Pomladni glasovi 2021 by miren-kostanjevica

GLASILO OBČINE MIREN – KOSTANJEVICA

Pomladni

GLASOVI

MAREC 2021

I Z O B Č I N S K E U P R AV E

TURIZEM

P R E D S TAV L JA M O

Zlati certifikat ISSO za našo občino

Po-covid turizem

Soma integra Lutman

Življenje je razgibano Časi so posebni, ljudje pa ostajamo ljudje. Z vsemi upi in strahovi. Tokrat je vse usmerjeno na kovid, ki obiskuje naše družine, posameznike, podjetja, druge ustanove. Vnaša nelagodje, omejevanje gibanja, prikrajšani smo za socialne stike. Morda je bil čas karantene tisti, ki nas je usmeril vase. Če se zaradi ukrepov že zelo malo pogovarjaš s sosedom, lahko narediš »samopregled« svojih misli. Se vam zdi to zahtevna naloga? Morda takrat, kadar smo v vrtincu nenehnega hitenja, množice vtisov, nenehnih stikov z drugimi. Ne, takrat ni časa. Zdaj smo več sami s sabo. In odločimo se, ali si bomo »šli na živce« ali bomo drugače pogledali na svet okoli sebe. Steve Peters v svoji knjigi Ukrotite Šimpanza v sebi ponuja pot, kako razumeti samega sebe in se soočiti s svojimi čustvi. Šimpanz je tisti del nas samih, kjer prevladujejo čustva. Odziva se tako, da smo pripravljeni na boj ali beg ali otrplost. Ta instinkt ima pomembno vlogo, ko gre za preživetje. Pri tem imajo posebno vlogo nagoni. Naj jih naštejem le nekaj: nagoni po hrani, oblasti, spolnosti, varnosti, vedoželjnosti, zavetju. Drugi del nas je Človek. Nekaj značilnosti centra človečnosti: iskrenost, sočutje, vest, spoštovanje zakonov. In kaj se po Petersu zgodi, ko Šimpanz sporoča, da se moramo odzvati na situacijo, mi pa ne uporabimo ne boja ne bega ne otrplosti? Kadar se mu pridružijo še negativne misli, začuti tesnobo. In Človek bi ga moral pomiriti. Če ga ne pomiri, prevladajo čustva, potem Šimpanz vodi naše življenje, zato smo pogosto na pragu še večjih težav. Če prenesemo to teorijo na kovid čas, lahko vsak ugotavlja, katera stran je prevladala pri njem. Se v tem času prenajedamo ali vsaj preveč jemo in premalo gibljemo? Hočemo »priti do dna« od kod virus, zakaj in kako se obnaša? Občutimo pritisk ali ga izvajamo nad kom v tem času? V tem primeru delujejo čustva. Strah, obup, črne misli, brezizhodnost – to pelje samo navzdol. Tudi slepo zaupanje, da saj bo cepivo rešilo svet, zame ni ustrezna rešitev. Pač pa je treba vzeti v obzir širši pogled na trenutno stanje. Prepustiti se samo čakanju oz. prejemanju cepiva, ni dovolj. Korenito je že sedaj potrebno spremeniti naše vsakdanje vedenje, ki naj postane navada. V tem času je bolje vključiti Človeka (po Petersu), ki razmišlja logično, misli na uspeh, ima zdravo samozavest, ni tesnoben, se osredotoči na trud za dejavno odpravljanje zaprek in težav. Seveda se je ob vsem tem modro soočiti s strahovi in jih obravnavati. Naše življenje je pač tako, da nismo nikoli popolnoma varni, da je v življenju veliko tveganj, ki pa jih lahko vsaj delno nadziramo. Dragi bralci, želim vam zdrave in prijetne pomladne dni. Pišite nam o tem, kar ste novega ustvarili, kaj zanimivega prebrali, spoznali. Članke pošljite na že znani naslov glasilo.omk@siol.si. Prijetni pomladni dnevi naj v nas prebudijo veselje do življenja, kjer ni prostora za malodušje. Marta Pavlin, odgovorna urednica

Glasilo Občine Miren - Kostanjevica

Izdajatelj: Občina Miren - Kostanjevica; E-naslov: glasilo.omk@siol.net; Odgovorna oseba izdajatelja: Mauricij Humar, župan; Odgovorna urednica: Marta Pavlin; Uredniški odbor: Sonja Cijan, Nataša Kolenc, Ivanka Kosta, Matejka Maver Pregelj, Špela Sušanj; Lektoriranje: Marta Pavlin; Oblikovanje in prelom: Studio Alpe.cc Naklada: 1.900 izvodov; Tisk: Grafika Soča; Fotografija na naslovnici: Maša Malič Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Glasilo je vpisano v Razvid medijev Ministrstva za kulturo pod zaporedno številko 2168. Naslednja številka izide konec junija 2021. Prispevke za junijsko številko glasila nam lahko pošljete do 15. maja 2021 na elektronski naslov: glasilo.omk@siol. net. Uredništvo si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot izrazu. Prispevkov z nezakonito, žaljivo, zavajajočo, sporno ali moralno neprimerno vsebino ne objavljamo. Fotografije naj bodo v formatu .jpg, .psd ali .tif v velikosti najmanj 3 MPix (vsaj 300 dpi ali več) in poslane kot priponka (ne v besedilu). Besedilo in fotografije morajo biti opremljeni z imenom avtorja.

Občina

Miren Kostanjevica

Spoštovani, toplo vreme in že povsem pomladno sonce nas v zadnjih tednih skorajda vsakodnevno razvajata. Vabita nas, da prosti čas izkoristimo za gibanje na prostem, pa naj si bo to v obliki rekreacije, odkrivanja lepih kotičkov naše občine ali opravil na vrtu; lahko pa tudi enostavno za posedanje na soncu in prebiranje našega glasila. Kakorkoli, izkoristite ga. Marec je meni zelo ljub mesec, saj se vse prebuja in pripravlja na nove začetke. Praznujemo tudi gregorjevo, dan žena in materinski dan … zato vam na tem mestu, drage dame, izrekam čestitke za izredno moč, vztrajnost in vse, kar nam iz dneva v dan lepega prinašate. Čestitke tudi vsem mučenikom za vaš doprinos. Ob tej priložnosti vam podarjam malo drugačen šopek – šopek dobrih novic, ki jih v teh posebnih »koronskih« časih še posebej radi slišimo. Naša občina je postala ponosna prejemnica zlatega ISSO certifikata, med vsemi 212 slovenskimi občinami pa smo se uvrstili kar na 51. mesto. To nas glede na osem ocenjevanih kriterijev uvršča med občine, ki prebivalcem ponujajo kakovostno raven življenja in jih odlikuje solidna in uravnotežena stopnja doseženega razvoja. Občina še posebej izstopa na področju učinkovitosti, kar je povezano z aktivnostmi občinske uprave, s stroškovno učinkovitostjo, s pridobivanjem »kakovostnih« prihodkov in s samostojnostjo občine. Med 212 občinami smo v tem kazalniku kar na 10. mestu. Odlično ocenjen je bil tudi indeks gospodarstva, ki kaže na podjetniško dinamiko in investicijsko klimo ter glavne razvojne trende na področju gospodarstva. Sicer pa se tudi pri drugih kazalnikih uvrščamo v prvo polovico občin, kar nas izjemno veseli. Ponosen sem, da se je destinacija Miren Kras na letošnjih Green Destiantions Days v Berlinu ponovo uvrstila med top 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu, projekt Drevo za Cerje z dolgoročnim poslanstvom obnove pogorelega gozda pa med top 6 najboljših zelenih praks na svetu v kategoriji »Earth«. To dokazuje, da sledenje leta 2017 sprejeti strategiji in viziji razvoja občine do leta 2025 prinaša rezultate. Ker vemo, kaj želimo doseči in kako uresničiti naše cilje, smo tudi letos brez večjih pripomb sprejeli dvoletni občinski proračun. Letošnji je težak 6,5 milijona evrov, prihodnje leto pa bo proračun znašal 6,2 milijona evrov. Naš največji projekt je nadaljevanje gradnje prizidka k OŠ Miren s telovadnico, za kar bomo tudi letos namenili večji del sredstev. Vesel sem, da se občinski svetniki zavedajo teže tega projekta in možnosti, ki tako ostajajo za izvedbo drugih projektov. Ob tem bomo nadaljevali z investicijami v urejanje cestne in komunalne infrastrukture po preostalih krajih občine. Nadaljujemo z izvajanjem projekta ohranjanja biotske raznovrstnosti GREVISLIN, izvedli bomo obnovo dotrajane strehe v vrtcu v Opatjem selu, naročili izdelavo več projektnih dokumentacij, kot je ureditev

manjkajoče kanalizacije v Biljah in Opatjem selu, ter idejno rešitev za ureditev Hiše dobre volje v šoli Sela na Krasu. Nadaljevali bomo tudi z izgradnjo objektov za rekreacijo, kot sta Kamp na Kalu – Sela na Krasu in fitnes na prostem – Vojščica. Težimo k temu, da čim bolj uravnotežimo razvoj po občini in poskrbimo za kakovostnejše bivanje vseh naših občanov. Sodelujemo tudi v projektu za ohranjanje in izboljšanje stanja ogroženih živalskih vrst in habitatov v Vipavski dolini Akronim VIPava. Del tega projekta je tudi ureditev tematske učne poti od Mirna do Vipave. Vesel sem, da nas Pot miru od Alp do Jadrana povezuje in da smo pričeli še tesneje sodelovati s Kobariškim muzejem in Parkom miru na Sabotinu. Skupaj bomo nagovarjali obiskovalce k ohranjanju kulturno-zgodovinske dediščine 1. svetovne vojne in približevanju dragocenega narodnega bogastva ostalin in obeležij soške fronte. Dodatno turistično ponudbo na Cerju bo obogatila nova stalna razstava, ki jo pripravlja Goriški muzej in je odprtje predvideno v septembru 2021. To je le nekaj najodmevnejših nedavnih dogodkov in projektov. Vsak dan pa prinaša nove izzive in zmage, ki nas ženejo naprej. Spoštovane občanke in občani, ne glede na to, kaj prinese dan, ostanite pozitivni v mislih in negativni na testih korone. S skupnimi močmi nam bo uspelo zajeziti tudi ta mali virus, ki nam tako močno kroji vsakdan. V prihajajočih velikonočnih praznikih želim veliko veselja in optimizma ter veselo praznovanje. Mauricij Humar, vaš župan

GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

IZ OBČINSKE UPRAVE

Občina Miren – Kostanjevica prejemnica Zlatega certifikata ISSO za leto 2021 Nagrado Zlati ISSO certifikat prejme občina, ki z razvojno uravnoteženostjo in uspešnim delovanjem doseže vidnejše rezultate ter se s tem uvrsti v zgornjo tretjino najboljših občin v Sloveniji. Občina Miren - Kostanjevica ponuja prebivalcem kakovostno raven življenja in je zato prejemnica zlatega certifikata.

Občina Miren - Kostanjevica se je letos uvrstila na nadpovprečno 51. mesto med dvesto dvanajstimi občinami v Sloveniji. Raziskava je pokazala, da smo nadpovprečno razvita občina in pri aktivnostih povsod v solidnem povprečju. Področja, ki se jih meri

Informacijski sistem slovenskih občin (ISSO) je najbolj celovito orodje za metriko in analizo slovenskih občin. Sistem združuje vse najpomembnejše dostopne kazalnike razvoja na ravni občine. S tem omogoča primerjalno presojo oz. vrednotenje občin. »Poleg proračunske učinkovitosti sta glavni prednosti kraja demografsko področje in gospodarstvo.« V analizo je vključenih osem vsebinskih področij. Pogled na podatke vseh teh področij za našo občino ne razkrije nobene izrazite šibkosti. Povsod se uvrščamo vsaj za odtenek nadpovprečno, če že ne zelo dobro. Posebej močno izstopa proračunska učinkovitost. Zelo dobro smo uvrščeni tudi pri gospodarstvu in demografskih kazalnikih. Na ostalih petih področjih – trg dela, izobrazba, življenjski standard, socialna kohezija in okolje – smo solidni oziroma povsod nadpovprečni glede na Slovenijo. Če bi pogledali posamezne kazalnike, bi bila podoba seveda kompleksna in raznolika. A močno izstopajočih vrednosti je razmeroma malo, zato lahko na splošno razvojni položaj naše občine opišemo kot precej uravnotežen. Ocena naše občine

Najprej je navedeno področje, ki se ga je analiziralo. Številka pomeni doseženo

POMLADNI GLASOVI

mesto med 212 občinami, kjer nižja številka pomeni, da smo na lestvici postavljeni med boljše uvrstitve. PODROČJE

Demografija Učinkovitost Gospodarstvo Trg dela Izobrazba Življenjski standard Socialna kohezija Okolje

MESTO

69 10 51 88 86 93 94 99

Izobrazba, plača, bivalno okolje

Pri branju analize je pomembno tudi ugotoviti, kateri podatki bi lahko bili povezani in kaj te povezave razkrivajo. Zanimivo je, da imajo prebivalci Občine Miren - Kostanjevica relativno visoke in nadpovprečne bruto prejemke, medtem ko so plače, izplačane v občini, podpovprečne. Ob tem je tudi struktura delovnih mest v občini manj ugodna, saj je delež z najbolj zahtevnimi delovnimi mesti majhen. To pomeni, da bolje izobraženi

(in plačani) prebivalci pogosteje delajo zunaj kraja. To gibanje potrjujejo tudi kazalniki izobrazbe: indeks bega možganov ima ugodno vrednost, a to bistveno ne spreminja strukture zaposlenih v občini. Povedano drugače: ko gre za bolje izobražene, je občina privlačna za bivanje, manj pa za delo. Analiza torej razkriva ugoden in uravnotežen položaj naše občine. Poleg proračunske učinkovitosti sta glavni prednosti kraja demografsko področje in gospodarstvo. Smo privlačni in zanimivi za priseljevanje. Gospodarstvo je dobro razvito, a deluje na manj zahtevnih področjih. Pomembna razvojna prednost je tudi naše dobro ohranjeno naravno okolje – ob tem, ko Evropa vse bolj poudarja zeleno razvojno paradigmo, nam takšno okolje prinaša precejšnje priložnosti. Tjaša Klavora, direktorica

IZ OBČINSKE UPRAVE

Občinski svet sprejel nekaj pomembnih odlokov Občinski svet Občine Miren – Kostanjevica se ne glede na težavno obdobje redno sestaja, seje pa so se zaradi zagotavljanja ustreznejših pogojev preselile v nove prostore Osnove šole Miren, ki so se izkazali za zelo primerne in bodo dobrodošli tudi za številne druge dejavnosti. Na nekaj zadnjih zasedanjih je občinski svet sprejel številne akte, pomembne za širšo javnost. Med najpomembnejšimi je zagotovo januarja potrjen dvoletni proračun za obdobje 2021 in 2022, ki je podlaga za uresničevanje začrtanih ciljev. Dva druga pomembna odloka pa na kratko predstavljamo v nadaljevanju. Odlok o prometni ureditvi

V letošnjem januarju je že začel veljati novi Odlok o prometni ureditvi Občine Miren - Kostanjevica, s katerim se zaradi zagotavljanja varstva okolja pred škodljivimi vplivi in prekomernimi obremenitvami določajo prometna ureditev, ustavljanje in parkiranje vozil ter druge podobne aktivnosti. Še posebej bo za občane pomembno to, da bo občina na podlagi tega odloka na javnih površinah lahko odstranjevala zapuščena vozila. Zapuščeno vozilo je motorno ali priklopno vozilo, parkirano na javni cesti ali na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, ali na drugi javni površini, ki ni namenjena prometu vozil. Zapuščeno vozilo nima registrskih tablic ali ni registrirano že več kot 30 dni. To tudi ni nerabno ali zavrženo motorno vozilo, ki se mu je življenjska doba iztekla zaradi poškodb, starosti ali drugih razlogov in je zaradi tega postalo odpadek po merilih iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.

Občinski redar bo lastniku zapuščenega vozila izdal pisno odredbo, s katero mu bo naložil odstranitev, sicer bo občina sama poskrbela za odstranitev vozila na stroške lastnika. Lastnik vozila je oseba, ki je vpisana v evidenci registriranih vozil; če pa vozilo ni vpisano v evidenci, se za lastnika šteje zadnja v evidenco vpisana oseba, razen če le-ta ne dokaže nasprotnega. Odlok o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

Že lanskega oktobra je začel veljati Odlok o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Miren - Kostanjevica, v letošnjem januarju pa so bili s štiriletnim mandatom imenovani njegovi člani. Svet sestavljajo predstavniki organov, organizacij in institucij, katerih dejavnost je usmerjena k preventivi in vzgoji v cestnem prometu, in sicer: predstavnik občinske uprave, predstavnik vzgojno izobraževalnih organizacij, predstavnik medobčinskega inšpektorata in redarstva, predstavnik policije, predstavnik upravljavcev cest in drugih izvajalcev, po en predstavnik vsake izmed treh volilnih enot v občini (Bilje, Miren in Kostanjevica na Krasu).

Ključna naloga sveta je ocenjevanje stanja varnosti v cestnem prometu na lokalni ravni, pri čemer svet predlaga organom lokalne skupnosti programe za varnost cestnega prometa in ustrezne ukrepe za njihovo izvajanje, koordinira izvajanje nalog na podlagi programov za varnost cestnega prometa na lokalni ravni, sodeluje pri izvajanju prometne vzgoje, dodatnem izobraževanju in obveščanju udeležencev cestnega prometa o ukrepih za doseganje prometne varnosti ter koordinira izdajanje in razširjanje prometno vzgojnih publikacij in drugih gradiv, pomembnih za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni. Svet sodeluje z javno agencijo in ministrstvom pristojnim za promet, republiškim Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu drugih lokalnih skupnosti ter z drugimi organi, organizacijami in društvi, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na prometno varnost. Občinska uprava

GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

IZ OBČINSKE UPRAVE

Naša nova šola Jutro. Zavijem pri kapelici levo, mimo Cicibana in že se moj pogled zaustavi na pročelju naše šole. Vsa tihotna je še, velika steklena vrata in okna bleščijo v nov dan. Čakajo, da šola zaživi. Hodim mimo cvetličnih korit proti novemu vhodu. Hipen utrinek spomina – velikokrat sem v tem času slišala, kako dolgo je kraj in z njim mnoge generacije staršev in otrok čakal na to zgradbo. Od glasnih upov krajanov do smelih dejanj vseh, ki odločajo v občini, do nadaljevanja, ki je vodilo najprej k rušenju starega dela šole, izkopu, postavitvi temeljev in novi gradnji. Dogajanje – rast novih prostorov sem, kot članica gradbenega odbora in ravnateljica »od blizu«, pogosto tudi s fotoaparatom v rokah spremljala vse od prvega dne naprej. Razglas epidemije Covid-19 je povzročil, da je svečan dogodek – predaja prostorov svojemu namenu, šel mimo nekam tihotno. Brez otroškega veselja, brez pričakovanja vseh, ki smo v šoli in ki prijetno naelektri zrak. Še vedno obžalujem, da zaradi omejitev in varnosti ni bila dovoljena prisotnost tistim, zaradi katerih se tudi nova zgradba imenuje ŠOLA. Na odprtju ni bilo učiteljev, ni bilo učencev. In kot da nekaj tišči nazaj, ta nova šola vse do danes še vedno ni v polnosti zaživela. Virus »dirigira« način življenja in dela vsem nam. Varnost je na prvem mestu.

Vsi učenci so teden pred zimskimi počitnicami prišli v šolo in kljub poučevanju v »mehurčkih« (v matičnem razredu in samo znotraj oddelka) je naša šola končno spet prava ŠOLA. Brez vrišča, brez dirjanja po hodnikih, zadrževanja po kotičkih nove avle, z novimi garderobnimi prostori, z novim pohištvom in z oranžnimi stoli v svetlih učilnicah, pa četudi so te le začasne. Odklenem vhodna vrata. Težka so. Objame me toplota prostora. Korak mi

odmeva na zloščenih tleh. Vidim prostor, kjer bo smiselno namestiti oglasno desko, steno, ki čaka, da jo polepšajo izdelki učencev, okenske police, za katere si upam staviti, da bodo na njih radi posedali otroci, tudi če to ne bo dovoljeno, kotiček, kjer bi lahko stala roža … za zaprtimi vrati vseh učilnic čutim tiho pričakovanje, da se pouk začne. Po hodniku prehajam iz novega v stari del šole. Povezana sta – za to in vse naslednje generacije. mag. Nikolaja Munih, ravnateljica

Nadaljevanje gradnje prizidka k OŠ Miren s telovadnico Občina Miren - Kostanjevica bo v letu 2021 nadaljevala z gradnjo II. faze prizidka k šoli in delom III. faze, za kar bo v dveh letih porabila skoraj tri milijone evrov. za rušenje stare telovadnice ter gradnjo nove. Začela se bodo tudi dela načrtovana v tretji fazi gradnje, in sicer ureditev servisnih prostorov, ki spadajo k športnemu objektu (slačilnice, tuši, toaletni prostori, kabinet za učitelje in orodjarna). Ti prostori so namreč načrtovani pod zemljo na lokaciji sedanje (stare) telovadnice. Prvotno je bila želja, da bi ob stari telovadnici zgradili novo ter bi tako imeli učenci ves čas zagotovljene prostore za izvajanje športnih aktivnosti. Zaradi racionalizacije stroškov pa so se odločili

POMLADNI GLASOVI

Zaradi nekaterih sprememb, ki so bila izvedena v I. fazi gradnje prizidka k OŠ Miren, je bilo potrebno najprej novelirati projektno dokumentacijo PZI za objekt »Prenova OŠ Miren in postavitev nove telovadnice«. Na podlagi navedenega

je občina objavila razpis za izvedbo javnega naročila storitve po postopku male vrednosti »Izdelava projektne dokumentacije, spremembe PGD za objekt »Prenova OŠ Miren in postavitev nove telovadnice«. Izbran je bil izvajalec Styria Arhitektura, d. o. o. Trenutno pa je v teku Javni razpis za izbiro izvajalca del. Ob ugodni izbiri izvajalca naj bi se gradbena dela, ki zajemajo rušenje stare telovadnice, gradnjo nove ter ureditev servisnih prostorov, začela v maju 2021. Občinska prava

IZ OBČINSKE UPRAVE

Kaj so o novih šolskih prostorih povedali učenci Oktobra se je v šolski vsakdan že vrinila korona in zahtevala svoj davek. Na šoli so v novi učilnici ostali le učenci 5. razreda. Za vso razredno stopnjo se je pouk v šoli nadaljeval še do jesenskih počitnic in sledilo je delo na daljavo. V drugi polovici februarja so se v šolo vrnili vsi učenci. Da bi šola zagotovila zdravju kolikor je mogoče zdravo okolje, so učenci organizirani v tako imenovane mehurčke. To pomeni, da je cel razred ves dan v isti učilnici. Zato tudi vsi učenci še niso doživeli novih učilnic in niso mogli podati svoji občutkov.

Od tistih, ki se že učijo v novih prostorih, smo zbrali nekaj vtisov, kot sledi v nadaljevanju članka. • Avla, kjer vstopamo v šolo, je velika in prostorna. • Všeč so mi novi stoli in to, da ima vsak učenec svojo mizo. • Učilnica je svetla in ima uro. • Tabla v učilnici je velika. • Všeč mi je razgled, ki ga nudi učilnica. Tudi krogi na stropu so lepi. • Stoli v učilnici s udobni, učilnica ima modern zgled. • Posebno mi je všeč, da ima vsak učenec svojo garderobno omarico v kleti novih prostorov. • Posebnost je digitalna/interaktivna tabla. • Všeč mi je, da imamo pipe na senzor. • V novi učilnici se dobro počutim. • Nova učilnica je lepa.

Učenci so opazili tudi pomanjkljivosti. Takole pravijo: • Naša sedanja učilnica je pravzaprav del bodoče knjižnice, zato je veliko steklenih površin, kar včasih moti. Tudi tabla je manjša. Toda vem, da je tako samo začasno, saj se bo gradnja šole nadaljevala. • Pogrešam, da bi bilo več oken, ki bi jih lahko odpirali med urami. • Učenci opazimo, da ni projektorja, ki pa ga bodo gotovo v kratkem namestili, saj že raziskujejo, kam ga namestiti. Zbrala: Marta Pavlin Foto: iz osebnega arhiva

GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

IZ OBČINSKE UPRAVE

Nova tematska učna pot ob reki Vipavi Pod okriljem projekta VIPava bo po celotni Vipavski dolini urejena učna pot namenjena sprehajalcem, rekreativcem, kolesarjem in predvsem vsem ljubiteljem narave, ki se bodo lahko podali v raziskovanje zanimivih področij v porečju Vipave. Občina Miren - Kostanjevica je zadolžena za izvedbo in ureditev celotne poti ter za postavitev Ptičje opazovalnice na območju opuščenega glinokopa Renče. Od izvira Vipave do meje z Italijo bo kmalu urejenih več kot 40 kilometrov tematske učne poti, na kateri bodo obiskovalci lahko spoznavali naravne vrednote Vipavske doline. Pot bo potekala po področju posebnega varstvenega območja Natura 2000 in bo speljana po že obstoječih makadamskih in lokalnih cestah, obnovljeni pa bodo določeni predeli, da bo zagotovljen neprekinjen potek poti. V naši občini bo v Mirnu urejena vstopna točka, kjer bodo obiskovalci lahko parkirali avtomobile in se naprej odpravili peš ali s kolesom. V Mirnu se bo pot tudi navezala na že obstoječo v Italiji, ki vodi vse do izliva reke Soče v morje.

