Jesenski glasovi 2022

Narava – naše bogastvo

Letošnje poletje je pokazalo, kako majhen je človek v primerjavi z večnostjo narave.

Začetek poletja je obarvan s šolskimi počitnicami, otroško brezskrbnostjo in toliko pričakovanim do pustom. Pa seveda veliko sonca in prijetnih dni.

Suša se je začela že kmalu, a je nekako šlo, saj je v dolini preko sistema Vogršček na polja pritekala voda. Na Krasu pa so že občutili pomanjkanje. Vode v dolini ni bilo toliko, kolikor bi si je želeli, toda ra stline so rasle, kmetje so si lahko obetali pridelek. In prebivalci dovolj lokalno pridelane zelenjave. Toda julija so ostale pipe suhe. Na pomoč je priskočila občina in dovolila polnjenje cistern z vodo iz hidranta.

Ne, pomanjkanje vode ni bila edina nadloga v tem dolgem vročem poletju. Zagorelo je na Krasu. Kdor je videl, kako plameni požirajo presušeno drevje in rastje, je od groze onemel. In ob nečloveških naporih ljudi, ki so te plamene krotili, gasili, je lahko le s hvaležnostjo njim ploskal ob robovih cest ali ponudil pomoč, kot jo je lahko glede na svoje zmožnosti.

Starejši se še spominjajo golega, kamnitega Krasa. Nekoliko mlajši so v 60 in 70 letih hodili pogozdo vat. Mlajši pa poznajo zeleni Kras z mnogimi pešpotmi in s kolesarskimi potmi.

In zdaj smo na novi poti, kako pomagati naravi, da se obnovi, vzbrsti in razraste v vsaj takem obsegu, kot je bilo pred požarom. Na to rano je treba dati obliž, da ne bo tako močno bolelo. Vsak se bo sam odločil, na kakšen način bo prispeval k obnovi. Ponujenih je mnogo različnih načinov. Odločitev je na posamezniku.

Človek je odvisen od narave, pa če to prizna ali ne. Napredek v industriji je pomemben, toda stalnica je narava. Od tu dobimo ne le čist zrak, temveč tudi hrano, od katere živimo. Če je ta pridelana lokal no, s čim maj umetnimi gnojili, ekološko – dobimo kvalitetno »gorivo« za naše telo in um. Zavemo se medsebojne odvisnosti in smo do narave ponižni. To pomeni, da ne samo brezbrižno jemljemo, ampak preudarno gospodarimo tako, da živimo v sožitju z naravo.

In še misel indijanskega poglavarja Seattla:

»Zemlja ne pripada človeku. Človek pripada zemlji. To dobro vemo. Vse je povezano med seboj, tako kot družino druži kri. Vse je povezano. Človek ni stvarnik tkanja življenja, ampak samo vlakno v njem. Kar naredi s tkanjem, dela tudi s samim seboj.«

Marta Pavlin, urednica

Glasilo Občine Miren - Kostanjevica

Izdajatelj: Občina Miren - Kostanjevica; E-naslov: glasilo.omk@siol.net; Odgovorna oseba izdajatelja: Mauricij Humar, župan; Odgovorna urednica: Marta Pavlin; Uredniški odbor: Sonja Cijan, Nataša Kolenc, Tanja Čermelj, Katarina Spacal, Karla Žniderčič, Matejka Maver Pregelj, Špela Sušanj; Lektoriranje: Marta Pavlin; Oblikovanje in prelom: Studio Alpe.cc Naklada: 1.900 izvodov; Tisk: Grafika Soča; Fotografija na naslovnici: Jasmina Putnik

Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Glasilo je vpisano v Razvid medijev Ministrstva za kulturo pod zaporedno številko 2168. Naslednja številka izide konec decembra 2022

Prispevke za jesensko številko glasila nam lahko pošljete do 15. novembra 2022 na elektronski naslov: glasilo. omk@siol.net. Uredništvo si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot izrazu. Pri spevkov z nezakonito, žaljivo, zavajajočo, sporno ali moralno neprimerno vsebino ne objavljamo. Fotografije naj bodo v formatu .jpg, .psd ali .tif v velikosti najmanj 3 MPix (vsaj 300 dpi ali več) in poslane kot priponka (ne v besedilu). Besedilo in fotografije morajo biti opremljeni z imenom avtorja.

MirenKostanjevica

Spoštovani,

za nami je poletje, ki nas je grelo tako in drugače. Letošnji požar na Krasu, tudi sicer največji v zgodovini Slovenije, je bil za nas, domačine, za našo občino kot tudi za celo državo velika preizkušnja. A pri tem nismo ostali sami, saj so nam v boju z ognjem na pomoč priskočili gasilci in druge potrebne službe iz vse Slovenije, za kar se vsem še enkrat iskreno zahvaljujem.

Požar nas je povezal, zato je nastala nova akcija Skupaj za Kras, kjer smo združili moči s sosednjimi občinami. Povezali so se umetniki, vinarji, športniki in drugi, ki so prispevali svoja dela, izdelke, vino ali drese za dražbo, na kateri zbiramo sredstva za obnovo Krasa. Veliko so prispevali slovenski in italijanski glasbeniki, ki so nas navdušili na nedavnem do brodelnem koncertu za ta namen. Prispevki posameznikov, podjetij, organizacij so presegli naša pričakovanja. Vsem prisrčna hvala. Tako zbrana sredstva bomo namenili za ob novo Krasa. Da bomo prav pristopili k sanaciji gozdov, se že pripravlja sanacijski program in potekajo različne delavnice. Oblikovali smo tudi nabor preventivnih ukrepov za infrastruk turo, vodooskrbo in ceste, kjer pričakujemo pomoč države. Ne le sanacija, nujno je tudi vlaganje v preventivno varnost, saj bomo le tako lahko v prihodnje zavarovali naš Kras, ki je zelo požarno ogrožen.

A to ni edino, po čemer si bomo zapomnili letošnje poletje. Zaključili smo veliko investicijo, izgradnjo nove, velike, so dobne športne dvorane, ki bo v teh dneh odprla svoja vrata osnovnošolcem. Želim, da bi jo z veseljem uporabljali in se krepili v različnih športih, v njej sklepali nova prijateljstva in razvijali medsebojno spoštovanje. Seveda bo telovadnica v popoldanskem in večernem času na voljo za rekreacijo vsem občanom, nadejamo pa se tudi pestre palete športnih, dru žabnih in kulturnih dogodkov.

V glasilu so predstavljene še druge investicije, ki smo jih po leti na občini z veliko vloženega truda uspešno vodili, kljub nepričakovanemu delu, ki ga je prinesel požar v obliki po pisovanja škode, sanacije in pripravljanja zaščitnih ukrepov.

Tudi društva, posamezniki, krajevne skupnosti in Javni zavod za turizem ste z različnimi kulturnimi, družabnimi in športnimi dogodki popestrili dogajanje v občini, za kar se vam lepo zah valjujem. Kljub temu da je Kras drugačen, bo letošnja jesen prav zaradi številnih dogodkov zelo barvita. A tudi na pogo rišču že poganja novo rastlinje, kar daje naravi poseben čar.

Še dodaten pečat pa, upamo, da bomo dobili novembra, ko bo zaključek izbora treh najlepših izletniških točk v Sloveniji, med katerimi je nominiran tudi Pomnik na Cerju. Verjame mo, da bo Pomnik komisijo prepričal z mogočno arhitekturo, prostranimi razgledi, bogato in zanimivo vsebino predstavlje nih zbirk, digitalnimi rešitvami, ki so na voljo obiskovalcem, trajnostno vizijo in drugimi posebnostmi, ki ga delajo edin stvenega.

Poleti smo tudi že skoraj pozabili na zahrbten virus, ki pa še vedno kroži med nami. Zato tudi to jesen spoštujmo priporo čila strokovnjakov in se čim več gibajmo na svežem zraku, da s telesno aktivnostjo pripomoremo h krepitvi našega zdravja.

Drage občanke in občani, pred nami je občinski praznik, ki ga vsako leto obeležimo s slavnostno sejo in podelitvijo priznanj in plaket izjemnim posameznikom ali društvom. Letos je to pripadlo trem posa meznikom in enemu društvu, ki so vsak na svojem področju prispevali za dobrobit skupnosti. Hvala vam za vaš doprinos in uspešno delo tudi v prihodnje.

Tudi jeseni bomo na občini nadaljevali z začetimi projekti, kot so projektiranje ceste v Kostanjevico, pričakujemo začetek obljubljene rekonstrukcije ceste Miren—Opatje selo, po kon čanem jesenskem delu nogometnega prvenstva pa bomo zgradili tribune na nogometnem igrišču v Biljah.

Glede na vse našteto se nam obeta barvita jesen, ki naj bo predvsem prijetna, zdrava in uspešna.

Mauricij Humar, vaš župan

Občinski nagrajenci 2022

Občinski svet je na svoji seji 8. septembra 2022 sprejel sklep, da se občinska priznanja podelijo Milovanu Valiču, Hilariji Logar, Ivanu Orlu in Balinarskemu društvu Orehovlje – Turističnemu športnemu društvu. Naslov častnega občana 2022 letos ni bil podeljen.

Morda je bilo nekoč težko komu dati priznanje za njegov prispevek družbi. Po starem so rekli, da se bo »pokvaril«, da ne bo več tako dober. K sreči se je svet spremenil in veseli smo, da lahko pohvalimo tiste, ki so prispevali k boljši družbi, boljšemu svetu. Občinska priznanja kažejo na to, da so v naši sredini posamezniki in skupine ljudi, ki jim je mar za sočloveka, za skupnost.

Milovan Valič

je prejemnik plakete Občine Miren - Kostanjevica za sodelovanje v KS Opatje selo in z Občino Miren - Kostanjevica, za prispevek s svojim umetniškim delom v Sloveniji in izven meja države ter kot profesor risanja, slikanja in likovne teorije. S svojim delom je pomembno prispeval k prepoznavnosti občine in povečal njen ugled.

Milovan Valič je doma v Opatjem selu in je kot domači umetnik oblikoval grb in zastavo KS Opatje selo, logotip Špor tnega društva Kras Opatje selo, Društva žensk Žbrinca Opatje selo, Društva upo kojencev Miren, Osnovne šole Miren idr. Oblikoval je številne publikacije – med drugim Zgodovino šolstva v Mirnu ob stoletnici šole, zbornik Podružnične šole Bilje ob 150-letnici, predstavitev Občine Miren - Kostanjevica, Opatje selo skozi čas.

Kot velik poznavalec umetnosti je z ve seljem postavil številne razstave in sce nografije. Oblikoval plakate, razgledni ce, vabila, značke, priponke, prospekte.

Svojo energijo je usmerjal tudi v začet ke likovne gimnazije v Novi Gorici, kjer je kasneje služboval kot profesor. Pomagal je mladim, da so raziskovali svoj umetni ški del in se ga učili izraziti. Bil je med ustanovitelji mednarodnega likovnega srečanja v Novi Gorici v okviru Društva likovnih umetnikov severne Primorske, kjer je predsedoval deset let.

Mnogi ga poznamo kot slikarja in obli kovalca javnih spomenikov in obeležij. Udeležil se je številnih likovnih kolonij in simpozijev. Pripravil je več kot petintri deset samostojnih razstav doma in v svetu ter sodeloval na mnogih skupin skih razstavah. Njegova zadnja stvaritev je zamisel za obeležje, ki danes krasi krožišče v Opatjem selu.

Balinarski klub Orehovlje 87 – Turistično športno društvo

je prejemnik plakete Občine Miren - Kostanjevica za organizacijo in ohranjanje športnega ter turističnega udejstvovanja v KS Orehovlje, kjer se odvijajo dogodki ne le na ravni krajevne skupnosti, temveč mnogo širše. Na ta način promovirajo Občino Miren - Kostanjevica tako, da postaja vse bolj prepoznavna na področju športa in turizma.

Balinarski klub Orehovlje 87 je bil ustanovljen leta 1987 z namenom, da ohranijo tradicijo balinanja in uradno tekmujejo v območnih ligah. Najprej so trenirali na balinišču pri gostilni Makorič, a so prav kmalu začeli z dejavnostmi za lastno balinišče. S prostovoljnim delom ob podpori KS Miren, kasneje tudi KS Orehovlje, sponzorjev in s samoprispev kom so uspeli v Javi postaviti zgledno športno infrastrukturo, ki jim je v ponos. V opuščeni gramoznici so zgradili ba linišče, klubsko stavbo, oder, asfaltno igrišče za mali nogomet in igrišče za od bojko na mivki. Uredili in asfaltirali so pot do teh igrišč in postavili javno razsvet ljavo. Pred tremi leti so vknjižili lastnino na KS Orehovlje, letos pa dobili hišno številko Orehovlje 50a. Za najmlajše pa pravkar gradijo otroško igrišče.

Društvo še vedno nastopa na tekmovanjih v balinanju. Po osamosvojitvi so nekaj let prirejali praznovanje ob dnevu državnosti. Poleg tega so obudili Praznik šaprgljev, ki poteka zadnja leta v sodelo vanju z Zavodom za turizem Miren Kras.

Leta 2004 se je Balinarski klub Orehovlje 87 preimenoval v Turistično športno društvo Orehovlje.

Hilarija Logar

je prejemnica priznanja Občine Miren - Kostanjevica za večletno aktivno delovanje v različnih sestavih, od upokojencev do društev v občini in izven nje. S svojim predanim delom pripomore k ugledu in promociji društev v Občini Miren - Kostanjevica in tudi širše.

Hilarija Logar je prostovoljka v okvi ru projekta Starejši za starejše, kjer se kažeta njena srčnost in pozitiven odnos do starejših. V tem smislu tudi vodi te lovadbo za člane Društva upokojencev Miren. Vključena je tudi v Društvo žena Miren - Orehovlje, kjer skrbijo za ohra njanje tradicionalnih krajevnih običajev. V tem društvu je tudi koordinatorka pev ske sekcije.

Njena ustvarjalna pot se vije tudi iz ven meja naše občine. V Goriškem društvu za osteoporozo Nova Gorica

je blagajničarka društva, prostovoljka, koordinatorica za letovanje, izlete in po hode društva. Sodeluje tudi v folklorni skupini.

Dane naloge opravlja odgovorno, zavzeto in z vso skrbnostjo. Zaveda se, da kot članica društva lahko nesebično prispeva svoj del, da se uresničijo cilji društva, v katerem sodeluje. To svojo srčnost prenaša tudi na druge člane, zato je prava ambasadorka pozitivne energije in delavnosti.

Ivan Orel – Vanko

prejemnik priznanja Občine Miren - Kostanjevica za dolgoletno skrb in bo gatitev krajevnega utripa s športnimi vsebinami, kar pripomore k ugledu občine na širšem območju.

Ivan Orel, med domačini bolj znan kot Vanko, je eden od pobudnikov za organizacijo in izvedbo danes že tradicionalne ga Pohoda po Biljenskih gričih. Športno udejstvovanje je bo vedno tisto, ki ga je pritegnilo. Tako je aktivno sodeloval pri pripravi in urejanju nogometnega igrišča v Biljah. V mlajših letih je sodeloval pri različnih športih, na primer pri nogometu in orodni telovadbi. Kasneje se je takih dogodkov dosledno udeleževal in tako dajal podporo športnikom.

V Biljah se je gradilo Dom krajanov in Ivan Orel je ponudil svojo roko pri tem zahtevnem delu. Celih dvajset let je bil tudi njen skrbnik, kar je zahtevalo stalno angažiranje in veliko skrb. Pripravljen je bil sodelovati v KS Bilje, kjer je sodelo val dvanajst let. Danes je upokojenec in član Društva upokojencev Bilje. Va ščani pravijo, da je pripravljen priskočiti na pomoč pri vsakršnem delu, če ga le povprašajo za pomoč.

Občinska uprava

Nazdravje našima stoletnicama

V naši občini imamo letos dve častitljivi stoletnici, in to v enem tednu. To sta Ljudmila Ferfolja, ki je praznovala svoj 100. rojstni dan, Marija Tomšič pa že 103.

Ob srečanju s svojci in prijatelji slavljenk, ki imajo za seboj že kar nekaj življenjskih izkušenj, nas vedno znova preseneti pripo vedovanje zgodb, pri katerih odkriješ prezrte stvari, ki jih v vsakdanjem življenju ne opaziš več, in tako začneš na življenje gledati z malce drugačnega zornega kota.

Ljudmila Ferfolja, po domače Mila

14. septembra je župan Mauricij Humar obiskal Ljudmilo Ferfolja v Prvačini, kjer biva zadnja leta in je tudi pra znovala svoj stoti rojstni dan. Gospa Ljudmila je bila prva izmed štirinajstih ot rok in ena izmed osmih še živih. Rodila se je v Mirnu, kjer je celo življenje tudi ži vela. Gospa Ljudmila ima hčer Milado in sina Emiljana, štiri vnuke ter že tri prav nuke. Ob praznovanju jo je z županom obiskal Tomaž Batistič, podpredsednik Krajevne skupnosti Miren. Skupaj sta ji zaželela obilo zdravja in optimizma.

Marija Tomšič

17. septembra je v krogu svojih doma čih, prijateljev in sosedov je naša občanka Marija Tomšič praznovala 103. roj stni dan. Ob županu Mauriciju Humarju je gospo Marijo obiskal tudi predsednik Krajevne skupnosti Miren Aleš Ferletič ter predstavniki Društva upokojencev Miren. Po vseh čestitkah in lepih bese dah, ki so ji jih namenili vsi zbrani, ji je

župan kot že pred tremi leti, ko je pra znovala sto let, ob odhodu obljubil, da jo naslednje leto ob rojstnem dnevu spet obišče.

Obema slavljenkama želimo vse naj boljše, veliko zdravja in prijetnih dni.

Občinska uprava

Sprejem najboljših učenk pri županu

Tako kot vsakič ob zaključku šolskega leta je župan Mauricij Humar tudi tokrat sprejel najboljše učence Osnovne šole Miren, ki so se vseh devet let šolanja iz kazali z odličnim učnim uspehom, prejeli priznanja s šolskih tekmovanj, sodelova li pri pomoči sošolcem ter dosegali odlič ne rezultate tudi še na marsikaterem drugem izvenšolskem področju.

Župan je v sejni sobi občine sprejel pet učenk, ki so se jim pridružili njihovi star ši, razrednika Tadeja Štokelj in Gregor Spačal ter ravnateljica Nikolaja Munih

Učenkam Manci Kolavčič, Maši Šekli, Sofiji Štukelj, Katarini Vidič in Emi Mozetič Rolih je župan čestital za njiho ve uspehe ter jim zaželel še veliko uspe hov pri nadaljnjem šolanju.

Občinska uprava

Foto: Jasmina Putnik

Uradno odprli novo krožišče v Opatjem selu

Z rekonstrukcijo odseka so delavci podjetja GP KRK iz Hrvaške, Podru žnica za gradnjo v Sloveniji, in CBE za čeli januarja 2021. Dela so vključevala rekonstrukcijo vozišča, izgradnjo ploč nikov, ureditev in prestavitev otoka za odpadke, postavitev javne razsvetljave in ureditev odvodnjavanja. Zgradili so sredinski otok za umirjanje prometa ter uredili prometno signalizacijo. Prestavi li so vodovod in kanalizacijo v območju krožišča, Elektro Primorska pa je položil kabelsko kanalizacijo za rekonstrukci jo kablovoda do nove transformatorske postaje in dodal nizkonapetostni vod za novo naselje Rikidence. Investicijo v vrednosti 569.745 evrov sta v višini

488.577 evrov financirala Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste, preosta lih 81.168 evrov pa je krila Občina Miren - Kostanjevica.

Spiralni steber predstavlja izdelavo bičev

V sredini novega krožišča so postavili kip, spiralni steber, ki predstavlja tradici onalno izdelavo bičev v Opatjem selu –škarabacev. Skulpturo stebra je obliko val domačin, profesor likovne umetnosti Milovan Valič, ki jo je izdelal v delavnici Kamnoseštva Možina. Kip s spiralas tim prepletanjem nakazuje rast, razvoj, povezovanje in združevanje – vibracije

življenja. Za izdelavo je uporabil kraški kamen, saj so kamnolomi v okolici Opa tjega sela nudili zaslužek številnim do mačinom. Sredstva za postavitev kipa v višini 49.000 evrov je zagotovila občina.

Novo pridobitev je blagoslovil župnik Janko Kosmač iz Župnije Opatje selo. Slovesnost so s kulturnim programom popestrili učenci OŠ Miren.

Župan Mauricij Humar v nagovoru ni skrival veselja nad novo pridobitvijo. Zahvalil se je za potrpežljivost v času gradnje: »Z novim krožiščem in pripada jočo infrastrukturo se bo bistveno izbolj šala prometna varnost v Opatjem selu, predvsem pešcev, ki so najranljivejša skupina v prometu. S sočasno ureditvi jo drugih napeljav smo poskrbeli tudi za nadaljnji razvoj novih naselij in kakovost bivanja v tem delu občine.«

Občinska uprava

Foto: Jasmina Putnik

Ureditev regionalne ceste in pločnika v Vojščici

Ugodne vremenske razmere so omo gočale, da so dela na cestnem odseku v Vojščici že od pomladi v polnem teku. Iz vajalec del, Kolektor CPG, bo obnovil in razširil državno cesto ter zgradil pločnik. Sočasno z deli poteka tudi gradnja vo dovoda, meteorne kanalizacije in javne razsvetljave, ki bo v kratkem zaključena. Po večini trase, kjer je bila s projektom predvidena razširitev ceste za pločnik, so že zgrajeni novi parcelni zidovi in položeni betonski robniki za pločnik. V projektu Direkcije RS za infrastrukturo Občina Miren - Kostanjevica nastopa kot soinvestitor. Vrednost naložbe je 1.041.783,21 evrov. Od tega bo Obči na Miren - Kostanjevica sofinancirala

Župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar in vršilec dolžnosti direktorja Direkcije RS za infrastrukturo Bojan Tičar sta v torek, 14. junija, slavnostno predala namenu novo urejen odsek regionalne ceste Opatje selo–Komen, ki vključuje tudi novo krožišče.

Bolj barvit in varen prehod čez cesto

Otroci uporabljajo prehod ne le ob pri hodu v šolo in odhodu iz nje, ampak tudi kadar imajo uro športa v Domu krajanov. Že uveljavljene ureditve s postavitvijo grbin niso prišle v poštev, saj zahteva jo gradbene posege, poleg tega pa bi takšna ureditev zaradi hrupa ob zavi ranju in speljevanju motila bližnje sta novalce. V sodelovanju z upravljalcem ceste DRSI se je Občina Miren - Kosta njevica dogovorila za urejanje prehoda v skladu z novimi smernicami Varneje v šolo.

Tako je v Biljah avgusta nastal eden prvih prehodov za pešce v Sloveniji, ki voznike že bistveno pred prehodom za pešce z barvnimi krogi po cestišču in opozorilnimi tablami ob strani opozarja, da so v bližini šole ali vrtca. To voznike zbudi iz monotonosti, zamišljenosti ali vožnje na pamet, ki nato intuitivno pri lagodijo hitrost in vožnjo razmeram na cesti ter prometnim pravilom. Cilj tovrstne poslikave tal je, da se posebna po zornost in zavedanje voznikov usmerita v to, da je treba na takšnem cestnem

odseku voziti previdneje, v pripravlje nosti na zaviranje. Župan občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar upa, da bo tovrstna ureditev pripomogla k več ji varnosti najranljivejših udeležencev v prometu – to je v prvi vrsti otrok in vseh drugih pešcev, ki uporabljajo ta prehod. Dodal je še, da bodo razmislili o tovrstni poslikavi tudi drugih odsekov cest v bli žini šol v občini. Stroške ureditve preho da je krila DRSI, občina pa je zagotovila podaljšanje pločnika za pešce za varen in nemoten dostop učencev do Doma krajanov, kjer potekajo ure športa.

Občinska uprava

Dokončanje protipoplavnega zidu na območju Grabca

Zaključuje se gradnja protipoplavnega zidu v delu zaselka Grabec, ki bo zagotavljal poplavno varnost Mirna. Gradnja je bila sofinancirana iz državnih in evropskih sredstev.

obstoječi zid. Tako zdaj zid sega pol me tra nad visokovodno gladino stoletne po vratne vode. V tej fazi so zgradili še me teorno kanalizacijo za odvodnjo lastnih zalednih in padavinskih voda, meteorne kanale in izpuste iz črpališča. Prvo fazo gradnje je izvedla Občina Miren - Kosta njevica v okviru projekta VISFRIM (IN TERREG ITALIJA–SLOVENIJA) in s sofinanciranjem EU sredstev (ESRR) v višini 225.250 evrov.

mobilne stene protipoplavnega zidu.

Tako zgrajeni protipoplavni zid bo nu dil poplavno varnost delu zaselka Gra bec in v nadaljevanju struge Vipave tudi Mirnu. Ker ob nastopu visokih voda reke Vipave, lastne in zaledne vode ne bodo mogle gravitacijsko odtekati v reko Vipa vo, je v najnižji točki terena predvidena tudi postavitev črpališča za prečrpava nje vode preko zidu v strugo Vipave.

Dela so bila razdeljena na tri faze, pri čemer je prva faza obsegala gradnjo 138,5 metra protipoplavnega zidu. Od tega je bilo dobrih 133 metrov v celoti no vozgrajenega, na preostalih skoraj petih metrih pa so izvajalci del le nadvišali

Drugo in tretjo fazo projekta je izvedla Direkcija RS za vode v skupni vrednosti 350.000 evrov z DDV. V tem sklopu so zgradili črpališče zalednih voda, električ ni priključek črpališča in meteorni kanal. Dogradili so tudi protipoplavni zid v višini od enega metra do 6,3 metra, zgradili kamnito zložbo v dolžini 48 metrov in nadvišali skoraj sedem metrov obstoje čega zidu. Namestili so tudi lamele za

»Z urejeno protipoplavno zaščito pre bivalci Mirna ne bodo več trepetali pred poplavljanjem imetja, zato je to velika pridobitev za naše občane. Veseli me tudi, da smo za investicijo uspeli pridobi ti evropska sredstva in naleteli na posluh države za ureditev problematike,« je še dodal župan Mauricij Humar

Občinska uprava

Prehod za pešce pri Podružnični OŠ Bilje je že dalj časa opozarjal na nujnost bolj sistemskega urejanja in umirja nja prometa. V skladu z novimi smernicami Varneje v šolo zdaj voznike na prisotnost otrok v prometu opozarjajo barviti krogi.

Nova športna dvorana kmalu odprla svoja vrata

Zaključuje se druga faza obnove osnovne šole v Mirnu, to je izgradnja športne dvorane. Tehnični pregled novega objekta je bil opravljen avgusta, uporabno dovoljenje bo predvidoma izdano konec septembra, potem pa bo športna dvorana lahko odprla svoja vrata uporabnikom.

Gradbena dela, ki jih je izvajalo kopr sko podjetje Makro 5 Gradnje, so zajemala rušitev stare telovadnice in izgra dnjo nove športne dvorane ter kletnih prostorov objekta z garderobami, preko katerih je nov objekt neposredno pove zan s šolskimi prostori. V času do prido bitve uporabnega dovoljenja poteka še zaključna montaža športne opreme pod jetja Elan Inventa, ki vključuje tudi vgra dnjo izvlečnih tribun. Te bodo ob kultur nih dogodkih omogočale do 560 sedišč, ob športnih tekmovanjih pa jih bo možno izvleči le delno, da se zagotovi ustrezna igralna površina na parketu.

