From Army To Entrepreneuship by Murska Sobota

FATE

FATE:

From Army To

Entrepreneurship

From Army To Entrepreneurship

Od vojske do podjetništva

Izmenjava regionalnih razvoJnih praks Programme co-founded by the

EUROPEAN UNION

FATE:

From Army To Entrepreneurship

Od vojske do podjetništva

Izmenjava regionalnih razvoJnih praks

Prispevki:

Izdal Glavni oddelek za kulturo, šport ter mednarodne odnose in odnose znotraj Evropske unije za avtonomno regijo Furlanijo-Julijsko krajino, Odsek za mednarodne odnose pri integraciji v Evropski uniji in vodenje financ, v okviru projekta F.A.T.E., ki se izvaja v okviru programa Jugovzhodna Evropa. Via Udine, 9 I - 34132 TRIESTE ph. +390403775913 fax +390403775911 Avtorji besedil: Antonio Sfiligoj, Lavinia Clarotto, Manuela Fischanger, Francesca Silvera, Franc Gönc, Alexandru-Ionuţ Petrişor, Vasile Meiţă, Cezar-Petre Simion-Melinte Grafično oblikovanje: Ufficio Stampa Regione Izvedbena postavitev v slovenski jezik: INSTINKT d.o.o. Autonoma Friuli Venezia Giulia Tisk: Tipografia Ellerani

Programme co-founded by the

EUROPEAN UNION

FATE

Partnerji:

From Army To Entrepreneurship

Vsebina Uvod....................................................................................................................... stran 5

Poglavje 1 – Pomen projekta.................................................................... stran 11

Poglavje 2 – Smernice projekta............................................................... stran 19

Poglavje 3 – Prostorsko načrtovanje.................................................... stran 33

Poglavje 4 – Pilotni projekti....................................................................... stran 43

Poglavje 5 – Kaj pravijo o projektu F.A.T.E.......................................... stran 91

D O V U

III 5

UVOD Učenje skozi prakso, za pospešitev prehoda na »novo, odprto mrežno gospodarstvo« v jugovzhodni Evropi

Kljub skupni dediščini tesne povezanosti »osrednje« Evrope, ki je bila prisotna stoletja, je zgodovinsko dogajanje v 20. stoletju razdelilo regijo jugovzhodne Evrope na dva pola in prekinilo povezavo njunih gospodarstev tako, da ju je usmerilo na dve različni poti. Vsaka stran si je zgradila tudi močno vojaško infrastrukturo, ki danes zapuščena sameva. Regije preoblikujejo svoja gospodarstva z inovacijami, toda vprašanje je, kako te inovacije strateško usmerjati. Klasično strateško načrtovanje se ne obnese. Postopek je namreč predrag, tog in povezan s pristopom »od zgoraj navzdol«. Teza projekta FATE je, da zapuščeni vojaški objekti podjetnikom in lokalnim skupnostim ponujajo vrsto priložnosti za preureditev starih vojašnic in vojaških območij v podjetniške inkubatorje in centre za spodbujanje podjetništva - v živahne, kakovostne infrastrukture in inovacijska stičišča, ki povezujejo Evropo in svet, in ki omogočajo prost pretok ter preprosto združevanje ljudi in idej. Novi pristopi k regionalnemu razvoju so bili oblikovani in uvedeni za spodbujanje gospodarske in družbene rasti, pri čemer je ustvarjanje dobička podprto z modeli mrežnega poslovanja. Na ta način lahko preoblikovanje zapuščenih vojaških objektov in območij spodbudi proces širšega razvoja, ki lahko preoblikuje cele regije. Preoblikovanje fizičnih zgradb lahko prinese novo življenje v zapuščene dele mest in regij, toda zgradbe bodo postale točke dostopnosti oz. t.i. »hot spots« le, če bodo uvedene integrirane strategije in ukrepi, katerih namen je ustvariti intelektualno znanje v svetovnem merilu ter spremeniti to intelektualno znanje v dobiček prek inovacij in podjetniških mrež. Regionalno sodelovanje in nove povezave z malimi in srednje velikimi podjetji ter drugimi podjetniškimi inkubatorji in centri za spodbujanje podjetništva v državah jugovzhodne Evrope so ključnega pomena za to novo vrsto rasti.

Večji del teh objektov je lahko dostopen, saj se pogosto nahajajo v centrih mest in so preko sistema sodobne infrastrukture dobro povezani z lokacijami, ki so postale nova središča dogajanja Evropske unije. Zaradi tega je rehabilitacija opuščenih vojaških območij v bližini gosto naseljenih predelov pomembno vprašanje za lokalne oblasti in priložnost za zasebne vlagatelje. Z oživljanjem opuščenih vojaških območij se ohranjajo nepozidane površine in oblikujejo nove oblike trajnostnega urbanega, gospodarskega in družbenega razvoja, od katerega imajo korist tako mala in srednje velika podjetja kot javna uprava oziroma lastniki. Pri zapuščenih vojašnicah gre za neizkoriščeno državno lastnino, ki jo je mogoče v teh časih, ko so javna sredstva še posebno omejena, prilagoditi in vrniti v uporabo v obliki podjetniških inkubatorjev in centrov za spodbujanje podjetništva, ki si prizadevajo za rast in ustvarjanje novih dobičkov malih in srednje velikih podjetij. Toda preoblikovanje nekdanjih vojaških območij v nove spodbujevalce podjetniške rasti je zapleten postopek, ki od javnih uslužbencev zahteva upoštevanje načel medsebojnega sodelovanja, ki se zdijo logična že sama po sebi. Javni uslužbenci se učijo, kako premagati pretekle omejitve, in osvojijo razumevanje o tem, kolikšna je moč »povezovanja in podpore« njihovih sredstev za opredelitev novih priložnosti. Projekt FATE je obravnaval vse korake v postopku preoblikovanja, s čimer je partnerjem projekta omogočil razvoj nove vizije za svoje opuščene objekte in območja ter izvedbo ukrepov na podlagi t.i. »integriranega pristopa«. Podjetniški inkubatorji oziroma centri za spodbujanje podjetništva so za uspešno delo novim podjetnikom ter malim in srednje velikim podjetjem dolžni zagotoviti ne le prostore na ključ, temveč tudi vrsto storitev in podporo, ki je odločilnega pomena za mala in srednje velika podjetja. Z izmenjavo dobrih praks in njihovo dejansko implementacijo (pilotni projekti) je projekt FATE omogočil izdelavo podrobnih smernic tako za lokalne administracije kot tudi deležnike, ki jih zanimata podjetništvo in gospodarski razvoj. Pri tem so še posebej pomembne metode podpore podjetniškega razvoja pri skupinah malih in srednje velikih podjetij. Te se uporabljajo za ustvarjanje novih vizij in aktivacijo novih oblik podjetništva, ki temelji na medsebojnem sodelovanju, za premagovanje togih modelov gospodarskega razvoja iz preteklosti. Druga pomembna prednost projekta, še posebej v tem ključnem trenutku pomembnih sprememb in gospodarske krize, ko se vloga vlad in Evropske unije spreminja iz vloge ponudnika financiranja in nepovratnih sredstev v vlogo »modrega spodbujevalca«, je ta, da je partnerjem omogočeno, da svoja območja okrepijo z vrhunskimi in preizkušenimi koncepti

ter metodologijami, s čimer izboljšujejo svojo pripravljenost na medsebojno sodelovanje v Evropski uniji. Strategije, ki temeljijo na konceptu malih in srednje velikih podjetij, so oblikovane za podjetniške inkubatorje oziroma centre za spodbujanje podjetništva, ki delujejo na podlagi lastnih podjetniških potencialov, posebnostih območij in razpoložljivosti nekdanjih vojaških objektov, ki so predvideni za obnovo. Praktično delo, ki so ga izvedli partnerji, omogoča odkrivanje dodatnih prednosti, ki lahko, če na njih pravilno gradimo, ustvarijo dodano vrednost za vire, ki so na voljo v regiji. Tu gre za logiko regionalnega sodelovanja, ki lahko v državah jugovzhodne Evrope prinese nove, vsestransko uporabne, napredne skupinske modele na ravni čezmejnega delovanja, in s katero se lahko ti modeli izmenjujejo. S to vizijo se preoblikovani nekdanji vojaški objekti spreminjajo v ključna infrastrukturna sredstva in osrednjo točko za bodoče medsebojno izvajanje skupnih ukrepov med partnerji. Projekt je zasnovan posebej za to, da bi lokalne administracije, regionalne agencije in podporne organizacije malim in srednjim podjetjem, opremil s smernicami razvoja, da lahko kar najbolje izrabijo nekdanjo vojaško infrastrukturo in izboljšajo svoje sposobnosti in zmogljivosti z delom na konkretnih projektih. V tem smislu je program Jugovzhodna Evropa predstavljal odličen okvir za skupno izvajanje ukrepov, pri čemer je vsakemu partnerju v projektu omogočeno, da uporablja široko paleto spodbujevalcev malih in srednje velikih podjetij ter gospodarskega razvoja na lastnem območju in hkrati poglobljeno spoznava podjetniške posebnosti in priložnosti na območjih, kjer delujejo drugi partnerji, s čimer se vzpostavlja podlaga za nadaljnje sodelovanje. Na tej podlagi verjamemo, da končni učinek investicij v preoblikovanje vojaških objektov ne bo viden le na področjih kjer se izvajajo pilotni projekti v sklopu projekta, temveč veliko širše, saj bodo metode razvoja in duh medsebojnega sodelovanja oblikovan pri projektu, po pričakovanjih služili kot primeri nadaljnje regionalne rasti v jugovzhodni Evropi in širše.

General Information: Projekt je financiran v sklopu programa transnacionalnega sodelovanja Jugovzhodna Evropa (European Transnational Cooperation Programme South East Europe 2007-2013) v okviru prednostne naloge 4 – Razvoj transnacionalnih sinergij za območja s trajnostno rastjo. Skupni proračun projekta znaša 2.200.000,00 EUR, od tega prispevek Evropskega sklada za regionalni razvoj znaša 1.725.500,00 EUR. Projekt se je začel izvajati marca 2009, zaključen pa bo z decembrom 2011.

Partnerji: Vodilni partner: Regija Furlanija-Julijska krajina (Italija) ERDF PP1 - Informest, Center za mednarodno sodelovanje (Italija) ERDF PP2 - Regija Umbrija (Italija) ERDF PP3 - Regionalna razvojna agencija Mura (Slovenija) ERDF PP4 - Mestna občina Murska Sobota (Slovenija) ERDF PP5 - Gospodarska zbornica prefekture Drama (Grčija) ERDF PP6 - Občina Kavala (Grčija) ERDF PP7 - Regionalni inovacijski center Panonn Novum West (Madžarska) ERDF PP8 - Fundacija za spodbujanje podjetništva županije Zala (Madžarska) ERDF PP10 – Nacionalni inštitut za raziskave in razvoj v gradbeništvu (Romunija) ERDF PP12 – Občinski svet Caras-Severin (Romunija) IPA PP1 – SMER, Regionalni center za razvoj podjetništva Subotica (Srbija) IPA PP2 – SERDA, Sarajevska gospodarska razvojna agencija (Bosna in Hercegovina) IPA PP 10% OSIJEK - Regionalna razvojna agencija Slavonije in Baranje (Hrvaška)

Opazovalci: Občina Latisana – Italija Občina Spoleto – Italija Občina Codroipo – Italija Občina Zalaegerszeg – Madžarska

I ojekta r p n e m o P

Pomen projekta

Projekt Od vojske do podjetništva oziroma projekt F.A.T.E. je pomemben, ker ponuja učenje o tem, kako izkoristiti ključne prednosti regionalnega razvoja s poenotenjem, povezovanjem in podporo.

V zadnjih letih je bilo veliko vojaških območij opuščenih zaradi sprememb, ki so se v različnih državah pojavile na področjih varnostne in obrambne politike. Večina teh objektov je lahko dostopnih, dobro lociranih v logističnem smislu in dobro povezanih s sodobno infrastrukturo. Oživitev opuščenih vojaških območij v bližini gosto naseljenih predelov zato predstavlja pomembno vprašanje za lokalne oblasti in pomeni priložnost za zasebne vlagatelje. Pravzaprav se z oživljanjem opuščenih vojaških območij ohranjajo nepozidane površine in podpira trajnostni urbani, gospodarski in družbeni razvoj, javni lastniki pa lahko imajo od oživitve tudi finančno korist. Projekt F.A.T.E. omenjene bistvene težave rešuje s preoblikovanjem zapuščene infrastrukture v podjetniške inkubatorje in centre za spodbujanje podjetništva, skratka v sredstva, ki so ključnega pomena za podporo pri razvoju lokalnega podjetništva. Pri tem je končni cilj ustvariti in razviti inovativna mala in srednje velika podjetja tako, da se ponudi širok izbor povezav in storitev za podporo poslovanja v okviru profesionalne in stroškovno smotrne infrastrukture. Projekt F.A.T.E. daje priložnost za delovanje po načelu »učenje skozi prakso« in opredeljuje konkretne ukrepe.

Cilj tega projekta je vzpostavitev in okrepitev podjetniških inkubatorjev in centrov za spodbujanje podjetništva: • z aktivacijo lokalnih človeških, fizičnih in finančnih virov za krepitev poslovnega sektorja in z • izkoriščanjem objektov nekdanjih vojašnic tako za javni interes kot za zasebni sektor. Podjetniški inkubatorji oziroma centri za spodbujanje podjetništva predstavljajo lahko dostopna stičišča, ki delujejo po načelu odprtih virov in tako prispevajo k nastanku novih ter razvoju že obstoječih malih in srednje velikih podjetij, ki so vir inovacij in gospodarskega napredka. Spodbuda za potencial lokalnega podjetništva se izvaja z uporabo dinamičnega sistema zaznavanja, selekcije, sledenja in vodenja podjetnikov ter projektov, kar je še posebej pomembno v luči današnje krize v gospodarstvu. Projekt F.A.T.E. omogoča vzpostavitev učinkovitega odzivanja tako, da pomaga partnerjem pri oblikovanju pobud za preobrazbo objektov v skladu s strateškimi razvojnimi cilji posameznih skupnosti ob zagotavljanju izvršljivosti in operativnih načrtov. S projektom se poleg izmenjave najboljših praks in načinov dela z drugimi regijami odpirajo vrata tudi na področju optimalne izrabe lastnih prednosti posameznih partnerjev v projektu. Preprosto povedano, projekt F.A.T.E. omogoča skupno sodelovanje prek ukrepov, izvedenih s strani držav članic in Evropske skupnosti, kar pomaga pri ustvarjanju trdne podpore za podjetniško rast in pri doseganju sprememb na lokalni ravni.

Pomen projekta F.A.T.E. za sistematično regijsko sodelovanje Z ustvarjanjem in usmerjanjem poti in preprostih pravil se partnerji v tem projektu učijo, kako odkriti priložnosti s »povezovanjem in izkoriščanjem« obstoječih lokalnih sredstev. Strateški način dela omogoča konkretne rezultate s sistematičnim pristopom k izmenjavi naprednih metodologij in orodij, in sicer s spodbujanjem izmenjave idej in najboljših praks prek učinkovitega projektnega vodenja in intenzivne udeležbe na projektnih sestankih. Projekt je omogočil skupno ustvarjanje vizije o tem, kaj vse je mogoče narediti – vizije, ki si jo delijo vsi partnerji v projektu. Na lokalni in meddržavni ravni se odvija več razpršenih dogodkov, namenjenih spodbujanju in določanju vodilnih uresničljivih projektov, ki omogočajo lažji proces preobrazbe objektov in hkrati vzpostavljajo nove oblike podjetniškega razvoja na visoki ravni. Interesenti so na ta način s projektom F.A.T.E. lažje razumeli, kako izjemno vrednost imajo neizkoriščene vojašnice.

Regije se danes odzivajo na pritiske globalizacije tako, da sklepajo trdnejša partnerstva zaradi boljše konkurenčnosti.

Praktični pristopi, vpeljani v okviru projekta, ljudem v ohlapno povezanih, odprtih omrežjih pomagajo razmišljati in delovati na strateški način. Projekt F.A.T.E. postaja ključnega pomena pri oblikovanju in izmenjavi strokovnih pristopov in modelov za odkrivanje razvojnih priložnosti, izgradnjo in pospeševanje prenosa lastništva z državnih na lokalne oblasti, sprožitev javnih in zasebnih oblik financiranja za podporo pri ustvarjanju novih podjetij, uvajanju novih projektov združevanja v skupine in pri privabljanju vlagateljev zunaj posamezne regije. S pomočjo intenzivnih komunikacijskih pobud na lokalni, državni in meddržavni ravni je projekt dosegel visoko stopnjo soglasja s strani lokalnih skupnosti. V tem pogledu je pomagal uresničiti inovativne lokalne razvojne strategije za ustvarjanje nove rasti ter za pojav novih podjetnikov in izdelkov. Projekt smo si prizadevali oblikovati tako, da bi postal referenčni primer pri obravnavi kompleksnega vprašanja o tem, kako neizrabljena sredstva spremeniti v spodbujevalce regijskega razvoja. V nekaj konkretnih primerih je bil projekt pravzaprav odločilnega pomena pri izkoriščanju in omogočanju pomembnih finančnih virov, ki so pospešila proces preobrazbe objektov. Projekt namreč pomaga pri vzpostavitvi meril napredka posameznih partnerjev in pisanju študij primerov o dosežkih preobrazbe, z namenom razpršitve končnih rezultatov prek večjega števila javnih dogodkov, spletne strani projekta, pa tudi klasičnih in družbenih medijev.

