MAKEDONSKO KULTURNO DRUŠTVO “Sv. Cirila in Metoda” iz Kranja

Vljudno vabljeni v soboto 3. 11. 2018 ob 18. uri na razstavo slikarskih del 19. kolonija Iveta Šubica.

DONATORSKE ORGANIZACIJE Panovis kadri d.o.o., Kranj | Vinojug d.o.o., Šenčur | Tabakum Export-Import d.o.o., Novo mesto | Biljana & Zoran Tomov - Avstrija | Miladin Mladenov s.p., Preddvor | Makedonija trade d.o.o., Ljubljana | Savatech d.o.o., Kranj | Zebra d.o.o., Kranj | Avtošola – Ekspert d.o.o., Kranj | Radika prevozi d.o.o., Ljubljana | Maktrans d.o.o., Ljubljana | Novateks d.o.o., Ljubljana | Kara d.o.o., Tržič | Okrepčevalnica Pri Matevžu, Kranj | Goldy s.p., Kranj | SA-MI s.p., Kranj | Paunovski d.o.o., Ljubljana | Rule turs d.o.o., Skopje | Roto Slovenija d.o.o., Murska Sobota | Gostinstvo Boško Bečarski s.p., Zgornja Besnica | Hisar Ljubljana d.o.o., Ljubljana | METAK-TRANS dooel, s.Gradec, Makedonija PODPORNE ORGANIZACIJE Mestna občina Kranj Javni sklad za kulturne dejavnosti RS Veleposlaništvo Republike Makedonije v Republiki Sloveniji Grafično oblikovanje: Domen Dimovski

Udeleženci kolonije: KATJA BOGATAJ MATEJ PLASTENJAK TIT NEŠOVIČ IRENA DIMOVSKA BORIS OBLAK BARBARA DEMŠAR ANJA FABIANI NAJEC SLAPAR BOGE DIMOVSKI AGATA PAVLOVEV IGOR ŽUŽEK RADO DAGARIN MAJA ŠUBIC MATAJAŽ BERTONCELJ BAGRAT ARAZYAN ANDREJ PERKO AGATA TROJAR PETRA PLESTENJAK JAZEZ PLASTENJAK

Prireditev bo potekala v Makedonskem kulturnem centru “Sv. Cirila in Metoda”. Ogled razstave je možen po predhodni najavi. Odprto do 30. 12. 2018. Savska cesta 34, Kranj | Telefon: 040 166 882

