Občinsko glasilo 2022 - ZIMSKI GLASOVI

Mesec obdarovanj

December je mesec, ko nas obiščejo trije dobri možje: Miklavž, Božiček in Dedek Mraz. V tem času se veliko govori o tistih, ki nimajo dovolj, a vseeno željno pričakujejo darila. Toda o tem je že toliko napisanega in povedanega, da ne potrebuje še dodatnih besed.

Vedno me je zanimalo, zakaj nekateri z lahkoto sprejemajo darila, in drugi, ki jim je nerodno sprejeti že malenkost. Podobna situacija je z dajanjem. Je lažje dati ali sprejeti darilo? Ali naj najprej nekaj prejmem, zato da lahko dam?

Otrok dobiva darila, ne da bi kaj storil za to. Zdi se mu samoumevno, da nekaj dobi. To odrasli z lahkoto razumemo. Naloga odraslih v tem obdobju je, da otroka naučimo deliti. Deli lahko čokolado, ki jo je dobil za miklavža, posodi kocke, ki jih je prejel ob rojstnem dnevu. Sprva je deliti težko, toda nujno za osebnostno rast malčka. Odpovedati se mora nečemu. In v življenju se bo moral odreči še marsičemu, zato je to zgodnje učenje tako pomembno.

Ko zapustimo čas najnežnejšega otroštva, se učimo dajati. Dajati, ne da bi »računali« na to, da se nam vrne. Dajati iz srca, brez preračunljivosti. Tudi ne gre za to, da vrnemo več, kot smo dobili. Ali da čim prej vrnemo tistemu, ki nam je nekaj podaril. Gre za to, da dajemo tistim, ki potrebujejo, ki nam je mar zanje.

Skoraj sočasno se z dajanjem že začne učenje sprejemanja. Torej ne samo dajati, ampak tudi sprejemati. Pomeni, da poskrbimo tudi zase. Za tiste, ki bi samo sprejemali, pravimo, da so egoisti. Za one, ki bi samo dajali, pa da so altruisti.

Naj poskusim odgovoriti na vprašanje, zakaj bi eni pretežno samo sprejemali, drugi dajali. Psihologi pravijo, da se egoisti zaradi osredotočenosti na 'jaz' in iz strahu pred zavrnitvijo težko odločijo za dajanje. Drugi zaradi preveč poudarjenega 'vi' in iz strahu pred izgubo nadzora ter neuspehom pozabijo nase in posledično težko sprejemajo.

Tudi tukaj se izkaže, da ni nobena skrajnost dobra. Odrasel posameznik poskrbi za ravnovesje dajanja in sprejemanja in tako ostaja v ravnovesju tudi sam. Pomembno je, da se niti tisti, ki daje, niti tisti, ki prejema, ne počuti večvrednega ali manjvrednega.

Tako se vzpostavljajo odnosi enakovrednosti, sočutnosti in medsebojnega razumevanja. Seveda ob ustreznem načinu, kako darilo dajemo in tudi kako ga sprejemamo. Odnos dajanja oziroma sprejemanja vzbuja v nas občutke hvaležnosti. Z drugo osebo se počutimo bolj povezane, občutimo medsebojno spoštovanje.

V prihajajočih božično-novoletnih praznikih vam želim veliko veselja, prijetnih in spoštljivih medsebojnih odnosov in seveda zdravja.

Marta Pavlin, urednica

Glasilo Občine Miren - Kostanjevica

Izdajatelj: Občina Miren - Kostanjevica; e-naslov: glasilo.omk@siol.net, odgovorna oseba izdajatelja: Mauricij Humar, župan, odgovorna urednica: Marta Pavlin, uredniški odbor: Sonja Cijan, Nataša Kolenc, Tanja Čermelj, Katarina Spacal, Karla Žniderčič, Matejka Maver Pregelj, Špela Sušanj, lektoriranje: Marta Pavlin, oblikovanje in prelom: Studio Alpe.cc

Naklada: 1.900 izvodov, tisk: Grafika Soča, fotografija na naslovnici: Katarina Spacal

Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.

Glasilo je vpisano v Razvid medijev Ministrstva za kulturo pod zaporedno številko 2168. Naslednja številka izide konec marca 2023

Prispevke za jesensko številko glasila nam lahko pošljete do 15. februarja 2023 na elektronski naslov: glasilo. omk@siol.net. Uredništvo si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot izrazu. Prispevkov z nezakonito, žaljivo, zavajajočo, sporno ali moralno neprimerno vsebino ne objavljamo. Fotografije naj bodo v formatu .jpg, .psd ali .tif v velikosti najmanj 3 MPix (vsaj 300 dpi ali več) in poslane kot priponka (ne v besedilu). Besedilo in fotografije morajo biti opremljeni z imenom avtorja.

Občina MirenKostanjevica

Spoštovani,

za nami je pestra, a uspešna jesen, pred nami praznično obdobje, polno dogodkov in veselega vzdušja. Naša društva, ki zavzeto preko celega leta prirejajo številne prireditve in dogodke, so se tudi tokrat potrudila in pripravila zanimiv program, ki bo še popestril decembrsko dogajanje.

Našo občino imam resnično rad, zato delo usmerjamo v projekte, ki občino peljejo v smeri kakovostnejšega in prijetnejšega bivanja za vse generacije. Občanke in občani ste to prepoznali, me podprli na nedavnih volitvah in mi namenili še en mandat župana. Iskrena hvala. Še naprej se bom trudil občino peljati po poti razvoja in uresničevati projekte, ki sem si jih zadal v volilnem programu. V pomoč pri tem mi je dobra ekipa občinske uprave, ki zavzeto opravlja svoje naloge, in podpora občinskega sveta, s katerim skupaj uresničujemo zastavljene cilje. Z optimizmom in poln idej zrem v novo obdobje, ki bo, verjamem, prineslo nove projekte in uspehe, zagotovo tudi izzive. Te bomo lažje premagovali, če bomo tesno strnili vrste in z roko v roki iskali najboljše rešitve za zastavljene cilje.

Kaj vse zmoremo, ko združimo moči, se je pokazalo v julijskem, najobsežnejšem požaru na Krasu in sploh v Sloveniji. Pomoč pri gašenju je prišla z vseh koncev države, tudi širše. Prav tak občutek srčne pomoči, povezanosti sem še enkrat doživel konec novembra, ko je na Cerju potekala prva dvodnevna akcija obnove pogorelega gozda. Prostovoljci, podjetja in organizacije iz vse Slovenije so prišli k nam in pomagali sadikam hrasta najti svoje mesto na Cerju. Vsak posameznik je izžareval toliko pozitivne energije in pripravljenosti, da skupaj z roko v roki pomagamo ozeleniti naš edinstven Kras, da prispeva svoj čas in trud, da bodo tudi prihodnje generacije lahko občudovale Kras, kot smo ga poznali mi. To me res navdaja z neverjetnimi občutki in upanjem za boljši jutri.

Ob slovesu starega leta se uspešno zaključujejo tudi številni občinski projekti, ki pomembno prispevajo k višji kakovosti bivanja v naši sredini. Z dograditvijo kanalizacijskega omrežja v Mirnu bomo prispevali k varovanju naše sanjave Vipave, z urejenim protipoplavnim zidom pri Grabcu smo zaščitili nepremičnine številnih občanov, ki so ob naraslih vodah trepetali za svoje imetje, na Vojščici pa zaključujemo z obnovo dela državne ceste, ki bo pripomogla k varnosti vseh udeležencev v prometu. V novo leto tako stopamo z novimi načrti in projekti, med katerimi bo najprej na vrsti izgradnja tribun

na nogometnem igrišču v Biljah. Pripravljamo tudi razpise, da z zadnjo etapo gradbenih del OŠ Miren povežemo z novo telovadnico in s tem zaključimo zelo pomemben in finančno zahteven projekt v naši občini.

Drage občanke, dragi občani, decembru z razlogom dodajamo pridevnik veseli, saj je to čas, ko se ozremo na prehojeno pot, se poveselimo z bližnjimi, prijatelji, sodelavci ... Spomnimo se ob tem tudi na osamljene in z lepimi gestami pričarajmo veselje in prižgimo žarek upanja tudi tistim, ki zaradi stisk tega ne vidijo. Letos nas skozi enotno praznično okrasitev spremljajo srca – simbol življenja in ljubezni. Bodimo srčni, delimo svoj čas in lepe misli tudi drug z drugim. Pohvalimo, kar je dobrega, in z roko v roki pomagajmo graditi krasen in miren jutri.

Ponosno praznujmo tudi državni praznik, dan samostojnosti in enotnosti. Na plebiscitu pred 32 leti smo Slovenci pokazali enotnost in pogumno obrnili nov list v naši zgodovini. Zato spoštujmo našo domovino, cenimo mir in uživajmo v danostih, ki nam jih ponuja naša lepa narava. Delajmo z roko v roki pa bodo tudi ovire nižje in uspehi slajši.

Lep praznični december vam želim, Mauricij Humar, vaš župan

Leto 2022 je volilno leto, pravzaprav volilni november. Najprej smo odšli na volitve za predsednika/predsednico Republike Slovenije, za tem pa še volitve za župana in občinske svetnike ter krajevne skupnosti.

Drugo nedeljo v novembru je potekal drugi krog volitev za predsednika/predsednico Republike Slovenije. Volivci so 480.414 glasovi izbrali Natašo Pirc Musar

Župan in občinski svet

Le teden dni kasneje smo volivci izbirali svojega župana/županjo, ki bo vodil/ vodila občino naslednja štiri leta. V Občni Miren - Kostanjevica so volivci s 1691 glasovi podprli Mauricija Humarja, ki bo vodil našo občino še tretji mandat.

V občinski svet so bili izvoljeni kandidati iz dveh strank in dveh list. Izvoljeni svetniki so zapisani v takem zaporedju, kot jih je mogoče prebrati na uradni strani za volitve, in sicer: https://volitve. dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/miren-kostanjevica/rezultati

Poleg mena in priimka svetnika/-c je navedena še lista, na kateri so bili zapisani kandidati, in nato še kraj, kjer so bili izvoljeni.

Mauricij Humar

(Lista Mauricija Humarja, Miren)

Vesna Klančič (Lista Mauricija Humarja, Miren)

Matjaž Mozetič (Lista Mauricija Humarja, Miren)

Suzana Černe (Lista Mauricija Humarja, Bilje)

Radovan Silič (Lista Mauricija Humarja, Bilje)

Andrejka Mozetič (Lista Mauricija Humarja, Bilje)

Zvonko Ferfolja (Lista Mauricija Humarja, Kras)

Jakob Marušič (Lista Mauricija Humarja, Kras)

Tihomil Pahor (Lista Mauricija Humarja, Kras)

Tomaž Batistič

(Lista neodvisnih kandidatov Bilje, Miren, Orehovlje s Krasom, Miren)

Bogomir Nemec (Lista neodvisnih kandidatov Bilje, Miren, Orehovlje s Krasom, Bilje)

Damjana Sušanj (Lista neodvisnih kandidatov Bilje, Miren, Orehovlje s Krasom, Kras)

Primož Nemec (Socialni demokrati, Bilje)

Jasmina Mihelj Marušič (Socialni demokrati, Kras)

Sebastjan Budin (Slovenska demokratska stranka, Miren)

Mauricij Humar je bil izvoljen za župana, zato je v občinski svet prišel Aleš Batistič (Lista Mauricija Humarja, Miren).

Izidi volitev za krajevne skupnosti v Občini Miren - Kostanjevica

Na isti dan, kot so potekale volitve za župana in svetnike, smo volivci izbirali tudi člane četrtne, krajevne ali vaške skupnosti. V Občini Miren - Kostanjevica smo izbirali člane krajevnih skupnosti.

Tudi tu so rezultati volitev navedeni v vrstnem redu, kot je navedeno na https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/ miren-kostanjevica/rezultati

Krajevna skupnost Bilje

• Kostanca Sitar

• Flavio Hirsch

• Alan Žorž

• Darko Simčič

• Melita Bubek

• Mojca Kosič

• Blaž Catelani

Krajevna skupnost Miren

• Tomaž Batistič

• Lea Petejan

• Gašper Olivo

• Aleš Ferletič

• Erika Roner

• Jordan Kogoj

• Katja Stepančič

Krajevna skupnost Opatje selo

• Jakob Marušič

• Konrad Marušič

• Blaž Pahor

• Suzi Zavadlav

• Mirko Godnič

• Jasmina Mihelj Marušič

• Jana Sušanj

Krajevna skupnost Orehovlje

• Bogomir Nemec

• Lucija Makorič

• Jani Plesničar

• Mateja Pirc

• Valter Masten

• Anja Lozar

• Kristina Žiberna

Krajevna skupnost Sela na Krasu

• Matej Ferfolja

• Tina Švagelj

• Aleš Frančeškin

• Teja Frančeškin

• Matejka Frančeškin

• Pavel Frančeškin

• Karolina Sodnik

Krajevna skupnost Temnica

• Danijel Kavčič

• Jernej Ščuka

• Karin Stepančič

• Oto Luthar

• Nataša Kolenc

• Danijel Rogelja

• Bojana Uršič

Krajevna skupnost Vojščica

• Robert Peras

• Tadej Rogelja

• Vanja Spačal

• Agata Masten

• Mihael Rakuša

• Sebastjan Harej

• Dora Masten

Krajevna skupnost Kostanjevica na Krasu

V KS Kostanjevica na Krasu so se 18. 12. izvedle naknadne volitve. Toda takrat je glasilo že šlo v tisk, zato rezultati niso objavljeni.

Pripravila Marta Pavlin

Pomnik miru na Cerju je druga najlepša izletniška točka v Sloveniji

Natečaj, ki je letos potekal na temo Kjer je zdravje doma, ima že dolgo tradicijo. Najlepšo izletniško točko, ki predstavlja posebnost zunaj urbanega okolja, ki je zanimiva za izlet in nosi sporočilo, pa so letos izbirali prvič. Za priznanje se je potegovalo 37 izletniških točk.

Župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar, ki je ponosno prevzel priznanje, je ob tem povedal: »Veseli smo priznanja in dejstva, da je Pomnik prepričal tudi komisijo – tako kot naše obiskovalce – z mogočno arhitekturo, prostranimi razgledi, bogato in zanimivo vsebino predstavljenih zbirk, digitalnimi rešitvami, ki so na voljo obiskovalcem, trajnostno vizijo in drugimi posebnostmi, ki ga delajo edinstvenega. To nam daje dodatno potrditev, da so napori, ki jih z javnim zavodom za Turizem Miren

- Kras vlagamo v krepitev ponudbe in organizacijo dogodkov v Pomniku prava pot, ki še popestri ponudbo destinacije Miren Kras. Z obnovo pogorelega gozda okrog Pomnika pa bomo poskrbeli tudi za trajnostni vidik.«

Občiska uprava

Turistična zveza Slovenije je na Dnevih slovenskega turizma v Laškem podelila priznanja v okviru natečaja Moja dežela – lepa in gostoljubna 2022, kjer je v kategoriji Izletniška točka Pomnik miru na Cerju osvojil drugo mesto.

Na slavnostni seji podeljene nagrade

Občine Miren - Kostanjevica za leto 2022

Ob občinskem prazniku se je na Cerju odvila slavnostna seja Občinskega sveta Občine Miren - Kostanjevica, na kateri sta bili podeljeni dve priznanji in dve plaketi.

Župan občine Mauricij Humar je pred udeleženci slavnostne seje razprostrl mozaik mnogih uspešnih zgodb, ki so se odvile v občini v letu 2022. Poudaril je skrb in zavzetost pri delu v občinski upravi, ki je projekte vodila in skrbela, da so se izvedli. Poudaril je, da so za prijetno bivanje v občini zaslužna tudi številna društva, ki s svojo dejavnostjo plemenitijo družbeni vsakdan. Izpostavil je, da so tudi letošnji nagrajenci tisti, ki so se s svojo dejavnostjo izkazali in prispevali k prepoznavnosti občine.

Občina Miren - Kostanjevica podeljuje priznanja občanom, ki so tesno povezani z delovanjem občine, za dosežke, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju občanov, in dosežke, ki imajo pomen za razvoj in ugled občine, življenje v njej ter podobo kraja. Nagrade je slovesno podelil župan Mauricij Humar.

Občinski priznanji sta prejela Hilarija Logar in Ivan Orel – Vanko, plaketi pa Milovan Valič in Balinarski klub Orehovlje 87 – Turistično športno društvo Orehovlje

Hilarija Logar je prejemnica priznanja Občine Miren - Kostanjevica za večletno aktivno delovanje v različnih sestavih, od upokojencev do društev v občini in izven nje.

Ivan Orel – Vanko je prav tako prejemnik priznanja Občine Miren - Kostanjevica za dolgoletno skrb in bogatitev krajevnega utripa s športnimi vsebinami.

Milovan Valič je prejemnik plakete Občine Miren - Kostanjevica za sodelovanje s Krajevno skupnostjo Opatje selo in Občino Miren - Kostanjevica, za prispevek s svojim umetniškim delom v Sloveniji in izven meja države ter kot profesor risanja, slikanja in likovne teorije.

Balinarski klub Orehovlje 87 – Turistično športno društvo je prejemnik plakete Občine Miren - Kostanjevica za organizacijo in ohranjanje športnega ter turističnega udejstvovanja v KS Orehovlje,

kjer se odvijajo dogodki ne le na ravni krajevne skupnosti, temveč mnogo širše.

Milovan Valič se je v imenu vseh nagrajencev zahvalil za prejete nagrade. Spodbudil je tudi občinstvo naj se

redno vključuje v aktivnosti občine in s tem pripomore k boljšemu povezovanju občine z lokalno skupnostjo.

Občinska uprava Foto: Jasmina Putnik

Hilarija Logar in župan Mauricij Humar

Ivan Orel – Vanko in župan Mauricij Humar

Milovan Valič in župan Mauricij Humar

Balinarski klub Orehovlje 87 – Turistično športno društvo in župan Mauricij Humar

Brez prostovoljcev ne gre

Za vsakim prostovoljcem se skriva velik kup dobrote, ki je namenjena sočloveku. Prostovoljno delo je opravljeno delo, ne da bi se v zameno pričakovalo materialne koristi.

V naši občini smo prepoznali delovanje prostovoljcev na različnih področjih iz organizacije Karitas Miren, krajevne organizacije Rdeči križ Bilje, prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote in seveda prostovoljcev iz društev upokojencev.

