Page 1

E-revija | Junij 2017

SLOVENCI PO SVETU

Podeljena priznanja nagrajencem natečaja za dela o Slovencih v zamejstvu in izseljenstvu SLOVENCI PO SVETU

Pahor in Van der Bellen v Celovcu na slovesnosti ob jubileju Slovenske gimnazije SLOVENCI PO SVETU

Srečanje zamejskih učiteljev v Ledincah

1


// IZ TOKRATNE ŠTEVILKE

SLOVENCI PO SVETU

PODELJENA PRIZNANJA NAGRAJENCEM NATEČAJA ZA DELA O SLOVENCIH V ZAMEJSTVU IN IZSELJENSTVU

9

KULTURA

PAHOR IN VAN DER BELLEN V CELOVCU NA SLOVESNOSTI OB JUBILEJU SLOVENSKE GIMNAZIJE

SLOVENCI PO SVETU

SREČANJE ZAMEJSKIH UČITELJEV V LEDINCAH 5

13

Moja Slovenija www.slovenci.si

PREVODI

KONTAKTI

Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu

STA

+386 1 230 80 00 info@slovenci.si

UREDNIŠTVO

STA

SPREMLJAJTE NAS

Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija

FOTOGRAFIJA NA NASLOVNICI



IZDAJATELJ

GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK

Marjan Cukrov

OBLIKOVANJE IN PRELOM

STA


// KULTURA

Plečnikova Ljubljana v Sarajevu 23. maja 2017 je v sarajevski mestni hiši (Vijećnici) potekala otvoritev razstave “Plečnikova Ljubljana” v okviru mednarodnega obeleževanja Plečnikovega leta 2017. Otvoritev razstave so z nagovori pospremili znameniti sarajevski arhitekt slovenskega rodu Ivan Štraus (ki je razstavo tudi odprl), sarajevski arhitekt mlajše generacije Nihad Babović, ljubljanska arhitektka Barbara Rozman Bider, namestnik župana Sarajeva Milan Trivić in veleposlanik mag. Iztok Grmek. Dogodek je bil zelo uspešen in dobro obiskan, tako s strani slovenske skupnosti v BiH kakor tudi s strani lokalne diplomatske, kulturne in znanstvene skupnosti. Razstava bo odprta do 8. 6. 2017.   Veleposlaništvo RS v Sarajevu

1


30 letnica pogumne založbe Weisser V torek, 23.maja 2017, je v Celovcu praznovala svojo 30-letnico delovanja ena od ključnih inštitucij koroških Slovencev, Založba Wieser. Ob tem visokem jubileju se je njen ustanovitelj in vodja, legendarni Lojze Wieser v daljšem kulturno-publicističnem programu skupaj s prijatelji ozrl na prehojeno pot, ki je močno zaznamovala tudi boj koroških Slovencev za svoje pravice. Ob tem pomembnem jubileju so založniku Lozetu Wieserju čestitali veleposlanik RS v Avstriji Andrej Rahten, generalni konzul RS v Celovcu Milan Predan in Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.   Marjan Cukrov

Dnevi slovenskega filma v Pulju

Od četrtka, 18. maja, do nedelje, 21. maja, so v Pulju potekali dnevi slovenskega filma. Priredilo jih je Slovensko kulturno društvo Istra v sodelovanju s Pula Film Festivalom, Kinom Valli in Slovenskim filmskim centrom. Slovesno odprtje prireditve je bilo v četrtek, 18. maja 2017, ob 19. uri. Med drugimi sta se ga udeležila minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc ter direktorica Pula Film Festivala Gordana Restović. Več o vsebini filmov lahko preberete tudi na spletni strani Kina Valli.

2


// KULTURA

Dneva novega slovenskega filma v Sarajevu 11. in 12. maja 2017 sta se v Sarajevu odvila Dneva novega slovenskega filma. Več kot 130 obiskovalcev mednarodno uveljavljenega Kina Meeting Point, v katerem nacionalne kinematografije (Španija, Turčija, Švedska, Italija, …) skozi vse leto redno prikazujejo dosežke svojih filmskih ustvarjalcev in ki je hrbtenica največjega filmskega festivala v regiji: “Sarajevo film festival” si je v dveh večerih ogledalo film Nočna ptica, režiserke Špele Čadež, film Šiška Deluxe, režiserja Jana Cvitkoviča, in film Srečno, Orlo, režiserke Sare Kern, ter Nočno življenje, režiserja Damjana Kozoleta. Uvodoma je Dneva novega slovenskega filma odprl veleposlanik RS v Sarajevu mag. Iztok Grmek, na predstavitvi pa je sodelovala in občinstvo pozdravila koproducentka filma Nočno življenje Amra Bakšić Čamo. V dveh dneh so si obiskovalci tako ogledali dva celovečerna filma, ki sta ju podpisala Jan Cvitkovič in Damjan Kozole, ter dva kratka, ki sta ju ustvarili režiserki Špela Čadež in Sara Kern. Vsi prikazani filmi pa so obiskovalce navdušili z refleksijo časa, predvsem pa z individualnimi usodami posameznikov, ki v primežu globalnega in velikokrat preveč banalnega sveta iščejo in hlepijo po ljubezni ter se borijo za preživetje. Projekt, ki sta ga finančno podprla Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Slovenski filmski center, je v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Sarajevu, Društvom Slovencev Ivan Cankar v Sarajevu, Centrom za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri FF UL in z že omenjenim s Slovenskim filmskim

Dneva slovenskega filma je odprl Veleposlanik Slovenije v Sarajevu Iztok Grmek.

centrom idejno zasnoval in organizacijsko pripravil ter realiziral mag. Pavel Ocepek, učitelj slovenščine na tuji univerzi (Lektorat slovenskega jezika na Oddelku za slovanske jezike in književnost FF UNSA), vsebinsko pa je program sooblikovala Nerina T. Kocjančič, vodja distribucije in promocije pri Slovenskem filmskem centru, pri logistiki pa je na pomoč priskočila mag. Maja Žužek z Ministrstva za zunanje zadeve RS.   mag. Pavel Ocepek, učitelj slovenščine na tuji univerzi

3


// NOVICE

Slovenščina malo drugače – poletna šola Združenje slovenska izseljenska matica v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport ter z Zavodom RS za šolstvo in Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti letos drugič prireja ustvarjalno poletno šolo za otroke, stare od 12 do 15 let, z naslovom Slovenščina malo drugače. Potekala bo med 23. in 29. julijem letos v Gorenju pri Zrečah. Ob učenju jezika bodo otroci tudi likovno ustvarjali. Šolo bodo vodile tri učiteljice. Katarina Rebič, Lea Lehner bosta poučevali slovenščino, Natalija Veselič-Martinjak pa likovni pouk. V Centru za šolske in obšolske dejavnosti bodo v času šole nameščeni tudi otroci iz Slovenije, tako, da bodo lahko tisti otroci, ki živijo v tujini, v druženju z njimi izboljševali svoje znanje slovenščine.

Dom CŠOD Gorenje pri Zrečah. Vir: CŠOD

VEČ Prijave sprejemajo do 31. maja 2017 na elektronski naslov jasmina.ilic@ zdruzenje-sim.si ali po navadni pošti na naslov Združenje SIM, Cankarjeva 1, 1000 Ljubljana, Slovenija. Več informacij in razpisno dokumentacijo dobite na spletni strani Slovenske izseljenske matice.

Koroškim Slovencem evropsko nogometno prvenstvo avtohtonih skupnosti Avstrijska Koroška bo leta 2020 gostila evropsko nogometno prvenstvo avtohtonih narodnih skupnosti Europeado 2020, so odločili na kongresu združenja evropskih narodnih manjšin (FUEN) v Romuniji. Povod za kandidaturo je stota obletnica plebiscita na Koroškem, ki jo bodo obeležili prav leta 2020. Koroški Slovenci so delegate FUEN prepričali s čustveno predstavitvijo in koherentnim konceptom, je v sporočilu za javnost obrazložilo združenje. Sto let po plebiscitu na Koroškem Europeada slovenski manjšini ponuja priložnost, da spomni na težave, s katerimi se soočajo. Tekmec avstrijske Koroške za orga-

4

nizacijo je bila nemško-danska regija Sonderjylland-Schleswig. Europeado so do zdaj izpeljali trikrat. Leta 2008 je turnir gostil švicarski Grisons, kjer živi romansko go-

voreča manjšina, leta 2012 Lužiški Srbi v Nemčiji, leta 2016 pa Južni Tirolci in Ladinci v Italiji. Nazadnje je ekipa Koroška/Kärnten osvojila tretje mesto, leta 2012 pa četrtega.