19. kolonija Iveta Šubica Značilnost likovnih kolonij Iveta Šubica so vnaprej določene teme, ki se nanašajo na pomembne kulturne dogodke, izvirajoč iz krajevnega ali širšega slovenskega ozemlja. Tako je bilo letošnje leto posvečeno stoti obletnici smrti pesnika, pisatelja, dramatika, kritika in esejista Ivana Cankarja, (10. 5. 1876 - 11. 12. 1918) pod naslovom »Cankarjeve črtice«. Tridnevna kolonija je potekala od 1. do 3. junija 2018 v Šubičevi hiši v Poljanah nad Škofjo Loko. Sodelovalo je 21 članov društva ZUŠL: Igor Žužek, Agata Trojar, Petra Plestenjak, Agata Pavlovec, Andrej Perko, Barbara Demšar, Nejč Slapar, Maja Šubic, Rado Dagarin, Matej Plestenjak, Janez Plestenjak, Boris Oblak, Boge Dimovski, Irena Dimovska, Matjaž Bertoncelj, Tit Nešovič, Katja Bogataj, Iztok Sitar in tri vabljeni umetniki: Anja Fabiani, Breda Šturm in Bagrat Arazyan. Sodelujoči umetniki so se v svojih delih spomnili na življenje in čas v katerem je deloval naš največji pisatelj Ivan Cankar. Nekateri od njih so imeli že oblikovane koncepte izvedbe svojega projekta. Kiparja Matej Plestenjak in Katja Bogataj sta si že vnaprej pripravila material, pločevino, kovinske plošče, ki sta jih rezala, varila in ukrivljala. Do projekta sta pristopila zelo resno in med drugim na sodoben način izvedla nadnaravno velike portretne, silhuetne upodobitve Ivana Cankarja. Katja Bogataj je na kovinski plošči zasnovala tridimenzionalni objekt, inštalacijo portreta Ivana Cankarja v nadnaravni velikosti. Njena ideja izvira je iz pisateljevega mladostnega časa in je povezana z zgodbo o hruški, ki jo je lačen Cankar v otroških letih silno pogrešal. Risba Cankarjevega portreta je nastala s pomočjo preprostih okroglih luknjic, predrtin skozi kovinsko ploščo. Zunanji obris, obliko glave je kasneje izrezala in jo obrnila navzdol, v smeri padca zrele hruške. Matej Plestenjak je upodobil nadnaraven portret Ivana Cankarja na močno zarjaveli kovinski plošči. Nastali silhuetni izrez glave na kovinski plošči deluje ploskovno, dvodimenzionalno in daje videz kontrastne, »negativne« upodobitve Cankarjeve podobe. Na mestu brk je izpisal besede »živel Cankar in njegovih hlapci«. Na desni strani obraza je v očesno votlino vgradil zmodelirano izstopajočo, brkato in barvno zlato patinirano človeško lobanjo. Slikarske portretne upodobitve v nadnaravni velikosti sta se lotila tudi Tit Nešovič , ki je v črno-beli akrilni tehniki upodobil pokončen, h gledalcu obrnjen pisateljev portret in Irena Dimovska, ki ga je upodobila v sproščeni, impresionistično neposredni, boemsko razpoloženi izvedbi. V svojem drugem delu je Dimovska ponazorila Ivanova otroška leta, ko ga je upodobila v objemu matere, ki si z rokami zakriva svoj obraz. Karikaturist Boris Oblak se ukvarja s portretno karikaturo. Poznamo ga kot pronicljivega, hudomušnega in izostrenega opazovalca človeškega obraza, mimike in značaja. Upodobil je barvno karikaturo, portretno upodobitev Ivana Cankarja s skrbno obdelanimi detajli obraza kot so poudarjeni, močni zaraščeni brki in velika štrleča ušesa. Vse nastale upodobitve vsebujejo umetniško svobodo in domišljijo ter spoštljivo distanco do upodobljenega. V drug način umetniškega izraza kot simbolične upodobitve sodijo slike na platnu Barbare Demšar, kjer je uporabila graficizme, ki asociirajo na znakovno, domišljijsko, nerazumljivo pisavo kot v starih srednjeveških listinah, medtem ko se v drugi sliki nanaša na »osebna« pisma iz Cankarjevega ustvarjalnega obdobja. Anja Fabiani je upodobila detajl materine roke s skodelico kave, z velikimi ploskovnimi intenzivni barvnimi nanosi obrobljeno

