49 2022

Janko Kopušar ostaja šmarški župan

Šmartno ob Paki, 4. decembra – Občino Šmartno ob Paki bo tudi naslednja štiri leta vodil Janko Kopušar, ki je na županski stol prvič sedel pred desetimi leti. Tako so odločili volilci in volilke v drugem krogu županskih volitev. Kopušarju so namenili 929 ali 70,65 % glasov (v prvem krogu 815 ali 45,18 %), njegovemu protikandidatu

Petru Rosensteinu pa 386 ali 29,38 % glasov (v prvem krogu 371 ali 20,57 %). Kopušar je na letošnjih lokalnih volitvah nastopil kot neodvisni kandidat. Kandidaturo zanj so vložili Zdravko Ramšak in skupina volilcev, v drugem krogu pa so

ga podprli še stranki SD in NSi ter Lista Za Šmartno. Rosenstein (na volitve se je podal prvič, v minulem mandatu pa je bil občinski svetnik) je bil kandidat stranke SDS, podprla pa ga je tudi stranka SLS.

Na volitvah je oddalo svoj glas 1.319 volivcev in volivk (od skupno 2.788) ali 47,31 %, kar je nad republiškim povprečjem, a precej manj kot v prvem krogu (64,98 %). Veljavnih je bilo 1.315 glasovnic.

Kopušar je prepričljivo slavil v vseh petih volilnih odborih. Tudi na predčasnih volitvah je od 28 oddanih glasov zanj glasovalo 20 volilnih upravičencev. Že manj kot pol ure po zaprtju volišč je postalo jasno,

Zbor krajanov KS Pesje

5

AIDS

Janko Kopušar se je vnovične izvolitve za župana veselil skupaj s sorodniki, prijatelji, znanci.

da je 929 udeležencev volitev sledilo Kopušarjevemu vabilu na letaku: »Za vašega župana«. Več na strani 2

Sto let Kajuha

TAKO mislim

Brez Kajuha ni Kajuha – Stoti obletnici ob rob

Že nekaj časa praznujemo stoto obletnico rojstva velikega pesnika Kajuha. Da je Kajuha tudi najvišja uradna politika (končno) prepoznala za vrednega svojega, slovenskega »Kajuhovega leta 2023«, je morala priti neka druga oblast – taka, ki se zaveda, da so narodom, ki ne spoštujejo svoje zgodovine in kulture, vrata v prihodnost zaprta. Zaradi česa je Kajuh ostal v narodovi zavesti cenjen in spoštovan? Če bi ostal zgolj socialni pesnik, opisovalec bede revežev, bi slej ko prej obstal nekje na zaprašenih policah. Tako pa je z opisovanja prešel na ostro kritiko in klice proti izkoriščevalskemu kapitalizmu, pohlepnemu stegovanju krempljev velesil po manjših narodih ter proti nevarnemu fašizmu in nacizmu. In ko je sovražnik segel še po njegovi, naši zemlji, je začel kot pesnik rjoveti in tudi sam segel po puški. Svoje klice v pesmih je udejanjil z lastno smrtjo. Prav zaradi tega je Kajuh Kajuh. In zaradi tega je Kajuh kamenček v temeljih današnje Slovenije. Kajuha brez socialne pesmi ni, Kajuha brez pesmi upora ni. Kajuha brez antifašizma ni. Kajuha brez narodnoosvobodilne borbe ni. To so dejstva. Tako kot je dejstvo, da je bilo slovensko (jugoslovansko) narodnoosvobodilno gibanje na pravi, antifašistični strani. Pa naj nekateri to še tako zanikajo.

Seveda je danes praznovati Kajuhov rojstni dan nekaj drugega kot pred morda pol stoletja. Kajuhove generacije praktično ni več, doživeli smo korenite politične spremembe. Nekateri imamo Kajuha v spominu, nove generacije ga morajo šele spoznati. Zato je nov, svež pristop k praznovanju njegovega spomina več kot dobrodošel. Ja, pesnika približati mladim generacijam na sodoben način, neobremenjen s preteklostjo. Jasno. A pri tem iti v drugo skrajnost in pozabiti na tiste, ki statistično niso več mladi, ne gre. In tudi ne gre iz pesnikovega življenja izbrisati vsega, kar je »partizansko« – mladim tega ne smemo zamolčati, ker Kajuh potem ni več Kajuh. In ker bo počasi zbledelo tudi to, da so se partizani borili proti fašizmu.

In zato ni dovolj, da zapišemo, da je bil Kajuh pesnik prihodnosti (to, da je bil človekoljub, je itak zgolj neposrečena domislica nekoga, ki pesnika ne pozna), ne, v prvi vrsti je bil pesnik upora – upora proti izkoriščanju in upora proti okupatorju in ne na koncu – bil je partizan in je narodni heroj. In zato je skrajno dvolično, strahopetno in če že hočete – neumno v imenu neke politike te stvari skrivati –pred mladimi, starimi in samim sabo.

Prav zato je pomembno, da bomo Kajuhovo leto »raztegnili« čez celo leto 2023. Zato, da čaščenje našega šaleškega rojaka ne bo ostalo samo tukaj, v njegovem rojstnem kraju, v Šaleški dolini, ampak se bo počasi in temeljito razlezlo v vse kotičke »moje dežele«. Leto 2023 bo priložnost mladim in starim po Sloveniji razložiti, da je bil Kajuh mladenič, ki je verjel v zmago dobrega nad zlim in za to tudi umrl. Priložnost, da ga pokažemo razoglavega z roko v roki s svojo Mičico, v razigrani družbi vrstnikov, s klobukom na glavi s svojo ljubo Silvico, s puško na rami in titovko na glavi ob plesalki Brini – kajti vse to je Kajuh. Leto 2023 je priložnost, da ljudem izven naše doline pokažemo, da smo ponosni na Kajuha, pesnika upora, pesnika prihodnosti in partizana. Če tega ne bomo naredili mi, namesto nas tega zagotovo ne bo storil nihče.

Šmartno ob Paki čakajo novi izzivi

Rezultat drugega kroga županskih volitev v občini Šmartno ob Paki pričakovan – Za Kopušarja je oddalo glas 929 volilcev in volilk, za njegovega protikandidata Petra Roseinsteina pa 386 – Nekaj sprememb bo potrebnih

Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 4. decembra – Na rezultate drugega kroga je Kopušar čakal doma v krogu družine, sorodnikov, prijateljev in sosedov. Potrdil je, da je drugi krog županskih volitev pričakal dokaj mirno in da zaupanje volivcev in volivk zanj ni bilo presenečenje. »Vsem, ki so letos še šestič šli na volitve, še posebej pa tistim, ki so na glasovnici obkrožili moje ime, se zahvaljujem. Že na prvi krog volitev smo se pripravili izjemno dobro in rezultat tega je nakazal, v katero smer bo treba delovati. Tudi drugega kroga nismo podcenjevali, ampak smo prav tako zavzeto delali. Z rezultatom sem zelo zadovoljen.«

Letošnje volitev so bile, je menil, posebne. Tako državnozborske kot predsedniške so prinesle spremembe, saj hočejo ljudje nove obraze. Na neki način so se novosti 'bali' tudi v lokalni skupnosti.

»To se ni zgodilo, ker menim, da je volilni rezultat odraz minulih prizadevanj, uspehov, da so ljudje prepoznali moje delo in delo moje liste ter nas zanj nagradili. Še kako dobro pa se zavedamo, da nagrada pomeni veliko obveznost za naprej in trudili se bomo dane obljube tudi uresničiti.«

Zaselek v vaški skupnosti Slatina so tamkajšnji krajani preimenovali v Ulico penine in Kopušarju svoj »zaščitni znak« za zmago na županskih volitvah tudi podarili.

Bo obrnil nov list ali nadaljeval tam, kjer je končal oziroma kateremu področju bo namenil največ pozornosti? Dejansko bo treba obrniti nov list, se je odzval in pojasnil, da se začenja nova evropska perspektiva, prihajajo novi izzivi, za katere bo treba pripraviti nove projekte. Ostaja pa jim še kopica stvari, ki so jih pripravili v preteklem obdobju. »Zato bomo najprej usmerili energijo v uresničitev tistega,

kar je tako daleč, da se ne da več ustaviti, nato pa bomo skupaj s svetniki zastavili projekte za naslednjih deset let. Občinski svet je v primerjavi z minulim drugačen, dokaj mlad, kar je dobro, saj to pomeni novo energijo in ideje. Spremembe bodo torej potrebne, o tem, katere, pa bi bilo v tem trenutku nepremišljeno in preuranjeno govoriti,« je sklenil Kopušar. ��

Prisegli župan ter svetniki in svetnice

Konstitutivna seja novega mestnega sveta – Zabeležena najvišja volilna udeležba od leta 2010 – Kandidiralo 13 list, v Svet MOV izvoljenih sedem

NAŠ ČAS izdaja časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje

Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 2.20 € (5 % DDV 0,10 €, cena izvoda brez DDV 2,10 €). Pri plačilu letne naročnine 15 %, polletne 11 %, četrtletne 8 % in mesečne 5 % popusta.

Uredništvo: Maja Oderlap, direktorica in odgovorna urednica, Diana Janežič, namestnica odgovorne urednice. Novinarke: Jasmina Škarja, Tea Rednak, Lara Oprešnik, Tatjana Podgoršek. Tehnična urednica: Janja Košuta Špegel. Oblikovalec: Tomaž Geršak. Lektoriranje: Zarja Gošnik.

Marketing: Jure Beričnik, Bernarda Matko

Sedež uredništva in uprave: Kidričeva 2a, 3320 Velenje, p. p. 202, telefon 03 898 17 50, telefax 03 897 46 43 TRR - Nova LB, Velenje SI56 0242 6002 0133 854

E-pošta: press@nascas.si Oblikovanje in prelom: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna Salomon, d. o. o.

Fotografije: Arhiv Našega časa in portali Pixabay, Pexels, Envato (če ni navedenga avtorja). Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!

Po zakonu o DDV je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 5 % posebni znižani stopnji.

Letno izide 52 številk.

Velenje, 5. decembra – Na prvi konstitutivni seji se je sešel Svet Mestne občine Velenje v novi sestavi. Sejo je v odsotnosti najstarejšega člana mestnega sveta dr. Franca Žerdina vodil drugi najstarejši Franc Vedenik, najprej pa je poročilo o poteku volitev podala predsednica občinske volilne komisije Milena Bukvič Dežman

Poudarila je, da je bila v MO Velenje na letošnjih volitvah zabeležena najvišja volilna udeležba od leta 2010, in sicer 47,35 odstotka. Povedala je še nekaj številk, in sicer, da je bilo ugotovljenih najmanj neveljavnih glasovnic do zdaj (1,44 odstotka za župana in 2,78 odstotka za mestni svet), da se je zadnjih lokalnih volitev udeležilo največ volivcev do zdaj (12.537), sicer pa število volilnih upravičencev v

Od leta 2010 do letos je bil v MO Velenje župan vedno izvoljen v prvem krogu. Leta 2010 sta kandidirala dva, izvoljeni župan je dobil 57,17 odstotka glasov. V letu 2014 je bilo pet kandidatov, župan je dobil 68,04 odstotka glasov, leta 2018 je bilo šest kandidatov, župan je prejel 59,6 odstotka glasov, pred dvema letoma so bili kandidati trije, izvoljen je bil Peter Dermol s 64,3 odstotka glasov, letos pa je bil potrjen med šestimi kandidati z najvišjim odstotkom – 68,84.

Mestni občini Velenje pada. Najzvestejši volivci so v starostni skupini nad 61 let (več kot 40 odstotkov udeležbe, najmanj, le okoli 10 odstotkov, je mladih volivcev). V Mestni svet je bilo izvoljenih 33 svetnikov in svetnic; kandidirali so na 13 listah, izvoljeni so bili s sedmih list.

Zoper delo volilnih odborov v roku ni prišla nobena pripomba, je še povedala Bukvič Dežmanova, po roku za ugovor pa prošnja za ponovno štetje preferenčnih glasov, ki je bila zavrnjena.

Niso pa še končane volitve članov svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti, saj v nekaterih niso predlagali vseh članov. Rok za oddajo kandidatov je do 9. decembra, volitve pa bodo 18. decembra v KS Šalek, Paka, Vinska Gora,

Gorica ter Mestni četrti Velenje – Levi breg zahod. V KS Plešivec volitev ni bilo, ker niso oddali kandidatne liste.

Največji investicijski ciklus desetletja Po potrditvi poročila mandatne komisije je ta potrdila mandate članom sveta ter ugotovila izvolitev župana. Zaradi nezdružjivosti funkcije župana in mestnega svetnika bo komisija imenovala v mestni svet naslednjega kandidata na listi SD. Nato so novi mestni svetniki in svetnice podali svečano prisego, prav tako novi župan Peter Dermol, ki je po imenovanju za novi mandat 2022–2026 nagovoril člane mestnega sveta. Med drugim je dejal, da brez aktivnega sodelovanja različnih deležnikov ne bo mogel biti uspešen župan. ⏩

Diana Janežič

Vlado Vrbič

Največ vprašanj županu z zdravstvenega področja

Na Selu bodo gradili stanovanjski kompleks – Novoletna razsvetljava ni potratna – O koncesijah za zdravnike na prvi delovni seji Sveta MO Velenje – Festival MetalDays je priložnost

za Velenje

Jasmina Škarja

Velenje, 1. decembra - Vsak prvi četrtek v mesecu je gost Radia Velenje župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, ki je tudi tokrat odgovarjal na vprašanja poslušalcev in poslušalk. Če torej na kakšen zaplet ne najdete pravega odgovora, ne veste, kam se obrniti po kakšno informacijo, ne čakajte, pokličite, pišite in sodelujte – vprašanja pošljite preko SMS sporočil ali telefonske tajnice na številko 031-2626-26. Župana bomo namesto vas soočili z izzivi in poiskali odgovor.

Poklical je gospod Stropnik, ki ga zanima, kaj se dogaja na Vrtači?

Zakaj vso zemljo odvažajo stran? Kdo je dal dovoljenje in kaj se tam dela?

»Za natančnejši odgovor bi potreboval več informacij. Sklepam, da gospod govori o Cesti na Vrtače. Mestna občina Velenje na tem območju nima posegov. Ker se tudi sam vozim po tej ulici, sem pred časom videl nekaj zemljine na cestišču, potem pa ne več, zato domnevam, da je šlo za enkraten odvoz. Če pa so ceste in prometni tokovi še vedno obremenjeni in da gre za nedovoljene posege, naj gospod Stropnik pokliče na MO Velenje in pove več podatkov.«

Poslušalca zanima, ali bo na Selu res zrasel blok?

Rečeno je namreč bilo, da bodo tam vrstne hiše … »Po prostorskem načrtu je na tem območju predvidena stanovanjska gradnja vrstnih blokov in lastnik zemljišča želi graditi stanovanjski kompleks.

⏩ »Pred nami so izjemno veliki izzivi. Investicijsko gledano gre za enega najbolj odgovornih obdobij, saj v prihodnjih letih prihaja v dolino 60 milijonov evrov investicij. To pomeni, da bomo morali delati tvorno, odgovorno in učinkovito, brez populističnih idej in fraz, temveč da bomo vsi zavihali rokave. Ob tem se bo treba zavedati, da bo v sedanjih okoliščinah med nami veliko ljudi, ki bodo potrebovali našo pomoč. Da ne bomo uperjeni le v vlaganja, temveč tudi v medčloveške odnose, ki nas povezujejo in delajo močnejše,« je še poudaril Peter Dermol Nova seja mestnega sveta bo 20. decembra, na kateri bodo potrdili vse odbore in komisije, prva delovna seja pa bo v začetku januarja 2023. ��

V skladu s sprejetimi prostorskimi akti ni mogoče postaviti teh blokov po želji lastnika zemljišča, ampak v skladu s sprejetimi gabariti. Kot pa je praksa ob takšnih projektih, bodo na javni razgrnitvi imeli tudi občani priložnost podati svoje pripombe in predloge.«

Simona zanima, kako bo letos delovala praznična razsvetljava, ali jo bodo ponoči ugašali?

»Praznična razsvetljava je vezana na javno razsvetljavo, kar pomeni, da je v nočnem času ni mogoče izklapljati. V sklopu digitalizacije – prav konec novembra smo prijavili ta projekt za pridobitev nepovratnih sredstev – bomo z določenimi ukrepi in posegi uredili tako, da bo možno v prihodnosti javno razsvetljavo ločiti od praznične razsvetljave. O tem še tole: strošek za skupno porabo energije za praznično razsvetljavo je okoli 500 evrov, torej ne gre za potratno razsvetljavo, saj uporabljamo varčne oziroma LED diode.«

Poslušalko zanima, koliko stane vzdrževanje drsališča?

»Strošek za vzdrževanje drsališča je seveda nekoliko večji. Skupaj z Mladinskim centrom pa smo se kljub temu odločili, da bomo tudi letos odraslim in otrokom omogočili drsanje v Sončnem parku. Skupni strošek porabe električne energije je okoli 10 tisoč evrov za skupno obratovanje drsališča štiri mesece, če so temperature temu primerne.«

Zakaj je treba hitrostne ovire v Velenju večkrat popravljati – na cesti

ob Velenjskem jezeru, v Šaleku? Kdo določa višino ovir; tiste na Gorici so zelo visoke. Ali ljudem to odgovarja, pa zanima poslušalca. »Višine hitrostnih ovir so določene s standardi in zakonodajo glede na projektirano hitrost ceste oz. omejitev hitrosti določenega odseka. Predvideni sta dve možnosti in lokalna

so bile najprej postavljene višje ovire, na številne pritožbe voznikov pa smo kasneje postavili nižje ovire.«

Poslušalka Petra je vprašala, zakaj v dežurni ambulanti ne opravijo manjših posegov, šivov in je treba za vsako stvar v bolnišnico v Slovenj Gradec ali Celje? Potem

vplivamo. Kar zadeva prvi prevez, pa se ta mora vedno opraviti pri osebnem zdravniku, ki preveri celjenje, nadaljnji prevezi pa se lahko opravijo v prevezovalnici. Če osebnega zdravnika ni, pregled pacient opravi v nadomestni ambulanti, ki smo jo v ZD Velenje vpeljali letos. V prihodnjem letu bomo veliko pozornost namenjali ZD Velenje ter njihovim storitvam in bomo tudi takrat odprli takšne tematike, kot zaznavamo, da zanimajo naše občanke in občane.«

skupnost se posvetuje tudi s krajani, kjer postavljamo ovire. Na območju KS Šalek v križišču pri Prislanu je prišlo do napake izvajalca del, ovira je bila previsoka, zato so oviro takoj popravili. Na Gorici smo imeli v preteklosti višje ovire, pa so stanovalci zahtevali nižje, zdaj znova zahtevajo višje, ker je v naselju veliko pešpoti in pešcev in so zahteve po umiritvi prometa. Res se vedno posvetujemo s krajani in upoštevamo njihove pobude. Na cesti pri Velenjskem jezeru

pa je treba na prevez čakati na prihod svojega izbranega zdravnika.

Ali ni koga, ki bi prevez opravil prej, če tvojega zdravnika ni?

»Dežurna ambulanta je namenjena nujni medicinski pomoči, opravijo prvi pregled in ocenijo stanje bolnika, kakšen poseg je potreben … Če gre za šivanje, se to tretira kot kirurški poseg, te pa izvajajo v bolnišnicah, torej nam najbližjih v Slovenj Gradcu ali v Celju. Takšen je sistem in na tega težko

Kako je s koncesijami v velenjskem zdravstvenem domu? V Šoštanj odhaja zdravnica s koncesijo … »Glede koncesij smo na seji mestnega sveta odprli razpravo že spomladi in takrat smo sprejeli sklep, da začnemo postopke za pridobivanje koncesij. Na pobudo ZD Velenje smo zaprosili Ministrstvo za zdravje za devet koncesij, odobrili so nam štiri. Na naslednji vsebinski seji bo Svet MO Velenje sklepal o soglasju za podelitev štirih koncesij, nato bo objavljen razpis. To ne pomeni, da lahko sami določamo, kdo bo koncesijo dobil, zdravniki se bodo morali prijaviti. Eni zdravniki odhajajo, drugi prihajajo, vidi se, da zdravniki veliko raje gredo v manjše občine, kjer je manj pacientov, manj pritiskov, želijo si več miru. V Velenju je veliko pritiskov na delo zdravnic in zdravnikov, žal pa je slovenski zdravstveni sistem padel na takšno točko, da se to dogaja.«

Več miru si želijo tudi krajani Pesja, kar so izrazili tudi na nedavnem zboru krajanov. Na udaru pa bodo julija prihodnje leto tudi zaradi festivala MetalDays, bo pa festival vplival tudi na vse Velenjčane … »Glede tega festivala smo imeli v zadnjih mesecih veliko

Tudi sodobna urbana oprema spodbuja trajnostno mobilnost

Mesto posodobili z novimi avtobusnimi postajališči in nadstreški za e-kolesa –Sredstva tudi iz Evropskega sklada za regionalni razvoj

Velenje, 5. decembra - Mestna občina Velenje bo v teh dneh zaključila z rekonstrukcijo devetih avtobusnih postajališč in postavilom sedmih nadstreškov nad parkirišči za e-kolesa. Tudi s posodobitvijo urbane infrastrukture in privlačnejšim videzom želi spodbuditi občane in obiskovalce k uporabi javnega potniškega prometa in trajnostnih oblik mobilnosti.

Nova, sodobnejša avtobusna postajališča so na lokacijah: Gorica 1, Tomšičeva, Vila Bianca, Gorica 2, Medpodjetniški izobraževalni center, Jenkova, Skalca, Praprotnik in Interspar Šalek. Posodobljena parkirišča za e-kolesa pa so na Efenkovi cesti pri Mladinskem hotelu, na Jenkovi cesti pri Osnovni šoli Antona Aškerca, pri Konjeniškem klubu Velenje ob Škalskem jezeru, pri Vili Bianci, na

Gorici, pri mestnem stadionu in v sončnem parku.

Gradbena dela so obsegala porušitev starega postajališča, namestitev novih robnikov z ustreznimi zavijalnimi radiji, taktilnih oznak, betonskega pilona in betonskih temeljev pod jeklenimi stebri in klopjo. V nadaljevanju so bila izvedena montažna dela za kovinski del nadstreška, vključno z jekleno streho, deloma s stranicami iz

operativnih sestankov, ki so jih opravili sodelavci z javnimi zavodi. Ob prvi pobudi za festival v Velenju sem bil temu nenaklonjen. Po vseh teh razgovorih in mojih razgovorih s predstavniki lokalne skupnosti, kjer je bil ta festival do zdaj, smo prišli do najbolj optimalne odločitve. Ta je, da kot regija poskušamo ta festival pripeljati k nam, ker bi zaradi tega imeli vsi kot razvojno naravnana občina tudi na področju turizma veliko od tega. Osebno nisem pristal na desetletno pogodbo, kot je bila želja organizatorja, zato smo se nato odločili za triletno pogodbo. V tem času bomo spremljali, kaj se bo dogajalo, kakšni so plusi in minusi ter se šele potem odločili, ali bomo ta festival imeli v Velenju več let. Vemo, da bodo nekateri bolj drugi manj zadovoljni; generalno pa je to dobra priložnost za Velenje in bi mi bilo žal, da te priložnosti ne bi izrabili in bi potem ugotovili, kaj prinaša. S tem bi tudi sporočili, da si takšnih prireditev ne želimo in težko bi dobili nove ponudnike koncertov, velikih dogodkov.«

Poslušalec Korošec z Žarove ceste je sporočil, da Trebušnica teče penasta in to se ni zgodilo prvič. Ob eni takšni priložnosti je dal tudi vodo na analizo v Erico, kjer so dejali, da je vse v redu.

»Po klicu je bil opravljen inšpekcijski ogled Trebušnice in ni bilo ugotovljeno, da bi bilo karkoli narobe. Zato prosimo, da se takrat, ko kdorkoli vidi kakšno onesnaženje, neposredno obrne na Službo medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja in se bo stanje lahko takoj preverilo. Na osnovi takšnih pobud smo pozorni in bomo stanje nekaj časa spremljali.«

varnostnega stekla in ostalo opremo. Dela so obsegala tudi asfaltiranje površin, potrebne ozemljitve kovinskih elementov in ostala dela, vezana na elektro del projekta.

Projekt CTN VE Rekonstrukcija avtobusnih postajališč in nadstrešnice je bil izveden v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike in specifičnega cilja 4.4.1. »Razvoj urbane

mobilnosti za izboljšanje zraka v mestih«. Skupna vrednost investicije je ocenjena na 539.225 evrov, od tega prispevek na programskem območju Vzhodna Slovenija znaša 226.043 evrov (180.835 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 45.208 evrov državnih sredstev). Avtor arhitekturne rešitve avtobusnega postajališča in nadstreška je arhitekt Goran Semečnik sodelavec iz Urada za urejanje prostora Mestne občine Velenje.

Ponos in obveza

Diamantna diploma Obrtno-podjetniške zbornice Velenje za dve obrtnici iz občine Šmartno ob Paki: Kemična čistilnica

Marijana Polak in družinsko podjetje Polak iz Gorenja

Tatjana Podgoršek

Velenje, 2. decembra – Obrtno-podjetniška zbornica Velenje je na nedavni slovesnosti podelila priznanja svojim članom, ki beležijo okrogli jubilej delovanja. Najvišjo, diamantno diplomo, sta prejeli obrtnici-podjetnici iz Občine Šmartno ob Paki, in sicer Marijana Polak, ki opravlja dejavnost kemično čiščenje oblačil v Velenju že 50 let, ter Mojca Polak Rožič iz Gorenja – direktorica družinskega podjetja Polak, v katerem že 70 let izdelujejo cementne izdelke. Obe prejemnici diamantne diplome sta povedali, da sta na prejeto priznanje zelo ponosni, hkrati pa se zavedata, da je to tudi obveza vztrajati na začrtani poti v svoje zadovoljstvo in zadovoljstvo strank.

Trudimo se delati najboljše, kar lahko Mojca Polak Rožič je začetek pisanja uspešne zgodbe družinskega podjetja pripisala svojima staršema: očetu Jožetu, ki je začel z izdelovanjem strešne opeke, razširil program še z zidaki in betonskimi cevmi. Skupaj z ženo Štefko sta postavila temelje družinskemu podjetju, katerega

dejavnost nadaljuje njuna hči z možem Damjanom. Podjetje se ponaša z zlatim znakom slovenske kakovosti za svoje izdelke. V domačem okolju je podjetje poznano tudi kot družbeno odgovorno, saj lastniki znajo prisluhniti pred-

delovno silo. Kljub temu jim idej za nadaljnji razvoj in obstoj podjetja ne manjka. »Še naprej se bomo trudili delati najboljše kar lahko, iskali bomo nove trge. Z nenehnim posodabljanjem proizvodnje, stalnim dvigovanjem

Bogastvo so zadovoljne stranke

Marijano Polak je v dejavnost kemične čistilnice vpeljala njena mama, ki je začela svojo obrtniško pot leta 1968 v Žalcu in jo nato prenesla še v Velenje. »Niti v sanjah nisem pričakovala, da bom lahko tako dolgo počela to, kar rada delam z veseljem. Največja nagrada zame in bogastvo pa so zadovoljne stranke. Te nas zvesto spremljajo, se vračajo, kar pomeni, da so zadovoljne z našimi storitvami in da nam zaupajo.«

LOKALNE novice

Teš 6 ponovno v omrežju

Šoštanj, 5. decembra – Šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš) so ponovno zagnali, potem ko so ga 14. oktobra iz omrežja začasno izklopili s ciljem privarčevati premog za zimske mesece, ko bodo potrebe po energiji večje in bo uvoz elektrike predvidoma dražji.

Prejemnici diamantne diplome: Marijana Polak ( levo) ter Mojca Rožič Polak (Foto: arhiv velenjske obrtne zbornice)

stavnikom društev, ki potrkajo na njihova vrata za kakšno pomoč. Sicer pa Mojca Polak Rožič meni, da današnji časi za obrtnike – podjetnike niso najboljši. Na trgu se srečujejo z veliko konkurenco iz uvoza, ki ni vedno lojalna. Poleg rasti stroškov težko dobijo potrebno

kakovosti izdelkov, široko paleto in poštenim odnosom do kupcev bomo poskušali opravičiti svoj slogan – Cementninarstvo Polak na stičišču Šaleške in Savinjske doline, kjer si tradicija in kakovost podajata roko,« je še dejala Mojca Polak Rožič.

Če delaš vse prav, je še dodala, z dejavnostjo ne moreš obogateti, a zadovoljne stranke in veselje do dela odtehtata marsikaj. Ko so začeli, ni bilo lahko, tudi danes obrtnikom –podjetnikom ni, saj so stroški vse višji, stranke dokaj zahtevne in ozaveščene, kemikalije pa manj agresivne in je za to, da oblačila očistijo madežev, potrebnega veliko dela. Pa še novostim, ki so prisotne, je treba slediti. »Včasih katera stranka potoži, da je storitev zanjo predraga. Jih razumemo in se poskušamo z njimi dogovoriti tako, da je za vse prav.« Kot pravi sogovornica želi ostati v dejavnosti, dokler bo lahko, vendar priznava, da pri svojih letih razmišlja o tem, kako in kaj v prihodnje. »Prizadevala si bom, da obratovalnica nadaljuje svoje poslanstvo in da bodo stranke vanjo prihajale in odhajale še naprej čim bolj zadovoljne,« je sklenila Marijana Polak.

Območje ob stadionu bo močno podvrženo posegom v prostor

Na trasi tretje razvojne osi bodo južno od nogometnega in košarkarskega igrišča ter Letnega kina odstranili vsa drevesa – Na tem območju bo zaradi hrupa in bližine ceste manj prijetno živeti

Velenje, 5. decembra – V gozdičku pri Oazi, v neposredni bližini mestnega stadiona, se je v preteklih letih zaradi vremenskih ujm podrlo več dreves. Zato je Zavod za gozdove opravil pregled dreves in podal strokovno oceno stanja dreves, kjer so ugotovili, da so bila drevesa votla in po vsebini izvrtka že trohneča. Posekali bodo 45 visokih smrek in 6 borov, ki jih bodo nadomestili z zasaditvijo novih dreves.

»Sečnja bo pustila vpliv na tem območju, saj se bo okrepil veter, manj bo tudi sence,« pojasni vodja krajevne enote Šoštanj Zavoda za gozdove Aleš Ocvirk in doda, da bo tudi gozd ob stadionu tisti del velenjskega gozda, ki bo žal nosil največje breme gradnje tretje razvojne osi proti Koroški, saj je velika površina namenjena hitri cesti.

»Zaradi umeščanja trase tretje razvojne osi je prišlo tudi do spremembe namembnosti iz gozda v stavbno zemljišče. To območje bo precej podvrženo posegom. Na trasi tretje razvojne osi bodo južno od nogometnega in košarkarskega

igrišča in Letnega kina odstranili vsa drevesa. Vprašanje je, če bo tam sploh možna revitalizacija in ozelenitev degradiranega gozdnega območja, saj bo cesta vkopana, preko pa bodo položeni betonski bloki,« pojasni Ocvirk in doda, da

S premogom je treba varčevati zaradi ponavljajočih se geomehanskih težav Premogovnika Velenje in posledic prvih ukrepov za opuščanje rabe premoga. Po navedbah PV izkop premoga trenutno poteka na odkopni plošči D k.-110, ki je po načrtovanem zaključku odkopavanja na odkopni plošči B k.-110 edina aktivna.

Zaradi energetske krize je padla odločitev za uvoz premoga, dokler Premogovnik Velenje izkopa ne bo uspel povečati na zadovoljivo raven. Premogovnik Velenje je medtem na podlagi analize okoljske in tehnološke sprejemljivosti premogov za potrebe Teša s švicarskim trgovcem Petraco Oil Company iz Lugana sklenil dve pogodbi za uvoz indonezijskega premoga. Okvirna vrednost prve pogodbe brez davka znaša 42,5 milijona dolarjev (40,96 milijona evrov), vrednost druge pogodbe pa je 7,9 milijona dolarjev (7,61 milijona evrov).

Teš je po pridobitvi okoljevarstvenega dovoljenja opravil postopke testiranja 10.000 ton indonezijskega premoga. Preliminarni rezultati projektanta kotla za indonezijski premog so pokazali, da je premog za testiranje sosežiga z lignitom ustrezen.

Teš testira tudi pet drugih vrst premoga, ki imajo enako ali boljšo kurilno vrednost ter podobno kemijsko sestavo kot velenjski lignit. Ko bo test posamezne vrste premoga zaključen, bo Teš Premogovniku Velenje predstavil elaborat z rezultati testiranja.

Uravnoteženo poslovanje do maja prihodnje leto?

Slovenj Gradec – Člani sveta Splošne bolnišnice Slovenj Gradec so na nedavni zadnji seji največ pozornosti namenili dopolnjenemu programu odprave izgube za letos. Ta naj bi znašala 2,5 milijona evrov, uravnoteženo pa naj bi –po zagotovilih vodstva bolnišnice – omenjena zdravstvena ustanova dosegla do maja prihodnje leto.

Če ukrepov ne bi izvedli, bi znašal primanjkljaj blizu 6,4 milijona evrov. Ob slišanem in na osnovi podatkov so bili nekateri člani, sploh iz vrst ustanovitelja bolnišnice, skeptični do učinkov predstavljenih ukrepov oziroma do tega, da bo vodstvu uspelo odpraviti nastale težave. Po napovedih slednjega naj bi se prihodki bolnišnice do konca leta izboljšali, med drugim tudi zaradi stoodstotne izvedbe programa akutne bolnišnične obravnave. �� tp

Dan šaleškega turizma – večja vrednost za vse

bo območje ekološko degradirano, kar pomeni višje temperature, prisotnost vetra, manj sence in ugodnega okolja za ljudi. Posledice bodo tudi za tamkajšnje prebivalce občutne, saj so bili do zdaj varovani pred hrupom, imeli so tudi ugodno mikroklimo, kar se bo zdaj spremenilo in bodo naenkrat izpostavljeni precejšnjim vplivom. Da o bližini športno rekreacijskega centra ob hitri cesti ne govorimo. »Hrup se bo zaradi bližine ceste in mestnega stadiona bistveno povečal, prostor se bo spremenil in na tem območju bo gotovo manj prijetno živeti,« doda Ocvirk. �� jš

Velenje, 30. novembra – Zavod za turizem Šaleške doline je v Vili Bianci organiziral Dan šaleškega turizma. V aktualnem strateškem obdobju turizem Šaleške doline zasleduje vizijo zelene butičnosti z nižjim odtisom in večjo vrednostjo za vse. Vizija je, da bo Šaleška dolina najbolj prijazna destinacija za družine v Sloveniji.

V okviru dogodka so v sodelovanju s SAŠA Inkubatorjem številnim turističnim deležnikom predstavili učinkovite načine promocije svojih podjetij. Direktorica SAŠA Inkubatorja

Ana Anžej je udeležence s področja turizma v Šaleški dolini in širše regije s predavanjem in v konstruktivnih delavnicah vodila skozi postopke priprave dobre prodajne zgodbe. Dogodek je predstavljal priložnost za pridobitev novih znanj, izmenjavo izkušenj med turističnimi ponudniki in za medsebojno spoznavanje. Udeležilo se ga je več kot 30 turističnih ponudnikov, med drugimi gostinci, turistične kmetije, ponudniki nočitvenih zmogljivosti, doživetij, predstavniki turističnih društev, lokalni turistični vodniki, predstavniki destinacijskih management organizacij in drugi prijatelji turizma.

