Soboške novine, julij 2019 by Murska Sobota

ČASOPIS MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA / odgovorni urednik Tadej Buzeti

22. julij 2019 / številka 189

Od akademika do kroških legend V malhi številnih dogodkov, ki v zadnjih tednih potekajo v občini, tokrat velja izpostaviti tistega, na katerem smo dobili letošnje nagrajence ob občinskem prazniku. Zasedba je namreč zelo pestra. Letošnjo plaketo je prejel pomurski akademik prof. dr. Mitja Slavinec. Bil je med pobudniki za

ustanovitev Pomurske akademsko-znanstvene unije, ki je mesto kreativnega akademskega okolja in povezovanja članov, ki naj ne glede na trenutni kraj bivanja s svojim delom in po lastnih močeh pripomorejo k razvoju domače regije. PAZU ima po več kot desetletju in pol delovanja visok ugled v javnosti in širši družbeno-ekonomski pomen. Zahvalno listino je prejela Tadeja Hari, ki je uresničila smelo idejo in do-

Soboško poletje vabi / stran 11

segla, da je Slovenski etnografski muzej kot koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine marca letos obravnaval pobudo za vpis prekmurskega jezika v register nesnovne kulturne dediščine in zaključil, da pobuda ustreza kriterijem in je kot taka primerna za vpis. Zahvalna listina je prav tako šla v roke Pomurskemu društvu za kakovost, ki deluje že 25 let, letos pa bo organiziralo svojo 25. letno konferenco. Na dosedanjih

Soboški dnevi 2019 / stran 12

se je zvrstilo okrog 150 priznanih strokovnjakov s področja kakovosti in voditeljstva iz Pomurja in celotne Slovenije, skupno je na njih sodelovalo okrog dva tisoč udeležencev. Tudi Koloman Horvat in Anton Škraban iz Kroga sta postala letošnja dobitnika zahvalne listine. Sta neke vrste očeta tradicionalnih srečanj med Prleki in Prekmurci, ki potekajo pri brodu v Krogu. Oba sta kot večina kroških fantov otroška in mladostna

leta preživela ob reki Muri, ki je bila njun svet in njun drugi dom. Z Muro sta odraščala, odkrivala sta njene skrivnosti in njeno lepoto, spoznala njeno korist ter tudi nevarnosti in gorje, ki ga skriva v deročem toku. V toku poletnih počitnic se avgusta na nekaj počitka odpravljamo tudi ustvarjalci Soboških novin. Naslednjič se beremo ponovno 16. septembra. Želimo vam čudovite poletne dni brez skrbi.

Intervju: Metka Fujs / stran 20

/julij 2019

V FOTOGRAFIJI IN BESEDI

Minimanija privabila številne družine

Noč pod zvezdami za 100 let Gimnazije Murska Sobota

Na festivalu Minimanija, ki se je odvil ob Soboškem jezeru, je bilo veselo. Otroci so lahko uživali v številnih dejavnostih, odrasli pa so se lahko ta čas sprostili v kotičku za sproščanje Dekleta iz Pisanih mehurčkov so poskrbela za čudovite poslikave obrazov, manjkala nista niti lov za zakladom in sladki kotiček, poskrbljeno je bilo tudi za pravo družinsko fotografiranje. Na festivalu so med drugim nastopili Romana Kranjčan, Sokijeva bobnarska šola in Ditka. / Foto: Melita Marič

V niz številnih dejavnosti ob letošnjem praznovanju 100. obletnice Gimnazije Murska Sobota so delež prispevali tudi fiziki in astronomi. Z Astronomskim društvom Kmica so namreč pripravili astronomski večer. Na njem so nekdanji dijaki in dijakinje, danes uveljavljeni astronomi, znanstveniki in profesorica, na to temo pripravili niz zanimivih predavanj. Po predavanjih so zbrani izkoristili jasno noč za astronomska opazovanja, ki jih je vodil Darko Kolar. S kar štirimi teleskopi so dodobra spoznali skrivnosti nočnega neba. / Geza Grabar, foto: Ivica Glavak

Z glasbo ob častitljivi obletnici gimnazije

Nipke presenetil najboljše v akciji Zmagovalci čistih zob

Na grajskem dvorišču v Murski Soboti je potekal poseben dogodek ob praznovanju 100. obletnice Gimnazije Murska Sobota. Bil je tudi glasbeno obarvan, saj je veliko glasbenikov prve glasbene korake opravilo prav na odru šole. Na tokratnem dogodku so nastopili band Gimnazije Murska Sobota, Anja Kutoš in Maruša Mujdrica, Doroja, Julie & Urh, Špirit Band, Žiga Mekiš Recek, Taja Časar ter drugi. / Foto: Aleš Cipot

Osebje Zdravstvenega doma Murska Sobota je tudi letos izvedlo akcijo Zmagovalci čistih zob. V Gledališču Park se je zbralo več kot 450 učencev zmagovalnih razredov sedemnajstih sodelujočih osnovnih šol in osmih podružničnih enot iz dvanajstih občin. Organizatorji so osnovnošolcem pripravili poučno gledališko predstavo z nastopom Boštjana Nipiča – Nipkeja, ki je navdušil polno dvorano domačega gledališča. Z akcijo skrbijo, da se otroci zavedajo, kako pomembno je imeti čiste zobe in skrbeti za njihovo redno čiščenje. / Foto: Aleš Cipot

Lovska maša v Krogu

Spet invazija vojaških starodobnikov

Lovska družina Murska Sobota je pri lovskem domu v Krogu v sodelovanju z murskosoboško stolno župnijo pripravila 21. mašo za lovce. Pri maši so se zbrali številni lovci, verniki iz župnije in krajani, ki so nato v prijetni senci ob druženju uživali v domačih dobrotah. Ob posebni priložnosti so podelili priznanja oziroma spominske znake, ki so jih prejeli lovci Štefan Varga, Sašo Ferenčič in Jože Sreš. Jože Ozvatič je letos prejel zlati znak za lovske zasluge. / Natalija Kreft

Jeep klub Veteran Murska Sobota, ki združuje ljubitelje starodobnih vojaških vozil, opreme in vojaških oblačil iz časov, ko so bila vozila v uporabi, je pripravil že enajsto mednarodno srečanje Pomurje 2019. Dvodnevnega potepanja po Pomurju se je udeležilo 47 vojaških vozil s 109 vozniki in sopotniki iz Slovenije in vseh štirih sosednjih držav. Pot so tradicionalno začeli na parkirišču trgovskega centra BTC v Nemčavcih. / Geza Grabar

V OSPREDJU / ŽUPANOV KOTIČEK

julij 2019

Pomembno zaznamujejo življenje v občini Ksenija Glažar Ob občinskem prazniku Mestne občine Murska Sobota je na slavnostni seji mestnega sveta župan Aleksander Jevšek podelil najvišja občinska priznanja. Plaketa Slavincu Plaketo Mestne občine Murska Sobota, ki se v obliki denarne nagrade podeljuje posameznikom, skupinam občanov in društvom za življenjsko delo, večletne uspehe trajnejšega pomena, vrhunske uspehe in dosežke ter kot spodbuda za nadaljnje delo, je letos prejel pomurski akademik prof. dr. Mitja Slavinec. Med drugim je zaslužen, da od leta 2002 deluje Pomurska akademsko-znanstvena unija. Brez njega si ne moremo

predstavljati delovanja in povezovanja pomurskih akademikov, tistih, ki živijo v Pomurju, in večine, ki deluje drugje v Sloveniji ali tujini. Predlagalo ga je kar 118 pomurskih akademikov, članov PAZU-ja, kar ga je, kot je pojasnil v nagovoru, presenetilo in obenem zelo razveselilo. Plaketa se podeljuje v obliki denarne nagrade, Slavinec pa je celoten znesek namenil delovanju unije in Pomurske izobraževalne fundacije. V nagovoru je med drugim povedal, da je vesel, da je v današnji družbi še veliko ljudi, ki jim ni težko dela časa, znanja, energije in včasih celo varnosti nameniti pomoči tistim, ki jo potrebujejo. Tako nekaj prispevajo za svoje okolje. Ponosen je, da je tako priznanje prejel v lokalnem okolju, zato mu pomeni še toliko več. Poudaril je pomen spodbudnega okolja, v katerem lahko razvijamo svoje potenciale in ideje. »Mnogi smo imeli to srečo. Ko smo bili mladi, smo ime-

li ob sebi ljudi, ki so nam pomagali. Veliko nas je, ki tega nismo pozabili in skušamo zdaj po svojih močeh pomagati današnjim mladim,« je še povedal nagrajenec.

Podelili še tri zahvalne listine Prejemniki zahvalnih listin Mestne občine Murska Sobota, ki se podeljujejo posameznikom, družbam, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za pomembne uspehe in dosežke na posameznih področjih življenja in dela, ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju in ugledu Mestne občine Murska Sobota, so Tadeja Hari, Pomursko društvo za kakovost ter Koloman Horvat in Anton Škraban. V kulturnem programu je nastopil kvartet pozavnistov Glasbene šole Murska Sobota, ki ga vodi Marko Slavič. Vse nagrajence bomo podrobneje predstavljali v naslednjih številkah Soboških novin.

Občina visoke kakovosti življenja Mestna občina Murska Sobota vztrajno postaja občina visoke kakovosti življenja. Zahvaljujem se vsem, ki pomagajo pri sooblikovanju občine, in vsem, ki sodelujejo, ko jo skupaj vodimo v pravo smer, da bo še boljša in lepša: mestnim svetnikom ter prejšnjim in letošnjim nagrajencem, kajti vsak je s svojim delom prispeval k temu uspehu. V marsikateri stvari se v občinskem svetu ali sicer pri upravljanju občine ne strinjamo. Toda strinjamo se o glavni stvari: da delamo tisto, kar je dobro za občanke in občane. In pri tem kot župan pogosto ne morem vleči samo prijetnih ali pozitivnih potez, ki so všeč ljudem, včasih je treba narediti tudi kaj takega, kar ljudem na prvi pogled ni všeč, a je za občanke in občane dolgoročno dobro. Po petih letih ste me občanke in občani dobro spoznali, veste, da se ne znam prepirati in da ne znam »udarjati pod pasom«. Sem pa vedno pripravljen na pogovor, tudi s tistimi, ki mislijo drugače. Letos praznujemo stoto obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. To je praznik, na katerega moramo biti zelo ponosni. In to ne samo Prekmurci, temveč vsi Slovenci. Ko smo v odboru za obeleževanje stote obletnice priključitve Prekmurja začeli z razpravo o tem, kaj bomo organizirali v domači regiji, je bilo osnovno vodilo, da je obletnica slovenski praznik, ne zgolj praznik Prekmurcev, zato se tega dogodka moramo veseliti vsi Slovenci. Zato se zahvaljujem Mestni občini Ljubljana, ki v glavnem mestu že gradi Prekmurski trg, na katerem bo stal spomenik, posvečen stoti obletnici priključitve Prekmurja.

Mitja Slavinec

Pomursko društvo za kakovost

Konec leta bomo tudi v Murski Soboti postavili spomenik zaslužnim za priključitev in z njim izrazili spoštovanje do vsega, kar so naredili za Prekmurje in Slovenijo. Po počitnicah se bo pospešila razprava o ustanavljanju pokrajin v Sloveniji. To bo izjemno pomembno obdobje, saj bomo poskušali doseči, da Pomurje postane in ostane regija. Na nedavnem srečanju županov na svetu pomurske razvojne regije smo ponovno ugotovili, kako zelo regijo potrebujemo, in to iz več razlogov, zlasti pa zaradi regijskih projektov, ki bodo pospešili razvoj regije. Tukaj pomurski župani moramo biti enotni in zahtevati, da Pomurje postane regija, ker si jo zaslužimo in ker nam pripada. Drage občanke, dragi občani, čestitam vam ob prazniku naše občine in vam hkrati želim lepe dopustniške dni!

Vaš župan dr. Aleksander Jevšek

Anton Škraban in Koloman Horvat

Tadeja Hari

/julij 2019

PREKMURJE V SRCU

Poklon mladih prekmurski pokrajini Aleksandra Grah

Mladi predstavili svoje spretnosti

V mestnem parku se je na Festivalu inovativnosti in ustvarjalnosti predstavilo več kot 800 otrok.

Na stojnicah so predstavili izvirne likovne izdelke, literarne drobtinice, zanimive ilustracije, domiselne miselne igre, prekmursko kulinariko in še kaj. V bogatem programskem delu so se mladi na grajski ploščadi predstavili z glasbeno-plesnimi točkami, obiskovalce so tako navdušili združeni pevski zbori ter vokalne, folklorne in komorne skupine. Festivala so se med drugim udeležili tudi nekdanji predsednik Slovenije in predsednik iniciativnega odbora za obeležitev stoletnice Milan Kučan, murskosoboški župan Aleksander Jevšek, Irena Kumer, predstojnica murskosoboške enote Zavoda za šolstvo, poslanec Jožef Horvat, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Jernej Štromajer ter direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj.

V okviru praznovanja stote obletnice priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom se je na ploščadi pred gradom in v mestnem parku predstavilo več kot osemsto otrok iz vrtcev ter osnovnih in srednjih šol. Festival inovativnosti in ustvarjalnosti je potekal v organizaciji murskosoboške območne enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, ki je razpisal ustvarjalni natečaj, na katerega se je odzvalo več kot 1100 otrok, učencev in dijakov. Kot je povedala predstojnica murskosoboške enote zavoda Irena Kumer, so sodelujoči vzgojno-izo-

Množica je preplavila območje pred grajsko ploščadjo. braževalni zavodi v svojih programih izvajali dejavnosti, povezane z obletnico, in razvijali temeljne človeške vrednote. Na kar 29 stojnicah

Tudi najmlajši v čast Prekmurju

so predstavili rezultate dela in dejavnosti, ki so jih v počastitev stoletnice izvajali v iztekajočem se šolskem letu.

»Drago Prekmurje, radi te mamo« Na junijskem obisku otrok iz vrtca Gozdiček pri županu Aleksandru Jevšku je slednji med drugim lahko prisluhnil lepi pesmi o Prekmurju, ki so jo otroci z zanosom deklamirali. V

Jasmina Muhič Veliko zaključno prireditev Sončni vrtiljak je Vrtec Murska Sobota letos primerno tematsko obarval. Ob vsakem koncu leta se otroci predstavijo staršem in se poslovijo od prijateljev. Kot je povedal ravnatelj vrtca Borut Anželj, so bili tokrat prvič v ospredju otroci, ki bodo z novim šolskim letom postali prvošolčki.

Kljub temu so na prireditvi nastopili tudi mlajši otroci, ki so obiskovali heterogene oddelke (starost od 4 do 6 let). »Ker letos mineva sto let od priključitve Prekmurja k matični domovini, smo tematiko prireditve obarvali s pridihom domovinske vzgoje,« je povedal Anželj. Po enotah murskosoboškega vrtca so bile za vse druge starostne skupine organizirane različne zaključne prireditve, na primer zaključni piknik z indijanskim pridihom, zaključek z zabavno-gibalnimi igrami v družbi staršev in tek podnebne solidarnosti.

čast naši pokrajini jo objavljamo tudi v pisni obliki.

»PREKMURSKA« (Tina Branšperger)

Pozdravljeni, prijatelji s širnega sveta, otroci smo iz Prekmurja, tu smo doma. Goričko, Dolinsko ali Ravensko, vse to je Prekmurje, vse to je slovensko. Zgodaj spomladi nas štorklja pozdravi, gibanico, retaš babica napravi. Žitna polja na našem koncu veselo se nastavljajo poletnemu soncu. Jesenske gorice nam grozdje rodijo, po belih bregovih se srne podijo. Prekmurje je Mura, ki v strugi buči, domača je pesem, ki v nas se iskri. Prekmurje je jezik, so prijazni ljudje, v prsih nam bije prekmursko srce. Drago Prekmurje, radi te mamo,

Vrtčveski otroci so na zaključni prireditvi okusili delček pripadnosti pokrajini in domovini.

ponosni smo na tejbe, nikomi te ne damo.

PREKMURJE V SRCU

julij 2019

Pogodba, ki je zapečatila Prekmurje Ksenija Glažar Foto: Lara Varga Pomurska akademija PAZU je v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota ob stoti obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom priredila posvet. Z njim so počastili stoto obletnico podpisa Versajske pogodbe, na kateri je bila sprejeta tudi odločitev o združitvi Prekmurja z matično domovino.

Z Versajsko pogodbo nova povojna ureditev Evrope 28. junija 1919 so v znameniti zrcalni dvorani palače Versailles sile antante in Nemčija podpisale t. i. Versajsko mirovno pogodbo, ki je pripomogla h koncu prve svetovne vojne in prinesla novo povojno ureditev Evrope. Podpisala sta jo nemški zunanji minister Hermann Müller in kolonialni minister Johannes Bell. Nemški parlament jo je ratificiral 9. julija 1919. Predstav-

Posveta v Murski Soboti so se udeležili predstavniki vseh petih zmagovalk, ki so leta 1919 v Versaillesu sprejele odločitev o priključitvi Prekmurja matičnemu narodu. niki petih velikih zmagovalk prve svetovne vojne so v pogodbi določili, da Prekmurje pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na posvetu v Murski Soboti so zbrane pozdravili župan Aleksander Jevšek, predsednik PAZU Mitja Slavinec ter vodja sektorja za strateške študije in analize ministrstva za notranje zadeve Stanislav Raščan.

Usoda Prekmurja negotova vse do zadnjih dni Nato je zgodovinar Andrej Hozjan predstavil čas po prvi svetovni vojni in dogajanje na mirovni konferenci ter vlogo predstavnikov posameznih držav. Za priključitev Prekmurja k matični domovini se je odločilno zavzela francoska delega-

cija. V konziliju je sedel eden najvplivnejših mož George Clemenceau, podprl ga je ameriški predstavnik, nato britanski in za njim sicer nejevoljno italijanski ter kot zadnji predstavnik Japonske. Po besedah Hozjana je bila 28. junija najprej podpisana mirovna pogodba, nato je sledilo na desetine podrobnejših odločitev, tudi odločitev vrhovnega sveta petih velikih o priključitvi Prekmurja matičnemu narodu 9. julija. »To še ni pomenilo dokončne odločitve o državni meji. Te so končno določili in njihov potek potrdili s pogodbo v Trianonu leta 1920, je pa ta odločitev vrhovnega sveta z 9. julija vplivala na dokončno odločitev sveta celotne mirovne konference. Najožji priključitveni proces odločanj o Prekmurju je mogoče spraviti prav v čas med 9. julijem in začetkom avgusta 1919,« je še razložil Hozjan. Pred glasovanjem sta zelo pomembno delo opravila člana jugoslovanske delegacije dr. Franc Kovačič in dr. Matija Slavič. Slednji je zbral podatke ter napisal knjigo o Prekmurju in z narodnostnim zemljevidom dokazoval, da v takratni Slovenski krajini med Muro in Rabo živijo pretežno Slovenci, po njegovih podatkih jih je bilo kar 79 odstotkov.

Prekmurski trg že dobiva podobo Ksenija Glažar

tom Kuneševićem, oblikovalec napisa, ki se glasi »Ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom«, je Tomato Košir.

V Ljubljani urejajo Prekmurski trg, ki ga bo krasil spomenik, posvečen stoletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in zasnovan kot prostorski element, ki daje vtis serije lončenega posodja. Na predlog iniciativnega odbora za obeleževanje omenjene stoletnice je februarja letos komisija za postavitev javnih spomenikov – obeležij v Mestni občini Ljubljana sprejela sklep o postavitvi spominskega obeležja in ureditvi spominskega parka. Predlagan je bil park med Poljansko cesto in Poljanskim nasipom v križišču z Ambroževim trgom, ki ga je ljubljanski mestni svet maja letos poimenoval kot Prekmurski trg. Območje je v fazi preureditve v okviru celostne prenove Poljanske ceste. Predvideno je tlakovanje trga, ohranili bodo drevesa in na novo uredili grmovnice. Del nove ureditve območja obsega tudi postavitev spominskega obeležja. Zasnova in posta-

Slovesnost v državnem zboru, na ljubljanskem gradu razstava

Spomenik na Prekmurskem trgu bo sestavljala serija lončenega posodja, ulitega v beton, ki je različno razporejeno po podstavku. Vmesni prehod pomeni odločitev Prekmurcev, da se združijo z matičnim narodom, ki jih je sprejel kot enakovredne. Avtor: Zoran Srdić Janežič. vitev sta delo arhitekturnega ateljeja Medprostor. Ob državnem prazniku 17. avgusta bo trg pripravljen za otvoritev, spominsko obeležje pa bo postavljeno pozneje.

Izbran predlog akademskega kiparja Zorana Srdića Janežiča Na javni natečaj Mestne občine Ljubljana za likovno rešitev spomenika je

prispelo dvanajst predlogov. Posebna strokovna komisija, ki so jo sestavljali prof. Janez Koželj (podžupan, predsednik komisije), dr. Ana Kučan, mag. Alenka Vidrgar, dr. Robert Inhof, Blaž Peršin in Rok Žnidaršič, je za postavitev spomenika izbrala predlog akademskega kiparja Zorana Srdića Janežiča. Drugo nagrado je prejel Matjaž Počivavšek, tretjo pa mag. Primož Pugelj. Avtor zmagovalnega predloga je Zoran Srdić Janežič s soavtorjem Cve-

Stoto obletnico združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom so v začetku julija slovesno obeležili tudi v državnem zboru skupaj z državnim svetom. Proslavili so jo z ogledom igranega dokumentarnega filma »Za Prekmurje gre!« avtorja in režiserja Štefana Celca. Zbrane na slovesnosti, ki je potekala v mali dvorani državnega zbora, so nagovorili predsednik državnega zbora mag. Dejan Židan, predsednik državnega sveta Alojz Kovšca ter avtor in režiser filma Štefan Celec. Židan je med drugim povedal, da so obletnice pomemben mejnik zorenja zavesti nekega naroda in velikega pomena za sodobno slovensko državnost, prav tako pa so tudi priložnost za krepitev moči za spoprijemanje s prihodnostjo. Na ljubljanskem gradu so odprli posebno razstavo idejnih osnutkov za spomenik, ki je na ogled do konca julija.

