Kaj zavira digitalizacijo v slovenskih podjetjih?

Epidemiološka situacija je v mnogih podjetjih zahtevala razmislek o digitalni zrelosti in prilagoditvi poslovnih modelov. Številne raziskave na področju digitalizacije so pokazale, da je Slovenija v EU glede na stanje digitalizacije uvrščena v povprečje, kar ni dovolj za dolgoročno konkurenčnost podjetij. Neizogibne spremembe dajejo priložnost za rast in izboljšave ter prilagoditev novim zahtevam.

mag. Katja Mohar Bastar

Med rezultati raziskav, ki smo jih opravili v Digitalnem inovacijskem stičišču Slovenije (DIH Slovenije) ali s partnerskimi organizacijami, izpostavljamo štiri ugotovitve.

1. Slovenci internetne storitve uporabljamo v prostem času. Ne uporabljamo pa jih dovolj v poslovne namene, za ustvarjalne procese in za ustvarjanje dodane vrednosti.

Med najbolj relevantnimi primerjavami na ravni EU je kazalnik DESI (Digital economy and society index).

DESI indeks je sestavljen iz več komponent: povezljivost (fiksno in mobilno širokopasovni omrežje, dostopnost do storitev), človeški kapital (veščine uporabe interneta in napredne veščine), uporaba interneta (koliko državljani uporabljamo internetne storitve), integracija digitalne tehnologije (poslovna digitalizacija in elektronsko trgovanje) in javne digitalne storitve (e-uprava in e-zdravje). Slovenija je bila v letu 2019 na 16. mestu med ostalimi državami članicami EU. Glede na leto 2018 smo izgubili eno mesto.

Povezljivost in digitalne javne storitve sta ohranili rast, medtem ko je negativen trend opaziti pri uporabi internetnih storitev in integraciji digitalne tehnologije.

2. Tri četrtine podjetij je imelo leta 2018 nizek oz. zelo nizek digitalni indeks.

Vsakoletno analizo Digitalni indeks opravlja SURS, s katero meri stopnjo digitalizacije v podjetjih z vsaj 10 zaposlenimi. V letu 2018 je 42 % imelo nizek digitalni indeks, 32 % pa zelo nizek digitalni indeks, kar predstavlja kar ¾ podjetij. Podobno sliko prikazujejo tudi podjetja z 10–49 zaposlenimi, od 50 zaposlenih naprej pa se digitalni indeks izboljšuje. Pri podjetjih z 250 ali več zaposlenimi je le še 30 % podjetij z nizkim in zelo nizkim digitalnim indeksom.

3. Bolj ambiciozno na pot digitalne transformacije.

UMAR je v novembru 2020 objavil

Poročilo o produktivnosti, ki v veliki meri pritrjuje že naštetim spoznanjem glede pomembnosti digitalnih kompetenc ter pomembnosti digitalizacije

4. Glavni razlogi za počasno izvajanje digitalizacije so zlasti preobremenjenost obstoječih kadrov, pomanjkanje finančnih sredstev, preveliki stroški digitalizacije in pomanjkanje znanja. Kot ključno obliko podpore v podjetjih izpostavljajo pomoč pri digitalizaciji procesov, dvigu digitalnih kompetenc zaposlenih, pripravi digitalne strategije in orodij digitalnega marketinga.

DIH Slovenije je izvedel več raziskav potreb podjetij po digitalizaciji, digitalnih profilih in kompetencah. Aprila

Glavni razlogi za počasno izvajanje digitalizacije so zlasti preobremenjenost obstoječih kadrov, pomanjkanje finančnih sredstev, preveliki stroški digitalizacije in pomanjkanje znanja, ugotavlja raziskava DIH Slovenija, ki so jo izvedli spomladi leta 2020 med malimi in srednjimi podjetji.

malih in srednjih podjetij. Hkrati opozarja tudi na prehod v 4. industrijsko revolucijo s spremembo poslovnih modelov, demografskimi spremembami, spremembo strukture delovnih mest in nujnosti okrepitve socialnega dialoga za ohranjanje družbene in teritorialne kohezije, proti povečevanju neenakosti. UMAR priporoča ambiciozno spodbujanje digitalne transformacije, krepitev poslovnega okolja z digitalno-inovacijskim ekosistemom, vlaganja v digitalno infrastrukturo, varnost in odprte podatke, ter mobilizacijo celotne družbe za spremembe in vključujoč prehod.

in maja 2020 smo med malimi in srednjimi podjetji izvedli anketo o njihovih potrebah na področju digitalizacije. Skoraj polovica anketiranih podjetij svojo konkurenčno prednost oblikuje s tehnološkim razvojem ali storitvami, sledi digitalizacija poslovnega modela, največ pa stavijo na inovacije, prilagodljivost in kakovost. Del ankete se je nanašal tudi na stopnjo dodane vrednosti, ki jih imajo procesi v podjetju, in mero digitalizacije procesov oz. njihovo načrtovanje. Rezultati so

ZaDIHajmo digitalno!

