Letno in računovodsko poročilo 2012

LETNO PROGRAMSKO-POSLOVNO POROČILO MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR 2012

Mladinski kulturni center Maribor Nina Arsenovič, direktorica Maribor, december 2012

KAZALO

1. SPLOŠNI DEL 2. POSEBNI DEL 2.1. REDNI PROGRAMI 2.1.1. GALERIJA MEDIA NOX 2.1.2. KULTURNI INKUBATOR 2.1.3. MEDNARODNI FESTIVAL RAČUNALNIŠKIH UMETNOSTI MFRU 2.1.4. FESTIVAL PERFORMA 2.1.5. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE 2.1.6. MKC ČRKA 2.1.7 MLADINSKI HOTEL/HOSTEL PEKARNA 2.1.8 MLADINSKI PROGRAMI 2.2. STALNI IN OBČASNI PROJEKTI 2.2.1. SODELOVANJE V NACIONALNEM PROJEKTU DIALOG MLADIH – KOORDINIRANJE REGIJSKEGA DOGODKA V OKVIRU PROJEKTA DIALOG MLADIH 2.2.2. MLADI MLADIM 2.2.3 PROJEKT POSITIVO 2.2.4 ŽIVA KNJIŽNICA 2.2.5. GOSTITEV TUJIH PROSTOVOLJCEV 2.4 PRISOTNOST V MEDIJIH 2.5 LOKALNO, REGIONALNO IN MEDNARODNO SODELOVANJE

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 2

3. POSLOVANJE ZAVODA 3.1. Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev, upoštevaje opisne in finančne kazalnike ter izpolnjevanje letnih ciljev, ki izhajajo iz Programsko – poslovnega načrta MKC Maribor za leto 2011 3.2 Nastanek morebitnih nedopustnih in nepričakovanih posledic pri izvajanju programa 3.3 Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanj glede na opredeljene standarde in merila 3.4 Ocena delovanja sistema notranjega finančnega nadzora 4. VREDNOTENJE IZPOLNITEV LETNEGA PROGRAMA /po načelih obsega, kakovosti in strukture/ 4.1 Izvedba rednih programov 4.2 Izvedba projektov 4.3 Število prireditev 4.4 Raznovrstnost programov 4.5 Število obiskovalcev 4.6 Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti zavoda 4.7 Strokovna in javna odmevnost dejavnosti 5. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 3

1. SPLOŠNI DEL UVOD Mladinski kulturni center Maribor je javni zavod, ki ga je leta 1993 ustanovila Mestna občina Maribor, z namenom organiziranja in izvajanja dejavnosti za mlade v lokalnem prostoru in širši regiji. Zavod deluje na področju kulture in mladinske dejavnosti.

Poslanstvo zavoda je spodbujanje mladih pri umetniškem ustvarjanju, zagotavljanje pomoči mladim pri izvedbi in pripravi samostojnih programov in projektov ter promoviranje njihovih dosežkov v Sloveniji in tujini.

Zavod zagotavlja podporo formalnim in neformalnim skupinam ter nevladnim organizacijam tako v smislu nudenja infrastrukture kot tudi v smislu pomoči pri izvajanju posameznih programov in projektov.

Zavod dosega cilje iz predhodnega odstavka z izvajanjem kulturnih in mladinskih dejavnosti tudi z izobraževanjem, informiranjem in svetovanjem na različnih področjih kulturnih in družbenih potreb ter z organizacijo različnih kulturnih in drugih prireditev ter razvedrilnih dejavnosti za mlade.

Ime zavoda je: Mladinski kulturni center Maribor, skrajšano ime: MKC Maribor. V mednarodnem prometu zavod uporablja ime: Youth Cultural Centre Maribor.

Sedež zavoda je: Ob železnici 16, Maribor. Osnovna spletna stran zavoda: www.mkc.si, elektronski naslov: info@mkc.si.

Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču Maribor.

Zavod ima dva organa: Svet zavoda in direktorja, Svet opravlja tudi naloge Strokovnega sveta, direktor pa naloge poslovnega in strokovnega direktorja.

V svetu zavoda je sedem članov, tri imenuje ustanovitelj, dva sta predstavnika delavcev, dva pa predstavnika zainteresirane javnosti. V letu 2012 so Svet zavoda sestavljali: dr. Andrej Fištravec (predsednik sveta zavoda), Borut Ambrožič, Anica Zafred, Boštjan Viher, Metka Šalika, Petra Kolmančič in Lidija Ropin.

Direktorica zavoda je bila v letu 2012 Nina Arsenovič.

Javno zavod Mladinski kulturni center Maribor (v nadaljevanju MKC Maribor) pretežni del svojih dejavnosti izvaja v okviru opravljanja javne službe.

MKC Maribor je v letu 2012 izvajal šest rednih programov (Slovenski dnevi knjige v Mariboru, MKC črka, likovna dejavnost Media Nox, Festival Performa, mednarodni festival računalniških umetnosti MFRU in Kulturni Inkubator). Ob omenjenih programih smo izvajali tudi številne druge programske aktivnosti na različnih področjih delovanja.

Po načelih strukturiranja programov mladinskih centrov, ki jih določa Urad RS za mladino smo izvajali programe na naslednjih področjih: servisna dejavnost, aktivnosti za povečanje informiranosti mladih, neformalno izobraževanje in usposabljanje mladih, področje prostovoljnega mladinskega dela, mobilnost in mednarodno Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 4

sodelovanje, vključevanje neorganizirane mladine ter socialna vključenost mladih z manj priložnostmi.

Pri svojem delovanju zavod temelji na sledečih zakonskih in podzakonskih aktih: • Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor (MUV, št.

16/12) • Zakon o zavodih (Ur.l. RS, št. 12/1991, Ur.l. RS, št. 45I/1994 Odl.US: U-I104/92, 8/1996, 18/1998 Odl.US: U-I-34/94, 36/2000-ZPDZC, 127/2006ZJZP), • Zakon o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/2011-UPB4, Ur.l. RS, št. 110/2011ZDIU12), • Zakon o računovodstvu (Ur.l. RS, št. 23/1999, Ur.l. RS, št. 30/2002-ZJF-C), • Zakon o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 42/2002, Ur.l. RS, št. 79/2006ZZZPB-F, 46/2007 Odl.US: U-I-45/07, Up-249/06-22, 103/2007, 45/2008ZArbit, 83/2009 Odl.US: U-I-284/06-26), • Zakon o javnih uslužbencih (63/2007-UPB3, 65/2008, 69/2008-ZTFI-A, 69/2008-ZZavar-E, 74/2009 Odl.US: U-I-136/07-13, 40/2012-ZUJF), • Kolektivna pogodba za javni sektor (Ur.l. RS, št. 57/08, 86/2008, 3/2009, 16/2009, 23/2009, 33/2009, 48/2009, 91/2009, 8/2010 Odl.US: U-I-244/08-14, 31/2010, 83/2010, 89/2010, 89/2010, 59/2011, 6/2012, 40/2012), • Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti (Ur.l. RS, št. Ur.l. RS, št. 45/1994, 39/1996, 40/1997, 39/1999-ZMPUPR, 82/1999, 102/2000, 52/2001, 64/2001, 60/2008, 61/2008, 32/2009, 32/2009, 22/2010, 22/2010, 83/2010, 89/2010, 40/2012, 51/2012), • Aneks h kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur.l.

RS, št. 40/2012), • Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur.l. RS, št. 108/2009-UPB13, 8/2010 Odl.US: U-I-244/08-14, 13/2010, 16/2010 Odl.US: U-I-256/08-27, 50/2010 Odl.US: U-I-266/08-12, 59/2010, 85/2010, 94/2010-ZIU, 107/2010, 35/2011, 110/2011-ZDIU12, 27/2012 Odl.US: U-I-249/10-27, 40/2012-ZUJF - v nadaljnjem besedilu ZSPJS), • Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ur.l. RS, št.

51/08, 91/2008, 113/2009), • Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela v javnem sektorju (Ur.l. RS, št. 53/08, 89/2008, 98/2009-ZIUZGK, 94/2010-ZIU), • Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Ur.l.

RS, št. 97/2009,41/2012), • Uredba o merilih in kriterijih za določitev položajnega dodatka (Ur.l. RS, št.

57/08, 85/2010) • Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Ur.l. RS, št. 14/2009, 23/2009, 48/2009, 113/2009, 25/2010, 67/2010, 105/2010, 45/2012) ter v skladu z veljavnimi splošnimi akti delodajalca: • Pravilnik o popisu, oktober 2012 • Pravilnik o mentorstvu in prostovoljskem delu v MKC Maribor, december 2012 • Pravilnik o preprečevanju mobinga in drugih oblik trpinčenja in nadlegovanja na delovnem mestu, november 2012

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 5

• Pravilnik o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, april 2012 • Pravilnik o izvajanju notranje kontrole glede ugotavljanja prisotnosti alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc pri zaposlenih na delovnem mestu, november 2012 • Pravilnik o projektnem sodelovanju, november 2012 • Pravilnik o blagajniškem poslovanju v MKC Maribor, november 2011 • Pravilnik o zavarovanju osebnih podatkov, oktober 2012 • Pravilnik o izplačilu za delo pri pridobivanju sponzorskih sredstev za MKC Maribor, marec 2010 • Pravilnik o računovodstvu, januar 2012 • Pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v MKC Maribor, april 2012 • Pravilnik o postopkih in ukrepih za zavarovanje osebnih podatkov pri izvajanju video nadzora, maj 2011 • Hišni red v poslovnem prostoru Upravna zgradba –KC Pekarna, maj 2011 • Hišni red Hostel Pekarna, oktober 2011 • Navodila za pripravo in objavo razpisov, pozivov ter natečajev, 2012 • Navodila za razstavljanje v Galeriji Media Nox, 2012 • Program obvladovanja dejavnikov tveganja in varnostni ukrepi za preprečevanje pojava Legionell v vodovodnem omrežju, December 2011 • MKC Maribor zdravstveni del ocene tveganja, 2012 • Katalog informacij javnega značaja MKC Maribor, september 2012 • Register tveganj, 2008-2012 V letu 2012 je bilo v zavodu zaposlenih 8 delavcev: direktor, organizator in koordinator programov I., organizator in koordinator programov II., računovodja, samostojni strokovni sodelavec, organizator programa, vodja čistilk, specialist za mladinsko delo.

V skladu z dogovorjenim programom dela za leto 2012, potrjenim s strani Sveta zavoda, ugotavljamo, da je delo zavoda potekalo na sledečih področjih: • Redni programi financirani s strani ustanovitelja • Mladinski kulturni projekti izbrani na javnih razpisih in pozivih • Mednarodni projekti • Evropski projekti na področju regionalnega razvoja • Evropska prestolnica kulture • Evropska prestolnica mladih • Informiranje in obveščanje • Upravljanje infrastrukture za opravljanje dejavnosti Prepoznavnost zavoda in naših programov zaznamujejo številne mednarodne in nacionalne povezave s sorodnimi organizacijami (mednarodno v okviru mednarodnih festivalov in izrednih projektov, nacionalno pa preko mreže MaMa ter koprodukcij in partnerskega sodelovanja pri izvedbi programov in projektov.)

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 6

Zavod objavlja programe v medijih, tiskanih gradivih in na spletu, pri čemer delujemo skladno s predpisi o varstvu osebnih podatkov ter predpisi o dostopu do informacij javnega značaja.

ZAVOD UPRAVLJA Z JAVNO INFRASTRUKTURO NA PODROČJU KULTURE: Prostor 1: Prostor 2: Prostor 3: Prostor 4:

Galerija Media Nox, Židovska ulica 12, Maribor Kulturni inkubator, Koroška cesta 18, Maribor Prostori bivše TV Metke, Koroška cesta 18, Maribor Upravna zgradba v KC Pekarna, Ob železnici 16, Maribor

80,0 m2 146,12 m2 280,0 m2 1800 m2

2. POSEBNI DEL IZVAJANJE PROGRAMOV V LETU 2012 Programsko delovanje MKC Maribor je v letu 2012 temeljilo na sprejetem Programsko – poslovnem načrtu Mladinskega kulturnega centra Maribor 2012, ki ga je na predlog direktorice potrdil svet zavoda v maju 2012.

Izvedeni program in aktivnosti so bile skladne z načrtovanim, na posameznih področjih so ga presegale tako v kvalitativnem kot tudi kvantitativnem smislu.

Izvedli smo tudi nekaj nenačrtovanih dogodkov. Izvajali smo programe, katerih primarni cilj je kulturno udejstvovanje mladih oziroma kulturni programi za mlade ter mladinske programe. V letu 2012 se nam je namreč pridružila specialistka za mladinsko delo, ki bo poskrbela, da bo MKC Maribor veliko bolj prepoznaven tudi v mladinskem polju.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 7

2.1 REDNI PROGRAMI 2.1.1 GALERIJA MEDIA NOX V letu 2012 smo v galeriji Media Nox organizirali in izvedli 12 razstav zelo različnih likovno-umetniških praks. Ene razstave žal zaradi velikega števila spremljevalnih prireditev v okviru EPK nismo izvedli, jo pa načrtujemo v začetku leta 2013. V koprodukciji z zavodom Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture, smo izpeljali avtorski likovni projekt Miroslava Cukovica Mariborska mlečna cesta – žvečilne galaksije. Organizirali smo izredno razstavo svetovno priznanega likovnega umetnika Briana Dettmerja (ZDA) v razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor ter likovno akcijo Graz – Maribor na ulicah in trgih po Mariboru.

V okviru tradicionalnega Ciklusa razstav mladih umetnikov Artnox smo organizirali štiri razstave, pri čemer smo letos dali prednost sodobnim zvrstem umetniškega izraza. Ciklus Artnox je namenjen predstavitvam mladih ustvarjalcev, ki so bodisi šele na začetku svoje ustvarjalne poti in izstopajo s svojo nadarjenostjo ali pa gre za kvalitetne avtorje mlajše generacije, ki si že zagotavljajo svoje mesto na domači likovnoumetniški sceni.

V letu 2012 torej nismo izpeljali vseh načrtovanih razstav saj smo pripravili dodatne spremljevalne dogodke, ki jih nismo načrtovali, so pa bili del spremljevalnega programa EPK in v tem posebnem letu smo z veseljem priskočili na pomoč snovalcem programa EPK, ki so potrebovali naše prostore. Menim, da smo svoje delo opravili odlično, saj je zanimanje za razstave bilo v letu 2012 najvišje doslej, kar je za nas zelo pomembno, saj nas utrjuje v prepričanju, da je pot, ki smo jo ubrali pravilna.

Likovni projekti izvedeni v letu 2012: Damjan Kocjančič – Trn (Media Nox, 11. 1. – 15. 2.)

Likovno sezono v Media Noxu smo pričeli v sodelovanju s Strip Core/Forum Ljubljana ter pripravili fotografsko ambientalno postavitev umetnika DK z naslovom Trn. Cikel fotografij je predstavljal in dokumentiral mladino brez upanja, družbo mladih brez identitete, mladih brez perspektive, mladih, ki morda perspektive ne vidijo?

Cikel je bil prvič razstavljen na mednarodnem fotografskem festivalu Noorderlicht na Nizozemskem leta 2003, vendar tematika tega opusa DK ni zbledela. Fotografije so spominjale na Tartarus, kraj v grški mitologiji, še globlji od Hadesa, kraj večnega trpljenja, v katerem so bili zaprti največji grešniki.

DK je eden bolj znanih in prodornih slovenskih umetnikov. Ustvarja z obilico pristopov, ki govorijo o potencialu fotografske podobe kot oblike in družbene vsebine.

Aleksandra Farazin: CAN YOU SEE ME / Artnox (Media Nox, 23. 1. – 2. 3.)

Aleksandra Farazin je tako v enotnem avtorefleksivnem / avtoportretnem multimedijskem razstavnem konceptu, sestavljenim iz fragmentov različnih projektov, združevala video posnetke lastnih performansov, iz njih izvirajoče digitalne printe v smislu stillsov, instalacije najdenih objektov ter besedila različnih avtorjev v raznih Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 8

jezikih, ki so bila nalepljena neposredno na steno in tla razstavišča. Umetnica se namreč že od pričetkov ustvarjanja posveča vprašanjem lastne identitete v odnosu do zunanjega sveta in družbe, sprašujoč se o vzrokih destruktivnih in avtodestruktivnih nagnjenj posameznikov in skupin s poudarkom na medčloveškem odtujevanju.

Mélissa Boucher (FRA) & Tomaž Burlin: Intimate spaceS (Media Nox, 9. 3. – 6. 4.)

Večmedijska instalacija Mélisse Boucher in Tomaža Burlina je povezovala dve različni vendar sorodni umetniški poetiki, ki se v svojem bistvu posvečata raziskovanju prostora in časa. Ti dve temi imata namreč protagonistično vlogo v delih obeh avtorjev in kljub drugačnemu pristopu ustvarjata močan povezovalni element pri ustvarjanju celotne zgodbe. Oba ustvarjalca skozi lastno percepcijo ponujata do neke mere vpogled v svojo zasebnost, bodisi dobesedno, ko na fotografijah vstopamo v območje intimnega prostora, bodisi v prenesenem pomenu, ko skozi gibljive podobe potujemo po prostorih spomina. Tako ali drugače avtorja gledalca skozi ujete podobe vodita na svoje potovanje po času in prostoru, ki ima lahko fizične ali duhovne dimenzije, in mu na ta način dopuščata vstop v svoj intimni prostor spominov. Pri tem pripoved zmeraj ostaja nekoliko nedorečena in tako dopušča možnost različnih interpretacij.

Jože Šubic: Hiša vzhajajočega sonca / House of the rising sun Ambientalna postavitev objektov/skulptur (Media Nox, 18. 4. – 17. 5.)

S prostorsko postavitvijo »Hiša vzhajajočega sonca / House of the rising sun« v mariborski galeriji Media Nox, je akademski slikar Jože Šubic svoje umetniško ukvarjanje z objekti vodil naprej v smeri nam vsem tako ljube seksualnosti.

Devetnajst lesenih zabojčkov je bilo likovno domiselno obdelanih in opremljenih z vrsto (ne)uporabnih predmetov tako, da vsak tematiziral drugačno seksualno fantazijo. Produkcija je nastala na pobudo in povabilo festivala performativnih praks Performe 2012.

Brian Dettmer (Atlanta, ZDA) – IZBRANE KNJIŽNE SKULPTURE/SELECTED BOOK WORKS (Razstavišče Univerzitetne knjižnice Maribor, 20. 4. – 28. 5. 2012) Interdisciplinarni umetnik se je rodil leta 1974 v Chicagu, kjer je tudi opravil magisterij iz umetnosti na Columbia College. Že v času študija ga je zanimal odnos med tekstom in podobo ter večplastni sistem znakov. Pri svojem ustvarjanju že od vsega začetka uporablja tako lepilo kot tudi sofisticirane nože, pincete, skalpele in ostale kirurške pripomočke, s pomočjo katerih zareže v najrazličnejše starinske knjige. Pri tem ne dela nobene selekcije, saj se v njegovem naboru knjižnih del znajdejo tako medicinske enciklopedije kot tudi zgodovinski učbeniki, otroške slikanice, zemljepisni atlasi ter stenski zemljevidi. Umetnik ne ustvarja večplastne umetnine s pomočjo nanašanja materialov, temveč s pomočjo redukcije že obstoječe vsebine. Pri tem mu predstavlja vodilo psihoanalitična misel, da lahko nekaj tako zelo ljubiš, da to stvar tudi uničiš oz. pohabiš. In čeprav gre v bistvu za hendikepirane knjige oz. knjige, ki s svojo odprtostjo zrejo naravnost nazaj v gledalca, že prvi vtis pusti občutek Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 9

večplastne estetske umetnine, ki ji (ironično) nič ne manjka. Knjigam tako z dolbenjem, rezanjem in brušenjem simbolično dodaja nove semantične pomene, z njimi pa tudi nove alternativne interpretacije knjige, ki s pomočjo likovne »reciklaže« pridobiva podobo vizualne umetnine.

Brian Dettmer, ki zdaj živi v Atlanti, je Slovenijo obiskal prvič in pri tem postavil na ogled kar šestnajst knjižnih skulptur, ki so krasile Razstavišče Univerzitetne knjižnice v Mariboru med 20. 4. in 28. 5. 2012.

UMETNOST ZDAJ - STANJE DUHA: OGLEDALO(A) Razstava študentov Oddelka za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru / Artnox (Media Nox, 24. 5. – 22. 6.)

Razstava UMETNOST: ZDAJ – STANJE: DUHA je sodila v koncept projekta UMETNOST ZDAJ, s katerim so se mentorji študentov, profesorji Oddelka za likovno umetnost PF Maribor, aktivno vključevali v program Univerze v Mariboru v okviru projekta MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture. Razstava je predstavljala študentsko ustvarjalnost tistega trenutka, predvsem kot del učnega programa, ki je bil konceptualno usmerjen v najrazličnejše tehnologije in tematike, tako da je dajal mladim ustvarjalcem možnost kar najširšega vpogleda v izrazne možnosti tako sodobnih kot klasičnih medijev.

Mentor: dr. Janez Balažic Miroslav Cukovic: Mariborska mlečna cesta – žvečilne galaksiije (junij – oktober) Nekatere stvari imajo več življenj. Tako je lahko tudi z zvečilkami, ki prilepljene tičijo na pločnikih, cestah in trgih, skratka povsod tam, kjer jih izpljunejo ljudje. Število izpljunkov govori o gostoti ljudi, saj je znano, da jih vsaj ena tretjina uživa v tej sladki dobroti. Američan, Miroslav Cukovic, grafik po izobrazbi, ki že četrto leto živi v Mariboru in redno razstavlja v Sloveniji in v tujini, je v prežvečenih zvečilkah videl gradivo za svojo umetnost. Te drobne, a velikokrat nadležne odpadke, je uporabil v izvengalerijskem site-specific delu. Na tla prilepljene zvečilne gumije je prebarval s posebno belo barvo za cestne oznake, ki vsebuje male kristale, ki se ponoči svetijo.

Na izbranih 12. lokacijah v starem mestnem jedru Maribora so tako zažarele svetleče pike in poetično oko lahko v njih vidi izmišljene in naključne zvezdne galaksije.

Avtor projekta je projekt zaključil z izdajo knjige Mariborska mlečna cesta, kjer je natančneje predstavil ves proces nastajanja javne intervencije ter svoje videnje pločnika kot arheološkega najdišča.

Razstava na nogah Likovna akcija: Graz – Maribor (ulice in trgi v centru Maribora, 1. junij 2012) Projekt je bil prijateljski kulturni odgovor mesta Gradec, ki je že nosilo naziv Evropska prestolnica kulture (EPK) mestu Maribor, ki je nosilec naziva EPK v letošnjem letu.

Pripravili smo slavnostno povorko 50-tih avstrijskih umetnikov in umetnic, ki so prenašali svoja dela po centru Maribora ter jih tako predstavili mariborski javnosti.

Osnovni koncept Razstave na nogah v organizaciji Poklicne zveze likovnih umetnikov Avstrije in MKC Maribor je bil prenesti umetniška dela v javni prostor, kjer Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 10

jih v "slavnostni" povorki prenašajo ustvarjalci sami, saj lahko tako naključnim sprehajalcem predstavijo sebe in svoje delo, ne da bi jih silili v zaprte razstavne prostore. Povorko 50 avstrijskih umetnic in umetnikov, ki se je pričela na Maistrovem trgu pred I. gimnazijo in se zaključila s slovesnostjo na Židovskem trgu pred Galerijo Media Nox, so spremljali kabaretist in glasbenika na akustičnih instrumentih, tako da je dobil celoten dogodek hkratni značaj happeninga, performansa in kulturne proslave v znamenju EPK, čeprav brez pokroviteljstva.

