Letno in računovodsko poročilo 2013

LETNO PROGRAMSKO-POSLOVNO POROČILO MLADINSKI KULTURNI CENTER MARIBOR 2013

Mladinski kulturni center Maribor Nina Arsenovič, direktorica Maribor, februar 2014

KAZALO 1. SPLOŠNI DEL 2. POSEBNI DEL 2.1. REDNI PROGRAMI 2.1.1. GALERIJA MEDIA NOX 2.1.2. KULTURNI INKUBATOR 2.1.3. MEDNARODNI FESTIVAL RAČUNALNIŠKIH UMETNOSTI MFRU 2.1.4. FESTIVAL PERFORMA 2.1.5 MEDNARODNI FESTIVAL RAČUNALNIŠKIH UMETNOSTI 2.1.6. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE 2.1.7. MKC ČRKA 2.1.8 MLADINSKI HOTEL/HOSTEL PEKARNA 2.1.9 MLADINSKI PROGRAMI 2.2. PRISOTNOST V MEDIJIH 2.3. LOKALNO, REGIONALNO IN MEDNARODNO SODELOVANJE 3. POSLOVANJE ZAVODA 3.1. Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev, upoštevaje opisne in finančne kazalnike ter izpolnjevanje letnih ciljev, ki izhajajo iz Programsko – poslovnega načrta MKC Maribor za leto 2013 3.2 Nastanek morebitnih nedopustnih in nepričakovanih posledic pri izvajanju programa 3.3 Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanj glede na opredeljene standarde in merila 3.4 Ocena delovanja sistema notranjega finančnega nadzora 4. VREDNOTENJE IZPOLNITEV LETNEGA PROGRAMA /po načelih obsega, kakovosti in strukture/ 4.1 Izvedba rednih programov 4.2 Izvedba projektov 4.3 Število prireditev 4.4 Raznovrstnost programov 4.5 Število obiskovalcev 4.6 Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti zavoda 4.7 Strokovna in javna odmevnost dejavnosti 5. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 2

1. SPLOŠNI DEL UVOD Mladinski kulturni center Maribor je javni zavod, ki ga je leta 1993 ustanovila Mestna občina Maribor, z namenom organiziranja in izvajanja dejavnosti za mlade v lokalnem prostoru in širši regiji. Zavod deluje na področju kulture in mladinske dejavnosti. Poslanstvo zavoda je spodbujanje mladih pri umetniškem ustvarjanju, zagotavljanje pomoči mladim pri izvedbi in pripravi samostojnih programov in projektov ter promoviranje njihovih dosežkov v Sloveniji in tujini.

Zavod zagotavlja podporo formalnim in neformalnim skupinam ter nevladnim organizacijam tako v smislu nudenja infrastrukture kot tudi v smislu pomoči pri izvajanju posameznih programov in projektov.

Zavod dosega cilje iz predhodnega odstavka z izvajanjem kulturnih in mladinskih dejavnosti tudi z izobraževanjem, informiranjem in svetovanjem na različnih področjih kulturnih in družbenih potreb ter z organizacijo različnih kulturnih in drugih prireditev ter razvedrilnih dejavnosti za mlade.

Ime zavoda je: Mladinski kulturni center Maribor, skrajšano ime: MKC Maribor. V mednarodnem prometu zavod uporablja ime: Youth Cultural Centre Maribor.

Sedež zavoda je: Ob železnici 16, Maribor. Osnovna spletna stran zavoda: www.mkc.si, elektronski naslov: info@mkc.si.

Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču Maribor.

Zavod ima dva organa: Svet zavoda in direktorja, Svet opravlja tudi naloge Strokovnega sveta, direktor pa naloge poslovnega in strokovnega direktorja.

V svetu zavoda je sedem članov, tri imenuje ustanovitelj, dva sta predstavnika delavcev, dva pa predstavnika zainteresirane javnosti. V letu 2013 so do februarja Svet zavoda sestavljali: dr. Andrej Fištravec (predsednik sveta zavoda), Borut Ambrožič, Anica Zafred, Boštjan Viher, Metka Šalika, Petra Kolmančič in Lidija Ropin. V marcu je stekel postopek za imenovanje novega člana sveta zavoda MKC Maribor, s strani kulturniške zbornice, saj je odstopil dosedanji član in predsednik sveta zavoda MKC Maribor dr. Andrej Fištravec. Nadomestnega člana smo potrdili junija 2013. Novi član sveta zavoda je postal dr. Andrej Naterer, ki je hkrati bil izvoljen tudi za novega predsednika sveta zavoda MKC Maribor.

Direktorica zavoda je bila v letu 2013 Nina Arsenovič.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 3

Javno zavod Mladinski kulturni center Maribor (v nadaljevanju MKC Maribor) pretežni del svojih dejavnosti izvaja v okviru opravljanja javne službe.

MKC Maribor je v letu 2013 izvajal šest rednih programov (Slovenski dnevi knjige v Mariboru, MKC črka, likovna dejavnost Media Nox, Festival Performa, mednarodni festival računalniških umetnosti MFRU in Kulturni Inkubator). Ob omenjenih programih smo izvajali tudi številne druge programske aktivnosti na različnih področjih delovanja.

Po načelih strukturiranja programov mladinskih centrov, ki jih določa Urad RS za mladino smo izvajali programe na naslednjih področjih: servisna dejavnost, aktivnosti za povečanje informiranosti mladih, neformalno izobraževanje in usposabljanje mladih, področje prostovoljnega mladinskega dela, mobilnost in mednarodno sodelovanje, vključevanje neorganizirane mladine ter socialna vključenost mladih z manj priložnostmi.

Pri svojem delovanju zavod temelji na sledečih zakonskih in podzakonskih aktih:

•

Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mladinski kulturni center Maribor (MUV, št. 16/12)

•

Zakon o zavodih (Ur.l. RS, št. 12/1991, Ur.l. RS, št. 45I/1994 Odl.US: U-I-104/92, 8/1996, 18/1998 Odl.US: U-I-34/94, 36/2000-ZPDZC, 127/2006-ZJZP),

•

Zakon o javnih financah (Ur.l. RS, št. 11/2011-UPB4, Ur.l. RS, št. 110/2011-ZDIU12),

•

Zakon o računovodstvu (Ur.l. RS, št. 23/1999, Ur.l. RS, št. 30/2002-ZJF-C),

•

Zakon o delovnih razmerjih (Ur.l. RS, št. 42/2002, Ur.l. RS, št. 79/2006-ZZZPB-F, 46/2007 Odl.US: U-I-45/07, Up-249/06-22, 103/2007, 45/2008-ZArbit, 83/2009 Odl.US: U-I-284/06-26),

•

Zakon o javnih uslužbencih (63/2007-UPB3, 65/2008, 69/2008-ZTFI-A, 69/2008-ZZavar-E, 74/2009 Odl.US: U-I-136/07-13, 40/2012-ZUJF),

•

Kolektivna pogodba za javni sektor (Ur.l. RS, št. 57/08, 86/2008, 3/2009, 16/2009, 23/2009, 33/2009, 48/2009, 91/2009, 8/2010 Odl.US: U-I-244/08-14, 31/2010, 83/2010, 89/2010, 89/2010, 59/2011, 6/2012, 40/2012),

•

Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti (Ur.l. RS, št. Ur.l. RS, št. 45/1994, 39/1996, 40/1997, 39/1999-ZMPUPR, 82/1999, 102/2000, 52/2001, 64/2001, 60/2008, 61/2008, 32/2009, 32/2009, 22/2010, 22/2010, 83/2010, 89/2010, 40/2012, 51/2012),

•

Aneks h kolektivni pogodbi za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur.l. RS, št. 40/2012),

•

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur.l. RS, št. 108/2009-UPB13, 8/2010 Odl.US: U-I244/08-14, 13/2010, 16/2010 Odl.US: U-I-256/08-27, 50/2010 Odl.US: U-I-266/08-12, 59/2010, 85/2010, 94/2010-ZIU, 107/2010, 35/2011, 110/2011-ZDIU12, 27/2012 Odl.US: U-I249/10-27, 40/2012-ZUJF - v nadaljnjem besedilu ZSPJS),

•

Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ur.l. RS, št. 51/08, 91/2008, 113/2009),

•

Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela v javnem sektorju (Ur.l. RS, št. 53/08, 89/2008, 98/2009-ZIUZGK, 94/2010-ZIU),

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 4

•

Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Ur.l. RS, št.

97/2009,41/2012),

•

Uredba o merilih in kriterijih za določitev položajnega dodatka (Ur.l. RS, št. 57/08, 85/2010)

•

Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Ur.l.

RS, št. 14/2009, 23/2009, 48/2009, 113/2009, 25/2010, 67/2010, 105/2010, 45/2012)

ter v skladu z veljavnimi splošnimi akti delodajalca: •

Pravilnik o popisu, oktober 2012

•

Pravilnik o mentorstvu in prostovoljskem delu v MKC Maribor, december 2012

•

Pravilnik o preprečevanju mobinga in drugih oblik trpinčenja in nadlegovanja na delovnem mestu, november 2012

•

Pravilnik o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu, april 2012

•

Pravilnik o izvajanju notranje kontrole glede ugotavljanja prisotnosti alkohola, drog in drugih prepovedanih substanc pri zaposlenih na delovnem mestu, november 2012

•

Pravilnik o projektnem sodelovanju, november 2012

•

Pravilnik o blagajniškem poslovanju v MKC Maribor, november 2011

•

Pravilnik o zavarovanju osebnih podatkov, oktober 2012

•

Pravilnik o izplačilu za delo pri pridobivanju sponzorskih sredstev za MKC Maribor, marec 2010

•

Pravilnik o računovodstvu, januar 2012

•

Pravilnik o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v MKC Maribor, april 2012

•

Pravilnik o postopkih in ukrepih za zavarovanje osebnih podatkov pri izvajanju video nadzora, maj 2011

•

Hišni red v poslovnem prostoru Upravna zgradba –KC Pekarna, maj 2011

•

Hišni red Hostel Pekarna, oktober 2011

•

Navodila za pripravo in objavo razpisov, pozivov ter natečajev, 2012

•

Navodila za razstavljanje v Galeriji Media Nox, 2012

•

Program obvladovanja dejavnikov tveganja in varnostni ukrepi za preprečevanje pojava Legionell v vodovodnem omrežju, December 2011

•

MKC Maribor zdravstveni del ocene tveganja, 2012

•

Katalog informacij javnega značaja MKC Maribor, september 2012

•

Register tveganj, 2008-2012

V letu 2013 je bilo v zavodu zaposlenih 13 delavcev: direktor, organizator in koordinator programov I., organizator in koordinator programov II., računovodja, samostojni strokovni sodelavec, organizator programa, vodja čistilk, čistilka, specialist za mladinsko delo in receptor. Prav tako smo imeli v letu 2013 zaposlene 3 osebe preko programa javnih del.

V skladu z dogovorjenim programom dela za leto 2013, potrjenim s strani Sveta zavoda, ugotavljamo, da je delo zavoda potekalo na sledečih področjih:

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 5

• Redni programi financirani s strani ustanovitelja • Mladinski kulturni projekti izbrani na javnih razpisih in pozivih • Mednarodni projekti • Evropska prestolnica mladih • Informiranje in obveščanje • Upravljanje infrastrukture za opravljanje dejavnosti

Prepoznavnost zavoda in naših programov zaznamujejo številne mednarodne in nacionalne povezave s sorodnimi organizacijami (mednarodno v okviru mednarodnih festivalov in izrednih projektov, nacionalno pa preko mreže MaMa ter koprodukcij in partnerskega sodelovanja pri izvedbi programov in projektov.)

Zavod objavlja programe v medijih, tiskanih gradivih in na spletu, pri čemer delujemo skladno s predpisi o varstvu osebnih podatkov ter predpisi o dostopu do informacij javnega značaja.

ZAVOD UPRAVLJA Z JAVNO INFRASTRUKTURO NA PODROČJU KULTURE: Prostor 1:

Galerija Media Nox, Židovska ulica 12,

80,0 m2

Maribor Prostor 2:

Kulturni inkubator, Koroška cesta 18,

146,12 m2

Maribor Prostor 3:

Prostori bivše TV Metke, Koroška cesta 18,

280,0 m2

Maribor Prostor 4:

Upravna zgradba v KC Pekarna, Ob

1800 m2

železnici 16, Maribor

2. POSEBNI DEL IZVAJANJE PROGRAMOV V PRVI POLOVICI LETA 2013 Programsko delovanje MKC Maribor je v letu 2013 temeljilo na sprejetem Programsko – poslovnem načrtu Mladinskega kulturnega centra Maribor 2013, ki ga je na predlog direktorice potrdil svet zavoda v februarju 2013.

Izvedeni program in aktivnosti so bile skladne z načrtovanim, na posameznih področjih so ga presegale tako v kvalitativnem kot tudi kvantitativnem smislu.

Izvedli smo tudi nekaj nenačrtovanih dogodkov. Izvajali smo programe, katerih primarni cilj je kulturno udejstvovanje mladih oziroma kulturni programi za mlade ter mladinske programe.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 6

2.1 REDNI PROGRAMI 2.1.1 GALERIJA MEDIA NOX V letu 2013 smo precej razširili likovni program Mladinskega kulturnega centra Maribor. Likovni program v letu 2013 je obsegal naslednje projekte: 1) Razstave v galeriji Media Nox; 2) E-razstave v e-galeriji Web Nox; 3) I. umetniška kolonija za mlade Media Nox; 4) Ostali likovni projekti: a) Predavanja Media Nox, b) Potopisne razstave v hostlu Pekarna, c) Poletna galerijska noč v Media Noxu, d) Mednarodna umetniška kolonija za mlade Media Nox. e)Delavnica Interaktivno pripovedništvo

Ad 1) RAZSTAVE V GALERIJI MEDIA NOX V letu 2013 smo v galeriji Media Nox organizirali in postavili na ogled 12 razstav zelo različnih likovno-umetniških praks in sicer:

Klemen Zupanc: Pridobljeno s prevodom (9. 1. – 9. 2. 2013) Na prvi letošnji razstavi v okviru cikla razstav mladih umetnikov Artnox v galeriji Media Nox Mladinskega kulturnega centra Maribor z nazivom Pridobljeno s prevodom predstavil izbor klasičnih slikarskih del v tehniki akrila na platnu z vedutno motiviko ob uporabi novih medijev (računalnik, medmrežje) mladi velenjski likovni umetnik, absolvent ALUO v Ljubljani, Klemen Zupanc, dobitnik Prešernove nagrade za študente leta 2012. Posebnost njegovih upodobitev je skrivnostno pojasnjena v nazivu razstave, ki parafrazira naslov ameriškega filma Izgubljeno s prevodom (2003, rež. Sofia Coppola, igrata Bill Murray in Scarlett Johansson), saj je slikar s pomočjo računalnika "pridobil" predloge za svoje upodobitve v obliki fotografij, ki jih je snel z medmrežja in jih na samosvoj način "prevedel" na slikovno površino ter zato včasih namenoma doslikal puščico kurzorja miške.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 7

Maša Jazbec: Apparatus: Mikkell = 0 (13. 2. – 8. 3. 2013) Med 13. februarjem in 8. marcem 2013 se je v galeriji Media Nox predstavila intermedijska umetnica Maša Jazbec, diplomantka mariborske likovne pedagogike. Letos zaključuje magistrski študij na Univerzi za umetnost in industrijsko oblikovanje v Linzu. Njena raziskovalna pot na področju videa ter interaktivnih medijskih instalacij se že novembra nadaljuje na Japonskem, kamor odhaja na študijsko izmenjavo na Institute of Advanced Media Arts and Sciences v Iamas.

Umetnica se je z različnimi instalacijami že dvakrat predstavila na svetovnem novomedijskem festivalu Ars Elektronika v Linzu.

Weltschmerz chanell je ena izmed interaktivnih instalacij, ki smo jo lahko sami doživeli v Media Noxu.

Ukvarja se z vezjo med realnim in virtualnim svetom, z manipulacijo vizualnega sveta in odpornostjo proti vizualnim grozotam ter s primatom psihičnega občutenja nad fizično bolečino.

Tomaž Grušovnik: QRC na kvadrat (15. 3. – 6. 4. 2013)

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 8

Med 15. marcem in 6. aprilom se je v galeriji Media Nox predstavil Tomaž Grušovnik z razstavo QRC na kvadrat.

Pripravil je razstavo predmetov, ki niso zgolj to, kar so bili videti: portreti, ki govorijo, podoba mesta, ki pred opazovalci oživi s sliko in zvoki, vizitka, ki se sama posodablja, luč, ki poleg tega, da nam daje 2

svetlobo, vsebuje še informacijo o elektriki in razsvetljavi … QRC je bil umetniški projekt, ki je na igriv način preiskoval možnosti t. i. qr kod (hitroodzivnih kod), zlivanje resničnega in navideznega ter večplastnost pomena.

Matej Pečnikar: Majhna srca (10. 4. – 17. 5. 2013) Akad. slikar Matej Pečnikar je predstavil na razstavi Majhna srca izbor del iz najnovejše likovnoustvarjalne faze, ki jo zaznamujeta tako nova tematika kot tehnologija, dodatno posebnost pa predstavlja vsebinsko povsem neodvisna poezija, napisana v angleščini in prevedena v slovenščino, kar se je zaradi specifičnega, lapidarnega izrazoslovja izkazalo za dokaj zahteven podvig. Umetnik je zaradi učinka neposrednosti in okornosti namenoma izbral tuji jezik, podobno kot se je v Parizu živeči Samuel Beckett pisno izražal tudi v francoščini prav zato, ker je ni dobro obvladal. Stihe je Pečnikar ustvarjal med daljšim bivanjem v Avstraliji, kjer se je loteval različnih fizičnih del in okusil vso bedo delavskega razreda ob v nebo vpijočem razsipništvu kapitalizma.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 9

Naslov razstave Majhna srca izvira iz istoimenske pesmi, hkrati pa kontrastno navezuje na intimno doživljeni minuli ciklus Ukradeno srce, ki ga je Pečnikar razstavljal v Steklenem atriju Mestne hiše v Ljubljani in ga kot pars pro toto predstavlja ptiček na veji s srcem v kljunu, kot bi šlo za ilustracijo kakšne ljudske pravljice ali pesmi.

Pedagoška fakulteta v Mariboru / Oddelek za likovno umetnost (22. 5. – 15. 6. 2013) Tokrat so se študentje Oddelka za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru v galeriji Media Nox v okviru ciklusa Artnox, predstavili z razstavo Razpotja. Mentorji Darko Golija, Samuel Grajfoner, Anka Krašna, Ludvik Pandur, Oto Rimele, Petra Varl, Dušan Zidar so izbrali najboljša dela svojih študentov in jih postavili na ogled. Kurator te zelo zanimive razstave je bil Janez Balažic, kustos ciklusa Artnox pa je Mario Berdič.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 10

Matjaž Geder: Enkratne stiske (19. 6. – 12. 7. 2013) Gederjeva razstava Enkratne stiske, podnaslovljena kot Priprave na improvizacijo, sporočala posebno besedno igro; igro, ki je z razcepljenostjo med materialnostjo enkratnega grafičnega odtisa ter med psihološkimi učinkovanji osebnostnih stisk človeka prešla mejo zgolj igre.

Glavno vodilo izdelave grafičnih listov Matjaža Gederja je kombiniranje različnih matric, s čimer se mu razpira možnost raziskovanja različnih tehnik in materialov. Za kombiniranje različnih podlag, uporabo več odtiskovnih medijev ter obvladovanje teksture je potrebno veliko znanja in obvladanja grafične tehnike, kar Matjaž nadgrajuje še s prav posebnim, celo osebnim pristopom k ustvarjanju. Domiselno, hkrati pa tudi z izrazito osebnoizpovedno noto, se pri grafičnih odtisih igra z njemu vsakdanjimi materiali, dopuščajoč subverzivne interpretacije, ki jih izziva z uporabo matric psihotropnih in antidepresivnih substanc, ki jih srečamo v klinični medicini.

Eva Petrič: White box (16. 7. – 16. 8. 2013) Umetnice Eve Petrič ni potrebno posebej predstavljati, saj je v New Yorku maja in junija 2013 razstavljala na prestižnem Manhattnu, v prostorih znane trgovine Bergdorf Goodman na Peti aveniji.

David Hoey, umetniški direktor omenjene trgovine, je inštalacijo Eve Petrič opazil v Buenos Airesu ter se odločil, da jo povabi k postavitvi inštalacije “I and the other”, razprostrte v šestih glavnih izložbenih oknih. Omeniti velja, da je v Bergdorf Goodmanovih izložbah nekoč razstavljal tudi Andy Warhol, Eva Petrič pa je s štiritedensko postavitvijo podrla časovni rekord samostojnega razstavljavca.

Vrtiljak dogodkov je torej pot Eve Petrič zavrtel tudi v smeri Maribora. Tokrat nam v sodelovanju z galerijo Media Nox v premislek in odpiranje ponuja nov White Box – belo škatlo osebnih predmetov, na kateri beremo Maribor. Eva je, na pobudo kustosinje Nine Jeza, k projektu povabila lokalno umetnico Majo Šivec, avtorico fotografij dogodkov ali objektov Maribora, ki prebadajo srce mesta in simbolizirajo emotivnost mestne bolečine. Majine fotografije namreč tako direktno kot tudi simbolično predstavljajo mariborske hematome, ki se že nekaj časa razraščajo med mestom, meščani in uradnimi ustanovami.

Na razstavi je bil tudi video White Box, s katerim je umetnica s pomočjo video kamere združila razpoložljive prostore v enovit prostor Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 11

novaF-mlada slovenska fotografija (soorganizacija s Fotogalerijo Stolp) 21. 8. – 13. 9. 2013 V sodelovanju s Fotogalerijo Stolp smo pripravili fotografsko razstavo mladih fotografov Slovenije. V galeriji Media Nox so bila razstavljena dela naslednjih avtorjev mlajše generacije: Nataša Ilec, Polona Ipavec, Jure Kastelic, Pia Prezelj, Žiga Rebolj in Anja Seničar.

Kristina Rutar: Relacije 20. 9. – 5. 10. 2013 Absolventka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani Kristina Rutar je predstavila izbor iz grafičnega in keramičnega opusa, torej obeh likovnih zvrsti, ki se jim med študijem še posebej posveča, v smislu kasnejše specializacije, z nazivom RELACIJE. Razstavljeni kipi so nastali med študijem v Sloveniji in enoletno študijsko izmenjavo na akademiji Eugenius E. Geppert v Wroclavu na Poljskem. Na prvi pogled se zdi skrajno nenavadno sožitje med tako različnima tehnikama kot sta keramika in grafika globokega tiska, vendar mladi umetnici uspeva vzpostavljati harmonične odnose med dvodimenzionalnimi likovnimi elementi: točko, linijo in ploskvijo.

Umetnica je tudi dopustila interaktivno poseganje v postavitev razstave ter s tem ponudila opazovalcu možnost soustvarjanja razstavnega ambienta.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 12

Razstava ob 150. obletnici III. gimnazije Maribor 11. – 30. 10. 2013 Galerija Media Nox je ob 150. obletnici III. Gimnazije Maribor gostila dela priznanih umetnikov, ki so končali šolanje na omenjeni gimnaziji.

Dela so razstavljali: Bogdan Čobal, Zoran Ogrinc, Kornelija Brecelj, Milan Unkovič, Nevenka Miklič, Barbara Miklič, Zmago Jeraj, Jože Foltin, Suzana Špindler, Saša Bezjak, Viktor Gojkovič, Jure Niedorfer, Metka Amon Beber, Katarina Goričan, Danijela Kajzer ter Marko Pak.

Oddelek za kiparstvo Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana: Kaj je učenje

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 13

5. – 25. 11. 2013 Koncept razstave študentov ALUO univerze v Ljubljani, pod mentorstvom prof. Jožeta Baršija, z naslovom KAJ JE UČENJE, pa se nekoliko razlikuje od običajnih tovrstnih razstav, saj ima hkrati dokumentarni značaj in obiskovalcem razstavišča omogoča uvid v dogajanje med samim učnim procesom na študiju likovne umetnosti. Kulturnemu občinstvu se tako s pomočjo fotografij omogoča vsaj vizualni stik z notranjostjo akademijskih ateljejev in predavalnic, ki so drugače nedostopne za javnost, hkrati pa so na ogled instalacije izbranih študentov, kot pars pro toto vseh likovnih del, nastajajočih med dolgotrajnim učnim procesom. Mentor Jože Barši v tem smislu poudarja, da je poglavitna problematika učenja v prenosu znanja na sam ustvarjalni akt, ali točneje, kako iz študenta ustvariti kreativnega umetnika.

Mladi kustor: 2 x 19-a Izvedba v soorganizaciji z Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru 4. 12. 2013 – 4. 1. 2014 Že tretje leto zapored je Mladinski kulturni center Maribor v svoj razstavni program vključil aktivnosti Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, in sicer v projekt »Mladi kustos«.

V študijskem letu 2013/14 so študentke 3. letnika pri predmetu Praktično usposabljanje pripravile razstavo, pri kateri je sodelovalo 19 bodočih kustosov in 19 mladih umetnikov. Cilj predmeta je spoznati študente z osnovami galeristike, jih soočiti z vsemi fazami priprav na razstavo in jih spodbuditi k ustvarjanju stalnih in aktivnih vezi z ustvarjalci. Zapovrstno vsakoletno postavljanje študentskih razstav postopoma ustvarja niz, ki odraža študijske rezultate mladih umetnostnih zgodovinarjev po eni strani, po drugi pa ustvarja nov tip razstavne aktivnosti v mestu in hkrati povezuje poslanstvo Univerze v Mariboru s kulturnim življenjem njenega ožjega okolja. Glede na Evropsko prestolnico mladih, ki jo je v letu 2013 gostilo mesto Maribor, sta mentorici (izr. prof. dr.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 14

Marjeta Ciglenečki in asistentka Slađana Mitrović) študente pozvali, naj potencialne razstavljalce poiščejo med ustvarjalci, mlajšimi od 35 let. V projektu so sodelovali še kustos Mario Berdič, zunanji sodelavec Mladinskega kulturnega centra, ter tehnično osebje MKC in FF UM.

E-RAZSTAVE V E-GALERIJI WEB NOX; - http://www.mkc.si/sl/web-nox (10. 4. 2013) Ker v galeriji Media Nox, uveljavljeni podpornici mladih ustvarjalcev in, bistveno, novih medijev, želimo stopati v korak s časom ter slediti sodobnim trendom, ki narekujejo modernizacijo galerijskih pristopov, smo odprli novo virtualno galerijo, locirano v virtualnem svetu, na svetovnem spletu – e-galerijo WEB NOX. WEB NOX je virtualna galerija oziroma e-galerija, namenjena predstavitvam mladih umetnikov. Ob splošnem pomanjkanju finančnih sredstev in ustreznih galerijskih prostorov se zdi bistveno, da poskušamo omejitve fizičnega sveta prekoračiti vsaj v navideznem. Tu namreč za predstavitev umetnika ali umetnine ne potrebujemo več terminskega načrta, organizacijske zmešnjave in fizičnega prostora. Galerija je le dolgočasen, pogostoma resnobno tih prostor, ki se ga skušamo celo izogibati, medtem ko na svetovnem spletu »visimo« vsi. Konstantno se nahajamo v tej večprostorskosti, v virtualnem dogajanju, rudarjenju po spletu, uporabi socialnih omrežij, globalnih storitev Google.com in podobno.