DIH Slovenije spodbuja digitalno transformacijo; gradimo med-sektorska in multidisciplinarna partnerstva: univerze, raziskovalne in poslovne ustanove, podjetja, ponudniki IKT in podporne organizacije za podjetja, ki predstavljajo ekosistem za trajnostno kratkoročno in dolgoročno podporo tej viziji. Z velikim poudarkom na digitalizaciji malih in srednje velikih podjetij lahko prav ta segment gospodarstva v DIH Slovenije dobi informacije, orodja in podporo za korak v digitalno smer.

pokazali, da največjo stopnjo dodane vrednosti predstavljajo predvsem izvajanje storitev, prodaja ter razvoj proizvodov in storitev. Iz raziskave izhaja, da je potreba po digitalizaciji največja na področju izvajanja storitev, računovodstvu in financah, prodaji in marketingu. Glede same uporabe digitalnih tehnologij, ki jih uporabljajo podjetja oz. načrtujejo njihovo uporabo, prevladujejo družbena omrežja, računalništvo v oblaku, celovite programske rešitve, mobilne aplikacije in poslovna analitika. Zgovorni so tudi rezultati vpliva digitalizacije na spremembe v poslovnem modelu, in sicer so glavni vplivi predvsem v povečanju učinkovitosti poslovanja, odnosa s kupci in v novih prodajnih kanalih.

Spodbude za digitalizacijo

Eno od temeljnih poslanstev DIH Slovenije je zagotavljanje povezav z vlagatelji, lajšanje dostopa do financiranja digitalne transformacije, povezovanje uporabnikov in ponudnikov digitalnih inovacij ter iskanje sinergij med digitalnimi in drugimi ključnimi tehnologijami. Zato je predvsem malim in srednje velikim podjetjem trenutno na voljo več spodbud za digitalizacijo:

Vavčerji za podporo digitalizacije

Slovenski podjetniški sklad (SPS) znova odpira javne pozive za vavčerje za digitalizacijo malih in srednje velikih podjetij. Enostavne spodbude manjših vrednosti za spodbujanje digitalizacije bodo podjetjem omogočile do 9.999,99 evrov nepovratnih sredstev za različne poslovne storitve. Na voljo so vavčer za dvig digitalnih kompetenc, vavčer za digitalni marketing, vavčer za pripravo digitalne strategije in vavčer za kibernetsko varnost.

Ocena digitalne zrelosti podjetja

Vzpostavili smo spletno orodje, ki omogoča samodejno izdelavo ocene stanja stopnje digitalizacije podjetja. Z namenom prepoznavanja uporabnosti in dodanih vrednosti digitalnih tehnolo-

gij, ki dvigujejo konkurenčne prednosti, podpirajo digitalno preobrazbo in so potrebne, da se slovenski industriji omogoči izgradnja digitalnih kompetenc, inovacijskih modelov in procesov. Cilj je vključitev vsaj 200 mikro, malih ali srednje velikih podjetij.

K c FOTO: SHUTTERSTO

lizacija, digitalna preobrazba, umetna inteligenca, robotika, družba 5.0, kibernetska varnost, HCP, inovativne tehnologije, inovacije, mobilnost, energetika, pametna mesta in skupnosti, trajnostna družba in gospodarstvo in druga področja slovenskega prostora. MGRT, SPIRIT Slovenija, javna agencija, DIH Slovenije in družba BTC (BTC Innovation Center) želimo tehnologijo približati posameznikom, podjetjem, javnim institucijam in drugim organizacijam, zato bo Digitalno razstavišče – Tehnologija za ljudi ponudilo številne priložnosti za sodelovanje.

Razstavišče bo vzpostavljeno v BTC City Ljubljana. Tu se bodo poleg predstavitvenega dela odvijale tudi številne druge aktivnosti (predavanja, izobra-

ževanja, konference, delavnice, hackathoni, poslovna srečanja, mreženje, gostovanja itd.), medtem ko bo virtualna dimenzija razstavišča poskrbela za mednarodno povezavo. 6-mesečni program Digitalnega razstavišča bo v celoti na voljo tudi na spletu, med Dubaj Expo 2021 pa bo Digitalno razstavišče predstavljeno tudi na slovenskem razstavnem prostoru v Dubaju. T

Digitalno razstavišče bo slovenskim podjetjem in institucijam omogočalo prostor, v okviru katerega bodo domači in mednarodni javnosti lahko predstavile najnaprednejše tehnologije, produkte, storitve in prototipe, ki so nastali pod taktirko slovenskega znanja in sodelovanja.

Digitalno razstavišče v času predsedovanja Slovenije EU

V času letošnjega predsedovanja Slovenije Svetu EU bodo na razstavišču v BTC City Ljubljana v ospredju digita-

Mag. Katja Mohar Bastar je direktorica Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije.