleduvaat "desette vode~ki principi" za ocenuvawe na u~eweto [Prilog 7.1] i analiziraat vo koj stepen sekoj od principite e prisuten vo nastavnata praksa vo makedonskite osnovni u~ili{ta [Prilog 7.2]

7.4

Sproveduvawe na formativnoto ocenuvawe

Formativnoto ocenuvawe vklu~uva koristewe na ocenuvaweto na ~asovite so cel da se podignat postigawata na u~enicite. Toa e zasnovano na idejata deka u~enicite najdobro }e rabotat dokolku ja razbiraat celta na nivnoto u~ewe, do kade se nao|aat vo odnos na taa cel i na koj na~in mo`at da ja postignat (ili da gi popravat propustite vo nivnoto znaewe). Efektivnoto ocenuvawe za u~ewe se odviva postojano na ~asot. Toa vklu~uva:  Spodeluvawe na celite na u~eweto so u~enicite;  Pomagawe na u~enicite da gi doznaat i prepoznaat standardite kon

koi treba da se stremat;  Davawe na povratna informacija koja }e im dade nasoki na u~enicite

kako da se podobrat;  Veruvawe deka sekoj u~enik mo`e da se podobri vo odnos na prethod-

nite postigawa;  Vzaemno ragleduvawe i analizirawe na postigawata i napredokot na

u~enikot od strana na nastavnikot i na u~enikot;  Obu~uvawe na u~enicite da koristat tehniki na samo-ocenuvawe za

da gi otkrijat aspektite vo koi treba da se podobrat;  Veruvawe deka motivacijata i samodoverbata, koi se klu~ni za efek-

tivno u~ewe i napredok, mo`at da se podobrat preku koristewe na efektivni tehniki na ocenuvawe.

132


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Istra`uvawata poka`ale dele koga u~enicite u~estvuvaat vo procesot na ocenuvawe, standardite se podignuvaat, a u~enicite se ohrabreni da prezemat akcija za podobruvawe na nivnoto u~ewe. Glavni karakteristiki na ocenuvaweto na u~eweto [Clarke, 2005; www.qca.org.uk]. 1. Spodeluvawe na celite na u~eweto 2. Koristewe na efektivni tehniki na postavuvawe pra{awa (obraboteno vo tema 8) 3. Koristewe na strategii na bodirawe i davawe povratni informacii 4. Vzaemno ocenuvawe i samo-ocenuvawe.

1. Spodeluvawe na celite na u~eweto

Od Standardite ...  U~enicite treba odnapred da bidat zapoznati so toa {to se o~ekuva

da go nau~at (bazirano na celite na programata) i ona {to }e bide ocenuvano. Od Nacrt standardite za ocenuvawe, del III, to~ka 1

Pogolemiot broj na planovi za rabota ja naglasuvaat potrebata za jasno identifikuvawe na celite na ~asot. Nastavnicite treba da bidat sigurni deka u~enicite mo`at da ja prepoznaat razlikata pome|u celta na zada~ata i celta na u~eweto (da go odvojat ona {to treba da go napravat od ona {to }e go nau~at). Kriteriumite za ocenuvawe na rezultatite od u~eweto ~esto se izrazeni na formalen jazik koj u~enicite ~esto ne mo`at da go razberat. So cel u~enicite celosno da se vklu~at vo procesot na u~ewe, nastavnikot treba:  Jasno da objasni zo{to nekoja lekcija se predava ili nekoja aktivnost

se izveduva, koristej}i se so terminologija na celite na u~eweto.  Da im gi objasni na u~enicite konkretnite kriteriumi za ocenuvawe  Da im pomogne na u~enicite da razberat {to napravile dobro, a koi

aspekti na u~eweto treba da gi podobrat.

133


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Dokolku na u~enicite im se dade mo`nost da pogledaat primeroci na zada~i od drugi u~enici, toa mo`e da im pomogne podobro da razberat kako da gi koristat kriteriumite za ocenuvawe za da go ocenuvaat sopstvenoto u~ewe.

2. Koristewe na efektivni tehniki na postavuvawe pra{awa Ova e obraboteno vo tema 8.

3. Koristewe na strategii na bodirawe i davawe povratni informacii Nastavnicite znaat deka davaweto povratna informacija e su{tinski element pri pomagaweto na u~enicite da se podobrat. Koga gi koristat strategiite na ocenuvawe na u~eweto nastavnicite treba da se trudat da go nadminat ednostavnoto davawe na numeri~ki oceni i komentari koi mo`ebi i ne se povrzani so celite na u~ewe na zada~ata (pr. "vlo`i pove}e trud� ili "podobri go pi{uvaweto�) i da se turdat da davaat povratna informacija koja }e mu pomogne na u~enikot da ja podobri konkretnata aktivnost. Ova }e im pomogne na u~enicite da gi namalat propustite vo u~eweto i }e go podobri nivnoto razbirawe na materijalot. Pred da se dade povratna informacija va`no e da se vospostavi doverba pome|u nastavnikot i u~enikot. U~enicite imaat korist od formalnoto davawe na povratna informacija preku grupni i plenarni sesii. Onamu kade ovaa praktika dobro funkcionira, se nadminuva tipi~noto uka`uvawe na u~enikot kade zgre{il i se odi kon praksa na samostojno uviduvawe na u~enikot koi aspekti mo`e da gi podobri i razgovor za toa so nastavnikot. Davaweto na povratni informacii vklu~uva i odvojuvawe na vreme za razgovor so u~enicite i u~ewe kako da bidat reflektivni vo vrska so celite na u~eweto i nivnata rabota i odgovori.

Od Standardite ...  Informiraweto nameneto za podobruvawe na u~eweto treba da

sodr`i opis na dobrite i slabite strani na u~eweto i postigawata na u~enikot i da dava nasoki kako da se iskoristat potencijalite pri ponatamo{noto u~ewe. Od Nacrt standardite za ocenuvawe, del V, to~ka 2  Nastavnikot e osposoben da dava kvalitetna povratna informacija

koja }e mu pomogne na u~enikot vo ponatamo{noto u~ewe. Od Nacrt standardite, del: Kompetencii na nastavnikot III, to~ka 6

134


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Karakteristiki na davaweto efektivni povratni informacii Povratnata informacija e poefektivna dokolku e naso~ena kon celta na zada~ata i se dava redovno.  Povratnata informacija e najefektivna koga im dava na znawe na

u~enicite deka se na vistinskiot pat i koga gi pottiknuva da popravat ili podobrat odredena zada~a.  Sugestiite za podobruvawe treba da funkcioniraat kako "dozirawe�,

t.e. na u~enicite treba da im se dade onolku pomo{ kolku {to im e potrebno za da go uportebat sveto znaewe. Ne treba da im se davaat kone~nite re{enija vedna{ {tom "zaglavat� i treba da se nau~at samite da razmisluvaat.  Na u~enicite treba da im se pomogne da iznajdat alternativni

re{enija dokolku se uvidi deka na~inot na koj pristapuvaat na zada~ata kontinuirano vodi kon neuspeh.  Koga povratnata informacija se odnesuva na napredokot posle brojni

obidi, taa e poefektivna otkolku ako se dade posle poedine~en obid (tretiran izolirano).  Kvalitetot na dijalogot pri davaweto povratna informacija e

zna~aen i mnogu istra`uvawa uka`uvaat deka usnata povratna informacija e poefektivna otkolku pi{anata.  U~enicite treba da znaat da pobaraat pomo{ i klimata vo u~ili{teto

treba da gi ohrabruva da go pravat toa.

Treba da se promovira kultura na uspeh, vo koja sekoj u~enik mo`e da se nadograduva vrz osnova na prethodnite postigawa, namesto da se sporeduva so drugite u~enici. Ova se postignuva preku informirawe na u~enicite za nivnite silni strani i slabostite vo nivnata rabota i davawe na povratna informacija vo vrska so nivnite sledni ~ekori.

4. Vzaemno ocenuvawe i samo-ocenuvawe Istra`uvawata poka`uvaat deka u~enicite postignuvaat podobri rezultati dokolku se potpolno vklu~eni vo procesot na u~ewe. Toa zna~i deka dokolku u~enicite znaat {to treba da u~at i zo{to, a potoa aktivno go procenat svoeto razbirawe na materijalot, propustite vo znaeweto i oblastite vo koi treba da se podobrat, tie }e postignat pove}e otkolku koga pasivno sedat vo u~ilnica i rabotat na ve`bi, bez vistinsko razbirawe na celta na ve`bite ili zo{to tie bi bile va`ni.  Nastavnikot treba da e osposoben da gi vklu~i u~enicite vo procesot

na ocenuvawe. Od Nacrt standardite za ocenuvawe, del III, to~ka 1

135


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Vzaemno ocenuvawe Vzaemnoto ocenuvawe mo`e da bide efektivno bidej}i dodeka u~enicite ja ocenuvaat rabotata na svoite sou~enici, tie mo`at da si gi razjasnat svoite idei i razbiraweto na celite na u~eweto i kriteriumite na ocenuvawe.

Vzaemnoto ocenuvawe mora da se sproveduva vnimatelno. Toa nema za cel rangirawe, bidej}i dokolku u~enicite se sporeduvaat so drugite, namesto so svoite prethodni postigawa, onie so podobri postigawa nema da bidat dovolno motivirani, a onie so poniski }e se demotiviraat.

Samo-ocenuvawe Samo-ocenuvaweto e va`na alatka na nastavnikot za formativnoto ocenuvawe. Otkako edna{ u~enikot }e nau~i kako da go ocenuva svoeto momentalno znaewe i propustite vo nego, toj se zdobiva so pojasna ideja za toa kako da si pomogne da se podobri.

Glavniot poblem (so samo-ocenuvaweto) e faktot {to u~enicite mo`at da se samo-ocenuvaat samo dokolku imaat dovolno jasna pretstava za celite na nivnoto u~ewe. Za `al, malku u~enici imaat takva pretstava.

U~enicite treba da:  Ja analiziraat sopstvenata rabota;  Bidat poddr`ani da priznaat dokolku imaat poblemi, bez zakani za

nivnata samodoverba;  Imaat na raspolaggawe dovolno vreme da gi razrabotat

problemite/zada~ite.

Ako od u~enicite se pobara da razgledaat primeri na rabota od drugi u~enici koi zadovoluvaat i koi ne zadovoluvaat odredeni standardi, toa mo`e da im pomogne da razberat {to se baralo od zada~ata i da gi procenat slednite ~ekori koi treba da gi prezemat. Razgleduvaweto na razli~ni odgovori isto taka mo`e da im pomogne na u~enicite da gi razberat razli~nite na~ini na koi mo`ele da i pristapat na zada~ata. Ovaa metoda ~esto pomaga koga trudovite koi se razgleduvaat se od u~enici koi tie ne gi poznavaat. (Izvor: QCA website: www.qca.org.uk)

136


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Samo-ocenuvawe (dopolnitelni zabele{ki)  Efektivnite u~enici najdobro rabotat koga imaat uvid vo sopstven-

ite silni i slabi strani i pristap do sopstveniot repertoar na strategi za u~ewe. (Brown, 1994, p. 9).  Istra`uvawata poka`uvaat deka postojat potencijalni pridobivki vo

pogled na u~eweto, dokolku u~enicite se vklu~uvaat vo samo-ocenuvawe i vzaemno ocenuvawe (e.g., White & Fredericksen, 1998). Ova osobeno se odnesuva na u~enicite koi voobi~aeno imaat niski postigawa.  Efektite na samo-ocenuvaweto vklu~uvaat:  Razvoj na sposobnostite za planirawe na u~enicite i anal-

izirawe na sopstvenite celi i ve{tini;  Formirawe na svest za va`nosta na procenuvaweto na svojata rabota;  Sposobnost na u~enicite za poefektivno rakovodewe so resursite i vremeto.

Dopolnitelni detali vo vrska so samo-ocenuvaweto mo`at da se najdat vo prilozite 7.4 i 7.5. Clarke (2005) predlaga aktivnosti, koi ja odrazuvaat praksata na formativno ocenuvawe, vo koi bi mo`ele da se vklu~at nastavnicite i u~enicite:  Modelirawe preku vzaemno ocenuvawe  Kriteriumi za uspeh  Partneri za razgovor  Postavuvawe na va`ni pra{awa  Efektivna povratna informacija i vzaemno ocenuvawe i samo-ocenu-

vawe.

7.5

Opredeluvawe na ocenuvawe koe e soodvetno

Aktivnost na u~esnicite 7 - B: U~esnicite rabotat vo grupi i gi povrzuvaat glavnite sodr`ini od nastavnata programa so soodvetni strategii za ocenuvawe [Prilozi 7.6 do 7.8]

137


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Ovaa aktivnost vklu~uva{e tri predmeti, biologija, hemija i matematika. Bi bilo korisno vo ponatamo{noto planirawe za profesionalen razvoj na nastavnicite da se konstruiraat sli~ni aktivnosti za drugi predmeti, kako na primer jazik (makedonski, albanski...), istorija, geografija, likovno i muzi~ko obrazovanie itn.  Diskusija na celata grupa za aktivosta 7-B - Identifikuvawe na

strategii za formativno ocenuvawe;  Pra{awa i odgovori;  U~esnicite gi popolnuvaat svoite dnevnici za u~ewe.

RE^NIK NA TERMINI

Formativno ocenuvawe - Formativnosto ocenuvawe vklu~uva intervencija na nastavnikot vo tekot na procesot na u~ewe so cel da pribere povratna informacija koja ja koristi za da go vodi/organizira ponatamo{noto u~ewe i pou~uvawe (Brooks, 2002, p. 15). Osnovata na formativnoto ocenuvawe e toa {to pribranite informacii se koristat za da se prilagodi rabotata na nastavnikot so cel da se postignat celite na u~eweto. Sumativno ocenuvawe - Voobi~aeno se slu~uva na krajot na nastavnata edinica koja bila predavana. Se koristi za da go odredi stepenot do koj celite na podu~uvaweto bile postignati i naj~esto se koristi so cel davawe na ocena po predmetot ili potvrda deka u~enikot gi postignal o~ekuvanite rezultati vo u~eweto (Linn & Miller, 2005, p. 36).

Ocenuvawe na u~eweto - Sekoja forma na ocenuvawe, ~ija osnovna cel e promovirawe na u~eweto na u~enicite.... obi~no e neformalno, sostaven del na site aspekti na u~eweto i pou~uvawto, i go koristat razli~ni nastavnici kako del od nivniot sopstven stil na podu~uvawe (Black, Harrision, Lee, Marshall and Wiliam, 2003, p. 2). Povratna informacija - davawe na informacija na u~enikot preku koja se procenuva momentalnoto postigawe i se uka`uva na slednite ~ekori vo procesot na u~ewe koi u~enikot treba da gi prevzeme. Povratnata informacija treba da se odnesuva konkretno na celta na u~eweto. Hattie i Timperley (2007, p. 102) ja konceptualiziraat povratnata informacija kako informacija dadena od strana na agens (pr. nastavnik, kniga, roditel, samiot sebe, iskustvoto) koja se odnesuva na odredeni aspekti na izvedbata ili razbiraweto. Tie izdvojuvaat tri pra{awa, od va`nost za povratnata informacija: Kade odam?, Na koj na~in odam?, Kade da odam ponatamu? Odgovorite na ovie pra{awa treba da go podobrat u~eweto.

138


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Nadminuvawe na propustite - Termin koj se smeta za.... od D. Royce Sadler. Spored Clarke (2005, p. 7), Sadler smeta deka treba da se ispolnat tri uslovi za povratnata informacija da bide efektivna. U~enikot treba da: 1. poseduva koncept/pretstava za standardot (ili celta, ili baranoto nivo) koj se stremi da go dostigne; 2. go sporeduva sega{noto nivo na izvedba so toj standard i 3. se vklu~uva vo soodvetna akcija koja vodi kon nadminuvawe na propustite. Cel na u~eweto - ona {to nastavnicite se nadevaat deka u~enicite }e go znaat, razberat, }e bidat sposobni da go napravat do krajot na ~asot ili posle nekolku ~asovi. Razjasnuvaweto na celta na u~eweto mu ovozmo`uva na nastavnikot da konstruira zada~i koi }e vodat kon postignuvawe na celta. Spodeluvaweto na celta na u~eweto mu ovozmo`uva na u~enikot da ja doznae celta na aktivnosta, so {to odgovornosta za u~eweto se prenesuva od nastavnikot na u~enikot (Clarke, 2001). Samo-ocenuvawe - proces preku koj u~enicite procenuvaat koi aspekti od nivnata rabota se dobri, pritoa koristej}i se so poznavaweto na celite na u~eweto i soovetnite kriteriumi ili standardi.

139


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 7.1

1.

DESETTE KLU^NI PRINCIPI NA OCENUVAWETO NA U^EWETO

Ocenuvaweto na u~eweto treba da bide del od efektivnoto planirawe na nastavata i u~eweto Planiraweto na nastavnikot treba da obezbedi mo`nosti kako za u~eniot taka i za nastavnikot da steknuvaat i koristat informacii za napredokot vo ostvaruvaweto na obrazovnite celi. Toa isto taka treba da bide fleksibilno za da odgovara na po~etnite i iskrsnatite idei i sposobnosti. Planiraweto treba da vklu~uva strategii za da obezbeduva u~enicite da gi razbiraat celite {to gi postignuvaat i kriteriumite {to }e bidat primenuvani vo ocenuvaweto na nivnata rabota. Treba, isto taka, da se planira kako u~enicite }e dobivaat povratni informacii, kako tie }e u~estvuvaat vo ocenuvaweto na sopstvenoto u~ewe i kako }e im se dava pomo{ za da napreduvaat.

2.

Ocenuvaweto na u~eweto treba da se fokusira na toa kako u~enicite u~at Procesot na u~eweto treba da bide vo razmisluvawata, kako na u~eniot, taka i na nastavnikot, koga se planira ocenuvaweto i koga se interpretiraat pokazatelite. U~enicite treba da stanat svesni za toa "kako“ se u~i, kako {to se svesni za toa "{to“ se u~i.

3.

Treba da se prifati deka ocenuvaweto na u~eweto ima centralna uloga vo praktikata na ~asovite Golem del od ona {to nastavnicite i u~enicite go rabotat na ~as mo`e da se opi{e kako ocenuvawe. Zada~ite i pra{awata gi pottiknuvaat u~enicite da gi poka`at svoite znaewa, razbirawe i sposobnosti. Toga{, ona {to u~enicite go ka`uvaat i go pravat se nabquduva i se interpretira i se donesuvaat sudovi za toa kako mo`e da se podobruva u~eweto.Ovie procesi na ocenuvaweto pretstavuvaat osnoven del od sekojdnevnata praktika na ~asovite i gi vklu~uvaat kako nastavnicite taka i u~enicite vo razmisluvaweto, dijalogot i donesuvaweto odluki.

4.

Ocenuvaweto na u~eweto treba da se smeta kako klu~na profesionalna sposobnost na nastavnicite Na nastavnicite im se potrebni profesionalni znaewa i sposobnosti za: da go planiraat ocenuvaweto, da go nabquduvaat u~eweto, da gi analiziraat i interpretiraat podatocite od ocenuvaweto; da im davaat povratni informacii na u~enicite i da im davaat podr{ka vo samo-ocenuvaweto. Na nastavnicite treba da im se dava podr{ka vo razvivaweto na ovie sposobnosti preku bazi~en i kontinuiran profesionalen razvoj.

140


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

5.

Ocenuvaweto na u~eweto treba da bide ~uvstvitelno i konstruktivno bidej}i sekoe ocenuvawe ima emocionalno vlijanie Nastavnicite treba da bidat svesni za vlijanieto {to komentarite, bele{kite i ocenkite mo`at da go imaat vrz samodoverbata i entuzijazmot na u~enicite i tie treba da bidat {to e mo`no pove}e konstruktivni pri davaweto na povratnite informacii. Komentarite naso~eni pove}e kon rabotata otkolku kon li~nosta se pokonstruktivni, kako za u~eweto, taka i za motivacijata.

6.

Ocenuvaweto na u~eweto treba da ja zema predvid i va`nosta na motivacijata na u~enikot Ocenuvaweto {to go pottiknuva u~eweto ja pove}e ja neguva motivacijata preku naglasuvaweto na napredokot i postigaweto, otkolku preku uka`uvaweto na neuspehot. Sporeduvaweto so drugi u~enici koi {to bile pouspe{ni verojatno nema da gi motivira u~enicite. Toa mo`e, isto taka, da dovede do nivno povlekuvawe od procesot na u~eweto vo podra~ja vo koi {to bile dovedeni vo situacija da se ~uvstvuvaat deka tie "ne se dobri“. Motivacijata mo`e da bide odr`uvana i pottiknuvana preku metodi na ocenuvawe koi ja {titat avtonomijata na u~enikot, davaat izvesen izbor i konstruktivni povratni informacii i sozdavat mo`nost za samo-naso~uvawe.

7.

Ocenuvaweto na u~eweto treba da promovira anga`iranost vo postignuvaweto na obrazovnite celi i spodeleno razbirawe za kriteriumite spored koi tie se ocenuvaat Za u~eweto da bide fektivno, u~enicite treba da razbiraat {to e toa {to tie se obiduvaat da go postignat - i {to e toa {to sakaat da go postignat. Razbiraweto i anga`iranosta se javuvaat koga u~enicite dobivaat izvesen del vo odlu~uvaweto za celite i vo identifikuvaweto na kriteriumite za ocenuvaweto na napredokot. Informiraweto za kriteriumite na ocenuvaweto vklu~uva diskusii za niv so u~enicite, koristej}i termini {to tie mo`at da gi razberat, davaj}i primeri za toa kako kriteriumite mo`at da se sretnuvaat vo praksa i anga`iraj}i gi u~enicite vo zaedni~ko ocenuvawe so svoite vrsnici.

8.

U~enicite treba da dobivaat konstruktivni upatstva kako da ja podobruvaat svojata rabota Na u~enicite im se potrebni informacii i upatstva za da gi planiraat narednite ~ekori vo svoeto u~ewe. Nastavnicite treba:  Da gi istaknuvaat dobrite strani na u~enikot i da davaat soveti kako istite da gi podobruvaat  Da bidat jasni i konstruktivni za sekakvi slabosti i kako nim da im se posvetuva vnimanie  Da obezbeduvaat mo`nosti za u~enicite za tie da ja podobruvaat svojata rabota.

141


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

9.

Ocenuvaweto na u~eweto ja razviva sposobnosta na u~enicite za samo-ocenuvawe za tie da bidat podlo`ni na samo-odrazuvawe i samo-rakovodewe Samostojnite u~enici imaat sposobnost da baraat i steknuvaat novi sposobnosti, novi znaewa i novi razbirawa. Tie se sposobni da se anga`iraat vo samo-odrazuvaweto i da gi identifikuvaat narednite ~ekori vo svoeto u~ewe. Nastavnicite treba da ja pottiknuvaat kaj u~enicite `elbata i sposobnosta da ja prezemaat gri`ata za svoeto u~ewe preku razvivawe na sposobnostite za samo-ocenuvawe.

10.

Ocenuvaweto na u~eweto treba do go opfa}a celiot opus na postigawata na site u~enici Ocenuvaweto na u~eweto treba da se koristi za da se zgolemuvaat mo`nostite na u~enicite da steknuvaat znaewa vo site podra~ja od obrazovnata aktivnost. Toa treba da im ovozmo`uva na site u~enici da go postignuvaat ona {to najdobro mo`at da go pravat i nivnite napori da bidat priznavani.

(Izvor: QCA website: www.qca.org.uk)

142


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 7.2

DESETTE OSNOVNI PRINCIPI NA OCENUVAWETO ZA U^EWE (OPZU) VO KONTEKST NA MAKEDONSKITE NASTAVNI PROGRAMI

Ve molime da go ozna~ite stepenot vo koj sekoj od principite vo momentov e sodr`an vo nastavnata programa i praksa vo osnovnoto obrazovanie vo Makedonija (oddelenija V - VIII). Ozna~ete edno pole vo sekoja linija.

Klu~en princip na OPZU

Stepen na naglasenost na principite vo nastavnata programa Otsustvuva Minimalno

Donekade

Umereno

Zna~itelno

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Dadete poedinosti/primeri vo vrska so: A. Principite koi se najmnogu naglaseni vo nastavnata programa

B. Principite koi se najmalku naglaseni vo nastavnata programa

143


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 7.3

LISTA NA STRATEGIITE ZA OCENUVAWE PRI OCENUVAWATA OD STRANA NA NASTAVNICITE

Tabela 4.1 Ramka za priodite i metodite vo ocenuvaweto KAKO MO@EME DA GO OCENUVAME U^EWETO NA U^ENICITE NA ^AS? Forma na selektiran odgovor Kus pismen Pove}e~len odgovor izbor  To~en/neto~en  Popolni gi  Povrzuvawe praznite mesta  Pro{iren  Zbor(ovi) pove}e~len izbor  Fraza(i)  Kratok odgovor  Re~enica(i)  Pasusi  Obele`i go dijagramot  "Poka`i kako raboti{“  Vizuelna pretstava  Pismen sostav

Otvoren odgovor



Ocenuvawe bazirano na prakti~na osposobenost Produkt/trud



Istra`uva~ki trud  Prikazna / dramski tekst  Poema  Portfolio  Umetni~ka izlo`ba  Nau~en proekt  Video/audio zapis  Laboratoriski izve{taj

144

Izvedba



Usno iska`uvawe  Tanc/dvi`ewa  Demonstracija vo nau~na laboratorija  Poka`uvawe atletski sposobnosti  ^itawe dramski tekstovi  Igrawe pretstava

Ocenuvawe naso~eno kon procesot 

Debata Muzi~ki recital  Vnesuvawe podatoci so tastatura  Odr`i ~as  Usno ispra{uvawe  Observacija (nabquduvawe)  Intervju  Sostanici  Opis na procesi  Razmisluvaj glasno  Dnevnik za u~eweto 


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 7.4

POVE]E ZA VIDOVITE NA SAMO-OCENUVAWE I NIVNATA OPRAVDANOST

Va`no e u~enicite da stanat aktivni partneri vo sopstvenoto ocenuvawe, kako del od postojaniot krug na u~ewe-ocenuvawe. Samo-ocenuvaweto na u~enicite mo`e da se sprovede na brojni na~ini. U~enicite mo`at da se vklu~at vo razli~ni aktivnosti na samo-ocenuvawe i vzaemno ocenuvawe preku aktivirawe na nivnite sopstveni napori, nivnite napori kako ~lenovi na grupa, nivnite samostojni krajni produkti vo vid na pi{ani zada~i i prezentacii, ili nivnoto demonstrirawe na ve{tini ili procesi. U~enicite mo`at isto taka da se vklu~at vo procenuvawe na nivnite postigawa na kvizovi i testovi. Nekoi aktivnosti za samo-ocenuvawe vklu~uvaat:  Samo-pra{uvawe i metakognicija  Me|usebno dopi{uvawe na / Intervjua pome|u nastavnikot i

u~enikot  Diskusija (vo celoto oddelenie ili vo mali grupi)  Dnevnici za refleksija/ dnevnici za u~ewe  Nedelni samo-procenki  Listi za proverka i inventari za samo-ocenuvawe  Vzaemno ocenuvawe

SAMO-OCENUVAWE I VKLU^UVAWE NA U^ENICITE VO U^EWETO U~eweto voobi~aeno se kategorizira vo kognitivni, afektivni i psihomotorni domeni (na primer, taksonomijata na obrazovni celi vo kognitivniot domen na Blum). Woodward i Munns (2003) istaknuvaat deka u~eweto koe gi soedinuva kognitivnite (mislewe), afektivnite (~uvstvuvawe) i operaciskite (pravewe) aspekti na u~eweto ja zgolemuva vklu~enosta na u~enicite. Tie predlagaat deka samo-ocenuvaweto na u~enicite ne treba da bide povrzano samo so zada~ata na procenuvawe na u~eweto, tuku treba da vklu~uva i komentari za u~eweto i na~inite na koi toa mo`e da se podobri. Pra{uvaweto na u~enicite {to znaat, {to nau~ile i {to sakaat da znaat mo`e da ima ograni~eni rezultati. Ramkata za samo-ocenuvawe na u~enicite na Munns i Woodward e dadena podolu:



145


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Dimenzija

Afektivna

Kognitivna

Operativna

Konceptualna - preveduvawe vo koncepti

Koi drugi ~uvstva gi ima{ vo vrska so ovaa rabota? Kako bi mo`el da pottikne{ nekoi konkretni ~uvstva vo vrska so rabotata na pr. Empatija, qubopitnost. Zo{to e va`no da gi prepoznae{ ovie ~uvstva vo tvojata rabota?

