Page 1

LETNO PROGRAMSKO-POSLOVNO POROČILO MLADINSKEGA KULTURNEGA CENTRA MARIBOR 2017

Mladinski kulturni center Maribor Maribor, februar 2018 Maja Malus Azhdari, direktorica

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 1


Poročilo pripravili: Sonja Gregorn, organizatorka in koordinatorka kulturnih projektov Petra Kolmančič, organizatorka in koordinatorka kulturnih projektov Marja Guček, specialistka za mladinsko delo Željko Milovanovič, vodja mladinskih programov Lina Valant Sićanović, strokovna delavka za pripravo kulturnih projektov Zdenka Borak, samostojna strokovna sodelavka/vodja hostla Katja Javornik, organizatorka programa Andrej Gulič, višji svetovalec področja Sonja Kermat, računovodstvo Maja Malus Azhdari, direktorica

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 2


KAZALO 1. UVOD │ 4 2. PROGRAMSKO POROČILO │7 2.1. PODROČJE MLADINSKEGA SEKTORJA│9 2.2. PODROČJE KULTURNEGA SEKTORJA │54 2.3. PODROČJE MLADINSKEGA TURIZMA│159 2.4. ODNOSI Z JAVNOSTJO IN MEDNARODNO SODELOVANJE│141 2.5. KC PEKARNA │145 3. POSLOVANJE ZAVODA│147 4. VREDNOTENJE IZPOLNITEV LETNEGA PROGRAMA│151 5. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE│154 6. RAZKRITJE

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 3


1. UVOD Mladinski kulturni center Maribor je javni zavod, ki ga je leta 1993 ustanovila Mestna občina Maribor. Zavod svoje delovanje udejstvuje na področju kulture, mladine in turizma. Zavod je ustanovljen za pripravo, organiziranje, izvajanje in evalviranje programov s področja mladinskega sektorja in projektov s področja kulture, pri čemer si prizadeva za čim višjo stopnjo vključenosti mladih. Zavod pri svojem delovanju stremi k združevanju in povezovanju programov in projektov s področij mladinskega sektorja in kulture. Zavod prav tako srbi za razvoj mladinskega turizma in mladinsko mobilnost, saj upravlja hostel Pekarna. Skrbi tudi za negovanje medkulturnih stikov med mladimi Evrope, saj izvaja projekte mobilnosti. Zavod upravlja delo ustanoviteljeve infrastrukture ter z zagotavljanjem infrastrukturnih in tehničnih pogojev omogoča razvoj in izvedbo dejavnosti na področju mladinskega sektorja, kulture in mladinskega turizma. Poslanstvo zavoda je spodbujanje mladih pri umetniškem ustvarjanju, zagotavljanje pomoči mladim pri izvedbi in pripravi samostojnih programov in projektov ter promoviranje njihovih dosežkov v Sloveniji in tujini. Javni zavod zagotavlja podporo formalnim in neformalnim skupinam, nevladnim organizacijam ter samostojnim kulturnim ustvarjalcem z zagotavljanjem razpoložljive infrastrukture in pomoči pri izvajanju posameznih programov in projektov. Zavod izvaja tudi izobraževanja, informiranja in svetovanja na področjih mladinskih in kulturnih dejavnosti ter organizira različne programe, projekte, dogodke in sodelovanja. Javni zavod je umeščen v prostor KC Pekarne, kjer aktivno deluje v skupnosti Pekarne. V letu 2017 je javni zavod nadaljeval svojo udejstvovanje povezovanja z lokalnimi organizacijami in posamezniki, ki ustvarjajo na področju kulture in mladinskega sektorja. S svojim delom si želimo preseči razkorake med javnimi in nevladnimi pravnimi in organizacijskimi strukturami ter zgraditi medsebojno zaupanje s ciljem soustvarjanja več priložnosti za ustvarjanje s področja kulture in mladine ter spodbujati družbeno odgovorno delovanje med mladimi za mesto Maribor. Tudi v letu 2017 smo dodali nekaj dodatnih recikliranih vsebin v hostel Pekarno ter ga s kreativnimi idejami ter ponovno uporabo različnih predmetov prelevil v prostor domačnosti. Sterilnost Upravne zgradbe smo spremenili v pekarniškem duhu, da so se tudi prostori javnega zavoda zlili s KC Pekarno. Ime zavoda je: Mladinski kulturni center Maribor, skrajšano ime: MKC Maribor. V mednarodnem okolju zavod uporablja ime: Youth Cultural Centre Maribor. Sedež zavoda je: Ob železnici 16, Maribor. Osnovna spletna stran zavoda: www.mkc.si, elektronski naslov: info@mkc.si. Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču Maribor. Zavod ima dva organa, in sicer Svet zavoda in direktorja, ki opravlja naloge poslovnega in strokovnega direktorja. V svetu zavoda je pet članov, dva imenuje ustanovitelj, eden je predstavnik delavcev, dva pa predstavnika zainteresirane javnosti. Javni zavod Mladinski kulturni center Maribor (v nadaljevanju MKC Maribor) pretežni del svojih dejavnosti izvaja v okviru opravljanja javne službe. Tržno dejavnost izvaja večinoma v hostlu Pekarna. MKC Maribor je v letu 2017 izvajal deset rednih programov na področju kulture in mladinskega sektorja (Mladinski programi, Slovenski dnevi knjige v Mariboru, MKC črka, likovna dejavnost galerija Media Nox, Festival Performa, Mednarodni festival računalniških umetnosti MFRU, Kulturni Inkubator, MKC glasba, Mladi Maribor in Skupnost KC Pekarne). Ob omenjenih programih smo izvajali tudi številne druge programske in projektne aktivnosti na različnih področjih delovanja, sodelovali v mednarodnih projektih različnih nevladnih Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 4


organizacij ter se povezovali z mednarodnimi partnerji, predvsem pa krepili podporo lokalnim producentom in organizatorjem kulturnih in mladinskih vsebin. MKC Maribor izvaja programe na področjih mladinskega sektorja, ki jih določa Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju: avtonomijo mladih, neformalno učenje in usposabljanje ter večanje kompetenc mladih, dostop mladih do trga delovne sile in razvoj podjetnosti mladih, skrb za mlade z manj priložnostmi v družbi, prostovoljstvo, solidarnost in medgeneracijsko sodelovanje mladih, mobilnost mladih in mednarodno povezovanje, zdrav način življenja in preprečevanje različnih oblik odvisnosti mladih, dostop mladih do kulturnih dobrin in spodbujanje ustvarjalnosti ter inovativnosti mladih in sodelovanje mladih pri upravljanju javnih zadev v družbi. Pri svojem delovanju zavod temelji na naslednjih zakonskih in podzakonskih aktih:  Zakon o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC, 127/06 – ZJZP)  Zakon o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11, 14/13, 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617)  Zakon za uravnoteženje javnih financ (Ur. l. RS, št. 40/12, 96/12 – ZPIZ-2, 104/12 – ZIPRS1314, 105/12, 25/13 – odl. US, 46/13 – ZIPRS1314-A, 56/13 – ZŠtip-1, 63/13 – ZOsn-I, 63/13 – ZJAKRS-A, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 101/13 – ZDavNepr, 107/13 – odl. US, 85/14, 95/14, 24/15 – odl. US, 90/15, 102/15)  Zakon o računovodstvu (Ur. l. RS, št. 23/99, 30/02 – ZJF-C, 114/06 – ZUE)  Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02, 79/06 – ZZZPB-F, 103/07, 45/08 – ZArbit, 21/13 – ZDR-1, 78/13, 47/15 – ZZSDT)  Zakon o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 63/07, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF)  Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 108/09, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15)  Kolektivna pogodba za javni sektor (Ur. l. RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15)  Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti (Ur. l. RS, št. 45/94, 45/94, 39/96, 39/99 – ZMPUPR, 82/99, 102/00, 52/01, 64/01, 43/06 – ZKolP, 60/08, 32/09, 32/09, 40/12, 46/13, 106/15)  Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ur. l. RS, št. 51/08, 91/08, 113/09)  Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 53/08, 89/08)  Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Ur. l. RS, št. 97/09, 41/12)  Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 14/09, 23/09, 48/09, 113/09, 25/10, 67/10, 105/10, 45/12, 24/13, 51/13, 12/14, 24/14, 52/14, 59/14, 24/15, 3/16) ter v skladu z veljavnimi splošnimi akti delodajalca:  Pravilnik o popisu, oktober 2012;  Pravilnik o mentorstvu in prostovoljskem delu v MKC Maribor, december 2012;  Pravilnik o preprečevanju mobinga in drugih oblik trpinčenja in nadlegovanja na delovnem mestu, november 2012;  Pravilnik o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, april 2012;  Pravilnik o izvajanju notranje kontrole glede ugotavljanja prisotnosti alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc pri zaposlenih na delovnem mestu, november 2012;  Pravilnik o projektnem sodelovanju, november 2012; Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 5


              

Pravilnik o blagajniškem poslovanju v MKC Maribor, november 2011; Pravilnik o zavarovanju osebnih podatkov, oktober 2012; Pravilnik o izplačilu za delo pri pridobivanju sponzorskih sredstev za MKC Maribor, marec 2010; Pravilnik o računovodstvu, januar 2012; Pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v MKC Maribor, april 2015; Pravilnik o postopkih in ukrepih za zavarovanje osebnih podatkov pri izvajanju video nadzora, maj 2011; Hišni red v poslovnem prostoru Upravna zgradba –KC Pekarna, maj 2011; Hišni red Hostla Pekarna, oktober 2011; Navodila za pripravo in objavo razpisov, pozivov ter natečajev, 2012; Navodila za razstavljanje v Galeriji Media Nox, 2012; Program obvladovanja dejavnikov tveganja in varnostni ukrepi za preprečevanje pojava legionelle v vodovodnem omrežju, december 2011; MKC Maribor zdravstveni del ocene tveganja, 2012; Katalog informacij javnega značaja MKC Maribor, september 2012; Pravilnik o javnem naročanju v MKC Maribor, marec 2016; Register tveganj, 2008–2016.

V letu 2017 ja zavod ohranil enako kadrovsko strukturo kot v letu 2016. Računovodsko finančne storitve smo v letu 2017 opravljali v sodelovanju z zunanjim računovodskim servisom. Kadrovska sestava javnega zavoda je dvanajst zaposlenih: direktorica, organizator in koordinator programov I., organizator in koordinator programov II., strokovna delavka za pripravo kulturnih projektov, samostojna strokovna sodelavka/vodja hostla, organizatorka programa, specialistka za mladinsko delo, vodja mladinskih programov, višji svetovalec področja, projektna svetovalka, receptorka in vodja čistilk. V letu 2017 smo imeli zaposlene tri osebe preko programa javnih del. V skladu z dogovorjenim programom dela za leto 2017, ki ga je potrdil Svet zavoda, je delo zavoda potekalo na naslednjih področjih:      

redni programi, ki jih je financiral ustanovitelj; mladinski kulturni projekti, izbrani na javnih razpisih in pozivih; mednarodni projekti; Evropska prestolnica mladih 2013 – trajnostni učinki projekta; informiranje in obveščanje; upravljanje infrastrukture za opravljanje dejavnosti.

Prepoznavnost zavoda in naših programov zaznamujejo številne mednarodne in nacionalne povezave s sorodnimi organizacijami. V letu 2017 smo realizirali različna sodelovanja, tudi mednarodnih partnerstev in izmenjevali dobre prakse področij, s katerimi se javni zavod ukvarja. Mednarodno sodelovanje je potekalo v okviru mednarodnih festivalov, sodelovanj v mednarodnih projektih in mladinskih izmenjavah, nacionalno pa prek mreže MaMa ter koprodukcij in partnerskega sodelovanja pri izvedbi programov in projektov. V letu 2017 smo se aktivno vključevali in predstavljali mesto Maribor v mednarodni mreži European Youth Capital Network. Zavod svoje programe in projekte objavlja v različnih medijih, tiskanih gradivih in na spletu, pri čemer delujemo skladno s predpisi o varstvu osebnih podatkov ter predpisi o dostopu do informacij javnega značaja.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 6


ZAVOD UPRAVLJA JAVNO INFRASTRUKTURO Prostor 1: Galerija Media Nox, Židovska ulica 12, Maribor Prostor 2: Kulturni inkubator, Koroška cesta 18, Maribor Prostor 3: Prostori nekdanje TV Metke, Koroška cesta 18, Maribor Prostor 4: Upravna zgradba v KC Pekarna, Ob železnici 16, Maribor

80,0 m² 146,12 m² 280,0 m² 1800 m²

2. PROGRAMSKO POROČILO Programsko delovanje MKC Maribor je v letu 2017 temeljilo na sprejetem Programsko poslovnem načrtu Mladinskega kulturnega centra Maribor, ki ga je na predlog direktorice potrdil Svet zavoda. Izvedeni program in aktivnosti so bili skladni z načrtovanim, na posameznih področjih so ga presegali tako v kvalitativnem kot tudi kvantitativnem smislu. Izjemen angažma zaposlenih v MKC Maribor je omogočil izjemno dobro sprejetje projektov in programov v širši javnosti. Izvedli smo tudi nekaj nenačrtovanih dogodkov, saj stremimo k odprtosti MKC Maribor, ki reagira na predloge različnih organizacij oz. mladih pobudnikov. Izvajali smo programe, katerih primarni cilj je kulturno udejstvovanje mladih oziroma kulturni programi za mlade ter različne mladinske programe, usmerili pa smo se tudi v mednarodno povezovanje in mladinske izmenjave. REDNI PROGRAMI V skladu s potrjenim predlogom programskega in poslovnega načrta za leto 2017 je MKC Maribor izvajal redne programe v javnem interesu, ki jih iz proračuna sofinancira ustanoviteljica – Mestna občina Maribor: - mladinski programi; - Kulturni Inkubator; - Galerija Media Nox; - Slovenski dnevi knjige v Mariboru; - MKC Črka; - Mednarodni festival Performa; - Mednarodni festival računalniške umetnosti; - Mladi Maribor; - Živa knjižnica; - Banka idej – lokalni sklad za mlade z idejami; - MKC glasba; - Maribor skozi rožnata očala; - Skupnost KC Pekarne. Poleg rednih programov MKC Maribor izvaja še manjše projekte, za katere sredstva pridobi na trgu ali pri drugih sofinancerjih ali v njih sodeluje kot koproducent ali partner s človeškimi viri, prostorom ali opremo. Od leta 2011 pomemben programski del javnega zavoda predstavlja tudi mladinski hotel Hostel Pekarna.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 7


Programsko poročilo, razdeljeno na: - področje mladinskega sektorja; - področje kulturnega sektorja; - področje mladinskega turizma – Hostel Pekarna; - odnosi z javnostmi; - mednarodno sodelovanje.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 8


2.1.

PODROČJE MLADINSKEGA SEKTORJA

PODROČJE MLADINSKEGA SEKTORJA Na podlagi različnih zakonskih in strateških dokumentov izvaja MKC Maribor dejavnosti mladinskega centra, kar pomeni, da:  skrbi za pogoje delovanja, druženja in drugih dejavnosti mladih ter lokalnih organizacij v mladinskem sektorju;  skrbi za mladinsko infrastrukturo;  zagotavlja ustrezne prostorske pogoje in opremo za izvajanje mladinskega dela ter zagotavlja ustrezno usposobljenost kadrov za podporo mladinskemu delu;  nudi pogoje za razvoj ustvarjalnih in kritičnih mladih;  razvija in izvaja programe na področju informiranja ter svetovanja in neformalnega učenja za mlade;  sodeluje pri izvajanju mobilnosti mladih, prostovoljnem mladinskem delu, aktivnem državljanstvu, raziskovalnem delu mladih in povezovanju na mednarodni ravni;  daje podporo drugim programom v mladinskem sektorju v lokalnem okolju. MKC Maribor je v letu 2017 razvijal, izvaja, podpiral in promoviral programe na različnih področjih mladinskega sektorja, prek katerih mladi med 15. in 29. letom starosti na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k aktivnemu vključevanju v družbo ter krepijo svoje kompetence na različnih področjih in tako pripomorejo k svojemu osebnemu razvoju, posledično pa tudi k razvoju lokalne skupnosti. Na podlagi odloka o ustanovitvi javnega zavoda so področja mladinskega sektorja, na katerih MKC Maribor izvaja programe v mladinskem sektorju, naslednja:  ugotavljanje potreb in interesov mladih;  zbiranje in posredovanje informacij na področju mladinskega dela in mladinskih politik;  nudenje strokovne, infrastrukturne in tehnične pomoči mladim ter organizacij v mladinskem sektorju;  oblikovanje in vzpostavitev prostora javne razprave o mladinskih politikah ter spodbujanje strukturiranega dialoga med mladimi in odločevalci;  spodbujanje mreženja mladih in organizacij v mladinskem sektorju;  organiziranje in izvajanje programov mobilnosti ter mednarodnega povezovanja mladih in mladinskih delavcev;  organiziranje in sodelovanje pri izmenjavi mladih ter mladinskih delavcev s sorodnimi institucijami v Sloveniji in tujini;  organiziranje in izvajanje raziskovalne, izobraževalne ter svetovalne dejavnosti za mlade;  organiziranje in izvajanje neformalnega učenja in usposabljanja za mlade;  organiziranje in izvajanje programov s področji prostovoljstva, solidarnosti ter medgeneracijskega sodelovanja mladih.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 9


ŽIVA KNJIŽNICA MARIBOR

Fotografija: Mitja Florjanc Živa knjižnica je knjižnica kot vsaka druga – ima knjige, knjižničarja, bralce in čitalnico. Posebnost Žive knjižnice je ta, da so knjige ljudje, ki skozi dialog z bralci in bralkami delijo svoje življenjske zgodbe ter izpodbijajo stereotipe, predsodke in stigme (t.i. žive knjige). Osnovni namen Žive knjižnice je namreč ozaveščanje o človekovih pravicah in človeškem dostojanstvu preko preizpraševanja lastnih predsodkov, ki vodijo k diskriminaciji določenih posameznikov in posameznic ter družbenih skupin. Žive knjige so posameznice in posamezniki, ki se v svojem življenju soočajo s predsodki in stigmami ter so pripravljeni govoriti o svoji izkušnji in jo deliti z drugimi. To so lahko pripadniki in pripadnice različnih manjšin in drugih marginaliziranih družbenih skupin, ljudje z osebnimi lastnostmi oziroma življenjskimi okoliščinami, ki so pogosto podvržene stereotipom, predsodkom in stigmam ali v družbi veljajo kot tabu (npr. gej, oseba, ki se je zdravila za depresijo, oseba, ki je naredila splav, oseba iz Irana, bipolarna oseba, oseba z multiplo sklerozo, oseba z izkušnjo življenja v zaporu …). Živa knjižnica poteka tako, da si bralec pri knjižničnem pultu, kjer ga pričaka knjižničar, iz nabora živih knjig izbere tisto, ki jo želi prebrati. Knjižničar bralca in živo knjigo predstavi in ju pospremi v čitalnico, ki je rahlo odmaknjen prostor, kjer potekajo branja. Branje poteka v obliki pogovora, kjer živa knjiga pripoveduje o sebi, bralec pa knjigi postavlja vprašanja, ki ga zanimajo v povezavi s profilom žive knjige. Branje poteka do 30 minut, če pa se bralec in živa knjiga strinjata, pa se branje lahko podaljša za dodatnih 15 minut. Zamisel za postavitev Žive knjižnice je razvila danska mladinska organizacija Ustavi nasilje (Foreningen Stop Volden) v letu 2000 z namenom preprečevanja nasilja med mladimi. Živa knjižnica sooča bralce s stereotipi in predsodki že v več kot 60 državah po vsem svetu, v Slovenijo je projekt leta 2007 pripeljalo Društvo Legebitra. Na pobudo Društva Legebitra smo v letu 2012 prvič organizirali Živo knjižnico tudi v Mariboru in od takrat jo MKC Maribor redno organizira več krat na leto. Živa knjižnica Maribor je organizirana na način, da mladim, ki jo pripravljajo, ponuja možnost krepitve ali pridobitve mnogih novih kompetenc, saj je vloga MKC Maribor izjemno mentorske in usmerjevalne narave (npr. samostojno kontaktiranje potencialnih knjig v Živi knjižnici, ureditev prostora ter potrebnega tehničnega materiala, dogovori za okrasitev prostora, priprava in izvedba izobraževanj za knjige in informatorje, nabiranje sponzorskih sredstev ….). Sodelujoči mladi pri pripravi Žive knjižnice prevzamejo vlogo, ki si jo sami izberejo, Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 10


spodbujeni pa so, da glede na predhodne izkušnje prevzemajo vlogo, ki jim predstavlja tudi dovolj velik izziv. Način izvedbe: Gostovanje Ime partnerja / koproducenta: Dijaški dom Maribor Ime projekta: Živa knjižnica Maribor gostuje v Dijaškem domu Maribor Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 3 Datum izvedbe: 24. 1. 2017 in 22. 11. 2017 Opis projekta: Živa knjižnica Maribor je kar dvakrat gostovala v Dijaškem domu Maribor, kjer so bile predvsem stanovalcem dijaškega doma na razpolago žive knjige z naslednjimi profili: ljubiteljska slikarka in literatka, metalka, gej, starš ADHD otroka, otrok priseljencev, gej, prostovoljec, oseba, ki se je zdravila za depresijo, oseba, ki obiskuje psihoterapevta, bivša baletka… Število dogodkov znotraj projekta: 2 Število obiskovalcev: cca. 45 Število mladih med 15. – 29. let: cca. 40

Fotografija: Mitja Florjanc Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: Društvo Legebitra Ime projekta: Srečanje mreže izvajalcev Žive knjižnice Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 1 Datum izvedbe: 13. 2. 2017 Opis projekta: Srečanje organizatorjev Žive knjižnice združenih v nacionalno mrežo. Srečanja so se udeležili predstavniki iz Društva Legebitra, Zavoda BOB (Ljubljana), Novega mesta (Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto ) in Zagorja (Mladinski center Zagorje ob Savi). Na srečanju smo izmenjali različne prakse pri izvajanju Žive knjižnice ter možnosti sodelovanja v okviru mreže. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število obiskovalcev: / (interni dogodek) Število mladih med 15. – 29. let: /

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 11


Fotografija: arhiv MKC Maribor Način izvedbe: Gostovanje Ime partnerja / koproducenta: Osnovna šola Dušana Flisa Hoče Ime projekta: Živa knjižnica Maribor gostuje na Osnovni šoli Dušana Flisa Hoče Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 3 Datum izvedbe: 13. 4. 2017 Opis projekta: Na gostujoči Živi knjižnici Maribor za sedme razrede Osnovne šole Dušana Flisa Hoče so bili učencem na voljo naslednji profili živih knjig: biseksualka, prostovoljka, oseba, ki dela z mladimi in brezposelnimi, oseba, ki je živela s Sudanu, transspolna oseba, lezbijka, gej, oseba, ki se je zdravila za depresijo, oseba, ki obiskuje psihoterapevta. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število obiskovalcev: cca. 65 Število mladih med 15. – 29. let: 7 Način izvedbe: Gostovanje Ime partnerja / koproducenta: Cezam Ruše Ime projekta: Živa knjižnica Maribor gostuje v Rušah Lokacija: Ruše Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Datum izvedbe: 20. 4. 2017 Opis projekta: V sodelovanju s CEZAM-om Ruše smo organizirali Živo knjižnico Maribor v okviru festivala Dnevi knjige v Rušah. Obiskovalcem so bili na voljo naslednji profili živih knjig: ljubiteljska slikarka in literatka, metalka, starš ADHD otroka, otrok priseljencev, lezbijka, transspolna oseba, upokojenka, vojni veteran, veterinarka, oseba, ki se je zdravila za depresijo, oseba, ki obiskuje psihoterapevta, bivša baletka. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število obiskovalcev: cca. 25 Število mladih med 15. – 29. let: cca. 8

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 12


Fotografija: arhiv MKC Maribor Način izvedbe: Predstavitev Ime partnerja / koproducenta: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru Ime projekta: Predstavitev metode Žive knjižnice na dogodku NEsovražni Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 1 Datum izvedbe: 1. 6. 2017 Opis projekta: Študentje magistrskega programa medijskih komunikacij Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru so v okviru projekta Peer to Peer: Facebook Digital Challenge zgradili kampanjo NEsovražni, s sloganom »Ne bom naslednji«. Namen kampanje je bil osveščati o tem, kaj sovražni govor pravzaprav je, preprečiti njegovo širjenje in spodbuditi razmišljanje o tem, kje je meja med svobodo govora in sovražnim govorom. Del kampanja je bil tudi enodnevni dogodek HateX, v okviru katerega je potekala okrogla miza, kjer je bila predstavljena metoda Žive knjižnice kot dober primer projektov, s katerimi pripomoremo k zmanjševanju sovražnega govora. Na okrogli mizi so poleg predstavnika MKC Maribor sodelovali še: Suzana Žilič Fišer, predstojnica katedre medijskih komunikacij, predavateljica na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru in mentorica projekta NEsovražni, Bojan Musil, predavatelj na Filozofski fakulteti Maribor, ki se ukvarja s cyber-bullyingom in vplivom spletnih socialnih omrežij na samopodobo mladih, Ramiz Derlič, predsednik društva Indijanez in programski vodja mladinskega centra Pekarna. Število dogodkov znotraj projekta: 1 (upoštevali samo predstavitev na okrogli mizi) Število obiskovalcev: / (MKC Maribor je izvedel samo predstavitev) Število mladih med 15. – 29. let: / Način izvedbe: Organizacija Ime partnerja / koproducenta: Zavod MARS Maribor, Narodni dom Maribor Ime projekta: Živa knjižnica Maribor gostuje na Art kampu Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 14 Datum izvedbe: 24. - 25. 6. 2017 Opis projekta: Na dvodnevni Živi knjižnici so bili obiskovalcem na voljo profili kot so: oseba z diagnozo depresije in multiple skleroze, psihoterapevtka, oseba, ki je bila anksiozna, Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 13


prostovoljna gasilka, mama samohranilka, oseba iz Irana, oseba iz Indije, oseba, ki je odraščala v rejniški družini, aktivist na področju človekovih pravic in enakopravnosti, oseba z Aspergerjevim sindromom, vegetarijanec, zdravljen odvisnik od heroina in alkohola, oseba z amputiranim udom, sin ločenih staršev, redovnica, oseba z izkušnjo življenja na ulici, biseksualka, prostovoljka, oseba, ki dela z mladimi in brezposelnimi, transspolna oseba, lezbijka, gej, oseba, ki se je zdravila za depresijo, oseba, ki obiskuje psihoterapevta … ter mnogi drugi. Pred izvedbo Žive knjižnice Maribor smo izvedli odmevnejšo promocijsko kampanjo z nekaterimi profili iz Žive knjižnice Maribor, ki so želeli in bili pripravljeni izpostaviti sebe ter profil, o katerem govorijo tudi na sami Živi knjižnici Maribor. Število dogodkov znotraj projekta: 2 dnevni dogodek Število obiskovalcev: cca. 120 Število mladih med 15. – 29. let: cca. 50

Fotografija: Mitja Florjanc

Fotografija: Jure Bauman

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 14


Način izvedbe: Gostovanje Ime partnerja / koproducenta: Zveza prijateljev mladine Maribor Ime projekta: Živa knjižnica Maribor gostuje na Domu Miloša Zidanška Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 4 Datum izvedbe: 20. 7. 2017 in 3. 8. 2017 Opis projekta: Živa knjižnica Maribor je bila tudi v letu 2017 bila povabljena, da gostuje na Domu Miloša Zidanška, kjer počitnikujejo otroci in mladi iz socialno šibkejših družin. Zaradi dobrega odziva otrok in mladih v letu 2016 je bila Živa knjižnica Maribor povabljena v obe izmeni, ki počitnikujeta na Domu Miloša Zidanška. Na obeh dogodkih so sodelovala žive knjige s profili: oseba, ki je lažje gibalno ovirana, gej, oseba, ki je delala z dementnimi osebami, literatka, biseksualka, prostovoljka … Število dogodkov znotraj projekta: 2 Število obiskovalcev: cca. 65 Število mladih med 15. – 29. let: cca. 10

Fotografija: arhiv MKC Maribor Način izvedbe: Gostovanje Ime partnerja / koproducenta: Hiša vseh generacij Zgornja Kungota Ime projekta: Živa knjižnica Maribor gostuje v Zgornji Kungoti Lokacija: Zgornja Kungota Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Datum izvedbe: 29. 9. 2017 Opis projekta: Živa knjižnica Maribor je bila že tretjič povabljena, da gostuje v Hiši vseh generacij v Zgornji Kungoti. Tokratna Živa knjižnica Maribor je bila časovno usklajena z dodatnimi aktivnostmi, ki so se izvajale v Hiši vseh generacij z namenom pritegniti več obiskovalcev na Živo knjižnico Maribor – z delavnico kuhanja golaža ter treningom ekipe starejših na ruskem kegljanju. Sodelovali so naslednji profili živih knjig: prostovoljka, ki nudi pomoč beguncem, oseba, ki je skrbela za osebe z demenco, oseba z izkušnjo življenja na ulici, redovnica, ljubiteljska slikarka, literatka, oseba z Aspergerjevim sindromom … Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število obiskovalcev: cca. 14 Število mladih med 15. – 29. let: cca. 4 Način izvedbe: Gostovanje Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 15


Ime partnerja / koproducenta: Mladi zmaji Ime projekta: Živa knjižnica Maribor gostuje v Ljubljani Lokacija: Ljubljana Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 4 Datum izvedbe: 1. 10. 2017 Opis projekta: Živa knjižnica Maribor je tudi letos, tokrat že drugič, gostovala v Ljubljani, na tradicionalno, družabno - rekreativnem dogodku Plata 2017 - Z nogometom proti diskriminaciji, ki ga organizira javi zavod Mladi zmaji. Med 9:00 - 19:00 so bile obiskovalcem na voljo različne športne in družabne aktivnosti, v popoldanskem času pa tudi Živa knjižnica Maribor. Sodelovali so naslednji profili živih knjig: oseba, ki živi v medrasnem zakonu, oseba iz Sudana, filmar, bivši basist, oseba, ki se je zdravila za depresijo, bivša baletka, gej v odprti zvezi, prostovoljec … Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število obiskovalcev: cca. 20 Število mladih med 15. – 29. let: cca. 10

Fotografija: arhiv MKC Maribor Način izvedbe: Gostovanje Ime partnerja / koproducenta: Osnovna šola borcev za severno mejo Ime projekta: Živa knjižnica Maribor gostuje na Osnovi šoli borcev za severno mejo Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 3 Datum izvedbe: 3. 10. 2017 Opis projekta: Živa knjižnica Maribor je na povabilo bivše učenke Osnovne šole borcev za severno mejo, ki je sedaj prostovoljka MKC Maribor, gostovala na omenjeni osnovni šoli. V dopoldanskem času so bile učencem 7., 8. in 9. razredov na voljo različne žive knjige s svojimi življenjskimi zgodbami: Pakistanec, islamski teolog, literatka, ljubiteljska slikarka, mladinska delavka, oseba, ki je naredila splav, vegetarijanc, gej, lažje gibalno ovirana oseba … Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število obiskovalcev: cca. 120 Število mladih med 15. – 29. let: cca. 5 Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: Mladinski svet Slovenije, Narodni dom Maribor Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 16


Ime projekta: Živa knjižnica: Ne sovraži, prisluhni! Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 14 Datum izvedbe: Opis projekta: V okvirju praznovanja Svetovnega dneva človekovih pravic smo MKC Maribor, Mladinski svet Slovenije in slovenska mladinska delegatka pri Združenih narodih, organizirali celodnevni dogodek Živa knjižnica: Ne sovraži, prisluhni!. V okviru dogodka smo izvedli: 1) Predstavitev izobraževalnih priročnikov Sveta Evrope, ki so namenjeni vsem, ki želijo obravnavati področje človekovih pravic in sovražnega govora pri svojem delu (priročnike Compass, WeCan! in Bookmarks). V okviru predstavitve izobraževalnih priročnikov so bili udeležencem predstavljeni tudi primeri aktivnosti opisani v priročnikih, vsak udeleženec pa je tudi dobil brezplačne izvode priročnikov, 2) Interaktivno okroglo mizo o učinkovitosti različnih metod proti zmanjševanju predsodkov in stereotipov v družbi, z gosti: Andrej Motl, koordinator prijavne točke Spletno oko, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, Faila Pašić Bišić, častna ambasadorka medkulturnega dialoga MAMD, dr. Peter Debeljak, Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, 3) Vseslovensko Živo knjižnico (izvedeno v sodelovanju z Mestno knjižnico Kranj, Živo knjižnico Zasavje in Društvom Legebitra) v okviru katere smo praznovali peto obletnico Žive knjižnice Maribor, na njej pa so prvič sodelovale tudi žive knjige iz drugih organizacij, ki izvajajo Živo knjižnico (šest živih knjig), prisotni pa so bili tudi profili kot so: tabornica, oseba, ki je odrasla v enostarševski družini, prostovoljka, ki dela z begunci, oseba, ki je odraščala na kmetiji, oseba, ki je naredila splav, mama lezbijke, ženska v moškem poklicu, psihologinja v zaporu, islamski teolog, oseba, ki se je zdravila na psihoterapiji, oseba z izkušnjo samopoškodovanja, učitelj joge, biseksualka … V okviru Žive knjižnice Maribor smo okrepili sodelovanje z Zavodom za prestajanje kazni Maribor, saj so se dogodka kot žive knjige udeležili tudi trije trenutni obsojenci, ki bivajo v zaporu. Metodo Žive knjižnice je osebje zapora prepoznalo kot primer metode preko katere lahko izvajajo integracijo zapornikov v lokalno okolje ter kot aktvnost za destigmatizacijo obsojencev. V okviru priprav na Živo knjižnico Maribor smo izvedli tudi usposabljanje za nove žive knjige, ki so se nam priključile. V okviru praznovanja pete obletnice Žive knjižnice Maribor smo pripravili tudi razstavo na kateri smo predstavili nekatera dejstva o Živi knjižnici Maribor (npr. kolikokrat je bila izvedena v preteklih letih, kdo je sodeloval pri njej, prikaz spreminjanja knjižnih listov, odmevnejše medijske objave …). Število dogodkov znotraj projekta: 3 + usposabljanja (3 izvedena) Število obiskovalcev: cca. 100 Število mladih med 15. – 29. let: cca. 40

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 17


Fotografija: Mitja Florjanc

Fotografija: Mitja Florjanc

Letno programsko-poslovno poroÄ?ilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 18


Fotografija: Mitja Florjanc MARIBOR SKOZI ROŽNATA OČALA Če v Ljubljani obstaja kar nekaj skupin in organizacij na katere se s svojimi vprašanji in težavami lahko obrnejo mladi, ki se srečujejo z vprašanji povezanimi z spolno usmerjenostjo in spolno identiteto, pa je takšnih skupin ali organizacij v Mariboru zelo malo. MKC Maribor že vse od leta 2001 podpira mlade pri aktivnostih vezanih na LGBT+ vsebine – do leta 2014 je MKC Maribor podpiral mlade združene v neformalni skupini Lingsium, ki je naslavljala predvsem teme vezane na istospolno spolno usmerjenost, v letu 2015 pa so se aktivnosti skupine preoblikovale v program Maribor skozi rožnata očala. Program nadaljuje z nameni in aktivnostmi neformalne skupine Lingsium, vsebinsko pa se je razširil tudi na druge spolne identitete in spolne usmerjenosti. Program želi z informacijami, literaturo, druženjem, nasveti in različnimi aktivnostmi pomagati tistim mladim, ki se jim porajajo vprašanja pri odkrivanju in sprejemanju svoje spolne identitete ali spolne usmerjenosti. Ideja o osnovanju skupine za istospolno usmerjene mlade Lingsium sega v začetek leta 2001, ko smo se na MKC Maribor odločili, da bomo dosedanjo bolj ali manj pasivno obliko podpore istospolno usmerjenim mladim aktivirali oz. spremenili v aktiven način izražanja podpore in tudi pomoči. Tako smo ustanovili t.i. Kotiček za istospolno usmerjene mlade v Galeriji Media Nox in pričeli z zbiranjem informativnega gradiva na temo istospolnosti, varne spolnosti, človekovih pravic… V začetku leta 2004 se je pod okriljem MKC Maribor zbrala skupina mladih, ki so bili pripravljeni aktivno delovati na področju problematike istospolno usmerjene mladine; med leti 2004 in 2014 je skupina mladih delovala pod imenom Lingsium, v letu 2014 pa se je neformalna skupina prevetrila z novimi, mlajšimi člani, ki so delovanje neformalne skupine tudi na novo zastavili do programa Maribor skozi rožnata očala. Program Maribor skozi rožnata očala je odprt za vse, ki so pripravljeni na kakršenkoli način sodelovati in pomagati pri načrtovanju, pripravi in izvedbi aktivnosti. Način izvedbe: Organizacija Ime partnerja / koproducenta: Društvo ŠKUC (pri določenih filmih) Ime projekta: Filmski TransFormator Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 10 Datum izvedbe: 7. 2. 2017, 29. 9. 2017, 27. 10. 2017, 24. 11. 2017 Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 19


Opis projekta: Filmski TransFormator je tudi v letu 2017 nadaljeval s projekcijami filmov, v katerih osrednjo temo predstavljajo teme povezane z LGBT+ vsebinami. V začetku leta so udeleženci programa organizirali ogled filma The normal hear, v drugi polovici leta pa so bile izvedene še projekcije filmov Jongens, Maškarada in Božja napaka. Po vsakem ogledu filma je bil udeležencem na voljo prostor za neformalno druženje (ogledi filmov se izvajajo v Kulturnem inkubatorju). Mesečni ogledi filmov se bodo nadaljevali tudi v letu 2018. V okviru Filmskega TransFormatorja so mladi vsebinsko pripravili, organizirali in izvedli tudi fotografiranje za promocijski material projekta. Število dogodkov znotraj projekta: 4 + dogodek fotografiranja Število obiskovalcev: cca. 50 na vseh srečanjih Število mladih med 15. – 29. let: cca. 40

Fotografija: Luka Kristić Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: Društvo Legebitra Ime projekta: Anonimno testiranje na spolno prenosljive okužbe za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 3 Datum izvedbe: 15. 3. 2017, 31. 5. 2017, 28. 6. 2017, 19. 7. 2017, 23. 8. 2017, 27. 9. 2017, 29. 11. 2017, 27. 12. 2017 Opis projekta: Društvo Legebitra, v okviru projekta KAJiščeš.si, izvaja terenska testiranja na spolno prenosljive okužbe za moške, ki imajo spolne odnose z moškimi. Testiranje je anonimno, zaupno in brezplačno, za udeležbo ni potrebno imeti zdravstvene kartice, izvaja pa se za naslednje spolno prenosljive okužbe: odvzem krvi: HIV, hepatitis B, hepatitis C in sifilis // oralni bris: gonoreja // analni bris: gonoreja (samoodvzem). MKC Maribor v Mariboru omogoča izvajanje brezplačnih anonimnih testiranj s prostorom in promocijo. Glede na odziv udeležencev se v Mariboru izvaja največje število testiranj na terenu v Sloveniji (izven Ljubljane), z njimi pa bomo nadaljevali tudi v letu 2018. Število dogodkov znotraj projekta: 8 Število obiskovalcev: cca. 95 Število mladih med 15. – 29. let: podatek ni znan zaradi zagotavljanja anonimnosti

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 20


Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: Društvo Legebitra Ime projekta: Čas za STIK Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Datum izvedbe: 10. 4. 2017, 8. 5. 2017, 12. 6. 2017, 14. 8. 2017, 11. 9. 2017, 9. 10. 2017, 13. 11. 2017, 11. 12. 2017 Opis projekta: STIK skupina je namenjena pogovorom, debatam, vprašanjem... mladih LGBT+ oseb, oseb, ki se identificirajo izven normativnih identifikacij in oseb, ki jim lastna spolna usmerjenost in/ali spolna identiteta postavlja(ta) vprašanja. Na skupini je zagotovljeno varno okolje, brez sovražnosti in »pametovanja«, udeležencem je omogočen prostor za iskrene pogovore, razmišljanja in osebno rast, posebna pozornost pa je posvečena temam, ki so povezane s spolno usmerjenostjo, spolno identiteto in spolnostjo. STIK skupina se je redno mesečno dobivala od aprila 2017 naprej (z izjemo julija), srečanja pa potekajo naprej tudi v letu 2018. Določena srečanja STIK skupine so bila vsebinsko obarvana: npr. o toleranci, o raznolikih aspektih LGBT+ identitet…. Srečanja skupine STIK vsebinsko pripravljajo sodelavci Društva Legebitra, MKC Maribor pa omogoča prostor in pomaga pri promociji. Število dogodkov znotraj projekta: 8 Število obiskovalcev: cca. 65 Število mladih med 15. – 29. let: podatek ni znan zaradi zagotavljanja anonimnosti

Del promocijskega materiala za Čas za STIK – Društvo Legebitra Način izvedbe: Produkcija Ime partnerja / koproducenta: Zavod TransAkcija Ime projekta: Dogodki v okviru 17. 5. - Mednarodnega dneva boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Datum izvedbe: 17. 5. 2017 Opis projekta: V okviru mednarodnega dneva boja proti homofobiji, transfobiji in bifobiji so prostovoljci programa Maribor skozi rožnata očala organizirali fotografiranje z velikimi roza očali po centru mesta Maribor (roza očala so znak programa). Ob fotografiranju so mimoidoče informirali o pomenu 17. maja, ljudi, ki so se fotografirali pa so tudi prosili, da podajo izjavo kako se sami borijo proti homofobiji. Vse fotografije in izjave so bile objavljene na FB strani od MKC Maribor. V večernem času pa je bil v Kulturnem inkubatorju na ogled tudi film Transspolna življenja v Sloveniji, po filmu pa je med prostovoljci sledila še debata o filmu ter planiranje aktivnosti za naprej. Število dogodkov znotraj projekta: 2 Število obiskovalcev: cca. 35 Število mladih med 15. – 29. let: cca. 15

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 21


Fotografija: arhiv MKC Maribor Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: Društvo Legebitra Ime projekta: Maribor: Kaj pa ti opaziš? Spolna usmerjenost in naša družba Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 4 Datum izvedbe: 7. 11. 2017 Opis projekta: Društvo Legebitra in MKC Maribor sta organizirala regionalno konferenco z naslovom Kaj pa ti opaziš? Spolna usmerjenost in naša družba. Namen konference je bil v lokalnih okoljih odpreti razpravo okrog dojemanja spolne usmerjenosti v družbi. V okviru konference je bilo najprej izvedeno uvodno predavanje Okvirji homofobnega diskurza v slovenski družbi, nato pa je sledila okrogla miza z gosti iz lokalnega okolja, ki so delili svoje poglede na dojemanje in razumevanje spolne usmerjenosti v družbi in pomembnost le tega, vlogi stereotipov in dejanj posameznikov, ki vodijo k večji sprejetosti LGBT+ oseb: Majda Roškar, mama lezbijke, Ana Rajšp, aktivistka, dijakinja, Tilen Kolar, aktivist, dijak, Martina Ipša, stand-up komičarka, ki živi v istospolni zvezi. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število obiskovalcev: cca. 30 Število mladih med 15. – 29. let: cca. 25

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 22


Fotografija: Mitja Florjanc Način izvedbe: Organizacija Ime partnerja / koproducenta: / Ime projekta: Vikend roadtrip za LGBT+ mlade Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 5 Datum izvedbe: 2. – 3. 12. 2017 Opis projekta: Dvodnevna delavnica na kateri smo v sproščenem vzdušju govorili o različnih temah povezanih z odnosi, ljubeznijo in spolnostjo med LGBT+ mladimi: o seksu za eno noč, čustvih, različnih aplikacijah za spoznavanje partnerjev, odnosih med partnerji... Poudarek na delavnici je bil na izmenjavi osebnih vprašanj, mnenj in izkušenj. Dvodnevna delavnica je bila pripravljena na pobudo mladih, ki so lani sodeloval na podobni delavnici in so izrazili interes po udeležbi na delavnici, ki bi ponovno naslavljala teme povezane s spolnostjo, LGBT+ vsebinami. Sedaj v dveh letih zaporedoma izvedeno vikend delavnico želimo v letu 2018 nadgraditi v večdnevni tabor. Kot eden izmed rezultatov Vikend roadtrip delavnice za LGBT+ mlade je nastal cca. 20 minutni prispevek za Radio MARŠ, ki so ga idejno, vsebinsko pripravili udeleženci delavnice pod mentorstvom Radia MARŠ, v prispevku pa so predstavili program Maribor skozi rožnata očala ter še nekaj drugih aktivnosti, ki so mladim LGBT+ osebam na voljo v Mariboru. Število dogodkov znotraj projekta: 2 dnevna delavnica, znotraj nje veliko aktivnosti Število obiskovalcev: 12 Število mladih med 15. – 29. let: 12

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 23


Fotografija: arhiv MKC Maribor

Fotografija: arhiv MKC Maribor Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: GT22, Društvo ŠKUC Ime projekta: 33. festival LGBT filma - projekcije filmov v Mariboru Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 3 Datum izvedbe: 29. 11. 2017, 30. 11. 2017, 1. 12. 2017 Opis projekta: Tudi v letu 2017 je MKC Maribor sodeloval pri izvedbi projekcij filmov v okviru 33. festivala LGBT filma, ki v Mariboru potekajo v organizaciji GT22 in MKC Maribor. V okviru projekcij smo si pogledali filme V osrčju (Heartland), Klepet (Ri Chang Dui Hua/Small Talk), Po gladini (film je prejel nagrado za najboljši slovenski film z LGBT+ tematiko) ter Po Louieju (After Louie). V zadnjem večeru, ko je bil na ogled film Po gladini, smo gostili tudi ustvarjalce filma, z njimi je bil izveden tudi kratek pogovor. Po vsakem ogledu filma je bila ponujena tudi možnost neformalnega druženja. Število dogodkov znotraj projekta: 3 Število obiskovalcev: cca. 30 Število mladih med 15. – 29. let: cca. 20 Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 24


Fotografija: arhiv MKC Maribor Poleg opisanih aktivnosti so se v okviru programa Maribor skozi rožnata očala izvedla mnoga neformalna srečanja mladih (npr. karaoke, ogled RuPauls Drag Race), primeri medvrstniškega svetovanja in informiranja, ko se mladi po informacijo/pomoč/nasvet obrnejo na skupino glede vprašanj povezanih s spolno identiteto ali spolno usmerjenostjo, urejanje in dopolnjevanje knjižne police v Kulturnem inkubatorju, kamor je bil že v letu 2014 prestavljen kotiček z literaturo, ki je bil prej v Galeriji Media Nox (v okviru knjižnih polic se zbira različna literatura na temo različnih spolnih identitet, spolnih praks, varne spolnosti…, v bližini knjižnih polic občasno zagotavljamo tudi brezplačne kondome z lubrikanti), ažuriranje Facebook profila Maribor skozi rožnata očala … Ena prostovoljka MKC Maribor se je udeležila treninga za izvajanje izobraževalnih aktivnosti na temo vrstniškega nasilja na podlagi spolne usmerjenosti in/ali spolne identitete, ki ga je v Ljubljani organiziralo društvo Parada ponosa, druga prostovoljka MKC Maribor pa se je udeležila treninga Mreže MaMa na temo LGBT+ vsebin Nič o nas brez nas, na katerem so udeleženci spoznali tri izobraževalne metode, ki jih lahko uporabimo za informiranje o LGBT+ vsebinah. Zaposleni v MKC Maribor so se udeležili izobraževanja za pridobitev certifikata LGBT prijazno, ki ga podeljuje Mestna občina Ljubljana. Certifikat LGBT prijazno je namenjen predvsem ozaveščanju. LGBT-osebe se namreč soočajo z zadregami, problemi in diskriminacijo, ki je heteroseksualne osebe včasih niti ne opazijo, saj izhajajo iz svojega stališča in jim je tak pogled samoumeven (npr. pogovor o partnerju oziroma partnerici, pogovor o otrocih). Cilj je, da se znotraj delovnega okolja in navzven do strank ustvari klima, ki bo pozitivna za vse. Ozaveščanje poteka preko izobraževanja, ki zajema tematike, ki se nanašajo na temeljne človekove pravice ter na spoznavanje specifičnih potreb LGBT oseb. Uradna podelitev certifikata LGBT prijazno bo v letu 2018.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 25


Sekcija: Kultura Kulturni projekti: Kulturni inkubator Ime projekta: Vinyl fabrika Ime partnerja/ koproducenta: KID Glas podzemlja, Narodni dom Maribor, Zveza prijateljev mladine Maribor, SNG Maribor Vodja projekta: Željko Milovanovič Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 14 Datum izvedbe: 1/1/2017 Kočni datum izvedbe: 31/1/2017 Opis projekta: VINYL FABRIKA je produkcijsko-izobraževalna enota za zapisovanje glasbe in drugih zvokov na gramofonske plošče s pomočjo naprave, ki izrezuje eno po eno ploščo. Trenutno se razvija v Kulturnem inkubatorju. V letu 2017 je ekipa Vinyl fabrike v sodelovanju s Kulturnim dnevnikom in Zvezo prijateljev mladine Maribor izvedla 14 Delavnic risanja zvoka z več kot 500 osnovnošolci. Do leta tako 2021 načrtujemo, da bo vsak osnovnošolec iz MB vedel, kaj je analogni zvok, kako ga narišemo, kaj je gramofon, kako deluje, kako (ne) ravnamo z njim in da bo čisto vsak razred imel shranjeno svojo avtorsko gramofonsko ploščo v šolski knjižnici. Vinyl fabrika se je povezala tudi s projektom Delat grem!, v sklopu katerega se je ob koncu leta začelo izobraževanje mladih iskalcev zaposlitve za samostojno uporaba stroja, ki zapisuje gramofonske plošče. Tako se projekt bliža tudi vzpostavitvi redne produkcijske enote v sklopu MKC Maribor, hkrati pa mladim glasbenim kolektivom v mestu omogoča vzpostavitev lastnih malih založb. Vinyl fabrika je v letu 2017 pripravila program Kulturni dan z Vinyl fabriko, namenjen trženju v osnovnih in srednjih šolah in se z njim decembra predstavila učiteljem, profesorjem in ravnateljem iz Vzhodne Slovenije na dveh lokacijah Regijskega kulturnega bazarja, v SNG Maribor in v Kreatorlabu (Tkalka).