USTVARJALNOST SKOZI OČI TEMNICE / RADIACIJE Nastja Kotnik / Valeska Rimele / Artnox (Media Nox, 22. 8. – 5. 9.)

Svojevrstna dvojna razstava je bila posvečena ČB fotografiji v izrazito samosvojih interpretacijah Nastje Kotnik in Valeske Rimele, neobičajna pa je bila tudi postavitev, saj sta obe umetnici hkrati nastopali v obeh razstavnih prostorih v smislu dialoga med človeško figuro in abstraktnimi kompozicijami iz narave. Nastja Kotnik, diplomantka Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, smer Grafične in interaktivne komunikacije, se posveča klasični tehniki tekoče srebro halogenidne emulzije pri razvijanju ČB fotografij na steklo, s posebnostjo platna kot alternativnega nosilca, kar je bil tudi predmet njene diplomske naloge. Srednješolka Valeska Rimele se že od malih nog ukvarja s ČB fotografijo, pri čemer njen globji interes nakazuje pot v nadaljnje strokovno izobraževanje v začrtani smeri.

Razstava MKC Črke (Media Nox, 7. – 14. 9.)

V galeriji Media Nox smo organizirali razstavo avtorskih knjig Lucije Smodiš ter ročno izdelanih knjig udeležencev Male šole literature na Pohorju, ki je bila organizirana poleti leta 2012 v okviru MKC Črke. Na ogled je bila tudi razstava verižne poezije.

Sodelujejo avtorji: Miša Gams, Jan Šmarčan, Gregor Lozar, Nino Flisar, Sabinca Hvastija, Mateja J. Hočevar, Tomo Podstenšek, Marko Radosavljević, Tomislav Kiš, Vesna Spreitzer, Petra Kolmančič, Breda Rakuša Slavinec, Mojca Alešovec, Zdravko Kokanović, Peter Andrej, Elvis Berljak, Goran Č. Potočnik, Milan Novak, Primož Oberžan, Maja Kolmanič, Rok Vilčnik, Lucija Smodiš.

Miha Cojhter: Oriplayground (Media Nox, 26. 9. – 26. 10.)

Na razstavi v Media Noxu je umetnik Miha Cojhter, ki študira umetnost v Avstriji, predstavil izbor svojih morda najbolj prepoznavnih objektov oziroma instalacij z naslovom Oriplayground, izdelanih skoraj v celoti iz papirja v tehniki origami.

Tradicionalna japonska tehnika zgibanja papirja, ki izvira iz 17. stoletja, sovpadajoč z dinastijo Edo, imenovana origami (zguban papir), ne potrebuje rezanja ali lepljenja (to je kirigami), temelji pa na oblikovanju plastičnih objektov iz ravnega, praviloma pravokotnega papirja izključno s prepogibanjem. Tukaj najdemo paralele s Cojhterjevo idejo izdelave kompleksnih ambientalnih interaktivnih instalacij, ki jih lahko označimo kot "robotizirane prizore iz narave", s prevladujočo uporabo tehnike origamija in kirigamija s praviloma neposlikanim belim papirjem, čeravno lahko najdemo tudi objekte v plastiki (npr. "planetarne" sfere), posušen in pobeljen Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 11

drevešček ter električne naprave za interaktivno vključevanje raznih aktivnosti preko stikal, kot so premikanje kril, prižiganje lučk ali povzročanje naravnih zvokov, npr. čričkov ali žab.

Katarina Muller, Anja Rodović, Katja Špiler in Dan Adlešič: KEEP YOURSELF BUSY / Artnox (Media Nox, 6. 11. – 20. 11.)

Na razstavi v Galeriji Media Nox so se v okviru Cikla mladih umetnikov ARTNOX predstavili štirje študentje prve generacije smeri Unikatno oblikovanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani: Dan Adlešič, Katarina Müller, Anja Radović, Katja Špiler. Mladi razstavljalci so uporabljali pri svojih keramičnih reliefih in skulpturah, tudi v obliki asemblažev (Špiler) in instalacij (Radović), različne materiale, najdene predmete (Müller), upoštevajoč poleg ročnih spretnosti tudi možnosti sodobnih digitalnih medijev (Adlešič). Razstavi je posredovala dodatno izkustveno dimenzijo sinergijska postavitev likovnih del, zaokrožajoč celostno podobo skupinske razstave Keep Yourself Busy.

Video: performa 2012 Selektor letošnje video:performe, izvedene v okviru festivala Performa, Marko Brumen je izbral šest video del, v sklopu video:performe pa smo ob otvoritvi projekcij v sodelovanju s festivalom Drugajanje in projektom Global City – Local City (Bunker) pripravili tudi pogovor o angažirani umetnosti z britansko umetnico Tanio El Khoury. Vodil jo je publicist, kritik in gledališki režiser Rok Vevar.

Program video:performe Antonio Kiselić Ledinsky (Hrvaška): Delo video javne intervencije v nakupovalnem centru Tower, 2011 Selma Banich (Hrvaška): Ženska (32) razlaga Lizbonsko pogodbo video performansa (iz serije Nenavadna dela), 2012 Selma Banich (Hrvaška): Hrvaška narodna predaja video javne akcije, 2011 Boris Kadin (Hrvaška): Jaz sem terrorist. Pomagajte mi, prosim video javnega performansa, 2012 Daniel Franke in Cedric Kiefer (Nemčija) : Neimenovana zvokoskulptura računalniško generirana animacija, produkcija onformative.com in chopchop.ch, 2012 Tania El Khoury (Velika Britanija): Če me boš usmerjal, se boš mogoče počutil bolje video performansa, 2012

Projekt Mladi kustosi – Razstava 2 x 19 Razstava Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (Media Nox, Dekanat FF, 5. 12. 2012 – 5. 1. 2013) Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 12

V študijskem letu 2011/2012 so študentje tretjega letnika umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru pod mentorstvom prof. Marjete Ciglenečki v okviru predmeta Praktično usposabljanje v Galeriji Media Nox in v razstavišču Filozofske fakultete pripravili razstavo, katere krovna vsebina so bili umetniški uspehi nekdanjih študentov mariborske likovne pedagogike. Uspeh lanskega projekta je narekoval, da ga nadgradimo tudi v študijskem letu 2012/2013. Spisek uspešnih študentov mariborske likovne pedagogike, ki so se uveljavili kot prodorni umetniki, z lansko razstavo ni bil v celoti izkoriščen. Presodili so, da umetnostnozgodovinsko raziskavo o pomenu mariborskega visokega šolstva na polju umetnosti tako rekoč dolžni pripeljati do smiselnega zaključka; preprosto niso želeli ostati na pol poti. Tudi z letošnjo razstavo niso izčrpali celotnega seznama imen, s katerimi se Univerza v Mariboru lahko upravičeno ponaša in jih zapiše med svoje reference. Ko seštejemo obe razstavi in ko postavimo oba razstavna kataloga drug ob drugega, se pokaže, v kolikšnem obilju je bila in je tudi zdaj umetnost prisotna na mariborski Univerzi.

V tokratni razstavi je 19 študentov, bodičih kustosov, ponovno izbralo vsak enega ustvarjalca, ki je končal študij na Pedagoški fakulteti in v obeh razstaviščih so postavili na ogled po eno delo vsakega izmed njih.

1.1.2. KULTURNI INKUBATOR V letu 2012 smo nadaljevali izvedbo produkcij projektov, ki smo jih izvedli v okviru Evropske prestolnice kulture .

Izvedli smo mednarodno sodelovanje in gostovanje, in sicer s projektom Muzej robotov, razstava v beneški galeriji A+A, sodelovanje UGM, skupinska razstava slovenskih ustvarjalcev robotov. Razstavo je obiskalo več kot 2500 obiskovalcev, kar je vsekakor izjemen uspeh. Gostovanje smo izvedli, čeprav ga nismo načrtovali. Odzvali smo se povabilu in pripravili resnično izjemno predstavitev v Benetkah.

Video večerje, projekcije in večerja za obiskovalce V letu 2012 smo program Video večerje razširili z gostovanji v: Ljubljani (2x), Boštjan Čadež – Fšk v Ljudmili, izbor projekcij v Vžigalici Celju. Za izbor projekcij in njihovo vodenje je tudi v letu 2012 skrbela Aleksandra Saška Gruden.

Beležili smo 173 obiskovalcev, kar je za intimne predstavitve in video večerje izjemen uspeh.

Produkcija 3d računalniških projektov S projektom smo spodbudili in razvijamo nove produkcije internetne platforme za mreženi online performans ter razvoj 3d in VR lutkovnega gledališča. Nastali projekti vključujejo več medijev hkrati in omogočajo aktivno udeležbo uporabnikov/gledalcev.

Ustvarjamo bazno infrastrukturo avtorjem, ki jih zanima ustvarjanje na področju kibernetičnega gledališča, kakor tudi spodbujanje zanimanja za gledališče v tehnološkem okolju pri uporabnikih gledalcih.

Produkcija zajema ustvarjanje novih del, ki so 3d »kod da« lutkovne predstave Izvršitelj volje gospodove, Pavlihovi dolgovi in 3d interaktivni literarni projekt PUNCTUM TEMPORIS. Začetek produkcije se je pričel v januarju 2011, predstavitve Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 13

projekta in sodelovanja smo izvajali v času do oktobra, razvoj ter posamezne projekcije. Produkcijo smo izvajali sami in v sodelovanju MMC Ljudmila, ki je partner projekta. Delo na produkcijah je zajemalo izbor in pripravo vsebin, uporabo in razvoj programskih in tehnoloških orodji, ki so vsebovala 3d oblikovanje in animacijo, mrežne projekte in orodja za izdelavo računalniških iger.

S projektom smo in razvijamo digitalno okolje za preseganje in prestopanje običajnih galerijskih ali gledaliških prostorov, nove medije in programska orodja uporabljamo za konstrukcijo novih izraznih možnosti znotraj digitalnih in virtualnih prostorov. To dosegamo z oblikovanjem in vizualizacijo 3d modelov in prostora. Projekt tako zajema 3d modeliranje in animacijo. Ta je reducirana in posnema gibanje lutk, zato je bližje dojemanju gledališča kot pa risanki. V svojem osnovnem delu so to projekcije, ki jih gledalec gleda z 3d očali ali vrml vmestniki. V razširjeni obliki so 3d objekti posredovani na internet, kar uporabniku omogoča njemu lastno ustvarjanje z njegovo novo podajanje zgodbe in sinhronizacijo. Še posebaj želimo izpostaviti spremenjeni položaj gledalca, ki se v kibernetičnem gledališču spremeni v uporabnika ali v igralca.

Multimedijske vsebine, dostopne v on-line odnosih, konstituirajo novo uporabo umetnosti kot hibridnega gledalca-poslušalca-igralca, ki mora tekoče preklapljati med različnimi zaznavnimi oblikami in konceptualnimi shemami. Sodelovanje zahteva kompleksno aktivnost, ob tem pa omogoča vključenost, možnost vplivanja in večjo razumevanje dogajanja. Z uporabo programskih okolji in vključevanjem v različne tehnike računalniških iger, še posebej mrežnih iger, naš projekt pridobi razširjeno pojavnost. To pomeni tehnološko in ob tem tudi razširjene možnosti pri prikazovanju in posredovanju teh tovrstnih projektov.

Predavanja in predstavitve s področji 3d tiskanja V letu 2012 smo uspeli s pomočjo sredstev ustanoviteljice nabaviti 3d tiskalnik, kar za programe v Kulturnem inkubatorju pomeni neko novo dimenzijo. V ta namen smo pripravili kar nekaj delavnic na temo 3d tiskanja, katerih gostje so bili: Vojko Pogačar Ljudmila, Luka Frelih Robertina Šebjanič Igor Križanovski Ortotip V okviru festivala MFRU smo pripravili delavnico 3d ustvarjanja s skenerjem in 3d tiskom.

Petdnevna delavnica je udeležencem omogočila vpogled in možnosti uporabe 3d dodajalnih tehnologij. Namen delavnice je bil seznanjanje za možne uporabe opreme, ki je nameščena v Kulturnem Inkibatorju. Udeležencev delavnice je bilo 21.

Enodnevna delavnica uporabe 3d programa Blender, ki smo jo pripravili v sodelovanju z gostom Igorjem Križanovskim. Delavnice se je udeležilo 6 udeležencev.

Delavnica izdelave video stabilizatorja v sodelovanju z gostom Robičem. Delavnice so se udeležili 4 udeleženci.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Kristijanom

Stran 14

Program Odprti video studijo je redna dejavnost, ki uporabnikom omogoča ustvarjalno uporabo video snemalne in računalniške montažne opreme. Program je središčen na omogočanje avtorske ali videoumetniške produkcije. Ob tem pa poteka še dokumentarno video arhiviranje. V letu 2012 smo sodelovali pri projektih Aleksandre Saške Gruden, Kristijan Robič, Soba za goste, (2x, program gostujočih umetnikov v Mariboru) pri projektih razstav v UGM (2x – enkrat z obdelavo video gradiv, drugič mentorsko in z opremo) V okviru programa smo pripravili tudi kar nekaj predavanj: Subkulture 10 - Mladi 2010 , na katerem je bilo 23 slušateljev.

Karavana varne uporabe kemije, na katerem je bilo prisotnih 26 slušateljev.

Teden japonske kulture v Mariboru, predavanje in razstava Kimono, na katerem je bilo 21 slušateljev.

Ekonomski sistemi in revščina, ki je pritegnilo 17 slušateljev.

Niz treh predavanj Primož Oberžan , ki ga je prišlo poslušat 17 slušateljev.

Niz predavanj Filozofija svobode, na katerih smo gostili pomembne goste, in sicer: Vesna Vuk Godina, Andrej Fištravec, Mojca Ramšak Aleš Maver, Andrej Hozjan, Branko Gerlič, Ajaž Jelenko, Milan Djaković Projekt nanoUmetnost V tretjem letu izvajanja projekta nanoUmetnost so bile naše aktivnosti usmerjene v omogočanje izvedbe produkcije novih del.

Sodelujoči umetniki razvijajo projekte, ki bodo realizirani s pomočjo partnerjev v podjetju Nanotul d.o.o.. Povezovanju umetnosti in nano tehnologije so naklonjeni v Institutu Jozef Stefan. Raziskovalci in strokovnjaki s področji nano tehnologij so upodobili vrsto nano delcev, ki so jih dodatno barvno uredili in jim tako dodali večjo estetsko prepoznavnost. Rezultat teh njihovih prizadevanj je vrsta upodobitev, ki jih so predstavili na razstavah NanoArt. V sklopu projekta nanoUmetnost, razvijamo programe, ki so naravnani na samo uporabo nano delcev. Cilj je izdelati kip v nano materialu. Umetniki so bili k pripravi produkcije povabljeni in so predlagali projekte za izvedbo. Skupno vsem projektom je da so umetniške intervencije v nano področje. Predlagani projekti so intervencije v mikroskopsko vidno območje in površine, biološke intervencije, slike, posnete z različnimi elektronskimi mikroskopi, ki so potem umetniško obdelane.

Jiri Kočica in Zoran Srdič sta pripravila delo, ki delujeta na nano površinah in se vsebinski navezuje na zgodovinske povezave umetnosti in političnih sistemov, Polona Tratnik razvija projekt v povezavi medicinske raziskave matičnih celic in umetnosti.

S ciljem večje prepoznavnosti in seznanjanja javnosti z našim projektom nanoUmetnosti smo izvedli vrsto predavanj, predstavitev in projekcij. Predstavitve smo razširili še z predavanji o nano tehnologiji; prof.dr. Danijel Rebolj, Kolektiv BridA, Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 15

dr. Maja Remškar in tako opozorili na obetavne nove tehnologije, ob tem pa tudi opozarjali na možne zlorabe ali težave, ki jih lahko povzročijo. Drugi del je zajemal predstavitve umetniških del, ki so v nastajanju; Jirži Koćica, Zoran Srdič Janežič. S predstavitvami smo opozorili na uporabnost novih tehnologi in možnosti umetniških izražanj.

Pripravili smo Informativno postavitev, dokumentarno in predstavitveno razstavo o poteku projekta, nano tehnologijah in nano umetnosti.

Las in Vitro, video instalacija projekta Polone Tratnik, uvodno predavanje Ajda Marič strokovna sodelavka pri izvedbi projekta.

Kaplja v horizontu, produkcija projekta in predstavitev, Jirži Kočica, Zoran Srdić Program hiperFasada Osnova programa je projekt hiperFasada, ki je prva redno delujoča javna površina z programom razstav. Projekt Ustvarjanje hiper fasade peljemo v programsko zasnovo ustvarjanja novih javnih površin za sodobno umetnost. Zasnovali smo redni program javnih uličnih postavitev in tako želimo omogočili popolnoma drugačne pristope k postavitvi razstav in produkcije novih intermedijskih del. Ustvarjamo hiperpovršino, v smislu hibrida umetnikovega dela, arhitekture, javne intervencije in informacije, ki nagovarjala naključne mimoidoče in mimo vozeče po zelo prometni Koroški ulici v Mariboru. Hiper površina ponuja novi pogled na staro fasado, ki tako postaja dinamični akcent urbanega prostora. Enostavna betonska fasada in izložbeno okno postanejo podlaga za slike, svetlobne podobe in gibajoče slike. Površina fasade dobiva lastno globino, dogajanje in vsebino. Postane del umetniških prizadevanj, je na ulico razširjena galerija in s svojo sporočilnostjo vabi mimoidoče za udeležbo pri kulturnih dogodkih. V letu 2012 smo gostili Roka Vilčnika z delom Pesem v izložbi in Simono Šuc z delom Zeleni tunel.

V KI sodelujemo tudi pri izvedbah programov: Festival Romske kulture, organizacija ZULK, Video projekcije festival Harmonika, organizacija Subkulturni azil, Srečevanja ljubiteljev japonske kulture.

Programa žal nismo izvedli v celoti, saj prostor Kulturni inkubator ni v popolnosti zaživel kot regionalni multimedijski center, ker žal nismo bili izbrani na razpisu.

Prav tako nismo izvajali transmedialne in hipermedijske zgodbe, saj je eden izmed ključnih izbranih avtorjev zaradi bolezni v zadnjem hipu odpovedal sodelovanje, projekti, ki smo jih izvajali v okviru EPK pa so bili v raziskovalnem delu tako obsežni, da zaradi pomanjkanja kadra nismo mogli izvesti transmedialnih in hipermedijske zgodbe, prav tako pa se nam je zdela izjemna priložnost gostovanje v Benetkah, in zato je bila naša energija usmerjena v ta projekt, ki smo ga izvedli več kot uspešno, pa čeprav nenačrtovano..Za projekt kibernetičnega gledališča, ki smo ga načrtovali so bili razveljavljeni razpisi na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

Vse izpadle projekte bomo izvedli v letu 2013Torej, lahko ocenimo, da je bilo Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 16

programsko poslovanje Kulturnega inkubatorja v skladu z letnim delovnim načrtom tako na kvalitativni kot tudi vsebinski ravni.

2.1.3. MEDNARODNI FESTIVAL RAČUNALNIŠKIH UMETNOSTI MFRU Mednarodni festival računalniške umetnosti 2012 je s svojo letošnjo izdajo postal polnoleten. Njegov razvoj je v letu 2012, ko je Maribor postal Evropska prestolnica kulture, kulminiral v posebnem programu. Gostil je namreč mednarodno izredno prepoznavno zasedbo iz Japonske. Tako je mestu, regiji, državi in temu delu Evrope ponudil vrhunske izvajalce in predstavnike tovrstnega umetniškega področja.

Prepoznavnost festivala je bila v letu mariborskega evropskega kulturnega prestolovanja večja, obisk pa so dopolnili eminentni gostje.

Priprave na festival MFRU so potekale vse od spomladanskih mesecev. Stopili smo v kontakt z japonskimi selektorji in umetniki, prav tako smo povabili priznane srbske in slovenske umetnike, goste, predavatelje in selektorje. Letošnji festival je prinesel tudi novo spletno stran, ki je bila idejno povezana z osnovno temo festivala Ja tvoi sluga, Ja tvoi rabotnik. Vzpostavili smo kontakte s sponzorji ter pripravili promocijske aktivnosti za festival. Poskrbeli smo za nastanitve festivalskih gostov in njihov prevoz v Maribor, rezervirali in pripravili festivalska prizorišča.

Robotika je bila osnovna tema in rdeča nit letošnjega festivala. Program festivala je sestavljalo več sklopov: - AV nastopi v živo slovenskih in tujih umetnikov (Open Reel Ensemble, Atsuhiro Ito, Valve/Membrance in ostali uveljavljeni tuji in slovenski performerji), - razstava Ja tvoi sluga, Ja tvoi rabotnik, - Umetnik – drugačen vidik (pogovori z nastopajočimi), - delavnica Večrazsežnostna 3D, VJ delavnica in Tagtool delavnica, - mobilne predstavitve festivala (Murska Sobota, Novo mesto, Velenje, Maribor), - intervencije v javni prostor in - predstavitev albuma Equilibrium hrvaške umetnice Yannah Valdevit.

Podrobnejši pregled izvedenih aktivnosti: datum 2.10.2012

programska aktivnosti AV nastop v živo

Open Reel Ensemble Kratek opis: Ei Wada, Kimitoshi Sato, Takumi Namba in Masaru Zoshida so osnovali projekt, ki je v glasbeni instrument združil starinske

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 17

Razstava (med 2.-13.10.2012)

magnetofone “kolut-na-kolut” in sodobno računalniško tehnologijo. Med nastopi delajo posnetke v živo, jih kombinirajo z zvoki in nato z nadaljnjo ročno in digitalno manipulacijo vrtenja kolutov ustvarjajo fascinantno zvočno konstrukcijo.

Ja tvoi sluga, Ja tvoi rabotnik Kratek opis: Vsi trije projekti (iSmoke 2, Aktivisti, Senseless Drawing Bot), ki so bili predstavljeni na razstavi, so le korak od tega, da bi bili device art. Vsi projekti so stopali po meji dovoljenega: prvi je risal grafite, drugi protestiral, tretji pa kadil v javnih prostorih in kršil omejujoči zakon.

Umetnik - drugačen vidik: pogovor z umetnikoma So Kanno in Takahiro Yamaguchi Ja tvoi sluga, Ja tvoi rabotnik

3.10.2012

Artist talk

4.10.2012

Razstava (med 2.-13.10.2012) Večdnevna Večrazsežnostna 3D - Prvi del produkcijske delavnice uporabe dodajalnih tehnologij in delavnica 3D računalniškega ustvarjanja (4.-5.10.2012) Kratek opis: V večdnevni delavnici so udeleženci uporabljali in izdelovali gradiva 3D modeliranja od zasnove do upodobitve.

Potek delavnice: - 3D modeliranje - uporaba 3D laserskega čitalca - priprava modela in uporaba različnih 3D programov - 3D tiskanje.

Na delavnici so bili tudi predstavljeni: - Blender – brezplačno in odprto kodno 3D orodje - Ljudmila – uporaba 3D tiskalnika v multimedijskem centru - Robertina Šebjanič in Luka Frelih – predstavitev 3D projekta - Otrotip – predstavitev natečaja za mlade oblikovalce - Univerza v Mariboru – študentski projekti.

Ja tvoi sluga, Ja tvoi rabotnik

5.10.2012

Razstava (med 2.-13.10.2012) AV nastop v živo JUNEsHELEN

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 18

AV nastop v živo

Večdnevna delavnica (4.-5.10.2012) Artist talk

6.10.2012

Kratek opis: Zvočni performans Nine Šardi, ki je leta 2011 je osnovala svoj glasbeni projekt, imenovan JUNEsHELEN. Giblje se med žanri elektronske in eksperimentalne glasbe, kombinirane z njenimi vokali, in jih raziskuje.