// NOVICE

Srečanje zamejskih učiteljev v Ledincah

V Ledincah pri Beljaku na Koroškem so se med 20. in 22. aprilom zbrali učitelji šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, učitelji z dvojezičnih šol v Avstriji ter učitelji slovenščine na Madžarskem in na Hrvaškem. Srečanje postaja že tradicionalno. Prvega so priredili pred osmimi leti v Piranu, da bi zamejske učitelje bolje povezali, jih bolje strokovno usposobili in jim pripravili novosti. Od takrat se vsako leto srečajo v eni izmed sosednjih držav, kjer se poučuje slovenski jezik kot jezik manjšine. Letošnjega je prišlo 40 učiteljev iz celotnega zamejstva. Učitelji, ki delujejo v večjezičnih okoljih, so se udeležili strokovnih predavanj, poleg tega pa so si med seboj izmenjevali izkušnje. Kot vselej so v sklopu srečanja potekali tudi tako imenovani utrinki iz zamejstva in Slovenije. Učitelji so predstavili novosti iz držav, iz katerih prihajajo, in so se jim zdele pomembne za kolege. Udeleženci so obiskali več dvojezičnih šol, kjer so potekale hospitacije pri dvojezičnem pouku. Sestali so se tudi z vodstvi šol. Predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so udeležencem zagotovili, da bo ministrstvo še naprej skrbno spremljalo dogajanje v zamejskem šolstvu in nudilo potrebno strokovno, logistično in politično podporo slovenski manjšini.

5


6


// SLOVENCI PO SVETU

Minister Žmavc na spominski slovesnosti za selske žrtve

“Selske žrtve so simbol upora proti večvrednostni rasni ideologiji, sebičnosti posameznikov in voditeljev, da si nekdo vzame pravico, da svoje hotenje in egoistične želje razglasi za najvišjo vrednoto, edino resnico in pravico. Spominjajo in opominjajo nas na tragično preteklost, ki se ne sme ponoviti.” Dne 26. aprila 2017 se je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Gorazd Žmavc, udeležil spominske slovesnosti za 13 selskih žrtev na Dunaju. Slovesnost ob spominu na 13 koroških Slovenk in Slovencev iz Sel, Železne Kaple in Borovelj, ki so bili, zaradi odpora nemškemu nacionalsocializmu obsojeni na smrt in dne 29. aprila 1943 obglavljeni na dunajskem Deželnem sodišču, že tradicionalno organizirata Klub slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD) in Veleposlaništvo Republike Slovenije na Dunaju. Spominska slovesnost je potekala na dunajskem Deželnem sodišču, kjer je minister Gorazd Žmavc skupaj z Wolfgangom Brandstetterjem, avstrijskim zveznim ministrom za pravosodje, Petrom Kaiserjem, deželnim glavarjem avstrijske Koroške, Michaelom Ludwigom, svetnikom v Mestni občini Dunaj, Friedrichom Forsthuberjem, predsednikom Deželnega sodišča na Dunaju, Andrejem Rahtenom, veleposlanikom RS na Dunaju in s člani in članicami KSŠŠD položil vence in se poklonil selskim žrtvam. Minister Gorazd Žmavc, visoki predstavniki zvezne, deželne in občinske ter sodne oblasti iz Avstrije, in predstavnika KSŠŠD, Jana Trap,

predsednica in Jakob Stadler, podpredsednik, so vse prisotne tudi nagovorili v svečanem programu, ki je sledil. V spominu na trinajst selskih žrtev so govorniki obsodili dejanja takratnega režima, poudarili pomen te spominske slovesnosti, ne le kot spomina, ampak tudi opomina in spodbude za razmislek v luči trenutnih razmer v Evropi in svetu, ter izpostavili zgodovinski razvoj in pomen ponovne vzpostavitve prava in pravice na sodiščih. Minister Gorazd Žmavc je povedal, da se s takšnimi dogodki na kulturen in dostojen način spominjamo vseh, ki so z odporom proti krivičnemu režimu s svojim življenjem plačali visok davek, da bi lahko preostali živeli v miru in svobodi. Pozval je, da naj v spoštljivem spominu na trinajst selskih žrtev in na vse tiste, ki so se odločno postavili v bran svobodi in slovenstvu, spodbujamo dialog ter strpnost, krepimo medsebojne odnose za lepšo prihodnost narodov na obeh straneh meje, saj bomo le tako lahko gradili mir in mostove povezovanja. Pred zbranimi v Sivi hiši na Dunaju sta za glasbeni del programa poskrbela zbor Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju in mešani zbor Pevskega društva Sele.  USZS  USZS

