Razstava: Kolonija Iveta Šubica 2017

MAKEDONSKO KULTURNO DRUŠTVO “Sv. Cirila in Metoda” iz Kranja

Letošnja tema 18. kolonije Iveta Šubica Potovanja se nanaša na slikarja Ivana Franketa in 90. obletnici njegove smrti.

AGATA PAVLOVEC je upodobila figuralno ekspresivno zgodbo z nadrealistično domišljijsko vsebino. Slika predstavlja nenavaden nočni prizor, kolono, skupino molčečih človeških silhuet s poenostavljenimi podolgovatimi telesi, majhnimi glavami, ki izgubljeno, nemo tavajo v dolgi temni noči. Kam gredo? Scena z duhovi, kloriranimi »mesečniki« različnih starosti in velikosti povzroča pri gledalcu neprijeten, zatohel, tesnoben občutek.

BARBARA DEMŠAR Če odmislimo naslove njenih slik, ki se navezujejo na temo letošnje 18. Šubičeve kolonije, lahko rečemo, da gre pri njenih delih za nadaljevanje slikarske miselnosti, za postopno nanašanje barvnih nanosov na slikovno podlago s šablonami in stopnjevanje tonskih vrednosti. S kolažnimi in risanimi črtnimi intervencijami upočasni dogajanje, ga sklene in poveže v kompozicijsko celoto enakih dimenzij. Iz toplih, poletnih odtenkov z rokokojskim navdihom in simbolnimi, znakovnimi poudarki veje iz njenih del življenjski optimizem.

MARJAN PREVODNIK Na koloniji nastala dela na papirju predstavljajo strukturno, kaligrafsko nasičeno črtno kompozicijo, zgoščenih enobarvnih, risarskih »grafičnih« zapisov. Značilnost za avtorja je neposredna koncentracija in virtuozne izvedbe hitrega, energičnega ustvarjanja brez vmesnega premora. »Hladna« samozavest in profesionalnost v izvedbi, odražata klišejsko postavitev in centralno kompozicijo, ki sta prikrajšani za toplino in mehkobo.

IRENA JERAS DIMOVSKA Njeno likovno početje je posvečeno izpovednosti, videnju in vztrajnem iskanju drugačnosti. Raziskovalen proces dela je zasnovan na konkretni vsebini in upoštevanju principa tradicionalnega figuralnega slikarstva. Na letošnji koloniji je nastal portret Ivana Franketa, ki ga je upodobila ekspresivno, čutno in kaže na avtoričino iskanje najboljših rešitev. V ozadje gorenjske pokrajine je simbolično postavila muzo, sedečo žensko figuro.

BOGE DIMOVSKI V samosvojem asociativnem abstraktnem svetu Bogeta Dimovskega ni zaslediti človeških ali živalskih podob, temveč gre za ohranjanje živosti, kontinuiranega izražanja vizualno upodobljene likovne impresije. Neposrednost v izvedbi, hitro ali počasi nastalih del, svežina, nedorečenost za določen čas in samosvojost deluje spremenljivo vendar hkrati tudi povezovalno z vsakdanjimi razpoloženjskimi poletnimi dogodki, ki izstopajo iz narave. V svojem likovnem početju je resen, vztrajen in znotraj procesa dela igriv. Vsaka poteza, črta, barva govori o možni rešitvi , ki je »lahko« tudi izziv za nastanek novih podob. Zanimajo ga procesi, ki vsebujejo preproste prizore, z (ne)določenimi abstraktnimi travniškimi ali gozdnimi elementi.

Grafično oblikovanje: Domen Dimovski PODPORNE ORGANIZACIJE Mestna občina Kranj Javni sklad za kulturne dejavnosti RS Veleposlaništvo Republike Makedonije v Republiki Sloveniji DONATORSKE ORGANIZACIJE Panovis kadri d.o.o., Kranj | Vinojug d.o.o., Šenčur | Tabakum Export-Import d.o.o., Novo mesto | Biljana & Zoran Tomov - Avstrija | Miladin Mladenov s.p., Preddvor | Makedonija trade d.o.o., Ljubljana | Savatech d.o.o., Kranj | Zebra d.o.o., Kranj | Avtošola – Ekspert d.o.o., Kranj | Radika prevozi d.o.o., Ljubljana | Maktrans d.o.o., Ljubljana | Novateks d.o.o., Ljubljana | Kara d.o.o., Tržič | Okrepčevalnica Pri Matevžu, Kranj | Goldy s.p., Kranj | SA-MI s.p., Kranj | Paunovski d.o.o., Ljubljana | Rule turs d.o.o., Skopje | Roto Slovenija d.o.o., Murska Sobota | Gostinstvo Boško Bečarski s.p., Zgornja Besnica | Hisar Ljubljana d.o.o., Ljubljana | METAK-TRANS dooel, s.Gradec, Makedonija

Vljudno vabljeni v soboto 30.9.2017 ob 19. uri na razstavo likovnih del nastalih na koloniji Iveta Šubica v Poljanah.