Veseli nas, da je letos Slovenska mreža prostovoljskih organizacij – Slovenska filantropija prepoznala delo naših prostovoljcev in je Občini MirenKostanjevica prvič podelila naziv prostovoljstvu prijazna občina.

Kot vsako leto je tudi letos na mednarodni dan prostovoljstva, to je 5. decembra, na Cerju potekal sprejem prostovoljcev. Vabljeni so bili prostovoljci iz organizacij, ki delujejo na območju Občine Miren - Kostanjevica. Župan Mauricij Humar se jim zahvalil za plemenito delo, ki ga opravljajo, ter jim podaril majhno pozornost, ki mu jo je pomagal deliti sveti Miklavž. Sprejem so popestrili učenci Osnovne šole Miren, ki so recitirali Pavčkove pesmi in nastopili z glasbeno točko.

Občinska uprava

Foto: Jasmina Putnik

100. rojstni dan Pavle Batistič iz Bilj

Pavla Batistič iz Bilj je 16. 11. 2022 praznovala jubilejnih 100 let. Prav zaradi tega so se predstavnice KO Rdečega križa Bilje odločile, da ji pripravijo presenečenje. Boža Marega je kot glavna organizatorka na dogodek povabila župana Mauricija Humarja, ki je našo stoletnico obdaril s šopkom rož in z lepimi željami.

Presenečenja so se udeležili tudi prostovoljci Podružnične šole Bilje z mentorico Lilijano Kavčič in predstavnica vrtca Bilje Vesna Klančič. Šolarji so gospe Pavli izdelali sliko, otroci iz vrtca pa rože ter slikopis z lastno pesmico.

Predstavnica KS Bilje Kostanca Sitar je poskrbela za torto, ki je Pavlo ganila do solz. Otroci iz vrtca Montessori pa so slavljenko obdarili z albumom slik in z ubranim petjem.

Za čudovito vzdušje in praznovanje sta poskrbela tudi mlada nadobudneža Timotej in Anika Vončina, ki sta zaigrala na harmoniko in tako pripomogla k prazničnemu vzdušju. Bilo je zelo ganljivo in čustveno druženje.

Gospe Pavli smo vsi zaželeli obilo zdravja v krogu njenih najdražjih in da se naslednje leto ponovno snidemo ter skupaj proslavimo njen rojstni dan.

Besedilo in foto: Vesna Klančič

Sečnja in pogozdovanje na požarišču Krasa

Julijski požar nas ni prikrajšal le za poletne radosti, ampak nam je vzel tudi veliko večino zelenih površin na Krasu. V Občini Miren - Kostanjevica se zavzemamo, da bi gozdove vsaj v določeni meri vrnili v stanje,

Občina si prizadeva, da bi v sodelovanju z Zavodom za gozdove in Javnim zavodom za turizem Miren Kras v zelo kratkem času začela s sanacijo pogorišča po požaru. Občina Miren - Kostanjevica je lastnica precejšnjega dela gozdnih zemljišč na območju Cerja ter pobočja nad Mirnom, ki so sedaj le še pogorišče.

Pogozdovanje s prostovoljci in gozdarji

Na tem območju je Zavod za gozdove v izdelanem osnutku načrta sanacije predvidel, da se bo izvajalo pogozdovanje tako s prostovoljnimi akcijami kot tudi izvedba akcij s strani pooblaščenih gozdarskih podjetij. Prioritetno območje za sečnjo in pogozdovanje obsega približno 120 ha zemljišč, v katera prvenstveno spadajo zemljišča v okolici Pomnika, za katera pa bo Občina zainteresirano javnost naknadno obvestila še tik pred začetkom akcije. Pooblaščena gozdarska podjetja se bodo pogozdovanja lotila na južnem robu naselja Miren ob reki Vipavi.

Prva

faza na pogorišču pri Mirnu

Prva faza sanacije bo v dogovoru z Zavodom za gozdove obsegala predvidoma 8 ha površin in se bo začela na pogorišču južno od naselja Miren. Na teh gozdnih površinah se bo izvajalo čiščenje pogorelega lesa in sadnja

okvirno 15 tisoč sadik hrasta puhavca in zimzelenega hrasta. Kot ukrep za preprečitev škode s strani divjadi se bo polovico nasada ogradilo z žičnato ograjo, druga polovica pa bo zaščitena z ustreznimi bio insekticidi.

Po končanem čiščenju bo občina okvirno 110 ha pogorele biomase oddala v prodajo. Na to mesto se bo na okoli 40 ha sejalo semena trokrpega javorja, maklena, lipovca in lipe. Sadnja in nadaljnje pogozdovanje se bo izvajalo glede na razpoložljivost semen in sadik, takoj ko bo to mogoče. Sanacija teh površin bo tekala v obdobju med decembrom 2022 in aprilom 2024.

Zasebni lastniki gozdov, ki so bili poškodovani v požaru,

z Zavodom za gozdove na telefonski številki 05 70 74 403 (vsak delovnik med 8. in 10. uro) oz. na e-naslov oesezana@zgs.gov.si. Pri tem sporočite ime in priimek, kontaktne podatke (telefonsko številko ali e-naslov), parcelno številko ter katastrsko občino parcele, na kateri bo potekala sečnja.

Občinska uprava

Foto: Zavod za gozdove Slovenije

kot ga poznamo.

se glede usklajevanja posegov na njihovih zemljiščih lahko uskladijo

Protipožarne preseke in drugi preventivni ukrepi za preprečevanje požara

Protipožarna preseka je cesta, ki v gozdovih z veliko in zelo veliko požarno ogroženostjo omogoča interventnim gasilskim enotam hiter dostop do požara.

Cesta mora biti urejena tako, da je primerna za gasilska vozila, da se lahko v čim večji meri približajo požaru in tako poskušajo omejiti požar ter zaščititi gozd in tudi stanovanjske objekte. Požarne preseke so na našem območju pomembne tudi zato, ker je gašenje v gozdu izven urejenih poti praktično onemogočeno zaradi prisotnosti neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne. Protipožarne preseke določa Pravilnik o varstvu gozdov (Uradni list RS, št. 114/09, 31/16, 52/22 in 125/22 – popr.).

Prioritete za zagotavljanje protipožarne varnosti

Takoj po poletnem katastrofalnem požaru se je razmišljalo o ustreznih protipožarnih ukrepih, ki bi v bodoče preprečili take dogodke. Nevarnost požarov se na našem območju žal ne bo izničila, temveč gre pričakovati, da se bo le stopnjevala.

Ob takih dogodkih je z vidika občine prvenstvena skrb minimiziranje škode na kmetijskih zemljiščih, kmetijskih objektih, predvsem pa na stanovanjskih stavbah. Zavod za gozdove je v sodelovanju z občino in drugimi državnimi službami odgovoren za zagotavljanje požarnega varstva znotraj območij gozdov.

Občina je avgusta sklicala sestanek s predstavniki gasilskih služb, Zavoda za gozdove Slovenije in predstavniki treh civilnih zaščit udeleženih v požaru. Oblikovali so iztočnice kot prioritete za zagotavljanje protipožarne varnosti. Nekatere navajamo:

• ukrepi za izboljšanje zaščite na še ne pogorelih površinah,

• ukrepi za zagotavljanje protipožarne zaščite naselij,

• ukrepi na vodovodnem sistemu in polnilnih mestih ter

• zgodnja detekcija in spremljanje požara.

Ščitenje gozdov je predvideno s protipožarnimi presekami, z gojitvenimi ukrepi (zmanjševanje deleža črnega bora pri pogozdovanju) in drugimi aktivnostmi, ki so načrtovane v okviru načrta sanacije gozdov Zavoda za gozdove. Ščitenje

naselij je ukrep s širokim naborom aktivnosti, za katera so zadolženi občina in ustrezne državne službe (Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo in drugi).

Varnost pred požari po zgodovinski plati

Zgodovinsko gledano so obodi naselij na kraškem delu občine bili vedno v kmetijski rabi. Rob gozdov je bil odmaknjen od stanovanjskih objektov, zato je bila nevarnost požara veliko manjša. V zadnjih desetletjih se zaradi zaraščanja njiv in širjenja pozidave neposredno ob gozdu ogroženost naselij ob gozdnih požarih povečuje.

Cilj predvidenih ukrepov je ponovna vzpostavitev obodnih pasov v oddaljenosti 150–200 metrov od stanovanjskih hiš, kjer bi se ohranjala kmetijska raba. Zunanji rob takšnih območij bi obkrožala požarna pot. Taka ureditev lahko prinese poleg protipožarne varnosti več pozitivnih učinkov, kot je npr. oživljanje kmetijske proizvodnje, kar pozitivno učinkuje na samooskrbo. Pomembni sta očiščenje krajine in zmanjšanje zaraščanja. Potem bi zlahka prepoznali številne krajinske značilnosti, kot so suhozidi. Obenem bi očiščena zemljišča uporabili za pašo, kar tudi pripomore k ohranjanju značilne krajine.

Med poletnih požarom se je izkazalo, da je vodovodni sistem izrabljen, zato ni zdržal velikih potreb po vodi in je večkrat klonil. Torej je nujna rekonstrukcija vodovodnega sistema tako na kraškem kot dolinskem delu občine. Izgraditi je treba polnilna mesta za gasilska vozila in za potrebe gašenja iz zraka. Predvidena je rekonstrukcija 24,5 km vodovoda ter zagotovitev 12 novih polnilnih mest.

V načrtu je tudi izgradnja večfunkcijskega zadrževalnika vode pri vodarni Sela na Krasu. V dolinskem delu želimo zagotoviti zajem prečiščene vode iz centralne čistilne naprave za namakanje kmetijskih površin v času suše in tudi za potrebe gašenja požarov.

Cesta Sela na Krasu–Brestovica je bila v času požara ena izmed najbolj obremenjenih prometnic. Hkrati je predstavljala veliko težavo, saj je preozka za velika gasilska vozila. Veseli nas, da je sosednja Občina Komen kot enega izmed nujnih protipožarnih ukrepov na svojem območju predlagala tudi rekonstrukcijo lokalne ceste Sela na Krasu–Brestovica na širino, ki omogoča dostop vsem vozilom. V morebitnem novem bomo požaru bo širša pot v veliko pomoč.

Občinska uprava Foto: osebni arhiv

Širjenje ceste in drugi potrebni ukrepi

Avtobusno postajališče v Kostanjevici na Krasu

usklajena s projektom, ki obravnava širše območje ureditve in obnove ceste skozi naselje.

Avtobusno postajališče v Kostanjevici na Krasu je namenjeno predvsem šolskim otrokom, ki se vsako jutro z avtobusom vozijo v Osnovno šolo Miren. Seveda pa je čakalnica velika pridobitev za vse uporabnike javnega prevoza.

Kamnito srce je zahvala vsem prostovoljcem, ki so priskočili na pomoč gasilcem v času požara. Vaščani so med požarom ustvarili slogan Hvala iz srca, kar je tudi kamnoseku in gasilcu Danijelu Rovanu iz podjetja Kamnoseštvo in galerija Danijel Rovan dalo navdih za izdelavo spominske plošče. Kamnita plošča je v obliki srca, v sredini pa ima vklesano tudi zahvalo gasilcem za njihovo delo ter letnico dogodka.

Avtobusna čakalnica v Kostanjevici na Krasu je pridobitev, na katero so vaščani čakali že vrsto let. V letošnjem letu je bilo pridobljeno soglasje DRSI za izvedbo projekta, saj mora biti izvedba čakalnice

Čakalnica nosi tudi velik pečat, kamnito srce. Ta se namreč nahaja na osrednjem trgu, ki ga prečka vsak mimoidoči, ki želi v vas ali le skozi, zato odločitev kam postaviti zahvalno srce, ni bila pretežka.

Občinska uprava

Foto: Jasmina Putnik

Utrditev javnih površin v Kostanjevici na Krasu

V letošnjem letu se je na treh lokacijah v vasi Kostanjevica na Krasu delno uredilo javne površine namenjene občasnemu parkiranju vozil. Gradbena dela v višini približno 19 tisoč evrov je izvajalo podjetje Prevozi in storitve Bojan Moderc, s. p. Tako je bil sočasno s čiščenjem, z izravnano in utrditvijo terena za pokopališčem izveden tudi dodaten vhod na pokopališče z zadnje strani, ki preko klančine in ograje zagotavlja dostop tudi gibalno oviranim osebam.

Kulturni dom Kostanjevica na Krasu že mnoga leta služi prireditvam, tako kulturnim kot tistim bolj zabavnega značaja. Za zagotavljanje ustreznega števila parkirnih mest v času tovrstnih dogodkov se je za kulturnim domom in ob zdravstvenem domu uredilo dodatna parkirna mesta z utrjenim makadamskim nasutjem. Ob tem se je uredila tudi meteorna odvodnja pred zdravstvenim domom z izgradnjo talne rešetke in ponikovalnice.

Občinska uprava

Foto: Jasmina Putnik

Nova obleka Kulturnega doma v Kostanjevici

V spomladanskem obdobju letošnjega leta so bila zamenjana vsa vrata Kulturnega doma Kostanjevica na Krasu. Jeseni je občina pristopila še k obnovi fasade in sosednjega objekta. Obstoječa fasada je bila že dodobra načeta in je potrebovala osvežitev. Dela je izvajalo podjetje Gramat Kačič, d. o. o., investicija je znašala približno 26 tisoč evrov.

Kulturni dom Kostanjevica je za vaščane zelo pomemben objekt. V njem se odvijajo pevske revije, predstavitve knjig kot tudi pustna rajanja in zabavnejši program. Občino veseli, da se ohranja utrip skupnosti, zato tudi projekte obnove in izboljšav z veseljem ureja.

Občinska uprava

Foto: Jasmina Putnik

Področje invalidskega varstva

Koordinator invalidskega varstva je strokovni delavec na CSD (Center za socialno delo), na katerega se lahko obrnete z vprašanji o pravicah in obveznostih na podlagi predpisov s področja invalidskega in socialnega varstva.

duševnimi, intelektualnimi ali senzoričnimi okvarami, ki živijo ali bi želeli živeti v samostojnem ali skupnem gospodinjstvu zunaj celodnevne institucionalne oskrbe in potrebujejo pomoč najmanj 30 ur tedensko.

Komunikacijski dodatek se lahko dodeli gluhi, slepi ali gluhoslepi osebi, ki izmed storitev osebne asistence potrebuje zgolj pomoč pri komunikaciji in spremstvu.

Upravičenci: osebe, starejše od 18 let, ki imajo najmanj 95 % izgubo sluha po Fowlerju, in osebe, ki imajo 3., 4. ali 5. kategorijo slepote. Pravico lahko uveljavljajo tudi gluhoslepi, ki imajo hkrati 50 % izgubo sluha in eno izmed petih kategorij izgube vida.

Iz naslova statusa invalida je oseba upravičena do nadomestila za invalidnost in v primeru izpolnjevanja dodatnih pogojev tudi do dodatka za pomoč in postrežbo.

Storitve socialnega vključevanja invalidov so namenjene socialnemu vključevanju invalidov v skupnost, spodbujanju k samostojnosti, omogočanju neodvisnega življenja, izražanju lastne volje in želja ter vključevanju v ožje in širše družbeno življenje.

Koordinator deluje na območju Centra za socialno delo Severna Primorska, ki pokriva enote: Ajdovščina, Idrija, Nova Gorica in Tolmin. Koordinator vodi postopke v zvezi z uveljavljanjem spodaj navedenih pravic, nudi pomoč in podporo upravičencem in izvajalcem ter se povezuje z invalidskimi ter vladnimi in nevladnimi organizacijami v lokalnem okolju.

Na področju invalidskega varstva pri CSD lahko uveljavljate naslednje pravice:

• pravico do osebne asistence

• pravico do komunikacijskega dodatka

• pravico gluhe osebe do tolmača

• pravico do statusa invalida

• pravico do storitev socialnega vključevanja invalidov

Za uveljavitev navedenih pravic je potrebno na CSD podati vlogo in predložiti ustrezna dokazila.

Osebna asistenca predstavlja pomoč uporabniku pri vseh tistih opravilih in dejavnostih, ki jih uporabnik ne more izvajati sam zaradi vrste in stopnje invalidnosti, a jih vsakodnevno potrebuje doma in izven doma, da lahko živi neodvisno, aktivno in je enakopravno vključen v družbo.

Upravičenci: osebe od 18 do 65 let, državljani RS s stalnim bivališčem v RS ali tujci, ki imajo stalno prebivališče v RS, posamezniki z dolgotrajnimi telesnimi,

Pravica gluhe osebe do tolmača zajema pravico uporabe slovenskega znakovnega jezika kot jezika medsebojnega sporazumevanja, pravico gluhe osebe, da je informirana v njej prilagojeni tehniki ter pravico do tolmačenja. Gluha oseba, ki želi pridobiti pravice po zakonu, posreduje pristojnemu CSD vlogo z osebnimi podatki in izvid avdiograma. O pravicah odloča CSD na podlagi mnenja strokovne komisije. Na podlagi odločbe prejme gluha oseba izkaznico in pripadajoče število vavčerjev.

Pravico do statusa invalida lahko pridobijo osebe s trajno prirojenimi ali pridobljenimi okvarami, ki se zaradi invalidnosti ne morejo socialno vključevati v skupnost brez nudenja storitev socialnega vključevanja in ne morejo samostojno opravljati večine ali vseh življenjskih potreb ter si zagotavljati sredstev za preživljanje.

Upravičenci: osebe z zmernimi, težjimi ali težkimi motnjami v duševnem razvoju, najtežje gibalno ovirane osebe, ki se zaradi invalidnosti ne morejo vključevati v družbo in si zagotavljati socialne varnosti, osebe z avtističnimi motnjami, ki imajo hudo obliko neprilagojenega vedenja, ki jim onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za preživljanje, ter osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro in gluhoslepi z najmanj 50 % izgubo sluha po Fowlerju in prvo do vključno peto kategorijo slepote ali slabovidnosti.

Upravičenci: osebe s priznanim statusom invalida po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov in Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki niso vključene v celodnevno institucionalno varstvo in nimajo priznane pravice do osebne asistence ali oskrbovalca družinskega člana.

Vrste storitev: usposabljanje za samostojno življenje, vseživljenjsko učenje, prebivanje s podporo, ohranjanje socialne vključenosti starejših invalidov.