Športna dvorana s tremi prečnimi igrišči

Športna dvorana, ki je velika približno 1400 m2, ima igrišče za rokomet, košar ko, odbojko in badminton. Z uporabo predelnih zaves, ki dvorano razdelijo na tri prečna igrišča, pa bodo lahko v dvo rani sočasno potekale tri različne dejav nosti. Pri snovanju in izvedbi dvorane je bila posebna pozornost namenjena tudi akustiki prostora, zato so vse stene in stebri dvorane obdani z leseno akus tično oblogo. V pripadajočih kletnih pro storih, površine približno 400 m2, so tri garderobe s sanitarijami, dva kabineta za učitelje športa, sanitarije za invalide ter orodjarna.

Vrednost izgradnje športne dvorane je približno 3,4 milijona evrov. Ker je tudi

športna dvorana, tako kot prizidek OŠ Miren, grajena kot energetsko učinkovita stavba, je občina na razpisu Eko sklada pridobila sofinanciranje investicije v viši ni 594.000 evrov. Preostala sredstva je zagotovila Občina Miren - Kostanjevica.

Ponosni na novo pridobitev

Športno dvorano bodo dopoldan upo rabljali učenci OŠ Miren, v popoldan skem času pa bo na voljo društvom in občanom. Za razporede in najem bo skrbel upravljalec, na voljo pa bo predvi doma od druge polovice oktobra.

»Na novo prostorno večnamensko športno dvorano smo občani čakali že vrsto let, zato lahko brez težav rečemo, da je to velika pridobitev za Občino Mi ren - Kostanjevica in tudi širšo okolico. Tu bodo učenci imeli dobre pogoje za usvajanje športnih veščin, občani za re kreacijo in družabno udejstvovanje ter kulturne prireditve. Verjamem, da bomo s tako infrastrukturo zanimivi tudi za or ganizacijo odmevnejših športnih dogod kov,« je o uspešno zaključenem projektu dejal vidno zadovoljen župan Mauricij Humar

Občinska uprava

Goriške občine v pomoč gospodarstvu in kmetijstvu

Goriške občine z Javnim skladom malega gospodarstva Goriške z zagotavljanjem brezobrestnih posojil skrbijo za razvoj gospodarstva in kmetijstva.

Javni sklad malega gospodarstva Go riške (JSMGG) je sklad, ki podjetnikom in kmetom na področju goriških občin ponuja brezobrestna posojila. Delovati je začel v 90 letih v občini Nova Gorica. Ideja, da bi pomagali gospodarstve nikom in kmetom na lažji način priti do finančnih sredstev, je naletela na po zitiven odziv. Kmetje in podjetniki so v brezobrestnih posojilih prepoznali kon kurenčno prednost.

Z razdelitvijo občine Nova Gorica se danes med ustanoviteljice sklada štejejo Mestna občina Nova Gorica ter občine Brda, Kanal ob Soči, Šempeter - Vrtojba, Renče - Vogrsko in Miren - Kostanjevi ca. V letošnjem letu bo v sklad vplačanih približno 233.000 evrov, kar bo še pove čalo posojilni fond, ki je že sedaj težak okrog 8 mio evrov. Občine poravnajo tudi stroške delovanja sklada in omo gočijo, da so posojila brezobrestna, saj stroški delovanja ne bremenijo posojilo jemalcev.

Način pridobitve brezobrestnega posojila

Sklad enkrat letno objavi razpise za neposredna posojila v Uradnem listu RS in na svoji spletni strani. Za potrebe go spodarstva sta na voljo dva razpisa, in sicer razpis za investicijska posojila in razpis za posojila za obratna sredstva. Gospodarske družbe in samostojni pod jetniki lahko pridobijo posojila v višini od 4.000 do 100.000 evrov z dobo odplače vanja od 3 do 9 let.

Za kmete je na voljo razpis za prido bitev posojila za investicijska vlaganja v višini od 2.000 do 60.000 evrov z maksi malno dobo odplačevanja 8 let.

Posojilojemalci se glede na svoje zmožnosti in potrebe lahko odločijo za koriščenje enoletnega moratorija ali pa z odplačevanjem začnejo takoj.

Prijavni roki

Prijavni roki so razpisani enkrat me sečno. Do razpisanega roka morajo potencialni posojilojemalci vložiti vlogo.

Lahko jo pošljejo po pošti ali nesejo osebno na sklad. V okviru vsakega raz pisa je navedeno, kaj mora vloga vse bovati.

Popolne vloge pregleda komisija za vrednotenje in izbor vlog, ki je sestavlje na iz predstavnikov občin ustanoviteljic. Po odločitvi komisije sklad izda odločbo in če je ta pozitivna, hitro steče postopek za nakazilo posojila, ki obsega ureditev zavarovanja posojila in podpis posojilne pogodbe.

Zavarovanje posojil

Vsa posojila je treba zavarovati. Naj pogostejši obliki sta zavarovanje pri za varovalnici ali hipotekarno zavarovanje.

V zavarovanju pri zavarovalnici poso jilojemalčevo vlogo zavarovalnici posre duje kar JSMGG. Posojilojemalcem, ki jih zavarovalnica sprejme v zavarova nje, se posojilo nakaže takoj po plačilu zavarovalne premije in podpisu posojil ne pogodbe. Maksimalna doba odplače vanja znaša 6 let.

Hipotekarno zavarovanje je običajno cenejša oblika zavarovanja in omogo ča dobo odplačevanja do 8 oz. 9 let. Pri hipotekarnem zavarovanju se že v pro cesu ocenjevanja vloge pregleda nepre mičnino, ki bo predmet zavarovanja. Če je ustrezna, se hitro po odločitvi komisije uredi podpis pogodbe pri notarju in na kazilo posojila.

Vračilo posojil

Obroki zapadejo 4-krat letno. Za padlost obrokov je navedena v odločbi in nato v posojilni pogodbi. Poleg tega JSMGG ob koncu vsakega leta pošlje posojilojemalcem obvestilo o zapadlosti

obrokov v naslednjem letu. Pomembno je, da je ob zapadlosti obrok poravnan. Posojila so sicer brezobrestna, vendar mora ob zamudi posojilojemalec po ravnati zakonske zamudne obresti. Te tečejo le na zapadli obrok oz. zapadle obveznosti in ne na celo neodplačano glavnico.

V interesu sklada je, da so posojila pravočasno vrnjena in jih lahko ponudijo drugim podjetnikom in kmetom, ki jih potrebujejo.

Ključne prednosti posojil Javnega sklada malega gospodarstva Goriške

Za posojila JSMGG velja, da:

• so brez obresti – vrneš ravno toliko, kot si si izposodil

• je možnost enoletnega moratorija na odplačilo, s čimer posojilojemalci brez plačno pridobijo čas za osredotočanje na posel ali zagon nove dejavnosti

• so četrtletni obroki vračanja posojila. Na ta način imajo posojilojemalci čas, da denarni tok prilagodijo potrebam podjetja

• so vsa posojila odobrena brez stro škov, poleg tega tudi ni nobenih stro škov vodenja računa ali kakršnih koli stroškov, če se stranka odloči in po ravna posojilo pred iztekom.

Javni sklad malega gospodarstva Goriške

JSMGG ima prostore v 2. nadstropju občine Nova Gorica, Trg Edvarda Kar delja 1, kjer so strankam na voljo tako za informacije kot za pomoč pri pripravi vloge. Za termin obiska se lahko dogo vorite na telefonski številki 05 335 03 67.

Javni sklad malega gospodarstva Goriške

Sanacija brežine reke Vipave v Mirnu

Projekt izgradnje protipoplavnega zidu je od julija 2022, ko so prenehale spo mladanske omejitve glede izvajanja del v strugi reke Vipave, ponovno v polnem teku. Spodnje obrežno zavarovanje v dolžini 192 metrov je že zgrajeno, prav tako je dokončana polovica celotne dol žine vmesne tribune ter zgornje zložbe z betonskim protipoplavnim zidom. Za potrebe gradnje je čez strugo reke Vi pave začasno urejena dostopna pot, ki jo bodo izvajalci del po končani gradnji odstranili. V pasu nad tribunami je predvidena zasaditev dreves. Občina Miren - Kostanjevica v projektu Direkcije RS za vode nastopa kot soinvestitor pri izgra dnji meteorne odvodnje zalednih voda. Zaključek vseh del je predviden decem bra letos. Vrednost naložbe je 874.936 evrov. Od tega bo Občina Miren - Kosta njevica sofinancirala približno 58.700

evrov skupaj z DDV, preostanek pa bo krila Direkcija RS za vode.

Občinska uprava

Ureditev nove igralnice v Vrtcu Bilje

Pred nekaj leti je bil v Biljah na novo zgrajen vrtec s tremi igralnicami. Število predšolskih otrok se je na naše veselje povečalo, zato je Občina Miren - Kosta njevica med poletnimi počitnicami pris topila k preureditvi obstoječih prostorov. Uredila je novo igralnico.

Preuredilo se je obstoječe sanitarije, pralnico in obstoječo telovadnico. Dela

so obsegala inštalacije za nove sanita rije in umivalnike ter pregradno steno z vhodnimi vrati.

Poleg ureditve prostora je bila naba vljena tudi potrebna oprema. Vrednost ureditve skupaj z opremo je bila okrog 13.000 €. Dela so bila zaključena v av gustu.

Občinska uprava

Izgradnja kanalizacije v Mirnu skoraj zaključena

Izgradnja štirih odsekov javne kanalizacije v Mirnu je skoraj zaključena. Jeseni je predvidena še gradnja zadnjega odseka za priključitev objektov na Mirenskem gradu.

Izvajalec del, Erik Sever, s. p., je fe bruarja začel z izgradnjo manjkajočih delov kanalizacijskega omrežja v Mirnu. Zaključeni so štirje odseki od petih, po nekod pa se je sočasno z izgradnjo ka nalizacije obnovil tudi vodovod. Preko pane odseke bodo v kratkem asfaltirali, še pred tem pa je potrebno nekatera go spodinjstva priklopiti na kanalizacijsko omrežje.

Jeseni je predvidena izgradnja zad njega odseka javne kanalizacije za priključitev objektov na Mirenskem gradu. Prvi del trase kanalizacije v dolžini 100 m bo potekal po dostopni cesti na Mi renski grad, v nadaljevanju pa je za vkop cevi predvidena trasa po gozdni brežini

nad cesto z zaključkom pri cerkvi. Tako bo skupno zgrajenih 742 metrov fekalne kanalizacije in 119 metrov meteorne ka nalizacije.

Po zaključku del bo zagotovljena 98,3-odstotna priključenost na gospo darsko javno infrastrukturo odvajanja in čiščenja odpadnih voda, medtem ko je sedaj na kanalizacijski sistem priklju čenih 92,59 odstotka gospodinjstev in ostale dejavnosti. Vrednost naložbe je 324.330 evrov. Od tega bosta Evropska unija in Slovenija sofinancirali približno 217.000 evrov, preostanek pa bo krila Občina Miren - Kostanjevica.

Občinska uprava

Plovba po Vipavi

To območje ima velik potencial za na daljnji razvoj zelenega turizma, kot npr. kolesarstvo in pohodništvo po urejenih poteh, gorski teki, gorsko kolesarjenje, plovba, ekskurzije in organizirana vode nja do naravnih in kulturnih znamenito stih ter ostale dejavnosti in aktivnosti na odprtem.

Ideja skupaj z razvojem kolesarskih in pohodniških poti sledi državni Strategi ji trajnostne rasti slovenskega turizma oz. slovenskemu »outdoor« produktu. V zadnjem času je vse bolj priljubljena oblika aktivnega in sproščujočega raz iskovanja sveta veslanje na deski ali supanje. Plovba po reki s supom je za nimiva zaradi individualne izkušnje naravnega okolja, po katerem plujemo, saj je Vipava privlačno vijugasta, brežine so zaraščene, nad strugo se razprostirajo drevesa, na katerih prebivajo ptice, ki nas preletavajo, žvrgolijo in ustvarjajo pravljično kuliso.

Zaradi privlačnosti reke Vipave se je Občina Miren - Kostanjevica lotila ureja nja plovbe po Vipavi, saj s tem želi tako vodotok kot tudi prostor ob njem pribli žati občanom in na ta način poskrbeti za njegovo urejenost, priljubljenost in s tem zavedanje o pomembnosti za okolje ter s tem ohranjanje in varovanje naravnega okolja pred nedopustnimi posegi vanj.

Plovba po reki Vipavi je torej le eden izmed potencialov naravne dediščine, ki jo je lokalna skupnost zaradi obilice spremljajočih dejavnosti prepoznala kot možnost za gospodarski razvoj obmo čja. Z ureditvijo plovbe lokalna skupnost lahko uredi in pridobi tudi nadzor nad dogajanjem na plovnem območju reke in s tem sama skrbi za ohranjanje narave in varovanje edinstvenega občutljivega okolja.

Ureditev plovbe temelji na strokov nih podlagah, pripravljenih na pod lagi celostne analize območja in z

vključevanjem deležnikov, z izdelavo katerih je občina pričela v letošnjem letu. Izdelovalec strokovnih podlag je podje tje HNG, d.o. o.

Simon Mrak, univ. dipl. inž. vod. in kom. inž. HNG, d. o. o. Nevenka Vuk, višja svetovalka za gospo darstvo, turizem in projekte

Vipavska dolina je primer skritega naravnega in kulturnega zaklada v osrčju Evrope, kar je leta 2018 potrdil tudi Lonely Planet, najvplivnejše medijsko podjetje za izdajo turističnih vodnikov, saj je na lestvico desetih najboljših destinacij v Evropi uvrstil tudi Vipavsko dolino.

Začetek gradnje kampa v Selah na Krasu

V juniju se je začela ureditev kampa v Selah na Krasu. V okviru projekta bomo končali prvo fazo. Uredili bomo prostor za sprejem avtodomov, kamp prikolic in za postavitev šotorišč. Skupno bo na voljo 48 parkirnih mest, od tega 14 parkirnih mest za avtodome. Z ureditvijo kampa bo uveden tudi rezervacijski sis tem, ki bo omogočal uporabnikom hit ro in enostavno rezervacijo in uporabo prostora.

Izbrani izvajalec del je podjetje Gramat Kačič Gradbeništvo, d. o. o., Opatje selo.

Vrednost del po pogodbi znaša 245.234,67 € brez DDV oz. 299.186,29 € z DDV. Ureditev bo predvidoma kon čana do konca letošnjega leta. Del sredstev v višini nekaj manj kot 80 tisoč evrov sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, ostalo bo zago tovila Občina Miren - Kostanjevica iz lastnih sredstev.

Pri projektu je vodilni partner Občina Miren – Kostanjevica, sodelujejo pa še Turistično društvo Dren iz Sel na Krasu in Turistična kmetija Saksida iz Zalošč.

Občinska uprava

Nepozabno tridnevno praznovanje stoletnice nogometa in čevljarstva v Mirnu

Slavnostno okrašen Miren

Nogometno društvo Adria je pritegnilo predstavnike domače občine in krajevne skupnosti ter družinskega podjetja Pete janov Afit, d. o. o. Za likovno okrasitev so bili zaprošeni učenci Osnovne šole Miren in dijaki novogoriške gimnazije. Krajani Mirna so bili povabljeni, da že s ponedeljkom, 22. avgusta 2022, razobe sijo slavnostne zastave po hišah. V fini šu priprav je bil »nogometno« okrašen mirenski most čez Vipavo in star vod njak »Pr' Štanti« pred samim vhodom na igrišče. Obiskovalci praznovanja so tako v prvih dneh septembra začutili slav nostno razpoloženje in nogometni utrip Mirna že pred vstopom na prireditveni prostor na igrišču.

Nogometno okrašen mirenski most čez Vipavo

Osrednja prireditev slavnostna akademija

Najbolj slovesen del praznovanja sto letnice nogometa in čevljarstva v Mirnu je bil hkrati uvodni del tridnevnega pro grama. Na petkovi slavnostni akademiji v šotoru na igrišču se je zbrala pisana druščina nogometašev različnih gene racij, trenerjev, odbornikov, navijačev in številnih gostov. Program sta simpatično vodila novinar Ervin Čurlič in domača kulturna delavka Sonja Cijan. Uvodna pesem – mirensko himno sta skupno iz vedla domača Moški pevski zbor Anton Klančič in Vokalna skupina Chorus '97. Dirigiral je Matej Petejan. Pozdravni go vor je pripadel predsedniku Nogometne ga društva Adria Eriku Kovicu, medtem ko je v imenu Nogometne zveze Slove nije zbrane nagovoril predsednik zveze Radenko Mijatović

Nova knjiga o mirenski nogometni zgodovini je bila predstavljena v obliki duhovitega razgovora med voditeljem Ervinom Čurličem in avtorjem Petrom Budinom, ki je med drugim povedal, da je prve arhivske dokumente leta 1977 našel v klubskem kovčku ali po domače »validži«.

Šestim posameznikom, Nogometni zvezi Slovenije, domači občini in kra jevni skupnosti ter petim sponzorjem je predsednik društva slovesno podelil posebna priznanja. Čestitke društvu so prinesli predstavniki klubov iz Tolmina, Ajdovščine, Vipave, Nove Gorice, Bilj, Šempasa, Komna, predstavniki Medob činske nogometne zveze Nova Gorica, Medobčinske zveze nogometnih sod nikov Nova Gorica, Športnega društva Sovodnje ter Turističnega društva in Krajevne skupnosti Orehovlje. Predse dnik Športne zveze Nova Gorica Miran Müllner je društvu izročil plaketo Olim pijskega komiteja Slovenije. Domača glasbena skupina »Toča in robida« je predstavila novo himno društva, s katero je občinstvo dvignila na noge in požela buren aplavz. Prireditev je bila enkrat na in se je odlikovala s sproščenim in prisrčnim vzdušjem, prežetim z veliko pozitivne energije in navdušenja.

Šest posameznikov – prejemnikov priznanj ob 100-letnici nogometa v Mirnu

Pred podelitvijo posameznega pri znanja na slavnostni akademiji je bila predstavljena obrazložitev za vsakega dobitnika. Med posamezniki so prizna nja prejeli:

Učenci osnovne šole Miren so okrasili vodnjak »Pr' Štanti«

Priprave praznovanja stoletnice nogometa in čevljarstva v Mirnu so potekale že od januarja, ko se je prvič sestal organizacijski odbor.

Župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar čestita predsedniku društva Eriku Ko vicu. Ob njem je občinska višja svetovalka in prizadevna članica organizacijskega odbora Matejka Maver Pregelj.

• Benjamin Beč: za trajno in vsestran sko sodelovanje v življenju društva v vlogi igralca, trenerja in marljivega prostovoljca

• Marjan Benedetič: za svojo navdušu jočo igralsko kariero v članskem mo štvu Adrie in angažirano vlogo v pre moščanju težkih časov kluba

• Matjaž Mozetič: za igralsko dobo, za njegovo vsestransko pomoč društvu ter aktivno podporo kot predsednika Krajevne skupnosti Miren in občinske ga svetnika

• Darko Petrovčič: za dolgo igralsko in trenersko kariero v članskem moštvu Adrie ter za njegov odločilen prispe vek za preživetje kluba v težkih časih

• Valter Povšič: za zagnano vodenje nogometne šole Adria Ciciban in za vključitev društva v videmsko šolo »UdineseAcademy«

• Damjana Uršič Žorž: za 15-letno vestno opravljanje tajniške funkcije društva

Pester sobotni program

V soboto je bilo na igrišču živahno že dopoldne, ko se je odvijal revijalni nogo metni turnir deških ekip U9, U11 in U13. Vključitev Adrie v nogometno šolo »Udi neseAcademy« je bila ovekovečena s popoldansko mednarodno nogometno tekmo kadetskih ekip Adria : Udinese.

Poseben pečat so praznovanju dali veterani slovenske državne reprezen tance. V prijateljski tekmi so z rezultatom

2 : 0 premagali ekipo veteranov domače Adrie. Oba gola je že v prvem polčasu dosegel Nenad Protega. Za veteransko reprezentanco Slovenije so igrali: Janez Strajnar, Džoni Novak, Miran Srebr nič, Alfred Jermaniš, Dejan Djuranović,

Matej Mavrič Rožič, Valter Birsa, Nenad Protega, Klinton Bozgo, Aleksandar Ra dosavljević in Milan Osterc. Igrali so še Aleš Kokot, selektor Jože Prelogar in kot gosta Alen Horvat in Stanko Hanže lič. Ekipa domačih je bila številčnejša,

Skupna slika veteranov – reprezentantov Slovenije in veteranov Adrie ter sodnikov

Na sliki so prejemniki priznanj s predsednikom društva Erikom Kovicem

sestavljena pa je bila iz igralcev različnih generacij mirenskih ekip. Ekipo sta vodila nekdanja igralca in trenerja Adrie Benjamin Beč in Darko Petrovčič. Glavni sodnik je bil domačin Roman Tomšič, ki je bil v nekdanji Jugoslaviji zvezni nogo metni sodnik.

Ob nogometnem dogajanju se je do gajalo še marsikaj. Odprta so bila vrata za ogled čevljarske proizvodnje v Ci cibanu in obisk Čevljarskega muzeja. Skozi Miren so se zapeljali starodobni ki. Popoldne je v organizaciji Krajevne skupnosti Miren na igrišču potekalo tek movanje v kuhanju golaža, nato pa so se odvijale še šoštarske igre.

Najbolj množičen je bil večerni »mega« koncert Zvite feltne in skupine Miran Rudan Indesign. Obiskovalcev je bilo več kot dva tisoč. V šotoru in okrog njega se je trlo ljudi. Organiziranih parki rišč je zmanjkalo, tako da so obiskovalci parkirali vsepovsod. Bilo je burno.

Zaključek z gledališko predstavo

Praznovanje je zaključil nedeljski na stop dramskega odseka Prosvetnega društva Štandrež s komedijo Carla Goldonija »Pamela«. Italijansko besedilo je prevedel član dramskega odseka Matej Klanjšček, ki je tudi odigral glavno moško vlogo plemiča, medtem ko je v naslovni vlogi Pamele nastopila Moj ca Dolinšek iz Orehovelj. Predstava je nasmejala lepo število obiskovalcev, ki so svoje navdušenje izrazili s toplim in dolgim aplavzom štandreškim gleda liščnikom. Lepo gesto je pomenila tudi njihova odpoved honorarju Krajevne skupnosti Miren. Tako bo plačilo šlo v dobrodelne namene.

Foto: Jani Batič

ND Adria

Bogata zgodovina mirenskega nogometa

Obsežna knjiga na 392 straneh po meni doslej najbolj obsežen prikaz mi renske nogometne zgodovine, ki je bila prvič raziskana leta 1977, ko je klub izdal brošuro z naslovom »1922–1977, 55 let nogometa v Mirnu«. Priložnostne publikacije so bile izdane še v letih 1982, 1997, 2002 in 2007.

Zlata leta mirenskega nogometa

Nova knjiga obravnava celotno sto letno obdobje, ki je razdeljeno na de set sklopov, začenši z najstarejšo dobo mirenskega nogometa (1922–1927). Poseben poudarek je namenjen »zla temu« obdobju mirenskega nogometa v Zahodni conski nogometni ligi (drugi slovenski ligi) od sezone 1969/70 do se zone 1975/76, ki je odločilno vplivalo na nadaljnjo pot mirenskega nogometa. To so bila leta, ko se je mirenski klub uvelja vil, povečal svojo prepoznavnost in pri tegnil medijsko pozornost. V tistem času je bil nogomet v Mirnu na višku popular nosti, tako da je obisk gledalcev dosegal rekordne številke do 2000 ali morda tudi več gledalcev. To je bil tudi čas nepo zabnih derbijev Adrie z Vozili (sedanjo Gorico) in ajdovskim Primorjem. Izčrpno je v posebnem poglavju opisan tudi naj večji uspeh društva. Ta velik dosežek predstavlja naslov prvaka v 3. slovenski nogometni ligi – zahod, ki je bil dosežen v sezoni 2009/2010.

Bogata zbirka fotografij od leta 1926 dalje

Vsebinski opis dopolnjuje več kot 150 fotografij z najstarejšo fotografijo nogometne ekipe iz leta 1926. Fotografije so praviloma opremljene vsaj z letnico nastanka in poimensko navedbo igral cev na njih. Dokumentarno obogatitev predstavlja 16 objavljenih zapisnikov nekaterih izpostavljenih tekem, veči noma s primorskimi ligaši. Popestritvi vsebine knjige je namenjena poobjava več člankov iz Primorskih novic, Pri morskega dnevnika, ljubljanskega Dela, zagrebških Sportskih novosti in maribor skega Večera ter predvojnih glasil »Naš čolnič« iz Gorice in »Edinost« iz Trsta. Sporočilna vrednost člankov izhaja iz njihovih popularnih oziroma udarnih naslovov kakor tudi iz same vsebine.

Mladinski, kadetski, deški in dekliški nogomet v Mirnu

Zgodovinsko kronološki del knjige zaključuje sestavek o prejemu plakete Stanka Bloudka za leto 2014 in slikov na predstavitev veteranskih ekip Adrie. Sledi še zapis o mirenskih nogometnih sodnikih in o sodelovanju s slovenskimi društvi v Italiji: od Štandreža, Sovodenj in Doberdoba na Goriškem do Proseka na Tržaškem.

V posebnem poglavju je naprej pred stavljen mladinski, kadetski, deški in de kliški nogomet v Mirnu.V tem poglavju je nadalje opisana postopna izgradnja mirenske nogometne infrastrukture, pri

čemer je poudarjena vloga prostovoljne ga dela. Prostovoljci oziroma entuziasti so poimenovani kot »duša Adrie«. Ta del knjige zaključuje krajši sestavek o Špor tnem društvu Grive iz Mirna, ki je bilo ustanovljeno 26. novembra 1997.

Nabralo se je 2.030 golov

V zadnjem delu knjige je obsežen pre gled posameznih sezon od 1957/58 do 2021/22 (skupaj 65 sezon). Navedeni so rezultati in ligaške uvrstitve Adrie, igralci, strelci in trenerji ter podatki o delovanju mlajših selekcij. Posebej je objavljen seznam 469 igralcev članskega moštva Adrie od sezone 1968/69 do 2021/22 (54 sezon), razvrščenih po številu prvenstvenih nastopov in z vsaj enim nastopom v članskem moštvu Adrie. Za to obdobje so objavljeni tudi strel ci na prvenstvenih tekmah. Nabralo se je 2.030 golov (brez avtogolov). Knjigo zaključuje seznam vseh predsednikov in tajnikov nogometnega kluba oziroma društva Adria od leta 1957 do leta 2022 ter slikovna predstavitev vseh doslej iz danih publikacij o mirenskem nogometu.

Avtor knjige je domačin Peter Budin, ki je tudi prvi raziskovalec nogometne zgodovine v Mirnu in natančen kronist klubskega dogajanja. Njegov arhiv do kumentov, člankov oziroma pisnih virov ter številnih avtorskih fotografij, ki jih je kot ljubiteljski fotograf naredil s številni mi generacijami nogometašev, je bil klju čen gradnik pri pripravi obsežne knjige.

Nogometno društvo Adria iz Mirna je ob praznovanju stoletnega jubileja nogometa v Mirnu izdalo knjigo »Miren –nogometni stoletnik 1922–2022 Trdoživost in entuziazem.

Požar, kot ga ne pomnimo

V največjem požaru v zgodovini Slovenije je v 17 dneh pogorelo približno 3600 hektarjev površin, od tega 82 odstotkov v Občini Miren - Kostanjevica. V tem času so bile začasno vsaj enkrat evakuirane skoraj vse vasi na kraškem delu občine, nekaj zaselkov v dolini in nekaj vasi v Občini Renče - Vogrsko.