Sweet Susie & Manni: CONTACT Kratek opis: CONTACT je glasbeni projekt dveh dunajskih elektronskih glasbenikov, producentov, zvočnih umetnikov, DJ-jev in kustosov, Mannija Montane in Susie Rogenhoher alias DJ Sweet Susie. Glasbeniki najrazličnejših žanrov iz vsega sveta so vabljeni na posebna snemanja, da pustijo svoje osebne zvočne vtise. Pridobljeni material v vsej njegovi raznovrstnosti, od duba do tehnoidne elektronike, nato obdelata kot del glasbenega kalejdoskopa, ki služi kot osnovni okvir kompozicije, na katero Manni Montana in Sweet Susie v živo improvizirata na odru.

Večrazsežnostna 3D - Prvi del produkcijske delavnice uporabe dodajalnih tehnologij in 3D računalniškega ustvarjanja Umetnik - drugačen vidik: pogovor z umetniki: Nina Šardi, Sweet Susie in Manni Montana Ja tvoi sluga, Ja tvoi rabotnik

Razstava (med 2.-13.10.2012) AV nastop v živo , ZVO.ČI.TI. predavanje in predstavitev Kratek opis: Zbirka ZVO.ČI.TI. / so.und.ing je zbirka podcastov slovenskih zvočnih avtorjev, skladateljev elektro-akustičnih, eksperimentalnih, algoritmičnih, elektronskih, improviziranih, komponiranih del. Namen projekta je povezati in izpostaviti slovenske avtorje, ki ustvarjajo v polju sodobne glasbe na glasbeno-scenskem, zvočnem, intermedijskem, performativnem, medmrežnem. Večina avtorjev se aktivno spogleduje z raziskovalnim odnosom do glasbe, z zvočno prezenco, vlogo in interakcijo fenomena zvoka z drugimi oblikami in področji sodobne umetniške prakse.

Avtorji, ki so se predstavili: Vasja Progar, Irena Tomažin, Marko Batista.

Razstava Ja tvoi sluga, Ja tvoi rabotnik

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 19

7.10.2012 8.10.2012

(med 2.-13.10.2012) Razstava (med 2.-13.10.2012) Večdnevna delavnica (8.-10.10.2012) Večdnevna delavnica (8.-13.10.2012)

Artist talk

Ja tvoi sluga, Ja tvoi rabotnik Večrazsežnostna 3D - Drugi del produkcijske delavnice uporabe dodajalnih tehnologij in 3D računalniškega ustvarjanja VJ delavnica Kratek opis: Delavnica je bila namenjena vsem tistim, ki so se z VJ-ingom srečali prvič.

Potek delavnice: - spoznavanje Flasha in Sketchupa ter vidžejskega orodja Resolume, seznanitev z vidžejskim orodjem Modul8 in vaje z MIDI napravo - ustvarjanje v Flashu in Sketchupu ter montaža ustvarjenih videov v Movie Makerju in Premiere - ustvarjanje v Flashu in Sketchupu ter dodatno urjenje v Resolume v navezi z MIDI Udeleženci so imeli možnost nastopa na zaključnem dogodku Mednarodnega festivala računalniških umetnosti.

Umetnik - drugačen vidik - predavanje in predstavitev projekta Interactivos?: Zastarele tehnologije prihodnosti Kratek opis: Interactivos? je projekt, ki je združil umetniški atelje z raziskovalnim laboratorijem na Ljudmili. Vključeval je šest projektov izbranih na javnem pozivu, ki so na novo osmišljali zastarele tehnologije ter razvijali strategije za dolgoročno in trajnostno uporabo tehnologij v prihodnjih desetletjih v duhu skupinskega razvijanja prototipov.

Ja tvoi sluga, Ja tvoi rabotnik

9.10.2012

Razstava (med 2.-13.10.2012) Večrazsežnostno 3D - Drugi del produkcijske Večdnevna delavnice uporabe dodajalnih tehnologij in 3D delavnica računalniškega (8.-10.10.2012) Večdnevna delavnica (8.-13.10.2012) Mobilna predstavitev

VJ delavnica Mobilne predstavitve MFRU 2012 Kratek opis: Mobilne predstavitve letos že tretjič zapored

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 20

predstavljajo dela mladih avtorjev iz partnerskih mest Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. Tokrat so bila usmerja v prikaz produkcije videa, animacije in filma.

Predstavljalo se je pet uveljavljajočih avtorjev, ki raziskujejo širine digitalne računalniške tehnologije in novih medijev, ob tem pa jih vsebinsko zanimajo različni aspekti medosebnih odnosov in vsakdanjega življenja. V svojih projektih združujejo intimne zgodbe posameznikov, po drugi strani pa se spogledujejo s humornimi in zabavnimi vsebinami iz vsakdana. Načrtovali smo tudi mobilne predstavitve v ostalih mestih, ki pa jih žal nismo izvedli, saj so se avtorji predstavljali v Mariboru. Glede na pomembnost širjenja in mreženja med slovenskimi mesti načrtujemo mobilne predstavitve v letu 2013.

Avtorji, ki so se predstavljali: Matej Kolmanko, Đasper i Đons, Gregor Balog, Miha Šubic in Gaja L. Kutnjak.

Ja tvoi sluga, Ja tvoi rabotnik

10.10.2012

Razstava (med 2.-13.10.2012) Predstavitev 17. študentski natečaj animacij Computer Graphics – predstavitev nagrajenih del

Večdnevna delavnica (8.-10.10.2012)

11.10.2012

Kratek opis: Društvo za računalniško grafiko (CG-ARTS) že od leta 1995 izvaja »Študentski natečaj CG«, namenjen spodbujanju kreativnosti študentov na področju računalniške grafike.

Danes je natečaj odprt za številne oblike izražanja, od interaktivnih umetniških del, produktov, animacij, digitalnih fotografij in podobno.

Večrazsežnostno 3D - Drugi del produkcijske delavnice uporabe dodajalnih tehnologij in 3D računalniškega

Večdnevna VJ delavnica delavnica (8.-13.10.2012) Razstava Ja tvoi sluga, Ja tvoi rabotnik (med 2.-13.10.2012) AV nastop v živo Valve/Membrance Kratek opis: Valve/Membrance, pri katerem sodelujejo Keisuke Oki, Minoru Sato in ASUNA, je eksperimentalni projekt zvočne umetnosti, ki

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 21

AV nastop v živo

se ukvarja z omrežjem. S pomočjo zračnega pretoka ustvarjajo material in/ali elektro omrežje. Vsi inštrumenti so povezani s cevmi, kar omogoča akumulacijo zračnega pretoka in dvig zračnega tlaka.

Atsuhiro Ito Kratek opis: S kariero vizualnega umetnika je začel v poznih osemdesetih, leta 1998 pa je začel predstavljati svoje zvočne performanse na umetniških razstavah po vsem svetu.

Fluorescentno razsvetljavo, ki je obenem element njegovih umetniških instalacij, je uporabil pri izdelavi izvirne glasbene naprave imenovane »optron«. Inštrument nenehno izboljšuje, do zvoka in glasbe pa ima odnos, ki temelji na perspektivi sodobne umetnosti.

Poleg solo razstav in performansov Ito aktivno sodeluje tudi v številnih glasbenih zasedbah, od rock do džez skupin, v zvočnih predstavah in s plesalci.

VJ delavnica

12.10.2012

Večdnevna delavnica (8.-13.10.2012) Razstava Ja tvoi sluga, Ja tvoi rabotnik (med 2.-13.10.2012) AV nastop v živo Dis-Patch Showcase / Beograd Visonics

Večdnevna delavnica (8.-13.10.2012) Večdnevna delavnica (12.-13.10.2012)

Kratek opis: Posebni program je po naročilu MFRU pripravil Relja Bobić iz Dis-patch kolektiva, ki predstavljajo ene najbolj zanimivih srbskih avdio-vizualnih projektov. Zvrstili so se koncerti, performansi v živo, predavanja umetnikov, mini delavnice, digitalno slikanje v živo.

Sodelujoči avtorji: Jan Nemeček, Rastko, Haritmia, Pavle Popov, EmaEmaEma, Fat Kid Beny in George Michae LJackson.

VJ delavnica Tagtool Kratek opis: Tagtool je performativni vizualni instrument, ki se ga uporablja tako na odru kot na ulici.

Služi kot VJ orodje, kot kreativna video igra ali kot intuitiven način ustvarjanja animacije. S

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 22

Artist talk

13.10.2012

sistemom skupno upravljata umetnik, ki riše slike, in animator, ki z igralnim ploščkom v umetnino vnaša gibanje. Stvaritev lahko tako dosega skoraj neomejeno umetniško kompleksnost s preprostimi navodili za upravljanje.

Projekt koordinira OMA International.

Predavanje - Modularni sintetizator, predavatelj: Rastko Lazić Ja tvoi sluga, Ja tvoi rabotnik

Razstava (med 2.-13.10.2012) AV nastop v živo Srečno naključje v japonskem digitalnem / električnem izrazu

AV nastop v živo Večdnevna delavnica (8.-13.10.2012) Večdnevna delavnica (12.-13.10.2012) Artist talk Razstava (med 2.-13.10.2012)

Izvajalci: The Breadboard Band, Exonemo, Suzueri in Satoru HIGA Yannah Valdevit: Equilibrium VJ delavnica Tagtool Umetnik - drugačen vidik: pogovor z umetniki Katsuhiko Harada, Shosei Oishi, Eriko Suzuki, Satoru Higa, Kensuke Sembo Ja tvoi sluga, Ja tvoi rabotnik

Vsebine, predstavljene in izvedene na 18. festivalu MFRU, so ogromno prispevale in prispevajo h krepitvi ponudbe na tem področju umetnosti in ustvarjajo širšo podlago za razvoj intermedijske umetnosti in produkcije. Pritegnejo vedno številčnejšo publiko in znova obujajo v življenje nove mestne prostore. Različni in inovativni pristopi k intermedijski in računalniški umetnosti so podkrepljeni s teoretičnim razmislekom in akademsko-raziskovalnim pristopom o današnjih fenomenih in razširjenih rabah naprav, ki nas obkrožajo. Festivalska kombinacija regionalnih, nacionalnih in internacionalnih gostov/umetnikov s svojim kontinuiranim delovanje v Maribor in tudi širšo regijo prinaša kompetentno, žanrsko pestro in dolgoročno naravnano vsebino.

Festivala se je udeležilo okoli 1.235 obiskovalcev.

2.1.4. FESTIVAL PERFORMA V letu, ko Maribor nosi naziv Evropska prestolnica kulture, je festival Performa izjemoma potekal v dveh delih. V prvi polovici leta smo veliko ustvarjalne energije vložili v izpeljavo dveh vrhunskih dolgoročno-zastavljenih umetniških dogodkov: performativne razstave Jožeta Šubica v galeriji Media Nox z naslovom Hiša vzhajajočega sonca/House of the Rising Sun, ki je bila na ogled aprila in maja in Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 23

uličnega performansa Intelektualne kurbe, v sklopu katerega je bila med 25. majem in 30. avgustom na Poštni ulici v Mariboru ustanovljena četrt Red Light District, na kateri so mlade intelektualke in intelektualci mimoidočim prodajali svoje intelektualne usluge.

V ospredju 17. Performe smo postavili meje med javnim in zasebnim, med zunaj in znotraj, med tradicijo in inovacijo oz. tisto nevidno črto, ločnico ali link, ki te pole ločuje in/ali povezuje. Na jesenskih dogodkih so tako različni umetniki in sodelujočimi na različne načine sodelovali pri (re)artikulaciji teh meja. V programu festivala je sodelovalo skupaj 60 umetnikov različnih profilov.

Konec novembra smo izvedli dve že ustaljeni vsebini Performe –četrti mini festival video:performa (ki je z leti postala del ustaljenega programa Performe, predstavlja pa avtorske video projekte, ambientalne video instalacije ter video performanse), ki pa ga žal zaradi težav z pravočasno prispelostjo video materiala nismo mogli izvesti v celoti in ga bomo izvedli v okviru festivala v letu 2013.

Nadaljevala se je tudi serija performans predavanj lanskoletne novosti v programu Performe, na povabilo Mihe Horvata (son:DA) in Katarine Stegnar bodo na mariborskem železniškem kolodvoru nastopili štirje umetniki iz različnih področij umetniškega ustvarjanja Tomaž Grom, Mark Požlep, Jure Novak in Leja Jurišič, ki bodo reinterpretirali dela drug drugega, predstavili pa bomo tudi Malo garažno knjigo z reportažami lanskoletnih performans predavanj, umetniki, katerih nastope smo prav tako načrtovali in jih zaradi pomanjkanja sredstev koproducenta (son:DA) nismo mogli izvesti. Z nami bodo v okviru Performe sodelovali v letu 2013.

Posebno zanimanje osrednjega dela programa jesenske Performe je veljalo performativnemu v literaturi, s performansi so se predstavili: Rok Vilčnik in Primož Oberžan v avdiovizualnem rekvijemu Impulz, Vesna Spreitzer in Andrej Hrvatin v literarno-zvočnem performansu Razvezana tišina, Miša Gams v multimedijskem performansu Moje meso je tvoje meso in Jan Šmarčan ter IAL-irrigator : (vs.) :b.a.N.g. v multimedijskem performansu Tebi.

Kot zaključek performansa Intelektualne kurbe pa smo pripravili tudi predstavitev zbornika Intelektualne kurbe in projekcijo dokumentarca IQ kurbanje, ki je nastal v produkciji programskega sklopa Življenje na dotik Zavoda Maribor 2012 – Evropska prestolnica kulture.

Kot zaključno ugotovitev o festivalu Performa lahko rečemo takole: Performa je v letu 2012 prekosila samo sebe. Program smo sicer izpeljali v skladu z načrtom, vendar nismo pričakovali, da bo imel tako velik odmev v javnosti, ne zgolj domači ampak tudi tuji. Kvalitativno smo torej festival presegli od načrtovanega, prav tako je bilo število obiskovalcev posameznih dogodkov izjemno. Torej, festival izpeljan več kot nepričakovano odlično.

2.1.5. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 24

Poleg osrednjega programa, v katerem so sodelovale skoraj vse pomembnejše lokalne organizacije, ki so tako ali drugače povezane z literaturo, smo pripravili ogromno spremljevalnih vsebin, v katerih področje knjige in literature povezujemo z drugimi umetniškimi področji – likovno umetnostjo, modo, gledališčem, oblikovanjem.

Zaradi pomanjkanja lastnega prireditvenega prostora in neprimernosti prostih razpoložljivih prostorov ( velika zasedenost prostorov zaradi EPK ) nam ni uspelo realizirati večerov uglasbljene poezije, ki jih bomo v letu 2013 zagotovo izvedli, saj smo v dogovorih za prostor že od začetka decembra.

Na Grajskem trgu je med 20. in 26. aprilom (razen v nedeljo, 22. 4.) potekal knjižni sejem, na katerem so slovenske založbe prodajale knjige s popustom in predstavljale aktualno knjižno produkcijo. Na odru knjižnega sejma je ves teden od jutra do večera potekal bogat kulturni program: literarni nastopi, nastopi kantavtorjev (Boštjan Narat, Tadej Vesenjak, Katarina Avbar in Peter Dekleva, Elvis Berljak), predstavitve založb, srednješolski literarno-glasbeni maraton, maraton rap in hip-hop poezije z gostoma Emkejem in N'tokom, nastopi osnovnošolskih gledaliških skupin, program za otroke, odprti literarni maraton. Ob odru je bila postavljena Čitalnica na jasi z menjalnico knjig, delavnicami in branjem pravljic v živo.

Osrednji gost letošnjega festivala je bil Boris A. Novak, na frekvencah Radia Maribor je kot uvod v festivalsko dogajanje potekala radijska tribuna z naslovom Metafora – ustvarjalno mišljenje. Pripravili smo nekaj izvirnih vsebin, s katerimi skušamo knjige in literaturo približati otrokom in mladini.

V mislih smo imeli tudi ljudi, ki morda težje pridejo do nas, zato so jih v domovih in ustanovah obiskale članice dobrodelnega združenja Inner wheel klub Maribor, ki so izpeljale humanitarno akcijo Podarimo knjigo in besedo.

23. aprila smo pripravili v počastitev svetovnega dneva knjige maraton mariborskih literatov, na katerem je nastopilo 30 literatov vseh generacij.

Na vseh prireditvah, vključno s knjižnim sejmom in naključnimi obiskovalci sejma ter naključnim občinstvom ob odru knjižnega sejma, smo zabeležili okrog 8.000 obiskovalcev.

2.1.6. MKC ČRKA

2012

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 25

Programski vodja MKC Črke in koordinatorica programa je v letu 2012 bila Petra Kolmančič, v programu sta sodelovala moderatorja in programska sodelavca prof. dr.

Dragica Haramija in Nino Flisar .

Izvedeni dogodki in akcije v letu 2012 (20 dogodkov): Četrtek, 19. 7. 2012, Ribnica na Pohorju Nastop in literarna delavnica pesem iz druge roke, Petra Kolmančič Literarni nastop in delavnica knjigoveštva-izdelovanja unikatnih knjig: Lucija Smodiš Elvis Berljak, Literarno-glasbeni nastop Petek, 20. 7. 2012, Ribnica na Pohorju Rok Vilčnik: Besedilo v popularni glasbi Primož Oberžan: Metapoezija, nastop Literarno-glasbeni gost – Peter Andrej, moderator Nino Flisar Sobota, 21. 7. 2012, Ribnica na Pohorju Literarni nastop, sodelovali so avtorji in avtorice Miša Gams, Jan Šmarčan, Gregor Lozar, Nino Flisar, Sabinca Hvastija, Mateja J. Hočevar, Tomo Podstenšek, Marko Radosavljević, Tomislav Kiš, Vesna Spreitzer, Petra Kolmančič, Breda Rakuša Slavinec, Mojca Alešovec, Zdravko Kokanović, Peter Andrej, Elvis Berljak, Goran Č.

Potočnik, Milan Novak, Primož Oberžan, Maja Kolmanič, Rok Vilčnik, Lucija Smodiš, posebni gost Primož Oberžan (The Stroy) z literarno-glasbenim performansom Metamehanične pesmi GALERIJA MEDIA NOX, petek, 7. september 2012, 20:00 Iz Hudega kota, radijski recital udeležencev literarne šole MKC Črke Sodelovali so avtorji Miša Gams, Jan Šmarčan, Gregor Lozar, Nino Flisar, Sabinca Hvastija, Mateja J. Hočevar, Tomo Podstenšek, Marko Radosavljević, Tomislav Kiš, Vesna Spreitzer, Petra Kolmančič, Breda Rakuša Slavinec, Mojca Alešovec, Zdravko Kokanović, Peter Andrej, Elvis Berljak, Goran Č. Potočnik, Milan Novak, Primož Oberžan, Maja Kolmanič, Rok Vilčnik, Lucija Smodiš ULIČNE LITERARNE AKCIJE: Celoletna ulična literarna akcija Poezija ob kavi Brez skrbi, glasbeni nastop Glasba Gregor Stermecki, aranžma in glasbena produkcija Beno Soršak, vokal Ana Bezjak, besedilo udeleženci Male šole literature v naravi in Rok Vilčnik.

Metamehanične pesmi Literarno-glasbeni performans Primoža Oberžana Razstava avtorskih knjig Lucije Smodiš in ročno izdelanih knjig udeležencev Male šole literature Razstava verižne poezije Literarni večer MKC Črke v klubu KGB, 9. oktober 2012 ob 20. uri Sodelujoči avtorji in avtorice: David Bedrač, Sergej Harlamov, Kristina Kočan, Gregor Lozar, Nevenka Miklič, Tomo Podstenšek, Denis Škofič, Glorjana Veber

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 26

Lučka Zorko Titan. Dogodek je moderiral Jan Šmarčan, glasbena gostja je bila Špela Huzjak.

Šesto nagradno tekmovanje v interpretiranju lastne poezije (december 2012).

Razvezana tišina, literarno-zvočni performans – Vesna Spreitzer Prvi oder, 20:00.

Gostovanje na Čitalnici na jasi - Metka Stergar, Knjiga velikanka, avgust 2012 BRALNI KROŽEK MKC ČRKE, trije dogodki: 25. Oktober, Hostel Pekarna - Tomaž Kosmač: Varnost, moderatorja Lučka Zorko Titan in Tomo Podstenšek 22. November, Hostel Pekarna – Amelie Nothamb: Metafizika cevi, moderatorja Lučka Zorko Titan in Tomo Podstenšek 27. december, Hostel Pekarna – Avgust Demšar: Olje na balkonu, moderatorja Lučka Zorko Titan in Tomo Podstenšek V okviru literarne dejavnosti MKC Črka smo izvedli skoraj vse načrtovane dogodke, zanimanje obiskovalcev in ustvarjalcev je zelo veliko, tako da lahko pričakujemo, da bo program v naslednjih letih rastel. Cikel »Poezija v glasbi in glasba v poeziji« ni bil izveden zaradi nizkega sofinanciranja sredstev v letu 2012 s strani ŠOUM-a in Javne agencije za knjigo.

2.1.7 MLADINSKI HOTEL/HOSTEL PEKARNA Mladinski hotel Hostel Pekarna se nahaja v Upravni stavbi v KC Pekarna, uradno odprtje je bilo 21. septembra 2011. Hostel Pekarna je zaključil prvo celo leto poslovanja turističnih namestitev. V hostlu lahko sočasno biva 61 oseb, od tega 47 na stalnih in 14 na dodatnih ležiščih. Hostel ima 7 zgodovinsko opremljenih sob, ter 9 rezidenčnih sob, ki so prilagojene za optimalno delo z brezplačnim brezžičnim internetom, klimatiziranih in prijetnega stila, ki nudijo sodobnost ter urbanost celotnega objekta. Gostom je na voljo 16 sob, od tega 1 dvoposteljni apartmaja, 3 štiri posteljni apartmaji, 5 garsonjer ter 7 štiri do šest posteljnih sob. Apartmaji in garsonjere so opremljeni s kuhinjo, za goste sob z več ležišči je na voljo skupna kuhinja z jedilnico. Vsaka soba, apartmaji in garsonjere imajo svojo kopalnico. Na razpolago sta tudi dve predavalnici z najnovejšo informacijsko tehnologijo.

Mladinski hotel Hostel Pekarna je postal zanimiva turistična destinacija za mlade, starejše in družine z raznoliko in kakovostno turistično in podporno ponudbo kulture in dogajanja, s poudarkom na krajših počitnicah. Populacija gostov je raznolika in se razlikuje glede na letno obdobje.

Hostel Pekarna v tem letu beleži dobro zasedenost, ki se je iz meseca v mesec stopnjevala. Pričeli smo z 23% zasedenostjo v mesecu januarju in dosegli višek v Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 27

mesecu avgustu, kjer smo zabeležili 71% zasedenost. V zgodnjih poletnih mesecih smo pričeli z intenzivnim oglaševanjem na letališčih, spletnih turističnih straneh ter nadaljevali na potencialni zainteresirani publiki, kot so univerze doma in v tujini, mednarodni avtobusni in železniški prevozi ter Turistično informacijski centri po celotni Sloveniji. Prav tako smo dokončali lastno spletno stran na kateri imamo svoj rezervacijski sistem ter ustvarili spletni socialni profil na Facebooku.

Prihodki Hostel Pekarna je v letu 2012 realiziral 176.695,68 evrov prihodkov iz naslova nočitev ter dodatnih storitev.

