Soboške novine, februar 2019

ČASOPIS MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA / odgovorni urednik Tadej Buzeti

14. februar 2019 / številka 184

Svet, od koder pride človek drugačen Letošnje nagrade Mestne občine Murska Sobota za dosežke na področju umetnosti in kulture so bile podeljene.

Druženje s kulturo se je na Prešernov dan, osrednji slovenski kulturni praznik, sklenilo z večerno slovesnostjo v Gledališču Park, na kateri so podelili nagrade Mestne

občine Murska Sobota za dosežke na področju umetnosti in kulture. Plaketa za pomembne dosežke na področju kulture je šla v roke prekmurski glasbeni zasedbi Ethnotrip. Priznanje za uspešno delo na področju kulture so prejeli člani Društva harmonikarjev Murska Sobota. Županovo priznanje za doprinos k odličnemu sodelovanju na področju kulture in umetnosti pobratenih mest Ingolstadt in Murska Sobota je prejel Gabriel Engert, referent za kulturo mes-

PRILOGA: Predlog proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2019 / stran 6

ta Ingolstadt, in to ravno v jubilejnem letu, ko mesti praznujeta 40. obletnico pobratenja. Slavnostni govornik in lanskoletni nagrajenec pisatelj Štefan Kardoš se je v nagovoru dotaknil tistih čudežnih sfer, kamor vodijo zajčje sledi, torej sveta onstran teh sledi, o katerem poročajo umetniki; ti se dotaknejo, nekateri pa celo vstopijo v svet, kjer se meje brišejo: »Tam je svet popolne osredotočenosti, od koder gotovo prideš drugačen.« Zajec kot starodavni simbol imaginarnega sve-

Bogatijo življenja v naši skupnosti / stran 12

ta zemeljski svet povezuje s svetom, ki je zunaj človeške mere, »a z neko drugo izmero, za katero ne bomo nikoli točno vedeli, kakšna je to«, še pravi Kardoš. »Brez ognja iz one sfere ni obnavljanja in poživljanja družbe, vsaka normalna družba se zaveda, da je brez Prometejev, ki bi bili pripravljeni segati v žerjavico, iz katere bo ogenj v tej sferi vzplamtel morda takoj ali komaj čez sto let, prej ali slej obsojena na propad. Slovenci vsaj od Prešerna naprej vemo, kdo je Prome-

tej sodobne družbe, v onostranost se ne da seči s povprečjem, tja se ne pride ne po diktatu ne po demokratični poti, vrata so odprta le dezorientiranim, norim, včasih samouničujoče pogumnim in odločnim.« Tako smo se s slovesnostjo poklonili vsem umetnikom, ki si drznejo in so še pripravljeni segati v žerjavico. Delček te druge sfere je razgrnila Svetlana Makarovič z interpretacijo pretresljive »Balade o Sneguročki« ob glasbeni spremljavi zasedbe Mar Django Quartet.

Poklon najboljšim športnikom v občini / stran 21

2

/februar 2019

V FOTOGRAFIJI IN BESEDI

Hidroelektrarn na Muri ne bo

V Galeriji Vrečič in Sušnik

Mestna občina Murska Sobota je s petnajstimi pomurskimi občinami, s katerimi skupaj tvorijo novoustanovljeno Biosferno območje Mura, prejela certifikat UNESCO MAB. Certifikate sta županjam in županom podelila Miguel Clüsener-Godt, predstavnik programa UNESCO MAB (Človek in biosfera), ter minister za okolje in prostor Jure Leben. Minister Leben je v nagovoru poudaril, da bo kot okoljski minister deloval v dobrobit reke Mure in tega zaščitenega območja, ter obljubil, da hidroelektrarn na reki Muri ne bo. Biosferno območje Mura stopa ob bok preostalim trem slovenskim in skupno 685 svetovnim biosfernim območjem, ki so za ohranjanje narave posebnega pomena. / Uredništvo

V Galeriji Murska Sobota je na ogled 50 del prvega akademsko šolanega likovnega umetnika iz Prekmurja Ludvika Vrečiča in poseben Déjà Vu – slike in elektrografike Tuga Sušnika. Ludvik Vrečič (1900–1945) velja za najstarejšega predstavnika t. i. prve prekmurske likovne četverice. Vrečičeva razstava, posvečena 100. obletnici združitve Prekmurja z matičnim narodom, je nastajala v sodelovanju s soboškim muzejem in predstavlja dopolnitev razstave Vrečičevih del iz muzejske stalne zbirke, ki bo prikazala njegova slikarska dela in dela na papirju. / Aleksandra Grah

Lainšček z novo pesniško zbirko

Presenečenje v Domu starejših Rakičan

Pesnik in pisatelj Feri Lainšček je tokrat bralce popeljal v živalski vsakdan. Pred kratkim je namreč izšla njegova pesniška slikanica z naslovom »Moje najljubše pesmi o živalih«. Lainšček je znan kot velik ljubitelj živali. »Moje otroštvo je bilo seveda drugačno od otroštva večine današnjih otrok in v stiku z domačimi živalmi sem bil tako rekoč od rojstva,« je se med drugim spominja Lainšček. Pisatelj pojasnjuje, da ima še veliko zgodb iz otroštva, povezanih z živalmi, in čakajo, kdaj jih bo zapisal. Trenutno je njegov najzvestejši spremljevalec kuža Goldi, ki se najbolje počuti v mestnem parku. »Pa tudi pred kakim bifejem kdaj rad posedi,« še sklene Lainšček. / Aleksandra Grah

V zadnjem dnevu lanskega leta so zaposlene v Domu starejših Rakičan prijetno presenetili zaposleni iz podjetja Arcont. Skupina zaposlenih se je namreč odločila, da bodo namesto za zaključek leta denarna sredstva namenili za nakup opreme za stanovalce.

Tako so z zbranimi sredstvi kupili in podarili nov televizor stanovalki in mami svoje sodelavke. Poleg nje so obdarili druge stanovalce doma, in sicer so jim podarili vzglavnike, antidekubisne blazine ter sadje in druge dobrote. Seveda so se stanovalci obiska in daril zelo razveselili. / Foto: arhiv Doma starejših Rakičan

»Najdražji plesni čeveljci« za Martino

Inayu so že pomagali, zdaj mu lahko še vi

V Gledališču Park je potekala dobrodelna predstava, s katero so ustvarjalci in plesalci plesne skupine Katja Dance Company zbirali sredstva za nakup plesnega invalidskega vozička za Martino Smodiš. Zbrana sredstva so namenili skladu humanitarnega zavoda Vid za nakup plesnega invalidskega vozička za mlado Prekmurko, ki je kljub hudi bolezni cerebralne paralize aktivna plesalka in državna prvakinja. Ples Martini daje svobodo gibanja in moč izražanja, zato je stalna plesalka Plesnega kluba Zebra, edinega kluba v Sloveniji, ki se pod okriljem Paraolimpijskega komiteja Slovenije ukvarja s športnim plesom na vozičkih. / Ksenija Glažar, foto: Saška Horvat

Društvo Zvezdni otroci je lani decembra organiziralo predbožični koncert Dražena Zečića in Grupe Banana, ki je potekal v športni dvorani Osnovne šole III Murska Sobota.

Dobiček od prodaje vstopnic je bil namenjen štiriletnemu Inayu Horvatu iz Bratoncev, ki je avtist. Podpredsednik društva Zvezdni otroci Sašo Kavaš je družini simbolično predal ček v vrednosti 1500 evrov. Bolezen je družino postavila pred zahteven finančni problem, saj so stroški zdravljenja visoki in stanejo med deset in petnajst tisoč evrov na leto. Inayu lahko pomagate tudi vi z nakazilom na bančni račun, odprt pri banki SKB: SI56 031251000857970 (Inay Horvat, Bratonci 150a, 9231 Beltinci). / Melita Marič

V OSPREDJU / ŽUPANOV KOTIČEK

februar 2019

/

3

Letos nagrajeni glasbeniki in kulturni referent Uredništvo Foto: Aleš Cipot

Osrednji slovenski kulturni praznik smo s svečano prireditvijo obeležili tudi v Murski Soboti.

Mestna občina Murska Sobota je ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku podelila naslednje nagrade: plaketo za pomembne dosežke na področju kulture je prejela glasbena skupina Ethnotrip, priznanje za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti pa člani Društva harmonikarjev Murska Sobota, medtem ko je županovo priznanje ob kulturnem prazniku prejel kulturni referent iz pobratenega mesta Ingolstadt Gabriel Engert.

trip« (2013), ki je izšel v samozaložbi. Širjenje zvočne podobe je pred skupino postavilo potrebo po povečanju zasedbe in tako se ji je pridružil tolkalist Tomi Došen.

Kvintet je leta 2016, ob pomoči producenta Dejana Berdena, pri založbi Celinka izdal drugi album »Kdo bo pil iz bistrega studenca?«. Skupina je leta 2017 ustvarila glasbeno podlago za dokumentarni film Mihe Čelarja z naslovom »Irena, lahko noč«. Z glasbenimi gosti in producentom Dejanom Berdenom so glasbeniki septembra 2018 izdali novo zgoščenko »Preden se zdani«. Na albumu je moč slišati popolnoma novo, avtorsko glasbo, ki so jo člani skupine ustvarili ob besedilih slovenskih avtorjev Štefana

Kardoša, Ferija Lainščka, Marka Kočarja, Mojce Šipek in Jasne Jurkovič. Zadnjo zgoščenko so zelo uspešno predstavili tudi lani oktobra v Gledališču Park. Nastopali so še na domačih in tujih festivalih, med pomembnejšimi velja izpostaviti festivale Nišville (Niš, Srbija), Karusel (Čačak, Srbija), Kozara (Banjaluka, Bosna in Hercegovina), ManoFest (Marburg, Nemčija), Lent (Maribor, Slovenija), Godibodi (Ljubljana, Slovenija) in Kanal (Bohinj, Slovenija). Poleg omenjenih nastopov se je skupina predstavila še na več kot 150 samostojnih koncertih in nastopih v Sloveniji in tujini (Madžarska, Hrvaška, Makedonija, Črna gora, Nemčija, Luksemburg).

Glasbena skupina Ethnotrip Glasbena skupina Ethnotrip bo v letu 2019 praznovala deset let zelo uspešnega ter za naš in tudi širši slovenski prostor dragocenega glasbenega ustvarjanja.

Z delovanjem je skupina začela leta 2009, takrat še kot kvartet.

Prvo poglavje je, v zasedbi Tjaša Šimonka, Miha Kavaš, Primož Kramberger in Aleksander Varga, zapisano na prvencu »Ethno-

Društvo harmonikarjev Murska Sobota Društvo harmonikarjev Murska Sobota deluje že dalj časa, pod okriljem društva pa delujejo različne sekcije.

Društvo združuje glasbene poustvarjalce, kot so mladi glasbeniki, po večini harmonikarji, pa tudi druge instrumentaliste. Nastopajo kot samostojni izvajalci ali oskrbujejo druge zasedbe v lokalnem okolju.

Nekaj harmonikarjev spremlja folklorne skupine, spremljajo še lokalne in šolske zbore pomurskih šol in društev, občasno nastopijo v obliki manjših komornih zasedb ali kot Soboški harmonikarski orkester.

Društvo harmonikarjev Murska Sobota je v letu 2018 v Murski Soboti pripravilo in uspešno izvedlo projekt mednarodnega srečanja harmonikarjev z imenom Pannoniaccordion. Prvo mednarodno srečanje harmonikarjev je bilo leta 2006, srečanja so potekala v Moravskih Toplicah in Beltincih, v letu 2017 prireditev zaradi negotove finančne situacije ni bila izvedena. V letu 2018 se je srečanje ob finančni podpori Mestne občine Murska Sobota preselilo v pomursko prestolnico. Murska Sobota je tako ogromno pridobila na področju

Koraki za nov razvojni cikel Občinski proračun je pripravljen. Za nami je obsežen proces priprave in usklajevanj. Sodelavke in sodelavci občinske uprave so vanj vložili veliko naporov, da lahko občina realno, a ambiciozno načrtuje svoj razvoj. Hvaležen sem jim, pa tudi mestnim četrtim in krajevnim skupnostim, javnim zavodom in javnim podjetjem ter mestnim svetnicam in svetnikom, ki so s predlogi konstruktivno sodelovali pri njegovi pripravi. Tudi letos nadaljujemo z javno objavo bistvenih značilnosti, projektov in programov proračuna, da lahko nanj dajo pripombe tudi občanke in občani, preden ga sprejme mestni svet. To je pomembno, če hočemo občino še naprej upravljati vključujoče in transparentno.

Proračun, kot je pripravljen, odlikuje ravnotežje med razvojno in socialno naravnanostjo. Deleža investicijskega denarja in sredstev za socialo, predšolsko vzgojo, šolstvo, kulturo in šport ter druge programe za ljudi in skupnost sta skoraj popolnoma enaka, kar kaže na to, da ob jasnih razvojnih ambicijah vemo, da je tisto, kar nas dejansko povezuje, skrb za sočloveka in za skupnost. S proračunom se zagotavlja skladen razvoj vseh predelov občine – od mesta do vasi.

Z delovanjem je skupina začela leta 2009.

kulturnega dogajanja, v dvanajstih letih je namreč srečanje preraslo v eno večjih tovrstnih prireditev v tem delu Evrope. Srečanje zajema koncertni del, tekmovanja harmonikarjev in strokovna srečanja.

Udeležilo se ga je veliko število aktivnih udeležencev iz Slovenije, Italije, Avstrije, Poljske, Finske, Hrvaške, Madžarske, Ukrajine in Srbije. Poleg tekmovanj so v lanskem letu izvedli izjemno kakovostne koncerte, v Murski Soboti je namreč nastopil svetovno priznani jazz harmonikar Simone Zanchini. Zaradi velikega števila tujih udeležencev je lokal-

no okolje imelo obilo možnosti za predstavitev privlačnih vsebin, zvok harmonike je bilo mogoče slišati tako v koncertni dvorani kakor tudi na prostem. Društvo je bilo odlikovano za organizacijo mednarodnega srečanja v Murski Soboti, nekajletno uspešno delo ter za prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini. Več o letošnjem prejemniku županovega priznanja Gabrielu Engertu je objavljeno na 19. strani tokratne številke, podrobneje pa bomo prejemnike plakete in priznanja predstavili v naslednji številki Soboških novin.

Proračun je uravnotežen, odločili pa smo se, da obdobje nizkih obrestnih mer izkoristimo z novim zadolževanjem, namenjenim novim investicijam. Pri tem mislim zlasti na infrastrukturo, nujno potrebno obnovo kanalizacije ter obnove cest in ulic. Kljub temu Murska Sobota ostaja med najmanj zadolženimi mestnimi občinami.

Pri Prekmurcih velja namreč načelo »Kelko pejnez, telko muzike«.

Zato tudi v letu 2019 nadaljujemo s pospešenim črpanjem evropskih razvojnih sredstev, ki dosegajo kar 25 odstotkov vseh prihodkov. Ob projektih, ki so že vključeni v financiranje iz EU, se naša pozornost usmerja v nove projekte. S proračunom je tako predvidena priprava projektne dokumentacije za vrsto projektov, kot so modernizacija in obnova kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, izgradnja pokritega bazena, nadaljnje urejanje Fazanerije ter energetska prenova javnih stavb, kulturnih ustanov, šol in vrtcev. Danes se moramo pripraviti, da ohranimo sposobnost pridobivanja in učinkovitega koriščenja evropskih sredstev za naš razvoj.

Pozornost občin se namreč že usmerja v čas nove finančne perspektive.

Naš Razvojni center je kot regionalna razvojna agencija že globoko v procesu načrtovanja in usklajevanja, da bomo kot regija pripravljeni na nove priložnosti. Tudi zato smo se v januarju v Expanu srečali župani in županje pomurskih občin. Od kakovosti naših medosebnih odnosov, zaupanja in sposobnosti za skupno delo je namreč v veliki meri odvisno, v kolikšni meri bomo v Pomurje sposobni pripeljati svež razvojni denar.

Letošnji dvig povprečnine, ki ga je v veliki meri izničil dogovorjen dvig plač v javnem sektorju, je namreč ponovno pokazal, da je razvoj občine odvisen zlasti od tega, ali smo s projekti pripravljeni privabiti evropski denar. Odločeni, da nadaljujemo razvojno preobrazbo Murske Sobote v občino visoke kakovosti življenja, pripravljamo nove projekte in skrbno bdimo nad zadolženostjo, da tudi v prihodnjih letih ohranimo razvojni pospešek.

Vse dobro! Člani Društva harmonikarjev Murska Sobota v družbi župana.

Vaš župan dr. Aleksander Jevšek

Kdo lahko prejme plaketo in priznanje?

Plaketo (likovno delo) prejme posameznik ali skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so

bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture.

Priznanje je odraz nagrade za posameznika ali skupino za uspešno delo in prispevek k razvoju kul-

turnih dejavnosti v občini. O nagradah vsako leto odloča mestni svet na predlog komisije za nagrade in priznanja mestnega sveta, ki predhodno pridobi mnenje komisije za kulturo pri županu mestne občine.

4 Objavljamo vprašanja in pobude, ki so jih člani mestnega sveta imeli na drugi seji mestnega sveta, ki je bila 20. decembra 2018, prav tako so v nadaljevanju objavljeni odgovori mestne uprave.

Mag. Marjan GUJT: Občane v Mali Novi ulici skrbi morebiten pojav bakterije legionele, ker je vodovodna cev slepi rokav in se poleti v njej nabira topla voda. Prosi za ustrezno strokovno rešitev.

Odgovor mestne uprave: Mestna uprava je seznanjena s problemom in je investicijo predlagala v NRP 2020. Do izvedbe investicije se izvaja izpiranje sistema na tem delu in od takrat so analize vode ustrezne.

Občane moti ograja na pokopališču (lesene deske), treba bi bilo postaviti betonsko in po možnosti vsaj delno tudi prostor za žare.

Odgovor mestne uprave: Mestna uprava je v proračun za leto 2019 uvrstila izdelavo projektne dokumentacije za žarni zid na pokopališču Murska Sobota, predvidena izgradnja žarnega zidu se bo predlagala v NRP 2020–2021.

Andrej MEŠIČ: V proračun za leto 2019 naj se vključijo sredstva za razsvetlitev poti med gradom in večnamensko dvorano prek parka.

Odgovor mestne uprave: Pobuda za ureditev javne razsvetljave ob poti med gradom in večnamensko dvorano (Gledališče Park) je vključena v predlog plana investicij za proračun za leto 2019 in v Načrte razvojnih programov MOMS za obdobje 2019–2022. Navedena trasa je del celotne trase predvidene ureditve javne razsvetljave ob poti po mestnem parku od Kardoševe ulice (mimo gradu in gledališke dvorane) do vhoda v park na njegovem jugozahodnem vogalu (pri stadionu OŠ I).

Boštjan BERLAK: Občani so opozorili, naj se del parka, ki vodi do Razlagove ulice oziroma Osnovne šole I, osvetli.