Udeležence je uvodoma nagovorila direktorica Zavoda za turizem Šaleške doline Alenka Kikec, ki je napovedala še več tovrstnih srečanj, saj si želijo še tesnejšega sodelovanja med turističnimi deležniki in ustvarjanja novih uspešnih zgodb. »Smo edina destinacija v Sloveniji, ki v družino Slovenia Unique Experience uvršča kar tri 5-zvezdična doživetja,« je dejala. Po zaključku srečanja so udeleženci okušali lokalne dobrote, ki so jih pripravili v Gorenju Gostinstvo.

Gozd ob stadionu bo tisti del velenjskega gozda, ki bo žal nosil največje breme gradnje tretje razvojne osi proti Koroški.

Izredni zbor članov PGD Velenje

Gasilci največjega društva v Šaleški dolini so odločali o delitvi osnovnih sredstev – Poklicna gasilska enota je posledica tehnološkega in urbanega razvoja ob tretji razvojni

osi

Velenje, 22. novembra – Člani Prostovoljnega gasilskega društva Velenje so se sešli na izrednem občnem zboru, namenjenem predvsem nujnemu odločanju o delitvi osnovnih sredstev in premičnega premoženja, poleg tega pa so imeli na dnevnem redu še dve pomembni vsebini: potrditev dogovora in pogodb o prenosu, souporabi in prodaji vozil in opreme ter spremembo Statuta PGD Velenje, kjer se poleg formalnih uskladitev doda tudi vsebinska definicija o proizvodnji in prodaji sončne električne energije iz sistema fotovoltaike na objektu gasilski dom PGD Velenje. Do tega je prišlo zaradi sklepa MO Velenje, ki je v proračunih za leto 2022 in 2023 že zagotovila sredstva za zagotavljanje javne gasilske službe. Kot je za javnost pojasnjevala MOV, je bila že doslej Javna gasilska služba v lokalni skupnosti dobro organizirana, financirana in vodena, kar se kaže v številnih uspešno izvedenih intervencijah v več kot desetletju delovanja v sklopu PGD Velenje. Glavnino teh intervencij so opravili operativke in operativci društva, predvsem njihov poklicni del, organiziran v poklicnem jedru. V letu 2021 je na 377 intervencijah

PGD Velenje sodelovalo (preračunano iz udeležbe na vseh intervencijah) 1.182 poklicnih gasilcev in 768 prostovoljnih gasilcev. Ker je bilo poklicno jedro z dolgoletnim vodjem Borisom Brinovškom vse bolj obremenjeno, so že lani zaposlili še enega poklicnega gasilca in jih je zdaj trinajst.

Več kot opravičena ustanovitev poklicne gasilske enote v Šaleški dolini

Dodatni argument za posodobitev gasilsko-intervencijske institucije je nastopil, ko

so intervencije postale vedno bolj tehnično in organizacijsko zahtevne. Hkrati gre za izločanje požarno-gasilskih profesionaliziranih skupin (kot strošek delodajalcev?) v industrijskih dejavnostih ter v visoko tveganih in rizičnih tehnoloških procesih proizvodnje in uporabe nevarnih snovi ter skladiščenih surovin in deponij industrijskih odpadkov. To že lep čas viša riziko in varnostno tveganje ob dejstvovanju prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Dodatno pa se večajo potrebe po zagotavljanju

in viadukte ter nad številnimi potoki in podtalno vodo). Vse te okoliščine, poleg že visoko rizičnih tehnološko-proizvodnih procesov, so klicale po ustanovitvi poklicne gasilske enote, ki se bo lahko pravočasno usposobila, opremila in pripravila na nove izzive.

Dejavnost poklicne gasilske enote Velenje je definirana z načrti MOV in PGD Velenje

Zavod bo opravljal osnovno in gospodarsko dejavnost kot poklicna gasilska enota. Osnovne dejavnosti zavoda, ki jih ta opravlja kot obvezno lokalno javno službo, bodo naloge zaščite, reševanja in pomoči v primeru naravnih in drugih nesreč; naloge odkrivanja in spremljanja nevarnosti, obveščanja in alarmiranja organiziranih sil zaščite in reševanja; strokovne naloge, ki so v funkciji preprečevanja

MOV ter dosedanjim izjemnim gasilskim centrom PGD Velenje ter vsemi gasilskimi društvi in članicami občinskega gasilskega poveljstva, uspel nadgraditi dosedanji sistem požarne varnosti in gasilstva v Šaleški dolini in širše. Razmejitev gasilske tehnike in najem prostorov usklajena z voljo članstva PGD Velenje

gasilsko-tehnične in ekološke funkcije. Po izgradnji tretje razvojne osi bo treba zagotavljati stalno prisotnost specializirane in vrhunsko opremljene gasilske ekipe in ustrezne tehnike (povečan prevoz nevarnih snovi, promet skozi številne tunele

naravnih in drugih nesreč ter naloge po določilih letnih načrtov in naročilih pristojne organizacijske enote mestne uprave. Ustanovljeni zavod Poklicna gasilska enota Velenje bo ob nadaljnjem sodelovanju med ustanoviteljem

Uvoz premoga slabša bivalne razmere v Pesju

Krajani zahtevajo pokritje lokacije razkladanja premoga in minimalne zaščitne ukrepe – Občina obvestila pristojno ministrstvo

Velenje, 30. novembra –V KS Pesje je potekal zbor krajank in krajanov zaradi velikega povečanja prahu in hrupa ob dobavi in raztovarjanju uvoženega premoga za potrebe Termoelektrarne Šoštanj, na katerem so krajani in Svet Krajevne skupnosti sprejeli sklep, da so proti uvozu in razkladanju premoga v Pesju, dokler se ne zagotovi pokritje lokacije razkladanja premoga in izvedejo minimalni zaščitni ukrepi, kar bo preprečilo hude negativne vplive na okolje in okoliške prebivalce. Ureditev razmer zahtevajo pred naslednjim raztovarjanjem, ki je predvideno prvi teden decembra. Prav tako od predstavnikov energetskih družb

Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj ponovno zahtevajo, da se poiščejo ustrezne rešitve in da se posledice, ki vplivajo na okolje in življenje ljudi, takoj sanirajo.

Župan MO Velenje Peter Dermol je pozval k imenovanju komisije za

ocenitev povzročene škode zaradi vplivov dodatnega transporta in raztovarjanja uvoženega premoga v Pesju. Zahteve krajanov in Sveta KS podpira tudi občina, zato je z njimi že seznanila pristojno ministrstvo. V Pesju raztovarjanje uvoženega premoga iz železniških vagonov povzroča veliko dodatnega hrupa,

v ozračje pa prehaja velika količina prahu. Krajani Pesja so na to že večkrat opozorili in zahtevali, da se zaradi novega onesnaževanja nemudoma poiščejo ustrezne rešitve za zajezitev onesnaženja, da se zaščitijo njihovo zdravje, nepremičnine in da se zagotovijo čim bolj kakovostne bivalne razmere.

Krajani Pesja opozarjajo, da ne pristajajo na novo raztovarjanje, dokler se ne ukrepa in uredi vsaj zasilna rešitev (kratkoročna rešitev je pokritje prostora za zajezitev širjenja prahu, dolgoročna rešitev pa prestavitev železniških tirov za raztovarjanje premoga na deponiji premoga). Že konec oktobra so predstavniki Premogovnika Velenje in Termoelektrarne Šoštanj obljubili, da bodo poiskali primerne rešitve in čimprej ukrepali, da omilijo neprijetne posledice transporta in razkladanja uvoženega premoga.

Krajani so opozarjali tudi na posledice škode na nepremičninah in povrtninah, zato je župan predlagal, da se imenuje skupina za oceno škode, v kateri bodo predstavniki vseh deležnikov izoblikovali model za izračun povračila škode.

Ob izvedbi nadaljnjih faz razmejevanja dela in lastništva med PGD Velenje in Poklicno gasilsko enoto Velenje so pristojni organi obeh že vzpostavili pravno-formalno stanje, prehod pa terja delitev premične tehnike in uporabo nekaterih nepremičnin in zemljišč za najem ali odkup za izvedbo investicijskih del za potrebe poklicne gasilske enote v bližnji prihodnosti. Ob zboru članov so tako tudi formalno določili temelje tovrstne razmejitve, ki pa ne bo bistveno vplivala na sobivanje in neločljivo sodelovanje gasilskega centra (v svojstvu PGD in PGE) s 125-letno tradicijo ene najuspešnejših PGD in PGJ v okviru Gasilske zveze Slovenije. Zbor sta vodila predsednik in poveljnik PGD Velenje Karli Privšek in Bojan Brcar, ki sta na vprašanja gasilk in gasilcev podala še dodatna pojasnila. Priložnost pa so izkoristili tudi za vročitev priznanj Gasilske zveze Slovenije nekaterim članicam in članom PGD Velenje ob minuli mednarodni mladinski gasilski olimpijadi v Celju. �� Jože Miklavc

Odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča

Velenje, 6. decembra - Mestna občina Velenje poziva vse občane, da do petka, 23. decembra 2022, Uradu za urejanje prostora (Titov trg 1, 1. nadstropje) sporočijo morebitne spremembe podatkov o stavbnih zemljiščih, ki vplivajo na določitev višine nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ).

Tako kot vsako leto se konec leta pripravlja nova odmera NUSZ za prihodnje leto. Pristojnost občine v skladu z zakonodajo in Odlokom o NUSZ na območju Mestne občine Velenje je vodenje evidence podatkov za odmero NUSZ in seznama zavezancev za plačilo. Izdaja odločb o odmeri NUSZ in reševanje pritožb na odmero pa je izključno v pristojnosti Finančne uprave Republike Slovenije.

Vsakršne spremembe v zvezi s stavbnimi zemljišči (sprememba lastnika oz. uporabnika, sprememba površine bivalnih ali poslovnih prostorov, odjava poslovnih prostorov, odjava dejavnosti …) je treba sporočiti Mestni občini Velenje do petka, 23. decembra 2022, da bodo evidence za odmero NUSZ čim bolj popolne. Kontaktna oseba je sodelavka

Urada za urejanje prostora Antonija Tadić, ki je dosegljiva v pisarni številka 108, na telefonski številki 03 8961 639 ali e-naslovu antonija.tadic@velenje.si. ��

Gasilska tehnika ter gasilski dom PGD Velenje (s poklicnim gasilskim jedrom) ob koncu leta 2022

Izredni zbor sta vodila predsednik in Poveljnik PGD Velenje Karli Privšek in Bojan Brcar

Krajani so proti uvozu in razkladanju premoga v Pesju, dokler odgovorni ne poiščejo ustrezne rešitve.

35 let srečanj gasilskih veteranov Gasilske zveze Šaleške doline

Že pet let so vključene tudi gasilke-veteranke – Številni so še vedno koristni in po svojih močeh in znanju aktivni

Vinska Gora, 3. decembra –Po dveh letih korona-premora so se že 35. leto srečali gasilski veterani, članice in člani PGD iz vseh 15 društev in poklicnih gasilskih jeder Šaleške doline. V dvorani večnamenskega doma v Vinski Gori se jih je skupaj z gosti zbralo več kot 235. Nagovoril jih je predsednik GZ Šaleške doline Boris Lambizer. Zahvalil se jim je za dolgoletno prostovoljno delo ter aktivnosti tudi že v času »operativne upokojitve«, saj so številni še vedno koristni ter po svojih močeh in znanju aktivni. Omenil je pomen delovanja gasilstva ter vključevanja v preventivno in gasilsko dejavnost na ravni zveze, ki deluje v celotni Šaleški dolini, v svojih krajih, občinah in društvih, ter se za sodelovanje zahvalil vsem, ki so kakorkoli vključeni v delovanje GZ ŠD, njene organe in društva.

Omenil je volitve v organe GZ in posamezna društva. Ker morda vsi trenutno vključeni in odgovorni v teh funkcijah spet ne bodo izvoljeni, je že na tem številčnem zboru izrekel zahvalo vsem svojim sodelavcem, vodstvom PGS in PGJ ter vodstvom občin s tremi župani na čelu – Janku Kopušarju Darku Menihu in Petru Dermolu V uvodnem glasbenem okviru je gasilsko našpičen harmonikar Andraž Osetič pripravil vzdušje za kratke nagovore.

Alenka Rednjak, predstavnica MO Velenje, je v imenu župana izrazila pozdrave in zahvalo vsem navzočim, sama pa kot poznavalka gasilskih organizacij, navdušena in aktivna gasilka izrekla priznanje gasilcem in gasilkam vseh starosti, saj »smo le tako povezani, sposobni in naši družbi koristni prav vsi, ki delujemo

za veliko stvar – varovanje zdravja in življenj naših občanov, domov ter delovnega in bivalnega okolja«.

Donedavni in ponovno izvoljeni župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar je pisno sporočil, da se zahvaljuje za odlično sodelovanje in vošči gasilcem in njihovim družinam varno in srečno v novem letu, kasneje, po zaključku volilnega molka, pa je to potrdil tudi s krajšo prisotnostjo.

Aktivni vsi – od najmlajših do najstarejših

Milena Hriberšek, predsednica komisije za veteranke pri GZŠD, je povedala: »Zadnjih pet let to srečanje pripravljamo skupaj z veterani, kar nam je v poseben ponos in veselje, saj se tudi pri delu kot aktivne gasilke in zdaj veteranke družimo za skupno

poslanstvo ter različne društvene aktivnosti. Bistvo vsega je povezovalna dejavnost komisije za delo s članicami. Zelo so aktivne na področju izobraževanja, tekmovanj, operative in tudi vseh oblik dužabnosti, tako pri GZ kot v društvih. To srečanje je simbolična edina zahvala in morda mala nagrada po dveh

letih, ko smo lahko spet skupaj in se poveselimo ob številnih uspehih članic, veterank, številnih najboljših v naši regiji, ter ohranjamo pristne in zdrave vrednote v širši gasilski organizaciji.«

Nekoliko daljši v poročilu delovanja, ki ga je raztegnil na tri leta, je bil predsednik komisije za veterane pri GZ ŠD Franc

Pečečnik. Nanizal je vrsto pomembnih aktivnosti, povezanost veteranov z matičnimi društvi ter preko njih tudi v medobčinski gasilski zvezi treh prijateljskih občin Šaleške doline. Izpostavil je zasluge vsakega gasilca in gasilke ter vseh skupaj, od mladine in operativcev do starejših, aktivnih članov, ki imajo vsak svojo vlogo in mesto v tradicionalni prostovoljni gasilski organizaciji doma in v Sloveniji. Ob tem se je zahvalil nekaterim, ki so še posebej aktivni in dejavni, ter priznal velik delež zaslug in posluh vodstev PGD in GZ ŠD.

Pogumne družine, ki so vredne zaupanja

8. prednovoletno srečanje družin MSNZ in predsedstva OZVVS Šoštanj z županom Občine Šoštanj – Častni naziv Slovenska družina za varovanje orožja in streliva

Topolšica, 28. novembra – Po dveh letih korona časov so v gostišču Pirnat v Topolšici končno oživeli spomini na čas slovenskega osamosvajanja. To je spomin na čas, ko so iz skladišč teritorialne obrambe, policije in manevrskih struktur odpeljali orožje na tajne lokacije, na domove šestih družin na območju Občine Šoštanj, ki so sodelovale v projektu »Tajna skladišča 1990–1991« ter poleg orožja in streliva takratne Teritorialne obrambe varovale in skrivale tudi prebegli helikopter JLA Gazela.

Letos je minilo 31 let od osamosvojitvene vojne za Slovenijo in 32 let od odločitve takratnega Občinskega Štaba TO Velenje, da se oborožitev in strelivo, ki je bilo skladiščeno v skladišču takratnega Občinskega štaba TO, zaradi varnosti dispenzira tudi v tajna

skladišča na območju Šoštanja. Posamezniki in posamezne družine so tako na neuradnih tajnih lokacijah v času od 5. oktobra 1990 do 18. julija 1991 hranili in varovali večje količine orožja in streliva. Pomembno in častno vlogo

je pri tem imelo šest družin z območja sedanje Občine Šoštanj, in sicer družina Mazej (po domače Melh) iz Belih Vod, družina Sovič (po domače Krištan) z Raven pri Šoštanju in družina Juvan (po domače Žohar) iz Zavodnja, ki so skrivali

orožje in strelivo takratne TO. Družina Rezoničnik (po domače Leskovšek) iz Belih Vod in družina Juvan (po domače Žohar) iz Zavodnja pa sta čuvali tudi prebegli helikopter JLA Gazela, ki je bil preimenovan v TO-001 Velenje. Pri družinah

Ko je vse goste, med njimi tudi najvplivnejši gasilski veteranski par Francija in Savino Naraks (GZS) iz Žalca, preštel in nagovoril še moderator prijetno zabavnega večera gasilski veteran Drago Kolar, je zaželel prijetno druženje ter dobro počutje v Vinski Gori še predsednik Sveta KS Vinska Gora in sponzorski »mali župan« Jože Ograjenšek Nato so dobili besedo in oder v »upravljanje« člani ansambla Naveza. Ob prijetnih pogovorih, »veteranski lahki večerji« ter dobri glasbi je še kako prav prišlo dejstvo, da se gasilski veteranke in veterani družijo v istem prostoru na isti dan ter tako koristno s prijetnim preživijo gasilski večer, gibčni in tisti z zdravo kondicijo pa tudi poskočno na netipični veliki »gasilski veselici«. �� Jože Miklavc

Vidic iz Šoštanja in Toplišek z Raven je bilo v letih 1990 in 1991 tajno skladišče orožja Postaje milice Velenje.

V spomin na te dogodke je Občina Šoštanj in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj skupaj z družinami, ki so prejele častni naziv »Slovenska družina«, organizirala 8. srečanje družin MSNZ, ki so sodelovale v projektu »Tajna skladišča 1990–1991«.

Pogum nekoč, priznanje še danes Družine, ki so prostovoljno sprejele in varovale to orožje, so bile vredne zaupanja, kot so danes vredne priznanja, izraza hvaležnosti in zahvale za takratni pogum. Vsi, ki so pripravljali projekt zbiranja in tajnega skladiščenja orožja, so vedeli, kakšne so lahko posledice tega dejanja. Ta dogodek je bil sestavni del priprav na prihajajočo vojno, ki se je po devetih mesecih začela 26. junija 1991. Ni treba posebej

poudarjati, da sta bili sprejeti obveznost in skrb za čuvanje tako velikih količin streliva, orožja in prebeglega helikopterja za družine izredno nevarni in tvegani dejanji, pri čemer so pokazali veliko hrabrost in pripadnost osamosvojitvenim težnjam slovenskega naroda, pri tem dejanju pa izpostavili svoja življenja za samostojno Slovenijo.

Na srečanju družin MSNZ in predsedstva OZVVS Šoštanj se je župan Darko Menih prisotnim v svojem nagovoru zahvalil za opravljeno zahtevno in herojsko nalogo in jim v spomin podaril knjigo našega heroja Karla Destovnika - Kajuha, čigar 100-letnico rojstva praznujemo prav letos. S predsednikom organi-

Po uradnem delu je sledilo prijetno družabno srečanje in obujanje spominov na čas osamosvajanja.

�� Leon Stropnik

zacije Leonom Stropnikom sta obljubila, da bodo ta srečanja tradicionalna.

V dvorani večnamenskega doma v Vinski Gori se je skupaj zbralo več kot 235 gasilk in gasilcev – veteranov in gostov.

Milena Hriberšek, gasilska častnica, je ponosna in vesela, da se srečanju gasilskih veteranov zadnjih pet let pridružujejo tudi veteranke.

V občinah Šaleške doline dobro skrbijo za invalide

3. december je mednarodni dan invalidov – Za starejše in invalide v blokih so potrebna dvigala

Velenje, 2. novembra –Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline Velenje (MDIŠD) je ob mednarodnem dnevu invalidov v svoje prostore na Kersnikovi ulici povabilo župane vseh treh občin, da bi jim predstavili svoje delo in se zahvalili za njihovo skrb za šibkejše člane družbe. Srečanja sta se udeležila župan MO Velenje Peter Dermol in župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar

MDIŠD šteje več kot 1.600 rednih in podpornih članov in pokriva vse tri občine – Ve-

lenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki – ustanovljeno pa je bilo leta 1969. V sestavi društva so Mestni odbor invalidov MO Velenje, Odbora invalidov Občin Šoštanj in Šmartno ob Paki ter Aktiv invalidov Skupine Premogovnik Velenje. Slednji

je eden največjih še delujočih aktivov delovnih invalidov v Sloveniji, vsi pa delujejo v okviru Zveze delovnih invalidov Slovenije, ki jo sestavlja 69 društev. V MO Velenje so zadeve na področju skrbi za invalide

dobro urejene, nenazadnje je občina tudi prejemnica listine občina po meri invalidov. Z njenim podpisom se je zavezala, da bo skrbela za ustrezen položaj invalidov, odpravljala arhitektonske ovire, pomagala invalidom na različnih

Janko Kopušar je prepričan, da se tudi v Občini Šmartno ob Paki zavedajo pomembnosti ranljivih skupin in jim posvečajo potrebno pozornost. »Gotovo pa je iz preteklosti še nekaj stvari, ki jih je treba urediti. Pri tem mislim predvsem na ureditev klančin za lažje dostope za invalide. Smo pa letos kupili nov električni avtomobil, ki je namenjen tistim, ki svojega prevoza nimajo in tudi invalidom. Prav dan invalidov je opomnik, da tem vprašanjem posvetimo več pozornosti, se zavemo položaja, v katerem se znajde človek, ki postane invalid, mu prisluhniti in ga na svoj način vključiti v normalno življenje. V naši občini so invalidi dobro vključeni v lokalno skupnost, imajo svoj pododbor in se vključujejo tudi v družabno življenje kraja.«

Peter Dermol se je zahvalil vsem prostovoljcem, ki delujejo v dobro invalidov in so tako vez med njimi in lokalno skupnostjo. »Invalidi predvsem potrebujejo posluh za svoje potrebe. Ko sem prvič nastopil funkcijo župana, sem v vse sfere poskušal vključevati tudi invalide. Tako smo skupaj z njimi prevozili kolesarske poti, na otroška igrišča smo vključili igrala tudi za invalidne otroke … Želimo, da nas še naprej opozarjate na težave, potrebe invalidov, da tvorno komuniciramo in da bo naše sodelovanje še naprej dobro.«

❱Mednarodni dan invalidov je s konvencijo razglasila OZN; ocenjujejo, da je danes na svetu več kot milijarda 200 milijonov delovnih invalidov.

Zimske

službe

Velenje, 1. decembra – Oba koncesionarja za izvajanje zimske službe, za ceste in javne površine – PUP Velenje in Andrejc – sta dobro pripravljena na zimsko sezono, ki na področju prometa in urejanja cest uradno traja od 15. novembra do 15. marca. Za vzdrževanje šestih državnih cest v skupni dolžini 42 kilometrov je zadolženo podjetje VOC.

Koncesionarja imata skupaj pripravljenih 22 plužnih enot, 20 posipnih enot in ekipi za ročno čiščenje površin. Na zalogi imata 500 ton soli in 450 ton peska. Skupna dolžina 382 kategoriziranih cest v Mestni občini Velenje znaša nekaj več kot 219 kilometrov.

pripravljene

na zimske razmere

prometa v zimskih razmerah, in sicer pripravljenost dežurne službe in delovnih skupin, vzdrževanje zimske opreme cest, zagotavljanje materiala za posipanje v deponijah, posipanje proti poledici, preventivno posipanje, pluženje snega, odstranjevanje snega, odvoz snega in začasno krpanje cestišč.

V obdobjih, ko obstaja nevarnost poledice, se izpostavljeni in prometno nevarni deli cest posipajo proti poledici. Mesta in način posipanja se določijo glede na geografsko-klimatske razmere, lego, naklon in kategorijo cest ter druge lokalne razmere. Na delih cest, kjer se poledica pogosto pojavlja, je treba namestiti dopolnilno prometno

področjih in na različne načine k sprejetosti v družbi. Na invalide je dveletno koronsko obdobje z vsemi ukrepi in prepovedmi vplivalo še bolj kot na zdrave člane družbe. Okrnjeno je bilo izvajanje programov društva, saj bi z osebnimi stiki lahko ogrozili zdravje najranljivejših članov. Od marca letos program znova poteka normalno. Predsednik MDIŠD Drago Kolar je poudaril, da je na splošno položaj invalidov urejen, seveda pa se posamezniki ukvarjajo s svojimi težavami. Skupno težavo pa zaznavajo pri starejših in invalidih,

ki živijo v večstanovanjskih stavbah, kjer ni dvigal. Na to je na srečanju posebej opozoril župana. December je tudi za MDIŠD mesec, ko se svojim članom posebej posvetijo. »Težje invalide, bolne, teh je v vseh treh

občinah 160, bomo obiskali in jim prinesli darilni paket. Seveda pa jim bomo zaželeli predvsem zdravja in dobrega počutja.« ��

Koncesionar ima za izvajanje zimske službe vzdrževanja občinskih cest na razpolago 17 plužnih in 15 posipnih enot ter ekipo, ki sneg na prehodih za pešce odstranjuje ročno. Na zalogi ima 150 ton peska in 200 ton soli za posipanje, glede na porabo pa zaloge sproti dopolnjujejo.

Koncesionar za izvajanje zimske službe javnih utrjenih površin pa ima na razpolago 5 plužnih enot, 5 posipnih enot ter 5 delavcev za izvajanje ročnih posipov in čiščenja površin. Na zalogi ima 300 ton soli in 300 ton peska.

Zimska služba obsega dejavnosti, ki so potrebne za omogočanje prevoznosti cest in varnega

signalizacijo, ki na to nevarnost opozarja, ali pa zagotoviti stalno spremljanje razmer in izvajanje ukrepov za preprečitev poledice na vozišču.

Prevoznost je zagotovljena, če višina snega na cestah I. in II. prednostnega razreda ne presega 10 centimetrov, na drugih cestah pa 15 centimetrov, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. V času izredno močnega sneženja, ob močnih zametih in snežnih plazovih prevoznosti ni nujno treba zagotavljati. Podobno velja za poledico, če je zaradi dežja cesta gladka in poledice ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi sredstvi. ��

Vodstvo MDI v pogovoru z županoma

Veščine pozitivnega starševstva

V okviru LAS Velenje tečejo številni programi za pomoč staršem, otrokom in mladostnikom – Brezplačen program Neverjetna leta za starše predšolskih otrok –Prihodnje leto več poudarka duševnemu zdravju mladih

Matic Kovše, socialni delavec s Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Velenje pove, da v okviru treningov starševstva Neverjetna leta izvajajo program za starše predšolskih otrok (3–6 oz. 8 let). Jeseni prihodnje leto načrtujejo začetek programa za starše otrok šolarjev (8–12 let). V nekaterih primerih izvajajo tudi individualni način programa, kjer voditelj dela s starši ena na ena oz. sodeluje z družino na njihovem domu.

Na kakšen način lahko starši spodbujajo razvoj otrokovih čustvenih in socialnih kompetenc ter zmanjšujejo vedenjske težave?

»Program je dokazano učinkovit program za preprečevanje in zgodnjo obravnavo vedenjskih težav. Na enostaven, razumljiv in prijazen način staršem predstavi veščine pozitivnega starševstva, kar spodbuja otrokov kognitivni, socialni in čustveni razvoj, izboljšuje učne dosežke ter omogoča varnejše in bolj zdravo odraščanje. Glavnina programa je usmerjena v krepitev pozitivnega odnosa z otrokom s preživljanjem skupnega časa in z igro, pri čemer se starše spodbuja k usmerjanju pozornosti

na otrokova pozitivna vedenja, uporabi pohval za podkrepitev želenih vedenj, vpeljevanju dnevnih rutin ter spreminjanju načinov podajanja zahtev, s čimer prihaja do utrjevanja pozitivnega vedenja otrok. Poleg tega program starše opremi tudi z učinkovitimi strategijami, ki jih lahko uporabijo ob pojavu neželenega vedenja otrok. Program se izvaja v skupini 10 do 12 staršev, ki jo vodita dva usposobljena voditelja. Program ne poteka v obliki predavanj, ampak gre za aktivno udeležbo in sodelovanje med voditelji in starši, in sicer s spoznavanjem posameznih tem, izmenjave mnenj, opazovanja pripravljenih učnih videoposnetkov družin v vsakdanjih situacijah, praktičnih vaj ter ciljev in domačih aktivnosti. Poleg tedenskih srečanj voditelji nudijo staršem po telefonu podporo tudi med tednom. Na ta način starši izboljšajo odnos z otroki ter pridobijo veščine starševstva, ob uporabi katerih se začne spreminjati otrokovo vedenje.«

Kdo se lahko prijavi?

»Program je v osnovi zasnovan za starše otrok z vedenjskimi težavami, namenjen pa je pravzaprav vsem, tudi tistim, ki si želijo zgolj krepiti starševske

veščine. Na program se prijavljajo pari, posamezni starši, ločeni starši … Programi so brezplačni in se v Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov Velenje izvajajo kot redna storitev, ki jo financira ZZZS. V času srečanj imamo v sodelovanju z Vrtcem Velenje organizirano tudi brezplačno varstvo za otro-

drugih občin, kot so Šoštanj, Šmartno ob Paki in Polzela, ter staršev, ki prihajajo iz Zgornje Savinjske doline (Mozirje, Nazarje …) .«

Kakšne pozitivne učinke programa še opažate poleg zadovoljstva udeležencev?

vzgojnih veščin kot tudi večjemu občutku kompetentnosti pri vzgoji. Ocenjujejo, da jih otroci bolj upoštevajo kot prej, pogosteje jih pohvalijo, hkrati pa uporabljajo manj ukazov, opozoril, prepričevanj ali prošenj ter tudi zmorejo bolj dosledno postavljati meje. Tudi kadar se otrok neustrezno vede, se bolj mirno in odločno odzovejo na neprimerno vedenje, manjkrat povzdignejo glas ali kričijo ter manjkrat izgubijo nadzor in naredijo stvari, ki jih sicer niso nameravali – npr. preklinjajo ipd.«

druge priznane strokovnjake s področja preprečevanja zasvojenosti. Podpiramo tudi izvajanje programov, kot so Društvo Projekt Človek in Dnevni center za zmanjševanje škode zaradi drog Velenje, ki deluje preko Šenta,« našteva Kauzerjeva, ki opozori na obsežne preventivne projekte Mladinskega centra Velenje, ki širi osveščanje o negativnih učinkih drog med mladimi ter opozarja na druge odvisnosti, kot so prekomerna raba interneta in socialnih omrežij ter škodljiva vedenja.

ke udeleženih staršev, katerega stroške krije MO Velenje. Celoten program traja predvidoma 18 tednov in se izvaja enkrat tedensko po dve uri.«

Koliko udeležencev letno opravi trening starševstva Neverjetna leta?

»Povprečno se treninga na leto udeleži med 40 in 50 staršev. Največ udeležencev programa prihaja iz Velenja, a je kar nekaj udeležencev tudi iz

»Zadovoljstvo staršev spremljamo skozi celoten program, prav tako pa tudi ob vključitvi in zaključku ter 6 mesecev po zaključku programa spremljamo učinke udeležbe. Rezultati kažejo, da so starši s programom večinoma zelo zadovoljni in naučene vzgojne vsebine ocenjujejo kot visoko uporabne in bi udeležbo priporočili tudi drugim. Po zaključku programa večina staršev poroča o boljši povezanosti z otrokom ter o pomembni spremembi

Ozaveščanje o negativnih učinkih drog med mladimi V sklopu Medobčinske lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti z drogami – LAS Velenje, katere predsednik je Janko Urbanc (direktor MC Velenje), se izvajajo številne preventivne dejavnosti. Dragica Kauzer z Urada za družbene dejavnosti MO Velenje razloži, da mednje sodijo: Družinska rekreacija v Vrtcu Velenje, Šola za starše – Otroci so naše največje bogastvo v sklopu MZPM Velenje, predavanja na osnovnih in srednjih šolah, Pogovarjajmo se, prisluhnimo otroku in ne zatiskajmo si oči, Neverjetna leta – Treningi starševstva, Terapevtska skupina Breza za zdravljene alkoholike Breza. »Vsako leto v mesecu septembru že tradicionalno organiziramo Tek očkov v okviru prireditve Velenje se predstavi. Obdobno izvedemo raziskavo Razširjenost uporabe drog med mladimi v Šaleški dolini, gostimo družbeno odgovoren program (neodvisen.si) in

V ta namen so podprli spletno kampanjo, kreativne plakate, novoletna darila za mlade, ki vsebujejo majico ter skodelico z omenjeno ozaveščevalno vsebino, ter sklop predavanj za mlade na različne tematike, kot so odvisnost, spolnost, dobro počutje, ki se bodo izvajala v Središču mladih in otrok, v Mojem klubu, kjer se srečujejo ljudje s težavami v duševnem zdravju, ter v mladinskem kulturnem klubu eMCe plac.

Načrti za leto 2023? »Prihodnje leto želimo čim več poudarka nameniti področju duševnega zdravja, kjer ugotavljamo velik primanjkljaj, zlasti med mladimi (med drugim tudi posledica obdobja v času protikoronskih ukrepov). Smo v postopku dogovarjanja za pričetek dela Psihološke posvetovalnice Posvet v Velenju v sodelovanju z NIJZ. V ta namen smo na seji Medobčinske LAS Velenje gostili tudi Nušo Konec Juričič iz NIJZ OE Celje, ki je predstavila delovanje Psihološke posvetovalnice POSVET v Celju.« �� jš

Bolezen se pogosto razvije pri ljudeh, ki ne znajo reči ne

Pogosto se dogaja tudi, da ljudje ne razumemo bolnikov z obolenjem ščitnice –Prizadevajo si, da bi člani prišli do pravočasne in pravilne diagnoze ter zdravljenja

Jasmina Škarja

V Sloveniji je okoli 150.000 ščitničnih bolnikov, vsako leto pa jih na novo odkrijejo približno 4.000. Gre za kronično bolezen, ki jo je treba do konca življenja zdraviti s praviloma hormonsko terapijo. Bolnike smo obiskali na srečanju v hotelu Vesna v Topolšici in se pogovarjali s predsednico

Društva za pomoč pri obolenju ščitnice Metuljčica Janjo

Drenšek. Pomembnosti ščitnice se zavemo šele, ko gre kaj narobe. Pogosto se dogaja tudi, da ljudje bolnikov z obolenjem ščitnice ne razumemo.

Največ je bolnic, ki imajo hipotirozo

V društvu organizirajo vrsto aktivnosti. Od predavanj strokovnjakov s področja zdravljenja ščitnice na lokacijah, kjer deluje društvo, po Sloveniji, pa vse do ekskurzij, kjer ob prijetnem druženju člani odkrivajo nova znanja, ki jim pomagajo

živeti aktivno in celovito, kljub izzivom, ki jih v življenje prinaša obolela ščitnica.

Kako potekajo druženja, kaj počnejo? »Utrjujemo prijateljske vezi med člani in organiziramo predavanja o aktualnih temah. Prizadevamo si, da bi člani prišli do pravočasne in pravilne diagnoze ter zdravljenja. Povezujemo se tudi z drugimi društvi in poskušamo živeti čimbolj zdravo.

Bolezni ščitnice delimo na štiri sklope – hipertiroza, hipotiroza, golšavost in rak ščitnice.

Letos smo se odločili, da v Topolšici prisluhnemo strokovnjaku. O zdravljenju raka ščitnice je predaval prof. dr. Nikola Bešić,« odgovori Drenškova in poudari, da je v njihovem društvu največ bolnic, ki imajo hipotirozo, tistih z obolenji raka ščitnice pa je manj. Med drugim so izvedeli tudi, da gre večinoma za obolenja avtoimunskega značaja. Za to obliko oboleva vsaka peta

Večina ljudi bi depresijo, tesnobo, hujšanje ali pridobivanje telesne teže, pomanjkanje energije, motnje koncentracije, otekanje udov, mrazenje in razbijanje srca pripisala divjemu tempu življenja, vendar lahko gre za čisto nekaj drugega.

ženska. Z leti narašča tudi število obolelih za rakom na ščitnici, ki pa je na srečo dobro ozdravljiv.

Znaki bolezni ščitnice so nespecifični

Predsednica Janja Drenšek spregovori tudi o simptomih in prepoznavanju znakov

obolenja, ki jih lahko hitro zamenjamo s čim drugim. »Bolezen ščitnice se ne vidi, le golšavost. Pred letom 1999 je bila golšavost pogostejša, znaki bolezni ščitnice so nespecifični. Nespečnost, slaba koncentracija, glavoboli, izpadanje las, nihanje razpoloženja. Pomembno je, da poiščemo pomoč,

Bolezen ščitnice je bolezen žensk (razmerje je 80 proti 20). Moški s to vrsto bolezni so redki. Specifična protitelesa proti strukturam v ščitnici najdemo pri več kot 20 odstotkih žensk v rodni dobi. Dodatni sprožilni dejavniki za pojav bolezni so različne okužbe, stres in kajenje. Bolezen se razvija počasi. Navadno od začetka bolezni do pojava simptomov in znakov hipotiroze mine nekaj mesecev ali celo let.

pridemo v društvo, skupino sebi enakih, kjer lahko izpostavimo problem. Pogosto se namreč dogaja, da se ljudje ob težavah, ki jih imajo, zapirajo vase in postanejo depresivni,« razlaga sogovornica, ki doda, da se bolezen ščitnice zelo pogosto razvije pri ljudeh, ki ne znajo reči ne. »Tudi stres zelo pogosto vpliva na razvoj bolezni. Poslušati je treba svoje telo. V primeru, da spremeniš način življenja, se pravilno zdraviš, ukvarjaš s sabo in začneš z aktivnostjo, težave počasi izzvenijo.«

Radi bi obudili skupino

v celjski regiji

Metuljčica ima status humanitarnega društva, v katerem se združujejo posamezniki, ki so na lastni koži občutili

vzroke, znake in posledice ščitničnih obolenj. Načrtujejo precej aktivnosti in želijo povezati še več ščitničnih bolnikov, potrebnih pomoči, tudi v celjski in šaleški regiji. Trenutno je včlanjenih 530 bolnikov. Skupine delujejo v Ljubljani, Črnomlju, Postojni, Kopru, Idriji in Novem mestu. Želje? »Radi bi obudili skupino v celjski regiji. Posamezniki, ki iščejo pomoč in dodatne informacije, se lahko v vsakem trenutku obrnejo na nas. Bolezen sama pa, podobno kot vse kronične bolezni, pomeni bistveno poslabšano kakovost življenja. Zato je dobrodošla kakšna vključitev v skupino in povezovanje bolnikov,« je prepričana predsednica društva Janja Drenšek.

Za mladostnike, ki se opijajo, je bolj verjetno, da bodo uporabili tudi konopljo, kot za tiste, ki se ne. Podobno velja za tobak.

Stigma je še vedno najhujša kolateralna škoda bolezni

1. decembra obeležujemo svetovni dan boja proti aidsu – Za zaustavitev svetovne pandemije je še vedno najpomembnejše testiranje, ki vpliva na boljše izide zdravljenja ter omejuje prenos okužbe

V Sloveniji je opazen napredek na področju boja proti aidsu. Uvrščamo se med države, ki ohranjajo nizko stopnjo epidemije. Kljub dejstvu, da letos beležimo več okužb kot pretekla leta, se HIV ni pomembno razširil v nobeni podskupini prebivalstva. Na srečo Slovenija ostaja zaradi učinkovitih ukrepov kombinirane preventive država z nizko pojavnostjo okužb z virusom HIV, še vedno pa je prisotna diskriminacija okuženih. Vodja Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Velenje Dea Hudarin Kovačič pojasni, da bolj kot virus HIV povzročajo težave ljudje iz okolice okuženega. »Še vedno se namreč zavestno ali podzavestno bojijo nalezljive smrti. Stigma je še vedno najhujša kolateralna škoda bolezni. Zato okuženi bolezen skrivajo pred domačimi, prijatelji in pred zdravstvenimi delavci. Okuženi pravijo, da jim težav ne povzročajo zdravila in obiskovanje zdravnikov, 90 odstotkov vseh težav povzročajo stigma in strah pred osamitvijo, verbalnimi namigovanji, čudnimi pogledi. Stigma, strah in diskriminacija pa otežujejo preventivo, saj osebe na testiranje pridejo pozno in imajo

pretiran strah pred pozitivnim izvidom, kar otežuje zdravljenje, negativno pa vpliva tudi na duševno zdravje,« razlaga Hudarin Kovačičeva.

Kakšni so simptomi virusa HIV?

Po ocenah NIJZ naj bi konec leta 2022 v Sloveniji s HIV živelo nekaj manj kot 900 oseb, od katerih naj bi jih približno ena desetina ne vedela, da je okužena s HIV.

Velika večina oseb s prepoznavno okužbo s HIV prejema protivirusna zdravila. Zagotovljeni sta jim tudi kakovostna zdravstvena oskrba in psihosocialna podpora. Dostopne so jim preventivne storitve, vključno s predizpostavitveno in postizpostavitveno profilakso in testiranjem. Za nosečnice so letos uvedli tudi presejalni test na HIV.

temperatura, potenje, bolečine v mišicah, povečane bezgavke, slabost, rdečkasti izpuščaji in ranice na koži. Po približno štirih tednih večina težav mine, utrujenost pa lahko traja mesece. Pri nezdravljenih osebah sledi dolgotrajno mirno obdobje brez vidnih težav, vendar imunski sistem okuženega

nezadržno propada in po nekaj letih se vse pogosteje začnejo pojavljati okužbe, ki so povezane s slabšo obrambno sposobnostjo okuženih oseb. Po osmih do desetih letih pa se pojavijo zelo nevarne bolezni, ki opredeljujejo aids. Tak je potek pri 70 odstotkih okuženih oseb, ki se ne zdravijo,«

odgovarja Hudarin Kovačičeva in pojasni, da je testiranje v Sloveniji dobro dostopno in so na voljo številne možnosti. »Ena je zaupno testiranje pri izbranem zdravniku, ki je najenostavnejše, druga pa anonimno brezplačno testiranje na HIV, ki je na voljo na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljublja-

Letošnje leto je prineslo nekaj pomembnih novosti

Slovenija zaradi učinkovitih ukrepov kombinirane preventive ostaja država z nizko pojavnostjo okužb z virusom HIV, še vedno pa je prisotna diskriminacija okuženih.

Kakšni so simptomi virusa HIV? »Najpogostejši prvi simptomi se pokažejo približno štiri tedne po tveganem obnašanju kot akutni sindrom HIV. Simptomi so različni, najpogosteje so to povišana

Evropska Unija je podprla Expand, njihov nov, razširjeni program presejalnega testiranja, namenjen spolnim delavcem, migrantom in osebam, ki injicirajo droge. Že obstoječ program testiranja pa bo letos presegel vsa pričakovanja, saj bodo na letni ravni testirali največje število oseb zgodovini njegovega delovanja, so navedli. Število novih diagnoz okužbe s HIV v Sloveniji letos sicer nekoliko presega lanskoletno število, a Slovenija ostaja država z nizko pojavnostjo okužb z virusom HIV.

na. Za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, poteka redno tedensko testiranje s svetovanjem na sedežu društva Legebitra in občasno mobilno testiranje na terenu. Testiranje na HIV in ostale spolno prenosljive okužbe je za vse moške, ki imajo spolne odnose z moškimi, priporočljivo vsaj dvakrat letno.«

Zaščitno predizpostavitveno zdravljenje pred okužbo z virusom HIV je postalo dostopno v okviru pravic, ki izhajajo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, druga novost pa je sprememba krvodajalskih meril, ki je odpravila prepoved, zaradi katere so bili moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, doživljenjsko izključeni kot krvodajalci. Ali že obstaja zdravilo? »Večina oseb s prepoznano okužbo prejema protivirusna zdravila. Cepiva še vedno nimamo, imamo pa na voljo zdravila, tako da lahko okuženi z virusom HIV živijo kakovostno življenje. Bolezen je torej možno obvladati. Temelj uspešnega zdravljenja pa je tudi bolnikovo sodelovanje, zato je pomembno, da bolniku pojasnimo pomembnost zdravljenja,« še dodaja vodja Centra za krepitev zdravja ZD Velenje, ki opozori tudi na miselnost testiranja. »Če menite, da ste se izpostavili okužbi s HIV, ste moški in ste kadarkoli imeli spolne odnose z moškimi ali z osebo, ki nudi spolne storitve proti plačilu, če ste kadarkoli injicirali droge, ste imeli spolno prenosljivo okužbo in če imate znake in bolezenske težave, ki kažejo na okužbo s HIV, je smiselno opraviti testiranje.«

Zmanjšajmo razširjenost uporabe konoplje med mladimi

Starši naj bodo čimbolj aktivno vključeni v otrokovo življenje – Po uporabi konoplje med mladostniki se uvrščamo nad povprečje Evrope, uporaba je vse bolj razširjena tudi med odraslimi prebivalci Slovenije

Po podatkih obdobne raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v Občini Šmartno ob Paki 17,5 odstotka oseb, starih od 15 do 64 let, ki so v življenju že kdaj uporabile marihuano ali hašiš. V Občini Šoštanj je delež nekoliko nižji (16,4 odstotka) v Mestni občini Velenje pa je delež uporabnikov marihuane ali hašiša kadarkoli v življenju najnižji izmed občin Šaleške doline (14,9 odstotka). Razširjenost uporabe konoplje kadarkoli v življenju je v vseh treh občinah primerljiva s povprečjem Slovenije. Podatki so pridobljeni iz obdobne raziskave za leto 2018.

Konoplja je najbolj

razširjena prepovedana

droga

Zdravnica Anja Strmšek z območne enote NIJZ v Celju pojasni, da je konoplja najbolj razširjena prepovedana droga, ki se uporablja večinoma

v obliki zdrobljenih posušenih cvetov oziroma listov (marihuana) kot konopljina smola (hašiš) ali kot hašiševo olje. »Vsebuje več kot 100 različnih kanabinoidov, med njimi CBD, ki je brez psihoaktivnih učinkov, in THC, ki zaradi psihoaktivnega učinka povzroča zasvojenost in druga tveganja za zdravje. Vsebnost THC v pripravkih iz konoplje narašča, s tem pa se povečuje tudi tveganje za zdravje uporabnikov. Po uporabi konoplje med

mladostniki se žal uvrščamo nad povprečje Evrope. V letu 2020 je 45,2 odstotka slovenskih dijakov, starih 18 let, poročalo, da so že kdaj v življenju uporabili konopljo. Neugodno stanje lahko v precejšnji meri pripišemo lahki dostopnosti konoplje v Sloveniji ter podcenjevanju nevarnosti, ki jih prinaša redna uporaba. Uporaba konoplje je vse bolj razširjena tudi med odraslimi prebivalci Slovenije,« pove specializantka javnega zdravja.

Škodljive in dolgoročne negativne posledice uporabe konoplje

Z uporabo konoplje so povezane številne škodljive takojšnje in dolgoročne negativne posledice. Že pri prvi uporabi lahko uporabnik doživlja tesnobnost in paniko, če po uporabi konoplje sede za volan, pa ima dvakrat povečano tveganje za prometno nesrečo. Resnejše dolgoročne škodljive posledice redne uporabe konoplje so zasvojenost, kronični bronhitis, slabša učna uspešnost, večja verjetnost uporabe drugih prepovedanih drog in težave v duševnem zdravju, kot so depresija, samomorilne misli ter psihotične motnje.

Pri zgodnjem pričetku uporabe konoplje je tveganje za razvoj dolgotrajnih škodljivih posledic večje. Z uporabo konoplje sta povezana tudi tvegano spolno vedenje in nezaželen spolni odnos. Kako pomembna je preventiva? »Pri

prizadevanjih za zmanjševanje razširjenosti uporabe konoplje je treba izvajati učinkovite preventivne aktivnosti v različnih okoljih in med različnimi skupinami prebivalstva.

Eden izmed dokazano učinkovitih programov družinske preventive na področju psihoaktivnih snovi je trening starševstva Neverjetna leta.

Vzgoja lahko deluje varovalno v smeri preprečevanja uporabe konoplje in drugih psihoaktivnih snovi. Za takšen slog vzgoje so značilni toplina v odnosih, medsebojna povezanost, zanimanje za otrokovo počutje, pa tudi jasna in trdna pravila, ki jih starši jasno komunicirajo in imajo

primeren nadzor nad tem, s kom se otrok druži in kje se nahaja. V okviru družine se otroci naučijo pomembnih stvari, kot so skrb za zdrav življenjski slog, primeren način sporazumevanja z drugimi ter kako se spopadati z razočaranji. Eden od pomembnejših varovalnih dejavnikov pred uporabo konoplje pa je tudi pozitiven odnos med učencem in učiteljem. Pozitivna šolska klima je dodatna opora, ki jo mladostnik potrebuje poleg tiste, ki mu jo daje družina,« zaključi specializantka javnega zdravja Anja Strmšek z bmočne enote NIJZ v Celju. ��

Dea Hudarin Kovačič: »Osebe s potrjeno okužbo HIV se še vedno soočajo s stigmo in diskriminacijo.«

Diplome prejela že enajsta generacija študentov

Velenje, 29. novembra – V Marinovi dvorani Glasbene šole Fran Korun Koželjski je bila svečana podelitev diplom novim diplomiranim ekotehnologinjam in ekotehnologom ter magistricam ekotehnologije To je vedno poseben, svečan dogodek, tako za diplomante kot tudi vse tiste, ki so jim na njihovi študijski poti tako ali drugače stali ob strani in jih podpirali. A je bila letošnja vendarle nekaj posebnega in se bo kot takšna zapisala v zgodovino naše institucije. Tokratni diplomanti so namreč s študijem začeli na Visoki šoli za varstvo okolja, ob zaključku pa so prejeli diplomo Fakultete za varstvo okolja. 26 diplomantkam in diplomantom ter trem magistricam ekotehnologije sta diplome

podelila dekan prof. dr. Boštjan Pokorny in direktor doc. dr. Gašper Gantar. »Leto 2022 bo za vse nas v zgodovino zapisano z velikimi črkami, saj je Visoka šola za varstvo okolja

postala fakulteta. Večletno načrtno delo, v okviru katerega smo se kadrovsko okrepili, močno intenzivirali naše udejstvovanje tako na znanstveno raziskovalnem kot strokovnem področju

ter investirali v nadgradnjo laboratorijske opreme, se je odrazilo v uresničitvi tega cilja. Postajamo še bolj prepoznavni, odprle so se nove možnosti za nadaljnji razvoj, prav tako pa

V Premogovniku Velenje obeležili god sv. Barbare, zavetnice rudarjev

Velenje, 1. decembra – Velenjski rudarji že skoraj stoletje in pol negujejo rudarske običaje, ki se jim še posebej poklonijo ob praznovanju rudarskega praznika – 3. juliju – in goda zavetnice rudarjev sv. Barbare – 4. decembra. Prireditev v počastitev praznika so v Muzeju premogovništva Slovenije pripravili na prvi decembrski dan.

Tako kot že nekaj let so tudi letos posebno pozornost namenili izobraževanju, ki je za uspešen razvoj vsakega podjetja bistvenega pomena. Ob tej priložnosti so podelili priznanja sodelavcem, ki so v zadnjem letu s študijem ob delu pridobili vsaj visoko stopnjo izobrazbe ali več oz. opravili republiške strokovne izpite.

»Usmeritve s strani lastnika, države in EU, da mora Premogovnik Velenje prenehati delovati najkasneje do leta 2033 ter znižati proizvodnjo premoga in zmanjševati število zaposlenih, so v veliki meri povzročile, da imamo danes precejšnje izzive pri iskanju ustreznega kadra, tudi interes za šolanje v rudarskih poklicih je v zadnjih letih, kljub štipendiranju, precej upadel,« je povedal generalni direktor

Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer

»Posebno težavo predstavlja nadomeščanje zaposlenih zaradi upokojevanja, saj smo se v minulih letih soočali s številnimi upokojitvami, ki pa jih nismo uspeli pravočasno nadomestiti. Ne glede na to, ali bo obveljala letnica 2033 ali ne, bomo delovna mesta, povezana

z rudarstvom, potrebovali še najmanj 15 let po prenehanju odkopavanja oz. za ves čas zapiralnih del. S tem namenom izvajamo promocijo poklicev, po osnovnih šolah nagovarjamo učence in njihove starše.«

Več ur izobraževanja za zaposlene

Za prihodnost podjetja pa niso pomembna zgolj strokovna znanja, ampak tudi širša znanja s področja vodenja, organiziranje dela, projektnega, timskega dela, inovativnosti ipd., skratka znanja in veščine, ki pomenijo razvoj in napredek, zato želijo čim bolj izobraziti zaposlene tudi na teh področjih.

»Letos smo prav s tem namenom povečali število ur usposabljanja tako na strokovnem področju kot na področju vodenja, ki smo mu posvetili posebno pozornost,« je izpostavil generalni direktor. »Ponosni smo, da se je ta trend po obdobju “korone” tudi v Skupini Premogovnik Velenje začel ponovno obračati, saj smo

zvišali število ur izobraževanja in obenem tudi število zaposlenih, ki so vključeni v različna izobraževanja.«

Strokovna znanja želijo ohraniti

V družbah Skupine Premogovnik Velenje imajo širok spekter strokovnega znanja, ki ga želijo v Šaleški dolini ohraniti tudi po obdobju prestrukturiranja. Premogovnik Velenje skupaj s hčerinskimi družbami že zdaj intenzivno dela na idejah in projektih, ki bodo osnova za prihodnost energetske lokacije v Šaleški dolini.

»Zavedamo se, da nas na kadrovskem področju čaka še veliko izzivov: predvsem zaposlovanje novih sodelavcev in skrb za ustrezno kadrovsko strukturo, pri čemer bodo nujno potrebni prenos znanja, sistematična vzgoja in razvoj ključnih kadrov, gradnja kulture učenja, inovativnost in pripravljenost za spremembe. Vsako dodatno pridobljeno znanje in usposobljenost pomeni nekaj več; tako za

nam bo olajšano vključevanje v mednarodne raziskovalno-razvojne konzorcije,« je med drugim v nagovoru diplomantom dejal Boštjan Pokorny. Ob tem je izpostavil, da pridobljeno interdisciplinarno znanje diplomantom odpira številne priložnosti na zelo različnih področjih. Pozval jih je, naj pridobljeno znanje kar se da dobro izkoristijo na nadaljnji, bodisi študijski bodisi poklicni poti. Poudaril je še, da preoblikovanje v fakulteto ni edini pomemben dosežek leta 2022. »Pridobili smo tudi koncesijo za izvajanje magistrskega študijskega programa Varstvo okolja in ekotehnologije. Tako je z letošnjim študijskim letom s študijem začela prva generacija rednih študentov na drugi stopnji.«

Fakulteta za varstvo okolja ima vse od ustanovitve sedež v Velenju. Za njeno rast in razvoj je zelo pomembno sodelovanje z lokalno skupnostjo. Nove diplomantke in diplomante je z obiskom počastila

tudi podžupanja MO Velenje Aleksandra Vasiljević in jim zaželela vse dobro na njihovi nadaljnji življenjski poti. »Prizadevamo si, da bi nove priložnosti našli v Velenju, okolju, kjer ste začeli uresničevati svoje sanje. Veliko uspehov v prihodnje in naj vas povsod spremlja sreča.«

Slovesno zaobljubo diplomantov Fakultete za varstvo okolja je prebrala diplomantka Nuša Erjavec, uspešna in aktivna študentka ter tudi športnica plavalka. Med drugim je leta 2019 zastopala fakulteto v državni reprezentanci na 30. poletni Univerzijadi v Italiji, največjem svetovnem športnem tekmovanju študentov.

Za glasbeno spremljavo svečanega dogodka so poskrbeli člani trobilnega ansambla Glasbene šole Fran Korun Koželjski pod mentorstvom prof. Mitje Škorjanca ter violinistka Tjaša Gorjanc in pianistka Barbara Verhovnik �� Lea Komerički Kotnik

delavca kot delodajalca – bolj učinkovit način dela, večje možnosti mobilnosti znotraj področij dela in večjo zaposljivost na trgu dela,« je izpostavil dr. Janez Rošer.

Od iskanja delavcev do lastnih inženirjev S praznovanjem sv. Barbare, zavetnice rudarjev, dajejo poseben pomen znanju in izobraževalnim dosežkom. Premogovnik Velenje je v 147 letih prehodil dolgo pot, njegovi začetki so bili težki in negotovi, saj niti ni bilo na razpolago primerne delovne sile. Velenjski premogovnik je bil namreč prvi industrijski obrat v Velenju, zato je imel Daniel pl. Lapp ob odpiranju premogovnika težave tudi z iskanjem ustreznih delavcev. Še posebej je to veljalo za strokovno in tehnično osebje, ki ga v dolini brez rudarske tradicije ni mogel najti, zato so tovrstni delavci prihajali z vseh koncev avstro-ogrske monarhije. Delo je potekalo v celoti ročno, zato so napredovali izredno počasi

ob velikih odkopnih izgubah. Proizvodnjo so ovirale tudi specifične geološke značilnosti najdišča. V sklop prizadevanj za modernizacijo premogovnika je sodila tudi ustanovitev Strokovne šole za rudarje in profesioniste leta 1929, ki je imela dva ločena razreda za rudarje in strokovne delavce. Delo šole je v letih pred drugo svetovno vojno zamrlo, so pa že konec leta 1945 organizirali pouk v novi triletni rudarski šoli. Šola, ki so jo obiskovale štiri generacije ali okoli 110 učencev, je leta 1948 ob Rudarskem domu dobila svoje lastne prostore in internat. Leta 1951 je šola prenehala s poukom, ko so se vse industrijske rudarske šole združile v Trbovljah in so se tja prešolali tudi učenci velenjske šole.

Po ukinitvi te šole so si pri velenjskem premogovniku ves čas prizadevali za ponovno oživitev rudarskega poklicnega izobraževanja in julija 1957 je Rudnik lignita Velenje za strokovno izobraževanje svojih delavcev ustanovil vajeniške delavnice, že naslednje leto pa je pričela z delom Industrijska rudarska šola. »Ta pretekla prizadevanja in zavedanje, kako pomembna sta znanje in izobraževanje kadrov in profilov, ki jih potrebujemo za naš rudarski poklic, so doprinesli, da se lahko danes po strokovnosti in znanju kosamo z najrazvitejšimi rudniki v evropskem in celo svetovnem merilu,« je še dodal generalni direktor Premogovnika Velenje dr. Janez Rošer.

Foto: Slobodan Mrkonjić

��

Obisk Mlečne kraljice v vrtcu Sonček

Velenje, 18. novembra – Na dan tradicionalnega slovenskega zajtrka je vrtec Sonček v Šentilju obiskala Mlečna kraljica Zelene doline Slovenije Aleksandra Matan. Po uvodni predstavitvi s sladkim presenečenjem z Oki Doki jogurti je najmlajše podučila o poti prireje mleka – od krave do jogurta. Prijetno dopoldansko druženje je poleg zajtrka z okusnimi in zdravimi živili slovenskega porekla minilo v duhu spoznavanja pomena lokalno pridelane hrane na poljih okoliških kmetij.

Študij začeli na Visoki šoli za varstvo okolja, diplomirali na Fakulteti za varstvo okolja – Interdisciplinarno znanje diplomantom odpira številne priložnosti na zelo različnih področjih

Enajsta generacija diplomantk in diplomantov Fakultete za varstvo okolja v družbi dekana Boštjana Pokornega in direktorja Gašperja Gantarja (foto Hans Avberšek)

Dedek Mraz bo spet razveseljeval mlado in staro

Danes ob 17. uri ga bomo pričakali na Titovem trgu – Po dveh letih se v dvorane vračajo tudi prireditve za otroke, ki potekajo pod nazivom Veseli december

Velenje, 1. decembra – S prižigom praznične razsvetljave smo tudi v Velenju vstopili v praznični december. Otroci in tudi odrasli smo bili in smo še v pričakovanju treh dobrih mož, ki razveseljujejo in obdarujejo. Miklavž je medtem darila pridnim otrokom že razdelil …

V Šaleški dolini otroke že več kot 70 let obdaruje tudi dedek Mraz, za kar je vedno poskrbela MZPM Velenje z veliko podporo MO Velenje ter Občin Šoštanj in Šmartno ob Paki. Zato bo dobri mož s sivo kučmo in belo brado zagotovo tudi letos poskrbel za veselje številnih otrok in tudi odraslih. Tudi v minulih dveh, s pandemijo zaznamovanih

letih, je prišel in obdaril otroke. Razmeram primerno se je moderniziral in otrokom darila delil kar skozi okna avtomobilov. Letos pa bo spet lahko prišel med nas brez omejitev, česar smo vsi zelo veseli.

Spin, Mojca, Nipke Danes, 8. decembra, ob 17. uri bo dedek Mraz izpod Triglava prispel v Šaleško dolino. Ko ga bomo čakali, bomo lahko zaplesali s plesno šolo Spin in zapeli z Mojco. Ko bo skupaj s svojimi prijatelji prispel med nas, bo seveda najprej nagovoril otroke, ki jim oči kar zažarijo, ko ga zagledajo. Zbrane bo pozdravil tudi velenjski župan Peter

Dermol

Ko se bo dobri dedek odpravil med otroke pod odrom, ki jih bo razveselil tudi s svojimi bombončki, pa bo za glasbeno zabavo poskrbel Nipke, ki je bil letos s svojo skladbo

»Skp se mava dobr« ambasador tedna otroka, ki je potekal pod sloganom Skupaj se imava dobro. Njegove skladbe poznajo vse generacije, zato nas bo zagotovo dodobra

ogrel. Organizatorji dogodka so MZPM Velenje, Festival Velenje, Rdeča dvorana Velenje, Mladinski center Velenje in MO Velenje.

Znova predstave za otroke

S prihodom dedka Mraza v Šaleško dolino se bo začel tudi sklop prireditev, ki jih MZPM Velenje pripravlja pod nazivom Veseli december. Dedek

Mraz bo na 24 prireditvah v Šaleški dolini obdaril vse otroke od 3. do 6. leta, skupaj kar

1.900, od tega v MO Velenje

1.401, v Občini Šoštanj 362 in v Občini Šmartno ob Paki 137. Osrednji del darila je tudi letos kvalitetna knjiga. Prejeli bodo slikanico Petelinček in jajce, ki jo je napisala Vesna

Pravljični

Zapisano z zeleno tinto

13. decembra bo minilo sto let, odkar se je rodil slovenski pesnik Karel Destovnik - Kajuh, narodni heroj in šoštanjski rojak – V Vili Mayer so ob Ta veselem dnevu kulture pripravili pripovedovalni dogodek Tri zgodbe

Jasmina Škarja

Šoštanj, 3. decembra – V Občini Šoštanj so leto 2022 posvetili Kajuhu, na državnem nivoju pa mu bo posvečeno tudi leto 2023, saj je Vlada vendarle razglasila Kajuhovo leto. Na šoštanjskem Trgu svobode je od 23. novembra na ogled plakatna razstava Sto dejstev o Kajuhu, ki so jih zapisali z zeleno tinto – podobno, kot je pisal Kajuh pisma svojemu dragemu prijatelju Kostji.

Kustosinja Vile Mayer Špela Poles pove: »Pripravili smo 100 ilustriranih kratkih zapisov s poudarki iz Kajuhovega življenja in literarnega ustvarjanja. Tako si lahko ustvarimo vsaj približno predstavo o Kajuhovi veličini in globini njegove poezije. Točno na pesnikov stoti rojstni dan, 13. decembra, pa bo izšla še reprezentančna knjižica v tiskani obliki in žepnem formatu. Poleg stotih ilustriranih zapisov smo vključili izbor 13 Kajuhovih pesmi, ki ponazarjajo pesnikov ustvarjalni lok: pesmi s socialno tematiko, futuristične, ljubezenske, uporniške in partizanske pesmi,« pove Polesova, ki se ji zdi pomembno prizadevanje, da ljudje vsaj približno dobijo predstavo o Kajuhovi veličini in globini njegove poezije.

Kajuh kot partizanski pesnik, pesnik upora in upanja

Dejstva o Kajuhu zajemajo začetke njegovega življenja in njegovo literarno ustvarjanje.

Kajuh je umrl star 21 let (čisto blizu svojega doma v rodnem Šoštanju, ki si ga je po dolgem času odsotnosti tako zelo želel videti). V zgolj šestih letih (1938–1943) je napisal več kot 150 pesmi, ki so bile do leta 2021 prevedene v 21 jezikov, malo več kot polovica pa je tudi uglasbenih. Njegova poezija je slovenska klasika 20. stoletja.

Kakšna je vrednost Kajuha v lokalnem okolju? »Za Šoštanj ogromna, otroci v vrtcu ga poznajo, šola Karla Destovnika - Kajuha se prav tako aktivno vključuje v dejavnosti,« odgovori kustosinja in razloži, da je eden od elementov tokratne Kajuhove stilizirane upodobitve ptica na glavi, ki ima večplastno sporočilo. »Ptico smo umestili, saj imajo simboličen pomen, Kajuh si je nadel vzdevek po ptici - kanji, ptici ujedi. Od nekdaj veljajo kot atribut pesnikov, saj prinašajo misli z neba na ta svet, so tudi simbol miru, ki je bil temeljna želja pesnika. Kajuh slovi kot partizanski pesnik, njegove pesmi izražajo upanje na boljši in pravičnejši svet. Ptica je

simbol minljivosti trenutka, človekovega življenja in simbol pesnikovega duha, ki še vedno ostaja prisoten med nami.«

Priložnostno razstavo bodo predstavili tudi na domoznanskem razstavišču Mestne knjižnice Velenje od 13. decembra dalje.

Dan odprtih vrat slovenske kulture

Ta veseli dan kulture 3. decembra je vseslovenski dan odprtih vrat slovenske kulture. Na ta dan se je pred 222 leti rodil slovenski pesnik France Prešeren. V šoštanjski Vili Mayer so pripravili pripovedovalni dogodek Tri zgodbe ob 3. decembru in predstavili

❱V Vili Mayer pripravljajo veliko dogodkov s področja kulturne dediščine.

zgodbe, ki se nanašajo na Kajuha in dva razstavljena kipa v Vili Mayer. Kamišibajka Vanja Iva Kretič je izvedla dokumentarni literarni kamišibaj o pesniku, za katerega je letos prejela akademijsko Prešernovo nagrado. Predstavili so še dve zgodbi, ki sta ju navdihnili dve umetnini kiparja Ivana Napotnika: visokoleteči Ikar in divji Mladi favn.

Radovanovič, ilustrirala pa Kristina Krhin. V darilni vrečki pa bo tudi otroški ustvarjalni set za izdelavo junakov iz priljubljene risanke Bacek Jon. Po dveh letih bodo otroci darila spet dobili po tem, ko si bodo v domovih krajanov in kulturnih domovih ogledali predstavo za otroke. Po ogledu predstave se bodo lahko družili še z dedkom Mrazom, ki jim bo razdelil darila. Obiskal bo tudi vse vrtce in osnovne šole, Čarobno promenado, Dom za varstvo odraslih, domske skupnosti, VDC Ježek … Skupaj bo opravil skoraj 100 obiskov. Poslovil se bo na Silvestrovo, na otroški zabavi, ki se bo na Titovem trgu pričela ob 18. uri. ��

Gutenbuchel vabi

Šoštanj, 6. decembra – Po treh letih premora je svoja vrata znova odprl dvorec Gutenbuchel v Ravnah pri Šoštanju. Na sicer tradicionalni božično-novoletni razstavi, ki jo je pripravil florist Simon Ogrizek s sodelavci, do konca decembra ponuja čarobni svet cvetlične in druge dekoracije. Prijeten glasbeni program ob odprtju so pripravili člani KUD Ravne, zbrano množico pa sta nagovorila šoštanjski župan Darko Menih in ambasador Nizozemske v Sloveniji Johan Verboom, saj Simon Ogrizek kot predsednik evropske floristične zveze veliko sodeluje z Nizozemsko.

Simon Ogrizek je dejal, da je glavni del dekoracije pripravila ekipa splitskih cvetličarjev po njegovim vodstvom. »Vsekakor pa projekta ne bi bilo brez glavnega organizatorja in sponzorja Občine Šoštanj, sodelovali so še KUD Ravne, Zavod za turizem Šaleške doline in kolegica Mateja Kumer. Vse sobane imajo svojo noto, ne da se jih opisati, treba jih je priti pogledat. Letos bo za to priložnost do 30. decembra in kot so naši zvesti obiskovalci že vajeni, jih na koncu ogleda čaka darilo – lonček z božično zvezdo,« je povabil Simon Ogrizek. �� Dj

DEŽURNA ŠTEVILKA

080 80 34

PE Energetika PE Komunala Pogrebna služba Reklamacije Modre cone

50 let KUD Ivan Napotnik

Kulturniški večer KUD

Ohranjajo duh kraja in časa, hkrati pa gojijo

vrednote preteklosti za sedanjost

V Zavodnju nad Šoštanjem je bila pred kratkim svečanost ob 50-letnici delovanja Kulturnega društva Ivan Napotnik. Društvo deluje od leta 1971, zato je bila obletnica pravzaprav že lani, a zaradi znanih ukrepov druženje ob praznovanju ni bilo mogoče.

Zbrane je pozdravil podpredsednik krajevne skupnosti Gregor Ročnik, med govornike pa sta se zapisala tudi dva župana. Iz sosednje

Občine Črna na Koroškem je čestitke društvu namenila Romana Lesjak, Šoštanjski župan Darko Menih pa je izrazil ponos nad delom jubilantov. Zahvalil se jim je tudi za lepo

sodelovanje v času njegovega županovanja. Najdaljšo dobo vodenja drži aktualni Bernard Roglšek, ki je med drugim povedal: »Ob tej priložnosti bi se zahvalili vsem sodelujočim in nastopajočim, ki so pripomogli pri izvedbi programa. Posebna zahvala pa gre tudi krajevni skupnosti, športnemu društvu, RK in DPM, brez katerih program ne bi bil izvedljiv.«

Društvo šteje 175 članov, čeprav jih je aktivnih veliko manj. Ves čas deluje s programom, ki ohranja duh kraja in časa, hkrati pa goji vrednote preteklosti za sedanjost. Na praznovanju so zbrani

Stopinje in DU Velenje

Ko sedejo skupaj starejši in jih zabavajo tudi zelo mladi

prisluhnili narodno-zabavni in ljudski glasbi. Na odru so se zvrstili ansambel Klateži iz Nove Cerkve, ansambel Valovi z Dobrne, ženska vokalna skupina iz Raven pri Šoštanju, Harmonikaš Lovro, Šentanelski fantje s Koroške, Tamburaši iz Beltincev ter folkloristi Gozdarji s Črne na Koroškem. Kot je v navadi, je bilo ob koncu neformalno druženje, ki je še prispevalo k sproščenemu popoldnevu v rojstni vasi velikega kiparja Ivana Napotnika, po katerem je društvo dobilo ime.