V kulturnem programu bo pesnica Agata Trojar predstavila svojo pesniško zbirko.

Razstava je sestavni del projekta Likovna Multilaterala.

Prireditev bo potekala v Makedonskem kulturnem centru “Sv. Cirila in Metoda”.

Ogled razstave je možen po predhodni najavi na tel. št.: 040 166 882. Odprto do 23. 10. 2017.

Savska cesta 34, Kranj | Telefon: 040 166 882

METOD FRLIC Kiparsko ustvarjanje Metoda Frlica je neprestano raziskovanje, iskanje najboljših neposrednih svežih rešitev določenih tem, izvedenih v različnih tradicionalnih in sodobnih kiparskih tehnikah. Zanesljiv in samosvoj v izrazu, vedno preseneča z odprtostjo, raznovrstnostjo in različnimi odzivi na aktualna dogajanja. Na določeno temo se izraža ciklično.

V svoji umetniški praksi nastopa suvereno, srečujemo ga v različnih umetniških obdobjih in smereh brez slogovne utesnjenosti. V smislu izvedb ga poznamo kot abstraktnega, konceptualnega, realističnega, impresionističnega, ekspresionističnega kiparja. Uporablja raznovrstne materiale od kamna, kovine, brona, gline, lesa in drugo. Na razstavi se predstavlja s skulpturo torza bele, krhke marmorne deklice v naravni velikosti izražene v realistični maniri.

RADO DAGARIN Iz lesenih plošč ali industrijsko predelanega nadomestnega »lesa« (iverke, vezane plošče, lesonit) izrezuje različne silhuetne stilizirane organske ali geometrijske oblike, ki jih običajno kasneje poslika z abstrahiranim ali abstraktnim motivom. Oblike z več plastnimi pastoznimi barvnimi nanosi sestavlja v likovno zgodbo, podobo s kubističnim poudarkom in arhaičnim aboriginskim navdihom. V bistvu gre za usklajevanje»harmonizacije« med»leseno« silhuetno obliko in barvno vsebino, v smislu medsebojnega dopolnjevanja.

Umetniška družina PLESTENJAK oče Janez, hči Petra in sin Matej so si temo Potovanja razdelili na tri različne motive: na kopnem, v vodi in zraku. Dela so nastala v tradicionalnih tehnikah na različnih podlagah in sicer na papirju, lesu in glini. Janez je z virtuozno risbo s svinčnikom upodobil leteče ptice in študijske upodobitve hrta v različnih položajih, Petrina ustvarjalna specialnost je delo v lesu. Izrezljala je poglobljen relief ribe, postrvi, medtem ko se je Matej lotil glinenega, ploskovitega reliefa, v katerem je upodobil konja. Kljub različnim vsebinam so dela vzor kot didaktično pripravljene demonstracije različnih likovnih tehnik.

MAJA ŠUBIC Je upodobila panoramski pogled na obmorsko pokrajino, z osnovno centralno kompozicijo in dvema stranskima kriloma. Realistična izvedba prikazuje v prvem planu hrib, planoto, čistino v ozadju z otoki in modrim nebom, ki se pretaka v modro svetlobo na vodni gladini.

Slika je sestavljena iz treh delov. Vsi trije kadri, podobe se barvno in organsko poenotijo kot celota. Stranska krila sta kot »kolažna fragmenta« v sliko prinesla igrivost in dinamiko triptiha.

Izbrani trenutek naslikanega mirnega ozračja in pokrajine sta upodobljena v zelenih in modrih, svetlih in temnih odtenkih.

IRENA ROMIH Tridimenzionalni objekt Irene Romih je trajni likovni, risani zapis, ki je nastal na poti iz Ljubljane do Poljanske doline oz. do Šubičeve hiše, kjer se je odvijala 18. kolonija Iveta Šubica.

Avtorica se je na poti zaustavljala, risala drevesa, hiše, zvonike; vse kar je v tistem trenutku pritegnilo njeno pozornost. Zamišljen je kot knjiga umetnika, umetniško zastavljen osebni dnevniški zapis na dolgem, ozkem papirnem traku. Začetek in konec traku je zavit na eno ali drugo stran. Obe strani lahko obiskovalec odvija ali zavija z ročico, in pri tem sledi poteku

zgodbe oz. zapisanim besedam, risbi ali kolažu, podobno kot pri navijanju ali odvijanju filmskega traku, koluta. Objekt je narejen iz lesa in papirja.

NEJČ SLAPAR Akrilna slika je upodobljena iz ptičje perspektive, geometrijskih industrijskih pravokotnih oblik, profilov, ki se medsebojno dopolnjujejo, povezujejo, sledijo kvadratnem formatu v tem smislu, da postane prostor podoben labirintu. Nastala barvna študija s konkretno vsebino ima pomanjkljivo, popačeno perspektivo. Čisti, ploskovni nanosi na rdeči podlagi s toplimi živimi oranžnimi, sivimi in hladno zelenimi barvnimi odtenki govorijo o umetnikovem veselju ob ustvarjanju.