Odgovor mestne uprave: Predlog za ureditev javne razsvetljave od Razlagove (Borovnjakove) ulice do Ulice Štefana Kovača, na zahodnem robu mestnega parka (vzdolž stadiona OŠ I), je bil dan že v lanskem letu, vendar investicija ni bila zajeta v proračunu za leto 2018 in se ni mogla izvesti. Investicija je predlagana za uvrstitev v predlog proračuna za leto 2019.

Predlaga, da se v proračunu za leto 2019 ohranijo višina socialnih transferjev, denarna pomoč prvošolcem v višini 27.500,00 EUR in denarna pomoč novorojencem v znesku 500,00 EUR ter zadrži višina sredstev za letni program športa najmanj v višini 300.000 EUR. Odgovor mestne uprave: Glede višine socialnih transferjev, denarne pomoči prvošolcem, denarne pomoči novorojencem in višine sredstev za letni program športa bo predlog upoštevan pri pripravi proračuna za leto 2019.

/februar 2019 bo mestna uprava v letošnjem proračunu predlagala zagotovitev ustreznih sredstev. Problematika določitve pripadajočih zemljišč na Kocljevi ulici, ki pripadajo posameznemu večstanovanjskemu objektu oziroma skupaj več objektom, je sicer predmet sodnega postopka, ki poteka pred pristojnim Okrajnim sodiščem v Mariboru.

Ob motoričnem parku naj se namestijo sanitarije in prouči možnost namestitve protihrupnih ograj.

Odgovor mestne uprave: Sanitarije ob motoričnem parku in izvedene celotne nove ureditve ob Soboškem jezeru so v skladu s projektno dokumentacijo zagotovljene v objektu na vhodu v Soboško jezero – ureditev južnega dela, in sicer pod teraso objekta Expano. Predvidena je tudi izvedba dodatnih sanitarij, in sicer na drugem vhodu v Soboško jezero – ureditev južnega dela, s strani Rakičana, spomladi letošnjega leta. Proučujemo tudi možnost namestitve protihrupnih ograj oziroma posaditve dodatnih dreves na strani ob avtocesti, da se preprečita onesnaževanje in hrup, ki ju povzročajo motorna vozila.

Nada KUHAR: Izpostavila je problematiko izvajanja pomoči na domu, ki bi morala potekati čim bolj strokovno in nemoteno. Upravičenci zdaj nanjo čakajo dobrih šest mesecev, zato naproša mestno upravo, da pripravi poročilo o obstoječem stanju in načine, kako čim prej urediti izvajanje pomoči na domu v prihodnje.

Odgovor mestne uprave: Problem čakalnih dob za storitev pomoč družini na domu ni samo problem naše občine, ampak celotne Slovenije. V letu 2018 je v Sloveniji na vključitev v izvajanje te storitve čakalo več kot 550 starostnikov. Pripravlja se tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo sistemsko obravnaval navedeno problematiko, se pa izvajalci te storitve soočajo s pomanjkanjem kadra, ki bi to delo opravljal.

Mestni avtobus Sobočanec je do primestnih naselij plačljiv, zato z vidika enakopravnega obravnavanja občanov naproša, da se primestna naselja in mesto glede tega obravnava enakopravno.

Odgovor mestne uprave: Mestni avtobus Sobočanec vključuje naslednje avtobusne linije: mestna linija do naselja Nemčavci, Kupšinci–Murska Sobota–Bolnišnica Rakičan, linija Rakičan–Murska Sobota–TC Maximus– Černelavci–TC Maximus.

Za brezplačni prevoz potnikov na mestni liniji znotraj mesta Murska Sobota je mestna občina pridobila subvencijo ministrstva za infrastrukturo. Mestna občina izvaja subvencioniranje vozovnic (50 %) iz proračuna na obstoječih avtobusnih prevozih za pokritje naselij v mestni občini in preostalih postajališč v mestni občini, ki niso zajeta s posebno linijo Sobočanca, za delovne dni od ponedeljka do vključno sobote.

Zoran KOS: Opozoril je na nevarne in neurejene dovoze in odvoze učencev pri osnovnih šolah III in IV, predlaga pripravo projekta za rešitev problematike.

MESTNI SVET Slavica MEGLIČ: Predlaga, da se v proračunu za leto 2019 zagotovijo sredstva za ureditev Stare ulice ter da mestna uprava pomaga pri postopkih glede določitve pripadajočih zemljišč k objektom.

Odgovor mestne uprave: Na območju mesta Murska Sobota večina večstanovanjskih objektov še nima določenega pripadajočega zemljišča, iz tega dejstva pa izvira veliko problemov pri uporabi in koriščenju takšnih zemljišč. Pri nepremičninah je namreč v zemljiški knjigi še vedno vpisana družbena lastnina ali pa je kot lastnica vpisana Mestna občina Murska Sobota, zemljišče pa bi dejansko, po materialnih predpisih (SPZ, SZ-1, ZLNDL itd.), moralo biti že zemljiškoknjižno urejeno in vpisano na vsakokratne etažne lastnike večstanovanjskih objektov. To problematiko sicer obravnava zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, na podlagi katerega lahko etažni lastniki na pristojnem sodišču dosežejo vpis lastninske pravice. Mestna občina je seveda dolžna in upravičena pri vseh postopkih sodelovati in pomagati v smislu zagotovitve potrebnih listin in preostale razpoložljive gradbene dokumentacije iz časa gradnje večstanovanjskih objektov.

Jože ŠADL: Prouči naj se možnost dodatnega avtobusnega postajališča na območju Industrijske ulice.

Odgovor mestne uprave: V preteklosti je Mestna občina Murska Sobota od direkcije za infrastrukturo že pridobivala soglasja za vzpostavitev avtobusnih postajališč za mestni avtobus na vozišču državne ceste (Industrijska ulica) v Murski Soboti. Mestni občini je DRSI izdal soglasje za vzpostavitev že izvedenih avtobusnih postajališč, drugje na Industrijski ulici pa zaris avtobusnih postajališč na vozišču ni mogoč, saj za druge lokacije na tej ulici pri direkciji za infrastrukturo mestna občina ne bo mogla pridobiti soglasja.

Stanovalci lendavskih blokov zahtevajo, da izvajalec gradnje infrastrukture za novi objekt po izvedbi gradbenih del vzpostavi prvotno stanje (gramozira pot, uredi zelenico).

Odgovor mestne uprave: Investitor gradnje stanovanjskega bloka oziroma izvajalec del morata po končanih delih javne površine očistiti in jih vzpostaviti v prvotno stanje, sicer si Mestna občina Murska Sobota pridržuje pravico, da to stori po tretji osebi na stroške investitorja, kar ima izvajalec del zapisano že v izdanem soglasju občine.

Romeo VARGA: Opozoril je na slab zrak v občini, ki je posledica prisotnosti delcev PM10 v ozračju. Predlaga zagotovitev sredstev v proračunu za analize in akcijski načrt, da se pripravi promocijska akcija osveščanja občanov o tem, kako zmanjšati onesnaženost zraka v občini.

Odgovor mestne uprave: V decembru in januarju smo ozaveščanje občanov izvedli prek več medijev. Vse predstavitve bodo dostopne na spletni strani občine. Strokovne obrazložitve sta prispevala strokovnjak s tega področja Stojan Habjanič in sodelavka z oddelka za okolje in prostor mestne uprave.

Dal je pobudo, da naj ustrezne službe mestne uprave opravijo pregled smerokazov in označijo objekte (kulturne, javne ustanove, športni objekti itd.).

Odgovor mestne uprave: Problematiko dovoza in odvoza pri OŠ III in OŠ IV bo obravnaval tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter pripravil najprimernejšo rešitev.

Odgovor mestne uprave: Mestna uprava že pripravlja projekt, ki je povezan z označevanjem posameznih pomembnih ustanov in krajev v mestni občini.

Predlaga ureditev parkirišč za stanovalce Lendavske ulice v Murski Soboti.

Predlagal je pripravo kodeksa ravnanja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni.

Odgovor mestne uprave: Med pomembnejše investicije občine spada tudi celovit projekt ureditve kolesarskih stez in povezav, vključno s hodnikom za pešce ob Lendavski ulici v skupni dolžini 120 metrov. Obenem bo urejen ločen hodnik za pešce širine 1,70 metra. Ureditev obravnavanega območja posega na obstoječe parkirišče bližnjega blokovskega naselja, zato bodo parkirna mesta preurejena iz zdaj pravokotnih v parkirna mesta z vzdolžnim parkiranjem.

Odgovor mestne uprave: Mestna uprava bo za eno prihodnjih sej pripravila kodeks ravnanja svetnikov ter ga predložila mestnemu svetu v obravnavo in sprejem.

Glede dogajanja na Kocljevi ulici v zvezi s postavljanjem zapor in korit mestno upravo poziva, da najde rešitve pri dovozu do kompleksa Kocljeve ulice.

Odgovor mestne uprave: Mestna občina skladno s pristojnostmi pripravlja celovito rešitev za ureditev dovozov na območje večstanovanjskih objektov na Kocljevi in Vrtni ulici. V ta namen

Marjan ŽEKŠ:

Opozoril je na divje odlagališče v Rakičanu in prosi mestno upravo, da zadeve preveri in ustrezno ukrepa.

Odgovor mestne uprave: Predmetno zadevo je mestni inšpektorat leta 2016 že obravnaval. Ob

ogledu je bilo ugotovljeno, da je odložen gradbeni material, zato je bila zadeva odstopljena pristojnemu republiškemu inšpektoratu za okolje in prostor. Do danes nismo prejeli nobene informacije o izvedenih ukrepih, zato bomo navedeni inšpektorat pisno zaprosili, da nas seznani z aktivnostmi v tej zadevi.

Predlaga postavitev smerokaza v smeri proti Beltincem in notranjosti naselja Rakičan – proti Noršincem, Martjancem in do Moravskih Toplic.

Odgovor mestne uprave: Mestna uprava bo predlog proučila skupaj z direkcijo za infrastrukturo in Krajevno skupnostjo Rakičan. S prvo zlasti glede označitve vodenja prometa na državni cesti v smeri Murska Sobota–Beltinci (AC) in obratno, s KS Rakičan pa glede označitve prometa v smeri naselja Rakičan in smeri, navedeni v pobudi.

Prosi za dokončno ureditev lastninskopravnih razmerij glede prenosa nogometnega igrišča na občino, krajevno skupnost ali društvo NK Rakičan zaradi prijav na javne razpise.

Odgovor mestne uprave: Celotna dokumentacija v zvezi z ureditvijo lastništva Nogometnega kluba Rakičan je bila izročena ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, mestna občina ima zagotovilo, da bo zadeva urejena.

Zanima ga, ali je možna nadgradnja ogledal, ki se ob slabših vremenskih razmerah zarosijo ali pa zamrznejo.

Odgovor mestne uprave: Mestna uprava bo preverila, ali obstajajo tehnične možnosti, da se navedene nevšečnosti odpravijo.

Predlagal je, da se prouči možnost, ali se svetniki lahko odpovejo vsaj delnemu izplačilu sejnine, ki bi se namenila pomoči najbolj potrebnim.

Odgovor mestne uprave: S pravilnikom o določitvi plačil za funkcionarje, člane organov občine in člane delovnih teles v Mestni občini Murska Sobota ter člane svetov ožjih delov občine (Uradni list RS, št. 118/08 in 35/13) je sejnina člana mestnega sveta opredeljena kot plačilo za opravljanje funkcije in delo mestnega svetnika. Na podlagi navedenega je mestna občina dolžna sejnino obračunati skladno z veljavno zakonodajo in odvesti ustrezne dajatve. Glede na navedeno mestna uprava vsako sejnino ustrezno obračuna in nakaže posameznemu svetniku, ki lahko potem po lastni želji del prejetega neto prejemka nakaže v dobrodelne namene.

Anton SLAVIC: Naproša strokovne službe občine, da proučijo možnost, da športna društva, ki koristijo športne objekte (dvorane), ne bi plačevala najemnine in uporabnine.

Odgovor mestne uprave: Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1) ureja ravnanje s stvarnim premoženjem samoupravnih lokalnih skupnosti, med katero spadajo tudi športni objekti (dvorane) v lasti mestne občine in ki jih upravljajo posamezne šole oziroma v primeru objekta TVD Partizan mestna občina. S tem zakonom je med drugim v 68. členu določeno, da se nepremično premoženje samoupravnih lokalnih skupnosti lahko da v brezplačno uporabo z neposredno pogodbo nevladnim organizacijam, ki jim je podeljen status delovanja v javnem interesu, za opravljanje tistih dejavnosti, za katere jim je podeljen status. V četrti alineji tega člena je tudi določeno, da pravnoposlovni uporabniki iz prvega odstavka tega člena, ki sklenejo pogodbo o brezplačni uporabi nepremičnega premoženja, krijejo obratovalne stroške, stroške manjših vzdrževalnih del, stroške zavarovanja in druge stroške, za katere se stranki dogovorita s pogodbo. To pomeni, da tista športna društva, ki imajo skladno z zakonom o nevladnih organizacijah (ZNOrg) pridobljen status nevladne organizacije v javnem interesu na določenem področju

(opozorilo: velja tudi za športna društva), lahko koristijo športne objekte (dvorane) v lasti občine brezplačno (opozorilo: ne plačajo uporabnine), plačati pa morajo obratovalne stroške, stroške manjših vzdrževalnih del, stroške zavarovanja in druge stroške, za katere se stranki dogovorita s pogodbo. Vsa druga športna društva, ki nimajo podeljenega statusa nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu skladno z zakonom o nevladnih organizacijah (ZNOrg), plačujejo uporabnino ter tudi obratovalne stroške, stroške manjših vzdrževalnih del, stroške zavarovanja in druge stroške.

Predlaga, da se z vidika odbora za proračun in finance pripravi poročilo o finančnem stanju občine, javnih zavodov in javnega podjetja, kjer je občina lastnik in ustanovitelj.

Odgovor mestne uprave: Oddelek za javne finance mestne uprave je pripravil poročilo o finančnem stanju občine, ki je bilo predstavljeno na prvi seji odbora za proračun in finance.

Bojan PETRIJAN: Opozoril je na težavo, povezano z iztekom subvencij, oziroma na obratovalne podpore iz naslova plinske kogeneracije in izpad prihodkov za izvajalca daljinskega ogrevanja. Zanima ga tudi, ali se bo novi večstanovanjski objekt zavezan priključiti na sistem daljinskega ogrevanja ali pa si lahko sam izbere sistem ogrevanja.

Odgovor mestne uprave: Javno podjetje Komunala je seznanjeno z dejstvom, da se doba obratovalne podpore iz naslova plinske kogeneracije izteka, kar bo povzročilo izpad prihodkov iz tega naslova. S tem v zvezi se že pripravljajo določeni ukrepi. Celovit odgovor o tem vprašanju je pripravilo javno podjetje Komunala in ga v nadaljevanju navajamo: Obratovalna podpora poteče 31. 12. 2021.

Po trenutno veljavni shemi spodbud se je treba prijaviti na nov razpis za dodelitev obratovalnih podpor. Osnovni pogoj je izvedba investicije v nov plinski motor na kogeneraciji. Načrtovano je, da javno podjetje Komunala izvede to investicijo v lastni režiji v letu 2021. Ker bo do zamenjave motorjev prišlo sredi ogrevalne sezone, je pričakovati določen izpad prihodkov v začetku leta 2022. Toda to ne bo vplivalo na dobavo toplote na območju sistema daljinskega ogrevanja, saj imamo ves čas rezervne plinske kotle zadostne moči, ki se vklopijo ob izpadu kogeneracije. Obvezna priključitev novih stanovanjskih blokov v novem blokovskem naselju ob kotlovnici na sistem daljinskega ogrevanja ni bila zahtevana. Novi blok ima talno ogrevanje s toplotno črpalko voda-voda, za kar so pri nas odlični naravni pogoji, ob tem pa ne povzroča izpustov delcev v okolje.

Opozoril je na morebitno neveljavnost odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Murska Sobota in morebitno pripravo novega odloka ter postavil vprašanje, ali na območju 2 vsi zavezanci plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.

Odgovor mestne uprave: Mestna občina Murska Sobota uporablja odlok o NUSZ iz leta 2000 z dopolnitvami in spremembami iz let 2001, 2004 in 2005. Ustavno sodišče je leta 2014 določilo, da se do sprejema drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin še naprej uporabljajo predpisi, ki urejajo NUSZ na območju Republike Slovenije.

Ti predpisi niso postali (ponovno) veljavni, temveč se je ponovno uveljavila zgolj njihova uporaba v stanju, kot so veljali na dan razveljavitve. Ministrstvo za okolje in prostor že od leta 2017 izvaja nadzor nad zakonitostjo občinskih odlokov in po planu nadzora odlokov za leto 2019 je bila med občinami za naknadni nadzor izbrana tudi Mestna občina Murska Sobota. Če bo ministrstvo ugotovilo neskladnosti oziroma nepravilnosti, bo občino pozvalo, da jih v določenem roku odpravi. Sprejetje popolnoma novega odloka o NUSZ in s tem priprave novih evidenc niso smiselni zlasti zaradi pričakovane uvedbe nove sistemske ureditve obdavčitve nepremičnin (davka na nepremičnine), za katero se pričakuje, da bi lahko bila uvedena v obdobju nekaj let.

AKTUALNO / SPROŠČENO

februar 2019

Nova vodstva krajevnih skupnosti in mestnih četrti V nadaljevanju navajamo nova vodstva v posamičnih krajevnih skupnostih in mestnih četrteh v Mestni občini Murska Sobota v mandatu 2018 – 2022.

Anton Slavic – nekdanji župan, ki zelo ceni dr.

Drnovška Karlo Vratarič

MESTNE ČETRTI MESTNA ČETRT CENTER Predsednica sveta: Angela Novak Podpredsednik sveta: Jože Stvarnik

Mestna četrt LEDAVA Predsednik sveta: Boštjan Časar Podpredsednica sveta: Lea Friškič

MESTNA ČETRT PARK

MESTNA ČETRT PARTIZAN

Predsednica sveta: Alenka Glavač Geršanov

Predsednik sveta: Matija Debelak

Podpredsednik sveta: Nikolaj Hochstetter

Podpredsednik sveta: Tadej Žižek

MESTNA ČETRT TUROPOLJE Predsednica sveta: Jasna Lovrenčič Podpredsednica sveta: Urška Ferencek

KRAJEVNE SKUPNOSTI KRAJEVNA SKUPNOST BAKOVCI

KRAJEVNA SKUPNOST ČERNELAVCI

Predsednica: Tadeja Bencak

Predsednik: Miran Forjanič

Podpredsednik: Jožef Kuhar

Podpredsednik: Matej Grah

KRAJEVNA SKUPNOST KROG

KRAJEVNA SKUPNOST KUPŠINCI

Predsednica: Erika Vogrinčič Barbarič

Predsednik: Jožef Recek

Podpredsednica: Anita Kovačič

Podpredsednik: Mitja Kovačič

KRAJEVNA SKUPNOST MARKIŠAVCI

KRAJEVNA SKUPNOST NEMČAVCI

Predsednik: Milan Horvat

Predsednik: Dušan Bencik

Podpredsednica: Petra Fridrih

Podpredsednik: Dejan Burnik

KRAJEVNA SKUPNOST POLANA

KRAJEVNA SKUPNOST PUŠČA

Predsednik: Domen Serec

Predsednik: Dalibor Cener Horvat

Podpredsednik: Damir Pavel

Podpresednik: Goran Horvat

KRAJEVNA SKUPNOST RAKIČAN

KRAJEVNA SKUPNOST SATAHOVCI

Predsednik: Matjaž Durič

Predsednica: Nataša Martinec

Podpredsednik: Ivan Karoli

Podpresednik: Miha Pisnjak

KRAJEVNA SKUPNOST VEŠČICA Predsednik: Dezider Šooš Podpredsednik: Damir Banfi

5

/

Premierno predstavljamo rubriko, v kateri boste lahko bralci mestne svetnike spoznali na drugačen, oseben način. Tako boste lahko spoznali, kaj koga vodi v življenju in kakšni so njegovi pogledi na svet. V prvem delu predstavljamo najstarejšega svetnika Antona Slavica, sicer tudi nekdanjega župana Mestne občine Murska Sobota.

