MAKEDONSKO KULTURNO DRUŠTVO “Sv. Cirila in Metoda” iz Kranja
VLADIMIR MAKUC (1925-2016) Diplomiral je na Akademiji upodabljajočih umetnost v Ljubljani leta 1954. Po diplomi se je vpisal na specialko za restavratorstvo in konservatorstvo pri prof. Mirku Šubicu in jo leta 1956 tudi končal. Leta 1960 se je izpopolnjeval v grafičnih tehnikah globokega tiska v pariškem ateljeju Johnyja Friedlaenderja. Imel je več kot 70 samostojnih razstav in je sodeloval na več kot 450 razstavah grafike doma in po svetu. Leta 1962 je imel prvo samostojno razstavo v Mali galeriji v Ljubljani in istega leta prejel nagrado Prešernovega sklada v Ljubljani. Leta 2015 je za življenjsko delo prejel Župančičevo nagrado, ki jo podeljuje mesto Ljubljana, in srebrni red za zasluge, leta 1979 je za svoje dosežke prejel Prešernovo nagrado in odlikovanje red dela z zlatim vencem, leta 1987 pa tudi nagrado Riharda Jakopiča.
DONATORSKE ORGANIZACIJE Panovis kadri d.o.o., Kranj | Vinojug d.o.o., Šenčur | Tabakum Export-Import d.o.o., Novo mesto | Biljana & Zoran Tomov - Avstrija | Miladin Mladenov s.p., Preddvor | Makedonija trade d.o.o., Ljubljana | Savatech d.o.o., Kranj | Zebra d.o.o., Kranj | Avtošola – Ekspert d.o.o., Kranj | Radika prevozi d.o.o., Ljubljana | Maktrans d.o.o., Ljubljana | Novateks d.o.o., Ljubljana | Kara d.o.o., Tržič | Okrepčevalnica Pri Matevžu, Kranj | Goldy s.p., Kranj | SA-MI s.p., Kranj | Paunovski d.o.o., Ljubljana | Rule turs d.o.o., Skopje | Roto Slovenija d.o.o., Murska Sobota | Gostinstvo Boško Bečarski s.p., Zgornja Besnica | Hisar Ljubljana d.o.o., Ljubljana PODPORNE ORGANIZACIJE Mestna občina Kranj Javni sklad za kulturne dejavnosti RS Veleposlaništvo Republike Makedonije v Republiki Sloveniji Grafično oblikovanje: Domen Dimovski
Vljudno vabljeni v četrtek, 13. 4. 2017 ob 19. 30 na razstavo akademskega slikarja Vladimirja Makuca. Razstava je sestavni del projekta LIKOVNA MULTILATERALA. V kulturnem programu bosta nastopili učenki Glasbene šole Kranj, Rebeka Majc, violina in Amadeja Bogataj, klavir. Mentorici: Maja Hribernik Pestner in Minea Marton. Prireditev bo potekala v Makedonskem kulturnem centru “Sv. Cirila in Metoda”. Razstava bo odprta vsak dan med 9. in 14. uro, do 12. 5. 2017. Savska cesta 34, Kranj | Telefon: 040 166 882
VLADIMIR MAKUC Akademski slikar, grafik in specialist restavratorstva Vladimir Makuc se je že pred letom 1956 intenzivno ukvarjal z restavriranjem in kopiranjem srednjeveških fresk (kot npr. v cerkvi sv. Primoža nad Kamnikom, cerkvi sv. Marije na Škrilju, pri Bernu v Istri, v Hrastovljah in mnogih drugih cerkvah v Sloveniji). Leta 1963 se je odločil opustiti terensko restavratorsko delo in se posvetiti samo ateljejskemu likovnemu ustvarjanju. Izkušnje iz restavratorske prakse je kasneje uporabil v grafičnem in slikarskem delu. Ukvarjal se je s slikarstvom, grafiko, risbo, tapiserijo, keramiko in tridimenzionalnimi objekti. Prvi grafični listi, izdelani med leti 19591963, so oblikovno in barvno kompozicijsko zgoščeni, z drobnimi, znaki, simboli. Njegovi izhodiščni grafični začetki so posvečeni barvnemu lesorezu in ohranjanju spomina na najstarejšo reproduktivno tehniko visokega tiska. Sam si je izdeloval jajčno tempero, ki jo je uporabil pri tiskanju lesorezov v zemeljskih barvnih odtenkih. Kot slikar, restavrator in poznavalec tehniško tehnoloških procesov se je z lahkoto odločal za inovativne »preskoke« v smislu raznovrstnih likovno izraznih možnosti, ki so se mu ponujali tako v slikarskih in restavratorskih kot grafičnih reproduktivnih tehnikah kot so: barvna jedkanica, akvatinta, kolažna tehnika, globoki in visoki tisk, slepi tisk, reliefni tisk, kasneje (po letu 1985) pa še barvna suha igla in brus. Prednost umetniškega izražanja je videl v poznavanju in uporabi tradicionalnih tehnik, ki jih je nadomestil z novimi pristopi in drugimi materiali sodobne tehnološke prakse. Njegovo delo temelji na visoki profesionalni ravni, kar je najbolj razvidno v avtorjevem neprestanem iskanju