Celotna tematska učna pot bo tako ob reki Vipavi vodila skozi pet občin in prostor obogatila z novimi možnostmi preživljanja prostega časa, pa tudi izboljšala turistično zanimivost krajev. Na poti bodo na voljo počivališča s klopmi, nameščene bodo informacijske table, na nekaj mestih pa bo trasa tudi prečkala strugo vse bolj čiste Vipave. Med drugim bo na območju opuščenega glinokopa Renče postavljena sonaravna ptičja opazovalnica, saj je to področje življenjski prostor številnim zanimivim vodnim in obvodnim pticam, tudi nekaterim bolj redkim. Strokovnjaki zatrjujejo, da predstavlja opuščeni glinokop prav zaradi

dolgega seznama ptic, ki obiskujejo to področje, pravi ornitološki biser sredi Vipavske doline. Vrednost celotnega projekta znaša 3,3 milijona evrov, za ureditev poti pa je namenjenih dobrih 300 tisoč evrov. Naložbo sofinancirajo država in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter sodelujoče občine. Gradbena dela, ki jih zadnjih nekaj mesecev s polno paro izvaja izbrani izvajalec podjetje Stopar PGM iz Ajdovščine, bodo zaključena predvidoma zgodaj poleti. Nevenka Vuk, občinska uprava

Rešitve za vašo vaRno mobilnosT Članstvo, tehnični pregledi, registracije, zavarovanja, servis, vulkanizerstvo AMZS Nova Gorica, Polje 4, Šempeter pri Gorici, T: 05 335 15 37

POMLADNI GLASOVI

amzs.si

IZ OBČINSKE UPRAVE

Cilj je trajnostna in privlačna okolica reke Vipave Namen projekta Grevislin, pri katerem kot partner sodeluje tudi Občina Miren - Kostanjevica, je razviti trajnostno in kohezivno območje ob reki Vipavi z jasno strategijo na področju upravljanja zelene infrastrukture. Trenutno je v sklopu projekta predvidena priprava projektne dokumentacije in pridobivanje idejnih rešitev ter izvedbenih načrtov za šest območij obdelave, ki jih na kratko predstavljamo v nadaljevanju. Širitev zelene infrastrukture gorvodno od cestnega mostu čez Vrtojbico in ureditev naravoslovne tematske poti

Pripravljena bo idejna rešitev in izvedbeni načrt za umestitev in vzpostavitev sprehajalne naravoslovne tematske poti ob reki Vrtojbici v prostor. Pot naj bi se navezovala na obstoječe kolesarske in pešpoti v Občini Miren - Kostanjevica. Pot bo služila tudi kot povezava z Občino Šempeter - Vrtojba, hkrati pa naj bi se navezovala na naravoslovno tematsko učno pot ob reki Vipavi. Krajinska obvodna ureditev območja pri Grabcu v Mirnu na obvodno infrastrukturo

Izdelana bo dokumentacija – najustreznejša projektna rešitev za krajinsko ureditev tega območja, ki bi čim bolj izboljšala estetsko vrednost obstoječih protipoplavnih ukrepov ob hkratnem upoštevanju načel trajnostnega razvoja in varovanja okolja. Namen ureditve je vizualna omilitev grobih tehničnih ukrepov, ki preprečujejo poplavljanje na tem odseku reke Vipave ter vzpostavitev povezave med vstopom na naravoslovno učno tematsko pot in sotočjem reke Vipave in Soče. Ureditev bo prispevala k ponovnemu povezovanju obstoječih naravnih in grajenih območij, k izboljšanju splošne ekološke kakovosti širšega podeželja ter k ohranitvi zdravih ekosistemov. Navezava urbanega območja Mirna na obvodno infrastrukturo

Pridobilo se bo projektno rešitev za ureditev povezave obvodnih ureditev in območij kopalnih vod na omrežje pešpoti v občini z novimi brvmi, kar bo prispevalo k ponovnemu povezovanju obstoječih naravnih in grajenih območij, k izboljšanju splošne ekološke kakovosti

širšega podeželja ter k ohranitvi zdravih ekosistemov. Obrežje vedno čistejše reke Vipave bi želeli oživiti in omogočiti prebivalcem, da jo ponovno začnejo dojemati kot prostor povezovanja in sprostitve. Vzpostavitev retenzijskih volumnov v Biljenskih gričih

Pri tem ukrepu gre za vzpostavitev biotske raznolikosti na območju vinogradniškega kompleksa Biljenski griči, kjer trenutno prevladuje vinska trta. Rešitve bomo iskali v smislu vzpostavitve večnamenskih retenzijskih površin (večnamenskih zadrževalnikov), namenjenih povečanju biotske raznolikosti, zadrževanju visokovodnega odtoka v smeri poplavno ogroženega naselja Bilje ter akumulaciji vode za potrebe namakanja.

Glinokop v Biljah – zelena infrastruktura

Izdelana bo dokumentacija, ki bo vključevala naravno vrednoto opuščenega glinokopa v enega izmed postankov na doživljajski poti ter bo povezovala naravne lepote kraja. Uredilo naj bi se vstopne točke na območje, ki bodo opremljene z informacijskimi tablami o pomenu tovrstnih mokrišč in o rastlinskih in živalskih vrstah, ki domujejo na območju glinokopa. Nevenka Vuk, občinska uprava

Površine ob biljenskem Potoku in pregrada ob sotočju z Vipavo

Predvidevana je vzpostavitev območja kontroliranih razlivnih površin ob biljenskem Potoku. Zeleni koridor, ki ga je potrebno vezati na kontrolirane razlivne površine visokih voda Potoka in Vipave, bo povezoval obvodni svet ob reki Vipavi z Biljenskimi griči v zaledju.

GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

IZ OBČINSKE UPRAVE

Obvestilo o aktualnih razpisih v občini Obveščamo vas, da je na spletni strani Občine Miren - Kostanjevica v rubriki Aktualni razpisi in ostale aktualne javne objave objavljen JAVNI RAZPIS za sofinanciranje nakupa in vgradnje malih komunalnih čistilnih naprav v Občini Miren - Kostanjevica ROK ZA VLOŽITEV VLOGE je 31. 8. 2021. Razpisno dokumentacijo je mogoče dobiti na spletni strani Občine Miren - Kostanjevica http://www.miren-kostanjevica.si ali v tajništvu Občine Miren - Kostanjevica, Miren 137, 5291 Miren, in sicer: • ponedeljek in torek 8.00–12.00 in 13.00–15.00 • sreda: 8.00–12.00 in 13.00–16.30 • petek: 8.00–12.00 Za vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom lahko pišete na: albin.pahor@miren-kostanjevica.si, andreja.slejko@miren-kostanjevica.si ali pokličete na tel. št.: 05 330 46 78 (Albin Pahor), 05 330 46 75 (Andreja Slejko Merkun). Občinska uprava

Vzdrževanje površin ob vodotokih Direkcija RS za vode poziva lastnike k vzdrževanju zemljišč na priobalnem območju ob vodotokih 2. reda. Lastniki zemljišč morajo sami zagotavljati odstranjevanje odvečne zarasti na bregovih, odstranjevati plavje (odpadno listje in druge plavajoče predmete), odpadke in druge opuščene in odvržene predmete ter snovi z vodnih in priobalnih zemljišč. Na področju Občine Miren - Kostanjevica spada reka Vipava v kategorijo vodotoka 1. reda, vsi ostali vodotoki pa v kategorijo vodotokov 2. reda (Biljenski potok, Vrtojbica ...). Pri čiščenju mora lastnik priobalnega zemljišča upoštevati tudi druge pogoje:

• zagotavljati mora potrebno selektivno odstranjevanje suhe, propadajoče odvečne in poškodovane zarasti iz priobalnega zemljišča • goloseki niso dovoljeni (večjih zdravih dreves ni dovoljeno sekati) • propadlo in ostranjeno zarast ter odpadke je potrebno v celoti odstraniti na naravi neškodljiv način • redno je potrebno odstranjevati plavje

• priobalni pas in brežine je potrebno redno kositi • med 1. marcem in 1. avgustom je prepovedano odstranjevanje zarasti ob vodnih koritih (Zakon o divjadi) • na priobalnem in vodnem zemljišču je prepovedano kakršno koli odlaganje vejevja, lesne mase oz. kakršno koli deponiranje lesa Občinska uprava

Preureditev prostorov za trgovino v etaži pod Kulturnim domom v Kostanjevici Občina je za potrebe nove trgovine v spodnji etaži Kulturnega doma v Kostanjevici na Krasu pričela s preureditvijo prostorov. Prav tako ureja še statično - jekleno ojačitev nosilne plošče dvorane v Kulturnem domu v Kostanjevici na Krasu,

POMLADNI GLASOVI

ureditev merilnega mesta in popravilo električnih instalacij za potrebe kulturnega doma ter izgradnjo MKČN za potrebe Kulturnega doma, pošte in stanovanjskega bloka v Kostanjevici na Krasu. Občinska uprava

IZ OBČINSKE UPRAVE

Kamp Sela na Krasu V zadnjem času smo priča razmahu turizma in vse večji popularnosti preživljanja prostega časa v stiku z naravo. V občini smo se ob zavedanju, da imamo premalo prenočitvenih kapacitet za avtodome in kamp turiste, pristopili k pripravi projekta postavitve kampa Sela na Krasu. družbenih in gospodarskih dejavnosti. Zaradi vse te nove ponudbe si obetamo povečanje privlačnosti podeželja tako za domačine kot tudi za obiskovalce in turiste. V okviru projekta bomo končali prvo fazo. Uredili bomo prostor za sprejem avtodomov, kamp prikolic in za postavitev šotorišč. Skupno bo na voljo 48 parkirnih mest, od tega 14 za avtodome. Z ureditvijo kampa bo uveden tudi inovativen rezervacijski sistem, ki bo omogočal uporabnikom hitro in enostavno rezervacijo in uporabo prostora.

Predvsem zaradi pomanjkanja nastanitvenih kapacitet v naravi smo se v Občini Miren - Kostanjevica odločili, da v naselju Sela na Krasu ustrezno uredimo parkirišče za avtodome in kamp, in sicer na obstoječem območju zunanjih površin, namenjenih za rekreacijo in druženje prebivalcev. Območje je trenutno neurejeno, je pa izredno priljubljeno kot razgledna točka.

časa zadržali na tem področju in se ne samo peljali mimo, kar je pomembno za lokalne ponudnike storitev. Na širšem območju po zaključku projekta pričakujemo povečanje števila turistov in posledično nočitev v občini, s tem pa so povezane tudi druge potencialne priložnosti, kot so razvoj dodatnih

Pri projektu je vodilni partner Občina Miren - Kostanjevica, sodelujejo pa še Turistično društvo Dren iz Sel na Krasu in Turistična kmetija Saksida iz Zalošč. Skupna vrednost projekta znaša okrog 160 tisoč evrov, del sredstev v višini nekaj manj kot 80 tisoč evrov pa sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija. Nevenka Vuk, občinska uprava

Z zagotovitvijo površin tako za avtodome kot za popotnike s šotori bo to območje pridobilo veliko prednost pred ostalimi, ki takšne infrastrukture ne premorejo. Popotniki pa se bodo lahko dlje

Obvestilo o delni zapori državne ceste R3-614, Opatje selo – Komen Spoštovane občanke in občani, obveščamo vas, da bo za čas ureditve krožišča v Opatjem selu, na podlagi izdanega dovoljenja za delno zaporo državne ceste Direkcije RS za infrastrukturo, številka 371168-113/2021-RB z dne 8. 3 .2021, potekala delna zapora ceste R3-614, odsek 1048 Opatje selo – Komen na območju vstopa v naselje Opatje selo iz smeri Kostanjevice na Krasu, in sicer od 17. marca do 30. julija 2021 od 7.00 do 19. ure. Za dodatne informacije in usklajevanje dostopa do objektov v neposredni bližini gradbišča je odgovoren izvajalec del CBE, d. o. o. Kontaktni osebi sta vodja gradbišča Peter Frece, tel. št.: 051 684 499, in namestnik Andrej Rižner, tel. št.: 041 320 020. Zahvaljujemo se vam za razumevanje. Občinska uprava

GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

IZ OBČINSKE UPRAVE

Izvedene investicije v letu 2020 Kljub razglašeni epidemiji se lahko občina pohvali, da je v letu 2020 izvedla kar nekaj investicij. Naj jih izpostavimo samo nekaj: investicije v vodovode, ceste ter vzdrževalna dela.

Ureditev prostora za montažo bankomata v Opatjem selu na lokaciji Mercatorja

Izgradnja zida ob otroškem igrišču na Vojščici in delna izgradnja komunalne opreme Obnova zapuščenega kala - Perivenca - preureditev za manjše prireditve

Sanacija voziščne konstrukcije na JP

POMLADNI GLASOVI

Ureditev odvodnjavanja in vgradnja talnih rešetk na priključku na Vojščici

OSEBE S POSEBNIMI POTREBAMI

Gluhi in naglušni – neprepoznavni invalidi v našem okolju Delo na daljavo, zaprtje šol, socialna izključenost, omejevanje medsebojnih stikov, ki so v tej COVID krizi zaznamovali celotno populacijo od najmlajših pa do najstarejših (osnovna šola, srednja šola, služba, domovih starejših občanov), so stalnica v vsakdanjem življenju med gluhimi in naglušnimi. Ste vedeli, da je med celotno populacijo gluhih in naglušnih statistično 10 % občanov, ki imajo težave s sluhom? Komunikacija, povezovanje, druženje med gluhimi in naglušnimi predstavlja dodaten napor pri pridobivanju novih znanj, pri vključevanju na trgu dela, pri socialnem vključevanju v okolje (druženje, ustvarjanje družine, imeti otroke). Praktično živijo v »gluhi osami« vsakdanjega življenja. Za gluhe je »epidemija COVID« celo življenje. Občudujem jih. Za njih je osebnosti razvoj vsakodnevna borba za obstoj in življenje pod »svobodnim soncem«, borba za druženje, srečo, ljubezen bližnjega. V okviru projekta Občina po meri invalidov smo v Občini Miren - Kostanjevica naredili pomembne korake pri vključevanju gluhih in naglušnih v naše okolje. V avli prizidka nove osnovne šole smo prostor opremili z indukcijsko zanko, ki jo naglušni s slušnimi aparati uporabljajo ob kulturnih prireditvah. Društvo je v preteklosti za javne delavce izvedlo tečaj znakovnega jezika.

S sekretarko Društva gluhih in naglušnih Severne Primorske, Mojco Komel, sem se pogovarjal, kako so v COVID krizi prilagodili dejavnost društva – da so gluhi in naglušni spoznali, da se tudi v teh težkih časih potrjuje rek V nesreči spoznaš človeka. Kot vse je razglasitev epidemije Covid-19 v marcu 2020 pretresla tudi Društvo gluhih in naglušnih severne Primorske. V skladu z dogajanjem smo zelo hitro omejili aktivnosti, kot so predavanja, družabna srečanja, ki so se dogajala na društvu. Po prvem šoku se je izkazalo, da osebe z okvaro sluha še vedno potrebujejo pomoč. Veliko informacij v medijih je sicer bilo podanih v znakovnem jeziku, vendar se je izkazalo, da naši člani še vedno potrebujejo pomoč, dodatno pojasnjevanje, razlago. Pisarna društva je bila ves čas epidemije odprta. Strokovna delavka je bila na voljo za pogovor, svetovanje preko spletne kamere. Na srečo nam sodobna tehnologija to omogoča. Člane

Za pomoč gluhim in naglušnim v občini smo dosegljivi: • po telefonu (05) 300 17 81 in gsm 040 911 500 • po elektronski pošti: dgnsp@t-2.si • na uradnih urah: ob ponedeljkih od 8.00 do 12.00 in 14.00 do 16.00 ob sredahod 15.00 do 18.00 ob petkih 8.00 do 12.00

smo obveščali preko spletne pošte, družabnih omrežij. V spomladanskem času epidemije smo preko aplikacije Zoom izpeljali tudi delavnico znakovnega jezika, in sicer v sodelovanju z Mladinskim centrom Idrija. Ko smo že mislili, da je najhuje za nami, nas je jeseni pretresel drugi val. Spoštovanje ukrepov velja tudi za našo organizacijo. Ponovno smo bili primorani ukiniti naše skupinske aktivnosti in se prilagoditi na drugačno delo. Tako smo namesto z družabnimi srečanji na društvu nadaljevali z družabnimi srečanji preko računalnika. Seveda se je pojavila težava, ker je bilo potrebno usposobiti članstvo, da je na teh aktivnostih lahko sodelovalo. Zdaj se naše aktivnosti odvijajo preko spleta. Tako smo izpeljali že tri predavanja, informativne mize in že prej omenjena »družabna« srečanja. mag. Valter Adamič, vodja informacijske pisarne v Občini Miren - Kostanjevica Mojca Komel, sekretarka DGNSP Foto: iz arhiva društva

Občina po meri invalidov GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

V OSPREDJU

Opajski pust – tradicija, ki se nadgrajuje Opajski pust je s svojo več kot stoletno tradicijo posebnost v svoji bližnji in širši okolici. Skozi stoletje smo Opajci sooblikovali pustno obliko, navade in tradicije, kot jih poznamo danes. Kot vsaka živa stvar se je seveda tudi opajski pust spreminjal, z zadnjo veliko spremembo leta 2010, ko so se Opajci skupinsko oblekli v backe Jone. Povorke v skupinskih maskah

Od tedaj se je v Opatjem selu zvrstilo enajst skupinskih mask iz živalskega kraljestva, zgodovinskih obdobij (antične Grčije, Rima, divjega zahoda ...) in naše domišljije. Z leti smo se učili in nadgrajevali ideje, znanje in kompleksnost naših mask. Tako je pust postal celoleten projekt, ki se začne jeseni z iskanjem idej, logistiko in pridobivanjem materiala, ki ga šivilje (in krojači) spretno »pretvorijo« v končni izdelek, ki ga prvič predstavimo v domači vasi, kasneje pa še na domačih in tujih povorkah v Šempetru, Gorici, Sovodnjah ter drugih pustnih dogodkih, kot je poletni pust v Dekanih. Opajski pust 2021 v karanteni

Letošnja 12. skupinska maska je skupaj s pustom ostala v karanteni, a pustni duh živi naprej – tako je bilo v pustnem času na opajskem placu razstavljenih vseh enajst skupinskih mask z nekaj čisto svežimi, prilagojenimi današnjim časom. Z upanjem, novimi idejami in pripravljeni na nove izzive pa že pričakujemo njegov naslednji prihod. Žijo pust! Avtorji besedila in izbor fotografij: Anej Marušič, Jakob Marušič in Konrad Marušič

POMLADNI GLASOVI

V OSPREDJU

Pust (1988)

Bacek Jon (2010) – prva skupinska maska

Asterix in Obelix (2011) in rimski vojaki

Divji zahod (2012)

Hotel Krasilvanija (2013) – Drakula in njegovi netopirji na predstavitvi pustne maske v domači vasi

Robin Hood in Opajci v pajkicah (2014) med pustno povorko v Gorici, čeprav se število pustov v sprevodu skozi leta spreminja, se je v zadnjih letih ustalilo na okrog 120.

Opajski brouljinci (2015) – iz pustne maske je kasneje nastala podlaga za otroško spevoigro Nore mravljice, s katero je dramska skupina in MPZ »Kras« Opatje selo nastopala v bližnji in širši okolici.

Opajski guardijani (2016) – vojska Evzonov, grških vojakov

Piščanci (2017) in pustni voz, ki je obvezen del povorke, saj skrbi za tempo plesnih korakov.

Opajčki in čarobna štirna (2018) v kadru s pustno zastavo

Vinska klet (2019) z vinskimi flaškami, vinskimi mušicami in v ospredju z vinskim kurcmajstrom

Pust (1964)

GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

V OSPREDJU

Ne prekinimo bogate mirenske tradicije Že vse od leta 1978 se v Mirnu Pri Štantu na veliko noč zbere množica domačinov in ljudi iz sosednjih krajev, ki se pomerijo v tradicionalnem ciljanju pirhov. Organizatorjev, zagnanih Štantovcev, ni ustavilo niti sicer na ta dan zelo redko slabo vreme. Kot vedno se je na startno črto prvi postavil naš župan Mauricij Humar, lani kar na domačem dvorišču. Najbolj zagreti so se pomerili v krogu družine in prijateljev, ponekod so ustvarili pravo tekmovalno vzdušje. Ker je ciljanje potekalo brez budnih oči strokovne komisije in sodnikov, so bili vsi udeleženci zmagovalci. S tem se je tradicija nadaljevala. Zavedati se moramo, da smo tradicija ljudje, ki jo ustvarjamo in poganjamo naprej. Ker vemo, da v Mirnu ni velike noči brez ciljanja pirhov, vas tudi letos vabimo, da si organizirate tekmovanje v varnem zavetju »domačega mehurčka« in slike objavite na FB strani ciljanja pirhov. Lani pa bi to bogato tradicijo skoraj prekinili zaradi nevidnega sovražnika, ki ga vsi dobro poznamo in že več kot leto dni kroji naša življenja. A so se znašli in na Facebook strani KS Miren pozvali k virtualnemu tekmovanju in objavili fotografije.

Da bo vse videti po pravilih, ponavljamo nekaj osnovnih pravil:

• Otroci in ženske ciljajo z razdalje 6 moških čevljev št. 43, kar je 1,8 m. • Uporabljamo stare kovance za 5 tolarjev; najboljši približek so kovanci za 50 centov. • Zadetek je veljaven, ko kovanec ostane v jajcu, tudi če jajce obrnemo navzdol. Pomagajmo soustvarjati našo bogato kulturno dediščino, na katero smo upravičeno ponosni, saj je običaj ciljanja pirhov vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine Republike Slovenije. Pričakujemo vaše fotografije okrašenih pirhov in ciljanja pirhov! Pošljite jih na naslov uredništva glasila. Sonja Cijan Foto: iz osebnega arhiva

• Trdo kuhano jajce postavimo ob zid. • Odrasli moški ciljajo z razdalje 9 moških čevljev št. 43, kar je natančno 2,7 m.

Velika noč v Opatjem selu – v spominu Ivana Zavadlava - Z v dlavovga e e

Na veliko noč se je družina že prej pripravila. Za večino Opajcev je bila mižerja. Tako je bilo v naši hiši in večini hiš v Opatjem selu. Hren se je skopalo že kakšen dan prej, da se ga je očistilo. Kako je bil narejen, ne bi vedel, hren pač. Tudi kakšen pirh je bil, da so ga cikali. Kuhan je bil v čebulnih olupkih, da je bil lep, rdeč. Štrukil

Mama je pripravila štrukil (potico) s cebibotm in orehi. Je bilo dobro. Po navadi je naredila dva štruklja, eden za veliko noč, drugi za majhno veliko noč. Pinca

Pripravila je tudi pinco. Tudi tu sta bila dva hlebčka. Enega se je neslo k blagoslovu. Po blagoslovu je vsak dobil en košček, in to vsa živa bitja v hiši: ljudje in živali – kokoši, prese, krava, mačka ...

POMLADNI GLASOVI

Meso

Skuhalo se je zašivnik s kostjo. Meso je razrezal tata, ko se je na veliko noč vrnil iz cerkve. Včasih se je za nas otroke preveč časa zadržal z nunci pred cerkvijo in hodili smo gledat na prtun, kdaj pride. Na mizi je vse čakalo pripravljeno. Zašivnik na pokrovu, kjer se je hladil že dan ali dva, in nož. Nož je bil narejen iz bajoneta, ki ga je tata nabrusil in mu naredil ročaj. Ko smo videli očeta prihajati proti domu, smo vpili: »Gre, tata, gre...!« Stekli smo v hišo in se vsi posedli okrog mize. Sedeli smo ku apostol in čakali, da tata začne rezat. Tako je bilo pri večini v vasi, kaj so imeli pri Tomažetovih, Pahorju ... – pri ta premožnejših pa ne vem, gotovo je bilo drugači.

Tudi kozliči so bili, vendar se jih je večino prodalo. Če pa se je pripravilo kozliča, se je meso opohalo. Za veliko noč so Opajci tudi balincali na placu, pravzaprav po celi vasi. Erika Ferfolja Vidič Foto: Sonja Cijan

V OSPREDJU

Izid knjižne zbirke Koronaekspresija »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, covid-19 iz sveta bo pregnan.« Literarni natečaj Koronaekspresija, ki ga je Občina Miren - Kostanjevica ob podpori Turizma Miren - Kostanjevica objavila aprila 2020, kmalu po razglasitvi svetovne pandemije covid-19 , je dosegel vrhunec ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku. V poklon vsem zaslužnim, preminulim in aktualno aktivnim na področju ohranjanja vrednot človeške družbe preko dosežkov, ki so rezultat kreativnega ustvarjanja na različnih področjih kulture in umetnosti, je namreč občina izdala knjižno zbirko Koronaekspresija. Slovenska zakladnica literature je s tem bogatejša za literarni prvenec, ki prinaša zabaven, iskriv in hkrati globoko razmišljujoč pogled na obdobje svetovne pandemije, ki je za vedno spremenila naš odnos do sveta in sistem vrednot na ravni posameznika in celotne družbe. V zbornik je vključenih sto izbranih del, ki so med dvesto devetinšestdesetimi prispelimi na natečaj najbolj prepričala žirijo v sestavi Darinke Kozinc, Ferija Lainščka in Toneta Partljiča. Koronaekspresija ponuja zanimiv pogled predstavnikov vseh generacij na prvi stik z virusom, ki je prišel nepovabljen in ostal v gosteh preko vseh razumnih meja. Ter se za zmeraj ugnezdil tudi v aforizme, poezijo, kratka prozna dela in pravljice v knjižni zbirki z namenom, da za vedno ujamejo duh njegovega dramatičnega učinka na človeka kot socialno bitje.

in navdahnjeni z odtisi prvega soočenja naše generacije z virusom svetovnih razsežnosti. In hkrati na nek način pomirjeni, da v okoliščinah, ki so na glavo postavile naše življenje ter nam na novo uokvirile smeri gibanja in načine komunikacije, vendarle vsaj nekateri mejniki, kot je tudi Prešernov dan, ostajajo isti. Kot svetilniki upanja, da se bodo zadeve kmalu ponovno postavile na mesto.«

Do takrat naj se uresniči želja iz spremne besede Ferija Lainščka: »Virusa s tem žal nismo pokončali, temveč smo ga, kot je ta hip videti, le še bolj razdražili. Upam, da se bo od jeze razpočil in naposled crknil.« mag. Ariana B. Suhadolnik Foto: iz arhiva Turizma Miren Kostanjevica

Knjigi na pot so spremno besedo, ki na strokoven način vrednoti vsebino, dodali tudi žiranti, navdušeni nad odzivom in rezultati, vključno z ličnim in vsebinsko zanimivim zbornikom. Naročila za publikacijo sprejemamo preko e-maila info@mirenkras.si ali telefona 031 310 800. Cena 9 EUR brez poštnine. Turizem Miren - Kostanjevica bo v Pomniku miru na Cerju, takoj ko bodo okoliščine to omogočale, organiziral literarne večere, na katerih bodo obiskovalci lahko prisluhnili izpovedim vseh sto triinštiridesetim udeležencem natečaja.