Za podrobnejše informacije in pomoč pri uveljavljanju pravic s področja invalidskega varstva sta na razpolago koordinatorici invalidskega varstva pri CSD Severna Primorska: Tina Drusany, telefon: 05/330 29 12, in Nina Mozetič, telefon: 05/330 29 45.

Center za socialno delo Severna primorska, enota Nova Gorica

Nova športna dvorana je odprla svoja vrata

Učenci OŠ Miren in drugi prebivalci Občine Miren - Kostanjevica smo po treh letih gradnje danes lahko vstopili v sodobno opremljeno in prostorno športno dvorano v Mirnu. S tem je občina na poseben način obeležila praznovanje občinskega praznika.

Najbolj so se nove športne dvorane razveseli učenci in učitelji OŠ Miren, ki so se zadnja leta, ko je potekla gradnja, morali znajti drugače, da so omogočili izvajanje športne vzgoje. Sodobno opremljena dvorana je velika približno 1430 m2, skupaj s tremi garderobami meri 1788 m2 in ima igrišča za rokomet, košarko, odbojko in badminton. Z uporabo predelnih zaves, ki dvorano razdelijo na tri prečna igrišča, bodo lahko v dvorani sočasno potekale tri različne dejavnosti. Vgrajene so izvlečne tribune, ki omogočajo do 540 sedišč, ki jih je ob športnih tekmovanjih mogoče izvleči le delno, da se zagotovi ustrezna igralna površina na parketu.

Zahtevna gradnja

Gradbeno-obrtniška ter instalacijska dela je izvajalo koprsko podjetje Makro 5 Gradnje in so zajemala rušitev stare telovadnice in izgradnjo nove športne dvorane ter kletnih prostorov objekta z garderobami, preko katerih je dvorana neposredno povezana s šolskimi prostori. Dvorana je tako kot šola priključena na

toplovod iz podjetja Eko Les Energetike, za prezračevanje in hlajenje prostorov pa so nameščeni ventilatorski konvektorji s sistemom dveh ločenih zunanjih klimatskih enot. Notranjost športne dvorane je obdana z akustično oblogo, kar bo omogočalo organizacijo in pristno doživetje tudi kulturnih in družabnih dogodkov. Športno dvorano bodo v dopoldanskem času uporabljali učenci OŠ Miren, v popoldnevih pa bo na voljo različnim društvom in občanom. Za razporede in najem bo skrbel upravljalec.

Vrednost investicije

Izgradnja športne dvorane je stala približno 3,4 milijona evrov. Grajena je

po standardih visoke energetske učinkovitosti in zmanjšane količine potrebne energije za njeno delovanje (skoraj nič energijska stavba –sNES), zato je občina na razpisu Eko sklada pridobila nepovratne finančne spodbude v višini 594.000 evrov. Med gradnjo II. faze je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje investicij v vrtcih in osnovnem šolstvu Republike Slovenije v proračunskem obdobju 2021/24 odobrilo še 1.193.865 evrov za financiranje I. faze. Preostala sredstva je zagotovila Občina Miren - Kostanjevica.

Župan Občine Miren - Kostanjevica

Mauricij Humar na odprtju ni skrival navdušenja, da je uspešno zaključen eden največjih projektov v občini. »Zahvaljujem se vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da smo v Mirnu dobili tak sodoben in velik športni objekt. Ker kot občina zasledujemo trajnostne cilje, smo tudi pri načrtovanju in gradnji dvorane sledili smernicam energetske učinkovitosti ter skušali v čim večji meri upoštevati različne predloge, da bo dvorana čim

bolj uporabna. Učenci so s tem pridobili odlične pogoje za usvajanje športnih veščin, občani jo bodo lahko uporabljali za rekreacijo in družabno udejstvovanje. Posebno pozornost pa smo namenili akustiki dvorane, da je ta primerna tudi za glasbene in kulturne prireditve. Verjamem, da bomo s tako infrastrukturo zanimivi tudi za organizacijo odmevnejših športnih dogodkov. Danes je torej dan, ki smo ga mnogi čakali več kot dvajset let.«

Slovesnost ob odprtju nove športne dvorane so z nastopi popestrili učenci OŠ Miren, zbrane pa so pozdravili tudi ravnateljica OŠ Miren mag. Nikolaja Munih, predstavniki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in izvajalci.

Občinska uprava

Foto: Jasmina Putnik

UPORABA PO URAH

Prostor Trajanje

Cena v EUR (brez DDV) cela telovadnica 1 ura 32,00 1/3 telovadnice 13,00

ŠPORTNA TEKMOVANJA IN PRIREDITVE

Cena v EUR (brez DDV) športna tekmovanja 125,00 prireditve komercialnega značaja min. 200,00 prireditve nekomercialnega značaja (društva izven občine) 100,00 prireditve nekomercialnega značaja (društva, KS iz občine) 50,00

Namen uporabe

• Uporabnikom po urah se pri letni količini ur nad 200 prizna 10 % popust na uporabnino.

• Cena za športna tekmovanja in prireditve velja za do štiriurno uporabo telovadnice. Za daljšo uporabo se nadaljnje ure nad štirimi obračunavajo po ceniku za uporabo po urah.

• Uporabnina za prireditve komercialnega značaja z vstopnino je okvirno določena glede na minimalne obremenitve, točen znesek se določi s pogodbo.

• Minimalni časovni razpon oddaje telovadnice v uporabo je ena ura (60 min).

• V znesek uporabnine so vključeni obratovalni in drugi stroški uporabe telovadnice in priprava opreme prostora, razen za prireditve, pri katerih se stroški obračunajo v skladu s pogodbo.

• Uporabnina se plača na podlagi izstavljenega računa. Pogodbenim uporabnikom se račun izstavi mesečno, pri enkratni oddaji pa v roku 8 dni od oddaje. Uporabniki so dolžni svoje obveznosti poravnati v skladu z računom.

Za prijavo ali več informacij se lahko obrnete na občinski režijski obrat:

Vasja Vendramin, tel. 05 330 46 91, gsm 031 331 238

Nepozabna srčna predstava Skupaj za Kras

Župani treh prizadetih občin, Mauricij Humar iz Občine Miren - Kostanjevica, Tarik Žigon iz Občine Renče - Vogrsko in Erik Modic iz občine Komen so pred pričetkom dobrodelnega koncerta podelili zahvale predstavnikom vseh vključenih institucij v 17 dni trajajoči intervenciji gašenja požara. Ganljivemu prizoru, iz katerega je vela iskrena obojestanska hvaležnost, je sledil trenutek predaha, v katerem se je gostom v nabito polni dvorani pridružil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.

Skupaj za Kras

Po uvodnem nagovoru predsednika Boruta Pahorja in video pozdravu predsednika vlade dr. Roberta Goloba je preko 70 nastopajočih pevcev in pevk, med njimi Vlado Kreslin, Rudi Bučar, Nuša Derenda, Anika Horvat in drugi, ob spremstvu Big Band NOVA gostom v dvorani, gledalcem pred televizijskimi ekrani in radijskim poslušalcem podarilo nepozabno glasbeno predstavo. Dogodek sta v živo predvajali RTV Slovenija in Radio Koper.

Veličasten dogodek, ki je bil namenjen tudi zbiranju donacij za ponovno ozelenitev Krasa, sta nadvse spretno in prijetno povezovala odlična Martina Arčon in Boštjan Romih

Iz klicnega centra v neposredni bližini prizorišča se je med koncertom javljala Ana Tavčar in redno poročala o višini zbranih sredstev v treh klicnih centrih, ki sta jih omogočila Telemach in Telekom. Preko 130 prostovoljcev, organiziranih skupin, društev in posameznikov je med koncertom sprejemalo klice donatorjev iz vse Slovenije.

Ani so se v kratkih pogovorih pridružili tudi gostje, predstavniki športnikov, umetnikov, modnih kreatorjev in vinarjev, ki so že pred dogodkom podprli obnovo Krasa z donacijami izdelkov na dražbi. Lepo popotnico večeru sta dodala košarkar

Skupno zbrali preko 200 tisoč EUR

Donatorjem se je za podporo zahvalila mag. Ariana B. Suhadolnik, koordinatorka projekta Skupaj za Kras. Skupno se zbrali preko 200.000 EUR. Poleg zbranih sredstev so že postavljeni temelji projekta Zeleno srce Krasa, ki bo v prihodnjih desetletjih, ob strokovni podpri Zavoda za gozdove Slovenije, vrnil Krasu avtentično podobo izpred velikih posek, vojn in številnih požarov.

Turizem Miren - Kostanjevica Foto: Jasmina Putnik

Zoran Dragič in industrijski oblikovalec Oskar Kogoj

Dvorana kotalkališča Renče je ponudila nepozabno doživetje vrhunske glasbe, iskrenih zahval in velike srčnosti v poklon vsem zaslužnim za pogasitev največjega požara v zgodovini Slovenije in v podporo zagonu ponovnega življenja na pogorišču goriškega in komenskega Krasa.

Posadili prva drevesa na pogorelem Krasu

Prve akcije sajenja sadik, s katero bodo v okviru načrta sanacije pomagali obnovi gozda na pogorelem goriškem in delno komenskem Krasu, so se udeležila številna podjetja in organizacije. 32 med njimi jih je že podpisalo zavezo o dolgoročni podpori projektu Zeleno srce Krasa.

Načrt sanacije gozdov, poškodovanih v požaru na Krasu, ki ga je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) konec septembra oddal na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je bilo v javni obravnavi. Obnova gozdov, ki predstavljajo neločljiv del našega naravnega okolja in so temelj naše zelene prihodnosti, bo trajala desetletja. Danes je potekala prva akcija obnove gozdov za poslovno javnost in prostovoljce, s pomočjo katerih bodo že letos na območju Pomnika miru na Cerju posadili 18.000 sadik puhastega hrasta in črnike.

Zbrane na prvi akciji sajenja sadik so pozdravili župani treh, v požaru prizadetih občin: Mauricij Humar iz Občine Miren - Kostanjevica, Tarik Žigon iz Občine Renče - Vogrsko in mag. Erik Modic iz Občine Komen. Zahvalili so se za vso podporo, ki jo podjetja, organizacije in posamezniki namenjajo obnovi gozdov Krasa. Že ob požaru se je pokazalo, da ima Slovenija veliko srce, zdaj pa bo dobila tudi Zeleno srce Krasa – pot, ki bo povezovala tri v požaru prizadete občine in bo nosila trajno sporočilo o povezovanju ljudi, ki so se zavezali k skupni obnovi največjega pogorišča v zgodovini Slovenije.

Tudi državni sekretar dr. Darij Krajčič z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izrazil navdušenje nad izraženo pripravljenostjo pomagati – že med požarom in tudi zdaj, ko je na vrsti obnova. Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše pa je predstavila Evropski zeleni dogovor, ki med drugim predvideva posaditev 3 milijard sadik gozdnega drevja po vsej Evropi in ob tej priložnosti spodbudila, da bi tudi Slovenija z zasajenimi drevesi na Krasu pomagala doseči ta mejnik.

Zbrane je nagovoril tudi direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev z besedami, da je obnova gozdov na Krasu tek na dolge proge.

Projekt Zeleno srce Krasa je s podpisom zaveze o dolgoročnem sodelovanju za zdaj podprlo 33 podjetij in organizacij. Zavezali so se, da bodo z udeležbo na različnih akcijah ali s finančnimi in drugimi donacijami omogočili nabiranje semen in vzgojo avtohtonih sadik listavcev, obnovo gozdov s setvijo semena in

sadnjo sadik gozdnega drevja, vzpostavitev izobraževalno-turistične poti in proučevanje vpliva podnebnih sprememb na vzgojo sadik in obnovo gozdov, poškodovanih v gozdnih požarih.

Zavezo so že podpisali: AMZS, Banka Sparkasse, BITSTAMP, Bosch Rexroth, BTC, Čebelarska zveza Slovenije, Dragon Maritime, Gemini, Gimnazija Bežigrad, Gimnazija Nova Gorica, Intra Lighting, Konica Minolta, Novo Nordisk, Mercator, OŠ Miren, OŠ Alojza Gradnika Dobrovo, OŠ Komen, OŠ Renče, OŠ Šempas, Outfit7, OZS Nova Gorica, Petrol, Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji, Pricewaterhouse Coopers, PWC Svetovanje, Radenska, Protim

Ržišnik Perc arhitekti in inženirji, SAP, Sava RE, Silvaprodukt, Telemach, Thomy F. E., Treecelet (Mizarstvo Hrovat), Turizem Ravbar, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani.

Akcije obnove gozda na pogorelem Krasu se bodo nadaljevale tudi v prihodnjem letu, zlasti na najbolj poškodovanih delih gozda. Na preostalem delu pa bo potekala setev semena domačih drevesnih vrst, predvsem različnih vrst hrastov in javorjev, kraškega gabra, koprivovca in črnega bora.

Zavod Miren Kras

Foto: Zavod za gozdove Slovenije in Jasmina Putnik

NOVA TOYOTA COROLLA CROSS

OD 175 €

NA MESEC

TOYOTA EASY FINANCIRANJE LET JAMSTVA

Povprečna poraba goriva za vozila Toyota Corolla Cross Hybrid: od 5 do 5,4 l/100 km in emisije CO₂: od 114 do 122g/km. Emisijska stopnja EURO 6 AP. Emisije NOx: od 0,0039 g/km do 0,0059 g/km. Ogljikov dioksid (CO₂) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delce PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. 10 letno jamstvo hibridne baterije velja ob rednih testih hibridne baterije (HHC) na 1 leto ali 15.000 prevoženih km (kar nastopi prej) pri pooblaščeni prodajno-servisni Toyotini trgovski mreži. Po preteku tovarniške garancije vam ponujamo bresplačno vključitev v program jamstva Toyota Relax (vse do starosti 10 let ali 185.000 km). Corolla Cross 2,0 Luna FWD • vrsta financiranja: finančni leasing • predračunska vrednost predmeta financiranja: € 31.600 • lastna udeležba (polog): € 11.060,00 • znesek financiranja: € 20.540 • število obrokov: 60 - mesečno plačevanje: € 175 • obroki se v času trajanja pogodbe ne spreminjajo • zadnji obrok: € 15.463 • stroški odobritve: € 395 • skupni znesek za plačilo brez lastne udeležbe: € 26.381,4 • predvideno število kilometrov na leto 10.000 • letna obrestna mera: 5,5 % p.a. je fiksna • efektivna obrestna mera: 6,13 % na dan 5. 10. 2022 • stroški priprave niso vračunani v obrok. Slika je simbolična.

Nova otroška igrala v Orehovljah

Športni park Java v Orehovljah je bogatejši za novo otroško igrišče. Konec oktobra smo ga v Orehovljah odprli poleg že obstoječih igrišč za odbojko na mivki, mali nogomet, košarko, balinanje in servisnega prostora.

Stara neustrezna igrala sta zamenjali dve gugalnici, kletka s plezali in večnamenski stolp, ki skoraj ne potrebujejo vzdrževanja. Gre za najsodobnejše materiale, največjo varnost, vse podprto s certifikati.

Investicija znaša okoli 20.000 evrov, od tega slaba tretjina za zemeljska dela, ki sta si jih razdelila KS Orehovlje in Občina Miren - Kostanjevica, igrala pa KS Orehovlje in donatorji. Vsem se krajani Orehovelj zahvaljujemo; v ta namen smo ob igrišču postavili tablo hvaležnosti.

Priložnostno slovesnost sta pripravili domači društvi, in sicer Turistično športno društvo in Društvo žena. Nastopali so najmlajši iz gimnastičnega odseka TŠD Orehovlje in učenci 3. razreda OŠ Miren pod vodstvom učiteljice Lučane Petrovčič. Množico prisotnih sta nagovorila predsednik sveta KS Orehovlje Bogomir Nemec in župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar. Igrala je blagoslovil župnik Robert Ušaj, otroci pa so jih z velikim veseljem preizkusili.

Letos je za KS Orehovlje izjemno uspešno leto, saj smo poleti pridobili uporabno dovoljenje za celoten športni park Java.

Bogomir Nemec

Foto: David Vizintin

Radivoj Humar – založnik: poklic ali poslanstvo

Večkrat

Radivoja Humarja, mojega someščana, sem obiskala na njegovem domu in pogovor je bil res zelo zanimiv.

Tvoja poklicna pot je pestra. Povej, prosim, kako se je oblikovalo tvoje poslanstvo.

Po končani osnovni in srednji šoli sem se zaposlil kot pripravnik v tovarni Lipa v Ajdovščini. Vsakodnevna dolga pot me je po končani pripravniški dobi prisilila, da sem se zaposlil v Iztoku v Mirnu. Nekega dne me je poklical Klančič, direktor podjetja, in mi povedal za otroški program lesenih igrač v Cicibanu. Tedanji direktor Mozetič je prosil, če bi dva zaposlena v Iztoku lahko pomagala pri realizaciji lesenih igrač. Tako sva bila s sodelavcem Štefanom Arčonom napotena v Ciciban. V tem programu sem mnogo prispeval na področju realizacije in tehnologije lesenih igrač po idejah različnih dizajnerjev. Med drugim je bilo potrebno uvesti v proizvodnjo tudi osnutke Oskarja Kogoja, da so izdelki postali komercialno zanimivi. Po zagonu tovarne lesenih igrač v Trebuši sem se od Cicibana poslovil.

Začel sem samostojno pot v lastni mizarski delavnici v Biljah pod imenom Lesna galanterija. Med drugimi večjimi izdelki sem po načrtih arhitekta Ravnikarja sam realiziral sedeže za Cankarjev

Leta 1980 sem dobil povabilo za razvojno delo v Meblu pri postavitvi tehnologije za pohištvo kot oblika Joint vencheri know haw v Nigeriji. Tik pred zagonom tovarne Furniture Meblo Nigeria je prišlo do državnega udara v tej državi in tako je ta velik in drag projekt propadel. Nato so me napotili v Kuvajt (projekt Almutana pod vodstvom Emirja Al Sabaha) in v Indijo. Z Lesnino sem odšel na Kitajsko na poizkusni zagon in oddajo strojne opreme ter tehnologije kitajskemu naročniku pohištvene tovarne v Hunjangu, ki dela še danes.

Toda danes se ukvarjaš z založništvom. Kdo je po poklicu založnik?

