Razstava: Jana Maneva Čuposka

MAKEDONSKO KULTURNO DRUŠTVO “Sv. Cirila in Metoda” iz Kranja

DONATORSKE ORGANIZACIJE Panovis kadri d.o.o., Kranj | Vinojug d.o.o., Šenčur | Tabakum Export-Import d.o.o., Novo mesto | Biljana & Zoran Tomov - Avstrija | Miladin Mladenov s.p., Preddvor | Makedonija trade d.o.o., Ljubljana | Savatech d.o.o., Kranj | Zebra d.o.o., Kranj | Avtošola – Ekspert d.o.o., Kranj | Radika prevozi d.o.o., Ljubljana | Maktrans d.o.o., Ljubljana | Novateks d.o.o., Ljubljana | Kara d.o.o., Tržič | Okrepčevalnica Pri Matevžu, Kranj | Goldy s.p., Kranj | SA-MI s.p., Kranj | Paunovski d.o.o., Ljubljana | Rule turs d.o.o., Skopje | Roto Slovenija d.o.o., Murska Sobota | Gostinstvo Boško Bečarski s.p., Zgornja Besnica | Hisar Ljubljana d.o.o., Ljubljana | METAK-TRANS dooel, s.Gradec, Makedonija

PODPORNE ORGANIZACIJE Mestna občina Kranj Javni sklad za kulturne dejavnosti RS Veleposlaništvo Republike Makedonije v Republiki Sloveniji Grafično oblikovanje: Domen Dimovski

Vljudno vabljeni v soboto, 19. 5. 2018, ob 19. uri na razstavo akademske slikarke JANE MANEVE ČUPOSKE​ Razstava je sestavni del projekta Likovna Multilaterala.

V kulturnem programu bo nastopil MePZ Biljana iz Ljubljane.

Prireditev bo potekala v Makedonskem kulturnem centru “Sv. Cirila in Metoda”.

Ogled razstave je možen po predhodni najavi. Odprto do 15. 6. 2018.

Savska cesta 34, Kranj | Telefon: 040 166 882

JANA MANEVA ČUPOSKA Gostujoča makedonska slikarka srednje generacije Jana Maneva Čuposka pritegne pozornost s strukturnimi fragmenti, recikliranjem zavrženih ali pozabljenih vsakdanjih uporabnih predmetov, ponavljajočih se figur in portretov, hibridnih vzorcev v kolažni mešani tehniki.

Sestavni del njenega likovnega izražanja predstavljajo analogni ali digitalni fotografski posnetki portretov. Zbledele fotokopije so osnova za scenografijo, gledališko kuliso, medtem ko se portretirane osebe pojavljajo v vlogi čakajočih statistov, ki jih avtorica v končni fazi popravi, dopolni oz. »retušira« in nadgradi z risarskimi intervencijami.

Navada je, da za družinske fotografije skrbijo dediči predvsem zaradi ohranjanja spomina na svoje prednike in sorodnike. Nekatere so razstavljene na stenah kot svete ikone ali «relikvije«, druge so varno shranjene v kartonskih škatlah za čevlje ali v fotografskih albumih kot zgodovinsko gradivo, ki priča in pripoveduje o nekem že preživelem času. Fotografije portretiranih oseb so kasneje nekatere družine uporabile za večen spomin na nagrobnih spomenikih.

Razstavljena dela v galeriji Makedonskega kulturnega centra sv. Metod in Ciril Kranj so nastajala z raziskovalnim pristopom. Predstavljajo geometrijske in organske oblike od ovalnih, okroglih, pravokotnih in kvadratnih kompozicij do samostojne inštalacije. Pri poenostavljenih kompozicijskih postavitvah se večinoma posveča različnim umetniškim tehnikam. Razporeja in sestavlja različne etnološke, »resnične izdelke« v zanimive kompozicijske postavitve, ki jih poudari s svojimi značilnimi pripovednimi risbami na čustveno zgovoren, ekspresionistično likovno drugačen način. Razstavljena dela predstavljajo časovno opredeljen sporočilni prikaz.

Nastali cikel izraža avtoričin oseben odnos, spoštovanje do tradicije, torej do vsega, kar so izdelovale pridne ženske roke. To pa se v današnjem digitalnem industrializiranem času sliši kot premalo globalno, neproduktivno, počasno in arhaično.

Nastala »retro avantgardna« dela so zasnovana na osnovi avtoričinih osebnih izkušenj in praks iz 80. let prejšnjega stoletja. Geometrijska, informelovsko razpršena postavitev je sestavljena iz različnih materialov: kontrastnih črno-belih fotografskih posnetkov portretov ali skupine portretirancev, vezenin, papirnatih prtičkov, čipkastih prtičkov, mlinčka za kavo, skodelic, spetih las v kite, plastičnih okvirjev in podobno. Vse to je spretno «zapakirala« v lesene, črne škatle, kar deluje žalostno in melanholično in nam odkriva njeno resničnost.

Za umetnico, ki prihaja iz južnih krajev bi pričakovali izražanje s toplimi barvami, svetlobo in optimizmom, vendar naletimo na nenavadno nostalgičen, temačen prikaz posvečen rahločutnim ženskam in ohranjanju pomena kulturne ter duhovne identitete.

Jano Manevo Čuposko so pritegnile domače tradicionalne obrti iz geografsko opredeljenega območja in kakovostna ljudska umetnost, ki je po dolgih desetletjih izgubljenosti doživela svoj zaton. Uporabljeni naravni izdelki iz volne, konoplje, lanu v harmoničnih barvnih kombinacijah, s tremi barvnimi odtenki, črno na belem ali belo na črnem in rdečo barvo, so značilni za makedonsko narodno nošo. Ročno izdelani, neponovljivi unikatni izdelki so v današnjem času zaradi industrijske proizvodnje izgubili svoj prvotni pomen in izvirnost. V kulturi se tradicija vedno prenaša iz roda v rod upoštevajoč tako lokalne, družinske kot širše človeške vrednote.

Retro asemblažne izvedbe so mistične in meditativne. Nekatere simetrične ali asimetrične kompozicijske postavitve delujejo zaradi monokromnega in grafičnega karakterja resno,

urejeno, nadrealistično in ilustrativno. Povečane fotografske posnetke oblikovno in risarsko nadgrajuje z različnimi domišljijsko abstrahiranimi simbolnimi vsebinami kot so postmodernistični ali etnološki citati. Uporablja različne vire, jih dopolnjuje s starimi in novimi ter prilagaja miselnost današnjemu času. Nastala serija prikazuje poenotene, posrečene študijske risbe iz družinskega albuma, s svinčnikom na teksturiranem papirnem prtu. Za osnovo postavi fotografske predloge mladih, urejenih meščanskih deklet. Posamezne upodobitve nariše, kot npr. pare, portrete žena ali članov družine. Njena dela pa, »izposojeni« fragmenti, fotografski posnetki in zaključne sklepne slikarske in risarske intervencije, ki so nastale na podlagi digitalnih odtisov (štiri dela so večjih dimenzij) in mešanih tehnik, povezuje travmatičen, utesnjen občutek, ki ga sprožajo pri gledalcu.

Mag. Boge Dimovski, muzejski svetnik