Sodelovanje z namenom premagovanja skupnih lokalnih izzivov Pri prehodu strategije iz faze zasnove v fazo izvedbe je treba ohranjati gonilo finančnih virov. Glavni izziv projekta je torej zagotoviti trdno politično podporo za strategije in projekte preobrazbe nekdanjih vojaških objektov. Tehnična pomoč in izmenjava najboljših praks, zagotovljenih s projektom F.A.T.E., sta zelo koristni za prepričevanje tistih, ki sprejemajo odločitve, o tem, kako pomemben je makro-regionalni pristop, s čimer se zagotavljata nadaljnje financiranje ter nemotena in učinkovita izvedba. Za vsak vodilni projekt je treba najti ustrezno strukturo upravljanja. Zaradi raznolikosti in posebnosti posameznih področij sodelovanja ni mogoče zagotoviti skupnega sistematičnega pristopa. Pri tem sta ključni vprašanji proces sodelovanja in učinkovita komunikacija s številnimi interesenti. Pri izvedbi dejavnosti je treba upoštevati, da so se pri projektu pokazale precejšnje razlike na tehnični ravni med partnerji, od katerih nekateri še nimajo veliko izkušenj na področju podjetniškega razvoja. Prav tukaj pa se pokažejo prednosti projekta, saj ta omogoča prenos znanja z najnaprednejših regij, pa tudi aktivacijo omrežij, interesentov ter malih in srednje velikih podjetij. S preudarnim projektnim vodenjem se pri tem projektu posebna pozornost namenja temu, da vsi partnerji dobijo občutek, da so del projektne strategije in da je uspeh te strategije odvisen tudi od njih. Z medsebojnim sodelovanjem lahko dosežemo več. S tem projektom smo združili mišljenja, spretnosti in vire, ki so bili v njegovi končni fazi na voljo malim podjetnikom kot pomoč pri rasti njihovih podjetij. Nove, radikalne zamisli nastajajo takrat, ko ljudje združijo moči za skupno sodelovanje. Na ta način se najdejo nove poti pospešitve prenosa, pretekle kulturne in zgodovinske prepreke pa so z lahkoto premagane. Z intenzivno komunikacijo, ki vključuje razgovore z visoko usposobljenimi strokovnjaki, opravljene prek aplikacije Skype, s projektom F.A.T.E. pomagamo pri nastanku posameznih projektnih idej ter postavljamo kriterije pri napredku partnerjev v projektu. Pri procesu medsebojnega delovanja so ključnega pomena srečanja in delavnice partnerjev, ki so skrbno načrtovana z namenom pospeševanja mreženja, skupnega učenja, skupinske dinamike in »brainstorminga« ter ugotavljanja najboljših projektov, ki bi lahko pritegnili tudi zanimanje drugih regij.

Optimizacija vplivov podjetniškega in regionalnega razvoja S tesnim sodelovanjem med partnerji se s tem projektom zanje zagotavlja podpora z namenom povečanja njihovega vpliva na lokalno podjetniško rast z naslednjimi dejavniki: • S tesnim sodelovanjem med partnerji se s tem projektom zanje zagotavlja podpora z namenom povečanja njihovega vpliva na lokalno podjetniško rast z naslednjimi dejavniki: • Poenostavitev zapletenega postopka prenosa upravljanja objektov z državnih na lokalne institucije. • Oblikovanje in razvoj fizične infrastrukture v obliki inkubatorjev oziroma podjetniških con in njihova preureditev v kakovostne prostore, v katerih lahko nova podjetja začnejo poslovati ob minimalnih stroških in hitro rastejo zaradi dostopa do inovativnih in podjetniških omrežij ter tako postanejo vidna na trgu. • Izmenjava znanja in tehnologij za učinkovitejše vzpostavljanje novih podjetniških inkubatorjev in/ali centrov za spodbujanje podjetništva; ti inkubatorji oziroma centri hkrati predstavljajo »inovacijska stičišča civilne družbe« t.j. kraje, kjer se nenehno krepijo vzorci podjetniškega in civilnega medsebojnega sodelovanja. • Vzpostavitev stikov z ustreznimi podpornimi agencijami (npr. Evropska mreža poslovnih in inovacijskih centrov, ki deluje v okviru Evropskega poslovnega omrežja EBN in katere kakovost vsako leto izmeri Generalni direktorat za podjetništvo in industrijo – DG Enterprise and Industry), ki zagotavljajo znanje na področju menedžmenta in priložnosti za mreženje na ravni Evropske unije. • Medsebojna povezanost udeležencev zagotavlja zanesljive točke primerljivosti, ki udeležencem pomagajo pri odzivanju na novo nastale in negotove razmere. • Ugotovljeno je, da so bili projekti združevanja v skupine izvedeni na področjih kot so lesna in pohištvena industrija, ekološke inovacije, logistika, podeželski turizem, predelava in pakiranje biološko pridelane hrane in tudi na nekaterih drugih področjih. • Namen združevanja malih in srednje velikih podjetij je izboljšanje poslovanja s pomočjo mreženja in vzpostavljanje medsebojnemu sodelovanju naklonjenega odnosa med podjetji in podpornimi organizacijami. Na ta način postanejo podjetniki s pristopom združevanja v skupine bolj ozaveščeni o tem, kako skozi medsebojno sodelovanje in sodelovanje z regionalnimi agencijami izboljšati poslovne rezultate in tako prispevati k regionalnemu razvoju. • Dostop do finančnih virov, vključno z javnimi spodbudami, ki so kot je le mogoče neposredno in hitro dostopni. Prav tako je finančne vire treba integrirati v strogo začrtan postopek načrtovanja, ki omogoča ocenjevanje tveganj pri novih poslih.

Gradimo na tem, kar smo se naučili Postopek medsebojnega sodelovanja, ki je bil vpeljan s projektom F.A.T.E., omogoča opredelitev cele vrste uresničljivih korakov, izvedenih z neposrednim sodelovanjem partnerjev v projektu, ki so pridobili koristno znanje iz priročnikov, orodij in tehnične asistence, zagotovljene v sklopu projekta. Pri partnerjih gre pravzaprav za pomembne agencije za podporo malim in srednje velikim podjetjem, ki lahko spodbudijo in pospešijo razvoj meddržavnega podjetništva. »Vodilni pilotni projekti« so pravzaprav pobude, ki zagotavljajo »zelo dobro preglednost oziroma učinkovitost« in ki dokazujejo, da je visoka raven meddržavnega sodelovanja ne le uresničljiva, temveč tudi zelo donosna. Z razpršenostjo strategij, metodologij in rezultatov vodilnih projektov med partnerji, projekt F.A.T.E. dokazuje, da je mogoče navdihniti ljudi tudi za prevzemanje drugih pobud. Vse to prinaša val sprememb, ki se porajajo in ustvarjajo same po sebi in ki imajo viden učinek. Za doseganje teh ciljev se pri projektnem vodenju posebna pozornost namenja naslednjim vidikom medsebojnega sodelovanja: • uporaba tehničnega znanja o procesih prenosa in razvoja lokalnega podjetništva pri dejanskih priložnostih in težavah, ki so značilne za posamezne regije, iz katerih prihajajo partnerji v projektu, • umeščanje ugotovitev, ki izhajajo iz lokalnih analiz in študij, v grafične predstavitve in vizualne vmesnike, ki so na voljo na spletni strani, • pospeševanje interdisciplinarnih pobud prek tehnične asistence, priročnikov, tehničnih zapisov in predlog, delavnic, seminarjev in spletnih skupnosti, ki podajajo znanje, • osebno in spletno podajanje opažanj uporabnikov prek delavnic, kompletov konceptualnih orodij in simulacij, • organiziranje t.i. delavnic, ki predstavljajo medij, preko katerega se srečujejo partnerji v projektu in sodelujejo z namenom odkrivanja, pripravljanja in strukturiranja pilotnih projektov; zaradi tega se te delavnice imenujejo »UDEJSTVOVALNE DELAVNICE« (angl. action workshops), organizacije pomagajo ustvarjati občutek trdnega in neprekinjenega medsebojnega sodelovanja partnerjev v projektu in institucij, s katerimi ti sodelujejo.

SM E

I I

E T A F E C I RN

Smernice za preureditev objektov v okviru projekta F.A.T.E. Metodološki pristop: od prepoznavanja podjetniških potencialov do ustanovitve ter rasti malih in srednje velikih podjetij. V zadnjih dveh desetletjih se je izvedbena praksa pri regionalnem razvoju oddaljila od splošno oblikovanih odgovorov in pristopov, ki so bili namenjeni vrsti različnih območnih in institucionalnih kontekstov. Danes se pri razvojnih strategijah upošteva, da so viri, ki so značilni za določeno regijo, gradniki, na podlagi katerih je mogoče oblikovati najustreznejše in najučinkovitejše razvojne strategije. Uspešni procesi preobrazbe nekdanjih vojaških objektov in območij bi morali temeljiti na načelu razvoja, ki je značilen za posamezno regijo – npr. na dejstvu, da ima vsako opredeljivo območje pomembne lastne vire, ki so na voljo bodisi znotraj bodisi zunaj njegovih meja. Tudi če projekti v regijah, iz katerih prihajajo partnerji projekta F.A.T.E., predvidevajo različno uporabo preurejenih sredstev, pa imajo vsi skupno željo ali celo potrebo, da se opuščeni vojaški objekti in območja v lokalnih skupnostih preuredijo. Pri tem je pomembno vedeti, da je nova uporaba teh večjih objektov po navadi že v izhodišču naravnana poslovno in tržno. Regije bodo svoja gospodarstva preoblikovale skozi inovacije. Tu ne gre le za tehnološke inovacije. Kar je še bolj pomembno, so inovacije poslovnih modelov. Gre za princip, po katerem

podjetje služi denar tako, da se osredotoča na točno določene segmente naročnikov, pri čemer uvaja »vrednostno ponudbo« za svoje izdelke in storitve, koordinira delo z dobavitelji, vzpostavlja stike s tehnološkimi in poslovnimi partnerji, obvladuje denarne tokove itd. S povezovanjem podjetnikov z novimi talenti, novimi tržnimi priložnostmi in novimi sredstvi lahko podjetniški inkubatorji in centri za spodbujanje podjetništva odigrajo zelo pomembno vlogo pri inovacijah poslovnih modelov in ponujanjem pomoči malim in srednje velikim podjetjem z namenom pospeševanja rasti. Toda vprašanje je, kako te inovacije strateško usmerjati. Klasično strateško načrtovanje se ne obnese. Postopek je predrag ter preveč tog in povezan z miselnostjo hierarhične lestvice. Pristop tega projekta je, da se ljudem v ohlapno povezanih, odprtih omrežjih omogoči medsebojno sodelovanje, zato da se naučijo razmišljati in delovati na strateški način. Tako si namesto doseganja ohlapnih vizij prizadevajo doseči izmerljive strateške rezultate. Namesto osredotočanja na težave in slabosti prepoznavajo nove priložnosti s povezovanjem svojih virov na lokalni ravni ter na ravni Evropske unije in širše. Namesto, da bi iskali vizionarske vodje, ljudje spoznavajo, da gre pri vodenju v odprtih omrežjih za skupno odgovornost. Ta pristop je ključnega pomena za uspešno preobrazbo nekdanjih vojaških objektov v sredstva, ki bodo prispevala k razvoju lokalnega podjetništva in gospodarstva.

Pristop, uporabljen pri projektu F.A.T.E., je zasnovan tako, da ljudem omogoča medsebojno sodelovanje za strateško delo z namenom medsebojnega usklajevanja in pomoči.

Nove strategije gospodarskega razvoja obsegajo povezovanje in izkoriščanje sredstev v petih »omrežjih, ki združujejo sredstva« in ki obsegajo: • nadarjenost in moč razmišljanja, • podjetništvo in inovacije, • kraji, ki jih povezuje skupni imenovalec kakovosti (in ki igrajo ključno vlogo pri lokalnem razvoju za podjetniške inkubatorje in centre za spodbujanje podjetništva), • opredelitev blagovne znamke in trženje regije, • javno upravljanje na regionalni ravni. Ko gre za nekdanja vojaška sredstva, ki so bila v preteklosti »skrita« že zaradi svoje narave, vladne ustanove in civilna družba le redko razumejo, kakšen je lahko njihov resnični potencial. Ovire na poti do tega spoznanja vključujejo pomanjkanje razumevanja trga in razvojnih priložnosti, oddaljenost in ločenost javne uprave od podjetnikov, potencialne ovire

na institucionalni in politični ravni in administrativne postopke, ki še dodatno otežujejo zadeve. Kulturološki vzorci in prevladovanje uvoženih razvojnih modelov prav tako sodijo med dejavnike, ki prispevajo k podcenjenosti virov v določeni regiji. Uspešni procesi preobrazbe objektov so zasnovani na podlagi akcijskih in strateških ukrepov za spodbujanje podjetništva, privabljanje neposrednih tujih naložb, vzpostavitev učinkovitih podjetniških inkubatorjev in centrov za spodbujanje podjetništva in učinkovito upravljanje s prenosom lastništva opuščenih vojaških objektov z državnih na lokalne oblasti. Na podlagi rezultatov iz preteklih projektov in študij primerov smo razvili naslednje smernice. Uresničitev teh smernic je obsežna naloga, ki se med partnerji v projektu izvaja od 4 do 9 let. Zato je toliko bolj pomembno oblikovati pristope in strategije, ki so usmerjeni v spodbujanje in optimizacijo vpliva tega projekta na regionalni razvoj.

Politično priznanje razvojne vloge sredstev Prvi korak, ki ga je treba narediti pri razvoju na ravni regije, ni tehnične narave, temveč vsebuje politično priznanje vloge, ki jo lahko nekdanja vojaška sredstva odigrajo pri krepitvi posebnih značilnosti virov in razvojnih potencialov regije. Vseh odgovorov ni mogoče dobiti pri eni sami ustanovi, zato je treba zagotoviti širše sodelovanje in dobro vodenje. Ta naloga je politična zaveza k podpori novim procesom medsebojnega sodelovanja, predstavlja pa osnovni predpogoj za tehnično analizo in politično oceno, ki vključuje naknadno izvedene razvojne naloge. Odločitev regij za aktivno sodelovanje pri projektu F.A.T.E., bodisi neposredno bodisi prek njihovih razvojnih agencij, in za podajanje predloga o tem, katera opuščena vojaška območja naj se uporabijo pri pilotnih projektih za nadaljnjo poglobljeno analizo, je močan dokaz o tem, da sta tovrstno politično priznanje in obveza v resnici prisotna. Za ozaveščanje in izmenjavo informacij so partnerji v projektu F.A.T.E. izvedli podrobno analizo gospodarskih in proizvodnih sektorjev in njihovih priložnosti ter okvira predpisov in stanja na področju nepremičnin glede opuščenih vojaških območij v sodelujočih regijah. Aktivnost načrtovanja je vključevala tudi ugotavljanje vseh virov, ki bi lahko bili na voljo pri preobrazbi vojaških sredstev v spodbujevalce lokalnega podjetništva in gospodarskega razvoja. Tako so bili izpostavljeni podjetniške razvojne priložnosti, ki so povezane z regionalnimi posebnostmi, in smernice na širšem trgu. Pri delu je bila upoštevana tudi ocena ključnih elementov v okolju, ki ponuja podporo poslovanju, in pri razvoju nepremičnin, storitvena podpora za mala in srednje velika podjetja, ki je na voljo pri različnih obstoječih javnih in zasebnih organizacijah itd. Izvedba obširnega procesa sodelovanja, ki poteka na vseh ravneh projekta, je nujna, če želimo mobilizirati podjetnike, partnerje v projektu in politične interesente ter zagotoviti potrebno osnovo za nadaljnje aktivnosti. S tehničnega vidika so pri izvedbi tega koraka skupine, ki so delale na projektu F.A.T.E., zagotovile • poglobljeno vsebinsko podlago in analizo prednosti in pomanjkljivosti ter priložnosti in nevarnosti (analiza SWOT) poglavitnih gospodarskih sektorjev, podpornih politik in smernic, ki se pojavljajo v vsaki od sodelujočih regij. • Načrtovanje in ocenjevanje ustreznosti predhodno opredeljenih opuščenih vojaških območij v luči njihove potencialne oživitve in preobrazbe v sredstva regionalnega podjetniškega razvoja. Posamezne točke smernic obsegajo: stanje na področju

okoljevarstva in prisotnost pravne okoljevarstvene odgovornosti, krajinsko in arhitektonsko vrednost, razpoložljivost infrastrukture in ekonomske vrednosti, ponovno uporabo možnosti in obstoječih idej za razvoj, urbanistično načrtovanje, predvidene stroške in čas, potreben za oživitev objektov, • analizo študij primerov preureditve opuščenih vojaških območij in regionalnih ukrepov, izvedenih kot podporo podjetništvu. • razvoj modelov za pridobitev opuščenih vojaških območij se izvaja z uporabo orodja, ki omogoča poglobljeno analizo procesov, pri čemer so ocenjujejo različni koraki, ki so potrebni za izvedbo projekta in ki vključujejo lokalne oblasti ter organizacije, ki ponujajo podporo poslovanju. Na ta način je bilo mogoče primerjati okvire predpisov, operativne postopke in zahteve, ki jih je treba upoštevati in spoštovati v posameznih lokalnih skupnostih zato, da se pridobijo opuščena vojaška območja. Čeprav je med njimi mogoče zaslediti določene podobnosti, pa se postopki in oblikovanje cen od države do države občutno razlikujejo. Pokazalo se je, da imajo vse lokalne skupnosti enako šibko točko, in sicer to, da pri sredstvih zunaj lastne regije niso zmožne odkriti potencialnih zahtev trga. Glavni skupni produkt tega, prvega koraka sta bili opredelitev skupne metodologije za ocenjevanje razvojnega potenciala ter analiza procesa preobrazbe objektov. Tako sta bili izvedeni primerjava in določitev meril različnih pristopov, izvedenih v posameznih državah, in sicer z opredelitvijo ozkih grl in možnih, priporočenih politik z namenom pospešitve in povečanja učinka in trajnostne komponente procesa preobrazbe.

Ugotavljanje strateških izidov s skupnim »povezovanjem in izkoriščanjem sredstev« Drugi razvojni korak je kompleksne narave, saj vključuje aktivacijo regionalnih virov s kombinacijo tehničnih in političnih sredstev, ki omogočajo preureditev regionalnih virov v regionalne prednosti. Sredstva, ki jih je treba prenesti od vladnih na lokalne oblasti, so sama po sebi neaktivna in kažejo zgolj potencial. Za doseganje razvojih rezultatov jih je treba usposobiti in usmerjati z aktivacijo posrednikov. Izgradnja privlačne, podjetniško podprte in tržno usmerjene vizije predstavlja ključen korak k sprožitvi regionalnih sredstev in doseganju dolgoročnih in trajnostnih razvojnih

koristi. Vendar pa je bilo za pristop k projektu FATE namesto obširnih vizij, kot so tiste, razvite v okviru preteklih pristopov k načrtovanju po načelu hierarhične lestvice, značilno osredotočanje na izvedljive in izmerljive strateške izide. S tem, ko se vodje in člani interesnih skupin urijo v zdravorazumski disciplini sodelovanja, se učijo razumeti moč »povezovanja in podpore« njihovih sredstev z namenom opredeljevanja novih priložnosti. Zato je mogoče določiti izmerljive strateške izide. Namesto osredotočanja na težave in šibke točke je bilo za pristop projekta F.A.T.E. značilno osredotočanje na to, kako opredeliti nove priložnosti s povezovanjem lokalnih sredstev. Namesto, da bi iskali vizionarske vodje, pristop projekta F.A.T.E. k viziji priznava, da gre pri vodenju v odprtih omrežjih za skupno odgovornost. Pri tej drugi, strateško pomembni razvojni nalogi gre torej za opredelitev politične in tehnične vizije za regijo, uskladitev podjetniških sposobnosti in intelektualnega znanja ter sprostitev potrebnih finančnih sredstev, prizadevanje po privabljanju ustreznih zunanjih virov in omogočanje širitve regionalnega gospodarstva od znotraj. Vizijo oziroma strateški izid je treba deliti in podpirati na povsem temeljni ravni, torej najprej na ravni podjetnikov ter malih in srednje velikih podjetij, in sicer z namenom zbiranja »razvojnih zamisli« in »šibkih signalov«, ki bi jih bilo mogoče spremeniti in okrepiti v možno vizijo za prihodnost. Kljub velikim razlikam med območji, ki so vključena v projekt FATE, v smislu ekonomskih posebnosti, razvojne stopnje gospodarstva, institucionalnega okvirja in politik, ki ponujajo podporo malim in srednje velikim podjetjem, pravnega okvira itd. je bila razvita in uporabljena skupna metodologija z namenom, da bi se projektnim skupinam FATE omogočila izvedba naslednjih korakov: • Povzetek različnih ukrepov za spodbujanje podjetništva, ki naj bi služil kot podlaga za razvoj skupne strategije za spodbujanje podjetništva ter privabljanje neposrednih tujih naložb; Projekt F.A.T.E. je transnacionalno delavnico v Sloveniji namenil izrecno izboljšanju izmenjave izkušenj in inovativnih konceptov ter osnutku učinkovitih strategij. • Opravljeni so bili kvalitativni razgovori z gospodarskimi in podjetniškimi združenji, podjetniki ter malimi in srednje velikimi podjetji, interesnimi skupinami, oblikovalci politik in drugimi ključnimi igralci v posameznih regijah, in sicer z namenom odkrivanja zamisli in ugotavljanja sinergij med interesnimi skupinami. • Poglobljena kvantitativna analiza podatkov, ki se nanaša na lokalne tržne pogoje in možne tržne priložnosti, ki so na voljo zunaj regije

Namesto obširnih vizij je bilo za pristop k projektu F.A.T.E. značilno osredotočanje na izvedljive in izmerljive strateške rezultate.