�� Milojka B. Komprej

Kdo bo kulturni ustvarjalec leta 2022?

Velenje – MO Velenje je na svoji spletni strani objavila obvestilo o zbiranju pobud za podelitev priznanja kulturni ustvarjalec leta Mestne občine Velenje za leto 2022. Pobude zbirajo do vključno petka, 6. januarja 2023, do 12. ure. Kulturnega ustvarjalca leta MO Velenje bodo razglasili na osrednji občinski slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku. Razpis je bil prvič objavljen lani, za prvega kulturnega ustvarjalca leta Mestne občine Velenje pa je bil imenovan Jure Pukl, ki je naziv prejel za številne vrhunske avtorske in skupinske glasbene jazz stvaritve, koncerte in umetniško koordinacijo jazz festivala v Velenju v preteklem letu 2021 ter za kulturno ambasadorstvo glasbene/jazz kulture. ��

Skoraj 100 tisoč evrov za kulturne programe in projekte

Velenje – MO Velenje je 2. decembra na spletni strani www. velenje.si objavila javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov, ki jih bo sofinancirala v letu 2023. Za to namenja 98.850 evrov. Javni razpis bo trajal do 6. januarja 2023. Razpisanih je pet področij: A – kulturni programi, B – kulturni projekti, C – kulturni projekti s področja založništva (knjiga, cd, dvd), D – delovanje zveze kulturnih društev in E – projekti medkulturnega dialoga.

Prijavitelji morajo prijave oddati do 6. januarja 2023, najkasneje do 23:59, ko se bo aplikacija za oddajo elektronske prijave zaprla. Prijava mora biti v celoti izpolnjena in oddana v elektronski sistem. Natisnjen mora biti samo izpis s podatki o prijavi (kontrolni obrazec) in samo ta izpis, podpisan in žigosan, mora biti poslan po pošti oz. oddan osebno skladno z besedilom razpisa. ��

Velenje, 25. novembra –Društvo upokojencev Velenje in literarna sekcija Bele stopinje Kulturno-umetniškega društva Stopinje Mozirje (literati iz Velenja, Zgornje Savinjske doline in širše) so v dvorani DU priredili nadvse zanimiv petkov kulturni večer. Literarno glasbeno srečanje je bilo namenjeno vsem ljubiteljem lepe slovenske besede, pesmi, glasbi in družabnosti. Kot je ob začetku prvega tovrstnega dogodka povedal podpredsednik DU Ivo Druks, potekajo v okviru Dnevnega centra brezplačne aktivnosti, v katere se lahko vključujejo

tudi upokojenci nečlani DU. Med drugim so to tudi petkovi kulturni večeri. Tokratno, po svoje medgeneracijsko predstavo, so izvedli pod vodstvom moderatorke večera, umetnice in predsednice KUD Stopinje Ivane Žvipelj Žive. Sodelovali so pesnik Stojan Knez in pesnica Božena Tanšek iz Velenja, pesnik Janko Rošer iz Ivančne Gorice, kulturnik-publicist Valentin Deželak iz Laškega, vsestranski glasbenik in ustvarjalec mladinske literature Damjan Žvipelj iz Ljubnega ob Savinji ter mladi člani družine Žvipljevih Tajda, Lara in Luka z glasbenimi

nastopi. Večer sta glasbeno zabelila še brata Amadej in Adam Kolenc iz Šmartna ob Dreti. Ob lepem kulturnem večeru je Žvipljeva predstavila delovanje KUD Stopinje, ki deluje deset let in je v tem času izvedlo več kot 300 javnih nastopov. Skupaj s sinom Damjanom sta ob tej priložnosti zaigrala zgodbo za otroke, pravljico Damjana Žviplja Miška Potepiška, ki jo je ilustrirala Sara Sporn. Vsekakor izjemen dogodek, ki je božal duše, buril domišljijo in obujal spomine na mladost.

�� Jože Miklavc

V Ravnah božična zabava s Colonio

Trudijo se ohranjati kulturno dediščino in običaje – Mlade je vse težje privabiti, saj so njihovi interesi in zanimanja povsem drugačni – Poseben izziv je organizacija božične zabave s Colonio, s katero želijo predstaviti svoj kraj

Jasmina Škarja

KUD Ravne pri Šoštanju ima dolgoletno tradicijo in je eno prvih društev, ustanovljenih v domačem kraju, ki aktivno sodeluje in prispeva k bogatenju kulturnega življenja v svojem ožjem in širšem okolju. Ena prednostnih nalog je spodbujanje krajanov, da se jim pridružijo. Organizirajo vrsto kulturnih, izobraževalnih in ljubiteljskih dogodkov, ob pomembnejših praznikih in obletnicah se radi predstavijo z lastnim kulturnim programom. Tudi letošnje leto zaključujejo aktivno, z božično zabavo 10. decembra v dvorani REKS v Ravnah pri Šoštanju s skupino Colonia, ki je na sceni prisotna več kot 20 let. Proslave so v preteklosti večinoma izvajali v starem Domu krajanov, danes pa imajo za to lep in nov kompleks Rekreacijsko kulturno središče (REKS).

Mlade je vse težje privabiti k sodelovanju Predsednik društva Marko Potočnik pove, da so letos pripravili kar nekaj prireditev. »Med drugim smo sodelovali pri junijski organizaciji prireditev ob dnevu državnosti, pripravili otvoritveni koncert z Evo Boto na novem letnem odru

Marko Potočnik: »Ena prednostnih nalog KUD Ravne je zagotovo spodbuditi in aktivirati čim več krajanov, da se jim pridružijo.«

v Ravnah pri Šoštanju in nekaj manjših poletnih druženj. Konec poletja smo zaokrožili z Mediteranskim večerom z Manco Špik in Erosi. Nastopile so tudi sekcije društev in člani KUD Ravne,« našteva Potočnik, ki opaža, da je mlade vse težje

privabiti, saj so njihovi interesi in zanimanja povsem drugačna.

»Uspešno krmarimo z različnimi sekcijami. Sekciji Vokalna skupina Planike in MPZ KUD Ravne se redno udeležujeta prireditev in revij zborov. Trudimo se ohranjati tudi kulturno dediščino in običaje, za kar uspešno skrbi mladinska sekcija, ki se ukvarja z ohranjanjem starih vaških običajev,« doda Potočnik, zadovoljen, ker REKS med tednom služi tudi rekreaciji društev in prireditvam, dvorana pa je namenjena tudi okoliškim društvom.

»Nas pa čaka poseben izziv, to je božična zabava, ki bo za spremembo namesto v središču Šoštanja v naši dvorani. Prireditve zadnjih let smo pripravljali v Šoštanju, dobro smo sodelovali z Občino Šoštanj in KS Šoštanj. Gre za promocijo kraja, menimo, da smo kot društvo KUD Ravne prepoznavni, zato je prav, da predstavimo ljudem tudi svoj kraj. Ker je božič družinski praznik, smo želeli božično zabavo organizirati v domačem kraju z določenim številom obiskovalcev. Računamo na dober obisk, z vstopnino želimo samo pokriti izvajalce in glasbene goste,« zaključi Potočnik iz KUD Ravne. ��

Ta veseli dan kulture po šmarško

V občini Šmartno ob Paki počastili Ta veseli dan kulture z dvema dogodkoma –Po štirih letih znova možnost druženja prijetno s koristnim v Sobi pobega Janeza Šmarškega – 70 minut za reševanje ugank in spoznavanje običajev okolja

Tatjana Podgoršek

Šmartno ob Paki, 2. in 3. decembra – V Občini Šmartno ob Paki so letošnji Ta veseli dan kulture zaznamovali z dvema dogodkoma: Kulturno društvo Gorenje je prejšnji petek povabilo občane v dvorano društva na ogled filma Sladka 40-ta (pod scenarij in režijo se je podpisala njihova nekdanja soigralka Lucija Vidic - Fužir, ki v filmu tudi igra), Kulturno društvo Šmartno ob Paki pa je ta dan zabeležilo minulo soboto s prireditvijo v prostorih knjižnice. Z njo so zaznamovali rojstni dan Franceta Prešerna in Karla Destovnika Kajuha ter obletnico smrti Ivana Cankarja. V kulturnem programu so sodelovali mladi ustvarjalci: Ema, Manca, Živa, Matej, Oskar in Žiga pod mentorstvom Marije Vodovnik in Jožeta Krajnca. Priložnostno prireditev so

združili z odprtjem Sobe pobega Janeza Šmarškega.

Escape room z novimi ugankami, zgodbo … Pobudnica ureditve omenjene sobe je Lara Podgoršek. Na

predstavitvi je povedala, da se ji je ideja o zanimivi možnosti druženja s koristnim porodila kot učenki 8. razreda domače osnovne šole. »Ko sem prvič obiskala escape room, sem bila nad njo zelo navdušena.

Razstava Ele Peroci Med pravljice

Bralno-spodbujevalna akcija, likovni, literarni natečaj, branje pravljic, razstave – vse za 100. rojstni dan Ele Peroci

Velenje, 29. novembra – V Knjižnici Velenje smo zasnovali bralno-spodbujevalno akcijo ob 100. obletnici rojstva Ele Peroci, ki se je začela spomladi in se je zdaj z odprtjem razstave Med pravljice zaključila.

Hkrati si lahko na otroškem oddelku ogledamo tudi razstavo Vrtca Velenje Pravljični svet Ele Peroci. Najprijaznejša muca, ki hkrati otroke uči reda, je upodobljena v različnih likovnih tehnikah in kiparskih umetninah. Obe razstavi bosta na ogled do konca decembra 2022.

Dogodek ob odprtju razstave je bil pravljičen, kot je bil pravljičen svet Ele Peroci. Za uvod v prireditev nam je zapel otroški zborček Vrtca Velenje – enota Tinkara pod vodstvom Mojce Iršič in ob spremljavi Katje

Prijevič. Izbrali so pesmici Odpri – zapri in Tri ljudske. Zaplesali so še dva plesa, Pridi, greva plesat in Rad se imam. Nato pa smo prisluhnili glasbeni pravljici Ela in njena violina. Nastopile so akademske

glasbenice: Inga Ulokina (violina in avtorica zasnove), Olga

Ulokina (klavir), vnukinja Ele Peroci, Tonka Pogačnik (violina) in vokalna gostja Mateja

Bobek, ki je zapela nekaj pesmi, ki so bile ljube Eli Peroci. V bralno-spodbujevalno akcijo smo želeli vključiti

vrtčevske otroke in učence osnovnih šol vseh treh občin, ki jih pokriva naša knjižnica –Velenja, Šoštanja in Šmartna ob Paki. Razpisali smo likovni in literarni natečaj. Pri likovnem natečaju so lahko sodelovali vrtčevski otroci in učenci prve triade. Ustvarjali so mačje portrete po pravljici Muca Copatarica, v knjižnici smo izvedli 39 ur pravljic. Pri literarnem natečaju pa so lahko sodelovali učenci druge in tretje triade, pisali so zgodbe Moj dežnik je lahko… po pravljici Moj dežnik je lahko balon. Dobili smo kar 591 mačjih portretov in 52 literarnih zgodb. Knjižnica se je spremenila v

pravo mačje domovanje, saj smo prejeli toliko čudovitih izdelkov, da smo jih želeli pokazati. Vsem iskrene čestitke in hvala za sodelovanje, zahvala pa gre tudi strokovnim delavkam v vrtcih, šolskim knjižničarkam in mentoricam v osnovnih šolah.

Pravljice in zgodbe Ele Peroci so še danes žive, zimzelene in polne miline. To so pravljice, ki otroke pomirijo, hkrati pa burijo otroško domišljijo. Brali so jih babice, dedki, mame, očetje, brali smo jih mi, berite jih še vi svojim otrokom.

�� Maja Praprotnik in Bernarda Lukanc

nalogo, nato pa smo sobo pobega tudi uredili, a jo, žal, zaradi potreb občinske uprave tudi zaprli. Želja pa v meni s tem ni zamrla, ampak je tlela vse do letos, ko je mentorica našla prostor zanjo. Priložnost sem z veseljem izkoristila. Želim si, da bi bila lahko soba pobega odprta za dalj časa, po možnosti za stalno,« nam je pojasnila Lara.

se ji niso zdele najboljše. Soba je tudi večja in drugače urejena. Nenazadnje je čas, ki ga imajo obiskovalci na voljo za pobeg, daljši za 10 minut. »Za pobeg oziroma rešitev iz sobe, v katero Janez Šmarški zapre ljudi, ker so »vdrli« v njegove prostore, v katerih ima dragocene stvari, imajo na voljo 70 minut.«

Na vprašanje, kje soba pobega je, je Lara skrivnostno odgovorila: »Nekje v Šmartnem ob Paki, na skriti lokaciji. Navodila, namige obiskovalci prejmejo na osnovi prijave in izpolnitve posebnega obrazca na spletni strani. Do nje jih bo vodil tudi znak, kje morajo zaviti.«

Lara Podgoršek: »So razlike med vsebino sobe pobega pred štirimi leti in današnjo, a vsega ne smem povedati.«

Ugotovila sem, da lahko uredim svojo. Na to temo sem kot devetošolka skupaj s takrat sedmošolko Emo Holešek in pod mentorskim vodstvom učiteljice Marije Vodovnik najprej izdelala raziskovalno

Med sobo, ki so jo uredili pred 4 leti, in sedanjo, je nekaj razlik. Osrednja vsebine sobe pobega je spoznavanje običajev v Občini Šmartno ob Paki. Nove so nekatere uganke, ki jih je nadomestila s tistimi, ki

Lara Podgoršek meni, da je Soba pobega Janeza Šmarškega primerna za mlade po letih in po srcu, za družine, prijatelje, za vse, ki jim je ljubo adrenalinsko reševanje ugank. Vedno je prisotna in če mlajši potrebujejo pomoč, to tudi dobijo. Od zanimive in morda dodatne kakovostne turistične ponudbe kraja si obeta, »da se bodo obiskovalci zabavali in hkrati tudi nekaj naučili.«

Soba pobega Janeza Šmarškega je za obiskovalce odprla le ob vikendih. ��

Otroci imajo lutke radi

V Velenju otroci znajo uživati v predstavah – Zaslužijo si najboljše kulturne vsebine in jih ne smemo podcenjevati

Velenje, 3. decembra – Brigita Leban iz Gledališča Bičikleta je lutkarica, animatorka in ustvarjalka, doma s Cola nad Ajdovščino. Pred 12 leti je ustanovila gledališče, v katerem ustvarjajo predstave predvsem za najmlajše. Sama izdeluje lutke, piše scenarije in igra v predstavah. Pravi, da sta za postavitev ene predstave potrebni dve leti. V Velenju se je predstavila s cirkuško predstavo za otroke Klovnesa Avguština in strnila svoje misli. »Smo majhno gledališče in radi potujemo po Sloveniji. V Velenju smo se predstavili z novo predstavo. Opažam, da imajo otroci lutke radi, odziv pa je povsod lep, čeprav se vidi, da so nekatere regije bolj naklonjene promociji kulture in so otroci na predstavah lepo vzgojeni in uživajo v spremljanju kulturnih dogodkov. Pohvalno je, da je Velenje eno izmed teh, kjer otroci znajo spremljati in uživati v predstavah,« je prepričana Lebanova. Pozna se namreč, če so otroci vajeni spremljanja predstav in gledališko-umetniške kulture.

Od klasičnih do hudomušnih, zabavljaških zgodb in prigod Lebanova s svojimi predstavami razveseljuje širši krog mladih obiskovalcev. Poudari, da si otroci zaslužijo najboljše kulturne vsebine in jih ne smemo podcenjevati. Kaj mlade obiskovalce predstav najbolj razvedri in nasmeji? »Različno. Od klasičnih do hudomušnih, zabavljaških zgodb in prigod. Skušam pa v svoje predstave vedno vplesti tudi izobraževalno noto. Pozna se čas epidemije, ljudje so željni predstav, čeprav ponekod organizatorji pravijo, da dvorane niso toliko obiskane in je potreben čas, da se ljudje vrnejo. Za otroške predstave

lahko rečem, da je večina predstav, ki sem jih igrala v letošnjem letu, dobro obiskanih. Vesela sem tudi pozitivnega odziva publike in tega, da se stvari po epidemiji postavljajo na svoje mesto.«

Ideja lutkovne predstave izhaja iz otroške slikanice Nerodna Avguština nemškega avtorja Otfrieda Preuslerja. V Avguštininem potujočem cirkusu nastopajo akrobati z vsega sveta, miška Karolina, čarodej Antonino, pevka Elza, vrvohodka Elena in tudi lev.

Kakšni so plani Gledališča Bičikleta za prihodnje leto? »Za mano je lepo leto. Ne delam prevelikih planov, kar nekaj časa sem rabila, da sem spet ujela pravi ritem, s predstavami bi rada gostovala tudi v tujini. Zdaj, ko so tudi moji otroci malo zrasli, si lahko postavim drugačne izzive. Zato na bičikleta in naprej!« ��

Dogodek ob odprtju razstave je bil pravljičen, kot je bil pravljičen svet Ele Peroci.

Prireditev za Ta veseli dan kulture z odprtjem sobe pobega so ustvarjalci programa popestrili s predstavitvijo običaja »jajčarija«.

Premikajo meje v umetnosti

V Velenju poteka že 2. konS modul – Festival, ki odpira pogled na sodobno raziskovalno umetnost in izpostavlja pomembnost prepleta znanosti in družbe ter njunega

medsebojnega vpliva

Lara Oprešnik

Velenje, 25. novembra do 10. decembra – KonS modul organizira Mladinski center Velenje pod okriljem platforme za sodobno raziskovalno umetnost konS. Festival teži k odpiranju novih pogledov na sodobno raziskovalno umetnost, hkrati pa daje veliko pomembnost prepletu znanosti in družbe ter njunega medsebojnega vpliva. Mreža konS deluje od leta 2019, ves čas pa teži k presečišču umetnosti, znanosti in tehnologije, ki pa so si pogosto nasprotujoče. Velenjčani smo lahko veseli, da se festival konS odvija na lokalnih tleh ter v našem okolju več dni gosti umetnike svetovnega formata. KonS modul ponuja kulturno-umetniške in izobraževalne prireditve Platforma ponuja raziskovanje aktualnih tem skozi predavanja, intermedijske delavnice, dokumentarne filme, predstave, razstave in instalacije. Spremljevalni program obsega številne glasbene dogodke, ki so se v preteklih dneh že zvrstili, nekaj pa jih lahko brezplačno obiščete še v naslednjih dneh do konca festivala. V petek ob 21. uri bo v Klubu eMCe plac koncert z naslovom Cadlag. Gre za projekt zvočnega plastenja minimalnih ambientalnih prehodov in konglomeratov instrumentarija umetnikov Eraldo Bernocchija in Shekuza. V soboto bo na istem mestu in prav tako ob 21. uri koncert skupine Etceteral, ki raziskujejo razsežnosti repetitivne poliritmične glasbe.

Umetniška praksa in predavanje dr. Špele Petrič

Na ponedeljkovem dogodku je v okviru KonS modula predavala dr. Špela Petrič, večkrat nagrajena in mednarodno uveljavljena umetnica, ki je sicer tudi znanstvenica, delujoča v Ljubljani in Amsterdamu. Doktorirala je iz biologije in je trenutno

podoktorska raziskovalka umetnostne znanosti na Vrije Universiteit Amsterdam v raziskovalni skupini za biofiziko fotosinteze (VU Artscience laboratory hybrid forms). Kot je povedala na predavanju, jo je od nekdaj zanimal globlji pomen znanosti, zato ustvarja umetniške poskuse, ki udejanjajo nenavadne sorodnosti, da razodevajo ontološke in epistemološke podstati naših (bio)tehnoloških družb in postavljajo izzive razponu bližnjih možnosti.

Velik del njenega nedavnega dela je osredotočen na rastlinski živelj. Slednji je bil v ospredju tudi na ponedeljkovem predavanju, katerega celostni koncept temelji na razumevanju, zakaj so rastline vedno v ozadju, če pa imajo v našem ekosistemu tako pomembno vlogo. Brez njih namreč ne bi dihali, posledično pa živeli. Med predavanjem je predstavila eksperimente za

Mestna občina Velenje ostaja branju prijazna občina

Ljubljana, 2. decembra – Na ministrstvu za kulturo je potekala slavnostna podelitev nazivov branju prijazna občina, ki ga je MO Velenje pridobila v letu 2019, ko je prvič sodelovala na javnem natečaju, ki ga skupaj z ministrstvom za kulturo in Skupnostjo občin Slovenije izvajajo v Združenju splošnih knjižnic. Letos je ta naziv naša občina potrdila. Za podaljšanje naziva so morale občine v zadnjih treh letih (2020–2022) izvesti vsaj en nov projekt, povezan z infrastrukturo na področju spodbujanja bralne kulture in bralne pismenosti oz. vsaj en nov

vsebinski projekt. Pri prijavi je MO Velenje predstavila projekte Avtomatizacija Knjižnice Velenje, postavitev avtomata za knjige Knjigolin21 in vzpostavitev Gaja poezije ter rezidenčnega paviljona, Šaleške razglede, Lirikonfest in počastitev 100. obletnice rojstva Karla Destovnika - Kajuha. MO Velenje podpira številne aktivnosti organizacij, ki se v občini ukvarjajo s širjenjem bralne kulture, aktivnosti pa izvaja tudi sama: leta 2000 je ustanovila Ustanovo Velenjska knjižna fundacija, katere namen je nudenje moralne, organizacijske in strokovne

Denar je sveta vladar

Danes ob 17. uri bo v Mladinskem centru Velenje workshop predavanje Biodukt: Gozdna kopel za ušesa. Avtorja avdiovizualne instalacije Biodukt Martina Testen in Simon Šerc bosta izvedla workshop predavanje o izhodiščih in konceptu projekta ter obiskovalce povabila, da z očmi slišijo in z ušesi vidijo.

vzpostavitev odnosa med rastlino in človekom, projekt o robotu, ki misli, da je rastlina, eksperimente z umetno inteligenco, na podlagi katere so kreirali stroj, ki se z rastlino igra, ter eksperiment besedne komunikacije z rastlino (kaj nam rastline pravzprav želijo povedati; če nam sploh kaj želijo).

Na predavanju se poslušalcu odpre popolnoma drug pogled oz. perspektiva na rastlinski živelj in njegovo pomembno vlogo v naših življenjih, s katerim želi skozi lastno umetnost, eksperimente ter študije poslušalcem približati spoznanja neizgovorljivega.

Na konS modulu je dr. Špela Petrič predstavila tudi pred kratkim objavljen članek o izmenjavi med fikusom in človekom, ki bi jo lahko poimenovali tudi pogovor. Poskus je zahteval izjemno potrpljenje in popolno predanost obeh strani – tako fikus kot človek sta se morala priučiti skupnega znakovja v času 18 let trajajočega poskusa. Po več letih vzajemnega sodelovanja je prišlo do prvega znanstveno zabeleženega rastlinsko-človeškega pogovora. ��

Vabljeni tudi na zaključni del festivala konS. V petek ob 21. uri bosta v Klubu eMCe plac koncert izvedla Ernaldo Bernocchi in Shekuza, v soboto ob 21. uri pa bo igral band Ecteceral.

vsak dan

Trenutno v Katarju poteka svetovno nogometno pvenstvo. Lahko bi rekli, da gre za edinstven dogodek v vseh pogledih in razsežnostih. Katar gosti najdražje svetovno prvenstvo do zdaj. Končna številka stroškov se giblje okoli 200 milijard evrov. Za namen tradicionalnega moškega nogometnega prvenstva so zgradili kar sedem novih stadionov, osmega so obnovili, da bi omogočili njihovo medsebojno povezavo, pa so razširili tudi sistem podzemne železnice. V desetih leih so zgradili tudi približno 140 novih hotelov, dodelali cestni sistem, obnovili mednarodno letališče ter posodobili pristanišče v Dohi.

Katar je sicer le trimilijonska država, ki pa bo v tem enem mesecu gostila milijon obiskovalcev, zato se jim na račun promocije njihove države vsi ti stroški še kako obrestujejo. Dogodek je organiziran na najvišjem možnem nivoju. Prvič si lahko navijači ogledajo dve tekmi v enem dnevu (zaradi dobrih povezav in majhnosti države), stadioni pa so, ne boste verjeli, klimatizirani. Ta navdušujoč, glamurozen in edinstven športni dogodek, ki ga spremlja na stotine nogometašev iz 32 reprezentanc z vsega sveta in milijarda nogometnih navdušencev, pa je bil veliko manj navdušujoč in glamurozen za tisoče delavcev in delavk v katarskih mestih, ki so v katastrofalnih delovnih razmerah gradili vso potrebno športno in drugo infrastrukturo za udeležence prihajajočega prvenstva. Ste vedeli, da večino prebivalstva Katarja predstavljajo tuji delavci in delavke? Veste, da v najbogatejši arabski državi vladajo katastrofalne razmere? To je država, kjer sta odsotni demokracija in vladavina prava, kjer se ne upošteva osnovnih človekovih pravic. Država absolutistične monarhije že desetletja grobo krši temeljne delavske pravice. Migrantski delavci, ki so od leta 2010 prihajali na delo v Katar, da bi gradili bleščečo in novodobno infastrukturo za SP, so od vsega začetka poročali o nemogočih delovnih razmerah. Delali so tudi po 16 ur na dan, v vseh vremenskih razmerah, na vročini 45 stopinj. Nad delavcem migrantom ima delodajalec tako rekoč absolutno oblast, pri čemer je v velikem številu primerov delavcu odvzet osebni dokument, brez katerega ne more zamenjati delovnega mesta, se svobodno gibati po državi ali je celo zapustiti. Delodajalci jih nastanijo v slabo vzdrževane objekte s slabimi sanitetnimi razmerami, kjer v eni majhni, zakotni, umazani sobici živi tudi do deset delavcev, brez ustreznih ležišč in brez klime. V objektu z več sto delavci imajo le eno kuhinjo in kopalnico, ki pa ne ustrezata niti osnovni življenjski higieni. Pomanjkanje pitne in čiste vode je pogosto.

Zaradi slabih življenjskih razmer, slabe varnosti ter zdravja na delovnem mestu, za kar je odgovoren delodajalec, je do danes umrlo že več kot 6.500 delavcev in delavk. Po nekaterih podatkih naj bi bilo število umrlih delavcev, ki so pripravljali nepremičnine in infrastrukturo za prihajajoči nogometni spektakel, še veliko višje. Ti podatki so namreč prikriti. Le ena beseda je primerna za to situacijo. Ogabno. Ogabno, kako so z vsem bliščem in denarjem tega spektakla prikrili in potlačili kruto in hkrati nesprejemljivo resnico, za katero stoji mnogo ugaslih človeških življenj.

Naj mi, prosim, nekdo pojasni, zakaj, za vraga, kljub tej nesprejemljivi situaciji svetovno prvenstvo v Katarju vseeno poteka. ��

podpore ohranjanju, razvoju in porastu knjižne kulture v velenjskem prostoru in širše, izvaja javne razpise za sofinanciranje založniških projektov, financirala je postavitev zbirke prvih beril v Knjižnici Velenje, s knjižnimi nagradami obdaruje občane, izdaja brošure v počastitev občinskega praznika … Namen javnega natečaja je torej promocija dobrih praks, ki jih za izboljšanje bralne pismenosti, spodbujanje branja in razvoj bralne kulture izvajajo občine. Naziv je v veljavi tri leta. ��

Lara Oprešnik

Digitalni kolaž Nejca Trampuža z razstave Pustite mi vsaj sanjati

Radijski in časopisni MOZAIK

Namesto 25 let naprej Flirrtovci 25 let v preteklost

Flirrtovci obeležujejo

25-letnico delovanja in 25 let čiste romantike. Gonilna sila skupine Rok Lunaček, pevec, pisec besedil, avtor glasbe, aranžer, producent in kantavtor, nas je 6. decembra s kitaro v roki, skupaj s klaviaturistom Matjažem Ravnikarjem, obiskal v studiu Radia Velenje, poklepetal in v živo odigral tudi uspešnico 20 let nazaj. O njej jim še vedno veliko ljudi piše, da gre za eno njihovih bolj priljubljenih skladb, ki so jih kdaj naredili.

GLASBENE novice

Spomnimo, da je skupina nanizala številne uspešnice, kot so Romeo & Julija, Ko je ni, Njena balada, Punca v belem, 20 let nazaj, Nekoč sva se pa rada imela ... Fantje so kljub temu da so z leti dozoreli, si nabrali novih izkušenj in glasbeno kilometrino, zares v odlični formi in s polno paro ustvarjajo naprej, kar dokazuje tudi njihova najnovejša uspešnica Ko leživa, ki je nastala za njihovo in našo dušo in nas vrne v njihovo ustvarjalno preteklost.

Zanimivo je, da najnovejša pesem ni radijska uspešnica, je pa število ogledov na Youtubu v zelo kratkem času preseglo vsa pričakovanja. Svoje oboževalce vabijo tudi na božično čago, 25. decembra, v festivalno dvorano Lent v Maribor.

Flirrtovci, hvala, ker vsake toliko časa čutno in čarobno pobožate našo dušo. Vse najboljše in še na mnoga leta! ��

Letošnji Ježkov nagrajenec je Vlado Poredoš

Glasbenik, pevec, avtor besedil in prvi mož skupine Orlek Vlado Poredoš je 34. dobitnik nagrade Franeta Milčinskega - Ježka, ki jo podeljuje RTV Slovenija

Priznanje si je glasbenik, pevec in pisec besedil po mnenju žirije zaslužil za dolgoletno delo na področju glasbe, šegavih in inovativnih petih zgodb ter zabavnega žanra. Žirija je v obrazložitvi med drugim zapisala, da »Poredoš kot ustvarjalec izžareva neizmeren optimizem, ki ga z lahkoto prenaša na občinstvo.«

Žirija v sestavi Jelke Stergel (predsednica), Alenke Gotar, Gašperja Salobirja, Ingrid Kovač Brus, Nejca Jemca, Andraža Pöschla in Vanje Vardjan se je pridružila mnenju predlagatelja Zdenka Matoza, da Poredoš s svojo poetiko ter ustvarjalnim in življenjskim duhom sledi umetniškemu motu Frana MilčinskegaJežka, da lahko občinstvo zabavaš tudi na visoki kulturni ravni; da je tudi grenkost

S polko se vračajo k svojim koreninam

Poskočni muzikanti se ob zaključku leta in ob vstopu v svoje 13. leto delovanja vračajo h koreninam. V začetku decembra so namreč izdali polko z naslovom Ko ti bo hudo. Melodijo za skladbo je ustvaril Martin Juhart, besedilo pa njihov dolgoletni kolega Rok Lunaček. »Želimo si, da v prazničnem decembru vsak najde svoj mir med ljudmi, ob katerih je cenjen. Mi pa obljubljamo, da bomo s svojo slovensko avtorsko glasbo še naprej širili pozitivno energijo tudi v prihajajočem letu 2023,« na svojih spletnih omrežjih pravijo Poskočni muzikanti.

življenja lažje prenašati s smehom in da je visoka umetnost tudi tista, ki je blizu sleherniku.

Kot so še zapisali, zna Poredoš zajeti tisto nevidno, a vsem znano, in ga poetično ubesediti. Kot Prekmurec v Zasavju ima našpičena ušesa, je radovednega duha in rad knapovske besede iz zgodbe oblikuje v poetična besedila skupine Orlek. Ta imajo poudarjeno socialno noto, opevajo proletarski, knapovski vsakdan in premorejo črn, obešenjaški humor. Dejaven je tudi pri raziskovanju knapovske zgodovine in pri ohranjanju knapovske industrijske dediščine, pa tudi pri spodbujanju mladih lokalnih glasbenikov.