Prvič je ogenj pokazal zobe 15. julija na požaru manjšega obsega v bližini Lo kvice, dva dni po uspešni zajezitvi prvih zubljev, pa se je začelo zares. V 17 dneh se je na goriškem in komenskem Krasu razplamtelo več požarov, ki jih je gasilo približno 13.000 poklicnih in prostovoljnih gasilcev iz vse Slovenije, pri čemer so nekateri gasili tudi po več dni. Pred uničenjem so uspeli zaščititi vse stano vanjske objekte, zgorela pa je Markova koča in nekaj manjših gospodarskih po možnih objektov. Ključno pri tem je tudi, da pri intervenciji kljub dodatni grožnji v obliki neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne, ni bil nihče huje poškodovan. Lažje poškodbe so lahko oskrbeli na terenu, nekaj je bilo kratih hospitlizacij zaradi vročinskih udarov.

Hvala, da ste, hvala iz srca, srečno!

To so samo nekateri od številnih izo bešenih izpovedi hvaležnosti občanov, ki so se vsak dan znova čudili hrabrosti in požrtvovalnosti gasilcev iz vse Slove nije, vojakov, policistov, gozdarjev, zdra vstvenega osebja, predstavnikov civilne zaščite, lovcev in prostovoljcev. Fantov in deklet, ki so se v tem vročem pole tju in za človeški organizem nevzdržnih okoliščinah brezkompromisno in do zadnjega atoma moči borili z ognjenimi zublji.

Visoke temperature, huda suša in veter so bili ves čas spremljevalci in spodbujevalci tragičnega dogajanja na Krasu. A prav takšne okoliščine vedno znova pokažejo, koliko srčnosti premo remo Slovenci. Izjemna solidarnost in

nesebična pomoč posameznikov in or ganiziranih skupin je na trenutke povzro čila celo zaplete pri prevzemanju, razvo zu in delitvi donirane hrane in pijače, ki je dopolnila zagotovljene zaloge Civilne zaščite.

Vsak tekoči kilometer transportnih poti, po katerih so 24 ur na dan brzele gasilske cisterne ter vojaška in reševal na vozila, so občani uporabili za pisne zahvale in spodbude pogumnim reše valcem. Na celotnem ogroženem obmo čju so bile namreč ves čas postavljene požarne straže, ki so še več dni po za ključku požara in preklicani nevarnosti, opazovale in varovale teren pred more bitnimi ponovnimi vžigi.

Pomoč Evrope

V eni največjih požarnih reševalnih ak cij v zadnjih 30-ih letih so se v boju z og njem na Krasu slovenskim vrstam reše valcev pridružili kolegi iz Hrvaške, Italije, Avstrije, Srbije, Slovaške, Madžarske in Romunije. V najtežjih trenutkih so bili v zraku Canadair, 12 helikopterjev, vo jaško letalo Pilatus PC-6 in transportno letalo C130 Hercules za logistično pod poro. Požarišče je preletaval helikopter, ki je s pomočjo termo kamere zaznaval posamična žarišča. Poleg zračnih sil je bil na terenu prisoten policijski top in celo po 1500 gasilcev iz vse Slovenije na izmeno, ki so se soočali s požarom v nemogočih pogojih. Temperatura v senci je velikokrat presegla 38 stopinj, kakšno je bilo delo ob zubljih v zaščitnih oblekah, je nemogoče ubesediti.

Civilna zaščita in pomoč prostovoljcev

Če si naziv HEROJI zaslužijo junaki v prvih požarnih linijah, zagotovo nekaj podobnega velja tudi za predstavnike CZ Občine Miren - Kostanjevica z vodjo Dejanom Bizjakom na čelu. Locirani na prireditvenem prostoru v Opatjem selu

ob pomoči prostovoljcev, med katerimi so bila tudi občinska društva (Žbrince, TD Cerje), so ves čas akcije predano skrbeli za pravočasno pripravo in dosta vo hrane in pijače ter moralno podporo reševalnemu osebju.Tudi župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar je vse dni neumorno koordiniral sodelova nje »protipožarnega štaba« z lokalnimi silami.

V najtežjih dneh so Občino MirenKostanjevica in različna prizorišča po žara obiskali številni politiki, med njimi večkrat predsednik RS Borut Pahor in predsednik vlade RS dr. Robert Golob V štabu so bili poleg glavnega koordina torja reševalnih akcij, poveljnika novo goriške enote poklicnih gasilcev Simona Vendramina in poveljnika Civilne zašči te RS Srečka Šestana tudi predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije ter nepo grešljiv »glas reševalcev«, Ervin Čurlić Izmenično so štab in teren obiskovali tudi minister za obrambo Marjan Šarec ter najvišji predstavniki policije in vojske. Štab so obiskali tudi generalna direkto rica policije Tatjana Bobnar, evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon

Zbiranje finančnih donacij

Že v času požara so se vrstile po bude javnosti za prispevek finančnih sredstev za obnovo, zato so Občine Mi ren - Kostanjevica, Renče - Vogrsko in Komen podpisale pogodbo s Fundacijo Vrabček upanja za zbiranje namenskih finančnih donacij za obnovo pogorelega Krasa. Dejanja bodo usmerjena tako v obnovo življenja na pogorišču kot v pre ventivo, da Kras ohranimo in zaščitimo pred morebitnimi požari v prihodnje. Ko je bilo najtežje, smo pokazali, da znamo stopiti skupaj in si pomagati, pokažimo to tudi po požaru.

Ariana B. Suhadolnik, Tina Dolenc Foto: Jasmina Putnik

Prostovoljno gasilsko društvo Kosta njevica na Krasu se zahvaljuje vsem prostovoljnim in poklicnim gasilcem, štabu, zračnim silam, Civilni zaščiti, vojski, Rdečemu križu, nujni medicinski pomoči, policiji, sekačem in gozdarjem, lovcem, prostovoljcem, vaščanom, ob čanom, ekipi na Kržadi, županu za ves trud in vse aktivnosti, ki so bile s skupni mi močmi izvedene za zajezitev požara, predvsem za potrpežljivost, strpnost in veliko mero odgovornosti, ki jo je nosil vsak izmed nas.

HVALA donatorjem za vsa donirana sredstva, ki nam bodo omogočila nakup nove opreme, ki je bila v tem času poš kodovana in ki nam bo omogočila razvoj v našem društvu.

Delo prostovoljnega gasilstva je vsako leto zahtevnejše, pričakovanja pa ved no večja, kar se je izkazalo tudi v tem požaru. Pri izvajanju ukrepov in vnaprej določenih postopkov dajemo velik pou darek našemu usposabljanju, vsebinam, vajam in opremljanju. Naši končni rezul tati uspešno pogašenega požara so sad skupinskega dela, odgovornosti in nači na poveljevanja.

Želimo si, da bomo v prihodnosti z vztrajnim delom izboljšali požarno var nost in obogatili medsebojno zaupanje, ki se je razvilo iz tako tragičnega dogod ka, ter v naše vrste privabili še več mla dih gasilcev in gasilk.

Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!

Tihomil Pahor, predsednik PGD Kostanje vica na Krasu

Majice za Kras

Dobra dva meseca sta minila od največjega požara v zgodovini Slovenije, požara, ki se je dotaknil veliko ljudi, a nikogar toliko kot Kraševcev in domačinov v neposredni bližini. Dotaknila sta se nas strah in nemoč, dotaknila se nas je minljivost narave in vsega, kar vanjo spada, dotaknili so se nas ognjeni zublji in dim, ki bi ga lahko z nožem rezal.

dolgo v prihodnost. Kraševci in domačini predvsem po tem, da nismo bili sami. Z nami je bila celotna Slovenija. Z nami je bila celotna Evropa. In pri tem ne mis lim zgolj na tiste, ki so se borili v prvih vrstah – gasilcev, reševalcev, vojakov in drugih služb. Pri tem mislim tudi na vse, ki so s prostovoljnimi prispevki, z lepimi mislimi ali z zgolj opogumljajočimi bese dami stali ob nas.

Beseda hvala ni dovolj. Lahko jo po novimo še stokrat, tisočkrat, milijonkrat. Pa vendar bo morala zadostovati. Am pak, ali res mora?

na podlagi te pobude se mi je tudi zgodi la ideja – kako združiti zbiranje sredstev z zahvalo prav vsakomur, ki je bil z mis limi na Krasu.

Z Miho in Karolino, ki nam je narisala prekrasen dizajn, smo že skoraj realizi rali idejo dobrodelnih majic »Majica za Kras«, s katerimi bomo s pomočjo Zavo da Miren Kras zbirali finančna sredstva za obnovo Krasa in se s tem skromnim spominom zahvalili za vse opravljeno delo.

Dim in ogenj sta za seboj pustila puš čavo kamna, saj in pepela. A ne zgolj to. Čeprav žalostna, zelo žalostna zgodba, je v tednu dni stkala ogromno veselih, zabavnih in opogumljajočih dogodkov, ki si jih bomo, ne zgolj domačini, am pak tudi marsikdo drug, zapomnil še

Na Krasu se v teh dneh že ponovno zbuja življenje, ruj že kakor feniks vstaja iz pepela, tako bomo tudi mi vstali. Ne vojne vihre prve svetovne vojne ne suše nas niso uničile in tudi požar nas ne bo! Kras bo ponovno zelen in Kras bo po novno prelep, čeprav bomo morali znova in znova pljuniti v roke.

V epilogu po požaru je Zavod Miren Kras takoj začel z akcijami zbiranja fi nančnih prispevkov za obnovo Krasa in

Pred nami je sicer še nekaj korakov do realizacije. Želimo pa si, da bi prve »ma jice za Kras« svoje lastnike dobile že na koncertu na Cerju.

Avtorja projekta: Jakob Marušič in Miha Obidič v sodelovanju z Občino Miren- Kostanjevica in Zavodom Miren Kras

Oblikovalka majice: Karolina Marušič, ki na Facebooku in Instagramu ustvarja pod imenom @karolinaumetnina.

V vrtincu dogajanj

Ko gasilci prispemo v Vrtojbo, se regi striramo in v konvoju zapeljemo v Italijo v vas Jamlje. Na poti do kraja interveni ranja se pojavi pokrajina z drugega pla neta, vse črno in požgano, za trenutek izgleda kot kakšen insert iz filma sredi največjega spopada. Ostanem brez be sed in z rahlim cmokom v grlu, pa sem po navadi pošteno »jezičen«. Tokrat be sede malo težje stečejo z jezika, sosed Tina bi rekel »Ka ti je 'marn' vzelo?«. Za trenutek se poskušam preslikat v svoje domače kraje, kako bi bilo, če bi bilo to blizu našega doma. Ob cestah zagledaš vse tiste napise, transparente, staro in mlado, govorim o malih otroških rokicah, ki pozdravljajo naš prispeli konvoj v vas. Zjutraj in zvečer ob menjavi izmene ga silskih vozil mahajo v znak zahvale, da smo prišli in nam dajejo dodatno vzpod budo in motivacijo. Gostoljubnost in ve selje ljudi sta neizmerni.

Dobimo prvo nalogo – oskrbo bazena za prevoz vode s helikopterjem. Heli kopterja zajemata dva, v razmaku ene minute, vozita vodo na težko dostopna področja, kjer delujeta kot podpora ga silskim enotam. Med oskrbo goriva heli kopterja dobimo nalogo, da se nemudo ma v konvoju štirih cistern prestavimo na višje ležeče območje, kjer nujno potre bujejo vodo, saj branijo vas. Civilno vozi lo vozi pred nami z veliko hitrostjo, daje znake umika vsem nasproti vozečim vo zilom. Pridemo do točke, kjer se vozilo umakne in pokaže z roko v smeri vožnje naprej, to je smer, kjer se dogaja nekaj zelo hudega, smer v pekel. Prispemo do območja, kjer kolegi branijo in držijo ognjeno linijo, da jim ogenj ne pobegne na drugo stran ceste. Tisti trenutek, ko to zagledaš, pridejo še kamnu solze v oči. Pa smo poslani zato, da gasimo in ima mo »radi« ogenj! A mislim, da ni gasilca, ki bi si to želel še enkrat doživeti! Oko li nas gori, gost dim nam polni pljuča, oči se solzijo... Iz glasu poveljujočega našega sektorja je razbrati, da bo »piz darija«, če nam ogenj pobegne na dru go stran ceste. »Razvijte cevi, naredite napad, podaljšajte cev, polnite cisterno pred sabo, povečajte pritisk, spremljajte drugo stran ceste, ker imamo preskoke ognja,« so bila glasna kratka in jedrnata navodila.

Peklensko je vroče, skale, trnje, po kajo cevi, veter obrne smer, gori zraven cisterne, ni vode, pade energija, čuti se utrujenost med kolegi... Lakota, žeja pa

še sto dejavnikov, ki ti moč dobesedno »požirajo«, a ne odnehaš, se ne pre daš! Ko so nas poslali v sosednjo vas po vodo, sem imel občutek, kot da smo na fronti, kot bi sovojakom zmanjkalo streliva in te pošljejo ponj. Trudiš se karseda najhitreje priti nazaj, da tovariši lahko držijo ognjeno linijo, da jih ogenj ne zajame. Srečamo policijski vodni top, ki prevaža vodo in v očeh voznika poli cista je bilo videti strah in dvom, ali nam bo uspelo, ali se bo ogenj razširil v vas, ki so jo malo prej evakuirali.

Sliši se pokanje granat, lomljenje dreves, ki jih podirajo sekači, da nam ustvarjajo koridor. Zdi se, da je bil »nek do nad nami«, da nas je čuval, saj se ni nikomur zgodilo nič hujšega. Po nekem času nam le uspe. Ohranili smo linijo. Po radijski zvezi pa že dobimo obvestilo za odhod na drugo lokacijo, kjer se ogenj hitro širi po pobočju daljnovoda navzgor. Da smo ohranili linijo, nam je bila iz zra ka v veliko pomoč ekipa helikopterjev iz Slovaške, Slovenske vojske, policije ter kanader.

Pozno v noč dobimo izmeno novih spočitih tovarišev in se odpravimo proti domu. Po nekaterih hribih se še vedno opazi ogenj, vonj po dimu se vleče po dolini, počutiš se nemočnega. Naredil si, kar si lahko, in upaš, da bo nočna ekipa imela vseeno manj dela kot mi. Po 24 urah bedenja le prispemo v domače dru štvo, kjer opremimo vozilo za naslednje intervencije.

V nedeljo ponoči se odpravi nova eki pa na varovanje oziroma v preventivo – hvala bogu ni bilo novih večjih žarišč. Zjutraj smo jih ponovno zamenjali ekipa štirih gasilcev. Naloge so bile gašenje tlečih debel in hlajenje pogorišč ob ro bovih cest. Pot ob povratku iz vasi je bila zopet obdana z polno belih prtov, rjuh, papirjev – doma narejeni transparenti z napisi »HVALA KER STE«, »HVALA IZ SRCA«, »GASILCI HVALA«...

Mihael Gobec, gasilec PGD Šmarje pri Jelšah

Pred nami je zanimiva in čustvena pripoved gasilca Mihaela Gobca iz PDG Šmarja pri Jelšah.

Kostanjeviški gasilci so se srečali z abrahamom

Čeprav jim danes znanja in kadra ne primanjkuje, pa so bili začetki društva precej skromni. »Bili smo brez potrebnih prostorov, brez opreme in brez ustre znega kadra,« se spominjajo krajani, ki so se kalili pri šempetrskih kolegih in v začetku 70 let postavljali na noge lastno gasilsko društvo. Dobili so svojo prvo motorno brizgalno vozilo TAM, svoje prostore v KK Vipava in prvo cisterno.

Njihove želje in aktualne potrebe je povzel predsednik PGD Kostanjevica Tihomil Pahor: »Vozni park čaka na posodobitev. Potrebovali bi tudi garažo, za kar se dokumentacija že pripravlja, in razširitev garderobe.«

Ob jubileju je domačim gasilcem če stital tudi župan Mauricij Humar, se jim zahvalili za požrtvovalno prostovolj no delo in jim zaželel še naprej uspeš no izpolnjevanje njihovega poslanstva. Glede načrtov je dodal: »Skupaj iščemo najustreznejšo rešitev za dograditev ga silskega doma v Kostanjevici, za kar si bomo še naprej prizadevali ter v nasled njih letih sprojektirali manjkajoče prosto re in pripravili projektno dokumentacijo. Sredstva bomo skušali pridobiti tudi na morebitnih razpisih. Ko bo izdelana fi nančna konstrukcija, bomo natančneje opredelili potek investicije in prepričan sem, da bomo z uspešnim dogovarja njem v doglednem roku pričeli z grad njo.«

Na slovesnosti ob 50-letnici ustano vitve, ki so se je udeležili predstavniki številnih gasilskih društev, GZ Goriške in regijske gasilske zveze, so podeli li plakete, značke in priznanja za dol goletno delo. Zbrane je nagovoril tudi predsednik regijskega sveta Severne Primorske in član upravnega odbora GZS Jožef Dakskobler, ki je gasilsko odlikovanje prve stopnje izročil Bojanu Pahorju, gasilski plamenici prve stopnje pa PGD Kostanjevica in predsedniku Tihomilu Pahorju

Gasilske veščine spretno osvaja jo učenci Podružnične osnovne šole Kostanjevica, ki so navdušili s svojim nastopom, s pesmijo pa je praznični po letni večer prepletel domači pevski zbor.

Kristina Furlan

Foto: Matejka Maver Pregelj in K. Furlan

Še preden jih je spoznala vsa Slovenija, so člani PGD Kostanjevica na Krasu v začetku julija obeležili 50-letnico delovanja društva, ki mu je pol stoletja izkušenj pomagalo skozi peklensko preizkušnjo, ki je kostanjeviške gasilce čakala le teden dni po praznovanju.

Vi ste srce Krasa

Vsem junakom, ki so se v juliju pet najst dni bojevali s požarom in obvaro vali naša življenja in domove pred naj hujšim, smo domačini iz Kostanjevice na Krasu priredili družabno prireditev »Vi ste Srce Krasa«. S prireditvijo smo se zahvalili vsem, ki so sodelovali v gaše nju največjega požara v zgodovini Slo venije. Hvala iz srca je 17. septembra odmevalo v Kostanjevici na Krasu.

Zbralo se je približno 800 povabljenih “junakov požara”. Prišlo bi jih še več, a mnogi med njimi so odpravljali posledice vodne ujme.

Pester in radoživ program za junake

Ob podpori Občin Miren - Kostanje vica, Renče - Vogrsko in Komen ter sponzorjev, donatorjev in ob pomoči sosednjih kraških vasi v naši Občini Mi ren - Kostanjevica smo pripravili pestro obarvan program.

Že dopoldan so gasilce in druge udele žence v gašenju požara sprejeli domači ni v Opatjem selu pod vodstvom Društva Žbrinca, lokalni vodniki so jih nato peljali na ogled kraških znamenitosti. Kasne je je bil možen ogled majic na Kržadi v središču Kostanjevice na Krasu, nato je sledila pokušina vin domačih vinarjev in dobrot izpod pridnih rok kraških žena.

Na osrednji prireditvi so se po zvoku gasilske sirene, ki je tokrat zatulila v

znak zmage nad požarom, zbranim za pomoč še enkrat zahvalili župani vseh treh občin: Mauricij Humar, Tarik Žigon in Erik Modic. Kulturni program je popestril Pihalni orkester Komen, Moški pevski zbor KRAS Opatje selo, Lea Marušič s solo pevskim nastopom, otroci iz Podružnične osnovne šole Kostanjevica na Krasu pod vodstvom Romine Spačal in Katje Sorta, v vlogi gasilca Pepija pa Erna Stantič. Pestro obarvan program je vodil in povezoval Ervin Čurlič. Za konec je sledilo presenečenje domačink Maje Gatej, Barbare Pahor Sulič in Tanje Marušič z zanimivim skečem. Na oder je bila takrat povabljena tudi trojica domačinov, ki so ves čas skrbeli za or ganizacijo dogajanja v Kostanjevici. Za svoje delo so prejeli zaslužen aplavz.

Besede zahvale bodo za dolgo ostale zapisane tudi v kamnitem srcu, ki ga je

izdelal Danilo Rovan iz Vrhpolja. Druže nje se je nadaljevalo še pozno v noč ob zvokih Harmonk'N'Roll, Okajenih muzi kantov, Vzrocka in McŽika&DjSushi.

KS Kostanjevica na Krasu

Foto: Ivana Frančeškin

Prebivalci Kostanjevice na Krasu in okoliških vasi nismo in nikoli ne bomo pozabili na požrtvovalnost in solidar nost več tisoč pripadnikov služb za zaščito in reševanje na čelu s prostovoljnimi in poklicnimi gasilci.

UNESCO na Cerju

23. septembra 2022 smo ob Pomni ku braniteljem slovenske zemlje na Cerju počastili mednarodni dan miru in 95. obletnico ustanovitve protifašistične organizacije TIGR.

Spomnili smo se tigrovcev, predanih primorskih domoljubov, ki so se pogu mno uprli nasilni in krivični oblasti. Po častili smo spomin na vse, ki so med prvo svetovno vojno izgubili svoje življe nje na goriškem Krasu. Ob besedi veli kega rodoljuba, borca za mir in pravično družbo smo razmišljali o miru kot vre dnoti, za katero se moramo vedno boriti. Družili smo se na Cerju, ki ga je ponov no prizadel hud požar. Prav slednje nas sili tudi v razmislek o našem odnosu do narave.

V projektu Meja – naša preteklost in naša skupna evropska prihodnost je so delovalo več kot 400 učencev in dijakov Mreže Unesco pridruženih šol ter mladi ambasadorji Evropskega parlamenta. Pod mentorstvom profesorjev novogori ške gimnazije so spoznavali pomen te meljnih vrednot, kot so mir, solidarnost, strpnost, prijateljstvo in domoljubje. Z obiskom sta nas razveselila tudi vele poslanika Juraj Chmiel in Krzysztof Olendzki, ki sta z mladimi ambasador ji EP spregovorila o aktualnih temah v Evropi. Ob zaključku smo tradicionalno posadili drevo miru.

Suzana Černe

Foto: dijaki Gimnazije Nova Gorica

Simboli meje

21. septembra je iz Pomniku miru na Cerju odmevalo sporočilo miru v obli ki mednarodnega srečanja z naslovom Simboli meje, ki ga je organizirala Ass. Pro Loco di Fogliano Redipuglia in Obči ne Miren - Kostanjevica v sodelovanju s Fundacijo Poti miru. Dogodek je potekal v okviru projekta »# storytellersww1 –No Buonds: zgodbe rek, dežel in ljudi«, ki ga financira Avtonomna dežela Furla nija Julijska krajina pod dodatnim pokro viteljstvom občin Fogliano Redipuglia in Miren - Kostanjevica.

Obmejne občine že leta sodelujejo pri krepitvi zgodovinskega in kulturnega po mena goriškega prostora ter pri ohranja nju dediščine prve svetovne vojne. Cilj srečanja »Simboli meje« je predstavljal krepitev čezmejnega sodelovanja in na črtovanje prihodnjih strategij, povezanih s skupno dediščino, ki naj bi se sinergič no nadgrajevale na evropski ravni.

Dogodek je bil zasnovan kot medge neracijska razprava v obliki odprtega dialoga med javnostjo in predstavniki politike, stroke, lokalnih skupnosti ter izobraževalnih institucij, kot razmislek o trenutnem in bodočem pomenu spomin skih območij in obeležij tudi v povezavi s primerljivimi evropskimi praksami.

Dogodek kot medgeneracijska razprava

Uvodni nagovor in dobrodošlico sta izrazila župan Občine Miren - Kosta njevica Mauricij Humar ter županja Občine Fogliano Redipuglia Cristiana Pisano. Zgodovinski okvir in arhitektur ni pogled na nastajanje spomenikov sta predstavila zgodovinar Marco Mantini in arhitekt Silvo Stock. Pomen ohranja nja in izboljšanja spomeniških območij in krajev prve svetovne vojne z vidika evropskega makroobmočja je poudaril v. d. direktor uprave za vojaško dedi ščino Boštjan Poklukar. Primere dob rih praks upravljanja in oplemenitenja spomenikov skozi mednarodne projek te so podali Maša Klavora, direktorica Fundacije pot miru, Nicola Revelant iz Agencije Promo Turismo FVG ter Marta Lollis predsednica Pro Loco di Fogliano Redipuglia.

Beseda je tekla tudi o viziji razvoja Pomnika miru na Cerju v luči turizma, ki jo je predstavila direktorica Turizma Mi ren - Kostanjevica mag. Ariana B. Su hadolnik, ter zaključeni vsebini stalne razstave Na zahodnem robu, ki čaka na postavitev, o kateri je spregovoril pred stavnik Goriškega muzeja Nova Gorica, avtor in zgodovinar dr. Marko Klavora

Veliko dodano vrednost srečanja so predstavljale predstavitve projektov, ki so jih zasnovali dijaki Gimnazije Nova Gorica in učenci Istituta comprensivo L. Verni di Fogliano Redipuglia.

O pomenu sodelovanja mladih pri so ustvarjanju skupnih zgodb tudi v pove zavi z vrednotenjem spominskih obeležji je spregovorili ravnatelj gimnazije Nova Gorica Andrej Šušmelj. Udeleženci srečanja so lahko prisluhnili, kako mladi vidijo in zaznavajo spominska obeležja, kakšen odnos imajo do njih ter na kak šen način lahko mladim takšne simbol ne objekte in območja spomina še bolj približamo. Povzetke projektnih nalog učencev in dijakov so predstavili Suzana Černe, Tomaž Humar in Tiziana Casarsa

Nad vizijo in predlogi dijakov in učen cev obeh sodelujočih šol so bili izjemno navdušeni tudi strokovnjaki zbrani za »omizjem«.

Razpravo je moderiral Matevž Čotar, priznan novinar tržaškega tednika Novi glas.

Turizem Miren - Kostanjevica

Združeni narodi so 21. september razglasili za mednarodni dan miru v želji po povezovanju različnih narodov in prizadevanju k mirnemu reševanju sporov.

Ponovno smo se zbrali, da bi se pok lonili eni najpomembnejših vrednot, na kateri stojita Evropa in svet, to je miru. Zaradi dogajanja v Ukrajini je mir ponovno postal eden temeljnih izzivov aktual ne politke.

Letošnja obeležitev praznika je po vezala kar štiri prireditve: mednarodno konferenco Simboli meje, srečanje Unesco šol, tradicionalno prireditev na Cerju ter Slavnostno akademijo ob 95-letnici ustanovitve protifašistične or ganizacije TIGR, ki se je odvila v dvorani SNG Nova Gorica.