Struktura prihodkov po tipih storitev je: - 161.467,70 prihodkov iz prodaje nočitev, od tega 29.137,46 evrov iz rezervacij spletnih portalov - 3.410,01 evrov prihodkov iz oddaje v mesečni najem - 3.595,63 evrov prihodkov iz oddaje predavalnic in spremljajočih storitev - 8.222,34 evrov drugih poslovnih prihodkov

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 28

Stroški V letu 2012 je bilo v hostlu Pekarna zabeleženih 155.036 evrov stroškov in odhodkov.

Posamezne vrste stroškov so razvidne iz naslednje preglednice: Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala Stroški materiala 22.983 Stroški storitev 125.902 Stroški dela Drugi poslovni odhodki 6.151 SKUPAJ 155.036 Število in gibanje zaposlenih v hostlu Pekarna V letu 2012 sta bila v Hostlu Pekarna redno zaposlena 2 delavca, ostala dela so se izvajala preko študentskega servis in fizičnih oseb z dejavnostjo.

Dejanska izobrazbena struktura (stopnja dosežene izobrazbe) v hostlu je Izobrazba V. st. 1 delavec Izobrazba VII. st. 1 delavec Turistični promet v hostlu Pekarna V hostlu Pekarna je bilo v letu 2012 doseženih 8242 nočitev, zabeleženih je 1268 nočitev domačih gostov in 6974 nočitev tujih gostov. Razmerje med številom domačih in tujih gostov je znašalo 15,40%:84,60%. Povprečna zasedenost postelj v Hostlu Pekarna v letu 2012 je bila 66,12%.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 29

V letu 2012 je bilo največ nočitev gostov iz Slovenije 1268 sledijo Nemčija 854, Avstrija 641 , Hrvaška 532, Španija 434, Italija 378, Francija 370, Velika Britanija 307 in Portugalska 286.

Največ gostov po starosti je bilo med 19 in 27 let 3097 gostov, ki ji sledijo gostje med 28 in 40 let 2776 gostov, nato gostje nad 41 let 1777, najmanj gostov zabeležimo do 18 let in sicer 597 gostov.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 30

Prebivališče gosta

Koda prebivališča

Število prihodov

Število prenočitev

Avstralija

036

48

99

Avstrija

040

490

683

Belgija

056

181

253

Bolgarija

100

28

39

Bosna in Hercegovina

070

63

170

Brazilija

076

9

13

Ciper

196

4

8

Češka

203

116

183

Črna gora

499

47

68

Danska

208

15

21

Druge afriške države

994

7

12

Druge azijske države

996

31

58

Druge države Južne in Srednje Amerike

997

20

40

Druge neomenjene evropske države

980

5

6

Estonija

233

14

46

Finska

246

44

164

Francija

250

173

374

Grčija

300

13

15

Hrvaška

191

325

564

Irska

372

30

122

Islandija

352

4

10

Italija

380

318

465

Izrael

376

34

43

Japonska

392

17

37

Južna Afrika

710

2

4

Kanada

124

21

40

Kitajska

156

12

21

Koreja (Republika)

410

14

62

Latvija

428

6

20

Litva

440

7

15

Luxemburg

442

5

8

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 31

Madžarska

348

122

263

Makedonija, nekdanja jugoslovanska republika

807

42

122

Malta

470

2

4

Nemčija

276

548

890

Nizozemska

528

137

209

Norveška

578

6

7

Nova Zelandija

554

16

56

Poljska

616

252

293

Portugalska

620

54

198

Romunija

642

92

177

Rusija

643

54

72

Slovaška

703

65

165

Slovenija

705

1032

1473

Srbija

688

120

266

Španija

427

248

434

Švedska

752

29

60

Švica

756

30

50

Turčija

792

21

32

Ukrajina

804

18

23

ZDA (Združene države)

840

65

101

Združeno kraljestvo (Velika Britanija)

826

158

321

5214

8879

SKUPAJ

Starostna struktura

Domači gostje

Tuji gostje

Skupaj gostje

64

517

412

19 do 27 let

490

2554

1846

28 do 40 let

630

2568

1628

nad 41 let

289

1778

1019

1032

4182

5214

do 18 let

SKUPAJ

V letu 2012 je največ gostov ostalo 1dan 3370, 2 dni 908 sledi 3 dni 286, 4 nočitve beležimo pri 146 gostih 5 nočitev pri 83 gostih 6 dn je ostalo 60 gostov, nato se število gostov po daljših dnevih vidno znižuje in se število giblje med 1 in 13 gostov Trajanje bivanja

Domači gostje

Tuji SKUPAJ gostje

1 nočitev

767

2755

3522

2 nočitvi

151

813

964

3 nočitve

82

280

362

4 nočitve

24

135

159

5 nočitev

3

84

87

6 nočitev

0

62

62

7 nočitev

3

17

20

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 32

8 nočitev

1

4

5

10 nočitev

0

3

3

11 nočitev

0

2

2

13 nočitev

0

2

2

16 nočitev

0

1

1

17 nočitev

0

1

1

18 nočitev

1

0

1

21 nočitev

0

1

1

22 nočitev

0

1

1

27 nočitev

0

2

2

28 nočitev

0

2

2

29 nočitev

0

2

2

30 nočitev

0

5

5

31 nočitev

0

2

2

32 nočitev

0

3

3

33 nočitev

0

2

2

1032

4179

5211

SKUPAJ

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 33

2.1.8 MLADINSKI PROGRAMI CELOLETNE AKTIVNOSTI DRUŽABNO DRUŽBOSLOVJE

Maribor je velikokrat univerzitetno mesto samo po nazivu, ne pa tudi po vsebinskem medsebojnem prepletanju in ustvarjanju skupne intelektualne kulture, ki bi naj bila eden od temeljnih pokazateljev »akademskosti« nekega mesta. Akademskost univerzitetnega mesta Maribor je navidezna na vsaj dveh ravneh. Prva raven se kaže v neceloviti disciplinarni ponudbi univerze (še vedno deficitarnost ne-tehničnih študijskih in raziskovalnih usmeritev), druga raven pa je povezana s prezentiranjem deficitarnih humanistično-družboslovno-umetniških vsebin nazven ter ustvarjanjem konkretnega bolj humanistično-družboslovno-umetniškega mestnega tkiva (ki se v pretežni meri oblikuje neodvisno od »svoje« univerze).

Zaradi tega je projekt Družabnega družboslovja projekt, ki vzpostavlja konkretno vsebino na izrazito deficitarnem mestnem področju: na področju oblikovanja intelektualne kulture, ki na osnovi različnih humanistično-družboslovnih spoznanj vzpostavlja specifično samo refleksivno družboslovno-humanistično refleksijo in samo umeščanje mesta ter tega dela Slovenije v sočasne nacionalne in nadnacionalne intelektulane tokove.

Pomladanski cikel: Prvo srečanje družabnega družboslovja se je odvilo 5.3.2012, katerega gost je bil Aleksander Lucu, svobodni novinar. Srečanja se je udeležilo približno 55 ljudi, ki so z zanimanjem spremljali razmišljanja in teze o različnih družbenih dogodki ter dogajanjih, povezanih s konkretnimi nacionalnimi akterji, ki to klimo povzročajo ali stojijo zanjo. Eden od ključnih premislekov je bil, da je izbor sedanje vlade samo posledica globalne borbe za moč in nadzor najmočnejših svetovnih organizacij kot sta Opus dei in Bilderberg, v katero so vključeni slovenski politični odločevalci.

Publika je z veliko vnemo postavljala različna vprašanja, tako da se je debata razširila globoko v večer.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 34

Gostja drugega srečanja je bila Nataša Pirc Musar, informacijska pooblaščenka, ki je potekalo 12.3.2012 in je privabilo okoli 65 udeležencev. Zanimivo predavanje je privabilo tako študente kot zaposlene pa vse do upokojencev, ki so želeli slišati odgovore na vprašanja kot so, zakaj za ali proti Akti, kakšno je ozadje objavljanja skrivnih dokumentov razvpitega Wiki Leaksa ali virtualnih napadov ter kakšen so internetne intervencije z realnimi družbenimi posledicami na primer skupine Anonymous. Na koncu postavljanje vprašanj publike ni in ni bilo konec, kar je kazalnik, da je tema in gostja bila res privlačna za obiskovalce.

Tretje srečanje je bilo 19.3.2012, ko nas je obiskal prof. dr. Božidar Debenjak, starosta slovenske marksologije. Najprej je množico približno 50 ljudi seznanil s krajšim predavanjem z naslovom »V tunelu kapitalizma – že vidimo izhod?«, s katerim je opredelil svoj odnos do aktualne družbene krize ter procesov družbenih sprememb v svetu v zadnjih sto in nekaj letih. Predavanje je vodilo v pogovor z gostom, za tem pa se je v debato priključila še prisotna javnost, ki je imela kopico vprašanj o tem, kakšna bo drugačna družbena prihodnost, kakršno nam trenutno obetajo sedanji gospodarji sveta. Četrti gost družabno poučnega večera je bil Anton Komat svobodni raziskovalec, ustvarjalec in javni delavec na področju naravovarstva. Srečanje je potekalo 26.3.2012 in se ga je udeležilo približno 50 ljudi. S svojo tezo o gospodarski krizi kot nategu tisočletja zbrane publike ni pustil oditi hladne. Gost je človek, ki se zavzema za sobivanje z naravo, namesto njenega podrejanja, hkrati pa tudi aktivno kaže na številne mogoče poti in načine takšnega simbiotskega delovanja in življenja.

Rok Praprotnik, namestnik predsednika slovenske protikorupcijske komisije, je bil naš peti gost na srečanju, ki se je odvijalo 2.4.2012. Okoli 70 ljudi, ki se je zbralo že v ustaljenem prostoru, je predvsem zanimalo, kakšna je korupcija v slovenskem prostoru. Izvedeli smo mnogo poučnih in presenetljivih podatkov ter dejstev o tem, kakšna je korupcija pri nas ter v drugih evropskih državah, kakšne so pravne posledice le te, kako se jo je moč izogniti ter kako se odpravlja. Šesti gost našega srečanje je bil mag. Boris Radosavljevič, s katerim smo klepetali in poslušali njegove misli o »štrajku« v ponedeljek, 16.4.2012, ko se je v KGB-ju zbralo okoli 55 ljudi. Naš gost je predsednik območnega odbora Sindikata vzgoje in izobraževanja Podravske regije in član glavnega odbora SVIZ Slovenije. Na tokratnem srečanju Družabnega družboslovja je govoril o razlogih, vzrokih in povodih stavke delavcev javnih sektorjev Slovenije. Tako je razmišljal in pojasnjeval, zakaj je tokratni »štrajk« bil sploh potreben, v koliko je bil zadosten in sploh, kako sam vidi in umešča sodobne boje med kapitalom in delom v pogojih globalnega »vampirskega« kapitalizma.

Zadnje, torej sedmo srečanje, bi lahko poimenovali literarno glasbeni kritičen zaključek Družabnega družboslovja. Dr. Andreju Fištravcu in dr. Vesni V. Godina se je pridružil Nino Flisar, ki so 23.4.2012 skupaj gostili skupino mariborskih literatov iz programa 15. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru. Pesniki in pesnice Tonja Jelen, Andrej Predin, Zdravko Kokanović-Koki, Željko Perović, Jan Šmarčan, Miroslav Slana-Miros, Milan Novak, Majda Senica, Mojca Alešovec, Andrej Bergauer, Jože Kos Sine, Jana Hartman Krajnc, Breda Rakuša Slavinec, Tomo Podstenšek, Ana Marija Pušnik, Manca Škorjanec in drugi so prebirali svoje pesmi, voditelji večera pa so jih zapletali v posvetne premisleke o stanju slovenske ter svetovne kulture v pogojih in času globalnega roparskega kapitalizma. Dogodka, ki ga je s svojim nastopom odprl kantavtor Elvis Berljak, se je udeležilo približno 100 ljudi.

Jesenski cikel smo otvorili z gostom dr. Francetom Bučarjem, ki velja za enega od očetov slovenske ustave. Srečanje je potekalo v izjemno dobri atmosferi. Drugi gost jesenskega cikla je bil dr. Dušan Keber, nekako od srede osemdesetih let preteklega Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 35

stoletja je tesno povezan z družbenimi spremembami v Sloveniji kot govorec proti krčenju študija medicine v okviru takratnega usmerjenega izobraževanja, do osebnega in profesionalnega angažmaja ob aferi in procesu proti četverici, sodelovanja z Demosom ter politične opredelitve za Demokratsko stranko in LDS (ko pride do združitve Demokratske stranke z njo). Pred in po obdobju, ko koncu leta 2000 postane tudi minister za zdravje, se ukvarja z izgradnjo zdravstvenega sistema, ki bi lahko bilo v službi najširših krogov prebivalstva.Sedaj upokojenega (in ob izvolitvi) najmlajšega rednega profesorja na Medicinski fakulteti poznamo tudi kot kolumnista in pisca poljudno-strokovnih knjig ter kot avtorja mednarodne uspešnice »Healt fot Dummies« (založba IDG Books), ki zaradi svoje kontraverznosti še čaka na prevod v slovenski jezik. Večera se je udeležilo približno 50 ljudi in je potekal v zelo dobrem vzdušju.

Tretje srečanje je zaznamoval pogovor z gostom dr. Vladom Srukom, ki je potekal ob njegovi knjigi spominov »Gospoda gre čez progo«, ki je pravkar izšla pri mariborski založbi Pivec. Glede na to, da lahko spomine, ki opisujejo čas jugoslovanskega socializma, uvrstimo »med našo najtehtnejšo memoarsko literaturo« (Ervin Fritz), in glede na to, da dr. Sruk tudi v vsakdanjem življenju z njemu lastnim humorjem in ironijo opisuje čas svojega življenja, se je odvil prav zanimiv pogovorni večer. Še posebej, ker se je dr. Sruk zaradi svojih idej in želje po življenju človeka vredne svobode na svojstvene način zapletel z resničnostjo takratnega socializma (kjer je med drugim bil tudi samo za korak oddaljen od političnega zapora na Golem otoku).

Dr. Mateja Kožuh Novak, aktualna predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je bila četrta gostja jesenskega cikla pogovorov Družabnega družboslovja.

Dr. Mateja Kožuh Novak (1943), upokojena raziskovalka, ginekologinja epidemiologinja in prostovoljka je delu širše javnosti postala znana leta 1992, ko je bila izvoljena v 1. državni zbor Republike Slovenije, kjer je kot poslanka aktivno delovala v parlamentarnih odborih in komisijah, ki so pokrivala področja zdravstva, dela, družine, socialne politike, ženske politike, vprašanja invalidov, znanosti, tehnologije in razvoja. Neizvolitev v naslednji mandat je po začetnem razočaranju pripomogel k temu, da je odkrila nove izzive ustvarjanja in izvajanja javnih politik v dobro državljanov od »spodaj navzgor« - skozi civilno-družbeno delovanje. Kjer jo najdemo še danes.

Tako lahko na spletni strani ZDUS beremo njeno dobrodošlico, ki nekako orisuje njen politični credo«: »Vsem, ki bi nas radi videli ponižne in z vsem zadovoljne, sporočamo: mi smo zgradili visoko socialno državo.

Ko se upokojenci postavljamo v bran za svoje ustavne pravice, za priznanje naših dosežkov v preteklosti in proti razslojevanju slovenske družbe, lete na nas s strani politikov očitki, da smo preveč politični in preveč zahtevni. S tem kažejo, da ne poznajo principov demokracije, da ne vedo nič o aktivnem državljanstvu. Ali nas potem lahko zastopajo v parlamentu in vladi?

Vsem, ki bi nas radi videli ponižne in zadovoljne z vedno nižjim življenjskim standardom, v katerega peha nas in naše otroke na hitro obogatela manjšina, sporočamo: mi smo zgradili visoko socialno državo, svojim otrokom in vnukom smo dolžni pomagati s svojim znanjem in z življenjskimi izkušnjami socialno državo tudi ohraniti!« Teolog in publicist ter dolgoletni urednik Revije 2000 Peter Kovačič Peršin je bil peti odmevni gost jesenskega cikla pogovorov Družabnega družboslovja v Kulturno Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 36

Glasbenem Brlogu na Vojašniškem trgu 5 v Mariboru v ponedeljek, 12. Novembra 2012 ob 19. uri, ki ga v produkciji Mladinskega kulturnega centra Maribor in v koprodukciji zavoda Maribor 2012 ter ob podpori Študentske organizacije Univerze v Mariboru avtorsko oblikujeta in vodita dr. Vesna V. Godina in dr. Andrej Fištravec.

Peter Kovačič Perši je končal študij filozofije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani ter slavistike in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Leta 1969 je ustanovil Revijo 2000 in je bil tudi njen dolgoletni urednik, dokler ni bila prisiljena nehati izhajati. Je nosilec zlatega reda za zasluge za svobodoljubnost v publicističnemu delu, s katerim je vztrajno, odločno in požrtvovalno podpiral intelektualna obzorja slovenskega duha, s katerim ga je odlikoval predsednik republike. Istega leta (2011) je tudi prejel Rožančevo nagrado za najboljšo esejistično zbirko (Vrnitev k Itaki), letos pa je izdal zbirko izbranih prispevkov, ki jih je objavljal v Reviji 2000, pod povednim naslovom »Duh inkvizicije, Slovenski katolicizem med restavracijo in prenovo«.

Na šestem srečanju v jesenskem ciklu sta bili gostji dr. Renata Karba in mag. Nina Štros, ki sta predstavljali iniciativo »Za zeleni razvojni preboj!«.

Pogovor prihaja v dneh ko Vlada hiti s pripravo Strategije razvoja Slovenije za obdobje 2014 - 2020. Ta strategija bo po svojem pomenu drugačna od prejšnjih. Ne bo samo opredelila smeri razvoja naše države, ampak bo določila tudi način porabe več milijard evrov iz evropskih skladov. To bodo v prihodnjih letih naša edina sveža razvojna sredstva, s katerimi se Slovenija lahko izvleče iz krize. Javnost od vlade upravičeno pričakuje, da bo z novo strategijo usmerila razvoj države tako, da bomo v prihodnjih letih polno izkoristili svoje potenciale in strateške razvojne priložnosti.

Programi zelenega razvojnega preboja so usmerjeni v rešitve in omogočajo dolgoročni izhod iz krize. Odzivajo se na strateške priložnosti ter izhajajo iz domačih človeških in naravnih virov. Prinašajo regionalno uravnotežen razvojni zagon v mesta in na podeželje. Ustvarjajo nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in spodbujajo inovativne rešitve. Podajajo pozitivno vizijo, ki jo v teh težkih časih krvavo potrebujemo. Zato ne čudi, da se je pozivu vladi za zeleni razvojni preboj pridružilo že več kot 100 organizacij, podjetij in občin ter več kot 3000 posameznikov, ki s tem pričakujejo, da bo Vlada v novo strategijo razvoja vključila vitalne programe na sedmih družbeno pomembnih področjih: (1) prehranske samooskrbe, (2) vrednostne verige lesa, (3) energetske prenove stavb, (4) prehoda na obnovljive vire energije, (5) posodobitve železniškega omrežja in javnega prevoza, (6) učinkovite rabe naravnih virov in (7) zelenega turizma.

Mag. Nina Štros je vodja aktivnosti Greenpeace v Sloveniji, ki je partner poziva vladi Za zeleni razvojni preboj! Nastopila bo tudi kot predstavnica vsebinske mreže Plan B za Slovenijo, v kateri so se programi zelenega preboja več let oblikovali in prečiščevali.

Dr. Renata Karba je vodja kampanje Za zelen razvojni preboj! in pobudnica spletne skupnosti za aktivno državljanstvo Tretji člen. Zaposlena je kot vodja projektov v Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj.

Zgodovinar akademik dr. Jože Pirjevec je bil sedmi gost jesenskega cikla pogovorov Družabnega družboslovja. V Wikipediji je o dr. Jožetu Pirjevcu (tudi Giuseppe Pierazzi, rojenem v Trstu 1940. leta) sledenj zapis: »…Je eden od najpomembnejših Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 37

diplomatskih zgodovinarjev v zahodnem Balkanu ter član Slovenske akademije znanosti in umetnosti… Po drugi svetovni vojni, se je družina za nekaj let preselila v Beograd (takrat glavno mesto Socialistične federativne republike Jugoslavije), vendar se je že leta 1947 preselila nazaj v Trst. Leta 1966 je Pirjevec diplomiral iz zgodovine na Univerzi v Trstu in leta 1971 na Univerzi v Pisi. Šolanje je nadaljeval na diplomatski akademiji na Dunaju. Leta 1977 je doktoriral v Ljubljani, pod mentorstvom zgodovinarja dr. Frana Zwitterja.

Osmo srečanje je potekalo v izjemno zanimivem pogovoru in ogledu dokumentarnega filma terenskega raziskovalca antropologa in sociologa dr. Andreaj Natererja, ki je s svojim filmskim dokumentarnim prvencem »Bomži – Cestni otroci v Makejevki« (http://www.bomzhi.si/en/, http://www.youtube.com/watch?v=IgXlm9X0RDE pretresel…

Sam sebe predstavlja na svoji spletni strani: »Dr. Andrej Naterer je zaposlen kot docent na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Primarno znanstveno raziskovalno polje, s katerim se ukvarja, je vezano na mlade, še posebej v povezavi z rizičnimi življenjskimi stili in socialno marginalizacijo.

Med študijem sociologije in filozofije na Univerzi v Mariboru se je začel ukvarjati s terenskim delom s področja socialne antropologije. Po opravljeni diplomi se je vpisal na doktorski študij antropologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2010 doktoriral. Od leta 2000 do 2012 je opravljal antropološko terensko delo med cestnimi otroci v Ukrajini, leta 2003 pa je opravil tudi dvomesečno antropološko terensko delo med cestnimi otroci v Indiji.« Vsa srečanja v okviru Družabnega družboslovja se posnamejo (v avdio ali video obliki) ter objavijo na spletnem dnevniku: http://druzabnodruzboslovje.org/. V letošnjem letu smo spletni dnevnik dopolnili tudi s fotografijami.

V letu 2012 smo načrtovali tudi večje zaključno srečanje, na katerem bi zbrali več sogovornikov s katerimi bi opravili celoletno refleksijo, vendar zaradi politične situacije in klime v mestu Maribor v mesecu decembru srečanja nismo izvedli. V širši obliki in z reflektivnim pogledom na leto 2012 ga bomo izvedli v začetku pomladnega cikla v letu 2013.

LINGSIUM Če v Ljubljani obstaja kar nekaj skupin in organizacij, na katere se s svojimi vprašanji in težavami lahko obrnejo istospolno usmerjeni mladi, pa je skupina za istospolno usmerjene mlade LINGSIUM v Mariboru edino neformalno združenje prostovoljcev, katerega namen je z informacijami, literaturo, druženjem, nasveti in javnimi akcijami

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 38

pomagati tistim mladim, ki se jim porajajo vprašanja pri odkrivanju in sprejemanju svoje spolne identitete.

Ideja o osnovanju skupine za istospolno usmerjene mlade sega v začetek leta 2001, ko smo se v MKC Maribor odločili, da bomo dosedanjo bolj ali manj pasivno obliko podpore istospolno usmerjenim mladim aktivirali oz. spremenili v aktiven način izražanja podpore in tudi pomoči. Tako smo ustanovili t.i. Kotiček za istospolno usmerjene mlade v Galeriji Media Nox in pričeli z zbiranjem informativnega gradiva.

V začetku leta 2004 se je pod okriljem MKC Maribor zbrala skupina mladih, ki so bili pripravljeni aktivno delovati na področju problematike istospolno usmerjene mladine – to pomeni tudi začetek delovanja skupine LINGSIUM. Skupina LINGSIUM je odprta za vse, ki so pripravljeni na kakršenkoli način sodelovati in pomagati pri načrtovanju, pripravi in izvedbi aktivnosti.

Zaradi trenj znotraj skupine Lingsium in posledične nedejavnosti posameznikov načrtovanih aktivnosti nismo mogli izvesti. Proti koncu leta 2012 so se razmere v skupini uredile, zato pričakujemo pospešeno delovanje in izpolnitev načrtov za leto 2012 v prvi tretjini leta 2013.

SODELOVANJE V MEDNARODNEM PROJEKTU ODPRTJE PROSTOVOLJSKE PISARNE

CITY

VOLUNTEERS

–

MKC Maribor je pridružen partner projekta City volunteers, katerega vodilni partner je Mestna občina Maribor, partnerji projekta pa so še Univerza v Mariboru, Zavod Antona Martina Slomška, Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva ter Grad Varaždin, Ekološka udruga Franjo Koščec in Avtonomni center ACT iz Hrvaške. Namen projekta je promocija in popularizacija prostovoljstva na čezmejnem območju Slovenija-Hrvaška preko različnih aktivnosti, npr. izmenjavami prostovoljcev, vzpostavitvi prostovoljske pisarne, izvedbi analiz stanja na področju prostovoljstva, pripravi skupne strategije razvoja prostovoljstva na projektnem področju… Projekt se izvaja med 1.4.2010 in 31.3.2013.

V okviru projekta City volunteers smo v sodelovanju s Slovensko filantropijo, Združenjem za promocijo prostovoljstva vzpostavili prostovoljsko pisarno, ki se nahaja v prostorih Kulturnega Inkubatorja, Koroška cesta 18, Maribor.

Prostovoljsko pisarno smo odprli 14.11.2012, odprta pa je vsako sredo med 8:00 – 16:00 uro. Pisarna je namenjena informiranju in promociji prostovoljstva v Mariboru, nudenju pomoči lokalnim organizacijam pri izvajanju prostovoljskega dela, izvajanju eno in večdnevnih usposabljanj na teme povezane s prostovoljstvom…. Odprtja prostovoljske pisarne se je udeležilo okoli 50 obiskovalcev.

Vzpostavitev Prostovoljske pisarne je pripeljalo tudi do aktivnejšega sodelovanja s Slovensko filantropijo, Združenjem za promocijo prostovoljstva, ki sedaj, v prostorih Prostovoljske pisarne v Kulturnem Inkubatorju ali prostorih Upravne zgradbe, izvaja tudi različna dodatna usposabljanja na teme povezane s prostovoljstvom (Usposabljanje za mentorje, Vključevanje mladih, tistih z manj priložnostmi, v prostovoljstvo…).

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 39

KULTURNI INKUBATOR – VARNA TOČKA V OKVIRU OTROKOM PRIJZNIH UMICEF-ovih MEST Mesto Maribor je v letu 2008 s strani UNICEF Slovenije pridobilo naziv Otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto. V okviru pridobljenega naziva je Mestna občina Maribor vzpostavila mrežo petnajstih Varnih točk. Varne točke so različni javni prostori, kjer se nahajajo ljudje, ki so prostovoljno pripravljeni pomagati otrokom v stiski. Z otrokom se pogovorijo, mu svetujejo in pomagajo pri reševanju problema. Najpogosteje se nahajajo ob šolskih poteh, saj se tudi med vrstniško nasilje največkrat dogaja okoli in na poti v šolo, takrat ko je nadzor odraslih manjši.

Ena izmed Varnih točk je tudi Kulturni Inkubator, na Koroški cesti 18, Maribor.

Med 12. – 13.6.2012 smo v sodelovanju z Mestno občino Maribor in UNICEF-om Slovenija organizirali nacionalno srečanje vseh akterjev vključenih v projekt Otrokom prijaznih UNICEF-ovih mest. Na njem smo se srečali predstavniki mest, ki nosimo naziv Otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto, prav tako pa nekaj predstavnikov mest, ki si želijo naziv pridobiti v prihodnjih letih. Na srečanju smo izmenjali izkušnje, ki jih prinese naziv Otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto, predstavljene so bile nekatere dobre prakse iz mest, ki so že pridobile omenjeni naziv, organizirano pa je bilo tudi predavanje Kaj otroci potrebujejo dr. Zdenke Zalokar Divjak. Srečanja se je udeležilo okoli 35 udeležencev.

SODELOVAJE V OKVIRU EVROPSKE PRESTOLNICE MLADIH 2013 MKC Maribor je v okviru Javnega razpisa za sofinanciranje priprave novih programov v mladinskem sektorju za Evropsko prestolnico mladih 2013 pridobil štiri nove programe, ki jih bo izvajal tudi v letu 2013.

Zaradi odhoda specialistke za mladinsko delo v začetku julija, žal nismo mogli izvesti vseh aktivnosti, ki smo jih načrtovali na mladinskem področju. Z novo zaposlitvijo v septembru smo sicer poskušali nadaljevati z delom, vendar smo kljub trudu ostali v zaostanku, saj je naša prioriteta postala aktivnost na projektih, ki so vključeni v EPM. Na mladinskem področju bomo svoje delovanje v letu 2013 znatno okrepili, saj bomo poleg izvedbe programov EPM izvajali tudi naše redne mladinske programe, ki smo jih zaradi slabe kadrovske slike bili primorani v letu 2012 le načrtovati in izpeljati do pripravljalne faze katere realizacijo bomo izvedli v letu 2013. Aktivnosti na mladinskih projektih nismo mogli izpeljati v celoti tudi zaradi poznih rezultatov razpisa EPM.

Aktivni mladi Program Aktivni mladi bo mladim, starim med 18 in 29 let, v obliki organiziranega prostovoljskega dela, ponudil možnost učinkovite izrabe prostega časa, v katerem bodo mladi lahko okrepili ali pridobili kompetence, delovne in učne izkušnje v konkretnih delovnih situacijah. Program bo vzpostavljen ter koordiniran znotraj MKC Maribor, vendar bodo prostovoljci, glede na potrebe organizacij, ki bodo izvajale Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 40

programe, projekte in aktivnosti v okviru Evropske prestolnice mladih 2013, in želje mladih, opravljali prostovoljsko delo tudi (predvsem) v drugih organizacijah.

V letu 2012 smo: - določili postopek registracije za mlade, ki bodo želeli v letu 2013 sodelovati v projektu, - določili postopek registracije organizacij, ki bodo izvajale programe, projekte in aktivnosti v okviru Evropske prestolnice mladih 2013 in bodo potrebovale pomoč prostovoljcev, - pripravili potrebno dokumentacijo za prostovoljce in sodelujoče organizacije (Smernice za izvajanje prostovoljskega dela, Dogovor med posamezno organizacijo in MKC Maribor…), - promovirali programa med mladimi ter nekaterimi organizacijami, - izvedli individualne sestanke z nekaterimi organizacijami, ki bodo morebiti potrebovale pomoč prostovoljcev v naslednjem letu, - v sodelovanju s Slovensko filantropijo, Združenjem za promocijo prostovoljstva razvili usposabljanja za prostovoljce in mentorje v okviru programa Aktivni mladi, - oblikovali CGP projekta in spletno stran www.aktivni-mladi.si, pripravili nekaj promocijskih materialov, - pripravili promocijsko-informacijsko brošuro za organizacije, ki se bodo morebiti odločile za sodelovanje v projektu - pripravili smernice za mentorje v sodelujočih organizacijah Lokalni sklad za mlade z idejami Namen Lokalnega sklada za mlade z idejami (v nadaljevanju: Lokalni sklad) je zagotavljanje manjših finančnih sredstev za projekte, ki jih pripravijo in izvedejo mladi, stari med 15 in 25 let, projekti pa doprinesejo k razvoju lokalne skupnosti.

Lokalni sklad bo vzpostavljen ter koordiniran znotraj MKC Maribor, vendar bodo mladi, stari med 15 in 25 let, tisti, ki bodo določili pravila delovanja Lokalnega sklada ter predlagali projekte, ki bodo sofinancirani preko njega. Poleg zagotavljanja manjših finančnih sredstev bo Lokalni sklad mladim nudil tudi visoko kvaliteten proces usposabljanja z namenom pridobitve ali krepitve novih kompetenc in znanj za realizacijo lastnih idej.

Na MOM smo naslovili dopis za prenos aktivnosti v leto 2013, saj zaradi časovne stiske (rezultati razpisa so bili namreč znani šele v oktobru) nismo mogli v celoti izvesti načrtovanih aktivnosti. MOM je prenos aktivnosti odobrila.

V letu 2012 smo: - podrobneje preučili podobne mladinske programe iz tujine, - nabavili tujo strokovno literaturo s področja mladinskega dela in mladinske politike - izvedli razpis za člane Skrbniškega odbora Lokalnega sklada za mlade z idejami ter vzpostavili Skrbniški odbor - izvedli delovni vikend Skrbniškega sklada (teambuilding članov Skrbniškega sklada z namenom seznanitve z idejo, namenom Lokalnega sklada…)

-določili pravila, po katerih bo Lokalni sklad Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 41

- pripravili vse potrebne dokumente za delovanje Lokalnega sklada (prijavni obrazec za mlade, ki bodo zaprosili za financiranje, obrazec za poročilo…), - razvili proces usposabljanja za mlade, z namenom pridobitve ali krepitve novih kompetenc in znanj za realizacijo lastnih idej, - izdelali CGP projekta in spletno stran projekta www.banka-idej.si - pripravili promocijsko-informativno brošuro z osnovnimi informacijami o Lokalnem skladu, - pripravili sponzorske ponudbe s katerimi bomo nagovorili potencialne sponzorje, da prispevajo finančna sredstva v Lokalni sklad - razvili metodologijo na podlagi katere bomo pripravili analizo stanja na področju izvajanja mladinskih aktivnosti v posamezni mestni četrti Mestne občine Litera(z)tura 2012 Projekt Litera(z)tura poteka čez celotno šolsko leto 2012/2013. V letu 2012 smo (september-december) izvedli že kar nekaj aktivnosti. V septembru smo vzpostavili sodelovanje z mentorji literarnih vsebin na mariborskih srednjih šolah, da bi tako lažje prišli do srednješolcev in preko njihovih mentorjev skušali pridobiti njihovo zanimanje za naše delavnice. V tem mesecu smo prav tako vzpostavili sodelovanje z mentorji delavnic, ki jih bomo prirejali čez celotno šolsko leto, gre za Cikel literarnih produkcijskih delavnic za srednješolce. V mesecu oktobru smo izpeljali SMS natečaj za najboljši haiku za srednješolce, kjer smo podali osnovna navodila za prijavitelje haikujev. Na koncu smo dobili zmagovalko Evo Doro, ki je prepričala žirijo s haikujem z naslovom Črta obzorja. Po prvotnih načrtih bi naj sledili dve delavnici, ena v novembru in ena v decembru. Zaradi povezljivosti obeh delavnic smo ju združili kar v eno večjo, ki se je odvila 5.12.2012 pod vodstvom mentorice Petre Kolmančič.

Naslov delavnice je bil Beseda kot podoba, zvok in pomen, udeleženci so se ukvarjali z igrami z besedami ter s konkretno in vizualno poezijo. Rezultati delavnice bodo ob zaključku literarnega programa predstavljeni javnosti v obliki razstave v mestnem parku v Čitalnici na jasi.

MKC Maribor je član partnerstva razvojne pobude: Razvoj lokalnih instrumentov spodbujanja in podpore učnim mobilnostim v mladinskem delu 2012 - 2013, ki jo za Maribor koordinira Pisarna Evropske prestolnice mladih 2013 na Mestni občini Maribor. V letu 2012 je MKC Maribor pomagal pri izvedbi analize stanja na področju prenočitvenih kapacitet v Mestni občini Maribor.

V okviru aktivnosti Evropske prestolnice mladih 2013 je predstavnica MKC Maribor 11.9.2012 sodelovala na delovnem srečanju projekta My Generation at Work, katerega glavni cilj je spodbujanje in rast zaposljivosti mladih na spreminjajočem se trgu delovne sile.

Borza veščin 2012 Borza veščin je posebna oblika medvrstniškega druženja in neformalnega izobraževanja, ki je zasnovano tako, da si v njem mladi medsebojno izmenjujejo svoja znanja, veščine in spretnosti. Znanja tako ne posredujejo mentorji mladim, temveč mladi mladim. Lahko bi rekli, da mladi med seboj trgujejo s svojim znanjem.

Skozi celotno leto 2013 bomo imeli odprt razpis (plakati in letaki na srednjih šolah in fakultetah, oglaševanje projekta na mestnih panojih, spletna stran, facebook), v katerem bomo mlade vabili k aktivnemu sodelovanju pri projektu Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 42

V mesecu septembru smo vzpostavili sodelovanje z zunanjimi sodelavci projekta, z oblikovalcem celostne podobe, s fotografom in svetovalcem za facebook področje. V mesecu oktobru se je izvedla raziskava lokacij, kjer se mladi največ zbirajo, prav tako smo vzpostavili sodelovanje s fakultetami in srednjimi šolami s katerimi smo se dogovorili o plakatiranju pri njih. V mesecu novembru je nastala celostna podoba projekta. Izvedla so se tudi razna fotografiranja del, ki jih bodo mladi kot prvi ponujali na spletni strani. V decembru je internetna stran zaživela. Izvedle so se številne aktivnosti plakatiranja in pozivanja mladih k sodelovanju še preko ostalih medijev.

SODELOVANJE Z MESTNO OBČINO MARIBOR NA PODROČJU MLADINE MKC Maribor je na podlagi izvedenega Posveta o spremembah Odloka o mladini v Mestni občini Maribor, ki sta ga MKC Maribor in Zavod PIP organizirala 15.11.2011, v začetku leta 2012 Mestni občini Maribor posredoval združene predloge za noveliranje Odloka o mladini v Mestni občini Maribor.

Na podlagi Odloka o mladini v Mestni občini Maribor direktorica MKC Maribor aktivno sodeluje v Komisiji za mladinska vprašanja Mestne občine Maribor. V letu 2012 se je komisija sestala 4 krat, na srečanjih pa so člani obravnavali spremembo Odloka o mladini in načrtovali pripravo Lokalnega programa mladih.

Predstavnica MKC Maribor se je udeležila srečanj za pripravo Lokalnega programa mladih v Mestni občini Maribor za obdobje 2013 – 2018, ki so potekala med 21.11. 11.12.2012 v organizaciji Mestne občine Maribor in Mestnega Mladinskega sveta Maribor.

SODELOVANJE Z NACIONALNO MLADINSKO MREŽO MAMA MKC Maribor je aktivna članica nacionalne Mladinske mreže MaMa, ki združuje in zastopa organizacije, ki opravljajo dejavnosti mladinskih centrov ali delujejo na področju mladinskega dela v Sloveniji za namene podpore mladim in njihovega kakovostnejšega preživljanja prostega časa ter boljšega življenja v družbi. V letu 2012 smo se udeležili: - Klubov mreže MaMa, ki so bili: 29.11.2012, na katerem je bil predstavljen Letni delovni načrt Mreža MaMa, prav tako pa smo se srečali predstavniki sekcije Mladinski hostli V sodelovanju z Mladinsko mrežo MaMa in Mladinskim svetom Slovenije smo izvedli tudi enega izmed regijskim dogodkov v okviru projekta Dialog mladih, ki je opisan v nadaljevanju (glej točko: Sodelovanje v nacionalnem projektu Dialog mladih – koordiniranje regijskega dogodka v okviru projekta Dialog mladih).

SODELOVANJE S SLOVENSKO PROMOCIJO PROSTOVOLJSTVA

FILANTROPIJO,

ZDRUŽENJEM

ZA

MKC Maribor je v letu 2012 okrepil sodelovanje s Slovensko filantropijo, Združenjem za promocijo prostovoljstva, ki na nacionalni ravni izvaja program širjenja, promocije in razvoja prostovoljstva (glej tudi točke: Sodelovanje v mednarodnem projektu City volunteers – odprtje prostovoljske pisarne, Razvoj organiziranega prostovoljstva).

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 43

V skladu z Zakonom o prostovoljstvu lahko javni zavodi izvajajo posebne programe organiziranega prostovoljstva kot dopolnitev izvajanja rednih programov javne službe na podlagi sklenjenega dogovora z eno izmed prostovoljskih organizacij.

S Slovensko filantropijo, Združenjem za promocijo prostovoljstva smo sklenili omenjeni dogovor, posledično pa smo postali tudi član Slovenske mreže prostovoljskih organizacij, ki povezuje več kot 870 organizacij, ki izvajajo prostovoljske programe.

PODPORA MLADIM IN ORGANIZACIJAM, KI IZVAJAJO AKTIVNOSTI MLADE MKC Maribor izvaja infrastrukturno, tehnično, organizacijsko ter svetovalno podporo mladim ter organizacijam, ki izvajajo aktivnosti za mlade. V letu 2012 smo npr.: - nudili brezplačno infrastrukturno podporo organizacijam za izvedbo mladinskih aktivnosti v prostorih Upravne stavbe – učilnicah MKC Maribor (Slovenska filantropija, Zavod Pekarna magdalenske mreže, Center za pomoč mladim Maribor…), - nudili brezplačno tehnično podporo lokalnim organizacijam (izposoja platna za video projekcije…

- s priporočili po mladinskih delavcih pomagali pri izvedbi festivala Leibnitz conects, - svetovali članom neformalne skupine YOUNGLE pri organizaciji mladinskih aktivnosti, - svetovali organizacijam pri pridobitev statusa v javnem interesu v mladinskem sektorju…

USPOSABLJANJA IN MREŽENJE NA MEDNARODNEM NIVOJU Delavka MKC Maribor se je med 8. - 13.10.2012 udeležila mednarodnega Usposabljanja in mreženja akterjev na področju mladinskega dela “Nuotta!” – Active methods in prevention of discrimination and social exclusion v mestu Kuusamo, Finska. Srečanja se je udeležilo 18 udeležencev iz 6-ih različnih držav. V okviru obiska so se udeleženci v teoriji in praksi seznanili z aktualnim projektom socialnega mladinskega dela Nuotta – Coaching. Gre za program, ki mlade spodbuja, da prevzamejo kontrolo nad lastnimi vsakodnevnimi opravili. V Mladinskem centru Oivanki kot orodje za doseganje ciljev uporabljajo zlasti vire, ki jim jih nudi neposredno naravno okolje, zato med metodami dela uporabljajo zlasti različne vrste bolj ali manj adrenalinskih športov in aktivnosti na prostem.

Delavka MKC Maribor se je med 2. - 4.11.2012 udeležila posveta o izmenjavi dobrih praks na področju mladinskega dela med mestoma Ivanovo, Rusija in Mariborom.

PROMOCIJSKE AKTIVNOSTI V okviru Meseca mladih v Mariboru, ki ga je koordinirala Mestna občina Maribor je MKC Maribor sodeloval s projektom Dialog mladih, ki smo ga izvedli 30. – 31.5.2012 (glej točko: Sodelovanje v nacionalnem projektu Dialog mladih – koordiniranje regijskega dogodka v okviru projekta Dialog mladih). Prav tako smo v okviru Meseca mladih v Mariboru sodelovali na Sejmu mladinskih organizacij, ki ga je Zavod PIP organiziral 24.5.2012, na Trgu Leona Štuklja. Sejam je bil namenjen predstavitvi Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 44

programov in aktivnosti mladinskih organizacij mladim ter ostalim mladinskim organizacijam, spodbujanju sodelovanja med mladinskimi organizacijami ter spodbujanju sodelovanje med mladinskimi organizacijami in šolami.

Delovanje MKC Maribor smo v letu 2012 predstavili tudi: - študentki, ki je delala diplomsko nalogo s področja mladinskega dela v Sloveniji, - delegaciji iz Ministrstva za mladino in šport Republike Srbije, - na sejmu mladinskih organizacij Avstrijske Štajerske IZVAJANJE INFORMIRANJA MLADIH MKC Maribor informira mlade (ter seveda ostalo zainteresirano javnost) o svojih programih preko: - spletnih strani www.mkc.si, www.mkc-hostelpekarna.si, www.kulturniinkubator.si, www.mfru.org, http://druzabnodruzboslovje.org, www.lingsium.org, www.aktivni-mladi.si, www.banka-idej.si adreme elektronskih naslovov (torej preko elektronske pošte), - različnih profilov na Facebooku (FB MKC Maribor, FB Galerija Media NOX, FB Performa, FB MKC Črka, FB Dnevi knjige, FB MFRU, FB Hostel Pekarna), - tiskanih promocijskih in informacijskih materialov (brošure, zloženke, plakati, letaki, programski listi…), - informacijskih točk v Kulturnem Inkubatorju, Galeriji Media Nox ter na sedežu zavoda (pred upravni prostori ter v okviru Hostla Pekarna), - oglasnih prostorov na nekaterih srednjih šolah, fakultetah in javnih površinah, - distribucije lastnega promocijskega in informacijskega materiala drugih mladinskim organizacijam, - osebnega stika (preko telefona, meila ali osebnega kontakta).

MKC Maribor informira mlade (ter seveda ostalo zainteresirano javnost) o nekaterih mladinskih programih drugih organizacij preko: - spletnih strani www.mkc.si, www.mkc-hostelpekarna.si, www.kulturniinkubator.si, - informacijskih točk v Kulturnem Inkubatorju, Galeriji Media Nox ter na sedežu zavoda (pred upravni prostori ter v okviru Hostla Pekarna), - osebnega stika (preko telefona, meila ali osebnega kontakta).

V letu 2012 smo mlade informirali predvsem o dogajanju v okviru Evropske prestolnice kulture 2012.

Informiranje na določenem vsebinskem področju izvajamo tudi v okviru nekaterih drugih projektov (glej točke: LINGSIUM, Sodelovanje v mednarodnem projektu City volunteers – odprtje prostovoljske pisarne, Kulturni Inkubator – Varna točka v okviru Otrokom prijaznih UNICEF-ovih mest, Positivo).

MKC Maribor je tudi član Mariborske mreže info točk za mlade MB MINA, ki delno pokriva vsa informacijska polja in mladim med 15. in 29. letom starosti omogoča dostop do pomembnih in kvalitetnih informacij. V njej smo združene: MISC INFOPEKA, KID KIBLA, Zavod PIP, Radio Marš, Zveza prijateljev mladine Maribor – Info DUM, InfoČuk, Mladinski center OSMICA ter MKC Maribor.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 45

2.2. STALNI IN OBČASNI PROJEKTI 2.2.1. SODELOVANJE V NACIONALNEM PROJEKTU DIALOG MLADIH – KOORDINIRANJE REGIJSKEGA DOGODKA V OKVIRU PROJEKTA DIALOG MLADIH Mladinska mreža MaMa in Mladinski svet Slovenije sta bila vodilna partnerja projekta Dialog mladih. Dialog mladih je bil nacionalni projekt strukturiranega dialoga mladih, mladinskih organizacij in organizacij za delo z mladimi ter oblasti za doseganje skupnih ciljev opredeljenih v prenovljenem okvirju za evropsko sodelovanje na področju mladine, s poudarkom na zavedanju kompetenc, pridobljenih v procesu participacije mladih, ki prispevajo k večji zaposljivosti mladih. Projekt je izpostavljal zaposljivost mladih v Sloveniji kot najpomembnejši izziv na področju mladinske politike.

V okviru projekta je bilo organiziranih 12 regijskih dogodkov (v vsaki statistični regiji eno srečanje), na katerih so mladi razpravljali na temo participacije in pripravljali ideje, smernice, izhodišča, predloge, s katerimi so nato njihovi predstavniki na nacionalnem srečanju soočili nacionalne odločevalce, predstavnike različnih ministrstev ter državnih služb, ki se s temi tematikami ukvarjajo, s ciljem, da se predlogi mladih umestijo v ukrepe ministrstev.