Nuša se v zimo podaja s skladbo o jeseni

Tudi Nuša Derenda, ki bo prihodnje leto praznovala 25-letnico samostojne kariere, je svoje poslušalce razveselila z novo pesmijo. Pevka je že pred časom sklenila, da bo pela le pesmi, ki jih čuti kot del sebe. Takšna je tudi nova skladba Jesen, čutna balada o zrelem obdobju življenja in ljubezni. Gre torej za letni čas v prispodobi zrelega življenjskega obdobja, na katerega je pripravljena tudi sama. »Tudi v zrelem obdobju imamo lahko zelo lepe, spoštljive in čarobne odnose. Zagotovo je v tem obdobju ljubezen nekoliko drugačna kot v mladosti, a je hkrati polna radosti, spoštovanja in nove topline. Moja jesen prinaša pisane barve, zato se resnično veselim vsega, kar še prihaja, vsega, kar bom v ljubezni in v življenju še doživela.« ��

ČETRTEK, 8. decembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade, ponovitev; 18:50 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo; 19:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih ponovitev

PETEK, 9. decembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10 POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA

DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja;13:20 ŠPORTNI POTRTET, oddaja o športu in športnikih;14:00 NOVICE SVET24;14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev;18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NAŠE ZGODBE, oddaja o zanimivih posameznikih, ki oblikujejo podobo naših krajev, ponovitev; 18:50 MEDENI ROJ, oddaja o čebelarstvu; 19:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih glasbenih ustvarjalcih

SOBOTA, 10. decembra

6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 6:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev, ponovitev; 7:20 SPOMINČICE, oddaja z znanimi osebami spominih na otroštvo, ponovitev; 8:00 SOBOTNO JUTRO NA RADIU VELENJE; 9:00 NOVICE SVET24; 9:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:00 NOVICE SVET24; 10:20 ŠPORTNA SOBOTA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 11:00 NOVICE SVET24; 11:05 LOKALNO DOPOLDNE; 12:00 NOVICE SVET24; 12:05 LOKALNO DOPOLDNE; 13:00 NOVICE SVET24

NEDELJA, 11. decembra 6:20 DUHOVNA ISKANJA, verska oddaja; 6:45 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 7:00

GLASBENA NEDELJA; 13:00 NOVICE SVET24; 13:20 NEDELJSKA VOŠČILA NA RADIU VELENJE; 13:50 NA DANAŠNJI DAN ; 14:00 NOVICE SVET2; 14:15 LOKALNO POPOLDNE; 15:00 NOVICE SVET24; 15:20 LOKALNO POPOLD»NE; 16:00 NOVICE

SVET24; 16:20 ŠPORTNA NEDELJA, pregled aktualnega sobotnega dogajanja; 17:00

AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 17:05 LOKALNO POPOLDNE; 18:00 AKTUALNO DOMA IN PO SVETU; 18:20 DOBRA MUSKA, oddaja o glasbi in lokalnih ustvarjalcih, ponovitev;18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev

PONEDELJEK, 12. decembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24; 11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00 VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA

MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE

V VEČER; 18:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko, ponovitev; 18:50 ŠPORTNI PORTRET, oddaja o športu in športnikih, ponovitev;19:20 STROKOVNJAK SVETUJE, oddaja aktualnih tematik s strokovnjaki različnih področij, ponovitev

TOREK, 13. decembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE; 10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja;10:50 NA DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici;11:20 FREKVENCA MLADIH, oddaja za mlade; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju; 14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00

VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15 AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 NA DEŽELI, oddaja o kmetijstvu in vrtičkarstvu, ponovitev; 18:50 DIGITALNI SVET, oddaja o računalništvu, ponovitev; 19:20 NAŠA KULTURA, oddaja o kulturi, društvih, posameznikih, ponovitev

SREDA, 14. decembra 6:00 – 10:00 JUTRANJA BUDNICA; 6:15, 7:15, 8:15, 9:15 – AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije z naših krajev; 10:00 NOVICE SVET 24; 10:05 VESELO DOPOLDNE NA RADIU VELENJE;10:10

POLICIJSKO POROČILO; 10:20 ŠALEŠKA DANES, informativna oddaja; 10:50 NA

DANAŠNJI DAN; 11:00 NOVICE SVET24;11:10 KULTURA VABI, vabila na razstave in dogodke v Šaleški dolini in okolici; 11:20 REŠITEV NA DLANI, oddaja v kateri iščemo rešitve na aktualno problematiko; 12:00 NOVICE SVET24; 13:00 NAŠ ČAS, osrednja informativna oddaja; 13:20 KULTURNI DURHCUG, oddaja o kulturi, problematiki in izzivih;14:00 NOVICE SVET24; 14:05 – 18:00

VESELO POPOLDNE; 15:15, 16:15,17:15

AKTUALNA MINUTA, najbolj aktualne informacije iz naših krajev; 18:00 Z RADIEM VELENJE V VEČER; 18:20 PODJETNIŠKI KOTIČEK, oddaja o podjetništvu, ponovitev; 18:50 ZAKLADI SLOVENIJE, oddaja o posebnostih in značilnostih Slovenije in prebivalcev; 19:20 MOJ ZDRAVNIK, oddaja o zdravju, ponovitev

Foto Sašo Radej

⏪ Pred enim in dvema letoma smo takole opremljeni v obrambi pred covidom hodili naokoli vsi. Letos si zaščitne maske nadenejo le še zdravstveno ogroženi ljudje ter zaposleni v zdravstvu in sociali. Zato so si jih ob obisku v DEOS CS Zimzelen v Topolšici nadeli tudi bivši minister za delo Janez Cigler Kralj, direktorica centra Andreja Štefan Bukovič in direktor šoštanjske občinske uprave Drago Koren (z leve). Čvek jih je prepoznal kasneje v jedilnici, kjer so skupaj s stanovalci zapeli nekaj slovenskih pesmi.

8. decembra 2022

Vija vaja ven

Oddahnili s(m)o si!

Končno se lahko posvetimo veselemu decembru. Vse letošnje volitve so za nami, oddahnili so si kandidati, novoizvoljeni župani in županje, predvsem pa volivci. In upajo prosto po Tomažu Domicelju: »Saj po novem letu bolje bo!«

Darilo za

⏬

Ograjenšek (levo) in Drago Kolar si imata ob vsakem srečanju veliko povedati, pa naj si bo o politiki, gospodarstvu, ukrepih prejšnje in zdajšnje vlade, dogajanju v Evropi ... Še vedno sta tudi na tekočem z dogajanjem v bivšem delovnem kolektivu – vsaj mislita, da je tako. Čvek jima priporoča, da kdaj malo izprežeta in poklepetata tudi o tem, kako jima služi zdravje in kakšno je vreme …

Karlija

Karel Destovnik - Kajuh je za svoj 100. rojstni dan dobil lepo darilo – ko je ta teden znova spregledal izpod nekajmesečnega ovoja, je zagledal nov park s svojim imenom. Darilo so dobili tudi Šoštanjčani.

Ženska energija

⏫ Čvek ne more več v usta položiti ljudem niti besede, če pa se ljudje ne pogovarjajo več. Tako je bilo tudi pred časom, ko sta tudi fotografska mojstra, prisotna skoraj vedno in povsod, Dušan Dobnik Duzi in Jani Napotnik, gledala vsak v svojo aparaturo. Tokrat v telefon, sicer pa obvladata še fotoaparat, kamero in še marsikatero tehnološko iznajdbo … Mogoče pa sta si poslala kakšen sms ali fotko, za primerjavo, kako je kateri od njiju zabeležil isti dogodek.

ALI VESTE? Kdo, Kje, Kaj, Kdaj, Kako, Zakaj

Svetovno nogometno prvenstvo v Katarju

Prvo svetovno prvenstvo v zimskem obdobju

Tradicija je do zdaj narekovala svetovna prvenstva v nogometu v poletnem času. Tokratno svetovno prvenstvo v Katarju pa poteka v zimskem času, in sicer od sredine novembra do sredine decembra, z zaključkom 18. decembra ob 16. uri s finalno tekmo prvenstva. Razlog za zimski termin so visoke temperature, ki poleti v Katarju sežejo do 50 stopinj Celzija.

Uporaba polavtomatske tehnologije za prepovedan položaj in golovo črto

Kaj pomeni uporaba polavtomatske tehnologije? To pomeni, da se, ko je igralec v ofsajdu ali v situaciji, ko žoga prečka golovo črto, oglasi ustrezen signal, ki sodnikom olajša delo. Tako jim ni treba preveč razmišljati o tem, kaj se je v resnici zgodilo. Te tehnologije so bile doslej uspešno preizkušene na številnih tekmah in turnirjih Fife, vključno z arabskim pokalom Fifa 2021 in svetovnim klubskim prvenstvom Fifa 2021.

Največji športni dogodek se otepa škandalov in afer

Vse odkar je Katarju pripadlo gostiteljstvo svetovnega prvenstva v nogometu 2022, se največji športni dogodek otepa škandalov in afer. Obtožbe o korupciji in podkupovanju delegatov, ki so glasovali, kršenje človekovih pravic in številne smrti delavcev, ki so gradili stadione, potencialno nevarne aplikacije za nadziranje navijačev in nenazadnje

težka dostopnost alkohola. Seznam, po katerem je svetovno prvenstvo na Bližnjem vzhodu “drugačno” od prejšnjih, se tu ne konča.

V Katarju 8 minut daljše tekme kot v Rusiji

Sodniki so se že na SP 2018 v Rusiji trudili, da bi v sodnikov podaljšek pretopili čim več izgubljenih minut aktivne nogometne igre. Tako so tekme na ruskih zelenicah, kjer je

naslov svetovnega prvaka osvojila Francija, v povprečju trajale 97 minut, bistveno več kot na prejšnjih SP. No, v Katarju so šli še korak dalje, saj so želeli, da bi lahko gledalci na stadionu in pred televizijskimi zasloni uživali v večjem številu aktivnih igralnih minut. Zdaj tekme v povprečju trajajo kar 105 minut. Svoje so naredile tudi spremembe pravil. Trenerji lahko tako po novem na tekmi zamenjajo skoraj polovico enajsterice. Vsaka menjava, te prevladujejo v drugih polčasih, pa terja

določen davek pri trajanju tekme. Sodniki po navadi dvoboj zaradi vsake menjave podaljšajo za pol minute.

SP v Katarju bolj

zanimivo kot v Rusiji

Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je razkrila podatek, da je SP v Katarju zelo gledano. 48 tekem skupinskega dela si je namreč v živo ogledalo več ljudi kot svetovno prvenstvo v Rusiji pred štirimi leti. Strah, da bi zaradi netradicionalnega termina ali pozivov k protestom spremljanja SP gledalo oz. zanimalo manj ljudi, je odveč. 48 tekem skupinskega dela, ki se je končal v petek, si je v živo na stadionih skupno ogledalo 2,45

V novem velenjskem mestnem svetu bo sedelo 17 žensk in 16 moških, v šoštanjskem občinskem svetu pa 9 žensk in 10 moških. Saj še vemo, Slovenija je dobila prvo predsednico. Le še več županj moramo izbrati – od 212 občin jih bo le 29 imelo županjo in med njimi le ena mestna občina.

milijona gledalcev. Zasedenih je bilo 96 odstotkov kapacitet na osmih stadionih, največ navijačev pa se je zbralo na stadionu Lusail na tekmi med Argentino in Mehiko – kar 88.966.

Stavnice med favorite uvrščajo Brazilce

Na stavnicah so prvi favoriti za zmago na svetovnem prvenstvu Brazilci. Tik za njimi so njihovi večni tekmeci iz Argentine, ki so si priborili že mesto v četrtfinalu. Na tretje mesto so postavljeni aktualni svetovni prvaki Francozi. Četrto mesto zasedajo Angleži in Španci. Sledijo še Nemčija, Nizozemska in Portugalska, deseterico zaokrožujejo Belgijci in Danci. A od teh reprezentanc so izpadli že Nemci, ki so na zadnji tekmi zgubili proti japonski reprezentanci, ter Belgijci in Danci, ki so prav tako izpadli po skupinskem delu. V tednu, ko je izšel ta članek, pa so že znani tudi rezultati četrtfinalnih tekem.

�� Lara Oprešnik

Na svetovnem prvenstvu prvič sodijo ženske. Med 36 sodniki, izbranimi za turnir, so namreč tri.

Nekdanja sodelavca v Premogovniku Velenje Bojan

KRAJEVNE SKUPNOSTI

Predstavljamo krajevne skupnosti in mestne četrti

Mestna občina Velenje je razdeljena na 16 krajevnih skupnosti in 3 mestne četrti. Kako velike so, kdo živi v njih in kako, katera društva delujejo in kako so aktivna? Kakšne so posebnosti krajevne skupnosti oziroma mestne četrti, kakšne so potrebe in želje krajanov ter kateri projekti so v teku in kateri še v načrtih? Predstavljamo vam krajevne skupnosti in mestne četrti.

KS Gorica – Beli dvor, Herberstein, Ekenstein in moderno blokovsko naselje

Zadnja na našem spisku krajevnih skupnosti in mestnih četrti se je znašla KS Gorica. Po številu prebivalstva je druga največja in bi lahko bila tudi samostojna občina. Šteje slabih 5.000 prebivalcev, živijo pa na eni strani v 378 zasebnih stanovanjskih hišah, na drugi pa v 1.045 stanovanjih v 18 stanovanjskih blokih. Pa ni le sodobna, v njej stojijo tudi graščina Gorica ali Beli dvor, vila Herberstein in ostanki gradu Ekenstein, ki pripovedujejo zgodbe iz preteklosti Šaleške doline.

»Za mene je Gorica najlepša krajevna skupnost. Obdani smo z zelenjem – zelenicami, gozdom – in poskrbljeno je za vse generacije. Imamo veliko otroških igrišč, igrišče pri OŠ Gorica je eno največjih v Velenju. Poskrbljeno je tudi za starejše in mislim, da je tukaj živeti zelo lepo,« začne v bistvu na koncu pogovor predsednik Sveta KS Dražan Mrkonjić, še preden ga to vprašamo.

In med pogovorom skorajda ne najde slabih stvari, no, morda le eno: nimajo velikosti naselja primerno velike trgovine, čeprav objekt zanjo že leta stoji. »Blokovsko naselje je pri nas “razdeljeno” na bele bloke (na desni) in rumene bloke (na levi), med njimi pa imamo zdaj novo blokovsko naselje, kjer je včasih bila trgovina Merx z restavracijo.

Res da je pri nas že dolgo trgovina TUŠ, a je premajhna, pa tudi, da je na eni strani KS nakupovalni center, tudi v Šalek ni daleč ali na drugo stran do centra Velenja, pa vendarle bi bila kakšna pekarna, kavarna, trgovina sredi naselja zelo dobrodošla. To je bilo obljubljeno že pred osmimi leti. Pred kratkim smo izgubili tudi poslovalnici banke in pošte,« razlaga Mrkonjić.

Vse generacije se povezujejo

To pa seveda ni ovira, da življenje ne bi bilo prijetno. V naselju ležita OŠ Gorica, ki jo obiskuje skoraj 400 učencev, in vrtec Ciciban z osmimi oddelki, kjer je okoli 160 otrok.

Tudi zaradi tega naselje živi in Dražan Mrkonjić poudari, da s šolo in z vrtcem zelo veliko in zelo dobro sodelujejo. Poleg šolarjev so pri prireditvah dejavni taborniki, upokojenci, ki imajo redna športna srečanja v prostorih KS. Tam pripravljajo tudi različne delavnice, sicer pa vodstvo KS skrbi, da se vedno kaj dogaja in vabi sokrajane na številne tradicionalne prireditve. »Ker smo ravno na koncu leta, naj začnem z veselim decembrom – 15. decembra je obisk pri nas najavil dedek Mraz. Sicer pa v marcu pripravimo praznovanje dneva žena, tradicionalno je kreso-

vanje pod Belim dvorom, ki presega meje krajevne skupnosti, saj se nam pridružijo številni Velenjčani. Zelo dobro je obiskana spomladanska čistilna akcija. Krajevni praznik imamo 17. junija. Na ta dan je Skupščina Krajevne skupnosti Šalek-Gorica sprejela sklep o preimenovanju KS Šalek-Gorica v KS Gorica. Za praznik

pripravimo športne igre, kamor povabimo tudi druge krajevne skupnosti, program je pripravljen za vse generacije, na koncu naredimo še pohod po mejah KS. Oktobra imamo znova čistilno akcijo, ki jo sklenemo s kostanjevim piknikom. Pripravimo tudi srečanje starejših krajanov.«

Veselijo se športnega parka

Največja investicija MO Velenje v KS Gorica je bila letos ureditev Parka državnosti, s katerim so celovito uredili Spominski center 1991. Obnovili so Goriško cesto od križišča s Šaleško cesto do novih blokov, v naselju na Lipi so

obnovili toplovod, vodovod, kanalizacijo in cesto, uredili so nove klančine od Koželjskega ulice 7, kar omogoča lažji dostop do vrtca in proti športnemu igrišču, urejena so bila tri nova avtobusna postajališča in postavljen nadstrešek na Bicy postaji, zgradili so novo parkirišče na Goriški 43 ter posodobili strelišče Mrož z elektronskimi tarčami. Otroška igrišča so dobila nekaj novih igral, urejene so bile pešpoti ter dograjena javna razsvetljava na Cesti na Vrtače.

Pa načrti? Dražan Mrkonjić: »Kot sem že povedal, si želimo trgovine in lokalov, da bi središče Gorice bolj zaživelo. Najbolj pa se veselimo načrtovane ureditve športnega parka pod graščino Gorica. Mi mu rečemo kar medgeneracijski park Lipa, ker bo združeval aktivnosti za vse generacije. Načrtovane so sprehajalne poti, klopi, počivališča, špor-

tno igrišče, fitnes na prostem, pump track proga, mize za šah in namizni tenis … To bo za nas in za celo Velenje velika pridobitev.«

V načrtih MO Velenje je tudi gradnja pločnika med KS Gorica in KS Bevče, kar bo za krajane obeh krajevnih skupnosti velika pridobitev in povečanje varnosti. Prav tako so v načrtu postavitev elektro polnilnic za e-avtomobile, ureditev nadomestnih parcel za vrtičke, obnova kanalizacije na Splitski cesti, postavitev novih merilnikov hitrosti, ob pešpoti pod vilo Herberstein pa je načrtovana ureditev pasjega parka.

Mrkonjić meni, da je KS zelo urejena in pri tem posebej poudari v zadnjih dveh letih vgradnjo dvigal v vseh petnadstropnih blokih, ki dvigal ob izgradnji niso imela, ter dovolj parkirišč in skoraj 600 pokritih parkirnih mest v garažni hiši na Goriški 46. »200 mest je za prebivalce blokov na tem naslovu, 400 pa za druge krajane. To je velika prednost KS Gorica.«

Bo Šilihov Beli dvor še kdaj živel?

KS Gorica je dobila ime po graščini Gorica, ime stavbe pa izhaja iz vinogradov, ki jih je bilo v okolici precej. V 19. stoletju so vinogradi zaradi ameriške trtne uši propadli. Namesto njih so zasadili sadovnjake. Graščina ima po mladinskem romanu znanega slovenskega pedagoga in pisatelja Gustava Šiliha tudi ime Beli dvor.

Graščina Gorica se prvič omenja leta 1542 kot pristava nekoč impozantnega gradu

Ekenštajn, katerega razvaline so še danes vidne na vrhu

Popravek

grebena, ki je vzporeden s Cesto na Vrtače. Na vhodnem kamnitem portalu je vklesana letnica 1678. V 17. stoletju je bil sedež gospoščine iz tega gradu na graščini Gorica.

»Na Lipi stoji Beli dvor ali graščina Gorica in kolikor sem seznanjen je v lasti MO Velenje in v upravljanju Muzeja Velenje. Mi smo okolico počistili, ko je bila v njej prireditev Hiša groze, so počistili tudi notranjost. Upamo, da se bodo kmalu našla sredstva, da stavba ne bi več propadala in bi postala znova uporabna,« se nadeja Mrkonjić.

�� Diana Janežič

Po objavi članka s predstavitvijo KS Šmartno (NČ 48, 1. decembra 2022) je predsednica Sveta KS Šmartno Sonja Zavolovšek v dogovoru z župnikom Jankom Rezarjem pod mednaslovom Kdaj bo pokopališče park? sporočila popravek svoje izjave glede urejanja okolice starega pokopališča v Šmartnem.

Nova izjava se glasi: »Kolikor vem v letu 2007 ni prišlo do dogovora z župnijo sv. Martina in je to mirovalo do leta 2016, potem je prišlo do dogovora o postopnem urejanju. Leta 2019 je prišlo do vzporedne realizacije - župnija je izpeljala projekt gradnje parkirišča, mi pa smo končali prvo fazo projekta za razširjen avtomobilski dostop do cerkve ter prenovljen del Gubčeve ceste s pripadajočimi križišči.«

Sredi novejšega blokovskega naselja stoji objekt, namenjen trgovini, ki pa je že več let ni.

Dražan Mrkonjić

Graščina Gorica ali Beli dvor bi s prenovo in novo vsebino lepo zaokrožil načrtovani športni park.

Na pragu osmine finala

Velenjčani na evropskem parketu za razred boljši od Partizana – V domačem prvenstvu zobe pokazali Trebanjcem

Velenje, 4. decembra – V

3. krogu evropskega pokala so ose na velenjskem parketu gostile RK Partizan. Polna Rdeča dvorana je spremljala prevlado domačih rokometašev, ki so že v prvem polčasu pokazali, da so za razred boljši od nasprotnika. Lepo prednost so si priigrali že v 18. minuti, ko so povedli z 10 : 5. Po nekaj minutah nezbranosti je zaloga skopnela na 10 : 8, a so se v končnici prvega dela varovanci Zorana Jovičića zopet razigrali in se na odmor odpravili s prednostjo 15 : 9. Srečanje so Velenjčani nadzorovali tudi v drugem polčasu in se v 43. minuti po golu dobro razpoloženega Tarika Mlivića oddaljili na neulovljivih 12 zadetkov prednosti (23 : 11). Gostje so zaostanek nekoliko znižali, a se tudi ob glasni podpori svojih navijačev niso mogli znatno približati velenjskim rokometašem. Ti so v zadnjih minutah obračuna zopet nekoliko popustili, a si kljub temu priigrali zadovoljivo popotnico – osem zadetkov prednosti – pred povratno tekmo v Beogradu (28 : 20).

»Po eni strani moramo biti z izidom zadovoljni, a kljub temu se ne morem otresti občutka, da bi lahko bila prednost še višja. Odigrali smo dobro tekmo, v določenem trenutku so bili igralci Partizana nemočni, kar smo mi z dobro obrambo in hitrimi zadetki izkoristili. Žal smo tudi mi popustili, kar tekmecu dopušča možnost, da se nam rezultatsko približa. Tudi v Beograd se odpravljamo po zmago in po potrditev napredovanja,« je po obračunu dejal Matevž Skok, ki je gostom povzročal nemalo preglavic, zbral je na-

Namizni tenis

Poraz Tempa

V soboto, 3. decembra, so igralci namiznoteniškega kluba Tempo na domačem terenu odigrali tekmo 8. kroga prvenstva v 1. namiznoteniški ligi Slovenije proti ekipi Krke iz Novega mesta. Rezultat je bil 4:0 za igralce z Dolenjske, čeprav rezultati dvobojev kažejo na veliko borbo na terenu. Za Velenjčane so tokrat odigrali Tadej Vodušek, Andrej Godec, Patrik Videc in Miha Kljajič. Z osvojenimi štiri točkami so še vedno na osmem mestu prvenstvene razpredelnice. �� Dak

Velenjska zimska tekaška avantura

Tudi slabo vreme ni pokvarilo izjemnega vzdušja na prvem dogodku Velenje trail, ki je požel neverjetne odzive tekačev in pohodnikov – Dogodek z dobrodelno noto

mreč 16 obramb. Na velenjski strani so bili strelsko najbolj razpoloženi Tilen Sokolič, Matic Verdinek in Tarik Mlivić, ki so dosegli vsak po pet zadetkov. Mrežo Velenjčanov pa je največkrat zatresel Uroš Kojadinović, ki je bil uspešen sedemkrat.

Ekipi se bosta ponovno pomerili 11. decembra, ko bodo Velenjčani z zalogo osmih zadetkov stopili še na beograjski parket.

polčas, ki je sicer z minimalno prednostjo pripadel Velenjčanom (16 : 15). Ti so si v nadaljevanju srečanja priigrali znatno prednost (23 : 16), ki so jo domačini nekajkrat stopili, a tekmeci iz Šaleške doline so se v ključnih trenutkih zbrali in si z deveto zmago (32 : 27) v letošnjem prvenstvu priigrali novi dve točki. Rokometaši Gorenja Velenja so se po zmagi začasno zavihteli na vrh lestvice, na katerem pa se po zaklju-

Ose pičile tudi Trebnje Velenjčani so pred evropsko preizkušnjo odigrali še uvodni obračun 11. kroga lige NLB. Na Dolenjskem so se v sredo, 30. novembra, pomerili z ekipo Trimo Trebnja. Trebanjci, ki jim je v prvi tretjini prvenstva točke odščipnila le Ribnica, so se v boj podali z vrha lestvice. Tega so si v 7. krogu priigrali z visoko zmago proti aktualnim državnim prvakom iz Celja.

Prav rokometaši iz knežjega mesta pa so bili prvi, ki so zagrizli v izkupiček velenjskih rokometašev. Slednji so nato točko pustili še v Slovenj Gradcu, a z minimalnim zaostankom ostali za petami vodilnima ekipama.

Kot se za derbi med ekipama iz vodilne trojice spodobi, je polna trebanjska dvorana spremljala trd in tesen prvi

Kegljanje

Šoštanjčani premočni za

Laščane

V povsem drugačni luči so se tokrat pokazali Šoštanjčani kot preteklo soboto, ko so izgubili v Sl. Gradcu. Že dolgo nismo videli tako kompaktne igre Šoštanjčanov, ki so si želeli visoke zmage proti nasprotniku. Da se jim bo uresničila želja, se je pokazalo že v igri prvega para. Kljub temu da so domačini izgubili ekipno točko in zaostajali 25 kegljev, so v nadaljevanju prevladovali domači tekmovalci. Po prvih lučajih drugega para sta se pokazali vrednost in kvaliteta igralcev, ki sta gostujoča igralca spravljala v negotov položaj. Domačina sta hitro izničila prednost gostov in počasi prehajala v prednost. Po 120 lučajih so domačini vodili s 3 : 1 in imeli prednost kar 58 kegljev. O zmagovalcu srečanja je odločala igra tretjega para. Že po prvem setu se je vide-

čenem enajstem krogu s točko naskoka ponovno nahajajo aktualni državni prvaki iz Celja. Peter Šiško, RK Gorenje Velenje: »Zelo smo veseli. Vedeli smo, da nas v Trebnjem čaka težko gostovanje. Trimo je kazal izjemne predstave v domačem prvenstvu, še sploh nas je presenetila velikanska zmaga nad Celjem, zato smo se na to tekmo intenzivno pripravljali. Veseli smo novih dveh točk, sploh ker je nekaj naših igralcev poškodovanih. Zmaga je tako še bolj sladka. Presenečen sem tudi nad nazivom za igralca tekme. Po eni strani sem počaščen, po drugi pa sem bolj vesel zmage nad neugodnim Trimom, kar je tudi najpomembnejše.«

�� TR, foto Stane Vovk

lo, da domača tekmovalca ne bosta odala točk. Prednost domačinov se je povečala za 18 kegljev. Ta razlika se je nato povečevala iz lučaja v lučaj in po 120 lučajih narasla na 155 kegljev. Oba domača tekmovalca sta osvojila tudi obe ekipini točki, kar je pomenilo tudi visoko zmago domače ekipe. Tokrat lahko pohvalimo vso ekipo, ki je res dala vse od sebe, kljub temu da niso zabeležili najvišje zmage. S tekmami 9. kroga se je končal jesenski del tekmovanja. Na lestvici bodo na prvem mestu prezimili Brežičani pred Črnjani in Dravograjčani. Šoštanjčani z osmimi točkami ostajajo na osmem mestu, kolikor jih ima tudi ekipa Impola, ki bo nasledni nasprotnik Šoštanjčanov. Prvo spomladansko srečanje bo na sporedu 21. januarja prihodnje leto. Do takrat Šoštanjčani ne bodo mirovali, saj se bodo udeležili nekaj božično-novoletnih turnirjev in s tem ohranjali dobro kondicijo in formo. Srečanje z Impolom bo 21. januarja 2023 na kegljišču v Šoštanju s prenosom v živo na spletni strani domačega kluba. �� TF

Velenje 3. decembra – Ob Velenjskem jezeru se je preteklo soboto zbralo 200 tekačev in 150 pohodnikov iz celotne Slovenije in širše, ki so se podali na progo prvega tovrstnega velenjskega športno-avanturističnega dogodka Velenje trail. Ekipa Velenje traila je za športne navdušence pripravila 17 kilometrov dolgo traso, Pozojevo pot, poimenovano po zmaju, ki živi v Velenjskem jezeru. Proga je tekače in pohodnike vodila mimo Velenjskih jezer na Odraž, Lubelo, Vodemlo ter jih mimo Konovega nato popeljala nazaj na velenjsko plažo. Udeleženci so premagali več kot 800 višinskih metrov, za dodatno preizkušnjo pa je poskrbelo vreme.

»Razmočena proga je predstavljala velik izziv. Bilo je veliko blata, tekači so prihajali v cilj umazani do hrbta,« je povedala Barbara Kelher, organizatorka in članica ekipe Velenje Trail, ki je bila z odzivom več kot zadovoljna. »Udeležba je bila zelo pestra, od svetovno poznanih tekačev gorskega teka, med njimi je bil tudi zmagovalec prvega Velenje Traila Miran Cvet, do ljubiteljev rekreacije in aktivnega preživljanja prostega časa iz celotne Slovenije. Med nami so bili tudi tekači iz Beljaka, Gradca in bolj oddaljenega Cipra.«

Za dobre organizatorje ni ovir

Dež ni uspel odplakniti dobre energije, ki je vela na dogodku. »Občutki v štartno-ciljni ravni-

Liga NLB, 11. krog

Trimo Trebnje – Gorenje Velenje

27:32 (15:16)

Gorenje Velenje: Skok, Taletović, Tajnik 4, Pipp 2, Pajt 3, Hebar, Drobež, Kovačič 1, Sokolič 6, Verdinek 2, Šiško 5, Grmšek 1, Slatinek Jovičič 5, Mlivić, Predović 2, Hriberšek. Trimo Trebnje: Grčo, Čudič, Slatinek Jovičič 2, Višček 3, Horvat 1, Didovič 1, Jurečič 3, Radojković 5, Pipp 3, Kotar 2, Potočnik, Miklavec 1, Grbić 3, Glavaš, Krešić 1, Ćorsović 2. Drugi rezultati: Dobova – Koper 22:27, Sviš Ivančna Gorica – Krka 27:29, LL Grosist Slovan – Krško 32:30, Maribor Branik

ni so bili dobri, dogodek delaš v slabem ali dobrem vremenu. Potrebna je dobra oprema in dež za dobre organizatorje naj ne bi bil ovira. To smo kot ekipa, ki smo skupaj dobre tri mesece, tudi pokazali. Lokalni javni zavodi, Rdeča dvorana, Mladinski center in ostali, ki so nas podprli, so vse skupaj le še dopolnili.«

zvezi prijateljev mladine Velenje za zdravstvena letovanja otrok. Skupno so zbrali 1.768 evrov. »Ekipa se je strinjala, da dogodek zapeljemo tudi tako, da lokalnemu okolju nekaj vrnemo. Odločili smo se, da pet evrov od vsake štartnine namenimo otrokom iz socialno šibkih družin. S sekretarko

Tovrstni dogodki so po Sloveniji in širše popularni, a Šaleška dolina je bila nekakšna siva cona, je še poudarila Barbara Kelher. »Ljudje ne poznajo Šaleške doline kot opcije za avanturistični in rekreacijski odklop. Marsikdo je rekel, da ni vedel, da imamo pri nas takšne hribe. Tako smo ljudem prikazali tudi naše zelo razgibano okolje. Imamo številne planinske poti in možnosti ne samo za pohodništvo in planinarjenje, ampak tudi za trail tekaštvo.«

Zbrali tudi sredstva za letovanja otrok Prvi Velenjski trail je imel tudi humanitarno noto. Del startnin so organizatorji namreč namenili Medobčinski

TAKO so igrali

– Celje Pivovarna Laško 28:31, Urbanscape Loka – Jeruzalem Ormož 26:29. Lestvica: 1. Celje (20), 2. Velenje Gorenje (19), 3. Trimo Trebnje (18), 4. Krka (14), 5. Riko Ribnica (13), 6. Slovenj Gradec (12), 7. Koper (11), 8. Urbanscape Loka (9), 9. Jeruzalem Ormož (9), 10. LL Grosist Slovan (6), 11. Sviš Ivančna Gorica (6), 12. Dobova (5), 13. Maribor Branik (4), 14. Krško (4).

Evropski pokal, 3. krog

Gorenje Velenje – Partizan 28:20 (15:9)

Gorenje: Skok, Verboten, Taletović, Tajnik 1, Pipp 2, Pajt 3, Hebar 1, Drobež, Kovačič 1, Sokolič 5, Verdinek 5, Šiško 1, Grmšek 3, Mlivić 5, Predović 1, Hriberšek.

MZPM Velenje Bojano Špegel smo iskali tudi donatorja, ki bi bil pripravljen sredstva podvojiti, žal neuspešno, a z dobrimi željami in idejami stremimo v naslednje leto. Ta nota ostaja stalnica naše prireditve, potrudili se bomo, da najdemo donatorja, lokalnega, ki nas bo slišal in videl potencial v tem sodelovanju,« se v prihodnost že ozira Barbara Kelher, ki napoveduje še dodatne izzive. »Izhodišče ostaja isto, progi pa bosta dve, torej se širimo. Proga Pozoj bo v dolžini med 17 in 20 km, že zelo glasno pa razmišljamo tudi o dodatni progi Mastodont z dolžino od 37 do 40 km.« �� jš, tr

Zmagovalec prvega Velenje Traila je postal eden najboljših slovenskih gorskih tekačev, nekdanji svetovni prvak Miran Cvet, ki je progo pretekel v uri in petindvajsetih minutah. Drugo mesto je s pol minute zaostanka pripadlo Alešu Žontarju, tretje pa Nejcu Blatniku

Partizan: Beloševac, Trnavac, Jović 3, Cvijetić 1, Vešković, Varga, Kojadinović 7, Zečević 4, Mičić 2, Gudurić 3, Prastalo, Popović, Lazić, Petrić.

Kegljanje, 2. liga –

vzhod – 9. krog

Šoštanj : Pivovarna Laško 7: 1 (3214 : 3059)

Šoštanj: Hasičič – 551 (0), Šehič – 523 (1), Fidej – 541 (1), Sečki – 528 (1), Pintarič – 542 (1), Petrovič – 529 (1).

Trije vidiki vidljivosti

Vstopili smo v december in ne glede na praznično okrasitev in prižig lučk se mrak vse bolj zajeda v popoldanski čas. Svetloba in z njo vidljivost nista pomembni le za voznike in ostale udeležence v prometu, ampak sta pomembni sestavini našega življenja prav na vseh področjih. Z »osvetlitvijo« razlogov za zmanjšano vidljivost in možnosti za njihovo ublažitev ali odpravo lahko prispevamo k boljši varnosti v cestnem prometu. Pri tem izpostavljam tri segmente oziroma vidike, od katerih sta odvisni naši vidnost in vidljivost, in sicer:

1. vreme in vremenske razmere, ki smo jim izpostavljeni v tem letnem času;

Napadla ga je soseda

Velenje, 1. december – Občan je policiste obvestil, da ga je napadla soseda in ga poškodovala. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve lahke telesne poškodbe so policisti zbrali obvestila in o dogodku s kazensko ovadbo obvestili državnega tožilca.

Adil Huselja varnostno ogledalo

2. tehnični in drugi pripomočki, ki so nam na razpolago in jih lahko uporabljamo;

3. lastno ravnanje, ki nam lahko škodi ali koristi. Ne glede na tehnološki in vsesplošni napredek smo v odnosu do narave in naravnih pojavov še vedno v podrejenem položaju. Že stari Rimljani so vedeli, da naravo lahko premagamo samo tako, da jo ubogamo, zato je dobro in koristno, da se ji prilagajamo.

Vreme je v tem obdobju drugačno od poletnega in celo jesenskega. Temperature so nižje, jutra ponavadi spremljajo megla, mrak, sivina … Oblačnost, rosenje ali močnejši dež toliko bolj zatemnijo dan in v takšnih primerih uporabljamo luči ves dan. Teme ne razbijeta niti sneženje niti zapadli sneg, ampak le dodatno poslabšata vozne razmere na cestah. Z zmanjšanjem hitrosti vožnje se promet upočasni, kar se pozna tako na mestnih ulicah in vpadnicah v mesta kot ostalih cestah. Ker na vreme in vremenske razmere ne moremo vplivati, je najbolje, da se jim čim bolje prilagajamo in prilagodimo.

