NaĹĄ Ä?as, 23. 8. 2018, barve: CMYK, stran 4
4
GOSPODARSTVO
23. avgusta 2018
EkoloĹĄko saniran in tehnoloĹĄko posodobljen blok 5 znova v omreĹžju
GOSPODARSKE novice ObmoÄ?je evra dobro deluje
PrejĹĄnji Ä?etrtek so blok 5 znova vkljuÄ?ili v omreĹžje – Za ekoloĹĄko sanacijo in obnovo so namenili dobrih 10 milijonov evrov – Obratoval naj bi do leta 2030 Mira ZakoĹĄek
Ĺ oĹĄtanj, 16. avgusta – Blok 5 Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj je po slabih treh letih in zakljuÄ?eni ekoloĹĄki sanaciji v Ä?etrtek, 16. avgusta, ob 20.50 znova zaÄ?el poĹĄiljati elektriÄ?no energijo v slovensko omreĹžje, s Ä?imer se je zaÄ?ela dvomeseÄ?na faza testiranj in poskusnega obratovanja. EkoloĹĄka sanacija petega bloka je bila namenjena zmanjĹĄanju ĹĄkodljivih emisijskih vre-
govo revitalizacijo in ekoloĹĄko sanacijo. StroĹĄek te posodobitve znaĹĄa veÄ? kot 10 milijonov evrov. ÂťNajveÄ?ji deleĹž je bil namenjen napravi za razgradnjo duĹĄikovih oksidov (NOx), povezavi bloka na 220 kV daljnovod z zamenja-
dodaja: ÂťRevitaliziran blok bo predvidoma obratoval do leta 2030, in sicer ob poveÄ?anih potrebah po elektriÄ?ni energiji ali pa kot nadomestilo za ĹĄesti blok, kadar bo ta v negi ali remontu.ÂŤ Po oceni TE Ĺ oĹĄtanj bi peti blok
â?ą
â?ą
Slovenija izvozila za 18,7 milijarde evrov Slovenija je v prvem polletju izvozila za 18,7 milijarde evrov blaga, kar je 11 odstotkov veÄ? kot v enakem Ä?asu lani, za toliko se je poveÄ?al tudi uvoz, katerega vrednost se je ustavila pri 17,5 milijarde evrov. Zunanjetrgovinski preseĹžek je tako dosegel 1,2 milijarde evrov, medtem ko ga je bilo v enakem obdobju lani za eno milijardo evrov.
Za ekoloĹĄko sanacijo in revitalizacijo bloka, ki je potekala od septembra lani, so namenili 10,5 milijona evrov.
V primerjavi s Ä?etrtim blokom so emisije NOx 60 odstotkov niĹžje, SO2 za 50 odstotkov, praĹĄni delnici pa kar za 80 odstotkov.
dnosti snovi v dimnih plinih. Te so v primerjavi z nedavno trajno ustavljenim Ä?etrtim blokom za 60 odstotkov niĹžje pri duĹĄikovem oksidu (NOx), za 50 odstotkov pri Ĺžveplovem dioksidu (SO2) in kar za 80 odstotkov pri praĹĄnih delcih. Peti blok z inĹĄtalirano moÄ?jo 345 MW je zaÄ?el obratovati leta 1978. Zaradi nedoseganja predpisanih dopustnih izpustov duĹĄikovih oksidov so ga 6. oktobra 2015 ustavili, 1. septembra lani pa so zaÄ?eli nje-
bloka zdaj obratuje z ekoloĹĄko saniranim in revitaliziranim petim blokom, s 600-megavatnim ĹĄestim blokom ter z dvema 42 MW plinskima enotama. Njen deleĹž v letni proizvodnji elektriÄ?ne energije v Sloveniji je 36 od-
V trgovini s preostalim svetom je evropsko gospodarstvo v prvem polletju zabeleĹžilo 100,7 milijarde evrov preseĹžka, potem ko ga je bilo v enakem obdobju lani za 103,7 milijarde evrov, je sporoÄ?il evropski statistiÄ?ni urad Eurostat. Celotna EU je v preostanek sveta v prvem polletju izvozila za skoraj 957 milijard evrov blaga, kar je 2,5 odstotka veÄ? kot v enakem Ä?asu lani, uvoz pa se je tudi zviĹĄal za 2,8 odstotka – na skoraj 961 milijard evrov. ObmoÄ?je EU je v polletju tako v zunanji trgovini sicer beleĹžilo primanjkljaj, bilo ga je za 3,9 milijarde evrov, potem ko ga je bilo v enakem Ä?asu lani 1,2 milijarde evrov, a to je s celotnim prometom vendarle malo.