Zo{to ti e va`no da go znae{/ razbere{/ znae{ da go napravi{ ova?

Zo{to e va`no da znae{ da go napravi{ ova?

Relaciska relacija so drugi oblasti/procesi

Dali nekoga{ si se ~uvstvuval vaka vo vrska so ne{to drugo? Koga? [to bilo toa?

Kako ovie procesi/sodr`ina se povrzani so ne{to drugo {to go znae{? Koga drug pat mo`e{ da ja iskoristi{ ovaa informacija?

Kade na drugo mesto bi mo`el da go napravi{ ova?

Multidimenzionalna sodr`ina plus proces

Zo{to ti se dopa|a / ne ti se dopa|a?

[to drugo nau~i? Na koj na~in dojde do zaklu~okot/ re{enieto? Kako znam koga imam ne{to nau~eno?

Na koj na~in go napravi toa?

[to nau~i? Zo{to ova e mojata najdobra rabota?

[to napravi?

Ednodimenzi- Dali ti se dopa|a ili onalna - sodr- ne ti se dopa|a ovaa `ina - osnova tema?

Izvor: Woodward, G. and Munns, H. (2003) Insider's Voices: Self-Assessment and Student Engagement Paper presented at New Zealand Association for Research in Education (NZARE) and Australian Association for Research in Education (AARE) Joint Conference, Auckland 2003. Available at http://www.aare.edu.au/03pap/mun03451.pdf. Last accessed 12/11/06.

PROCENUVAWE I PRIMENA NA U^EWETO U~esnicite/nastavnicite mo`at da ja koristat ramkata za samo-ocenuvawe na Woodward i Munns za da izberat eden aspekt od obukata (na pr. edna tema) i da go procenat vo parovi, koristej}i ja ramkata dadena pogore. Vakvata ve`ba treba da se povtori mnogupati pred osnovno{kolskite u~enici dobro da se zapoznaat so tehnikata i da stanat ve{ti vo nejzinata upotreba.



146


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 PREDNOSTI NA SAMO-OCENUVAWETO Samo-ocenuvaweto na u~enicite: 1. Mo`e da go zasili ~uvstvoto na „poseduvawe“ na sopstvenoto u~ewe od strana na u~enicite; 2. Mo`e da gi motivira u~enicite i da gi ohrabri aktivno da se vklu~at vo ueweto; 3. Go preobrazuva ocenuvaweto od samostojna vo spodelena aktivnost (t.e. go pravi poobjektivno); 4. Promovira iskrena razmena na idei; 5. Vodi kon ponaso~eno i poefikasno u~ewe; 6. Gi ohrabruva u~enicite da stanat poavtonomni vo nivnoto u~ewe; 7. Im dava na znaewe na u~enicite deka nivnite iskustva se vrednuvaat i deka nivnite procenki se po~ituvaat; 8. Razviva li~ni ve{tini koi mo`at da se prenesat i na drugi poliwa; 9. Sozdava zaednica na u~ewe vo koja u~enicite ~uvstvuvaat deka se vklu~eni i imaat vlijanie; 10. Ja namaluva preoptovarenosta na nastavnikot i 11. Gi tera u~enicite da razmisluvaat vo dlabo~ina, da uvidat kako drugite se spravuvaat so problemite, da gi "fa}aat“ klu~nite ne{ta i da nau~at da davaat konstruktivni kritiki. Izvor: Sluijmans, D., Dochy, F. and Moerkerke, G. (1999) Creating a learning environment using self, peer and co-assessment Learning Environments Research, Vol. 1, 293 - 319.

147


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 7.5

DNEVNIK ZA U^EWE / DNEVNIK ZA SAMO-OCENUVAWE

Dnevnicite za u~ewe mo`at da se vodat od strana na poedinci za...  Odreden predmet na pr. matematika;  Pi{uvawe ili ~itawe (pri {to tie „odgovaraat“ na tekstovi koi gi

imaat pro~itano ili napi{ano);  Proekt, vo koj eden ili pove}e u~enici mo`at da vodat dnevnik.

Dokolku se vodi redovno (na pr. sekoj den, dva-tri pati vo nedelata), dnevnikot i na nastavnicite i na u~enicite mo`e da im obezbedi zna~ajni informacii za formativnoto ocenuvawe. Dopolnitelno, dnevnicite mo`at da se koristat i za sumativno ocenuvawe. Na primer, del od ocenata po predmetot ili za odreden proekt mo`e da se formira vrz osnova na niv, pr. Dnevnik za u~ewe = 20% od ocenata (oceneto vrz osnova na kvalitetot na ideite) Strukturirano intervju sprovedeno na polovinata na proektot = 20% Kone~en pi{an izve{taj za proektot = 60% Usna prezentacija pred oddelenieto = 20% Za grupen proekt, mo`e da se primeni sledniov pristap: Dnevnik za u~ewe = 20% od ocenata Ocena na grupniot proektot = 50% od ocenata Va{iot pridones vo proektot = 30% od ocenata (proceneto vo sporedba so pridonesot na drugite ~lenovi) Dnevnikot za u~ewe mo`e da se sostoi od slednive delovi: Kontekst (pr. oddelenie, tema, proekt) i datum

Neposredna reakcija

148

Refleksija (odlo`ena reakcija i komentar)


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Dnevnikot za u~ewe koj e povrzan so predmetot ili proektot, mo`e da poka`e:  [to ste pravele  Kolku vreme toa odzemalo  [to imate otkrieno 

Voobi~aenoto - {to o~ekuvavte da otkriete



Neo~ekuvanoto - posle {to timot mo`e da gi dodade novite otkritija

 Na koi problemi/pote{kotii naidovte

Komponentata „refleksija“ mo`e da sodr`i: Glavnata idea na diskusijata/... Kako taa e povrzana so drugi idei /... Pra{awa koi seu{te se neodgovoreni /... Kade bi mo`el da najdam pove}e informacii /... Ocenuvawe na dnevnicite za u~ewe:  Koga se koristat za formativni celi, dodadete komentar ili

pra{awe za u~enikot da go odgovori;  Koga se ocenuvaat za sumativni celi, ispitajte go nivoto na

kriti~ko mislewe koristej}i taksonomija kako onaa na Blum. Kone~no, nastavnicite mo`ebi }e sakaat da gi napi{at svoite sopstveni odgovori vo dnevnicite za u~ewe na u~enicite, kako vo sledniov primer: Rezime

Reakcija

Komentar na nastavnikot

Ahil go brka{e Hektor i izleze od trkata za da ka`e za izvorite pokraj koi tr~aa.

Golema brkanica se slu~uva, kako dete koga bega od ~udovi{te pri ko{maren son. Toga{, negoviot nos se nurnuva vo cvetna livada na dosada koga zapo~nuva delot za proletta.

U~enikot o~igledno go razbral ovoj del od Ilijada zatoa {to e sposoben to~no da go rezimira ona {to se slu~uva. Reakcijata uka`uva na toa deka u~enikot go povrzuva tekstot so realnosta. Toj isto taka e sposoben da go iska`e svoeto mislewe („cvetna livada na dosada“).

Izvor: http://www.wku.edu/3kinds/mfllmpg.html#Daily%20Logs

149


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 7.6

AKTIVNOST - POVRZUVAWE NA OBRAZOVNITE ZADA^I SO TEHNIKITE NA OCENUVAWETO

NASTAVEN PREDMET: BIOLOGIJA, V ODDELENIE

Sporedete gi mo`nite tehniki za formativno ocenuvawe nabele`ani podolu so obrazovnite zada~i za znaewata i sposobnostite izbrani od nastavnite programi vo Makedonija. Stavete ja bukvata {to odgovara na tehnikata za ocenuvawe vo kolonata za ocenuvawe.

Identifikator

Tehnika

A

Portfolio/dosie

B

Samo-ocenuvawe

V

Indirektna observacija/ ocenka na nastavnikot

G

Direktna observacija/ ocenka na nastavnikot

D

Proekt

\

Ocenuvawe na proces/izvedba

E

Razgovor/intervju

@

Test na ~as

Z

Standardiziran test

Y

Drugi (Preciziraj)

I

Te{ko e da se vbroi vo kategorija



150


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 Tema, Pottema

Obrazovna zada~a / Aktivnost

1

U~enicite da gi iska`uvaat svoite idei za nivnoto opkru`uvawe, rastenijata, `ivotnite, lu|eto i mikrorganizmite

1

Da gi ka`uvaat razlikite i da vr{at sporeduvawa: rastenie-`ivotno; `ivotno~ovek; ~ovek-rastenie

2

Da gi prepoznavaat i da gi ka`uvaat imiwata na (1) predmetite od `ivata i mrtvata priroda; (2) osobenostite na `ivite organizmi

3

Da pravi kopii na terminite kletka, citoplazma, nukleus

3

Da ja objasnuvaat, da ja crtaat i da ja opi{uvaat kletkata i nejzinite delovi

4-1

Da gi grupiraat organizmite spored na~inot na nivnata ishrana

4-2

Da ja objasnuvaat so svoi zborovi razmenata na gasovite

4-2

Da vr{at sporeduvawe na dva organizmi spored nivnite organi za di{ewe

4-4

Da ja sporeduvaat ~uvstvitelnosta na edno rastenie na svetlina, visoka temperatura i su{no vreme

4-5

Da go merat, da go bele`at i da go sporeduvaat rasteweto na rastenijata

Ocenuvawe



151


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 RAZMISLUVAWA

Nabele`ete gi prednostite za u~enicite od razvivaweto na praksata vo ocenuvaweto preku povrzuvawe na obrazovnite zada~i po biologija so tehnikite na ocenuvaweto. 1. ______________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________________________

Nabele`ete gi prednostite za nastavnicite od razvivaweto na praksata vo ocenuvaweto preku povrzuvawe na obrazovnite zada~i po biologija so tehnikite na ocenuvaweto. 1. ______________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________________________

Nabele`ete gi predizvicite za nastavnicite. 1. ______________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________________________

152


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 7.7

AKTIVNOST - POVRZUVAWE NA OBRAZOVNITE ZADA^I SO TEHNIKITE NA OCENUVAWETO

NASTAVEN PREDMET: HEMIJA, VII ODDELENIE

Sporedete gi mo`nite tehniki za formativno ocenuvawe nabele`ani podolu so obrazovnite zada~i za znaewata i sposobnostite izbrani od nastavnite programi vo Makedonija. Stavete ja bukvata {to odgovara na tehnikata za ocenuvawe vo kolonata za ocenuvawe.

Identifikator

Tehnika

A

Portfolio/dosie

B

Samo-ocenuvawe

V

Indirektna observacija/ ocenka na nastavnikot

G

Direktna observacija/ ocenka na nastavnikot

D

Proekt

\

Ocenuvawe na proces/izvedba

E

Razgovor/intervju

@

Test na ~as

Z

Standardiziran test

Y

Drugi (Preciziraj)

I

Te{ko e da se vbroi vo kategorija



153


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 Oddel, Tema

Obrazovna zada~a / Aktivnost

I

Da prepoznavaat osnovna laboratoriska oprema

II-1

Da otstranuvaat sostojki od sme{a so pomo{ na dadeni upatstva

II-4

Da prepoznavaat najop{ti hemiski simboli (H, O, N, C, Mg, Na, Fe, Cu, Ag, CI)

III-1.1

Da razlikuvaat ozon od kislorod

III-1.2

Da vr{at eksperimenti za dobivawe vodorod, prou~uvaj}i gi negovite osobini, osobinite na sulfurot i sulfur dioksidot

III-4

Da gi poznavaat formulite i imiwata na slednive kiselini: sulfurna kiselina, fosforna kiselina, jaglerodna kiselina i azotna kiselina

III-4

Da se svesni za prisutnata opasnost pri rabotata so kiselini i pri rastvoruvaweto kiselini vo vodata

III-5

Da prepoznaat `elezo, bakar, olovo i cink vrz osnova na nivniot izgled

III-7

Da gi nabrojuvaat solite i da ka`uvaat zo{to tie se zna~ajni za industrijata i za sekojdnevnot `ivot

III-8

Da pravat planovi za bazi~ni prou~uvawa za nivoto na zagaduvaweto

Ocenuvawe



154


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 RAZMISLUVAWA

Nabele`ete gi prednostite za u~enicite od razvivaweto na praksata vo ocenuvaweto preku povrzuvawe na obrazovnite zada~i po hemija so tehnikite na ocenuvaweto. 1. ______________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________________________

Nabele`ete gi prednostite za nastavnicite od razvivaweto na praksata vo ocenuvaweto preku povrzuvawe na obrazovnite zada~i po hemija so tehnikite na ocenuvaweto. 1. ______________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________________________

Nabele`ete gi predizvicite za nastavnicite. 1. ______________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________________________

155


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 7.8

AKTIVNOST - POVRZUVAWE NA OBRAZOVNITE ZADA^I SO TEHNIKITE NA OCENUVAWETO

NASTAVEN PREDMET: MATEMATIKA, IV ODDELENIE

Sporedete gi mo`nite tehniki za formativno ocenuvawe nabele`ani podolu so obrazovnite zada~i za znaewata i sposobnostite izbrani od nastavnite programi vo Makedonija. Stavete ja bukvata {to odgovara na tehnikata za ocenuvawe vo kolonata za ocenuvawe.

Identifikator

Tehnika

A

Portfolio/dosie

B

Samo-ocenuvawe

V

Indirektna observacija/ ocenka na nastavnikot

G

Direktna observacija/ ocenka na nastavnikot

D

Proekt

\

Ocenuvawe na proces/izvedba

E

Razgovor/intervju

@

Test na ~as

Z

Standardiziran test

Y

Drugi (Preciziraj)

I

Te{ko e da se vbroi vo kategorija



156


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 Tema

Obrazovna zada~a / Aktivnost

1

Da gi pi{uva broevite pravilno

1

Da koristi zagradi pri re{avaweto problemi

2

Da ja poznava razlikata me|u horizontalnata i vertikalnata linija

2

Da dava primeri na predmeti vo u~ilnicata {to imaat forma na geometriski tela (kocka, pravoagolna prizma, piramida, cilinder i topka)

2

Da konstruira modeli na kocka i pravoagolna prizma

4

Da gi koristi merkite cm2, dm2 i m2;

4

Da re{ava prakti~ni primeri koristej}i formuli za presmetuvawe na plo{tina na kvadrat

5

Da planira da sobira podatoci potrebni za re{avawe na izvesen problem (sobirawe i organizirawe na podatoci)

5

Da ~ita podatoci i informacii od tabeli, {emi, dijagrami, itn.

5

Da interpretira podatoci dadeni na razli~ni na~ini

Ocenuvawe



157


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 RAZMISLUVAWA

Nabele`ete gi prednostite za u~enicite od razvivaweto na praksata vo ocenuvaweto preku povrzuvawe na obrazovnite zada~i po matematika so tehnikite na ocenuvaweto. 1. ______________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________________________

Nabele`ete gi prednostite za nastavnicite od razvivaweto na praksata vo ocenuvaweto preku povrzuvawe na obrazovnite zada~i po matematika so tehnikite na ocenuvaweto. 1. ______________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________________________

Nabele`ete gi predizvicite za nastavnicite. 1. ______________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________________________

158


TEMA

8

FORMATIVNOTO OCENUVAWE 2: STRATEGII ZA POSTAVUVAWE PRA[AWA

I pokraj toa {to glavniot akcent vo ovoj del se odnesuva na postavuvaweto pra{awa vo kontekstot na formativnoto ocenuvawe, toj e isto taka zna~aen i za sumativnoto ocenuvawe, do onoj stepen vo koj {to od nastavnicite se o~ekuva da koristat razni vidovi pra{awa (vklu~uvaj}i gi i onie koi {to baraat poslo`eni mislovni procesi), kako za celite na formativnoto, taka i za sumativnoto ocenuvawe. Se o~ekuva pismeniot test {to se koristi za sumativni celi (vidi Tema 5) da vklu~uva i pra{awa koi {to se odnesuvaat na osnovnite mislovni procesi, kako i pra{awa koi pottiknuvaat koristewe na sposobnostite za razmisluvawe na povisoko nivo.

8.1 ZADA^I / OBRAZOVNI CELI: U~esnicite treba: 1. da gi identifikuvaat onie aspekti na pra{awata koi {to gi pravat da bidat lesni ili te{ki; 2. da go sfatat zna~eweto na sodvetnite povratni informacii pri reagiraweto na odgovorite na u~enicite; 3. da gi identifikuvaat strategiite koi {to im ovozmo`uvaat na u~enicite da postavuvaat svoi pra{awa (pra{awa pokrenuvani od u~enikot i sebe-pra{uvawe); 4. da vodat diskusii za toa kako izvesna taksonomija na vidovite pra{awa bi mo`ela da vlijae na formativnoto i na sumativnoto ocenuvawe na ~asovite vo u~ili{teto.

Od Nacrt standardite za ocenuvawe Od delot : PRINCIPI Ocenuvaweto e sostaven del na nastavniot proces (na u~eweto i na pou~uvaweto).  Postoi jasna vrska me|u celite i sodr`inite na nastavata i ocenu-

vaweto (me|u ona {to se u~i i pou~uva i ona {to se ocenuva).  Pou~uvaweto, u~eweto i ocenuvaweto se procesi {to se nadovrzu-

vaat i obezbeduvaat koherentnost na nastavata.

159


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Od del III. SPROVEDUVAWE NA PROCESOT NA OCENUVAWE Procesot na ocenuvawe ima dve osnovni funkcii: (1) da gi prika`e napredokot i postigawata na u~enicite vo tekot na nastavniot proces i (2) da go poddr`i u~eweto na u~enicite za da postignat najvisoki mo`ni rezultati.  Koga se ocenuva kako u~enikot u~i i napreduva, vo {to e dobar, a

{to treba da podobri, negovite rezultati se koristat za da mu se dade komentar, objasnuvawe i nasoka za ponatamo{na rabota (formativno ocenuvawe). Od delot : KOMPETENCII NA NASTAVNICITE  Deka povratnata informacija {to mu se dava na u~enikot za nego-

voto u~ewe i postigawe e klu~na za naso~uvawe na ponatamo{noto u~ewe.

8.2

[to znaeme za pra{awata 8.2.1

Vrska so Nacrt-Standardite

Tekstot daden vo kvadratot pogore se odnesuva na formativnoto ocenuvawe (koe {to vklu~uva i postavuvawe pra{awa) vo Nacrtot na standardite. Primerite od dokumentot za nacrt standardite ja naglasuvaat vrskata me|u nastavata, u~eweto i ocenuvaweto. Tie isto taka go naso~uvaat vnimanieto kon va`nosta na povratnite informacii, koi {to mo`at da im se davaat na u~enicite kako reakcija na pra{awata na koi {to tie odgovaraat i pi{uvaat.

8.2.2

Informacii za postavuvaweto pra{awa vo nekoi neodamne{ni internacinalni istra`uvawa

Zna~ajni se slednive zsogleduvawa vo vrska so pra{awata i golem del od niv se baziraat na istra`uvawa:  Nastavnicite mo`at da postavuvaat, vo prosek, po edno, pa duri i

po dve pra{awa vo minuta, {to zna~i nekolku stotini na den ili pak desetici iljadi pra{awa vo tekot na edna u~ebna godina (Wragg, 1997).  U~enicite nau~uvaat pove}e koga nastavnicite po~esto koristat

pra{awa vo sledeweto na napredokot i proveruvaweto na razbiraweto (Harris, 1998)  Postavuvaweto pra{awa „pretstavuva najzna~aen poedine~en fak-

tor za u~enicite da postignat visoki standardi, koga pra{awata se

160


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

koristat za da se ocenat znaewata na u~enicite i da se predizvika nivnoto razmisluvawe“ (Ofstend, 1996).  Postavuvaweto pra{awa mo`e da slu`i za pove}e celi vklu~uvaj}i:

utvrduvawe na osnovnite znaewa, zasiluvawe na ideite, sledewe na napredokot, ispravaweto na pogre{nite pretstavi, struktuiraweto na znaewata itn.  Odgovorite na u~enicite na pra{awata mo`at na nastavnicite da

im obezbedat neposredni povratni informacii, ovozmo`uvaj}i im da interveniraat ako se pojavat pogre{ni razbirawa.  Sekoj odgovor na u~enikot dava osnova za postavuvawe naredni

pra{awa, koi {to im ovozmo`uaat na nastavnicite da go proveruvaat razbiraweto na u~enicite vo dlabo~ina i od raznovidni perspektivi.  Potrebno e nastavnicite da odr`uvaat ramnote`a me|u zatvorenite

i otvorenite pra{awa. "Otvoreni“ i "zatvoreni“ se dvete osnovi kategorii spored koi pra{awata se podeleni. Otvorenite pra{awa baraat pro{ireni odgovori i pottiknuvaat poslo`eni mislovni procesi, na primer, pretpostavuvawe, analiza, re{avawe problemi. "Zatvorenite“ pra{awa baraat kusi, "to~ni“ odgovori i gi pottknuvaat poednostavnite mislovni procesi, kako {to e u~eweto napamet. (Brooks, 2002)  Otvorenite pra{awa se osobeno va`ni za formativnoto ocenuvawe,

zatoa {to eden od najdobrite na~ini na u~ewe e dobivaweto i davaweto detalno razraboteno objasnuvawe. (Gipps, 1994).  Dijalogot baziran vrz otvoreni pra{awa e primer na strukturirano

ocenuvawe bidej}i toj mo`e da go pro{iruva razmisluvaweto na u~enicite, ovozmo`uvaj}i im da go "izrazat razbiraweto za koe . . . tie prethodno ne bile svesni“ (McIntyre & Cooper, 1996).  Dokolku na u~enicite im se postavuvaat samo "zatvoreni“ pra{awa,

mo`e bi tie nema da odat vo dlabo~ina pri u~eweto, i mo`at prosto da odgovorat na ona {to nim im e preneseno od strana na nastavnikot (Brooks, 2002).  "Pogre{nite“ odgovori mo`at da bidat podednakvo korisni kako i

to~nite odgovori bidej}i tie im davaat na nastavnicite mo`nosti da go proveruvaat razbiraweto na u~enicite vo pogolema dlabo~ina. Tokmu bogatstvoto vo postavuvaweto pra{awa od strana na nastavnikot go sodr`i klu~ot za razlikuvaweto me|u "dlabokoto“ u~ewe so osmisluvawe i pogre{noto, povr{insko razbirawe. Ideite mora da se proveruvat na razli~ni na~ini za da mo`at nastavnicite da bidat sigurni deka u~enicite navistina razbrale ne{to ili deka ne uspeale da go razberat (Brooks, 2002).

161


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 Nastavnicite ne sekoga{ na najdobar na~in gi koristat odgovorite

na u~enicite za da dadat povratni informacii. Vo edna studija na preku 1000 pra{awa postaveni od nastavnici, edna tretina od odgovorite na u~enicite "sodr`ele neverbalen odgovor ili ili ne predizvikale reakcija“ (Wragg, 1997). Propustot da se dadat soodvetni povratni informacii mo`e da pretstavuva problem vo okolnosti na u~ewe vo grupa, bidej}i u~enicite {to ne davaat odgovor na pra{aweto mo`e bi razmisluvaat samo za svoite zamisleni odgovori na pra{aweto i mo`e bi i ne znaat dali tie se vo pravo ili gre{at.  Makar {to e zna~ajno da se bide ~uvstvitelen kon samo-doverbata

na u~enicite, ne pomaga da se zadr`uvaat "negativnite“ povratni informaci ili povratni informaci koj go korigiraat odgovorot, so cel eventualno u~enicite da ne bidat obeshrabreni ili nemotivirani ako im se ka`e deka izvesen odgovor e pogra{en. Nastavnikot treba da dava ~esni povratni informacii vo vrska so odgovorot (podobro toj odo{to u~enikot). Isto taka, nastavnicite ne smeat da bidat zadovolni so delumni ili irelevanatni odgovori. Koga se davaat takvi odgovori, nastavnicite treba da pobaraat podetalno obrazlo`enie i da dadat soodvetni povratni informacii (Torrance & Pryor, 1998).  Treba da postoi i soodvetno "vreme za ~ekawe“ me|u momentot koga

pra{aweto e postaveno i onoj koga e daden odgovorot. Vo edna studija, prose~noto vreme na ~ekawe bilo edna sekunda, no koga toa bilo pro{ireno na tri sekundi, se podobrile kvalitetot i na dol`inata na odgovorite na u~enicite (Wood, 1998).  Ako tempoto na postavuvaweto pra{awa e premnogu brzo, nastavni-

cite }e go posvetat vremeto na zadovoluvaweto na potrebite samo na eden tesen krug na u~enici vo paralelkata (onie {to postignuvaat povisoki rezultati), posvetuvaj}i relativno malo vnimanie na potrebite na drugite u~enici, koi mo`at frustrirani da "zagubat nade`“ i pokraj toa {to i tie imaat potencijalni mo`nosti da bidat anaga`irani vo razmisluvawata i u~eweto, dokolku im se dade pove}e vreme (Brooks, 2002). Prilogot 8.1 dava pregled na dobrite strani i na ograni~uvawata pri koristeweto pra{awa za ocenuvawe na u~enicite vo tekot na nastavata. Prilogot 8.2 poka`uva deka mnogu e zna~aen i na~inot na koj {to se formuliraat pra{awata. Primerot poka`uva deka na~inot na koj {to gi formulirame pra{awata vlijae vrz vidovite na odgovorite {to gi dobivame, a toa, od svoja strana, vlijae na vrednosta na tie odgovori vo smisla da ni poka`at kolku dobro u~enicite nau~uvaat. Sega preminite na Prilogot 8.3 i, koristej}i go u~ebnikot koj {to go koristite vo nastavata po va{iot predmet, izgotvete grupa pra{awa, i ocenete gi vo pogled na nivnata relativna te`ina.

162


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

8.3

Priodi vo izgotvuvaweto i davaweto odgovori na pra{awata

Sekoj pat koga izvesen nastavnik postavuva pra{awe, ili dava napi{ano pra{awe, nastavnikot go modelira ispra{uvaweto na u~enicite, i od u~enicite se o~ekuva da gi usvojat modelite na nastavnikot. Ottuka, mnogu e va`no nastavnicite da postavuvaat dobri pra{awa.

8.3.1

Postavuvawe pra{awa na razli~ni nivoa na kompleksnost - Blumova taksonomija

Nastavnicite mo`ebi }e sakaat da ja koristat Blumovata taksonomija kako osnova za izgotvuvawe na pra{awata na koi u~enicite treba da dadat odgovor, bilo vo kontekstot na postavuvawe usni pra{awa, ili pri pra{awata na koi od u~enicite se bara da dadat pismen odgovor. Prilogot 8.4 se odnesuva na pra{awata {to mo`at da bidat postaveni koristej}i ja Blumovata taksonomija. Tie se dvi`at od pra{awa od podra~jeto "znaewa“, vo koe {to se bara od u~enicite osnovnito razbirawe, pa se do poslo`eni pra{awata koi {to barat "analiza“, "sinteza“ i "evalvacija“. Podolu se dadeni primeri:  Znaewa - Kako se vika toa? Od kade ... doa|a? Koga toa se slu~ilo?

Koi se trite vidovi triagolnici? [to zna~i...?  Razbirawe - Od kade toj...? Objasni {to se slu~ilo vo ku}ata?

Pa, kako se ~uvstvuva Tim vo ovoj moment? Koi se klu~nite karakteristiki na...? Dali e ova gradot ili seloto?  Primena - [to misli{ deka }e se slu~i potoa? Zo{to? Vnesi ja

ovaa informacija vo grafikon. . . Mo`e{ li da go koristi{ toa {to go znae{ za da go re{i{ ovoj problem?  Analiza - Kakvi pravilnosti mo`e{ da zabele`i{ vo na~inot na

koj ovie glagoli se menuvaat? Zo{to Germancite izvr{ija invazija? Kakvi pretpostavki se pravat...? Koja e funkcijata na...?  Sinteza - Koja e glavnata misla na pisatelot? Na koj na~in mo`e{

da ja proveri{ taa teorija? Kakvi zaklu~oci mo`e{ ti da izvle~e{?  Evalvacija - Koja parola }e ima verojatno najgolemo vlijanie? Dali

tie treba da izgradat zeleno-trevna ili temno-pokriena lokacija? Koja strategija be{e podobra za da se primeni? Sega probajte ja aktivnosta vo Prilogot 8.3, vo koja se bara da izvr{ite klasifikacija na nekoi pra{awa spored Blumovata taksonomija.