Tako pridemo do druge točke in dejstva, da lahko z opremo in ustreznimi pripomočki pripomoremo k temu, da imamo dobro vidljivost in da smo vidni. Uporaba luči tako v dnevnem kot nočnem času bistveno izboljšuje vidljivost in našo vidnost, da nas drugi opazijo in spremljajo. Če ob tem dosledno prilagajamo kratke in dolge luči ostalim udeležencem in konfiguraciji vozišča, pri zavijanju pravočasno vključujemo smerokaze, v primeru ustavljanja na vozišču pa vse štiri, sprednje meglenke uporabljamo le takrat, ko je resnično zmanjšana vidljivost zaradi megle, dežja ali snega, zadnje meglenke pa izklapljamo, kadar se vozimo v koloni vozil in nas je voznik že zaznal, bomo prispevali k bolj kultivirani in varni vožnji. Poleg luči so za dobro vidljivost iz vozila pomembni tudi brisalci sprednjega vetrobranskega in zadnjega stekla ter njihova sposobnost čiščenja, kar nam omogoča spremljanje prometa pred in za nami. Pri tem je pomemben tudi prezračevalni sistem v vozilu, s katerim preprečujemo rosenje stekel v notranjosti vozila. Ob nižjih temperaturah in sneženju pa potrebujemo tudi pripomočke za čiščenje steklenih površin na vozilu, kar velja tudi za zadostno količino tekočine proti zamrzovanju stekel med vožnjo. Tretja točka je v naši domeni in se začne z našo skrbnostjo, da je naše vozilo vedno tehnično brezhibno. V zimskem času pa, da pred vožnjo vedno poskrbimo za čistočo steklenih površin na vozilu. Pri tem ni dovolj očistiti le delček (v širini strgala) sprednjega vetrobranskega stekla, ampak je treba očistiti vse steklene površine na vozilu, tudi stranska ogledala, saj lahko le tako spremljamo dogajanje v prometu pred in za nami, pa tudi veliko bolj varno zavijamo ter se vključujemo v promet na prednostno cesto ali v krožišče. V zimskem času hitrost vožnje vselej prilagajamo gostoti prometa, stanju vozišča, vidljivosti in ostalim razmeram na cesti, kar omogoča varno izogibanje in ustavljanje pred ovirami na vozišču. Tako bomo veliko naredili za našo varnost.

In če k temu dodamo še zavezo, da ne vozimo pod vplivom alkohola ali drugih opojnih substanc, zaradi katerih lahko imamo zamegljen vid ali vidimo trojno cesto, bomo tako sami kot vsi ostali udeleženci veliko bolj varni. In to velja tako za december kot za vse preostale zimske mesece. Srečno!

Nespodobno se je vedel

Velenje, 1 december – V enem od lokalov se je gost nespodobno vedel. Za osebo so ugotovili, da nima opravilne sposobnosti, zato so policisti obvestili pristojni center za socialno delo.

Z zlorabo kartice ob 293 evrov

Velenje, 1. december – Policisti so obravnavali zlorabo bančne kartice. Občanko je neznani storilec oškodoval za 293 evrov. O kaznivem dejanju bodo še zbirali obvestila in dokaze.

Zasegli so mu vozilo

Velenje, 1. december – Na Šaleški cesti so policisti ustavili voznika osebnega avto-

Opozorilo

POLICIJSKA kronika

mobila, ki je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Vozilo so zasegli, zoper voznika pa bodo napisali obdolžilni predlog, ki ga bodo poslali na sodišče.

Ukradel sanitarne armature

Velenje, 2. december – Iz trgovine na Cesti Simona Blatnika je neznanec ukradel štiri sanitarne armature in s tem podjetje oškodoval za 531 evrov. Po zbranih obvestilih in dokazih bodo o tatvini obvestili državno tožilstvo.

Napadla sodelavko

Velenje, 2. december – Delavka v trgovini na Cesti talcev je policiste obvestila, da jo je napadla sodelavka in jo lažje telesno poškodovala. Po zbranih obvestilih bodo s kazensko ovadbo obvestili državnega tožilca.

S preglasno

zabavo motil

sosede

Velenje, 2. december – Zaradi hrupa, ki so ga z zabavo povzročali stanovalci v enem od stanovanj na Kersnikovi cesti, so policisti lastnika stanovanja opozorili zaradi krši-

Policisti vse udeležence v cestnem prometu pozivajo k previdnosti. To še posebej velja v tem času, ko je na cesti zaradi vremena slaba vidljivost, dan pa zelo kratek. Še posebej je treba biti pozoren na šibkejše udeležence v prometu, kot so otroci in starejši. Ti naj oblečejo svetla oblačila, da jih bodo vozniki lažje opazili in naj ne pozabijo na kresničko ali odsevni trak.

tve določil Zakona o varstvu javnega reda in miru.

Iz kleti ukradel električna skiroja

Šoštanj, 3. december – Neznanec je vlomil v klet, iz katere je ukradel dva električna skiroja in tako oškodoval lastnika za okoli 1000 evrov.

Voznici zasegli vozilo

Topolšica, 3. december –Zaradi vožnje brez veljavnega vozniškega dovoljenja so policisti voznici zasegli osebni avtomobil.

Doma se je nasilno vedla

Velenje, 3. december – Ponoči so policisti posredovali v Plešivcu. Kršiteljici, ki se je doma nasilno vedla, so izdali plačilni nalog.

Zalotili vlomilca

Velenje, 4. december –Pri vlomu v trgovski center na Cesti Simona Blatnika so zalotili in pridržali storilca. Policisti so po vseh nujnih opravilih, zbranih obvestilih in ogledu kraja, osumljenca izpustili, zbrano pa bodo s kazensko ovadbo poslali na državno tožilstvo.

Trčil v otroka

Velenje, 4. december – Zvečer so policisti obravnavali prometno nesrečo, v kateri sta bila lažje telesno poškodovana dva otroka. Do nesreče je prišlo zaradi izsiljevanja prednosti voznika osebnega avtomobila, ki je trčil v otroka, ki sta pravilno prečkala cesto. Vozniku so izdali plačilni nalog.

V KZ ŠALEŠKA DOLINA VAM NUDIMO ...

JABOLKA IZ SADJARSKEGA CENTRA TURN!

Eno jabolko na dan, odžene zdravnika stran!

Pri nakupu nad 100 € nudimo 30% popusta na zaboj jabolk!

Integrirano pridelana jabolka Slodar !

Ekološka jabolka Ekodar

1,29 € / kg 1,69 € / kg

10% POPUSTA NA VSE IGRAČE BRUDER!

Odkupujemo mpg, bike in telice. Cena do 4,60€/kg Usluga klanja: Cena 0,41€/kg+DDV in prevoz 60,50€ / kom+DDV. Za člane zadruge in poslovne partnerje je 10% popusta! 041/592/197 (Jernej) ali 051 203 862 (Dejan)

BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM! TELEFONSKA NAROČILA NA 080 54 54 velja za naročila v vrednosti nad 50€. Dostavo izvajamo na območju občin Velenje, Šoštanj, Mozirje in Šmartno.

Wir sind ein erfolgreiches internationales Unternehmen in der Chemiesparte mit der Zentrale in Klagenfurt und Standorten in mehreren europäischen Ländern, wie auch in Slowenien. Für den Verkauf unserer Produkte in der Region SAVINJSKA, ZASAVSKA und KOROŠKA suchen wir einen neuen Mitarbeiter. Aufgenommen wird ein

AUSSENDIENSTVERKÄUFER (m/w)

für den Verkauf unserer Profireinigungsmittel an Industrie, Gewerbe und Landwirtschaft

Sie wohnen in der Region SAVINJSKA, ZASAVSKA oder KOROŠKA und verfügen über eine technische oder kaufmännische Ausbildung (Berufsschule oder Mittelschule).

Wir erwarten von Ihnen, dass Sie kontaktfreudig sind und bereit vor Ort den Kunden unsere Produkte zu präsentieren. Wir bieten Ihnen eine langfristige Zusammenarbeit, professionelle Einschulung, hohes Einkommen und Umsatzbeteiligung ohne Begrenzung nach oben.

Ihre Bewerbung in Slowenisch oder Deutsch richten Sie bitte an: jt@tarmann.at

Infos in Slowenisch: 0043 664 160 1398

TARMANN CHEMIE Ges.m.b.H.

A-9021 Klagenfurt, Lastenstr. 27-29

Werk Kärnten: A-9184 St. Jakob i. Ros., Tallach 68 www.tarmann.com

Smo uspešen mednarodni proizvajalec kemičnih izdelkov. Sedež podjetja je v Celovcu (avstrijska Koroška), poslovalnice pa imamo tudi po številnih drugih evropskih državah in tudi v Sloveniji . Za trženje naših izdelkov na območju SAVINJSKE, ZASAVSKE in KOROŠKE iščemo novega sodelavca. V naši slovenski PE takoj zaposlimo

TRGOVSKEGA

POTNIKA (m/ž)

za prodajo naših vrhunskih profesionalnih čistilnih sredstev za industrijo, obrt in kmetijstvo Prednost je, če stanujete na območju SAVINJSKE, ZASAVSKE ali KOROŠKE in imate tehnično ali trgovsko izobrazbo (poklicna ali srednja šola). Od vas pričakujemo, da ste komunikativni in pripravljeni izvajati prezentacije neposredno pri naših odjemalcih. Ponujamo vam zaposlitev za nedoločen čas, strokovno uvajanje v delo, visoko plačo in stimulativen zaslužek brez omejitve navzgor. Veselimo se vaše vloge v slovenščini ali nemščini po e-pošti na : jt@tarmann.at

Informacije v slovenščini: 0043 664 160 1398

TARMANN CHEMIE Ges.m.b.H.

A-9021 Celovec/Klagenfurt, Lastenstr. 27-29

Proizvodni obrat na avstrijskem Koroškem/Kärnten:

A-9184 Šentjakob v Rožu/St. Jakob i. Ros., Tale/Tallach 68 www.tarmann.com

GARANTIRANO NAJNIŽJE CENE AKCIJSKIH PAKETOV

Mir v sebi, mir v svetu

Bili so časi, ko je december nasul snega, da so goste snežinke sproti zasipavale sledi sprehajalcev, utišal korake in ves ostali hrup in vso naravo pospremil k počitku. Zdaj se razveselimo snega že, če nežne, drobne snežinke narahlo popudrajo strehe in travnike, še zdaleč pa ne udušijo hrupa prometa, glasbe, korakov.

Pa naj bi prav decembrski prazniki – po ljudskem izročilu jih je v decembru največ – umirili ljudi, jih povezali v zgodbah, skupnih doživetjih, obdarovanjih, ustvarjanju okraskov za praznično razpoloženje v domačem krogu, času za družino in veselju ob skupni mizi.

V decembru se spomnimo mnogih sorodnikov in prijateljev, ki jih med letom preredko vidimo in slišimo. Ali vsakemu od njih z roko napišete voščilnico z osebno željo prav zanj ali pošljete le tisočkrat uporabljen SMS? Nakupovalna središča in sejmi se šibijo od bleščečih predmetov, ki jih lahko uporabimo za darilo. Komu kaj izbrati, koliko premore denarnica? Tisočkrat povedano, premalokrat uporabljeno: največ je vredno darilo iz srca, namenjeno prav osebi, ki ga prejme, pa ni pomembna vrednost, izražena v ceni.

Zavitek domačih piškotov, vrečka suhih jabolčnih krhljev, izvirni okrasek za jelko, vstopnica za koncert, ogled razstave, pletena kapa ali šal, poleti nabrana zelišča za čaj, kozarec medu, dišeča sveča ali blazinica s sivko … Podarjeno z iskreno mislijo za zdravje in dobro počutje obdarovanca. Saj si prav zdravja ob koncu leta želimo vsi in ga voščimo vsem.

Ko nas je covid dve leti zapored osamil, odmaknil drug od drugega, ko naj se ne bi rokovali in objemali, smo si želeli le, da bi se lahko znova družili, objeli, pogovarjali brez mask. Zdaj je ta čas spet tu. Napolnimo ga z bližino nam dragih, dotiki, pogovori in druženji, smehom in prijaznostjo, pa manj s predmeti, hrupom petard in divjanjem po trgovinah.

Srečno!

Paket 1: očala za daleč ali blizu

149,00 € - sedaj samo 49,00 €

�� Diana Janežič

Paket 2: kombinirana progresivna očala (za daleč in blizu, vse v enem steklu)

339,00 € - sedaj samo 199,00 €

PAKETA VSEBUJETA: strokovni pregled dioptrije, kakovostna ESSILOR stekla z vsemi zaščitami, korekcijski okvir (lahko izbirate med 1.000 različnimi modeli), montažo očal in eno leto garancije na kompletna očala.

BREZPLAČNO ... ... vam vgradimo nova dioptrijska stekla v vaš star okvir (tudi, če je bil kupljen v drugi optiki ali preko spleta).

Informacije in naročila na pregled: 040/ 555 999 Servis in montaža očal: 031/ 494 700

Prijazno vabljeni!

PRI HOTELU PAKA

Uspešno

Gora

Magičnost praznikov pričarajte z vonjem

Zadnji dnevi pred božičem so polni prikrite nervoze in so v večini usmerjeni k nakupu daril. Poskrbimo, da pečata ne bodo pustila le darila, temveč tudi čaroben vonj, ki ga lahko pričarate z nekaj preprostimi triki.

Že veste, kdo bo dobil kakšno darilo, kaj boste namenili komu, koliko boste zapravili, kaj boste postregli na božični mizi in pozneje na novoletni? Kot nori hitimo po trgovinah in brezglavo nakupujemo, da bi le pričarali nekaj magičnosti med svoje najdražje. Pogosto pa pozabimo, da se največje skrivnosti in magičnost skrivajo v majhnih stvareh. V spominih navadno shranjujemo občutja, vonjave in okuse, zato poskrbite, da bosta letošnji božič in novo leto poskrbela za nepozabno izkušnjo in spomin. Pustite pečat z nekaj izbranimi eteričnimi vonji, ki jih lahko pripravite sami.

Razpršilo z vonjem po božiču

Za pripravo potrebujete: 100 ml pršilko, 80 ml destilirane vode, 10 ml alkoholnega kisa ali čistilnega alkohola, 30 kapljic eteričnega olja pomaranče, 10 kapljic eteričnega olja cimeta in 7 kapljic eteričnega olja klinčkov. Priprava: v razpršilnik najprej nalijte vodo in jo nato pomešajte z alkoholom oziroma kisom, ki bo poskrbel, da se bo eterično olje lažje dispenziralo v vodo. Potem primešajte eterična olja in dobro pretresite. Popršite po prostoru. Pred vsako uporabo dobro pretresite.

Mešanica za izparilnik

Če imate doma izparilnik, lahko podobno mešanico, ki bo enako prijetno osvežila prostor, pripravite po naslednjem receptu. V izparilnik najprej nalijte vodo, v katero nato dodajte pet

leto za KS Vinska

Jože Ograjenšek, Vinska

Gora: »Leto 2022 je bilo za zame kot predsednika Sveta

KS Vinska Gora in za krajane zelo uspešno.

Konec spomladi smo lahko s polnimi pljuči zaživeli v vseh prireditvah, ki so se kar vrstile in krajani so se jih z veseljem udeleževali. Izboljšali smo infrastrukturo, kot je vodovod spodnja Črnova, pričetek gradnje vodovoda iz Prelske na Petelinjek, veliko smo vlagali v ureditev pokopališča - pričeli z gradnjo žarne stene, prostora za raztros pepela in postavili javno razsvetljavo. Dočakali smo tudi kolesarsko stezo Velenje - Vinska Gora - Dobrna.

V novem letu si v kraju želimo, da se dokonča vodovod na Petelinjek in prične z gradnjo kanalizacije v zaselku Prelska ter v centru Vinske Gore in asfaltirajo še dve krajevni cesti.

V novembru smo dočakali tudi volitve v KS, na katerih nisem več kandidiral. Nadaljevala bo povsem druga ekipa in prepričan sem, da se bo dobro delo v KS Vinska Gora nadaljevalo. Če me bodo potrebovali, jim bom z veseljem pomagal tudi kot član Sveta MOV.« ��

kapljic eteričnega olja pomaranče, kapljico eteričnega olja klinčkov in kapljico eteričnega olja cimeta.

S cimetom do lepših in zdravih praznikov

Le kako bi dišal jabolčni zavitek brez cimeta? Kakšen okus bi imelo kuhano vino in po čem bi dišal božič? Cimet ne diši zgolj prijetno, temveč vsebuje protivnetne lastnosti, uravnava sladkor ter deluje protiglivično. Cimet je izjemno aromatična in dišeča začimba, ki jo v gastronomiji uporabljamo tako za pripravo sladkih kot tudi pikantnih jedi. Nanj se običajno spomnimo v hladnem obdobju leta. Njegov omamni vonj se širi iz čajnih svečk, prisoten je na adventnih venčkih, nepogrešljiv pri kuhanem vinu, kavi, zavitku, piškotih in še bi lahko naštevali. Cimet nas prijetno pogreje, istočasno pa deluje protivnetno

in vpliva na inzulin ter s tem na raven krvnega sladkorja.

Cimet v kulinariki

Pri nas cimet uporabljamo predvsem pri pripravi sladic, v Mehiki pa je tudi ena glavnih sestavin za pripravo čokolade. Kot obvezna začimba je znan v pitah, zavitkih, krofih, cimetovih rolicah, zvezdicah, čaju, kakavu in likerjih ter žganju. Na trgu se ponujajo različne vrste cimeta, a če želite izbrati najboljše, posezite po cejlonskem ali indijskem. Kitajski cimet je precej manj zdravilen, pa tudi oropan okusa in arome.

Cimet je nepogrešljiva začimba pri pripravi indijskih jedi. Tam ga pogosto kombinirajo s karijem in ga dodajo k pripravi piščančjega mesa ter jagnjetine.

V ameriški kuhinji ga najdemo v kosmičih, kruhu in mešanicah za kompote. Cimetove paličice lahko dodate pri pripravi sadnih

kompotov, kjer bodo preprečile rast bakterij in plesni ter tako delovale kot naravni prehranski prezervativ.

Cimet v zdravilstvu

Drži, da je cimet zelo zdravilen, a z njegovim uživanjem nikar ne pretiravajte. Raziskave so potrdile, da do pol žličke cimeta dnevno uspešno znižuje holesterol. Prav tako so potrdili, da cimet uravnava krvni sladkor, saj oponaša inzulin in je priporočljiv za ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2. Deluje tudi antibakterijsko, zato ga lahko uporabljate pri vnetjih dlesni, glivicah, odprtih ranah … V čajih je nepogrešljiv v času prehladov in gripe, uničuje tudi proste radikale in znižuje razvoj rakavih celic. Zato ni presenetljivo, da pomaga pri redčenju krvi. Ena žlička medu, pomešana s cimetom, pomaga zmanjšati bolečine pri artritisu. Zaradi velike vsebnosti železa, kalcija in vlaknin ima odličen vpliv na imunski sistem, samo vonjanje pa naj bi izboljšalo celo spomin in odganjalo melanholijo.

OPOZORILO: Klinčki in cimet so že sami po sebi izjemno aromatični, zato je treba biti pri eteričnem olju iz izbranih sestavin še posebej previden. Čeprav sta v posušenih oblikah v kuhinji izredno domača in priljubljena, moramo s stoodstotnimi eteričnimi olji ravnati skrajno previdno. Tako klinčki kot cimet imajo izredno zdravilne lastnosti, ki lahko ob neprevidni in nepravilni uporabi izzovejo tudi neželene učinke. Ne pretiravajte s količino, saj lahko dražita kožo in sluznico, prav tako nista najbolj primerna za kopeli, soli in masažna olja ter kreme. Če že, uporabite eterično olje v izredno majhnih količinah. �� Mare Koren

Kako pripraviti popolno božično darilo?

Prihaja praznični čas, in če ste tudi vi med tistimi, ki z nakupovanjem daril za otroke, partnerja, prijatelje in taščo odlašajo do zadnjega trenutka, na koncu pa 23. decembra stojijo v vrsti v enem izmed nakupovalnih središč z vozičkom, polnim generičnih daril (bomboniera, vino, gel za prhanje ...), veste, da je nakupovanje lahko nočna mora. Morda pretiravamo, a za večino ljudi je nakupovanje daril predvsem stresno, čeprav naj bi šlo za prijetno izkazovanje pozornosti tistim, ki jih imamo radi. Če želimo obveznost spremeniti v prijeten dogodek, je pomembno, da o darilih za bližnje razmišljamo prej, ne dva dni pred prazniki, zavedati pa se moramo, da ni vse v denarju –šteje tudi ustvarjalnost.

Bodite pozorni na namige med letom

Zdaj je čas za trening vašega spomina – se spomnite tistega popoldneva, ko sta s prijateljico ob kavi in klepetu listali po modni reviji in vam je pokazala fotografijo torbice ali kosa nakita, ki ji je všeč? Takih trenutkov med letom je nešteto: z

možem v knjigarni kupujete učbenike za otroke, ko vam našteva knjižne novosti, ki bi jih rad prebral. Eno od njih mu, če ste si naslove zapomnili, zagotovo lahko podarite za božič. Sestra vam potoži, da je razbila kar dva kozarca iz kompleta in bi morala kupiti novega ... Odlična priložnost, da ga decembra dobi za darilo! Res je, da na takšne pripombe nismo vedno dovolj pozorni, a prav lovljenje namigov je veščina, ki vam obdarovanje vsako leto neizmerno olajša.

Podarite izkušnjo

Včasih smo tako obremenjeni z mislijo, da mora biti darilo nekaj, kar obdarovancu ostane, da niti ne slutimo, da bi ga morda bolj razveselil enkraten dogodek, kot je obisk gledališča, tretma v toplicah, koncert, skok z elastiko ali pa celo – če je vaš budžet res velik – vikend v Londonu. Če še vedno mislite, da je neosebno podariti karto ali bon, izrazite svojo ustvarjalnost in ga prilepite v temu namenjen fotoalbum s skupnimi trenutki, skrijte v doma izdelano voščilnico ali ga potisnite v roke plišasti igrači, ki ste jo prav tako za šalo kupili za obdarovanca.

Razmislite, kaj darilo

sporoča

Morda mislite, da ste duhoviti, a vprašanje je, kaj si bo vaša samska prijateljica mislila, če ji boste podarili erotično igračko. Obstaja verjetnost, da se ji to ne bo zdelo tako zabavno kot vam, ali pa bo celo prepričana, da se vam zdi obupana. Sestrični, ki ne mara kuhanja, ne kupujte kuharske knjige, četudi je vaš namen dober, kajti

povsem mogoče je, da bo darilo razumela kot vsiljevanje.

Razmislite, kaj oseba potrebuje

Vsak kaj potrebuje – če ne drugega, več časa. Če ste popolnoma brez idej, kaj podariti super uspešnemu bratu, ki vodi lastno podjetje, vendar je tako zaposlen, da se nikoli ne prikaže na družinskih srečanjih, mu podarite nekaj, kar mu bo pomagalo, da si bolje organizira čas. Je mogoče, da nima planerja? Težava rešena! Pri prijateljici, ki je pravkar rodila, se nevsiljivo pozanimajte, kaj novega za otroka bi ji ta hip prišlo prav. In tako dalje.

�� Tea Dečman

Nove priložnosti

Mira Tepej, predsednica Sveta KS Stara vas: »Izteka se zame uspešno leto. Veliko novih izkušenj sem si nabrala, zato iz njega izstopam močnejša in mirnejša. Hitro pa je leto naokoli in imela bom veliko priložnosti za nove odločitve, uspehe in ideje. Naj bo leto 2023 srečno, mirno, uspešno ter zdravo.«

Pet idej za drugačno božično drevesce

Če še niste postavili božičnega drevesca, pa ne želite nakupovati, ker ga kasneje nimate kam spraviti, vam ponujamo nekaj izvrstnih nasvetov, kako lahko v svojem domu pričarate božično vzdušje.

Praznični december ima svoj čar in jelka tudi. Otroci se veselijo prvih snežink in daril dobrih treh mož, izrezujejo snežinke, verige in druge okraske. Nedvomno se veselijo tudi jelke, za katero pa ni nujno, da je klasična.

Okrasite lestev

Če tudi v vašem stanovanju ni več prostora, kamor bi postavili in kasneje pospravili božično drevesce, ga z malo domišljije lahko pričarate tudi z lestvijo, ki jo premore skoraj vsako stanovanje. Lestev okrasite z izbranimi okraski, po želji tudi z lučkami, in si tako pričarajte božično pravljico na »mojstrski« način.

Božične kroglice

Pripravite zares čudovit okras svojega doma in precej drugačno novoletno jelko. Potrebujete le božične kroglice različnih velikosti in poljubnih barv. Teh naj bo vsaj petdeset, saj boste tako lažje naredili obliko. Potrebujete okroglo mrežo za žar, ki jo lahko kupite v gradbenih centrih, in tanko žimo. Upoštevajte pravilo, da morajo biti večje krogle najnižje in najdlje od vrha, proti vrhu pa nato nizajte vedno manjše. Enako naredi-

te s privezovanjem na mrežo, odzunaj navznoter. Mrežo nato le dobro pritrdite na strop, še lepše nad luč, ki bo kroglicam dajala sijaj.

Drevo iz kartona

Še en odličen trik, ki vam bo prihranil obilo prostora, a nič manj sladkih božičnih občutij. Za izdelavo takšnega božičnega drevesca potrebujete večji kos kartona, še bolje pa veliko škatlo, ki jo lahko razstavite. Škatlo razstavite in nanjo naredite obris smrečice ter ga previdno obrežite. Nato uporabite belo ali zeleno pršilo in celotno smrečico prebarvajte. Po želji jo okrasite z okraski in girlandami ter lučkami in postavite ob steno in pritrdite z žebljički.

Smrečica iz knjig

Odlična ideja za knjigoljube, ki lahko svoj bralni kotiček tudi sebi na ljubo božično okrasijo. Podobno kot pri božičnih kroglicah tudi tukaj začnite postavitev z najdebelejšimi knjigami in nato v krogu gradite piramido, ki jo nato poljubno okrasite. Lahko pa knjige na sredini razprete in tako polagate drugo nad drugo ter ustvarite čudovito smrečico, polno razburljivih zgodb in pravljičnih svetov.

Smrečica iz lubja

Pripravite lahko tudi čudovito smrečico iz lubja in okroglega polena, potrebujete pa še dolgo leseno palico, nekaj lepila za les in sveder. Na sredi okroglega polena zvrtajte luknjo, ki bo imela premer palice.

Nato luknje izvrtajte še na sredino kosov lubja. Ti morajo biti sveži, saj se vam bodo v nasprotnem primeru drobili. Nekaj lepila nanesite najprej v poleno, nato pa vanj zapičite palico in počakajte, da lepilo prime. Nato na palico nizajte kose lubja, od največjega do najmanjšega. Smrečico iz lubja nato poljubno okrasite.

Naravna smrečica

Ljubitelji narave se najraje odločijo za nakup naravnega drevesca. Ponudba večinoma umetno vzgojenih drevesc različnih oblik in velikosti v trgovskih centrih in na tržnicah je velika. Med domačimi drevesnimi vrstami prevladujejo navadna smreka, domača bela jelka in bori, med tujimi španska in grška jelka (obe imata kratke temno zelene iglice, ki so na spodnji strani obarvane srebrno), kavkaška jelka (iglice se na njej obdržijo tudi več mesecev po tem, ko se je drevo posušilo, kar se ob pospravljanju prazničnega okrasja izkaže za zelo praktično lastnost) ter različne vrste borov in srebrnih smrek. Drevesca iz tujih drevesnih vrst so priljubljena tudi zato, ker so običajno bolj košata in lepše raščena kot domača smreka, ki je najpogosteje doma pridelano drevesce. Z ekološkega vidika pa je njihov nakup manj prijazen do okolja kot nakup drevesc, vzgojenih pri nas – njihov ogljični odtis je namreč zaradi transporta in intenzivne pridelave precej večji.

Slovenska drevesca označena s plombo

Za prodajo vzgojena drevesca so označena s plombo in z nalepko Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ki dokazujeta, da so pridobljena brez škode za gozd in z minimalnim vplivom na okolje.

Kam z odsluženim naravnim drevescem?

Odsluženo naravno drevesce odložimo v zabojnik za biološke odpadke – veje razrežemo na manjše kose, deblo pa odpeljemo v zbirni center v zabojnik za zeleni odrez. Razrezane veje lahko odložimo tudi na domači kompost, deblo pa uporabimo za kurjavo.

Na Dunaju v enem letu zberejo za skoraj 700 ton odsluženih naravnih prazničnih drevesc in jih »vnovič uporabijo« za ogrevanje gospodinjstev in pridobivanje električne energije. (Zveza potrošnikov Slovenije) �� Mare Koren

... včasih čas prehitro beži. Včasih se zdi, kot da spi

V SREDIŠ

E KOROŠKE - V SREDIŠČE KOROŠKEPLAVAT IN SE ZABAVAT! PLAVAT IN SE ZABAVAT!

Ekipa Bazenskega kompleksa Aqualatio Slovenj Gradec vas vljudno vabimo na rekreacijo, sproščanje in razvajanje v prelepem ambientu bazena in savn Aqualatio.

plavalni bazen z dvižnim dnom otroški bazen vroči bazen z vodnimi efekti wellness (štiri različne savne in ZEN prostor)

terapevtske storitve (masaže, fizioterapije, vadbe s kiropraktiki)

Zato, zakaj bi odlašali, hitro na Bazen Aqualatio – plavat in se zabavat!

Več informacij: bazen@spotur.si ali 02 88 46 270

Praznično ličenje za mladosten in svež videz

Druženje s prijatelji in sorodniki, službene zabave in večerje. To je čas, ko želimo biti urejene za vsako priložnost.

Že misel na božič nam v srca prikliče mladost, zato smo pripravili nekaj nasvetov in trikov, kako ste lahko kljub nekaj gubicam na obrazu ob prazničnih druženjih videti kar se da mladostno in zažarite v očeh bližnjih.

Pripravite kožo na ličenje

Pred ličenjem poskrbite za primerno nego. Vsak dan kožo zaščitite pred izsušitvijo. Zlasti pozimi, ko je še posebno občutljiva, je priporočljivo nanesti bogato kremo proti gubam, ki vsebuje vitamin E. Ta zavira proces staranja in uničuje proste radikale. Koža bo primerno navlažena in nahranjena, zaradi česar boste videti sveže. Pred pudrom na obraz nanesite obarvano podlago, ki bo pomagala zgladiti manjše obrazne linije in gubice, da se puder ne bo vanje ujel.

Nanesite lahek puder

Pri izbiri pudra bodite posebno pazljive. Težki pudri se hitreje usedejo v gubice, kar pomeni, da svoja leta še poudarite. Raje izberite lahek puder, zaradi katerega bo koža videti mlajša in obraz bolj svež. Zaradi oksidacije svetujemo, da izberete puder, ki je za odtenek svetlejši od naravnega tena. Tako se boste izognili nevarnosti, da bi bil vaš obraz čez nekaj časa videti temen in nenaravne barve. Puder lahko zamenjate tudi s kremo CC, ki prekrije rdečico in nepopolnosti, obnavlja teksturo kože in zmanjšuje pore. Poleg vitamina E je kljub letnemu času zelo pomembno, da uporabljate izdelke z zaščitnim faktorjem, saj boste zavarovali kožo pred nadaljnjimi poškodbami.

Opravite korekture

Po nanosu pudra ali kreme CC prekrijte tiste predele obraza, ki so posebno kritični. To so pigmentacije, rdečice ali temni kolobarji pod

očmi. Bodite pazljive pri izbiri korektorja. Večina jih je zasnovanih tako, da prekrijejo mozolje. A pozor! Za zrelejšo kožo takšni korektorji niso primerni, saj vam lahko dodatno izsušijo povrhnjico. Gotovo si ne želite, da bi bile gubice še izrazitejše in koža dehidrirana.

Poskrbite za rdeča lička

Z nanosom rdečila boste videz nemudoma pomladile. Za zrelejšo kožo je najprimernejše rdečilo v tekoči obliki. Lahko si pomagate tudi s šminko v rožnatih ali rdečih tonih. Najpomembneje pa je, da ne uporabljate rdečil, ki vsebujejo bleščice. Te se lahko usedejo v obrazne linije in gube, kar bi vas postaralo za nekaj let. Če vas je

strah, da boste lica preveč poudarili, uporabite rdečilo v mareličnih tonih.

Preskočite puder v prahu

Puder v prahu ali kamnu je vaš največji sovražnik! Če nimate naravno mastne kože, pudra v prahu nikar ne uporabljajte, saj boste kožo izsušili. Dodaten nanos pudra bi vas takoj postaral, saj bi gubice še bolj izstopale. Če ga že morate uporabiti, ga na obraz nanesite minimalno.

Previdno pri izbiri senčil

Kot se z leti spreminjata tekstura in videz kože, se spreminja tudi oblika oči. Veke se pri marsikateri ženski povesijo, zaradi gubic pa lahko na-

Novo leto, novi izzivi

Zofija Šuligoj, predsednica Sveta MČ Levi breg vzhod: »Upokojitev, s katero sem se srečala pred nekaj leti, je zame pomenila premislek in odločitev ter spoznanje, da so pred mano novi izzivi, da obstajajo dejavnosti, za katere v času službe nisem imela časa. Spoznala sem, koliko različnih možnosti je pred mano. Odločila sem se, da želim tretje življenjsko obdobje preživeti ustvarjalno zase in za ljudi okoli sebe, zato se že ves čas aktivno vključujem v delo Sveta Mestne četrti Velenje – Levi breg vzhod, v zadnjem obdobju pa še v Komisiji za kulturo pri ŠPZDU. Nikoli pa ne zamudim srečanja s člani Zgodovinsko etnološke skupine. Med njimi se odlično počutim.

našanje senčil predstavlja pravi izziv. Izogibajte se močnim odtenkom na barvni paleti. Priporočljive niso niti presvetle niti pretemne barve. Najprimernejši so naravni odtenki. Če vam je to premalo, raje uporabite črno črtalo, ki bo vaše oči poudarilo in pomladilo. Izogibajte se bleščečim senčilom, saj bleščice le poudarijo gubice.

Maskara je osnova

Ne uporabljajte barvnih maskar, saj s tem za videz ne boste naredile nič dobrega. Maskara naj bo vedno črna. Pred nanosom uporabite klešče za vihanje trepalnic. To bo pogled še dodatno odprlo, vi pa boste videti mlajši. Če imate težave z izpadanjem trepalnic, je na trgu na voljo morje umetnih trepalnic, ki jih lahko tudi posamezno nanesete med trepalnice. Za dolgotrajnejši učinek si lahko privoščite serum za rast trepalnic, ki ga nanesete na veko nekajkrat na dan, rezultat pa je viden po približno enem mesecu.

Najprimernejše rdečilo za ustnice

Preden nanesete šminko, poskrbite, da bodo ustnice pravilno negovane. Ker z leti izgubljamo volumen ustnic, je priporočljivo, da pred šminko uporabite kakovosten balzam. Ta bo preprečil izsuševanje in povečal volumen, poleg tega bodo mehkejše. S kombinacijo šminke in bleščila lahko dosežete čudovit učinek. Najprej nanesite šminko, ki naj bo nekoliko temnejša od vaše naravne barve, nato pa na ustnice dodajte kanček bleščila. Sijaj bo poskrbel, da bodo ustnice videti polnejše in mlajše. Kot pri senčilu tudi pri šminki pretiravanje z močnimi barvami ni priporočljivo. ��

Mojca Kopriva

Tudi vrt je ena od mojih sprostitev. Spomladi si sama pridelam večino sadik, ki mi posajene na vrtu vrnejo vso mojo skrb.

V zadnjem obdobju se srečujem z obema skrajnima točkama našega življenja, na eni strani skrb za obnemoglo 95. let staro osebo, na drugi strani pa detece, moja tretja vnukinja. Družina mi veliko pomeni, zato imam za vse moje vedno čas. Srečna sem, da mi zdravje še kar dobro služi, da me obkrožajo ljudje, ob katerih se dobro počutim. To sicer ne pomeni, da se vedno v vsem strinjamo, a se znamo poslušati.