Regijski dogodek za celotno področje Podravja je organiziral MKC Maribor, med 30.

– 31.5.2012. Dogodka se je udeležilo 37 udeležencev. Na njem so mladi razpravljali o različnih temah kot so: aktivna participacija, zaposlovanje, neformalno izobraževanje... prav tako pa so iskali rešitve na konkretne težave, s katerimi se trenutno soočajo predvsem na področju zaposljivosti. Drugi dan so se dogodka udeležili tudi (lokalni) odločevalci (poslanca Državnega zbora, mestni svetnik, dva podžupana, predstavnica Urada za kulturo in mladino), evropska poslanka Mojca Kleva ter nekateri povabljeni strokovnjaki s področji, ki jih je obravnaval projekt (direktorica območne enote Zavoda za zaposlovanje, predstavnik Zavoda RS za šolstvo) katerim so mladi, udeleženci dogodka, predstavili predloge, da katerih so prišli v predhodnem dnevu.

Predstavniki regijskega dogodka so se udeležili nacionalnega srečanja, ki je potekalo med 18. - 20.6.2012 v Mladinskem centru Brežice. V juniju, 20.6.2012, pa so se predstavniki udeležili tudi nacionalne konference v Državnem zboru RS. 2.2.2. SEJEM UČBENIKOV MLADI MLADIM

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 46

Z akcijo Mladi mladim se mladim na sejmu rabljenih šolskih učbenikov in študijskih gradiv ponudi pestra ponudba rabljene, a še vedno aktualne šolske in študijske literature, ki jo prodajajo dijaki oz. študentje svojim kolegom po ugodnih cenah.

Osnovni namen sejma je omogočiti mladim cenovno ugoden in lažji dostop do knjig in gradiv. Akcijo smo v letu 2012 izvedli že desetič.

Letos smo akcijo izvedli 8.9.2012, med 10:00 – 14:00 uro, na Grajskem trgu v Mariboru. Sama akcija tako predstavljala lep uvod v začetek novega šolskega leta, ki smo jo popestrili z nastopom DJ Sanjina.

Akcije se je udeležilo okoli 40 udeležencev, mladih, ki je prodajalo ali izmenjavalo rabljene šolske učbenike in druga študijska gradiva.

2.2.3. PROJEKT POSITIVO

Positivo je prireditev vezana na Mednarodni dan boja proti AIDS-u - 1. december.

Njen namen je opomniti oziroma osveščati na možnost okužbe z virusom HIV.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 47

Lokacijski izbor, nakupovalno središče Europark, ima pri realizaciji pomembno vlogo, saj je v tem času izredno obiskan. Prireditev smo v letu 2012 izvedli že desetič.

Letos smo prireditev izvedli 1.12.2012, med 18:00 – 20:00 uro, v nakupovalnem središču Europark. V tem času so prostovoljci in prostovoljke delili kondome, rdeče pentlje ter informativne brošure (na temo varne spolnosti, virusa HIV…), ki smo jih dobili s strani Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor. Pred mimoidočimi je ustvarjal tudi umetnik, Marijan Mirt 2.2.4 ŽIVA KNJIŽNICA

Živa knjižnica je sredstvo, s katerim preko inovativne metode dialoga aktivno ozaveščamo in izobražujemo o vrednotah, človekovih pravicah in spodbujamo razpravo o predsodkih in stereotipih v družbi. Metoda Žive knjižnice sooči bralca ali bralko z lastnimi predsodki in stereotipnimi predstavami ter nudi konkretno možnost, da se z lastnim stereotipom srečamo v živo. Živa knjižnica deluje kot katerakoli druga knjižnica: izposoja poteka za določen čas, bralci in bralke si lahko, potem ko knjigo preberejo in jo vrnejo, če želijo, izposodijo novo. Pomembno pa je vedeti, da v Živi knjižnici knjige predstavljajo ljudje, ki skozi dialog z bralcem ali bralko odpirajo vrata v lastne zgodbe in izkušnje. Knjige v Živi knjižnici so predstavniki in predstavnice različnih manjšin, družbeno ogroženih skupin oziroma vsi, ki se v svojem življenju soočajo s predsodki in ki so pripravljeni govoriti o svoji izkušnji ter jo deliti z obiskovalci knjižnice. Bralec ali bralka je lahko kdorkoli, ki se je pripravljen soočiti z lastnimi stereotipi in predsodki in je pripravljen na izkušnjo – branje, ki ne traja več kot 45 min.

Zamisel za postavitev Žive knjižnice je razvila danska mladinska organizacija Ustavi nasilje (Foreningen Stop Volden) v letu 2000 z namenom preprečevanja nasilja med mladimi. Živa knjižnica sooča bralce in bralke s stereotipi in predsodki v več kot 60

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 48

državah po vsem svetu, v Slovenijo je projekt leta 2007 pripeljalo Društvo informacijski center Legebitra.

Na pobudo Društva informacijski center Legebitra smo v letu 2012 prvič organizirali Živo knjižnico tudi v Mariboru: - datum in kraj izvedbe: 14.9.2012, med 14:00 – 19:00 uro, Grajski trg Maribor, - profili knjig, ki so bili na razpolago bralcem in bralkam (22 različnih profilov): amaterski bodibilder, bodoči učitelj razrednega pouka, evangeličanska duhovnica, gej, gibalno ovirana oseba, kristjanka, mlad politik, mlada Rominja, oseba, ki je doživljala nasilje v družini, oseba, ki je prebolela bulimijo, policistka, prostovoljec, shizofrenik, skavtinja, slabovidna oseba, transpolna oseba, težje zaposljiva oseba, upokojenka, veganka, zdravilec, zdravljen alkoholik, zdravljen odvisnik od drog, - število izposoj knjig: 53, - najbolj brana profila knjig: evangeličanska duhovnica (6 branj) in zdravilec (5 branj).

V decembru smo dodatno organizirali skupno srečanje za vse knjige v Živi knjižnici, na katerem smo predstavili rezultate izvedene evalvacije med bralci in bralkami ter samimi knjigami, prav tako pa smo z udeleženci govorili o nadaljevanju in nadgradnji projekta v letu 2013.

V okviru projekta smo pripravili brošuro Živa knjižnica – ne sodi knjige po platnicah!, ki je bila namenjena informiranju potencialnih bralcev in bralk o Živi knjižnici ter promociji same metode.

Vse Žive knjižnice izvedene v letu 2012 so se promovirale tudi preko skupne spletne strani: www.ziva-knjiznica.si.

2.2.5. GOSTITEV TUJIH PROSTOVOLJCEV MKC Maribor je v letu 2012 gostil dva prostovoljca iz tujine, oba iz Hrvaške: Majo Lesar iz Čakovca in Marka Batista iz Varaždina.

Maja Lesar je opravljala trimesečno prostovoljsko delo na javnem zavodu Maribor 2012 (med oktobrom in decembrom 2012). MKC Maribor je kot koproducent dogodkov v okviru Evropske prestolnice kulture 2012 izrazil željo po krajši gostitvi prostovoljke. Med 25.10. – 7.11.2012 smo tako gostili omenjeno prostovoljko, ki je v tem času spoznala delovanje MKC Maribor, se udeležila nekaterih dogodkov, ki jih je v tem času organiziral MKC Maribor, prav tako pa smo jo spoznali še z nekaterimi drugimi prostovoljskimi organizacijami in prostovoljskimi praksami v Mariboru (npr. doživljajsko igrišče Centra za pomoč mladim Maribor). Ker se prostovoljka Maja profesionalno ukvarja s fotografiranjem je v okviru svojega prostovoljskega dela na MKC Maribor tudi skrbela za fotografiranje večine dogodkov, ki so se v tem času zgodili v organizaciji MKC Maribor (predstavitev projekta Mlečna cesta, otvoritev razstave Artnox – Keep yourself busy, Družabno družboslovje .. eno izmed fotografij je objavil tudi časnik Večer v okviru članka o MKC Maribor).

MKC Maribor se je prijavil na poziv Ekološka udruga Franjo Koščec, tudi partnerja v projektu City volunteers, v okviru katerega so iskali gostiteljsko organizacijo za prostovoljca Marka Batista, ki bi v okviru pet dnevnega prostovoljskega dela spoznal Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 49

različne prostovoljske prakse v Mariboru. V obdobju med 12. – 16.11.2012 je prostovoljec bival ter opravljal prostovoljsko delo na MKC Maribor, v okviru katerega je naredil fotoreportažo svojega dojemanja Maribora in MKC Maribor, spoznal delovanje MKC Maribor, sodeloval pri otvoritvi prostovoljske pisarne v Kulturnem Inkubatorju …

2.4 PRISOTNOST V MEDIJIH Mladinski kulturni center Maribor upravlja z večimi spletnimi stranmi: - www.mkc.si (osnovna stran), - www.kulturniinkubator.si (spletna stran Kulturnega inkubatorja), - www.performa.si (spletna stran rednega programa Performa), - www.mfru.org (spletna stran rednega programa MFRU), - www.hostelpekarna.si ter - www.lingsium.org (spletna stran skupine Lingsium), ki jo urejajo in ažurirajo člani skupine.

Poleg omenjenih spletnih strani Mladinski kulturni center Maribor uporablja še: - blog http://druzabnodruzboslovje.org/, ki ga urejajo študentje Filozofske fakultete Maribor, Oddelka za sociologijo, - socialna omrežja My space ter Facebook, preko katerih informira mlade o aktivnostih: FB:MKC Maribor FB: Slovenski dnevi knjige v Mariboru FB: MKC Črka FB: MediaNox FB: MFRU FB: Performa FB: Hostel Pekarna Medij VEČER DELO ŽURNAL24 MARIBORSKI UTRIP 7D DNEVNIK MLADINA BONBON ONA VECER.COM DELO.SI RTVSLO.SI DNEVNIK.SI SIOL.NET PRIMORSKI.EU AIRBELETRINA.SI RTV SLOVENIJA

Št. objav v 2011 170 30 13 20 4 4 4 5 1 10 2 2 2 1 1 1 11

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 50

TELEVIZIJA RTS RADIO MARIBOR VAL 202 RADIO SLOVENIJA RADIO SI RADIO CITY

15 6 4 3 10 7

2.5 LOKALNO, REGIONALNO IN MEDNARODNO SODELOVANJE Mladinski kulturni center Maribor je sodeloval z naslednjimi sorodnimi institucijami ter z drugimi organizacijami: V letu 2012 smo izvajali v šolskih prostorih ter v sodelovanju z šolami naslednje programe in projekte: - izvedba rednih programov v sodelovanju ter v prostorih šol: - izvedba 15. slovenskih dnevov knjige v sodelovanju ter v prostorih Filozofske fakultete Maribor - izvedba Mednarodnega festivala računalniških umetnosti MFRU v sodelovanju z Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, - priprava in izvedba dela programa Galerije Media Nox v sodelovanju z Oddelkom za likovno umetnost Pedagoške fakultete Maribor, Oddelkom za likovno pedagogiko Pedagoške fakultet v Ljubljani - izvedba projekta Družabno družboslovje v sodelovanju s študenti Filozofske fakultete Maribor, Oddelka za sociologijo, - izvedba projekta Mladi mladim (sejem rabljene študijske literature) v sodelovanju z lokalnimi srednjimi šolami in fakultetami, V letu 2012 smo izvajali v sodelovanju s sorodnimi centri, klubi in mladinskimi organizacijami naslednje programe in projekte: - izvedba rednih programov: - izvedba Mednarodnega festivala računalniških umetnosti MFRU v sodelovanju z KID Kibla, Zavodom Pekarna – magdalenske mreže, - aktivno sodelovanje v lokalni informacijski mreži MB MINA, kjer sodeluje sedem lokalnih mladinskih organizacij (izvedba skupnih informacijskih projektov), - aktivno sodelovanje v Mreži MaMa (sodelovanje pri izvedbi lokalnih in regijskih projektov, udeležba na srečanjih Mreže MaMa …), Pri pripravi in izvedbi rednih programov in projektov pa Mladinski kulturni center Maribor sodeluje tudi z organizacijami s področja kulture (Uho:oko, Umetnostna galerija Maribor, Mednarodni festival kreativnih komunikacij Magdalena, Zavod Bunker Ljubljana, Subkulturni Azil Maribor, Fotogalerija STOLP, Društvo likovnih umetnikov Maribor, Kulturno glasbeni brlog, Univerzitetna knjižnica Maribor, Mariborska knjižnica, Slovensko narodno gledališče Maribor …).

Mladinski kulturni center Maribor, kot partner, aktivno sodeluje v lokalni informacijski mreži, ki združuje osem organizacij.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 51

3. POSLOVANJE ZAVODA Pri finančnem poslovanju je MKC Maribor odvisen od donacij javnih in zasebnih virov ter virov opravljanja storitev javne službe in pridobivanja sredstev na trgu.

Pomemben segment virov predstavljajo dotacije ustanoviteljice MOM. Opravljanje javne službe je tako financirano kot redna dejavnost kar šestim rednim programom MKC Maribor omogoča kvalitetnejše načrtovanje in izvedbo na višji ravni. Ostali programi in projekti so financirani s pomočjo pridobivanja sredstev ob uspešnih prijavah na razpise in iz ostalih virov, kar je povezano z določenimi programskimi in organizacijskimi omejitvami. Pomembni viri so bili v letu 2012 še Urad RS za mladino, Ministrstvo RS za kulturo, Zavod Maribor 2012 ter ŠOUM. Zavod v okviru javne službe sredstva pridobiva tudi na trgu. Posebej pa izkazuje prihodke dosežene na trgu z opravljanjem dejavnosti mladinskega turizma- Hostel Pekarna.

Tabela 1. Redne programske dejavnosti MKC Maribor –financiranje, prihodki, struktura virov 2012 2012 MFRU Performa MKC Črka Slovenski dnevi knjige Galerija Media Nox Kulturni Inkubator Programi mreženja Mladinski program Hostel Pekarna EPM

MOM

EPK

MK RS

UM RS

ŠOUM

13.000 11.000

56.000 20.000

25.000 /

/ 1.500

/ 800

Lastni viri 2.001 8.800

1.500

1.500

500

5.500

5.000

9.000

18.000

2.000

1.500

1000

12.488

12.000

/

1.500

500

/

/

10.000

/

/

2.000

/

5.000

5.000

/

/

/

/

/

39.111

/

/

1.000

/

/

/ 18951,08

/ /

/ /

/ 2.000

/ /

155.695 /

Tabela 2. Prihodki iz proračuna ustanoviteljice MOM 2012 Izkaz uspeha Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Denarni tok Stran 52

Dotacija in mat.str.

Redni programi Plače Javna dela Projekti EPM Vzdrževanje/investicije

160.545 104.111 181.043 3.189 / 18.951 7.235

237.340 104.111 187.890 3.283 400 18.951 7.235

Tabela 3. Prihodki iz državnega proračuna RS 2012

Urad RS za mladino Ministrstvo za kulturo JSKD investicije Ministrstvo za delo in družino Sredstva EPK Evropska sredstva

Izkaz uspeha 12.848 32.880 /

Denarni tok 12.361 29.380 /

23.110 102.220 /

23.110 68.840 /

Tabela 4. Primerjalna tabela, predračun izkaz uspeha 2012

Celotni prihodki Celotni odhodki

2011 799.292 796.204

2012 964.596 927.740

indeks 121 116

Tabela 5. Prihodki iz poslovanja, predračun izkaz uspeha 2012

Prihodki od prodaje Prihodki od donacij Prihodki proračun MOM Prihodki proračun RS

2011 44.037 14.380

2012 214.285 156.320*

indeks 486 1087

1.411.876

479.246

34

124.958

83.380

67

2012 571.336

indeks 116

*EPK, ŠOUM,JAK

Tabela 6. Odhodki, predračun izkaz uspeha 2012

Stroški blaga,

2011 492.585

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 53

materiala in storitev Stroški dela Drugi stroški

203.440 /

234.910 /

115 /

*Pogodbene vrednosti

Tabela 7. Prihodki po denarnem toku, predračun izkaz prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka 2012

Sredstva iz državnega proračuna Sredstva iz občinskega proračuna Sredstva iz socialnih skladov Sredstva iz javnih skladov in agencij Evropska sredstva – državni proračun Drugi prihodki Prihodki od prodaje blaga in storitev

2011

2012

indeks

110.557

41.741

38

1.037.571

566.361

55

5.401

23.110

427

9.000

3.500

39

344.894 26.879

/ 115.657

/ 430

38.837

175.087

451

3.1. Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev, upoštevaje opisne in finančne kazalnike ter izpolnjevanje letnih ciljev, ki izhajajo iz Programsko – poslovnega načrta MKC Maribor za leto 2012 Analiza uresničevanja ciljev iz poslovanja za leto 2012 kaže na to, da so bila sredstva načrtovana realistično, realizacija sredstev iz različnih virov pa nam je omogočila izvedbo načrtovanih aktivnosti. Vse programske aktivnosti so bile izvedene na zastavljeni ravni, ob tem pa smo na posameznih področjih presegali načrtovan obseg .Obseg je bil presežen na posameznih literarnih področjih, likovnem področju ter nekaterih enkratnih dogodkih in projektih zaradi EPK. Povečanje nad načrtovanim pa izkazujemo tudi na strani Hostla Pekarna saj je posloval nad pričakovanji. Vsekakor pa smo načrt presegli v smislu kvalitete dogodkov in števila obiskovalcev.

Finančna slika zavoda kaže na stabilno in nadzorovano poslovanje z nizkim faktorjem tveganj in dobro sledljivostjo.

3.2 Nastanek morebitnih nedopustnih in nepričakovanih posledic pri izvajanju programa Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 54

Iz naslova izvajanja programov v letu 2012 ne izhajajo nobene nepričakovane ali nedopustne posledice. Izvajanje programov je imelo izrazito ugoden vpliv na dejavnosti in programe MKC Maribor, na zaposlene in na uporabnike storitev in programov. V letu 2012 je MKC Maribor okrepil svoj položaj med nosilci javnih služb in izvajalci programov na področju mladinske kulture in mladinskih programov v mestu.

3.3 Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanj glede na opredeljene standarde in merila MKC Maribor je s pridobljenimi proračunskimi viri ravnal gospodarno in racionalno in izvedel programe na ravni in v obsegu, ki presega standarde, ki jih na področju sorodnih dejavnosti predpisujejo Ministrstvo za kulturo RS in različna interesna združenja ustvarjalcev na posameznih področjih kulture. Dodana vrednost programa MKC Maribor presega predviden standard področne ureditve. Racionalizacija postopkov, motiviranost vseh vključenih izvajalcev ter kvaliteta načrtovanja so dejavniki, ki so pripeljali do uspešnosti izvajanj programov.

3.4 Ocena delovanja sistema notranjega finančnega nadzora Ocena temelji na Izjavi o oceni notranjega nadzora MKC Maribor (AJPES). Ocena je pripravljena na podlagi samoocenitve. Primerno kontrolno okolje je vzpostavljeno na celotnem delu poslovanja, upravljanje s tveganji je zagotovljeno na celotnem delu poslovanja,tveganja, da se cilji ne bi uresničili so opredeljena, določen je način ravnanja z njimi na celotnem delu poslovanja, kontrolne aktivnosti, ki zmanjšujejo tveganja na sprejemljivo-nizko raven so vzpostavljena na celotnih področjih poslovanja. Ustrezen sistem informiranja in komuniciranja je vzpostavljen na celotnem delu poslovanja, ustrezen sistem nadziranja s strani direktorja je vzpostavljen po celotnem področju, sistem nadziranja, ki vključuje notranjo revizijsko službo pa je vzpostavljen na posameznih področjih poslovanja.

Register tveganj, ki je izdelan za vsa pomembna področja poslovanja zavoda, ne detektira visokih tveganj na področju poslovanja, sprejeti so ustrezni ukrepi za obvladovanje le-teh,izpostavi pa relativno tveganje pri opravljanju posameznih nalog, ki je posledica premajhne kadrovske zasedbe zavoda.

Sistem notranjega nadzora zagotavlja ustrezno nizko tveganje pri načrtovanju in izvedbi dejavnosti zavoda. Ocena delovanja notranjega finančnega nadzora je zadovoljiva, tveganja v povezavi z uresničevanjem ciljev so nadzorovana in sledljiva.

4. VREDNOTENJE IZPOLNITEV LETNEGA PROGRAMA /po načelih obsega, kakovosti in strukture/ 4.1 Izvedba rednih programov:v letu 2012 je MKC Maribor celovito izvedel redne programe, ki so v javnem interesu in pomenijo izvajanje javne službe.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 55

4.2 Izvedba projektov: v letu 2012 smo izvedli visoko število načrtovanih in nenačrtovanih projektov na vseh področjih delovanj zavoda.

4.3 Število prireditev:Izvedenih je bilo kar različnih dogodkov na vseh področjih delovanj zavoda. Število izvedenih projektov je bilo višje od načrtovanega. Zavod je v letu 2012 po obsegu izvajanja programov bistveno presegel redne programe, ki jih izvaja v okviru javne službe.

4.4 Raznovrstnost programov: zavod pri svojem delovanju pokriva zelo širok nabor programov in področij delovanja. Delovanje temelji na dveh področjih: mladinska kultura in mladinsko delo. Na področju kulture je zavod v letu 2012 izvajal programe na naslednjih področjih: literatura, uprizoritvene umetnosti, likovna umetnost, galerijska dejavnost, intermedijska in multimedijska umetnost.

Na področju mladinskega dela ja zavod deloval napodročjih: informiranje in svetovanje, neformalno izobraževanje, prostovoljstvo, promocije mednarodne izmenjave mladih, mreženje mladinskih organizacij, mednarodno sodelovanje in mladinski turizem.

4.5 Število obiskovalcev: Strukturiranost programov je takšna, da zahteva spremljanje števila obiskovalcev tako po analitičnih metodah kot po oceni. Zlasti udeležbo mladinskih programov in prireditev na prostem je težje natančno oceniti. V letu 2012 so bili programi dobro obiskani in v nekaterih primerih so celo presegli pričakovan obisk (MFRU) Ocena obiskovalcev: 48.000.

4.6 Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti zavoda: Obseg in struktura izvedenega programa jasno kažeta, da je izkoriščenost kapacitet zavoda nadpovprečna.

Premajhno število zaposlenih izvaja številne naloge in obveznosti in dela v polnem obsegu.

4.7 Strokovna in javna odmevnost dejavnosti: v letu 2012 je zavod bistveno okrepil področje odnosov z javnostmi, število medijskih objav se je povečalo, hkrati pa smo izboljšali in okrepili spletne predstavitve dejavnosti zavoda na več spletnih straneh.

Objave v medijih 2012: Medij VEČER DELO ŽURNAL24

Št. objav v 2012 170 30 13

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 56

MARIBORSKI UTRIP 7D DNEVNIK MLADINA BONBON ŽURNAL ŠTAJERSKA ONA VECER.COM DELO.SI RTVSLO.SI DNEVNIK.SI SIOL.NET PRIMORSKI.EU AIRBELETRINA.SI RTV SLOVENIJA TELEVIZIJA RTS RADIO MARIBOR VAL 202 RADIO SLOVENIJA RADIO SI RADIO CITY

20 4 4 4 5 30 1 10 2 2 2 1 1 1 11 15 6 4 3 10 7

5. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE Zavod je v letu 2012 uspešno izvajal programske dejavnosti in notranje organizacijske postopke. Ob upoštevanju kadrovske sestave in vloženih programskih sredstev je poslovanje zavoda nadpovprečno. V letu 2012 je zavod izvedel izjemno pomembne razvojne premike. Naši programi so v kvalitativnem porastu in novo področje, ki smo se mu v letu 2012 posvečali v zelo veliki meri,mladinski turizem, za nas predstavlja izziv za prihodnja leta.