Nekdanji župan Anton Slavic je bil v mestni svet izvoljen kot član Neodvisne stranke Pomurja. Njegovo osnovno vodilo je, da mora človek biti pošten, in sicer tako v materialnem smislu kot tudi v odnosu do soljudi. V življenju so mu najpomembnejši družina in prijatelji. »Vedno sem se zavzemal tudi za to, da bi v domačem okolju dobro živeli. Ob tem so tu še poštenost, človeški odnos do soljudi, spoštovanje in zaupanje.«

Trenutno najstarejši mestni svetnik si je ustvaril lasten pogled na razvoj lokalnega in širšega globalnega okolja. »Z razdrobitvijo štirih nekdanjih občin v Pomurju se je začelo pomembno obdobje, ko so si nove občine izdelale komunalno infrastrukturo, kot so pitna voda, kanalizacija, ceste in razsvetljave, ter bile pri tem uspešne. To obdobje se zdaj počasi zaključuje. Po drugi strani pa sočasno ni bilo zadovoljivega sodelovanja med občinami. Ko sem bil župan, sem se na vse pretege trudil, da bi se združili in nastopali, pa četudi kot neformalna pokrajina, da bi lažje izpeljali nekatere projekte.« Pri tej temi sogovornik še doda, da opaža, da so danes odnosi na dnu, namesto da bi se krepili; vsakdo namreč gleda samo na svoje interese, imamo pa v Pomurju veliko naravnih danosti, ki jih ne izkoristimo, ker ne nastopamo kot celota. »V svetovnem merilu svet drvi proti hiperprodukciji in stvar se ne bo mogla zaključiti dobro, ker se razlike med bogatimi in siromašnimi širijo tako med državami kot med prebivalci. Pohlep in lakomnost bosta pripeljala do bistvenih sprememb, saj zadeva postaja nevzdržna.« O ljudeh, ki ga v življenju navdihujejo, je sprva poudaril, da nima

»V zadnjem času mi je osnovni hobi spremljanje športa.«

Slavic rad posluša glasbo in pri tem ni izbirčen. »Poslušam raznoliko glasbo, pomembna mi je zlasti melodičnost. Tako so mi všeč recimo inštrumentalna glasba, zabavna ter južnoameriški in karibski melos s popotovanj, konec koncev mi sede tudi narodno-zabavna glasba, kjer smo Slovenci v špici.« Njegov hobi še iz otroštva je filatelija, čeprav se danes z njim aktivno ne ukvarja več. »Še iz otroških let hranim znamke, včlanil sem tudi v filatelistično društvo.

Danes nisem več aktiven zbiratelj, a materiala se je v preteklosti nabralo veliko. V letih, ko smo veliko potovali, sem zbiral dopise z emblemi hotelov, v katerih smo stanovali. V zadnjem času mi je osnovni hobi spremljanje športa,« pravi Slavic.

pravih vzornikov, v pogovoru pa je nato vseeno izpostavil dve osebi. »V svetovnem merilu je bilo veliko velikanov, ki pa so imeli tudi napake.

Mogoče bi omenil nekdanjega voditelja Sovjetske zveze Gorbačova, ki se ga premalo izpostavlja. Demontiral je Sovjetsko zvezo in omogočil združitev Nemčije, pa tudi za nekaj desetletij je preložil grožnjo velike vojne. V slovenskem okolju so si veliko upali ljudje, ki so vodili politiko v času osamosvajanja, vendar ne bi izpostavljal nikogar. Pozneje velja omeniti žal pokojnega dr. Drnovška, ki je zame daleč najuspešnejši predsednik vlade. Imel je silno avtoriteto, ki si jo je ustvarjal na samosvoj način. Spoštovali so ga tudi tisti, ki so ga vmes blatili. Bil je osebnost, ki je bila svojstvena in strokovna.«

6

/februar 2019

AKTUALNO

AKTUALNO

februar 2019

/

7

8

/februar 2019

AKTUALNO

AKTUALNO

februar 2019

/

9

10

/februar 2019

AKTUALNO

To je način, ki je v kmetijstvu »in« Ksenija Glažar Priložnosti, ki jih prinaša aktualno obdobje digitalne transformacije, so tudi v Sloveniji velike.

V rakičanskem dvorcu je potekala okrogla miza o novih oblikah sodelovanja v dobi digitalne transformacije kmetijstva, ki jo je Društvo prijateljev agrarne ekonomike organiziralo v sodelovanju s Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede in RIS Dvorec Rakičan.

Za večjo ekonomsko varnost kmetijske proizvodnje Predsednik društva Silvo Pozderec je povedal, da v Sloveniji premalo izkoriščamo priložnosti sodelovanja, ki jih v dobi digitalne transformacije prinašajo projekti v kmetijstvu. Projektov in sodelovanja, kot opažajo, na

Strokovnjaki s tega področja so prepričani, da digitalizacija zmanjšuje proizvodna tveganja.

tem področju še vedno ni veliko.

Večina organizacij se področja, kot pravi Pozderec, loteva s poudarkom na tehnologijah in manj na poslovno-strokovnih izhodiščih. »Potencial, ki ga nudi pravo digitalno poslovanje v dobi digitalne transformacije v kmetijstvu, je nedvomno izjemen in ga velja izkoristiti, saj prinaša številne koris-

ti v kmetijstvu in pri posameznih kmetijskih gospodarstvih,« je še poudaril. Karmen Pažek, predstojnica študijskega programa agrarna ekonomika in razvoj podeželja na mariborski Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, pravi, da si brez tega procesa proizvodnje hrane več ne moremo predstavljati. »V kmetijst-

vu je ta proces bolj poznan kot precizno kmetijstvo. Strokovnjaki s tega področja navajajo, da digitalizacija zmanjšuje proizvodna tveganja, omogoča boljšo izrabo proizvodnih resursov, ustvarja večji donos in posledično zagotavlja večjo ekonomsko varnost kmetijske proizvodnje,« pravi strokovnjakinja. Dodaja še, da so procesi in orodja digitalizacije zasnovani zlasti kot podporno orodje v odločitvenem procesu proizvodnje hrane in kmetijskem menedžmentu. Študenti se že v prvem letniku dodiplomskega študija agrarne ekonomike in razvoja podeželja srečajo z vsebinami, povezanimi s procesom digitalizacije v kmetijstvu.

Iz laboratorijev v praktično uporabo Da se uporaba sodobnih računalniško podprtih metod v zadnjem času iz razvojnih laboratorijev vse bolj seli v praktično uporabo na področju agroživilstva,

je povedal tudi Črtomir Rozman, prodekan za raziskovalno dejavnost na omenjeni fakulteti. Miran Lakota, predstojnik študijskega programa biosistemsko inženirstvo na isti fakulteti, pa je poudaril, da lahko strojno učenje na kmetijah prinese večjo zanesljivost pri napovedovanju, recimo pri vremenskih razmerah, pojavih škodljivcev in nihanju cen blaga. »Kamere in aplikacije lahko v nekaj sekundah pomagajo odkriti bolezni, povzročitelje bolezni in plevel.

Potrošnik se lahko prek pametne platforme oskrbi s svežo in zdravo hrano, trgovci lahko zmanjšajo količine zavržene hrane. Posledice so izboljšanje splošnega zdravja, sledenje boleznim in številne druge,« je še izpostavil Lakota. Ob koncu okrogle mize so razglasili zmagovalno fotografijo že tradicionalnega, petega fotografskega natečaja Utrinki s podeželja, kjer je že drugič zapored zmagala Sara Balažic s fotografijo »Sončnica«.

Da kmet ne bo birokrat Ksenija Glažar

so med drugim opozorili na odkupe kmetijske zemlje Avstrijcev, težave s sušo, nujnost namakanja kmetijskih zemljišč ter velike težave zaradi škode, ki jo na Goričkem povzroča divjad. Predlagali so tudi rešitve pri določanju deležev končnih izdelkov na trgovski polici ter spremembe pri okoljskih programih in možnostih najema kmetijskih zemljišč za mlade kmete.

Nova ministrica želi zmanjšati administrativna bremena za kmete, ti opozarjajo na težave, hkrati pa ponujajo rešitve.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec je s sodelavci obiskala Pomurje. Delovno so Pomurje skupaj s kmetijsko ministrico obiskali še generalna sekretarja Tanja Strniša in Jože Podgoršek, direktorica direktorata za kmetijstvo Tadeja Kvas Majer in strokovni sodelavci, ki pokrivajo področja, ki so aktualna v Pomurju.

Ministrica je ob obisku prejela precej predlogov kmetov. Jih bo upoštevala?

Težave in rešitve Najprej so se srečali z vodstvom Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota, nato pa še s kmeti in drugimi deležniki s področja

kmetijstva. Dotaknili so se različnih vsebin s poudarkom na skupni kmetijski politiki po letu 2020, namakanju, zemljiški politiki, problematiki glede divjadi itd. Kmetje

Zmanjšati administrativna bremena Po prevzemu vodenja ministrstva so po besedah Pivčeve največ pozornosti namenili črpanju evropskih sredstev v trenutni finančni perspektivi 2014–2020. Izvedli so že nekaj ukrepov skrajšanja predolgih rokov za obravnavo vlog na agenciji za kmetijske trge

in pri nesmiselnem administrativnem obremenjevanju kmetov.

Ena ključnih usmeritev nove ministrice je ravno zmanjšati administrativna bremena za kmete. Načrtujejo pa že tudi novo finančno perspektivo. Na področju načrtovanja kmetijske politike jih v prihodnje po besedah ministrice čaka izjemno težko in odgovorno delo pri oblikovanju ciljno usmerjene kmetijske politike. Kot je še pojasnila, je na terenu zaznati zanimanje za sodelovanje pri oblikovanju prihodnjih politik. Izrazili so tudi interes, da bi ukrepe, ki so se v preteklosti že izkazali kot dobri, ohranili oziroma nadgradili s še boljšimi rešitvami. Ekipa kmetijskega ministrstva je obisk Pomurja zaključila z obiski pomurskih podjetij Ocean Orchids, Panvita in Panorganic.

Zimska izobraževanja za kmetovalce Geza Grabar Znanje je gibalo napredka tudi v kmetijstvu.

Najprimernejši čas za pridobitev novih znanj je zima, obdobje vegetacijskega mrtvila.

Zimski čas je pregovorno čas, ko si kmetovalci od trdega dela od zgodnje pomladi do pozne jeseni nekoliko odpočijejo. Tudi živinorejci, ki sicer morajo živali v hlevih oskrbovati vsak dan, krave molznice pa z molžo zjutraj in zvečer.

V Murski Soboti na voljo še trije termini Med številnimi izobraževanji in strokovnimi predavanji Kmetijsko-

Pokrajina ob Muri je z 51 tisoč hektarji njivskih površin in rastlinsko pridelavo, vredno več kot 70 milijonov evrov, najbolj kmetijska pokrajina v državi.

-gozdarski zavod Murska Sobota kot osrednja strokovna ustanova na področju kmetijstva in razvoja podeželja opravlja tudi obvezna štiriurna usposabljanja za potrebe izvajanja ukrepa Kmetijsko-okoljskih podnebnih plačil iz Programa razvoja podeželja v evropski finančni perspektivi 2014–2020. Vsakoletno usposabljanje, ki ga za kmetovalce izvaja še sedem drugih zavodov, delujočih pod okriljem krovne zbornice, je za kmetovalce, ki so vključeni v ukrepe, obvezno in brezplačno.

Zavod se kot izvajalec usposabljanj skuša slušateljem na terenu kar najbolj prilagoditi, zato usposabljanja opravlja v kar 23 terminih (od 18. januarja do 15. marca) in na enajstih različnih lokacijah, in sicer na obeh bregovih reke Mure. Kar šest različnih terminov (18. januar, 25. januar, 1. februar, 15. februar, 1. marec in 15. marec) je na obmo-

čju Mestne občine Murska Sobota, natančneje na sedežu zavoda v Ulici Štefana Kovača v Murski Soboti. Usposabljanja so namenjena za različne panoge, in sicer za poljedelstvo, govedorejo, vrtnarstvo, prašičerejo, travništvo in drobnico ter sadjarstvo in vinogradništvo. Vsa izobraževanja se začnejo ob 9. uri.

Kmetovalcem, ki obveznega usposabljanja, ki se sicer nanaša še na leto 2018, ne opravijo, se bo letošnji znesek plačil za prijavljene ukrepe ustrezno zmanjšal.

Vsakoletno usposabljanje je za kmetovalce, ki so vključeni v ukrepe, obvezno in brezplačno.

AKTUALNO

februar 2019

11

/

Pomembna pridobitev za murskosoboško bolnišnico Ksenija Glažar Ob 125-letnici obstoja murskosoboške bolnišnice so decembra slavnostno odprli nov oddelek za laboratorijsko diagnostiko.

Splošna bolnišnica Murska Sobota je lani praznovala 125 let delovanja. Kot osrednja zdravstvena ustanova v severovzhodnem delu Slovenije pokriva 27 občin s 125.000 prebivalci. Iz majhne lokalne bolnišnice se je razvila v peto največjo regionalno bolnišnico v Sloveniji. Letno sprejmejo v akutno bolnišnično obravnavo 18.300 bolnikov, v specialističnih ambulantah pa še dodatnih 210.000 bolnikov. Po besedah direktorja Bojana Korošca so v zadnjem obdobju dosegli pomemben razvoj

Eden najlepših in najbolje organiziranih v Sloveniji

na področju internistike s kardiologijo, kirurgije z ortopedijo, infektologije in raziskovalnega dela. Posodobili so infekcijski oddelek, prenovili prostore v stari porodnišnici za potrebe negovalnega oddelka in nove enote za naročanje. Prenavljajo še lekarno, načrtujejo ustanovitev kliničnega oddelka za kardiologijo, pripravljajo projekte za prenovo internega oddelka za potrebe kardiologije ter nov dializni in otroški oddelek.

Deluje vse dni v letu Decembra so slavnostno predali namenu nov oddelek za laboratorijsko diagnostiko, ki je vreden 2,2 milijona evrov in je največja pridobitev bolnišnice v minulem letu. Sredstva zanj so zagotovili iz lastnih virov. V laboratoriju, kjer dela 24 zaposlenih, bodo na leto opravili okoli 1,2 milijona preiskav, deluje pa neprekinjeno 24 ur

Nov oddelek za laboratorijsko diagnostiko je vreden 2,2 milijona evrov in je največja pridobitev bolnišnice v minulem letu.

na dan in vse dni v letu. Z novim laboratorijem bo bolnišnica po besedah direktorja Korošca lahko

še uspešneje opravljala klinično delo, prav tako omogoča dodatne, nove laboratorijske preiskave.

Slavnostni govornik svečane otvoritve laboratorija predsednik državnega zbora Dejan Židan je poudaril, da je po ogledu bolnišnice in pogovoru z vodstvom zadovoljen ter da lahko v njej računamo na dobro zdravstveno oskrbo. »Pri nas je dostop do zdravstvenih storitev na nek način že človekova pravica. V večini držav po svetu je to tržno blago, zato je tam ljudem res težko, ko zbolijo,« je še povedal Židan. Predstojnica novega oddelka za laboratorijsko diagnostiko Valerija Cvetko Weiss je med drugim povedala, da bodo z novo pridobitvijo v bolnišnici lahko še uspešneje opravljali klinično delo. Murskosoboški laboratorij je po besedah Barbare Možine, predsednice Zbornice laboratorijske medicine Slovenije, eden najlepših in najbolje organiziranih v Sloveniji.

Mesto bogatejše za novo asfaltirano parkirišče Karlo Vratarič Novembra lani so se začela dela za ureditev gramoznega parkirišča med Slomškovo in Cankarjevo ulico. Ponovno je nastala povezovalna pot med omenjenima ulicama.

Z ureditvijo parkirišča v središču mesta med Slomškovo in Cankarjevo ulico v Murski Soboti je izginila temna lisa, ki je

več let motila številne prebivalce mesta. Parkirišče je zdaj asfaltirano in ima 32 parkirnih mest za avtomobile, dve parkirni mesti za invalide ter osem parkirnih mest za motorna kolesa. Parkiranje lahko plačamo na parkomatu, parkiranje pa bo predvidoma stalo enako kot za vsa druga javna plačljiva parkirna mesta v modri coni.

Investicija je bila sofinancirana Vrednost investicije, ki je bila financirana iz proračuna Mestne

občine Murska Sobota, je nekaj nanj kot 63 tisoč evrov, podjetje CEROP pa je izvedbo sofinanciralo v dogovorjenem znesku 30 tisoč evrov.

Izbrani izvajalec del je bilo murskosoboško podjetje Komunala, parkirišče pa so prebivalci dobro sprejeli.

Parkirišče je zdaj asfaltirano in ima 32 parkirnih mest za avtomobile, dve parkirni mesti za invalide ter osem parkirnih mest za motorna kolesa.

Gledališče Park s posebnimi dvižnimi stopnicami Ksenija Glažar Gledališče Park je decembra dobilo novo in zelo pomembno pridobitev – posebne dvižne stopnice za lažji dostop gibalno oviranih, starejših in mater z vozički. »Gibalno ovirane osebe so lahko v gledališče prihajale že doslej in obiskovale naše prireditve.

Brez tega leta 2010 ob prenovi ne bi dobili uporabnega dovoljenja.

Vendar dosedanji način dostopa ni bil najbolj sprejemljiv, ker so osebe pri tem potrebovale pomoč zaposlenih, ki so jih po stopnicah prepeljali s posebno napravo. Zato smo si že dalj časa prizadevali za drugačno rešitev.