Foto: VINYL FABRIKA: Delavnica risanja zvoka v sklopu Kulturnega dnevnika (avtorica: Urška Košica) Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 26


Foto: VINYL FABRIKA: Predstavitev v Kreatorlabu v sklopu Regionalnega kulturnega bazarja (avtor: Boštjan Lah) OSTALI PROJEKTU NA PODROČJU MLADINE Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: ZRC SAZU in Pedagoški inštitut Ime projekta: Le z drugimi smo Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Datum izvedbe: 13. – 14. 1. 2017 Opis projekta: Dvodnevno regijsko usposabljanje je potekalo v okviru projekta »Krepitev socialnih in državljanskih kompetenc strokovnih delavcev«, namenjeno pa je bilo usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju na področju spoštovanja različnosti in oblikovanja strpnih medosebnih odnosov. Program sta izvajala ZRC SAZU in Pedagoški inštitut z zunanjimi sodelavci, MKC Maribor je usposabljanju nudil prostor ter nudil tehnično in organizacijsko pomoč. Usposabljanje je bilo izvedeno v dveh 16-urnih seminarjih, ki so se izvajali sočasno in vzporedno: - vključevanje, slovenščina, medkulturna vzgoja in izobraževanje, - migracije in manjšine: načini spopadanja s strahom in negotovostjo. V okviru modula Vključevanje, slovenščina, medkulturna vzgoja in izobraževanje so bila izvedena naslednja predavanja (v obeh dnevih): - Promocija dosedanjih projektov, dobrih praks: rezultati projektov kot podpora za delavnice med učnimi urami, dr. Marijanca Ajša Vižintin, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije - Slovenščina kot drugi jezik: gradiva, načini poučevanja in dobre prakse, dr. Marijanca Ajša Vižintin, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 27


- Stereotipi in predsodki, dr. Jure Gombač, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije - Osebna izkušnja priseljenke, priseljenca, dr. Lidija Dimkovska, Makedonija & Romunija & Slovenija - Medkulturni dialog: v sodelovanju s priseljenci in manjšinami, dr. Marijanca Ajša Vižintin, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije - Medkulturna vzgoja in izobraževanje: medkulturni model vključevanja, dr. Marijanca Ajša Vižintin, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije - Vključujoča pedagogika, dr. Maja Lamberger Khatib, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije, zunanja sodelavka - Sistemska podpora, individualni program, Mojca Rebec Marinkovič, OŠ Antona Ukmarja, Koper V okviru modula Migracije in manjšine: načini spopadanja s strahom in negotovostjo so bila izvedena naslednja predavanja (v obeh dnevih): - Osnovni migracijski pojmi: kako nam pomagajo pri vzgoji in izobraževanju, Dr. Aleksej Kalc, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije - Slovenci kot izseljenci in manjšine v zamejstvu in po svetu: primeri za vključevanje vsebin v predmetnike in šolsko delo, dr. Aleksej Kalc, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije - Ženske in otroci kot selivci in manjšine: razvijanje sočutja in razumevanja, dr. Mirjam Milharčič Hladnik, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije - Raznolikost v spoštovanju in sodelovanju: izmenjava primerov integracijskih praks iz šolskih in lokalnih okolij, dr. Mirjam Milharčič Hladnik, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije - Medkulturnost: kako jo razvijati v vrtcih, šolah in v lokalnem okolju, dr. Mirjam Milharčič Hladnik, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije - Manjšine: mi drugje in drugi pri nas, dr. Mirjam Milharčič Hladnik, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko izseljenstvo in migracije - Politike vključevanja in izključevanja: primeri in načini v praksi, dr. Mateja Sedmak, Univerza na Primorskem, ZRS - Madžarska manjšina v Republiki Sloveniji: novi izzivi v medkulturnem in večjezičnem okolju, dr. Jutka Rudaš, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, dr. Judit Zagorec Csuka, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta Število dogodkov znotraj projekta: 2 dnevno usposabljanje, znotraj nje veliko aktivnosti Število obiskovalcev: cca. 70 Število mladih med 15. – 29. let: cca. 4

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 28


Fotografija: arhiv MKC Maribor

Fotografija: arhiv MKC Maribor Način izvedbe: Organizacija Ime partnerja / koproducenta: / Ime projekta: Mlade glave mislijo Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Datum izvedbe: 18. 1. 2017, 15. 2. 2017, 15. 3. 2017, 17. 5. 2017 Opis projekta: Mlade glave mislijo je projekt v okviru katerega se izvede serija pogovorov z razmišljujočimi posamezniki mlade generacije. Cilj projekta je predstaviti mladega človeka ne samo kot objekt potrošništva in parcialnih pokroviteljskih politik, temveč kot subjekt, ki je zmožen najprej refleksije lastne pozicije, za tem in obenem pa pretresati družbena vprašanja, torej kot bitje sposobno misliti široko, kritično in celovito. Idejo za izvajanje projekta sta podala študenta psihologije Tadevž Ropert in Aljaž Jelenko, od druge polovice leta 2015 pa za izbor gostov skrbita moderatorka Danaja Lorenčič in MKC Maribor. V letu 2017 so se pogovori izvajali samo v prvi polovici leta z/s: pesnico, fotografinjo in prevajalko Nino Medved, arhitektko, kreativko in trashistko Katjo Keržan, literarno kritičarko Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 29


Majo Šučur in igralko Marušo Majer. Pogovore je posnel Radio MARŠ, ki jih kasneje v celoti tudi predvaja v okviru svojega programan, na Facebook strani programa ter na platformi SoundCloud pa se objavijo tudi povezave do posnetkov, tako da so dostopni širšemu občinstvu. Število dogodkov znotraj projekta: 4 Število obiskovalcev: cca. 70 Število mladih med 15. – 29. let: cca. 30

Fotografija: Mitja Florjanc Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: Osnovna šola Tabor 1 Ime projekta: MKC Maribor sodeluje na Sončkovem dnevu Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 3 Datum izvedbe: 24. 1. 2017 Opis projekta: MKC Maribor je tudi v letu 2017 sodeloval na Sončkovem dnevu, ki ga organizira Osnovna šola Tabor I Maribor. Na Sončkovem dnevu učenci preko različnih aktivnosti spoznavajo vsebine povezane s temami otroškega parlamenta v šolskem letu 2016/17 - tema letošnjega šolskega parlamenta: Otroci in načrtovanje njihove prihodnosti. MKC Maribor je za vse učence petih razredov (trije razredi) izvedel različne delavnice na temo V kakšnem svetu želim živeti. Delavnice so izvajali: Neva Vaner, Nina Marin, Gregor Brdnik in Marja Guček. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število obiskovalcev: cca. 65 Število mladih med 15. – 29. let: 3

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 30


Fotografija: arhiv Osnovne šole Tabor I Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: Mreža MaMa, Mladinski svet Slovenije Ime projekta: Zaključno srečanje strukturiranega dialoga za družbene spremembe Lokacija: Ljubljana Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 1 Datum izvedbe: 26. 1. 2017 Opis projekta: MKC Maribor je v letu 2016 sodeloval pri aktivnostih strukturiranega dialoga Za družbene spremembe na lokalni ravni – na nacionalni ravni sta projekt koordinirala Mreža MaMa in Mladinski svet Slovenije. V letu 2017 je bila izvedena evalvacija celotnega projekta, kjer so bili predstavljeni tudi rezultati celotnega projekta, aktivnosti v lokalnih okoljih, predlagali pa smo tudi aktivnosti za nadaljevanje projekta. V okviru srečanje se je oblikovala tudi nacionalna monitoring skupina za strukturiran dialog (opisano v naslednji točki). Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število obiskovalcev: 2 (samo iz strani MKC Maribor) Število mladih med 15. – 29. let: 1

Fotografija: Marja Guček

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 31


Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: Mreža MaMa, Mladinski svet Slovenije Ime projekta: Nacionalna monitoring skupina za strukturiran dialog Lokacija: različne Datum izvedbe: 20. 2. 2017, 10. 4. 2017, 18. 5. 2017 (srečanje skupine na MKC Maribor), 11. – 12. 11. 2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 4 Opis projekta: Sodelavka MKC Maribor, Teja Meško, ki je v letu 2016, na MKC Maribor koordinirala izvedbo lokalnih aktivnosti v okviru nacionalnega strukturiranega dialoga, je postala članica monitoring skupine za strukturiran dialog. Konec leta je članica skupine postala Marja Guček, saj se Teja zaradi zaposlitve več ni morala udeleževati srečanj. Namen skupine je, da okrepi delo Nacionalne delovne skupine na področju strukturiranega dialoga. Monitoring skupina se je lotila pregleda stanja na štirih področjih, ki jih je skupina identificirala kot potrebna: 1) stanovanjska problematika mladih, 2) participacija mladih (aktivno državljanstvo, vseživljenjsko učenje, volilna pravica pri 16. letih, informiranje ipd.), 3) krepitev mladinskega sektorja (NPK mladinski delavec, zaposlovanje v mladinskem sektorju, dostopnost programov/razpisov za mlade, medresorsko povezovanje, financiranje ipd.), 4) zaposlovanje mladih (plačana pripravništva, Jamstvo za mlade ipd.). MKC Maribor je sodeloval na področjih krepitve mladinskega sektorja in zaposlovanja mladih, na katerih je bil opravljen pregled stanja. Predstavnica monitoring skupine za strukturiran dialog se je udeležila tudi Mladinstivala, ki je v organizaciji Zavoda MOVIT potekal v okviru evropskega tedna mladih ter odprte seje Vlade RS za mladino, ki je potekala v okviru festivala MKC Maribor je v četrtek, 18. 5. 2017, tudi gosti delovno srečanje nacionalne monitoring skupine za strukturiran dialog. Število dogodkov znotraj projekta: 4 Število obiskovalcev: / (interni dogodek) Število mladih med 15. – 29. let: / (interni dogodek)

Fotografija: Teja Meško

Način izvedbe: Sodelovanje Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 32


Ime partnerja / koproducenta: Društvo ODNOS, Luksuz produkcija, Društvo zaveznikov mehkega pristanka, Društvo Terra Vera Ime projekta: Filmska delavnica Blizu vas Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 1 Datum izvedbe: 29. 1. 2017 Opis projekta: Luksuz produkcija, v okviru projekta Blizu vas, nadaljuje s filmsko delavnico iz leta 2016, na kateri se udeleženci učijo osnov filmskega jezika, uporabe kamere in montaže. Z udeleženci sta bila mentorja režiser Marko Cvejič in snemalec Tomaž Pavkovič. MKC Maribor je prostorsko in organizacijsko pomagal pri izvedbi delavnice. Projekt Blizu vas vsebuje usposabljanja na področju medijev, namenjen pa je pripadnikom različnih manjšinskih etničnih skupin, priseljencem, prosilcem za azil, beguncem in pripadnikom narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. Usposabljanje je zastavljeno celostno in je razdeljeno na različne sklope, skozi katere bodo posamezniki osvojili znanja in kompetence za kakovostni angažma na področju različnih medijev: dokumentarnega filma in videa, kulturnega menedžmenta in organizacije kulturnih prireditev, kreativnega in novinarskega pisanja ter razvoj pripovedi, vsebinskega in grafičnega oblikovanja spletnih strani ter medkulturnega animatorstva. Nosilec projekta je Društvo zaveznikov mehkega pristanka, v sodelovanju z Društvom Terra Vera. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število obiskovalcev: cca. 8 Število mladih med 15. – 29. let: 3 Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: / Ime projekta: Dialog z državljani, Mladi in prihodnost Evropske unije Lokacija: Ljubljana Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Datum izvedbe: 2. 3. 2017 Opis projekta: Skupina mladih se je udeležila dogodka Dialog z državljani, Mladi in prihodnost Evropske unije, ki sta ga organizirala Vlada RS in Evropska komisija. Na dogodku so mladi, udeleženci dogodka, gostom postavljali vprašanja povezana s prihodnostjo Evropske unije skozi oči mladih – med gosti do bili predsednik Vlade RS, dr. Miro Cerar, predsednik Evropske komisije Jean – Claude Juncker in evropska komisarka za transport in mobilnost Violeta Bulc. MKC Maribor je na pobudo Mreže MaMa, ki je pomagala pri soorganizaciji dogodka, zbiral prijave mladih iz Maribora, ki so se dogodka udeležili preko organiziranega prevoza. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število obiskovalcev: cca. 12 (samo skupina, ki se je dogodka udeležila s strani MKC Maribor) Število mladih med 15. – 29. let: cca. 12

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 33


Fotografija: Marja Guček Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: Zavod Nefiks Ime projekta: Jezikovni klub Nefiks – nadaljevalna stopnja nemškega jezika Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 1 Datum izvedbe: 27. 3. 2017, 3. 4. 2017, 10. 4. 2017, 24. 4. 2017, 8. 5. 2017, 15. 5. 2017, 22. 5. 2017, 29. 5. 2017 Opis projekta: Zavod Nefiks organizira jezikovni klub Nefiks, ki je namenjen druženju in pogovoru v tujem jeziku. Udeleženci na tak način dobijo priložnost za vajo in nadgrajevanje svojega znanja jezika tudi s pomočjo rojenih govorcev. Srečanja so zastavljena tako, da imajo udeleženci možnost pridobiti oz. osvežiti znanje tujega jezika s pomočjo rojenega govorca, vse od osnov pa do kompleksnejših sestavkov. Jezikovni klub ne more predstavljati nadomestila jezikovnemu tečaju, lahko pa ga podpira, saj mladim omogoča, da v njem v pogovoru uporabijo vse, česar so se naučili v šoli ali jezikovnem tečaju. MKC Maribor kot sodelujoča organizacija omogoča izvajanje jezikovnega kluba Nefiks v Maribor. Število dogodkov znotraj projekta: 8 Število obiskovalcev: 11 (na eno srečanje) Število mladih med 15. – 29. let: 11 (na eno srečanje) Način izvedbe: Sodelovanje Ime izvajalca: Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva Ime projekta: Udeležba na delovnem srečanju za pripravo predstavitve prostovoljstva na dnevih javne uprave // sodelovanje v delovni skupini Lokacija: Ljubljana Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 1 Datum izvedbe: 31. 3. 2017 (na tem srečanju na bil prisoten MKC Maribor, na ostalih pa ni bil) Opis projekta: Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva je oblikovalo delovno skupino, v katero je povabilo tudi predstavnika MKC Maribor. Cilj delovne skupine je narediti pregled orodij, ki obstajajo na področju beleženja neformalno pridobljenih znanj, s poudarkom na prostovoljstvu. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število obiskovalcev: / (interni dogodek) Število mladih med 15. – 29. let: / (interni dogodek) Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 34


Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: Zavod Mreža MaMa, ZEOS, Srednja ekonomska šola Maribor Ime projekta: E-odpadki in naše okolje Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Datum izvedbe: 4. 4. 2017 Opis projekta: MKC Maribor, Mreža MaMa in družba ZEOS so organizirali EKO tematski dan na temo zbiranja in ločevanje e-odpadkov. Delavnica je potekala v okviru petletnega projekta družbe ZEOS Gospodarjenje z e-odpadki s sloganom E-cikliraj, ki spodbuja ločevanje eodpadkov in odpadnih baterij. Projekt je osredotočen na intenzivno in kontinuirano informiranje uporabnikov in potrošnikov e-naprav in baterij o njihovi nujnosti ločevanja ter negativnih vplivih na okolje in zdravje ljudi v primeru neustreznega ravnanja z njimi. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število obiskovalcev: cca. 45 Število mladih med 15. – 29. let: cca. 45

Fotografija: Mreža MaMa Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: Zavod Mars Maribor, Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva Ime projekta: Dan za spremembe: Za ljubi kruhek z regratovo solato Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 1 Datum izvedbe: 8. 4. 2017 Opis projekta: MKC Maribor je sodeloval na osmi nacionalni akciji Dan za spremembe – Dan za spoštovanje, ki ga na nacionalni ravni koordinira Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, namen dneva pa je, da posamezniki za en dan postanejo prostovoljci. V Mariboru je lokalna mreža prostovoljskih organizacij Prostovoljstvo v Mariboru, ki jo koordinira Zavod Pekarna magdalenske mreže Maribor, združila prostovoljske organizacije, ki so na ta dan izvajale različne aktivnosti. Prostovoljci MKC Maribor so v okviru Dneva za spremembe, v sodelovanju z Zavodom MARS Maribor, izvedli akcijo Za ljubi kruhek z regratovo solato. V okviru akcije so prostovoljci nabrali regret ter nato za vse sodelujoče prostovoljce v okviru akcije, ki so imeli “bazo” v Zavodu MARS, naredili regratovo solato.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 35


Zavod MARS je ob tem pekel različne vrste kruha: arabskega (hubzi), eritrejskega (injera) in slovenski kruh. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število obiskovalcev: cca. 100 (na vseh aktivnostih, ki so vzporedno potekale v Vetrinjskem dvoru) Število mladih med 15. – 29. let: cca. 5 (samo iz strani MKC Maribor) Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: Foundation for Social Assistance and Civil Support “The Kind Deed Ime projekta: Odstiranje zavese Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 25 Datum izvedbe: 18. – 28. 4. 2017 Opis projekta: Projekt z imenom Odstiranje zavese je bil izveden s strani MKC Maribor in partnerjem iz Rusije pod imenom Foundation for Social Assistance and Civil Support “The Kind Deed,” finančno pa sta ga podprla program Erasmus+ in Mestna občina Maribor. Dvajset mladih, deset iz Maribora in deset iz Ivanovega, je v Mariboru pripravilo gledališko predstavo pod mentorstvom Barbare Polajner. Predstava, eden od glavnih ciljev projekta, je bila na ogled 23. 4. v prostorih GT22, z naslovom Odstiranje zavese – pod belo masko (Čustva, slišal sem za njih). V času izmenjave so udeleženci obiskali klasične gledališke ustanove (SNG, Lutkovno gledališče Maribor), nekonvencionalne umetniške ustanove (GT22, KIBLA portal, Glas podzemlja), ogledali so si balet z naslovom Romeo in Julija in doživeli utrip mesta Maribor z aktivnostjo City rally. Obisk Občine Maribor, drugi pomemben cilj projekta – pobratenje mest, je bil slavnostno obarvan. Občina Maribor in Ivanova sta izmenjali pismi o sodelovanju. S pomočjo Ruskega centra Maribor smo imeli možnost videt ruske otroške risanke, ki so bile s pomočjo učencev sinhronizirane v slovenščini. V času izmenjave pa smo odpotovali tudi v Ljubljano, na tamkajšnji grad, kjer smo si pogledalo lutkovno predstavo in s pomočjo lutk ustvari svojo predstavo. Za konec projekta pa je slovenski del ekipe pripravil slovensko večerjo s tradicionalnimi, domačimi dobrotami, pri katerih so pomagali tudi starši udeležencev. Večerjo je zaznamoval tudi ogled videa gledališke predstave. Izmenjava je predstavljala drugo izmenjavo v okviru projekta – prva izmenjava je bila izvedena v letu 2016, ko je skupina mladih iz Slovenije obiskala Ivanovo. Število dogodkov znotraj projekta: 10 dnevna izmenjava, znotraj nje veliko aktivnosti Število obiskovalcev: / (interni dogodek, cca. 30 obiskovalcev na predstavi) Število mladih med 15. – 29. let: 20

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 36


Fotografija: arhiv MKC Maribor

Fotografija: arhiv MKC Maribor

Letno programsko-poslovno poroÄ?ilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 37


Fotografija: arhiv MKC Maribor Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: Zavod Pekarna magdalenske mreže Ime projekta: Nacionalni teden prostovoljstva Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Datum izvedbe: 15. – 19. 5. 2017 Opis projekta: MKC Maribor se je pridružil Nacionalnemu tednu prostovoljstva in v tednu, ko je potekal izvedel naslednje aktivnosti: 1) Na mednarodni dan boja proti homofobiji, ki je potekal tudi v omenjenem tednu, izvedel aktivnost, ki smo jo že opisali v okviru programa Maribor skozi rožnata očala (17. 5.). 2) Spletno kampanjo z namenom promocije prostovoljstva med mladimi, saj so v okviru nje prostovoljci javnega zavoda povedali zakaj so prostovoljci, zakaj svojim sovrstnikom priporočajo prostovoljsko delo ter kaj so s prostovoljskim delom pridobili. Njihove izjave so bile podprte s profesionalnimi fotografijami. 3) Sodelovali smo na Prostovoljskem mestu v Mariboru, ki ga že tradicionalno organizira Zavod Pekarna magdalenske mreže. MKC Maribor se je predstavil z delavnico risanja zvoka. Število dogodkov znotraj projekta: 3 Število obiskovalcev: cca. 25 (velja samo za delavnico risanja zvoka) Število mladih med 15. – 29. let: cca. 20 (velja samo za delavnico zvoka)

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 38


Fotografija: Mitja Florjanc Način izvedbe: Organizacija Ime partnerja / koproducenta: Zavod MARS Maribor, Narodni dom Maribor Ime projekta: MKC Maribor se predstavi na Art kampu Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Datum izvedbe: 26. - 27. 6. 2017 Opis projekta: MKC Maribor se je tudi letos predstavil na festivalu Art kamp. Na dvodnevnem informacijsko – promocijskem dogodku je bila izvedena delavnica izdelovanja različnih hišk (izhajajoč iz logotipa MKC Maribor), ki so jih nato udeleženci lahko ali odnesli s seboj ali postavili v Mini mesto, ki smo ga iz izdelanih hišk »zgradili«. Število dogodkov znotraj projekta: 2 Število obiskovalcev: cca. 80 Število mladih med 15. – 29. let: cca. 10

Fotografija: Martina Fridl Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 39


Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: Društvo za informiranje o islamu Ime projekta: Brezplačni začetni tečaj arabščine Lokacija: Maribor Datum izvedbe: 19. 9. 2017, 26. 9. 2017, 10. 10. 2017, 17. 10. 2017, 24. 10. 2017, 7. 11. 2017, 14. 11. 2017, 21. 11. 2017, 28. 11. 2017, 5. 12. 2017, 12. 12. 2017, 19. 12. 2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 1 Opis projekta: Društvo za informiranje o islamu in MKC Maribor sta ponovno organizirala brezplačni tečaj arabščine, na katerem so udeleženci spoznavali osnove arabskega jezika. Število dogodkov znotraj projekta: 12 Število obiskovalcev: cca. 30 Število mladih med 15. – 29. let: cca. 20 Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva Ime projekta: Uvodno usposabljanje za mentorje prostovoljstva Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Datum izvedbe: 27. 9. 2017 Opis projekta: Slovenska filantropija je v sodelovanju z MKC Maribor organizirala Uvodno usposabljanje za mentorje prostovoljcev. Usposabljanje za mentorje je celostno odgovorilo na vprašanje kako pripraviti organizacijo na prostovoljsko delo in voditi prostovoljce. Na usposabljanju smo se poglobili v naslednje teme: pomen organiziranega prostovoljstva v družbi in kje so meje med prostovoljstvom in izkoriščanjem, proces uvajanja prostovoljstva v organizacijo, pridobivanje primernih prostovoljcev in sklepanje dogovorov, Zakon o prostovoljstvu in sklepanje dogovorov. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število obiskovalcev: 11 Število mladih med 15. – 29. let: 5

Fotografija: Mitja Florjanc

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 40


Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: neformalna skupina Mediatorke Maribor Ime projekta: Mediacija - priložnost za razrešitev konfliktov in osebno zadovoljstvo Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Datum izvedbe: 28. 9. 2017, 10. 10. 2017 Opis projekta: MKC Maribor je organiziral brezplačno predstavitev transformativne mediacije. Na predstavitvi so udeleženci spoznali kaj mediacija sploh je in zakaj predstavlja odlično priložnost za boljšo komunikacijo, mirnejše odnose in lepši vsakdan. Ekipa mediatork je udeležencem približala proces mediacije, pojasnila njene koristi pred drugimi oblikami reševanja sporov, pokazala kako mediacija poteka v praksi ter kam se lahko po pomoč v obliki mediacije v Mariboru udeleženci obrnejo. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število obiskovalcev: 9 Število mladih med 15. – 29. let: 3

Fotografija: Mediatrke Maribor Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: Zavod Nefiks Ime projekta: Jezikovni klub Nefiks – začetna stopnja španski jezik Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Datum izvedbe: 10. 10. 2017, 17. 10. 2017, 24. 10. 2017, 7. 11. 2017, 14. 11. 2017, 28. 11. 2017, 5. 12. 2017, 12. 12. 2017, 19. 12. 2017 Opis projekta: Zavod Nefiks organizira jezikovni klub Nefiks, ki je namenjen druženju in pogovoru v tujem jeziku. Udeleženci na tak način dobijo priložnost za vajo in nadgrajevanje svojega znanja jezika tudi s pomočjo rojenih govorcev. Srečanja so zastavljena tako, da imajo udeleženci možnost pridobiti oz. osvežiti znanje tujega jezika s pomočjo rojenega govorca, vse od osnov pa do kompleksnejših sestavkov. Jezikovni klub ne more predstavljati nadomestila jezikovnemu tečaju, lahko pa ga podpira, saj mladim omogoča, da v njem v pogovoru uporabijo vse, česar so se naučili v šoli ali jezikovnem tečaju. MKC Maribor kot sodelujoča organizacija omogoča izvajanje jezikovnega kluba Nefiks v Maribor. Jezikovni klub se nadaljuje tudi v letu 2018. Število dogodkov znotraj projekta: 9 Število obiskovalcev: 6 (na eno srečanje) Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 41


Število mladih med 15. – 29. let: 6 (na eno srečanje) Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva Ime projekta: Motiviranje in spremljanje prostovoljcev Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 1 Datum izvedbe: 11. 10. 2017 Opis projekta: Slovenska filantropija je v sodelovanju z MKC Maribor organizirala usposabljanje Motiviranje in spremljanje prostovoljcev. Na usposabljanju smo se poglobili v naslednje teme: zunanji in notranji motivatorji ter priprava prostovoljskih aktivnosti, ki jih spodbujajo, kako čim bolje spremljati posameznega prostovoljca in kje so meje prostovoljskega dela, kakšno nagrajevanje prostovoljcev je dovoljeno, pa tudi najbolj učinkovito, kako vzpostaviti dober sodelovalni odnos med mentorjem in prostovoljci? Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število obiskovalcev: 12 Število mladih med 15. – 29. let: 12

Fotografija: Mitja Florjanc Način izvedbe: Organizacija Ime partnerja / koproducenta: / Ime projekta: Kako pristopiti k mlademu v stiski? Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 5 Datum izvedbe: 12. 10. 2017 Opis projekta: Mladi se v obdobju odraščanja večkrat spotaknejo ob ovire, ki so zanje velik izziv. Od posameznika je odvisno, na kakšen način pristopi k izzivu in predvsem, kakšno oporo ima iz okolja. Bistvena podpora mladostnika je družina, a vedno pogosteje postajajo pomembni tudi drugi odrasli, kot so mladinski in svetovalni delavci. Zato je pomembno, da pridobijo osebe, na katere se mladi oprejo, čim več znanja za pravilno ravnanje v težavnih situacijah. MKC Maribor je zato organiziral delavnico Kako pristopiti k mlademu v stiski?, ki je bila namenjena vsem, ki se tako ali drugače srečujejo z mladimi in si želijo pridobiti več znanja na področju psihosocialne podpore mladim. Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 42


Na delavnici smo govorili o anksioznih motnjah med mladimi, posvetili pa smo se tudi trenutno najbolj perečim destruktivnim vzorcem vedenja, to so samopoškodbeno in samomorilno vedenje. V procesu delavnice so bili udeleženci povabljeni, da delijo svoja opažanja in dileme s katerimi se srečujejo pri svojem delu, na katera smo odgovarjali in skupaj iskali možne načine reševanja težav. Delavnico so izvajale izvajalke Društva za pomoč ljudem v stiski Kako naprej?. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število obiskovalcev: 18 Število mladih med 15. – 29. let: 6

Fotografija: Mitja Florjanc Način izvedbe: Organizacija Ime partnerja / koproducenta: / Ime projekta: Delavnice Integracija oseb z mednarodno zaščito na trg dela Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 7 Datum izvedbe: 6. – 30. 11. 2017 Opis projekta: MKC Maribor je v novembru izvedel sklop 60 urnih delavnic za osebe s statusom mednarodne zaščite, ki so prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje. Namen delavnic je bil seznaniti udeležence s trgom dela v Sloveniji (npr. predstavitvijo o zaposlitvenih in delovnih pogojev dela v Sloveniji, posredovanje informacij o možnostih usposabljanja in dodatnega izobraževanja ...) ter okrepiti veščine udeležencev pri iskanju zaposlitve (npr. skozi trening komunikacijskih in socialnih veščin, treningom uporabe IKT pripomočkov …). Delavnic so se udeležile osebe, ki jih je napotil Zavod RS za zaposlovanje. Število dogodkov znotraj projekta: 12 večurnih srečanj ter individulna srečanja Število obiskovalcev: 10 (na vsaki delavnici, razen pri individulanem delu) Število mladih med 15. – 29. let: 5 (na vsaki delavnici, razen na individulanem delu) Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: Urad RS za mladino, Mladinski svet Slovenije, Mestna občina Maribor, Mestni Mladinski svet Maribor Ime projekta: Nacionalni posvet mladinskega sektorja 2017 Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: Datum izvedbe: 27. – 28. 11. 2017

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 43


Opis projekta: MKC Maribor je pomagal pri organizaciji nacionalnega posveta mladinskega sektorja 2017, ki ga tradicionalno organizirata Mladinski svet Slovenije in Urad RS za mladino, tokrat pa je bil prvič izveden v Mariboru. MKC Maribor je pomagal pri zbiranju pomudbe za določene izvajalce/storitve posveta (npr. fotografiranje in snemanje dogodka, moderiranje, izvedba vsebinskih delavnic …), promociji dogodka ter izposoji tehnične opreme. Število dogodkov znotraj projekta: 2 dni različnih dogodkov Število obiskovalcev: / Število mladih med 15. – 29. let: /

Fotografija: Mitja Florjanc Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: / Ime projekta: Ruske pesmi za otroke Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 1 Datum izvedbe: 14. 12. 2017, 21. 12. 2017, 22. 12. 2017 Opis projekta: Prostovoljka MKC Maribor iz Belorusije je izvedla tečaj učenja ruskih pesmi za otroke (v nadaljevanju tudi slovenskih pesmi). Tečaj je potekal v ruščini, namenjen pa je bil otrokom, ki poznajo osnove ruskega jezika (predvsem s starši iz rusko govorečih držav, ki živijo v Sloveniji). Tečaj se nadaljuje tudi v letu 2018, otroci pa se bodo z naučenimi pesmimi predstavili na enem izmed javnih dogodkov MKC Maribor. Število dogodkov znotraj projekta: 3 Število obiskovalcev: 4 – 6 na posameno srečanje Število mladih med 15. – 29. let: / Način izvedbe: Organizacija Ime partnerja / koproducenta: Debatno društvo Univerze v Mariboru Ime projekta: #jezikzavolitve Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 15 Datum izvedbe: leto 2018 Opis projekta: MKC Maribor ja v sodelovanju z mladimi prijavil projekt #jezikzavolitve na Erasmus+ program, zadnji prijavni rok v letu 2017, akcija K3 – Podpora za reformo politik in projekt je bil izbran za sofinanciranje. Projekt se bo izvajal v letu 2018. Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 44


Projekt #jezikzavolitve bo namenjen mladim, ki bodo v letu 2018 prvič odšli na volitve. Mladim bomo skozi projekt omogočili in zagotovili vse potrebne informacije in veščine s katerimi bodo lahko svojo dolžnost kot mlad volilec dobro opravili. Posredovali jim bomo informacije o demokratičnem sistemu, aktivni participaciji, o procesu volitev in politične strukturah ter okrepili njihove veščine na področjih zbiranja informacij, kritičnega razmišljanja, argumentacije in debate. Število mladih med 15. – 29. let: /

FESTIVAL JAZZ 'MA MLADE 2017 Sekcija: Mladina Ime koproducenta: MID Glas podzemlja Ime partnerjev: Konservatorij za glasbo in balet Maribor, VSGT Maribor, Marprom, Dravske elektrarne, Mestna občina Maribor, Urad RS za mladino, Narodni dom Maribor, Regionalni RTV center Maribor, Galerija Media Nox, GT22, Fotogalerija STOLP, DLUM, JUB, Wetrinsky, Slovenska, Fotoplus, Festival Drava, Snaga, KreatorLab, Slem Zverine, Fotoplus Ime projekta: Festival Jazz 'ma mlade 2017 Vodja projekta: Željko Milovanovič Lokacija: Maribor: Židovski trg, Salon uporabnih umetnosti, konservatorij za glasbo in balet Maribor, VSGT Maribor, Mariborsko Pohorje, mestni avtobus št. 6, Isabella, Vetrinjski dvor, GT22 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 90 Datum izvedbe: 2/6/2017, 9/6/2017, 16/6/2017 Kočni datum izvedbe: 16/6/2017 Nastopajoči: Matija Brumen, Slam zverine, Nejc Ketiš, Jernej Žumer, Lajos Tóth Trio, Vid Turica, Urška Gajšt, Filip Vadnu, Karlo Petrović, Matic Jereb Ozzy, Saša Huzjak, Nika Lopert, Sanja Pocrnjić, Urška Supej kvartet, RoHa Quintett, Nuša Košar, Miha Škerget, Neža Kokol, vokalni jazz quintet Konservatorija za glasbo in balet Maribor, Anush Apoyan band, študenti VSGT Maribor, Janez Klenovšek. Opis projekta: Osrednje prizorišče drugega festivala Jazz ma' mlade, ki je potekal v koprodukciji Multimedijskega izobraževalnega društva Glas podzemlja in MKC Maribor, je bil ponovno Židovski trg oz. stara židovska četrt v Mariboru, zaradi slabe vremenske napovedi pa se je festival preselil v sosednji Salon uporabnih umetnosti. V 3 spomladanskih petkovih večerih pred Festivalom Lent (2. 6., 9. 6. in 16. 6. 2017) smo gostili 3 mlade jazz zasedbe, večinoma slovenske, avstrijske in hrvaške diplomante akademij v Gradcu, Celovcu in Ljubljani. Večere so odpirali učenci Konservatorija za glasbo in balet Maribor, po vsakem koncertu pa je sledil »jam session«. Ob glasbenem programu je v sodelovanju z okoliškimi galerijami in prizorišči, Media Nox, DLUM, Fotogalerija Stolp in GT22 potekal bogat spremljevalni program z otvoritvami razstav in podaljšanim delovnim časom galerij, degustacijami slovenskih vin in lokalno ulično kulinariko, ki so jo bodo posebej za festival pripravljali študenti Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor. Letošnja edicija festivala je bila že v najavah okrepljena s kreativnimi preddogodki. Tako je festivalski hišni bend v sestavi najboljših mladih glasbenih virtuozov v mestu: Vid Turica, Filip Vadnu, Urška Gajšt, Karlo Petrovič in Matic Jereb – Ozzy preko spleta v živo vabil občinstvo naravnost iz pohorske gondole, mestnega avtobusa, v kuhinji je obiskal študente VSGT Maribor in kot preddogodek otvoril fotografsko razstavo Janeza Klenovška v Isabelli na Poštni ulici. Eden izmed preddogodkov festivala je potekal tudi na terasi kluga Wetrinsky, kjer smo otvorili foto kolaž utrinkov lanskoletne edicije festivala, v živo na spletu pa je za najavo zaključnega večera zaigral tudi vokalni jazz quintet Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Število dogodkov znotraj projekta: 9 Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 45


Število obiskovalcev: 1100 Število mladih med 15. – 29. let: 700

Foto: Ena izmed treh variacij kreativ festivala Jazz 'ma mlade izpod rok kreativnega direktorja festivala Mihe Škergeta

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 46


Foto: Židovski trg je pokal po šivih (avtor: Janez Klenovšek)

Foto: Jazz 'ma mlade 2017 so otvorili učenci Konservatorija za glasbo in balet Maribor (avtor: janez Klenovšek)

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 47


Sekcija: Mladina Mladinski projekti: Ostali projekti na področju mladine Način izvedbe: Sodelovanje Ime projekta: Mladi Maribor – nadgradnja spletnega portala Vodja projekta: Željko Milovanovič Ime in priimek zunanjega sodelavca: Igor Unuk s.p. Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 60 Datum izvedbe: 1/2/2017 Kočni datum izvedbe: 1/4/2017 Opis projekta: Platformo Mladi Maribor s spletnim portalom www.mladimaribor.si je po izteku naziva Evropska prestolnica mladih vzpostavila Mestna občina Maribor, kot trajnostni učinek, nasledstvo tega naziva oz. projekta. Decembra 2015 jo je prevzel MKC Maribor, ki jo bo razvijal skladno z Lokalnim programom mladih v MOM. Platforma na enem mestu mladim nudi informacije o njim namenjenih aktivnostih, obvešča o projektnih priložnostih (npr. projektni razpisi, mobilnost), od 2017 naprej pa bo nudila tudi informacije o zaposlitvenih in stanovanjskih priložnostih. V februarju in marcu 2017 smo spletni portal prenesli na novo platformo, ki omogoča uporabniku prijaznejšo izkušnjo.

Foto: Portal Mladi Maribor deluje na novi platformi Statistika povprečnega dnevnega dosega objav Facebook strani Mladi Maribor po polletjih (vir: Facebook Insights)

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 48


Graf 1: Povprečen dnevni (organski) doseg 1. polletje 2015 (1. 1. 2015 - 30. 6. 2015)

Graf 2: Povprečen dnevni organski doseg 2. polletje 2015 (30. 6. 2015 - 31. 12. 2015)

Graf 3: Povprečen dnevni organski doseg 1. polletje 2016 (1. 1. 2016 - 31. 6. 2016)

Graf 4: Povprečen dnevni organski doseg 2. polletje 2016 5/6 (1. 7. 2016 - 31. 12. 2016)

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 49


Graf 5: Povprečen dnevni organski doseg 1. polletje 2017 (1. 1. 2017 - 30. 6. 2017)

Graf 6: Povprečen dnevni organski doseg 2. polletje 2017 (1. 7. 2017 - 31. 12. 2017) Sekcija: Mladina Mladinski projekti: Ostali projekti na področju mladine Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: Dijaška skupnost Maribor Ime projekta: Mladi Maribor – vzpostavitev kanala Instagram Vodja projekta: Željko Milovanovič Ime in priimek zunanjega sodelavca: Nomi Hrast Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 1 Datum izvedbe: 10/3/2017 Kočni datum izvedbe: 10/3/2017 Opis projekta: Na konferenci Dijaki in učenje in življenje smo skupaj s predsednico Dijaške skupnosti Maribor, Nomi Hrast in prisotnimi udeleženci konference v živo vzpostavili Instagram kanal Mladi Maribor. Instagram kanal sedaj služi kot dopolnilo portalu Mladi Maribor za uspešnejše komuniciranje s ciljnimi skupinami. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število obiskovalcev: 120 Število mladih med 15. – 29. let: 40 Opombe: Število obiskovalcev je število mladih, ki je v dneh po vzpostavitvi in kot rezultat akcije všečkalo Instagram kanal Mladi Maribor.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 50


Foto: Vzpostavitev Instagram kanala Mladi Maribor Sekcija: Mladina Mladinski projekti: Ostali projekti na področju mladine Način izvedbe: Sodelovanje Ime partnerja / koproducenta: European Youth Forum, Network of European Youth Capitals Ime projekta: Udeležba na operativnem srečanju Mreže evropskih prestolnic mladih Vodja projekta: Željko Milovanovič Lokacija: Bruselj, Belgija Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 7 Datum izvedbe: 19/4/2017 – 21/4/2017 Kočni datum izvedbe: 19/4/2017 – 21/4/2017 Opis projekta: Željko Milovanovič, vodja mladinskih programov MKC Maribor se je udeležil operativnega srečanja Mreže evropskih prestolnic mladih, z namenom oblikovanja prihodnjih skupnih projektov v mladinskem sektorju, mreženja s predstavniki Mreže Evropskih prestolnic mladih in evropskih institucij, vsebinske in strokovne podpora podžupanu in prisostvovanju podpisu zaobljube o skupni podpori mladinskemu sektorju in s tem korak k večji formalizaciji in krepitvi Mreže evropskih prestolnic mladih. Število dogodkov znotraj projekta: 2

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 51


Foto: podpis zaobljube o skupni podpori mladinskemu sektorju v organizaciji Evropskega mladinskega foruma Sekcija: Mladina Mladinski projekti: Ostali projekti na področju mladine Ime projekta: Obisk festivala MENT Vodja projekta: Željko Milovanovič Lokacija: Ljubljana Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Datum izvedbe: 1/2/2017 Kočni datum izvedbe: 4/2/2017 Opis projekta: Skupina mladih pod pokroviteljstvom MKC Maribor se je udeležila predavanj, delavnic in koncertnih večerov festivala MENT – osrednjega slovenskega »show-case« festivala na področju glasbene industrije v Sloveniji. Mladi udeleženci, ki imajo ambicije živeti od glasbene industrije so se izobraževali na različnih področjih glasbe in glasbenega menedžmenta, mrežili, pridobivali mednarodne kontakte in spoznavali trende v evropski in svetovni glasbeni produkciji. Pred odhodom na festival se je skupina srečala na pripravljalnem sestanku, po obisku pa se je srečala še enkrat, kjer je predebatirala vtise in opravila evalvacijo obiska festivala. Udeleženci so bili enotni, da jih je obisk takšnega dogodka odprl nekatera obzorja, kar jim bo pomagalo pri nadaljnjem razvoju. Število dogodkov znotraj projekta: 3 Število mladih med 15. – 29. let: 4 Opombe: Število obiskovalcev je število mladih, ki je dogodek obiskovalo s strani MKC Maribor, na samem dogodku je bilo mnogo več mladih.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 52


Foto: Obisk festivala MENT v Kinu Šiška (avtor: Nejc Ketiš, Kino Šiška) Sekcija: Mladina Kulturni projekti: MKC Glasba Ime partnerja / koproducenta: MID Glas podzemlja Ime projekta: Polyzone – Good Girl – izdaja LP albuma Vodja projekta: Željko Milovanovič Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 20 Kočni datum izvedbe: 18/4/2017 MKC Maribor je z namenom podpore mladim v kreativnim industrijam podprl izid gramofonske plošče Good Girl talentirane mlade mariborske glasbene skupine Polyzone. Na posebnem dogodku, ki so ga obiskali večinoma mladi in se je odvijal v studiu Glas podzemlja je skupina uradno predstavila novi album in video spot. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število obiskovalcev: 50 Število mladih med 15. – 29. let: 40

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 53


Foto: Polyzone – Good Girl Sekcija: Mladina Mladinski projekti: Mladi Maribor Ime projekta: Festival Mladi Maribor Vodja projekta: Željko Milovanovič Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 30 Datum izvedbe: 22. 9. 2017 Kočni datum izvedbe: 14. 10. 2017 Opis projekta: Festival Mladi Maribor se je odvijal v začetku šolskega in študijskega leta. Številne aktivnosti, namenjene predvsem mladim, željnim novih raziskovanj, izkušenj in navdihov, so se zvrstile od 22. septembra 2017 do 14. oktobra 2017. Festival je bil v največji meri rezultat dela mladih in sodelovanja različnih mladinskih organizacij oz. organizacij za mlade. Festival je ponudil različne spektre mladinske ustvarjalnosti, mladinskega dela in urbane kulture. Seznam vseh dogodkov festivala: Delavnica: Kako pristopiti k mlademu v stiski? Športni dogodek Fair Employment Pekarna open-air: Stereo Banana, JamirkoSessions, Re:akcija Pekarna open-air: Liburoa, Blue Town's Radio, Barbari PLESNA DELAVNICA: Street dance styles Evropski teden jezikov - Pogovori se z menoj PLESNA DELAVNICA: HIP HOP UVODNO USPOSABLJANJE ZA MENTORJE PROSTOVOLJCEV DELAVNICA: MOTIVACIJSKO PISMO Mediacija - priložnost za razrešitev konfliktov in osebno zadovoljstvo Beerlab - Delavnica: Varimo pekarniško pivo! Cashathon Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 54


MALA ŠOLA 3D RAČUNALNIŠKE ANIMACIJE PLESNA DELAVNICA: POWER MODERN (vsako sredo) DEKLAJCA - delavnica tiska majice s kanalizacijskim pokrovom PIK your line – skate contest Informativno srečanje »Prostovoljsko delo mladi za mlade« Glasbeni popoldan na Doživljajskem igrišču s KUD Coda PLESNA DELAVNICA: POWER YOGA Usposabljanje: MOTIVIRANJE IN SPREMLJANJE PROSTOVOLJCEV MI2 pišema poezijo FILM: Dokumentarec Prepovedana vzgoja (»La education prohibida«) Partnerji, soorganizatorji: Pekarna Magdalenske mreže, AGD Gustaf, MC Indijanez, Združenje EPEKA, s.op., Center za pomoč mladim, Slovenska rolkarska zveza, Zavod PIP Maribor, MID Glas podzemlja, Narodni dom Maribor, Zavod Citilab Maribor, KD Center plesa, GT22, Klub mariborskih študentov, Društvo Hiša!, ŠOUM, Visoka strokovna šola za gostinstvo in turizem, KUD Coda, PIK Hala, Slovenska filantropija, Karierni center Univerze v Mariboru, Društvo Kako naprej

Foto: Deklajca – delavnica tiska majice s kanalizacijskim pokrovom v organizaciji Centra grafičnih umetnosti (Foto: CGU)

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 55


Foto: PIK your line - skate contest 2017 na Festivalu Mladi Maribor (avtor: Iztok Šumatič) Sekcija: Mladina Mladinski projekti: Mladi Maribor Ime projekta: Mednarodna mladinska konferenca Maribor – Novi Sad Vodja projekta: Željko Milovanovič Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 14 Datum izvedbe: 13. 10. 2017 Kočni datum izvedbe: 14. 10. 2017 Partnerji: Zavod PIP Maribor, Opens 2019 Novi Sad Opis projekta: Maribor je kot Evropska prestolnica mladih 2013 član mednarodne mreže Network of European Youth Capitals (NEYC), kar pomeni, da imamo priložnost za neposredne stike z mladinskimi organizacijami iz mest, ki so ali še bodo nosila ta pomemben naziv. Evropska prestolnica mladih 2019 bo Novi Sad (Srbija) in zaradi kulturne povezanosti ter geografske dostopnosti smo se z namenom mreženja in izmenjave dobrih praks odločili organizirati Mednarodno mladinsko konferenco MARIBOR – NOVI SAD, ki se je odvijala 13. in 14. oktobra 2017 v Mariboru, v prostorih MKC Maribor in drugih mladinskih prostorih v mestu, udeležili pa so se jih predstavniki 25 različnih mladinskih organizacij iz obeh mest. Srečanje je potekalo po tem okvirnem urniku: Petek, 13. 10. 2017, dopoldan - Ogledi mladinskih prostorov v Mariboru Petek, 13. 10. 2017, popoldan - Predstavitve projektov in programov mladinskih organizacij iz Maribora in Novega Sada, dobrih praks EPM2013 in koncepta EPM2019 Petek, 13. 10. 2017, zvečer - Neformalno druženje Sobota, 14. 10. 2017, dopoldan - Delavnica "Od ideje do projekta"* CILJ: Skupaj razviti vsaj 3 skupne projekte in jih uspešno prijaviti na evropske (mednarodne) razpise za leto 2019

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 56


Foto: Mednarodna mladinska konferenca Maribor – Novi Sad (avtor: Mitja Florjanc) Sekcija: Mladina Mladinski projekti: Drugi projekti na področju mladine Ime projekta: Com'On Europe Vodja projekta: Željko Milovanovič Lokacija: Maribor Datum izvedbe: 1. 8. 2017 Kočni datum izvedbe: 31. 12. 2017 (Projekt traja do leta 2019) Nosilec projekta: PONT Group Cluj-Napoca Opis projekta: Maribor, ki ga kot skrbnik trajnostnih učinkov projekta EPM Maribor 2013 v Mreži Evropskih prestolnic mladih (NEYC - Network of European Youth Capitals) zastopa MKC Maribor, je skupaj s sorodnimi organizacijami iz Cascaisa (Portugalska), Torina (Italija), Varne (Bolgarija), Cluj-Napoce (Romunija), Brage (Portugalska) in Soluna (Grčija) pridobil 252.691 EUR evropskih sredstev v programu Erasmus+ KA2 Strateška partnerstva na področju mladine za projekt Com'On Europe – evropska platforma za participatorni proračun za mlade. Cilj projekta Com'On Europe je prispevati k izboljšanju participacije mladih v lokalnem okolju skozi participatorne mehanizme oblikovanja proračuna na lokalni ravni. S tem se bo dodatno spodbujala ustvarjalnost mladih, povezovalnost, podjetništvo in razvoj skupnosti, ki zagotavlja okolje za načrtovanje varne prihodnosti mladih. V dotičnem obdobju sta se tehnični koordinator projekta, Željko milovanovič in strokovna sodelavka Nina Roškar udeležila 2 mednarodnih dogodkov projektnega konzorcija, in sicer avgusta 2017 v ClujNapoci (Romunija) in decembra 2017 v Varni (Bolgariji). V tem obdobju je bila med mladimi v 7 evropskih mestih izvedena tudi anketa, ki bo služila kot pripomoček za pripravo orodja.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 57


Foto: Uvodni koordinacijski sestanek Com'On Europe v CLuj-Napoci (avtor: Carlos Santos) Sekcija: Mladina Mladinski projekti: Drugi projekti na področju mladine Ime projekta: Youth Capital to Youth Capital Vodja projekta: Željko Milovanovič Lokacija: Maribor Datum izvedbe: 22. 11. 2017 Kočni datum izvedbe: 26. 11. 2017 (Projekt traja do leta 2019) Nosilec projekta: DNA Cascais Opis projekta: Projekt “Youth Capital to Youth Capital”, ki ga razvijamo pod okriljem mreže Evropskih prestolnic mladih, bo neposredno prispeval k izboljšanju kvalitete mladinskega dela v Evropi z vidika dobrih praks Evropskih prestolnic mladih na lokalnih ravneh. V 18 mesecih (september 2017 – februar 2019) bomo organizacije iz Portugalske, Slovenije, Romunije in Grčije implementirale različne aktivnosti, ki bodo mestom, ki bodo kandidirala za naslov EPM z dobrimi praksami pomagale pri pripravi programov. Projekt “Youth Capital to Youth Capital” je sestavljen iz naslednjih glavnih aktivnosti: mapiranje dobrih praks in strategij preteklih Evropskih prestolnic mladih in priprava priročnika, ki bo doprinesel h kvaliteti programov bodočih Evropskih prestolnic mladih. Do sedaj se je v sklopu dotičnega projekta izvedel le prvi koordinacijski sestanek projekta, v imenu MKC Maribor sta se ga udeležila Željko Milovanovič, vodja mladinskih programov in Martina Fridl, prostovoljka.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 58


Foto: Uvodno koordinacijsko sreÄ?anje Youth Capital to Youth Capital v Cascaisu (arhiv Network of European Youth Capitals)

Letno programsko-poslovno poroÄ?ilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 59


Mladinski kulturni center Maribor se je s programom Delat grem! uspešno prijavil na Javni razpis za spodbujanje aktivnega državljanstva mladih za večjo zaposlenost 2016 – 2018, ki ga je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavilo v juniju 2016. Javni razpis je delno financiran iz Evropskega socialnega sklada, izvaja pa se v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi: 8. »Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile«, specifičnega cilja: 8.2.1 »Znižanje brezposelnosti mladih«. Program Delat grem! (skozi sklope aktivnosti »Knjižnica znanj«, »Banka povezovanj« in »Razvijanje mladih sanj«) nudi mladim različna usposabljanja, skozi katera udeleženci krepijo različna znanja in kompetence ter tako povečujejo možnosti za svojo zaposljivost. Usposabljanja so tako s področja osebne rasti in asertivnosti, kot tudi zelo praktična usposabljanja, vezana na razvoj idej, ki jih imajo mladi, srečanj s potencialnimi delodajalci ter možnosti opravljanja usposabljanj pri različnih delodajalcih. Skupaj bo izvedenih 37 vsebinsko različnih usposabljanj, nekatera izmed njih se bodo tekom trajanja programa večkrat ponovila. Vse aktivnosti bodo izvedene po načelih mladinskega dela.1 Aktivnosti programa se bodo izvajale v Podravski in Pomurski regiji, v sodelovanju z 18. »partnerji« iz različnih področji, do septembra 2018. Primarna ciljna skupina programa so mladi med 15. – 29. letom, brez statusa zaposlitve. Predvsem dijaki in študentje v zadnjih letnikih, poseben poudarek pa dajemo na migrante ter etnične manjšine.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Splošni cilji projekta Delat grem!  enakovredno vključevanje migrantov in etničnih manjšin v vse aktivnosti projekta;  vključevati izključno metode in prvine mladinskega dela v vse aktivnosti programa;  projekt vodijo in ustvarjajo mladi za mlade;  aktiviranje mladih brezposelnih za bolj aktivno vključevanje v družbo in prevzemanje

odgovornosti za svojo prihodnost;

 širši javnosti predstaviti pomen pridobivanja kompetenc preko mladinskega dela;  opolnomočiti mladinske organizacije za prepoznavanje kompetenc prostovoljcev, ki

pri njih sodelujejo;

1

Mladinsko delo je organizirana in ciljno usmerjena oblika delovanja mladih in za mlade, v okviru katere mladi na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k lastnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter prispevajo k razvoju skupnosti (VIR: Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju).