Vsi naši redni programi so bili deležni izjemno dobrih ocen, saj so iz leta v leto na vsebinsko in izvedbeni višji ravni.

Večina programov je razvojno naravnanih tako, da bodo pripravljeni tudi na izvajanje v okviru EPM 2013.

Zavod ima v strokovnem in infrastrukturnem smislu dober potencial, vendar bo zelo potrebno zagotoviti dodatne vire za pokritje stroškov dela ter infrastrukturo.

Temeljne omejitve zavoda so povezane z odsotnostjo lastnih prireditvenih prostorov, kar v veliki meri zmanjšuje prepoznavnost programov. Omejitev nam predstavlja tudi preskromna kadrovska zasedba.

Ob koncu poročila ugotavljam, da je v letu 2012 MKC Maribor presegel načrtovane programske aktivnosti od planiranih finančnih in programskih okvirjev.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 57

Razkritja k letnemu poroÄ?ilu MKC Maribor 2012

Maribor, februar 2013

Letno programsko-poslovno poroÄ?ilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 58

Pregled neopredmetenih in opredmetenih sredstev na dan 31.12.2012 po nabavni, odpisani in neodpisani vrednosti s stopnjo odpisanosti (v evrih)

Opredmetena osnovna sredstva

1

Nabavna vrednost

Popravek vrednosti

2

Neodpisana vrednost

3

Odpisanost sredstev

4

5=3/2*100

Elektronski računalniki in oprema

73.058

42.448

30.610

58,10

Glasbena oprema

10.823

4.199

6.624

38,80

Oprema za ogrevanje

6.284

1.879

4.406

29,90

Druga oprema za dejavnost

62.920

21.022

41.898

33,41

Pohištvo naprave in aparati

151.617

27.950

123.667

18,43

Stroji

16.475

3.501

12.974

21,25

Oprema za varovanje objekta

13.196

5.584

7.612

42,32

Oprema za transport in zveze

4.169

593

3.576

14,23

338.542

107.175

231.367

31,66

32.952

32.952

0

100,00

371.494

140.127

231.367

37,72

Skupaj Drobni inventar v uporabi Skupaj Nepremičnine

Nabavna vrednost 1

Galerija Media Nox

Popravek vrednosti

2

Neodpisana vrednost

3

Odpisanost sredstev

4

5=3/2*100

42.069

7.275

34.794

17,29

0

0

0

0,00

131.145

123.986

7.159

94,54

Koroška 18- Kulturni inkubator

82.324

79.143

3.181

96,14

Upravna zgradba KC Pekarna

1.551.709

63.680

1.488.029

4,10

Skupaj

1.807.248

274.084

1.533.164

15,17

Ljubljanska ul. 4 Koroška 18- Metka

Neopredmetena osnovna sredstva

1

Nabavna vrednost 2

Popravek vrednosti

Neodpisana vrednost

3

Odpisanost sredstev

4

5=3/2*100

Premoženjske pravice

7.458

2.746

4.712

36,82

Skupaj

7.458

2.746

4.712

36,82

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 59

Vrsta dolgoročnega sredstva

1 Nepremičnine Opredmetena osnovna sredstva

Nabavna vrednost 2

Neodpisana vrednost

3

Odpisanost sredstev

4

5=3/2*100

1.807.248

274.084

1.533.164

15,17

371.494

140.127

231.367

37,72

7.458

2.746

4.712

36,82

2.186.201

416.958

1.769.243

19,07

Neopredmetena osnovna sredstva Skupaj

Popravek vrednosti

Pregled vrst neopredmetenih in opredmetenih sredstev po neodpisani vrednosti za leto 2012 in primerjava z letom 2011 ( v evrih) Opredmetena osnovna sredstva

1

Elektronski računalniki in oprema

Neodpisana vrednost po stanju 31.12.2011

Neodpisana vrednost po stanju 31.12.2012

2

Indeks

3

4=3/2*100

54.038

30.610

56,65

Glasbena oprema

8.713

6.624

76,03

Oprema za ogrevanje

5.662

4.406

77,80

Druga oprema za dejavnost

53.385

41.898

78,48

Stroji

15.445

12.974

84,00

Oprema za varovanje objekta

10.911

7.612

69,76

Oprema za transport in zveze

3.993

3.576

89,56

Pohištvo naprave in aparati

140.989

123.667

87,71

Skupaj

293.135

231.367

78,93

0

0

0,00

293.135

231.367

78,93

Drobni inventar v uporabi Skupaj Nepremičnine

Neodpisana vrednost po stanju 31.12.2011 1

Galerija Media Nox Ljubljanska ul. 4 Koroška 18- Metka

2

Neodpisana vrednost po stanju 31.12.2012

Indeks

3

4=3/2*100

34.291 0 3.628

34.794 0 7.159

101,47 0,00 197,32

Koroška 18- Kulturni inkubator

697

3.181

456,60

Upravna zgradba KC Pekarna

1.426.750

1.488.029

104,30

Skupaj

1.465.366

1.533.164

104,63

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 60

Neopredmetena osnovna sredstva

1

Neodpisana vrednost po stanju 31.12.2011

Neodpisana vrednost po stanju 31.12.2012

2

Indeks

3

4=3/2*100

Premoženjske pravice

4.012

4.712

117,45

Skupaj

4.012

4.712

117,45

Vrsta dolgoročnega sredstva

1 Elektronski računalniki in oprema

Neodpisana vrednost po stanju 31.12.2011

Neodpisana vrednost po stanju 31.12.2012

2

Indeks

3

4=3/2*100

54.038

30.610

56,65

Glasbena oprema

8.713

6.624

76,03

Oprema za ogrevanje

5.662

4.406

77,80

Druga oprema za dejavnost

53.385

41.898

78,48

Stroji

15.445

12.974

84,00

Oprema za varovanje objekta

10.911

7.612

69,76

Oprema za transport in zveze

3.993

3.576

89,56

140.989

123.667

87,71

0

0

0,00

4.012

4.712

117,45

34.291

34.794

101,47

0

0

0,00

3.628

7.159

197,32

Koroška 18- Kulturni inkubator

697

3.181

456,60

Upravna zgradba KC Pekarna

1.426.750

1.488.029

104,30

Skupaj

1.762.513

1.769.243

100,38

Pohištvo naprave in aparati Drobni inventar v uporabi Premoženjske pravice Galerija Media Nox Ljubljanska ul. 4 Koroška 18- Metka

Pregled investicij in nabav za leto 2012 (v evrih) Opredmetena osnovna sredstva

1 Elektronski računalniki in oprema Glasbena oprema Druga oprema za dejavnost Pohištvo Stroji Oprema za varovanje objekta Oprema za transport in zveze Oprema za ogrevanje Skupaj

Nabavna vrednost 2 3.703 0 534 813 0 0 0 0 5.050

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 61

Neopredmetena osnovna sredstva 1

Nabavna vrednost 2

Program Hostel

1.770

Skupaj

1.770

Drobni inventar

Nabavna vrednost 1

2

Drobni inventar

861

Skupaj

861

Nepremičnine

Nabavna vrednost 1

Galerija Media Nox Ljubljanska ul. 4 Koroška 18- Metka

2 42.069 0 131.145

Koroška 18- Kulturni inkubator

82.324

Upravna zgradba KC Pekarna

1.551.709

Skupaj

1.807.248

Neodpisana vrednost osnovnih sredstev se je v primerjavi z letom 2011 povečala,kar je posledica novih nakupov opreme v lanskem letu ter novih nabav v letošnjem letu. Stopnja odpisanosti je 19,07 kar pomeni, da imamo nova osnovna sredstva. Nabava novih osnovnih sredstev je financirana iz presežka javnih sredstev in presežka iz trga ob soglasju ustanovitelja.

Nabavljena so bila naslednja osnovna sredstva: pohištvo in računalniška oprema za upravno zgradbo KC Pekarna ter požarni sistemi v Kulturnem Inkubatorju in galeriji Media Nox ter novi radiatorji v bivši TV Metki.

Vsa osnovna sredstva so v uporabi in delujejo brezhibno.

Popravek vrednosti osnovnih sredstev in drobnega inventarja znaša 140.127 € in ga obračunavamo po proporcialni metodi.

V upravljanju imamo štiri nepremičnine- poslovne prostore, ki jih vodimo v knjigovodskih knjigah.

Poslovni prostor na Ljubljanski 4 smo razknjižili iz knjig, ker smo ga vrnili ustanovitelju-lastniku zaradi selitve.

Nepremičnine so amortizirane po 3% stopnji in proporcionalni metodi.

Za vrednost nepremičnine KC Pekarna ter ostalih nepremičnin smo se uskladili z ustanoviteljem MOM. Iz omenjenih razlogov so tudi povišanja v nabavni vrednosti in neodpisani vrednosti v razredu 0 glede na predhodno leto. Vsa sredstva so v starosti primernem stanju.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 62

Vrste kratkoročnih sredstev in aktivnih časovnih razmejitev

1 Sredstva na TRR

Vednost po stanju 31.12.2011

Vrednost po stanju 31.12.2012

Indeks

2

4=3/2*100

73.198

103.643

Sredstva v blagajni

2.202

4.747

Kratkoročne terjatve do kupcev

2.004

721

35,98

122.992

102.734

83,53

Druge kratkoročne terjatve

1.297

14.063

0,00

Aktivne časovne razmejitve

4.500

7.783

172,96

206.193

233.691

113,34

Kratk. terjatve do uprabnikov EKN

Skupaj

141,59

Kratkoročne terjatve do kupcev v državi na dan 31.12.2012(v evrih) Založba Pivec

6

Fakulteta za družbene vede

144

ŠOUM

126

Skupaj

276

Dani predujmi v državi na dan 31.12.2012 (v evrih) Engrotuš

71

Euronova

19

Skupaj

90

Kratkoročne terjatve do uporabnikov EKN na dan 31.12.2012 (v evrih) MO Maribor

28792,38

Zavod RS za zaposlovanje

2503,25

MOM EZR

18,62

EPK Maribor

71.420

Skupaj

102.734

Kratkoročne terjatve do državnih institucij na dan 31.12.2012 (v evrih) Nova kreditna banka Maribor

161,56

Skupaj

161,56

Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini na dan 31.12.2012 (v evrih) Udruga Franjo Koščec, Hrvatska

354,16

Skupaj

354,16

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 63

Aktivne časovne razmejitve na dan 31.12.2012 (v evrih) Konto Urad za mladino

191000

6.424

Skupaj

Stroškovno mesto

6.424

Konto

Znesek

MKC – Adriatic

190000

28,98

HOSTEL – Airport media

190000

720,00

HOSTEL – Airport media

190000

360,00

MKC - ZRFRS

190000

249,79

Skupaj

1358,77

Denarna sredstva v blagajni na dan 31.12.2012 (v evrih) Glavna blagajna Blagajna hostel Blagajna šank Skupaj

0 4.119 628 4.747

Terjatve za vstopni DDV, ki še niso priznane na dan 31.12.2012 (v evrih) 20% DDV

10.182

8,5% DDV

489,45

Skupaj

10.671

Terjatve za plačilne kartice- banka na dan 31.12.2012 (v evrih)

Visa

1.939

Mastercard

665

Maestro

788

Skupaj

3.392

Ugotovljene kratkoročne terjatve do kupcev v državi in v tujini so v znesku 630,36 € ter terjatve do uporabnikov EKN v višini 102.734,25 € so nastale do kupcev v državi in tujini: zaradi neplačanih izdanih računov; ter do uporabnikov EKN zaradi še neprejetih dotacij in materialnih stroškov s strani ZRSZ, MOM ter zavoda Maribor 2012- EPK. Izdani avansi v višini 90,38 € zaradi preplačil dobaviteljem.

V celem poslovnem koledarskem letu smo si odbijali 1% odb. delež, ki pa smo ga na dan 31.12.2012 popravili za 18% kar izkazujemo kot terjatev do države.

Denarna sredstva na računu smo glede na preteklo leto povišali za 30.445 €, kar izkazujemo tudi bilanci denarnega toka.

Denarna sredstva izkazujemo v blagajni hostel v višini 4.119 €€ ,ter v blagajni šank v višini 628 €,ker polagamo gotovino v banko vsak ponedeljek. V MKC vodimo 3 blagajne.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 64

Konto aktivnih časovnih razmejitev v višini 6.424 € zajema predhodno nezaračunane prihodke (Urad za mladino ) ter razmejitve zavarovanj in oglaševanja.

Pregled kratkoročnih obveznosti in pasivnih časovnih razmejitev po vrstah za leto 2012 ter primerjava z letom 2011 (v evrih)

Vrste kratkoročnih obveznosti in pasivnih časovnih razmejitev

Vrednost po stanju 31.12.2011

1

Vrednost po stanju 31.12.2012

Indeks

2

4=3/2*100

Kratkoročne obveznosti do zaposlenih

13.282

16.089

121,13

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev in prejeti avansi

38.854

49.949

128,56

Druge kratkoročne obveznosti

24.297

19.121

78,70

Kratkoročne obveznosti do uporabnikov EKN

436

1.568

359,64

Pasivne časovne razmejitve

123.040

87.268

70,93

Skupaj

199.909

173.995

87,04

Kratkoročne obveznosti do zaposlenih na dan 31.12.2012 (v evrih)

Obveznosti za čiste plače

10.330

Obveznosti za prisp. iz kosm. plač

3.394

Obveznosti za davke iz kosm.plač

1.364

Obveznosti za prevoz

384

Obveznosti za prehrano

605

Obveznosti za druga izplačila

12

Skupaj

16.089

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev dan 31.12.2012 (v evrih) Dobavitelj

Zap.št. računa

Aerodrom Lj

1478/12

97,20 €

Don don

1460/12

11,56 €

Dopika

1420/12

120,84 €

Društvo Naturo

1396/12

1.430,00 €

Elektro MB

1434/12,1455/12,1458/12,1468/12,1482/12

Em Zin

1452/12

8,35 €

Energetika Mb

1469/12

1.950,77 €

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Obveznost

769,78 €

Stran 65

Gen-I

1426/12,1427/12,1428/12,1429/12

Hotel City

1359/12

81,01 €

Inštitut za dezinfekcijo

1463/12

691,20 €

Intermedia

1470/12

270,60 €

Italcrem

1410/12,1411/12

Kreativus

1450/12

224,00 €

Lingos

1414/12,1415/12

670,00 €

Mariborski vodovod

1430/12,1431/12

113,47 €

Matija Plečko

1412/12,1432/12

307,20 €

Mentol

1369/12

57,00 €

Merkur

1404/12

139,75 €

Mladinski svet Slo

1384/12

3.800,00 €

Modulor

1454/12

2.580,00 €

Mojca Drofenik

1424/12

939,86 €

Mreža Mama

1406/12

300,00 €

Nigrad

1471/12,1472

226,22 €

Nova KBM

1421/12,1422/12,1423/12,1457/12,1461/12

161,56 €

Office 1

1442/12

359,12 €

Plinarna Mb

1477/12,1480/12

563,44 €

Post Skriptur

1416/12

2.500,00 €

Pošta Slovenije

1438/12

403,14 €

Pozor Huda kava

1413/12

170,00 €

Print Division

1436/12

642,00 €

Prosenjak

1392/12,1393/12

363,82 €

Robertina Šebjanič

1409/12

340,00 €

Rogač

1394/12,1462/12

Salesianer Miettex

1439/12

32,64 €

Sazas

1390/12

25,01 €

Schindler

1440/12

176,16 €

Skokec

1475/12

36,00 €

Slovenska Filantropija

1397/12

1.600,00 €

Smreka

1375/12

53,24 €

Snaga

1387/12,1388/12,1389/12

Snedi me

1483/12

59,83 €

Sto

1456/12

4.410,00 €

Studio Texo

1339/12

546,00 €

Štrakl

1374/12,1391/12

440,60 €

Taberna d.o.o.

1433/12

Telekom

1453/12,1464/12

121,10 €

Telemach

1465/12,1466/12,1467/12

368,72 €

Ti povej zavod

1418/12

1.500,00 €

Trattoria Padrino

1347/12

134,60 €

T-Trio projekt

1419/12

603,60 €

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

1.448,94 €

83,00 €

2.282,05 €

211,33 €

64,00 €

Stran 66

Varnost Mb

1441/12,1443/12,1473/12

4.494,64 €

Večer

1435/12

30,06 €

Vžig

1417/12

104,50 €

Zavod Gulag

1405/12

400,00 €

Zavod Pip

1476/12

2.800,00 €

Zavod uho;oko

1048/12,1459/12

3.500,00 €

3Z Sistemi

1481/12

1.450,00 €

MKC

Račun Hostel

5,30 €

Skupaj:

47.273,21 €

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini na dan 31.12.2012 (v evrih) Dobavitelj

Zap. št. računa

Obveznost

HRS

1437/12

3,75

BOOKING

1449/12

331,05

Mag. Susanne Rogenhofer

1474/12

650,00

Skupaj

984,80

Prejeti predujmi v državi na dan 31.12.2012 (v evrih)

Bunker

10,5

Zavod ŠKIS

54,04

Razni kupci Hostel

1.626

Skupaj

1.691

Kratkoročne obveznosti do uporabnikov EKN na dan 31.12.2012 (v evrih) MO Maribor Uprava RS za javna plačila Ministrstvo za pravosodje Zavod za turizem Študentski domovi - UnI v MB Javni zdr. zavod Mariborske lekarne Maribor Skupaj

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

871,92 8,45 26,28 3,40 651,44 6,56 1.568

Stran 67

Druge kratkoročne obveznosti na dan 31.12.2012 (v evrih)

Obračunani prisp. in davki

2.473

Obveznosti za avtorske honorarje, prostovoljci

8.896

Obveznosti za davek od avtorskih h.

3.703

Premije zaprtega zavarovanja

226

Odtegljaji od čistih plač

269

Obveznosti za DDV

1.723

Pavšal študenti

23

Davek od dohodka pravnih oseb

1.741

Skupaj

19.054

Obveznosti za obračunani DDV, od nezaračunanih dobav na dan 31.12.2012 (v evrih) 20% DDV

66,96

8,5% DDV Skupaj

66,96

Pasivne časovne razmejitve na dan 31.12.2012 (v evrih) Stroškovno mesto

Konto

MOM mladina

291/030

Znesek 36.057

MOM Media nox

291/030

2.210

MOM Kulturni inkubator

291/030

6.202

MK mfru

291/030

12.053

UM MX creare

291/030

2.482

UM Družabno družboslovje

291/030

1.706

MOM Mkc splošna dotacija

291/030

21.285

JS Dnevi knjige

291/030

2.531

JS Performa

291/030

2.742

SKUPAJ

87.268

Stanje vrednosti zalog na dan 31.12.2012 (v evrih) Zaloga Blago v tujem skladišču

2.071

Blago v skladišču Hostel Pekarna

3.982

Vračunani DDV v zalogah blaga Vračunana razlika v cenah Zaloga

-281 -1.897 3.876

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 68

Ugotovljene obveznosti do domačih in tujih dobaviteljev v višini 48.258,01 € so nastale zaradi računovodskega zamika pri plačilih faktur saj so sofinancerji v decembru nakazali sredstva za projekte.

Prejeti avansi v višini 1.690,75 € zaradi predplačil storitev Hostla Pekarna.

Obveznosti do zaposlenih v višini 16.089,35 € so nastale zaradi še neizplačane decembrske plače (izplačana je bila v januarju).

Kratkoročne obveznosti do uporabnikov EKN v višini 1.568,05 € so izstopajo predvsem zaradi neporavnanih obveznosti do MOM -turistična taksa za mesec december 2012.

Druge kratkoročne obveznosti v višini 19.120,36 € zajemajo: obveznosti delodajalca za prispevke in davke za decembrske plače, ki so bile izplačane januarja ter obveznosti za avtorske honorarje na osnovi pogodb za izvedene projekte v letu 2012, ki zaradi zamika pri nakazilih financerjev projektov še niso bile izplačane in obveznosti za DDV v višini 1.723,42 €.

Odtegljaji od čistih plač vsebujejo obveznosti delavcev za mesečne anuitete kreditov, ki bodo poravnane pri izplačilu januarskih plač.

Konti pasivnih časovnih razmejitev v višini 87.268,00 € zajemajo kratkoročno odložene prihodke nastale zaradi že plačanih projektov vendar jih zaradi objektivnih razlogov nismo mogli izpeljati. Ker smo pogodbeno zavezani jih bomo izpeljali v l. 2013.

Zaloge so v l. 2012 zaradi prodaje knjig Brenka- Odprtost in MFRU katalog, ki jih imamo na konsignacijo v tujem skladišču. Vrednost zalog v Hostlu Pekarna je 3876 € .

Koeficient obračanja zalog je 2,25, dnevi vezave zalog pa so 162 dni v letu.

Zaloge blaga v Hostel Pekarna se vodijo po metodi drsečih povprečnih cen.