V ta neizpolnjen prostor z lastno ambicioznostjo stopa torej tudi WEB NOX: specializirana spletna galerija s predstavitvami mladih, uveljavljenih ter še neuveljavljenih umetnikov z umetniškimi deli v digitalni obliki. Deluje kot abstraktni podaljšek galerije Media Nox, ki jo nadgrajuje tako v vrednosti kot v izgledu in katere namen je vključiti kar največje število mladih ali tistih, ki jih zanima likovni svet.

V letu 2013 smo pripravili razstave:

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 15

Miha Kosmač: INTRIGUING DUALITY (od 10. aprila 2013) Miha Kosmač je novopečen diplomant ljubljanske Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Že v času študija se je posvečal predvsem likovnemu obvladanju in raziskovanju karakterja, kar je tudi povezovalna tema tokratne spletne razstave.

Umetnik se nam predstavlja z diptihi, v tehniki tuš na papir. Narisal je portrete ljudi, kombinirane s portreti psov. Avtor predstavi pse kot zrcalne podobe ali ogledala ljudi: včasih imitirajo, drugič kontrirajo, spet tretjič je povezava osebna ali pa gre za čisto abstraktno asociacijo.

Cilj umetniškega projekta je ustvariti ultimativnega super-zlobneža (ang. supervillain). “Zver v človeku ali človek v zveri postane z diptihi še bolj izrazit.” Avtor tako najprej upodobi ljudi, katerih portreti so nastali bolj načrtno in kontrolirano, kasneje pa jim je dodal še portrete psov, ki so bolj primarni in spontani, ter izrazito nekontrolirani.

Vladimir Leben: Zarešetkani Leben ali Das Leben hinter den Gittern (od 31. maja 2013) Nadaljujemo z naslednjim priznanim slovenskim umetnikom - slikarjem Vladimirjem Lebnom. Naslov nove spletne razstave je Zarešetkani Leben ali Das Leben hinter den Gittern Vladimir se poslužuje klasične tehnike slikanja z oljnimi barvami, ki dajejo izredno barvitost njegovim umetniškim delom. Vedno je izviren pri izbiri nosilcev slik. Tokrat nam predstavlja zanimive lesene gajbice, na katerih so igrivo naslikane cirkuške živali, zaprte za rešetkami.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 16

David Istvan: The Nobodies (od 30. avgusta 2013)

The Nobodies (Nobenčki) so simbolična umišljena bitja avtorja N. E. Bodeja, sestavljena iz različnih realnih in fantazijskih elementov ter karakteristik, ki na koncu ustvarijo bit, ki predhodno še ni obstajala.

David Istvan je ta koncept usvojil do potankosti, ko je pričel izdelovati fantazijske podobe ljudi-živali. Človeške "živine" so zaživele z drugačnim namenom in na koncu postale serija digitalnih ilustracij, naslovljena The Nobodies.

Vizualna ekspresivnost ilustracije je prav v človeških podobah živali ali obratno: v živalih, ki postanejo ljudje. Posedujejo človeško telo in živalsko glavo - razvijajoč koncept upodobitve človeške vrste v izrazito over-the-top pretirani podobi, ki povezuje osnovne človeške značilnosti z instinktom neke živali, hoče prislanjati človeka nazaj na njegov živalski izvor.

Link do e-razstave: nobodies-2013

http://www.mkc.si/sl/e-galerija-webnox/leto-2013-webnox/david-istvan-the-

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 17

Ivana Radovanović: Pokret kao ekspresija – gibanje kot izraz (od 10. decembra 2013) Kot zadnjo v e-galeriji Web Nox smo v letu 2013 predstavili Ivano Radovanović, umetnico iz Podgorice, prestolnice Črne gore.

Pomembnost umetničinega ustvarjanja ni v tehniki, formatu ali materialu. Bistven je proces nastajanja.

Ob ustvarjanju risb ali slik se osredotoča predvsem na opazovanje izraznosti lastnih misli: misli, ki gradijo njeno identiteto.

Ponovno je treba omeniti prednost spletne galerije, da je brez-časna, saj je obiskovalcu na voljo vedno, ne glede na letni čas, zelo enostavno, iz naslovnjača.

Link do e-razstave: http://www.mkc.si/sl/e-galerija-webnox/leto-2013-webnox/ivana-radovanovic

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 18

AD 3) OSTALI LIKOVNI PROJEKTI Predavanja v galeriji Media Nox V letošnjem letu smo želeli v galeriji Media Nox mladim likovnikom ponuditi tudi možnost neformalnega izobraževanja v obliki predavanj. Predavanja smo organizirali v tematski soodvisnosti od trenutno postavljene razstave.

Organizirali smo naslednja predavanja: - Predavanje umetnika/programerja Tiaga Martinsa na temo Umetnik programer (14. 2. 2013); - Predavanje umetnika Tomaža Grušovnika na temo QR kod (28. 3. 2013); - Predavanje likovnega kritika Maria Berdiča na temo Marjan Tršar in sodobna likovna kritika (9. 5.

2013).

- V času trajanja umetniške kolonije za mlade Media Nox, ki je imela temo 2013 – Leto hudiča, je filozof Petja Janžekovič izvedel predavanje z naslovov De Diabolo – predavanje o bistvu v diabolično potopljenega Subjekta (kratek povzetek) Izključna grožnja Hudiča in z njim Pekla ni v tem, da konotira možnost ustrahovanja, temveč prej zacementira nemožnost pobega. Implikacija večnosti, ki utemeljuje pojem Belcebuba, zaznamuje subjekt s tem, da ga nepovratno določi - če sem imel do tu, torej do »poslednje sodbe«, še minimalno možnost poboljšanja, kar pomeni možnost spremembe stanja duha, je po vstopu v Pekel ta možnost odpravljena. »Es ist aufgehoben,« po Heglovo. (9. 8. 2013).

- Ob zaključku razstave White Box je umetnica Eva Petrič v galeriji Media Nox izvedla še predavanje z naslovom Jezik senc. Predavanje je raziskovalo vprašanja obstoja jezika senc, njegovih lastnosti, vsebine in oblik. Kakšen je ta jezik in kaj nam pove? Ali so sence, interpolirane v fotografije na mariborskih jumbo plakatih, izzvale kakršnakoli čustva?

Eva je govorila o sencah ter o prisotnosti senc v umetnosti: “Sence so demokratične. Vsi jih imamo, ne glede na izobrazbo, starost in družbeni položaj; pogosto jih niti ne opazimo! Sence katalizirajo občutke – ali tudi v Mariboru...?"

Eva Petrič je v predavanju predstavila svoj prostor iskanja novih možnosti. Govorila je o načinih raziskovanja, prepoznavanju novih izvorov svetlobe ter potencialnih kreacijah novih senc. Odgovarjala je izzivom osvajanja novih prostorov ter spregovorila o tem, na kak način umetnica oznanja svojo prisotnost v omenjenem svetu. (16. 8. 2013).

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 19

Potopisne razstave v hostlu Pekarna Glavni cilj hostla Pekarna je dobro počutje gostov, tako smo se letos odločili in januarja objavili razpis za potopisno razstavo v hostlu Pekarna. Prejeli smo številne prijave in komisija je med njimi izbrala štiri razstavljalce. V prvi polovici leta sta se predstavila: Samo Dreo: Šri lanka (14. 2. – 12. 4. 2013); Mateja Mazgan: Potovanja skozi objektiv Mateje Mazgan (18. 4. – 28. 6. 2013).

Janez Dolinšek: Indija v meni

Helena Bezget: Toscana in Umbria

Sobotna galerijska noč na Židovskem trgu (15. 6. 2013) Kot vsako leto, se je tudi letos galerija Media Nox, v sodelovanju z drugimi galerijami na Židovskem trgu, pridružila vseslovenski muzejski oz. galerijski noči. Na čudovit poletni večer smo imeli galerijo

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 20

odprto do polnoči, saj tudi ime Media Nox, pomeni polnoč. Pred galerijo smo pripravili pogostitev za obiskovalce ter glasbeni program.

Obiskovalce pa so pričakala tudi slikarska stojala, majhna platna ter barve. Povabili smo jih k umetniškemu ustvarjanju. Obiskovalci so se z navdušenjem lotili slikanja in kar kmalu poslikali vsa razpoložljiva platna. Platna so še vedno na ogled v galeriji.

Mednarodna umetniška kolonija za mlade Media Nox MKC Maribor je prvič organiziral kolonijo, ki jo je poimenoval I. mednarodna umetniška kolonija za mlade Media Nox. Potekala je med 7. in 10. avgustom 2013 na Židovskem trgu v Mariboru. Tema kolonije je bilo 2013 – Leto hudiča.

Umetnike za mednarodno umetniško kolonijo smo iskali preko javnega razpisa. Dobili smo 29 prijav (prijave so bile tudi iz Slovenije, Avstrije, Rusije in Tajske), izmed katerih je strokovna žirija izbrala 13 udeležencev, in sicer iz Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske in 5 Slovencev.

Končni izbor je tako štel 12 umetnikov, ker je 13. umetnica zbolela in se kolonije ni uspela udeležiti.

Udeleženci: 1. Ksenija Kovačević - Srbija 2. Eduardo Oliveira Bentub - Zelenortski otoki 3. Ivana Radovanović - Črna Gora 4. Lidija Matulin - Hrvaška 5. Istvan Szanto - Madžarska 6. Milivoje Durović - rojen v Črni gori, poučuje v Beogradu, Srbija 7. Sladžana Matić Trstenjak - Bosna in Hercegovina 8. Franc Peperko - Slovenija 9. Gregor Magdič - Slovenija 10. Duša Jesih - Slovenija 11. Andrej Potrč - Slovenija 12. Maja Šivec - Slovenija (Maja je bila tudi naša uradna fotografinja.)

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 21

Zaključek hudičevega leta in s tem tudi kolonije Media Nox se je zgodil 10. 8. zvečer pred galerijo Media Nox. Postavili smo improvizirano razstavo 1. Mednarodne umetniške kolonije, v smislu pregleda v preteklih treh dneh ustvarjenih del. Vsi sodelujoči so donirali po eno umetniško delo galeriji Media Nox. 1. Mednarodna umetniška kolonija za mlade 2013 – leto hudiča je uspela v pravem pomenu besede.

Skupina udeležencev, starih med 22 in 39 let, se je medsebojno izredno dobro povezala, se spoznavala ter učila drug od drugega. Umetnikom, ki so bili brez izjeme izredno inspirirani ter ustvarjalni, gre vsekakor največja zasluga za to, da je kolonija uspela tako, da si ne bi mogli želeti boljše. Donirana dela bomo razstavili poleti leta 2014 v galeriji Media Nox, med potekom II. umetniške kolonije za mlade Media Nox.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 22

Delavnica Interaktivno pripovedništvo Med 11. - 14. septembrom 2013 smo izvedli javno povabilo na ustvarjalno – izobraževalno DELAVNICO Urbi-MAR - Interaktivno pripovedništvo: Oživljanje mitov v urbanih okoljih, avtorja umetnika - programerja, raziskovalca in predavatelja s področja novih medijev in vmesnikov, v uporabi za igranje, igre in pripovedovanje zgodb Tiaga Martinsa.

Povabili smo ustvarjalke in ustvarjalce (umetnike, umetnostne zgodovinarje in programerje – računalničarje), da se odzovejo na javno povabilo za sodelovanje pri kulturnem projektu.

Sodelujoči so v sodelovanju z avtorjem Tiagom Martinsom pripravili koncept mobilne interaktivne aplikacije (iOS, Android) za podporo interakcije s spomeniki kulturne dediščine v Mariboru.

Sodelujoči so raziskali in razmišljali o temi zgodbe; nato so se seznanili s tehničnim okvirjem in raziskovali njegove zmogljivosti; in na koncu razvili zgodbo skupaj s fizično obliko (oblikami), ki podpira interakcijo in postopek pripovedovanja.

Projekt mobilne aplikacije UrbiMAR (Urbani miti Maribora) predstavlja novo vsebino in dopolnitev kulturnim in zgodovinskim spomenikom mesta Maribora, ki za umestitev v globalnem prostoru potrebujejo svoje mesto tudi na svetovnem spletu. Urbane zgodbe mesta so s pomočjo interaktivne aplikacije oživele na doslej še neslišan in neviden način ter tako k turistični ponudbi mesta dodale novo, privlačno in predvsem moderno vsebino.

Rezultat delavnice je video posnetek, ki dokazuje, da smo izdelali interaktivno aplikacijo, ki zajema zgodbo oziroma izmišljeni mit o urbanem okolju mesta Maribor.

Fotografije: Arhiv MKC Maribor 1.1.2. KULTURNI INKUBATOR V letu 2013 smo izvedli naslednje programe in projekte: Razstave: •

Hiper fasada

je redni program razstav postavitev prostorske instalacije na fasadi Kulturnega Inkubatorja iz rednega ciklusa javnih postavitev. V začetku leta smo postavili instalacijo Muzika v sliki, avtorja Primoža Obržana; nato je sledila, v drugi polovici aprila, razstava Corpus interminanta, avtorja Zorana Srdiča Janežiča.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 23

Predavanja:

•

Cikel Revščina

V seriji predavanj in razprav, namenjenih obravnavanju revščine, smo ugotavljali, ali so vzroki večanja deleža revnih ljudi res le v razmerah, ustvarjenih z zadnjo vseobsegajočo in vse prežemajočo krizo. Ali pa so vzroki revščine in krize morda celo isti? Ugotavljali smo kaj revščina sploh je, kako deluje na posameznika in na skupine, kakšne so posledice dolgotrajne revščine … in iskali odgovor na vprašanje, kaj storiti proti temu pojavu?

15.1.

Primož Gerlič

Skrajna in primerjalna revščina

22.1.

dr. Srečo Dragoš

Dolgotrajna revščina postane kultura

29.1.

mag. Miran Pustoslemšek, dr. med

Psihološki vidiki revščine

5.2.

dr. Andrej Naterer

BOMŽI

12.2

dr. Andrej Hozjan

Revščina nekoč: od razumevanja do preganjanja

19.2.

dr. Andrej Kurnik,

Razmere na »trgu dela« - recept za revščino

26.2.

dr. Vesna Leskošek

Svet in Slovenija z njim se vse bolj utapljajo v revščini

5.3.

dr. Nina Vodopivec

Neoliberalizem in slovenske zgodovinske značilnost

12.3.

dr. Valerija Korošec

Neenakopravnost žensk povečuje njihovo izpostavljenost

19.3.

dr. Matjaž Mulej

Z družbeno odgovornostjo proti revščini

26.3.

Jasna Djordjević

In kaj je skrajna revščina?

•

Cikel Kapitalizem

Niz predavanj in tematskih razprav o Kapitalizmu. V sodelovanju s predavatelji in obiskovalci smo vsaj nekoliko razsvetliti vprašanja, ki se porajajo ob »večnih resnicah« kapitalizma. Skušali smo ugotoviti, kaj od teh trditev utegne biti res, kaj je najverjetneje zgolj mit, katera med njimi pa ni nič drugega kot gola laž.

14.5.

dr. Aleš Maver

Mitološka in religiozna izhodišča kapitalizma

21.5.

Borut Osonkar

Oboroževalna tekma kot nujna posledica (kapitalističnega?) stremljenja po dobičkih

28.5.

Jože Kos Grabar

Blišč in beda kapitalističnega urejanja prostora

4.6.

Miha Aškerc

Nasprotja med kapitalističnimi deklariranimi vrednotami in prakso

11.6.

dr. Tanja Rener

Onstran kapitalizma - vaje v utopistikah

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 24

Predavanje na temo ustvarjanja na področjih fantazijskih žanrov. Izvedeni sta bili dve predavanji: H.P. Lovecraft (Timotej Rojko) in Zombiji (Špela Šalamon).

Ustvarjalne delavnice:

•

Delavnica PAPIR

Na mladinski ustvarjalni delavnici smo ustvarjali darilne škatle, nakit, 3D figure, čestitke, zvezdice, dekorativne in uporabne predmete in to vse iz papirja. Udeleženci so se lahko naučili novih tehnik, si nabrali ideje in ob prijetnem druženju izdelovali izdelke.

•

Zgodba-scenarij

Na predavanju so zainteresirani izvedeli osnove pisanja zgodbe kot prozo, predvsem pa so spoznali zgodbo zastavljeno kot scenarij.

•

Delavnica Življenjepisa

Na delavnici smo predstavili Europass kot obliko življenjepisa, kako napisati dopis, kar vse je treba CVju priložiti, zaigrali zaposlitveni razgovor, pregledali že napisane CVje… sodelujoči pa so tudi lahko črpali iz nasvetov in konkretnih primerov.

•

Video – Film

Udeleženci so na delavnici spoznali osnove video in filmske produkcije; tehnike obdelave filma s pomočjo računalnika. Ob koncu pa je nastal tudi kratek komičen amaterski filmček "Kante", katerega si je možno ogledati na spletni strani in na youtoub-u.

•

SteamPunk

Na delavnici smo približali sodelujočim subkulturo Steampanka, njeno zgodovino, kulturni pomen in mentaliteto, ki stoji za njo, ter skupaj s sodelujočimi , ob prijetni družbi in SteamPunk glasbi, začeli izdelovati nakit, uporabne in okrasne predmete. Delavnica poteka v večih delih, skozi celo leto.

•

Začetniška 3D delavnica

Na delavnici so udeleženci spoznali osnove računalniškega 3D oblikovanja, animiranja in ustvarjanja textur. Delavnica je bila namenjena začetnikom, kot tudi takšnim, ki so si želeli izpiliti svoje znanje s področja 3D oblikovanja. Na koncu delavnice pa so izdelali vsak svojo kratko 3D animacijo.

•

Šivanje iz ostankov Jeansa

Na delavnici smo šivali in oblikovali iz ostankov Jeansa. Marsikdo od nas ima doma kakšne stare hlače iz jeansa, kare se več ne nosijo, ali so strgane, ali pa so prišle iz mode. Na delavnici smo prikazali nekaj idej kaj se da narediti še iz takšnih ostankov, tako so nastale torbice, denarnice, peresnice, etuiji za mobilnike, igračke, rože, povštrčki, in drugi dekorativni in uporabni predmeti.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 25

•

Warhammer relikvije

Na delavnici smo izdelovali različne predmete značilne za svetove iger Warhammer, tako za fantazijsko kot za 40.000 različico. Navdih za izdelavo smo iskali pri značilnostih pravil igre in znotraj širokih literarnih opisov. Ustvarjanje Warhammer relikvij je mišljeno kod izdelava bolj ali maj uporabnih stvari za k igri. Recimo knjiga urokov, magični predmeti, pasovi, obeski, škatlje za figure in podobno.

Samostojno in v skupinah smo izdelovali nakit, osebne predmete, šatulje za figure ali kocke, knjige magije in urokov, lastne pečate in še več in več.

•

Foto delavnica

Na fotografski delavnici so ljubitelji fotografije spoznali osnove fotografije, funkcije fotoaparata, trike kako ujeti pravilno luč, kompozicijo in in in; med delavnico so nastale fotogrfije, od katerih smo izbrali najboljše in jih razstavili v Kulturnem Inkubatorju.

•

3D srečanje

Redno srečanje ustvarjalcev s področja 3D računalništva v umetnosti. Srečujejo se mladi ustvarjalci s področji 3d modeliranja, animacije in VR projektov.

•

Multimedijski krožek

Krožek je namenjen vsem, ki jih zanima: zgodba, snemanje z video kamero, obdelava videa, fotografiranje, scenarij, glasba, itd. Krožek poteka vsak drugi četrtek. Sodelujoči spoznavajo videokamero in fotoaparat, njihovo delovanje; razne multimedijske tehnike, kako pisati scenarij; kot tudi montažo in računalniško obdelavo. V sklopu krožka nastajajo tudi razni izdelki, kot so filmi, glasba in fotografije, ki bodo pri nas tudi na ogled.

•

Srečanje ljubiteljev fantazijskih iger

Redna srečanja mladih in starih ljubiteljev fantazijskih iger, kot so: Warhammer, Pathfinder, Magic in in in. Srečanja so namenjena druženju in igranju raznih fantazijskih in namiznih iger, ki spodbujajo kreativnost, večdimenzionalno miselnost, medsebojno razumevanje, team play in veselje ob skupinski igri.

•

Goblicon 2013

Prva Slovenska konvencija za ljubitelje fantazijskih iger. Na srečanju so igrali razne fantazijske igre, sodelujoči pa so lahko prisluhnili raznim predavanjem, se podružili in izmenjali izkušnje. Povabili pa smo tudi goste iz Hrvaške, ki so še dodatno popestrili srečanje.

2.1.3. MEDNARODNI FESTIVAL RAČUNALNIŠKIH UMETNOSTI MFRU V prvi polovici leta 2013 smo pričeli sodelovanje z novo vodjo festivala, Nino Jeza. Pripravili smo program in pričeli z aktivnostmi, ki so potrebne za izpeljavo festivala v mesecu novembru.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 26

2.1.4. FESTIVAL PERFORMA Performa je letos že osemnajstič zaokrožila november v Mariboru; tokrat v obliki tridnevnega dogajanja, namenjenega ljubiteljem sodobnih umetniških praks. V programu je aktivno sodelovalo 30 avtorjev in avtoric različnih profilov, večinoma performerji, likovni in inermedijski umetniki, ki so se predstavili s performansi, umetniškimi intervencijami, razstavami, videi in instalacijami. V fokus osrednjega dela programa smo postavili fetiš(izm)e v sodobni družbi ; v obliki performansov, umetniških intervencij, razstav, videa in instalacij so umetniki in umetnice Aleksandra Saška Gruden, Nataša Berk, Mario Grubišić (Avstrija), Janja Rakuš, Borut Wenzel in Polona Poklukar prikazali svojo refleksijo te problematike, na televizijski okrogli mizi pa smo osrednjo temo letošnje Performe vzeli pod drobnogled skupaj s strokovnjaki Rudijem Klanjškom, Blažem Ulesom, Aljažem Jelenkom in moderatorjem Zoranom Medvedom (http://www.youtube.com/watch?v=c3hr8vgPclw).

Ob osrednjem delu programa smo izvedli že ustaljene vsebine Performe – peti mini festival Video:performa, na katerem so po izboru selektorice Jasmine Založnik z video instalacijo in s performansi sodelovali Nika Oblak in Primož Novak, Gwen Charles (ZDA), Maja Smrekar, Ana Pečar in Igor Krasik (Nemčija) in z video instalacijo Ida Daniel (Bolgarija). Že tretje leto se je nadaljevala tudi serija performans predavanj, ki so letos izjemoma doživela premiero že septembra pod okriljem trienala sodobnih umetnosti U3 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Na povabilo Mihe Horvata (son:DA) in Katarine Stegnar so se v GT 22 predstavili umetniki z različnih področij umetniškega ustvarjanja: performerka Nataša Živković, igralec Primož Bezjak, fotografinja Toni Soprano, intermedijski umetniki Luka Prinčič, Nataša Berk in Marko Batista, slikar Veli Silver, kuratorka Mojca Lešnik in likovni umetnik Amos Angeles, ki so s pomočjo umetniškega žanra, v katerem ustvarjajo, reinterpretirali dela drug drugega.

2.1.5 MEDNARODNI FESTIVAL RAČUNALNIŠKIH UMETNOSTI MFRU Priprave na 19. festival MFRU smo pričeli konec aprila; maja smo imeli sestanek s KIBLO, določili smo datum in prostor ter si razdelili delo. Odločili smo se, da bomo povezali oba festivala v skupno platformo MFRU-KIBLIX2013: http://mfru-kiblix.si Najprej smo stopili v kontakt s šolami in fakultetami, poslali smo povabilo osnovnim in srednjim šolam ter študentom k sodelovanju na festivalu računalniških umetnosti v okviru šolskega programa (izbirne vsebine). Izobraževalni oziroma pedagoški pristop je ciljal na šolarsko, dijaško in študentsko populacijo – vključevati želi mlade od osnovnih in srednjih šol do študentov. V kontakt smo stopili z ERŠ Ptuj: Francem Vrbančičem, OŠ Gorišnica: učiteljem Boštjanom Rihtarjem, Natalijo Premužič FLL, s Suzano Uran, Fakulteta FERI in Dušanom Zidarjem, profesor na pedagoški fakulteti - likovna pedagogika. Učitelji in profesorji so s pomočjo dijakov in študentov pripravili projekte, ki so bili realizirani na festivalu: -

Boštjan Rihtar OŠ Gorišnica, Magična kupola

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 27

-

Franc Vrbančič, SERŠ Ptuj, Danes igra, jutri poklic

-

Suzana uran, FERI, Robocup - plesni roboti

-

Natalija Premužič, Zavod Super Glavce, FLL (First Lego Lige) Slovenija

-

Tiskaj Zeleno, Likovna pedagogika, PF Maribor, mentor Dušan Zidar

Obiskala sem DDT Trbovlje: sestanek z Mašo Jazbec - umetnico in mag. Zoranom Pozničem, profesor in direktor Delavskega doma Trbovlje. Septembra sem bila na ARS Electronici v Linzu in sem k sodelovanju povabila študentski kampus iz Izraela. Povabila sem tudi ostale umetnike in študente, ki so se odzvali na povabilo in so sodelovali na festivalu MFRU-Kiblix2013.

Za povezovanje umetniških in tehnoloških vsebin na MFRU so skrbeli dr. Tiago Martins (Univerza v Berlinu), doktorand informacijskih znanosti ter Vojko Pogačar (prof. Strojne fakultete), zadolžen za interdisciplinarni del Od grafike do 3D tiska.

Pripravili smo prostor za festival: za razstavo, delavnice in oder za izvajanje performansov, predavanj, ter ostalih dogodkov povezanih s festivalom. Postavitev razstave je trajala najmanj 14 dni, pomagala je tehnična ekipa.

Organizirali smo prevoze in prenočišča za umetnike in sodelujoče predavatelje ter goste festivala.

Pripravili smo promocijske aktivnosti za festival - vabila, katalog, spletna omrežja: fb, televizija in radio.

Pripravili smo tekste in prevode za splet in katalog. V času festivala smo opravili intervjuje z umetniki in predavatelji, ter jih sproti objavljali na fb MFRU in fb Kiblix.

S preddogodki na festival MFRU-Kiblix2013 smo pričeli v sredo, 23. oktobra 2013, v galeriji Media Nox, Židovska ulica 12, Maribor, ob 18.00 uri, zajemala so: predavanja in delavnico QaRt: QR Redesigned, vodil je dr. Tomaž Grušovnik. Povezava z vsebinskim modulom. Intervencije v javnem prostoru, v okviru katerega so bile izvedene umetniške akcije s postavitvami QR kodnih zapisov na vnaprej določena mesta; Sklepno predavanje, ki je povzelo osnovne ugotovitve eksperimenta (primernost različnih izbranih lokacij za nameščanje qr kod ter število dostopov iz posameznih lokacij) je bilo predstavljeno ob koncu festivala, in sicer v soboto 9. novembra 2013, na Valvazorjevi 40, v prostoru Portala Kibla.

Festivalske aktivnosti so zavzemale: UMETNIŠKI SKLOP razstava, performansi izbranih umetnikov, predavanja, tematska omizja, artists talks in IZOBRAŽEVALNI SKLOP z delavnicami in umetniškimi intervencijami, predavanji in vsakodnevno zaključno okroglo mizo. Spremljevalni del festivala so dopolnjevali sprostitveni dogodki z Gaiming lounge, vsakodnevni večerni party z DJ in Vj nastopi.