163


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

8.3.2

Proveruvawe na odgovorite so strategijata "Semafor“

Vo ovaa strategija (Smith, 1998), u~enicite go poka`uvaat svoeto nivo na razbirawe na leklcijata. Podgotvete tri karton~iwa za sekoj u~enik - edno crvena, edno `olto i edno zeleno. Vo soodveten moment od ~asot, na primer, po objasnuvaweto na nekoj nov poim, pobarajte od u~enicite da dali razbrale, taka {to }e podignat edno od karton~iwata:  Ako u~enicite krenat crveno karton~e, toa zna~i deka seu{te ne go

razbrale toa {to se predava na ~asot;  Ako u~enicite krenat `olto karton~e, zna~i deka tie se nedovolno

sigurni;  Ako u~enicite krenat zeleno karton~e, toa zna~i deka celosno

razbrale. Ako pogolem del od u~enicite krenat crveni ili `olti karton~iwa, nastavnikot mo`e da postavi dopolnitelni pra{awa za da doznae kade imaat pote{kotii, a potoa da prodol`i so nastavata. Izvesna povrzana strategija e PIP - Private-Intimate-Public (Samostojno - Spodeleno - Javno) (Husbands, 1996). Fazite se slednive:  Faza 1: Samostojno - u~enicite samostojno gi pi{uvaat svoite

odgovori na postavenoto usno ili pismeno pra{awe od strana na nastavnikot;  Faza 2: Spodeleno - u~enicite gi sporeduvaat odgovorite so

u~enikot do sebe ili so mala grupa u~enici;  Faza 3: Javno - odgovorite stanuvaat javni, koga grupite se pokanu-

vaat da dadat izvestuvawe. U~enicite mo`at me|usebno da gi ocenuvaat svoite odgovori. Izvesna modifikacija na fazata 3, sugerirana od Black i Wiliam (1998), e da im se dade na u~enicite izbor me|u odgovorite, ili da se pobara od niv da glasaat za toa koi se najdobrite odgovori.

8.3.3 Pottiknuvajte gi u~enicite na vrednuvawe na pra{awata koi {to go potenciraat razbiraweto Vo strategijata Pra{awe-Odgovor-Vrski (Raphael & Au, 2005) od u~enicite se bara da napravat kategorizacija na pra{awata spored nivoto na razmisluvaweto koe {to odgovorot go bara. Ovaa strategija mo`e da se koristi so u~enici do 12-godi{na vozrast, ili so postari u~enici koi {to mo`e bi imaat pote{kotii vo u~eweto. Pra{awata se staveni vo kategorii, najprvin od strana na nastavnikot (koristej}i modelirawe), a potoa i od strana na u~enicite. Postojat dve {iroki kategorii: vo knigata (koga odgovorot na pra{aweto na nastavnikot ili na pismenoto pra{awe mo`e da se najde vo u~ebnikot) i vo mojata glava (ko-

164


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

ga u~enikot mora da razmisluva za to~niot odgovor i ne mo`e da se potpira samo na u~ebnikot). Vo ramkite na sekoja od ovie kategorii, postojat i dve natamo{ni podelbi: Kategorija Vo knigata

Potkategorija  Tokmu tamu (odgovorot e jasno naveden vo tekstot)  Razmisli i pobaraj (odgovorot e vo tekstot, no u~enikot

mora da go bara i da napravi sinteza od nekolku delovi od informaciite) Vo mojata glava

 Spored moeto sopstveno mislewe (odgovorot mo`e da se

najde preku koristewe informacii {to u~enikot ve}e gi poseduva)  Avtorot i ti - odgovorot e sodr`an vo tekstot, no u~enikot mora da koristi kombinacija na informaciite od tekstot i na svoite sopstveni znaewa.

Ovaa strategija mo`e da bide korisna bidej}i bara od u~enicite da razmisluvaat za toa kade tie mo`at da gi najdat odgovorite na pra{awata. Toa, od svoja strana, treba da im pomogne vo nao|aweto na odgovorite vo nivnite u~ebnici (odnosno, odgovorite mo`at da se najdat vo tekstot), ili vo nivnite glavi (odnosno, u~enicite mora da dojdat do odgovorite {to se bazirani vrz informaciite vo tekstot i informaciite {to tie mo`e bi ve}e gi imaat). Druga opcija bi bila da se pobara da u~enicite da napravat kategorizacija na nivnite pra{awa spored izvesna taksonomija kako {to e onaa na Blum. Strategiite kako {to se Pra{awe-Odnos-Vrski im pomagaat na u~enicite da ja razvivaat metakognicijata, ili sposobnosta da razmisluvaat za sopstvenoto mislewe. U~enicite so metakognitivni znaewa (onie koi se metakognitivno svesni) razmisluvaat za svoeto mislewe. Tie razmisluvaat za ona {to go videle ili slu{nale i se pra{uvaat samite sebe si dali toa go razbiraat. Strategijata Pra{awe-Odgovor-Odnosi gi vodi u~enicite da razmisluvaat za toa kade mo`at da gi najdat odgovorite na pra{awata. Ova treba da gi ohrabri u~enicite vo idnina da razmisluvaat za odgovorite {to tie gi davaat vo pogled na nivnata slo`enost i za toa kako do niv da dojdat. Onie u~enici koi se metakognitivno svesni obi~no podobro gi razbiraaat tekstovite i podobro go razbiraat sopstvenoto u~ewe, odo{to u~enicite koi ne se metakognitivno svesni.

8.3.4

Pottiknuvawe na u~enicite da postavuvaat pra{awa

U~enicite treba da bidat pottiknuvani da postavuvaat pra{awa. Takvite pra{awa ne treba da bidat samo proceduralni (na primer, Kolku dolg treba da bide ovoj esej? Kolku bodovi se dobivaat za ovaa zada~a?), tuku, isto taka, i da se odnesuvaat na sodr`inata. Internacionalnite istra`uvawa poka`uvaat deka, koga u~enicite se obu~uvaat da sostavuvaat/pravat svoi mislovno-provokativni pra{awa, a potoa

165


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

se obiduvaat da odgovorat na niv, tie vo postigawata gi nadminuvaat onie grupi u~enici koi {to se u~eni so drugi tehniki na u~ewe (Black & Wiliam, 1998). Ova ja potvrduva idejata deka u~enicite treba da bidat pottiknuvani da razvivaat poistra`uva~ki/poqubopiten priod vo svoeto sopstveno u~ewe. Baraweto od u~enicite da sostavuvaat sopstveni pra{awa za izvesna lekcija ili tekst mo`e da im pomogne pove}e da razmisluvaat i da u~at poefektivno. Postavuvaweto pra{awa od strana na u~enikot pretstavuva zna~aen element kaj recipro~nata nastava, edna strategija za podobruvawe na sposobnosta na u~enicite za razbirawe na ona {to se ~ita. ^etirite komponenti na recipro~nata nastava vklu~uvaat predviduvawe, postavuvawe pra{awa, razjasnuvawe, rezimirawe. Koga nastavnikot saka da izgotvi test za izvesna lekcija (za formativni celi), u~enicite mo`at da se pottiknat da napi{at/sostavat pra{awa koi {to mo`at da bidat vklu~eni vo testot. Sli~no kako i kaj stategijata Pra{awe-Odgovor-Odnosi, samo-ispra{uvaweto na u~enikot mo`e da ja razviva metakognicijata. Na krajot, u~enicite mo`at da se obidat da gi fomuliraat pra{awata vo svoite glavi dodeka go slu{aat nastavnikot ili pak dodeka ~itaat izvesen tekst. Sli~na strategija {to mo`e da se koristi od strana na nastavnicite e da im se dade zada~a na u~enicite da napi{at pet pra{awa vo vrska so izvesna lekcija od nivnite u~ebnici ili za izvesna lekcija koja {to tuku {to bila predadena od strana na nastavnikot. Sekoj par u~enici mo`e potoa da gi razmeni svoite pra{awa i da se obidat da gi razmenat me|usebno, edniot da dade odgovor na pra{awata na drugiot. Mo`e, isto taka, da bide pobarano od u~enicite da dadat komentari za kvalitetot na pra{awata na koi {to tie treba da dadat odgovor - dali pra{awata bile dobro napi{ani/formulirani? Dali tie baraat osnovni informacii, ili pak baraat poslo`eno razmisluvawe?

8.4

Postavuvawe pra{awa i sledewe na rabotata na u~enicite Postavuvaweto pra{awa e, se razbira, samo eden na~in na koj nastavnikot mo`e da doznae kolku dobro u~enicite gi postignale obrazovnite celi koi {to bile postaveni. Drug priod e sledeweto na rabotata na u~enicite od strana na nastavnikot. Sledeweto na rabotata na u~enicite od strana na nastavnikot mo`e da ima dve generalni formi:  Nenaso~eno, op{to sledewe, kade nastavnikot so brz pogled pre-

baruva niz u~ilnicata da konstatira dali u~enicite ja realiziraat zada~ata i dali se anga`irani vo u~eweto, a toa mo`e da se pravi nekolku pati vo tekot na ~asot;

166


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 Naso~eno sledewe, kade nastavnikot odblisku gi sledi aktivnos-

tite na nekoj u~enik ili grupa u~enici. Voglavno, onoj nastavnik koj vr{i naso~eno sledewe go dokumentira toa {to toj go zabele`uva. Nastavnicite treba da go zapi{uvaat vnimatelno ona {to go zabele`uvaat vo tekot na naso~enoto sledewe. Tie mo`e da koristat lista za proveruvawe ili lista za specifikacija vo koja so brojki bele`at kolku ~esto e prisutno izvesno odnesuvawe. Voglavno, mo`no e da se vr{i povremeno naso~eno sledewe na nekoj u~enik ili grupa. Sepak, so vnimatelno planirawe, nastavnikot mo`e da gi opfati vo naso~enoto sledewe site u~enici edna{ ili dva pati vo tekot na edno polugodie i da gi bele`i nivnite rezultati. Se prepora~uva nastavnicite da go kombiniraat sledeweto so postavuvawe pra{awa. Vakvata kombnacija na informaciite potrebni za ocenuvawe, nare~ena triangulacija (ili podatoci) mu ovozmo`uva na nastavnikot da izvlekuva pozasnovani zaklu~oci za u~eweto na izvesen u~enik, otkolku ako se koristat samo postavuvawe pra{awa i sledewe. Ova ja zgolemuva verodostojnosta na zaklu~ocite {to nastavniot mo`e da gi izvle~e/donese za u~eweto na izvesen u~enik. Prilogot 8.5 dava obrazec za vodewe bele{ki za rezultatite od naso~enite sledewa na u~enicite koi {to u~estvuvaat vo aktivnostite za u~ewe.

RE^NIK NA TERMINI

Zatvoreni pra{awa - Zatvorenite pra{awa baraat kusi, "to~ni“ odgovori i pottiknuvaat poednostavni mislovni procesi, kako {to e u~eweto napamet. (Brooks, 2002) Metakognicija - Slo`en proces na mislewe koe {to vklu~uva aktivna kontrola na kognitivnite procesi {to se prisutni pri u~eweto. Aktivnostite kako {to se planiraweto kako da i se prijde na nekoja zada~a za u~ewe, razmisluvaweto za ne~ie razbirawe, i vrednuvaweto na napredokot kon zavr{uvaweto na zada~ata pretstavuvaat metakognitivni aktivnosti. Metakognicijata ~esto se definira kako "mislewe za misleweto“. Otvoreni pra{awa - Otvorenite pra{awa baraat pro{ireni odgovori i go pottiknuvaat poslo`eni mislovni procesi, na primer, pretpostavuvawe, analiza, re{avawe problemi. (Brooks, 2002) Odnosi Pra{awe - Odgovor - Ramka za razvivvawe i ocenuvawe na sposobnosta za ~itawe koja {to im ovozmo`uva na u~enicite da gi najdat odgovorite na pra{awata za razbirawe (bez ogled na toa dali tie se baziraat na usten govor ili na napi{an tekst). Vreme na ~ekawe - dol`inata na vremeto vo koe nastavnikot o~ekuva daden u~enik da dade odgovor na izvesno pra{awe. Makar {to se procenuva deka prose~noto vreme za ~ekawe iznesuva edna sekunda, istra`uvawata sugeriraat deka podolgoto vreme za ~ekawe mo`e da go podobruva razmisluvaweto na u~enikot i kvalitetot na negovite odgovori. 167


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 8.1

OBRAZEC ZA IZGOTVUVAWE LISTA ZA ANALITI^KO BODIRAWE PRI OCENUVAWETO NA ODREDEN ASPEKT OD OPREDELEN PROEKT

Prednosti za nastavnicite

Nedostatoci za nastavnicite

Sugestii za podobruvawe

(a) Ovozmo`uva procena (a) Nekoi u~enici na mo(a) Trudete se da im posna procesite na misle`at pred drugi u~enici tavuvate pra{awa i na we i u~ewe vo tekot na usno da se izrazat. u~enici koi se povlenastavata; nastavnikot ~eni ili pobavno odgo(b) Potrebna e obuka za dobiva neposredni varaat. Izbegnuvajte da toa kako da se postavupovratni informacii. se fokusirate samo na vaat soodvetni pra{averbalno ogresivni i (b) Im ovozmo`uva na naswa i da se planira {armantni" yvezdi" vo tavnicite da postavupostavuvawe konkretni klasot. vaat pra{awa {to gi pra{awa vo tekot na pottoknuvaat poslo`e~asot. (b) Po~ekajte 5-10 sekundi nite mislovni procesi u~enikot da odgovori, (v) Informaciite {to se i da dobivaat poobrazpred da go postavite dobivaat obi~no se mal lo`eni odgovori. pra{aweto na drug primerok od o~ekuvau~enik. (v) Ovozmo`uva ocenuvawe nite rezultati na u~ena interakcijata u~eweto i od u~enicite vo (v) Izbegnuvajte da se nik-u~enik. paralelkata. ograni~uvate samo na pra{awa koi baraat (g) Ovozmo`uva ocenuvawe (g) Nekoi obrazovni celi fakti ili nedvosmisna sposobnosta na u~ene mo`at da se ocenat len to~en odgovor, binicite usno prodlaboso sponatani i kusi usdej}i taka nesoodvetno ~eno da diskutiraat ni odgovori; potrebno e go stesnuvate fokusot razli~ni pra{awa. pove}e vreme vo koe vo ocenuvaweto. u~enicite mo`e slobodno da razmisluvaat, (g) Ne kaznuvajte gi u~enida bidat kreativni i cite koi ne se aktivni da odgovaraat. koga postavuvate pra{awa i ne nagraduvajte (d) Evidencijata za odgogi nezaslu`eno verbalvorite na u~enicite se no agresivnite u~enici nao|a samo vo glavata koi se mnogu aktivni. na nastavnikot, {to mo(d) Zapomnete deka ver`e da bide nesigurno. balnoto i neverbalnoto odnesuvawe na u~enicite na ~asot ne mora da gi odrazuva nivnite vistinski stavovi/vrednosti. (od Nitko, 2004; Educational Assessment of Students. Upper Saddle River, New Jersey: Pearson/ Merrill/Prentice Hall. (p. 115).

168


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 8.2

EFEKTIVNOTO POSTAVUVAWE PRA[AWA

KORISTEWE TEHNIKI ZA EFEKTIVNOTO POSTAVUVAWE PRA[AWA Postavuvaweto pra{awa {to baraat anga`irawe na poslo`eni mislovni procesi mo`e da se koristi kako instrument za ocenuvawe zaradi u~ewe. Nastavnicite mo`at:  da gi koristat pra{awata za da doznaat {to u~enicite znaat,

razbiraat i mo`at da pravat;  da gi analiziraat odgovorite na u~enicite za da doznaat {to tie

znaat, razbiraat i mo`at da pravat;  da gi koristat pra{awata za da doznaaat kakvi pogre{ni pretstavi

imaat u~enicite so cel da ja naso~at svojata nastava poefektivno;  da gi koristat odgovorite na u~enicite za da go ocenuvaat nivnoto

razbirawe. Izvesni pra{awa se podobri od drugi pra{awa vo obezbeduvaweto na nastavnicite so mo`nosti za ocenuvawe. Menuvaweto na na~inot na koj izvesno pra{awe e formulirano mo`e da predizika zna~itelna razlika vo:  mislovnite procesi niz koi {to treba da pominuvaat u~enicite;  jazi~nite barawa koi {to im se postavuvaat na u~enicite;  obemot vo koj {to u~enicite go poka`uvaat svoeto razbirawe;  brojot na pra{awata koi {to se potrebni da se izvr{i ocenuvaweto

na tekovnoto razbirawe na u~enicite. Na primer, nekoj nastavnik saka da doznae dali u~enicite gi znaat osobinite na prostite broevi. Nastavnikot pra{uva, "Dali brojot 7 e prost broj?“ Izvesen u~enik odgovara: "Ovaj...da, Jas mislam deka e“ ili "Ne, ne e.“ Vakvoto pra{awe ne mu ovozmo`uva na nastavnikot da napravi efektivno ocenuvawe na toa dali u~enikot gi znae osobinite na prostite broevi. Menuvaweto na pra{aweto vo "Zo{to brojot 7 e primer na prost broj?“ pravi nekolku raboti.  Toa mu pomaga na u~enikot da se priseti na svoite znaewa za osobi-

nite na prostite broevi i na osobinite na brojot 7 i da gi sporedi niv..  Odgovorot na pra{aweto e: "Bidej}i prostite broevi imaat to~no

dva deliteli i brojot 7 ima to~no ima dva deliteli.“ Ovoj odgovor bara povisoko nivo na iska`uvawe odo{to "Ovaj...da, Jas mislam deka e.“



169


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

  Toj bara od u~enicite da go objasnat svoeto razbirawe za prostite

broevi i nego da go koristat za da go opravdaat svoeto rasuduvawe.  Toj dava mo`nost da se napravi ocenuvawe bez potrebata od posta-

vuvawe dopolnitelni pra{awa. Pra{aweto "Dali brojot 7 e prost broj?“ bara natamo{ni pra{awa pred nastavnikot da mo`e da go oceni razbiraweto na u~enikot. Pra{aweto "Zo{to 7 e primer na prost broj?“ e eden primer na op{toto pra{awe "Zo{to x e eden primer na y?“. Ova e eden vid na pra{awe koe {to e efektivno vo obezbeduvaweto mo`nosti za ocenuvaweto. Drugi vidovi pra{awa koi {to se isto taka efektivni za toa se:  Kako mo`eme da bideme sigurni deka...?  [to e isto, a {to e razli~no kaj...?  Dali nekoga{/sekoga{ e to~no/pogre{no deka...?  Kako vie...?  Kako vie bi objasnile...?  [to toa nam ni ka`uva...?  [to e pogre{no kaj...?  Zo{to e...to~no?

170


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 8.3

KLASIFICIRAWE NA PRA[AWATA [TO GO PRIDRU@UVAAT IZVESEN TEKST, SPORED NIVOTO NA TE@INATA

Na u~esnicite treba da im se dade eden od slednive tri teksta: Jazik, Geografija, Bilogija. Upatstva: Pro~itajte go tekstot vnimatelno a potoa napi{ite 5 re~enici nameneti da ja ocenite aga`iranosta na u~enicite so tekstot. Va{ite pra{awa treba da bidat formulirani kako pra{awa koi {to }e mo`at da bidat postaveni usno od strana na nastavnikot vo tekot na nastavata. Pra{awe 1

2

3

4

5

Otkako }e gi napi{ite pra{awata, rangirajte gi spored nivnata te`ina, i navedete gi pri~inite za takvoto va{e rangirawe. Nivo na te`inata

Broj na pra{aweto (vidi pogore)

Pri~ina

Najte{ko Vtoro najte{ko So sredna te`ina Vtoro najlesno Najlesno

171


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 8.4

POVRZUVAWE NA BLUMOVATA TAKSONOMIJA SO OBRAZOVNITE ZADA^I

Upatstva: Koristete go dolunavedeniot pregled na Blumovata taksonomija za da napravite kategorizacija na sekoe pra{awe {to vie go izgotvivte vo Prilogot 8.3. (1) Povrzete go pra{aweto (vnesete go brojot vo kolonata za brojot na sodr`inata) so edno od nivoata vo Blumovata taksonomija (revidiranata). (2) Navedete gi karakteristi~nite zborovi ili elementi vo pra{aweto koi {to se odnesuvaat najdirektno na taksonomskoto nivo.

Kompetentnost

Znaewe/ se}avawe

Formirana ve{tina

    

Sfa}awe/ razbirawe

      

Primena

   

Br. na pra{aweto i klu~ni zborovi i frazi

nabquduvawe i potsetuvawe na informacii znaewe na datumi, nastani, mesta znaewe na va`ni idei izvonredni poznavawa za nekoja tema Zborovi za pra{awa: navedi, definiraj, ka`i, opi{i, utvrdi, poka`i, ozna~i, soberi, sredi, citiraj, imenuvaj, koj, koga, kade itn. razbirawe na informaciite sfa}awe na zna~eweto prenesuvawe na znaeweto vo nov kontekst tolkuvawe na faktite, sporeduvawe, sprotivstavuvawe podreduvawe, grupirawe, otkrivawe na pri~inite predviduvawe na posledicite Zborovi za pra{awa: sumiraj, opi{i, protolkuvaj, sprotivstavi, predvidi, povrzi, napravi razlika, proceni, diskutiraj, pro{iri koristewe informacii koristewe metodi, poimi, teorii vo novi situacii re{avawe na problemi so pomo{ na potrebnite znaewa ili ve{tini Zborovi za pra{awa: primeni, poka`i, presmetaj, popolni, ilustriraj, demonstriraj, re{i, razgledaj, modificiraj, povrzi, izmeni, klasificiraj, eksperimentiraj, istra`i

 172


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 Analiza

    

Sinteza

   

Vrednuvawe

     

gledawe modeli organizirawe na delovite prepoznavawe skrieni zna~ewa identifikacija na komponentite Zborovi za pra{awa: analiziraj, oddeli, podredi, objasni, povrzi, klasificiraj, uredi, razdeli, sporedi, izberi, zaklu~i koristewe stari idei za sozdavawe novi povrzuvawe na znaeweto od nekolku oblasti predviduvawe, izvlekuvawe zaklu~oci Zborovi za pra{awa: kombiniraj, integriraj, izmeni, preuredi, zameni, planiraj, kreiraj, dizajniraj, izmisli, {to ako?, sostavi, podgotvi, generaliziraj, preraboti sporeduvawe i razlikuvawe idei ocenuvawe na vrednosta na teoriite, prezentaciite pravewe izbor vrz osnova na obmisleni argumenti verifikuvawe na vrednosta na pokazatelite prepoznavawe na pristrasnosta Zborovi za pra{awa: oceni, re{i, rangiraj, testiraj, izmeri, prepora~aj, ubedi, izberi, proceni, objasni, napravi razlika, podd`i, zaklu~i, sporedi, sumiraj

173


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 8.5

OBRAZEC ZA BELE@EWE OD NASO^ENITE SLEDEWA NA U^EWETO NA U^ENIKOT

Lekcija/~as: ______________________________________ Datum: ______________ Imiwa na sledeniot u~enik/u~enici: ____________________________________ ________________________________________________________________________ Klu~ni obrazovni celi na ~asot: _________________________________________ ________________________________________________________________________ Sledena aktivnost: _____________________________________________________ ________________________________________________________________________

U~enik koj se sledi

Odnesuvawe/stav na u~enikot

Kolku pati u~enikot e nabquduvan

Komentar

Zaklu~ok: _______________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________

174


TEMA

9

FORMATIVNOTO OCENUVAWE 3: OCENUVAWETO NA PORTFOLIO I NA PROEKTNA RABOTA

9.1 ZADA^I / OBRAZOVNI CELI: U~esnicite treba:  Da razlikuvaat me|u koristeweto na portfolija za formativnoto

ocenuvawe (poka`uvaj}i go obrazovniot razvoj na u~enikot vo odreden vremenski period) i za sumativni celi (najdobrite trudovi na u~enikot);  Da se zapoznaat so komponentite na portfolijata za razvojot i port-

folijata za u~eweto;  Da mo`at da gi opi{uvaat osnovnite ~ekori vo izgotvuvaweto na sis-

tem na portfolija;  Da gi odreduvaat na~inite na koi u~enicite }e mo`at da gi ocenuvaat

svoite sopstveni portfolija (samo-ocenuvaweto na u~enicite);  Da gi odreduvaat kriteriumite za ocenuvawe na portfolijata na

u~enicite;  Da gi prepoznavaat mo`nostite za koristewe elektronski portfolija

za da im posvetat vnimanie na nekoi od predizvicite vo koristeweto na portfolijata.

Elementi na ocenuvawe na portfolio se zabele`uvaat i vo Nacrt standardite:

Od del I: PLANIRAWE NA OCENUVAWETO 1. Ocenuvaweto treba da e planirno vo razvojnata i godi{nata programa za rabota na u~ili{teto.  Na nivo na u~ili{te za sekoj period treba da se isplanirani for-

malnite sumativni ocenuvawa po site predmeti. (Na pr. dokolku ne se isplanira vremeto na sumativni testirawa, pismeni raboti, predavawe na portfolija i izve{tai od proektni aktivnosti mo`e da se slu~i u~enicite da bidat preoptovareni so ocenuvawa koi zna~itelno vlijaat na nivnite ocenki za opredelen period)



175


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite



 U~ili{teto treba da planira obezbeduvawe na materijalno-teh-

ni~ki uslovi za sproveduvawe na ocenuvaweto. (Na pr. da obezbedi hartija za pe~atewe na instrumentite, mo`nost za kopirawe, prostor za ~uvawe na portfolija i izrabotki, uslovi za prakti~ni izvedbi i izrabotki)

Od del II: IZBOR NA METODI ZA OCENUVAWE I IZRABOTKA NA INSTRUMENTI Metodite* na ocenuvawe treba da soodvetstvuvaat na celite i na kontekstot na ocenuvaweto * Se koristat pove}e raznovidni metodi, kako na pr. (1) metodi za usno proveruvawe (razgovor, diskusija, usno izlagawe, usno izpra{uvawe); (2) metodi za ocenka na pismeni odgovori (testovi, odgovori na pra{awa), drugi pi{uvani trudovi (esei, literaturni trudovi, izve{tai od istra`uvawa) i izrabotki (crte`i, modeli, grafi~ki prikazi, portfolio); (3) metodi za proverka na prakti~na osposobenost (dramski, muzi~ki, fizi~ki izvedbi, prakti~na rabota).

Od del V: INFORMIRAWE ZA SOZNANIJATA OD OCENUVAWETO 2. Usnite i pismenite informacii od tekovnoto ocenuvawe treba da se povrzani so celite na nastavata.  Informaciite od tekovnoto ocenuvawe nameneti za u~enicite

i roditelite treba da se povrzani so informaciite {to im se dadeni za celite {to u~enicite treba da gi postignat. Od delot: KOMPETENCII NA NASTAVNIKOT II. Izbor na metodi za ocenuvawe i izbor/izrabotka na instrumenti Nastavnikot znae: 1. Raznovidni metodi za ocenuvawe i soodvetni instrumenti. 2. Za karakteristikite na metodite za ocenuvawe (validnost, relijabilnost, objektivnost). III. Sproveduvawe na procesot na ocenuvawe Nastavnikot e kompetenten: 2. Da primenuva razli~ni metodi za ocenuvawe i da gi procenuva efektite od nivnata primena. 3. Da izgotvuva i koristi razli~ni instrumenti za ocenuvawe (na pr. zada~i, testovi, ~ek listi, analiti~ki listi) i upatstva za ocenuvawe. 4. Sistematski da go sledi napreduvaweto na u~enicite i da gi bele`i kvalitativnite i kvantitativnite soznanija od ocenuvawata. 5. Da interpretira rezultati od razli~ni vidovi ocenuvawa (formalni i neformalni ocenuvawa) i da gi identifikuva postigawata i propustite na u~enicite 9. Da koristi gotovi kompjuterski aplikacii za ocenuvawe (banka na ajtemi, kompjuterski testovi, elektronski portfolija i sl.)

