__MAIN_TEXT__
feature-image

Page 1


Izdala in založila: Zanjo: Urednica: Jezikov ni pregled: Oblikov anje in priprav a za tisk: Fotograf ije: Tisk: Naklada:

Poslov no-komercialna šola Celje Mag. Maja Krajnc Branka Vidmar Primoži Branka Vidmar Primoži , Irena Lasnik Mojca Knez Šket Šolski arhiv, osebni arhiv i Graf ika Gracer 500 izv odov

Celje, november 2009

CIP - Katalož ni zapis o publi kaciji Narodna in uni verzitetna knjižnic a, Ljubljana 373.5:33(497.4Celje)(091)(082) POSLOVNO- komercialna šol a (Celje) Na krilih let : zborni k Poslovno-komercialne šol e Celje / [urednica Br anka Vidmar Primoži ; fotografije šols ki arhi v, os ebni arhivi]. - Celje : Posl ovno- komercialna š ola, 2009 ISBN 978-961-6542-28-9 1. Gl. s tv. nasl. 2. Vi dmar Primoži , Branka 248165376


!"

## !

"

#( #

#

23

$ " "

%

22

&

:;

#%

<

3 # 2

!) ! (" !

' (

("

.

% ( 3

"

& ' )*

"

+,

- .

/,

)01 4 . - 1 / 5 0/ 0 ., ) 0/ ,+- ) , + * ,6 -, ) , 5,. - +, 1 / * /4 ) 7 1 , 8 +, /4 -05 79

$ ! $ /+,/

,+ **-

%

"

(

& ! ,/7 , /5

$ ! $ $ / 79/ )) - 5 1 0, 0/$ $ =-, , -, $ = $ $ &

*

+*

& !

& 2(

' " (

$

'

$ $& ' $ )- ) ,> 9 0 ) 7.)

> $ " $ ?


%

/

" "

#

& 0 /

. " !

!

$

$ $& ' $

&

"

0

$

%2 %

*

" = &

$& @

$ $

3

& & = &

. " "

%

" .0 1 !

(3

+

+

(

"

)

(

* "

(%

/

( ((

1

& "

/

( )

*

2 2 *

#

& $ !

&

= 1 A0 ) - B5 , ;& B$

&

$ $ &! $ " $ $ & & . 4, 0 - 8 , . 0 , 4, . ,- ,

"

# ! (" !

& " " $ &' 1 8/ -, .) ,5 0 8 ) $

&

$

&

$ &


" 3

33 32

4 " #

('

2 2

("

&

3

& ?

$

=

; &

"

" " 3

& ? = = ; $

" C & &

3(

$

$ & ? !

$ "& $

"

&

!

&'

3

4 "

& !" "

! (" !

&=

(

$ &

*

& ! $

!

"

#3 # #2

"

#

" 1

#

(" 1

#%

" .

#

4

*

#(

3 "

#

" 4 " 4 "

$

3

2 2#

8 0

01 + , 6

&

'$

'- 0- ) 0, ) $ ! = !$ 1 ,0 . ) 8 . ) , 8 , ) * , +, : .05 9 , . 05,< $ !! " & $" " ! ! &' $ = $ & = $ ! &

&

$=


& ! $ & ! $

2

(

? 3 3

"

$ !" , 0 . ) 8 05 . &

1 = &

2

$

/ & $ & '

!

# 0

$ 076*, 1 0/,

. "

76/ 5

"& " /

% (

" !5 3

-, 0,/ 05, 4

, ) ,

4 . ,+,) ,-, . 9/ -

4

! $

> # %

! ! & $

%2 $@ $

%

! $ (

#33


, 5,

. ,

69

Popisana tabla, profesorjeva razlaga lebdi v zraku. Suzana Odži

isli bežijo in lovijo trenutke. 140 let je dolg trenutek. Zelo dolg. Prepleten z zgodovinskimi dogodki, osebnimi pripetljaji, novimi zgradbami, šolskimi reformami ter mnogimi imeni, za katerimi stojijo ljudje. Ljudje, ki so oblikovali šolo, ji dali oseben pe at, pospešili njen razvoj ali pa so zgolj pridobivali znanja in zglede na svoji osebni poti dozorevanja v razli nih obdobjih. Zbornik Poslovno-komercialne šole Celje, s katerim obeležujemo 140-letnico izobraževanja kadrov za potrebe trgovine na celjskem podro ju, predstavlja se stavljanko. Pomembne dogodke, šolske dosežke, izzive in zanimivosti smo prepletli z osebnimi doživetji razli nih ljudi, ki so bili del njenega utripa. Lepo in zanimivo bo z njimi obuditi spomin na srednješolska in študijska leta ter prebrati, kaj danes po nejo v življenju.

Skozi posamezna poglavja, katera zaznamuje tudi ustrezna barva, naj vas vodijo haikuji naših dijakov, ustvarjenih v razli nih obdobjih. In e je haiku trenutek življenja, ujet v verze, smo v Zborniku 140 let dolg trenutek poskušali ujeti v besede in slike. Želimo ga deliti z vsemi vami. Tistimi, ki ste že živeli svoje trenutke na naši šoli in tistimi, ki boste svoje sanje šele uresni evali na »full« dobri šoli.

Vsakdo med nami je del ek v nizu se stavljanke.

In brez enega samega del ka se stavljanka ni popolna.


3B /

,


o smo se z upokojenimi sodelavci poslavljali od leta 2008, me je dolgoletni ravnatelj šole, mag. Ludvik Rebeušek opozoril, da naj nikar ne pozabim, da bo leta 2009 preteklo že 140 let, ko se je na Celjskem pri elo izobraževanje kadrov za potrebe trgovine in da bi bilo to obletnico potrebno primerno obeležiti. S to mislijo so se strinjali vsi: dijaki, zaposleni, lani sveta zavoda … In priprave so za ele te i. Ne samo to. Že kar nekaj dogodkov, ki so se odvijali na šoli, smo namenili tudi obeleževanju tega jubileja. Hkrati pa bo svoj jubilej praznovala Višja strokovna šola, organizacijska enota Poslovno-komercialne šole Celje. 10. obletnico izjemno uspešnega dela. 140 let ali 10 let je lahko veliko ali pa malo. Kot je dejal Epiktet*: »Stvari niso nikoli slabe niti dobre, takšen je lahko le tvoj pogled nanje.« In kakšen je pogled na 140-letno zgodovino zavoda? Na klju ne dogodke, ki so zaznamovali izobraževanje ljudi, ki so delali na podro ju trgovine, komerciale, ban ništva, zavarovalništva in drugje? Prepri ana sem, da je pogledov veliko, da pa kljub vsemu ostaja skupni imenovalec. *

eprav se je Epiktet rodil kot suženj, je bil njegov vpliv na duhov no življenj e Evrope mogo nejši od vpliva številni h njegovi h sodobnikov – tako plemi ev kot drugih v elikih os ebnosti, ki ji m je življenje ponujalo ve možnosti kot njemu.

Ne glede na dolo ene stranpoti, ki so se pojavljale, se je zavod skozi 140-letno zgodovino uspešno razvijal, tudi ali pa predvsem zaradi nekaterih zanesenjakov, ki jim delo v zavodu ni bilo samo pogoj za preživetje. Ti zanesenjaki so živeli za zavod in ne od njega. Preve prostora bi bilo porabljenega, e bi jih imenovala. Morda bi pri tem izpustila koga, ki si tega prav gotovo ne bi zaslužil. Vsem tem se v imenu generacij, ki so se izobraževale, v imenu širše skupnosti in v svojem imenu resni no iskreno zahvaljujem in sem globoko hvaležna, da sem smela del poti prehoditi z njimi. Naj naštejem nekaj dosežkov v zadnjih desetih letih, ki smo jih ustvarili na tej skupni poti: ustanovitev višje strokovne šole, na kateri je diplomiralo 718 študentov. Le-ti poslušajo predavanja v Celju, Rogaški Slatini in Mozirju. Pohvalimo se lahko z organizacijo

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

prakti nega usposabljanja dijakov in študentov v tujini, z izjemnimi dosežki na podro ju raziskovalnega dela na srednji šoli, najmodernejšo ra unalniško opremo obeh šol, organizacijo svetovnih videokonferenc, visokimi uvrstitvami naših dijakov na športnih tekmovanjih na državnem nivoju in ne nazadnje, z zelo dobrimi rezultati poklicne mature. Zelo ponosni smo tudi na dejstvo, da je kar nekaj naših dijakov uspešnih pri študiju na visokih strokovnih in univerzitetnih programih. Morda bi bilo takšnih in podobnih uspehov še ve , e ne bi bilo pretirane in v asih že resni no nesmiselne administracije, ki terja ogromno asa in ne služi ni emur in nikomur. e ne bi bilo nenehnega uvajanja sprememb, ki so premalo domišljene, nesmiselnosti le-teh pa pla ujejo šolajo e generacije in seveda tudi u itelji. e ne bi bila vedno bolj prisotna miselnost, da se da z izvajanjem izobraževalnega dela predvsem služiti. Poklic u itelja, na kateri koli stopnji izobraževanja, naj ostane poklic, za katerega si poklican ali pa ne, ne pa delovno mesto, s pomo jo katerega je možno kovati dodatne zaslužke. Toda izobraževalni sistem je le del družbe in zaradi tega seveda nujno soodvisen od tokov, ki prevevajo globalno družbo. Ima pa izobraževalni subsistem možnost, da s

pomo jo vzgoje vpliva na miselnost ljudi, ki bodo jutri zasedli klju ne družbene položaje. Morda je v tem vloga šole še pomembnejša kot pa zgolj izobraževanje. Kam nas je pripeljalo znanje brez vrednot, ni potrebno posebej razlagati. Zadnji as je, da vrnemo šoli njeno vzgojno funkcijo. Nau iti se bomo morali vrednotiti loveka po tem, kar je in ne po tistem, kar ima. Ali kot pravi Epiktet: »Boš cenil ka o le zato, ker biva v zlati kletki? Te bo zaradi zlata kaj manj strah njenega strupa in zlobne narave? Bodi torej takšen tudi do zlobnega loveka, pa eprav se ta koplje v izjemnem bogastvu.« Predvsem zaradi vzgojne funkcije šole je delo u itelja izjemno odgovorno, naporno, stre sno; je pa to eden izmed najlepših poklicev in tisti, ki so ga, ga še vedno in ga bodo opravljali z ljubeznijo, bodo temu pritrdili. Želim, da bodo tudi nadaljnje okrogle obletnice Poslovno-komercialne šole Celje obeležene z uspehi in zadovoljstvom dijakov, študentov, staršev in uporabnikov ter socialnih partnerjev zavoda. Še enkrat iskrene estitke vsem, ki so pripomogli k današnji vlogi in podobi Poslovno-komercialne šole Celje.

Direktorica in ravnateljica PKŠ Celje Mag. Maja Krajnc


Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,


Vedno sanjam naglas. Jasmina Kandorfer

Sanjam. Sanjaš. Sanjava … Vsi sanjamo. Eni potiho, drugi naglas. Nekatere sanje se uresni ijo, druge žal ne. A najpomembnejše je, da si upamo sanjati in svoje sanje tudi živeti. e v preteklosti naše šole ne bi bilo ljudi, ki so si upali sanjati, ki so želeli svoje sanje deliti z drugimi in ki so verjeli, da se bodo sanje uresni ile, bi morda danes težko pisali o tako dolgi in bogati zgodovini šole. 140 let je doba, ki v resnici obsega tri stoletja, prehod v novo tiso letje, dve svetovni vojni, silovit tehni ni in tehnološki napredek, selitve v razli ne šolske prostore, številne šolske reforme. Hkrati pa as skoraj pol drugega stoletja vpleta številna osebna doživetja, zabavne pripetljaje in zanimive spomine ljudi, ki so neko oblikovali podobo naše šole. Ujemimo v spomin pretekli as, polistajmo po zgodovini ter prisluhnimo nekdanjima ravnateljema, bivšim zaposlenim in dijakom, ki še po mnogih desetletjih niso pretrgali vezi s šolo. Sestavljanka dobiva okvir.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

1869

Nedelj ska šola za trgovske praktikante in vajence

1919-1941

Trgov ska nadalj evalna šola pod vodstvom Frana Marin ka, ravnatelja državne dvorazredne trgovske šole

1946-1950

Gospodarska šola za vajence trgov skih podj etij pod vodstvom Konrada Lenasija, ravnatelja Ekonomske srednje šole

1950-1961

Šola za trgov ske u ence pod vodstvom mag. oec. Ludvika Rebeuška, prof.

1961-1981

Šolski center za blagov ni promet Ravnatelj: mag. oec. Ludvik Rebeušek, prof.

1981-1992

Srednj a šola za trgovinsko dejav nost Ravnateljica: Dragica Štojs, prof.

1992-2000

Srednj a trgov ska šola Ravnateljica: mag. Maja Krajnc

2000

Poslov no-komercialna šola Direktorica zavoda in ravnateljica srednje poklicne in strokovne šole: mag. Maja Krajnc Višja strokovna šola Ravnatelj: mag. Bojan Sešel


,4D ,- ,

/ , '7 ,)

!" drugi polovici 19. stoletja se je celjsko gospodarstvo dokon no otreslo srednjeveške tradicije. Mestna obrt in trgovina sta doživeli nove možnosti in razsežnosti razvoja. Gospodarski razvoj in napredek sta terjala ve jo izobrazbo na strokovnem podro ju. Tega so se zavedali tudi v Celju, kjer so za eli ustanavljati prve strokovne šole. Ena izmed prvih je bila Nedeljska šola za trgovske praktikante in vajence. Šolo je leta 1869 ustanovilo posebno društvo trgovcev, ki je bilo ustanovljeno prav s tem namenom. Šola je bila privatna ustanova brez pravice javnosti. Namenjena je bila de kom. Izobraževala je u ence in praktikante trgovskega stanu. V šolskem letu 1876/77 je imela šola 12 u encev in en oddelek. Na šoli je pou eval en sam u itelj, in sicer naslednje predmete: nemški jezik s korespondenco, trgovsko aritmetiko, trgovsko knjigovodstvo in meni no poslovanje. Poleg naštetih predmetov so ocenjevali tudi lepopis, marljivost in vedenje. Leta 1880 sta bila na šoli že dva oddelka u encev. V šolskem letu 1891/1892 je šolo obiskovalo 24 u encev, pou evali so jih trije u itelji. Že naslednje šolsko leto, jeseni 1892, je šola postala trirazredna in se je preimenovala v Trgovsko nadaljevalno šolo. Dobila je statut in u ni na rt. Predmetnik se je spremenil. V prvem letniku so pou evali nemš ino, zemljepis,

ra unstvo in lepopis. V drugem letniku so se u enci u ili zemljepis, trgovsko ra unstvo, trgovsko korespondenco, enostavno knjigovodstvo in lepopis. V zadnjem, tretjem letniku, so naštetim predmetom dodali še dvostavno knjigovodstvo in nauk o trgovini. Na prelomu v 20. stoletje so dodali še nov predmet - blagoznanstvo. Šolo so u enci obiskovali redno vsak dan. Bila je ve erna šola. Pouk je potekal po eno ali dve uri zve er, po kon anem delovnem asu v trgovinah. Delovni as v trgovinah je trajal 11 ali 12 ur. Trgovine so zapirali zve er ob 19. uri. Opoldne od 12.30 do 13.30 je bil odmor za kosilo. Pozimi je bil delovni as za pol ure ali eno uro krajši. Po koncu prve svetovne vojne je prišlo do prevrata, ki je pomenil veliko spremembo tudi za celjske vzgojno-izobraževalne ustanove. Sprva narodna vlada in višji šolski svet nista imela asa, da bi se lotila ve je šolske reforme. Tako je okvirni šolski sistem iz dvojne monarhije ostal. Za Celje je bila prelomnica v pomenu ustanavljanja šolstva na narodnostnih temeljih. To je pomenilo, da se je v izobraževanje na šolah lahko vklju ila širša okolica, ki je bila ve inoma slovenska. V mesto so prišli tudi novi u ni kadri, ki so zamenjali nemške

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

u itelje, ti so ve inoma kot optanti zapustili državo.

prištejemo še razredne ure, 36 ur pouka na teden.

Na novih narodnostnih temeljih je v šolskem letu 1919/20 obnovila svoje delovanje tudi Trgovska nadaljevalna šola. Vodstvo šole je prevzel posebni mestni kuratorij, sprva na elu z okrožnim glavarjem, kasneje z mestnim županom. Upravitelj je bil vse obdobje ravnatelj Državne dvorazredne trgovske šole gospod Fran Marin ek, ki je šolo postavil na slovenske narodnostne temelje.

V za etnem obdobju so se u itelji menjavali, kmalu pa so prevzeli pouk profesorji ekonomsko-komercialne stroke z Državne dvorazredne trgovske šole. Šola ni dobivala državne finan ne pomo i, eprav je bil npr. pri Velikem županstvu v Mariboru ustanovljen poseben sklad za obrtno in trgovsko šolstvo. Šolo so financirali: Združenje trgovcev za mesto Celje, Združenje trgovcev za srez Celje, Trgovska in obrtna zbornica, prispevki mestne ob ine Celje in prispevki u encev.

Šola je ves as obdobja med svetovnima vojnama delovala v sklopu Državne dvorazredne trgovske šole, ki je bila v poslopju osnovne šole v Gregor i evi ulici. Pouk se je odvijal ve inoma ob nedeljah dopoldne, deloma ob delavnikih, štirikrat tedensko eno do dve uri po delovnem asu. U enci so se morali vra ati v trgovine k zapiranju in pospravljanju trgovin. U enci so bili doma prakti no iz celotnega slovenskega ozemlja. Prihajali so npr. iz Ljubljane, Kranja, Ko evja, Maribora, Ptuja, Brežic itd. Trgovske nadaljevalne šole v širšem celjskem zaledju so bile še v Sevnici, Trbovljah, Polj anah, Slovenj Gradcu in Šoštanju. V Trgovsko nadaljevalno šolo so hodili ve inoma vajenci, zaposleni pri mestnih trgovcih. Pred in po pouku so morali delati v trgovini in ni bilo asa za daljši prevoz v šolo. V zadnjem celotnem šolskem letu pred drugo svetovno vojno je pouk potekal deset mesecev na leto po tri ure na teden. Tako je šola, ki je bila trirazredna, imela, e

V obdobju med obema vojnama od leta 1919 do 1941 je Trgovsko nadaljevalno šolo absolviralo 462 u encev, od teh 329 moških in 133 žensk. Na leto povpre no 21 absolventov. Prva leta po koncu 2. svetovne vojne so bila zelo negotova za nadaljnji obstoj šole. To je bilo obdobje, ko je nova šolska oblast dovoljevala improvizacije, zlasti v stro kovnem šolstvu. Organiziranih je bilo veliko te ajev, ki so poskušali na hitro nadomestiti odvzeta šolska vojna leta številnim posameznikom. Tudi na Gospodarski šoli za vajence trgovskih podjetij v Celju so u no dobo v šolskem letu 1946/1947 skrajšali iz treh na dve leti. U enci so bili oproš eni opravljanja zaklju nega izpita. Opravljali so samo še pomo niški izpit pred komisijo na Mestnem oziroma Okrajnem ljudskem odboru. Slednjega so lahko nekateri opravljali, ne da bi sploh dokon ali šolanje.


Poleti 1950 je bil za upravitelja Gospodarske šole za vajence trgovskih podjetij v Celju imenovan mag. Ludvik Rebeušek. Z njegovim prihodom je šola dobila nov zagon za nadaljnji razvoj. Tako so v šolskem letu 1950/51 ponovno podaljšali u no dobo na tri leta, hkrati pa se je za ela povezovati s trgovskimi podjetji s ciljem, da bi se pouk na šoli bolje povezal s prakso v gospodarstvu. Šola je v svojem osemdesetletnem razvoju vse skozi gostovala v tujih prostorih drugih ustanov. Ker je bila prostorska stiska velika, zanimanja za tovrstno šolanje pa vedno ve , je veliko u encev odhajalo na šolanje v druge kraje po Sloveniji. Celje je bilo tretje najmo nejše gospodarsko in trgovsko središ e v Sloveniji. Tega se je zavedala tudi Trgovinsko-gostinska zbornica v Celju. Na pobudo šolskega odbora in ob nega zbora Trgovinskogostinske zbornice v Celju se je novembra 1956 za ela gradnja nove šolske stavbe. Po letu 1927, ko so zgradili t. i. okoliško šolo, je bila to prva nova šolska zgradba v mestu. Z rednim poukom so v novi šoli za eli v mesecu februarju leta 1958. Nova šola je bila zgrajena v Ulici 29. novembra 12 (danes Kosovelova 12). Šolski okoliš šole je obsegal ob ine: Celje, Laško, Žalec, Mozirje, Velenje, Slovenske Konjice, Šentjur in Šmarje pri Jelšah. Leta 1958 so na šoli ustanovili prvi gostinski oddelek, v šolskem letu 1959/60 pa so odprli prvi poslovodski oddelek, ki je bil temelj za kasnejšo Poslovodsko šolo. V njo so se lahko vpisali absolventi poklicnega izobraževanja za prodajalce s prakso v gospodarstvu. Dve leti kasneje so

na šoli odprli tudi aranžerski oddelek, za katerega so veljali ob vpisu enaki pogoji kot za poslovodsko šolo. Razširjena izobraževalna dejavnost šole je bila vzrok za njeno preimenovanje. Od leta 1962 dalje se je zavod imenoval Šolski center za blagovni promet. Ob preimenovanju je bilo na šoli vpisanih 305 u encev. Odprt je bil tudi oddelek za srednje komercialiste, ki je bil temelj za ka snejšo komercialno šolo.

U enci so obiskovali teoreti ni in prakti ni pouk periodi no. Eno polletje so bili u enci na praksi, drugo pa pri teoreti nem pouku na šoli. Šolo so izmenoma financirali ob inski prora un, poverjeništvo za trgovino, trgovska zbornica, zbornice in ob ine, nazadnje ob inski oziroma medob inski sklad za šolstvo. Z rastjo števila u encev in razširitvijo dejavnosti se je pove alo tudi število zaposlenih. Ob zaklju ku šolskega leta 1964/65 je štela delovna skupnost 20 stalnih lanov.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

V tem šolskem letu se je uveljavil tudi nov sistem izobraževanja. Opustili so vajeniški sistem, šola je prevzela odgovornost za celotni u ni proces, tudi prakti ni pouk. U enec je bil po novem sistemu izena en z ostalimi u enci srednjih šol. Po kon ani triletni izobrazbi je pridobil izobrazbo za poklic prodajalca. Na prelomu iz šestdesetih v sedemdeseta leta je število trgovskih podjetij raslo. Trgovinska dejavnost se je skupaj z razvojem v gospodarstvu modernizirala. Število u encev na šoli se je pove alo do te mere, da je ponovno nastala prostorska stiska. Rezultat je bila gradnja šole na novi lokaciji, nedale od dotedanje zgradbe. Novo šolsko zgradbo, z novo telovadnico, so dogradili leta 1974. Sve ana otvoritev šole na prostoru, kjer stoji še danes, je bila 28. 10. 1974. Šola za prodajalce je po daljšem asu spet lahko sprejela vse prijavljene u ence v prvi letnik, ki je štel 13 oddelkov. Že v prihodnjem šolskem letu so se za ele obširne razprave o osnutku predloga za reformo srednjega in visokega šolstva v novo, usmerjeno izobraževanje. V šolskem letu 1979/80 je Šolski center za blagovni promet obiskovalo 1342 u encev in slušateljev, in sicer v: šoli za prodajalce (z mladinskim oddelkom, oddelkom za odrasle in oddelkom za prekvalifikacijo v poklic prodajalca), poslovodski šoli in komercialni šoli z dislociranimi oddelki v Brežicah, Mozirju, Slovenskih Konjicah ter Velenju. V septembru leta 1980 je dotedanjega dolgoletnega ravnatelja mag. Ludvika Rebeuška, ki je imel ogromno zaslug za

razvoj šole, zamenjala profesorica Dragica Štojs. Leta 1981 se je šola preimenovala v Srednjo šolo za trgovinsko dejavnost. V za etku osemdesetih let se je za elo usmerjeno izobraževanje. V prvi letnik je bilo tedaj vpisanih 8 oddelkov, ki so se izobraževali po programu za trgovinsko dejavnost. Med šolskim letom pa so se lahko glede na rezultate vzgojnoizobraževalnega dela usmerili v naslednje poklice: blagovni manipulant – III. stopnja, prodajalec – IV. stopnja in komercialni tehnik – V. stopnja. Vzporedno z novim programom pa je potekalo izobraževanje že prej vpisanih generacij po starih

programih s periodi no organizacijo pouka. V nekaj letih so se pokazale tudi vse pomanjkljivosti procesa usmerjenega izobraževanja. Pouk je bilo težko organizirati glede na pet- do sedemtedensko prakso, ni bilo primernih u benikov, pogosto se je spreminjalo tedensko število ur posameznega predmeta itd.


Vodstvo šole je vznemirjal tudi nepredviden upad števila vpisanih u encev. Leta 1985/86 je šolo obiskovalo 459 u encev. Razporejeni so bili v 14 oddelkov. Zmanjšan vpis pa ni bil edini problem, s katerim so se spopadali v osemdesetih letih na šoli. Poleg že omenjenih težav s programskimi spremembami usmerjenega izobraževanja so bile ostale plod takratnega splošnega družbenega in ekonomskega položaja v državi. Pogosto ni bilo materialnih sredstev za najnujnejše investicijsko vzdrževanje šole. Reforma usmerjenega izobraževanja je doživela neuspeh na vseh podro jih.

Ko je pedagoški kader šole z novim optimizmom za el uvajati prenovljene programe na šolo, je šola doživela hudo povodenj, ki jo je mo no prizadela. Poplavljenih je bilo veliko prostorov in šolska dokumentacija. Pomo je prihajala po asi in tudi v naslednjem šolskem letu šola še ni bila popolnoma obnovljena. Vrnilo pa se je zanimanje za izobraževanje

na trgovski smeri in za program ekonomsko-komercialni tehnik. Število prijav se je pove alo do te mere, da je šola morala za kratko obdobje celo omejiti vpis. Leta 1992 se je ravnateljica šole Dragica Štojs odlo ila za upokojitev. Nova ravnateljica šole je postala mag. Maja Krajnc. Šola se je preimenovala v Srednjo trgovsko šolo. Število dijakov se je v prvi polovici devetdesetih let hitro pove evalo. V šolskem letu 1991/1992 je bilo na šoli 22 oddelkov, naslednje šolsko leto 24 oddelkov, v šolskem letu 1993/94 28 oddelkov. Leta 1996 je imela šola že 42 oddelkov. Zaradi nenehnega porasta števila dijakov je šola zašla v prostorsko stisko. V maju 1996 se je vodstvo šole odlo ilo, da bo potrebno šolsko stavbo obnoviti in dograditi nove prostore nad dotedanjim zgornjim nadstropjem. Do za etka obnove šole, ki se je za ela 16. 9. 1996, so se morali dijaki in u itelji preseliti v za asne prostore na štirih razli nih lokacijah v Celju. Obnova in gradnja sta hitro potekali in ve ina dijakov se je lahko preselila v obnovljeno stavbo že sredi januarja leta 1997. Na I. osnovni šoli so ostali dijaki 1. letnika, ki so se na mati no šolo preselili 10. 3. 1997. Kljub dograjeni mansardi je pouk v popoldanskem asu ostal, ker je bilo premalo prostorov, da bi vsi oddelki lahko imeli dopoldanski pouk. V tem obdobju je šola za ela uvajati nov program, in sicer podjetniško poslovanje. V slednjem so si dijaki šole lahko pridobili dva poklica. Po treh letih izobraževanja so pridobili poklic poslovni tajnik, e pa so se

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

odlo ili še za nadaljnji dve leti šolanja, pa so pridobili poklic poslovni tehnik. Šola je za ela izvajati tudi dveletni program za izobraževanje trgovcev, ki so si želeli pridobiti izobrazbo komercialnega tehnika.

Šolsko leto 1999/2000 na prelomu tiso letja je zapisano v zgodovino šole kot leto, v katerem je šola imela najve , kar 50 oddelkov. Šola je spremenila ime iz Srednje trgovske šole v Poslovnokomercialno šolo. V tem šolskem letu je šola pridobila tudi višjo strokovno šolo kot svojo organizacijsko enoto. Njen ravnatelj je postal mag. Bojan Sešel. Vlada Republike Slovenije je 6. 1. 2000 sprejela sklep, da Celje kot regijsko središ e in mesto z bogato trgovsko kulturo pridobi Višjo stro kovno šolo za trgovino in komercialo, ki bi uspešno pokrivala potrebe po komercialnem menedžmentu. Tako so prvo študijsko leto 2000/2001 za eli izvajati višješolski izobraževalni

program komercialist za mladino in odrasle. V prvi letnik se je lahko vpisalo 70 rednih in 70 izrednih študentov. V šolskem letu 2002/2003 je višja šola odprla novo dislocirano enoto v Rogaški Slatini, kjer so se lahko izobraževali izredni študentje v programu komercialist. Leta 2005/2006 so uvedli še višješolski program ra unovodja, ki je omogo al redni in izredni študij. V šolskem letu 2008/2009 je bil uveden nov program ekonomist in ustanovljena dislocirana enota v Mozirju. Skupaj je to študijsko leto na šoli študiralo 593 študentov. Redni študij v navedenih programih traja 2 leti, izredni 2 leti in pol (od leta 2008 /2009 samo dve leti). Poslovno-komercialna šola v Celju ima v prvem desetletju novega stoletja dve organizacijski enoti: Srednjo poklicno in stro kovno šolo in Višjo strokovno šolo. Slednja je imela v šolskem letu 2001/2002 46 oddelkov in 1317 dijakov. V šolskem letu 2003/2004 je bil na šoli uveden nov triletni program administrator. Po uspešnem zaklju nem izpitu so se lahko dijaki vpisali v dveletni program poklicno-tehniškega izobraževanja in dosegli poklic ekonomski tehnik. Do šolskega leta 2006/2007 je pouk potekal tudi popoldan. V šolskem letu 2007/2008 se je število oddelkov zmanjšalo na 34. Zaradi upada števila vpisanih dijakov, kot posledice negativnih demografskih trendov, je lahko šola v naslednjem šolskem letu prvi organizirala pouk samo v dopoldanskem asu. V tem obdobju so se v slovenskem poklicnem in strokovnem izobraževanju za ele velike spremembe. Spremenili so se izobraževalni programi, uvedli so se


novi pravilniki in zakon o obveznem toplem obroku za dijake. Spremenil se je tudi na in financiranja v vzgojno-izobraževalni dejavnosti. Vse te novosti so bile vpeljane na šoli s šolskim letom 2008/2009. Kljub veliki obremenjenosti vodstva in u iteljev z novostmi je šola na podlagi tradicije zadnjih let ogromno energije vlagala tudi v številne dejavnosti izven pouka. U itelji in dijaki so nadaljevali in še poglobili ter razširili delo v mednarodnih projektih, se zelo uspešno udejstvovali na športnih tekmovanjih, nadaljevali svoje tradicionalno uspešno in obsežno delo v raziskovalni dejavnosti in uspešno nadaljevali s tradicionalnim prakti nim usposabljanjem nekaterih dijakov v tujini. Vse našteto, vklju no z vsakoletnimi nasmejanimi in zadovoljnimi obrazi absolventov, šoli in njenim zaposlenim

daje nov zagon, da sprejme medse nove generacije dijakov in študentov. VIRI: B Grobelni k, Gus tav. Osemdesetl etnic a v nižjem trgovs kem š olstvu. C eljski z borni k, 1951. B Infor mator: mag. Ludvi k Rebeušek, Celje (gradi vo shranjeno pri avtorici lanka). B Po i vavšek, Marija. Celjs ka obrt in trgovina po sprejetju obrtnega z akona l eta 1859. Ods evi preteklos ti. Iz zgodovine Celja 1848–1918. B Šols ki letopisi B Zajc Cizelj, Ivanka. Šolstvo v Celju 1848–1918. Odsevi pretekl osti. Iz zgodovine Celja 1848–1918. B Zgodovins ki arhi v C elje, Fond: Mestni šols ki s vet Celje (sig. 4/34, 5/25, 7/99). B Zgodovins ki arhi v C elje, Fond MOC II (sig. 91/1939).

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

,4D 7.- 5 & * 78 5

$ razvoju naše šole sem nekaj zapisal že v Zborniku Srednje trgovske šole Celje leta 1997 (Trideset let razvoja 1950-1980). Vendar se je od junija 1950, ko sem po dekretu Poverjeništva za trgovino in gostinstvo ob ine Celje prevzel Šolo za trgovske u ence (do junija Gospodarska šola za vajence trgovskih podjetij) s 66 u enci, pa do septembra 1980, ko sem odšel s Šolskega centra za blagovni promet s 1342 u enci in slušatelji, toliko spremenilo, da nisem v zadregi, ko pobrskam po spominu. Ob prevzemu sem najprej ugotovil, da šola nima svojih u ilnic in opreme (gostovala je štirikrat tedensko v popoldansko-ve ernem asu v dveh u ilnicah na Ekonomski srednji šoli), nobenih redno zaposlenih in zaradi takšnih razmer padajo e število u encev, ki so se v ve jem številu šolali širom Slovenije. Nadalje sem ugotovil, da sta teoreti ni in prakti ni pouk popolnoma lo ena, brez potrebne koordinacije izobraževanja in vzgoje istega mladinca oziroma mladinke. Izboljšanju takega stanja sem dal prednost pred materialnimi vprašanji. Pripravil sem projekt Š – D – P (šola – dom – podjetje) in vabil zastopnike trgovskih podjetij na razgovore ob važnejših dogodkih na šoli: redovalne konference, zaklju ek pouka, pred vpisom v novo šolsko leto, spremembe v organizaciji pouka. Na teh

se stankih sem tudi opozoril na slabo materialno stanje šole in nevarnost njene ukinitve, kot se je zgodilo gostinskemu oddelku leta 1948. U encem sem poskušal v okviru razpoložljivega šolskega asa ponuditi im ve izobraževanja preko predpisanih u nih na rtov. Tako se je npr. šola takoj vklju ila v popoldanski abonma celjskega gledališ a, seveda ob šolskih popoldnevih. Za prvo šolsko leto pišem v prvi osebi, saj sem bil vse v eni osebi (one man band): u itelj, upravitelj, administrator, knjigovodja … menedžer. Kljub težavam pa so bile tudi prednosti: vse sem vedel o šoli, sam sem odlo al, predvsem pa sem poznal vse u enke in u ence. Svojo pisarno sem si uredil v spraznjenem prostoru za istila. Naslednje leto je prišel prof. Lojze Cukala, za njim prof. Magda Jarh. Ostali u itelji so bili zunanji sodelavci. Z materialno podporo nekaterih trgovskih podjetij smo leta 1951/1952 izdali svoj prvi letopis, v katerem smo zajeli vse podatke od leta 1945 naprej. Letopis smo redno izdajali, vsa ko šolsko leto, edini med tovrstnimi šolami. Sodelovanje s trgovskimi podjetji in njihovo vklju evanje v odpravo težavnih razmer in bodo i razvoj šole se je potrdilo ob podpori odlo itve našega šolskega odbora za gradnjo nove šole. Enak sklep je sprejel


ob ni zbor Trgovinsko-gostinske zbornice Celje ter Trgovinska zbornica Celje okolica in Trgovinska zbornica Slovenije. Glavni financer investicije je bila TZS (sklad za kadre), ki je izdelala mrežo trgovskih šol v Sloveniji. Svojo šolo smo prevzeli s Prešernovo proslavo 8. februarja 1958. S tem so odpadle vsakoletne skrbi, ko pred novim šolskim letom nismo vedeli, kje bo naša šola dobila za asne u ilnice. Na novi šoli so se delovne razmere za u ence in u itelje bistveno izboljšale. K pouku smo lahko sprejeli ve ino u enk in u encev. Zaživeli so mladinska organizacija, šolska skupnost, obšolske dejavnosti. Razpisi za u itelje so bili uspešnejši. Za el je izhajati mladinski list Naše ogledalo. Ve ina pouka je bila v dopoldanskem asu. Nova lokacija šole je imela tudi nekaj kolateralne škode za skupino u encev, ki so prihajali k pouku s savinj anom. Z izgovorom na zamude vlaka so po potrebi »špricali« prvo šolsko uro. Pravljice je bilo konec, ko sem »ta glavne« povabil v svojo pisarno s pogledom na železniško progo. Odtlej vlak ni ve zamujal. Dosedanjo organizacijo pouka smo spremenili. Še vedno je bilo šolanje celoletno, vendar izmenoma: dvakrat po tri dni tedensko, ostale tri dni pa pri prakti nem pouku. Intenzivirali smo sodelovanje s poslovodji – u itelji prakti nega pouka v trgovskih prodajalnah. Na celjski šoli smo prvi ustanovili službo nadzora – svetovanja prakti nega pouka. Skupaj smo pripravljali u ne na rte za prakti ni pouk (A in B program), jih usklajevali z u nimi na rti šolskih stro kovnih

predmetov. Naši nadzorniki so sodelovali pri razrednih izpitih prakti nega pouka, vsi u itelji pri prakti nem pouku zaklju nega izpita v izbranih prodajalnah, ki je bil sestavni del celotnega zaklju nega izpita. Postopno smo realizirali »celjski model povezave teoreti nega in prakti nega pouka pod vodstvom (poklicne) šole«. Celjski model so uvedle vse trgovske in gostinske poklicne šole v Sloveniji, priporo il ga je zvezni posvet leta 1968 v Celju. Uspešno smo si prizadevali za ukinitev raznih te ajev za kvalificirane in visokokvalificirane trgovske delavce, saj smo ponujali redno, verificirano šolanje na Šoli za prodajalce, Poslovodski ali Komercialni šoli. Omogo ili smo tudi šolanje na Oddelku za priu ene trgovske delavce in na Oddelku za prekvalifikacijo absolventov sorodnih poklicnih šol za poklic prodajalec. Naše stališ e je podprla Skupnost šolskih centrov za blagovni promet Slovenije. Takšni te aji so bili ukinjeni. Žal pa (naša) šola v osemdesetih letih ni ve tako odlo no vztrajala na tem stališ u. Posebno pozornost moram nameniti odprtju Oddelka za gostinske kadre (Gostinski oddelek) leta 1958 v okviru naše Šole za trgovske u ence. Z odprtjem tega oddelka smo položili temelje za ponovni razvoj gostinskega šolstva v Celju in za širše celjsko turisti no obmo je. Šolanje gostinskega naraš aja je bilo ukinjeno leta 1948 (po nacionalizaciji hotelsko-gostinskih podjetij v Celju, Dobrni, Rogaški Slatini … 28. aprila 1948).

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Do takrat so se šolali gostinski vajenci na Gospodarski šoli za vajence trgovskih podjetij, potem pa na raznih te ajih v Rogaški Slatini, Dobrni itd. Mojo pobudo, da bi v novi šoli za asno v okviru naše Šole za trgovske u ence odprli še gostinski oddelek, so potrdili ob ni zbor Okrajne gostinske zbornice, Republiška gostinska zbornica in Zveza naravnih zdraviliš Slovenije v Celju. Gostinski oddelek je za el s poukom v šolskem letu 1958/59, po enakem sistemu šolanja, in se leta 1962 preoblikovali v samostojno Gostinsko šolo (glej Letopise Šole za trgovske u ence za to obdobje). Minilo je 50 let, ko smo v Celju (ponovno) pri eli z rednim šolanjem za še eno gospodarsko panogo, gostinstvo in turizem. Vendar promocije za to obletnico v javnosti ni bilo zaznati. Promocija je sicer med osnovnimi orodji uspešnega poslovanja v gostinstvu in turizmu. Z zgraditvijo internata (Doma Vere Šlandrove) leta 1961 smo lahko sprejeli vse trgovske u ence s celotnega celjskega okraja. Potreben je bil nov dogovor s podjetji o organizaciji pouka. Smiselno smo sledili osnovi dogovora iz leta 1958, razmerju 50 : 50, vendar v spremenjeni razporeditvi. Ob za etku šolskega leta so prihajali novinci in polovica u encev II. letnika, v drugem polletju pa druga polovica u encev II. letnika in vsi u enci III. letnika. Šola je bila zadovoljna, da so šolanje skupaj za eli novinci, u enci III. letnika pa skupaj kon ali z zaklju nim izpitom. Podjetja so bila zadovoljna, ker so imela u ence III. letnika v jesenskem in boži nonovoletnem asu, ko je bilo najve prometa.

Stabilno razmerje organizacije pouka 50 : 50 je bilo važno za na rtovanje razvoja šole, za kadrovsko politiko v trgovskih podjetjih in za ekonomi no izkoriš enost zmogljivosti v internatu. Morebitno spremembo tega razmerja je bilo potrebno skrbno premisliti, kar se je izkazalo pri skrajšanju asa za prakti ni pouk. Teoreti ni del pouka je potreboval ve u ilnic in u iteljev in se je tako podražil. Podjetja niso ve zmogla realizirati predpisanega u nega programa prakti nega pouka, kupci so kritizirali preslabo usposobljenost mladih prodajalcev in prodajalk. Pri periodi ni organizaciji dela na šoli so se sicer pojavile dolo ene težave. Potrebni sta bili dve mladinski organizaciji, dve šolski skupnosti itd., kar je bilo ob kon anem šolskem letu smiselno združiti. U enci pa so imeli ve možnosti aktivnega udejstvovanja in še razne druge ugodnosti, predvsem zagotovljeno šolanje. Šola je vendar zaradi u encev, dijakov, študentov (kot naj bi bile bolnišnice zaradi bolnikov). Za u itelje je bil periodi ni sitem pouka fizi no in psihi no naporen, predvsem za razrednike. Zato so nekateri kmalu odšli na »normalne« šole. (Kaj pa pedagoški eros?) Finan na konstrukcija investicije za drugo, ve jo šolo s telovadnico je bila druga na, tretjinska. Najprej je morala šola zbrati prvo tretjino potrebnih sredstev, potem sta se šele pridružila Izobraževalna skupnost Slovenije in ob ina Celje. S posebnimi namenskimi pogodbami s trgovskimi podjetji smo kmalu izpolnili svojo obveznost. Leta 1972 se je za ela gradnja in 28. oktobra 1974 smo prevzeli nov objekt, kjer še danes deluje


Poslovno-komercialna šola. Našo prvo zgrajeno šolo smo predali Gostinski šoli. V no i pred slovesnostjo se je lepo jesensko vreme spremenilo, za elo je deževati in snežiti. Temno no so izkoristili nepridipravi, ki so vlomili v mojo pisarno na stari šoli. Kaj so le iskali v zlomljeni mizi? Klju za uspešne šolske projekte? Širjenje dejavnosti in razvoj našega šolskega centra za blagovni promet je botrovalo zamisli o realizaciji projekta »tristopenjskega šolanja« trgovskih delavcev, ki sem ga imenoval »od vajenca do diplomanta«. Prva stopnja šolanje Šola za prodajalce, druga stopnja Poslovodska ali Komercialna šola, tretja stopnja Višja trgovska šola. Projekt sem predstavil na ob nem zboru skupnosti ŠCBP Slovenije 28. avgusta 1976. Zamisel tristopenjskega študija je med trgovskimi podjetji zbudila veliko zanimanja. Žal, te moje zamisli ni nih e nadaljeval. Naša Poslovnokomercialna šola je leta 2000 pridobila Višjo stro kovno šolo kot organizacijsko enoto. Že ve krat omenjena Skupnost šolskih centrov za blagovni promet Slovenije je imela pomembno vlogo za razvoj trgovskega šolstva v Sloveniji. Med prvimi je bila ustanovljena na zboru u iteljev 28. januarja 1964 v Ljubljani. Izvoljen sem bil za predsednika in potrjen na vsakoletnih ob nih zborih do leta 1980. Sedež Skupnosti je bil v Celju, na naši šoli. V

okviru Skupnosti so delali predmetni aktivi, tudi aktiv nadzornikov – svetovalcev prakti nega pouka. Letni ob ni zbori so bili konec avgusta, pred novim šolskim letom, na sedežih šol po razporedu, ki ga je dolo il upravni odbor. Na njih so predmetni aktivi poro ali o predlogih za nadgradnjo ali spremembo u nih na rtov, plenum jih je potrjeval. S tem smo želeli dose i enako raven pouka na vseh šolah. Upravni odbor je dolo al organizatorje športnih tekmovanj in tekmovanj v tehniki prodaje blaga in aranžerstvu. Skupnost je vsako leto pripravila stro kovne ekskurzije u iteljev naših šol po Evropi, zadnjo v Egipt. Sprva z avtobusi in železnico, kasneje z ( arterskimi) letali. Na ekskurziji v Sovjetsko zvezo so me v reprezentativni trgovski šoli pred ogromnim zemljevidom SZ vprašali, kje leži Slovenija. Izmazal sem se z odgovorom »med Dunajem in Trstom« ter z mezincem prekril še del Avstrije in severne Italije. Manjšinsko vprašanje je bilo rešeno. O delu skupnosti ŠCBP smo poro ali v naših Letopisih od leta 1964 do 1980. Vsa leta sem se vozil v službo s kolesom, kupljenim pred drugo svetovno vojno. Vožnja s tem muzejskim ravnateljevim biciklom je bila vro a želja marsikaterega u enca. Zato so postavljali straže ob moji odsotnosti, da bi lahko svoje želje uresni ili. Ni še dolgo, ko so kolo odpeljali v Muzej novejše zgodovine. Kolesarja niso vzeli …

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

,4 , / ) 0

& !

"

& '

zgodovini slovenskega šolstva in tudi v zgodovini Poslovnokomercialne šole v Celju so se pojavljale in se še pojavljajo številne spremembe, ki so razen težav prispevale tudi k temu, da se je šola spreminjala in razvijala ter dosegla status in ugled, ki ga danes ima in so nanj lahko ponosni vsi, ki so na šoli delovali in s svojim znanjem, izkušnjami in ustvarjalnostjo prispevali k uspehom, ki jih je šola dosegla. Ravnateljstvo na takrat imenovanem Šolskem centru za blagovni promet sem za ela v šolskem letu 1980/81, ko se je v slovensko šolstvo za elo uvajati usmerjeno izobraževanje, ki je zelo spremenilo zlasti dotedanje poklicno izobraževanje. Spremenili se niso le programi, preimenovale so se tudi šole. Tudi Šolski center za blagovni promet se je preimenoval v Srednjo šolo za trgovinsko dejavnost. Proces uvajanja novih programov za konkretno uspešno izvajanje je bil zelo zahteven. Kar nekaj let je trajalo, da so se na elne usmeritve novih programov uskladile in prilagodile realnim možnostim izvajanja in potrebam trgovine. V za etku uvajanja usmerjenega izobraževanja je bilo precej kadrovskih problemov za nove predmete, ki jih v prejšnjih programih ni bilo: matematika, fizika, kemija … Na

razpise za profesorje teh predmetov ni bilo odzivov, saj diplomanti niso želeli pou evati na nekdanjih poklicnih šolah, ker so imeli možnosti pou evanja na gimnazijah in takratnih srednjih šolah. Težave nam je uspelo premagovati s posebnim iskanjem in motiviranjem profesorjev in tudi s povezovanjem med vsemi srednjimi šolami v Celju in vsemi srednjimi šolami za trgovinsko dejavnost v Sloveniji. S pomo jo teh povezav smo uspešneje premagovali tudi številne državne in ob inske neracionalne administrativne ukrepe, med drugim tudi ob insko zahtevo za združitev takratne Srednje ekonomske šole in Srednje šole za trgovinsko dejavnost v Celju. Šolsko leto 1985/86 smo za eli z najmanjšim številom oddelkov v zadnjih dvajsetih letih, zato so se pojavljali viški pedagoških kadrov, ki pa jih je bilo zelo težko samoupravno razreševati. Odpovedovanja delovnih razmerij namre ni smelo biti. Te probleme smo razreševali z upokojevanjem tistih, ki so imeli osnovne pogoje za upokojitev in iskanjem dela za profesorje na drugih šolah. Zmanjševanje števila oddelkov v šolah za izobraževanje prodajalcev po vsej Sloveniji


je bilo državno na rtovano. Temu so se upirala tudi trgovska podjetja, a zmanjševanja ni bilo mogo e prepre iti. Kadrovske probleme v trgovini smo poskušali razreševati s pove anim razvojem samoizobraževanja – danes ga imenujemo izobraževanje odraslih. Kasneje se je v ta proces vklju ila tudi Gospodarska zbornica Slovenije, saj se je trgovina za ela zelo razvijati in je potrebovala vedno ve prodajalcev, poslovodij in tudi komercialnih tehnikov. Vsa leta mojega dela na šoli se je veliko razli nih problemov v delovanju srednjega šolstva takratnega asa odražalo tudi na naši šoli, a smo s pedagoškim optimizmom in medsebojnim sodelovanjem težave uspešno premagovali, da je šola dosegala želene uspehe na vseh podro jih svojega delovanja. Negativne družbene razmere, ki so bile v osemdesetih letih prejšnjega stoletja izrazito prisotne, so povzro ale tudi veliko težav pri vzdrževanju šole, opremljanju šole z novo u no tehnologijo in prilagajanju šole novim na inom dela. Normativ števila u encev v razredu je bil 36 u encev brez možnosti delitve na skupine, kar je povzro alo veliko težav pri izvajanju u nih programov. Tudi u iteljski zbor je doživljal socialne probleme zaradi nizkih osebnih dohodkov in pove evanja obremenitve z delom, zato se je v letu 1988 pridružil splošni stavki, ki jo imam v spominu kot prvo splošno stavko prosvetnih delavcev v Sloveniji. Posebnost pa je bila tudi velika poplava 1991, ki je šolo zalila in poškodovala celotno pritli je in podpritli je. Potem pa se

je pojavil še razpad Jugoslavije in vojni spopadi. Prvi alarm smo doživeli na zaklju ni konferenci profesorskega zbora. Seveda se je konferenca takoj kon ala in skoraj vsi prisotni so odšli domov, le nekaj nas je kljub grožnjam ostalo in smo prestavljali na varno vso pomembno šolsko dokumentacijo. Se je pa vse sre no kon alo in nobena bomba ni ni poškodovala. Slovenija je postala samostojna država in letos praznuje polnoletnost, jaz pa sem se 1. aprila 1992 upokojila. Delo na Srednji šoli za trgovinsko dejavnost je bilo zame sicer naporno, a imam kljub temu na as, ki sem ga preživela na Srednji šoli za trgovinsko dejavnost prijetne spomine, saj smo z vsemi na šoli prijetno sodelovali, si medsebojno pomagali in številne probleme tedanjega asa uspešno premagovali. Tudi disciplinskih problemov u encev je bilo veliko manj, kot jih je v sedanjem asu. Na šoli so zaživele razli ne kulturne dejavnosti in bivanje v šolskih prostorih so poživljali tudi številni likovni in drugi izdelki u encev. Posebne spomine pa imam tudi na pevski zbor, ki smo ga ustanovili in ga je zelo uspešno vodil prof. Marijan Lebi . Z za etkom leta 1989 je bilo ukinjeno financiranje interesnih dejavnost, a smo jih na šoli z veliko prizadevnostjo mentorjev razvijali naprej in s tem omogo ali tudi širjenje znanja u encev. Ob 140-letnici šole želim vsem sedaj delujo im na šoli, da bi uspešno premagovali težave in se trudili za uspešen razvoj šole tudi v bodo e.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

, ) ,

*9

) * - . /,

+,

pomini se vra ajo z neprizanesljivo vztrajnostjo ter nas prestavljajo v as, ki smo ga intenzivno doživljali, preživljali in tudi po svoje sooblikovali. Pred nekaj ve kot 40 leti sem prišel na takratni Šolski center za blagovni promet, na urejeno šolo, med udovite sodelavce. Delo je bilo vsaj v prvih letih naporno. Pouk je potekal od jutra do ve era, tako da smo bili z daljšimi ali krajšimi vmesnimi presledki v službi skoraj ves dan. Toda vsi delovni napori so se kljub temu izpla ali. Gledano z današnjimi tehnološkimi »internetnimi« merili je bil naš as zelo preprost, med loveški odnosi pa osebni in prepleteni. Bili so vrednota, ki je temeljila na priznavanju u iteljeve avtoritete in dijakove osebnostne prvinskosti. Mladini sem bil po svoje hvaležen tudi zaradi njihove razposajenosti, vedoželjnosti, trmoglavosti in zdrave upornosti, saj so s tem tudi oni oblikovali moj pedagoškovzgojiteljski zna aj. Doživljali in preživljali smo turbulence našega šolstva, ohranjali mirno kri in glavo ter jih z dobro voljo tudi preživeli – sodim za svoj as. Spoznal sem preprosto resnico: bodi pošten do sebe in dela, ki ga opravljaš, mladini pa daj ob utek, da jih upoštevaš kot osebnosti, ki jim velja ponuditi nekaj svojih življenjskih izkušenj.