• Ocena vpliva urbanističnega in prostorskega načrtovanja: predhodno ocenjevanje prostorskega in urbanističnega načrtovanja, pa tudi ocenjevanje vpliva na družbo je zelo pomembno za spodbujanje podpore s strani institucionalnih interesentov in prebivalstva, ki živi na lokacijah, kjer naj bi se izvajali predlagani projekti preobrazbe. To je ključen dejavnik za zagotavljanje trajnostnega delovanja in pravilnega povezovanja glede na lokalni kontekst. Najpogostejši rezultat drugega koraka je bila opredelitev skupnih pristopov, ki se nanašajo na: • ugotavljanje »področij priložnosti«: ta se nanašajo na pomembne in rastoče trge, ki bi jih lahko izkoristila mala in srednje velika podjetja (gre za lokalne trge, pa tudi trge zunaj regije in tuje neposredne investitorje), ki koristno izrabljajo obstoječe in potencialne regionalne vire in prednosti. Tovrstne priložnosti, ki so trenutno premalo razvite, bi utegnile imeti večji predvidljiv gospodarski pomen, če upoštevamo možnost začetka poslovnega in institucionalnega ozemeljskega sodelovanja na območju jugo-vzhodne Evrope kot celote. • združevanje, t.j. odkrivanje tržnih priložnosti in razvoj podjetniških modelov, ki temeljijo na sodelovanju med malimi in srednje velikimi podjetji. Združevanje lokalnim podjetnikom ponuja priložnost, da izboljšajo lastnosti svojih izdelkov oziroma storitev, razširijo paleto izdelkov in vzpostavijo kritično maso, izboljšajo veščine in kakovost na področju trženja itd. Natančneje združevanje predstavlja ključno strategijo, kako male lokalne proizvajalce tradicionalnih prehranskih izdelkov pripraviti na vstop na veliko večje trge. • Ugotavljanje ključnih vprašanj in metod na področju prostorskega načrtovanja ter ocena vpliva na urbano okolje in družbo Naloga podpira tudi pripravo in odobritev dovoljenja za delitev na območja ter odobritve drugih dovoljenj, ki predstavljajo predpogoj za sprožitev tako javnih kot zasebnih naložb. Rezultat drugega koraka, ki je bil zelo praktičen, je obsegal opredelitev pilotnih projektov, t.j. nekdanjih vojaških objektov, primernih za spremembo v podjetniške inkubatorje ali centre za spodbujanje podjetništva.

Vpeljava integriranega razvoja za podjetniške inkubatorje oziroma centre za spodbujanje podjetništva Operativno gledano je tretji razvojni korak najpomembnejši od vseh, saj vključuje vpeljavo tehničnih sredstev in političnih odločitev, ki spreminjajo razvojno vizijo regije v konkreten dosežek. V središču tega, tretjega koraka je uporaba integriranega razvoja kot operativnega pristopa, ki se je izkazal kot učinkovit v prizadevanjih za oblikovanje razvojnega načrtovanja v vsej Evropski uniji. Zelo pomembno je, da podjetniški inkubatorji in centri za spodbujanje podjetništva pri razvoju svojih standardov na področju upravljanja in tehnologije za podporo podjetništvu sledijo dobrim praksam. Projekt F.A.T.E. je spodbujal pristop, ki je v skladu s pristopom Evropske mreže poslovnih in inovacijskih centrov, ki deluje v okviru Evropskega poslovnega omrežja (EBN). Z upoštevanjem standardov poslovnih in inovacijskih centrov na področju kakovosti (ki jih odobri in spremlja Generalni direktorat Evropske skupnosti za podjetništvo in industrijo), se lahko podjetniški inkubatorji in centri za spodbujanje podjetništva osredotočijo na dobro opredeljene strateške izide in metriko ter podjetnikom zagotovijo bolj kakovostno podporo, s čimer omogočajo hitrejšo rast novih podjetij in povezanih malih in srednje velikih podjetij. Integriran razvoj kot partnerje, zavezane v okviru projekta, vključuje različne zasebne in javne akterje, s čimer ustvarja sinergije v obliki novih vzajemnih interakcij v okviru vključenih regionalnih sredstev. To pa po drugi strani krepi prednosti obstoječih regionalnih sredstev in sproža razvoj novih. • Opredelitev ključne delujoče skupine in vloge storitev, ki jih za mala in srednje velika podjetja opravljajo podjetniški inkubatorji oziroma centri za spodbujanje podjetništva v smislu lastnih ključnih sposobnosti, najpomembnejše aktivnosti, omrežja in programe EU, ki bodo vključeni v projekt, ipd. Dejavnosti in storitve vključujejo naslednje: razpršitev informacij, usposabljanje, tržne raziskave, naziv blagovne znamke in oznake za kakovost EU, inovacije in potrditev procesov, mednarodna promocija in oglaševanje, poslovno načrtovanje, mentorstvo, razvoj specializiranih spletnih portalov itd. • Razvoj upravljanja in tehnoloških standardov za podjetniške inkubatorje in centre za spodbujanje podjetništva. • Priprava poslovnih načrtov in ocena finančne in gospodarske trajnosti pri projektih preobrazbe;

Projekt F.A.T.E. je podprl zamisli o preobrazbi nekdanjih vojaških objektov

• Določitev podlage za tesno medinstitucionalno delovanje z namenom boljšega delovanja organizacij, ki delujejo kot podpora za mala in srednje velika podjetja. Projekt F.A.T.E. je igral pomembno vlogo pri tehnični asistenci v okviru medinstitucionalnega delovanja različnih podpornih sistemov in institucij za regionalni razvoj, ki zagotavljajo storitve za mala in srednje velika podjetja. S skupnimi delavnicami in projektnimi sestanki je bila v okviru projekta določena podlaga za izmenjavo informacij, strategij in operativnih pristopov.

Stalna rast malih in srednje velikih podjetij in trajnost podjetniških inkubatorjev in centrov za spodbujanje podjetništva Javni viri so ključnega pomena pri procesu preobrazbe objektov in predstavljajo izhodišče za delovanje podjetniških inkubatorjev in centrov za spodbujanje podjetništva. Toda v današnjem času, ki ga zaznamujejo vedno manj številni in vedno bolj usihajoči javni viri, je nujno oblikovati trdno strategijo, usmerjeno v trg, za zagotovitev dolgoročne trajnosti in rasti. Posledično se na tej točki sam po sebi ponuja četrti razvojni korak na ravni, ki presega regionalne okvirje. S tem, ko

nastaja več regionalnih sredstev in se veča njihova vrednost, se veča tudi območje neposrednega vpliva razvoja. Meje določenega območja tako presežejo regionalne okvirje in zajamejo širše območje, ki obsega tudi druge regije, in sicer v smislu občutnih presežkov iz lastnih regionalnih sredstev, ki imajo dodano vrednost. S posameznimi projekti začnejo nastajati sinergije v podjetniških inkubatorjih oziroma centrih za spodbujanje podjetništva ter uporabljenih regionalnih virih po vsej Evropski uniji, kar pripomore k zasnovi in pravočasni aktivaciji velikega števila lokalnih akterjev pri zahtevnem procesu, ki postaja sčasoma vedno bolj uspešen. Na ta način lahko regionalna sredstva vedno bolj pridobivajo na veljavi in nato dajejo vidne rezultate. Na kratko lahko rečemo, da najpomembnejši viri prihodka za podjetniške inkubatorje in centre za spodbujanje podjetništva vključujejo naslednje elemente: • storitve svetovanja, provizijo od prodaje in aktivacijo investicij pri malih in srednje velikih podjetjih, • plačilo članarine v skupinah, • projekti Evropske unije, • projekti, ki se izvajajo v imenu lokalnih in regionalnih oblasti, • najemnine in storitve, ki se nanašajo na prostore inkubatorjev. Četrta naloga obsega sklop posebnih projektov, ki so namenjeni spodbujanju rasti in poslovanja malih in srednje velikih podjetij ter trajnostnem razvoju podjetniških inkubatorjev in centrov za spodbujanje podjetništva. V operativnem smislu je ta naloga najpomembnejša. Za doseganje faze pripravljenosti za zagon morajo namreč omenjeni projekti vključevati zmožnost upoštevanja zelo raznolikih veščin, ki segajo od področja upravljanja s človeškimi viri in njihovega usposabljanja do izgradnje institucij, političnih vplivov in doseganja soglasij. Najpomembnejša od vsega pa je zmožnost delovanja mreže podjetniških inkubatorjev in centrov za spodbujanje podjetništva in dela na ravni Evropske unije ter pomoč malim in srednje velikim podjetjem, ki delujejo na lokalnem območju, da lahko postanejo aktivna tudi na širšem območju Evropske unije. Čeprav je ta naloga izrazito tržno naravnana, je zelo očitno, da gre tu tudi za ključne dosežke na področju strategije in vpliva politike.

Tehnični priročniki in orodja v sklopu projekta F.A.T.E. Uspešna preobrazba nekdanjih vojaških objektov temelji na podjetništvu in inovacijah. Kot pomoč partnerjem projekta F.A.T.E. pri strateškem vodenju teh projektov skozi vpeljavo podjetniških inkubatorjev in centrov za spodbujanje podjetništva so bili razviti številni priročniki in orodja. V nasprotju z običajnim strateškim načrtovanjem se priročniki osredotočajo na aktivacijo lokalnih procesov sodelovanja, ki upoštevajo dejstvo, da gre pri vodenju v odprtih omrežjih za skupno odgovornost. Sodelovanje pri programu, ki zajema območje jugovzhodne Evrope, je omogočilo tudi širše teritorialno sodelovanje z namenom doseganja strateškega razmišljanja in delovanja. Tehnični priročniki v okviru projekta F.A.T.E. stremijo k ugotavljanju izmerljivih strateških rezultatov. Kljub opravljeni klasični analizi prednosti in pomanjkljivosti ter priložnosti in nevarnosti (SWOT), je projekt FATE, namesto, da bi se osredotočal na težave in pomanjkljivosti, pomagal opredeliti nove priložnosti, in sicer s povezovanjem regionalnih sredstev in osredotočanjem na združevanje izobraževanja, razvoja delovne sile in gospodarskega razvoja, kar predstavlja edinstven in zelo ustrezen pristop glede na izzive, s katerimi se soočajo lokalne skupnosti. Skupno odkrivanje priložnosti ter »povezovanje in podpora« sredstev z namenom krepitve »šibkih podjetniških signalov« sta bila ravno tako ključnega pomena. Izziv preobrazbe starih vojašnic in stavb v uspešne podjetniške prostore in inovacijska stičišča so se udeleženci projekta lotili tudi z nadgradnjo več virov, ki so bili omogočeni prek Evropskega poslovnega omrežja (EBN), ki je bilo aktivno vključeno v projekt. Priročniki v okviru projekta F.A.T.E. zagotavljajo pot do rezultatov tako, da nudijo pomoč pri usmerjanju kompleksnih interakcij prek kompleta orodij, ki opredeljujejo jasne, izmerljive rezultate, in ohranjajo strategijo na pravi poti s pomočjo preprostih načrtov ukrepanja in z rednim spremljanjem napredka. »Sklop prednosti«, ponujenih v okviru projekta F.A.T.E. (ki jih je mogoče brezplačno prenesti s spletne strani projekta F.A.T.E. na naslovu www.fateproject.eu) vsebuje naslednje: • kontekst in analizo SWOT, • načrtovanje in oceno vojaških območij skupaj s predlogi glede morebitne obnove,

• priročnik z analizo študij primerov o preobrazbi opuščenih območjih in o ukrepih v podporo podjetništvu, • analizo procesa prenosa – prispevek o modelih postopkov in stališčih posameznih držav za upravljanje procesa, • oceno regionalnih podjetniških politik in politik, ki so v podporo malim in srednje velikim podjetjem, ter ukrepov in skupnih strategij, namenjenih spodbujanju podjetništva in privabljanju tujih neposrednih investitorjev, • prispevek o upravljanju in tehnoloških standardih za modele podjetniških inkubatorjev oz. centrov za spodbujanje podjetništva, ter priročnik za oceno izvedljivosti podjetniških inkubatorjev oz. centrov za spodbujanje podjetništva, • oceno podjetniških politik ter politik in ukrepov v podporo malim in srednje velikim podjetjem, • študije izvedljivosti in predloga poslovnega načrta za podjetniške inkubatorje oziroma centre za spodbujanje podjetništva, • oblikovanje finančnih modelov za podjetniške inkubatorje oziroma centre za spodbujanje podjetništva z namenom doseganja trajnosti in oblikovanja operativnih načrtov, • vplive podjetniških inkubatorjev oziroma centrov za spodbujanje podjetništva na trajnostni urbanistični in prostorski razvoj.

Prostorsk on

I II

e j n a v o t r Ä? a

Prostorsko načrtovanje Eno izmed najpomembnejših načel klasičnega mišljenja v zvezi z oblikovanjem dobre opredelitve pojmov narekuje, da moramo prvo postavko, ki jo je želimo opredeliti, umestiti v ustrezno kategorijo, nato pa jo ločiti od ostalih postavk v istem razredu. Ne glede na to je, ko govorimo o načrtovanju (urbanističnem, prostorskem ali ozemeljskem), to načelo skoraj nemogoče uporabiti v praksi. Najprej se namreč poraja vprašanje, v kateri razred sodi določena vrsta načrtovanja. Različni avtorji ga razumejo na različne načine, in sicer kot dejavnost, vedo, umetnost, uravnavanje ali celo kot izdelek. Nadalje je francoski teoretik Paul Lacaze (1990) pri urbanističnih metodah ugotovil, da sodijo na druga področja, pri čemer področja strateškega upravljanja, upravljanja, komunikacije, načrtovanja (podobnega arhitekturnemu, a kljub temu v mnogih pogledih različnega) predstavljajo le nekaj takih primerov. In tretjič, lahko omenimo, da so bili v tej sferi uvedeni že trije koncepti, in sicer urbanistično, prostorsko in ozemeljsko načrtovanje. Pregled obstoječih opredelitev pojmov ne nakazuje jasnih razlik. Nekateri avtorji menijo, da ozemeljsko načrtovanje predstavlja splošen koncept, torej zasnovo razvoja določenega območja, medtem ko druga dva koncepta navajata prostorska merila in glavne cilje obeh dejavnosti. Tako vsaj velja v primeru francoskega in romunskega sistema načrtovanja. V obeh primerih se urbanistično načrtovanje nanaša na uporabo procesov največ na ravni mesta (pa tudi na dele mesta, ki segajo do določene stavbe) z namenom jasne opredelitve o tem, katere funkcije so dovoljene in kje, katere omejitve veljajo za določeno postavko ali območje itd. Če je, na primer, načrtovana nova zgradba, je treba pogledati, kolikšna je dovoljena višina in kakšna sta dovoljena položaj in

smer ter ali so dovoljeni dodatni objekti (parkirišča ali zelene površine). Prostorsko načrtovanje upošteva večja območja in zagotavlja splošne smernice razvoja. Kateri so večji komunikacijski kanali in kateri izmed njih je lažje dostopen? Kako bi bilo mogoče situacijo izboljšati? Katera konkretna mesta oziroma pod-območja so namenjena določeni funkciji? Kot posledica različnih ravni načrtovanja se samodejno poraja določena hierarhija. Pri načrtovanju za določeno območje je treba upoštevati širše ozemlje, pa tudi njegove posamezne dele. Tukaj gre preprosto za sistemsko razsodnost pri načrtovanju. Seveda pa se tu takoj porajajo nova vprašanja, na primer, kakšne so ravni prostorskega načrtovanja. Preprost odgovor ponuja Statistični urad Evropskih skupnosti oziroma EUROSTAT. Urad je vpeljal klasifikacijo, imenovano Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji (Nomenclature of Territorial Units for Statistics – NUTS), ter klasifikacijo lokalnih administrativnih enot (Local Administrative Unit – LAU). Obstajajo tri ravni klasifikacije statističnih teritorialnih enot in dve ravni lokalnih administrativnih enot, vendar niso v vseh državah na voljo enote za vse ravni. Poleg tega so lokalne administrativne enote včasih upoštevane kot razširitev klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) in poimenovane v razponu od NUTS IV do NUTS V. Za vse države članice Evropske unije, ki sodelujejo v projektu F.A.T.E., so ravni navedene v Tabeli 1. Slika 1 Položaj mesta Brăila na zemljevidu Evrope

Namen zgoraj obravnavanih navedb ni bil razjasnitev konceptov, pač pa preprosta predstavitev. Za namen projekta FATE so bile nekdanje vojaške baze spremenjena v poslovne objekte, torej bodisi v centre za spodbujanje podjetništva bodisi v podjetniške inkubatorje. S tehničnega vidika to pomeni spremembo namembnosti zemljišča, kar prinaša s sabo vprašanje načrtovanja. Za države z večstopenjsko hierarhično lestvico načrtov, kakršni sta, na primer, Srbija in Romunija, uporaba sistemskega načela pomeni, da je treba spremeniti veliko načrtov, od načrta razvoja ozemlja, ki spada pod vojaško bazo, do odnosa novih objektov z mestom in širšim ozemljem, ki ga je treba analizirati ne le s prostorskega, pač pa tudi z družbenega, gospodarskega in okoljskega vidika. Zato so bila v okviru projekta F.A.T.E. vprašanja načrtovanja upoštevana s pomočjo vprašalnika, ki so ga morali izpolniti vsi partnerji v projektu. Ta vprašanja so se nanašala Tabela 1. Klasifikacija statističnih teritorialnih enot (NUTS) in lokalnih administrativnih enot (LAU) za države Evropske unije, ki sodelujejo pri projektu F.A.T.E. Država Hrvaška