izzivov, eksperimentiranj, ne v tradicionalno zapletenem, temveč na videz preprostem in sodobnem hibridnem izražanju tako v pripravi matrice, kot v iskanju sožitja med tehnikami in vsebinskim dogajanjem. Vladimir Makuc se je posvetil primorsko-kraškim cikličnim motivom ter živalskemu, rastlinskemu in arhitekturnemu svetu. Makučeve grafike štejemo med postmodernistično originalno produkcijo umetniškega izraza. Njegova grafična ikonografija je pripovedna, jasna, vizualna, je iluzija upodobljene realnosti. Upodabljal je figuralne prizore, ptice, floro in favno, kamnite predele, zemljo, kamnite zidove hiš, tlorise, istrske vole, oz. vse značilnosti primorskega podeželja, ki jih je dopolnil z reliefnimi poudarki, atributi, preprostimi geometrijskimi in organskimi oblikami. Postopoma in vztrajno je ustvaril in nadgrajeval svojo izrazno prepoznavnost »preko« vsakdanjih dogodkov kadrirane kraške pokrajine, v različnih produkcijskih tehnikah in v različnih časovnih obdobjih. V poznih 70-ih letih je opustil uporabo kislin in se tako izognil nevarnim strupenim hlapom. Kemični postopek priprave kovinskih plošč za jedkanico, akvatinto je nadomestil z mehansko obdelavo matrice iz sintetičnih snovi. Začel je eksperimentirati, uporabljati materiale kot so odsluženi klišeji ali plošče iz plastičnih mas, kar ga je pripeljalo do tehnike suhe igle in brusa. Kolažne izvedbe matric je tiskal v globokem, visokem ali slepem reliefnem tisku. Med procesom dela je z uporabo različnih materialov dosegel želeno strukturno vsebino. Grafike, nastale predvsem po letu 1970 so se dimenzijsko povečale, postale so svetle, zračne, , geometrijsko poenostavljene in asimetrične kompozicije izbranih barvnih odtenkov. V različnih časovnih obdobjih je grafike različno zasnoval. Zapolnjeval jih je s črtami, krogi, praskami, inicialkami, pisavo, kot svojevrstne dnevniške zapise, na papirju. Nastali imaginarni graficizmi in reliefne abstraktne sledi simbolno ponazarjajo primorsko-kraško pokrajino. Barvna transparentnost, svetloba in senca, monokromni nanosi na matrici, odtisnjeni na papirju, delujejo kot srednjeveška stenska poslikava. Do kasnejših, bolj informelovsko
izvedenih grafičnih listov je prihajal postopoma. Vsebinske spremembe so nastajale ob iskanju in uporabi (ne)običajnih »naravnih« materialov. Proces izdelave »kolaža«, sestavljanja je narekoval vrsto sprememb kot je uporaba sodobnih materialov in temu prilagojenega orodja. Potiskane podlage, so vsebovale raznovrstne oblike od izdelovanja šablon, do drobnih kovinskih, industrijskih predmetov. Priprava matrice je bila zaradi reliefnosti zelo zahtevna, zlasti v fazi tiskanja. Grafični listi Vladimirja Makuca so vsebinsko zgovorni, njihova izvedba pa zapletena in zahtevna, saj je bilo potrebno v sam proces izdelave vložiti veliko truda, potrpežljivosti in vztrajnosti. Inovativen pristop je narekoval usklajenost, red, optimalno koncentracijo med postopkom tiskanja, ter iskanje idealnih, harmoničnih barvnih in oblikovnih sorazmerij od začetnega procesa do rojstva odtisa, podobe. Po letu 1985 je postala njegova risarska poteza virtuozna, igriva, neposredno sproščena, povezana s ploskovnimi pravokotnimi liki, oblikami v mrežastem sistemu. Njegova dela so izpovedno lirična, posluževal se je tradicionalne pripovednosti, ki je vsebinsko arhaično poenostavljena in predstavlja nadrealistični živi svet drugačne pokrajine. Ptice je upodabljal v različnih položajih, tako v letu, na strehi, ograji,na zemlji in nebu. Priljubljeni avtorjevi motivi iz tega obdobja nosijo naslove: Ptice v pokrajini, Pokrajina z jato, Pokrajina z modro ptico, Mediteranska pokrajina, Pokrajina z volom II, Pokrajina z ovnoma (trk). Izražal se je s črto, ploskvijo, teksturo in strukturo tako barvno, tonsko kot lazurno. Vladimir Makuc je samosvoj ustvarjalec, ki je ostal zvest geografsko opredeljenemu motivu, neprestano spreminjajočo se vsebino pa je prilagajal svoji osebni, umetniški potrebi. Boge Dimovski, muzejski svetnik