Tudi po prehodu v usmerjeno izobraževanje je šola ohranila ime dobre strokovne šole in odnosi s trgovskimi podjetji so se ohranili, kar je bilo zelo pomembno. V ta as so moji spomini vezani na ustanovitev dekliškega pevskega zbora. Imel sem sre o, da so mi rojenice podarile nekaj drobnih glasbenih talentov. Tako je naneslo, da mi je takratna ravnateljica, profesorica Štojsova, predlagala, naj razmislim o ustanovitvi pevskega zbora. Najprej me je ideja presenetila, nato vznemirila, kon no pa sem presodil, da bi se izpla alo poizkusiti, saj sem v tem asu po sili razmer pou eval tudi pouk glasbe. Prepevali smo na proslavah, šolskih prireditvah, pevskih revijah, gostovali na drugih šolah in prirejali celo samostojne koncerte. Vsega tega ne bi bilo, e ne bi bilo volje in zagnanosti pevk ter dobrohotne pomo i mojih kolegov v zbornici. Ob tej priliki se jim iskreno zahvaljujem in opravi ujem, saj vem, da so na tihem negodovali, ker sem za pevske vaje marsikdaj izkoristil »luknje« v svojem urniku. Z moji mi bivšimi kolegi in u enci delim osebne radosti in prijetne spomine. Slovo je bilo iskreno in prisr no.


$,

, ,

5,

)01 as hitro te e. Od mojega prvega dne, ko sem pri ela s službo tajnice na Šolskem centru za blagovni promet v Celju, je preteklo štiriintrideset let. Spomini pa so sveži, kot bi se zgodilo v eraj. Priznati moram, da sem se v tej službi po utila zelo dobro. V tem obdobju sem »zamenjala« ravnatelja in dve ravnateljici. Moram jih pohvaliti. Vsak je bil posebna osebnost in od njih sem se mnogo nau ila in z njimi, po mojem mnenju, dobro sodelovala. Lepo smo se imeli tudi z ožjimi sodelavci - Heleno, Miro in Vinkom. Zbrali smo se ob jutranji kavici in premleli osebne in službene težave. Kavica pa je zadišala tudi profesoricam ter profesorjem in e na hitro izra unam, sem v tej službi med drugim skuhala približno deset tiso litrov kave. V tajništvu so radi prihajali tudi predavatelji. Malo smo pregledali obveznosti iz letnega delovnega na rta, malo poklepetali in si povedali kakšno šalo za prijeten za etek delovnega dne. Ko je to druženje postalo že malo

prepogosto, je ravnateljica ukazala brati Zeleno knjigo in Drago malo manj motiti. Kot sem zamenjala tri ravnatelje, je tudi šola v asu moje zaposlitve menjala tri imena. Iz Šolskega centra za blagovni promet se je preimenovala v Srednjo trgovsko šolo, potem pa še v Poslovnokomercialno šolo. Leta so hitro tekla. Prišel je as upokojitve. Tudi tega dne ne bom nikoli pozabila, zlasti slovesa in pa pesmi, ki mi jo je napisala Ksenija. Ve krat jo preberem in se z njo pohvalim prijateljem. Takrat me je akalo varstvo moje etrte vnukinje, ki mi je »polnila baterije«. V šolo se rada vra am in sem vesela vsakega povabila.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

$

4 . - 1 / 5 0/ 0 ., ) 0/ ,+- ) , + * ,6 -, ) , 5,. - +, 1 / * /4 ) 7 oja življenjska in poslovna pot je tesno povezana s Šolo za trgovske u ence v Celju. V šolskem letu 1953/54 sem bil sprejet v u no razmerje in tako dobil priložnost u iti se trgovske stroke. Šola v tem obdobju ni imela lastnih u ilnic in je gostovala v treh u ilnicah Ekonomske srednje šole, v popoldanskem asu, štirikrat tedensko od 14.50 do 19.30 ure. U enci (vajenci) tega obdobja smo se izobraževali v težavnih razmerah. Dopoldan smo morali opraviti obi ajno osemurno prakti no delo, popoldan pa smo obiskovali pouk. Naše prakti no izobraževanje je predvsem v prvih dveh letih u ne dobe potekalo, v dolo enih podjetjih ve v drugih manj, zunaj prodajnega prostora, saj smo opravljali najtežja fizi na dela s ˝platonarji˝ ali ˝trokolesi˝ na relaciji železniška tovorna postaja - podjetje in obratno. Kaj pa u enje? Po pouku in prihodu domov smo morali narediti šolske naloge in se pripraviti na spraševanje za naslednji dan. Za uspeh v šoli smo pogosto žrtvovali del no i, pred pomembnimi izpiti pa tudi vso no . Še težje pogoje so imeli u enci, ki so

se vozili iz oddaljenih krajev. V šolskem letu 1955/56 so se razmere v najemnih u ilnicah šole še poslabšale. Pred pri etkom šolskega leta so popustili stropi v nekaterih pritli nih prostorih, zato so bili podprti z lesenimi podporniki, da ne bi prišlo do nesre e. Profesorji in u enci smo prihajali v šolske prostore zaskrbljeni in ogroženi. Kljub vsemu ima m na to obdobje zelo lepe spomine. Profesorji niso skrbeli samo za naše strokovno znanje. Imeli so izjemen posluh za socialne in osebne težave vsakega posameznika. Trudili so reševati naše probleme v sodelovanju s podjetji in starši. Vcepili so nam zdravo presojo in trgovskega duha. Predavanja so izvajali na osnovi teoreti nega znanja in prakti nih izkušenj. Nadaljevanje šolanja je postalo v tem asu skoraj nerešljivo zaradi na rtovane decentralizacije trgovine, ki se je leta 1954 tudi pri ela. Pripravljenost ustanoviti tovrstno šolo v popoldanskem asu, ob so asni dopoldanski zaposlitvi v trgovini, sta izkazovali le celjska Mestna in Okrajna trgovinska zbornica. Ni potrebno posebej poudariti, kako potrebno je bilo zagotoviti


trgovskim delavcem možnost nadaljnjega dvoletnega izobraževanja na srednji Komercialni ali Poslovodski šoli in s tem pridobiti za trgovino prepotrebne visokokvalificirane delavce. Po odslužitvi vojaškega roka sem se v šolskem letu 1960/61 vpisal v Poslovodsko šolo. Pridobljena šolska izobrazba mi je omogo ila vpis na višjo in kasneje visoko Ekonomsko- komercialno šolo v Mariboru. Velja poudariti ugled celjske Poslovodske šole. Diplomanti šole smo se lahko brez sprejemnih izpitov vpisali na VEKŠ. V asu študija smo ugotovili, da je pridobljeno znanje pri ve jem številu predmetov pripomoglo k lažjemu razumevanju in študiju u ne snovi ter dobivanju boljših ocen, kot so jih prejemali diplomanti drugih srednjih šol. Obdobje med leti 1965 in 1973 je bilo najuspešnejše v izobraževanju trgovskih delavcev. Podjetja so potrebovala nove, strokovno bolj usposobljene kadre. S pomo jo obveznega dodatnega prakti nega izpopolnjevanja po posameznih trgovskih strokah in s stimulativnimi nagradami za uspeh v šoli in podjetju, smo pridobili prodajalce specialiste, ki so kasneje z dodatnim izobraževanjem prevzemali vodstvena in vodilna delovna mesta na razli nih podro jih gospodarstva. Usmerjeno izobraževanje, ki je sledilo v naslednjih letih, je povzro ilo pravo katastrofo. Dobili smo generacije prodajalcev brez ustreznega znanja in neuporabne za strokovno delo v podjetju.

Na povabilo ravnatelja mag. Ludvika Rebeuška sem v šolskem letu 1974/75 pri el predavati na Šolskem centru za blagovni promet kot predavatelj strokovnega prometa. Povabilo sem sprejel kot priznanje meni osebno in šoli, ki je vzgojila strokovno usposobljenega loveka, sposobnega za predavatelja in prenašalca prakti nega in teoreti nega znanja na mlajše generacije. Sodelovanje s Srednjo trgovsko šolo v Celju je potekalo tudi preko sveta staršev in sveta šole, katerih lan sem bil. Aktualno in kvalitetno pripravljeni dnevni redi so zagotavljali iz rpno razpravo o obravnavi, sprejemanju in o realizaciji letnega na rta s poudarkom na vzgojno-izobraževalnih ciljih. Posebna pozornost je bila namenjena obravnavi problematike obnašanja dijakov v pogledu spoštovanja šolskega reda. Poleg vsestranskega prizadevanja vodstva šole za izvajanje kvalitetnega pouka je šola izvajala tudi številne druge dejavnosti, v katere so se vklju evali dijaki. Razvoj in izobraževanje kadrov za potrebe trgovine v Celju je šola predstavljala z vsakoletno izdajo letopisa. Tako je bilo celotno obmo je informirano o delovanju šole oziroma njenih organov, gradnji šole, šolski knjižnici, sodelovanju šole s podjetji in starši, pregledu u nega uspeha v posameznem šolskem letu, zdravstvenemu stanju u encev itd. Nedvomno je bila izdaja letopisa nadvse koristen informator o organiziranju in delovanju šole za dijake, starše, podjetja in širšo družbeno skupnost.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Pohvalno je sodelovanje in poudarek na odnosu šola - podjetje. Ob asni razgovori vodstva šole s predstavniki trgovskih in drugih podjetij omogo ajo šoli spoznati problematiko prakti nega izobraževanja in drugih aktualnih problemov, šola pa svoje probleme predstavlja podjetjem. To je najboljši na in uveljavljanja novega dualnega sistema izobraževanja šola in podjetje. Prepri an sem, da vseh doseženih uspehov v preteklosti in sedanjosti ne bi bilo brez prizadevnih, zagnanih in ustrezno usposobljenih profesorjev. Ti so bili in morajo biti tudi v bodo e prenašalci znanja na mlade generacije, bodo ega trgovskega kadra in spodbujevalec sodobnega napredka trgovske stroke. Januarja leta 2000 je slovenska vlada sprejela odlo itev, da Celje kot regijsko središ e za vsestransko trgovsko preteklostjo pridobi Višjo strokovno šolo za trgovino in komercialo. Upravni odbor

Poslovnega združenja za trgovino pri GZS je v letu 1998 imel odlo ilno vlogo, da je bilo v Celju omogo eno ustanoviti Višjo strokovno šolo. Brez ustrezne podpore gospodarstva, Obmo ne gospodarske zbornice in vodstva Srednje trgovske šole projekta ustanovitve ne bi bilo mogo e realizirati. Številnim uspešnim in perspektivnim kadrom s kon ano srednjo šolo poslovne smeri je bila s tem podana možnost nadaljnjega izobraževanja v doma em okolju. Kot do nedavni lan predavateljskega zbora PKŠ - Višje strokovne šole, ocenjujem, da študentje pridobivajo ustrezna znanja, potrebna za prakti no uporabo v delovnem okolju podjetij. Poslovno-komercialna šola Celje ob 140letnici izobraževanja kadrov za potrebe trgovine, komerciale, podjetništva, ban ništva in zavarovalništva s podro ja srednjega šolstva v vzgoji in izobraževanju zasluži vse priznanje.


) 7*, E$ 8

,F . ,

1 ,8 /4 -05 79

+,

eta 1960 sem kon ala osnovno šolo in želela sem si, da bi postala medicinska sestra, toda za vpis na srednjo medicinsko šolo si tedaj moral biti star 18 let. Kaj sedaj? Dobila sem prosto u no mesto za trgovca, pa še šolanje na trgovski šoli je tedaj potekalo le dve leti. V šolo si se lahko vpisal le, e si imel v trgovskem podjetju u no mesto. Tako smo hodili tri dni v tednu v šolo, tri dni pa v prodajalno. V asih je bilo precej naporno uskladiti u enje in obvezno delo. Šola se je nahajala v takratni ulici 29. novembra (kasneje gostinska šola). Po razredih smo bili razdeljeni po tujem jeziku, katerega smo se u ili že v osnovni šoli, ter po stroki, katero si je vsak med nami izbral. Mešana stroka je obsegala vse, od živil do tekstila, tehni na stroka pa tehni no blago. Ravno zato je bil naš najpomembnejši predmet blagoznanstvo. Po kon anem prvem letniku so za šolo zgradili tudi dijaški dom, zato smo voza i bivali v domu. Pol leta smo hodili v šolo, pol leta pa smo delali v prodajalnah. Po zaklju ku teoreti nega šolskega dela smo prejeli spri evala, v prodajalnah pa smo opravljali strokovne izpite pred komisijami iz šole in podjetja, kjer smo opravljali prakti no delo. Moram pa poudariti, da nam nobeno delo v trgovini ni bilo tuje. Za

svoje delo smo prejemali tudi vajenske nagrade, ki pa so bile precej minimalne. Toda v za etku dijaški dom še ni bil popolnoma dograjen, zato smo na kosilo hodili v vrtec Ton ke e eve, ki se je nahajal na Mariborski cesti. To nas je dijake zelo obremenjevalo, zato smo se odlo ili, da »štrajkamo«. Namesto na kosilo smo odšli v mesto po kruh, od doma pa smo prinesli marmelado, ki je bila v tistih asih res nekaj posebnega. Tako smo dosegli, da je bila kuhinja v dijaškem domu dokon ana v dobrem tednu. Omenim naj, da je bila v internatu zelo stroga disciplina. To dokazuje tudi anekdota, na katero se še vedno ve krat spomnim. Pred domom je bil pono i mnogokrat parkiran avtomobil, ki je bil v šestdesetih letih še vedno redkost. Z mislijo, da pri vzgojiteljici pono i nekdo preno uje, so se fantje pono i splazili iz doma in avtomobilu prerezali gume. Žal pa se je izkazalo, da je bil avto last zdravnika, ki je bival v sosednji hiši in ta naslednje jutro ni mogel v Ljubljano na nujno operacijo. Kazen je bila neizbežna in mladostniška nepremišljenost je brez razpravljanja v trenutku s šole »odnesla« tri sošolce.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Po dveh letih sem postala trgovka, a z vpisom na želeno medicinsko šolo tudi tokrat ni bilo ni , saj se je življenje obrnilo druga e. Vzljubila sem svoj poklic, zato sem se po dveh letih zaposlitve vpisala še v poslovodsko šolo in jo uspešno kon ala. Lahko re em, da sem se v trgovski šoli ogromno nau ila. Pridobila sem široko strokovno znanje, pa tudi mnoge življenjske izkušnje, ki sem jih vsa delovna leta s pridom izkoriš ala, eprav svojega osnovnega poklica zadnja leta pred upokojitvijo nisem ve opravljala. Dodam naj tudi ugotovitev, da je bil neko poklic trgovca veliko bolj cenjen

kot danes. Res pa je tudi, da trgovec ali poslovodja nikakor ni mogel biti kar vsakdo. Naj kon am svoje spomine na srednješolska leta z zadovoljstvom, da je moja življenjska pot na nek na in še vedno povezana s trgovsko šolo oziroma Poslovno-komercialno šolo, kot se imenuje danes. Že skoraj dve desetletji v njej pou uje moja h i. Res, da je v nekoliko druga ni vlogi, kot sem bila jaz, a navsezadnje je doživljanje šole in njena pripadnost enaka na tej ali drugi strani katedra.

! "!


#

!$

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

:;

<

&


Kreda drsi po zeleni tabli, glava pa prazna. Aleksander Žmaher

Toda glava ni nikoli prazna. Polna je razli nih idej, kako zapolniti srednješolski as. Leta odraš anja, najrazli nejših iskanj, veselja in razo aranja, prvih ljubezni … Dokazati sebi in drugim, da zmoreš. In zato izbrati dobro šolo. Najboljšo šolo. »Full« dobro šolo, kot so jo poimenovali naši dijaki v predstavitvenem stripu in jo predstavili v šolski himni. Tu prostor je za vse, ki dokazali bi se: glasbenike, športnike in tiste bistre glavice. Vstopite z nami skozi vrata poklicne in strokovne šole in podoživite vsaj del ek srednješolskega utripa. Kaj po nemo, s im se zabavamo, kaj nas zanima, emu se smejimo, kako skupaj uresni ujemo sanje mladih ljudi. In mnogi med njimi so jih dosegli. Naši nekdanji dijaki so danes uspešni ljudje na razli nih podro jih - olimpijci, športniki, politiki, menedžerji, poslovneži … Ali pa so preprosto dobri ljudje … in dobri starši. Srednješolska leta so najboljša leta.

Desettiso i koš kov tvorijo jedro sestavljanke. In prav vsak med njimi je nekaj posebnega.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

, .,

$ ! $

, 9 /,

& !

a naši šoli so dijaki srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja do konca šolskega leta 2000/01 zaklju evali izobraževanje z zaklju nim izpitom. Od šolskega leta 2001/02 se v programih srednjega strokovnega in poklicno-tehniškega izobraževanja opravlja zaklju ek izobraževanja s poklicno maturo, v programih srednjega poklicnega izobraževanja pa se izobraževanje še vedno zaklju uje z zaklju nim izpitom. Zaklju ni izpit se opravlja v skladu z izobraževalnim programom. Obsega izpit iz slovenš ine, stro kovnoteoreti nega predmeta ter zaklju nega dela. Dijaki z opravljenim zaklju nim izpitom pridobijo srednjo poklicno izobrazbo prodajalec ali administrator, ki jim omogo a kvalificirano zaposlitev ali nadaljevanje izobraževanja v poklicno-tehniškem programu, ekonomski tehnik. S poklicno maturo si dijaki pridobijo srednjo strokovno izobrazbo – ekonomski tehnik. Po uspešno opravljeni poklicni maturi se lahko dijaki kvalificirano zaposlijo, pridobijo pa tudi možnost nadaljevati izobraževanje na višjih in visokih strokovnih šolah, opravljen dodatni izpit iz maturitetnega predmeta pa jim omogo a vpis v dolo ene univerzitetne študije. Poklicna matura se opravlja iz štirih predmetov, od tega iz dveh predmetov skupnega dela in dveh predmetov izbirnega dela. Predmeti skupnega dela zajemajo pisni in ustni izpit iz slovenš ine ter iz temeljnega stro kovnoteoreti nega predmeta – gospodarskega poslovanja. Do leta 2005 se je izpit iz gospodarskega poslovanja opravljal le v ustni obliki, kasneje so mu dodali tudi pisni del. Predmeti izbirnega dela so pisni in ustni izpit iz matematike ali tujega jezika ter izdelek oziroma storitev in zagovor iz izbirnih predmetov (ekonomije, ra unovodstva, prava, upravnega poslovanja ali kemije in poznavanja blaga). Dijaki opravljajo poklicno maturo na šoli, kjer so se izobraževali. V letih, odkar poteka na šoli poklicna matura, smo imeli kar nekaj zlatih maturantov.


Šolsko leto 2002/03 Tanja Beki Nadja Ferjan Simon Jevšinek Andreja Vovk Barbara Žavski

Šolsko leto 2004/05 Klavdija Koren Vanja Požlep

Šolsko leto 2003/04 Katja Ermenc Dragana Klop i Monika Rajšp Klara Šemenc

Šolsko leto 2005/06 Blaž Bra un Irena Rozman Petra Savkovi Melita Stiplošek Katja Štahl

#

$ %"$ !

Šolsko leto 2006/07 Urška Drofenik Jasmina Kandorfer Mateja Novak Maruša Oset Kaja Soršak Sanja Urankar Šolsko leto 2007/08 Barbara Ramšak Šolsko leto 2008/09 Adrijana Jerman Tamara Mihevc Andreja Zorko

#

$ !"$

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

/, ,-5 -9

/+,/

,/7 , /5

erjetno bo zvenelo kot kliše, e zapišem, da so bila zame srednješolska leta zelo zanimiva in mi bodo kot taka ostala v trajnem spominu. Vendar je temu bilo tako. Svoja srednješolska leta bi opisala kot nadvse pestro pot, ki je bila vse prej kot pusta. Poslovno-komercialna šola nudi ogromno poti, kjer lahko najdeš svoj pravi jaz. Tako se mi je v drugem letniku ponudila priložnost sodelovanja pri izdelavi raziskovalne naloge. Izdelava in zagovor naloge je zelo koristna in pou na zadeva, saj o nekem podro ju, ki ga raziskuješ, ogromno izveš. Z ustnim zagovorom raziskovalne naloge pa zmanjšaš tremo pred javnim nastopanjem. Ravno tu sem odkrila, da me to veseli. Ob koncu drugega letnika sem izvedela, da takratna mentorica šolskega radia, profesorica Alenka Gotlin Polak, iš e dijake za sodelovanje pri šolskem radiu. Tako sem postala voditeljica šolskega radia. Ker sem bila precej zgovorna in komunikativna dijakinja, sem kmalu postala tudi voditeljica razli nih glasbenih in kulturnih prireditev, ki jih na naši šoli ni nikoli primanjkovalo. Najbolj mi je ostal v spominu sprejem, ki ga je šola priredila za bivšo dijakinjo naše šole in uspešno judoistko Urško Žolnir, ki je ravno tega dne praznovala svoj rojstni dan. Šolskemu

radiu je pripadla posebna ast, da smo izvedli intervju z Urško, ki smo ga kasneje tudi predvajali v eni izmed oddaj šolskega radia med odmori. Ob koncu srednje šole pa me je doletela ast, da sem povezovala najpome mbnejši ve er v srednji šoli – maturantski ples. Eden izmed projektov, v katerih sodeluje naša šola, je tudi projekt mobilnosti Leonardo da Vinci. Ravno v asu, ko sem obiskovala tretji letnik, je ta projekt stekel prvo leto. Vodja projekta je bila profesorica Mateja Obrez, pri kateri smo opravljali preizkus znanja angleš ine. Na podlagi rezultatov je profesorica izbrala skupino desetih dijakov. Tako smo konec oktobra 2004 odleteli proti Londonderryju na Severnem Irske m, kjer smo preživeli dolge tri tedne. V tem asu smo obiskovali te aj angleš ine, opravili obvezno prakso, ogromno potovali in predvsem spletli prijateljske vezi. V asu etrtega letnika pa smo na šoli imeli košarkarsko ekipo, ki je sodelovala pri ŠKL-tekmah. Ob tem so posneli tudi predstavitev šole, ki so jo kasneje predvajali v oddaji ŠKL. Ob obisku naše šole so mi ponudili delo in tako sem se v prvem letniku fakultete pridružila ekipi novinarjev ŠKL-ja. Svoje prve, prave novinarske izkušnje pa sem pred tem


pridobila v asu poletne prakse na Radiu Celje ter Novem tedniku. Oboje je bila odli na izkušnja! Srednješolsko izobraževanje sem uspešno zaklju ila kot zlata maturantka, kar mi je omogo ilo vpis na želeno fakulteto. V asu študija me je pot ponovno zanesla v tujino, saj sem del študijskih obveznosti opravila v Angliji na Canterbury Christ Church University.

Zase lahko re em, da mi je Poslovnokomercialna šola odprla ogromno vrat. Danes uspešno zaklju ujem dodiplomski študij na Fakulteti za varnostne vede. Po zagovoru diplome pa me aka podiplomski študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Tako me bo moja študijska pot ponovno zanesla na podro je ekonomije.

#

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

,

,$

$

) , $5

! $ $

akovost razumemo kot odli no delovanje, ki pove uje zadovoljstvo vseh udeležencev v vzgojno-izobraževalnem procesu. Smo šola, ki se trudi združiti znanje, ustvarjalnost, inovativnost in sistemati nost v kakovostne storitve z enim samim ciljem, razvijati sposobnosti posameznika in skupine. Komisija za kakovost deluje od leta 2005. V njej sodelujejo Oskar Sel an, Mojca Knez Šket, Alenka Gotlin Polak, Andreja Rom, Danica Kocijan Kiker, predstavnica staršev Cvetka Krajnc, predstavnica dijakov ter predstavnica uporabnikov Andreja Semoli . Delo komisije je usmerjeno v pridobivanje mnenj in pobud s strani staršev dijakov v zvezi s poukom, obšolskimi dejavnostmi, sodelovanjem z razredniki, svetovalno službo in vodstvom šole, z disciplino na šoli, s sodobno opremljenostjo in prepoznavnostjo šole. V prihodnje bomo sledili ciljem, ki smo si jih postavili in tako postali kakovostna in prepoznavna šola v celjski regiji.

# #&

& (

%' (

'


.) ,

,/

/ 79 / )) - 5 1 0, 0/oj sin Andrej je sedaj imenovano Poslovno-komercialno šolo v Celju obiskoval v letih od 1995 do 2000. eprav je od takrat preteklo že kar nekaj let, sem prepri ana, da na pozitivnem odnosu do u encev in staršev šola gradi svoj odnos tudi danes. Starši se moramo v prvi vrsti zavedati, da smo mi temelj – odsko na deska svojim otrokom. Vse se za ne v družini in šola ni dolžna niti pristojna prevzeti vzgoje naših otrok. Lahko pa jim pomaga, da je njihovo življenje lepše, boljše, prijaznejše … V tem vidim skrivnost razlikovanja med „bolj in manj uspešnimi“ šolami. Pozitiven odnos do samega sebe, do drugih in nasploh do življenja je vrlina, ki se je moramo stalno u iti in ki je lahko v težkih asih prava umetnost. Ljudje smo ogledalo eden drugemu. Dobro potencira dobro in slabo izzove še slabše. Poslovnokomercialna šola v Celju se tako brez dvoma lahko pohvali s sposobnostjo prijaznega pristopa do u enca, kar so utili tudi dijaki in so posledi no z veseljem prihajali v šolo in spremljali u no snov. V pozitivnem okolju in vzdušju je vse lepše, lažje in problemi naenkrat postanejo izzivi.

Starši smo s šolo zelo radi sodelovali, saj smo vedeli, da bomo lahko tudi morebitne probleme, s pogovorom in razumevanjem u iteljev, vedno rešili. V spominu mi je še posebej ostal razrednik, ki je starše seznanil celo z voznim redom avtobusov, s imer je pokazal nadpovpre no skrbnost in trud. Biti u itelj je veliko poslanstvo. Spoznanje, da si bil dober u itelj, pa je lahko najve ja nagrada, ki jo u itelj prejme ob zaklju ku svoje u iteljske poti. To spoznanje prinaša sre o, ker si pomagal tiso im u encem k boljšemu življenju, hvaležnost, da si se lahko tudi sam u il od u encev in s tem postal še boljši u itelj, ter mir v duši, ker si v življenju izpolnil tisto, za kar si bil poklican – poklic u itelja. Kot mama dijaka, ki je del svojega življenja preživel tudi na Poslovno-komercialni šoli v Celju, sem sre na, da ste u itelji te šole v življenjskem mozaiku mojega sina pustili takšen pe at, da se teh let spominja z veseljem in radostjo.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

, , ,*,8

$

$

ijaško skupnost na Poslovnokomercialni šoli Celje sestavljajo predstavniki razrednih skupnosti in mentor dijaške skupnosti. Število predstavnikov je razli no, odvisno od števila vpisanih dijakov in števila oddelkov. V prejšnjih letih je bilo to število ve je, zato sta za uspešno delo DS skupaj z dijaki skrbeli dve mentorici. V zadnjih letih pa žal beležimo manjši vpis dijakov, s tem je seveda tudi število oddelkov manjše. Delo DS je razli no, odvisno od aktualnih zanimivosti in novosti, vsa leta pa so prisotne stalne dejavnosti. Na za etku vsakega šolskega leta izvolijo predstavniki razrednih skupnosti predsednika DS, ta je njihov predstavnik in zastopa vse dijake. Udeležuje se sre anj in se stankov z ostalimi predstavniki dijaških skupnosti Slovenije, kandidira pa lahko tudi za Dijaški parlament Slovenije. Vsi dijaki imajo možnost pridobitve dijaške izkaznice, ki jim nudi dolo ene ugodnosti. Glavni namen in cilj Dijaške skupnosti Poslovno-komercialne šole Celje je medsebojno obveš anje, izražanje mnenj, kritik in pohval ter sodelovanje v razli nih dejavnostih. Tako so se dijaki naše šole vsa leta udeleževali krvodajalskih akcij, istilnih akcij, razli nih tekmovanj na državni ravni, sodelovali so pri projektih, pripravah in izvedbi zaklju nega plesa ter zaklju ne prireditve s predajo klju a. Dijaki so tudi soustvarjali dijaško spletno stran in

tematske razstave. Na sestankih DS smo se pogovarjali o življenju in u nem procesu na šoli, skupaj smo poiskali rešitve ob morebitnih nastalih težavah, velik poudarek smo dali medsebojnim odnosom. Aktualna problematika je sicer bila vsako leto razli na, dolo ene »težave« pa so prisotne skoraj vsako leto. Kar pa niti ni presenetljivo, e vemo, da je v asih težko ugoditi že trem ljudem, kaj šele tiso glavi množici dijakov. Med kurilno sezono so tako prisotne pripombe, da dijake zebe (tudi kakšnega profesorja), po drugi strani pa na hodniku ali v u ilnici naletimo na razgreto mladenko ali mladeni a, ki v zimskih mesecih nosi kratke rokave. Ta problematika je bila izpostavljena na vsa kem sestanku DS v zimskih mesecih. Zadevo smo sicer skušali uskladiti s termostati za uravnavanje toplote, pogovorom z dijaki in gospo ravnateljico, pa vendar je vsako leto prej na vrata potrkala pomlad, kot pa je bilo zadoš eno posameznikom, ki so po šoli hodili pomanjkljivo oble eni ali pa kihali. Naslednja stalnica so » udni« profesorji, ki marsikdaj preve zahtevajo, prenizko ocenjujejo, velikokrat pa razlagajo nepomembne stvari. Razen nekaterih izjemnih primerov, kjer se je kdaj izkazal manj korekten odnos profesorja do dijaka


in katerega smo raz istili skupaj z dijakom, razrednikom, profesorjem in gospo ravnateljico ( e je to bilo potrebno), se je izkazalo, da so » udni« profesorji ve ini dijakov povsem normalni, se pravi, da so se z njimi lahko pogovorili in uredili nesporazume. Dijaki, ki pa so imeli težave s » udnimi« profesorji, so ponavadi imeli težave še z obiskovanjem pouka, primernim vedenjem ter poznavanjem pravic in dolžnosti dijaka. Veliko spremembo in izziv pa je predstavljala v šolskem letu 2008/09 uvedba tople prehrane za vse dijake. Vsa leta pred tem so imeli dijaki na šoli jedilni prostor, kjer so lahko med odmori kaj prigriznili in popili ter tako lažje do akali konec pouka. Seveda se je našel marsikdo, ki mu je bil odmor prekratek ali

pa je bolj užival v prehranjevanju med razlago profesorja. Z uvedbo tople malice se je odmor za malico podaljšal na 45 minut. Dijakom, ki so se redno prehranjevali s toplim obrokom na šoli in so v tem videli veliko pozitivnega, je to povsem zadostovalo. Manj zadovoljni s to spremembo pa so bili dijaki, ki so hoteli odmor za malico razen za hitro zaužitje hrane izkoristiti še za obisk bližnjih gostinskih lokalov. Prehrambene navade in potrebe dijakov so seveda razli ne, predvsem na za etku je bilo prisotnega kar nekaj negodovanja. S asoma pa je ve ina dijakov spoznala, da je uvedba toplega obroka na šoli, z možnostjo izbire med dvema menijema in napitkom, za ceno 2,42 evra, ki ga nameni ministrstvo za šolstvo, povsem korektna in zadovoljiva ponudba. Sodelovanje dijakov je zelo pomembno in lahko pripomore k prijetnemu in uspešnemu življenju dijakov in profesorjev na šoli.

) * '

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

1 , 8 * 4

=-, , -, oslovno-komercialno šolo Celje ali takrat še Srednjo trgovsko šolo sem kon ala leta 2000. Takrat sem maturirala in se odpravila na nadaljnji študij v Maribor. Moji spomini na as srednje šole so zelo lepi in to mi je bila tudi glavna spodbuda, da sem se lotila tega pisanja. Lepe dogodivš ine pa mi niso krojili le sošolci in sošolke, s katerimi smo ostali pravi prijatelji, ampak tudi nekateri u itelji. Razred, v katerem sem bila, je bil res dober, na našem elu pa je bila še odli na razredni arka Alenka Pavlin, za katero smo bili vsi sošolci in sošolke mnenja, da boljše res ne bi mogli dobiti. Zdaj, ko sem postala tudi sama profesorica, sem se za ela spraševati, kako ji je na pozitiven na in uspelo pridobiti naše spoštovanje do nje, hkrati pa nas navdušiti za angleš ino. S tem mi na moji poklicni poti ostaja vzor odli ne profesorice in razredni arke. Med nami, sošolci, je prišlo ve krat do tega, da smo kakšno profesorico malo pokritizirali, nikoli pa nismo dovolili, da bi kdor koli rekel kaj slabega o naši razredni arki. Poleg nje pa mi je v zelo lepem spominu ostala tudi profesorica Tea Finžgar Plav ak, ki me je navdušila za materni jezik, kar sem kasneje tudi študirala. Pod njenim okriljem sem sodelovala na ve proslavah in prireditvah šole. Imela je neverjeten smisel in ut za prireditve in njene proslave so bile najboljše.

U itelj, ki smo se ga po eni strani najbolj bali, po drugi strani pa je bil neverjetno zabaven, je bil profesor Star ek, ki nas je u il kemijo. Še sedaj se, kadar se z bivšimi sošolci in sošolkami pogovarjamo o srednji šoli, ve krat nasmejimo vprašanju, ki ga je dobila sošolka Petra, ki je bila prva vprašana pri profesorju Star ku. Bila je zima, zunaj je snežilo in profesor Star ek se je naslonil na okensko polico ter opazoval sneg. Sošolka Petra je takrat že stala pred tablo in akala na vprašanje. Potem pa jo je vprašal, zakaj pada sneg in kaj bi ona naredila, da ne bi padal. Sošolka je uspela re i le, da bi ona odprla dežnik, da ne bi bila mokra. Po resnici povedano, še danes ne vemo odgovora, eprav nam je takrat profesor razložil. Radi smo imeli, ko nam je pripovedoval o svojem navdušenju do balonarstva. eprav smo bili dokaj miren razred in nismo delali pretiranih problemov, smo vendarle v asih tudi kakšno »ušpi ili«. Spomnim se, da smo enkrat kolektivno »špricali« zadnjo uro zgodovine, za kar smo bili potem seveda kaznovani in smo spoznali, da se nam ni spla alo. Da smo znali držati skupaj kot razred, smo dokazali tudi takrat, ko je prišla sošolka v šolo vinjena. To je bilo v drugem letniku, ko smo imeli pouk popoldan in smo se ve krat dobili že kar zgodaj dopoldne in se družili.


Tako je prišla sošolka k prvi uri precej vinjena. Na urniku smo imeli predmet, ki ga je u ila profesorica, ki je veljala za zelo strogo, naša sošolka pa je sedela v drugi vrsti pred njo. Takrat smo ji kolektivno stopili v bran tako, da se nas je im ve usedlo v prvo klop, tako da smo sošolko v drugi klopi im bolj zakrili. Žrtvovati pa smo morali tudi nekaj zvezkov, da smo prekrili njene izbljuvke. Naslednjo uro smo jo seveda poslali domov.

je pripovedoval o razli nih dogodivš inah, ki so se mu zgodile na teh potovanjih; na primer kako je sredi Pariza vprašal za pot ravno Slovenca in podobno. Imel je tudi zelo zanimive teste v obliki križank. Njegove ure so bile polne zanimivih podrobnosti in pripovedovanja o dogodivš inah, s imer nas je navdušil za potovanja in odkrivanja dežel. Iz njegovih zgodb smo se nau ili veliko ve kot pa iz u benikov.

Zelo radi smo imeli geografijo, ki jo je pou eval profesor Majcen. Bil je eden prvih u iteljev, ki je u il na druga en, boljši na in. Ker je sam veliko potoval, nam je kazal diapozitive s svojih potovanj, tako da smo dežele, o katerih smo se u ili, spoznali tudi z njegovih slik. Ob tem nam

Omenila sem le nekaj u iteljev, eprav je bil vsak zase za nas nekaj posebnega, saj je s svojim delom krojil naša mladostniška leta. Verjetno bi mi bilo zelo žal, e bi obiskovala katero drugo šolo in ne bi doživela vseh lepih trenutkov s sošolci in u itelji vaše šole.

+

&

,

-

,

'

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

, *, , $-,0

-5

$ = ovembra 2008 se je na Poslovno-komercialni šoli Celje porodila ideja, da bi tudi mi imeli svojo himno – PKŠ himno. Ravnateljica se je obrnila name z željo, da bi organizirala sre anje dijakov, ki bi želeli sodelovati pri projektu. Izziv je bil velik, zato sem ga sprejela. K nastajanju himne so pristopili dijaki, ki so dejavni predvsem na kulturnem podro ju in tisti, ki imajo po mnenju profesorjev in drugih dijakov dobre ideje. Že na prvem sestanku so se iskrila mnenja. Vsi dijaki so bili navdušeni nad tem, da bodo imeli svojo himno. Priznam, do tega trenutka je bila himna le želja. Ko pa sem zagledala navdušenje v o eh dijakov, mi je postalo jasno: »To moramo izpeljati!« Zaradi razli nih osebnosti dijakov so bila prvotno napisana besedila v razli nih stilih, od rapa pa do romanti nih balad. In ravno ta razli nost nas je navdihnila, da smo iz vsega napisanega sestavili besedilo himne. Tudi pri melodiji se je zgodba ponovila. Zato je himna res odraz tega, kar smo: razli ni, enkratni in povezani v PKŠ generacijo. Vadili smo v u ilnicah ob spremljavi dveh, v asih tudi malo neuglašenih kitar. Vedeli smo, da poti nazaj ni in da potrebujemo nekaj ve . Zato smo povabili k sodelovanju ansambel srednješolcev, katerega lan je tudi naš dijak. Po uvodnih usklajevanjih in nekaj produktivnih vajah smo bili pripravljeni na snemanje. Na demo posnetek smo bili ponosni. Dijaki so vzkliknili: »To je to!« Potrebovali smo le še potrditev s strani ravnateljice in u iteljskega zbora. Priznati moram, da sem demo posnetek ne le z velikim ponosom, temve tudi s kan kom strahu predvajala v zbornici. Ravnateljica in profesorji so se spogledali, se zadovoljno nasmehnili in pokimali. Himna je bila rojena. Prvi je bila himna javno predvajana marca 2009, na maturantskem plesu Poslovnokomercialne šole. Dotaknili smo se zvezd. Vsem, ki ste sodelovali pri nastanku naše himne: hvala, v veselje mi je bilo ustvarjati z vami.


Na Kosovelovi ulici stoji šola, naša šola. Dobrodošli v naš svet, ker v šoli ste spet. Kjer ustvarjamo vizije ali druga ne nor ije. To niso bedarije, to je naš svet. Tukaj si krojimo sanje, naše sanje. Ne pustimo se zmest', prišli smo šolo narest'.

REFREN : Srednješolska leta so najboljša leta, PKŠ-leta. Srednješolski as je najboljši as, PKŠ- as. Stotine nas je PKŠ-dijakov, v vsakem od nas stotine ciljev in talentov. Tu prostor je za vse, ki dokazali bi se: glasbenike, športnike in tiste bistre glavice. REFREN

Av torj i besedila: Matic Gabrijel, Patricija Peklar, Damir Amidži . Av torja glasbe: Matic Gabrijel in Patricija Peklar. Izv ajalci: Matic Gabrijel (solo kitara), Patricija Peklar (vokal), Klavdija Trnovšek (vokal) in Alja Prgin (vokal).

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

,) .,

0) ,5

$ $ Knjižnica Poslovnokomercialne šole Celje je interna knjižnica, namenjena dijakom, rednim in izrednim študentom, profesorjem, predavateljem ter ostalim zaposlenim na šoli. Knjižnica z gradivom, informacijami in storitvami podpira izobraževanje, u enje, raziskovanje in študij na šoli. Knjige so pravzaprav vrata v svet fantazije in veliko je arobnih knjig, ki nas v ta svet popeljejo. Na bralne navade uporabnikov vplivamo z razli nimi dejavnostmi, ki jih izvajamo v knjižnici. V desetih letih se je

, &,1

' zgodilo marsikaj. Na tem mestu lahko preberete nekaj utrinkov iz dogodkov, ki se jih še posebej radi spominjamo ali so bili pomembni za delovanje knjižnice. Šolsko leto 2003/2004 je bilo zaznamovano s slovesno prireditvijo ob 135-letnici izobraževanja kadrov za podro je trgovine, komerciale, podjetništva in ban ništva in sve ano podelitvijo diplom prvim diplomantom Višje strokovne šole, ki jo je organizirala knjižni arka Tea Finžgar


Plav ak s pomo jo sodelavcev. S prireditvijo smo obeležili dolgoletni razvoj šolanja za strokovne kadre, ki jih izobražujemo na šoli in hkrati podelili diplome našim prvim diplomantom. V šolskem letu 2004/2005 smo obeležili dan zlatih knjig z bralnim maratonom Od sedme do sedme. Najprej v slovenš ini, nato pa na željo dijakov tudi v angleš ini in nemš ini. V jeseni nas je obiskala naša nekdanja dijakinja Urška Žolnir. Sre anje s kulturnim programom je bilo zelo prijetno.

življenju in delu ter interpretativno branje njegovih manj znanih pravljic. Ugotovili smo lahko, da vsak od nas nosi nekaj Andersenovih zna ilnosti, nekaj njegove melanholije in žalosti, prepletene s humorjem in fino ironijo. V tem letu je pridobila knjižnica nadstandardno opremo, progresivni plazma TV-zaslon, videorekorder in DVDpredvajalnik ter glasbeni stolp.

+ ( .

Poskrbeli smo tudi za presene enje s torto in z unikatno estitko velikanko, kjer smo se podpisali vsi dijaki in zaposleni. Rde a nit celega šolskega leta je bila pravljica, ki smo jo izbrali v po astitev 200letnice rojstva slovitega pravlji arja Hansa Christiana Andersena. Jeseni smo za eli z bralnimi sre anji. Brali smo in poslušali pravljice, 2. aprila smo imeli razstavo pred knjižnico in pogovore o Andersenovem

/

'

Knjižnica je tako postala oaza za filmofile. V knjižnici smo predvajali izbrane filme, gledali pa tudi filme po želji trenutnih obiskovalcev in si pogledali posnetke šolskih dogodkov. Televizijo smo uporabljali tudi v povezavi z ra unalnikom na prireditvah v knjižnici in pri urah knjižni no-informacijskih znanj.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

V šolskem letu 2005/2006 se je na šoli izpeljala »modna« revija knjižnih ovitkov. Dijaki so izdelali knjižne ovitke pri profesorju Alešu Hofmanu in tako pomagali uresni iti idejo knjižni arke Tee Finžgar Plav ak, ki je poskrbela tudi za organizacijsko plat prireditve. Najlepši knjižni ovitki so našli svoje mesto v šolski vitrini, nekaj pa smo jih podarili otrokom s cerebralno paralizo. Zadnji mesec v tem šolskem letu je bil obarvan z zeliš i. Dr. Janko Rode, priznani slovenski poznavalec zeliš , je skupaj s predstavnico Inštituta za hmeljarstvo Žalec, pripravil zanimivo in pou no sre anje, ki smo ga poimenovali Zeliš ne zmenkarije. V šolskem letu 2006/2007 smo v tednu knjige izpeljali nagradno žrebanje treh knjižnih nagrad, ki jih je darovala akviziterka Mladinske knjige, gospa Marinka Gomzej. V knjižni skrinjici smo zbirali nagradne kupone z odgovori na knjižno nagradno vprašanje. Ob zaklju ku nagradne akcije smo izžrebali tri nagrajence.

utrip vseh sodelujo ih. Pesništvo smo približali tako dijakom kot u iteljem in ustvarili trajen spomin na pesmi slovenskih pesnikov, ki so nam bile najljubše v tisti pomladi.

0 ,

0 1"" *

'

' "

$ ,

'

Ponosni smo na projekt S poezijo v srcu, ki ga je izpeljala knjižni arka Tea Finžgar Plav ak z aktivnim sodelovanjem profesorjev iz aktivov ra unalništva in informatike ter slovenš ine. Namen je bil, spodbuditi mlade k branju poezije slovenskih pesnikov tudi preko medija, ki je mladim blizu. Naši dijaki in u itelji so izbrali po tri sebi najljubše pesmi in nastala je epesniška zbirka S poezijo v srcu. V treh mesecih nastajanja zbirke smo brali poezijo in se pogovarjali o najljubših slovenskih pesnikih in pesmih. Ves as nastajanja zbirke je bil prisoten pesniški

Na svetovni dan knjige, 23. aprila 2008, je predstavila svoje literarno ustvarjanje dijakinja Patricija Peklar z recitacijami svojih pesmi in z zgodbo Kemi no poletje 2006. V tem šolskem letu so raziskovalke Katja Cmok, Vesna Kova i in Marijana Vasiljevi , pod mentorstvom knjižni arke Simone Rap, izdelale raziskovalno nalogo Celjski srednješolci – uporabniki knjižnic. Ugotovile so, da berejo gimnazijci ve kot dijaki strokovnih šol in da bere v prostem asu le 20 % dijakov. Ostali dijaki berejo le, e je to potrebno za šolsko delo.


V šolskem letu 2008/2009 smo z multimedijsko predstavitvijo haikujev Vedno sanjam naglas sodelovali v Mladinskem centru Celje na Evropskih dnevih kulture. Isto asno je potekala na šoli spremljevalna razstava haikujev. Prireditvi sta potekali pod mentorstvom Helene Muha in Simone Rap. Na dan knjige, 23. 4. 2009, smo doživeli zgodbo o sre i. Obiskal nas je slovenski glasbenik in pisec besedil Zoran Predin. V intervjuju, ki ga je vodila dijakinja Patricija Peklar, smo izvedeli marsikaj o Predinovi ustvarjalni poti: za etkih pou evanja na osnovni šoli, uspešnem treniranju košarke, ko se je prebil skoraj do kadetske košarkarske reprezentance, o glasbenih

+

Šolska knjižnica je prostor, kamor radi zahajajo dijaki, študenti in profesorji. Z mnogimi aktualnimi dogodki poskušamo širiti kulturno razgledanost ter poskušamo oblikovati estetske, eti ne in moralne vrednote naših uporabnikov in poslušalcev.

# (2

4

za etkih s skupino La ni Franz in o samostojni glasbeni poti. Po intervjuju smo prisluhnili koncertu. Z Zoranom Predinom so zapeli tudi dijaki naše šole. Zagotovo nam bo ostal dogodek še dolgo v prijetnem spominu.

1 & (3 () * 5 6

'

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

50, . , .,

&

$

+

$ $& ' $

ramski krožek na naši šoli deluje že kar nekaj let. Dijaki so zmeraj pripravljeni na nove izzive, ki jih je pri ustvarjanju veliko. Za eli smo z vsem znano Piko Nogavi ko, ki smo jo uprizorili kar v jedilnici. Ob gledanju so uživali otroci zaposlenih na naši šoli. Naslednje leto smo se lotili mladinske igre Preizkus znanja, s katero smo sodelovali tudi na festivalu Vizije. Pri dijakih je doživela izredno dober odziv. Kmalu smo se spet lotili znanih otroških uspešnic, kot so Mojca Pokrajculja in ombo, son ni kralj. S slednjim smo nastopili še v trgovskem centru Mercator.

7

Lutkovna predstava Babica Marmelada nam je bila nov izziv in tudi z njo smo o arali otroke. Ob naštetih lahkotnejših delih smo za eli pripravljati resnejšo priredbo Antona P. ehova, Blok. Na njeno predstavitev smo povabili avtorja priredbe Roka Vil nika in ob tem organizirali literarni dogodek. Ideja o Malem princu je v naših glavah zorela kar nekaj asa, preden je zagledala lu sveta. Z njim smo sodelovali v projektu Comenius, ga uprizorili celo v angleškem jeziku. Z navdušenjem so ga sprejeli tako doma kot na Poljskem.

,

( ( '6

6 '

*


Bogati z izkušnjami smo se spopadli z uprizoritvijo prve slovenske komedije Ta veseli dan ali Mati ek se ženi. Uprizorili smo le nekaj odlomkov, ki smo jih predstavili na informativnem dnevu.

6

Tudi v bodo e bomo v dramskem krožku ustvarjali in se spopadali z novimi tehnikami dramske igre ter v svoje vrste sprejemali nove lane, dijake naše šole.

(

& ,

,(

'0

,

'

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

+/ 5 75 8 5 B ++G

)- ) ,> 9 0 ) 7.) > on ana osnovna šola. Kon no. Del poti proti cilju je zaklju en in za ne se nov del, vstop v srednjo šolo. V nov svet, e vprašate mene. Popolnoma novi obrazi, na in življenja, okolje, faze odraš anja in spoznavanja samega sebe. Skratka, ogromno novega za posameznika. Da ne dolgovezim, moja pot me je zanesla v Poslovno-komercialno šolo v Celju ali kot smo se sošolci takrat pošalili PKŠC (Prosimo, Kupite Šolske Copate). Ko vstopiš v srednjo šolo, že imaš v glavi dolo ene cilje, kaj bi rad po el v življenju, kaj bi rad postal po poklicu in zato izbereš temu primerno šolo. Sam takrat nisem imel nobene ideje, kaj bi rad postal. Zanimal me je samo ples in glasba, šola se mi je zdela le odve na obveznost. Seveda, e sem hotel svoje znanje v življenju malo tudi tržiti, sem se moral nau iti dosti stvari o poslovanju z ljudmi in vsega, kar posel prinaša s sabo. Zato sem izbral to šolo, saj sem bil prepri an, da bom tu dobil najve znanja. Nisem se zmotil. Izobraževal sem se v petletnem programu poslovni tajnik oziroma poslovni tehnik. Ker je v nazivu kar dvakrat omenjen »posel«, me je ta program enostavno pritegnil.

Kar hitro sem se navadil novih sošolcev, profesoric in profesorjev ter njihovih predavanj, le nad pisanjem nalog nisem bil navdušen. Pa nisem bil edini. Zdaj vem, da e bi jih redno pisal, mi ne bi velikokrat zmanjkala to ka ali dve do »štirke« oziroma »petke«. Vsi profesorji in vodstvo šole so vedno deležni moje hvale ravno zaradi tega, ker so mi omogo ili toliko stvari, da si jih težko zamislite. Poleg tega pa so name prenesli ogromno znanja, ki z leti ne zbledi, ampak se obnavlja in nadgrajuje na podlagi prakse. Skozi vso srednjo šolo sem bil namre zelo aktiven na kulturnem podro ju, zato bi rad izpostavil, da so bili to dogodki, ki so se mi najbolj vtisnili v spomin. Plesna dejavnost in delavnice, nastopi na prireditvah, šolski radio, videokrožek, vrtenje glasbe med glavnimi odmori … Toliko stvari je še mogo e po eti poleg samega šolanja, e se le najde volja in ljudje, ki so pripravljeni delati spreme mbe v pozitivni smeri. Sam sem se za vsa ta podro ja zelo navduševal in tudi ogromno naredil za šolo, ker so tudi na šoli ogromno storili zame. Vsa leta šolanja sem imel status kulturnika, kar je odli en privilegij, saj imaš med šolskim letom veliko bonitet.


Ne bom omenjal odsotnosti od pouka in namesto tega treningov v šolski telovadnici ali fitnesu. Nekateri so to izkoriš ali, sam pa sem ravno zaradi tega toliko bolj užival v u enju in obenem ustvarjanju na šoli. Ker mi je šola omogo ila dosti možnosti za treninge in urjenje v plesni dejavnosti, se sedaj profesionalno ukvarjam z uli nim plesom in ustvarjanjem šovov. Še vedno pa sodelujem tudi s Poslovno-komercialno

8 9

šolo, saj mi je ostala v zelo lepem spominu. Zaposlen sem kot poslovodja trgovine z obla ili za uli no modo in na obeh podro jih prenašam teoreti no znanje, ki sem ga pridobil v šoli, v prakso. Upam in želim, da bo šola delovala še nadaljnjih 140 let in da bo še mnogim pomagala, da uspejo iz sebe narediti toliko, kot sem uspel jaz.