Župan Mauricij Humar je knjigo, ki so jo v poklon prejeli vsi udeleženci natečaja in eminentni žiranti, pospremil z besedami: »Z velikim veseljem, ponosom in hvaležnostjo vam v prilogi pošiljamo rezultat skupnega popotovanja čez izzive s covid-19 zaznamovanega leta 2020 – pred vami je izvod zbirke Koronaekspresija. Izid literarnega prvenca, v katerem so dobila prostor po mnenju žirije najboljša dela v posameznem sklopu natečaja, sovpada s slovenskim kulturnim praznikom. Praznujmo ga. Svečano GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

PREDSTAVLJAMO

Zdravje v Soma integra Lutman, k. d. Še pred nekaj leti je bila na hišni številki 170 v Biljah na placu pred cerkvijo postavljena tabla z napisom: BRIVEC. Danes pa je na tej isti hišni številki v preurejenih prostorih sedež podjetja Soma integra Lutman, k. d. Sčasoma sta ga radovednost in izkušnje z delom na sebi privedla do nekonvencionalnih metod holistične medicine, ki jih je učinkovito vpletel v svoje delo. Nenehno se je izobraževal in izpopolnjeval na področju raznih terapij ter sodeloval s številnimi somišljeniki tudi v čezmejnem področju. V podjetju je zaposlena še Jasna Jerončič, ki je sicer po izobrazbi diplomirani inženir tekstilne tehnologije, a se je kasneje preusmerila v naturopatijo ter dejavnosti za osebnostni razvoj in preventivo. Vodi programe dobrega počutja, preventive, osebnostne rasti in skrbi za organizacijske zadeve podjetja. Poleg njiju v podjetju sodelujeta še dva zunanja strokovna sodelavca. Vrste pomoči oz. podpore

V osnovi ponujajo tri vrste pomoči oziroma podpore. Naziv zveni malce zapleteno. Zato sem zaprosila lastnika podjetja Sama Lutmana za kratko obrazložitev. Povedal je, da beseda SOMA izhaja iz grščine in pomeni: vse kar je povezano s telesom, INTEGRA pa izhaja iz latinščine in pomeni: kar je povezano oziroma celovito. V naslovu podjetja je kratica k. d., kar pomeni 'komanditna družba'. To je družba dveh ali več oseb, v kateri najmanj en družbenik odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem – izraz garancije. Korenine segajo v družinsko podjetje

Sicer je družba nastala iz nekdanjega družinskega podjetja Fizioterapija Lutman. Danes ponuja programe za celostno zdravljenje, ki zajema fizioterapijo, integrativno – celostno manualno terapijo, preventivne programe za osebnostno rast in programe izobraževanja. Poslanstvo podjetja je izvajanje in promoviranje preventive in celostnega zdravljenja z namenom podpore na poti do zdravja, dobrega počutja in širjenja zavesti. S konceptom celostnega

POMLADNI GLASOVI

zdravljenja seznanjajo tudi zdravstvene kroge. Nosilec dejavnosti je Samo Lutman, diplomirani fizioterapevt, kranio sakralni terapevt, inštruktor, naturopat, ki se ukvarja s celostnimi manualnimi metodami in drugimi nekonvencionalnimi tehnikami, s katerimi podpira ljudi, ki potrebujejo pomoč na svoji poti do boljšega počutja. Samo si je želel, da bi v Biljah imel svoj prostor, v katerem bi izvajal svojo dejavnost. Takoj ko je izvedel za bivšo brivnico, se je z lastnikom nemudoma dogovoril za odkup. Leta 2012 si je ta prostor prijetno uredil, kar pohvalijo tudi njegove stranke. Prvi koraki na poti izobraževanja in holistična medicina

Profesionalno pot je kot fizioterapevt začel v Bolnišnici Franca Derganca v Šempetru, nadaljeval v prvi športni fizioterapevtski ambulanti na Goriškem, spremljal pa je tudi slovensko alpsko smučarsko reprezentanco. V tem času je pridobil specializacijo iz ortopedske manualne medicine Cyriax. Cyriax je priimek angleškega ortopeda Jamesa Cyriaxa, ki je ustanovitelj metode manualne ortopedske medicine.

Obravnavajo težave gibalnega sistema, kot so: bolečine v križu, nepravilna drža, športne poškodbe ter poškodbe nastale pri raznih nesrečah, degenerativnih sklepnih obolenjih, tendinitisu (vnetje kit ali kitnih ovojnic), kadar slednje nastanejo zaradi obremenitev.

PREDSTAVLJAMO

Podporo in pomoč pri teh težavah nudijo s pomočjo fizioterapije, preventivne vadbe, korektivne gimnastike in joge. Glede na potrebe posameznika, ugotovljene po opravljenem pregledu, se poslužujejo tehnik fizioterapije, kot so manualna ortopedska medicina, kranio-sakralna terapija (ročna obravnava lobanjskih šivov), visceralna manipulacija (ročna obravnava notranjih organov), somato emotivne sprostitve (sproščanje potlačenih čustev) in drugi pristopi, pri čemer upoštevajo celosten pristop zdravljenja na fizičnem, psihičnem in duševnem nivoju. Nudijo psihosomatsko podporo v primerih, ko se bolnik znajde v stiski in se težave odražajo s telesnimi simptomi, kot na primer vnetje želodca, nespečnost, glavobol, motnje hranjenja. Vse te težave velikokrat izvirajo iz čustvenega ozadja. Zadnje čase je viden porast psihosomatskih težav. V podjetju ugotavljajo, da je kar 80 % njihovih storitev namenjenih obravnavi težav s tega področja.

Načrti za prihodnost

Načrtov za naprej imajo kar nekaj. Med drugim tudi terapijo s konji. Znano je namreč, da konj deluje na človeka terapevtsko, kar so dokazale številne raziskave. Za začetek so si v podjetju priskrbeli dva konja, ki ju nameravajo uporabljati kot podporo v psihotravmatologiji. Druga novost pa je znanje za moderiranje družinskih postavitev, ki bo prišlo prav za harmonizacijo odnosov v podjetjih in seveda tudi v družini.

kolikor se le da, podučiti se o delovanju telesa ter o vplivu misli in čustev na naš organizem. Le tako lahko prevzamemo odgovornost za svoje počutje in zdravje v svoje roke, razmišljamo s svojo glavo ter uberemo svojo lastno pot do zdravja, ki pa vedno temelji na osebnostni rasti. S tem sporočilom zaključujem prispevek o podjetju Soma Integra k. d. Zaposlenim želim veliko uspešnih rešitev zdravstvenih zagat in seveda obilo osebne sreče. Ivanka Kosta Foto: iz osebnega arhiva Sama Lutmana

Sporočilo Sama Lutmana za naš vsakdan

Menim, da je dobro držati vajeti življenja v svojih rokah. Zato se je smiselno,

Omogočajo preventivo in osebnostna rast. Pri tem so v pomoč seminarji osebnostne rasti in redna vadba joge (v Šempetru nad lekarno NOVA). Pri obravnavi klientov je zelo dobrodošla predhodna medicinska dokumentacija. Če te ni, pa je o zdravstvenih težavah potreben temeljit pogovor in pregled v obliki funkcionalnega testiranja. S tem pristopom so zelo učinkoviti, kadar udeležena oseba uspe razumeti, kaj se z njo dogaja in prevzame aktivno vlogo v terapevtskem procesu.

Gradimo našo skupno prihodnost

Pri obravnavi otrok in mladostnikov morajo do njihove polnoletnosti obvezno sodelovati starši. Potreba po nenehnem izobraževanju

Oba redno zaposlena se stalno izobražujeta in dopolnjujeta svoje znanje na mednarodnem inštitutu IFEEL v Angliji ter evropskem izobraževalnem Inštitutu Jean Monnet. Bogate izkušnje pa v izobraževalnih programih ponujata tudi terapevtom, ki se lahko vključijo v izobraževalni program Kranio sakralne seintegracije in Evolutivne naturopatije. Obe šoli sta priznani na evropski ravni preko inštituta Jean Monnet iz Bruslja.

GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

EKOLOGIJA

Obnova gozda s sadikami gozdnega drevja Obnova gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja je izjemen ukrep pri gospodarjenju z gozdovi, za katerega se največkrat odločimo ob poškodbah gozdov na večjih površinah. Razlogi za sadnjo so predvsem motnje pri naravni obnovi gozda, odsotnost možnosti za naravno nasemenitev gozdnega drevja, nevarnost razvoja erozijskih procesov na odprtih gozdnih površinah ali želja po spremembi obstoječe, rastišču neustrezne sestave gozda.

Sadnjo načrtujemo gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) okvirno v gozdnogospodarskem načrtu območne enote in načrtu enote za obdobje desetih let, v vašem gozdu pa v gozdnogojitvenem načrtu. Pri izdelavi načrta lahko sodelujejo tudi lastniki gozdov.

rast. Tanke korenine ali koreninski laski imajo pomembno vlogo pri črpanju vlage in hranilnih snovi. Osušena sadika fiziološko opeša in je zelo podvržena najrazličnejšim boleznim, še posebno raznim glivam, ki lahko onemogočijo nadaljnjo rast.

Obnovo gozda lahko izvajamo ob pomoči narave po močnem semenenju posameznih drevesnih vrst v gozdu z naravno obnovo. Če ta ni uspešna ali pa je zastopanost drevesnih vrst osiromašena, pomagamo zagotoviti pestrost drevesne sestave z ukrepi umetne obnove. Sadnjo izvajamo skupinsko na za to pripravljeni površini z izpopolnitvijo posameznih vrzeli med naravnim pomladkom ali s podsaditvijo sadik pod delnim zastorom odraslega sestoja.

Za sadike je pomembno, da so pri prevozu zaščitene pred izsušitvijo. Če prikolica nima ponjave, morajo biti sadike med prevozom v vrečah ali zaščitene s primernim pokrivalom. Previdni moramo biti pri nakladanju in razkladanju, da sadik ne poškodujemo, še posebno pazimo na listne popke.

Sadnjo izvajamo spomladi in jeseni. Sadike pridobivajo in negujejo za potrebe ZGS v drevesnicah. Te so po gozdnogospodarskih načrtih dobavitelji rastišču ustreznih sadik. Uspeh je odvisen od kakovosti sadik, časovno primerne priprave sadik za odpremo v drevesnicah ter od skrbnega ravnanja s sadikami pri prevozu iz drevesnice v gozd in pri sajenju.

Priporočljivo je, da sadike pred sajenjem namakamo v posebej pripravljeni brozgi – to je v mešanici vode in zemlje. Z zemljo obdane korenine bodo lažje prenesle presaditveni šok zaradi suše, zato na ZGS uvajamo sadnjo kontejnerskih sadik, kjer sadike prenašamo v sadilnih vrečah ali kakšnih drugih primernih prenosnih sredstvih.

Skrb za sadike med prevozom

Sadike med prevozom ne smejo biti izpostavljene vetru ali soncu, ker osušitev korenin negativno vpliva na nadaljnjo

POMLADNI GLASOVI

»Za sadike je pomembno, da so pri prevozu zaščitene pred izsušitvijo.«

Sadnja sadik v gozdu

Po prevozu v gozd sadike takoj zakopljemo čim bližje prostoru, kjer bomo izvajali sadnjo. Večkratno prestavljanje je zelo škodljivo. Sadik ne smemo

skladiščiti v jarkih s stoječo ali tekočo vodo ali v z vodo napolnjenih sodih. Pri namakanju v vodi pride do spiranja koreninskih laskov, ki so obloženi s finimi kristalnimi delci. Ti so zelo pomembni za rast in mikorizo – medsebojno sožitje pri prehranjevanju med rastlino in glivo. Sadik v gozdu ne smemo pokriti s polivinilno folijo, saj se pod njo v sončnem dnevu močno segreje zrak, kar povzroča venenje popkov. Sadike na terenu ne smejo biti izpostavljene soncu. Pred pripeko jih zaščitimo tako, da jih pokrijemo z vejami. Presaditev lahko povzroči šok

Presaditev sadike iz drevesnice v gozdni prostor povzroči presaditveni šok. To je čas, ko se v drevesnici vzgojena razvajena sadika prilagaja na naravne, to je bolj surove rastiščne pogoje v gozdnem prostoru. Šok lahko traja več let. Šele ko ga premaga, prične nemoteno rasti in se razvijati s polno močjo. Uspeh sadnje bo zagotovljen ob upoštevanju nasvetov in navodil vašega revirnega gozdarja za pravilno, predvsem pa od vaše takojšnje in kvalitetno izvedene sadnje. Zavod za gozdove Slovenije, OE Sežana Foto: arhiv ZGS

EKOLOGIJA

Ustrezno zbiranje kosovnih odpadkov Kosovni odpadki so naš vsakdanji spremljevalec in predstavljajo med 10–15 % vseh komunalnih odpadkov. Samo ime kosovni odpadek nakazuje na odpadek večinoma večjih dimenzij, za katerega ni omogočena oziroma ni možna oddaja na obstoječih zbiralnicah oz. t. i. eko otokih. Kosovni odpadki so velikokrat tudi zelo težki, zato sta njihova oddaja ter transport velikokrat otežena. Nemalokrat so nepravilno odloženi bodisi v naravi bodisi v zbiralnicah oz. na eko otokih. Nekateri kosovni odpadki lahko vsebujejo snovi, ki so nevarne za okolje in ljudi (npr. nekateri gospodinjski aparati) in nepravilna oddaja poleg estetskega vpliva ima tudi zelo negativne vplive za okolico. Najpogostejši kosovni odpadki: • TV sprejemniki, računalniška oprema • leseno pohištvo • kovinske cevi, kosi kovin (načeloma se jih oddaja posebej kot kovine) • preproge, talne obloge • pralni in pomivalni stroji, štedilniki • kopalniška oprema (ne ploščice, ne keramika) • vzmetnice • kolesa • trda plastika, kot so igrače, vrtno pohištvo (stoli, mize)

Pozorni pa moramo biti tudi na to, kar niso kosovni odpadki, in jih pogosto nehote razvrščamo mednje. Med kosovne odpadke NE sodijo: • gospodinjski odpadki • stavbno pohištvo – okna • zemlja, listje in veje • gradbeni odpadki (ploščice, keramika, opeke, izkopi) • nevarni odpadki (vsi odpadki, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti na etiketi na embalaži) • avtomobilske gume Kaj lahko naredimo za pravilno oddajo kosovnih odpadkov?

Kosovne odpadke lahko oddamo na različne načine, in sicer: 1. jih nesemo na najbližji zbirni center v občini (po objavljenem urniku) ali na CERO Nova Gorici v Stari Gori, ki je odprt vsak dan 8.–17. ure in ob sobotah do 13.00 ure. Lokacije ter urnike zbirnih centrov si lahko ogledamo na www.komunala-ng.si. Na spletni povezavi lahko dobimo vse informacije v zvezi z akcijami zbiranja kosovnih odpadkov, lokacijah zbiralnic, ABECEDI odpadkov, lokacijah posod za jedilno olje …

2. dvakrat letno na akciji zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov po naseljih. V obeh zgornjih primerih je oddaja kosovnih odpadkov in za občane brezplačna. 3. po naročilu po e-pošti: odvoz-odpadkov@komunala-ng.si ali telefonsko 05 33 55 300 je možno naročiti dostavo kontejnerja na vašo lokacijo in odpadke v nekaj dneh odpeljati. Storitev se zaračuna za postavko dostave in odvoza po ceniku, ki je dostopen na internetni strani podjetja. Predno se kosovne odpadke pripravi za odvoz, je zaželeno, da se jih loči na posamezne vrste odpadkov. S takšnim pristopom izboljšamo ločevanje odpadkov in prihranimo čas pri njihovem sortiranju. Če so odpadki oddani v slabem stanju (ne-ločeni, pomešani, zdrobljeni pri nakladanju), se iz njih zelo težko odbere odpadke, ki bi lahko bili spet predelani, uporabljeni ali vsaj primerni kot energent. Če pa odpadke pripravimo tako, da ločimo na posamezne materiale (plastika, les, tekstil, kovine …), s tem pomagamo naravi ter zaposlenim na zbirnih centrih Če menimo, da so kosovni odpadki primerni za ponovno uporabo, jih lahko pripeljemo v Zbirni center CERO Nova Gorica v Stari Gori. Tam se boste posvetovali s centrom ponovne uporabe in po možnosti odpadek oddali v ponovno uporabo. Povezava: https://www.mucacupatarica.si/index.php/ime-centra/ prikazuje spletno stran centra ponovne uporabe Muca CUPatarica, ki se nahaja v Solkanu pri mejnem prehodu. Z doslednim ločevanjem in oddajo kosovnih odpadkov lahko prispevamo k okoljski odličnosti občine, v kateri živimo, in prispevamo k nižjim stroškom izvajanja gospodarske javne službe, saj zmanjšujemo količino ne ločenih kosovnih odpadkov in saniranje nepotrebnih divjih odlagališč. Sanacija teh lokacij predstavlja velik delež stroškov zbiranja odpadkov. Darijo Rolih, Komunala Nova Gorica

GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

EKOLOGIJA

Energetska učinkovitost v gospodinjstvu Pogosto se sprašujemo, kaj narediti, da nam denar ne bo uhajal skozi ovoj stavbe. V članku Goriške lokalne energetske agencije (GOLEA) zagotovo najdete nekaj namigov. Gospodinjstvo se znajde na pragu energetske revščine, ko si le s težavo privošči zadovoljitev osnovnih energetskih potreb (ogrevanje, električna energija in topla voda) oziroma ko za energetske storitve porabi več kot 10 % svojih dohodkov. Ocene kažejo, da v Evropi pod pragom energetske revščine živi od 50 do 125 milijonov ljudi. V Sloveniji je po raziskavi Umarja takih gospodinjstev 30 %. Kaj lahko naredimo za zmanjšanje potreb po energiji in s tem tudi stroška za energijo

Kot prvi ukrep se moramo varčno obnašati, šele nato pride na vrsto nameščanje varčnih sijalk, tesnil za okna, varčnih nastavkov za pipe in tuše itd. Sledijo investicije v boljšo izolacijo stavbe (glej spodnjo sliko), nova okna in nazadnje odločitev za učinkovitejši način ogrevanja, če je to mogoče. Navedene ukrepe velja izvajati v prej naštetem vrstnem redu, saj nam nič ne pomaga, da bivamo v toplotno dobro izolirani stavbi, če sami nismo varčni ter nepravilno prezračujemo in trošimo veliko dragocene energije.

Iz termografskega posnetka je razvidno večje »uhajanje toplote« skozi levo toplotno slabo izolirano fasado. Koliko lahko prihranimo z izolacijo

V tabeli so podani ukrepi v toplotno izolacijo zunanjega ovoja stavbe. Slednjega sestavljajo vsi tisti strukturni materiali in obloge, ki zaključujejo stavbo in ločujejo notranje prostore od zunanjega okolja (fasada, okna in vrata,

POMLADNI GLASOVI

streha, tla). Povzeti so možni prihranki energije, višina investicije in povračilna doba za posamezen ukrep. »Prvi ukrep je naše varčno obnašanje.« Zgoraj opisani prihranki veljajo ob izvedbi samo enega ukrepa. Ob izvedbi več ukrepov je potrebno upoštevati medsebojne učinke, tako lahko celovita prenova ovoja stavbe doseže okrog 50 % prihranka toplotne energije. Seveda na dosežen delež prihrankov vpliva več vidikov: tehnični potencial na določenem objektu, načrtovanje, izbira materialov, izvedba in seveda tudi uporabnik sam, ki lahko z varčnim ravnanjem veliko prihrani pri rabi energije.

Za navedene in podobne ukrepe lahko pri Ekoskladu pridobite nepovratna sredstva ali kredit z nižjo obrestno mero. Višina nepovratnih sredstev za posamezen ukrep ter zahteve razpisov so objavljeni na spletni strani www.ekosklad.si. Ukrep sanacije ovoja stavbe je prav gotovo smiseln, sploh za nekoliko starejše objekte, ki nimajo dodatne toplotne izolacije. Na dolgi rok se investicija poplača tako v obliki prihranjene energije kot tudi denarja in nenazadnje večjega bivalnega udobja. GOLEA – Ustvarjamo obnovljivo prihodnost!

ZDRAVJE

Radi uporabljamo družbena omrežja, ... ...toda ali se res strinjamo s pogoji uporabe, v katere smo privolili? Zakaj se torej tam vedemo kot v svoji dnevni sobi? Koliko različnih družbenih omrežij in aplikacij uporabljamo? Koliko omrežij in aplikacij nam ves čas sledi, beleži našo lokacijo in s kom delijo informacije o naših navadah? Ali sledijo tudi našemu brskanju po spletu in nakupom? Ali smo jim dali dostop do svojih fotografij na pametnem telefonu? Ali se nam kopije fotografij s telefona samodejno shranjujejo v računalniški oblak in kdo ima dostop do njih?

in tudi s kom komuniciramo ter našo zgodovino brskanja v brskalniku Chrome. Pri uporabi zvočnih funkcij beleži glasove in druge zvoke.

Verjetno so vas ta vprašanja presenetila in vznemirila. Večina uporabnikov interneta raje ne razmišlja o tem.

Pri pogojih uporabe Googlove pošte Gmail bomo našli tudi stavek: »Zbiramo tudi vsebine, ki jih med uporabo naših storitev ustvarjate, nalagate oz. pošiljate ali prejemate od drugih.«, saj Googlovi algoritmi prebirajo našo pošto in pošto vseh, s katerimi si na Gmailu dopisujemo.

Ko vidimo napis »Strinjam se s pogoji uporabe storitve«, običajno brez pomisleka dodamo kljukico v okence, ki je zraven. Ob tem si verjetno mislimo: »Zakaj bi to bral, saj to itak vsi uporabljajo, pa nihče ni prebral.« Lastniki družbenih omrežij in aplikacij to vedo in našo brezbrižnost s pridom izkoriščajo. Kaj vse bi nas moralo zanimati pri pogojih uporabe?

Dobro je vedeti, katere podatke o nas zbirajo. Google, ki je med drugim tudi lastnik omrežja YouTube, o nas zbira zelo veliko podatkov. Navajam le tisto, kar lahko najdete v njihovih pogojih storitve. Zbira podatke o aplikacijah, brskalnikih in napravah, ki jih uporabljamo, podatke o naših aktivnostih (na primer iskanje po spletu), o ogledih videoposnetkov in drugih vsebin, kateri oglasi nas zanimajo in kaj na spletu kupujemo,

Zbira podatke o naši lokaciji (npr.signal GPS in naslov IP računalnika ali telefona) in podatke, ki jih beležijo senzorji naše naprave, zbira pa tudi podatke o drugih napravah v bližini, s katerimi se lahko poveže.

Kaj pa zbirata o nas Facebook in Instagram, ki je v lasti Facebooka?

V pogojih storitve navajajo, da zbirajo vso vsebino, komunikacijo in druge podatke, ki jih posredujete med uporabo njihovih storitev. Beležijo in hranijo podatke o vseh osebah, straneh, računih, oznakah (»hashtagih«) in skupinah, s katerimi ste povezani.

Zbirajo vse podatke o naših napravah. Zbirajo podatke o lastnostih, delovanju in nastavitvah naprave, pa tudi signal GPS, naslov IP, uporabo omrežij in povezav ter podatke o »piškotkih«. Facebook pravi, da je namen zbiranja naših podatkov med drugim tudi uporaba za »raziskave in razvoj izdelkov« in za »prepoznavanje obrazov«. Kakšne naj bi bile raziskave in izdelki, ki jih razvijajo, in v kakšne namene naj bi uporabili prepoznavanje obrazov, ne navajajo. Če uporabljamo Google (in YouTube) ter Facebook (in Instagram), o nas oba vesta zelo veliko. Poznata vse naše skrivnosti, želje, šibkosti in strahove. To pa so informacije, ki se dobro prodajajo predvsem tržnikom, pa tudi drugim, ki jih to lahko zanima. Ali bi nas to moralo skrbeti?

Da, to bi nas vsekakor moralo skrbeti, saj gre za korporacije, ki so bile v zadnjih letih vpletene v velikanske škandale, povezane z zlorabami. Mi pa jim nevede pustimo, da vedo več o nas kot naši bližnji. Maja Vreča, ARNES

Zbirajo podatke o tem, kako uporabljamo njihove storitve. Zbirajo in hranijo podatke o naših plačilih prek njihovih storitev. Beležijo tudi posredne informacije in vsa dejanja, ki jih izvedejo drugi, ter podatke o nas, ki jim jih drugi posredujejo.

GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

ZDRAVJE

Čebelji pridelki Med, cvetni prah, matični mleček in propolis vsebujejo veliko biokemijskih snovi, ki jih človeški organizem potrebuje za normalno delovanje, in sestavine, ki krepijo njegovo zdravje. Med prvimi so najpomembnejše aminokisline, maščobne kisline, bioaktivni peptidi, številni elementi, vitamini in organske kisline. Med drugimi pa fenolne spojine, flavonoidi in karotenoidi, ki delujejo kot antioksidanti, krepijo imunski sistem in tako manjšajo grožnjo številnih vnetnih, degenerativnih in drugih bolezni (npr. artritisa, ateroskleroze, drugih bolezni srca in ožilja, Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni, tudi raka); spodbujajo tudi regeneracijo celic. V čebeljih pridelkih so tudi snovi (npr. vlaknine), ki pomagajo pri prebavi (uporabni so za izdelavo prehranskih dopolnil – probiotikov in prebiotikov). Nekateri čebelji pridelki so bogat vir antioksidantov. Največ jih vsebuje propolis, sledijo cvetni prah in temne vrste medu. Svetlejše vrste medu jih vsebujejo približno enako kot matični mleček. Antioksidativna učinkovitost je navadno povezana tudi s protibakterijsko.

Tudi matični mleček vsebuje antioksidante in deluje protibakterijsko. Varuje srce in ožilje, osrednje živčevje, zmanjša utrujenost in pomaga pri premagovanju stresa.

Propolis se uporablja sam ali skupaj z drugimi čebeljimi pridelki za lajšanje tegob in izboljšanje stanja pri nekaterih boleznih kože. V zdravilne namene so ga široko uporabljali že v antičnem času, v zadnjih tridesetih letih pa je postal predmet številnih farmacevtskih in kemijskih raziskav. Doslej so dokazale, da zavira vnetja, deluje protimikrobno in spodbuja celice k normalni presnovi.

Informacije o zdravilnih lastnostih, učinkih in koristih čebeljega pridelka so verodostojne le, če so potrjene z izsledki raziskav snovi (ne konkretnega tržnega artikla), objavljenih v znanstvenih in strokovnih publikacijah. Povzeto po: Yücel, B., Topal, E., Kösoglu, M. (2017): Bee products as functionalfood. Intech science. dr. Andreja Kandolf Borovšak, dr. Nataša Lilek, Tomaž Samec, svetovalci JSSČ za varno hrano

RAZPISI BREZOBRESTNIH POSOJIL Med zavira rast bakterij (bakteriostatični učinek), nekatere tudi uničuje (baktericidni učinek). Deluje tudi proti nekaterim virusom in škodljivim glivam in krepi imunski sistem. Tudi cvetni prah vsebuje veliko protimikrobnih spojin, kar dokazuje več raziskav. Za zdravje je najboljši lokalno pridelan in čim bolj svež cvetni prah, saj sušenje in dolgotrajno skladiščenje slabita njegovo antioksidativno učinkovitost. Cvetni prah je primerno dopolnilo vsakdanji prehrani. Ker ima le majhno energijsko vrednost, ga lahko uživajo tudi sladkorni bolniki.

NA PODROČJU

GOSPODARSTVA IN KMETIJSTVA KLJUČNE PREDNOSTI NAŠIH POSOJIL        

Brez obresti = obrestna mera 0 %. Ni stroškov odobritve posojila. Ni stroškov vodenja posojila. Možnost predčasne vrnitve posojila brez dodatnih stroškov. Z odplačevanjem lahko začnete takoj ali pa se odločite za 1-letni moratorij. Obroki posojila 4-krat letno, kar vam omogoča optimizacijo denarnega toka. V primeru zamude pri plačilih tečejo zamudne obresti samo na zapadli obrok in ne na glavnico. V primeru težav možnost reprograma posojila.

SKUPNA VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV: 1.800.000 EUR Vsi razpisi so objavljeni na spletni strani: WWW.JSMG-GORISKA.COM.

POMLADNI GLASOVI

ZDRAVJE

Pomlad – čas za osvežitev kože obraza in telesa Pomlad je za mnoge najlepši letni čas, saj nas prebujajoča se narava navdaja z optimizmom in novim upanjem. V zimskih mesecih velikokrat zanemarimo kožo obraza in telesa. Zato je spomladi pravi čas, da se posvetimo njeni negi in jo tako pripravimo na poletje. Piling telesa, vlažilne kreme, nega stopal in nenazadnje tudi nega obraza. Koža na obrazu je pozimi izpostavljena ekstremnim razmeram, kot so mraz, veter in ogrevan zrak v prostorih. To jo naredi utrujeno, grobo in manj prožno. Kako poskrbim za zdravo kožo

Če opažamo, da naša koža slabše sprejema kremo, ji je potrebno pomagati, da se hitreje znebi poroženelih celic. Piling je nadvse koristen in hitri lepotilni pripravek, saj ne samo da zgladi povrhnjico kože, ampak pospeši tudi njeno prekrvitev in jo s tem naredi bolj svežo in čvrsto. Piling naredimo enkrat tedensko ne glede ali je naša koža suha, mešana ali mastna. Nato kožo toniziramo in zaščitimo z vlažilno kremo. Ne pozabimo na dnevno kremo z zaščitnim faktorjem, saj UVA žarki prodirajo tudi skozi oblake. Škodljivi učinki UV žarkov se akumulirajo, kar se pokaže z leti kot gube na obrazu, zmanjšana elastičnost kože, pigmentni madeži in tudi melanom – kožni rak. Nikoli ne smemo pozabiti kože temeljito očistiti pred spanjem ter jo namazati z ustrezno kremo. Enkrat na teden ji privoščimo razvajanje z doma narejeno masko. Vpliv obrazne maske na kožo

V zadnjem času se pojavljajo različne težave s kožo zaradi nošenja zaščitnih mask. Najpogostejše težave so akne, razdražena koža in vročinski izpuščaji. Vse to nastane zaradi drgnjenja maske ob kožo, kopičenja vlage na koži zaradi dihanja in znojenja ter večkratne uporabe iste maske. Pomembno je, da masko za večkratno uporabo redno peremo. Izberimo detergente za perilo brez dišav, saj jo lahko tudi dišave razdražijo. Kožo zaščitimo z vlažilno kremo, po potrebi si dvakrat na dan umijeo obraz in če se le da, se izognemo uporabi ličil pod masko. Ne pozabimo na uporabo UV zaščite, saj maske niso zasnovane za zaščito pred UV žarki.

Če se pojavijo kakršne koli težave na koži, se posvetujte z vašo kozmetičarko ali zdravnikom, saj si z nepravilnim pristopom lahko stanje kože še poslabšate. Lepa, negovana koža pripomore k boljšemu počutju in samozavesti. Zato poskrbimo zanjo, saj nam bo le ta hvaležna.

Nekaj nasvetov za pripravo maske in pilinga. Čemaževa maska za nečisto kožo • 7 listov čemaža • 2 žlici skute • 2 žlici sončničnih semen • 1 žlica olivnega olja Priprava: Vse sestavine zmeljemo v pasto, jo nanesemo na obraz in pustimo učinkovati 10 minut. Speremo z mlačno vodo. Regratov obkladek za svežo kožo • 2 pesti regratovih listov • 1/4 l vode Priprava: Topel regratov obkladek je sijajna spomladanska osvežitev za kožo. Liste brez pecljev na drobno narežemo in prelijemo s kropom tako,da ga prekrije. Pokrito pustimo 4–5minut. V tekočino pomočimo bombažno krpico, jo narahlo ožamemo in položimo na obraz. Če so

na obrazu popokane kapilare, uporabimo hladnejšo vodo. Domači piling za obraz • 1 neškropljena limona • 2 žlički olivnega ali jojoba olja Priprava: Dobro oprano in obrisano limono nastrgamo na strgalu, kolikor se da na drobno. Stresemo na čist papir ter pustimo čez noč, da se limonine drobtinice posušijo. Naslednji dan jih v čisti posodici dobro premešamo z olivnim oljem, zapremo in shranimo na hladnem. Tako pripravljeno zmes zajemamo iz lončka in s krožnimi gibi masiramo kožo obraza in vratu približno minuto. Dobro speremo. Domači piling za telo • 1 skodelica mlete soli ali sladkorja • 3 žlice olivnega olja • po želji lahko dodamo par kapljic eteričnega olja Priprava: Sol ali sladkor zmešamo z olivnim oljem. Tako pripravljeno zmes shranimo v posodico. Če želimo bolj grob piling, ga nanesemo na suho kožo, drugače pa na vlažno. S krožnimi gibi masiramo približno eno minuto, speremo in popivnamo z brisačo. Nika Nemec, dipl. kozmetičarka, mojstrica kozmetične nege, vizažistka

GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

ZDRAVJE

Preprečite obolelost za rakom materničnega vratu Rak materničnega vratu je drugi najpogostejši rak mladih žensk, skoraj polovica primerov raka materničnega vratu se pojavi med 35. in 55. letom. Je tudi edini rak, ki ga lahko preprečimo s cepljenjem – s cepljenjem proti humanemu papiloma virusu (HPV). Cepljenje proti okužbam s HPV je brezplačno na voljo deklicam od šestega razreda naprej in je najbolj učinkovita zaščita proti raku materničnega vratu. Okužba z virusom HPV je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb. Približno 80 % ljudi se z virusom HPV v življenju sreča vsaj enkrat, od tega jih 10 % razvije trajno okužbo. Prav trajna okužba z visokorizičnimi genotipi HPV je vzrok za nastanek raka materničnega vratu in drugih rakov. »Virus HPV se prenaša že s tesnimi stiki, zato nas uporaba kondoma ne ščiti popolnoma pred okužbo. Večina okuženih oseb s HPV se okužbe sploh ne zaveda, saj so simptomi lahko zelo blagi oz. nezaznavni, zato jo nezavedno širijo naprej,« razlaga ginekologinja dr. Tina Polenčič. To pomeni, da obstaja izredno velika možnost, da se bo tudi vaš otrok vsaj enkrat v svojem življenju srečal z virusom HPV. Morda bo okužbo prebolel brez kakršnih koli znakov, v 10 % pa pride do trajne okužbe in kasneje resne bolezni. Pediatrinja dr. Vanja Kogoj - Jug poudarja: »Za posledicami okužbe s HPV lahko obolevajo tako moški kot ženske in oboji so lahko tudi prenašalci okužbe. Zato je izredno pomembno, da sta zaščitena oba spola.«

POMLADNI GLASOVI

Za okužbo s HPV namreč ni zdravila, lahko se zdravijo le bolezni, ki nastanejo kot posledica te okužbe (npr. predrakave spremembe materničnega vratu, rak materničnega vratu, rak zadnjika in danke, rak penisa, rak ustnega dela žrela ter genitalne bradavice), obstaja pa cepljenje, s katerim to okužbo lahko preprečimo. Cepivo proti HPV vsebuje inaktiviran – torej mrtev virus in ne vsebuje dednega materiala virusa, torej ne more povzročiti okužbe ali bolezni. Pomaga nam pri tvorbi protiteles proti HPV, zaščita pa je po cepljenju dolgotrajna in zaenkrat poživitveni odmerki niso potrebni. Cepivo je varno, preizkušeno v številnih kliničnih raziskavah. Kot pojasnjuje pediatrinja dr. Irena Rojko: »Cepivo velja za varno, po svetu je bilo razdeljenih že več kot 270 milijonov odmerkov. Stranski učinki so običajno zelo blagi, najpogostejši so oteklina, bolečina ali rdečina na mestu vboda, občasno glavobol ali slabše počutje.«

Vse deklice imajo možnost brezplačnega cepljenja proti HPV od šestega razreda naprej, že v novem šol. letu 2021/22 pa bi cepljenje proti HPV lahko bilo v brezplačno na voljo tudi za dečke v 6. razredu, saj je zdravstveni svet nedavno dal temu programu zeleno luč. Obstajajo znanstveni dokazi, da je cepljenje proti HPV izredno učinkovito pri preprečevanju kroničnih infekcij, ki vodijo tudi do raka materničnega vratu, zato »smo si pediatri in ginekologi enotni v mnenju, da je cepljenje proti HPV izredno koristno in priporočljivo za vsako deklico, pa tudi dečka,da se prepreči huda bolezen v odraslosti,« še dodaja dr. Polenčičeva. Nina Bizjak, predstavnica za odnose z javnostjo ZD Nova Gorica

ZDRAVJE

GO-SPOMINČICA svetuje: Doma se počutimo prijetno Za vse ljudi je pomembno, da se doma počutimo prijetno. Še posebej to velja za osebe z demenco, saj bodo zato boljše volje in bolj pripravljene na različne aktivnosti Osebe z demenco poskušajmo čim bolj vključiti v vsakodnevna opravila glede na zmožnosti in jo s tem zaposliti, da ji ne bo dolgčas. Lahko pomaga pri gospodinjskih opravilih ali delu na vrtu in pri urejanju okolice doma, lahko ustvarja, bere, prepeva, posluša zgodbe in podobno – da je miselno aktivna. Pri tem je pomembna tudi dnevna rutina. Načrtovanje dnevnih aktivnosti olajša opravljanje dela, ki ga moramo opraviti.

ne marajo zvoka tekoče vode. Pazite na to, da je voda primerno topla. Poskusite opremiti prostor tudi z mirno glasbo, prijetnimi vonji eteričnih olj, da bo umivanje prijetno in sproščujoče. Nikar ne silite v kopanje, če tega ne želi; potrebno je najti pravi čas in voljo.

Dobro je, če svojci pomislimo, kaj je naš bližnji v preteklih obdobjih življenja rad počel, kateri poklic je opravljal, katere hobije ali druge aktivnosti je imel in na podlagi tega poiščemo primerne aktivnosti zanj. Potrebno je poskrbeti, da se oseba z demenco počuti koristno, vključeno, sprejeto in prijetno. Za opravljanje nalog in aktivnosti ji je potrebno podati navodila, včasih tudi pokazati, kako se naloge lotiti. Opravil ne smemo opravljati namesto nje, pač pa jo usmerjajmo in nudimo pomoč. Osredotočimo se na tisto, kar oseba z demenco razume in zna, ne pa na tisto, česar ne zmore več.

Domači prostor redno in večkrat dnevno prezračimo. Tako zmanjšamo možnost, da bi se v prostoru zadrževali virusi in drugi škodljivi mikroorganizmi. Obenem vnesemo svež zrak, ki pozitivno vpliva na naše počutje.

Skupaj opravljamo delo po stanovanju. Osvežimo prostore z novo barvo, ki ji je všeč. Stanovanja pa ne spreminjajmo preveč, saj je taka oseba navajena na takšnega, kot je, in morda sprememba ne bi dobro vplivala nanjo.

V človekovem življenju nastopajo tudi praznični in posebni dnevi. Zaželeno je, da ohranimo navade, ki jih je oseba z demenco skozi življenje negovala. Te

»Osredotočimo se na tisto, kar oseba z demenco razume in zna.«

osebe imajo izrazite spomine na svoje otroštvo in mladost. Praznični dnevi so zelo primerni za pogovor ob obujanju prijetnih spominov. V času epidemije je dobro, da se doma ne zasedimo in pozabimo na telesno aktivnost, ki zmanjšuje tveganje za različne bolezni, depresijo, povišan holesterol, krvni tlak in podobno. Izbiramo med različnimi aktivnostmi: hoja, tek ter druge oblike vadbe, kot so počepi, dviganje uteži (ki naj ne bodo pretežke), vrtenje zapestja, gležnjev, bokov, raztezanje rok in nog ipd. Če oseba ne hodi, delamo sedeče vaje ali vaje v postelji. Pomembno je, da razgibamo telesne mišice, predvsem pa da postane vadba del vsakdana. Pri tem osebo večkrat pohvalimo in jo spodbujamo. Pomembno je, da smo dober motivator, saj bo tako oseba vztrajala pri vsakdanji vadbi. Doma smo pozorni, da poslušamo drug drugega in se pogovarjamo o potrebah, ki bi naš doma naredile prijetnejše. O demenci se pogovarjajmo tudi s sosedi, saj se morajo tudi oni zavedati, da svojci oseb z demenco za ohranjanje upanja in vzdržnosti potrebujejo okrepljeno psihosocialno podporo okolja. Tudi sosedska pomoč je vedno dobrodošla. Sonja Valič

»Pomembno je, da smo dober motivator.« Uredimo lahko tudi omare z oblačili in odstranimo tiste obleke, ki jih oseba z demenco ne nosi več. V ospredje postavimo tiste, ki jih potrebuje ob posameznem letnem času, in odmaknemo tiste, ki jih dlje časa ne bo potrebovala. S tem ji bomo olajšali izbiro in zmanjšali skrb ob tem, kaj naj obleče. Prijetno opremimo tudi kopalnico, da bo oseba z demenco redno in z veseljem skrbela za osebno higieno ter za urejen videz, kar bo dobro vplivalo na njeno samozavest in počutje. Nekatere osebe z demenco namreč pozabijo na osebno higieno. Vodo lahko v kad ali umivalnik natočite že prej, saj nekateri GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

TURIZEM

Po-covid turizem – velika priložnost za podeželje Prihodnost turizma so trajnostna, varna, avtentična, butična doživetja povezana z naravo, tradicijo, specifiko teritorija, ki ponuja raznolikost kulinarike in vin, ter razpršena, visoko kakovostna turistična infrastruktura, ki spoštuje trajnostni koncept gradnje, tesno vpetost v lokalno okolje, ki preko tradicije in običajev sooblikuje izvirno, neponovljivo izkušnjo za gosta. Celoletni turizem, ki vključuje življenje in navade lokalne skupnosti. Svetovna pandemija ne pomeni konca sveta. Za trenutek je ustavila naše brezglavo hitenje v eri materialističnih vrednot, med katerimi sta povsem izvisela duhovnost in zavedanje o najpomembnejšem človekovem poslanstvu – trajnostnem negovanju odnosa do narave. Covid-19 je zgolj ena od številnih katastrof velikega obsega, s katerimi nas narava poskuša ponovno usmeriti na pravo pot. Smo v času zdravstvene, ekonomske in psihološke krize, ki sta ju povzročila prvi in drugi val Covida-19 razumeli sporočilo? Ne vsi. Zato po umiritvi razmer vsem tudi ne bo uspelo ponovno zajahati vala razvoja, napredka in uspeha. Obetajo se le najboljšim, k trajnosti in h kakovosti usmerjenim akterjem politične in družbeno-ekonomske sfere. Tudi na področju turizma, na katerem je to preobrazbeno obdobje terjalo na videz največ žrtev. Morda ne po naključju. Dinamika rasti turizma v zadnjih letih je bila neizmerna. Medcelinska in medkontinentalna potovanja ljudi, ki jih je omogočila nizka cena letalskih prevozov in naftnih derivatov, povečan ogljični odtis, nekontrolirano povečanje nerazgradljivih odpadkov in nerazumno trošenje neobnovljivih naravnih virov so naravi povzročili veliko bolečino. In davek je prej ali slej treba poravnati.

Smo na prelomnici, ki ponuja tehten premislek, v katero smer zagnati kolesje. Po covid popotniki bodo iskali drugačno izkušnjo. To, kar je bilo včeraj »IN«, bo imelo jutri povsem drugačen obraz. Prihodnost narekujejo spremembe v percepciji razumevanja kakovosti in povečane potrebe po varnosti. Prva je povezana s pojmom trajnosti, druga z ukrepi za varovanje zdravja, ki narekujejo drugačno turistično storitev – premišljeno logistiko izvedbe, ki bo utrjevala zaupanje in ne bo zmanjševala vrhunskega doživetja. Prihodnost turizma ponuja največjo priložnost podeželju, ki svoje edinstvenosti in neizmerne naravne potenciale za razvoj aktivnosti v naravi (pohodništvo, kolesarjenje, ježa, jamarstvo, padalstvo, športi na vodi ...) ter bogate naravne, kulturne in zgodovinske dediščine še ne koristi in razvija optimalno. V letu 2020 je bilo izkoriščenih komaj 46 % turističnih bonov. Po razpoložljivih

podatkih so se slovenski gostje odločali v največji meri za podeželje, glampinge in nastanitve višje kakovosti z višjo ceno. Enak trend lahko pričakujemo tudi v prihodnje. Odprte vasi – velika priložnost za Miren Kras

V slovenskem turističnem prostoru je v začetku leta zaživel turistični produkt, ki povezuje potencial podeželja v edinstveno izkušnjo in je popolna novost v svetovnem merilu: Odprte vasi. Gre za unikaten turističen produkt, tako imenovani glampyarding z doživetjem utripa lokalne skupnosti. Povsem nov načina bivanja v sodobnem, trajnostnem in okoljsko certificiranem MAXIju, nameščenem v neposredni bližini gostiteljev, ki na željo gostov postanejo del njihove izkušnje ali pa jim zgolj ponudijo namige za popolno doživetje čara tradicionalnega podeželskega vsakdana.

Destinacije, ki gradimo turizem na ponudbi podeželja, kar velja tudi za destinacijo Miren Kras, smo v veliki prednosti in se lahko s pravimi, z modrimi in s trajnostnimi koraki razmeroma hitro prebijemo med najbolj zaželene destinacije obiska »po-covid« gostov. Turizem prihodnosti

Strokovnjaki se v zadnjem letu intenzivno spopadajo z analitiko in predvidevanjem poteka dogodkov v prihodnje. Podatki kažejo, da sleherni krizi (11. september 2001, epidemija Sars 2003, ekonomska kriza 2008–2009) sledi izjemno hiter vzpon nekaterih dejavnosti, med njimi posebej turizma. Maxi, mali dom z velikim udobjem je zasnovan kot energetsko učinkovit in okolju prijazen, v celoti izdelan iz slovenskega lesa.

POMLADNI GLASOVI

TURIZEM

MAXI nastanitev za vrhunsko bivanjsko izkušnjo

Model Odprtih vasi povezuje avtentično ponudbo vasi s turistično ponudbo celotne regije, temelji pa na partnerstvu med ponudniki: • MAXI nastanitev, ki vstopi v franšizing preko enkratnega nakupa ali postopnega odkupa z deležem od realiziranih nočitev, povsem brez finančnega rizika • odprtih vrat domačinov • gostinskih storitev • aktivnih doživetij Ponudba MAXI nastanitve vključuje po dve e-kolesi, ki ju gostje koristijo za brezogljično odkrivanje povezane ponudbe posamezne vasi ali popotovanje med vasmi in odprtimi vrati domačinov. Celovito izkušnjo dopolnjujejo atrakcije, muzeji, zgodovinska, kulturna in naravna dediščina v širši regiji. Centralni rezervacijski sistem in promocija ter standardizacija procesov v verigi nastanitev na ravni franšiznega modela Odprtih vasi zagotavljajo visoko kakovost storitev, ki sledijo povpraševanju in zadovoljstvu gostov, ter se ves čas nadgrajujejo upoštevaje zaznane potrebe. Odprte vasi vabijo v partnerstvo vse, ki delujejo lokalno in razmišljajo globalno. Več o možnostih in pogojih za vključitev je na razpolago na www.odprtevasi. si, posebna pozornost naj velja zavihku Postani partner. Destinacija Miren Kras je trenutno hudo podhranjena s ponudbo nastanitev.