Z novimi dvižnimi stopnicami lahko gibalno ovirane osebe sa-

mostojno dostopajo do gledališke dvorane,« pravi Brigita Perhavec, direktorica Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota. »Zadovoljni smo, da je bil kot končna rešitev sprejet naš predlog, saj je zelo prijazen

Mag. Brigita Perhavec: »Zadovoljni smo, da je bil kot končna rešitev sprejet naš predlog, saj je zelo prijazen do gibalno oviranih oseb, poleg tega bodo stopnice uporabljali drugi, zlasti starejši obiskovalci, ki so morda doslej imeli težave, ker ob stopnišču ni bilo ograje.«

trajna usklajevanja z arhitektom prenove objekta Andrejem Kalamarjem in z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Novost je stopnišče in dvižna ploščad v enem ter omogoča lažji in samostojni dostop iz spodnjega v zgornje preddverje zlasti gibalno oviranim. Vrednost investicije vključno z gradbenimi deli je dobrih 24 tisoč evrov.

Kako dvižne stopnice delujejo?

Poleg gibalno oviranih oseb bodo stopnice uporabljali drugi, zlasti starejši obiskovalci.

do gibalno oviranih oseb, poleg tega bodo stopnice uporabljali drugi, zlasti starejši obiskovalci, ki so morda doslej imeli težave,

ker ob stopnišču ni bilo ograje,« dodaja Perhavčeva. Da so prišli do ustrezne rešitve, je po besedah direktorice zahtevalo dolgo-

Dvižne stopnice so vgrajene med obema preddverjema. Ob uporabi se spremenijo v ploščad, s katero lahko uporabniki samostojno premagajo oviro oziroma sedem stopnic. Uporabniki se tako dvignejo oziroma spustijo med zgornjim in spodnjim preddverjem ter tako zlahka in popolnoma samostojno v dobri minuti premagajo oviro. Zunanji dostop do objekta je že ves čas urejen s posebno klančino.

12

/februar 2019

AKTUALNO

Začetek slavnostnega leta za Prekmurce Aleksandra Grah S predstavitvijo monografije »Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919« se je začelo dogajanje ob letošnji 100. obletnici združitve Prekmurja z matičnim narodom.

Na dan predstavitve monografije, 18. januarja, smo obeležili natanko sto let od začetka zasedanja v Parizu, na katerem so diplomati odločali tudi o usodi Prekmurja.

Na konferenci je imel pomembno vlogo član ameriške delegacije major Douglas W. Johnson; imeli smo srečo, kot pravi avtor monografije dr. Uroš Lipušček, da je razumel nacionalno vprašanje. V nabito polni dvorani murskosoboške knjižnice so obiskovalci spoznali splošni javnosti manj znane, a pomembne in dragocene zgodovinske prispevke. Pomemben član jugoslovanske delegacije je bil dr. Mitja Slavič, ki je izdelal etnografsko karto, predloženo na mirovni konferenci. Razgovor z

Monografija »Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919« je izjemnega pomena, saj osvetljuje veliko novih vidikov.

avtorjem monografije novinarjem, publicistom in zgodovinarjem dr. Urošem Lipuščkom, avtorjem uvodnega eseja pisateljem Dušanom Šarotarjem in urednico dr. Klaudijo Sedar je povezoval podpredsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija Marjan Šiftar. Fundacija je monografijo tudi izdala. Delo je izjemnega pomena, saj osvetljuje veliko novih vidikov. Kot je povedal dr.

Lipušček, namen analize ni bil, da bi odpirali stare rane, temveč da

bi izpostavili nekatera dejstva, da se zgodovina ne bi ponavljala. Po njegovem mnenju je o dogajanju na konferenci še mnogo dilem, saj je veliko dokumentov izgubljenih ali ukradenih. »Ta konferenca je bila kaotična in zelo težko je bilo dobiti pravo sliko, saj poznamo samo zgodbo naših politikov,« je še povedal.

Prekmurje kot svetel zgled Avtor uvodnega literarno-zgodovinskega eseja z naslovom

V nabito polni dvorani murskosoboške knjižnice so obiskovalci spoznali splošni javnosti manj znane, a pomembne in dragocene zgodovinske prispevke.

»Pesniki, vojaki in kartografi« Dušan Šarotar pravi, da je bil svet med Muro in Rabo že od nekdaj kraj intelektualnih presežkov, saj v njem živijo posebni ljudje. Med drugim je zapisal, da je bil prekmurski svet pravzaprav postmoderen, preden je postal zares moderen. Predsednik iniciativnega odbora za obeleževanje 100-letnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom – prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan – je v pozdrav-

nem nagovoru Prekmurje označil kot svetel zgled ter kraj strpnosti in sožitja, in to multikulturnost je čutiti še danes. Predstavitev monografije so z glasbenimi vložki obogatili člani Marko bande iz Beltincev in odlomki iz dokumentarnega filma Štefana Celca »Za Prekmurje gre!«, ki o svojem dokumentarcu pravi, da gre za učno uro o obdobju prekmurske zgodovine, ko se je v desetih mesecih zamenjalo kar devet oblasti.

Strpni drug do drugega

Razlik med kristjani ne sme biti

Vera jih povezuje Geza Grabar Ekumensko bogoslužje tokrat v murskosoboški stolnici.

V tednu krščanske edinosti kristjanov, ki poteka med zadnjima nedeljama v januarju, je bilo letos slovesno v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Murski Soboti. Na ekumenskem bogoslužju so se namreč spet zbrali verniki treh veroizpovedi – rimskokatoliške, evangeličanske in binkoštne. Bogoslužje je potekalo ob geslu »Prizadevaj si za pravičnost, da boš živel«.

V skupnem verskem obredu so sodelovali mag. Leon Novak, Andrej Bojnec in Goran Kuhar.

Bogoslužje so družno vodili župnik župnije Goran Kuhar, tamkajšnji kaplan Aljaž Baša, evangeličanski duhovnik mag.

Leon Novak in pastor binkoštne cerkve Andrej Bojnec. Brali so odlomke iz Svetega pisma, premišljevali o verski edinosti in peli lepe cerkvene pesmi. V nagovorih vernikom treh veroizpovedi so poudarjali zlasti besedo strpnost.

Bogoslužje so s cerkvenim petjem popestrili mešani pevski zbor murskosoboške župnije ter pevci in glasbeniki binkoštne cerkve.

Po ekumenskem bogoslužju so se verniki zbrali v dvorani župnijskega doma na druženju, pogovoru in pogostitvi, ki so jo letos pripravili verniki župnije gostiteljice. Prav gotovo je lahko Murska Sobota preostalim župnijam po Sloveniji za vzgled, kako je treba živeti v strpnosti, sožitju in razumevanju, pa čeprav so verniki po veroizpovedi drugačni. To okolje je namreč versko zelo raznoliko.

Tudi v Murski Soboti so bogoslužje zaključili v upanju, da razlike med kristjani ne bi nastajale.

Delo za pomurskega človeka, ne pa cokla Uredništvo

o drugih razvojnih izzivih. Regionalna razvojna agencija je sredi intenzivnega procesa razvojnega načrtovanja za naslednjo finančno perspektivo, ki bo še izraziteje podpirala večje regionalne in mrežne projekte. Zato so se strinjali, da je za učinkovito usmerjanje razvojnih sredstev v pametno preobrazbo Pomurja še pomembnejše dobro sodelovanje med občinami in v okviru regionalnih razvojnih mehanizmov.

Župan Mestne občine Murska Sobota dr.

Aleksander Jevšek je na srečanje povabil županje in župane pomurskih občin, da bi utrdili partnerstvo za učinkovito soočanje z razvojnimi izzivi regije.

Srečanje je potekalo v Expanu, nastajajočem regijskem promocijskem centru, kjer se je Jevšek pomurskim občinam zahvalil za dosedanjo podporo projektu.

Poudaril je, da je Expano skupni dosežek in skupna priložnost regije, saj je kot Pomurje v malem

Udeleženci srečanja so si skupaj ogledali Expano in nastajajočo interaktivno predstavitev Pomurja.

ter namenjen navduševanju gostov za nadaljnje odkrivanje lepot

in dobrot regije. Ob tej priložnosti so se župani pogovarjali tudi

Skupno regijsko turistično središče Expano, ki bo v pomladnih mesecih odprl svoja vrata, predstavlja pomembno pridobitev za nadaljnji razvoj Pomurja v vrhunsko turistično destinacijo. Najpomemb-

nejša naloga Expana je dobra povezava s turističnimi informacijskimi centri ter ponudniki turističnih storitev in produktov v vseh občinah Pomurja. Z Expanom pomurske občine vzpostavljajo skupno regijsko turistično središče, s katerim odpirajo nove priložnosti ljudem in gospodarstvu v regiji. Ob tem je župan Jevšek povedal: »V Pomurju moramo znati prepoznavati skupne izzive in se povezovati okoli skupnih rešitev. Kakovost naših odnosov je bodisi spodbuda ali cokla regionalnega razvoja. Ne glede na razlike in specifike posameznih občin nas združuje in povezuje najpomembnejše, za kar imamo javno odgovornost: to je delo za pomurskega človeka, za njegove možnosti, za njegove potrebe.«

IZPOSTAVLJAMO

februar 2019

13

/

Bogatijo življenja v naši skupnosti Aleš Cipot Župan Aleksander Jevšek je podelil priznanja prostovoljcem, ki so bili v letu 2018 v mestni občini najbolj požrtvovalni in predani izvajanju prostovoljnega dela.

S priznanji se je Jevšek javno zahvalil vsem prostovoljcem za njihovo delo. Mestna občina Murska Sobota naziv prostovoljstvu prijazno mesto nosi od leta 2014. Na prireditvi v Gledališču Park je bila slavnostna govornica Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije, v kulturnem programu so nastopili člani Društva harmonikarjev Murska Sobota.

Naj prostovoljka Naj prostovoljka v mestni občini v letu 2018 je postala Veronika Horvat, članica Društva upokojencev Murska Sobota. Upokojena medicinska sestra že več kot deset let v društvu deluje kot prostovoljka in koordinatorka prostovoljcev na področju socialnih in humanitarnih dejavnosti. Vodila je projekt Starejši za starejše, ki ga izvajajo po celotni Sloveniji. Hkrati koordinira delo skupine prostovoljcev

v Splošni bolnišnici Murska Sobota ter sodeluje z Domom starejših Rakičan in Centrom za starejše Murska Sobota. Delo, ki ga vodi, je za osamljene oskrbovance zelo pomembno. Vsako leto ob božično-novoletnih praznikih s skupino prostovoljcev obiščejo in skromno obdarijo približno 270 starejših občanov v mestni občini, ob tem jih na različne načine vključujejo v družabno življenje.

Pri pomoči ljudem v stiski sodeluje z Rdečim križem in Karitasom. Je članica sosveta za socialne zadeve pri Mestni občini Murska Sobota. Vse leto skrbi za izobraževanje prostovoljcev Društva upokojencev Murska Sobota in sodeluje s Hišo Sadeži družbe, katere soustanoviteljica je.

Naj prostovoljno društvo Naj prostovoljno društvo v letu 2018 je postalo Društvo gluhih in naglušnih Murska Sobota. Zavest in potreba po premagovanju komunikacijskih ovir ljudi z okvaro ali popolno izgubo sluha sta člane tesno združili v društvu, ki skrbi za potrebe gluhih, naglušnih, gluhoslepih in oseb s polževim vsadkom na področju Pomurja. Društvo deluje od leta 1956 in ima status društva, ki deluje v javnem interesu, in status invalidske organizacije. Pri izvajanju

Skupinska fotografija nagrajencev v Mestni občini Murska Sobota v letu 2018.

programa že vrsto let sodelujejo prostovoljci, ki so vključeni v programe pomoči pri premagovanju komunikacijskih ovir, ohranjanju in vzdrževanju socialnih stikov ter družabništvu. Brez pomoči društva, društvene mreže prostovoljcev in nesebične podpore družine vsakega posameznika bi bila ta družbena skupina izolirana od slišečega okolja.

Naj prostovoljna organizacija V kategoriji naj prostovoljna organizacija v letu 2018 je komisija izbrala Območno združenje Murska Sobota Rdečega križa Slovenije. Poslanstvo in naloge pri murskosoboškem območnem združenju vsako leto uresničujejo ob podpori prostovoljcev, članov Rdečega križa, mentorjev, zunanjih sodelavcev, poslovnih

partnerjev, vladnih in nevladnih ustanov ter podjetij, ki jih podpirajo z donacijami. V 39 krajevnih organizacijah deluje okrog 400 prostovoljcev, ki vsako leto opravijo okrog 4500 ur prostovoljnega dela. Prostovoljci delujejo na različnih področjih, najbolj odmevno je prav gotovo krvodajalstvo, s katerim želijo zagotoviti zadostno število krvodajalcev za potrebe murskosoboške bolnišnice.

Prejemniki priznanj za najbolj požrtvovalno prostovoljno delo v Mestni občini Murska Sobota v letu 2018.

Župan dr. Aleksander Jevšek in Veronika Horvat, naj prostovoljka v Mestni občini Murska Sobota v letu 2018.

Člani Društva gluhih in naglušnih Murska Sobota, naj prostovoljnega društva v Mestni občini Murska Sobota v letu 2018.

Člani Območnega združenja Murska Sobota Rdečega križa Slovenije, naj prostovoljne organizacije v Mestni občini Murska Sobota v letu 2018.

14

/februar 2019

JAVNI ZAVODI

Juhej, gremo v muzej!

Ksenija Glažar Pomurski muzej Murska Sobota bo v letošnjem letu poleg rednega dela posvetil več razstav in predavanj obeleževanju 100. obletnice združitve Prekmurja z matičnim narodom, sodelujejo pa tudi v več projektih.

Največji del programa Pomurskega muzeja Murska Sobota, ki je osrednji regionalni muzej z obsežnim območjem in številnimi področji delovanja, je povezan z rednim delom, ki združuje evidentiranje, dokumentiranje, proučevanje, varovanje, hrambo in predstavljanje premične kulturne dediščine. Brez tega dela, kot pravi direktorica muzeja Metka Fujs, ne bi bilo urejenega in obdelanega gradiva ter ne razstav, predavanj, publikacij in pedagoških programov.

Izdali bodo publikacije Letošnje leto bodo v veliki meri posvetili obeleževanju 100. obletnice združitve Prekmurja z matičnim narodom. Del tega programa je razstava slik Ludvika Vrečiča iz zbirke muzeja, ki je v razstavišču muzeja na ogled do konca maja. Z njo sta pove-

Tudi v letu 2019 so v Pomurskem muzeju Murska Sobota pripravili pester program.

TOP dogodki v Pomurskem muzeju Murska Sobota • Razstava slik Ludvika Vrečiča (do konca maja) • Predstavitev treh novih publikacij v sklopu projekta Prišo je glás – Prekmurci v vojni 1914–1918 • Zaključna konferenca čezmejnega projekta Trije gradovi, dve deželi, ena zgodba (maj) • »Prekmurje 1919–2019, izbrani trenutki stoletja (junij) • »100 dejstev o Prekmurju« (na ogled bo od decembra) • Razstava zbirke prekmurskih znamk iz leta 1919 (od maja) • »Prekmurje med miti in resničnostjo« (september) • Dokončanje predstavitve rimske dobe, zgodnjega srednjega veka ter cerkvene in verske podobe pokrajine • Predstavitev zbornika, ki ga bodo posvetili pokojnemu kolegu Francu Kuzmiču

zana razstava Vrečičevih risb v Galeriji Murska Sobota in skupni pregledni katalog, ki je v pripravi. Obletnici bodo posvetili še dve lastni razstavi, in sicer »Prekmurje 1919–2019, izbrani trenutki stoletja«, ki jo bodo odprli junija, ter »100 dejstev o Prekmurju«, ki bo na ogled od decembra. Obe bosta dobili tudi ustrezni publikaciji. Kustosi muzeja bodo pripravili cikel predavanj o zgodovini in kulturni dediščini Prekmurja, maja pa bodo ob predstavitvi priložnostne znamke Pošte Slovenija postavili na ogled zbirko prekmurskih znamk iz leta 1919. Septembra bodo gostili razstavo Pokrajinskega arhiva Maribor, na kateri bodo predstavili gradivo arhiva, povezano s prevratnimi dogodki. Tema bo z naslovom »Prekmurje med miti in resničnostjo« vključena tudi v del prenove stalne razstave, ki so jo začeli v lanskem letu.

Še en poklon Prekmurju V okviru stalne razstave v letu 2019 načrtujejo dokončanje predstavitve rimske dobe, zgodnjega srednjega veka ter cerkvene in verske podobe pokrajine. V maju bo potekala zaključna konferenca čezmejnega projekta Trije gradovi, dve deželi, ena zgodba, na kateri bodo predstavili monografijo o gradovih Murska Sobota, Grad in Tabor. V teku je čezmejni projekt e-documenta Pannonica, v

okviru katerega bodo na skupnem portalu predstavili kulturno dediščino šestdesetih izbranih prekmurskih krajev. Marca bodo po petih letih s predstavitvijo treh novih publikacij zaključili muzejski projekt Prišo je glás – Prekmurci v vojni 1914–1918, ki so ga posvetili 100. obletnici prve svetovne vojne. V drugi polovici leta naj bi izšla posebna številka Zbornika soboškega muzeja, ki jo posvečajo pokojnemu kolegu Francu Kuzmiču. Del programa namenjajo, kot še razloži Fujsova, tudi obeleževanju spominskega dneva na žrtve holokavsta in judovski kulturni dediščini, od februarja do maja bodo gostili razstavo mariborske teološke fakultete »Od puščave do mize«, ki z arheološkim gradivom predstavlja biblično zgodovino Svete dežele.

Bogat pedagoški program »Z vsemi dogodki je povezan bogat pedagoški program, ki poteka vse leto. Tradicionalno ima muzej prosti vstop na vse razstave z dodanim programom ob slovenskem kulturnem prazniku, ob mednarodnem dnevu muzejev (18.

5.), na poletno muzejsko noč (15.

6.) in na ta veseli dan kulture (3.

12.), sicer pa je od marca do novembra odprt za obiskovalce vsak dan razen ponedeljka, pozimi pa je zaprt tudi v nedeljo,« še pove direktorica Metka Fujs.

V letu 2019 se pogovorite z umetninami Ksenija Glažar V Galeriji Murska Sobota v sodelovanju z umetniki in galeristi pripravljajo razstave domačih in drugih avtorjev s poudarkom na praznovanju 100. obletnice združitve Prekmurja z matičnim narodom. »Veseli ob izjemnih odmevih na razstavni program ponovno vabimo, da si ljubitelji umetnosti in tudi tisti, ki še nikoli niso bili v galeriji, vzamejo v letu 2019 čas zase, za umetnine in za pogovor z njimi, kajti umetniška dela potrebujejo dialog, kakor ga potrebujemo mi vsi,« ob predstavitvi načrtov za leto 2019 vabijo v Galeriji Murska Sobota.