Umetniške namestitve na razstavi: TANIA CANDIANI (MX), KATHY HIGH (ZDA), MAŠA JAZBEC (SI), KARL HEINZ JERON (DE), MAJA SMREKAR (SI), OSCAR MARTIN (ES), TIAGO MARTINS, R. NASCIMENTO, A. ZINGERLE (PT), YURI KLEBANOV / ROI RONN (IL), TIAGO MARTINS, VESELA MIHAYLOVA (PT), RICARDO O’NASCIMENTO (ES), VISUALISING PALESTINE (LB), DORON SEGAL, JENNY BAHAR, ITAY KURGAN, SHAHAR YACOBY (IL), DRAGANA SAPANJOŠ (HR), Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 28

THERESA SCHUBERT (DE), SAŠA SPAČAL, MIRJAN ŠVAGELJ, ANIL PODGORNIK (SI), ZORAN SRDIĆ JANEŽIČ (SI), ROBERTINA ŠEBJANIČ, ALEŠ HIENG – ZERGON (SI), NITSAN YAKOV HORGIN, JULIAN RUIZ, INBAL COHEN (IL), EVA PETRIČ (SI), VOJKO POGAČAR (SI), JOŽE SLAČEK/ORTOTIP (SI) Spremljevalni program razstave: MFRU ARHIV (SI), HIPER FILM MFRU (SI), FEMINA (SI) AV nastopi in performansi: ELECTRIC INDIGO, MALAVENTURA, RICARDO O’NASCIMENTO, JOHNSMITH, ELISABETH SCHIMANA / NOID, ANA PEČAR / LUKA PRINČIČ, ROBERTINA ŠEBJANIČ, ALEŠ HIENG ZERGON, OSCOFF, C-DRIK, PRIMOŽ OBERŽAN / KONCERT 3D TISKANJA, ŽIGA PAVLOVIČ / GAMING LOUNGE PARTY, ZAGREB CARTOONS, NATAŠA BERK Predavanja in predstavitve: WILLIAM MYERS, ANGELO VERMUELEN, C-DRIK, PETER TOMAŽ DOBRILA, CHRISTOPHER FIORELLO, JESSICA ANDERSON, JERNEJA REBERNAK, TINA DOLINŠEK, ZORAN POZNIČ, DEJAN PESTOTNIK, JOŽE SLAČEK, DJINO ŠUTIĆ, MONIKA POCRNJIĆ, ROBERTINA ŠEBJANIČ, LUKA FRELIH, ŽIGA KRANJEC

Delavnice: GLASBENA KOMPOZICIJA IN IMPROVIZACIJA IZ ENEGA VIRA ZVOKA - OPEN LAB, [RDXS]:__X=E IN GENERATIVNI SISTEMI - OPEN LAB, SYNTO-DUINO-PISKAČ, LADIES OF THE PRESS, MOJA SKRIVNOST: UŽITEK BPM, BIOTWEAKING WORK_SHOP, REVALUATING MEMORY

/

PREVREDNOTENJE

SPOMINA,

Q:ART,

DANES

IGRA,

JUTRI

POKLIC,

FIRST®LEGO®LEAGUE, ROBOTIKA ZA PUNCE, MAGIČNA KUPOLA, ROBOCUP – DELAVNICE PLESNIH ROBOTOV, DIY THEREMIDI ORCHESTRA, SHAPSOUNDS, SMILEFECTION, DESIGN YOUR CITY, TISKAJ ZELENO, GAMING LOUNGE: SPROSTITVENO – IGRALNI KOTIČEK, MARIBORSCORE MFRU-KIBLIX2013 se je letos prvič kot združena mednarodna festivalska platforma dogajal v mariborskem KIBLA Portalu, na Valvasorjevi 40 v Mariboru, v stari tekstilni tovarniški hali na 2000m2, ki je vse festivalske enote združevala na eni lokaciji. Tako so se družili umetniki, kulturni delavci, raziskovalci, znanstveniki, izobraževalci ter obiskovalci, željni znanja o znanstveno-tehnološkoumetniškem teoretičnem in raziskovalnem delu. Festivalska platforma je združevala ljudi, ki so pripravljeni deliti in izkusiti ustvarjalne oblike umetniškega eksperimentiranja in interpretacije; odkrivati, delati, razpravljati, poslušati, deliti ideje in izsledke.

Kuratorici programa sta bili Nina Jeza in Aleksandra Kostič. Selektorji: Aleksandra Kostič, Nina Jeza, Jože Slaček, Franc Vrbančič, Maja Smrekar, Saša Spačal, Robertina Šebjanič, Ida Hiršenfelder, Marianne Wagner Program festivala med 06. 11. in 09. 11. 2013: 6.11. ob 18.00 (otvoritev), KIBLA Portal Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 29

Otvoritev razstave MFRU-KIBLIX 2013: Ko svetovi trčijo performansi: Ricardo O’Nascimento (španija), johnsmith (Japonska), Malaventura (Španija) ter DJ in VJ nastop: Luka Prinčič/Ana Pečar (Slovenija) 7. - 9. 11., delavnice med 10.00 in 15.00, okrogle mize med 15.00 in 16.00, KIBLA Portal IZOBRAŽEVALNE DELAVNICE Z OKROGLIMI MIZAMI: Vsak dan po zaključku delavnic so se med 15. in 16. uro zvrstile tematske zaključne okrogle mize, diskusije, predstavitve, pogovori s sodelujočimi umetniki in predavanja.

7. - 9. 11., med 12.00 in 13.00, KIBLA Portal PREDAVANJA: William Myers: Biodesign, predstavitev knjige; Angelo Vermuelen: Seeker, predstavitev projekta; C-DRIK: Zgodovina elektronske in eksperimentalne glasbe v Afriki in Aziji 7. - 9. 11., med 13.00 in 14.30, ter med 17.00 in 19.00, KIBLA Portal OMIZJA IN POGOVORI Z UMETNIKI: Vsakodnevna tematska omizja s sodelujočimi umetniki, mentorji, profesorji in ostalimi udeleženci. Teme so bile: Inštitucije: delovanje in povezovanje; Socialno angažirani pristopi in delavničarstvo: predstavitev in potek; Kreativni design; Interdisciplinarni pristopi: Umetnost - znanost ter predstavitev delavnice: Zvok.

7. - 9. 11., med 20.00 in 01.30, KIBLA Portal PERFORMANSI Z DJ IN VJ ZAKLJUČKI: Vsak dan se je zaključil z dvema do tremi performansi in DJ ter VJ zaključkom.

Performansi: Robertina Šebjanič, Aleš Hieng Zergon: echo 10 -9; Jože Slaček, Primož Oberžan, Jan Sterniša, OrtoTip: Koncert 3D tiskanja; Oscar Martin-Oscoff (Španija); Elisabeth Schimana + Noid (Avstrija), Nataša Berk: Neagushi (Slovenija) DJ in VJ zaključki: VJ PostArtLab & DJ Damir P. f.k.a. D'Sun (Slovenija); Electric Indigo (Avstrija); Cdrik (Belgija/Nemčija) GROOVY CARTOON Closing party powered by Re:Fresh (Slovenija/Hrvaška)

V 19-letni zgodovini je MFRU obiskovalcem ponudil bogat izbor nastopov domačih in tujih umetnikov.

Festival ponuja prostor mladim domačim umetnikom, da poletijo v svet umetnosti, kakor tudi da spoznajo priznane tuje umetnike s tega področja. Zajema interakcijo z različnimi ciljnimi publikami ter nagovarja k aktivnemu sodelovanju vse, zlasti mlade, študente, kreativce, brezposelne in starejše strokovnjake. Kultura, znanost in tehnologija kot panoge se prepletajo ter pri tem na konstruktiven način izmenjujejo kulturne modele kritičnega razmišljanja, aktivizma in eksperimentiranja z znanstvenimi metodami, raziskovalnim delom in znanjem. Kot rečeno, smo hoteli s pedagoškim interdisciplinarnim pristopom povezati in v festivalsko dogajanje vključiti osnovne in srednje šole ter fakultete, predvsem v obliki delavnic, kar nam je tudi uspelo: Festivala se je udeležilo približno 2.300 ljudi, od tega vsaj polovica mladih do 30 let.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 30

2.1.6. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE

Na 16. ediciji festivala se je v 7-ih dneh zvrstilo okrog 90 dogodkov, na katerih se je na 30-ih lokacijah predstavilo nekaj več kot 270 ustvarjalcev vseh generacij. Osrednje prizorišče je bil Grajski trg s knjižnim sejmom in odprtim odrom, na knjižnem sejmu se je predstavilo 13 slovenskih založb.

Osrednji programski fokus festivala so tvorile vsebine, dogodki, knjige in avtorji, ki jih lahko tako ali drugače povežemo s tematiko družbeno odgovorne književnosti, ki je po odločitvi programskega odbora festivala bila v središču letošnjega festivalskega dogajanja. O tem smo razpravljali skupaj z osrednjim literarnim gostom festivala, na valovih Radia Maribor je potekala tribuna o angažirani literaturi in kritični izbiri knjižnih vsebin, v televizijskem studiu TV Maribor pa smo pripravili pogovor o angažirani domači ter prevodni literaturi ter humanistiki z gosti: književniki, prevajalci in literarnimi strokovnjaki.

Na Grajskem trgu je med 19. in 25. aprilom potekal knjižni sejem, na odru knjižnega sejma pa je ves teden od jutra do večera potekal bogat kulturni program. Ob programu na odru knjižnega sejma so v ožjem mestnem središču potekali izvirni ulični literarni performansi. Bogato dogajanje smo pripravili tudi v večernih terminih na različnih lokacijah po Mariboru. V program smo uvrstili kar nekaj produkcij, ki so doživele krstno izvedbo, vzpodbudili pa smo tudi organizatorje v Ormožu in Lenartu, kjer je letos prvič potekalo literarno dogajanje v počastitev svetovnega dneva knjige: V Ormožu so program izvajali v prostoru Mladinskega centra Ormož, ki je tudi organizator, v Lenartu pa je dogajanje potekalo v Knjižnici Lenart, organizatorji pa so bile ZKD Slovenskih goric, Knjižnica in Občina Lenart ter JSKD OI Lenart. Na ta način smo navezali nova programska partnerstva.

2.1.7. MKC ČRKA

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 31

Pod okriljem MKC Črke izvajamo kar nekaj stalnih literarnih projektov in akcij. Enkrat mesečno je potekal bralni krožek, ki je zasnovan kot serija moderiranih pogovorov in razprav, ki se nanašajo na nekatera temeljna dela svetovne in slovenske literature. V letu 2013 se je odvilo 6 srečanj, ki sta jih moderirala Tomo Podstenšek in Lučka Zorko Titan v prostorih Hostla Pekarna. Na srečanjih smo obravnavali naslednja dela in avtorje John Banville: Morje, Vesna Lemaić: Odlagališče, Petra Soukupova: Morje, Tomaž Letnar: Vandima, Lužinovo obrambo Vladimirja Nabokova ter Skarabeja in vestalko Ferija Lainščka.

Enkrat mesečno smo na spletni strani MKC Maribor v rubriki e-objave MKC Črke predstavili izbrane slovenske literate mlajše generacije, ki jih izbira urednik e-objav Jan Šmarčan. S svojimi najnovejšimi literarnimi deli so sodelovali Robert Titan Felix, Lucija Mlinarič, Rok Vilčnik, Ana Pepelnik in Tibor Hrs Pandur, Nina Ditmajer, Tomaž S. Lovec, Marko Samec in Maja Gal Štromar.

V letu 2013 se je v organizaciji MKC Črke odvila druga poetično-kantavtorska vlakovna turneja, pod okriljem katere je na različnih prizoriščih nastopilo 30 avtorjev različnih generacij na skupno petih literarno-glasbenih dogodkih, ki so se odvili v Mariboru, Ljubljani in na vlaku, torej na poti iz MB v LJ. V petek, 22. marca 2013 se je v klubu KGB odvrtelo šesto nagradno tekmovanje v interpretiranju lastne poezije, ki poteka pod imenom Pesniški vrtiljak.

Nastopili so pesniki in pesnice, ki so se pomerili v treh pesniških panogah, strokovna žirija, ki so jo sestavljali pesnik, tekstopisec in učitelj Bojan Sedmak, urednik Goran Č.

Potočnik in pisateljica ter novinarka Simona Kopinšek, pa je za zmagovalca razglasila pesnika Jan Šmarčan, ki je osvojil prvo mesto.

Zasnovali smo tudi projekt Videopoezija, ki je trenutno v fazo produkcije – v okviru projekta bo sodelovalo 12 avtorjev, premiera nastalih del pa bo septembra.

V juniju so intenzivne predpriprave potekale tudi na področju organizacije štiridnevne Literarne šole na Pohorju.

Sezono je MKC Črka zaključila z literarno-glasbenim dogodkom v klubu KGB z naslovom Nič s tabo primerljivega v četrtek, 13.6.2013. Na dogodku so nastopili Polona Leben, Dani Marinič in Marko Samec.

Julija smo na Pohorju pripravili tridnevno izobraževanje Mala šola literature s strokovnim programom, literarnimi nastopi in izleti. Tema izobraževanja je bila literatura – dramatika, med drugim so se zvrstila predavanja Uvod v video poezijo (videopredavanje, Sebastijan Grižon), radijska igra (predavanje, Ajda Valcl), scenaristična delavnica – pisanje scenarija za humoristično serijo – sitcom (predavanje in delavnica pod vodstvom Roka Vilčnika).

Jesensko sezono je MKC črka pričela s predstavo Odpadnik, ki je svojo zgodbo delil z nami v četrtek, 26. septembra 2013, ob 19. uri v Salonu uporabnih umetnosti Maribor (Glavni trg 1). Predstava je zrasla iz avtobiografskih izhodišč Primoža Oberžana, ki že dve desetletji stopa po samosvoji ustvarjalni poti kot glasbenik, filozof, pedagog ter vodja glasbenega kolektiva The Stroj.

V letu 2013 smo zasnovali smo tudi projekt Videopoezija, v okviru projekta je sodelovalo 12 avtorjev, premiera nastalih del pa je bila septembra. Nastalo je 12 video del, video in zvok je naredil Sebastijan

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 32

Grižon, besedila pa so prispevali Borut Gombač, Nina Ditmajer, Gregor Kosi, Rok Vilčnik, Jan Šmarčan, Gregor Lozar, Nino Flisar, Nataša Švikart in Lučko Zorko Titan.

Začetek jeseni je zaznamoval tudi vsakoletni projekt Nina Flisarja Poezija na mestnih ulicah - akcija, ki želi približati poezijo mariborskih pesnikov čim širšemu krogu ljudi. Avtor projekta Nino Flisar je letos k sodelovanju povabil 10 pesnikov vseh generacij, sodelovali so:

Erika Vouk, Andrej Brvar, Borut

Gombač, Bojan Sedmak, Rok Vilčnik,Nataša Švikart, Tibor Hrs Pandur, Petra Bauman, Jan Šmarčan in Nina Ditmajer. Njihove pesmi so s plakatov velikega formata (1,4 x 2 m) nagovarjale mimoidoče od 3. do 16. septembra na 20 lokacijah po celotnem Mariboru.

Leto smo zaključili v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor, saj smo pripravili spremljevalni literarni dogodek razstave o alternativah v Mariboru v osemdesetih: na njem je nastopilo 6 literatov: Dragan Potočnik, Borut Gombač, Breda Slavinec, Marjan Pungartnik, Jože Kos Sine, Petra Bauman (interpretacija del Tomaža Brenka), izdali pa smo tudi priložnostni literarni fanzin.

2.1.8 MLADINSKI HOTEL/HOSTEL PEKARNA MLADINSKI HOTEL/HOSTEL PEKARNA Mladinski hotel Hostel Pekarna se nahaja v Upravni stavbi v KC Pekarna, uradno odprtje je bilo 21. septembra 2011. Hostel Pekarna je zaključil prvo polovico drugega leta poslovanja turističnih namestitev. V hostlu lahko sočasno biva 65 oseb, od tega 47 na stalnih in 14 na dodatnih ležiščih.

Hostel ima 7 zgodovinsko opremljenih sob, ter 9 rezidenčnih sob, ki so prilagojene za optimalno delo z brezplačnim brezžičnim internetom, klimatiziranih in prijetnega stila, ki nudijo sodobnost ter urbanost celotnega objekta. Gostom je na voljo 16 sob, od tega 1 dvoposteljni apartmaja, 3 štiri posteljni apartmaji, 5 garsonjer ter 7 štiri do šest posteljnih

sob. Apartmaji in garsonjere so opremljeni s

kuhinjo, za goste sob z več ležišči je na voljo skupna kuhinja z jedilnico. Vsaka soba, apartmaji in garsonjere imajo svojo kopalnico. Na razpolago sta tudi dve predavalnici z najnovejšo informacijsko tehnologijo.

Mladinski hotel Hostel Pekarna je postal zanimiva turistična destinacija za mlade, starejše in družine z raznoliko in kakovostno turistično in podporno ponudbo kulture in dogajanja, s poudarkom na krajših počitnicah. Populacija gostov je raznolika in se razlikuje glede na letno obdobje.

Hostel Pekarna v tem letu beleži povprečno 58,17% zasedenost razpoložljivih kapacitet. Pričeli smo z 27% zasedenostjo v mesecu januarju največjo zasedenost prvega polletja beležimo v mesecu aprilu.

V mesecu maju smo zabeležili padec zasedenosti glede na mesec maj prejšnjega leta, kar je pogojeno z vremenskimi razmerami letošnjega leta. Največjo zasedenost beležimo prav v poletnih mesecih in sicer od obdobja junij do avgust, v katerih prevladuje mesec julij s skoraj 91% zasedenostjo. Jesenski meseci so bili nekoliko slabši med 60 – 62%. V ne sezonskih in ne turistične mesece v Mariboru, torej v mesecu novembru in decembru se je zasedenost gibala med 45% in 50%.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 33

Zasedenost v novembru so precej dvignile športne in kulturne prireditve, ki so se zavlekle v prvo polovico decembra. December je močno dvignilo tudi silvestrovanje v Mariboru na prostem. Hostel ob določenih dogodkih beleži vračanje velikih skupin.

Za oglaševanje smo v tem letu po letu 2012 ko smo pričeli v zgodnjih poletnih mesecih intenzivna oglaševanja na letališčih, spletnih turističnih straneh ter so univerze doma in v tujini, mednarodni avtobusni in železniški prevozi ter Turistično informacijski centri po celotni Sloveniji se je nadaljevalo tudi v prvi polovici tega leta oprijeli strategijo osebnega pristopa in povezovanja s lokalnimi športnimi, kulturnimi in ostalimi društvi, zavodi ter fakultetami.

Prihodki Hostel Pekarna je v letu 2013 realiziral 147.858,39 evrov prihodkov iz naslova nočitev ter dodatnih storitev.

Struktura prihodkov po tipih storitev je: - 147.858,39 evrov prihodkov iz prodaje nočitev, - 2.294,86 evrov prihodkov iz oddaje v mesečni najem - 552,60 evrov prihodkov iz oddaje predavalnic in spremljajočih storitev - 1.860,53 evrov drugih poslovnih prihodkov

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 34

Stroški V letu 2013 je bilo v hostlu Pekarna zabeleženih 123.876,97 evrov stroškov in odhodkov.

Posamezne vrste stroškov so razvidne iz naslednje preglednice: Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala

4.431,42

Stroški materiala

23.919,48

Stroški storitev

80.164,87

Stroški dela

14.897,05

Drugi poslovni odhodki Amortizacija SKUPAJ

464,15 43.970,17 167.647,78

Število in gibanje zaposlenih v hostlu Pekarna V prvi polovici leta 2013 smo v aprilu dodatno, poleg že v Hostlu Pekarna dveh redno zaposlenih delavcev, zaposlili dva delavca, ostala dela so se izvajala preko študentskega servisa in fizičnih oseb z dejavnostjo.

Dejanska izobrazbena struktura (stopnja dosežene izobrazbe) v hostlu je Izobrazba V. st. 2 delavec Izobrazba VI. st. 1 delavec Izobrazba VII. st. 1 delavec Turistični promet v hostlu Pekarna V hostlu Pekarna je bilo v letu 2013 doseženih 9357 nočitev, zabeleženih je 2404 nočitev domačih gostov in 6953 nočitev tujih gostov. Razmerje med številom domačih in tujih gostov je znašalo 25%:75%. Povprečna zasedenost postelj v Hostlu Pekarna v letu 2013 je bila 58,17%,

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 35

Gosti po številu nočitev V prvem polletju leta 2013 je bilo največ nočitev gostov iz Slovenije 2404 sledijo, Italija 898, Nemčija 594, Poljska 537, Hrvaška 388 in Španija 357 nočitev.

Prebivališče gosta

Koda

Število prenočitev

Slovenija

705

2404

Italija

380

898

Nemčija

276

594

Poljska

616

537

Hrvaška

191

388

Španija

724

357

Češka

203

350

Avstrija

040

331

Srbija

688

315

Madžarska

348

271

Romunija

642

266

Francija

250

261

Bosna in Hercegovina

070

216

Slovaška

703

207

Združeno kraljestvo (Velika Britanija)

826

183

Belgija

056

180

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 36

Portugalska

620

142

Turčija

792

125

Švedska

752

119

Nizozemska

528

118

Rusija

643

97

Finska

246

91

Švica

756

85

Litva

440

80

807

71

Črna gora

499

68

Izrael

376

64

Druge azijske države

996

50

Latvija

428

47

Bolgarija

100

46

Grčija

300

44

Avstralija

036

43

ZDA (Združene države)

840

42

Kanada

124

41

Koreja (Republika)

410

34

997

29

Estonija

233

27

Kitajska

156

23

Ukrajina

804

21

Japonska

392

17

Brazilija

076

13

Danska

208

11

Druge neomenjene evropske države

980

11

Nova Zelandija

554

10

Islandija

352

8

Norveška

578

8

Druge afriške države

994

7

Irska

372

6

Luxemburg

442

1

Makedonija, nekdanja jugoslovanska republika

Druge države Južne in Srednje Amerike

SKUPAJ Skupaj

9357

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 37

Gosti po številu prihodov Prihodi gostov se merijo kot posamezna prijava gosta v hostel, kjer obstaja možnost, da gre za povratnega ali stalnega gosta ali podaljšanje nočitve. V letu 2013 je bilo največ prihodov gostov iz Slovenije 1265 sledijo Italija 395, Nemčija 435, Poljska 372, Hrvaška 179 ter Španija 208.

Prebivališče gosta

Koda

Število prihodov

Slovenija

705

1265

Italija

380

395

Nemčija

276

435

Poljska

616

372

Hrvaška

191

179

Španija

724

208

Češka

203

206

Avstrija

040

239

Srbija

688

194

Madžarska

348

200

Romunija

642

149

Francija

250

150

Bosna in Hercegovina

070

88

Slovaška

703

92

Združeno kraljestvo (Velika Britanija)

826

131

Belgija

056

100

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 38

Portugalska

620

42

Turčija

792

54

Švedska

752

33

Nizozemska

528

81

Rusija

643

51

Finska

246

53

Švica

756

52

Litva

440

18

807

37

Črna gora

499

26

Izrael

376

39

Druge azijske države

996

23

Latvija

428

32

Bolgarija

100

29

Grčija

300

16

Avstralija

036

24

ZDA (Združene države)

840

27

Kanada

124

30

Koreja (Republika)

410

4

997

20

Estonija

233

21

Kitajska

156

16

Ukrajina

804

21

Japonska

392

14

Brazilija

076

6

Danska

208

7

Druge neomenjene evropske države

980

10

Nova Zelandija

554

9

Islandija

352

6

Norveška

578

7

Druge afriške države

994

3

Irska

372

5

Luxemburg

442

1

Makedonija, nekdanja jugoslovanska republika

Druge države Južne in Srednje Amerike

SKUPAJ Skupaj

5220

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 39

Prihodi gostov po državah Prihodi gostov po državah se merijo kot vsaka nova prijava gosta v hostel, kjer gre za enkratno prijavo gosta . V letu 2013 je bilo največ prihodov gostov iz Slovenije 874 sledijo Italija 217, Nemčija 399, Poljska 356, Hrvaška 159 ter Španija 200.

Prebivališče gosta

Koda

Število gostov

Slovenija

705

874

Italija

380

217

Nemčija

276

399

Poljska

616

356

Hrvaška

191

159

Španija

724

200

Češka

203

177

Avstrija

040

218

Srbija

688

174

Madžarska

348

193

Romunija

642

141

Francija

250

138

Bosna in Hercegovina

070

70

Slovaška

703

81

Združeno kraljestvo (Velika Britanija)

826

128

Belgija

056

90

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 40

Portugalska

620

32

Turčija

792

39

Švedska

752

33

Nizozemska

528

78

Rusija

643

51

Finska

246

49

Švica

756

47

Litva

440

17

807

26

Črna gora

499

25

Izrael

376

39

Druge azijske države

996

23

Latvija

428

32

Bolgarija

100

27

Grčija

300

15

Avstralija

036

24

ZDA (Združene države)

840

26

Kanada

124

28

Koreja (Republika)

410

4

997

15

Estonija

233

20

Kitajska

156

16

Ukrajina

804

21

Japonska

392

14

Brazilija

076

6

Danska

208

7

Druge neomenjene evropske države

980

10

Nova Zelandija

554

9

Islandija

352

6

Norveška

578

7

Druge afriške države

994

3

Irska

372

4

Luxemburg

442

1

Makedonija, nekdanja jugoslovanska republika

Druge države Južne in Srednje Amerike

SKUPAJ Skupaj

4369

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 41

Število nočitev Največ nočitev gostov po starosti je bilo med 19 in 27 let 2994 gostov, ki ji sledijo nočitve gostov med 28 in 40 let 2907 gostov, nato nočitve gostov nad 41 let 2360, najmanj nočitev zabeležimo do 18 let in sicer 1096 gostov, ki je za tretjino manj, kot najbolj zastopana starost. V kategorijah med 19 in po 41 let ni bistvenih razlik po številu nočitev, prihodov ter gostov, kar pomeni, da hostel obiščejo vse starostne skupine.

Starostna

Domače

Tuje

Skupaj

struktura

nočitve

nočitve

nočitve

0 do 18 let

424

672

1096

19 do 27 let

687

2307

2994

28 do 40 let

803

2104

2907

nad 41 let

423

1937

2360

2337

7020

9357

Skupaj

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 42

Število nočitev po gostih Starostna struktura po razdelitvi med domačimi in tujimi gosti se ne razlikuje po zaporedju od starostne strukture gostov po številu nočitev.

Starostna

Domači

Tuji

Skupaj

struktura

gostje

gostje

gostje

0 do 18 let

119

439

558

19 do 27 let

330

1235

1565

28 do 40 let

313

1018

1331

nad 41 let

110

808

918

Skupaj

872

3500

4372

Število nočitev po prihodih

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 43

Starostna struktura po prihodih med domačimi in tujimi gosti se ne razlikuje po zaporedju od starostne strukture gostov po številu nočitev.

Starostna

Domači

Tuji

Skupaj

struktura

prihodi

prihodi

prihodi

0 do 18 let

135

470

605

19 do 27 let

449

1300

1749

28 do 40 let

439

1139

1578

nad 41 let

226

1062

1288

1249

3971

5220

Skupaj

V letu 2013 je največ gostov ostalo 1noč 3110, 2 noči 848, sledijo 3nočitve s 286 gosti, 4 nočitve beležimo pri 193 gostih 5 nočitev pri 58 gostih, 6 noči je ostalo 40 gostov,7 ali 8 noči je ostalo med 20 in 24 gostov, nato se število gostov po daljših dnevih vidno znižuje in se število giblje med 1 in 11 gostov.