Rdeča nit vseh dogodkov je bila sple tena okrog zapuščine v letošnjem letu preminulega velikana slovenske besede in pričevalca zgodovine, pisatelja Borisa Pahorja. V enem od svojih esejističnih del je zapisal:

»Dandanašnji smo pravzaprav siro mašni zavoljo prevelike množice podob in vtisov; razmrvili smo svojo ljubezen in se ji oddaljili. Naredili smo prav naro be od tega, kar delajo čebele; raztrosili smo cvetni prah nad milijon predmetov in kljub tihemu glasu, ki nam to zanika, zmeraj še upamo, da bomo nekoč imeli toliko časa na razpolago, da bomo spet napolnili svoj izpraznjeni panj.«(Boris Pahor, Tako mislim, MK, 2020)

Gorazd Humar, predsednik Društva za negovanje rodoljubne tradicije TIGR Severne Primorske, je opozoril na vlogo

TIGRA v zgodovini slovenskega naroda in njegov prispevek k utrjevanju narodne zavesti. Župan Mauricij Humar je pou daril pomen miru za normalno živlenje, izobraževanje in delo posameznika in skupnosti. Opozoril je na veliko katastro fo, ki je doletela Občino Miren - Kosta njevica, hud požar, ki pa se je k sreči končal v sedemnajstih dneh brez žrtev. Kaj v primerjavi s tem pomeni vojna, ki se dogaja v neposredni bližini, je ne predstavljivo. Zato je naloga vseh nas, tudi mladih, da se tega zavedamo. Izre kel je pohvalo in zahvalo gimnazijcem iz Nove Gorice, ki so se intenzivno vključili v sooblikovanje programa prireditve pod taktirko režiserja dr. Roka Andresa

Letošnji slavnostni govornik na sobotni prireditvi, francosko-slovenski filozof, fotograf in aktivist Evgen Bavčar, je svoj govor posvetil prijatelju Borisu Pahorju, ki je v svojih delih redno spodbu jal k miru. V izjemen nagovoru, ki je ob zaključku doživel nekajminutni aplavz publike, je Bavčar Kras poimenoval za »deželo hrepenenja«, na kar ga spom nijajo kapljice vode, ki se od stalaktitov tisočlejta spuščajo na stalagmite z željo, da se nekega dne združijo.

Spomnil je na grozote vojne in travme otrok, ki le-to še dandanes doživljajo, ter izpostavil pomen imena kraja Miren, ki na tem posebnem mestu zahodnega roba sam po sebi kliče k ohranjanju miru.

Prireditev je nastala v soorganizaciji Občine Miren - Kostanjevica in Društva TIGR Primorske ter ob podpori Zavoda za turizem Miren - Kostanjevica.

»O smrti kakor o ljubezni se človek lahko pogovarja samo sam s sabo ali pa še z ljubljenim bitjem, s katerim se je zlil v eno. Niti smrt niti ljubezen ne preneseta prič,« je zapisal Boris Pahor v Nekropoli.

Poleg ljubezni pa zagotovo potrebuje mo tudi mir. Veliko pričevalcev in aktiv nih zagovornikov poskuša dan za dnem to sporočilo prenesti na mlade. Da se dolgoročno utrdi zavedanje o njegovi krhkosti in odgovornosti slehernega po sameznika, da ga ohranimo!

Naj nam vztrajnost, s katero nas je na govarjal Pahor, postane zgled in vodilo za neomajno delo slehernega izmed nas za boljši in pravičnejši svet.

Turizem Miren - Kostanjevica

Foto: Jasmina Putnik

Ob mednarodnem dnevu miru je ob Pomniku miru na Cerju potekalo tradicionalno Vseslovensko zborovanje za mir.

Vseslovensko zborovanje za mir na Cerju

Krajevni praznik Bilje 2022

K organizaciji celotnega praznika so prispevali Krajevna skupnost Bilje, Dru štvo žena Bilje, Krajevna organizacija RK, Športno društvo »Škulja-kagho« Bilje, KTD Zarja Bilje, Društvo upokojen cev Bilje, Društvo keramikov Bilje, Dru štvo Glas Bilje, Krajevna organizacija ZB Bilje in Nogometno društvo Bilje.

Pestro sobotno dogajanje

V organizaciji ND Bilje je na igrišču potekal nogometni turnir za mlajše ekipe U11 iz Goriške in zamejstva, za Domom krajanov Negovana Nemca pa praznič na matineja za najmlajše z gledališčem Kamišibaj, ki jo je za otroke organiziralo Društvo Glas Bilje.

Popoldne sta potekali tekmovanji v zbijanju kagha, kjer je slavil Flavio Hirsch, in briškuljada, kjer sta zmagala Srečko Mozetič in Milovan Gregorič

Društvo žena Bilje in Krajevna orga nizacija Rdečega križa sta priredili sre čelov domačega peciva. Izkupiček od prodaje so donirali Civilni zaščiti Občine Miren - Kostanjevica. Krajevna organi zacija RK pod vodstvom Bože Marega je poskrbela, da so izmerili krvni sladkor in tlak ter holesterol, obiskovalce pa po učevali o postopkih oživljanja.

Za krajevnim domom smo bili priča osupljivi promenadi v znamenju domače obrti, umetnosti in kulinarike. Ladislav Orel je predstavljal čebelarstvo, Nadja

Kos pletene copate, Marijana Sitar sli ke (olje na platnu), Milojka Nemec ste klarstvo, Branko Furlan lesene izdelke, Darja Bizjak keramične izdelke in čipko, Norma Arčon risanje na prte in kleklja nje, Majda Klančič slike (pastel, akva rel), Neža in Marjetka Orel hidrolat in druge izdelke iz sivke, Boris Pregelj je otroke povabil k vpisu h Gimnastiki Flip Bilje, Nika Nemec in Natali Mozetič sta v mini kozmetičnem salonu pod dreve som poslikavali obraze otrok in odra slih, zraven pa sta Katja Pregelj in Neli Ferfolja urejali frizure, Vanja Simčič in Stipe Hečimović sta predstavila in po nujala rastlinske namaze na domačih kruhkih, žene Društva žena so skuhale okusno pašto.

Naš krajevni praznik že vrsto let posvečamo spominu na odhod prvih bi ljenskih fantov v partizane. Letošnjega septembra obeležujemo 80. obletnico tega dogodka, zato je bil osrednji del večernega kulturnega programa z reci talom posvečen tem fantom in vsem, ki so pomagali priboriti svobodo. Spozna vamo, da svoboda ni tako samoumevna. Predsednik Krajevne organizacije Zveze borcev Istok Saunig je položil venec k spomeniku padlim, ostali smo z minuto molka počastili spomin nanje.

Na večerni prireditvi sta spregovorila podpredsednik krajevne skupnosti Bilje Aleksander Miško in župan Občine Mi ren - Kostanjevica Mauricij Humar

Društvo keramikov Bilje, ki že dol ga leta deluje pod vodstvom Božidarja Batističa, vsako leto ob krajevnem prazniku postavi na ogled dela svojih ustvarjalnih članov. O razstavi »Poletna nostalgija« je spregovorila Mira Fon, po prireditvi pa smo si lahko ogledali njiho ve unikatne, osupljive izdelke.

Vse popoldanske dogodke in tudi večerno prireditev je povezovala Lučana Petrovčič, članica KTD Zarja. Po proslavi je sledila pogostitev z golažem, nato pa koncert Reneja Fajta z gosti.

V nedeljo je potekal tradicionalni po hod Biljenski griči 2022 s startom izpred Doma krajanov. Udeležilo se ga je 141 pohodnikov.

Letos smo se septembra v okviru praznovanja Krajevnega praznika Bilje 2022 povezala različna biljenska društva in posamezni kreativni Biljenci, ki so na stojnicah predstavili in pokazali, s čim se ukvarjajo oz. kaj radi delajo v prostem času ali v čem uživajo v svojih službah.

Recital so sooblikovali Suzana Černe, Laura Bonutti Zuljan, Vokalna skupina Glas, Ingrid Praznik, Tjaša Močnik, Polona Velikonja in otroški pevski zbor Podružnične osnovne šole Bilje pod vodstvom Minke Markič, za ozvočenje pa je poskrbel Alan Žorž

Kako pristopiti k sanaciji gozdov na požarišču požara Krasu

Najpomembnejša pravica lastnikov gozda, ki jo lahko razumemo tudi kot dolžnost, je gospodarjenje z gozdovi, kamor spada tudi sanacija v požaru prizadetih gozdov.

Zaposleni na Zavodu za gozdove Slove nije OE Sežana bomo v dveh mesecih izdelali načrt sanacije, v katerem bodo podrobneje opredeljene površine za na ravno obnovo, umetno obnovo s setvijo oz. sajenjem ter potrebna proračunska sredstva za sanacijo.

Na približno polovici površin, ki jih je v juliju prizadel požar, bomo uvedli gozdne sestoje v naravno pomlajevanje, zlasti kjer je vršni požar zajel posame zne skupine drevja. Sečnja dreves, ki jih je poškodoval požar, se lahko začne že pred izdelavo sanacijskega načrta. Kjer bodo posekana drevesa na večji površi ni, pa bo potrebno gozd umetno obnoviti s setvijo in sajenjem semena oz. sadik gozdnega drevja. Stroški semena, sadik in potrebnega materiala za varstvo sa dik so financirani iz sredstev proračuna, delo obnove je sofinancirano.

Posek poškodovanega drevja se bo za čel že letos, obnova s setvijo in sajenjem pa verjetno spomladi prihodnje leto. Po dobno kot na velikih požariščih iz prete klih let bomo zagotovili semena in sadike drevesnih vrst prilagojenih rastišču ter potreben material za zaščito sadik pred rastlinojedo divjadjo.

Zato pozivamo vse lastnike gozdov, da s sanacijo začnete čim prej. Svojo na mero, da bi radi začeli s sečnjo, sporo čite na telefonsko številko 05 70 74 403 (8–10 ure vsak delavnik) oz. na e-naslov oesezana@zgs.gov.si. Pri tem sporočite ime in priimek, kontaktne podatke (tele fonsko številko ali e-naslov), parcelno številko ter katastrsko občino parcele, na kateri bo potekala sečnja.

Najpogostejša vprašanja, s katerimi se sreča lastnik gozda pred začetkom sa nacije požarišča.

Kako pridobim dovoljenje za posek?

Drevje lahko posekate po pridobitvi od ločbe o dovolitvi poseka izbranih dreves (v nadaljevanju odločba). Pridobite jo tako, da najprej sporočite svojo namero na zgoraj opisan način. Revirni gozdar vas bo kontaktiral glede skupnega ogle da vašega gozda in odkazila. Glede na stanje gozda in vaše potrebe bosta iz brala drevje primerno za posek. Odkazi lu sledi izdaja odločbe.

Kdaj lahko revirni gozdar opravi odkazilo in koliko stane? Odkazilo se izvaja čez vse leto, za po sek pa je najprimernejši zimski čas, ko je drevje v mirovanju. Zaradi velikega števila vlog za odkazilo pred sanacijo gozda bo verjetno čakalna doba daljša

kot običajno. Če sporočite svojo name ro takoj, se boste izognili slabi volji, če zaradi zasedenosti gozdar ne bo mogel takoj obravnavati vaše vloge. Odkazilo je brezplačno.

Ali je gozdar dolžan pokazati meje moje parcele?

Ne. Za parcelne meje odgovarja lastnik. Lastnik skrbi tudi za vidnost meja svo je posesti. Pri tem je najbolje spošto vati tradicionalna nepisana pravila za vzdrževanje mejnih oznak. Če označb mej ni mogoče najti, se lastnik posvetuje z mejaši. Če tudi to ni uspešno, so za vzpostavitev meje pristojna geodetska podjetja.

Kaj potrebujem za posek drevja na parceli, katere nisem lastnik?

Potrebujete pisno pooblastilo lastnika, ki vas pooblašča za postopek skupne izbi re drevja za posek. Pooblastilo dostavite revirnemu gozdarju, s katerim se dogo vorite za odkazilo.

Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Sežana

Za čisto reko Vipavo

Civilna iniciativa Za čisto reko Vipavo naproša kopalce, piknikarje, ribiče in sprehajalce ob reki Vipavi, da odpadke, ki jih prinesejo k reki, tudi pospravijo in odložijo na mesta, ki so za to določena.

Ponovno pozivamo vse tiste občane, ki odlagajo zeleni odrez na brežine reke, v strugo Vipave in/ali v reko Vipavo, da tovrstni odpadki tja ne sodijo, pač pa se jih lahko odpelje v Zbirne centre po ob čini.

Čistili reko Vipavo

Tako kot čistimo domačo okolico je treba poskrbeti za čiste brežine in strugo reke Vipave. Konec junija smo v sodelo vanju z organizacijo Supkultura iz Renč organizirali čistilno akcijo po reki Vipavi, in sicer po celotnem toku reke v Obči ni Miren - Kostanjevica. S plovili so se spustili po reki in odstranili odpadke na bregovih in v sami reki.

Ob zaključku nas je lokalni picopek pričakal z odličnimi picami in hladno pi jačo. Čistilno akcijo bomo naslednje leto seveda ponovili.

Besedilo in foto: Civilna iniciativa Za čisto reko Vipavo

Rjavi zabojniki v Mirnu in Biljah

Na ekoloških otokih ob reki Vipavi v KS Mi ren in KS Bilje so na meščeni rjavi zabojniki za zelene vrtne odpad ke. Prosimo vse, ki so v preteklosti te vrste odpadkov odlagali na brežine, v strugo in reko Vipavo, da te po novem odložijo v rjave zabojni ke.

Kaj sodi v rjave zaboj nike, pa najlolje prika zuje plakat Komunale Nova Gorica.

Civilna inicativa Za čisto reko Vipavo

Civilna inicativa Za čisto reko Vipavo

Brezplačno spletno orodje z ukrepi za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj na delovnem mestu

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Fakulteta za zdravstvo Univerze na Primorskem sta vzpostavila spletno stran www.pkmo.si, ki lahko za delavce in delojemalce predstavlja pomembno pomoč pri premagovanju težav, s katerimi se soočajo zaradi svojega delovnega okolja.

Spletno orodje deluje na način, da po sameznik ali delodajalec izpolni vprašal nik in na podlagi tega dobi priporočila, ki bodo prilagojena njegovim delovnim pogojem. Nasveti med drugim zajemajo ergonomske ukrepe, usmeritve za aktiv ne odmore in navodila za razbremenilne položaje telesa. Skrb za obvladovanje psihosocialnih tveganj na delovnem mestu pa lahko okrepimo z nasveti za tehnike sproščanja in vizualizacije ter prepoznavanjem reakcij na hud stres in stresne motnje v delovnem okolju, sin droma izgorelosti ter nespečnosti. Vsi nasveti so nazorno prikazani z ilustraci jami in fotografijami.

Kostno-mišična obolenja (KMO) in psihosocialna tveganja (na primer stres) pri delu so že desetletja glavni vzrok zdravstvenega absentizma, dolgotrajne

odsotnosti z dela, delovne invalidnosti in prezgodnjega upokojevanja delavcev. »Analiza stanja kaže, da se pojavnost kostno-mišičnih obolenj in duševnih stresnih motenj v Sloveniji iz leta v leto povečuje, prav tako se podaljšuje pov prečno trajanje ene bolniške odsotnosti. Zato je toliko bolj dobrodošlo novo sple tno orodje, ki vključuje nabor ukrepov

za preprečevanje novih in obvladova nje obstoječih kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj na delovnem mestu,« je ob izdaji spletnega orodja poudarila vodja projekta dr. Ticijana Prijon z NIJZ.

NIJZ OE Nova Gorica

KMO so deloma posledica sprememb povezanih s staranjem, v veli ki meri pa so posledica nezdravega načina življenja in neprilagojene ga dela, debelosti, nezadostne telesne dejavnosti in dolgotrajnega sedenja. Pri dolgotrajnih obremenitvah, kot so ponavljajoči se gibi, dolgotrajna prisilna drža telesa, uporaba sile in točkovni pritiski na telo, se manjše poškodbe kopičijo in lahko privedejo do trajnih okvar kostno-mišičnega sistema.

Pomagajmo drug drugemu prižgati luč upanja

Spoštovani,

komaj smo se spopadli z virusom Covid-19, pa se v naše misli naseljujejo spet druge skrbi. Če je bila beseda minulega leta korona, je beseda prihajajočega leta draginja. Vojna v Ukrajini, podnebne spremembe, pomanjkanje energentov, surovin in hrane. Vse to je upravičen razlog, da nas mora skrbeti za prihodnost. Pa vendar sem ne glede na povedano velik optimist. Zakaj?

Zato, ker smo se skozi dolgotrajno epidemijo naučili, da smo ljudje socialna in čuteča bitja, ki ne zmoremo živeti odtujeno. Da smo veseli, ko pomoč prejmemo, in še bolj, ko jo dajemo. Prav dobro se zavedamo, da ne smemo pustiti ljudi v stiski ali bolezni prepuščene samim sebi na milost. Kot odgovorna in čuteča skupnost moramo pravočasno opozoriti na probleme ter jih reševati složno in z občutkom. Zdi se mi pomembno, da to izpostavim še zlasti z vidika vsesplošne slabe napovedi za prihajajoči čas – več revščine, več duševnih stisk, več bolezni …

Da bi lahko učinkovito blažili stiske naših najbolj ranljivih in pomoči potrebnih prebivalcev, moramo ostati povezani in sodelovati. Bodisi kot država in njeni podporni sistemi bodisi kot lokalne skupnosti, društva in organizacije, posamezniki. Kot župan si prizadevam, da živi mo v skupnosti, ki ne pusti nikogar na cedilu. Nihče si ne zasluži biti spregledan, zapuščen, odrinjen in pozabljen.

Na naslednjih straneh smo prav z namenom, da se pravočasno opozori in prepreči mo rebitne nezaželene scenarije, pripravili pregleden seznam vseh vrst socialnih pomoči, za katere organizirano skrbimo v naši lokalni skupnosti. Ob njih smo navedli pomembne informacije in kontaktne podatke. Verjamem, da vam bodo v veliko pomoč in oporo.

Bodimo pozorni na stiske svojih sosedov, znancev, prijateljev in sorodnikov. Namenimo jim najdragocenejše – svoj čas in pozornost. Pomagajmo drug drugemu prižgati luč upanja ter povrniti vero v svetlo in krasno prihodnost. Saj veste, le dejanja štejejo in zgledi vlečejo.

Mauricij Humar, župan

Interventna številka 112 – klic v sili, reševalci

Interventna številka 113 – policija

NUJNA MEDICINSKA POMOČ 05 33 01 117

OBČINA MIREN KOSTANJEVICA

Uradne ure

Ponedeljek 8.00–12.00 in 13.00–15.00

Sreda 8.00–12.00 in 13.00–16.30

Petek 8.00–12.00

Telefonska številka 05 330 46 70 E-pošta tajnistvo@miren-kostanjevica.si

INFORMACIJSKA PISARNA ZA INVALIDE IN DELODAJALCE

Občina Miren – Kostanjevica, Miren 137 Uradne ure: Vsako prvo sredo v mesecu od 13.30 do 16.30 Telefonska številka: 064 142 449, Valter Adamič E-pošta: info.invalidi@miren-kostanjevica.si

Splošna podpora uporabnikom in izvajalcem pri vprašanjih:

1. pomoč pri pridobitvi pravic iz naslova invalidskega in pokojninskega zavarovanja – informiranje o možnosti rehabilitacije – pomoč v postopkih pred invalidsko komisijo

2. pomoč invalidom vezano na druge predpise – pomoč pri pridobitvi parkirnih kart – olajšave in oprostitve – informiranje o zdravstvenem varstvu in zavarovanju – pomoč pri prilagoditvi delovnega mesta (svetovanje invalidom in delodajalcem) – starševsko varstvo in osebni prejemki za invalida

3. po dogovoru v informacijski pisarni sodeluje društvo ko.RAK.si, društvo za pomoč pri obolevnosti za rakom in drugimi kroničnimi nenalezljivimi boleznimi

4. Podpora ranljivim osebam v socialno-ekonomski, materialni ali stanovanjski stiski. Večina nevladnih organizacij nudi posameznim skupinam prebivalstva (invalidi, starostniki, bolniki, upo rabniki drog, brezdomci, brezposelni itd.) podporne socialne programe za pomoč v socialno-ekonomski, materialni ali stanovanjski stiski.

BREZPLAČNI PREVOZI ZA STAREJŠE

Občina Miren - Kostanjevica vsem starejšim in invalidom omogoča brezplačne prevoze. Za organizacijo prevoza se vnaprej dogovorite skladno z vašimi potrebami. Pokličete lahko na telefonsko številko 040 543 338 (Društvo paraplegikov Severne Primorske) v času njihovih uradnih ur

STAREJŠI ZA STAREJŠE

Program Starejši za starejše nudi medsebojno pomoč starejšim, da bi lahko čim dlje ostali v domači oskrbi. Starejši prostovoljci obiščejo vse starejše od 69 let v svoji okolici, jih povprašajo o tem, kako živijo in jim poskušajo organizirati pomoč, če jo potrebujejo.

Društvo upokojencev Miren, projekt Starejši za starejše Gordana Vičič, tel. 031 683 267, e-pošta: dumiren@gmail.com

Društvo upokojencev Kostanjevica na Krasu, projekt Starejši za starejše Nives Urdih, tel. 041 320 842, e-pošta: dukostanjevica@gmail.com

POMOČ NA DOMU

Dom upokojencev Nova Gorica, Center za pomoč na domu

Trg Jožeta Srebrniča 6, Solkan

Telefon: 05 335 33 00, e-pošta: cpd.ng@dung.si, spletna stran: www.dung.si Vodja: Bernarda Pirih, tel: 05 335 33 12, E-pošta: bernarda.pirih@dung.si

Uradne ure: od ponedeljka do petka od 8.00 do 16.00.

Storitve:

– pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih (pomoč pri oblačenju, pomoč pri umivanju, nega) – gospodinjska pomoč (priprava obrokov, pomivanje posode, osnovno čiščenje bivalnih prostorov)

– pomoč pri ohranjanju socialnih stikov (vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, spremljanje upravičenca pri nujnih obveznostih)

MATERIALNA STISKA, SVETOVANJE V MATERIALNIH IN DRUGIH STISKAH

Rdeči križ

Materialna pomoč, finančna pomoč, finančna pomoč ob elementarnih nesrečah, finančna pomoč šoloobve znim otrokom, strokovna pomoč, brezplačna letovanja otrok in starejših.

– Krajevna organizacija RK Bilje (Kontakt: Boža Silva Marega, tel. 05 305 32 78)

– Območno združenje RK Nova Gorica (Tolminskih puntarjev 8, Nova Gorica, tel. 05 33 84 90)

Karitas

Pomoč: materialna, finančna, svetovanje posameznikom in družinam, obiski, srečanja

– Župnijska Karitas Miren (Kontakt: Urdih Venčka, tel. 05 30 54 069)

– Goriška območna Karitas Nova Gorica (Kontakt: Marija Mlinar, tel. 05 305 42 24)

Patronažna služba, ZD Miren

Telefon: 05 33 83 524

Urnik: pon.–pet. 7.00–14.30, sob. 7.00–14.30, nedelje in prazniki:8.00–13.00

DUŠEVNA STISKA

Psihološka posvetovalnica POSVET

Tumova ulica 5, Nova Gorica (Ustanova Zdenke Gustinčič)

Tel: 031 704 707, e-pošta: info@posvet.org

Urnik: sreda in četrtek od 16.00 do 20.00 ure

Program je zasnovan kot javno dostopna svetovalnica za pomoč odraslim osebam, parom in družinam v trenutkih čustvene stiske. Storitev je brezplačna.

Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik: 116 123, 24 ur na dan Psihiatrična klinika Ljubljana: telefonski klic v duševni stiski: 01 520 99 00, vsak dan med 19. in 7. uro SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja: 080 11 55 TOM telefon za otroke in mladostnike: 116 111

CENTER ZA SOCIALNO DELO SEVERNA PRIMORSKA, ENOTA NOVA GORICA

Delpinova ulica 18 B, 5000 Nova Gorica

Tel.: 05 330 29 00

E-pošta: gpcsd.gorica1@gov.si

Spletna stran: https://www.csd-slovenije.si/csd-severna-primorska/enota-nova-gorica/ Uradne ure

Ponedeljek 8.00–12.00 in od 13.00–15.00

Sreda 8.00–12.00 in od 13.00–17.00

Petek 8.00–12.00

Prva socialna pomoč tudi v torek in četrtek 8.00–12.00 in 13.00–15.00

Kontaktne številke, na katere lahko pokličete, če želite uveljavljati oblike pomoči, ki so navedene v nadaljevanju.

Denarne pomoči

• otroški dodatek: tel. 05 330 29 70

• denarna socialna pomoč: tel. 05 330 29 00

• izredna denarna socialna pomoč: tel. 05 330 29 00

• pravica do enkratne izredne pomoči po smrti družinskega člana: tel. 05 330 29 00

• pomoč pri kritju stroškov pogreba: tel. 05 330 2900

• varstveni dodatek: tel. 05 330 29 00

• državna štipendija: tel. 05 330 29 70

Subvencije in oprostitve plačil

• znižano plačilo vrtca: tel. 05 330 29 70

• subvencija kosila za učence: tel. 05 330 29 70

• subvencija malice za učence in dijake: tel. 05 330 29 70

• subvencija najemnine: tel. 05 330 29 00

• pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev: tel. 05 330 29 00

• pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje: tel. 05 330 29 00

• oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev: tel. 05 330 29 00

• oprostitev in prispevek k plačilu pravic družinskega pomočnika: tel. 05 330 29 00

Družinski prejemki

• starševski dodatek: tel. 05 330 29 00

• pomoč ob rojstvu otroka: tel. 05 330 29 00

• dodatek za veliko družino: tel. 05 330 29 00

• dodatek za nego otroka: tel. 05 330 29 00

• delno plačilo za izgubljeni dohodek: tel. 05 330 29 00

• pomoč pri nakupu vinjete: tel. 05 330 29 70

Podatke zbrala: Marko Štanta, predsednik Sveta za invalide Občine Miren-Kostanjevica mag. Valter Adamič, koordinator Sveta za invalide Občine Miren-Kostanjevica

Ali so »brezplačne« aplikacije le prikriti vohuni v naših telefonih?

Pametne telefone uporabljamo bolj ali manj vsi. Kupujemo jih tudi otrokom, ker se nam zdi, da so tako bolj varni. Na teh telefonih imamo kupe aplikacij, ki so tam že bile ali pa smo jih naložili sami.

Večina teh aplikacij je brezplačnih ali bolje rečeno – brezplačniških. Ne pla čujemo jih z denarjem. Plačujemo jih s tem, da jim dopuščamo vdor v našo za sebnost.

Za ilustracijo predstavljam en tip aplikacij, pri katerih se je nedavno pokaza lo, kam lahko vodi naše nerazumevanje pomena zasebnosti v digitalnem okolju.

V ZDA so bile to poletje v medijih in javnosti zelo izpostavljene brezplačni ške aplikacije za beleženje menstrual nega cikla, zaradi katerih bi lahko upo rabnice pristale celo v zaporu.

Te aplikacije vodijo zelo natančne po datke o menstrualnem ciklu in ovulaciji uporabnic, kar lahko – še zlasti, če je to združeno z drugimi podatki, kot je na primer odstopanje od dnevne rutine –pokaže, da je določena oseba opravila splav, ki pa je zdaj ponekod lahko postal kazniv. Ker so spontani splavi v prvem trimesečju nosečnosti izredno pogosti, bi se lahko s to obtožbo srečavale celo ženske, ki si otroka želijo, a ne morejo donositi.

Do tega je prišlo zato, ker so v ZDA ustavni sodniki nedavno sprejeli razsod bo, po kateri bi lahko v 23 zveznih drža vah splav postal nezakonit.

Nekatere porabnice teh aplikacij so imele že prej pomisleke, saj so lastniki aplikacij njihove podatke za namene oglaševanja posredovali podjetjem, kot so Facebook, Google ali Amazon.

Preiskovalni članek revije Wall Street Journal je na primer za eno izmed teh aplikacij dokazal, da je redno obveščala Facebook, kdaj ima uporabnica men struacijo ali če namerava zanositi. Kljub trdnim dokazom pa so lastniki aplikacije to početje vztrajno poskušali zanikati.