176


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

9.2

[to se portfolijata? Portfolijata imaat vrska so:  Neformalnoto ocenuvawe, so onie instrumenti i postapki vo oce-

nuvaweto {to mo`at da se koristat za sobirawe informacii za u~eweto na deteto, a se razli~ni od publikuvani instrumenti so propi{ani postapki;  Formalnoto ocenuvawe, kako {to e sumativnoto ocenuvawe, povrza-

no so davaweto ocenki i svidetelstva/uverenija;  "Avtenti~nite ocenuvawa“ koi {to gi sodr`at istite predizvici i

standardi za prakti~nata osposobenost so koi {to obi~no se soo~uvaat pisatelite, biznismenite, nau~nicite, voda~ite na komunalnite zaednici, dizajnerite ili istori~arite. Tie vklu~uvaat pi{uvawe esei/pismeni sostavi i izve{tai, sproveduvawe poedine~ni i grupni istra`uvawa, izgotvuvawe predlozi i modeli, sostavuvawe portfolija, itn. (Wiggins, 1989) Portfolio: Korisna zbirka na trudovi na u~enikot koja {to ka`uva za naporite, napredokot ili postigawata vo edno dadeno podra~je. Vakvata zbirka mora da go vklu~uva i u~estvoto na u~enikot vo izborot na sodr`inata na portfolioto; nasokite za izbiraweto; kriteriumite za ocenuvawe na negovite dobri strani i dokazite za samoanaliza na u~enikot. Arter & Spandel, (1992) Da rezimirame, portfolijata pretstavuvaat edna ograni~ena zbirka na u~eni~kite trudovi koja {to voglavno se koristi: da se poka`at najdobrite trudovi na u~enicite ili da se prika`e obrazovniot razvoj na u~enikot vo odreden vremenski period. Tie pomagaat da se sozdava kumulativna evidencija za rabotata na u~enicite preku sobirawe na primeroci od nivnata rabota/ trudovi. Trudovite mo`e da gi vklu~uvaat vrednuvawata na nastavnikot i razmisluvawata na u~enikot, a ova vtorovo posebno e vo vrska so formativnoto ocenuvawe. Primerite na portfolija vklu~uvaat: primeroci od pismeni zada~i, umetni~ki dela, matemati~ki listovi, izve{tai od nau~ni eksperimenti, itn.

177


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

9.3

Vidovi portfolija [Vidi Prilog 9.1]  Glavnata cel na portfolijata so najdobrite trudovi (ili izo`benata

vitrina) e: (1) da se izbiraat najdobrite trudovi na u~enikot obezbeduvaj}i uverlivi podatoci deka u~enikot gi postignal posebnite obrazovni celi i (2) komunikacijata (prenesuvaweto na informaciite). Portfolijata, zaradi nivnata dlabo~ina i vremeto {to im se posvetuva, pretstavuvaat odli~no sredstvo za davaweto poddr{ka na integriranoto u~ewe preku niza na teoretski i me|u~ove~ki sposobnosti.  Celite na portfolijata za razvojot i u~eweto se: (1) da im pomagaat

na nastavnicite i na u~enicite na sistematski na~in da go razgleduvaat napredokot i da go pottiknuvaat razvojot vo u~eweto i (2) da im ovozmo`uva na u~enicite da ja razleduvaat svojata rabota i da go vidat napredokot {to bil postignat vo tekot na nivoto u~ewe. Za da bidat efektivni, portfolijata treba sistematski da se planiraat i primenuvaat. Osnovnite elementi koi {to treba da bidat vklu~uvani vo edno portfolio za razvojot i u~eweto se prika`ani vo Prilogot 9.1. Najednostavno ka`ano, edno portfolio so pi{ani trudovi, na primer, mo`e da sodr`i:  Sodr`ina/pregled na trudovite; 

Primeri na trudovi na razli~ni etapi od izgotvuvaweto na prvata verzija, popravaweto i ureduvaweto;



Primerok na najdobriot trud so zabele{ka zo{to u~enikot smeta deka toa e negoviot najdobar trud;



Primeri na razli~ni vidovi pi{ani trudovi za razli~na publika (po{tenska karti~ka, recept, telefonski potsetnik, nasoki, upatstva) Nasproti proektite koi {to obi~no baraat od u~enicite da izgotvat izvesen proizvod koj {to e povrzan so nekolku standardi ili temi, portfolijata obi~no baraat raznovidnost na u~eni~kite trudovi povrzani so pove}e standardi ili temi.

178


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Sodr`inata na edno razvojno portfolio Podolu e daden kus pregled na mo`nite sodr`ini na edno portfolio po matematika. Na krajot, tie se povrzani so obrazovnite celi. Obrazovna cel

[to se stava vo portfolioto

U~enikot da poka`uva razbirawe za matemati~kite koncepti.

Opisot na nastavnikot za aktivnosta na u~enikot so koj {to se poka`uva razbiraweto na izvesen matemati~ki koncept.

U~enikot da re{ava slo`eni probNacrtite, popravenite i kone~nite lemi vklu~uvaj}i i dobivka i zaguba. verzii na trudot na u~enikot za izvesni slo`eni problemi koi {to vklu~uvaat dobivka i zaguba. U~enikot da postavuva i da re{ava algebarski problemi.

Algebarskite problemi {to se postaveni od u~enikot.

U~enikot da dava svoe mislewe za Pismenoto obrazlo`enie za strategiite vo re{avaweto na prob- sodr`inite vo portfolioto lemot i da gi identifikuva jakite strani i slabostite.

Podolu e dadena mo`na sodr`ina na portfolija po biologija i istorija. Sodr`inata na portfolijata mora da soodvetstvuva na obrazovnite celi na izvesna tema ili proekt. Portfolio po biologija

Portfolio po istorija



Biografski izve{tai za zna~ajni li~nosti na poleto na biologijata  Laboratoriski izve{taj  Dnevnik za re{avaweto na problemite  Bro{ura za {e}ernata bolest (grupen proekt)  Video snimka so grupna prezentacija na krvotokot  Pismen sostav za hemiska vojna  Istra`uva~ki trud za SIDA  Razgovor so univerzitetski profesor snimen na magnetofon  Samo-vrednuvawe na portfolio koristej}i lista za analiti~ko ocenuvawe  Mre`a za postavuvawe celi

179



Anotirani bibliografii za pet knigi napi{ani za Prvata svetska vojna  Prepora~ana literatura na 10 statii vo vrska so Prvata svetska vojna  Snimka na razgovorot so lokalen istori~ar  Karta na bitkata na rekata Soma  Video snimka ili usna prezentacija za bitkata kaj Vaterlo  Istra`uva~ki trud za formiraweto na Evropskata unija  Evalvacija na portfolio so sou~enik koristej}i lista za analiti~ko ocenuvawe  Venov dijagram so sporeduvawe na bitkata na rekata Soma i na Perl Harbur


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Elektronski portfolija Eden od glavite predizvici vo primenata na ocenuvaweto na portfolioto se te{kotiite so obemot i so vodeweto na portfolijata. Nekoi od takvite predizvici mo`at da bidat sovladani preku koristewe na elektronski portfolija, koi {to sodr`at sli~ni informaci i materijali kako i standardnite portfolija, no se skladiraat po elektronski pat vo forma na tekst, grafi~ko pretstavuvawe, audio i video. Digitalnite kameri ja olesnuvaat nivnata primena. Glavnata prednost e deka portfolijata mo`e da se skladiraat na harddiskovi, CD romovi i drugi elektronski mediumi za memorirawe podatoci.

9.4

Izgotvuvaweto i koristeweto na portfolijata 9.4.1

Prednosti i nedostatoci na portfolijata

Odbrani prednosti i nedostatoci vo ocenuvaweto na portfolijata (Adaptirano od Popham, 2005; Linn & Miller, 2005) Prednosti

Nedostatoci

Mo`at da bidat prilagodeni na individualnite potrebi, interesi i sposobnosti na u~enikot.

Se posvetuva mnogu vreme od strana na nastavnikot i u~enikot vo izgotvuvaweto i odr`uvaweto na portfolijata.

Mo`at da go dokumentiraat kako razvojot taka i postigawata na u~enikot.

Sevkupnoto nivno vodewe i ~uvawe.

Mo`at da go pottiknuvaat samovrednuvaweto na nastavnikot, so pozitivno vlijanie vrz u~eweto vo odredeni vremenski periodi.

Ograni~uvawata za koristewe vo sumativni ocenuvawa so odlu~uva~ko vlijanie. Te{ko se vospostavuvaat jasni kriteriumi za bodirawe kako rezultat na vklu~eniot obemen i raznoviden materijal. Ova ja namaluva relijabilnosta.

U~enicite niv gi ~uvstvuvaat kako li~na sopstvenost koja {to im pomaga da prezemaat odgovornost za postavuvaweto celi i vrednuvaweto na nivniot sopstven napredok.

Neadekvatnata specifikacija na celite, upastvata za izgotvuvawe ili kriteriumite za ocenuvawe od strana na nastavnicite. Vodi kon toa portfolijata da bidat samo papki koi {to sodr`at neorganizirana zbirka na trudovi.

Pomagaat vo izvestuvaweto na roditelite za razvojot, u~eweto i postigaweto na u~enikot na eden konkreten na~in.

180


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

9.4.2

Izgotvuvaweto efektivni portfolija

Pri izgotvuvaweto na izvesno portfolio, za da se izvle~e maksimumot od prednostite i da se minimiziraat nedostatocite, mnogu pomaga, da se poznavaat karakteristikite na edno dobro portfolio (prezemeno od McMillan, 1997) [Prilog. 9.2] [est ~ekori vo izgotvuvaweto na eden sistem na portfolija (Nitko & Brookhart, 2007; Nitko, 2004) 1. Odredete ja celta i fokusot na portfolioto 2. Odredete gi dimenziite na op{tite postigawa {to treba da se ocenuvaat. 3. Odredete ja soodvetnata organizacija 4. Odlu~ete za korista na portfolioto vo praktikata. 5. Vrednuvaweto na portfolioto i odrednicite za vnesuvaweto na podatocite 6. Vrednuvaweto na listite za analiti~ko ocenuvawe

Aktivnost za u~esnicite 9 - A: U~esnicite rabotaat vo parovi za da odredat {to mo`e da se vklu~i vo edno portfolio bazirano vrz edno vrabotuvawe ili, pak, na izvesen obrazoven kurs po va{ izbor [Prilog 9.3]. Ideite se razgleduvaat na plenarna sesija.

9.4.3

Primenuvaweto/koristeweto na listite za analiti~ko ocenuvawe

Za da mo`e portfolijata da se koristat kako instrument za ocenuvawe, potrebna e lista za analiti~ko ocenuvawe. Toa mora da gi vklu~uva i vrednosnite kriteriumi na listite za analiti~ko ocenuvawe - odnosno aspektite {to }e se koristat vo odreduvaweto na kvalitetot na izvesno portfolio na u~enicite. U~enicite treba da bidat zapoznaeni so ovie kriteriumi. Spored Popham (2005), listite za analiti~ko bodirawe treba da vklu~uvaat tri elementi: 1. Vrednosni kriteriumi - aspektite {to }e se koristat vo odreduvaweto na kvalitetot na izvesen odgovor na u~enikot 2. Opisi na razliki vo nivoa na kvalitet za vrednosnite kriteriumi. Za sekoj vrednosen kriterium, mora da se dade opis za da mo`at da se napravat kvalitativni razliki vo odgovorite na u~enicite pri koristeweto na ovoj kriterium. 3. Naznaka za toa dali }e se koristi holisti~ki ili analiti~ki priod vo ocenuvaweto. Dali kriteriumite za vrednuvawe }e bidat primeneti zaedno/ednovremeno (holisti~koto bodirawe) ili pak }e se primenuvaat kriterium po kriterium (analiti~koto bodirawe).

181


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Primer na kriteriumi {to se koristat vo ocenuvaweto na portfolijata po matematika vo dr`avata Vermont vo SAD (Linn & Miller, 2005) ^etirite aspekti na re{avaweto problemi

Trite aspekti na komuniciraweto



Razbiraweto na problemot  Kako gi re{ivte problemite  Zo{to taka re{ivte - popatnite odluki  [to treba da se pravi ponatamu - rezultati od aktivnostite



Matemati~ka terminologija Matemati~koto pretstavuvawe  Prezentacijata 

Kriteriumite za ocenuvawe na site formi na kreativno pi{uvawe na [kotskiot ispiten odbor za portfolio za kreativno pi{uvawe (Klenowski, 2001) Tematika/sodr`ina

Do koj stepen, vo sr`ta na trudot e prisutna izvesna prepoznatliva tema/poenta/sfa}awe?

Struktura/forma

Do koja stepen trudot ima struktura soodvetna na zada~ata {to toj sam si ja postavil? Do koja stepen mo`at da se prepoznaat i po~ituvaat pravilata na izbranata forma (refleksiven pismen sostav, roman, poezija, drama)?

Stavot mislewe /tonot/ raspolo`enieto

Do koja stepen pisatelot istaknuva jasen stav vo pogled na ~itatelot i /ili na materijalot so koj {to toj raboti? Do koja stepen ovoj stav predizvikuva vo tekstot soodveten i odr`liv ton ili raspolo`enie?

Izraz/stil

Do koja stepen pisatelot poka`uva ve{tina i sposobnost vo koristeweto na soodveten jazik? Do koja stepen stilot na pi{uvaweto e soodveten na izbranata forma?

182


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Bodiraweto na pismenite portfolija vo ocenuvaweto na osnovnite jazi~ni ve{tini vo Nova Skotija [Ministerstvo za obrazovanie na Nova Skotija, 1991] Broj na bodovi

Opisi na vrednosnite kriteriumi

6

U~enikot izgotvuva celishoden, fokusiran pi{an trud koj {to odrazuva eden isklu~itelen uvid vo situacijata {to se opi{uva; ja otkriva opredelbata kon predmetot, samo-doverbata vo negovoto prezentirawe i vnimatelnoto razmisluvawe za znaewata i vrednostite na ~itatelite; poka`uva raznovidna primena na strategiite za opi{uvawe {to se soodvetni za negovata cel; go predizvikuva vnimanieto na ~itatelite od po~etokot i go zavr{uva tekstot na zadovolitelen na~in; ja odr`uva povrzanosta niz celiot tek; gi razviva posebno i celosno glavnite to~ki ili zna~ajnite sceni i nema, ili ima malku, gre{ki na re~eni~no nivo.

5

U~enikot dava celishoden, fokusiran pi{an trud {to go odrazuva celosnoto razbirawe za situacijata {to se opi{uva; poka`uva interes kon predmetot, samo-doverbata vo negovoto prezentirawe i svesnosta za ~itatelite; koristi strategii za opi{uvawe koi {to se dobro izbrani vo odnos na celta; ja odr`uva povrzanosta i gi razviva glavnite to~ki i pravi malku gre{ki na re~eni~no nivo.

4

U~enikot dava pi{an trud koj {to odrazuva dobro razbirawe za situacijata {to se opi{uva; poka`uva deka toj e svesen za o~ekuvawata na ~itatelite; i deka gi kontrolira bitnite strategii za opi{uvawe za da gi zadovoli o~ekuvawata na ~itatelite; ja odr`uva povrzanosta; relativno dobro razviva nekoi idei ili to~ki; i pravi povremeni gre{ki na re~eni~no nivo.

3

U~enikot dava pi{an trud koj {to go odrazuva razbiraweto za situacijata {to se opi{uva, no poka`uva deka avtorot kontrolira samo mal opus na strategii za opi{uvawe; otkriva mala svesnost za ~itatelite i ograni~en razvoj na ideite (iako toa e obi~no ne{to pove}e od edna stranica dolgo); ima povremeni propusti vo povrzanosta; i pravi zabele`itelni gre{ki na re~eni~no nivo, makar {to pismeniot sostav e seu{te lesno ~itliv.

2

U~enikot dava pi{an trud koj {to e vo vrska so temata no odrazuva malo razbirawe za mo`nostite za prezentirawe na izvesen predmet pred ~itatelite; poka`uva ograni~en razvoj na ideite (koi {to se retko pove}e od edna stranica dolgi); ima povremeni propusti vo povrzanosta; i ~esto pravi re~eni~ni gre{ki koi {to ponekoga{ go zabavuvat ili go popre~uvaat vnimanieto na ~itatelot. U~enikot dava nekolku re~enici (retko pove}e od edna stranica) vo vrska so temata; ponekoga{ poka`uva necelosno ili nepovrzano bele`ewe na labavo povrzani re~enici; i pravi gre{ki vo sekoja re~enica.

1

183


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Prilogot 9.4 dava obrazec za vrednuvawe na portfolioto (za rabotnoto iskustvo). Davaweto ocenki se bazira na procenti. Prilogot 9.5 dava obrazec za izgotvuvawe lista za holisti~ko ocenuvawe. Aktivnost za u~esnicite 9 - B: U~esnicite rabotat vo parovi za da izgotvat lista za holisti~ko ocenuvawe na razvojnoto portfolio (rabotnoto iskustvo). Vidi Prilog 9.5. Alternativno: Aktivnost za u~esnicite 9 - V: U~esnicite gi razgleduvaat primerite na portfolija (dokolku tie se obezbedeni). Koristete go Prilogot 9.6 za da izgotvite lista za holisti~ko ocenuvawe.

9.4.4

Vklu~uvaweto na u~enicite vo portfolijata

Nastavnicite mo`e da go pottiknuvaat samo-iska`uvaweto na u~enicite preku postavuvawe pra{awa i davawe mo`nosti za popolnuvawe na formularite za samo-evalvacija. Pra{awata mo`e da se postavuvaat vo tekot na razgovorot.  Niz koj proces pomina za da ja zavr{i{ ovaa zada~a? Vnesi i toa od

kade gi dobi tvoite idei i kako go istra`uva{e ovoj predmet, so kakvi problemi se soo~uva{e i kakvi izmeneti strategii koriste{e.  [to e toa {to go pravi tvojot najefektiven trud da bide podobar od

tvojot najmalku efektiven trud?  Dali drugite ~lenovi na tvojata grupa go pregledaa tvoeto portfo-

lio? Kakvi zabele{ki tie dadoa?  Kako ovaa aktivnost se povrzuva so ona {to prethodno si go nau~il?  Koi se dobrite strani na tvojot trud? [to e toa {to seu{te ti

zadava gri`i? Podolu e daden primer na naslovna strana za sodr`inite na portfolioto i formulari za samo-iska`uvaweto na u~enikot. Dopolnitelni primeri se dadeni vo Prilogot 9.7 („Formular za komentarot na u~enikot za izgotvenot trud“, koj {to }e mo`e da se koristi za da se ocenuvaat produktite {to se vklu~eni vo izvesno portfolio); i vo Prilogot 9.8 (Formular za samoevalvacija i samo-iska`uvawe na u~enikot).

184


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Primer na naslovna strana za podatoci za trud vo portfolioto (Linn & Miller, 2005)

Ime na u~enikot: ________________________________

Datum: ___________

Opis na trudot:

Komentari na u~enikot: Go odbrav ovoj trud za moeto portfolio bidej}i:

Ve molam zabele`ete:

Drugi komentari/mislewa:

Komentari na nastavnikot Ime na nastavnikot: _________________________

Datum: ____________

Dobri strani na trudot:

Izvesni raboti {to treba da se zemat predvid ili podra~ja {to treba da se dorabotat se:

Drugi komentari:

185


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Primer na formular za samo-iska`uvawe i vrednuvawe (Linn & Miller, 2005)

Ime na u~enikot: ________________________________

Datum: ___________

Opis na trudot:

Samo-vrednuvawe na trudot: [to se obidov da napravam:

[to napraviv:

[to nau~iv:

Na {to sum gord vo vrska so ovoj trud:

Na {to treba da rabotam ili na {to bi trebalo da rabotam poinaku sledniot pat:

Komentari na nastavnikot Ime na nastavnikot: _________________________

186

Datum: ____________


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

RE^NIK NA TERMINI

Lista za analiti~ko bodirawe/ocenuvawe - Edno pravilo {to go koristite najprvin za ocenuvawe ili bodirawe na oddelni delovi na karakteristi~nite osobini (ili dimenzii) na procesot na izvesen proizvod na u~enikot, a potoa za sumirawe na bodovite na tie oddelni delovi za da se dobie vkupniot broj na bodovite. Portfolio so najdobrite trudovi (izlo`bena vitrina) - Portfolio {to gi sodr`i samo najdobrite krajni proizvodi/trudovi vo izvesen, odreden nastaven predmet. Portfolio za razvojot i u~eweto/dokumentacisko portfolio - Portfolio {to sodr`i evidencija koja {to go dokumentira napredokot na u~enikot vo tekot na odreden vremenski period. Toa obi~no sodr`i evidencija {to go dokumentira podobruvaweto vo pogled na obrazovnite celi i mo`e da vklu~uva primeri na rabotata za koi u~enicite smetaat deka se pod nivoto kako i primeri {to se egzemplarni/za primer. Lista za holisti~ko ocenuvawe/bodirawe -Upatstva za bodirawe {to baraat nastavnikot da go ocenuva ili bodira proizvodot na izvesen u~enik ili procesot kako celina bez prethodno da gi bodira posebno delovite ili komponentite. Portfolio - Portfolio e izvesna ograni~ena zbirka na trudovi na u~enikot koja {to se koristi glavno za da se prika`at najdobrite trudovi na u~enicite; i da se poka`e obrazovniot razvoj na u~enikot vo odreden vremenski period. Ocenuvawe na portfolioto - Ocenuvaweto na portfolioto ja vklu~uva strukturiranata zbirka na trudovite na u~enikot koja {to ja dokumentira primenata na znaewata i sposobnostite na u~enicite vo raznovidni avtenti~ni konteksti. Lista za bodirawe - povrzana grupa na postapki za bodirawe za procenuvaweto na postigawata, prakti~nata osposobenost ili razvojot na u~enicite. Lista za proverka za samo-evalvacija - Lista za proverka koja {to u~enicite ja koristat za da ja vrednuvaat svojata rabota.

187


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 9.1

VIDOVI PORTFOLIJA

Prethodni znaewa 1. Sodr`ina na portfolijata Obu~uva~ot objasnuva deka portfolioto pretstavuva ograni~ena zbirka na trudovi na u~enicite koja {to glavno se koristi:  da gi prezentira/pretstavi najdobrite trudovi na u~enicite ili  da go prika`e obrazovniot razvoj na u~enikot vo odreden vremenski

period. Obu~uva~ot objasnuva deka portfolijata mo`at isto taka da se koristat:  za da se prika`at omilenite trudovi na u~enikot  za da se dokumentira izvesen proces kako {to e nekoj dolgoro~en

proekt ili  za da se prika`e grupnoto postigawe na izvesen broj u~enici

Obu~uva~ot objasnuva deka na ovaa sesija fokusot }e bide naso~en kon prvite dva primeri na portfolijata {to se navedeni pogore. Va`no e nastavnikot i u~enicite da obezbedat portfolito da ne pretstavuva nekakov album na site trudovi na u~enikot. Trudovite za portfolioto se izbiraat vnimatelno. Portfolioto mo`e da ima forma na papka, kutija za predmeti ili sekakva druga forma {to e neophodna za da se smestat trudovite od u~eweto koi {to se ocenuvaat. (a) Portfolio so najdobrite trudovi [Portfolio so omilenite trudovi] Op{ta cel 1: Najdobrite trudovi na u~enikot se izbiraat za da se obezbedat uverlivi pokazateli deka u~enikot gi postignal specifi~nite obrazovni celi Posebni celi:  Da se obezbedat pokazateli za sovladanosta i u~eweto vo konkret-

niot nastaven predmet;  Da se obezbedat pokazateli za postigawata na visoko nivo vo

izvesno podra~je kako {to se umetnosta ili pi{uvaweto;  Da se obezbedat pokazateli za minimalnata osposobenost vo

izvesen nastaven predmet {to se zema predvid pri diplomiraweto/ zavr{uvaweto na godinata ili kursot;  Da se obezbedat pokazateli za postigawata na izvesno u~ili{te

ili na u~ili{tata na teritorijata na izvesna op{tina.

188


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Sodr`ina: Najdobrite trudovi na u~enikot se izbiraat za da se obezbedat uverlivi pokazateli deka u~eniot gi postignal posebnite obrazovni celi. Op{ta cel 2: Komunicirawe/prenesuvawe na informaciite Posebni celi:  Da im se prika`at na roditelot(ite)/staratelot(ite) najdobrite

trudovi na u~enikot;  Da mu se prenesat informaciite za izvesen u~enik na sledniot nas-

tavnik;  Da se prika`at talentite na izvesno u~ili{te.

Sodr`ina: Primeri na postigawa {to mo`at da bidat karakteristi~ni ili da gi impresioniraat drugite.

(b) Portfolio za napredok i u~ewe Obu~uva~ot gi opi{uva mo`nite konkretni celi na portfolijata za napredok i u~ewe; na primer:  Nastavnikot i/ili u~enikot pravat pregled na napredokot i

promenite vo uspehot.  U~enikot treba da gi pregleda svoite dela za da ja sogleda vkupna-

ta slika za ona {to go postignal. Obu~uva~ot gi opi{uva osnovnite elementi na edno portfolio za napredok i u~ewe. Va`no e da gi opfa}a site sledni elementi: 1. Bele{ka na koricata "Za avtorot“ i "[to poka`uva ova portfolio za mojot napredok vo u~eweto“ (se pi{uva na kraj, no se stava napred) Bele{kata na koricata gi sumira pokazatelite za u~eweto i napredokot na u~enikot. 2. Sodr`ina so broevi na stranicite. 3. Elementi - zadol`itelni ({to mora da se opfatat) i nezadol`itelni (elementi po izbor na u~enikot). Zadol`itelnite elementi mora da bidat zastapeni kaj site u~enici bidej}i davaat zaedni~ka osnova spored }e se odlu~uva pri ocenuvaweto. Nezadol`itelnite elementi ovozmo`uvaat portfolioto da gi pretstavi posebnite kvaliteti na sekoj u~enik. U~enicite re{avaat dali }e gi vklu~at svoite "najdobri“ dela, ili i nekoe delo {to im zadavalo problemi ili ne e tolku uspe{no, obrazlo`uvaj}i gi pri~inite. 4. Datumi koga se vklu~eni elementite, za da se olesni sledeweto na napredokot so tek na vreme. 5. Nacrti za slu{ni/usni i pismeni produkti i preraboteni verzii, na primer prv nacrt i popraveni/revidirani verzii.

189


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

6. Razmisluvawa mo`at da se pojavat vo razli~ni fazi od procesot na u~ewe (za formativni i/ili sumativni celi); u~enicite mo`at da gi pi{uvaat i na maj~in jazik vo poniskite godini ili dokolku te{ko se izrazuvaat na angliski. a. Za sekoj element treba da se dade kuso obrazlo`enie zo{to e odbran. Ova mo`e da se odnesuva na prakti~nata osposobenost na u~enicite, na nivnite ~uvstva vo vrska so napredokot ili so procesot na u~ewe. U~enicite re{avaat dali }e gi analiziraat (dali }e razmisluvaat za) site ili nekoi pra{awa navedeni podolu:  [to nau~iv od ova? 

[to srabotiv najdobro?



Zo{to go odbrav ovoj element? (vrz osnova na dogovoreni kriteriumi za ocenuvawe me|u nastavnikot i u~enikot)



[to sakam da podobram vo elementot?



[to mislam za mojata prakti~na osposobenost?



Kade imav problemi?

b. Za celoto portfolio (bele{ka na koricata - vidi pogore)

190


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 9.2

FAZI VO RAZVIVAWETO SISTEM ZA PORTFOLIJA I KARAKTERISTIKI NA DOBRITE PORTFOLIJA

[est ~ekori za razvivawe sistem za portfolija (Nitko, 2004) 1. Utvrdete gi celta i fokusot na portfolioto. 2. Utvrdete gi op{tite krajni celi na uspehot {to treba da se oceni. 3. Utvrdete ja soodvetnata organizacija. 4. Re{ete kako }e se koristi portfolioto vo praktikata. 5. Vrednuvajte go portfolioto i negovite elementi. 6. Vrednuvajte gi listite za analiti~ko ocenuvawe.