/julij 2019

MESTNI SVET

Potrdili prejemnike občinskih priznanj Ksenija Glažar Mestni svetniki so se sestali na šesti redni seji mestnega sveta. Mestni svetniki so najprej v drugi obravnavi potrdili predlagani predlog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za severni del EUP SO 99. Ureditveno območje obsega nepozidana stavbna zemljišča med Ulico Jožefa Benka in podaljškom Tomšičeve ulice v Murski Soboti, ki ga na severnem robu omejuje območje Kološeve ulice. Na južnem delu obravnavanega območja so njivske površine, ki so s prostorskim načrtom prav tako predvidene za pozidavo, vendar niso vključene v območje obdelave. Velikost ureditvenega območja je pribl. 2,4 hektarja. Zanj sta predvidena umestitev novih objektov, namenjenih centralnim dejavnostim, gradnji večstanovanjskih objektov in individualnih stanovanjskih hiš, z možnostjo spremljajočih storitvenih dejavnosti, ter grajeno javno dobro, namenjeno gradnji prometne in preostale gospodarske javne infrastrukture.

Drugič o zbiranju komunalnih odpadkov Nato so prav tako v drugi obravnavi potrdili predlagani predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o načinu izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Murska Sobota, ki ga je predstavila Milena Vöröš iz mestne uprave. Odlok je pravna podlaga, ki določa način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju mestne občine ter pravice, obveznosti in odgovornosti vseh deležnikov pri ravnanju s komunalnimi odpadki. Po besedah Vöröševe veljaven odlok ni bil usklajen z novo uredbo, zato je cilj odloka uskladitev področja izvajanja te javne službe z veljavnimi predpisi. V prvi obravnavi je bil med drugim dan tudi predlog o načinu zbiranja odpadkov. Predlagatelj je predlagal zbiranje odpadkov po sistemu od vrat do vrat na način, da bi izvajalec javne službe odpadke pred prevzemom stehtal. Predlog ni bil upoštevan. Zbrani komunalni odpadki se, kot je pojasnila Vöröševa, tehtajo na ravni celotne občine. Skupna masa komunalnih odpadkov se razdeli na skupen mesečno zbran volumen mešanih komunalnih odpadkov ter nato razdeli po posameznih uporabnikih glede na velikost zabojnika in pogostost odvoza. V drugi obravnavi so mestni svetniki nato potrdili predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o podelitvi koncesije za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na ob-

Največ debate je tokrat sprožil predlog o novem pokopališkem redu. močju Mestne občine Murska Sobota, ki ga je prav tako predstavila Milena Vöröš iz mestne uprave.

Razprava o novem pokopališkem redu V nadaljevanju seje so se mestni svetniki v prvi obravnavi seznanili s predlogom odloka o pokopališkem redu v Mestni občini Murska Sobota, ki ga je predstavila Milena Vöröš iz mestne uprave. Zadnji odlok o pokopališkem redu v mestni občini je bil sprejet leta 1987. Ker je konec leta 2016 na tem področju začel veljati nov zakon, je treba pokopališki red uskladiti z zakonodajo. Odlok ureja pokopališki red na območju mestne občine ter podrobneje določa izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti. Z novim zakonom se določa nova javna služba, in sicer 24-urna dežurna služba kot obvezna občinska gospodarska javna služba ter pogrebna in pokopališka dejavnost. Izvajanje teh določa pokopališki red. Na območju mestne občine so pokopališča v Bakovcih, Černelavcih, Krogu, Kupšincih, Markišavcih, Murski Soboti, Nemčavcih, Polani, Rakičanu, Satahovcih in Veščici. Po doslej veljavnem odloku je pokopališko dejavnost v mestu Murska Sobota opravljalo javno podjetje Komunala, v vseh preostalih naseljih pa krajevne skupnosti. Novi odlok predvideva skupnega upravljavca za vsa pokopališča, to je javno podjetje Komunala. Kljub temu lahko posamezne naloge upravljavca na posameznem pokopališču zaradi racionalnejšega opravljanja nalog (npr. predaja in odklepanje mrliških vežic) še vedno ostanejo v upravljanju krajevne skupnosti. Uvajanje enotnega upravljavca za vsa pokopališča med drugim pomeni, da bosta uvedena enoten standard in enakopravno urejanje pokopališč. Z odlokom se predpiše pokopališki red, ki podrobneje določa izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uredi prenos nepremičnin na mestno občino.

Kakšni so pomisleki? Predlagani odlok je pri mestnih svetnikih sprožil številna vprašanja. Kot je sprva pojasnil Matjaž Durič, predsednik občinskega odbora za urbanizem in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo, so člani odbora predlog zavrnili. Pozneje so v razpravi tudi drugi mestni svetniki izrazili podobne pomisleke – v glavnem zaradi vprašanja prenosa nepremičnin, torej mrliških vežic, s krajevnih skupnosti na mestno občino, saj so jih večinoma zgradili s krajevnimi samoprispevki ali lastnimi sredstvi krajanov. Pomisleki so se nanašali še na pokope ob nedeljah, saj Komunala takrat ne izvaja te dejavnosti, v vaseh pa je to običajno. Pripombe in pobude bo mestna uprava do druge obravnave odloka temeljito preučila.

Potrebe po logopedu in nevrofizioterapevtu v vrtcu Mestni svetniki so dali soglasje k sistematizaciji delovnih mest v Vrtcu Murska Sobota za šolsko leto 2019/2020, kar sta predstavila Darja Kadiš iz mestne uprave in ravnatelj vrtca Borut Anželj. Vrtec Murska Sobota bo imel v začetku šolskega leta 2019/2020 predvidoma 43,5 oddelka. V januarju 2020 načrtujejo na podlagi vpisa otrok nov oddelek. Vpisanih je 697 otrok, od tega 148 novincev. Otroci so razporejeni v 14 oddelkov prvega starostnega obdobja, 17 drugega, 10,5 kombiniranega oddelka, dva razvojna oddelka in bolnišnični oddelek. Na področju delovnih mest je predvidena nova zaposlitev spremljevalca gibalno oviranega otroka. Ravnatelj je v letošnji sistematizaciji zaprosil za financiranje 0,5 delovnega mesta logopeda in osmih ur na teden za nevrofizioterapevta. V logopedsko obravnavo je vključenih od 35 do 40 otrok.

Javno podjetje Komunala poslovalo z dobičkom Svetniki so soglasje dali še k Letnemu poročilu javnega podjetja Komunala za leto 2018, kar je predstavil Borut Slavič iz mestne uprave. Bilančni dobiček javnega podjetja, ki izvira iz čistega poslov-

nega izida za leto 2018, znaša 237 tisoč evrov in se bo v višini 60 tisoč evrov vplačal v proračun mestne občine, preostanek v višini 177 tisoč pa ostane nerazporejen. Celotni prihodki družbe so v letu 2018 znašali 6.694.255 evrov, odhodki pa 6.457.220 evrov, kar pomeni 237 tisoč evrov bruto dobička. Pri tem so gospodarske javne službe poslovale z negativnim rezultatom v višini 39.536 evrov. Preostale dejavnosti – dejavnosti po pogodbi so prav tako poslovale z negativnim rezultatom v višini 76.374 evrov (največji minus je ustvarilo kopališče v višini 81.306 evrov, upravljanje pokopališč pa je poslovalo s plusom v višini 8049 evrov). Iz naslova dejavnosti, ki jih družba opravlja na trgu (tržne dejavnosti), so poslovali z dobičkom v višini 411.389 evrov. Pred koncem seje so dali mestni svetniki še soglasje k zadolžitvi javnega podjetja Ljudska univerza Murska Sobota v višini 100 tisoč evrov, kar je, kot je pojasnil Slavko Domjan iz mestne uprave, potrebno zaradi premostitve sofinanciranja (predfinanciranja), odobrenega iz državnega proračuna. S tem se zavodu omogoči izvedba projekta, ki ima potrjena sofinanciranja iz sredstev državnega proračuna.

Potrdili prejemnike priznanj ob občinskem prazniku Mestni svetniki so potrdili prejemnike priznanj Mestne občine Murska Sobota za leto 2019. Plaketo mestne občine za leto 2019 ob občinskem prazniku prejme pomurski akademik prof. dr. Mitja Slavinec, ki so ga predlagali člani Pomurske akademsko-znanstvene unije. V obrazložitvi so pojasnili, da si plaketo zasluži za življenjsko delo, za večletne uspehe in delo, ki so širšega in trajnega družbenega pomena, ter kot spodbudo za nadaljnje delo. Slavinec je, kot še navajajo predlagatelji, med drugim ključni akter pri organizaciji okroglih miz, zelo zaslužen je za povezovanje in delovanje pomurskih akademikov, bil pa je tudi med pobudniki za ustanovitev akademije. Zahvalno listino mestne občine za leto 2019 na predlog mestne svetnice Vlaste Veren prejme Tadeja Hari. Predlagateljica v razlagi navaja, da si Tadeja Hari listino zasluži, ker je dosegla, da je bila prekmurščina vpisana v register nesnovne kulturne dediščine. Pobuda je bila realizirana ob podpori Prekmurskega društva General Maister kot prvega podpisnika ob vložitvi predloga. V delo so bili vključeni še PAZU, Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija, KUD Beltinci, evangeličanska cerkev Murska Sobota, katoliška cerkev in škofija v Murski Soboti. Vloga je zahtevala ogromno dela z opisom zgodovine razvoja prekmurščine in današnje uporabe, navedbo bibliografije, filmografije in fotografij itd. Zahvalno listino mestne občine za leto 2019 prejme tudi Pomursko društvo za kakovost. Predlagatelji (Megras, Ekonomska šola Murska Sobota in First) v obrazložitvi navajajo, da si zahvalno listino zasluži za 25 let uspešnega delovanja. Med drugim organizirajo veliko izobraževanj s področja kakovosti, letos že 25. letno konferenco, člani društva opravljajo tudi svetovalno delo v pomurskih organizacijah pri zagotavljanju kakovosti in vzpostavljanju različnih sistemov kakovosti. So tudi soustanovitelj Študentskega podjetniškega in inovacijsko-raziskovalnega centra (ŠPIC), ki med drugim organizira mednarodne raziskovalne tabore. Zahvalni listini prejmeta še Koloman Horvat in Anton Škraban, ki ju je predlagal svet Krajevne skupnosti Krog. V pojasnilu navajajo, da je bila na njuno pobudo leta 1994 prvič izvedena prireditev z vlečenjem vrvi med Prekmurci in Prleki, ki letos praznuje 25 let. Tradicionalna srečanja so prerasla meje športnega srečanja, razvilo se je sodelovanje med KS Krog in KS Vučja vas. Kljub upokojitvi sta oba še vedno aktivna v Kajak kanu klubu Mura Krog. Prejemnike priznanj bomo podrobneje predstavljali v prihodnjih številkah Soboških novin.

SVETNIŠKI KOTIČEK / SPROŠČENO Vrnitev na položaj regijskega središča

Zoran Hoblaj (SD) V zadnjih petih letih smo priča postopnemu vračanju mestne občine na položaj regijskega središča, ki smo ga pred tem vztrajno izgubljali. Povratek se gradi strpno in premišljeno z vlaganjem v infrastrukturo, kulturo, šport in turizem ter tudi s podporo gospodarstvu, hkrati pa s posluhom za socialo, starejše, mlade in invalide. V tem duhu lahko ocenimo tudi letošnji proračun mestne občine, saj se nadaljuje z uresničevanjem zastavljenih projektov in ciljev za dvig občine na višjo raven in izboljšanje občine za občane. Ni treba posebej poudarjati, da je osrednji projekt dokončanje in

odprtje Expana, ki je do zdaj upravičil vsa pričakovanja in na drugi strani utišal vse dežurne kritike, ki v vsakem koraku naprej vidijo neupravičene strahove. Samo vlaganja v razvoj bodo prinesla napredek in naša občina je dolga leta capljala na mestu ali nazadovala, zdaj pa se tudi s projekti, kot je Expano, skokovito razvija. Prvi dokaz je bil otvoritveni vikend, ko se je ob tako poimenovanem Soboškem jezeru zvrstilo na tisoče obiskovalcev. Seveda z začetkom obratovanja in odprtjem objekta dela ni konec, zato bo za razvoj treba skrbeti tudi v prihodnosti ter dopolnjevati vsebine in ponudbo. Navsezadnje so Sobočani že vsaj trideset let razmišljali o vsebini jezera, kot jo lahko ponudi mesto Gradec. Zdaj smo jo dobili in jo moramo znati ceniti. Naslednji velik premik bo izgradnja in prenova središča mesta, ki je bistvo vsakega mesta. Center si po dolgih letih zanemarjenosti vsekakor zasluži celovito prenovo. Ne bom našteval vseh podrobnosti proračuna, ker je ta dostopen javnosti in je bil že

sprejet, vendar se mi zdita navedena projekta ključna za razvoj občine v prihodnje – po eni strani tudi zaradi turističnega razvoja mesta in njegovega središča kot glavne točke za druženje meščanov. Trendi v razvoju mest so namreč ravno nasprotni kot v preteklosti, ko so se gradili samo obrobni trgovski centri – zdaj vlada trend vračanja ljudi v središča mest. Pri razvoju kulture nadaljujemo s pestrim programom, proračun ima poudarek tudi na razvoju športa, kjer je treba zlasti izpostaviti uspešno vrnitev Mure v prvo slovensko ligo in uvrstitev v kvalifikacije za ligo Evropa. Področje socialnih transferjev bo v prihodnosti še bolj obremenjeno, predvsem pa je treba izpostaviti, da bomo morali veliko poudarka nameniti starejšim, saj se prebivalstvo v naši pokrajini stara hitreje kot v drugih delih Slovenije. Izzivov nam tako ne bo zmanjkalo, prepričan sem, da bo razvoj občin še bolj odvisen od evropskih sredstev. In na tem področju sta občinsko vodstvo in uprava zelo uspešna.

Mesto Murska Sobota in okoliške vasi

Drago Rajbar (N.Si) Vsakdo si želi živeti v mirnem, urejenem, gospodarsko močnem ter kulturno, športno in versko stabilnem okolju. N.Si verjame v boljšo prihodnost Mestne občine Murska Sobota in Pomurja. Zaupamo v trdnost krščanskih temeljev v slovenskem prostoru, ki so nam jih pred sto in več leti v veliki meri izborili katoliški duhovniki. S sprejetjem proračuna za letošnje leto so izpolnjeni določeni

predpogoji za dokončanje nekaterih razvojnih projektov in začetek novih. V sestavo mestne občine spadajo tudi okoliške vasi, ki jim je v letošnjem proračunu prav tako namenjenih nekaj sredstev. Sredstva so namenjena zlasti za nujne stvari, ki na realizacijo čakajo že kar nekaj let. Vsak krajan oziroma meščan s svojega zornega kota spremlja prioritetna ali manj prioritetna dogajanja in investicije v mestni občini. Svojim krajanom Černelavcev bom težko pojasnil in jih prepričal, da je pomembnejša ponovna prenova mestnega središča kot pa izgradnja sistema odvodnjavanja za vasi Černelavci, Veščica, Borejci in Polana. Ob vsakem večjem dežju namreč morajo posredovati gasilci in reševati premoženje krajanov. Pri tem stanovalci vasi Černelavci vlagajo ogromno naporov in sredstev, da zaščitijo premoženje, zlasti pa živijo v stalnem strahu pred poplavami.

Pomembnejše se zdi tudi postavljanje hitrostnih ovir na cestah kot pa popravilo dotrajanih cest. Problem je še upadanje števila prebivalstva v mestni občini. Za povečanje je treba med drugim urediti možnost izgradnje stanovanjskih hiš, ki bi v občino pritegnila prebivalce od drugod. Da bi mladi in manj mladi ostali v regiji, je nujno poleg že omenjenega ponuditi še preostale dejavnike, s katerimi bi kakovost življenja posameznikov dvignili na zadovoljivo raven. Mesto Murska Sobota prav tako še ni dovolj turistično prepoznavno. Toda z določenimi projekti lahko tudi Mursko Soboto postavimo na turistični zemljevid z mnogimi privlačnimi dejavnostmi. Veseli me, da se v prostor vnaša čedalje več kulturnih dogodkov ter da pri tem ustvarjanju oziroma soustvarjanju sodelujejo domači kulturniki, med njimi tudi ljubiteljski.

julij 2019

Svetnik, ki obvlada tudi delo s traktorjem Karlo Vratarič Miran Forjanič z družino živi v Černelavcih in je bil v mestni svet že drugič zapored izvoljen s svojo Listo 2020, en mandat pred tem ni bil svetnik, prvič pa je svetnik postal leta 2006 kot član stranke SDS. O vrednotah, ki ga vodijo v osebnem življenju, nam je povedal: »Da bi bila moja življenjska brazda dovolj ravna in široka, kar pomeni, da bi lahko drugim vsaj malo pomagal, da bi skupaj z mano po njej hodili brez večjih težav.« V življenju se mu zdi pomembno poznati veliko ljudi, saj meni, da to olajša življenje. »Da je delo pravočasno in dobro opravljeno, pa naj gre za zob, zorano njivo ali piknik. Pravočasno zato, ker potem ostane čas za prijatelje, dobro zato, ker si lahko spet s prijatelji in ti ni treba popravljati slabo narejenega. Pravočasno pri pikniku pomeni, da se pravočasno začne, saj se tako lahko med prijatelji zadržiš tako dolgo, dokler se ti to zdi pomembno.«

različni. Tako rad strelja, se ob žogi druži s prijatelji in ob dežju v Černelavcih črpa vodo. Rad se druži tudi s sto konji, kolikor jih premore nov traktor. »Ker sem zrasel na kmetih in znam ceniti tovrstno delo, je to delo postalo moj konjiček. Obdelujem namreč osem hektarjev zemlje in sem ponosen, da moji pridelki niso ravno slabi. Ob tem zelo rad s traktorjem postorim kako opravilo tudi pri sosedih.«

Prekmurci bi se morali združiti sami s seboj Tokratni sogovornik ima na vprašanja o razvoju lokalnega in širšega, globalnega okolja zanimive odgovore. »Lokalno bi bili zmagovalci, če v občini ne bi gradili samo ali zlasti v središču, temveč tudi za občane po vaseh, lokalni superzmagovalci pa bi bili, če moji sovaščani ob dežju več ne bi imeli zalitih kleti. Ampak tega na žalost ne zmorem doseči sam ali s prijatelji. Nekoliko širše gledano bi bil čas, da se Prekmurje združi – in to ne le s Slovenijo, temveč samo s seboj. In tako naj tudi nastopa. 27 petelinov na enem gnoju ni bilo

Premagajmo miselnost, da ni ničesar mogoče doseči

Vlasta Veren (SD) Nedavno sem na spletu prebrala prispevek o najlepših kotičkih Slovenije za enodnevni izlet in med njimi je bil Expano s Soboškim jezerom, ki obiskovalce preseneča s sodobno podobo in živahnostjo dogajanja. Smela ideja, zavzeto delo in uspešno pridobivanje evropskih sredstev so pripeljali do novega poglavja v razvoju turizma pri nas; realizacija projekta namreč širi krog občanov z miselnostjo, da lahko dosežemo marsikaj. Projekt Expano dokazuje, da smo sposobni pridobivati evrop-

ska sredstva. Sobota je na dobri poti, da spremeni tudi to miselnost, zato od odgovornih pričakujemo delovanje v tej smeri in rezultate: projekte, razpise, evropska sredstva. In kaj vse lahko prispeva k razvoju mestne občine? Najprej vsekakor turizem. Z dobrim sodelovanjem v regiji lahko gostom v zdraviliščih približamo ponudbo. V turističnih krogih se je uveljavila kartica ugodnosti za obisk turističnih zanimivosti, lahko bi jo imeli tudi za Pomurje, z njo pa bi recimo najemali kolesa in obiskovali muzeje. Staro in novo, kolesarske poti, kulinarika. S sodelovanjem bo pridobila regija. Sledi kmetijstvo. Podnebje zahteva spremembe, namakanje je nujnost. Pomurje bi lahko postalo vrt Slovenije. Povečali bi se zaposlenost in dodana vrednost. Izzivi so veliki, vprašanj še več: dovoljenja za namakalne sisteme, sredstva, zagotavljanje potrebnih količin vode, ki je najtežja naloga. Kaj lahko obči-

na prispeva k rasti gospodarstva, večji zaposlenosti ter vračanju mladih in njihovih idej. Še intenzivneje je treba izobraževati mlade za samostojno podjetniško pot in poenostaviti postopke. Iskati moramo rešitve, ne ovir. Kaj se dogaja s kupljenimi zemljišči v industrijski coni, ki ostajajo prazna? Kako je z najemniki v Tehnološkem parku, kakšne so pogodbe z uporabniki prostorov? Še pol leta časa ostaja za uresničevanje v proračunu dogovorjenih ciljev. 25 milijonov evrov je razporejenih med posamezne proračunske postavke in zagotavlja izvedbo obveznih nalog ter omogoča spremembe v mestu in okolici. Proračun je razvojno naravnan in bo realiziran. Na koncu bi želela izpostaviti še eno misel. Izboljšanje infrastrukture je po dolgih letih, v katerih ni bilo kaj veliko postorjenega, nuja. Sobota mora obnoviti kanalizacijo in vodovod ter si zasluži v celoti obnovljene ceste.

Miran Forjanič rad strelja, se ob žogi druži s prijatelji in ob dežju v Černelavcih črpa vodo. Rad se druži tudi s sto konji, kolikor jih premore njegov nov traktor.