Zdaj so se ti pomisleki močno okrepili, saj bi lahko uporaba teh aplikacij neka terim uporabnicam celo uničila življenje. Ko prideš iz zapora, si za vedno zazna movan. Za nekatere ženske morda celo pot v drugo državo ne bo rešitev, da bi se temu izognile.

So naše aplikacije problematične?

Ali mislite, da aplikacije, ki jih vi upo rabljate, in tiste, ki jih uporabljajo vaši otroci, ne morejo biti problematične? Ali morda menite, da se nas dogajanja v ZDA, ki so na drugem koncu sveta, sploh ne tičejo?

Seveda zelo dobro veste, da temu ni tako. Preko raznih aplikacij smo vsi iz postavljeni pretiranemu vdoru v našo zasebnost in od nas je odvisno, ali smo se zaradi udobja, nepoučenosti ali le lenobe pripravljeni odreči zasebnosti in aplikacijam dopustiti popoln vpogled v naše navade, želje, strahove in naše misli. Morda nas to ne bo stalo le denar ja za impulzivne nakupe, ko nam bodo v trenutku naše šibkost ponudili stvar, ki je sicer ne bi nikoli kupili.

V Evropi imamo trenutno sicer srečo, da nas zakonodaja do določene mere varuje pred tako hudimi posegi v našo zasebnost; a vse naše navade in razva de, kot so način prehranjevanja in (ne) gibanja, kajenje in alkohol ali tvegana vožnja, bi bile lahko zelo zanimive za za varovalnico, ko nam določa višino pre mije, ali za banko, pri kateri zaprosimo za posojilo ...

Kaj pa lahko naredimo?

• Razmislimo, zakaj uporabljamo apli kacije. Zato, ker nam res pridejo prav, ali le zato, ker so nam bile ponujene in so itak »zastonj«?

• Občasno počistimo telefon in odstrani mo aplikacije, ki vohunijo za nami, pa jih sploh ne uporabljamo. Nove naloži mo premišljeno.

• Aplikacije aktivirajmo le, ko jih potre bujemo, in jih izključimo, ko jih ne ra bimo več. Ne dopustimo, da ves čas beležijo našo lokacijo.

Kaj pa, če se taka aplikacija ne pusti deaktivirati ali celo ne pusti, da jo izbri šemo s telefona? V tem primeru to prav zaprav ni uporabna aplikacija, ampak smo si na telefon naložili nekakšen virus oziroma zlonamerno kodo.

Na problematično uporabo aplikacij opozorimo naše otroke in mladostnike, saj tudi njih zelo privlači to, da jih ni treba plačati z denarjem, in običajno ne razmi šljajo o tem, kaj vse si namestijo na svoj telefon.

Maja Vreča, ARNES

30 let Kozmetičnega salona Revital Helena

Človek na prvem mestu

V Helenin salon vstopajo stranke raz ličnih starosti, želj in potreb. Človeško je, da je prvi vstop nekoliko stresen, ker ne veš v resnici, kako zadeve potekajo. Toda prijeten ambient in prijazen spre jem kmalu preženeta začetno zadrego.

S stranko se najprej pogovorijo o željah in izbrani storitvi in so pripravljeni odgovoriti na vsa vprašanja. To nava dno človeka sprosti. Skupaj najdejo re šitev, da ustreza strankinim potrebam in zmožnostim. Poudarijo, da je prvi stik bolj nežen in rahel, da telo sprejme spre membo. Zavedajo se namreč, kako po memben in zdravilen je dotik.

Zdravje je vrednota, ki se je zavedamo šele, ko zbolimo. Takrat bi naredili vse, da bi se počutili bolje, bi ozdraveli, se iz celili. Toda na to je treba misliti že pred bolečino oz. tegobo. Gotovo je v ospred ju gibanje, takoj za tem zdrava prehrana in pozitivne misli.

Toda človek je naravnan na cono udo bja. In ko zaškripa, se ozre okoli in po išče pomoč. Nekaj pomoči in podpore dobi tudi v Kozmetičnem salonu Revital Helena v Mirnu.

V Mirnu kozmetični salon

Pisalo se je leto 1992, ki je bilo zelo razgibano leto. Leto prej smo dobili svo jo državo – Republiko Slovenijo in nova država je postavljala svoja pravila. Helena Budin je do tega leta vestno opra vljala delo fizioterapevta v bližnjem zdra vstvenem domu. Delo ji je bilo zelo všeč, toda ljudem je želela dati nekaj več. Ho tela se jim je bolj posvetiti, kar pa tedanji zdravstveni režim ni dopuščal.

Leta 1992 je pogumno stopila na pot samostojnega podjetnika in odprla Kozmetični salon Revital Helena. V tistih časih ni bilo mogoče odpreti dejavnosti za fizioterapijo, zato se je preusmerila na področje kozmetike in ga spretno do polnjevala z znanjem iz svojega osnov nega študija.

Morda je nekoč veljalo, da v lepotilni salon prihajajo ljudje »iz visoke družbe«. Danes vemo, da so vrata odprta prav vsem, ki se želijo nekoliko razvajati ali pa vsaj omiliti kako telesno težavo.

Od manikure do masaže celega telesa

Kozmetični salon Revital Helena po nuja množico storitev.

• Manikura, pedikura: lepo je imeti ure jene nohte, ravno prav postrižene, morda polakirane. V salonu pravijo, da k njim prihajajo tudi ljudje z glivični mi nohti. Zelo uspešno jih odpravljajo

z laserjem, kajti laserski žarek prodre skozi noht in uniči glivice pod njim. Ob pedikuri razvajajo tudi z masažo sto pal, saj se tako poveča prekrvavlje nost nog in te postanejo »lahke«, člo vek pa se dobro počuti.

• Nega obraza sega od čiščenje kože do oblikovanja obrvi in nežne masaže. Pri tem so zelo pozorni na tip kože, zato temu povsem prilagodijo uporabo kozmetičnih sredstev.

• Kitajska medicina priznava, da so stopala ogledalo našega telesa. Tu so stimulativne točke, ki ob masaži podprejo delovanje našega telesa in pospešijo izločanje toksinov. Dober refleksolog že samo z nežnim doti kom stopala zazna, kateri del telesa je potrebno še posebej vzpodbuditi k bolj uravnovešenemu delovanju. In polurna masaža stopal sprošča, poživi delovanje organov.

• Z odstranjevanjem maščobnih oblog in celulita se spopadajo na več nači nov. Pri tem uporabljajo različne ma nualne prijeme, obloge, stimulacije mišic in kavitacije.

• Limfna drenaža pride v poštev zlasti po operacijah, ko pomagamo naši lim fi, da odplakne škodljive snovi iz tele sa. Dobrodošla pa je tudi, če želimo telo razstrupiti.

• Zlasti pred poletjem se ženske pose bej uredimo z depilacijo odvečnih dlak. Za ta postopek je na voljo več načinov, trenutno pa je najbolj popularno trajno odsranjevanje dlak z laserjem.

Na začetku Mirna nas pozdravi Kozmetični salon Revital Helena, ki nas vabi, da si privoščimo razvajanje našega telesa in duše.

• Masaž poznamo več vrst. Morda je najbolj znana manualna (ročna) masa ža. Aromaterapija pa je vrsta masaže, pri kateri se uporabljajo eterična olja, ki so skrbno izbrana glede na željo in potrebo stranke. V današnjem hitrem tempu življenja in pogosto sedečem delu je naše telo podvrženo zakrčenju, kar ima za posledico bolečino. Le kdo ne pozna bolečine v hrbtu, »zategnje ne« mišice nog ali rok! Tako telo je treba najprej sprostiti, kar se najlažje doseže z ustrezno masažo.

• Sprostitev je mogoče doseči tudi v so lariju ali se prepotiti v savni.

Izbira kozmetičnih pripomočkov in sredstev

V Kozmetičnem salonu Revital Hele na se zavzemajo za uporabo kvalitetnih krem iz naravnih sestavin. Vedno so pripravljeni svetovati in pravilno izbrati ustrezne kozmetične izdelke, ki jih stran ka lahko tudi preizkusi.

Tudi v kozmetičnih salonih se upora bljajo različni aparati. Tako na primer ponujajo barvno terapijo, kjer z ustrezno barvo osvetlijo oboleli del ali pa uravnovešajo energetske centre (čakre) v tele su.

Pri hujših bolečinah se poslužujejo stimulacijskega aparata Bimed v kombi naciji z masažo. V prvi vrsti stavijo na osebni stik z roko, saj je dotikanje najbolj zdravilno dejanje.

Helena Budin skrbi za stalno izpopol njevanje na svojem področju. Čeprav je sama že nekaj časa upokojenka, je še vedno del salona in skrbi za nadgradnjo na svojem področju.

Kljub vsemu napredku glede kozme tičnih sredstev in tehnologije potrjuje, da je potrebno vsakodnevno gibanje – po možnosti na svežem zraku. Pri dolo čenih zakrčenostih in obolenjih ponudi osebi sistem vaj, da jih vsakodnevno izvaja doma. Helena z znanjem fiziote rapije spodbuja vse k ohranjanju dobre telesne kondicije.

Ob jubileju želimo Heleni Budin še ve liko zdravih let. Njen salon naj bo v po moč ljudem s težavami in oaza za spro stitev in razvajanje v tem hitrem tempu življenja.

Marta Pavlin

Foto: osebni arhiv kozmetičnega salona

Vrtni ognjič

Le malo je domačih vrtov brez velikih izstopajočih oranžno rumenih cvetov. Ognjič imenujemo tudi vremenar, ker napoveduje vreme. Njegov cvet se zjut raj ne odpre, če je na pragu dež. Cvetovi se odpirajo pozno dopoldne in se zap rejo zgodaj popoldne. Zdravilna sta tako cvet kot tudi list, čeprav uporaba lista ni razširjena.

Če je jesen suha in sončna, cvetove pobiramo do konca novembra. Ko jih potrgamo, jih stresemo na bel papir in opazujemo število živalic, ki počasi za puščajo svoj dotedanji dom. Na soncu jih pustimo približno uro, potem cvetove sušimo v senci.

Zdravilna moč

Ognjičev čaj skrbi za presnovo, ureja menstrualne težave, pomirja želodčno in črevesno sluznico, ureja prebavo, celi rane, deluje protivnetno (podobno kot arnika). Pogosto ga dodajamo čajnim mešanicam ravno zaradi njegovega ši rokega delovanja na telo.

Tradicionalno ognjičevo mazilo

Svinjsko neslano mast počasi segre jemo. Ko je stopljena, dodamo ognji čeve cvetove in pustimo rahlo cvreti tri minute. Odstavimo in pustimo stati 24 ur ter ponovno segrejemo, precedimo in nalijemo v posodico. Mazilo hranimo na hladnem, najbolje v hladilniku.

Mazilo pomaga pri trdi, suhi in razpo kani koži, ki se pojavlja na nogah in ro kah. Pomaga tudi pri zdravljenju hemoroidov, tudi pri težavah s krčnimi žilami, pomirja otroško vneto kožo in pomaga pri pigmentnih pegah.

Namig

Proti koncu kuhanja goveje juhe do dajmo nekaj svežih ali suhih cvetov og njiča. S tem bomo zbistrili juho ter spod budili delovanje žolčnika in jeter. Besedilo in foto Karla Žniderčič

Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica, d. d. obeležuje 75 let vodooskrbe na Goriškem

omrežja na območju okraja. Danes pod jetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gori ca oskrbuje s pitno vodo več kot 52.000 prebivalcev petih občin, poleg tega pa 1,6 milijona kubičnih metrov vode letno dobavijo tudi v italijansko Gorico. Poleg tega skrbijo še za odvajanje in čiščenje odpadne vode.

V Občini Miren - Kostanjevica oskr buje družba Vodovodi in kanalizacija uporabnike s pitno vodo iz vodnega vira Mrzlek kraje na nižinskem delu, storitev odvajanja in čiščenja odpadne komunal ne vode pa se izvaja na območju celotne občine.

Delovna organizacija Goriški vodovodi je bila ustanovljena 23. septembra 1947 z odločbo okrajnega ljudskega odbora Gorica kot lokalno gospodarsko podje tje z nazivom »Okrajno vodovodno pod jetje« s sedežem v Vipavskem Križu. Glavna naloga podjetja je bila oskrbova nje prebivalstva s pitno vodo iz vodnih virov Hubelj, Vitovlje in Mrzlek–Krom berk, izvajanje vzdrževalnih del na teh vodovodih in objektih vodovoda ter skrb za obnovo in razširitev vodovodnega

V 75 letih delovanja so zaposleni svo je poslanstvo ves čas opravljali z odgo vornostjo, znanjem in iskrenim partner stvom do lokalnih skupnosti Goriške in onstran državne meje kot projektni partnerji v več projektih. Sodelovanje in vodenje pomembnih infrastrukturnih projektov v lokalnem okolju je bilo za zaposlene še dodatna motivacija in utr jevanje strokovnega znanja. Dober pri mer razumevanja in spoštovanja potreb

lokalne skupnosti je bila izgradnja mostu čez reko Vipavo, ki naj bi bil v osnovi na menjen le za prečrpavanje fekalne ka nalizacije, izvedel pa se je na način, da služi kot pešpot in kolesarska povezava.

Odlično sodelovanje z občino je bilo še posebej izraženo med požari na Krasu. Zaposleni so z opremo in osebnim prispevkom nesebično pomagali pri ga šenju.

Ob tej častitljivi obletnici se zaposleni v Vodovodih in kanalizaciji Nova Gori ca zahvaljujemo našim uporabnikom in predstavnikom Občine Miren - Kosta njevica za zaupanje. Še naprej se bomo trudili dosegati in presegati vaša priča kovanja.

Promocijsko besedilo

Most v Mirnu namenjen prečrpavanju fe kalne vode

Katjuša Batistič kuhala pred kamerami

Katjuša Batistič iz Gostilne Bric v Mirnu je pred kamerami prikazala del postopka priprave dveh jedi s spomla danskimi šparglji.

Pripravila je črni riž in marmelado z belimi šparglji –- beluši. Da sta ti dve jedi nekaj posebnega, potrjuje dejstvo, da jih v času sezone gostje najpogoste je naročajo. Celotnega procesa kuhanja jedi v oddaji zaradi časovne omejitve ni bilo moč prikazati, zato se je naša odlič na kuharica pripravila že prej. V oddaji je predstavila uporabljene sestavine in razložila potek priprave vse do postrež be. Prisotni v studiu so bili najprej nav dušeni nad vonji, ob poizkušanju pa nad prijetno povezanimi okusi hrane na obeh krožnikih. Izvrstna kuharica ne mara do datkov, ki bi prekrili osnovni okus, zato so prišli šparglji na krožnikih zares do izraza.

Katjuša Batistič pravi, da se med ku hanjem pred kamerami nikoli ne obre menjuje s tem, kako bo snemanje po tekalo. Predana je kuhanju, v tem delu uživa in med delom se posveča samo pripravi jedi. Odlično se znajde tudi v manj običajnih okoliščinah, kot je na pri mer studio. Prav zaradi dolgoletnih izku šenj s kuho stvari ne prepušča naključju, temveč se v naprej dobro pripravi in mo rebitne spremembe je ne zmedejo. »V kuhinji se je treba znajti v vsakem trenut ku«, suvereno doda.

Naj povemo, da v Gostilni Bric, ki jo odlikuje več kot 100-letna tradicija, od vedno skrbijo za domače in sveže se stavine. Vsa zelenjava prihaja z Vrtoj benskega in Orehovskega polja, torej je vedno lokalno pridelana. Gostje to ceni jo in se radi vračajo.

Izjemna kuharica Katjuša Batistič je nastopila tudi v kratkem promocijskem filmu, v katerem prikazujejo ponud bo naše občine po požaru. Rdeča nit

prispevka je bila prav Krasna kuhnja, ki lepo zaokrožuje ponudbo aktivnosti v naravi. Oddaja se je na POP TV in Ka nalu A vrtela v drugem tednu septembra pred večernimi poročili. Sedaj pa posne tek najdete na You Tube Miren Kras.

Uredništvo

Foto: Turizem Miren - Kostanjevica

V spomladanski oddaji Dobro jutro na RTV Ljubljana se je predstavil tudi Turizem Miren - Kostanjevica. Nekaj smo o tem pisali v Poletnih glasovih. Tokrat posvečamo pozornost kuhanju.

Destinacija Miren Kras: Nesrečo obrniti v priložnost

Požar leta 2019, nato svetovna pandemija in letos nov ples ognjenih zubljev, ki je v nepredstavljivih dimenzijah prizadel srce Miren Krasa – zeleno naravo, zibelko naše edinstvene turistične ponudbe, ki nam je zadnja leta tlakovala pot med najbolj trajnostne destinacije na svetu.

Predstavniki turistične destinacije Mi ren Kras so se konec avgusta zbrali na Cerju, da poiščejo način, kako nesrečo obrniti v priložnost.

Narava je na Krasu za nekaj časa spremenila podobo, nam hkrati pokazala svojo uničujočo moč in odprla nov pogled na avtentično podobo s kamnom posute pokrajine, ki jo prepletajo suho gradni kraški zidovi in ostaline 1. svetov ne vojne. Od konca 1. svetovne vojne se še nikoli niso tako bleščali v soncu kot ravno zdaj, sredi pustinje pogorišča.

Raznovrstni zanimivi predlogi deležnikov

Na delovnem srečanju so sodelovali: predstavniki nastanitev, gostincev, vod nikov, vinarjev, rejnice drobnice in me darjev. Pogovorili so se o aktualnem stanju po požaru, odzivih gostov, predvsem pa o priložnostih za turizem v okviru ob nove pogorelega Krasa.

Prisotni so pozdravili novo zasnova no akcijo poletnih doživetij Miren Kra sa, strnjenih v ponudbo varnih vodenih pohodniških, kolesarskih in jamarskih izletov, kontroverzno poimenovano Blišč pogorišč.

Med predlogi je bilo veliko izvirnih in tudi kratkoročno izvedljivih: poti razvo ja zavesti, vodene ture čez pogorišča z vlakcem, ureditev novih kolesarskih poti s pomočjo arhitektov in oblikovalcev, ki bi uporabili elemente pokrajine; zasnova novih turističnih paketov, ki prikazujejo bolj vidno dediščino 1. in 2. svetovne vojne; ureditev varnih poti za družine, nadgradnja ponudbe e-polnilnic za ko lesa in avtomobile, koordinacija urnikov odprtja gostincev, ohranjanje morfologi je Krasa pri načrtovanju obnove.

Mag. Ariana B. Suhadolnik je podrobneje predstavila vseslovensko kampanjo zbiranja sredstev za obnovo pogorišča Skupaj za Kras, ki poteka tudi na spletu in vključuje dražbo ter se je zaključila zvelikim dobrodelnim koncertom konec septembra Cerju.

Ekipa Turizma Miren - Kostanjevica

Mednarodna Walk of Peace konferenca na Cerju

udeleženci oblikovali podporno infra strukturo na celotni slovensko-italijanski trasi: transportne povezave, nastanitve ne kapacitete, gostinsko ponudbo. Ugo tavljali so, kako v prihodnje še učinkovi teje promovirati in tržiti Pot miru.

Udeleženci smo odgovore iskali s po močjo treh vprašanj: Kako razvijati in komunicirati kulturno-turistični produkt Walk of Peace? Katere aktivnosti so potrebne za vzpostavitev mreže lokalnih turističnih ponudnikov in drugih partner jev? Kateri čezmejni ukrepi in sodelova nja so potrebni za razvoj čezmejne de stinacije Walk of Peace?

Predstavljena je bila dejavnost Turiz ma Miren - Kostanjevica, mag. Ariana B. Suhadolnik pa je udeležence vo dila po ogledu Pomnika miru. Nato so

Maša Klavora, direktorica Fundacije Poti miru v Posočju, je predstavila pro jekt Poti miru – Walk of Peace, projekte in dogodke, ki so se v sklopu projekta že izvedli. Alberto Conte je predstavil primer dobre prakse – Movimento Lento Network (koncept »slow« oz. počasne ga turizma), ki je uspel zaradi odlične ga sodelovanja z lokalno skupnostjo in ponudniki. Konference smo se udeležili predstavniki destinacij, ki jih povezu je Pot miru: DMMO, vodniki, ponudniki nastanitev, gostinci, turistična društva, predstavniki Turizma Miren - Kostanjevi ca, Občine Renče - Vogrsko, Mirenske ga gradu, Parka vojaške zgodovine Piv ka, ASD sentiero uno Trieste.

Po predstavitvi dejavnosti in novo sti Poti miru ter uporabnosti izboljšane spletne strani smo po skupinah ter v in teraktivnih delavnicah podali svoje ide je in mnenja. Oblikovali smo zamisli za nadgradnjo promocije Poti miru ter za snovo dogodkov, ki bi še bolje povezali Slovenijo in Italijo, hkrati pa bili tudi dob ra popotnica EPK 2025.

V prihodnjem obdobju bomo ideje im plementirali v prakso, Pot miru bo tako lahko postala ena izmed top evropskih pohodniških transverzal. V Turizmu Mi ren - Kostanjevica smo veseli, da smo del zgodbe, ki povezuje obe državi in v svet širi poslanico miru.

Turizem Miren - Kostanjevica

Pomnik miru na Cerju partner projekta Darujem kilometre

Pomnik miru na Cerju je postal ena od referenčnih točk vseslovenske akcije #darujemkilometre, namenjene ozaveščanju javnosti o sladkorni.

S to boleznijo živi že desetina Sloven cev, vsaj ena od desetih oseb starejših od 55 let tega ne ve, zato je ozavešča nje o zgodnjem odkrivanju in zdravljenju nadvse pomembno.

Pomnik miru na Cerju že vrsto let v no vembru ob svetovnem dnevu sladkorne bolezni zasije v modri barvi. Letos smo se kot destinacija Miren Kras pridružili vseslovenski akciji, ki preko spodbuja nja telesne aktivnosti pripomore k ce lovitemu obvladovanju bolezni. Namen projekta Darujem kilometre je zbrati 384.400 km, kolikor znaša razdalja od Zemlje do Lune.

Zveza društev diabetikov Slovenije je 25. maja 2022 v okviru letošnje akcije #darujemkilometre organizirala okroglo mizo »Imam sladkorno, a nima sladkor na mene«, na kateri so gostje iz različnih perspektiv osvetlili problematiko obvla dovanja sladkorne bolezni s poudarkom

na pomembnosti zgodnjega odkrivanja, ustreznega zdravljenja in samoobvlado vanja z gibanjem ter ustrezno prehrano. Dogodka se je udeležilo 50 vabljenih go stov in članov društev diabetikov iz vse Slovenije, med njimi tudi Nika Leban iz Turizma Miren - Kostanjevica.

Petnajstim pohodniškim točkam v ak ciji #darujemkilometre so se letos pridru žile tri nove, med njimi Pomnik miru na Cerju. Na posamezni točki organizatorji spremljajo število oseb, ki so jih obiskale,

opravljene prehojene kilometre in skup no višinsko razdaljo. Trasa je poleg Poti na Cerje po Miren Krasu bogatejša tudi za Pohod na letališče Prilozje (Metlika) in Pot na Mestni vrh (Ptuj).

Število sodelujočih oseb v akciji #da rujemkilometre organizatorji spremljajo na Facebooku in Instagramu prek fo tografij športnih aktivnosti. Vabljeni, da se na vrhu vsake od 15 točk, na teku ali kolesarjenju, fotografirajte, objavite na družbenih omrežjih fotografijo, označite s ključnikom #darujemkilometre in pripi šete število opravljenih kilometrov.

S tem bomo skupaj prispevali k boljši ozaveščenosti in obvladovanju sladkor ne bolezni, hkrati pa k bolj zdravemu življenju nasploh.

Turizem Miren - Kostanjevica

Maja je v Pomniku miru na Cerju potekala mednarodna Walk of Peace World Caffe konferenca z naslovom Ustvarimo pot skupaj.

Miren Kras ponovno nominiran za Green Destinations Top 100 Stories

Vrednote skupnosti Green Destina tions so avtentičnost, odgovornost in spoštljivost, trajnost, okoljska in pod nebna prijaznost, prijaznost do narave in pokrajine. Hkrati pa so mir, univer zalne človekove pravice ter socialna in okoljska pravičnost temeljni stebri traj nostnega turizma. Cilj natečaja TOP 100 je izpostavitev primerov dobrih zelenih praks, ki jih izvajajo destinacije po vsem svetu, z namenom spodbujanja deležni kov v turizmu k aktivnemu trajnostnemu razvoju.

prepoznavnost destinacije po kulinarič nih posebnostih v širšem prostoru doslej dokaj šibka. K aktualnemu stanju je močno prispevalo tudi dvoletno obdobje covida, ki je z zaprtjem meja in izgubo italijanskih gostov močno zaznamovalo gostince destinacije Miren Krasa, hkra ti pa se je spremenila struktura ostalih. Slednji zaradi dviga cen na svetovnem trgu postajajo pri izbiri destinacij bolj preudarni, bolj cenijo raznolikost teritori ja, pestrost ponudbe in preverjeno kako vost, najbolj ozaveščeni pa tudi vse bolj pomembno trajnostno delovanje.

spodbuja dobro razumevanje koncepta trajnosti v kulinariki s strani kuharskih mojstrov, nadzor nad kakovostjo ter iz polnjevanjem dvajsetih zavez za trajno stno gastronomijo z možnostjo izključit ve in hkrati ponuja uspešno in učinkovito promocijo kulinarične ponudbe na do mačem in tujih trgih.

Večja prepoznavnost gastronomskih posebnosti

Namen projekta Krasna kuhnja je večja prepoznavnost gastronomskih posebnosti destinacije s poudarkom na belih špargljih, lokalni dobavni veri gi, konceptu »0 km«, sodelovanju med proizvajalci in gostinci ter povezovanju med destinacijami, na razumevanju ka kovosti in hkrati boljšem obisku gostiln in destinacije.

Kljub bogati turistični ponudbi in visoki kakovosti gastronomske ponudbe je bila

Upoštevaje zaznane izzive in prilož nosti, ki smo jih zapisali tudi v strateške dokumente, se v destinaciji zavedamo, da ima Miren Kras na področju gastro nomije velik, zagotovo še ne dovolj izko riščen potencial, ki ga želimo izkoristiti s premišljeno zasnovanim dolgoročnim projektom nove gastronomske blagovne znamke Krasna kuhnja.

Krasna kuhnja

V Krasno kuhnjo je vključenih pet do mačih gostiln, med njimi kar dve z več kot 100-letno tradicijo, ki so bile v ob dobju pred pandemijo polno zasedene s pretežno italijanskimi gosti, zato niso čutile potrebe po promociji v širšem slovenskem ali celo evropskem pro storu. Vključeni partnerji so podpisali Zavezo za izpolnjevanje obljube kako vosti, odličnosti, trajnosti in tradicije, ki

Implementacija in promocija kulina rične znamke Krasna Kuhnja prinašata dvig kakovosti storitev ter večjo pre poznavnost, kar vpliva na večji pretok in obisk gostov v sodelujočih gostilnah, posledično tudi večje zadovoljstvo in vračanje. Rezultati se kažejo s 15 % porastom obiska gostiln Miren Krasa v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019.

Destinacija Miren Kras se je v sklopu prireditve Global Green Destinations Days (GGDD) že četrto leto zapored uvrstila med TOP 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu, tokrat s projektom Krasna kuhnja.

Sezonska ponudba pri gostincih

Gostje imajo pri sodelujočih gostin cih vedno na voljo sezonski menu, ki predstavlja vez med lokalnimi pridelki, sezonsko ponudbo in tradicionalnimi re cepti. S poenoteno večjezično naslovni co gostinci prikazujejo sodelovanje, nji hovi meniji pa se promovirajo tudi preko socialnih omrežij in spletnih strani.