0,4-odstotna rast ObmoÄ?je z evrom je v drugem letoĹĄnjem trimeseÄ?ju v Ä?etrtletni primerjavi zabeleĹžilo 0,4-odstotno rast, glede na enako obdobje lani pa je bila rast 2,2-odstotna, Za celotno EU ocena rasti ostaja pri prav tako 0,4 oz. 2,2 odstotka.
Rastejo tudi plaÄ?e Branko Debeljak: ÂťEkoloĹĄka sanacija bloka 5 je bila konÄ?ana predÄ?asno, saj je bila po terminskem planu ponovna sinhronizacija z omreĹžjem predvidena ĹĄele 3. septembra letos.ÂŤ
vo blokovnega transformatorja, posodobitvi sistema upravljanja bloka in zamenjavi kolektorjev ponovnega pregrevanja,ÂŤ pojasnjuje mag. Branko Debeljak, izvrĹĄni direktor tehniÄ?nega sektorja Termoelektrarne Ĺ oĹĄtanj, in
NajstarejĹĄe ĹĄtiri bloke so trajno ustavili, zdaj pa obratuje 600 MW blok 6, 345 MW blok 5 in dve plinski turbini s po 42 MW.
lahko proizvedel do 1500 GWh elektriÄ?ne energije na leto. Termoelektrarna Ĺ oĹĄtanj po trajni ustavitvi najstarejĹĄih in zastarelih prvih treh blokov pred leti in letoĹĄnji ustavitvi Ä?etrtega
stotkov, na novo revitalizirana elektrarna pa bo prispevala k Ä?istejĹĄemu okolju v Ĺ aleĹĄki dolini in s tem kakovosti Ĺživljenja lokalnih prebivalcev. đ&#x;”˛
PovpreÄ?na meseÄ?na bruto plaÄ?a v prvem letoĹĄnjem polletju je bila v Sloveniji z nekaj veÄ? kot 1658 evri nominalno za 3,6 odstotka viĹĄja kot v enakem obdobju lani, realno pa za dva odstotka. PovpreÄ?na neto plaÄ?a je medtem dosegla malenkost veÄ? kot 1076 evrov, kar je bilo nominalno za 3,1 odstotka, realno pa za 1,5 odstotka veÄ? kot v prvem ĹĄestmeseÄ?ju lani. NajviĹĄje povpreÄ?ne bruto plaÄ?e so letos izplaÄ?ali v finanÄ?ni in zavarovalniĹĄki dejavnosti ter energetiki (2.473 evrov), najniĹžje pa v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, v katere se uvrĹĄÄ?ajo tudi kadrovske agencije (1.122 evrov) in gostinstvo (1.152 evrov).
HSE ĹĄe vedno obremenjen s posojili NajteĹžji Ä?asi so na sreÄ?o za njimi, ugotavljajo na HSE, Ä?eprav so kot skupina ĹĄe vedno obremenjeni z velikimi posojili, predvsem zaradi TeĹĄ 6, in so tako z vidika absolutnega dolga na drugem mestu v drĹžavi. VeÄ?ji dolg ima samo Mercator. Je pa TeĹĄ 6 v tem trenutku ĹĄe kako pomemben, saj je hidrologija letos veÄ?inoma slaba. Proizvodnja v hidroelektrarnah skupine HSE je okoli 40 odstotkov niĹžja od naÄ?rtovane, proizvodnja v TEĹ pa 15 odstotkov viĹĄja.