Nov traktor in osem hektarjev zemlje Kar se tiče glasbenega okusa, je izbor glasbe odvisen od dela, ki ga opravlja. »Na traktorju poslušam zlasti obrate motorja. V službi ob brušenju zob z enim ušesom Murski val, vendar brez novic, ker potem zob ni več zob. Pri počitku pa karkoli, samo da je iz 'džuboksa'.« Hobijev ima več in so si zelo

nikoli dobro znamenje.«

Družina in lepi zobje pacientov Na vprašanje, kaj ga v življenju navdihuje in zakaj, Forjanič meni, da vsega ni mogoče strniti v en pojem. »Vsekakor pa so to družina in seveda nasmehi tistih, ki sem jim na strokovni in poslovni poti pomagal do lepšega nasmeha.«

/julij 2019

AKTUALNO

»Mladi, otresite se brezvoljnosti« Uredništvo Foto: Aleš Cipot Ob osrednji občinski slovesnosti ob dnevu državnosti je glavno besedo dobil predstavnik mladih. Na Mestni občini Murska Sobota so za letošnje občinsko obeleže-

vanje dneva državnosti sprejeli odločitev, da bo na njem odmeval glas mladih. Kot osrednji govornik na slavnostni prireditvi je tako nastopil Grega Donša, predsednik Kluba prekmurskih študentov. Med drugim je politike, gospodarstvenike in druge predstavnike družbe spodbudil k odprtosti do idej in pobud mladih. Prepričan je, da pri tem lahko pridobita obe strani. »Vi boste dobili sodelavce, polne mladostne energije, ki vam bodo v po-

Grega Donša je v imenu mladih pozval politične, gospodarske in družbene akterje k sodelovanju.

moč pri doseganju ciljev, mladi pa potreben optimizem in mentorje, od katerih se bodo lahko naučili vse za čas, ko bodo prevzeli vašo vlogo,« je izpostavil Donša.

Poziv mladim Predsednik Kluba prekmurskih študentov je k aktivaciji pozval tudi mlade. »Otresite se brezvoljnosti in verjemite, da je prihodnost odvisna zlasti od tega, kako in koliko se bomo zanjo pripra-

vljeni potruditi. Angažirajte se na čim več področjih, prispevajte h kulturnemu, gospodarskemu, humanitarnemu in političnemu dogajanju.« Donša meni, da so lahko mladi dejavni in močni zgolj skupaj. »In samo v tem primeru naša država ne bo mačeha, na katero vsi gledamo nekoliko postrani, temveč vir našega blagostanja in naše sreče. In prav to si vsi, ne glede na generacijsko pripadnost, od svoje države želimo, kajne?«

Mladi peli pesmi Vlada Kreslina Slovesnost je bila tudi v znamenju koncerta združenih mladinskih pevskih zborov OŠ III Murska Sobota in OŠ Beltinci, ki je nosil naslov »Tam v meglicah nad mursko vodo«. V Gledališču Park so ta dan ponovno odmevale pesmi Vlada Kreslina, ki nas vedno znova opomnijo na prekmursko zavest.

Slovesnost je minila tudi v znamenju koncerta združenih mladinskih pevskih zborov OŠ III Murska Sobota in OŠ Beltinci.

Ostajajo pomembna vest mesta Geza Grabar

Udeleženci so postavljali veliko vprašanj ter imeli dobre in smiselne predloge. Na podlagi vprašanj in pobud so v društvu pripravili strokovno utemeljene predloge in jih naslovili na župana. Iz njegovih odgovorov je mogoče razbrati, da so pobude pozitivno sprejeli in jih bodo tudi upoštevali.

Društvo prijateljev Sobote organizirano deluje od leta 2006 in šteje 65 članov. V programskih usmeritvah stremijo h konstruktivnim predlogom in konkretnim rešitvam na domala vseh področjih javnega in družbenega dogajanja v mestu, najbolj na področju urbanističnih rešitev in pri infrastrukturi. Dolgoletni predsednik Arpad Norčič pravi, da je za njimi še eno pestro leto. Prireditve, ki jih organizirajo, so odprte za vse občane, še pristavi. Že od začetka jih gostijo v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, kjer imajo za seje upravnega odbora na voljo sobo Branka Šömna, za javne prireditve pa predavalnico te ustanove, za kar so jim zelo hvaležni. Sporočilo društva, katerega ustanovitev je bila sprva sprejeta z mešanimi občutki, je delovati pozitivno in povezovalno, ne razdiralno. »Tudi lani smo spodbujali in organizirali aktivnosti za ohranitev identitete mesta Murska Sobota na vseh področjih, še zlasti na področjih arhitekture in infrastrukture ter drugih specifičnih in tradicionalnih značilnosti iz po-

Prireditve, ki jih organizirajo, so odprte za vse občane, pripravijo pa jih v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota. slanstva društva,« je pojasnil predsednik. Januarja lani so na temo »Murska Sobota, mesto za kakovost življenja« pripravili zelo dobro obiskano srečanje z županom. Kot izpostavlja Arpad Norčič, je odlič-

na razprava pokazala, da občani pričakujejo več pojasnil o tem, kaj so naredili in kaj je še v načrtu za izboljšanje kakovosti v mestu oziroma mestni občini. Nadaljevali so s srečanjem z Angelco Dokl Mir,

vodja občinskega oddelka za okolje in prostor, ki jim je predstavila dejavnosti mestne uprave na področju okoljskih, komunalnih, razvojnih in drugih vprašanj, ki vplivajo na kakovost življenja občanov.

Med drugim se v društvu zavzemajo za kar najhitrejši začetek gradnje vzhodne obvoznice, za »celovito ureditev že desetletja največje črne točke mesta – makadamskega 'parkirišča' ob avtobusni postaji«, za zmanjšanje onesnaženosti zraka v mestu z gospodarnim izkoriščanjem potenciala geotermije v energetske namene ter za odpravo prometnih zamaškov (iz mesta) na Lendavski ulici z dodatnima voznima pasovoma in širitvijo krožišča v dvopasovno z Markišavsko oziroma Noršinsko ulico. Prav tako še predlagajo intenziven pristop k operacionalizaciji urejanja kolesarskih poti in poti za pešce v mestu.

AKTUALNO

julij 2019

V Pomurju novih 27 zlatih maturantov Karlo Vratarič Čeprav je za nami že lep čas počitnic in dopustov, so dijaki zaključnih letnikov še vedno nestrpno čakali rezultate poklicne in splošne mature. Naziv zlati maturant si je prislužilo kar nekaj dijakov iz naše občine. Rezultate poklicne mature so objavili petega julija, nanje pa je čakalo več kot 350 dijakov in dijakinj pomurskih srednjih šol. In velika večina je bila lahko zadovoljna, saj jih je ta zrelostni test opravilo več kot 95 odstotkov. Najbolj srečna je bila gotovo dvaindvajseterica, ki je zbrala vse točke ali pa eno manj, kar pomeni, da so postali zlati maturanti pri poklicni maturi. Med njimi je tudi vsaj pet dijakinj in en dijak iz Mestne občine Murska Sobota – Barbara Barat in Nika Erjavec (Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer), Maja Klepec in Tilen Tratnjek (SPTŠ Murska Sobota) ter Nina Novak in Petra Vogrin-

Matura velja tudi za zrelostni izpit. / Foto: Ekonomska šola Murska Sobota čič (Ekonomska šola Murska Sobota).

Kje so bili najuspešnejši? Najuspešnejši so bili na Ekonomski šoli Murska Sobota in Dvojezični srednji šoli Lendava, kjer je poklicno maturo opravilo vseh 35 oziroma 33 kandidatov in so tako dosegli stoodstotni

uspeh, medtem ko na ljutomerski gimnaziji, Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota in Biotehnični šoli Rakičan po en kandidat ni bil uspešen. Največ dijakov in dijakinj je poklicno maturo pisalo na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota, kar 118, šesterica pa ni bila uspešna. So pa na drugi strani na isti šoli imeli

kar deset zlatih maturantov, sledita DSŠ Lendava in ljutomerska gimnazija s petimi oziroma štirimi zlatimi maturanti, dve zlati maturantki so imeli na ekonomski šoli, eno pa na biotehniški.

Zlati maturanti pri splošni maturi Teden dni pozneje so bili obja-

vljeni še rezultati splošne mature, ki jo je na pomurskih srednjih šolah opravljalo nekaj čez dvesto dijakov in dijakinj. Uspešnost je bila kar 97-odstotna, prag tridesetih točk, ki prinese naziv zlati maturant, pa je dosegla peterica. Med njimi sta vsaj dva iz Mestne občine Murska Sobota, in sicer Niko Farič ter Luka Lukač, ki sta obiskovala ljutomersko gimnazijo. Pri splošni maturi je bila najuspešnejša ljutomerska gimnazija, kjer od 92 kandidatov, ki jih je pisalo maturo, ni bil uspešen samo en, na murskosoboški gimnaziji niso bili uspešni trije od 95 kandidatov, v Lendavi od trinajstih ni bil uspešen samo en kandidat, prav tako tudi na Ekonomski šoli Murska Sobota, kjer je splošno maturo sicer opravljalo šest kandidatov. Slednji šoli nista imeli zlatih maturantov, trije prihajajo z ljutomerske gimnazije, dva pa z murskosoboške. Žal nam iz razpoložljivih podatkov do zaključka redakcije ni uspelo razbrati krajev drugih zlatih maturantov (morebitne dodatne z murskosoboške občine bomo tako objavili v septembrski številki Soboških novin). Čestitke zlatim maturantom in tudi vsem, ki so opravili maturo, preostalim pa veliko sreče na jesenskem roku.

Kako zasloni »slepijo« otroke Melita Marič

ko postavimo tudi budilko kot zunanji opomnik, kdaj je treba zapustiti računalnik (ta naj bo v vidnem prostoru za lažji nadzor, npr. v dnevni sobi). Prav tako je treba vnaprej omejiti čas za zabavo, ki ga mora otrok upoštevati, hkrati pa mu na spoštljiv način povedati, kaj se zgodi, če bo prekršil dogovor. Takrat je treba posledico tudi dosledno izvesti in drugič nujno skrajšati čas uporabe. Starši na tej točki velikokrat popustijo, saj imajo občutek, da pregovarjanje z otrokom preraste v boj, konf likt ali dramo, ter se s tem ne želijo soočati.

Otroci ob telefonih, računalnikih in tablicah doživljajo ugodje, ki jih vedno znova vabi k ponovni rabi. Martina Medved, specializantka zakonske in družinske terapije, je spregovorila o nevarnostih, ki na spletu prežijo na otroke in najstnike, ter o neprijetnih posledicah, ki lahko nastopijo ob prekomerni rabi. Dogodek se je odvil v Centru za družine Murska Sobota, ki ima prostore v dvorcu Rakičan. Po besedah Medvedove je vzrok v tem, da možgani ob situacijah, ki so ugodne in prijetne, izločajo hormon dopamin. Pri tem si zapomnijo, kje smo dobili dozo zadovoljstva in potešitve (gre namreč za hormonsko stanje, podobno zaljubljenosti), zato se vedno znova vračajo po novo dozo. Ni pomembno, ali gre za računalniške igre ali brskanje po videoposnetkih, nakupovalnih spletnih straneh in družabnih omrežjih itd. Vse to v nas sproža občutek vznemirjenja in zabave.

Kako otroka zavarovati pred virtualnimi pastmi? Odrasli se morajo zavedati, da

Kaj so prvi zaskrbljujoči znaki

»Če ne želimo vzgojiti robotov, je pravi čas, da začnemo o tem razmišljati že danes. Oziroma nekoliko hudomušno rečeno: že takrat, ko otroka iz porodnišnice prinesemo domov,« pove Martina Medved.

morajo ob odvzemu pametne naprave otroku v prvi vrsti ponuditi na voljo sebe. To je velikokrat najtežje, saj se starši ob natrpanih urnikih in stresnih službah popoldne želijo odpočiti, velikokrat žal na račun otrok.

V prvi vrsti si morajo priznati, da pravzaprav njim pogosto ugaja, da se otrok zamoti s pametno napravo, saj takrat zavlada »blažen mir«. Ko mu starš odvzame pametno napravo, mora ponuditi alternativo – svoj čas in od-

nos (npr. skupen sprehod v naravi, kino, barvanje, reševanje križank; karkoli, kar sicer radi počnemo). Vendar morajo starši biti pri tem vztrajni in dosledni, saj otrok na začetku nad predlogom ne bo tako navdušen. Lah-

Raziskave kažejo, da lahko danes v Sloveniji pri kar 37 odstotkih otrok govorimo o problematični rabi – to pomeni, da le stežka zmorejo nadzorovati čas, posvečen spletu; da težje vzpostavljajo resnične odnose z vrstniki, lažje pa tiste virtualne, ki skoraj v celoti nadomeščajo resnične. To so prvi znaki prekomerne rabe, ki jim morajo odrasli pravočasno nameniti pozornost in si pred njimi ne smejo zatiskati oči. Miselnost, da to danes počnejo vsi in da tako mladi danes pač živijo, ter neposredovanje lahko težave še poglobita ali pa vodita v zasvojenost.

/julij 2019

AKTUALNO

Vlečenje vrvi privabilo množico ljudi Natalija Kreft Čeprav reka Mura deli Prleke in Prekmurce, brod v Krogu od nekdaj obe strani povezuje. Tudi s tradicionalnim dogodkom, ki je letos potekal že petindvajsetič. Pobudnika ideje za srečevanje Prekmurcev in Prlekov sta bila pred 25 leti Koloman Horvat iz Kroga in Prlek Branko Osterc. Na nedavnem nedeljskem srečanju sta zato prejela plaketi, Horvatu jo je podelil križevski župan Branko Belec, župan Aleksander Jevšek pa je podelitev plakete Ostercu prepustil predsedniku Kajak kanu kluba Mura Krog Janezu Voharju. Dogodka se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, ki je ob vlečenju vrvi čez reko Muro prevzel vlogo sodnika na brodu. Letos so si zmago privlekli Prleki, ki so bili od prekmurskih fantov tudi konkretno težji.

Bogat program in veliko ljudi Dogodek je privabil množico ljudi in številni so se spomnili na tiste dobre stare dni, ko je bil v senci dreves ob brodu čas za veselice in srečanja domačinov in tudi obiskovalcev od drugod. Kajak kanu klub Mura Krog se je ponov-

Dogodek je z obiskom počastil tudi predsednik države Borut Pahor. no izkazal z organizacijo srečanja na prekmurski strani. Poskrbeli so za bogat program, na brodu sredi reke so pristali celo padalci in poskrbeli za pravo atrakcijo. Obiskovalci so se na dogodek lahko pripeljali z vlakom, ki je krožno vozil od Kroga do broda in nazaj. Zbrane je nasmejala in zabavala zanimiva igra metanja jabolk čez Muro. Najmlajše so navdušili vrtiljak, vlakec in ustvarjalne delavnice, ki jih je pripravil Mali Čudo. Na prizorišču so stale rokodelske stojnice in ponujali so sladoledne rolice. Obiskovalci so lahko poskusili langaše, ribe na brodarski način in letos prvič pečenega vola. Za zabavne ritme sta poskrbeli skupina Avantura

in zvečer Tanja Žagar. Tudi na prleški strani je obiskovalce čakala bogata ponudba z ribami in tradicionalnimi ajdovimi krapci, za zabavo je skrbela skupina Prleški kvintet. Za izvedbo prireditve je na desnem bregu reke skrbelo Prostovoljno gasilsko društvo Vučja vas, na levem pa Kajak kanu klub Mura Krog v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota in domačimi društvi. Tako župan Križevcev pri Ljutomeru kot župan Murske Sobote sta bila kot številni drugi obiskovalci navdušena nad dogodkom, želita pa si, da reka Mura še naprej združuje ljudi z obeh bregov in da se tovrstno srečanje nadaljuje še dolga leta.

Mestno kopališče vabi na poletno ohladitev Karlo Vratarič Letno kopališče v Murski Soboti je vrata odprlo pred enim mesecem. Na ohladitev v vodi in senci vabi vse do konca poletja. Letno kopališče se nahaja v športnem parku Fazanerija v Murski Soboti in ima štiri bazene – olimpijskega, starega, toboganskega in otroškega. Obiskovalcem so na voljo še skakalna stolpa, tobogan in pet igrišč za odbojko na mivki, kopališče pa je odprto od ponedeljka do nedelje od 9. do 20. ure.

Prenovili sanitarije Po lanskoletni večji obnovi je upravitelj Komunala letos opravil redna vzdrževalna dela na bazenih ter uredil nove ograje in tlakovane poti. Prenovili so še blagajno in sanitarije ter poskrbeli za več gostinske ponudbe in lepšo po-

Kopališče v Murski Soboti je odprto od ponedeljka do nedelje od 9. do 20. ure. dobo okolice, zdaj je mogoče tam imeti tudi piknik. Ob vsem tem je cena vstopnic še vedno nizka, saj celodnevna vstopnica za odrasle stane samo šest evrov, med delovniki po 17. uri štiri evre; za otroke, dijake, študente in upoko-

jence je celodnevna vstopnica štiri evre, med delavniki po 17. uri tri evre. Po ugodni ceni so na voljo tudi družinske, mesečne in sezonske vstopnice. Vabljeni na poletno ohladitev v Fazanerijo!

Prleki so bili v vlečenju vrvi tokrat močnejši od Prekmurcev.

AKTUALNO

julij 2019

Poletni užitki v središču mesta Ksenija Glažar Ob petkih zvečer lahko na Soboškem poletju uživamo ob nastopih glasbenih skupin, ki nastopajo na Trgu kulture, naslednji dan se večerno dogajanje preseli na Skrito dvorišče ob Hranilnici prekmurskih dobrot. Sobotni dopoldnevi so na Trgu kulture rezervirani za predstave za najmlajše. Vsak drugi petek je čas za kulinarična razvajanja, ki jih ponuja Sočna vilica.

Petkovi glasbeni nastopi na Trgu kulture Začelo se z nastopom domače glasbene skupine. Edna namreč prepeva prekmurske in porabske pesmi. V okviru 26. mednarodnega poletnega glasbenega tabora Glasbene mladine Slovenije Podrobnejši seznam in program dogodkov sta objavljena na spletni strani Zavoda za kulturo, turizem in šport Murska Sobota (www.zkts-ms.si), ki je organizator prireditev. Lepo poletje!

Koncerti na Trgu kulture venomer prinesejo obilo pozitivnega ozračja. / Foto: Aleš Cipot so se murskosoboškemu občinstvu predstavili še mladi glasbeniki. Drugi konec tedna je nastopila Regina (Irena Jalšovec, rojena v Murski Soboti) s skupino Kabum, ki ustvarja lahkotno sodobno glasbo s pridihom starih slovenskih popevk. Na Trgu kulture so in še bodo ob petkih nastopili Ricardo Luque & Amigos (sedemčlanska zasedba, ki jo sestavljajo glasbeniki različnih generacij, združeni z namenom negovanja tradicionalne afrokubanske glasbe), JSB (glasbeniki, ki so v preteklih petindvajsetih letih v različnih zasedbah soustvarjali slovensko glasbeno etnosceno), Noreia (zasedba izkušenih mladih glasbenikov, ki preigra-

vajo tradicionalne irske, škotske in bretonske melodije, a ne vedno popolnoma tradicionalno), in Klapa Capris (tradicionalne dalmatinske, istrske in tudi slovenske pesmi), sledil bo prekmurski večer z Marko bando in Prekmurkami, nato pa bodo na večeru slovenske popevke in drugih zimzelenih nastopili še Take Nine Orchestra in za konec še The Golden Dixie Boys.

Ob sobotah predstave za otroke na Trgu kulture in koncerti na Skritem dvorišču Na Skritem dvorišču so v začetku julija najprej nastopili Iggy

Skrito dvorišče ponuja intimno vzdušje. band z Ivano Galić, vsestransko pevko iz Zagreba, ter Trio six pieds sous terre, ki ustvarjajo intimne francoske pesmi. Na njem so in še bodo nastopili Ratko Zjača & Denise Jannah (ena najboljših jazzovskih pevk v zadnjih petindvajsetih letih), Spopad harmonik (Miha Debevec in Dejan Kušer), Balkan Duo – etnoglasba sveta (Vasko Atanasovski in Zoran Majstorović), Ana Čop s skupino in projektom V iskanju sanj, ki zajema izbor Aninih najljubših slovenskih skladb, ovitih v jazzovske zvoke, Balladero z gosti, Kfg Blues Trio ter Mojca Prejac, pevka in kitaristka glasbene skupine Mojca. Ob sobotah dopoldne mlade družine z otro-

ki na Trg kulture vabijo predstave za najmlajše. 17. avgusta bo z Moiro znova potekal festival Si vüpaš?, ko lahko mladi izkoristijo priložnost, da se izrazijo s pesmijo in plesom.

Dvakrat Knjižnica pod zvezdami Na Skritem dvorišču bo 25. julija in 22. avgusta Knjižnica pod zvezdami z glasbenimi gosti. Julija bo nastopil Duo Ponte z gosti Vrvohodci, in sicer s koncertom uglasbene poezije, avgusta pa z literarno-glasbenim večerom, saj v goste prihaja festival Dnevi poezije in vina.

Filmski večeri na grajskem dvorišču 2019 – glasbeni dokumentarni filmi sreda, 31. 7. 2019, ob 20.30 – »MARIA CALLAS« Zgodba o izjemni življenjski poti ene največjih opernih div dvajsetega stoletja, povedana izključno z njenimi besedami. Mario Callas spoznamo v najbolj intimni luči doslej. sreda, 7. 8. 2019, ob 20.30 – »Glasba je časovna umetnost 2, LP film BULDOŽER – PLJUNI ISTINI U OČI« Člani skupine in njihovi prijatelji obujajo spomine. Njihova pričevanja se prepletajo s fiktivnimi prizori, slikovnim materialom s plošče, arhivskim gradivom in animacijami. sreda, 14. 8. 2019, ob 20.30 – »MARLEY« Glasbenik, revolucionar, legenda, pa tudi navdušen nogometaš, ljubimec, mož in oče enajstih otrok. Film »Marley« je ultimativni filmski dokument o življenju, delu in zapuščini enega najvplivnejših glasbenikov 20. stoletja. sreda, 21. 8. 2019, ob 20.30 – »AMY« Dokumentarec o meteorskem vzponu in tragičnem padcu britanske kraljice soula Amy Winehouse. Film prinaša doslej skrite posnetke iz zasebnih arhivov, nikoli slišane pesmi ter številne intervjuje s prijatelji in sorodniki. VSTOPNINE NI!

Soboško poletje Skrito dvorišče dvorišče ˇe

5. 7. - 30. 8. 2019

6. 7. - 31. 8. 2019

Knjižnica pod zvezdami 25. 7. in 22. 8. 2019 na Skritem dvorišču dvorišču ˇu

/julij 2019

AKTUALNO

Soboški dnevi 2019 Jasmina Muhič, Melita Marič, Aleš Cipot

Že štiriindvajsetič so se odvili letos in tudi tokrat ponudili zelo pester program.

