prijateljstvu in ugotovila, da si je našla boljšo prijateljico kot sem jaz. Rekla sem si: »Nika, dvigni glavo. Ona je pozabila tebe, sedaj ti pozabi njo.« Lahko je govoriti, a storiti je težje. Morda bom pozabila njo, najino prijateljstvo, a nikoli ne bom pozabila občutkov, ki sem jih doživljala ob branju zapisov, ki sta si jih pisali, nikoli ne bom pozabila, kako mi je spolzela solza po licu, ko sem videla njuno sliko. Sledil je prvi šolski dan v devetem razredu. Stopila je do mene in se mi opravičila. Oprostila sem ji in morda sem takrat storila največjo napako. Ta oseba, s katero sem skupaj že od vrtca, je oseba, ki mi je pomagala pri izoblikovanju osebnosti, pokazala mi je, kaj pomeni imeti pravega prijatelja, sedaj pa mi je zarila nož v hrbet in naredila krivico. Zadnji mesec se ponavlja zgodovina. Našla si je novo najboljšo prijateljico in spet pozabila name. Ponavlja se občutek, ko se zaveš, da nisi dovolj dober, dovolj zabaven, dovolj poseben za neko osebo. Čeprav govori, da sem najboljša, temu ne verjamem več. To so le besede iz ust osebe, ki mi je polepšala prihodnost in mi pomagala izoblikovati osebnost. Krivico se da popraviti, a nikoli ne bo oseba, ki ji je bila krivica storjena, tega pozabila. Krivica je le občutek, a včasih je ta občutek najbolj pomemben, ko te nekdo prosi odpuščanja. Ne delaj krivice ljudem, ki jih imaš rad, saj je krivica lahko ravno ta občutek, ki osebo najbolj prizadene ali pa razjezi. Nika Kalin, 9. b
ilustracija: Adnan Adrović, 9. a (mentorica: Marinka Piletič Brsan)
Vtisnilo se mi je v spomin Kot majhno dekle sem bila zelo zgovorna, govorila sem veliko in vse, kar sem si mislila, je prišlo na plan iz mojih ust. Nemalokrat pa sem bila tudi nesramna in žaljiva. Vedno sem rekla kaj nesramnega babici ali mami, saj se očetu ali dedku nisem upala.