Lokalni pridelovalci uporabljajo logo tip Miren Kras na etiketah, kar dviguje ugled celotne destinacije.

Promocija in prodaja lokalnih pridelkov (vino, med, zelišča, likerji, čaji ...) tudi v gostilnah prispeva k ohranjanju kmetij in podeželja.

Izvedba 5* doživetja Večerja v jami, ki je bila izvedena v okviru Meseca špargljevih jedi 2022, je preko izjemne ga zanimanja medijev in objav prispe vala k dvigu prepoznavnosti destinacije, kuharskih mojstrov in lokalne kulinarične specialitete – špargljev.

Konec septembra se bo izvedelo, ali je Miren Kras poleg ohranitve mesta med TOP 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu prejel tudi posebno nagrado za projekt Krasna kuhnja! Prepričani smo, da si naši gostinci to zaslužijo. Držimo pesti!

Turizem Miren - Kostanjevica

Foto: Jasmina Putnik

Kuhinja Miren Krasa združuje okuse dveh svetov, Krasa in Vipavske doline. Narava je pri nas v vseh letnih časih posebej darežljiva. Vse, kar ponuja, je preplet mile mediteranske klime, čistega zraka, bistre vode in rodovitne zemlje. Pridelani z ljubeznijo na vrtu v neposredni bližini ali nabrani v gozdu ter skrbno izbrani najboljši pridelki najdejo preko naše kuhinje pot na krožnike. Jedi, pr ipravljene po tradicionalnih receptih, z dodano pravo mero sodobne kreativnosti, razvajajo oči in brbončice naših gostov vse dni v letu. Takšna je naša kuhinja, zdrava, sveža, barvita, samosvoja in trajnostna V eni besedi - krasna!

Povprašajte po hišni specialiteti in sezonski sladici!

DOBER TEK!

The cuisine of Miren Kras combines flavours of two worlds Karst and the Vipava Valley

We are blessed with the generosity of the Nature throughout the seasons. Everything we have to offer is a product of the mild Mediterranean climate, clean air, fresh water and fertile land. The carefully selected produce which find their way onto your plates are cultivated in nearby gardens, or handpicked from the forest and cooked with love. The dishes, which merge traditional recipes with the right amount of contemporary creativity, pamper the eyes and palates of our guests every day of the year. This is our cuisine: healthy, fresh, colourful, unique. In one word –wonderful!

Ask your hosts for house specialities or seasonal dessert!

ENJOY!

La cucina di Miren Kras unisce i sapori di due mondi quello del Carso e quello della Valle del Vipava La natura in questa zona è particolarmente generosa, in tutte le stagioni. Essa è un insieme di clima mediterraneo mite, aria pulita, acqua trasparente e terreno fertile. I migliori prodotti coltivati con amore nell’orto vicino o raccolti nel bosco, accuratamente selezionati, arrivano nei nostri piatti attraverso la cucina. I piatti preparati secondo le ricette tradizionali, con la giusta dose di moderna creatività, deliziano tutto l’anno occhi e palati dei nostri ospiti. Questa è la nostra cucina - sana, fresca, colorata e unica. In un’unica parola: fantastica! Chiedete della specialità della casa e del dessert di stagione!

BUON APPETITO!

Lepo vedenje v restavraciji

Že ko se odpravimo od doma, se odpravimo z namenom, mislijo, da gre mo na prijetno druženje, naj bo privatno, družinsko ali s prijatelji ali pa strogo po slovno. Pri tem bomo pojedli in popili nekaj okusnega, mogoče prvič poizkusili kakšno jed ali pa si naročili neko svojo »klasiko«, če sodimo med tiste, ki se ne upajo presenetiti. Vsekakor pa v resta vracijo ne vstopamo z mislijo, da nas bodo lastniki le-te obrali do kosti, da ko maj čakajo, da nas ogoljufajo in moramo z vsemi štirimi zavarovati svoje pravice. Tak gost je bojevito nastrojen do nata karja že ob prvem stiku. In kljub temu da mora biti osebje do gosta prijazno, bodo to začutili in za sproščenost in prijetno vzdušje ni več upanja.

Še dandanes velja, da se za v resta vracijo primerno oblečemo. Pravila niso več tako stroga kot nekoč, ko moški v določeno restavracijo ni smel vstopiti brez suknjiča in kravate, vsekakor pa je primerno, da smo urejeni. Ob današnjih modnih zapovedih, kjer skorajda ni meja, težko govorimo, kako je prav in kako ne. Držimo se le tega pravila, da v restavracijo vstopamo s celimi in čistimi oblačili, izogibamo se tudi domačih tre nirk in ostalih »cap za po hiši«.

Naročanje in stik z natakarjem

Običajno vas ob vstopu v restavra cijo natakar pospremi do mize in vas povpraša po pijači. Njegova naloga je, da za vas skrbi ves čas, ko ste tam, če pa ga vmes potrebujete za dodatno na ročilo, informacijo ali na koncu račun, nikakor ne vzdignite roke in tleskajte s prsti, ker je to skrajno nevljudno. Raje ga le pokličite: »Natakar, prosim« ali mu pomahajte, če je obrnjen v vašo smer.

V nekaterih restavracijah so meni ji strašno dolgi in vprašljivo je, koliko teh jedi dnevno pripravijo svežih, zato se ne boste zmotili, če povprašate po dnevnem meniju. Ko naročamo, ni nekih predpisanih pravil. Izberemo, kar želimo. Če smo gostitelj, povprašamo gosta, kaj bo jedel, in to posredujemo natakarju. Če pa smo povabljeni in se ne moremo odločiti, kaj bi jedli ali pa nam je nerodno izbrati dražjo jed, vprašamo gostitelja, kaj priporoča, in gotovo nam bo svetoval nekaj po svojih zmožnostih.

Izbira vina

Pogosto je veliko nepotrebnega raz pravljanja pri izbiri pravega vina, poseb no, ko se želi nekdo pohvaliti s svojim someljejskim znanjem. Običajno so v re stavracijah buteljke vin dražje kot odprto hišno vino. Lahko se pri natakarju poza nimamo, katero vino bi najbolj ustrezalo k vaši jedi, in se nato odločimo, kaj bomo naročili. Ko natakar prinese vino k mizi, ga najprej ponudi gostitelju, da ga poiz kusi. A to ne z namenom, da bi razprav ljal o okusu in vonju! Nihče ne pričakuje, da smo največji poznavalci. Namen je, da le okusimo, če vino ni pokvarjeno. In če je, bomo to takoj zaznali.

Če je hrana neokusna ali je je preveč

Če dobite na krožnik jed, ki je niste naročili, je pripravljena drugače ali ima te drug utemeljen razlog za zavrnitev, to povejte čimprej, dokler se lahko napa ko popravi. Ne čakajte na konec, ko ne boste imeli več česa pokazati in boste le stresali slabo voljo na natakarja. Veli kokrat dobimo na krožnik jed, ki smo jo naročili, in med jedjo ugotovimo, da ne ustreza najbolj našemu okusu ali jo je preveč. V tem primeru jo pustimo na kro žniku pri kraju in zraven položimo pribor, vzporedno postavljen. To pomeni, da smo zaključili. Dokler je pribor postav ljen na rob krožnika, prekrižan ali nevzporedno odložen ob jedi, pomeni, da še nismo končali. Če vas kdo povpraša, če je kaj narobe, le odgovorite, da vam tre nutno ne prija ali da imate zadosti.

Že nekaj let je navada, da gostje pro sijo, naj jim hrano, ki je niso pojedli, zavi jejo za domov, češ, če sem plačal, bom tudi pojedel. V vaških gostilnah in na os micah je to zaradi količine hrane nekako prešlo v navado. V imenitnejših resta vracijah pa naj tega ne bi počeli, kajti v restavracijo pridemo, da tam pojemo, in ne kupujemo obroka za domov.

Vedenje za mizo

Starši so nas od malega učili, kako se obnašati za mizo. To so osnovna znanja, ki so v nas zakoreninjena in

Do spodrsljajev in napak pri obnašanju v restavracijah prihaja tako med gosti kot med osebjem restavracije, hote ali nehote.

samoumevna, je pa vredno na njih opozoriti, saj opažam, da so nekako zvo denela. Vsekakor, če že doma ne gre, lepo jih je upoštevati vsaj takrat, ko se usedemo za mizo v restavraciji. Nekaj nasvetov:

• Za mizo sedimo tako, da so noge pod mizo in ne ena stegnjena ob mizi, da mora natakar paziti, da se ne spotak ne. Kaj šele, da imamo spodvito na stolu ali njem napol ležimo.

• Roke moramo imeti ob sebi ali pris lonjene na rob mize. V restavracijo nismo prišli počivat in poležavat ob krožniku, pa naj smo še kako utrujeni.

• Pogovarjamo se zmerno, ne kričimo. Pri sosednji mizi nikogar ne zanima naša zgodba in tudi nas njihova ne sme. Prisluškovati sosednjim pogovo rom je skrajno nevljudno.

• Vsekakor pa jedi »na žlico« ne srka mo, jemo z zaprtimi usti in govorimo s praznimi. Če to naučite svojega otroka kot malega, mu bo kot prirojeno in ne naučeno in več kot polovico ste že na redili, da se bo tudi kot odrasel znal obnašati v restavraciji.

O tem, kako se obnašati v restavra cijah in gostilnah, je bilo veliko napisa nega in še vedno se najdejo zgodbe, ki jih posamezniki pišejo, ker jih je bojda nekaj zmotilo. Ob tem lahko napišem le še to, da stvari, obnašanja, ki so vas ka darkoli zmotila pri sosednji mizi, ne po navljajte; tako tudi vi ne boste motili dru gih. Ko gremo v restavracijo ali gostilno, gremo vsi zato, da se imamo lepo.

Življenjske poti Milana Školtovega

Oče nikoli ni pozabil gostoljubnosti Mi lana in njegove družine in ravno ta obisk ju je povezal na poseben način. Vsakok rat, ko je Milan obiskal rodno Slovenijo, je obiskal tudi našo družino. In tako sem ga pred več kot tridesetimi leti spoznala tudi sama, s časoma tudi njegovo ženo in njegove otroke.

Selitev v Argenitno

Danes 88-letni Milan je pred 75 leti s staršema ter mlajšima sestro in bratom zapustil rodno vas Kostanjevica na Krasu in se po postanku v Trstu izselil v Argentino. V mestu Buenos Aires si je skozi leta z ženo, Španko Mary, ustva ril družino, rodili so se jima štirje otroci. Alejandra, Alexis, Marcela in Vanesa.

Najstarejša hči se je prva preselila v Španijo, nato je prišla Marcela študirat v Slovenijo. Spomnim se, ko je Milan ne koč rekel, da si želi, da bi se vsaj en nje gov otrok vrnil v njegovo rodno deželo. Sčasoma sta se v Evropo preselila tudi sin in najmlajša hči. Po 40 letih bivanja v Argentini pa mu je žena predlagala, da zapustita Argentino in se preselita v njeno rodno Španijo. Za odločitev ni potre boval več kot en dan. Tako sta se od de žele na jugu Amerike, zaradi bližine otrok in vnukov, ki jih imata danes kar devet, ter Milanove rodne Slovenije, poslovila. K temu je pripomogla tudi gospodarska nestabilnost Argentine, a vseeno je tam ostal sam še eno leto, da se je upokojil, prodal, kar se je prodati dalo, in se leta 2000 pridružil Mary v Španiji.

Moje življenjske poti

Milan se z ženo vsaj enkrat letno vrne v Slovenijo in obišče Marcelo z družino in tudi rodno vas Kostanjevicona Krasu. Tokratni obisk pa je avgusta obogatil s predstavitvijo svoje knjige Moje življenj ske poti v svoji rojstni vasi.

Knjigo njegovih spominov je izdala Slovenska izseljenska matica in skozi prijeten pogovor z Milanom nam je Katja Vošinek Ulčnik knjigo predstavila. Sku paj sta nam na kratek, hudomušen način predstavila nekaj izmed zgodb, ki jih je opisal v knjigi: od otroštva na Krasu, ko je bil še fantič, preko življenja v Argentini do današnjega življenja v Španiji, kjer je aktiven pohodnik, kar se mu skozi rek »zdrav duh v zdravem telesu« še kako poda.

Do izida knjige je prišlo tako, da je Milan na svojem fb profilu v španščini začel pisati zgodbe, spomine. Sčasoma so prijatelji željno pričakovali nove. Tako sta ga sestra Irena in sin Alexis vzpod budila, da je zgodbe zbral, izpopolnil in jih izdal v knjižni obliki. Knjigo je napisal v slovenščini, pri tem mu je pomagala vnukinja Sofia, Marcelina hči.

To mi je pripovedoval moj brat

Zdi se mi, da sem bil pri Školtovih. Ne koč so Nemci zasedli našo vas in ena patrulja je prišla k nam in se približala našemu bunkerju. Ta je bil zgrajen pod zemljo, na vrhu pa je moj brat Albin po sadil lubenice. Doma so vsi trepetali, češ da nas je nekdo ovadil, saj je bil rav no takrat stric Milo z dvema tovarišema skrit v bunkerju. Če bi jih Nemci odkrili, bi jih gotovo mučili in nato ustrelili, kot so vedno ravnali v takem primeru, če jih

že niso deportirali v Nemčijo kot delovno silo. Bunkerja niso odkrili, pobrali pa so lepo zrele lubenice in odšli. Mnogo let kasneje, ko smo prišli iz Argentine na obisk, nam je stric Milo povedal, kako je naročil moji sestri, naj prepeva pesmice, kadar se približujejo sovražniki. Stara je bila 3 leta in pol.

To je le ena izmed zgodb iz knjige, v kateri je zbranih tudi veliko fotografij iz Milanovega življenja. Predstavitev knji ge so popestrili tudi glasbeni vložki, med katerimi je bila tudi Milanova vnukinja Sofia na violončelu, na katero je izredno ponosen, tako kot na vse svoje otroke in vnuke.

Zadnje poglavje svoje knjige Milan na slovi Nazaj v kraški raj, ki ga opisuje kot »… valovita in slikovita dežela, čudovita zlasti jeseni, ko listi ruja zažarijo v og njenih barvah. Raj na zemlji. Tu so moje korenine, ki so se razrasle, odkar se je v Sloveniji naselila hčerka Marcela, ki si je tu ustvarila družino. Ob vsaki priložnosti se sprehajam po tej pokrajini, kjer sem kot otrok gonil živino na pašo in se pote pal po gmajni z mojimi vrstniki…«

Katarina Spacal

Foto: iz osebnega arhiva

V mojem prvem razredu osnovne šole je moj oče za mesec dni odpotoval v Argentino, kjer je razstavljal. Seveda je obiskal tudi svojega sovaščana Emila Okretiča, Milana Školtovega, ki se je kot trinajstletni deček, leta 1947, z družino izselil v Argentino.

Slovenija, moja domovina

Kulturno društvo Stanko Vuk MirenOrehovlje je na predvečer dneva držav nosti pripravilo pester kulturni program. Kot vsa leta doslej je tudi letos potekal v naravnem okolju na Mirenskem gradu, kjer se košatijo mogočne lipe. Letošnja tema so bile pripovedke o nastanku na ših naravnih biserov.

Vsak posameznik je pomemben člen

V nagovoru je župan Mauricij Humar poudaril pomen posameznika, ki smisel no vpliva na sliko naše domovine, Repu blike Slovenije. Zato je pomembno, da sodelujemo v njenem razvoju.

Slavnostni govornik je bil zamejski Slovenec Alessandro Saša Quinzi, umetnostni zgodovinar in kustos v Po krajinskih muzejih v Gorici (Italija). Pou daril je, kako pomembna je bila odločitev za samostojno Slovenijo pred enaintri desetimi leti tudi za Slovence v Italiji – ne le za Slovence tostran meje. Slo venija je na stičišču različnih jezikovnih kultur in je uspela ohraniti svojo nacio nalno identiteto in jezik. Pomembno vlo go pri širjenju zavesti o Sloveniji odigrajo slovenski športniki, prav tako umetniki, iz zamejstva je najbolj znan Boris Pahor.

Z besedo potujemo po Sloveniji

Po ljudski pripovedki so se miroljubni Slovenci naselili na tem območju zato, ker je tu vzklilo podarjeno zrno ajde. Sle dilo je zanimivo popotovanje po Sloveniji z začetkom v Prekmurju, kjer smo se do taknili prekmurskih naravnih in umetnih jezer ter pesmi Vlada Kreslina. Pot nas je ponesla k Antonu Slomšku, ki je pos krbel za prve nedeljske šole in učbenike. Z odlomkom iz Čaše nesmrtnosti smo razbrali, da nas naša dobra dela delajo nesmrtne.

Martin Krpan je poudaril, da četudi smo na različnih bregovih, ni potrebno, da smo skregani ali jezni, kajti »Bog nima rad, če pride kdo z jezo v srcu pred sodni stol.« Župančič z Dolenjske sporo ča, da naj se veselimo življenja.

V nadaljevanju smo pojasnili, da je Bohinjsko jezero ostalo jezero samo

zato, ker je jezernik ukanil škodoželjne ga povodnega moža. Zato pa so pastirji, ki niso ubogali prošnje vil, zakrivili nasta nek Blejskega jezera. Povodni mož je v Prešernovi pesmi kaznoval prevzetno Urško, ki se je igrala z moškimi srci. A na drugi strani je modrozelena Soča bila tista, ki je veselo priskakljala z gora.

Ko si daleč od doma, globoko čutiš, kaj ti pomeni domovina. Svoje navduše nje nad novo državo je v pesmi izrazil Ivan Štanta, naš misijonar na Madaga skarju.

Prireditev smo zaključili s prav poseb nim kresom, ki ga je izdelal Mitja Klančič

Glasbeno noto je na violončelu dodala Sofija Štukelj, pevski zbor Chorus '97 pod vodstvom Vladimirja Čadeža pa je besedilo obogatil s pesmijo.

Besedilo nastalo izpod peresa Mar te Pavlin so interpretirali David Olivo, Ema in Ela Prostran, Sara Albreht, Jana Štukelj, Marta Pavlin, Lara Mu žič, Andreja Visintin, povezovala pa sta Sonja Cijan in Gašper Rižnar.

Da je prireditev lepo potekala, so ob podpori Režijskega obrata občine Miren – Kostanjevica poskrbeli tehnični mojstri Mitja Klančič, Andrej Brešan in Blaž Uršič ter članice Društva žena Miren –Orehovlje.

KD Stanko Vuk Miren - Orehovlje Foto: Tomaž Povodnik

Na Mirenskem gradu je potekala prireditev ob dnevu državnosti, kjer je bil slavnostni govornik Saša Qiunzi.

Praznovanje Opekarskih dnevov v Biljah

Letos so se na povabilo organizatorjev Kulturnega turističnega društva Zarja, Društva keramikov in KS BILJE odzvala prav vsa biljenska društva in uspešno sodelovala na prireditvi.

Opekarstvo že v času Rimljanov

Tradicija opekarstva na Goriškem sega že v obdobje Rimljanov. Najbolj razvito je bilo prav v Biljah in je tako za gotovo pustilo močan pečat na prebival cih ter močno zaznamovalo njihov način življenja. Leta 1992 je še zadnja ope karna prenehala z delovanjem. Kulturno turistično društvo Zarja Bilje si že od leta 2007 prizadeva za oživljanje in varova nje tradicije opekarstva ter ohranjanje te kulturne dediščine za naslednje rodove. Prav zato nas je zanimalo, koliko je ta segment biljenske zgodovine prisoten v védenju naših otrok, saj bodo prav oni tisti, ki bodo to pomembno identiteto Bilj lahko zanesli najdlje v prihodnje gene racije. Prijetno smo bili presenečeni, kako in v kolikšnem številu so se odzvali našemu povabilu k razmišljanju o ope karnah in težaškem delu v njih. Veliko jih je iskalo odgovore pri starših, starih starših, sorodnikih ali sosedih, zapisali so njihove posebne zgodbe, anekdote, pripetljaje, doživetja.

Osrednji del kulturnega programa so s svojimi zapisi in pripovedovanjem, tudi v narečju, sooblikovali učenci Podru žnične osnovne šole Bilje: Zoi, Anika, Mia, Eva, Alex, Ambrož, Timotej, Filip,

Evan, Matej in Jakob, povezovala pa ga je Lučana Petrovčič. Učenci 4. razreda POŠ Bilje, udeleženci delavnice v glini, so svoje izdelke tudi razstavili. Priredi tve sta se udeležila tudi župan Mauricij Humar in podžupan Zvonko Ferfolja. S pesmijo so kulturno prireditev obogatili društvo Glas, Timotej in Anika Vonči na s harmoniko in Božidar Batistič –Boško iz skupine Primarna s kitaro in z avtorsko skladbo. O Društvu keramikov Bilje in razstavi Sožitje s pticami je spre govorila Mira Fon. Pri ogledu razstave smo bili priča posebnim, unikatnim, ne ponovljivim izdelkom.

Prav vsem nastopajočim, še posebej pa učencem in učiteljicam Podružnične osnovne šole Bilje, se organizatorji zah valjujemo za sodelovanje.

Biljenska društva predstavijo svoje dejavnosti

Naslednjega dne so se na prostem za telovadnico v Biljah predstavila raz lična biljenska društva. Delavnica v glini je potekala pod vodstvom članic in čla nov Društva keramikov. Svoje znanje so zavzeto prenašali na mlade in nekoliko manj mlade udeležence. Predsednik društva je Božidar Batistič, ki si s člani društva prizadeva to tradicijo Bilj ohra njati in nadgrajevati.

Društvo upokojencev je prikazalo pravilno kuhanje polente »po starem«. Predsednica društva Tatjana Klančič

je povedala, da je glavni moto društva druženje članov. Imajo različna sreča nja, organizirajo enodnevne izlete po Sloveniji in sosednjih državah, udeležijo se tudi nekaterih športnih tekmovanj.

Društvo žena Bilje je pripravljajo frtaljo z različnimi zelišči, predsednica društva Tanja Podgornik pa je povedala, da so žene že zgodaj popoldan »pr Karli« pos krbele, da bomo dobili frnažarsko malico – na žice nataknjen krompir s špehom in perutničke. Vse je bilo okusno in slastno!

Na travnati površini so člani društva ŠKULJA – KAGHO svoje znanje prena šali na mlajše rodove. Razložili so, kaj so to škulje, povedali, da imajo zelo veliko turnirjev in da so zelo uspešni.

Med vsem tem dogajanjem so učenci, ki prejšnji dan še niso predstavili svojih razmišljanj v zvezi z opekarno, predsta vili oz. prebrali svoje sestavke na dano temo. Vsa ta dogajanja je spretno mode rirala članica KTD Zarja Lučana Petrov čič, za glasbo in ozvočenje pa je poskr bel Alan Žorž.

Prireditev se je nadaljevala s koncer tom Reneja Fajta, ki je z glasbenimi gosti, navdušil poslušalce. V nedeljo se je v biljenski cerkvi darovala maša za opekarje.

Kulturno turistično društvo Zarja

Praznovanje Opekarskih dnevov je potekalo v začetku junija. Začelo se je kulturno prireditvijo KTD Zarja in odprtjem razstave Društva keramikov Bilje.

V Pomniku miru na Cerju odprta razstava Temnine in svetlobe

Sredi junija je Pomnik miru odprl vrata likovno-fotografske razstave, ki je z izbrano tematiko našla nadvse primeren prostor in čas, da obiskovalce nagovori z globino temnine in močjo svetlobe, ki sta jo v prvi skupni postavitvi umetniških del na ogled ponudila fotograf Andrej Perko in slikar Miran Kordež. Temnine in svetlobe bodo bogatile pripoved pomnika do konca oktobra.

Avtorja sta na izjemno prefinjen in iz povedno učinkovit način združila dve zvrsti umetnosti, dve različni tehniki in terpretacije ter dva samosvoja pogleda na prostor in čas v edinstveno pripoved o tragediji, ki se v zgodovini človeštva ponavlja kot groteskni posmeh predvi dljivi, nizkotni potrebi nikoli osvobojeni naravi človeka.

»V svojih najtemnejših trenutkih se moramo usmeriti k svetlobi.«

Aristotel

»Tokrat predstavljena dela Mirana Kordeža in Andreja Perka prebiramo in razbiramo skozi dva medija – fotogra fijo in slikarstvo. Razstava na Cerju, v pomniku, ki je nastal iz vojne in vojn za mir, tematsko sestavlja nasprotujoči si, a obenem simbiotični zgodbi človeštva, zgodbi, ki ju odmika in povezuje neločlji va vez svetlobe in teme.

Pripoved fotografskega cikla Andre ja Perka, ki simbolično razkriva obraze vojne, je odraz mračnih sledi na poti, ki jo tlakuje uničenje. V slikarski seriji Mira na Kordeža pa se skozi svetlobo življe nja odstirajo njegove premene, njegove menjave in spremembe. Postavljena v navidezno nenavadni dialog njuna dela

od gledalca zahtevajo konfrontacijo med dramatično silnostjo temnin fotografije in čutno liričnih slikarskih svetlin«, je v uvodu likovne kritike poudarila Tanja Ci goj. Besedilo iz spremnega kataloga je prebrala Anja Sedevčič Lasič

Miran Kordež, Korošec, ki ga je ljube zen pripeljala in usidrala v Miren, je po poklicu odličen grafični oblikovalec, po duši pa slikar s širokim spektrom izra žanja in član Društva severnoprimorskih likovnih umetnikov. Imel je že veliko sa mostojnih in skupinskih razstav po vsej Sloveniji in v zamejstvu, tokrat se je prvič predstavil doma, v Pomniku miru na Cerju.

Andrej Perko, univerzitetno izobraženi strojnik dolenjskih korenin, živi in dela v Vipavskem Križu. Od vedno zaljubljen v fotoobjektiv vse življenje posveča iz obraževanju in utrjevanju svoje izrazne poti. Kot eden redkih v svoji branži se ukvarja predvsem s črno-belo, običajno analogno fotografijo, in starimi foto-gra fičnimi tehnikami. Pretežno se posveča občutljivi temi vojne, njenemu nesmislu in z vojno poveznimi osebnimi človeškimi usodami. Je fotograf zgodb, ki jih predstavlja tudi v knjigah.

Umetnika sta v pogovoru z direktorico Turizma Miren - Kostanjevica mag. Ariano B. Suhadolnik odstrla vrata v svoj notranji svet, pojasnila vzgibe, ki so ju združili v enoten nastop, v katerem sta njuno senzibilno doživljanje časa, po vezanega z obdobji vojn, ponudila na ogled v fotografiji in sliki.

Udeležence odprtja razstave je z iz jemnimi vokalnimi interpretacijami slo venskih evergreenov očarala Barbara Šinigoj

Dogodek je bil del programa Poletne muzejske noči, ki se je na isti dan odvi jal v hramih kulture in umetnosti po vsej Sloveniji.

Odprtju razstave je sledilo druženje z ljubitelji astronomije iz Kulturnega društva Stanko Vuk.

mag. Ariana B. Suhadolnik, Turizem Miren - Kostanjevica Foto: Jasmina Putnik

Zvoki miru odmevali od Cerja do Sredipolja

Zgodba Zvoki miru – Suoni della Pace je zaživela v okviru italijanskega festiva la Med zvoki krajev/Nei suoni dei luoghi. Na pobudo Kulturnega doma Nova Go rica, ki že vrsto let sodeluje z društvom Progetto Musica iz Vidma, smo bili priče posebnemu dvodnevnemu čezmejnemu dogajanju, ki je povezalo različne kul turne in turistične akterje iz Slovenije in Italije. V partnerstvu s Turizmom Miren - Kostanjevica ter ob podpori Mestne ob čine Nova Gorica, Občine Miren - Kosta njevica, Fundacije Pot miru, društva Pro Locco Foljan Sredipolje in Turizma Furlanije Julijske krajine je prvi vikend v septembru ponudil izvirno doživetje harmonije narave, kulturno-zgodovinske dediščine in vrhunske glasbe.