Številni glasbeni in umetniški izvajalci, ki so na različnih prizoriščih in vsak na svoj način nagovorili obiskovalce Festivala Soboški dnevi 2019, so bili vsekakor zanimivi.

Obiskovalci so lahko med dogodki izbrali tiste, ki so jih najbolj nagovorili in razveselili, najsi so bili to koncerti vrhunske klasične glasbe v evangeličanski cerkvi, ulične predstave za vso družino na

grajski ploščadi ter seveda izvrstni koncerti različnih glasbenih izvajalcev na osrednjem prizorišču v mestnem parku. A kaj bi preveč pisali, naj o tem spregovorijo fotografije ...

ABBA Real Tribute band so oživeli uspešnice legendarne skupine.

V Igrivem parku je bilo venomer igrivo.

S predstavo Brade so znani komiki poskrbeli za smeh.

Manouche so predstavili lahkotna besedila, divje kitarske intervencije in prodorne trobente.

Mikronezija na Soboških dnevih. Da, svet je majhen.

Nika Zorjan je pred domačo publiko zapela s še dodatno strastjo.

Obiskovalci so uživali v nastopih folklornih skupin na grajski ploščadi.

Poskrbljeno je bilo za dobro vzdušje najmlajših.

Glavne zvezde letošnjih Soboških dnevov so bili člani skupine Plavi orkestar.

Legendarna zasedba je privabila številno publiko.

Tudi dež ni pretirano (z)motil navdušenih obiskovalcev.

Članica Ansambla plesov in pesmi Aytugan, ki prihaja iz Republike Baškortostan.

Navihani plesalci iz Severne Makedonije v elementu.

Soboške dneve 2019 je začinil tudi Vlado Kreslin.

AKTUALNO

julij 2019

POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC

ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s.p.

SERVIS,PRODAJA IN NAJEM PISARNIŠKE OPREME DARKO VOGL AR S.P.

ELEKTROMONTAŽA PUHAN d.o.o. - KOBILJE 041 615 203 www.elektromontaža-puhan.si

SOBOSKIDNEVI FESTIVALSOBOSKIDNEVI

FESTIVAL MURSKA SOBOTA 21. - 28. JUNIJ

2019

/julij 2019

AKTUALNO

Tabori za prijetnejše počitnice Jasmina Muhič, Ksenija Glažar Da počitnikarjem med počitnicami ne bi bilo dolgčas in da bi vsaj del počitniških dni preživeli ustvarjalno, so zavodi, društva in druge organizacije poskrbeli s počitniškimi tabori in delavnicami, ki vključujejo raznolike ustvarjalne delavnice in športne aktivnosti. Na poletne dejavnosti v knjižnico

Galerija Murska Sobota

Hiša Sadeži družbe Murska Sobota

KK Radenska Creativ Sobota

NŠ Mura

Odbojkarski klub Panvita Pomgrad

OŠ Bakovci

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

Pomurski muzej Murska Sobota

RIS Dvorec Rakičan

Med počitnicami so v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota ob ponedeljkih in petkih za otroke in učence pripravili različne dejavnosti: pravljice, ustvarjalnice in igre za otroke od četrtega do desetega leta starosti.

Ustvarjalno v Galeriji Sredi julija so brezplačni poletni likovni delavnici pripravili v Galeriji Murska Sobota. Namenjeni sta bili osnovnošolcem, na obeh pa so izhajali iz aktualnih razstav Vladimirja Makuca in Nandeta Vidmarja. Udeleženci so izdelovali grafike v tehnikah suhe igle in slepega tiska ter kiparili. Ves material jim je bil na voljo, s sabo so morali prinesti le obilo dobre volje in domišljije. In

nastali so res čudoviti izdelki. Košarkarski navdušenci Pri KK Radenska Creativ Sobota so pripravili poletno košarkarsko šolo za dekleta in fante (letnik 2004 in mlajši). Nekaj več kot petdeset otrok je med 25. in 29. junijem pod vodstvom Petra Juteršnika, trenerjev in animatorjev spoznavalo svet košarke, hkrati

pa aktivno preživljalo začetek počitnic.

Migali na odbojki Odbojkarski klub Panvita Pomgrad je organiziral v sodelovanju z Vestnikom poletni odbojkarski tabor za osnovnošolske otroke. Letos sta za 21 otrok poskrbela

trenerja Miloš Bavec in Mitja Pečnik. Tabora so se udeležili otroci, ki odbojko trenirajo tudi sicer, nekaj je bilo tudi takih, ki so se z njo spoznavali na novo. »Teh smo še posebno veseli. Tabor so vsi zaključili zadovoljni,« je povedal Dejan Fujs.

Mladi nogometni upi Uspešen je bil tudi poletni nogometni tabor NŠ Mura 2019, ki se ga je udeležilo sto udeležencev, starih od pet do deset let. Vsak dan je za delo z mladimi skrbelo najmanj šest trenerjev. V času tabora, ki je potekal med 1. in 5. julijem, so udeleženci zjutraj najprej opravili trening nogometa, med malico in kosilom pa so se udeležili še drugih dejavnosti.

Pestro v Hiši Sadeži družbe Murska Sobota V več terminih je bilo vzdušje, ki so ga pripravili za otroke, prijetno, zabavno, ustvarjalno in poučno. Na likovnih delavnicah so si izdelali lastne izdelke. »Približno dvajset otrok si je ogledalo šivalnico in delo šivilje. Za darilo so dobili majice Slovenske filantropije, ki so jih z veseljem oblekli,« je zaključila Tanja Koprivec, ki je z izvedbo letošnjega tabora zelo zadovoljna.

Na OŠ Bakovci naravoslovni tabor Žabec Na OŠ Bakovci je konec junija potekal letos že 26. tabor Žabec, na katerem je osnovna nit narava. Učenci so tri dni preživeli malo drugače: v šoli in na terenu, aktivno in v družbi sošolcev. »Všeč mi je bilo, ko smo opazova-

li zvezde, izdelovali sladoled, pekli pice in spali v šotorih,« je povedala četrtošolka Lara Bojnec.

Muzejske delavnice v duhu spoznavanja Prekmurja V Pomurskem muzeju Murska Sobota so v začetku julija organizirali štiridnevne muzejske delavnice, ki so bile vsebinsko povezane s 100. obletnico priključitve Prekmurja, na njih pa so udeleženci spoznavali, kaj se je v različnih obdobjih dogajalo s kulturno-zgodovinsko podobo Prekmurja. V počastitev 100. obletnice so si med drugim izdelali spominsko značko. Muzejske delavnice bodo ponovili konec avgusta.

V Rakičanu več tematskih počitniških programov Za raznolike počitniške programe so tudi letošnje poletje poskrbeli v RIS Dvorec Rakičan. Tako so doslej že izvedli (in jih bodo do konca počitnic še večkrat ponovili) več tematsko obarvanih počitniških programov, ki jih izvajajo v dnevni in tedenski obliki. Na Veselih angleških počitnicah so počitnikarji na zabaven, aktiven in ustvarjalen način s petjem, dramskimi igrami in delavnicami vadili angleški jezik. Na Veselih počitnicah s konji so se učili pristopati h konjem, o skrbi za konja in njegovo okolje ter pripraviti žival za jahanje. Na Veselih likovnih (slikarskih) počitnicah so pod mentorstvom akademske slikarke Natalije Šeruge in lončarskega mojstra krepili ustvarjalne vrline.

PREDSTAVLJAMO

julij 2019

Želite na novo odkriti Mursko Soboto? Ksenija Glažar

Uporabnik si v svoj pametni telefon iz spletne trgovine Google Play (Android) ali App Store (iOS) naloži brezplačno aplikacijo CŠOD Misija, doda učno pot Pobeg v gozd in že se lahko raziskovanje začne.

Tematika učne poti, ki se nahaja v gozdu Fazanerije, je prilagojena osnovnošolskim otrokom, a jo lahko s pridom preizkusijo vse generacije. Nejc Špoljar, učitelj v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Murska Sobota, se je udeležil izobraževanja Uporabe IKT pri učenju na prostem: mobilni vodič po učnih poteh ter je v okviru tega izobraževanja zasnoval in pripravil mobilno gozdno učno pot Pobeg v gozd.. Poleg Špoljarja so tudi drugi učitelji zasnovali učne poti, po katerih lahko mesto raziskujemo na zanimiv in nekoliko drugačen način.

Mobilni vodič za učenje na prostem Center šolskih in obšolskih dejavnosti je skupaj s podjetjem DigiEd razvil mobilno aplikacijo CŠOD Misija. Aplikacija deluje kot mobilni vodič za učenje na prostem ter uporabniku ponudi ogromno učnih poti oziroma misij z različnih področij v Prekmurju

gozdu in pomen urbanega gozda ter zlasti začutimo gozd, ki predstavlja odlično možnost za sprostitev. Kdor pri reševanju izzivov doseže vsaj 75 odstotkov, bo ob koncu reševanja prejel virtualno značko,« pravi Špoljar.

V aplikaciji še več zabavnih misij

Kdor pri reševanju izzivov doseže vsaj 75 odstotkov, bo ob koncu reševanja prejel virtualno značko. in tudi drugod po Sloveniji. Določene misije niso vezane na lokacijo, temveč jih lahko uporabljamo kjerkoli. Brezplačna interaktivna aplikacija je mobilni vodič po učni poti v gozdu Fazanerije. Z zanimivimi nalogami uporabniki spoznajo nižinski gozd ter rastline in drevesa v njem. Vprašanja so sicer predvidena za osnovnošolske otroke, vendar lahko misijo preizkusi-

jo vse generacije, saj je namenjena vsem, ki želijo usvojiti ali ponoviti osnovnošolsko znanje iz poznavanja rastlin in spoznati gozd.

Kako naložiti aplikacijo Uporabnik si v svoj pametni telefon iz spletne trgovine Google Play (Android) ali App Store (iOS) naloži brezplačno apli-

kacijo CŠOD Misija, doda učno pot Pobeg v gozd in že se lahko raziskovanje začne. Pot je dolga približno dva kilometra in vzame okoli dve uri časa. »Vseh dvanajst točk oziroma zanimivosti, kot smo jih poimenovali, najdemo v gozdu ob gozdni potki. Vsaka zanimivost skriva izzive, ki jih je treba rešiti, ob tem pa bolje spoznamo drevesne vrste v

Sicer pa si lahko v aplikaciji CŠOD Misija poleg Pobega v gozd prenesemo še druge misije ter tako spoznavamo Mursko Soboto in druge kotičke Slovenije na zabaven in malo drugačen način. Z misijo »Tu sem doma«, ki prinaša lov na skrite zanimivosti in posnetke v romščini, odkrivamo manj znane podatke o posamičnih predmetih in rešimo tudi kakšno uganko. Z misijo »Soboško jezero« spoznavamo zanimivosti ob jezeru, z misijo »Spoznajmo Mursko Soboto« pa njene bistvene naravne in kulturno-zgodovinske značilnosti.

Sobočanki prestižna nagrada za družbene inovacije Ksenija Glažar Sobočanka Sara Božanić je avtorica projekta Zvite pravljice, ki je na Dunaju prejel prestižno nagrado SozialMarie za družbene inovacije. Zvite pravljice so maja na Dunaju prejele nagrado SozialMarie, ki velja za najstarejšo evropsko nagrado za družbene inovacije in za katero se je letos potegovalo kar 224 projektov. Žirijo na Dunaju so navdušili z inovativnim pristopom pri reševanju nujnih družbenih sprememb. Prepričala jih je participatorna metoda poučevanja, namenjena učiteljem in staršem, s katero lahko otroke naučijo pomembnih življenjskih lekcij. Metodo sta oblikovali strokovnjakinja za otroško psihologijo Nina Cigut in Sara Božanić. Zvite pravljice tako postanejo orodje za učenje družbenih vrednot in socialnih veščin, otroci pa v svojem življenju postanejo zvezde sprejemanja drugačnosti

– s pripovedovanjem zgodb, risanjem ter ustvarjanjem zvoka in animacije.

Prva spletna serija s pomurskimi otroki v Murski Soboti Kot pravi Sara Božanić, direktorica Inštituta za transmedijski design Murska Sobota in avtorica projekta, so Zvite pravljice kritične življenjske lekcije empatije, ljubezni in razumevanja, ki nas učijo družbenih vrednot in spretnosti ter razumejo pomen sprejemanja drugačnosti v naših življenjih, in to v obliki, ki je igriva, edukativna in dostopna. Vsaka pravljica se sooblikuje skupaj z otroki v različnih kulturnih okoljih: »Prava Pepelka« je nastala v Sloveniji, »Deklica in prava žaba« nastaja na Hrvaškem, »Speče dekle« v Peruju, »Ne tako grdi raček« na Nizozemskem, »Sladka deklica« v Franciji in »Zlata deklica« v Indiji. Proces animacije prve spletne serije »Prava Pepelka« se je začel z delavnicami v Murski Soboti, na katerih so otroci na predstavljeno zgodbo ustvarili ilustracije, zvok in animacijo. Otroci raz-

Zvite pravljice so na Dunaju prejele nagrado SozialMarie, ki velja za najstarejšo evropsko nagrado za družbene inovacije. / Foto: Unruhe Privatstiftung, Matthäus Proskawetz ličnih starostnih skupin so bili povabljeni, da narišejo princa, ki je otročji kot oni in mu je dovoljeno biti umazan ali imeti lu-

knjo v hlačah. Ilustracije so nato analizirali in uporabili kot osnovo za izris karakterjev zgodbe. Za potrebe izvedb delavnic v različ-

nih kulturnih okoljih je bila metoda poučevanja destigmatizacije otrok oblikovana skupaj z defektologinjo Nino Cigut.

/julij 2019

PREDSTAVLJAMO

V Rakičanu z novo blagovno znamko Melita Marič

mag. Dejan Židan in dodal, da se razvijamo kot turistično pomembna regija. Židan je izrazil ponos ob obisku uglednih gostov, Cesti gradov pa zaželel, da bi se po prepoznavnosti lahko kosala z nemško Romantično cesto med Würzburgom in Baden-Württembergom. RIS Dvorec Rakičan sicer kot vodilni partner v projektu sodeluje s projektnimi partnerji Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj, Technologiezentrum Deutschlandsberg GmbH in Stiftung des weiland Fürst Philipp Batthyány zur Erhaltung der alten Güssinger Burg.

V dvorcu Rakičan je potekala generalna skupščina Ceste gradov, na kateri so se srečali predstavniki sedemnajstih avstrijskih in osmih slovenskih dvorcev in gradov. Slavnostne večerje so se udeležili številni politični in gospodarski predstavniki iz obeh držav. Avstrijske gradove so pred dobrimi tridesetimi leti povezali v Cesto gradov ali Die Schlösserstaße, da bi negovali bogato in razgibano zgodovino ter pripravili skupni nastop za turistični trg. S projektom Castle Road – vzpostavitev trajnostnega institucionalnega sodelovanja gradov in dvorcev za razvijanje ter trženje skupnih čezmejnih ponudb, ki ga RIS Dvorec Rakičan vodi v okvirju čezmejnega programa Interreg V-A Slovenija-Avstrija, si je Cesta gradov utrla pot tudi na slovensko stran.

Na gala večerji vidni gostje Dvorec Rakičan je tako gostil generalno skupščino Ceste gradov, ki so jo gostitelji zaokrožili z gala večerjo in podpisom sporazuma o sodelovanju, s katerim je sedemnajst podpisnikov, predstavnikov avstrijskih gradov, pristopilo

Dvorec Rakičan je gostil generalno skupščino Ceste gradov, Dogodku so prisostvovali številni prepoznavni obrazi.

k čezmejni Cesti gradov. Zbrane so nagovorili vidni državni in regionalni predstavniki, med njimi predsednik državnega zbora mag. Dejan Židan, minister za kulturo mag. Zoran Poznič, Anton Gangl, poslanec deželnega parlamenta v imenu deželnega glavarja dežele avstrijske Štajerske Hermanna Schützenhöferja, konzul mag. Andreas Graf von Bardeau, pobudnik in predsednik prvotne Ceste gradov, Damjana Pečnik, vodja Službe za razvoj Zavoda za varstvo kulturne dediščine, župan Murske Sobote dr. Aleksander Jevšek in direk-

tor RIS Dvorec Rakičan dr. Robert Celec, ki je izpostavil, da je njihov glavni cilj povečanje števila obiskovalcev. »Obogatili bomo ponudbo, ki je že zdaj bogata. Skupaj s projektnimi partnerji pa jo bomo še nadgrajevali,« je povedal Celec.

Imajo podporo župana Župan Jevšek je poudaril, da tovrstne pobude opominjajo, da je ubrana skupna evropska pot prava. Mestna občina je ustanoviteljica javnega zavoda RIS Dvorec Rakičan, ki si za obnovo dvor-

ki so jo gostitelji ca prizadeva pridobiti evropska sredstva, zato je Jevšek izpostavil napredek v tej smeri. V dvorcu so namreč v zelo kratkem času uspeli prenoviti kar dve grajski dvorani. »Ta projekt kaže, zakaj je dobro biti članica Evropske unije. Evropska unija je kot regija najpomembnejša turistična regija na svetu. Več kot petdeset odstotkov obiskov pride v Evropo in ta trend drži tudi za Slovenijo. Lansko slovensko turistično leto je bilo rekordno. Letos aprila smo zabeležili za 22 odstotkov večji obisk tujih turistov kot aprila lani,« je povedal

zaokrožili z gala večerjo in podpisom sporazuma o sodelovanju, s katerim je sedemnajst podpisnikov, predstavnikov avstrijskih gradov, pristopilo k čezmejni Cesti gradov.

V Markišavcih z novo pridobitvijo Geza Grabar

onalno podelijo priznanja krajevne skupnosti. Letos sta prejemnika bila dva. Za dolgoletno predsedovanje krajevni skupnosti in gasilskemu društvu ter za prizadevno delo v njih in kot član gradbenega odbora je priznanje prejel Boris Gumilar, kot dolgoletni poveljnik domačih gasilcev in skrbnik vaškega zvonika pa Karel Rituper. Zlasti zaradi številnih finančnih podpor pri prenekaterih investicijah, zadnja je prenova poslovilne vežice, je priznanje prejela tudi mestna občina.

Za prenovljeno poslovilno vežico namenili 120 tisočakov, ob prazniku podelili priznanja zaslužnim krajanom. Tradicionalni praznik v Markišavcih je bil tokrat nekaj posebnega. Svojemu namenu so namreč predali obnovljeno in razširjeno poslovilno vežico. Prizadevanja za novo podobo objekta na krajevnem pokopališču, ki je zaradi zahtev novega časa postal nefunkcionalen, segajo osem let nazaj. Bili so vztrajni, zato so uspeli. Kot je povedal (bivši) predsednik krajevne skupnosti Milan Horvat, je obnova z razširitvijo potekala po etapah, običajno v letih pred volitvami. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli k tej pomembni pridobitvi, skupaj vredni nekaj več kot 120 tisoč evrov. Glavnino sredstev je prispevala Mestna občina Murska Sobota, dobrih 23 tisoč evrov pa v zadnjih enajstih letih

Tradicionalni praznik v Markišavcih je bil tokrat nekaj posebnega. Svojemu namenu so

Od leve: Milan Horvat, Boris Gumilar, Karel Rituper in Zoran Hoblaj.

namreč predali občani in drugih darovalci, ki so sredstva za obnovo namenili na 26 pogrebih. Kot je dodal, je bilo v tem času kar 670 darovalcev.

Priznanja in blagoslov Vztrajnost krajanov, ki niso obupali nad obnovo, je pohvalil tudi podžupan Zoran Hoblaj. Če

si nekaj močno želimo, se nam to nekoč tudi uresniči, je dodal. Ob vsakem krajevnem prazniku v Markišavcih krajanom tradici-

obnovljeno in razširjeno poslovilno vežico.

PODJETNIŠTVO

julij 2019

Mlada podjetnica sedaj še s spletno trgovino Jasmina Muhič

ulici v Murski Soboti, se zdi, da je spletna trgovina v današnjem svetu pomembna. »Ker smo letos postali še uradni distributer norveške blagovne znamke Baby Livia za slovenski, hrvaški in avstrijski trg, je spletna trgovina postala nuja. Izdelki so se namreč že začeli prodajati po drugih otroških trgovinah v Sloveniji.«

Butična trgovina Prvi nasmeh je dodala novost – spletno trgovino, ki je v današnjem svetu tako zelo pomembna. Mnogi, sploh pa mlade mame, radi sedejo v udoben naslonjač in brskajo po spletnih trgovinah, berejo forume in iščejo novosti, ki jih butične trgovine naglo objavljajo v spletnih trgovinah. Tudi Ivi Mecilošek, lastnici ljubke otroške trgovinice Prvi nasmeh na Slovenski

Spletna trgovina danes skoraj nuja

S spletno trgovino je poslovanje razširila na celotno Slovenijo in tudi v tujino.

Iva meni, da je spletna trgovina le nadgradnja prodajalne, saj si tako lahko starši izdelke ogledajo v živo. »Mobilni telefoni so postali del nas in zato

si je včasih določene stvari res lažje ogledati na telefonu in jih naročiti kar prek spleta, potem pa kar same pridejo na dom,« pravi Iva. Pri tem ne more mimo dejstva, da je bila s prodajalno v Murski Soboti omejena zgolj na Prekmurje, s spletno trgovino pa je poslovanje razširila na celotno Slovenijo in tudi v tujino. »Ponudba v obeh različicah trgovin je pestra, najbolj pa se je razširila ponudba otroških vozičkov in sedežev,« dodaja mlada podjetnica in kot cilje izpostavi zlasti iskanje novih potencialnih blagovnih znamk, ki jih bodo razširili po Sloveniji in seveda tujini.

Mladi Bakovčan služi denar v zraku Jasmina Muhič

»Zaradi padalstva veliko potujem ter spoznavam ljudi in kraje za nove pustolovščine. Ko sem postal inštruktor padalstva, je predanost postala še toliko večja, saj šport zahteva veliko odgovornosti in obojestranskega zaupanja,« se zaveda Niko.

Prekmurje je ravno, a hkrati čudovito. Najlepše je, ko iz zraka vidiš domačo hišo, pravi Niko Vereš iz Bakovcev, ki ga je padalo očaralo že v otroških letih. Avantura, adrenalin in predanost so tri besede, s katerimi bi najbolje opisali Bakovčana, in verjamemo, da bi se s tem strinjali prav vsi, ki ga vsaj malo poznajo.