7


Poklon selskim žrtvam v spominski sobi, z leve proti desni: dr. Andrej Rahten, veleposlanik RS na Dunaju, minister Gorazd Žmavc, dr. Wolfgang Brandstetter, avstrijski zvezni minister za pravosodje, dr. Peter Kaiser, deželni glavar avstrijske Koroške, mag. Friedrich Forsthuber, predsednik Deželnega sodišča na Dunaju

Udeleženci slovesnosti

Obisk prostorov Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju (KSŠŠD)

Skupni nastop zbora Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju in mešanega zbora Pevskega društva Sele

8


// SLOVENCI PO SVETU

Podeljena nagrajencem n o Slovencih v izselje

 Blanka M  Blanka M

9


a priznanja natečaja za dela v zamejstvu in enstvu

Markovič Kocen Markovič Kocen

10


// SLOVENCI PO SVETU Ob zaključku 15. nagradnega natečaja za diplomska, magistrska in doktorska dela s področja slovenskega izseljenstva in zamejstva je v Vili Podrožnik v Ljubljani 8. maja potekala slavnostna razglasitev nagrajencev in podelitev nagrad Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu najboljšim avtorjem po izboru strokovne komisije. Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Letošnji natečaj je bil po številu prejetih nalog rekorden, saj je strokovna komisija pregledala skupno kar 39 diplom, magisterijev in doktoratov. Po besedah ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca je natečaj dosegel in celo presegel svoj namen. Kot je v svojem nagovoru med drugim povedal minister, je na vse dosedanje natečaje skupno prispelo 281 nalog, nagrajenih pa je bilo 92. “Povečuje se ozaveščenost, obveščenost in poznavanje tematike zamejstva in izseljenstva med študenti, profesorji, raziskovalci in znanstveniki,” je dodal minister in poudaril pomen tega dejstva za ohranjanje narodne zavesti. “Vsak prebivalec matične domovine bi moral poznati tudi dele lastnega naroda zunaj naših državnih meja. Gre za občutek skupne pripadnosti istemu narodu, preseganje meja in vzpostavljanje nepretrganega, aktivnega čezmejnega kroženja ljudi, idej, kapitala, podjetnosti in znanja.” Na podlagi ocene strokovne komisije je Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, vročil sedem nagrad. S področja izseljenstva je na natečaj prispelo 16 nalog, od tega osem diplomskih, pet magisterijev in trije dok-

torati, po odločitvi komisije pa so med njimi tri dela še posebej izstopala. Tako je tretjo nagrado prejela Lea Cibrić, ki se podelitve ni mogla udeležiti, za magistrsko delo Prenos slovenskega jezika v slovenski skupnosti v Parizu. Avtorica je v delu prikazala slovensko diasporo v časovni (zgodovinski) paraleli ter sedanji geografski razsežnosti. O slovenski diaspori v Franciji sicer nimamo veliko študij, predvsem ne o sodobnejših selitvah in tokovih, zato je delo Lee Cibrić še toliko dragocenejši prispevek. Drugo nagrado sta po odločitvi komisije prejeli dve avtorici, in sicer Andreja Bezjak za diplomsko in Klara Kožar Rosulnik za doktorsko delo. Prva se v diplomskem delu Ohranjanje slovstvene folklore pri slovenskih izseljencih v ZDA posveča jezikovno-kulturnim vsebinam slovenske identitete med pripadniki slovenske ameriške diaspore. Preučevanje »zgodb« iz življenja ameriško-slovenske srenje je sicer priljubljen raziskovalni trend, ki je primarno usmerjen k jezikovni, predvsem govorni dediščini in s tem dejansko razširja dimenzijo slovenskega jezika. Nadpovprečno obsežno delo, ki vsebuje prek 200 strani, odlikuje sistematika, s