Brez gostov, ki bodo pri nas prenočili in se zadržali več dni, velikega potenciala ne bo mogoče izkoristiti. Partnerstvo v Odprtih vaseh je edinstvena priložnost za hitro in kakovostno nadgradnjo ponudbe trajnostnih in visoko kakovostnih nastanitev, ki v paketu širšega partnerstva prinašajo vrhunski turistični produkt z visoko dodano vrednostjo in s tem možnost velikega preboja Miren Krasa med najuspešnejše turistične destinacije v regiji. Trajnostna, zelena, digitalna prihodnost

Slovenija je nominirana za evropsko enogastronomsko destinacijo 2021. Po ocenah svetovnih »inštitucij«, kot sta Gault Mileau in Michelin, smo svetovni fenomen po koncentraciji raznolikosti ter kakovosti kulinarične in vinske ponudbe. Dodatna pozornost bo v prihodnje namenjena kulturi in kulturni dediščini. Kje na svetu še lahko ponudijo toliko bogastva na tako majhnem prostoru? Čas je, da ozavestimo potencial in zajamemo sapo za nove smele korake! Nacionalna Strategija turizma bo v prihodnjem 4-letnem obdobju umerjena v zagotavljanje večje varnosti (velik poudarek bo namenjen spoštovanju Green& Safe oziroma Travel Safe standardov) in ustvarjanje višje dodane vrednosti. Tu smo imeli doslej največji izziv. Na nacionalni ravni se soočamo s pomanjkanjem visokokakovostnih nastanitev in storitev, ki temeljijo na trajnosti ter omogočajo zaračunavanje višjih cen. Če bomo znali potencial izkoristiti ter bomo sposobni zagotoviti storitve najvišje kakovosti, jih bomo lahko ponudili po pravi ceni, ki bo

omogočila ne samo preživetje, temveč nadaljnji razvoj, investicije v infrastrukturo in v ljudi, ki so ključni za ustvarjanje višje vrednosti ter zadovoljstva gostov. V prihodnjem obdobju lahko poleg domačih pričakujemo goste iz sosednjih držav v radiusu do 700 km, torej v prvi meri Italijane, Avstrijce, Nemce, Čehe, Madžare, Hrvate, Srbe, države Beneluxa. Na ravni DMMO – destinacijskih management organizacij bomo vse resurse usmerili v razvoj varnih trajnostnih doživetij, za spodbujanje horizontalnega in vertikalnega povezovanja ter ustvarjanje trdnih dobavnih verig med pridelovalci in gostinci oziroma potrošniki, za trajnostni, zeleni in digitalni marketing. A brez tesnih in odličnih vezi z deležniki, ponudniki turističnih storitev, nastanitev, vodniki, gostinci, pridelovalci in ponudniki doživetij ter atrakcij, ki boste sledili smernicam in želeli soustvarjati turizem prihodnosti, ne moremo ustvariti prepričljive, kakovostne in edinstvene zgodbe Miren Krasa. Zato hvala za vaše zaupanje v najtežjih časih, za vztrajnost in solidarnost do najbolj prizadetih ter izbiro pravih korakov v prihodnjih mesecih in letu, ki pomeni prelomnico za nadaljnji razvoj. Turizem (p)ostaja velika poslovna priložnost za slovensko podeželje, izkoristimo ga! mag. Ariana B. Suhadolnik, Turizem Miren - Kostanjevica Foto: iz arhiva Turizem Miren - Kostanjevica

GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

TURIZEM

Drevo za Cerje med top šest najboljših zelenih praks na svetu Mednarodna organizacija Green Destinations vsako leto objavi seznam najbolj trajnostnih destinacij na svetu. Miren Kras se je tretjič zapored uvrstil med TOP 100, primer pogozdovanja v požaru leta 2019 uničenega področja na Cerju pa je bil uvrščen med TOP 6 najboljših primerov zelenih praks na svetu v kategoriji Okolje in klima ter nominiran za nagrado Green destination – People's choice award v kategoriji Planet. Vključenost v Zeleno shemo in zaveza k trajnostnemu in okolju prijaznemu razvoju turizma ostaja temeljna usmeritev delovanja Javnega zavoda za turizem Občine Miren - Kostanjevica. Pripadnost vseh deležnikov tej viziji v destinaciji Miren Kras se odraža v merljivih dosežkih na področju odnosa prebivalcev do okolja in narave, čistoče, porabe vode, ločevanja odpadkov, naravnanosti k povečevanju energetske učinkovitosti bivalnih in poslovnih prostorov, zmanjševanju uporabe plastike, negovanju tradicije in kulturne zapuščine, zniževanju ogljičnega odtisa, uvajanje prakse krožnega gospodarstva, nediskriminiranemu zaposlovanju, kjer dosegamo veliko boljše kazalnike od povprečja. To dokazujejo tudi številna priznanja, med katere zagotovo sodi že tretja zaporedna uvrstitev med TOP 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu. K dosežku je tokrat pomenljivo prispeval projekt Drevo za Cerje. Drevo za Cerje veliko več kot zgolj sajenje dreves

Pogozdovanje po požaru smo predstavili na mednarodnem dogodku Global Green Destinations Day. Naša izkušnja se je izkazala kot primer dobre prakse, aplikativen tudi v preostalih delih sveta, kjer se soočajo z degradacijo gozdnih površin zaradi naravnih katastrof ali kot posledica človeških faktorjev. Projekt je bil prepoznan za veliko več kot zgolj sajenje novih dreves na prizadetem in pogorelem območju predvsem zaradi skupka aktivnosti, v katere je bila od vsega začetka vključena širša strokovna in poljudna javnost: poleg Turizma Miren Kostanjevica tudi Občina Miren - Kostanjevica, Zavod za gozdove Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Gasilska enota Nova Gorica, Fundacija poti miru od Alp do Jadrana, Slovenska turistična organizacija, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Partnerstvo suhozidne

POMLADNI GLASOVI

kraške gradnje, izobraževalne institucije in seveda velika družina prostovoljcev iz Slovenije in zamejstva. Na pogorišču se je ob pomoči Zavoda za gozdove Slovenije vzpostavil t. i. učni poligon, ki ga za učne namene že koristita Srednja lesarska in gozdarska šola ter Višja gozdarska šola Postojna. V prihodnje pa se obeta tudi tesno sodelovanje s študenti iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani, ki ob podpori Partnerstva za suhozidno kraško gradnjo načrtuje obsežno pripravo načrtovanja in postavitve kraških suhih zidov, ki bodo novo posajena drevesa varovali pred morebitnimi požari in celovito zaokrožili dostop do Pomnika.

Obnova gozdov, ki predstavljajo zelena pljuča našega planeta, sodi med najbolj učinkovite trajnostne zelene prakse, zato priznanje za projekt Drevo za Cerje razumemo kot potrditev pravilnih usmeritev, predvsem pa kot spodbudo, da z našimi aktivnostmi nadaljujemo. Na tem mestu se iskreno zahvaljujemo strokovnim institucijam, številnim donatorjem in prostovoljcem, ki projekt podpirate že tretje leto in omogočate, da na pogorišču klije novo življenje. Drevesa v Drevoredu hvaležnosti pa počasi, a vztrajno zelenijo brežine ob poti do pomnika. Turizem Miren - Kostanjevica

TURIZEM

Pomnik miru v partnerstvu s Sabotinom in Kobariškim muzejem Ponovno odprtje vrat muzejev po prvi sprostitvi ukrepov za varovanje zdravja v mesecu februarju je obogatilo izkušnjo obiska Poti miru od Alp do Jadrana s povezanim nastopom treh točk postanka, muzejev in INFO centrov: Kobariškega muzeja, Parka miru na Sabotinu in Pomnika miru na Cerju.

Trije muzeji z vsebino, ki sestavlja celovito pripoved o dogajanju na soški fronti in v zaledju med majem 1915 in oktobrom 1917, se z varovanjem spomina na tragedijo naše polpretekle zgodovine na eni strani poklanjajo zaslužnim za svobodo, ki jo uživamo danes in ni samoumevna, na drugi pa preko ozaveščanja o nesmislu vonj prispevajo k preprečevanju ponavljanja grozodejstev, ki so za vedno zaznamovala ta prostor. Popotniki na Poti miru od Alp do Jadrana lahko od 20. 2. 2021 dalje izkoristijo cenovno prijazen obisk treh muzejev, ki s povezano vsebino ponujajo celovito razumevanje vzrokov in posledic prve svetovne vojne ter dogajanja na soški fronti vzdolž celotne trase od Rombona do Jadrana. Z nakupom vstopnice v katerem koli od treh muzejev, tudi info centrov na slovenski strani Poti miru od Alp do Jadrana, so obiskovalci upravičeni do 20 % popusta v ostalih dveh. Po zaslugi Kobariškega muzeja in Fundacije Poti miru, Parka miru na Sabotinu in Pomnika miru na Cerju ter partnerskih organizacij z enakim poslanstvom po vsej Evropi – spomin na eno največjih tragedij v naši zgodovini ostaja živ in aktualen. Stanje povečane

nestrpnosti po svetu in politično-ekonomskih razmer, ki silijo ljudi v begunstvo, stiske v času karantene zaradi pandemije in vedno več nacionalističnih ekstremizmov, so vse bolj podobni razmeram pred izbruhom obeh največjih tragedij v zgodovini človeštva. Prav zato dobiva v tem trenutku naloga ohranjanja spomina na grozodejstva in bridkosti, ki so nepopravljivo poškodovala generacije naših prednikov, z vidika ozaveščanja in preprečevanja ponavljanja napak, še večjo težo. »S posodabljanjem muzejskih zbirk, povezovanjem ohranjenih ostalin vojne vzdolž celotne trase Poti miru od Alp do Jadrana, ki se vije čez teritorij Slovenije in Italije, ter digitalizacijo, izobraževanjem in premišljeno promocijo sporočila preko sodobnih komunikacijskih kanalov, lahko še bolj prepričljivo in učinkovito opravljamo pomembno poslanstvo. Naša želja je, da s povezano vstopnico in spodbujanem k obisku vseh centrov povečamo zanimanje obiskovalcev za bogastvo in sporočilo naših zbirk,« so povezan nastop utemeljili Maša Klavora, direktorica Fundacije poti miru, Erika Lojk, direktorica Javnega zavoda za turizem Nova Gorica in Vipavska dolina in mag. Martin Šolar, direktor Kobariškega muzeja.

Mag. Ariana B. Suhadolnik, direktorica Turizma Miren - Kostanjevica, ki upravlja Pomnik braniteljem slovenske zemlje, krajše Pomnik miru na Cerju, pa je dodala: »Preko spodbude za obisk vseh treh muzejev in s tem boljše razumevanje dogajanja na soški fronti, s katero so neposredno povezani vsi evropski narodi, ter dodatne ponudbe tematskih doživetij na Poti miru, ki je v velikem delu, poleg za pohodnike zanimiva tudi za kolesarje, in vzporedne ponudbe ostalih turističnih storitev vzdolž celotne trase na obeh straneh meje, gradimo dolgoročno vzdržen evropski produkt izjemnih razsežnosti. V Pomniku miru bo v septembru 2021 po dvajsetih letih od pričetka gradnje in osmih letih po odprtju vrat za obiskovalce končno postavljena stalna razstava Na zahodnem robu, s katero bomo umestili zgodbo Primorske in Primorcev v 20. stoletju v zgodovino Slovenije, Evrope in sveta. Razstava, ki jo pripravlja dr. Marko Klavora iz Goriškega muzeja Nova Gorica, bo vsebinsko in kakovostno dopolnila izkušnjo obiskovalcev na Poti miru od Alp do Jadrana.« mag. Ariana B. Suhadolnik, Turizem Miren - Kostanjevica Foto: iz arhiva Turizem Miren - Kostanjevica

GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

TURIZEM

Stoletje Karla Špacapana Stalna postavitev Goriškega muzeja v Pomniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju. Pomnik miru na Cerju, zgrajen v spomin na vse branitelje slovenske zemlje, stoji na zahodnem robu kraške planote. Pobuda za pomnik je nastala v rodoljubni organizaciji TIGR, arhitekturno rešitev pa so izdelali študentje Fakultete za arhitekturo pod vodstvom arhitekta dr. Darka Likarja. Danes je pomnik v upravljanju Občine Miren - Kostanjevica oziroma njenega Javnega zavoda za turizem Miren - Kostanjevica, ob njem pa poteka mednarodno prepoznavna trasa Poti miru od Alp do Jadrana. V pogovorih z občino, zavodom, zainteresiranimi društvi ter Fundacijo poti miru v Posočju je Goriški muzej pod taktirko dr. Marka Klavore oblikoval scenarij za trajni razstavni projekt Na Zahodnem robu. Odprtje je načrtovano za september 2021 ob državnem prazniku.

Zgodovinar dr. Marko Klavora

Dr. Marko Klavora je primorski zgodovinar, ki pripoveduje zgodbe malih ljudi, ujetih v veliko zgodovino. Ukvarja se s študijami spomina in ustno zgodovino, z zgodovino v pripovedih ljudi, ki so bili njene priče. Delal je na Znanstvenem raziskovalnem središču in Fakulteti za humanistične študije v Kopru, v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani, na Inštitutu za migracije in slovensko izseljenstvo ZRC SAZU v Ljubljani ter sodeluje z Univerzo v Novi Gorici. Od leta 2014 je zaposlen kot kustos zgodovinar v Goriškem muzeju. Na zahodnem robu

Stalna postavitev Goriškega muzeja bo posvečena zgodovini Primorske v 20. stoletju z delovnim naslovom »Na

POMLADNI GLASOVI

zahodnem robu«. Ta se bo na eni strani smiselno vključevala v slovensko zgodovino, na drugi strani pa bo poudarjala posebno zgodovinsko izkušnjo tega teritorija in predvsem njegovih prebivalcev. Ker so spomeniki varuhi podob preteklosti v javnem prostoru, bo muzealska postavitev Goriškega muzeja sledila kolektivni izkušnji slovenskih prebivalcev Primorske v dvajsetem stoletju ter tako odsevala identiteto in duh prostora. Večetnični prostor je v tem obdobju zamenjal številne državne okvire, upravitelje, vojaške okupacije in preseljevanja. »Glavna rdeča nit razstavne pripovedi bodo usode Slovenk in Slovencev ob hitrih menjavah oblasti tega področja.« Glavna rdeča nit razstavne pripovedi bodo usode Slovenk in Slovencev ob hitrih menjavah oblasti tega področja z vprašanjem: kaj izkazuje specifičnost tega prostora ter izgrajuje odnos prebivalcev do dogodkov 20. stoletja? Pomnik na Cerju in Pot miru privabljata tako slovenske obiskovalce kot tiste iz drugih evropskih držav, zato bo pripoved zasnovana tako, da bo našo materialno in nematerialno dediščino umestila v evropski kontekst 20. stoletja. Pri tem pa bomo obiskovalce prek razstavljenih predmetov usmerili še v druge muzeje in institucije na Primorskem na tej in drugi strani meje, kjer se predstavlja in hrani naša kulturna dediščina. Junak Karlo Špacapan

Realnost in specifičnost kolektivnih spominov prebivalcev Primorske in našo umeščenost v lokalno, regionalno ter (več)nacionalno na mejo in periferijo lahko opazujemo skozi kulturno memorijo: spomenike, obeležja, pevske zbore, zgodovinske knjige, literaturo. Vendar matriko našega zgodovinskega izročila v dvajsetem stoletju po mojem mnenju najbolje oriše pesem igralca in kantavtorja Iztoka Mlakarja z naslovom Karlo Špacapan. V pesmi iz začetka devetdesetih let 20. stol. je prikazan odnos kmeta s Krasa (Karlo Špacapan) do kulture in tradicije njegovega okolja (ki jo pooseblja Karlov odnos do lastnega vina) in v razmerju do vsakokratnih političnih oblastnikov področja. Ta je pri Karlu vedno korekten, distanciran in na videz

uslužen. Vendar ko vsakokratne oblasti v manjši ali večji meri (prek svojih predstavnikov) od njega zahtevajo njegovo vino, on ne popusti in ga ne izroči – teran je samo za prijatelje. S tem dejanjem ne-izročitve hkrati tudi postavi mejo, do kod imajo vsakokratni oblastniki v dvajsetem stoletju pravico vstopati v njegov svet in svet njegove skupnosti, tradicije, kulture. Z izjemo časa druge svetovne vojne, ko vino prostovoljno predaja upornikom – partizanom, ga ne dobijo nobeni oblastniki niti ne predstavniki nove »ljudske« oblasti po drugi svetovni vojni. Pesem Iztoka Mlakarja subtilno poda kolektivno »čustvovanje« prebivalk in prebivalcev na Primorskem, našo zgodovinsko izkušnjo, na podlagi katere se identificirajo danes tudi mlajše generacije, ki dogodkov, na podlagi katerih je bila ta identiteta (pri)dobljena, niso in nismo doživljali. Na eni strani izjemno dobro pokaže »realno« (čeravno idealizirano) zgodovinsko izkušnjo Primorcev, na drugi strani pa preko umetne pripovedi in idealizacije spomina določene skupnosti in posameznika utrjuje identiteto prebivalcev in prebivalk v določenem prostoru. Naš namen je ohranjati ritem in ton Mlakarjeve pesmi ter tako prek predmetov in posameznih individualnih zgodb Primork in Primorcev stkati kolektivno izkušnjo prostora s tem, da bomo na razstavi dali prostor predvsem tako imenovanim »navadnim« ljudem, našim nonam in nonotom, pesnikom, pisateljem in slikarjem. Postavitve muzeja vključiti v izobraževalne programe

Eden izmed pomembnih ciljev stalne postavitve Goriškega muzeja je tudi vključitev v izobraževalne programe slovenskih osnovnih in srednjih šol v povezavi s slovenskim državnim praznikom,

TURIZEM

dnevom vrnitve Primorske k matični domovini, ki se praznuje 15. 9. Zato bo posebna skrb posvečena pedagoškim delavnicam z izhodiščnim vprašanjem: kateri domovini so pripadali njihovi prastarši, stari starši, starši in kateri pripadajo danes oni? Kaj je domovina in kako so domovine, katerim so pripadali, vsako posebej doživljali njihovi predniki? Kako se oblikujejo identitete, še posebej na področjih, kjer sobivajo različne kulture in jeziki?

se lahko spočije ob opazovanju severnega dela Jadranskega morja, Furlanije, Posočja, Dolomitov, Julijskih Alp in Vipavske doline. Naš cilj je izkoristiti idealno naravno pozicijo pomnika na Cerju, traso Poti miru ter ju povezati z zgodovinsko pripovedjo stalne postavitve v štirih nadstropjih Pomnika. Razgledišče je torej zadnji element (prostor refleksije), ki bo v celoto povezal preteklost s sedanjostjo ter znanje in vednost z občutenjem pripadnosti.

Razgledni stolp

Tako bomo nazadnje izpolnili tudi željo snovalcev pomnika: podati sporočilo miru in sobivanja v sedanjosti in prihodnosti. Kajti tudi če si danes mnogokrat

V razgledni stolp se obiskovalec Cerja povzpne po ogledu stalne postavitve. Tu

predstavljamo drugače, so Karlo Špacapan in njegovi resnični sodobniki na Primorskem s svojo trmo, uporom in spoštovanjem slovenskega jezika in kulture preko dveh vojn in medvojnega obdobja fašizma priborili generaciji naših staršev in naši generaciji na tem prostoru verjetno najlepše obdobje v vsej zgodovini … Naj traja. dr. Marko Klavora

Optimalna izbira za vas! ORANŽNI OPTIMUM.

SUPERNOVA NOVA GORICA, T 064 160 160 *Akcijska ugodnost ob naročilu paketa Oranžni Optimum velja za nove naročnike T-2 ob vezavi naročniškega razmerja za 24 mesecev. Popust velja le za nove naročnike paketa, ki v obdobju treh (3) mesecev pred naročilom paketa niso imeli sklenjene naročniške pogodbe s T-2. Popust velja za prvi dve leti obdobja vezave. Po izteku akcijskega obdobja se obračunava redna cena paketa po vsakokratnem veljavnem ceniku. Popusti iz različnih akcij se ne seštevajo. Akcija ne velja za poslovne uporabnike. Akcija velja do preklica. T-2 si pridržuje pravico do zavrnitve naročila, če izvedba širokopasovnega dostopa zaradi tehničnih omejitev linije ne bo mogoča oziroma če T-2 presodi, da gre pri koriščenju posebne ugodnosti za poskus zlorabe ugodnosti za nove naročnike (npr. prenos naročniškega razmerja na drugo osebo znotraj istega gospodinjstva). Za več informacij o ponudbi obiščite T-2 spletno stran www.t-2.net ali pokličite številko 064 064 064. Za ponudbo veljajo splošni pogoji, objavljeni na http://www.t-2.net/splosni-pogoji-podjetja. Vse cene so v EUR in vključujejo DDV.

OO_OptimalnaIzbira_NG_205x140.indd 1

17. 02. 2021 10:48:43

GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

KULTURA

Tine Lestan ustvarjalen v času korone Čas korone je prinesel marsikaj. Mnogi mladi glasbeniki so ob pomoči profesorjev in v organizaciji svojih glasbenih šol pripravili koncerte preko spleta. Tine Lestan pa je glasbo ne le igral, temveč jo tudi ustvarjal. O tem je pripovedoval na Radiu Koper. Njegovo predstavitev objavljamo v celoti tudi v občinskem glasilu. Sem Tine Lestan in hodim v 9. razred osnovne šole Miren, obiskujem pa tudi Glasbeno šolo Sežana – podružnica Komen. Učim se tolkala pod mentorstvom profesorja Matije Tavčarja. Učim se tudi klavir v jazz smeri pri profesorju Anžetu Vrabcu. Doma imam studio, v katerem vadim, ustvarjam glasbo in se učim raznih trikov o snemanju glasbe in avdio-produkciji. Za vso opremo in glasbila, ki jih imam doma, se moram zahvaliti staršema, ki me vedno podpirata. Najprej je bila ta soba samo moja glasbena delavnica, kjer sem večinoma samo vadil. Z leti in uspehi pa se je soba dopolnjevala in postala že pravi mali studio.

še enkrat poslušal, jo malo spremenil in jo zapisal v program. Postopoma sem potem dodajal inštrumente, značilne predvsem za vrsto glasbe, ki jo izvaja švedska glasbena skupina Wintergatan. Njihova glasba mi je všeč prav zaradi posebnih in zanimivih kombinacij različnih in neobičajnih inštrumentov. Inspiracijo za svojo skladbo sem dobil tudi iz njihove skladbe Moon and Star. Na začetku je skladba mirna, saj igrajo samo zvončki, glasbena skrinjica oziroma music box – in pisalni stroj za ritem. V nadaljevanju skladbe pa se vključijo tudi bobni, razni sintesizerji in cimbale.

Občasno ustvarjam tudi svoje lastne skladbe. Ideje dobim tako, da igram na klaviaturo različne melodije, ki so mi všeč, jih kombiniram in potem sestavim končno glavno melodijo. Nato dodajam različne inštrumente, izbor pa je odvisen od vrste oziroma žanra glasbe. Težave imam pa pri naslavljanju svojih skladb, saj mi je lažje posneti novo skladbo, kot pa ji dati primeren naslov. Zadnja skladba, ki sem jo posnel, je Speed of the light. Idejo za skladbo sem dobil, ko sem se vozil s kolesom po vasi. Melodijo sem si zažvižgal in jo potem posnel na telefon. Doma sem to melodijo

POMLADNI GLASOVI

Ko sem jo izdeloval, sem že na začetku dobil občutek, da je to bolj fantazijska skladba, zato sem jo tudi imenoval »Speed of the light« oziroma »S svetlobno hitrostjo«.

Celoten proces snemanja je trajal en dan. Ko sem s snemanjem zvoka končal in sem bil zadovoljen s posnetkom, sem naslednji dan posnel še video za moj youtube kanal, kjer lahko ta posnetek tudi vidite. Kanal sem si ustvaril zato, ker hočem svoje izdelke deliti z drugimi in se sproti učiti tehnike snemanja in urejanja. Objavljam pa tudi drum coverje in multi inštrumentalne coverje pesmi in skladb, ki že obstajajo. Spletno nastopanje je zelo drugačno od nastopanja v živo, saj ne veš točno, kdo je tvoja publika in ne vidiš direktnega odziva. Nastop lahko posnameš že s pametnim telefonom, ampak za boljšo kvaliteto zvoka in videa je potrebna boljša oprema. Posnetke je potrebno potem še urediti in pripraviti za objavo. V mojem primeru, ko igram več inštrumentov, je potrebno za vsakega posneti najprej zvok in potem še video. Posnetke se potem časovno uskladi in sestavi v končni izdelek. Ko snemam drum coverje, pa je postopek malo drugačen, saj snemam zvok bobnov nad glasbeno podlago in videom hkrati. So pa za razliko od nastopanja v živo odzivi poslušalcev vidni tudi v obliki komentarjev in všečkov na youtubu, predvsem pa so vidni širši publiki iz celega sveta. Tine Lestan Foto: iz osebnega arhiva

NAŠA DEDIŠČINA

Tabor in cerkev sv. Justina v Vojščici virtualno V Vojščici se na najvišji točki v vasi (327 m) nahaja zgodovinsko – strateško pomemben hrib Tabor. Na njem se nahajajo ostanki prazgodovinskega gradišča iz železne dobe.

Območje je bilo sicer poseljeno že v času antičnega Rima. V 15. stoletju je bil v obdobju pustošenja Turkov na Krasu tam postavljen tudi stolpasti dvor in cerkev sv. Justina. V tem času je bila posest v lasti rodbine Thurn, ki je bila od do 14. stoletja med najpomembnejšimi ministri ali goriškimi grofi. Dvor se je obdržal dokaj ohranjen vse do obdobja prve svetovne vojne, ki pa mu je zadala hud udarec oziroma ga popolnoma uničila. Danes stoji tu le še del prezbiterija cerkve sv. Justina in nekaj ostankov dvornih zidov, a vse skupaj hitro propada.

pogovori z domačini ipd., na podlagi česar bi bila lahko nekdanja (sedaj v večini porušena) cerkev replicirana. Ob finančni pomoči Občine Miren - Kostanjevica in v sodelovanju s podjetjem 3D Design Medi je bila v naslednjem koraku izdelana aplikacija Karst Heritage, s pomočjo katere se lahko danes (na lokaciji) obiskovalci sprehodijo po notranjosti nekdanje cerkve sv. Justina. Aplikacija je dostopna v Google Play trgovini – za zdaj samo za Android uporabnike, tj. z najnovejšimi telefoni*. Načrti za delo v prihodnosti

V prihodnosti planiramo virtualizirati še preostale (v večini porušene) pripadajoče objekte tega zgodovinskega območja (zidovi, kupole ipd.). Želeli bi, da bi to območje v prihodnosti postala nova turistična točka, Tabor ima namreč tudi čudovit razgled.

Virtualizacija nekdanje cerkve

Vaška krajevna skupnost (KS Vojščica) in ŠKT društvo Farjovca sta se v letu 2019 odločila, da je treba nekaj ukreniti. Porodila se nam je ideja, da bi nekdanjo cerkev in pripadajoče objekte virtualizirali ter jih v 3D obliki in z novodobno in inovativno tehnologijo obogatene resničnosti (AR) predstavili obiskovalcem. Pred tem so bili nujno potrebni še nekateri drugi koraki: analiza najrazličnejšega arhivskega gradiva, merjenje terena,

V sklopu aktivnosti, povezanih z ohranjanjem hriba Tabor, smo v zadnjih mesecih predvsem s številnimi vaškimi delovnimi akcijami uredili tudi okolico (čiščenje grmovja, poraščenih zidov ipd.) in pripravili zbirko zgodovinskih fotografij Vojščice. V bodoče si tudi želimo, da se z odgovornimi čim prej dogovorimo o ustreznem načinu zavarovanja in zaščite propadajočih ostalin. Tadej Rogelja, ŠKTD Farjovca Foto: iz arhiva ŠKTD Farjovca

*Pojasnilo in dovoljenja za uporabo aplikacije • Zaradi tehnologije, ki jo uporablja aplikacija, le-ta ni podprta na vseh telefonih. Na spodnji povezavi najdete seznam naprav, ki jo podpirajo. Preverite, ali je vaša na prava na seznamu. Če ni, to še ne pomeni, da aplikacije na bo delovala. • Za uporabo aplikacije ji boste morali dovoliti, da dostopa do nekaterih registrov na vaši napravi (lokacija, galerija itd.). Zato boste morali vklopiti lokacijo. • Za uporabo aplikacije boste morali vklopiti internetno povezavo – prenos podatkov ali povezavo na brezžično omrežje. • Z uporabo aplikacije se strinjate, da boste enkrat mesečno prejeli obvestilo o novostih v aplikaciji – kot so nove lokacije, nova vsebina, novi popusti in več.

GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

NAŠA DEDIŠČINA

Kako so prali nekoč Na OŠ Miren so učenci 8. razreda v okviru projekta Soča raziskovali, kako se je pralo nekoč. Projekt sicer obravnava le vode, ki so v porečju reke Soče, toda na šoli smo ta okvir nekoliko razširili. Zanimalo nas je, kako so prali tudi na Krasu, kjer, kot vemo, vode ni na pretek. V nadaljevanju predstavljamo pet zgodb. Marta Pavlin in Tomaž Krivec

... v Mirnu Pri Štantu

Da bi izvedele kaj več o pranju nekoč, smo obiskale Marijo – Marico Pavlin in jo povprašale o tem težaškem ženskem delu.

Takole je povedala: Ženske smo hodile k Vipavi prat perilo. Na prjvnco (lesen perivnik) smo naložile perilo, na teme glave si dale svitek iz blaga, da nas ne bi tiščalo v teme od teže perila, ko smo prvnco dvignile in postavile na glavo. Če vse perilo ni našlo prostora na prjvnci, je pristalo v šjeli, ki smo jo nesle v roki. Zvečer je ženska prekuhala vodo in vanjo vsula pepel. V tej sluzasti snovi je namakala bele obleke in rjuhe, tako je postalo oblačilo bolj belo. Zjutraj je najprej z grobo krtačo perilo krtačila/ribala in šele nato je lahko skrbno uporabila milo (če ga je imela), ki je bilo narejeno doma iz naravnih snovi. Kljub temu da se je perilo kolikor je bilo moč oželo, ga je bilo še vedno treba splakniti. Mokro perilo je naložila na prjvnco ter se napotila k Vipavi. Plavo (pisano) perilo se navadno ni namakalo, ampak samo zmočilo in drgnilo s krtačo. Nato se ga je šlo splaknit na Vipavo. Pri Štantu smo ženske imele dva prostora za splakovanje: eden je bil pri Petejanovih spodaj, kjer sta bila že nameščena dva kamna, da smo stale na suhem in splakovale. Drugo perišče je bilo ob

Vipavi blizu vodnjaka Pri Štantu. Tu je bilo treba zabresti v vodo in splakovati. Prati smo morale tudi pozimi. Vipava je v tistih časih pozimi pogosto poledenela. Razbiti je bilo treba led in šele nato splakniti perilo. Rokavic nismo imele, zato smo imele od mraza rdeče in ledenomrzle roke, saj je bilo treba z roko v vodo, splakniti tkanino in jo nato ožeti, da si nesel domov čim manj teže. Mnogim so nam pri tem delu pomagali možje tako, da so dvignili prjvnco in jo položili na ženino glavo. Ko so predvidevali, da bo žena končala prat, so ji prišli pomagat nest oprano domov. Ko sem prišla domov, sem perilo obesila na žico. Ta je bila razpeta med dvema kolcema. Perilo je bilo treba otresti in razširiti, da se je posušilo in ni padlo na tla. Sprva nismo imeli denarja niti za ščipalke. Gospodinje smo se pri Vipavi družile in se pogovarjale. Povedale smo si o vsem, kar nas je mučilo, in izvedel si veliko novic. Lara Mužič, Lana Colja in Ela Prostran Foto: Lara Mužič

Dogodivščina mojega dedka Ko je bil moj dedek še majhen fant, je bila njegova mama bolna in ni mogla hoditi prat perilo. Ker je bil edinec, je moral sam pomagati staršem. Tata mu je naredil majhno »perjvnco » in mu jo naložil naloženo s perilom na glavo. Odšel je do Vipave in tam je skoraj vedno kakšna gospodinja prala. Ker se jim je moj dedek smilil, so mu oprale perilo in mu oprano spet naložile na glavo. On se je odpravil domov in starši so bili veseli, saj je bilo perilo oprano. Lara Mužič

POMLADNI GLASOVI

NAŠA DEDIŠČINA

... v Kostanjevici na Krasu

V starih časih so perilo prali na Krasu s pomočjo doma narejenega mila, vode iz vodnjaka – štirne, lesene perivnce in škafa oziroma korita. To so bili časi, ko je moja nona bila še mlada. Takrat na Krasu ni bilo vodovoda. Tudi z naravnimi viri – potoki, rekami – si niso mogli pomagati. Zato je imela vsaka hiša štirno. Služila je za pitno vodo, gospodinjska opravila, za napajanje živine ter pranje perila. Voda – kapnica je v štirno dotekala iz žlebov s strehe, preko doma narejenih filtrov, kjer se je voda filtrirala, da je postala čista. Vodo so iz štirne črpali s pomočjo ročne črpalke – pumpe, ki je stala ob kamnitem koritu, ali s pomočjo škripca, na katerem je bilo kovinsko vedro – kolavnik. Zato so rekli, da se je vodo zajemalo – to je kalalo. Milo so naredili iz živalskih kosti in kavstične sode (natrijev hidroksid), ki so ju skuhali in jima dodali borotalco. Ko se je zmes skuhala, so jo odnesli na

podstrešje, kjer se je sušila. Preden se je milo strdilo, so ga zrezali na manjše kose. Kavstična soda je bila pomembna za odstranjevanje umazanije, borotalco pa, da je perilo lepše dišalo. Ko so prali, so vedno ločili bela oblačila od barvanih. V lesen škaf so dali mlačno vodo in perilo ter dodali malo mila. Če je bilo veliko perila, so prali v kamnitem koritu. Vsako oblačilo so drgnili na perivnci, da je postalo čisto. Perivnca je lesena široka deska z robovi, da perice niso bile mokre, in je v zgornjem desnem robu imela tudi predal za milo. Oblačila, ki pa se jih ni dalo oprati in so bila precej umazana, so dali v lonec z vodo in milom ter ga postavili na štedilnik na drva – šparget, da se je prekuhalo. To so počeli tudi z belim perilom, da je postalo bolj belo. Oprano perilo so sušili na zraku, soncu. To opravilo je zahtevalo od žensk peric veliko časa in moči. Kljub temu da ni bilo pralnih strojev, ki jih uporabljamo danes, je bilo perilo brezhibno oprano. Gašper Furlan

PREVERJENA RABLJENA VOZILA

12 m

... pranje Pri Grabcu

Naše babice in dedki so po pripovedi domačinke iz Mirna, zaselek Japnišče – prali veliko manj kot mi danes in tudi drugače kot mi. V vasi je nekoč stala tovarna usnja. Ta je v Vipavo zlivala svoje odpadke, zato so prali samo takrat, ko tovarna ni obratovala in ni bilo nevarnosti, da bi se perilo obarvalo ali smrdelo zaradi odpadkov. Tako naj bi prali ob sobotah popoldne. Na dan pranja so se otroci in ženske odpravili k reki Vipavi. Ženske so si za lažje nošenje pripravile v svitek preurejeno majico, ki so jo dale pod šjelo ali škaf na glavi. Perilo so ločili po barvah in zmočeno umazano perilo že pred pranjem izobesili na sonce. Perilo so nato za en dan namakali v lužnini s pepelom, naslednji dan ga ožmikali in nato sprali z vodo v Vipavi. Premožnejše družine so pepel zamenjale za detergent. Pri pranju so jim pomagali pripomočki, kot je perivnca, ki so jo nekateri zamenjali za kos lesa. Ena od nevarnosti je bila tudi ta, da bi jim deroča Vipava lahko odnesla perilo, zato so okoli mesta za pranje postavili kamenje v obliki bazenčka. Leta 1966 so se v Mirnu pojavili prvi pralni stroji in z njimi nova težava, saj vse hiše niso imele speljanega vodovoda. Morali so hoditi po vodo v Vipavo ali bližnji vodnjak in jo nato ulivati v stroj. Ta jim je delo vsaj malo olajšal, tako da je perilo opral sam. Taja Fabijan in Sofija Štukelj Foto: iz osebnega arhiva

Preverjena zgodovina vozil

Kredit ali leasing

Do 12 mesečno jamstvo

Pregled po 140 kontrolnih točkah

Nova Gorica t: 05 33 84 590 · Tolmin t: 05 38 00 550 www.stavanja.si

GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

NAŠA DEDIŠČINA

V družini nonine sestre so imeli kmetijo in ko je zmanjkalo vode, ker so jo veliko popile živali, je morala njihova babica hoditi štiri kilometre daleč do kaverne z vodo, da je lahko oprala perilo. Tako so prali tudi pred drugo svetovno vojno. Preden so lahko kupili milo, so obleke čistili s pepelom. Namočili so ga v vodi in tako je pepel razjedel umazanijo, obleke so postale čiste. Nekatere ženske iz Temnice so nosile pepel v Trst in ga tam prodajale družinam, da so ga uporabljali kot pralne praške. Na roke so prali do okoli leta 1966, nato pa so v družini kupili pralni stroj. Katarina Vidič in Jakob Ferfolja Foto: Aleks Mržek ... v Opatjem selu

... v Pliskovici na Krasu

Nona nama je pripovedovala, da ko sta bili s sestro še majhni, so prali ob ponedeljkih, saj so ob nedeljah nosili drugačne obleke in jih je bilo treba oprati. In kako so prali sicer?

Pranje perila je bilo vedno žensko delo, so pa nekoč ženske prale veliko težje kot danes. V kraških vaseh so imeli kale za napajanje živine, vaške štirne za pitno vodo, nekje pa tudi lokve, v katerih je bila čista voda za pranje in tudi za pitje. Tako lokvo sem videla v Kobjeglavi in do nje živina ne more, saj je obdana s zidom.

Nona pravi ... Naš pradedek je domov prinesel vodo. Najprej jo je hodil iskat v kaverno, kasneje pa so zgradili štirno (vodnjak). Prali so v vrnci (vrč z visokim robom, drži do 50 l) in perilo drgnili ob perivnci (deski za pranje perila). Na robu vrnce je bilo leseno stojalo za milo. Belo perilo so dali v vrnco, jo napolnili in dali segrevat na štedilnik. Ko se je perilo prepralo, so ga namilili z milom v kocki, bilo je veliko kot kocka masla, imenovalo se je Sole. Včasih so uporabljali prašek Radion, bil je modre barve. Kupili so ju v Italiji. Perilo so nato večkrat sprali. Dali so ga sušit na sušilno vrv, nanjo so ga pripeli z lesenimi ščipalkami. Volneno perilo ter plavo (pisano) perilo so oprali v isti vodi kot belo, le da se je ta v tem času že malo ohladila. To so naredili zato, da se obleke niso skrčile oz. izgubile barve. Perilo so prali tako, da so ga drgnili na perivnici in ga milili z milom oz. praškom. Plenice so prali enako kot belo perilo, le da so jih prej skrtačili. Prali so jih vsak drugi dan. Da se občutljiva volnena oblačila niso raztegnila med sušenjem, so jih sušili na drugačen način. Perivnco so položili na tla in nanjo raztegnili volnene obleke. Tako so se posušile, ne da bi se razvlekle.

POMLADNI GLASOVI

V vasi Pliskovica so nekoč ženske večinoma prale pri vaškem vodnjaku. Iz vodnjaka so povlekle (sklale) vodo in jo nalile v leseno korito. Perilo so najprej dolgo namakale, nato pa ga dobro zdrgnile. Drgnile so ob lesen ploh ali perivnik. Namesto pralnega praška so uporabljale skuhan svinski loj z nekaj dodatki. Uporabljale so tudi pepel. Drgnile so tako dolgo, da je šla umazanija proč. Nato so oblačila sprala v posodah s čisto vodo. To vodo so potem lahko uporabile tudi za zalivanje. Belo perilo so tudi prekuhavale v loncih ali kotlih. Pranje je bilo zelo naporno delo. Pralo se je veliko manj kot danes, mogoče enkrat na teden. Oprano perilo so ženske obesile na balkon (gank). Spomine na preteklo obdobje je povedala Majda Ščuka. Besedilo in foto: Val Masten

KIA - največ avta za Vaš denar.

MAS AVTO d.o.o.

Uradni zastopnik in serviser za vozila Kia.

Izognite se povečani porabi in preprečite velike stroške zaradi dragih popravil.

NE DOVOLITE, DA BI POPRAVILO VAŠEGA AVTA STALO PREMOŽENJE! Zato smo za vas pripravili

NORO AKCIJSKO PONUDBO!

motorno olje

ojlni filter

menjava olja

pregled tekočin pred zimo

ŽE OD

49,90EUR

+386 5 333 03 03

Prijava na servis preko spleta: kiaservisng@masavto.si

Mas Avto d.o.o.,Industrijska cesta 4 F, Kromberk, Nova Gorica. Cena 49,90 EUR velja za do 4L olja z viskoznostjo 10W-40, ACEA: A3/B3, A3/B4. Za dizelske motorje oz. uporabo olja 5W-30, ACEA: A3/B3, C3 do 4L je doplačilo 9,90 EUR.

masavto.kia.si

NAŠA DEDIŠČINA

Podoba starodavnega temniškega svetišča se oblikuje V prejšnji številki glasila smo pisali o najdbah energijskih točk ter zdravilne vode v okolici vasi Temnica ter na Trstelju. Krajani Temnice ob pomoči radiestezista Jožeta Muniha ob odkritjih nismo ostali pasivni in prvi koraki k rekonstrukciji tega zanimivega odkritja so že storjeni.

Zgodovinsko ozadje

Druga luč

K raziskovanju nas je v izhodišču spodbudila zgodovinska omemba v nekdanjem učbeniku zgodovine za osnovne šole. Tam je zapisano o izročilu, ki ga je iz ustnih virov predal v objavo slikarju, grafiku in predvsem strastnemu zbiratelju ljudskega blaga Pavlu Medveščku temniški domačin Karel Trampuž, po domače Čotni. Govori o kamniti ogradi krožne oblike, v sredini katere naj bi ležal večji kamen, poleg njega pa naj bi bilo v skledasti vdolbini polno kamnov različnih barv, velikosti in oblik. V ogrado se je vstopalo z zahodne strani skozi obokano odprtino, ki se je pokazala, če si od nje umaknil kamen, ki jo je zapiral. Imenovali so jo Gulaka, naredili pa naj bi jo praprebivalci Gorjani, da so v njej častili neko svoje božanstvo.

Ko smo Muniha kot izkušenega radiostezista pripeljali v bližino Gulage, ga je le-ta privleka k sebi kot magnet. Močni kozmični žarek v njeni sredini je provizorično označil z daljšo vejo ter se čez nekaj časa na lokacijo vrnil, tokrat v družbi s somišljenikom in prav tako raziskovalcem zemeljskih energij, akademskim slikarjem Petrom Mignozzijem. Tokrat smo bili v ožji skupini in časovno neomejeni, tako da smo podrobneje raziskali okolico ter se več časa tudi posvetili energijam prostora.

Med 1. svetovno vojno je bila ograda uničena in je kasneje dobila tudi drugo ledinsko ime – Na Griži. V šestdesetih letih, ko so nedaleč stran gradili vodovod, so naravno vrtačo izkoristili za namestitev oddušnika, kar je zahtevalo dostop za gradbene stroje, ki so jim bili »varovalni« kamni seveda v napoto. Gulaga je še nekaj časa lastnikom služila kot njiva, a ker v njenih »nedrjih« ni kaj prida raslo, je končala kot vadišče za lovske pse.

Izkazalo se je, da Gulaga ponuja veliko več kot le močan kozmični žarek v središču. Skozi njeno površje se koncentrično zvrstijo kolobarji sedmih plasti aure. Vsaka plast ima vpliv na določeno področje človeškega delovanja oziroma zaznavanja. Tako si od sredine kroga navzven sledijo področja kolobarjev z delovanjem na fizični, čustveni, mentalni, astralni, eterični, božanski in izvorni ravni. Aura je dejansko energijsko telo bitja (človeka), ki obdaja fizično in vidno telo, ki ga zaznavamo z našimi čutili. Vidna je le nekaterim, občutimo oziroma zaznamo pa jo lahko tudi s pomočjo radiestezije. Od osrednjega kozmičnega žarka v središču Gulage navzven potekajo

energijske linije do drugih energijskih centrov v pokrajini. V naravi so tako vitalni centri medsebojno energijsko povezani, da je zemeljska površina prepojena s temeljno življenjsko energijo. Energijske linije izmenjaje potiskajo energijo navzven in jo srkajo v sredino – s tem pride do njenega značilnega ritma, ki ga v človeškem telesu primerjamo s srčnim utripom. Ker smo tudi mi del narave, so tudi v našem telesu energijski centri – čakre in meridiani. Povezava med posameznimi deli telesa je pogoj za normalno delovanje. Akademski slikar Peter Mignozzi je izsledke raziskovanj strnil v dve vizualizaciji, prvo, ki prikazuje energije, ter drugo, ki ponuja neko bodočo podobo svetišča. Zametki novega življenja

Tako je sedaj pred domačine podan izziv, da Gulagi dajo novo življenje. Najprej bo to zahtevalo nekaj čiščenja okolice na mestih, kjer so se prekošato razrasla robida in drugo grmovje, potem pa še postavitev energijskih kamnov na točke, kamor sodijo. V vmesnem času pa seveda točko pridno obiskujemo in se pojimo z njenim energijskim nabojem. In menda učinkuje! Irena Hlede Foto: Peter Mignozzi

GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

OSNOVNA ŠOLA MIREN

Učenci o tem, kaj dobrega je prinesla korona • Več je počitka in umirjeno življenje, več kuham in pečem piškote. • Naučila sem se bolje uporabljati računalnik. • Zdaj imam manj obšolskih obveznosti. • Preko zooma imam treninge za moč, zato se ostal v dobri formi.

• V času korone kot družina pogledamo kak dober film, se o njem pogovorimo, igramo karte, šah … • Všeč mi je, ker sem imel več časa zase. • Všeč mi je, ker sem se malo spočil.

• Znam se sam bolje organizirati. • Cenim, kar imam, dom in družino. Brez tega bi bila korona še večji hudič. • Imel se veliko časa zase in sem lahko počel stvari, ki me veselijo. Izbor: Marija Božič, Marta Pavlin

Korona je čudna reč Tale korona res je čudna reč. Na začetku tega leta ves svet spremenila je. Strah in panika vladala sta, ostali smo doma. Dobra plat vsega tega je, da več časa z družino preživimo le. Cenimo skupne trenutke, malenkosti veselimo se. Zdravje postalo je prioriteta za vse. Alyssa Svetlič Foto: Maj Komel

Srce – naš vzdržljivi “motor” Januarja so učenci 8. razreda OŠ Miren imeli naravoslovni dan. Ena izmed dejavnosti je bila izdelava modela srca. Učenci namreč v 8. razredu spoznavajo človeško telo in se učijo o njegovem delovanju. Kako otrokom pri učenju na daljavo razložiti delovanje našega srca? In glej – ob izdelanih modelih, ki so nastali tekom dopoldneva, ni bilo težko. Preko videokonference smo se pogovorili in razložili delovanje »našega telesnega motorja«. Model, ki so ga pripravili, jim bo v pomoč pri učenju in spraševanju. To je drugačen, praktičen način učenja, ki učencem približa novo učno snov, obenem pa učenci sami dejavno preko vseh svojih čutov spoznavajo skrivnostno delovanje človeškega telesa. Manica Božič Izdelava modela in foto: Ela Postran

POMLADNI GLASOVI

OSNOVNA ŠOLA MIREN

Izdelki, ki so nastali pri pouku tehnike na daljavo Pri pouku tehnike na daljavo so se učenci izkazali za zelo spretne. V primerjavi s prvim sklopom pouka na daljavo smo se bolj držali učnega načrta. Kljub temu so nastali kar pisani izdelki. V šestih razredih smo izdelovali igračo iz papirja – deklico, ki lovi metulja, darilno škatlico, ladjico iz papirja (origam). Po načrtu slovitega umetnika, ki slovi tudi po številnih tehničnih rešitvah

– Leonarda da Vincija, smo izdelali podporni most. Most služi svojemu namenu brez uporabe lepil ali drugih povezovalnih elementov. Učenci sedmih razredov so izdelovali gumbe in podloge za kozarce iz odpadnih umetnih snovi (odsluženih flomastrov, zamaškov …). Izdelali smo čisto pravi kaskaderski avto na reaktivni pogon.

Učenci osmih razredov so iz odpadne pločevinke izdelali dinozavra, ki smo ga poimenovali T-Rex. V sklopu učne snovi – tehnična sredstva – smo naredili krilatega plazilca – pterodaktila. Z izdelavo ročičnega mehanizma s kolenasto gredjo smo krožno gibanje ročice spremenili v linearno gibanje kril pterozavra. Miranda Ortar, učiteljica tehnike

Dominik Luka

Aysela

Rok

Tinkara

Na daljavo in skupaj Februarja smo se po dolgem času vrnili v našo šolo. Za nami je obdobje pouka na daljavo. Bili smo vsak na svojem domu, pa vendar med seboj povezani. Učiteljice in učenci smo se ravno tako družili in sodelovali, pa čeprav preko računalnikov. Tudi na daljavo smo poleg rednega šolskega dela izvedli enkratne prireditve, potepanje po gozdu z gospodom Nogavičnikom, pohode v naravo z našimi najbližjimi in s kužki, se povezovali s terapevtskimi psi in njihovimi vodnicami, ustvarjali in seveda tudi poskrbeli, da smo bili koristni pri domačih opravilih.

Jan

mednarodni dan boja proti otroškemu raku. Spoznali smo junake tretjega nadstropja na hemato-onkološkem oddelku in prisluhnili njihovim zgodbam. Veseli smo, da skupaj delimo prijetne in tudi malo manj prijetne trenutke. Nives Zelenjak, Podružnična OŠ Kostanjevica na Krasu Foto: iz arhiva šole

Ob vrnitvi v šolo smo ujeli pusta Hrusta in se z njim poveselili. Ob projektu Naša mala knjižnica pa smo odjadrali v deželo knjig. Pod mentorstvom učiteljice Alenke Godnik pa smo 15. 2. obeležili GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

OSNOVNA ŠOLA MIREN

Pikapolonice iz Bilj in koronavirus Otroci skupine Pikapolonice so čas karantene večinoma preživeli v krogu domačih. Sprva jim je bil ta čas zanimiv, saj so po njihovih besedah bili na počitnicah. Kasneje pa so začeli pogrešati vrtec in svoje prijatelje. Skupaj s starši so bili zelo ustvarjalni in izpod njihovi rok so nastajale umetnine. Veliko so pekli, risali, izdelovali različne izdelke in se igrali s sestrami in z brati. Njihove izjave so starši zbrali in jih posredovali vzgojiteljici.

tudi po barvah razporedim. Ko čakam, da mama konča pri zdravniku, Juliji berem pravljice. Skoraj vsak vikend grem k noni v Log pod Mangartom na krajše počitnice, sneg je zakon. Drugače pa dneve preživim v peskovniku ali pa se skupaj z Zaro in Leom vozim s kolesom.

• Hana: Doma sem z mamo pekla kruh, hrenovke v testu, igrala sem se s slanim testom, ustvarjala slike s soljo, eksperimentirala z vodo in raziskovala.

• Tia nam je zaupala, česa si najbolj želi: Doma zganjam cel kup lumparij in se skušam po najboljših močeh zamotiti. Kolikor je le mogoče, čas preživljamo zunaj ali pa telovadimo po hiši. Že zelo močno pogrešam vrtec in prijatelje. Za svoj rojstni dan si želim, da bi se vrtci in šole odprli.

• Jaka: Vsako jutro narišem mamo, da se ji ni treba pogledati v ogledalo. Preštejem avtomobile, da mi jih ni kdo ponoči vzel. Če je bila dobra noč, jih

• Emili je najraje pekla pico, ustvarjala izdelke, risala in se igrala na snegu. Tudi Emili si je zaželela, da bi se vrtci kmalu odprli.

POMLADNI GLASOVI

• Leo sporoča, da se ima prav fajn doma, pogreša pa prijateljčke. Vrata vrtca smo zaprli v upanju na štirinajstdnevno karanteno, vendar se je ta čas razpotegnil za skoraj tri mesece. V tem času smo vzgojiteljice imele stike z našimi najmlajšimi preko easistenta. Kljub virtualnim stikom smo zelo pogrešali objeme in vesel otroški smeh, ki je zopet zadonel v vrtcih v februarju. Izkušnja s karanteno bo na nas pustila velik pečat, saj menim, da osebnega stika in pozitivne energije, ki nas povezuje, ne more nadomestiti nobena tehnologija. Vesna Klančič, vzgojiteljica v enoti vrtca Bilje Foto: iz arhiva staršev otrok iz vrtca v Biljah

HIŠA DOBRE VOLJE

Olga Pahor prva stoletnica naše Hiše dobre volje Miren

V Hiši dobre volje Miren smo na prehodu leta kar trikrat odpirali šampanjce. Prvič za celih in okroglih 100 let naše Olge Pahor, drugič seveda ob prehodu v leto 2021 in tretjič še za skorajšnjo stoletnico Danico Faganeli, ki je praznovala celih 99 let – torej imamo poleg stoletnice še eno dobrovoljko, ki je v stotem! Ponosni smo, da smo lahko obe pomembni obletnici praznovali skupaj in ob uspešnem pihanju svečk pri obeh videli tiste otroške iskre veselja v srečnih, zadovoljnih in zdravih očeh!