Trajanje bivanja

Domači gostje

Tuji gostje

Skupaj

1 nočitev

626

2484

3110

2 nočitvi

199

649

848

3 nočitve

84

202

286

4 nočitve

37

156

193

5 nočitev

9

49

58

6 nočitev

3

37

40

7 nočitev

1

19

20

8 nočitev

9

15

24

9 nočitev

2

3

5

10 nočitev

1

3

4

11 nočitev

0

4

4

12 nočitev

0

5

5

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 44

13 nočitev

0

11

11

17 nočitev

0

3

3

18 nočitev

1

2

3

19 nočitev

1

1

2

23 nočitev

1

1

2

24 nočitev

1

1

2

25 nočitev

1

1

2

26 nočitev

12

1

13

28 nočitev

0

1

1

29 nočitev

0

3

3

30 nočitev

0

3

3

31 nočitev

0

2

2

32 nočitev

0

1

1

988

3657

4645

SKUPAJ

2.1.9 MLADINSKI PROGRAMI V skladu z Zakonom o javnem interesu v mladinskem sektorju (Uradni list RS, št. 42/10), Zakonom o prostovoljstvu (Uradni list RS, št. 10/11), Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda MKC Maribor v Mestni občini Maribor (MUV, št. 16/12) ter Odlokom o javnem interesu v mladinskem sektorju v Mestni občini Maribor (MUV, št. 13/13), MKC Maribor izvaja dejavnosti mladinskega centra kar pomeni, da: - skrbi za pogoje delovanja, druženja in drugih dejavnosti mladih in lokalnih organizacij v mladinskem sektorju; - skrbi za mladinsko infrastrukturo; - zagotavlja ustrezne prostorske pogoje in opremo za izvajanje mladinskega dela ter zagotavlja ustrezno usposobljenost kadrov za podporo mladinskemu delu; - nudi pogoje za razvoj ustvarjalnih in kritičnih mladih; - razvija in izvaja programe na področju informiranja in svetovanja ter neformalnega učenja za mlade; Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 45

- sodeluje pri izvajanju mobilnosti mladih, prostovoljnem mladinskem delu, aktivnem državljanstvu, raziskovalnem delu mladih in pri povezovanju na mednarodni ravni in - daje podporo drugim programom v mladinskem sektorju v lokalnem okolju.

MKC Maribor razvija, izvaja, podpira in promovira programe na različnih področjih mladinskega sektorja, preko katerih mladi med 15. in 29. letom starosti na podlagi lastnih prizadevanj prispevajo k aktivnemu vključevanju v družbo, krepijo svoje kompetence ter tako pripomorejo k razvoju celotne lokalne skupnosti.

Na podlagi odloka o ustanovitvi javnega zavoda so področja mladinskega sektorja na katerih MKC Maribor izvaja programe v mladinskem sektorju naslednja: - ugotavljanje potreb in interesov mladih; - zbiranje in posredovanje informacij na področju mladinskega dela in mladinskih politik; - nudenje strokovne, infrastrukturne in tehnične pomoči mladim in organizacij v mladinskem sektorju; - oblikovanje in vzpostavitev prostora javne razprave o mladinskih politikah ter spodbujanje strukturiranega dialoga med mladimi in odločevalci; - spodbujanje mreženja mladih in organizacij v mladinskem sektorju; - organiziranje in izvajanje programov mobilnosti in mednarodnega povezovanja mladih in mladinskih delavcev; - organiziranje in sodelovanje pri izmenjavi mladih in mladinskih delavcev s sorodnimi institucijami v Sloveniji in tujini; - organiziranje in izvajanje raziskovalne, izobraževalne in svetovalne dejavnosti za mlade; - organiziranje in izvajanje neformalnega učenja in usposabljanja za mlade; - organiziranje in izvajanje programov s področji prostovoljstva, solidarnosti in medgeneracijskega sodelovanja mladih.

Izvajanje programov na različnih področjih mladinskega sektorja v MKC Maribor se glede na samo pripravo in izvedbo deli na: - programe, ki so jih v procesu priprave Letnega programa dela, s svojo dodatno vsebino obogatili ali pripravili mladi in jih bodo v sodelovanju z MKC tudi izvedli ( sklop 1) - programe, ki jih organizira MKC Maribor ali MKC Maribor v njih sodeluje kot partner, mladi pa lahko predstavljajo le eno izmed ciljnih skupin, ki jim je program namenjen (sklop 2).

V letu smo 2013 posebno pozornost namenjali aktivnostim na dveh vsebinskih področjih: - področje, ki obravnava teme kot so človekove pravice in spoštovanje raznolikosti ne glede na pripadnost, kraj bivanja, način življenja, spolno usmeritev… (npr. aktivnosti Lingsiuma, Živa knjižnica, delavnice o človekovih pravicah) – delno povezano tudi z Evropskim letom državljanstva, katerega ena izmed prednostnih nalog je ozaveščanje o vrednotah in pravicah državljanov Evropske unije; - področje, ki obravnava teme povezave z večjim vključevanjem mladih v delovanje in razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti v katerih bivajo (npr. Banka idej) – delno povezano z nazivom, ki ga je Mestna občina Maribor pridobila v letu 2010, Evropska prestolnica mladih Maribor 2013.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 46

PODROBNEJŠI OPIS IZVEDENIH AKTIVNOSTI V MLADINSKEM SEKTORJU Kot smo zapisali se izvajanje programov na različnih področjih mladinskega sektorja v MKC Maribor glede na samo pripravo in izvedbo deli na: - programe, ki so jih v procesu priprave Letnega programa dela, s svojo dodatno vsebino obogatili ali pripravili mladi in jih bodo v sodelovanju z MKC tudi izvedli. Mladi so v teh programih pobudniki aktivnosti, aktivnosti snujejo, načrtujejo, izvedejo ali organizirajo. Celoten proces predstavlja za mlade učno izkušnjo, skozi katero mladi pridobijo ali okrepijo nove kompetence (npr. sposobnost komuniciranja v različnih situacijah, iskanja rešitev za nastale izzive, sodelovanje s partnerji v aktivnosti, urjenje v javnem nastopanju … skozi mnoge različne situacije se mladi učijo oblikovati ter argumentirano podajati odločitve, ki nato vplivajo na celoten potek aktivnosti ter posledično učijo prevzemati odgovornosti za sprejeto odločitev) (sklop 1); - programe, ki jih organizira MKC Maribor ali MKC Maribor v njih sodeluje kot partner, mladi pa predstavljajo le eno izmed ciljnih skupin (sklop 2).

V nadaljevanju navajamo kratke opise izvedenih aktivnosti znotraj obeh sklopov.

Sklop 1 – programi, ki so jih v procesu priprave Letnega programa dela, s svojo dodatno vsebino obogatili ali pripravili mladi in jih bodo v sodelovanju z MKC tudi izvedli LINGSIUM Če v Ljubljani obstaja kar nekaj skupin in organizacij, na katere se s svojimi vprašanji in težavami lahko obrnejo istospolno usmerjeni mladi, pa je skupina za istospolno usmerjene mlade LINGSIUM v Mariboru edino neformalno združenje prostovoljcev, katerega namen je z informacijami, literaturo, druženjem, nasveti in javnimi akcijami pomagati tistim mladim, ki se jim porajajo vprašanja pri odkrivanju in sprejemanju svoje spolne identitete.

Ideja o osnovanju skupine za istospolno usmerjene mlade sega v začetek leta 2001, ko smo se v MKC Maribor odločili, da bomo dosedanjo bolj ali manj pasivno obliko podpore istospolno usmerjenim mladim aktivirali oz. spremenili v aktiven način izražanja podpore in tudi pomoči. Tako smo ustanovili t.i. Kotiček za istospolno usmerjene mlade v Galeriji Media Nox in pričeli z zbiranjem informativnega gradiva. V začetku leta 2004 se je pod okriljem MKC Maribor zbrala skupina mladih, ki so bili pripravljeni aktivno delovati na področju problematike istospolno usmerjene mladine – to pomeni tudi začetek delovanja skupine LINGSIUM. Skupina LINGSIUM je odprta za vse, ki so pripravljeni na kakršenkoli način sodelovati in pomagati pri načrtovanju, pripravi in izvedbi aktivnosti.

Aktivnosti LINGSIUM-a v letu 2013: - redna izvajanja medvrstniškega svetovanja mladim, ki se obrnejo na skupino s vprašanji glede istospolnosti; - izvajanje anonimnega svetovanje in informiranja o temah povezanih z istospolnostjo preko elektronske pošte in telefona;

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 47

- urejanje in dopolnjevanje Kotičkov za istospolno usmerjene mlade v Galeriji Media Nox, Kulturnem Inkubatorju ter Hostlu Pekarna, kjer so mladim na voljo različne brošure ter druga literatura s področja istospolnosti; - ažuriranje Facebook profila Lingsium – FB Lingsium; - ažuriranje samostojne spletne strani Lingsium, www.lingsium.org; - posamezni člani neformalnega združenja so sodelovali pri pripravi revije Narobe, ki jo izdaja Društvo informacijski center Legebitra; - posamezni člani neformalnega združenja so kot govorci sodelovali na okrogli mize, ki je potekala 10.

1. 2013 v organizaciji Kluba Mariborskih Študentov in Društva študentov sociologije Maribor z naslovom »Duševne stiske istospolno usmerjenih mladih«; - organiziranje različnih prostočasnih aktivnosti za člane neformalnega združenja in ostale zainteresirane (v sodelovanju s Plesno dimenzijo Maribor smo 22. 3. 2013 organizirali Rainbow dance – prvo LGBT zabavo v Mariboru, na kateri so nastopili Bilbi, Salome ter DJ Lucky); - posamezni člani neformalnega združenja so se udeležili mednarodnega posveta DARE Spring Academy z naslovom »Evropske inovativne metode učenja človekovih pravic ter državljanske vzgoje pri preprečevanju diskriminacije ranljivih skupin«, ki je med 3. – 5. 4. 2013 potekala v Mariboru v organizaciji Centra za državljansko vzgojo v sodelovanju z DARE Network; - izvedba tradicionalne, že devete Akcije strpnosti v Mariboru, ki je potekala 8. 6. 2013, v okviru nje pa smo informirali mimoidoče o problematikah s katerimi se soočajo istospolno usmerjeni v Mariboru in Sloveniji, distribuirali letake informativnega značaja ter pozivali k strpnosti in sprejemanju medsebojnih razlik in drugačnosti. Program v okviru Akcije strpnosti je povezovala Martina Ipša, kratka nagovora sta imela Gregor Kosi, svetovalec župana Mestne občine Maribor za družbene dejavnosti ter Matevž Frangež, poslanec v Državnem zboru, akcijo pa smo zaključili s koncertom Adija Smolarja.

Akcijo strpnosti neformalno združenje Lingsium v sodelovanju z MKC Maribor organizira že vse od leta 2004 (akcija ni bila organizirana samo v letu 2012).

- vzpostavitev projekta Skozi rožnata očala, katerega namen je širšo javnost osvestiti o problematiki diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti in spolne identitete. V letu 2013 je avtor projekta pričel z zbiranjem zgodb med LGBT populacijo (lezbijke, geji, biseksualci, transseksulaci in transspolne osebe), ki prikazujejo s kakšnim nasiljem se srečuje LGBT populacija zgolj zaradi spolne usmerjenosti. Projekt je še v izvajanju, saj avtor projekta še vedno zbira zgodbe, ki bodo v 2014 izšle v obliki manjše knjige; - izvedba aktivnosti ob svetovnem dnevu boja proti aidsu, 1. 12., ki so obsegale: a) Delavnica izdelovanja rdečih pentelj kot simbola boja proti aidsu, na kateri so udeleženci izdelovali rdeče pentlje, b) Predavanje na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru: Geji in HIV - psihosocialni vidik epidemije in preventive v MSM (moški, ki imajo spolne stike z moškimi) skupnosti (izvajalec Miha Lobnik) ter Analni seks in analno zdravje (izvajalec Boštjan Mlakar), c) Akcija osveščanja o svetovnem dnevu boja proti AIDS-u v nakupovalnem središču Europark, v okviru katere so člani neformalne skupine za istospolno usmerjene mlade Lingsium delili informacijski material o varni spolnosti, nevarnostih okužbe z virusom HIV ter kondome.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 48

Foto: Marja Guček, stojnica v okviru Akcije osveščanja ob svetovnem dnevu boja proti AIDS-u v nakupovalnem središču Europark

AKTIVNI MLADI Program Aktivni mladi je bil za potrebe Evropske prestolnice mladih Maribor 2013 razvit kot program, ki bi nadgrajeval in nadaljeval dobro prakso organiziranega prostovoljstva razvitega in vzpostavljenega v okviru Evropske prestolnice kulture – s programom smo želeli večjim, celoletnim mladinskim in kulturnim programom kot sta Evropska prestolnica mladih Maribor 2013 in Evropska prestolnica kulture ponuditi pomoč v obliki organiziranega prostovoljstva.

Pisarna Evropske prestolnice mladih Maribor 2013 je v letu 2013 vzpostavila samostojen program organiziranega prostovoljstva, ki je prav tako kot program Aktivni mladi nudil podporo organizacijam, ki smo izvajale programe, projekte in aktivnosti v okviru Evropske prestolnice mladih Maribor 2013. MKC Maribor je zato program Aktivni mladi preoblikoval. Pri pripravi aktivnosti za leto 2013 smo tako izhajali iz tega, da želimo mladim omogočiti učinkovito izrabo prostega časa ter krepitev ali pridobivanje novih kompetenc, delovnih in učnih izkušenj v konkretnih delovnih situacijah. Program Aktivni mladi smo tako preoblikovali v program, v okviru katerega bomo v letu 2013 organizirano prostovoljstvo izvajali v okviru rednih programov MKC Maribor, dodatno pa bomo mladim ponudili tudi druge možnosti, preko katerih bodo prav tako lahko krepili že pridobljene kompetence ter pridobivali nova znanja.

V okviru programa smo v letu 2013 izvedli:

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 49

- okrogli mizi z naslovom »Avstrija »obljubljena« dežela - je življenje na Dunaju sacherca ali pa je življenje v Mariboru potica?, ki sta potekali 20. in 29. 5. 2013. Na okroglih mizah smo v pogovoru z mladimi Mariborčani in Mariborčankami, ki živijo/študirajo/delajo v Avstriji, predstavili njihov pogled na življenje in delo na Dunaju. Skupaj smo ugotavljali, če je življenje na Dunaju »sacherca s smetano ali brez in ali če je življenje v Mariboru vendarle potica«. Gostje prve okrogle mizo so bili: Blanka Kefer, fotografinja, mag. Julija Golob, koordinatorka v mednarodnem gospodarstvu, Maja Plajh, MA, stiki z javnostjo ter Luka Petek, politični svetovalec, gostje druge okrogle mize pa so bili: dr. Sara Tement, asistentka na Univerzi v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo in zunanja predavateljica na Univerzi na Dunaju, Fakulteta za psihologijo, Una Šali, študentka jezikov, Ana Germ, plesalka in koreografinja ter mag. iuris Petra Draš, podjetnica. Obe okrogli mizi je moderirala mlada avtorica projekta, Danaja Lorenčič. V okviru okroglih miz smo izdelali tudi informativno brošuro, v kateri smo zbrali informacije o študiju, delu, praksi, nastanitvi ... na Dunaju.

- šolo fotografiranja, ki je potekala med 31. 5. – 2. 6. 2013, sestavljena pa je bila iz teoretičnih osnov (spoznavanje fotografske opreme, funkcije fotoaparata, uporaba nastavitev (zaslonka, čas, iso ...), arhiviranje in obdelava fotografij) ter praktičnega dela (portretna fotografija, reportažna/popotniška fotografija, fotografiranje v slabih svetlobnih pogojih, studijska in makro fotografija), na njej pa sta svoj opus predstavila tudi dva profesionalna slovenska fotografa, Matjaž Očko in Ciril Jazbec. Šolo fotografiranja so pripravili in izvedli mladi fotografi Mitja Florjanc, Marko Samec in Nejc Ketiš.

- splošno usposabljanje za mentorje prostovoljstva v šolah in drugih javnih zavodih, na katerem so udeleženci izvedeli kako uvesti prostovoljstvo v javni zavod, kakšne so vse možnosti prostovoljstva v javnih zavodih, kdaj gre za zlorabo prostovoljskega dela … (izvedeno v sodelovanju s Slovensko filantropijo); - v okviru 5. decembra, mednarodnega dneva prostovoljstva, organizirali dogodek Pet prostovoljcev, pet različnih zgodb in nešteto razlogov, da smo aktivni! v okviru katerega je pet prostovoljcev (Danijela Pećanec, Martina Robič, Ivan Kramberger, Nuša Tojnko, Nika Gerdovič) z izkušnjo opravljanja prostovoljskega dela v Sloveniji in tujini predstavilo svojo osebno zgodbo, zakaj so postali prostovoljci, kakšna prostovoljska dela opravljajo, kaj jim je prostovoljsko delo prineslo… Vsi udeleženci dogodka so dobili tudi mapo z zbranimi informacijami o možnostih opravljanja prostovoljskega dela v tujini (izvedeno v sodelovanju s Slovensko filantropijo, Združenjem za promocijo prostovoljstva). V okviru 5. decembra smo na družabnih omrežjih objavljali tudi krajše osebne zgodbe sodelujočih prostovoljcev na dogodku, preko katerih smo promovirali mednarodni dan prostovoljstva.

- izvedli štiridnevno šolo retorike na kateri so udeleženci pridobili odgovore na vprašanja kot so kako zasnovati svoj nastop in se pripraviti na predavanje, predstavitev, zagovor seminarja ali diplome ali kakršenkoli govorni nastop pred poslušalstvom, kako dobro pripraviti in uporabiti pomagala (gradiva, slike, računalniške slike), kako obvladovati tremo in druge težave pri izpostavitvah oziroma javnem govorjenju in nastopanju …(izvajalec Šola retorike).

Vse informacije o izvajanju programa Aktivni mladi so na voljo na spletni strani programa www.aktivnimladi.si.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 50

Foto: Mitja Florjanc, Pet prostovoljcev, pet različnih zgodb in nešteto razlogov, da smo aktivni!

Foto: Mitja Florjanc, Splošno usposabljanje za mentorje prostovoljstva v šolah in drugih javnih zavodih

Vse informacije o izvajanju programa Aktivni mladi so na voljo na spletni strani programa www.aktivnimladi.si.

LOKALNI SKLAD ZA MLADE Z IDEJAMI – BANKA IDEJ Namen Lokalnega sklada za mlade z idejami – Banka idej (v nadaljevanju: Banka idej) je zagotavljanje manjših finančnih sredstev za projekte, ki jih pripravijo in izvedejo mladi, stari med 18. in Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 51

29. letom, projekti pa doprinesejo k razvoju lokalne skupnosti, še posebej posameznih mestnih četrti in krajevnih skupnosti.

MKC Maribor je v letu 2013 sofinanciral tolikšno število projektov mladih, kolikor jih je lahko glede na sredstva, ki jih je pridobila Banka idej.

Poleg zagotavljanja manjših finančnih sredstev je Banka idej mladim nudila tudi proces usposabljanja z namenom pridobitve ali krepitve novih kompetenc in znanj za realizacijo lastnih idej.

Banka idej je vzpostavljena ter koordinirana znotraj MKC Maribor, vendar so mladi, stari med 15 in 25 let tisti, ki so določili pravila delovanja Banke idej ter predlagajo projekte, ki se sofinancirajo preko nje (mladi znotraj Skrbniškega odbora omenjenega sklada, ki je bil vzpostavljen v letu 2012).

V okviru programa smo v letu 2013 izvedli: - redna srečanja Skrbniškega odbora Banke idej, na katerih so člani Skrbniškega odbora, skozi voden učni proces samostojno dokončali dokumente potrebne za delovanje Banke idej (pravilnik, poslovnik, javni poziv za sofinanciranje projektov mladih v okviru Banke idej); - objavo javnega poziva za sofinanciranje projektov mladih v okviru Banke idej (5. 6. 2013 in 18.10.2013) z informativnim sestankom za potencialne prijavitelje (7. 6. 2013 in 23.10.2013); - individualna srečanja z mladimi, ki so potrebovali pomoč pri oblikovanju in prijavi ideje na poziv Banke idej; - spremljanje avtorjev sofinanciranih projektov pri pripravi in sami izvedbi le teh; - obširno promocijo in informiranje o pozivu Banke idej (različni spletni portali, na katerih so objavili novico o pozivu Banke idej ter banner Banke idej, dnevno časopisje, radijske oddaje, predstavitev Banke idej na srednji šoli…); - ažuriranje Facebook profila Banke idej: FB Lokalni sklad za mlade z idejami – Banka idej; - usposabljanje Trening za uresničevalce idej (26. 6. 2013), na katerem smo mlade opremili z znanjem za razvoj in uresničevanje projektov ter jih opogumiti za prijavo na poziv Banke idej. Hkrati smo udeležencem omogočili, da svoje ideje predstavijo in dobijo pozitivni »feedback«, ki jim bo lahko pomagal, da svoje ideje nadgradijo ter jih tako kvalitetneje prijavijo na poziv Banke idej.

- sodelovanje pri snemanju dokumentarnega filma o projektih Evropske prestolnice mladih Maribor 2013 – kot eden izmed predstavljenih projektov Evropske prestolnice mladih Maribor 2013

(film

objavljen na: http://vimeo.com/80000880); - poglobljeno evalvacijo Banke s člani Skrbniškega odbora Banke idej ter prejemniki finančnih sredstev preko poziva Banke idej z namenom razvoja projekta v letu 2014.

V letu 2013 je Banka idej preko dveh pozivov sofinancirala 12 idej mladih: 1. avtorica Nina Mastnak – Skreiraj svojo kariero, v okviru katere so mladi imeli priložnost osebnega kariernega svetovanja; 2. avtorica Špela Premzel - Primarna preventiva na področju zlorab, v okviru katere je na izvedenih delavnicah udeležence/srednješolce opremila z informacijami, kako se zaščititi v ogrožajočih situacijah nasilja oziroma zlorabe ter kam se obrniti po pomoč;

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 52

3.

avtorica

Špela

Premzel

–

Delavnica

o

stereotipih

o

narodih,

v

okviru

katere

so

udeleženci/osnovnošolci spoznali pojem stereotipa, njegovo funkcijo in zakaj stereotipi sploh nastajajo, razmišljali pa so tudi o svoji vlogi pri preseganju stereotipov ter o drugih etničnih skupinah; 4. avtorica Nina Mladenovič – Fit Akademija, ki je predstavljala tridnevni sklop delavnic, predavanj in športnega udejstvovanja v naravi z željo spodbuditi mlade k aktivnejšemu načinu življenja s pomočjo zdravega prehranjevanja in športa; 5. avtorica Petra Alenc – Mislim z naravo in jem zdravo, v okviru katere je avtorica prikazala nekaj metod in načrtov za pripravo vrta doma (tudi če nimamo prostora za vrt, npr. če živimo v bloku), prav tako pa so bili predstavljeni enostavni in zdravi recepti; 6. avtorica Mateja Koren – Priprava in predstavitev preventivnega programa »Metulj« za spodbujanje otrokovega potenciala, razvijanje kreativnosti in krepitve socialnih veščin, katere namen je bil socialno ogroženim otrokom in mladostnikom predstaviti ter ponuditi različne možnosti umetniškega ustvarjanja (dramsko, glasbeno, plesno gibalno, likovno, fotografsko ustvarjanje); 7. avtorica Špela Premzel – Decembrska praznovanja od preteklosti do danes: od starih staršev do vnukov in nazaj, katere namen je bil spodbujanje medgeneracijskega povezovanja med starostniki in njihovimi vnuki. V enem izmed domov za starostnike so tako potekale aktivnosti, ki so v prazničnem času povezovale starostnike ter njihove vnuke (izmenjava izkušenj med generacijami glede praznovanj v decembrskem času, skupno izdelovanje voščilnic); 8. avtorica Tina Krajnc – Maribor skozi objektiv mladih fotografov, katere namen je bil skozi vsebinsko usmerjene fotografske delavnice opozoriti širšo javnost na težave s katerimi se srečujejo mladi (fotografiranje na temo brezposelnosti ter zlorabe alkohola) ter razstava fotografij udeležencev v Galeriji Skrinja; 9. avtorica Danuška Breznik – Svet gluhih in naglušnih, spregledan svet?, katere namen je bil širši javnosti predstaviti "svet" gluhih in naglušnih, znakovno govorico gluhih ter nekatere umetniške aktivnosti gluhih; 10. avtor Boštjan Eržen – Radijska delavnica, v okviru katere so udeleženci spoznali osnove spletnega oddajanja in opremo, ki jo za to potrebujemo, prav tako pa so se udeleženci spoznali s programsko opremo za snemanje in montažo avdio vsebin ter z osnovami postprodukcije in masteringa; 11. avtorica Barbara Polajner – Imaš LOKALNI PROBLEM? Povem ti GLOBALNO REŠITEV, v okviru katere so bile izvedene delavnice izdelovanja mila, delavnica pisanja plakatov Loesje, delavnica gledališča za družbene spremembe: Gledališče zatiranih, akcija sajenja dreves, delavnica spoznavanja kulturne dediščine Maribora ter delavnica zdrave veganske kuhinje; 12. avtorica Monika Pocrnič – Invazivne vrste, v okviru katere je bila izvedena okrogla miza o problematiki invazivnih vrst v Mariboru in Sloveniji, delavnica spoznavanja alternativnih metod recikliranja ter delavnica ustvarjanja hišic za živali iz odpadnih materialov.

Nekateri izmed članov Skrbniškega odbora Banke idej so sodelovali v procesu priprave in prijave potujoče mladinske izmenjave YouthBanks on the move na zadnji rok programa Mladi v akciji.

Sodelujoči mladi so pridobili izkušnjo iskanja in kontaktiranja mednarodnih partnerjev, oblikovanja ter priprave samega projektnega predloga ter pisanja prijave. Prijava žal ni bila izbrana za sofinanciranje.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 53

Vse informacije o izvajanju programa Banka idej so na voljo na spletni strani programa www.banka-idej.si.

Foto: Ĺ pela Premzel, projekt Delavnica o stereotipih o narodih

Foto: Maja KolmaniÄ?, projekt Fit Akademija

Letno programsko-poslovno poroÄ?ilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 54

ŽIVA KNJIŽNICA Živa knjižnica je sredstvo, s katerim preko inovativne metode dialoga aktivno ozaveščamo in izobražujemo o vrednotah, človekovih pravicah in spodbujamo razpravo o predsodkih in stereotipih v družbi. Metoda Žive knjižnice sooči bralca ali bralko z lastnimi predsodki in stereotipnimi predstavami ter nudi konkretno možnost, da se z lastnim stereotipom srečamo v živo. Živa knjižnica deluje kot katerakoli druga knjižnica: izposoja poteka za določen čas, bralci in bralke si lahko, potem ko knjigo preberejo in jo vrnejo, če želijo, izposodijo novo. Pomembno pa je vedeti, da v Živi knjižnici knjige predstavljajo ljudje, ki skozi dialog z bralcem ali bralko odpirajo vrata v lastne zgodbe in izkušnje. Knjige v Živi knjižnici so predstavniki in predstavnice različnih manjšin, družbeno ogroženih skupin oziroma vsi, ki se v svojem življenju soočajo s predsodki in ki so pripravljeni govoriti o svoji izkušnji ter jo deliti z obiskovalci knjižnice. Bralec ali bralka je lahko kdorkoli, ki se je pripravljen soočiti z lastnimi stereotipi in predsodki in je pripravljen na izkušnjo – branje, ki ne traja več kot 45 min.