Tandemski skoki priložnost v turizmu

Niko vas vabi, da doživite nepozabno izkušnjo in z njim skočite v tandemu. / Foto: osebni arhiv

»Tandemski skoki so vsekakor priložnost v turizmu, vendar so v naših krajih, če se primerjamo z zahodno Slovenijo, še vedno neke vrste tabu,« je odkrit Niko, čigar poslovna pot se v celoti vrti okrog

padalstva. Poleg posla s slednjim ima še manjše podjetje, ki se ukvarja s spletno trgovino, s čimer zapolni preostalo polovico leta. »Samo od padalstva danes težko živiš, zato si moraš pozimi poiskati nadomestno delo. Drugod po svetu imajo podobno urejeno, vendar je v znanih krajih bistveno več turistov in turizma ter tako veliko več potnikov. Tam je tandemski posel potem prava industrija,« zaključuje Niko, ki upa, da bo tudi Pomurje kmalu začelo beležiti večje število tandemskih potnikov. Več informacij o možnosti skokov najdete na spletni strani www.tandem.born2fly.info.

Javni poziv za sofinanciranje najemnine proizvodnih prostorov v Pomurskem tehnološkem parku Pomurski tehnološki park d.o.o., Plese 9a, 9000 Murska Sobota objavlja javni poziv za sofinanciranje najemnine proizvodnih prostorov v objektu na lokaciji Plese 9a, 9000 Murska Sobota. Predmet sofinanciranja je najemnina proizvodnih prostorov, ki so navedeni v spodnji razpredelnici: Oznaka prostora in površina P4 (80 m2) P5 (113 m2) P6 (104 m2) P7 (104 m2) Posamezne prostore je mogoče združiti v večjo enoto (več prostorov skupaj). V ceno je vključeno: dostop do prostorov 365 dni v letu in 24 ur na dan, parkirni prostor, urejeno varovanje prostorov z varnostnim geslom, oprema v proizvodnem prostoru (skladiščni regal, delovna miza), koriščenje sejne sobe za sestanke, razpoložljiva infrastruktura z lastnimi števci porabe v proizvodnem prostoru (elektrika, plin, voda), garderoba za proizvodno osebje, poštni

Tržna cena neto/mesec v EUR 349,00 489,00 449,00 449,00 nabiralnik, souporaba kuhinje, informiranje, obveščanje, mentoriranje in ekspertno svetovanje osebja tehnološkega parka. Tekoči operativni stroški se zaračunavajo posebej glede na porabo. Pogoji za pridobitev subvencionirane najemnine prostora: Vlogo lahko oddajo: - potencialni podjetniki, ki bodo v roku 1 meseca od oddaje vloge registrirali novo podjetje, katerega dejavnost bo izkazovala potencial v regiji in širše;

Subvencionirana cena – 50 % 1. leto neto/mesec v EUR 174,50 244,50 224,50 224,50 - inovativna start-up podjetja (ne glede na pravno obliko), ki so mlajša od 3 let ob objavi tega poziva. Z izbranimi kandidati se sklene pogodba o najemu in koriščenju podpornih storitev za obdobje 5 let. Oddaja vloge: Kandidati morajo izpolnjeno vlogo za subvencionirano najemnino prostorov s kratkim opisom podjetniške ideje ter ključnih potencialnih kupcev, trgov in ekipe oddati najpozne-

Subvencionirana cena – 25 % 2. leto neto/mesec v EUR 261,75 366,75 336,75 336,75

Tržna cena 3. do 5. leto neto/mesec v EUR 349,00 489,00 449,00 449,00

je do 31. 7. 2019 po e-pošti na naslov info@p-tech.si, po navadni pošti ali osebno na naslov Pomurski tehnološki park, d.o.o., Plese 9a, 9000 Murska Sobota. Prijavljene kandidate bomo povabili na razgovor, na podlagi katerega bo sprejeta odločitev za subvencioniranje proizvodnih prostorov.

Osebno: Plese 9a, 9000 Murska Sobota, 1. nadstropje

Ogled prostorov in dodatne informacije: Ga. Marjetka Jakob, telefon: 02 530 82 32, e-pošta: marjetka@p-tech.si

Murska Sobota, 17. 6. 2019 Mag. Marko Močnik, direktor Aktivnosti Pomurskega tehnološkega parka v okviru operacije P-TECH SIO2018–19 sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostne osi: 3 Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast.

/julij 2019

PREDSTAVLJAMO

»Človek, ki vedno išče nekaj novega, najde tudi priložnosti« Ksenija Glažar

Slovensko ulico v Murski Soboti, mestni park, sprehode ob reki Muri, Goričko in Prlekijo. Vsak dan, če je le mogoče, se odpravi kam v našem prelepem Pomurju. Pomurje je, kot opaža, raj za turizem. »Blizu so številna letališča, narava je ohranjena, bogati smo s termalno vodo, veliko danosti imamo za trajnostni turizem. Veliko je neizkoriščenega potenciala. Potrebujemo več vključevanja lokalnega prebivalstva v turistično ponudbo. Pogrešam tudi vključevanje manjših podjetij in razvoj podeželskega turizma,« še pravi.

Mark Twain je nekoč zapisal: »Čez dvajset let boste bolj razočarani nad stvarmi, ki jih niste naredili, kot nad tistimi, ki ste jih. Odvrzite vrvi. Odjadrajte iz varnega pristana. Zajemite veter v svoja jadra. Raziskujte. Sanjajte. Odkrivajte.« Darja Meolic iz Kroga se še kako dobro zaveda, da je ob delu treba tudi živeti. Ivanka Klopčič Casar iz Murske Sobote pa pravi, da je vesela, da je ob vrhuncu svojih moči okusila polnost življenja, o kateri je sanjala v otroštvu, in da je lep ves svet. Zato v prihajajočem poletju stopimo iz cone udobja, pokukajmo čez planke, odpravimo se v raziskovanje (ne)znanega sveta, pa naj bo to le sprehod ob Muri, kolesarjenje po Goričkem ali raziskovanje bolj oddaljenih krajev.

Ivanka Klopčič Casar: »Med popotne vzgibe štejem značajski nemir, radovednost, ki je ena najlepših čednosti, ter življenjski pogum.« / Foto: osebni arhiv

Ivanka Klopčič Casar je prepotovala 65 dežel, planinarila po domačih in tujih gorah ter se več kot tridesetkrat povzpela na vrh Triglava. V zadnjih letih zadovoljstvo najde na poteh po sredogorju in v kolesarjenju. Od otroštva je strastna ljubiteljica knjig in se ljubiteljsko ukvarja s pisanjem proze. Pravi, da je lep ves svet, od vsepovsod pa se je lepo vrniti domov, v Prekmurje.

DARJA MEOLIC: »Pozabljamo, da je treba tudi živeti« Darja Meolic je v potovanja vpeta poslovno in zasebno. Pred leti je imela na Severnem Cipru turistično agencijo, a se je po nekaj letih vrnila v domače kraje. Ko je večja slovenska turistična agencija uvedla turški del Cipra kot novo turistično destinacijo, je Darja Meolic iz Kroga tam postala turistična predstavnica. Z veseljem je prevzela ponujeno priložnost ter pozneje ustanovila in z lokalno poslovno partnerico vodila turistično agencijo, s katero sta tržili izlete. »Ob prihodu na Severni Ciper sem doživela prijetno presenečenje. Otok je zelo lep in ima veliko neizkoriščenega potenciala za razvoj dodatne turistične ponudbe, domačini pa so zelo prijazni. Njihovo življenje je potekalo precej lahkotno, počasneje kot pri nas. Zahodni turisti so prihajali letovat tja s čisto drugim načinom razmišljanja, navajeni na red in disciplino s točnostjo do minute. Na začetku se je bilo treba prilagoditi počasnejšemu ritmu in hkrati zahtevam gostov,« se spominja dragocene izkušnje.

Pogrešala je svežino zraka v poletnih mesecih Po petih letih se je zaradi takratne nestabilne politične situacije v Turčiji vrnila domov, kar je bila tudi njena dolgoročna želja. »Moj cilj je bil vpeljati agencijo in na Severnem Cipru bivati v visoki sezoni, preostanek leta pa preživeti doma, v Pomurju. V Sloveniji imamo veliko zelenih površin, reke, jezera, štiri letne čase in čis-

IVANKA KLOPČIČ CASAR: »Ob vrhuncu svojih moči sem okusila polnost življenja, o kateri sem sanjala v otroštvu«

Najprej vzljubila gore, nato še potovanja Darja Meolic: »Blizu Slovenije so številna letališča, narava je ohranjena, bogati smo s termalno vodo, veliko danosti imamo za trajnostni turizem.« / Foto: osebni arhiv

to, pitno vodo. To so stvari, ki jih sčasoma začneš v krajih, kjer vse to ni samoumevno, spoštovati in tudi pogrešati,« dodaja sogovornica.

Pozabljamo, da je treba tudi živeti O primerjavi kakovosti življenja med Severnim Ciprom in Slovenijo pravi, da tam lažje živiš, če delaš in nekaj ustvarjaš. »Srednji razred si lahko privošči več. Domačini se zelo radi družijo in prosti čas preživljajo na prostem ves teden, zato kmalu izgubiš občutek za dneve v tednu. Družine in prijatelji imajo redne skupne piknike ter se nasploh veliko družijo. Kultura druženja ob hrani je tam del vsakdana. To pri nas pogrešam,« pravi in doda, da turiste po Severnem Cipru še vedno rada popelje. Pri Slovencih ceni delavnost. »Mi smo zlasti delavni in odgovorni, morda še preveč. Toda pozabljamo, da je treba ob delu tudi živeti. Rutina dela nas pogosto ubija. Na Severnem Cipru poleg službe ljudje živijo in ne gledajo toliko na denar. Če si ambiciozen in nekaj želiš delati, sploh pa v

dobrobit skupnosti, so ti vrata povsod odprta, ne obremenjujejo te z birokracijo in dovoljenji ter te pri tem zelo spodbujajo,« pravi. Doda še, da bi v Sloveniji nujno morali spremeniti pravila in zahteve ter začeti spodbujati razvoj mikro podjetništva ter v izogib bega možganov vključevati v podjetništvo mlade in ambiciozne. »Da si ambiciozen in delaven ter imaš željo po uspehu, pri nas ni dovolj, saj je sistem velikokrat zaprt in se preprosto ne moreš prebijati naprej. Zato veliko ljudi z odličnimi idejami pri tem izgubi voljo.«

Imamo raj za turizem, a to premalo izkoriščamo Na vprašanje, zakaj jo potovanja z odkrivanjem novih krajev tako privlačijo, odgovori, da to lepo ilustrira znani rek, da so potovanja edina investicija, za katero plačaš nekaj denarja, in si vseeno bogatejši. Njeni najljubši destinaciji sta Turčija in Severni Ciper. Privlačijo jo njuna zgodovina, kulinarika in tradicija, najljubše mesto pa je Carigrad, po katerem rada popelje skupine turistov. V Pomurju ima rada

»Gore in potovanja so mi izjemno oplemenitili življenje. Dojemam jih kot darilo, za katero sem usodi neizmerno hvaležna. Med popotne vzgibe štejem značajski nemir, radovednost, ki je ena najlepših čednosti, ter življenjski pogum, da ustaljen dnevni ritem zamenjaš za vsak dan drugačno okolje in obzorje. Človek, ki vedno išče nekaj novega, najde tudi priložnosti in se poveže z ljudmi enakih nagnjenj,« pravi Ivanka Klopčič Casar iz Murske Sobote, danes upokojenka, sicer pa sociologinja in nekdanja vodja kadrovske službe v podjetju Mura. V svoji knjigi »Popotni okruški«, ki je izšla leta 2010, pravi, da so poti brez sopotnikov kakor jed brez okusa. V njej je nanizala gorniška in popotna doživetja iz številnih dežel ter se z njo oddolžila svoji trdno povezani planinski tovarišiji. Njena planinska potovanja so se začela s sindikalnim izletom do Sedmerih triglavskih jezer, nadaljevala je s hojo po domačih Alpah in leta 1985 to dejavnost utrdila z vzponom na Mont Blanc. S planinskimi prijatelji iz Mojstrane so vrsto let odhajali na trekinge v tuje gore, s Planinsko zvezo Slovenije v Ande, Karpate, Atlas, Dolomite, v pogorja Balkana, Kavkaz itd. Večkrat je dosegla večino domačih vrhov, v Andih tri šesttisočake in več najvišjih vrhov znanih pogorij.

Prepotovala je 65 držav V Evropi je obiskala vse države razen Belgije, Luksemburga in Malte. Spominja se neskončnih njiv v Ukrajini s simetričnimi nasadi dreves, makedonskih pašnikov, karpatskih gozdov, čudovitih mest ob nekdanji svilni poti v Uzbekistanu, inkovskih in azteških pomnikov v Latinski Ameriki ter amazonskega gozda, občudujoče govori o sledeh Rimljanov v Sredozemlju. Všeč ji je slog življenja v Skandinaviji in na Nizozemskem, kjer je že na zunaj videti, da je splošno dobro na prvem mestu. Rada bi še kdaj obiskala Pariz, mesto kulture in šarma, nepozabni so spomini na lepoto mest, kot so Gdansk, Vroclav, Samarkand, Sankt Peterburg, Tbilisi in La Paz, od starodavnih mrtvih mest postavlja na prvo mesto Machu Picchu v perujskih Andih, žal ji je uničene Palmire v Siriji in Kartagine v Tuniziji. Od gora so ji najlepši Dolomiti, čarobno gorstvo, kjer se kamniti beli stolpi dvigajo z višinskih travnikov. Med slapovi izpostavi Iguazu, med rekami Amazonko z demonskim deževnim gozdom. V Braziliji jo je očarala capoeira, ples sužnjev, na Kubi salsa in čutna lepota mulatk, v Osrednji Aziji obnovljena mesta nekdanje svilne poti, v Tibetu izginjajoča tradicija lamaizma. Zelo lepe spomine ima na potovanja po balkanskih deželah, rada bi ponovila Skandinavijo. »V deželah z velikimi socialnimi razlikami so me pretresli revščina, zapostavljenost etničnih skupnosti ali podrejen položaj žensk. Taki prizori zagrenijo in te opomnijo, koliko udobneje je nam, zahodnjakom,« dodaja sogovornica. Pritrjuje popotnemu izkustvu Nejca Zaplotnika iz knjige »Poti«, da kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor najde pot, bo cilj vedno nosil s seboj.

»Ob vrhuncu svojih moči sem okusila polnost življenja« »Pri sedemdesetih letih lahko ocenim, da sem živela polno ter uresničila večino svojih ciljev in želja. Poklicno delo me je veselilo, uživala sem v hribolazenju, ki me je neskončno izpolnjevalo, videla sem številna čudesa zgodovine in sedanjosti, s prijatelji smo snovali in udejanjali vedno nove načrte o poteh, ki so nas bogatile z lepotami, ki jih popotnik nikdar nima dovolj,« pravi Klopčič Casarjeva. Visokogorje je nadomestila z nižjimi hribi, zlasti s Pohorjem. O Prekmurju pravi, da domačega kraja ne primerja z drugimi. »Dom je en sam. Lep je občutek, da ga imaš, v njem so združeni čustva in spomini na ljudi, ki so ali so bili del tebe,« zaključuje strastna popotnica.

PREDSTAVLJAMO

julij 2019

»Drobnih radosti se zaveš šele, ko zboliš« Ksenija Glažar Bogomila Kuhar je mlado dekle iz Kroga, ki ima za sabo težko življenjsko preizkušnjo. Ta jo je, kot pravi, naučila, da je treba prisluhniti samemu sebi in biti hvaležen za vse, kar imaš. Bogomila je v osnovni šoli trenirala hip hop in v devetem razredu ugotavljala, da njena kondicija iz treninga v trening slabi. Postajala je utrujena, počutila se je kot ob prehladu, v predelu med ramo in vratom jo je nekaj oviralo. Ker je bolj plašne narave, je težave takoj zaupala staršem. Osebni zdravnik jo je napotil na pregled z ultrazvokom, ki ni pokazal odstopanj. Ker sta se čez nekaj mesecev bolečina oziroma neprijeten občutek ponovila, so se s starši odločili za pregled v Ljubljani, kjer so ji pri petnajstih letih kot diagnozo postavili obolenje za rakom. »Nisem si niti predstavljala, da bi lahko zbolela za rakom. Moram priznati, da me je bilo v splošnem ob besedi rak vedno strah, saj je nekaj časa pred tem za rakom dojke zbolela babica. Nisem točno vedela, kaj vse to pomeni, vedela sem le, da je nevarno in hudo,« se spominja Bogomila. Prva misel ob postavitvi diagnoze je bila, da še ne bi rada umrla, druga želja pa, da bi bili ob njej in starših vsi trije bratje. »Objeti smo stali tam v čakalnici in jokali. Zvečer so prišli bratje in mi prinesli veliko bombonjero. Hoteli so me razveseliti. Poskušali so se šaliti, da bi me razveselili, vendar smo vsi čutili strah.«

V veliko oporo družina in prijatelji Huda bolezen jo je doletela v najobčutljivejših najstniških letih, ko je zunanji videz izredno pomemben. Kemoterapijo so spremljale slabost, bruhanje, bolečine in – zanjo najhujše – izguba las, trepalnic in obrvi. »Spomnim se, kako boleče je bilo, ko so mi začeli izpadati lasje. Bila sem v bolnici. Vsako jutro sem na vzglavniku našla vse več las. Ne vem, kje sem dobila moč, a sem vstala, se postavila pred ogledalo, z eno roko prijela šop dolgih las, z drugo pa vzela škarje in naredila prvi rez, nato še drugega. Solze so kar tekle in tekle. Ne vem, kaj je bolj bolelo, bolečine v trebuhu, ki so bile tisti dan neznosne, ali žalost zaradi las, ki sem jih izgubljala. Do konca me je postrigla mama, zvečer pa so prišli bratje. Prinesli so brivnik. Želeli smo biti sami v sobi. To je bil obred. Vsak brat mi je obril del glave. Jokali smo. Vendar je bil trenutek boleč in tako svet obenem. Pustili so mi novo kapo, bila je zima in klicala sem jo moji lasje. Med zdravl-

»Nisem točno vedela, kaj pomeni rak, vedela sem le, da je nevarno in hudo« jenjem je bila moja družina ob meni,« pravi Bogomila. Hvaležna je za vso pomoč starih staršev, sorodnikov, prijateljev, sošolcev, sodelavcev staršev, sošolcev bratov ter ljudi, ki jih sploh ne pozna in so ji stali ob strani.

čas, ki ga lahko preživi z izredno ljubečo in pozitivno družino, fantom Grego, puncama svo-

jih bratov ter s prijatelji. Vrstniki so jo med boleznijo dobro sprejeli, niso je pomilovali in ne zas-

»Povejte, kaj vam leži na duši, in dovolite si biti ljubljeni« Diagnoza jo je spremenila in na to je ponosna. »Zdaj poskušam življenje kar se da izkoristiti in preživeti čim več časa z najbližjimi. Vsem, ki se morda ravno zdaj borite, sporočam: ne obupajte. Volja je že petdeset odstotkov ozdravitve. Govorite o tem, o svojem počutju, ne sramujte se, če ste jezni, če se počutite, da vam gredo vsi na živce. Povejte, kaj vam leži na duši, in dovolite si biti ljubljeni. Mene je rešilo prav to,« pravi mlada borka, ki deli svojo izkušnjo z drugimi in bolj kot o bolezni razmišlja o zdravju. »Drobnih radosti se zaveš šele, ko zboliš. Ne želiš si ničesar drugega, le to, da ozdraviš. Zdaj se trudim, da se ne obremenjujem z nepomembnimi stvarmi, in prisegla sem si, da se nikoli več ne bom pritoževala zaradi svojih las. Trudim se, da se ne obremenjujem z videzom, s svojimi pomanjkljivostmi, ter se sprejemam takšno, kot sem,« pravi danes 21-letna študentka notranje opreme na fakulteti za dizajn. Najdragocenejši se ji zdi

www.flota.si/fronta.html

mehovali. Prijateljici sta si takrat precej skrajšali lase, kar jo je zelo razveselilo.

/julij 2019

KULTURA

»V Prekmurju smo lahko v središču evropskih kulturnih tokov« Aleksandra Grah Foto: Tomislav Vrečič

li prav v našem muzeju. Zdaj sem že četrto leto članica sodniške skupine za nagrade evropski muzej leta (EMYA) – eno teh je dvajset let nazaj za stalno razstavo prejel tudi naš muzej. Izkušnja spoznavanja novih muzejev od Dublina do Vladivostoka, od Inarija do Herakliona je izjemna.

Metka Fujs, zgodovinarka in dolgoletna direktorica Pomurskega muzeja Murska Sobota ter letošnja Valvasorjeva nagrajenka, pravi, da v Prekmurju nimamo razloga, da ne bi bili v središču evropskih komunikacijskih, gospodarskih in kulturnih tokov.

Kako gledate na razvoj Prekmurja, upoštevajoč da smo že bili v različnih državah in vedno na njihovem obrobju. Ali nam položaj mejnega območja ponuja prednosti ali slabosti?

Ali ste že od nekdaj želeli opravljati delo s področja kulturne dediščine? Se še spomnite, kdaj in kje se je zaiskrila ta iskrica?

Ne vem, če sem v mladostnih letih sploh kaj vedela o tem, kako in kdaj nekaj postane kulturna dediščina, čeprav sem vedno rada zahajala v muzeje in galerije ter obiskovala okolja z zgodovinsko tradicijo. Prav tako so me privlačili sodobna arhitektura, umetnost, oblikovanje in oblike sodobnega vizualnega izražanja, ki so šele postajali kulturna dediščina. Ko sem se odločila za študij zgodovine in sociologije, so me zanimali zlasti družbeni odnosi, njihovo spreminjanje skozi zgodovino in ponavljanje določenih vzorcev človeških ravnanj, ki vodijo do enakih ali podobnih zgodovinskih odločitev.

Pred kratkim ste prejeli Valvasorjevo odličje za izjemne dosežke na področju muzejstva. Kaj je po vašem mnenju pripomoglo k temu uspehu in kako gledate na nagrado?