Pregled lastnih virov in dolgoročnih obveznosti po vrstah za leto 2012 ter primerjava z letom 2011 (v evrih)

Vrste lastnih virov in dolgoročnih obveznosti

Vrednost po stanju 31.12.2011

1

Vrednost po stanju 31.12.2012

2

Nepremičnine Neopredmetena sredstva Opredmetena osnovna sredstva Obveznosti za osnovna sredstva v upravljanju Presežek prihodkov

3

Indeks

4=3/2*100

1.465.366

1.533.164

104,63

4.012

4.712

117,45

231.367

231.367

100,00

1.769.243

1.811.910

102,41

9.254

20.905

225,90

Primerjava sredstev in obveznosti do njihovih virov (v evrih)

Sredstva

1

Nepremičnine Neopredmetena sredstva

Stanje

2 1.533.164 4.712

Opredmetena osnovna sredstva

231.367

Presežek prihodkov

20.905

Obveznosti do virov sredstev

3

MO Maribor MO Maribor MO Maribor MO Maribor

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stanje

Stanje Sredstev

Obveznosti do virov

4

5

6

1.533.164

1.533.164

1.511.614

4.712

4.712

3.648

231.367

231.367

211.713

20.905

20.905

20.905

Stran 69

Sestava prihodkov po vrstah v letu 2012 (v evrih) Vrste prihodkov

1

Prihodki v tekočem obračunskem obdobju 2

Prihodki od poslovanja Finančni prihodki Drugi in izredni prihodki in prevrednotovalni prihodki Skupaj

Sestava prihodkov v % 3

848.965

96,77

461

0,05

27.903

3,18

877.329

100,00

Prihodki od poslovanja v letu 2012 (v evrih)

Vrsta prihodka

Prihodki v letu 2012

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev-javna služba

Sestava prihodkov

5.872

0,69

Prihodki od donacij pravnih oseb

160.720

18,93

Prihodki iz občinskega proračuna

410.562

48,36

Prihodki iz državnega proračuna

73.328

8,64

Tržna dejavnost

198.501

23,38

Skupaj

848.983

100,00

Prihodki iz EU

0,00

Primerjava prihodkov v letu 2011 z prihodki v letu 2012 (v evrih)

Vrste prihodkov 1 Prihodki od poslovanja Finančni prihodki Drugi in izredni prihodki in prevrednotovalni prihodki Skupaj

Prihodki v letu 2011 3

Prihodki v letu 2012

Indeks

3

4=3/2*100

793.114

848.983

107,04

513

461

89,81

5.665

27.903

492,56

799.292

877.329

109,77

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 70

Prihodki po vrstah in virih financiranja v letu 2012 (v evrih) Vrste prihodkov

Prihodki iz proračunskih virov

1

Prihodki iz Delež neproračunskih prihodkov iz virov neproračunskih virov

2

Prihodki od poslovanja

3 639.710

Finančni prihodki

4

209.254

23,85

461

0,00

Drugi in izredni prihodki in prevrednotovalni prihodki Skupaj

640.171

27.903

3,18

237.157

27,03

Prihodki po vrstah dejavnosti v letu 2012 (v evrih) Vrste prihodkov

Prihodki iz opravljanja javne službe

1

2

Prihodki od poslovanja Finančni prihodki Drugi in izredni prihodki in prevrednotovalni prihodki Skupaj

Prihodki iz tržne dejavnosti

Delež prihodkov tržne dejavnosti 4

3 650.482

198.501

22,62

448

12

0,00

22.751

5.152

0,59

673.682

203.665

23,21

Primerjava poslovnih prihodkov v letu 2012 s poslovnimi prihodki v letu 2011 po virih financiranja (v evrih) Vrste poslovnih prihodkov

1 Prihodki od prodaje proizvodov in storitev-javna služba

Poslovni prihodki Poslovni v letu 2011 prihodki v letu 2012 2

Indeks

3

4=3/2*100

5.200

5.872

112,92

Tržna dejavnost

18.117

198.501

1.095,66

Skupaj

23.317

204.373

876,50

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 71

Primerjava prihodkov poslovanja v letu 2012 s prihodki poslovanja v letu 2011 (v evrih) Vrsta prihodka

Prihodki v letu 2011 1

Prihodki v letu 2012

2

Indeks

3

4=3/2*100

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev-javna služba

5.200

5.872

112,92

Prihodki od donacij pravnih oseb

43.820

160.720

366,77

Prihodki iz občinskega proračuna

664.347

410.562

61,80

Prihodki iz državnega proračuna

60.806

73.328

120,59

Tržna dejavnost

18.117

198.501

1.095,66

792.290

848.983

107,16

Prihodki EU Skupaj

Sestava finančnih prihodkov v letu 2012(v evrih) Vrste finančnih prihodkov

1

Finančni prihodki Sestava tekočega finančnih obračunskega prihodkov obdobja 2 3

Prejete obresti

461

100

Skupaj

461

100

Primerjava finančnih prihodkov v letu 2012 s finančnimi prihodki v letu 2011 (v evrih)

Vrste finančnih prihodkov

1

Finančni prihodki Finančni v letu 2011 prihodki v letu 2012 2

Indeks

3

4=3/2*100

Prejete obresti

513

461

89,81

Skupaj

513

461

89,81

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 72

Finančni prihodki po vrstah in virih financiranja v letu 2012 (v evrih) Vrste finančnih prihodkov

1

Finančni prihodki Finančni Sestava virov iz proračunskih prihodki iz finančnih virov neproračunskih prihodkov virov 2

3

4

Prejete obresti

461

100

Skupaj

461

100

Finančni prihodki po vrstah dejavnosti v letu 2012(v evrih) Vrste finančnih prihodkov

1

Finančni prihodki Finančni iz opravljanja prihodki iz javne službe tržne dejavnosti 2 3

Sestava virov finančnih prihodkov 4

Prejete obresti

448

12

100

Skupaj

448

12

100

Sestava izrednih prihodkov v letu 2012 (v evrih) Vrste izrednih prihodkov

1

Izredni prihodki tekočega obračunskega obdobja 2

Sestava izrednih prihodkov 3

Unovčenje bančne garancije in prevrednotovalni prihodki

27.903

100

Skupaj

27.903

100

Primerjava izrednih prihodkov v letu 2012 z izrednimi prihodki v letu 2011 (v evrih) Vrste izrednih prihodkov

1

Izredni prihodki v Izredni prihodki Indeks letu 2011 v letu 2012 2

3

4=3/2*100

Unovčenje bančne garancije in prevrednotovalni prihodki

5.665

27.903

492,55

Skupaj

5.665

27.903

492,55

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 73

Izredni prihodki po vrstah in virih financiranja v letu 2012 (v evrih) Vrste izrednih prihodkov

1

Izredni prihodki iz proračunskih virov

Izredni prihodki Sestava virov iz izrednih neproračunskih prihodkov virov

2

3

4

Unovčenje bančne garancije in prevrednotovalni prihodki

27.903

100

Skupaj

27.903

100

Izredni prihodki po vrstah dejavnosti v letu 2012(v evrih) Vrste izrednih prihodkov

1

Izredni prihodki iz opravljanja javne službe 2

Izredni prihodki iz tržne dejavnosti 3

Sestava virov izrednih prihodkov iz trga 4

Unovčenje bančne garancije in prevrednotovalni prihodki

22.751

5152

18,46

Skupaj

22.751

5152

18,46

Prihodki MKC Maribor v letu 2012 so sestavljeni iz prihodkov od poslovanja, finančnih prihodkov in izrednih prihodkov.

V prihodkih od poslovanja zavzemajo največji delež prihodki iz proračuna občine (48,36%) in prihodki od prodaje storitev tržne dejavnosti, ki znašajo 23,38%. Sledijo donacije pravnih oseb v višini 18.93% ter države (8,64%).

Povišanje tržne dejavnosti nakazuje na dober začetek poslovanja Hostla Pekarna, povečanje donacij pa izkazujemo zaradi projekta EPK 2012.

Prihodki od poslovanja v letu 2012 so se glede na predhodno leto povečali za 7 %, kar je posledica večje prodaje nočitev. Povečanje prihodkov pa je tudi posledica širitve projektov zaradi pridobitve EPK sredstev. Prihodki iz občinskega proračuna so se zmanjšali za 38,20% glede na predhodno leto zaradi zmanjšanja državnega proračuna na lokalni ravni.Prihodki iz državnega proračuna so se povečali za 20,59% v primerjavi z letom 2011 zaradi izplačil večletnih pogodb za MFRU projekt.

Glede na predhodno leto so se povečale tudi donacije pravnih oseb za 266%. Sredstva EPK 2012.

Prihodki od prodaje proizvodov in storitev so povečali za 12,92% zaradi povečanja udeležbe na DK ter prodaje vstopnic na koncertih.

Delež tržne dejavnosti v MKC Maribor se je povečal za 995,66 % zaradi povečanja prodaje nočitev in poslovanja Hostla Pekarna.

Delež tržne dejavnosti v MKC Maribor v okviru celotnih prihodkov je 23,38%. Delež neproračunskih virov je 27,03 % od vseh prihodkov. Finančni prihodki so prejete obresti za sredstva na TRR. Izredni prihodki v letu 2012 so nastali zaradi vnočenja bančne garancije Konstruktorja ter prevrednotovalnih prihodkov zaradi popravka odbitnega deleža na 19%.

Prihodki so večji od odhodkov za 21.276,74 € pred obdavčitvijo in so posledica presežkov prihodkov nad odhodki iz neproračunskih sredstev in tržne dejavnosti. Presežek je razporejen na presežek iz javne službe in presežek iz tržne dejavnosti.Tekoči presežek smo zmanjševali za nabavo osnovnih sredstev za potrebe dejavnosti centra in Hostla. Presežek prihodkov obrač. obdobja z upoštevanje davka od dohodka pa je v višini 19.322,15 €. Po ugotovitvi rezultata in po obdavčitvi je izkazan presežek na javni službi v višini 10.906 € ter presežek iz naslova tržne dejavnosti v višini 8.416,15 €.

Presežek je nastal zaradi tržnih prihodkov in nejavnih virov. Davek od dohodka pravnih oseb je obračunan v višini 1.954,59 €.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 74

Sestava odhodkov po vrstah v letu 2012 (v evrih) Vrste odhodkov

Odhodki v tekočem Sestava obračunskem odhodkov v % obdobju 1

2

Stroški materiala

3 62.125

7,26

Stroški storitev

509.211

59,48

Stroški dela Stroški amortizacije iz trga Drugi stroški

234.911 42.668 90

27,44 4,98 0,01

5.159 1.888

0,60 0,00 0,22

856.052

100,00

Nabavna vrednost prodanega blaga Finančni odhodki Izredni odhodki Skupaj

Primerjava odhodkov v letu 2012 z odhodki v letu 2011 (v evrih) Vrste odhodkov

Odhodki v letu 2011 1

Odhodki v letu 2012

2

Stroški materiala

Indeks

3

4=3/2*100

70.413

62.125

88,23

Stroški storitev

421.310

509.211

120,86

Stroški dela

203.440

234.911

115,47

42.668

0,00

0

90

0,00

862

5.159

598,73

45

0

0,00

Izredni odhodki

100.134

1.888

1,89

Skupaj

796.204

856.052

107,52

Stroški amortizacije iz trga Drugi stroški Nabavna vrednost prodanega blaga Finančni odhodki

Odhodki po vrstah in virih financiranja v letu 2012 (v evrih) Vrste odhodkov

Odhodki iz proračunskih virov

1 Stroški materiala

Odhodki iz neproračunskih virov

2

3

Sestava virov odhodkov

4

14.885

47.240

14,21

Stroški storitev

273.469

235.742

70,92

Stroški dela

234.618

292

0,09

0

42.668

12,84

Stroški amortizacije iz trga Drugi stroški

90

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

0,00

Stran 75

Nabavna vrednost prodanega blaga

0

5.159

1,55

Finančni odhodki

0

0

0,00

586

1.302

0,39

523.648

332.404

100,00

Izredni odhodki Skupaj

Odhodki po vrstah dejavnosti v letu 2012(v evrih) Vrste odhodkov

Odhodki iz opravljanja javne službe 1

Odhodki iz tržne dejavnosti

2

Stroški materiala

3

Sestava odhodkov po dejavnosti 4

39.142

22.984

11,88

Stroški storitev

387.555

121.656

62,88

Stroški dela

234.730

181

0,09

0

42.668

22,06

Stroški amortizacije iz trga Drugi stroški

90

Nabavna vrednost prodanega blaga

0

Finančni odhodki

0

Izredni odhodki Skupaj

0,00 5.159

2,67 0,00

1.077

811

0,42

662.593

193.459

100,00

Sestava poslovnih odhodkov v letu 2012 (v evrih) Vrste poslovnih odhodkov

1 Stroški materiala

Poslovni odhodki tekočega obračunskega obdobja

Sestava poslovnih odhodkov

2

3 62.125

7,27

Stroški storitev

509.211

59,62

Stroški dela

234.911

27,50

42.668

5,00

90

0,01

5.159

0,60

854.164

100,00

Stroški amortizacije iz trga Drugi stroški Nabavna vrednost prodanega blaga Skupaj

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 76

Primerjava poslovnih odhodkov v letu 2012 z poslovnimi odhodki v letu 2011 (v evrih) Vrste poslovnih odhodkov

1

Poslovni odhodki v letu 2011

Poslovni odhodki v letu 2012

2

3

Stroški materiala

Indeks

4=3/2*100

70.413

62.125

Stroški storitev

421.310

509.211

Stroški dela

203.440

234.911

88,23 120,86 115,47

42.668

Stroški amortizacije iz trga 0

90

862

5.159

696.025

854.164

Drugi stroški Nabavna vrednost prodanega blaga Skupaj

0,00 0,00 598,73

122,72

Poslovni odhodki po vrstah in virih financiranja v letu 2012 (v evrih) Vrste poslovnih odhodkov

1 Stroški materiala

Poslovni odhodki iz proračunskih virov

Poslovni odhodki iz neproračunskih virov

Sestava virov npr poslovnih odhodkov

2

3

4 47.240

39.142

Stroški storitev

235.742

387.555

Stroški dela

292

234.730

Stroški amortizacije iz trga

42.668

0

Drugi stroški

0

90

Nabavna vrednost prodanega blaga Skupaj

5.159

0 661.516

331.102

14,27 71,20 0,09 12,89 0,00 1,56 0,00 100,00

Poslovni odhodki po vrstah dejavnosti v letu 2012 (v evrih) Vrste poslovnih odhodkov 1 Stroški materiala

Poslovni odhodki iz opravljanja javne službe 2

Poslovni odhodki Sestava virov trž iz tržne dejavnosti poslovnih odhodkov 3 4

39.142

22.984

11,93

Stroški storitev

387.555

121.656

63,15

Stroški dela

234.730

181

0,09

0

42.668

22,15

90

0

0,00

0

5.159

2,68

Stroški amortizacije iz trga Drugi stroški Nabavna vrednost prodanega blaga

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 77

Skupaj

661.516

192.648

100,00

Sestava finančnih odhodkov v letu 2012 (v evrih) Vrste finančnih odhodkov

1

Finančni odhodki tekočega obračunskega obdobja 2

Sestava finančnih odhodkov

3

Stroški obresti

0

0

Skupaj

0

0

Primerjava finančnih odhodkov v letu 2012 z finančnimi odhodki v letu 2011 (v evrih) Vrste finančnih odhodkov 1

Finančni odhodki v letu 2011

Finančni odhodki v letu 2012

2

Indeks

3

4=3/2*100

Stroški obresti

0

0

0,00

Skupaj

0

0

0,00

Finančni odhodki po vrstah in virih financiranja v letu 2012 (v evrih) Vrste finančnih odhodkov

1

Finančni odhodki iz proračunskih virov

Finančni odhodki iz neproračunskih virov

2

3

Stroški obresti

0

Skupaj

0

Sestava virov finančnih odhodkov 4

0

0

0

Finančni odhodki po vrstah dejavnosti v letu 2012 (v evrih) Vrste finančnih odhodkov

1

Finančni odhodki iz opravljanja javne službe

Finančni odhodki Sestava virov iz tržne dejavnosti finančnih odhodkov

2

3

4

Stroški obresti

0

0

Skupaj

0

0

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 78

Sestava izrednih odhodkov v letu 2012(v evrih) Vrste izrednih odhodkov

Izredni odhodki tekočega obračunskega obdobja 1

Sestava izrednih odhodkov 2

3

Drugi izredni odhoki

1.888

100

Skupaj

1.888

100

Primerjava izrednih odhodkov v letu 2011 z izrednimi odhodki v letu 2012 (v evrih) Vrste izrednih odhodkov 1

Izredni odhodki v letu 2011

Izredni odhodki v letu 2012

2

3

Indeks 4=3/2*100

Drugi izredni odhodki

100.134

1.888

1,89

Skupaj

100.134

1.888

1,89

Izredni odhodki po vrstah in virih financiranja v letu 2012 (v evrih)

Vrste izrednih odhodkov

1

Izredni odhodki iz proračunskih virov

Izredni odhodki iz neproračunskih virov

2

3

Izredni odhodki iz poslovanja

1.077

Skupaj

1.077

Sestava virov izrednih odhodkov 4

811

100

100

Izredni odhodki po vrstah dejavnosti v letu 2012(v evrih) Vrste izrednih odhodkov

1

Izredni odhodki iz opravljanja javne službe

Izredni odhodki iz tržne dejavnosti

2

3

Izredni odhodki iz poslovanja

1.077

Skupaj

1.077

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Sestava virov izrednih odhodkov 4

811

100

100

Stran 79

Poslovni odhodki so sestavljeni iz stroškov materiala, stroškov storitev in stroškov dela.

V primerjavi s predhodnim letom opažamo 22,72% povišanje v poslovnih odhodkih , kar je posledica stroškov širitve dejavnosti mladinskega hotela in programov. Povečali so se tudi stroški vzdrževanja objekta. Stroški materiala in storitev se oblikujejo in pripoznavajo po nastanku poslovnega dogodka v skladu z zakonom o računovodstvu. Plače se izplačujejo v skladu z ZSPJS. Višino odhodkov tržne dejavnosti smo določamo s ključi, ki so potrjeni na svetu zavoda (kvadratura, poraba, inv. št, knjig.list.)

Po celotnem poslovanju so vzpostavljena stroškovna mesta in nosilci, kjer pa je potrebno pa še ključi.

V l. 2012 se zvišali tudi stroški nabavne vrednosti prodanega blaga zaradi novih nabav pred koncem leta saj smo imeli rezerviran celoten Hostel.

V poslovnem izidu izkazujemo tudi amortizacijo iz osn. sredstev potrebnih za delovanje trga in z njo ne zmanjšujejo obveznosti do virov.

Povečali pa so se tudi stroški dela na račun večjega števila zaposlenih zaradi mladinskega hotela.

Sestava prihodkov po načelu denarnega toka v letu 2012 (v evrih) Vrsta prihodkov

Prihodki tekočega obračunskega obdobja 1

Prihodki iz državnega proračuna – tekoča poraba

2

Sestava prihodkov

3 4,51 41.741

Prihodki iz državnega proračuna za investicije

0,00

Prihodki iz občinskega proračuna – tekoča poraba

60,42

Prihodki iz občinskega proračuna za investicije Prihodki iz sklada socialnega zavarovanja Prihodki iz javnih agencij za tekočo rabo

559.126 0,78 7.236 2,50 23111 0,38 3.500

prihodki iz javnih skladov za investicije

0,00

Prihodki od prodaje blaga in storitev- javna služba

1,09 10.048

Prihodki od tržne dejavnosti

18,92 175.088

Prejete obresti Prejete donacije iz domačih virov Drugi izredni prihodki

381 72.240 32.991

Prejeta sredstva iz proračuna EU Skupaj

0,04 7,81 3,56 0,00

925.461

100,00

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 80

Primerjava prihodkov po načelu denarnega toka v letu 2012 z prihodki v letu 2011 Vrste prihodkov

Prihodki v letu 2011 1

Prihodki v letu 2012

3

Indeks

3

4=3/2*100

Prihodki iz državnega proračuna – tekoča poraba

49.693

41.741

84,00

Prihodki iz državnega proračuna za investicije

60.864

0

0,00

Prihodki iz občinskega proračuna – tekoča poraba

374.305

559.126

149,38

Prihodki iz občinskega proračuna za investicije

663.266

7.236

1,09

5.401

23.111

427,90

7.000

3.500

50,00

2.000

0

0,00

5.200

10.048

193,23

38.837

175.088

450,83

405

381

94,07

14.380

72.240

502,36

32.991

0,00

344.894

0

0,00

1.566.245

925.461

59,09

Prihodki iz sklada socialnega zavarovanja Prihodki iz javnih agencij za tekočo porabo Prihodki iz javnih sladov za investicije Prihodki od prodaje blaga in storitev Prihodki od tržne dejavnosti Prejete obresti Prejete donacije iz domačih virov Drugi izredni prihodki Prejeta sredstva iz proračuna EU Skupaj

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 81

Prihodki po načelu denarnega toka po vrstah in virih financiranja v letu 2012 (v evrih) Vrste prihodkov

Prihodki iz proračunskih virov 1

Prihodki iz državnega proračuna – tekoča poraba

Prihodki iz neproračunskih virov

2

3

Sestava prihodkov npr virov 4

41.741

0,00

0

0,00

559.126

0,00

7.236

0,00

23.111

0,00

3.500

0,00

0

0,00

Prihodki iz državnega proračuna za investicije Prihodki iz občinskega proračuna – tekoča poraba Prihodki iz občinskega proračuna za investicije Prihodki iz sklada socialnega zavarovanja Prihodki iz javnih agencij za tekočo rabo Prihodki javnih skladov za investicije Prihodki od prodaje blaga in storitev - javna služba Prihodki od tržne dejavnosti Prejete obresti Prejete donacije iz domačih virov

Skupaj

4,54

175.088

79,04

381 68.840

Drugi izredni prihodki Prejeta sredstva iz proračuna EU

10.048

0,00 3.400

1,53

32.991

14,89

0 703.934

0,00 221.527

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

100,00

Stran 82

Prihodki po načelu denarnega toka po vrstah dejavnosti v letu 2012 (v evrih) Vrste prihodkov

1 Prihodki iz državnega proračuna – tekoča poraba

Prihodki iz opravljanja javne službe 2

Prihodki iz občinskega proračuna za investicije Prihodki iz sklada socialnega zavarovanja Prihodki iz javnih agencij za tekočo rabo Prihodki iz javnih skladov za investicijo Prihodki od prodaje blaga in storitev- javna služba

41.741

0,00

0

0,00

559.126

0,00

7.236

0,00

23.111

0,00

3.500

0,00 0,00

10.048

Prihodki od tržne dejavnosti Prejete obresti

Sestava prihodkov po tržni dejavnosti 4

3

Prihodki iz državnega proračuna za investicije Prihodki iz občinskega proračuna – tekoča poraba

Prihodki iz tržne dejavnosti

0,00 175.088

99,64

381

0,00

Prejete donacije iz domačih virov

72.240

0,00

Drugi izredni prihodki

32.354

Prejeta sredstva iz proračuna EU Skupaj

637

0 749.736

0,36 0,00

175.725

100,00

Sestava odhodkov po načelu denarnega toka v letu 2012 (v evrih) Vrsta odhodkov 1

Odhodki tekočega obrač. obdobja 2

Sestava odhodkov 3

Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za soc. varnost

189.766

21,24

31.838

3,56

Odhodki za blago in storitve

476.200

53,29

31.272

3,50

Odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu

164.451

18,40

Skupaj

893.527

100,00

Investicijski odhodki

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 83

Primerjava odhodkov po načelu denarnega toka v letu 2012 z odhodki v letu 2011 (v evrih) Vrste odhodkov

1

Odhodki v letu 2011 3

Odhodki v letu 2012

Indeks

3

4=3/2*100

Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za soc. varnost

184.020

189.766

103,12

29.099

31.838

109,41

Odhodki za blago in storitve

514.265

476.200

92,60

Investicijski odhodki

842.071

31.272

3,71

28.766

164.451

571,69

1.598.224

893.527

55,91

Odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu Skupaj

Odhodki po načelu denarnega toka po vrstah in virih financiranja v letu 2012(v evrih) Vrste odhodkov

1

Odhodki iz proračunskih virov 2

Odhodki iz Sestava virov neproračunskih poslovnih virov odhodkov 3

Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za soc. varnost

189.766

Odhodki za blago in storitve

262.379

4 21,24

31.838

Investicijski odhodki

3,56 213.821

53,29

31.272

Odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu Skupaj

515.255

3,50 164.451

18,40

378.272

100,00

Odhodki po načelu denarnega toka po vrstah dejavnosti v letu 2012 (v evrih) Vrste odhodkov

1 Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za soc. varnost Odhodki za blago in storitve javna služba Investicijski odhodki Odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu Skupaj

Odhodki iz opravljanja javne službe 2

Odhodki iz tržne dejavnosti

Sestava virov poslovnih odhodkov

3

4

189.766

21,24

31.838

3,56

476.200

53,29

31.272

3,50

729.076

164.451

18,40

164.451

100,00

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 84

Večino prihodkov po načelu denarnega toka so prihodki iz proračunskih virov (60%). Prihodke ločujemo na prihodke javne službe in prihodke tržne dejavnosti. Prihodki tržne dejavnosti predstavljajo 20% vseh pridobljenih sredstev. Iz neproračunskih sredstev pridobimo 24% od vseh prihodkov.

Bistveno so se povečali prihodki MOM zaradi neplačil v l. 2011, povečanje s strani ZRSZZ za javna dela. Prav tako so se bistveno povečali prihodki iz vira donacij iz naslova EPK 2012 vendar so bili nakazani konec decembra. Zaradi povečanega poslovanje Hostla so se zelo povečali tržni prihodki.

Za poslovanje zavoda poskrbi s svojim največjim deležem ustanoviteljica Mestna občina Maribor.

Povečali so se tudi odhodki za blago in storitve zaradi povečanega poslovanja z naslova redne dejavnosti. Delež neproračunskih odhodkov je 53,29% kar je posledica odhodkov s strani EPK. Odhodke tržne dejavnosti razmejujemo s stroškovnimi mesti in nosilci ter ključi tam kjer ni knjigovodskega razvida.

Posledica prometa med letom z končnim in začetnim saldom na transakcijskem računu je presežek, ki ga izkazujemo v bilanci denarnega toka kot presežek.

Pripravila: Iris Ladinik MKC Maribor, Računovodstvo

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 85