Tudi letos več razstav Februarja in marca bodo z razstavo prvega »prekmurskega« akademskega slikarja Ludvika Vrečiča prikazali javnosti manj znan Vrečičev opus del na papirju iz stalne zbirke galerije. V likovno pusti pokrajini so ravno Vrečiča dela tista, ki so v 20. stoletju na nek način omogočila nastanek modernizma in likovne tradicije v našem geografskem prostoru. Na drugi razstavi Tuga Šušnika »Déjà Vu«

Galerija Murska Sobota vabi, da jo raziščete in se poglobite v umetniška dela. / Foto: arhiv Galerije Murska Sobota

V letu 2019 v Galeriji Murska Sobota ne zamudite • Razstava prvega »prekmurskega« akademskega slikarja Ludvika Vrečiča (februar, marec) • »Déjà Vu«, Tugo Sušnik (februar, marec) • »Percepcija filma«, Robert Černelč (od aprila do junija) • »Risbe in grafike«, Nande Vidmar (od julija do septembra) • »Pregledna razstava grafik«, Vladimir Makuc (od julija do septembra) • »Osamljenosti. Izrazi tesnobe v 'prekmurski' likovni umetnosti«, osrednja razstava Galerije Murska Sobota, ki je namenjena 100. obletnici združitve Prekmurja z matičnim narodom (oktober)

(slike in elektrografike) bodo februarja in marca predstavili najnovejša dela tega akademskega slikarja, Prešernovega nagrajenca, profesorja in enega najvidnejših predstavnikov slovenskega modernizma. Od aprila do junija bo na ogled razstava Roberta Černel-

ča »Percepcija filma« (risbe, slike, videi). Akademski slikar, režiser in profesor Robert Černelč sodi v srednjo generacijo likovnih umetnikov, ki izvirajo iz Prekmurja.

V svojem delu se ob pomoči slik, risb in videa ukvarja s predstavitvijo gibljivih, filmskih slik, ki pa

zanj niso le enostavni in zamrznjeni filmski izseki. Julija bodo odprli razstavo Nandeta Vidmarja »Risbe in grafike« iz stalne zbirke galerije, ki bo na ogled vse do septembra. Istočasno si bomo lahko ogledali še razstavo Vladimirja Makuca »Pregledna razstava grafik«. Prešernovega nagrajenca Vladimirja Makuca, ki sodi v sam vrh t. i. ljubljanske grafične šole, bodo predstavili s pregledno razstavo njegovih grafik. Akademski slikar je pred svojo smrtjo predhodniku Galerije Murska Sobota, takratnemu Kulturnemu centru Murska Sobota, DE Galerija, podaril 107 umetniških del. Ker širši publiki še nikoli niso bila v celoti predstavljena, jih bodo tokrat prikazali v obliki samostojne razstave, tudi kot zahvalo pokojni sodelavki Gizeli Luthar.

Osrednja razstava ob 100. obletnici Oktobra bo sledila zadnja razstava »Osamljenosti. Izrazi tesnobe v 'prekmurski' likovni umetnosti« (izbor iz stalne zbirke).

Gre za osrednjo razstavo murskosoboške galerije, ki je namenjena 100. obletnici združitve Prekmurja z matičnim narodom. Z njo nočejo pokazati le izjemnega premika v »prekmurski« likovni umetnosti, ki se je zgodil v izjemno kratkem času ter zaradi katerega so posamični umetniki postali prepoznavni in priznani tudi zunaj regije in v tujimi, temveč bo

razstava hkrati pokazala prizadevanja Galerije Murska Sobota, ki je – v smislu skrbi za premično dediščino – poskrbela, da so nekatera ključna dela ostala v javni lasti.

Mini šola gledanja in sproščanja oči ob umetninah Izpostavljajo tudi sodelovanje z Ingolstadtom, ki ga v intervalu dveletne izmenjave izvajajo že četrto desetletje. Tokrat v pobrateno mesto pošiljajo umetniška dela Igorja Banfija, ki se bo predstavil z izborom del iz svojega zadnjega slikarskega ciklusa »Notranje pokrajine«. Ob posameznih razstavah v galeriji izvajajo andragoške programe, kot so javna strokovna vodstva in predavanja za odrasle, ter pedagoški program, ki zajema vodstva in likovne delavnice za različne starostne skupine (vrtci, osnovne in srednje šole), počitniške likovne delavnice in prilagojena vodstva za skupine s posebnimi potrebami. »Zavedamo se, da smo vsi enaki in vsi drugačni. V tem letu bomo izvedli mini šolo gledanja in sproščanja oči ob umetninah,« pravijo v Galeriji Murska Sobota. Dodajajo še, da »ko stopimo pred umetniško delo, nas to pogleda. Ta pogled in ta sporočila nas lahko spremljajo vse življenje«. Posebni dnevi so posamezni kulturni in drugi prazniki, ko v sodelovanju z drugimi kulturnimi ustanovami v regiji in državi omogočajo prosti vstop.

PREDSTAVLJAMO

februar 2019

15

/

Od majhne garaže do osvajanja celine, kjer domujejo sanjske plaže Ksenija Glažar Glas o vrečkah podjetja Šeruga Vac se je hitro razširil najprej na domačem trgu, nato še v tujini. Med drugim si želijo prodreti na trg Južne Amerike.

Prejemnik zlatega znaka za kakovost 2018, ki ga vsako leto podeljuje Pomursko društvo za kakovost, je bilo podjetje Šeruga Vac s sedežem v Murski Soboti. Družinsko podjetje je potencial in tržno nišo videlo v izdelovanju vakuumskih vrečk. V petnajstih letih delovanja je iz preproste garažne obrti preraslo v industrijsko podjetje s šestnajstimi zaposlenimi.

Začeli v domači garaži Kot pravi Darko Šeruga, direktor podjetja Šeruga Vac, so se njegovi starši, Andja in Anton Šeruga, pred petnajstimi leti iz Švice vrnili v Slovenijo in v majhni delavnici v Pečarovcih začeli z izdelovanjem

vakuumskih vrečk, kot sta to delala že prej v Švici. Prvi stroj sta namestila kar v garaži in začela z izdelovanjem vrečk v manjši količini.

Anton je začel iskati stranke sprva po Pomurju ter oskrboval zlasti mesarje in manjše trgovine, tudi z dostavo od vrat do vrat. Glas o njihovih vrečkah se je sčasoma razširil po Sloveniji, zato so proizvodnjo začeli postopoma širiti. V vakuumskih vrečkah so videli perspektivo in se sčasoma odločili za nakup dodatnih strojev, ki so bili bolj tehnološko dovršeni, kar je prispevalo k še večji proizvodni zmogljivosti.

Zaradi prostorske stiske so najeli poslovne prostore v Puconcih in nekaj let proizvajali tam, pred štirimi leti pa so se preselili v še večje prostore v Mursko Soboto, v bližini Visitor centra na Kopališki ulici. Darko je sprva staršem pomagal le občasno, poleg svoje redne zaposlitve v Avstriji. Poiskal je dodatne stranke, zlasti v tujini, in pomagal izdajati račune. Ker je tudi sam videl v tej panogi priložnost, se je kmalu pridružil družinskemu podjetju, se zaposlil in pomagal k večji prepoznavnosti podjetja.

kuumski vrečki ostanejo sveža dalj časa. Izdelujejo pa tudi vrečke za pakiranje recimo železnih plošč in njihovo zaščito pri transportu.

Danes že šestnajst zaposlenih

V podjetju Šeruga Vac kar 90 odstotkov proizvodov prodajo v tujino (desno v ospredju je Darko Šeruga).

Trend samostojno stoječe vrečke in vrečke z ventili »Specializirani smo za proizvodnjo vakuumskih vrečk različnih dimenzij. Delamo po naročilu in željah strank. Plastično folijo v kolutih varimo in režemo v dimenzije, ki jih stranka potrebuje. Izdelujemo tudi strukturirane vrečke za doma-

čo uporabo. Trend so samostojno stoječe vrečke in vrečke z ventili, za kavo recimo, ki so tudi naša novost.

Te imajo poseben ventil, ki ohranja aromo vsebine,« pojasni Šeruga.

Njihove vrečke stranke uporabljajo za zelo različne namene, zlasti v mesni in sirni industriji. Večinoma v njih shranjujejo živila, ki v va-

Danes ima podjetje šestnajst zaposlenih, eden njihovih najpomembnejših ciljev poslovanja je ravno zadovoljstvo zaposlenih. Slednje obveščajo o novitetah poslovanja in jim nudijo aktivno možnost sodelovanja pri razvoju novih produktov. Na tak način so nabavili stroj za proizvodnjo vrečk z ventili, v katere se lahko shranjuje vino in skisano zelje, potencial z istim strojem so prav tako vrečke za kavo. Tako so razširili tudi ponudbo proizvodnje.

V podjetju Šeruga Vac sicer kar 90 odstotkov proizvodov prodajo v tujino. Poslujejo z veliko evropskimi državami, zlasti z Avstrijo, Grčijo, Hrvaško, Madžarsko, Nemčijo, Švico, Švedsko, Češko, Slovaško, Belgijo in Nizozemsko. Kot pravi direktor, še vedno vidijo priložnosti za rast in razvoj. V naslednjih letih želijo prodreti še v Severno in Južno Ameriko.

Poslušalci so njihova družina Jasmina Muhič Foto: Aleš Cipot

Radio Murski val, ki je v letu 1958 nastal kot manjša regionalna radijska postaja, je v zadnjih šestih desetletjih postal ena večjih regionalnih radijskih postaj posebnega pomena v Sloveniji.

Radio Murski val, ki ima sedež v Murski Soboti, se lahko pohvali z največjo poslušanostjo med regionalnimi radijskimi postajami posebnega pomena v Sloveniji. V vseh šestdesetih letih je razvoj in dogajanje zaznamovalo precej stvari, zlasti je pomembno to, da je bil radio ves čas usmerjen v t. i. informativnost in ni prisegal na komercialne vsebine, temveč je s predznakom radijske postaje posebnega pomena vsa leta skrbel, da so prebivalci pokrajine med Muro, Dravo in Rabo bili obveščeni o dogodkih, ki se dogajajo neposredno v njihovem okolju. Poleg tega zaposleni na radiu ustvarjajo še izobraževalne vsebine, kulturne, športne, otroške in mladinske oddaje ter verske vsebine, prav poseben poudarek pa je na informiranju Slovencev, ki živijo čez mejo v Porabju, saj je Murski val zadolžen tudi za informiranje porabskih Slovencev. V opus vključujejo še informiranje o življenju in delu madžarskih narodnosti, ki živijo v Sloveniji, o delu Romov ter o različnih družbenih skupinah.

Za kakovosten 24urni program okoli 40 članov ekipe Na radiu ustvarja vsak mesec približno štirideset redno zaposlenih in zunanjih sodelavcev, med njimi so radijski voditelji, moderatorji, novinarji, tonski tehniki, tržniki in drugi sodelavci. »Zelo veliko ljudi potrebujemo, da ustvarimo 24 ur programa in zagotovimo več kot trideset odstotkov lastnih vsebin, ki morajo skladno z zakonodajo biti razdeljene na že omenjene zvrsti,« pojasnjuje odgovorni urednik Radia Murski val Dejan Fujs. »Naš radio je zlasti informativno naravnan in kot takega ga ljudje tudi sprejemajo, saj vedo, da bodo na naših frekvencah našli vse, kar je povezano z dogajanjem v domačem okolju. Tudi o delu županov, občinskih svetov in krajevnih skupnosti. Pri nas bodo slišali informacije tako o novi mrliški vežici kot o posledicah zakonodaje za našo regijo. Ker smo informativni program, je na našem radiu nekoliko manj glasbe, komerciale in nagradnih iger, ampak prav to je tisto, kar nas drži na vrhu poslušanosti radijskih postaj,« je prepričan Fujs.

skih postaj, na različna prva mesta za reportaže in poročila ter na izobraževalne nagrade. »Najpomembnejši za nas pa so še vedno poslušalci, ki jim prilagajamo program, ampak v taki meri, da ne pozabimo, da radio ni namenjen samo informiranju, temveč tudi izobraževanju in osveščanju.«

Lokalni mediji kot soustvarjalci

Nedavno so 60. obletnico delovanja proslavili v Gledališču Park v Murski Soboti.

Najbolj ponosni na priznanja in nagrade ter na poslušalce Šestdeset let je dolgo obdobje, zato ključnih dogodkov tudi v njihovi zgodbi ne more biti malo, pravijo pa, da so najbolj ponosni na priznanja in nagrade, ki so jih dobili kot radijska postaja posebnega pomena na festivalih radij-

Janez Hanč, večinski lastnik, in Marjanca Gjörek, direktorica Murskega vala.

Radijska postaja je nekoč bila del Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost, ki se je v 90. letih prejšnjega stoletja preimenoval v Podjetje za informiranje. Z letom 2012 se je skupna pot radia in Podjetja za informiranje končala. Radio je postal samostojna, neprofitna družba, ki vse svoje prihodke usmeri v informiranje javnosti, zamenjali so se tudi lastniki. »Lokalni mediji v tem okolju bi morali še bolj sodelovati, na druge ne smemo gledati kot na konkurenco. V prihodnosti bi si morali prizadevati za še boljšo obveščenost prebivalcev pokrajine ob Muri. To naj bo tudi vodilo oziroma napotek za sodelovanje,« dodaja Fujs, ki je hvaležen lastnikom, da so se odločili ohraniti usmeritev, da Murski val ostaja regionalna postaja posebnega pomena. Na Radiu Murski val bodo torej poslušalce še naprej obveščali ter razvajali z dobro glasbo, novinarskimi prispevki in s kakovostnim programom, ki je pravzaprav njihovo vodilo za prihodnjih šestdeset let. »Poslušalci niso zgolj le poslušalci, temveč so naša družina. Družinskim članom pa vedno nameniš najlepše želje in naj to velja tudi za leto 2019.«

16

/februar 2019

PREDSTAVLJAMO

Začelo se je ob kresu Natalija Kreft Foto: Lara Varga

Ob kresu pri lovskem domu v Krogu se je pred šestnajstimi leti zbralo nekaj krajank, ki so v prijetnem vzdušju odpele pesem »V temnem gozdu ob tabornem ognju«.

Nedavno so praznovale petnajst let delovanja.

Upokojenski ženski pevski zbor Püngrad iz Društva upokojencev Krog-Satahovci je ob koncu prejšnjega leta predstavil pregled petnajstletnega dela, vaj in nastopov ter s tem povezanih uspehov, le-

Zbor bo 25. februarja na občnem zboru – po vrhunskih petnajstih letih – zaključil z delovanjem, pevke pa se bodo, kot so zatrdile, še srečevale ob kavi, dobrih domačih pogačah in kozarcu dobrega vina ter sočnem klepetu.

pih doživetij, potovanj in novih prijateljstev. »V začetku nas je bilo šest ali sedem in dvoglasje je še kar lepo zazvenelo. Takrat sta se prebudili želja in ideja, da bi k sodelovanju povabile še druge upokojenke. Čez pol leta smo ustanovile upokojensko žensko pevsko društvo,« pove idejna vodja Gizela Lubšina, ki je petje oboževala že prej, saj je bila med drugim več let članica mešanega pevskega zbora Štefan Kovač in učiteljica na podružnični šoli v Krogu. In tako se je rodil upokojenski ženski pevski zbor, ki so ga poimenovale Püngrad. »Püngrad je rožni vrt in ker sta nam bila ime in pomen všeč, smo ga obdržale.« V začetku je število članic nihalo, a vedno je ob ponedeljkih zvečer pelo vsaj osemnajst upokojenk. Začetki niso bili lahki, a tudi ne preveč zahtevni. Z zborovodkinjo Marijo Rituper so pele

dvoglasne pesmi, a kmalu so želele še več, še višje. Tako je pred desetimi leti vaje prevzela glasbena pedagoginja Anka Suhadolnik. »Kakovost zbora je iz leta v leto rasla, program je bil zahtevnejši. Pele smo triglasne in štiriglasne ljudske in umetne pesmi slovenskih in tujih avtorjev ter tudi v angleškem, latinskem in madžarskem jeziku. Za vse nastope, samostojne koncerte in še zlasti za pevske revije smo se dobro pripravile. Zborovodkinja je izbrala zahteven in zanimiv program, ki je prepričal selektorje na revijah. Tako smo bile kar šestkrat izbrane za nastop na republiških revijah.« Vsako leto v decembru so ljubezen do petja predstavile domačemu občinstvu v Krogu. Vedno znova so navdušile z novim naborom pesmi, pa čeprav so nekatere pesmi za vedno ostale v ušesih članic.

PODJETNIŠKI FOKUS

Sobočanec želi s to vodo preplaviti svet Jasmina Muhič Sredi neokrnjene prekmurske narave Krajinskega parka Goričko, natančneje v Serdici, se je rodila nova podjetniška zgodba, ki jo skupaj s partnerji vodi Niko Huber iz Murske Sobote.

Na območju kraja Nuskova so vaščani že pred več kot sto leti ugotovili, da se na nekaterih predelih pod zemljo nahaja mineralna voda, ki so jo poimenovali »Slatina«. Leta 2007 so tako pristopili k novi raziskovalni vrtini in v maju 2008 je 32-letni Niko Huber s partnerji vrtino tudi dokončal. »Z analizami smo ugotovili, da je mineralna voda zelo kakovostna, saj ima visoko vsebnost kalcija in zelo nizko vseb-

Pred Hubrom in solastniki so odločilni meseci, ki bodo pokazali, kako dobro bo njihova mineralna voda sprejeta.

nost natrija,« je o začetku zgodbe povedal Huber, vodja tega projekta.

Huber je k projektu povabil še štiri partnerje (Boštjan Durič, ptujska družba GP Via gradnje, ljubljanska

družba MG invest v lasti Gregorja Koprivnika in Maje Švener), s katerimi so vložili že nekaj več kot 300 tisočakov. Lotili so se namreč tudi prenove stare osnovne šole v Ser-

dici, kjer je vzpostavljena proizvodnja, s katero bi mesečno napolnili za približno 40 tisoč litrov steklenic. »Stara šola je dalj časa propadala, zato smo se prijavili na razpis in objekt odkupili od občine.

Hkrati smo namreč želeli obnoviti staro vaško stavbo in ji povrniti nekdanji lep videz.« Od vrtine do polnilnice bo voda tekla po cevovodu, ki je prav tako že v gradnji. Cana Royal Water je ime dobila zaradi kraljeve zgodovine. »Že leta 1910 je bila namreč na območju današnjega črpališča vrtina, imenovana 'Királyi forrás' oziroma 'vir Kralja'. Ime Cana pa izhaja iz bogate sestave vode – vsebuje namreč veliko kalcija (Ca) in zelo malo natrija (Na), tako da ne gre za tujko v imenu,« pravi Huber.

Voda z Goričkega kot butični izdelek Stroji polnilnice so začeli delovati v decembru, solastniki

družbe pa so prve steklenice že postavili na trg, in sicer najprej v vse prodajalne KOMPAS shop po Sloveniji, v boljše restavracije in izbrane lokale. »Gre za butični izdelek, edino ustekleničeno vodo premijske kakovosti iz Krajinskega parka Goričko,« pojasni Huber in doda, da bo kratka zgodba te vode opisana tudi na etiketah. Pogosto smo mnenja, da mineralna voda, ki priteče iz samoizlivne vrtine, nima okusa in vonja, a se Huber s to trditvijo ne strinja. »Rekel bi, da ima voda Cana zanimiv, nekoliko sladkast okus,« pojasni in doda, da bo tudi njihova voda primerna za pravi prekmurski špricer. »Naša mineralna voda da še dodatno vrednost vinu, bi pa poudaril, da še zlasti pride do izraza, če naročimo posebej vino in mineralno vodo. Gre torej za prefinjeno pitje vina,« še pojasni mladi podjetnik.