Grčija

Madžarska

Italija

Romunija

Slovenija

NUTS I

NUTS II

NUTS III

LAU I

Regija

Županija

Skupine razvojnih regij

Obrobna območja

Prefekture (Nomoi)

Občine/skupnosti (Dimoi/Koinotites)

Občinska okrožja/okrožja v skupnosti (Demotiko diamerisma/Koinotiko diamerisma)

1034

6130

Županije (Megyék) + Budimpešta

Statistične podregije (Statisztikai kistérségek)

Naselja (Települések)

–

Regije načrtovanja Statistično velike regije in statistične regije (Statisztikai nagyrégiók) (Tervezésistatisztikai régiók)

LAU II Občine

168

3145

Skupine regij (Gruppi di regioni)

Regije (Regioni)

Province

Občine (Comuni)

103

8100

Makro regije (Macroregiuni)

Regije (Regiuni de dezvoltare)

Županije (Judete) + Bukarešta

Komune, občine, mesta (Comune, municipii, oraşe)

–

Makro regije

2951

Statistične regije

Upravne enote

Občine

193

na bistvene zadeve, povezane z načrtovanjem (npr. ali je potrebno oblikovati načrt, kako pogosto ga je treba posodabljati, kdo bo financiral njegovo izdelavo, kakšen je postopek odobritve, ali obstaja hierarhična prostorska lestvica, kateri akterji so vključeni v posamezen korak ter v kakšni meri, v kakšnih medsebojnih odnosih so posamezne ravni načrtovanja in kako je v ta proces načrtovanja vključena javnost), pa tudi na premoženjska vprašanja (kaj se zgodi, ko sta lastnik objekta in lastnik zemljišča različna subjekta) in razmerja med procesom načrtovanja in poslovnim sektorjem. Vprašanja so bila obravnavana na sestankih in delavnicah, pridobljeni odgovori pa so razkrili razlike med sistemi načrtovanja in procesi, uporabljenimi v sodelujočih državah. Za ponazoritev pomembnosti vprašanj, ki se nanašajo na načrtovanje, bo v tem poglavju obravnavan primer iz Romunije, kjer je bilo omogočenih več načrtov na različnih prostorskih ravneh. Primer zadeva mesto Brăila, ki se nahaja na jugovzhodu Romunije, v županiji Brăila (Slika 1). Za to območje je bilo pripravljenih več načrtov, dve skupini profesorjev z Univerze za arhitekturo in urbanizem Ion Mincu pa sta nedavno izdelali dva pomembna regionalna načrta. Eden izmed načrtov območje obravnava s tališča krajinske arhitekture, pri čemer opredeljuje in poudarja najpomembnejše vrste krajine, ter skuša oblikovati strategijo, s katero bi jih bilo mogoče zaščititi. Drugi načrt obravnava manjše območje, ki sestoji iz vseh mest in skupnosti v okolici mesta Brăila, ki utegnejo imeti vpliv na omenjeno mesto oziroma so sama pod njegovim vplivom. Poleg tega načrt vsebuje tudi analizo načrta mesta Brăila. Na koncu poseben in podroben načrt obravnava del mesta, v katerem bo razvijalec nepremičninskih projektov spremenil nekdanje vojaško oporišče. V okviru krajinske študije je bila analizirana obsežna tipologija pomembnih krajin z več različnih prostorskih vidikov – naravnega, kulturnega, urbanega, podeželskega itd. Kljub temu je novejše vojaške objekte težko umestiti v katero izmed teh kategorij, večinoma zato, kar je na tem mestu treba poudariti, ker se je s študijo, opravljeno v Italiji, skušalo najti

»Vojaški objekti in utrdbe pridobivajo podobo kulturne krajine na podlagi lokalnega izročila. Glede na pomembnost Evropske konvencije o krajini postaja v aktualnem kontekstu vprašanje posebnih objektov (zlasti vojaških) pomemben element ne le z vidika zgodovine in dediščine, pač pa tudi z vidika kulturne urbane in regionalne krajine v smislu pomena »genius loci«. Izr. prof. dr. Cerasella Crăciun Koordinatorka krajinske študije mesta Brăila, ki prihaja z Univerze za arhitekturo in urbanizem Ion Mincu

Slika 2 Teritorialni načrti za mesto Brăila Na levi: Študija kulturnih krajin Na desni: Primestno območje mesta Brăila: Smernice razvoja

rešitve za prevrednotenje nekdanjih vojaških oporišč z integracijo v različne oblike turizma. Ta študija je pokazala, da obstaja interes za to konkretno vrsto objektov. V Romuniji so bile podobne študije opravljene za nekdanje industrijske objekte v sovjetskem slogu, ne pa tudi za vojaška oporišča. Tako študija krajin v županiji Brăila ne omenja vojaških objektov (Slika 2, levo). V okviru druge študije sta bila analizirana trenutno stanje in možni razvoj mesta Brăila glede na bližnje teritorialne enote (Slika 2, desno).

V študiji je poudarjen geopolitični pomen mesta Brăila in posledično tudi vloga vojaških objektov pri razvoju mesta v času vojne za neodvisnost (1877) ter njihov propad v obdobju hladne vojne. Za te objekte je značilno, da se nahajajo v bližini reke Donave, v samem mestu in znotraj njegove infrastrukture, ter da imajo pogoje za gospodarsko valorizacijo. Vendar pa je takšna sprememba namembnosti odvisna od dekontaminacije in drugih zahtev, ki izhajajo iz potreb prebivalcev (na primer zelene površine ali parkirišča) oziroma bližine pomembnih naravnih rezervatov. V splošnem urbanističnem načrtu (Slika 3) so navedene točne funkcije vsakega manjšega mestnega območja, ki je del širše mestne cone, pa tudi druge podrobnosti o stavbah. Načrt vsebuje splošne smernice, ki so značilne za območje nekdanjega vojaškega objekta z vidika višine, usmerjenosti in gostote stavb, pa tudi zahtevane lastnosti za območje (parkirišča, zelene površine, pretočnost itd.). Slika. 3 Splošni urbanistični načrt mesta Brăila

Na koncu podroben načrt obravnava konkretno stanje vojaškega objekta. Kot je razvidno iz Slike 4, bo ohranjenih le nekaj stavb. Po besedah glavnega arhitekta mesta ima razvijalec v načrtu rušenje stavbe, ki je najbolj reprezentativen primerek arhitekture vojaškega objekta. Na njenem mestu bo postavljen nebotičnik, ki odraža značilno stanje v romunskih mestih.

“V mirnih obdobjih so se vojaške aktivnosti v nekdanjih socialističnih državah razvijale tako, da so večinoma spreminjale vrsto klasičnega orožja, pa tudi z vključevanjem civilnega prebivalstva (poleg vojaškega) v služenje obveznega vojaškega roka. Ena izmed posledic teh ukrepov je bila potreba po velikih ozemljih, razporejenih po vseh romunskih županijah in v različnih geografskih pasovih. Tako so za vojaške objekte, ki so zdaj predmet funkcionalne preobrazbe, značilne raznolikost lokacij (razporejenih po vseh državi), različna velikost (običajno gre še vedno za velike objekte) in celo njihova prisotnost v notranjosti mest. Seveda je treba v okviru učinkovitih politik za valorizacijo njihovega gospodarskega potenciala najprej utemeljiti regionalni potencial, ki izhaja iz teh lastnosti.” Izr. prof. dr. Cătălin Niculae Sârbu Univerza za arhitekturo in urbanizem Ion Mincu Koordinator načrta za primestno območje Brăile

Primeri iz Romunije torej nakazujejo, da je stanje nekdanjih vojaških objektov mogoče analizirati v širšem regionalnem kontekstu, vendar za to očitno ni posebnega zanimanja. Na stopnji samega objekta je predlagani načrt neposreden rezultat razvijalčeve vizije. V konkretnem kontekstu urbanih predelov Romunije, in čeprav je tudi veliko pregosto naseljenih krajev v podobnem položaju, je zemljišče samo vredno več kot stavba, saj ga je mogoče uporabiti za gradnjo nebotičnikov, razen če to prepovedujejo lokalni predpisi.

Trenutno stanje

Razvijalčeva vizija Slika. 4. Preobrazba nekdanjega vojaškega oporišča v mestu Brăila

Pilo tn

i t k e j o r p i

Pilotni projekti »I-Conver«: Latisana - Italija Center za podporo naprednih storitev na področju jahtnih plovil Ozadje projekta Mesto Latisana je zelo podjetniško naravnano in dinamično urbano središče na severovzhodu Italije. Skupaj z manjšimi občinami, ki se nahajajo v neposredni bližini, šteje več kot 45,000 prebivalcev. Območje leži ob glavnih obmorskih letoviščih severnega Jadrana, kot so Lignano Sabbiadoro, Bibione in Marano Lagunare. Latisana je majhno, a zelo privlačno mesto z dobro kakovostjo življenja. Infrastruktura je dobro razvita, saj vključuje avtocesto (A4) in železniško progo, poleg tega pa se mesto nahaja tudi v bližini pristanišč (San Giorgio di Nogaro, Tržič). Glavne gospodarske in družbene prednosti so visoka raven podjetniške dejavnosti, nizka stopnja brezposelnosti (manj kot 5 %) in visoka raven kakovosti življenja, o čemer priča kar nekaj kazalnikov. Področje gospodarstva je tukaj uspešno in raznoliko, saj vključuje kmetijstvo in obrtništvo

ter industrijske in storitvene dejavnosti. V zadnjih letih so bile visoke stopnje rasti značilne predvsem za storitveni sektor, saj je Latisana razvila vlogo mesta, ki nudi zaledno podporo turističnim dejavnostim v mestu Lignano Sabbiadoro. Veliko prebivalcev mesta je zaposlenih v turističnem sektorju, posebno pomembne pa so obrtniške dejavnosti, ki se nanašajo na vzdrževanje in hrambo jaht in plovil za preživljanje prostega časa, ki so zasidrana v marinah bližnjih mest Aprilia Marittima in Lignano Sabbiadoro. Obe marini skupaj predstavljata največje jahtno središče v Sredozemlju in imata več kot 5000 privezov. Podjetja, ki nudijo storitve v zvezi s plovili, predstavljajo pomemben gospodarski člen območja. Kljub nedavni gospodarski krizi sektor izkazuje očitne znake okrevanja. Skupaj je na tem področju dejavnih približno 120 podjetij, ki zaposlujejo več kot 600 ljudi, njihov promet pa je ocenjen na približno 75 milijonov evrov. Razpon storitev, ki jih ponujajo, je precej obširen, saj vključuje storitve zasidranja, splošnega vzdrževanja, prenove, pa tudi storitve prodajnega posredništva za rabljena plovila, finančne storitve ter storitve zakupa in zavarovanja. Aprilia Marittima gosti tudi dogodek Nautilia, enega izmed glavnih italijanskih obrtnih sejmov in razstav za plovila in jahte iz druge roke, ki ga obišče več kot 100,000 ljudi. Na tem področju obstaja velik potencial za nadaljnjo rast, obenem pa je prisoten tudi močan pritisk konkurence, ki se osredotoča na stroške in kakovost. Večina podjetnikov je prepričanih, da je ključnega pomena boljša organizacija njihove ponudbe in začetek sodelovanja z namenom povečanja prodaje, znižanja stroškov in omogočanja naložb v novo infrastrukturo in inovacije.

Vojašnica Radaelli V središču Latisane se nahaja opuščeno vojaško območje, nekdanja vojašnica Radaelli. Lastništvo te vojašnice je bilo leta 2001 brezplačno preneseno z Ministrstva za obrambo na mestno občino Latisana. Na začetku je to opuščeno vojaško območje za občino predstavljalo težavo, nato pa je bil sprožen proces, v katerem je območje kmalu začelo predstavljati veliko priložnost. Do avgusta 2010 je občina zaključila proces zasnove nove stavbe, pri čemer je bilo upoštevano

tudi prostorsko načrtovanje okoliškega območja. Septembra se je pričelo rušenje obstoječe stavbe, v letu 2011 pa je bil objavljen razpis za izgradnjo nove. Poglavitni cilj programov urbanističnega načrtovanja je bil odprava družbene marginalizacije objekta. Pri oceni družbenega vpliva je bilo upoštevano delovanje proti anonimnosti in pomanjkanju družbenih dejavnosti na velikih okoliških območjih. Na podlagi teh ciljev je občina pripravila nov razvojni načrt, pri čemer center i-Conver in z njim povezana infrastruktura delujeta kot temelja za obsežen program urbane rehabilitacije. Tako je predvidena gradnja na treh parcelah. • Prva parcela sestoji iz stavbe s skupno površino 4000 m2, pri čemer je 3000 m2 površine primerne kot prostor za najem za namene delovanja inkubatorja in storitvenega centra. Skupna naložba za to, prvo fazo je ocenjena na približno 3 milijone evrov, ki so bili v celoti zagotovljeni v obliki posojila, ki ga je zagotovila regionalna uprava. Stavba bo imela tudi parkirišča, zelene površine in s tem povezano infrastrukturo. Prva parcela bo odigrala vlogo pri sprožitvi procesa regeneracije na celotnem območju. • Druga parcela bo namenjena upravnim pisarnam, kakršne so, na primer, pisarne za občinske službe, mestno knjižnico, katastrske urade in lokalni davčni urad. • Tretja parcela, ki po površini meri približno 6000 m2, bo namenjena komercialnim dejavnostim in bo v celoti financirana s strani zasebnih investitorjev.

Center za spodbujanje podjetništva i-Conver Center i-Conver naj bi postal osrčje pravega »inovacijskega sistema« za podporo naprednim storitvam na področju jahtnih plovil. V skladu z vizijo podpornikov tega projekta naj bi lokalne marine spremenili v skupino modernih marin, ki bi nudila storitve vzdrževanja in podpore za amaterske jadralce. Ta skupina bo zagotavljala širok nabor storitev na visoki ravni, usmerjenih proti mednarodnemu trgu sredozemske kotline. Storitve centra bodo organizirane v sodelovanju z združenji (CNA, Confartigianato), Gospodarsko zbornico v Udinah in javnimi organizacijami, ki vodijo inkubatorje v FurlanijiJulijski krajini. Posebno vlogo pri tem bo igralo partnerstvo z največjim italijanskim znanstvenim parkom Area Science Park v Trstu. Paleta storitev, omogočenih neposredno ali z ustreznim usmerjanjem, vključuje: • inkubacijo in podporo za nova podjetja in združevanje v skupine. • DITENAVE je program za doseganje konkurenčnosti na področju dejavnosti marin in v ladjedelništvu v Furlaniji-Julijski krajini, ki podpira inovacije in sodelovanje v okviru oskrbovalne verige. Ta program sponzorirata in financirata regionalna vlada in vodilna ladjedelniška družba Ficantieri. • Finančna podpora. Podjetja bodo imela dostop do prednosti finančnih ukrepov integriranega programa za trajnostni urbani razvoj PISUS (POR - ERDF 2007-2013). • Poklicno in operativno usposabljanje

Opis objekta, stavbe in inkubacijskega centra Stavba i-Conver (prva parcela) bo imela pet nadstropij. Skupni prostori bodo vključevali kongresni prireditveni center, sobe za sestanke, prostore za usposabljanje, samopostrežno restavracijo in druge prostore za skupno rabo. Podjetja bodo imela na voljo po en pisarniški prostor v standardni modularni velikosti 50 m2 oziroma več takih pisarn. Moduli bodo opremljeni z visoko hitrostno povezavo z internetom, električno napeljavo, sistemom za ogrevanje in hlajenje ter vso opremo, potrebno za sodobne pisarne. Stavbo naj bi predvidoma zasedalo 20 najemnikov (zasebna podjetja, poslovna združenja, organizacije, ki nudijo storitve usposabljanja, raziskovalne organizacije itd.). Pritličje centra i-Conver bo namenjeno podjetjem in združenjem, ki delujejo v tesnem stiku z javnostjo. Najemniki bodo deležni prednosti, ki jim bodo omogočale prepoznavnost in preprost dostop. Močno značilna podoba stavbe i-Conver bo zasnovana na podlagi dejstva, da gre za ločeno stavbo, katere »znamka« in prepoznavnost bosta podkrepljeni z elegantno arhitekturno zasnovo, ki spominja na obliko jadra. Po ocenah naj bi bilo v stavbah na prvih dveh parcelah zaposlenih približno 250 ljudi.

Umbrija Od vojske do podjetništva – skozi kulturo in turizem Preureditev vojašnice Minervo v italijanskem mestu Spoleto ter vojaškega tabora Casermette v vasi Colfiorito v okraju Foligno. Regija Umbrija je zeleno srce Italije, ki se nahaja v osrednjem delu države in ki slovi po svojem naravnem okolju in izjemno bogati kulturni dediščini. Področje kulture in turizma sta se z leti razvila v pomembni gospodarski panogi regije in v nekaterih primerih prevzela vlogo prave gonilne sile lokalnega razvoja, saj sta spodbudila rast lokalnih sistemov podjetij in storitev, ki delujejo oziroma se zagotavljajo na področju kulturne in turistične dejavnosti. Kulturna dediščina predstavlja del identitete regije Umbrija, znatno pa pripomore pa tudi k regionalnem razvoju, saj kar nekaj malih in srednje velikih podjetij, ki delujejo v proizvodni industriji ali na področju storitev, deluje v glavnem na področju kulture. Toda podjetja, ki delujejo na tem, kulturnem področju, je treba podpreti in jih vključiti v ustrezno mrežo. Veliko malih in srednje velikih podjetij celo izraža potrebo po skupnem delu v mreži, da bi lahko dosegala nove trge, si izmenjevala informacije ter nadgrajevala storitve in izdelke. Kot ovire za doseganje novih trgov navajajo pomanjkanje inovativnih tehnologij in v nekaterih primerih celo menedžerskega znanja. Zaradi tega regija potrebuje centre za spodbujanje podjetništva, ki bi ponujali podporo za obstoječa mala in srednje velika podjetja ter tista, ki so preživela fazo zagona. Projekt F.A.T.E. je pripomogel k oblikovanju in spodbujanju integriranega projekta za preobrazbo dveh objektov in zagotovil kakovostno podporo za mala in srednje velika podjetja na tem območju.