s črtno risbo. Nejc Slapar je v kolažni tehniki uporabil raznovrstne uporabne predmete: skodelico kave, jedilni pribor ter suh kruh, papir, časopisni izrez, karirasto blago in les. V obeh delih je prisotna zgovorna kompozicijska vsebina, kjer želi z minimalistično, miselno hladno strogostjo na določen, konkretiziran način uprizoriti resnico revnega življenja. Od simbolike se sprehodimo do poetičnega izražanja Boge Dimovskega, ki z abstraktnim domišljijskim pristopom pripoveduje o zgodovinskem času, t. j. pojavu abstraktne umetnosti. V obdobju v katerem je živel Ivan Cankar so se v Evropi uveljavile umetniške smeri kot so impresionizem, simbolizem, ekspresionizem, kubizem in abstraktna umetnosti. Z motivom matere se je ukvarjala tudi Agata Pavlovec, ki je upodobila žensko figuro s kavno skodelico v rokah, ter v drugi sliki prikazala travmatičen kader prevrnjene kavne skodelice in užaloščeno, odhajajočo mater v ozadju. Igor Žužek se je lotil žanrskega motiva in v idilični gorenjski pokrajini upodobil tek dveh moških figur in ženske. V prvi plan je postavil sarkastični prikaz četrte osebe na kmečkem vozu, ki snema tek z digitalno kamero. Osrednji dogodek je postavil v sodoben čas kot aktualen problem, skrb za zdravje in telesno kondicijo. Ilustrativna upodobitev Rada Dagarina na neposreden, skoraj naiven način prikazuje odprto knjigo z abstrahirano podobo pokrajine, kjer nagovarja mlajšo generacijo gledalcev. Maja Šubic je z ilustracijo iz Cankarjeve proze, v kolažni mešani tehniki predstavila biografske spomine in značilne zgodbe iz življenja mladega Ivana. V prvem planu je upodobila skodelico kave iz katere odseva pisava, tekst Ivana Cankarja, v ozadju stoji mati z dvignjenimi rokami v katerih drži kruh, upodobljena je tudi rojstna hiša in fotografski portret Cankarja, ter kos papirja na katerem je odlomek iz Cankarjeve proze. Matjaž Bertoncelj je v treh slikah na eni stripovski strani napisal in orisal izsek iz neke daljše zgodbe. Gre za lavirano risbo s tušem, sama zgodba pa se dogaja v hiši, ponoči med moškim in žensko. Bagrat Arazyan se je odločil za oblikovanje naslovnice ali plakata zbirke poezij Erotika, ki jo je izvedel na sodoben, tipografski način in komplementarnimi barvnimi geometrijskimi oblikami v ozadju. Črno-bela analogna fotografija Andreja Perka je sestavljena iz izrezov, kadrov istega motiva v kontrastni kolažni kompozicijski celoti. Predstavlja zrcalno podobo centralnega, pokončnega drevesnega debla, stoječega na lastnih vejah, koreninah. Konceptualno vsebino, nadrealističen, nenavaden pogled na dogodek iz narave bodeče prekine bel krog v obliki prstana na sredini fotografije. Razstavljena fotografija je del cikla z naslovom »Mi hočemo živet«. Breda Šturm je upodobila abstraktno, monokromno sliko z akrilnimi barvami, kombinirano s kavo in Braillovo pisavo, kot sliko za slepe z naslovom »Srce, pravični sodnik«. Iztok Sitar je na ilustrativen način upodobil kadre iz Cankarjevih črtic: Skodelica kave in Enajsta šola. V obeh delih je upodobil mlado, golo žensko figuro. V prvem delu drži v rokah skodelico kave iz katere izhaja dimna, silhuetna moška figura, v drugem delu pa daje poudarek presenečenemu izrazu sedeče figure ob pogledu na otroka Ivana in njegovi najdbi iz Ljubljanice. Poetesa Agata Trojar je naslikala svojo prvo abstraktno sliko v akrilni tehniki, medtem ko je Petra Plestenjak z uporabo geometrijskih in organskih raznovrstnih oblik na leseni plošči izrezljala najbolj prepoznaven Cankarjev atribut, brke v nadnaravni velikosti, na mestu ustnic pa simbolično izrezljala skodelico.

Likovno področje Janeza Plestenjaka je risarska neposrednost, v glavnem s svinčnikom na papirju in figuralni tradicionalni, ilustrativni pripovedni pristop. Po živem modelu je nastala študija mlade, sedeče ženske figure s skodelico v rokah. V ozadju risbe je avtor upodobil znano Kofetarico, delo Ivane Kobilice za primerjavo in kot nasprotje z današnjim časom. Pogled na razstavljena dela kaže na raznolikost sodelujočih avtorjev tako v smislu svobodne izbire vsebine, smeri in likovne tehnike. Mag. Boge Dimovski