'

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

5, " /

$

,5

"

olsko glasilo naše šole se imenuje Hermi, ob posebnih priložnostih pa tudi Hermi plus. Naš Hermi je vedno malo druga en. Pojavlja se v razli nih oblikah, sprva klasi en, lahko stenski, sedaj tudi elektronski; spreminja barve, naslovnice, velikost, obseg (pa tudi mentorje). Z izidom lahko preseneti ob pomembnih dogodkih ali pa enostavno takrat, ko dobi dovolj gradiva, najbolj pa je pri akovan ob zaklju ku šolskega leta, saj poln prispevkov in fotografij dijakov zaklju nih letnikov predstavlja lep spomin na njihova šolska leta. Ustvarjajo ga naši dijaki. Sestava novinarske ekipe se z vsakim šolskim letom malo spremeni. Novinarji velikodušno sprejmejo vsakršno pomo , sami pa z veseljem poprimejo za radijski mikrofon, stopijo pred kamero šolske televizije, posnamejo DVD ali sodelujejo na vseh pomembnejših prireditvah v povezavi z našo šolo. Prispevke tudi sproti objavljajo na šolskih spletnih straneh. Prispevki so odvisni od priložnosti, ob kateri Hermi izide. Objavljamo poro ila, novice, intervjuje, komentarje, spise, razmišljanja, pesmi, spomine, na rte, ideje,

predstavitve oseb, horoskope, križanke, uganke, nasvete, ankete in seveda fotografije ter ostala dela naših dijakov. Vsako leto Hermi izide vsaj dvakrat. V zadnjih desetih letih smo dijakom svetovale mentorice Suzana Slana, Aleksandra Adam Knez in Alenka Gotlin Polak. Pri oblikovanju asopisov so sodelovali mentorji Ivan Kolenko, Mojca Knez Šket, Mateja Ma ek in Aleš Confidenti .


, 5,

. ,

69

$ ? " aj je najlepši del šolskega vsa kdanjika? Odmor, seveda. Pa to ni le odgovor dijakov, temve tudi vseh nas, ki obi ajno stojimo na drugi strani katedra. Med odmori, eprav se vsi že dolgo strinjamo, da so isto prekratki, se marsikaj dogaja tudi v šolski zbornici. Najlepše je, ko v nenehno hitenje, menjavanje dnevnikov in u benikov poseže kdo od kolegov z nasmehom na ustih in besedami: »Kaj se mi je pa zdajle zgodilo v razredu …« Takrat korak nekoliko zastane in vsi se zastrmimo vanj. In potem slišimo bu ko. Samo hip je potreben, da nas nasmeji, razvedri, nekatere pa seveda spravi tudi v obup. Pa vseeno … brez bu k bi bile šolske ure dolgo asne. Obstajajo že, odkar u itelji, ki sicer menimo, da vse znamo, sprašujemo dijake. Ti pa v svoji stiski neznanja, nerazumevanja ali pa samo slabo slišanega prišepetavanja »izumljajo« nenavadne odgovore. Najve krat u itelji ob takšnih odgovorih vzdihnemo, udno pogledamo, v asih pa se tudi iz srca nasmejimo, ne da bi se ustrašili za svojo u iteljsko avtoriteto. Ob smehu dobijo tudi neumnosti druga no ozadje. In tega se je pred dvema desetletjema zavedal tudi profesor Tomaž Majcen, ki je znal prese i jezo zaradi neznanja z

zapisovanjem dijaških domislic in z njimi navdušiti še ostale kolege. Tako smo za eli najbolj izvirne in zanimive napa ne odgovore ter zabavne razredne situacije zapisovati in nastalo je zagotovo eno najbolj nenavadnih profesorskih glasil. Bu ke. Prijazno ime, ki se je prijelo najprej med profesorji, kasneje pa tudi med dijaki, mu je nadela, žal že pokojna profesorica Ksenija Pipal. Bu ke so bile v svojih prvih številkah, ki so bile še natipkane, skoraj ilegalno glasilo, ki je ravno zato še toliko bolj burilo dijaško domišljijo. Kasneje so Bu ke dobile stalno obliko, še privla nejše pa so postale z urednikovimi domiselnimi komentarji in zabavnimi slikami. eprav se je urednik po slabem desetletju poslovil, so Bu ke ostale, urejanje »plodov« pa je prevzela Branka Vidmar Primoži . In letošnje leto je izšla že 20. številka. Nekoliko smo posodobili obliko, vsebina pa nam vselej popestri napet konec šolskega leta. Tako se tudi s prazni no izdajo Bu k in manjšo prireditvijo pridružujemo praznovanju astitljive obletnice šole. Kajti v resnici so bu ke stare toliko kot šola …, le zapisovali jih takrat še niso.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

NEKATERI SO NEPOBOLJŠLJIVI Dijak: »Kaj naj napišem namesto paše?« Prof.: »Prija.« Dijak: »Pa res, prija pa ravno paše!«

MIZAR Dan reformacije praznujemo 31. 10., ker je Martin Luther na ta dan nabil 59 desk na vrata cerkve.

NAJBU KA PO IZBORU DIJAKOV IN PROFESORJEV Polotoka v Gr iji sta … … Atika … … in Mamika.

8

, :


, ) , /, /

"

$& @" $

9 ,

= & $

ovinarji in mentorji Hermesovega glasu sami sebi ve krat pravimo Hermesovci. Navadno si na za etku šolskega leta zastavimo cilje, kaj želimo po eti, kaj sporo iti ostalim dijakom, ka kšne oddaje pripraviti. Po navadi sta se v zadnjih desetih letih oblikovali vsaj dve ekipi, ki sta delali izmeni no. Vsaka ekipa je lahko pripravila svojo oddajo ter prispevala glasbo po svojem okusu. Ob asno se nam je pridružil še kakšen dijak, ki se je želel preizkusiti oziroma spoznati, kako poteka naše delo. Dobivali smo se enkrat na teden, da smo se dogovorili, kaj vse bo v naslednji oddaji ter kdo bo kaj pripravil. Lani sta se ekipi odlo ili, da bosta pripravili najmanj eno oddajo na mesec, le-ta pa bo vedno tematska. Trudili smo se, da so bile oddaje pestre ter za dijake zanimive: o AIDS-u, ob mednarodnem dnevu jezikov, pomagali smo pri razlikovanju med Miklavžem, Boži kom ter Dedkom Mrazom, predstavili smo glasbene zvrsti ter posamezne skupine, pa tudi slovenske šege ob veliki no i in še bi lahko naštevali. V daljši oddaji ob kulturnem dnevu smo predstavili našega najve jega pesnika Franceta Prešerna. Na šoli poteka precej aktivnosti, katere pa dosti dijakov slabo pozna, zato smo nekaj oddaj namenili predstavljanju

! programov, dejavnosti ter njihovih mentorjev. Idejo so pohvalili predvsem profesorji. Oddaja o pomenu in varovanju ebel je popestrila medeni zajtrk. V zadnjih letih se je v minutah, namenjenih šolskemu radiu, zvrstilo kar nekaj anket, kvizov, nagradnih vprašanj. Svojo aktivnost smo predstavili na Dnevu odprtih vrat tudi tistim, ki nam bodo prisluhnili naslednje leto, ter njihovim staršem. Lani pa smo pripravili še intervju z voditeljema Radia Center, ki sta ob koncu šolskega leta obiskala našo šolo, s Polono Požgan in Sašom Pappom. Precej skrbi smo posve ali glasbi, ki smo jo izbirali glede na temo oddaje. Prizadevali smo si, da so bile zastopane kolikor se da vse zvrsti, ki so blizu mladim, prav tako pa je bilo vsaj polovica izvajalcev doma ih, s imer smo skrbeli za uzaveš anje slovenskega jezika tudi kot jezika popularne, sodobne glasbe. Mentorji smo svojo nalogo videli predvsem v oblikovanju ekip, v spodbujanju ustvarjalnosti mladih, v pregledovanju besedil, preden so šla v eter, v asih pa je bil potreben še kan ek cenzure, predvsem pri izbiri glasbe. V zadnjih desetih letih je oddaje šolskega radia z dijaki oblikovalo ve mentorjev, sicer slovenistov:

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Aleksandra Adam Knez, Svetlana Klemen i , Alenka Gotlin Polak, Matjaž Apat in Tanja Štante Ben ina. Oddaje so potekale ve inoma v živo, v dolo enem obdobju pa so jih dijaki celo pripravili oziroma posneli v naprej v sodelovanju z Radiom Celje ter so bile dostopne tudi na

;

šolskih spletnih straneh. Vsak mentor je ubral svoj pristop in prispeval k temu, da so dijaki oddaje vzeli za svoje in so jih pogrešali, e so zaradi kakršnega koli vzroka odpadle. Kar pa je nenazadnje namen šolskega radia.


), $

+5 /

$ »To, kar vemo, je kapljica, to, esar ne vemo, je morje.« /I. Newton/

azvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije spreminja svet okoli nas. Spremenil je tudi pridobivanje in prenos informacij, s tem pa tudi pridobivanje in prenos znanja. Eno izmed prelomnic gotovo predstavlja internet. Na šoli se že dolgo asa tega zavedamo. Tako smo prišli do ideje, da bi ustvarili spletiš e, kjer bi dijaki za dijake pripravljali vsebine in zanimiva gradiva. Za etni na rti so bili veliki, a kmalu smo ugotovili, da bomo ve dosegli postopoma. Tako smo v šolskem letu 2005/2006 za eli z izdelovanjem dijaškega spletiš a. Pionirja sta bila Boštjan Arzenšek in Rok Deželak, ki sta poskrbela za tehni ni del, za vsebino pa je poleg mentorice skrbela Jasmina Kandorfer. Uporabili smo enostavna orodja in ve pozornosti posvetili vsebini. Tako je nastal obsežen arhiv foto albumov, objavili smo nekaj uporabnega gradiva za šolsko delo, spremljali smo dogodke na šoli in ob njej, poro ali o uspehih naših dijakov in objavljali razna obvestila. Po asi je spletna stran zaživela. Mi pa smo dobivali nove ideje. Latinski pregovor pravi: »Ne napredovati pomeni nazadovati.«

Zato smo vseskozi razmišljali, kako spletiš e izboljšati, narediti sodobno, bolj živo in dinami no. V šolskem letu 2007/2008 je z novo ekipo ideja dozorela in lotili smo se prenove dijaškega spletiš a. Uporabili smo eno izmed sodobnih orodij za upravljanje s spletnimi vsebinami – Joomlo. Najve dela je opravil dijak Jernej Oset, ki je poskrbel tako za tehni no podporo kot tudi za zanimive vsebinske zamisli. Dodali smo nekaj novosti, kot so predstavitev dijakov

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

in profesorjev, predstavitev projektov ter tema meseca. Za eli smo z objavami suplenc in jedilnikov, razširili smo foto galerije in objavljali utrinke z vseh šolskih prireditev. Na spletiš u z anketami preverjamo mnenje dijakov o razli nih temah, omogo ili pa smo tudi debato dijakov v forumu o šolskih in malo »manj šolskih« temah. Dijaki so spletiš e vzeli za svoje, pa tudi pri profesorjih je našlo simpatije. Kar nekaj profesorjev nam je pripravilo šolsko

gradivo, ki smo ga z veseljem objavili, vedno ve pa je na naših straneh tudi sprotnih obvestil o dogajanju v šolskih klopeh. Seveda smo ponosni na svoje dosedanje delo. A latinski pregovor, ki sem ga že citirala, nam ne pusti spati. Zato imamo za naslednje šolsko leto in še za kakšno potem … kup idej, ki jih bomo skušali uresni iti.


,

)

$& ' $ šolskem letu 1997/98 smo na šoli pri eli realizirati projekt interne televizije, in sicer z izgradnjo videoomrežja, ki je pokrivalo vsa štiri nadstropja in jedilnico. V pritli ju in prvem nadstropju smo namestili televizijska sprejemnika in s tem dijakom približali dnevne novice in aktualne dogodke preko šolske televizije. V nadaljevanju smo sistem nadgradili z lo enim strežnikom z ustrezno programsko opremo, kar je omogo ilo tudi predvajanje videomateriala. Ob tem smo si zaželeli v gibljive slike spraviti tudi šolski utrip. Zanimanje za snemanje z videokamero so pokazali nekateri dijaki, zato je za el delovati videokrožek. V letu 2000 smo z nakupom digitalne videokamere DCR-TRV 620 in programa Studio DVplus prešli iz analogne oblike zapisa v digitalno obliko zapisa videosignala. Program Studio DV-plus pa je omogo al tudi popolno digitalno videomontažo na osebnem ra unalniku. Kreativno delo se je s tem za elo. Za potrebe informativnega dneva smo naredili kratek predstavitveni film o šoli, s katerim se je istega leta šola predstavila tudi na Festivalu vzgoje in izobraževanja. Veliko energije, eksperimentalni duh in požrtvovalno delo mentorja Tomislava Koresa z ekipo mladih snemalcev je dvignilo kakovost dela krožka. V letu 2002 je bilo zato snemanje in montaža Maturantske parade, kot skupen projekt Plesnega vala, Mestne ob ine Celje in Poslovno-komercialne šole Celje, zaupana našim navdušencem iz videokrožka. V naslednjih letih smo dokupili nekaj nove opreme: širokokotni objektiv in dodatni mikrofon za kamero ter DVDzapisovalnik. Tako smo lahko vse izdelke shranjevali tudi na DVD-zgoš enke, kar je omogo ilo bistveno lažjo distribucijo gradiva. Posneli smo vse dogodke in prireditve na šoli ter izven nje, še posebej pa smo ponosni na predstavitveni film o šoli, ki smo ga izdelali za potrebe informativnega dneva in kopije poslali tudi na osnovne šole naše regije. V letu 2004 smo poleg snemanja in montiranja šolskih dogodkov in prireditev izdelali film za predstavitev šole na mednarodni videokonferenci, hkrati pa smo skrbeli tudi za informiranje preko kanala šolske televizije. Najbolj pa smo ponosni na samostojno predstavitev na

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

TV-Celje v oddaji Šolski zvonec. Za oddajo smo pripravili prispevek o delu videokrožka in o utripu na šoli, s katerim smo osvojili 1. mesto na nate aju oddaje Šolski zvonec TV Celje in za nagrado prejeli digitalno videokamero. Nagrada nam je dala nov polet, z delom smo se spoprijeli še bolj resno in zagnano. Snemanje in montaža vedno daljših prispevkov je v letu 2005 narekovala nabavo nove videoopreme, ra unalnika in programa za ve stezno montažo. Tako smo opremo uporabili tudi v povezavi z delom v u nih podjetjih, saj so dijaki u nih podjetij sami sodelovali pri snemanju reklam za u na podjetja, montažo pa smo naredili pri videokrožku. Sledila je izdelava prenovljenega predstavitvenega filma o šoli Pot do uspeha. Za mednarodne potrebe smo naredili tudi angleško in nemško verzijo filma. Sodelovali smo pri mednarodnem projektu Memories and real life experience of world war II in za potrebe projekta posneli in zmontirali 12-minutno razli ico, podnaslovljeno v angleškem jeziku (povzetek) in polno verzijo v slovenskem jeziku. Tudi to leto smo za predstavitev šole v oddaji Šolski zvonec na TV-Celje pripravili posebno videogradivo. Glavni cilj v šolskem letu 2007 je bila izdelava prenovljenega, skrajšanega in dopolnjenega predstavitvenega filma o šoli predstavitev poklicne in strokovne šole in izdelava filma za višjo šolo - predstavitev višje stro kovne šole.

Mentor Tomislav Kores je pri delu videokrožka našel v teh letih zanesljive sodelavce v dijakih. Branko Krajnc, Iztok Bukošek, Urša Antloga, Rok Deželak, Boštjan Arzenšek, Marsel Mrkalj so bili glavni snemalci in montažerji, kot napovedovalki in povezovalki pri montažah pa sta sodelovali Jasmina Kandorfer in Petra Savkovi .

<

*


V ve ih letih so se vrstili številni dogodki, ki so terjali stotine ur snemanja in še mnogo, mnogo ve zamudnega, a kreativnega dela ob montaži posnetega materiala. Tako so našla svoje mesto na sodobnih nosilcih zvoka in slike številna tekmovanja naših dijakov v košarki, nogometu, rokometu, atletiki …, tekmovanja v tehniki prodaje za dijake, vsakoletne predaje šolskega klju a, premnogi športni dnevi, sve ane podelitve diplom vsakoletnim diplomantom višje strokovne šole, vsakoletne maturantske parade (Squadrille), koncert skupine Nude, sve anost ob 135-letnici šole, CD-ja za projekt Comenius, razne videokonference, strokovne ekskurzije dijakov v Romunijo in Anglijo v okviru mednarodnih projektov, plesno-glasbena tekmovanja Naj pesem in ples, prireditev Pomladna pesem v Planetu TUŠ, uprizoritev igrice Mali princ, obisk Boži ka za najmlajše, premnogi prenosi skupnih roditeljskih sestankov iz telovadnice, sre anje z Urško Žolnir v telovadnici, mini koncert Zorana Predina …

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

& &


Si dale stran, a tako blizu, v mojem srcu. Maja Gradi

Tudi kadar smo dale , smo si lahko blizu. In obratno. Odprtost je v nas samih, v našem srcu. Odraža se v odnosih, ki jih znamo in zmoremo vzpostaviti z drugimi. Prijazni loveški odnosi so temelj dobrega poslovnega sodelovanja, kar naši dijaki ob utijo zlasti v u nih podjetjih. Dobro in odprto srce mladih se rado izkaže v prostovoljnem delu, dobrodelnosti, sodelovanju z bolnimi in krvodajalstvu. Poslovno-komercialna šola Celje je šola, odprta na vse strani. Z razli nimi dejavnostmi privabljamo osnovnošolce, preko videokonferenc se glas o naši šoli sliši celo preko Atlantika, povezujemo se v mrežah šol, zelo dobro sodelujemo tudi z mnogimi podjetji v širši celjski regiji. Seveda pa tudi radi potujemo in odprtih o i spoznavamo nove dežele in ljudi.

Sestavljanka je še nedokon ana. Njeni del ki so tudi ljudje izven šole, številni koti ki pa ostajajo odprti za nove ideje.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

!.

5, "

,

$ $ Pisalo se je šolsko leto 1999/2000, ko je na šoli pri elo delovati prvo u no podjetje Hermes, d. o. o. Bili smo edina srednja šola v celjski regiji, ki je posku sno uvedla projekt, ki predstavlja najsodobnejši model u enja po principu »Learning by doing«. U no podjetje (UP) daje poudarek prakti nemu delu v okviru namišljenega podjetja. Povedano druga e, u no podjetje je simulacija dela v pravem podjetju oziroma je namišljeno podjetje na šoli, v katerem so

,

78/ 89

& poslujejo z dijaki drugega u nega podjetja na šoli ali drugih šolah v Sloveniji in tujini, pri emer so blagovne in denarne transakcije seveda le simulirane. V delo prvega u nega podjetja so bili vklju eni dijaki 4. letnika programa podjetniško poslovanje, v okviru predmeta poslovna tehnika (POT) – 5 ur tedensko smo razdelili na 3 ure dela v u nem podjetju in 2 klasi ni uri teorije v u ilnici. Delo v u nem podjetju poteka na razli nih podro jih, kar pomeni, da so dijaki zaposleni v marketingu (služba nabave, prodaje, tržnega komuniciranja), finan nora unovodski službi, kadrovski službi in tajništvu.

zaposleni dijaki. U ni prostor ni urejen kot u ilnica, temve kot pisarna, v kateri poteka poslovanje. Dijaki u nega podjetja

In kaj je bila dejavnost podjetja Hermes? Grosisti na in detajlisti na prodaja komunikacijskih in mehanizacijskih naprav, kot so npr. telefoni, ra unalniki, tiskalniki, fotokopirni stroji in prodaja pisarniškega materiala. Za zagotavljanje kvalitetnejšega delovanja je podjetju že v naslednjem šolskem letu uspelo pridobiti sponzorja, in sicer podjetje Telekom Celje. Prvi rezultati sodelovanja so bili še isto leto (šolsko leto 2000/2001) vidni na Festivalu vzgoje in izobraževanja, kjer so se dijaki, zaposleni v UP Hermes, predstavili na sejmu u nih


podjetij in ob pripravi internega dneva odprtih vrat, na katerem so se dijaki vseh programov in letnikov in celoten u iteljski zbor lahko seznanili z izobraževalno novostjo in si pobližje ogledali delovanje u nega podjetja. Sodelovanje s podjetjem Telekom se je nadaljevalo tudi v naslednjih letih. Dijaki so vsa ko leto obiskali prostore podjetja na Lavi v Celju – prva leta je bil možen ogled razli nih služb, po reorganizaciji podjetja in selitvi ve ine služb v Ljubljano in Maribor pa smo si lahko ogledali le t. i. demo center in bili deležni predstavitve proizvodov in storitev podjetja. Tudi to je bilo za dijake zanimivo, saj so lahko opazovali, kako se profesionalno predstavi podjetje in tisto, kar tržiš.

dolo ali dijaki sami. Pri tem so pokazali veliko mero domišljije. Tako smo ustanovili podjetje Trubadur, Glasbena skrinja, Miška net, Lucifer, Fata, Bachus, Tiger, Infodesign, Hip-hop, Maxi sport, Ma3ca, Pikapolonica, Modri angel. Podjetja so se po ve ini ukvarjala s prodajo (npr. kozmetike, CD-jev, glasbene opreme, mobilnih telefonov, ra unalniške opreme, spodnjega perila, vin, športne opreme, modnih obla il, dišav, hrane za male živali …), imeli pa smo tudi oglaševalsko agencijo in agencijo za nepremi nine. V Sloveniji je to leto delovalo že blizu 300 u nih podjetij, kar pomeni preko 4000 dijakov z ve kot 100 mentorji. Delovanje u nih podjetij na šoli pa je postajalo vedno bolj eksterno.

Število UP na šoli se je že naslednje šolsko leto, leta 2001/2002, pove alo. Podjetju Hermes se je pridružilo podjetje Estet, d. o. o., ki se je ukvarjalo s prodajo poslovnih daril, leto kasneje pa so bila ustanovljena še štiri UP. V šolskem letu 2003/2004 je postalo delo v UP obvezen predmet na vseh poklicnih in strokovnih šolah ekonomske usmeritve. V delovanje u nega podjetja so bili vklju eni dijaki 3. letnikov programa ekonomski tehnik in 1. letnikov programa poklicno-tehniškega izobraževanja, in sicer 4 ure na teden, v okviru prakti nega pouka. Število u nih podjetij je to in naslednje šolsko leto (2004/2005) naraslo na 16. Dijaki posameznega razreda so razdeljeni v dve skupini oziroma vsak razred ima po dve u ni podjetji. Imena podjetij, kot tudi dejavnost, so na za etku šolskega leta

Poleg priprave internega hišnega sejma vseh na šoli delujo ih UP so se dijaki odpravili tudi na mednarodni sejem UP v Zagreb. Sodelovali so na predstavitvi deficitarnih poklicev v regiji, ki jo je

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

pripravilo Ministrstvo za šolstvo, in na sre anju dijakov in mentorjev u nih podjetij Slovenije, ki ga je pripravila Centrala u nih podjetij. Seveda pa ne gre prezreti vseh razstav, ki so jih pripravila u na podjetja in si jih je bilo mo ogledati na hodnikih šole, in tradicionalno sodelovanje na dnevu odprtih vrat šole in informativnem dnevu. V šolskem letu 2005/2006 je število UP doseglo svoj vrhunec, saj je na šoli delovalo kar 19 u nih podjetij. Po podatkih Centrale u nih podjetij je imela samo Ekonomska šola iz Kranja ve u nih podjetij, in sicer 21. Novost tega šolskega leta je bil projekt Junior Achievement (JA), v katerega sta bili vklju eni dve u ni podjetji. Poslovno-komercialna šola Celje je bila ena izmed 19 srednjih šol v Sloveniji, ki so tvorile mrežo šol, vklju enih v projekt JA. Junior Achievement Worldwide je bila ustanovljena leta 1919 v Ameriki. Sedež evropske organizacije Junior Achievement – Young Enterprise je v Bruslju. JA organizacije delujejo v 98 državah po svetu, samo v Evropi jih je 39, ena tudi v Sloveniji. Dijaki, vklju eni v projekt, pridobivajo teoreti na podjetniška in ekonomska znanja skozi prakti ne izkušnje: ustanovijo delniško družbo, kapital, katerega predstavljajo sredstva, zbrana s prodajo delnic dijakom, profesorjem … Ob zaklju ku poslovanja (ob koncu šolskega leta) se morebitni dobi ek razdeli vlagateljem – delni arjem. Sicer pa je namen projekta izobraževanje in navduševanje mladih za podjetništvo in ekonomijo.

To šolsko leto so dijaki delovanje u nih podjetij predstavili tudi ob sre anju ravnateljev slovenskih osnovnih šol, katerega gostiteljica je bila prav Poslovnokomercialna šola Celje, in na 1. sejmu slovenskih u nih podjetij na celjskem razstaviš u. V naslednjih letih se je zaradi manjšega števila razredov postopno zmanjševalo število UP. Nekaj pa je k temu pripomogla tudi prenova v programu PTI, kjer se je v šolskem letu 2008/2009 namesto predmeta prakti ni pouk – u no podjetje, izvajala v okviru sklopa M1 – Projekti in poslovanje podjetja, programska enota MENEDŽMENT z bistveno manjšim številom ur (83 namesto140 in še od tega prakti no delo le 48 ur). Zaradi tega UP v programu PTI niso delovala v okviru CUPS-a, ampak smo njihovo delovanje simulirali samo znotraj šole. V šolskem letu 2010/11 aka enaka usoda še programa ekonomski tehnik in administrator. Za u na podjetja prenova programov pomeni korak nazaj. In kako so u no podjetje sprejemali dijaki? Velika ve ina zelo pozitivno. Ker so v UP delali ve ur strnjeno, so se zelo hitro pri eli vesti, kot se v resni nem svetu vedejo ljudje na delovnem mestu: jezili so se na sodelavce, ki niso vestno opravljali svojega dela, pa na poslovne partnerje, ki so zamujali z odgovori ali pla ili, vsi bi bili radi šefi in nih e navaden referent ali tajnica, za slabo opravljeno delo ni bil odgovoren nih e … Vedno pa so se izjemno potrudili, e se je bilo potrebno pripraviti za kakšen poseben projekt (npr. sejemski nastop). Radi so »sko ili« na internet in na skrivaj malo preleteli strani,


nih e pa si ni upal dvigniti telefonske slušalke in odgovoriti na nepri akovani klic … Ja, delo v UP je bilo vedno zelo zanimivo in za mentorja tudi zelo naporno, saj se je bilo potrebno individualno ukvarjati s posameznim dijakom, mu dodeliti naloge, pojasniti, kako in zakaj mora opraviti

ka kšno delo in na koncu tudi preveriti rezultate ter koordinirati delo ve služb. In vendar lahko danes, ko projekt u nih podjetij dojemam z dolo ene asovne razdalje, re em le: naj mi vsi šolski ministri ne zamerijo preve , toda to je bila ena redkih res dobrih idej, ki je prišla iz Ljubljane v zadnjih letih.

.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

,/) , , $ 0 !. " ,

5,

& = & Da bi šolo približali bodo im dijakom in predstavnikom gospodarstva in družbeno-politi nega okolja, smo na naši šoli od leta 2003 dalje poleg informativnega dneva organizirali tudi dneve odprtih vrat. Ob tej priložnosti je pouk potekal dejansko ob odprtih vratih, tako da so lahko obiskovalci po želji vstopili v posamezne razrede ter v živo spoznali, kako poteka pouk. Poleg pouka so dijaki sami pripravili predstavitve razli nih dejavnosti, ki se odvijajo na šoli ter s posnetim filmom prikazali utrinke z opravljanja prakse v tujini, z maturantskih plesov in maturantskih izletov. Šolo so še posebej popestrile razli ne razstave v avlah šole ter družabne aktivnosti v knjižnici, telovadnici in jedilnici. Posebej so predstavili delo tudi dijaki v u nih firmah. S tem dogodkom smo želeli predstaviti tudi obšolske dejavnosti, ki se dogajajo na naši šoli. Šola ni le pouk v klopeh, temve dijakom ponuja tudi široko paleto možnosti ukvarjanja z dejavnostmi, kjer ne pride v ospredje le znanje temve tudi njihov talent. Naši dijaki so tako v živo predstavili ustvarjalno kreativnost v razli nih delavnicah: zgodovinskih, zemljepisnih, aranžerskih in filmskih; predstavili so delo v videokrožku, sodelovanje na videokonferencah itd. Šola se vsa ko leto posebej trudi inovativno predstavljati delo na šoli bodo im dijakom. Tako se je v šolskem letu 2008/2009 prvi predstavila s kulturno-naravoslovnimi delavnicami, v katerih so aktivno sodelovali osnovnošolci predmetne stopnje. Utrip šole so osnovnošolcem iz širše celjske regije predstavili dijaki v okoladnici, rimski kuhinji, pri ra unalniških igrah, matematiki za vsakogar, prijateljstvu, haikujih, nakupovanju po angleško in nemško, športu ...


&,- ) ,5

.) ,

-9,5

Za izobraževanje dijakov, ne glede na program izobraževanja oziroma poklic, je nujno potrebna povezava med šolo in podjetji, saj le-ta omogo ajo opravljanje delovne prakse oziroma prakti nega usposabljanja z delom. Za etki ve jega sodelovanja in povezave teoreti nega ter prakti nega dela pouka segajo v leto 1962. Šola in podjetja so v skupnem sodelovanju prevzela odgovornost izvajanja prakti nega usposabljanja, še posebej za poklic prodajalec. Tako so na šoli potekali sestanki in seminarji za mentorje podjetij, kjer smo se dogovarjali in usklajevali programe izobraževanja prakti nega dela pouka. Prav tako so na šoli enkrat letno potekala sre anja s predstavniki trgovskih podjetij. Povezava med podjetji, organizatorjem prakti nega usposabljanja in z mentorji še vedno intenzivno poteka, vendar zaradi razvoja komunikacije v druga ni obliki. Organizator komunicira z mentorji in dijaki na delovnih mestih predvsem z obiski ter v obliki telefonskega komuniciranja in elektronske pošte. Sodobni trendi narekujejo hitro vzpostavljanje kontaktov tako z dijaki kot tudi z njihovimi mentorji in z vodilnimi delavci. V šolskem letu 2008/2009 smo imeli za prakti no usposabljanje s podjetji sklenjenih 140 pogodb, saj naši dijaki prihajajo iz širše celjske regije. Najve dijakinj in dijakov prihaja iz naslednjih ob in: Celja, Braslov , Hrastnika, Laškega, Nazarij, Pod etrtka, Polzele, Prebolda, Rade , Rogaške Slatine, Rogatca, Sevnice, Slovenskih Konjic, Štor, Šentjurja, Šmarja pri Jelšah, Vojnika in Žalca. Posebno dobro šola sodeluje z naslednjimi podjetji, ki na prakti no usposabljanje sprejmejo tudi najve naših dijakinj in dijakov: Spar Slovenija d. o. o., Merkur d. d., Engrotuš d. d., Mercator d. d. in Zavarovalnica Triglav d. d.. Dijaki opravljajo delovno prakso tudi v vzgojno-izobraževalnih zavodih, v javni upravi ter pri samostojnih podjetnikih. Zaradi vedno ve jega interesa po zaposlitvi strokovno usposobljenega kadra si podjetja želijo vedno ve sodelovanja. Njihovim željam želimo ugoditi, saj je tudi v interesu šole in dijakov, da si v asu prakti nega usposabljanja pridobijo im ve uporabnega strokovnega znanja. Podjetja ob razli nih dogodkih in projektih sodelujejo z donacijami oziroma sponzorstvom.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

& " ! &

" $

&$

Znanje je neodvisna spremenljivka prostora in asa, v katerem živimo. Je vrednota, ki postaja pomembnejša tako v asu gospodarske krize, kakor tudi v asu hitrega napredka. Poslovno-komercialna šola Celje je pomemben in prepoznaven dejavnik razvoja ob ine in regije ter njene širše okolice. Zelo pomembna je predvsem za lokalno gospodarstvo, kateremu je s pospešenim dvigom izobrazbene ravni zaposlenih omogo en razvoj izdelkov, storitev in tehnologij, ve ja internacionalizacija poslovanja, pove anje konkuren nosti in dvig dodane vrednosti. Vsekakor so v gospodarstvu zelo pomembno podro je kadri in komunikacija med vsemi partnerji; potrebno je spodbujanje izobraževanja zaposlenih, povezovanje zaposlenih s prakso in vklju evanje v skupne projekte. S Poslovno-komercialno šolo sodelujemo že vrsto let in jo podpiramo pri uvajanju novih izobraževalnih programov, za katere

ugotavljamo, da strokovni kader šole skrbno oceni upravi enost razvoja novih programov, bodo o zaposljivost kadrov in vklju enost v nadaljnje stopnje izobraževanja. Šola prav ob intenzivnem razvoju izobraževalnih programov in z vseživljenjskim u enjem prebivalcev in posebej zaposlenih pomaga ob ini, da lahko le-ta še hitreje napreduje. Prostora za uveljavljanje znanja je še veliko, zato je še posebej zaželen strokovno izobražen kader, ki bo slovensko gospodarstvo popeljal iz gospodarske krize.


/5,

&'

0,

=

itelji se zavedamo, da je za uspešno opravljanje našega dela nujno potrebno nenehno dodatno strokovno usposabljanje. Zato smo se v šolskem letu 2003/2004 vklju ili v progam Mreže u e ih se šol I – Poslanstvo šole in uvedba izboljšave v šoli na opredeljenem podro ju in v naslednjem šolskem letu v Mreže u e ih se šol II – Razvijanje klime za uspešno delo. Program je organizirala Šola za ravnatelje. Na šoli se je oblikoval razvojni tim, ki se je udeleževal predavanj razli nih šol v mreži, nato pa pridobljeno znanje prenašal na kolektiv na šoli. Izobraževanja so potekala v obliki delavnic na šoli. lani tima pa so imeli skupna sre anja na razli nih šolah, ki so bile vklju ene v mrežo. In kaj smo po eli v posameznih mrežah? Mreže u e ih se šol I - Poslanstv o šole in uvedba izboljšave v šoli na opredeljenem podro j u V mreži smo bili predstavniki - razvojni timi - osmih slovenskih srednjih šol. Poleg vsebin (vizija, poslanstvo in smotri šole) je potekala med udeleženci izmenjava izkušenj procesa reševanja problemov, kar pomembno prispeva k ve ji usposobljenosti šole kot celote za reševanje prednostnih nalog/problemov ter za uvajanje sprememb na razli nih podro jih. Ugotavljali smo podro ja, na katerih so naše šole dobre, ter dolo ili prioritete razvoja. V naši mreži so bile še naslednje šole: Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, Poklicna in tehniška gradbena in lesarska šola Novo mesto, Srednja šola za elektrotehniko in ra unalništvo Ljubljana, Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci, Srednja strojna šola Maribor, Srednja šola Slovenska Bistrica in Srednja zdravstvena šola Ljubljana. Razvojni tim naše šole so sestavljali Nada Jeraša, Marjeta Nosan, Matejka Obrez Verbi in Peter Žurej. lani tima smo se udeleževali seminarjev in delavnic, ki so bili namenjeni vsem

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

razvojnim timom naše mreže. Nato pa smo znanja, ki smo jih tam pridobili, preko šolskih delavnic prenesli na celoten u iteljski zbor. U iteljski zbor je imel štiri delavnice, in sicer: - Na ela u e e se organizacije, timsko delo in oblikovanje razvojnega tima; - Smotri, vizija in poslanstvo šole, analiza pri akovanj interesnih udeležencev; - Opredelitev prednostnih nalog šole in opredelitev podro ja izboljšave; - Na rt za rešitev problema oziroma kako uvesti izboljšavo, merila uspešnosti. Na teh delavnicah smo oblikovali novo vizijo naše šole, ki se glasi: Prepoznavna in sodobna šola z novimi programi, dobrimi medsebojnimi odnosi ter zadovoljnimi dijaki in profesorji. Nato smo izbrali najpomembnejše dejavnosti, ki so potekale na šoli, in dolo ili podro je izboljšave. Tri najpomembnejše dejavnosti so bile: izvajanje pouka, vzgajanje dijakov in priprava na pouk in predavanja. Podro je izboljšave, ki smo ga izbrali, pa se je glasilo: izboljšati prisotnost dijakov pri pouku. Mreže u e ih se šol II – Razv ijanje klime za uspešno delo Delo v projektu je bilo zasnovano na sodelovanju razli nih osnovnih in srednjih šol, ki so se ukvarjale z istim problemom. Šole smo si v mreži izmenjale izkušnje in na ine dela na posameznih šolah. V naši mreži so bile še naslednje šole: Osnovna šola Franja Malgaja Šentjur, Osnovna šola Oto ec, Osnovna šola Šmartno v Tuhinjski dolini, Osnovna šola Toneta Šraja Aljoše - Nova vas na Blokah, IV. osnovna šola Celje, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana, Gimnazija Moste Ljubljana in Ekonomska šola Novo mesto. Razvojni tim naše šole so sestavljale Jasmina Bornšek, Zdenka Grlica, Nada Jeraša in Marjeta Nosan. Delo je potekalo podobno kot preteklo šolsko leto. Tokrat smo imeli v kolektivu tri delavnice: - Pozitivno reševanje konfliktov; - Oblike neprimernega vedenja; - Kako lahko prispevamo k boljši klimi na šoli. Na teh delavnicah in s pomo jo izvedenih anket smo ugotovili, da je v naši zbornici klima dobra, izboljšali pa bi lahko odnos dijaki – profesor v razredu. Dijaki so izpostavili, da si želijo ve pogovorov, u itelji pa si želijo bolj kulturni nivo dialoga med dijaki in u itelji in med samimi dijaki. Vsi u itelji, ki so sodelovali v mreži, so v dveh razredih po lastnem izboru uvedli tedenske pogovore z dijaki. Pogovarjali so se o vsakdanjih stvareh in pri tem bili posebej pozorni na pravila kulturnega dialoga in dijake opozarjali nanj. To je bila dobrodošla sprememba tudi za dijake.


Sodelovanje v Mrežah u e ih se šol I in II je prineslo v naš kolektiv nov na in razmišljanja o delu in sodelovanju v šoli. U itelji so si v naklju no izbranih skupinah na delavnicah izmenjali mnenja o delu in delovanju šole. Združili smo predloge in ideje za boljšo motivacijo dijakov pri posameznih predmetih, ki so bili v obliki brošure na voljo vsem u iteljem. Izboljšal se je tudi odnos med u itelji in dijaki, saj je bilo ve medsebojnih pogovorov. Nau ili smo se poslušati eden drugega. V dveh letih sodelovanja v projektu smo u itelji vzpostavili druga no medsebojno komunikacijo in komunikacijo z dijaki, predvsem pa so bile dobrodošle pozitivne izkušnje in primeri dobrih praks šol, s katerimi smo sodelovali v obeh mrežah. Pozitivne izkušnje obeh mrež smo prenesli v svoje vsakodnevno delo v naslednja šolska leta.

7

&

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

1 8/ -, 1 A 0 ) .) ,5 0 - B 5 , 8 )H

Spar Slovenija je ugledno podjetje in eden izmed klju nih trgovcev v Sloveniji, prepoznavno po široki paleti kakovostnih izdelkov in storitev ter ugodnih cenah. Naša razvojna strategija se odraža v nenehni širitvi trgovinske mreže, saj je naš cilj približati trgovino kupcem v vseh ve jih in manjših slovenskih krajih. Naša politika temelji na im višji kakovosti izdelkov za sprejemljivo ceno. Uspešno razvijamo izdelke lastne trgovinske znamke Spar, ki v celoti izpopolnjujejo naša visoka merila ka kovosti in cenovne ustreznosti. Veliko pozornost posve amo tudi mladim, ki se odlo ajo za trgovske poklice. Namenjamo jim štipendije, omogo amo prakso dijakov v trgovinah ter promoviramo poklic trgovca na informativnih dnevih in po šolah. Veseli nas, da z vašo,

Poslovno-komercialno šolo v tej smeri zelo dobro sodelujemo. Ob tako pomembni obletnici, kot je 140letnica izobraževanja kadrov za podro je trgovine, komerciale, podjetništva in ban ništva na vaši šoli, vam iskreno estitamo in se veselimo vzajemnega sodelovanja tudi v bodo e. Verjamemo, da bomo tudi v prihodnje iz vaše šole zaposlovali dobre prodajalce, ki bodo s svojo strokovnostjo in predanostjo pomembno doprinesli h kakovosti naših storitev in posledi no zadovoljstvu naših strank. Misel 'DOBRO ZAME' je naša želja tudi za vas!

mag. Igor Mervi generalni direktor Spar Slovenija d. o. o.


-, $

5

$

;& B$

&

Sloveniji se z videokonferencami v šolah organizirano ukvarjamo že nekaj let. Naša šola v tem projektu sodeluje že od leta 1999, ko smo se prvi vklju ili v videokonferen no dogajanje v okviru poletne šole Colos, ki jo vsako leto organizira Fakulteta za ra unalništvo in informatiko. Na nekaj videokonferenc smo še posebej ponosni. Tako smo marca 2003 sodelovali v videokonferenci, ki je bila organizirana ob sre anju ministrov za izobraževanje v Atenah. Takrat je v videokonferenci sodelovalo 25 šol iz tedanje Evropske unije in njenih bodo ih lanic. Ob tej priložnosti so iz vsake države izbrali eno šolo, ki je predstavila državo in seveda svoje delo ministrom v Atenah. Ob vstopu Slovenije v EU smo aktivno sodelovali na videokonferenci, ki je bila organizirana v aprilu 2004. Na tej videokonferenci so sodelovale šole iz 8 držav (Avstrija, Madžarska, Belgija, Francija, Španija, centrala EU v Bruslju, Italija in Slovenija). V šolskem 2005/2006 smo aktivno sodelovali v ve ih mednarodnih videokonferencah, med katerimi je najpomembnejša Megaconference Jr.

. 6 &

Sprednja str an

-

)'

Zadnja stran

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

To je videokonferenca, ki poteka na izbrani dan med 7. in 19. uro po ameriškem asu, torej skupaj 12 ur. V njej je maja 2006 sodelovalo 235 šol, med njimi tudi dve iz Slovenije. Pomembno pa je, da so bile naše dijakinje aktivne udeleženke. Skupaj z dekleti iz šole TVbvGIRLS iz Minnesote (ZDA) so naše dijakinje oblikovale 25-minutni prispevek. Decembra 2006 smo bili povabljeni kot gostje na praznovanju dnevov izobraževanja države Pensylvania v ZDA. V sproš enem videoklepetu smo drug drugemu predstavili izobraževalni sistem skozi o i dijakov v prednovoletnem vzdušju. Februarja 2007 je že etrti potekala najve ja videokonferenca na svetu Megaconference Jr., ki traja 12 ur in v njej sodeluje okrog 200 šol s celega sveta. Dijakinje naše šole so zelo uspešno vodile prvo uro videokonference. Kot voditeljice oziroma VJ (video jay) so se najprej predstavile, nato so predstavile Slovenijo in šolo ter zavrtele kratek film o Sloveniji.

7# !

"! 2 ' " 2# ! 8! 7' " !' 2

,$ % $ 2/ + "

2/ /

2" 6


Za svoje delo so prejele vrsto pohval s celega sveta, prispevek o videokonferenci pa je bil objavljen tudi na TV-Celje. Posnetek celotne videokonference si lahko tudi ogledate na naslovu http://www.arnes.si/video/vod/2007_megaconfjr/index.html Vsako leto prejmemo ve vabil za udeležbo na raznih videokonferencah v Sloveniji in širom sveta. Žal moramo kar nekaj vabil zavrniti, saj se videokonference zaradi asovnih razlik odvijajo v za nas neugodnih ve ernih urah. Posebej pa smo se v šolskem letu 2008/2009 razveselili vabila vesoljske agencije NASA, ki nas je ob svoji 50-letnici obstoja povabila k sodelovanju. Kot edina šola iz Evrope smo se lahko v živo pogovarjali z njihovimi inženirji, mi pa smo se jim za povabilo oddolžili na poseben na in. Dijak Matic Gabriel je posebej za ta dogodek izdelal kratek film, v katerem je prikazal nekaj najpomembnejših dosežkov agencije, na koncu pa jim na svojstven na in zaželel veliko sre e in uspehov.

6 2

6 & 2

-

)' $ 9"

.

"

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Da nas poznajo tudi doma, smo dokazali tudi z moderiranjem slovenske »megakonference«, ki poteka v okviru mednarodne konference Sirikt. Vsako leto se odvija v Kranjski Gori in traja štiri dni.

Posnetke megakonferenc si lahko ogledate na spletnem naslovu Arnesa: http://www.arnes.si/video/vod/. Na dijaškem spletu PKŠ, na naslovu http://dijaki.pksola.si/index.php?option=com_content&task=view&id=202&Itemid=36 pa si lahko preberete še zapis o letošnji megakonferenci.

= ,

'


,/ ) ,

* +

*9

$ $ &! Z letom 2003 smo na šoli za eli novo poglavje, in sicer smo se za eli potepati po tujini, kar pomeni, da smo v sodelovanju z agencijo Twin iz Ljubljane za dijake organizirali ekskurzije po Veliki Britaniji, Irski, Franciji in Nem iji. Najbolj odmevna je bila in je še vedno Velika Britanija oziroma kar celo Združeno kraljestvo. Prva skupina popotnikov se je odpravila raziskovat Anglijo. Z namenom, da bi bilo za dijake im ceneje, smo v eno smer potovali z avtobusom. To so bili asi! Dvajset ur smo preživeli skupaj na avtobusu, se na vmesnih postankih še malo razgledali po Zahodni Evropi in že smo bili vkrcani na trajekt, ki nas je popeljal ez Rokavski preliv. Ko smo zagledali klife v Dovru, smo pozabili na vse neprijetnosti, ki jih povzro i spanje na avtobusu. In za elo se je odkrivanje nam povsem nove in druga ne dežele. Dežela od Canterburyja preko Londona, Oxforda, Stratford-upon-Avona, Nottinghama in vse do Yorka nas je povsem o arala s svojo pravlji no lepoto, zanimivo arhitekturo, udovito naravo in zelo prijaznimi ljudmi. Pojem angleških sendvi ev je dobil povsem druge dimenzije, da o nakupovanju niti ne govorimo. Vendar pa se enkrat vse lepo kon a in treba se je bilo vrniti domov. Navdušenje nad Otokom pa je ostalo in se je kot virus razširilo po šoli. Februarja 2004 smo se odlo ili, da bomo bolj podrobno pre esali London, zato smo

ostali kar v tem velemestu in si ogledovali znamenitosti in muzeje. Takrat nas je potovalo res veliko in London je navdušil. Znova. Ni pa to bila edina destinacija v tistem šolskem letu, saj smo bili jeseni že v Parizu in Disneylandu, kjer smo se družili z risanimi junaki iz otroških let. Marca 2006 nas je v vsej svoji lepoti pri akala Škotska. Zdaj smo se popotniško že toliko podkovali, da smo zamisli o avtobusu popolnoma opustili in si privoš ili let iz Milana direktno v Liverpool, od tam pa smo se po asi odpravili proti Škotski oziroma našemu mladinskemu hotelu ob jezeru Loch Lomond. Hotel nas je povsem prevzel, saj je prava graš ina, skrbelo nas je samo, e slu ajno ne straši. Naslednje jutro smo pri bogatem zajtrku uživali v pogledu na Loch Lomond in ovce, ki so se pasle v bližini. Z njimi smo se tudi nekaj malega "pogovarjali". Potem smo se odpravili na celodnevno raziskovanje Škotskega višavja, ki nas je o aralo, hkrati pa smo spoznali nekaj zgodovine klanov, ki so v asih tam prebivali. Ustavili smo se v Dolini solz (Glencoe), šli iskat pošast Nessie ob Loch Ness in si ogledali grad Urquhart. Je a in sodna dvorana v mestecu Inveraray sta nas ponovno prepri ali, da se spla a biti priden, graš ina vojvode Argyllskega pa tudi prav simpati no izgleda, tako da bi se kar dalo

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

tam živeti, e bi bilo potrebno. Ustavili smo se še v Fort Williamu, kjer smo se malo okrep ali, nekaj nas je celo posku silo tradicionalni "fish and chips", sicer pa je ve ina strumno ubrala pot proti najbljižjemu McDonaldsu. Škoda, a kaj ho emo. It's better to be safe than sorry. Prvi se je zgodilo, da nam jo je zagodlo vreme in to ravno na Škotskem, zato nam v takratnih snežnih razmerah ni bilo dano videti Edinburgha in tako imamo zdaj povsem legitimen razlog, da se tja še vrnemo. Naslednje šolsko leto, to je 2006/07, smo ponovno organizirali ekskurzijo v London, saj so naši prejšnji "London ani" že skoraj zapustili šolo in je bilo potrebno v njegove skrivnosti uvesti svežo kri. Prav tako je tudi

-) ,

nove generacije prevzela pot po Angliji, zato smo v šolskem letu 2007/08 znova pripravili ekskurzijo po Angliji, saj smo imeli zelo lepe spomine od našega prvega potepanja tam naokoli. Vmes pa smo še nekaj nadebudnih popotnikov poslali v Republiko Irsko in ker so že bili na Otoku, so si sproti ogledali še severnoirski del Združenega kraljestva. Letos nas je navduševal Berlin, ki se je v obdobju recesije izkazal za bolj ekonomi nega, pa še našim dijakom je mimogrede omogo il malo ebljanja po nemško. Na rti za prihodnost so in e bodo finance dopuš ale, jo bomo spet ucvrli v širni svet …

/

$ "

$

$

Pomembnost u enja in pou evanja tujih jezikov na naši šoli je vidna tudi iz delovanja nemške gledališke skupine, ki je v asu delovanja na oder postavila ve predstav v nemškem jeziku in jih predstavila publiki v Sloveniji, Nem iji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Koliko je bilo to delo zanimivo in pomembno za dijake naše šole, katerim nemš ina ne spada med najbolj priljubljene predmete, govori dejstvo, da isti dijaki danes ta “težki in trdi” jezik uporabljajo v podjetjih, v katerih so zaposleni. Spomini na vaje in gostovanja pa ne bodo nikoli zbledeli in so vedno tema naklju nih sre anj.


, .,

, 9 /,

& & Nemogo e je na kratko opisati, kaj je prostovoljstvo. Zagotovo je dobrina, ki je ni nikoli preve in za katero vsi upamo, da je ne bo nikoli zmanjkalo. Lahko pa bi rekli, da je prostovoljstvo delo, ki ga lovek opravi z veseljem, ne da bi v zameno kar koli dobil. Vendar vse le ni tako preprosto. Vsak, ki je komu kdaj pomagal, je bil popla an z ob utkom koristnosti, s spoznanjem, da si nekomu pomagal k ve ji kvaliteti življenja.

sodelovali smo v humanitarni akciji »Za hišo nasprot sonca«, sodelovali smo s Centrom Dolfke =

-

>

Na šoli živi prostovoljstvo že vrsto let. Bila so leta, ko smo bili zelo aktivni. Trenutno je leto, ko smo malo zaspani, medli, leni. Upamo, da bo leto, ki prihaja prebudilo v dijakih interes za delo z ljudmi in zanje. V asu naše aktivnosti smo organizirali zahtevne in manj zahtevne projekte. Med zelo zahtevne projekte bi vseka kor lahko prišteli organizacijo dobrodelnega koncerta »Za nasmejana li ka«. Sredstva, zbrana s koncertom, smo namenili mladim mamicam naše šole in socialno ogroženim otrokom žalske ob ine. Odmevni so bili tudi projekti: Ustavimo nasilje, Kreativno v parku in Nasmehni se mi. V okviru našega dela smo z igrico in obiski razveseljevali male bolnike na otroškem oddelku Splošne bolnice Celje, v predboži nem asu smo prepevali starejšim bolnikom, udeleževali smo se Festivala prostovoljstva v Celju in Ljubljani,

Boštjan i – Ig, dnevno smo se družili z gojenci Zavoda za cerebralno paralizo v Celju in jim ve krat, v sodelovanju z Mladinskim centrom Celje, organizirali plesno-glasbeno prireditev, sodelovali smo na vsakoletnih krvodajalskih akcijah ter zbirali igra e za Pravlji no deželo in Splošno bolnico Celje. Za ves trud je dijakinja Jasmina Podlesnik na Festivalu

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

mladih prostovoljcev s Celjskega prejela priznanje za najprostovoljko, naše dijakinje pa so prejele tudi priznanje Mladinskega sveta Slovenije za delo na podro ju prostovoljstva. Ker smo v asu, ko sta pomembna le mo in denar, je potrebno vrednote, kot so

5 $

. . 0

požrtvovalnost, solidarnost in ut za pomo soljudem v stiski še posebno negovati. Ta temeljna na ela podpira prostovoljstvo, zato je potrebno prostovoljstvo na rtno razvijati tudi v prihodnje .