Biti založnik ni samo poklic, ampak tudi poslanstvo, ki ohranja pisano besedo za bodoče generacije. Poglavitna naloga založnika je raziskovanje. Zanima ga aktualno družbeno dogajanje, je odprt in ima posluh za različne generacijske, miselne in razvojne tokove. Ima dobro izoblikovan jezik, sposoben je komuniciranja, jasnega izražanja in tekočega pisanja besedil. Založnik je vztrajna in natančna oseba, sposobna za timsko delo. Poiskati mora ustrezne avtorje in dela, za katerimi bo stal.

V mladosti me je navdihnil naš župnik v Biljah Franc Godnič. Fara v Biljah je imela dovoljenje za izdajo veroučnih pripomočkov v koprski škofiji. Spomnim se malo starejših fantov pri delu s katekizmi, kot sta bila Jožko in Ciril Mozetič. Katekizme se je tiskalo na ciklostilu Gutenberg, to se mi je vtisnilo v spomin.

Po končanem nauku, ko sem nekega dne gledal zamišljenega župnika, sem ga vprašal, kaj ga teži. Odgovoril je, da ne ve, kako naj poimenuje prvo številko revije, ki bi bila natisnjena na dveh prepognjenih listih formata A4. Kot bi ustrelil, sem rekel, da bi bilo lepo ime Ognjišče. In res je to revijo začel deliti po cerkvah na Primorskem župnik Bole iz Postojne. Ta drobna začetna izdaja je potem narasla v resno revijo na Slovenskem, saj je izdaja dosegala tudi do 80000 tisoč izvodov za posamezno številko.

Tako je veselje do tiskane besede tlelo v meni dolga desetletja.

sem se spraševala, kdo je založnik? Tako sem v domačih Biljah obiskala založnika Radivoja Humarja, ki že več kot tri desetletja vodi Založbo Humar.

dom v Ljubljani in kinodvorano v Bugojnem v BiH. V teh letih sem sodeloval z mnogimi vodilnimi arhitekti.

Kakšna je bila pot do založnika?

Nekoč so učbenike, šolske priročnike in delovne zvezke izdajale le večje založbe. Kako si dobil avtorje in kako ste pričeli s šolskimi knjigami?

Leta 1989 je zavel glede zakonov v politiki Jugoslavije nov veter. Tako je bilo dovoljeno svobodno delo pri izdaji publikacij in knjig na knjižnem trgu. Pojavljali so se svobodni in ne več režimski založniki. V času študija ob delu na Biotehniški fakulteti smer Lesarstvo sem naletel na prijatelja Maksa Rutarja in ga prepričal, da je začel s pisanjem priročnikov Matematika za 7. in 8. razred, zatem še Matematika za 5. in 6. razred. Ker takrat nisem imel lastne založbe, sva s Stanetom Kodričem ustanovila založbo Jutro in izdala prva dela. Dobro poznanstvo z direktorjem Dušanom Ambrožičem takratne Zavarovalnice Croatia je pripomoglo, da me je zavarovalnica finančno podprla z odkupom nekaj tisoč knjig teh priročnikov. Knjige so bile podarjene osnovnim šolam po Sloveniji. Na tem področju je založba doživela izjemen uspeh, saj je knjig z razumljivo razlago, velikim številom vaj in priloženimi rešitvami primanjkovalo.

Po izdaji matematike sem na pobudo Maksa Rutarja pristopil k Marti Pavlin, da bi napisala novo gradivo za pouk slovenskega jezika. Tako sta nastali dve knjigi, in sicer Oblikoslovje in Skladnja, ki sta vsebovali preprosto razlago snovi, množico vaj in rešitve. Leta so tekla in ko sem ugotovil, da me Stane Kodrič ni vpisal kot partnerja v založbo Jutro, sva se razšla. V Jutru sem takrat prevzel finančno odgovornost za izdajo navedenih gradiv.

Po razhodu z Jutrom se je začela tvoja samostojna pot v založništvu. Kaj se je dogajalo v novi založbi? Katere vrste knjig si izdajal?

Nato sem se podal na samostojno pot in sem leta 1991 ustanovil Studio RO –Založništvo Humar, d. o. o. in se vpisal kot lastnik podjetja. Medtem sem spoznal veliko avtorjev, posebno so me pritegnila dela dr. Joška Šavlija. Zanimala me je starejša zgodovina. Dr. Joško Šavli je publikacije izdajal na Dunaju. Te niso bile dostopne v Sloveniji, zato sem ga zaprosil za avtorske pravice, da mi jih je odstopil. In tako je nastala bogata zbirka publikacij v knjigi Slovenska znamenja. Sledila so še druga dela, kot na primer: Zlati cvet, Zlata ptica, Slovenija – podoba evropskega naroda (v treh jezikih), Slovenski svetniki itd. Lahko bi

še našteval, a niti sam ne vem, koliko knjig sem dal na svetlo. Ponosen sem, da sem dal ljudem na voljo zanimiva gradiva in s tem obogatil kulturni prostor v Sloveniji in tujini. Veliko del je izdanih v več jezikih. Med njimi je tudi Žiga Herberštajn izdan v Moskvi – v slovenskem in ruskem jeziku. Dela mnogih avtorjev sem neprenehoma izdajal v obliki knjig in jih tudi finančno podpiral.

Na katero delo pa ste najbolj ponosni?

Med deli izstopa knjiga, ki mi je dala največje zadovoljstvo: to je Prešernov Krst pri Savici. Likovno izpoved pesnitve je umetniško poudaril moj učitelj likovnega pouka v 5. razredu v osnovni šoli v Mirnu, akademski slikar Milogoj Dominko. Dela so izdana kot samostojne izdaje v sedmih jezikih.

Založniško delo zahteva ogromno dela, časa. Kdo je »imel roko« nad vsem dogajanjem?

Vsa dela, ki so izšla v Založbi Humar, sem obdelal sam. To pomeni, da je bilo treba vnesti besedilo, slikovno gradivo, pridobiti recenzije knjig, oblikovati gradiva in po potrebi iskati gradivo po arhivih. Sam sem imel tudi veliko prijateljev, ki so mi pomagali pri prevodih, pri zbiranju dokumentov itd. Enega želim posebej izpostaviti: to je pater dr. Bruno Korošak, ki je bil tudi dekan na Univerzi v Vatikanu in je bil odličen jezikoslovec. Tekoče je obvladal več jezikov. Bila sva velika prijatelja in mi je bil v veliko pomoč pri prevodih starih dokumentov.

Vsak založnik mora nekje predstaviti svojo dejavnost in obenem vedeti, kaj izdajajo drugi. Kako je to potekalo v Založbi Humar?

Obiskoval sem knjižne sejme. Omenim naj dva pomembnejša: sejem učbenikov v Bologni in Knjižni sejem v Frankfurtu.

Na promocijskih sejmih v svetu je zame pomemben sejem Ajde v Tugamuri na Japonskem, kjer smo slovenski predstavniki dosegli veliko priznanje na področju kulinarike. Drugi tak dogodek je bilo pobratenje med mestoma Slovenj Gradec in Arajem na Japonskem. Takrat je bila predstavljena Martinova bratnija – tajno društvo vinogradnikov. Kot nov član tega društva je bil med drugimi sprejet lastnik podjetja Sony.

Že leta živiš v Biljah. Kako si povezan s krajem in njenimi prebivalci?

Z Milkom Kogojem in Julijanom Nemcem smo bili pobudniki Pohoda po Biljenskih gričih. Likovni osnutek za plakat je delo Negovana Nemca, ki ostaja enak v vseh letih pohoda. Za prvi pohod po gričih sem zdelal pokale in medalje.

Še bi lahko bi naštevala dogodivščine in dela, v katerih je odločno udeležen Radivoj Humar. O tem bi morala napisati knjižno zbirko. Ob njem občutiš mogočno energijo ter ogromno znanja, ki si ga je pridobil s trdim delom in poglobljenim študijem.

Hvala za pogovor in še naprej uspešno delo na področju izdajanja knjižnih del.

Karla Žnidaršič Foto: osebni arhiv

Slovenska smrečica – darilo gozda

Okrasna drevesca, pridelana v Sloveniji, so letošnje leto na tržišču označena z roza nalepko, letnico 2022 in napisom Zavod za gozdove Slovenije in Darilo gozda vašemu domu. Večinoma so to smrečice, zrasle v gozdovih na zaraščajočih se kmetijskih površinah, pod daljnovodi, manjši delež tudi v namenskih nasadih zunaj gozda.

Vsakdo ne more iti v gozd in si posekati svoje okrasno drevo. V gozdovih okrasna drevesca lahko pridobivajo le lastniki gozdnih površin na podlagi odločbe Zavoda za gozdove Slovenije. V odločbi so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc na gozdu neškodljiv način. Poleg odločbe Zavod izda lastnikom tudi plombe v obliki nalepk za označitev okrasnih drevesc med prevozom in na tržišču. Do 25 plomb dobijo lastniki brezplačno. Če želijo posekati večje število drevesc, morajo za vsako plombo odšteti po 37 centov.

Omejitve so postavljene tudi za nabiranje mahov, ki se v tem času uporabljajo za postavitev jaslic. Tega sicer lahko pridobivajo v gozdu tudi nelastniki gozdov, vendar v omejenih količinah. S površine, ki jo prerašča mah, lahko odvzamejo največ petino vsega mahu.

Slovenska okrasna drevesca se najpogosteje prodajajo na tržnicah. Prodajajo jih lahko lastniki gozdov, lastniki nasadov drevesc na kmetijskih površinah, ki imajo potrdilo o opravljanju kmetijske dejavnosti, ter ustrezno registrirani trgovci, ki so drevesca kupili od lastnikov gozdov ali lastnikov nasadov okrasnih drevesc.

Brez nalepke so na tržišču lahko okrasna drevesca pridelana izven Slovenije, okrasna drevesca v lončkih ter drevesca drevesnih vrst, ki v naših gozdovih niso domača. To so na primer omorike, srebrne smreke, kavkaške jelke in podobno. Prodajo okrasnih drevesc nadzorujeta gozdarska in tržna inšpekcija. Prodajalci morajo imeti pri sebi ustrezen dokument, ki dokazuje izvor drevesc. Za drevesca, pridobljena v gozdu, je to odločba za pridobivanje okrasnih dreves, ki jo izda Zavod.

V Zavodu za gozdove Slovenije, ki usmerja pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdov v skladu z določili Zakona o gozdovih, spodbujamo kupovanje naravnih v Sloveniji pridelanih okrasnih drevesc. Domača okrasna drevesca so pridelana na način, ki najmanj škoduje našemu življenjskemu okolju upoštevajoč način pridelave ter prevoz na tržišče. Vsako leto poudarjamo, da so drevesca pridelana brez škode za gozd, saj tudi brez poseganja človeka vse majhne

smrečice v gozdu nimajo pogojev, da zrastejo v velike smreke. Poraba domačih okrasnih drevesc kljub temu še vedno iz leta v leto pada.

Da bomo čim dalj uživali v zelenem okrasju domačih drevesc, jih postavimo v stojala, ki jih lahko napolnimo z vodo.

Ko

kurjavo.

Marija Kolšek Zavod za gozdove Slovenije

bodo odslužila svojemu namenu, jih razrežimo in odložimo v zabojnike za organske odpadke ali pa jih uporabimo za

Sanacija gozdov po požaru

Prvi korak na poti k sanaciji največjega požara v zgodovini Slovenije – izdelava načrta sanacije, je za nami. Kmetijsko ministrstvo ga je 15. 11. 2022 poslalo v dvotedensko javno razpravo, zainteresirani ste lahko pripombe poslali do 30. novembra. Sanacija se je začela v letošnjem letu, večina načrtovanih del pa bo izvedena v letih 2023 in 2024. Stroške sanacije smo ocenili na več kot 23 milijonov evrov

varstva narave in varstva kulturne dediščine ter ostalih deležnikov.

Ukrepi razdeljeni v tri prioritete

Glede na obseg poškodb, poudarjenost funkcij gozdov, gozdna rastišča in glede na ogroženost gozda so ukrepi razdeljeni v tri prioritete. Posek poškodovanih dreves smo prednostno usmerili na območja načrtovane letošnje jesenske sadnje ter na območja prve stopnje poudarjenosti socialnih funkcij.

Osnova za načrt sanacije je karta poškodovanosti gozdov, ki smo jo izdelali na podlagi aeroposnetkov Slovenske vojske in terenskega ogleda. Ugotovili smo, da sta bila poškodovana 2902 hektarja gozdov, pri čemer je bilo za 2503 hektarjev poškodovanih do te mere, da jih je treba umetno obnoviti. Poškodovani so bili 2004 hektarji zasebnih gozdov, 286 hektarjev v državni lasti ter 611 hektarjev gozdov v lasti lokalnih skupnosti.

Dokument je bil konec septembra že predstavljen županom prizadetih občin Miren - Kostanjevica, Komen, Renče - Vogrsko in Mestna občina Nova Gorica, Kmetijsko gozdarskemu zavodu Nova Gorica ter pristojnim deležnikom. Načrt zato v največji možni meri upošteva predloge lastnikov gozdov, lokalnih skupnosti, strokovnih služb s področja

Pod drugo prioriteto so uvrščena območja s poudarjenostjo proizvodnih funkcij, kjer je načrtovana umetna obnova jesenske sadnje prihodnje leto. Tretjo prioriteto pa predstavlja posek odmrlega, hirajočega drevja, invazivnih tujerodnih vrst in morebitnih posameznih nepoškodovanih dreves za zaokroževanje pomlajenih površin. V gozdovih v lasti lokalnih skupnosti bodo načrtovani ukrepi izvedeni predvidoma do konca leta 2026, v ostalih gozdovih pa do konca leta 2028.

Specifične potrebe glede sadnje in semen

Glede na specifične potrebe glede gozdnega reprodukcijskega materiala na območju v požaru poškodovanih gozdov (predvsem po toploljubnih

listavcih submediteranske ekološke regije) gozdne drevesnice v Sloveniji v letu 2022 niso imele na zalogi primernih sadik razen črnega bora, ki pa pridejo v upoštev le za obnovo s sadnjo na najbolj ekstremnih rastiščih v poznejših fazah sanacije. Semen toploljubnih listavcev, ki ga potrebujemo za setev na Krasu, ne moremo imeti na zalogi, ker se setev izvaja neposredno po nabiranju semena. V času pisanja tega članka je nabranega preko 150 kilogramov semena različnih vrst javorjev in gabrov, nabiranje je potekalo do konca novembra. Skupna količina semena bo odvisna od vremena, izdatnosti semenskih virov in aktivnosti dobavitelja.

Ponovno pozivamo vse lastnike gozdov, da s sanacijo začnete čim prej. Svojo namero, da bi radi začeli s sečnjo, sporočite na telefonsko številko (041) 657 015 oz. na e-naslov Jernej. Jazbec@zgs.si. Pri tem sporočite ime in priimek, kontaktne podatke (telefonsko številko ali e-naslov), parcelno številko ter katastrsko občino parcele, na kateri bo potekala sečnja.

Zavod za gozdove Slovenije, območna enota Sežana

Foto: Nika Leban

Pripombe na Načrt sanacije gozdov po požaru na Krasu

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je novembra 2022 dalo Načrt, ki ga je pripravil Zavod za gozdove Slovenije, v javno obravnavo. Pripombe na Načrt so bile poslane s strani prebivalcev Krasa, druge zainteresirane javnosti in inštitucij. Glavnina pripomb izhaja iz dejstva, da je bil Načrt izdelan zgolj z vidika, kako obnoviti in zaščititi gozd, drevesa, ne da bi se pri tem veliko ozirali na druge pomene in funkcije, ki jih Kras ima za ljudi in za naravo.

Pripombe na Načrt je mogoče strniti naslednje točke:

• ne upošteva dejstva, da se je požar zgodil na območju uradno prepoznane izjemne kulturne krajine Krasa;

• ne ukvarja se s temeljnim problemom Krasa – prekomernim zaraščanjem;

• ne obravnava škode na gozdnih poteh in drugih cestah zaradi improviziranega urejanja protipožarnih poti, vključno z rušenjem in mletjem suhozidov ter goloseki;

• predlaga omrežje protipožarnih presek ter druge infrastrukture, ki bi brez prilagoditev prinesla trajno degradacijo okolja, kulturne krajine Krasa, zgodovinskih ostalin 1. sv. vojne in druge kulturne dediščine ter tudi obstoječe turistične infrastrukture.

Verjamemo, da se tudi pripravljavci Načrta v prihodnje želijo vračati na Kras z ohranjeno prepoznavno podobo ter bodo Načrt ustrezno nadgradili.

KS Temnica in drugi prebivalci Krasa

SOPA – Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola

Bliža se veseli december, čas praznovanj, srečanj in druženj. Obiski postanejo bolj pogosti, večkrat se odzovemo vabilu na praznično kosilo ali večerjo, dogodki po mestnih trgih in stojnicah pa vabijo k nazdravljanju vsemu, kar smo doživeli v zadnjem letu in kar pričakujemo v novem.

Stalen spremljevalec ob vseh teh priložnostih je tudi alkohol, ki zelo skazi sliko bleščečega praznovanja in skriva precej bolj temno plat: dobra polovica odraslih prebivalcev Slovenije pije alkohol na visoko tvegan način.

Alkohol vliva na pojav več kot 200 bolezni

Največ je takih, ki sicer večjih količin alkohola ne pijejo redno, se pa najmanj enkrat na leto opijejo. Žal se prevečkrat zgodi, da taka oseba tudi sede za volan, posledično pa je vožnja pod vplivom alkohola razlog za kar 1/3 prometnih nezgod s smrtnim izidom. Poleg tega alkohol pomembno vpliva na pojav več kot 200 različnih bolezni, poškodb in zastrupitev. V Sloveniji tako vsak dan v povprečju umrejo tri osebe samo zaradi vzrokov, ki jih lahko direktno pripišemo alkoholu. Tudi ni pomembno, katere vrste alkoholnih pijač pijemo, saj je enaka količina čistega alkohola prisotna v 1 dcl vina, 2,5 dcl piva ali 0,3 dcl žganja – vsaka merica vsebuje 10 g čistega alkohola, ki ga naša jetra razgradijo v približno dveh urah, kar kaže, da je alkohol v telesu še dolgo prisoten.

»Ko piješ manj ali nič, je tebe več za vse.«

Ni varne količine alkohola

Z vidika zdravja varna količina alkohola ne obstaja. Niso problem samo bolezni, fizične posledice pitja alkohola, poškodbe ali smrti. Posledice se kažejo tudi v odnosih, družini, službi in širše v celotni družbi.