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 60


 prenesti dobre prakse mladinskega dela v Pomursko regijo, še posebej v Lendavo;  pripraviti projekt tako, da bo imel pozitivne posledice tudi po koncu izvajanja;  povezati mlade z lokalnimi podjetji in organizacijami ter na tak način vzpostaviti

povezavo med mladimi in delodajalci;

 predstaviti poklice, ki so manj znani, a imajo velik zaposlitveni potencial na trgu dela;  razširjen in inovativni pristop k promociji.

Utrinek iz usposabljanj Banka povezovanj (foto: Zarja Belina, arhiv MKC Maribor) Izvedene aktivnosti v letu 2017 - MKC poročila januar 2017-DELAT GREM! Ime projekta: Delat grem!- Novinarska konferenca projekta Delat grem! Ime partnerja / koproducenta: / Datum izvedbe: 5.1.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 5 Nastopajoči: / Opis projekta: V prostorih Mladinskega sveta Lendava (MKI Mansarda-Padlas) se je uspešno odvila novinarska konferenca, na kateri je bila prisotna večina lokalnih medijev (RTV SLO TV studio Lendava, RTV SLO Pomurski/Madžarski radio, Lendava.info, Pomurec.com). Na konferenci se je predstavil Mladinski svet Lendava (Peter Paller) in Projekt Delat grem! (Tanja Veber in Andrej Gulič). Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 11

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 61


Ime projekta: Delat grem!-Usposabljanje: Kdo sem, kam grem in kaj je moja pot? Ime partnerja / koproducenta: / Datum izvedbe: 5.1.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Nastopajoči: / Opis projekta: Po novinarski konferenci se je izvedlo usposabljanje z naslovom Kdo sem, kam grem in kaj je moja pot? Na usposabljanju smo na praktičen način pri sebi iskali odgovore prav na ta vprašanja s pomočjo Osebnega modela razvoja, ki ga je razvila Sonja Čandek. Usposabljanje je bilo izvedeno v prostorih MKI Mansarda-Padlas, izvajala ga je Sonja Čandek, moderiral je Gregor Brdnik. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 23

Ime projekta: Delat grem!-Predstavitev projekta Datum izvedbe: 9.1.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: V sodelovanju z dr. Andrejem Natererjem (Oddelek za sociologijo FF, Univerza v Mariboru) smo predstavili projekt skupini njegovih študentov 3. letnikov. Z njihovo pomočjo bomo poskušali izvesti raziskavo iz področja prepoznavanja kompetenc v mladinskem delu. Interes so pokazali nekateri posamezniki, ki se bodo po spomladanskih izpitnih rokih aktivno vključili. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 10

Ime projekta: Delat grem!-Predstavitev projekta in usposabljanje: Kdo sem, kam grem in kaj je moja pot? Datum izvedbe: 10.1.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: V prostorih Kulturnega inkubatorja (MKC Maribor) se je izvedla predstavitev projekta Delat grem!. V nadaljevanju se je izvedlo usposabljanje Kdo sem, kam grem in kaj je moja pot?, predavateljica je bila Sonja Čandek, moderiral je Gregor Brdnik.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 62


Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 9 Ime projekta: Delat grem!- Predstavitev projekta in usposabljanje: Večanje kompetenc sporazumevanja v slovenskem jeziku Datum izvedbe: 20.1.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: Uporabnikom Slovenske filantropije se je predstavil projekt Delat grem! (Tanja Veber). Povabilo se jih je k sodelovanju-predvsem migrante in tujce, ki bi se želeli naučiti osnove slovenščine. Predstavil se jim je tudi program, cilji in načini dela usposabljanja (predavateljica Mojca Marič). Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 13 Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje: Kako se predstavim delodajalcu? Datum izvedbe: 24.1.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: V prostorih Kulturnega inkubatorja se je odvilo usposabljanje Kako se predstavim?, pod mentorstvom Maje Lamberger Khalib in moderatorke Mojce Marič. Udeleženci so se spoznali z neverbalno komunikacijo in kakšen je njen pomen na razgovoru za službo. Pogovarjali so se o tem kako pomembna je osebna predstavitev, kadar smo iskalci zaposlitve. Iskali so pozitivne lastnosti in stvari v katerih so udeleženci dobri. Za konec so se posamezno predstavljali pred skupino. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 10 Ime projekta: Delat grem!- Novinarska in otvoritvena konferenca projekta Delat grem! Datum izvedbe: 25.1.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 5 Nastopajoči: Sašo Kronegger Opis projekta: V prostorih Hostla Pekarna, v Mladinskem kulturnem centru Maribor, smo uspešno izpeljali novinarsko konferenco, kjer smo predstavili projekt, njegove cilje, že dosedaj izpeljana usposabljanja in aktivnosti. Po uvodnem govoru direktorice MKC-ja Maje Malus Azhdari, smo Andrej Gulič, Tanja Veber in Maja Malus Azdhari predstavili projekt Delat grem!. Predstavili so se tudi udeleženci usposabljanj na projektu Delatgrem! (3 mladi). Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 63


Prisotna je bila novinarska hiša Večer, Radio Slovenija in TV Slovenija ter Dostop (po podatkih pressclippinga so predstavitev projekta povzeli tudi: STA, Radio City, Radio Ptuj, Findinfo.si, Rsg.si, Publishwall.si). Otvoritvena konferenca se je odvila v istih prostorih kot novinarska konferenca. Potekala je pod moderatorstvom odličnega Saše Kroneggerja. Projekt smo predstavili Andrej Gulič, Tanja Veber in Maja Malus Azhdari, ki je povedala nekaj o dosedanjih dosežkih MKC Maribor. V gosteh smo imeli Sašo Pelka (podžupan Mestne občine Maribor), ki je konferenco otvoril z nagovorom o pomembnosti iskanja novih delovnih mest za mlade in o vlogi evropskih sredstev. Sledil je uvodni govor direktorice MKC Maje Malus Azhdari, ki je predstavila MKC. Andrej Gulič in Tanja Veber sta predstavila projekt Delat grem! (predstavili so se še trije mladi, ki so se že udeležili preteklih usposabljanj projekta). Sledili so gosti različnih organizacij (prostovoljci in delavke z migrant- Slovenska filantropija), predstavil se je ZZRS in med drugim izpostavil pomembnost vključevanja mladih v tovrstne projekte. Posebej moramo izpostaviti Live stream konferenco preko MKC Facebook strani, ki si jo je do konca trajanja delno ogledalo ca. 400 ljudi (od tega jih je konstantno gledalo vsaj 10). Število dogodkov znotraj projekta: 2 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 10 Ime projekta: Predstavitev projekta Delat grem! na Društvu Odnos Datum izvedbe: 30.1.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: Projekt Delat grem! se je uspešno predstavil migrantom in tujcem, ki delujejo pod okriljem Društva Odnos. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 7 Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Kako se predstavim?- Življenjepis in prošnja (1.del) Datum izvedbe: 31.1.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: »Življenjepis in prošnja« je drugo od usposabljanj v sklopu Kako se predstavim. Nadaljevali smo raziskovanje kako predstavitev samega sebe ubesedimo še v življenjepisu in prošnji ter na kaj je potrebno biti pri tem pozoren. Z nami je bila novinarska ekipa dostop.si (ŠOUM). Usposabljanje je potekalo v Kulturnem inkubatorju (MKC Maribor), predavateljica je bila Maja Lamberger Khatib, moderirala je Mojca Marič. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 21

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 64


MKC poročila februar 2017-DELAT GREM! Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Večanje kompetenc sporazumevanja v slovenskem jeziku Datum izvedbe: 1.2.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: Usposabljanje s področja pridobivanja kompetenc slovenskega jezika je namenjeno jezikovni podpori migrantom, ki se vključujejo v aktivnosti projekta. Usposabljanje je potekalo v Kulturnem inkubatorju (MKC Maribor), predavala je Mojca Marič. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 3 Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Kako se predstavim?- Življenjepis in prošnja (2.del) Datum izvedbe: 1.2.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: Nadaljevali smo niz usposabljanj Kako se predstavim?, kjer smo se poglobili v predstavitev posameznikov na usposabljanju. Raziskali smo kako se lahko na najboljši način ubesedimo v življenjepisu in prošnji ter na kaj je potrebno biti pri tem pozoren. Predavanje je vodila Maja Lamberger Khatib, moderirala je Mojca Marič, potekalo je v Kulturnem inkubatorju (MKC Maribor). Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 16 Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Večanje kompetenc sporazumevanja v slovenskem jeziku Datum izvedbe: 8.2.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: Usposabljanje s področja pridobivanja kompetenc slovenskega jezika je namenjeno jezikovni podpori migrantom, ki se vključujejo v aktivnosti projekta. Usposabljanje je potekalo v Kulturnem inkubatorju (MKC Maribor), predavala je Mojca Marič. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 4

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 65


Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Kako se predstavim?-Video življenjepis I.del Datum izvedbe: 14.2.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: Odlična Maja Lamberger Khatib je tokrat predstavila kako se lotiti življenjepisa malo drugače, saj je kreativnost še kako pomembna, ko se predstavljamo delodajalcu. Tekom usposabljanja si je bilo možno posneti tudi svoj lasten življenjepis, za nekatere tudi v angleškem jeziku. Snemal je Mitja Florjanc, moderirala je Mojca Marič. Usposabljanje se je izvedlo v Kulturnem inkubatorju (MKC Maribor). Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 17 Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Večanje kompetenc sporazumevanja v slovenskem jeziku Datum izvedbe: 15.2.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: Usposabljanje s področja pridobivanja kompetenc slovenskega jezika je namenjeno jezikovni podpori migrantom, ki se vključujejo v aktivnosti projekta. Usposabljanje je potekalo v Kulturnem inkubatorju (MKC Maribor), predavala je Mojca Marič. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 4 Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Kako se predstavim?-Video življenjepis II.del Datum izvedbe: 21.2.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: Za vse tiste, ki si še niso ustvarili video življenjepisa, smo ponovili usposabljanje (predavateljica Maja Lamberger Khatib, moderatorka Mojca Marič, snemal Mitja Florjanc). Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 11

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 66


Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Večanje kompetenc sporazumevanja v slovenskem jeziku Datum izvedbe: 22.2.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: Usposabljanje s področja pridobivanja kompetenc slovenskega jezika je namenjeno jezikovni podpori migrantom, ki se vključujejo v aktivnosti projekta. Usposabljanje je potekalo v Kulturnem inkubatorju (MKC Maribor), predavala je Mojca Marič. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 4

MKC poročila marec 2017-DELAT GREM! Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Večanje kompetenc sporazumevanja v slovenskem jeziku Datum izvedbe: 1.3.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: Usposabljanje s področja pridobivanja kompetenc slovenskega jezika je namenjeno jezikovni podpori migrantom, ki se vključujejo v aktivnosti projekta. Usposabljanje je potekalo v Kulturnem inkubatorju (MKC Maribor), predavala je Mojca Marič. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 2 Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Kako se predstavim?-Kako se predstavim na razgovor za službo? Datum izvedbe: 1.3.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: Nadaljevalo se je usposabljanje iz sklopa Kako se predstavim. Usposabljanje je vodila Maja Lamberger Khatib, moderirala je Mojca Marič. Udeležencem usposabljanja se je predstavilo kako zastopati samega sebe kadar se pripravljamo na razgovor z delodajalcem, kakšne so pasti, na kaj moramo biti pozorni in kaj se od nas pričakuje. Usposabljanje je potekalo v Kulturnem inkubatorju (MKC Maribor). Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 12

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 67


Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Kako se predstavim?-Kako napišem življenjepis (I. in II.) Datum izvedbe: 3.3.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: V Lendavi, v prostorih MKI Mansarda-Padlas se je izvedlo usposabljanje iz sklopa Kako se predstavim. Usposabljanje je vodila Maja Lamberger Khatib, moderirala je Mojca Marič. Udeležencem usposabljanja se je predstavilo kako zastopati samega sebe kadar se ubesedimo v življenjepisu in prošnji ter na kaj je potrebno biti pri tem pozoren. Število dogodkov znotraj projekta: 2 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 27 Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Večanje kompetenc sporazumevanja v slovenskem jeziku Datum izvedbe: 8.3.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: Usposabljanje s področja pridobivanja kompetenc slovenskega jezika je namenjeno jezikovni podpori migrantom, ki se vključujejo v aktivnosti projekta. Usposabljanje je potekalo v Kulturnem inkubatorju (MKC Maribor), predavala je Mojca Marič. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 2 Ime projekta: Delat grem!- Banka povezovanj-Uvodno usposabljanje za mentorje Datum izvedbe: 8.-11.3.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 8 Opis projekta: Usposabljanja iz sklopa Banke povezovanj so namenjena vsem mladim, ki bi si želeli spoznati z mladinskim delom in usvojiti konkretne kompetence s tega področja. Uvodno usposabljanje je temeljilo na metodah mladinskega dela, vključno s spoznavnimi aktivnostmi, team-buildingom, praktičnim pristopom dela pri spoznavanju projektnega dela, dela v skupinah in diskusijah. Usposabljanje je vodila Helena Rous, moderirala Alenka Potočnik. Lokacija izvedbe MKC Maribor. Število dogodkov znotraj projekta: 4 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 60

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 68


Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Kako se predstavim?-Video življenjepis I. in II.del Datum izvedbe: 9.3.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: V Lendavi, v prostorih MKI Mansarda-Padlas se je izvedlo usposabljanje iz sklopa Kako se predstavim. Usposabljanje je vodila Maja Lamberger Khatib, moderirala je Mojca Marič. Dijakom in brezposelnim se je predstavilo kako zastopati samega sebe kadar se ubesedimo v življenjepisu in prošnji ter na kaj je potrebno biti pri tem pozoren. Predstavili so se moderni načini predstavitve in možnost snemanja video življenjepisa. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 19 Ime projekta: Delat grem!-Usposabljanje: Vrste zaposlitve in zaposlitvenih možnosti Datum izvedbe: 14. in 21. 3.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: Izvedlo se je uvodno usposabljanje v sklopu Vrste zaposlitev in zaposlitvene možnosti, v katerem so se predstavile možnosti zaposlovanja v posameznih sektorjih in njihove specifike. Glede na orientiranosti udeležencev in njihovih potreb smo podrobneje pregledali zaposlovanje v javnem in nevladnem sektorju. Udeležence je zanimala tudi tematika socialnega podjetništva, zato podrobneje tudi o tem. V zaključnem delu so udeleženci razmišljali o morebitnih organizacijah in podjetjih, s katerimi bi se podrobneje seznanili v nadaljevanju usposabljanja. Predavateljica je bila Maja Lamberger Khatib, usposabljanje je potekalo v Kulturnem inkubatorju (MKC Maribor). Število dogodkov znotraj projekta: 2 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 22 Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Večanje kompetenc sporazumevanja v slovenskem jeziku Datum izvedbe: 15.3.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: Usposabljanje s področja pridobivanja kompetenc slovenskega jezika je namenjeno jezikovni podpori migrantom, ki se vključujejo v aktivnosti projekta. Usposabljanje je potekalo v Kulturnem inkubatorju (MKC Maribor), predavala je Mojca Marič. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 2

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 69


Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Kako se predstavim?-Kako se predstavim delodajalcu? Datum izvedbe: 15.3.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: V uvodnem delu usposabljanja so se udeleženci seznanili s teoretičnimi priporočili, v nadaljevanju pa so izvajali praktične vaje iz komunikacijskih veščin. Delo je potekalo v parih in manjših skupinah in po različnih metodah (igre vlog ipd.). V zaključnem delu so vsi udeleženci imeli pripravljeno kratko predstavitev za delodajalca in se predstavili skupini. Usposabljanje je potekalo v prostorih MKI Mansarda-Padlas, predavala je Maja Lamberger Khatib, moderirala Mojca Marič. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 11 Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Večanje kompetenc sporazumevanja v slovenskem jeziku Datum izvedbe: 22.3.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: Usposabljanje s področja pridobivanja kompetenc slovenskega jezika je namenjeno jezikovni podpori migrantom, ki se vključujejo v aktivnosti projekta. Usposabljanje je potekalo v Kulturnem inkubatorju (MKC Maribor), predavala je Mojca Marič. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 2 Ime projekta: Delat grem!- Banka povezovanj-Projektno usposabljanje za mentorje Datum izvedbe: 23.-25.3.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 8 Opis projekta: Drugo usposabljanje iz sklopa Banke povezovanj je temeljilo predvsem na spoznavanju projektnega in mladinskega dela. Fokus usposabljanja je bil na spoznavanju sveta razpisov-od priprave do prijave, vključno s finančnim in promocijskim načrtom. Usposabljanje je vodila Helena Rous, moderiral Mitja Černko. Lokacija izvedbe MKC Maribor. Število dogodkov znotraj projekta: 3 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 46

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 70


Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Kako se predstavim?-Kako se pripravim na razgovor za službo? Datum izvedbe: 24.3.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: V uvodnem delu so se udeleženci seznanili s pomembnostjo dobre priprave na razgovor in različne oblike razgovorov. V nadaljevanju so spoznali glavna vprašanja, ki se pojavljajo na razgovorih in različne tipe vprašanj. Praktične vaje: trening razgovora; vsak prejme nabor vprašanj in udeleženci odigrajo igro vlog (kandidati, delodajalci). V zaključnem delu namenimo pozornost tudi analizi razgovora. Usposabljanje je potekalo v prostorih MKI Mansarda-Padlas, predavala je Maja Lamberger Khatib, moderirala Mojca Marič. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 4 Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Večanje kompetenc sporazumevanja v slovenskem jeziku Datum izvedbe: 29.3.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: Usposabljanje s področja pridobivanja kompetenc slovenskega jezika je namenjeno jezikovni podpori migrantom, ki se vključujejo v aktivnosti projekta. Usposabljanje je potekalo v Kulturnem inkubatorju (MKC Maribor), predavala je Mojca Marič. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 2

MKC poročila april 2017-DELAT GREM! Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Večanje kompetenc sporazumevanja v slovenskem jeziku Datum izvedbe: 5.4.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: Usposabljanje s področja pridobivanja kompetenc slovenskega jezika je namenjeno jezikovni podpori migrantom, ki se vključujejo v aktivnosti projekta. Usposabljanje je potekalo v Kulturnem inkubatorju (MKC Maribor), predavala je Mojca Marič. Število dogodkov znotraj projekta: 1

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 71


Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 2 Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Večanje kompetenc sporazumevanja v slovenskem jeziku Datum izvedbe: 12.4.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: Usposabljanje s področja pridobivanja kompetenc slovenskega jezika je namenjeno jezikovni podpori migrantom, ki se vključujejo v aktivnosti projekta. Usposabljanje je potekalo v Kulturnem inkubatorju (MKC Maribor), predavala je Mojca Marič. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 2 Ime projekta: Delat grem!- Banka povezovanj-Projektno vodenje Datum izvedbe: 14.4. in 4.-5.5.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 8 Opis projekta: Na usposabljanju smo z izkušenimi trenerji pokrili tematike projektnega managementa. Vabljeni so bili tisti, ki so svojo idejo za projekt začeli šele razvijati ali pa ideje še nimajo. Usposabljanje je bilo namenjeno podpori in spremljanju prijaviteljev pri pripravi prijave na poziv – razvoju lastnih idej, načrtovanju projekta in izpolnjevanju prijavnice. Usposabljanja je vodila Helena Rous, moderiral je Mitja Černko. Lokacija izvedbe: MKC Maribor. Število dogodkov znotraj projekta: 3 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 46 Ime projekta: Delat grem!- Banka povezovanj-Delovna srečanja Datum izvedbe: 18.-21.4. in 25.-26.4.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 8 Opis projekta: Na usposabljanju smo z izkušenimi trenerji pokrili tematike projektnega managementa. Vabljeni so bili tisti, ki so svojo idejo za projekt začeli šele razvijati ali pa ideje še nimajo. Usposabljanje je bilo namenjeno podpori in spremljanju prijaviteljev pri pripravi prijave na poziv – razvoju lastnih idej, načrtovanju projekta in izpolnjevanju prijavnice. Srečanja je vodila Tanja Veber. Lokacija izvedbe: MKC Maribor. Število dogodkov znotraj projekta: 6 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 84

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 72


Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Večanje kompetenc sporazumevanja v slovenskem jeziku Datum izvedbe: 19.4.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: Usposabljanje s področja pridobivanja kompetenc slovenskega jezika je namenjeno jezikovni podpori migrantom, ki se vključujejo v aktivnosti projekta. Usposabljanje je potekalo v Kulturnem inkubatorju (MKC Maribor), predavala je Mojca Marič. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 2

Ime projekta: Delat grem!- Startup Safary Budapest 2017 Datum izvedbe: 19.-23.4.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 5 Opis projekta: Udeleženci so se v okviru projekta Delat grem! udeležili dvodnevnega startup sejma v Budimpešti, kjer so od blizu spoznali trendovski podjetniški sistem vključevanja na trg dela. Znotraj delovnega izleta in po njem so potekala usposabljanja in evalvacije, kjer je vsak izmed udeležencev sam pri sebi iskal rešitve pri iskanju svoje podjetniške žilice. Število dogodkov znotraj projekta: 5 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 50 Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Večanje kompetenc sporazumevanja v slovenskem jeziku Datum izvedbe: 26.4.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: Usposabljanje s področja pridobivanja kompetenc slovenskega jezika je namenjeno jezikovni podpori migrantom, ki se vključujejo v aktivnosti projekta. Usposabljanje je potekalo v Kulturnem inkubatorju (MKC Maribor), predavala je Mojca Marič. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 2

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 73


MKC poročila maj 2017-DELAT GREM! Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Večanje kompetenc sporazumevanja v slovenskem jeziku Datum izvedbe: 3.5.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: Usposabljanje s področja pridobivanja kompetenc slovenskega jezika je namenjeno jezikovni podpori migrantom, ki se vključujejo v aktivnosti projekta. Usposabljanje je potekalo v Kulturnem inkubatorju (MKC Maribor), predavala je Mojca Marič. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 2 Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Večanje kompetenc sporazumevanja v slovenskem jeziku Datum izvedbe: 17.5.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: Usposabljanje s področja pridobivanja kompetenc slovenskega jezika je namenjeno jezikovni podpori migrantom, ki se vključujejo v aktivnosti projekta. Usposabljanje je potekalo v Kulturnem inkubatorju (MKC Maribor), predavala je Mojca Marič. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 2 Ime projekta: Delat grem!- Promocija projekta Datum izvedbe: 17.5.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Opis projekta: V okviru letnega dogodka Prostovoljsko mesto (v organizaciji Slovenske filantropije) se je predstavil projekt Delat grem!. Z lastno stojnico smo delili promocijski material. Med 10 in 16 uro na Glavnem trgu v Mariboru. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 10

Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Banka povezovanj-Ocenjevanje projektov Datum izvedbe: 12.5.2017 Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 74


Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 3 Opis projekta: Dne 8.5.2017 je prispelo na Mladinski kulturni center Maribor prispelo po pošti v ocenjevanje 10 prijav na Javni poziv za prijavo projektov Banke povezovanj. Na usposabljanju se je spoznaval potek ocenjevanja projektov, ki so bili prijavljeni v okviru Banke povezovanj. Potrebna je bila velika natančnost in dovzetnost za napake ali nepravilnosti pri prijavah. Mladi so tako spoznali celoten proces od prijave in izpolnjevanja prijavnega elaborata ter tokrat ocenjevanja prispelih projektov. Usposabljanje je vodila Helena Rous, lokacija izvedbe: MKC Maribor. Dne 12.5.2017 je komisija izbrala 6 projektov: Maisters (avtor Sašo Pipan), Kako začeti 3D printati (avtor Raslav Milutinović), Požrešni četrtek (avtor Simon Vuk), Iran:kultura, civilizacija in jezik (avtorica Zahra Mehdikhani), Sloclubbing.si (avtor Blaž Sternad) in Oblikovanje rat roda (avtor Alan Lazarov). Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 6 Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Banka povezovanj-Praktično usposabljanje za izvedbo projektov Datum izvedbe: 22.5.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 18 Nastopajoči: Aljaž Šporin, Cvetka Hojnik, Anica Skutnik, Gregor Selinšek, Peter Paller, Irena Zajc Opis projekta: Odobreni projekti iz strani MKC Maribor, v okviru programa sklopa Banke povezovanj, so prešli v predizvedbeno fazo. Tako so se mladi začeli pripravljati na izvedbo svojih projektov s pomočjo članov Banke povezovanj in mentorjev iz lokalnih podjetij in organizacij, ki so si jih izbrali. Individualno mentoriranje je bilo namenjeno prvim začetnim korakom: kako se uspešno in samozavestno lotiti projekta, kako strokovno ustrezati vsem birokratskim zahtevam, ter poudarek na samopromociji. Usposabljanja so vodili izbrani predstavniki lokalnih podjetij ali organizacij, lokacija izvedbe: MKC Maribor. Število dogodkov znotraj projekta: 6 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 20

Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Večanje kompetenc sporazumevanja v slovenskem jeziku (predvideno) Datum izvedbe: 30.5.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 75


Opis projekta: Usposabljanje s področja pridobivanja kompetenc slovenskega jezika je namenjeno jezikovni podpori migrantom, ki se vključujejo v aktivnosti projekta. Usposabljanje je potekalo v Kulturnem inkubatorju (MKC Maribor), predavala je Mojca Marič. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 2

MKC poročila junij 2017-DELAT GREM! Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Banka povezovanj-Izvedbe projektov Datum izvedbe: 22.5.-12.6.2017 in 26.-27.62017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 21 Nastopajoči: Maisters (avtor Sašo Pipan), Kako začeti 3D printati (avtor Raslav Milutinović), Požrešni četrtek (avtor Simon Vuk), Iran:kultura, civilizacija in jezik (avtorica Zahra Mehdikhani), Sloclubbing.si (avtor Blaž Sternad) in Oblikovanje rat roda (avtor Alan Lazarov) Opis projekta: Odobreni projekti iz strani MKC Maribor, v okviru programa sklopa Banke povezovanj, so se v tem obdobju uspešno zaključili. Javna predstavitev je potekala na stojnici Delat grem! na Artcampu (Festival Lent), kjer so se vsi projekti predstavili. Usposabljanja so vodili izbrani predstavniki lokalnih podjetij ali organizacij, lokacija izvedbe: MKC Maribor in Artcamp. Število dogodkov znotraj projekta: 6 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 20

Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje Skupina za udeležence Delat grem! Datum izvedbe: 1.6.-3.7.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 11 Nastopajoči: Nataša Potpara (predavateljica) in Neta Zalar (moderatorka) Opis projekta: Namen srečanj (usposabljanja) Skupine za udeležence Delat grem! je krepitev samozavesti in občutka lastne vrednosti med mladimi iskalci zaposlitve. Informativni srečanji sta potekali 18.5. in 19.5. 2017. Skupino, kot tudi informativno srečanje, sta vodili Nataša Potpara in Neta Zalar Na srečanjih skupine je bila priložnost in čas, da je vsak izrazil sebe, svoje poglede, mnenja in občutke v zvezi s svojo trenutno situacijo. Biti brez zaposlitve je namreč poleg materialne ne-varnosti precej naporno tudi zaradi vseh občutkov, ki se v zvezi s tem pojavijo – na primer strah, občutek negotovosti, velikokrat tudi sram pred prijatelji ipd. Izražanje teh občutkov prinaša Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 76


občutek razumljenosti, tako s strani ostalih udeležencev, vključenih v skupino, kot tudi s strani vodij skupine. Število dogodkov znotraj projekta: 9 Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: 69

Ime projekta: Delat grem!-Promocija projekta- Na pomoč, potrebujemo delavce Ime partnerja / koproducenta: Društvo kadrovskih delavcev Maribora, Lenarta in Slovenske Bistrice Datum izvedbe: 22. 6. 2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 1 Opis projekta: Na okrogli mizi, ki ga je organiziralo Društvo kadrovskih delavcev Maribora, Lenarta in Slovenske Bistrice so gostje iz gospodarstva, agencij za kadre, inštitucij, zbornic, zavoda za zaposlovanje itd., iskali odgovore na zelo aktualna vprašanja v zvezi s problematiko generacijskega zaposlovanja. Tanja Veber je predstavila program projekta Delat grem! ter izpostavila nekatere njegove dobre prakse. Število aktivnih mladih med 15. – 29. let: /

MKC poročila: julij 2017-DELAT GREM! Ime projekta: Delat grem!- Evalvacija: Banka povezovanj-evalvacija za prijavitelje projektov Datum izvedbe: 12. in 20. 7. 2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 3 Nastopajoči: Tanja Veber in člani Banke povezovanj Prijavitelji projektov so skupaj s člani Banke povezovanj evalvirali celotni proces poteka izvedbe. Skupaj smo poskušali utemeljiti slabe in dobre strani sklopa Banke povezovanj. Spoznanja so bila pozitivna in deloma kritična glede birokratskih ovir znotraj celotne izvedbe sklopa. Lokacija izvedbe: MKC Maribor Število dogodkov znotraj projekta: 2 Število vključenih mladih med 15. – 29. let: 1x 11 in 1x 9 udeležencev

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 77


Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje na delovnem mestu “Job shadowing” V mesecu juliju smo pričeli s prvimi usposabljanji na delovnem mestu-job shadowing, kjer lahko mladi po svoji želji potipajo v različna delovna okolja podjetij in organizacij. Na razpolago imajo 48 ur, razdeljenih na delovnik. Pri tem bodo spoznali način dela podjetij ter se tako približali k morebitni prihodnji zaposlitvi. Do sedaj sta se tega progama udeležila dva usposabljanca projekta Delat grem!, v naslednjih mesecih jih pričakujemo več.

MKC poročila: avgust-oktober 2017-DELAT GREM! Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanja: Jobshadowing-Usposabljanje na delovnem mestu Datum izvedbe: od 19. 7. do 24. 10. 2017 Predavatelji:             

Jana Bedrač (Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice) David Belovič (PanCAD inženiring, David Belovič s. p.) Kornelija Kaurin, Tadeja Dobaj, Maša Dobrina (Zveza prijateljev mladine Maribor) Kristovič Jasmina (Alma Mater Europea - ECM, Inštitut MIPUP, Maribor) Iris Žunko (TBS Team 24 d. o. o.) Rosande Verglez (Verasio d. o. o. - Trgovina Norma) Sabina Intiher (Društvo TOTI DCA Maribor, so. p.) Denis Podaj (Športno društvo mladi kreativci Slovenije) Anita Hrast (IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti) Dušan Pogačar (Tribar d. o. o.) Nežika pavlič Brečko (MCDD Slovenske Konjice, so. p.) Ramiz Derlić (Honor d. o. o.) Urška Živkovič (Slovenska filantropija)

Opis usposabljanja: Usposabljanja so bila namenjena vsem udeležencem projekta Delat grem!, ki so si želeli vpogled v željeno delovno okolje. Uspeli smo pritegniti 13 udeležencev, ki so si izbrali podjetje ali organizacijo in v njej opravili 48 ur »delovnih« aktivnosti. Vsak udeleženec je dobil svojega predavatelja (mentorja), ki ga je vodil skozi delovni proces. Odziv je bil po večini zelo dober, nekateri izmed njih so uspeli navezati tudi stike za naprej. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: 13 Število vključenih migrantov oz. tujcev: 2 Opomba: Del usposabljanj se je pričel že v mesecu juliju, a jih nismo poročali zaradi neurejenosti dokumentacije.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 78


Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanja: Večanje kompetenc sporazumevanja v slovenskem jeziku

Opomba: usposabljanja se še niso zaključila Datum izvedbe: 4.10.2017 Predavatelj: Mojca Marič Opis usposabljanja: Usposabljanje s področja pridobivanja kompetenc slovenskega jezika je namenjeno jezikovni podpori migrantom, ki se vključujejo v aktivnosti projekta. Usposabljanje je potekalo v prostorih MKC Maribor, predavala je Mojca Marič. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: 6 Datum izvedbe: 11.10.2017 Predavatelj: Mojca Marič Opis usposabljanja: Usposabljanje s področja pridobivanja kompetenc slovenskega jezika je namenjeno jezikovni podpori migrantom, ki se vključujejo v aktivnosti projekta. Usposabljanje je potekalo v prostorih MKC Maribor, predavala je Mojca Marič. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: 5 Datum izvedbe: 18.10.2017 Predavatelj: Mojca Marič Opis usposabljanja: Usposabljanje s področja pridobivanja kompetenc slovenskega jezika je namenjeno jezikovni podpori migrantom, ki se vključujejo v aktivnosti projekta. Usposabljanje je potekalo v prostorih MKC Maribor, predavala je Mojca Marič. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: 7 Datum izvedbe: 25.10.2017 Predavatelj: Mojca Marič Opis usposabljanja: Usposabljanje s področja pridobivanja kompetenc slovenskega jezika je namenjeno jezikovni podpori migrantom, ki se vključujejo v aktivnosti projekta. Usposabljanje je potekalo v prostorih MKC Maribor, predavala je Mojca Marič. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: 7 Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje: Knjižnica znanj

Opomba: usposabljanja se še niso zaključila Datum izvedbe: 12. 10. do 26. 10. 2017 Predavatelj: Neva Vaner Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 79


Moderator: Staša Dabič Perica Opis projekta: Knjižnica znanj je eden izmed treh sklopov projekta Delat grem! in je sestavljena iz 16. usposabljanj, namenjenih spoznavanju projektnega in mladinskega dela ter pripravi organizacijskih korakov za izvedbo 5. dogodkov, ki temeljijo na mednarodno priznani metodi žive knjižnice. Na usposabljanjih so udeleženci spoznali kako poteka delo na projektih, delo v skupini, kakšni so izzivi s pripravo javnega dogodka, kaj je to metoda žive knjižnice itd. Dogodki, ki jih bomo skupaj pripravljali pa so namenjeni dijakom, ki zaključujejo svoje srednješolsko izobraževanje in raziskujejo kakšne poklicne poti imajo na voljo. Da bomo dijakom lahko predstavili poklice in oblike dela, ki so zanje kar najbolj aktualni, smo pripravili anketo, s katero želimo te podatke pridobiti Usposabljanja so potekala v prostorih MKC Maribor. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: 46 Število vključenih migrantov oz. tujcev: 1 Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje: Različne vrste zaposlitev in zaposlitvenih priložnosti-Zaposlitev v tujini in mobilnost Datum izvedbe: 23. 10. 2017 Predavatelj: Gregor Mesarič Opis projekta: Usposabljanje je potekalo na podlagi individualnega predavanja, kjer so udeleženci lahko izvedeli, naravnost iz prakse, kaj pomeni delo v tujini. Spoznali so oblike in pogoje dela, kako je z davki, kako z delodajalci itd. Usposabljanje je potekalo v prostorih MKC Maribor. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: 9 Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje: Različne vrste zaposlitev in zaposlitvenih priložnosti-Nevladni sektor Datum izvedbe: 24. 10. 2017 Predavatelj: Hana Repše Opis projekta: Za vse tiste, ki so si želeli od bližje spoznati delo in pogoje v nevladnem sektorju, smo izvedli usposabljanje v prostorih Zavoda MARS, kjer nam je njihova direktorica Hana Rešpe predstavila vse prednosti in slabosti nevladnikov. Usposabljanje je potekalo v prostorih Vetrinjskega dvora v Mariboru. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: 5 Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje: Mala šola 3D računalniške animacije

Opomba: usposabljanja so se zaključila, v mesecu januarju 2018 bomo izvedli še predstavitev izdelkov. Datum izvedbe: 3. 10. do 30. 10. 2017 Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 80


Opis projekta: Projekt Delat grem! Je izvedel usposabljanja za mlade, ki so si želeli pobližje spoznati svet 3D računalniške animacije. Skupino je vodil prof. Stevan Čukalac in mladi kreativec Miha Šubic, ki sta poskrbela, da so tudi tisti brez predhodnega znanja iz animiranja pridobili osnovne kompetence na tem področju. Usposabljanja so potekala na Srednji oblikovni šoli Maribor, Park mladih 8, Maribor. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: 89 Opomba: Veseli smo, da sta se usposabljanj udeležili tudi dve osebi z avtističnimi motnjami, ki sta se odlično vnesla v skupino. Ime projekta: Delat grem!- Promocija: Predstavitev projekta potencialnim udeležencem-migrantom na Slovenski filantropiji v Mariboru Datum izvedbe: 2. 10. 2017 Predavatelj: Mojca Marič in Tanja Veber Opis promocije: Na Slovenski Filantropiji se je predstavilo migrantom in tujcem s statusom mednarodne zaščite projekt Delat grem!. Predvsem smo izpostavili možnosti različnih usposabljanj, s poudarkom na pridobivanju kompetenc iz sporazumevanja v slovenskem jeziku. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: ca. 30 Ime projekta: Delat grem!- Predstavitev projekta potencialnim udeležencemmigrantom na Društvu Odnos v Mariboru Datum izvedbe: 2. 10. 2017 Predavatelj: Mojca Marič in Tanja Veber Opis promocije: Na Društvu Odnos se je predstavilo migrantom in tujcem s statusom mednarodne zaščite projekt Delat grem!. Predvsem smo izpostavili možnosti različnih usposabljanj, s poudarkom na pridobivanju kompetenc iz sporazumevanja v slovenskem jeziku. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: ca. 20

Ime projekta: Delat grem!- Predstavitev projekta potencialnim udeležencemmigrantom na Zavodu za zaposlovanje v Mariboru Datum izvedbe: 2. 10. 2017 Predavatelj: Mojca Marič in Tanja Veber Opis promocije: Na ZZRS se je predstavilo migrantom in tujcem s statusom mednarodne zaščite projekt Delat grem!. Predvsem smo izpostavili možnosti različnih usposabljanj, s poudarkom na pridobivanju kompetenc iz sporazumevanja v slovenskem jeziku.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 81


Število vključenih mladih med 15. – 29. let: ca. 12 Ime projekta: Delat grem!- Predstavitev projekta potencialnim udeležencemmigrantom na MKC Maribor Datum izvedbe: 4. 10. 2017 Predavatelj: Mojca Marič in Tanja Veber Opis promocije: Pred usposabljanji se je predstavilo migrantom in tujcem s statusom mednarodne zaščite projekt Delat grem!. Predvsem smo izpostavili možnosti različnih usposabljanj, s poudarkom na pridobivanju kompetenc iz sporazumevanja v slovenskem jeziku. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: ca. 10 Ime projekta: Delat grem!- Predstavitev projekta potencialnim udeležencem- na MKC Maribor Datum izvedbe: 5. 10. 2017 Predavatelj: Tanja Veber Opis promocije: Pred usposabljanji se je predstavilo vsem zainteresiranim projekt Delat grem!. Poudarili smo dobre prakse preteklih aktivnosti ter izpostavili nekatera prihajajoča usposabljanja. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: ca. 10 Ime projekta: Delat grem!- Predstavitev projekta potencialnim udeležencem- na Univerzi v Mariboru Datum izvedbe: 17. 10. 2017 Predavatelj: Andrej Gulič Opis promocije: Na Kariernem centru Univerze v Mariboru, smo predstavili projekt Delat grem!. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: ca. 5 Ime projekta: Delat grem!- Predstavitev projekta na študenstki oddaji – BKTV Datum izvedbe: 26. 10. 2017 Predavatelj: Andrej Gulič Opis promocije: Na lokalni televiziji BKTV smo se predstavili v študenstki oddaji V svetu odraslih. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: nedoločeno

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 82


MKC poročila: november-december 2017-DELAT GREM! Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje: Knjižnica znanj

Opomba: usposabljanja se še niso zaključila Datum izvedbe: 7. 11. do 21. 12. 2017 Predavatelj: Neva Vaner in Doris Špurej Moderator: Staša Dabič Perica Opis projekta: Knjižnica znanj je eden izmed treh sklopov projekta Delat grem! in je sestavljena iz 16. usposabljanj, namenjenih spoznavanju projektnega in mladinskega dela ter pripravi organizacijskih korakov za izvedbo 5. dogodkov, ki temeljijo na mednarodno priznani metodi žive knjižnice. Na usposabljanjih so udeleženci spoznali kako poteka delo na projektih, delo v skupini, kakšni so izzivi s pripravo javnega dogodka, kaj je to metoda žive knjižnice itd. Dogodki, ki jih bomo skupaj pripravljali pa so namenjeni dijakom, ki zaključujejo svoje srednješolsko izobraževanje in raziskujejo kakšne poklicne poti imajo na voljo. Da bomo dijakom lahko predstavili poklice in oblike dela, ki so zanje kar najbolj aktualni, smo pripravili anketo, s katero želimo te podatke pridobiti. Usposabljanja so potekala v prostorih MKC Maribor. Usposabljanja gredo proti koncu in v januarju 2018 bodo udeleženci pričneli z izvedbo simpozijev Knjižnice znanj na različnih lokacijah. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: 70 Ime projekta: Delat grem!- Seminar prepoznavanja kompetenc v mladinskem delu za mladinske organizacije (I. del)

Opomba: Del seminarja se bo izvedel še v mesecu januarju 2018 Datum izvedbe: 21. in 22. 11. 2017 Predavatelj: Sašo Kronegger Opis projekta: Na seminarju smo preko lastnih primerov iz prakse raziskovali področje pridobivanja in prepoznavanja kompetenc ter spremljanja učnih procesov v mladinskem delu. Študentke sociologije Filozofske fakultete UM so nam predstavile rezultate raziskave, ki so jo opravile na temo pomena pridobivanja kompetenc, kar nam je in bo služilo kot eno izmed izhodišč našega dela. Cilj dvodnevnega srečanja je bila vzpostavitev modela beleženja kompetenc, iz katerega smo v naslednjih tednih oblikovali “spletni brskalnik”, ki mladim, ki iščejo priložnosti za pridobivanje novih izkušenj, znanj in kompetenc služil kot mesto, kjer bodo našli informacije o programih, projektih in organizacijah, kjer bodo to znanje lahko pridobili. Skozi proces seminarja nas je popeljal Sašo Kronegger, izkušen trener in moderator z mnogimi izkušnjami dela v mladinskem polju. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: 30

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 83


Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje: Različne vrste zaposlitev in zaposlitvenih priložnosti-Samozaposlitve Datum izvedbe: 7. 11. 2017 Predavatelj: Vesna Zupanič (AJPES) Opis projekta: Vesna Zupanič, zaposlena na Agenciji Republike Slovenije za Javnopravne evidence in storitve – Ajpes, nam je predstavila vrste samozaposlitev s poudarkom na registraciji samostojnega podjetnika (s. p.). Spoznali smo institucijo Ajpes in točko Vem, ter glavne razlike med različnimi vrstami samozaposlitev. Udeleženci so dobili priložnost povprašati o vsem, kar jih zanima v povezavi s samozaposlitvami. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: 5 Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje: Različne vrste zaposlitev in zaposlitvenih priložnosti-Prijave na razpise Datum izvedbe: 8. 11. 2017 Predavatelj: Nina Pohleven Opis projekta: Nina Pohleven, projektna koordinatorka, nam je približala prijave na razpise. Skupaj smo spoznali kje in kako iskati primerne razpise, elemente razpisne dokumentacije in razlike med evropskimi in slovenskimi razpisi. Predavateljica nam je skozi osebne izkušnje predstavila zaposlitvene priložnosti na projektnem delu. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: 5 Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje: Različne vrste zaposlitev in zaposlitvenih priložnosti-Podjetja Datum izvedbe: 14. 11. 2017 Predavatelj: Mitja Florjanc Opis projekta: Mitja Florjanc je podjetnik, ki se ukvarja s fotografsko dejavnostjo in nam je skozi spekter svoje osebne izkušnje predstavil postopek ustanovitve podjetja (d. o. o.) in dela v lastnem podjetju. Odgovoril nam je na vprašanja kot so ali potrebujemo ustanovni kapital, katere so poslovne oblike podjetij, kakšna je razlika med s. p. in d. o. o., katere so ključne institucije v postopku ustanovitve d. o. o., pogoji za ustanovitev podjetja itd. Približal nam je tudi kadrovski vidik sodelovanja znotraj podjetja. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: 5 Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje: Različne vrste zaposlitev in zaposlitvenih priložnosti-Status samostojnega kulturnega delavca Datum izvedbe: 15. 11. 2017

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 84


Predavatelj: Vojka Miklavc Opis projekta: Vojka Miklavc, samozaposlena v kulturi, je predstavila status samostojnega kulturnega delavca. Skozi svojo izkušnjo nam je prikazala postopek pridobitve statusa in uradne pogoje ter pravno-formalni vidik upravljanja takšne vrste zaposlitve. Na podlagi lastne izkušnje je opredelila prednosti, slabosti in izzive, ki jih takšna oblika zaposlitve prinaša. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: 5 Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje: Retorika Datum izvedbe: 6.- 13. 12. 2017 Predavatelj: Tilen Markelj Moderator: Martin Paskvale Opis projekta: Prvo srečanje – 6. december (10.00 – 12.00) Prvi sklop usposabljanja je bil posvečen predstavitvi elementov retorike in javnega nastopanja. Preko povezovalnih aktivnosti smo delali na vzpostavljanju skupinske dinamike, da smo se v skupini najprej bolje spoznali. Delavnice so zahtevale aktivno vključenost vseh članov, kar udeležencem usposabljanja omogoči, da so vključeni v dejavnost kot akterji in ne zgolj opazovalci. Drugo srečanje – 11. december (10.00 – 13.00) Drugi sklop retoričnih aktivnosti je bil sestavljen iz vaj, ki omogočijo vzbujanje samozavesti in prepoznavanje težav, s katerimi se srečujemo pri javnem nastopanju. Posvetili smo se na primer samozavedanja o pogostih napakah, ki jih med nastopi ponavljamo (mašila, moteča uporaba gestikulacije, nepravilna ali odsotna uporaba glasu in intonacije, id.). Sledi aktivno grajenje govorov in preizkušanje najboljši pristopov k oblikovanju in vaji nastopov. Odgovorili smo na nekaj osnovnih vprašanj:   

Kako pritegnemo pozornost? Kako ohranjamo pozornost publike? Kako se pripraviti na javne nastope dom?