) ,5

4, 0 - 8 , , 4, . ,- ,

atan no se spominjam svojega prvega dne na takratni Srednji trgovski šoli. Bil sem prestrašen, vzhi en, radoveden …, pa tudi vesel, da sem sploh prišel »not«, saj sem bil v osnovni šoli bolj lene sorte. Kar se je poznalo na uspehu. V neznansko olajšanje mi je bilo videti sošolca Primoža iz osnovnošolskih klopi, s katerim sva nato skupno srednješolsko pot nadaljevala še naslednjih pet let. To je bil as razpada Jugoslavije, osamosvojitve in vseh dogodkov, ki so bili povezani z družbenimi spremembami. Zame je bila to tedaj postranska stvar, bolj pomembni so bili novi ljudje, ki sem jih spoznal, novo okolje, nova glasba …, zame novo življenje. Že prvi dan mi je sošolec, ki je ponavljal, predstavil trde ritme heavy metala, glasbe, ki je bila zame nato kar nekaj let pomemben del življenja. Ja, ja, bil sem ta pravi »metal'c.«

Komaj smo za eli dobro drgniti šolske klopi, že je huda poplava popolnoma zalila spodnje prostore šole. Z veseljem sem se odzval pozivu šole in se udeležil iš enja. Nikoli ne bom pozabil vneme, energije in druženja v tistem tednu. Ko profesorji niso bili profesorji, ampak smo bili vsi »trgovci«, ki so prišli istiti »svojo« šolo. Kakšen za etek srednje šole! Videti svojega razrednika, profesorja Lebi a, v gasilskem kombinezonu in z lopato v roki, kako suvereno razdeljuje delo, pomagati profesorju Jutriši vdreti skoz napihnjena vrata (»Dej no sulc, mal rukn'«)… Nepozabno. Vem, da so se v tistem tednu med nami spletle vezi, ki smo jih skozi leta na šoli samo še krepili. Prvi letnik je bil tudi as, ko sem prvi »šel na kavo.« Zlatorog je bil naša baza pred, med (ne le med glavnimi odmori ) in po


pouku. Neznansko »kul« se mi je zdelo, ko smo se usedli in je natakar že vedel, kaj bomo pili. Zanimivo, na prste rok lahko preštejem, kolikokrat sem bil v omenjeni gostilni po zaklju ku srednje šole, eravno sem Celjan. So stvari, prostori, ljudje, pesmi …, ki jih povezuješ in se jih vedno spominjaš skozi prizmo srednje šole. In teh spominov je ogromno. Toliko je teh »prvi « dogodkov. Seveda je med njimi tudi prvi popravni izpit. Pa seveda dramski krožek. Vprašanje, e bi sedaj skakal po ljubiteljskih odrskih deskah, e ne bi namesto strojepisja hodil k dramskemu krožku. Pomembna prelomnica zame je bila poskusna uvedba diferencialnega programa. Polletno prakso sem opravljal v prodajnem centru takratne Kovinotehne na Hudinji. To no se spomnim, kje sem stal, ko je do mene prišel gospod Ravnjak in me vprašal, e sem zainteresiran za nadaljevanje šolanja, da bodo poskusno uvedli diferencialni program, po katerem bom imel priznano srednjo šolo. Seveda sem priložnost pograbil z obema rokama. »Pa vprašaj še kakšnega sošolca, e je zainteresiran, da bo dovolj kandidatov,« mi je še dejal. Kar neverjetno, glede na naval, ki je sledil na ta program že naslednje leto. Sledili sta dve izmed najlepših let moje mladosti. Kar nekaj novih sošolcev in predvsem profesorjev, ki so nas jemali nekako bolj resno. Konec koncev smo bili najstarejši in (menda) bolj zreli. Bil sem celo glasbeni urednik šolskega radia pod mentorstvom profesorice Branke Vidmar. Neverjetno, koliko zaupanja je imela v nas, da nam je pustila tako proste roke pri

ustvarjanju oddaje. Glede na svojo težnjo po izostajanju pri dolo enih predmetih oziroma predmetu in posledi no kar nekaj neopravi enih ur sem bil presenetljivo deležen prav posebne funkcije – razrednega referenta za disciplino. Dejstvo, da sem na sestankih premnogokrat »razpravljal« prav o sebi in svojih sošolcih, je seveda nepomembno . Dobro opravljen zaklju ni izpit mi je omogo il, da sem se lahko leto po zaklju ku (vmes sem šel v vojsko in si nabral nekaj delovnih izkušenj) šole vpisal na študij socialnega dela v Ljubljani, ga opravil in sem sedaj že sedem let zaposlen kot socialni delavec v Celju. Kar lep uspeh, e pogledam na tistega lenega smrkavca, ki se je komaj prebil skozi osnovno šolo. Ve ino zaslug za to pa imajo profesorji z moje srednje šole. e ne bi verjeli v nas, nas vzpodbujali in nas (kljub vsem nesramnostim, ki so jih bili v asih deležni z naše strani) vedno znova sprejemali takšne, kot smo bili, je vprašanje, kam bi se obrnilo moje življenje. Zato lahko na koncu tega pisanja re em vsem profesorjem in gospe ravnateljici le »hvala.« Hvala, ker ste verjeli v nas, bili tam za nas in nam dali prepotrebno samozavest v življenju. Trdno verjamem, da smo bili u enci na Srednji trgovski šoli Celje deležni »tistega najve «, kar lahko dobi odraš ajo i mladostnik: sporo ilo, da je sprejet, da je sposoben in da nekdo verjame vanj ter mu ni vseeno zanj. In prepri an sem, da so tudi nove generacije »trgovcev« deležne istega. V teh asih je to najbrž še veliko bolj pome mbno kot zgolj izobrazba.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

& "


Prijatelj brezmejna cesta zaupanje Tajda Ratajc

Meje lastnega sveta so takšne, kot jih postavimo. Lahko se zadovoljimo z zelo omejenim prostorom, lahko pa meje razširimo. Na vse strani vodi brezmejna cesta. In e nanjo stopimo polni zaupanja, nas na drugi strani pri akajo novi prijatelji. Marsikdo že z vstopom v srednjo šolo razširi svoje meje, spozna nove prijatelje, se soo i z druga nimi izzivi. A tudi šole širimo lastne meje. Številni doma i in mednarodni projekti ponujajo raznolike možnosti v spoznavanju novih dežel, novih kultur, novih obi ajev. In predvsem pomagajo spoznavati sebe. Prepri ajte se, da postaja naša šola prepoznavna tudi v širšem evropskem prostoru, sporazumevanje pa (skoraj) ne povzro a ve težav.

Vstavimo v sestavljanko nebo evropskih zvezd in vpletimo vanjo nova poznanstva.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

-) ,

/ @ ,0

&

$

,

8 5@

50, . , .,

$

+

Comenius je del programa Vseživljenjsko u enje, ki je namenjen sodelovanju šol in u iteljev. Program Vseživljenjsko u enje je osrednji program EU na podro ju izobraževanja in usposabljanja. Sodelujo i v aktivnostih programa Comenius razvijajo poznavanje in razumevanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti, prav tako se dviguje kakovost šolskega izobraževanja v Evropi. Aktivnosti se izvajajo na razli nih podro jih: • šolska partnerstva, • regio partnerstva, • eTwinning projekti, • comenius asistenti, • stalna strokovna spopolnjevanja. Poslovno-komercialna šola se je vklju ila v program že v samem za etku. Do sedaj smo trikrat sodelovali na podro ju šolska partnerstva. V ta projekt se povežejo najmanj tri šole iz treh razli nih držav. Projekt se oblikuje na osnovi skupne teme, vklju ene v redne šolske aktivnosti in poteka v sklopu rednega kurikuluma u encev. Osredoto en je lahko na u ence ali na šolo. Vsak od projektov programa Comenius je na svoj na in doprinesel k razvoju in prepoznavnosti naše šole v celjski regiji in v celotni Sloveniji.

PRVI PROJEKT DIPISAN (dropouts in Poland, Italy, Slovenia and Norway) je bilo ime našega prvega mednarodnega Comenius projekta, v okviru katerega smo u itelji naše šole s kolegi podobnih poklicnih šol iz Poljske, Italije in Norveške posku sili zmanjšati izpis dijakov na naših šolah. Ugotovili smo, da se lahko na tem podro ju najve nau imo od norveških kolegov, ki imajo že leta razvit in do podrobnosti razdelan sistem »following up«, kar pomeni, da dijaka, ki se je že ali se šele ima namen izpisati iz šole, ves as spremlja in usmerja tim stro kovnjakov. Rezultat takšne skrbi in timskega dela je ve inoma nadaljevanje šolanja, ali na isti ali na podobni šoli. Ta projekt je bil razvojni, kar pomeni, da dijaki niso neposredno sodelovali pri izvajanju aktivnosti, od katerih so bila najbolj pomembna projektna sre anja v sodelujo ih državah.


Dve leti sodelovanja in dela na tem projektu sta nam poleg strokovnih znanj dala bogate lekcije iz tujih jezikov, spoznavanja razli nih dežel, strpnosti, timskega dela, ra unovodstva in mnogih drugih za delo in razvoj u itelja pomembnih panog. Silvija Tintor

DRUGI PROJEKT Drugi Comenius projekt je bil enoletni jezikovni projekt. Jezikovni projekti nudijo možnosti dijakom in u iteljem, da navežejo stike s sovrstniki, zato se je tudi naša šola odlo ila sodelovati v projektu z naslovom Prince. Nenavadno ime, toda z dijaki poljske gimnazije smo v treh jezikih (povezovalni jezik je bil angleš ina, druga dva seveda poljš ina in slovenš ina) igrali predstavo Mali princ. Izbrali smo partnersko šolo Salesian Public Schools Complex in Swietochlowice iz Poljske. Namen našega projekta je bil izboljšati motivacijo in sposobnost komuniciranja u encev v tujem jeziku in pripraviti kon ni izdelek (dramsko igro) z naslovom Mali princ. Dijaki Poslovno-komercialne šole smo delo Antoineja de Saint Exupérya Mali princ uprizorili v slovenskem in angleškem jeziku. Dijaki naše partnerske šole pa v poljskem in angleškem jeziku. Sposobnosti prilagajanja in strpnosti so prišle do izraza ob naših medsebojnih sre anjih. Prva izmenjava dijakov je bila v Celju in je trajala 14 dni. Prijateljem s Poljske smo predstavili naše mesto, jih odpeljali na ogled znamenitosti celotne Slovenije. Skupaj smo si ogledali gledališko predstavo, se prijetno družili in seveda tudi ustvarjali. Delovni obisk smo vrnili in tudi sami odšli na Poljsko. Naša »karavana« je štela 12 lanov, 10 dijakov in mentorici Silvijo Tintor ter Aleksandro Adam Knez. V Swietochlowice smo se odpravili polni pri akovanj, saj smo želeli spoznati na in življenja poljskih prijateljev, s katerimi so se spoznali že v asu njihovega gostovanja pri nas. Na Poljskem smo bili kar štirinajst dni, ki smo jih preživeli predvsem delovno. Pripravljali smo gledališko igro Mali princ v angleškem jeziku, si ogledali koncentracijsko taboriš e Auschwitz, obiskali zgodovinske muzeje, si ogledali predstavo v gledališ u v Krakovu in predvsem spoznavali jezik, kulturo in obi aje naših novih prijateljev. Domov smo se vrnili polni lepih vtisov in spominov na sklenjena prijateljstva, ki jih ohranjamo z elektronsko pošto in upamo, da bodo trajala ve no. To so znanja in izkušnje, katerih se ne da pridobiti pri klasi nem šolskem pouku, zato so tudi toliko vredna in posebna. Aleksandra Adam Knez in Silvija Tintor

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

TRETJI PROJEKT Tretji smo v projektu sodelovali z naslovom Memories and real life experience of world war II. To je bil zgodovinski projekt, v katerega je bilo vklju enih pet evropskih šol: Istituto Tecnico Statale >L. Einaudi, Italija, Kinzig-Schule Berufliches Schulzentrum des Main-KinzigKreises, Nem ija, Zespol Szkol Drzewnych im Stanislawa Staszica, Poljska, Redhill School, Velika Britanija. Namen projekta je bil primerjati osebne izkušnje ljudi, ki so v razli nih državah preživeli as med drugo svetovno vojno.

Projekt je trajal tri leta, kon ni izdelki, ki so nastali s skupnim sodelovanjem, so posneti DVD z intervjuji, skupna spletna stran in knjiga. Jasmina Bornšek

PROJEKT NA VIŠJI ŠOLI Trenutno delamo na projektu Erasmus, ki naj bi študentom naše višje strokovne šole omogo il izvajanje prakse v tujini. Novembra na rtujemo obisk kontaktnega seminarja na Portugalskem, na katerem pri akujemo pridobitev partnerjev iz

razli nih evropskih držav in potem posledi no sodelovanje s podjetji iz teh držav. Pri izvajanju tega projekta še nimamo dovolj izkušenj, upamo pa, da bomo naslednje leto ob tem asu lahko poro ali o samih pozitivnih izkušnjah.


,/ ) ,

&

* +

*9

$ &

Projekt mobilnosti Leonardo da Vinci poteka že v drugem programskem obdobju evropskih programov, in sicer se program v obdobju 2007-2013 imenuje Vseživljenjsko u enje. Naši za etki segajo v prvo programsko obdobje, to je 2000-2006, ko smo se leta 2003 prvi prijavili v projekt mobilnosti Leonardo da Vinci, preko katerega smo želeli s pomo jo dotacije Evropske unije našim dijakom omogo iti vpogled v širši evropski prostor, jim nuditi evropske delovne izkušnje, jih izpopolniti v znanju angleš ine, nau iti še del ek kakšnega drugega evropskega jezika, sprejemati in razumevati druga nost ter navade in kulturo narodov, s katerimi sobivamo v Evropski uniji. Precej truda in še ve energije je bilo potrebno, da smo zbrali vse potrebne kontakte in s prijavo prepri ali ocenjevalce, da mislimo resno, da resni no želimo to izkušnjo. In je res uspelo. V šolsko leto 2004/05 smo se podali polni na rtov o tem, kako bomo v tujino odpeljali naših prvih deset “da Vincijev”, jih tam “oblikovali” tri tedne in potem polne vtisov in idej varno pripeljali nazaj domov. Prvi smo bili še toliko bolj pozorni, da naši mini skupini ni ni esar manjkalo, da je vse potekalo v skladu z na rti in da so dijaki poleg želje ponovno posku siti mamino doma o govejo juho še tedne in tedne pripovedovali vsem naokrog o svojih bogatih izkušnjah iz tujine. Pravo veselje jih je bilo pogledati: tiste prestrašene o i, ki si skoraj niso upale na letalo, sr ki, ki jih je kar stiskalo od žalosti, ko so se za tri tedne (beri celo ve nost) poslavljali od staršev, dedkov in babic, fantov in deklet in vseh mogo ih hišnih ljubljen kov ... Vsa ta z energijo nabita bitja so prišla nazaj povsem druga na. Samozavest - do neba!, sporazumevanje v angleš ini – a je bil to sploh kdaj problem?, orientacija v prostoru – veni, vidi, vici! Osvojili so vse, kar se je osvojiti dalo. Informacije so rpali kot spužve, sklenili ogromno novih poznanstev širom Evrope, pridobili so severnoirski naglas … ter postali najve je face na šoli. Bi si lahko lovek sploh želel ve ? In smo hiteli ustvarjat novo prijavo za novo projektno obdobje 2005/06 ter zadeve zastavili malo širše. Želeli smo si privoš iti dve skupini dijakov. Uspelo nam je tudi v drugo in bili smo izredno zadovoljni, da bomo lahko ponovno šli odkrivat nove kraje. Veseli smo bili tudi vedno ve je osveš enosti dijakov in njihovih staršev, ki so naše sodelovanje v projektu Leonardo da Vinci z veseljem podprli in pozdravili idejo, da njihovim otrokom omogo imo dejanski vpogled v svet.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

? 8

1 &

, -

& -

@ , 9 ( '= 4 ( & * '

0

4 +

4 ,(

&

*

'

S takšno spodbudo smo si v šolskem letu 2006/07 zastavili še bolj ambiciozne cilje, ki smo jih tudi uspešno uresni ili. Tri skupine dijakov smo poslali v tujino na prakti no in jezikovnokulturno izobraževanje, kar pa je bil logisti no in organizacijsko izredno velik zalogaj, a smo leto zaklju ili izredno zadovoljni, saj je število naših udeležencev iz leta v leto raslo in med šolami prijaviteljicami projektov mobilnosti smo si izborili kar zavidanja vreden položaj kar zadeva višino prejetih dotacij s strani Evropske unije. Za naša potepanja, izobraževanja in potovanja dotacije niso bile zadostne za kritje vseh pri tem nastalih stroškov, zato se je šola kot izobraževalna ustanova obrnila s prošnjo za donacije na regionalna podjetja, zatem pa so dijaki prevzeli to skrb na svoja ple a. Podjetja so se in se ob asno še vedno z razumevanjem odzovejo na potrebe mladih in jih podpirajo v skladu s svojimi zmožnostmi, pove ini pa so zadnja leta to obremenitev nase prevzeli kar starši. Brez njihove podpore bi v vseh teh letih težko tako uspešno delovali v tem projektu. Tudi dijaki niso stali križem rok in so poprijeli za marsikatero dijaško delo, da so si zagotovili nekaj rezervnih sredstev za sabo, kar je bila zanje enkratna izkušnja, kako priti do tistega, kar si mo no želiš. Veseli smo, da smo do izkušnje mobilnosti pomagali nekaj dijakom, ki prihajajo iz socialno šibkejšega okolja, dijakom, ki so v rejništvu ter dijakom s posebnimi potrebami.

' (


Na potep po nova znanja in znanstva smo se odpravili tudi v šolskem letu 2007/08, in to kar na Otok, za katerega smo ugotovili, da nam je še najbolj pisan na kožo. Tako smo isto odpravo ponovili še letos in ker navdušenje še vedno ne pojenja, nas London in Derry pri akujeta tudi v šolskem letu 2009/10, ko bomo že šesti zapovrstjo sodelovali v projektu mobilnosti in v tujino poslali že 138. dijaka naše šole, skupaj s spremljevalnimi osebami in študenti naše višje šole bomo po šestih letih sodelovanja v projektu mobilnosti prišli do 158. predstavnika Poslovno-komercialne šole v tujini (Lahti, Finska; Derry, Severna Irska in London, Anglija ter Malta). Na rtujemo, da bomo v šolskem letu 2010/11 po številu poslanih dijakov v tujino krepko presegli število let obstoja naše šole.

> &

&

&

5

-

& '

&

(

Vsi naši dijaki, ki so ali pa še bodo sodelovali v projektu mobilnosti Leonardo da Vinci, po vseh opravljenih obveznostih prejmejo Europass dokument, ki je uradno dokazilo o opravljenem prakti nem usposabljanju v tujini in je veljaven oziroma priznan po celotni Evropski uniji. Z njim svoje izkušnje dokazujejo na trgu delovne sile, ve krat pa se je tudi že zgodilo, da so si s svojo marljivostjo in pozitivnim pristopom k delovnim obveznostim ter dobro opravljenimi nalogami prislužili priporo ilo svojega delodajalca, na kar so bili še posebej ponosni in jim bo seveda zelo prav prišlo, ko bodo iskali zaposlitev bodisi v Sloveniji ali tujini.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Lahko re emo, da šola živi s projektom in za projekt. V za etni fazi smo se precej ukvarjali z motivacijo dijakov, saj je bil prisoten strah pred neznanim, nezaupanje vase in še kakšni strahovi, ki radi preganjajo najstnike, zadnja leta pa je slika povsem druga na. Dijaki sami sprašujejo, kdaj se lahko prijavijo, kam in kdaj bodo lahko šli v tujino in veseli nas, da je prijav vsako leto ve . Vše nam je tudi dejstvo, da naši dijaki v tujini navežejo prijateljske stike z udeleženci iz drugih evropskih držav, s katerimi potem še vrsto let ohranjajo stike, se obiskujejo in tudi kakšno po itniško delo v lastni režiji ni izklju eno. Da o sr nih zadevah ne govorimo ...

=

6

& ( 3

'

&


Za mnenje o izkušnji mobilnosti smo povprašali tudi naše nekdanje “da Vincije”, ki pravijo naslednje: “Sama sem izkušnjo prakse v tujini doživela in preživela izredno lepo. Glede na to, da sem bila v tajništvu grafi nega studia, sem imela pristen stik z lokalnimi ljudmi. Praksa mi je prinesla nova poznanstva, ki jih še sedaj ohranjam preko spleta, dobila sem nove izkušnje in spoznanja pri delu in odnosu z ljudmi ter utrdila znanje angleškega jezika, ker si bil primoran uporabljati svoje znanje pri delu. Sama praksa mi koristi pri zaposlovanju preko študentskih del, saj se delodajalcem zdi zanimiva izkušnja.” Tijana Kožar o svoji izkušnji mobilnosti s Severne Irske

“Nekaj, kar ni v mojem dosegu. To so bile moje misli, preden nam je prijazna profesorica predstavila možnost, da lahko prakso opravljamo v tujini. V trenutku, ko nas je povabila, da se prijavimo, je bila moja roka kvišku. Ni mi žal. Sre o sem imela, da sem bila ena izmed tistih dijakinj, ki so lahko prakso v tujini opravljali kar

dvakrat. Škoda je, da je nisem kar vsako leto svojega srednješolskega življenja. Med izvajanjem prakse v tujini sem resni no pridobila veliko znanja, predvsem pa tistega, ki sicer spada v tako imenovano “enajsto šolo”. Pridobila sem mnogo izkušenj v razli nih situacijah, spoznala nove ljudi in se približala njihovemu pogledu na svet, njihovemu na inu življenja, okrepila svoje znanje tujega jezika in predvsem postala veliko bolj samostojna. Vsem, ki so bili prisotni v tem projektu in ki so mi omogo ili opravljanje prakse v tujini, se še enkrat zahvaljujem. Bilo je odli no, vsakemu dijaku bi priporo ila kaj takšnega! In še kot dodatek. V srednji šoli ste me s takšnimi projekti tako okužili, da z njimi tudi nadaljujem. Podobnega projekta se bom udeležila že prihodnje leto ... Komaj akam!” Jasmina Kandorfer je bila zaradi svojih neštetih aktivnosti za dobrobit šole mobilna na Finskem in na Malti

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

),

" C &

. *,I

& ? = = ;

& ?

$

Majhen okvir ek z zanimivo vsebino v asopisu Delo je leta 2003 pritegnil pozornost treh profesoric naše šole. Bil je razpis za mednarodni projekt JugendSchule-Wirtschaft pod pokroviteljstvom Deutschen Bank Stiftung Alfred Herrhausen Hilfe zur Selbsthilfe in v organizaciji IZOP Instituta iz Aachna. Takoj so nas pritegnili glavni cilji projekta: spoznavanje in povezovanje dijakov in njihovih staršev, šol in u iteljev iz osrednje in vzhodne Evrope: Nem ije, Poljske, eške republike, Madžarske, Slovaške in Slovenije z medsebojnimi obiski. V ospredju je bil torej dialog v okviru medkulturne izmenjave;

= A

poseben pomen je imela primerjava gospodarskih razmer v deželah srednje in vzhodne = Evrope, ki sodelujejo v tem projektu. Z izdelavo projektne naloge so mladi pridobivali 5 znanja na podro ju raziskovalnega dela;

popolnoma nova izkušnja pa je bilo spoznavanje novinarskega dela. V Sloveniji je novinarsko podro je v projektu prevzel asnik Delo. Sodelujo i dijaki so tako prejemali


brezpla en izvod Dela ter v njem objavljali lanke o delu pri projektu in vtisih z medsebojnih obiskov. Naša šola je bila vsa tri obdobja projekta povezana z Integrierte Gesamtschule iz mesta Bad Oldesloe blizu Hamburga. Partnerski šoli sta pripravili obisk, ki je vklju eval predstavitve dežele, mesta, regije kot tudi delovnih institucij in posameznikov v okviru tem projektnih nalog. Naši dijaki so bili navdušeni nad velikostjo pristaniškega mesta Hamburg, urejenostjo Bad Oldesloa, Luebecka in Travamuenda. Naše nemške prijatelje pa je meseca novembra navdušil izlet na morje, arobnost Pirana, Portoroža in solin. Najpogumnejši med njimi so se v morju tudi kopali. Naj na kratko povzamem naše uspehe: V prvem šolskem letu sodelovanja 2003/2004 je v projektu sodelovalo 30 dijakov. S projektno nalogo Potep po knežj em mestu – od prazgodovine do danes smo v skupni razvrstitvi 514 nalog dosegli odli no drugo mesto. Na razglasitvi rezultatov v Berlinu, 12. novembra 2004, so nagrado prejeli dijaki Sanja Kotnik, Peter Mar inko, Bernarda Rajher, Kristijan Remic, Jerica Tifengraber in Mojca Zalokar ter njihova mentorica, profesorica Mojca Sendelbah. V projektu smo sodelovali tudi v šolskem letu 2004/2005. Sodelovalo je 26 dijakinj. Uspeh je bil ponovno sanjski. S projektno nalogo Starejši porabniki - tržna priložnost ali nev arnost?, ki so jo izdelale dijakinje Petra Hribernik, Špela Kova , Antonija Grm, Maja Pšeni nik in Vanja Požlep, Nives Ozis, Anita Sel an, Barbara Kloko ovnik, Janja Jevšnik in Sabina Oblak pod mentorstvom mag. Jadranke Prodnik, smo dosegli absolutno prvo mesto med 485 projektnimi nalogami. Na razglasitvi, ki je bila 4. novembra 2005 v Berlinu, je naloga dosegla kar 137 to k od 140 možnih. Zadnji projekt je potekal od 1. oktobra 2005 do 30. junija 2006 in od 1. oktobra 2006 do 30. junija 2007. Sodelovalo je 13 dijakinj. Naloge smo izdelovali zavzeto in z mnogo truda. Po dveh zaporednih uspehih smo nestrpno pri akovali rezultate. V zadnjem projektu so nekoliko spremenili kriterije ocenjevanja in izbor nalog. V preteklosti so najprej razglasili zmagovalca po državah, ki se je nato uvrstil v finalno razglasitev. To leto pa so izmed vseh prispelih (okoli 500) nalog, 50 sodelujo ih šol, izbrali 10 najboljših projektov. Med to elito nalog sta se uvrstili kar dve nalogi iz naše šole: Biseri celjske ostrige in Knj ižnice na digitalnem križiš u. Tako smo bili 30. novembra 2007 ponovno v Berlinu. Ker je razglasitev potekala od desetega proti prvemu mestu, je vsaka višja uvrstitev pomenila uspeh in je pri preostalih vzbudila olajšujo e navdušenje. Pri petem mestu se je za nas as prvi ustavil, ko so objavili rezultat naloge »Knjižnica na digitalnem križiš u«, ki so jo izdelale Urša Antloga, Tajda Ratajc in Renata Cvirn pod vodstvom mentorice Mojce Sendelbah. Napetost je naraš ala vse dokler se predstavitveni film ni ponovno ustavil na zemljevidu na našem mestecu Celje in razkril, da je drugo mesto zasedla naloga »Biseri celjskih ostrig in Sadeži družbe«, avtoric Jasmine Podlesnik, Jasmine Perc in Tijane Kožar z mentorico mag. Jadranko Prodnik.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

&

5

Ta projekt nam je prinesel mnogo veselja in zavidljivih uspehov. Še posebej dragocene so bile denarne nagrade, saj je šola za uvrstitve na prva tri mesta prejela 5.000 evrov za nakup informacijske tehnologije, ki jo naši dijaki raziskovalci in drugi udeleženci potrebujejo za ka kovostno šolsko in obšolsko delo. To pomeni, da smo v enem projektu trikrat zaporedoma uspeli prejeti skupaj kar 15.000 evrov. Z obžalovanjem smo tudi zato sprejeli novico, da se je devet let trajajo i projekt z letom 2007 dokon no zaklju il. Upamo, da bodo naši uspehi izziv za vse tiste dijake, ki si želijo dodatnih aktivnosti, ki so inovativni in kreativni ter dovolj ambiciozni, da v življenju zaznavajo probleme in so se z njimi pripravljeni tudi spopasti. Sodelovanje v tem projektu je pomembna in koristna izkušnja za vse udeležence, tako dijake, mentorje in šolo kot celoto. V njih se u imo in rastemo ter razvijamo vse svoje skrite in neizkoriš ene potenciale. Ob koncu bi se radi zahvalili vsem sodelujo im dijakom, ki so spletli mreže prijateljev med Slovenijo in Nem ijo ter seveda neutrudnim mentoricam. Pri izdelavi projektnih nalog so bile nepogrešljive mentorice mag. Jadranka Prodnik, Andreja Rom, Eva Pipan in Mojca Sendelbah, za gladko nemško konverzacijo pa sta skrbeli Silvija Tintor in Gordana Grajžel.


,4D=

&

,

8) ,5

$

Poslovno-komercialna šola je lanica ACES - Akademije centralnoevropskih šol. V družino ACES smo prišli z delom v projektu, ki sta ga razpisala MŠŠ in ACES leta 2006. Podro ja dela ACES so socialna varnost, povezovanje razli nih kultur, zbliževanje mladih in prenašanje znanja in izkušenj drug na drugega, medtem ko so delovne metode fundacije avtonomija, odprtost za dialog, podpora in udeležba na stro kovnih sre anjih. Sodelovali smo s kolegi iz Romunije. Skupaj smo poiskali mednarodne povezave med deželama v poznem srednjem veku. Obiskali smo kolege v Romuniji, oni pa so nam obisk vrnili. Pripravili smo skupni razstavi, eno v Celju in drugo v Brasovu, izdelali smo spletno stran, pisali smo blog in naredili koledar. Svoja spoznanja smo predstavili še na Dunaju, kjer je potekala mednarodna konferenca Akademije centralnoevropskih šol. ACES si prizadeva za sodelovanje med šolami na mednarodni ravni in za interkulturni dialog med mladimi. Naši udeleženci so bili z delom v projektu in na konferenci na Dunaju zelo zadovoljni. Spoznali smo romunsko kulturo, se družili, odkrivali kulturne razlike in enakosti. Sodelovanje je preraslo v prijateljstvo. Udeleženci so bili presene eni, ko so odkril, da imajo mladi iz razli nih držav veliko skupnega. Imeli smo priložnost spoznati življenje dijakov v Brasovu in izboljšati svoje znanje angleš ine. Leta 2009 smo v projektu sodelovali še s subkulturo na naši šoli. Ugotovili smo, da naša alternativna kultura - EMO združuje mlade, ki se utijo in se želijo pokazati druga ni, kot je to asu in vrednotam primerno. Emo je podoben subkulturam, ki spremlja prednike emo generacije. V njej ni veliko novega, ponavljajo se stari stili glasbe in obla enja, edina novost so ustva, ki jih posameznik pove na glas in se temu primerno tudi obnaša. Ve inoma je

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

se stavljenka prejšnjih stilov obla enja, tudi glasba je podobna prejšnjim zvrstem. Emo zapovedi so naravnane k trpljenju, izražanju neugodnih ustev in odmaknjenostji od družbe. Emi so zelo ob utljivi, sramežljivi in obsedeni s rnim humorjem. Emo gibanje vzpodbuja zdrav na in življenja, zavra a uporabo alkohola, drog in cigaret, kot protiutež pa spodbuja jemanje antidepresivov. Sicer pa vsak ali vsaka predstavnica ema ni nujno ekstremna. Emo po asi bledi, novega udarnega stila mladih še ni. Dijaška subkultura se je v zadnjih mesecih porazgubila. Morda nanjo vpliva recesija, sicer pa tudi v svetu trenutno ni ni novega, udarnega, druga nega … Mladi poskušajo s svojim lastnim na inom obla enja, ki je najve krat pomešan s prejšnjimi na ini obla enja in obnašanja. Subkulture mladih so se porazgubile in nobene definicije ni mogo e ovrednotiti. Vsak sprejema od vseh do sedaj znanih subkultur samo tisti del, ki mu je blizu - glasbo, barvo obla il, na in obla enja, superge …

0


6 , 18

&

@

,4D ,- ,

/ , '7 ,) @

=

5, ,-

; &

"

Naša šola je v šolskem letu 2008/2009 sodelovala v mednarodnem projektu European schools for a living planet. Projekt je potekal v okviru organizacije WWF in Erste Fundation, s sedežem v Apletonu v Avstriji, kjer smo imeli tudi projektne sestanke. Naši partnerji so bile razli ne šole iz Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, eške, Madžarske, Srbije, Slovaške, Romunije in Ukrajine.

6

2

Šola je sodelovala s tremi razli nimi projekti: 1. Reka Savinj a – mentorica Alenka Pavlin in 2. e-razred Z naslovom projektne naloge Kdaj se bomo zopet lahko kopali v Savinji? smo želeli opozoriti na pomembnost neonesnažene reke, okrepiti zavest o varovanju narave in rek ter poudariti, da je vsak posameznik kot tudi celotna družba odgovorna za ohranjanje naravnega okolja. Vse to smo predstavili dijakom in širši javnosti. Izvajali smo ve dejavnosti, zaklju ni dogodek pa je bil Na savinjskem nabrežju v mesecu maju, ko smo s pou nimi plakati in brošurami skušali ozavestiti im ve je število ljudi v Celju.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

2. Ekološka prav ljica – mentorica mag. Savina etina Žuraj in 2. a-razred Skupina dijakov iz 2. a-razreda je sodelovala z ekološko pravljico z naslovom Mojca and her friends – Mojca in njeni prijatelji. Dijaki so vsebinsko predelali ljudsko pravljico Mojca Pokraculja v ekološko pravljico in jo postavili na oder ter odigrali pred u enci nižjih razredov osnovnih šol v Celju. S pomo jo ekopravljice je bila ekološka vzgoja otrok bolj intenzivna, zlasti na ustveni ravni. Otroci so razvili so uten odnos do živali, ki so zaradi onesnaženosti okolja ogrožene in dobili navodila, kako lahko sami prispevajo k ohranitvi narave in istega okolja.

ebelice – mentorica Jožica Apšner in 1. a-razred Celotno šolsko leto smo pri projektu ebelice - The mistery of dying bees preko razli nih metod dela spoznavali ebele in problem njihovega izginotja. Problematiko izginotja ebel smo predstavili tudi dijakom naše šole, ko je na šoli potekal ebelji dan. Dijakom smo pripravili razli ne delavnice, predavanja dveh ebelarjev, oddajo na šolskem radiu, medeni zajtrk, razstave o ebelah, problemu njihovega izginotja, ebelarskih predmetih in izdelkih. 7


Z izvedbo ebeljega dne smo bili organizatorji zelo zadovoljni, saj so ga dijaki z navdušenjem sprejeli, hkrati pa so številni med njimi prvi spoznali glavne vzroke za pogine ebel, pravila pri uporabi pesticidov in negativne vplive mobilnih telefonov. Vse tri projektne naloge so bile uspešno predstavljene v mesecu juniju v Apletonu, kjer je naša šola postala tudi lanica organizacije European schools for a living planet. Pri vseh treh projektnih nalogah smo želeli okrepiti zavest o varovanju narave oziroma okolja, v katerem živimo, ter poudariti pomen in odgovornost vsakega posameznika in celotne družbe pri ohranjanju naravnega okolja. Upamo, da nam je vsaj malo to tudi uspelo.

.

2 &

( <

,

-

&

'

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

),

$

. *,I

$ & ?!

$ "&

Opozorila strokovnjakov na lovekovo nespametno ravnanje z okoljem že kar nekaj asa odmevajo v našem prostoru. Da je problem resen, nas vedno bolj opozarjajo tudi spremenjene vremenske razmere. Eden izmed resnih problemov, s katerim ljudje mo no obremenjujemo naš planet, so odpadki. V boju za ohranitev okolja se lovek vedno bolj zaveda pomena gospodarnega ravnanja z odpadki. To pomeni tako zmanjševanje obsega njihovega nastajanja kot tudi ve anje deleža njihove ponovne uporabe. e želimo dose i tako pomembne cilje, moramo najprej zagotoviti lo eno zbiranje odpadkov, ki jih lahko nato v postopku reciklaže ponovno vrnemo v uporabo.

Zato smo se radi odzvali na povabilo za sodelovanje v projektu, ki je bil razpisan s strani Zavoda RS za šolstvo. Nosilec projekta je bila Gimnazija Celje – Center, partnerski šoli pa Poslovno-komercialna šola Celje in Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje. Zunanji partnerji projekta so bili Mestna ob ina Celje, Simbio, družba za ravnanje z odpadki, d. o. o., Fit media, d. o. o. in Eko plus, d. o. o. lanice šolske projektne skupine so bile Simona Žlof, Mojca Sendelbah in Zdenka Grlica. Že leto pred vklju itvijo v ta projekt smo na naši šoli uvedli posebne posode za zbiranje plastenk in plo evink. Želeli smo stopiti korak dalje. Vedeli smo, da bodo ti koraki najprej majhni, da bi kasneje postali veliki. In kaj vse smo naredili? V vsakem razredu smo izvolili ekoreferenta. Zaposlene na šoli in dijake smo seznanili s pomenom in vsebino projekta preko šolske televizije, spletne strani,


ozvo enja in razrednih ekoreferentov ter razrednikov. Dijaki so v okviru številnih predmetov spoznavali pomen lo evanja odpadkov in skrb za okolje. Ustanovili smo u no podjetje, katerega dejavnost je posegala na podro je ekologije. Na dvoriš u šole smo uredili ekološki otok, na šoli pa ekološke koti ke ter koše za lo eno zbiranje odpadkov opremili z domiselnimi nalepkami. Izdelali smo plakate in pripravili razstavo. Z razrednimi istilnimi akcijami smo skrbeli za isto okolico šole. Dijaki so izdelali raziskovalno nalogo na temo gospodarnega obnašanja z odpadki na šoli in projektno nalogo na temo lo evanja odpadkov v trgovini. Vse tri šole smo se v City Centru predstavile na prireditvi ob zaklju ku ekološkega projekta Lo i me – zate gre.

In kako so se polnili naši rumeni in modri koši na hodnikih, v zbornici, v pisarnah? Sprva je bilo v njih poleg plastike in plastenk še vse kaj drugega. Na opozorila so se dijaki odzvali pozitivno. Tu gre še posebna zahvala našim istilkam, ki so »pomagale« lo evati odpadke in so se tako lo evalni zabojniki na dvoriš u pridno polnili. Do »kon ne zmage« je še dolga pot. Vendar izjave nekaterih dijakov in dijakinj: »Sedaj pa tudi pri nas doma lo ujemo odpadke!« pomenijo pomemben kamen ek na poti do našega cilja.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

,4D=

,

8) ,5

$

"

&' &

&

!

!" " V šolskem letu 2008/09 so nas povabili k sodelovanju v dvoletni projekt, ki ga vodi kolegica mag. Jelka Razpotnik iz Gimnazije Šentvid v Ljubljani. V projektu sodelujejo vrtci, osnovne šole, srednje strokovne šole in gimnazije. V projekt je vklju enih 41 u iteljev iz 13 šol iz vse Slovenije. Projekt raziskuje demokracijo in migracije v Sloveniji, Evropi in v svetu.

DEMOKRACIJA Otroci, u enci in dijaki se bodo seznanili z osnovnimi pojmi koncepta demokracije oziroma demokrati nega sistema. Spoznali bodo zgodovinski razvoj demokracije, od antike preko razsvetljenskih idej in francoske revolucije, pa vse do razvoja parlamentarizma in politi nih strank v 19. stoletju. Po osvojitvi zgodovinskega znanja bodo pridobili ve je razumevanje


demokrati nega sistema in o dilemah demokrati nega sistema danes. Znanje in razumevanje o zgodovini demokracije povezujejo s politi nim sistemom danes, razumejo na ine delovanja modernih držav, ocenijo dosežke demokrati nega sistema in analizirajo ter pojasnijo dileme moderne demokracije in iš ejo možne rešitve zanje.

MIGRACIJE Kulturna pestrost Evrope je posledica razli nih dejavnikov v zgodovini. Med njimi pomembno mesto zavzemajo ekonomske migracije v zahodno Evropo in severno Ameriko v 19. stoletju, posledice migracij v Evropi med obema vojnama, priseljevanje prebivalcev iz nekdanjih evropskih kolonij v Evropo, priseljevanje ekonomskih migrantov iz Tur ije, Jugoslavije in severne Afrike v zahodno Evropo in podobno. Pregled asopisja nas dnevno soo a s problemom prihajanja ekonomskih migrantov v Evropo. Migranti prispevajo h gospodarskemu razvoju države, hkrati pa vplivajo na porast kulturne raznolikosti v Evropi. Osredoto ili se bomo na prou evanje ekonomskih migracij v Evropi v 20. stoletju in njihove posledice na demografsko podobo ter družbene in kulturne posledice. Tema zajema tri valove gospodarskih migracij iz Evrope: preko oceana na za etku stoletja v severno Ameriko, Argentino, Avstralijo; selitve delavcev od 40. do 60. let iz manj razvitih delov južne in jugovzhodne Evrope na razvitejši zahod in sever, hkrati tudi priseljevanje delavcev iz nekdanjih kolonij v Veliko Britanijo, Francijo, na Nizozemsko, ter zadnji val od konca 20. stoletja dalje v Evropo, ki priteguje delavce iz Azije in Afrike. V projektu na Poslovno-komercialno šoli sodelujemo mag. Savina etina Žuraj, Branka Vidmar Primoži in mag. Helena Mešnjak. Vsak u itelj bo pripravil ve vzor nih u nih ur, s katerimi bo obravnaval projektno temo, pri emer bo pri svojem predmetu (zgodovini/geografiji/sociologiji/državljanski vzgoji in slovenš ini) pripravil svoj vidik ure na izbrano temo. Gradiva, nastala pri izvedbi u nih ur, bomo zbrali in objavili v dveh zbornikih v letu 2010. U ne ure bodo obravnavale koncept demokracije in migracij v širšem evropskem okolju, zatem pa njegov pojav in zna ilnosti v nacionalnem in v lokalnem okolju.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

! &=


Moje sanje iš ejo prihodnost Jasna Romih

Najstniška leta so leta iskanj, izoblikovanja lastne osebnosti, prepoznavanja svojih želja, usklajevanja zanimanj in možnosti za njihovo uresni itev. A osnovni temelj posameznikove osebnostne rasti je znanje. Kljub mnogim druga nim težnjam sodobnega sveta je znanje ve na vrednota. Veš ine, spretnosti in razli na védenja, obogatena z izkušnjami, nas vodijo skozi življenje. Znanje ne odražajo samo ocene. Predstavlja tudi samozavest, da se pomerimo z drugimi, se preizkusimo in morda celo dosežemo dobro uvrstitev. V zadnjem desetletju se lahko naši dijaki pohvalijo s številnimi vidnimi rezultati na državnih tekmovanjih. Veselimo se z njimi in jim estitamo za njihove uspehe, kajti mnoge med njimi so ravno srednješolska tekmovanja usmerila na njihovo poklicno pot.

V središ e sestavljanke zato postavljamo pokal. Za vse tiste, ki so sodelovali na razli nih tekmovanjih, in tudi na ta na in oplemenitili ime Poslovno-komercialne šole Celje.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

50, . , .,

$

+

$ & $ Cankarjevo tekmovanje je namenjeno dijakom, ki jih zanima književna literatura in se dobro jezikovno izražajo. Seveda je takšnih dijakov na naši šoli kar precej in odlo ili smo se sodelovati. Prvi smo sodelovali leta 2001 in kar takoj osvojili dve srebrni priznanji. To nas je opogumilo, zato odtlej naši dijaki vsako leto sodelujejo na Cankarjevem tekmovanju. Osvojili smo kar nekaj bronastih priznanj, nato pa do akali zlato. Kaj zlato, celo prvo mesto. V šolskem letu 2008 ga je osvojila dijakinja

,) .,

Patricija Peklar, zlato priznanje je osvojila tudi letos. V šolskem letu 2006/07 se je obi ajnemu tekmovanju pridružil tudi Cankarjev literarni festival, na katerem so sodelovali dijaki naše šole s scenariji na temo kratke zgodbe Andreja Blatnika Elektri na kitara, pod mentorstvom profesorice Helene Muha. Poželi so veliko pohval, ampak žal so naslednje leto literarni festival ukinili in dijaki so ostali prikrajšani za ustvarjalno sodelovanje. Seveda pa naši dijaki ustvarjajo nenehno in svoje delo predstavljajo na razli nih prireditvah.

0) ,5

& ! $ aziskovalno delo je na naši šoli dolgoletna tradicija. Pomembno vlogo pri oblikovanju mladostnikovega potenciala ima šolsko okolje, in še posebej ustvarjalni u itelji. Mlade raziskovalce motivirajo za samostojno in ustvarjalno delo, da lahko razvijajo svoje sposobnosti in se izkažejo na podro jih, ki jih zanimajo. Mladim raziskovalcem so skupne nekatere lastnosti: • radovednost, ki jo lahko imenujemo tudi raziskovalna radovednost; • vedoželjnost, ki je podlaga za razvoj strasti po znanju; • usmerjenost k iskanju novega znanja na izviren na in.


Iz želje po spoznavanju novega znanja oziroma širjenju le-tega se razvije želja po ustvarjanju. S tem pa raziskovanje ni ve samo sebi namen, ampak v njem mlad lovek iš e potrditev samega sebe. Tako nastajajo številne raziskovalne naloge na razli nih podro jih, ekonomskem, sociološkem, zgodovinskem, ra unalniškem in psihološkem. Naloge odlikuje svežina tematike in izvirnost. Mladi raziskovalci se morajo dodobra spoznati s podro jem prou evanja. Opraviti morajo eksperimentalno delo, dobljene rezultate pa pravilno vrednotiti. Nenazadnje morajo izdelati raziskovalno nalogo v skladu s predpisanimi zahtevami. Nalogo morajo tudi predstaviti na šolskem in nato na regijskem tekmovanju Mladi za Celje. Najboljše naloge se nato uvrstijo na državno tekmovanje, kjer dosegamo odli ne rezultate. V zadnjih desetih letih smo dosegli naslednje uvrstitve na državnih tekmovanjih:

ŠOLSKO LETO 1999/2000 Državno tekmovanje je potekalo 8. oktobra 1999 v Ljubljani. Tekmovanja sta se udeležili dve nalogi. Predstavljeni sta bili v skupini sociologija in ekonomija. Naloga Razširjenost alkoholizma med srednješolci v celj ski regij i mentorice Dagmar Konec in raziskovalk Barbare Miklavžin in Jerneje Prostor je bila predstavljena na državnem tekmovanju na podro ju sociologije. Naloga Vpliv blagov nih znamk na nakupne odlo itve mladih mentorice Mojce Sendelbah in raziskovalk Maje Pajenk ter Nataše Puconja je bila predstavljena na državnem tekmovanju na podro ju ekonomije. Nalogi nista dosegli nagrajenih uvrstitev, to pomeni eno izmed prvih treh mest, bili pa sta posebej pohvaljeni, vsaka v svoji skupini.

ŠOLSKO LETO 2000/2001 Državno tekmovanje je potekalo 29. septembra 2000 v Ljubljani. Na tekmovanju smo sodelovali z dvema raziskovalnima nalogama, nastalima v šolskem letu 1999/2000. Naloga Homoseksualnost in celjski srednješolci mentorice Dagmar Konec in raziskovalk Barbare Miklavžin in Jerneje Prostor je dosegla odli no 2. mesto na podro ju sociologije. Naloga Moj as je moja mo – nemo mentorice Majde Lesjak in raziskovalk Natalije Jagodi , Bernarde Pe nik, Mojce Rovan in Marinke Skarlovnik je bila predstavljena na podro ju psihologije in se ni uvrstila med prve tri najboljše naloge na tem podro ju.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

ŠOLSKO LETO 2001/2002 Državno tekmovanje je potekalo 28. septembra 2001 v Ljubljani. Naloga Stres in celjski srednj ešolci mentorice Majde Lesjak in raziskovalcev Natalije Jagodi , Mojce Rovan in Andreja Petka je dosegla 3. mesto na podro ju psihologije.

ŠOLSKO LETO 2002/2003 Državno tekmovanje je potekalo 27. septembra 2002 v Ljubljani. Sodelovali smo z dvema nalogama, nastalima v šolskem letu 2001/2002. Vpliv pozitiv ne motiv acije na samopodobo srednj ešolcev raziskovalk Mojce Rovan in Natalije Jagodi . Mentorica je bila Majda Lesjak. Naloga je dosegla 6. mesto na podro ju psihologije. Odnos jav nosti do lo enega zbiranj a odpadkov v celj ski regiji, raziskovalcev Simona Jevšineka in Sonje Šeligo. Raziskovanje je usmerjal Kristjan Mlinar. Naloga se je uvrstila na 4. mesto na podro ju ekologije.

ŠOLSKO LETO 2003/2004 Z dvema nalogama, nastalima v šolskem letu 2002/2003, smo sodelovali na državnem tekmovanju, ki je potekalo 26. septembra 2003 v Ljubljani. Strpnost kot v rednota danes – s proj ekcij o na položaj romske skupnosti mentorja dr. Božidarja Veljkovi a in raziskovalk Suzane Senica in Teje Videc. Naloga je bila predstavljena na podro ju sociologije. Pomen zavarovalne politike v vsakdanj em življenj u mentorice Jadranke Prodnik in raziskovalk Alenke Rošer in Petre Ugovšek. Naloga je bila predstavljena na podro ju ekonomije.

ŠOLSKO LETO 2004/2005 Državno tekmovanje je potekalo 24. septembra 2004 v Ljubljani. Doseženi so bili naslednji rezultati: Naloga Izpostavlj enost medij em in nj ihov v pliv na nakupne odlo itve celj skih srednj ešolcev pod mentorstvom profesorice Eve Pipan in raziskovalcev Petre Kerk, Zorana Gavri a in Tomija Vidca je dosegla 1. mesto na podro ju ekonomije.


Naloga Uspešen vodj a raziskovalk Antonije Grm, Jasmine Kristan in Vanje Požlep, pod mentorstvom mag. Metke Bombek, je dosegla 2. mesto na podro ju ekonomije na državnem tekmovanju v Ljubljani. Naloga Smo mlajši porabniki podobni starejšim? mentorice mag. Jadranke Prodnik ter raziskovalk Tamare Golena in Brede Krašovec je dosegla 3. mesto na podro ju ekonomije na državnem tekmovanju v Ljubljani. Z nalogami, nastalimi v šolskem letu 2004/2005, smo sodelovali na državnem tekmovanju v Murski Soboti. Potekalo je 3. junija 2005. Doseženi so bili naslednji rezultati: Naloga Odnos slovenskih tržnikov do segmenta starejših porabnikov avtoric Antonije Grm, Vanje Požlep in Maje Pšeni nik pod mentorstvom mag. Jadranke Prodnik je dosegla 3. mesto na podro ju ekonomije. Naloga Zna ilnosti starejših porabnikov in nj ihovi problemi v nakupovalnem procesu raziskovalk Petre Hribernik in Špele Kova pod mentorstvom mag. Jadranke Prodnik je dosegla 3. mesto na podro ju ekonomije. Naloga Živimo, dokler se u imo je nastala pod mentorstvom mag. Jadranke Prodnik. Avtorici raziskovalne naloge sta bili Janja Jevšnik in Sabina Oblak. Uvrstila se je na 3. mesto na podro ju sociologije. Naloga Komunikacija – na in živ ljenj a mladih avtoric Polone Bek in Tadeje Škrni ki je pod mentorstvom profesorice Tatjane Kosi dosegla 3. mesto na podro ju sociologije. Naloga Storitv e v celj skem mestnem jedru avtoric Barbare Ostanek in Tine Sotošek pod mentorstvom profesorice Andreje Rom je dosegla 3. mesto na podro ju ekonomije.

ŠOLSKO LETO 2005/2006 Državno tekmovanje je potekalo 2. junija 2006 v Murski Soboti. Naloga Prepoznav nost in razširj enost blagov nih znamk med mladimi v Celj u (Slov enija) in Lahtij u (Finska) Boštjana Arzenška, Urške Beršnjak in Jasmine Kandorfer z mentorico Mojco Sendelbah, je dosegla 1. mesto na podro ju ekonomije. Naloga Odnos lastnikov turisti nih kmetij v Zgornj i Savinj ski dolini do promocije nj ihove dej avnosti Mateje Kumprej in Pie Žagar z mentorico Manjo Ferme Rajtmajer si je priborila 3. mesto na podro ju ekonomije – turizem.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

B# 5

C 2

1) .