IntenzivnejĹĄe naloĹžbe Ĺželeznic
SteÄ?aju Vegrada, ki ĹĄe vedno odpira stare rane, ni videti konca Oktobra leta 2010 zaÄ?etemu steÄ?aju Vegrada ĹĄe ni videti konca – PremoĹženja praktiÄ?no ni bilo, saj ga je bilo veÄ? kot 80 odstotkov zastavljenega pri bankah – V tem Ä?asu pa je bilo opravljenih preko 500 pravd
Ĺ˝eleznice so konÄ?no zaÄ?ele z veÄ?jimi naloĹžbami posodabljati vlake in tudi celoten ĹželezniĹĄki sistem. Trenutno so med drugim konÄ?ali nadgradnjo in obnovo ĹželezniĹĄke postaje Celje. Ta dela so se zaÄ?ela lani in so bila sedaj uspeĹĄno pripeljana h koncu. S tem je konÄ?an tudi prvi del nadgradnje ĹželezniĹĄke proge Zidani Most–Celje, ki je zajemal nadgradnjo ĹželezniĹĄkih postaj Celje in LaĹĄko. Junija je bila namreÄ? Ĺže zakljuÄ?ena nadgradnje ĹželezniĹĄke postaje LaĹĄko. V okviru drugega sklopa projekta sedaj poteka nadgradnja odsekov Rimske Toplice–LaĹĄko in LaĹĄko–Celje.
Mira ZakoĹĄek
TuristiÄ?ni rekordi
Ä?ene, a jim zmaga na sodiĹĄÄ?u seveda ni prinesla veliko). Ĺ tevilni upniki so se pritoĹžili na preizkus terjatev, saj jim je Grilova terjatve bodisi prerekala bodisi jim ni priznala loÄ?itvene pravice. Nekateri od sodnih postopkov pa se ĹĄe kar vleÄ?ejo, stroĹĄki steÄ?aja pa seveda letijo v nebo.
V zaÄ?etku oktobra leta 2010 se je zaÄ?el steÄ?ajni postopek za krovno druĹžbo Vegrad in tudi njene ĹĄtevilne druĹžbe v Sloveniji, na HrvaĹĄkem in v Srbiji, ki ĹĄe vedno ni zakljuÄ?en. Ĺ˝e takrat je bilo znano, da bo steÄ?ajna masa znana ĹĄele, ko bodo prodali vse premoĹženje, in tudi to, da se bo steÄ?aj zaradi ĹĄtevilnih nejasnosti vlekel dolgo, a nihÄ?e ni slutil, da tako dolgo. Postopek ĹĄe vedno ni konÄ?an in ĹĄe vedno mu tudi ni videti konca. Dejstvo pa je tudi,
â?ą
PremoĹženje je bilo na zaÄ?etku ocenjeno na 20 milijonov, iztrĹžek pa je bil mnogo niĹžji.