Valvasorjevo nagrado sem prejela za življenjsko delo, ki povzema mojo desetletja dolgo kariero kustosinje v Pomurskem muzeju, ki je nikoli nisem prekinila, čeprav sem zdaj že poldrugo desetletje tudi direktorica tega muzeja. Povzema tudi več desetletij dolgo delovanje v slovenskih in mednarodnih muzejskih organizacijah. Do nagrade za življenjsko delo sem prejela že tri Valvasorjeva odličja za izjemne dosežke, in sicer za večavtorski razstavi in za samostojno razstavo. Menim, da so navedeno kot pomemben dosežek prepoznali kolegi in me predlagali za nagrado ter člani komisije Slovenskega muzejskega društva, ki so predlogu pritrdili. Nagrada je priznanje in potrditev mojega vodila skozi profesionalno delo, da je imeti priložnost govoriti v imenu kulturne dediščine izjemna odgovornost, obenem pa je lahko tudi veliko zadovoljstvo.

»Pomurski muzej Murska Sobota mora ostati osrednja regionalna muzejska ustanova, ki skrbi za kompleksno premično in nesnovno kulturno dediščino Pomurja.«

Poznamo vas po srčnosti in pozitivni naravnosti, s katero sodelavce povezujete v ekipo, ki ji uspeva postaviti najpomembnejše razstave, ki muzejsko dejavnost odpirajo navzven. Kaj je najpomembnejša dejavnost muzeja?

Toliko kot sem morda sama prinesla med odnose s sodelavci, toliko ali več so moji nekdanji in sedanji sodelavci prenesli name ter v skupno delovanje v dobro institucije in okolja. Delo je bilo najuspešnejše, ko smo delali skupaj, ko smo si delili mnenja, misli in ideje, ko smo se podpirali in spodbujali. Uspeh ali dosežek vsakogar je najprej osebni dosežek in šele nato uspeh kolektiva. Toda dobrega kolektiva ni brez predanih posameznikov, ki enako kot svoje vidijo in cenijo tudi delo sodelavcev. Muzej je kompleksen sistem zbiranja, ohranjanja, varovanja, proučevanja, interpretiranja ter javnega komuniciranja premične in nesnovne kulturne dediščine. V našem primeru je to dediščina prebivalcev Pomurja, ki od prazgodovine do danes naseljujejo ta prostor. Ničesar ne morem izpostaviti kot bolj ali manj pomembno.

Med drugim ste bili dolgoletna predsednica ene od stanovskih muzejskih organizacij Skupnosti muzejev Slovenije. Ali ste na čelu te skupnosti dobili širši vpogled v delovanje in povezovanje muzejev? Vpogled v delovanje muze-

jev sem najprej dobila v lastnem muzeju, nato pa tudi z delom v predsedstvih vseh treh slovenskih muzejskih organizacij (SMD, ICOM, SMS), kjer smo se poleg promocije in mednarodnega povezovanja največ ukvarjali z oblikovanjem muzejskih standardov in organiziranjem dopolnilnega izobraževanja muzejskih profesionalcev. Razen predmeta muzeologije na različnih primarnih študijskih smereh v Sloveniji namreč nimamo samostojnega študija muzeologije, kjer bi se lahko potencialni muzealci celovito usposobili za delo v muzejih – zlasti v dokumentaciji, komuniciranju, promociji in trženju. Prav tako imamo zelo omejen študij restavratorstva, zaradi česar so pomembne specializacije v tujini ali organizirano dodatno izobraževanje. Osem let na čelu Skupnosti muzejev Slovenije je bilo pretežno namenjenih zakonskim podlagam, ki urejajo delovanje muzejev v Sloveniji, saj je bil prav v tem času sprejet nov zakon o varstvu kulturne dediščine, in prizadevanjem za sprejetje samostojnega muzejskega zakona. Sicer smo pa v tem času izvajali odmeven mednarodni projekt vključevanja prostovoljcev v muzejsko delo in predsedovali mreži evropskih muzejskih organizacij (NEMO). Veliko sem se naučila tudi v dvanajstih letih dela v predsedstvu mednarodnega odbora za regionalne muzeje, z aktivnim sodelovanjem na letnih konferencah odbora ter pri urejanju več publikacij prispevkov s konferenc, ki smo jih izda-

Osemdeseto obletnico priključitve Prekmurja smo v Pomurskem muzeju obeležili z organiziranjem mednarodnega simpozija s pomenljivim naslovom »Prekmurje na obrobju ali v stičišču evropskih komunikacij« ter izdajo zbornika prispevkov. Mnogo enakih vprašanj si zastavljamo še vedno. Dejstvo je, da je obrobje slabost, če si nemočen, da bi nekaj ukrenil proti očitnemu centralizmu državnih središč, ki le redko vidijo prek svojih meja. To, da je središče po kilometrih bliže, ne pomeni, da so razmerja drugačna. Izpostavljanje in izkoriščanje svojih prednosti je edina možnost premagovanja obrobnega stanja. V Prekmurju nimamo razloga, da ne bi bili v središču evropskih komunikacijskih, gospodarskih in kulturnih tokov. Na marsikaterem področju že smo, na drugih pa to še moramo storiti. Pasivno čakanje na rešitve od zunaj ustvarja okolje, ki nemoč prenaša na otroke in na vizijo prihodnosti prostora, v katerem živimo.

Čemu ste v dolgoletni muzejski karieri dajali največji poudarek?

Trudila sem se in se še vedno, da dela ne počnem površno, temveč z dovolj razmisleka in vsakokratno dodano vrednostjo. Seveda mi to ne uspe vedno in zdi se, da zadnja leta, ob obilici vsega in vseh, ki dnevno potrebujejo odziv, izgubljam korak. Okolje – od medijev do šolarjev, politikov, lokalnih skupnosti, države, ponudnikov turističnih informacij in storitev, zlasti pa snovalcev in izvajalcev različnih projektov, ki so pogosto zgolj sami sebi namen – pričakuje takojšnje sporočanje podatkov. Ne zanima jih, ali so preverjeni, ali potrebujejo dodatno raziskovanje, ali pravice nad njihovo rabo pripadajo nekomu drugemu. V takšni hitrosti se je zelo težko boriti proti nemarni rabi kulturne dediščine in posploševanju zgodovinskih dejstev. Kulturna dediščina ni bila nikoli predmet tolikih interesov, kot je zdaj. To je pozitivno, če pomeni tudi finančna vlaganja v dediščino, v njeno ohranjanje ter v ohranjanje visokega javnega zavedanja o njeni prisotnosti in pomenu. Če

pa v ozadju interesov ni etičnega razmisleka, je vse skupaj zgolj velika manipulacija, v kateri noben muzej in muzejski profesionalec ne bi smel sodelovati. Moj temeljni poudarek je v etiki, ne samo v moji, ki me zavezuje pri poklicnem delu, ampak tudi v etiki vseh, ki na različnih ravneh prihajajo v stik s kulturno dediščino in muzeji. Kot ustanovitelji, kot financerji ali kot uporabniki.

Se vam zdi, da je muzej kot tak dovolj blizu mladim? Koliko zanimanja pokažejo?

Otroci radi hodijo v muzeje, radi sodelujejo na muzejskih delavnicah in pogosto prav oni svojo izkušnjo srečanja z muzejem v vrtcu ali šoli prenesejo na starše ali stare starše. Najstniki so v muzeju pretežno obiskovalci v šolskih skupinah, saj ga v glavnem prepoznavajo kot preveč tradicionalno okolje. Mlade, zlasti urbane družine vidijo muzej kot okolje, kjer lahko preživijo del skupnega časa, obdanega z umetnostjo, zgodovino in pripovedmi o načinu življenja prednikov. Veliko jih še vedno v muzej stopa z negotovostjo, razumejo ga kot nekaj, kar pripada elitam. Naša naloga je, da premagujemo ovire do potencialnih obiskovalcev, da aktualiziramo kulturno dediščino kot del vsakdanjega življenja posameznikov in skupnosti.

Kakšna je vaša vizija razvoja Pomurskega muzeja Murska Sobota?

Pomurski muzej Murska Sobota mora ostati osrednja regionalna muzejska ustanova, ki skrbi za kompleksno premično in nesnovno kulturno dediščino Pomurja. Z vzdrževanjem kakovosti zbirk, s strokovno ravnjo raziskovalnega dela kustosov, z založniško dejavnostjo in zanimivimi oblikami predstavljanja dediščine na razstavah in drugih medijih, z dobro načrtovanimi pedagoškimi programi ter pravim izborom projektov to ne bo težko. Smo pa že ves čas na robu zmogljivosti. Število zaposlenih, plačanih iz javnih sredstev, se ni spremenilo od leta 1994, čeprav so javne potrebe vedno večje. V Soboški grad, kjer muzej domuje, se že desetletja vlaga le po kapljicah. Prostori za obiskovalce niso dostopni invalidom in so tudi sicer težko dostopni vsem oviranim osebam. Neustrezna skladišča in depoji za hranjenje velikih količin gradiva, ki je kulturna dediščina v lasti lokalne skupnosti in države, kljub nenehnim opozorilom, da jo lahko izgubimo, ostajajo ves čas samo problem muzeja. V muzeju naredimo veliko in načrtov za prihodnost nam ne manjka, bolj optimistična bi gotovo bila, če bi nam uspelo dediščino v muzejih uvrstiti na vrh vsaj nekaterih prednostnih seznamov.

KULTURA

julij 2019

Kaj bereš, ko si odrasel? Aleksandra Grah

ali komentar. Kot je povedal knjižničar Janez Horvat, je bil letos najbolj bran in najbolje ocenjen roman tujega avtorja »Pod škrlatnim nebom«, med domačimi avtorji izstopata Miško Kranjec z zbirko novel »Kruh je bridka stvar« in Ivan Cankar. Svetlana Makarovič s pesniško zbirko haikujev »Naj bo poleti« je najbolj izposojena pesniška zbirka z bralnega seznama. Na prireditvi so predstavili bralni klub, ki se sestaja vsak zadnji četrtek v mesecu, ko se prepirajo in pogovarjajo ter diskutirajo o vnaprej dogovorjenih literarnih temah, vezanih na avtorja, prevajalca, knjižno zbirko ali literarno nagrado. Skupino obiskuje deset članov, njihova želja za novo sezono pa je, da bi pridobili nove člane.

V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota so na zaključni prireditvi podelili priznanja za sodelovanje v bralni znački za odrasle. Z bralno značko, ki jo je letos uspešno osvojilo 87 odraslih bralcev, v knjižnici promovirajo in spodbujajo branje in bralno kulturo pri odraslih. V ta namen bralcem ponujajo kakovosten izbor aktualnih domačih in tujih zanimivih del. Letos so bralci prebirali štiri dela prevedenih tujih avtorjev, tri dela domačih avtorjev in pesniško zbirko. Ob prebranem so nato zapisali oceno, misel

Bralno značko je letos uspešno osvojilo 87 odraslih bralcev.

Za maturo navdušili doma, na študij v tujino Jasmina Muhič V Glasbeni šoli Murska Sobota sta se s predmaturitetnim recitalom predstavili izjemno ambiciozni flavtistki. Pred skoraj polno dvorano glasbene šole sta se predstavili f lavtistki, ki zaključujeta z izobraževanjem na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Ob klasičnih delih Bacha in Mozarta ter delih sodobnih skladateljev,

Ambiciozni flavtistki sta hvaležni zlasti profesorici Katalin Peter Krivokapić za mojstrsko in rutinirano korepeticijo na klavirju.

npr. komaj 21-letnega skladatelja Toma Varla z Gorenjskega, sta osupnili zbrane z odrsko prezenco in virtuoznostjo izvedbe. Lara Gomboši je blestela z izvedbo »Chaminade opus 107«, Brina Varga pa z vrhunsko priredbo slavnega skladatelja tanga Astorja Piazolle. Predmaturitetni recital je sicer šolska obveznost vsakega glasbenika, ki končuje srednjo šolo, pri tem sta se f lavtistki izkazali s profesionalnostjo in angažiranim pristopom. Pred domačo publiko sta se predstavili v najboljši luči ter ob koncu dve uri in pol dolgega koncerta dodali še izjemno speven duet Iana Clarka z nazivom

»Maya«.

Na študij v tujino Čeprav dekleti čaka še naporna matura iz gimnazijskih in glasbenih predmetov, sta z mislimi že na glasbeni akademiji, najbrž v tujini. Lara se spogleduje z Linzem, Brina pa je že sprejeta na dunajsko univerzo. Želita si novih izkušenj z mednarodno priznanimi profesorji in izzivov na koncertnih odrih. Brina je nedavno prejela prvo nagrado na Temsigu, kar pomeni, da je v svoji kategoriji postala državna prvakinja.

Gostovanje glasbene šole v Nemčiji Gabriela Bratina Že tretje leto zapovrstjo je potekalo srečanje glasbenih šol obeh partnerskih mest, in sicer Glasbene šole Murska Sobota in šole Simon-Mayr-Singund Musikschule iz Ingolstadta. Na koncertu so se predstavili učenci glasbenih šol. Našo šolo so zastopali pianisti (Hana Taškov, Leonard Kobal in Roko Kolmanič, pod mentorstvom Predraga

Šantka),

f lavtistki

Tovrstna srečanja dvigujejo raven strokovnega sodelovanja.

(Eva Tibaut, mentorica Melanija Gradečak, in Lara Lutar, mentorica Felicita Heric Taškov) in pevca (Roko Kolmanič in Dominik Kerčmar, pod mentorstvom Gabriele Bratine). Raznolik in kakovosten program glasbenih šol je pri občinstvu pustil izjemno pozitiven pečat. Toda še pomembnejše je, da so se med učitelji in učenci stkale nove prijateljske vezi, ob tem so izmenjali še mnoge izkušnje in številna mnenja. Naslednje leto se že veselimo gostovanja glasbene šole iz Ingolstadta v našem kraju. Prepričani smo, da bomo s skupnimi močmi ustvarili nov nepozaben glasbeni večer.

/julij 2019

ŠPORT

Česa nas uči nova zgodba Mure Aleš Cipot Od poloma do ponovnega vzpona. Tako bi lahko imenovali pot nogometnega ponosa Prekmurja, ki se hitro in vztrajno dviga med najboljše slovenske klube. Nogometna Mura v lokalnem okolju velja za simbol. Že od nekdaj je bilo tako, v aktualnem času postaja to še bolj očitno. Hkrati nas zgodba »nove Mure« lahko uči tudi nekaterih pomembnih poslovnih in organizacijskih lekcij, ki jih velja vzeti pod lupo. Meteorni vzpon od nižjeligaških konkurenc do prvoligaške scene ter naprej do Evrope nakazuje, da se v Murski Soboti dela (zelo) dobro. Prostora za razvoj sicer ostaja še ogromno, toda zdi se, da je smer toka Mure zaenkrat prava.

Ključne smernice za vzpon Mure • Zmagovalna miselnost • Dolgoročna usmerjenost • Delo z mladimi • Infrastrukturna vlaganja • Nogomet je (tudi) posel

Zmagovalna miselnost Trener članskega moštva Ante Šimundža se strinja, da je glavni cilj delovanja vsake nogometne šole, torej tudi Murine, ustvarjanje igralcev za prvo moštvo. Vendar je izjemno težko v posameznem letniku ustvariti samo enega igralca za prvo moštvo, fenomenalno je, če ji to uspe z dvema ali tremi nogometaši. Pomembno se mu zdi, da nogometna šola razpolaga v prvi vrsti z domačimi igralci, ki čutijo posebno pripadnost klubu, čutijo, da so del zgodbe, zato bodo vedno navijali za svoj klub, za Muro. Kako zelo pomembna je zmagovalna miselnost, dokazuje prav on, saj se je odločil sprejeti ponudbo klubskega vodstva za mesto glavnega trenerja, čeprav se je Mura takrat šele uvrstila v drugo ligo. Šimundža je odločitev o vrnitvi v Mursko Soboto sprejel šele po tem, ko sta ga prepričali ambicioznost in pozitivnost vodstva kluba. Poleg profesionalnega pristopa sta ravno ti karakteristiki ključni za uspeh ne glede na zvrst organizacije ali okolje, v katerem deluje.

Dolgoročna usmerjenost Pravzaprav so bila leta, v katerih je klub po letu 1991 posloval transparentno, torej z dolgoročno vizijo in stabilno, redka. Sredi junija sta partnersko sodelovanje sklenila Mura in Beltinci. Sporazum se nanaša na strokovno in kadrovsko sodelovanje v prihodnjih dveh letih ter predvideva izmenjavo igralcev. Igralci, starejši od štirinajst let, bodo ime-

li možnost napredovati v zanje najbolj primernem nogometnem okolju, o čemer se bosta usklajevali strokovni vodstvi klubov. V klubih se strinjajo, da gre za pomemben nadaljnji korak pri razvoju prekmurskega nogometa. Prvi korak povezovanja prekmurskih oziroma pomurskih nogometnih klubov je začetek graditve prekmurske nogometne izobraževalne piramide, kar kaže na odgovornost do razvoja prekmurskega nogometa vodilnih v obeh klubih.

Delo z mladimi Danes zlasti veseli, da delo klubskega vodstva sloni na dolgoročnem razvoju lastne nogometne šole in domačih mladih nogometašev. Poleg nogometne šole, ki poteka na Fazaneriji, strokovni kader vodi program nogometnih krožkov na treh osnovnih šolah v Murski Soboti in na podružnični v Krogu. V program, ki je namenjen otrokom od prvega do tretjega razreda, je vključenih približno 120 mladih nogometašev. Skupaj z Nogometno zvezo Slovenije v šestih enotah v Murski Soboti izvajajo tudi program nogometnih vrtcev. Vanj je vključenih sto otrok, starih štiri in pet let. Skupno pod okriljem kluba vadi 430 otrok. Pri mlajših starostnih selekcijah čaka strokovni kader še nekaj izzivov, da pa z razvojem lastne nogometne šole mislijo resno, dokazujejo profesionalne pogodbe, ki jih je klub sklenil z igralci nogometne šole Kaiem Cipotom, Žigo Lacijem, Aljošo Šipošem, Rokom Ernišo in Aljažem Antolinom. Vseh pet mladih nogometašev priprave opravlja s članskim moštvom, v prihajajoči sezoni pa bodo najverjetneje še igrali za mladinsko ekipo. S člani trenirata tudi mlada nogometaša Luka Marič in Dušan Gyergyek. Ne pozabimo, da so kadeti in mladinci ob koncu minule sezone zasedli četrto mesto v Sloveniji na skupni lestvici mladincev in kadetov, kar je vrhunski rezultat. Vodja nogometne šole Dominik Kovačič poudarja, da je srednjeročni cilj šole biti med tremi najboljšimi v Sloveniji, sčasoma pa postati najboljša nogometna šola v državi. Želijo, da bi od kategorije U14 na Fazaneriji igrali vsi najbolj nadarjeni nogometaši iz regije. Kot pravi, ne želijo ropati okoliških klubov, temveč jim ponuditi priložnost, da njihovi nogometaši napredujejo. Zato perspektivnim igralcem drugih klubov iz regije omogočajo, da enkrat tedensko trenirajo pri Muri. Ti igralci še vedno igrajo v matičnih klubih, vedno pa imajo odprta vrata za igranje pri Muri.

Infrastrukturna vlaganja Najopaznejša aktualna sprememba je praznina ob vzhodnem robu stadiona, kjer je stala dotrajana stavba, v kateri so

Mura postaja vse bolj zanimiva tudi za poslovni svet.

bili nekoč garderobni in klubski prostori, pozneje je bila v njej še gostilna, v kateri so se družili zlasti zaljubljenci v nogomet in Muro. Po postavitvi ref lektorjev je urejanje vzhodnega dela stadiona pritegnilo precej zanimanja javnosti, in to ne le v Pomurju, ampak po vsej državi. V klubu so poskrbeli za ločen dostop do vzhodne tribune za gostujoče navijače, ki bo prvič opremljena s sedeži. Na novo so zmontirani tudi črno-beli stoli, kjer je prej »prevladovala« zelena, modra in rdeča kombinacija. »Še vedno pogrešamo povezavo med glavno in severno tribuno ter pravo tribuno na vzhodni strani stadiona,« medtem priznavajo v klubu. Odkrite želje za prihodnost, ob katerih tako postavljajo nove in nove infrastrukturne mejnike.

Nogomet je (tudi) posel V klubu so nedavno organizirali prvo poslovno konferenco, nadgradnjo dosedanjih marketinških dejavnosti kluba, na kateri se je zbralo več kot šestdeset gospodarstvenikov iz vse Slovenije, ki pomembno prispevajo k snovanju evropske Mure. V klubu dodajajo, da sta zavedanje oglaševalskega potenciala in videnje transparentnosti dela predpogoj za začetek sodelovanja, s tem dogodkom pa so ga želeli nadgraditi in v navezi s tekmovalnimi rezultati v pretekli sezoni z njim dodati nov veter v jadra skupnega dobrega.

Kako prisotnost novega duha oziroma zmagovalne miselnosti v klubu čutijo igralci, smo preverili pri mlajšem in izkušenem igralcu. Osemnajstletni Kai Cipot je mlad biser Fazanerije. Letos si je z dobrimi predstavami prislužil prvo profesionalno pogodbo, ob tem pa že začutil, kaj pomeni resen nogometni svet. »Užitek je trenirati v klubu, kjer imam vse pogoje za nogomet ter se lahko popolnoma osredotočim na treninge in tekme. Smo zelo dobra, mlada, ambiciozna ekipa, ki je lačna uspehov. Uspeh pride samo s trdim delom, disciplino in zmagovalno miselnostjo, ki jo je v klubu zagotovo čutiti.« Matic Maruško je »stari maček« Fazanerije. 28-letni nadomestni kapetan še kako dobro pozna preteklost in sedanjost murskosoboškega nogometnega ponosa, in to v miselnem, kadrovskem in organizacijskem smislu. »V primerjavi z letom 2012, ko sem prav tako bil tu, lahko rečem, da je klub organizacijsko bolje pripravljen. Imamo jasno vizijo in cilje, ki jim sledimo. Tudi trener Ante Šimundža je igralcem zgled v vseh pogledih, ne le pri nogometnem znanju. Iz dneva v dan igralcem, strokovnemu vodstvu in vodstvu kluba vliva pozitivno energijo, usmerja nas in motivira ter nam pojem zmagovalne miselnosti vceplja v vsakem pomenu besede.« Članek je nastal pred zaključkom povratne tekme 1. kroga kvalifikacij za Europa league proti Maccabiju iz Haife (uredniška redakcija je bila zaradi oddaje časopisa v tisk zaklju-

čena pred tekmo). Rezultat povratne tekme vsekakor ne spodkoplje dobrih temeljev, ki so vzpostavljeni v klubu, prav tako ne izhodišč, ki so predstavljena v tem članku.