Zamisel za postavitev Žive knjižnice je razvila danska mladinska organizacija Ustavi nasilje (Foreningen Stop Volden) v letu 2000 z namenom preprečevanja nasilja med mladimi. Živa knjižnica sooča bralce in bralke s stereotipi in predsodki v več kot 60 državah po vsem svetu, v Slovenijo je projekt leta 2007 pripeljalo Društvo informacijski center Legebitra.

Na pobudo Društva informacijski center Legebitra smo v letu 2012 prvič organizirali Živo knjižnico tudi v Mariboru, zaradi velikega zanimanja, tako med bralci kot med knjigami, pa smo Živo knjižnico organizirali tudi v letu 2013 – Živa knjižnica je potekala 28. in 29. 6. 2013 na enem izmed Živih dvorišč v okviru festivala Lent (usposabljanje za sodelujoče je bilo izvedeno 21. 6. 2013). V dvodnevni Živi knjižnici smo zabeležili 136 branj, bralci pa so lahko izbirali med naslednjimi profili knjig: babica otroka z dvema očetoma, »couchsurferka«, dvakrat ločena oseba, gej, gibalno ovirana oseba, Hospic prostovoljka, Hrvatica, živeča v Sloveniji, Ljubljančanka, metalka, mlad politik, mlada iz rejniške družine, mladinska delavka, naravni bodibilder, oseba s cerebralno paralizo, oseba z disleksijo, oseba z izkušnjo izgube spomina, oseba, ki je prebolela bulimijo, pater jezuit, plesalka ob drogu, mlada policistka, poliglotka, posvojiteljica, prostovoljka Evropske prostovoljne službe (EVS), psihiatrinja, skavtinja, slabovidna oseba, študent babištva, študentski funkcionar, učitelj Taijiquana, upokojenka, vegeterijanka, vstajnik, zdravilec in ženska v moškem poklicu.

Pred samo Živo knjižnico smo izvedli tudi delavnico sitotiska (25. 6. 2013), ki je bila namenjena izdelavi darilnih vrečk za udeležence Žive knjižnice, prav tako pa spoznavanju ter neformalnemu druženju širše organizacijske ekipe Žive knjižnice. Živo knjižnico ob mentorski podpori pripravlja skupina cca. desetih mladih, z različnimi izkušnjami z Živo knjižnico (npr. mladi, ki so sodelovali pri pripravi Žive knjižnice že v letu 2012, mladi, ki so spoznali metodo Žive knjižnice v letu 2012 kot bralci in so želeli sodelovati pri pripravi v letu 2013…).

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 55

V letu 2013 je MKC Maribor nudil, z omenjeno ekipo mladih, vso potrebno podporo pri pripravi in izvedbi Žive knjižnice tudi enemu izmed novih mest v Sloveniji, v katerem se je v letu 2013 prvič izvedla Živa knjižnica – Murski Soboti (organizaciji, ki v Murski Soboti pripravlja izvedbo Žive knjižnice, Pomursko društvo za krepitev socialnega dela).

Ožja skupina mladih, ki je pripravila Živo knjižnico, je na program Mladi v akciji – nacionalni nivo, podakcija mladinska izmenjava, rok 1. 5. 2013 prijavil izvedbo mednarodne Žive knjižnice. K sodelovanju smo povabili organizaciji iz Romunije (A.R.T. Fusion Association) in Estonije (MTÜ Eesti LGBT Ühendus), ki imata že dolgoletne izkušnje z izvedbo Živih knjižnic. Izvedli smo: - mednarodno mladinsko izmenjavo Med platnicami se skriva zgodba (23. – 25. 8. 2013 in 16. – 23. 9.

2013), ki je vključevala mlade iz Romunije in Slovenije. Namen mladinske izmenjave je bil seznaniti ter usposobiti mlade za organizacijo Živih knjižnic, kot rezultat izmenjave pa so udeleženci tudi organizirali prvo mednarodno Živo knjižnico v Sloveniji. Profili knjig, ki so bili na razpolago na mednarodni Živi knjižnici: invalidna oseba, metalka, gej, študent babištva, štopar, oseba ozdravljena anoreksije, vegetarijanka, slabovidna oseba, mladi politik, naravni bodibilder, oseba s cerebralno paralizo, uporabnica spletnih klepetalnic, upokojenka, ljubiteljska slikarka in literatka, skavtinja, mlada policistka, mladinska delavka, Ljubljančanka, ženska v moškem poklicu, mama lezbijke, psihiatrinja, Rusinja, ki živi v Sloveniji, biseksualka, Čehinja živeča v Sloveniji, EVS prostovoljka, tattoo mojster, pesnica, debeluška, oseba, ki je izgubila vero, oseba, ki je doživljala nasilje. V dveh dnevih je bilo izvedenih cca. 140 branj. V času mladinske izmenjave so bili udeleženci deležni tudi različnih usposabljanj na področju človekovih pravic, predsodkov in stereotipov, v program pa so bile vključene tudi športne (npr. jutranja joga, vožnja s kanuji) ter umetniške aktivnosti (npr. izdelovanje mask, ki so nato krasile prostor na katerem se je izvajala Živa knjižnica, učenje in petje tradicionalnih slovenskih in romunskih pesmi), prav tako pa so udeleženci imeli možnost spoznati Maribor in okolico (npr. izlet na Pohorje ter v okolico Maribora).

Udeleženci so v okviru celotne mladinske izmenjave skupaj delali, živeli, se družili, učili drug od drugega ter spoznavali nove kulture (npr. udeleženci so bili sami odgovorni za pripravo obrokov – najprej so morali pripraviti seznam obrokov/hrane za celotni čas mladinske izmenjave za vse udeležence ter goste, nato pa so jo morali v mešanih parih tudi sami pripraviti … udeleženci so skozi takšen voden proces pridobivali mnoga uporabna znanja in izkušnje, ki jih bodo sedaj lahko uporabili tudi v drugih situacijah). Udeleženci mladinske izmenjave so dobili tudi potrdilo Youthpass v katerem so bile napisane kompetence, ki so jih tekom priprave in izvedbe mladinske izmenjave pridobili.

V okviru mladinske izmenjave so udeleženci sami posneli ter nato zmontirali tudi krajši promocijski video, ki bo uporabljen pri promociji naslednjih dogodkov Žive knjižnice.

Celotno mladinsko izmenjavo so pripravile ter izvedle mladinske vodje mladinske izmenjave, vloga Mladinskega kulturnega centra Maribor je bila mentorske in usmerjevalne narave.

Mladinska izmenjava je bila sofinancirana s strani programa Mladi v akciji.

- na podlagi pobude udeležencev mladinske izmenjave Med platnicami se skriva zgodba smo izvedli Praznično Živo knjižnico – ne sodi knjige po platnicah! v okviru decembrskega Vilinskega mesta, saj so želeli udeleženci mladinske izmenjave pridobljeno znanje o organizaciji Žive knjižnice še dodatno preizkusiti v praksi. Profili knjig, ki so bili na razpolago bralcem in bralkam na Živi knjižnici: Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 56

upokojenka, ljubiteljska slikarka, slabovidna oseba, gibalno ovirana oseba, metalka, oseba s cerebralno paralizo, uporabnica spletnih klepetalnic, gej, vegetarijanka, študent babištva, štopar, oseba ozdravljena anoreksije, bivši odvisnik od drog, vzgojiteljica v vzgojnem zavodu, mama otroka s posebnimi potrebami, vstajnik, mlada mamica, babica na domu. Število branj Živih knjig na Praznični Živi knjižnici cca. 45. Tudi na Praznični Živi knjižnici so mladi, ki so pripravili in izvedli Živo knjižnico sami izbrali prostor, kjer je bila izvedena Živa knjižnica, ga okrasili, pripravili hrano …

- izvedba usposabljanja in podpore pri pripravi in izvedbi Žive knjižnice enemu izmed novih mest v Sloveniji, v katerem se je v letu 2013 prvič izvedla Živa knjižnica – Murski Soboti (organizaciji, ki v Murski Soboti pripravlja izvedbo Žive knjižnice, Pomursko društvo za krepitev socialnega dela).

Informacije o izvajanju vseh Živih knjižnic v Sloveniji v letu 2013 so na voljo na spletni strani programa www.ziva-knjiznica.si (spletne strani ne ažurira MKC Maribor) ter Facebook profilu Živa knjižnica (FB profil le deloma ureja MKC Maribor – samo objave, ki se navezujejo na Žive knjižnice izvedene v Mariboru).

Foto: Dejan Minič,mladinska izmenjava Med platnicami se skriva zgodba

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 57

Foto: Marja GuÄ?ek,mladinska izmenjava Med platnicami se skriva zgodba

Foto: Dejan MiniÄ?,mladinska izmenjava Med platnicami se skriva zgodba

Letno programsko-poslovno poroÄ?ilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 58

Foto: Dejan Minič,mladinska izmenjava Med platnicami se skriva zgodba

Foto: Mitja Florjanc, Praznična Živa knjižnica

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 59

SKUPINA ZA HOMOSEKSUALCE IN ISKALCE IDENTITETE MKC Maribor je na razpis Mestne občine Maribor za krepitev zdravja v letu 2013, rok 31. 5. 2013, prijavila projekt Skupina za homoseksualce in iskalce identitete. Projekt je zastavljen kot oblikovanje skupine, ki bo preko skupinske psihoanalitične psihoterapije nudila pomoč vsem, ki se na splošno sprašujejo o lastni identiteti: spolni ali drugi vrsti identitete. Skupina se je srečevala po dve uri, dvakrat mesečno, od oktobra 2013 do decembra 2013. Član skupine je lahko postal vsak, ki čuti potrebo po globljem odkrivanju ali potrjevanju svoje identitete, ki si želi narediti nekaj zase, v smislu osebne rasti in samospoznavanja ter podpore na svoji poti. Specifičnost psihoanalitične skupinske psihoterapije je odprtost za teme, fleksibilnost in pripravljenost terapevt za delo na aktualnih tematikah, ne glede na to, ali so povezane z identiteto ali drugimi temami. Za člane skupine je tovrstna skupinska terapija močna osebna izkušnja, ki za njih prinaša koristi in notranje spremembe. Srečanja sta vodili Nuša Tojnko , dipl.psih.,

specializantka

psihoterapije

psihoanaliza ter Mateja Hajšek, bak. psihoterapevtske znanosti, specializantka psihoterapije, psihoanaliza.

NAGRADNI NATEČAJ PISMO ŽUPANU V obdobju med 11. 4. – 15. 5. 2013 je potekal nagradni natečaj Pismo županu, katerega namen je bil pridobiti mnenja, poglede in pričakovanja mladih do novega župana Mestne občine Maribor. Mladi rojeni med letoma 1983 in 1995, z bivališčem v Mestni občini Maribor, so v okviru natečaja lahko oddali avtorski literarni prispevek v obliki pisma ali videoposnetka v obliki nagovora županu Mestne občine Maribor. Prispevki so se lahko dotikali specifičnih vsebinskih področji, povezanih z življenjem mladih v mestu: na primer mladinske dejavnosti, športne dejavnosti za mlade, mobilnosti, mladinske

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 60

organizacije ... ali pa so predstavljali splošno pričakovanje avtorja prispevka do novega župana Mestne občine Maribor.

Vsa prispela pisma je tričlanska strokovna žirija pregledala ter najboljša tri nagradila.

BRIGHT DELAVNICA Skupina mladih, ki deluje v okviru produkcijske ekipe Bright Visuals je v okviru MKC Maribor izvedla filmsko delavnico, na kateri so se udeleženci naučili kako s cenovno dostopno opremo posneti čim boljši video/film.

Delavnice je potekala v času trajanja festivala Lent (21. 6. – 6. 7. 2013), saj so takrat imeli udeleženci delavnice na razpolago veliko različnih aktivnosti, ki so jih lahko posneli (koncerti, dogajanja na prostem…). Delavnica je bila razdeljena na tri dele: predprodukcijska faza, v kateri so udeleženci spoznali produkcijske procese in načrtovanje korakov za izvedbo krajšega video filma, produkcijska faza, ki je bila namenjena snemanju, zajemanju utrinkov festivala pod mentorskim vodstvom (udeleženci delavnice so imeli nato en teden časa, da so samoinciativno pridobili dodatne zanimive posnetke ter pregledali celotni material) ter postprodukcijska faza, ki je bila namenjena montaži, kjer so se udeleženci seznanili z organizacijo dela v postprodukciji ter montažnimi procesi.

RE:FRESH ULIČNA AKADEMIJA Re:fresh ulična akademija je bila izvedena v okviru Re:fresh festivala v sodelovanju z Združenjem za promocijo in soustvarjanjem urbane kulture Vinilija. V okviru Re:fresh ulične akadamije so bile izvedene: - delavnica DJ/Scratch-anja, na kateri so udeleženci spoznali osnove didžejanja in osvojili osnove tehnik miksanja in scratchanja (izvajalec Davor Otrova (HR)); - skate delavnica v okviru katere se je na Trgu Leona Štuklja postavil začasen skate park, udeleženci pa so spoznali osnove rolkanja (izvajalec Luka Pen); - B-boy delavnica, na kateri so udeleženci nadgradili osnove in rubin b-boyinga (izvajalci Blaž Kranjc, Mile More (AT), Elvis Hodžič (HR)); - glasbena akademija, v okviru katere so udeleženci naredili pregled glasbene zgodovine, začetkov didžejanja ter pogledu v prihodnost razvoja glasbe (izvajalci Borja Močnik, Florian Keller (DE), Paulao Sakae Tahira (BR)); - grafiti delavnica, ki je potekala v dveh fazah in sicer v teoriji in skiciranju predvidenega grafita ter praktičnem risanju na zidovih Srednje elektro – računalniške šole Maribor (izvajalec Teo Ivančič); - freerun delavnica, na kateri so udeleženci spoznali tehniko freeruna ter nekaj osnovnih gimnastičnih prvin (izvajalec Športno društvo Grabit); - pumptrack delavnica, ki je potekala na pumptrack poligonu pod vznožjem Pohorja, na njej pa so udeleženci spoznali osnovne prvine pumptracka ter se preizkusili na poligonu (izvajalec Aljaž Sedovšek).

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 61

Foto: Aljaž Sedovšek Sklop 2 – programi, ki jih organizira MKC Maribor ali MKC Maribor v njih sodeluje kot partner, mladi pa predstavljajo le eno izmed ciljnih skupin DRUŽABNO DRUŽBOSLOVJE Cikel vodenih diskusij pod imenom Družabno družboslovje je v letu 2013 potekal le v jesenskem obdobju. Cikel sta pripravila ter moderirala dr. Vesna V. Godina ter dr. Andrej Kirbiš kot nov moderator, ki je nadomestil dr. Andreja Fištravca. Vodene diskusije so potekale v Kulturno Glasbenem Brlogu, Vojašniški trg 5, Maribor.

Na posameznem srečanju moderatorja z gosti razpravljata o aktualnih družbenih problemih, ki so v danem trenutku v središču pozornosti, na koncu pogovora pa o temi posameznega pogovora debatirajo tudi udeleženci srečanja. Projekt se intenzivno ukvarja z razvojem intelektualne kulture v Mariboru ter širši regiji.

Ciklusi Družabnega družboslovja so do sedaj pokazali, da niso namenjeni samo študentski in mladinski populaciji, ampak da so zanimivi tudi za druge splošne javnosti, kar se na ravni obiska posameznega srečanja kaže kot vsaj 50% fluktuacija javnosti – na posamezno srečanje pride vsaj 50% zainteresiranih posameznikov, ki drugače ne spremljajo Družabnega družboslovja. Prav tako je prišlo do pomembnega vsebinskega premika med obiskovalci srečanj, saj so v zadnjih dveh sezonah obiskovalci ne le aktivni poslušalci, ampak vedno aktivnejši diskutanti, tako je običajna struktura večera v cca. tri urnem terminu, sestavljena iz vsaj ene ure diskusije med gosti ter samimi obiskovalci.

V jesenskem delu Družabnega družboslovja smo gostili naslednje goste: - prvo srečanje; dr. Igor Lukšič, profesor politologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, predsednik Socialnih demokratov;

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 62

- drugo srečanje; Anita Ogulin, sekretarka Zveze prijateljev mladine Moste – Polje,

predsednica

Komisije za socialna vprašanja in humanitarne projekte pri Zvezi prijateljev mladine Slovenija; - tretje srečanje; Gregor Stamejčič in Dejan Kranjc kot predstavnika vstajniških gibanj Gibanje 29. oktober in Iniciativa mestni zbor ter sociolog in aktivist dr. Franc Trček; - četrto srečanje; dr. Vasja Badalič, samostojni novinar; - peto srečanje; dr. Jože Vogrinc, sociolog kulture in medijev, predavatelj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in na ISH – Fakulteti za podiplomski humanistični študij; - šesto srečanje; Uroš Lubej, profesor filozofije na novomeški gimnaziji, aktivist in predstavnik gibanja Vseslovenska ljudska vstaja.

VZPOSTAVITEV »KNJIŽNICE« STROKOVNE LITERATURE S PODROČJA MLADINSKEGA DELA Informiranje ter usposabljanje mladih ter mladinskih delavcev o mladinskem delu in mladinskih politikah želimo uresničevati tudi skozi vzpostavitvijo “knjižnice”, v kateri je na voljo tuja strokovna literatura s področja mladinskega dela in mladinske politike (strokovna literatura, ki se je ne da dobiti v mariborskih knjižnicah ali v e-obliki na spletu).

V »knjižnici« so na voljo tudi primeri publikacij iz lokalnega, regionalnega, nacionalnega in evropskega prostora, ki prav tako primarno obravnavajo teme povezane z mladinskim delom in mladinskimi politikami (npr. publikacije Evropskega mladinskega foruma, Coyote magazine, T – KIT, publikacije Councila of Europe…).

V obdobju do 30. 6. 2013 smo nekatere večje in aktivnejše mladinske organizacije v Mariboru nagovorili, da predlagajo tujo strokovno literaturo, ki bi jo želeli kasneje uporabiti iz vzpostavljene knjižnice.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 63

SKLOP DELAVNIC PRAVICE ALI PRAV(LJ)ICE? MKC Maribor je v sodelovanju z Ekvilib Inštitutom in klubom Actright izvedel interaktivni delavnici o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah Pravice ali prav(lj)ice. Izvedli smo krajšo delavnico za vse, ki so želeli izvedeti več o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (20. 5. 2013) ter intenzivnejšo delavnico za vse, ki se pri svojem delu srečujejo z mladimi (mladinski delavci, učitelji…) (21. 5. 2013) ter so želeli vsebine povezane z zagotavljanjem človekovih pravic vključiti v svoje vsakodnevno delo z mladimi.

USPOSABLJANJE ZA PISANJE ČLANKOV NA SPLETU MKC Maribor je v sodelovanju z Zavodom MOBIN organiziral usposabljanje za mlade, ki jih zanima pisanje člankov na spletu. Udeleženci so se na usposabljanju seznanili s pravili pisanja na spletu ter pridobili znanje za uporabo spletne aplikacije za objavo svojih prispevkov na portalu Ej!KA kult portal.

INTENZIVNI TEČAJ PRIPRAVE NA MATURO IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA MKC Maribor je organizira intenzivni 30-urni tečaj priprave na maturo iz angleškega jezika. Tečaj je potekal v mesecu maju, 3 šolske ure, 3 krat tedensko v štirih majhnih skupinah.

PSIHOANALITIČNA SKUPINA ZA MLADE ISKALCE IDENTITETE Psihoanalitična skupina za mlade iskalce identitete, v okviru katere izkušeni terapevtki (Nuša Tojnko, dipl. psih. in specializantka psihoterapije, Mateja Hajšek Bak. psihoterapevtske znanosti, psihoterapevtka psihoanalitične smeri) preko skupinske psihoterapije pomagata posameznikom, ki čutijo potrebo po globljem odkrivanju in potrjevanju svoje identitete ali pa potrebujejo podporo na svoji poti. Skupina se sestaja dvakrat mesečno (od novembra naprej).

Specifičnost psihoanalitične skupinske psihoterapije je odprtost za teme, fleksibilnost in pripravljenost terapevta za delo na aktualnih tematikah, ne glede na to, ali so povezane z identiteto ali drugimi temami. Za člane skupine je tovrstna skupinska terapija močna osebna izkušnja, ki za njih prinaša koristi in notranje spremembe.

Delovanje psihoanalitične skupine za mlade iskalce identitete je podprla Mestna občina Maribor preko Javnega razpisa za sofinanciranje programov za krepitev zdravja prebivalcev na območju Mestne občine Maribor.

POT DO PRVE ZAPOSLITVE Z VIDEO CV-jem Zavod MOBIN je organiziral in izvedel dvodnevno usposabljanje za mlade Pot do prve zaposlitve z video CV-jem, na kateri so, na prvem delu delavnice, udeleženci prepoznavali svoja formalna in neformalna znanja, v drugem delu delavnice pa so si izdelali svoj video CV.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 64

Delavnica Pot do prve zaposlitve z video cv-jem MLADI MLADIM Z akcijo Mladi mladim se mladim na sejmu rabljenih šolskih učbenikov in študijskih gradiv ponudi pestra ponudba rabljene, a še vedno aktualne šolske in študijske literature, ki jo prodajajo dijaki oz. študentje svojim kolegom po ugodnih cenah. Osnovni namen sejma je omogočiti mladim cenovno ugoden in lažji dostop do knjig in gradiv. Akcijo smo v letu 2012 izvedli že desetič.

Letos smo akcijo izvedli 7. 9. 2013, med 10:00 – 14:00 uro, na Grajskem trgu v Mariboru. Sama akcija tako predstavljala lep uvod v začetek novega šolskega leta, ki smo jo popestrili z nastopom mladega DJ-ja.

Akcije se je udeležilo okoli 30 udeležencev, mladih, ki je prodajalo ali izmenjavalo rabljene šolske učbenike in druga študijska gradiva.

SODELOVANJE

V

MEDNARODNEM

PROJEKTU

CITY

VOLUNTEERS

–

DELOVANJE

PROSTOVOLJSKE PISARNE MKC Maribor je pridružen partner projekta City volunteers, katerega vodilni partner je Mestna občina Maribor, partnerji projekta pa so še Univerza v Mariboru, Zavod Antona Martina Slomška, Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva ter Grad Varaždin, Ekološka udruga Franjo Koščec in Avtonomni center ACT iz Hrvaške. Namen projekta je promocija in popularizacija prostovoljstva na čezmejnem območju Slovenija-Hrvaška preko različnih aktivnosti, npr. izmenjavami prostovoljcev, vzpostavitvi prostovoljske pisarne, izvedbi analiz stanja na področju prostovoljstva, pripravi skupne strategije razvoja prostovoljstva na projektnem področju… Projekt se je izvajal med 1. 4. 2010 in 31. 3.

2013.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 65

V okviru projekta City volunteers smo v sodelovanju s Slovensko filantropijo, Združenjem za promocijo prostovoljstva v letu 2012 vzpostavili prostovoljsko pisarno, ki se nahaja v prostorih Kulturnega Inkubatorja, Koroška cesta 18, Maribor.

Prostovoljska pisarna je odprta vsako sredo med 8:00 – 16:00 uro, v njej pa predstavnica Slovenske filantropije, Združenja za promocijo prostovoljstva nudi pomoč lokalnim organizacijam pri izvajanju prostovoljskega dela, izvaja eno in večdnevna usposabljanja na teme povezane s prostovoljstvom….

Prostovoljska pisarna v sodelovanje med MKC Maribor in Slovensko filantropijo, Združenjem za promocijo prostovoljstva deluje tudi po zaključku mednarodnega projekta City volunteers – torej tudi po 31. 3. 2013.

KULTURNI INKUBATOR – VARNA TOČKA V OKVIRU OTROKOM PRIJZNIH UMICEF-ovih MEST Mesto Maribor je v letu 2008 s strani UNICEF Slovenije pridobilo naziv Otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto. V okviru pridobljenega naziva je Mestna občina Maribor vzpostavila mrežo petnajstih Varnih točk. Varne točke so različni javni prostori, kjer se nahajajo ljudje, ki so prostovoljno pripravljeni pomagati otrokom in mladostnikom v stiski. Z njimi se pogovorijo, jim svetujejo in pomagajo pri reševanju problema. Najpogosteje se nahajajo ob šolskih poteh, saj se tudi medvrstniško nasilje največkrat dogaja okoli in na poti v šolo, takrat ko je nadzor odraslih manjši.

Ena izmed Varnih točk je tudi Kulturni Inkubator, na Koroški cesti 18, Maribor, kjer v času, ko je Kulturni Inkubator odprt, nudimo pomoč otrokom im mladostnikom, ki se znajdejo v morebitnih težavah.

IZVAJANJE INFORMIRANJA MLADIH MKC Maribor je tudi v letu 2013 nadaljeval z informiranjem mladih (ter seveda ostale zainteresirane javnosti) o svojih programih preko: -

spletnih strani www.mkc.si, www.mkc-hostelpekarna.si, www.kulturniinkubator.si, www.mfru.org,

http://druzabnodruzboslovje.org,

www.lingsium.org,

www.aktivni-mladi.si,

www.banka-idej.si; -

adreme elektronskih naslovov (torej preko elektronske pošte);

-

različnih profilov na Facebooku (FB MKC Maribor, FB Galerija Media NOX, FB Performa, FB MKC Črka, FB Dnevi knjige, FB MFRU, FB Hostel Pekarna, FB Lokalni sklad za mlade z idejami – Banka idej);

-

tiskanih promocijskih in informacijskih materialov (brošure, zloženke, plakati, letaki, programski listi…);

-

informacijskih točk v Kulturnem Inkubatorju, Galeriji Media Nox ter na sedežu zavoda (pred upravnimi prostori ter v okviru Hostla Pekarna);

-

oglasnih prostorov na nekaterih srednjih šolah, fakultetah in javnih površinah;

-

distribucije

lastnega

promocijskega

in

informacijskega

materiala

drugih

mladinskim

organizacijam; -

osebnega stika (preko telefona, meila ali osebnega kontakta).

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 66

MKC Maribor informira mlade (ter seveda ostalo zainteresirano javnost) o nekaterih mladinskih programih drugih organizacij preko: -

spletnih strani www.mkc.si, www.mkc-hostelpekarna.si, www.kulturniinkubator.si;

-

informacijskih točk v Kulturnem Inkubatorju, Galeriji Media Nox ter na sedežu zavoda (pred upravnimi prostori ter v okviru Hostla Pekarna);

-

osebnega stika (preko telefona, meila ali osebnega kontakta).

Poglobljeno informiranje na določenih vsebinskih področjih izvajamo tudi v okviru nekaterih drugih programov (glej npr. točke: LINGSIUM, Kulturni Inkubator – Varna točka v okviru Otrokom prijaznih UNICEF-ovih mest…).

V okviru Kulturnega Inkubatorja ter Hostla Pekarna so mladim ter ostalim zainteresiranim na voljo računalniški kotički z dostopom do interneta, v okviru katerih lahko mladi sami pridobivajo informacije, ki jih potrebujejo.