Dva pohoda in dva koncerta

Dva vodena pohoda po Poteh miru od Alp do Jadrana, od tega 12 km na slo venski in 15 km na italijanski strani, sta se zaključila z navdihujočima glasbenima večeroma. V soboto je slavnostno avlo Pomnika miru na Cerju napolnil Mendelssohnov Koncert za violino in orkester v e-molu v izvedbi Orkestra FJK pod taktirko mladega italijanskega dirigenta Giulia Arnofija in naše prizna ne violinistke Veronike Vilar Brecelj. V nedeljo pa je pohod v Dolino bersaljerjev pri Sredipolju zaokrožil Etnoploč trio, ki

je v koncert vtkal različna glasbena iz ročila od jazza do etna, začinjenega z italijanskimi ljudskimi, balkanskimi in ži dovskimi ritmi.

Organizatorjem je v nestabilnih vre menskih razmerah uspelo sestaviti dvodnevno aktivno in globoko sporočil no kulturno doživetje: pohoda po Poti miru med ostalinami 1. svetovne voj ne, ki nas je včasih razdvajala, danes pa čezmejno povezuje ljudi ter ustvarja pristne vezi prijateljstva in dolgoročnega sodelovanja ter kulturno bogata večera,

Opajski večeri pod zvezdami

ki sta obiskovalcem ponudila čisto po sebno glasbeno doživetje.

Navdušeni udeleženci prve predstave kličejo po nadaljevanju.

Zvoki miru/I Suoni della Pace prinaša jo odlično mednarodno partnerstvo, ki je lahko dobra popotnica čezmejnim kul turnim projektom bližajoče se Evropske prestolnice kulture 2025.

Turizem Miren - Kostanjevica

Foto: Jasmina Putnik

V poletnih večerih se nam je predsta vilo društvo Vrhe z njihovo novoizdano knjigo, v kateri so zbrane prigode in

podatki iz njihovih krajev. V sredini juli ja je na opajskem placu donela glasba o ljubezni vokalnega tria Le Dive pod

vodstvom Marjetke Luznik in z Blažem Pahorjem na klavirju. Ja, to je bil večer, ko smo vsi pogledovali v nebo ne zara di zvezd ali dežja, ampak zaradi dima in ognja, ki se je ravno tisti dan ponovno razplamtel v neslutenih razsežnostih. Oba večera si je bilo mogoče ogledati razstavo izdelkov izpod pridnih rok čla nov Društva keramikov Bilje.

Kot zadnji pod okriljem letošnjih opaj skih večerov, pa se je z njegovim jazz bendom predstavil domačin Blaž Pahor. To je bil večer, ko so besede izgu bile vrednost in je govorila samo glasba. Večer, ki ga v Opatjem selu še ni bilo, in bo zagotovo še dolgo odzvanjal med obiskovalci.

Prosvetno društvo »KRAS« Opatje selo

Prvi vikend v septembru je povezal dve državi in šest partnerjev v nepozaben mednarodni projekt, ki je tako navdušil udeležence, da kliče po nadaljevanju.

Tudi letos so se pod opajskimi zvezdami družili kulture in glasbe željni obiskovalci.

Primorska poje zadonela tudi v Opatjem selu

Revija, ki so jo domačini lepo sprejeli, je gostila predvsem zbore iz domače ob čine. Predstavila sta se ženski in moški pevski zbor domačega društva – Pros vetnega društva »KRAS« Opatje selo, poleg njiju pa še Vokalna skupina Glas iz Bilj, Moški pevski zbor Anton Klančič iz Mirna, Ženska vokalna skupina Vog rinke z Vogrskega ter Vokalni ansambel Reunion iz Solkana.

Pevce in številno publiko je v nagovo ru pozdravil podpredsednik Zveze pev skih zborov Primorske Saša Prinčič

Domača zbora sta se ob tej priložnos ti poklonila tudi dvema bivšima zboro vodjema, ki sta pustila neizbrisen pečat v Opatjem selu. To sta Just Marušič in Anton Klančič – Antek, ki sta zbor vodila pred sedanjim zborovodjem Pavlom Pahorjem

In kot je rekel povezovalec večera Jakob Marušič: »Primorska je pela, ko se peti ni smelo. Primorska je pela! In Pri morska poje tudi dandanašnji. Primor ska bo pela! Tudi v prihodnje. Zagotovo bomo peli tudi v Opatjem selu.«

Prosvetno društvo »KRAS« Opatje selo

Zamisel zbirateljskih kovancev Banke Slovenije ponovno iz Orehovelj

V začetku letošnjega marca so pri Banki Slovenije izšli zbirateljski kovanci ob 150. obletnici rojstva slikarja Matije Jame. Nakovanih je bilo 750 zlatnikov z nominalno vrednostjo 100 evrov, 1250 srebrnikov z nominalno vrednostjo 30 evrov in 51.000 dvokovinskih kovancev z nominalno vrednostjo tri evre.

Kot že lansko leto pri obeležitvi oble tnice Škofjeloškega pasijona je tudi le tošnjo idejno podobo kovancev vdahnil arhitekt in oblikovalec Matej Štanta iz Orehovelj. Pri oblikovanju zbirateljske ga kovanca ob 30. obletnici državnosti Republike Slovenije pa je dosegel 2. mesto.

Za čas impresionizma, kamor uvr ščamo Matijo Jamo, je značilno slikanje v naravi. To je bil čas uporabe barv iz tube. Na platno so s ploščatim čopičem s hitrimi in kratkimi potezami nanašali čiste barve v debelih slojih, ki so jih na platnu med seboj mešali.

Oblikovna zasnova kovanca sloni na dveh elementih, ozadju in motivu. Zna čilne poteze čopiča so stilizirane in mul tiplicirane po celotni površini obeh strani kovanca. S tem je bilo osnovano reliefno razgibano ozadje, ki spominja na površi no impresionističnih slik. Sledi čopiča v ozadju pa ne prikazujejo le specifičnega načina ustvajanja, pač pa tudi nomad sko življenje slikarja.

Jami je bilo slikanje pokrajine najbliž je. Na zadnji strani kovanca je tako upo dobljen osrednji motiv iz slike Tri breze (1901). »Tri debla mladih brez so relie fno izbočena in predstavljajo mladega človeka, umetnika, slikarja, ki se podaja po svoji poti. Kot je gladka skorja mladih brez in se z rastjo čez čas razbrazda, tako se tudi umetnik spreminja in bogati svoj slog ustvarjanja,« pojasnjuje avtor ideje Matej Štanta, arhitekt iz Orehovelj, ki deluje v lokalnem okolju.

Že od malih nog naprej mu je bilo risa nje pri srcu, kasneje, v srednji šoli pa je izdeloval tudi makete objektov. Danes se ukvarja predvsem z arhitekturnim pro jektiranjem, notranjim in grafičnim obli kovanjem. Je tudi član izvršnega odbora Društva primorskih arhitektov. Pobeg pred obilico vsakdanjega dela pa mu predstavlja oblikovanje kovancev, kate rim je že od malega posvečal posebno pozornost. Ponovna zmaga na natečaju je za Mateja potrditev, da je razmišljal v pravi smeri, kar pa ne uspe vedno.

Leja Furlan Štanta

Prvič v 53-letni zgodovini pevske revije Primorske poje je zadonela pesem tudi v Opatjem selu.

Ustvarjalni natečaj Nonotov zid

Učenci 3., 4. in 5. razreda Podru žnične OŠ Kostanjevica na Krasu smo sodelovali v projektu Poligon suhozidne gradnje.

Na Ustvarjalni natečaj Nonotov zid, ki je del projekta Poligon suhozidne grad nje, so sodelovali učenci 3. in 4. razreda.

Veseli smo, da se je na ustvarjalni natečaj odzvalo 24 učencev naše šole. Na natečaju so sodelovali otroci iz se nožeške enote Vrtca Sežana ter desetih osnovnih šol in podružnic od Kostanjevi ce na Krasu do Pirana.

Na sklepni slovesnosti smo si v družbi avtorice Tine Volarič ogledali prejeta li kovna dela in prisluhnili naključno izbra nemu literarnemu delu. Z dramatizacijo zgodbe so nastopili učenci Osnovne šole dr. Bogomirja Magajne iz Divače. Stro kovna komisija je nagradila tri najboljša dela v vsaki kategoriji (literarno, likovno, dramsko delo). Vsi sodelujoči so prejeli priznanje Partnerstva kraške suhozidne

gradnje in razglednico z ilustracijo iz knjige Nonotov zid.

Dragica Jeklin

Foto: arhiv Podružnične OŠ Kostanjevica na Krasu

Prvošolci v Mirnu

Na matični šoli v Mirnu je letos 1. sep tembra v spremstvu staršev šolski prag prestopilo 18 prvošolcev. Ob 10.00 uri so se zbrali na šolskem dvorišču, kjer sta jih sprejeli učiteljici Lučana Petrovčič in Monika Mozetič Rolih.Učenci razre dne stopnje so jih v špalirju pozdravi li s petjem in ploskanjem. Učiteljici sta

najprej preverili, ali so v šolo res prišli pravi otroci. Bili so pravi, saj znajo od lično ploskati, skakati, plesati, risati in peti. Nagovorila sta jih tudi ravnateljica Osnovne šole Miren, Nikolaja Munih in župan Občine Miren - Kostanjevica Ma uricij Humar.

Prvošolci so dobili rumene rutke, da so bolj opazni in varni v prometu. Dekli ce so dobile še lutko Lili, dečki pa lutko Bineta, ki jim bosta pomagala pri učenju. Učiteljici sta vsakemu otroku čestita li in tako so tudi uradno postali učenci Osnovne šole Miren. Sledil je kulturni program, v katerem so jih tretješolci raz veselili z igrico »Zrcalce«, deklamacija mi, pesmicami, ljudskimi plesi in tudi z moderno plesno točko. Na šolski poti so jim zaželeli čim več veselih dogodivščin ter da bi se v njihovi sredini in v šolskih prostorih počutili prijetno. Nazadnje sta učiteljici prvošolce pospremili še v učil nico, kjer jih je čakalo sladko presene čenje, poleg tega pa še barvice, balon in manjše zeleno darilce.

Vsem prvošolcem in njihovim staršem želimo prijetno, izkustveno, ustvarjal no in uspešno devetletno učno pot. H. Schmidt je zapisal: »Kdor želi doseči oddaljeni cilj, mora narediti veliko malih korakov.« In prvi korak na devetletni poti učenosti so prvošolčki letos radovedno in pogumno že naredili. Srečno!

Besedilo in foto: Lučana Petrovčič

Zelišča v šolskih klopeh

To šolsko leto smo učenci 5. razre da Podružnične OŠ Bilje sodelovali v Unescovem projektu Vzgajamo zelišča. Imeli smo tri srečanja s Karlo Žnider čič. Pri prvem srečanju smo se poučili o zeliščih. Gospa Karla je pripravila kratek kviz. Za konec prvega srečanja nam je pripravila zeliščni čaj. Na drugem sreča nju smo bili veseli, ker smo kuhali krom pirjev narastek posut z zelišči. Na koncu smo si pripravili zeliščni čaj posladkan z domačim cvetličnim medom. Ker smo se naučili narediti krompirjev narastek, smo ga pripravili tudi doma. Tretje srečanje je bilo zelo zabavno, saj nas je poleg Karle obiskala tudi Olga Železnik. Za začetek smo ponovili imena zelišč. Nato nam je gospa Olga pokazala slovenski šopek, ki ga sestavljajo nagelj, rožmarin in ro ženkraut. Potem smo odšli v razred in pripravili sok iz hrušk in jabolk. Zelo nam je bil všeč. Nato smo morali ugibati, ka tera marmelada je namazana na pecivu. Predavanje nam je bilo všeč. Veliko smo se naučili o zeliščih. Najbolj sem si za pomnil, kako narediti zeliščni čaj.

Filip, 5. razred

Naučil sem se, da so zelišča zelo uporabna, zdrava in okusna. Projekt mi je bil všeč, ker smo spoznavali zelišča namesto pouka. Za naprej si želim, da bi lahko kuhali z zelišči vsak teden. V prvem srečanju smo spoznali nekatera imena zelišč. Uredili smo našo šolsko

Prvi šolski dan v Biljah

Na Podružnični osnovni šoli Bilje je 1. septembra šolski zvonec prvič pozvonil osmim prvošolcem. Ta poseben dan so jim s plesom in pesmijo polepšali starej ši učenci, nekaj vzpodbudnih besed sta jim namenila tudi ravnateljica Nikolaja Munih in župan Mauricij Humar. Nato so pogumno prestopili vrata, ki vodijo v svet znanja in se z avtobusom skupaj z učiteljico Nadjo odpeljali v prvi razred.

Nadja Ipavec Fabjan Foto: arhiv OŠ Miren

zeliščno gredico. Skuhali smo tudi zeli ščni čaj, ki je bil vsem všeč. Drugo sre čanje smo priredili v februarju. Spet smo skuhali čaj, le da je ta imel tudi bezgov sirup. Pripravili smo krompirjev naras tek s svežimi zelišči. Pojedli smo ga do zadnje drobtinice. Tretje srečanje je bilo maja. Poleg Karle nas je obiskala tudi gospa Olga Železnik iz vrtnarije Majdin Gaj. Pripravili smo jabolčno-hruškov sirup. Karla nam je prinesla pecivo z marmelado iz kutine. Vsem je bilo všeč. Želim si, da bi v tem projektu sodelovali tudi drugo leto.

Viktor, 5. razred

V tem letu nas je velikokrat obiskala gospa Karla. V oktobru smo spoznali ze lišča. Pripravila je kviz, na katerem smo morali ugotavljati, katero zelišče je skri to. Zelo smo se zabavali. Pripravila nam je čaj iz zelišč in bezga. Drugo srečanje je bilo februarja. Naredili smo krompir jev narastek. Trideset minut dela za na rastek. Na koncu so bili krožniki prazni. Dogovorili smo se za tretje srečanje, ki je bilo v maju. Spoznali smo slovenski šopek. Gospa Karla nam je prinesla odličen sadni sok s hruškami in jabolki. Prinesla je tudi sadno marmelado. Pro jekt mi je bil všeč. Rastline so mi že od nekdaj všeč. Za naprej si želim imeti vrt. Imel bi rastline, ki jih ima Karla.

Matej, 5. razred

V projektu smo sodelovali učenci 5. b-razreda ter domačinka Karla Žniderčič in gospa Olga iz Majdinega gaja. Prvič smo poskusili rešiti zeliščni kviz. Nasled njič smo kuhali čaj in pekli krompirjev na rastek. Tretjič smo si ogledali zelišča in ponovili, kar nas je naučila. Gospa Karla nam je predstavila veliko zeliščnih krem, nas naučila prepoznati zelišča ter pove dala, zakaj jih uporabljamo. Povedala nam je tudi, kaj je to kutina in nam dala poskusiti pecivo s kutino. Olga Železnik nam je pokazala rože iz slovenskega šopka. V šopku so roženkraut, rožmarin in nagelj. Projekt je bil zelo zabaven in uporaben.

Mia, 5. razred Foto: iz šolskega arhiva

Srečanje društev upokojencev naše občine

Srečanje smo junija ponovno organizi rali v športnem parku Java v Orehovljah. Nekoliko nas je presenetilo vroče vre me, ki pa še zdaleč ni pokvarilo vesele ga razpoloženja.

Kot častni gostje so nas obiskali žu pan Mauricij Humar, predsednik PZDU Severne Primorske Zlatko Martin Marušič ter predsednik KS Orehovlje Bogomir Nemec. Predsednik DU Miren je v svojem nagovoru predstavil delovanje našega društva v zadnjem obdobju ter napovedal obeležitev 70. letnice DU Mi ren v jesenskih mesecih. Po uradnem delu in pozdravnih govorih ostalih dveh predsednic društev upokojencev Nives Urdih in Tatjane Klančič je sledil špor tni del druženja z zbijanjem konzerv ter igri dvojic z balinčki.

Ob veselem razpoloženju, polnem smeha, so se tekmovanja odvijala v športnem duhu, zmagovalci pa so na koncu prejeli zaslužena priznanja.

Po končanih tekmovanjih se je dru ženje nadaljevalo do nočnih ur ob kle petu, glasbi in plesu, saj so marsikoga, kljub vročini, zasrbele pete. Upamo, da

Izlet v Slovensko primorje

Biljenski upokojenci smo se junija odpravili na izlet v Slovensko primorje.

Pot nas je najprej vodila v Sežano, kjer smo si ogledali Botanični vrt ob vili Mirasasso. Posest je leta 1848 kupila grška trgovska rodbina Scaramanga, da bi na njej zgradila spomenik mogočnega imetja, letno rezidenco vilo Mirasasso. Ob vznožju je nekaj desetletij polagoma nastajal vrt zanimivih rastlin, prinesenih s potovanj po svetu. Danes šteje preko 170 različnih tujerodnih vrst.

Po zanimivem ogledu vrta je sledila vožnja v Hrastovlje, kjer smo si ogledali eno najpomembnejših kulturnih zna menitosti slovenske Istre, to je cerkev Svete Trojice. Krasijo jo freske slikarja Janeza iz Kastva. Motivi so večinoma cerkveni, najzanimivejši med njimi je Mrtvaški ples.

Pot nas je nato vodila v Piran, v sre dnjeveško mestece, ki mu je skozi stoletja bližina mogočnih Benetk pustila zna čilen arhitekturni pečat. Piran nedvomno sodi med najbolj slikovita, ohranjena in najpristnejša sredozemska mesta. V re stavraciji s pogledom na morje smo si

privoščili pozno kosilo. Po dobrem kosilu prija kozarček domačega vina, zato smo pot nadaljevali v Marezige, kjer prva vin ska fontana v Sloveniji ponuja ljubiteljem vinske kapljice in gurmanom edinstveno in nepozabno doživetje. Ob čudovitem razgledu na slovensko obalo smo oku šali odlična vrhunska vina iz lokalnih kle ti in iz kleti Vinakoper.

bo takih druženj v prihodnje s skupnimi upokojenskimi močmi še več.

Jožko Faganeli

Foto: arhiv DU Miren

Domov smo prispeli v večernih urah. Videli in slišali smo zagotovo veliko za nimivih stvari, najvažnejše pa je, da smo skupaj uživali in pridobili nove vtise.

Tatjana Klančič, predsednica Društva upokojencev Bilje

Foto: Pavla Kovač

Po dveh letih, ki so ju zaznamovale pandemične razmere, smo letos ponovno obudili tradicionalna letna srečanja naših treh društev upokojencev.

Praznovanje 100. obletnice posvetitve cerkve sv. Avguština v Orehovljah

Po sveti maši smo prisluhnili predava nju zgodovinarja dr. Renata Podbersiča o zgodovini Orehovelj in cerkve sv. Avguština.

Izvedeli smo, da je bilo področje, kjer danes stoji vas Orehovlje, poseljeno že davno pred prihodom Rimljanov v naše kraje, to je pred 1. stoletjem pred Kris tusom. Leži namreč ob strateško po membni poti, ki pelje iz Panonije in Bal kana proti Italiji. Tod mimo je kasneje, v obdobju razcveta rimskega imperija, vo dila pot, ki je povezovala Oglej z Emo no, današnjo Ljubljano. Ob razpadanju imperija ob koncu 5. stoletja so mimo Orehovelj drvela germanska plemena, ki so nato pustošila po današnji Italiji. O razmerah teh se ni ohranilo skoraj nič podatkov.

Orehovlje najdemo prvič omenjene leta 1398 v Goriškem urbarju. Kraj se v virih imenuje Orechelach, pozneje tudi Orechola. Po ustnem izročilu naj bi Ore hovlje dobile ime po orehih, ki so rasli v vasi in ob potoku Vrtojbici.

Cerkev prvič omenjena leta 1569

Cerkev sv. Avguština je bila v Ore hovljah prvič omenjena leta 1569. Stala je ob pokopališču na polju pod naseljem vse do leta 1870, ko so jo porušili. Sprva je bila posvečena ne le sv. Avguštinu, do okoli leta 1650 je bil njen zavetnik tudi sv. Danijel. Spadala je v veliko Šempetr sko župnijo, v katero so bile tedaj vklju čene še vasi Gornja in Dolnja Vrtojba,

Bilje, Bukovica, Sovodnje in Peč. Versko in družbeno življenje med župljani Šem petrske župnije v obdobju od 16. do 19. stoletja so zaznamovale t. i. bratovšči ne. V bratovščine so se povezovali laiki z namenom poživiti versko življenje in hkrati poskrbeti za določene karitativ ne vzvode medsebojne pomoči. Tudi v Orehovljah so leta 1752 na god sv. Av guština ustanovili orehovsko bratovšči no. Na področju današnjih Orehovelj so tedaj poleg cerkve sv. Avguština stale še podružnica mirenske župnije, cerkev sv. Egidija v Otoku pri Orehovljah, ter kapeli sv. Antona Padovanskega in sv. Silve stra. Do današnjih dni se nobena izmed njih ni ohranila.

Zvonove odpeljala vojska

Prvotna cerkev na sedanji lokaciji, ki je bila prav tako posvečena sv. Avgušti nu, je bila postavljenamed letoma 1879 in 1885 in sicer nekoliko višje v naselju ob glavni cesti. Skupaj s cerkvijo se je preselilo tudi pokopališče, ki sedaj leži nasproti cerkve. Cerkev je bila enaka današnji, le da je stal zvonik z dvema zvonovoma zadaj na desni strani. Oba zvonova je vzela avstro-ogrska vojska leta 1916. Prvotna cerkev je bila poruše na med vojnimi operacijami v prvi sve tovni vojni leta 1917.

Povojna obnova

Sedanja cerkev je bila zgrajena leta 1922 na prostoru prejšnje in je bila is tega leta tudi posvečena sv. Avguštinu ter svetim Trem kraljem. V juniju 1929 so vojno odškodnino iz prve svetovne vojne

porabili za nakup treh cerkvenih zvonov, ki so zvonili do septembra 1942. Tega leta je italijanska vojska odpeljala male ga in velikega. Srednji je ostal v zvoniku in zvoni še danes. Leta 1994 so vaščani uspeli zbrati sredstva in uresničili željo, da bi v zvoniku spet zvonili vsi trije zvo novi. Sedaj je cerkev sv. Avguština po družnica mirenske župnije in edina na ozemlju koprske škofije, ki je posvečena sv. Avguštinu.

Sobotnemu večeru je dal žlahten do datek še Mladinski cerkveni zbor iz Mir na s svojimi ubranimi glasovi. Sledilo je prijetno druženje pred cerkvijo.

Nedeljsko praznovanje smo začeli s slovesnim prihodom sv. Avguština v pro cesiji do cerkve. Pel je Cerkveni pevski zbor iz Mirna, vaški otroci pa so trosili cvetje. Vsi navzoči smo čutili posebno slovesnost dogodka, ko smo po 100-tih letih ponovno sprejeli kip v našo sredo. Osrednji dogodek praznovanja je bila slovesna sveta maša, ki jo je daroval župnik Robert Ušaj. Sledila je zakuska s pecivom in ostalimi domačimi dobrota mi, ki so jih prispevale pridne orehovske gospodinje in gospodarji, ter priložnost za sproščen klepet.

Orehovke in Orehovci si želimo več takih dogodkov, kjer se lahko človek še globlje poveže s svojimi domačimi kore ninami, vaško pripadnostjo, pa seveda s sovaščani in vsemi ljudmi dobre volje, ki se le-tega udeležijo.

Besedilo in foto: Andreja Brecelj Silič in Andreja Vizintin

Kraški upokojenci na kozolce in oglarsko kopo

Po praktični predstavitvi delanja zrač nikov smo se preselili na prostor za raz laganje, kjer so nas pogostili s kruhki (doma pečen kruh tudi iz oglja z različni mi namazi (zaseka, skuta z zelišči, sala mo in drugo). Gospodar nam je razlagal, da je začel z oglarjenjem njegov ded, ki se je tega naučil od Italijanov pred več kot 90 leti. Danes tvorijo družino gospo darjev oče in mati, gospodar in žena ter štirje otroci. Najmlajša nam je pred in po predstavitvi zaigrala na kitaro in zapela nekaj pesmic, katerim smo tudi mi pri tegnili.

Naš prvi cilj so bili kozolci, ki so tako značilni za Slovenijo in imajo v Šentru pertu svoj razstavni prostor. Sprejela nas je gospa Špela Kodrič, kustosinja mu zeja, in nas najprej popeljala v Kamnje na turistično kmetijo Pri Janezkovih, ki jo upravljata Medeja in Ivan Kurent Sprejela nas je prijazna gospa, ki nam je obrazložila družinske odločitve glede kmetije. Gospa je hkrati tudi predsedni ca kmečkih žena v okolici in iz vseh razgovorov sledi, da s krajem in obiskovalci zelo lepo sodelujejo. Doživeli smo pogo stitev z domačimi dobrotami in pijačo.

Janezkov muzej

Uredili so Janezkov muzej, zbirko sta rega kmečkega orodja (eksponate pri našajo ljudje iz vse okolice) razstavlje no na podestu skednja. Svoje pridelke dobavljajo v najbližja gostišča: sadje, zelenjavo, domač kruh iz krušne peči in pecivo, pletarske izdelke in spominke ter domače milo v obliki školjke (na njivi pod hišo vsako leto naberejo školjke – srčka ribic, ki so živele v panonskem morju). Posedujejo žig steklarske pohodne poti in prirejajo kresovanje s starimi kmečki mi igrami.

Muzej kozolcev

Nato smo se odpravili v muzej kozol cev, napravo za sušenje sena in ostalih kmečkih pridelkov. Vsi kozolci so moj strovine, bili so postavljeni v okolici in preneseni v naravni obliki na razstavni prostor. Postavljajo jih tesarski mojstri krovci, ki jih je v Sloveniji le še nekaj. Nekaj kozolcev je kritih z rženo slamo. Razstavljenih je 21 kozolcev in vsak ima svojo zgodbo.

Kako se dela oglje

Od tu smo se po ozkih poteh podali še na oglarsko domačijo Brinovec v Slavino – Dole pri Litiji, kjer nas je sprejel gos podar Miroslav Brinovec s celotno dru žino. Najprej nam je ob kopi, ki gori že skoraj dva tedna, obrazložil, kako pote ka priprava oglarjenja. V kopo je potreb no naložiti približno 70 m3 drvi – meterc in jih primerno zložiti. Na sredini mora biti narejen kot nek dimnik, ki je pokrit z železnim pokrovom. Drva so obložena s svežo travo in pokrita s približno 20 cm slojem zemlje. Naokrog, po sredini kope je narejena pot, po kateri se da hoditi in ustvarjati dodatne zračnike. Kopo zakuri vedno ženska in gori približno tri tedne, preden drva zoglenijo – ne smejo zago reti.

Kmetija izvaja predstavitve za vrtce, osnovne šole in odrasle, med katerimi smo tudi upokojenci in udeleženci tret jega življenjskega obdobja. Zahvaliti se jim moramo tudi za razumevanje, saj so naša dva člana, ki težko hodita, s trak torjem prepeljali na prizorišče. Bilo nam je lepo.