Tretje srečanje – 13. december (10.00 – 13.00) Zadnje srečanje nas je vzpodbudilo, da s pridobljenim znanjem in s pomočjo izvajalcev, sestavimo krajši govor na poljubno tematiko. Pri tem smo se osredotočili na napredek, ki so ga udeleženci pokazali skozi usposabljanje in metode, s katerimi lahko nadaljnjo nadgradijo svoje sposobnost. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: 35 Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 85


Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanja: Večanje kompetenc sporazumevanja v slovenskem jeziku

Opomba: usposabljanja se še niso zaključila Datum izvedbe: 8.11.-20.11.2017 Predavatelj: Mojca Marič Opis usposabljanja: Usposabljanje s področja pridobivanja kompetenc slovenskega jezika je namenjeno jezikovni podpori migrantom, ki se vključujejo v aktivnosti projekta. Usposabljanje je potekalo v prostorih MKC Maribor, predavala je Mojca Marič. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: 35 Ime projekta: Delat grem!- Usposabljanje: Izdelava vinilnih plošč

Opomba: usposabljanja se še niso zaključila Datum izvedbe: 19. 12. 2017 Predavatelj: Andrej Korelič Opis projekta: Za vse mlade, ki jih zanimajo osnove zvoka, procesi miksanja in masterizacija zvočnega zapisa ter zapisa na lastno gramofonsko ploščo, smo v sodelovanju z Vinyl fabriko pripravili usposabljanje iz sklopa Kulturne in kreativne industrije. Na prvem srečanju smo udeleženci spoznali osnove zvoka, osnove studijskega snemanja z večsteznim snemanjem (bobni, bas, kitara, vokal) ter se seznanili z montažo in obdelavo zvoka, s končno obdelavo posnetka ter pripravo za zapis na gramofonsko ploščo. Cilj usposabljanja je, da bo na koncu vsak udeleženec znal samostojno ustvariti gramofonsko ploščo. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: 7 Ime projekta: Delat grem!- Predstavitev projekta potencialnim udeležencem-Karierni sejem Maribor Datum izvedbe: 10. 11. 2017 Predavatelj: Andrej Gulič in Tanja Veber Opis promocije: Na Kariernem sejmu se je na stojnici MKC Maribor predstavljal projekt Delat grem!. Promocijsko smo delili naše letake, notesnike in ostali material, povezan z našimi projektnimi aktivnostmi. Število vključenih mladih med 15. – 29. let: ca.200 (obiskovalci sejma, ki so se ustavili pred našo stojnico)

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 86


Opis napredka kazalnikov projekta in sinteza Projekt Delat grem! je za obdobje poročanja (1.1. - 31. 12. 2017) v okviru terminskega in vsebinskega načrta v prijavnici uspešno izvedel vsa načrtovana usposabljanja, kakor tudi komunikacijske in promocijske aktivnosti. Vse spremembe programa so bile javljene in odobrene iz strani Urada RS za mladino oz. skrbnic projekta. Večina projektnih aktivnosti se je izvajala v prostorih MKC Maribor in njenih dislociranih enotah, nekatere aktivnosti pa tudi na terenu. Izpostaviti velja dobro sodelovanje z MKI Mansarda-Padlas (Mladisnski svet Lendava), ki so nam priskočili na pomoč s svojimi prostori in znanjem pri izvajanju projektnih aktivnosti v prekmurski regiji. Po uspešnem odzivu udeležencev smo v obdobju poročanja vključili v projekt 158 različnih udeležencev. Razlogov za to je več, izpostaviti velja izjemno zanimanje za projektne aktivnosti in predvsem pestrost programa. Ker pa smo opazili, da so nekateri udeleženci manj aktivni a so še vedno včlanjeni v projekt, bomo v dobrobit celotne operacije Delat grem! omogočili včlanitev še dodatnim zainteresiranim udeležencem. V obdobju poročanja smo izvedli 200 usposabljanj (od tega 10 v Lendavi), 2 novinarski in otvoritveni konferenci (eno v Mariboru in eno v Lendavi), projekt se je predstavil na 17 promocijskih dogodkih. Projekt Delat grem! se je v obdobju poročanja večkrat omenjal v medijih (Večer, RTV SLO, TV studio Lendava, RTV SLO Pomurski/Madžarski radio, Lendava.info, Pomurec.com, eurydice.si, si24.news, pressclipping.si, BKTV, dostop.si, Irdo idr.), dodatno se se oglaševali projekti na spletnih in Facebook straneh Delat grem!, MKC Maribor, Mladi Maribor, Festival Mladi Maribor, delatgrem.si itd. Kot primere zelo dobrega odziva udeležencev na projektu, velja do sedaj izpostaviti predvsem: - sklop usposabljanj- Banka povezovanj, ki je s svojo izvedbeno kompleksnostjo predstavljal velik zalogaj projekta; - usposabljanja za določene ranljive skupine-migrante in tujce, ki so se odlično odzvali tudi na ostale aktivnosti projekta; - sklop usposabljanj- Job shadowing oz. Usposabljanja na delovnem mestu, kjer se je 12 mladih udeležilo procesa dela pri različnih podjetjih in inštitucijah; - seminar prepoznavanja kompetenc v mladinskem delu.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 87


2.2. PODROČJE KULTURNEGA SEKTORJA LIKOVNI PROGRAM Galerija Media Nox, ki se nahaja na Židovskem trgu v centu mesta, je odprta do drugačnih, nekonvencionalnih in inovativnih idej na vseh področjih likovnega ustvarjanja. Namenjena je mlajšim, neuveljavljenim avtorjem, ki jim na strežaj odpira svoja vrata ter jim nudi strokovno in tehnično pomoč pri izvedbi likovnih projektov. Kuratorica razstav je umetnostna zgodovinarka Petra Čeh. V letu 2017 smo v galeriji izvedli naslednje razstave in projekte: Projekt Mladi kustos, izveden med 11. 1. in 25. 2. 2017 Tudi v letu 2017 smo, že šestič zapored, izvedli projekt Mladi kustos v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru. V okviru projekta študentje umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Mariboru v zadnjem letu študija, v skladu s študijskim programom, povsem samostojno pripravijo razstavo, izberejo temo, ustvarjalce ter napišejo strokovni tekst. V letošnjem letu so projekt zastavili nekoliko drugače. Seznanili so se z zbiralcem likovnih del, g. Rudjem Ringbaurjem s Ptuja ter v galeriji razstavili izbor del iz njegove bogate zbirke. Mladi kustosi: Adrijana Skaza, Karin Spark, Barbara Lešnik, Peter Škrobar, Teodor Šandor, Vanja Rajh, Tadeja Filo, Nejc Lazar, Neja Kaiser, Deja Bečaj, Valentina Rataj. Umetniki: Janez Bernik, Jože Ciuhe, Sandi Červek, Bogdan Čobal, Zlatko Gnezde, Samuel Grajfoner, Marjan Gumilar, Štefan Hauko, Zdenko Huzjan, Lojze Logar, Borut Vild. Ob razstavi smo izpeljali še dve vodstvi po razstavi in sicer 18. 1 in 22. 2. 2017. V sodelovanju s študenti smo izvedli tudi dva Kulturna dnevnika za petošolce in sicer 12. in 19. 1. 2017.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 88


Foto: Janez Klenovšek Slovenski kulturni praznik v galeriji Media Nox, 8. 2. 2017 Na slovenski kulturni praznik smo v galeriji Media Nox pripravili kulturni dogodek na katerega smo povabili ljubitelje umetnosti. Obiskovalcem smo pripravili pester kulturni program z vodstvom g. Rudija Ringbaurja ter študentov/kustosov po razstavi. Sledil je pogovor z zbirateljem, glasbeni program ter pogostitev. Druženje je bilo zelo sproščeno in zanimivo.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 89


Foto: Janez Klenovšek Razstava Zgodbe, izbor del študentov smeri unikatno oblikovanje/steklo in keramika na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, izvedena med 27. 2. in 1. 4. 2017 Na povabilo galerije Media Nox se je v letu 2017 odzval oddelek za Unikatno oblikovanje ALUO ter v galeriji predstavil vrhunske unikatne izdelke študentov, pod mentorstvi zasl. prof. Dragice Čadež Lapajne, prof. Tanje Pak, asist. Kristine Rutar in doc. Boštjana Drinovca. Nekateri študentje so se predstavili z diplomskim delom, drugi s projektom v okviru študijskih praks, ki so nastajali pod budnimi očmi mentorjev. Razstavljali so: Kristina Drnovšek, Nika Erjavec, Katja Orličnik, Brina Steblovnik, Špela Šedivy, Simona Žiher, Deja Hauptman, Eva Janeš, Maruša Mazej, Ana Klemenčič, Monika Smolič, Nina Podobnikar, Aleš Hočevar. Študentje so dva dneva (23. in 20. 3. 2017) izvedli tudi strokovna vodstva po razstavi za širšo javnost, tudi za otroke v okviru projekta Kulturni dnevnik.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 90


Foto: Janez KlenovĹĄek

Letno programsko-poslovno poroÄ?ilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 91


Prostorska instalacija Aleksandre Farazin z naslovom »The sky is the Limit – Samo nebo je meja«, izvedena med 21. 4. in 19. 5. 2017.

Samo nebo je meja (The sky is the limit) je instalacija umetnice Aleksandre Farazin,

zamišljena kot site-specific za Galerijo Media Nox. Za realizacijo tehnično zahtevna in fizično naporna instalacija, ki je odsevala nekolikšno licemerstvo znanega rekla, ki ga navadno razlagamo v smeri »Vse je mogoče, meje ne obstajajo.« Če bi bilo to res, bi morali namreč imeti vsi iste možnosti in iste pogoje za dosego lastnih želja. Ampak nebo je vendarle daleč! V tem trenutku na primer za begunce, na katere se avtorica aktualno navezuje. Nebo je na eni strani zares prostrano, v literarnih in umetniških delih navadno predstavlja navdih, polje svobode in neizčrpno upanje. Vsekakor precej drugačno nebo od tistega, ki si ga je zamislila Aleksandra Farazin. Svoje nebo je namreč sama fizično pripravljala več dni zapored, več ur na dan ter nanj lastnoročno nizala žeblje, enega za drugim … Ustvarila je nebo, ki nam grozeče preti: »Koncept grožnje, nevarnosti je predstavljen z bodali (žeblji), usmerjenimi

proti gledalcu, ki pod njimi stoji ali hodi. Verjamem namreč, da večina ljudi tega ne bi prav ravnodušno ali brezskrbno občutila. Tako bi gledalec vsaj za nekaj sekund ali minut čutil nelagodje ali izkusil stresno situacijo, ki jo migranti vsakodnevno doživljajo. Razlog za to je v mnenju, da ljudje, vsaj v veliki večini, še vedno niso sposobni empatije do drugih ljudi, sobitij, vse dokler se tudi sami ne znajdejo v podobnih situacijah.« Izredna instalacija, ki je obiskovalci zlepa ne bodo pozabili!

Foto: Igor Unuk

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 92


Foto: Janez Klenovšek

Ponovni zagon e-galerije Web Nox E-razstava fotografij Janeza Klenovška FOTOESENCE. Pod okriljem Galerije Media Nox smo v letu 2017 predstavili novo, izboljšano in dopolnjeno 2. edicijo spletne galerije WEB NOX! Njen cilj je ostal isti – promocija mladih umetnikov, lociranih na območju mesta Maribor in okolice. Spletni galeriji bo v mesecu avgustu dodana možnost nakupa umetnin preko spletne trgovine, s čimer želi galerija dodatno podpreti mlade ustvarjalne ume. Namen galerije WEB NOX je predvsem spletna dostopnost, tokrat tudi v angleškem jeziku, sicer s podobnim, a vendarle nekoliko drugačnim programskim konceptom kot v Galeriji Media Nox. V 2017 Web Nox kurira Petra Čeh. Spletna otvoritev prve razstave prenovljenega Web Noxa se je zgodila v petek, 5. 5. 2017, ob 9. uri dopoldan na spletni strani http://www.medianox.org/web-nox/#/klenovsek/ ter na www.facebook.com/galerijamedianox/ Predstavili smo mladega mariborskega fotografa Janeza Klenovška, in sicer v videointervjuju, ki je prav tako novost 2. edicije Web Noxa v 2017, ki ji sledi razstava fotografij z naslovom FOTOESENCE.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 93


Foto: Janez KlenovĹĄek

Letno programsko-poslovno poroÄ?ilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 94


Razstava S poti, v sklopu evropskega projekta Flucht (Beg), izvedena v terminu med 24. 5. in 2. 6. 2017 V sodelovanju z Društvom za evropsko zavest in v okviru krovnega projekta Odhodi – prihodi smo v galeriji Media Nox postavili na ogled razstavo S poti, ki sta jo pripravili Nina Autor in Meta Krese na podlagi fotografij, zbranih v begunskih centrih v Sloveniji. Avtorji fotografij so prebežniki pred vojno, pomanjkanjem in podnebnimi spremembami, ki tako iz prve roke poročajo o dolgi in nevarni poti v Evropo. 2. 6. smo izvedli tudi vodstvo po razstavi. Instalacija »Dravski kamni« Marka Paka, izvedena od 1. do 30. junija 2017 /v sodelovanju z Drava festivalom Avtor je umestil prepise dravskih kamnov, najdenih v habitatih reke, na mestno obzidje pod Židovskim trgom. Kontekst te instalacije v urbanem okolju je bil precej širok: z rečnimi kamni kipar preizprašuje likovna, filozofska, fundamentalno bivanjska in ekološka vprašanja ter hkrati nagovarja gledalca k aktivnemu odnosu do občutljivega sobivanja z naravo.

Foto: Marko Pak

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 95


Razstava del študentov Oddelka za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, izvedena med 8. 6. in 6. 7. 2017 Letos smo v galeriji Media Nox že 27-tič organizirali razstavo del študentov Oddelka za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Tokrat se je s svojimi izdelki predstavilo kar 49 študentov 1. in 2. stopnje likovne pedagogike, pod kuratorstvom prof. dr. Janeza Balažica. Razstavljali so: Petriina Otronen, Sara Cetl, Katja Čepe, Sara Urankar, Nuša Urbanček, Nika Bizjak, Jana Ježovnik, Klavdija Del Bianchi, Nuša Hafner, Jana Jordan, K. Linh Le Vu, Regina Potočnik, Tamara Šterlek, Klementina Jaklovič, Zala Česnik, Barbara Lenarčič, Asja Temniker, Špela Fridau, Donat Korez, Ana Zmrzlak, Nastja Florijančič, Amadeus Birca, Monika Goričan, Nina Lang, Barbara Belcer, Saša Šižgorič, Urška Bogar, Tjaša Korošec, Marička Stakne, Lucija Stakne, Tanisa Jahić, Leon Ravlan, Tina Matko, Alja Budja, Lea Lipnik, Ines Žarki, Eva Hercog, Urša Vidmar, Eva Gregorec, Tina Gregorec, Valentina Gobec, Zoja Podbrežnik, Pija Hrovat, Melanie Habjanič, Maja Gabrovec, Sara Kajba, Tamara Šuc, Valentina Škofic, Katja Škorjanc. Mentorji: Sandi Červek, Darko Golija, Samuel Grajfoner, Anka Krašna Kocijan, Polona Maher, Ludvik Pandur, Mojca Puncer, Oto Rimele, Zora Stančič, Polona Tratnik, Petra Varl, Tanja Verlak, Dušan Zidar, Mojca Zlokarnik.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 96


Foto: Janez Klenovšek

Likovna delavnica Nagovor mozaika, izvedena med 9. in 12. junijem 2017 Pod mentorstvom akademske kiparke Aleksandre Gruden smo v mesecu juniju izvedli delavnico in ustvarjalnico za mlade in odrasle z naslovom Nagovor mozaika. Na zidu arkad, pred galerijo Media Nox, je deset udeležencev iz delcev keramičnih ploščič naredilo čudovit mozaik. Tema je bila prihodnost Maribora in na Židovskem trgu je možno videti prihodnost Maribora, kot jo vidijo udeleženci delavnice. Ustvarjali so: Tanja Veber, Vesna Jauk, Zarja Betina, Sarah Bevc, Ivica Flis Smaka, Manica Kovač, Josipa Krlič, Maja Potočar, Katarina Šimat in Bojan Vogrin.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 97


Foto: Bojan Vogrin

Letno programsko-poslovno poroÄ?ilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 98


Druga likovna delavnica Nagovor mozaika, izvedena med 23. 8. in 8. 9. 2017 S pomočjo akademske kiparke Aleksandra Gruden smo v letošnjem poletju izvedli še drugo delavnico izdelave mozaika. Tokrat je bila tema Želje za Maribor. Udeleženci so najprej pripravili skice stvari, ki si jih za Maribor želijo, nato so s kredo skico prenesli na steno in se lotili izdelave mozaika. Vse je potekalo ob pomoči in pod prijaznim vodstvom mentorice Aleksandre Gruden. Čez teden dni je sledilo še fugiranje in čiščenje mozaika.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 99


Rezidenca Hop hostla Pekarna, Learning lab - delavnica in razstava v galeriji Media Nox, izvedeno med 9. 7. in 8. 9. 2017 Na razpis galerije Media Nox za razstavne termine za leto 2017 se je prijavila umetnica Eva Sajovič, Slovenka, ki že precej let prebiva in ustvarja v Londonu v Angliji. Del svojega projekta, s katerim se ukvarja že leta, pri katerem sledi in fotografira podnebne begunce po svetu, je želela predstaviti tudi v referenčni galeriji v Mariboru. Ob tem smo ji ponudili tudi možnost rezidence v hostlu Pekarna ter izvedbo Learning Laba (delavnica) v sodelovanju s partnerjem Terra Vera. Na delavnici, ki sta jo ob Evi izvedle še dve predavateljici iz Anglije, ena iz Italije ter predstavnica Terra Vere, je aktivno sodelovalo 10 udeležencev (omejeno število mest). Zvečer smo izvedli tudi svečano otvoritev razstave fotografij Eve Sajovič, ki so bile na ogled do konca poletja.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 100


Foto: Janez Klenovšek

Foto: Janez Klenovšek

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 101


Produkcija in razstava Inflacija časa ter ustvarjalna delavnica Oživimo spomenik v galeriji Media Nox, avtorice Nuše Košar, izvedena med 13. 9. in 5. 10. 2017. Ekipa galerije Media Nox se je lotila produkcije, udejanila je čisto svežo idejo mlade fotografinje Nuše Košar. Nuša je želela posodobiti in »oživiti« spomenike, ki stojijo že vrsto let po raznih slovenskih mestih. Ljudje živimo z njimi, vendar jih ne opazimo, zato jih je želela narediti ponovno vidne. Opremila jih je s sodobnimi rekviziti, mobiteli, tablicami, potrošniškimi izdelki, jih posebej osvetlila in nastale so prave foto umetnine. Postopek priprave na fotografiranje je spremenila v performans, v predstavo. Na ogled smo postavili velike printe fotografij spomenikov. Razstavljene printi je Nuša dopolnila z grafiti, ki so delovali kot protiutež starinskim kipom. Z razstavo Inflacija čas bomo gostovali tudi v drugih razstaviščih po Sloveniji. Ob razstavi smo 3. 10. izvedli tudi fotografsko delavnico z naslovom Oživimo spomenik, ki jo je vodila fotografinja Nuša Košar. Sodelovalo je 10 udeležencev, ki so poskušali na različne načine fotografsko oživiti spomenik in uspelo jim je!

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 102


Foto: Janez Klenovšek

Otvoritev slikarske Dialog, dveh umetnikov, Tomaža Milača in Mateja Čepina, izvedena med 22. 11. 2017 do 5. 1. 2018. Avtorja pripadata umetnikom mlajše generacije in prihajata iz Celja. Oba prisegata figuraliki. Menita, da ne glede na vse poti, ki so jih ubrale različne umetniške smeri 20. stoletja, z abstrakcijo na čelu, figuralika ni nikoli izgubila svoje izpovedne moči. Oba umetnika izhajata iz realistične podobe, vendar je Milač v svoji likovni izpovedi narativen, Čepin pa izpoveden. V galeriji Media Nox smo bili priča novim, javnosti še nepredstavljenim mojstrskim delom obeh avtorjev.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 103


Foto: Janez KlenovĹĄek

Letno programsko-poslovno poroÄ?ilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 104


INTERMEDIJSKE UMETNOSTI Preddogodek Mednarodnega festivala računalniške umetnosti (MFRU) -Otvoritev Tonspur pasaže, 8. 2. 2017 Februarja 2017 smo odprli težko pričakovano Tonšpur Pasaža Maribor (prehod – tunel med Glavnim trgom in Rotovškim trgom) in jo opremili z zvočno 8-kanalno instalacijo Magde Stawarske-Beavan (PL/GB), »Kraków to Venice in 12 hours / „Od Kraków do Benetk v 12 urah“. Magde Stawarske-Beavan se v prvi vrsti ukvarja s sugestivnimi in poglobljenimi kakovostmi zvoka. Zanima jo, kako nas zvočna slika orientira in se podzavestno vdela v naše spomine na mestu, ki nam omogoča izgradnjo osebnih spominov, poleg tega pa ponuja možnost za prenos pripovedi poslušalcem, ki še nikoli niso doživeli lokacije. Dela tudi z gibljivimi slikami in tiskanjem, pogosto povezuje tradicionalne procese grafike z novimi tehnologijami, kot je digitalni avdio. 2015: Hamelin Polska nagrada na International Print trienale, Krakov. Delo v javnih zbirkah: Kraków International Print Triletna Collection, Krakov, Poljska; Tonspur, MQ Vienna, Avstrija; Grafika Muzej Douro, Câmara Municipal de Alijó, Portugalska; Muzej v Shenzhenu, Kitajska. “Krakova do Benetk v 12 urah” sledi poti čez Poljsko, Češko, Slovaško, Avstrijo in Slovenijo do Italije, ki se začne v Krakovu in poteka skozi Katovice, Bielsko-Bialo, Ostravo, Brno, Bratislavo, Dunaj, Gradec, Maribor, Ljubljano in Trst ter se konča v Benetkah. Projekt snema edinstvene zvočne identitete 12 mest na poti in med njimi išče podobnosti in razlike. Funkcionira kot osebni in subjektivni avdio vodič in kot ura, ki meri čas potovanja, pri čemer mapira premikanje po geografskih lokacijah v odvisnosti od minevanja časa. Avtorica snema mesto z dvema mikrofonoma, ki ju nosi v ušesih, medtem ko se premika po mestu, in tako mestnemu zvočnemu okolju daje osebno časovno-prostorsko perspektivo. Komaj opazna mikrofona umetnici prinašata tudi mimoidoče izseke nestišanih pogovorov, ki se vpletajo v edinstveni zvočni odtis mesta. Govorica, posneta na ulicah, postajah, trgih in v kavarnah, je pomemben element dela; označuje prehajanje med državami in tako popotniku po brezmejni schengenski Evropi predstavlja prostorske in časovne referenčne točke. Osnova potopne večkanalne zvočne instalacije je struktura 12-urne številčnice. V tej 12-urni kompoziciji so časi posnetkov sinhroni z realnim časom lokacije instalacije. Umetnica kot zunanja opazovalka išče ključne točke urbanega prostora, toda mesto ji vsiljuje lastno strukturo, tako da se na vsaki izmed risb, ki kažejo sprehode, zariše edinstven vzorec. Barvaste točke na zemljevidu kažejo lokacije, kjer je ob tistem času potekalo snemanje. Natisnjen zapis geografske širine in dolžine omogoča opazovalcu odkriti točne lokacije snemanja zvočnega gradiva. Projekt na spletu deluje kot interaktivna platforma, v kontekstu katere se lahko poslušalec premika skozi geografski prostor in čas ter posluša terenske posnetke in kompozicije z izbranih koščkov potovanja.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 105


Foto: Andrej Firm

Preddogodek Mednarodnega festivala računalniške umetnosti (MFRU) Gostovanje in predavanje umetnice Magde Stawarske-Beaven, 7. do 9. 3. 2017 Meseca marca nas je obiskala intermedijska umetnica tudi osebno. V torek, 7. 3. 2017 ob 12.00 je intermedijska umetnica Magda Stawarska-Beavenn izvedla predavanje na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru, Smetanova ul. 17. Predavala je o svojem umetniškem ustvarjanju in o novih medijih v umetnosti. Predavanja se je udeležilo preko 40 študentov in je bilo zelo dobro sprejeto.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 106


Foto: Andrej Firm

Foto: Kaja PogaÄ?ar Letno programsko-poslovno poroÄ?ilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 107


23. MEDNARODNEGA FESTIVALA RAČUNALNIŠKE UMETNOSTI, med 10. in 18. oktobrom 2017, razširjen termin 6. 10. do 4. 11. 2017 Letošnja 23. edicija festivala MFRU v organizaciji MKC Maribor se je pričela prvi teden oktobra s podelitvijo štipendij študentskim intermedijskim in računalniškim projektom, ki smo jih zbirali od lanske edicije na štirih izobraževalnih ustanovah: Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana, Pedagoški fakulteti Maribor, Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor in Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici. Festival se je nadaljeval v Umetnostni galeriji Maribor, natančneje v UGM Studiu, kjer smo 6. 10. otvorili preselitev pregledne razstave „Pionirji računalniške umetnosti“ iz Muzeja Sodobne Umetnosti Metelkova (MG+MSUM). Eden izmed stebrov raziskave zaupanja.2 letošnjega festivala je bil projekt „podatkovno zaupanje / data vizualizacije“, ki je spoj raziskovalnega projekta, zgodovinske pregledne razstave in skupinske razstave, ki smo jo pripravili in postavili skupaj s študenti arhitekture na mariborski Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo. Sodelovanje in širjenje intermedijske platforme ter zaupanja na nacionalni ravni smo okrepili z vabilom ključnim slovenskim intermedijskim institucijam, da mariborske galerije in prostore (Galerija K18, Galerija Media Nox, Fotogalerija STOLP, Galerija DLUM, Centralna Postaja, GT22, Kulturni inkubator, Gramofonoteka ...) napolnijo s svojimi umetniki in projekti. Sodelovanje so potrdili: Aksioma, Atol + Rx:tx, Galerija Kapelica / Kapelica Gallery, Uho Oko, Cirkulacija2 + Trivia, Radiocona, RAMPA Lab, MOTA - Museum of Transitory Art, Pixxelpoint, ČIPke, kamizdat.si. S predavanji in predstavitvami smo se pridružili obletnici mednarodne digitalne platforme https://www.faces-l.net/, z AVperformansi mednarodnih gostov smo zasedli Intimni oder GT22 in nadgradili tudi lansko umetniško-tehnično pridobitev za mesto - Tonšpur pasažo, ki smo jo v podhodu pod mariborsko mestno hišo Rotovž postavili v sodelovanju s projektom TONSPUR Kunstverein Wien. Permanentna zvočna postavitev je med festivalom trikrat zamenjala svojo vsebino in tako obiskovalcem festivala ponovno ponudila zanimiv vpogled v živi zvočni prostor v središču mesta. V okviru festivala smo izvedli številne delavnice po srednjih šolah in fakultetah, s katerimi smo mladim približali računalniško umetnost in festival MFRU. Partnerji so bili vse sodelujoče lokacije/prizorišča, Univerza v Mariboru, Snaga Maribor, Monitor, Hostel Pekarna ter naslednji producenti: RadioCona (SLO), Faces-I (NET) (AUT), Schaubad (AUT), Freies Atelierhaus Graz (AUT), RAMPA (SLO), MOTA (SLO), ATOL (SLO), AKSIOMA (SLO), RX:TX (SLO), TRIVIA (SLO), KAMIZDAT (SLO), PHARMAFABRIK RECORDING (SLO), CIRKULACIJA (SLO), SNOGG (SLO), ZAVOD 404 (SLO), KREATORLAB (SLO), UHO-OKO (SLO), Umetnostna galerija Maribor, Muzej sodobne umetnosti Metelkova. Lokacije: Galerija Media Nox, Kulturni inkubator, Galerija DLUM, Fotogalerija Stolp, K18, GT22, Centralna postaja, Gramofonoteka, Srednja elektro-računalniška šola Maribor, Pedagoška fakulteta Maribor, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor, II. gimnazija Maribor. Sodelujoči umetniki in teoretiki: Petra Kapš, Miha Ciglar, Wolfgang Mitterer, Georg Weckwerth, Perry Bard, Nancy Buchanan, Evelin Stermitz, Marina Gržinič, Filipa Cesar, Grada Kilomba, Diana Mccarty, Eva Ursprung, Kathy Rae Huffman, Zoran Srdič Janežič, Martin Bricelj Baraga, Marko Peljhan, Marko Batista, Neven Korda, Ana Pečar, Domen Dimovski, Miha Godec, Mitja Cvetko, Ivan Stanojevič, Anja Hauptman, Anja Jurše, Kristina Keber, Tina Lanišek, Kaja Pogačar, Miha Horvat, Monica Pocrnjič, Toni Soprano, Luka Prinčič, Neven Korda, Izvanredni Bob, Tatsuru Arai, Marko Ornik, Krank Curk, Goran Devide, Brina Jež Brezavšček, Marko Košnik, Seta Mušič, Marko Pogačnik, Marko Peljhan, Marjan Šijanec, Miha Vipotnik, Edvard Zajec, Ida Hiršenfelder.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 108


Foto: Marko Golnar (obe) Pofestivalski dogodek festivala MFRU: otvoritev nove umetniške kompozicije v Tonspur pasaži, 4. 11. 2017 do 4. 5. 2018 V TonšpurPasaži, Podhod Glavni trg - Rotovški trg smo splavili novo 6-mesečno zvočno podobo, ki jo je koncipiral, sestavil in oblikoval priznan avstrijski skladatelj Wolfgang Mitterer. Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 109


UPRIZORITVENI PROGRAM PERFORMA Kulturni projekti Način izvedbe: redni program MKC Maribor izveden v partnerskem sodelovanju Ime partnerja / koproducenta: PIM, Lutkovno gledališče Maribor, SNG Maribor, GT22 Umetniško in programsko vodstvo: Jasmina Založnik Izvršna produkcija in organizacija: Jasmina Založnik, Mojca Kasjak, Petra Kolmančič, Aljaž Maher, Bojan Vogrin

Ime projekta: 22. festival sodobnih performativnih praks Performa 2017 Vodja projekta: Petra Kolmančič Ime in priimek zunanjega sodelavca: Jasmina Založnik Lokacija: Lutkovno gledališče Maribor, SNG Maribor, GT22 Datum izvedbe: 28.-30.9. 2017 Kočni datum izvedbe: 30.9. 2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 65 Nastopajoči: Enya Belak Gupta, Ajda Tomazin, Katarina Barbara Kaučič, Maja Lamovšek, Mojca Kasjak, Jasmina Založnik, Petra Kapš Opis projekta: Število dogodkov znotraj projekta: Število obiskovalcev: Število mladih med 15. – 29. let:

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 110


11.10, Radio Maribor Etika v sodobnem plesu radijska tribuna Radio Maribor (Pohorje 93,1 MHz, Boč 90,4 MHz, Ožbalt 87,7 MHz, Trbonje 93,8 MHz) Gostje: - Katarina Barbara Kaučič - Maja Lamovšek - Mojca Kasjak - Jasmina Založnik Moderira: Irena K. Cizerl Produkcija: Plesna Izba Maribor, MKC Maribor, v sodelovanju z Radijem Maribor Dogodek je potekal v obliki moderiranega pogovora, kjer smo ugotovili, da se merila človeškega hotenja in zmeraj izražajo v določeni vsebini in obliki. Z gosti smo se spraševali naslednje: Je etika v sodobni plesni umetnosti dovolj zaznavna, pojavna oz. izražena? So etične komponente nasploh dovolj prisotnev umetnosti danes? Če so, kako jih zaznavamo kot avtorji, izvajalci in kako jih zaznavamo kot gledalci? Ali jih kot ustvarjalci vnašamo v sam proces umetniškega ustvarjanja? Kako etika določa tudi končni produkt? Je lahko plesna predstava idejno dobra, nima pa etičnih komponent? In obratno? V radijski tribuni smo odpirali tovrstna vprašanja in razpravljali tudi o vsebini etičnih odnosov med soustvarjalci. Dotaknili smo se etike v kulturno-političnem delovanju, etičnih vidikov v posamezniku do njega samega in prenosa le-tega v umetniško ustvarjanje. 18.00, GT 22 Enya Belak Gupta in Ajda Tomazin Bližine - video razstava, ki je bila na ogled na otvoritvi festivala, ter na ogled do 30. 9.

2017.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 111


Na ogled so bila izbrana dela: Enya Belak Gupta: Za zaprtimi očmi; Videti se videti; Delta Ajda Tomazin: Mreža V nastajanju, Plešoča Jess; _In ACTO _ Selekcija in postavitev: Jasmina Založnik v dialogu z Enyo Belak Gupta in Ajdo Tomazin Razstava Bližine je poskus vzpostavljanja dialoga med izbranimi deli Enye Belak Gupta in Ajde Tomazin. Z vzpostavljanjam bližine med deli ustvarjalk smo poskušali odpreti tudi nevarno bližino, ki se vzpostavlja med telesom snemalca in telesom objekta, med notranjim in zunanjim, med vidnim in nevidnim, med izmuzljivim, (ne)ujemljivim in predvsem percipiranjem stanj, podob, pogledov in njihove prekoračitve, odvodov, prisotnosti.

Enya Belak Gupta: Za zaprtimi očmi Se spomniš občutka, ko se znajdeš v istih sanjah, istem prostoru, z istimi strahovi in mislimi. Ujet v nezan svet. Izoliran pred realnostjo. Z željo po izhodu, vendar tu ni izhoda. Je samo še en cikelj istega potovanja. Performer: Elif Knight Leto: 2017 Enya Belak Gupta: Videti se videti

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 112


Kaj je lepota? Telo? Ali realnost? S premikanjem realnosti v različnih prostorih ustvarjamo samopodobe in identitete svojega, ženskega telesa. Video je bil ustvarjen v sodelovnju z Mašo Hawlina za plesno miniaturo Videti se videti. Model: Maša Hawlina Leto: 2013 Enya Belak Gupta: Delta ''Empty your mind, be formless, be shapeless - like water.'' (Bruce Lee) Video je bil vključen v predstavo Kaje Teržan. Performer: Kaja Teržan Leto: 2014 Ajda Tomazin: MREŽA v NASTAJANJU Video raziskuje termina DOMIŠLJIJA PRIČAKOVANJ, ki opisuje podobe, ki nastajanjo skozi proces pričakovanja in imajo hkrati ustvarjalni in spremenljiv potencial; Pričakovanje, kot zavestni mentalni proces podob in na drugi strani Domišljija kot odprtost in potencial možnosti rasti podobe, ki za razliko od pričakovanja ni vezana na pretekle izkušnje. Video je povzetek dogajanja na rezidencah in prostorkih instalacij, ki so bile postavljene in predstavljene v Nemčiji in Slovenji. Obiskovalci: Kristine Preuss, Stefan Hoelscher, Frank Max Mueller, Lili Mihajlović, Jost van Harlessem, Anja Bornšek, Seung Hee Lee, Christoph Bahr, Monika Raić, Christian Kullick, Jens Barth, Ivan Perez. Leto: 2013 Ajda Tomazin: PLEŠOČA JESS Video je baza projekta GLOBAL_SISTER, ki raziskuje, opazuje in uresničuje diskurz in primerjavo življenja v Avstraliji in Evropi. Video je kolaž, ki povezuje avstralsko umetnico Jessico Devereux na rezidenci v Zagrebu ter slovensko umetnico Ajdo Tomazin na rezidenci v Frankfurtu. Koncept in performans: Jessica Devereux and Ajda Tomazin Leto: 2014 Ajda Tomazin: _IN ACTO _ Gre za percepcijo telesa, bližine, zamegljenosti in zaupanja. Video je dokumentacija plesa na Mednarodni Poletni Plesni Šoli Ljubljana. Video dance delavnica: Darko Dragičević Delavnica IN ACTO: Davide Sportelli

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 113


Plesalci: Vanessa Cokaric, Tamara Polanc, Jerca Klinar and Andreas Lay Leto: 2016 18.00, GT 22 Petra Kapš (alias OR poiesis) Zlati Zid. Raj. Sekvenca bližine. performans in knjiga umetnice v nastajanju Knjiga Zlati Zid nastaja v sodelovanju s Salon für Kunstbuch Tisk karticwww.artbook-print.com S podporo Mestne občine Maribor, Ministrstvom za kulturo RS

Iščem reko, najdem zid, izmerim ga v bolečih korakih.Delo se poglablja v fenomen zidu (intimno plat invocira izvedba performansa v situaciji vmes med dvema nasproti sedečima osebama, družbeno vstopa z reprezentacijo konkretne stvarnosti). Vizualni material temelji na dolgotrajni, mesec dni trajajoči avtoričini hoji vzdolž reke Wienfluss na Dunaju, ko je na vsakih nekaj korakov naredila fotografski posnetek zidu. Hojo sedaj nadaljuje gib rok in dlani, molkse nadaljuje. Preteklost se v sedanjo navzočnost prenaša s pozlačenimi prsti. Petra Kapš (alias OR poiesis) svoje delo tke vmes med umetnostjo zvoka, radia, časprostor poezijo, performansom, knjigami in refleksijo. Ob vsej eteričnosti zvoka ji je središčna fizična prisotnost telesa. V svojih delih se posveča auralnim aspektom sodobne družbe, tišini posameznika, tematizaciji časa v asinhroni digitalni realnosti. Trenutno se poglablja v paradiž.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 114


Foto: Petra Kapš 20.00, Lutkovno gledališče Maribor Kaja Lorenci Morda na videz kdaj kot vsi ljudje plesna predstava Avtorica: Kaja Lorenci Soustvarjalci in izvajalci: Katja Legin, Kaja Lorenci, Ivan Mijačević, Dejan Srhoj, Nataša Živković Glasba: sz3 Dramaturgija: Rok Vevar Oblikovanje luči: Urška Vohar Izvršna produkcija: Sabina Potočki Produkcija: Emanat “Na vajah smo med ‘srečevanji’ preposlušali ogromno komadov na temo slovesa. Tako se je porodila ideja za naslov, ki bibil en verz iz komada. Tale verz združuje dvoje: 1. zveni kot nekaj, kar ni čisto jasno oziroma do konca izoblikovano, obvisi v zraku, čaka na dopolnitev. In, 2. v predstavi se ukvarjamoz vsakodnevnostjo, ki jo posredujemo z nekimi formalnimi postopki. Oziroma natančneje, skozi določene metode ‘početja’ iščemo špranje, skozi katere lahko uprizarjamo vsakodnevnost. Prehajanje med formalnimi postopki in spontanostjo ustvari križišče, izmenjavo posamičnosti, individualnosti in splošnosti.” (Kaja Lorenci)

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 115


Simona Semenič Me slišiš? predstavitev knjige in pogovor z avtorico, GT 22, 24.9. 2017 Knjižno delo je izšlo pri založbi: KUD AAC Zrakogled Pogovor je vodila: Pia Brezavšček

Me slišiš?, knjižni prvenec Simone Semenič, ene najbolj prepoznavnih slovenskih dramatičark in trikratne Grumove nagrajenke, je zbirka treh avtobiografskih dramskih besedil: Jaz, žrtev (2007), Še me dej (2009) in Drugič (2014), ki so bila predloga za avtoričine solo performanse. V novo, izvirno strukturo pa jih vsebinsko in kronološko poveže zabaven in luciden, esejistično-romaneskni vezni tekst, s katerim avtorica nadgradi svojo samopripoved in vzpostavlja nove ravni dialoga z bralcem.

20.00, Mali oder SNG Maribor Veronika Valdés Zaklenjeno plesna predstava

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 116


Koncept, koreografija, izvedba: Veronika Valdés Glasba: Zack Hemsey Oblikovanje glasbe: Veronika Valdés Oblikovanje svetlobe: Luka Curk Mentorici: Nataša Tovirac in Nina Meško Produkcija: JSKD in Plesni Studio Intakt 2017

Veronika Valdés je prejemnica produkcijske nagrade festivala OPUS v letu 2016 (podeljuje JSKD in PS INTAKT).

20.00, Mali oder SNG Maribor Ana Romih, Vrtiljak, plesna predstava Koncept, izvedba in zvok: Ana Romih Oblikovanje luči: Pablo Fontdevila Dramaturško svetovanje: Matej Kejžar Produkcija: SNDO Koprodukcija: KUD Quilenium

Predstava je osebni odsev, ki se sooča z realnostjo prihodnosti, ki je neizogibno blizu in izpostavlja samo telo kot orodje za preživetje. Celotna struktura je zasnovana na podlagi rituala, ki se skozi fizikalnost telesa zabriše in izgub obliko. S pomočjo premagovanja lastnih mej postaneta nekaj drugega kot le ritual, kot le telo, kot le misel – postane slika, odsev lastne resnice in moči. O tem, kako ujeti telo, ki giba, kako pustiti odtis drugače kot le v spominu gledalca.

Vrtiljak je predstava, ki je bila zasnovana junija 2014 v sklopu diplomskega dela na akademiji za koreografijo v Amsterdamu (SNDO).

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 117


21.50, TV Maribor Dober večer – pogovor ob festivalu Performa in Platforma, moderirana razprava Moderira: Zoran Medved Gostje: Katarina Klančnik Koncutar, Aleksandra Gruden, Maja Šorli Produkcija: MKC Maribor, Plesna Izba Maribor v sodelovanju s televizijo Maribor S povabljenimi gosti smo v obliki televizijskega pogovora poskušali odgovoriti naslednja vprašanja: Zakaj ostaja spol rigorozni arhaizem, ki še naprej poganja družbeno sfero? Ali je v izhodišču mogoče domene deliti glede na spol in zakaj? Kako se s spolom zaznamovano telo vpisuje v sfero umetnosti? Ali opažate razlike v obravnavi svojega dela zaradi svoje identite? Kakšne so prednosti in slabosti, s katerimi se soočajo ženske ustvarjalke pri svojem delu? 18.00, Mali oder, SNG Maribor, 25.9. 2017 Alja Branc, Ivona Medić, Jerneja Fekonja, Anna Jacso: Venusian, plesna predstava Koncept, koreografija, izvedba: Alja Branc, Ivona Medić, Jerneja Fekonja, Anna Jacso Asistentka projekta: Sharon Barbakov

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 118


Se moj položaj v družbi meri s količino mojih kakovosti? Ali moj spol določa moja dejanja? Ali ti naj pripravim večerjo? Venusian je sodobna plesna predstava, ki preizprašuje družbene vloge, ki temeljijo na fizičnih predispozicijah. Predstava se poigrava s tematiko čistega ženskega telesa, s protislovji v stereotipnih reprezentacijah, dojemanjem seksualnosti ter hkrati razpira različne aspekte samo- reprezentacije. Glede na to, da se v polju sodobnega plesa čedalje bolj soočamo z reprezentiranjem moških teles na odru, smo se avtorice odločile s predstavo nasloviti položaj in vlogo žensk na tem področju.

Jerneja Fekonja, Anna Jacso, Ivona Medić, Alja Branc so študentke Akademije za sodobni ples v Budimpešti.

24.9. 2017, 20.00, Lutkovno gledališče Maribor Reut Shemesh, Leviah, avtobiografska sodobna plesna predstava, ki je govorila o položaju ženske v izraelski vojski. Koreografija, besedila: Reut Shemesh Izvajalki, soustvarjalki: Hella Immler, Reut Shemesh Glasba: Simon Bauer Lučni tehnik: Phillip Zander Oblikovanje luči, video, grafično oblikovanje: Ronni Shendar Kostumografija: Dario Mendez Acosta Dramaturgija: Daniel Rademacher Producentka: Sabina Stücker Produkcija: Reut Shemesh

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 119


“Moja tesno prilegajoča se uniforma je postala simbol; simbol izgubljenih sanj in spolne zmedenosti.” Leviah je vizualna reminiscenca na ranljivost, moč in nemoč. Koreografinja Reut Shemesh pred gledalce postavi serijo spominov na čas, ki ga je preživela v izraelski vojski, in s tem osvetli fenomen, ki pogosto ostaja prezrt. Govori namreč o čustvenih težavah in stiskah, ki jih doživljajo mlade vojakinje med služenjem vojaškega roka, ki je v Izraelu obvezno tudi za ženske. Mnoge vojakinje se spopadajo z občutki izgube nadzora, motnjami prehranjevanja, podvržene pa so tudi spolnemu nadlegovanju.

Leta 2016 so ustvarjalci predstave Leviah prejeli nagrado mesta Köln za dosežke v plesu in gledališču ter nagrado občinstva na festivalu sodobnega plesa 638 KiloTanz v Essnu v Nemčiji.

30.9. 2017, 18.00, Mali oder SNG Maribor Pia Brezavšček, Barbara Krajnc Avdić, Saška Rakef: Idealna, zvočna igra o materinskem mitu, delo v nastajanju - Interdisciplinarna raziskava, ki je govorila o o (ne)spremenljivosti

pogledov na materinstvo.

Zvočno oblikovanje: Damir Avdić Besedilo, dramaturgija: Pia Brezavšček Besedilo, igra: Barbara Kranjc Avdić Koreografija: Sinja Ožbolt Oblikovanje svetlobe: Andrej Reza Petrovčič Oblikovanje prostora, kostumografija: Irena Pivka Strokovna sodelavka: Mila Popović Besedilo, režija: Saška Rakef Strokovna sodelavka: Nada Sekulić Lektura: Tatjana Stanič Svetovanje za zvočno dramaturgijo in improvizacijo: Bojana Šaljić Podešva Produkcija: ŠKUC Koprodukcija: Festival Mesto žensk 2017

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 120


LITERARNI PROGRAM MKC Črka poročilo 2017

Ime projekta: MKC Črka - 50 pesmi za sneg Ime partnerja / koproducenta: 50 poems for snow - Saša Agarpmis Zagreb Hrvaška Lokacija: Slomškov trg - SNG Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 3 Datum izvedbe: 1/13/2017 Nastopajoči: Danica Križanič Müller, Simona Kopinšek, Zdravko Kokanović, Željko Perović, Tonja Jelen. Opis projekta: Petdeset sneženih pesmi je literarni dogodek, ki se je začel leta 2012 na Hrvaškem v Zagrebu. Poteka že marsikje. To leto je povabilo s Hrvaške prišlo tudi na MKC Maribor. Tako se je k neodvisnemu in prostovoljnemu projektu priključila Slovenija z mestom Maribor. Padanje snežink se je povezalo z verzi Danice Križanič Müller, Nine Medved, Luka Baumana, Simone Kopinšek, Zdravka Kokanovića - Kokija, Gregorja Lozarja, Željka Perovića, Toma Vebra in Anke Vidmar. Dogodek je moderirala Tonja Jelen. V Mariboru je prva snežna literarna noč potekala na stopnišču pred Slovenskim narodnim gledališčem Maribor, dne 13. 1. 2016 ob 19.45. Mlade rime #1 Ime partnerja / koproducenta: KUD Kentaver, AGD Gustaf Lokacija: AGD Gustaf Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Datum izvedbe: 1/3/2017 Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 121


Nastopajoči: Danica Križanič Müller, Nina Medved in Tonja Jelen Opis dogodka: Mlade rime so sproščena serija odprtih literarnih dogodkov, na katerih mladi avtorji in avtorice berejo svojo poezijo. V Mariboru potekajo že od leta 2013, zgodovina projekta pa sega v leto 2005, ko sta pesnika Veronika Dintinjana in Dejan Koban na Metelkovi v Ljubljani organizirala prve Mlade rime. Mladim literatom pod geslom Poezija je kul! Mlade rime omogočajo redno branje poezije v obliki javnih nastopov, druženje in izmenjavo literarnih znanj in izkušenj. Mlade rime je moderiral Gregor Lozar. Število obiskovalcev: 23

Moderator Mladih rim Gregor Lozar MKC Črka Hvalnica življenju - branje poezije Erike Vouk Ime partnerja / koproducenta: Mariborska knjižnica, Salon uporabnih umetnosti, Založba Pivec Lokacija: Salon uporabnih umetnosti, Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 6 Datum izvedbe: 3/7/2017 Nastopajoči: Borut Gombač, Zora A. Jurič, Peter Andrej, Jasna Mlakar, Darka Tancer Kajnih, Lidija Gačnik Gombač, Slavica Turniški, Simionova, Dragica Turjak, Milena Pivec, Tanja Petrič, Petra Bauman, Nino Flisar, Simona Kopinšek, Denis Škofič, Urška P. Černe, Kristina Kočan, Martina Magdič, Tonja Jele,n Tomo Podstenšek, Petra Kolmančič, Nina Medved, Željko Perović. Opis projekta: Erika Vouk in njena poezija V torek, 7. marca 2017, smo v Salon uporabnih umetnosti pripravili dogodek, posvečen pesnici in prevajalki Eriki Vouk. Branje izbranih pesmi iz njenega bogatega pesniškega opusa po izboru njenih občudovalcev in prijateljev se je pričelo ob 19. uri. Erika Vouk je pesnica in prevajalka, ki živi in dela v Mariboru. Je Jenkova nagrajenka in Glazerjeva nagrajenke za življenjsko delo. Njen pesniški opus sestavlja sedem pesniških zbirk: Bela Evridika (1984), Anima (1990), Belo drevo (2000), Opis slike (2002), Album (2003), Valovanje (2004) in Rubin (2008), leta 2007 je izšla še zbirka njenih izbranih pesmi Z zamahom ptice neka roka slika in leta 2013 zbirka Lasa pur dir. Je avtorica številnih prevodov, še posebej dramskih (Wedekind, Goethe, Müller). Med prevodi izstopa prevod drugega dela Goethejevega Fausta. Njena poezija in prevodi mladinske književnosti so bili objavljeni v več revijah in časopisih. Za pesniško zbirko Opis slike je leta

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 122


2002 prejela Jenkovo nagrado, leta 2003 pa še Veronikino. Leta 2002 je postala vitezinja poezije na Pesniškem turnirju.

