Kriptovalute: nov naložbeni razred

Mitja Glavnik

Za razliko od uveljavljenih financ , ki stare načine poslovanja selijo na mobilne naprave, so kriptovalute rojene v okolje pametnih telefonov. Blockchain tehnologija oz. tehnologija veriženja blokov omogoča prenos sredstev neposredno med uporabniki, zato vam lahko nekdo kadarkoli od koderkoli nakaže neomejeno količino npr. Bitcoina, ki jo prejmete v nekaj minutah. S telefona na telefon, brez posrednikov, kot je banka, in brez drugih vmesnikov. Ko bo širša javnost spoznala to možnost, je možnost širitve praktično neomejena. Še posebej ob dejstvu, da kriptovalute niso le plačilno sredstvo, ampak lahko preko njih prenašamo deleže v podjetjih, delnice, celo lastništvo nepremičnin. Slednje so že pilotsko izvedli na Švedskem.

V splošnem je uporaba kriptovalut prepuščena posamezniku, saj se lahko vsak sam odloči, ali jih bo uporabil kot plačilno sredstvo. Naj omenim le možnost, ki jo pogosto uporabljajo, še posebej ko zelo hitro potrebujejo denar. Na svetu obstaja nekaj ponudnikov, ki omogočajo hranjenje kriptovalut in poslovanje z uveljavljenimi karticami, kot sta Visa in Mastercard. Tako imate lahko na računu Bitcoine in s kartico plačate hrano v trgovini. Znancu se je pripetilo, da je neko soboto v Londonu ostal brez denarja. Drugi znanec mu je nakazal Bitcoine, on pa je čez nekaj minut dvignil angleške funte na lokalnem bančnem bankomatu.

Zaenkrat še vedno največjo pozornost na področju kriptovalut pritegnejo ustvarjeni donosi, ki so resnično visoki, zato so vrednosti kriptovalute priljubljena tema pogovorov. Tema je manj priljubljena, ko pride do korekcije tečajev in v času stagnacije, kot smo ji bili priča v letih 2018 in do polovice prejšnjega leta.

V Sloveniji imamo zelo dobro razvejano infrastrukturo za poslovanje s kriptovalutami. Nenazadnje je Bitstamp ena najbolj priznanih svetovnih menjalnic, imamo Kriptomat, sistem za enostaven nakup, menjavo in prodajo kriptovalut, ki je razvejan po celem svetu, imamo mrežo Bitcoin bankomatov, GoCrypto ponuja plačevanje s kriptovalutami na različnih trgovskih mestih in lokalih. Lahko rečem, da smo glede kriptovalut in blockchaina v samem

K c FOTO: SHUTTERSTO

svetovnem vrhu. Ker prihajajo digitalne valute centralnih bank, torej digitalni evro, dolar, kitajski yuan, bomo v naslednjih nekaj letih prav vsi uporabljali to tehnologijo, zato jo velja čim prej spoznati.

Pri razvoju gre vedno za preplet inovacij in kapitala, ki meja ne poznata. Zato so karte v kripto svetu zelo premešane. Na Kitajskem so zelo napredni, imajo največjo menjalnico na svetu, vendar je ta registrirana v EU. Kitajci na splošno zelo omejujejo uporabo kriptovalut, razvijajo pa svojo lastno nacionalno digitalno valuto, ki jo bodo lahko uporabljajo vsi. V Indiji so na primer tik pred splošno prepovedjo imetništva kriptovalut, bodo pa lahko uporabljali njihovo digitalno rupijo. Kriptovalute so v ZDA razširjene, tudi mnogi projekti zaradi zadostnega financiranja končajo v ZDA, kjer pa se regulator na vse pretege trudi, da izenači status kriptovalut s statusom delnic. Južna Amerika je kriptovalutam zelo naklonjena zaradi gospodarskih razmer – ravno zato jih države omejujejo.

V Sloveniji imamo zdravo okolje za poslovanje in uporabo kriptovalut, lahko pa pričakujemo večjo dorečenost okvirov poslovanja z njimi v smislu preprečevanja pranja denarja in na davčnem področju.