3

- (

5

ŠOLSKO LETO 2006/2007 Državno tekmovanje je potekalo 1. junija 2007 v Murski Soboti. Naloga Dijaki s posebnimi potrebami – naši sošolci Tanje De ar, Maruše Oset in Kaje Soršak z mentorico Andrejo Rom je prejela zlato priznanje na podro ju sociologije. Naloga Brezposelnost staršev dijakov celjskih srednj ih šol Duške Cvijanovi , Božane Gavri in Špele Postrpinjek z mentorico Dagmar Konec je prejela srebrno priznanje na podro ju sociologije. Naloga Ko centi trgaj o žepe Andreje Mo i in Ane-Marije Tratnik z mentorico Andrejo Rom je dosegla srebrno priznanje na podro ju ekonomije. Naloga Romi Melite Sivka pod mentorstvom mag. Helene Mešnjak je dosegla bronasto priznanj e na podro ju zgodovine.

ŠOLSKO LETO 2007/2008 Državno tekmovanje je potekalo 30. maja 2008 v Murski Soboti. Naloga Ko nas pokoj nine spravljaj o ob pamet je prejela srebrno priznanje na podro ju ekonomije. Izdelali so jo dijaki Andreja Mo i , Matic Melanšek in Ana-Marija Tratnik. Usmerjala jih je profesorica Andreja Rom.


Naloga U enje na dalj avo je prejela srebrno priznanje na podro ju ra unalništva in informatike. Izdelali so jo dijaki Staš Anderli , Simona Antlej in Jasmina Durakovi . Usmerjala sta jih mentorja Mojca Knez Šket in Ivan Kolenko.

B0 6 2

C (2 6

6 D

16 4

B0 0

C 2

10 )

2

( D

Naloga Družbene vloge ženske in moškega v zgodovini je prejela bronasto priznanje na podro ju zgodovine. Izdelala jo je Mirjana Petrovi . Usmerjala jo je mentorica mag. Helena Mešnjak.

ŠOLSKO LETO 2008/2009 Najboljše raziskovalne naloge so se tudi tokrat uvrstile na državno tekmovanje, ki je potekalo 22. maja v Murski Soboti. Naloga Prehrana celjskih srednješolcev po novem raziskovalk Anite Smole, Tamare Oblak in Sabine Tovornik z mentorico mag. Jadranko Prodnik je prejela zlato priznanje na podro ju ekonomije. Naloga Samozavest in samopodoba dijakov celj skih srednj ih šol Katje Sehur in Marjetke Sehur z mentorico mag. Jadranko Prodnik je prejela srebrno priznanj e na podro ju psihologije.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Naloga z naslovom Koliko stane prosti as raziskovalk Maje Mernik in Patricije Vrenko pod mentorstvom Andreje Rom je prejela srebrno priznanje na podro ju ekonomije. Mladinsko raziskovalno delo omogo a zgodnje odkrivanje, razvijanje, usposabljanje in uveljavljanje mladih raziskovalcev. Uvajanje mladih v raziskovalno delo je pomemben vidik sodobne vzgoje in izobraževanja. Pri delu z mladimi, ki ve inoma poteka v šolah, sodelujejo mentorji, profesorji in koordinator raziskovalnega dela. Rezultati dokazujejo, da smo lahko ponosni na mlade raziskovalce in njihove mentorje.

8,

8 0

01 + , 6

rgovsko šolo, smer ekonomskokomercialni tehnik, sem obiskoval med leti 1988 in 1992. Z uspešnim zaklju kom šole sem si pridobil poklic ekonomskega tehnika. Vseskozi je bila moja želja, da postanem profesionalni igralec nogometa, kar mi je uspelo tudi s pomo jo šole. Na prošnjo nogometnega kluba mi je šola, kot nadarjenemu športniku, odobrila status športnika in mi s tem omogo ila lažje usklajevanje šolskih obveznosti z vsakodnevnimi treningi. Tako sem že pri sedemnajstih letih podpisal profesionalno pogodbo z nogometnim klubom iz Celja.

Na srednješolska leta imam lepe spomine. Eden mojih najlepših spominov je, da sem kot dijak etrtega letnika opazil dijakinjo iz prvega letnika, za katerimi smo se etrtošolci najraje ozirali. Bila je zgovorna, simpati na in veliko se je smejala. Tako sem spoznal svojo bodo o ženo, s katero imava danes tri otroke. Vsi pa vemo, da so srednješolska leta najbolj nora leta, zato tudi pri meni ni manjkalo nor ij, ki sem jih po el. Danes sem vesel svoje poti, ki sem jo izbral in rad bi se zahvalil vsem, ki so me spremljali in mi stali ob strani. Tudi Poslovno-komercialni šoli Celje ter vsem profesorjem, ki so me u ili. Hvala vam.


,.,

,8,

&

'$

Delo na športnem podro ju je zelo prijetno in hkrati zelo zahtevno. Športni pedagogi se trudimo, da bi našim dijakom osmislili redno športno vadbo in bi le-ta postala »del« dijaka, saj je pogoj za vse stranski razvoj mladega loveka. To zahteva od vseh nas veliko doslednosti, vztrajnosti in upoštevanje dogovorov, na drugi strani pa skušamo prisluhniti tudi dijakom. Mladi danes druga e živijo, druga e razmišljajo, njihovo preživljanje prostega asa se je zelo spremenilo. V srednji šoli zato želimo dijakom ponuditi razli na rekreativna športna znanja in jih tako preko pozitivnih športnih izkušenj pridobiti za šport. Na šoli pa seveda podpiramo vse dijake, ki so si pridobili status športnika in jim s tem omogo imo, da uspešno usklajujejo delo v šoli in športno udejstvovanje. S svojimi športnimi dosežki zastopajo našo šolo na ob inskih, regijskih in državnih tekmovanjih. Naslednje leto bo zaklju ila šolanje druga generacija v nogometnem oddelku. Zaradi treningov in tekmovanj je bil urnik v teh oddelkih nekoliko prilagojen, profesorji pa so pokazali veliko mero potrpežljivosti z našimi nogometaši. V vseh letih so se dijakinje in dijaki naše šole udeleževali številnih tekmovanj v razli nih športnih panogah. Mentorji smo se stavljali ekipe, motivirali dijake za treninge in tekmovanja, jih spodbujali med tekmovanji in se skupaj z njimi veselili uspehov na športnem podro ju. Uspehov in dobrih dosežkov je bilo na športnem podro ju kar precej, le-ti so razvidni tudi iz vsa koletnega poro ila ŠŠD v letopisu. Izpostavila bi samo uvrstitve na držav nem nivoj u. Tamara Golena je bila državna prvakinja v kro su, prav tako pa so dijakinje ekipno dvakrat osvojile *

E6

<

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

naslov državnih prvakinj, enkrat so bile srebrne in dvakrat bronaste. Na odprtem prvenstvu srednjih šol v štafetnem teku so naše dijakinje trikrat zaporedoma osvojile drugo mesto. Ekipa dijakinj se je redno uvrš ala v finale ekipnega državnega prvenstva v atletiki, zadnja leta pa to tradicijo nadaljuje ekipa dijakov. V judu nas naši dijaki že leta razveseljujejo z najvišjimi uvrstitvami. Državni prvaki so bili: Matija Erjav ec (dvakrat), Taj da Ratajc (dvakrat), Vesna uki in Benj amin Lah. Naslov državnega podprvaka so osvojili: Mario Holer, Benjamin Lah, Matija Erjavec in Sabina Predovnik; tretje mesto pa sta dosegli Vesna uki in Sabina Predovnik. V streljanju z zra no puško je bil Dejan Podlesnik drugi, tretje mesto je dosegla Maja Dular in moška ekipa (Dejan Podlesnik, Matic Melanšek in Miha Kostevc). V športnih igrah so 2001 prvo bronasto medaljo osvojile rokometašice, pred dvema letoma so bile etrte, letos pa jim je ponovno uspelo osvojiti tretje mesto. V letu 2009 nas je razveselila ekipa nogometašev , saj so postali dvakratni podprvaki v malem nogometu tako v ŠKL kot tudi na državnem srednješolskem prvenstvu. Najuspešnejša pa je bila v zadnjem desetletju ekipa košarkarjev. 13. 4. 2005 so postali državni prvaki, Sandi ebular pa je bil proglašen za najboljšega igralca. Isto leto je ekipa dosegla še drugo mesto v ŠKL in to jim je uspelo tudi naslednje leto. Take rezultate bomo v prihodnosti najbrž težko ponovili. A naj velja geslo: »Važno je sodelovati, ne zmagati.«

3

,

,

6


, .

'-

*7,

0- ) 0, )

ekateri me še ne poznate. Sem Sandi ebular in prihajam iz Kozjega. Trenutno živim svoje sanje. Ukvarjam se s tistim, kar po nem najraje na svetu. Igram se , in to s košarkarsko

žogo. Da je pa vse še slajše, to po nem v tuji državi. Zadnje leto in pol sem preživel na severu Španije. Zaenkrat znanja, ki sem si ga pridobil na PKŠ-ju, ne uporabljam na svoji poklicni poti, saj je moj poklic košarkar. Bivanja v tujini ne

izkoriš am samo za napredovanje v košarkarskih veš inah, ampak spoznavam nove ljudi, kulturo in hkrati jezik. Ker se moj vsakdan že nekaj asa odvija s košarko, bi bilo res udno, da ne bi napisal kaj o košarkarskih pripetljajih na Poslovnokomercialni šoli Celje. Sicer se je na šoli dogajalo marsikaj, ampak bom dolo ene stvari zadržal zase . Na šoli so dijaki vseskozi dejavni tudi na obšolskih podro jih. Košarka je bila le ena izmed njih, ampak smo z generacijo mojega šolanja poskrbeli, da je cela šola dihala s košarkarsko ekipo, katere trener je bil profesor Leon Podvratnik. V spomin se mi je najbolj vtisnil zaklju ni turnir srednješolskega tekmovanja, ki je potekal pod organizacijo PKŠ-ja na sosednji šoli. Presene enje je bila že uvrstitev na finalni turnir. Tega uspeha ni nih e pri akoval, tako da je bila evforija pred finalom še toliko ve ja. Ko pa enkrat prideš tako dale , si seveda želiš priti v sam vrh. Te možnosti smo se zavedali vsi, tako da so nam profesorji dovolili oditi tudi od kakšne ure, ki smo jo namenili za treniranje. Pred finalom nas je v goste sprejela tudi ravnateljica mag. Maja Krajnc in nam zaželela sre o. Na finalnem turnirju sta se najprej igrali polfinalni tekmi. Tekmo smo dobili in se uvrstili v veliki finale, kjer nas je pri akala zelo mo na in izkušena ekipa Bežigrada, ki je v preteklosti kontinuirano pobirala prva mesta. Veljali so za velikega favorita, a se jih nismo ustrašili. Igrali smo na doma em

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

igriš u, kar je bila naša prednost. Zelo veseli smo bili tudi bu ne podpore s tribun, ki nam je dala dodaten zagon. Navija i so vztrajali na tribunah tudi po koncu pouka. Obarvani so bili v rumene maj ke, ki so jih dobili na šoli. Profesor Christjein Ben ina, ki je na turnirju opravljal funkcijo

pomo nika trenerja in napovedovalca, jih je skozi celotno tekmo vzpodbujal k navijanju. Tekma je bila zelo izena ena. Do zadnjih sekund ni bilo odlo itve o zmagovalcu. Osem sekund pred koncem so nasprotniki vodili za eno to ko. Žogo smo v naslednjem napadu imeli v svojih rokah in s tem tudi odlo itev o zmagovalcu. Po odli nem napadu smo tik pred zvokom sirene uspeli zadeti in tako premagali ekipo Bežigrada za pi lo to ko in postali srednješolski državni prvaki. Dvorana je dobesedno ponorela. Veselje je bilo

nepopisno. Na igriš e so pritekli vsi navija i, ki so se z nami veselili tega uspeha. S tem uspehom smo dokazali, da smo kvalitetna ekipa in prepri ali vodstvo

šole, da nam v naslednjem letu omogo i igranje v ŠKL-ju, za katerega je bil potreben kar precejšnji finan ni zalogaj. Po tem uspehu smo bili »glavni« na šoli. Evforija je trajala in trajala in to mi bo za vedno ostalo v spominu. Upam, da boste spomine podoživljali vsi takrat prisotni, za vse ostale pa mi je resni no žal, da niste mogli doživeti teh trenutkov sre e.


5, ,-

$ !$

!

=

sa ko leto na naši šoli organiziramo tekmovanja iz tujih jezikov in tekmovanja za bralno zna ko. Odziv je izreden, tekmovalnega duha ne manjka, izjemno težko pa je bilo dose i vidnejše rezultate na regijski in državni ravni zaradi premo ne konkurence gimnazijcev. Lahko pa se kljub temu pohvalimo s 3. mestom na regijskem tekmovanju iz angleš ine, ki ga je osvojil Jernej Marini v šolskem letu 1997/98 (mentorica Alenka Pavlin). Lepe rezultate smo dosegali tudi na tekmovanjih iz španš ine; leta 2000/01 sta Jasna Keki in Katja Antoni zasedli 6. in 7. mesto v državi in prejeli srebrni priznanji, leto kasneje pa je Tjaša Plevel prejela bronasto priznanje na državnem tekmovanju, prav tako iz španskega jezika (mentorica Lu ka Rednak). Od šolskega leta 2005/06 imamo poklicne in strokovne šole regijska in državna tekmovanja iz angleš ine brez konkurence gimnazijcev in že kar prvo leto je dijak Primož Šeško zasedel odli no 2. mesto v državi (mentorica Alenka Pavlin), leto kasneje pa je na državnem tekmovanju iz nemš ine Ivan Radi prejel bronasto priznanje (mentorica Simona Barabaš). Vidnejše rezultate smo imeli tudi v šolskem letu 2008/09 z bronastim priznanjem Patricije Vrenko na državnem tekmovanju iz angleš ine (mentorica Nataša Slapnik). Poleg udeležbe na tekmovanjih iz tujih jezikov se dijaki pomerjajo tudi z bralnimi dosežki, tako pri nemški kot tudi angleški bralni zna ki. Vsak dijak, ki sodeluje, prebere tri knjige, nato pa reši test, s katerim preverimo, e je knjige resni no prebral. Dijaki prejmejo pohvale za sodelovanje na državni ravni.

F

&

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

,/, ) , " ,) 85

1

,0 . ) 8

edno znova me situacije v življenju pripeljejo do tega, da se spomnim dni in ljudi, ko sem bila še v srednji šoli. Na srednjo šolo imam samo lepe spomine. Tisti manj lepi so že zdavnaj pozabljeni in so že isto zbledeli. Ko sem za ela potovati, sem se vedno spominjala moje profesorice angleškega jezika in sebe, kako lena sem bila pri njenih urah in si mislila, da je angleški jezik pa prevelika znanost zame in da ga nikoli ne bom obvladala. A ker je bila ljubezen do potovanj prevelika, sem se tudi tega nau ila in ravno sedaj, ko tole pišem, preživljam že svoj šesti mesec na Malti, kjer delam na Agronomske m inštitutu kot diplomantka agronomije sadjarstva in vinogradništva. Ravno bivanje v tujini loveka prisili, da razmišlja o dobrih starih asih in za ne spoštovati svojo deželo ter vse tisto, kar je imel doma. Sama sem ljubiteljica etno glasbe in se z veseljem prepustim melodijam države, v kateri sem, a v asih enostavno potrebujem slovensko glasbo in trenutno mi je najljubša skupina Panda, za katero mi je povedal moj profesor telesne vzgoje. Nanj se vedno spomnim, ko poslušam njihovo glasbo. No, tudi takrat, ko sem lotim kakšnih športnih aktivnosti. V srednji šoli je bilo namre zelo popularno to, da smo imela dekleta opravi eno telesno vzgojo, bodisi zaradi ženskih težav ali zaradi esa drugega. A naš profesor nam je vedno hotel na lep na in dopovedati, da je šport nekaj zelo koristnega in zdravega za nas. Seveda pa ga v tistih asih nismo jemale resno. Prav ob udujem profesorje v srednjih šolah, ki delajo z najstniki, verjetno še bolj divjimi, kot smo bili mi. e bi me vprašali, na kaj najprej pomislim, ko se spomnim srednje šole, bi odgovorila nekako takole. Najprej se spomnim moje razredni arke, profesorice nemš ine, gospe Marije Šuster, naših vedno zanimivih razrednih ur, njenega 50. rojstnega dne, ko smo jo razveselili z darilom. Potem profesorice Finžgarjeve ali Finžgi, kot smo ji nadeli ljubkovalno ime, ki nam je bila kot druga ma ma, njenih kulturnih projektov, v katerih smo sodelovali, malo tudi zato, da nam je odpadel pouk. Nato profesorice gospodarskega poslovanja, ki nas je klicala son ki, ko smo bili malo manj pridni, pa zmaji zeleni … In še in še. Tudi sama sem bila v najstniških letih, ko sem obiskovala Poslovno-komercialno šolo v Celju, a se še dandanes v asih ne morem na uditi, kako prismuknjena sem bila in se vedno znova nasmejem, ko pomislim na svojo najbolj »odštekano« stvar, ki sem jo kdaj koli naredila. Gre namre za pisni test pri zgodovini. Ker smo imeli test po po itnicah in se nisem u ila, sem profesorju napisala pismo, zakaj se nisem u ila in kaj sem po enjala. Verjamem,


da je profesorja verjetno kar prilepilo na stol, ko je pri el brati moje litanije in se je kasneje verjetno valjal od smeha. Bilo pa je še dosti neumnosti, ki smo jih ušpi ili skupaj s sošolci in v asih tudi s profesorji, še posebno takrat, ko smo šli kam na izlet. Teh trenutkov ne bom nikoli pozabila in prav rada se spominjam asov, ko sem bila še v srednješolskih klopeh.

,/) ,6=,

. ) , 8 , ) * , +, : .05 9 , . 05,< Po kon ani osnovni šoli v mojih doma ih Rade ah sem si, tako kot ve ina mojih sošolcev, za nadaljnje šolanje izbral mesto Celje. Verjetno sem po prednikih podedoval »družinsko trgovsko žilico« in pristal na srednji trgovski šoli, komercialni smeri. Spominov je seveda veliko, prijetnih in malo manj prijetnih. Nekatere, sploh tiste okrog neopravi enih izostankov, najraje zamol im, vsaj pred svojima h erama. Druga e pa se mi zdi, da so bila to res najlepša leta in se jih vedno rad spominjam. Z veseljem se udeležujem sre anj s sošolkami in sošolci, ko obujamo smešne in nor ave spomine na šolska leta. Šolal sem se v asu usmerjenega izobraževanja in moram re i, da je bil

takrat moj najljubši predmet STM (samoupravljanje s temelji marksizma), kar mi je pozneje prišlo prav, ko sem se za el ukvarjati s politiko. Po srednji šoli sem se odlo il za samostojno pot in vse do leta 2004 vodil svoje podjetje. Spoznal sem, da lahko zakoni in politi ne odlo itve pripomorejo k boljšemu poslovanju in gospodarstvu. Tako sem se znašel na mestu poslanca v Državnem zboru in potem še župana Ob ine Rade e. Na koncu lahko re em, da je bila vaša srednja šola v mojem življenju odli na »odsko na deska«.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

7+, , 7I

$ "

6 5

!! &$" " !

!

Nujna naloga vseh bodo ih podjetnikov je pridobivanje sodobnih ekonomskih znanj in izkušenj. Današnji gospodarski tokovi so naravnani tako, da dajejo prednost podjetnim in pogumnim »igralcem na trgu«, ki znajo tvegati. Tveganje, ki naj pomeni pametno naložbo in je hkrati donosno, pa mora temeljiti na znanju ekonomskih ved, na raziskavah tržiš a, poslovnem na rtovanju, marketinških prijemih in drugih predhodnih postopkih, ki tveganja postavijo na vrste temelje in zagotavljajo uspeh. Priprave na državno tekmovanje iz znanja gospodarskega poslovanja so le eden izmed korakov na tej poti. Tekmovanja se udeležijo vse srednje šole z ekonomsko usmeritvijo, ki jo zastopajo trije dijaki, ki so dosegli najboljši rezultat na šolskem tekmovanju. Naloga tekmovalcev je, da v im krajšem asu odgovorijo na dvajset vprašanj s podro ja gospodarskega poslovanja. Dijaki Poslovno-komercialne šole vsa leta dokazujejo svoje ekonomsko znanje, saj so vsako 0 * & $ leto prejemniki zlatih priznanj, kar () ) & () 2 pomeni, da na vsa postavljena vprašanja odgovorijo pravilno. Uspešni so tudi v ekipni uvrstitvi. V šolskem letu 2004/2005 so dosegli 2. mesto, v letu 2007/2008 3. mesto in v letu 2008/2009 2. mesto med vsemi srednjimi šolami z ekonomsko usmeritvijo v Sloveniji.

1


&,- ) ,5

.) ,

&' $ &

-9,5

= $

Pred triintridesetimi leti so nadzorniki prakti nega pouka, šole in dijaki trgovskih šol v Sloveniji izrazili pobudo, da bi znanja, ki jih dijaki pridobijo pri teoreti nem, predvsem pa pri prakti nem delu pouka, predstavili tudi širši javnosti. Zato je bilo v šolskem letu 1975/76 organizirano prvo tekmovanje v tehniki prodaje, na katerem so sodelovali šolski centri za blagovni promet iz Slovenije. Tekmovanje je potekalo v Mariboru, dijakinje in dijaki pa so tekmovali v dvanajstih razli nih strokah. Zaradi vedno ve jih težav pri organizaciji tekmovanja in združevanja trgovinskih programov, se je število tekmovalnih strok leta 1984 zmanjšalo na osem.

&

*

,

A 9

A

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Posebnost tekmovanja v tehniki prodaje je v tem, da dijaki ne tekmujejo v šoli, ampak v prodajalnah, med kupci. Tak na in tekmovanja je tudi afirmacija celotne trgovine našega podro ja, vseh trgovskih delavcev in trgovskih podjetij, ki so in še aktivno sodelujejo pri prakti nem usposabljanju. Ta tekmovanja ne pomenijo le preizkušnje znanja in spretnosti za ta poklic, ampak pomenijo tudi izmenjavo izkušenj, medsebojno spoznavanje dijakov in organizatorjev prakti nega usposabljanja ter mentorjev oziroma poslovodij trgovin. Tako se pove uje medsebojna povezanost šol in trgovskih podjetij, hkrati se spoznavajo lepote naše dežele in druga nega trgovinskega okolja, saj so ta tekmovanja vsako leto v drugem mestu, kjer so šole za izobraževanje za poklic prodajalec. V šolskem letu 2007/2008 je bila naša šola že tretji organizatorica državnega tekmovanja v tehniki prodaje. Glavna sponzorja 32. državnega tekmovanja sta bila SPAR Slovenija in Merkur. Zaklju na prireditev s programom, ki so ga pripravili naši dijaki, in s podelitvijo priznanj za najboljša dosežena mesta, je bila v City centru v Celju. Dosežena prva mesta tekmovalk in tekmovalcev na državnih tekmovanjih v tehniki prodaje od 1998/1999 do 2008/2009:

Šolsko leto

Tekmovalka/tekmovalec

Stroka

1998/1999 2001/2002

Jožica Razgoršek Silva Jurjev i Miran Senica Gregor Pesan Mojca Bergant Rok Marn Matic Lovrek Rok Oder Sanja Trivan

metrsko blago konfekcija bela tehnika obutev živila metrsko blago konfekcija barve-laki obutev

2003/2004 2005/2006 2006/2007 2008/2009

Dijaki se na tekmovanjih trudijo za im boljše posami ne rezultate ter skupno uvrstitev šole, vendar je nemogo e, da bi bili vsi najboljši. Zato ne pozabimo: »Važno je sodelovati in ne zmagati«.


=

,

= $

7I,

!

em je lepota zapisane umetniške besede? V tem, da ostane zapisana za vedno in aka, da jo odkrije bralec. Pravijo, da je pesem utrip srca. Toda vsako srce ima svoj ritem. Pravijo, da je haiku trenutek življenja, ujet v verze. Toda vsako življenje ima svoj niz trenutkov. Zapisanih in nezapisanih. Kaj je pravzaprav haiku? Je ena najstarejših pesniških oblik na svetu, ki izvira iz Japonske, in ima le tri verze. In s tremi verzi je mogo e povedati vse. Kaj imajo skupnega stara japonska pesniška oblika ter naše dijakinje in dijaki? Za elo se je leta 2003, ko je na šolo prispelo vabilo k sodelovanju za najboljši srednješolski haiku, ki ga je organizirala Gimnazija Vi iz Ljubljane. Pripravila sem pesniško delavnico in k sodelovanju povabila tudi svojo prijateljico Seiko Araki, ki živi in dela v Celju. Tako so vsako leto nastajali novi haikuji in težko se je bilo odlo iti, katere poslati na nate aj. V preteklih šestih letih so naše dijakinje in dijaki zapisali ve kot šeststo haikujev. Številni so objavljeni v pesmaricah haiku poezije, v letih 2004 do 2009. Med njimi so tudi nagrajenci.

Suzana Odži za najboljši haiku s šolsko tematiko (2005). popisana tabla profesorjeva razlaga lebdi v zraku

Aleksandra Plevnik za najboljši šaljivi haiku (2005). odvijam darilo a tebe ni notri

Aleksander Žmaher 2. mesto za najboljši haiku (2007). Lepota no i je skrita pod zarošenim steklom.

Jasna Romih za najboljši ljubezenski haiku (2008). e bi v skrivalnici bil prostor za dva, bi te povabila.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Naj zaklju im z mislijo: poezija je povsod okoli nas, le zaznati jo je treba. Toda eprav je globoko v sebi vsak lovek pesnik, poezijo pišejo le redki. Saj so pesmi male skrivnosti velikih mojstrov besed, ki imajo odprte o i za poezijo sveta in poezijo srca.

,4D=

& & & ! $ & ! $

,

8) ,5

$= $ $ !" Mladi raziskovalci naše šole že nekaj let sodelujemo na Sre anju srednješolskih raziskovalk in raziskovalcev novejše zgodovine. Organizatorji sre anja so Zavod RS za šolstvo, Slovensko sociološko društvo, Zveza zgodovinskih društev in Društvo u iteljev zgodovine Slovenije v sodelovanju s KörberStiftung iz Hamburga.

Vsako jesen Zavod za šolstvo in Eustory izdata tekmovalni katalog z možnimi naslovi tem in priporo ljivo osnovno literaturo. Raziskovalci poiš ejo naslov v razpisu in raziskujejo temo, ki jim je blizu. Sre anje je tekmovalne narave. Vse naloge, ki ustrezajo dolo ilom razpisa, so ocenjene, najboljše so predstavljene na zaklju nem sre anju in nagrajene. Avtorice oziroma avtorji najboljših nalog jih predstavijo na skupnem sre anju, nakar sledi preizkus znanja tujega jezika, kjer pokažejo, da se lahko sporazumevajo v nemš ini ali angleš ini. Najboljši so povabljeni na mednarodno sre anje organizacije Körber-Stiftung iz Hamburga.


Slovensko sociološko društvo, Zveza zgodovinskih društev in Društvo u iteljev zgodovine Slovenije so se vklju ili v EUSTORY, mednarodno mrežo, ki jo je za spodbujanje mladih k raziskovanju novejše zgodovine ustanovila nemška fundacija. Dijaki in dijakinje iz slovenskih gimnazij in strokovnih šol sodelujejo z raziskovalnimi nalogami, ki jih razpiše EUSTORY skupaj z Zavodom za šolstvo. Teme so enake v vseh evropskih državah. Mladi raziskovalci se že nekaj let sre ujejo maja v Cekinovem gradu v Ljubljani, kjer predstavijo najboljše naloge in podelijo nagrade. Sre anje je tudi priložnost za izmenjavo izkušenj pri raziskovanju in pisanju nalog ter nadaljnje spodbude.

0

A

&

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

. ) /5

1 .

, 0 . ) 8 05

Kako naj za nem, kaj naj povem? Ob tako astitljivih obletnicah se spodobi, da se napiše kaj lepega, vzpodbudnega in pohvalnega. A meni niso vše obrabljene fraze, in besedila, od katerih se cedita med in mleko, tako da moji spomini na srednješolske dni ne bodo takšni. Po naravi sem realist in po filozofskem prepri anju pacifist, ki rad re e bobu bob, rad sem kriti en do stvari, ki si zaslužijo kritiko, in rad pohvalim tisto, kar je bilo dobro. Kako naj torej v nekaj stavkih strnem vtise, vse tisto, kar sem imel možnost doživeti kot dijak, kako so mi izkušnje in tudi znanje koristili na moji življenjski poti? Recimo, da so bila srednješolska leta obdobje mojega življenja, ko se je bilo potrebno privaditi na nove stvari. Potrebno se je bilo navaditi na disciplino, da moraš v šoli nositi copate. Da moraš v primeru, ko se ti ni ljubilo ali ko si dejansko pozabil nalogo, pred zbornico do profesorja, kjer si preizkusil svoje diplomatsko-pogajalske veš ine, ko si si skušal izmisliti najbolj verjeten izgovor, zakaj je nisi naredil, pri emer si že vnaprej vedel, da ti nih e ne bo verjel, a si kljub temu poizkusil. Sprijazniti se je bilo potrebno tudi s tem, da je bilo potrebno vložiti kar nekaj asa, volje in energije v u enje, eprav bi ta as raje porabil za druženje s prijatelji, igranje ra unalniških iger ali gledanje televizije. Nekateri smo imeli pri tem še posebne probleme, saj so nam bili nekateri predmeti pisani na kožo, drugih nismo marali, pa ne toliko zaradi u iteljev, ampak zaradi same vsebine. Takrat se nam je zdelo, da esa tako dolgo asnega, suhoparnega, kot so bili nezaželeni predmeti, lovek nikoli in niti slu ajno, tudi v najhujši no ni mori, ne bo potreboval. A takrat smo se motili in to presneto. lovek to spozna šele kasneje na nadaljnji poklicni in študijski poti. In takrat spozna, da ti profesorji želijo prihraniti grenko spoznanje na lastni koži, ko si postavljen pred dejstvo, da e želiš razumeti kompleksno strukturo družbe in okolja, v katerem živimo, moraš poznati in razumeti njihove osnovne sestavine ali vsaj dojeti, kako se ravna z ljudmi in stvarmi. A naša generacije je imela neznansko sre o. Z nami je bila tako reko ves as oseba, na katero smo se lahko obrnili, ji zaupali, jo prosili za pomo , nasvet in »zaš ito«, kadar smo imeli težave ali kadar smo ušpi ili kakšno neumnost. Ta oseba nam je vedno stala ob strani, vedno je bila pripravljena poslušati, nikoli ni obtoževala, bila je kot prava nadomestna ma ma. V asih je o nas vedela celo ve kot lastne mame. To je bila naša Razredni arka, Tea


Finžgar Plav ak. Da, razredni arka z veliko za etnico. Malo je namre ljudi na svetu, ki so jim mladi, sploh v ob utljivem obdobju, pripravljeni zaupati. A kot sem rekel, mi smo imeli sre o. To dokazuje tudi dejstvo, da je ve ina izmed nas danes odrasla v zrele ljudi, ki znamo lo iti, kaj je prav, kaj se spodobi, kaj je še dopustno in kje je tista meja, pri kateri je potrebno popustiti, re i ne, to se ne spodobi, mi se tega ne gremo na takšen na in, tako ne bomo delali, ker to ni vredno loveka. Še danes si je prijetno z njo dopisovati in ji povedati, kako se nam godi, kakšne na rte imamo (pravi, da bo vesela lektoriranja doktorske naloge, e se bom odlo il za nadaljevanje). Izkušnje, ki nam jih je dala srednja šola, ko smo se vpisali, je bila to še Srednja trgovska šola Celja, kasneje pa se je preimenovala v Poslovno-komercialno šolo Celje, so dragocene, ker te pripravijo na življenje tako glede formalne izobrazbe kot zrelosti, ki ti jo da samo mukotrpno privajanje na samostojnost in sprejemanje odgovornosti. Bistvo srednje šole je po moje m mnenju predvsem v tem, da ti poleg strokovnega znanja da predvsem ob utek za so loveka, te nau i sprejeti odgovornost za dejanja, ki jih storiš ali bolje re eno ne storiš, pa bi jih moral, ter te pripravi na preživetje v krutem svetu, ki te aka izven doma ih zidov. Zrelost, navade in izkušnje so nujne za normalno funkcioniranje kasneje na fakulteti, v službi in zasebno. S temi izkušnjami in znanjem je lažje živeti. lovek se nekako znajde, ima ob utek, da zmore, da je že bil v takšni situaciji in da mu bo uspelo prebroditi tudi najhujše krize, ko si brez denarja, ko kot študent padeš na izpitu, ko se ti zgodijo stvari, za katere ne želiš, da se zgodijo. Da ne bo govor samo o tem, kako smo pridobili izkušnje za življenje - šola nam je dala tudi izkušnje in »navodila« za uživanje. Med prostimi urami, v asih celo med kakšno redno uro, smo zavili v bližnje lokale, se družili, vzpostavili zveze in prijateljstva, ki trajajo še danes. Mogo e smo v asih tudi malo pretiravali, a smo vseeno uspeli, zaklju ili šolanje po svojih najboljših mo eh in postali nekdo. Poleg tega smo na podro ju žuranja generacija, ki se lahko pohvalimo z najdaljšim maturantskim izletom na koncu tretjega letnika (bil sem namre v programih poslovni tajnik in poslovni tehnik). Ve kot teden smo uživali v son nem septembru na Malti. Sošolci, se spomnite, kako zavistni so bili Maribor ani, ko smo fantje povabili ravnatelja in profesorje ruške gimnazije v naš »predsedniški« apartma? In kako ponosna je bila naša razredni arka, ko smo v odbojki premagali vse gimnazijske ekipe? To je bila izkušnja, o kateri se lahko pogovarjamo tudi sedaj, ko se sre amo, saj smo resni no doživeli polno mero žuranja in uživanja na plaži, polno nega kopanja, simpatij in še mnogo drugega. Naj bo po asi dovolj. Za zaklju ek naj povem še to, da mi je ravno šola omogo ila preko obvezne prakse spoznati delo v javni upravi, ki mi je bilo zelo vše . Na podlagi teh izkušenj sem se odlo il za nadaljnji študij v Ljubljani, kjer sem kon al upravno fakulteto in pred nedavnim postal magister upravnega prava.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Morda boste vprašali, kako je povezano s to srednjo šolo? Odgovoril vam bom, da zelo, saj ima Poslovno-komercialna šola kvaliteten program, dobre u itelje, ki so sicer strogi, od dijaka zahtevajo maksimu m, a verjemite, da se obrestuje. Programi omogo ajo, da vsakdo najde nekaj zase. Mene osebno namre zanimata dve podro ji, ki ju sicer ni bilo mogo e združiti na nobeni drugi srednji šoli in kasneje fakulteti. To sta pravo in informatika. Vsako zase je precej težko in zahtevno. Nikoli ne bi izbral študija katerega izmed njiju, a v takšnem razmerju in kombinaciji z ekonomskimi in družboslovnimi ter naravoslovnimi predmeti, kot jih ponuja srednja šola, dajejo rezultat v znanju, ki je uporabno tako v vsakdanjem življenu kot tudi v nadaljnji akademski karieri. In kje sem sedaj? Delam kot analitik v podjetju, ki se ukvarja z integracijami informacijskih sistemov na podro ju dokumentnih sistemov za državno upravo. Ravno na tem mestu mora m združiti znanja in izkušnje, ki sem jih dobil na srednji šoli, s strokovnim podro jem, na katerem delam, in to znanje prenesti, v asih celo prevesti, na nivo, da ga razumejo tehni ni strokovnjaki, ki pripravijo programsko rešitev. Verjemite, da brez izkušenj, ki sem jih pridobil v u nem podjetju ter pri teoreti nih urah na srednji šoli, svojega dela ne bi mogel tako opravljati. Tudi zato, Poslovno-komercialna šola Celje in vsi profesorji, hvala vam, da sem lahko bil vaš dijak. Na koncu naj zaželim še veliko novih generacij dijakov, ki jih bodo u ili in vzgajali vsaj tako dobri profesorji, kot so nas..

#

6

'

(

"$


,- .

.

= &

&

Pri predmetu prakti ni pouk pridobijo naši dijaki tudi znanje strojepisja oziroma desetprstnega slepega tipkanja. Strojepisje je veš ina, ki si jo pridobimo s ponavljanjem istih gibov prstov in rok. S tem dosežemo tako zanesljivost in to nost tipkanja kot tudi hitrost tipkanja. Znanje strojepisja omogo a samostojno in hitro delo na ra unalniku.

ter za oblikovanje koresponden nih izdelkov. Navadi se na pazljivost, koncentracijo, preglednost, natan nost izdelkov in na samostojnost pri delu ter poglobi znanje strojepisnega pravopisa. Tako je zmožen samostojno smiselno raz leniti in pravilno oblikovati besedila.

Dijak se nau i tipkati po desetprstni in slepi metodi tako, da razvija pravilno tehniko tipkanja. Desetprstno tipkanje omogo a pisanje in so asno spremljanje besedil na zaslonu, pri emer je pomembna telesna drža, drža rok in nog. Dijak se usposobi za izdelavo natan nih strojepisnih izdelkov po prepisu in nareku

Spretnost hitrega obvladovanja tipkovnice omogo a hitro, u inkovito in lažje delo in nam prihrani kopico asa, ki je dandanes nadvse pomemben.

)

)&

)

)

* &

Svoje znanje lahko preizkusijo in dokažejo na letnih tekmovanjih, kjer naši dijaki vsako leto dosegajo zavidljive rezultate .

, '

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

3

/


Jaz tu ti tam cilja ni. Katja Štahl

Morda ob zaklju ku srednje šole podobna ob utja spreletavajo marsikaterega našega dijaka, ko izbira nadaljnjo življenjsko pot. Toda cilj vedno obstaja. Potrebno ga je poiskati predvsem v sebi. Mnogim predstavlja naslednjo stopni ko izobrazbe ravno naša Višja strokovna šola. Desetletnica obstoja jo uvrš a med ene najbolj prepoznavnih višjih strokovnih šol na svojem podro ju v državi. Ve kot sedemsto rednih in izrednih diplomantov v slabem desetletju je zavidljiva številka. Prestopimo ob koncu še prag Višje strokovne šole, prisluhnimo gospodu ravnatelju, zaposlenim in študentom.

Višja strokovna šola je najmlajši del naše sestavljanke, ki zaokrožuje podobo zavoda Poslovno-komercialne šole Celje.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

,4D

) ,

8

& $ ! & ' išje strokovno izobraževanje ali krajše terciarno izobraževanje v povezovanju s podjetji postaja edalje bolj pomemben element vseživljenjskega u enja. Krajše terciarno izobraževanje je bolj fleksibilno kot univerzitetno izobraževanje. Njegova najve ja prednost je povezovanje z delodajalci. Temelji torej na zaposljivosti diplomantov, ker se inštitucije krajšega terciarnega izobraževanja odzivajo na lokalne oziroma regijske trge dela. V Sloveniji so takšen primer krajšega terciarnega izobraževanja višje strokovne šole, kjer je 60 % teoreti nega in 40 % prakti nega izobraževanja. Prakti no izobraževanje predstavlja povezavo med teoreti nimi vsebinami šolskega izobraževanja in prakti nim delom v resni nih delovnih razmerah. V tem procesu partnersko sodelujejo študent, podjetje in višja stro kovna šola. S prakti nim izobraževanjem naj bi študent spoznal in se nau il znanj, veš in in izkušenj, ki mu bodo v njegovem bodo em poklicnem delu omogo ale kvalitetnejše in u inkovito delo v njegovi stroki. Ministrstvo za delo ZDA ocenjuje, da bo današnji študent zamenjal 10 do 14 del do svojega 38. leta. V ZDA vsak etrti delavec danes dela za podjetje, ki ga zaposluje, manj kot eno leto. Preko polovica delavcev dela v podjetjih, ki jih zaposlujejo manj kot pet let. Deset poklicev, ki bodo najbolj iskani leta 2010, leta 2004 sploh še ni obstajalo. Zato je naloga vseživljenjskega u enja oziroma terciarnega izobraževanja, da študente pripravljamo: - za dela, ki sploh še ne obstajajo, - za uporabo tehnologije, ki sploh še ni izumljena, - za reševanje problemov, za katere sploh še ne vemo, da so problemi. Diploma krajšega terciarnega izobraževanja ponuja novo poklicno osredoto eno pot v visoko izobraževanje. Omogo a dostopen in fleksibilen gradbeni element vseživljenjskega u enja


(LLL – life long learning) in bodo ega poklicnega uspeha, tako da povezuje izobraževanje s podro jem dela.

+

5

A

&

$ G

Strateški cilji krajšega terciarnega izobraževanja so: - omogo iti enakost pri dostopu do terciarnega izobraževanja vedno ve jemu številu mladih in odraslih, ki druga e ne bi imeli priložnosti za vstop v tradicionalne sisteme terciarnega izobraževanja, kateremu dominirajo univerze; - omogo iti ta dostop v stroškovno bolj u inkovitem smislu oziroma z manjšimi stroški na študenta kot v štiriletnem univerzitetnem študiju; - zagotoviti, da bo krajše terciarno izobraževanje opremilo diplomante z znanjem, spretnostmi in kompetencami, ki jih zahtevajo delodajalci v hitro se spreminjajo i ekonomiji znanja; - omogo iti ve jo fleksibilnost pri podajanju in oblikovanju programov, da bi se tako hitreje odzivali na kompleksne in raznolike potrebe študentov, trga dela in delodajalcev; - opremiti študente s spretnostmi u enja, sposobnostmi in znanji za vseživljenjsko u enje;

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

-

-

vzpostaviti partnerstva in mostove z drugimi izobraževalnimi sektorji, vklju no s splošnim in strokovnim srednješolskim (sekundarnim) izobraževanjem kot tudi z univerzitetnim sektorjem terciarnega izobraževanja in imeti pomembno vlogo kot promotor regionalnega ekonomskega razvoja.

Praksa predstavlja eno najpomembnejših sestavin študijskega programa višje strokovne šole. Namen tega dela študijskega procesa je spoznati realna delovna okolja bodo ih zaposlenih z višjo strokovno izobrazbo. Študenti aktivno sodelujejo v najrazli nejših delovnih procesih, kjer spoznavajo posebnosti poslovnih funkcij v razli nih podjetjih. Pri tem prakti no preverjajo pridobljena znanja v okviru razli nih študijskih predmetov, obenem pa »testirajo« svoje osebnostne lastnosti, ki jih situacijsko pogojeno zahtevajo razli na delovna podro ja. Študenti se prakti no usposabljajo za aktivne vloge. Ob spoznavanju posebnosti razli nih delovnih podro ij študenti zaznavajo dobre in slabe rešitve v posameznih delovnih procesih, ob tem pa imajo možnost kriti no ocenjevati izvajanje dolo enih nalog in opravil ter organizacijskih rešitev in predlagati morebitne izboljšave. Kon ni cilj prakse je oblikovanje ve stranskega profila bodo ega poklica, ki bo sposoben zadostiti raznolikim zahtevam stroke oziroma sooblikovanje (v sinergiji s teoreti nimi študijskimi predmeti) splošnih in poklicno specifi nih kompetenc za izbrani poklic.

450 400 350 300 250 200 150

REDNI

100

izredni

50 0 2000/01

2001/ 02

2002/ 03

2003/04

2004/ 05

2005/ 06

2006/07

2007/08

2008/ 09


IZREDNI Rogaška Slatina

ŠOLSKO LETO

REDNI

2000/01

70

70

140

2001/02

336

117

453

2002/03

168

241

409

2003/04

190

270

460

2004/05

200

326

526

2005/06

291

266

120

677

2006/07

335

245

121

701

2007/08

340

220

94

654

2008/09

379

130

74

9

592

SKUPAJ

2309

1885

409

9

4612

Celje

Mozirje

SKUPAJ

0 = *

1 & 0 ; &' 6 &' 5

( ( 3 0

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

!.

,

5, "

,

$ 076*, 1 0/,

76/ 5

ravzaprav se je vse skupaj za elo precej nepri akovano. Ob pri etku delovanja višje strokovne šole, me je gospod ravnatelj, mag. Bojan Sešel, povabil v predavateljski zbor oziroma predlagal, da se prijavim na razpis za pridobitev naziva predavatelj. Zdelo se mi je prav neverjetno, da bi lahko po le letu, dveh dela v šolstvu kandidirala za delovno mesto predavatelja. In vendar sem se prijavila na razpis, zbrala potrebna dokazila, reference in pridobila naziv za predavateljico, meni tako ljubega podro ja ekonomije, marketinga.

se je odlo ilo za nadaljevanje študija na podiplomski stopnji, med njimi tudi sama. V asih sem se ob kakšni pripombi nasmehnila in študentom povedala, da jih zelo dobro razume m, saj sem tudi sama še vedno študentka in jim položila na srce, naj se glede dolžine študija nikar ne zgledujejo po meni.

Zagotovo je bila to pomembna prelomnica v moje m življenju. Upala bi si trditi, da verjetno tudi za ve ino ostalih kolegov, predavateljev. Pri delu smo se za eli sre evati z novostmi, kot so npr. pisanje študijskih gradiv, mentorstvo diplomskih nalog, pisanje strokovnih lankov in sodelovanje na konferencah. Ko se je na prvih predavanjih zgodilo, da je kakšen izreden študent o dolo eni temi vedel ve kot jaz, sem bila zmedena in se mi to ni zdelo prav. Kasneje sem seveda spoznala, da je to razumljivo in dobrodošlo. S takšno izmenjavo mnenj predavanja postanejo zanimivejša, nam predavateljem pa to omogo a, da kljub odsotnosti iz gospodarstva »ostajamo v toku« in informirani, kaj se dogaja v praksi. Delo pedagoga zahteva neprestano osebno rast in strokoven razvoj. Veliko predavateljev

Ko se danes oziram nazaj, se mi zdi, da je teh deset let minilo, kot bi trenil. In vendar je deset let v delovni dobi loveka kar precej. Gledano z zornega kota delovanja neke organizacije pa seveda ne. Posebej organizacije, ki praznuje tako astitljiv jubilej. Vseeno upam, da sem tudi sama prispevala kakšen del ek k razvoju, pustila kakšno sled … Seveda se je v desetih let dela s študenti nabralo veliko takšnih in druga nih spominov. Tudi takšnih, ko se nasmehneš ali ko ti je toplo pri srcu. »Smetano na kavici« predstavljajo izredni študentje. Vedo, zakaj so se vpisali v šolo, katera znanja potrebujejo, sprašujejo, delijo svoje izkušnje, resno jemljejo študij, kar pomeni, da hodijo na predavanja in se za pristop k izpitu resno pripravijo. Cenijo znanje in izkušnje predavateljev in imajo do njih spoštljiv odnos. Pedagoški poklic je, pa naj bo to na primarni, sekundarni ali terciarni stopnji, res nekaj posebnega. Lepega. Odziv na drugi strani je vedno


takojšen. U enci, dijaki, študentje ti takoj dajo vedeti, kako dobro si opravil delo. Prijetno se je ez leta sre ati kje na cesti, na kakšni prireditvi in obujati spomine »na stare šolske ase«. Kakšni so bili profesorji, predavatelji, kako se je

»švinglalo«, kako sve ano in lepo je bilo na podelitvi diplom … Sre en je lahko lovek, ki svoje delo opravlja z veseljem in v prijetnem okolju. Jaz sem sre en lovek.

"& 2003 Anita Kolar Mirela ani 2004 Mojca Kmeti Erika Kajtna 2005 Mojca Romih Lilijana Klasi Dragica Sehur 2006 Stanka Repas Anita Šket Janika Knez 2007 Lidija Plev ak Verica Petek Marija Legner 2008 Miran Bezgovšek Ljudmila Vetrih

komercialist - izredni študij komercialist - redni študij komercialist – izredni študij komercialist – redni študij komercialist - izredni študij Celje komercialist - izredni študij Rogaška Slatina komercialist - redni študij komercialist - izredni študij Celje komercialist - izredni študij Rogaška Slatina komercialist - redni študij komercialist - izredni študij Celje komercialist - izredni študij Rogaška Slatina komercialist - redni študij komercialist ra unovodja

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

) , , $,0J

-, 0,/ 05, 4

, ) ,

ot pravi dr. Uroš Ah an, ni vrhunskega trenerja brez ekipe, hrabrega generala brez vojakov, priljubljenega u itelja brez u encev ali slavnega igralca brez ob instva … Brez slušateljic in slušateljev Višje strokovne šole PKŠ Celje, Leonide Došler, Iztoka Kregarja, Vikija Božaka, Sanje ernenšek, Fride Drofenik Mestnik, Natalije Jagodi , Ingrid Kunsti , Marjana Smoleta, Edija Prevolška, Natalije Šket, Petra Straška, Zlatka Tominca, Jasne Žerak, Boštjana Zagode, Patricije Petek, Anite Šket, Nina Šiljega, Valerije Plev ak, Darinke Vrešak, Katje Taciga, Silve Majceni , Suzane Rige, Marije Jernejšek, Damjane Turner, Antona Šturbeja, Leje Brundi Vindiš, Francija Lipnika, Željke Peši , Majde Zidar, Irene Rebi , Mojce Gobec Šket, Ditke Domadenik in Marka Juraka, ne bi imela svoje prve slatinske generacije in obratno. Kar dve leti je trajalo, da se nas je nabralo dovolj, pri emer je potrebno pohvaliti nekaj naših vrstnikov (kakor tudi organizatorja izobraževanja, Ljudsko univerzo Rogaška Slatina), da niso zgubili poguma in vztrajnosti vse do vpisa prve generacije leta 2002/03. Nabrali smo se z vseh vetrov širšega obmo ja Rogaške Slatine. Prednja ili so seveda doma ini iz Rogaške Slatine, takoj za njimi je bila ve ja skupina iz Rogatca in potem še nekaj posameznikov iz Pod etrtka, Podplata, Šmarja pri Jelšah, Šentjurja in celo z onkraj meje, iz naselja Hum na Sutli (Hrvaška). Naša zasedba je bila kar pestra, 24 predstavnic ženskega spola in 11 predstavnikov moškega spola. Zanimiva je tudi starostna struktura: 2 predstavnika generacij 1950-60, po 10 iz generacij 1960-70 in 1970-1980 ter 13 predstavnikov generacij 1980-1990, ki so ve inoma nadaljevali šolanje takoj po srednji šoli. Iz navedenega sledi, da je povpre na starost skupine (leta 2004) znašala približno 32 let, od tega smo bile ženske stare vsega 29 let, s imer se prav posebej rade pohvalimo tiste malo nad 29, moški pa 35 let, kar je po prepri anju nekaterih psihologov idealna razlika za partnerstvo. Kdo ve, e bi se s tem strinjal tudi dr. Veljkovi , ki je poleg pravnih zadev, kot smo ugotovili med našimi sre anji, tudi pravi ekspert na podro ju žensko-moških odnosov. Ob tem, ko nam je odpiral pogled ne le v gospodarsko pravo, temve pravo v širšem pojmovanju besede, je natrosil še kup življenjskih modrosti, kot npr.: »Ko moški stopa v zakon, mu ženska vzame polovico svobode in polovico zakonskih pravic. Ampak … brez žensk bi bil svet presneto dolgo asen!« Kaj kmalu smo postali homogena celota. Res smo se odli no ujeli in razumeli. Spletle so se mnoge nove prijateljske vezi, nekatera poznanstva so obrodila sadove tudi na poslovnem podro ju. Predavatelji PKŠ zagotovo ne bodo nikoli pozabili naše neizmerne vedoželjnosti,


pozitivne energije, nadpovpre nih rezultatov in prijaznega gostoljubja. Tudi oni so se nam vtisnili v spomin s svojimi osebnostmi in pristopi ter nas obogatili s svojim znanjem in spoznanji. e gre verjeti staremu ruskemu pregovoru Kakršen u itelj, takšna šola, potem lahko zaklju imo, da je PKŠ dobra šola. Šola, ki daje svojim »u encem« odli no osnovo za nadaljevanje dodiplomskega in podiplomskega študija (ali kakšno drugo nadaljnje izobraževanje) ter uspešno poslovno udejstvovanje. Precej diplomantov naše generacije je (po zaklju enem študiju na PKŠ) nadaljevalo študij na takrat Visoki komercialni šoli v Celju, zdaj Fakulteti za komercialne in poslovne vede v Celju. Vsi, brez izjeme, so uspešno zaklju ili s študijem na prvi stopnji. Del jih nadaljuje študij na drugi stopnji v okviru iste fakultete, del pa v okviru Mednarodne fakultete za družbene in poslovne študije Celje. Nedavno smo dobili prvo diplomantko druge stopnje, ki je za name ek opravila zagovor magistrske naloge z odliko. V kratkem ji bo sledila še ena kolegica. Le-ta se med drugim vedno bolj in bolj poigrava z mislimi na doktorski študij in so asno hrepeni po delu v okviru ene od visokošolskih izobraževalnih ustanov. Verjamem, da ji bo uspelo uresni iti svoje cilje, kakor tudi vsem ostalim. Na koncu se mora m še enkrat vrniti k dr. Veljkovi u, ki je med drugim v svojem u beniku za gospodarsko pravo zapisal tudi tole: »Prepis iz ene knjige – plagiat, prepis iz dveh knjig – esej, prepis iz treh knjig – doktorska disertacija, prepis iz štirih knjig – peta znanstvena knjiga.« Medtem ko ostali študirajo in ciljajo na doktorske disertacije, se sama poigravam z mislijo, da bi se raje lotila kar nove znanstvene knjige (brez vmesnih faz) in kdo ve, morda bo 200. obletnica PKŠ priložnost, da se moje ime pojavi v takratnem zborniku na druga en na in, kot se pojavlja danes; samostojno, eprav neizbrisno kot del prve slatinske generacije.