V okviru Hostla Pekarna je obiskovalcem hostla ter ostalim zainteresiranim na voljo tudi čitalniški kotiček, ki ponuja mnoge slovenske in tuje dnevnike, tednike in mesečnike (možnost brezplačne izposoje), prav tako pa je za goste Hostla Pekarna vzpostavljena knjižnica, v kateri si lahko gostje brezplačno izposodijo knjige, ki se v njej nahajajo (slovenska in tuje literatura; poezija, proza ter strokovna literatura).

MKC Maribor je tudi član Mariborske mreže info točk za mlade MB MINA, ki delno pokriva vsa informacijska polja in mladim med 15. in 29. letom starosti omogoča dostop do pomembnih in kvalitetnih informacij. V njej smo združene: MISC INFOPEKA, KID KIBLA, Zavod PIP, Radio Marš, Zveza prijateljev mladine Maribor – Info DUM, InfoČuk, Mladinski center OSMICA ter MKC Maribor.

LITERA(Z)TURA 2013 Projekt Litera(z)tura je potekal čez celotno šolsko leto 2012/2013. V letu 2013 smo izvedli kar nekaj aktivnosti:

•

8.2.2013: NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO ANGAŽIRANO KRATKO ZGODBO MARIBORSKIH DIJAKOV Literarni natečaj, na katerem smo izbirali najboljšo angažirano kratko zgodbo. K natečaju so bili vabljeni mariborski srednješolci. Zgodba je morala imeti med 4000 in 16000 znakov (najmanj eno in največ štiri tipkane strani). Začetek zgodbe se je moral glasiti: »Ko sem se s stisnjenimi pestmi zagnal/-a čez Trg svobode...«. Natečaj je potekal pod vodstvom literatke Miše Gams. S pomočjo strokovne komisije (zraven Miše Gams še Gregor Lozar in Petra Kolmančič) je bila za zmagovalno zgodbo izbrana zgodba z naslovom Zlati prinašalec avtorice Maje Čeh.

•

20.3.2013: SPLETNA LITERATURA IN HIPERTEKST

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 67

Na delavnici so dijaki spoznavali izrazne in tehnične značilnosti nadbesedil. Razlage so dopolnjevali z navezavami na vizualno poezijo, umetnikovo knjigo in primeri internetne literature ter e-knjige. Svoje raziskovanje so razširili še v primere objektne knjige, možnosti ustvarjanja lepljenih knjig in primer zgodbe, kot prostorske postavitve.

Mentor delavnice je bil Jože Slaček in njegov gost literat Gregor Lozar.

•

23.4.2013: ANGAŽIRANA LITERATURA MARIBORSKIH SREDNJEŠOLCEV, SKUPINSKI NASTOP ZMAGOVALCEV NATEČAJA MKC MARIBOR V OKRILJU PROGRAMA EVROPSKE PRESTOLNICE MLADIH Na Festivalu slovenski dnevi knjige v Mariboru 2013 so se predstavili dijaki, ki so zasedli prva tri mesta na Natečaju za najboljšo angažirano kratko zgodbo. To so bile avtorice Maja Čeh, Špela Supej in Tajda Tripković.

•

30.5.2013: MALA DELAVNICA TEKSTOPISJA Delavnico je vodil pesnik, dramatik in pisatelj Rok Vilčnik.

•

10.-12.6.2013: MALA ŠOLA KRITIKE Za vse, ki bi se želeli seznaniti z osnovnimi pojmi in področji literarne kritike. Udeleženci so s pomočjo uveljavljenih mentorjev spoznavali različne pristope in tehnike, s katerimi se lotevamo vrednotenja leposlovnih in humanističnih besedil v različnih medijih (literarne in kulturne revije, dnevno časopisje v literarnih rubrikah, radio, televizija, internet), seznanili pa so se tudi s kritično refleksijo literarnih dogodkov. Ob teoriji in predavanjih je program kritiške šole obsega tudi praktično individualno in skupinsko delo.

V okviru programa Litera(z)tura, ki ga izvaja Mladinski kulturni center Maribor pod okriljem Evropske prestolnice mladih, je v novembru in decembru (med 11.11. in 5. 12.) potekala intenzivna in brezplačna kritiška šola. Šlo je za nadaljevanje spomladanske Male šole kritike, jesenski del pa je bil konceptualno zasnovan na način, odprt tudi za vse nove slušatelje. Udeleženci so s pomočjo uveljavljenih mentorjev spoznavali različne pristope in tehnike za vrednotenje leposlovnih in humanističnih besedil v različnih medijih (literarne in kulturne revije, dnevno časopisje v literarnih rubrikah, radio, televizija, internet), seznanili so se tudi s kritično refleksijo umetniških dogodkov. Ob teoriji in predavanjih je program kritiške šole obsegal tudi praktično individualno in skupinsko delo.

Zvrstila so se naslednja večdnevna predavanja in delavnice: URŠKA P. ČERNE: prevodna kritika , ANDREJ HOČEVAR: kritika poezije in proze, GORAN P. ČERNE: kritika humanističnih in filozofskih besedil, TANJA PETRIČ:kritika umetniških (literarnih) dogodkov.

BORZA VEŠČIN 2013 Borza veščin je bila zasnovana kot izmenjava znanj in veščin preko socialnega omrežja facebook, a zs ciljem neposredne komunikacijo med mladimi. Prav neposredna komunikacija je bila eden bistvenih ciljev projekta, saj je človeška bližina v sodobni družbi razvrednotena, mladi in odrasli med seboj

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 68

komuniciramo večinoma preko zaslonov. Navezovanje stikov je sicer tudi pri našem projektu potekalo preko omrežja facebook, pri čemer je naša organizacija bila neke vrste mešetar oz. posrednik, vendar je osnovni cilj projekta bilo srečanje v živo, in živa, neposredna izmenjava znanj. Ker je projekt temeljil na individulanem delu s posamezniki, je bil medijsko manj odmeven kot bi si želeli, zato smo se z namenom promocije in obveščanja ter osveščanja javnosti odločili pripraviti tudi dogodek, odprt za širšo javnost, namreč intenzivni večdnevni tečaj improvizacije in javnega nastopanja. Štiridnevni intenzivni izobraževalni program z delavnicami javnega nastopanja in improvizacije je potekal oktobra 2013 pod vodstvom igralca, voditelja, pedagoga in novinarja Žiga Čamernika. Udeleženci so krepili svoje sposobnosti javnega nastopa in improvizacije preko metod čutnega spomina in vaj zbranosti; spoznali so različne tehnike sproščanja, ki so pomemben del kreativnega procesa, ter se lotili improvizacij, temelječih na dialogu.

ROCK POSTAJALIŠČE V času festivala Lent je MKC Maribor v sodelovanju s podjetjem Marprom na novem prizorišču v Mariboru pripravil cikel koncertov mladih glasbenih zasedb v ritmih rocka, punka, ska-ja in še česa.

Koncerti so potekali konec junija in v začetku julija; ker smo o junijskem delu programa poročali že v prvem delu poročila, naštejmo nastopajoče, ki so v okviru cikla Rock postajališče nastopili julija: Skeebeep, Rukola, Duo zebra in N.A.N.S

SODELOVANJE Z MESTNO OBČINO MARIBOR NA PODROČJU MLADINSKEGA SEKTORJA Na podlagi Odloka o javnem interesu v mladinskem sektorju v Mestni občini Maribor direktorica MKC Maribor aktivno sodeluje v Komisiji za mladinska vprašanja Mestne občine Maribor. V letu 2013 sem se udeležila sej, na katerih smo obravnavali predvsem problematiko EPM in financiranja programov in projektov za programe in projekte s področja mladine.

MKC Maribor je član partnerstva razvojne pobude: Razvoj lokalnih instrumentov spodbujanja in podpore učnim mobilnostim v mladinskem delu 2012 - 2013, ki jo za Maribor koordinira Pisarna Evropske prestolnice mladih 2013 na Mestni občini Maribor.

SODELOVANJE Z NACIONALNO MLADINSKO MREŽO MAMA MKC Maribor je aktivna članica nacionalne Mladinske mreže MaMa, ki združuje in zastopa organizacije, ki opravljajo dejavnosti mladinskih centrov ali delujejo na področju mladinskega dela v Sloveniji za namene podpore mladim in njihovega kakovostnejšega preživljanja prostega časa ter boljšega življenja v družbi. V letu 2013 smo se udeleževali aktivnosti, ki so bile organizirane za članice omenjene mreže, prav tako pa smo predlagali, da se v prostorih MKC Maribor izvede eno izmed srečanj članic Mladinske mreže MaMa. SODELOVANJE

S

SLOVENSKO

FILANTROPIJO,

ZDRUŽENJEM

ZA

PROMOCIJO

PROSTOVOLJSTVA Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 69

MKC Maribor je v letu 2012 okrepil sodelovanje s Slovensko filantropijo, Združenjem za promocijo prostovoljstva, ki na nacionalni ravni izvaja program širjenja, promocije in razvoja prostovoljstva (glej tudi točke: Sodelovanje v mednarodnem projektu City volunteers – odprtje prostovoljske pisarne, Razvoj organiziranega prostovoljstva).

V skladu z Zakonom o prostovoljstvu lahko javni zavodi izvajajo posebne programe organiziranega prostovoljstva kot dopolnitev izvajanja rednih programov javne službe na podlagi sklenjenega dogovora z eno izmed prostovoljskih organizacij.

S Slovensko filantropijo, Združenjem za promocijo prostovoljstva smo sklenili omenjeni dogovor, posledično pa smo postali tudi član Slovenske mreže prostovoljskih organizacij, ki povezuje več kot 870 organizacij, ki izvajajo prostovoljske programe. Prostovoljska pisarna deluje v prostorih Kulturnega inkubatorja tudi v letu 2013.

PODPORA MLADIM IN ORGANIZACIJAM, KI IZVAJAJO AKTIVNOSTI MLADE MKC Maribor izvaja infrastrukturno, tehnično, organizacijsko ter svetovalno podporo mladim ter organizacijam, ki izvajajo aktivnosti za mlade. V letu 2013 smo npr.: nudili brezplačno infrastrukturno podporo organizacijam za izvedbo mladinskih aktivnosti v

-

prostorih Upravne stavbe – učilnicah MKC Maribor (Slovenska filantropija, Zavod Pekarna magdalenske mreže, Center za pomoč mladim Maribor…), nudili brezplačno tehnično podporo lokalnim organizacijam (izposoja platna za video

-

projekcije…

-

s priporočili po mladinskih delavcih pomagali pri izvedbi festivala Leibnitz conects,

-

svetovali članom neformalne skupine YOUNGLE pri organizaciji mladinskih aktivnosti,

-

svetovali organizacijam pri pridobitev statusa v javnem interesu v mladinskem sektorju.

2.2 PRISOTNOST V MEDIJIH Letošnje aktivnosti odnosov z javnostmi bi razdelili na naslednja področja: 1) Urejanje spletne strani MKC Maribor /www.mkc.si; 2) Urejanje facebooka MKC Maribor; 3) Obveščanje javnosti o dogodkih naše institucije / Clipping objav 4) Korporativni marketing 5) Ostalo Ad 1) Spletno stran MKC Maribor dnevno ažuriramo in urejamo. Vse dogodke posebej pripravimo za objavo, jih posredujemo v lektoriranje, nato jih naložimo kot prispevke. Vsi dogodki so objavljeni na naslovni spletni strani, na podstranih ter v raznih sliderjih – slikovnih prikazovalnikih. Po preteku dogodkov so dogodki odstranjeni z naslovne spletne strani ter ohranjeni na podstraneh. Redno skrbimo tudi za nalaganje fotografij z dogodkov. V mesecu juniju smo naročili tudi sistem za spremljanje obiskanosti Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 70

spletne strani – Google analytics, ki nudi dragocene informacije o obisku ter obiskovalcih naše spletne strani. V mesecu juniju smo aktivirali tudi spletno stran MKC Maribora v angleškem jeziku.

Sedaj lahko tudi tujci dobijo osnovne informacije o naših dogodkih ter vse kontakte v angleškem jeziku. Na angleški spletni strani bodo objavljene tudi osnovne informacije o festivalih in večjih dogodkih.

Ad 2) Veliko skrb posvečamo tudi vsem našim facebook stranem. Imamo jih sedem. Odnosi z javnostmi skrbijo za splošen facebook MKC-ja, za urejanje facebookov projektov pa skrbijo projektne ekipe.

Zavedamo se, da je facebook izredno pomemben mehanizem komunikacije z našimi ciljnimi skupinami oz. obiskovalci ter udeleženci.

Ad 3) Naša institucija je v prvi polovici leta producirala preko 150 dogodkov. Odnosi z javnostmi informacije o vseh naših dogodkih distribuirajo po številnih, različnih mail adresarjih. O vsakem dogodku obveščamo medije ter ciljno javnost, ki je razdeljena glede na področja, ki jih zanimajo. Tako imamo adresarje oseb, ki jih zanimajo vsi naši dogodki, nato mladinske adresarje, likovne adresarje, literarne, glasbene in uprizoritvene.

O vsakem dogodku pošljemo najprej prvo informacijo, čez nekaj dni sledi naslednja, bolj podrobna, dan prej izvedbo dogodka pa še zadnja informacija. Po izvedbi večjih dogodkov pošljemo predstavnikom medijev tudi zanimivo poročilo o izvedbi dogodka s priloženimi fotografijami z dogodka.

Za večje, pomembnejše dogodke pokličemo tudi novinarje, da jih opozorimo na izrednost dogodka.

Ponujamo tudi pogovore z umetniki ter koordinatorji projektov.

Izrednega pomena je tudi spremljanje objave naših dogodkov v medijih, tako da smo v začetku letošnjega leta najeli storitve spremljanja press clippinga pri podjetju Press Clipping v Mariboru.

Dnevno nam posredujejo poročila o medijskih objavah, ki si arhiviramo in urejamo.

Ad 4) Ena izmed pomembnejših nalog odnosov z javnostmi je skrb za dobro podobo institucije. Lani smo oblikovali novo celostno grafično podobo MKC Maribora. Izdelali smo pingvine, beachflage, namizne piramide, ki jih nameščamo v prostore, kjer organiziramo dogodke, tako da je jasno razvidno, kdo je organizator dogodka. Letos smo natisnili tudi predstavitveno zloženko našega zavoda. Pripravljamo tudi nove vizitke.

Izdelali smo QR kodo za MKC Maribor, za galerijo Media Nox, za Kulturni Inkubator ter za vse festivale. QR kode nameščamo na vse naše tiskovine.

Skrbimo, da novinarjem, aktivnim udeležencem naših dogodkov ter partnerjem podarimo naše promocijske izdelke s celostno podobo naše organizacije.

Resno smo se lotili tudi urejanja arhiva oz. digitalizacije arhivskih posnetkov, ki se jih je veliko nabralo v več kot 20 letni zgodovini zavoda.

Naročili smo izdelavo nekaterih novih napisov na vrata pisarn.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 71

Ad 5) Predstavnica za odnose z javnostmi je postala članica Društva za odnose z javnostmi.

Prav tako se je udeležila izobraževanja z naslovom Kako do učinkovite spletne strani.

2.3 LOKALNO, REGIONALNO IN MEDNARODNO SODELOVANJE Mladinski kulturni center Maribor je sodeloval z naslednjimi sorodnimi institucijami ter z drugimi organizacijami: V letu 2013 smo izvajali v šolskih prostorih ter v sodelovanju z šolami naslednje programe in projekte: - izvedba rednih programov v sodelovanju ter v prostorih šol: - izvedba 16. slovenskih dnevov knjige v sodelovanju ter v prostorih Filozofske fakultete Maribor - priprava in izvedba dela programa Galerije Media Nox v sodelovanju z Oddelkom za likovno umetnost Pedagoške fakultete Maribor, Oddelkom za likovno pedagogiko Pedagoške fakultet v Ljubljani V letu 2013 smo izvajali v sodelovanju s sorodnimi centri, klubi in mladinskimi organizacijami naslednje programe in projekte: - izvedba rednih programov: - aktivno sodelovanje v lokalni informacijski mreži MB MINA, kjer sodeluje sedem lokalnih mladinskih organizacij (izvedba skupnih informacijskih projektov), - aktivno sodelovanje v Mreži MaMa (sodelovanje pri izvedbi lokalnih in regijskih projektov, udeležba na srečanjih Mreže MaMa …), Pri pripravi in izvedbi rednih programov in projektov pa Mladinski kulturni center Maribor sodeluje tudi z organizacijami s področja kulture (Umetnostna galerija Maribor,

Mednarodni festival kreativnih

komunikacij Magdalena, Zavod Bunker Ljubljana, Fotogalerija STOLP, Društvo likovnih umetnikov Maribor, Kulturno glasbeni brlog, Univerzitetna knjižnica Maribor, Mariborska knjižnica, Slovensko narodno gledališče Maribor …).

Mladinski kulturni center Maribor, kot partner, aktivno sodeluje v lokalni informacijski mreži, ki združuje osem organizacij.

3. POSLOVANJE ZAVODA Pri finančnem poslovanju je MKC Maribor odvisen od donacij javnih in zasebnih virov ter virov opravljanja storitev javne službe in pridobivanja sredstev na trgu. Pomemben segment virov predstavljajo dotacije ustanoviteljice MOM. Opravljanje javne službe je tako financirano kot redna dejavnost kar šestim rednim programom MKC Maribor omogoča kvalitetnejše načrtovanje in izvedbo na višji ravni. Ostali programi in projekti so financirani s pomočjo pridobivanja sredstev ob uspešnih prijavah na razpise in iz ostalih virov, kar je povezano z določenimi programskimi in organizacijskimi omejitvami. Pomembni viri so bili v letu 2013 še Urad RS za mladino, Ministrstvo RS za kulturo, Movit.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 72

Zavod v okviru javne službe sredstva pridobiva tudi na trgu. Posebej pa izkazuje prihodke dosežene na trgu z opravljanjem dejavnosti mladinskega turizma- Hostel Pekarna.

Tabela 1. Redne programske dejavnosti MKC Maribor –financiranje, prihodki, struktura virov 2013 2013

MOM

MK RS

UM RS

ŠOUM

Lastni viri

MFRU

13.000

20.000

/

/

/

Performa

11.000

/

1.500

/

/

MKC Črka

5.000

/

1.129

/

/

9.000

/

1.000

/

6930

12.000

4.880

/

/

/

10.000

/

2.000

/

83,33

5.000

/

/

/

/

30.240

/

2.590

/

2.320

/

/

/

/

170.431

24.218

/

4.000

/

233

Slovenski dnevi knjige Galerija Media Nox Kulturni Inkubator Programi mreženja Mladinski program Hostel Pekarna EPM

Tabela 2. Prihodki iz proračuna ustanoviteljice MOM 2013 Izkaz uspeha

Denarni tok

125.425,73

140.188,30

95.000

95.000

182.633,02

182.699,41

2.543,14

2.669,94

240

240

EPM

24.218,31

24.218,31

Vzdrževanje/investicije

11.899,82

11.899,82

Dotacija in mat.str.

Redni programi Plače Javna dela Projekti

Tabela 3. Prihodki iz državnega proračuna RS 2013 Izkaz uspeha

Denarni tok

Urad RS za mladino

16.309,78

14.643

Ministrstvo za kulturo

36.933

24.880

/

/

JSKD investicije

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 73

Ministrstvo za delo in družino

38.455,21

37.554,77

/

71.420

11.750,40

/

Sredstva EPK Evropska sredstva

Tabela 4. Primerjalna tabela, predračun izkaz uspeha 2013 2012

2013

indeks

Celotni prihodki

964.596

818.197

85

Celotni odhodki

927.740

868.133

94

Tabela 5. Prihodki iz poslovanja, predračun izkaz uspeha 2013 2012

2013

indeks

Prihodki od prodaje

214.285

190.767

89

Prihodki od donacij

156.320*

10.400*

7

MOM

479.246

510.644

107

Prihodki proračun RS

83.380

106.386

128

Prihodki proračun

* EPK, ŠOUM,JAK * v letu 2013 ni bilo EPK. ŠOUM-A zato je nižji znesek donacij

Tabela 6. Odhodki, predračun izkaz uspeha 2013 2012

2013

indeks

materiala in storitev

571.336

546.023

96

Stroški dela

234.910

322.110

137

Drugi stroški

/

/

/

Stroški blaga,

*Pogodbene vrednosti Tabela 7. Prihodki po denarnem toku, predračun izkaz prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka 2013 2012

2013

indeks

41.741

110.943*

266

566.361

456.916

81

skladov

23.100

37.555

163

Sredstva iz javnih

3.500

6.000

17

Sredstva iz državnega proračuna Sredstva iz občinskega proračuna Sredstva iz socialnih

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 74

skladov in agencij Evropska sredstva – državni proračun Drugi prihodki

/

11750

/

115.657

5.821

5

175.087

179.707

103

Prihodki od prodaje blaga in storitev * nakazilo EPK 3.1. Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev, upoštevaje opisne in finančne kazalnike ter izpolnjevanje letnih ciljev, ki izhajajo iz Programsko – poslovnega načrta MKC Maribor za leto 2013 Analiza uresničevanja ciljev iz poslovanja za prvo polovico leta 2013 kaže na to, da so bila sredstva načrtovana realistično, realizacija sredstev iz različnih virov pa nam je omogočila izvedbo načrtovanih aktivnosti. Vse programske aktivnosti so bile izvedene na zastavljeni ravni, ob tem pa smo na posameznih področjih presegali načrtovan obseg .Obseg je bil presežen na posameznih literarnih področjih, likovnem področju ter nekaterih enkratnih dogodkih in projektih povezano z dejavnostmi na področju mladine. Vsekakor pa smo načrt v prvi polovici leta 2013 v vseh programskih segmentih presegli v smislu kvalitete dogodkov in števila obiskovalcev.

Finančna slika zavoda kaže na stabilno in nadzorovano poslovanje z nizkim faktorjem tveganj in dobro sledljivostjo.

3.2 Nastanek morebitnih nedopustnih in nepričakovanih posledic pri izvajanju programa Iz naslova izvajanja programov v letu 2013 ne izhajajo nobene nepričakovane ali nedopustne posledice. Izvajanje programov je imelo izrazito ugoden vpliv na dejavnosti in programe MKC Maribor, na zaposlene in na uporabnike storitev in programov. V letu 2013 je MKC Maribor okrepil svoj položaj med nosilci javnih služb in izvajalci programov na področju mladinske kulture in mladinskih programov v mestu.

3.3 Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanj glede na opredeljene standarde in merila MKC Maribor je s pridobljenimi proračunskimi viri ravnal gospodarno in racionalno in izvedel programe na ravni in v obsegu, ki presega standarde, ki jih na področju sorodnih dejavnosti predpisujejo Ministrstvo za kulturo RS in različna interesna združenja ustvarjalcev na posameznih področjih kulture. Dodana vrednost programa MKC Maribor presega predviden standard področne ureditve.

Racionalizacija postopkov, motiviranost vseh vključenih izvajalcev ter kvaliteta načrtovanja so dejavniki, ki so pripeljali do uspešnosti izvajanj programov.

3.4 Ocena delovanja sistema notranjega finančnega nadzora Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 75

Ocena temelji na Izjavi o oceni notranjega nadzora MKC Maribor (AJPES). Ocena je pripravljena na podlagi samoocenitve. Primerno kontrolno okolje je vzpostavljeno na celotnem delu poslovanja, upravljanje s tveganji je zagotovljeno na celotnem delu poslovanja,tveganja, da se cilji ne bi uresničili so opredeljena, določen je način ravnanja z njimi na celotnem delu poslovanja, kontrolne aktivnosti, ki zmanjšujejo tveganja na sprejemljivo-nizko raven so vzpostavljena na celotnih področjih poslovanja.

Ustrezen sistem informiranja in komuniciranja je vzpostavljen na celotnem delu poslovanja, ustrezen sistem nadziranja s strani direktorja je vzpostavljen po celotnem področju, sistem nadziranja, ki vključuje notranjo revizijsko službo pa je vzpostavljen na posameznih področjih poslovanja.

Register tveganj, ki je izdelan za vsa pomembna področja poslovanja zavoda, ne detektira visokih tveganj na področju poslovanja, sprejeti so ustrezni ukrepi za obvladovanje le-teh,izpostavi pa relativno tveganje pri opravljanju posameznih nalog, ki je posledica premajhne kadrovske zasedbe zavoda.

Sistem notranjega nadzora zagotavlja ustrezno nizko tveganje pri načrtovanju in izvedbi dejavnosti zavoda. Ocena delovanja notranjega finančnega nadzora je zadovoljiva, tveganja v povezavi z uresničevanjem ciljev so nadzorovana in sledljiva.

4. VREDNOTENJE IZPOLNITEV LETNEGA PROGRAMA /po načelih obsega, kakovosti in strukture/ 4.1 Izvedba rednih programov:v letu 2013 je MKC Maribor celovito izvedel redne programe, ki so v javnem interesu in pomenijo izvajanje javne službe.

4.2 Izvedba projektov: v letu 2013 smo izvedli visoko število načrtovanih in nenačrtovanih projektov na vseh področjih delovanj zavoda.

4.3 Število prireditev: v letu 2013 smo izvedli 116 posameznih dogodkov ter skoraj 90 dogodkov v okviru festivalov. Zavod je v prvi polovici leta 2013 po obsegu izvajanja programov bistveno presegel redne programe, ki jih izvaja v okviru javne službe.

4.4 Raznovrstnost programov: zavod pri svojem delovanju pokriva zelo širok nabor programov in področij delovanja. Delovanje temelji na dveh področjih: mladinska kultura in mladinsko delo. Na področju kulture je zavod v letu 2013 izvajal programe na naslednjih področjih: literatura, uprizoritvene umetnosti, likovna umetnost, galerijska dejavnost, glasba ter intermedijska in multimedijska umetnost.

Na področju mladinskega dela ja zavod deloval na področjih: informiranje in svetovanje, neformalno izobraževanje, prostovoljstvo, promocije mednarodne izmenjave mladih, mreženje mladinskih organizacij, mednarodno sodelovanje in mladinski turizem.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 76

4.5 Število obiskovalcev: Strukturiranost programov je takšna, da zahteva spremljanje števila obiskovalcev tako po analitičnih metodah kot po oceni. Zlasti udeležbo mladinskih programov in prireditev na prostem je težje natančno oceniti. V prvi polovici leta 2013

so bili programi dobro

obiskani in v nekaterih primerih so celo presegli pričakovan obisk (Živa knjižnica) Ocena obiskovalcev: 30.000 4.6 Stopnja izkoriščenosti zmogljivosti zavoda: Obseg in struktura izvedenega programa jasno kažeta, da je izkoriščenost kapacitet zavoda nadpovprečna. Premajhno število zaposlenih izvaja številne naloge in obveznosti in dela v polnem obsegu.

4.7 Strokovna in javna odmevnost dejavnosti: v letu 2013 je zavod bistveno okrepil področje odnosov z javnostmi, število medijskih objav se je izjemno povečalo, hkrati pa smo izboljšali in okrepili spletne predstavitve dejavnosti zavoda na več spletnih straneh. V letu 2013 smo zabeležili 832 medijskih objav.

5. ZAKLJUČNE UGOTOVITVE Zavod je v letu 2013 uspešno izvajal programske dejavnosti in notranje organizacijske postopke. Ob upoštevanju kadrovske sestave in vloženih programskih sredstev je poslovanje zavoda nadpovprečno.