Lokalni okvir: Spoleto in Foligno Ta dva kraja, ki se nahajata v vzhodni Umbriji, pri čemer ima Foligno 51.130, Spoleto pa 37.889 prebivalcev, sta tretje in peto največje mesto od vseh v regiji Umbrija. Foligno je eno najpomembnejših industrijskih mest v Umbriji, saj šteje 1017 podjetij in 1530 storitvenih dejavnosti, ki zaposlujejo 35,62 odstotka skupnega aktivnega prebivalstva v regiji. Poleg tega je mesto tudi glavno infrastrukturno in transportno središče Umbrije. Spoleto ima 714 podjetij, ki so dejavna v industriji, in prek 900 storitvenih dejavnosti, glavne panoge pa predstavljajo turizem, trgovina, kmetijstvo (posebno pridelava oljčnega olja) in industrija. Proizvodna dejavnost obsega področje mehanike ter tekstilno in grafično področje. Turizem je najpomembnejša veja gospodarstva v Spoletu. Mesto namreč vsako leto gosti t.i. festival dveh svetov oziroma Festival dei Due Mondi, katerega začetki segajo v leto 1958 in ki se je od takrat razvil v enega od najpomembnejših kulturnih dogodkov v Italiji. Leta 1997 je vzhodno območje Umbrije prizadel močan potres, ki je imel dolgoročne posledice za tamkajšnjo družbo in gospodarstvo. Ko je bilo najhuje mimo, je regija Umbrija začela s projektom prenove, pri katerem je bila upoštevana zahteva po ponovni vzpostavitvi in prenovi gospodarstva na prizadetih območjih in s katerim je bila škoda, ki jo je povzročil potres, spremenjena v odskočno desko za nadaljnji razvoj. Kot del ukrepov, izvedenih v okviru načrtovanih politik, sta mesti Spoleto in Foligno dobili v last vsak eno nekdanjo vojašnico, pri čemer je mesto Foligno postalo lastnik vojaškega tabora Casermette v Colfioritu, Spoleto pa vojašnico Minervio. Cilj prenosa lastništva je bil ta, da se mestoma zagotovijo sredstva, ki jih bosta lahko uporabili za podporo tako delujočim kot novim malim in srednje velikim podjetjem.

Vojaški tabor Casermette Vojaški tabor Casermette je območje, ki se nahaja na vrhu hriba Colfiorito in ki obsega 6 vojaških stavb, od katerih ima vsaka po 200 m2. Objekt so nekoč uporabljali kot vojaško vadbišče in strelni poligon, v drugi svetovni vojni pa so ga uporabljali kot taborišče za zapornike. Lastništvo nad območjem ja mestna občina Foligno uradno pridobila leta 2008, čeprav je vanj vlagala sredstva že od leta 1997, saj je tja preselila nekaj podjetij, ki so bila poškodovana ob potresu.

Pet od šestih zgradb zdaj zasedajo lokalna podjetja in storitvene službe. Poleg tega je občina v spomin na člane partizanskega gibanja v drugi svetovni vojni, ki so bili zaprti v taborišču, začela z ureditvijo Muzeja spomina in odporniškega gibanja. Trenutno je ena zgradba še vedno prazna, celoten kompleks pa je treba prekvalificirati glede namembnosti. Glavni elementi projekta preureditve nekdanje vojašnice Casermette obsegajo naslednje cilje: • zagotovitev enotne vizije kompleksa, ki jo zaznamujejo prilagodljivost uporabe, izgradnje in upravljanja zgradb, • okrepitev ponudbe za prostore, zagotovljene »na ključ«, tudi zato, da privabijo mala in srednje velika podjetja in zagotovijo napredne poslovne storitve, ki pospešujejo rast teh podjetij v regiji, • upoštevanje arhitekturne zasnove kompleksa ob ohranjanju zelenih površin, ki obdajajo nekdanjo vojašnico, • zaščita in okrepitev zgodovinske in kulturne dimenzije kompleksa z ureditvijo Muzeja spominov, • vzpostavitev pogojev za obnovljen razvoj gospodarstva in delovnih mest ter rast ne le malih in srednje velikih podjetij v vojašnici, temveč tudi podjetij, ki poslujejo v bližnjih mestih. V skladu s predlogom naj bi zgradba vojašnice Casermette (pilotni projekt F.A.T.E.) delovala kot osrednje stičišče »razpršenega hotela« na tem območju. Tako bodo zagotovljene storitve za trženje in upravljanje prenočišč za turiste, ki jim bodo za bivanje ponujene različne hiše v mestu Colfiorito. Tako se bosta po pričakovanjih ohranjala tradicionalen slog življenja in arhitektura tega mesta, hkrati pa se bo krepilo delovanje malih in srednje velikih podjetij, ki izdelujejo izdelke domače obrti kot so izdelki iz blaga ali kovine oziroma izrezbarjeni iz lesa. Center za spodbujanje podjetništva Casermette bo strateško povezan s podjetniškim inkubatorjem Foligno, ki je last Regionalne razvojne agencije Sviluppumbria in ki bo ponujal storitve kot so pomoč pri načrtovanju podjetij, marketing in promocija, tržne raziskave, dostop do financiranja in skladov ter iskanje partnerjev.

Nekdanja vojašnica Minervio Območje, na katerem se izvaja projekt, je star objekt vojašnice Minervio, ki se nahaja znotraj starega rimskega obzidja mesta Spoleto, ki je bilo zgrajeno konec 13. stoletja. Območje v

skupni izmeri 16.570 m2 predstavlja dva odstotka celotne površine srednjeveškega mesta. Zanj sta značilna dva večja samostanska kompleksa in druge stavbe zgodovinskega in umetniškega pomena, kot sta na primer rimski amfiteater in cerkev. Po potresu je mestna občina Spoleto začela s postopkom prenove in rehabilitacije zapuščenih vojaških območij, kar je predstavljalo nov, vznemirljiv izziv za urbanistično načrtovanje površin z namenom, da se ustvarijo nove priložnosti za urbanistični razvoj in omogoči smotrnejša uporaba zemljišč. Predlagana preobrazba vključuje preselitev nekaterih storitev, ki so pomembne za družbo in skupnost (kot na primer šole) v kompleks. Hkrati pa bo del objekta posvečen strateškemu iskanju podjetij, ki so dejavna na kulturnem področju. Pri tem je ena od ključnih vlog centra za spodbujanje podjetništva zagotovitev naprednih in visoko tehnoloških storitev z namenom podiranja in privabljanja tovrstnih malih in srednje velikih podjetij. Cilj projekta je ustvariti skupino podjetij, ki delujejo na področju kulture in ki bodo združena v objektu Minervio. Po drugi strani pa bo z geografskim obsegom zajeta tudi vsa regija, saj bo ta skupina podjetij zagotavljala storitve za ohranjanje kulturne dediščine in podpirala kulturne dejavnosti, dogodke in festivale. Center za spodbujanje podjetništva bo sodeloval z neke vrste pripravljalnim inkubatorjem v Spoletu, s čimer bosta združili moči mestna občina Spoleto in Sviluppumbria. Objekt Minervio bo pomagal podjetjem, ki so preživela začetno fazo zagona, in ponujal zelo zaželene storitve podpore za obstoječa podjetja.

Pomurska regija Pilotni projekt v Murski Soboti Ozadje Pomurje je regija v severovzhodni Sloveniji, ki se nahaja ob glavnem toku reke Mure in ki meji na Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško. Pomurje ima relativno majhno površino, saj meri le 1337 km2, kar znaša 6,6 odstotkov skupnega slovenskega ozemlja, in šteje okrog 122.000 prebivalcev, ki predstavljajo okrog 6,3 odstotke vseh prebivalcev Slovenije. Murska Sobota z okolico šteje okrog 20.000 prebivalcev in je največje ter najpomembnejše mesto v regiji, približno 60 km oddaljeno od Maribora, 190 km od glavnega mesta Ljubljana in 90 km od avstrijskega Gradca. Pomurje je regija, ki se razteza onstran slovenskih meja, prek štirih držav (Slovenije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške) in iz dneva v dan postaja vse pomembnejša z vidika gospodarskega in kulturnega razvoja meddržavnih regij. Razmeroma čisto in dobro ohranjeno okolje predstavlja temelj za razvoj, usmerjen k naravi. Murska Sobota je upravno, poslovno, družabno in kulturno središče Pomurja, postaja pa tudi vse pomembnejše gospodarsko središče. Tukaj se nahaja zelo dinamična Regionalna razvojna agencija, ki s svojimi dejavnostmi pomaga povezovati Pomurje s projekti in mrežami Evropske Unije v sodelovanju z drugimi slovenskimi mesti in mesti v meddržavnih regijah. Mestna občina Murska Sobota je trdno odločena ustvariti optimalno poslovno okolje za lokalna podjetja in investitorje, pri čemer namerava aktivirati širok nabor podpore na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni.

Opuščeno območje, predvideno za preureditev V severnem delu mesta se nahajajo številne, še vedno delujoče vojašnice. Najpomembnejši kompleks predstavlja vojašnica Lendavska Sever. V okviru projekta F.A.T.E. so bili pripravljeni in ocenjeni vsi dokumenti, potrebni za pospešitev prenosa posesti in začetek izgradnje novih vojašnic zunaj mesta. Ponovna naselitev vojašnice Lendavska Sever zunaj mesta predstavlja izjemno razvojno priložnost za boljši urbani razvoj severnega dela Murske Sobote, kar bo vplivalo ne le na mesto, pač pa na celotno pomursko regijo.

Projekt preureditve V okviru projekta F.A.T.E. so bile pripravljene številne alternativne rešitve za vojašnico Lendavska Sever. S pomočjo procesa, ki je temeljil na tesnem sodelovanju in je vključeval prebivalce, podjetja, lokalne in regionalne ustanove ter mestne in regionalne svete, je bila sprejeta odločitev o izgradnji razvojno-raziskovalnega inkubatorja ter izobraževalnega središča. Z inkubatorjem naj bi sodelovala ne le mala in srednje velika podjetja ter podjetniki, pač pa tudi šole, fakultete in ustanove v tej regiji. Pomurje se že ponaša s tehnološkim parkom, pa tudi s poslovno in industrijsko cono, vendar slabost regije predstavlja dejstvo, da se kljub prisotnosti visoko izobraženih kadrov in znanstvenikov trenutno izvajajo le razvojnoraziskovalni projekti nižje stopnje. Glavna področja raziskav in razvoja, ki jih je potrebno še razviti v okviru inkubatorja, so obnovljiva, zlasti geotermalna energija, ekološki izdelki, ravnanje z odpadki, kmetijstvo, živilsko-predelovalna industrija, turizem, zdravje itd. Projekt F.A.T.E. je omogočil oblikovanje osnutka »procesa razvoja naročnikov« kot ključnega pristopa podjetniškega inkubatorja. Proces nastajanja podjetij, ki temeljijo na tehnologiji, bodo pospeševale nove oblike vzajemnega delovanja med naprednimi uporabniki in dobavitelji na področju raziskav in razvoja ter prototipov. Poleg tega bo inkubator omogočil širok nabor razvojno-raziskovalnih pobud in naprednih storitev, kot so poslovno načrtovanje, iskanje partnerjev itd. V okviru projekta F.A.T.E. je bila izpostavljena tudi potreba po »pametnih zasnovah«, t.j. po oblikovanju novih, primernejših in uporabnikom prijaznih prostorov ter arhitekturnih rešitev.

Projekt F.A.T.E. je bil zelo pomemben dejavnik, ki je v pomoč mestni občini pri učinkovitem pogajanju z vladnimi oblastmi, da bi nekdanje vojaške prostore dobila brezplačno oziroma za simbolično plačilo.

Predv idena obvoz nica

VOJAŠNICA / MILITARY POST

MURSKA SOBOTA

POLANA

MURSKA SOBOTA

SLOVENIJA

Pred vide na o bvo znic a

Primer mesta Drama: »Sebični velikan« Lokalni okvir v primeru mesta Drama Projekt F.A.T.E. je v regiji Drama privzel mitične razsežnosti. Drama je mesto, ki leži na meji z Bolgarijo, kar pomeni, da se nahaja zelo blizu nekdaj zloglasne Železne zavese. Območje je bilo zato izjemno dobro zavarovano pred »sovjetsko nevarnostjo« in natrpano z vojaškimi tabori, ki so zdaj, ko nevarnosti sovjetskega vdora že zdavnaj ni več, postala opuščena vojaška območja. Toda stari miti so zelo trdoživi in vojaški tabori so še vedno obravnavani kot »nedotakljivi«, kar pomeni, da si je bilo njihovo preobrazbo za rabo v civilne namene kot nova sredstva gospodarskega in podjetniškega razvoja za regijo težko že samo predstavljati. Na začetku je bilo med podjetniki in državljani težko vzbuditi zanimanje za projekt F.A.T.E.. »Zakaj bi hodili tja,« so pogosto spraševali. Ugotovili smo, da so se ljudje malce bali tistega, kar bi se utegnilo skrivati za zidovi. Da bi spremenili njihov način razmišljanja, smo se zatekli k mitu sebičnega velikana. V pravljici Oscarja Wilda sebični velikan zgradi visok zid okrog svojega čudovitega vrta, da se otroci ne bi mogli igrati v njem. S projektom F.A.T.E. smo uspeli spremeniti mnenje javnosti in porušiti zidove, oblikovati novo vizijo za objekt in izpostaviti lepoto ter koristnost opuščenih območij za prihodnost širšega območja.

Opuščena vojaška območja V mestu Drama so štirje opuščeni vojaški tabori. Po terenskem obisku in analizi informacij, ki so jim bile na voljo, so strokovnjaki projekta F.A.T.E. lahko ocenili stanje taborov in jih ovrednotili s stališča predvidene uporabe v podjetniške namene. Izbrali smo dva opuščena vojaška tabora za izvedbo dveh različnih pilotnih projektov.

A. Opuščeno vojaško območje DEYAD Rezultat analize, ki je temeljila na več kriterijih, je bilo ovrednotenje vojaškega tabora DEYAD kot najprimernejše lokacije za nastanek centra za spodbujanje podjetništva. Opuščeno vojaško območje DEYAD naj bi bilo najprimernejše, ker gre za precej veliko zemljišče, na katerem je dovolj prostora za center za spodbujanje podjetništva, pa tudi druge dejavnosti. Osrednji položaj območja omogoča preprost dostop do glavnih transportnih osi in posledično do trgov in podjetij. Tabor DEYAD se nahaja blizu mesta, vendar ga to ne obkroža, zaradi česar so morebitni negativni vplivi zaradi njegove bližine omejeni. Poleg tega status lastništva opuščenega območja in dejstvo, da je dobro vzdrževano, znatno skrajšata čas in znižujeta stroške, povezane s procesom preobrazbe. V okviru projekta F.A.T.E. je bila opravljena analiza in omogočena podpora za ključne odločitve glede lokacije in vključenih dejavnosti. Kar se tiče lokacije, je bilo oblikovano priporočilo, naj se nahaja v bližini mesta Drama z namenom privabljanja podjetij in hitrejšega doseganja učinka prelitja, ter po možnosti v bližini manj razvitih ali manj privilegiranih sosesk mesta Drama, kar naj bi pripomoglo k spodbujanju lokalnega gospodarstva in izboljšanja območja.

Kar se tiče ciljnih dejavnosti, za katere naj bi bila omogočena podpora, so bile določene naslednje: • neposredne poslovne priložnosti: rekreacija, turizem, zabava • skupinske komercialne dejavnosti: združevanje nekaterih ključnih podjetij, prisotnih v mestu Drama, z namenom doseganja ekonomije obsega in • nudenja podpore za inovacije in podjetništvo v okviru obetavnih poslovnih sektorjev. Center bo opremljen z ustrezno infrastrukturo in bo zagotavljal vse storitve, potrebne za lažjo ustalitev in delovanje malih in srednje velikih podjetij. Poleg tega bo upravno telo centra imelo na voljo ustrezne kadre s primernimi veščinami upravljanja, ki bodo sposobni zagotavljati storitve svetovanja in tehnično-ekonomske podpore. Osebje bo izurjeno tudi na področju zagotavljanja pomoči malim in srednje velikim podjetjem pri dostopanju do nacionalnih razvojnih projektov in drugih programov EU. Poleg tega bo park vseboval raziskovalni center za spremljanje in podporo potreb prihodnjih malih in srednje velikih podjetij. Predvidene storitve bodo znatno izboljšale konkurenčnost podjetij, ki se bodo nahajala v poslovnem parku, ter jim pomagale pospešeno rasti z omogočanjem dostopa do poslovnih priložnosti, finančnih sredstev za naložbe in veščin upravljanja s poslovnimi procesi, ki jih podjetniki sicer ne bi mogli pridobiti.

B. Logistični center v prostorih nekdanje orožarne Zapuščeno vojaško območje (orožarna), kjer je predlagana vzpostavitev logističnega centra, leži na jugovzhodu Drame in meri 4,72 hektarja. Leži v bližini mestnega omrežja mesta Drama in njegovega lokalnega trga in podjetij (3,6 km od središča mesta). Leži ob pomembni cesti (Protis Iouliou) na križišču cest Drama – Kavala in Drama Xhanti. Zaradi lege je mogoč hiter dostop do ceste Drama – Kallifytos in mestne obvoznice (Drama – Sidironero). Le nekaj kilometrov pa ga loči od drugih pomembnih cestnih povezav (Drama – Nevrokopi, Drama – Serres in Drama – Solun). Glede oddaljenosti od drugih transportnih osi je zapuščeno vojaško območje 2,9 km oddaljeno od železniške postaje v Drami, 28 km od mednarodne avtoceste E90, 31 km od pristanišča v Kavali in 53 km od letališča v Hrysoupoliju.

Zapuščeno vojaško območje, imenovano »Orožarna«, ima poglavitne lastnosti za podporo razvoja logističnega centra, saj združuje veliko površino ter neposreden stik z velikimi transportnimi osmi, kakor tudi bližino do lokalnih podjetij. Poleg tega je območje dovolj oddaljeno od mestnega okolja in ne vpliva negativno na meščane. Predlog, ki je bil razvit ob pomoči projekta F.A.T.E., predvideva vzpostavitev sodobnega regionalnega ali državnega logističnega centra. Center bo opremljen z avtomatiziranimi skladiščnimi prostori, ki bodo lokalnim podjetjem na voljo za najem. Zasnova centra bo usmerjena v iskanje najboljšega načina razporeditve različnih skladiščnih lokacij in rezerv v logističnem poslopju, da bi zagotovili učinkovito rabo razpoložljivega prostora in virov. Predlagan logistični center bo predvidoma obsegal: • skladiščne prostore, • pisarne in upravne prostore, • klančine za manipuliranje z blagom, • prostore za osebje (kuhinja, garderobe), • posebne komore za hrambo zamrznjenega blaga. Nadalje bodo prostori centra opremljeni z elektronsko opremo in najsodobnejšimi sistemi za računalniško manipulacijo (čitalniki za črtno kodo, RFID, WMS ipd.), s katerimi se racionalizira proces skladiščenja in olajša sledljivost izdelkov. Vzpostavitev logističnega centra bo posledično prinesla številne prednosti lokalnim podjetjem, ki jih lahko povzamemo kot sledi: • varna delovna mesta, • nizki obratovalni in upravljalni stroški, • zmanjšanje izgub oziroma škode, • lažji nadzor skladiščenega blaga, • hitra pomoč za stranke, • celovit in trajen nadzor kakovosti blaga,

• • • • • •

ohranjanje visoke stopnje fizičnih lastnosti blaga, visoka stopnja fleksibilnosti v primeru sprememb, večja možnost širitve, natančno vodenje zalog, kakovostna oprema za manipulacijo, visoka produktivnost in učinkovitost osebja.