Ker smo kot družba, ki živi v mokri kulturi, zelo dopustljivi pri pitju in opijanju, se posameznik težko zaveda, da je že dolgo na meji škodljivega pitja alkohola in da je korak do zasvojenosti zelo majhen. Pot iz zasvojenosti v zdrav način življenja pa je zelo dolga in naporna, tudi če nam ob strani stoji strokovnjak.

Posvet s strokovnjakom

Zato je še toliko bolj pomembno zgodnje prepoznavanje, svetovanje in pomoč osebi, ki pije tvegano ali škodljivo

in še ni odvisna od alkoholnih pijač. Ta pozornost naj bo usmerjena tudi nase, ne le na druge.

Kadar pri sebi zaznamo povečano pitje alkohola ali pomislimo, da so naše težave z zdravjem ali v odnosih z bližnjimi povezane z našim pitjem alkohola, se lahko posvetujemo tudi s strokovnjakom v zdravstvenem domu.

Delavnica za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola

Delavnica za opuščanje tveganega in škodljivega pitja alkohola oz. SOPA (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola) je novost v okviru preventivnega programa Skupaj za zdravje, ki se izvaja za odrasle v Centru za krepitev zdravja Nova Gorica in Zdravstveno-vzgojnem centru Tolmin znotraj Zdravstvenega doma. Udeležba je brezplačna za osebe z urejenim obveznim zdravstvenim zavarovanjem. Za sodelovanje ni potrebna napotitev zdravnika. Gre namreč za individualna srečanja, na katerih bo strokovni delavec nudil oporo, da svoj odnos do pitja alkohola pobliže pogledamo in se posvetimo urejanju svojih pivskih navad. Vodil nas bo skozi pet temeljnih in dve vzdrževalni srečanji, tekom katerih bomo osvojili nov, bolj zdrav način življenja, brez tveganih vedenj.

Tudi brezplačna aplikacija

Če se delavnic za podporo pri opuščanju čezmernega pitja alkohola ne

moremo ali ne želimo udeležiti, vseeno pa nas zanima in bi si želeli nekoliko pobliže pogledati svoj odnos do alkohola, je na voljo anonimna in brezplačna spletna aplikacija »Trenutki zase«, ki jo najdemo na spletni strani www.sopa.si.

Bolj zdrav odnos do pitja alkohola bo pozitivno prispeval k boljšemu zdravju nas in naših bližnjih, zato naj bo ena od novoletnih zaobljub tudi: »Ko piješ manj ali nič, je tebe več za vse«.

Viri pomoči

CKZ Nova Gorica: 05/ 338 32 89

ZVC Tolmin: 05/620 32 88 www.sopa.si

NIJZ, Območna enota Nova Gorica

Internet zelo slabo vpliva na duševno dobrobit naših mladih – predvsem deklet

Vsi vemo, da internet ni le zanimiv in koristen. Vemo, da ima tudi slabe plati, ki imajo lahko negativne posledice.

Kaže pa, da smo bili celo tisti, ki se ukvarjamo z osveščanjem o varni uporabi interneta, neprijetno presenečeni nad rezultati ankete med slovenskimi osnovnošolci in srednješolci.

V projektu Safe.si smo to pomlad pripravili anketo, ki jo je izpolnilo 486 učencev in učenk tretjega triletja osnovne šole ter 246 dijakinj in dijakov. V začetku jeseni pa so bili objavljeni rezultate ankete.

In kakšni so rezultati ankete?

Anketa je med drugim pokazala, da se kar 66 % vprašanih osnovnošolk in 68 % srednješolk že nekaj časa želi odklopiti od interneta. Tega pa ne naredijo, ker se bojijo, da bodo kaj zamudile. Pri fantih je ta delež malo manjši – 54 % in 59 %.

Povedo predvsem, da to, da otroci in mladi tako veliko časa prebijejo na internetu in s svojimi pametnimi telefoni, ni vedno njihova prostovoljna izbira. Pogosto so online predvsem zaradi družbenega pritiska.

Negativne posledice, ki jih navajajo, so predvsem prezasedenost, pomanjkanje spanca, različni pritiski, stalno primerjanje z drugimi in posledično slabo počutje. Vsi ti negativni vplivi pa bolj prizadenejo dekleta kot fante.

Dekleta čutijo več negativnih posledic

Dekleta so bolj prezasedena z internetom, bolj se primerjajo z drugimi na internetu, bolj pomembni so jim pozitivni odzivi in tudi negativne izkušnje jih bolj prizadenejo. Pri prav vseh vprašanjih so dekleta v večjem odstotku poročala o težavah, pa naj gre za neprespanost ali za občutek, da nisi dovolj lepa, dovolj zanimiva, dovolj »zvezdniška«.

Kaže, da imata stalno primerjanje z lažno popolnostjo internetnih vplivnic in močna potreba po družbeni sprejetosti zelo boleče posledice za dekleta. Dekleta v želji po popolnosti tudi bolj pogosto kot fantje opremljajo svoje fotografije s

filtri in izboljšavami. Otroci in mladi med drugim trpijo zaradi pritiskov, naj na spletu objavljajo čim več o svojem življenju. Tudi tu prednjačijo dekleta.

Tudi vse ostale številke, ki jih kažejo rezultati ankete, so presenetljivo visoke. Kar 70 % učenk in 78 % dijakinj poroča, da se počutijo obremenjeno s čim hitrejšim odgovorom na prejeta sporočila. Ta pritisk občutijo tudi fantje, a v manjšem številu – 48 % in 59 %. Splošno preobremenjenost z uporabo interneta, z družbenimi omrežji in mobilnim telefonom občutijo kar štiri petine vprašanih deklet in dve tretjini fantov.

Bojijo se izključenosti in posmeha

Anketa je pokazala, da je dekletom izredno pomembno, da so vedno del svojega socialnega kroga. Večina se počuti slabo, če so izključene iz skupin sošolcev na družabnih omrežjih ali aplikacijah za sporočanje. Celo če na spletu vidijo slike z zabave, na katero niso bile povabljene, se slabo počuti 57 % najstnic, a le približno tretjina najstnikov.

Dekleta so tudi bolj dovzetna za zasmehovanje in negativne komentarje. Počutijo se slabo, če se nekdo na spletu norčuje iz njih ali če negativno komentira njihove spletne objave. Dekletom pa tudi pohvale pomenijo veliko več. Če na primer kdo pohvali njihov videz, se več kot 80 % osnovnošolskih in srednješolskih najstnic počuti dobro. Pri fantih so te številke malo nižje – 62 % in 75 %.

Fantje imajo torej srečo, da nekoliko manj občutijo družbene pritiske in pričakovanja, a tudi pri njih ne gre povsem zlahka. Ko gre na primer za pomanjkanje spanca zaradi uporabe telefona, aplikacij in družabnih omrežij, je o neprespanosti poročalo kar 75 % dijakinj, a tudi 45 % pri dijakih ni ravno zanemarljiv podatek.

Vsi ti podatki so res zaskrbljujoči. A zagotovo je to tudi priložnost, da prav vsi razmislimo o tem, kaj lahko spremenimo – kot posamezniki in kot družba v celoti.

Maja Vreča, ARNES

Uživanje medu pri sladkorni bolezni

Novembra praznujemo dan sladkorne bolezni. Sladkorna bolezen je nenalezljiva kronična bolezen. Pojavnost bolezni iz leta v leto narašča.

Razlikujemo med sladkorno boleznijo tipa 1 in tipa 2.

Dva tipa sladkorne bolezni

Sladkorna bolezen tipa 1 se največkrat pojavi pri otrocih ali mlajših odraslih. 5 do 10 % vseh sladkornih bolnikov ima diagnosticirano sladkorno bolezen tipa 1, za katero je značilno, da telo ne tvori inzulina. Inzulin je hormon, ki je potreben za prenos sladkorja iz krvnega obtoka v notranjost celice. Ko telo ne proizvaja inzulina, se začne sladkor in z njim energija potrebna za opravljanje vsakodnevnih funkcij, kopičiti v krvi. Zato je za zdravje nujno dodajanje inzulina.

Vzrok za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 je večinoma nezdrav življenjski slog, kamor prištevamo nezdravo prehrano in pomankanje telesne dejavnosti ter genetsko predispozicijo. Prevladuje tip 2, ki se najpogosteje razvije pri odraslih. Vse pogostejša je pojavnost sladkorne bolezni tipa 2 tudi pri otrocih. Pri sladkorni bolezni tipa 2 telo ne izdela dovoljšne količine inzulina, istočasno pa porablja inzulin neučinkovito, zato pride do povišane koncentracije sladkorja v krvnem obtoku.

Negativni učinki bolezni

Če je sladkor v krvi dlje časa povišan, pride do negativnih zdravstvenih učinkov, kot so okvare organov. Na udaru so predvsem ledvice, oči ter žilni in živčni sistem. Zato mora biti prehrana sladkornih bolnikov dobro načrtovana in nadzorovana, kljub vsemu pa prehranske smernice za sladkorne bolnike ne odstopajo od priporočil za splošno populacijo. Sladkorni bolniki morajo biti pozorni na skupno količino zaužitih ogljikovih hidratov, saj le-ta vpliva na spremembo koncentracije glukoze v krvi.

Priporočene vrednosti krvnega sladkorja na tešče so 6,0 mmol/L ali manj, po jedi pa pod 10,0 mmol/L.

Med za sladkorne bolnike po posvetu z diabetologom

Med je naravno živilo, ki za uživanje ne potrebuje obdelave. Ne sme vsebovati dodanih snovi, kot so aditivi. Je pa bogat s funkcionalnimi spojinami, kot

so vitamini, minerali in antioksidanti, ki ugodno delujejo na zdravstveno stanje posameznika.

Med je v največji meri sestavljen iz enostavnih sladkorjev in vode. Vsebuje vitamine C in B-kompleksa, minerale, beljakovine in protibakterijske snovi. Zaradi vseh naštetih lastnosti je njegova uporaba priporočljiva. Pozorni moramo biti na količine zaužitega medu. Za sladkorne bolnike se priporoča ena do dve jedilni žlici medu na dan v kombinaciji z drugimi živili. Najbolj priporočljivo ga je kombinirati s polnozrnatimi izdelki. Prav tako je za diabetike priporočljivo, da izbirajo sortne, kot so gozdni, hojev, akacijev in kostanjev med. V sestavi akacijevega in kostanjevega medu je namreč večji delež fruktoze, ki v manjši meri dvigne koncentracijo sladkorja v krvi (imata nižji glikemični indeks). Ne smemo pozabiti, da je med energijsko bogato živilo, sestavljeno iz ogljikovih hidratov. Pri beleženju energijskega vnosa in vnosa ogljikovih hidratov smo pozorni na to, da ima jedilna žlica medu (približno 20 g medu) 67 kcal oz. 281 kJ in približno 15 g ogljikovih hidratov. Diabetiki naj se pred uživanjem medu, spremembo prehranskih navad ali vnosom novih živil v prehrano posvetujejo z zdravnikom ali diabetologom.

Diabetikom se za slajenje svetuje, da posegajo po naravnih sladilih, med katera sodi tudi med. Pomembno je, da je predhodno načrtovanje vnosa sladkorja in temu primerna razporeditev drugih obrokov. Prednost uporabe medu za namen slajenja je le raznolikost in

obogatitev okusa. Uživanje medu ima podoben vpliv na dvig krvnega sladkorja kot uživanje namiznega sladkorja.

Določeni elementi medu naj bi imeli ugodno delovanje na sladkorno bolezen. Tukaj imamo v mislih hipoglikemično delovanje. Do tega pride zaradi upočasnjenega dviga koncentracije sladkorja v krvi, kar ne obremenjuje krvožilnega sistema. Hkrati naj bi uživanje medu vplivalo na znižano raven serumske glukoze na tešče. Vse to so lastnosti, ki sodelujejo pri uravnavanju krvnega sladkorja.

Kuharski nasvet: pripravimo ajdovo kašo z dušenimi jabolki in cimetom. Za slajenje uporabamo med.

Ana Janžekovič, svetovalka za varno hrano JSSČ

Žajbelj – Salvia officinalis

Žajbelj poznajo po vsem svetu, ne uporabljajo pa ga vsi kot rožo za čaj, temveč kot začimbo.

Žajbelj imamo posajen na najbolj izpostavljenem mestu na soncu, kar mu zelo ustreza. Liste trgamo pred cvetenjem. Tudi žajbljevi cvetovi so užitni in jih dodajamo čajnim mešanicam.

Zdravilna moč žajblja

Njegov učinek, da vzdržuje vitalnost, je znan že stoletja. Ureja potenje, dezinficira in pomirja vnetje dlesni, sluznice v ustih in žrelo. Pomaga pri parodontozi in krvavenju iz dlesni. Pomagamo si tako, da v ustih žvečimo sveže liste. S kosmatim delom lista očistimo zobe.

Žajbljev čaj

Žajbljev čaj čisti kri in pospešuje cirkulacijo. Pijemo ga pri težavah z revmo in protinom, ureja neredne menstruacije in omili menstrualne krče. Pravijo, da krepi spomin in živce.

Kuhan na mleku in oslajen z medom pomaga pri prehladih, vnetju grla, mandeljnov ter pljuč.

Poparek z žajbljem

Žajbelj je aromatično zelišče. Zato si pripravimo poparek. Aromatičnih zelišč in cvetov ne kuhamo, saj bi vročina uničila dragocene učinkovine.

Na kuhalnik pristavimo kozico z 2,5 dl vode. Počakamo, da zavre, vmes pa si pripravimo posodo iz kakovostnega stekla ali žgane gline. Vanjo stresemo žajbelj, po želji tudi meto in sladki koren. Ko voda zavre, kozico odstavimo, zeliščno mešanico pa prelijemo z vrelo vodo in pokrijemo. Počakamo 10 minut, nato pa tekočino precedimo v skodelico. Ko se pripravljen prevretek nekoliko ohladi, ga začinimo s polnovrednim medom, nato pa ga ponudimo. Poparek popijemo takoj, ko ga pripravimo, sicer se učinkovine s paro porazgubijo.

Žajbelj kot začimba

Mladi listi žajblja so primerni kot začimba za solate, juhe, ribe z žara, perutnino, šunko, sir in mastne mesne jedi.

Omleta z žajbljem

Štiri jajca in štiri žlice kisle smetane, sol in poper zmešamo ter dodamo pet listkov na drobno narezanih žajbljevih listov. Maso vlijemo v ponev z vročim oljem in mešamo, dokler jajca ne zakrknejo.

Namig

Če želimo preprečiti čezmerno potenje, žajbelj prelijemo z mrzlo vodo in pustimo rahlo vreti tri minute.

Če bi radi spodbudili potenje, pustimo vreti deset minut.

Karla Žniderčič Foto: osebni arhiv

PREVERJENA RABLJENA

Razstava Krogla v Pomniku na Cerju

Župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar je v otvoritvenem pozdravu poudaril velik pomen društvenega udejstvovanja za ohranjanje družbeno-socialnega ravnotežja posameznikov in skupnosti v vedno bolj kompleksnem okolju sodobnega sveta. Članom društva je čestital za tokratni, pa tudi vse pretekle dosežke.

Društvo keramikov Bilje ohranja tradicijo

Društvo keramikov igra v Biljah, ki so včasih slovele po opekarništvu, pomembno vlogo. Od leta 2009 povezuje danes že preko 25 entuziastov in ljubiteljev rokodelstva, ki tradicijo opekarništa ohranjajo z ustvarjanjem unikatnih izdelkov iz gline.

Pravijo, da z druženjem, z izmenjavo svežih idej in s spodbujanjem ustvarjalnosti bogatijo drug drugega. Delo z glino z leti pridobiva nove dimenzije – od nekdanje potrebe po preživetju danes prerašča v pravo umetniško ustvarjanje.

Božidar Batistič, dolgoletni predsednik in glavni mentor društva, je podrobno opisal zahteven proces izdelave krogel, ki so jih člani tokrat ponudili na ogled. Društvo pripravlja delavnice za delo z glino, razstave, tečaje in ekskurzije, organizira vsakoletne Opekarniške dneve ter prenaša znanje na mlade.

imata skupnega glina in krogla

Glina je eden od najbolj uporabnih naravnih materialov, ki že tisočletja ponuja človeku poleg izdelave predmetov za vsakdanjo rabo tudi možnost umetniškega izražanja. Zaradi naravnih lastnosti namreč premore sposobnost premoščanja časovnih dimenzij in je zato, ujeta v izdelke, eden najbolj avtentičnih pripovedovalcev zgodb naših prednikov.

Krogla ponazarja spremenljivost, večnost in enotnost. Od nekdaj je cenjena kot popolna oblika. Popolno geometrijsko telo je kot protiutež človekove nepopolnosti, ki ne more nikoli natančno posneti dela matere narave.

Mira Fon, članica Društva keramikov, se z glino ukvarja že vrsto let. Na osnovni šoli v Šempetru, kjer poučuje, pripravlja delavnice z glino in tako prenaša svoje navdušenje na učence. Na odprtju razstave je navzočim pojasnila, kako sta glina in krogla navdahnili ustvarjalce iz društva, da so se lotili ustvarjanja.

Od kod izvirajo božične krogle

V srednjem veku je krščanstvo poskušalo vstopiti v regije srednje Evrope in spreobrniti prebivalce, ki so še vedno izvajali kult nordijskih božanstev. Nemški apostol Bonifacio je bil zadolžen za proučevanje običajev teh poganskih ljudstev. Eden izmed njih je bilo krašenje jesenov sredi decembra. To tradicijo je želel prilagoditi krščanski različici, zato je jésen zamenjal z borom, ki naj bi

zaradi svoje oblike predstavljalo večno življenje in Sveto Trojico. Nanj je položil jabolka kot simbol izvirnega greha, ki sta ga storila Adam in Eva.

Z leti so jabolka zaradi nepraktičnosti zamenjale steklene krogle, ki so jih prvi začeli izdelovati v Franciji. Sveče, ki simbolizirajo Kristusovo luč, pa danes nadomeščajo električne lučke.

Božične krogle imajo še globlji pomen, saj simbolizirajo nekatere od darov, ki jih je Bog ponudil ljudem: med njimi modrost, razumevanje, pobožnost in moč.

Vsaka barva krogle ima svoj pomen. Rdeča predstavlja izvirni greh, ogenj in kri, pa tudi ljubezen in velikodušnost. Zelena ponazarja upanje, naravo in življenje. Srebrna nosi hvaležnost, bela pa čistost, veselje in vero.