H

,H

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

,/) , , 7I

4 . ,+,) ogled mi je obstal na vrsticah v knjigi avtorja Oliverja W. Holmsa: »Ugotovil sem, da v življenju ni tako pomembno, kje smo, temve , kam smo namenjeni. Da bi pripluli do nebeškega kraljestva, moramo pluti, v asih z vetrom, v asih proti njemu, toda pluti moramo. Ne sme mo se ustaviti na naplavini ali zasidrati tik pred ciljem.« Vedela sem, da je pravi trenutek in ni mi žal za korak, ki je bil storjen. Jutranje sonce je na ustnice priklicalo nasmeh in odgnalo zadnje dvome in strahove. Znani so bili rezultati zadnjega izpita. Dve leti sta bili potrebni, da smo se prebili skozi vso snov, vse preizkuse znanja ter na koncu prišli do mostu, ki nas lo i do diplome. Vlagali smo razli ne koš ke truda: velike, majhne ..., vsekakor pa takšne, ki so se obrestovali. Vlagali so jih tudi naši profesorji, partnerji, celo naši otroci. Vsaka ura predavanja je skrivala pod kopico informacij tudi koristen nasvet predavatelja, vsaka spodbudna beseda nam je vlivala pogum, da smo se znali spopasti s svojimi težavami. Koraki, ki so nas vodili skozi izobraževanje, so oblikovali udovit mozaik

prijateljstev, izkušenj, dogodkov in ga povezali s smehom, v asih tudi s solzami. Po asi so se v teh dveh letih ustvarjale podobe posameznikov, ki so tvorile eno samo udovito skupnost. Vsaka izkušnja je pustila sled in vsaka stopinja je naše zrcalo. Sedaj, ko je cilj skorajda že za nami in se odpira nova pot, so dobili ti naši momenti ve ji lesk. Prijetno se je spominjati vsakega trenutka, pa naj bo vesel ali žalosten, slavnosten ali vsakdanji, sproš en ali zaznamovan s kopico pogrizenih nohtov ali kupom okolade, ki je magi no pripomogla pri u enju. Vse je našlo svoje mesto v mozaiku našega življenja. Na koncu pa bi dodala le še to: hvala vam, vodstvo šole, vam, dragi profesorji, ne nazadnje pa posebna hvala vam, drage sošolke in sošolci, da ste mi pomagali ustvariti pogled, kakršnega imam danes. Vse dobro vam želim!


, *, , = -,/

,-, . 9 / Kot študentka in kmalu tudi bodo a diplomantka Višje strokovne šole Celje, programa ra unovodja, lahko re em, da mi nikoli ne bo žal, da sem se odlo ila za študij na tej šoli. Že vzdušje in odnos vseh zaposlenih mi je prvi dan dal vedeti, da bosta dve leti na tej šoli dobri, delavni, pestri in morda celo zabavni. Vse to se je potrdilo. Morda je prišel kdaj tisti trenutek, ko je bilo že vsega dovolj. Vsakodnevno poslušanje o stroških, kontih, bilanci stanja, predra unih in davkih res morda ni bilo ravno najbolj zabavno, a e pogledam nazaj, zelo koristno, saj je poznavanje vsega tega osnova za dobro delo v ra unovodstvu. Potemtakem lahko re em, da je bilo morda kdaj mu no, a obenem tudi zabavno. Ena izmed najboljših lastnosti te šole je »odprtost« oziroma dostopnost, saj se vedno najde as za prav vsakega študenta. Poleg te lastnosti je tu še zelo dober kolektiv profesorjev, ki so strokovno podkovani in vedno pripravljeni prisko iti na pomo tudi pri stvareh, ki niso isto povezane samo s šolo ampak tudi z dejanskim delom v praksi. Na podro ju ra unovodstva dobi prav vsak študent vse potrebno strokovno znanje, tudi tisti, ki prvi stopajo na pot ekonomije. To lahko potrdim, saj sem bila sama v isti situaciji,

ker sem iz smeri turizem prešla na ra unovodstvo. To znanje sem potrebovala, ker imam možnost delo opravljati doma, kjer ima mo podjetje. Vsa šolska znanja sem izpopolnila še na podro ju prakti nega izobraževanja, katerega šola zelo podpira. Trdim lahko, da sem po vsem tem že pripravljena na bolj samostojno delo v ra unovodstvu, esar pred dvema letoma resni no ne bi mogla trditi. Po kon anem študiju bom svoje delo nadaljevala v praksi, in sicer prav v ra unovodstvu, študij bom tudi nadaljevala, vendar ob delu. Zato mislim, da je za vse bodo e študente, ki jih zanima podro je ekonomije, etudi niso v tem ravno strokovnjaki, Višja strokovna šola Celje pravi naslov, ker bodo po uspešno kon anem študiju ponosni nase, prav tako pa tudi na šolo.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

! $ >


Zapiram knjigo sanjam zgodbo Nives Plevnik

Zbornik po asi zaklju ujemo. Knjigo zapiramo s seznami zaposlenih, zunanjih sodelavcev, diplomantov višje šole in dijakov, ki so šolo zaklju ili v preteklem desetletju. Številna imena, za katerimi stojijo ljudje. In prav vsak med njimi je del ek naše sestavljanke. Brez kogar koli med njimi bi bila podoba šola nepopolna. Prav vsi tvorimo strnjen krog, ki se oklepa šole. Dolga veriga, ki se vije že 140 let in naj se vsaj toliko asa še nadaljuje.

Skupaj sanjajmo zgodbo, ki se imenuje Poslovno-komercialna šola Celje.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

! 05 + . 0 / /) , PROFESORSKI Z BOR Aleksandra ADAM KNEZ Monika ANDRENŠEK MUDRI Matjaž APAT Jožica APŠNER Polona ARBAJTER O KO Vera AŠKERC Tatjana ARNŠEK Olga ARNUŠ Jože AŽMAN Simona BARABAŠ Vida BEK I ZUPAN Urška BELLE DREV Christjein BEN INA Petra BEVC Alenka BONAJO mag. Metka BOMBEK Jasmina BORNŠEK Zdenka BRATUŠEK Monika BRGLEZ Katja BUDNA Miha CAFUTA mag. Liana CERAR Franc CIGLER Darja CIZEL Aleš CONFIDENTI Lojze CUKALA Darinka ASL Andreja ELIK Mojca ER EK mag. Savina ETINA ŽURAJ Marija MAK Borut MER Andrej ULK Franc ULK

slovenš ina psihologija slovenš ina družboslovni predmeti ekonomski predmeti ekonomski predmeti psihologija psihologija in svetovalna delavka ekonomski predmeti tuji jeziki aranžerstvo tuji jeziki športna vzgoja slovenš ina blagoznanstvo ekonomski predmeti družboslovni predmeti ekonomski predmeti naravoslovni predmeti ekonomski predmeti športna vzgoja svetovalna delavka obramba in zaš ita tuji jeziki ra unalništvo in informatika ekonomski predmeti slovenš ina naravoslovni predmeti naravoslovni predmeti družboslovni predmeti slovenš ina ra unalništvo in informatika ekonomski predmeti nadzornik prakti nega pouka


Ksenija DAVID Vida DELETI Bojana DOLAR Rudolf DROBNE Zmaga DVORNIK Džemal OKOVI Branko OR EVI Milena ERKLAVEC Anton FAZARINC Manja FERME RAJTMAJER Marija FINK Tea FINŽGAR PLAV AK mag. Andrejka FLUCHER Vincenc FRECE Edo GABERŠEK Zlatko GALOI Jelisaveta GEORGIJEV Dora GLAVNIK Simona GOBEC Anton GOLNAR Alenka GOTLIN POLAK Gordana GRAJŽEL Mina GREGOR I Darinka GREŠAK Božidara GRAFENAUER STANE Zdenka GRLICA Marko GUBENŠEK Sabina HAJNRIH Miroslav HERMAN Aleš HOFMAN Vida HORVAT Aleksander HRAŠOVEC Polona IRŠI Petra JAGER Mateja JAGODI Stane JAN I Magda JARH Mirjana JELEN Alenka JELENC

ekonomski predmeti ekonomski predmeti tuji jeziki tuji jeziki psihologija aranžerstvo družboslovni predmeti slovenš ina nadzornik prakti nega pouka ekonomski predmeti ekonomski predmeti slovenš ina in knjižni arka ekonomski predmeti ra unalništvo in informatika blagoznanstvo obramba in zaš ita tuji jeziki ekonomski predmeti naravoslovni predmeti psihologija slovenš ina tuji jeziki ekonomski predmeti družboslovni predmeti tuji jeziki ekonomski predmeti ra unalništvo in informatika tuji jeziki ekonomski predmeti umetnost ra unalništvo in informatika ekonomski predmeti ekonomski predmeti tuji jeziki tuji jeziki matematika, fizika ekonomski predmeti družboslovni predmeti ekonomski predmeti

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Nada JERAŠA Maja JERI Sabina JERMAN Beatrika JERNEJC Daniela JOVAN Karel JUG Jolanda JURŠI Janko JUTRIŠA Stanka KAJBA Irena KAV I Jože KAVTI NIK Svetlana KLEMEN I Blaž KNEP Mojca KNEZ ŠKET Jasna KOBAL Danica KOCIJAN KIKER Saša KOMADINA Dagmar KONEC Andreja KONUŠEK Tomislav KORES Zvonko KOROŠEC Ernest KOS Marjana KOS HRIBAR Boštjan KOSEC Tatjana KOSI Marjetka KOSTANJŠEK Marjeta KOŠAK Marjetica KOŠTOMAJ GAŠPERŠI Gorazd KOVA I Vlasta KRŠTINC BUDNA mag. Maja KRAJNC Stane KRAJNC Milica KRALJ Polona KRAMER Meta KRELJ Zorka KRIŽNIK Barbara KVAS OCVIRK Janez KUŽNER Edvard LAH

športna vzgoja družboslovni predmeti ekonomski predmeti tuji jeziki blagoznanstvo, kemija športna vzgoja tuji jeziki naravoslovni predmeti tuji jeziki slovenš ina in knjižni arka športna vzgoja in OIZ slovenš ina matematika ra unalništvo in informatika tuji jeziki športna vzgoja tuji jeziki družboslovni predmeti ekonomski predmeti ra unalništvo in informatika matematika, fizika nadzornik prakti nega pouka tuji jeziki družboslovni predmeti ekonomski predmeti ekonomski predmeti matematika ekonomski predmeti ekonomski predmeti tuji jeziki družboslovni predmeti športna vzgoja in OIZ ekonomski predmeti tuji jeziki ekonomski predmeti ekonomski predmeti ekonomski predmeti in matematika ra unalništvo in informatika nadzornik prakti nega pouka


Zala LAKNER Irena LASNIK Marijan LEBI Majda LESJAK Peter LESJAK Marjana LEVA BUKOVNIK Malcolme LINDSAY STOREY Ivan LOGAR Ivan LOJEN Mateja MA EK Darko MAJCEN Marija MAJCEN Tomaž MAJCEN Bernarda MAR ETA Tanja MAR I Gregor MARGU Elena MARULC Natalija MAVC mag. Helena MEŠNJAK Barbara MEDVED Ivanka MEDVED Nada MEDVED Denis MEKINDA Damjana MRAK Helena MUHA Alenka NARDIN Marjeta NOSAN Dušanka NOVOKMET SAFRAN Matejka OBREZ VERBI Alenka PAVLIN Peter PERŠI Nevenka PETELIN Terezija PETKOVNIK Marjetka PINTARI Irena PINTER Ksenija PIPAL Eva PIPAN Darko PIRTOVŠEK Milan PIVEC

tuji jeziki slovenš ina družboslovni predmeti knjižni arka ekonomski predmeti ekonomski predmeti tuji jeziki nadzornik prakti nega pouka ra unalništvo in informatika ra unalništvo in informatika ekonomski predmeti ekonomski predmeti družboslovni predmeti naravoslovni predmeti svetovalna delavka športna vzgoja ekonomski predmeti in matematika družboslovni predmeti družboslovni predmeti tuji jeziki tuji jeziki ekonomski predmeti ra unalništvo in informatika družboslovni predmeti slovenš ina blagoznanstvo ra unalništvo in informatika slovenš ina tuji jeziki tuji jeziki športna vzgoja družboslovni predmeti naravoslovni predmeti tuji jeziki slovenš ina slovenš ina ekonomski predmeti ra unalništvo in informatika družboslovni predmeti

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Mateja PLAZAR Lidija PLEV AK Polona PO KAJ Melita PODGORŠEK Davorka POLI JOŠT Leon PODVRATNIK dr. Vojko POTO AN Dragica POTO NIK Lilijana POVALEJ Lidija PRAH SOVINC Daniel PRESKAR mag. Jadranka PRODNIK Ratimir PUŠELJA Igor PUŠNIK Boris RAJŠTER Simona RAP Darko RATAJC Janez RATAJC Bernarda RAVNJAK Vincenc RAVNJAK mag. Ludvik REBEUŠEK Marko REBOV Lu ka REDNAK Franka RODE dr. Janko RODE Andreja ROM Marija ROŽANEC Irena SALOBIR Marija SAKELŠEK Barbara SANDA Oskar SEL AN Simona SEVER PUN OH mag. Bojan SEŠEL Mojca SENDELBAH Albin SIMON I Vilko SINKOVI Tjaša SITER JEGRIŠNIK Andreja SKO IR Suzana SLANA

naravoslovni predmeti organizatorka delovne prakse družboslovni predmeti matematika svetovalna delavka športna vzgoja ekonomski predmeti družboslovni predmeti matematika matematika tuji jeziki ekonomski predmeti umetnost in aranžerstvo ra unalništvo in informatika ra unalništvo in informatika knjižni arka ekonomski predmeti športna vzgoja ekonomski predmeti organizator prakti nega pouka ekonomski predmeti tuji jeziki tuji jeziki tuji jeziki naravoslovni predmeti ekonomski predmeti ekonomski predmeti ekonomski predmeti matematika tuji jeziki matematika tuji jeziki ekonomski predmeti ekonomski predmeti družboslovni predmeti ra unalništvo in informatika svetovalna delavka psihologija slovenš ina


Tom SLAPAR Nataša SLAPNIK James Clinton SMOOT Marija SODIN TIHLE Peter SOKOLOV Danilo STAR EK Nataša STRAŠEK Nuša STROHSACK Eva STROPNIK Suzana SUHOLEŽNIK Breda SVETINA Simona ŠALEJ Nada ŠARENAC JARC Sabina ŠEŠKO Petra ŠIBLI David ŠMID Tanja ŠTANTE BEN INA Aleš ŠTEPIHAR Lea ŠTIBERC Fran iška ŠTIGLIC Dragica ŠTOJS Zlatka ŠTOK Mira ŠTROS Marija ŠUSTER Milan ŠUŠTERŠI Gregor ŠVAB Marija TERPIN Silvija TINTOR Verena TROFENIK Tatjana TRUPEJ Vida TRSTENJAK Irena TURNŠEK Jožica URBAN I Iztok Daniel UTENKAR Jože VALEN I Vera VALEN I Jožica VEBER Metka VE KO dr. Božidar VELJKOVI

ra unalništvo in informatika tuji jeziki tuji jeziki tuji jeziki ekonomski predmeti naravoslovni predmeti družboslovni predmeti slovenš ina ekonomski predmeti ekonomski predmeti blagoznanstvo slovenš ina družboslovni predmeti tuji jeziki športna vzgoja ra unalništvo in informatika slovenš ina družboslovni predmeti tuji jeziki ekonomski predmeti psihologija ekonomski predmeti tuji jeziki tuji jeziki ekonomski predmeti aranžerstvo blagoznanstvo tuji jeziki tuji jeziki naravoslovni predmeti tuji jeziki športna vzgoja družboslovni predmeti družboslovni predmeti blagoznanstvo, kemija družboslovni predmeti blagoznanstvo ekonomski predmeti ekonomski predmeti

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Andreja VERBI Uroš VIDMAJER Branka VIDMAR PRIMOŽI Saša VITANC Mira VIZJAK Stanislav VIZJAK mag. Anton VORINA Andreja VOVK Nina VOZLI Gregor VRABEC Alen ica VRABI VUKOTI Ana Marija VRANKI Silva VRHOVEC Sergej VU ER Peter ZALOŽNIK mag. Lucija ZIDANSKI Ivan ZUPAN Boris ZRELEC Simona ŽGE Andreja ŽELE Jožica ŽELEZNIK Simona ŽLOF Matej ŽNUDERL Marlenka ŽOLNIR PETRI Zmagoslava ŽUNTAR Peter ŽUREJ Albina ŽUTI Ante ŽUTI

tuji jeziki športna vzgoja slovenš ina tuji jeziki tuji jeziki tuji jeziki ekonomski predmeti tuji jeziki slovenš ina tuji jeziki tuji jeziki slovenš ina ekonomski predmeti družboslovni predmeti ra unalništvo in informatika ekonomski predmeti knjigovodstvo naravoslovni predmeti tuji jeziki svetovalna delavka družboslovni predmeti naravoslovni predmeti psihologija matematika slovenš ina matematika tuji jeziki slovenš ina

OSTALI ZAPOSL ENI Laboranti: Tajnice, ra unovodkinje in referenti:

Sabina LITERA Polonca ARLI Berta BAJAGI Arnulf GORŠEK Katarina GRADIŠEK Neža HORVAT Karolina JAMNIKAR Marjeta KOSTANJŠEK Helena KOŠTOMAJ Ljudmila KOTNIK


Alenka KRIVEC Katica MIHELAK Milena MLAKAR Irma MOJSILOVI Janja SEV NIKAR Olga STRMŠEK Božena ŠKET Petra ŠKOFLI Katarina ŠPEGELJ Marija TEPI Nuša ULAGA Ljudmila VETRIH Marija ZABAV Marija ZUPANC Vzdrževalec u ne tehnologije: Ivan KOLENKO Spremljevalke gibalno oviranih dijakov: Vesna JAMŠEK Božena ŠKET Lidija VRSTOVŠEK Hišniki: Franja DERŽEK Jože KOLAR Friderik KOLMAN Martin KOVA I Franc MAK Slavko NOVAK Adolf PETELINŠEK Bogdan SELI Kuharice: Erna PADEŽNIK Kristina VOLAVŠEK Snažilke: Danica BELINA Irena BEZGOVŠEK Marija BREŽNIK Pavla FLIS Olga GREGORIN I Viktorija GROSEK Marica ILI Jožefa KAPUSTA Slavka KLADNIK Marija KO AR Antonija KOVA I

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Snažilke:

Jožica LESJAK Stana LJUBOJEVI Elizabeta LOZINŠEK Marija MAK Mira MOLE Romana NOVAK Justina OBERŽAN Silva OGRAJENŠEK Irena ŠTEBIH Tankosava ŠTORMAN Terezija TRATNIK Irena TRUGLAS Marija VIŠNAR Milovanka VUKAJLOVI Ana ŽLENDER Tatjana ŽUŽEK


! & $ Študijsko leto 2000/01 2001/02

Program KOMERCIALIST Emil Kolenc, Emil Kolenc mag. Karmen Gorišek

2002/03

Emil Kolenc mag. Tatjana Kova mag. Božidar Jager mag. Karmen Gorišek Emil Kolenc mag. Tatjana Kova mag. Božidar Jager mag. Karmen Gorišek Emil Kolenc mag. Tatjana Kova mag. Božidar Jager Alenka Leskovše k Emil Kolenc mag. Tatjana Kova mag. Božidar Jager Alenka Brod

2003/04

2004/05

2005/06

2006/07

Emil Kolenc mag. Tatjana Kova mag. Božidar Jager Alenka Brod

2007/08

mag. Božidar Jager mag. Tatjana Kova

Program RA UNOVODJA

INŠTRUKTO RJI

Darja Štiherl Marija Gubenšek mag. Tatjana Kolenc

Egidij retnik Joža Kalar

Darja Štiherl Marija Gubenšek mag. Tatjana Kolenc Simona Novak Boris Kokot Darja Štiherl Marija Gubenšek mag. Tatjana Kolenc Simona Novak Boris Kokot

Urška Juršev Ljubica Fran eškin Djurdja Poljanec Evgenija Brglez Monika Jenko Ljubica Fran eškin Polona Irši Djurdja Poljanec Polona Škoberne

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

Študijsko leto 2008/09

2009/10

,

Program KOMERCIALIST mag. Božidar Jager dr. Božidar Veljkovi mag. Tatjana Kova

Program RA UNOVODJA mag. Tatjana Kolenc Simona Novak

Program EKONOMIST

mag. Tatjana Kolenc Simona Novak dr. Božidar Veljkovi

($ %"$ !

INŠTRUKTO RJI Djurdja Poljanec Polona Škoberne Nina Novak Borka osi Ljubica Fran eškin Djurdja Poljanec Borka osi Andreja Krulec


*OPOMBA: Diplomanti so nav edeni po asovnem zaporedju zaklju ka študija

Program KOMERCIALIST LETO 2002

Andreja Marciuš, Nina Žmavc, Mateja Kova i , Jasmina Breznik, Natalija Mernik, Andrej Pratnemer, Katarina Završnik, Maja Vran, Martina er inovi , Maja Vrsajkovi , Matej Mirnik, Damjana Lešek, Elvira Halilovi , Vesna Ov ar, Mateja Kamenšek, Katja Križanec

LETO 2003

Dragan Rajkova a, Vincenc Ravnjak, Irena Rotar, Maja Korez, Zora Žnidar, Cvetka anžek, Hubert Gali , Nada Rogina Knez, Mojca Kolar, Tatjana Dremelj, Irena Frece, Maja Dular, Ivana Polutnik, Gregor Špes, Katja Lovrakovi , Lidija Preši ek, Romana Kristan, Urška Kolenc, Renata Krajnc, Mirela ani , Janja Skok, Vesna Velam, Damir Stepišnik, Igor Pintar, Robert Kramer, Irena Koražija, Majda Potisek, Dušan Zevnik, Slavica Oblak, Snježana Borko Julari , Ingrid Šilih, Anita Kolar, Gregor Jošt, Jožica Ramovš, Branka Venko, Darja Jurgelj, Judita Železnik, Matjaž Šteiner, Darija Skale, Romana Polšak, Julija Perli , Maja Konec, Vesna ernel , Tatjana Rola, Iris Glojnari , Jožica Razgoršek, Tatjana Klop i , Majda Jana kovi , Marjana Mlinšek, Dušan Hostnik, Hermina Godunc, Ksenija Kon an, Vojko Vodovnik

LETO 2004

Katarina Dani i , Alenka Ulaga, Anja Trebovc, Patricija akš, Tanja Lokošek, Aida Rizvanovi , Alma Salki , Lilijana Slatinek, Katja Škrinjar, Dalia Urlep, Marija Verdel, Zvonka Vodovnik, Jasmina Jelen, Franc Omladi , Milojka Intihar, Melita Kresnik, Marjeta Polšak, Sergeja Preši ek, Helena Podgoršek, Andrej Krivec, Jurij Kolar, Jurij Klanjšek, Andrej Poljanec, Barbara Lipavec, Vesna Forte, Aleksander Debevec, Erika Kajtna, Lidija Hren, Tina Dobravc, Andreja Banovšek, Petra Anderli , Simona Sever, Zoran Kladnik, Tatjana Budja, Alenka rep, Mitja Teršek, Janja Špeh, Oliver Olenšek, Simona Bezovšek, Gorazd Lukman, Renata Mavrin, Barbara Zagožen, Mateja Jošt, Blaž Stopar, Metka Kragolnik, Borut Jekl, Mojca Kmeti , Primož Šrot, Aleksandra Nikoli , Marina Pasari , Mediha Harambaši , Erna Ribi , Jasmina Oder, Darja Pe ovnik, Samo olak, Andrej asar

LETO 2005

Janez Šumak, Milena Pugelj, Tanja Jekl, Sabina Podlinšek, Tanja Hudej, Boštjan Kova i , Mojca Povhe, Mojmir Vre er, Peter Jakopi , Valentina Klan nik, Maja Lesjak, Bernardka Šramel, Simon Romih, Ladislava Š urek, Mateja Derstvenšek, Jasna Žerak, Saša Glinšek, Nada Skale, Edvard Prevolšek, Igor Vreš, Tanja Stropnik Lorger, Sabina Kampuš, Leja Mikoli , Andreja Vre er, Vida Sinkovi , Zlatko Tominc, Marinka Skarlovnik, Majda Zidar, Mojca Romih, Danijel Žnidarec, Sanja Krajnc, Bojana Bauerheim, Marija Hrn i , Darinka Vrešak, Marija Jernejšek, Boris Barachini, Andreja Korošec, Suzana Poto nik, Sla ana Pejazi , Marjetka Štante, Ksenija Re nik, Tanja Hribernik, Branka Železnik, Ljiljana ulibrk, Boštjan

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Skarlovnik, Marjetica Anders, Albin Pu nik, Janez Dimec, Alenka Kvas, Marija Deželak, Marjeta Pajk, Predrag Mil i , Barbara Murk, Irena Rebi , Amela Porobi , Peter Straše, Doroteja Kreft, Blanka Kodri , Frida Drofenik Mestnik, Suzana Kav i , Drago Krenker, Špela Drolc, Roman Martin i , Lea Furlan, Lidija Mazej, Katja Kreže, Silva Majceni , Andreja Pavli , Maja Petkovnik, Milan Dolinar, Suzana Riga, Jasna Pari , Nataša Pirnat, Tanja Koren, Stanko Rak, Valerija Plev ak, Natalija Jagodi , Leonida Došler, Lea Brundi , Alenka Bulatovi , Željka Peši , Mojca Šket, Lilijana Klasi , Jasmina Desnica, Sašo Eisenkoler, Marija Ger er, Valerija Mikoli , Sandi Brenk, Dragica Sehur, Evica Škrinjar, Sanela Mulavdi , Danijel Golavšek, Anton Šturbej, Milena Dobnik, Ramiz Beriša, Natalija Šket, Jana Novina, Milena Martin i , Dean Risti , Simona Klepej, Maja Dušak, Martina Fricelj, Eldar Osman evi , Janika Knez, Danica Skale, Helena Novak, Andreja Lah, Iztok Kregar

LETO 2006

Janja Stojnšek, Anja Mrevlje, Ksenja Kos, Melita Zuli , Adisa Hasinovi , Mateja Bre ko, Nejc Gelb, Gregor Knaus, Aleksander Kumar, Mojca Kunaj, Biserka Kusterbajn, Anja Ožek, Ksenija Padežnik, Dragica Plev ak, Vesna Podbregar, Stanka Repas, Nino Šiljeg, Anita Šket, Vanja Šuster, Dejan Vindiš, Sonja Andrejovec, Tjaša Bela, Viktor akš, Janko remožnik, Anita Debeljak, Urška Grose k, Tina Kaker, Nevenka Lon ari , Doroteja Mikek, Olga Bukovšek, Andreja Doberšek, Suzana Kunst, Marjan Po ivavšek, Špela Starc, Mojca Šolar, Tamara Žoher, Nuška ernoša, Vesna Dobrijevi , Alenka Svetelšek, Maja Bizjak, Jožef Egartner, Marjetka Gori , Luka Gradišnik, Gorazd Hodej, Kristijan Korošec, Jasna Melanšek, Melita Plevnik, Jože Smodej, Alenka Šumej, Marjana Žaberl, Metka Žolger, Valentina Brilej, Nataša Križan, Sla ana Kuprešak, Domen Šetina, Simona Papež, Maja Širec, Tinkara Zorec, Jožefa Berghaus, Anja Buzina, Renata Feldin, Marjan Gluši , Jasna Gol er, Darja Hauptman, Damir Hrepevnik, Suzana Kauzer, Angela Kidri , Matej Kuhar, Alenka Mansutti, Lucija Pfeifer, Damijana Štucin, Egon Ulaga, Andrej Cafuta, Dragica ernel , Marjeta repinšek, Mateja Gra ner, Zdenka Kerš, Vesna Knez, Maja Mirnik, Anita Mlinar, Andreja Niki , Andrej Ojsteršek, Maja Pavli , Marjetka Steiner, Vesna Uran, Juš Žagar, Sanja Žerak, Karmen Stavec, Mateja Slapar, Tadej Gruškovnjak, Jan Ratej, Tea Dokmanovi , Tina Plešej, Mojca Krajnc, Božica Borši , Mojca Sedminek, Anita Horvat, Polonca Zidar, Monika Korošec, Ksenija Jezernik, Tanja Horvat

LETO 2007

Tomaž Ošlak, Tadeja Šoba, Zupan Renata, Andreja Dragar, Natalija Bre ko, Anita Rebernak, Vesna Ojsteršek, Mirjana Halužan, Bernarda Žlof, Renata Hostnik, Bojana Oblak, Marjetka Pobežin, Liljana Novak, Vlasta Po ivavšek, Karmen Zidar, Manja Velikonja, Denila Huremovi , Anita Hiržin, Dejana Juki , Mira Smešnik Krošl, Marko Winter, Tomaž Aleš, Darja Grubenšek Krsti , Sla ana Gvozden, Patricija Petek, Stanka Vindiš, Ilonka Ka , Jožica Zobec, Monika Iva i , Anja Janžovnik, Marijan Ojsteršek, Bogdan Slapšak, Vojko Valen ak, Rene Rakovnik, Verica Petek, Dragan Plavši , Damjan Stan in, Suzana Prevolnik, Valentina Cerovski, Aleksandra Topole, Smiljana Lon ar, Liljana Kompan, Sarah Khodary, Nika Preložnik, Alenka Plaskan, Jovita Pevec, Mateja Jesenek, Blanka Mrežar, Jasmina Jevšenak, Nuša Lilija, Tomaž Poje, Mirjana Koprivc, Lidija Plev ak, Brigita Drozg, Lidija Rezec, Viktor Božak, Dragica Jaušovec, Silva Popovi , Marija Polenek, Branislav Žogan, Miran Gracer, Barbara Deželak, Mihaela Pušnik, Olga Jazbec, Lucija Posinek Gorjanc, Mojca Kohne, Mojca Terglav Pogladi , Alenka Omladi , Natalija akš, Peter Turnšek, Tomaž Kolman, Lea Pu ko, Saša Krofl, Nataša Kobal, Sonja Skale, Sašo Krajnc, Saša Lavrinc, Katarina Žerjav, Peter Rožanc, Ines Novak, Ingrita Zdolšek, Marjeta Jazbinšek, Karmen Ma kovšek, Tina Vizlar, Tjaša Slemenšek, Petra Vrabi , Aleš Gradišnik,


Marcela onžek, Martina Ilijaš, Darja Leskovar, Mojca Strašek, Martina Vozelj, Barbara Ostanek, Martina Klinar, Ksenja Kos, Brina Smeh, Marija Legnar, Maks Seme, Maja Kveder, Mateja Dobovišek, Danica erneli , Bojana Brglez, Sandra Strnad, Sonja Kolarek, Vanja Založnik, Tanja Ferli , Darinka Orel, Maja Smole, Manca Tunji , Tina Vrebac, Lavrena Zamernik

LETO 2008

Andrea Jošt, Menka Ba eva, Vanja Mladenovi , Sanja Kozarevi , Tatjana Horvat, Katarina Pesjak, Simon Jelen, Tanja Stropnik, Fran ek Grudnik, Oto rešnar, David Deršek, Patricija Cerinšek, Nina O ko, Jasna Popovi , Jasmina Mesarec, Manja Špiljak, Sla ana Djakovi , Tatjana Teršek, Urška Krajnc, Svetlana Madžarevi , Diana Šeligo, Urška Kra un, Vesna Orožen, Aleš Pasari , Lidija Fidler, Irena Bezovnik, Silva Slivnikar, Manja Zore, Lidija Kova , Damijana Hribernik, Suzana Venko, Mateja Pogorevc, Uroš Hlastec, Breda Krašovec, Vojko Založnik, Ana-Marija Pinter, Marija Mlinar, Eva Rehar Urbancl, Katja Gorjup, Ivanka Mesi ek, Martin Zidanšek, Biljana Bosanac, Valerija Horvat, Stanka Brantuša, Zvonka Bratina, Miha Kramer, Gretica Jurak, Nina Obreza, Biljana Vuli Obradovi , Dušanka Murko, Bernarda Podbrežnik, Miroslav Galun, Sanja Kotnik, Tatjana Erjavec, Amira Kalabi , Martina Pirh, Silva Dobovi nik, Uroš Knez, Apolonija Semprimožnik, Mojca Lah, Saša Lužar, Nataša Kova i , Martina Dular, Petra Lipar, Klavdija Mohorko, Petra Plankar, Mateja Žagar, Andreja Trupi, Simona Slemenik, Lenka Gregorc Jurkovnik, Barbara Mikek, Mojca Hlupi , Bogomila Rizmal, Mateja Š urek, Petra Grajžl, Bosiljka Šket, Miran Bezgovšek, David Vegel, Tamara Grobin, Aleksander Strnad, Mateja Felicijan, Kristina Tekavc, Tina Lucu, Ines Mili , Aleksandra Vouk, Nada Velej, Slavko Posilovi , Valentina Škoberne, Andrej Kidri , Marko Veber, Ksenija Tominšek, Robert Titovšek, Sabina Jernejc, Tanja Krajnc, Ksenija Poharc, Nataša Žugi , Elizabeta Jeseni nik, Miodrag Markovi , Jožica Belej, Barbara Jazbinšek, Liljana Meterc, Marjan Mlakar, Andreja Škrablin, Branko Trobec, Tanja Part, Klaudija Racman, Polonca Repas, Marko Doler, Gašper Završnik, Peter Drobne, Nace Šink, Melita Miftari

LETO 2009

Mirjana Palir, Anica Špiljak, Mojca Gra ner, Helena Hostnik, Mojca Sever, Mojca Zalokar, Mirza Begagi , Miloš Turnšek, Klara Poli nik, Snežana Vodušek, Branko Šket, Jasmina Kolander, Irena Štuhec, Matejka Krofli , Jerica Biš an, Marjan Jerman, Sebastjan Volavc, Marko Lorber, Andrej Pintar, Boštjan Lesjak, Karmen Goru an, Zoran Ili , Manuela Diaci, Romana Retuznik, Petra Peperko, Bojan Bra un, Aleš Hribernik, Andreja Majes, Barbara Teržan, Maja Gorenjak, Gordana Drobne, Ingrid Kunsti , Andreja Pire nik, Mateja Krumpa nik, Sandra Glava , Marjan Zajc, Uroš Dvornik, Maja Lesjak, Ivanka Ratajc, Erih Strašek, Klavdija Levovnik, Borut Lepej, Saška Bolha, Andreja Potisk, Ksenija Žerovnik, Saša Periši , Tadej Križanec, Manca Pišek, Dijana erenjak, Tanja akš, Nina Mlakar, Simona Zupan i , Suzana Korošec, Suzana Bornšek, Marjana Juri , Mateja Klan išar, Štefka Klenovšek, Helena Mlakar, Mateja Rebov, Suzana Založnik, Sabina Mlinari , Almedina Spahi , Klavdija Dernovšek, Marjan Bre ko, Maja De ar, Ester Strauss, Aleš Gajšek, Valentina Del njak Senica, Martina Plev ak, Darijan Ošlak, Darja Koter, Milica Jovanovi , Tadeja Ter i , Roman Ora , Andreja Salobir, Mirela Begovi , Tina Bra i , Vesna Pirš, Darinka ura, Adrijana Škoberne, Jasna Juri , Branka Todorinovi

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Program RA UNOVODJA LETO 2007

Štefan Vre ko, Špela Drolc, Šejla Hodži , Metka Mlakar

LETO 2008

Tatjana Hribernik, Sonja Martin i , Katja Klemenšek, Ljudmila Vetrih, Slavica Primc, Erika Bomba , Anica Ku iš, Marta Sotlar, Nevenka Uran, Bojana Cekuta, Lilijana Skon nik, Danica Hrovat, Marija Krneta, Milena Dobnik, Janja Sev nikar, Ida Pajk, Zdenka Gr ar Pulko, Olga Drofenik, Marjeta Novak, Nives Krajnc, Ksenja Nu , Špela Tratnik, Nina Šlamberger, Maja Celestina, Laura Ran nik, Urška Gornik, Petra Škofli , Maja Mlinar, Ana Dolšak, Ana Kaker, Danijela Dovnik, Marjana Hren, Irena Stroži , Mirjana Bajkovec, Jasna Colnari , Tina Teršek, Barbara Plešnik, Metka Hršak, Simona Cerovšek, Sabina Fric, Darinka Stajnko, Irena Gril, Martina Jeseni nik, Marko Skarlovnik, Vlasta Jecl

LETO 2009

Sandi Simon i , Sergeja Klen, Mateja Kreže, Anita Jost, Lucija Zeme, Mojca Seme, Polonca Veler, Blanka Jezernik, Radojka Baši , Simona Marinkovi , Matejka Ramšak, Mojca Sovinc, Urška Avbelj, Nina Ratkovi Macuh, Suzana Ofentavšek, Jasna Veber, Rok Primoži , Leja Kompolšek, Ivica Zdolšek, Slavica Firm, Sebastijan Strašek, Barbara Hrovat, Rozi Gorjup, Agica Kunstek, Uroš Ojsteršek, Mihaela Margu , Rijana Maleševi , Suzana Habot, Karmen Ferlež, Metka Škruba

0


$@ $ !$ ( #33 *OPOMBA: Predhodne generacije dijakov so objavljene v Zborniku Srednje trgovske šole leta 1997. LEGENDA: TRG – trgovec, EKT – ekonomsko-komercialni tehnik, PP – podjetniško poslovanje, ET – ekonomski tehnik, ADM – administrator, ET PTI – ekonomski tehnik (poklicno-tehniško izobraževanje)

LETO 1998

3. e – TRG Razredni arka: Nataša Bizjak Mojca Amon, Uroš Amon, Barbara Arzenšek, Sandra Belej, Natalija Brilej, Marjeta ujež, Sonja Drovenik, Marija Dušak, Adriana Fajs, Tanja Fric, Karmen Gril, Saša Ivanoš, Matjaž Jevšnik, Mitja Kamenšek, Dušanka Klinar, Miran Ko ar, Renata Korenak, Boštjan Kunej, Brigita Murn, Jasna Otorepec, Damjana Peni , Blanka Pilko, Mitja Plevnik, Sabina Polenek, Bernarda Pušnik, Nevenka Rabuza, Damjana Simon i , Andreja Skale, Monika Tominšek, Mojca Vodeb, Dragica Vre ko, Klavdija Vreš, Lidija Žveglar 3. f – TRG Razredni arka: Jasmina Bornšek Matej Atelšek, Aleš Boži , Barbara Brantuša, Klavdija Brezovnik, Greta Colnari , Petra obec, Gordana Dobriha, Klavdija Drolc, Martin Golob, Maja Gorišek, Monika Govek, Mateja Kran i , Anita Lešnik, Ana Martinovi , Albina Moli nik, Martina Nemec, Viktor Oprešnik, Darja Pe ovnik, Vesna Pencelj, Gabi Perc, Natalija Pust, Sre ko Remic, Slavka Robnik, Janja Skok, Urška Slokan, Mojca Sovi , Adriana Šturbej, Aleš Tadina, Lojze Tostovršnik, Vesna Velam, Tanja Višnar, Damjan Žnidarši 3. g – TRG Razredni arka: Petra Bevc Saška Bolha, Sabina Cokan, Janko remožnik, Liljana Debeljak, Selvada Dizdarevi , Roberta Dobovi nik, Petra Dolinšek, Romana Ferme, Katja Fijavž, Jožica Flakus, Lidija Goltnik, Olga Gra ner, Natalija Hren, Jasmina Koprivnik, Saša Korotaj, Ester Kotnik, Rok Lazi , Simona Ledinek, Brigita Mastnak, Darja Obrovnik, Melita Oprešnik, Darja Pani , Saša Pasar, Polona Pavri , Primož Peklar, Anita Poto nik, Suzana Prevolnik, Polonca Pušnik, Dragan Rajkova a, Suzana Sevnšek, Mojca Vodišek, Mateja Zeli 3. h – TRG Razrednik: Milan Šušterši Jože Antolovi , Mateja Banovšek, Matjaž Boži , Matej akš, Anita uješ, Anica Gorišek, Maja Grabler, Saša Horvat, Darja Hostnik, Milanka Košir, Teja Košir, Špela Kranjec, Maja Lešnik, Klavdija Levovnik, Andrej Lorger, Matej Marin ek, Gordana Milutinovi , Viktor Mitov, Miha Palir, Mateja Peras, Dejan Popovi , Dušan Savi , Matej Sinkovi , Marko Štok, Simon Tonjko, Tea Verdev

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

3. i – TRG Razredni arka: Nataša Strašek Rok Artnak, Uroš Bohinc, Suzana Bra un, Karmen Cvetrežnik, Tatjana Golavšek, Gabrijela Golež, Snežana Gori an, Tanja Gubo, Tanja Kokli , Tomislav Korošec, Vesna Košir, Barbara Lancner, Petra Margu , Katarina Nemec, Irena Njomtato, Katja Novak, Ana Pavlica, Dragan Plavši , Marjetka Podplatan, Branka Prelog, Natalija Sakelšek, Matejka Slomšek, Nermina Smajlovi , Jasna Šolinc, Matej Vidergar 3. j – TRG Razredni arka: Mojca Sendelbah Vikica Andri , Ana Bosanac, Vlasta Dežan, Natalija Deželak, Marija Gluši , Matjaž Guzelj, Vezire Hajdari, Amira Hodži , Jasmina Hriberšek, Indira Mahmutovi , Marko Markovinovi , Matej Mirnik, Denis Najžar, Nina Paprica, Julija Petkanj, Vesna Petraševi , Štefka Rupnik, Irena Seli , Danijela Slemenšek, Marko Škoflek, Gregor Špes, Damjan Štefan i , Mojca Vasle, Snežana Vidakovi , Katja Viher 3. k – PP Razredni arka: Ksenija David Nina okl, Maja Derna , Matjaž Felicijan, Andrej Geršak, Petra Glojek, Miha Golob, Avrelija Habjan, Marina Hrovat, Metka Hrovat, Monika Jost, Andreja Ka , Mojca Kotnik, Saša Krašek, Maja Kveder, Tomislav Leskovšek, Helena Mla nik, Mojca Nendl, Tomislava O ko, Bojana Poli nik, Katja Poteko, Adrijana Pustivšek, David Ribi , Matjaž Rifelj, Darija Skale, Martina Slapnik, Laura Stakne, Martina Štravs, Helena Trebušak, Mateja Turnšek, Barbara Urleb, Maja Vran, Valerija Založnik, Mojca Zupan 3. l – PP Razrednik: Stanislav Vizjak Petra Ar an, Tadeja Atelšek, Dragan Babi , Maja epelnik, Maja Dular, Bojan Felser, Marjeta Gra ner, Mateja Kotnik, Nataša Kralj, Jožica Kruši , Dejan Lapornik, Tjaša Ofentavšek, Maja Pavli , Jelka Pe nik, Dragica Perkovi , Julija Perli , Mitja Podbornik, Valentina Pozni , Andrej Pratnemer, Simona Rozman, Urša Sajtl, Lilijana Slatinek, Iris Soj , Anita Sovi , Damjana Šket, Mateja Škorjanc, Franja Tamše, Mateja Težak 3. m – PP Razredni arka: Gordana Špan Ivana Bastl, Željka Bodo, Maja Debeljak, Lidija Djordjevi , Tehani Einspieler, Janja Fartelj, Katja Gaješk, Mateja Ger ar, Vera Gostimirovi , Andreja Jelen, Helena Jelena Kocbek, Nataša Krajnc, Valentina Kugler, Saša Kumin, Tanja Lokošek, Andreja Macur, Andreja Marciuš, Maša Pfeifer, Urška Pirnat, Ines Podjed, Monika Pušnik, Rok Štefan i , Jernej Tilinger, Andrej Trifunovi , Ana Vrešnjak, Janja Zagode, Maruša Zorko, Zoran Žarkovi 3. n – PP Razrednik: mag. Boj an Sešel Ivana Blagus, Matej Brecl, Natalija Bukošek, Andreja Dolinšek, Maja Gajšek, Iris Glojnari , Elvira Halilovi , Maja Hrustl, Tjaša Jagodi , Mateja Jošt, Sabina Klanjšek, Lejla Konji , Tanja Kos, Klavdija Košir, Maja Kukovec, Anita Majcen, Maja Mastnak, Darja Pirc, Urška Podvršnik, Damir Stepišnik, Katja Tovornik, Lavra Trbovc, Maja Trupi, Maja Vrsajkovi , Polonca Zidar


4. a – EKT Razrednik: dr. Božidar Veljkov i Andreja Božnik, Matej Cokan, Rok Deželak, Nataša Dobnik, Tanja Drozg, Simona Groznik, Jožica Hostnik, Darja Jeran, Saša Krajnc, Damjana Lešnik, Mateja Mejavešek, Maja Meško, Simona Miklavc, Nataša Mulej, Urška Poto nik, Mateja Ramšak, Mateja Rednak, Barbara Rop, Jasna Seražin, Aleksander Škorjanec, Ines Udrih, Damjan Ulamec, Jerica Vipavc, Milena Vreš, Jasna Zemlji , Borut Žlaber, Bojan Žnidarec 4. b –EKT Razrednik: Peter Žurej Vesna Artnik, Klara Audi , Barbara Bobek, Tatjana Borko, Tina Bra i , Mateja epin, Katja Debevc, Anita Fendre, Katarina Gole, Uroš Gorjup, Maja Grobelnik, Lidija Kolar, rtomir Koren, Melita Kresnik, Aleksander Kvarti , Gregor Lesjak, Apolonija Ljubej, Primož Lo an, Ivan Mar i , Suzana Pergovnik, Aleš Pšaker, Klemen Ren elj, Mateja Rotar, Valentina Senica, Borut Skrbinšek, Alen Šibanc, Violeta Šket, Milena Špegli , Jure Topovšek, Miloš Turnšek, Manja Velikonja 4. c – EKT Razredn arka: Nada Jeraša Mateja Baumkirher, Barbara Berk, Jasmina Breznik, Špela Breznikar, Darija ebular, Urška o kan, Primož Gajšek, Rada Gluvi , Petra Gra nar, Mateja Grosek, Darja Jevnišek, Mojca Kos, Blanka Kranjec, Marko Mandelc, Sandra Mikša, Filip Nebrigi , Aleksandra Nikoli , Tamara Nikoli , Nataša Oštir, Ksenija Rajh, Mitja Repar, Brigita Rihter, Tanja Sekirnik, Teja Semi , Igor Skale, Damjana Skok, Mojca Šeško, Martina Tekavc, Darja Turnšek, Hedvika Videc, Nataša Vudrag, Aleš Zakelšek 4. – EKT Razredni arka: Lilijana Pov alej Tadeja Bernjak, Jelena Biluši , Nataša ebular, Sanja Dobrani , Tanja Dobrani , Sonja Drobne, Alenka Fink, Maja Furjan, Vesna Gajšek, Mojca Gobec, Nataša Godec, Alenka Gra nar, Tina Gunc, Marjeta Jeseni nik, Marta Jeseni nik, Tanja Jezernik, Veronika Jug, Vanja Krajšek, Mojca Kundih, Darinka Lon ari , Igor Marcen, Tanja Medved, Anita Motaln, Cvetka O ko, Matjaž Oprešnik, Katja Orešnik, Barbara Požek, Mateja Pušnik, Vanda Rakun, Aleš Razboršek, Polona Re nik, Nina Slemenšek, Tina Štercin, Andreja Tuš, Natalija Zupanc, Sabina Zupanc 5. a – PP Razredni arka: Suzana Suholežnik Janja Anželak, Mateja Bevc, Karmen Bra ko, Sabina Buser, Petra as, Aleš Dobršek, Mateja Dobovišek, Anamarija Drolc, Metka Feldin, Silva Hohkraut, Andreja Javršek, Urška Kolenc, Katarina Koželj, Ester Krašek, Irena Lašdorfer, Melita Marot, Sabina Murko, Nataša Palir, Robert Pernovšek, Borjana Popovi , Mojca Prah, Damjana Pušnik, Alenka Ravni an, Leonida Slapšak, Matej Šantej, Sašo Trauner, Tea Veternik, Lidija Zidar 5. b – PP Razredni arka: Terezij a Petkovnik Branka Bobek, Urška Dodig, Tatjana Fajdiga, Karmen Grobelnik, Martina Halužan, Brigita Horvat, Lidija Horvat, Simona Hudobreznik, Lidija Koprivc, Tanja Ledinek, Maja Maroh, Bojana Mastnak, Tomi Melavc, Mateja Mikoli , Sebastjan Mlekuž, Martina Mlinšek, Ksenija Nu , Oliver Olenšek, Marjan Petriši , Simona

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Podvezanec, Marjanca Pušnik, Sabina Remus, Blaž Salobir, Željko Stevani , Simona Stonjšek, Vesna Šega, Patriša Špoljar, Manja Štorman, Dioneja Vodeb, Saša Vra ko, Petra Zakrajšek

LETO 1999

3. d – TRG Razredni arka: Vera Aškerc Nina Anderli , Silva Bra ko, Valentina Brilej, Monika Debelak, Vesna Drovenik, Mateja Felicijan, Uroš Gol man, Sonja Hrastnik, Nežka Jeraj, Matej Kajba, Maja Kidri , Petra Kitak, Nataša Kokovnik, Monika Kova , Marko Krenker, Marija Krivec, Magdalena Krumberger, Martina Marcen, Alenka Mikoli , Marjetka Obreza, Štefka Polutnik, Aljoša Povše, Sergeja Preši ek, Branka Recko, Branko Š ket, Janja Špeh, Nataša Užmah, Zvonka Vodovnik, Marjetka Vovk, Marjana Zagradišnik, Anita Zapušek, Klavdija Žerjav, Bernarda Žlof 3. e – TRG Razredni arka: Tanj a Štante Sanja Bara , Petra Božnik, Matej Bre ko, Nataša Breznikar, Katarina Dan i , Luka Gosak, Simon Grosek, Almir Hasanbegovi , Melita Horak, Mojca Jan i , Vanja Jernejšek, Karmen Jeseni nik, Danijel Kaji , Maja Kandorfer, Ines Klenovšek, Bojan Kuljanac, Samanta Mikša, Mitja Mlakar, Tjaša Oblak, Andreja Pilih, Helena Podgoršek, Tatjana Pošebal, Ana Rak, Anita Sekirnik, Marko Seni , Nina Seni , Nina Sirše, Danijela Šolman, Maja Štuhec, Mateja Vavri uk, Maja Završnik, Tilen Žibret, Sonja Župani 3. f – TRG Razrednik: Janko Jutriša Petra Bundalo, Barbara rešnar, Maja Ernestl, Urška Furman, Sabina Klenovšek, Renata Kokol, Sabina Koštomaj, Branka Krofli , Ljubo Kumer, Melita Macuh, Tatjana Miljetovi , Biljana Milovi , Aleš Petek, Natalija Pokeržnik, Sandra Ravnak, Darja San anin, Karli Senica, Ana Šemenc, Boris Štruc, Matjaž Teržan, Danijela Vida ek, Mihec Videnšek, Pavel Vozelj, Anica Žgank 3. g – TRG Razredni arka: Barbara Sanda Mateja Babnik, Jože Bah, Iztok Bra un, Gordana Bre ko, Alma Brki , Andrej Cerovec, Danijela Eškuti , Primož Gajšek, Slavica Ivandi , Borut Jekl, Natalija Jost, Petra Kogovšek, Ksenija Kos, Karina Kotnik, Nataša Kova ec, Gregor Krumpak, Mateja Kukovi , Marija Lešer, Žiga Lukanc, Gregor Magri , Urška Orli , Jadranka Pulji , Melita Pušnik, Jožica Razgoršek, Tomaž Rebec, Saša Recko, Janez Rezar, Marjan Rizmal, Sla ana Samac, Barbara Šlebinger, Klemen Štorman, Marjeta Topole 3. h – PP Razredni arka: Silvija Kahvedži Tintor Dominik Beršnjak, Simona Bezovšek, Valerija Borši , Branka Enci, Urška Fantinatto, Marina Hrovat, Darko Ivanovi , Nuša Jagodi , Nataša Kampuš, Bojana Karovi , Zdenka Kolompar, Nina Krajnc, Jasmina Krivec, Simona Kugler, Andreja Pavli , Erik Perc, Maja Ralca, Gorana Ropas, Barbara Sen ar, Tomislava


