digitalizacija
Kaj zavira digitalizacijo v slovenskih podjetjih? Epidemiološka situacija je v mnogih podjetjih zahtevala razmislek o digitalni zrelosti in prilagoditvi poslovnih modelov. Številne raziskave na področju digitalizacije so pokazale, da je Slovenija v EU glede na stanje digitalizacije uvrščena v povprečje, kar ni dovolj za dolgoročno konkurenčnost podjetij. Neizogibne spremembe dajejo priložnost za rast in izboljšave ter prilagoditev novim zahtevam.
mag. Katja Mohar Bastar Med rezultati raziskav, ki smo jih opravili v Digitalnem inovacijskem stičišču Slovenije (DIH Slovenije) ali s partnerskimi organizacijami, izpostavljamo štiri ugotovitve.
44
1. Slovenci internetne storitve uporabljamo v prostem času. Ne uporabljamo pa jih dovolj v poslovne namene, za ustvarjalne procese in za ustvarjanje dodane vrednosti. Med najbolj relevantnimi primerjavami na ravni EU je kazalnik DESI (Digital economy and society index). DESI indeks je sestavljen iz več komponent: povezljivost (fiksno in mobilno širokopasovni omrežje, dostopnost do storitev), človeški kapital (veščine uporabe interneta in napredne veščine), uporaba interneta (koliko državljani uporabljamo internetne storitve), integracija digitalne tehnologije (poslovna digitalizacija in elektronsko trgovanje) in javne digitalne storitve (e-uprava in e-zdravje). Slovenija je bila v letu 2019 na 16. mestu med ostalimi državami članicami EU. Glede na leto 2018 smo izgubili eno mesto. Povezljivost in digitalne javne storitve sta ohranili rast, medtem ko je negativen trend opaziti pri uporabi internetnih storitev in integraciji digitalne tehnologije. 2. Tri četrtine podjetij je imelo leta 2018 nizek oz. zelo nizek digitalni indeks. Vsakoletno analizo Digitalni indeks opravlja SURS, s katero meri stopnjo
REVIJA
digitalizacije v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi. V letu 2018 je 42 % imelo nizek digitalni indeks, 32 % pa zelo nizek digitalni indeks, kar predstavlja kar ¾ podjetij. Podobno sliko prikazujejo tudi podjetja z 10–49 zaposlenimi, od 50 zaposlenih naprej pa se digitalni indeks izboljšuje. Pri podjetjih z 250 ali več zaposlenimi je le še 30 % podjetij z nizkim in zelo nizkim digitalnim indeksom. 3. Bolj ambiciozno na pot digitalne transformacije. UMAR je v novembru 2020 objavil Poročilo o produktivnosti, ki v veliki meri pritrjuje že naštetim spoznanjem glede pomembnosti digitalnih kompetenc ter pomembnosti digitalizacije
varnost in odprte podatke, ter mobilizacijo celotne družbe za spremembe in vključujoč prehod. 4. Glavni razlogi za počasno izvajanje digitalizacije so zlasti preobremenjenost obstoječih kadrov, pomanjkanje finančnih sredstev, preveliki stroški digitalizacije in pomanjkanje znanja. Kot ključno obliko podpore v podjetjih izpostavljajo pomoč pri digitalizaciji procesov, dvigu digitalnih kompetenc zaposlenih, pripravi digitalne strategije in orodij digitalnega marketinga. DIH Slovenije je izvedel več raziskav potreb podjetij po digitalizaciji, digitalnih profilih in kompetencah. Aprila
Glavni razlogi za počasno izvajanje digitalizacije so zlasti preobremenjenost obstoječih kadrov, pomanjkanje finančnih sredstev, preveliki stroški digitalizacije in pomanjkanje znanja, ugotavlja raziskava DIH Slovenija, ki so jo izvedli spomladi leta 2020 med malimi in srednjimi podjetji. malih in srednjih podjetij. Hkrati opozarja tudi na prehod v 4. industrijsko revolucijo s spremembo poslovnih modelov, demografskimi spremembami, spremembo strukture delovnih mest in nujnosti okrepitve socialnega dialoga za ohranjanje družbene in teritorialne kohezije, proti povečevanju neenakosti. UMAR priporoča ambiciozno spodbujanje digitalne transformacije, krepitev poslovnega okolja z digitalno-inovacijskim ekosistemom, vlaganja v digitalno infrastrukturo,
in maja 2020 smo med malimi in srednjimi podjetji izvedli anketo o njihovih potrebah na področju digitalizacije. Skoraj polovica anketiranih podjetij svojo konkurenčno prednost oblikuje s tehnološkim razvojem ali storitvami, sledi digitalizacija poslovnega modela, največ pa stavijo na inovacije, prilagodljivost in kakovost. Del ankete se je nanašal tudi na stopnjo dodane vrednosti, ki jih imajo procesi v podjetju, in mero digitalizacije procesov oz. njihovo načrtovanje. Rezultati so