Zakuhala okusno podjetniško zgodbo Ksenija Glažar Sobočanka Urška Fartelj, ki že pet let zapisuje recepte na svojem kuharskem blogu »220 stopinj poševno«, je pred nekaj tedni izdala knjigo.

Ta je takoj postala uspešnica in po dobrem mesecu že doživela ponatis.

Avtorica receptov pravi, da ni imela namena napisati knjige, temveč jo je za to prosila Mladinska knjiga. In tej založbi preprosto ni mogla reči ne. Opazili so njene spletne zapise, ki jih je za-

Da bi lahko ustvarjala še pristnejše fotografije, zbira stare krožnike, kozarce, pribor, deske in podobno, zato bo vesela vsakršnega kosa, ki ga nameravate odvreči, tudi poškodovanega.

čela objavljati zaradi bolezni fibromialgije in težav s spominom, povezanih z njo. Mama ji je predala

beležko z recepti, sama pa svojim otrokom želi recepte zapustiti v sodobnejši obliki. Zaradi težav s spo-

minom jim je dodala fotografije vmesnih faz priprave jedi, da si jih lažje zapomnimo in predstavljamo. Ker ji na blogu in družabnih omrežjih sledi veliko bralcev, so to kmalu opazila podjetja in ji ponudila sodelovanje. V življenju je počela že veliko različnih stvari, bila je medicinska sestra, animatorka, direktorica in še kaj. Na vprašanje, kaj je po poklicu, odgovarja, da je samostojna podjetnica. Trenutno se ukvarja z oglaševanjem oziroma promocijo na družabnih omrežjih. Po naročilu podjetij ustvarja fotografije jedi, potem ko z njihovimi sestavinami pripravi zanimive recepte. Z njimi prikaže, kaj vse lahko iz teh sestavin naredimo. Kuhati se je pravzaprav naučila pozno. Danes se, kot pravi, na družinskem jedilniku v letu jed

težko ponovi. Najljubše jedi nima, imajo pa vsi radi testenine, meso in ribe. Na vprašanje, ali se je s takim delom mogoče preživljati, odgovori, da je mogoče na tak način lepo živeti. A ni enostavno.

Do nagrajenih fotografij s telefonom Založba je želela, da recepti v njeni knjigi ostanejo v njenem slogu, kot jih objavlja na blogu, uporabili so celo njene fotografije in enako pisavo. Novih receptov je v njej, kot pravi, manj kot štirideset odstotkov. Poleg knjige, ki je takoj po izidu postala uspešnica in v mesecu dni že doživela ponatis, je tudi njena spletna zbirka receptov bila izbrana za najboljši kulinarični blog leta 2018, leto poprej pa za drugi najbolj zdrav blog.

PODJETNIŠTVO / PREDSTAVLJAMO

februar 2019

/

17

Kaj ovira in kaj žene mlade podjetnice?

Ksenija Glažar Skupnost slovenskih podjetnic je v Polani organizirala srečanje mladih podjetnic Pomurja.

Mlade podjetnice, ki so bile v minulih treh letih udeleženke programa »Podjetnost je ženskega spola«, so se nedavno srečale v Polani. V Lovenjakovem dvoru jih je najprej nagovorila Irena Pavlinjek in jim predstavila družinsko poslovno pot, ki se je začela z možem Štefanom v domači garaži. Danes ima družinsko podjetje v več državah 407 zaposlenih in kar šest proizvodenj. Mladim podjetnicam je svetovala, da je treba verjeti vase, delati in izpolniti cilje, pa čeprav

so del podjetniške poti tudi padci. V ospredje je postavila zadovoljstvo zaposlenih in privajanje mladih generacij na podjetništvo že od malih nog, in to že od vrtca, saj je v srednji šoli, kot pravi, že prepozno. Pomembno je, da otroci družinski posel dobro poznajo in tudi sami pomagajo. Z udeleženkami je delila poučno zgodbo vnuka, ki ima doma manjšo delavnico, o tem, kako je svoje izdelke prodajal na sejmu.

Pomembni sodelovanje in mreženje Udeleženke, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, so nato predstavile poslovne izkušnje in težave, s katerimi se soočajo. Večinoma so strokovnjakinje na enem področju, podjetništvo pa zahteva precej široko poznavanje raz-

V šestih generacijah se je usposabljanja udeležilo skupno 1500 žensk, skoraj 90 odstotkov pa jih je nato ustanovilo podjetje.

ličnih področij. Največkrat jim težave povzroča digitalni marketing, ne najdejo ustreznih načinov prodaje, dobrih izdelkov ne znajo pripeljati do kupcev, težave

jim dela tudi nepoznavanje zakonodaje in predpisov. Iris Lanščak iz Spot svetovanja Pomurje jim je ponudila pomoč, ki jo nudijo v okviru poslovne točke v Mur-

ski Soboti, ter jih obenem povabila k obisku njihovih predavanj.

Udeleženke so poudarile, da sta za ženske pomembni ustrezno podporno okolje in sodelovanje.

Zato so se strinjale, da bodo tudi v prihodnje sodelovale in se mrežile. Marta Turk iz Skupnosti slovenskih podjetnic, ki je bila tudi mentorica v programu, sicer pa je velika ambasadorka ženskega podjetništva in odlična motivatorka, je udeleženkam predstavila poslovne angele in različne možnosti financiranja ženskih projektov. S programom »Podjetnost je ženskega spola«, ki ga je država izvajala v letih 2016, 2017 in 2018, so brezposelnim ženskam s terciarno izobrazbo kot prihodnjim podjetnicam omogočili osnovno podjetniško izobraževanje in finančno spodbudo.

Alternativa potrošništvu in hitri modi Jasmina Muhič V prostorih Mensane je iniciativa Rastišče v sodelovanju z Igralnico Mali Čudo pripravila izmenjavo otroških oblačil, igrač in drugih otroških pripomočkov.

Izmenjalnica otroških oblačil, igrač in drugih otroških potrebščin omogoča trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, hkrati pa spodbuja blagovno menjavo in tako predstavlja alternativo potrošništvu, saj je čisto zastonj.

Izmenjalnica je namenjena otrokom in staršem, saj otroci zelo

hitro prerastejo oblačila, obutev in celo igrače, tudi preostali otroški pripomočki se v različnih starostnih obdobjih spreminjajo. Kot pravi Nina iz iniciative Rastišče, menjavo priporoča preprosto zato, ker je dejanje odgovorno do narave in soljudi ter je poceni. »Gre za alternativo potrošništvu in hitri modi, ki sta škodljiva za okolje in ljudi. Z izmenjavo lahko pomagate zmanjševati količino tekstilnih odpadkov ter preprečite nepotrebno izkoriščanje naravnih virov in surovin za izdelovanje novih izdelkov,« pojasnjuje.

Povezali so se mladi iz Pomurja Izmenjalnico je organizirala iniciativa Rastišče – poligon za zelene ideje v sodelovanju z Igralnico Mali Čudo

V iniciativi Rastišče – poligon za zelene ideje si želijo zelenega Pomurja.

in Medgeneracijskim središčem Mensana. Rastišče je iniciativa, ki je

delovanje po pomurski regiji začela širiti oktobra 2018. »V iniciativo

smo se povezali mladi iz Pomurja, ki poskušamo živeti čim bolj odgovorno in ozaveščeno. Ob tem se srečujemo z izzivi in izkušamo pomanjkanje ponudbe na področju trajnostnih življenjskih praks. Z dogodki, delavnicami in drugimi dejavnostmi želimo ponuditi alternativo utečenim potrošniškim praksam ter informirati in opolnomočiti potrošnika, da sprejema boljše ter do okolja in živali prijaznejše odločitve,« pravi Ines. V družbi se posvečajo temam, kot so dom brez odpadkov, ponovna uporaba, nadrecikliranje, samooskrba, naravna kozmetika in osvoboditev živali. »Širili bomo znanja in vsebine, ki bodo pomagali k zmanjševanju količine odpadkov in varovanju okolja, in to tako na mikro kot na makro ravni. Naš cilj je zeleno Pomurje,« zaključuje Ines.

Vodja soboškega Sončka prejel zlati znak Karlo Vratarič Konec preteklega leta je ob 35. obletnici Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije Sonček bil med prejemniki zlatega znaka tudi Janko Rešeta, vodja VDC Sonček Murska Sobota.

Pomursko društvo za cerebralno paralizo, pri katerem je bil med pobudniki in soustanovitelji tudi nagrajeni Janko Rešeta, je nastalo leta 1988. Dva mandata je Rešeta temu društvu celo predsedoval. Kot so zapisali v obrazložitvi nagrade, je odgovoren in vesten odnos do dela iz izkušenj v gospodarstvu prenesel v zvezo, kjer je prevzel vodenje

enote Varstveno-delovnega centra Murska Sobota in sčasoma vodenje proizvodnje za celoten center ter koordinacijo zdravstveno-terapevtskih kolonij, v zadnjem mandatu je še član izvršnega odbora zveze.

okolju – je član sveta pri območni enoti ZZZS v Murski Soboti in

sodeluje s svetom invalidskih organizacij pri Mestni občini Murska

Aktivno deluje v lokalnem okolju Murskosoboški center Sonček, ki je eden od trinajstih v Sloveniji, je pod vodstvom Janka Rešete postal zgled velike povezanosti in dobrega sodelovanja ter vpetosti v lokalno okolje. Neprestano si prizadeva za prepoznavnost blagovne znamke Sonček, in to ne le v domačem okolju, temveč tudi s povezovanjem s sorodnimi organizacijami ter stalno skrbjo za informiranje in osveščanje javnosti v širši Sloveniji ter izven naših meja.

Hkrati aktivno deluje v lokalnem

Janko Rešeta v družbi uporabnikov in zaposlenih VDC Sonček Murska Sobota.

Sobota. In kaj mu pomeni nagrada zlati znak? »Priznanje mi daje potrditev, da delo v zvezi in drugje opravljam odgovorno, vestno, po zdravi pameti. Da delam stvari praktične in uporabne. Da uspešno prepoznavam potrebe. In da sta moj prispevek k prepoznavanju blagovne znamke Sonček ter skrb za negovanje organizacijske kulture, medsebojnih odnosov in ustvarjalne klime v delovnem okolju in okolju bivanja prepoznana kot vrednoti. Moje izkušnje in vrednote naj bodo navdih drugim, da si bodo svoje poti lažje oblikovali po novih potrebah.« Čeprav je delo v Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije Sonček njegov način življenja, se zaveda, da ga bo enkrat konec. Vendar se s tem ne obremenjuje in si želi, da bi njegov naslednik enako uspešno nadaljeval začrtano pot.

18

/februar 2019

PREDSTAVLJAMO

Vse več zasvojenosti, nasilja v družini in zlorab šibkejših Ksenija Glažar

skosoboško enoto in tudi sedež območnega centra za Pomurje, a zaradi pomanjkanja prostora to ni bilo mogoče. Tako na Slovenski 41 deluje sedež CSD Pomurje, kjer sta organizirani skupna splošna služba (glavna pisarna in finančno-računovodska služba) in skupna strokovna služba (koordinator za preprečevanje nasilja v družini in koordinatorja za obravnavo v skupnosti, v kratkem pa bo začel delo tudi koordinator za invalidsko varstvo). Za občane Mestne občine Murska Sobota oziroma za prebivalce na območju Upravne enote Murska Sobota torej velja, da še vedno vse storitve kot do zdaj nudimo v prostorih enote na Trgu zmage.

Sedež regionalnega centra za socialno delo je od nedavnega v Murski Soboti. Za uporabnike storitev se ne spreminja praktično nič.

Konec minulega leta je bila z reorganizacijo centrov za socialno delo uvedena nova organizacijska struktura. Cilji reorganizacije so izboljšanje dostopnosti, povečanje kakovosti storitev za uporabnike, poenotenje delovanja centrov in poenostavitev upravnih postopkov. Center za socialno delo Pomurje, ki ima sedež v Murski Soboti, združuje centre v Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru in Murski Soboti. O reorganizaciji in novostih smo se pogovarjali z Brankom Petovarjem, vršilcem dolžnosti direktorja pri CSD Pomurje.

Z reorganizacijo je v naši regiji nastal Center za socialno delo Pomurje. Kaj to pomeni in zakaj je prišlo do tega?

O reorganizaciji se je govorilo že desetletje in več. Potrebo po njej sta izražali politika in stroka. S 1. oktobrom 2018 se je 62 centrov za socialno delo preoblikovalo oziroma združilo v šestnajst območnih

»Opažamo, da je med prejemniki denarne socialne pomoči vse več tistih, ki so zaposleni, kar je zaskrbljujoče.«

centrov. Na območju Pomurja to pomeni, da so se centri za socialno delo v Gornji Radgoni, Lendavi, Ljutomeru in Murski Soboti združili v CSD Pomurje. Za uporabnike naših storitev se ne spreminja praktično nič, saj vloge še vedno oddajajo v enoti na svojem območju, prav tako na enotah izvajamo vse druge naloge po zakonu, jav-

na pooblastila in socialnovarstvene storitve.

V Murski Soboti je center za socialno delo na dveh mestih: v stavbi NLB (Trg zmage 7) in po novem tudi na Slovenski ulici 41.

Zakaj dve lokaciji?

Najprej smo načrtovali, da bi v stavbi NLB organizirali mur-

Decembra je prišlo do novosti pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Lahko pomembnejše izpostavite? Že od decembra 2018 velja, da tistim upravičencem, ki imajo veljavne t. i. letne pravice (otroški dodatek, subvencija vrtca in državna štipendija), ni treba več oddajati vlog za podaljšanje teh pravic, do katerih so upravičeni, ker bomo o njihovih pravicah odločali po uradni dolžnosti. Vlogo morajo oddati tisti, ki pravico uveljavljajo prvič oziroma trenutno nimajo veljavne pravice. Prav tako še vedno velja dolžnost sporočanja sprememb. Z januarjem 2019 je vzpostavljena Služba za uvelja-

vljanje pravic iz javnih sredstev, ki deluje v Ljutomeru. Tam bomo torej obravnavali vse vloge za letne pravice za območje Pomurja, vloge pa vlagatelji še vedno oddajajo na enotah centra na svojem območju kot do zdaj. Sicer pa je novost v tem letu tudi pravica do osebne asistence in komunikacijskega dodatka za invalide, sredi aprila bo prišlo do sprememb pri izvajanju nalog v okviru družinskega zakonika.

Gospodarstveniki pravijo, da se stanje na področju gospodarstva v Pomurju izboljšuje in brezposelnost upada. Se to odraža tudi na socialni sliki Pomurja? Kakšna je ta slika po vaših opažanjih?

Socialna slika v Pomurju je še vedno neugodna. Znesek minimalnega dohodka se je v lanskem letu sicer povečal, kar naj bi prispevalo k nekoliko ugodnejšemu položaju socialno najbolj ogroženih. Opažamo pa, da je med prejemniki denarne socialne pomoči vse več tistih, ki so zaposleni, kar je zaskrbljujoče. Prav tako ne moremo zaobiti težav, ki jih prinašajo raznovrstne zasvojenosti, nasilje v družini in zlorabe šibkejših. Zato bo v prihodnje – ne glede na boljšo gospodarsko sliko – treba še več pozornosti nameniti tem vsebinam ter se ne zgolj zadovoljiti z višjimi prejemki posameznikov in družin.

To lahko pričakujete od novega ravnatelja soboških vrtcev ...

Jasmina Muhič

v tujini. Anželj je v vrtcu zaposlen že od leta 2004. V tem času je kot del kolektiva delal na različnih delovnih mestih, najprej kot pomočnik vzgojitelja, potem kot vzgojitelj – pripravnik in vzgojitelj, nato tudi kot vodja enote. »Med dosedanjim delom sem temeljito spoznal vrtec, specifiko različnih enot ter potrebe otrok in zaposlenih,« pravi Anželj, ki meni, da je pomembno prisluhniti potrebam zaposlenih ter ustvarjati pozitivno klimo in dobre medsebojne odnose med vsemi zaposlenimi.

Zavzemal se bo za več domovinske vzgoje, spodbujanja lastne identitete in spozavanja lastne kulture.

Z novim letom so prišle novosti tudi v Vrtcu Murska Sobota. Na mesto ravnateljice Bernardke Marič je stopil ravnatelj Borut Anželj. Dosedanja ravnateljica Bernardka Marič, ki je na vodilnem položaju Vrtca Murska Sobota bila kar dva mandata, torej deset let, se je konec prejšnjega leta upokojila, za vodilno mesto pa sta se prijavila dva kandidata, in sicer dosedanja pomočnica ravnateljice Vesna Fluher, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok iz Murske Sobote, in Borut Anželj, diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok iz Tropovcev.

Anželj je dobil pozitivno mnenje mestnega sveta, in sicer z obrazložitvijo, da je predstavil poznavanje razmer in konkretne predloge za izboljšanje delovanja vrtca.

Večji poudarek domovinski vzgoji »Z nastopom mandata ravnatelja želim skozi program predšol-

Pozitiven odnos med sodelavci nujen za delovni proces

»Spodbujal bom strokovno izobraževanje zaposlenih in iskal njihova močna področja,« pravi Anželj.

ske dejavnosti dati večji poudarek domovinski vzgoji, spodbujanju razvoja lastne identitete in spoznavanju lastne kulture. Prav v letošnjem letu obeležujemo 100. obletnico priključitve Prekmurja matičnemu narodu, zato so omenjene vsebine še toliko bolj aktu-

alne,« pojasni novi ravnatelj in doda, da zaposleni ne bodo ob strani puščali drugih vsebin. Tako bodo posebno pozornost namenjali gibanju in športu, naravoslovno-tehničnim vsebinam, umetnosti, projektom in strokovnemu sodelovanju z organizacijami doma in

»Dober odnos med sodelavci je nujen za delovni proces. Prepričan sem, da bom iz dosedanjih izkušenj, ki sem jih pridobil v Vrtcu Murska Sobota, in z osebnostnimi lastnostmi znal ustvariti klimo, ki bo temeljila na povezovanju vseh zaposlenih in tudi zunanjih partnerjev, da bomo lahko skupaj ustvarili vrtec, kot si ga naši otroci in to okolje zaslužijo,« meni ravnatelj, ki dejstvu, da gre pretežno za ženski kolektiv, ne pripisuje posebnega pomena. V Vrtcu Murska Sobota bodo še naprej dajali poudarek iskanju novih strokovno-di-

daktičnih pristopov, vsebin in programov. Pri vsem tem bo, kot pravi Anželj, upošteval iniciative kolektiva, otrok in staršev. Novi ravnatelj želi Vrtec Murska Sobota voditi tako, da postane uveljavljena, strokovno prepoznavna predšolska organizacija s sodobno izvedbo vzgojno-izobraževalnega programa po meri otroka, pri čemer bo stremel zlasti k temu, da bi zaposleni delovali čim bolj strokovno.