Solman, Janez Sonc, Branka Stiplovšek, Aleš Strašek, Aleksandra Škoberne, Tomaž Štorman, Maja Štraus, Vesna Zazijal, Boštjan Žel 3. i – PP Razredni arka: Helena Mešnjak Katja Antoni , Almir Arslanovi , Ramiz Beriša, Denis De ko, Sla ana akovi , Klemen Jevšnik, Miha Kandorfer, Jasna Keki , Maja Klemenc, Tatjana Klop i , Danijela Mahmutovi , Tatjana Padovnik, Daniela Povše, Suzana Prosenjak, Miran Rataj, Alma Salki , Bojan Strm nik, Klavdija Šarkan, Damjana Štucin, Tea To aj, Tanja Turnšek, Karmen Videnšek, Melita Vre ko, Maja Zidar, Nataša Žukovec 3. j – PP Razredni arka: Dora Glav nik Sanja Arsovi , Jernej Blatnik, Rada Bodiroža, Patricija akš, Primož Deželak, Regina Einfalt, Klaudia Kaudik, Melita Knez, Mitja Korun, Daniela Kotnik, Mojca Kozmus, Adis Lukovi , Dejan Milovanovi , Edina Mukanovi , Davorin Napotnik, Romana Novšak, Elvisa Nuhanovi , Barbara Plešnik, Tomislav Pospeh, Urška Roš, Manca Skomina, Živana Smilj i , David Šnabl, Mojca Tomplak, Doroteja Tovrljan, Damjan Vezovišek 4. a – EKT Razredni arka: Zdenka Bratušek Amela Agi , Sergej amer, Janja Grm, Anja Hren, Mateja Jeler, Jernej Kavkler, Maja Kosem, Melita Kranjc, Tatjana Lavrinc, Nadja Les, Damjan Mlakar, Tanja Naprudnik, Monika Ošlak, Urška Plahuta, Tjaša Poto nik, Brina Romih, Marijan Srebo an, Karmen Strmšek, Andreja Videc, Tomaž Vodenik, Brigita Založnik, Uroš Zorko, Maja Žemva 4. b – EKT Razredni arka: Alenka Vrabi Vukoti Mihaela Bajo, Suzana Brglez, Lidija Ciglar, Maja Golob, Branko Ili , Damijana Juvan, Jasmina Kadilnik, Nevenka Kopinšek, Mojca Krajšek, Tomaž Majal, Maja Pajenk, Katja Pernovšek, Mojca Podbregar, Matej Polšak, Uroš Potnik, Nataša Puconja, Martina Robek, Tanja Rotovnik, Mitja Slamnik, Brigita Špoljar, Melita Štabej, Matej Šumrada, Uroš Trebovc 4. c – EKT Razredni arka: Irena Lasnik Natalija Bari , Tina Bari , Helena Bastl, Marko Butinar, Liljana ulibrk, Miloš Derna , Robert Diacci, Uroš Dolinšek, Dejan Drobež, Barbara Gradi , Mateja Iskra , Gregor Kališnik, Janja Kamenšek, Tanja Leder, Gregor Lon ar, Vesna Olja a, Damjan Pasari , Karmen Plav ak, Dragica Ramšak, Luka Rojnik, Simon Romih, Lucija Strašek, Jerneja Svetko, Mojca Teršek, Aljaž Vajda, Tadeja Vipotnik, Alojz Zalokar, Darja Žuli

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

4. – EKT Razredni arka: Nataša Strašek Nataša Atelšek, Marjeta Bergant, Apolonija Blatnik, Natalija Borišek, Karolina Bra i , Maja Brodar, Monika Cerkvenik, Jerneja Fendre, Urška Guzej, Gregor Huš, Katja Jost, Alja Jurak, Metka Kladnik, Uroš Leskovšek, Jernej Luka , Aleš Lupše, Marko Macun, Davor Napotnik, Patricija Petek, Mateja Podlipnik, Tanja Rovšnik, Vanja Slapnik, Rok Tajnšek, Jure Terpin, Andrej Uratnik, Blaž Završnik 4. d – EKT Razrednik: Uroš Vidmaj er Danijela Bošnjak, Uroš Dolenc, Simona Gobec, Klara Kamenik, Urška Kmeti , Dejan Kolenc, Boštjan Krošlin, Katija Kubot, Tjaša Kukovi , Ciril Nežmah, Uroš Novak, Mateja Obrovnik, Tomaž Pau nik, Saša Pintar, Polona Potrata, Tina Presekar, Mojca Preželj, Albin Pu nik, Valerija Rutnik, Blaž Stopar, Marjeta Terglav, Nataša Tržan, Darja Vucej, Špela Windisch, Nina Žmavc, Petra Žnidar 5. a – PP Razredni arka: Jadranka Prodnik Davor Boži , Uroš Breznikar, Tanja Drnovšek, Klavdija Drobinc, Jurij Goršek, Mojca Horvat, Petra Horvat, Gregor Jan i , Andrejka Korbar, Mirko Kosi, Ksenija Kov e, Andrej Krivec, Dragica Križnik, Mojca Lužnik, Mihaela Matko, Nuša Povše, Kornelija Sešel, Simona Šrajner, Jože Ul nik, Mojca Zakrajšek 5. b – PP Razrednik: mag. Vojko Poto an Almira Durakovi , Renata Fišer, Rok Gori an, Mario Holer, Vesna Jager, Andrej Jernejšek, Mihaela Jošt, Maja Kladnik, Gordana Kmet, Maja Kos, Gregor Krajnc, Petra Krajnc, Saša Kus, Katja Lesjak, Natalija Mernik, Lidija Milutin, Mitja Potecin, Martina Radej, Jana Redenšek, Darja Škoberne, Sabina Tav ar, Milena Tepi , Alenka Tovornik, Aljoša Trebi nik, Nataša Zavšek 5. c – PP Razrednik: Stane Vizj ak Aleš Buri , Urška Buser, Nermina Gashi, Rosvita Gavez, Ivanka Gudlin, Suzana Hajdari, Karolina Judež, Renata Krajnc, Marko Krajn an, Silvestra Kristan, Patricija Laznik, Biljana Me ava, Karmen Pirh, Vlasta Rokavec, Mojca Smodej, Roman Stropnik, Karmen Sumrak, Renata Škoporc, Damjana Štrumelj, Jerneja Veithauser, Natalija Vetrih, Urška Zupanc

LETO 2000

3. e – TRG Razredni arka: Simona Žlof Andrej Bergant, Robi Bouha, Romana Bratuša, Vinko Cvetanovi , Ditka Domadenik, Natalija Galun, Silva Geršak, Gabrijela Gluhak, Jelka Guzej, Lidija Hrustek, Apolonija Jazbec, Gregor Jazbec, Natalija Kladnik, Simon Korenini, Karmen Kova , Blanka Koželj, Klavdija Kralj, Bojan Križan, Boris Križanec, Janez Kunej,


Nina Mlinar, Sabina Podlinšek, Polonca Sovi , Matej Spolenak, Edita Stan i , Sonja Šeligo, Mateja Škoberne, Blanka Štrajhar, Tadeja Toman, Matija Zakrajšek, Marija Valerija Zoren , Natalija Žnidar 3. f – TRG Razredni arka: Urška Belle Luka Ajnik, Nataša Brilej, Barbara remožnik, Natalija Esih, Snežana Habrun, Sanela Hrepevnik, Martina Hrovat, Ksenija Kos, Martin Kozar, Jurij Ku an, Aleksander Kumar, Irena Ledinek, Borut Lipuš, Vesna Mrši , Irena Nun i , Vanja Obrovnik, Suzana Pere, Aleksander Povalej, Blaž Ravnjak, Dragan Simi , Simon Srše, Katarina Strm nik, Maja Širec, Benjamin Škrablin, Evica Škrinjar, Anton Štiglic, Katarina Zobec, Dušan Zorin, Katarina Žerjav 3. g - TRG Razredni arka: Darja Jontes Košak Vladimir Arsi , Jernej Bratov ak, Zoran Brdar, Mateja Bre ko, Laura Brešan, Bojana Firšt, Boštjan Gaberšek, Sre ko Geršak, Luka Jan i , Petra Jereb, Ludvik Karmuzel, Edita Klinc, Mihael Kolar, Andrej Koprivc, Ivana Kova evi , Gabrijel Nemec, Ven eslav Novak, Andrej Ojsteršek, Tamara Pe ar, Lucija Pfeifer, Natalija Pinter, Tatjana Planinšek, Miloš Podgoršek, Bogdan Slapšak, Glorija Amajlovi , Renata Stiblik, Urška Šorn, Marija Veber, Jernej Vodušek 3. h – TRG Razrednik: Marko Rebov Petra Bibi , Gašper Brglez, Jernej Brglez, Primož opar, Stanka Ferk, Boris Gaber, Slavica Gavri , Andreja Grajžl, Mojca Jelenko, Rajko Kundih, Nataša Lah, Janja Matko, Maja Matko, Aleš Munda, Maja Napotnik, Gorazd Oprešnik, Slavica Pavlovi , Aleksander Platovšek, Urška Podkrajšek, Natalija Pribil, Brigita Pristali , Ružica Prskalo, Monika Razgoršek, Irena Rezar, Mira Savi , Tanja Sedminek, Urška Simi , Mateja Slapar, Petra Srebo an, Laura Stojnšek 3. i – TRG Razredni arka: Svetlana Klemen i Uroš De man, Anita Jelen, Barbara Jošt, Denis Jus, Danijela Kelevi , Jure Kerin, Aleksandra Kocjan i , Ažbe Ko evar, Andrej Kova , Saša Lavrinc, Maja Leban, Sabina Lešek, Danijela Likar, Aleš Matevži , Marko Mernik, Vesna Milutinovi , Marjan Mlakar, Simona Novak, Sabina Painkret, Sla ana Pejazi , Danijela Puši , Mojca Ravnjak, Adis Sakali , Aleksandra Simi , Maja Stožir, Gordana Šeško, Sabina Škoberne, Goran Vidmar, Maja Zupan i , Vanja Železnik 3. j – PP Razredni arka: Tea Finžgar Plav ak Tjaša Bela, Dragica ernel , Jasmina ehaji , Metka Debelak, Katja Der a, Mateja Fegeš, Mateja Grilc, Dejan Horvat, Matic Jager, Natalija Jagodi , Natalija Kotnik, Maja Kumer, Peter Mandelc, Katja Menhard, Benjamin Olenšek, Klementina Pajek, Andrej Petek, Anja Petrovec, Valerija Plev ak, Saša Podhraški,

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Nuška Podlesnik, Sergej Preradovi , Marjan Pungartnik, Mojca Rovan, Primož Šilec, Nejc Škorjanc, Tomaž Štorman, Jožica Verbi , Irena Verk, Melita Zuli 3. k – PP Razredni arka: Polona Kramer Brigita Božnik, Andrejka Bre ko, Nataša Daj ar, Martina Dornik, Nataša Dr a, Petra Feren ak, Gregor Jecl, Mitja Jelenc, Boštjan Klemne i , Mateja Knez, Dejan Kolar, Urška Kop, Matejka Korošec, Maja Mirnik, Ksenija Muji , Nataša Oset, Sladjana Peli , Vojka Pešec, Tjaša Plevel, Natalija Povodnik, Katarina Seli , Kristina Šuhel, Alenka Šušter, Maja Urleb, Ivana Verani , Darja Verovšek, Nataša Žili 3. l – PP Razrednik: Anton Vorina Nataša Albreht, Sanela Albreht, Olivera Baruk i , Andreja Belak, Sla an ur i , Nina Golob, Doris Grudnik, Danijela Komšo, Judita Koštomaj, Petra Kova , Maša Kuhar, Branka Ljepoja, Irena Mernik, Edina Mukanovi , Jasmina Palislamovi , Daniela Povše, Jan Ratej, Luka Samec, Ana-Marija Skaza, Simona Slekovec, Inja Škoflek, Miha Šopar, Ana Tomplak, Urban Turnšek 4. a – EKT Razredni arka: Alenka Pav lin Polona Arh, Špela Ašenberger, Janja Bo ek, Gregor as, Staša Der a, Marjanca Drame, Marjetka Hostnik, Milica Jovanovi , Matej Kirn, Franci Kolar, Natalija Kunstek, Tanja Mandelc, Petra Ojseteršek, Tina Peklar, Urška Pernovšek, Silva Plevnik, Robert Pritržnik, Marjetka Rovšnik, Ana Rudnik, Tomaž Sijarto, Jožica Škorjanec, Nina Šuen, Katarina Tepi , Marko Turk, Suzana Veber, Gašper Žagar 4. b – EKT Razredni arka: Danica Kocijan Kiker Irena Brglez, Snežana ovi , Sara Flajs, Uroš Godicelj, Ana Hlastec, Danijela Ko nik, Jožica Kovše, Karla Kralj, Andraž Kruši , Jernej Marini , Anita Matko, Nina Mlakar, Matija Mo nik, Barbara Murk, Lilijana Obreza, Jana Paušer, Tanja Petelinšek, Jasmina Plaznik, Karmen Podgoršek, Andrej Prevolnik, Nina Pustoslemšek, Katarina Rak, Marjan Šajtegel, Klavdija Šloser, Tina Teršek, Primož Tratnik, Suzana Trnovšek, Janja Verbu , Petra Žel 4. c – EKT Razredni arka: Melita Podgoršek Gabrijela Blatnik, Maja Burjan, Tina Erjavec, Tadej Gajšek, Mojca Gojznikar, Metka Guzej, Martina Horvat, Andrej Jevšnik, Gregor Ježovnik, Lidija Jost, Matej Jurkovi , Vijoleta Kaluža, Mateja Kamenšek, Vlasta Klemenc, Barbara Lipavec, Aleksander Lon ar, Tina Ogradi, Petra Rehar, Mojca Rošer, Uroš Sorger, Simona Svet, Branka Tominšek, Damir Vajdi , Boštjan Zager 4. – EKT Razredni arka: Lu ka Rednak


Vesna Bevc, Aleksandra Colnari , Andreja Dragar, Barbara Drofenik, Manja Forštner, Mateja Gajšek, Monja Grobelnik, Nada Hochkraut, Sebastjan Iva i , Janja Jug, Mateja Koritnik, Mojca Kova , Nina Kralj, Marjetka Mastnak, Natalija Mašera, Sladjana Mitri , Mirjana Ocvirk, Katarina Pavli , Tadej Pe nik, Andrej Perc, Željka Peši , Aleš Plemenitaš, Nina Ra ek, Darko Regoršek, Jure Rezec, Jerneja Sevšek, Željka Vasili , Boštjan Zupanc, Petra Žolnir, Urška Žolnir 5. a – PP Razredni arka: Ksenija David Nina okl, Petra Glojek, Metka Hrovat, Monika Jost, Andreja Ka , Mojca Kotnik, Saša Krašek, Maja Kveder, Tomislav Leskovšek, Helena Mla nik, Tomislava O ko, Bojana Poli nik, Katja Poteko, Adrijana Pustivšek, Matjaž Rifelj, Darija Skale, Martina Slapnik, Laura Stakne, Martina Štravs, Barbara Urleb, Mojca Zupanc 5. b – PP Razredni arka: Marj eta Nosan Petra Ar an, Tadeja Atelšek, Dragan Babi , Maja epelnik, Maja Derna , Maja Dular, Matjaž Felicijan, Katja Gajšek, Petra Jagodi , Mateja Kotnik, Nataša Krajnc, Nataša Kralj, Andreja Marciuš, Martina Metli ar, Mojca Nendl, Tjaša Ofentavšek, Maja Pavli , Mitja Podbornik, Ines Podjed, Valentina Pozni , Andrej Pratnemer, Monika Pušnik, Urša Sajtl, Lilijana Slatinek, Anita Sovi , Damjana Šket, Katja Štercin, Mateja Težak, Mateja Turnšek, Maja Vran, Maruša Zorko 5. c – PP Razrednik: mag. Boj an Sešel Ivana Bast, Matej Brecl, Natalija Bukošek, Lidija Djordjevi , Maja Gajšek, Mateja Ger ar, Iris Glojnari , Elvira Halilovi , Maja Hrustl, Tjaša Jagodi , Mateja Jošt, Sabina Klajnšek, Lejla Konji , Nataša Korent, Klavdija Košir, Maja Kukovec, Tanja Lokovšek, Anita Majcen, Maja Mastnak, Dragica Perkovi , Julija Perli , Darja Pirc, Urška Podvršnik, Simona Rozman, Damir Stepišnik, Mateja Škorjanc, Katja Tovornik, Laura Trbovc, Maja Trupi, Maja Vrsajkovi , Polona Zidar 5. – EKT Razredni arka: Mojca Sendelbah Vikica Andri , Tomaž Bervar, Saška Bolha, Suzana Bra un, Janko remožnik, Vlasta Dežan, Petra Dolinšek, Lidija Goltnik, Olga Gra ner, Matjaž Guzelj, Almira Hodži , Jasmina Hriberšek, Indira Mahmutovi , Matej Mirnik, Katarina Nemec, Melita Oprešnik, Nina Paprica, Vesna Petraševi , Suzana Prevolnik, Polona Pušnik, Dragan Rajkova a, Suzana Sevnšek, Jasna Šolinc, Gregor Špes, Snežana Vidakovi , Katja Viher, Mojca Vodišek 5. d – EKT Razrednik: dr. Božidar Veljkov i Mateja Atelšek, Sandra Belej, Barbara Brantuša, Natalija Brilej, Sabina Cokan, Vesna erneli , Gordana Dobriha, Tanja Fric, Maja Gorišek, Petra Kokalj, Boštjan Kunej, Maja Lešnik, Klavdija Levovnik, Ana

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Martinovi , Brigita Murc, Viktor Oprešnik, Darja Pe ovnik, Mateja Peras, Blanka Pilko, Sabina Polehek, Mojca Preželj, Sre ko Remic, Slavka Robnik, Natalija Sakelšek, Janja Skok, Lojze Tostovršnik, Vesna Velam, Tanja Višnar, Klavdija Vreš

LETO 2001

3. d – TRG Razredni arka: Sabina Haj nrih Marjan Cerovski, Martina Colnari , Irena ebular, Adrijana Ermenc, Aljaž Fantinatto, Anita Gobec, Sergeja Grešak, Adriana Grobin, Elizabeta Hrastnik, Ana Ivanuša, Anja Janžovnik, Simon Jevšinek, Barbara Kramar, Janez Luskar, Miha Matjaž, Tomaž Mavri , Sabina Mikoli , Urška Mikše, Jožefa Mlaker, Petra Orožen, Damjana Radi , Natalija Reš, Vesna Seni ar, Lidija Šafran, Anita Toman, Aleksandra Toplišek, Andreja Vahen, Jožica Žaberl, Natalija Žgajner 3. e – TRG Razrednik: Oskar Sel an Roman Bevc, Bernarda epin, Nataša Fer ec, Sabina Fridl, Maja Gobec, Janja Goropevšek, Ana Grašinar, Ksenija Grobelnik, Miran Jan i , Izabela Kasteli , Adrijana Kladnik, Valerija Kokol, Simon Ledinek, Drago Lorger, Jožica Malec, Miran Mastnak, Darja Oglajner, Nina Pe nik, Aleš Pe ovnik, Milan Pesjak, Danijel Pranji , Damjan Pušnik, Tanja Seli , Vlasta Sever, Danica Skale, Janko Stenovec, Maja Šuster, Lidija Udu , Anica Vodeb, Polona Zupan, Renata Zupan, Irena Žafran 3. f – TRG Razredni arka: Alenka Gotlin Polak Natalija Antlej, Sabina Aram, Silvija Bobek, Darinka Budna, Danijela umi , Mirza Garagi , Uroš Kova i , Alja Kozmus, Petra Kožar, Irena Kukovi , Karmen Lenart, Nuša Lilija, Robertina Marki, Sandra Martinšek, Lucija Matek, David Muškotevc, Blaž Pavlica, Sabina Perger, Rok Perme, Maja Pešak, Polona Preložnik, Damir Seidl, Gregor Slemenšek, Maja Stagoj, Marjana Šišarica, Aleksandra Tomovi , Monika Tumanoska, Simona Turnšek, Klemen Vek Živortnik, Jernej Žgajner 3. g – TRG Razrednik: Milan Šuštarši Saša Boži , Gordana Gluvi , Suzana Gosak, Petra Kadilnik, Aleksander Kadovi , Boban Kosi , Tamara Marinšek, Katja Markušek, Svjetlana Mitrovi , Nadija Mušovi , Barbara Obrul, Anika Orož, Valerija Perinovac, Saša Pokelšek, Petra Preložnik, Mateja Pu nik, Miran Senica, Suzana Senica, Aleš Sirše, Daša Skale, Marko Slavulj, Aleksandra Stra anek, Boris Šloser, Tina Štefani , Sabina Trajkovi , Danijela Vujanovi , Anja Zalokar, Goran Zec 3. h – PP Razredni arka: Suzana Suholežnik Simona Acman, Sandra Beri i , Klaudija Curk, Erika epin, Martina epin, Barbara ulk, Primož Draksler, Marjetka Gori , Lidija Jan i , Klemen Jevnišek, Maja Klemen i , Nataša Klevže, Breda


Krašovec, Kristina Kropec, Nina Lenart, Mitja Makovšek, Andreja Matek, Marija Mlinar, Dean Nemivšek, Bojan Ogrizek, Albina Sankovi , Sonja Skale, Saša Šolman, Tanja Štancer, Igor Verk, Liljana Založnik, Smiljana Zlodej, Valentin Žaberl, Snježana Živkovi 3. i – PP Razredni arka: Terezij a Petkovnik Katja Aleksencev, Mitja Bibi , Tadej Blatnik, Sabina ešek, Sonja Grajžel, Maruša Hren, Jana Ivandi , Branka Kristi , Silva Martinov, Blanka Mražar, Nadja Musa , Danijela Odži , Danijela Pirš, Zvonka Plahuta, Gašper Podkoritnik, Polona Pompe, Jelka Razboršek, Nina Resman, Natalija Rožman, Mojca Strašek, Tatjana Teršek 3. j – PP Razredni arka: Suzana Slana Gregor Antoli , Spasoje Ašanin, Danijela Blagojevi , Tina Blagotinšek, Laura on , Nedeljko ur i , Matej Gregorc, Bojan Grudnik, Špela Hotko, Renata Jakop, Polona Jamnikar, Robert Krofli , Miha Kuzman, Špela Kvas, Sonja Luki , Nina Matjaž, Ana Maria Mitrovi , Mojca Po kaj, Sergej Preradovi , Valerija Romih, Darko Škrbi , Andreja Šumiga, Narcisa Tali , Simona Teržan, Darja Žokalj 4. a – EKT Razrednik: Peter Žurej Klavdija Arbeiter, Nina Borovnik, Simon Bra i , Katja oh Kragolnik, Leon Dobnik, Nina Gajšek, Mojca Glavnik, Andreja Hlupi , Ivica Kokot, Iztok Koštomaj, Aleksandra Križan, Vikica Kuk, Mojca Mastnak, Damijan Medved, Nataša Ojsteršek, Vesna Pišek, Primož Prah, Jerneja Prostor, Natalija Pust, Rado Sodin, Sabina Špilak, Urška Štraus, Varja Veber, Andreja Verk, Boštjan Vetrih, Tanja Zupan, Klemen Žibret 4. b – EKT Razredni arka: Marija Šuster Andrej Adami , Jernej Bevk, Grega Butolen Fabrizio, Nives Frelih, Natalija Gajšek, Matej Hribernik, Rajko Jan i , Nataša Janžek, Dejan Koren, Jure Kova , Marjan Leskovšek, Andrejka Lipovšek, Karmen Margu , Vesna Mikoli , Mojca Napotnik, Natalija Naprudnik, Aljaž Papež, Simona Poljšak, Marjeta Polšak, Romana Polšak, Maja Pražnikar, Rosvita Skale, Anita Skok, Vesna Šafran, Žiga Štraus, Albina Vodeb 4. c – EKT Razredni arka: Bernarda Mar eta Petra Adži , Ivica Bolari , Nataša Cvelfer, Marcela onžek, Aleš Gaber, Zorica Gluvi , Andreja Gorišek, Jasmina Gra ner, Boštjan Kokot, Manja Koražija, Robert Korpnik, Mateja Kozovinc, Magdalena Kresnik, Jasmina Majcen, Aleš Mesari , Barbara Miklavžin, Marko Novak, Irena Pa nik, Mojca Rajtmajer, Aljaž Rojs, Denis Samboli , Sabina Slemenšek, Dejan Sodin, Anja Trebovc, Karmen Trnovšek, Valentina Verbek, Gorazd Zdolšek, Matej Žunter

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

4. – EKT Razredni arka: Mojca Sendelbah Kristina Aupi , Bogdan Baloh, Rok Cehner, Helena ebulin, Katjuša rešnar, Sabina Friedrich, Petra Gali , Barbara Golež, Gregor Grenko, Tanja Gunzek, Silva Klezin, Jožica Knez, Martin Košec, Uroš Lorger, Tanja Mar inko, Katica Marinko, Polonca Omerza, Bernarda Pe nik, Bojana Pilih, Nives Pirc, Matjaž Po ivalšek, Damjana Polutnik, Marina Skarlovnik, Barbara Šeško, Teja Škorjanec, Veronika Tkavc, Aleksandra Vidergar, Mitja Zorko, Jernej Žagar, Žiga Žigon 5. a – EKT Razredni arka: Vera Aškerc Nina Anderli , Sanja Bara , Petra Božnik, Silva Bra ko, Valentina Brilej, Vesna Drovenik, Mateja Felicijan, Luka Gosak, Sonja Hrastnik, Nežka Jeraj, Karmen Jeseni nik, Matej Kajba, Maja Kidri , Petra Kitak, Nataša Kokovnik, Marija Krivec, Magdalena Kumberger, Martina Marcen, Alenka Mikoli , Marjetka Obreza, Štefka Polutnik, Tatjana Pošebal, Aljoša Povše, Sergeja Preši ek, Branko Šket, Janja Špeh, Nataša Užmah, Zvonka Vodovnik, Marjetka Vovk, Marjana Zagradišnik, Klavdija Žerjav, Bernarda Žlof 5. b – EKT Razredni arka: Metka Bombek Jože Bah, Matej Bre ko, Nataša Breznikar, Barbara rešnar, Katarina Dani i , Slavica Ivandi , Mojca Jan i , Borut Jekl, Ksenija Kos, Simona Koštomaj, Nataša Kova ec, Mateja Kukovi , Bojan Kuljanac, Petra Margu , Aleš Petek, Andreja Pilih, Natalija Pokeržnik, Ana Rak, Sandra Ravnak, Jožica Razgoršek, Tomaž Rebec, Marjan Rizmal, Danijela Šolman, Klemen Štorman, Boris Štruc, Mateja Vavri uk, Danijela Vida ek, Pavel Vozelj, Tilen Žibret 5. c – PP Razredni arka: Tatj ana Kosi Simona Bezovšek, Valerija Borši , Branka Enci, Martina Hrovat, Nuša Jagodi , Nataša Kampuš, Bojana Karovi , Jasna Keki , Maja Klemenc, Tatjana Klop i , Zdenka Kolompar, Nina Krajnc, Jasmina Krivec, Simona Kugler, Andreja Pavli , Erik Perc, Maja Ralca, Miran Rataj, Gorana Ropas, Alma Salki , Barbara Sen ar, Tomislava Solman, Janez Sonc, Aleš Strašek, Klavdija Šarkan, Maja Štraus, Damijana Štucin, Vesna Zazijal, Boštjan Žel 5. – PP Razredni arka: Dora Glav nik Katja Antoni , Almir Arslanovi , Ramiz Beriša, Patricija akš, Denis De ko, Primož Deželak, Sla ena Djakovi , Regina Einfalt, Klemen Jevšnik, Mitja Korun, Daniela Kotnik, Mojca Kozmus, Davorin Napotnik, Romana Novšak, Elvisa Nuhanovi , Tatjana Padovnik, Tomislav Pospeh, Suzana Prosenjak, Urška Roš, Živana Smilj i , Bojan Strm nik, Franja Tamše, Mojca Tomplak, Doroteja Tovrljan, Damjan Vezovišek, Melita Vre ko, Maja Zidar, Nataša Žukovec


LETO 2002

3. – TRG Razredni arka: Tatj ana Trupej Petra Bastelj, Josip Drofenik, Barbara Javornik, Dejan Kelhar, Jure Kolenc, Karmen Koražija, Grega Kotnik, Goran Krebs, Jure Križman, Tadeja Lipošek, Nadja Lipovšek, Lidija Lon ar, Dejan Majer, Liljana Mikoli , Boštjan Milat, Amel Nadarevi , Mitja Potnik, Milena Rakun, Adrijana Ramšak, Uroš Šantl, Lidija Tadina, Rok Vašl, Anita Vratnik, Barbara Žumer 3. d – TRG Razredni arka: Silvija Kahvedži Tintor Boštjan Arti ek, Gašper Bergant, Gašper e ko, Goran Dimitrijevi , Nataša Feldin, Barbi Filipan i , Darja Flis, Nives Goršek, Mojca Grobelnik, Alen Jelen, Dragica Kodrin, Lucija Kos, Valerija Kre a, Miša Krog, Melita Lampret, Melita Lazar, Marko Lorber, Dejan Maruša, Katica Mohori , Nataša Perc, Andreja Plausteiner, Urban Rednak, Anica Robi , Darja Sitar, Andreja Škrubej, Barbara Štimulak, Ivan Šumljak, Gašper Virant, Suzana Vodovnik, Lavrena Zamernik, Igor Žlender 3. e – TRG Razrednik: Oskar Sel an Petra Baloh, Andreja Baši , Jerica Biš an, Tadeja Bobni , Predrag uki , Nina Gajšek, Maja Gavrilovi , Mateja Gra ner, Andreja Jager, Renata Juri ki, Silva Jurjev i , Milenca Jurjev i , Marin Kos, Tadej Kozovinc, Dragana Ma kovi , Aleksandra Mlinari , Vesna Orožen, Sabina Otorepec, Gregor Pinter, Lucijan Platovšek, Smiljana Simi 3. f – TRG Razrednik: Peter Perši Franci Belak, Muamer Bratanovi , Katja Gorišek, Natalija Grabner, Tanja Kalšek, Jasmina Kolander, Karmen Komplet, Adrijana Kuglar, Nejc Lovec, Nijaz Mešinovi , Metka Muri, Ines Novak, Uroš Oper kal, Mihaela Plav ak, Aleš Pobirk, Nika Preložnik, Nina Skornšek, Boštjan Slakan, Nina Slemenšek, Brina Smeh, Marjetka Šramel, Barbara Teržan, Sabina Ugovšek, Slavica Vida ek, Karmen Zidar, Boštjan Zupan 3. g – TRG Razredni arka: Aleksandra Adam Knez Barbara Bra un, Gordana Dermota, Demir Džaferovi , Daniela Fekeža, Jasmina Florjan i , Suzana Gradišnik, Karla Graši , Janja Hrastnik, Dani Hribernik, Tadej Jurgec, Roman Juvan, Zdravko Ko aber, Maja Lipovac, Adnana Lukovi , Andreja Oprešnik, An a Pejazi , Sintija Pilpaher, Jasna Plahuta, Ksenija Sešel, Mateja Sigurnjak, Aleš Turnšek, Aljoša Vedenik, Mateja Zeli , Marko Zupanc, Dejan Žnidar 3. h – PP Razrednik: Stanislav Vizjak Sanja Balon, Laura Borši , Dejan Cesar, Matevž Cmagar, Maja Dušani , Sergeja Flere, Simona Forštner, Zdenka Grobin, Ljiljana Jagarinec, Viktorija Jurše, Kristina Kahrimanovi , Nejc Klan nik, Matej Kuhar,

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Natalija Makovšek, Jure Melavc, Nadja Novak, Monika Orehovec, Dolores Osek, Tadej Planinšek, Bernarda Podbrežnik, Mateja Pogorevc, Monika Rajšp, Natalija Repas, Jožica Sedeljšak, Natalija Smeh, Urška Škarlin, Valentina Škoberne, Mitja Špes, Edita Tav er, Milan Teržan 3. i – PP Razredni arka: Marj ana Leva Bukovnik Peter Antoli , Iztok Bukošek, Mirjam elik, Aleksandra Daki , Marina Dokmanac, Sandra Gorenc, Suzana Grgi , Helena Grgi , Darja Hauptman, Petra Hauptman, Suzana Kauzer, Renata Koši , Katja Krajnc, Klara Livk, Dragana Mari , Vesna Medvešek, Elvira Odobaši , Vesna Ojsteršek, Mateja Omerzu, Dragica Peli , Daniela Rodi , Barbara Rožanc, Karmen Stiplovšek, Adrijana Škoberne, Nataša Zalokar 3. j – PP Razredni arka: Barbara Sanda Špela Bovha, Katja erenjak, Besima Dautbegovi , Janja Debenc, Ana Hojnik, Dolores Jerala, Jasmina Kešetovi , Dragana Kop i , Branko Krajnc, Damaris Ocvirk, Natalija Pirmanšek, Andreja Platovnjak, Elvedina Pobri , Andrej Poharc, Lucija Prašnikar, Simona Slemenik, Boštjan Šket, Simona Šorn, Irena Šumiga, Helenca Šuster, Sabina Vengust, Eva Zavrl, Benjamin Žnidarši 3. k – PP Razredni arka: Zdenka Grlica Darko Babi , Tadej Blatnik, Jure Cehner, Nina Gregel, Andreja Kav i , Tanja Kos, Metka Laznik, Aldijana Markovi , Maja Mirnik, Mirzeta Muratovi , Tamara Orešnik, Jasna Paji , Ignac Pani , Klaudija Racman, Laura Ribizel, Tomaž Slatinšek, Eugenija Štraus, Špela Volaj, Vanja Založnik, Senad Zehi , Damjan Žefran 4. a – EKT Razredni arka: Lilijana Pov alej Katja Crnogaj, Adela Doberšek, Nataša Gerold, Sabina Gradi , Damijana Hribernik, Sabina Kampuš, Sonja Kolarek, Brigita Kršlin, Katarina Kumerc, Andreja Lah, Vesna Marinc, Viktorija Mošet, Urban Novak, Bogdan Oberski, Hermina Ogrizek, Martina Plevnik, Marjetka Pobežin, Aleksandra Pogorevc, Jasmina Resnik, Stefan Scherz, Dragica Sehur, Martina Smeh, Irena Stiplovšek, Janja Stojnšek, Tamara Šarlah, Urška Užmah, Danilo Vedenik, Tadej Vetrih, Andrej Vodušek, Igor Vreš, Tomo Vrešak 4. b – EKT Razredni arka: Jasmina Bornšek Tadeja Albreht, Barbara avi , Maja De ar, Barbara Deželak, Vesna Drame, Jure Gajšek, Zorica Gari , Jasmina Gobec, Darja Gros, Katja Grosek, Jana Hrovati , Slaven Ja imovi , Martina Jezovšek, Dalibor Josi , Vesna Knez, Jasna Kvas, Petra Lajlar, Maja Lesjak, Jure Luka , Matej Marot, Irenca Poto nik, Ana Strehovec, Sabina Šelekar, Tanja Šuc, Petra Tamše, Vesna Verbi , Anja Zakovšek


4. c – EKT Razredni arka: Savina etina Žuraj Katja Ašenberger, Sandra arki , Selma ati , Brigita Frišek, Maja Gaber, Blanka Gorišek, Nina Gorjup, Andreja Klukej, Adriana Kolega, Tjaša Korun, Peter Kra un, Alenka Lendero, Primož Lovrovi , Klavdija Pilih, Zvezdana Šljivar, Aleksandra Štancar, Nina Turnšek, Teja Vodušek 4. – EKT Razredni arka: Nada Jeraša Suzana Baumgartner, Nina Božnik, Mateja ulk, Zlatko Drobne, Blanka Fon, Mateja Gra nar, Milena Grahovac, Tina Jakopina Elizabeta Jani , Mirela Josi , Klementina Ka i nik, Marjetka Kanjir, Natalija Kokot, Mateja Kos, Marijana Krajinovi , Lucija Kresnik, Sanja Lebi , Mateja Paj, Nataša Podgoršek, Tjaša Ramšak, Danijela Savi , Rada Simi evi , Dušanka Šolaja, Daniel Vuki evi , Katja Zupanc 5. a – EKT Razredni arka: Urška Belle Luka Ajnik, Uroš Amon, Andrej Bergant, Robi Bouha, Ditka Domadenik, Natalija Galun, Jelka Guzej, Sanela Hrepevnik, Martina Hrovat, Apolonija Jazbec, Gregor Jazbec, Natalija Kladnik, Ksenija Kos, Aleksander Kumar, Nina Mlinar, Irena Nun i , Vanja Obrovnik, Sla ana Pejazi , Sabina Podlinšek, Simon Srše, Edita Stan i , Sonja Šeligo, Evica Škrinjar, Matija Zakrajšek, Marija Valerija Zoren , Katarina Žerjav, Natalija Žnidar 5. b – EKT Razredni arka: Jadranka Prodnik Vladimir Arsi , Boštjan Gaberšek, Slavica Gavri , Petra Jereb, Ludvik Karmuzel, Jure Kerin, Mihael Kolar, Andrej Kova , Nataša Lah, Aleš Matevži , Janja Matko, Maja Matko, Marjan Mlakar, Andrej Ojsteršek, Slavica Pavlovi , Tamara Pe ar, Lucija Pfeifer, Natalija Pinter, Tatjana Planinšek, Aleksander Platovšek, Miloš Podgoršek, Brigita Pristali , Ružica Prskalo, Adis Sakali , Urška Simi , Petra Srebo an, Laura Stojnšek, Gordana Šeško, Urška Šorn, Goran Vidmar, Jernej Vodušek, Vanja Železnik 5. c – PP Razredni arka: Tea Finžgar Plav ak Sanela Albreht, Tjaša Bela, Andreja Belak, Metka Debelak, Katja Der a, Matej Grilc, Dejan Horvat, Matic Jager, Natalija Jagodi , Danijela Komšo, Natalija Kotnik, Maja Kumer, Peter Mandelc, Benjamin Olenšek, Nataša Oset, Darijan Ošlak, Klementina Pajek, Andrej Petek, Valerija Plev ak, Nuška Podlesnik, Marjan Pungartnik, Mojca Rovan, Primož Šilec, Irena Verk, Melita Zuli 5. – PP Razredni arka: Polona Kramer Brigita Božnik, Andrejka Bre ko, Nataša Daj ar, Martina Dornik, Nataša Dr a, Gregor Jecl, Miha Kandorfer, Mateja Knez, Dejan Kolar, Matejka Korošec, Judita Koštomaj, Petra Kova , Irena Mernik,

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Maja Mirnik, Ksenija Muji , Vojka Pešec, Barbara Plešnik, Tjaša Plevel, Natalija Povodnik, Katarina Seli , Ana-Marija Skaza, Simona Slekovec, Kristina Šuhel, Maja Urleb, Ivana Verani

LETO 2003

3. – TRG Razredni arka: Lucija Zidanski Klemen Amon, Nina Baloh, Jerneja Dolar, Natalija Gajser, Ivan Hrastovec, Gašper Hrovati , Vesna Jamnik, Sandi Jost, Leonida Kitak, Andreja Krivec, Franci Križan, Irena Kump, Miran Lazar, Sanja Pogorevc, Gregor Prese nik, Staša Presekar, Darja Pušnik, Vikica Recko, Polonca Repas, Dejan Salobir, Mojca Siter, Tina Špiljak, Dejan Šrimf, Mateja Šrimf, Branka Tevž, Maruša Tomaži , Saška U akar, Klemen Veber, Mihec Vozli , Branka Zorko 3. d – TRG Razredni arka: Ksenija David Katja Bre ko, Jaka Budna, Lidija Cecelja, Brigita Cokan, Simona Drovenik, Aleksander Druškovi , Anita Emini , Saša Hernavs, Klavdija Irnar, Simona Jan i , Gašper Juvan, Sonja Kitak, Sabina Kokalj, Katja Kolari , Suzana Kuglar, Mateja Oper kal, Leonard Osvaldi , Jasmina Plevnik, Klaudija Poto nik, Evgen Sinkovi , Jožica Strašek, Tina Stropnik, Rok Šepec, Damjan Škorjanc, Blaž Štorman, Vesna Teržan, Boštjan Trupaj, Jasna Veber, Simon Zamernik, Anita Zmajšek 3. e – TRG Razredni arka: Simona Žlof Matjaž Bezgovšek, Darijo Borši , Maja Cenc, Jasna Colnari , Klavdija Dernovšek, Mirjana uri , Nina Ger ar, Andrejka Guzej, Anja Hercog, Špela Hmelak, Tatjana Hribernik, Tadea Kepa, Nataša Kidri , Lidija Kolar, Robert Kova , Mateja Kreže, Dejan Pilko, Špela Roštohar, Nevenka Rupnik, Jasmina Skale, Borut Štorman, Jasmina Teršek, Petra Vrbovšek, Sanja Zagorš ak, Marika Zlodej, Aleksander Žafran 3. f – TRG Razredni arka: Dagmar Konec Rudi Bre ko, Milena Delji , Ivana Djordjevi , Arijana Ejup, Darja Gajšek, Matej Gajšek, Marin Gavran, Gregor Golobi , Tjaša Gr ar, Matic Grudnik, Simona Jan i , Tadeja Jelen, Ervin Jusi , Lucija Klinar, Petra Kolar, Alen Koštomaj, Sabina Kozjan, Ivana Krištofi , Saša Krofl, Suzana Lugari , Andreja Majes, Valentina Matejna, Gregor Mernik, Jasna Mrzle ki, Kristijan Pleterši , Adrijana Romih, Emir Selman, Peter Siljan, Tomaž Stopar, Vlajko Vu enovi , Nina Zelenšek, Duško Živkovi 3. g – PRODAJALEC (dualni sistem) Razredni arka: Monika Andrenšek Mudri Dragica Bartol, Alja Dobrotinšek, Ines Gmajni , Matjaž Gra nar, Dušica Iskra , Andreja Klenovšek, Tanja Kunej, Benjamin Lah, Roman Lajlar, Tomaž Lipovšek, Maja Majkovi , Barbara Markt, Katja Mlinar, Maja Možina, Mateja Oblak, Andrejka Ocvirk, Jasmina Oder, Žiga Plešnik, Špela Polenik, Leonida Stropnik, Patrick Škrlec


3. h – PP Razrednik: Christjein Ben ina Mojca Bervar, Branka Bevc, Karmen Goru an, Anja Gospodari , Dragana Guntner, Damjanca Hrastnik, Špela Hrovati , Eva Hrup, Radovan Jablanovi , Ljubo Jankovi , Jasmina Kekec, Mojca Kova , Anita Križan, Mateja Lazar, Andreja Majnar, Katarina Matjaši , Eva Miklavc, Sara Miklavc, Sandra Mitri , Maja Šabec, Klavdija Škrabl, Tanja Šoštar, Simona Užmah, Andreja Zapušek 3. i – PP Razrednik: Marko Rebov Urška Brložnik, Saša Bu ar, Doris elagi , Andraž Graši , Marjeta Hlupi , Jasmina Hrsti , Nataša Hrup, Klara Jurak, Anita Koca, Goran Lovri , Mojca Orešnik, Barbara Ostanek, Renata Rusmir, Tina Sotošek, Dragana Stojanovi , Izabela Šebi , Patricija Šeško, Alja Terglav, Tina Teršek, Mateja Toman, Miroslav Založnik 3. j – PP Razrednik: Anton Vorina Sabina Bedenik, Azra Dedi , Dinka Deli , Suzana Friškovec, Hašija Hamzi , Nina Hrastnik, Uroš Jurši , Vildana Kadri , Zorica Karlaš, Petra Kerk, Mateja Koštrun, Anita Krevelj, Nada Kuhar, Jasmin Lešnik, Gašper Margu , Tina Moškon, Jure Pavlovi -Lojk, Denis Pratnekar, Aleš Prevolšek, Simon Resnik, Aldiana Salibaši , Adis Šahman, Mojca Špiljak, Ordan Tembeleski 3. k – PP Razredni arki: Barbara Kv as Ocv irk, Tanj a Štante Ben ina Mirjana A imovi , Maja Bajde, Gordana Balog, Sintija Cugmajster, Zoran Gavri , Anita Glavica, Mario Hrani , Urška Kon an, Lea Kotnik, Emsada Kukavica, Alijana Kušer, Matija Madon, Petra Margu , Simona Oštir, Špela Pogelšek, Nataša Pur, Rada Rakanovi , Tanja Recko, Enisa Reki , Mojca Sovinc, Jernej Šeško, Natalija Velenšek, Tomi Videc, Sandra Živkovi 4. a – EKT Razredni arka: Alenka Vrabi Vukoti Sanja Baši , Bojan Bonjšak, Anja Buzina, Valentina Cerovski, Tanja retnik, Mladen ulibrk, Luka Glavnik, Andrej Govedi , Katja Hohnjec, Damir Hrepevnik, Januš Hunski, Maja Jagodi , Barbara Jezernik, Rok Jugovar, Božena Kamenšek, Tanja Kitak, Stanka Knez, Tina Kobale, Suzana Konovšek, Špela Korošec, Bojan Kostadinovi , Andreja Lavrin, Kristina Mali, Monika O ko, Nina Plaznik, Dijana Rajkovi , Anja Remus, Natalija Šlogar, Simona Tramšek, Vanja Vanovšek, Mateja Vidic 4. b – EKT Razredni arka: Irena Lasnik Mateja Bedra , Nataša Bevc, Anita Cafuta, Uroš Drame, Nadja Ferjen, Karmen Grudnik, Gorazd Hodej, Luka Hribernik, Katarina Hrovat, Benja Hrvati , Sabina Iskra , Anže Kolman i , Maja Komes, Simona Kovše, Nataša Križan, Tanja Krofli , Sabina Kunšek, Maja Lorger, Tina Lorger, Monja Marinc, Anja Mikek, Gašper Otavnik, Silvo Pec, Gregor Pe nik, Nataša Petre, Vesna Plevnik, Simona Privošnik,

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Alenka Rošer, Mojca Špegel, Katja Trnovšek, Petra Ugovšek, Andreja Vovk, Aleksandra Zori , Barbara Žavski 4. c – EKT Razredni arka: Nataša Strašek Tanja Beki , Kaja Belej, Katja Bratov ak, Sandi Brenk, Adriana Centrih, Alma ati , Tanja Jovan, Mirjana Ka , Petra Klajnšek, Bernarda Klinar, Brigita Knez, Rok Korošec, Anja Kotnik, Lucija Kukovi , Mateja Melanšek, Nataša Mernik, Anja Otorepec, Saša Pušnik, Petra Rojec, Tjaša Sajtl, Katja Sel an, Boštjan Senega nik, Barbara Šanca, Anja Šopar, Janja Špegli , Janja Veselinovi , Teja Videc 5. a – EKT Razredni arka: Jadranka Prodnik Martina Colnari , Bernarda epin, Nataša Fer ec, Sabina Fridl, Anita Gobec, Maja Gobec, Ana Grašinar, Ksenja Grobelnik, Adriana Grobin, Miran Jan i , Izabela Kasteli , Valerija Kokol, Drago Lorger, Urška Mikše, Darja Oglajner, Milan Pesjak, Damjan Pušnik, Danica Skale, Maja Šuster, Lidija Udu , Anica Vodeb, Polona Zupan, Renata Zupan, Jožica Žaberl 5. b – EKT Razredni arka: Vera Aškerc Sabina Aram, Adrijana Ermenc, Sergeja Grešak, Elizabeta Hrastnik, Ana Ivanuša, Anja Janžovnik, Simon Jevšinek, Uroš Kova i , Tamara Marinšek, Robertina Marki, Sabina Mikoli , Barbara Obrul, Polona Preložnik, Petra Preložnik, Urška Podkrajšek, Miran Senica, Suzana Senica, Vesna Seni ar, Aleš Sirše, Maja Stagoj, Benjamin Škrablin, Simona Turnšek, Goran Zec 5. c – EKT Razredni arka: Lu ka Rednak Simona Acman, Sandra Beri i , Klaudija Curk, Martina epin, Barbara ulk, Marjetka Gori , Lidija Jan i , Klemen Jevnišek, Maja Klemen i , Nataša Klevže, Branka Kristi , Andreja Matek, Marija Mlinar, Danijela Odži , Sonja Skale, Nejc Škorjanc, Saša Šolman, Tanja Štancer, Lilijana Založnik, Smiljana Zlodej, Valentin Žaberl 5. – EKT Razredni arka: Suzana Slana Gregor Antoli , Olivera Baruk i , Danijela Blagojevi , Laura on , Sonja Grajžel, Matej Gregorc, Bojan Grudnik, Špela Hotko, Maruša Hren, Polonca Jamnikar, Miha Kuzman, Branka Ljepoja, Sonja Luki , Silva Martinov, Nina Matjaž, Blanka Mrežar, Jasmina Palislamovi , Jana Pintar, Zvonka Plahuta, Mojca Po kaj, Polona Pompe, Gabrijela Razboršek, Nina Resman, Valerija Romih, Mojca Strašek, Andreja Šumiga, Narcisa Tali , Tatjana Teršek, Simona Teržan


LETO 2004

3. – TRG Razredni arka: Jožica Apšner Gregor Bratkovi , Jure Brglez, Sandi ebular, Matej remožnik, Klemen Dikli , Nina Florjan Urankar, Primož Ivanc, David Jelen, Anja Jesenšek, Barbara Kociper, Rebeka Kolar, Janja Kosma , Tanja Kova i , Matej Nemec, Romana Pikl, Valerija Pukmajster, Marija Rakun, Katja Rotar, Gregor Semprimožnik, Andrej Stuhne, Mateja Sušec, Nataša Škorc, Dragica Špegel, Andreja Štekovi , Mateja Švajger, Jerica Tuhtar, Marko Uranjek, Tadej Veljanovski, Sla ana Vladimir, Brigita Vra ko 3. d – TRG Razredni arka: Suzana Suholežnik Nedeljka Beki , Simona Deželak, Marijana Fendre, Boštjan Grobelšek, Jasmina Gros, Petra Jesenšek, Matic Kaji , Bojan Krivec, Daniela Mari , Andreja Martinovi , Ilzedin Mehmedovi , Suzana Mikša, Marjanca Painkret, Andreja Pe ar, Kristina Perko, Gregor Pesan, Janja Podrekar, Danijela Riki , Jožica Smodej, Katja Škof, Aleksandra U akar, Barbara Vasle, Katarina Zaletel, Lidija Zapušek 3. e – TRG Razredni arka: Helena Muha Tea Baštevc, Elvira Bavrk, Suzana Brezak, Robert Cenc, Sandra akš, Tadeja akš, Nataša ebular, Igor ernoša, Lucija Deršek, Janja Fidler, Jernej Gol er, Iris Gorjup, Simonca Gra ner, Janez Grosek, Sašo Her ek, Lena Jezernik, Vanja Kloko ovnik, Denis Kralj, Tadeja Mikše, Simon Motoh, Irena Pe ek, Marina Podergajs, Nina Podergajs, Štefi Ribi , Janja Šeligo, Mateja Šket, Valerija Toplišek, Tinka Volovšek, Jerneja Žgajner 3. f – TRG Razredni arka: Matej a Obrez Elizabeta Bernat, Vesna Brki , Mojca Bukošek, Sanda Burzi , Goran upelji , Nevenka Gavri , Jožica Golena , Nataša Golob, Barbara Hribernik, Katja Kajtna, Iva Mati , Ksenja Miler, Aleš Mirnik, Gregor Petrovi , Maja Povalej, Sla ana Radi , Goran Simler, Alja Uratnik, Suzana Veber, Sabina Vehovar, Mihael Zupanc 3. g – PP Razredni arka: Terezij a Petkovnik Barbara Brežnik, Mateja Cajner, Mojca Marija retnik, Andreja Debelak, Uroš Drolc, Adrijana Furlan, Dijana Gregur, Miro Grofelnik, Tamara Jurenec, Jasmina Juri , Matejka Kanovnik, Natalija Kladnik, Lidija Križnik, Vanja Kukovi , Nataša Kunšek, Karmen Lavbi , Matjaž Matek, Katarina Pažon, Nikolina Pivaševi , Sanja Ramšak, Martina Ropas, Irena Rozman, Anže Skaza, Aljoša Teržan, Urban Urleb