Suhadolnikova je opozorila občinstvo na letošnji motiv enotnega prazničnega okraševanja, SRCE, ki vabi k sodelovanju, miru, trajnostnemu delovanju in zavzemanju za pravičnejši svet in povabila, da srca dopolnijo z božičnimi kroglami.

Večeru sta z izbranim repertoarjem slovenskih evergrinov dodala nepozabno magijo Nikka in Jani

Razstava Krogla bo na ogled do 9. januarja 2023.

Miren Kras Foto: Jasmina Putnik

V začetku decembra je Pomnik na Cerju dobil čarobno preobleko – Društvo keramikov Bilje se je podpisalo pod novo razstavo Krogla in v slavnostni avli na ogled ponudilo 16 edinstvenih keramičnih izdelkov.

Kaj

Turizem

Mednarodno lepotno tekmovanje psov že četrtič v Opatjem selu

Na razstavnem prostoru se je zvrstilo skoraj 2.300 psov iz 26 različnih držav, katere so ocenjevali priznani sodniki iz desetih različnih evropskih držav.

Prvi dan se je odvijala državna razstava vseh pasem CAC Opatje selo, v naslednjih dveh dneh pa mednarodna razstava CACIB Vrtojba I in II.

V soboto je dogodek z obiskom počastil tudi Mauricij Humar, župan Občine Miren - Kostanjevica, in podelil pokal najlepšemu kraškemu ovčarju, ki je tudi naša edina avtohtona slovenska pasma.

Na koncu vseh razstav je bila podeljena posebna nagrada za najlepšega psa vseh razstavnih dni. Lento je prejel pes pasme ameriška akita: TIP TOP LINE LIKE THE WIND OF CHANGE, lastnika Vlatka Jelića iz Hrvaške. Drugi najlepši pa je bil beli višavski terier: GUGLIELMO DEI MELOGRANI, lastnice Mariae Maddalene Sartori iz Italije.

Na prireditvi je bila poleg že standardne gostinske ponudbe predstavljena tudi kulinarična ponudba tipičnih lokalnih jedi (jota, golaž s polento ...). V nedeljo so organizatorji obiskovalcem pripravili promocijsko pokušino polente s pršutom, kar je že tradicionalna praksa, ki se je razstavljavci posebej veselijo. Za

odlično kulinariko so poskrbeli člani ND Adria iz Mirna.

Dogajanje so popestrili tudi stojničarji s prodajo različnih izdelkov in hrane za štirinožne pasje ljubljenčke.

Župan občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar je najlepšemu kraškemu ovčarju in najlepšemu psu razstave podelil nagrado »Zmagovalec CACIB Miren - Kostanjevica« in ob tej priložnosti povedal: »Zelo nas veseli, da letos ponovno gostimo mednarodno lepotno tekmovanje psov, ki s tem postaja tradicionalno. Kras je matična domovina ene najbolj prijaznih pasjih pasem – kraškega ovčarja, ki je slovenski nacionalni zaklad in najstarejša avtohtona pasma. Velja za odličnega čuvaja, delovnega psa, čudovitega družabnika in prijaznega družinskega člana. Verjamem, da ta pasma odraža značaj ljudi, ki tukaj živimo, in bomo tudi v prihodnje z veseljem ponudili gostoljubje takšnim dogodkom!«

Turizem Miren - Kostanjevica je poskrbel za predstavitev destinacije Miren Kras. Direktorica mag. Ariana B. Suhadolnik je dogodek opisala kot »eno od pomembnih priložnosti za promocijo Miren Krasa, predvsem pa za obisk ponudnikov nastanitev in gostinskih lokalov,

ki so bili letos v času dogodka ponovno polni. Organizatorjem smo hvaležni za izkazano zaupanje in veseli zagotovila, da se prihodnje leto ponovno vidimo!«

Rezultati tekmovanj so dostopni na strani www.dogshow-vrtojba.si.

Turizem Miren - Kostanjevica Foto: Jasmina Putnik

Miren Kras je letos že četrtič zapored gostil odlično obiskano Mednarodno lepotno tekmovanje psov vseh pasem Alpe Adria winner Cac/Cacib dog show.

Imamo

Letni koncert Vokalne skupine Glas »Od pča do pča«

V Društvu Glas smo se letos odločili za nekoliko drugačno izvedbo letnega koncerta. Pevke smo pesem ponesle k vodnjakom, po domače rečeno »pč«, ki se nahajajo na raznih lokacijah v krajih Bilje, Orehovlje in Miren. Pesem smo ponesle med ljudi, saj pesem povezuje

in združuje. Pri vsakem vodnjaku smo se predstavile z naborom pesmi ter pokramljale s poslušalci, ki so nas pričakali prav ob vsakem vodnjaku. Pevski dan, ki je trajal od 9.00 pa do 17.00 ure je bil prežet s pesmijo, prijateljstvom, srečo, dobro vojo in pozitivno energijo.

Glasovke se zahvaljujemo vsem krajanom, ki ste nas tako lepo srčno sprejeli. Tudi zaradi vas je bil dan poseben in čaroben.

Se vidimo prihodnje leto.

Ingrid Praznik

Foto: arhiv Vokalne skupine Glas

J. K. Rowling

Naj bo vaša pot v novem letu posuta z občutki, ki vam prinašajo mir, ljubezen, potrpežljivost in pogum. Srečno 2023!

»Skupaj smo močni le toliko, kolikor smo povezani.«

Jubilejnih

80 let Oskarja Kogoja

Ni veliko krajev na svetu, ki postanejo zibelke mogočnih osebnosti. Med izbranimi je tudi Miren, prebivalcem in popotnikom prijazen kraj na zahodnem robu Slovenije, umeščen med reko Vipavo in Kras, na križišče poti, ki preko ekonomskih, političnih in kulturnih interesov od nekdaj povezujejo svetovne civilizacije.

Prav ta poseben prostor, ki sta ga prečkali že jantarjeva, svilnata in rimska cesta Via Gemina, je zaznamoval in oblikoval Oskarja Kogoja. Umetnika, ustvarjalca in industrijskega oblikovalca, ki mu je svet priznal veličino prej kot domače okolje.

Narava je Kogojeva največja muza

V Mirnu, v domu tik ob reki Vipavi, kjer živi in ustvarja še danes, se je 23. novembra 1942 rodil materi Pepci Butkovič in očetu Milanu Kogoju. V materini rojstni hiši se danes nahaja Galerija Oskar Kogoj Natur Design, ena od največjih znamenitosti destinacije Miren Kras, ki poleg prodajnega asortimana hrani tudi vsa najbolj prepoznavna in nagrajena umetnikova dela.

Oskarja Kogoja sta v ranem otroštvu navdahnila na eni strani delavnost in duhovnost obeh staršev, na drugi pa njuna predanost tradiciji in zapuščini prednikov ter veliko spoštovanje do narave in njenih zakonitosti.

Vse to je pomembno zaznamovalo njegovo ustvarjalno pot.

Kogojevo umetniško izražanje od vsega začetka temelji na raziskovanju narave, starih kultur in civilizacij ob velikem poudarku na odkrivanju notranjega bogastva in ohranjanju čistosti srca. S svojimi deli nam skuša približati resnico in nas spomniti, ali še bolje opomniti,

kaj sta pomen in bistvo našega bivanja. Njegov način življenja in ustvarjanja je prežet z duhovno naravnanostjo in težnjo po pravilnem delovanju, ustvarjanju dobrega in lepega.

Napotke, kako živeti in delati, Kogoj strne v naslednji misli: »Karkoli delaš, delaj dobro, delaj z ljubeznijo. Prizadevaj si za mir, resnico, ljubezen, nenasilje in pravilno delovanje. Svoje znanje opredmeti v najvišje dobro vseh. V tebi je vrelec ljubezni do življenja in vsega živega – poišči in uporabi ga. Spoznanja črpaj iz vsega, kar nas obdaja, in poglej vase – dotaknil se boš božanskega.«

Nov izobraževalno-dokumentarni film: Oskar Kogoj – od ideje

do izdelka

Ob 80-letnici velikega umetnika je z željo razumeti Kogojev koncept ustvarjanja in slednjega približati tako mladim umetnikom kot širšemu občinstvu, nastal izobraževalno dokumentarni film Oskar Kogoj, od ideje do izdelka. Virtualna predstavitev umetnikovega razmišljanja je del projekta »Oskar Kogoj – življenje in delo«, ki vključuje vzpostavitev digitalne baze izdelkov in pričevanj oblikovalca. Projekt je podprl LAS V objemu sonca, med partnerji je tudi Turizem Miren - Kostanjevica, naložbo sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

Film je izdelan v štirih različicah: slovenska verzija, angleška in senzorno prilagojena verzija za gluhe in naglušne ter slepe in slabovidne. Ogledate si ga lahko na naslednji povezavi:

https://galerijaoskarkogoj-sp.si/izobrazevalni-film-oskar-kogoj-od-ideje-do-izdelka.html

Ob 80. jubileju donacija 8 voditeljskih palic

V sredo, 23. novembra 2022, na svoj rojstni dan, bo Oskar Kogoj Občini Miren - Kostanjevica simbolično podaril 8 »voditeljskih palic«. Nastale so po klasičnem Kogojevem konceptu ustvarjanja v

sodelovanju z naravo. Slednja je ponudila osnovni element, izjemno skulpturo, ki je mojstra nagovorila z obliko, v kateri je prepoznal sporočilo in jo nadgradil v izdelek s posebno vibracijo.

Donacija osmih voditeljskih palic se je odvila v Pomniku miru. Velika želja Oskarja Kogoja, ki je tudi častni Občan Miren - Kostanjevice, je, da bodo palice v prihodnje predane naprej kot priznanja zaslužnim za posebne dosežke, povezane z občino ali Pomnikom na Cerju.

Na vprašanje, zakaj se je odločil ravno za donacijo palic, Kogoj odgovarja:

»Palica spremlja človeštvo v vseh civilizacijah. Rama pred 18.000 leti, visok 4,30 m, je tudi imel svojo palico. Palico je imel Jezus, palice so imeli pastirji in tudi naši predniki v kmečki kulturi so spoštovali to, kar predstavlja palica in so jih tudi uporabljali. Jaz se rad sprehajam po divji naravi, ob morju, po Krasu … in ob tem najdem fenomenalne oblike narave, kjer drevo trpi zaradi burje in drugih naravnih pojavov, skal, čeri … Tako je nastala velika zbirka zanimivih palic, ki izhaja iz Vipave, Soče in Nadiže, Mediterana, Krasa in tudi drugih delov sveta.

Kaj vse je skrito v teh oblikah? To so skrivnosti celotnega mojega življenja in vse te vibracije, ki jih te oblike nosijo, simbolno prenašam v obliko uporabnih in dekorativnih izdelkov, ki jih ponuja naša prodajna Galerija.

Del zbirke palic bo v spomin moje 80-letnice prejelo Cerje, Pomnik miru, ki je spomenik naše zgodovine in s tem svetovne civilizacije.«

Ikona slovenskega oblikovanja zna s svojim dotikom in karizmo ustvarjati edinstvene umetnine. Te se zapisujejo ne le v zgodovino svetovnega designa, temveč predvsem v duše ljudi, ki se jih dotaknejo. S svojo tenkočutnostjo za vpetost človeške duše v zakonitosti narave pretaka ideje med transcendentnim in materialnim. Predmetom zna vdihniti brezčasnost. V spoznavanju sebe pa ostaja nenehni iskalec, raziskovalec in kritični opazovalec ter poslušalec.

Ob velikem osebnem jubileju OSKARJU KOGOJU voščimo zdravja in še naprej veliko ustvarjalne energije!

Ariana Besednjak Suhadolnik, Javni zavod za turizem Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar, župan Občine MirenKostanjevica , Foto: Jasmina Putnik

Borili so se za domovino

Rudolf Maister – Vojanov je bil zaveden Slovenec, neustrašen vojak, general, vojni strateg, pa tudi odličen športnik, kulturnik in intelektualec, pesnik, slikar in velik ljubitelj knjig, z izbranimi besedami poeta je ubesedil čustva, ki jih je gojil do slovenske zemlje. In prav ta velika ljubezen je predanega domoljuba gnala v dejanja, ki pomenijo eno od ključnih prelomnic povezovanja naroda znotraj meja na poti do svoje države.

Pomnik na Cerju nosi pomembno poslanstvo ohranjanja spomina na ključne prelomnice v naši zgodovini, poslanstvo negovanja identitete slovenstva in prenašanja sporočila na mlajše generacije, ki naj ostanejo njegovi skrbniki.

V slavnostni avli se začenja pripoved o popotovanju slovenskega naroda od prvega vpisa v zgodovino s slovensko besedo v Brižinskih spomenikih, preko številnih prelomnic, vojn, zatiranj in poskusov potujčevanja, na drugi strani pa upora zavednih posameznikov in skupin, ki so prispevale k izpolnitvi tisočletnega hrepenenja naših prednikov – pridobitvi lastne države!

Povezani razstavi o dveh prelomnicah je pripravilo Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. Odprl jo je državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Rudi Medved. V slavnostnem nagovoru je izpostavil pomen dogodkov v letih 1918 in 1991 za našo pot v samostojnost, predvsem pa veličino Rudolfa Maistra, ki ne sme ostali pozabljena.

Župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar je izpostavil vlogo Pomnika za prenašanje sporočila o pomenu negovanja spomina in dediščine prednikov na mlajše generacije ter veliko željo končno postaviti v objekt stalno razstavo, za katero je dr. Marko Klavora iz Goriškega muzeja že pripravil vsebino, potrebno pa bo zagotoviti sredstva za izvedbo.

Razstava postavljena v dveh nadstropjih

Tretje nadstropje Pomnika z novo postavitvijo ponuja podroben pregled nad dogajanjem povezanim z boji za severno mejo v letu 1918. V četrtem nadstropju pa je nazorno predstavljen 10-dnevni boj slovenske Teritorialne obrambe in Policije med 26. junijem in 7. julijem leta 1991 – oborožen boj za samostojno Slovenijo!

Začasna razstava je predhodnica stalne, na katero Pomik čaka že dobrih devet let. S povzetkom dogajanja v 19. in 20. stoletju na Zahodnem robu, ki ga je pripravil Goriški muzej, bo končno pokrita siva lisa v nacionalni predstavitvi zgodovine Slovenije v aktualnih muzejskih zbirkah.

Otvoritve razstave, ki je bila postavljena na pobudo v. d. direktorja Uprave Republike Slovenije za vojaško dediščino Boštjana Poklukarja, se je udeležila pisana druščina predstavnikov države:

državni sekretar MORS Rudi Medved, poslanec Evropskega parlamenta Lojze Peterle, dr. Vasja Klavora, direktor Upravne enote Nova Gorica Andrej Markočič in drugi predstavniki Zveze borcev Slovenije in veteranskih organizacij.

Za prelestno glasbeno popotnico večeru je poskrbel trio flavtistk Orkestra slovenske vojske.

mag. Ariana Besednjak Suhadolnik, Javni zavod Miren Kras Foto: Jasmina Putnik

Jesenski pozdrav – Sela na Krasu

Na

Jesenski pozdrav že tradicionalno organizira domači pevski zbor Zarja, ki deluje pod Turističnim društvom Dren. Domači zbor, ki ga vodi Leo Čotar, se je predstavil z ljudskimi pesmimi.

Nastopil je tudi oktet Sotočje, ki je pod vodstvom Janija Klančiča zapel celo paleto pesmi; te so pred kratkim izdali tudi na zgoščenki.

Program so popestrili tudi zvoki harmonike, katere meh je raztegnil domačin Tian Ličen

Na koncu so ženske iz pevskega zbora Zarja nekoliko spremenile svoj imidž, saj so v roke vzele tamburin, lončeni bas, grablje, kuhalnice in ropotulje ter nam zaigrale in zapele venček domačih.

Program so povezovale domače punce, ki so ga domiselno obogatile s šalami.

Ob koncu programa je sledilo druženje in pogostitev. Lepo je bilo!

Turistično društvo Dren Foto: osebni arhiv

Vokalna skupina Chorus ’97 v Rimu

Po daljšem premoru zaradi pandemije so se pevci iz Mirna spet podali na pot in ponesli svojo pesem v svet.

Tokrat so oktobra obiskali Rim. Najaprej je zbor pod umetniškim vodstvom Vladimirja Čadeža in orgelski spremljavi Ane Zalar, ki je tudi korepetitorka zbora, na povabilo župnika bazilike sv. Petra v Vatikanu p. Agnella Stoie sodeloval pri maši v baziliki. Pevcem se je pri petju in solističnih vložkih pridružil tudi operni pevec Zdravko Perger.

Naslednji dan so pevci v isti sestavi s petjem dopolnili mašo v baziliki Santi Apostoli, ki jo je daroval p. Carlos Trovarelli, generalni minister reda minoritov; po materini strani je slovenskega rodu in izvira iz Dornberka. Po maši so se pevci, solista in organistka občinstvu predstavili s koncertom pesmi od renesanse do našega časa. Med poslušalci so bili Slovenci, ki živijo, delajo

ali študirajo v Rimu, med njimi veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu Jakob Štunf, pa tudi romarska skupina iz Slovenije, ki je ta vikend obiskala Rim.

V prostem času so pevci poleg bazilike sv. Petra obiskali še ostale tri papeške bazilike – sv. Marijo Veliko, sv. Janeza v Lateranu in sv. Pavla izven obzidja ter seveda druge rimske znamenitosti.

RP

Foto: arhiv Vokalne skupine Chorus

drugo, sicer nekoliko vetrovno nedeljo v oktobru se je v Selah na Krasu v »Perivnci« pisala pesemska pravljica.

Obleka naredi človeka(?)

Bonton oblačenja, kodeks oblačenja, pravila oblačenja, kultura oblačenja, slog oblačenja – kje in kdaj… O vsem tem smo že veliko prebrali, veliko slišali, a smo ob današnji poplavi različnih stilov oblačenja in ob porastu tekstilne proizvodnje vsakodnevno bombardirani s strani medijev. Vse to nas napeljuje na potrošništvo, pri tem pa se zgodi, da pozabimo na pravila, ki naj bi jih upoštevali pri tem, kaj oblečemo za kakšno priložnost.