11


pomočjo katere je avtorica lahko majhno število sogovornikov pretvorila v zelo bogato zbirko pripovedi. “Biografsko učenje žensk v kontekstu migracij” pa je naslov nagrajene doktorske disertacije Klare Kožar Rosulnik, ki proučuje, kako ženske migrantke z različnimi strategijami učenja konstruirajo znanje in re-konstruirajo svojo identiteto. “Delo je zelo precizno in poglobljeno v različne aspekte učenja, v tem obziru je lahko zgled,” je med drugim zapisano v utemeljitvi. Poleg nagrajenih je strokovna komisija v objavo predlagala pet del, bodisi kot znanstveni prispevek bodisi kot monografijo. S področja zamejstva je na natečaj prispelo 23 del, večinoma s slovenskih univerz. Komisija je v tej kategoriji podelila posebno priznanja, dve tretji ter drugo in prvo nagrado. Posebno priznanje komisije je prejela Tea Krašovec za doktorsko delo Primorski priseljenci v Ljubljani. Poglobljeno, podatkovno izredno bogato doktorsko delo presega zgolj nacionalne okvirje, saj obravnava Primorce znotraj Slovenije skozi zgodovino priseljenstva, predvsem iz obmejnih in mejnih prostorov v prestolnico, kar odraža nastajanje teženj za združitev k matičnemu narodu. Tretjo nagrado je prejel Blaž Ermenc za magistrsko nalogo Vloga RTV Slovenija pri oblikovanju kulturnega prostora. Magistrska naloga prinaša celovit pregled medijskega konstituiranja – tako z vidika zakonodaje kot neposrednega izvajanja – skupnega slovenskega prostora s poudarkom na poročanju o življenju Slovencev v sosednjih državah. Avtor posebej izpostavi vprašanji, kako RTV Slovenija predstavlja slovensko zamejstvo v dnevno-informativnih oddajah in kako pokriva dogajanje na tem slovenskem prostoru. Tretjo nagrado je prejela tudi Jaruška Majovski, in sicer za diplomsko nalogo z naslovom Podobe prostora Trsta in podobe drugega v izbranih delih Marka Sosiča in Maura Covacicha. “Diplomska naloga prinaša celovit pogled na kompleksno stvarnost Trsta in okolice skozi primerjavo dveh avtorjev, Sosiča in Covacicha, domačinov različnih narodnosti, Slovenca in Italijana,” je komisija med drugim zapisala v utemeljitvi. Poglobljen pogled v življenje in delovanje Slovencev v Avstriji, in sicer na avstrijskem Koroškem, avstrijskem Štajerskem, Predarlskem in na Dunaju pa ponuja drugonagrajena naloga, doktorska disertacija Damjane

12

Kern z naslovom Ohranjanje identitete s poučevanjem slovenščine med Slovenci v Avstriji. Po prepričanju strokovne komisije doktorska disertacija Damjane Zupančič prinaša vrsto dragocenih in uporabnih podatkov za nadaljnje razvijanje pouka slovenskega jezika v Avstriji. Prvo nagrado na področju zamejstva je prejela Sara Zupančič za magistrsko delo Kačji pastir – La Libellula – glasbena večjezičnost opere Pavleta Merkuja. “Magistrsko delo Sare Zupančič je poleg tega, da je najlepši poklon pred nekaj več kot dvema letoma preminulem tržaškem skladatelju, avtorsko delo na ravni temeljite glasbene kritike in presega kriterije zahtevnosti magistrskega dela,” je med drugim poudarjeno v utemeljitvi. Tako avtorica kot javnost se ob tem lahko nadejamo, da bi se Merkujevo delo, ki je žal doživelo le dve uprizoritvi, vrnilo na operne odre. Tudi v tej kategoriji je komisija za objavo predlagala 12 prispelih del. Kot je na slavnostni podelitvi priznanj za najboljša do- in podiplomska dela s področja zamejstva in izseljenstva, ki je že drugič potekala v čudovitem ambientu Vile Podrožnik, v kulturnem programu nastopijo mladi talenti z glasbenega konservatorija. Tokrat smo prisluhnili sijajnemu harmonikarju Žigu Vehovcu, ki poleg konservatorija obiskuje tudi Gimnazijo Vič in je z igranjem vse prisotne navdušil ter prepričal, da je harmonika instrument, ki daleč presega zgolj igranje narodno-zabavnih viž, čeprav so tudi te slovensko glasbo ponesle v svet.