Za leto 2023 si želim, naj mi zdravje služi, da bom kos zastavljenim nalogam in da bom koristna žena, mama, babi, sorodnica, sodelavka, soseda, znanka …«

Rezervacije������������1

Marjeta�Terbov�e��������Luče�1���������Luče

Romantično razvajanje v skritem kotičku sredi narave!

• dve finski savni, mini bazen in tuš

• pijača dobrodošlice

• zasebna uporaba prostora s savno in bazenom

• sadje, zeliščni čaj, voda

• brisače, prti in dišavne kapljice za savno

Šege in navade od adventa do svečnice

Staro slovensko ime za december je gruden, saj je takrat zemlja zmrznjena in leži v grudah. To je tudi čas, ko so dnevi čisto kratki, narava miruje, sonce pa nima moči, zato so se naši predniki tega obdobja bali. Direktorica Muzeja Velenje Tanja Verboten je pripravila slikovito potovanje skozi slovenske običaje v prazničnem času.

Tema je bila zanje skrivnostna in grozna, skrbelo jih je, da bi sonce ugasnilo. Zato so že v poganskih časih poznali vrsto različnih šeg in navad, s katerimi so preganjali zlo, pomagali soncu, da bi se zopet okrepilo, ter naravi, da bi se prebudila. Kasneje je krščanstvo mnoga poganska verovanja prekrilo z novimi vsebinami, prineslo luč, toploto ter dalo predstavam o dušah rajnih nov smisel.

Štiri nedelje

adventa

December se prične z adventom, ki s postom predstavlja pripravo na prihod božiča in traja štiri nedelje. Nekoč se je post pred božičem začel že na Martinovo, po prvih kolinah. Advent je čas duhovne in zunanje priprave na božič, kar ponazarjajo tudi adventni venčki s štirimi svečami. V Mlinškovem berilu je zapisan pregovor, ki so ga poznali prebivalci Šaleške doline: »Če je advent južen, bo naslednje leto rodovitno.«

Decembra goduje kar nekaj svetnikov, ki so bili pomembni tudi za prebivalce Šaleške doline.

Številni

decembrski

zavetniki

4. decembra goduje sv. Barbara, zavetnica rudarjev, katere kip je v preteklosti svoje mesto našel tudi v velenjskem premogovniku. Pregovor pravi: »Na Barbaro mraz, bo trajal ves zimski čas.«

Miklavža se 6. decembra veselijo predvsem otroci. Najstarejšega med vsemi decembrskimi obdarovalci so poznali že v predkrščanskem času, saj skupaj s parklji nadaljuje pradavne zimske obhode našemljencev. Parklji ali hudiči, ki so še starejši od Miklavža, so ponazarjali duhove prednikov.

Miklavž se jim pridruži šele v 12. stoletju in postane simbol

vsega dobrega. V Šaleški dolini je veljalo, da na ta dan včasih niso delali ne mlinarji ne žagarji, saj je Miklavž zavetnik mornarjev, čolnarjev, drvarjev in žagarjev.

Sv. Lucija, ki goduje 13. decembra, je zavetnica vida. Velenjski učitelj Fran Mlinšek je zapisal, da kdor hoče spoznati čarovnice, si mora na dan sv. Lucije začeti delati stolček in pri polnočnicah bo videl, katere so čarovnice. Zapisal je tudi, da je v Paki ob cesti studenec, kjer je počivala sv. Lucija in ta voda je zdrava za oči. Na sv. Lucijo (lahko pa tudi na sv. Barbaro) se seje mlado žito, saj so nekoč ljudje verovali, da bo letina obilnejša, če bodo mlado žito posejali pred božičem.

Tik pred najkrajšim dnevom in najdaljšo nočjo v letu, 21. decembra, goduje sv. Tomaž, ki ga poznamo predvsem po dogodku, zaradi katerega se ga je prijel izraz nejeverni Tomaž in označuje pretirano skeptičnega človeka. Ljudje so nekoč verjeli, da imajo na najdaljšo noč v letu veliko moč čarovnice, dan pa je bil primeren tudi za vedeževanja, kaj bo prineslo novo leto.

Navade in šege božiča

Božič velja za enega največjih krščanskih praznikov. Zanj so značilne številne šege in navade. Mlada šega je postavljanje božičnega drevesa, ki je po letu 1900 v meščanskih družinah začelo zamenjevati jaslice. V naših krajih so že stoletja prej prostore krasili z zimzelenim rastlinjem, mladim žitom, orehi, jabolki … Na podeželju se božično drevo pojavi po prvi svetovni vojni.

Jaslice, ki predstavljajo prihod Kristusovega rojstva, so prav tako razmeroma mlad pojav. Prve jaslice so postavili na Portugalskem, prve jaslice na Slovenskem pa so bile na ogled leta 1644 v cerkvi sv. Ja-

P r o i z v o d i p o d j

koba v Ljubljani.

Množično postavljanje jaslic po hišah, mestih in na podeželju se je začelo na prehodu iz 18. v 19. stoletje. V kmečkem okolju so se najbolj uveljavile kotne jaslice v bogkovem kotu. Navadno se jih je postavljalo na trikotno odžagano desko, ki so jo postavili v kot, rob deske pa so okrasili s posebnim božičnim prtom ali pečo. Na deski so uredili strmino, jo okrasili z mahom in postavili jaslične figure. Meščanske družine so jaslične figure v večini kupovale, kmečke figure pa so bile delo domačih rok. Pripravljanje in postavljanje jaslic je bilo vedno v domeni otrok in staršev, ki so si s tem popestrili dolge zimske večere.

Mlada šega je tudi božično obdarovanje in z njim povezan Božiček. Ta nekoč ni nastopal kot maskirana oseba, temveč kot nevidni duh, ki prinese darila. Šega se je med obema vojnama najprej uveljavila v mestnem okolju, kasneje pa se je prenesla tudi na ostale pokrajine. V tujini so poznali maskirane Božičke v rdečih oblačilih, ki pa so se v zadnjih desetletjih uveljavili tudi pri nas.

Sv. Štefan in tepežni dan Sv. Štefan, ki goduje 26. decembra, je zavetnik živine in še zlasti konj. Na ta dan se je ohranilo jahanje konjev in blagoslavljanje pred cerkvijo. V Šaleški dolini se je ta običaj ohranil v Šentilju.

Na dan nedolžnih otrok oziroma tepežko, 28. decembra, so otroci lahko s šibami tepežkali odrasle in v zameno dobili slaščice, po drugi svetovni vojni pa tudi denar. Tepežkanje je predstavljalo blagoslov, tepežkali pa so lahko samo dopoldne. »Tepežni dan oblačen, ne boš ob letu kruha lačen.«

Zadnji dan v letu Silvestrovo ali starega leta dan je zadnji dan v letu. Ime mu je dal papež Silvester, ki je upodobljen s ključem, s katerim odklene novo leto. Slovenci so zadnjemu dnevu v letu rekli staro leto, večeru pa drugi sveti večer. Silvestrov večer, kot ga poznamo danes, je

Tepežni dan

nastal mnogo kasneje.

Na večer pred novim letom se je nekoč ponekod otresalo sadno drevje, saj so tako prebudili duhove, ki naj bi poskrbeli za dobro sadno letino. Po vaških hišah so zadnji dan leta hodili novoletni koledniki, ki so s pesmijo voščili dobro letino. Na staro leto so v Šaleški dolini pogosto vedeževali s čevljem ali s poleni.

Praznovanje novega leta povezujemo s postavljanjem novoletne smrečice in s prihodom dedka Mraza. Ta je najmlajši od treh decembrskih obdarovalcev. V slovenski prostor je bil umetno uveden po drugi svetovni vojni.

Glavna naloga dedka Mraza, za katerega so bila izdelana tudi pisna navodila, kako mora izgledati, je bila obdarovanje otrok in nastopanje v javnosti na prireditvah in v sprevodih na ulici.

Prišlo je novo leto Novo leto je običajno praznični dan, ki obeležuje začetek novega koledarskega leta. V gregorijanskem koledarju, ki velja v večini sveta, je to 1. januar. V rimskih časih je bil začetek leta 1. marca. V julijanskem koledarju, ki ga uporablja pravoslavna cerkev, je novo leto 14. januarja. Muslimansko novo leto se začne ob Sončevem zahodu 30. januarja, judovsko novo leto pa ob Sončevem zahodu 22. septembra. V Sloveniji je novo leto državni praznik, ki ga praznujemo, kot tudi nekatere druge države, še 2. januarja.

Januar ali prosinec je prvi mesec v prenovljenem rim-

skem, danes gregorijanskem, koledarju. Ime je dobil po rimskem bogu Janusu, ki je bog začetka in konca. Imel je dva obraza in je z enim gledal naprej, z drugim pa nazaj.

Sveti

trije kralji

6. januarja so se ohranila koledovanja z obhodi svetih

Treh kraljev. Na ta dan pritrjujejo ljudje na hišna vrata križce ali pa jih rišejo s kredo in napišejo začetnice svetih

Treh kraljev in letnico. Ker so ljudje verovali, da koledniki

prinašajo srečo, so jih gospodinje obdarile s klobasami, jajci in vinom. Fran Mlinšek je zapisal, da »če kdo na kraljevo devet hlebov poje, je potem silno močan.« Ta dan so dali vsaki živali jesti od stolnika (*praznični kruh).

Po treh kraljih se je nekoč pričel čas preje. Ženske so se ob večerih dobivale po hišah, prinesle s sabo vsaka svoj kolovrat in predivo ter predle.

To je bil poleg dela tudi čas za zabavo in je hkrati skrbel za ohranjanje izročila – pesmi,

ZIMSKI DOGODKI Festivala Velenje

19. - 30. 12. 2022, vsak dan od 16. do 22. ure

Praznično druženje s prijatelji na prostem ob odprtih kuriščih, dišečih toplih napitkih in okusnih prigrizkih. Popoldanski program z animacijo pravljičnih likov ob 17. uri je namenjen mlajši publiki, med 16. in 18. uro vsak dan otroški disco, večerni koncerti ob 18. uri za vse obiskovalce.

pravljice, uganke ... Najstarejši način preje je s preslico, kasneje pa jo zamenja kolovrat. Z industrijsko revolucijo se preja konča.

Konec praznovanj

Februar je ime dobil po latinskem prazniku sprave in očiščenja in je bil tudi zadnji mesec v rimskem koledarju. Staro slovensko ime za februar, svečan, povezujemo s svečo, ki je lahko iz voska ali ledena. Sveče pa so povezane z 2. februarjem, s svečnico. Praznik sveč in praznik luči praznujemo štirideseti dan po božiču. Na ta dan so že v poganskih časih poznali obrede in obhode, ki so svetlobi po zmagi ob zimskem kresu hiteli na pomoč. Svečnica nam v vremenskem pregovoru že napoveduje naslednje praznovanje, ki so ga ljudje pričakovali in se ga veselili: »Če je svečnica zelena, velika noč bo zasnežena.« �� Tanja Verboten, Fotografije: Damijan Kljajič, Muzej Velenje

Organizatorji: Festival Velenje, Mladinski center Velenje, Zavod za turizem Šaleške doline, Rdeča dvorana Velenje

19. 12.

17.00 Škrata in zimska vila na hoduljah (Čupakabra)

18.00 The Moonlighting Orchestra

V primeru slabega vremena bo dogodek v veliki dvorani Doma kulture Velenje.

20. 12.

16.00 Juhuhu, mi smo tu!, praznični glasbeni pozdrav velenjskih šol in mini bazar (do 18.00)

17.00 Praznični kulturni program velenjskih osnovnih šol

V primeru slabega vremena bo bazar v preddverju Doma kulture Velenje, koncert pa v veliki dvorani doma.

21. 12.

17.00 Otroška zabava s 2party

18.00 The Hišn' band

22. 12.

17.00 Božični pridnometer (Teater Cizamo)

17.00 Praznični palček, ustvarjalna delavnica za otroke v Galeriji Velenje

Delavnico bo vodila likovna pedagoginja Nina Cvirn. Delavnica je primerna za otroke, starejše od sedem let. Prijave: info@galerijavelenje.si, število mest je omejeno.

19.00 Slavko Ivančič, koncert

27. 12.

17.00 Nagajiva palčka z veliko knjigo želja (Društvo Dobra ideja)

18.00 Pop Delux

28. 12.

17.00 Maček Muri, družinska praznična predstava SLG Celje (v domu kulture) Predstava traja 75 minut. 5+ za Maksi Pikin abonma in izven (8 EUR)

18.00 Skupina LPS (Last Pizza Slice)

29. 12.

17.00 Dobra vila in palček Zaspalček (Društvo Dobra ideja)

18.00 Smooth Band

30. 12.

17.00 Čaroben spomin na praznični december (Društvo Dobra ideja)

18.00 Bilbi, koncertni program največjih uspešnic

V primeru slabega vremena bo dogodek v veliki dvorani Doma kulture Velenje.

31. 12.

18.00 Titov trg Otroško silvestrovanje s Plesno šolo SPIN in slovo od Dedka Mraza

22.00 Titov trg Silvestrovanje na Titovem trgu z Rok'n' Bandom

Napovedujemo:

7. 1.

Letna produkcija Plesne šole Spin Dom kulture Velenje

8. 1.

The Addams family

gledališka predstava KD Gledališče Gornji Grad, nedeljski gledališki abonma in izven, Dom kulture Velenje

9. in 10. 1.

Otroci s postaje Zoom glasbena komedija ŠC Velenje in Festival Velenje, Dom kulture Velenje

11. 1.

Dobrodelna prireditev Društva upokojencev Velenje Dom kulture Velenje

13. 1.

Popolni tujci

komedija SNG Drama Maribor, za Zeleni abonma in izven, Dom kulture Velenje

14. 1.

Povodni mož predstava KUD Žebelj in Gledališče Lalanit, za Mini Pikin abonma (razprodano), Dom kulture Velenje/Luce, koncert za abonma Klub in izven, Dom kulture Velenje

17. 1.

Emigranta drama SNG Drama Ljubljana, za Beli

abonma in abonma Mladost ter izven, Dom kulture Velenje

21. 1.

Skrivno društvo KRVZ predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana, za Maksi Pikin abonma in izven, Dom kulture Velenje

23. 1.

Vročica komedija Špas teatra Mengeš, Dom kulture Velenje

24. 1.

Thomas Elbinger – pozavna, Erika Hidasi – klavir koncert za abonma Klasika in izven, Glasbena šola Velenje

26. 1.

Blaž Švagan in Sound in Time

Trio koncert za Max klub Jazz abonma in izven, Max klub Velenje

28. 1.

Pujski so zakon! lutkovno-igrana predstava Lutkovnega gledališča Velenje, Dom kulture Velenje

30. 1.–3. 2.

Mala šola cirkusa delavnice za otroke, Dom kulture Velenje

7. 2.

Osrednja občinska slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Dom kulture Velenje

10. 2.

Čudež komedija Narodnega doma Maribor, za Zeleni abonma in izven, Dom kulture Velenje

14. 2.

Paloma komična drama Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana, AGRFT in KUD Krik, za Beli abonma in izven, Dom kulture Velenje

16. 2.

3:RMA duo koncert ta Max klub Jazz festival in izven, Max klub Velenje

18. 2.

Štiri črne mravljice lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Ljubljana, za Mini Pikin abonma in izven, Dom kulture Velenje

21. 2.

Godalni kvartet Berlin-Tokyo koncert za abonma Klasika in izven, Glasbena šola Velenje

25. 2.

Strahovito predstava Lutkovnega gledališča Maribor, za Maksi Pikin abonma in izven, Dom kulture Velenje

Decembrska

romantika v Kinu

Velenje

Od 26. do 30. 12., vsak dan ob 17.00 (4 EUR) in 19.30 (5 EUR), velika dvorana. 26. 12.

Kapa

božični družinski film/Pot v raj, romantična komedija 27. 12.

Obuti maček: Zadnja želja sinhronizirana animirana komična pustolovščina/Korzet, biografska drama 28. 12.

Vesela pošastna družina 2 sinhronizirana animirana pustolovščina/Lamborghini, biografska drama 29. 12.

Najboljši rojstni dan sinhroniziran film za otroke (4+)/I

Wanna Dance with Somebody: Film o Whitney Houston, biografska glasbena drama 30. 12.:

Lil, lil, krokodil sinhronizirana komična družinska pustolovščina/Poroka za umret, romantična komedija

Linški rudolfi

Tile piškoti zahtevajo potrpežljivost z oblikovanjem in zares se bodo naredili šele po nekaj dneh, a takrat se vam bo zdelo, da so boljši kot linške oči, ki ste jih poznali do zdaj.

Potrebujete:

• 185 g masla (sobna temperatura)

• 100 g sladkorja

• veliko jajce

• žlička ekstrakta vanilije

• 190 g navadne bele moke, 70 g mandljeve moke

• 1/2 žličke soli (fine)

• žlička mletega cimeta

• 180 g marmelade ali čokoladnega namaza

• sladkor v prahu

Dekoracija

• rdeče perlice za nosek

• 50 g temne čokolade

Priprava

1. V večji skledi z metlico razmešamo zmehčano maslo in sladkor, dodamo vaniljo in jajce. Umešamo, da dobimo gladko maso.

2. V drugi posodi pomešamo moko, mandljevo moko, sol in cimet. Suhe sestavine nato primešamo mokrim

in se potrudimo z vmešavanjem, da dobimo enakomerno in gladko testo. Postavimo ga v hladilnik, kjer naj počiva vsaj dve uri, najbolje pa čez noč.

3. Oblikovanje: ohlajeno testo damo med dva kosa papirja za peko in razvaljamo na debelino 3-4 mm. Razvaljano testo s papirjem vred postavimo v zamrzovalnik,

Sladek božični recept

toliko da se utrdi in bomo lažje nadaljevali. Vključimo pečico na 180 stopinj.

4. Iz ohlajenega testa izrezujemo kroge premera 8 cm (če se testo preveč zmehča, nazaj v zamrzovalnik z njim). V polovico krogov izrežemo še manjše kroge (nekoliko bolj pri robu, ne v sredino), za smrček. Ostanke testa znova zgnetemo in

December v knjižnicah

Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki

8. 12.

16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pravljična joga za otroke

17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Četrtkova peta

17.00 Mladinska soba Knjižnice Velenje

Filmoljubci

9. 12.

19.19 Preddverje Knjižnice Velenje Vlado Vrbič, Andreja Jurkovnik: Kajuh Podobe

10. 12.

9.00 Preddverje knjižnice Velenje Praznični bazar in sejem igrač Klic iz omare

12. 12.

porabimo.

5. Že oblikovane piškote s papirjem vred potegnemo na pekač, koristno pa je, če jih damo tudi pred peko znova v zamrzovalnik za 5 minut.

6. Pečemo jih 18–20 minut, nato čakamo vsaj 10 minut, da se hladijo na pekaču, preden jih prestavimo na rešetko.

7. Na piškote brez luknje v enakomernem sloju namažemo marmelado ali čokoladni namaz. Piškote z luknjo poprašimo s sladkorjem v prahu in jih poveznemo na pripravljene polovice.

8. Dekoriranje: v lončku stopimo čokolado na majhnem ognju, ko se nekoliko ohladi, jo nadevamo v vrečko, zelo majhen konec vogala odrežemo in na piškote nabrizgamo rogove in oči, lahko tudi nos. ��

Dogodki v Savinjskošaleški regiji do 8. 1.

Božična bajka Slovenije v Mozirskem gaju (vsak dan med 16.00 in 21.00)

6. 12.

Praznični dvorec Gutenbuchel Šoštanj - med delavniki od 16.00 do 20.00, med vikendi od 11.00 do 20.00. Traja do 30.12. 17. 12.

Tradicionalni pohod z baklami do slapa Rinka 25. 12.

Žive jaslice na Rečici ob Savinji pri gostišču Atelšek (v opuščenem kamnolomu Dol- Suha 31. 12.

Silvestrska turneja v smučarskih skokih za ženske v Ljubnem ob Savinji

TURISTIČNA

KMETIJA TUŠEVO

Uroš Drev, Lopatnik 11, Velenje

Telefon: 03 587 06 43, 041 636 613

Delovni čas: rezervacije po dogovoru petek, sobota, nedelja Sobe 24 ur na dan Samo doma pridelana kmečka hrana (kruh, potica, štruklji, štrudli, gobova juha, koline ...) po receptih naših babic za zaključene družbe, nedeljska kosila • lega sredi gozda s prekrasnim pogledom na Šaleško dolino • urejeno igrišče za otroke • prijazna kolesarjem

17.00 Otroški oddelek Mestne knjižnice Velenje

Otroška ustvarjalna delavnica: Praznična voščilnica

18.00 Študijska čitalnica Mestne knjižnice Velenje

Jerneja Renko: Posebna punca

13. 12.

19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki O Šmarčanih malo drugače: Nejc Robida

14. 12.

17.00 Pravljična soba knjižnice Velenje Ura pravljic

19.19 Preddverje knjižnice Velenje Predstavitev filma Kako se je domačijam v Šaleku reklo domače?: Čujež

15. 12.

10.00 Študijska čitalnica Mestne knjižnice Velenje Moč branja: bralni klub za odrasle

19.19 Študijska čitalnica Mestne knjižnice Velenje Potopisno predavanje: Rodos

16. 12.

18.00 Študijska čitalnica Mestne knjižnica Velenje

Gregor Kraljić: Zlate pesmi in Zlatko Kraljić: Tam pri Muri dej voda žaburi

20. 12.

16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pogovorna skupina Šmartnice

18.00 Študijska čitalnica Mestne knjižnice Velenje

Rodoslovno srečanje

18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Vlado Vrbič, Andreja Jurkovnik: Kajuh Podobe

21. 12.

17.00 Pravljična soba knjižnice Velenje Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom

22. 12.

17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična meditacija za otroke z Janjo in medvedkom Tapkom

18.00 Splet

Bralni klub Sončni Žarek: Lepotica s pomarančami

27. 12.

9.00 Študijska čitalnica Mestne knjižnice Velenje Novoletna Lego robotika

31. 12.

8.00 Preddverje knjižnice Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo

RAZSTAVE

Mestna knjižnica Velenje

Ela Peroci: Med pravljice

Razstavo ob 100. obletnici rojstva Ele Peroci sta pripravili Bernarda Lukanc in Maja Praprotnik (osrednje razstavišče)

Pravljični svet Ele Peroci

Otroci vrtca so vstopili v Pravljični svet Ele Peroci predvsem skozi doživetja ob prebiranju pravljice Muce copatarica (otroški oddelek)

Stavbna dediščina na Dobrni

Razstavo je pripravilo Turistično društvo Dobrna v sodelovanju s Foto društvom

Goga Zagorje ob Savi. (Sončna stena)

Sto dejstev o Kajuhu, zapisanih z zeleno tinto ob stoti obletnici pesnikovega rojstva

Zasnova in besedilo Špela Poles, ilustracije in oblikovanje Rok Poles. V sodelovanju z Vilo Mayer in Občino Šoštanj. Razstava bo na ogled od 13. 12. (Domoznansko razstavišče)

Bralec meseca: Andrej Šifer

Razstavo je pripravila Stanka Ledinek (Steklena dvojčka knjižnice Velenje)

Spomini na Međimurje

Razstavljajo člani Kulturnega društva Međimurje. (Oddelek za odrasle)

Mestna knjižnica Šoštanj

Kajuh, moj pesnik

Avtorica razstave je Stanka Ledinek

49. mala Napotnikova kiparska kolonija

Na razstavi je na ogled vseh 20 letos ustvarjenih lesenih kipov in skulptur, ustvarjenih v sklopu 49. male Napotnikove kiparske kolonije.

Kajuhovo leto v vrtcu Šoštanj Razstava otroških likovnih del o pesniku Karlu Destovniku Kajuhu kot ga vidijo otroške oči.

Zimska pravljica Razstava pravljic, ki govorijo o naravi, živalih in dogodivščinah. Knjižnica Šmartno ob Paki Razstava mačjih portretov Otroci iz Vrtca Sonček Šmartno ob Paki so ob poslušanju pravljice Muca Copatarica ustvarjali mačje portrete.

Več umirjenosti in povezanosti

Mateja, Klemen, Gaja in Pika Krošlin, Velenje: »Za našo družino je pestro leto, predvsem tudi zaradi rojstva druge hčerke. Poleg tega smo se selili v hišo in tako se nam je veliko dogajalo. V novem letu pa si želim umirjenosti in več časa za družino, več povezanosti, da bi se več družili, hodili v naravo. Na drugi strani pa tudi veliko energije, ki jo dva majhna otroka zahtevata.«

KITAJSKA RESTAVRACIJA

PEKINŠKO MESTO

Xi hu, d. o. o.

Partizanska cesta 1, Velenje

Telefon: 03 586 43 10, 041 816 678

Zaključene skupine do 130 ljudi! Jedi tradicionalne kitajske kuhinje: mongolsko pečeno meso, raca na pekinški način, zmajevo gnezdo, pijani piščanec ...

STONE BRAD: Nebrzdani Amazon: Jeff Bezos in njegov globalni imperij

od – Odrasli | 929 – Biografije | Vir: www.felix.si

Pred skoraj desetimi leti je novinar pri Bloombergu Brad Stone v svoji uspešnici Amazon: nastanek in vzpon tehnološkega giganta, ki je za vedno spremenil naše nakupne in bralne navade, opisal neverjetni vzpon tega podjetja. Od takrat se je Amazon eksponentno razširil, izumil nove izdelke in vplival na številne panoge, medtem ko se je njegova delovna sila petkrat povečala, njegova vrednost pa je narasla na skoraj dva bilijona dolarjev. Skoraj nemogoče je preživeti dan, ne da bi naleteli na vpliv podjetja Jeffa Bezosa in njegovih storitev, kot so Whole Foods, Prime Video, računalništvo v oblaku AWS, če sploh ne omenjamo Bezosovega lastništva časnika The Washington Post. Živimo v svetu, ki ga vodita, oskrbujeta in nadzorujeta Amazon in njegov edinstveni ustanovitelj. Brad Stone v knjigi Nebrzdani Amazon podaja odličen, podroben in živo izrisan portret o tem, kako je maloprodajni začetnik postal eden najmogočnejših in najbolj strah vzbujajočih igralcev v svetovnem gospodarstvu. Novinar, ki tehnološko dogajanje v Silicijevi dolini spremlja že več kot 20 let, pa v knjigi obdela tudi razvoj samega Bezosa – računalniškega strokovnjaka, popolnoma predanega gradnji spletne prodaje, ki se je postopno prelevil v discipliniranega milijarderja z globalnimi ambicijami in je Amazonu vladal z železno roko, ob tem pa zaradi zasebnega življenja pristal na naslovnicah tabloidov.

ITALIJANSKE pravljice 1 in 2

ml – Mladina | l – ljudsko slovstvo | Vir: www.mladinska-knjiga.si

Italijanski pisatelj Italo Calvino (1923–1985) je po vzoru bratov Grimm leta 1956 pripravil obsežno zbirko italijanskih ljudskih pravljic. Zbirka pravljic, ki preseneča z mnogimi nepričakovanimi različicami znanih pravljičnih motivov, italijanskih različicah Pepelke, Obutega mačka, Trnuljčice in drugih …, nas popelje v svet ljubezni in čudežev, v svet vsakdanjega in nadnaravnega. V pravljicah nastopajo kralji s tako dolgo brado, da jo morajo razčesavati štirje vojaki, velikani, čarovnice, princeske v težavah in junaki, ki jih rešujejo, pa tudi nagajive vile, ki znajo kralju z glave ukrasti krono, in prebrisana dekleta, ki se ne ustrašijo volka. Ne manjkajo niti začarane žabe in opice, ki se tik pred poroko spremenijo v prekrasno princeso … Pravljice so izšle leta 1956 pri založbi Einaudi v knjižni zbirki, namenjeni klasikom pravljičnega žanra, kot so bili brata Grimm, Perrault, Andersen in drugi. Tudi Calvino, ki jih je zbral in priredil, je črpal iz ljudskih tradicij, ki so se močno razživele v letih nastajanja knjige. Del italijanskih pravljic je pri nas v prevodu Nika Koširja prvič izšel leta 1961 (v zbirki Zlata ptica), nato je izšlo 80 pravljic v prevodu Tee Štoka leta 1997 (v zbirki Veliki pravljičarji), 25 let pozneje pa je v obliki prestižnega založniškega projekta prevedena celotna zbirka teh pravljic.

KINO spored

KAPA

Božični družinski film, 86 min (SLO)

Režija: Slobodan Maksimović Igrajo: Gaj Črnič, Kaja Podreberšek, Ajda Smrekar, Mojca Fatur, Frano Mašković, René Štur, Klemen Slakonja, Zala Djuric, Mila Maksimović, Tilen Kolbe, Emil Kulović, Jernej Kuntner, Klemen Klemen, Jaka Fon, Lotos Vincenc Šparovec, Nina Valič, Primož Pirnat Petek, 9. 12., ob 17. uri, velika dvor.

SARAJEVO SAFARI

Dokumentarni film, 75 min (SLO)

Režija: Miran Zupanič. Sodelovali so: Stana Ćišić, Samir Ćišić, Faruk Šabanović, Edin Subašić Petek, 9. 12., ob 19. uri, mala dvor.

PRIZNAJ, FLETCH

Confess, Fletch, komedija, 98 min, ZDA

Režija: Greg Mottola. Igrajo: Jon Hamm, Roy Wood Jr., Annie Mumolo, Ayden Mayeri, Lorenza Izzo, Kyle MacLachlan Petek, 9. 12., ob 20. uri, velika dvor.

MOJA VESNA

Drama, 80 min (Slovenija, Avstralija)

Režija: Sara Kern. Igrajo: Loti Kovačič, Mackenzie Mazur, Gregor Baković, Claudia Karvan

Sobota, 10. 12., ob 17. uri, velika dvorana

ČRNI PANTER:

WAKANDA ZA VEDNO

Black Panther: Wakanda Forever, akcijska avanturistična drama, 161 min (ZDA).

Režija: Ryan Coogler. Igrajo: Angela, Basset, Letitia Wright, Tenoch Huerta, Martin Freeman, Lupita Nyongo Sobota, 10. 12., ob 19. uri, mala dvorana

NASILNA NOČ

Violent Night, božična akcijska komedija, 114 min (ZDA). Režija: Tommy Wirkola.

VELENJE

Četrtek, 8. 12.

17.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Filmoljubci

17.00 Mladinski center Velenje konS modul: Biodukt, Martina Testen in Simon Šerc, predavanje

17.00 Titov trg

Prihod Dedka Mraza v Šaleško

dolino

19.30 Glasbena šola Velenje, Marinova dvorana

Koncert godalnega orkestra in wind ansambla Umetniške gimnazije Velenje in Glasbene šole

20.30 Max klub Magic Pond, koncert Max Klub jazz festivala in izven Petek, 9. 12.

10.00 AZ Ljudska univerza Velenje, Planet generacij - Večgeneracijski center Zimska ustvarjanja, ustvarjalna delavnica

19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Vlado Vrbič, Andreja Jurkovnik: Kajuh Podobe, predstavitev knjige

21.00 eMCe plac konS modul: Cadlag, Bernocchi in Shekuza, koncert Sobota, 10. 12.

8.00 Cankarjeva ulica Praznični bolšji sejem

9.00 Knjižnica Velenje, preddverje Praznični bazar in sejem igrač Klic iz omare

10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Čarobne sobotnice: Prigode palčka Obdarovalčka, predstava Lutkovnega gledališča Makarenko

18.00 eMCe plac

Let's talk about sex: Pogovor z Lucijo Burgar

18.00 Vila Bianca

Čarobnost božiča skozi pesem z Vokalno skupino Fortuna, koncert

18.00 Galerija Velenje

Hotenja 32, literarni večer

20.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana

Akordika, večer muzikalov, koncert

Abonmaja Klub in izven

21.00 Max klub

konS modul: Etceteral, Groove bear, koncert Nedelja, 11. 12.

10.00 Velenjski grad Pravljični nedeljski dopoldnevi

15.15 eMCe plac Tarok turnir Ponedeljek, 12. 12.

17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Otroška ustvarjalna delavnica: Praznična voščilnica

18.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Jerneja Renko: Posebna punca, predstavitev knjige Torek, 13. 12.

10.00 Spletne platforme Muzeja Velenje Čas kolin na Grilovi domačiji, video prikaz priprave kolin in drugih mesnih izdelkov.

17.00 Vila Rožle

Torkova peta: Zimske voščilnice in druženje ob čaju, ustvarjalnica za otroke in starše Sreda, 14. 12.

17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic

19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Kako se je domačijam v Šaleku reklo po domače?: Čujež, ogled filma

19.30 Glasbena šola Velenje, Marinova dvorana Volodja Balžalorsky – violina in Aleksandar Serdar – klavir, nagradni koncert za abonente abonmaja Klasika in Beli

ŠMARTNO OB PAKI

Četrtek, 8. 12.

16:30 Knjižnica Šmartno ob Paki Praznična pravljična joga za otroke

Torek, 13. 12.

18:30 Knjižnica Šmartno ob Paki O Šmarčanih malo drugače

Sreda, 14. 12.

18:00 KD Šmartno ob Paki Otvoritev razstave Martinove likovne kolonije

ŠOŠTANJ

Četrtek, 8. 12.

17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Četrtkova peta

18.00 Kulturni dom Šoštanj Kajuh, dokumentarno literarni kamišibaj o Karlu DestovnikuKajuhu. Avtorica Vanja Kretič.

Petek, 9. 12.

20.00 Kulturni dom Šoštanj MI2, koncert

Sobota, 10. 12.

18.00 Kulturni dom Šoštanj Kajuhova večerna impresija, koncert Mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj, posvečen stoti obletnici rojstva Karla DestovnikaKajuha

Nedelja, 11. 12.

18.00 Kulturni dom Šoštanj Za en večer, Kulturno umetniško društvo Lepi kamen je pripravilo projekt Ponedeljek, 12. 12.

18.00 Kulturni dom Šoštanj Kajuhova poezija v fosnu, razstava del študentov kiparstva

Skozi tančice ženskega pogleda

Igrajo: David Harbour, Cam Gigandet, Beverly D Angelo, John Leguizamo, Edi Patterson, Brendan Fletcher Sobota, 10. 12., ob 20. uri, velika dvorana

OBUTI MAČEK:

ŽELJA

Tiskalnik potrebuje vašo pozornost

zmanjka papirja, mi tiskalnik ne more natisniti želenega materiala. Ko misel prenesem v svoje življenje, se vprašam, le kolikokrat bi sama sebi morala dati opozorilo – Ines, potrebuješ svojo pozornost. Sama zase, sama sebi.