Obu~uva~ot gi opi{uva karakteristikite na dobro portfolio (adaptirano vrz osnova na McMillan, 1997):  Jasno definirana cel i krajni celi na u~eweto  Sistematska i organizirana zbirka od produkti na u~enikot  Prethodno definirani nasoki za toa {to }e opfa}a  Nekoi elementi {to }e bidat opfateni se po izbor na u~enikot  Samoanaliza i samovrednuvawe od strana na u~enikot  Napredokot se dokumentira so konkretni produkti i/li vrednuvawa  Jasni i soodvetni kriteriumi za vrednuvawe na produktite na u~enicite  Diskusii za portfolijata me|u u~enicite i nastavnicite  Vklu~uvawe na roditelite vo procesot na izrabotka na portfolioto Tri soveti za ocenuvawe na portfolijata (Nitko, 2004) 1. Vklu~ete avtenti~ni dela - na primer, vo portfolio po prirodni nauki, u~enikot treba da raboti na vrednuvawe na dokazite, da koristi nau~ni objasnenija vo potkrepa na podatocite, ili da pribira podatoci za da gi potvrdi ili da gi pobie objasnenijata - onaka kako {to pravat vistinskite nau~nici. 2. Vodete evidencija za konceptualniot razvoj - portfolijata treba da opfa}aat objasnenija na u~enicite, bele{ki za toa {to go razbrale, kako i konceptualni ramki. Portfolioto treba ~esto da se a`urira kako {to u~enikot napreduva vo proektot ili vo re{avaweto na problemot, za da se vidat promenite vo konceptualnata ramka i vo razmisluvawata na u~enikot so razvojot na proektot. 3. Razmisluvajte zaedno so u~enikot - u~enikot go koristi portfolioto kako osnova za diskusii so nastavnikot vo odnos na svoeto razbirawe na osnovnite koncepti, principi i teorii za toa {to go raboti. Nastavnikot ja naso~uva diskusijata i mu pomaga na u~enikot.

191


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 9.3

SODR@INITE NA EDNO RAZVOJNO PORTFOLIO

Upatstva: Rabotete so svojot partner za da razgledate {to bi mo`elo da se vklu~i vo izvesno portfolio za u~enici {to steknuvaat rabotno iskustvo vo nekoja lokalna rabotna organizacija. Navedete nekoi op{ti obrazovni celi za rabotnoto iskustvo i razmislete kakvi sodr`ini mo`at da se stavat vo portfolioto.

Obrazovna cel

[to se stava vo portfolioto

Da se utvrdi koj e rakovodniot tim na rabotnata organizacija i za toa koi se nivnite ulogi vo organizacijata, itn.

Da se utvrdi kako organizacijata gi reklamira svoite proizvodi i da se dadat komentari za reklamite.

192

Razgovorite so klu~niot rakovoden kadar.


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 9.4

VREDNUVAWE NA PORTFOLIJATA (RABOTNO ISKUSTVO)

Pokazateli i datumi

Ve{tina / krajna cel

Komentari

Ocenka od nastavnikot

Ocenka od u~enikot

%

Bele{ka na koricata/ Planirawe voved

5%

Opis i pregled na kompanijata (tekst)

Pi{uvawe informativen tekst

10%

Razgovor so direktorot za organizacijata na kompanijata (kaseta) + razmisluvawa za razgovorot (tekst)

Koristewe slu{ni/usn i jazi~ni ve{tini

20%

Pregled na rabotnite Analiza / iskustva na u~enikot razmislu(tekst) vawa

20%

Dnevnikot e celosno popolnet so 3 prilozi nedelno

25%

Razmisluvawa

Sopstven izbor na u~enikot (na primer, izraboten artefakt)

20%

Vkupna ocenka

100%

193


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 9.5

VREDNUVAWE NA PORTFOLIO - IZGOTVUVAWE LISTA ZA HOLISTI^KO BODIRAWE/OCENUVAWE (FORMULAR A)

Upatstva: Va{ite u~enici treba da ja zapo~nat rabotata vrz izvesen proekt za rabotnoto iskustvo. Rabotete zaedno so svojot partner za da izgotvite lista za holisti~ko bodirawe {to mo`e da se koristi da se bodiraat nivnite portfolija na krajot na proektot (posle 10 sedmici).

Broj na bodovi

Vrednosni kriteriumi

4 boda (Izvonredno)

3 boda (Ubedlivo)

2 boda (Prifatlivo)

1 bod (Po~etni~ko)

Portfolioto poka`uva malku ili nema podatoci deka se postignati obrazovnite celi. U~enikot malku se anga`ira vo samo-razmisluvawe. Vo portfolioto nedostigaat nekolku komponenti.

Duri i ako nastavnicite koristat listi za holisti~ko bodirawe, tie sepak mo`at da dadat svoi zabele{ki vo portfolioto i na toj na~in da obezbedat povratni informacii za u~enicite.

194


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 9.6

VREDNUVAWE NA PORTFOLIO - IZGOTVUVAWE LISTA ZA HOLISTI^KO BODIRAWE/OCENUVAWE (FORMULAR B)

Upatstva: (1) Izberete eden vrednosen kriterium spored koj }e se ocenuvaat sodr`inite na portfolioto (2) Izgotvete 4 ili 5 opisi koi {to gi istaknuvaat kvalitativnite razliki na postigaweto na u~enikot spored toj kriterium.

Broj na bodovi

Vrednosni kriteriumi

4 boda (Izvonredno)

3 boda (Ubedlivo)

2 boda (Prifatlivo)

1 bod (Po~etni~ko)

Portfolioto poka`uva malku ili nema podatoci deka se postignati obrazovnite celi. U~enikot malku se anga`ira vo samo-razmisluvawe. Vo portfolioto nedostigaat nekolku komponenti.

195


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 9.7

SAMOVREDNUVAWE I SAMOANALIZA NA U^ENICITE

Obu~uva~ot gi zapoznava u~esnicite so listata za opis na produkt (artefakt). Otkako u~enicite }e ja popolnat listata mo`at da ja vklu~at vo svoeto portfolio.

LISTA ZA ANALIZA NA U^ENI^KI PRODUKT (ARTEFAKT) Ime i prezime________________________ Datum _________ Produkt _________________ Disciplina/oblast _______________________ Opis na produktot _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ (Prodol`i da pi{uva{ na druga stranica) Zo{to smeta{ deka ova pretstavuva tvoe najdobro delo? _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ Slu`ej}i se so lista za proverka na ve{tinite, navedi gi ve{tinite {to gi demonstrira{e najdobro pri kreiraweto na ovoj produkt? _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ Koja od ve{tinite {to gi demonstrira{e pri kreiraweto na ovoj produkt mo`e{ da ja usovr{i{? [to bi napravil dokolku saka{ da go korigira{ ili da go zasili{ deloto? _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ Datum na odobruvawe od sovetnikot __________________ Komentari: _____________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________ _________________________________________________________________________________

196


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 9.8

SAMO-EVALVACIJATA I SAMOANALIZATA NA U^ENIKOT

Obu~uva~ot }e istakne deka prilo`eniot formular daden podolu mo`e da se koristi kako poinakva strategija za samo-evalvacija i samo-iska`uvawe na u~enikot. Toa treba da se popolni otkako u~enicite go zavr{ile proektot ili programskata sodr`ina. Vo ovoj slu~aj, toj se bazira na prakti~noto iskustvo.

Ime: _____________________________________________ Datum: ________________

Samo-evalvacija: Koi se glavnite ne{ta {to gi nau~i od ova prakti~no iskustvo?

Kako ti se promeni kako li~nost vo tekot na steknuvaweto na prakti~noto iskustvo? Koi se tvoite jaki strani i slabosti vo ulogite {to ti ima{e prezemeno?

Dokolku rabotnoto iskustvo ti be{e prodol`eno za u{te 6 meseci, {to ti bi napravil poinaku i zo{to?

Samo-iska`uvawe: Koga }e pogledne{ vo tvoeto portfolio, kako se ~uvstvuva{ sebe si kako u~enik. Objasni, zo{to taka se ~uvstvuva{.

197


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 9.9

PRIMER NA LIST ZA ANALITI^KO OCENUVAWE NA PORTFOLIO

(Adaptiran od Inspektoratot za angliski jazik, pri Ministerstvoto za obrazovanie vo Izrael, i mo`e da se najde na: http://www.anglit.net/main/portfolio/app1-6.htm)

Broj na bodovi

Vrednosni kriteriumi

3

Svesnost za celite na portfolioto. Ima evidentni podatoci deka u~enikot go razbira procesot na proverka i postojat jasni dokazi za napredokot vo odreden vremenski period. Komentarite/iska`uvawata vklu~eni vo potfolioto napolno gi objasnuvaat napravenite izbori i u~enikot postignuva visoko nivo na verodostojnost vo samo-ocenuvaweto/vzaemnoto ocenuvawe. Od strana na u~enikot vklu~eni se jasni zaklu~oci za negovoto u~ewe.

2

Svesnost za nekoi celi na portfolioto; go razbira procesot na proverka do izvesna stepen. Prika`uva izvesni podatoci za napredokot vo odreden vremenski period; gi objasnuva izborite napraveni na soodveten na~in; obezbeduva vrska so samo-ocenuvaweto/vzaemnoto ocenuvawe.

1

Ograni~ena svesnost za celite na portfolioto; pote{kotii vo razbiraweto na procesot na proverka; prika`uva malku podatoci za napredokot vo odreden vremenski period; ima malku objasnuvawe za napravenite izbori; pote{kotii vo vrska so samo-ocenuvaweto/vzaemnoto ocenuvawe.

198


TEMA 10 FORMATIVNOTO OCENUVAWE: PROEKTI I USNI PREZENTACII

I pokraj toa {to ovaa problematika e vklu~ena vo ramkite na formativnoto ocenuvawe, proektite i usnite prezentacii mo`at isto taka da bidat ocenuvani i za sumativni celi. Na primer, brojot na bodovite na izvesen u~enik za nekoj proekt ili usna prezentacija mo`at da pridonesat za kone~nata ocenka na u~enikot po odnosniot nastaven predmet.

10.1 ZADA^I / OBRAZOVNI CELI: U~esnicite treba: 1. da prifatat deka proektite i usnite prezentacii mo`at da bidat ili pak se primeri na ocenuvawe na prakti~nata osposobenost na u~enikot; 2. da gi identifikuvaat na~inite na koi proektnata rabota mo`e da se koristi za: a) celite na formativnite ocenuvawa i b) celite na sumativnite ocenuvawa; 3. da gi identifikuvaat strategiite za vrednuvawe na usnite prezentacii; 4. da prifatat deka usna prezentacija mo`e da se koristi vo kontekstot na ocenuvaweto na proektnata rabota.

Od del III: SPROVEDUVAWE NA PROCESOT NA OCENUVAWE 6. Procesot na procenka i bodirawe na postigawata na u~enicite treba da bide soodveten na metodot za ocenuvawe i da se sproveduva spored vospostaveni proceduri.  Za razli~ni metodi i tehniki na ocenuvawe treba da se opredelat

soodvetni na~ini na bodirawe na odgovorite (izrabotkite, izvedbite). (Na primer, vo test so pove}e~len izbor sekoj to~en odgovor }e se boduva so eden bod, a kaj esejot sekoj aspekt na trudot (kako stil, kompozicija, pravopis i dr.) }e se vrednuva so opredelen broj bodovi spored opisite na kvalitet.)

 Barawata za sekoja komponenta {to se ocenuva nastavnikot treba

da gi osmisli pred sproveduvaweto na procesot na ocenuvawe i da gi usoglasi so nastavnicite od u~ili{teto (po mo`nost i po{iroko).



199


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 8. U~enicite treba da bidat soodvetno informirani za na~inot na koj se bodiraat nivnite odgovori pri proveruvaweto na postigawata.  Na u~enicite treba da im bidat dadeni primeri na oceneti odgovo-

ri (trudovi, izrabotki, testovi) i soodvetni objasnenija zo{to se taka oceneti.

10.2

Karakteristikite na proektite i na usnite prezentacii 10.2.1 Vrska so Nacrt standardite Tabelata poka`uva izvesni aspekti na Nacrtot na standardite za ocenuvawe koi {to se odnesuvat na ovaa tema. Osobeno, vnimanieto se naso~uva kon standardite uka`uvaj}i deka razli~nite metodi i tehniki na ocenuvaweto baraat razli~ni "utvrdeni“ postapki i deka na u~enicite treba da im bidat dadeni primeri na oceneti odgovori (kako {to se izvesni zavr{eni proekti) i objasnuvawa zo{to tie bile oceneti na takov na~in. Ova im ovozmo`uva na u~enicite da gi "usvojat“ standardite za kvalitet i da gi primenuvaat takvite standardi na svojata sopstvena rabota.

10.2.2 Primeri na proekti Proektite pretstavuvaat dolgoro~ni aktivnosti koi {to im ovozmo`uvaat na u~enicite da rabotaat interaktivno eden so drug. Proektite mo`at da se koristat i kako aktivnosti za ocenuvawe, a isto taka i kako aktivnosti na ~asovite. Preku proektite se ocenuva prakti~nata osposobenost. Tie obi~no davaat produkt, koj e dobien kako rezultat na izvesna prakti~na izvedba ili aktivnost kako {to se:  model (na primer, plan ili nacrt, srednovekoven zamok)  funkcinalen predmet (na primer, kamera)  detalen izve{taj

Podolu se dadeni primeri na proekti vo koi {to mo`at da bidat anga`irani u~enicite od osnovnite u~ili{ta:  Ispituvawe na stavovite na u~enicite vo u~ili{teto za na~inite

na koi mo`e podobro da se spravuvame so otpadot;  Pokrenuvawe kampawa za da se pottiknuvaat u~enicite vo u~ili{te-

to da ~itaat pove}e knigi i utvrduvawe na rezultatite od kampawata;

200


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 Nao|awe pove}e informacii za `ivotot na pro~ueni nau~nici;  Sporeduvawe na efektite na razli~ni uslovi vrz rastot na raste-

nijata;  Istra`uvawe na na~inite so koi mo`e da se podobri kvalitetot na

vodata vo izvesna oblast;  Istra`uvawe na istorijata na podra~jeto vo koe se mao|a u~ili{teto;  Nao|awe pove}e informacii za nekoj mnogu poznat glumec, muzi~ar

ili sportska li~nost;  Istra`uvawe na problemot so gladot vo Afrika i identifikuvawe

na na~inite kako toj da se ubla`i;  Doznavaweto od kade doa|a strujata i praveweto strujno kolo.

Koga izvesen proekt se koristi za ocenuva~ki celi:  mnogu e va`no na nastavnikot i na u~enicite da im bide jasno deka

proektot e naso~en kon edna ili kon pove}e zna~ajni obrazovni zada~i;  vo grupnite proekti, sekoj u~enik da ja raboti svojata sopstvena

rabota;  sekoj u~enik da ima ednakov pristap do resursite {to se potrebni

za da se zavr{i proektot;  nastavnicite da ne poka`uvaat pristrasnost kon izvesni vidovi

produkti ili formi i pravedno da gi vrednuvaat site prezentirani produkti. Nitko i Brookhart (2007) go nudat sledniov sovet vo vrska so ocenuvaweto na proektite:  Davajte im soodvetni instrukcii na u~enicite za kriteriumite {to

}e bidat koristeni za da se vrednuva nivnata rabota, za standardite {to }e bidat primenuvani i za toa kako u~enicite }e mo`at da gi koristat tie kriteriumi i standardi da go sledat sopstveniot napredok vo zavr{uvaweto na rabotata;  Nemojte pogre{no da go zemate estetskot izgled na proizvodot mes-

to sodr`inata ili idejata/namerata;  Nemojte da ja namaluvate ocenkata na u~enikot zemaj}i go vo pred-

vid kasneweto vo zavr{uvaweto na proektot.  Koristete lista za analiti~ko bodirawe za da ja zgolemite valid-

nosta i relijabilnosta na rezultatite.  Nemojte da gi pobrkuvate vrednuvaweto na zalagaweto na u~enikot

so vrednuvaweto na zavr{eniot proizvod.

201


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

10.2.3 Proekten plan Sekoj proekt treba da bide poddr`an so plan, koj {to go izgotvuvaat zaedno nastavnikot so u~enicite na po~etokot na proektot. Onamu kade {to proektot se koristi za ocenuva~ki celi, posebno e va`no planot da bide izgotven na po~etokot na proektot, i deka vo nego treba da se odredat klu~nite obrazovni celi i va`nite ocenuva~ki aktivnosti. Slednovo pretstavuva primer na proekten plan koj {to vklu~uva obrnuvawe vnimanie na ocenuvaweto na proektot. Zabele`ite deka se utvrdeni ~etiri fazi na proektot a bodovi se davaat na sekoja faza:  Planirawe i organizirawe  Istra`uvawe i izgotvuvawe  Izgotvuvawe na finalen produkt  Prezentirawe na finalniot produkt

Proektniot plan gi poka`uva ~etirite fazi:  Planiraweto i organiziraweto - koi {to se javuvaat na po~etokot

na proektot  Istra`uvaweto i izgotvuvawe  Izgotvuvaweto na finalen izve{taj  Prezentiraweto na finalen izve{taj

Primer na obrazec na proekt na izvesen nastavnik po biologija vo 8 oddelenie: Proektniot plan vklu~uva niza ocenuva~ki aktivnosti, vklu~uvaj}i gi i slednive:  Izgotven proekten plan  Individualni dnevnici za u~eweto  Grupen izve{taj  Individualna prezentacija

Proektot e namenet da bide realiziran od edna grupa - odnosno, tri ili ~etiri u~enici mo`at da rabotaat zaedno na proektot. Me|utoa, izvesni ocenuva~ki elementi se zasnovuvaat na grupna rabota a nekoi na individualna rabota. Raspredelbata na bodovite za da se dojde do op{tata ocenka e proizvolna a dokolku se saka mo`e da se koristi i razli~na distribucija, so razli~ni procenti na ocenki koi {to se davaat za razli~nite komponenti.

202


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Obrazec na Proekt na nastavnik po biologija vo 8 oddelenie U~enicite se anga`iraat vo proekt na pravewe nov materijal od otpad, pretvoraj}i biolo{ki razlo`livo |ubre vo bogat kompost koj {to mo`e da se koristi kako ve{ta~ko |ubre. Obrazovni celi:  U~enicite da nau~at da ja cenat `ivotnata sredina, preku

anga`iraweto vo proekt za reciklirawe na otpadot;  U~enicite da nau~at za procesot na sozdavaweto kompost i da

pravat kompost;  U~enicite da da mu davaat prednost na podvrgnuvaweto na nekoj

organski materijal da se razlo`uva (aeroben proces) otkolku toj da se ostavi da skapuva (anaeroben proces);  U~enicite da gi soop{tuvaat svoite znaewa pred u~ili{nata

zaednica i pred po{irokata zaednica nadvor od u~ili{teto;  U~enicite da ja objasnuvaat ekolo{kata korist od praveweto

kompost. Faza na proektot

Produkt

Postapka na vrednuvawe

Procent vo op{tata ocenka

Pismen plan spored obrazecot daden od nastavnikot. Maksimum bodovi za negovoto dostavuvawe. Nastavnikot }e dade povratni informacii za nacrtot na proektot.

10%

Istra`uvawe Individualni Maksimum bodovi za uspe{no poi izgotvuvawe dnevnici za polnuvawe na dnevnikot za u~ednevnik za u~ewe we tri pati nedelno i vklu~uvau~ewe we na fotografski dokazen ma(nedela 3-6) terijal. Edna{ nedelno, nastavnikot }e pi{uva pismeni komentari vo dnevnicite za u~ewe na u~enicite.

30%

Planirawe i Proekten organizirawe plan (nedela 1-2)

Izgotvuvawe finalen proizvod (nedela 7-8)

Grupen izve{taj

Prezentirawe Inividualna na finalniot prezentacija produkt (nedela 9)

Pismen izve{taj od grupata za rezultatite od proektot. Izve{tajot }e bide bodiran so koristewe na holisti~ka lista. U~enicite da gi razgledaat ekolo{kite rezultati od praveweto kompost kako i direktnite efekti.

30%

Poedine~ni u~enici vr{at samostojni prezentacii. Prezentaciite }e bidat bodirani so koristewe na lista za bodirawe usni prezentacii (vidi Prilog 10.2) .

30%

203


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

10.2.4 Aktivnost za u~esnicite - Izgotvuvawe pregled na izvesen proekt Koristej}i go pregledot vo Prilogot 10.1 u~esnicite }e bidat pokaneti da izgotvat pregled na izvesen proekt, odreduvaj}i gi klu~nite podra~ja za koi }e se koristat instrumentite za ocenuvawe, kako i procentot na bodovite {to }e mu bidat dadeni na sekoj aspekt od proektot.

10.2.5 Izvor - Obrazec za planirawe za u~enicite Vo Prilogot 10.2 daden e obrazec za planirawe za u~enicite. Toj mo`e da se modificira za da odgovara na potrebite na odredeni proekti.

10.2.6 Prakti~ni pra{awa vo rakovodeweto so proektite Ima izvesen broj pra{awa vo rakovodeweto so proektot koi {to imaat implikacii za ocenuvaweto, pri {to, ako se tretiraat pravilno, tie mo`at da ja zgolemat validnosta na rezultatite bazirani vrz proektite. Slednive idei se izvle~eni od knigata na Nitko and Brookhart, 2007.  Razjasnuvawe na o~ekuvanite rezultati. Sekoj u~enik treba

celosno da gi razbira podednakvo celite na proektot (obrazovnite zada~i {to se ocenuvaat) i toa kako proektot treba da izgleda. Eden od na~inite toa da se napravi e da se poka`uvaat primeri od drugi proekti.  Razjasnuvawe na standardite {to }e se koristat vo ocenuvaweto

na proektot. Se prepora~uva u~enicite da imaat uvid vo listite za bodirawe koi {to vie }e gi koristite za vrednuvawe na proektot. Taka, ako ima lista za bodirawe na izve{taj od proektot i lista za bodirawe na prezentacijata, u~enicite treba da mo`at niv da gi pogledaat na po~etokot od proektot.  Vklu~uvawe na u~enicite vo vospostavuvaweto na standardite.

Mo`at da se koristat porane{ni proekti za da im se pomogne na u~enicite da gi razbiraat standardite {to se vospostaveni. U~enicite mo`at da diskutiraat za dobrite strani i za slabostite na proektite, vo kontekstot na rabotata {to tie samite }e ja zavr{at. Ova im pomaga na u~enicite da gi usvojat standardite.  Pristap/pravo vo koristeweto na resursite/materijalite. Nekoi

u~enici mo`e bi imaat pogolem pristap vo koristeweto na resursite (na primer, vo domot) odo{to drugi u~enici. Voglavno, se prepora~uva da se napravi ograni~uvawe na resursite {to u~enicite mo`at da gi koristat za da go zavr{at nekoj proekt i toa samo na onie materijali koi {to se {iroko dostapni.  Plagijatorstvo (prepi{uvawe). Objasnete im na u~enicite {to

zna~i plagijatorstvo i zo{to e va`no da se po~ituva rabotata na drugi lu|e. Treba da se obeshrabruva prepi{uvaweto na delovi od

204


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

enciklopedii ili materijali dobieni preku internet. Korisna aktivnost e da se pobara od u~enicite da sporedat i sprotivstavat dva izvora na materijali koi {to obrabotuvaat ista tematika. Mo`nostite za plagijatorstvo mo`at da bidat minimizirani ako proektot vklu~uva aktivnosti kako {to se vr{eweto intervju, sporeduvawe na mislewa, izgotvuvawe izvesen proizvod, ili kreirawe izvesna dramatizacija za druga grupa ili paralelka.

10.3

Priodi vo ocenuvaweto na proektite 10.3.1 Strategii za ocenuvawe na proektite Postojat nekolku na~ini so koi proektite mo`at da bidat ocenuvani. Mo`e da se odbele`i deka:  ne treba sekoja strategija za ocenuvawe da se koristi vo sekoj

proekt; strategiite za ocenuvawe {to se kristat treba da bidat povrzani so celta na proektot;  treba da e koristat izvesni strategii za ocenuvawe koi {to

obezbeduvaat informacii za formativnoto ocenuvawe;  razli~ni strategii za ocenuvawe treba da se koristat vo tekot na

proektot; ne treba da se ~eka krajot na proektot pred da se dadat povratnite informacii. Ponatamu se dadeni primeri na instrumenti za ocenuvawe {to mo`at da se koristat za da se oceni izvesen proekt. Onamu kade {to se ocenuva izvesna komponenta na proektot za sumativni celi (odnosno da se pridonese za krajnata ocenka na u~enicite), potrebno e da se obezbedi instrumentite za ocenuvawe {to gi koristite da vodat do validni i relijabilni rezultati).  Ocenuvawe na portfolioto/dosieto - od u~enicite mo`e da se

bara da prezentiraat portfolio/dosie kako del od proektot i toa mo`e da se vrednuva koristej}i gi priodite prika`ani vo temata 9.  Lista za bodirawe na usnata prezentacija - od u~enicite mo`e da

se bara da napravat prezentacija na krajot na modulot. Ova mo`e da se vrednuva koristej}i lista za bodirawe sli~na na onaa za koja {to }e ja diskutirame vo naredniot del od ovaa tema. Listata treba da bide koncipirana taka da gi vklu~uva posebnite obrazovni celi na proektot.  Lista za bodirawe na izve{tajot ili produktot - u~enicite mo-

`at da napi{at i izve{taj kako del od proektot. Toj mo`e da se vrednuva koristej}i soodvetna lista za bodirawe. Obi~no, listata treba da bide podgotvena posebno za toj proekt. Na sli~en na~in, ako se izgotvuva izvesen produkt, bi bilo po`elno da se modificira/izgotvi lista za bodirawe za da se vrednuva produktot.

205


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 Dnevnik za u~eweto - na u~enicite mo`e da im se dadat nasoki da

vodat dnevnik za u~eweto vo tekot na proektot. Komentarite na nastavnikot vo dnevnikot }e sodr`at informacii za formativnoto ocenuvawe. Na krajot na proektot, na u~enicite mo`at da im se dadat i bodovi za navremeno popolnuvawe na dnevnikot ili pak mo`e da se izgotvi i lista za bodirawe koja {to }e go odrazuva kvalitetot na sodr`inata na dnevnikot za u~ewe.  Intervju - nastavnikot mo`e da ima sredbi so poedinci ili so

cela grupa u~enici vo tekot na izvesna faza od proektot (po`elno bi bilo tie da se organiziraat pred krajot) za da se dadat povratni informacii za napredokot na proektot i da se sugeriraat nasokite {to treba da bidat prevzemeni vo nego. Voglavno, celta na intervjuto }e se odnesuva na formativnoto ocenuvawe.  Lista za proverka - mo`ebi e soodvetno na studentite da im se

dade i lista za proverka ili pak da im se dade zada~a tie samite da izgotvat svoja lista za proverka, vo koja detalno }e gi prika`at razli~nite fazi na proektot. Ova }e im ovozmo`i na u~enicite da go sledat svojot napredok vo sproveduvaweto na proektot. U~esnicite mo`e bi }e sakaat da vklu~at i drugi strategii za ocenuvawe na proektite. Posebnite strategii {to bi se izbrale za nekoj proekt }e zavisat od obrazovnite celi na proektot i od prirodata na aktivnostite {to }e se sproveduvaat.

10.3.2 Primer na lista za bodirawe na izve{taj od proekt Nastavnikot treba da podgotvi lista za bodirawe so koja {to }e go vrednuva zavr{niot ize{taj izgotven od u~enicite. Ovaa lista mo`e da bide nameneta za nekoj poseben proekt (odnosno, nova lista podgotvena za sekoj proekt) ili pak mo`e da se koristi nekoja poop{ta lista za bodirawe. Sledniov primer se odnesuva na edna takva poop{ta lista za bodirawe. Zabele`ete deka vakvata lista za bodirawe treba da se fokusira vrz sodr`inata na proektot. Razli~ni listi za bodirawe }e bidat potrebni za ocenuvawe na drugite proektni rezultati, kako {to se:  Model izgotven od u~enicite;  Video snimka na nekoja proektna aktivnost, kako na primer nekoe

intervju;  Produkt kako {to se veb-stranicata ili nekoj veb-dokument;  Usna prezentacija (vidi Del 4).