KavEC »Podjetniški center Kavala« Ozadje projekta Kavala s 150.000 prebivalci, katerih število narašča, je pomembno pristanišče v Makedoniji, ki ima dolgo tradicijo na področju podjetništva. Kljub temu je mesto v zadnjih letih izgubilo svojo podjetniško živahnost, kar se odraža tudi v slabših kazalnikih razvoja. Mesto je v glavnem slonelo na prihodku iz dejavnosti javnega sektorja in subvencijah, kar je opazno v povečanju vrednosti nepremičnin. Na začetku gospodarske krize je postalo jasno, da Kavala ne more ostati cvetoče mesto, če se ne bo ponovno vključila v proizvodne dejavnosti. Poleg tega rast v sosednjih državah (Turčiji in Bolgariji) mestu nudi priložnost, da postane destinacija za nakupovanje in zabavo skozi vse leto, in sicer tako za počitnikarje in kot obiskovalce, ki prihajajo ob koncu tedna. Kavala ima razmeroma dobro razvit primarni sektor, ki je povezan s sekundarnim sektorjem in ki obsega intenzivno pridelavo pridelkov kot so zelenjava, grozdje, tobak, krompir, bombaž, sadje ter žita. Dobro razvita je tudi ribiška industrija. Sekundarni sektor je na tem območju prav tako dobro razvit, vanj pa spadajo tradicionalna ekstraktivna industrija, proizvodnja hrane in pijač ter oblačilna in tekstilna industrija. Po 90. letih prejšnjega stoletja je sektor doživel občuten upad ter postal žrtev neugodnih strukturnih sprememb, ki so privedle do selitve podjetij. Številna tekstilna podjetja so zapustila Kavalo in se preselila v sosednjo Bolgarijo, da bi izkoristila tamkajšnjo cenejšo delovno silo. Poleg tega je večina podjetij, ki obratujejo na tem območju, majhnih ali zelo majhnih in zaostajajo pri sprejemanju novih tehnologij in racionalizaciji proizvodnih zmogljivosti. Zelo živahen pa je storitveni sektor. Storitvena podjetja se večinoma nahajajo v urbanem središču mesta Kavala in so dejavna v finančnem sektorju, telekomunikacijah, trgovini in logistiki ter predstavljajo dinamičen razvojni potencial. Bogastvo naravnih virov prav tako nudi velik potencial za nadaljnji turistični razvoj. Vse večji pomen dobiva poletni turizem;

območje namreč privablja obiskovalce z različnimi interesi in jim ponuja alternativne rešitve za turizem in preživljanje prostega časa. Kljub sprotnemu prepoznavanju in razvoju novih priložnosti je doslej manjkalo strateško usklajevanje in močnejše medsebojno povezovanje med storitvami in strokovnjaki s turističnega sektorja. Trenutno se Kavala sooča z izzivom krepitve podjetniškega duha v smeri inovacij, novih tehnologij (na primer alternativni viri energije) ter novih, širših turističnih produktov in storitev, ki bi temeljili na prednostih naravnega bogastva, zemljepisne lege in lokalnih zmogljivosti.

Pilotni projekt Podjetniški center v Kavali oz. KavEC so strokovnjaki projekta F.A.T.E. zasnovali kot del širšega osrednjega načrta za valorizacijo oporišča Asimakopoulou kot mestnega rekreacijsko-podjetniškega parka. KavEC sestavljajo: • podjetniški inkubator • skupna dvorana za stalne razstave in prodajna točka za lokalna podjetja, • poslovni prostori za povezana podjetja s kritičnih razvojnih področij (na primer: obnovljive energije in energetsko učinkovite tehnologije, informacijske in komunikacijske tehnologije, biotehnologija v kmetijstvu ipd.), • večnamenska dvorana za potrebe inkubatorja in povezanih podjetij za namene konferenc, sestankov, usposabljanj, prikazov ipd., • center za spodbujanje podjetništva v okviru Inštituta za tehnologijo in izobraževanje. Skrb za delovanje in vzdrževanje prostorov centra bo dodeljena koncesionarju, ki bo izvedel preoblikovanje namembnosti in uvedel dejavnosti za razvoj nekdanjega oporišča. Pričakuje se, da bo center deloval kot katalizator za podjetništvo v Kavali in bo spodbujal inovativno podjetniško dejavnost v tistih sektorjih, ki so v Kavali že dobro razviti. Ocenjujemo, da bo center lahko gostil približno petnajst malih in srednje velikih podjetij iz terciarnega sektorja ter mrežil in podpiral še približno trideset drugih. Posledično se pričakuje, da se bo neposredno odprlo približno 50 novih delovnih mest, vpliv centra pa se bo posredno razširil še na 100 drugih delovnih mest.

KavEC – »Oživljanje podjetniške tradicije«: inkubator in napreden storitveni center za pospeševanje podjetniške rasti Opustitev oporišča Asimakopoulou je del desetletje stare strategije za preselitev in prestrukturiranje državnih vojaških zmogljivosti, v okviru katere bi številna urbana zemljišča lahko sprostili za nevojaško rabo. Mesto načrtuje nakup oporišča, s čimer bi rešili celo vrsto težav, povezanih predvsem z urbanim okoljem in pritiski nanj, na primer v zvezi s prometom in zelenimi javnimi površinami. V preteklih letih je gospodarska kriza le še poglobila potrebo po gospodarski oživitvi skozi podjetništvo. Kavalski podjetniški center oz. KavEC želi postati glasnik gospodarske oživitve Kavale ter trajno skrbeti za ustvarjanje in razvoj mladih podjetij, pri tem pa jim nuditi napredne storitve s področja energetike, informacijskih in komunikacijskih tehnologij, kmetijske biotehnologije in rekreacije. KavEC želi oživiti podjetniškega duha v Kavali ter spodbuditi mlade k ustanavljanju lastnih podjetij, jih podpirati pri inovacijah in ohranjati konkurenčnost – skratka resnično oživiti podjetniško miselnost Kavale. Cilj je torej postati srčika resničnega »lokalnega inovacijskega sistema«, ki podpira podjetniški razvoj na tem območju skozi: • napreden center za spodbujanje podjetništva: pomoč obstoječim malim in srednje velikim podjetjem glede pospeševanja rasti zaradi vstopa na nove trge, znižanja stroškov in izboljšanja dostopa do javnega in zasebnega financiranja; • podjetniški inkubator: pomoč podjetnikom pri ustanavljanju novih podjetij; • referenčno točko za poslovno mreženje: spodbujanje procesov podjetniškega sodelovanja, ki so nujni za to, da bi Kavala postala eno izmed vodilnih podjetniških stičišč ob Egejskem morju. KavEC bo predstavljal skupen projekt treh velikih interesnih skupin, in sicer občine Kavala, Inštituta za tehnologijo in izobraževanje v Kavali in poslovne zbornice v Kavali.

Prostori, ki bodo zagotovljeni po preoblikovanju vojašnice Preobrazba velikega območja nekdanjega oporišča Asimakopoulou v mestni poslovnorekreacijski park je ključnega pomena za implementiranje strategije trajnostnega urbanega in družbenega razvoja na veliko širšem področju, katere glavni cilji so navedeni v nadaljevanju: • V urbanem središču omogoča spodbujanje uravnotežene rasti območja prek izboljševanja družbene vrednosti lokacije in bližnjih nastanitvenih prostorov ter prek izboljšanja prometnega toka, kakor tudi dostopa do pomembnih upravnih pisarn, ki bodo nameščene na isti lokaciji. • Znotraj širšega območja bodo storitve, ponujene na tej lokaciji, pripomogle k doseganju tržnega uspeha pomembnih novih struktur za gospodarski razvoj, ki so načrtovane v regiji Vzhodne Makedonije in Trakije. Z vidika urbanistično-okoljskega prostorskega načrtovanja in družbenoekonomskega razvoja je treba projekt obravnavati v okviru naslednjih širših ciljev: • rehabilitacija zapuščenega vojaškega območja; • ustvarjanje zanimivosti čezmejnega pomena s področja rekreacije in preživljanja prostega časa; • ustvarjanje in krepitev storitev za gospodarske sektorje, ki so najbolj zastopani na tem območju; • Promocija javno-zasebnih naložb za razvoj objektov, ki bodo podpirali oživitev regionalnega gospodarstva.

Center KavEC bo zavzemal manj kot 10 % prvotne zemljiške parcele oporišča. Podjetjem bo zagotavljal takoj vseljive poslovne prostore in celovito logistično opremo za pospešitev razvoja novo ustanovljenih in malih podjetij. Tri stare vojašnice bodo dobile obnovljeno zunanjost, pri čemer bo upoštevana njihova prvotna oblika ter ohranjeni tradicionalni elementi vojašniške arhitekture. Notranjost bo zasnovana skladno s sodobnim modularnim dizajnom z vsem potrebnim udobjem.

Vojašnica v Nagykanizsi Inkubator in inovacijski center Ozadje projekta Mesto Nagykanizsa se nahaja na jugozahodu Madžarske, v bližini Blatnega jezera, ob 5. evropskem prometnem koridorju in ob koridorju 5/B ter na stičišču petih pomembnih javnih cest in mednarodnih železniških prog. Z geografskega stališča velja mesto za geografski vezni člen med balkanskim polotokom in regijami severne Italije. Hrvaška, Slovenija in Avstrija so od tega kraja oddaljene zgolj od 50 do 70 kilometrov. Razvoj mesta Nagykanizsa je tesno povezan z njegovo vlogo povezovalca različnih regij. Leta 1960 je mesto doživelo pravi gospodarski razcvet. K dinamičnemu razvoju industrije in trgovine je pripomogla železniška povezava z Dunajem, Budimpešto in Reko. Pomembno vlogo so pri tem igrale proizvodne industrijske panoge kot so strojna industrija, čopičarstvo, opekarstvo in kovinska industrija, začel pa se je tudi razvoj živilske in lesne industrije ter proizvodnja alkoholnih pijač in nadomestkov kofeina. Izdelke so prodajali na Hrvaškem ter v Dalmaciji in širšem območju Balkana. Leta 2000 je Nagykanizsa dobila industrijski park, ki ga od 1. januarja 2009 upravlja družba Nagykanizsa Property allocation and Service Provider Close PLC. Glavna prednost industrijskega parka in logističnega centra Nagykanizsa je njegova edinstvena geografska lega, zaradi katere je dostopen po avtocesti (M7, 5. koridor), železnici ali z letalom (Fly Balaton Airportin Sármellék).

Glavne priložnosti za razvoj Predstavniki lokalnih organizacij so se sestali v okviru projekta F.A.T.E., da bi razpravljali o prihodnosti zapuščene vojašnice. Prvotni projekt spremembe namembnosti je predvideval tri poslopja, vključno s stavbami, predvidenimi za delavnice in usposabljanje malih in srednje velikih podjetij. Zaradi omejenih finančnih sredstev pa se zdaj razmišlja o veliko manjšem inkubatorju. Stavba, ki je predvidena za preureditev, je v dobrem stanju, možne pa so manjše spremembe, kot je na primer povečanje notranje višine objekta, pri čemer nadgradnje z novimi nadstropji in porušitve zunanjih kamnitih zidov ni mogoče izvesti. Ker je na tem območju veliko povpraševanje po poslovnih in industrijskih objektih, ki so pripravljeni za takojšnjo uporabo, bi bilo smiselno preoblikovati vsa nekdanja vojaška poslopja v delavnice za mala in srednje velika podjetja. Kar se tiče inkubatorjev, ki so že prisotni v tej regiji, velja poudariti, da je površina, namenjena za obrtniške delavnice za mala in srednje velika podjetja mnogo večja od površine, predvidene za pisarniške prostore. Tržna analiza, ki je bila izvedena v sklopu projekta F.A.T.E., je potrdila, da obstajajo potrebe po manjših obrtniških delavnicah z lahko strukturo. To je pomembno tudi z vidika nadaljnje širitve stavbe v prihodnosti. Iz tega razloga je bila zagotovljena možnost subvencioniranja glede velikosti inkubatorja.

Inkubator in inovacijski center Center za spodbujanje podjetništva bo obratoval v nekdanjem vojaškem poslopju št. 51, projekt pa predvideva tudi preoblikovanje celotnega zapuščenega vojaškega območja s posodobitvijo lokalnega prostorskega oz. urbanističnega načrta ter coniranja, ki naj bi ga opravile lokalne oblasti. V okviru projekta F.A.T.E. je bila dosežena boljša integracija projektov prestrukturiranja v urbanistični oz. prostorski načrt in učinkovitejša implementacija okvirne pogodbe javno-zasebnega partnerstva za nadaljnje naložbe v podjetniški inkubator oz. center za spodbujanje podjetništva. Študija izvedljivosti, ki je bila izveden v sklopu projekta F.A.T.E., je prav tako pomembna,

saj omogoča sodelovanje na razpisih, ki jih pripravljajo regionalne in nacionalne oblasti s pomočjo evropskih sredstev. Tukaj velja izpostaviti operacijski program za zahodno podonavsko področje (West Transdanubian Operational Program), ki izrecno predvideva spodbude za ustanavljanje industrijskih parkov in inkubatorjev.

Storitve za podjetja Z inovacijskim centrom naj bi se razvijalo podjetništvo na področju obnovljivih energij, in sicer: • zagotavljanje prostorov za industrijsko raziskovanje, eksperimentalni razvoj, oblikovanje inovativnih produktov in storitev, • spodbujanje izobraževanja in dejavnosti na področju usposabljanja, • organiziranje strokovnih forumov ter konferenc na temo inovacij in turizma, • spodbujanje inovacij na tehnološkem področju v strojni industriji in na področju procesne avtomatizacije, • spodbujanje inovacij na področju geotermalne energije in ravnanja z vodo, • spodbujanje inovacij na področju proizvodnje biomase, • podpiranje razvoja »tretje generacije« sistemov pridobivanja energije (z močjo 3-5-1015-30 kW). Za ustanovitev Inovacijskega centra in izvedbo preoblikovanja zapuščenega vojaškega območja v industrijski park je bilo ustanovljeno novo neprofitno podjetje za razvoj gospodarstva. Program predvideva tako prenovo nekaterih obstoječih stavb, kakor tudi izgradnjo novih.

Opis objekta, stavbe in inkubacijskega centra Za postavitev inkubatorja bo porušeno nekdanje poslopje št. 51, nato pa bo zgrajeno novo poslopje lahke konstrukcije, s skupno zakupno površino 775 m2. Izbrana arhitekturna zasnova predvideva, da bodo delavnice velike približno 105 m2 z dvema stranskima odprtinama, možne pa so tudi manjše enote velikosti 52 m2 s samo eno stransko odprtino. Zagotoviti je treba tudi maksimalno fleksibilnost za notranje električno napajanje in kanalizacijo, s čimer se po potrebi omogočijo hitre spremembe v zasnovi. Poleg delavnic se v stavbi nahaja tudi majhna strojnica, ki najemnikom zagotavlja izvedbo specializiranih proizvodnih procesov. Stroški (madžarski forinti): Stroški rušenja: 30.000.000 Izgradnja načrtovane stavbe z 800 m2, neto strošek: 96.000.000 Izgradnja ceste: Neto izgradnja cestne površine v izmeri 2.400 m2: 38.400.000

Zalaegerszeg Vojašnica Petőfi Center znanja Ozadje projekta Mesto Zalaegerszeg se nahaja v zahodnem delu Madžarske, v bližini Blatnega jezera ter slovenske in avstrijske meje. Danes so najpomembnejši sektorji v tem mestu lesna in pohištvena industrija ter strojegradnja, gradbeništvo in turizem. Zalaegerszeg šteje približno 62.000 prebivalcev. Glavni delodajalec v mestu je multinacionalka Flextronics, ki se ukvarja z izdelavo elektronske opreme in ki ponuja priložnosti zaposlovanja za tehnično usposobljene kadre ter ustvarja znatne davčne prilive. Najbolj pereča težava tega mesta v današnjem času je izseljevanje, saj veliko visoko usposobljenih in izobraženih delavcev odhaja v druga mesta, kjer so možnosti zaposlovanja boljše.

Glavne priložnosti za razvoj Nekdanje vojaško območje Petőfi se danes nahaja v samem mestu. S projektom F.A.T.E. je bila omogočena izvedba številnih sestankov in razgovorov z lokalnimi interesnimi skupinami z namenom opredelitve najbolj primernih predlogov preoblikovanja. Dobra podlaga za zagon podpornega centra za podjetniški inkubator je razpoložljivost mladih ljudi, ki imajo izobrazbo s področja financ in tehnologije oz. mehatronike. Prav tako se predvideva sprememba namembnosti delov območja v stanovanjsko območje ter območje za izobraževalne in športne dejavnosti.

Trenutno so predvidene naslednje namembnosti navedenega območja: • stanovanjsko območje, • mehatronika, raziskave in razvoj, • storitvena in trgovska dejavnost, • visokošolske ustanove, zasnova razvojno-raziskovalnega centra znanja, • zasnova energetskega demo centra (po vzoru tujih modelov in s poudarkom na alternativnih in obnovljivih virih energije in energetsko učinkovitih objektih). Z namenom spodbujanja vzpostavljanja in vključevanja podjetnikov ter malih in srednje velikih podjetij bo Center za spodbujanje podjetništva najemnikom in zunanjim malim in srednje velikim podjetjem ponujal naslednje storitve: • pogodbeno sodelovanje, finančno računovodstvo, • službo za podporo uporabnikom in zaledno službo za multinacionalke, • razvojne dejavnosti na področju elektronskih in drugih medijev ter digitalne vsebine.

Inkubacijski center – »center znanja« Zaradi velikosti samega poslopja v primerjavi z velikostjo mesta inkubator naj ne bi obsegal zgolj ene vrste dejavnosti. V skladu s konceptom »pametne zasnove«, ki je bil razvit v sklopu projekta F.A.T.E., predvidena arhitekturna zasnova omogoča gostovanje podjetij s področja poslovnih storitev, s čimer bi bilo zaposlenih približno 50 ljudi. Center podjetniškega inkubatorja bo poleg tega gostil tudi laboratorije in prostore za raziskave, izobraževanje in poklicno usposabljanje. Poslopje je primerno tudi za »poslovni center«, torej za zagotavljanje majhnih, srednje velikih in velikih poslovnih prostorov za mala in srednje velika podjetja ter nove podjetnike, pa tudi za zagotavljanje sejnih in manjših konferenčnih sob.

