11. Likovna kolonija MKD

30 LET

MAKEDONSKO KULTURNO DRUŠTVO Sv. Cirila in Metoda, Sejmišče 3, Kranj

Vljudno vabljeni v soboto, 3. 12. 2022, ob 18. uri na jubilejni dogodek MKD in odprtje razstave 11. Likovne kolonije, na kateri so sodelovali: Irena Jeras Dimovska Biserka Komac

Alja Košar, Marijana Mileska, Larisa Dragelj Damir Božić, Boge Dimovski, Irena Jeras Dimovska, Domen Dimovski, Biserka Komac, Vinko Železnikar in Veronika Vesel Potočnik.

Marijana Mileska

Larisa Dragelj Domen Dimovski

Kulturni program:

Nastopi folklornih skupin MKD sv. Ciril in Metod, Kranj ~

Predstavitev in nastop makedonskega pesnika Slave Đorđo Dimoskega ter sogovornico in prevajalko njegovih pesmi Laro Mihovilović Alja Košar

~

Vinko Železnikar

Nastop instrumentalne skupine Glasbene šole, Kranj ~

Nastop makedonskih študentov Akademije za glasbo v Ljubljani ~

Boge Dimovski DONATORSKE ORGANIZACIJE Roto Slovenija d.o.o., Murska Sobota | METAK-TRANS dooel, S.Gradec, Makedonija | Vinojug d.o.o., Šenčur Miladin Mladenov s.p., Preddvor | Makedonija trade d.o.o., Ljubljana | Novateks d.o.o., Ljubljana | Goldy s.p., Kranj | SA-MI s.p., Kranj | Frizerstvo Čaki Dragan Jovanov s.p., Kranj | Gostinstvo Boško Bečarski s.p., Zgornja Besnica | Restavracija Grill Center Marija

Damir Božić

Veronika Vesel Potočnik

PODPORNE ORGANIZACIJE Mestna občina Kranj Javni sklad za kulturne dejavnosti RS Veleposlaništvo Republike Makedonije v Republiki Sloveniji Grafično oblikovanje: Domen Dimovski

http://www.mkd-kim.si

Otvoritev razstave 11. Likovne Kolonije, Kranj 2022 ~

Podelitev jubilejnih priznanj ob 30. obletnici delovanja MKD Sv. Ciril in Metod, Kranj ~

Večer makedonske kulinarike in priložnostna zabava gostov in nastopajočih.

Razstava bo odprta do torka, 3. 1. 2023, od 10. do 17. ure.

Ogledi so možni po predhodni telefonski najavi: 040 166 882.

UVOD Na letošnjo 11. Likovno kolonijo je bilo povabljenih 9 umetnikov, slikarjev in grafikov iz treh držav: Makedonije, Hrvaške in Slovenje. Na vseh dosedanjih likovnih kolonijah organiziranih s strani MKD Kranj nismo uveljavljali ali pogojevali teme kolonije. Vsak umetnik se je svobodno odločal glede izbora motiva, kar pomeni, da so uporabili motiv značilen za njihovo likovno prakso, vključujoč zaželene improvizacije in naključja, ki nastajajo sproti glede na trenutno razpoloženje. Dva mlada sodelujoča avtorja sta se posvetila realizaciji umetniške grafike, kar je na koloniji novost.

ALJA KOŠAR Na koloniji nastali enobarvni, mali grafični odtisi kažejo na krhkost obravnave abstraktnega motiva, tako v smislu izvedene realizacije glede urejenosti, igrivosti, kot tudi razpršenosti kompozicije in vsebine. Grafične podobe vsebujejo veliko beline, svetlobe in tople zračnosti. Likovni izraz umetnice je prepoznaven po neprestanem iskanju nove, drugačne prostorske postavitve. Mali miniaturni grafični listi so intimnega formata. Njene grafične izvedbe so izvedene v klasični grafični tehniki jedkanice. Likovni izraz je preprost, asketski, s točkovnimi likovnimi elementi in minimalistično vsebino.