Naši programi so v kvalitativnem porastu in področji, ki smo se jima v letu 2013 posvečali v zelo veliki meri,mladinski turizem in mladinsko polje, za nas predstavljata izziv za prihodnja leta. V prvi polovici leta smo bili uspešni tudi na prijavi mladinskih programov na razpisu Mladi v akciji, prav tako pa smo ponosni na podelitev certifikata za enega izmed 10 najboljših mladinskih hotelov, ki jih vsako leto, glede na ocene gostov podeljuje Trip Advisor.

Vsi naši redni programi so bili deležni izjemno dobrih ocen, saj so iz leta v leto na vsebinsko in izvedbeni višji ravni.

Zavod ima v strokovnem in infrastrukturnem smislu dober potencial, vendar bo zelo potrebno zagotoviti dodatne vire za pokritje stroškov dela ter infrastrukturo.

Temeljne omejitve zavoda so povezane z odsotnostjo lastnih prireditvenih prostorov, kar v veliki meri zmanjšuje prepoznavnost programov. Omejitev nam predstavlja tudi preskromna kadrovska zasedba.

Ob koncu poročila ugotavljam, da je v letu 2013 MKC Maribor presegel načrtovane programske aktivnosti od planiranih finančnih in programskih okvirjev.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 77

Razkritja k letnemu poroÄ?ilu MKC Maribor 2013

Maribor, februar 2014

Letno programsko-poslovno poroÄ?ilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 78

Pregled neopredmetenih in opredmetenih sredstev na dan 31.12.2013 po nabavni, odpisani in neodpisani vrednosti s stopnjo odpisanosti (v evrih) Opredmetena osnovna sredstva

1

Nabavna vrednost

2

Popravek vrednosti Neodpisana vrednost 3

Odpisanost sredstev

4

5=3/2*100

Elektronski računalniki in oprema

72.878

61.291

11.587

84,10

Glasbena oprema

10.823

6.198

4.625

57,26 49,90

Oprema za ogrevanje

6.284

3.136

3.149

Druga oprema za dejavnost

62.920

33.044

29.877

52,52

Pohištvo naprave in aparati

153.183

46.079

107.104

30,08

Stroji

16.475

5.972

10.503

36,25

Oprema za varovanje objekta

13.102

8.329

4.773

63,57

Oprema za transport in zveze

4.169

1.010

3.159

24,23

339.835

165.057

174.777

48,57

33.562

33.562

0

100,00

373.396

198.619

174.777

53,19

Skupaj Drobni inventar v uporabi Skupaj Nepremičnine

Nabavna vrednost

1

2

Popravek vrednosti Neodpisana vrednost 3

Odpisanost sredstev

4

5=3/2*100

Galerija Media Nox

42.069

8.537

33.532

20,29

Koroška 18- Metka

135.549

124.221

11.328

91,64

Koroška 18- Kulturni inkubator

86.891

79.252

7.639

91,21

Upravna zgradba KC Pekarna

1.551.709

110.231

1.441.478

7,10

Skupaj

1.816.219

322.241

1.493.977

17,74

Neopredmetena osnovna sredstva

1

Nabavna vrednost

2

Popravek vrednosti Neodpisana vrednost 3

Odpisanost sredstev

4

5=3/2*100

Premoženjske pravice

9.821

4.225

5.596

43,02

Skupaj

9.821

4.225

5.596

43,02

Vrsta dolgoročnega sredstva 1 Nepremičnine Opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena osnovna sredstva Skupaj

Nabavna vrednost 2

Popravek vrednosti Neodpisana vrednost 3

Odpisanost sredstev

4

5=3/2*100

1.816.219

322.241

1.493.977

17,74

373.396

198.619

174.777

53,19

9.821

4.225

5.596

43,02

2.199.436

525.085

1.674.350

23,87

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 79

Pregled vrst neopredmetenih in opredmetenih sredstev po neodpisani vrednosti za leto 2013 in primerjava z letom 2012 ( v evrih)

Opredmetena osnovna sredstva

1 Elektronski računalniki in oprema

Neodpisana vrednost Neodpisana Indeks po stanju 31.12.2012 vrednost po stanju 31.12.2013 2 3 4=3/2*100 30.610

11.587

37,85

Glasbena oprema

6.624

4.625

69,83

Oprema za ogrevanje

4.406

3.149

71,46

Druga oprema za dejavnost

41.898

29.877

71,31

Stroji

12.974

10.503

80,95

Oprema za varovanje objekta

7.612

4.773

62,70

Oprema za tranposrt in zveze

3.576

3.159

88,34

Pohištvo naprave in aparati

123.667

107.104

86,61

Skupaj

231.367

174.777

75,54

0

0

0,00

231.367

174.777

75,54

Drobni inventar v uporabi Skupaj

Nepremičnine

Neodpisana vrednost Neodpisana Indeks po stanju 31.12.2012 vrednost po stanju 31.12.2013 1

2

3

4=3/2*100

Galerija Media Nox

34.794

33.532

96,37

Koroška 18- Metka

7.159

11.328

158,24

Koroška 18- Kulturni inkubator

3.181

7.639

240,14

Upravna zgradba KC Pekarna

1.488.029

1.441.478

96,87

Skupaj

1.533.163

1.493.977

97,44

Neopredmetena osnovna sredstva

1

Neodpisana vrednost Neodpisana Indeks po stanju 31.12.2012 vrednost po stanju 31.12.2013 2

3

4=3/2*100

Premoženjske pravice

4.712

5.596

118,76

Skupaj

4.712

5.596

118,76

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 80

Vrsta dolgoročnega sredstva

Neodpisana vrednost Neodpisana Indeks po stanju 31.12.2012 vrednost po stanju 31.12.2013

1

2

Elektronski računalniki in oprema

3

4=3/2*100

30.610

11.587

37,85

Glasbena oprema

6.624

4.625

69,82

Oprema za ogrevanje

4.406

3.149

71,47

Druga oprema za dejavnost

41.898

29.877

71,31

Stroji

12.974

10.503

80,95

Oprema za varovanje objekta

7.612

4.773

62,70

Oprema za transport in zveze

3.576

3.159

88,34

123.667

107.104

86,61

0

0

0,00

4.712

5.596

118,76

34.794

33.532

96,37

Pohištvo naprave in aparati Drobni inventar v uporabi Premoženjske pravice Galerija Media Nox Ljubljanska ul. 4

0

0

0,00

Koroška 18- Metka

7.159

11.328

158,23

Koroška 18- Kulturni inkubator

3.181

7.639

240,14

Upravna zgradba KC Pekarna

1.488.029

1.441.478

96,87

Skupaj

1.769.242

1.674.350

94,64

Pregled investicij in nabav za leto 2013 (v evrih) Opredmetena osnovna sredstva

1

Nabavna vrednost

2 159

Elektronski računalniki in oprema

0

Glasbena oprema Druga oprema za dejavnost Pohištvo

1.854

Stroji

0

Oprema za varovanje objekta

756

Oprema za transport in zveze

0

Oprema za ogrevanje

0

Skupaj

2.770

Neopredmetena osnovna sredstva 1

Nabavna vrednost 2

Program Adobe

1.628

Program Hostel

734

Skupaj

2.362

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 81

Drobni inventar

Nabavna vrednost 1

2

Drobni inventar

1.068

Skupaj

1.068

Nepremičnine

Nabavna vrednost

1

2

Galerija Media Nox Koroška 18- Metka

4.404

Koroška 18- Kulturni inkubator

4.567

Upravna zgradba KC Pekarna Skupaj

8.971

Neodpisana vrednost osnovnih sredstev se je v primerjavi z letom 2012 zmanjšala, kar je posledica večje amortizacije sredstev od novih nabav v letošnjem letu.

Stopnja odpisanosti je povprečno 23,87%, kar pomeni, da imamo v uporabi nova osnovna sredstva.

Nabava novih osnovnih sredstev ali drobnega inventarja je financirana iz neporabljene amortizacije 2012.

Nabavljena so bila naslednja osnovna sredstva: plastifikator in računalniški program za Upravno zgradbo ter oprema za varovanje objekta, v Kulturnem Inkubatorju in TV Metki pa nova vrata.

Zaradi okvare smo odpisali hladilnik, plastifikator ter snemalnik za notranje kamere.

Popravilo omenjenih osn. sred. bi bilo negospodarno saj je nakup novih cenejši.

Vsa osnovna sredstva so v uporabi in delujejo brezhibno.

Amortizacija opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev in nepremičnin ter drobnega inventarja znaša 109.287,03 € in jo obračunavamo po proporcialni metodi oz. 100% odpis drobnega inventarja.

V upravljanju imamo štiri nepremičnine- poslovne prostore, ki jih vodimo v knjigovodskih knjigah.

Nepremičnine so amortizirane po 3% stopnji in proporcionalni metodi.

Pregled vrst kratkoročnih sredstev in aktivnih časovnih razmejitev za leto 2013 ter primerjava z letom 2012 (v evrih) Vrste kratkoročnih sredstev in aktivnih časovnih razmejitev

1 Sredstva na TRR Sredstva v blagajni Kratkoročne terjatve do kupcev Kratk. terjatve do uprabnikov EKN

Vednost po stanju 31.12.2012

Vrednost po stanju Indeks 31.12.2013

2

3

4=3/2*100

103.643

106.228

102,49

4.747

1.641

34,57

721

159

22,00

102.734

30.596

29,78

Druge kratkoročne terjatve

14.063

5.955

42,35

Aktivne časovne razmejitve

7.783

13.477

173,16

233.693

158.059

67,64

Skupaj

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 82

Kratkoročne terjatve do kupcev v državi na dan 31.12.2013 (v evrih) Dallas d.o.o.

159

Skupaj

159

Dani predujmi v državi na dan 31.12.2013 (v evrih)

Skupaj

0

Kratkoročne terjatve do uporabnikov EKN na dan 31.12.2013 (v evrih) MO Maribor Zavod RS za zaposlovanje

24.558 3.404

MOM EZR UM Fakulteta za strojništvo Skupaj

9 2.625 30.596

Kratkoročne terjatve do državnih institucij na dan 31.12.2013 (v evrih) DURS (DDPO)

528

Skupaj

528

Terjatve do državnih institucij- banka na dan 31.12.2013 (v evrih) Visa

466

Mastercard

31

Maestro

266

Skupaj

762

Kratkoročne terjatve do kupcev v tujini na dan 31.12.2013 (v evrih)

Skupaj

0,00

Aktivne časovne razmejitve na dan 31.12.2013 (v evrih) Urad za mladino

191000

8.219

MOVIT

191000

2.938

Skupaj

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

11.157

Stran 83

190000

123

HOSTEL – Airport media

190000

480

HOSTEL – Flughaffen Graz

190000

1.058

HOSTEL- Distriest

190000

35

HOSTEL- British American media

190000

558

HOSTEL- Schrall Gmbh

190000

67

HOSTEL- IRL Trivium

2.321

Skupaj

Denarna sredstva v blagajni na dan 31.12.2013 (v evrih) Glavna blagajna

0

Blagajna hostel

1.518

Blagajna šank Skupaj

123 1.641

Terjatve za vstopni DDV, ki še niso priznane na dan 31.12.2013 (v evrih) 22% DDV

3.846

9,5% DDV

208

Skupaj

4.054

Terjatve DDV po obračunu na dan 31.12.2013 (v evrih) Terjatve po obra čunu DDV

611

Skupaj

611

Ugotovljene kratkoročne terjatve do kupcev v državi v znesku 159 € ter terjatve do uporabnikov EKN v višini 30.596 € so nastale do kupcev v državi zaradi neplačanih izdanih računov; ter do uporabnikov EKN zaradi še neprejetih dotacij in materialnih stroškov s strani ZRSZ, MOM ter Fakultete za strojništvo.

V celem poslovnem koledarskem letu smo si odbijali 19% odb.delež, ki pa smo ga na dan 31.12.2013 popravili za 6% kar izkazujemo kot terjatev do države.

Denarna sredstva na računu smo glede na preteklo leto povišali za 2,49%, kar je posledica neporabljene amortiz. Iz leta 2012 ter 2013 in letošnjega presežka kar pa izkazujemo tudi bilanci denarnega toka.

Denarna sredstva izkazujemo tudi v blagajni hostel v višini 1.518 € ,ter v blagajni šank v višini123 €, ker polagamo gotovino v banko vsak ponedeljek. V MKC vodimo 3 blagajne.

Konto aktivnih časovnih razmejitev v višini 11.157 € zajema predhodno nezaračunane prihodke (Urad za mladino in Movit ) ter razmejitve zavarovanj in oglaševanja.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 84

Pregled kratkoročnih obveznosti in pasivnih časovnih razmejitev po vrstah za leto 2013 ter primerjava z letom 2012 (v evrih)

Vrste kratkoročnih obveznosti in pasivnih časovnih razmejitev 1

Vrednost po stanju 31.12.2012

Vrednost po stanju Indeks 31.12.2013

2

3

4=3/2*100

Kratkoročne obveznosti do zaposlenih

16.089

18.321

113,87

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev in prejeti avansi

49.949

13.387

26,80

Druge kratkoročne obveznosti

19.121

6.890

36,04

Kratkoročne obveznosti do uporabnikov EKN Pasivne časovne razmejitve Skupaj

1.568

967

61,69

87.268

3.340

3,83

173.995

42.905

24,66

Kratkoročne obveznosti do zaposlenih na dan 31.12.2013 (v evrih)

Obveznosti za čiste plače

11.638

Obveznosti za prisp. iz kosm. plač

3.756

Obveznosti za davke iz kosm.plač

1.331

Obveznosti za prevoz

682

Obveznosti za prehrano

914

Skupaj

18.321

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 85

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev dan 31.12.2013 (v evrih) Dobavitelj

Zap.št. računa

Obveznost

Aerodrom Lj

1576/13

98,82 €

Andrej Kokol s.p.

1553/13

179,00 €

Deskarsko društvo 5-o

1572/13

144,00 €

Don don

1493/13,1520/13,1531/13

10,43 €

Dopika

1535/13

Elektro MB

1538/13,1549/13,1563/13,1567/13801,02 €

110,89 €

Elektro Celje

1547/13,1550/13,1551/13,1562/13 1.360,89 €

Energetika Mb

1561/13

1.474,70 €

Italcrem

1539/13

35,00 €

Karan & delfin

1521/13

292,43 €

Kričej d.o.o.

1546/13

350,14 €

Lecom

1555/13

69,16 €

Marche gostinstvo

1537/13

754,80 €

Mariborski vodovod

1565/13,1566/13

135,41 €

Merkur

1519/13

11,21 €

Mladinska knjiga

1522/13,1548/13

14,54 €

Mreža Mama

1573/13

375,00 €

Nigrad

1574/13,1575/13

287,11 €

Nova KBM

1533/13,1541/13,1542/13,1554/13118,91 €

Pošta Slovenije

1571/13

89,74 €

Press cliping

1534/13

142,07 €

Rolan

1552/13,1568/13,1569/13,1570/13 1.453,13 €

Salesianer Miettex

1540/13

34,09 €

Sazas

1525/13

25,24 €

Schindler

1524/13

183,93 €

Snaga

1528/13,1259/13,1530/13

208,58 €

Telekom

1559/13,1560/13

230,54 €

Telemach

1556/13,1557/13,1558/13

574,74 €

Varnost Mb

1517/13,1526/13,1536/13

3.514,05 €

Večer

1543/13

30,02 €

Skupaj:

13.109,59 €

Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini na dan 31.12.2013 (v evrih) Dobavitelj

Zap. št. računa

Booking

1523/13

Obveznost

Skupaj

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

137 137

Stran 86

Prejeti predujmi v državi na dan 31.12.2013 (v evrih) Essentiq naravni proizvodi d.o.o.

90

Razni kupci Hostel

50

Skupaj

140

Kratkoročne obveznosti do uporabnikov EKN na dan 31.12.2013 (v evrih)

MO Maribor

935,26

Uprava RS za javna plačila

5,82

Ministrstvo za pravosodje

26,28

Skupaj

967

Druge kratkoročne obveznosti na dan 31.12.2013 (v evrih) Obračunani prisp. in davki

2.738

Obveznosti za avtorske honorarje, prostovoljci

2.595

Obveznosti za davek od avtorskih h.

754

Premije zaprtega zavarovanja

56

Odtegljaji od čistih plač

271

Pavšal študenti

18

Prispevek za avtorske honorarje

296

Premije odprtega zavarovanja

161

Skupaj

6.890

Pasivne časovne razmejitve na dan 31.12.2013 (v evrih) Stroškovno mesto

Konto

Hostel - PZS

Znesek 290000

SKUPAJ

3.340 3.340

Stanje vrednosti zalog na dan 31.12.2013 (v evrih) Zaloga Blago v tujem skladišču

3.196

Blago v skladišču Hostel Pekarna

3.016

Vračunani DDV v zalogah blaga

-386

Vračunana razlika v cenah

-2.234

Blago v lastnem skladišču

75

Zaloga

3.667

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 87

Zaloga

Vrednost po stanju 31.12.2012 1

Vrednost po stanju 31.12.2013

Indeks

3

4=3/2*100

2

Blago v tujem skladišču

2.071

3.196

154,31

Blago v skladišču Hostel Pekarna

3.982

3.016

75,73

-281

-386

137,54

-1.897

-2.234

117,76

Vračunani DDV v zalogah blaga Vračunana razlika v cenah Blago v lastnem skladišču

75

Skupaj

3.876

3.667

94,62

Ugotovljene obveznosti do domačih in tujih dobaviteljev v višini 13.246,54 € so nastale zaradi računovodskega zamika pri plačilih faktur saj so sofinancerji v decembru nakazali sredstva za projekte.

Prejeti avansi v višini 140 € zaradi predplačil storitev Hostla Pekarna.

Obveznosti do zaposlenih v višini 18.321 € so nastale zaradi še neizplačane decembrske plače (izplačana je bila v januarju 2014).

Kratkoročne obveznosti do uporabnikov EKN v višini 967 € izstopajo predvsem zaradi neporavnanih obveznosti do MOM -turistična taksa za mesec december 2013.

Druge kratkoročne obveznosti v višini 6.890 € zajemajo: obveznosti delodajalca za prispevke in davke za decembrske plače, ki so bile izplačane januarja 2014 ter obveznosti za avtorske honorarje na osnovi pogodb za izvedene projekte v letu 2013, ki zaradi zamika pri nakazilih financerjev projektov še niso bile izplačane in obveznosti za KAD in premije odprtega zavarovanja .

Odtegljaji od čistih plač vsebujejo obveznosti delavcev za mesečne anuitete kreditov, ki bodo poravnane pri izplačilu januarskih plač.

Konti pasivnih časovnih razmejitev v višini 3.340 € zajemajo vnaprej vračunane stroške nastale zaradi že izvedene udeležbe v mreži mladinskih hotelov vendar še ne zaračunane.

Zaloge obsegajo neprodane izvode knjige Brenka- Odprtost in MFRU katalog ter CD The Stroy, ki jih imamo na konsignacijo v tujem in lastnem skladišču v višini 3.196 €. Vrednost zalog v Hostlu Pekarna je 3.016 € .

Zaloge blaga Hostel Pekarna se vodijo po metodi drsečih povprečnih cen.

Pregled lastnih virov in dolgoročnih obveznosti po vrstah za leto 2013 ter primerjava z letom 2012 (v evrih)

Vrste lastnih virov in dolgoročnih obveznosti 1 Obveznosti za sredstva v upravljanju (nepremičnine, neopredmet. in opredm. sredstva) Presežek prihodkov

Vrednost po stanju 31.12.2012

Vrednost po stanju Indeks 31.12.2013

2

3

4=3/2*100

1.811.910

1.758.048

97,03

20.905

35.121

168,00

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 88

Primerjava sredstev in obveznosti do njihovih virov (v evrih)

Sredstva

1

Nepremičnine Neopredmetena sredstva Opredmetena osnovna sredstva Presežek prihodkov

Stanje

2

Obveznosti do virov sredstev

Stanje komulativno

Stanje

%

Sredstev 4

5

Obveznosti do virov 6

1.758.048

81,37

95,75

3

1.493.977

Sredstva prejeta v upravljanju MOM

5.596

Sredstva prejeta v upravljanju MOM

0,31

174.777

Sredstva prejeta v upravljanju MOM

9,52

Presežek prihodkov

35.121

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 89

Vir nove nabave opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev (v evrih) VIR Mestna občina Maribor BARDON d.o.o. 10/13 Popr. Odb.del. DDV 2013 Skupaj VIR

Znesek 10.722 -120 10.602 Znesek

PRESEŽEK - javna služba Skupaj VIR PRESEŽEK - tržna dejavnost Skupaj VIR POGODBA UM

0 Znesek

0 Znesek

ROLAN d.o.o. RA2013-3711 Popr. Odb.del. DDV 2013

1.647 -18

Skupaj

1.628

VIR Unovčenje bančne garancije Skupaj VIR AMORTIZACIJA 2012 MIMOVRSTE d.o.o. 13-314-079757 MERKUR d.d. 280/140351 DENIS POŽENEL S.P. 09-2013 HARTMAN d.o.o. 13-310-000645

Znesek

0 Znesek 338 43 371 47

DENIS POŽENEL S.P. 16-2013 ROLAN d.o.o. RA2013-4118 MERKUR d.d. 280/209136 MERKUR d.d. 280/181894 COMPSHOP d.o.o 210RA13-0161 BIG BANG d.o.o. 134500554

371 765 226 87 511 53

BIG BANG d.o.o. 133800166 Popr. Odb.del. DDV 2013 Popr. Odb.del. DDV 2013 Popr. Odb.del. DDV 2013 Popr. Odb.del. DDV 2013 Popr. Odb.del. DDV 2013

161 -8 -9 -3 -2 0

Popr. Odb.del. DDV 2013 Popr. Odb.del. DDV 2013 Popr. Odb.del. DDV 2013 Popr. Odb.del. DDV 2013 Popr. Odb.del. DDV 2013 Skupaj

-1 -1 -6 -4 -1 2.941

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 90

Pregled porabe neporabljene amortizacije v letu 2013 LETO

2012

2013

NEPORABLJENA AMORTIZACIJA NABAVA OS IN DI 2013

42.668

43.970

Skupaj 86.638

2.941

0

83.697

SALDO

39.727

43.970

83.697

Znesek v breme na dan 31.12.2013

Znesek v dobro na dan 31.12.2013

Uskladitve z ustanoviteljem na podlagi 37. člena ZR Vrsta IOP EZR Sredstva na Trr

10 106.228 24.558

Zahtevki za plače in program. dotacije Turistična taksa

802 133

Popravek odbitnega deleža 2013 Obveznost za sredstva prejeta v upravljanje

1.758.048

Dolgoročna sredstva Presežek prihodkov nad odhodki

1.674.351

Skupaj

1.805.147

35.121

Projekt/objekt/datum Investicija v turistično mladinsko infrastrukturoupravna zgradba v KC Pekarna- 21.4.2011

Investicija v turistično mladinsko infrastrukturoupravna zgradba v KC Pekarna- 01.7.2011

Investicija v turistično mladinsko infrastrukturoupravna zgradba v KC Pekarna- 22.6.2011

Pogodba

1.794.104 Banka in številka garancije

Znesek

Gradbena pogodba za izvedbo goi del z dne 06.07.2010 Pogodba za dobavo in montažo notranje opreme za mladinski hotelUpravna zgradba z dne 18.05.2011 Pogodba za dobavo in montažo IKT opreme za mladinski hotel- Upravna zgradba z dne 12.05.2011

1.332.507

Nova KBM d.d., 85333/76

235.344

A banka Vipa d.d., Ljubljana, 140111/4

Skupaj

Garancija za odpravo pomanjkljivosti v garancijskem roku Garancija za odpravo pomanjkljivosti v garancijskem roku

100.898

Garancija za odpravo pomanjkljivosti v Nova KBM d.d., garancijskem 85292/72 roku

2.060

Garancija za dobro izvedbo PBS d.d., 19112/13pogodbenih 310 obveznosti

Upravna zgradba - 03.9.2013 Pogodba za varovanje ljudi in premoženja v MKC

Vrsta garancije

1.670.809

Vrste lastnih virov in dolgoročnih obveznosti so sredstva v upravljanju prejeta od ustavnovitelja in presežek prihodkov nad odhodki.

Sredstva prejeta v upravljanje sestavljajo nepremičnine in opredmetena ter neopredmetena osnovna sredstva.

Vse nove nabave OS razen tistih, ki so nabavljene iz neporabljene amortizacije povečujejo vrednost sredstev kakor jih tekoča amortizacija iz javne službe ter odpisi, znižujejo, ker jih knjižimo v njihovo breme.

Knjigovodska razlika med dolgoročnimi sredstvi ter lastnimi viri je neporabljena amortizacija preteklega in letošnjega leta zmanjšana za nove nabave iz nje.

V skladu z 37. členom Zakona o računovodstvu z ustanoviteljem usklajujemo terjatve , obveznosti ter sredstva prejeta v upravljanje in presežek prihodkov nad odhodki.

Nepremičnine v upravljanju predstavljajo 81,37% aktive.