ZADNJA

Puss in Boots: The Last Wish, sinhronizirana animirana komična pustolovščina, 98 min (ZDA). Režija: Joel Crawford Nedelja, 11. 12., ob 16. uri, velika dvorana

PR' HOSTAR 2

Komedija, 80 min (Slovenija)

Režija: Luka Marčetić. Igrajo: Dejan Krupić, Goran Hrvaćanin, Mario Ćulibrk, Niko Zagode, Aljoša Armuš, Haris Raković, Mateja Terseglav, Miha Brajnik

Nedelja, 11. 12., ob 18. uri, mala dvorana

ČRNI ADAM

Black Adam, akcijska pustolovščina, 124 min (ZDA). Režija: Jaume Collet-Serra

Igrajo: Dwayne Johnson, Sarah Shahi, Pierce Brosnan

Nedelja, 11. 12., ob 19. uri, velika dvorana

GAJIN SVET 2

Mladinska romantična komedija, 97 min (Slovenija). Režija: Peter Bratuša

Igrajo: Uma Štader, Sebastian Cavazza, Enej Černe Berčič, Neža Smolinsky, Jurij

Zrnec, Katarina Čas, Ajda Smrekar

Ponedeljek, 12. 12., ob 18. uri, mala dvorana

OBE STRANI REZILA

Avec amour et acharnement, romantična drama, 116 min, FR

Režija: Claire Denis

Igrajo: Bulle Ogier, Grégoire Colin, Juliette Binoche, Mati Diop, Vincent Lindon

Ponedeljek, 12. 12., ob 19. uri, velika dvorana

Danes sem v službi imela kar zajetno gradivo, ki ga je bilo treba natisniti in pripraviti za prihajajoče udeležence.

V svojem elementu sem v delovni vnemi spregledala, da mi je tiskalnik sporočal, da potrebuje mojo pozornost! Ne da bi se zavzela za opozorilo, sem nadaljevala.

Ko sem bila prepričana, da imam vso gradivo natisnjeno, se odpravim do tiskalnika. Presenečena ugotovim, da je zmanjkalo papirja in zato mi seveda tiskalnik ni mogel natisniti vsega gradiva. Kako zanimiv se mi je zdel napis – tiskalnik potrebuje vašo pozornost.

Kako preprosto, a zelo resnično! Če

CITY CENTER Celje

• Vsak četrtek in petek KMEČKA

TRŽNICA

• Nagradna igra na FB strani nakupovalnega središča – Citycentrov adventni koledar do 25. 12.

• Božiček obdari vse otroke, 21. decembra med 16. in 19. uro (otroci se bodo lahko z Božičkom tudi fotografirali)

• Otroški park Džungla je odprt (obišči in praznuj rojstni dan)

• Božični darilni bon Desetak, nakup možen od 8.00 dalje na upravi City centra Celje

• Povabilo na FB, IG profil Citycentra Celje in na www.city-center.si kjer objavljamo aktualne akcije vseh naših trgovin.

Priznam, odkar sem mama, mi skrb zase predstavlja dnevni izziv. Pa ne samo izziv, problem! Enostavno ni dovolj ur, da bi se organizirala tako, da bi si namenila dovolj časa. Celo takrat, ko se zavestno odločim, da bom tisti dan poskrbela zase, me najde nekaj, kar naj bi potrebovalo več pozornosti kot jaz. Vrtinec skrbi je zelo pogosto osredotočen na druge in na napis, ki mi ga je namenil danes tiskalnik – potrebujem tvojo pozornost. Zato si danes dajem nalogo, celo ukaz. Napis bom usmerila k sebi in vsaj eno uro počela to, kar mi je ljubo. Brala bom. Risala. Odšla na sprehod in se naužila svežega zraka. Obiskala

ALU Ljubljana in Samo en cvet, predpremiera dokumentarnega filma o Karlu Destovniku - Kajuhu. Avtor Zvezdan Martič

Torek, 13. 12.

18.00 Kulturni dom Šoštanj Drobna pesem, svečana proslava ob stoti obletnici rojstva Karla Destovnika - Kajuha

Lunine mene decembra, ob 5:08, polna luna (ščip) 8.

Gutenbuchel vnovič vabi

Občina Šoštanj bo letos v sodelovanju s Simonom Ogrizkom v decembru ponovno oživila dvorec Gutenbuchel. Vabljeni od 6. do 30. decembra 2022 od 16. do 20. ure med delavniki in od 11. do 20. ure med vikendi na ogled čudovitega praznično okrašenega dvorca. .

prijateljico, ki je nisem videla že dolgo časa. Kupila sivkino dišavo in si privoščila sproščeno kopel. Rekla »ne« vsaj eni dejavnosti, ki ni nujna in ni moja želja.

Draga bralka, tudi tebi dajem srčen opomnik – potrebuješ lastno pozornost. Ne samo takrat, ko smo že bolne in nas telo prisili, da odležimo vročino. Ne samo takrat, ko se nam zaradi hitenja zgodi, da pozabimo doma denarnico, vse dokumente, zdravo malico, primerno obutev in še kaj. Ne samo takrat, ko nam ljubeče že drugi rečejo – zelo utrujeno izgledaš, potrebuješ počitek. Ne samo takrat, ko je nujno. Ne.

Lastno pozornost si moramo nuditi, preden izgorimo. Preden rečemo »resnično ne zmorem več«. Prisluhni si in slišala boš lastni odgovor, kako nujno je zate, da pričneš danes z vsaj eno uro skrbi zase … Navijamo za tvoj osvojeni izziv! �� Ines Vugrinec

OBVEŠČEVALEC

Nagradna križanka Mobtel

ZA OBSTOJEČE IN NOVE NAROČNIKE SANJSKE CENE

IZDELKOV SAMSUNG

S PAKETI NEO

ali izberite enega izmed paketov NEO in izkoristite enotno naročnino do enega leta.

Prodajalna MOBTEL

Velenje, Velenjka | 051 344 244

Prodajalna MOBTEL

Velenje, Interspar Šalek | 041 703 699

Prodajalna MOBTEL

Mozirje, Orožnova 1 (Supermarket Jager) 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p.

• sklepanje in podaljševanje naročnin

• prodaja akcijskih mobitelov

• prodaja paketov Mobi in kartic Mobi

• Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenijebrez provizije! prodajalne mobtel

Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 19. 12. 2022 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Poletje - Mobtel«. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.

okraju je nastopil na volitvah leta 1870 in 1871 in bil obakrat izvoljen. Umrl je 19. februarja 1874;

- 11. decembra 1920 se je v Celju rodil bančnik, zgodovinar, etnolog Aleksander Videčnik. Umrl je v Celju 6. marca 2019;

- 9. decembra 1919 se je v Žalcu rodil direktor in kulturni delavec Rudi Hrovat. Od leta 1963 do upokojitve 1976 je bil zaposlen v Kulturnem domu Velenje. Bil je direktor Kulturnega doma, igralec in režiser prvih gledaliških predstav, postavljenih na oder kulturnega doma v Velenju. Ustanovil in vodil je prvo tiskarno v Velenju, pod njegovim vodstvom je deloval tudi Kino Velenje Igral je saksofon in klavir v mini revijskem plesnem orkestru v hotelu Paka. Umrl je v Velenju 26. januarja 1981;

- 9. decembra 1954 so izvolili nov odbor velenjske Svobode. Za predsednika so izvolili Zdenka Furlana, za podpredsednika Karla Vrečka in Franja Arliča, za tajnika Maksa Mavca in za blagajnika Janka Borštnerja;

- 11. decembra 1829 se je na Dunaju rodil Karel de Csepin Adamovich, ki je bil od leta 1858 tudi lastnik Velenjskega gradu. 1857 se je poročil z Bianco, grofico Wickenburg. Kot slovenski kandidat slovenske liberalne stranke v slovenjegraškem

- 12. decembra 1873 se je v Studenicah rodil pedagog in funkcionar Ivan Koropec. V obdobju 1899-1918 je poučeval v Šoštanju, v šol. letu 1918/1919 pa je bil imenovan za nadučitelja v Velenju. 1911 je postal ravnatelj šoštanjske Hranilnice in posojilnice. Od 1904 do 1914 je bil prvi predsednik Šaleške podružnice Slovenskega planinskega društva v Šoštanju. Umrl v Poljčanah

4. julija 1944;

- 12. decembra 1888 se je na Zdovčevi domačiji v Zavodnju nad Šoštanjem rodil kipar Ivan Napotnik. Napotnik je oblikoval kamen, bron, mavec in predvsem les. Ob kiparjevi sedemdesetletnici so 12. decembra 1958 v sindikalnem domu v Šoštanju odprli razstavo Napotnikovih del, ki jo je pripravil Viktor Kojc, otvoritveni govor pa je imel ravnatelj Narodne galerije in Napotnikov dober prijatelj dr. Karel Robida. Napotniku so ob tej priložnosti podelili visoko državno odlikovanje - Red dela I. stopnje, občinski odbor Šoštanj pa ga je imenoval tudi za svojega prvega

Karel Destovnik - Kajuh (Arhiv Muzeja Velenje)

častnega občana. Decembra leta 1978 so po njem poimenovali Kulturni center Velenje, ki je to ostal do 11. marca 2004;

- 12. decembra 1999 je v drugem krogu nadomestnih volitev za šoštanjskega župana zmagal Milan Kopušar, ki je zbral dobrih 53% glasov, istega dne pa je bilo v Velenju evropsko prvenstvo v krosu, na katerem je nastopilo 350 tekačev iz 26 evropskih držav;

- 12. decembra 2018 je v Velenju umrla direktorica Valči Žohar. V letih 1973–1981 je bila direktorica delovne organizacije Toplovod Velenje, v letih 1983–1984 pa v. d. direktorice Komunalnega podjetja Velenje. Valči Žohar je tudi prva predsednica Univerze za III. Življenjsko obdobje Velenje. Rojena je bila

2. februarja 1932 v Celju;

- 13. decembra je god sv. Lucije, ki si je po legendi iztaknila oči, da bi se ognila na-

dležnemu snubcu in ohranila devištvo. Dan sv. Lucije je po julijanskem koledarju sovpadal z najkrajšim dnem v letu in ljudska vera je povezala ugaslo luč njenih oslepljenih oči z ustrezno dolgo nočjo zimskega sončnega obrata. Lucija med drugim velja kot zavetnica šivilj; - 13. decembra 1922 je bil v Šoštanju rojen slovenski pesnik Karel Destovnik – Kajuh. Kajuhov pesniški opus je dosegel vrh v polemični Slovenski pesmi, v ciklusu Ljubezenske in v nekaterih značilnih ženskih pesmihKje si, mati, Materi padlega partizana, Materi treh partizanov in Dekle v zaporu. Zlasti v teh delih je izvirno in dovršeno združil osebno lirično izpoved z narodnoosvobodilno tematiko. V obdobju, ko je bil v partizanih, sta nastali le dve pesmi - V slovenskih vaseh in Pesem 14. divizije. Njegova kratka in neizpeta življenjska pot se je tragično končala 22. februarja 1944 na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjem, ko je padel kot borec 14. divizije;

- 15. decembra 1992 je odstopila velenjska vlada Franja Bartolca, v začetku leta 1993 je novi predsednik velenjskega izvršnega sveta postal nekdanji župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. �� Damijan Kljajič

Oven, 21. 3. – 20. 4.

Zaradi neodločnosti se vam lahko iz rok izmuzne priložnost, da določene stvari končno postavite na svoje mesto. Čeprav niste prepričani, kako se soočiti z izzivi, ki so pred vami, ne oklevajte preveč. Sledite svojemu instinktu, ki vas bo vodil v pravo smer. Ne prepuščajte se zmedenosti in nejevolji, ki vas poskušata obdajati. Povsem normalno je, da vas obdajajo številni pomisleki, a je ključno, da se jim ne predajate. Čeprav se počutite precej zbegani, v sebi dobro veste, kaj si zares želite in kaj morate za to tudi storiti.

Bik, 21. 4. – 20. 5.

Hitenje in trmoglavost tokrat ne bosta obrodila sadov, zato ne silite v nekaj, v kar niti sami niste prepričani. To vam bo prineslo zgolj obilico stresa in vam jemalo energijo. Stopite korak nazaj in počakajte, da se določene stvari odvijejo same od sebe. Dobro vam bo del čas na samem, ki ga izkoristite tudi za temeljit premislek. Ozrite se vase in zagotovite, kje tiči razlog za vašo brezglavo hitenje v nekaj, česar si sami morda niti ne želite.

Dvojčka, 21. 5. – 20. 6.

December vam je prinesel ogromno veselja in topline, a hkrati dodatno mero napora. Pazite, da vas obveznosti in sladkosti tega prazničnega meseca ne izčrpajo. Skrbno ravnajte s svojo energijo in je ne trošite na malenkostih, ki vas spravljajo ob živce. Nič ne bo narobe, če si boste vzeli nekaj časa zase in si na samem napolnili baterije. Tako boste kos vsemu, kar vas čaka v naslednjih dneh, hkrati pa boste preprečili večje zdravstvene tegobe, ki vam jih lahko prinese stres.

Rak, 21. 6. – 22. 7.

Naslednji dnevi ponujajo dobro iztočnico, da končno nekoliko spremenite svoj način življenja in izboljšate svoje splošno počutje. Tudi okolica in ljudje vam bodo naklonjeni, zato je pravi čas, da izkoristite dobre razmere in se lotite vseh tistih stvari, za katere veste, da vam prinašajo preobrat na bolje. Svoje dobro počutje in samozavest lahko prenesete na vsa področja vašega življenja in okrepite tudi nekatere odnose, ki so se v preteklosti skrhali.

Lev, 23. 7. – 22. 8.

V teh dneh ste bolj nervozni kot sicer. Celo vaši najbližji vas bodo na trenutke brez pravega razloga spravljali ob živce. Dobro bi bilo, da si vzamete kakšen dan zase, da se pomirite in se sprostite v naravi. Najdite svoje zatočišče, v katerem boste lahko nekoliko prečistili svoje misli. To vam bo ponudilo bolj pozitiven pogled na situacijo, hkrati pa priložnost, da ponovno vzpostavite notranje ravnovesje, ki se je zaradi obilice skrbi in obveznosti v preteklih dneh precej porušilo.

Devica, 23. 8. – 22. 9.

Bolj ko se boste zapirali pred samim seboj, večje težave si boste povzročili. V sebi skrivate kup bremen in preživetih vzorcev, ki povzročajo, da se nenehno vrtite v začaranem krogu. Ne preostane vam drugega, kot da se z njimi dokončno soočite. Le tako jih boste lahko kmalu zares pustili za sabo. Že če jih boste izgovorili na glas, sploh, če se boste komu zaupali, se boste nekoliko osvobodili. Tehtnica, 23. 9. – 23. 10.

Po čustvenem vrtiljaku na ljubezenskem področju se boste končno malce umirili. Čeprav v odnosih še niste vsega dorekli, se boste uspeli sprostiti in se zbližati s partnerjem ali s simpatijo. Sodelavci vam bodo povzročali nekaj preglavic, a ne dopustite, da to vpliva na vaše delo. Ostanite mirni in poskušajte najti skupno rešitev. Če se ne boste zapletali v prepire, boste ohranili dobro počutje. Ne odločajte se torej za nepotrebne drame, zaradi katerih lahko celo zbolite.

Škorpijon, 24. 10. – 22. 11.

Določeni dogodki se bodo morda odvijali nekoliko hitreje, kot bi si želeli, zato jim boste težko sledili. Morali se boste prilagoditi, da boste lahko ujeli ritem dogajanja in se dokončno sprostili. Bolj ko boste pripravljeni na spremembe, hitreje se bo vse postavilo na svoje mesto. Imate vso podporo bližnjih, čeprav se tega ne zavedate ves čas. Dovolite si, da tudi drugi naredijo kaj dobrega za vas in vas razvajajo, saj vam bo to prineslo dodatno energijo za soočanje s trenutno situacijo.

Strelec, 23. 11. – 21. 12.

Imeli boste veliko energije, a pazljivo, kam jo usmerjate. Na poslovnem področju boste imeli opravka z osebami, ki gledajo zgolj na lastne interese. Ne zanašajte se na prazne obljube in ne nasedajte na zgolj lepe besede. Ne sprejemajte pomembnih odločitev, preden niste popolnoma prepričani, da so prave. Bolj pa se lahko prepustite na področju osebnih odnosov. Bližnja oseba vas zna prijetno presenetiti in vam dodatno polepšati dneve.

Kozorog, 22. 12. – 20. 1.

Tudi če ste povsem prepričani, da točno veste, kako in kaj, temu morda ni tako. Ne prehitevajte dogodkov in ne delajte zaključkov še preden se stvari sploh odvijejo. Na splošno boste v polnem naletu in vse skupaj se vam bo zdelo precej enostavno in tekoče, zato se zna zgoditi, da se prehitro spustite v nekaj, kar vam bo na dolgi rok povzročilo veliko nelagodja. Poskusiti delovati bolj premišljeno in racionalno. Pred večjimi odločitvami si vzemite trenutek za umik in razmislek.

Vodnar, 21. 1. – 18. 2.

Polni boste pomislekov, za katere pa boste sčasoma ugotovili, da so povsem neutemeljeni. Vaše počutje in odnosi z vašimi najbližjimi se bodo okrepili, če se boste znebili polemik in strahov, ki vas zgolj omejujejo, da bi se zares sprostili in znali uživati v lepih trenutkih. Bodite potrpežljivi do sebe in do drugih, predvsem pa ne dopustite, da vas ponovno zajamejo negativne misli. Če se boste znali izviti iz krča negativnosti, se bo kmalu vse postavilo na svoje mesto.

Ribi, 19. 2. – 20. 3.

Če imate občutek, da ste se z nekom oddaljili, imate v teh dneh priložnost, da ponovno vzpostavite pristnejši odnos. Obdajala vas bosta pozitivna energija in sproščenost, ki bosta blagodejno vplivali tudi na ljudi okoli vas. Tudi tiste nezaupljive boste uspeli pridobiti na svojo stran, a pazite, da se ne poslužujete praznih besed in obljub, ki jih ne boste mogli izpolniti, saj se boste ujeli v past, iz katere se boste težko izvili.

8. decembra 2022

RAZNO

KRMNO PESO za prašiče in tehtnico LIBELA, 300 kg, ležeča, prodam.

Gsm: 041 261 676.

PEČ za centralno kurjavo, rabljeno, prodam. Gsm: 041 881 218

JABOLČNIK, prodam.

Gsm: 051 388 874.

NUDIM

SAMI brezplačno odpeljemo staro železo. Imamo vitel (vitlu). Golijan Mila-

OBVEŠČEVALEC

din, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.

ŽIVALI

ODOJKE za zakol ali nadaljnjo rejo, mesni tip pasme, krmljeni z domačo krmo, prodam. Gsm: 041 577 305.

BIKCA, pasme Limuzin, težkega 160 kg in teličko pasme Limuzin, težko 300 kg, pašno, prodam. Gsm: 031 640 369. BIKCA ČB, starega 10 dni, prodam.

Gsm: 041 900 085.

mali OGLASI DEŽURSTVA

ZDRAVSTVENI

DOM VELENJE

OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO

V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.

LEKARNA VELENJE

Lekarna Center Velenje, Vodnikova

1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organizirano neprekinjeno dežurstvo. Telefon 898-1880.

GIBANJE preb.

UE Velenje

POROKE

• Ademaj Sedat , Kosovo, Prizren, Muradem in Kurtaj Florenta, Kosovo, Prizren Zhur

• Novinšek Dejan , Velenje, Paka pri Velenju 30C in Goršek Nataša, Velenje, Šalek 64 B

SMRTI

• Zagoričnik Franc, roj. 1940, Šoštanj, Florjan 119

• Golčman Ivan, roj. 1940, Šmartno ob Paki, Gorenje 17B

• Stropnik Jozefa, roj. 1940, Šoštanj, Ravne 32

• Jenko Emil, roj. 1943, Velenje, Črnova 22

ZOBOZDRAVNIKI

V soboto, 10. 12. 2022 in nedeljo, 11. 12. 2022 je organizirana dežurna zobozdravstvena služba, med 8. in 12. uro – 03 891 54 91 - Zobna ambulanta v Zdravstvenem domu Velenje, Vodnikova 1, 3320 Velenje. Na dan prihoda je potrebno obvezno predhodno poklicati med 8.00 in 9.00 uro na ustrezno telefonsko številko (zaradi narave dela smo na telefonsko številko dosegljivi samo v tem času). Nenajavljenim pacientom vstop ni dovoljen.

VETERINARSKA

POSTAJA

Šaleška Veterina, d.o.o.

Tel.: 03 8911 146 Dežurni gsm za velike živali 031/688-600; za male živali: 051/200-040. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev

35: ponedeljek – petek: od 7.30 do 18.00, sobota: od 8.00 do 13.00

Joco Žnidaršič - v spomin

* 20. 3. 1938 – 28. 11. 2022

• Zaveršnik Angela, roj. 1927, Šoštanj, Partizanska pot 4

• Bizjak Ivan, roj. 1933, Šmartno ob Paki, Paška vas 24

• Dragić Neđeljko, roj. 1947, Šoštanj, Lokovica 105A

• Klančnik Robert, roj. 1957, Velenje, Cesta I 29

• Ocepek Anton, roj. 1936, Velenje, Goriška cesta 20

ONESNAŽENOST

V tednu od 28. novembra do 4. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2 in PM10, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne koncentracije. Skupna občinska uprava SAŠA regije (obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana)

V ponedeljek, 5. decembra 2022, so na Ljubljanskih Žalah z vojaškimi častmi pokopali Joca Žnidaršiča, mednarodnega mojstra umetniške fotografije in urednika, rojenega v Šoštanju, v takratni Kraljevini Jugoslaviji. V Šaleško dolino se je vedno rad vračal, tukaj je tudi razstavljal, predstavljal monografije, tukaj so bili mnogi njegovi prijatelji. Med njimi je bil tudi Šoštanjski župan dr. Bogdan Menih, katerega fotografija za časa njunega skupnega študija, je bila med tistimi, ki so absolventa Medicinske fakultete v Ljubljani popeljale v svet umetniške fotografije in reportaž.

Ime Joca Žnidaršiča se je zapisalo v zgodovino v prelomnih trenutkih, tako prejšnje skupne domovine Jugoslavije kot kasneje Slovenije. Nikoli ni bil samo fotograf, vedno je znal v svoje fotografije ujeti zgodbo, ki je govorila namesto besed. Številne monografije, v katere je s fotografijo zapisal Bohinj, Slovenske vinograde, Golf na Slovenskem, Lipicanci … in najuspešnejše Zakladi Slovenije (prva izdaja), Vojna za Slovenijo, Lepa Slovenija, Planica, Slovenija, lepotica Evrope in Ljubljana, lepa in prijazna, so bile s strani svetovne javnosti odlično ocenjene. Prestižne nagrade in priznanja, ki jih je prejemal skozi življenje, so potrjevale njegovo izjemno ustvarjalno in življenjsko energijo, s katero se je dotaknil okolja. Prešernova nagrada in Župančičeva pa Zlati red za zasluge, Puharjeva plaketa in nagrada mesta Ljubljane, ki jo je imel zelo

rad, so samo nekatere izmed mnogih, ki so krasile njegov prostor, ki ga je dolga leta delil med Ljubljano in Bohinjem. Kdor ga je poznal, je poznal njegovo izjemno širino, trdnost odločitev in svetovljansko držo. Fotografiral je številne znane osebnosti in bil tako rekoč uradni fotograf nekdanjega jugoslovanskega predsednika Tita ob obisku Slovenije.

V Ljubljani pravijo, da se je letos junija, že slabšega zdravja, pojavil na Trgu revolucije kot znak podpore svojemu stanu kot v mnogih desetletjih prej, ko je na tem trgu v objektiv ujel Mihaela Gorbačova, fotografiral proteste konca osemdesetih in se veselil osamosvojitve Slovenije. Tokrat v juniju poslednjič s fotoaparatom v roki.

Za časa aktivnega službovanja je deloval najprej kot fotoreporter pri časniku Študentska tribuna, TT in tudi Tovariš, od leta 1974 do upokojitve pa kar 24 let kot urednik fotografije pri Delu. Vedno je skrbno izbiral naslovnice in skrbel za udarne podobe časa in prostora. Kasneje je bil svobodni fotoreporter in solastnik založbe Veduta AŽ.

Pisati o Jocu Žnidaršiču v preteklem času je še vedno nedoumljivo. Lani je bila v Cankarjevem domu ob 30. letnici osamosvojitve Slovenija njegova razstava Leta preloma. Odprl jo je predsednik RS Borut Pahor. Izjemen opus fotografij je razkrival genija in domoljuba. Podobe na njih pa nemi, a zgovorni pričevalci zgodovine slovenskega naroda, ki je nikoli niso krojili junaki na belem konju, ampak jo je gradilo in ustvarjalo preprosto ljudstvo. Ta množica obrazov, ki jih je kdaj koli ujel v fotoaparat, bo večna zapisovalka njegovega spomina.

�� Milojka B. Komprej

pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si

ZAHVALA

IRENA DEBELAK

10. 5. 1948 – 29. 11. 2022

Dragi naš

MILAN POKORNY

1947 – 2022

Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna, tuja se mi zdi.

Ni več tvojega smehljaja in ne stiska zlatih rok, ostala je samo za tabo sled tvojih pridnih rok. Čeprav že v grobu spiš, v naših srcih še živiš in spremljaš nas povsod, kod vodi nas življenjska pot.

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovane sveče, prispevke in sv. mašo.

Vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in jo boste ohranili v lepem spominu, hvala.

Žalujoči: sin Miran z Marto, Sandra z Nejcem ter Denis z Valentino, Ulo in Valom

ZAHVALA

ANGELA ZAVERŠNIK

30. 5. 1927 – 25.11. 2022

Šoštanj

Zahvaljujemo se sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od naše drage mame.

Zahvaljujemo se dr. Simoni Špital, sestri Mojci in osebju patronaže ZD Velenje za vso medicinsko oskrbo ter msgr. Jožetu Pribožiču .

Svojci

Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (Tone Pavček)

Življenje s tabo je bilo tako zabavno in enostavno. In tako polno, da bomo lahko do neskončnosti skupaj živeli v prekrasnih spominih ... Hvala vsem, ki ste bili del njegovega življenja in slovesa.

Družina Pokorny

ZAHVALA

Poslovil se je dragi mož, tati, dedi in pradedi

ANTON OCEPEK

13. 1. 1936 – 29. 11. 2022

Zahvaljujemo se dr. Andreji Pečnik, Bolnišnica Topolšica, intenzivni oddelek, dr. Stojanu Potrču, Bolnišnica Maribor, dr. Aleksandri Žuber, dr. Katarini Lahovnik, Diabetični ambulanti Velenje, Klubu upokojencev Gorenje in sosedom na Goriški cesti. Hvala Mileni za zadnje besede in Zarji za pesem.

Žalujoči: žena Marija, hčerki Alenka in Metka z družinama

Praznično vzdušje na Velenjskem gradu

Tudi letos na ogled jaslice – Tokrat iz češkega mesta, znanega prav po tradiciji izdelovanja in postavljanja jaslic

Velenje, 3. decembra – Muzej Velenje je odprl že tradicionalno razstavo Jaslice, ki jo na Velenjskem gradu pripravljajo že od leta 2001. Letošnja razstava je prav posebna, pripravili so jo namreč v češkem muzeju Muzeum Vysočiny Jihlava. Obiskovalci Velenjskega gradu si lahko ogledajo dvoje večje historične jaslice iz 19. stoletja in dvoje manjše namizne jaslice še živečih avtorjev. Jaslice prihajajo iz mesta Třešť, ki je po izdelovanju jaslic znano po vsej Češki in širše. Prav njihova tradicija izdelovanja in postavljanja jaslic je tista, ki vsako leto, sploh v času božiča, v svoje mesto s približno 6.000 prebivalci privabi številne turiste. Mesto krasi še ena posebnost –

vsako leto svoja vrata odprejo tudi zasebna gospodinjstva, ki turistom na ogled ponudijo družinske jaslice. Obiskovalci lahko tako vstopijo v domove neznancev in doživijo pristno družinsko božično vzdušje. Na Velenjskem gradu so za praznično vzdušje poskrbeli še z razstavo novoletnih vo-

Prižgali tudi luči v očeh učencev

Praznično razpoloženje na 19. Miklavževem dobrodelnem sejmu v organizaciji Osnovne šole bratov Letonja Šmartno ob Paki –Šolski sklad Z roko v roki v pomoč socialno ogroženim učencem

ščilnic, praznični pridih pa prinaša tudi okrašen grajski park. »Tako lahko tudi ljudje, ki morda ne pridejo v naše muzejske prostore, doživijo pravo praznično vzdušje,« je povedala direktorica Muzeja Velenje Tanja Verboten. ��

Miklavž razveselil otroke

Velenje, 5. decembra –Prvi od treh dobrih mož je v spremstvu parkljev in angelov obiskal otroke. Na praznično okrašen Stari trg v Starem Velenju ga je ob podpori Zavoda za turizem in Mladinskega Centra povabila KS Staro Velenje. Pred njegovim prihodom so si otroci ogledali kratke kamišibaj predstave, veselje na trgu pa se je dodatno razlezlo, ko je na oder stopil Miklavž. Skupaj s pomočniki je obdaril otroke in si vzel čas tudi za kakšno fotografijo in pogovor. ��

Pester sejem v Plešivcu

Plešivec, 3. decembra – Le kdo ne mara lučk, daril in vonja po praznikih? Začetek najbolj prazničnega meseca je tudi v našo vas prinesel toplo vzdušje. Po dveh turobnih letih se je v Plešivcu zopet odvijal Miklavžev sejem. Mize so se kar šibile pod izdelki, tudi tu pa je bilo moč opaziti, da ljudje vse bolj cenijo vse, kar je domače.

Domače pecivo, pristni medeni izdelki, »štrikane kape«, vse mogoče umetnine in praktični pripomočki iz lesa, pa tudi dekoracija in »home made« kozmetični izdelki niso manjkali. »Ni, da ni!« bi človek rekel. Tudi če ni bilo snega, sta mraz in megla poskrbela, da so zakuhanček, topel čaj in pečenice s kislim zeljem še kako »pasali«.

Za slednje sta poskrbela Kulturno društvo Ivan Cankar in Svet KS Plešivec, za pravo semenjsko barantanje pa vsi naši barantači, od najmlajših iz OŠ Plešivec do krajanov Plešivca in okoliških krajev.

Tako ponudniki kot obiskovalci so z dobro voljo poskrbeli, da je letošnji december spet tak, kot mora biti! Na koncu so tudi v mali hribovski vasici zasijale lučke, Miklavža pa smo pričakali v domači cerkvi Sv. Miklavža, 5. decembra, ko je padel mrak.

�� Polona Žlebnik Arlič

Šmartno ob Paki, 2. decembra – Za nami je že nekaj dni tako imenovanega veselega decembra. Če je kdo v tem mesecu še posebej v velikem pričakovanju, so to otroci. Ne brez razloga. V goste namreč pridejo trije dobri možje s košem daril. Tradicionalno obeležijo prihod prvega tudi učenci, učitelji in zaposleni na Osnovni šoli bratov Letonja Šmartno ob Paki ter malčki in vzgojiteljice Vrtca Sonček z organizacijo dobrodelnega Miklavževega sejma. Bojan Juras, ravnatelj šole in vrtca, je v nagovoru povedal, da je letošnji sejem že 19. Če ne bi bilo dveh covid let, bi ga pripravljali že več kot dve desetletji. »Ni vedno lahko biti ravnatelj, ob takih dogodkih, kot je Miklavžev sejem, pa je to biti privilegij zaradi truda, dela, ki ga vložimo za to, da pričaramo pravljično razpoloženje, da z izdelki, ki jih ponujamo na stojnicah, prižgemo lučke v očeh tudi socialno ogroženih učencev ali poskrbimo zato, da lahko izvajamo nadstandard. Osnovni nameni Miklavževega sejma so vzgoja otrok v sočutju do pomoči potrebnih, odprtost, dobrosrčnost, vrednote … Upam, da bomo uspešno nadaljevali ta prizadevanja in da bomo s celotnim izkupičkom sejma za šolski sklad Z roko v roki

Praznično tudi v Šoštanju

Šoštanj, 5. decembra – Tudi šoštanjske otroke je obiskal in obdaril sv. Miklavž, njegov obisk je stalnica decembrskega prazničnega dogajanja. Na Trgu svobode se je v večernih urah zbralo ogromno obiskovalcev, od najmlajših do najstarejših, Miklavž pa je v spremstvu angelov, parkljev in članov Turistično olepševalnega društva Šoštanj s šibo in sladkimi dobrotami obdaril otroke. V sklopu Miklavževih prireditev so prižgali praznične luči, prireditve pa sta se udeležila tudi sedanji in bodoči župan, Darko Menih in Boris Goličnik, ki sta na predvečer priljubljenega svetnika nagovorila obiskovalce. Menih je med drugim povedal, da je vesel, ker se po dveh letih premora lahko znova družijo. »Prižgali smo lučke, da je mesto zasijalo v polnem sijaju. Otrokom priporočam, da ubogajo starše in se pridno

poleg prazničnih luči še dolgo prižigali luči tudi v otroških očeh.«

Stojnice, postavljene pred šolo, so se šibile pod težo lepih izdelkov, najrazličnejših ročno izdelanih okraskov.

bližno 80 % vseh virov, ki se natečejo v šolski dobrodelni sklad »Z roko v roki« na leto. V enem šolskem letu je to blizu 7.000 evrov. Na vprašanje, komu vse so namenjena sredstva sklada in za kaj jih

»Človek kar težko verjame, da so ti delo otrok, da so unikatni,« je marsikdo komentiral ob pogledu nanje. Veliko navdušenje letošnjega sejma sta bili novosti, in sicer poslikava obraza in foto kotiček. Ves čas so učenci delili tudi srečo, ki so jo lahko obiskovalci preizkusili na srečelovu ali v zabavni igri Snežak. Dogajanje so popestrili s programom liki Pakec in Oljka ter čebelici Lili in Bine, šolski cici, otroški in mladinski zbor, glasbeni gost Denis Trap ter sv. Miklavž.

Miklavžev sejem

navrže blizu 80 % vseh sredstev sklada Na osnovni šoli so povedali, da denar, zbran na Miklavževem sejmu, predstavlja pri-

porabijo, so dejali: »Denarna sredstva so namenjena vsem učencem šole. Določen delež stroškov se iz sklada poravna vsem učencem za poletne in zimske šole v naravi, za šolo smučanja in plavalni tečaj. Iz sredstev se krijejo še stroški intenzivnih pevskih vaj šolskega pevskega zbora. Prav tako ostalim učencem iz sklada financiramo določene obšolske aktivnosti (ogled tekem, predstav, ...). Poleg vsega omenjenega pa pomagamo tudi učencem iz socialno šibkejših družin in jim s tem omogočimo, da se lahko udeležijo vseh prej naštetih dejavnosti.« �� Tatjana Podgoršek

učijo, kar vodi v prijetno družbo, ki je bodo v bodoče deležni. Tako bodo zrasli v poštene državljane, navadili se bodo spoštovati, iskreno komunicirati in sklepati prijateljstva.«

Praznične luči zaradi energetske krize ne bodo gorele ves čas, temveč po potrebi in zmanjšano število ur. In čeprav so zasvetile v času varčevalnih ukrepov, se je prazničnemu razpoloženju prepustil tudi novi župan Šoštanja Boris Goličnik, ki se mu zdi prav, da občanom znova približajo tradicionalne decembrske dogodke. »Miklavževanje združi in poveže številne ljudi. Kar nekaj dogodkov pri-

pravljamo, menim, da se ljudje moramo družiti in imeti lepo. Začutiti moramo, da Šoštanj živi in bo živel tudi v prihodnje. Vidi se, da so ljudje pogrešali druženja, lepo je pogledati mlade, otroke, ki čakajo na takšne dogodke. To je tisto, kar šteje.« �� jš