MARIJANA MILESKA Nastali sliki z motivom pokrajine v tehniki akrila asociirata na upodobljeno maniro italijanskega renesančnega slikarja Sandra Botticellija (okoli leta 1482) s sliko »Pomlad«. V zaključnih barvnih poudarkih in rešitvah lahko čutimo njegov vpliv.

Prevladujejo hladni, zelenkasti odtenki, na temnem ozadju. V majhni količini prisotni topli odtenki so poudarki v perspektivi in kot »toplo« beli odtenki beline neba.

Dobimo občutek, da se upodobitev gozda preliva ali pretaka v rastlinski vodeni svet. Upodobitev se zdi kot cvetoč spomladanski čas. Flora in favna izstopata iz temnega ozadja in barvno zasijeta v optimizem pri cvetnih poudarkih, ki zažarijo v jutranji dnevni svetlobi.

LARISA DRAGELJ Naravni predeli so upodobljeni s slikarsko barvitostjo. Slike so nastale s ploskovnimi barvnimi nanosi, s širokimi in dolgimi potezami, v toplih, hladno zelenkastih odtenkih. Barvno topli so samo poudarki, ki so v nasprotju s hladnimi, svetlotemnimi zelenimi in rdečkastimi odtenki. Modre barvne upodobitve neba kažejo na realističen impresionističen slog upodobitve narave. Četrtino slikovne ploskve v zgornjem delu zavzema naslikano nebo v sivo modrih odtenkih, kot v času pred nevihto. Upodobila je polja, travnike, ki se končujejo v vrhu hriba, potujejo do neba.

Upodobljene so sugestivno, ploskovno s kritnimi barvnimi nanosi razporejenimi v različnih smereh. Podobe so odprte, upodobila je neokrnjeno naravo z livado in travniki.

DAMIR BOŽIĆ Pri slikanju uporablja tako fluorescentne kot tudi navadne »akrilne« barve. Vsebina njegovih abstraktnih kompozicij vsebuje skrivnostna sporočila, ki jih lahko beremo le v zatemnjenem prostoru in z osvetljevanjem z ultravijolično svetlobo. Dela so nastajala neposredno, sproščeno s poslušanjem sodobne, ritmične disko glasbe, zato Božić najraje razstavlja svoja slikarska dela v klubih, diskotekah, ki so idealna prizorišča za njihovo predstavitev. Kar je tudi njegov osnovni namen.

BOGE DIMOVSKI Dnevniške črtne risbe in slike nastajajo od »zasvojenosti«, neodvisno od negotovosti, od neposredne zbeganosti, nemira in z nostalgičnim spominom. Njegova dela so polna barvitosti, ki jo narekuje poletni čas in predstavljajo spreminjajoče obraze narave. Uprizarja domišljijski svet abstraktne umetnosti, ki ima več pomenov. »Portretne« upodobitve narave so zapisane v spominu kot abstraktne pokrajine in predstavljajo asociacije v umetnosti z več pomenskimi likovnimi vsebinami.

Njegove iluzije so povod in izziv za nastanek »naključnih«, slikarskih imaginarnih abstraktnih rešitev.

IRENA JERAS DIMOVSKA Avtorica se je v svojem dolgoletnem ustvarjanju prepustila slikanju figuralnih motivov. Njeno celokupno umetniško ustvarjanje, delovanje je prepoznavno, saj temelji na likovni izkušnji - praksi. Značilnost njenih del je intenzivna energičnost, ustvarjalnost in bogata domišljija, ki nikoli ne manjka. Njeno delo je raznovrstno, barvito, resno, svojstveno in neponovljivo. V tradicionalnih slikarskih tehnikah uprizarja dogodke, preproste zgodbe iz vsakdanjega življenja, ki lahko kasneje postanejo del novega cikla. Deluje na svojstven, poglobljen, čustveno senzibilen pristop in je v neprestanem iskanju ekspresivnih likovnih rešitvah. Njena dela so komplementarna, risarsko neposredna, gestualna. Povezuje male organske in velike ploskve.