Stoletnica Olga Pahor vedno nasmejana kot otrok

Kljub vsem covid ukrepom je bil Olgin 100. rojstni dan nekaj posebnega, toplega in nepozabnega. Naša draga Olga je prispela na postojanko, ki jo le redki dosežejo, in to nasmejano, veselo in srečno! Zadovoljno. Srečo ima, ker že vse življenje sočutno deli to isto srečo, nasmeh in tisto neugasljivo iskro v očeh,

ki naredi vse ljudi okrog hvaležne, da so ob njej. Poosebljeno veselje, ki se takoj usede v srce in od tam nikoli ne odide. In se smeje, da se smeje vsem, ki so z njo. Že res, da ima sto let, a včasih je bolj podobna mali punčki, ki se prepušča tisti brezskrbni otroški radosti in s to navihanostjo okuži vse naokrog. Naj bo tudi nova knjiga polna srečnih strani, napisana z najlepšo zlato pisavo trenutkov, ki zaiskrijo njene oči. Da bo še naprej veselo vriskala in se iz srca smejala še dolgo, dolgo časa. Za Olgo namreč ni dovolj sto, ampak vsaj sto dvanajst, tako da dobimo na teh trdnih kraških ramenih zasluženo novo najstarejšo Slovenko. Hvaležni smo, da se je Olginega rojstnega dne udeležil tudi župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar in s seboj pripeljal daleč najslajšo torto in prešerno radost. Ob kozarčku penine in iskrenem veselju se je z Olgo kot največji prijatelj podružil in jo s tem neizmerno osrečil. A naše stoletnice se ni spomnil samo župan. Čeprav ji zaradi razmer ni mogel osebno čestitati, je Olgo iskreno presenetil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, saj ji je v Hišo poslal zelo osebno, srčno in krasno voščilo, ki bo Olgo stalno opominjalo, da je pomembna ženska že celih sto let. To je bilo nepozabno praznovanje za vse! Učiteljica Danica Faganeli je v stotem letu še vedno učiteljica!

Lahko bi rekli, da je Danica Faganeli dobrovoljka, ki je z nami že od prvega dne obstoja Hiše dobre volje in

malodane stoodstotno prisotna, stoletna osmoljenka – tako blizu nazivu prve stoletnice Hiše dobre volje, a na – prav tako sijočem – drugem mestu. No, ne bo več treba dolgo čakati, da bo njenih sto svečk končno le realnost, ki jo čakamo že celih pet let. Danica Faganeli je letos presrečna vstopila v svoje 100. leto in lahko je ponosna nase, saj kljub stoletju življenja ohranja svojo glavo v zavidljivi učiteljski formi. Vse ima pod kontrolo, spomni se vseh datumov, informacije in znanje so pri njej varno shranjene in očitno jih leta ne morejo okrniti. Če česa ne veste, vprašajte njo – ona zagotovo ve. Možgani ji namreč delajo na polno. Danica je res tista zvezda danica, ki vedno sije in kaže pot tudi drugim, ne le sebi. Nasmejana, lepa, motivirana. Njena lepota je občudovanja vredna – nihče ji ne bi dal njenih let, nihče. Vedno je pozorna, pripravljena na akcijo in prodorna. Ni se ji težko izpostaviti niti v javnosti in s svojimi izbranimi besedami in krasno retoriko navdahniti občinstva. Nikoli se ne bo odrekla telovadbi ali kakršnikoli aktivaciji. Za to živi! Za družbo, za akcijo. Je kot otrok – vedno radovedna in zvedava. Danica je neizmerno modra oseba in verjamemo, da bo s svojo krasno, lucidno in zlata vredno pametjo razveseljevala, izpopolnjevala in izzivala še mnogo, mnogo let vse nas, ki smo počaščeni, da smo ji lahko blizu in jo imamo radi. Ponosni, da je z nami! Vse najboljše obema in na še mnoga, mnoga leta! Na zdravje! Če pa bi radi izvedeli recept, kako tako nasmejano do sto let, nam pišite na center.miren@dung.si ali nas pokličite na 051 660 818, da se pomenimo o vsem, kar vas zanima. Verjamemo, da vam bomo lahko kmalu spet odprli tudi naša vrata – samo da gre corona stran in zapre za sabo vrata. Do takrat pa vse dobro in zdravo vsem! Tina Krog Foto: arhiv Hiše dobre volje

GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

USTVARJALNI

Umetnine iz keramike Zorana Beltrama Zgodba, da je imel že eden od prednikov umetniško žilico, ki se je prenesla na potomce, povsem drži tudi za Zorana Beltrama, umetnika iz Mirna. Že štiri desetletja ustvarja v svoji delavnici v Mirnu. Najljubši ustvarjalni izziv mu predstavljata keramika in kamen. V uredništvu radi predstavimo umetnike iz naše občine. Zorana se morda spomnite že od takrat, ko smo pisali o doliju na Križ Cijanu. Tokat smo ga obiskali v njegovi delavnici v Mirnu.

zahajal na njihovo dvorišče. Oskar je bil zelo odprt in mi ne le dovolil opazovati svojega dela, ampak mi tudi razlagal, kako potekajo kreativni procesi.

Zoran, v domačem kraju in v svetu si poznan umetnik. Kdaj si začutil to veselje do umetnosti?

Moj tata je rad risal – kar tako, za hobi, kar me je kot otroka zelo impresioniralo. Navdušenje se je povečalo v osnovni šoli, ko sem se srečal z urami likovne umetnosti. Ena od risb, ki je bila poslana na natečaj v Italijo, je bila tudi nagrajena z glavno nagrado. Takrat je v meni dozorel občutek, da je to tisto, kar bi rad počel v življenju. Posameznik, še posebej otrok, se težko znajde sam v svetu umetniškega ustvarjanja. Kdo ti je podal roko, da si lahko napredoval?

V Mirnu je začel graditi svoj atelje Oskar Kogoj, takrat že uveljavljen umetnik in nagrajen s Prešernovo nagrado za projekt Počivalnik. Iz Italije, kjer je študiral, je prinesel nove tendence v designu in je tako rekoč oral ledino na področju oblikovanja v slovenskem prostoru. Meni kot mlademu fantu je to vzbujalo radovednost, zato sem rad

POMLADNI GLASOVI

Osnovno šolo si končal v Mirnu, toda umetniške šole so bile pri nas samo v Ljubljani. Kje si nadaljeval šolanje?

Bivši Oskarjev prof v Benetkah – Andrea Parini, je bil imenovan za ravnatelja šole za oblikovanje v Gorici. Parini je bil znan umetnik, priznan keramik v italijanskem kulturnem prostoru. Z bratom in Oskarjem smo šli na ogled šole in bili resnično navdušeni nad opremljenostjo in izdelki, ki so jih izdelovali dijaki. Poučevali so me sami imenitni profesorji, za kar je poskrbel že prej navedeni

ravnatelj Andrea Parini. Naj omenim samo nekatere: zgodovino umetnosti je poučeval dr. Molessi, italijanščino zelo strogi Colussi, posebno pa je izstopal duhovnik Don Mario. Čeprav verouk ni bil obvezen predmet, smo njegova predavanja obiskovali vsi. To ni bil klasičen verouk, ure so bile polne pogovorov o etičnih dilemah tistega časa, kar je pustilo pomemben pečat pri izgradnji moje osebnosti. Na strokovnem področju so izstopali slikar Mochiutti, kipar Bevilaqua. Po končanem šolanju sem se vpisal na arhitekturo v Benetke, toda stroški bivanja so bili previsoki, tako da si študija, žal, nisem mogel privoščiti. Obiskal sem sicer nekaj predavanj, potem pa sem študij opustil. Kljub temu si se še naprej ostal zapisan umetnosti. Kako je bilo s tem?

Na nek način sem obiskoval dve šoli. Ena je bila v obliki renesančne bottega d’arte, kjer se vajenec uči pri mojstru, druga pa redni program na Instituto d’arte Maks Fabiani. Oskar je takrat razvijal projekt igrač za tovarno Ciciban v Mirnu – sledenje temu projektu je bila velikanska izkušnja za moje nadaljnje delo. Velikokrat me je vzel s sabo, ko smo šli po tovarnah, prav tako v Benetke na akademijo, obiskovali smo sejme ... V

USTVARJALNI

višjih letnikih pa sem se tudi sam preizkusil, tako da sem postavil izredno lep štant za Goriške opekarne na mariborskem sejmišču in reklamni prospekt za Keramix v Volčji Dragi. Služenje vojaškega roka je začasno ustavilo delo in učenje. Za tem si se začel ukvarjati s keramiko, ki je še danes tvoja ljubljenka. Kako se je začelo to obdobje?

Po opravljenih vojaških dolžnostih sem se najprej zaposlil kot učitelj likovnega in tehničnega pouka na osnovni šoli v Dornberku. Obenem sem se spogledoval z ustvarjanjem s keramiko. Od umetniške keramike se ne da živeti, to gotovo veš. Torej je bilo treba poiskati nekaj, s čimer bi se lahko preživljal. Poleg tega je v tistem času nastopila naftna kriza, imeli smo par – nepar, če se spomniš. Nafta kot takrat cenen energent je postala predraga, z drvmi bogata Slovenija pa je ponujala alternativo možnost ogrevanja z lončenimi pečmi. Ker so pečnice iz keramike, je bilo to kot nalašč za moje znanje in obstoječo tehnologijo. Dobra lončena peč je zlata vredna: oddaja prijetno toploto in je lepa na pogled. Kako si ustvarjal na tem področju?

V tistem času so nemška podjetja, ki so izdelovala osnovni material za izgradnjo teh peči, vabila na seminarje. Udeležence so poučili o njihovih materialih, obenem pa so širili znanje, kako se gradi, oblikuje in pripravi lončena peč. Uspešno sem se vključil v dodatno izobraževanje, kjer sem pridobil veliko strokovnega znanja, ki sem ga s pridom uporabil doma. Pri delu sem povezal znanje, izkušnje in oblikovalsko žilico pri oblikovanju pečnic.

Povej nam, na kaj vse si pozoren pri izdelavi lončene peči. S kom vse si sodeloval v tem času?

Ko se srečam z novo stranko, si najprej ogledam prostor, kjer bo peč stala, začutim pa tudi energijo naročnika. Doma izdelam maketo v pomanjšanem merilu in se nato s stranko uskladim o obliki pečnic ter barvnem odtenku. V svoji karieri sem sodeloval s kar nekaj priznanimi arhitekti in naročniki. Za arh. Ruclija iz Čedada sem izdelal peč v njegovi hiši. Ta hiša je bila nagrajena z mednarodno nagrado piranesi (nagrada za arhitekturni dosežek). Z arhitektom Zupelljem sva naredila peči, štedilnike in krušne peči v znani kleti vinarja Silva Jermanna. Z avstrijskim arhitektom Voukom sem izdelal peč v biohiši znanega gostilničarja Joška Sirka v Krminu. Pri vseh teh projektih pa sem bil suveren. Seveda sem gradil peči tudi za zasebnike na našem območju.

Pravijo, da te ekonomska kriza ali dvigne ali pogubi. Kaj meniš ti o tem, kako si izšel iz velike krize leta 2008?

Kriza je za umetnika težko obdobje, saj se naročniki pogosto usmerijo le na najnujnejše. V tej krizi sem bil primoran poiskati novo tržno nišo. Po temeljiti tržni analizi sem ugotovil, da moji izdelki ne morejo konkurirati visoko serijskim izdelkom. Na televiziji sem videl pogreb znanega Slovenca, ki je bil pokopan v žari s kitajskimi ornamenti, kar se mi je zdelo nesprejemljivo, saj imamo Slovenci dovolj lastnih lepih simbolov, skozi katere se lahko identificiramo. Moje razmišljanje je šlo v smer, da nam ob slovesu od dragega pokojnika ostanejo spomini. Zato pri mojem likovnem snovanju uporabljam tehnike barvnega prekrivanja in odkrivanja ter minimalnih nanosov zlate barve in s tem ustvarjam vtis utrinkov teh spominov, ki jih ima vsak do pokojnika. V tem odkrivanju, luščenju sem postavil simbole pokojnikovega življenja. Za verne sem oblikoval rajske vrtove in keltski križ – to so prve podobe, ki so jih Slovenci videli iz oglejske bazilike ali so jih v naše kraje prinesli irski misijonarji. Drugi elementi so lipovi listi – simbol slovenstva, ter klasje kot simbol polne zrelosti.

GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

USTVARJALNI

Dotaknila sva se že dveh velikih področij tvojega umetniškega ustvarjanja. Toda videla sem, da ustvarjaš tudi manjše stvari. Kaj bi predstavil našim bralcem?

Ko se srečam s problemom novega izdelka, moram v sebi prebuditi notranjo napetost, nek nemir, ki me zapelje v miselni proces. Skozi ta proces postavim temelje, na katerih bo stal nov izdelek. Najprej moram zgraditi zgodbo, na kateri se nato formira bodoči izdelek. To je dolg proces, ki se začne s skiciranjem, poskusnimi modeli in končno dozori v zaključenem izdelku.

Trenutno izdelujem pekače za kruh oziroma pico. Razvil sem poseben material, ki zadrži (akumulira) temperaturo, zato se peka skrajša skoraj na polovico. Kruh ali pica spečena na tem pekaču ima poseben okus, kot da bi prišla iz krušne peči.

Najbrž je najbolj klasični vprašanje na koncu: Kako naprej? Kaj načrtuješ?

Že kar nekaj časa razmišljam o lastni razstavni galeriji poleg ateljeja. Pravzaprav je ta v nastajanju. Toda ekonomska kriza in kovid časi so oklestili moje prihodke, tako da se dokončanje podaljšuje v prihodnost. Srčno upam, da se bodo okoliščine spremenile in da bom dokončal ta projekt preden bom postal star. Ko bodo stvari dozorele, bom z veseljem povabil občane, da pridejo na odprtje in ogled ter morda nakup mojih razstavljenih izdelkov.

Zahvaljujem se ti za zanimiv intervju. Želim ti še širšo prepoznavnost v svetu in uspehe pri nadaljnjih projektih. Obenem držim pesti, da ti uspe čim prej odpreti lastno galerijo. Marta Pavlin Foto: iz osebnega arhiva Zorana Beltrama

+386 40 186 860 www.sencila-rus.si info@sencila-rus.si

Poglejva še malo v tvojo delavnico.

IZDELAVA IN Ja, Marta, to je pa trnjeva pot 40-leMONTAŽA SENČIL tnega dela, velikega odrekanja, mnogih sobot -inTende nedelj, ki sem jih predelal v tem prostoru. Začel sem s čistim ničem, z minimalnim znanjem na področju kera- Pergole mike in skoraj brez opreme, ampak z klimatske pergole vztrajnim in trdnim delom sem razvil to, kar vidiš. Imam stroje za pripravo gline, - Komarniki tako tekoče kot plastične, sušilnice in več peči tako, da lahko delam na raz- Plise zavese ličnih temperaturah in nisem omejen z velikostjo izdelkov. Danes je to ena od - Panelne zavese bolje opremljenih umetniških ateljejev za keramiko v Sloveniji in res je škoda, da v - Lamelne zavese njem delam le jaz. Resnično si želim, da - Steklene bi mordastene kdaj bila v tej delavnici organizirala likovna kolonija, katere izdelki bi - Alu. žaluzije polepšali naš kraj. - Roloji

POMLADNI GLASOVI

IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL Tende ■ Pergole ■ Bioklimatske pergole ■ Komarniki Plise zavese ■ Panelne zavese ■ Lamelne zavese Steklene stene ■ Alu. žaluzije ■ Roloji

OBČANI POROČAJO

Učna pomoč na daljavo Pouk se je preselil na daljavo, mi pa tudi. Učna pomoč, ki je prej potekala v Centru za družine na Mirenskem gradu, poteka sedaj pod istim okriljem, le da na daljavo. Vsak dan od 9. do 11. ter od 15. do 17. ure se skupaj učimo v spletnih učilnicah. Klemen, Uroš in Urška so nam zaupali, kako je biti prostovoljec na daljavo. Kaj je bil tvoj največji izziv, ki si ga doživel pri poučevanju na daljavo?

Klemen: Kako predstaviti snov na otroku enostaven in razumljiv način, ne da zakompliciraš. Velikokrat je meni snov povsem jasna, že kar intuitivna, otroku pa ni. Moral sem se spet spustiti na nivo otrokovega razumevanja. Uroš: Težko mi je biti zahteven do otroka in vztrajati, ko mu ne gre najbolje in išče bližnjice pri predmetu, ki je šel tudi meni na živce v tistem obdobju. Urška: Nisi vedno vedel, kdo te čaka in katero snov se boš učil z otrokom. Me je bilo malo strah. Ko naj bi se učila snov, ki se je ne spomnim več niti iz gimnazije, mi je bilo v izziv ohraniti mirno kri in poskušati narediti toliko, kolikor lahko. Si priznati, da česa konkretno ne znam (npr. kemija), in zaradi tega ne pobegniti. Kako si premagal izziv?

Klemen: Malo bolj podrobno sem si pogledal snov, ki jo obravnavajo. Tako sem dobil občutek, kako daleč se lahko spustim, da bo otroku še razumljivo, kar govorim. Uroš: Ga še premagujem. Vprašam se, kako mu lahko na drug način približam snov. Včasih tudi podelim kakšno izkušnjo, kjer sem to snov še kako potreboval. Urška: Oprla sem se na koordinatorje, ki vodijo učno pomoč. Povedala sem jim, kaj mi je težje učiti, in pomagali so mi najti dodatne vaje ali poslali razlago za določeno snov po e-pošti. Skušala sem si tudi vnaprej pogledati in obnoviti znanje za določeno snov. Veliko pomoči za vse dileme pa smo dobili na petkovih refleksijah, kjer smo si prostovoljci poleg vsega lepega podelili tudi, kaj nam je težko, kje se nam zatika, in skupaj poiskali rešitve.

Kaj te je najbolj razveselilo/oz. te najbolj razveseli na UPD?

Klemen: Predvsem to, da ti otrok pove, da po učni uri snov razume. Uroš: Najbolj me razveseli občutek, da pride otrok po vloženem naporu (z ali celo brez moje pomoči) do ključne ugotovitve, da »sestavi puzzle«. Da je vesel za to, kar je spoznal, in se ne ustraši nove snovi, ki ga še čaka. Urška: Da se te otrok razveseli. Nekatere potem učiš večkrat, se nanje malo navežeš in si še toliko bolj vesel, da se lahko učiš skupaj. Postaneš na nek način prijatelj. Izjemno lepo mi je bilo tudi, ko smo se skupaj lahko igrali med odmorom.

Uroš: Seveda, v prvi vrsti zato, da predaš tudi drugemu nekaj svoje energije in znanja. Pa tudi zato, ker lahko na takšen način spoznaš delček dela z otroki. Urška: Ja, naj vsaj poskusijo. Ker bodo ugotovili, da je zelo razveseljujoče premagovati svoje omejitve (npr. neznanje, lenobo, tudi osamljenost); na koncu dneva se ne počutiš toliko praznega, nimaš slabe vesti, da si zapravil čas, temveč si naredil tudi nekaj dobrega za drugega in ne le zase. Prostovoljci pa imamo vedno tudi podporo koordinatorjev, zaposlenih in ostalih prostovoljcev. Je fajn, ker ti ni treba biti sam v tem. Imaš družbo in se tudi začneš veseliti petka, ko je refleksija, da vidiš kak poznan obraz. S kakšnim sloganom ali rimo bi naredil reklamo za UPD za otroke in s katerim za prostovoljce?

Bi priporočil še drugim, da postanejo prostovoljci? Zakaj?

Klemen: Ja, absolutno. Najprej sem se tudi sam malo izogibal učni pomoči, ker sem mislil, da ne bom sposoben razložiti snovi, da sem to snov že vso pozabil in da bom moral najprej vse ponoviti, da lahko sploh kaj pomagam. A kmalu sem ugotovil, da to ni tak bav bav in da je lahko to zelo prijetna izkušnja, ki ti da nek vpogled v delo učitelja oz. že same vzgoje otrok.

Uroš: Za otroke: Pridi, da pri učenju ne boš sam. Za prostovoljce: Upaj si deliti znanje, da boš spoznal, česa vse ne veš. Urška: Pridi na učno pomoč še ti, kjer spoznaš, da svet okoli tebe se ne vrti. Skupaj premagujemo neznanje, strah in lenobo, pa še družbo dobiš novo.

GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

OBČANI POROČAJO

dveh razlag se nama je odprlo. OBEMA! Rešila sva dva primera in vse je bilo OK. Uroš: Učenec mi pravi, da take vrste primera pri MAT že lani ni nihče znal. Mu poskušam razložiti in ko zmanjka časa, mu pošljem povezavo do uporabnega posnetka, ki sem ga našel na spletu. Sledi navdušen odgovor, da ta, ki govori, njegova učiteljica.

Če hočeš doseči nekaj več, sploh med to korono, je dober način to, da začneš misliti še na koga drugega in daš, kar imaš – svoj čas in potrpljenje. S to kombinacijo se da narediti marsikaj. Pripoveduj kakšno smešno/zanimivo prigodo, ki se je pripetila na UPD.

Klemen: Izvedel sem, da se bom učil matematiko za 1. letnik gimnazije. Nisem točno vedel, kaj se obravnava

takrat, zato nisem vedel, kaj pričakovati. Ko se je UPD začela, mi je učenka posredovala vaje za snov – logiko. To je bila meni vedno neljuba snov. Nekaj sem se še nekako spomnil, a sem ugotovil, da nimam pojma, kako se rešujejo njene naloge. Vse skupaj je postalo malo nerodno, saj ona ni znala, jaz pa še manj. Ker nisem našel nobene pametne spletne strani, ki bi nama razsvetlila znanje, sva se obrnila na vsem znano Astra.si, ki je že mnogim pomagala priti skozi matematiko v srednji šoli. In po ogledu ene ali

080 16 32

NOVO

Urška: Ena deklica me je naučila pri uporabi računalnika zelo pogosto uporabit tole besedo: »Čaki, čaki, čaaaaakiii...« Ne vem, meni je smešno, kako je to rekla in zdaj sem začela še jaz uporabljat iste besede doma in drugod. Prostovoljcem vsekakor ni dolgčas. Skupaj premagujemo izzive, se veselimo drug drugega in se spodbujamo v dobrem. pridruži nam se še ti! Mirjam Šivec Foto: iz arhiva Centra za družine

info@kate-wing.si

www.kate-wing.si

Ogled TV vsebin za nazaj do 7 dni s Predvajaj.si

Prenovljena HD programska shema z vsemi športnimi programi.

Sedaj tudi na vseh Android,Samsung in LG Smart TV-jih.

Zaklenjena cena TRIO PAKETOV za obdobje enega leta samo 29,50 € / mesec 48

POMLADNI GLASOVI

OBČANI POROČAJO

Pohodniki skrbimo za zdravje in tudi za neokrnjeno naravo Obdobje virusa Corona je na pohode v naravo pognalo veliko več ljudi, kot je bilo to do sedaj običajno. Razloge poznamo: prepoved gibanja izven občine bivanja in potovanj nasploh po eni strani, pa množica ljudi, ki so ostali na domovih kot delavci ali učenci »od doma«. okoliškega grmovja, da so mimoidoče še bolj bodle v oči.

Pomanjkanje gibanja se tako še bolj boleče čuti tako v psiholoških občutkih utesnjenosti in nemoči kakor v fizioloških posledicah v obliki presežnih kilogramov. Ker se je treba več gibati, smo se pogosteje podajali v našo lepo kraško krajino. A ob občudovanju njenih prelesti so nas prepogosto zbodli prizori odpadkov, odvrženih najpogosteje ob asfaltnih cestah. Izstopala je prometnica od križišča pri vasi Temnica do Renškega vrha. Dodatne »okraske« je pridobila v obdobju novoletnih praznovanj s pločevinkami, ki so jih neznani »božički« nataknili na veje

Zato smo ob zaključku novoletnih praznovanj (ko se je polegel tudi pritisk obiskovalcev) v okviru pohodniške sekcije Društva Simon Jenko Temnica izvedli čistilno akcijo na odseku 2,7 km ceste od Temnice do Renškega vrha. Na tako kratkem odseku smo na naše presenečenje nabrali toliko smeti, da smo jih komaj prinesli do zabojnika, saj se je vreča že trgala. »Naše naravno okolje je čudovito, zato ga ohranjajmo neokrnjenega!« Ob čiščenju smo pobrali tudi kup smeti na divjem parkirišču ob Renškem vrhu, le 20 m stran od zabojnika za smeti. Očitno je bila tudi ta razdalja predolga za brezvestneže. Med odpadki so prevladovale pločevinke (največ piva), sledile so jim različne plastenke, ovojnine cigaret, pa tudi etui pornografskih videov je bil tam.