206


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

LISTA ZA BODIRAWE PRI OCENUVAWETO NA IZVE[TAJ OD PROEKT 5

       

Izve{tajot e dobro organiziran i povrzan. Glavnite pra{awa vo proektot naglaseni. Odredeni se potrebnite resursi za proektot. Postapkite {to se koristeni vo proektot se jasni. Rezultatite se jasno prezentirani. Istra`eni se pri~inite {to stojat zad rezultatite. Detalno se razgledani implikaciite od rezultatite. Celosno, izve{tajot e mnogu dobro prezentiran.

4

   

Izve{tajot voglavno e dobro organiziran. Glavnite pra{awa se izlo`eni prili~no jasno. Nabele`ani se nekolkute izvori {to se koristeni vo proektot. Opi{ani se postapkite {to se koristni vo proektot, iako tie ne se dovolno jasni. Rezultatite od proektot se relativno jasni. Se razgleduvaat izvesni implikacii od rezultatite. Celosno, izve{tajot e dosta dobro prezentiran.

  

3

     

Izve{tajot e relativno dobro organiziran. Nabele`ani se nekoi od glavnite pra{awa. Opi{ani se postapkite {to se koristat vo proektot, iako tie ne se dovolno jasni. Rezultatite od proektot se relativno jasni. Se razgleduvaat izvesni implikacii od rezultatite. Celosno, izve{tajot e dobro prezentiran.

2

     

Izve{tajot poka`uva izvesni elementi na organizacija. Napraven e obid da se nabele`at glavnite pra{awa. Opi{ani se izvesni postapki. Prezentirani se aspektite na rezultatite. Se razgleduvaat izvesni implikacii od rezultatite. Celosno, prezentacijata na rezultatite e soodvetna.

1

     

Izve{tajot poka`uva minimalna organizacija. Glavnite pra{awa ne se jasni. Potrebna e pogolema jasnost na postapkite. Rezultatite se prezentirani so minimum detali. Se razgleduvaat izvesni implikacii na rezultatite. Generalno, prezentacijata e soodvetna.

10.3.3 Aktivnost za u~esnicite - Izgotvuvawe lista za bodirawe Razgledajte ja proektnata skica izgotvena za aktivnosta 10.2.4. Sega izgotvete lista za bodirawe koja {to }e mo`e da se koristi za da se ocenuva nekoj zna~aen aspekt na proektot. Va{ata lista mo`e da se odnesuva na nekoj produkt izgotven od u~enicite kako na primer, nekoj model ili nekoja video snimka.

207


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

10.4

Koristewe na lista za bodirawe pri ocenuvaweto na usna prezentacija 10.4.1 Kontekst za ocenuvawe na usnite prezentacii Vo ovoj del se diskutira za usnite prezentacii, bidej}i mo`eme da pobarame od u~enicite da podgotvat usna prezentacija za da gi prezentiraat svoite naodi. Me|utoa, postojat i drugi situacii vo koi tie mo`at, isto taka, da podgotvat usni prezetacii. Na primer, u~enicite mo`at da izgotvat usni izve{tai za slednovo:  za poseta na muzej  za tuku {to pro~itana kniga  za nau~en eksperiment  za posetena izlo`ba

10.4.2 Odreduvawe na aspektite na usnite prezentacii {to treba da se ocenuvaat Mo`at da se ocenuvaat slednive aspekti na usnite prezentacii:  Organizacijata i povrzanosta  Sodr`inata/prezentiraniot materijal  Sposobnostite za prezentirawe / Sposobnostite za govorewe  Kreativnosta  Reakcijata na slu{atelite  Dol`inata na prezentacijata  Neverbalnata komunikacija/gestovite  Stilskite jazi~ni sredstva  Te~nosta  Pravogovorot/gramatikata

10.4.3 Formativnoto ocenuvawe na usnite prezentacii Ako usnite prezentacii se ocenuvaat za formativni celi, mo`at da se koristat dva {iroki priodi: listi za proverka i intervjua so u~enicite. Listite za proverka sodr`at spisok na karakteristikite. Zada~a na ocenuva~ot e da odredi dali tie karakteristiki se prisutni ili ne. Ocenuvaweto mo`e da bide izvr{eno od strana na nastavnikot, ili od u~enikot (odnosno samo-ocenuvawe). Podolu e daden primer na lista za proverka pri ocenuvaweto na przentacija.

208


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

LISTA ZA BODIRAWE PRI OCENUVAWETO NA USNA PREZENTACIJA

Ime (U~enik ili grupa): _____________________________________________________ Datum: _____________________________________________________________________ Tema: ______________________________________________________________________ [tikliraj ako odgovorot e „DA“ Podgotovkata Na po~etokot ja postavuva opremata Proveruva dali ima se {to e potrebno i dali se funkcionira

Organizacijata Ima jasen voved Ima logi~en razvoj Ima cvrst zaklu~ok Materijalot e jasno povrzan so tematikata na prezentacijata

Sodr`inata Prezentacijata poka`uva dobro koristewe na izvorite Prezentacijata dava relevantni informacii

Prezentacijata Zboruva jasno Koristi soodveten jazik Koristi soodvetni dvi`ewa na teloto Postavuva pra{awa i dava odgovor na pra{awa Gi po~ituva specifikaciite za vremenskite rokovi

Sposobnostite za usna prezentacija Gi prilagoduva informaciite za slu{atelite O~igledni se jasnosta i tekot Dobro odgovara na pra{awata

209


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Po kompletiraweno na listata za proverka, nastavnikot mo`e da im dade povratni informacii na u~enikot ili na u~enicite koi {to ja realizirale prezentacijata. Drug priod vo vr{eweto formativno ocenuvawe na usnite prezentacii e da se pobara od u~enicite da go popolnat formularot za vrednuvawe na u~enikot. Formularot gi sodr`i pra{awata {to nastavnikot mo`e da mu gi postavi na u~enikot vo vrska so prezentacijata. 1. Dali si zadovolen so prezentacijata? Ako odgovorot e da, ka`i zo{to? 2. Dali smeta{ deka drugite u~enici od paralelkata (slu{atelite) bea zainteresirani za tvojata prezentacija? Kako dojde do takvoto mislewe? 3. Dokolku od tebe bi se pobaralo da ja povtori{ prezentacijata, {to ti bi promenil vo nea i zo{to? 4. Koja e najva`nata informacija {to ja prezentira{e? 5. Zo{to ovaa informacija e va`na? 6. Dali ima ne{to drugo {to bi sakal da nau~i{ za ovaa tematika?

10.4.4 Sumativnoto ocenuvawe na usnite prezentacii Kako i kaj eseite, za vrednuvaweto na usnite prezentacii treba da se izgotvuvaat listi za bodirawe. Ovie listi mo`at da se koristat pri slu{aweto na prezentacijata i mo`e da im se napi{e ocenka na u~enikot i/ili na grupata koi ja vr{ele prezentacijata. Prilogot 10.4 i prilogot 10.5 davaat primeri na listi za bodirawe na usnite prezentacii, vklu~uvaj}i gi i prezentaciite vr{eni pri zavr{uvaweto na izvesen proekt. Vo vrska so listite, ve molime da zabale`ite deka:  Ne e potrebno sekoj pat da se ocenuvaat site dimenzii na edna usna

prezentacija. Na primer, listite vo prilozite 10.4 i 10.5 mo`at da bidat skrateni samo na onie aspekti za koi {to ste zainteresirani vo ocenuvaweto. A se razbira, vie mo`ebi }e posakate da dodadete i drugi dimenzii {to ovde ne se vklu~eni.  Dimenziite {to se ocenuvaat treba da bidat povrzani so obrazov-

nite celi koi {to treba u~enicite da gi postignat. Taka, sposobnostite za prezentirawe mo`at da bidat va`ni ako go ocenuvate jazikot, a pomalku va`ni ako ja ocenuvate sodr`inata.  Ima preklopuvawe me|u listite za bodirawe esej i za bodirawe us-

na prezentacija. Razlikata e vo oblasta na prezentacijata. Prezentacijata vo pi{uvaweto ima porazli~ni barawa odo{to prezentacijata vo eden usten kontekst. Ova mo`e da bide vo prilog na u~enicite. Otkako }e gi sfatat barawata za eden esej (organizacijata, sodr`inata, itn.), tie }e mo`at da gi usvojat i da gi primenuvaat vo izvesna usna prezentacija i obratno.

210


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 Kaj proektite mo`ete da imate individualni prezentacii i grupni

prezentacii. Ako imate grupni prezentacii, mo`ebi }e odlu~ite da mu dadete ist broj na bodovi na sekoj u~enik vo grupata, ili pak mo`e bi }e sakate da go ocenuvate sekoj u~enik za aspektot na proektot {to toj go prezentira.  Kako i kaj eseite, relijabilnosta pretstavuva klu~na karakteristi-

ka vo bodiraweto na usnite prezentacii. Vo idealen slu~aj, mo`ete da pobarate od u~enicite da napravat nekolku usni prezentacii pred da ja dadete ocenkata. Me|utoa, vo praksa, ova obi~no ne e vozmo`no. Mo`e bi }e sakate da zamolite nekoj va{ kolega nastavnik da vi pomogne vo ocenuvawata. Ako potoa gi sporedite va{ite ocenki so onie na va{iot kolega, mo`ete da postignete konsenzus za vrednosta na sekoja prezentacija.

RE^NIK NA TERMINI

Lista za proverka / ~ek-lista - spisok na karakteristi~ni odnesuvawa, karakteristikite na nekoj proizvod ili aktivnosti i mesto za bele`ewe na ocenkite bez ogled na toa dali taa e vnesena ili ne e vnesena. Dnevnik za u~eweto - pismen izve{taj za nabquduvaweto ili reakciite na u~enikot, {to se vodi redovno vo tekot na eden proekt ili druga aktivnost. Otkako }e bide izgotven dnevnikot treba da go poka`e razvojot na misleweto na u~enikot vo razni fazi vo tekot na proektot. Usna prezentacija - ocenuvawe na prakti~nata osposobenost koja {to ovozmo`uva u~enicite da gi iska`uvaat svoite znaewa so zborovi i da gi korisat svoite govorni sposobnosti vo forma na intervjua, govori i drugi govorni aktivnosti. (Nitko, 2004) Proekt - Dolgoro~na aktivnost koja {to doveduva do izvesen proizvod na u~enikot, izvesen funkcionalen predmet, izvesen zna~aen izve{taj. Ocenuvawe na prakti~nata osposobenost -Sekoja tehnika za ocenuvawe koja {to bara od u~enicite da realiziraat izvesen kompleksen poslo`en proces (na primer, da prezentiraat usno nekoj argument, da otsvirat nekoe muzi~ko delo, da napi{at esej za demokratijata), ili da izgotvat nekoj zna~aen produkt (na primer, da napi{at pesna, da izvestat za nekoj eksperiment ili da naslikaat nekoja slika). Kompleksnosta na zada~ata e vo osnova na razlikata me|u prakti~nata osposobenost i re{avaweto zada~i so kratki odgovori, matemati~ki problemi von odreden kontekst ili kratki (samo za eden nastaven ~as) esejski zada~i prisutni vo tipi~nite ocenuvawata od vidot hartija-moliv.

211


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 10.1

PROEKTNA RABOTA - OBRAZEC ZA PROEKTEN PLAN (ZA NASTAVNICITE)

Upatstva: Rabotej}i vo grupi, odredete nekoj prigoden proekt za u~enicite so koi izveduvate nastava. Vgradete gi klu~nite obrazovni celi, kako i o~ekuvanite produkti i vremenskite rokovi.

Vrz koe predmetno podra~je(a) e zasnovan proektot? ____________________________________________________________________________ Koj e naslovot na predlo`eniot proekt? ____________________________________ ____________________________________________________________________________ Dajte kratok opis izlo`uvaj}i ja naglaskata/fokusot na proektot. ____________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________ ____________________________________________________________________________ Nabele`ite nekoi od klu~nite obrazovni celi: 1. ______________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________________________ 3. ______________________________________________________________________ 4. ______________________________________________________________________ Sega nabele`ite nekoi klu~ni produkti koi {to }e proizlezat od proektot i dovr{ete go planot: Faza na proektot

Produkt

Postapka na vrednuvawe

Planirawe i organizirawe (nedela 1-2) Istra`uvawe i izgotvuvawe dnevnik (nedela 3-6) Izgotvuvawe na zavr{niot proizvod (nedela 7-8) Prezentirawe na finalniot proizvod (Nedela 9)

212

Procent vo vkupnata ocenka


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 10.2

OBRAZEC ZA PROEKTEN PLAN (ZA U^ENICITE)

Tematika: Temata na na{iot proekt e: ___________________________________________________________________________ Nekolku pra{awa na koi sakame da dademe odgovor: 1. ______________________________________________________________________ 2. ______________________________________________________________________ 3. ______________________________________________________________________ Nekolku sredstva/materijali {to ni se potrebni za da go realizirame na{iot proekt: 

______________________________________________________________________



______________________________________________________________________



______________________________________________________________________

Plan na proektot: Aktivnost

Lica koi {to se odgovorni

Nedela 1

Nedela 2

Nedela 3

Nedela 4

Nedela 5

Nedela 6

Otkako u~enicite }e go izgotvat planot, nastavnikot treba da ima sredba so niv, da go razgleda planot, da dade povratni informacii za negovoto podobruvawe i da dade kratok opis kako proektot }e bide ocenuvan.

213


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

OBRAZEC ZA IZGOTVUVAWE LISTA ZA ANALITI^KO PRILOG 10.3 BODIRAWE PRI OCENUVAWETO NA ODREDEN ASPEKT OD OPREDELEN PROEKT

Zabele{ka: koristeweto na pet nivoa e proizvolno. Mo`ebi }e sakate da dodadete ili izostavete nekoe nivo za da ja prilagodite listata so va{iot sopstven sistem na ocenuvawe.

5

4

3

2

1

214


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 10.4

LISTA ZA ANALITI^KO BODIRAWE PRI VREDNUVAWETO NA USNA PREZENTACIJA

Bodovi

Organizacija

4 boda (izvonreden)

Dobro organizirana prezentacija. Mislite imaat logi~en redosled, po edna misla sledi drugata. Site ili skoro site premini me|u delovite se skladni. Ima dobar tek.

3 boda (dobar)

Dosta dobro organizirana prezentacija. Najgolemiot del od mislite se naredeni logi~no. Ima nekolku skladni premini me|u delovite.

2 boda (prifatliv)

Slabo organizirana prezentacija. Mislite ne sledat edna po druga. Preodite se slabi. Te{ko e da se sledi logikata na prezentacijata.

1 bod (po~etni~ki)

Prisutni se samo nekolku ili voop{to nema obele`ja za organizacijata na esejot. Slu~ajna zbirka na labavo povrzani idei.

Bodovi

Sodr`ina

4 boda (izvonreden)

Poka`uva mnogu dobro razbirawe na relevantnite i va`nite idei.

3 boda (dobar)

U~enikot vklu~uva izvesni zna~ajni idei koi {to se odnesuvaat na tematikata. U~enikot ima poznavawa za tematikata.

2 boda (prifatliv)

U~enikot mo`e bi vklu~uva zna~ajna ideja, ili nekolku fakti no ne gi razviva ideite nitu pak vrskite me|u ideite.

1 bod (po~etni~ki)

U~enikot poka`uva ograni~eno poznavawe na temata.

Bodovi

Sposobnosti za prezentirawe

4 boda (izvonreden)

Spokoen, so jasna artikulacija; soodvetna ja~ina na glasot; ramnomerno tempo; dobro dr`ewe na teloto i kontakt so o~ite; poka`uva entuzijazam; samodoverba.

3 boda (dobar)

Relativno jasna artikulacija; prili~no ramnomerno tempo; izvesen kontakt so o~ite; glavno entuzijasti~ki.

2 boda (prifatliv)

So izvesno mrmolewe; mal kontakt so o~ite; nednakvo tempo; so mala ili bez nikakva izraznost.

1 bod (po~etni~ki)

Te`ok da se razbere; bez kontakt so o~ite; so premnogu brzo/bavno tempo; govornikot izgleda nemotiviran.

215


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Organizacija

Sodr`ina

Prezentacija

Vkupno*

U~enik 1

U~enik 2

U~enik 3

U~enik 4

* Vkupno = iznosot ili zbirot na brojot na bodovite za organizacija, sodr`ina, prezentacija.

Mo`ni deskriptori za nivoata na sposobnosta (nivoata na prakti~nata osposobenost): 

10-12 boda - Izvonredna izvedba (ocenka A)



8-10 boda

- Dobra izvedba (ocenka B)



4-8 boda

- Prifatliva izvedba (ocenka V)



< 4 boda

- Po~etni~ki (ocenka G)

216


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 10.5

ALTERNATIVNA LISTA ZA BODIRAWE PRI VREDNUVAWETO NA USNA PREZENTACIJA Izvonredna (4)

Dostojna za po~it (3)

Prifatliva (2)

Po~etni~ka (1)

Sodr`inata

Ima izobilstvo na materijali jasno povrzani so tezata; poentite se dadeni jasno i site dokazi ja poddr`uvaat tezata; ima raznovidna primena na materijali.

Ima dovolno informacii {to se odnesuvaat na tezata; poentite se dadeni mnogu dobro no prisutni se neednakva ramnote`a i mali varijacii.

Prisuten e golem del na informacii {to ne se jasno povrzani so tezata.

Tezata ne e jasna; vklu~enite informacii na ja podr`uvaat tezata na nikakov na~in.

Povrzanosta i organizacijata

Tezata e jasno iska`ana i razviena; posebnite primeri se soodvetni i jasno ja razvivaat tezata; zaklu~okot e jasen; poka`uva kontrola; te~e zaedno dobro; ima dobri preodi; zbiena e no ne se prekinuva; dobro e organizirana.

Najgolemiot del od informaciite se prezentirani vo logi~en redosled; voglavno mnogu dobro e organizirana no potrebni se podobri preodi od edna ideja kon druga i od eden medium kon drug.

Konceptot i ideite se labavo povrzani; nedostigaat jasni preodi; tekot i organizacijata se neprekinati.

Prezentacijata e nepostojana i isprekinata; nema tek; razvojot na tezata e nejasen; nema jasen logi~en redosled na prezentacijata.

Kreativnosta

Mnogu originalna prezentacija na materijalot; go koristi neo~ekuvanoto vo najgolema mera; go pleni vnimanieto na slu{atelite.

Vidliva e izvesna originalnost; dobra raznovidnost i me{awe/vklopuvawe na materijalite.

Ima mali ili pak nema varijacii; materijalot e prezentiran so mala originalnost ili interpretacija.

Povtorliva so mala ili nikakva raznovidnost; nedovolno koristi multimediumi.

Materijalite

Vramnote`eno koristewe na multimediski materijali; pravilno koristeni za da se razvie tezata; koristeweto na mediumite e raznovidno i soodvetno.

Koristeweto na multimediumite ne e tolku raznovidno i ne e dobro povrzano so tezata.

Nepostojano koristewe na multimediski materijali; nema gladok premin od eden medium vo drug; multimediumite ne se jasno povrzani so tezata.

Koristi malku ili nema multimediumi ili tie ne se koristat efikasno; neramnote`a vo koristeweto na materijalite - premnogu od eden a nedovolno od drug.

Sposobnostite za zboruvawe

Spokoen, jasna arJasna artikulacija tikulacija; soodno ne e tolku prevetna ja~ina na gla- fineta. sot; ramnomerno tempo; dobro dr`ewe na teloto i kontakt so o~ite; poka`uva entusijazam; samodoverba.

Izvesno mrmolewe; mal kontakt so o~ite; neednakvo tempo; so mala ili nikakva izraznost.

Ne~ujna ili premnogu glasna; bez kontakt so o~ite; premnogu bavno/brzo tempo; govornikot izgleda nezainteresiran i zboruva monotono.

Reakcijata na slu{atelite

Gi vklu~uva slu{atelite vo prezentacijata; poentite se dadeni na kreativen na~in; go odr`uva{e vnimanieto na slu{atelite za vreme na celiot tek.

Gi prezentira faktite so izvesni interesni "presvrtiâ&#x20AC;?; go odr`uva vnimanieto na slu{atelite vo tekot na pogolemot del od vremeto.

So izvesni povrzani fakti, se oddale~i od temata i gi zagubi slu{atelite; prezentira fakti predimno so mala ili bez imaginacija.

Nesredena; slu{atelite zagubija interes i ne mo`ea da ja dolovat poentata na prezentacijata.

Dol`inata na prezentacijata

Vo ramkite na dve minuti od dadenoto vreme +/-.

Vo ramkite na ~etiri minuti od dadenoto vreme +/-.

Vo ramkite na {est minuti od dadenoto vreme +/-.

Premnogu dolga ili premnogu kratka, deset minuti pove}e ili pomalku od dadenoto vreme.

Copyright Pearson Education (2006). http://www.phschool.com/pro fessional_development/assessment/rub_oral_presentation.html

217


TEMA 11 BELE@EWE I INFORMIRAWE

11.1 ZADA^I / OBRAZOVNI CELI: U~esnicite treba da:  Gi prepoznaat dimami~nite aspekti na bele`weto i informiraweto

kako integralni aspekti na dobrata nastava, vo slu~ai koga informaciite se koristat za da se rakovodi napredkot na u~enicite i za da se razvie pou~uvaweto;  Gi raspoznaat razlikite vo vidovite na povratna informacija koi se

davaat na u~enicite po sumativnoto i formativnoto ocenuvawe;  Gi prepoznaat strategiite za kombinirawe na oceni od razli~ni

vidovi na ocenuvawe vo eden ist predmet, so cel da se definira kone~nata ocena;  Napravat procenka na razli~nite simboli koi se koristat pri prika-

`uvawe na ocenite;  Gi prevedat bodovite dobieni na test vo ocena;  Ja analiziraat distribucijata na oceni i da ja komentiraat vo pogled

na razli~ni aspekti (najvisoko nivo, proporcija na u~enici so visoki i niski postigawa itn.);  Gi sporedat momentalnite praktiki na izvestuvawe za ocenite na

u~enicite od V do VIII oddelenie, na roditelite i drugi zainteresirani strani, koi se primenuvaat vo Makedonija, so praktikite koi se koristat vo drugi zemji;  Go prepoznaat karakteristikite koi roditelskite sredbi gi pravat

efektivni i produktivni vo obrazovna smisla.

11.2

Zo{to treba da se bele`at podatoci za u~enikot i tie da se soop{tuvaat? Brooks (2002) dava brojni pri~ini za bele`ewe podatoci za u~enicite: 1. Ispolnuvawe na barawata predvideni so Statutot; 2. Podobruvawe na formativnoto ocenuvawe; 3. Zajaknuvawe na komunikacijata so roditelite;

218


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

4. Komunikacija so drugi profesionalci; 5. Obezbeduvawe na dokazi za opi{uvawe na procesot (i efikasnosta) na nastavata Bele`eweto i soop{tuvaweto isto taka mo`at da se gledaat od aspekt na dve obvrski: profesionalni i statutarni. Profesionalni obvrski  Formativni, dijagnosti~ki i sumativni celi  Interno i eksterno spodeluvawe na informaciite  Profesionalna potreba od proceduri {to }e ja odbranat procenata

- konzistentnost pri procenuvawe na u~enicite. Nesoodvetno vodenite bele{ki mo`at da uka`uvaat (ili taka da se protolkuvaat) na toa deka postigawata i potencijalite na u~enikot ne mu se va`ni na nastavnikot. Statutarna/sistemska obvrska  Zakon za osnovno obrazovanie (1995) ^len

Sodr`ina

54

Ocenuvawe na uspehot po nastavnite predmeti i ocenuvawe na odnesuvaweto; broj~ano i opisno ocenuvawe zavisno od oddelenijata i od aspektot na razvojot {to se ocenuva

55

Interno i eksterno ocenuvawe; Ulogata na Biroto za razvoj na obrazovanieto; Ulogata na ministerot

56

Za podgotvitelnoto oddelenie - vodewe portfolio

57

Ocenuvawe na fakultativnite predmeti

58

Sistem na ocenki: 5 = Odli~en; 4 = Mnogu dobar; 3 = Dobar; 2 = Dovolen; 1 = Nedovolen.

59

Opredeluvawe na op{tiot uspeh

60

Ocenuvawe na povedenieto: Primerno, Dobro, Nezadovolitelno

61

Oddelenski ispit

62

Povtoruvawe so 3 slabi ocenki (Oddelenija V do VIII)

63

Napreduvawe na u~enicite

64

Prodol`ena nastava i popravni ispiti

65

Zabrzano napreduvawe

66

Pravo na prigovor

67

Nagradi za isklu~itelni postigawa i primerno odnesuvawe

68

Kazni za u~enicite

69

Zabrana za fizi~ko i psihi~ko maltretirawe

70

Ulogata na ministerot vo regulativata za ocenuvaweto

219


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 Pravilnik za ocenuvawe, napreduvaweto, polagaweto na ispiti,

vidovite na pofalbi, nagradi i pedago{ki merki za u~enicite vo osnovnoto u~ili{te (1996).  Nacrt Standardi za ocenuvawe vo osnovnoto u~ili{te.

USAID - Proekt za osnovno obrazovanie, Skopje, juni, 2007.

Izvadoci od Nacrt-standardite Zabele{ka: U~esnicite se upatuvaat na delot IV - sumirawe na rezultatite od ocenuvaweto - vo celost. Ovde se prezentirani klu~nite idei od Nacrt-standardite.

Od del IV: FORMIRAWE OCENKA Formiraweto na ocenka za nivoto na postigawata na u~enikot po odreden predmet i za opredelen period treba da se izveduva spored proceduri, koi ovozmo`uvaat ocenkata da bide realen odraz na postigawata i vo soglasnost so programskite celi od ocenuvaniot period. Formiraweto na ocenkata podrazbira rezimirawe na rezultatite od edna ili pove}e ocenuvawa i formirawe i iska`uvawe vrednosen sud za nivoto na postigawata. 1. Postapkite za rezimirawe i tolkuvawe na rezultatite, odnosno za formirawe na ocena za nivoto na postigawata na u~enikot vo opredelen period, treba da se odvivaat spored normativnata regulativa, ovie Standardi i u~ili{nata politika za ocenuvawe i stavovite usoglaseni na nivo na stru~ni aktivi. 2. Postigawata na u~enikot (znaewata, ve{tinite), vlo`eniot trud, aktivnoto u~estvo vo nastavniot proces i odnesuvaweto na u~enikot, treba da se ocenuvaat posebno. 3. Ocenkata treba da se formira vrz osnova na podatoci pribrani od dovolno reprezentativen primerok na sodr`ini i aktivnosti realizirani vo period na koj se odnesuva ocenuvaweto, a nejzinoto formirawe i zna~ewe treba da bidat jasni. 4. Kriteriumite za formirawe ocenka za postigawata treba da bidat jasno definirani i da se baziraat na celite na nastavnite programi (standardite). 5. Ocenkata treba da bide obrazlo`ena. 6. U~enicite i roditelite treba da bidat informirani deka imaat pravo na prigovor na ocenkata.

220


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Od del V: INFORMIRAWE ZA SOZNANIJATA OD OCENUVAWETO Formiraweto na ocenka za nivoto na postigawata na u~enikot po 1. Informiraweto za soznanijata od ocenuvaweto treba da bide spored normativnite akti, u~ili{nata politika za ocenuvawe i Standardite za ocenuvawe. 2. Usnite i pismenite informacii od tekovnoto ocenuvawe treba da se povrzani so celite na nastavata. 3. Sistemot za informirawe treba da ovozmo`i kvalitetno informirawe na roditelite. 4. Pristapot do informaciite od ocenuvaweto treba da bide utvrden so u~ili{nata politika za ocenuvawe vo soglasnost so zakonite i so prifatenite deklaracii za ~ovekovi prava. 5. Svidetelstvata kako pedago{ki dokumenti treba da potvrdat deka u~enikot uspe{no go zavr{il oddelenieto i da obezbedat validni informacii za postignatiot uspeh.