Storitve za podjetja Storitve centra bodo organizirane v sodelovanju z lokalnimi organizacijami kot so Sklad za razvoj podjetništva županije Zala, Gospodarska zbornica Zalaegerszeg in nacionalna

agencija za zunanjo trgovino (nekdaj: ITD Hungary Zrt.) Obseg storitev, ki bodo zagotovljene neposredno ali z usmerjanjem, vključuje: • inkubacijo in pospeševanje razvoja obstoječih in novih malih in srednje velikih podjetij, • svetovanje glede razpisov, • iskanje partnerjev tako doma kot v tujini s pomočjo tržnih raziskav, iskanje tehnoloških in poslovnih partnerjev, zagon projektov sodelovanja znotraj EU, • najem sejnih sob in prostorov za usposabljanje tako za najemnike kot za zunanja podjetja, • usposabljanje s področja upravljanja podjetij za nove podjetnike.

Opis objekta in inkubacijskega centra Lastnik zemljišča je domača občina, pri čemer pa je regionalna klasifikacija območja mešana. »Mehak pristanek« za mednarodna podjetja Center bo pomagal pri zagotavljanju poslovnih prostorov za takojšnjo uporabo potencialnim mednarodnim podjetjem, na primer podjetjem, ki bi se zanimala za namestitev v bližini tovarne Flextronics. V tem primeru je mogoče zagotoviti od 1.000 m² do 2.000 m² poslovnih prostorov. Predvideva se, da je mogoče tako pritegniti vsaj dve podjetji, s čimer bi zmanjšali odvisnost od enega samega vira. Manjša storitvena podjetja Pisarne v poslopju bodo primerne tudi za storitve malih in srednje velikih podjetij z visoko dodano vrednostjo, ki bi od skupno 500 do 600 m² utegnila potrebovati približno 300 m² površine. Mala in srednje velika podjetja Lokalna podjetja, ki ustrezajo profilu inkubacijske hiše npr. knjigovodska podjetja, razvijalci programske opreme ali pravne pisarne so lahko nameščene v ostalih pisarnah. Namen projekta je, da se v inkubator privabi deset lokalnih podjetij. Podjetja bodo imela na voljo od 50 do 200 m² površine, cilj pa je zagotoviti vsega skupaj 1.000 m² površine.

Izobraževalne in raziskovalne organizacije Z integracijsko in spodbujevalno funkcijo bo center zagotavljal kakovostne poslovne prostore, ki bodo olajšale razvoj poklicev. Med drugim je predvidena ustanovitev virtualne knjižnice, ki bo omogočala dostop do mednarodnih profesionalnih podatkovnih baz in revij. Temu je namenjena površina v izmeri 300 m².

Vojašnica Lenti Inovacijski park za »zeleno gospodarstvo« Ozadje projekta Lenti se nahaja na jugozahodu Madžarske, v bližini meje s Slovenijo, in je gospodarsko in upravno središče te regije z 8.502 prebivalcema. Mesto leži na posebej ugodnem transportno-geografskem območju, saj je povezano s hitro cesto M70 in s tem tudi s Slovenijo in Budimpešto. Podjetniška dinamika je dobra, saj je tu na vsakih 1000 prebivalcev 135 podjetij. Zaradi redke poseljenosti (33,7 prebivalcev/km2) in dejstva, da je velik del regije poraščen z gozdom (27 %), se večina podjetij ukvarja s predelavo lesa in kmetijstvom. Zaradi gospodarske krize je vrata zaprlo kar nekaj tradicionalno usmerjenih podjetij.

Glavne priložnosti za razvoj Prihodnji razvoj območja naj bi bil močno odvisen od učinkovite rabe naravnih virov in zelenega gospodarstva. Projekt F.A.T.E. je pomagal lokalnim strokovnjakom pri identificiranju potenciala glede preoblikovanja 36 hektarjev velike vojaške baze »Bottyán János Laktanya« v Lentiju, in sicer z zagonom sodelovalnega procesa, v okviru katerega so se angažirala lokalna podjetja, oblasti, institucije in prebivalstvo. Območje lahko služi kot logistični center, pa tudi kot nov regionalni industrijski park, ki bo gostil: • center za spodbujanje podjetništva, • center za poklicno usposabljanje,

• • • •

center za napredno ravnanje z odpadki, elektrarno na biomaso in nasad za biomaso, socialna stanovanja, mladinski hostel in večnamensko stavbo.

Inovacijski park – »zeleno gospodarstvo« Na podlagi urbanističnih strategij razvoja in izvedenih anket sta za gospodarski razvoj mesta izjemno pomembna ustanovitev novega industrijskega parka in razvoj lokacije za proizvodna podjetja. Študija izvedljivosti projekta F.A.T.E. predlaga razvoj kompleksnega industrijskega parka v Lentiju, katerega del naj bo tudi inkubacijski program. Inovacijski park za zeleno gospodarstvo v Lentiju (Lenti Zöld Gazdaság Innovációs Park) je namenjen zagotavljanju inovativnih storitev, ki podpirajo uporabo obnovljivih virov energije. Koncept temelji na razpoložljivosti vodilnih podjetij, ki so že prisotna in se želijo ustaliti na tem območju, ter na razpoložljivosti izbranih malih in srednje velikih podjetij, ki bi jih bilo mogoče pritegniti v park. Kot ključne dejavnike, ki bi utegnili privabiti podjetja, smo prepoznali logistiko, značilnosti lokacije ter razpoložljivost usposobljenih in usposabljajočih se delavcev.

Storitve za podjetja Upravljanje inovacijskega parka bo potekalo prek sindikata štirih podjetij in dveh neprofitnih podjetij z večinskim lastniškim deležem, ki so v rokah lokalne uprave. Storitve bodo zajemale: • predinkubacijske storitve – dogodke, podjetniška tekmovanja in nagrade, podporo poslovnemu načrtovanju, analizo tveganja v predinkubacijski fazi, ustvarjanje projekta, ustvarjanje partnerstev in mreženje;

• inkubacijske storitve – skupina za upravljanje in podpora pri delu s kadri in zaposlovanju, usposabljanje, mentorstvo, načrtovanje in marketing, dostop do subvencij v okviru javnih spodbud, dostop do razvoja produktov in komercializacije, storitve podpore inovacij, mreženje, strateške nabave in pomoč pri zbiranju sredstev; • postinkubacijske storitve – pomoč pri iskanju prostorov za postinkubacijsko fazo, povezovanju v skupine, ustanovitev združenja inovativnih podjetnikov ali skupine poslovnih angelov.

Opis objekta, stavbe in inkubacijskega centra • Podjetniški inkubator Tlorisna površina podjetniškega inkubatorja bo 2.200 m2 in bo pridobljena s preoblikovanjem nekdanjega poveljniškega poslopja. Območje okoli poslopja omogoča zagotovitev potrebnega števila parkirnih mest za avtomobile in tovorna vozila. • Centra za poklicno usposabljanje odraslih »Mesterségek Tere« (MT) (»Trg obrtništva«) in »Második Esély Iskola és Szociálökonómiai Üzem« (»Šola za drugo priložnost«) Navedena centra bosta pomagala pri usposabljanju socialno ogroženih delavcev ter prispevala k iskanju zaposlitve tem delavcem na primarnem trgu dela. V vsakem nadstropju stavbe se nahaja 44 učilnic, vsaka učilnica pa ima osnovno površino 60 m2, pripadajoč učiteljski kabinet in skupne prostore. Izolacija strehe na poslopju z 38 opečnatimi stenami je bila izvedena leta 2006. • Sistem za ravnanje z odpadki • Elektrarna na biomaso • Nasad za biomaso V sodelovanju z mestnimi institucijami za kmetijske raziskave se lahko približno 250 ha nekdanje vojaške baze uporabi za vzpostavitev poskusnega nasada za biomaso.

• Logistični center Navedeno vojaško območje je kot nalašč za naselitev logističnih podjetij. Družbo Eurokemp Kft smo že prepoznali kot vodilno podjetje pri tovrstnem preoblikovanju. • Socialna stanovanja Eden najbolj perečih problemov Lentija je pomanjkanje socialnih stanovanj; kot odgovor na to težavo bi lahko na 1,15 hektarih zemljišča postavili 48 socialnih najemniških stanovanj.

Vojašnica Keszthely Inovacijski in tehnološki park Festetics »Motor zelenega gospodarstva v mestu Keszthely« Ozadje projektov Mesto Keszthely se nahaja v županiji Zala na jugozahodu Madžarske. Območje meji na Hrvaško in Slovenijo ter na madžarske županije Vas, Veszprém in Somogy. Mesto s skoraj 20 tisoč prebivalci velja za kulturno središče območja. Najpomembnejša sektorja sta turistični in storitveni, čeprav je turizem močno sezonsko usmerjen. Izobraževalne ustanove vključujejo tudi univerzo. Do Keszthelyja je mogoče priti z vlakom, po cesti (M7 / E71) in po zraku. Najbližje letališče, ki je v kraju Sármellék, se nahaja približno 10 km južno od mesta in je namenjeno regionalnim ponudnikom letalskih prevozov. Gospodarska struktura mesta Keszthely je dokaj enolična, saj je osredotočena predvsem na turizem ter storitve in trgovino na drobno. Šibka strukturna točka območja je pomanjkanje inovativnih proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Kljub temu je v kraju Keszthely dovolj potenciala za nadaljnjo podjetniško rast in privabljanje malih in srednje velikih podjetij, predvsem zaradi naslednjih prednosti: • tradicija visokošolskega izobraževanja – mestna univerza, • visoko usposobljeni in motivirani kadri, ki so na voljo, • ugodna lega (ura vožnje do meja 3 držav, prestolnice 5 držav dosegljive v le nekaj urah), • edinstveni naravni viri, • gospodarstvo, naklonjeno vlaganjem, • dobro razvita transportna infrastruktura, • bližina mednarodnega letališča, • najdaljša poletna sezona na Blatnem jezeru,

• odprta in inovativna uprava, podpiranje bodočih vlagateljev, • živahno kulturno življenje, tradicionalni festivali in dogodki.

Glavne priložnosti za razvoj V mestu Keszthely ali njegovi okolici ni nobenega inkubatorja, zato so imeli inovativni podjetniki precej težave pri zagonu in rasti novih podjetij. Posledica tega je pomanjkanje prostorov, ki bi bili primerni za takojšnjo uporabo, pomanjkanje podpornih dejavnosti, težave pri vstopu na trge EU in oteženo povezovanje podjetij v skupine. Po podatkih mestnega upravnega oddelka je bilo od leta 1997 v mestu Keszthely registriranih 3.360 podjetij, kar pomeni povprečno 258 novih podjetij na leto. Tako dobra podjetniška dinamika priča o potrebah in priložnostih za zagotovitev primernih prostorov in podpornih storitev za zagon podjetja. Poleg tega je bila izvedena obširna analiza, ki je zajemala 290 obstoječih podjetij in ki je pokazala veliko zanimanje za zakup primernih pisarn in delavnic.

Inovacijski in tehnološki park Festetics Preoblikovanje vojašnice Keszthely bo odprlo pot za Inovacijski in tehnološki park Festetics, katerega namen je postati »zeleni podjetniški center« celotne županije Zala. Park bo igral pomembno vlogo na področju bio-inovacij, pri ustanavljanju okolju prijaznih podjetij, ki bodo ohranjala naravo in okolje, obenem pa razvijala storitve na področju ekološkega turizma in wellnessa. Park bo pomagal pri podjetniškem razvoju raziskav in tehnoloških veščin, ki so na voljo na fakulteti Georgikon na univerzi Pannon, ki prav tako spadata zraven. Vzporedno z zagotavljanjem primernih prostorov so predvidene tudi naslednje storitve: • povezovanje malih in srednje velikih podjetij, večjih podjetij in raziskovalnih središč v skupine,

• • • •

pomoč pri prepoznavanju novih trgov in priložnosti ustvarjanja prihodkov, razvoj ponudbe inovativnih poslovnih storitev, spodbujanje uporabnih raziskav in inovacij, kmetijski proizvodi in storitve z višjo dodano vrednostjo in višjo kakovostjo.

Cilj parka FIT je izvajanje zgoraj navedenih iniciativ in projektov v sodelovanju z lokalnimi, državnimi in evropskimi interesnimi skupinami in omrežji, da bi kar najbolje izkoristili sinergijske učinke.

Storitve za podjetja Storitve, ki jih bo ponujal inkubator v mestu Keszthely, naj bi obsegale • osnovne infrastrukturne storitve kot so zakup pisarn in delavnic, prostori za usposabljanje, parkirna mesta, čiščenje in varovanje ter varnostni nadzor; • storitve IT: širokopasovni dostop do interneta, posredovanje sporočil; • pisarniške storitve: fotokopiranje, tiskanje in skeniranje; • profesionalne storitve: marketing, poslovno in pravno vodenje, pomoč pri prijavah pravic industrijske lastnine, finančno svetovanje, podpora pri inovacijah in iskanje partnerjev.

Opis lokacije, poslopja in inkubacijskega centra Stavbe, ki so trenutno na tem območju, niso primerne za vzpostavitev sodobnega inkubatorja. S projektom F.A.T.E. je bila zagotovljena pomoč pri opredelitvi spodaj navedenih parametrov za trajnostne operacije: • bruto površina: 855 m2, 811,99 m2 uporabne površine v pritličju, 269,77 m2 uporabne površine v 1. nadstropju (skupno 1.082 m2) • parcela: 34,2 arov (342.000 m2) Poslopje bo nudilo naslednje: • tri ločene tovarniške hale s pisarniškimi in skupnimi prostori, • sedem ločenih pisarn, • sejna soba, • soba za usposabljanje in družabna srečanja, • 17 parkirnih mest.

Center za spodbujanje podjetništva Caransebes Center za spodbujanje podjetništva Caransebeş Support, Caransebes Caransebeş – vzpostavitev podpore za podjetništvo v županiji Caraş-Severin Caransebeş je mesto v županiji Caraş-Severin, ki je del Banatske regije v jugozahodni Romuniji. Leži na sotočju reke Timiş in reke Sebeş, ki izvira v gorovju Tarcu. Na zahodu se stika neposredno z Banatskim hribovjem. Geografsko gledano se nahaja približno 40 km od mesta Reşiţa (glavno mesto županije CaraşSeverin); 21 km od Oţelu Roşu, 70 km od mesta Haţeg, in približno 25 km od smučarskega letovišča Muntele Mic v gorovju Tarcu. Caransebeş je pomembno železniško stičišče ob Evropski poti E60. Njegovih 30.901 prebivalcev je v glavnem Romunov, prisotne pa so tudi ukrajinska, nemška in madžarska manjšina, vendar število njihovih pripadnikov upada. Po drugi svetovni vojni je Caransebeş postal pomembno regionalno središče, katerega gospodarstvo je slonelo na industriji (tovarna za gradnjo strojev ICM), transportu blaga in potnikov (državna železnica in letalstvo) in trgovini. Od leta 1989 je lokalno gospodarstvo v nenehnem upadu. Veliko panog je zmanjšalo ali ukinilo svojo dejavnost. To je zaustavilo razvoj mesta in privedlo do znižanja življenjskega standarda, ki je celo nižji od državnega povprečja. Mesto je kljub temu ohranilo svoj strateški položaj pri transportu blaga z juga in osrednje Romunije v jugozahodni del države in v Srbijo. Naravni viri in dobre povezave predstavljajo velik potencial za turizem. Z gospodarskega in socialnega stališča so glavne prednosti tega območja dobra podjetniška dejavnost, srednja stopnja brezposelnosti (pribl. 8 %) in sprejemljiva kakovost življenja.

Čemu program za izgradnjo centra za podporo poslovanju Po prestrukturiranju gospodarstva so se v mestu Caransebeş zgodile pomembne spremembe. Kljub relativno dinamičnemu razvoju zasebnih podjetij pomemben del aktivnega prebivalstva nima stalne zaposlitve. Privatizacija v turizmu je bila izvedena na hitro in brez premišljene strategije. Poleg tega je tudi državna podpora za razvoj infrastrukture počasna, enako kot ukrepi za reševanje nekaterih okoljskih težav. Županija Caraş-Severin je prepoznala preoblikovanje nekdanjih vojaških objektov na tem območju kot ključen ukrep za vzpostavitev in razvoj trajnostnega podjetništva. V okviru projekta F.A.T.E. so bile zasnovane strategije, študije izvedljivosti, operacijski in naložbeni projekti ter oblikovane nadaljnje infrastrukturne naložbe. Končni cilj je preoblikovanje zapuščenega zemljišča v dinamičen podjetniški center za poslovni razvoj. Center za spodbujanje podjetništva je usmerjen v spodbujanje lokalnega in regionalnega razvoja. V okviru projekta F.A.T.E. smo opredelili naslednje prednosti, na katerih bo slonela strategija tega centra: • Povpraševanje malih in srednje velikih podjetij v regiji po prostorih, ki so vseljivi takoj; • Lokacija in logistika: državna železnica, Evropska pot, letališče; bližina meje s Srbijo in Madžarsko (velik potencial za čezmejno trgovino in sodelovanje); • Obstoječa infrastruktura: oskrba z vodo, kanalizacija, oskrba z elektriko, dovozne poti, komunikacija; • Velikost zemljišča (približno 26 hektarov); • Razpoložljivost usposobljene delovne sile (Caransebeş in okolica); • Nizka stopnja onesnaženosti; • zanimivo za turistično dejavnost. • Po izdelavi podrobnega načrta lokacije je tehnična stroka poslopja razdelila v tri kategorije: (C1) poslopja, primerna za rušenje, (C2) poslopja, primerna za obnovo in/ali modernizacijo, (C3) gradnja novih poslopij.

Projekt F.A.T.E. je pripomogel k zasnovi sodelovalnega procesa, v okviru katerega bo izbrana primerna vrsta preoblikovanja namembnosti ter ustrezen pristop, pri čemer sodelujejo številne interesne skupine. V proces so vključeni vodilni podjetniki, lokalne in županijske oblasti (lokalni svet, županijski svet, gospodarska zbornica, sindikati) ter nevladne organizacije. Tovrsten pristop je prinesel s sabo obsežno podporo za projekt preobrazbe.