Kriptovalute niso več igračka tehničnih navdušencev, ampak so postale nov naložbeni razred. Tržna kapitalizacija se giblje popolnoma sorazmerno z vrednostjo kriptovalut in zanimanjem javnosti za to področje. Na vrhuncu, v začetku leta 2018, je celotna tržna kapitalizacija znašala 800 milijard ameriških dolarjev, Bitcoin pa je bil vreden skoraj 20.000 dolarjev. Do konca leta 2018 je upadla na 106 milijard, Bitcoinova vrednost pa se je spustila na vsega 3.000 dolarjev. Sledilo je obdobje zatišja, ko se o kriptovalutah ni več govorilo niti pisalo. V začetku leta 2020, po našem mnenju zadnji priložnosti za nakup Bitcoina po vrednosti, nižji od 10.000 dolarjev, je tržna kapitalizacija znašala 240 milijard. Trenutno je kapitalizacija narasla preko 1,5 bilijona, Bitcoin že stabilno kotira nad 50.000 dolarjev,

zanimanje javnosti in vplačil pa se je zelo povečalo. Zato se mnogi šele sedaj odločajo za prvi nakup kriptovalut, kar je, kljub trenutno previsoki ceni, primerno, saj se celoten trg kriptovalut še razvija in vlagatelji lahko z nekaj potrpežljivosti in srečne izbire pravih na daljši rok pričakujejo višje donose, kot bi jih dosegli z uveljavljenimi naložbenimi razredi. Seveda se gre pri tem zgledovati po institucionalnih vlagateljih, ki v kriptovalute vložijo le del svojega portfelja.

Za razliko od leta 2018, ko se je zaključilo t. i. pionirsko obdobje, je trg kriptovalut postal bolj predvidljiv, saj so v tej drugi fazi razvoja vstopili institucionalni vlagatelji. Banke so že leta 2019 veliko kupovale Bitcoin OTC (preko okenca, torej mimo trga, zato se to ni odrazilo na tečaju), v lanskem letu so se za naložbo odločila nekatera velika podjetja in večji upravljalci ter tudi povzročili renesanso tečajev. Zadnji, vendar še zdaleč ne edini primer je družba Tesla, ki je tako kot upravljalec Square namenil določen odstotek premoženja nakupu kriptovalut, predvsem zaradi zaščite pred slabitvijo ameriškega dolarja in preteče inflacije. Kriptovalute se namreč gibljejo povsem v nasprotni smeri kot dolar, zato predstavljajo primerno zatočišče vlagateljem, ker je, za razliko od običajnega zatočišča v zlatu, z njimi bistveno lažje poslovati in jih hraniti. Ravno zaradi napovedi novih vstopov institucionalnih vlagateljev je lažje predvidevati gibanje v naslednjih letih, preden preidemo v tretjo fazo razvoja, ko bodo ljudje široko razpolagali s kriptovalutami. Trend je izrazito rastoč, saj tudi največji upravljalci, kot sta JPMorgan in Goldman Sachs, napovedujejo vrednost Bitcoina preko 150.000 dolarjev. Seveda gre upoštevati mladost in spremenljivost kriptotrga, zato lahko v vmesnem času pričakujemo mnogo

vzponov in padcev. Zato naložba ni primerna za vlagatelje s 'slabimi živci', ki pričakujejo takojšnjo rast. A nadaljnji razvoj bo znižal donose in umiril volatilnost.

Imamo srečo, da smo priča novi stopnji evolucije, kjer so tehnologija in finance postali neločljivi. Priča smo novi blockchain tehnologiji, ki spreminja obstoječe poslovne modele in načine poslovanja. Stranski produkt blockchaina so kriptovalute, ki so ponudile nesramne donose, zato povzročajo evforijo in tudi nasprotovanje s strani uveljavljenih finančnih ustanov, saj postajajo na mnogih področjih nepotrebne. Izrazit primer je plačilni promet, kjer so kriptovalute čez noč povozile zastareli S.W.I.F.T. sistem plačevanja in poravnave. S kriptovaluto lahko na drugem koncu sveta plačate neomejen znesek v le nekaj sekundah, pri obstoječem sistemu bi transakcija lahko potekala en teden, preko mnogih posredniških bank. Vendar je duh zapustil stekleničko in regulatorji se z urejanjem tega področja trudijo, da zagotovijo dovolj varno okolje za majhne vlagatelje. Na drugi strani pa je blockchain tehnologija uporabna do mere, ko bodo vse večje svetovne valute prešle v digitalno obliko v naslednjih nekaj letih. Zato bomo v relativno kratkem času vsi uporabljali digitalni evro, to pa pomeni, da bomo to novo tehnologijo uporabljali vsi. T

Vse večje svetovne valute bodo prešle v digitalno obliko v naslednjih nekaj letih. Zato bomo v relativno kratkem času uporabljali digitalni evro, kar pomeni, da bomo to novo tehnologijo uporabljali vsi.

Mitja Glavnik je ustanovitelj in urednik portala Kriptovalute.si.