DOMEN DIMOVSKI Nastali grafični listi so nastali iz detajlov večjih kompozicij, s čimer postanejo posamezne samostojne nove likovne enote, ki zadostujejo avtorjevemu estetko minimalističnemu sodobnemu konceptu ustvarjanja. Grafična dela vsebujejo raznolike likovne elemente, kot je npr. kompozicijska ureditev in vnos raznolikih geometrijskih oblik z drobno teksturno obogatenimi detajli. Gre za abstraktne kompozicijske izvedbe tiskane kot avtorska digitalna grafika. Enobarvni, črnobeli, kontrastni odtisi so zanimivi, imajo nenavadno črtno igrivost ter poudarjeno osnovno vertikalno zgradbo in dinamiko. Glavnina likovnega dogajanja se nahaja ob notranjih robovih.

BISERKA KOMAC Se je lotila motiva z ekološko vsebino neokrnjene narave. Upodobila je vodni rečni tok v čistih zeleno-modrih in rdeče žametnih barvnih odtenkih z modrim nebom. Spodnji del slike zavzemajo rečni kamni in beli zračni mehurčki. Med vodo in nebom ni razlike in ločitve. Sončni žarki se v jutranjem poletnem dnevu lomijo na vodni gladini in prelivajo v smaragdne barvne odtenke pravljične upodobitve. Ploskovno razdrobljeni, zapleteni barvito upodobljeni kamni bleščijo kot kristali, kar odkriva metafizičnost motiva. Kompozicijska postavitev asociira na naravno tihožitje. Ob delu avtorice se porodijo vprašanja glede spoštljivega ravnanja človeka do narave.

VINKO ŽELEZNIKAR Je slikar z dolgoletno likovno prakso in izkušnjami na področju abstraktnega slikarstva. Rumeno podlago, ki jo je potreboval v prvi fazi slikanja za optimistični začetek, je uporabil kot podlago ali »grund«, podstat. Predstavlja zadosten razlog za nastanek abstraktne podobe z minimalistično uporabo barv. Začetne rdeče širokopotezne barvne geste sklene optimistično, kompozicijo nato nadaljuje z abstraktno vsebino. Sliko vsebinsko sklene z risarskimi intervencijami na zgornjem desnem robu, z otroškimi črtnimi naključnimi potezami s svinčnikom, na levem spodnjem robu pa je upodobil belo negativno risbo. Z odstranitvijo sveže, neposušene rumene barve je prišel do beline platna. Končni videz slike kaže na kompozicijsko lahkotnost, asimetričnost z dinamiko žarečega poletnega avgustovskega dneva.

VERONIKA VESEL POTOČNIK Slikarska dela so nadaljevanje avtoričine kolažne tehnike. Tihožitje je upodobljeno z različnimi predmeti v razpršeni kompozicijski postavitvi. Neobičajna upodobitev vsebuje naključno izbrane zavržene, neuporabne predmete industrijskega porekla, za katere si ne prestavljamo čemu služijo ali čemu so namenjeni. Gre za plastične ali kovinske dele, fragmente, za katere se domneva, da so izposojeni iz načrtnih katalogov s črtno risbo z navodili za sestavljanje ali montiranje predmetov. Na belo svetlo podlago platna je Veronika postavila ploskovno rumene odtenke in svetlo sive do temno sive ploskve, v katere je v glavnem s črno barvo izrisovala posamezne like kot tehnološko predmetno zapuščino.

Njene upodobitve so kot risane barvne skice, nedokončane krajine ali tihožitja, ki jih upodablja impresivno, na ilustrativen način s svežim lahkotnim pristopom.

Mag. Boge Dimovski