Od delot: KOMPETENCII NA NASTAVNICITE IV. Formirawe na ocenka Nastavnikot znae: 1. Deka sumativnata ocenka se formira vrz osnova na pove}e ocenuvawa. 2. Za vidovite kriteriumi za ocenuvawe (kriteriumi bazirani vrz normi i kriteriumi bazirani vrz standardi) 3. Za funkcijata na propi{anite upatstva i postapki za tolkuvawe na postignatite rezultati. Nastavnikot e osposoben: 1. Dosledno da ja primenuva u~ili{nata politika i normativnata regulativa za formirawe na ocenki. 2. Da formira validna i objektivna sumativna ocenka vrz osnova na site pribrani informacii za postigawata na u~enikot. 3. Da go prezentira i obrazlo`i na~inot na koj e formirana ocenkata V. Analiza i informirawe za soznanijata od ocenuvaweto Nastavnikot znae: 1. Kakvi informacii se davaat vo razli~ni vidovi ocenuvawa i na koi subjekti.

221




Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 2. Osnovni postapki za obrabotka i analiza na kvalitativni i kvanititativni pokazateli od ocenuvaweto. 3. Za op{tite pravila na komunikacija vo vrska so ocenuvaweto so razli~ni subjekti. 4. Deka podatocite od ocenuvaweto mo`at da bidat upotrebeni i na neeti~ki na~in. Nastavnikot e osposoben: 1. Redovno i kvalitetno da gi informira roditelite za napredokot na nivnoto dete. 2. Vo objasnuvaweto na rezultatite da gi zeme predvid uslovite vo koi tie se postignati (socioekonomski, kulturni i sl.). 3. Da izgotvuva izve{tai za postigawata na nivo na paralelka ili nastaven predmet i da gi interpretira. 4. Da dava informacii za postigawata na u~enicite na na~in prisposoben na korisnicite. 5. Da ja zapazi doverlivosta na informaciite i da go predupredi nivnoto neeti~ko koristewe.

11.3

Vidovi na povratna informacija 11.3.1 Razliki pome|u povratnata informacija koja se dava pri formativno i pri sumativno ocenuvawe Vo celina, povratnata informacija koja se dava pri formativnoto ocenuvawe e so namera da go vodi u~eweto na u~enicite na kus rok. Sledstveno, nastavnikot mo`e da dava povratna informacija, koristej}i edna ili kombinacija od slednive metodi:  Davawe na komentari vo vrska so tekst, esej, proekt ili drug vid na

trud izraboten od strana na u~nikot;  Davawe na pi{ani komentari na u~enicite - na primer, kako odgo-

vor na proekt koj se sostoi od pi{uvawe na esej;  Vklu~uvawe na u~enicite vo proces na samo-ocenuvawe i vzaemno

ocenuvawe;  Davawe na "me|u oceniâ&#x20AC;&#x153;, ili oceni za poedine~na zada~a koi bi

mo`ele, no ne mora da pridonesat na kone~nata ocena na u~enikot

222


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Su{tinski element na formativnoto ocenuvawe e davaweto na povratna iformacija koja }e gi zapoznae u~enicite so nivnite silni strani (ona {to bilo napraveno dobro) i nivnite potrebi (ona {to u~enikot treba da go napravi za da postigne ponatamo{en napredok). Linn i Millar (2005) gi naglasuvaat slednive poenti vo vrska so davaweto ocena (povrzani za formativnoto ocenuvawe):  Periodi~nite izve{tai za napredokot mo`at da ja zajaknat moti-

vacijata na u~enikot so toa {to nudat kratkotrajni celi i znaewe na rezultatite. I dvata aspekti se su{tinski za efektivno u~ewe.  Dokolku se koristi samo edna ocena i u~enicite dobivaat zakani za

poniska ocena dokolku ne u~at dovolno, rezultatite verojatno }e imaat negativno vlijanie. Sepak, dokolku na u~enikot mu se poka`e detalen izve{taj vo koj se opi{ani silnite strani i slabostiti i izve{tajot se koristi kako mo`nost za proverka na napredokot, verojatno e deka }e se javi motivacija za podobruvawe na u~eweto.  U~enicite mo`at da bidat vklu~eni vo formirawe na sopstvenite

oceni - na primer, od niv mo`e da se pobara da izberat primeroci od nivnite najdobri trudovi za da si napravat portfolio. Od niv mo`e da se pobara da izberat nekoj dobar tekst koj go napi{ale, pri {to treba da obrazlo`at zo{to go izbrale, praktika koja pottiknuva samo-refleksija i samo-procenka.  Onamu kade {to nastavnicite treba da dadat me|u ocena, na primer,

na krajot na sekoe polugodie, ocenite treba da se prosledeni so onoj vid na povratna informacija koja na u~enicite bi im koristela za da go podobrat u~eweto.  Koga ocenite ili bodovite se pridru`eni od drugi metodi na izves-

tuvawe, ocenite stanuvaat pozna~ajni za u~enikot. Sumativnoto davawe na povratna informacija, od druga strana, voobi~aeno vklu~uva davawe na numeri~ki oceni ili bodovi na u~enicite na krajot od polugodieto ili u~ebnata godina. Iako nastavnicite ~estopati mo`at da davaat dopolnitelna povratna informacija vo vid na kratki komentari vo u~eni~kite kni{ki, glavniot fokus e na davaweto na seopfatna/celosna ocena. Ostatokot od ovoj del, se fokusira na strategiite za kombinirawe na ocenkite od razli~ni elementi na predmetot so cel da se formira seopfatna ocena. Aktivnost za u~esnicite 11 - A: Vo Prilogot 11.2 se pretstaveni simulirani problemi povrzani so sistemot na ocenuvawe. U~esnicite treba da rabotat zaedno za da iznajdat re{enija za pretstavenite scenarija. Predlo`enite re{enija se pretstavuvaat vo plenarnata sesija.

223


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

IZVADOK OD ZAKONOT ZA OSNOVNO OBRAZOVANIE Zabele{ka: U~esnicite se upatuvaat na delot 4 od Zakonot - ocenuvawe i nagraduvawe. Ovoj del treba da se pro~ita celosno. Ovde se dadeni izbrani delovi od ~lenovite 54-70.  U~enicite od 1 do 3-to oddelenie se ocenuvaat opisno.  Ocenkite na u~enicite po predmetite se opredeleni kako: odli~en (5),

mnogu dobar (4), dobar (3), dovolen (2) i nedovolen (1). Site ocenki osven ocenkata nedovolen (1) se preodni.  Op{tiot uspeh na u~enikot se opredeluva vrz osnova na uspehot na

krajot na godinata po site zadol`itelni predmeti, a za u~enicite {to polagaat popraven ispit, po polo`eniot popraven ispit.  Ako roditelot ili staratelot ne e zadovolen so ocenkata ima pravo

da podnese prigovor do u~ili{niot odbor vo rok od tri dena po dobivaweto na ocenkite.

Aktivnost za u~esnicite 11 - B: Op{tite principi za kontinuirano sumativno ocenuvawe se prika`ani vo Prilog 11.3. U~esnicite treba da go nazna~at stepenot na soglasnost so sekoj od principite.

11.4

Pretvorawe na bodovite vo ocenki i formirawe ocenki 11.4.1 Kombinirawe na bodovite/rezultatite od razli~ni ocenuvawa za da se dobie seopfatna/celosna ocena ^estopati, nastavnicite koristat brojni vidovi na ocenuvawe vo tekot na godinata i sakaat da gi kombiniraat ocenkite koi u~enicite gi dobile za sekoja aktivnost vo edna seopfatna ocenka. Vo ovoj del se prika`ani nekolku strategii za kako da se napravi toa. Najprvo, treba da go razgledame problemot na vrednuvawe. Kako da se proceni vrednosta na razli~nite aspekti od predmetot (kursot). Na primer, dokolku pretpostavime deka sakame da gi kombinirame bodovite na u~enicite dobieni na test i na proekt za da dojdeme do kone~na ocena. Ovoj problem e podetalno proka`an vo Prilogot 11.4. Glavnite idei se:  Dokolku sakame da gi kombinirame bodovite/rezultatite od pogolem

broj na ocenuvawa, treba da ja imame vo predvid distribucijata (raspredelbata) na rezultatite vo oddelenieto ili grupata, kako i

224


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

rezultatot postignat od konkretniot u~enik. Eden na~in e da se zeme vo prvid standardnata devijacija na distribucijata. Taa e merka na rasprostranetosta na bodovite (vidi go Re~nikot).  Za da se napravi ova, sirovite bodovi treba da se transformiraat

vo standardizirani bodovi/rezultati so aritmeti~ka sredina 50 i standardna devijacija 10. Za da se napravi ova, se primenuva ednostavna matemati~ka formula (vidi Prilog 11.3). Toa e lesno da se napravi dokolku imate obrazec. Ovoj proces rezultira so formirawe na standardizirani bodovi za sekoj u~enik, koi se postaveni na ista skala.  Potoa, rezultatite dobieni na razli~en na~in mo`at bezbedno da

se kombiniraat (na primer, polugodi{en test, proekt i test na krajot od godinata) za da se formira kone~nata ocena. Na primer, dokolku poluodi{niot test se proceni kako zaslu`en za 20% od ocenata, proektot za 40% i kone{niot test za 40%, bodovite }e se presmetaat na sledniov na~in: Kone~en rezultat = 0.20 (standardiziran rezultat na polugodi{en test) + 0.40 (standardiziran rezultat na proekt) + 0.40 (standardiziran rezultat rezultat na kone~en test).  Vo Prilogot 11.4 od vas se bara da rabotite na eden primer, sami

ili vo grupa. Podocna, treba da se obidete da go razgledate primerot so koristewe na obrazec, kako na primer vo Microsoft Excel. Dokolku ne sakate da koristite vrednosti, mo`ete da konstruirate druga {ema za ocenuvawe, kako na primer: Ocenuvawe

Maksimalen rezultat

Polugodi{en test

20 poeni

Proekt

40 poeni

Kone~en test

40 poeni

Sevkupen rezultat:

100 poeni

Iako ovaa {ema e polesna za razbirawe od strana na u~enicite i nivnite roditeli, taa e problemati~na zatoa {to ne ja zema vo predvid distribucijata na rezultatite. Na primer, dokolku site u~enici postignale rezultat 39 ili 40 na proektot, vlijanieto na proektot e isklu~eno od ocenite, i tie se zasnovani samo na polugodi{niot i kone~niot test.

11.4.2 Davawe ocena ili bodovi so cel na izvestuvawe Pretpostavete deka sme gi pretvorile rezultatite/bodovite na celoto odelenie vo standardizirani rezultati i sme gi procenile/vrednuvale za da dobieme kompleten ili seopfaten rezultat za sekoj u~enik. [to pravime potoa? Treba da dademe bodovi ili oceni (kako {to se 5, 4, 3, 2, i 1 vo makedonskiot sistem). Da pretpostavme deka sme ja dobile slednava distribucija:

225


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

U~enik

Kone~en standarden rezultat

U~enik

Kone~en standarden rezultat

17534 17535 17536 17537 17538 17539 17540 17541 17542 17543

33 36 37 38 42 42 46 46 47 48

17544 17545 17546 17547 17548 17549 17550 17551 17552 17553

52 54 55 55 58 58 62 63 63 65

Sredna vrednost = 50 Standardna devijacija = 10 Skor edna standardna devijacija nad aritmeti~kata sredina = 60 Skor edna standardna devijacija pod aritmeti~kata sredina = 40

Eden na~in za da se napravi ova e da se ocenuva spored normalnata raspredelba. Spored ovoj pristap, ocenite se odreduvaat spored distribucijata na bodovite na normalnata raspredelba. Na primer, mo`eme da gi dademe ocenite na sledniov na~in: Bodovi

Ocena

60 ili pove}e

5

50-60

4

40-50

3

30-40

2

<30

1

Ova ja dava slednava distribucija na bodovi i ocenki: Broj i procent na u~enici koi dobile sekoja od ocenite Bodovi

Ocena

Broj na u~enici

Procent na u~enici

60 ili pove}e

5

4

20%

50-60

4

6

30%

40-50

3

6

30%

30-40

2

4

20%

<30

1

0

0%

226


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Ova mo`e da se pretstavi i grafi~ki: Distribicija na kone~nite rezultati Procent na u~enici

35 30 25 20 15 10 5 0 <30

30-40 40-50 50-60 Raspon na rezultatite

60 ili pove}e

Ne e sekoga{ soodvetno da se ocenuva spored normalnata raspredelba. Na primer, ako predavate izboren predmet, kako na primer napredna algebra, verojatno e deka site u~enici imaat visoki sposobnosti po predmetot i posoodvetna bi bila druga distribucija na ocenite/bodovite. Na primer, distribucija kako taa prika`ana podolu verojatno bi bila poefektivna. Broj i procent na u~enici koi ja dobivaat sekoja od ocenite (revidirano) Bodovi

Ocena

Broj na u~enici

Procent na u~enici

60 ili pove}e

5

4

20%

50-60

4

6

30%

30-50

3

10

50%

20-30

2

0

0%

<20

1

0

0%

Vo ovoj slu~aj nema oceni 1 i 2. Ova e bidej}i dokolku u~enikot ne postignuva visoki rezultati po predmetot, nastavnikot bi trebalo da mu predlo`i da premine na drug, polesen predmet (nivo), posoodveten na negovite sposobnosti. Ovoj pristap na formulirawe oceni e najsoodveten za sumativno ocenuvawe na krajot na u~ebnata godina. Drugi pristapi na ocenuvawe mo`at da se koristat vo tekot na u~ebnata godina. Na primer Linn i Millar (2005) ja predlagaat slednava {ema, koja se sostoi od jasni standardi (celi ili zada~i) vospostaveni za predmetot:

227


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Ocena

Opis

A/5

Odli~no / Isklu~itelno. U~enikot gi ima sovladano site glavni kako i pomalku va`nite celi na predmetot.

B/4

Mnogu dobro.U~enikot gi ima sovladano site glavni celi na predmetot i pove}eto od pomalku va`nite celi.

C/3

Zadovolitelno. U~enikot gi ima sovladano site glavni celi na predmetot, no samo nekolku od pomalku va`nite celi.

D/2

Mnogu slabo. U~enikot ima sovladano samo nekolku od glavnite i sporednite celi na predmetot i edvaj gi poseduva osnovnite poznavawa za da premine vo slednata godina/na slednoto nivo.

E/1

Nezadovolitelno. U~enikot nema sovladano nitu edna od glavnite celi na predmetot i ne poseduva osnovni poznavawa za da premine vo slednata godina/slednoto nivo.

Kone~no, bidej}i kone~nata ocena obi~no pretstavuva kompoziten/seopfaten rezultat, koj se sostoi od nekolku delovi, vozmo`no e da se dade kvalitativna povratna informacija na nekoi delovi od ocenata. Na primer, dokolku kone~nata ocena e zasovna na esej, proekt i test, nastavnikot mo`e da dade konkretna povratna informacija ili komentari vo vrska so esejot, so {to }e ja zgolemi zna~ajnosta na kone~nata ocena za u~enikot.

11.5

Izvestuvawe na roditelite i drugite zainteresirani strani 11.5.1 Izvori na bele`ewe i izvestuvawe Bele`eweto e vo pi{ana forma, dodeka izvestuvaweto mo`e da bide pismeno, usno ili kombinacija na dvete.  Bele`ewe na nivo na oddelenie od strana na individualni nas-

tavnici. Nastavnicite treba da vodat dosie za sekoj u~enik.  U~eni~ko dosie. Ova e centralno dosie za sekoj u~enik vo u~ili{-

teto. Mo`e da bide vo pismena ili elektronska forma.  U~eni~ka kni{ka. Ova e pi{an dokument koj go podgotvuva u~ili{-

teto za sekoj poedine~en u~enik. Toj se koristi periodi~no za da se prenesat informaciite na roditelite na u~enikot.  Roditelski sredbi. Ova se individualni sostanoci na koi nastav-

nikot se sre}ava so roditelite na u~enikot za da razgovara za postignatiot napredok. Tie mo`at da bidat neformalni, polu-formalni i formalni.  Ceremonii na dodeluvawe nagradi. Vakvite nastani voobi~aeno se

organiziraat na krajot na odredeno nivo na {koluvawe (osnovno, sredno). Naglasokot e na davaweto sveditelstva i proslavuvaweto pove}e otkolku na izvestuvaweto.

228


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Funkcii i odgovornosti za vodewe na instrumenti za pismeno bele`ewe i izvestuvawe Funkcii U~eni~ko dosie







Izvor na informaci za nastavnicite koga podgotvuvaat izve{tai za roditelite (sumativno ocenuvawe) Poddr{ka na nastavnicite i u~enicite pri nadgleduvawe i strukturirawe na u~eweto (formativno ocenuvawe) Izvor na informacii za nastavnicite koi }e ja prezemat odgovornosta

Odr`uvawe 



 



U~eni~ki kni{ki/ formulari za informirawe





Komunicirawe na informacijata na roditelite i u~enicite (sumativno ocenuvawe) Informirawe na drugite profesionalci zainteresirani za obrazovanieto na u~enicite: pedagozi, psiholozi, sociolozi, socijalni slu`bi, dr`avni agencii...

   

^ija e odgovornosta za odr`uvawe na u~eni~koto dosie? Direktorot, u~ili{nata administracija...? ^ija e odgovornosta za a`urirawe na dosieto so podatoci? Koga treba da se dodavaat podatoci? Koj e formatot na dosieto? Odreden nacionalno/lokalno? Pra{awa vo vrska so mestoto na ~uvawe: prostor, prakti~nost, bezbednost... Popolneto od strana na nastavnicite Uloga na profesionalnata slu`ba na u~ili{teto ^estota? Format: Vospostaven lokalno/regionalno/ nacionalno

11.5.2 U~eni~ki kni{ki / formulari za informirawe za napredokot Va`no e raznovidnosta i bogatstvoto na informaciite obezbedeni so pomo{ na strategiite za ocenuvawe da se soberat na koncizen na~in za da mo`at da se soop{tatat na roditelite i ostanatite zainteresirani strani. Iako pribiraweto na detalni informacii za u~enikot vo edena formular ili ocena go ograni~uva davaweto na detalni povratni informacii, ovaa praktika mora da bide balansirana so portebata da se informiraat roditelite na na~in koj e koncizen i razbirliv. Informaciite koi se vnesuvaat vo kni{kata obi~no vklu~uvaat:  redovnost na ~asovite;  ne-akademski karakteristiki (interes, vlo`en napor, sorabotka i odnesuvawe);  rezimirana procenka na postigawata na u~enikot po nastavnite predmeti;  izbrani rezultati od testovi;  aspekti za ponatamo{en razvoj;

229


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Ovie karakteristiki mo`at da bidat komunicirani preku kombinacija na simboli. Osnovnata funkcija na pi{aniot izve{taj namenet za roditelite e da prenese sumativni informacii vo vrska so napredokot na u~enikot. Izve{taite koi se podgotvuvaa koga eden u~enik se prefrluva od edno u~ili{te vo drugo sodr`at precizni podatoci vo vrska so op{tiot razvoj na u~enikot i postignatite nivoa na znaewe. ^estotata so koja u~eni~kite kni{ki treba da im se ispra}aat na roditelite se dogovara na nivo na u~ili{te i na nivo na sistem (nacionalno nivo). Opciite vo pogled na komunikacijata so roditelite mo`at da se sumiraat kako edna ili pove}e od slednive praktiki:  pove}e verbalni otkolku pi{ani izve{tai  eden pi{an izve{taj na krajot na godinata  eden pi{an izve{taj na polugodie  izve{taj na krajot na sekoe trimese~ie  kombinacija na gorenavedenoto

Aktivnost za u~esnicite 11 - V: Koristete gi prilozite 11.6 i 11.7 za da gi nabroite vidovite na informacii koi mo`at da bidat vklu~eni vo (1) U~eni~koto dosie (2) U~eni~kata kni{ka.

11.5.3 Roditelski sredbi Izvestuvaweto treba da pretstavuva interaktiven dijalog pome|u nastavnicite i roditelite, kako i me|u nastavnicite, u~enicite i roditelite. Komunikacijata mo`e da bide neformalna (postojani kontakti) ili formalna (konkretni sostanoci i razgovori). Bilo koja od ovie priliki mo`e da se iskoristi za da se prenese informacija preku koristewe na opisi, listi za proverka, skali za rangirawe, pisma (narativni ive{tai), portfolija, elektronski portfolija, ili sumarni simboli kako oceni, pisma, itn.

PRINCIPI ZA VODEWE NA EFEKTIVNI RODITELSKI SREDBI (Linn i Miller, 2005) 1. Isplanirajte go sostanokot 2. Zapo~nete go sostanokot na pozitiven na~in 3. Istaknete gi silnite strani na u~enikot pred da gi opi{ete aspektite koi e potrebno da se podobrat 4. Ohrabrete gi roditelite da u~estvuvaat i da spodelat informacii 5. Napravete zaedni~ki plan za akcija 6. Zavr{ete go sostanokot so pozitiven komentar 7. Upotrebete dobri ve{tini na komunikacija vo tekot na sostanokot

230


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Nekoi sugestii za toa kako da (ne)se odnesuvate vo pogled na ve{tinite za komunikacija Da

Ne

Bidete prijatelski raspolo`eni i neformalni

Nemojte da se lutite

Bidete pozitivni vo svojot pristap

Ne postavuvajte neprijatni pra{awa

Bidete spremni da gi objasnite rabotite na ednostaven na~in

Ne zboruvajte za drugite u~enici, nastavnici ili roditeli

Bidete spremni da gi prifatite ~uvstvata na roditelite

Nemojte da blefirate dokolku ne go znaete odgovorot

Bidete vnimatelni pri davaweto na soveti

Ne gi odbivajte predlozite na roditelite Nemojte da se pravite â&#x20AC;&#x17E;seznajkoâ&#x20AC;&#x153; davaj}i brzi odgovori

RE^NIK NA TERMINI

Elektronsko portfolio - portfolio koe e sozdadeno kako elektronska papka na kompjuter, disketa, ili na veb-strana. Sostaveno e od digitalni fajlovi koi mo`at da vklu~uvaat dokumenti vo vid na tekst, sliki, video klipovi i drug vid na digitalen materijal. Davawe ocena - proces na sumirawe na postigawata na u~enikot po predmetot preku upotreba na simboli na sumirawe (oceni vo vid na bukvi, brojki itn.) Ocenuvawe spored normalnata raspredelba - Vid na ocenuvawe povrzan so statisti~kata teorija za normalna raspredelba, koja ja odrazuva raspredelbata na golem broj na ~ove~kite karakteristiki. Vo praksa, vo u~ili{tata, ocenuvaweto spored nrmalnata raspredelba se sostoi od davawe na oceni vrz osnova na sporeduvawe na postigawata na odreden u~enik so drugite u~enici od oddelenieto ili od hipoteti~ko oddelenie. ^estopati, strogo odreden broj na u~enici dobivaat sekoja od mo`nite oceni (na pr. od 1 do 5 ili od A do E itn.). Sreden rezultat - Sredna vrednost koja se dobiva so sobirawe na site rezultati/bodovi i delewe so nivniot broj. Na primer, srednata vrednost na 5, 6, 7 i 8 e (5 + 6 + 7 + 8)/4, e 6.5 Roditelska sredba - Poedine~en sostanok pome|u nastavnikot i roditel(ite) na u~enikot, na koj se razgvara za postigawata, u~eweto i razvojot na u~enikot. Vo odredeni slu~ai i u~enikot mo`e da prisustvuva. Ovie sostanoci mo`at da obezbedat pobogati opisi na napredokot na u~enikot otkolku u~eni~kite kni{ki. (Popham, 2005)

231


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

U~eni~ka kni{ka/formular za informirawe za napredokot - Pi{an dokument koj ima za cel da gi informira u~enicite i roditelite za sumativnite oceni na u~enikot. Podatocite zastapeni vo u~eni~kata kni{ka mo`at da variraat od ednostavno prika`uvawe na ocenite do poseopfatni izve{tai koi davaat opis na postigawata i nudat komentar vo vrska so drugi dimenzii na razvojot na u~enikot. Standardna devijacija (SD) - standardnata devijacija pretstavuva indeks na raspredelbata na rezultatite vo distribucijata. Dokolku raspredelbata na rezultatite e vo mal opseg, standardnata devijacija }e bide niska. Dokolku distribucijata e porasprostraneta, standardnata devijacija }e bide povisoka. Standardiziran rezultat/skor (SS) - Transformiran rezultat koj ja menuva aritmeti~kata sredina, standardnata devijacija i, ponekoga{, oblikot na distribucijata, i gi pravi rezultatite polesni za interpretacija. Vo primerite od tema 11 od ovoj prira~nik, standardiziranite rezultati imaat aritmeti~ka sredina 50 i standardna devijacija 10. Standardiziranite rezultati se korisni koga treba da se procenat/vrednuvaat rezultatite od razli~ni ocenuvawe/procenki, so cel da se dobie kone~en rezultat/ocena.

232


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 11.1

PRAVILNIK ZA OCENUVAWE...*

PRILOG 11.2

DIJAGNOSTICIRAWE NA PROBLEMI VO OCENUVAWETO

Vo zavisnost od vremeto {to e na raspolagawe, sekoja grupa mo`e da prodiskutira razli~no scenario, a potoa da gi prezentira odgovorite. Upatstvo: Pro~itajte go sekoe od slednive scenarija i utvrdte {to treba da se napravi.

Scenario 1: Direktorot na u~ili{teto zabele`al deka nastavnicite po istorija me|usebno mnogu se razlikuvaat vo pogled na ocenkite {to gi dale vo 7-mo oddelenie. U~enicite bile rasporedeni vo paralelki po slu~aen pat. Pokraj toa, vo nekoi paralelki pove}eto u~enici dobile visoki ocenki (4 ili 5), dodeka vo drugi paralelki pove}eto u~enici dobile niski ocenki (3, 2 ili 1). Direktorot saka da najde na~in kako da se obezbedi pogolema usoglasenost vo ocenuvaweto me|u nastavnicite po istorija.

Scenario 2: U~ili{niot odbor e zagri`en za inflacijata na ocenkite vo u~ili{teto. Vo tekot na godinite ocenkite se se povisoki, iako nema dokazi deka znaewata se povisoki. Kako mo`e da se spravat so ovaa pojava?

Scenario 3: Nastavnikot zabele`al deka u~eni~ka koja dobila ocenka D (vo Makedonija ocenka 2) po hemija, vsu{nost mnogu naporno rabotel vo tekot na u~ebnata godina i napravila se {to mo`ela. Kako nastavnikot (i vsu{nost u~ili{teto) mo`e da go nagradi nejziniot trud, bez da ja naru{i interpretacijata na ocenkata, koja e odraz na stvarnoto postigawe na obrazovnite celi.

* â&#x20AC;&#x17E;Pravilnikot za ocenuvawe...â&#x20AC;&#x153; e obezbeden kako poseben dokument.

233


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Scenario 4: Nastavnikot zabele`al deka deka postojano isti u~enici (naj~esto tie {to ne u~at na svojot maj~in jazik) sekoja godina dobivaat najniski ocenki i mnogu od niv se obeshrabreni od ocenkite {to gi dobivaat. [to mo`e da se napravi da se motiviraat i~enicite {to postignuvaat niski rezultati za da vlo`at pove}e napor i da u~estvuvaat vo aktivnostite na ~asovite i da gi popravat svoite ocenki? Dali tie u~enici treba da bidat ocenuvani na ist na~in kako i site drugi?

Scenario 5: Politikata na u~ili{teto im nalaga na nastavnicite da gi ocenuvaat u~enicite koristej}i kombinacija na prakti~na rabota (na pr. nau~ni eksperimenti, prikazi na doma{na ekonomija) i pi{ani trudovi (na pr. pi{ani testovi, podgotveni od strana na nastavnikot). Nastavnicite zabele`uvaat deka u~enicite pominuvaat mnogu dobro na prakti~nite zada~i, dodeka na pi{anite zada~i reultatite se raznovidni. Ova zna~i deka rezultatite koi u~enicite gi dobivaat za pi{anata rabota pove}e pridonesuvaat za kone~nata ocena otkolku rezultatite od prakti~nata rabota. [to bi mo`elo da se napravi za da se postigne podobar balans pome|u pi{anata i prekti~nata rabota?

234


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 11.3

OP[TI PRINCIPI NA KONTINUIRANOTO SUMATIVNO OCENUVAWE (IZVEDUVAWETO OCENKI)

Ve molime da go ocenite sekoj princip koristej}i ja skalata: 4 = mnogu se soglasuvam; 3 = se soglasuvam; 2 = ne se soglasuvam; 1 = voop{to ne se soglasuvam. Broj

Princip

1

Se bara validnost - Ocenkite {to slu`at za zvani~no sumativnoto vrednuvawe mora da bidat bazirani vrz formalno, kontinuirano ocenuvawe spored standardi za sodr`inata, obrazovnite celi na dr`avnite nastavni programi, ili nekoj drug izvor.