Predvidevamo, da je večina odpadkov priletela iz mimovozečih vozil ter tudi od kolesarjev, zato se vnaprej zahvaljujemo vsem, ki bodo svoje odpadke poslej odpeljali s sabo domov ali v prvi koš za odpadke. Besedilo in foto: Irena Hlede

Nočni popotnik (prosto po Aškercu) Po nebu ščip plava, trpi okužena narava. »Odpelji taksist me takoj, še preden se jutro zbudi, mi priti je brž med ljudi, do mesta jaz moram nocoj!« »Kdo, potnik, si pozen, skrivnosten in grozen, živ človek si ali si duh?« »Kdo? Virus sem novi, ime mi je Kovi. Milost naj tebi storim: ne boš videl trpljenja in ugasla življenja, zdaj prvega tebe umorim!« Virgilj Pahor GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

IZLET

Sveta gora – cilj romarjev, izletnikov in pohodnikov Sveta gora je vzpetina, visoka 682 metrov, ki se dviga nad Sočo in Solkanom točno nasproti Sabotina. najprimernejše darilo. Na podobi, ki se imenuje Milostna podoba Matere Božje, je Marija z malim Jezusom v naročju. Pogled ima usmerjen vanj, kar naj bi pomenilo, da je na sliki najpomembnejši on. Tudi Janez Krstnik na levi strani s prstom kaže na Jezusa. Kdo je na desni strani slike, si umetnostni zgodovinarji niso enotni, najverjetneje prerok Izaija. Leta 1565 so se semkaj pred Turki zatekli frančiškani iz Bosne, ki so nedolgo zatem zgradili samostan.

Od koder koli se pelješ proti Goriški, te že od daleč pozdravlja. Če se povzpneš nanjo, bodisi peš bodisi z avtom ali zadnje čase s kolesom, se ti ob lepem vremenu odpre edinstven razgled proti morju vse do savudrijskega rta, pa na Dolomite in Karnijske Alpe na zahodu. Goriška brda, Trnovski gozd, Škabrijel, Grgar, Solkan in Gorico imaš kot na dlani. Za nas, Primorce, je resnično »sveta gora«. Zakaj gremo tako radi na Sveto goro

Na Sveto goro prihajajo ljudje iz vse Slovenije k maši, zlasti k popoldanski, ali na razstavo velikonočnih pirhov in jaslic, domačini gremo na obisk koncertov ali pa kar tako popit čaj ob prekrasnem razgledu skozi okna restavracije. Tudi sicer je Sveta gora eden od najbolj priljubljenih romarskih krajev v Sloveniji in tukaj se nahaja ena od treh kronanih podob Marije. Pred njo so Marijino podobo kronali v Čenshostovi na Poljskem in kmalu zatem na Trsatu nad Reko.

POMLADNI GLASOVI

Zgodovina cerkve in podobe

Na Skalnici, kot se je vzpetina prvotno imenovala, je že v 14. stoletju stala preprosta cerkev, ki so jo najverjetneje porušili Turki. O tem priča ohranjena kamnita plošča z ornamenti in molitvijo Zdrava Marija. Leta 1539 naj bi se Uršuli Ferligoj, preprosti pastirici iz Grgarja, prikazala Marija in ji naročila, naj ji tu gor postavijo »hišo« in jo prosijo milosti. To so bili časi, ko je Primož Trubar napisal priliko Proti zidavi cerkva, v kateri izraža dvom v takšna prikazovanja in odločno nasprotuje zidavam z nabirkami pri obubožanem ljudstvu. Videla ali ne videla, Urška je predala sporočilo in bila zaradi tega večkrat zaprta v solkanskem gradu, vendar je bila vsakokrat čudežno rešena. Skeptiki bodo seveda dejali, da jo je osvobodil ječar. Je pa zanimivo, da se solkanski grad omenja le v zvezi s to zgodbo. Ljudje so začeli prihajati na goro in postavili so leseno kapelico. Po Urškinem opisu je bil izrezljan lesen kip Marije z detetom. Zaradi vedno večje priljubljenosti je posvetna oblast že leta 1540 dovolila začetek gradnje cerkve, ki je bila nato dokončana v štirih letih. Posvečena je bila leta 1544. Ob tej priložnosti je oglejski patriarh, kardinal Grimani, cerkvi podaril podobo Matere Božje, ki je po vsej verjetnosti nastala v Benetkah. Poznavalci jo pripisujejo Jakobu Palmi Starejšemu. Naslikana je na les in ni preveč velikih dimenzij. Patriarh je najbrž iz svoje bogate zbirke izbral prav to sliko kot

Selitve Marijine podobe in imenovanje cerkve za baziliko

Leta 1786 je avstrijski cesar Jožef II. ukinil priljubljeno božjo pot ter dal cerkev in samostan na dražbo z vsemi nepremičninami vred. Kupec bi jo moral podreti, vendar je samo razkril streho. Patri so se preselili v Gorico, slika pa je bila varno shranjena v Solkanu. Na Sveto goro se je vrnila šele leta 1793. Ljudje so s prostovoljnimi prispevki obnovili cerkev in na pročelje postavili ploščo z napisom v latinščini »Stojim na gori kakor prej«. Do vrnitve frančiškanov je za svetišče skrbela škofija iz Gorice. Ker se je sloves božje poti stalno širil, je papež leta 1907 podelil cerkvi status bazilike. Dobijo ga pomembnejše, po navadi romarske cerkve, ki lahko sprejmejo večje število ljudi. Ta dogodek obeležuje papeški grb nad cerkvenim vhodom. Po navadi imajo bazilike tudi »zlate« križe na notranjih nosilnih stebrih. Med prvo svetovno vojno je bila cerkev porušena in frančiškani pregnani v begunstvo v Ljubljano. Z njimi je šla na varno tudi slika. Še dobro, da ni bila prevelika za prenašanje! Po prvi svetovni vojni je goriški nadškof slovenskega rodu – Frančišek Sedej dal zgraditi romarski dom z začasno kapelico, tako da

IZLET

ji je poklonil, in smo ga ob tej priložnosti lahko videli. Tudi leta 2019 je bilo za Sveto goro zelo slovesno, saj smo proslavili 480-letnico prikazanja. V spomin na ta dogodek sta velika napisa na pročelju cerkve z letnicama 1539 in 2019.

Najslovesnejši dogodek je kronanje Marijine podobe

se je podoba lahko vrnila na goro. Leta 1924 so semkaj prišli italijanski frančiškani, ki so zgradili cerkev po vzoru oglejske in nov samostan. Posvečena je bila leta 1932. Kratkotrajnemu miru je sledila druga svetovna vojna. Leta 1944 je Sveto goro zasedla nemška vojska, ki je cerkev spremenila v trdnjavo proti partizanom. Podoba je bila tudi tokrat na varnem, najprej na Kostanjevici nad Novo Gorico in nato v Gorici, nakar je skrivnostno izginila. »Najdena« je bila v Vatikanu ter vrnjena frančiškanom na Sveti gori, kar se je zgodilo na slovesni procesiji leta 1951. Priljubljenost Svete gore ni nikoli usahnila

Legenda, sveta podoba, mogočna notranjost, zgodovinski dogodki – vse to je pripomoglo, da priljubljenost Svete gore ni nikoli ugasnila. Kolikokrat je bila cerkev porušena oziroma izropana in ponovno postavljena, kolikokrat so morali umikati podobo na varno! V cerkvi lahko občudujemo tudi lepe vitraže – okna z motivi iz barvnega stekla, križev pot v bogatih okvirjih ali vedno lepo okrašen oltar, nad katerim kraljuje omenjena podoba. Zanimiv je tudi prostor za oltarjem, kjer se nahaja del kamnite plošče iz 14. stoletja z vklesanimi krogi ali medaljoni, s pomočjo katerih so si najbrž romarji izdelovali skromne spominke iz kruhove sredice. Prijetnejši del cerkve, ki je pozimi ogrevan, je Kapela prikazanja. Pred dvajsetimi leti je bila obnovljena po načrtih Plečnikovega učenca Danila Fürsta. Tu se nahajata dve deli Clementa Del Nerija, slikarja iz Gorice, ki prikazujeta Urško, kako se ji prikaže Marija, ter njen odhod v ječo. Na sredini kapele stoji pozlačen kip Marije z detetom, ki je bil napravljen po vzoru prvotnega v 17. stoletju. Usoda prvotnega kipa ni znana.

Slovesno kronanje svetogorske podobe se je odvijalo 6. junija 1717. leta. Božjepotne cerkve so lahko zaprosile za kronanje Marijinih podob, če so izpolnjevale več pogojev: da so bile starodavne, čudodelne in čaščene. Vatikan je pooblastil oglejskega patriarha, ki je ugotovil, da Sveta gora pogoje izpolnjuje. Ljubljanska grofica Ana Katarina Schellenburgje podarila dve zlati kroni za Marijo in Jezusa. Ker so na slovesnosti pričakovali veliko število ljudi, so kronanje organizirali na Travniku v Gorici, na istem trgu, na katerem je goriška gospoda štiri leta prej neusmiljeno kaznovala enajst vodij tolminskega punta. Slovesnosti se je dejansko udeležila nepregledna množica ljudi, po številu podeljenih hostij nad trideset tisoč. Okronana podoba je prenočila v Solkanu, nato pa se je v slovesni procesiji vrnila na Sveto goro.

Na nasprotnem koncu ploščadi pred cerkvijo je prav tako klop, ki pa gleda proti Triglavu. Blizu nje stoji iz žice spleten kip sv. Frančiška s pticama. Pravo doživetje, tudi za tiste, ki so že večkrat obiskali Sveto goro, je 15-minutni izlet na novo razgledišče, kjer prav tako stoji mogočen kip sv. Frančiška. Od tod je najlepši razgled vse naokoli.

Marja Kolenc Foto: Marja Kolenc in Fotoatelje Pavšič Zavadlav

Sveta gora in Maks Fabiani Malo znano je dejstvo, da je prve načrte za obnovo v I. svetovni vojni povsem razrušenega romarskega kompleksa na Sveti gori izdelal urad za obnovo (UPRA) pod vodstvom arhitekta Maksa Fabianija. Fabiani je izdelal načrt za postavitev prve nove stavbe: romarskega doma s kapelo in manjšo samostansko stavbo (1919). Zasnoval je tudi svetogorski spomenik padlim v I. svetovni vojni, ki je stal na mestu današnjega spomenika sv. Frančišku. 26 m visok stolp z ložo je bil postavljen leta 1938. Leta 1946 je bil podrt.

Sveto goro obiskujejo tudi državniki

Sveto goro so obiskali mnogi pomembni ljudje in delegacije. Med številnimi osebnostmi sta ob stoletnici začetka prve svetovne vojne leta 2014 Sveto goro obiskala slovenski in italijanski predsednik, Borut Pahor in Giorgio Napollitano. Spomin na ta dogodek obeležuje »klop miru«, ki je obrnjena proti Sabotinu, kjer so potekali krvavi boji. Ko je bil 2. maja leta 1992 v Gorici na obisku papež Janez Pavel II., se je govorilo, da bo obiskal tudi Sveto goro. Namesto tega pa so podobo prenesli v cerkev sv. Ignacija na Travniku, kjer se

Nataša Kolenc, univ. dipl. inž. arh.

GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

ŠPORT

Potapljanje je užitek Andrej Šekli se že vrsto let ukvarja s potapljanjem, je tudi predsednik Društva za podvodne dejavnosti Soča Nova Gorica, vodja Podvodne reševalne službe Nova Gorica in vodja podvodnih pirotehnikov Slovenije. In ob vsem tem je tudi moj oče. Kot vemo si potapljač in pirotehnik. Kako te je potapljanje pritegnilo?

Kako se je nadaljevala tvoja »podvodna« pot?

Že naslednje leto sem opravil drugo stopnjo. Pridno sem nabiral izkušnje in dokaj hitro zaključil najvišjo kategorijo, ki mi je omogočila vstop med reševalne vrste. S prijateljem sva eno poletje v srednji šoli preživela na obali, kjer sva delala v potapljaškem centru. Vodenje in učenje ljudi o potapljanju naju je navdušilo, zato sva še isto jesen nadaljevala izobraževanje in postala inštruktorja v klubu.

Od kar pomnim sem oboževal vodo. Že kot majhen sem na morju bil več pod vodo kot na suhem. Kakšen je bil tvoj odnos do vode v mladih letih?

Sicer je bila v tistih časih oprema draga in težje dostopna, zato sem si masko, plavutke in dihalko vedno sposodil od starejšega bratranca. Potapljal sem se le z bratrancem, saj družine to ni zanimalo. Kako si se seznanil s potapljanjem?

Ko sem še živel na Rafutu, je imelo tam sedež Potapljaško društvo DPD Soča. S prijatelji smo jih večkrat obiskali in jim pomagali pri preprostejših delih. Vedno sem si želel biti eden izmed njih. Takoj ko sem bil dovolj star, sem opravil začetni tečaj. Takrat so ga izvajali še v Fiesi, saj društvo ni imelo svojega inštruktorja.

POMLADNI GLASOVI

Potapljaš se že več kot 25 let. Kaj te vleče k temu?

Kako so se odvijali tvoji prvi potopi?

Imel sem srečo soseda Marka, ki je bil izkušen potapljač in me je večkrat povabil s seboj. Poleg soseda je bil tu še starejši član Hrvoje, ki se je zavzel zame. V tistem poletju sva opravila več kot štirideset potopov, medtem ko sem bil za večino ostalih članov le novinec.

Vsak potop, ki ga opravim, je nova izkušnja. Kot v življenju se tudi pri potapljanju vedno naučimo česa novega. Najlepši pa so občutki miru, tišine in sprostitev, ki jo nudi globina. V katere vode zahajaš?

Načeloma se potapljam povsod, kjer je voda. Odvisno pa je, kakšen namen imamo z ekipo. Rekreativno se najraje potapljam v bližnjih rekah in morjih. Ko

ŠPORT

pa gre za »službeno« potapljanje, naj si bo reševanje ali odstranjevanje bomb, ne izbiramo vremena in niti lokacije. Tako, da sem že reševal iz vodnjaka, kalnih rek, ob nalivu itd. Ali ima potapljanje tudi kakšna pravila?

Da, zajema jih PRAPOS, to je pravilnik potapljačev Slovenije. Najpomembnejše pravilo je, da se vedno potapljamo v paru ter da pred vsakim potopom preverimo opremo in pripravimo načrt potopa. Kako se pripraviš na potop?

Vsak potop vnaprej načrtujemo. Za to je zadolžen vodja potopa, ki določi tudi lokacijo, pare ter maksimalno globino in čas potopa. Da je potop prijeten, predvsem pa varen, so se vsi udeleženi primorani držati navodil. V globinah je voda hladna in brez opreme ne gre. Kateri so glavni kosi?

Za prosto potapljanje se uporablja ABC oprema. To so plavutke, maska, dihalka, neoprenska obleka, ki nam ohranja telesno temperaturo, in uteži. Če pa si želimo daljši potop, uporabimo SCUBA opremo. Poleg že omenjenega so tu nujni sestavni deli: jeklenka, regulator in kompenzator plovnosti.

Nekateri potopi so daljši. Kaj takrat potapljači opazujete?

Tehnični potopi so vedno daljši in globlji od rekreativnih, predvsem na potopljene razbitine, kjer čas kar zbeži. Zaradi dolgega zadrževanja na »dnu« imamo pri takih potopih vedno dolgo dekompresijo (povratek na površino), ki lahko trajajo tudi več kot uro. Opazovanje okolice je odvisno od vsakega posameznika oz. od lokacije potopa. Najraje opazujemo izjemno podvodno življenje, grebene, stene in stare razbitine itd. Veliko krat se zaradi dolgega postanka na določeni globini pri vrnitvi na površino potapljač zagleda v kakšno malenkost, ki je sicer ne bi opazil. To so npr. razni majhni polži, rakci, ribice … V tistih dolgih minutah čakanja opaziš, kako ta majhna bitja živijo, se prehranjujejo. »Najpomembnejše pravilo je, da se vedno potapljamo v paru.« Opravil si več kot 3000 potopov. Kateri je izstopal?

Vsekakor mi je bil najljubši potop lansko poletje v Fiesi, ko smo s celo družino raziskali podmorske skulpture. Najzanimivejših je pa več. Izpostavil bi dva: potop v jamo Divjega jezera pri Idriji in zimski potop pod zaledenelim jezerom.

Naj povem, da se v naši družini potapljamo prav vsi. Oče je ljubezen do vode in podvodnega sveta prenesel tudi na svoja otroka in partnerko. Tako preživimo marsikateri dan v pripravah na potapljanje in nato pod vodno gladino. Hvala, dragi tata, za intervju in čudovito doživljanje podvodnega sveta. Maša Šekli Foto: iz osebnega arhiva

Sodelovanje ND Adria s prvoligašem Udinese Calcio Iz nogometnega društva Adria z veseljem sporočamo, da smo sklenili dvoletno sodelovanje z nogometnim klubom UdineseCalcio. ND Adria je postala del projekta Udinese Academy. To pomeni, da bodo strokovnjaki italijanskega prvoligaša redno usposabljali Adriine trenerje in spremljali treninge mirenskih nogometašev. Naši fanti bodo pod budnim očesom strokovnjakov iz 1. italijanske lige. Prve nasvete so že prejeli preko spleta, želijo pa si čimprejšnjega srečanja v živo na kampotu. Še naprej bodo organizirali domače turnirje in se tudi udeleževali turnirjev pod okriljem UdineseCalcio. V poletnih mesecih načrtujejo skupne nogometne kampe Udineseacademy.

ND Adria je prvi klub izven meja Italije in prvi v Sloveniji, ki je postal del družine UdineseAcademy. To je pomemben korak za mlade perspektivne nogometaše, ki se jim s tem ponuja možnost, da njihovo igro opazijo nogometni velikani in jih povabijo v vrste velikega kluba. Pomemben je tudi za sam klub in za kraj, kjer je nogomet globoko zakoreninjen. Samo sodelovanje tudi sovpada s 100-letnico kluba, ki bo v letu 2022. Erik Kovic, predsednik ND Adria Valter Povšič, nogometna šola Adria

GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

ŠPORT

Zakaj na počitnice potujem s kolesom

Najprej zagotovo zato, ker večino svojega delovnega časa presedim – računalniki kljub svoji formalni mobilnosti (prenosnik!!) privežejo uporabnika na stol. In če imaš vsaj malo potrebe po gibanju, in to po gibanju v naravi, po svežem zraku, med travniki, drevjem in žuborečimi potoki, potem je treba nekaj narediti. In ta nekaj so zame počitnice kot potovanje s kolesom. In to ne le »do bližnjega vogala«, ampak naredim od petsto in vse tja do tisoč sto kilometrov! Le s kolesom in na njem s »hišo«, to je s torbami, šotorom, spalno vrečo, samonapihljivo blazino, kuhalnikom, posodo ... in po vrhu vsega še s kužkom. Ja, prav ste prebrali, tudi naš kuža ves čas hodi z nami na potovanja in je obiskal že celo vrsto evropskih držav. Lani so nas sicer karantena in zaprte meje ustavile, a do sedaj smo bili v Grčiji že vse tja do Krete in še južnejšega Gavdosa, pa v Albaniji, na Danskem, Italiji, Španiji, Franciji … seveda poleg zelooo veliko manjših izletov po naši lepi deželici. Le koliko čarobnih, skritih kotičkov je mogoče v njej odkriti! Najraje pa imam tiste, ki me vodijo vzdolž bistrega, igrivega potoka, recimo ob Dragonji, ter ob pritokih, ki se vanjo združijo v njenem najbolj zgornjem toku .. ali pa trasi nekdanje ozkotirne železnice, ki se blago spušča proti Trstu visoko nad koritom potoka Glinščica, pa še kaj bi se hitro našlo.

POMLADNI GLASOVI

In zakaj je moja izbira kolo? Predvsem zato, ker je tako potovanje lepše, saj si ves čas na svežem zraku, če pa se, tako kot jaz, zapelješ po manj prometnih cestah, stezah in kolovozih, naletiš povsod na nešteto lepot. Mimo se vozijo gozdovi in lirične vasice in prav povsod se lahko takoj ustaviš, ne da bi moral skrbeti, ali boš naredil cestni zastoj ali prometno nesrečo; nikjer ni treba skrbeti za to, ali si pravilno parkiral in za dovolj dolgo zakupil parkirni prostor … Ovir skorajda ni, saj lahko kolo preneseš preko potoka ali dvigneš preko ograje. Lepo je tudi to, ker mimoidoči in domačini sprejmejo popolnoma drugače kolesarja kot avtomobilista – vsak ti je

pripravljen pomagati, z vsakim se pogovarjaš neposredno, brez odpiranja oken ali vrat. No, konec koncev tudi kar nekaj denarja za pot prihraniš oziroma ga lahko vložiš v kaj veliko bolj privlačnega kot je 95-oktanski bencin (ali dizel). Res, da narediš tudi nekaj manj kilometrov kot z avtomobilom, a si za prav vsakega poplačan z lepotami, ki jih ujameš v pogled ob poti, s svobodo in z doživetjem. Slednje pa je tisto, po kar greš na dopust, torej sprostitev, uživanje in popolna svoboda. Kolo ti da veliko več kot večina drugih prevoznih sredstev, zato je moja izbira za počitnice, kadar je to le mogoče – kolo. Besedilo in foto: Irena Hlede

VETERINA

Pomen prehrane za mačke in pse Udomačitev psov in mačk se je začela že pred več kot 10 tisoč leti in s tem tudi preusmeritev proizvodnje hrane. Medtem ko je trženje prehrane za posamezne pasme pogosto samo trženje, so selektivni pritiski, ki jih je človeška estetika v zadnjih dvesto letih povzročila, pustili nenamerne posledice na potrebe po nekaterih hranilih, pa tudi na spremembe v celotni presnovi, ki jih je mogoče optimalno obravnavati s hranjenjem bolj ciljno usmerjene prehrane. Potrebe po hranilih za specifično pasmo

Ne glede na pasmo so osnovne potrebe po hranilih za normalno delovanje telesa enake. V zadnjih nekaj desetletjih so bile ugotovljene razlike v presnovi hranil med pasmami, ki lahko vplivajo na razvoj okostja, kože z dlako ter prebavil. Mačkam ni bila posvečena enaka pozornost, čeprav že ekstremna obrazna morfologija nekaterih pasem vpliva na sprejem hrane. Razlike v dolžini dlake in barvi pa povečajo potrebe po nekaterih esencialnih hranilih. Razvoj okostja pri rastočih mladičih

Mladiči večjih pasem so v prvem letu rasti še posebej občutljivi na prehranska neravnovesja. Prekomerni vnos kalcija lahko privede do razvojnih kostnih deformacij, medtem ko prehitra rast okostja zaradi prekomernega vnosa kalcija in energije lahko povzroči boleče sklepe ali vnetje pokostnice. Zdravje kože in dlake

Esencialne maščobne kisline so v prehrani potrebne za vzdrževanje prožne kože in sijoče dlake. Pasme z daljšo dlako imajo večjo potrebo po le-teh. Psi arktičnih pasem so nagnjeni k dermatitisom, ki se odziva na cink zaradi zmanjšane absorpcije cinka v črevesju, medtem ko proizvodnja ustrezne ravni melanina za ohranjanje intenzivne črne barve zahteva večji vnos fenilalanina. Presnova tavrina

Tavrin je potreben za zdravje oči in srca. Mačke ga ne morejo same sintetizirati in ga zato nujno potrebujejo v hrani. Psi ga lahko sintetizirajo sami, vendar se je kljub temu pri nekaterih velikih pasmah razvila kardiomiopatija zaradi pomanjkanja tavrina. Ta se razvije pri

povečanih izgubah tauroholne kisline iz prebavil, ki je ključen za sintezo tavrina. Fiziologija prebave

Če primerjamo pogostnost črevesnih obolenj med pasmami, se zdi, da imajo večje pasme več težav – zaradi dejstva, da je pri večjih pasmah večja vsebnost vode v blatu in hitrejši tranzitni čas na splošno. Pri preučevanju vpliva določenih makrohranilnih sestavin prehrane na kakovost blata obstajajo pasemsko specifične razlike v fermentaciji nekaterih neprebavljenih beljakovin, škroba ter prehranskih vlaknin. Te ugotovitve kažejo, da se prehrana, potrebna za vzdrževanje optimalnega črevesnega zdravja in kakovosti blata, pri velikih pasmah razlikuje od tiste, ki jo potrebujejo majhne do srednje velike pasme. Potrebe po energiji

Izbira prave prehrane

Razumevanje absorpcije hranil, interakcije in optimalnega vnosa za živali se je v zadnjih letih močno povečalo. Zgodnje raziskave so bile osredotočene na ugotavljanje minimalnih zahtev za rast in razmnoževanje ter preprečevanje znakov pomanjkanja, medtem ko novejše raziskave želijo optimizirati dolgoročno zdravje in dobro počutje odraslih ter uporabiti spremembe hranil za obvladovanje bolezni. Z napredkom v proizvodni tehnologiji in prepoznavanjem prehranskih potreb za posamezne pasme je na voljo široka paleta komercialnih proizvodov, ki lahko optimizira zdravje in dobro počutje psov in mačk. Jana Zavrtanik, dr. vet. med. Foto: Nives Zelenjak

Paket komercialne hrane za hišne živali mora navesti smernice za hranjenje glede na določeno telesno težo psa ali mačke. Te količine se izračunajo glede na dnevne potrebe po energiji. Vendar tukaj lahko pride do težav, saj imajo velike pasme pogosto nižje dnevne energetske potrebe na osnovi presnovne telesne teže med rastjo in vzdrževanjem v primerjavi z majhnimi do srednje velikimi pasmami.

GLASILO OBČINE MIREN - KOSTANJEVICA

Pomlad je že prišla Iz naše ljudske zakladnice smo izpisali nekaj modrosti o pomladnem času.

Pomlad in mladost sta si podobni. Če Jurij (24. 4.) toplo vreme zakuri, širom pomladi odpre duri. Do kresa (21. 6.) suknjo oblači, po kresu jo pa s seboj vlači.

Fotografije so prispevali: Taja Fabijan, Lana Kušnjerek, Lara Mužič, Lucija Šuligoj, Gašper Furlan