ŠPORT

julij 2019

Sobočanka, ki trese mreže Aleš Cipot

V letošnjem prvenstvu si prepričljivo osvojila naziv najboljše strelke. 46 golov, od tega samo en iz enajstmetrovke, na 21 tekmah je nedvomno zavidanja vreden rezultat. Je naziv najboljše strelke tvoj cilj tudi v naslednji sezoni?

Nogometašice ŽNK Telemach GMT Beltinci so letošnje državne prvakinje. K temu je pomemben delež prispevala tudi Sobočanka.

V tej sezoni sem dosegla vse cilje, ki sem si jih zastavila pred njenim začetkom. Drugo sezono spet lovim lovoriko najboljše strelke. Če mi uspe, bo odlično, če ne, bom zelo zadovoljna tudi s prvim mestom kluba.

Špela Kolbl iz Murske Sobote je v dresu Beltinčank namreč osvojila naslov najboljše strelke v ligi s kar 46 goli. Ta dosežek je še toliko bolj zavidanja vreden, saj ji je to uspelo na 21 tekmah.

Kaj počne Špela Kolbl takrat, ko ne igra nogometa?

Osvojile ste že sedem naslovov prvakinj. Kako se uspete motivirati za vsako naslednjo tekmo, še zlasti glede na superiornost v ligi?

V sezono smo vstopile motivirane, saj smo dve sezoni zapored izgubile prvo mesto. Je pa res, da se je včasih kar težko motivirati. Ker smo zadnje tri ali štiri kroge pred koncem prvenstva že bile prvakinje, smo motivacijo iskale v tem, da sezono zaključimo brez izgubljene tekme.

V prejšnji sezoni ste bile zelo nezadovoljne s sojenjem.

Veliko se družim s prijatelji in družino, sicer pa študiram varstvoslovje v Ljubljani, veliko se tudi učim. V prostem času rada tečem in s prijatelji igram mali nogomet in futsal.

Sobočanka Špela Kolbl je v minuli sezoni dosegla kar 46 golov in postala najboljša strelka prve lige.

Ste imele v letošnji sezoni več sreče?

Tudi letos smo imele težave, ampak smo bile preprosto toliko boljše na igrišču … Žal ugotavl-

jam, da imajo sodniki očitno prepogosto slabe dneve ravno takrat, ko sodijo prekmurskim klubom; tudi Muri se to dogaja, kot vemo.

Kje se vidiš v prihodnosti?

Še vsaj deset let želim igrati nogomet, po prenehanju kariere nogometašice se vidim v vlogi trenerke ali nogometne sodnice.

Kako dolgo ostajaš v rumenem dresu? Si kdaj prejela ponudbo kakega drugega

slovenskega kluba?

V prejšnji sezoni sem prejela ponudbo Olimpije, vendar se nisem odločila za prestop. Pomurje je najboljši klub v Sloveniji, tudi pripadnost domačemu klubu me je vodila pri odločitvi, da ostanem v domačem okolju.

So tvoje ambicije povezane z igranjem v tujini?

Pri Pomurju nameravam odigrati še pol sezone do zimskega prestopnega roka. Ker je liga prvakinj pred vrati, želim na vsak način s Pomurjem igrati v kvalifikacijah in morebiti tudi v ligi prvakinj, kar pa ne bi bilo mogoče, če bi se v tujino odpravila že zdaj.

Ni skrivnost, da si že od rosnih let navijačica Mure. Za koga še stiskaš pesti v nogometu? Za Ronalda in Juventus, v ženskem nogometu za Lyon in Nizozemko van de Sanden.

Katere so tvoje želje, povezane z nogometom?

Zelo si želim, da dosežemo dober rezultat v kvalifikacijah in da se v prihodnosti naš klub združi z Muro.

Obujeni spomini na zlate čase rokometa Aleš Cipot V Krogu so z organizacijo turnirja veteranov, nekdanjih športnih rivalov, počastili spomin na 60-letnico ustanovitve rokometnega kluba v tem kraju. Na turnirju so zaigrale veteranske ekipe Kroga, Bakovcev, Poleta in Monoštra. Zadnja leta tradicijo rokometa ohranjajo z vsakoletnimi srečanji veteranov. Enkrat letno gostijo rokometaše veterane iz Monoštra, prav tako se kroški veterani vsako leto odzovejo povabilu prijateljev iz madžarskega Monoštra. Krožani so leta 1959 na pobudo vodstva TVD Partizan Murska Sobota sprejeli izziv in se priključili igranju rokometa v pomurski rokometni ligi. Prvi predsednik kluba je bil Štefan Antolin, ravnatelj osnovne šole v Krogu. Prve tekme so igrali v Murski Soboti, po izgradnji igrišča v Krogu, pri kateri so vsa dela opravili člani kluba, pa v domačem kraju. Z lastnim igriščem so se izboljšali tako treningi kot rezultati. Kmalu so ustanovili še žensko ekipo, ki je postala

Številne (nekoliko starejše) generacije se še kako dobro spomnijo lokalnih rokometnih derbijev, ki so privabili ogromno število obiskovalcev.

ena najboljših v Pomurju. Kot novoustanovljena ekipa trenerja še niso imeli, sta pa na pomoč rada priskočila prof. Evgen Titan in Aleksander Klar.

Nekoč najštevilčnejši klub v Pomurju Na treninge je prihajalo vse več igralcev in kmalu so postali najštevilčnejši rokometni klub v

Pomurju. Še posebno uspešne so postale rokometašice. Ker pa so morale nekatere igralke tekmovati tudi za svoje šolske ekipe, so po dveh letih delovanja žensko ek-

ipo razpustili, zaradi pomanjkanja strokovnega znanja in zlasti denarja pa kmalu še moško ekipo B. Prva generacija rokometašev je sedem let nastopala v pomurski rokometni ligi in se z že nekoliko pomlajeno ekipo uvrstila v štajersko rokometno ligo, kjer so prav tako dosegali zavidljive rezultate. Ker je bilo domače igrišče eno najslabših v celotni ligi, je vodstvo kluba nenehno razmišljalo o asfaltni prevleki, ki so jo dobili leta 1971. Ekipa je dosegala odlične rezultate in po razpadu štajerske lige leta 1977 z velikimi uspehi spet nastopala v domači pomurski ligi. Tekme so bile zelo dobro obiskane, vzdušje pa vedno neponovljivo. Končno so leta 1985 uspeli tudi z izgradnjo slačilnic in klubskih prostorov, dve leti pozneje so v Krogu lahko igrali večerne tekme pod razsvetljavo. V sezoni 1998/99 sta začeli sodelovati ekipi Kroga in Bakovcev. Člani so se uvrstili v 1.B ligo, z mlajšimi selekcijami pa so prav tako tekmovali v republiških ligah. Danes trenira in deluje le še ekipa veteranov. »Komaj smo čakali ta trenutek, da lahko obudimo spomine na zlate čase rokometa v Krogu. To je za nas praznik. Krožani smo ponosni na svoj klub,« je povedal Franc Lukač, dolgoletni predsednik RK Krog in danes veteranske ekipe.

/julij 2019

ŠPORT

Odbojarski vrvež ob kopališču Aleš Cipot

Glatz in Julian Hiedl. Prvo mesto v ženskih dvojicah sta zasedli Poljakinji Zuzanna Bielak in Aleksandra Chudik, drugo mesto Madžarki Hanna Gubik in Sára Noemi Puskás ter tretje mesto Avstrijki Magdalena Rabitsch in Anja Trailović. Ajda in Gaja Kuhar iz ŽOK Sobota sta na lanskem turnirju osvojili drugo mesto, letos pa peto. Dvojici Panvite Pomgrada David Novak in Dino Vinkovič ter Marko Stvarnik in Niko Kovačič sta si na koncu delili deveto mesto.

Na igriščih za odbojko na mivki kopališča v Murski Soboti je že tretjič zapored potekal srednjeevropski pokal v odbojki na mivki za mlade do osemnajst let. Nastopile so najperspektivnejše mlade ekipe v odbojki na mivki iz vseh sedmih držav članic Srednjeevropske odbojkarske zveze (MEVZA): Avstrije, Češke, Hrvaške, Izraela, Madžarske, Cipra, Slovaške in Slovenije. Turnir je potekal pod častnim pokroviteljstvom župana Murske Sobote dr. Aleksandra Jevška. Kot posebni gostji sta nastopili predstavnici dolenjske regije kot plod partnerskega sodelovanja z Ženskim odbojkarskim klubom Novo mesto, ki je naslednji pokal MEVZA v odbojki na mivki do dvajset let

Sajetova kraljica, Kerec kralj soboške mivke

Soboška mivka je bila prizorišče srednjeevropskega pokala v odbojki na mivki za mlade do osemnajst let. gostil v prvi polovici junija.Prvo mesto med moškimi dvojicami

sta zasedla Estonca Kaur Erik Kais in Rasmus Meius, drugo mesto

Slovenca Črt Rozman in Klemen Šen, tretje pa Avstrijca Matthias

Na teh igriščih je nekaj tednov pozneje potekalo še tekmovanje za kralja in kraljico soboške mivke. V moški konkurenci je slavil Alojz Kerec, drugi je bil Marko Savić in tretji Saša Žuman. V kategoriji žensk/mix je na najvišjo stopničko stopila Katja Saje, drugo mesto je osvojila Ana Babič, tretje pa Saša Žuman.

Najboljše šahiste ima OŠ I Murska Sobota Jasmina Muhič 37 učencev iz pomurskih šol se je letos ponovno zbralo v Mikku na turnirju v hitropoteznem šahu, ki ga prirejata Mikk Murska Sobota in Šahovsko društvo Radenska Pomgrad. Šah je miselna potezna igra na igralni deski za dva igralca. Z dolgo tradicijo in visoko ravnjo organiziranosti je znana po vsem svetu, saj po vseh kotičkih planeta potekajo državna, celinska in tudi svetovna tekmovanja, kot je

tudi šahovska olimpijada, ki se odvija vsaki dve leti. »Igra ima preprosta pravila in zelo spoštljivo tradicijo, hkrati pa sploh mlade spodbuja, da niso samo za računalnikom,« pojasnjuje Matej Grah, ki je vesel, da se vsako leto na šahovskem turnirju zbere toliko mladih učencev. Turnir v prostorih Mikka je potekal v posamični konkurenci, vendar je štel tudi kot tekmovanje za najboljšo šolo v Pomurju. Kot je na začetku turnirja povedal Matej Grah, je bil igralni čas dolg sedem minut s tremi sekundami dodatka na potezo, odigrali pa so sedem kol. V absolutni konkurenci je 1. mesto zasedla OŠ I Murska Sobota, 2. mesto OŠ Tišina, 3. mesto pa OŠ Bo-

gojina. V napeti borbi različnih starostnih skupin in v odlično pripravljenem okolju so bili tekmovalci nagrajeni po starostnih skupinah. Rezultati turnirja: Konkurenca do 9 let * 1. mesto: Leo Bajkovec * 2. mesto: Matevž Panker * 3. mesto: Ana Casar Konkurenca do 12 let: * 1. mesto: Ema Lukač * 2. mesto: Izidor Casar * 3. mesto: Tian Mohar

Mladi so napeli možgane.

Konkurenca do 15 let: * 1. mesto: Jaka Kočar * 2. mesto: Dani Lenček Kranjec * 3. mesto: Rene Žižek

Karateisti osvojili kar pet medalj Karlo Vratarič Foto: arhiv kluba V slovaški Bratislavi je potekalo osmo svetovno prvenstvo organizacije WUKF, na katerem so kot reprezentanti Slovenije nastopili tudi člani Karate kluba Murska Sobota in osvojili pet medalj. Prvenstvo je bilo zelo številč-

no, saj se je za odličja borilo kar 2386 tekmovalcev iz 41 držav z vsega sveta, barve Slovenije pa so odlično zastopali tudi člani murskosoboškega kluba. Najuspešnejši je bil Jurij Štefanec, ki je osvojil kar dve medalji, in sicer zlato v kategoriji kate otroci (skupina do oranžnega pasu) ter bronasto v borbah pri otrocih do sedem let. Prav tako bronasto kolajno je osvojila Nina Kocet v borbah deklic do enajst let, medtem ko so drugo mesto dosegli mlajši kadeti v ekipnih borbah – ekipo so sestavljali Nino Ratoša, Jernej Stvarnik in

Pomemben del slovenske reprezentance so tudi murskosoboški karateisti.

Jure Gerečnik. Med člani je do naslova svetovnega podprvaka prišel Sebastijan Koltaji v kategoriji do 75 kilogramov, ki je moral finale predčasno predati zaradi poškodbe, ki jo je utrpel med borbo. Dobre rezultate so dosegli tudi drugi – Sara Ritlop, Luka Šobak in Fiona Zečiri so dosegli peto mesto, Nejc Oblak in Vesna Zadravec sedmo mesto, Katarina Sluga je bila deseta in Jernej Štefanec trinajsti. Prav tako so sedmo mesto dosegli dečki v ekipni konkurenci, nastopili so Nejc Oblak, Blaž Križanič in Jurij Štefanec.

GASILCI

julij 2019

Kako spretni so naši gasilci? Geza Grabar V Markišavcih je v devetih starostnih skupinah tekmovalo rekordnih 43 enot – Murski Soboti kar pet prvih mest. Osrednje letno tekmovanje dvanajstih gasilskih društev Gasilske zveze Mestne občine Murska Sobota, ki je tradicionalno drugo soboto v juniju, je postreglo z dobro usposobljenostjo tekmovalnih enot. Število enot se je z lanskih 39 povečalo še za štiri oziroma kar za deset v zadnjih dveh letih.

Za prihodnost se ni bati Letošnje tekmovanje v organizaciji PGD Markišavci in drugih domačih društev je bilo izbirno za regijsko, ki bo v začetku septembra na Cankovi (mladi) in v Lipi (članske in veteranske ekipe), kjer se bodo gasilci borili za vstopnice za državno tekmovanje, ki bo na sporedu prihodnje leto. Kot je pojasnil predsednik zveze Borut Koren, so se na regijsko tekmovanje v posamezni kategoriji z občinskega uvrstile po tri prvouvrščene enote. S prikazano usposobljenos-

Pomembno poslanstvo gasilcev je tudi usposabljanje s tekmovanjem in druženjem ter tudi utrjevanje tovariških vezi. tjo je bil vidno zadovoljen tudi poveljnik zveze Bojan Horvat, ki ga posebno veseli veliko zanimanje mladih za gasilstvo, saj se število teh tekmovalnih enot povečuje iz leta v leto, enako tudi pri članicah. Letos so mladi tekmovali v vaji z vedrovko, mladinci so namesto vedrovke imeli poligon s premagovanjem ovir in usmerjanjem vode v tarčo, članske moške in ženske enote so tekmovale v hitrem trodelnem napadu, veterani pa v vaji s hidrantom in raznoterosti. Vsi razen veteranov so tekmovali še v vaji razvrščanja in štafetnem teku z ovirami.

Kdo so bili najboljši? Glavni poudarek letošnjega tekmovanja je vsekakor prevlada PGD Murska Sobota. Društvo je nastopilo v petih konkurencah (pionirke, mladinke, mladinci, člani A in člani B) in prav v vseh osvojilo prvo mesto. Pri tem še zlasti velja izpostaviti enoto člani B, ki je naslov in s tem prehodni pokal za absolutno največje število točk v članskih kategorijah osvojila že petič zapored. Prihodnje leto bodo naskakovali osvojitev že drugega prehodnega pokala zapored, ki se podeli za tri zaporedna osvojena prva mesta. Pri konkuren-

Najboljši v posameznih kategorijah. ci pionirjev, kjer je tekmovalo kar devet enot, so bili najboljši mladi iz Rakičana, drugi so bili pionirji iz Černelavcev in tretja enota iz Bakovcev. Edine pionirke in mladinke so bile iz Murske Sobote; med petimi enotami mladincev so zmago slavili mladi iz Murske Sobote pred Rakičanom in Markišavci. Med enajstimi članskimi enotami A (PGD Bakovci so imeli tudi letos dve) je bila ponovno najboljša enota PGD Murska Sobota, za njo pa sta se uvrstili enoti PGD Černelavci in PGD Veščica. Tudi pri članih B (štiri enote) so z naskokom dobrih enajstih točk

slavili murskosoboški gasilci (absolutno so zbrali največ točk, zato so že petič zapored domov odnesli prehodni pokal), drugi so bili gasilci iz Rakičana in tretji gasilci iz Markišavcev. Med članicami A je bilo tudi letos pet enot, po dolgem času je ponovno tekmovala enota iz Kroga. Vrstni red: PGD Bakovci, PGD Veščica in PGD Krog. Pri članicah B (dve enoti) je zmagala enota PGD Markišavci pred PGD Černelavci; med petimi ekipami starejših gasilcev so bili najboljši veterani iz PGD Krog, drugi so bili veterani PGD Markišavci in tretji veterani PGD Bakovci.

Bakovski gasilci obnovili legendo, avgusta prihaja Vlado Kalember Geza Grabar V uporabo bodo 10. avgusta predali novo motorno brizgalno in predstavili prenovljeno orodno vozilo, danes že starodobnik TAM. Ob tem bodo pripravili slovesnost, sledila bo zabava. V zadnjem času skoraj ni leta, ko se v gasilstvu v Bakovcih ne bi zgodil pomemben dogodek. Več mesecev dolgo obnovo njihovega legendarnega orodnega vozila TAM T-80 iz leta 1985 bi lahko uvrstili med te mejnike. Sedanje vodstvo, zavedajoč se bogate tradicije, se je že pred leti odločilo, da legendarnega »tamiča« ne pošljejo na smetišče zgodovine, temveč da ga bodo generalno obnovili. Ker imajo v svojih vrstah kar nekaj članov, ki vedo, kako se tem stvarem streže, so zahtevno delo opravili v lastni režiji. Kot je povedal poveljnik Jernej Šeruga, so za obnovo vozila, ki so ga pri tem popolnoma razstavili, porabili več kot tristo prostovoljnih delovnih ur. Samo za nakup materiala so

Andrej Režonja s sinom Renejem ter Jernej in Aleš Šeruga pred novima pridobitvama. porabili nekaj tisoč evrov, še več so ga člani priskrbeli z donatorskimi vložki. Namestnik poveljnika Andrej Režonja zagotavlja, da bo v tem smislu prenovljeno podobo dobila vsa gasilska armatura, ki je bila v vozilu, vključno z dosedanjo motorno brizgalno, ki nosi letnico 1968.

10. avgusta v Bakovcih tudi Vlado Kalember Po uspešnem nastopu na občinskem tekmovanju v Markišavcih, ko so se kar tri njihove enote (pionirji, članice A in starejši gasilci) uvrstile na regijsko tekmovanje, je predsednik Dominik Smodiš misli

usmeril v bližnjo prihodnost. Čez slab mesec, v soboto, 10. avgusta, bodo namreč v domačem športno-rekreacijskem centru z začetkom ob 17. uri pripravili gasilsko slovesnost. Namenu bodo predali najsodobnejšo motorno brizgalno Ziegler Ultra Power 4, ki so jo kot zadnje društvo v gasils-

ki zvezi murskosoboške mestne občine kupili v okviru popolne menjave te opreme. Ob mimohodu gasilcev, na čelu katerega bo legendarna bakovska godba na pihala z nepogrešljivimi mažoretkami, jo bo na prireditveni prostor simbolično pripeljalo prav zgoraj omenjeno orodno vozilo. To po sedanji klasifikaciji nacionalne gasilske zveze nosi oznako GV M-1, torej gasilsko vozilo za prevoz moštva. Ob simbolični predaji v uporabo nove gasilske motorke bodo predstavili tudi to pridobitev. So namreč med redkimi v državi, ki so se lotili prenove starega gasilskega vozila, ki je zaradi starosti tudi oldtimer (vozila, stara več kot dvajset let). Ker bi se ob tej priložnosti radi oddolžili krajanom in drugim podpornikom društva, ki so jih v različnih akcijah vedno podprli, bodo zanje in seveda za prisotne gasilce in druge goste po formalnem delu pripravili pristno gasilsko veselico. Igral bo ansambel Plamen, kot gost bo pel Vlado Kalember. Blagajnik Aleš Šeruga ob tem dodaja, da sta pri opremljanju pomembno vlogo odigrali občinska gasilska zveza in Mestna občina Murska Sobota. Za pomoč so jim zelo hvaležni.

/julij 2019

KRIŽANKA / OBVESTILA

Vlomilci niso na dopustu Policijska uprava Murska Sobota Spet je pred vrati čas dopustov, ki ga izkoristimo za krajšo ali daljšo odsotnost z doma. Zato velja opozorilo, da se je že velikokrat doslej za marsikoga brezskrben dopust končal prej, kot je načrtoval sam, ali pa so se težave začele takoj ob vrnitvi domov. Vlomilci namreč niso na dopustu. Zato lahko za to, da do kaznivega dejanja sploh ne pride, največ storimo sami. Policisti bi radi opozorili zlasti na osnovne samozaščitne ukrepe, ki bi jih morali postoriti, preden odidemo na dopust. To so:

Foto: Ksenija Glažar

• Hiša ali stanovanje naj že na prvi pogled ne dajeta videza, da smo za daljši čas odsotni. Oken ne zastiramo s temnimi zavesami, polkni ali roletami, tudi poln poštni nabiralnik in podobni znaki so prava vaba za vlomilce in druge storilce kaznivih dejanj. Zato povemo sosedom, sorodnikom ali prijateljem, kje in koliko časa bomo na počitnicah, in se z njimi dogovorimo, da nadzirajo naš dom. • Doma parkirana vozila zaklenemo ter ključe in dokumente shranimo na varnem mestu. • Namestimo domofon ali videofon.