da bo veÄ?ina ostala praznih rok oziroma bo poplaÄ?ana le delno. SteÄ?ajni postopek Vegrada traja tako dolgo zaradi ĹĄtevilnih toĹžb, pa tudi prodaje premoĹže-
Alenka Gril
nja, ki ga sicer ni bilo veliko, takrat so ga ocenili na 20 milijonov evrov, a potem tudi zaradi nepremiÄ?ninske in finanÄ?ne krize iztrĹžili bistveno manj. Na primer za samski dom v Velenju, ki so ga prodajali za 1,1 milijona, so na koncu dobili 360 tisoÄ?akov. Takrat je steÄ?ajna upraviteljica Alenka Gril ugotavljala: ÂťBistvo tega postopka je v tem, da je bilo praktiÄ?no vse premoĹženje zastavljeno tako, da je veÄ?ina izkupiÄ?ka od prodaje premoĹženja ĹĄla za poplaÄ?ilo stroĹĄkov,
preostali del pa loÄ?itvenim upnikom – predvsem so to bile banke.ÂŤ Zastavljenega premoĹženja je bilo kar 80 odstotkov. V tistih Ä?asih na 20 milijonov ocenjeno premoĹženje pa je dosegalo zgolj dvajsetino zneska terjatev, ki ga je steÄ?ajna upraviteljica priznala 2500 upnikom. VeÄ? kot jasno je bilo Ĺže na zaÄ?etku, potrdilo pa se je tudi v praksi, da so na raÄ?un nekdanjega Vegrada sluĹžila predvsem sodiĹĄÄ?a, ki so opravila veÄ? kot 500 pravdnih postopkov (v veÄ?ini teh primerov so bile terjatve upravi-
â?ą
Opravljenih je bilo veÄ? kot 500 pravdnih postopkov, a uspeh na sodiĹĄÄ?u veÄ?ini ni prinesel denarja.
V zadnjem poroÄ?ilu, ki ga je Grilova predloĹžila Ajpes-u, so imeli konec marca na raÄ?unu steÄ?ajne mase milijon 340 tisoÄ? evrov, premoĹženja praktiÄ?no ni veÄ? nobenega, kar nekaj toĹžb pa je ĹĄe odprtih. Kdaj bo postopek, ki mnogim ĹĄe vedno odpira stare rane, sklenjen, pa tudi zato ni znano. đ&#x;”˛
V letoĹĄnjem poletju so dobro obiskani tudi slovenski hribi in skoraj povsod se lahko pohvalijo z rekordi. Tako je recimo tudi na Golteh, kjer je dobro zaseden hotel. Z dobrim rezultati pa so se pohvalili tudi v zreĹĄkem podjetju Unitur, ki gospodari z Roglo. Julija so namreÄ? zabeleĹžili ĹĄtiri odstotke veÄ? noÄ?itev kot lanskega julija, napovedi za ta mesec pa se za zdaj gibljejo na ravni lanskega avgusta. Letos bo Rogla gostila Ä?ez 60 odstotkov slovenskih in okoli 40 odstotkov tujih gostov. Med gosti je najveÄ? vrhunskih ĹĄportnikov in druĹžin, med tujci pa prevladujejo Hrvati, Italijani, Nemci, Poljaki, Bosanci in Srbi.
Pony kolesa na prodaj Dobri dve leti po tem, ko je bila napovedana vrnitev kultnega kolesa pony, je eden od dveh partnerjev iz projekta, BTC, Ĺže dvignil roke. Gorenje, ki je v Ä?asu povezovanja z japonskim Panasonicom raÄ?unalo na to, da bodo nekoÄ? zanimiva kolesa poganjali tudi elektromotorji, pa tudi odstopa od projekta in je menda Ĺže naĹĄlo kupca za druĹžbo Gor kolesa. Kdo je to, za zdaj ĹĄe ne razkrivajo.
Kako varni so viadukti? Po zruĹĄenju viadukta v Italiji se je marsikomu postavilo vpraĹĄanje, kaĹĄna pa je varnost naĹĄih viaduktov. Na slovenskem avtocestnem omreĹžju je kar 193 viaduktov, na njih Dars enkrat meseÄ?no izvaja tekoÄ?e preglede, poleg teh pa ĹĄe dodatne. Med drugim naÄ?rtujejo tudi posodobitev metodologije za spremljanje stanja premostitvenih objektov. Pri nobenem od takĹĄnih objektov, h katerim med drugim sodijo viadukti in mostovi, zatrjujejo, da ni ogroĹžena stabilnost konstrukcije. Poleg tega so naĹĄi viadukti grajeni drugaÄ?e in so tudi novejĹĄi od tistega, ki se je poruĹĄil v Genovi. đ&#x;”˛
mz