MKC Črka - Ožuljeni jezik z gostom Tomom Podstenškom Ime partnerja / koproducenta: Narodni dom, Banda frdamana Lokacija: Vetrinjski dvor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 4 Datum izvedbe: 3/16/2017 Nastopajoči: Tomo Podstenšek, Tonja Jelen, Petra Kokol, Želčjko Perovič, Nina Medved ... Opis projekta: Enajsti večer slam poezije Ožuljeni jezik z gostom Tomom Podstenškom, ki je predstavljal novi roman Kamen, škarje, papir. Število obiskovalcev: 30

MKC Črka - Zemljepesništvo#2

Foto: arhiv MKC Črka

Ime partnerja / koproducenta: Društvo Portret Lokacija: Salzburški dvorec Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 4 Datum izvedbe: 3/21/2017 Nastopajoči: Nina Ditmajer, Tonja Jelen, Nina Medved, Dominika Portić in Helena Zemljič

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 123


Opis projekta: Ob letošnjem 21. marcu smo v partnerstvu društva Portret, literarne skupine Slam zverine, MKC Maribor – literarni program MKC Črka ter Fotogalerija Stolp priredili kulturni dogodek Zemljepesništvo, ki je potekal drugič. Naziv Zemljepesništvo združuje oba namena dneva, ki ga slavimo, del njegove slovarske definicije, kot si jo je zamislila Helena Zemljič, gre tako: »Stanje duha, ko oseba gleda skozi svoje oči in vidi tuje: zemljepesništvo premika meje in meje premikajo zemljepesništvo; nič več in nič manj kot večer zemljepesništva.« Letošnja osrednja tema je bila beseda begunec oziroma begunka, ki je bila po izboru Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša slovenska beseda leta 2016. Na večeru smo slišali izbor tuje poezije, ki so ga pripravile in brale pesnice Nina Ditmajer, Tonja Jelen, Nina Medved, Dominika Portić in Helena Zemljič. Nato je sledil odprti mikrofon za vse, ki so želeli s prisotnimi podeliti pesem, popotni zapisek, esej, napev ali nekaj misli na to temo.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 124


Ob tej priložnosti je bila tudi ponovno na ogled razstava Migranti Fotogalerije Stolp, ki je bila javnosti na voljo v času Festivala fotografije Maribor. Število obiskovalcev: 35 MKC Črka - gostovanje Slam zverin na dogodku Izbrišimo sovražne grafite Ime partnerja / koproducenta: MC Indijanez Ime projekta: gostovanje Slam zverin na dogodku Izbrišimo sovražne grafite Lokacija: različne lokacije v Mariboru Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 1 Datum izvedbe: 3/21/2017 Nastopajoči: Nina Medved, Tonja jelen, Gregor Lozar, Anka Vidmar Opis projekta: Nastop in gostovanje Slam zverin na ulični akciji Izbrišimo sovražne grafite. Število obiskovalcev: 15 Število mladih med 15. – 29. let: 4 MKC Črka - Delavnica slam poezije na Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše Ime partnerja / koproducenta: Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše Lokacija: Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Datum izvedbe: 3/22/2017 Nastopajoči: Mojca Pibernik, Petra Kokol, Tonja Jelen, Anka Vidmar Opis projekta: Del Slam zverin je v sredo, 22. 3. 2017, na Gimnaziji in srednji kemijski šoli Ruše v treh oddelkih (gimnazija, kemija in farmacija) izvajal delavnico slam poezije. Z različnimi ogrevalnimi tehnikami, predstavitvijo slam poezije po svetu in pri nas ter slamanjem so dijakom in dijakinjam predstavile in približale svoje delovanje. Mojca Pibernik, Anka Vidmar, Tonja Jelen in aktualna zmagovalka marčevskega Ožuljenega jezika Petra Kokol so srednješolce navdušile tako, da so tudi sami napisali pesmi in jih skušali odslamati. Število obiskovalcev: 10

Foto: Mojca Pibernik Mlade rime #2 Ime partnerja / koproducenta: KUD Kentaver, AGD Gustaf Lokacija: AGD Gustaf Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Datum izvedbe: 4/5/2017 Nastopajoči: Jože Kos Sine, prozaist Tomo Podstenšek, nova urednica Litra jezika Barbara Mastnak in slamerka Petra Kokol. Opis dogodka: Mlade rime so sproščena serija odprtih literarnih dogodkov, na katerih mladi avtorji in avtorice berejo svojo poezijo. V Mariboru potekajo že od leta 2013, zgodovina projekta pa sega v leto 2005, ko sta pesnika Veronika Dintinjana in Dejan Koban na Metelkovi v Ljubljani organizirala prve Mlade rime. Mladim literatom pod geslom Poezija je Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 125


kul! Mlade rime omogočajo redno branje poezije v obliki javnih nastopov, druženje in izmenjavo literarnih znanj in izkušenj. Druge Mlade rime je moderiral Gregor Lozar. Število obiskovalcev: 22

Ožuljeni jezik, dvanajsti mariborski večer slam poezije z gostom Petrom Semoličem Partnerji: Slam zverine, MKC Maribor – MKC Črka, Banda ferdamana, Narodni dom in Klub Wetrinsky Lokacija: Klub Wetrinsky Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 3 Datum izvedbe: 20/4/2017

Pod okriljem festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru 2016 se je zgodil prvi večer slam poezije Ožuljeni jezik, tekmovanje v odrski interpretaciji izvirne poezije. Gost dogodka ob obletnici je bil pesnik in prevajalec Peter Semolič, avtor dvanajst samostojnih pesniških zbirk, ki ob poeziji piše tudi prozo, radijske igre ter esejistične in publicistične članke. Z avtorjem se je pogovarjala Helena Zemljič. Povezovala je Mojca Pibernik. Število obiskovalcev: 35

Mlade rime #3 Ime partnerja / koproducenta: KUD Kentaver, AGD Gustaf Lokacija: AGD Gustaf Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Datum izvedbe: 1/3/2017 Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 126


Nastopajoči: Kristina Kočan, Ana Pepelnik, Jernej Županič, recital KajeTeržan in Mance Udovič, Anka Vidmar in Simon Černelč. Opis dogodka: Mlade rime so sproščena serija odprtih literarnih dogodkov, na katerih mladi avtorji in avtorice berejo svojo poezijo. V Mariboru potekajo že od leta 2013, zgodovina projekta pa sega v leto 2005, ko sta pesnika Veronika Dintinjana in Dejan Koban na Metelkovi v Ljubljani organizirala prve Mlade rime. Mladim literatom pod geslom Poezija je kul! Mlade rime omogočajo redno branje poezije v obliki javnih nastopov, druženje in izmenjavo literarnih znanj in izkušenj. Mlade rime je moderiral Gregor Lozar. Število obiskovalcev: 25 Delavnica slam poezije z Klausom Lederwashem in trinajsti Ožuljeni jezik

Foto: Nina Medved Ime partnerja / koproducenta: Narodni dom, Banda frdamana Lokacija: Hosdtel Pekarna in Vetrinjski dvor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 4 Datum izvedbe: 17 in 18/5/2017 Nastopajoči: Klaudija Wolf, Gregor Lozar, Tina Zajc, Tonja Jelen, Petra Kokol, Željko Perovič, Nina Medved ... Opis projekta: V klubu Wetrinsky je 18. maja 2017 ob 19. uri potekal Ožuljeni jezik, mariborsko tekmovanje v slam poeziji, dan prej, 17. 5. pa je v prostorih MKC Maribor avstrijski gost, pesnik in slamer Klaus Lederwasch priredil delavnico slam poezije za mlade. Število obiskovalcev: 35 Ožuljeni jezik, trinajsti mariborski večer slam poezije z gostom Andrejem Rozmanom Rozo Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 127


Partnerji: Slam zverine, MKC Maribor – MKC Črka, Banda ferdamana, Narodni dom in Klub Wetrinsky Lokacija: Klub Wetrinsky Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 3 Datum izvedbe: 20/4/2017 Posebni gost junijskega Ožuljenega jezika je bil Andrej Rozman Roza, pesnik, dramatik, režiser in igralec. Rojen je bil leta 1955 v Ljubljani, kjer še vedno živi. Po srednji šoli je na Filozofski fakulteti študiral slovenistiko, vendar je leta 1978 študij pustil, s prijatelji ustanovil Pocestno gledališče Predrazpadom in v naslednjih letih organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani. Leta 1981 je ustanovil in do leta 1995 vodil Gledališče Ane Monro. Bil je začetnik improvizacijskih gledaliških tekmovanj v Sloveniji. Z avtorjem se je pogovarjala Helena Zemljič. Povezovala je Mojca Pibernik. Zmagovalka 13. slam večera je postala Anka Vidmar. Število obiskovalcev: 45

Foto: Nina Medved Sekcija: MKC Črka Kulturni projekti Način izvedbe: izvedba v sodelovanju s partnerji Ime partnerja / koproducenta: Ožuljeni jezik poteka v organizaciji MKC Črke in Slam zverin, v sodelovanju z Bando ferdamano, Narodnim domom – Vetrinjskim dvorom ter klubom Wetrinsky, ter ob podpori Mestne občine Maribor, Javne agencije za knjigo in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport– Urada RS za mladino. Ime projekta: Večer slam poezije z literarnim gostom Andrejem Rozmanom Rozo Vodja projekta: Petra Kolmančič Ime in priimek zunanjega sodelavca: Nina Medved, Tonja Jelen, skupina Slam zverine, Marko Brumen Lokacija: Vetrinski dvor – klub Wetrynsky Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 128


Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 4 Datum izvedbe: 15.6. 2017 Kočni datum izvedbe: 15.6. 2017 Nastopajoči: Andrej Rozman Roza in prijavljeni mladi pesniki in pesnice Opis projekta: Ožuljeni jezik, večer mariborske slam poezije, se je odvijal v četrtek, 15. junija 2017, ob 19. uri v klubu Wetrinsky. Posebni gost tokratnega Ožuljenega jezika je bil Andrej Rozman Roza, pesnik, dramatik, režiser in igralec. Rojen je bil leta 1955 v Ljubljani, kjer še vedno živi. Po srednji šoli je na Filozofski fakulteti študiral slovenistiko, vendar je leta 1978 študij pustil, s prijatelji ustanovil Pocestno gledališče Predrazpadom in v naslednjih letih organiziral vrsto odmevnih gostovanj tujih uličnih gledališč v Ljubljani. Leta 1981 je ustanovil in do leta 1995 vodil Gledališče Ane Monro. Bil je začetnik improvizacijskih gledaliških tekmovanj v Sloveniji. Piše parodične in komične pesmi, pravljice in gledališke komedije za otroke in odrasle, predeluje klasična besedila za druge medije oziroma jih aktualizira v sodobnost ter prevaja. Marca 2003 je ustanovil Rozinteater*. Junija 2009 je ustanovil zaničniško versko skupnost. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število obiskovalcev: 45 Število mladih med 15. – 29. let: 35

Foto: Nina Medved Sekcija: MKC Maribor – Hostel Pekarna in MKC Črka Kulturni projekti Način izvedbe: gostitelji izvedbe projekta in sodelavci v delu programa Ime partnerja / koproducenta: JAKRS Ime projekta: 7. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti Vodja projekta: Zdenka Borak, Tina Grloci, Petra Kolmančič Ime in priimek zunanjega sodelavca: Tanja Petrič Lokacija: Hostel Pekarna, Salon uporabnih umetnosti, Mariborka literarna hiša Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 129


Datum izvedbe: 27.6.-2.7. 2017 Kočni datum izvedbe: 2.7. 2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 21 Nastopajoči: Jelena Budimirović (Srbija), María Florencia Ferre (Argentina), Alina Irimia (Romunija), Aleš Kozár (Češka), Laima Masytė (Litva), Jun Mita (Japonska), Žana Perkovskaja (Rusija), Timothy Pogačar (ZDA), Patrizia Raveggi (Italija), Kristina Reardon (ZDA), Lucia Gaja Scuteri (Italija) in Kristina Tamulevičiūtė (Litva). Opis projekta: Med 27. junijem in 2. julijem 2017 je Javna agencija za knjigo v sodelovanju z zavodom Mladinski kulturni center na novi lokaciji v Mariboru že sedmič zapovrstjo uspešno izpeljala mednarodni prevajalski seminar za prevajalke in prevajalce slovenske književnosti v tuje jezike. Seminar je združil 12 uveljavljenih prevajalcev in jim ponudil vpogled v aktualno stanje slovenske sodobne književnosti ter možnost sodelovanja s slovenskimi avtorji, kritiki, založniki, predavatelji in tujimi kolegi. Na seminarju so sodelovali Jelena Budimirović (Srbija), María Florencia Ferre (Argentina), Alina Irimia (Romunija), Aleš Kozár (Češka), Laima Masytė (Litva), Jun Mita (Japonska), Žana Perkovskaja (Rusija), Timothy Pogačar (ZDA), Patrizia Raveggi (Italija), Kristina Reardon (ZDA), Lucia Gaja Scuteri (Italija) in Kristina Tamulevičiūtė (Litva). Cilj seminarja je spodbujanje knjižnih in revijalnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost in mreženje prevajalcev ter vzpodbujanje tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, založbami in prevajalci. Seminaristi so se štiri dni zapored poglobljeno ukvarjali z izbranimi pesniškimi cikli Gregorja Strniše iz zbirke Zbrane pesmi (Beletrina, 2007), z mladinskim romanom Kebarie Janje Vidmar (Miš založba, 2010), esejističnim delom Državljanski eseji Alojza Ihana (Beletrina, 2012) in romanom Otroštvo Mihe Mazzinija (Goga, 2015). Mentorici letošnjih delavnic sta bili uveljavljeni prevajalki in prevodoslovki dr. Nada Grošelj in dr. Đurđa Strsoglavec. Popoldne pa so udeleženci prisluhnili predavanjem dr. Igorja Žunkoviča »Poetika in Poezija Gregorja Strniše«, dr. Kozme Ahačiča »Jezikovni viri za prevajalce slovenskih besedil« in dr. Aljoše Harlamova »Sodobni slovenski roman«. Poleg delavnic in predavanj so se seminaristom predstavile številne slovenske založbe s svojimi programi izvirnega slovenskega ustvarjanja tako na področju leposlovja ter mladinske in otroške književnosti kot tudi humanistike in stvarne literature. Radijskemu prispevku o seminarju, ki ga je za oddajo »Kulturna panorama« na Radiu Ars pripravila Simona Kopinšek, lahko prisluhnete tukaj. Število dogodkov znotraj projekta: 18 Število obiskovalcev: 80 Število mladih med 15. – 29. let: 5

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 130


Foto: Domen Ulbl Sekcija: MKC Črka Kulturni projekti Način izvedbe: izvedba v sodelovanju s partnerji Ime partnerja / koproducenta: Ožuljeni jezik poteka v organizaciji MKC Črke in Slam zverin, v sodelovanju s Salonom uporabnih umetnosti, z Bando ferdamano, Narodnim domom – Vetrinjskim dvorom ter klubom Wetrinsky, ter ob podpori Mestne občine Maribor, Javne agencije za knjigo in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport– Urada RS za mladino. Ime projekta: Mariborski predizbor za finale prvenstva v slam poeziji 2017

Vodja projekta: Petra Kolmančič Ime in priimek zunanjega sodelavca: Nina Medved, Tonja Jelen, skupina Slam zverine, Martina Magdič Lokacija: Salon uporabnih umetnosti Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 14 Datum izvedbe: 19.8. 2017 Kočni datum izvedbe: 19.8. 2017 Nastopajoči: prijavljeni mladi pesniki in pesnice Tom Veber, Mojca Zupančič, Matic Ačko, Alen Širovnik, Nina Medved, Ariela Herček, Anka Vidmar, Klavdija Volf in Petra Kokol; Opis projekta: Po dveh polfinalih v Celju in Ljubljani, ki sta letos prvič sodelovala na prvenstvu, so pete, mariborske kvalifikacije v finale poslale še zadnja dva finalista ali finalistki. Tekmovanje je potekalo v soboto, 19. avgusta 2017, ob 20.00 v Salonu uporabnih umetnosti. Petčlansko komisijo so tokrat sestavljali kar trije povabljeni sodniki, dva sta bila izbrana iz občinstva. Žirijo so sestavljali: uveljavljen pesnik in prevajalec Željko Perović, Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 131


stand-up komičarka Martino Ipša in pesnica Helena Zemljič. Za finale so se potegovali: Tom Veber, Mojca Zupančič, Matic Ačko, Alen Širovnik, Nina Medved, Ariela Herček, Anka Vidmar, Klavdija Volf in Petra Kokol; skoraj vsi prijavljeni in prijavljene so se tekom leta kalili na mesečnih slam prireditvah Ožuljeni jezik v Vetrinjskem dvorcu ali na slamovskih prireditvah po drugih slovenskih krajih. Prijavljeni so se pomerili v avtorski poeziji v slovenščini, brez rekvizitov in kostumov, pri čemer je dovoljena dolžina nastopa v posameznem krogubila 3 minute. Prireditev v Salonu uporabnih umetnosti je moderirala Mojca Pibernik, kot glasbeni gost dogodka pa je nastopil Gregor Volčanjk alias DJ Kozmonavt. V finale sta se uvrstila Nina Medved in Matič Ačko. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število obiskovalcev: 55 Število mladih med 15. – 29. let: 45

Foto: Janez Klenovšek Sekcija: MKC Črka Kulturni projekti Način izvedbe: izvedba v sodelovanju s partnerji Ime partnerja / koproducenta: mladi oblikovalci z visokošolskega programa Tehnologije tekstilnega oblikovanja z mariborske Fakultete za strojništvo, Slam zverine, Banda ferdamana, Narodni dom, klub Wetrinsky, ter ob podpori Mestne občine Maribor, Javne agencije za knjigo in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport– Urada RS za mladino. Ime projekta: Večer slam poezije z literarnim gostom Danijem Bedračom Vodja projekta: Petra Kolmančič Ime in priimek zunanjega sodelavca: Nina Medved, Tonja Jelen, skupina Slam zverine, Marko Brumen Lokacija: Vetrinski dvor – klub Wetrynsky Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 4 Datum izvedbe: 19.10. 2017 Kočni datum izvedbe: 19.10. 2017 Nastopajoči: Dani Bedrač in prijavljeni mladi pesniki in pesnice Matic Ačko, Klavdija Volf, Metka Zadravec in Petra Kokol. Opis projekta: Oktober je prinesel uverturo v novo, tretjo sezono Ožuljenega jezika v Mariboru. V četrtek, 19. oktobra 2017, smo tako v klubu Wetrinsky za prva mesečna zmagovalca prvič izbrali kar dva pesnika - Matica Ačka in Petro Kokol. Redni mesečni večeri, na katerih se odvija tekmovanje v slam poeziji, so zdaj že postali železni repertoar urbane kulture v Mariboru. Letošnja sezona se je začela s polno paro – z nekaj novimi člani Slam zverin in novostmi. Zaradi manjšega števila nastopajočih so tokrat pesniki imeli možnost Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 132


pokazati, kaj so pripravili v kar treh krogih, po katerem so točke in bučen aplavz obiskovalcev določili zmagovalca večera. Med nastopajočimi in publiko je spretno kot zmeraj navigirala članica Bande ferdamane in Slam zverin Mojca Pibernik. Poleg tega smo letos uvedli novost. Letos bodo klobuke, ki si jih na glavo nadenejo pesniki in pesnice, ki pesem interpretirajo z branjem, izdelali mladi oblikovalci z visokošolskega programa Tehnologije tekstilnega oblikovanja z mariborske Fakultete za strojništvo. Na prvem Ožuljenem jeziku v sezoni so tako predstavili eteričen klobuk iz papirja študentke 2. letnika Monike Kuharič. Na odru pa se jim je pridružil tudi pesnik, kantavtor in komponist Dani Bedrač. S kratkim pogovorom ga je predstavila pesnica Nina Medved, Otvoritev sezone se je zaključila v zelo živahnih elektro tonih izpod prstov Constanze, ki je poskrbel, da pesniki niso takoj odhiteli domov po zaključku večera. Število dogodkov znotraj projekta: 1 Število obiskovalcev: 42 Število mladih med 15. – 29. let: 34

Foto: Nina Medved Ime projekta: Delavnico nastopanja s poezijo in večer slam poezije z uveljavljenim avstrijskim pesnikom Markusom Koschuhom, ki se ukvarja s slamovsko poezijo Vodja projekta: Petra Kolmančič Ime in priimek zunanjega sodelavca: Nina Medved, Tonja Jelen, skupina Slam zverine, Marko Brumen Lokacija: Vetrinski dvor – klub Wetrynsky Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 4 Datum izvedbe: 15. in 16.11. 2017 Kočni datum izvedbe: 16.10. 2017 Nastopajoči: Markus koschuch in prijavljeni mladi pesniki in pesnice Matic Ačko, Klavdija Volf, Metka Zadravec in Petra Kokol.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 133


Markus Koschuh je slamer in slammaster (moderator) in je bil avstrijski slam prvak v letih 2010 in 2011 ter evropski podprvak leta 2010. Ukvarja se s politično komedijo, objavlja knjige in organizira slam delavnice ter dogodke, ki jih pogosto sam povezuje. V Mariboru je izvedel slam delavnico, ki je potekala v sredo, 15. novembra med 17. in 20. uro v prostorih MKC Maribor v KC Pekarna. Delavnica je potekala v angleščini ali na željo udeležencev v nemščini in je bila brezplačna. Razvijanju slam poezije so sledile vaje odrske prezence ter učenje tehnik vzpostavljanja in vzdrževanja stika s publiko. Udeleženci so lahko pesem razvijali bodisi v angleščini bodisi v slovenščini, točko pa so lahko predstavili že naslednji dan na Ožuljenem jeziku. V četrtek, 16. novembra 2017 pa je Markus Koschuh bil gost 16. večera slamovske poezije Ožuljeni jezik, rednega mesečnega mariborskega tekmovanje v slam poeziji v klubu Wetrinsky v Vetrinjskem dvoru v Mariboru. Prireditev je moderirala Mojca Pibernik, z gostom dogodka, Markusom Koschuhom pa se je pogovarjala Nina Medved. Naj še omenimo, da v letošnji sezoni klobuke, ki si jih na glavo nadenejo pesniki in pesnice, ki pesem interpretirajo z branjem, izdelujejo mladi oblikovalci z visokošolskega programa Tehnologije tekstilnega oblikovanja z mariborske Fakultete za strojništvo.

Foto: Matic Ačko Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 134


Ime projekta: Poezija na mestnih ulicah Vodja projekta: Petra Kolmančič Ime in priimek zunanjega sodelavca: Nino Flisar Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 7 Datum izvedbe: november 2017 Nastopajoči: Avtor projekta, urednik Nino Flisar, je letos ponudil priložnost petim uveljavljenim avtorjem srednje pesniške generacije, in sicer Stanislavi Chrobákovi Repar, Dejan Kobanu, Alešu Mustarju, Zoranu Pevcu, in Glorjani Veber, ter petim mladim obetavnim pesnikom Katarini Gomboc, Petri Kokol, Aljažu Koprivnikarju, Veroniki Šoster in Anki Vidmar.

Poezija na mestnih ulicah je plakatna akcija MKC Črke, ki prebivalcem in obiskovalcem Maribora ponuja v branje svežo poezijo slovenskih pesnikov. Promocijski ulični mediji so že dolga leta v veliki večini namenjeni zapeljevanju mimoidočih v to, da bi svoj čas in denar investirali v določen izdelek ali dogodek. Ne pa, da bi ljudem ponudili vsebine, ki bi jih na mestu samem duhovno obogatile in jim nudile estetski ali spoznavni užitek. Z akcijo Poezija na mestnih ulicah počnemo prav to, ljudem brezplačno Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 135


podarjamo poezijo, s katero lahko poživijo svojega duha. Na ulicah tako vstopajo v pesniške svetove sodobnih slovenskih pesnikov, vzpostavljajo z njimi komunikacijo – ob branju pesmi razmislijo o sebi, svojem življenju, družbi in svetu, v katerem živimo. Ljudje so vse bolj izpostavljeni medijskim prijemom, ki s svojimi prikritimi interesi in ponujanjem lahkih vsebin mnoge odvračajo od razmisleka o temeljnih bivanjskih vprašanjih. Poezija na mestnih ulicah jim ponuja roko, prihaja k njim kot priložnost, ki jo lahko izkoristijo, če hočejo, da se s svetom soočijo brez manipulativnih ozadij, saj je poezija praviloma zavezana iskrenosti, lepoti in resnici. Poezija ima ozek krog »odjemalcev« in včasih je potrebno poskušati pristopiti k ljudem in jih ponovno senzibilizirati za vsebino, obenem pa jih navajati na umetnost kot običajen del mestnega uličnega življenja. Avtor projekta, urednik Nino Flisar, je letos ponudil priložnost petim uveljavljenim avtorjem srednje pesniške generacije, in sicer Stanislavi Chrobákovi Repar, Dejan Kobanu, Alešu Mustarju, Zoranu Pevcu, in Glorjani Veber, ter petim mladim obetavnim pesnikom Katarini Gomboc, Petri Kokol, Aljažu Koprivnikarju, Veroniki Šoster in Anki Vidmar. Plakate, ki so svojevrstno umetniško delo, je ilustriral in oblikoval Uroš Lehner, na ogled bodo na petnajstih lokacijah po celotnem v Mariboru v drugi polo Ime projekta: NOVA OBJAVA V RUBRIKI MKC ČRKE Vodja projekta: Petra Kolmančič Ime in priimek zunanjega sodelavca: Matic Ačko Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 2 Datum izvedbe: november 2017 MKC Črka, ki deluje že skoraj trideset let pod okriljem Mladinskega kulturnega centra Maribor, je pred petimi leti uvedla spletno rubriko e-objave na strani www.mkc.si/mkc-crka. Doslej smo k sodelovanju povabili 25 literatov. Z objavo literarnih tekstov v elektronski obliki želimo dodatno predstaviti mlade avtorje, popularizirati njihovo literaturo in jo narediti dostopnejšo. V novembru smo predstavili cikel pesmi Matica Ačka (1991), ki je obiskoval II. gimnazijo Maribor, po končanem študiju na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani pa se je vpisal na magisterij iz oblikovanja izdelkov na Fakulteti za strojništvo v Mariboru. Matica Ačka je od nekdaj privlačila umetnost; posebej ga zanima preplet različnih umetniških žanrov – mikro zvrsti ter invencije, ki nastajajo znotraj teh prepletov. Ukvarja se s produktnim in grafičnim oblikovanjem, fotografijo in videom, glasbo, plesom ter pisanjem poezije ter kratke proze ter je član mariborske pesniške skupine Slam zverine. Cikel iz izbora njegove poezije je dostopen tukaj.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 136


Matic Ačko, osebni arhiv

Ime projekta: PRAZNIČNI OŽULJENI JEZIK z GOSTOM GREGORJEM PODLOGARJEM Vodja projekta: Petra Kolmančič Ime in priimek zunanjega sodelavca: Nina Medved in Skupina Slam zverine Lokacija: Maribor Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 5 Datum izvedbe: 21.12. 2017 Letošnji praznični december je bil med drugim obarvan z Ožuljenim jezikom v Mariboru. Ožuljeni jezik predstavlja redne mesečne večere, na katerih se odvija tekmovanje v slam poeziji, ki je v slovenskem prostoru zadnje čase zelo priljubljena. Na prav poseben način je MKC Črka literrano leto zaključila praznično v stilu slama v četrtek, 21. decembra 2017, ob 19.00 v Klubu Wetrinski. Slam večer je povezovala članica Bande ferdamane Mojca Pibernik, literarnega gosta pa je skozi literarno in glasbeno ustvarjanje popeljala Helena Zemljič. Tokratni gost je bil začetnik slovenskega slama Gregor Podlogar. Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 137


Gregor Podlogar (1974) je doštudiral filozofijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, kasneje je bil kot urednik zaposlen na Radiu Slovenija (program ARS). Objavil je sledeče pesniške zbirke: Naselitve (1997), Vrtoglavica zanosa (2002), Oda na manhatnski aveniji (2003, skupaj s Primožem Čučnikom in Žigo Karižem), Milijon sekund bliže (2006), Vesela nova ušesa (2010) ter Svet in svet (2016), ki je bila uvrščena na kritiški festival Pranger in nominirana za Veronikino nagrado. Je član LUD Literatura, Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN. Prevedel je Narayanov roman Vodnik (CZ, 2007) in nekaj sodobne ameriške poezije (npr. Christiana Hawkeyja, Lauro Solomon, Paula Killebrewja idr.). Trenutno živi in dela na Dunaju. Dogodek so organizirali MKC Maribor – MKC Črka in Slam zverine, v sodelovanju z Bando Ferdamano, Narodnim domom Maribor – Vetrinjskim dvorom, klubom Wetrinsky in Fakultete za strojništvo UM ter s finančno podporo Mestne občine Maribor, Javne agencije za knjigo in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport – Urada RS za mladino.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 138


POROČILO O PARTNERSKEM SODELOVANJU

7. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti MKC Maribor je bil partner in gostitelj 7. mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske književnosti, ki je potekal od 27. junija do 2. julija 2017 v Mariboru v organizaciji Javne agencije za knjigo Republike Slovenije. Pri izvedbi sta ob MKC-ju kot partnerja sodelovala Salon uporabnih umetnosti Maribor in Literarna hiša Maribor, del programa pa spada v sklop spremljevalnih vsebin 25. festivala Lent. Mednarodni prevajalski seminar je 12 izbranim uveljavljenim prevajalcem slovenske književnosti ponudil vpogled v aktualno stanje slovenske sodobne književnosti in možnost sodelovanja s slovenskimi avtorji, kritiki, založniki, predavatelji in tujimi kolegi. Sodelovali so Jelena Budimirović (Srbija), María Florencia Ferre (Argentina), Alina Irimia (Romunija), Aleš Kozár (Češka), Laima Masytė (Litva), Jun Mita (Japonska), Žana Perkovskaja (Rusija), Timothy Pogačar (ZDA), Patrizia Raveggi (Italija), Kristina Reardon (ZDA), Lucia Gaja Scuteri (Italija) in Kristina Tamulevičiūtė (Litva). Cilj seminarja je bil povečanje števila izidov knjižnih objav vrhunskih prevodov slovenskih literarnih del na tujem, boljša informiranost prevajalcev ter vzpodbujanje čim tesnejšega sodelovanja med slovenskimi avtorji, založbami in prevajalci. Prevajalski seminar je bil sestavljen iz dveh delov. Na vsakodnevni dopoldanski prevajalski delavnici, ki je potekala v prostorih MKC Maribor, so se udeleženci s pomočjo gostujočih avtorjev in strokovnih vodij delavnic ukvarjali z izbranim odlomkom iz enega izmed naslednjih del: Alojz Ihan: Državljanski eseji (esejistika), Miha Mazzini: Otroštvo (roman), Gregor Strniša: Zbrane pesmi (poezija), Janja Vidmar: Kebarie (mladinsko delo). Cilj tovrstnega dela je bil poglabljanje poznavanja avtorjevega dela in opusa ter ustvarjanje pogojev, ki pripeljejo do objave knjižnega prevoda obravnavanega dela.

Drugi del seminarja so sestavljale predstavitve in predavanja slovenskih strokovnjakov na temo sodobne slovenske književnosti, založništva in promocije slovenske literature. Ob večerih so potekali literarni večeri ter tematski kulturni program. Strokovni del programa je bil namenjen le udeležencem seminarja, večerni Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 139


dogodki z gostovanji avtorjev in glasbenih gostov pa so namenjeni vsej zainteresirani javnosti. V sredo, 28. junija 2017, je ob 19. uri v Literarni hiši Maribor (Vojašniška ulica 12, Maribor) potekal pogovor z mladinsko pisateljico in scenaristko Janjo Vidmar. Z eno najvidnejših in najbolj priznanih slovenskih mladinskih pisateljic, ki skozi svoje zgodbo opozarja na številne tabuirane teme ali težave, kot so ksenofobija, drugačnost, družinsko nasilje, motnje hranjenja, osamljenost, nerazumevanje z odraslimi ali vrstniki, se je pogovarjala dr. Dragica Haramija.

V petek, 30. junija 2017, pa je v Salonu uporabnih umetnosti (Glavni trg 1, Maribor) potekal pogovor s pisateljem, scenaristom, kolumnistom in režiserjem Miho Mazzinijem. Za svoje literarno in filmsko ustvarjanje je Mazzini prejel številne mednarodne in slovenske nagrade, med drugim leta 2016 nagrado kresnik za najboljši slovenski roman za roman Otroštvo. Njegova literarna dela so prevedena v številne tuje jezike in izdana pri uveljavljenih evropskih in ameriških založbah. Pogovor z avtorjem je vodil Nino Flisar.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 140


20. jubilejni festival Slovenski dnevi knjige v Mariboru – Ko te napiše knjiga 2017

Partnerji festivala: Univerzitetna knjižnica Maribor, Mariborska knjižnica, RTV Slovenija – Regionalni RTV center Maribor, Literarna hiša Maribor, Založba Pivec, Salon uporabnih umetnosti, Mariborska literarna družba, JSKD OI Maribor, Bralna značka Slovenije, ZKD Maribor, Zavod MARS Maribor, Društvo slovenskih pisateljev, Narodni dom Maribor, Lutkovno gledališče Maribor, Inner Wheel klub Maribor, Radio Maribor, KUD Sodobnost International, Založba Malinc Ostali sodelujoči: Tretja gimnazija Maribor, Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, GT22, Založba Primus, Založba Litera, Založba Družina, Mohorjeva družba Celovec, Fakulteta za državne in evropske študije, Evropska pravna fakulteta, Društvo ljubiteljev knjig Ciproš, Založba Univerze v Novi Gorici, Gimnazija Center - Celje, Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Celje, Srednja šola za oblikovanje Maribor, Zavod Feniks-UM, Glasbena šola Takt Ars, Klub kulturnih ustvarjalcev, MISC Infopeka, Alma Mater Europaea, Info točka INPEA, Soroptimist klub Maribor, Slam zverine, Društvo Portret, Galerija Petrina, KUD Moment Lokacije: III. Gimnazija Maribor, Alma Mater Europaea, Center za sluh in govor Maribor, Dom starejših občanov Tezno, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Galerija Petrina, Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše, Grajski trg Maribor, Gt22, Literarna hiša Maribor, Lutkovno gledališče Maribor, Mestno jedro Maribora, Salon uporabnih umetnosti, Slovensko narodno gledališče Maribor, Stanovanjska skupina Zveze Sonček Pragersko, Vdc Polž Ruše, Vdc Sonček Maribor, Vetrinjski dvor, Univerzitetna knjižnica Maribor. Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 60 Datum izvedbe: 15.-23. 4. 2017 Število obiskovalcev vključno z obiskocvalci knjižnega sejma: 6000 Opis dogodka: V počastitev 23. aprila, svetovnega dneva knjige, ki je namenjen promociji branja, založništva in zaščiti intelektualne lastnine in avtorskih pravic se v Mariboru, številnih drugih slovenskih mestih in različnih krajih po vsem svetu odvijajo prireditve in aktivnosti, posvečene knjigi, literaturi, bralcem in literarnim ustvarjalcem. V Mariboru smo letošnji svetovni dan knjige obeležili še posebej slavnostno, z jubilejnimi, 20. Slovenski dnevi knjige v Mariboru. Člani programskega odbora festivala Zora A. Jurič, Klemen Brvar, Dragica Haramija, Nino Flisar, Borut Gombač, Petra Kolmančič, Milena Pivec, Marjan Pungartnik, Vlasta Stavbar in Darka Tancer-Kajnih, so letos v središče programskih vsebin postavili Maribor – zanimalo jih je, kako avtorji in knjige pišejo naše mesto, kakšen je Maribor kot knjižni junak. V osrednjem delu programa smo gostili Draga Jančarja, ki je na Literarni postaji Mariborske knjižnice premierno predstavil nov roman In ljubezen tudi, ki je postavljen v Maribor in na Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 141


Pohorje. Ob njem so bili z osrednjo temo festivala povezani še številni drugi gostje (na dveh velikih večernih branjih, enem proznem in drugem pesniškem, so nastopili Avgust Demšar, Zdenko Kodrič, Nataša Kramberger, Tone Partljič, Rok Vilčnik, Andrej Brvar, Primož Čučnik, Borut Gombač, Erika Vouk in Uroš Zupan), dve radijski oddaji, strokovna televizijska debata z voditeljem dr. Zoranom Medvedom in povabljenimi gosti dr. Miranom Štuhecem, Tonetom Partljičem, Alešem Štegrom, Avgustom Demšarjem in Natašo Kramberger, knjižna in fotografska razstava, pogovor z mladinsko pisateljico Janjo Vidmar, ulične literarne akcije ter tematski krog na večeru slam poezije, ki v tokratni izvedbi gosti Petra Semoliča. Seveda stalnica festivala ostaja knjižni sejem na Grajskem trgu s pestrim spremljevalnim programom na odprtem odru, kjer so se zvrstili nastopi literatov in pripovedovalcev (Jerca Cvetko, Andrej Rozman – Roza, Ljoba Jenče in drugi), založb, glasbenikov, srednješolski literarno-glasbeni program, maraton rap poezije in tradicionalni literarni maraton ob svetovnem dnevu knjige, s katerim smo v nedeljo, 23. aprila, letošnji knjižni sejem zaključili.

Celostna podoba: Uroš Lehner Ob dogajanju na Grajskem trgu se je program, ki smo ga pripravili v navezi z dvajsetimi partnerji in s tridesetimi drugimi sodelujočimi, odvijal še na dvajsetih prizoriščih v mestu. Znova so bili z nami Čitalnica na dvorišču v atriju Vetrinjskega doma, Pesniški turnir Založbe Pivec, Literarna hiša Maribor, ki bo med drugim gostila Milana Jesiha in Iva Svetino, Salon uporabnih umetnosti kot največkrat zasedeno večerno prizorišče, dobrodelna akcija Podarimo knjigo in besedo članic mariborskega Inner Wheel kluba, kot vsako leto pa smo gostili tudi aktualnega dobitnika večernice, letos je bil z nami Peter Svetina. Pripravili smo seveda veliko novosti – med njimi na tem mestu izpostavljamo vodeni literarni sprehod po središču mesta z igralcem Elvisom Berljakom, ki smo ga za naše najmlajše pripravili ob plakatni akciji slikanice Slon Stane, avtorice Manice K. Musil ter umetniško instalacijo Časovna kapsula v izvedbi akademskega kiparja Jožeta Šubica – v privlačnem umetniškem objektu smo shranili zapečatene pesmi in prozne prispevke uveljavljenih slovenskih avtorjev, ki so bili v letih trajanja festivala osrednji festivalski gostje; to so Milan Jesih, Evald Flisar, Goran Vojnović, Alojz Ihan, Boris A. Novak, Milan Dekleva, Tone Partljič, Vinko Möderndorfer, Feri Lainšček, Vlado Žabot, Dušan Jovanović, Zorko Simčič, Dane Zajc in Tomaž Šalamun; Časovno kapsulo bomo odprli in njeno vsebino predstavili javnosti šele leta Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 142


2027 ob 30. obletnici festivala. Bogato literarno dogajanje pe je potekalo tudi v večernih terminih na različnih lokacijah po Mariboru, skupno preko 90 različnih dogodkov in akcij. Število obiskovalcev (vključno s knjižnim sejmom): 6000 Število mladih med 15. – 29. let: 125

POROČILO PO POSAMEZNIH DOGODKIH Četrtek, 13. april 12.30, Univerzitetna knjižnica Maribor NOVINARSKA KONFERENCA FESTIVALA IN PREDSTAVITEV INSTALACIJE ČASOVNA KAPSULA Trajna umetniška instalacija Časovna kapsula zaznamuje jubilejno 20. obletnico festivala. V privlačnem umetniškem objektu, ki ga je zasnoval večkrat nagrajeni akademski kipar Jože Šubic, smo shranili zapečatene, izvirne, še neobjavljene pesmi in prozne prispevke uveljavljenih slovenskih avtorjev, ki so bili v letih trajanja festivala osrednji festivalski gostje – Milan Jesih, Evald Flisar, Goran Vojnović, Alojz Ihan, Boris A. Novak, Milan Dekleva, Tone Partljič, Vinko Möderndorfer, Feri Lainšček, Vlado Žabot, Dušan Jovanović, Zorko Simčič, Dane Zajc in Tomaž Šalamun. Časovno kapsulo bomo odprli in njeno vsebino predstavili javnosti šele leta 2027 ob 30. obletnici festivala.

V produkciji: MKC Maribor v sodelovanju z UKM

Foto: Boštjan Lah Torek, 18. april 9.30, VDC POLŽ, Ruše PODARIMO KNJIGO IN BESEDO Dobrodelna knjižna akcija v obliki serije dogodkov z branjem in s podarjanjem izbranih knjig v ustanovah in domovih, kjer so nastanjeni ljudje s posebnimi potrebami. Akcijo Podarimo knjigo in besedo že vrsto let pod okriljem festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru izvajajo članice dobrodelnega združenja žensk Inner Wheel klub Maribor. 13.00, Univerzitetna knjižnica Maribor OTVORITVENI DOGODEK LITERARNEGA FESTIVALA 20. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE V MARIBORU – KO TE NAPIŠE KNJIGA 2017 Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 143


Odprtje instalacije Časovne kapsule, knjižne razstave In ne zaradi bibliografskih podatkov, ampak (ob 20-letnici festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru – Ko te napiše knjiga), avtorjev Boruta Gombača in Jerneje Ferlež, otvoritev razstav fotografij Bojana Golčarja Usedline in sledovi ter dokumentarne razstave Smiljan Rozman, pisatelj, ki bobna in slika, avtorjev Bernarde Lukanc ter Vlada Vrbiča, in nastop zasedbe Brest. Poslanico ob svetovnem dnevu knjige bo prebral predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina.

V soorganizaciji: UKM in MKC Maribor

Foto: Boštjan Lah 16.00, Stanovanjska skupina Zveze Sonček, Pragersko PODARIMO KNJIGO IN BESEDO Knjižna akcija dobrodelnega združenja žensk Inner Wheel klub Maribor 18.00, Literarna hiša Maribor NOGÉ DO NEBA (ZAČETKI IN ZDAJ) Milan Jesih in Ivo Svetina sta spregovorila o začetkih njune literarne poti ob koncu 60. let, ki je bila povezana z gledališčem, s skupinami 441, 442 in Pupilijo ferkeverk, ki so doživele resnično velik odziv. Odmevna in pomembna sta bila tudi pesniški prvenec Milana Jesiha Uran v urinu, gospodar (1972) in Svetinova objava Slovenske apokalipse (1968), ki sta ji sledila izid Heliksa in Tibije (1973) in vrnitev v varne vode poezije. Kaj je od začetkov ostalo tudi danes – v Lahkoda (2013) in Otroka v jaguarju (2016)?

V sodelovanju: JSKD, OI Maribor, ZKD Maribor in Mariborska literarna družba

20.00, Salon uporabnih umetnosti BREST IN VESNA ZORNIK Brest je ime nove glasbene skupine, v kateri so se našli jazzovski kitarist in avtor glasbe Samo Šalamon, pevka Vesna Zornik ter pesnica in avtorica besedil Kristina Kočan. Zasedba Brest je letos na prvi spomladanski dan in svetovni dan poezije izdala prvenec Nemi film. Glasbeni projekt je mešanica različnih zvrsti glasbe. V Salonu uporabnih umetnosti sta album v nekoliko bolj intimnem vzdušju v duetu predstavila pevka Vesna Zornik in kitarist Samo Šalamon.

V soorganizaciji: MKC Maribor, glasbena šola Takt Ars in Salon uporabnih umetnosti

Foto: Boštjan Lah Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 144


21.00, Radio Maribor (Pohorje 93,1 MHz, Boč 90,4 MHz, Ožbalt 87,7 MHz, Trbonje 93,8 MHz) VALOVANJE BESED – MARIBOR V LITERARNI PERSPEKTIVI SLOVENSKIH KNJIŽEVNIH USTVARJALCEV Izbrana besedila na temo festivala. Avtorska oddaja Simone Kopinšek.

Produkcija: Radio Maribor Sreda, 19. april

10.00, Grajski trg ODPRTJE KNJIŽNEGA SEJMA Založba Malinc, Fakulteta za državne in evropske študije, Založba Družina, Mohorjeva založba Celovec, Evropska pravna fakulteta, Društvo ljubiteljev knjig Ciproš, Založba Primus, Založba Univerze v Novi Gorici, Založba Litera, Založba Pivec, KUD Sodobnost International, KUD Apokalipsa, eBesede, KUD AAC Zrakogled, KUD Police Dubove, Zveza Modro-bela ptica, Hiša poezije.

Foto: Boštjan Lah 10.00, Grajski trg MIČNE KNJIŽNE GOSPODIČNE – ODPRTJE ULIČNE RAZSTAVE OBLEČENIH KNJIG Letošnja kolekcija oblečenih knjig je nastala ob sodelovanju slovenskih založb, ki so podarile knjige, pesnice Tonje Jelen, ki je naredila izbor knjig aktualne slovenske produkcije, ter Gimnazije Celje – Center, Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje ter Srednje šole za oblikovanje Maribor. Sodelujejo Neli Zlatoper, Nejc Drev, Zala Kramperšek, Aneja Butinar, Ana Kolar, Lana Požlep, Nika Mlakar, Ana Kolšek Orlač, Gabrijela Grobelnik, Tilen Letner, Anamarija Založnik in Žiga Vavričuk; mentorici Ana Pečnik in Maja Rak; Patricija Antinac, Nina Bunderla, Andreja Burger, Eva Dobnik, Maja Gajšek, Špela Goričan, Katja Hanžič, Lea Klepej, Nika Korez Meh, Špela Ovter, Nastja Pirtovšek, Monika Ramšak in Brigita Stiplošek; mentorice Maša Jurgelj, Mateja Logar in Boža Simšič; Adrijana Gradišnik, Ana Gašperlin, Tinka Križman, Sara Šilak in Tara Vodopivec; mentorica Majda Kuzmič. Na ogled vsak dan v času trajanja knjižnega sejma.

Foto: Boštjan Lah 10.00, oder knjižnega sejma, Grajski trg KAMIŠIBAJ: PRIPOVEDOVANJE ZGODB OB SLIKAH Jerca Cvetko, performerka kamišibaj gledališča, ki je za svoje delo prejela številna priznanja, je predstavila dve pravljici, prirejeni za kamišibaj gledališča: Ovčka Olga (Jerca Cvetko) in Trije prašički (angleška ljudska). Primerni sta za predšolske otroke.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 145


Foto: Boštjan Lah 10.00, Vetrinjski dvor Maribor ODPRTJE ČITALNICE NA DVORIŠČU Čitalnica na dvorišču je prostor, kjer se v samoti, v dvoje, v skupini ali z družino lahko prepustimo srečanju s knjigo. V sproščenem vzdušju Vetrinjskega dvora v Mariboru je obiskovalcem na voljo pester nabor knjig, revij in časopisov, ki jih je mogoče prebirati v senci starega oreha ob nežnem ščebetu ptic. V izmenjevalnici knjig Knjižna bolha lahko svojo staro knjigo zamenjamo za drugo ali pa v družbi mentoric ustvarjamo, poslušamo pravljice in se srečamo v živo z uveljavljenimi slovenskimi ustvarjalci in ustvarjalkami. V organizaciji: Zavod MARS Maribor v sodelovanju z MKC Maribor 10.30, mestno jedro PRAVLJIČNI SPREHOD S SLONOM STANETOM Polurni sprehod s pripovedovanjem ter z vodenjem po ulični razstavi z Elvisom Berljakom. Ilustracije iz slikanice Slon Stane Manice K. Musil, ki je umetnica mlajše generacije in avtorica sedmih avtorskih slikanic, bodo razstavljene na plakatnih mestih v mestnem jedru, pri čemer bodo sprehajalci srečali Slona Staneta. V sodelovanju: MKC Maribor in Založba Pivec

Foto: Boštjan Lah 10.30, Center Naprej PODARIMO KNJIGO IN BESEDO Knjižna akcija dobrodelnega združenja žensk Inner Wheel klub Maribor. 11.00, Alma Mater Europaea, INPEA – informativna točka za preprečevanje nasilja nad starejšimi NIKOLI PRESTAR ZA KNJIGO Uradna predstavitev dobrodelno-izobraževalnega projekta, ki poudarja pomembnost branja kot metode kognitivnega treninga, znotraj katerega INPEA Slovenija, Alma Mater Europaea s partnerji, kot so domovi za starejše v Mariboru, Mariborska knjižnica – Knjižnični cikel Univerze za tretje življenjsko obdobje, JSKD Maribor, Literarna hiša v Mariboru in občina Hoče Slivnica, s knjigami obdarujejo starejše, Andragoški center Slovenije pa bo knjižnici Alma Mater Europaea doniral andragoško strokovno literaturo. Predstavitvi avtorja projekta Boruta Ambrožiča sta sledili predavanji na temo izobraževanja starejših. O kognitivnosti in treningu možganov je predavala mag. Vanja Jus, o izobraževanju starejših je predavala Ana Krajnc, na koncu sledi še predaja knjig partnerjem projekta.

V organizaciji: Info točka INPEA, Alma Mater Europaea, Jolly – Aero in partnerji projekta

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 146


11.00, oder knjižnega sejma, Grajski trg KAMIŠIBAJ: PRIPOVEDOVANJE ZGODB OB SLIKAH Jerca Cvetko je predstavila dve pravljici, prirejeni za kamišibaj gledališče: Kako je izginila hruška (avtor Jure Engelsberger) in Podkovana žaba (po slovenski ljudski basni). 11.30, atrij Vetrinjskega dvora ČITALNICA NA DVORIŠČU Ustvarjalnice pod milim nebom: Sovica Oka, izdelovanje knjižnih obtežilnikov.

V organizaciji: Zavod MARS Maribor v sodelovanju z MKC Maribor

12.00, oder knjižnega sejma, Grajski trg POEZIJA GLASBE – KATARINA JUVANČIČ IN DEJAN LAPANJA: ČEŠNJEV CVET Katarina Juvančič upesnjuje bogat izpovedni svet ženskih sentimentov ter gradi most med sodobnimi trendi in ljudskimi načini pesnjenja. Aranžmajsko piko na i pa postavlja njen odrski 'kompanjon', vsestranski glasbenik in producent Dejan Lapanja.