2

Odbegnuvajte da gi zasnovuvate ocenkite vrz drugi faktori osven na postigawata na obrazovnite celi. Faktorite kako {to se trugoqubivost, interes, stavovi i dr., ne treba da bidat komponenti na ocenkata na u~enikot (makar {to ovie faktori mo`at da vlijaat na rabotata). U~enicite koi gi postignuvaat standardite za uspehot na najvisokoto nivo treba da dobivaat i najvisoki ocenki.

3

Odbegnuvajte davawe "dodatni bodoviâ&#x20AC;&#x153;, bidej}i toa mo`e da go izmeni zna~eweto (validnosta) na ocenkite na u~enicite. Na u~enicite treba da im bila dadena mo`nost da go nau~at materijalot po koj {to tie se ocenuvaat.

4 5

Raznite instrumenti za ocenuvawe treba da pridonesuvat za ocenkite. Pokraj ispitite, tie mo`at da vklu~uvaat izvedbi, proekti, portfolija, i ocenuvawa izgotveni od grupa nastavnici.

6

Podatocite {to nastavnicite gi koristat za da gi izveduvaat ocenkite treba da im bidat poznati na roditelite i na drugite zainteresirani stranki.

7

Posebna gri`a treba da se vodi za kombiniraweto na ocenkite (rezultatite) od izvesen broj na rali~ni ocenuvawa, vo edna edinstvena ocenka.

8

Na u~enicite treba da im bidat dadeni specifi~ni povratni informacii za toa kakov uspeh tie postignale - odnosno tie treba da razberat {to zna~at ocenkite {to gi dobile i {to im e potrebno da napreduvat i prodol`at na povisoko nivo.

9

Sopstvenoto ocenuvawe na u~enicite za nivniot uspeh treba da bide vklu~eno vo nivnite ocenki.

10

Ocenkite ne treba nikoga{ da se koristat za da se kaznuvaat u~enicite.

235

Nivo na soglasnost


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 11.4

KOMBINIRAWE NA REZULTATITE OD NEKOLKU OCENUVAWA ZA DA SE STIGNE DO EDNA CELOSNA (SUMATIVNA) OCENKA

Najprvin, se razgleduva kombiniraweto na ocenkite od normativno-referenten pogled: Nastavnicite mo`e da sakaat da im dadat razli~na va`nost na rezultatite od razli~nite komponenti na izvesen obrazoven ciklus; na primer, nekoj nastavnik mo`ebi saka da gi vrednuva komponentite vaka:  Proektna rabota zavr{ena za 12 nedeli vo vtoriot semestar

(Vrednost = 2)  Ispit sproveden na krajot na obrazovniot ciklus (Vrednost = 1)

Razgledajte gi slednive kombinirani rezultatii: U~enik

A B C D E

Ispit 50 boda

Proekt 100 boda

Vkupno 150 boda

Ocenka

Rang

Ocenka

Rang

Ocenka

Rang

44 33 26 22 15

1 2 3 4 5

77 78 79 80 81

5 4 3 2 1

121 111 105 102 96

1 2 3 4 5

Izvor: Nitko (2004), p. 355

Zabele`ete deka vkupnoto rangirawe e isto kako i za ispitot i, makar {to proektnata rabota nosi 100 boda, taa so ni{to ne prodonesuva za kone~noto rangirawe na u~enicite. Taka nivniot uspeh se odreduva so uspehot na testot. Te{kotijata e deka standardnata devijacija (rasprostranetosta na rezultatite) na proektnata rabota e sosema tesna, i zatoa malku pridonesuva ili voop{to ne pridonesuva. Eden na~in na spravuvawe so ovoj problem e da se prilagodat vrednostite na standardnite devijacii na komponentite. Primenete ja slednava formula: Ponderiran kombiniran rezultat =

ÎŁ (vrednost X SS)

Kade vrednosta = vrednosta {to sakate komponentata da ja ima SS = linearniot SS skor za komponentata = 10(X-M)/SD + 50 Ova gi postavuva skorovite vo sekoja distribucija na edna skala so sredna vrednost od 50 i standardna devijacija od 10. Potoa komponentite se sumiraat za da se dobie kombiniraniot rezultat.



236


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

 U~enik

A B C D E

Ispit 50 boda

Proekt 100 boda

Vkupno 150 boda

Skor

YY

Skor

YY

44 33 26 22 15

66 55 48 44 37

77 78 79 80 81

36 43 50 57 64

Kombiniran Rang YY 138 141 148 158 165

5 4 3 2 1

Ocenkite mo`at, isto taka, da se kombiniraat od kriteriumski aspekt. Ovde e prisutna pomala zagri`enost za kontrolirawe na razlikite vo standardnite devijacii (rasprostranetosta) na rezultatite. Metodata na utvrdeni procenti vlu~uva odnapred donesuvawe odluki, za soodnosot na vkupnata ocenka {to }e mu bide dodelena na sekoj aspekt. Eve eden primer: Doma{ni zada~i - 10% Usni prezentacii - 10% Portfolio - 20% Ispit - 50% Kombiniranata merka toga{ se primenuva za sekoj u~enik so koristewe na slednava formula: Procent na kombinacijata =

ÎŁ (vrednost X SS) / ÎŁ (vrednost)

Kade ÎŁ = zbir na . . . . Vrednost = vrednosta odredena za edna komponenta Procent na skorot = procentot na skorot {to eden u~enik go postignuva na edna komponenta. Primer: U~enik

A B C D

Doma{ni zada~i (Wt = 10%) 85 80 82 78

Usni Ispit prezentacii (Wt = 50%) (Wt = 20%) 87 80 85 70 75 60 70 65

Portfolio (Wt = 20%) 75 80 85 75

Ponderiran kombiniran procent 80 75 65 69

Ponderiran kombiniran rezultat za u~enikot A: (10*85 + 20*87 + 50*80 + 20 * 75)/100 = 80.9 = 81 Sledej}i go ovoj primer, procentite ponderiranite kombinirani procenti treba da se pretvoraat vo ocenki koristej}i nekoj soodveten sistem.

237


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 11.5

KOMBINIRAWE NA REZULTATITE: AKTIVNOST

Doluprika`anite podatoci pretstavuvaat sredni bodovi/rezultati na grupa u~enici, dobieni na tri komponenti na ocenuvaweto: polugodi{en test, proekt, finalen test. Najprvo, treba da gi presmetate aritmeti~kata sredina i standardnata devijacija za sekoja distribucija na rezultatite. Zna~i, treba da gi presmetate posebnite aritmeti~ki sredini i standardni devijacii za: polugodi{niot test, proektot i finalniot test. Ovie merki mo`at da se presmetaat ra~no ili so pomo{ na kompjuterski program, kako na primer Microsoft Excel. Ova se aritmeti~kite sredini i standardnite devijacii za tri komponenti na ocenuvaweto: Broj na u~enici

Aritmeti~ka sredina/ sirov rezultat

Standardna devijacija

Planirana va`nost

Polugodi{en test (X1)

20

35

10

20%

Proekt (X2)

20

20

4

40%

Finalen test (X3)

20

65

20

40%

Sega treba da gi prevedeme sirovite bodovi na u~enicite vo standardni rezultati (t.e. da gi postavime na skala so aritmeti~ka sredina 50 i standardna devijacija 10, kako {to e objasneto vo Prilogot 11.3). Ova mo`e da se napravi so koristewe na slednava formula: Standardiziran rezultat = 50 + 10[(sirov rezultat - aritmeti~ka sredina)/standardna devijacija] Ajde da pretpostavime deka u~enikot postignal sirov rezultat 30 na polugodi{niot test. Standardiziraniot rezultat e: Standardiziran rezultat = 50 + 10[(30-35)/10], kade 35 e sredniot rezultat na distribucijata na polugodi{ni rezultati (vidi ja tabelata pogore) i 10 e standardnata devijacija za istata distribucija. Odgovorot e 45. Bi go o~ekuvale ova, bidej}i siroviot rezultat na u~enikot (30) e pod sredniot sirov skor na testot - 35. Sega, prevedete go siroviot rezultat od 30 dobien pri ocenuvawe na proektot vo standardiziran rezultat. So postavuvawe na brojkite vo formulata, dobivame: 50 + 10[(30-20)/4] = 52.5. Koga gi kombinirame rezultatite koristime ponderiran kombiniran rezultat. Go mno`ime standardiziraniot rezultat na polugodi{niot test so 0.2 (bidej}i sakame da mu ja dademe vrednosta od 20%), standardiziraniot

238


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

rezultat od proektot so 0.4, i standardiziraniot rezultat od finalniot test so 0.4. Sega, presmetajte gi standardnite rezultati i ponderiranite kombinirani rezultati za ~etiri u~enici od oddelenieto: Sirov rezultat

Standardiziran rezultat

Polugodie

Proekt

U~enik

Finalen test

17534

20

16

55

17535

20

18

45

17536

40

24

85

17537

30

20

95

Polugodie

Proekt

Finalen test

Ponderiran kombiniran

Popolnetata tabela bi trebalo da izgleda vaka: Sirov rezultat

Standardiziran rezultat

Ponderiran kombiniran

Polugodie

Proekt

Finalen test

Polugodie

Proekt

U~enik

Finalen test

17534

20

16

55

40

40

45

42

17535

20

18

45

40

45

40

42

17536

40

24

85

60

60

60

60

17537

30

20

95

50

50

65

56

239


240 NCCA Nacionalen sovet za programi i ocenuvawe

Ime na u~enikot: Datum na ra|awe Oddelenie U~ebna godina: Nastavnik Redovnost/prisustvo

PRILOG 11.6

U^ENI^KA KNI[KA

PRVO DO [ESTO ODDELENIE

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRIMER NA U^ENI^KA KNI[KA (ADAPTIRANA) - OSNOVNO OBRAZOVANIE VO IRSKA [www.ncca.ie]


241

Komentari

Veronauka

Fizi~ko obrazovanie

Drama

Muzika

Umetnost

Op{testveno, li~no, zdravstveno obrazovanie

Geografija

Istorija

Prirodni nauki

Matematika (znaewe na fakti i koncepti, smetawe, rezonirawe i re{avawe problemi)

Irski jazik (slu{awe/zboruvawe, ~itawe, pi{uvawe)

Angliski jazik (usmena rabota, ~itawe, pi{uvawe)

1 2 3 4

NA^INI NA KOI MO@ETE DA MU POMOGNETE NA VA[ETO DETE

1=Redovno; 2=Ponekoga{; 3=^esto; 4=Najgolem del od vremeto

Redovno se dru`i so edno ili pove}e drugar~iwa

Dobro se odnesuva vo u~ilnicata i nadvor od nea (na igrali{teto)

Dobro se spravuva so emociite

Formira dobri vrski so vozrasnite

Dobro se soglasuva so drugite deca

SOCIJALNIOT I LI^NIOT RAZVOJ NA VA[ETO DETE

Dobro raboti so drugite deca

Dobro raboti sam-a

Ve{t-a e pri koristewe na kompjuteri

Poka`uva kreativno mislewe i re{avawe problemi

Uporen e koga }e naide na poslo`eni zada~i

Vnimatelno ja prezentira svojata rabota

Uspe{no gi izvr{uva zada~ite

Poka`uva interes za u~eweto

VA[ETO DETE KAKO U^ENIK 1 2 3 4

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

PRILOG 11.7

VOSPOSTAVUVAWE NA SISTEM ZA VODEWE U^ENI^KI DOSIEA I FORMULARI ZA INFORMIRAWE ZA NAPREDOKOT

Upatstva: Nabrojte gi vidovite na informacii koi bi mo`ele da bidat vklu~eni vo u~eni~koto u~ili{no dosie. Nazna~ete gi licata odgovorni za zabele`uvawe i obnovuvawe na informaciite.

U^ENI^KO DOSIE Vid na informacija koja treba da se vklu~i

Odgovorni za a`urirawe na podatocite

Doma{ni podatoci za kontakt

U~ili{nata administracija (pri zapi{uvaweto); Roditelite (dokolku podatocite se promenat)

Relevantni medicinski podatoci

U~ili{nata administracija (pri zapi{uvaweto); Roditelite (dokolku podatocite se promenat)

242


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Sega, nabrojte gi vidovite na podatoci koi bi mo`ele da se vklu~at vo u~eni~kata kni{ka koja se ispra}a do roditelite. Nazna~ete gi licata odgovorni za vnesuvawe i obnovuvawe na podatocite.

U^ENI^KA KNI[KA / FORMULAR ZA IZVESTUVAWE ZA NAPREDOKOT Vid na informacija koja treba da se vklu~i

Odgovorni za a`urirawe na podatocite

Oceni (1 - 5)

Predmeten nastavnik

Komentari vo vrska so ocenite (tekst koj se odnesuva na nivoto na napredok koj e napraven, ocenite nasproti sposobnostite na u~enikot...)



243



Predmeten nastavnik Op{t komentar od strana na psihologot


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

BIBLIOGRAFIJA

TEMA 1: EDEN NOV KONTEKST/SITUACIJA ZA OCENUVAWATA VO OSNOVNITE U~ILI[TA VO MAKEDONIJA Black, P. & Wiliam, D. (1998). Assessment and classroom learning. Assessment in Education, 5 (1), 70-78. http://ditc.missouri.edu/docs/blackBox.pdf Brooks, V. (2002). Assessment in secondary schools: The new teacher’s guide to monitoring, assessment, recording, reporting and accountability. Buckingham: Open University Press. Gipps, C,. (1994). Beyond testing: Towards a theory of educational assessment. London: Falmer. Martin, M., O., Mullis, I.V.S., Gonzalez, E.J., & Chrostowski, S.J. (2004). TIMSS international science report. Findings from IEA’s Trends in International Mathematics and Science Study at the fourth and eighth grades. Chestnut Hill, MA: Boston College. http://timss.bc.edu/ Mullis, I.V.S., Martin, M., O., Gonzalez, E.J., & Chrostowski, S.J. (2004). TIMSS international mathematics report. Findings from IEA’s Trends in International Mathematics and Science Study at the fourth and eighth grades. Chestnut Hill, MA: Boston College. http://timss.bc.edu/ National Research Council. (2001). Classroom assessment and the National Science Education Standards. Committee on classroom assessment and the National Education Science Standards. Washington, DC: National Academy Press. Linn, R.L., & Miller, M.D. (2005). Measurement and assessment in teaching (9th Ed.). Upper Saddle River, NJ: Pearson Prentice Hall. Torrance, H. & Pryor, J. (1998). Investigating formative assessment: Teaching, learning and assessment in the classroom. Buckingham: Open University Press. TEMA 2: NASTAVNITE PLANOVI I PROGRAMI KAKO OSNOVA ZA OCENUVAWATA Academy for Educational Development (AED) & Macedonian Civic Education Centre (MCEC) (June 2007). School-based assessment standards in primary education. Draft unpublished document. Skopje: Author. Anderson, L. & Krathwohl, D. A Taxonomy for Learning, Teaching and Assessing: A Revision of Bloom’s Taxonomy of Educational Objectives. New York: Longman, 2001. Bloom, B., Englehart, M.D., Furst, E.J., Hill, W.H., & Krathwohl, D.R. (1956). Taxonomy of educational objectives: the classification of educational goals. Handbook I: Cognitive domain. White Plains, NY: Longman.

244


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

GagnĂŠ, R.M., Briggs, L.J., & Wagner, W.W. (1988). Principles of instructional design (3rd ed.). New York: Holt, Rinehart & Winston. Gardner, H. (1999). Intelligence Reframed. Multiple intelligences for the 21st century, New York: Basic Books. Heimlich, J.E., & Pittelman,, S.D. (1986). Semantic mapping: classroom applications. Newark, DE: International Reading Association. Krathwohl, David R., Benjamin S. Bloom, and Bertram B. Masia, Taxonomy of Educational Objectives: The Classification of Educational Goals. Handbook II: Affective Domain. New York: David McKay Co., Inc., 1964. Linn, R.L. & Miller, M.D. (2005). Measurement and assessment in teaching. 9th Edition. NJ: Upper Saddle River. Pearson Merrill-Hill, Nitko, A. & Brookhart, S. (2007). Educational assessment of students, 5th Edition. Pearson Merrill-Hill, NJ: Upper Saddle River. Pittelman, S.D., Heimlich, J.E., Berglund, J.L., & French, M.P. (1991). Semantic feature analysis. Newark, DE: International Reading Association. TEMA 3: U^ILI[NOTO PLANIRAWE NA OCENUVAWATA Academy for Educational Development (AED) & Macedonian Civic Education Centre (MCEC) (June 2007). School-based assessment standards in primary education. Draft unpublished document. Skopje: Author. Capel, S., Leask, M., and Turner, T. (1995 and 2001) Learning to teach in the secondary school: a companion to school experience. London: Routledge Davies, B. & Ellison, L. (1992), School Development Planning. Harlow: Longman. Davies, Brent & Ellison, Linda (1999), Strategic Direction and Development of the School. London: Routledge. Hargreaves, A. & Hopkins, D. (1991), The Empowered School: The Management and Practice of Development Planning. London: Cassell. Kyriacou, C. (1995) Essential teaching skills (2nd Ed). Cheltenham: Stanley Thornes Ltd. Lieberman, A and Miller, L (1999), Teachers - Transforming Their World and Their Work. New York: Teachers College Press. Purkey, S.C. & Smith, M.S. (1983). Effective schools: A review. The Elementary School Journal, 83(4), 426-452. Stoll, L. & Fink, D. (1996), Changing Our Schools: Linking School Effectiveness and School Improvement. Buckingham: Open University Press. TEMA 4: SUMATIVNOTO OCENUVAWE 1: PREGLED Linn, R.L. & Miller, M.D. (2005). Measurement and assessment in teaching. 9th Edition. NJ: Upper Saddle River. Pearson Merrill-Hill,

245


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

National Research Council. (2001). Classroom assessment and the National Science Education Standards. Committee on classroom assessment and the National Education Science Standards. Washington, DC: National Academy Press. Nitko, A. J. (2004). Educational assessment of students (4th ed.), Pearson Merrill-Hill, NJ: Upper Saddle Rive. Nitko, A.J., & Brookhart, S.M. (2007). Educational assessment of students, 5th Edition. Pearson Merrill-Hill, NJ: Upper Saddle River. TEMA 5: SUMATIVNOTO OCENUVAWE 2: FORMA NA SLOBODNO FORMULIRAN ODGOVOR (SO OGRANI^EN OBEM) Academy for Educational Development (AED) & Macedonian Civic Education Centre (MCEC) (June 2007). School-based assessment standards in primary education. Draft unpublished document. Skopje: Author. Linn, R.L. & Miller, M.D. (2005). Measurement and assessment in teaching. 9th Edition. NJ: Upper Saddle River. Pearson Merrill-Hill, Nitko, A. & Brookhart, S. (2007). Educational assessment of students, 5th Edition. Pearson Merrill-Hill, NJ: Upper Saddle River. Popham, W. J. (2005). Classroom assessment. What teachers need to know. 4th Edition. TEMA 6: SUMATIVNOTO OCENUVAWE 3: FORMAT NA ODGOVORITE - ESEJSKITE PRA[AWA SO PRO[IREN OBEM Irish Examinations Commission. (Various years). Junior Certificate English Examination Papers. http://www.examinations.ie/ (follow link to Examination Material Archive) Klaus, C.h., Lloyd-Jones, R., Brown, R., Littlefair, W., Mullis, I. Miller, D. et al. (1979). Composing childhood experience: An approach to writing and learning in the elementary grades (Experimental version). St. Louis: CEMREL. Linn, R.L. & Miller, M.D. (2005). Measurement and assessment in teaching. 9th Edition. NJ: Upper Saddle River. Pearson Merrill-Hill, Nito, A. J. (2004). Educational assessment of students (4th ed.), . Pearson Merrill-Hill, NJ: Upper Saddle Rive. Nitko, A.J., & Brookhart, S.M. (2007). Educational assessment of students, 5th Edition. Pearson Merrill-Hill, NJ: Upper Saddle River. Oregon Department of Education. (1996). Writing scoring guide: Middle school student version (pp. 1-7). Salem: OR: Office of Assessment and Evaluation. (Also, see Nitko & Brookhart, 2007, p. 479-485). Persky, H. R., Daane, M. C, & Jin, Y. (2003). The Nation’s Report Card: Writing 2002, NCES 2003–529. Washington U.S. Department of Education. Institute of Education Sciences. National Center for Education Statistics. http://nces.ed.gov/nationsreportcard/pdf/main2002/2003529.pdf

246


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Stalnaker, J.M. (1951). The essay type of examination. In E.F. Lindquist (Ed.), Educational measurement. Washington, DC: American Council on Education. Wolf, Gearhart, Quellmalz and Whittaker (1992). Cited in S. Wolf & M. Gearhart (1993). Writing what you read: A guidebook for the assessment of children’s narratives. Los Angeles, CA: National Centre for Research on Evaluation, Standards and Student Testing, UCLA. TEMA 7: FORMATIVNO OCENUVAWE 1: PREGLED Academy for Educational Development (AED) & Macedonian Civic Education Centre (MCEC) (June 2007). School-based assessment standards in primary education. Draft unpublished document. Skopje: Author. Assessment Reform Group (2002). Assessment for learning: 10 Principles. Research-based principles to guide classroom practice. www.assessment-reform-group.org.uk Black, P. & Wiliam, D. (1998). Assessment and classroom learning. Assessment in Education. Principles, Policy and Practice 5(1), 7-74. Black, P. & Wiliam, D. (1998). Inside the black box: Raising standards through classroom assessment. Phi Delta Kappan, 80(2), 139-148. Black, P., Harrison, C., Lee, C., Marshall, B., Wiliam, D. (2003). Assessment for learning. Putting it into practice. Berkshire: Open University Press. Brooks, Val. (2002). Assessment in secondary schools. The new teacher’s guide to monitoring, assessment, recording, reporting and accountability. Buckingham, UK: Open University Press. Clarke, S. (1998). Targeting assessment in the primary classroom. Strategies for planning, assessment, pupil feedback and target setting. London: Hodder Murray. Clarke, S. (2001). Interim report on the first term of the project Communicating learning intentions, developing success criteria and pupil self-evaluation. Gillingham partnership formative Assessment Project 2000-2001. www.aaai.org.uk. Clarke, S. (2005). Formative assessment in action. Weaving the elements together. London: Hodder Murray. Hattie, J. & Timperley, H. (2007). The power of feedback. Review of Educational Research, 77(1), 81-112. Sluijmans, D., Dochy, F. and Moerkerke, G. (1999) Creating a learning environment using self, peer and co-assessment Learning Environments Research, Vol. 1, 293 – 319. Woodward, G. and Munns, H. (2003) Insider’s Voices: Self-Assessment and Student Engagement Paper presented at New Zealand Association for Research in Education (NZARE) and Australian Association for Research in Education (AARE) Joint Conference, Auckland 2003. Available at http://www.aare.edu.au/03pap/mun03451.pdf. Last accessed 12/11/06

247


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

TEMA 8: FORMATIVNOTO OCENUVAWE 2: STRATEGII ZA POSTAVUVAWE PRA[AWA Black, P. & Wiliam, D. (1998). Assessment and classroom learning. Assessment in Education. Principles, Policy and Practice 5(1), 7-74. Bloom, B., Englehart, M.D., Furst, E.J., Hill, W.H., & Krathwohl, D.R. (1956). Taxonomy of educational objectives: the classification of educational goals. Handbook I: Cognitive domain. White Plains, NY: Longman. Brooks, V. (2002). Assessment in secondary schools: The new teacher’s guide to monitoring, assessment, recording, reporting and accountability. Buckingham: Open University Press. Gipps, C,. (1994). Beyond testing: Towards a theory of educational assessment. London: Falmer. Harris, A. (1998). Effective teaching: A review of the literature. School Leadership and Management, 18(2), 169-183. Husbands, C. (1996). What is history teaching? Burkingham: Open University Press. McIntyre, D., & Cooper, P. (1996). The classroom expertise of Year 7 teachers and pupils. Education 3-16, March. Nitko, A. J. (2004). Educational assessment of students (4th ed.), Pearson Merrill-Hill, NJ: Upper Saddle River. Ofsted. (1996). The annual report of her majesty’s chief inspector of schools. London: HMSO. Raphael, T.E., & Au, K.H. (2005, November). QAR: Enhancing Comprehension and Test Taking Across Grades and Content Areas. The Reading Teacher, 59(3), 206–221. Smith, A. (1998). Accelerated learning in practice: Brain-based methods for accelerating motivation and achievement. Stafford: Network Educational Press. Torrance, H. & Pryor, J. (1998). Investigating formative assessment: Teaching, learning and assessment in the classroom. Buckingham: Open University Press. Wood, D. (1998). How children think and learn. Oxford: Blackwell. Wragg, E.C. (1997). Assessment and learning. London: Routledge. TEMA 9: FORMATIVNOTO OCENUVAWE 3: OCENUVAWETO NA PORTFOLIO I NA PROEKTNA RABOTA Academy for Educational Development (AED) & Macedonian Civic Education Centre (MCEC) (June 2007). School-based assessment standards in primary education. Draft unpublished document. Skopje: Author. Anada, S. (2000). Equipped for the future. Assessment report. How instructors can support adult learners through performance assessment. Washington, DC: National Institute for Literacy.

248


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Gravett, S. 1996. The assessment of learning in Higher Education: guiding principles. South African Journal for Higher Education, 10(1): 76-82. Klenoski, V. (2002). Developing portfolios for learning and assessment: Processes and principles. London: Routledge/Falmer. Linn, R.L. & Miller, M.D. (2005). Measurement and assessment in teaching. 9th Edition. NJ: Upper Saddle River. Pearson Merrill-Hill, McMillan, J.H. 1997. Classroom assessment: principles and practices for effective instruction. Boston: Allyn and Bacon. Nitko, A. (2004). Educational assessment of students, 4th Edition. Upper Saddle River, N.J.: Merrill. Nitko, A. & Brookhart, S. (2007). Educational assessment of students, 5th Edition. Pearson Merrill-Hill, NJ: Upper Saddle River. Nova Scotia Department of Education (1990). Guide to the elementary language arts assessment. Draft Document. Halifax, Author. Popham, W. J. (2005). Classroom assessment. What teachers need to know. 4th Edition. Boston: Pearson. Wiggins, G. (1989). A true test: Toward more authentic and equitable assessment. Phi Delta Kappan, 70. TEMA 10: FORMATIVNOTO OCENUVAWE: PROEKTI I USNI PREZENTACII Nitko, A. J. (2004). Educational assessment of students (4th ed.),. Pearson Merrill-Hill, NJ: Upper Saddle River. Nitko, A.J., & Brookhart, S.M. (2007). Educational assessment of students, 5th Edition. Pearson Merrill-Hill, NJ: Upper Saddle River. Pearson Education (2006). Oral presentation rubric. http://www.phschool.com/professional_development/assessment/rub_oral_presentation.html TEMA 11: BELE@EWE I INFORMIRAWE Academy for Educational Development (AED) & Macedonian Civic Education Centre (MCEC) (June 2007). School-based assessment standards in primary education. Draft unpublished document. Skopje: Author. Brooks, Val. (2002). Assessment in secondary schools. The new teacherâ&#x20AC;&#x2122;s guide to monitoring, assessment, recording, reporting and accountability. Buckingham, UK: Open University Press. Linn, R.L. & Miller, M.D. (2005). Measurement and assessment in teaching. 9th Edition. NJ: Upper Saddle River. Pearson Merrill-Hill, Nitko, A. & Brookhart, S. (2007). Educational assessment of students, 5th Edition. Pearson Merrill-Hill, NJ: Upper Saddle River.

249


Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

Republic of Macedonia Ministry of Education and Science (1995). Law on Primary Education. Official Gazette of the Republic of Macedonia No 44/95. Skopje: Government Publication. Republic of Macedonia Ministry of Education and Science (1996). Rule book regarding studentsâ&#x20AC;&#x2122; assessment, studentsâ&#x20AC;&#x2122; progress, exam taking, certificates of merit, awards and pedagogical measures intended for primary school students. Official Gazette of the Republic of Macedonia [Unknown number]. Skopje: Government Publication.

250



Примена на стандардите за оценување