Pri bontonu oblačenja dandanes prihaja do zadrege, saj smo ljudje samosvoji, posamezniki želimo biti nekaj posebnega in se radi ločimo od množice in s tem kažemo svojo identiteto. Najpomembnejše je, da se v svojih oblačilih dobro počutimo. Nosimo jih z veseljem, pri tem pa si, ko gremo od doma, vseeno zastavimo nekaj vprašanj, da se bomo znali pravilno preobleči. Koliko smo stari? Kam gremo (dnevni opravki, sestanek, gledališče, izlet …)? Kdaj gremo (zjutraj, popoldne ali zvečer)? Kako uskladimo barve, vzorce? In na koncu – kaj obleči? Vsekakor je najpametneje pobrskati po omari in se odločiti izmed oblačil, ki jih imamo. Ni potrebe, da se takoj odpravimo v trgovino in kupimo nekaj novega.

Barve in vzorci

Oblačila, ki jih imamo doma, malo kombinirajmo. Če nam estetika ni tuja, bomo kmalu videli, katere kose oblačil lahko sestavimo skupaj v prijetno kombinacijo. Če pa na tem področju nismo domači, upoštevajmo naslednja nepisana načela: Črno, belo in sivo lahko kombiniramo z vsemi barvami. Modra se lepo kombinira z belo in sivo, če je temna tudi z bolj živimi barvami. Rjava je najlepša z zemeljskimi in bež odtenki, rdeča pa s črno, belo in vsemi sivimi odtenki. To je le nekaj primerov barvnih kombinacij.

Barvo največkrat povezujemo s poklicnim in družbenim položajem. Črna, temno modra in siva izražajo kompetentnost in resnost in so v strogem poslovnem svetu najbolj domače. Če imamo čut za barve, lahko sestavimo raznovrstne barvne kombinacije in bomo delovali urejeni. Enako velja za vzorce. Enobarvna oblačila lahko kakorkoli kombiniramo med sabo. Če pa imamo del oblačila z vzorci, je najlepše, če zraven oblečemo nekaj enobarvnega. Prav tako velja za karo ali črte.

Če se udeležimo dogodka, kjer naj bomo elegantno oblečeni, naj bo le en kos oblačila s karom ali črtami, drugi pa enobarven, če ne gre za kostim ali moško obleko, ki sta običajno šivana iz enakega blaga. Na modnih pistah in v

revijah sicer vidimo raznovrstne kombinacije vzorcev, kombinacije različnih rož na hlačah in zgornjem delu oblačila, kombinacije kara in črt, črte in pike, sestavljanje živalskih, rastlinskih, figuralnih vzorcev in tudi skoraj neverjetne barvne kombinacije. Vse je odvisno od okusa. Če smo drzni in nam tak način oblačenja ustreza ter se bomo v izbranem dobro počutili, nam nič ne brani, da sledimo tem modnim smernicam. Če pa smo previdnejši in ne želimo izstopati, se bomo s svojo garderobo držali »varnejšega območja«.

Kam se odpravljamo?

Z oblačili se postavimo na ogled. V zasebnem življenju lahko vsak nosi, kar ga je volja, pomembno je, da nam je udobno. Meje pa se postavijo tam, kjer bo nam samim ali nam bližnjim neugodno zaradi našega videza ali da sočloveka celo užalimo. Tako na primer na pogreb ne bomo šli v trenirki ali spodaj elegantno oblečeni, čez pa bi si nadeli športno vetrovko živih barv.

Če smo povabljeni na zasebno srečanje in ne vemo kaj obleči, se lahko pri gostitelju ali ostalih povabljencih, ki jih poznamo, v naprej pozanimamo, kakšne narave je srečanje. Na piknik se bomo odpravili bolj športno oblečeni, za

slavnejša praznovanjapa bomo izbrali nekaj elegantnejšega. Če smo v dvomih, pa vsekakor velja dejstvo, da je bolje biti preveč urejen kot premalo.

V poslovnem svetu

Določene kombinacije oblačil so v poslovnem svetu običajne in sprejemljive, pričakovane. Pri ženskah je to običajno hlačni kostim ali kostim s krilom, lahko kombiniramo enako blago ali kombinacijo različnih enobarvnih kosov. Ponovno moramo paziti, da barvno ne bomo pretiravali. Držati se moramo načela, da je temnejša barva primernejša za višji položaj na delovnem mestu. Enako velja za moške. Nekoč je veljalo pravilo, da se pod ženski kostim obvezno obleče bluza, danes pa ga lahko kombiniramo tudi z elegantnejšim topom ali majico, ki ne sme izstopati ali delovati cenena.

Za moške na višjem položaju se po bontonu še vedno pričakuje, da so oblečeni v obleko s srajco in kravato. Pri tistih, ki so v poslovnem svetu, a v bolj sproščenih službah, pa srajco in suknjič kombinirajo z različnimi hlačami, pogosto tudi s kavbojkami. V tem primeru je kravata popolnoma odveč. Moški, ki radi nosijo kravato, pa bi se morali nujno držati pravila, da kravata, če želijo izgledati urejeno, na srajco s kratkim rokavom nikakor ne sodi.

Tako moški kot ženske pa naj bi bili previdni pri izbiri nakita. Tu drži rek »manj je več«. Ženske naj pazijo, da izberejo en minimalističen kos, saj bodo s kombinacijo bogate ogrlice, velikih uhanov in več prstani v poslovnem okolju izpadle bolj neokusno kot kredibilno. Tudi moški naj si poleg kravate izbere le uro, dodane verižice in raznovrstne zapestnice ter manšetni gumbi za povrh so za poslovni svet preveč in neokusni.

Tu so izjema le tisti, ki opravljajo poklice v modni ali oblikovalski industriji, v glasbenem in frizerskem svetu. Ti si lahko dovolijo izstopiti iz okvirov, a ponovno s priporočljivo mero okusa, estetike.

Večerna srečanja in svečani dogodki

Ko smo vabljeni na večerno srečanje, je običajno jasno, ali bo to formalne ali neformalne narave. Če ne, se pri gostitelju o tem pozanimamo. Mlajša generacija nima meja in se običajno tudi ne obremenjuje dosti, kaj se od njih pričakuje; oblečejo pač tisto, v čemer se dobro počutijo, jim je všeč in z izbiro oblačil sledijo modnim trendom svoje družbe. Izvirnejši in pogumnejši naredijo korak več in z željo po izstopanju poizkusijo kakšno drznejšo kombinacijo.

Ostale srednje in starejše generacije pa smo pri izbiri oblačil ponovno previdnejše. Bolj formalno kot je druženje, srečanje, elegantnejše se oblečemo. Ženske izbiramo elegantnejše kostime, krila, bluze, tunike in obleke in pri tem ponovno pazimo na kombinacije barv materialov in vzorcev. Tudi moški izberejo obleko in srajco; če večer ni strogo formalen, lahko kravato izpustijo in odpnejo zgornji gumb srajce. Za svečane dogodke pa bomo najverjetneje obveščeni, ali je od moških zahtevan smoking in od žensk večerna ali koktajl obleka, če ne, se sami odločimo, ali je primerna takšna izbira.

Pomembno je, da se v tem, kar izberemo, dobro počutimo. Ko pa gre za manj formalna praznovanja, smo lahko pri izbiri oblačila svobodnejši, drznejši.

Oblačila našega vsakdana

Doma se vsak oblači kot mu »paše«, pa naj gre za trenirko, kavbojke, elastične hlače v kombinaciji s tuniko ali puloverjem, obleko ali krilo, delovni pajac ali pižamo. Le da ne zapustimo cone udobja. Ko pa se odpravimo iz hiše,

stanovanja in domačega vrta, pazimo, da oblačila niso umazana in raztrgana ter da smo dostojno urejeni za srečanje sočloveka, da le-tega ali sebe ne spravimo v neroden položaj. Ko gremo po nakupih, smo lahko sproščeno, tudi športno oblečeni, nekateri se bolje počutijo v športno elegantnih oblačilih. Vedno pa naj nam bo vodilo, ki sem ga že omenila: manj je več.

Opravljamo raznovrstna dela. V določenih službah so predpisane uniforme (zdravstveni delavci, lekarne, gostinski lokali, trgovine …); določene službe pa le zahtevajo urejenost in imajo predpisane okvirje, ki se jih moramo držati.

Obleka naredi človeka

Bonton oblačenja je bil nekoč dosti bolj strog, omejen. V visoki družbi so zakonitosti oblačenja še vedno točno določene. Na povprečno prebivalstvo pa modni trendi vedno bolj vplivajo, meje dovoljenega in estetskega se brišejo. O tej temi je bilo ogromno napisanega, tudi nove knjige se še vedno izdajajo. Veliko je poglavij, ki jih nisem povzela, če koga zanima, imajo tudi knjižnice kvalitetno literaturo. Vsekakor pa, če ste v dvomih, ko stojite pred omaro, ali ste pred nakupom oblačil negotovi in dvomite o določeni kombinaciji, za katero se odločate, ne bo nič napačnega, če za nasvet povprašate bližnjega, ki ima več čuta za estetiko in vas kot opazovalec vidi skozi drugačne oči.

Osebna higiena

Rek, da »Obleka naredi človeka«, je pomemben. Seveda so oblačila na nas prva, ki jih okolica opazi, ko nekam stopimo. Zato moramo zadostiti še enemu

pogoju: higieni. Sestavni del naše osebnosti je tudi osebna higiena, lepo pristriženi, čisti lasje, urejena pričeska, pri moških negovana brada in brki, če jih imajo. Če imamo stik s strankami, moramo imeti tudi urejene roke. Negovani nohti so predpogoj. Nihče ne zahteva, da ima ženska nohte lakirane, pomembno je, da so ostriženi, opiljeni in čisti. Obleka ne naredi osebnosti, lahko pa pomaga k boljšemu prvemu vtisu. Človek, ki je skromno oblečen, a čist in skrbi za svoj videz, bo vsekakor deležen več naklonjenosti kot zanemarjen »nastopač«, ki misli, da mu bo draga, elegantna obleka v družbi odprla vsa vrata.

Katarina Spacal

Jaslice v cerkvi v Biljah 2021

Člani društva keramikov iz Bilj so zopet prijetno presenetili. Pred božičem je v cerkvi sv. Antona v Biljah deset članov postavilo na ogled jaslice. Zelo so se potrudili. Podobe oseb, živali in vse, kar sodi k jaslicam, je izdelano do potankosti. Na izdelkih so vidne njihove bogate izkušnje v različnih tehnikah oblikovanja gline. Vsak izdelovalec je jaslice oblikoval po svoji zamisli, zato je bila razstava še posebej zanimiva, pestra in vredna ogleda.

Izdelke so izdelali: Anica, Božo, Darja, Helena, Marinka, Marjana, Mira, Olga, Suzana.

Ivanka Kosta

Izjemen uspeh na 17. svetovnem natečaju otroške haiku poezije

V šolskem letu 2021/22 je bil pod okriljem JAL fundacije in Kulturnega ministrstva na Japonskem razpisan 17. svetovni natečaj otroške haiku poezije na temo »Mesta«.

Na natečaju je poleg Slovenije sodelovalo še 45 držav iz vsega sveta, v Sloveniji pa je ustvarjalo več kot 400 učencev iz 45 šol. V septembru je JAL fundacija objavila rezultate natečaja. Učenci lanskega 2. razreda so prejeli najvišje nagrade:

Neža Sterle je prejela JAL Grand Prize, Elizabeta Budin in Mark Jug pa JAL Prize.

Vsem nagrajencem iskrene čestitke za dosežen uspeh v svetovnem merilu!

Pot do uspeha

V šolskem letu 2021/22 je v januarju in februarju korona posegla tudi v naš razred. Precej učencev je zbolelo in z učno snovjo nismo hiteli. Se je pa vsak ukvarjal s tistim, kar ga je zanimalo, in na ta način nadgrajeval svoje znanje v okviru svojih interesov. Preizkusili smo se tudi v pisanju haikujev na temo »Mesta«.

Otroci so morali za svetovni natečaj poleg zapisa treh kreativnih vrstic haikuja vsebino ujeti tudi v izvirno likovno podobo. Konec februarja smo izdelke

odposlali na Osnovno šolo Cerkno, ki je bila koordinatorica natečaja za Slovenijo. V Sloveniji je v izboru sodelovalo večkot 400 haikujev oziroma haig iz 45 šol. Ustvarjali so učenci od 7. do 15. leta starosti. Zahtevno delo, to je izbor za svetovni natečaj, je opravila komisija v sestavi Barbare Petkovšek, likovne pedagoginje, in Jožka Štucina, glasbenega pedagoga, pesnika, pisatelja ter dolgoletnega organizatorja haiku natečaja. Ožji izbor otroške haiku poezije je v maju odpotoval na Japonsko. In ko smo na to že pozabili in veseli vstopili v novo šolsko leto, so prišli rezultati.

Izjemni rezultati za našo šolo

Da pa ustvarjalnost slovenskih učencev ne bo ostala skrita očem, so organizatorji pripravili tudi spletno publikacijo Haiku Slovenija 2022/Mesta. V njej so našli svoje mesto vsi nagrajeni izdelki in nekatera dela, ki so bila opažena, a niso bila nagrajena. V njej je poleg nagrajencev tudi delo naše učenke Mare Nemec Tudi Mari pohvala in iskrene čestitke.

Lučana Petrovčič, mentorica Foto: osebni arhiv

Tradicionalni slovenski zajtrk z županom

Župan Mauricij Humar se je na povabilo otrok, strokovnih delavk vrtca in ravnateljice. mag. Nikolaje Munih udeležil tradicionalnega slovenskega zajtrka v OŠ Miren v enoti vrtca Miren.

Slogan letošnjega tradicionalnega zajtrka je: Zajtrk z mlekom – super dan.

Otroci iz skupine Metulji so pričakali župana ob svečano pripravljeni mizi, ki so jo okrasili s čebelicami. Strokovne delavke so ob pomoči dežurnih otrok razdelile zajtrk, ki je bil sestavljen iz rženega kruha, masla, medu, mleka in jabolka.

Med zajtrkovanjem je potekal sproščen pogovor o pomenu zdrave hrane, kako pride ta v naš vrtec, kdo vse jo pripravi. Župan se je v sproščenem pogovoru z otroki zelo izkazal in prispeval k prijetnemu in razigranemu vzdušju. Otroci so mu povedali, da je zelo pomembno,

da uživamo zajtrk, saj nam ta da veliko energije za igro in učenje. Župan se je seveda z njimi strinjal.

Dogodek je kar prehitro minil. Jezički vseh so bili podmazani z medom in otroci so ob slovesu zapeli pesem o prijateljstvu ter se županu zahvalili za obisk. Župan je v spremstvu pomočnice ravnateljice za vrtce Ksenije Korče pozdravil tudi ostale otroke in strokovne delavke v enoti. Skupaj z ravnateljico smo sklenili, da bomo tako pomembnega gosta večkrat povabili v našo sredino.

Nikolaja Munih in Ksenija Korče Foto: Mojca Šinigoj

Krog dobrote

Prihajajo dnevi, ko se leto zaokroža v svojem teku, in čas, ko bo beseda dobrota v vseh svojih niansah izrečena in slišana zelo pogosto. Žal, v večini primerov tudi zelo hitro pozabljena, ko se leto iz božično-novoletnega blišča spet spravi v svoj utečeni tok.

Dobrota… sama neizmerno verjamem vanjo. Zaupam v seme dobrega, ki ga nosi v sebi vsak človek. Iz lastnih, tudi zelo grenkih izkušenj vem, da se dobrota (enako kot njeno nasprotje) tako ali drugače vedno vrne nazaj k svojemu izvoru. Ne na enak način, ne vedno v isti količini in tudi ne v trenutku, ko bi si jo najbolj želeli, jo potrebovali ali kar hoteli. Kot ima novembrska sivina mnoge odtenke, tako jih ima tudi dobrota. In dobrota je sestra prijaznosti.

V naši šoli se trudimo, da bi bili dobri. Dobri v vseh pogledih – strokovno, v medsebojnih odnosih, pri delu z učenci, v sodelovanju s starši in z lokalnimi skupnostmi. Zavedamo se svojega poslanstva, ki ga v najširšem pomenu zajema beseda učitelj. Zavedamo se tudi, da ne moremo vedno zadostiti pričakovanjem vseh, kdaj nam tudi kje spodrsne, pa vendar – več je dobrega kot slabega, čeprav se zdi, da včasih slednje bolj »odmeva«. In od zrelosti, modrosti, izkušenosti pa tudi ega posameznika je odvisno, kako ta odmev bobni.

V »naših« otrocih in učencih se trudimo negovati in spodbujati rast njihovih semen dobrote in prijaznosti.

z vzgojiteljicami in učitelji celo leto obiskujejo ostarele na njihovih domovih in v Hiši dobre volje, na šoli izdelujejo voščilnice in z njimi razveseljujemo starejše občane. Pod vodstvom učiteljev učenci opravijo mnogo drobnih dejanj v povezavi z medgeneracijskim povezovanjem.

Prostovoljstvo na šoli

V tem koledarskem letu so bili prostovoljci naše podružnice iz Bilj že drugič zapored imenovani z nazivom Junaki našega časa, ki jim ga je podelila Slovenska filantropija. Ravnateljica, ki je bila tudi sama aktivna članica RK in prostovoljka, njihovo delo v celoti podpira in se jim nemalokrat pri aktivnostih tudi pridruži. S strani Filantropije sta bili učiteljici Lilijana Kavčič in Marija Božič nagrajeni s priznanjem za njuno delo pri širjenju prostovoljstva med učenci naše šole in krajani.

Šola se vsako leto aktivno vključuje v Pedagoško akcijo zveze delovnih invalidov in v sodelovanju s Karitasom vsi v šoli – učenci in učitelji darujemo zvezke za šolarje širom države, ki odraščajo v težjih socialnih razmerah.

Naša podružnica v Biljah je aktivna članica UNESCO šol. Učenci iz podružnice v Kostanjevici že več let sodelujejo z onkološkim oddelkom Pediatrične klinike v Ljubljani in zbirajo lizike za male onkološke bolnike. Njihov zgled se je razširil na celotno OŠ Miren.

Učenci OŠ Miren popestrijo kulturno dogajanje

Naši učenci pevskih zborov ali individualno z recitacijami vedno znova pridajo svoj »košček« k različnim svečanim dogodkom na prireditvah v lokalni skupnosti. Nazadnje je naš združeni šolski pevski zbor sodeloval na dobrodelni prireditvi za Kras v Renčah.