Na izvenbilančnih kontih vodimo evidenco prejetih bančnih garancij v okviru poslovanja.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 91

Sestava prihodkov po vrstah v letu 2013 (v evrih) Vrste prihodkov

Prihodki v tekočem obračunskem obdobju 1

Sestava prihodkov v%

2

Prihodki od poslovanja Finančni prihodki Drugi,izredni prihodki in prevrednotovalni prihodki Skupaj

3 812.826

99,34

190

0,02

5.171

0,63

818.187

100,00

Prihodki od poslovanja v letu 2013 (v evrih)

Vrsta prihodka

Prihodki v letu 2013

Prihodki od prodaje proizvodov in storitevjavna služba

Sestava prihodkov

14.952

1,84

Prihodki od donacij pravnih oseb

4.400

0,54

Prihodki iz občinskega proračuna

510.644

62,82

Prihodki iz državnega proračuna Tržna dejavnost Prihodki iz EU Skupaj

97.698

12,02

170.444

20,97

14.688

1,81

812.826

100,00

Primerjava prihodkov v letu 2013 s prihodki v letu 2012 (v evrih)

Vrste prihodkov

Prihodki v letu 2012 1

Prihodki od poslovanja Finančni prihodki Drugi,izredni prihodki in prevrednotovalni prihodki Skupaj

Prihodki v letu 2013 Indeks

3

3

4=3/2*100

848.983

812.826

95,74

461

190

41,24

27.903

5.171

18,53

877.347

818.187

93,26

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 92

Prihodki po vrstah in virih financiranja v letu 2013 (v evrih) Vrste prihodkov

Prihodki iz proračunskih virov

1

Prihodki iz neproračunskih virov

2

Prihodki od poslovanja

3 628.606

Finančni prihodki Drugi,izredni prihodki in prevrednotovalni prihodki

Delež prihodkov iz neproračunskih virov 4

184.220

22,52

190

Skupaj

0,00

3.995

1.176

0,14

632.791

185.396

22,66

Prihodki po vrstah dejavnosti v letu 2013 (v evrih) Vrste prihodkov

1

Prihodki iz opravljanja javne službe 2

Prihodki od poslovanja

Prihodki iz tržne dejavnosti 3

642.382

Finančni prihodki Drugi,izredni prihodki in prevrednotovalni prihodki

Delež prihodkov tržne dejavnosti 4

170.444

20,83

190

Skupaj

0,00

3.995

1.176

0,14

646.567

171.620

20,98

Primerjava poslovnih prihodkov v letu 2013 s poslovnimi prihodki v letu 2012 po virih financiranja (v evrih) Vrste poslovnih prihodkov

1 Prihodki od prodaje proizvodov in storitevjavna služba

Poslovni prihodki v letu 2012

Poslovni prihodki v Indeks letu 2013

2

3

4=3/2*100

5.872

14.952

254,64

Tržna dejavnost

198.501

170.444

85,87

Skupaj

204.373

185.396

90,71

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 93

Primerjava prihodkov poslovanja v letu 2013 s prihodki poslovanja v letu 2012 (v evrih) Vrsta prihodka

Prihodki v letu 2012 1

Prihodki v letu 2013 Indeks

2

Prihodki od prodaje proizvodov in storitevjavna služba

3

4=3/2*100

5.872

14.952

254,64

Prihodki od donacij pravnih oseb

160.720

4.400

2,74

Prihodki iz občinskega proračuna

410.562

510.644

124,38

73.328

97.698

133,23

198.501

170.444

85,87

Prihodki iz državnega proračuna Tržna dejavnost Prihodki EU

14.688

Skupaj

848.983

Vrste finančnih prihodkov

1

Finančni prihodki tekočega obračunskega obdobja

812.826

95,74

Sestava finančnih prihodkov

2

3

Prejete obresti

190

100

Skupaj

190

100

Primerjava finančnih prihodkov v letu 2013 s finančnimi prihodki v letu 2012 (v evrih)

Vrste finančnih prihodkov

1

Finančni prihodki v letu 2012

Finančni prihodki v Indeks letu 2013

2

3

4=3/2*100

Prejete obresti

461

190

41,21

Skupaj

461

190

41,21

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 94

Finančni prihodki po vrstah in virih financiranja v letu 2013 (v evrih) Vrste finančnih prihodkov

Finančni prihodki iz proračunskih virov

1

Finančni prihodki iz Sestava virov neproračunskih finančnih virov prihodkov

2

3

Prejete obresti

Skupaj

0

4 190

100

190

100

Finančni prihodki po vrstah dejavnosti v letu 2013 (v evrih) Vrste finančnih prihodkov

Finančni prihodki iz opravljanja javne službe

1

Finančni prihodki iz Sestava virov tržne dejavnosti finančnih prihodkov

2

3

Prejete obresti

190

Skupaj

190

4 100

0

100

Sestava izrednih prihodkov v letu 2013 (v evrih) Vrste izrednih prihodkov 1

Izredni prihodki tekočega obračunskega 2

Sestava izrednih prihodkov 3

Nenačrtovana nakazila in prevrednotovalni prihodki

5.171

100

Skupaj

5.171

100

Primerjava izrednih prihodkov v letu 2013 z izrednimi prihodki v letu 2012 (v evrih) Vrste izrednih prihodkov

1

Izredni prihodki v letu Izredni prihodki v 2012 letu 2013 2

3

Indeks

4=3/2*100

Nenačrtovana nakazila in prevrednotovalni prihodki

27.903

5.171

18,53

Skupaj

27.903

5.171

18,53

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 95

Izredni prihodki po vrstah in virih financiranja v letu 2013 (v evrih) Vrste izrednih prihodkov

Izredni prihodki iz proračunskih virov

1

Izredni prihodki iz neproračunskih virov

2

Sestava virov izrednih prihodkov

3

4

Nenačrtovana nakazila in prevrednotovalni prihodki

3995

1.176

22,74

Skupaj

3995

1.176

22,74

Izredni prihodki po vrstah dejavnosti v letu 2013 (v evrih) Vrste izrednih prihodkov

1

Izredni prihodki iz opravljanja javne službe 2

Izredni prihodki iz tržne dejavnosti 3

Sestava virov izrednih prihodkov iz trga 4

Nenačrtovana nakazila in prevrednotovalni prihodki

3.995

1176

22,74

Skupaj

3.995

1176

22,74

Prihodki MKC Maribor v letu 2013 so sestavljeni iz prihodkov od poslovanja, finančnih prihodkov in izrednih prihodkov.

V prihodkih od poslovanja zavzemajo največji delež prihodki iz proračuna občine (62,41%) in prihodki od prodaje storitev tržne dejavnosti, ki znašajo 21,55%. Sledijo prihodki državnega proračuna (Ministrstva za kulturo) v višini 11,94%.

Znižanje prihodkov tržne dejavnosti Hostla Pekarna za slabih 12% je posledica slabšega poslovanja zaradi gospodarske krize predvsem v evropskih državah v srednjem domicilnem razredu naših strank/gostov.

Prihodki od poslovanja v letu 2013 so se glede na predhodno leto zmanjšali le za 4 % na račun povečanja prihodkov iz občinskega in državnega proračuna za okvirno 27%.

Izrazito povečanje prihodkov izkazujemo na prihodkih iz trga v okviru javne službe zaradi povečanja obsega dela prodaje v okviru opravljanja naše dejavnosti, kar je zapisano tudi v naši strategiji.

Prihodki iz državnega proračuna so se povečali zaradi izplačil večletnih projektov in pogodbenega zvišanja Urada za mladino.

Zaradi pozitivne prijave na EU projekt Movit izkazujemo tudi prihodke iz tega naslova v višini 14.688 €.

Glede na predhodno leto so se znatno znižale donacije pravnih oseb in predstavljajo le slabe 3% vseh poslovnih prihodkov MKC. Delež tržne dejavnosti v MKC Maribor v okviru celotnih prihodkov je 22,20%.

Delež neproračunskih virov je 23,85 % od vseh prihodkov.

Finančni prihodki so prejete obresti za sredstva na TRR. Izredni prihodki v letu 2013 so nastali zaradi dvakratnega plačila storitev, nenačrtovanih prihodkov ter prevrednotovalnih prihodkov zaradi popravka odbitnega deleža na 25%.

Prihodki so večji od odhodkov za 15.381 € pred obdavčitvijo in so posledica presežkov prihodkov nad odhodki iz neproračunskih sredstev in tržne dejavnosti. Presežek je razporejen na presežek iz javne službe in presežek iz tržne dejavnosti. Presežek prihodkov obrač. obdobja z upoštevanjem davka od dohodka pa je v višini 14.217 €. Presežek ugotavljamo na delu javne službe v višini 11.408 € ter na področju trga v višini 2.809.

Davek od dohodka pravnih oseb je obračunan v višini 1.164 €.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 96

Sestava odhodkov po vrstah v letu 2013 (v evrih) Vrste odhodkov

Odhodki v tekočem obračunskem obdobju 1

Sestava odhodkov v%

2

Stroški materiala

3 68.759

8,56

Stroški storitev

414.650

51,65

Stroški dela

267.443

33,31

Stroški amortizacije iz trga

43.970

5,48

0

0,00

4.431

0,55

7

0,00

Drugi stroški Nabavna vrednost prodanega blaga Finančni odhodki Izredni odhodki Skupaj

3.556

0,44

802.817

100,00

Primerjava odhodkov v letu 2013 z odhodki v letu 2012 (v evrih) Vrste odhodkov

Odhodki v letu 2012 1

Odhodki v letu 2013 Indeks

2

Stroški materiala

3

4=3/2*100

62.125

68.759

110,68

Stroški storitev

509.211

414.650

81,43

Stroški dela

234.911

267.443

113,85

42.668

43.970

103,05

90

0

0,00

Nabavna vrednost prodanega blaga Finančni odhodki

5.159

4.431

85,90

0

7

#DEL/0!

Izredni odhodki

1.888

3.556

188,34

856.052

802.817

93,78

Stroški amortizacije iz trga Drugi stroški

Skupaj

Odhodki po vrstah in virih financiranja v letu 2013 (v evrih) Vrste odhodkov

Odhodki iz proračunskih virov 1

Stroški materiala

Odhodki iz neproračunskih virov

2

Sestava virov odhodkov

3

4

48.180

20.579

12,52

Stroški storitev

334.485

80.165

48,79

Stroški dela

252.546

14.897

9,07

Stroški amortizacije iz trga

0

43.970

26,76

Drugi stroški

0

Nabavna vrednost prodanega blaga

0

Finančni odhodki Izredni odhodki Skupaj

0,00 4.431

2,70

0

7

0,00

3.288

268

0,16

638.499

164.318

100,00

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 97

Odhodki po vrstah dejavnosti v letu 2013(v evrih) Vrste odhodkov

Odhodki iz opravljanja javne službe 1

Odhodki iz tržne dejavnosti

2

Stroški materiala

Sestava odhodkov po dejavnosti

3

4

48.180

20.579

12,48

Stroški storitev

334.485

80.165

48,63

Stroški dela

252.546

14.897

9,04

Stroški amortizacije iz trga

0

43.970

26,67

Drugi stroški

0

Nabavna vrednost prodanega blaga

0

4.431

2,69

Finančni odhodki

0

7

0,00

2.745

811

0,49

637.956

164.860

100,00

Izredni odhodki Skupaj

0,00

Sestava poslovnih odhodkov v letu 2013 (v evrih) Vrste poslovnih odhodkov

1

Poslovni odhodki tekočega obračunskega obdobja

Sestava poslovnih odhodkov

2

Stroški materiala

3 68.759

8,60

Stroški storitev

414.650

51,88

Stroški dela

267.443

33,46

43.970

5,50

Stroški amortizacije iz trga

0

0,00

4.431

0,55

799.254

100,00

Drugi stroški Nabavna vrednost prodanega blaga Skupaj

Primerjava poslovnih odhodkov v letu 2013 z poslovnimi odhodki v letu 2012 (v evrih) Vrste poslovnih odhodkov

1 Stroški materiala

Poslovni odhodki v letu 2012

Poslovni odhodki v Indeks letu 2013

2

3

4=3/2*100

62.125

68.759

Stroški storitev

509.211

414.650

Stroški dela

234.911

267.443

113,85

42.668

43.970

103,05

90

0

0,00

5.159

4.431

85,90

854.164

799.254

93,57

Stroški amortizacije iz trga Drugi stroški Nabavna vrednost prodanega blaga Skupaj

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

110,68 81,43

Stran 98

Poslovni odhodki po vrstah in virih financiranja v letu 2013 (v evrih) Vrste poslovnih odhodkov

1

Poslovni odhodki iz proračunskih virov

Poslovni odhodki iz Sestava virov npr neproračunskih poslovnih virov odhodkov

2

Stroški materiala

3

4

48.180

20.579

11,49

Stroški storitev

319.485

95.165

53,15

Stroški dela

252.546

14.897

8,32

0

43.970

24,56

0

0

0,00

Stroški amortizacije iz trga Drugi stroški

4.431

0

Nabavna vrednost prodanega blaga

2,48 0,00

Skupaj

620.212

179.043

100,00

Poslovni odhodki po vrstah dejavnosti v letu 2013 (v evrih) Vrste poslovnih odhodkov

1

Poslovni odhodki iz opravljanja javne službe

Poslovni odhodki iz Sestava virov trž tržne dejavnosti poslovnih odhodkov

2

Stroški materiala

3

4

48.180

20.579

12,55

Stroški storitev

334.485

80.165

48,87

Stroški dela

252.546

14.897

9,08

Stroški amortizacije iz trga

0

43.970

26,80

Drugi stroški

0

0

0,00

Nabavna vrednost prodanega blaga

0

4.431

2,70

164.042

100,00

0 Skupaj

0,00

635.211

Sestava finančnih odhodkov v letu 2013 (v evrih) Vrste finančnih odhodkov

1

Finančni odhodki tekočega obračunskega obdobja 2

Sestava finančnih odhodkov

3

Negativne tečajne razlike

7

100

Skupaj

7

100

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 99

Primerjava finančnih odhodkov v letu 2013 z finančnimi odhodki v letu 2012 (v evrih) Vrste finančnih odhodkov

Finančni odhodki v letu 2012

1

Finančni odhodki v Indeks letu 2013

2

3

4=3/2*100

Negativne tečajne razlike

0

7

#DEL/0!

Skupaj

0

7

0,00

Finančni odhodki po vrstah in virih financiranja v letu 2013 (v evrih) Vrste finančnih odhodkov

Finančni odhodki iz proračunskih virov

1

Finančni odhodki iz Sestava virov neproračunskih finančnih virov odhodkov

2

3

4

Negativne tečajne razlike

0

7

100

Skupaj

0

7

100

Finančni odhodki po vrstah dejavnosti v letu 2013 (v evrih) Vrste finančnih odhodkov

Finančni odhodki iz opravljanja javne službe

1

Finančni odhodki iz Sestava virov tržne dejavnosti finančnih odhodkov

2

3

4

Negativne tečajne razlike

0

7

100

Skupaj

0

7

100

Sestava izrednih odhodkov v letu 2013(v evrih) Vrste izrednih odhodkov

Izredni odhodki tekočega obračunskega 1

Sestava izrednih odhodkov 2

3

Drugi izredni odhodki

3.556

100

Skupaj

3.556

100

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 100

Primerjava izrednih odhodkov v letu 2013 z izrednimi odhodki v letu 2012 (v evrih) Vrste izrednih odhodkov 1

Izredni odhodki v letu Izredni odhodki v 2012 letu 2013 2

3

Indeks 4=3/2*100

Drugi izredni odhodki

1.888

3.556

188,34

Skupaj

1.888

3.556

188,34

Izredni odhodki po vrstah in virih financiranja v letu 2013 (v evrih)

Vrste izrednih odhodkov

1

Izredni odhodki iz proračunskih virov

Izredni odhodki iz neproračunskih virov

2

3

Sestava virov izrednih odhodkov 4

Izredni odhodki iz poslovanja

2.745

811

100

Skupaj

2.745

811

100

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 101

Izredni odhodki po vrstah dejavnosti v letu 2013(v evrih) Vrste izrednih odhodkov

1

Izredni odhodki iz opravljanja javne službe

Izredni odhodki iz tržne dejavnosti

2

Sestava virov izrednih odhodkov

3

4

Izredni odhodki iz poslovanja

2.745

811

100,00

Skupaj

2.745

811

100,00

Delilnik ključev Pekarna (pritličje) - MKC- Hostel Strošek

MKC ( 0001)

Elektrika

30%

Pekarna- pritličje (0035) 20%

Ogrevanje

30%

20%

50%

Voda in komunala

30%

20%

50%

MKC (0001)

Hostel ( 0034)

Telemach

50%

50%

Varovanje

40%

60%

Snaga

50%

50%

Čistilni material

30%

70%

Pisarniški material

50%

50%

Hostel ( 0034) 50%

MKC- Hostel Strošek

Odhodki MKC Maribor v letu 2013 zajemajo poslovne odhodke, finančne odhodke in izredne odhodke.

Poslovni odhodki so sestavljeni iz stroškov materiala, stroškov storitev in stroškov dela.

V primerjavi s predhodnim letom opažamo 6% znižanje poslovnih odhodkov , kar je posledica racionalizacije in zmanjšanja stroškov zaradi manjšega obiska gostov mladinskega hotela .

Stroški materiala in storitev se oblikujejo in pripoznavajo po nastanku poslovnega dogodka v skladu z zakonom o računovodstvu. Plače se izplačujejo v skladu z ZSPJS. Višino odhodkov tržne dejavnostismo določamo s ključi, ki so potrjeni na svetu zavoda (kvadratura, poraba, inv.št, knjig.list.)

Po celotnem poslovanju so vzpostavljena stroškovna mesta in nosilci, kjer pa je potrebno pa še ključi.

Prevrednotovalni odhodki so nastali zaradi odtujitve drobnega inventarja v višini 10 €.

Zaradi dodatne zaposlitve za določen čas pa so se povečali tudi stroški dela.

Stroški dela se obračunavajo v skladu z ZSPJS in ZDOH-2 ter ZZVZZ in ZPIZ. Izredni odhodki so nastali na račun dvakrat plačila storitev.

Stroški nabavne vrednosti prodanega blaga so se zaradi manjšega obsega nabave znižali.

Poslovni odhodki iz tržne dejavnosti predstavljajo 20,52% celotnih poslovnih odhodkov.

V poslovnem izidu izkazujemo tudi amortizacijo iz osn.sredstev potrebnih za delovanje trga in z njo ne zmanjšujejo obveznosti do virov.

Stroški amortizacije so se glede na predhodno leto povišali za 3% in še vedno predstavljajo 26,76% stroškov celotnega poslovanja iz trga, kar predstavlja veliko poslovno obremenitev. Sredstva so relativno nova.

Pri amortiziranju sredstev uporabljamo stopnje odpisa skladno s Pravilnikom o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih in opredmetenih osn. sredstev.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 102

Sestava prihodkov po načelu denarnega toka v letu 2013 (v evrih) Vrsta prihodkov

Prihodki tekočega obračunskega obdobja 1

Prihodki iz državnega proračuna – tekoča poraba

Sestava prihodkov

2

3 39.523

Prihodki iz državnega proračuna za investicije Prihodki iz občinskega proračuna – tekoča poraba Prihodki iz občinskega proračuna za investicije

4,89 0,00 55,03

445.016 1,47 11.900

Prihodki iz sklada socialnega zavarovanja

4,64 37.555

Prihodki iz javnih agencij za tekočo rabo

0,74 6.000

Prihodki iz javnih skladov za investicije Prihodki od prodaje blaga in storitev- javna služba

0,00 1,32 10.641

Prihodki od tržne dejavnosti

20,91 169.066

Prejete obresti

0,02 177

Prejete donacije iz domačih virov

9,31 75.320

Drugi izredni prihodki

0,22 1.745

Prejeta sredstva iz proračuna EU

1,45 11.750

Skupaj

808.693

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

100,00

Stran 103

Primerjava prihodkov po načelu denarnega toka v letu 2013 z prihodki v letu 2012 Vrste prihodkov

Prihodki v letu 2012

1 Prihodki iz državnega proračuna – tekoča poraba

Prihodki v letu 2013 Indeks

2

3

4=3/2*100

41.741

39.523

94,69

0

0

0,00

559.126

445.016

79,59

7.236

11.900

164,46

Prihodki iz sklada socialnega zavarovanja

23.111

37.555

162,50

Prihodki iz javnih agencij za tekočo porabo

3.500

6.000

171,43

0

0

0,00

10.048

10.641

105,90

175.088

169.066

96,56

381

177

46,46

Prejete donacije iz domačih virov

72.240

75.320

104,26

Drugi izredni prihodki

32.991

1.745

0,00

0

11.750

#DEL/0!

925.462

808.693

87,38

Prihodki iz državnega proračuna za investicije Prihodki iz občinskega proračuna – tekoča poraba Prihodki iz občinskega proračuna za investicije

Prihodki iz javnih sladov za investicije Prihodki od prodaje blaga in storitev Prihodki od tržne dejavnosti Prejete obresti

Prejeta sredstva iz proračuna EU Skupaj

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 104

Prihodki po načelu denarnega toka po vrstah in virih financiranja v letu 2013 (v evrih) Vrste prihodkov

Prihodki iz proračunskih virov

1

Prihodki iz državnega proračuna – tekoča poraba Prihodki iz državnega proračuna za investicije Prihodki iz občinskega proračuna – tekoča poraba Prihodki iz občinskega proračuna za investicije

Prihodki iz neproračunskih virov

2

3

Sestava prihodkov npr virov

4

39.523

0,00

0

0,00

445.016

0,00

11.900

0,00

37.555

0,00

6.000

0,00

0

0,00

Prihodki iz sklada socialnega zavarovanja Prihodki iz javnih agencij za tekočo rabo Prihodki javnih skladov za investicije Prihodki od prodaje blaga in storitev - javna služba

10.641

5,74

169.066

91,21

Prihodki od tržne dejavnosti Prejete obresti 177

0,00

Prejete donacije iz domačih virov 71.420

3.900

2,10

1.745

0,94

Drugi izredni prihodki Prejeta sredstva iz proračuna EU 11.750

0,00

Skupaj 623.341

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

185.352

100,00

Stran 105

Prihodki po načelu denarnega toka po vrstah dejavnosti v letu 2013 (v evrih) Vrste prihodkov

Prihodki iz opravljanja javne službe 1

Prihodki iz državnega proračuna – tekoča poraba Prihodki iz državnega proračuna za investicije Prihodki iz občinskega proračuna – tekoča poraba Prihodki iz občinskega proračuna za investicije

Prihodki iz tržne dejavnosti

2

3

Sestava prihodkov po tržni dejavnosti

4

39.523

0,00

0

0,00

445.016

0,00

11.900

0,00

37.555

0,00

6.000

0,00

Prihodki iz sklada socialnega zavarovanja Prihodki iz javnih agencij za tekočo rabo Prihodki iz javnih skladov za investicijo 0,00 Prihodki od prodaje blaga in storitev- javna služba

10.641

0,00

Prihodki od tržne dejavnosti 169.066

96,77

Prejete obresti 177

0,00

Prejete donacije iz domačih virov 71.420

3.900

2,23

1.745

1,00

Drugi izredni prihodki Prejeta sredstva iz proračuna EU 11.750 Skupaj

633.982

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

0,00 174.711

100,00

Stran 106

Sestava odhodkov po načelu denarnega toka v letu 2013 (v evrih) Vrsta odhodkov

Odhodki tekočega obrač.obdobja 1

Sestava odhodkov

2

Plače in drugi izdatki zaposlenim

3 222.546

27,25

40.011

4,90

423.001

51,79

15.342

1,88

Odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu

115.918

14,19

Skupaj

816.818

100,00

Prispevki delodajalcev za soc. varnost Odhodki za blago in storitve Investicijski odhodki

Primerjava odhodkov po načelu denarnega toka v letu 2013 z odhodki v letu 2012 (v evrih) Vrste odhodkov

Odhodki v letu 2012

1 Plače in drugi izdatki zaposlenim

Odhodki v letu 2013 Indeks

3

3

4=3/2*100

189.766

222.546

117,27

31.838

40.011

125,67

476.200

423.001

88,83

31.272

15.342

49,06

Odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu

164.451

115.918

70,49

Skupaj

893.527

816.818

91,41

Prispevki delodajalcev za soc. varnost Odhodki za blago in storitve Investicijski odhodki

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 107

Odhodki po načelu denarnega toka po vrstah in virih financiranja v letu 2013(v evrih) Vrste odhodkov

Odhodki iz proračunskih virov 1

2

Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za soc. varnost Odhodki za blago in storitve Investicijski odhodki

Odhodki iz neproračunskih virov 3

207.529

15.017

27,25

37.797

2.214

4,90

151.872

271.129

51,79

10.722

4.620

1,88

115.918

14,19

408.898

100,00

Odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu Skupaj

Sestava virov poslovnih odhodkov 4

407.920

Odhodki po načelu denarnega toka po vrstah dejavnosti v letu 2013 (v evrih) Vrste odhodkov

Odhodki iz opravljanja javne službe 1

Odhodki iz tržne dejavnosti

2

Plače in drugi izdatki zaposlenim Prispevki delodajalcev za soc. varnost Odhodki za blago in storitve - javna služba Investicijski odhodki

3

4

207.529

15.017

27,25

37.797

2.214

4,90

423.001

51,79

15.116

Odhodki od prodaje blaga in storitev na trgu Skupaj

Sestava virov poslovnih odhodkov

683.443

226

1,88

115.918

14,19

133.374

100,00

Večino prihodkov po načelu denarnega toka so prihodki iz proračunskih virov (55%). Prihodke ločujemo na prihodke javne službe in prihodke tržne dejavnosti. Prihodki tržne dejavnosti predstavljajo 21% vseh pridobljenih sredstev. Iz neproračunskih sredstev pridobimo 23% od vseh prihodkov.

Bistveno so se povečali prihodki MOM za investicije zaradi obnove infrastrukture v najemu ter bistveno povečanje s strani ZRSZZ za javna dela. Izkazujemo pa tudi znižanje tržnih prihodkov iz naslova nočnin v hostlu.

V denarnem toku še izkazujemo prihodke v okviru EPK za leto 2012.

Za poslovanje zavoda poskrbi s svojim največjim deležem ustanoviteljica Mestna občina Maribor.

Povečali so se tudi odhodki za plače in prispevke za plače zaradi nujne dodatne začasne zaposlitve v Hostlu Pekarna.

Delež neproračunskih odhodkov je 51,66% kar je posledica odhodkov s strani projektov izvedenih v okviru EPK. Odhodke tržne dejavnosti razmejujemo s stroškovnimi mesti in nosilci ter ključi tam kjer ni kjigovodskega razvida.

Posledica prometa med letom z končnim in začetnim saldom na transakcijskem računu je presežek, ki ga izkazujemo v bilanci denarnega toka kot izgubo v višini 8.125,73 €.

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 108

Analiza uspešnosti poslovanja s kazalniki Kazalniki investiranja

Leto 2012

Leto 2013

Indeks

Stopnja osnovnosti investiranja

0,44

0,91

206,82

Stopnja obratnosti investiranja

0,11

0,09

81,82

Kratkoročni koeficient likvidnosti

136,53

368,24

269,71

Pospešeni koeficient likvidnosti

134,30

337,14

251,03

Kazalniki obračanja Obračanje obratnih sredstev

3,63

5,66

155,92

Koeficient obračanja zalog

2,37

2,00

84,39

Koeficient obračanja terjatev do kupcev

8,21

26,43

321,92

Koeficient obračanja obveznosti do dobaviteljev

6,65

34,32

516,09

Celotna gospodarnost

1,02

1,01

99,02

Čista donosnost prihodkov

2,42

1,8

74,38

-

1,6

1,06

0,8

75,47

87.732,90

62.937,46

71,74

2.127,70

1.093,62

51,40

63.945

59.351

92,82

Kazalniki plačilne sposobnosti

Kazalniki poslovne uspešnosti

Čista donosnost prihodkov iz trga Čista donosnost sredstev Skupni prihodki na zaposlenega Čisti dobiček na zaposlenega Enostavni denarni tok

S kazalniki investiranja izkazujemo, da v MKC prihaja do normalnega obnavljanja osnovnih sredstev s katerim povečujemo tudi sredstva ustanovitelja.

Povečanje na strani kazalnikov plačilne sposobnost pove, da je MKC v dobri finančni kondiciji ter, da je kreditno sposoben in lahko pokrivamo kratkoročne obveznosti z kratkoročnimi terjatvami.

Nizek koeficient obratnih sredstev nam pove, da so se kratkoročna sredstva skoraj 6 krat obrnila v letu dni v celotnih prihodkih. Zaloge blaga so se v MKC obrnile 2 krat letno, število dni vezave pa je 167.

Iz koeficienta obračanja terjatev je razvidno, da se terjatve v MKC obrnejo 26 krat v poslovnem letu ; obveznosti pa 34 krat letno.

Zmanjšanje kazalnikov donosnosti prihodkov je posledica povečanja stroškov poslovanja v poslovnem letu.

S kazalnikom gospodarnosti MKC izkazuje pozitiven izid prihodkov nad odhodki in s tem smotrno poslovanje.

Iz kazalnika donosnosti sredstev se vidi, da je delež presežka v sredstvih zelo nizek, kar pomeni, da javni zavod opravlja tržno dejavnost kot neosnovno dejavnost in osnovna sredstva v glavnem nabavlja iz proračunskih virov.

Iz padca kazalnika prihodki na zaposlenega se vidi, da je bilo v poslovnem letu zaposleno preveč ljudi v Hostlu Pekarna glede na realizirano velikost prodaje na trgu, ki pa se je v letu 2013 zaradi evropske gospodarske krize zmanjšala.

Pripravila: Iris Ladinik Računovodstvo MKC Maribor

Letno programsko-poslovno poročilo Mladinski kulturni center Maribor

Stran 109