Od tu smo se podali še na večerjo na Trojane in kupili krofe za svoje domače. Ob vrnitvi domov smo vsak zase prem levali vtise dneva in bili zadovoljni, da smo preživeli lep prazničen dan.

DU Kostanjevica na Krasu

Člani Društva upokojencev Kostanjevica na Krasu smo se na državni praznik podali na izlet.

Etnološka zbirka in zbirka pogonskih strojev Silva Čemažarja

V mali vasici Gorenji Novaki nad Cerknem živi z družino Silvester Čemažar ali krajše Silvo, ki se že vrsto let ukvarja z restavriranjem starih po gonskih strojev. Te so ljudje, sovaščani, uporabljali v svojem vsakdanjem delu na visokogorskih kmetijah. Vrsto let svo je restavrirane stroje predstavlja tudi v Tehničnem muzeju v Bistri.

V okviru svoje etnološke zbirke nam je Silvo Čemažar skozi predstavitev posa meznih delovnih orodij na ročni ali nožni pogon prikazal življenje domačinov v teh gorskih krajih. Spoznali smo tudi njihovo inovativnost, saj so znali iz starih, odslu ženih orodij izdelati nove za popolnoma drug namen. Tako smo si lahko ogledali delovanje ročne mlatilnice, slamorezni ce ter več brusilnih strojev za različne vrste orodij.

Iz starega naredili novo orodje

Prvi pogonski dizel in bencinski motor ji so prišli v te kraje z italijansko zasedbo po prvi svetovni vojni, saj je tam poteka la rapalska meja med Italijo in staro Ju goslavijo. Pogonske stroje so uporabljali kot pripomočke pri gradnji cest in utrdb, s katerimi je italijanska vojska utrjevala svoje položaje in nove mejo med drža vama z državo SHS, da so vrteli žičnice, vodne črpalke, agregate, drobilce kame nja ipd. Po razpadu Italije je mnogo teh strojev ostalo v vaseh na Cerkljanskem. Napredni domačini so jih znali s pridom uporabiti za pogon orodij, ki pred tem niso bila mehanizirana, tako za pogon mlatilnic, slamoreznic in cirkularjev za

žaganje drv. S povojno elektrifikacijo in prihodom elektromotorjev so šli ti stroji iz uporabe in v pozabo. Nekatere od teh pozabljenih pogonskih strojev je Silvo z ljubeznijo in vztrajnostjo obnovil in jim vdihnil novo življenje. Obnovljeni stroji so vsi v delujočem stanju, o čemer smo se sami prepričali, saj so pred nami ve selo zarohneli.

Inovatorstvo že v družini

Preko svoje etnološke zbirke in zbirke pogonskih strojev nam je Silvo Čemažar odstrnil tudi del zgodovine svoje rodbine in njenih običajev. Zbirko je postavil ob 100. obletnici rojstva očeta Petra Če mažarja, ki je prvi obnovil motor Color ni italijanskega porekla. Nato pa je žal preminil v tragični nesreči ob njem leta 1967, ko je bil Silvo, njegov deveti otrok, star šele štiri leta. Ob 110-letnici je Silvo obnovil nemški pogonski stroj Sendling.

S tako zanimivim in iskrivim predava njem in prikazom delovanja motorjev in cirkularjev ter žag »amerikank« nas je gospodar močno pritegnil. Preselili smo se v čas, ko je napredek doprinesel mo dernizacijo kmetij na širšem območju idrijsko-cerkljanske regije. Nekaj let kas neje so prav tu zabrnele prve motorne žage, za katere so morali odšteti sko raj sto kubičnih metrov drv. In eno tako žago poseduje tudi gospod Silvo v svoji zbirki. Gotovo sta etnološka zbirka in Čemažarjeva zbirka pogonskih strojev tako poučni, da je njun pogled zanimiv za vse generacije.

Čas je ob ogledu različnih načinov de lovanja motorjev, hlajenja motorjev, do voda goriva in samega zagona naprav iz sredine prejšnjega stoletja kar prehitro minil. Naša ekskurzija nas je vodila dalje v Most na Soči, kjer smo se zapeljali z ladjo Lucijo, po krožni poti še do jezu HE Doblar. Na enourni vožnji nam je kapi tan povedal veliko zanimivosti in legend o nastanku jezera ter o gradnji Soške proge, ki teče poleg jezera.

Besedilo in foto:Jožko Faganeli

Sonce – zvezda, ki omogoča življenje

To pa ne drži, ko govorimo o Soncu, naši najbližji zvezdi, ki je daleč največji član našega Osončja. Vse kar okoli nje ga kroži, vključno z nami, so le ostanki materiala pri njegovem nastanku. Kljub velikosti je Sonce v primerjavi z ostalimi zvezdami v vesolju le srednje majhna zvezda, ki se nahaja približno na dveh tretjinah razdalje med središčem in ro bom naše galaksije. Z razliko od Zemlje Sonce ni trdno telo, po katerem lahko hodimo, ampak krogla izjemno vročega plina, ki mu rečemo plazma. V njegovi sredici potekajo jedrske reakcije zliva nja ali fuzije vodika v helij, kar proizvaja ogromne količine energije. Ta se potem preko sevanja in konvekcije prenaša do površine, ki jo imenujemo fotosfera. Tu se Sonce ne konča, ampak se nad površino nahaja še veliko plasti razred čenega vročega plina, ki jih iz praktičnih razlogov imenujemo kar Sončeva at mosfera. Večji del te zajema Sončeva korona.

Sonce – vir energije

Sonce je naš glavni vir svetlobe. Še pomembneje pa je, da poganja vodni cikel na Zemlji in je vir energije za rastli ne, ki proizvajajo hrano ter kisik. Vse to direktno vpliva na življenje nas ljudi. Na podlagi Sončeve fuzije razvijajo znan stveniki nove jedrske reaktorje, ki bi ta proces na Zemlji izkoriščali za proizvo dnjo velikih količin okolju prijazne ener gije. Kot vsaka stvar ima tudi Sonce svo jo slabo stran, ki jo predstavljajo občasni izbruhi v obdobjih aktivnosti. Ti lahko

proti Zemlji izstrelijo oblake električno nabitih delcev, ki zadenejo naše magne tno polje in atmosfero. Ljudje na površju planeta smo sicer varni pred njimi in največ, kar lahko pri tem opazimo, so se verni siji ali avrore, ki se pojavijo okrog polarnih območij. Enaka brezskrbnost pa ne velja za tehnološke naprave od satelitov v orbiti do elektro distribucijske ga omrežja.

Ali lahko nadziramo Sonce?

Sodobna elektronika je občutljiva na elektromagnetne motnje in veliki izbru hi lahko pokvarijo tudi naprave, kot so električni transformatorji. Ravno zato sta nadziranje Sonca in poglobljeno razi skovanje dogajanja na njem zelo veli kega pomena za današnjo družbo. Prav o tem govori moja magistrska naloga, o čemer teče beseda v nadaljevanju.

Izbruhi razburkajo plasti plina v Son čevi koroni, kar povzroči, da ta oddaja radijske valove. Slednje opazujemo z radijskimi teleskopi ali radioteleskopi. To so velike parabolične antene, podobne tistim za sprejem signala iz satelitov. Za to nalogo sem uporabil meritve radiote leskopov Tržaškega observatorija. Ko se pojavi izbruh, povzroči močan blisk, ki je najbolj izrazit v rentgenski svetlo bi. To pa lahko opazujemo le iz satelitov v vesolju, v našem primeru vremenskih satelitov GOES. Ti poleg zemeljskega opazujejo tudi vesoljsko vreme, kjer je glavni vplivnež ravno Sonce. V podatkih je bilo potrebno poiskati časovne razlike

pojava bliska v rentgenski svetlobi in ustreznega signala v radijskih valovih. Za vsak dogodek sem preverjal tudi, če se je za izbruhom pojavil kakšen oblak delcev, izstreljen v smeri Zemlje. Ve soljsko vreme lahko danes do določene mere napovemo, vendar le to, kaj se bo zgodilo po izbruhu. Za to obstajajo spletne strani, podobne meteorološkim. Izbruha samega ni mogoče napoveda ti. Obstajajo znanilci, ki pa se pojavijo nekaj minut ali deset minut pred dogod kom, kar je premalo, če bi želeli ukrepa ti. Eden od mogočih zgodnjih znanilcev večjih izbruhov bi lahko bile t. i. nevihte šuma ali noisestorms. V podatkih iz Tr sta je bilo opaženih nekaj primerov, ko so se take nevihte pojavile več ur pred samim izbruhom. Do danes imamo premalo podatkov o teh pojavih, da bi po trdili ali ovrgli, če resnično naznanjajo pojav velikih izbruhov.

Na koncu predavanja je bil prvič jav no predstavljen še projekt izgradnje ra dijskega teleskopa v naši Občini Miren - Kostanjevica, ki poteka v sodelovanju s fiziki, z astronomi in inženirji z Goriške, s Prekmurja, z Gorenjske, iz Ljubljane in bližnje Italije. Za glasbene predahe sta letos poskrbeli Sara Gorkič z violino in Ivana Marussi s flavto. Po predavanju je sledilo prosto opazovanje s teleskopi, ki sta ga vodila Mitja Klančič in Bogdan Vuk

Andrej Brešan

Foto: Katarina Brešan

Astronomska telesa in dogodki v vesolju se v našem vsakdanu zdijo nekaj izjemno oddaljenega, z malo ali nič vpliva na naša življenja.

Živahno poletje v Hiši dobre volje Miren

Obisk 5. razreda OŠ Miren pod mentorstvom Danijele Kosovelj

Enkrat mesečno nas obišče mirenski župnik Robert Ušaj, ki nas pod okriljem srčnih sester usmiljenk z Mirenskega gradu in v objemu odlično zasnovane ga programa sestre Antonete redno duhovno okrepča. Te urice so izjemno vesele, nasmejane, srčne in ne samo duhovne, a tudi pristno duhovite. Hva ležni smo, da smo lahko redno duhov no preskrbljeni, obenem pa tudi srčno nasmejani in objeti z iskreno ljubeznijo. Hvala tudi Karitasovim prostovoljkam, ki vedno priskočijo na pomoč in na duhov nih srečanjih srčno sodelujejo.

Delegacija iz Doma starejših Logatec

Ponosni smo na to, da smo marsiko mu zgled in kot primer dobre prakse za nimivi širom Slovenije in dlje. Da bi vide la, kako delujemo, je s svojo ekipo prišla naokoli direktorica Helena Primc Kalan ter tudi z našimi napotki obogatila odpr tje logaškega dnevnega centra. Upajmo, da smo sodelavkam Stanki in Sabini pomagali in da bo dnevni center Doma starejših Logatec prav tako uspešen kot naše krasne Hiše dobre volje. Želimo jim še veliko nasmejanih dni!

Ko je tudi otrokom že zadišalo poletje, so nas pod mentorstvom učiteljice Danijele Kosovelj – sicer tudi mame naše dobrovoljke Marije Marušič – in učiteljice Barbare Šelj obiskali učenci in učenke 5. razreda OŠ Miren ter nas s svojo ra doživostjo tako prevzeli, da smo si še dolgo zatem peli razposajene otroške pesmi in si v njihovem mladostnem ritmu ploskali še dolgo po njihovem odhodu. Da je bilo druženje zares popolno in v naših srcih še dlje časa odmevno, je Sebastjan Marušič, Marijin sin, raztegnil svojo harmoniko in s tem na polno priž gal naše glasilke, ki so z veseljem zaple sale v melodijah glasno zapetih pesmi. Srečanje smo ponovili in ugotovili, da je družina naše Marije Marušič vsesplošno nadarjena in vesela družina, ki z lahkoto prenaša radost tudi na druge.

Pevsko rajanje z ženskim pevskim zborom Društva žena MirenOrehovlje

Ker je petje za nas in naše zdravje pomembno še bolj kot redno jemanje zdravil, smo se razveselili tudi koncerta ženskega pevskega zbora Društva žena Miren – Orehovlje. Z njihovimi božajoči mi glasovi v spremljavi harmonike Miloša Mozetiča so nas spodbudili, da smo

z veseljem pritegnili in odložili bergle, hojce in palice ter zaplesali, kot da bi imeli spet dvajset let. Takšna srečanja nam zagotovo nižajo leta in dajo vedeti, da smo stari le toliko, kolikor se čutimo. Torej mladi! Hvala predsednici Gordani Vičič, ki nas s spodbudnimi besedami vedno toplo poboža. Hvala tudi člani ci Ani Besednjak, ki skupaj z Božom Humarjem in njuno glasbo k nam redno prinašata dobro voljo.

Digitalno opismenjevanje z Društvom Simbioza

Izkoristili pa smo tudi Simbiozino potu jočo učilnico Simbioza Mobiln@ in pod vodstvom odličnega učitelja Gorazda Garafola izvedli delavnico uporabe di gitalnih pametnih naprav. Tudi ne več tako mladi namreč uporabljamo tablice, pametne telefone in se trudimo stopiti v

Kljub vročemu poletju, ki je izzvenelo v senci suše in grozljivega požara, smo se imeli lepo in uživali v svojem brezskrbnem, nasmejanem, norčavem in ustvarjalnem mehurčku, v katerega spustimo vse, ki nam želijo narediti življenje še lepše, kot je.

Duhovne urice s sestrami usmiljenkami in župnikom Robertom Ušajem

korak s časom. Takšne delavnice nam pridejo še kako prav, saj niso le poučne, ampak tudi zanimive: ne da se le naučiš delati »selfije«, najprej sploh izveš, kaj to »selfi« je! Super poučno in sproščeno druženje!

Zahvala prostovoljcem in prostovoljkam

Podžupan Mestne občine Nova Gorica Simon Rosič in ravnateljica OŠ Miren mag. Nikolaja Munih sta se s krasnim govorom, zahvalo in praktičnim darilom zahvalila vsem prostovoljcem in prosto voljkam, ki v okviru programa Prostovoljno delo Centra za socialno delo Nova Gorica sodelujejo pri prostovoljnem so cialnem delu v Hiši Dobre volje Miren. Z učenci iz POŠ Bilje, ki so nam pod mentorstvom učiteljice Lilijane Kavčič pripravili tudi krasen kulturni program, že več let soustvarjamo nepozabna do živetja, tako da smo se jim na ta praznik prostovoljstva zahvalili s sladoledom in z željo, da bomo tudi naprej nadaljevali z gradnjo lepih odnosov, ki nas vzajemno plemenitijo.

Svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi

S predstavniki Centra za socialno delo Severna Primorska smo organizirali delavnico na temo nasilja med starej šimi. Najprej smo se vrnili v preteklost in se vprašali, če so današnji časi gle de tolerance do nasilja enaki časom, ko so bili sami otroci. Ugotovili so, da so spremembe očitne, saj so kot otroci na lastni koži velikokrat izkusili nasilje, ki je v današnjih dneh nesprejemljivo. Ne kateri so izpostavili tudi osebne zgodbe iz svojega odraslega življenja, ko so bili sami žrtve nasilja v družini. Poudarili so pomen osebne moči, ki je potrebna za izhod iz nevzdržnih situacij, in nujo, da se o nasilju ne molči, ampak čim prej spregovori, saj se lahko le tako sčasoma konča začaran krog nasilja med starejši mi, ki ostaja pogosto skrito med štirimi stenami.

Poklon pesnice Jožice Brus pogorelemu Krasu

Ker še nismo pozabili na požar, ki je grozil tudi naši Hiši dobre volje in ker smo še vedno hvaležni vsem gasilcem in prostovoljcem, ki so nas ubranili pred najslabšim, poklanjamo Krasu in vsem, ki so se ga trudili ohraniti, pesem Jožice Brus, ki je kljub temu, da je požar gle dala zelo od blizu, ohranila optimizem in s pesmijo vsem nam narisala svetlo kraško prihodnost.

Briškula, ples, petje, medgeneracijsko ustvarjanje, nazdravljanje in smeh

Hiše dobre volje pa niso vesele le tak rat, ko vanjo vstopijo ljudje, ki nas imajo neizpodbitno zelo radi, ampak smo dob re volje čisto vsak dan. Ker smo kot dru žina, klapa, skupina prijateljev, ki si zna čas obarvati v živahne tone. Eni igramo briškulo, drugi šivamo, tretji barvamo, četrti rišemo, peti pojemo, šesti kram ljamo, sedmi beremo, osmi telovadimo, deveti pijemo kafe, deseti nazdravljamo, enajsti pojemo, dvanajsti poslušamo in se včasih lahko samo čudimo … in tako naprej. Prav vsi za omizjem srčno in na smejano uživamo v razlikah, ki nas dela jo popolne. To smo mi. Kdor nas spozna, ve, da smo čudoviti.

Če bi nas tudi vi radi spoznali in začuti li našo dobro voljo, nam pišite na center. miren@dung.si ali nas pokličite na 051 660 818, da se pomenimo o vsem, kako in kaj naprej. Do takrat pa vse dobro in zdravo vsem!

Tina Krog Foto: arhiv Hiše dobre volje Miren

ČRNI KRAS

Kje so zdaj ti lepi bori?

So ostali samo štori. Kje je zdaj ta mala njiva?

Vsa je črna, vsa je siva.

Hvala vam gasilci vsi, da ste na pomoč prišli. Ukrotili ognjenega ste zmaja, da po Krasu več ne razsaja. Na Krasu spet kdaj bo lepo, mladi rod pomagal bo. Da opomore si narava, to njih naloga bo prava. Dobiš od bora semena, jagode za brin, in tudi ruj pognal bo spet iz novih korenin.

Jožica Brus

28. turnir v malem nogometu na Grivah

Konec junija je na Grivah v Mirnu po tekal že 28. turnir v malem nogometu na travi. Tridnevnega tekmovanja se je letos udeležilo enajst ekip, saj so tri ekipe tik pred začetkom turnirja odpo vedale udeležbo zaradi okužb s korona virusom. Na turnirju so sodelovale ekipe iz naše občine in sosednjih ter ekipa iz Vidma. Tekmovanje je potekalo v izje mnem športnem duhu.

Članom Športnega društva Grive je uspelo uspešno izpeljati že tradicionalni turnir. Vso organizacijo turnirja so izpe ljali mlajši člani ŠD Grive. Prvi dan tek movanja so člani društva na turnir pripe ljali tudi njihovega člana Milivoja, ki je že dlje časa v Varstveno delovnem centru Nova Gorica.

Zmage so se letos veselili nogometaši ekipe Udinese iz Vidma. Organizatorjem in zmagovalcem iskreno čestitamo.

Žibernik, predsednik ŠD Grive

Grive

Člani ŠD Gas Kras letos na dirkah odlični

Pred letošnjo sezono sta se dve udar ni posadki društva odločili za premor iz družinskih razlogov, upanje pa so v društvu polagali v Janka Čebrona, ki je meril visoko v dveh panogah, ral lyju in gorskih dirkah. Sezono je pričel odlično, ko je s sovoznikom Andrejem Kavčičem osvojil 7. mesto v razvrstitvi DP Slovenije na prvem letošnjem rallyju v Vipavski dolini, malo kasneje pa je bil drugi z le 0,4 sekunde zaostanka za zmagovalcema GHD Tolmin. V Vipavski dolini sta presenetila Domen in Klara Slejko, ki sta svoj novi Opel Adam cup pripeljala na 6. mesto v Diviziji 1. Žal sta zaradi okvare odstopila Kristijan Ravbar in Aljaž Gec (Citroen C2R2). Že na drugem rallyju sezone v Velenju so se vrste ŠD Gas Kras okrepile s talentirani ma Martinom Čendakom in Jakobom Markežičem. Koprčana (Opel Adam cup) sta klubu pripeljala zmago v Diviziji 1 ter 9. mesto v konkurenci DP Slovenije. Brat in sestra Slejko sta se izkazala s 4. mestom, Čebron in Kavčič sta bila šesta skupno. Na INA rallyju na Hrvaškem sta mladi posadki dosegli zgodovinsko dvoj no zmago za Kraševce! Z zmago sta se Čendak in Markežič utrdila v vodstvo v najmanjši diviziji, člana vinarske družine Slejko pa sta se povzpela kar na drugo mesto. Julija v Železnikih sta Čendak in Markežič ponovno zmagala, Domen in Klara pa s tretjim mestom spet stopila na zmagovalni oder. Žal sta Čebron in Kav čič zaradi okvare odstopila, kot tudi Tomaž Šuligoj in Miloš Hvala (Fiat Punto

HGT). Zdaj čaka člane ŠD Gas Kras največji slovenski rally konec septembra v Novi Gorici, nato pa še zaključek se zone. V najmanjši diviziji 1 je ob koncu povsem realno dvojno slavje.

Le malce drugačna, a še vedno zelo dobra, je slika na gorsko hitrostnih dir kah, kjer je po uspehu v Tolminu Janko Čebron odlično nadaljeval s tretjim mes tom in zmago v PF skupini 3 na drugi dirki sezone v dalmatinskem Skradinu. Pridružila se mu je še Sanja Smrdelj s svojim edinstvenim dirkalnikom. V ka roserijo Zastave Yuga je njena ekipa stlačila mehaniko Lancie Delte HF Inte grale. Močan avto je izjemno zahteven za vzdrževanje in vožnjo, a Pivčanka je z njim dosegla v slovenski konkurenci deveto mesto in zmago med voznica mi. Na dirki na Gorjance je ostal Čebron prvič v sezoni brez zmagovalnega odra na četrtem mestu. Vseeno je bilo dovolj za 2. mesto v PF skupini 3. Slabše je tokrat šlo Sanji Smrdelj, ki je bila le 20.

Črn konec tedna pa je klub doživel na GHD Lučine. Zaradi okvar nista videla cilja ne Čebron ne Smrdeljeva. To pa je uspelo Janiju Vuku (Fiat Uno 1,6) na 12. mestu v PF skupini 5A in Milošu Hvali (Fiat Punto HGT) tik za njim. Na največjem tekmovanju v gorskih dirkah pri nas, na GHD Ilirska Bistrica, pa šok že pred začetkom, Sanji Smrdelj v Italiji niso popravili menjalnika in domačinka je bila na progi proti Šembijam le gledal ka. Tudi tokrat je Janko Čebron za ŠD Gas Kras domov odnesel pokal za tretje mesto v skupni uvrstitvi za DP Slovenije in zmago v PF skupini 3, kjer je bil Bogdan Černač (Zastava Yugo 1,8 turbo).

V PF skupini 1 pa je v prvem letošnjem nastopu do zmage pripeljal Dejan Mašera svoj Fiat 8580 z motorjem Kawasa ki 1200. Sezona se nadaljuje z gorskima dirkama v Buzetu in na novi progi na Re brnicah. Po rallyju Novi Gorici prihajata še Soča rally in Idrija.

Besedilo in foto: VK

Člani športnega društva Gas Kras s sedežem v Občini Miren - Kostanjevica so, kot ime pove, zapriseženi ljubi telji bencinskih hlapov in hitrosti. Zbrani okoli zanesenjaka Paola Zanutta so že vrsto let stalnica v slovenskem avtomobilskem športu, njihovi uspehi in prepoznavnost pa so iz leta v leto večji. S članstvom iz širšega okolja Primorske so lanske uspehe sklenili letos nadaljevati.

Bogdan Čok (AMS photography)

Bogdan Čok (AMS photography)

Radoživi korgi

V to pasmo se je zaljubila že v ot roštvu, ko jo je zagledala pri prijateljici. Predvsem ji je bila všeč njihova energi ja. Čeprav je bila v Angliji ta pasma zelo redka, je kralj George VI. našel vzredite lja in hčerki kupil prvega korgija. Od tak rat ji je v svojem življenju delalo družbo več kot 30 psov te živahne pasme. Za nje je skrbela sama in jih do svojega 90. leta tudi vzrejala. Z vzrejo je nehala leta 2012, saj ni želela, da bi po njeni smrti pustila kužke za seboj same. Večkrat je povedala, da jo psi osrečujejo in jo pomirjajo. Ob smrti svojega soproga je tolažbo našla prav pri svojih štirinožnih prijateljih.

Valižanski ovčarji so znani po svoji in teligenci in močni volji. V svojih glavah so veliki psi v majhnih telesih. Pasma je primerna tudi zamanj izkušene. Idealen lastnik pa mora biti fizično aktiven člo vek. So aktivni, animirani psi in potrebu jejo vadbo in urjenje s trdno, a prijazno roko, da kar najbolje izkoristijo svoje talente. Lahko so nagnjeni k pretirane mu lajanju in kopanju ali žvečenju, če jih pustite preveč časa same ali z njimi pre malo vadite. Želijo biti del družine in se v pesjakih ne počutijo dobro. Večina kor gijev se dobro razume z drugimi hišnimi ljubljenčki in otroki. Idealen je za družine s starejšimi otroki, ki že znajo pravilno ravnati s psi, saj bi jih majhni otroci lahko nehote poškodovali ali vzdražili s svoji mi radovednimi dotiki in radoživimi kriki. Zaradi svojega črednega nagona otroke včasih lovijo in jih nehote grizejo v pete. So izredno zaščitniški do svoje družine in ozemlja, do tujcev pa zadržani. Dob ro se razumejo z drugimi živalmi, se veda ob primerni socializaciji. Običajno so samci bolj agresivni do drugih psov, vendar se s primerno zgodnjo vzgojo in socializacijo to vedenje lahko uspešno prepreči.

Ta pasma ima značilno rahlo upognje ne okončine, dolg raven hrbet in so dalj ši kot višji, zato so nagnjeni k težavam s hrbtom. Odrasli psi so visoki približno 30–40cm in tehtajo od 10 do 13 kilogra mov. Polno velikost dosežejo pri enem letu, lahko pa tudi do dveh ali celo treh. Rep je običajno tesno kupiran, vendar so nekateri mladički rojeni kot bobtaili. Kor giji imajo na vreme zelo odporno dlako – dvojno in kratko. Barva sega od rdeče

ali rjave do črne, bež z belimi oznakami. Občasno se v leglu pojavi puhasti korgi. Ti kužki imajo daljšo, mehkejšo in bolj puhasto dlako, kot je običajno.

Ti psi so zelo enostavni za vzdrže vanje. Redno krtačenje je posebno po membno v času izpadanja dlake. Velja tudi za zelo zdravo pasmo psov. Največ krat imajo težave z očmi (atrofija mrežni ce ter siva mrena) ter s hrbtenico in kolki. Nagnjeni so k debelosti, a se dobro ob nesejo z minimalno količino hrane. Pre komerna teža lahko dodatno obremeni dolg nizek hrbet. Vadba je nujna, tako za duševno zdravje kot za ohranjanje teže. Kljub svojemu videzu so to atletski mali psi, ki blestijo v pastirskih in agility tek movanjih. Hitro se naučijo trikov. So tudi odlični čuvaji.

Besedilo in foto: Jana Zavrtanik, dr. vet. med.

Septembra letos je svet zagotovo zaznamovala novica o smrti angleške monarhinje, saj je Angliji kraljevala neverjetnih 70 let. Zato se bomo tokrat posvetili prav korgijem, pasmi psov, ki jih je kraljica Elizabeta II. tako močno oboževala.

Spoštovane občanke, spoštovani občani, življenje piše različne zgodbe in kroji usode, a ljudje smo tisti, ki gradimo prihodnost. Ob občinskem prazniku vam zato želim, da bi gradili našo skupnost na temeljih medsebojnega razumevanja, sožitja različnih generacij, pove zovanja in solidarnosti. Da bi z optimizmom stopali v nov dan, znali izkoristiti priložnosti in se s ponosom ozreti na ustvarjeno. Hvala vsem za trud, da je življenje v naši občini čim bolj prijetno. Čestitke ob občinskem prazniku in prijetno praznovanje.

Mauricij Humar, župan