Foto: Boštjan Lah 13.00, Grajski trg SREDNJEŠOLSKI LITERARNO-GLASBENI MARATON Srednja ekonomska šola Maribor: Eva Kurnik, Patrik Verdnik, Maruša Mlakar, Nina Urbanja, Simona Čuček, Tina Kukovec, Špela Krajnc, Katja Veselko, Marko Škof, Eva Mlakar in pevski zbor; mentorji Mitja Krajnc, Andreja Lep, Tina Mojzer in Nataša Bauman. III. gimnazija Maribor: Mia Sara Gril, Špela Čakš in Lara Vogrin ter glasbena zasedba Tretja špila!; mentorici Alja Šulić in Darija Golob Malenšek. Prva gimnazija Maribor: Pia Krampl, Julija Plemenitaš Potočnik, Ana Apšner, Maja Pongrac, Žiga Hren in Špela Krajnc; mentorica Silva Rapoc. 13.30, Dom starejših občanov Tezno PODARIMO KNJIGO IN BESEDO Knjižna akcija dobrodelnega združenja žensk Inner Wheel klub Maribor. 14.00, RTV SLO – RC Maribor, studio MESTO V LITERATURI – MARIBOR GLAVNI JUNAK, OSREDNJI STROKOVNI DOGODEK FESTIVALA V pogovorni TV-oddaji so voditelj dr. Zoran Medved in povabljeni gostje Avgust Demšar, Nataša Kramberger, dr. Miran Štuhec, Tone Partljič in Aleš Šteger razpravljali o osrednji temi festivala.

V sodelovanju: RTV SLO – RC Maribor in MKC Maribor

14.00, Amfiteater Filozofske fakultete Univerze v Mariboru KAK V MARIBORO ZRASTEŠ OD PIONIRKE DO ROKERCE Pogovor s pisateljico Janjo Vidmar je bil osredotočen na njena romana Princeska z napako in Pink, v katerih je prizorišče dogajanja Maribor. Avtorica, ki v mladinskih romanih odpira tabuizirane teme in odstira družbene probleme, bo ob tem predstavila tudi nekatera svoja družbeno-kritična literarna dela, ki zmorejo ob bralnem premisleku vzbuditi etična vprašanja Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 147


sodobnega časa, na katera mladi bralec išče odgovore. Pogovor je vodila dr. Dragica Haramija.

V sodelovanju: Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in MKC Maribor

14.30, oder knjižnega sejma, Grajski trg ZALOŽBE SE PREDSTAVLJAJO Jedrt Lapuh Maležič je predstavila svoj kratkoprozni prvenec Težkomentalci, ki je izšel lani pri založbi LUD Literatura in je bil nominiran za najboljši prvenec leta. Z avtorico se je pogovarjala Petra Bauman.

V sodelovanju: Založba Primus in MKC Maribor

15.00–19.00, atrij Vetrinjskega dvora ČITALNICA NA DVORIŠČU Bolje branje kot nerganje: prebiranje knjig s knjižnih polic; Knjižna bolha: menjalnica knjig staro za staro; Pravljice na koncu mavrice: branje pravljice. Delavnica Sovica Oka.

V organizaciji: Zavod MARS Maribor v sodelovanju z MKC Maribor

16.00, oder knjižnega sejma, Grajski trg KANTOVANJE V GOSTEH Kantovanja so serija dogodkov, na katerih se v dvorani Gustaf v Kulturnem centru Pekarna predstavljajo neuveljavljeni mladi avtorji. Selektor izbora nastopajočih za Kantovanje v gosteh na festivalu Slovenski dnevi knjige v Mariboru je bil Tadej Jambrovič. 17.00, oder knjižnega sejma Grajski trg ZEMLJEPESNIŠTVO 2# Literarno branje in predstavitev zbornika Zemljepesništvo 2#, ki vključuje prevodno in avtorsko poezijo na temo begunstva. Zemljepesništvo je tematski vsakoletni literarni dogodek, ki poteka ob svetovnem dnevu poezije in dnevu boja proti rasni diskriminaciji. Letošnja prireditev je bila povezana z besedo begunec, ki je bila beseda leta 2016 po izboru slavističnega odseka SAZU-ja, inštituta Frana Ramovša.

V sodelovanju: MKC Maribor – MKC Črka, Društvo Portret, Slam zverine

20.00, Salon uporabnih umetnosti MARIBOR GLAVNI JUNAK – VELIKO VEČERNO BRANJE Literarni dogodek je bil posvečen prozi, še zlasti slovenski književnosti, v kateri mesto Maribor igra glavno vlogo, kar sovpada z letošnjo temo literarnega festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru. Literarni gosti, ki so nas s svojimi proznimi deli popeljali po Mariboru in okolici, so bili Avgust Demšar, Zdenko Kodrič, Nataša Kramberger, Tone Partljič in Rok Vilčnik. Glasbena gosta dogodka bosta Bilbi in Gregor, ki sta poleg njunih mariborsko obarvanih skladb predstavila tudi nekaj novih z albuma Šibka točka. Dogodek bo povezovala Urška P. Černe.

V soorganizaciji: Salon uporabnih umetnosti in MKC Maribor

Foto: Boštjan Lah Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 148


Četrtek, 20. april 10.00–19.00, Grajski trg KNJIŽNI SEJEM 10.00, Grajski trg VELIKE MISLI MALEGA MUCA Knjižne kazalke in ulična razstava izbranih stripovskih ilustracij Marjana Mančka iz knjige Velike misli malega muca, 100 izrekov iz vseh vetrov. Ilustrator, stripar, karikaturist in filmski animator Marjan Manček je lanski prejemnik nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo na 12. slovenskem bienalu ilustracije. Je avtor približno 50 avtorskih slikanic in stripov. Le kdo ne pozna Hribcev, Modrega medvedka, Mojce Pokrajculje prav v njegovi podobi? Knjižni sejem in mariborske kavarne v središču mesta bo o življenju, umetnosti in besedah poučil Mali muc, ki ga je avtor upodobil skupaj z mislimi znanih literatov. Izbor misli iz knjige je pripravila Tonja Jelen.

Produkcija: MKC Maribor

Foto: Boštjan Lah 10.00–13.00, atrij Vetrinjskega dvora ČITALNICA NA DVORIŠČU Bolje branje kot nerganje: prebiranje knjig s knjižnih polic; Knjižna bolha: menjalnica knjig staro za staro; Pravljice na koncu mavrice: branje pravljice.

V organizaciji: Zavod MARS Maribor

10.00, VDC Sonček Maribor PODARIMO KNJIGO IN BESEDO Knjižna akcija dobrodelnega združenja žensk Inner Wheel klub Maribor. 10.30, mestno jedro PRAVLJIČNI SPREHOD S SLONOM STANETOM

V sodelovanju: MKC Maribor in Založba Pivec

11.00, oder knjižnega sejma, Grajski trg KULTURNI DNEVNIK Z ROZO: MALI RIMSKI CIRKUS Kulturni dnevnik je izobraževalni program za mlade, ki že deveto leto povezuje kulturno in umetniško produkcijo mariborskih organizacij v celostno abonmajsko obliko. Udeleženci programa se v živo srečujejo z ustvarjalci, obiskujejo kulturne ustanove in umetniške Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 149


dogodke ter tako spoznajo poklice v umetnosti in kulturi, procese nastajanja predstav ter delovanje kulturnih ustanov. V tokratnem Kulturnem dnevniku je bil gost Andrej Rozman Roza, znan slovenski pesnik, dramatik, režiser in igralec. Prvi skupini obiskovalcev je predstavil svoje pesmi iz knjige Mali rimski cirkus, ki vključujejo navihane, nagajive, domiselne in duhovite pesmi pa še nabrite in kanček poredne, skratka, pisane na kožo mladim, ki se ob knjigah radi dobro zabavajo.

V sodelovanju: Narodni dom Maribor in MKC Maribor

Foto: Boštjan Lah 11.00, Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše ZA STAREJŠE OD ŠESTNAJST Kako odraščajo najstniki v najzahodnejši evropski državi? Še posebej tisti, ki so starejši od šestnajst? Lahko razmerje s še enkrat starejšim moškim uspe? Je ljubezen lahko tudi stvar policije, sodišč in medijev? Kakšna je v njej vloga spolnosti? O vsem tem samo s starejšimi od šestnajst z Blažko Müller Pograjc, prevajalko romana Za starejše od šestnajst uveljavljene portugalske avtorice Ana Saldanha, ter Barbaro Pregelj, urednico pri založbi Malinc. Pogovor jejk vodila Simona Kopinšek.

V sodelovanju: Založba Malinc, Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše in MKC Maribor

11.30, atrij Vetrinjskega dvora ČITALNICA NA DVORIŠČU Ustvarjalnice pod milim nebom: Črkotisk, skupinska delavnica izdelovanja plakata.

V organizaciji: Zavod MARS Maribor

12.00, oder knjižnega sejma, Grajski trg KULTURNI DNEVNIK Z ROZO: PESMI IZ RIMOGOJNICE V drugem delu nastopa bo Andrej Rozman Roza predstavil pesmi iz knjige Pesmi iz rimogojnice, ki se tako po kakovosti kot tudi priljubljenosti uvrščajo v sam vrh slovenskega pesništva za otroke in mladino. Roza bo pripovedoval še pravljico in zastavil nekaj ugank. Primerno za petošolce.

V sodelovanju: Narodni dom Maribor in MKC Maribor

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 150


12.30, oder knjižnega sejma, Grajski trg POEZIJA GLASBE – DRAJNARJUVA VAMPA: KONCERT ROVTARSKEGA ŠANSONA 14.00, oder knjižnega sejma, Grajski trg ZALOŽBE SE PREDSTAVLJAJO Milena Miklavčič je spregovorila o svoji knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače, ki predstavlja mešanico bistroumne etnološke raziskave in zgodovinske analize, posvečeno intimnemu življenju Slovencev.

V sodelovanju: Založba Primus in MKC Maribor

Foto: Boštjan Lah 15.00, Grajski trg SREDNJEŠOLSKI LITERARNO-GLASBENI MARATON Srednja zdravstvena šola in kozmetična šola Maribor, Eva Teršek in Tina Krčovnik; mentorica Mojca Cimerman Galun. II. gimnazija Maribor, Kaja Božnik, Monika Kos, Lea Diana Dajčman, Lara Šalamun, Zala Kralj in Darina Cveteržnik; mentorica Danica Križanič Müller. Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše, nagrajenca šolskega literarnega natečaja Rebeka Pignar in Klemen Rola ter člani zasedbe GSKŠ Ruše Rok Podlesnik, Matic Dolinšek, Simon Marčič, Val Šenekar in Aleksandra Džolev; mentorici Metka Volmajer in Tatjana Štok Plej. 15.00–19.00, atrij Vetrinjskega dvora ČITALNICA NA DVORIŠČU Bolje branje kot nerganje: prebiranje knjig s knjižnih polic; Knjižna bolha: menjalnica knjig staro za staro; Pravljice na koncu mavrice: branje pravljice. Delavnica Črkotisk.

V organizaciji: Zavod MARS Maribor

16.00, oder knjižnega sejma, Grajski trg KANTOVANJE V GOSTEH: ANŽEJ VODUŠEK Anžej Vodušek je po daljšem obdobju piljenja avtorskih stvaritev pred kratkim začel redno nastopati. Njegove pesmi nosijo pečat zimzelenega slovenskega kantavtorstva. 16.30, Filozofska fakulteta Maribor HITZAK – BRANJE PREVODOV BASKOVSKE KNJIŽEVNOSTI Na dogodku so prevajalke Marjeta Drobnič, Barbara Pregelj, Urša Geršak in Marjeta Prelesnik Drozg predstavile svoje prevode baskovskih avtorjev Bernarda Atxage, Kirmena Uribeja, Mariasun Landa, Josebe Sarrionandia, Juana Kruza Igerabideja in Arantxe Arretabizcaya. Sledila bo diskusija o posebnostih prevajanja majhnih in manjšinskih jezikov. Povezovala bo ddr. Natalia Kaloh Vid.

V sodelovanju: Založba Malinc, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in MKC Maribor 19.00, Velika dvorana Lutkovnega gledališča Maribor

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 151


IN LJUBEZEN TUDI – LITERARNA POSTAJA Z DRAGOM JANČARJEM, OSREDNJIM GOSTOM 20. FESTIVALA SLOVENSKI DNEVI KNJIGE V MARIBORU

Organizira: Mariborska knjižnica v sodelovanju z LGM in MKC Maribor

Foto: Boštjan Lah Petek, 21. april 9.30, Radio Maribor (Pohorje 93,1 MHz, Boč 90,4 MHz, Ožbalt 87,7 MHz, Trbonje 93,8 MHz) DVAJSET LET FESTIVALA SLOVENSKI DNEVI KNJIGE V MARIBORU Radijska tribuna; gostje so bili pisatelj, dramatik in Grumov nagrajenec Zdenko Kodrič in književnik Borut Gombač, ki sta ob Tomažu Brenku pobudnika festivala v Mariboru, ter Petra Kolmančič, dolgoletna programska koordinatorka festivala. Vodi Simona Kopinšek.

V sodelovanju: Radio Maribor in MKC Maribor 10.00–19.00, Grajski trg KNJIŽNI SEJEM

10.00, oder knjižnega sejma, Grajski trg O ZLATEM PTIČKU Ljoba Jenče, pevka, pravljičarka in zbirateljica, je svoje življenje posvetila zbiranju in ohranjanju slovenskega ljudskega izročila. Pripovedovala je pravljico o zlatem ptičku. 10.00, Center za sluh in govor Maribor PODARIMO KNJIGO IN BESEDO Knjižna akcija dobrodelnega združenja žensk Inner Wheel klub Maribor 10.00–15.00, Grajski trg KNJIŽNICA TETE ROSE Predstavitev knjižnice in čitalnice z izbrano angažirano, uporniško ter radikalno literaturo. Knjižnica tete Rose (knjiznicateterose.org) je imenovana po socialistični filozofinji in revolucionarki Rosi Luxemburg. Ponuja družbeno angažirana teoretska dela in aktivistične priročnike ter je namenjena vsem, ki jih zanima konstruktivno preoblikovanje naše družbe v družbenopravičnostno mislečo in dejavno. Knjižnica je v Kulturnem centru Pekarna.

V sodelovanju: MISC Infopeka in Pekarna Magdalenske mreže Maribor

10.00–13.00, atrij Vetrinjskega dvora ČITALNICA NA DVORIŠČU Bolje branje kot nerganje: prebiranje knjig s knjižnih polic; Knjižna bolha: menjalnica knjig staro za staro; Pravljice na koncu mavrice: branje pravljice.

V organizaciji: Zavod MARS Maribor

10.30, mestno jedro PRAVLJIČNI SPREHOD S SLONOM STANETOM Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 152


V sodelovanju: MKC Maribor in Založba Pivec

Foto: Boštjan Lah 11.30, atrij Vetrinjskega dvora ČITALNICA NA DVORIŠČU

Ustvarjalnice pod milim nebom: Kazalka bralka, izdelovanje recikliranih knjižnih kazal. V organizaciji: Zavod MARS Maribor

11.00, III. gimnazija Maribor LITERARNO SREČANJE S PETROM SVETINO, DOBITNIKOM JUBILEJNE VEČERNICE 2016 Dobitnik večernice za najboljše slovensko otroško ali mladinsko izvirno leposlovno delo preteklega leta je pisatelj, pesnik, prevajalec in literarni znanstvenik Peter Svetina. Kako zorijo ježevci je delo, ki je Svetini prineslo že drugo večernico. Pri knjigi je sodeloval z ilustratorjem Damijanom Stepančičem. Stepančič zna z ilustracijo dobro uloviti tako humor kot tudi izjemno simpatičnost likov Svetine, so zapisali pri založbi Miš. Z avtorjem se je pogovarjala Darka Tancer-Kajnih.

V sodelovanju: Bralna značka Slovenije, Mariborska knjižnica in MKC Maribor

12.00, Grajski trg SREDNJEŠOLSKI LITERARNO-GLASBENI MARATON Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor: Kevin Viher, Iva Majer, Denis Rep in glasbeni skupini Oversud: Maj Virant, Luka Sojč, Martin Dumanič in Luka Hernet in Meter ograje (sodelovanje s SERŠ-em): Timotej Vidovič, Renato Leš, Boštjan Vodnik, Miha Pliberšek, Martin Kramberger ter Kaja Ševeček; mentorica Andrejka Korman. Srednja trgovska šola Maribor, Uroš Kladnik, David Moga in Alen Lukić; mentorica Simona Letnik.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 153


13.00, oder knjižnega sejma Grajski trg RAP KOT NAČIN ŽIVLJENJA BESEDE Petnajsti maraton hiphop in rap poezije, nastopili so Liquid, Arez, Brutalni poeti, Šišmiš, Royal Bun€h in drugi; povezoval je rap glasbenik Mišel Ristov - Amo, ki je dogodek zaključil s svojim nastopom.

V soorganizaciji: MKC Maribor in zavod Feniks-UM

Foto: Janez Klenovšek Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 154


14.00, oder knjižnega sejma, Grajski trg ZALOŽBE SE PREDSTAVLJAJO 15.00–19.00, atrij Vetrinjskega dvora ČITALNICA NA DVORIŠČU Bolje branje kot nerganje: prebiranje knjig s knjižnih polic; Knjižna bolha: menjalnica knjig staro za staro; Pravljice na koncu mavrice: branje pravljice. Delavnice.

V organizaciji: Zavod MARS Maribor v sodelovanju z MKC Maribor

16.00, oder knjižnega sejma, Grajski trg KANTOVANJE V GOSTEH: SEBASTIJAN LUKOVNJAK Sebastijan Lukovnjak je član različnih zasedb. V zadnjem času se posveča samostojnemu glasbenemu ustvarjanju in nastopa kot kantavtor. V Sloveniji se je leta 2016 predstavil z nastopom na festivalu EMA. 20.00, Salon uporabnih umetnosti MESTO V POEZIJI – VELIKO PESNIŠKO BRANJE IN HAMLET EXPRESS Dogodek je povezal velika imena sodobne slovenske poezije, ki v svoje pisanje vključujejo urbane podobe. S pesniki smo se sprehodili skozi Maribor, Ljubljano, Trbovlje, Piran in morda zavili še kam na tuje. Z nami bodo Andrej Brvar, Primož Čučnik, Borut Gombač, Erika Vouk in Uroš Zupan, povezovala bo Kristina Kočan. Branju je sledil nastop zasedbe Hamlet Express, ki jo je ustanovil pesnik, skladatelj in kitarist Andraž Polič, in preigrava avtorska besedila od ulične do visoke poezije. Nastopajo Gregor Cvetko – De Fleur, Miha Petric – La Luz in Andraž Polič – Polo.

V organizaciji: Salon uporabnih umetnosti in MKC Maribor

Foto: Janez Klenovšek Sobota, 22. april 10.00–19.00, Grajski trg KNJIŽNI SEJEM 10.00–13.00, atrij Vetrinjskega dvora ČITALNICA NA DVORIŠČU Bolje branje kot nerganje: prebiranje knjig s knjižnih polic; Knjižna bolha: menjalnica knjig staro za staro; Pravljice na koncu mavrice: branje pravljice.

V organizaciji: Zavod MARS Maribor v sodelovanju z MKC Maribor 10.30, mestno jedro PRAVLJIČNI SPREHOD S SLONOM STANETOM

V sodelovanju: MKC Maribor in Založba Pivec 11.00, oder knjižnega sejma, Grajski trg NESEM SONČNICO NA RAMI

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 155


Nika Solce, vsestranska umetnica, lutkarica in pevka, glasbeno govorico združuje z ljudskim izročilom. Tokrat je uprizorila mini koncert uglasbene poezije Srečka Kosovela za otroke. Gre za predstavitev njene nove plošče Nesem sončnico na rami. Nika Solce – vokal, Martin Neaga – violončelo.

V organizaciji: Založba Primus in MKC Maribor

Foto: Janez Klenovšek 11.00, atrij Vetrinjskega dvora ČITALNICA NA DVORIŠČU Igraraje, poustvarjanje in druge aktivnosti za poglabljanje doživetja.

V organizaciji: Zavod MARS Maribor v sodelovanju z MKC Maribor

12.00, oder knjižnega sejma, Grajski trg POEZIJA GLASBE – ANDREJ GUČEK: Pesmi iz Delte Slovenski kantavtor in rock glasbenik, multiinstrumentalist, avtor in pevec pri folk-rock skupini Hiša, s katero je objavil trinajst plošč, za sedem studijskih albumov je napisal besedila in glasbo ter prejel nekaj prestižnih slovenskih glasbenih nagrad. Njegovo glasbo odlikujejo izvirna melodičnost in poetična besedila. Kot samostojni kantavtor je objavil dve plošči. Tokrat je predstavil ploščo Delta (založba Klopotec). 12.00, atrij Vetrinjskega dvora ČITALNICA NA DVORIŠČU – SPOZNAJ AVTORJA: ESAD BABAČIĆ Pogovor s pesnikom, pisateljem in z novinarjem Esadom Babačićem, ki bo predstavil svojo rimanko za otroke Kiti plavajo počasi. V dvojezični knjigi srečamo kita, ki je tako neznansko velikanski, da je sebi in drugim v napoto.

V organizaciji: Zavod MARS Maribor v sodelovanju z MKC Maribor 12.30, atrij Vetrinjskega dvora ČITALNICA NA DVORIŠČU Pravljice na koncu mavrice, branje zgodb in pravljic.

V organizaciji: Zavod MARS Maribor v sodelovanju z MKC Maribor 14.00, oder knjižnega sejma, Grajski trg ZALOŽBE SE PREDSTAVLJAJO Ana Koritnik je predstavila svojo knjigo Beysonova in Yarina usoda, begunska zgodba dveh otrok, ki pripoveduje o usodi dveh izgubljenih otrok, ki sta morala zbežati iz domovine. Pogovor bo vodila Tonja Jelen.

V sodelovanju: Mohorjeva založba Celovec in MKC Maribor

15.00–18.00, atrij Vetrinjskega dvora ČITALNICA NA DVORIŠČU Ustvarjalnice pod milim nebom: Zaljubljeni kit, izdelovanje lutk. Delavnice. Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 156


V organizaciji: Zavod MARS Maribor v sodelovanju z MKC Maribor 16.00, atrij Vetrinjskega dvora ČITALNICA NA DVORIŠČU – SPOZNAJ AVTORJA: GALINA MIKLÍNOVÁ Češka ilustratorka Galina Miklínová, avtorica ilustracij zabavne in napete serije knjig o lihožercih pisatelja Pavla Šruta, ter prevajalec Peter Kuhar sta predstavila tretjo knjigo o bitjih, ki jedo štumfe, prebrala odlomek iz zgodbe, z Galino pa smo tudi ustvarjali.

V soorganizaciji: KUD Sodobnost International, Zavod MARS in MKC Maribor

16.00, oder knjižnega sejma, Grajski trg KANTOVANJE V GOSTEH: ANDREJ VILČNIK Andrej Vilčnik je del akustičnega dua Fox and the Poor Guy, v zadnjem času se posveča kantavtorstvu. Njegove pesmi prenašajo osebno izpovedna sporočila, občasno tudi družbenokritična. 18.00, atrij Vetrinjskega dvora ČITALNICA NA DVORIŠČU Predstava nas zabava: Sneguljčica, Dramska skupina OŠ Bojana Ilicha.

Organizira: Zavod MARS Maribor

21.00, program Televizije Maribor MESTO V LITERATURI – MARIBOR GLAVNI JUNAK Premierni termin pogovorne oddaje Dober večer – Slovenski dnevi knjige v Mariboru 2017 o osrednji temi festivala. Nedelja, 23. april 10.00–13.00, Grajski trg KNJIŽNI SEJEM 10.30, mestno jedro PRAVLJIČNI SPREHOD S SLONOM STANETOM V sodelovanju: MKC Maribor in Založba Pivec 11.00, oder knjižnega sejma, Grajski trg PUSTOLOVŠČINA S KORENČKOVIM PALČKOM Korenčkov palček, pravljica Svetlane Makarovič, ena največjih slovenskih pisateljic in pesnic, je zgodba o Korenčkovem palčku in Sapramiški, prijateljih, ki se nikoli ne prepirata. Jana Jereb in Petra Bauman sta pravljico postavili na oder kot lutkovno predstavo. V sodelovanju: KUD Studio Gledališče in MKC Maribor

Foto: Janez Klenovšek

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 157


12.00, oder knjižnega sejma, Grajski trg LITERARNI MARATON OB SVETOVNEM DNEVU KNJIGE 2017 Nastopili so Sara Fabjan, Tonja Jelen, Aleš Jelenko, Kristina Kočan, Zdravko Kokanović Koki, Petra Kolmančič, Jože Kos Sine, Jernej Kusterle, Gregor Lozar, Petra Bauman, Nevenka Miklič Perne, Anja Novak, Radharani Pernarčič, Željko Perović, Barbara Pogačnik, Vesna Liponik, Breda Slavinec, Nežka Struc, Jan Šmarčan, Sara Špelec, Robert Titan Felix, Tom Veber, Anka Vidmar in drugi.

Foto: Janez Klenovšek 13.00, oder knjižnega sejma, Grajski trg RAZGLASITEV ZMAGOVALCA ALI ZMAGOVALKE NATEČAJA EMOJI Po 2. nagradnem natečaju za najboljši prevod pesmi iz simbolnega jezika emoji (digitalni piktogrami) v slovenščino, je bil na svetovni dan knjige razglašen zmagovalec ali zmagovalka. Prevode je ocenjevala tričlanska žirija v sestavi Kristine Kočan, Petre Kolmančič in Tonje Jelen. Svoje prevode so prebrali trije najboljši prevajalci emojščine. 17.25, program Televizije Maribor MESTO V LITERATURI – MARIBOR GLAVNI JUNAK Ponovitev pogovorne oddaje Dober večer – Slovenski dnevi knjige v Mariboru 2017 o osrednji temi festivala. 20.00, Salon uporabnih umetnosti PETER ANDREJ & BAND: ZATÓPATÓ, KONCERT PESMI ERIKE VOUK Na zaključni prireditvi festivala Slovenski dnevi knjige in na svetovni dan knjige je Peter Andrej, pesnik in glasbenik, predstavil nove uglasbitve pesmi Erike Vouk. Nastopili so Peter Andrej, Dejan Berden, Matjaž Dajčar in Gašper Žerjal. V soorganizaciji: MKC Maribor, Klub KU KU in Salon uporabnih umetnosti

Foto: Janez Klenovšek

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 158


KC Pekarna Dne 1. 8. 2015 je Programski svet KC Pekarna sprejel sklep o podaljšanju mandata PekarnaMagdalenske mreže zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje do izvolitve novega programskega koordinatorja. S strani PS KC Pekarna in PK KC Pekarna je bilo MKC Maribor posredovana pobuda za razpis za novega Programskega koordinatorja. MKC Maribor je tako PK in PS posredoval zadržke glede objave razpisa. Na podlagi skupnih dogovarjanj, na podlagi Modela Kulturnega centra Pekarna in na podlagi sklepa Programskega sveta KC Pekarna o podaljšanju mandata programskemu koordinatorju Pekarna-Magdalenske mreže zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje, je bilo dogovorjeno in narejeno Poročilo programskega koordinatorja v Kulturnem centru Pekarna za leto 2017. Julija 2017 je Urad za kulturo in mladino podal predlog o spremembi statuta MKC Maribor, kjer naj bi javni zavod začel upravljati z zgradbami v KC Pekarni. Direktorica se je odzvala z organizacijo plenuma v KC Pekarni, kjer se je dogovarjanje zaključilo, da MKC Maribor ne prevzame v upravljanje KC Pekarne, ampak mora najprej Urad za kulturo in mladino, MKC Maribor in uporabniki KC Pekarne uskladiti novi Upravljavski model. 2.3. PODROČJE MLADINSKEGA TURIZMA PODROČJE MLADINSKEGA TURIZMA – Mladinski Hostel Pekarna HOSTEL PEKARNA je 17. oktobra 2017, na slavnostni prireditvi Moja dežela - lepa in gostoljubna v organizaciji turistične zveze Slovenije pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja, dobil priznanje: 1. mesto v kategoriji mladinska prenočišča. S tem priznanjem je postal najlepši in najgostoljubnejši hostel v Sloveniji.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 159


Foto: Maja Stoporko Spremni govor Turistične zveze Slovenije ob vizualni (www.hostelpekarna.eu ) predstavitvi hostla Pekarna na slavnostni prireditvi: »Hostel Pekarna, Maribor: moderen hostel z dobro lokacijo

V ponudbi ima tudi sobo za funkcionalno ovirane goste in apartmaje, ki imajo lastno kopalnico in mini kuhinjo ter garsonjere, z lastno kuhinjo, kopalnico in malo teraso. Oprema hostla ima svojo zgodbo – to je zgodba prostora, njegova zgodovina ter širše zgodovina Maribora. Druga pomembna tema je reciklaža in odgovorno ravnanje z odpadki (ločevanja) in del opreme so zato rabljeni predmeti, ki iz katerih so izdelali nov predmet, mu dali novo funkcijo (npr. svetilka, narejena iz starih kaset). Glede ločevanja odpadkov pa svoje goste na to opozarjajo na simpatičen način. Sobe so tematsko opremljene s fotografijami iz preteklosti Maribora in Pekarne. Hostel ima zanimivo že omenjeno opremo in veliko je simpatičnih detajlov, ki mu dajejo domačnost in prostoru dajo prijetno atmosfero - veliko je cvetja, zeliščni vrt, »zid slavnih« ipd. Gostom nudi brezplačen internet (WiFi) in ima internetni kotiček, kjer si lahko izposodiš računalnik. Ima urejene terase in več kotičkov za branje, počitek in druženje gostov. Na voljo sta tudi 2 seminarski sobi. Vodstvo hostla in tudi mladinskega centra, katerega del je hostel se trudi, da bi ta okoliš, ki je del alternativne kulture, naredil za Mariborčane in njegove obiskovalce gostoljuben, odprt in varen. » Priznanje nam zelo veliko pomeni, saj predstavlja potrditev, da smo na pravi poti in usmerjeni v pravo smer. Leto 2017 je prineslo ponovno kar nekaj sprememb, predvsem smo dodali še več možnosti za dodatne aktivnosti in druženje gostov. Okolica, ki igra pomembno vlogo saj predstavlja prvi stik turista z nami, smo prav tako dopolnili in uredili. Imamo namreč še vedno izziv kako združiti turizem in okolje v katerem hostel stoji. Zaradi miselnosti in razmišljanja večine prebivalcev Maribora, da je KC Pekarna del Maribora, kamor morda ni pametno zahajati je naš turistični del malce težje promovirati. Ubrali smo drugo pot in sicer z odprtimi vrati ter z organiziranjem večjega števila prijetnih dogodkov. Tako širimo dobro besedo v medijih in počasi talimo ter spreminjamo mit o področju KC Pekarne. Sočasno pa se moramo zavedati, da področje KC Pekarne mora ostati in predstavljati alternativno zgodbo Maribora. V letu 2017 smo nadaljevali na skupni zgodbi še z ostalimi akterji KC Pekarne. Uspeva nam naše »turistične vsebine« umeščati v prostor in še več uspelo nam je, da smo sprejeti s strani naših sosedov. Samo na ta način lahko dalje skupaj gradimo uspešno turistično zgodbo - malo drugače. Naše vodilo so seveda naši gostje. V turizmu velja pravilo: Samo zadovoljen gost se vrača in širi dobro besedo naprej. Za turista je turistična dobrina oziroma turistični proizvod celotno doživetje, povezano s potovanjem in bivanjem izven kraja stalnega bivališča. V turizmu je poznavanje kulturnih dejavnikov zelo pomembno, saj turisti prihajajo iz različnih kulturnih okolij, ki zahtevajo stalno spreminjanje in prilagajanje ponudbe njihovim željam in potrebam. Marketing v turizmu si mora zato prizadevati za vzpostavljanje ravnovesja med interesi porabnikov – turistov in interesi ponudnikov turističnih storitev, interesi okolja in interesi prihodnjih generacij. Turizem mora misliti tudi na prihodnje generacije in razvijati trajnostno naravnane oblike turistične ponudbe. Zato se obračamo v smer družbeno-ekološkega trženjskega modela upravljanja, ki je zasnovan na etičnih odnosih in na ekološkem odnosu do okolja. Kakovostni (ekološki, zeleni, odgovorni ali inteligentni) turizem je ekonomsko, socialno in ekološko sprejemljiv. Zagotavlja optimalno kakovost življenja avtohtonega prebivalstva, dobro počutje gostov in varuje naravno okolje, hkrati pa omogoča gospodarski in družbeni razvoj, ustvarjanje delovnih mest in dohodka.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 160


Foto: Tina Grloci. Tekst: Eva Mataln. Mladinski hotel Hostel Pekarna se nahaja v Upravni stavbi v MKC Pekarna, v 2. in 3. nadstropju. Projekt obnove se je začel leta 2009, uradno odprtje je bilo 21. septembra 2011. V hostlu lahko sočasno biva 64 oseb, od tega 49 na stalnih in 16 na dodatnih ležiščih. Ponujamo 7 zgodovinsko opremljenih sob z lastno kopalnico in straniščem, ki sprejme največ 5 gostov. Na razpolago imamo 9 rezidenčnih sob, ki so moderno opremljene, klimatizirane z lastno kuhinjo in straniščem ter TV sprejemnikom. V sobah so zagotovljeni dobri pogoji za delo z brezplačnim brezžičnim internetom hkrati pa nudijo optimalno udobnost. Gostom je tako na voljo 19 sob, od tega 1 dvoposteljni apartma, 3 štiri posteljni apartmaji, 5 garsonjer ter 7 štiri do pet posteljnih sob. Gostje, ki bivajo v več posteljnih sobah imajo na razpolago veliko skupno kuhinjo, ki je popolnoma opremljena. Na razpolago sta tudi dve predavalnici z najnovejšo informacijsko tehnologijo. Hostel Pekarna je več kot le soba, kar naši gostje kaj kmalu spoznajo. Temeljimo na prijaznosti in gostoljubnosti. Zraven storitev, ki so zajete v ceno nočitev ponujamo tudi brezplačno izposojo koles, nudimo vse pomembne turistične informacije kam, kje in kako v mestu Maribor. Populacija naših gostov je izredno raznolika. Število nočitev pa se razlikuje glede na letno obdobje. V letu 2017 smo v hostlu izvedli 8 dogodkov kot soorganizatorji in 6 kot glavni organizatorji ter realizirali 3 projekte s katerimi smo popestrili bivanje naših gostov, kot tudi spoznavanje mikrookolice torej KC Pekarne katere del smo tudi mi. HOP IGRE – Dom ni dom brez zabave in iger in ker si želimo, da bi bivanje v hostlu v naših gostih vzbudilo občutek doma, smo zanje ustvarili igre v zabavni velikosti, ki bodo krajšale čas, omogočile spoznavati nove ljudi na zabaven način ter preživeti nekaj nepozabnih trenutkov.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 161


Hop igre. Foto: Tina Grloci LOV ZA ZAKLADOM – gostom, popotnikom, skupinam želimo ponuditi malo več kot samo nočitvene storitve. Pripravili smo lov za zakladom z imenom »Želiš spoznati Roziko?«, ki omogoča, spoznavanje KC Pekarne na malo drugačen netipičen način. Lov je sestavljen iz 9 točk. Vsaka točka vsebuje navodilo, ki goste pripelje do naslednje točke. Igra se prične v hostlu, natančneje v nabiralnikih, ki čakajo na goste pred vstopom v sobo. Nato jih navodila vodijo do naslednje točke. Točke so v upravni stavbi nato se nadaljuje lov v park pred upravno stavbo. Iz parka jih vodi pot do Gustafa, nato do Bukvarne od koder jih pot vodi do najstarejše peči in od tam do spomenika Tita. Od spomenika se vrnejo nazaj v hostel in konec Lova za zakladom se konča, ko gost pokaže rezultat na recepciji in prejme nagrado. Sama igra je duhovita, razmišljujoča, kreativna in ne nazadnje poučna, ker so ob navodilih kako do naslednje točke, dodane informacije o vseh zgradbah v KC Pekarni kot tudi zgodovina celotnega kompleksa. Tako smo na igriv način povezali alternativno sceno KC Pekarne z našimi gosti, ki kažejo veliko zanimanje za igro in se pri tem zelo zabavajo.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 162


Lov za zakladom. Foto: Tina Grloci. MARIBORSKE ZGODBE - projekt zajema zgodbe o Mariboru in njegovi zgodovini. Projekt pripomore k boljši prepoznavnosti mesta Maribor med gosti hostla. Namen zgodb pa je, da se gostom predstavi Maribor ter, da se jih motivira k obisku in raziskovanju mesta. Celoten projekt je objavljen tudi na naslednji povezavi http://www.hostelpekarna.eu/infowall/ in je preveden v angleški jezik. Zgodbe namenjene odkrivanju Maribora, ki so v sobah hostla Pekarna so naslednje: Rojstvo Maribora, Ime mi je Maribor, Stara trta, Mariborsko obzidje, Čuvajnica, Dravski splavarji, Rotovški trg, Grajski trg, Industrija, Mariborski otok, Sinagoga Maribor, Pekrska gorca, Slovenski recepti.

Rojstvo Maribora. Foto: Maja Stoporko. Potopisno predavanje, aktivna potovanja z babico in otroki, 09. 01. 2017 Turistični projekti: Projekti Hostla Pekarna Način izvedbe: Koprodukcija Ime partnerja / koproducenta: Popotniško združenje Slovenije Ime projekta: Aktivna potovanja z babico in otroki Vodja projekta: Zdenka Borak Ime in priimek zunanjega sodelavca: Igor Jurišič, Anja Žepič Lokacija: Hostel Pekarna Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 7 Datum izvedbe: 09. 01. 2017 Nastopajoči: Mateja Mazgan V hostlu Pekarna smo izvedli prvo potopisno predavanje letošnjega leta na temo kako je potovati z babico in otroki. Predavala je Mateja Mazgan. Predavanja izvajamo kot soorganizator skupaj s Popotniškim združenjem Slovenije.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 163


Foto: Popotniško združenje Slovenije. Potopisno predavanje, Potuj in se izobražuj, 23. 01. 2017 Turistični projekti: Projekti Hostla Pekarna Način izvedbe: Koprodukcija Ime partnerja / koproducenta: Popotniško združenje Slovenije Ime projekta: Potuj in se izobražuj Vodja projekta: Zdenka Borak Ime in priimek zunanjega sodelavca: Igor Jurišič, Anja žepič Lokacija: Hostel Pekarna Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 7 Datum izvedbe: 23. 01. 2017 Katja Kovič in Kaja Koren sta prostovoljki pri Popotniško združenje Slovenije. Sta aktivni novinarki, za PZS pa tudi lektorirata in prevajata. Promovirata potovanja po svetu in v Sloveniji, iščeta letalske karte in spodbujata ljudi k raziskovanju našega sveta. Sta mišljenja, da je Slovenija čudovita dežela, ki jo Slovenci še vedno premalo raziskujejo. V duhu pregovora, da najbolj začneš ceniti, kar imaš, šele ko spoznaš druge dežele, sta se septembra odpravili vsaka na svoje potovanje. Ena na Balkan, druga na Irsko. Svoje izkušnje želita deliti z drugimi in jih spodbuditi, da obiščejo te prelepe kraje, obenem pa raziskujejo svojo domačo deželo. Menita, da moraš pri potovanjih biti malce inovativen. Predstavili sta svoje izkušnje pri iskanju možnosti potovanja na Balkan in na Irsko ter namignili, kam se lahko obrnete, ko iščete najbolj ugodne načine potovanja.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 164


Foto: Popotniško združenje Slovenije. Potopisno predavanje, Potovanje po Skandinaviji, 06. 02. 2017 Turistični projekti: Projekti Hostla Pekarna Način izvedbe: Koprodukcija Ime partnerja / koproducenta: Popotniško združenje Slovenije Ime projekta: Potovanje po Skandinaviji Vodja projekta: Zdenka Borak Ime in priimek zunanjega sodelavca: Igor Jurišič, Anja Žepič Lokacija: Hostel Pekarna Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 7 Datum izvedbe: 06. 02 2017 Nastopajoči: Pia Strahovnik in Bojana Bukovec Pia in Bojana sta predstavili njuno mednarodno izmenjavo v sklopu Erasmus+ v Skandinaviji. Pia Strahovnik in Bojana Bukovec sta se spoznali na prvi mladinski izmenjavi programa Erasmus+ preko Popotniškega združenja Slovenije, ki se je odvijala marca lanskega leta v Bovcu. Njuni skupni interesi in pozitivna miselnost so ju močno povezali in od takrat sta veliki prijateljici, ki sta se z željo po novih poznanstvih in znanju skupaj udeležili mednarodne izmenjave na Danskem. Ker še nobena od njiju ni bila v Skandinaviji je bila destinacija več kot eksotična. Hitro sta se lotili načrtovanja poti in čim večjemu izkoristku prostih dni izven službe, tako da sta 9-dnevni izmenjavi dodali dva dneva za odkrivanje danske prestolnice, in sosednje Švedske. Miselnost o hladnosti ulic, prebivalcev in oblačnosti severnih držav se je ob prvem sprehodu skozi Kopenhagen izkazala za napačno. Prav tako ima ravninski enoličen relief mnogo prednosti predvsem za trajnostno pridobivanje energije in ekološko kmetijstvo, prisotno na vsakem koraku. Danska prestolnica se je izkazala za sončno in barvito gostiteljico, kjer je morski vetrič možno začutiti preko vseh mestnih kanalov. V podeželskem, dve uri z vlakom oddaljenem, kraju Frederiksvaerk, kjer je potekala izmenjava, pa za pravljično pokrajino. Lega ob največjem danskem jezeru Aresso je vsak večer pričarala enega najlepših sončnih zahodov severnih obzorij. Najvišji ležeča točka v državi je 137 m, kar pomeni odlično izhodišče za kolesarsko potepanje in odkrivanje mnogih čudovitih jezer in obljudenih krajev, kjer sta tradicija in ekološki način kmetovanja eni najbolj učinkovitih gospodarskih dejavnosti. Zadnji dan sta izkoristili še za skok v švedski Malmo, Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 165


idilično opečnato mestece na skrajnem jugu države, ki je z vlakom preko baltskega morja pol ure oddaljeno od danske prestolnice. Izstopajoč dizajn lokalov, čistoča parkov in arhitekturni dosežki so bili prisotni na vsakem koraku, ki so lahko vzgled za ureditev urbanega in sonaravnega okolja marsikateremu evropskemu mestu.

Foto: Popotniško združenje Slovenije. Potopisno predavanje, Potovanje z motorjem, 20. 02. 2017 Turistični projekti: Projekti Hostla Pekarna Način izvedbe: Koprodukcija Ime partnerja / koproducenta: Popotniško združenje Slovenije Ime projekta: Potovanje z motorjem Vodja projekta: Zdenka Borak Ime in priimek zunanjega sodelavca: Igor Jurišič, Anja Žepič Lokacija: Hostel Pekarna Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 7 Datum izvedbe: 20. 02. 2017 Nastopajoči: Boštjan Šifrar Boštjan Šifrar nam je predstavil njegovo popotovanje z motorjem iz Slovenije prek Hrvaške, Srbije, Bolgarije, Turčije, Irana, vse do vojnega Afganistana. Prav tam se je pripetila velika zgodba, ki je botrovala, da je knjiga sploh nastala. Ko te zajamejo afganistanski vojaki in osumijo vohunjenja za talibani res ni kaj prijetno. Po dnevih zasliševanj in vpletanju celo slovenskega zunanjega ministrstva je zgodba končno dobila epilog. Za Afganistanom zgodbam še kar ni bilo videti konca. Pot ga je vodila prek vseh tistih »STAN« držav, kjer je doživljal vrhunce sreče svojega obstoja, gostoval na nič koliko porokah, pomagal osebi, da zbeži iz države, razdrl svoj motor do zadnjega vijaka in doživljal pravo dramo, preden je ugledal Obalo arabskega polotoka. Tam se je v Združenih arabskih emiratih že povsem od blizu srečal s smrtjo in ne nazadnje dobil v sosednjem Omanu povsem dober razlog še za drugi del naslova.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 166


Foto: Popotniško združenje Slovenije. Potopisno predavanje, Delo na poti, 13. 03. 2017 Turistični projekti: Projekti hostla Pekarna Način izvedbe: Koprodukcija Ime partnerja / koproducenta: Popotniško združenje Slovenije Ime projekta: Delo na poti Vodja projekta: Zdenka Borak Ime in priimek zunanjega sodelavca: Igor Jurišič, Anja Žepič Lokacija: Hostel Pekarna Datum izvedbe: 13. 03. 2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 7 Nastopajoči: Petra Kosi Petra Kosi je po dolgem bivanju v tujini ugotovila, da bo treba v življenju narediti spremembo. Odpravila se je na potovanje na Tajsko tem preživela tri mesece v tej čudoviti državi, kjer je tudi delala. Njeno predavanje je skupek informacij kako lahko preživimo in delamo ter potujemo in raziskujemo svet.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 167


Foto: Popotniško združenje Slovenije. Potopisno predavanje, Popotovanje s štirinožnikom, 03. 04. 2017 Turistični projekti: Projekti Hostel Pekarna Način izvedbe: Koprodukcija Ime partnerja / koproducenta: Popotniško združenje Slovenije Ime projekta: Popotovanje s štirinožnikom Vodja projekta: Zdenka Borak Ime in priimek zunanjega sodelavca: Igor Jurišič, Anja Žepič Lokacija: Hostel Pekarna Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 10 Datum izvedbe: 03. 04. 2017 Nastopajoči: Društvo Jasa, Animal angels, Društvo za zaščito živali Pomurja Popotniško združenje Slovenije v sodelovanju z Društvo Jasa, ANIMAL ANGELS in Društvo za zaščito živali Pomurja so priredili posebno potopisno predavanje za vse, ki potujejo ali si želijo potovati s svojim najboljšim kosmatim prijateljem. Ob tej priložnosti je Društvo Jasa predstavila tudi svojo knjigo – ali bolje rečeno kar sveto knjigo za vse pasjeljubce – z naslovom Človek o psu – pes o človeku. Društvi Animal Angels in Društvo za zaščito živali Pomurja so nas seznanili s svojim delovanjem in popotniškimi izkušnjami na malo drugačen način. Seveda ni manjkalo tudi nasvetov kam, kako in za koliko ter ostalih informacij…

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 168


Foto: Popotniško združenje Slovenije. Gostovanje, Nara na turneji – Slovenija – navodila za uporabo, 13. 04. 2017 Turistični projekti: Projekti Hostel Pekarna Način izvedbe: Gostovanje Ime projekta: Nara na turneji – Slovenija: navodila za uporabo Vodja projekta: Zdenka Borak Lokacija: Hostel Pekarna Datum izvedbe: 13. 04. 2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 20 Nastopajoči: Nara Petrovič V hostlu Pekarna smo gostili posebnega gosta Naro Petroviča, ki nam je predstavil svojo knjigo Slovenija: navodila za uporabo, vodič do osebne in skupne suverenosti. Nara Petrovič o predstavitvi knjige: Zasnoval sem jo tako, da je tesno povezana s srečanji, delavnicami in predavanji, preko katerih bodo ideje iz knjige zaživele po Sloveniji. Na dinamičnih, interaktivnih, zabavnih in provokativnih dogodkih bom udeležence vabil k tehtnemu razmisleku, k pogovoru v parih in manjših skupinah o temah, ki zadevajo vse nas.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 169


Naslovnica knjige: Slovenija: navodila za uporabo, Nara Petrovič.

Potopisno predavanje, Kako pisati blog in sproščeno potovati, 29. 05. 2017 Turistični projekti: Projekti Hostel Pekarna Način izvedbe: Koprodukcija Ime partnerja / koproducenta: Popotniško združenje Slovenije Ime projekta: Kako pisati blog in sproščeno potovati Vodja projekta: Zdenka Borak Ime in priimek zunanjega sodelavca: Igor Jurišič, Anja Žepič Lokacija: Hostel Pekarna Datum izvedbe: 29. 05.2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 10 Nastopajoči: Katarina in Rok Hočevar

»A se vidva počutita, da sta doma in delata in gresta potem vmes malo na potovanje, ali je tako, da potujeta, pa samo vmes prideta malo domov delat?« je bilo vprašanje nadrejenega, ko sta Katarina in Rok Hočevar, pisca bloga Lahkih nog naokrog naznanila spet novo potovanje. Ja, tako je življenje popotniških blogerjev – če želiš pisati,moraš potovati. Katarina in Rok sta nam povedala in predstavila kako je potovati in pisati blog. Pasti in radosti bloganja, na kaj je treba biti pozoren in kako pisati, da si pridobiš čim več sldeilcev. Najbolj pogosta vprašanja so: kako sploh postaviti spletno stran, kako jo urejati, kako pogosto objavljati, kako pomembna je kvaliteta in kvantiteta fotografij, katera socialna omrežja uporabljati … Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 170


Foto: Popotniško združenje Slovenije.

Dan odprtih vrat, 16. 06. 2017 Turistični projekti: Projekti hostel Pekarna Ime projekta: Dan odprtih vrat Vodja projekta: Zdenka Borak Lokacija: Hostel Pekarna, KC Pekarna Datum izvedbe: 16. 06. 2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 100 Nastopajoči: Djembabe Dan odprtih vrat leta 2016 se je izkazal kot zelo dober in odmeven projekt, zato smo ga letos ponovili. Nekako še vedno velja nepisano pravilo, da je Pekarna prostor kamor se ne zahaja razen, če si zelo drugačen. Te predsodke smo v dveh letih zelo uspešno uspeli spremeniti. Tudi letos smo za pester program, odprli vrata naših čudovitih sob in se pokazali v vsej prenovljeni lepoti. Povabili smo 100 gostov, med drugim gospoda župana, gospoda podžupana, kot vse javne zavode v Mariboru in vse nevladne organizacije, ki delujejo na področju mesta. Obisk je bil sicer manjši kot smo pričakovali ampak odmeven in zelo dobro sprejet. Hkrati smo imeli tudi otvoritev kiparske razstave, ki je nastala pod vodstvom mentorja Marijana Mirta. PROGRAM: 

11:00 Predstavitev novosti in programov MKC Maribor ter KC Pekarna

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 171


11:05 Uvodni pozdrav vsem prisotnim ter napoved nagovora g. župana

11:05 Nagovor g. župana dr. Andreja Fištraveca

11:15 Govor ga. direktorice MKC Maribor Maje Malus Azhdari (naloge, projekti in novi programi MKC Maribor)

11:30 Govor samostojne strokovne sodelavke Zdenke Borak (mladinski turizem v Mariboru in novosti v HOP – hostlu Pekarna ter sodelovanje s KC Pekarno)

11:45 Govor koordinatorice za KC Pekarno, Line Valant Sičanović (virtualni sprehod po KC Pekarni in pomen sodelovanja in povezovanja v KC Pekarni)

12:00 Vodeni ogled hostla Pekarna

12:10 Lov za zakladom – Želiš spoznati Roziko? – nov program Hostla Pekarna

12:30 Glasbeni nastop skupine DJEMBABE na terasi hostla Pekarna

13:00 Pogostitev v parku KC Pekarne

Dan odprtih vrat 2017. Foto: Domen Ulbl.