»Z nastopom mandata ravnatelja želim skozi program predšolske dejavnosti dati večji poudarek domovinski vzgoji, spodbujanju razvoja lastne identitete in spoznavanju lastne kulture. Prav v letošnjem letu obeležujemo 100. obletnico priključitve Prekmurja matičnemu narodu, zato so omenjene vsebine še toliko bolj aktualne.«

KULTURA

februar 2019

19

/

Mursko Soboto in Ingolstadt je povezal na področju umetnosti in kulture Uredništvo Foto: Aleš Cipot

Županovo priznanje ob kulturnem prazniku je šlo v roke kulturnemu referentu iz pobratenega mesta Ingolstadt Gabrielu Engertu.

Intenzivnost, kakovost in profesionalnost mednarodnih sodelovanj nikoli niso odvisne toliko od ustanov kot od ljudi, ki te ustanove vodijo. Eden odločilnih posameznikov, ki so bistveno prispevali k sodelovanju na področju umetnosti in kulture med mestoma Ingolstadt in Murska Sobota, je Gabriel Engert, referent za kulturo mesta Ingolstadt.

Večina vezi propada, on jih krepi Intenzivno je zlasti dolgoletno sodelovanje Galerije Murska Sobota in Muzeja za konkretno ume-

Zahvaljujoč prizadevanjem Gabriela Engerta sodelujejo različne kulturne institucije obeh pobratenih mest.

Sodelovanje ni zgolj formalno, oziroma ni vzpostavljeno, da bi se realizirale določene protokolarne naloge, temveč je v ospredju sodelovanje, ki poteka po evropskih standardih, se razvija in raste, ob tem pa se poglabljajo in krepijo naša skupna spoznanja.

V jubilejnem letu, ko mesti praznujeta 40. obletnico pobratenja, je župan dr. Aleksander Jevšek Gabrielu Engertu podelil posebno priznanje za njegov doprinos k odličnemu sodelovanju na področju kulture in umetnosti obeh mest.

tnost Ingolstadt. V času, ko večina takšnih ali drugačnih sodelovanj med pobratenimi mesti tiho, a zanesljivo propada, dokler naposled za takšno sodelovanje nihče več ne izkazuje zanimanja, je Gabrielu Engertu uspelo dolgoletno sodelovanje med muzejem in galerijo bistveno nadgraditi ter ga okrepiti z izjemno profesionalnim odnosom in medsebojnim zaupanjem.

Izmenjave umetnikov Sodelovanje poteka tako, da eno leto v Murski Soboti gostimo razstave ingolstadtskih umetnikov, naslednje leto pa kolegi iz Ingolstadta gostijo naše umetnike. Namen teh izmenjalnih razstav je na eni strani seznanjati nemško javnost s sočasno likovno dejavnostjo, ki nastaja v Murski Soboti, slovensko javnost pa seznaniti s sočasno likovno umetnostjo, ki nastaja v tem pobrate-

nem nemškem mestu. Te izmenjave niso izjemno pomembne le zaradi tega, ker gre za medkulturni dialog v pravem pomenu besede, temveč tudi zaradi referenc, ki jih umetniki dobijo. Razstave se namreč ne zaključijo le z neposredno izmenjavo, ampak tudi s povabili posameznim umetnikom za nadaljnje razstave. Izključno odločitvi Gabriela Engerta se lahko zahvalimo, da smo med številnimi nemškimi umetniki, ki smo jih predstavili v Galeriji Murska Sobota, lahko leta 2008 razstavili dela izjemno pomembnega umetnika Ludwiga Wildinga, ki je leta 1965 sodeloval na legendarni razstavi »The Responsive Eye« v newyorškem muzeju za moderno umetnost. Leta 2012 smo si v Galeriji Murska Sobota lahko ogledali izbor del iz stalne zbirke Muzeja za konkretno umetnost Ingolstadt, na kateri so bila razstavljena dela kla-

sikov visokega modernizma, kot so Josef Albers, Bridget Riley, Aleksander Rodčenko, Victor Vasarely in drugi. Omenjena razstava še danes sodi med najpomembnejše razstave v Sloveniji.

Sodelujeta tudi glasbeni šoli V okviru tega sodelovanja so v Städtische Galerie im Theater v Ingolstadtu med drugim razstavljali murskosoboški umetniki Mirko Rajnar, Sandi Červek, Zdenko Huzjan, Marjan Gumilar, Gregor Purgaj, Saša Bezjak in Nataša Kos. Od leta 2015 se na povabilo mesta naši umetniki tudi intenzivno udeležujejo umetniških rezidenc v Ingolstadtu. Doslej so se jih udeležili Gregor Purgaj, Igor Banfi in Nataša Kos. Poleg sodelovanja na področju likovne umetnosti se je leta 2016 s podpisom listine začelo sodelovanje

med glasbenima šolama obeh mest.

Glasbena šola Murska Sobota tako odlično sodeluje z glasbeno šolo Simon-Mayr. Z izmeničnimi izmenjavami v obliki tridnevnih delavnic, ko učenci bivajo pri gostujočih družinah, ter skupnih koncertov komornih skupin in solistov šoli krepita sodelovanje mladih glasbenikov in njihovih mentorjev.

Prav tako je bil Kulturamt tisti, ki je spodbudil sodelovanje mladih v integrativnem projektu »Brez meja«, v katerem v poletnih mesecih naši dijaki sodelujejo že vse od leta 2012. Pri tem se soočajo z aktualnimi evropskimi temami, kot so multikulturalnost, integracija, sprejemanje drugačnosti, medvrstniško nasilje, sodobne tehnologije in mediji, hkrati pa si širijo obzorja in nabirajo neprecenljive izkušnje. Energične plesno-gledališke predstave, ki jih več kot osemdeset mladih uprizori na odru gledališča v Ingolstadtu in na gostovanju v Murski Soboti, so vsako leto dragocena popestritev kulturnega dogajanja v obeh mestih.

Sodelovanje, ki ni zgolj formalno Zahvaljujoč prizadevanjem Gabriela Engerta sodelujejo različne kulturne institucije obeh pobratenih mest. Sodelovanje ni zgolj formalno, oziroma ni vzpostavljeno, da bi se realizirale določene protokolarne naloge, temveč je v ospredju sodelovanje, ki poteka po evropskih standardih, se razvija in raste, ob tem pa se poglabljajo in krepijo naša skupna spoznanja. Za Gabriela Engerta je medkulturni dialog mest Murska Sobota in Ingolstadt, za katerega si tako intenzivno in uspešno prizadeva, odločilnega in izjemnega pomena za obe partnerski mesti, saj izraža komunikacijo med krajema na najbolj primaren način, ki ne govori nobenega tujega jezika, niti narečja, temveč univerzalni jezik starih pomorščakov, ki se mu reče lingua franca. In obe partnerski mesti na ta način pridobivata izjemno veliko.

Prihaja Soboški festival mladih glasbenikov Ksenija Glažar Glasbena šola Murska Sobota razpisuje 1.

Soboški festival mladih glasbenikov, ki bo potekal od 3. do 6. aprila v dvorani šole, rok za prijave pa je 14. marec.

Festival so si člani organizacijskega odbora Polona Lekić, Gabriela Bratina in Predrag Šantek zamislili kot motivacijski dogodek za učence šole, violiniste, pevce in pianiste.

Kot opažajo, v Sloveniji primanjkuje tovrstnih festivalov za mlade glasbenike. Njihovi učenci tekmovalci so

morali doslej po tovrstne izkušnje v tujino, v Sloveniji pa so lahko znanje merili le na tri leta na Tekmovanju mladih glasbenikov. »Za nadarjene učence ima udeležba na tovrstnem festivalu izjemen motivacijski pomen in jim prinese dragocene izkušnje, mentorji pa dobijo priložnost za izmenjavo pedagoških izkušenj, kar pripomore k izboljšanju znanja učencev. Organizatorji festivala verjamemo, da bo Soboški festival mladih glasbenikov popestril dogajanje v našem okolju,« pravi Polona Lekić iz Glasbene šole Murska Sobota.

titi Mursko Soboto na zemljevid kulturnih destinacij. Šantek še dodaja, da so cilji festivala duhovna obogatitev in poglabljanje ustvarjalnosti mladih glasbenikov, preseganje državnih meja s sodelovanjem s partnerskimi glasbenimi šolami (Daruvar, Ingolstadt in Subotica), glasbena izmenjava in razvoj mednarodnega sodelovanja glasbenikov ter popularizacija klasične glasbe.

Prvonagrajenec vsake kategorije in discipline se uvrsti na finalni nastop, ki bo 6. aprila, ko bo ocenjevalna žirija izbrala absolutnega zmagovalca festivala. Rok za prijavo je 14. marec 2019.

Želijo odkrivati talente Namen tekmovanja je odkrivati mlade talente ter jih spodbuditi k nadaljnjemu glasbenemu

izobraževanju in ustvarjalnosti, izmenjati izkušnje med mlad-

imi glasbeniki in pedagogi ter, kot pravi Predrag Šantek, umes-

20

/februar 2019

ŠPORT

To so najboljši športniki v občini Aleš Cipot Tudi tokrat smo v Mestni občini Murska Sobota, v sodelovanju Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter Športne zveze Murska Sobota, izbrali najboljše športnice in športnike v občini v letu 2018.

Na prireditvi »Športni dosežki minulega leta« v Gledališču Park je zbrane pozdravil župan dr. Aleksander Jevšek in skupaj s predsednikom Športne zveze Murska Sobota Andrejem Gombošijem podelil priznanja.

Najboljša športnika v šolskem športu Blaž Küplen in Mia Žekš.

Osnovne šole IV, III in I kot osnovne šole z najboljšimi rezultati v šolskem športu.

Najboljše športnice so Urška Martinec, Maja Čopi in Blaža Čeh.

Najboljši športniki so Alen Kozar, Gorazd Flisar in Jure Sočič.

Za športne dosežke na področju športa invalidov so priznanja dobili Marino Kegl ter člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota.

Najboljše športne ekipe med posamičnimi športi so Rokoborsko društvo Murska Sobota, Športno strelsko društvo Murska Sobota in Društvo za športno rekreacijo, sekcija gimnastika.

Najboljše moške športne ekipe med kolektivnimi športi so Društvo nogometna šola Mura, Odbojkarski klub Panvita Pomgrad in Rokometni klub Pomurje Murska Sobota.

Najboljše ženske športne ekipe med kolektivnimi športi so Ženski odbojkarski klub Sobota, Ženski košarkarski klub Pomurje in ženska ekipa Kegljaškega kluba Radenska.

Kdo so?

Najboljša športnika v šolskem športu v letu 2018 sta Blaž Küplen (judo) in Mia Žekš (košarka). Osnovna šola z najboljšimi rezultati v šolskem športu v letu 2018 je Osnovna šola I Murska Sobota, nagrado pa sta prejeli tudi Osnovna šola III Murska Sobota in Osnovna šola IV Murska Sobota. Najboljše športnice leta 2018 so Urška Martinec (atletika), Maja Čopi (gimnastika) in Blaža Čeh (košarka). Najboljši športniki leta so Alen Kozar (nogomet), Gorazd Flisar (odbojka) in Jure Sočič (strelstvo). Za športne dosežke na področju športa invalidov so priznanja dobili Marino Kegl (tenis) ter člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota (vrtno kegljanje). Najboljše športne ekipe med posamičnimi športi v letu 2018 so Rokoborsko društvo Murska Sobota, Športno strelsko društvo Murska Sobota in Društvo za športno rekreacijo (sekcija gimnastika). Najboljše moške športne ekipe med kolektivnimi športi v letu 2018 so Društvo nogometna šola Mura, Odbojkarski klub Panvita Pomgrad oziroma Športni klub Pomurje deset in Rokometni klub Pomurje Murska Sobota. Najboljše ženske športne ekipe med kolektivnimi športi v letu 2018 so Ženski odbojkarski klub Sobota, Ženski košarkarski klub Pomurje in Kegljaški klub Radenska (ženska ekipa). Priznanja za vrhunske športne dosežke v letu 2018 so prejeli Alenka Artnik (potapljanje na vdih, svetovni rekord), David Habat (rokoborba, svetovni razred), Boštjan Maček (trap, svetovni razred) in Adrian Gomboc (judo, svetovni razred). Več o posamičnih najboljših športnikih si boste lahko prebrali v prihodnjih številkah Soboških novin.

ŠPORT

februar 2019

21

/

Sobota je tudi košarkarsko mesto Aleš Cipot V Murski Soboti imamo med košarkarskimi klubi pestro izbiro – ali za aktivno igranje košarke ali zgolj za stiskanje pesti na tribunah.

Radenska Creativ Sobota cilja na drugo ligo Košarkarji kluba Radenska Creativ Sobota, ki nastopajo v tretji ligi, so dobro začeli prvenstvo. Po dvanajstih krogih – s tekmo manj – zasedajo drugo mesto s štirimi točkami zaostanka za vodilno ekipo Vojnika. Ekipa, ki jo na trenerski funkciji vodi Peter Juteršnik, je v igri za najvišje mesto in napredovanje v drugo ligo, ki je cilj te uspešne sezone. Najboljši strelec ekipe je Marko Matijevič, preostali košarkarji so Domen Ziško, Marko Irgolič (vsi trije organizatorji), Nejc Juteršnik, Merlin Zahaj, Mitja Gomboc, Luka Grmič (branilci), Valentin Justin Tratnik, Gal Dokl, Filip Hlastec, Luka Pojbič Kovačič (krila), Igor Spešič, Roman Dominko, Elvis Šarkinovič in Tilen Kukel (cen-

tri). Tekme igrajo ob sobotah zvečer v športni dvorani Osnovne šole I Murska Sobota. Prednost ekipe je vsekakor izkušenost igralcev, težave pa imajo s poškodbami. Zaradi težje poškodbe Romana Dominka je ekipa v drugem delu lige močno oslabljena v igri pod košem. So edini moški klub v vzhodni Sloveniji, ki načrtno dela z mladimi v celoletni košarkarski šoli, ki jo obiskuje več kot sto otrok. V juliju že 27 let organizirajo poletno košarkarsko šolo za mlade. Z vsemi šestimi mladimi klubskimi selekcijami U 9, U 11, U 13, U 15, U 17 in U 19 igrajo v državnih košarkarskih ligah. V preteklosti so vzgojili veliko državnih reprezentantov v mlajših državnih reprezentancah.

Alja Samec, Mia Žekš, Tara Tratnjek, Lucija Cör (organizatorke), Bruna Čeh, Aneja Stojko, Urša Sever, Lucija Kadiš, Pia Horvat, Anja Zamuda, Viktorija Slivnjek, Ana Lukač (krilni položaj), Marina Glišič, Anita Horvat, Kiara Marinič, Natalija Rebrica in Patricija Vogrinčič (položaj centra). Trener je Davorin Pok. Prednosti ekipe so odlično vzdušje, prava mera med mladimi in starejšimi igralkami ter enakovrednost in kakovost igralk. Pomanjkljivosti je vsekakor premalo skupnih treningov, saj je kar nekaj igralk študentk oziroma mater. Klub odlikuje kakovostna košarkarska šola, poleg članske ekipe imajo še starostne kategorije U 11, U 13 in U 17.

ŽKK Pomurje z raznoliko starostno strukturo

KD Nona Sobota želi v prvo Parkl ligo

Članska ekipa Ženskega košarkarskega kluba Pomurje tekmuje v Ženski extra ligi. Po osmih krogih v tem mednarodnem tekmovanju zasedajo v konkurenci sedmih ekip četrto mesto. Domače tekme igrajo ob nedeljah popoldne v športni dvorani Osnovne šole I Murska Sobota. Igralski kader sestavljajo Simona Kuzma,

Ekipa KD Nona Sobota v tej sezoni nastopa v drugi ligi Vzajemna Parkl (oziroma t. i. Ptujski ligi). Igralski kader sestavljajo Borut Miklavec (krilo), Matej Skandali (branilec), Boštjan Melin (krilni center), Tomaž Novak (krilo/krilni center), Gregor Ficko (organizator/branilec), Zdenko Hari (center), Nino Čep (organi-

zator), Rok Vogrinčič (organizator), Igor Žigo (center), Andrej Lukač (branilec), Igor Kuzmič (krilo/krilni center), Marko Sedonja (organizator), David Otopal (organizator/branilec), Timotej Lukinovič (branilec), Aleš Kalamar (organizator), Juraj Bilić (krilni center/center), Zdenko Bilić (center), Bine Barbarič (branilec), Tomaž Dundek (trener) in Uroš Števančec (pomočnik trenerja). Domače tekme igrajo ob sobotah v športni dvorani Osnovne šole III Murska Sobota. Letos so se odločili za prestop iz Pomurske košarkarske lige (PKL), v kateri so igrali deset let. Kot pravijo, je v Parkl ligi več ekip, večja je tudi konkurenca, fantje pa so potrebovali nove izzive. V zadnjih petih letih so bili kar štirikrat zmagovalci lige PKL, petkrat so igrali v finalu, v zadnjih desetih letih so se v finale uvrstili kar osemkrat. Njihov cilj je preboj v prvo Parkl ligo. V prvo ligo jih neposredno pelje prvo mesto, drugo mesto pa jim daje priložnost na kvalifikacijah s predzadnjo ekipo prve lige. Letos je njihova prednost igra pod košem, slabost pa zlasti igra na zunanjih položajih, največ zaradi poškodb igralcev.

Po osmih tekmah zasedajo prvo mesto. Nona Sobota ima le člansko ekipo, prav tako tudi ekipa ŠD Murska Sobota.

ŠD Murska Sobota v borbi za turnir najboljše četverice ŠD Murska Sobota igra v Pomurski košarkarski ligi. Po osmih krogih zasedajo v konkurenci šestih ekip predzadnje mesto s tremi točkami zaostanka za vodilno ekipo KK Sistemorg Beltinci.

Domače tekme igrajo ob sobotah zvečer v športni dvorani Ekonomske šole Murska Sobota. Igralski kader sestavljajo Juraj Bilić, Filip Draković, Žiga Rajnar, Dejan Žižek (centri), Tomaž Bodanec (trener), Uroš Pavel, Tine Lalovič, Timotej Lukinovič, Rok Šiftar, Mario Dotto, Dejan Raj, Damir Banfi, Marko Sedonja (branilci), Damjan Žilavec, Filip Čontala, Gregor Pavel, Erik Černela, Aleš Ratko, David Sedonja in Luka Jerič (krila). Cilj kluba je uvrstitev na zaključni turnir najboljše četverice, t. i. final four. Prednosti ekipe so hitrost, mladost in želja po zmagi, šibki točki pa zlasti neizkušenost in neuigranost.

Radenska Creativ Sobota tekmuje v tretji ligi in ima dobre možnosti za osvojitev prvega mesta.

Košarkarice Pomurja odlikujeta odlično vzdušje ter pravo razmerje med številom mladih in starejših igralk.

Košarkarji KD Nona Sobota so ob začetku sezone tekmovanje v Pomurski košarkarski ligi zamenjali s tekmovanjem v Parkl ligi.