// SLOVENCI PO SVETU

Pahor in Van der Bellen v Celovcu na slovesnosti ob jubileju Slovenske gimnazije

Predsednik republike Borut Pahor in avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen sta se po koncu uradnega obiska avstrijskega predsednika v Sloveniji udeležila slovesnosti ob 60. obletnici Slovenske gimnazije v Celovcu. Pahor je v govoru poudaril, da je to jubilej obstoja in razvoja slovenske narodne skupnosti v Avstriji. «Danes praznujemo moč znanja, ki ga je šola v minulih šestih desetletjih posredovala že več kot 2000 maturantom in maturantkam in je bila pomembna stopnica na njihovih poteh do najvišjih akademskih nazivov ter do uspešnih poklicnih karier,« je dejal Pahor. Kot je nadaljeval, je danes tudi praznik slovenskega jezika, ki mu gimnazija utrjuje družbeno veljavo in krepi zavedanje o zgodovinski prisotnosti slovenščine na Koroškem. »Danes je praznik slovenske narodne skupnosti, ki ji je gimnazija odločilno pomagala ustvariti lastno intelektualno jedro, ohranjati narodno identiteto in spodbujati ustvarjalnost,« je dejal. Po njegovih besedah je slovenska narodna skupnost zaradi teh potencialov pomemben sooblikovalec kulturne in družbene stvarnosti na avstrijskem Koroškem. Ta jubilej je tudi praznik sožitja in dobrega sosedstva, je poudaril Pahor. »Danes sta Slovenija in Avstrija prijateljski državi, partnerici in tesni zaveznici v skupni evropski družini. Skupaj se soočata z izzivi sodobnega

časa in v dialogu iščeta rešitve za zagotavljanje dobrobiti državljanov obeh držav,« je dejal predsednik. Kot je poudaril, živimo v času, ko so skupne evropske vrednote pred veliko preizkušnjo. »Prepričan sem, da imamo odgovor zanjo. Odgovor je večja povezanost, tesnejše sodelovanje, odgovor so iskreni, dobrososedski in prijateljski odnosi med obema narodoma.« Slovenska gimnazija v Celovcu je bila na temelju avstrijske državne pogodbe ustanovljena 9. maja 1957. Prvi ravnatelj gimnazije je bil Joško Tischler, prve dijake pa je sprejela septembra 1957. Letos je v gimnazijo vpisanih 569 dijakov; okoli 15 odstotkov jih prihaja iz Slovenije. Kot je dejala sedanja ravnateljica gimnazije Zalka Kuchlingova, je Slovenska gimnazija zelo pomembna ustanova. Gre za edinstveno gimnazijo v Avstriji, kjer je slovenščina učni jezik. Gimnazija po njenih besedah odpira okna tudi v regionalnem smislu, kajti njeni dijaki govorijo tako slovensko kot nemško, hkrati pa gimnazija odpira okno tudi v italijanski svet s ponudbo Kugyjevih razredov. V njih dijaki od leta 1999 dobijo izobrazbo v slovenščini, nemščini, italijanščini in angleščini.  STA

13


// PROGRAM DOBRODOŠLI DOMA 2017

Dobrodošli doma 2017 DOBRODOŠLI DOMA

Murska Sobota, Rakičan 7. – 9. julij 2017

Petek, 7. julij 2017 18:00

Dogodek ob 500-letnici reformacije

Evangeličanska cerkev Murska Sobota

Organizator: Raziskovalno izobraževalno središče (RIS) in Evangeličanska cerkvena občina Murska Sobota

19:30

Premiera filma o Slovencih v Bethlehemu

Gledališče Park, M. Sobota

Organizator: Zavod za kulturo, turizem in šport (ZKTŠ), Zavod Sončnica

21:00

Festival Soboško poletje Nastop tolkalne skupine Murska Percussion

Trg kulture, Murska Sobota

Organizator: ZKTŠ

Sobota, 8. julij 2017 8:00 – 13:00

Organizirani izleti po Pomurju:

Avtobusna postaja Murska Sobota

1. Bogojina, Lendava 2. Ljutomer, Jeruzalem 3. Gornja Radgona, Pavlova hiša / Pavelhaus 4. Goričko Organizator: Pomurska turistična zveza (info tel: 041 326 093 ga. Barbara Kolec)

9:00 – 11:00

Spoznajmo Soboto – Vodenje po Murski Soboti (zbirno mesto: Hranilnica prekmurskih dobrot, Slovenska ulica 41)