Dan odprtih vrat 2017. Foto: Marko Pigac. Mednarodni projekt, Sleep for peace, 21. 09. – 27. 09. 2017

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 172


Turistični projekti: Projekti Hostel Pekarna Način izvedbe: Koprodukcija Ime partnerja / koproducenta: Popotniško združenje Slovenije Ime projekta: Sleep for peace Vodja projekta: Zdenka Borak Ime in priimek zunanjega sodelavca: Igor Jurišič, Anja Žepič Lokacija: Hostel Pekarna Datum izvedbe: 21. 09. – 27. 09. 2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 14 Nastopajoči: Gostje hostla Pekarna in zunanji obiskovalci Hostel Pekarna se je tudi letos pridružil svetovni kampanji Hostelling International »Sleep for Peace«, ki je potekala med 21. septembrom (Mednarodni dan miru) in 27. septembrom (Svetovni dan turizma). Cilj kampanje je predvsem ozavestiti ljudi o pomembnosti MIRU na svetu in znotraj nas samih. Živeti v miru današnjemu človeku predstavlja velik izziv. V tem »norem« vsakdanu in tempu življenja je težko ohraniti notranji mir in se izogniti vsakodnevnim konfliktom, ampak vsak se trudi po svojih najboljših močeh. Nekateri bolj zavestno, nekateri manj. Čas je, da tej temi namenimo več pozornosti, in da se približamo modrosti: »If you want to make peace with your enemy,

you have to work with your enemy. Then he becomes your partner.« ~ Nelson Mandela ~

Hostelling International. Potopisno predavanje, Smučanje v Afganistanu, 23. 11. 2017 Turistični projekti: Projekti Hostel Pekarna Način izvedbe: Koprodukcija Ime partnerja / koproducenta: Popotniško združenje Slovenije Ime projekta: Smučanje v Afganistanu Vodja projekta: Zdenka Borak Ime in priimek zunanjega sodelavca: Igor Jurišič, Anja Žepič Lokacija: Hostel Pekarna Datum izvedbe: 23. 11. 2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 10 Nastopajoči: Ana Tasič

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 173


Po štirih desetletjih vojn je Afganistan eden najrevnejših in najmanj razvitih delov sveta, nasilju v državi pa ni videti konca. Deželi, ki je bila v 60. In 70. Letih dvajsetega stoletja pomembna postaja na tako imenovani hipijevski poti iz Evrope v Azijo, se danes kljub še vedno velikemu turističnemu potencialu večina tujcev izogne v velikem loku, množično pa jo zapuščajo tudi tisti Afganistanci, ki si beg lahko privoščijo. Trenutni varnostni položaj v velikem delu Afganistana je res katastrofalen. A država je večja od Francije in ima približno 30 milijonov prebivalcev, o katerih slišimo samo, ko gre za teroristični napad ali begunce. V medijih je teh negativnih zgodb preveč, zato nam je Ana Tasič želela predstaviti Afganistan, kot ga je doživela sama: čudovito gorato deželo prijaznih, gostoljubnih ljudi, ki kljubujejo težkim življenjskim pogojem in tam celo smučajo.

Fotografija: Popotniško združenje Slovenije. Pogovor, Miss in Mister Maribora, 12. 12. 2017 Turistični projekti: Projekti Hostel Pekarna Način izvedbe: Samostojen projekt Ime projekta: Miss in Mister Maribora Vodja projekta: Maja Malus Azhdari Ime in priimek zunanjega sodelavca: Tonja Jelen Lokacija: Hostel Pekarna Datum izvedbe: 12. 12. 2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 6 Nastopajoči: Petra Greiner, Boris Krabonja, Tonja Jelen Maribor ima velike ljudi. O zgodbah našega mesta in kako lahko skupaj spremenimo svet za mnoge, smo govorili s Petro Greiner, Slovenko leta 2017 in Borisom Krabonjo, Štajersko osebnost leta 2017. Miss in Mister Maribora sta govorila na temo človeškosti. Pogovor je vodila Tonja Jelen.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 174


Fotografija: Branimir Ritonja. Pogovor, Benjamin hodi v Palestino, 13. 12. 2017 Turistični projekti: Projekti Hostel Pekarna Način izvedbe: Samostojen projekt Ime projekta: Benjamin hodi v Palestino Vodja projekta: Maja Malus Azhdari Ime in priimek zunanjega sodelavca: Žiga Brdnik Lokacija: Hostel Pekarna Datum izvedbe: 13. 12. 2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 6 Nastopajoči: Benjamin Ladraa Švedski aktivist Benjamin Ladraa hodi iz Göteborga na Švedskem v Palestino, z namenom ozaveščanja o kršitvah človekovih pravic in okupaciji Palestine. 5. avgusta je začel svojo skoraj eno letno potovanje in načrtuje, da bo prispel na izraelsko mejo maja, s čimer bo premagal več kot 4000 kilometrov peš. V zadnjih dneh se je ustavil tudi v Mariboru, pot pa bo nadaljeval do Ptuja ta teden in naprej v Zagreb, Madžarsko, Romunijo, Srbijo, Bolgarijo ... Benjaminu lahko sledite na poti preko njegovega Facebook profila in ga podprete s širjenjem besede, ga spremljate peš ali mu pomagate urediti priložnosti za nastanitev in predavanja v vašem kraju. Na predavanju v Hostlu Pekarna je predstavil svoje potovanje, pretekle izkušnje iz Palestine in kršitve človekovih pravic, ki se tam dogajajo.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 175


Fotografija: Neža Španovič Pogovor, Mistra umetnosti Maribora, 20. 12. 2017 Turistični projekti: Projekti Hostel Pekarna Način izvedbe: Samostojen projekt Ime projekta: Mistra umetnosti Maribora Vodja projekta: Maja Malus Azhdari Ime in priimek zunanjega sodelavca: Petra Čeh Lokacija: Hostel Pekarna Datum izvedbe: 20. 12. 2017 Število dni potrebnih za pripravo, izvedbo in evalvacijo celotnega projekta: 6 Nastopajoči: Branimir Ritonja, Marjan Mirt, Petra Čeh Maribor ima velike ljudi. Z zgodbami o mestu in njegovih uspehih, smo tokrat govorili z mednarodno priznanima umetnikoma, fotografom Branimirjem Ritonjo ter kiparjem Marijanom Mirtom. Oba sta prejela pomembni nagradi na pariškem Salonu. Kipar Marjan Mirt je dobil zlato medaljo za skulpturo Zlomljena krila, Branimir Ritonja pa bronasto za fotografijo z naslovom Anuša. Pogovor je moderirala Petra Čeh, kuratorka Galerije Media Nox.

Fotografija: Urška Rous.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 176


Zasedenost V letu 2017 smo dosegli skupno zasedenost sob 51% ali skupaj 6543 nočitev. Zasedenost nočitev iz meseca v mesec niha. Najnižja zasedenost je bila meseca januarja in sicer 33% zasedenost sob, najvišja pa meseca avgusta 66%. Povečano zasedenost ocenjujemo zaradi bolj proaktivnega povezovanja Hostla Pekarna z drugimi organizatorji kulturnih in turističnih dogodkov. V letu 2015 je bila za enako obdobje dosežena 47% zasedenost sob, v letu 2016 smo dosegli skupno zasedenost sob 50% ali skupaj 6301 nočitev. Kar pomeni 4% rast v primerjavi z istim obdobjem leta 2015 in 1% rast v primerjavi z istim obdobjem leta 2016. Počasna a stabilna rast kaže na pravilno delovanje hostla v smeri trajnostnega razvoja turizma. Graf 1: Skupna zasedenost sob v % v letu 2017

1. Seznanitev s projektom DELAT GREM! in potrditev 2 novih sistemiziranih delovnih mest za izvedbo projekta. Število zaposlenih v hostlu Pekarna V prvi polovici leta 2017 sta bili do meseca marca zaposleni dve delavki, z mesecem marcem ena delavka preko javnih del in od maja naprej trije študenti. Nočno delo se opravlja preko zunanje varnostne službe. Sodelovanje z zavodom za novodobno izobraževanje pri projektu mobilnosti po programu Erasmus +, 1 prostovoljec iz Portugalske v letu 2017. Mentorstvo. Financiranja ni bilo. Povzetek: Prostovoljec iz Portugalske je v hostlu Pekarna spoznala delo v hostlu, ki zajema delo na recepciji, čiščenje sob, urejanje okolice, izvedla samostojni grafični projekt promocije hostla, čas trajanja 3 mesece (vse delovne dni po 8 ur na dan).

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 177


Turisti v hostlu Pekarna V letu 2017 je bilo realiziranih 6543 nočitev. Od tega je 1871 nočitev domačih gostov in 4672 tujih. Razmerje domačih gostov in tujih v tem obdobju v procentih je naslednje: nočitev tujih gostov 71,41 % in nočitev domačih gostov 28,59%. V letu 2016 je bilo doseženih 6301 prenočitev. Od tega je 1866 nočitev domačih gostov in 4435 tujih. Razmerje domačih gostov in tujih v tem obdobju v procentih je naslednje: 70,38% nočitev tujih gostov in 29,62% nočitev domačih gostov. Isto obdobje za leto 2015 je bilo doseženih 5899 nočitev od tega 1455 domačih gostov in 4444 tujih gostov. Iz tega sledi, da opažamo porast domačih gostov in upad tujih za dobrih 5%. Upad tujih gostov in porast domačih pripisujemo trenutni situaciji v Evropi, ko se gostje zaradi varnosti odločajo za drugačni trend potovanj in preživljanj svojih počitnic. Tabela 4: Število nočitev 2014 - 2017 Leto

Domače nočitve

Tuje nočitve

Skupaj nočitve

2014

1253

4637

5890

2015

1455

4444

5899

2016

1866

4435

6301

2017

1871

4672

6543

Graf 5: Nočitve 2014 - 2017

V letu 2017 smo v hostlu Pekarna gostili 56 različnih nevladnih organizacij in javnih zavodov, ki so bili nosilci različnih projektov in so gostili pri nas. V povprečju so ostali 5 dni. Javni zavodi, ki so koristili naše storitve so bili Mariborska knjižnica, Lutkovno gledališče Maribor, Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 178


javni sklad za kulturne dejavnosti, MKC Maribor in Javna agencija za knjigo republike Slovenije. Nevladne organizacije so bile društvo Hiša!, zveza tabornikov, združenje slovenskih katoliških skavtov in skavtinj, MTK Budapest, Kulturno društvo mariborska literarna hiša, Kulturno društvo plesna izba, društvo ljubiteljev fotografije, Meszoly Foicsuli, SPŠ elektrotehnična organizacija, Masarykova univerzita filozofica, kulturno umetniško društvo Škofljica, ustanova nevladnih pohorski bataljon in še mnogi drugi. Tako smo iz tega naslova realizirali 2596 nočitev ali 39,67% glede na skupno število nočitev v letu 2017. Gostili smo 1007 gostov iz tega naslova, kar pomeni 31,14% do 3233 skupnega števila gostov. Tabela 5: Razmerje števila nočitev in števila gostov glede na javno službo in tržni del v letu 2017. Število nočitev

Število gostov

Skupaj

6543

3233

Tržni del

3947

2226

Javna služba

2596

1007

Nočitve po mesecih Število nočitev se razlikuje glede na mesece nočitev. Največ nočitev smo zabeležili meseca oktober in sicer 785, sledi mesec avgust z 741 nočitvami, naslednji je mesec julij z 735 nočitvami.

Tabela 6: Nočitve po mesecih v letih 2014 – 2017 LETO 2017 Mesec

Jan.

Feb.

Mar.

Apr.

Maj

Jun.

Jul.

Avg.

Sept.

Okt.

Nov.

Dec.

Nočitve

382

387

371

542

528

499

735

741

550

785

518

507

Mesec

Jan.

Feb.

Mar.

Apr.

Maj

Jun.

Jul.

Avg.

Sept.

Okt.

Nov.

Dec.

Nočitve

426

299

467

346

574

472

708

680

713

938

534

476

Mesec

Jan.

Feb.

Mar.

Apr.

Maj

Jun.

Jul.

Avg.

Sept.

Okt.

Nov.

Dec.

Nočitve

207

406

326

369

716

412

611

707

487

659

561

438

LETO 2016

LETO 2015

LETO 2014

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 179


Mesec

Jan.

Feb.

Mar.

Apr.

Maj

Jun.

Jul.

Avg.

Sept.

Okt.

Nov.

Dec.

Nočitve

315

382

289

252

513

750

595

748

476

635

523

419

Graf 6: Nočitve po mesecih v letih 2014 -2017

Kot je razvidno iz grafa se leto 2016 kar se tiče števila mesečnih nočitev precej razlikuje od leta 2015 in 2014. Leto 2017 je za razliko od leta 2016 imelo svoj vrhunec meseca julija in meseca avgusta. Zelo težko bi napovedali trend v letu 2018. Nočitve gostov V hostlu Pekarna gostimo številne goste, ki prihajajo iz različnih držav Evrope in sveta. Predvsem v poletnih mesecih gostimo tako imenovane tranzitne goste, to so gostje, ki so na poti na daljše počitnice na Hrvaško in se ustavijo pri nas prespijo eno noč in nadaljujejo pot naprej. Večina se jih na poti nazaj domov ustavi ponovno pri nas. Ostale mesece predvsem mesec september, oktober in november gostimo skupine. Udeleženci skupin so iz različnih evropskih držav. Gostje po številu nočitev V letu 2017 prevladujejo nočitve domačih gostov in sicer smo zabeležili 1871 nočitev. Sledijo nočitve gostov iz Nemčije z 508 nočitvami, Hrvaška z 455 nočitvami, Madžarska z 365 nočitvami in na petem mestu Poljska z 288 nočitvami.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 180


Tabela 7: Število nočitev po državah za leto 2017 – prvih 10 držav Kategorija Država

Koda

Št. nočitev

1

Slovenija

705

1871

2

Nemčija

276

508

3

Hrvaška

191

455

4

Madžarska

348

365

5

Poljska

616

288

6

Avstrija

040

263

7

Srbija

688

249

8

Italija

380

235

9

Slovaška

703

197

10

Češka

203

155

Tabela 8: Število nočitev po državah leto 2016 – prvih 10 držav Kategorija Država

Koda

Št. nočitev

1

Slovenija

705

1866

2

Nemčija

276

529

3

Hrvaška

191

501

4

Italija

380

277

5

Poljska

616

265

6

Avstrija

040

256

7

Srbija

688

244

8

Bolgarija

100

210

9

Francija

250

198

10

Romunija

642

196

Tabela 9: Število nočitev po državah leto 2015 – prvih 10 držav Kategorija Država

Koda

Št. nočitev

1

705

1455

Slovenija

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 181


2

Italija

380

866

3

Nemčija

276

549

4

Poljska

616

321

5

Hrvaška

191

311

6

Romunija

642

255

7

Avstrija

040

249

8

Francija

250

210

9

Srbija

688

160

10

Nizozemska

528

138

Tabela 10: Število nočitev po državah leto 2014 – prvih 10 držav Kategorija Država

Koda

Št. nočitev

1

Slovenija

705

1253

2

Italija

380

638

3

Nemčija

276

503

4

Hrvaška

191

431

5

Poljska

616

316

6

Avstrija

040

308

7

Francija

250

236

8

Bosna in Hercegovina

070

210

9

Češka

203

205

10

Madžarska

348

173

Na podlagi primerjave zadnjih štirih let (2014 – 2017) opažamo spremembe v strukturi gostov glede na državo iz katere prihajajo. Medtem ko med prvimi tremi državami ni bistvenih sprememb razen, da se je v letu 2017 malenkost zmanjšalo število gostov iz Hrvaške in malenkost zmanjšalo število gostov iz Italije v primerjavi z letom 2016. Se je pa povečalo število gostov iz Madžarske, Poljske in Avstrije, ki so po številu nočitev prehiteli leto 2016. Vseskozi pa ostajajo naši domači gostje po številu na prvem mestu. Med tem ko smo v letu 2016 opazili upad gostov iz Češke in Madžarske so se v letu 2017 ponovno vrnili. Težko je napovedati trend v letu 2018. Turistične tokove usmerjajo politične in gospodarske struje posameznih držav ter nasploh gospodarski trg Evrope in ne nazadnje svetovni globalni trg.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 182


Graf 7: Število nočitev 2014 -2017

Število gostov po državah Število gostov, ki so prihajali med letom 2014 do 2017 se razlikuje iz leta v leto kot se tudi razlikuje število gostov iz različnih držav. Število gostov štejemo kot enkratno prijavo v hostel. Torej gost, ki se je prijavil na recepciji lahko ostane več nočitev. Zato se razlikujejo nočitve gostov in število gostov. V letu 2017 je največ gostov bilo domačih in sicer 819 gostov. Po številu gostov, ki so prišli v hostel sledi država Nemčija z 334 gosti in na tretjem mestu gostje iz države Madžarske z 259 gosti, kar je popolna novost, saj je do zdaj ni bilo med prvih deset držav glede na število gostov. Prav tako se je povečalo ponovno število gostov iz države Češke, ki je v letih 2015 in 2016 tudi ni bilo med prvimi desetimi. Smo pa zabeležili v letu 2017 upad gostov iz Romunije in Bolgarije. Tabela 11: Število gostov po državah leto 2017 Kategorija

Država

Koda

Število gostov

1

Slovenija

705

819

2

Nemčija

276

334

3

Madžarska

348

259

4

Poljska

616

183

5

Hrvaška

191

178

6

Avstrija

040

166

7

Italija

380

118

8

Češka

203

116

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 183


9

Srbija

688

114

10

Francija

250

93

Tabela 12: Število gostov po državah leto 2016 Kategorija

Država

Koda

Število gostov

1

Slovenija

705

806

2

Nemčija

276

277

3

Poljska

616

205

4

Hrvaška

191

188

5

Avstrija

040

180

6

Srbija

688

102

7

Bolgarija

100

100

8

Italija

380

94

9

Francija

250

77

10

Romunija

642

72

Tabela 13: Število gostov po državah leto 2015 Kategorija

Država

Koda

Število gostov

1

Slovenija

705

663

2

Nemčija

276

298

3

Avstrija

040

249

4

Poljska

616

230

5

Hrvaška

191

123

6

Italija

380

115

7

Francija

250

103

8

Nizozemska

528

98

9

Srbija

688

78

10

Belgija

056

74

Tabela 14: Število gostov po državah leto 2014 Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 184


Kategorija

Država

Koda

Število gostov

1

Slovenija

705

502

2

Nemčija

276

337

3

Avstrija

040

184

4

Poljska

616

178

5

Hrvaška

191

164

6

Italija

380

148

7

Francija

250

139

8

Velika Britanija

826

84

9

Češka

203

83

10

Belgija

056

80

Graf 8: Število gostov po državah 2014 - 2017

Število nočitev gostov glede na starost V letu 2017 beležimo največ domačih nočitev v starostni skupini 28 do 40 let, enako kot leto poprej. Prav tako ostaja na prvem mestu pri tujih nočitvah starostna skupina 19 do 27 let. Skupaj gledano je bilo največ nočitev v starostni skupini 28 do 40 let, enako kot leta 2016 in leta 2015.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 185


Tabela 15: Število nočitev glede na starostno skupino 2017 Starostna struktura

Domače nočitve Tuje nočitve

Skupaj nočitve

0 do 18 let

128

669

797

19 do 27 let

538

1375

1913

28 do 40 let

709

1322

2031

nad 41 let

496

1306

1802

SKUPAJ

1871

4672

6543

Tabela 16: Število nočitev glede na starostno skupino 2016 Starostna struktura

Domače nočitve Tuje nočitve

Skupaj nočitve

0 do 18 let

241

604

845

19 do 27 let

495

1382

1877

28 do 40 let

690

1264

1954

nad 41 let

440

1185

1625

SKUPAJ

1866

4435

6301

Tabela 17: Število nočitev glede na starostno skupino 2015 Starostna struktura

Domače nočitve Tuje nočitve

Skupaj nočitve

0 do 18 let

104

530

634

19 do 27 let

348

1296

1644

28 do 40 let

747

1207

1954

nad 41 let

256

1411

1667

SKUPAJ

1455

4444

5899

Tabela 18: Število nočitev glede na starostno skupino 2014 Starostna struktura

Domače nočitve Tuje nočitve

Skupaj nočitve

0 do 18 let

51

506

455

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 186


19 do 27 let

518

1493

2011

28 do 40 let

443

1353

1796

nad 41 let

241

1336

1577

SKUPAJ

1253

4637

5890

Graf 9: Skupaj nočitve glede na starostno skupino gostov 2014 -2017

Gostje glede na starostno strukturo V letu 2017 je največ gostov pripadalo starostni skupini 28 do 40 let tako domačih kot tujih gostov. Leta 2016 in leta 2015 je bilo prav tako večina gostov v starostni skupini 28 do 40 let. Leta 2014 pa je največ gostov bilo v starostni skupini 19 do 27 let. Tabela 19: Število gostov glede na starostno strukturo 2017 Starostna struktura

Domači gostje

Tuji gostje

Skupaj gostje

0 do 18 let

68

393

461

19 do 27 let

249

658

907

28 do 40 let

317

705

1022

nad 41 let

186

659

845

SKUPAJ

820

2415

3235

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 187


Tabela 20: Število gostov glede na starostno strukturo 2016 Starostna struktura

Domači gostje

Tuji gostje

Skupaj gostje

0 do 18 let

97

285

382

19 do 27 let

226

529

755

28 do 40 let

292

577

869

nad 41 let

193

636

829

SKUPAJ

808

2027

2835

Tabela 21: Število gostov glede na starostno strukturo 2015 Starostna struktura

Domači gostje

Tuji gostje

Skupaj gostje

0 do 18 let

66

351

417

19 do 27 let

197

544

741

28 do 40 let

274

576

850

nad 41 let

128

545

673

SKUPAJ

665

2016

2681

Tabela 22: Število gostov glede na starostno strukturo 2014 Starostna struktura

Domači gostje

Tuji gostje

Skupaj gostje

0 do 18 let

25

270

295

19 do 27 let

207

798

1005

28 do 40 let

178

639

817

nad 41 let

92

539

631

SKUPAJ

502

2246

2748

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 188


Graf 10: Število gostvo glede na starostno skupino 2014 – 2017

Trajanje bivanja gostov V letu 2017 beležimo še vedno največ enodnevnih nočitev in sicer 2363, kar je za 425 nočitev več kot leta 2016. Sledijo dvodnevne nočitve 459, ki so samo za dve nočitvi več kot leto poprej. Sledijo tri dnevne nočitve, ki jih je za 39 nočitev več kot leta 2016, nato sledi upad na 66 štiri dnevnih nočitev, kar je v primerjavi z letom 2016 za 38 nočitev manj. Nato sledi porast pet dnevnih nočitev in sicer za kar 60 več kot leta 2016. V tabelah je pregledno za vsako leto posebej od 2014 - 2017 koliko gostov je kako dolgo bivalo v našem hostlu. Podatki so do 10 nočitev, nad 10 nočitev so posamezniki, ki so bivali dlje od 10 dni. V primerjavi z leti 2014, 2015 in 2016 ugotavljamo, da se je v letu 2017 povečalo število gostov, ki so bivali 5 dni in 10 dni v primerjavi z leti pred tem.

Tabela 23: Trajanje bivanja gostov 2017 Trajanje bivanja

Domači gostje

Tuji gostje

Skupaj

1 nočitev

622

1741

2363

2 nočitvi

128

331

459

3 nočitve

61

133

194

4 nočitve

31

35

66

5 nočitev

31

153

184

6 nočitev

9

15

24

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 189


7 nočitev

6

4

10

8 nočitev

5

15

20

9 nočitev

2

4

6

10 nočitev

9

13

22

Tabela 24: Trajanje bivanja gostov 2016 Trajanje bivanja

Domači gostje

Tuji gostje

Skupaj

1 nočitev

581

1357

1938

2 nočitvi

124

333

457

3 nočitve

41

114

155

4 nočitve

27

77

104

5 nočitev

40

84

124

6 nočitev

14

48

62

7 nočitev

27

54

81

8 nočitev

0

9

9

9 nočitev

1

6

7

10 nočitev

1

3

4

Tabela 25: Trajanje bivanja gostov 2015 Trajanje bivanja

Domači gostje

Tuji gostje

Skupaj

1 nočitev

505

1456

1961

2 nočitvi

105

303

408

3 nočitve

40

88

128

4 nočitve

11

55

66

5 nočitev

3

76

79

6 nočitev

8

41

49

7 nočitev

3

38

41

8 nočitev

10

22

32

9 nočitev

2

3

5

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 190


10 nočitev

0

5

5

Tabela 26: Trajanje bivanja gostov 2014 Trajanje bivanja

Domači gostje

Tuji gostje

Skupaj

1 nočitev

356

1564

1920

2 nočitvi

89

419

508

3 nočitve

56

142

198

4 nočitve

29

41

70

5 nočitev

21

63

84

6 nočitev

1

48

49

7 nočitev

2

8

10

8 nočitev

0

4

4

9 nočitev

0

1

1

10 nočitev

0

2

2

Graf 11: Trajanje bivanja gostov 2014 -2017

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 191


ZAKLJUČEK - HOP KOT DEL DEJAVNOSTI TURIZMA Hostel Pekarna – HOP predstavlja tržno dejavnost Mladinskega kulturnega centra in kot takšno je potrebno upoštevati tudi zakonitosti tržnega gospodarstva. Poudarek in prednost dajemo mobilnosti mladih, kar pomeni, da se trudimo približati zahtevam skupin vladnih in nevladnih organizacij. Temu smo prilagodili tudi poslovanje v hostlu. V letu 2017 smo dosegli oceno na booking 8,7. Oceno smo tako dvignili iz 8,2, ki je vladala leta 2015 do 8,7 v letu 2017. Prihodnost HOP-a V letu 2017 smo postavili temelje in smernice poslovanja Hostla Pekarna – HOP. Še vedno smo usmerjeno k razvoju kakovostnega trajnostnega turizma, kar pomeni dolgoročno obratovanje in trajni razvoj ter v skladu z zelenim turizmom naše destinacije Maribor. Zaradi naše lege in okolice je naša tržna usmeritev malce drugačna. Potrebujemo boljši in predvsem usmerjen marketing za promocijo našega hostla, za razliko od večine ostalih podobnih nastanitvenih kapacitet. Naša rdeča nit je recikliranje in ponovna uporaba zavrženih predmetov, samooskrba.

“Bright, friendly space and staff...Will choose again!” It wasn't a problem for me, but I imagine the top floor apartments could get quite hot as the weather warms up – – there was no real way to leave the windows open, and the ventilation unit seemed minimal. The train noise might bother some, but with the windows closed and earplugs I had no problems. Also, I saw an advertisement for a death metal performance at the nearby club – – that might have been hard to sleep through. The property was very light and airy, with bright colors and comfortable common areas. I wish I had had longer to really settle in. Since I was in one of the small mini apartments, I really think I could've spent a longer time there quite comfortably. Breakfast was basic, but perfectly acceptable. 10 minute walk to scenic old downtown. Special praise to the very helpful and woman at the front desk. She helped me when I called because I was going to check in late, and then gave me excellent directions and advice both in the evening and in the morning. I hope all of the staff is like Niki; she really made a pleasant place into a superior experience. Like most of the young Slovenians I've met, she spoke beautiful English, too. ___________________________________________________________________________ David Slovenija Ocena: 10 Izjemno Reciklirani in ponovno uporabljeni predmeti v hostlu, mir, prijetno vzdušje, odličen zajtrk, varnost. ___________________________________________________________________________ Anonimen/-a ZDA Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 192


9,6 “Wonderful stay” It didn't keep us awake but there's a bit of noise at times with passing trains and lively youth. But we'd choose it again as our first choice when we return to Maribor. The staff were very friendly, the location convenient, and the accommodations, clean and comfortable. ___________________________________________________________________________ Sarah Nemčija Ocena: 6,7 the price is somewhat too high for the fact that you have to do everything yourself (put on and take off the bedsheets and take them to a cart in the hallway, take away the garbage in the end, take your dishes to the kitchen after breakfast) Nice rooms ___________________________________________________________________________

Dolgoročna vizija mladinskega hostla je svojim gostom pričarati prijazno in karseda domače vzdušje, tako da Maribor in Slovenijo zapustijo zadovoljni in polni vtisov. Kot zavedni turistični delavci se zelo dobro zavedamo naše naloge, in sicer ni samo pomembno, da si zapomnijo naš hostel, temveč gledamo širše. Zapomniti si morajo Maribor in Slovenijo in dobiti pozitiven vtis, da se bodo vračali, da bodo priporočali znancem, sorodnikom, družini. Zaposleni v hostlu Pekarna si v skladu s to vizijo prizadevamo našo turistično ponudbo ustvarjalno nadgrajevati in smiselno dopolnjevati. Naša skrb je tudi varovanje zdravja gostov in zaposlenih v upravni stavbi MKC Maribor. V skladu s pravilnikom in programom obvladovanja pojava legionel mesečno vršimo pregled vode. Enkrat letno poskrbimo za odvzem vzorca vode. V letu 2016 so odvzem vode in poročilo o preskušanju pitne vode na legionele izvedli Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano ter ocenili, da v preiskanem vzorcu ni bila ugotovljena prisotnost bakterije legionella. Prav tako smo imeli v letu 2016, natančneje 12. Septembra, zdravstveni inšpekcijski pregled. Poročilo inšpektorja: »Pri pregledu po kontrolnih postopkih ni bilo ugotovljenih pomanjkljivosti.« V letu 2016 smo postavili temelje in smernice poslovanja Hostla Pekarna – HOP. Usmerili smo se v razvoj kakovostnega trajnostnega turizma, kar pomeni dolgoročno obratovanje in trajni razvoj ter v skladu z zelenim turizmom naše destinacije Maribor. Zaradi naše lege in okolice je naša tržna usmeritev malce drugačna. Potrebujemo boljši in predvsem usmerjen marketing za promocijo našega hostla, za razliko od večine ostalih podobnih nastanitvenih kapacitet. Naša rdeča nit je recikliranje in ponovna uporaba zavrženih predmetov, samooskrba, našo posebnost in edinstvenost smo poudarili. Na teh postavkah in vseh že opisanih vej turizma bomo v letu 2017 nadgrajevali temelje, ki smo si jih postavili. Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 193


Viri: 

Zorko, D. (Ljubljana, 1999): Uvod v turizem

Mihalič, T. (Ljubljana, 1995): Ekonomija okolja v turizmu

Nabergoj, I. (Ljubljana, 2003): Perspektive razvoja turizma na Krasu

2.4. ODNOSI Z JAVNOSTJO IN MEDNARODNO SODELOVANJE - Odnosi z javnostmi za vse festivale in projekte MKC Maribor Tako kot v predhodnih letih smo tudi v letu 2017 pripravljali medijska sporočila za naše dogodke, naložili smo vse vsebine na spletno stran, redno smo posredovali medijska obvestila novinarjem, medijskim hišam in javnosti. Z novinarji smo se dogovorili o najavah festivalov, o poročanju, intervjujih in prispevkih. Skrbeli smo za promocijo pokroviteljev in partnerjev na dogodkih festivalov in projektov ter na novinarskih konferencah ter drugih prizoriščih. - Odnosi z javnostmi za dogodke našega zavoda MKC Maribor je v letu 2017 organiziral več kot 300 dogodkov. Naloga Odnosov z javnostmi je informacije o vseh naših dogodkih distribuirati po številnih, različnih adremah. O vsakem dogodku obveščamo medije ter ciljno javnost, ki je razdeljena glede na področja, ki jih zanimajo. Tako imamo adresarje oseb in institucij, ki jih zanimajo vsi naši dogodki, mladinske adresarje, likovne adresarje, literarne, glasbene, intermedijske ter uprizoritvene. V letu 2017 smo dopolnili adreme glede na ciljne publike. O vsakem dogodku pošljemo najprej prvo informacijo, čez nekaj dni sledi naslednja, bolj podrobna, dan pred izvedbo dogodka pa še zadnja informacija. Določene novinarje, po potrebi, tudi pokličemo in se dogovorimo za najavo dogodka. - Urejanje spletne strani MKC Maribor in vseh podstrani Spletno stran MKC Maribor dnevno ažuriramo in urejamo. Vse dogodke posebej pripravimo za objavo ter jih naložimo kot prispevke. Vsi dogodki so objavljeni na naslovni spletni strani, na podstraneh. Po preteku dogodkov skrbimo, da dogodke odstranimo z naslovne spletne strani ter jih ohranimo v arhivih na podstraneh. Redno skrbimo tudi za nalaganje fotografij z dogodkov. V letu 2017 smo izboljševali zapise na spletnih straneh Galerije Media Nox, Hostla Pekarna, MKC Maribor, Kulturni inkubator.Vsekakor je vedno večja uporaba pametnih telefonov prinesla tudi večjo potrebo po svežih in modernih spletnih straneh javnega zavoda. Cilj je, da je spletna stran v vsakem trenutku ažurna in urejena. - Urejanje profilov MKC Maribor na Facebooku Veliko skrb posvečamo tudi vsem našim profilom na Facebooku. Sproti nalagamo vsebine in jih delimo z našimi prijatelji. Prek Facebooka neformalno vabimo na vse naše dogodke. Zavedamo se, da je Facebook izredno pomemben mehanizem komunikacije z našimi ciljnimi skupinami oz. obiskovalci ter udeleženci naših programov. Prizadevamo si biti dnevno prisotni z objavami. V letu 2017 smo začeli pripravljati protokol uporabe Facebook profilov in strani, s katerimi upravljamo. - Institucionalni/korporacijski odnosi z javnostmi Ena izmed pomembnejših nalog odnosov z javnostmi je skrb za dobro podobo institucije. Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 194


Naša prva skrb je, da se mora naša institucija v javnosti pozicionirati kot odprta, prijazna, mladim dostopna ter kvalitetna javna služba, ki opravlja svoje poslanstvo. To imamo v mislih pri pripravi vseh medijskih sporočil ter vseh drugih komunikacijah z mladimi, preostalimi javnostmi ter z mediji. Na vseh naših dogodkih delimo promocijski predstavitveni material MKC-ja ter Hostla Pekarna ter nameščamo promocijski material – promo table (pingvine) in »beachflage«. Izrednega pomena je tudi spremljanje objav naših dogodkov v medijih, za kar smo najeli storitve spremljanja »press clippinga« pri podjetju Press Clipping v Mariboru. Dnevno nam posredujejo poročila o medijskih objavah, ki jih arhiviramo in urejamo, kar omogoča vpogled v naše delo. - Mednarodno sodelovanje V letu 2017 smo se udeležili več mednarodnih sodelovanj, predvsem v okviru projektov, ki smo jih že opisali v programskem sklopu ter zastopanje mesta Maribor v okviru Mednarodne mreže Evropskih prestolnic mladih.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 195


3. POSLOVANJE ZAVODA Finančno poslovanje MKC Maribor je sestavljeno iz donacij javnih in zasebnih virov ter virov opravljanja storitev javne službe in pridobivanja sredstev na trgu, prav tako pa pridobiva vire financiranja na različnih domačih in mednarodnih razpisih. Pomemben segment virov predstavljajo dotacije ustanoviteljice MOM. Opravljanje javne službe je tako financirano kot redna dejavnost kar osmim rednim programom MKC Maribor, kar omogoča bolj kakovostno načrtovanje in izvedbo na višji ravni. Ostali programi in projekti so financirani s pomočjo pridobivanja sredstev ob uspešnih prijavah na razpise. Pomembni viri so bili v letu 2016 še Urad RS za mladino, Ministrstvo RS za kulturo in Javna agencija za knjigo RS, Avstrijski forum. Zavod v okviru javne službe sredstva pridobiva prilive tudi na trgu. Posebej pa izkazuje prihodke, dosežene na trgu z opravljanjem dejavnosti mladinskega turizma – Hostel Pekarna. Tabela 1: Redne programske dejavnosti MKC Maribor – financiranje, prihodki, struktura virov

MFRU Performa MKC Črka Slovenski dnevi knjige

Erasmu s

ZRSZ Z

Lastni viri 565

MOM MK MIZŠ 10.000 15.000 9.500

JAK

UM RS 800 500

Skupaj 26.365 10.000

5.000

2.000

1.500

394

8.894

10.000

6.000

1.500

2.424

19.924

Galerija Media Nox

10.500

1.500

224

12.224

Kulturni inkubator

2.428

300

667

3.395

Programi mreženja

2.000

Mladinski programi

41.000

2.000 6.067

Hostel Pekarna Skupnost Pekarna 2.880 Delat grem! Integracija beguncev Camon Europe Skupaj

2.320

49.387

155.23 5

155.23 5 2.880 79.831

79.831

93.308 15.000 79.831 8.000

7.895

7.895

161.82 7.895 9

3.964 381.99 4

3.964 12.167

3.964

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 196


Tabela 2: Prihodki iz proračuna ustanoviteljice MOM 2017 Izkaz uspeha 2017 107.561 86.220 206.806 3.252

Dotacija in mater.stroški Redni programi Plače Javna dela

Denarni tok 2017 10.458 86.220 207.574 2.325

Tabela 3: Prihodki iz državnega proračuna RS 2017

Urad RS za mladino JAK Ministrstvo za kulturo

Izkaz uspeha 2017 12.167 8.000 15.000

Denarni tok 2017 12.167 8.000 15.000

Minitsrstvo za izobraževanje, znanost in šport 78.412

83.795

Ministrstvo za delo in družino

32.269

33.249

Tabela 4: Primerjalna tabela izkaz uspeha 2017 v primerjavi z 2016 2016 673.073 672.704

Celotni prihodki Celotni odhodki

2017 735.676 748.439

Indeks 109,30 111,26

Tabela 5: Prihodki iz poslovanja 2017

Prihodki Prihodki Prihodki Prihodki

2016 144.973 150 387.652 93.618

2017 170.516 0 403.577 151.231

Indeks 117,62 0,00 104,11 161,54

2016

2017

Indeks

425.887 238.709 1.787

417.576 323.624 7.239

98,05 135,57

od prodaje od donacij proračun MOM proračun RS

Tabela 6: Odhodki iz poslovanja 2017

Stroški blaga, materiala in storitev Stroški dela Drugi stroški

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 197


Tabela 7: Izkaz prihodkov po denarnem toku 2016

2017

Indeks

Sredstva iz državnega proračuna

96.950

110.962

114,45

Sresdstav iz občinskega proračuna

393.140

403.577

102,65

Sredstva iz socialnih skladov

26.951

32.269

119,73

Sredstva iz javnih agencij Drugi prihodki

8.000 60.563

8.000 0

100,00 0,00

Prihodki od prodaje blaga in storitev

141.094

170.516

120,85

3.1. Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev za leto 2017 Analiza uresničevanja ciljev iz poslovanja za leto 2017 kaže na to, da so bila sredstva načrtovana realistično, realizacija sredstev iz različnih virov pa nam je omogočila izvedbo načrtovanih aktivnosti. Vse programske aktivnosti so bile izvedene na zastavljeni ravni, ob tem pa smo na posameznih področjih presegali načrtovani obseg. Obseg je bil presežen na posameznih literarnih področjih, likovnem področju in nekaterih enkratnih dogodkih ter projektih, povezanih z dejavnostmi na področju mladine, tudi glasbeno področje uspešno širimo. Vsekakor pa smo načrt v letu 2017 v vseh programskih segmentih dosegli kakovost dogodkov in število obiskovalcev. Finančna slika zavoda kaže na stabilno in nadzorovano poslovanje z nizkim faktorjem tveganj ter z dobro sledljivostjo. 3.2 Nastanek morebitnih nedopustnih in nepričakovanih posledic pri izvajanju programa Iz naslova izvajanja programov v letu 2017 ne izhajajo nobene nepričakovane ali nedopustne posledice. Izvajanje programov je imelo izrazito ugoden vpliv na dejavnosti in programe MKC Maribor, na zaposlene ter na uporabnike storitev in programov. V letu 2017 je MKC Maribor še bolj okrepil svoj položaj med nosilci javnih služb in izvajalci programov na področju mladinske kulture ter mladinskih programov v mestu. 3.3 Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanj glede na opredeljene standarde in merila MKC Maribor je s pridobljenimi proračunskimi viri ravnal gospodarno in racionalno ter je izvedel programe na ravni in v obsegu, ki presega standarde, ki jih na področju sorodnih dejavnosti predpisujejo Ministrstvo za kulturo RS ter različna interesna združenja ustvarjalcev na posameznih področjih kulture. Dodana vrednost programa MKC Maribor presega predviden standard področne ureditve. Racionalizacija postopkov, motiviranost vseh vključenih izvajalcev in kakovost načrtovanja so dejavniki, ki so pripeljali do uspešnosti izvajanja programov. Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 198


3.4 Ocena delovanja sistema notranjega finančnega nadzora Ocena temelji na Izjavi o oceni notranjega nadzora MKC Maribor (AJPES). Ocena je pripravljena na podlagi samoocenitve. Primerno kontrolno okolje je vzpostavljeno na celotnem delu poslovanja, upravljanje s tveganji je zagotovljeno na celotnem delu poslovanja, tveganja, da se cilji ne bi uresničili, so opredeljena, določen je način ravnanja z njimi na celotnem delu poslovanja, kontrolne aktivnosti, ki zmanjšujejo tveganja na sprejemljivo – nizko – raven, so vzpostavljena na vseh področjih poslovanja. Ustrezen sistem informiranja in komuniciranja je vzpostavljen v celotnem delu poslovanja, ustrezen sistem nadziranja s strani direktorja je vzpostavljen na celotnem področju, sistem nadziranja, ki vključuje notranjo revizijsko službo, pa je vzpostavljen na posameznih področjih poslovanja. Register tveganj, ki je izdelan za vsa pomembna področja poslovanja zavoda, ne detektira visokih tveganj na področju poslovanja, sprejeti so ustrezni ukrepi za njihovo obvladovanje, izpostavi pa relativno tveganje pri opravljanju posameznih nalog, ki je posledica premajhne kadrovske zasedbe zavoda. Sistem notranjega nadzora zagotavlja ustrezno nizko tveganje pri načrtovanju in izvedbi dejavnosti zavoda. Ocena delovanja notranjega finančnega nadzora je zadovoljiva, tveganja v povezavi z uresničevanjem ciljev so nadzorovana in sledljiva.