TIT NEŠOVIČ Je na osnovi fotografske portretne predloge Matjaža Bertonclja naredil računalniško predelano grafično podobo. Dizajnerska obdelava fotografije s sodobno reproduktivno digitalno tehnologijo ima svoje prednosti in slabosti. Monokromno delujoč portret ima v primerjavi z originalno ostro fotografsko predlogo, bolj kontrastno, izostreno formo sestavljeno iz kvadratkov, pikslov (slikovna točka), ki izraža ločljivost prikazane slike. Avtor se v nasprotju z našimi pričakovanji izraža s črto in ploskvijo ter z industrijskimi rastri.

JELENA BERTONCELJ Je po spominu upodobila nepregledno Rusko stepo, velike travnate površine, zagorelo pokrajino, ki na prvi pogled deluje (ne)realno. Gre za kolažno upodobitev, kjer je avtorica uporabila volnene niti, sicer organsko nesprejemljivo kombinacijo,droben pesek in akrilne barve. Kompozicija je asimetrična, desna zgornja stran slike ima hladne modre odtenke, zato se težišče barvne kompozicije prevesi na desno stran. To je rezultat avtoričine naivnosti in neizkušenosti v smislu kompozicijske in barvne (ne)sorazmernosti.

MATJAŽ BERTONCELJ Je aktiven predstavnik slovenske stripovske scene, srednje generacije, ki uporablja poenostavljeno, stilizirano risbo in črno-belo tehniko. Kontrastna stripovska risba govori vsebinsko o starem psu, ki ni mogel splezati na stol, da bi lahko prišel do okenske police. Počuti se odrezanega od sveta, prikrajšanega za možnost obujanja mladostnih spominov. Risba je sproščena, sveža, neposredna, lahka, kot kroki. Zgodba je preprosta, kratka, vsakdanja s štirimi slikovnimi kadri. Njeno vsebino bi lahko brali kot usodo slehernega človeka.

BORIS OBLAK Podvodni motiv ribe je nastal po fotografski predlogi. Gre za realistično upodobljeno spolzko postrv v svojem naravnem okolju in v naravni velikosti. Naslikana je z akrilnimi barvami v zeleno-modrih in oker odtenkih. Slika manjšega formata je posvečena slikarju Ivanu Franketu, ki se je posvečal ribištvu.

MIRNA PAVLOVEC Je upodobila poletni motiv, obalni panoramski pogled na skupino ljudi, kopalce. Figure je nanizala po horizontu, le-ta pa ločuje tudi nebo in vodo. Avtorica se je odločila za upo-

dobitev velikega prostranega neba. Slika je v celoti grajena v modrih odtenkih, nebo je temnejše, težje, pritiska na plitvino in obalo. Dramatična upodobitev neba pred nevihto je zapolnjena s težo vodenih oblakov in razburkanimi valovi. Figure so naslikane v gibanju s toplimi barvami. Največ prostora v sliki je posvetila nebu in pripovedi o majhnosti, izgubljenosti človeka v primerjavi z veliko naravo.

LUISA POLANCO Realistično naslikani lokvanji posnemajo naravo, krajino. Privlačno upodobljen motiv, na prehodu iz poletnega v jesenski čas je upodobljen v rjavih odtenkih, kot so naslikani listi lokvanjev z rožnatimi cvetovi, kačjim pastirjem in bambusovo palico zapičeno v jezersko dno. Prikazuje zatišje ob zaključku dneva, kar nam razkrivajo dolge sence. Ob pogledu na sliko, na spregledan del narave, nas prevzame prijeten, liričen občutek.

KAJA URH je po fotografski predlogi upodobila poletni gozdni motiv. Akrilna, ploskovna, iz pop artistične prakse naslikana slika ima karakter, videz značilen za grafično reproduktivno umetnost. Pokončne ploskve, trakovi enakih širin se medsebojno dotikajo in prekrivajo.

Uporablja graficizme, zato deluje dizajnersko, kot premaknjeni grafični odtisi. Poenostavljen, počasen potek dela zahteva potrpežljivo in natančno izvedbo, ki pripelje do lepega končnega videza.

ANJA FABIANI Na sliki v akrilni tehniki je v neobičajno okolje in nenavaden trenutek postavila svoj avtoportret. Poletni počitniški motiv je ujela v trenutku vdiha zraka, prihoda iz vodne gladine, iz temnih globin na površje. Podoba je nastala po fotografski predlogi, posnetku. Videz naslikanega portreta je sproščen, pogled čist, prijazen, usmerjen direktno v gledalca s katerim ustvari neposreden stik. Barvni odsevi izžarevajo posebno svetlobo vodne gladine.

Mag. Boge Dimovski