Cilj košarkarjev ŠD Murska Sobota je uvrstitev na zaključni turnir najboljše četverice.

22

/februar 2019

ŠPORT

2. marca se obeta nogometni spektakel Aleš Cipot V Murski Soboti bomo kmalu priča zgodovinski tekmi, saj bo NŠ Mura prvič na domačem stadionu zaigrala pod žarometi.

Na Mestnem stadionu Fazanerija so po nekaj težavah le uspeli postaviti še zadnji, četrti steber žarometov. Nameščen je na težje dostopnem prostoru med vzhodnim stojiščem in južno tribuno. Želja lastnika stadiona Mestne občine

Tekma drugega spomladanskega kroga in hkrati prva domača tekma med Muro in Domžalami bo v soboto, 2. marca, ob 17. uri.

Murska Sobota in vodstva kluba NŠ Mura je bila, da med postavitvijo ne bi preveč poškodovali igralne površine, saj niso želeli ogroziti prve spomladanske tekme med Muro in Domžalami, ki bo prvi vikend v marcu. Obeta se spektakel in vnovič razprodan stadion. Še preden bodo navijači uživali v dolgo pričakovani tekmi, ki bo prvič odigrana pod umetno svetlobo novih žarometov, bo pred organizatorji tekme zahteven izziv, saj bo treba igralno površino sanirati, pri čemer zimske vremenske razmere ne bodo veliko pomagale.

Tekma drugega spomladanskega kroga in hkrati prva domača tek-

ma med Muro in Domžalami bo v soboto, 2. marca, ob 17. uri. Čeprav večina tekem ne sodi med prioritetne tekme televizijskih hiš in Nogometne zveze Slovenije, kljub vsemu v klubu upajo na ugodne termine domačih tekem. To so vsekakor termini, ko v Pomurju ni drugih nogometnih dogodkov, torej tekem 2. in 3. lige ali tekem pomurske lige. V klubu računajo, da bi z umestitvijo v te časovne okvire lahko obisk domačih tekem izboljšali vsaj za 30 ali 40 odstotkov, saj bi dodatna spodbuda s tribun ekipi Mure dala še več naboja.

O tem smo podrobneje pisali v januarski številki.

Kaj čaka Muro pred nadaljevanjem sezone Aleš Cipot

dejstvo, da so fantje sposobni tudi bolj zavidljivih dosežkov.

Nogometaši Mure so moštvo okrepili z napadalcem Kevinom Žižkom in vezistom Jonom Špornom.

Klub je sporazumno zapustil branilec Dejan Kurbus, še pred tem pa vratar Kristjan Matošević, ki je kot posojen igralec Mure jesenski del prvenstva branil v drugi ligi pri Ankaranu Postojni. Nogometaši Mure so uvodni trening pred spomladanskim nadaljevanjem prvenstva v prvi ligi opravili že 5. januarja. Začetni del priprav so opravili na domačem stadionu, osrednjega pa med 3. in 15. februarjem v turškem kraju Side.

Na treningu v Turčiji se je poškodoval Kevin Žižek, ki je predčasno zaključil tamkajšnje priprave. Dodatne preiskave bodo pokazale, za kako resno poškodbo kolena gre. Tekma z ukrajinskim prvoligašem Chornomoretsom iz Odesse se je končala z rezultatom 0:0. Muraše čakata še tekmi z kazahstanskim prvoligašem Atyrauem in moskovskim Spartakom.

Začetni del priprav so opravili na domačem stadionu, osrednjega pa med 3. in 15. februarjem v turškem kraju Side.

Med reprezentanti tudi Šturm in Sirk Muraše prva spomladanska prvenstvena tekma čaka v soboto, 23. februarja, ko se bodo v Ljudskem vrtu ob 17. uri pomerili z Mariborom.

19. februrarja še zadnji test Pred odhodom na priprave v Turčijo so muraši na pomožnem igrišču z umetno travo na Faza-

neriji odigrali tri pripravljalne tekme in trikrat zmagali; proti Beltincem s 5:1, Međimurju s 3:1 in Varaždinu z 2:1. 19. februarja sledi še zadnja pripravljalna tekma proti Dobrovcam. Muraše

prva spomladanska prvenstvena tekma čaka v soboto, 23. februarja, ko se bodo v Ljudskem vrtu ob 17. uri pomerili z Mariborom. Čeprav je cilj kluba še vedno obstanek v ligi, je težko zanikati

In še dodatna novost, ki spremlja tabor Murašev od nedavnega. Selektor članske reprezentance Slovenije Matjaž Kek je na prijateljsko tekmo med člansko reprezentanco B Slovenije in reprezentanco Kitajske do 25 let med drugimi povabil tudi nogometaša Mure Roka Sirka in Klemna Šturma. Tekma se je končala z rezultatom 2:2. Vpoklicani so bili v glavnem nogometaši, ki nastopajo v slovenski prvi ligi.

Rokometaši Pomurja v boj za obstanek Aleš Cipot

stva se je začel v začetku februarja in pred Pomurjem je zahteven boj za obstanek. Na nekaj zadnjih tekmah so rokometaši kljub nepopolni ekipi pokazali, da se del tekme lahko kosajo z boljšimi ekipami, vendar je nihanj v igri preveč.

V nadaljevanju prvenstva bodo igrali v nespremenjeni igralski zasedbi, brez okrepitev, kljub težkemu izhodišču pa si v klubu zelo želijo obstati v ligi.

Rokometni klub Pomurje je pred začetkom aktualne sezone iz druge državne rokometne lige napredoval v 1. B državno ligo.

Pred spomladanskim nadaljevanjem prvenstva je Pomurje med štirinajstimi ekipami z eno osvojeno točko na zadnjem mestu.

Za dvanajstim mestom, ki še prinaša obstanek v ligi, zaostajajo za pet točk. Drugi del prven-

V spomin Žikiju

Na nekaj zadnjih tekmah so rokometaši Pomurja pokazali, da se del tekme lahko kosajo z boljšimi ekipami.

V domačem rokometnem klubu so nedavno že sedmič zapored organizirali rokometni turnir Žikijev memorial, ki ga po udeležbi ocenjujejo kot najkakovostnejšega do zdaj. Nastopili so prvoliga-

ška ekipa Jeruzalem Ormož, ekipa Krškega, ki nastopa v 1. B ligi in se bori za vrh lestvice, ter domače Pomurje. Turnir organizirajo v spomin na dolgoletnega pomurskega rokometnega delavca Vlada Roškarja – Žikija. Na začetku turnirja je predsednik RK Pomurje Marjan Kreslin spomnil na človeka, ki je življenje posvetil pomurskemu rokometu. Turnir so osvojili Ormožani, drugo mesto so osvojili rokometaši Krškega in tretje mesto domačini. Najboljši strelec turnirja je bil Rok Žuran (Jeruzalem Ormož) z 21 zadetki, najboljši vratar je bil Tomislav Balent (Jeruzalem Ormož) in najboljši igralec Filip Bombek (RK Pomurje).

KRIŽANKA / OBVESTILA

februar 2019

/

23

Foto: Alesandra Grah

Novost v Mikku – letni abonma za koncertni cikel Alternativne godbe V Mladinskem informativnem in kulturnem klubu lahko vsak torek in četrtek med 13. in 17. uro kupite letni abonma za Mikkov koncertni cikel Alternativne godbe.

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite od petka, 1. marca 2019, na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrajenka križanke iz prejšnje številke (št. 183): Štefanija Gobar, Kupšinci 39b, 9000 Murska Sobota Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA. AP MS d.d.

Bakovska ulica 29a 9000 Murska Sobota

murska sobota nekoč

NAGRADA: 1x darilni bon v vrednosti 30,00 EUR za razpisni izlet ali potovanje, ki je v organizaciji Turistične agencije Klas.

Izžrebani nagrajenec se z obvestilom, ki ga prejme s strani Mestne občine Murska Sobota, oglasi v poslovalnici Turistične agencije Klas Murska Sobota, Slomškova ul. 42, 9000 Murska Sobota (na avtobusni postaji).

Cena abonmaja za mlade starosti od 15 do 29 let je 20 evrov. Preostali bodo za abonma odšteli 35 evrov.

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: VREME, ČELEK, ANIKA, SAPER, IUS, RAHLOST, SEPTEMBER, TIPI, FOTOGRAFKA, DOK, IZID, HELADA, DA, NOČ, BORED, CENT, GI, LIV, KAVCIJA, AKTIVIST, POSEK, KSANTOFIL, PA, ŠPAJKA, RISATI, PEČA, AJA, IRS, RU, KLIRING, GNU, AGA, EVA, KOKAIN, NEUMNIK, EDINČE, JODAT, AFTE, JEK, ATIKA, NJOK.

Tako je bila zasnežena Titova ulica v Murski Soboti pred daljnimi leti. Danes se ulica imenuje Slovenska.

Foto: Zoltan Gerenčer

Abonma velja za vse koncerte v okviru Alternativne godbe, ne velja pa za diskoteke, Festival Delu čast in oblast, Festival MIKK ter božični koncert. Alternativna godba v koledarskem letu ponudi okoli dvajset koncertov z vstopnino 5 evrov.

Abonma je mogoče rezervirati tudi po elektronski pošti (info@ mikk.si).

Naslednja številka Soboških novin izide v petek, 15. marca 2019.

Glasilo Soboške novine izdaja mestni svet Mestne občine Murska Sobota. Ustanovitelj je Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota.

Izdajateljski odbor: Romeo Varga (predsednik), dr. Aleksander Jevšek, Robert Žižek, Nives Cajnko, Andrej Mešič, Slavica Meglič in Vlasta Veren.

Naslovnica: nagrajenci Mestne občine Murska Sobota ob slovenskem kulturnem prazniku, foto: Aleš Cipot Odgovorni urednik: Tadej Buzeti Jezikovni pregled: Rajko Marinič Grafična priprava: Jože Dolinšek, s. p.

Tisk: Jože Dolinšek, s. p.

Naklada: 7300 izvodov Mesečnik Soboške novine prejemajo gospodinjstva v Mestni občini Murska Sobota brezplačno.

Elektronska pošta uredništva: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19 ISSN št.: C501-4166 Uredništvo medija ne odgovarja za kvaliteto in slovnično pravilnost izdelanih oglasov, poslanih s strani organizatorjev dogodkov.

24

/februar 2019

PRIREDITVE IN DOGODKI petek, 15. 2. 2019, ob 21.00

Dnevna soba s posluhom: Love Treš poslušalnica Mikkov klubski prostor

sobota, 16. 2. 2019, ob 17.00

Mikkov turnir v namiznem nogometu Mikkov klubski prostor

četrtek in petek, 21. in 22.

2. 2019, od 10.00 do 12.00

Mikkova jutra retro risank Mikkov klubski prostor

ponedeljek, 25. 2. 2019, ob 19.00

»POJ MI PESEM« – filmska projekcija dokumentarca s pogovorom / Gledališče Park v Murski Soboti

četrtek, 28. 2. 2019, ob 16.30

»JAZ PA BEREM« – zaključek bralnega projekta za otroke avla Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

petek, 1. 3. 2019, ob 19.00

film »ZA PREKMURJE GRE« Gledališče Park v Murski Soboti

sobota, 2. 3. 2019, od 10.00 do 12.00

otroško pustovanje z Romano Kranjčan grajska ploščad v mestnem parku, Murska Sobota

sobota, 2. 3. 2019, ob 21.00

Mikkova pustna diskoteka (glasbo rolata Vlad & Köla) Mikkov klubski prostor

četrtek, 7. 3. 2019, ob 19.00

potopis KOSTARIKA – Pura Vida Costa Rica, Matej Košir / Gledališče Park v Murski Soboti

torek, 12. 3. 2019, ob 9.00

MLADI ODER 2019 – območno srečanje otroških gledaliških skupin, 1. del; JSKD OI Murska Sobota Gledališče Park v Murski Soboti

petek in sobota, 15. in 16. 3. 2019, od 20.00 do 10.00

NOČ V OBJEMU LJUDSKEGA IZROČILA, Osnovna šola II Murska Sobota / mladinski oddelek Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

GLEDALIŠKE PREDSTAVE torek, 26. 2. 2019, ob 9.30 in 11.30

Nik Škrlec: »NAJ GRE VSE V π ALI KAKO SEM SE NAUČIL 3141 DECIMALK« Gledališče Park v Murski Soboti

sreda, 27. 2. 2019, ob 19.00

Karas, Konec, Bizovičar: »PREDSTAVA ZA VSAKO PRILOŽNOST«, SiTi Teater Ljubljana Gledališče Park v Murski Soboti

ponedeljek, 4. 3. 2019, ob 19.00

gledališka predstava po motivih »Pahljače« Carla Goldonija: »VENTILATOR«; koprodukcija: Gledališče Koper in Novosadsko gledališče Gledališče Park v Murski Soboti

sreda, 6. 3. 2019, ob 18.00 in 20.30

Kitty Crowther: »MENOPAVZA«, Špas teater Mengeš Gledališče Park v Murski Soboti

PREDSTAVE ZA OTROKE vsak ponedeljek ob 17.00

pravljice izpod šotora igralnica Mali ČuDo, Mensana v Murski Soboti

vsako sredo ob 16.30

pravljične ure / igralnica na mladinskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

vsako soboto med 10.00 in 12.00

knjižnica igrač / igralnica na mladinskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

KONCERTI petek, 15. 2. 2019, ob 19.00

Govoreči bobni – produkcijski koncert bobnarske delavnice / Mikkov klubski prostor

sobota, 23. 2. 2019, ob 22.00

Alternativna godba: Werefox (Slo) + Wookie The Huge (Slo) / Mikkov klubski prostor

sobota, 9. 3. 2019, ob 22.00

Winter breka Fest VI Mikkov klubski prostor

ponedeljek, 11. 3. 2019, ob 18.00

BALETNA PRODUKCIJA, Glasbena šola Murska Sobota Gledališče Park v Murski Soboti

četrtek, 14. 3. 2019, ob 19.00

Komorni godalni orkester Anima Musicae, Budimpešta; solistka na marimbi: ALEKSANDRA ŠUKLAR Gledališče Park v Murski Soboti

petek, 15. 3. 2019, ob 19.00

Orkester slovenske policije, EHO Podpornica Gledališče Park v Murski Soboti

sobota, 16. 3. 2019, ob 19.00

koncert etno jazz zasedbe džeZZva Gledališče Park v Murski Soboti

KOLEDAR DOGODKOV PREDAVANJA četrtek, 14. 2. 2019, ob 17.30

DOPPS: HUDOURNIKI, predavatelj Franc Bračko dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

sreda, 13. 2. 2019, ob 19.00

predavanje Društva Šteker: Prekomerna raba interneta pri mladih Mikkov klubski prostor

petek, 15. 2. 2019, ob 17.00

Marjana Škalič: »ŠOLA, KAM GREŠ?« (predstavitev knjige) dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

torek, 26. 2. 2019, ob 17.00

NAČRTOVANJE ZELENJAVNO-ZELIŠČNEGA VRTA, Društvo Zmorem domače; predavatelja Brigita Šušteršič in Lovro Vehovar dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

sreda, 27. 2. 2019, ob 17.00

SOOČANJE Z IZGUBO OTROKA MED NOSEČNOSTJO IN KMALU PO ROJSTVU, Hospic, predavateljica Petra Paver Urek dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

petek, 8. 3. 2019, ob 18.00

Sarival Sosič: »JAZ SAM«, Založba Litera (predstavitev knjige) dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

sreda, 13. 3. 2019, ob 18.00

Vestnik v živo: Saša Einsiedler, BISERNA PRAVILA KOMUNIKACIJE Gledališče Park v Murski Soboti

četrtek, 14. 3. 2019, ob 17.30

DOPPS: PTICE SLOVENSKIH PLANIN, predavatelj Matej Gamser dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

RAZSTAVE ponedeljek, 18. 2. 2019, na ogled do 28. 2. 2019

Vanja Lebar: »BesedoVanja« (razstava plakatov) avla Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

sreda, 20. 2. 2019, ob 18.00, na ogled do konca maja 2019

otvoritev razstave »Od puščave do mize«, gostujeta Teološka fakulteta Ljubljana, UI Maribor, Center judovske kulture Sinagoga Maribor Pomurski muzej Murska Sobota

petek, 2. 2. 2019, na ogled do 15. 2. 2019

razstava fotografij, Univerza za tretje življenjsko obdobje Murska Sobota / avla Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

četrtek, 2. 2. 2019, ob 17.00, na ogled do 22. 2.

2019

»Ludvik Vrečič«, razstava likovne sekcije KUD Sij Cankova / dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

na ogled do maja 2019

»Ludvik Vrečič. Slike«, stalna razstava Pomurskega muzeja Murska Sobota Pomurski muzej Murska Sobota

sreda, 27. 2. 2019, na ogled do 15. 3. 2019

SLIKARSKA DELA DUŠANA KOVAČA dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

ponedeljek, 4. 3. 2019, ob 10.00, na ogled do 16.

3. 2019

ODPADNO JE UPORABNO, Saubermacher-Komunala Murska Sobota (razstava in razglasitev izdelkov natečaja) / dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

četrtek, 14. 3. 2019, ob 16.00

javno strokovno vodstvo po razstavi »Ludvik Vrečič.

Slike«, vodi mag. Franc Obal Pomurski muzej Murska Sobota

petek, 15. 3. 2019, ob 18.00

otvoritev razstave ob 100. obletnici Gimnazije Murska Sobota / Mikkova galerija Odprto obrobje

ŠPORT od ponedeljka, 18., do petka, 22. 2. 2019, vsak dan od 8.00 do 13.30

AKTIVNE ZIMSKE POČITNICE, brezplačne športne aktivnosti za otroke med 7. in 10. letom starosti (prijave: 031 792 969) Osnovna šola III Murska Sobota, organizator ZKTŠ Murska Sobota

DELAVNICE vsak ponedeljek in sredo od 19.00 do 20.30

kundalini joga Aurora Coworking, Lendavska 43, Murska Sobota

od ponedeljka, 18., do srede, 20. 2. 2019, od 15.00 do 18.00

delavnica 3D-oblikovanja s programom Foundry Modo Mikkov klubski prostor

od torka, 19., do četrtka, 21. 2. 2019, od 10.00 do 13.00

MUZEJSKE DELAVNICE V ZIMSKIH POČITNICAH (3-dnevne delavnice za otroke med 7. in 14. letom, tematsko povezane z razstavo »Ludvik Vrečič. Slike«) Pomurski muzej Murska Sobota

četrtek, 21. 2. 2019, ob 17.00

ČUJEČNOST, Anja Roter dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

sobota, 23. 2. 2019, od 9.00 do 12.00

Mali ustvarjalci: lego robotika Mikkov klubski prostor

Za objavo dogodkov in koordinacijo terminov dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.ms@zkts-ms.si Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je zadolžen tudi za koordinacijo prireditev v Mestni občini Murska Sobota. Organizatorje kulturnih, turističnih in športnih prireditev vabimo, da v naši turistični pisarni (Turistično-informacijski center Murska Sobota) preverijo, kateri dnevi so že zasedeni z dogodki.