4. VREDNOTENJE IZPOLNITEV LETNEGA PROGRAMA 4.1 Izvedba rednih programov: V letu 2017 je MKC Maribor celovito izvedel redne programe, ki so v javnem interesu in pomenijo izvajanje javne službe. 4.2 Izvedba projektov: V letu 2017 smo izvedli visoko število načrtovanih in nenačrtovanih projektov na vseh področjih delovanja zavoda. 4.3 Število prireditev: V letu 2017 smo izvedli več kot 300 posameznih dogodkov. Zavod je v letu 2017 po obsegu izvajanja programov bistveno presegel redne programe, ki jih izvaja v okviru javne službe. 4.4 Raznovrstnost programov: Zavod pri svojem delovanju pokriva zelo širok nabor programov in področij delovanja. Delovanje temelji na dveh področjih: mladinska kultura in mladinsko delo, seveda pa je pomembno polje delovanja tudi mladinski hotel. Na področju kulture je zavod v letu 2017 izvajal programe na naslednjih področjih: literatura, uprizoritvene umetnosti, likovna umetnost, galerijska dejavnost, intermedijska in multimedijska umetnost, glasbena dejavnost ter dejavnost kulturnih industrij. Z projektom Delat grem! pa zajemamo pomembno polje dviga kompetenc ter povezovanja mladih s potencialnimi delodajalci za lažji vstop mladih na trg delovne sile. Na področju mladinskega dela je zavod deloval na naslednjih področjih: informiranje in svetovanje, neformalno izobraževanje, prostovoljstvo, promocije mednarodne izmenjave mladih, mreženje mladinskih organizacij, mednarodno sodelovanje in mladinski turizem. 4.5 Število obiskovalcev: Strukturiranost programov je takšna, da zahteva spremljanje števila obiskovalcev tako po analitičnih metodah kot po oceni. Zlasti udeležbo mladinskih programov in prireditev na prostem je težje natančno oceniti. V letu 2017 so bili programi dobro obiskani in v nekaterih primerih so celo presegli pričakovani obisk. Ob uvedbi novih kreativnih dogodkov smo kot javni zavod dodatno opozorili kot institucijo, ki zmore poleg dediščine že znanih vsebin ponuditi tudi nove. Ocena obiskovalcev: 180.000. Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 199


4.6 Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti zavoda: Obseg in struktura izvedenega programa jasno kažeta, da je izkoriščenost kapacitet zavoda nadpovprečna. Kljub novim zaposlitvam število zaposlenih izvaja številne naloge in obveznosti ter dela v polnem obsegu, kadrovske zmožnosti so še vedno podhranjene, predvsem pri podpornem kadru (poslovni sekretar, storkovni sodelavec za odnose z javnostmi, tehnik, hišnik itd.), vendar se z osebnim angažmajem zaposlenih v MKC Maribor aktivnosti izpolnjujejo v polnem obsegu. 4.7 Strokovna in javna odmevnost dejavnosti: V letu 2017 se je javni zavod pojavljal v medijih predvsem glede programov, ki jih izvajamo, in sicer zabeležili več pozitivnih kot negativnih medijskih objav.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 200


IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA Konto

Postavka

I. SKUPAJ PRIHODKI 1. PRIHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE (A+B) A. Prihodki iz sredstev javnih financ 7400 a. Prejeta sredstva iz državnega proračuna b. Prejeta sredstva iz občinskih 7401 proračunov c. Prejeta sredstva iz skladov socialnega 7402 zavarovanja d. Prejeta sredstva iz javnih skladov in 7403,7404 agencij e. Prejeta sredstva iz proračunov iz del 740 naslova tujih donacij f. Prejeta sredstva iz državnega proračuna 741 in sredstev proračuna Evropske unije B. Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe 1. Prihodki od prodaje blaga in storitev iz del 7130 naslova izvajanja javne službe del 7102 2. Prejete obresti 3. Prihodki in udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad del 7100 odhodki 4. Drugi tekoči prihodki iz naslova del 7141 izvajanja javne službe 72 5. Kapitalski prihodki 730 6. Prejete donacije iz domačih virov 731 7. Prejete donacije iz tujine 8. Ostala prejeta sredstva iz proračuna 786 Evropske unije 9. Ostala sredstva od drugih evropskih 787 institucij

del 7130 del 7102 del 7103 del 7100 del 7141

% realizacije Finančni Realizaci finančneg načrt 2017 ja 2017 a načrta 1 2 3=2/1 733.372 725.324 98,90

% odstopa nj 1,10

586.172 561.815 27.166

574.880 554.808 27.167

98,07 98,75 100,00

1,93 1,25 0,00

400.720

403.577

100,71

-0,71

33.500

32.269

96,33

3,67

8.000

8.000

100,00

0,00

92.429

83.795

90,66

9,34

24.357

20.072

82,41

17,59

3.000

19.723

657,43

-557,43

21.157

349

1,65

98,35

150.444

102,20

-2,20

150.423

102,19

-2,19

200

2. PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU 147.200 1. Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu 147.200 2. Prejete obresti 3. Prihodki od najemnin, zakupnin in drugi prihodki od premoženja 4. Prihodki in udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki 5. Drugi tekoči prihodki, ki ne izhajajo iz javne službe

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

21 Stran 201


400 401 402 403 404 410 411 412 413 420

del 400 del 401 del 402

II. SKUPAJ ODHODKI 1. ODHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE A. Plače in drugi izdatki zaposlenim B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost C. Izdatki za blago in storitve za izvajanje javne službe D. Plačila domačih obresti E. Plačila tujih obresti F. Subvencije G. Transferi posameznikom in gospodinjstvom H. Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam I. Drugi tekoči transferi J. Investicijski odhodki 2. ODHODKI IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV A. Plače in drugi izdatki zaposlenim iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu C. Izdatki za blago in storitve iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu III. PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) PRIHODKOV NAD ODHODKI (I.-II)

725.141

746.458

102,94

-2,94

570.571 211.434

597.870 257.733

104,78 121,90

-4,78 -21,90

37.700

39.645

105,16

-5,16

300.707

295.109

98,14

1,86

20.730

5.383

25,97

74,03

154.570

148.588

96,13

3,87

26.518

14.807

55,84

44,16

2.852

2.175

76,26

23,74

125.200

131.606

105,12

-5,12

8.231

21.134*

* V izkazu prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka zavod po stanju na dan 31.12.2017 izkazuje presežek odhodkov nad prihodki v višini 21.134,12 evrov, kar je posledica pridobljenih sredstev na projektu Delat grem! v letu 2016, ki so se porabila šele v letu 2017.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 202


5. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE Zavod je v letu 2017 uspešno izvedel programske dejavnosti, kljub pozno podpisani pogodbi o rednem sofinanciranju in z obstoječo kadrovsko strukturo izpeljal različne programske vsebino. Program smo obogatili, posvečali smo povezovanje z različnimi deležniki doma in na tujem, da bi okrepili področje mladinskega turizma in mladinskega dela ter ohranili zelo kakovostne kulturne prireditve, ki jih izvajamo že vrsto let. Dediščino bogatih kulturnih festivalov MKC Maribor smo obogatili na način, da smo dodali še več mladinske kulture in v izvedbo vključili še več mladih. V letu 2017 smo nadaljevali svoje delovanje na področju mladinskih dejavnosti z nalogami, ki jih je prevzel od MOM – projekta Evropska prestolnica mladih Maribor 2013, kjer skrbi za trajnostne učinke in prisotnost v mreži evropskih prestolnic mladih. Nadaljevali smo z razvoja portala Mladi Maribor. Tudi v letu 2017 izvajamo projkt Delat grem!, ki je omogočil širjenje delovanja zavoda na kreativno vključevanje mladih na trg delovne sile. Vsi naši redni programi so bili deležni izjemno dobrih kritik, saj jih iz leta v leto pilimo pri izvedbi, zato dosegajo tudi dober obisk. Zavod ima dober potencial, ki ga je tudi v letu 2017 proaktivno izkazal. Aktivno se trudimo zagotoviti dodatne vire za pokritje stroškov dela in za infrastrukturo, saj je naš interes vključiti, čim več brezposelnih mladih v angažma in delovanje MKC Maribor. Temeljne omejitve zavoda so povezane z odsotnostjo lastnih prireditvenih prostorov, vendar pa smo tudi v letu 2017 nadaljevali sodelovanje s klubskimi prostori v KC Pekarna, tako da sledimo tudi razvoju klubske dejavnosti MKC Maribor. Leto 2017 ni imelo kadrovskih sprememb v primerjavi z letom 2016. V letu 2017 smo sodelovali z Zavodom RS za zaposlovanje in vključevali brezposelne preko programa aktivne politike zaposlovanja. Hostel Pekarna je imel v letu 2017 večjo zasedenost kot leta 2016, kar je posledica večje prepoznavnosti tudi zaradi nagrad, ki smo jih prejeli 2016 in 2017 ter trdega dela na področju razvoja mladinskega turizma in kreativne renovacije prostora ter domačnosti mladinskega hotela, okrepljene promocije na socialnih omrežjih in navezovanja stikov z nevladnimi organizacijami pri izvedbi njihovih programov in projektov. V letu 2017 smo vodili porevizijske ukrepe za izvedeno izredno revizijo za leti 2015 in 2016. Svet zavoda (SZ) Mladinskega kulturnega centra Maribor (MKC Maribor) je 15. 6. 2017 prejel Poročilo o opravljeni notranji reviziji za leti 2015 in 2016. Dne 22. 06. 2017 je SZ MKC Maribor na 2. redni seji, ki je bila odprta za javnost in na katero so bili vabljeni predstavniki ustanovitelja JZ MKC Maribor in novinarji, obravnaval revizijsko poročilo, prav tako je na redni seji podrobne razjasnitve iz revizijskega poročila podal revizor, ki je postopek revizije vodil in spisal revizijsko poročilo. Iz revizijskega poročila je razvidno, da v poslovanju javnega zavoda MKC Maribor v revidiranem obdobju v letih 2015 in 2016, pod vodstvom direktorice Maje Malus Azhdari, ni bilo ugotovljenih nobenih nepravilnosti v zvezi s poslovanjem in vodenjem javnega zavoda MKC Maribor. Opravljena neodvisna revizija je bila sprožena na podlagi obtožb člana SZ MKC Maribor Matica Matjašiča in je bila osredotočena na delovanje javnega zavoda MKC Maribor za obdobje 2015–2016. Revizija je med drugim presojala področja ločenega izvajanja javne službe in tržne dejavnosti, obračun amortizacije, poslovanje Hostla Pekarna in upoštevanje določil Odloka o ustanovitvi MKC Maribor. Rezultati revizije ne potrjujejo nobene izmed obtožb. Revizijsko poročilo ne izkazuje nepravilnosti pri poslovanju in vodenju javnega zavoda, ustna predstavitev revizorja to potrjuje. Ugotovitev iz revizijskega poročila je, da v MKC Maribor ni nenamenske porabe javnih sredstev. V MKC Maribor smo z ugotovitvami revizije zadovoljni in ponosni, saj je revizija kot neodvisen kazalnik našega dela sistem računovodskega poročanja ocenila celo kot ustrezno organiziran, z verodostojno evidentiranimi poslovnimi dogodki. Izhodišča predlaganih izboljšav niso nepravilnosti, ampak predlogi, ki jih vodstvo in ustanovitelj lahko upoštevajo pri nadaljujem Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 203


vodenju javnega zavoda. Predloge revizorja za izboljšave je javni zavod MKC Maribor v celoti upošteval. V odzivnemu poročilu je MOM podala jasna navodila za sprejetje sodil na področju ločenega spremljanja javne službe in tržne dejavnosti, kar izhaja kot posledica sprejetih sodil s strani Sveta zavoda MKC Maribor leta 2013. Maja Malus Azhdari v zvezi s tem ne nosi nobene odgovornosti, saj je kot direktorica začela voditi javni zavod MKC Maribor 1. 2. 2015. Na 2. redni seji SZ MKC Maribor 22. 6. 2017 je torej izvajalec revizije podrobneje predstavil ključne ugotovitve revizijskega postopka in odgovoril na vsa vprašanja članov Sveta zavoda MKC Maribora. SZ MKC Maribor se je 22. 6.2017 seznanil z vsemi poročili izredne revizije MKC Maribor za leti 2015 in 2016 ter se z njimi strinja. Matic Matjašič je kot član SZ MKC Maribor dne 16.6.2017 odstopil. S trdim delom verjamemo, da bo ugled MKC Maribor in Hostla Pekarna zrasel med vsemi deležniki v mestu ter bo pozitivno presenečal s kreativnimi programskimi izvedbami za mlade in mlade po srcu, kljub vsem izzivom, s katerimi se je vodstvo javnega zavoda srečalo pri sodelovanju s svetom zavoda.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 204


Razkritja k letnemu poročilu MKC MARIBOR 2017 Pregled neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev na dan 31.12.2017 Opredmetena osnovna sredstva 1 Računalniška oprema Glasbena oprema Oprema za ogrevanje Druga oprema za dejavnost Pohištvo, naprave in aparati Stroji Oprema za varovanje objekta Oprema za transport in zveze Skupaj Drobni inventar v uporabi Skupaj

Nabavna vrednost 2 27.957 10.251 10.612 57.947 152.778 20.582

Popravek vrednosti 3 26.135 10.104 8.881 57.674 114.907 16.679

Neodpisana vrednost 4 1.822 148 1.731 273 37.871 3.903

Odpisanost sredstev 5=3/2*100 93,48 98,56 83,69 99,53 75,21 81,04

13.102

13.102

0

100,00

4.169 297.398 28.773 326.171

2.678 250.159 28.773 278.932

1.491 47.239 0 47.239

64,23 84,12 100,00 85,52

Nabavna vrednost 2 42.069 135.549

Popravek vrednosti 3 13.585 125.644

Neodpisana vrednost 4 28.484 9.906

Odpisanost sredstev 5=3/2*100 32,29 92,69

86.891

77.953

8.938

89,71

1.551.709 1.816.219

296.436 513.618

1.255.274 1.302.601

19,10 28,28

Neopredmetena osnovna sredstva 1 Premoženjske pravice Skupaj

Nabavna vrednost 2 10.618 10.618

Popravek vrednosti 3 9.775 9.775

Neodpisana vrednost 4 843 843

Odpisanost sredstev 5=3/2*100 92,06 92,06

Vrsta dolgoročnega sredstva 1 Nepremičnine Opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena osnovna sredstva Skupaj

Nabavna vrednost 2 1.816.219

Popravek vrednosti 3 513.618

Neodpisana vrednost 4 1.302.601

Odpisanost sredstev 5=3/2*100 28,28

326.171

278.932

47.239

85,52

10.618 2.153.008

9.775 802.324

843 1.350.683

92,06 37,27

Nepremičnine 1 Galerija Media Nox Koroška 18 - Metka Koroška 18 - Kulturni inkubator Upravna zgradba KC Pekarna Skupaj

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 205


Pregled neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev po neodpisani vrednosti za leto 2017 v primerjavi z letom 2016 Opredmetena osnovna Neodpisana Indeks sredstva vrednost po Neodpisana stanju vrednost po 31.12.2016 stanju 31.12.2017 1 2 3 4=3/2*100 Računalniška oprema 269 1.822 677,43 Glasbena oprema 224 148 65,87 Oprema za ogrevanje 2.597 1.731 66,65 Druga oprema za dejavnost 1.434 273 19,06 Stroji 6.990 37.871 541,79 Oprema za varovanje objekta 141 3.903 2.767,99 Oprema za transport in zveze 1.908 0 0,00 Pohištvo naprave in aparati 52.330 1.491 2,85 Skupaj 65.893 47.239 71,69 Drobni inventar v uporabi 0 0 Skupaj 65.893 47.239 71,69 Opredmetena osnovna sredstva 1 Galerija Media Nox Koroška 18 - Metka Koroška 18 - Kulturni inkubator Upravna zgradba KC Pekarna Skupaj Neopredmetena osnovna sredstva 1 Premoženjske pravice Skupaj Vrsta dolgoročnega sredstva

Neodpisana vrednost po stanju 31.12.2016 2 29.746 10.261 11.544 1.301.826 1.353.378

Neodpisana vrednost po stanju 31.12.2017 3 28.484 9.906 8.938 1.255.274 1.302.601

Neodpisana vrednost po stanju 31.12.2016 2 2.411 2.411

Indeks Neodpisana vrednost po stanju 31.12.2017 3 4=3/2*100 843 34,98 843 34,98

Neodpisana vrednost po stanju 31.12.2016 1 2 Elektronski računalniki in oprema 269 Glasbena oprema 224 Oprema za ogrevanje 2.597 Druga oprema za dejavnost 1.434 Stroji 6.990 Oprema za varovanje objekta 141

Neodpisana vrednost po stanju 31.12.2017 3 1.822 148 1.731 273 37.871 3.903

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Indeks

4=3/2*100 95,76 96,53 77,42 96,42 96,25

Indeks

4=3/2*100 677,43 65,87 66,65 19,06 541,79 2.767,99 Stran 206


Oprema za transport in zveze Pohištvo naprave in aparati Drobni inventar v uporabi Premoženjske pravice Galerija Media Nox Koroška 18 - Metka Koroška 18 - Kulturni inkubator Upravna zgradba KC Pekarna Skupaj

1.908 52.330 0 2.411 29.746 10.261 11.544 1.301.826 1.421.682

0 1.491 0 843 28.484 9.906 8.938 1.255.274 1.350.683

0,00 2,85 34,98 95,76 96,53 77,42 96,42 95,01

Pregled investicij in nabav za leto 2017 v evrih Nabavna Opredmetena osnovna sredstva vrednost 1 2 Stroji 4.231 Pohištvo, naprave in aparati 2.954 Skupaj 7.186

Drobni inventar 1 Drobni inventar Skupaj

Nabavna vrednost 2 1.690 1.690

Neodpisana vrednost neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev zavoda se je v primerjavi z leto 2016 povečala. Povečanje neodpisane vrednosti je posledica novih nabav osnovnih sredstev v letu 2017. Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev je v povprečju 37,27% kar pomeni, da ima zavod v uporabi nova osnovna sredstva. Nabava osnovnih sredstev v letu 2017 je bila v okviru možnosti in nujnosti. Nabavili smo drobni inventar v vrednosti 1.690,00, ki predstavlja nadomestitev dotrajanih žimnic in nakup brisač za hostel. Zavod je v letu 2017 nabavil iz vira neporabljene amortizacije osnovna sredstva v vrednosti 7.184,55, ki jih je bilo zaradi iztrošenosti starih nadomestiti (industrijski pomivalni in sušilni stroj, 2 TV aparata, nekaj računalniške opreme). Ob letnem popisu osnovnih sredstev in drobnega inventarja ni bilo ugotovljenih razlik, izločili smo le drobni inventar, ki zaradi iztrošenosti ali uničenja ni več uporaben v skupni vrednosti 898,25 evrov, kar pa na izkaze zavoda v letu 2017 nima nobenega vpliva, saj je bil ta drobni inventar v celoti odpisan v preteklih letih in sicer v letu nabave drobnega inventarja. Ob letnem popisu se je izločilo tudi nekaj osnovnih sredstev, ki so bila dotrajana in neuporabna (pomivalni in sušilni stroj, 4 zastareli in neuporabni mrežni tiskalniki) v skupni nabavni vrednosti 6.929,00, ki so bila že v 75% odpisana in tako odpis zmanjšuje vrednost sredstev v upravljanju za samo 1.853,31 evrov. 44. člen Zakona o računovodstvu določa, da se odpis opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev, ki so last Republike Slovenije ali samoupravnih lokalnih skupnosti in jih imajo na podlagi zakonov ali odlokov pravne osebe javnega prava v upravljanju, izkaže praviloma kot popravek vrednosti sredstev in v breme virov teh sredstev. Če uporabniki Enotnega kontnega načrta opremo in druga opredmetena osnovna sredstva uporabljajo za pridobivanje prihodkov iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu in drugih neproračunskih virov, se lahko prihodki in odhodki priznavajo skladno s SRS.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 207


V takšnem primeru mora oseba javnega prava sredstva obračunane amortizacije, ki se zagotavljajo iz prihodkov za opravljanje javne službe, izkazati ločeno. Na ustrezne konte se knjižijo vsi zneski obračunane amortizacije, v ugotavljanju poslovnega izida pa se vključijo le v znesku, ki se pokrije iz prihodkov obračunskega obdobja. Če se stroški amortizacije pokrijejo v breme obveznosti za sredstva, prejeta v upravljanje, ali dolgoročnih odloženih prihodkov, oblikovanih ob prejemu donacij v obliki osnovnih sredstev, namenjenih pridobitvi osnovnih sredstev, se torej v poslovnih knjigah sicer izkažejo, toda ker se pokrijejo v breme ustrezne obveznosti do vira sredstev, se ta znesek stroškov amortizacije v izkazu prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov EKN ne prikaže. Se pa zneski obračunanih stroškov amortizacije, ki so bili pokriti v breme obveznosti do virov sredstev, izkažejo v izkazu stanja in gibanja neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev, zato je treba stroške amortizacije tako razčleniti. Zavod je v stroške amortizacije v letu 2017, ki znižujejo poslovni izid zavoda, knjižil le tisti del stroškov amortizacije osnovnih sredstev, ki so bila financirana iz sredstev zavoda in ne iz sredstev ustanovitelja neposredno ali posredno preko ESS. Pregled kratkoročnih terjatev in aktivnih časovnih razmejitev po vrstah za leto 2017 in primerjava z leto 2016 v evrih Vrednost po Vrednost po Indeks Vrste kratkoročnih sredstev in aktivnih stanju stanju časovnih razmejitev 31.12.2016 31.12.2017 4=3/2*10 1 2 3 0 Sredstva na TRR 240.654 216.097 89,80 Sredstva v blagajni 1.477 4.517 305,82 Kratkoročne terjatve do kupcev 6.906 1.999 28,95 Kratkoročne terjatve do uporabnikov EKN 32.155 33.396 103,86 Terjatve za dane predujme 847 1.645 194,21 Druge kratkoročne terjatve 4.818 3.169 65,77 Aktivne časovne razmejitve 5.786 9.482 163,88 Skupaj 292.643 270.305 92,37 Denarna sredstva v blagajni na dan 31.12.2017 v evrih Denarna sredstva v blagajni vrednost Blagajna hostel 4.124 Blagajna šank 373 Skupaj 4.497 Kratkoročne terjatve do kupcev v državi na dan 31.12.2017 v evrih Terjatev do kupca vrednost DIDAKTA d.o.o. 300 TERJATVE ZA NOČITVE HOSTEL 1.699 Skupaj 1.999 Dani predujmi v državi na dan 31.12.2017 v evrih Dani predujmi vrednost NIGRAD 495 MLADINSKI SVET LENDAVA 250 DRUŠTVO ODNOS 500 DARKO DRAGIČEVIĆ 400 Skupaj 1.645

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 208


Kratkoročne terjatve do uporabnikov EKN na dan 31.12.2017 v evrih Terjatev do uporabnikov EKN vrednost MO Maribor 24.441 Zavod RS za zaposlovanje 2.872 Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport 6.083 Skupaj 33.396 Kratkoročne terjatve do banke iz naslova kreditnih kartic na dan 31.12.2017 v evrih Terjatev do banke iz naslova kreditnih kartic vrednost Visa 283 Mastercard 768 Maestro 246 Poslovna 181 Skupaj 1.478 Aktivne časovne razmejitve na dan 31.12.2017 v evrih Aktivne časovne razmejitve vrednost SI SPLET d.o.o., antivirusna licenca 2018 207 Razmejeni prihodki projekt DELAT GREM! 5.311 Skupaj 5.518 Terjatve za odbitni DDV, ki še niso priznane na dan 31.12.2017 v evrih Terjatve za odbitni DDV vrednost DDV po stopnji 9,5% -14 DDV po stopnji 22% -93 Skupaj -107 Terjatve do kupcev, terjatve do uporabnikov EKN in vse ostale kratkoročne terjatve na dan 31.12.2017 so preverjene in usklajene s kupci oziroma uporabniki EKN. Pregled kratkoročnih obveznosti in pasivnih časovnih razmejitev po vrstah za leto 2017 v evrih Vrednost po Vrednost po Indeks Vrste kratkoročnih obveznosti in stanju stanju pasivnih časovnih razmejitev 31.12.2016 31.12.2017 4=3/2*10 1 2 3 0 Kratkoročne obveznosti do zaposlenih 17.590 22.163 126,00 Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev in prejeti avansi 39.342 40.936 104,05 Druge kratkoročne obveznosti 8.027 7.619 94,92 Kratkoročne obveznosti do uporabnikov EKN 541 278 51,39 Kratkoročne obveznosti za prejete predujme 40.604 45.109 Kratkoročne obveznosti iz financiranja 269 0 Pasivne časovne razmejitve 18.400 0 Skupaj 124.773 116.105 93,05

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 209


Kratkoročne obveznosti do zaposlenih na 31.12.2017 Obveznosti za čiste plače Obveznosti za prispevke iz kosmatih plač Obveznosti za davke iz kosmatih plač Obveznosti za prevoz Obveznosti za prehrano Skupaj

vrednost 13.883 4.746 2.073 589 872 22.163

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev na da 31.12.2017 v evrih Dobavitelj domači vrednost AKTIVA VAROVANJE 2042 STANINVEST 132 STANOVANJSKA ZADRUGA SMREKA 82 ŠTUDENTSKI SERVIS 674 SNAGA 210 MARIBORSKI VODOVOD 230 POŠTA SLOVENIJE 153 PLINARNA MARIBOR 504 T-2 335 TELEKOM SLOVENIJE 217 E-ŠTUDENTSKI SERVIS 5.040 NIGRAD 481 ENERGETIKA MARIBOR 2.466 NKBM 77 ALUMATIK 366 DOPIKA 113 MERKUR 421 KLUB KU-KU 300 GENERALI ZAVAROVALNICA 80 MAKOM TRGOVINA 222 LECOM 257 ENGROTUŠ 1.427 ITALCREAM BP 89 INFO-KOD 57 SAZAS 25 SCHIDLER SLOVENIJA 185 ENERGIJA PLUS 2.753 SALESIANER MIETTEX 27 ZVONČEK S.P. 30 POPOTNIŠKO ZDRUŽENJE 519 DRAVSKI TISK 864 ART TRADE 75 AAS 520 JASMINA ZALOŽNIK 1.000 INSA 201 LEGEBITRA 69 PRESS CLIPPING 169 GS1 110 D2 48 Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 210


KORLEONE ECONOMIC COMMERCE ČEPE ŽITO VISUAL MEDIA ODVETNICA ANDREJA DAJČMAN PROTIS ANA MILOSAVLJEVIČ MATEJ ARZENŠEK VEHERE DRUŠTVO AKTIVIRAJ SE PROJEKTOR MULTI.IZOBRAŽVALNO DRUŠTVO BS LIMIT HONOR ALJAŽ SAHORNIK 3NET KOTORNA MAJA LAMBERGER PODRAVKA TELEMACH ELEKTRO BOŽIČ ANTON ČASNIK VEČER MITJA BREZOVŠEK SLADKORČEK ZAVOD ZA PSIHOTERAPIJO DRUŠTVO ŠTUDENTOV PSIHOLOGIJE KATJA BIZJAK MATEJ NOVAK ŠETISK MAGIC ART MARJAN LORBER VILINSKA TORTICA POTOČNIK KUKU-DRUŠTVO ZA KREATIVNO UDEJSTVOVANJE JERNEJ FERME VOJKA MIKLAVC BOGE DIMOVSKI IGOR LEBER PAS AMEU-ECM, INŠTITUT MIPUP, MARIBOR Skupaj

40 49 119 180 532 366 3.018 265 414 48 200 153 150 1.943 230 50 598 241 805 80 1.161 2.906 39 34 620 600 80 146 1.000 59 64 37 70 215 230 300 150 50 350 382 130 40.674

Dobavitelj tuji BOOKING.COM B.V. Skupaj

vrednost 262 262

Kratkoročne obveznosti do uporabnikov EKN na da 31.12.2017 v evrih Uporabniki EKN vrednost JZ RTV SLOVENIJA 121 Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 211


UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNA PLAČILA LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO ZAVOD ZA TURIZEM Skupaj

24 60 56 32 293

Kratkoročne obveznosti za prejete predujme na dan 31.12.2017 v evrih Prejeti predujmi vrednost MTK BUDAPEST ZRT 347 MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE 45.029 POVŠE LES d.o.o. 28 Skupaj 45.404 Druge kratkoročne obveznosti na dan 31.12.2016 (v evrih) Druge kratkoročne obveznosti na dan 31.12.2017 vrednost Obračunani prispevki in davki 3.468 Premije zaprtega zavarovanja 112 Odtegljaji od čistih plač 749 Skupaj 4.329 Obveznosti za DDV na dan 31.12.2017 (v evrih) Obveznosti za DDV vrednost Obveznosti za DDV po obračunu za mesec december 2.818 Obveznosti za DDV po samoobdavčitvi 98 Skupaj 2.916 Stanje vrednosti zalog na dan 31.12.2016 v evrih Zaloga Blago v skladišču Hostel Pekarna 379 Skupaj 379

Zaloga

Vrednost po stanju 31.12.2016 1 2 Blago v skladišču Hostel Pekarna 1.892 Skupaj 1.892

Vrednost po stanju 31.12.2017 3 379 379

Indeks

4=3/2*100 20,03 20,03

Izkazane obveznosti domačih in tujih dobaviteljev so obveznosti nastale za opravljene storitve in nabave blaga v decembru, ki še na dan izdelave bilance stanja niso poravnane. Obveznosti do dobaviteljev na dan 31.12.2017 so v primerjavi z obveznostmi do dobaviteljev v preteklem letu ostale na enaki ravni. Med obveznostmi do zaposlenih zavod izkazuje obveznost za neizplačane plače redno zaposlenim in zaposlenim preko javnih del za mesec december. Obveznosti do zaposlenih so

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 212


nekoliko višje kot v preteklem letu, saj je zavod v letu 2017 uspel pridobiti eno zaposlitev več preko javnih del kot v letu 2016. Druge kratkoročne obveznosti so obveznosti delodajalca iz naslova obračunanih plač za mesec december 2017, ter obveznosti za dodatno pokojninsko zavarovanje in odtegljaje pri obračunu plač, ki so bile izplačane in poravnave v celoti v januarju 2018. Zavod je v letu 2017 po začasnem odbitnem deležu izračunanem na osnovi deleža obdavčljive in neobdavčljive dejavnosti v letu 2016 odbijal 23% vstopnega davka. Po obračunu končnega odbitnega deleža za leto 2016 na osnovi dejanskih končnih podatkov o deležu obdavčljive dejavnosti med vsemi prihodki, odbitni delež znaša 22%, ki je bil poračunan in je v bilanci izkazan kot obveznost do države in bo poračunan v obračunu davka na dodano vrednost v prvem trimesečju leta 2018. Vrednost zalog v Hostlu Pekarna na dan 31.12.2017 znaša 379,00 €. Ob popisu zalog ni bilo ugotovljenih nepravilnosti in odmikov od dejanskega stanja. Zaloge blaga Hostel Pekarna vodi po metodi drsečih povprečnih cen. Pregled virov in dolgoročnih obveznosti po vrstah za leto 2017 ter primerjava z letom 2016 v evrih Vrste lastnih virov in dolgoročnih Vrednost po Vrednost po obveznosti stanju stanju Indeks 31.12.2016 31.12.2017 1 2 3 4=3/2*100 Obveznosti za sredstva v upravljanju (nepremičnine, neopredmetena in opredmetena sredstva) Presežek prihodkov

1.542.635 48.808

1.465.310 36.045

94,99 73,85

Primerjava sredstev in obveznosti do njihovih virov v evrih Sredstva Stanje Obveznosti do virov sredstev

Stanje kumulativno

1

2

4

Nepremičnine

1.302.601

3 Sredstva prejeta v upravljanje MOM

Neopredmetena sredstva

843

Sredstva prejeta v upravljanje MOM

Opredmetena osnovna sredstva Presežek prihodkov

47.239

Sredstva prejeta v upravljanje MOM

1.465.310

36.045

Uskladitve z ustanoviteljem na podlagi 37. člena Zakona o računovodstva Uskladitve z ustanoviteljem na podlagi 37. člena ZR Znesek v Znesek v dobro na breme na dan dan 31.12.2017 Vrsta IOP 31.12.2017 Sredstva na TRR 216.098 Zahtevki za plače in program. dotacije 24.441 Turistična taksa Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 213


Popravek odbitnega deleža 2015 Obveznost za sredstva prejeta v upravljanje Dolgoročna sredstva Presežek prihodkov nad odhodki Skupaj

1.350.683

1.591.222

1.465.310 36.045 1.501.355

Evidenca izven bilančnih prejetih bančnih garancij Projekt/objekt/datum

Investicija v turistično mladinsko infrastrukturo upravna zgradba v KC Pekarna 21.4.2011

Pogodba

Gradbena pogodba za izvedbo gr.del z dne 6.7.2010

Znesek

39.840

Banka in številka garancije

Vrsta garancije

Nova KBM d.d., 85333/76

Garancija za odpravo pomanjkljivosti v garancijskem roku

Lastni viri oziroma dolgoročne obveznosti so sredstva v upravljanju prejeta od ustanovitelja in presežek prihodkov nad odhodki. Sredstva prejeta v upravljanje so nepremičnine in opredmetena ter neopredmetena dolgoročna sredstva. Vse nove nabave osnovnih sredstev razen tistih, ki se financirajo iz neporabljene amortizacije povečujejo vrednost sredstev v upravljanju, amortizacija le teh in morebitni odpisi ta sredstva zmanjšujejo, saj se knjižijo v breme obveznosti do ustanovitelja. Skladno z 37. členom Zakona o računovodstvo z ustanoviteljem usklajujemo terjatve, obveznosti ter sredstva prejeta v upravljanje in presežek prihodkov nad odhodki. Na izven bilančnih kontih vodimo evidenco prejetih bančnih garancij v okviru poslovanja. Prihodki po vrstah v letu 2017 v evrih Prihodki v tekočem Vrste prihodkov obračunskem obdobju 1 2 Prihodki od poslovanja 716.411 Finančni prihodki 0 Drugi izredni prihodki in prevrednotovalni prihodki Skupaj

19.265 735.676

Prihodki od poslovanja v letu 2017 v evrih Prihodki v letu Vrsta prihodka 2017 Prihodki od prodaje proizvodov in storitev - javna služba Prihodki od donacij pravnih oseb Prihodki iz občinskega proračuna

Sestava prihodkov v% 3 97,38 0,00 2,62 100,00 Sestava prihodkov v%

14.339

2,00

0

0,00

403.839

56,37

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 214


Prihodki iz državnega proračuna 127.566 Tržna dejavnost 151.402 Prihodki iz EU 0 Drugi prihodki 19.265 Skupaj 716.411

17,81 21,13 0,00 100,00

Primerjava prihodkov v letu 2017 s prihodki v letu 2016 v evrih Vrste prihodkov Prihodki v 2016 Prihodki v 2017 1 2 3 Prihodki od poslovanja 628.409 716.411 Finančni prihodki 0 0 Drugi izredni prihodki in prevrednotovalni prihodki Skupaj

44.664 673.073

19.265 735.676

Prihodki po vrstah in virih financiranja v letu 2017 v evrih Vrste prihodkov Prihodki iz Prihodki iz proračunskih neproračunskih virov virov 1 Prihodki od poslovanja Finančni prihodki Drugi izredni prihodki in prevrednotovalni prihodki Skupaj

Indeks 4=3/2*100 114,00

43,13 109,30

2 531.405

3 165.747

Delež prihodkov iz neproračunskih virov 4 23,14

531.405

19.265 185.012

2,69 25,82

Primerjava poslovnih prihodkov v letu 2017 s s poslovnimi prihodki v letu 2016 po virih financiranja v evrih Vrste prihodkov Delež Prihodki iz Prihodki iz tržne prihodkov opravljanja javne dejavnosti tržne službe dejavnosti 1 2 3 4 Prihodki od poslovanja 565.003 151.408 20,58 Finančni prihodki Drugi izredni prihodki in prevrednotovalni prihodki Skupaj

19.247 584.250

18 151.426

0,00 20,58

Primerjava poslovnih prihodkov v letu 2017 s poslovnimi prihodki v letu 2016 po virih financiranja v evrih Vrste poslovnih prihodkov Poslovni prihodki Poslovni prihodki Indeks 1

v letu 2016 2

v letu 2017 3

4=3/2*100

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev - javna služba

6.766

14.399

212,81

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 215


Tržna dejavnost Skupaj

140.223 146.989

151.408 165.807

107,98 112,80

Primerjava prihodkov poslovanja v letu 2017 s prihodki poslovanja v letu 2016 v evrih Prihodki v letu Prihodki v letu Vrsta prihodka 2016 2017 Indeks 1 2 3 4=3/2*100 Prihodki od prodaje proizvodov in storitev - javna služba Prihodki od donacij pravnih oseb Prihodki iz občinskega proračuna Prihodki iz državnega proračuna Tržna dejavnost Skupaj

6.766

14.399

212,81

150

0

0,00

387.652 93.618 140.223 628.409

403.839 146.825 151.408 716.471

104,18 156,83 107,98 114,01

Sestava izrednih prihodkov v letu 2017 v evrih Vrste izrednih prihodkov Izredni prihodki tekočega obračunskega obdobja

Sestava izrednih prihodkov

1

2

3

Nenačrtovana nakazila in prevrednotovalni prihodki Skupaj

19.247 19.247

100 100

Primerjava izrednih prihodkov v letu 2017 z izrednimi prihodki v letu 2016 v evrih Vrste izrednih prihodkov Izredni prihodki v Izredni prihodki v Indeks letu 2016 letu 2017 1

2

3

4=3/2*100

Nenačrtovana nakazila in prevrednotovalni prihodki Skupaj

44.664 44.664

19.247 19.247

43,09 43,09

Izredni prihodki po vrstah in virih financiranja v letu 2017 v evrih Vrste izrednih prihodkov Izredni prihodki iz Izredni prihodki iz Sestava virov proračunskih neproračunskih izrednih virov virov prihodkov 1

2

3

4

Nenačrtovana nakazila in prevrednotovalni prihodki Skupaj

0 0

19.247 19.247

100,00 100,00

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 216


Izredni prihodki po vrstah dejavnosti v letu 2017 v evrih Vrste izrednih prihodkov Izredni prihodki iz Izredni prihodki iz Delež izrednih opravljanja javne opravljanja tržne prihodkov iz službe dejavnosti trga 1

2

3

4

Nenačrtovana nakazila in prevrednotovalni prihodki Skupaj

19.229 19.229

18 18

0,09 0,09

MKC Maribor je prihodke v letu 2017 pridobival iz poslovanja in iz naslova izrednih prihodkov. Največji delež prihodkov iz poslovanja so prihodki iz proračuna Mestne občine Maribor, ki predstavljajo kar 56,37% vseh prihodkov zavoda in prihodki od prodaje storitev tržne dejavnosti, ki predstavljajo 21,13% vseh prihodkov zavoda. Prihodki iz državnega proračuna znašajo v letu 2017 17,81% vseh prihodkov zavoda in so kar 56,83 % višji v primerjavi z letom Prihodki iz naslova opravljanja tržne dejavnosti so za 15,03% višji v primerjavi z letom 2015, kar smo dosegli z vlaganjem v razpoznavnost Hostla in različne marketinške akcije ter vlaganjem v zadovoljstvo strank, saj se na ta način širi dober glas in se stranke vračajo. Prihodki iz občinskega proračuna so večji v primerjavi z letom 2016 za 7,98 % , prav tako presegajo znesek, ki je bil zastavljen s finančnim planom za leto 2017 za 2,19%. Prihodki so večji od odhodkov za 325,06 € pred obdavčitvijo. Presežek je nastal iz tržne dejavnosti v višini 94,35 € in iz dejavnosti javne službe v višini 230,71 €. V obračunu davka iz dejavnosti iz naslova opravljanja tržne dejavnosti je zavod izkazal sicer davčno osnovo v višini 94,35 €, vendar pa ni obveznosti za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb, saj se je davčna osnova zmanjšala zaradi davčne izgube iz preteklih davčnih obdobij in uveljavljanja olajšave za vlaganja v opredmetena osnovna sredstva. Odhodki po vrstah v letu 2017 v evrih Vrste odhodkov Odhodki tekočega obračunskega obdobja 1 2 Stroški materiala 62.899 Stroški storitev 351.860 Stroški dela 323.624 Stroški amortizacije iz trga 2.644 Drugi stroški 799 Nabavna vredost prodanega blaga 2.817 Finančni odhodki 0 Izredni odhodki 3.796 Skupaj 748.439

Sestava odhodkov v % 3 8,40 47,01 43,24 0,35 0,11 0,38 0,00 0,51 100,00

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 217


Primerjava odhodkov v letu 2017 z odhodki v letu 2016 v evrih Vrste odhodkov Odhodki v letu Odhodki v letu 2016 2017 1 2 3 Stroški materiala 65.145 62.899 Stroški storitev 359.803 351.860 Stroški dela 238.709 323.624 Stroški amortizacije iz trga 2.624 2.644 Drugi stroški 1.787 799 Nabavna vredost prodanega blaga 939 2.817 Finančni odhodki 0 0 Izredni odhodki 3.697 3.796 Skupaj 672.704 748.439

Indeks 4=3/2*100 96,55 97,79 135,57 100,76

300,00 102,68 111,26

Odhodki po vrstah in virih financiranja v letu 2017 v evrih Vrste odhodkov Odhodki iz Odhodki iz proračunskih neproračunskih virov virov 1 Stroški materiala Stroški storitev Stroški dela Stroški amortizacije iz trga Drugi stroški Nabavna vrednost prodanega blaga Finančni odhodki Izredni odhodki Skupaj

2 39.796 248.195 305.733 1.047 559

3 23.103 103.665 17.891 1.597 240

0 0 1.530 596.860

2.817 0 2.266 151.579

Odhodki po vrstah dejavnosti v letu 2017 v evrih Vrste odhodkov Odhodki iz Odhodki iz tržne opravljanja dejavnosti javne službe 1 Stroški materiala Stroški storitev Stroški dela Stroški amortizacije iz trga Drugi stroški Nabavna vrednost prodanega blaga Finančni odhodki Izredni odhodki

2 39.796 248.195 305.733 1.047 559

3 23.103 103.665 17.891 1.597 240

0 0 1.530

2.817 0 2.266

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 218


Skupaj

596.860

Sestava poslovnih odhodkov v letu 2017 v evrih Vrste poslovnih odhodkov Poslovni odhodki tekočega obračunskega obdobja 1 2 Stroški materiala 62.899 Stroški storitev 351.860 Stroški dela 323.624 Stroški amortizacije iz trga 2.644 Drugi stroški 799 Nabavna vrednost prodanega blaga 2.817 Skupaj 744.643

151.579

Sestava poslovnih odhodkov 3 8,45 47,25 43,46 0,36 0,11 0,38 100,00

Primerjava poslovnih odhodkov v letu 2017 s poslovnimi odhodki v letu 2016 v evrih Vrste poslovnih odhodkov Poslovni Poslovni Indeks odhodki v letu odhodki v letu 2016 2017 1 2 3 4=3/2*100 Stroški materiala 65.145 62.899 96,55 Stroški storitev 359.803 351.860 97,79 Stroški dela 238.709 323.624 135,57 Stroški amortizacije iz trga 2.623 2.644 100,80 Drugi stroški 1.787 799 Nabavna vrednost prodanega blaga 939 2.817 300,00 Skupaj 669.006 744.643 111,31 Poslovni odhodki po vrstah in virih financiranja v letu 2017 v evrih Vrste poslovnih odhodkov Poslovni Poslovni odhodki iz odhodki iz proračunskih neproračunskih virov virov 1 2 3 Stroški materiala 39.796 23.103 Stroški storitev 248.195 103.665 Stroški dela 305.733 17.891 Stroški amortizacije iz trga 1.047 1.597 Drugi stroški 559 240 Nabavna vrednost prodanega blaga 0 2.817 Skupaj 595.330 149.313

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 219


Poslovni odhodki po vrstah dejavnosti v letu 2017 v evrih Vrste poslovnih odhodkov Poslovni Poslovni odhodki iz odhodki iz tržne opravljanja dejavnosti javne službe 1 2 3 Stroški materiala 39.796 23.103 Stroški storitev 248.195 103.665 Stroški dela 305.733 17.891 Stroški amortizacije iz trga 1.047 1.597 Drugi stroški 559 240 Nabavna vrednost prodanega blaga 0 2.817 Skupaj 595.330 149.313

Izredni odhodki v letu 2017 v evrih Vrste izrednih odhodkov Izredni odhodki

1 Izredni odhodki Skupaj

tekočega obračunskega obdobja

Sestava odhodkov v %

2 3.796 3.796

3 100,00 100,00

Primerjava izrednih odhodkov v letu 2017 z izrednimi odhodki v letu 2016 v evrih Vrste izrednih odhodkov Izredni odhodki Izredni odhodki Indeks v letu 2016 v letu 2017 1 Izredni odhodki Skupaj

2 3.697 3.697

3 3.796 3.796

4=3/2*100 102,68 102,68

Izredni odhodki po vrstah in virih financiranja v letu 2017 v evrih Vrste izrednih odhodkov Izredni odhodki Izredni odhodki iz iz proračunskih neproračunskih virov virov 1 2 3 Izredni odhodki 1.770 2.026 Skupaj 1.770 2.026

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 220


Izredni odhodki po vrstah dejavnosti v letu 2017 v evrih Vrste izrednih odhodkov Izredni odhodki Izredni odhodki iz opravljanja iz opravljanja javne službe tržne dejavnosti 1 Izredni odhodki Skupaj

2 1.770 1.770

3 2.026 2.026

Delilnik ključev Pekarna(pritličje) - MKC Hostel Strošek

MKC (0001)

Pekarna pritličje (0035)

Hostel (0034)

Elektrika Ogrevanje Voda in komunala

30% 30% 30%

20% 20% 20%

50% 50% 50%

MKC Hostel Strošek Telemach Varovanje Snaga Čistilni material Pisarniški material

MKC (0001) 50% 40% 50% 30% 50%

Hostel (0034) 50% 60% 50% 70% 50%

Odhodki zavoda v letu 2017 so sestavljeni iz poslovnih odhodkov, finančnih odhodkov in izrednih odhodkov. Med poslovnimi odhodki zavod izkazuje stroške materiala, stroške storitev, stroške dela in stroške amortizacije osnovnih sredstev, ki so bila financirana iz tržne dejavnosti in nabavne vrednosti prodanega blaga. V letu 2017 so bili poslovni odhodki višji za 11,26 % v primerjavi z letom 2016. Stroški materiala in storitev se v računovodskih razvidih pripoznajo po nastanku poslovnega dogodka skladno z Zakonom o računovodstvu. Plače se obračunavajo in izplačujejo skladno z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju. Odhodke iz tržne dejavnosti, ki jih ne moremo pripisati 100% tržni dejavnosti določamo s ključi o delitvi splošnih stroškov zavoda, ki so potrjeni na svetu zavoda in določeni na osnovi kvadrature, porabe, inventarnih številk osnovnih sredstev in na podlagi konkretnih knjigovodskih listin. Celotno poslovanje zavoda in računovodsko evidentiranje prihodkov in odhodkov je organizirano po sistemu stroškovnih mest, kjer je potrebno se uporabljajo delilniki na osnovi ključev. Pri obračunu plač in stroškov dela se upošteva vsa predpisna zakonodaja iz delovnopravnega področja in upoštevajo vsi predpisi o obračunu davkov, prispevkov in dohodnine, ki jih je potrebno pri obračunu plač obračunati in plačati. Pri obračunu amortizacije osnovnih sredstev se uporabljajo amortizacijske stopnje predpisane s Pravilnikom o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih in opredmetenih dolgoročnih sredstev. Amortizacija osnovnih sredstev (opredmetenih in neopredmetenih) financiranih s strani ustanovitelja se knjiži v breme obveznosti do ustanovitelja, amortizacija financirana s sredstvi zavoda iz naslova opravljanja tržne dejavnosti se knjiži v breme stroškov zavoda. V pripravljanju je novi Pravilnik o sodilih za razmejitev prihodkov in odhodkov v javnem zavodu MKC Maribor, iz katerega bo mogoče bolj objektivno izračunati ključe za delitev stroškov. Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 221


Struktura prihodkov po načelu denarnega toka v letu 2017 v evrih Vrsta prihodkov Prihodki tekočega Sestava obračunskega prihodkov obdobja 1 2 3 Prihodki iz državnega proračuna tekoča poraba 27.167 3,75 Prihodki iz državnega proračuna za investicije Prihodki iz občinskega proračuna tekoča poraba 403.577 55,64 Prihodki iz občinskega proračuna za investicije Prihodki iz sklada socialnega zavarovanja 32.269 4,45 Prihodki iz javnih agencij za tekočo porabo 8.000 1,10 Prihodki iz javnih skladov za investicije Prihodki od prodaje blaga in storitev javna služba 20.072 2,77 Prihodki od tržne dejavnosti 150.444 20,74 Prejete obresti Prejete donacije iz domačih virov Drugi izredni prihodki Prejeta sredstva iz proračuna EU 83.795 Skupaj 725.324 88,45 Primerjava prihodkov po načelu denarnega toka v letu 2017 s prihodki v letu 2016 v evrih Vrsta prihodkov Prihodki v Prihodki v Indeks letu 2016 letu 2017 1 2 3 4=3/2*100 Prihodki iz državnega proračuna tekoča poraba 35.096 27.167 77,41 Prihodki iz državnega proračuna za investicije Prihodki iz občinskega proračuna tekoča poraba 393.140 403.577 102,65 Prihodki iz občinskega proračuna za investicije Prihodki iz sklada socialnega zavarovanja 26.951 32.269 119,73 Prihodki iz javnih agencij za tekočo porabo 8.000 8.000 100,00 Prihodki iz javnih skladov za investicije Prihodki od prodaje blaga in storitev javna služba 8.755 20.072 229,26 Prihodki od tržne dejavnosti 132.339 150.444 113,68 Prejete obresti Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 222


Prejete donacije iz domačih virov Drugi izredni prihodki Prejeta sredstva iz proračuna EU Skupaj

328 60.235 61.854 726.698

83.795 725.324

99,81

Prihodki po načelu denarnega toka po vrstah in virih financiranja v letu 2017 v evrih Vrsta prihodkov Prihodki iz Prihodki iz proračunskih neproračunskih virov virov 1 2 3 Prihodki iz državnega proračuna tekoča poraba 27.167 Prihodki iz državnega proračuna za investicije Prihodki iz občinskega proračuna tekoča poraba 403.577 Prihodki iz občinskega proračuna za investicije Prihodki iz sklada socialnega zavarovanja 32.269 Prihodki iz javnih agencij za tekočo porabo 8.000 Prihodki iz javnih skladov za investicije Prihodki od prodaje blaga in storitev javna služba 20.072 Prihodki od tržne dejavnosti 150.444 Prejete obresti Prejete donacije iz domačih virov Drugi izredni prihodki Prejeta sredstva iz proračuna EU 83.795 Skupaj 554.808 170.516 Prihodki po načelu denarnega toka po vrstah dejavnosti v letu 2017 v evrih Vrsta prihodkov Prihodki iz Prihodki iz opravljanja tržne javne službe dejavnosti 1 2 3 Prihodki iz državnega proračuna tekoča poraba 35.096 Prihodki iz državnega proračuna za investicije Prihodki iz občinskega proračuna tekoča poraba 393.140 Prihodki iz občinskega proračuna za investicije Prihodki iz sklada socialnega zavarovanja 26.951 Prihodki iz javnih agencij za tekočo porabo 8.000 Prihodki iz javnih skladov za investicije Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 223


Prihodki od prodaje blaga in storitev javna služba Prihodki od tržne dejavnosti Prejete obresti Prejete donacije iz domačih virov Drugi izredni prihodki Prejeta sredstva iz proračuna EU Skupaj

7.255

328 60.235 61.854 592.859

1.500 132.339

133.839

Struktura odhodkov po načelu denarnega toka v letu 2017 v evrih Vrsta odhodkov Odhodki tekočega Sestava obračunskega odhodkov obdobja 1 2 3 Plače in drugi izdatki zaposlenim 257.733 34,53 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 39.645 5,31 Odhodki za blago in storitve 295.109 39,53 Investicijski odhodki 5.383 0,72 Odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu 148.588 19,91 Skupaj 746.458 100,00 Primerjava odhodkov po načelu denarnega toka v letu 2017 z odhodki v letu 2016 v evrih Vrsta odhodkov Odhodki v Odhodki v Indeks letu 2016 letu 2017 1 2 3 4=3/2*100 Plače in drugi izdatki zaposlenim 199.702 257.733 129,06 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 30.406 39.645 130,39 Odhodki za blago in storitve 298.594 295.109 98,83 Investicijski odhodki 8.726 5.383 61,69 Odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu 114.042 148.588 130,29 Odhodki za obresti Skupaj 651.470 746.458 114,58 Odhodki po načelu denarnega toka po vrstah in virih financiranja v letu 2017 v evrih Vrsta odhodkov Odhodki iz Odhodki iz proračunskih neproračunskih virov virov 1 2 3 Plače in drugi izdatki zaposlenim 257.733 14.807 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 39.645 2.175 Odhodki za blago in storitve 295.109 131.606 Investicijski odhodki 5.383 Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 224


Skupaj

597.870

148.588

Odhodki po načelu denarnega toka po vrstah dejavnosti v letu 2017 v evrih Vrsta odhodkov Odhodki iz Odhodki iz opravljanja opravljanja tržne javne službe dejavnosti 1 2 3 Plače in drugi izdatki zaposlenim 257.733 14.807 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 39.645 2.175 Odhodki za blago in storitve 295.109 131.606 Investicijski odhodki 5.383 Skupaj 597.870 148.588 Precejšen delež prihodkov po načelu denarnega toka so prihodki iz proračunskih virov v višini 55,64%. Zavod prihodke ločuje na prihodke iz naslova opravljanja javne službe in na prihodke iz opravljanja tržne dejavnosti. Prihodki iz naslova opravljanja tržne dejavnosti predstavljajo 20,74 % vseh pridobljenih prihodkov zavoda v letu 2017. Prihodki iz proračunskih sredstev so v primerjavi z letom 2016 višji za 2,65% v primerjavi z letom 2016. Odhodki zavoda so se v primerjavi z letom 2017 povečali za 14,58%. V izkazu prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka zavod po stanju na dan 31.12.2017 izkazuje presežek odhodkov nad prihodki v višini 21.134,12 evrov, kar je posledica pridobljenih sredstev na projektu Delat grem! v letu 2016, ki so se porabila šele v letu 2017. KAZALNIKI Kazalniki investiranja Stopnja osnovnosti investiranja Stopnja obratnosti investiranja Kazalniki plačilne sposobnosti Kratkoročni koeficient likvidnosti Pospešeni koeficient likvidnosti Kazalniki obračanja Obračanje obratnih sredstev Koeficient obračanja zalog Koeficient obračanja terjatev do kupcev Koeficient obračanja obveznosti do dobaviteljev Kazalniki poslovne uspešnosti Celotna gospodarnost Čista donosnost prihodkov Čista donosnost prihodkov iz trga Čista donosnost sredstev Skupni prihodki na zaposlenega Čisti dobiček na zaposlenega

Leto 2016

Leto 2017

Indeks

0,83 0,17

0,83 0,17

100,00 100,00

227,62 269,67

190,00 224,81

83,47 83,36

2,65 0,50 30,59

2,63 7,43 37,07

99,25 1.486,00 121,18

5,48

10,79

196,90

1,00 0,00 0,02 0,00 61.188,42 33,53

1,00 0,00 0,00 0,00 48.354,93 21,67

100,00

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

79,03

Stran 225


Enostavni denarni tok EBIT

2.786,48 368,85

2.969,54 325,06

Izračunani kazalniki za leto 2017 izkazujejo podobno poslovanje zavoda v letu 2017 v primerjavi z letom 2016. Zavod v letu 2017 ni investiral v nove nabave osnovnih sredstev razen manjših nakupov opreme in drobnega inventarja v skupni višini 8.876,38 €. Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja izkazujejo, da je zavod sposoben plačevati svoje zapadle obveznosti in s plačilno sposobnostjo nima težav. Zavod je v letu 2017 izkazal presežek prihodkov nad odhodi v višini 325,06 €, ki je rezultat presežka prihodkov nad odhodki iz tržne dejavnosti v višini 94,35 € in presežka prihodkov nad odhodki v višini 230,71 €.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor

Stran 226

Letno poročilo 2017  

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor za leto 2017.

Letno poročilo 2017  

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinskega kulturnega centra Maribor za leto 2017.

Advertisement