Zaključek s predavanjem Petra Kuharja: Plečnikovo leto Pokrajinska knjižnica Murska Sobota (ob 11:00) Organizator: ZKTŠ

10:00

Festival Soboško poletje – Predstava za otroke

Trg kulture, M. Sobota

Organizator: ZKTŠ

10:00 – 12:00

Predstavitev strategije dolgožive družbe

Dvorec Rakičan, Modri salon

Organizator: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (USZS)

11:00 – 16:00

Nogometni turnir v malem nogometu – ekipe iz izseljenstva in zamejstva

Športno igrišče v parku Rakičan

Organizator: RIS, Klub prekmurskih študentov in Nogometni klub Rakičan, USZS

www.slovenci.si

14


// PROGRAM DOBRODOŠLI DOMA 2017

Dobrodošli doma 2017 DOBRODOŠLI DOMA

Murska Sobota, Rakičan 7. – 9. julij 2017

Sobota, 8. julij 2017 17:00 – 21:00 Dvorec Rakičan

Nastopi izseljenskih društev, povezujeta Boštjan Rous in Simona Cizar Organizator: USZS

Glavni oder

17:20

Slovenska šola Marije vnebovzete iz Clevelanda (Amerika)

17.40

Folklorna skupina Nageljčki iz Kanade

17.55

Dijaki iz Argentine

18.10

Slovensko kulturno umetniško društvo Triglav Stuttgart (Nemčija)

18.25

Mešani pevski zbor Ivanjkovci

18.40

Slovensko kulturno društvo Lipa iz Münchna (Nemčija)

18.55

SKŠD »Drava« Augsburg (Nemčija)

19.10

MePZ Davorin Jenko, Društvo Triglav Banja Luka (BiH)

19.25

Otroška folklorna skupina Društva Slovencev Banja Luka (BiH)

19.40

Ljudski pevci ZSM Gornji Senik iz Porabja (Madžarska)

19.55

KPD Bazovica – folklorna skupina (Hrvaška)

20.10

SKD »Istra« Mešani pevski zbor Encijan (Hrvaška)

20.25

Folklorna skupina Zveze Slovencev Sakalovci (Madžarska)

20.40

Zbor Pavlova hiša (Avstrija)

Oder v parku

17.45

Slovenski zven: ga. Danni Stražar iz Švedske in Kvartet Krt iz Kamnika

18.30

Mladinski Jazz orkester Slovenci Kakanj (BiH)

19.30

Tadej Kampl – Ptuj

Modri salon

15.00 – 16.00

Film Društva Slovencev Kredarica – Novi Sad

www.slovenci.si

15


Dobrodošli doma 2017 DOBRODOŠLI DOMA

Murska Sobota, Rakičan 7. – 9. julij 2017

Sobota, 8. julij 2017 12:00

Odprtje Razstave Prekmurski izseljenski časopisi

Dvorec Rakičan, predprostor Modrega salona

Organizator: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

13:00 – 15:00

Okrogla miza na temo Pomurci v svetu

Dvorec Rakičan, Modri salon

Organizator: Inštitut za slov. izseljenstvo in migracije, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU)

13:00 –

Čarobni okusi Pomurja na 2 lokacijah: dvorišče dvorca in park

Dvorec Rakičan

Organizator: RIS

13:00 –

Ustvarjalne delavnice za otroke

Park Rakičan

Organizator: RIS

13:00

Otvoritev razstave Irene Hribar Schmidt

Galerija Dvorec Rakičan

Organizator: RIS in Slovenska izseljenska matica

13:00 – 14:00

Prihod organiziranih nastopajočih skupin

Dvorec Rakičan

14:00 – 15:00

Pihalni orkester Murska Sobota

Dvorec Rakičan

Organizator: RIS

14:00 – 15:00

Mišo Kontrec, glasbeni nastop (violina)

Dvorec Rakičan

Organizator: RIS

16:00 – 17:00

Srečanje gospodarstvenikov – Predstavitev investicijskih potencialov Pomurja

Dvorec Rakičan, Modri salon

17:00 Dvorec Rakičan, glavni oder

Organizator: RIS v sodelovanju s Pomursko gospodarsko zbornico, Območno Obrtno in podjetniško zbornico, Razvojnim centrom, USZS

Pozdravna nagovora: • župan Aleksander Jevšek • minister Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc

www.slovenci.si

16

E-revija Moja Slovenija junij 2017  
Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you