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do petka, 30. avgusta 2019, na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrajenka križanke iz prejšnje številke (št. 188): Milena Kozic, Lendavska 59, 9000 Murska Sobota Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA. AP MS d.d. Bakovska ulica 29a 9000 Murska Sobota

MURSKA SOBOTA NEKOČ

NAGRADA: 1x darilni bon v vrednosti 30,00 EUR za razpisni izlet ali potovanje, ki je v organizaciji Turistične agencije Klas. Izžrebani nagrajenec se z obvestilom, ki ga prejme s strani Mestne občine Murska Sobota, oglasi v poslovalnici Turistične agencije Klas Murska Sobota, Slomškova ul. 42, 9000 Murska Sobota (na avtobusni postaji).

• Večjih vsot gotovine in dragocenosti ne hranimo doma. • Ne puščamo orodja ali drugih priročnih sredstev na dvorišču in v okolici hiše ter ne pozabimo zapreti plina in vode ter izklopiti elektrike. Če pa pride do vloma, do prihoda policije ničesar ne premikamo in ne pospravljamo, da ne bi uničili koristnih sledi, ki bi lahko pripomogle k odkritju storilca. Svetujemo, da ob nakupu novih orodij, pripomočkov, mobilnih naprav, koles in drugih predmetov shranimo serijsko oziroma identifikacijsko številko, prav tako pa napravo oziroma predmet fotografiramo, kar bo v veliko pomoč pri iskanju ukradenih predmetov ter tudi pozneje pri prepoznavi. Prav tako policisti odsvetujemo, da bi vrednejše predmete nosili na plažo ali kopališča. Na plažah zelo pogosto prihaja do tatvin torb, denarnic, dokumentov, ključev, mobilnih telefonov, denarja ali drugih predmetov. Med sproščenim poležavanjem in čofotanjem ob vodi namreč hitro pozabimo, da smo torbo pustili ležati popolnoma brez nadzora. Želimo vam prijetno in varno dopustovanje.

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: KOŽUH, AMATI, KOMAT, ARA, DIRKA, NAUK, EN, ORANGUTAN, ABBA, FOTOAPARAT, REN, EBERL, LAKE, GRD, LINDEK, VOGEL, INA, BOJAN, MEJA, JS, VIŽA, DEIZEM, AOKI, AMMANN, ŽS, NACI, NI, NEBIT, SCIENTIST, MRČE, ARD, GOKART, DAR, DU, ARU, LAALAND, ISKRILO, TLIVKA, SORODOVINA, SAM, TEIN, NEMAR. Motel Čarda leta 1973 Foto: Jože Kološa

Foto: Pixabay Naslednja številka Soboških novin izide v ponedeljek, 16. septembra 2019. Glasilo Soboške novine izdaja mestni svet Mestne občine Murska Sobota. Ustanovitelj je Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota. Izdajateljski odbor: Romeo Varga (predsednik), dr. Aleksander Jevšek, Robert Žižek, Nives Cajnko, Andrej Mešič, Slavica Meglič in Vlasta Veren. Naslovnica: prejemniki občinskih priznanj Mestne občine Murska Sobota za leto 2019, foto: Niko Časar Odgovorni urednik: Tadej Buzeti Jezikovni pregled: Rajko Marinič Grafična priprava: Grafex, d. o. o. Tisk: Grafex, d. o. o. Naklada: 7300 izvodov Mesečnik Soboške novine prejemajo gospodinjstva v Mestni občini Murska Sobota brezplačno. Elektronska pošta uredništva: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19 ISSN št.: C501-4166 Uredništvo medija ne odgovarja za kvaliteto in slovnično pravilnost izdelanih oglasov, poslanih s strani organizatorjev dogodkov.

V FOTOGRAFIJI IN BESEDI

julij 2019

V Polani zadišalo po paprikašu

Binkoštni piknik ponovno dobrodelen

Na dvorišču Gostilne Lovenjak v Polani so priredili že enajsto Paprikašijado s krstom mladih štorkljic. Paprikaš velja za zelo priljubljeno jed v Prekmurju in letošnjega tradicionalnega tekmovanja v kuhanju te jedi se je udeležilo štirinajst ekip. Tekmovalci so se lahko odločili za pripravo piščančjega, svinjskega ali divjačinskega paprikaša. Po ocenah strokovne komisije je najboljšega skuhala ekipa Krajevne skupnosti Polana, ki sta jo sestavljala Marija in Tomo Čeič, pred Goričkima rožicama Simono Šiftar in Brigito Banfi. Ekipa Stare kokoši, ki sta jo sestavljala Vendel Bedek in Manuela Benkič, pa je skuhala tretji najbolj okusen paprikaš. / Melita Marič

Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota je piknik na binkoštno nedeljo pripravila že 22. po vrsti. Tradicionalno je potekal na dvorišču in v okolici murskosoboške evangeličanske cerkve Martina Luthra. Piknik, kjer so zbirali tudi prostovoljne prispevke, obiskalo več kot petsto ljudi. Z donacijo izdelkov sta tokrat pomagali podjetji Mlinopek iz Murske Sobote in Radenska iz Boračeve. Izkupiček piknika bodo namenili Fundaciji Benko, ki na pobudo Benkove snahe Emilije Benko od leta 2006 deluje v okviru murskosoboške evangeličanske cerkve in štipendira nadarjene otroke iz socialno šibkejših družin. / Geza Grabar

Zelkov memorial v Krogu

Šoferji in avtomehaniki praznovali

V spomin na odličnega nogometaša Mure Ferija Zelka so nogometaši Kroga organizirali Zelkov memorial, tradicionalni turnir v malem nogometu. Na asfaltnem igrišču v Krogu so moči merili Beltinci, Atlantis, Lordi Ivanjkovci, Panonska MS, Lipovci, Krim Mala Nedelja in domačini Mura Krog. V tekmi za tretje mesto so bili od domače ekipe boljši nogometaši Lipovcev, v finalni tekmi med ekipama Lordi Ivanjkovci in Krim Mala Nedelja pa so letošnji turnir osvojili nogometaši iz Ivanjkovcev. Najboljši strelec turnirja je bil Daniel Jaušovec (Krim Mala Nedelja) s sedmimi goli, najboljši vratar je bil Klemen Bejek (Mura Krog), igralec turnirja pa je postal Mitja Cimerman (Lordi Ivanjkovci). / Aleš Cipot

Združenje šoferjev in avtomehanikov Murska Sobota je s slovesnostjo in razstavo starodobnih vozil pred pošto obeležilo 70. obletnico delovanja. Ob tej častitljivi obletnici so pripravili svečano slovesnost in tradicionalno razstavo starodobnih vozil. »Zdi se mi, da vas in vaše izkušnje še bolj pogrešamo kot sicer, saj novodobnim voznikom manjka tista srčna kultura, da včasih pomagaš tudi drugim udeležencem v cestnem prometu,« je med drugim dejal župan Jevšek in ob tem podelil priznanje glavnemu organizatorju letošnje prireditve ob okrogli obletnici g. Glažarju, ki se mu je zahvalil za uspešno izvedbo vseh prireditev. / Jasmina Muhič

Obeta se balonarski spektakel

Predstavitev Turnerjevega »Zacumpranega cimperja«

V pokrajini ob Muri bo od 27. avgusta do 1. septembra potekalo odprto slovensko državno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni Murska Sobota 2019, ki ga organizira Balonarski klub ROTO. Med šestimi balonarskimi ekipami iz Slovenije najdemo tudi edinega prijavljenega prekmurskega pilota Dejana Buzetija iz Balonarskega kluba Bakovci. Buzeti je trenutno drugi najboljši slovenski balonar takoj za Vitom Rometom iz Ljubljane. / Melita Marič

V avli Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota so v okviru literarnega večera predstavili pesniško zbirko Karla Turnerja »Zacumprani cimper«. V njegovi že tretji pesniški zbirki so izšle pesmi v prekmurskem narečju z dodatkom izbranih pesmi v knjižnem jeziku. Dodana vrednost njegovih pesmi je bogat besedni zaklad soboškega narečja. V treh sklopih zbirke se prepletajo občutja do ženske, včasih začinjena s kančkom erotike, Sobote, Prekmurja in časa, ki je minil. Zbirka je izšla pri lani ustanovljeni založbi Cajt, ki deluje pod okriljem Grafične delavnice Animus v Markišavcih. / Aleš Cipot

/julij 2019

PRIREDITVE IN DOGODKI vsak delovnik do 30. 8. 2019, 17.00–21.00 (julij), 17.00–20.00 (avgust) sreda, 24. 7. 2019, ob 21.00 sobota, 27. 7. in 24. 8. 2019, 10.00–13.00 sobota, 27. 7. 2019, od 19.00 (ob 21.00 projekcija filmov) sreda, 31. 7. 2019, ob 20.30 sreda, 7. 8. 2019 ob 20.30 sobota, 10. 8. 2019, 9.00–18.00 sreda, 14. 8. 2019 ob 20.30 petek, 16. 8. 2019, 10.30–19.00 sreda, 21. 8. 2019 ob 20.30 od petka, 23. 8., do nedelje, 25. 8. 2019 nedelja, 25. 8. 2019 od torka, 27. 8., do nedelje, 1. 9. 2019 od srede, 28. 8., do sobote, 31. 8. 2019 sreda, 28. 8. 2019, ob 20.30 petek, 30. 8. 2019, od 10.30 do 19.00 torek, 10. 9. 2019, ob 18.00 od petka, 13. 9., do ponedeljka, 16. 9. 2019

Aktivno v poletje 2019, Mikk MS

zelenica pred gradom v Murski Soboti

MIKK Kino: »Fenomenalno«

grajsko dvorišče v Murski Soboti grajsko dvorišče v Murski Soboti grajsko dvorišče v Murski Soboti

bolšji sejem igrač, Društvo Nasmešek in Mikk MS Festival migrantskega filma s kulinaričnim večerom + projekcija filmov v sklopu FMF (»The european dream: Serbia«, 19'; »From the edge of sanity«, 25'; »2nd class (Olsson)«, 14'; »Masha & Dasha«, 13'); Hiša Sadeži družbe v MS, Mikk MS FILMSKI VEČERI NA GRAJSKEM DVORIŠČU – glasbeni dokumentarni film MARIA CALLAS, ZKTŠ MS FILMSKI VEČERI NA GRAJSKEM DVORIŠČU – glasbeni dokumentarni film Glasba je časovna umetnost 2, film BULDOŽER - PLJUNI ISTINI U OČI, ZKTŠ MS XVIII. mednarodni potujoči muzej starodobnih vozil po štirih deželah, Motoklub Veterani MS FILMSKI VEČERI NA GRAJSKEM DVORIŠČU – glasbeni dokumentarni film MARLEY, ZKTŠ MS SOČNA VILICA, ZKTŠ MS

grajsko dvorišče v Murski Soboti grajsko dvorišče v Murski Soboti

FILMSKI VEČERI NA GRAJSKEM DVORIŠČU – glasbeni dokumentarni film AMY, ZKTŠ MS 26. ŠTRK TOUR

Obrtna ulica 28 v Murski Soboti, po MOMS grajsko dvorišče v Murski Soboti Slovenska ulica v Murski Soboti grajsko dvorišče v Murski Soboti Dvorec Rakičan

100 let prekmurske kulinarike Državno balonarsko prvenstvo 2019

Dvorec Rakičan Letališče Murska Sobota

več lokacij po Murski Soboti grajsko dvorišče v Murski Soboti Slovenska ulica v Murski Soboti Marija Sreš: »Misijonarka pripoveduje« – predsta- dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murvitev knjige, Založba Buča in PiŠK MS ska Sobota Mikk Murska Sobota Festival MIKK23 14. FRONT@, mednarodni festival sodobnega plesa 14. festival sodobnega plesa FRONT@ Gaspar Noe: »Vrhunec« (Fr, Be) – film SOČNA VILICA, ZKTŠ MS

sreda, 24. 7. 2019, ob gledališko-plesna predstava »LAUGH NOW – CRY Gledališče Park v Murski Soboti 20.00 LATER«

DOGODKI ZA OTROKE

od ponedeljka, 22. 7., do petka, 30. 8. 2019 sobota, 27. 7. 2019, ob 10.00 od ponedeljka, 29. 7., do petka, 2. 8. 2019, 8.00–16.00 od ponedeljka, 29. 7., do petka, 2. 8. 2019, 9.00–12.00 sobota, 3. 8. 2019, ob 10.00 od ponedeljka, 5. 8., do petka, 9. 8. 2019, 7.30–15.00 (obvezna predhodna prijava) sobota, 10. 8. 2019, ob 10.00 od ponedeljka, 12. 8., do petka, 16. 8. 2019, 7.30–15.00 (obvezna predhodna prijava) vsak delovnik od 12. 8. do 30. 8. 2019 med 16.00 in 19.00 sobota, 17. 8. 2019, ob 10.00 od ponedeljka, 19. 8., do petka, 23. 8. 2019, 7.30–15.00 (obvezna predhodna prijava) od ponedeljka, 19. 8., do petka, 23. 8. 2019, 9.00–12.00 sobota, 24. 8. 2019, ob 10.00 od ponedeljka, 26. 8., do petka, 30. 8. 2019, 7.30–15.00 (obvezna predhodna prijava)

sobota, 31. 8. 2019, ob 10.00 sobota, 7. 9. 2019

pravljice, ustvarjalnice in igre v času počitnic

knjižnica igrač

poletne počitnice v Dvorcu Rakičan

igralnica na mladinskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota igralnica na mladinskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota Dvorec Rakičan

SOBOŠKO POLETJE: »Smehljajoče se jabolko«, Lutkovno gledališče Pupilla; ZKTŠ MS družinski MINI FESTIVAL, igralnica Mali ČuDo

Trg kulture v Murski Soboti mestni park v Murski Soboti

Knjižnica pod zvezdami na Skritem dvorišču Duo Ponte z gosti: »Vrvohodci«, PiŠK MS in ZKTŠ MS SOBOŠKO POLETJE: JSB, ZKTŠ MS

dvorišče za Hranilnico prekmurskih dobrot Trg kulture v Murski Soboti dvorišče za Hranilnico prekmurskih dobrot grajsko dvorišče v Murski Soboti Trg kulture v Murski Soboti dvorišče za Hranilnico prekmurskih dobrot Trg kulture v Murski Soboti dvorišče za Hranilnico prekmurskih dobrot grajsko dvorišče v Murski Soboti Trg kulture v Murski Soboti dvorišče za Hranilnico prekmurskih dobrot dvorišče za Hranilnico prekmurskih dobrot

KONCERTI četrtek, 25. 7. 2019, ob 21.00 petek, 26. 7. 2019, ob 21.00 sobota, 27. 7. 2019, ob 21.00 četrtek, 1. 8. 2019, ob 20.00 petek, 2. 8. 2019, ob 20.00 sobota, 3. 8. 2019, ob 20.00 petek, 9. 8. 2019, ob 20.00 sobota, 10. 8. 2019, ob 20.00 sobota, 10. 8. 2019, ob 20.00 petek, 16. 8. 2019, ob 20.00 sobota, 17. 8. 2019, ob 20.00 četrtek, 22. 8. 2019, ob 20.00 petek, 23. 8. 2019, ob 20.00 sobota, 24. 8. 2019, ob 20.00 petek, 30. 8. 2019, ob 20.00 sobota, 31. 8. 2019, ob 20.00

SKRITO DVORIŠČE: »Spopad harmonik«, Miha Debevec in Dejan Kušer; ZKTŠ MS SOBOŠKO POLETJE: Pihalni orkester Panta Rei (Belgija), ZKTŠ MS SOBOŠKO POLETJE: Noreia – irska glasba z naglasom, ZKTŠ MS SKRITO DVORIŠČE: Balkan duo, ZKTŠ MS SOBOŠKO POLETJE: Klapa Capris, ZKTŠ MS SKRITO DVORIŠČE: V iskanju sanj, Ana Čop s skupino; ZKTŠ MS Nina Pušlar, Mikk MS SOBOŠKO POLETJE: Marko banda in Prekmurke, ZKTŠ MS SKRITO DVORIŠČE: Balladero z gosti, ZKTŠ MS

Knjižnica pod zvezdami na Skritem dvorišču Dnevi poezije in vina: Samo Budna & Band, literarno-glasbeni večer; PiŠK MS in ZKTŠ MS SOBOŠKO POLETJE: Take Nine Orchestra, ZKTŠ Trg kulture v Murski Soboti MS dvorišče za Hranilnico SKRITO DVORIŠČE: KFG Blues Trio, ZKTŠ MS prekmurskih dobrot Trg kulture v Murski SOBOŠKO POLETJE: The Golden Dixie Boys, Soboti ZKTŠ MS dvorišče za Hranilnico SKRITO DVORIŠČE: Mojca, ZKTŠ MS prekmurskih dobrot

RAZSTAVE na ogled do 31. 7. 2019 na ogled do 31. 7. 2019

GLEDALIŠKE PREDSTAVE

vsak ponedeljek in petek med 10.00 in 11.00 (22. 7. 2019 v angl. jeziku; 9. 8. in 23. 8. 2019 pravljična joga) vsako sredo med 10.00 in 12.00

KOLEDAR DOGODKOV

na ogled do septembra 2019 na ogled do 19. 9. 2019 na ogled do 19. 9. 2019 četrtek, 22. 8. 2019, ob 17.00 (na ogled do 13. 9. 2019) ponedeljek, 2. 9. 2019 (na ogled do 30. 9. 2019) petek, 6. 9. 2019 (na ogled do 20. 9. 2019)

retrospektivna razstava likovnih sekcij Likos in Mozaik, Likovna sekcija Likos, Mozaik in PIŠK MS fotografska razstava »PORTRET«, Fotoklub Murska Sobota razstava akademske slikarke Elisabette Bacci Nande Vidmar: »Risbe in grafike iz stalne zbirke Galerije Murska Sobota« Vladimir Makuc: »Pregledna razstava grafik« »Plakati Galerije Murska Sobota (izbor)«, Galerija MS in PiŠK MS Zbirka unikatnih knjig za slepe – tipank, IRIS in PiŠK MS Cvetka Hojnik: »Umetniške knjige«

dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota avla Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota Galerija Robin v Murski Soboti mala galerija v Galeriji Murska Sobota velika galerija in balkon Galerije Murska Sobota dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota avla Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota dvorana Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota

DELAVNICE SOBOŠKO POLETJE: »Take ljudske«, Lutkovno gledališče Nebo; ZKTŠ MS MIKKov poletni tabor za otroke

Trg kulture v Murski Soboti Mikk Murska Sobota, grajsko dvorišče

POČITNIŠKI OTROŠKI TABOR

Hiša Sadeži družbe v Murski Soboti

SOBOŠKO POLETJE: »Pika Nogavička in gusarski val«, Zavod Enostavno Prijatelji; ZKTŠ MS ustvarjalni tabor Mali ČuDo

Trg kulture v Murski Soboti igralnica Mali ČuDo (Mensana v Murski Soboti), na prostem

SOBOŠKO POLETJE Ivo Andrić: »Aska in volk ali Trg kulture v Murski Ples za življenje«, koprodukcija Mestnega gledali- Soboti šča Ptuj, Gledališča Labirint in Društva lutkovnih ustvarjalcev Ljubljana; ZKTŠ MS igralnica Mali ČuDo ustvarjalni tabor Mali ČuDo (Mensana v Murski Soboti), na prostem Mali ČuDo ustvarja SOBOŠKO POLETJE Moira: »Si vüpaš?«, ZKTŠ MS ustvarjalni tabor Mali ČuDo

mestni park, igralnica Mali ČuDo (Mensana v Murski Soboti) Trg kulture v Murski Soboti igralnica Mali ČuDo (Mensana v Murski Soboti), na prostem

ZAKLJUČNI VESELI OTROŠKI TABOR

Hiša Sadeži družbe v Murski Soboti

SOBOŠKO POLETJE H. C. Andersen: »Palčica«, Lutkovno gledališče Velenje; ZKTŠ MS ustvarjalni tabor Mali ČuDo

Trg kulture v Murski Soboti igralnica Mali ČuDo (Mensana v Murski Soboti), na prostem

od ponedeljka, 5. 8., poletna filmska delavnica z Matejem Kolmankom do petka, 9. 8. 2019, 10.00–14.00 od ponedeljka, 12. poletna fotografska delavnica z Matejem Fišerjem 8., do petka, 16. 8. 2019, 10.00–14.00

Mikk Murska Sobota Mikk Murska Sobota

ŠPORT vsak torek v tednu in vsako prvo soboto v mesecu ob 16.00 (do 31. 8. 2019) vsak četrtek ob 20.00 (do 31. 8. 2019) vsak petek ob 9.00 vsako soboto med 8.00 in 9.00 (do 31. 8. 2019) sobota, 27. 7. 2019, ob 10.00 sobota, 3. 8. 2019, ob 10.00 sobota, 17. 8. 2019, ob 10.00 sobota, 31. 8. 2019, ob 10.00 sobota, 7. 9. 2019, ob 10.00

vodena vadba v motorik parku, Center za krepitev zdravja

ob Soboškem jezeru

Lahko noč, telo; Center za krepitev zdravja

ob Soboškem jezeru

vadba za zdravje in dobro počutje, Center za krepitev zdravja Dobro jutro, telo; Center za krepitev zdravja

mestni park Fazanerija v Murski Soboti ob Soboškem jezeru

kolesarjenje ob Muri z gorskimi kolesi – 40 km, Kolesarski klub Pomurje in ZKTŠ MS družinsko kolesarjenje – 15 km, Kolesarski klub Pomurje in ZKTŠ MS kolesarjenje: specialka, treking – 100 km, Kolesarski klub Pomurje in ZKTŠ MS kolesarjenje za ženske – 30 km, Kolesarski klub Pomurje in ZKTŠ MS kolesarjenje ob Muri z gorskimi kolesi – 40 km, Kolesarski klub Pomurje in ZKTŠ MS

pri paviljonu Expano pri paviljonu Expano pri paviljonu Expano pri paviljonu Expano pri paviljonu Expano

Za objavo dogodkov in koordinacijo terminov dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.ms@zkts-ms.si Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota je zadolžen tudi za koordinacijo prireditev v Mestni občini Murska Sobota. Organizatorje kulturnih, turističnih in športnih prireditev vabimo, da v naši turistični pisarni (Turistično-informacijski center Murska Sobota) preverijo, kateri dnevi so že zasedeni z dogodki.