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

3. h – PP Razredni arka: Gordana Grajžel Polonca Bek, Katarina Boži , Monika Gunzek, Mateja Ho evar, Saudina Hoti , Ina Hunski, Martina Jeseni nik, Gorana Jovi i , Anže Kladnik, Barbara Koprivc, Lilijana Korez, Mateja Kostevc, Tjaša Kova , Alenka Kranjc, Jasmina Kramžar, Jasmina Ov ar, Marina Pec, Jelena Pejanovi , Aleš Pernišek, Metka Podlogar, Janja Požun, Tadeja Škrni ki, Robert Titovšek, Sanja Tuvi , Anja Vrbek, Grega Walland, Katja Zakonjšek 3. i – PP Razredni arka: Zdenka Grlica Ardiane Bajraktari, Adnana Balti , Neven Cvijanovi , Elma Dedi , Dijana akovi , Jasmina Gu ek, Eva Hrup, Petra Jan, Ana Kociper, Milena Kova evi , Boštjan Kova i , Valerija Ljubi , Sabina Persolja, Elma Pobri , Helena Radi , Matic Rehberger, Boban Suknovi , Sabina Sulejmanovi , Nika Škoberne, Gašper Vinder, Milena Vu i , Mirjana Zapušek 4. a – EKT Razredni arka: Alenka Pav lin Jože Aristovnik, Katja Blazinšek, Mateja Breznik, Nina Brežnik, Urška Cigler, Katja Ermenc, Dušan Gra nar, Tina Hrastnik, Tjaša Hrovati , Dejan Jagodi , Jure Jevšnik, Klemen Ježovnik, Klavdij Jurak, Urška Klinc, Matej Koren, Gregor Koštomaj, Sanja Kotnik, Peter Mar inko, Jasna Napotnik, Bernarda Rajher, Kristijan Remic, Lidija Rojnik, Marko Sevšek, Polonca Siter, Klara Šemenc, Jerica Tifengraber, Mojca Zalokar 4. b – EKT Razredni arka: Mojca Sendelbah Tanja akš, Sanja Damjani , Mateja De ar, Jasna Drovenik, Igor Esih, Sonja Friškovec, Dunja Gluhak, Primož Hribernik, Andreja Lesjak, Silva Levc, Dalibor Majstorovi , Vojka Miklav i , Maja Mikoli , Nina O ko, Renata Petek, Nina Pezdevšek, Suzana Plešnik, Tea Povše, Janja Radi , Žiga Sekuli , Fran eska Školc, Dagmar Šoster, Dušan Tajnšek, Andreja Trobiš, Saša Vidmar 4. c – EKT Razredni arka: Melita Podgoršek Lucija Buser, Sanja Cokan, Špela eperlin, Špela Divjak, Tamara Grobin, Romana Jurkošek, Marta Kerš, Martina Klinar, Primož Košak, Urška Krajnc, Bojan Krhlanko, Barbara Lipuš, Karmen Ma kovšek, Andreja Mlakar, Gordana Novakovi , Polona Per i , Sara Prislan, Maja Pušnik, Janja Rebov, Anja Rogan, Monika Strojanšek, Lidija Šeško, Luka Štante, Petra Žarkovi 5. a – EKT Razredni arka: Lilijana Pov alej Petra Baloh, Petra Bastelj, Andreja Baši , Tadeja Bobni , Josip Drofenik, Darja Flis, Mateja Gra ner, Mojca Grobelnik, Barbara Javornik, Renata Juri ki, Dragica Kodrin, Lucija Kos, Klavdija Kralj, Mišo Krog,


Melita Lampret, Lidija Lon ar, Marko Lorber, Dejan Majer, Dejan Maruša, Aleksandra Mlinari , Vesna Orožen, Andreja Plausteiner, Anica Robi , Tanja Seli , Darja Sitar, Andreja Škrubej, Barbara Štimulak, Ivan Šumljak, Anita Vratnik, Lavrena Zamernik, Barbara Žumer 5. b – EKT Razredni arka: Marj ana Leva Bukovnik Jerica Biš an, Jasmina Florjan i , Katja Gorišek, Natalija Grabner, Suzana Gradišnik, Karla Graši , Janja Hrastnik, Milenca Jurjev i , Tanja Kalšek, Zdravko Ko aber, Jasmina Kolander, Karmen Komplet, Adrijana Kuglar, Nejc Lovec, Adnana Lukovi , Nijaz Mešinovi , Ines Novak, Uroš Oper kal, Sintija Pilpaher, Nika Preložnik, Damjana Radi , Nina Skornšek, Boštjan Slakan, Nina Slemenšek, Brina Smeh, Marjetka Šramel, Barbara Teržan, Aleš Turnšek, Sabina Ugovšek, Mateja Zeli , Karmen Zidar, Boštjan Zupan, Dejan Žnidar 5. c – PP Razredni arka: Simona Sever Pun oh Sanja Baloh, Dejan Cesar, Matevž Cmagar, Sabina ešek, Tamara Golena , Ljiljana Jagarinec, Anita Jeri , Viktorija Jurše, Kristina Kahrimanovi , Nejc Klan nik, Breda Krašovec, Matej Kuhar, Mitja Makovšek, Natalija Makovšek, Jure Melavc, Dolores O sek, Ignac Pani , Tadej Planinšek, Bernarda Podbrežnik, Mateja Pogorevc, Monika Rajšp, Natalija Repas, Jožica Sedeljšak, Natalija Smeh, Urška Škarlin, Valentina Škoberne, Darko Škrbi , Mitja Špes, Edita Tav er, Milan Teržan 5. – PP Razrednik: Stanislav Vizjak Špela Bovha, Mirjam elik, Aleksandra Daki , Sergeja Flere, Sandra Gorenc, Helena Grgi , Darja Hauptman, Ana Hojnik, Suzana Kauzer, Jasmina Kešetovi , Dragana Kop i , Tanja Kos, Renata Koši , Katja Krajnc, Špela Kvas, Aldijana Markovi , Vesna Medvešek, Vesna Ojsteršek, Dragica Peli , Natalija Pirmanšek, Andreja Platovnjak, Klavdija Racman, Laura Ribizel, Barbara Rožanc, Simona Slemenik, Adrijana Škoberne, Simona Šorn, Vanja Založnik, Eva Zavrl

5. d – PP Razredni arka: Nada Jeraša Peter Antoli , Darko Babi , Iztok Bukošek, Jure Cehner, Besima Dautbegovi , Janja Debenc, Marina Dokmanac, Dolores Jerala, Andreja Kav i , Branko Krajnc, Metka Laznik, Klara Livk, Dragan Mari , Maja Mirnik, Mirzeta Muratovi , Elvira Odobaši , Tamara Orešnik, Jasna Paji , Elvedina Pobri , Lucija Prašnikar, Daniela Rodi , Karmen Stiplovšek, Helenca Šuster, Sabina Vengust, Špela Volaj, Nataša Zalokar, Senad Zehi , Damijan Žefran, Benjamin Žnidarši

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

LETO 2005

3. – TRG Razredni arka: Monika Andrenšek Mudri Karmen Aleš, Marko Berger, Janja Božnik, Medina erani , Barbara Flis, Irena Gabrijel, Duška Grušovnik, Irena Horjak, Mojca Irnar, Janja Jazbec, Mateja Jazbinšek, Marjana Jozi , Mirko Kasteli , Matej Kladnik, Luka Košutnik, Alenka Kotnik, Dario Kukovi i , Ankica Milji , Sabina Mramor, Valentina Planovšek, Sandi Plav ak, Branka Ravlen, Gašper Štrovs, Janja Volavšek, Miha Zager, Matic Zamernik, Andraž Žibret 3. d – TRG Razrednik: Oskar Sel an Amela Bajrektarevi , Marko Drame, Irena Drofenik, Natalija Flis, Matevž Gol er, Urška Goru an, Dejan Grobelnik, Nina Hribernik, Maja Jazbec, Dušan Kitak, Gašper Klenovšek, Urška Korošec, Marjana Kukovi , Urška Kunej, Tamara Lazi , Ana Lederer, Rok Marn, Luka Požun, Lidija Pušnik, Jasmina Rihter, Borut Roži , Mihael Senega nik, Tadej Stopar, Klemen Vojsk, Urška Vok, Samantha Zuka, Urška Žolger, Andrijana Županec 3. e – TRG Razredni arka: Tatj ana Trupej Nina Arnšek, Lidija Brezovec, Aleš Celinšek, Petar Ciganovi , Marko Cokan, Natalija ebular, Radovan Daki , Jasmina Draksler, Mateja Gaberšek, Simon Gorišek, Aleksandra Hudek, Maruša Janžekovi , Sandra Kamenšek, Daniel Kiti , Maja Krajnc, Barbara Ljubi , Ana Metli ar, Mirza Muji , Iztok Oprešnik, Nina Pust, Blaž Sitar, Klavdija Štus, Dejan Tašner, Dean Tkavc, Karmen Turk, Sara Verbek, Sara Verbi , Anja Vozli , Amerita Zagorc 3. f – PP Razredni arka: Bojana Dolar Urška Arli , Martina Cigale, Janez on , Azra Eljazovi , Andreja Gajšek, Maja Grabner, Ivana Hrvat, Bojana Iskra , Mateja Korže, Alja Kos, Marjeta Kovše, Jasna Kri aj, Katja Kristan, Alja Lipovšek, Januš Lon ar, Monika Miklavc, Alja Pe ari , Iris Poli nik, Tjaša Poto nik, Maruša Rukav, Sanela Salki , Mateja Šošter 3. g – PP Razredni arka: Alenka Gotlin Polak Amela Ali , Monika Avfli , Tanja Bra i , Duška Cvijanovi , Karmen Ferlež, Božana Gavri , Kristina Hrastovec, Mojca Kova , Tijana Kožar, Špela Kragolnik, Anja Kuhar, Tjaša Kukovi , Vesna Kumer, Tamara Majer, Lilijana Okorn, Jasmina Perc, Samanta Pirc, Maja Plaznik, Jasmina Podlesnik, Špela Postrpinjek, Petra Požun, Eva Roži , Mojca Seli , Aljoša Sluga Štorman, Klavdija Strojanšek, Brigita Špitalar, Lucija Tašker 3. h – PP Razredni arka: Silvija Kahvedži Tintor


Vesna Borši , Sanela Hasiki , Janja Horvat, Monika Iveši , Jasmina Jakupovi , Adrijana Jerkovi , Karmen Karažija, Maruša Kavšek, Amela Keranovi , Jožica Kladnik, Sandra Krajnc, Janja Kušar, Ksenja Laca, Janja Maurer, Azra Mehmedagi , Adela Musi , Kaja Novak, Bojan Podvornik, Dragana Prodanovi , Maja Romih, Mateja Škali ki, Anja Štorek, Teja Urbanija, Dušan Verdel, Pia Zbi ajnik, Kristina Zupan i , Polonca Žertek 4. a - ET Razrednik: Peter Žurej Vanja Antolinc, Marko Began, Robert Benetek, Katja Bezgovšek, Olga Borovšek, Janez Bromše, Alenka Cvetko, Janja akš, Erik Dobrovc, Anja Florjan, Sanja Golob, Stanka Golob, Aldina Jahi , Polona Javori , Estera Jazbec, Klavdija Koren, Tanja Krajnc, Urška Krašek, Dušan Krklec, Sanja Novak, Izidor Po ivavšek, Simona Pogorevc, Mateja Polanšek, Danijela Puh, Jure Ramšak, Kristijan Ravnjak, Katarina Razpotnik, Tina Rehar, Valentina Robnik, Simon Vodišek, Simona Voga, David Žu ko 4. b - ET Razredni arka: Simona Barabaš Dejan Bratec, Patricia Del njak, Mihaela Gri nik, Antonija Grm, Helena Guzej, Petra Hribernik, Barbara Kloko ovnik, Tina Korotaj, Špela Kova , Jasmina Kristan, Matic Magister, Mirela Omerovi , Nives Ozis, Valerija Pišotek, Jernej Podkubovšek, Vanja Požlep, Vesna Prislan, Kristina Prosenik, Maja Pšeni nik, Tadej Recko, Janja Romih, Anita Sel an, Katja Trunkl, Andreja Trupi, Dejan Ulipi, Roman Verhovšek, Sabina Videc, Katja Vodišek, Jernej Vovk, Petra Zalokar 4. c - ET Razredni arka: Simona Žlof Monika Cirkulan, Anita retnik, Peter Ferme, Rok Fidler, Katja Horvat, Janja Jevšnik, Darko Joji , Danijela Josi , Manuela Josi , Saša Korošec, Anita Kreji , Primož Kronovšek, Aleš Lukež, Denisa Mahmutovi , Dragan Nikolovski, Sabina Oblak, Jure Ojsteršek, Nina Pani , Barbara Pirh, Lucija Polak, Tjaša Razboršek, Maja Rotovnik, Božidar Ruži , Nadja Senica, Dušanka Spolenak, Boris Stojakovi , Boris Suknovi , Maša Šarkan, Deja Štaher, Vesna Vasti , Nejc Vrešak, Suzana Vu enovi 2. a – ET PTI Razredni arka: Nataša Strašek Klemen Amon, Nina Baloh, Jerneja Dolar, Saša Hernavs, Ivan Hrastovec, Sandi Jost, Gašper Juvan, Andreja Krivec, Franci Križan, Irena Kump, Barbara Markt, Leonard Osvaldi , Jasmina Plevnik, Sanja Pogorevc, Gregor Prese nik, Staša Presekar, Vikica Recko, Urban Rednak, Polonca Repas, Dejan Salobir, Mojca Siter, Maruša Tomaži , Boštjan Trupaj, Saška U akar, Mihec Vozli , Branka Zorko 2. b – ET PTI Razredni arka: Danica Kocijan Kiker Maja Cenc, Jasna Colnari , Klavdija Dernovšek, Alja Dobrotinšek, Natalija Drofenik, Simona Drovenik, Mirjana uri , Nina Ger ar, Tatjana Hribernik, Simona Jan i , Tadea Kepa, Nataša Kidri , Sonja Kitak,

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Lidija Kolar, Alen Koštomaj, Mateja Kreže, Benjamin Lah, Roman Lajlar, Katja Mlinar, Andrejka Ocvirk, Jasmina Oder, Špela Roštohar, Nevenka Rupnik, Jasmina Skale, Jasmina Teršek, Petra Vrbovšek, Sanja Zagorš ak, Marika Zlodej 2. c – ET PTI Razredni arka: Polona Kramer Katja Bre ko, Ivana Djordjevi , Aleksander Druškovi , Anita Emini , Matej Gajšek, Tjaša Gr ar, Simona Jan i , Tadeja Jelen, Lucija Klinar, Katja Kolari , Sabina Kozjan, Saša Krofl, Suzana Kuglar, Suzana Lugari , Andreja Majes, Valentina Matejna, Gregor Mernik, Mateja Oper kal, Aleš Pobirk, Emir Selman, Jožica Strašek, Damjan Škorjanc, Vesna Teržan, Jasna Veber, Vlajko Vu enovi , Nina Zelenšek, Duško Živkovi 2. – ET PTI Razredni arka: mag. Jadranka Prodnik Branka Bevc, Saša Bu ar, Doris elagi , Karmen Goru an, Anja Gospodari , Dragana Guntner, Damjanca Hrastnik, Nataša Hrup, Radovan Jablanovi , Ljubo Jankovi , Klara Jurak, Mojca Kova , Anita Križan, Mateja Lazar, Goran Lovri , Katarina Matjaši , Sandra Mitri , Mojca Orešnik, Barbara Ostanek, Špela Pogelšek, Tomaž Slatinšek, Tina Sotošek, Dragana Stojan i , Klavdija Škrabl, Tanja Šoštar, Ordan Tembeleski, Mateja Toman, Simona Užmah, Andreja Zapušek 2. d – ET PTI Razredni arka: Nada Medved Mirjana A imovi , Maja Bajde, Gordana Balog, Azra Dedi , Dinka Deli , Jasmin Fideršek, Suzana Friškovec, Zoran Gavri , Anita Glavica, Mario Hrani , Nina Hrastnik, Zorica Karlaš, Petra Kerk, Urška Kon an, Mateja Koštrun, Anita Krevelj, Nada Kuhar, Matija Madon, Tina Moškon, Simona Oštir, Denis Pratnekar, Aleš Prevolšek, Rada Rakanovi , Tanja Recko, Enisa Reki , Adis Šahman, Jernej Šeško, Mojca Špiljak, Tomi Videc, Sandra Živkovi

LETO 2006

3. – TRG Razrednik: Milan Šušterši Staš Anderli , Simona Antlej, Mojca Bergant, Jasmina Durakovi , Dražen aluši , Tomaž Forštner, Tomaž Horjak, Tadeja Horvat, Andreja Jan i , Gregor Jurkovšek, Marjetka Krajnc, Sanela Kvaki , Maja Levc, Sandra Mastinšek, Nina Mikoli , Denis Nemec, Duška Neni , Sašo Otavnik, Jure Part, Sabina Podhraški, Patricia Rogl, Barbara Sikošek, Klemen Stakne, Primož Stopinšek, Sabina Stopinšek, Valerija Škorjak, Alenka Vrhovnik, Alija Zevnik, Klara Žibert, Lara Žlof 3. d – TRG Razredni arka: Simona Žlof Thomas Bombek, Martina Bostner, Tina Bukošek, Renato Ferli , Polonca Gajšek, Denis Jagar, Miha Kitek, Darja Koražija, Alenka Kumer, Mitja Laznik, Gregor Lilija, Nadja Mo ilar, Tatjana Natek, Denis


Oset, Monja Ovtar, Boštjan Poto nik, Barbara Ramšak, Andrej Ratajc, Emica Rezar, Sandi Sinanovi , Darja Šuster, Rene Trauner, Dragiša Vasi , Ljubiša Vasi , Miroslav Vasi , Dejan Zakšek 3. e – TRG Razredni arka: Monika Andrenšek Mudri David Dajnko, Davor Dolinšek, Sabina Dolšak, Drago Gra nar, Alen Hodži , Sanja Kalni anec, Dragica Kopranovi , Jožica Kova , Katarina Kri aj, Borut Križnik, Maja Lon ar, Sanja Mari , Alen Maši , Mojca Meh, Fatima Mehi , Vedran Mo i , Martina Novakovi , Dejan Pirec, Simona Plev ak, Leja Prevolšek, Jožica Sovinc, Katarina Vizlar, Matej Vojsk, Jan Zakrajšek, Primož Založnik, Tina Zaponšek 3. f – TRG Razredni arka: Andrej a Rom Klavdija Beškovnik Rebec, Lucija Bre ko, Denis Daki , Nina Dobrina, Biljana Dragojevi , Dejan Dragojevi , Damijana Frece, Manja Frece, Tadej Gorjup, Primož Gra nar, Andrej Grilec, Vlasta Hanži , Gregor Jelen, Nina Kova , Sanja Kova evi , Bojana Krizmani , Boris Marinovi , Petra Mikulan, Adnan Muji , Blaž Podvornik, Emilija Polenek, Sandra Ratajc, Žiga Stermecki, Neda Šimunovi , Tadeja Škorja, Gregor Tanšek, Nina Vrabi , Dalibor Zrni 3. g – TRG Razrednik: Leon Podv ratnik Roman Bizjak, Milan Blagojevi , Hrvoje Dun er, Denis Gorjan, Matej Hajšek, Klemen Jevšinek, Uroš Kerec, Marjan Klemen i , Samo Kozar, Simon Levart, Alji Ljatifi, Matic Mežnar, Borut Mikulan, Dejan Naprudnik, Dejan Pintar, Nejc Potokar, Danilo Šiško, Matic Teržan, Gregor Vogrinec 3. h – ADM Razredni arka: Lucija Zidanski Faton Beriša, Sabina Dolinšek, Sanja or ievska, Karmen Eberlinc, Melisa Fric, Natalija Hrovat, Anja Jakob, Tamara Jakob, Aleksander Jugovar, Urška Kerner, Jasmina Korez, Kaja Koteska, Tjaša Mikoli , Jerneja Mirt, Marselj Mrkalj, Maja Otorepec, Mihaela Pondelak, Maja Repas, Danijel Robnik, Zvonko Ropert, Anja Strnad, Klavdija Šket, Ines U akar, Saša Vreže 3. i – ADM Razredni arki: Matej a Švagerl, Dora Glav nik Živa Bauman, Ivana Buri , Nina Cizrl, Sanja Cvijanovi , Tina Deželak, Barbara Esih, Matejka Fevžer, Saša Gaber, Jure Glavnik, Jasmina Hodži , Maksimilijan Kaker, Sara Kos, Špela Krajšek, Sebastjana Lah, Besnik Lutolli, Barbara Peter, Renata Pivaševi , Mateja Primoži , Ines Simuni , Tanja Smogavc, Tamara Tandara, Karmen Tekavc, Vanja Toplišek, Helenca Urlep, Janja Viher, Tanja Zlodej 3. j – ADM Razredni arka: mag. Savina etina Žuraj Jože Barkovi , Kristijan Cvetkovski, Jaka Dereani, Aleksandra Dežan, Petra Deželak, Samanta umi , Špela Ka i , Jasmina Kobinovi , Dragana Lazi , Klavdija Lesjak, Luka Nerat, Suzana Nikoli , Adrijana

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Pajk, Andreja Petek, Metka Pongra i , Petra Rom, Dijana Sari , Polona Sela an, Ines Vetrih, Mateja Vivod, Tjaša Zorko 4. a - ET Razredni arka: Polona Kramer Natalija Adami , Aljaž Ar an, Barbara Brali , Gregor Bukovšek, Denis Cocej, Maja Gorenjak, Neva Goropevšek, Maja Grobotek, Tanja Gros, Jure Jagri , Monika Kajiš, Laura Kladnik, Mateja Kladnik, Iris Klop i , Katarina Krivec, Mirnesa Kuni , Sabina Lah, Helena Lenko, Lidija Mili , Mojca Moli nik, Natalija Mori, Nataša Mrzdovnik, Antonela Pranji , Florjana Sušec, Kristjan Troskot, Tjaša Zavšek 4. b - ET Razredni arka: Branka Vidmar Primoži Blaž Bra un, Katarina Bre ko, Peter Centrih, Matic anžek, Matija Erjavec, Biljana Gavri , Urška Jevšinek, Maja Klapši , Mia Ko evar, Janez Korošec, Mojca Koštomaj, Amanda Krajnc, Damjan Macuh, Suzana Odži , Andreja Peternel, Petra Savkovi , Katja Štahl, Zvonka Šuster, Žiga Vinder, Anja Zidar, Laura Zore, Andreja Zupan, Tanja Žafran 4. c - ET Razredni arka: Aleksandra Adam Knez Sara Baluh, Gašper Cvek, Mitja Deželak, Nina Gore an, Tjaša Gros, Andrej Grubi , Jernej Hrastnik, Monika Koražija, Jure Krajnc, Kristina Kronovšek, Tjaša Kupec, Aleksander Levar, Lidija Malek, Maja Medenjak, Karmen Motoh, Roman Ora , Luka Pe nik, Sonja Peer, Tadej Plemenitaš, Rok Polenšek, Maša Prislan, Melita Stiplošek, Zdenka Šoštar, Simeun Šuli , Natalija Ulaga, Anja Vižin, Simona Volf, Barbara Vuk, Tina Zupan, Matejka Žohar 2. a – ET PTI Razredni arka: Marj ana Leva Bukovnik Gregor Bratkovi , Jure Brglez, Sandi ebular, Matej remožnik, Klemen Dikli , Goran Dimitrijevi , Nina Florjan Urankar, Jasmina Gros, David Jelen, Anja Jesenšek, Rebeka Kolar, Janja Kosma , Mateja Oblak, Romana Pikl, Marija Rakun, Denis Remše, Katja Rotar, Gregor Semprimožnik, Evgen Sinkovi , Martina Strmšek, Andrej Stuhne, Nataša Škorc, Dragica Špegel, Andreja Štekovi , Mateja Švajger, Jerica Tuhtar, Aleksandra U akar, Marko Urajnek, Tadej Veljanovski, Tinka Volovšek 2. b – ET PTI Razredni arka: Helena Muha Tea Baštevc, Elvira Bavrk, Nedeljka Beki , Suzana Brezak, Robert Cenc, Tadeja akš, Sandra akš, Nataša ebular, Igor ernoša, Lucija Deršek, Janja Fidler, Jernej Gol er, Iris Gorjup, Janez Grosek, Sašo Her ek, Lena Jezernik, Vanja Kloko ovnik, Denis Kralj, Daniela Mari , Andreja Martinovi , Tadeja Mikše, Andreja Pe ar, Nina Podergajs, Štefi Ribi , Janja Šeligo, Mateja Šket, Valerija Toplišek, Jerneja Žgajner


2. c – ET PTI Razredni arka: Matej a Obrez Elizabeta Bernat, Vesna Brki , Mojca Bukošek, Sanda Burzi , Jožica Golena , Nataša Golob, Barbara Hribernik, Petra Jesenšek, Matic Kaji , Katja Kajtna, Bojan Krivec, Iva Mati , Suzana Mikša, Aleš Mirnik, Marjanca Painkret, Kristina Perko, Gregor Petrovi , Janja Podrekar, Sla ana Radi , Danijela Riki , Jožica Smodej, Katja Škof, Alja Uratnik, Barbara Vasle, Sabina Vehovar, Lidija Zapušek, Mihael Zupanc 2. – ET PTI Razredni arka: Lu ka Rednak Barbara Brežnik, Mateja Cajner, Andreja Debelak, Uroš Drolc, Adrijana Furlan, Dijana Gregur, Miro Grofelnik, Tamara Jurenec, Jasmina Juri , Matejka Kanovnik, Anže Kladnik, Natalija Kladnik, Lidija Križnik, Vanja Kukovi , Karmen Lavbi , Matjaž Matek, Katarina Pažon, Aleš Pernišek, Nikolina Pivaševi , Irena Rozman, Anže Skaza, Boban Suknovi , Aljoša Teržan, Robert Titovšek, Urban Urleb, Gašper Vinder, Grega Walland, Mirjana Zapušek 2. d – ET PTI Razredni arka: Zdenka Grlica Ardiane Bajraktari, Adnana Balti , Polonca Bek, Katarina Boži , Mojca Marija retnik, Dijana akovi , Monika Gunzek, Mateja Ho evar, Eva Hrup, Ina Hunski, Martina Jeseni nik, Gorana Jov i , Mateja Kostevc, Tjaša Kova , Milena Kova evi , Alenka Krajnc, Jasmina Kramžar, Valerija Ljubi , Jasmina Ov ar, Marina Pec, Jelena Pejanovi , Sabina Persolja, Elma Pobri , Metka Podlogar, Janja Požun, Helena Radi , Sanja Ramšak, Nika Škoberne, Tadeja Škrni ki, Sanja Tuvi , Anja Vrbek, Katja Zakonjšek

LETO 2007

3. – TRG Razrednik: Christjein Ben ina Damir Amidži , Rok Antolinc, Mitja Benetek, Alena Du anovi , Lea Felicijan, Diana Goršek, Tadej Horvat, Klavdija Kajta, Jurij Kopinšek, Marija Petra Košec, Urška Kušar, Vinko Mateši , Barbara Mlja , Marko Pergamož, Anja Poto nik, Klara Pušnik, Sanja Sankovi , Monika Selevšek, Nerfid Šumi , Zvonka Toplak, Denis Vengust, Dalibor Zubi , Meta Zupanc 3. d – TRG Razredni arka: mag. Helena Mešnjak Karmen Bu ar, Tomaž Cizrl, Jasmin Dautbegovi , Dejan Davidovi , Joži Drobne, Blaž Galuf, Žiga Gošler, Klemen Grabler, Janja Grah, Anja Jakop, Saša Kamplet, Matej Kau i , Tamara Kopinšek, Jadranka Koprivnik, Ardiane Krasniqi, Klemen Leban, Barbara Ma ek, Marjana Molan, Sabina Nuhanovi , Tadej Stojan, Klavdija Trnovšek, Estera Trupej, Mojca Vetrih, Tanja Železnik, Denis Žnidarši

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

3. e – TRG Razredni arka: Tanj a Štante Ben ina Aleš Anderluh, Matej Cvetko, Marko okl, Silvija Dori , Jernej Grahut, Milan Grgur, Brina Hodnik, Josip Juhas, Aleš Karni ar, Damjana Kitak, Tanja Kiti , Jurij Komes, Doroteja Kubale, Matija Marcen, Tanja Obu, Goran Pavlekovi , Lea Poto nik, Sabina Ravnjak, Barbara Seli , Natalija Seli , Aleksander Sluga, Leon Toman, Tamara Trunkelj, Tjaša Turnšek, Žiga Zupanc, Boštjan Žolger 3. f – TRG Razredni arka: Alenka Pav lin Marina uri , Simon Erman, Sabina Geršak, Goran Jankovi , Darja Jeraj, Fran ek Kramer, Dejan Kukovi , Petra Lever, Klemen Lipovšek, Matic Lovrek, Maja Matko, Dejana Nikoli , Rok Oder, Nataša Padežnik, Alja Prgin, Amadej Šopar, Romina Špiljak, Aljaž Tilinger, Klemen Tominšek, Jernej Verhovšek 3. g – ADM Razredni arka: Tatj ana Kosi Helena Akma i , Helena Berneker, Jože Blatnik, Sanja Boži nik, Sandra Hlevnjak, Urška Hmelak, Tadej Hudina, Natalija Jazbec, Mitja Knez, Špela Ko evar, Nina Kos, Suzana Kunsti , Izabela Lukovi , Jasmina Mlakar, Mateja Pe ovnik, Teja Praznik, Branka Radi , Vesna Simon i , Sebastjan Skutelj, Marko Šmigoc, Špela Verstovšek, Azra Zuki 3. h – ADM Razrednik: Stane Vizj ak Karmen Bevc, Mihaela Bevc Mohar, Nina Bra un, Sara Brezinš ak, Ines Drofenik, Snežana Feldin, Lara Grosek, Indira Jahiri, Iris Janeži , Katja Jesih, Lea Kladnik, Simona Krajnc, Tamara Kumer, Ines Mavher, Leja Peni , Nataša Pilih, Marija Pirjevec, Saša Ropert, Jerneja Sedeljšak, Amela Selimovi , Veronika Sigmund, Bojana Stojnšek, Maja Šoštari , Lidija Vajdi , Marjanca Žaberl 3. i – ADM Razredni arka: Simona Sever Pun oh Nina Balant, Tamara Bregar, David But, Bojana udi , Danijela Došen, Ardian Elshani, Aleksander Gali i , Domen Godec, Katja Habe, Nataša Jerkovi , Manuela Komljen, Jerneja Krameršek, Jasmina Lovri , Dejan Nikoli , Anita Pergovnik, Marina Pijetlovi , Aleksander Sandi Polajžer, Nikola Prodanovi , Tamara Ramšak, Kristjan Ravnjak, Borut Ribizel, Suzana Suknovi , Sla ana Vignjevi 4. a - ET Razrednik: Peter Perši Urška Arh, Tea Ažman, Helena Cerovšek, Jože eli , Špela Dernulovec, David Drofenik, Damijana Flis, Tanja Jerovšek, Maja Kranjc, Mateja Kumprej, Natalija Kunej, Janja Kuzman, Janja Lednik, Klementina Madjari , Mateja Novak, Sanja Obrez, Aleksandra Pavlovi , Petra Polšak, Borut Ravnak, Anja Romih, Tina Slokan, Matjaž Somrak, Mitja Spolenak, Žiga Teršek, Neža Trimovska, Daniela Trivundža, Nika Veljanovski, Andrej Zakelšek, Pia Žagar, Andreja Žibovt


4. b - ET Razredni arka: Irena Lasnik Blanka Agrež, Špela Bornšek, Tanja De ar, Polona Dragar, Anja Gajser, Jasna Halilovi , Nataša Junež, Jernej Jurak, Robert Kolar, Marko Koštomaj, Helena Križan, Aida Merdanovi , Doroteja Novak, Maruša Oset, Petar Pavli , Barbara Polak, Nuša Posedel, Nataša Recko, Rok Romih, Žan Sekirnik, Kaja Soršak, Primož Šeško, Anja Škoberne, Mateja Ulaga, Sanja Urankar, Špela Urleb, Urška Voh, Manja Zupanc, Silva Zupanc, Aleksandra Žurej 4. c - ET Razredni arka: Dagmar Konec Urška Antloga, Boštjan Arzenšek, Urška Beršnjak, Žiga Blatnik, Aleš Cokan, Renata Cvirn, Rok Deželak, Urška Drofelnik, Dejan Duronji , Tjaša Fonda, Saša Gobec, Maja Gradi , Sanit Hadži , Aljaž Hrustel, Tamara Humski, Jasmina Kandorfer, Tadej Korber, Matej Kruši , Petra Mlinari , Melita Nova an, Nives Plevnik, Miha Pozni , Tajda Ratajc, Jasna Romih, Elvir Salihbaši , Daniela Sivka, Vesna Staroveški, Monika Tomaši , Urška Vinder, Tomaž Vre ko, Aleksander Žmaher, Tina Žuntar 2. a – ET PTI Razrednik: Oskar Sel an Karmen Aleš, Amela Bajrektarevi , Janja Božnik, Medina erani , Irena Drofenik, Barbara Flis, Matevž Gol er, Urška Goru an, Duška Grušovnik, Nina Hribernik, Janja Jazbec, Mateja Jazbinšek, Mojca Jevšnik, Marjana Jozi , Urška Korošec, Luka Košutnik, Alenka Kotnik, Marjana Kukovi , Dario Kukovi i , Rok Marn, Ankica Milji , Sabina Mramor, Sandi Plav ak, Maja Povalej, Tadej Stopar, Klemen Vojsk, Urška Vok, Janja Volavšek, Tinka Volovšek, Samantha Zuka, Urška Žolger 2. b – ET PTI Razredni arka: Beatrika Jernej c Lidija Brezovec, Aleš Celinšek, Petar Ciganovi , Marko Cokan, Natalija ebular, Radovan Daki , Simona Deželak, Jasmina Draksler, Mateja Gaberšek, Irena Horjak, Aleksandra Hudek, Maruša Janžekovi , Sandra Kamenšek, Daniel Kiti , Maja Krajnc, Martina Lazar, Barbara Ljubi , Ana Metli ar, Ksenja Miler, Mirza Muji , Boštjan Perc, Blaž Sitar, Gašper Štrovs, Klavdija Štus, Dejan Tašner, Karmen Turk, Sara Verbek, Sara Verbi , Anja Vozli , Amerita Zagorc, Matic Zamernik, Andraž Žibret 2. c – ET PTI Razredni arka: Simona Barabaš Vesna Borši , Martina Cigale, Andreja Gajšek, Maja Grabner, Janja Horvat, Ivana Hrvat, Jasmina Jakupovi , Maruša Kavšek, Amela Keranovi , Jožica Kladnik, Mateja Korže, Alja Kos, Marjeta Kovše, Jasna Kri aj, Katja Kristan, Januš Lon ar, Monika Miklavc, Kaja Novak, Alja Pe ari , Iris Poli nik, Tjaša Poto nik, Maruša Rukav, Aljoša Sluga-Štorman, Mateja Šošter, Anja Štorek, Teja Urbanija, Dušan Verdel, Pia Zbi ajnik, Kristina Zupan i , Polonca Žertek

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

2. – ET PTI Razredni arki: Alenka Gotlin Polak, Mateja Obrez Monika Avfli , Majda Ceglar, Duška Cvijanovi , Karmen Ferlež, Božana Gavri , Kristina Hrastovec, Karmen Karažija, Lea Kotnik, Mojca Kova , Tijana Kožar, Špela Kragolnik, Sandra Krajnc, Tjaša Kukovi , Vesna Kumer, Ksenja Laca, Tamara Majer, Janja Maurer, Lilijana Okorn, Jasmina Perc, Katarina Per i , Maja Plaznik, Jasmina Podlesnik, Špela Postrpinjek, Petra Požun, Maja Romih, Eva Roži , Mojca Seli , Klavdija Strojanšek, Mateja Škali ki, Brigita Špitalar, Lucija Tašker

LETO 2008

3. – TRG Razredni arka: Tatj ana Trupej Urban Anderli , Miha Bergant, Muhamet Beriša, Samantha Borovšek, Aleš Cizej, Suzana eplak, Anja ernevšek, Jasmina Dergi , Amela Dizdarevi , Anel Filovi , Boštjan Grabner, Matej Hercl, Jasminka Pari , Patrik Paul, Dovorin Polenek, Viktorija Praprotnik, Sabina Predovnik, Ivanka Radman, Benjamin Recko, Rahime Sadikaj, Sanja Trivan, Petra Vuk, Saša Vuk 3. d – TRG Razredni arka: Marj etica Koštomaj Gašperši Matic a ulovi , Jasmina Gajšak, Sanja Halužan, Nejc Jagi , Sara Kampuš, Denis Knez, Barbara Kova i , Lucija Krajnc, Igor Kuljanac, Klementina Kveder, Eva Lebi , Doroteja Leskovšek, Franja Margu , Boštjan Markovi , Ines Mo ilar, Damjan Muzel, Jernej Petek, Miha Podkrajšek, Aleksandra Rebi , Sara Rebi , Tamara Senica, Dragica Simi , Rok Strašek, Tomaž Šeško, Sašo Zorzini, Tomislav Žnidar 3. e – TRG Razredni arka: Barbara Kvas Ocvirk Diana Arnšek, Martina okelc, Karmen Dobrina, Maja Gerlih, Miha Gorši , Marko Grilec, Sanja Her ek, Urban Ipšek, Žiga Ko iš, Daniel Majeri , David Marš, Metka Metli ar, Bojan Mo i , Vesna Pe ek, Marko Perc, Denis Popovi , Mišo Privšek, Domen Remše, Valentina Rezman, Urška Rotar, Igor Sokolovski, Gorazd Tratnik, Maja Vipotnik, Vesna Višnar 3. f – ADM Razredni arka: Nataša Strašek David Babi , Sven Bombek, Rok Brance, Tamara Cesarec, Miha Dolinar, Murat Duri , Mirela Hairlahovi , Alma Javor, Mihaela Koper, Darja Kova i , Mitja Kuzman, Sokol Lutolli, Uroš Novak, Sergeja Pintari , Matjaž Plantak, Sandra Podvršnik, Mateja Škerget, Tamara Tadina, Alen Vrhovšek, Larisa Vrabi 3. g – ADM Razredni arka: Danica Kocijan Kiker Dalida Cafuta, Lea Debeljak, Denis Drapi , Sabrija Drndi , Tamara Holobar, Martina Kamenšek, Dejan Kos, Nataša Kunšek, Alen Lednik, Maja Natek, Žiga Ov jak, Rok Rovan, Daša Schweiger, Irena Sporiš, Maksi Stožir, Amadej Škratek, Matevž Tašler, David Tratnik, Urban Videc, Andreja Zacirkovnik, Anika Zupan i


3. h – ADM Razredni arka: Zdenka Grlica Katja Bevc, Zora izmi , Majda Drame, Tanja Droždan, Elvisa Džafi , Rebeka Fekonja, Sara Horvat, Maja Janžekovi , Maša Kolenc, Tjaša Kos, Jasna Kožuh, Milena Kukovi , Vanja Man i , Polona Mastnak, Natalija Metelko, Sabina Podpe an, Ajshe Rizanaj, Nadina Smaji , Sara Stropnik, Petra Vidic, Tadeja Zupanc 4. a - ET Razredni arka: Lilijana Pov alej Žiga Baloh, Iris Centrih, Anja Grum, Klemen Guzej, Azra Jahi , Sabina Keranovi , Patricija Kidri , Maja Kopušar, Katja Kosma , Mišel Kova evi , Ljubica Ljubi , Sabrina Matuš, Lea Okorn, Jernej Peši , Teja Petelinšek, Ivan Radi , Aljaž Remic, Janja Robida, Rok Rop, Živa Sivka, Tina Slokan, Damjan Stakne, Anja Švab, Davorin Ulipi, Petra Urleb, Klemen Vavri uk, Martina Vre ko, Martina Vrešak, Nika Vuk, Peter Žaberl 4. b - ET Razredni arka: Suzana Suholežnik Sara Antoli , Maja Arti , Simon Bukovski, Valerija Bukšek, Andraž ernej, Dijana Devi , Dragana Dobrijevi , Matej Gorjup, Andrej Hodnik, Tanja Hudin, Nives Kova i , Blaž Kramberger, Šeherezada Krasni i, Suzana Kunsti , Simona Mihel i , Mateja Mikša, Natalija Novak, Tjaša Potecin, Samo Pušnik, Svetlana Radi , Anja Rajh, Anja Štravs, Polonca Vehovar, Jasna Vrhovšek, Andreja Vuruni , Andrea Zalezina, Alen Založnik, Sven Založnik, Jasmina Zorman 4. c - ET Razredni arka: Melita Podgoršek Kaja Arli , Tamara Cestnik, Damjan Dobrovšak, Marko Drlja a, Denis Kantužar, Tilen Kompan, Špela Kozovinc, Matic Melanšek, Sonja Melki , Andreja Mo i , Matic Mohor i , Nataša Okoli , Katja Ploh, Dejan Podlesnik, Tjaša Podrekar, Minela Proši , Žiga Razboršek, Nenad Risti , Božidar Smilji , Mateja Stropnik, Irena Šarlog, Tjaša Šoster, Ana-Marija Tratnik, Urša Trogar, Aldina Tursi , Nastja Zajc, Tamara Želimorski 2. a – ET PTI Razredni arka: Andrej a Rom Staš Anderli , Simona Antlej, Mojca Bergant, Jasmina Durakovi , Damijana Frece, Drago Gra nar, Vlasta Hanži , Marjetka Krajnc, Katarina Kri aj, Ana Lederer, Maja Levc, Maja Lon ar, Borut Mikulan, Petra Mikulan, Adnan Muji , Duška Neni , Martina Novakovi , Sašo Otavnik, Blaž Podvornik, Emilija Polenek, Barbara Sikošek, Klemen Stakne, Gašper Štrovs, Matej Vojsk, Alenka Vrhovnik, Tina Zaponšek, Alija Zevnik, Klara Žibert, Lara Žlof

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

2. b – ET PTI Razredni arka: Polona Kramer Thomas Bombek, Martina Bostner, Petar Ciganovi , Polonca Gajšek, Tadej Gorjup, Denis Jagar, Sanja Kalni anec, Darja Koražija, Jožica Kova , Sanja Kova evi , Alenka Kumer, Urška Kunej, Matija Laznik, Sanja Mari , Boris Marinovi , Nadja Mo ilar, Tatjana Natek, Denis Oset, Boštjan Poto nik, Barbara Ramšak, Emica Rezar, Sandi Sinanovi , Tadeja Škorja, Darja Šuster, Rene Trauner, Dragiša Vasi , Ljubiša Vasi , Miroslav Vasi , Katarina Vizlar, Nina Vrabi , Dejan Zakšek 2. c – ET PTI Razredni arka: Aleksandra Adam Knez Kristijan Cvetkovski, Aleksandra Dežan, Petra Deželak, Samanta umi , Karmen Eberlinc, Anja Jakob, Aleksander Jugovar, Špela Ka i , Karmen Karažija, Dragana Lazi , Klavdija Lesjak, Suzana Nikoli , Adrijana Pajk, Metka Pongra i , Maja Repas, Zvonko Ropert, Dijana Sari , Polona Sel an, Klavdija Šket, Ines U akar, Ines Vetrih, Mateja Vivod, Tjaša Zorko 2. – ET PTI Razredni arka: Dora Glav nik Živa Bauman, Nina Cizrl, Sanja Cvijanovi , Martina Deželak, Sanja or ievska, Barbara Esih, Matejka Fevžer, Melisa Fric, Natalija Hrovat, Jasmina Korez, Sara Kos, Kaja Koteska, Tjaša Mikoli , Maja Otorepec, Barbara Peter, Renata Pivaševi , Mihaela Pondelak, Ines Simuni , Tanja Smogavc, Anja Strnad, Tamara Tandara, Vanja Toplišek, Helena Urlep, Janja Viher

LETO 2009

3. – TRG Razredni arka: Jasmina Bornšek Sonja Arn nik, Tamara Bednji ki, Matic Berzelak, Mateja Burkelc, Agata Cesarec, Sabina Cesarec, Mojca Cmagar, Blaž adej, Blaž Florjanc, Žiga Golobi , Dejan Jelaš, Tadej Kostanjšek, Andreja Kropf, Sanja Marti , Karmen Meznari , Tadej Moli nik, Aleksandra Planinac, Luka Praznik, David Preložnik, Peter Prodanovi , Kristina Skurnšek, Jure Šeško, Tjaša Titovšek, Primož Zeli , Blaž Zorko, Tomaž Zorko 3. d – TRG Razredni arka: Nataša Slapnik Merisa Amidži , Albulena Badallaj, Snežana Bojani , Simona Dobo nik, Damjan Gorjanc, Karmen Hrup, Robert Jakopin, Ingrid Koprivc, Nataša Kristan, Filip Miklavc, Dragan Mo i , Martina Motoh, Nives O ko, Kristina Pa nik, Katja Pasari , Mitja Pažon, Nina Pe nik, Luka Peer, Jože Podhraški, Petra Polajžar, Rok Sajko, Andrej Trstenjak, Monika Valner, Danijel Verboten Mastnak, Jasmina Vidi , Lea Volf, Danijela Vre ko Verhovšek


3. e – TRG Razredni arka: Monika Brglez Monika Bevc, Vida Bra i , Nina ebular, Danijela Drlji , Jernej Es, Tilen Gaber, Medina Javor, Doroteja Jelen, Kole Kederov, Ana Klinar, Janez Krizman, Jernej Križnik, Simona Polajžar, Maja Prevolšek, Darjan Pukmajster, Vesna Pušnik, Metka Šeligo, Nastja Škrjanec, Marina Štimulak, Tamara Štimulak, David Tratnik, Matej Tržan, Mihael Verk, Tanja Vidergar, Adriana Žaberl 3. f - ADM Razredni arki: Sabina Jerman, mag. Lucija Zidanski Mojca Benetek, Patricija Blaj, Aleks Cafuta, Danijela Djukari , Darijo Dragosavac, Sanja Gavri , Klaudija Golavšek, Aleksandar Grbi , Kaja Ivanovi , Mihaela Jelen, Teja Kugler, Špela Likar, Simona Lipi nik, Saša Opr kal, Mirjana Petrovi , Katarina Smonkar, Tanja Štor, Tatjana Šumiga, Polonca Vehovar, Tanja Vodeb, Nina Žerjav 3. g - ADM Razredni arka: Irena Lasnik Katarina Bevc-Mohar, Armin Borši , Gašper Bra i , Alenka Brežnik, Ana Marija Cesar, Vesna Cverle, Marjana Fartelj, Tamara Gabrovec, Renato Hohnec, Sibila Hrn i , Špend Ibrahimi, Nataša Kebli , Alen Klembas, Petra Kolenc, Tjaša Kozmus, Anja Kropej, Klavdija Lorbek, Fija Pe enko, Milan Plav ak, Vesna Ramšak, Sara Recko, Anja Ulipi 4. a - ET Razredni arka: Gordana Grajžel Benja Bele, Nejc Blatnik, Nina Bukovc, Andrej Bukovšek, Nuša Centrih, Monika Dimec, Anja Drobne, Petra Grofelnik, Lejla Jahi , Natalija Jakopanec, Alja Koren, Rebeka Kos, Marina Kova i , Sergeja Matijec, Tamara Mihevc, Matic Novak, Patricija Peklar, Metka Rojnik, Tadeja Romih, Jasmina Selimovi , Petra Siter, Matej Tratnik, Urban Verhovšek, Rok Višnjar, Barbara Zajec, Andreja Zorko 4. b - ET Razredni arka: Nada Jeraša Aleksandra Arzenšek, Katja Cmok, Tina Feldin, Andreja Geršak, Polona Hercog, Tjaša Jela i , Tadej Jurkovi , Žiga Knez, Daniela Kopinšek, Anže Kosma , Vesna Kova i , Jasmina Kozole, Lucija Krajnc, Tamara Kramer, Viktorija Ma ek, Jasna Nun i , Barbara Obrez, Ines Peši , Igor Pup evi , Nenad Risti , Alen Romih, Nina Romih, Maruša Sel an, Melita Sivka, Anja Šalamun, Anžej Šmid, Nataša Špes, Lidija Ugovšek, Sabina Verbu , Andreja Vidic 4. c - ET Razredni arka: Dagmar Konec Anita Cmok, Ksenja Droždan, Anja Jecl, Adrijana Jerman, Andreja Jovanovi , Milijana Kneževi , Tomaž Koritnik, Petra Kožuh, Kaja Krempuš, Tatjana Križnik, Aleš Logar, Jasmina Lu i anin, Anita Mastnak, Suzana Milji , Tamara Oblak, Matic Ograjenšek, Sanja Petek, Samanta Posilovi , Katja Sehur, Merjetka

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Sehur, Sara Smodej, Anita Smole, Sabina Tovornik, Marijana Vasiljevi , Irena Zupanc, Vesna Žerak, Tanja Žnidarec 2. a – ET PTI Razredni arka: mag. Jadranka Prodnik Damir Amidži , Marina uri , Lea Felicijan, Sabina Geršak, Darja Jeraj, Jurij Kopinšek, Marija Petra Košec, Fran ek Kramer, Klemen Lipovšek, Matic Lovrek, Barbara Mlja , Dejana Nikoli , Alja Prgin, Amadej Šopar, Klemen Tominšek, Denis Vengust, Jernej Verhovšek, Dalibor Zubi 2. b – ET PTI Razredni arka: Alenka Pav lin Roman Bezjak, Tomaž Cizrl, Matej Cvetko, Marko okl, Dejan Davidovi , Jože Drobne, Klemen Grabler, Brina Hodnik, Tanja Kiti , Tamara Kopinšek, Doroteja Kubale, Barbara Ma ek, Matija Marcen, Lea Poto nik, Sandra Ratajc, Barbara Seli , Natalija Seli , Tadej Stojan, Klavdija Trnovšek, Tamara Trunkelj, Tjaša Turnšek, Denis Žnidarši 2. c – ET PTI Razrednik: Christjein Ben ina Helena Akma i , Nina Balant, Faton Beriša, Helena Berneker, Jože Blatnik, Tamara Bregar, Danijela Došen, Aleksander Gali i , Domen Godec, Sandra Hlevnjak, Tadej Hudina, Nataša Jerkovi , Mitja Knez, Špela Ko evar, Nina Kos, Jerneja Krameršek, Mateja Pe ovnik, Anita Pergovnik, Marina Pijetlovi , Teja Praznik, Nikola Prodanovi , Branka Radi , Tamara Ramšak, Kristjan Ravnjak, Borut Ribizel, Sebastjan Skutelj, Suzana Suknovi , Marko Šmigoc, Špela Verstovšek 2. – ET PTI Razrednik: Stane Vizj ak Karmen Bevc, Mihaela Bevc-Mohar, Nina Bra un, Ines Drofenik, Snežana Feldin, Saša Gaber, Lara Grosek, Iris Janeži , Katja Jesih, Lea Kladnik, Manuela Komljen, Simona Krajnc, Tamara Kumer, Ines Mavher, Jasmina Mlakar, Leja Peni , Nataša Pilih, Marija Pirjevec, Saša Ropert, Jerneja Sedeljšak, Amela Selimovi , Veronika Sigmund, Bojana Stojnšek, Maja Šoštari , Lidija Vajdi , Marjanca Žaberl


Sestavljanka Poslovno-komercialne šole ne bo nikoli dokon ana … Dokler bo obstajala šola, bomo dodajali nove del ke v mozaik. Pridružite se nam.

Poslovno-komercialna šola Celje


3B /

,

Profile for mojca knez šket

Zbornik PKŠ Celje  

Zbornik ob 140-letnici

Zbornik PKŠ Celje  

Zbornik ob 140-letnici

Profile for mojcaks
Advertisement