Center za spodbujanje podjetništva Caransebeş – potencial za pospešitev podjetniške rasti Projekt F.A.T.E. je pripomogel k vzpostavitvi razvojnega procesa in k pospešitvi procesa preoblikovanja nekdanjega vojaškega območja. Nov Center za spodbujanje podjetništva naj bi postal osrčje podjetniške rasti na območju županije Caraş-Severin, in sicer z zagotavljanjem takoj vseljivih prostorov, ter tudi s podpiranjem novih podjetnikov in malih podjetij s širokim naborom storitev. Nekatere vrste podpore bo nudilo neposredno osebje centra, druge vrste pa bodo na voljo posredno, in sicer z usmerjanjem na profesionalno pomoč, ki jo je mogoče dobiti pri drugih zasebnih in javnih organizacijah, dejavnih na tem območju. Center za spodbujanje podjetništva bo z njimi podpisal ustrezne pogodbe o sodelovanju. Center naj bi postal tudi ključni vmesnik in enotna kontaktna točka za podjetnike in mala in srednje velika podjetja zunaj regije, vključno s tujimi podjetji in investitorji.

Prostori, ki bodo zagotovljeni po preoblikovanju objekta Razpoložljivo območje ima skupno površino, ki presega 26 hektarjev, in leži na glavni priključni cesti za mesto Caransebeş, in sicer na Evropski poti E60, Caransebeş-LugojTemišvara. Postopek prenosa z Ministrstva za obrambo na županijski svet mesta CaraşSeverin je že zaključen. Trenutno je na območju 57 poslopij, pri čemer so nekatera v dobrem stanju, druga pa delno

ali v celoti degradirana. Zbiranje natančnejših podatkov in analiza realnega stanja bosta pripomogli k opredelitvi strukturnih intervencijskih ukrepov, ki so potrebni za vsako poslopje, vključno s potrebnimi parkirnimi mesti in dovozom. Končna odločitev bo razglašena po posvetu med interesnimi skupinami. Trenutno je okolica centra precej marginalizirana glede na središče mesta, lokacija je razmeroma neznana, na njej pa ne potekajo nobene družbene dejavnosti. Razviti bo treba nov urbanistični načrt, ki bo vključeval center za spodbujanje podjetništva in povezano infrastrukturo, s čimer bi revitalizirali ta del mesta. Odločitev o javno-zasebnem partnerstvu bo predvidoma sprejeta med procesom sprejemanja odločitve, pri katerem bodo sodelovale vse interesne skupine.

Udeleženci Pričakujemo, da bo projekt centra za razvoj podjetništva podprl konzorcij, ki ga bodo sestavljali podjetniki, mala in srednje velika podjetja, nevladne organizacije in lokalne oblasti. Konzorcij bo oblikovan na podlagi posveta, razprave in odločitve glede vrste centra in pristopa k temu projektu.

Pilotni projekti v Subotici Lokalne potrebe V Subotici, dinamičnem mestu s 15.000 prebivalci v avtonomni pokrajini Vojvodini, ki leži na meji z Madžarsko, so se v sklopu projekta F.A.T.E. osredotočili na pripravo študije izvedljivosti za spremembo namembnosti nekdanjega vojaškega oporišča Kosta Nadj ter na pripravo poslovnega načrta za ustanovitev centra za spodbujanje podjetništva v nekdanjem vojaškem oporišču Petar Drapšin. Študija izvedljivosti o infrastrukturnih vidikih razvoja nekdanjega vojaškega območja Kosta Nadj se osredotoča na načrtovanje okolice in stanje ter potrebe trga oziroma razmer na trgu, hkrati pa bo ponudila več možnost za poslovno rabo. Kar se tiče operacijskega načrta za vzpostavitev poslovnega centra na nekdanjem vojaškem območju Petar Drapšin, bo jedro poslovnega načrta opredelitev skupine storitev, ki se bodo vzpostavile in razvijale v okviru industrijskega parka. Nadaljnji pilotni projekt je povezan s podpiranjem razvoja kriterijev glede ocenjevanja obstoječih dejavnosti subotiškega podjetniškega inkubatorja. Delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki uprave mesta Subotica, Ekonomske fakultete, Industrijske zbornice in SMER, je opredelila kriterije in obravnavala nadaljnji razvoj podjetniškega inkubatorja v Subotici v okviru njihovih obstoječih dejavnosti, obenem pa je identificirala potrebe skupnosti, v kateri je ta aktiven.

Obnova prostorov na lokaciji Kosta Nadj Pilotni ukrep zadeva pripravo študije izvedljivosti za preobrazbo prostorov na lokaciji nekdanjega vojaškega oporišča Kosta Nadj v Subotici, kateremu je treba določiti bodoči namen. Na podlagi analize trenutne situacije in ob upoštevanju obstoječih tehničnih in tehnoloških pogojev sta bili v okviru študije identificirani dve alternativni možnosti glede namena prihodnje uporabe. Prva možnost je povezana z izgradnjo šole in študentskega naselje, vključno z izgradnjo vseh prostorov, ki so potrebni za njuno delovanje in primerno

rabo. Druga možnost uporabe tega zemljišča je uporaba za namen Konferenčnega razstavnega prostora. Skupaj s primerjalno študijo je bila namreč izvedena tudi analiza stroškov in prednosti obeh navedenih možnosti. Glede na metodologijo te analize je bila opravljena ocena potrebnih ukrepov, s katerimi bi zapuščena vojaška poslopja preoblikovali za uporabo v skladu z načrtovanim namenom. Hkrati je bila izvedena analiza obratovalnih stroškov za obe možnosti ter analiza prihodka, ki ga je mogoče doseči. Glede na navedeno smo identificirali prednosti obeh možnosti, njuno trenutno neto vrednost, notranje stopnje povračila stroškov in obdobje povračila naložbe. Sestavni del študije pa so tudi končne opombe, ki ponujajo predloge glede nadaljnjih ukrepov v zvezi s tem objektom.

Preoblikovanje vojaškega objekta Petar Drapšin Pilotni projekt preoblikovanja nekdanjega vojaškega oporišča Petar Drapšin v Subotici je prevzelo mesto Subotica z namenom razvoja podjetniških vsebin na tem območju. Predhodno je bila izdelana študija izvedljivosti, ki se nanaša na infrastrukturo in potencialno rabo, medtem ko bodo v poslovnem načrtu opredeljene konkretne vsebine, ki bodo izvajane na tej lokaciji, vključno s podjetniškimi inkubatorji in centri za razvoj podjetništva, v okviru katerih se bo na tej lokaciji ponujala podpora za razvoj podjetništva. Poslovni načrt temelji na primarnih in sekundarnih raziskavah. Obsega podatke glede urbanističnega in prostorskega načrtovanja mesta Subotice ter podroben načrt ureditve obstoječe tehnične in druge dokumentacije. Lokacija je v prvi vrsti namenjena malim in srednje velikim podjetjem ter podjetjem, ki so dejavna v industriji. Kljub temu bo jedro vključevalo podjetniški inkubator v Subotici kot povezovalec lokalnih in regionalnih novo ustanovljenih in drugih podjetij, ki načrtujejo širitev ali nadaljevanje svojega poslovanja. Ker se lokacija nahaja na pol poti med središčem mesta in turističnim krajem Palić, je treba upoštevati tudi okoljske vidike, ki jih morajo izpolnjevati podjetja, dejavna na tej lokaciji. Poslovni načrt vključuje tudi analizo stroškov in prednosti, povezanih s to lokacijo, ter opis poslovne dejavnosti, načrt za marketing in trajnostni razvoj podjetij, ki bodo tukaj nameščena.

Pilotni ukrep v Sarajevu Sedanje stanje Na območju Bosne in Hercegovine najdemo 123 objektov s statusom vojaškega objekta. Leta 2006 je Ministrstvo za obrambo Bosne in Hercegovine Predsedstvu Bosne in Hercegovine posredovalo informacije o strateško nepomembnih objektih in lokacijah vojaških sil Bosne in Hercegovine. Po tej informaciji je Predsedstvo BiH julija 2006 sprejelo odločitev o velikosti, strukturi in lokaciji vojaških sil BiH ter januarja 2008 odločitev o spremembah in dopolnilih prve odločitve, ki opredeljuje perspektivne vojaške lokacije za vojaške sile Bosne in Hercegovine. Skupno število perspektivnih vojaških lokacij je 69, od tega 21 v Republiki Srbski in 48 v Federaciji Bosne in Hercegovine. Skupno število neperspektivnih vojaških lokacij je 54, od tega 21 v Republiki Srbski in 43 v Federaciji Bosne in Hercegovine. Do danes je mogoče narodnostnim skupnostim, ki bodo določile končen namen teh lokacij, predati 21 vojaških lokacij. Leta 2005 je pisarna visokega predstavnika za BiH izdala odločbo o uveljavitvi Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z državno lastnino Bosne in Hercegovine. Odločba bo ostala v veljavi do uveljavitve Zakona o razpolaganju z državno lastnino. Zaradi te odločbe zakona je prepovedano preoblikovanje vojaške lastnine, razen v izrednih okoliščinah, kar pa je dovoljeno le komisiji za državno lastnino. V kantonu Sarajevo je 10 perspektivnih in 29 neperspektivnih vojaških lokacij. Od 29 neperspektivnih lokacij so štiri v občasni uporabi vojaških sil. Te štiri lokacije bodo čez čas predane civilnim oblastem. Tri lokacije so že pripravljene na predajo civilnim oblastem. Šestnajst lokacij je do določene mere že bilo predanih civilnim oblastem, nekatere od teh pa uporablja sodišče BiH. Za te lokacije se zanimajo občine, od katerih so nekatere že pripravile projekte za nadaljnji gospodarski razvoj teh lokacij (občina Hadžići). Nadaljnje dejavnosti bodo usmerjene v dviganje ozaveščenosti o pomenu vojaških objektov za gospodarski razvoj in njihove razpoložljivosti za lokalne skupnosti.

Vojaški kompleks Hadžići Občina Hadžići leži ob regionalni cesti Sarajevo – Mostar, približno 20 km od Sarajeva. Njena površina meri 273 km2 in sega vse od kraja Mostarsko raskršće do kraja Ivan Sedlo. Občina ima ugodne pogoje za razvoj zimskega, kmečkega, gorskega, speleološkega, športnega in rekreacijskega turizma. Turizem je za občino Hadžići strateška panoga gospodarskega razvoja. Po podatkih Urada za zaposlovanje kantona Sarajevo je v občini Hadžići približno 5.500 brezposelnih oseb z raznoliko izobrazbeno in starostno strukturo. Razvojna strategija Hadžićev postavlja v ospredje gospodarski razvoj, ki bo močno znižal brezposelnost v občini. Prednost pri zaposlovanju bodo imeli mladi in visoko izobraženi kadri, vojni veterani in osebe, starejše od 45 let, ki so najbolj ranljive pri iskanju zaposlitve. Velik del občine Hadžići zaseda vojaško območje, ki pokriva zemljišča in številne objekte za različne namene. Sem sodijo vojašnice na lokacijah Ušivak, Žunovnica, Krupa in Pazarić. Še posebej pomembne so prve tri, saj so po odločbi Predsedstva Bosne in Hercegovine razglašene za neperspektivno vojaško lastnino.

Ušivak Objekt Ušivak se nahaja v kraju Donji Hadžići. Razteza se na 102.083 m2 površine. To je območje za posebne namene in bo uporabljeno za nadaljnji razvoj. Obstoječa infrastruktura nudi priložnost za razvoj proizvodno-skladiščnih kapacitet. Poleg tega obsega stavbno zemljišče, ki ponuja potencial za nadaljnji razvoj in različne namene. Kompleks ima lastno elektrarno, bencinsko črpalko, oskrbo z vodo, majhen arboretum in živalski vrt.

Krupa Krupa se nahaja ob lokalni cesti v smeri vasi Lokve in se razprostira globoko v gorski masiv Bjelašnica do izvira reke Krupe. Razteza se na 397.019 m2 površine. Na območju je naravni izvir vode, ki je poznana po svoji kakovosti. Ta lokacija je zazidalno območje, za katerega obstajajo načrti za nadaljnji razvoj.

Žunovnica Območje pokriva skupno površino 1.725.188 m2 in vključuje pašnike, gozd in nerodovitno zemljišče. Sestoji iz zazidalnega območja, ki je razglašeno kot potencialno zemljišče, primerno za razvoj občine Hadžići.

Vizija razvoja Vse tri lokacije bodo uporabljene za javne ali komercialne namene (turistični centri, tehnološki parki, centri za podporo poslovanju ipd.). Specifična lega nekdanjega vojaškega objekta Žunovnica ponuja izjemne možnosti za sodoben športno-rekreacijski center. V zvezi z nekdanjim vojaškim kompleksom se načrtuje gradnja in postavitev žičnice, hotelov in namestitev, teniških igrišč in igrišč za golf na deželi, športno-rekreacijskega kampa in bazena v naravnem okolju. Izgradnja sodobnega turističnega in športnega centra v Žunovnici bi bila hkrati priložnost za odprtje 1000 novih delovnih mest.

roatvhijeoyos d p j t a a K p a h ryoa W j

. E . T . A . F t u ut k o eb

Kaj pravijo o projektu F.A.T.E. »Sodelovanje mesta Latisana v sklopu pilotnega projekta F.A.T.E. je bila odlična priložnost za izmenjavo praks in znanja za uspešen in ambiciozno zastavljen proces preobrazbe vojašnice Radaelli v napredno, več funkcionalno poslovno in storitveno središče. Novi prostori bodo na voljo za inovativna mala in srednje velika podjetja, za storitve, ki nudijo podporo podjetništvu, ter administrativne in javne službe, poslovno in trgovsko središče pa bo združevalo določeno število interesnih udeležencev in omogočalo nov in trajnostni urbani razvoj na tem območju. Povezovanje z drugimi regijami prek projekta Od vojske do podjetništva je okrepilo našo razvojno vizijo in nas seznanilo z dobrimi praksami, ki še posebej pomagajo pri učinkovitosti udeležbe pri tem projektu. Aktivna vpletenost interesnih udeležencev je ključnega pomena za uspeh in za preoblikovanje zapuščenih vojašnic iz šibkih točk v raznovrstne nove spodbujevalce lokalnega razvoja.«

Salvatore Benigno, župan mestne občine Latisana

»Sam projekt F.A.T.E. pomeni za partnerje v tem projektu neprecenljivo sredstvo za raziskovanje najprimernejših rešitev preobrazbe vojaških objektov, kot dodano vrednost pa je prinesel izkušnje pri meddržavnem sodelovanju in kulturni izmenjavi med različnimi regijami. Opravljene študije in zasnovani pilotni projekti v sklopu projekta F.A.T.E. bodo nudili dragoceno in koristno podporo javnim ustanovam, ki bodo zadolžene za oživitev opuščenih vojaških območij in objektov.«

Lucio Caporizzi, vodja Direktorata za načrtovanje, inovacije in konkurenčnost regije Umbrija

»V okviru projekta F.A.T.E. se aktivnosti mestne občine Murska Sobota osredotočajo na regijo Pomurja. Naš cilj pri tem projektu je odkrivanje in vključevanje interesentov, ki bi lahko imeli korist od inovativnega preboja v regiji. V mestni občini Murska Sobota vidimo potencialen odmik od trenutnega stanja v preoblikovanju regije v družbo, ki temelji na znanju, za ta cilj pa potrebujemo primerno okolje, ki je zasnovano na inovativnosti in omogoča temu ustrezno infrastrukturo. Temeljni cilj aktivnosti, ki jih mestna občina Murska Sobota izvaja v sklopu projekta F.A.T.E., je torej priprava celotne dokumentacije za vzpostavitev razvojno-raziskovalnega inkubatorja, in sicer v sklopu visoko-izobraževalnega središča, ki bo na območju nekdanje vojašnice v Murski Soboti vzpostavljeno kot spodbujevalec razvoja nacionalnega pomena, s tem pa bi lahko začeli tudi postopke za prenos lastništva omenjene vojašnice z države na mestno občino Murska Sobota.«

Anton Štihec, župan mestne občine Murska Sobota

Projekt Od vojske do podjetništva oziroma projekt F.A.T.E., ki ga izvaja Gospodarska zbornica prefekture Drama v okviru Centra za inovacije in podjetništvo na območju severovzhodne Evrope (SEE CIP), predstavlja zgledno delo za celotno regijo vzhodne Makedonije – Trakije. Spremljali smo načrte in izid projekta in nas zelo zanimajo končni rezultati, saj bi preobrazba opuščenih vojaških objektov, ki jo je predvidela skupnost Drama v sklopu tega projekta, lahko predstavljala zgled za podobne primere na drugih opuščenih vojaških taborih, ki jih je v regiji vzhodna Makedonije – Trakiji v izobilju. Z delom zbornice v Drami smo zelo zadovoljni, kolegom pa se zahvaljujemo, da so nas vključili v sam projekt in njegovo izvedbo.«

Spryros Arseniou, vodja urada za projekte Evropske unije in mednarodne odnose Regija vzhodna Makedonija – Trakija

»V Drami sta imela projekt F.A.T.E. in njegov izid neslutene razsežnosti. Spomnimo se pravljice Oscarja Wilda z naslovom Sebični velikan. »Moj vrt je samo moj,« je rekel velikan, »in vsakdo razume, da nikomur, razen sebi, ne bom dovolil, da bi se igral na njem.« Zato je okrog vrta zgradil visok zid in nanj namestil ploščo z napisom: »Kršitelji bodo kaznovani.« Pred projektom F.A.T.E. je bilo natanko tako tudi z opuščenimi vojaškimi območji v Drami: obdani so bili z visokim kamnitimi zidovi in bodečo žico, povsod so bila nameščena opozorila o prepovedi vstopa itd. Ljudje so vedeli, da se za zidovi skriva nekaj lepega, vendar so tudi povsem dobro razumeli, da ta lastnina ni njihova. Potem pa se je pričel projekt F.A.T.E.: zidovi so padli in vsi so videli lepoto odprte zelene površine v središču prenatrpanega mestnega okolja. Pokazali so se zanimivi in znameniti bivalni sistemi taborov, ki so bili spremenjeni v uporabne prostore za lokalno skupnost s pomočjo razvoja in smotrnega ter pametnega izkoristka.«

Kyriakos Charakidis, župan mestne občine Drama

»Projekt F.A.T.E. je zelo pomemben tako za lokalno skupnost kot za mestno občino Hadžići, saj so tam postavljeni vojaški objekti, ki so bili ocenjeni kot neperspektivni. V razvojni strategiji mestne občine Hadžići za obdobje 2011-2015 so območja z vojaškimi objekti upoštevana kot ključni viri razvoja mestne občine, s posebnim poudarkom na razvoju turizma. Predstavljena je bila konceptualna rešitev, pri kateri lokalna skupnost vojaške objekte uporablja kot vire razvoja in ustvarjanja delovnih mest za državljane. V skladu s tem upam, da bodo s tem projektom uresničeni predvideni cilji, kar bo pripomoglo k reševanju ključnih težav, povezanih s prebivalstvom Bosne in Hercegovine.«

Hamdo Ejubović, župan mestne občine Hadžići

FA T W. WW

R P

J O

U E . T EC