Drobnih dejanj dobrote in prijaznosti se v koledarskem letu nabere kar veliko. To je treba opaziti, ker marsikaj od tega postane sčasoma »samoposebiumevno«, pa ni prav. Ker dobrota in prijaznost tečeta v obe smeri – od tistega, ki daje, k tistemu, ki prejema in spet nazaj. Tudi šola in neposredno učenci smo deležni dobrih dejanj in pozitivnih odzivov.

Pomoč občine in članov Društva upokojencev

Pekli piškote za gradbene delavce

Ob začetku tega koledarskega leta so učenci na pobudo ravnateljice s piškoti, ki so jih spekli v šoli sami, obdarili delavce na gradbišču nove športne dvorane in jim tako polepšali božič, ki ga praznujejo za nami. Otroci vrtca in šole

V okviru sodelovanja Simbioza med generacijami in Simbioza giba smo prejeli naziv Simbioza šola. Učenci pod vodstvom učiteljev sodelujejo v različnih literarnih in likovnih natečajih na temo solidarnosti, povezovanja, trajnostnega razvoja, ohranjanja narave, domačih ljudskih običajev in so prejemniki pohval in priznanj.

Vsak začetek šolskega leta je za naše učence in otroke varnejši, ker v prvih dnevih pouka na prometno najbolj kritičnih točkah do šole in podružnic ter enot vrtca na šolarje dodatno pazijo člani Društva upokojencev in medobčinska redarska služba.

Našim tretješolcem ustanoviteljica šole Občina Miren - Kostanjevica vsako leto sofinancira prevoz na tečaj plavanja, vsem ostalim delno krije prevoze na nekatera športna tekmovanja, vsako generacijo devetošolcev pa finančno podpre pri najemu dvorane za valeto.

Pri tem otroci vrtca niso izpuščeni; tudi njim občina sofinancira prevoz za ogled gledaliških predstav in nadstandardno športno dejavnost.

Rdeči križ iz Bilj in gasilci

Krajevni odbor Rdečega križa iz Bilj vsako leto nekaj prispeva za otroke in učence podružnice v Biljah in prenekateri dan dejavnosti je zanimivejši in bogatejši, ker pri izvedbi sodelujejo tudi krajani. Vsako leto v mesecu požarne varnosti nam gasilci prostovoljci iz PGD Kostanjevica pomagajo pri izvedbi vaj evakuacije.

Zelo je razveseljivo in izjemno pohvalno, da se v ta krog dobrote samoinicativno vključujejo tudi starši naše šole, na prošnjo ravnateljice pa tudi različne

gospodarske in negospodarske organizacije iz širšega okolja. V minulem letu so prav te Osnovni šoli Miren podarile računalniško opremo, s katero smo v času epidemije pomagali nekaterim učencem, da so lahko »hodili« v šolo na daljavo.

Krog dobrote in prijaznosti se z zaključkom starega leta sklene, vsako novo leto pa nam znova ponudi mnoge možnosti, da se krog dobrote in prijaznosti

Nai Mozetič zlat v Dubaju

Več kot 2000 otrok iz 16 držav je konec novembra v Dubaju sodelovalo na največjem svetovnem dogodku v računanju na abak – Brainobrain 2022.

Tekmovanja se je iz Slovenije udeležilo 31 tekmovalcev. Brainobrainovci se zberejo na dogodku, kjer v 3 minutah s pomočjo mentalne aritmetike poskušajo pravilno izračunati čim več računov na tekmovalni poli s 60 računi.

Zlata medalja za Naia Mozetiča

Otroci, ki obiskujejo program računanja na abakin razvijanja spretnosti, so sodelovali v kategorijah, ki ustrezajo njihovi starosti in ravni znanja. Zmagovalci so osvojili pokal Champion ter zlato ali srebrno odličje. Slovenski bobki so ponovno blesteli, med njimi tudi Nai Mozetič, ki obiskuje Brainobrain center v Novi Gorici in je domov prinesel zlato medaljo! Čestitke! Tekmoval je na 10., zadnji stopnji programa, kjer so računi res zelo težki, kar daje medalji še posebno težo.

O Brainobrain International

Inštitut Brainobrain – nosilec dveh Guinnessovih rekordov – je eden od

vodilnih na svetu na področju celostnega razvoja mladih genijev s pomočjo programa računanja na abak in treninga mentalne aritmetike. Brainobrain KidsAcademyPrivateLimited je institucija s certifikatom ISO 9001: 2015, ustanovljena leta 2003, sestavljajo pa jo strokovnjaki z desetletnimi mednarodnimi izkušnjami v izobraževanju in usposabljanju otrok. Brainobrain deluje v 44 državah, kjer je več kot 1000 uspešnih franšiznih centrov.

Brainobrain program za razvoj sposobnosti in spretnosti otrok je 10-stopenjski tečaj abaka za otroke, stare od 4 do 14 let. Usmerjen je v izboljšanje njihovih umskih sposobnosti, življenjskih veščin in NLP spretnosti, kar zagotavlja celosten razvoj možganov v zelo zgodnji mladosti. Otroci izboljšajo svojo koncentracijo, spomin, sposobnost poslušanja in učenja, ustvarjalnost, domišljijo, samozavest, vizualizacijo, hitrost in natančnost, spretnosti reševanja problemov, znanje matematike ...

v spirali nadaljuje in širi. Teh priložnosti ne smemo spregledati. Če jih ni, pa si jih poiščimo sami. Vsak izmed nas, še tako majhen ali zelo velik, lahko prispeva in tako obogati sebe in druge.

mag. Nikolaja Munih Foto: arhiv šole

V Sloveniji smo prisotni od leta 2014. Imamo 16 uspešno delujočih centrov in več kot 900 aktivno vpisanih otrok. Za več informacij o programu Brainobrain na spletni strani: www.brainobrain.si

Epošta: info@brainobrain.si

Center Nova Gorica: epošta: brigita@brainobrain.si Foto: osebni arhiv

Izdelajmo gozdnega škrata

Čeprav smo zakorakali že globoko proti božiču in novemu letu, je časa za okrasitev jelke še dovolj. Veliko izmed nas se potrudi, da z lastnimi izdelki polepša dom in z ustvarjanjem že pred prazniki pričara to čudovito decembrsko vzdušje.

Predstavljamo vam idejo za okrasek za na smrečico – gozdnega škrata.

Pri izdelavi lahko sodelujejo tudi vaši najmlajši, saj je postopek za izdelavo zelo enostaven, potrebnih sestavin in posledično stroškov pa zelo malo.

1.

Potrebujemo:

• volno v beli barvi

• volno v katerikoli drugi barvi

• majhen zvonček premera 1 cm

• roza cofek iz flisa premera 1cm

• tanek trakec dolg pribl. 40 cm

• tulec od rolice toaletnega papirja

• lepilo (najbolje zalepi vroče lepilo)

• škarje

• polnilo (lahko vata)

2.

Zanke na levi in desni strani prerežemo in dobimo cof, ki ga je potrebno le še malo postriči, da dobi lepšo obliko.

4.

Od tulca toaletnega papirja odrežemo približno 1,5 cm visok del, da dobimo krogec kot na sliki.

Barvno volno narežemo na trakove dolžine približno 25 cm in jih zazankamo na krogec. Pozorni moramo biti na to, da je zanka vedno obrnjena na isto stran, smer krogca.

5.

Ko z zazankanimi trakovi pridemo okrog celega kroga, jih zasukamo skozi sredino kroga navzgor, kjer jih zavežemo skupaj, da nastane lepa kapica. Cof malo obrežemo, da bo lepše oblike. Notranjost kapice napolnimo s polnilom, da bo lahko ohranila obliko.

6.

Po notranjem obodu kapice namestimo lepilo in kapico prilepimo na bel cof. Tik pod kapico dodamo roza kroglico za nos in naš škrat je že skoraj gotov. Da ga bomo lahko slišali, mu dodamo še trakec z zvončkom, ki ga prilepimo tako, da visi s cofa. Da ga lahko uporabimo kot okrasek na naši jelki, potrebuje še trakec, na katerem bo visel. Tega prilepimo na kapo.

Iz bele volne izdelamo cof. Volno ovijamo okrog štirih prstov (ne preveč tesno). Ko omot potegnemo s prstov, ga na sredini trdno zvežemo.

3.

Naš škrat je pripravljen na gozdne dogodivščine.

Besedilo in foto: Sonja Cijan

Biljenski upokojenci na izlet na Gorenjsko

Pot nas je najprej vodila proti Ljubljani, nato proti Brdu pri Kranju, kjer smo si najprej ogledali Park Brdo. Na sproščujočem sprehodu po parku smo v spremstvu vodičke občudovali bogato floro in favno ter spoznali tamkajšnje znamenitosti, kot so Grad Brdo, nekdanja grajska pristava, stara oranžerija, tipični slovenski čebelnjak in s slamo kriti kozolci toplarji. Naš sprehod je polepšalo srečanje s konji lipicanci.

Po ogledu parka je sledila vožnja v Kranj, kjer domujeta kultura in tradicija. Ogledali smo si staro mestno jedro, ki spada med najbolj očarljive v Sloveniji in je bilo leta 1983 razglašeno za kulturni spomenik. V Kranju je bival tudi naš največji pesnik, dr. France Prešeren. Mesto skriva tudi številne umetne podzemne objekte, ki so sicer že davno izgubili svoj prvotni namen in so potonili v pozabo. Takšen objekt je staro mestno zaklonišče »rovi pod Kranjem«. Nastalo je med drugo svetovno vojno. V rovih smo občudovali prave kapnike in zanimive jamske živali. Ogledali smo si tudi razstavo, ki

podrobneje predstavlja kranjsko podzemlje. Na ogled sta še razstavi mineralov in fosilov ter rekonstrukcija zaklonišča iz druge svetovne vojne.

V restavraciji s pogledom na kanjon reke Kokre smo si privoščili pozno

Prelepa Vipavska dolina

Biljenske upokojence je najprej vodila pot do Vipavskega Križa, znane vasi, ki spada med najlepše zgodovinske kulturne spomenike v Sloveniji. Vipavski Križ je bil nekoč najmanjše mesto v celotni habsburški monarhiji. Po sprehodu skozi to znamenito vas je sledil voden ogled kapucinskega samostana s samostansko knjižnico, kjer so arhivirana tudi originalna knjižna dela Janeza Svetokriškega. Sprehodili smo se skozi samostanske hodnike. Naš ogled se je zaključil v stari, originalni grajski kleti ob kozarčku avtohtonega vipavskega vina.

Obogateni s prijetnimi vtisi smo nadaljevali pot do Vrhpolja. Ustavili smo se v cerkvi sv. Primoža in Felicijana, znano predvsem po mozaikih Marka Ivana Rupnika iz leta 2013. S temi mozaiki je Marko Ivan Rupnik oblekel celoten prezbiterij in slavoločno steno. V cerkveni ladji se še nahajajo Rupnikove slike križevega pota.

Naše popotovanje se je zaključilo z vožnjo v Vipavo, v slovenske Benetke, kjer smo si ogledali vinarski muzej v dvorcu Lanthieri, pokopališče z egipčanskima sarkofagoma, odkritima v

grobnicah dvorjanov 4. in 5. dinastije ob vznožju Kefrenove piramide v Gizi. V Vipavo ju je leta 1845 pripeljal Anton pl. Lavrin (1789–1869), avstrijski generalni konzul v Egiptu.

Ustavili smo se tudi pri dveh glavnih izvirih reke Vipave, ki se nahajata le nekaj korakov od Glavnega trga v Vipavi, takoj za Lanthierijevim dvorcem.

kosilo. Videli in slišali smo veliko zanimivega, toda najvažnejše je, da smo skupaj uživali in pridobili nove vtise.

Tatjana Klančič, predsednica Društva upokojencev Bilje

Foto: Tatjana Klančič

Naša Vipavska dolina je res zelo lepa, zato je prav, da smo to njeno lepoto ponovno doživeli.

Tatjana Klančič, predsednica Društva upokojencev Bilje

Foto: Tatjana Klančič

Družabno srečanje DU Bilje ob mednarodnem dnevu starejših

Konec oktobra smo v Društvu upokojencev Bilje pripravili srečanje članov in članic našega društva. S tem smo želeli počastiti mednarodni dan starejših. Generalna skupščina Združenih narodov je namreč leta 1990 razglasila prvi oktober za mednarodni dan starejših.

Srečanja so se poleg članic in članov DU Bilje udeležili tudi župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar, predstavnice sveta Krajevne skupnosti Bilje Melita Bubek, Tatjana Matko Bratkovič in gospa Kostanca Sitar

S pestrim in prijetnim kulturnim programom so nas presenetili Vokalna skupina Glas pod vodstvom Ingrid Praznik, harmonikaša Anika in Timotej Vončina ter skečarka Damjana Furlan

Osebna zahvala in čestitke so bile posvečene Ivanu Orlu – Vankotu, prejemniku priznanja Občine Miren - Kostanjevica za dolgoletno skrb in bogatitev krajevnega utripa s športnimi vsebinami.

Živimo v času mnogih sprememb, spreminja se celotna družba, spreminjamo se posamezniki. Tudi mi starejši smo drugačni, kot so bili nekoč. Želimo izboljšati naše življenje, želimo življenje obarvati z mladostno svežino.

Zavedamo se, da starost ni zgolj obdobje bolezni in drugih težav, saj je v tem obdobju kakovost življenja lahko povsem enakovredna življenju v drugih obdobjih. Čeprav občutimo pomanjkanje telesnih moči, pa tudi ljubo zdravje nam lahko ponagaja, sta nam obenem darovana umirjenost in zadovoljstvo z vsem doseženim, zadovoljstvo z majhnimi stvarmi, drobnimi pozornostmi, prijaznimi trenutki.

Vsakdo med nami zmore doseči visoko starost. Ljudje želimo doživljati starost v dobrem fizičnem in psihičnem stanju, ob ustreznih materialnih pogojih. Da bi to dosegli, nista dovolj osebni prispevek in osebna odgovornost posameznika, ampak je to odvisno predvsem od pogojev, ki jih ustvarja celotna družba.

Nove generacije upokojencev prinašajo nove potrebe in pričakovanja, pa tudi sodobnejše izzive in ideje. V vodstvu društva se zavedamo pomena družabnosti, športa, kulture in drugih zanimivih dejavnosti. S svojim aktivnim delovanjem želimo prikazati starost ne le kot oviro v življenju, temveč kot svetel

prehod v novo, prav tako lepo življenjsko obdobje. Zato so naši glavni cilji zadovoljevati interese, želje in potrebe upokojencev, spodbujati druženje in različne oblike društvenih aktivnosti ter čim več prispevati k razvoju družbe.

Vloga starejših v družbi je pomembna, saj smo upokojenci bogati z izkušnjami, idejami, pogumom, spomini, ki jih lahko posredujemo mlajšim generacijam. Vseživljenjsko učenje, aktivna starost, medgeneracijsko sodelovanje oblikujejo poti do enakovrednega vključevanja v našo družbo.

V prijetnem pogovoru, spremljanju bogatega programa in z zamislimi o bodočih dejavnostih smo preživeli večer, ki je na svojstven način obogatil vsakega od nas.

Naj bodo spomini nanj vedno svetlo obarvani.

Tatjana Klančič, predsednica Društva upokojencev Bilje

Foto: Pavla Kovač

60 let skupnega življenja Nadije in Hilarija

13. oktobra 2022 je minilo 60 let, odkar sta si večno zvestobo obljubila Nadija in Hilarij Pahor iz Vojščice. Ona je takrat imela rosnih 17 let, on pa 24. V zakonu so se jima rodili trije otroci, in sicer hčerki Damijana in Klavdija ter sin Bogomir. V skupnem življenju sta doživela veliko lepih, pa tudi neprijetnih trenutkov, ki pa sta jih zaradi medsebojnega razumevanja vedno srečno prebrodila. Vsakodnevno jih razveseljujeta vnuka Boštjan in Blaž ter vnukinji Monika in Blanka. Najbolj srečna pa sta, ko ju obdajajo pravnuki Gal, Ivan, Vita in Miša.

Vsi skupaj smo se na praznovanju diamantne poroke zbrali 15. oktobra 2022 na kmečkem turizmu pri Krčarju v Selah na Krasu, kjer smo v krogu družine preživeli čudovit dan. Ob tem jubileju smo jima vsi skupaj zaželeli še na mnoga zdrava in srečna leta. Naj njuna ljubezen in neizmerna dobrota trajata še dolgo.

DU Foto: osebni arhiv

Martinovanje v Kostanjevici na Krasu

Uvod v martinovo se je začel s tradicionalno mašo v domači cerkvi svetega Martina. Od leta 2021 smo se pridružili evropski poti sv. Martina Tourskega, ki povezuje in utrjuje evropske narode pod geslom delitve dobrin in kjer si lahko ogledate stopinjo sv. Martina, ki je postavljena pred vhodom v pročelje cerkve.

Ker je martinovanje povezano z vinom in kulturo vina, se je ob 14. uri na Kržadi začela degustacija vin z lokalnimi vinarji in domačim dobrotami, kot sta kraški pršut in domač kruh iz krušne peči ter seveda tudi kostanj kot simbol Kostanjevice na Krasu.

Sodelovali so Vinarstvo Drago in Uroš Pahor (Novelo), Vinogradništvo in vinarstvo Bojan Trampuž (Temnica), Kmetija Frančeškin – Martin Frančeškin (Kostanjevica na Krasu), Kmetija Leban – Božo Leban (Lipa), Vinarstvo Furlan – Andrej Furlan (Kostanjevica na Krasu), Vinogradništvo Marušič – Damijan Marušič (Vojščica), Kmetija Švagelj – Martin Švagelj (Korita na Krasu), Vinogradništvo in vinarstvo Kavčič – Matevž Kavčič (Lipa).

Ob 17.30 smo se preselili v topel Kulturni dom in se nasmejali z Borisom Kobalom in Borisom Devetakom ter nadaljevali s slavnostno martinovo večerjo, kjer nista manjkali dobra klobasa in zelje.

Zmagovalci po izboru degustatorjev

Razglasili smo zmagovalce v kategoriji belih in črnih vin na podlagi izbora obiskovalcev degustacije na Kržadi.

Kategorija belih vin 1. mesto: Martin Frančeškin

mesto: Bojan Trampuž

mesto: Martin Švagelj

Kategorija črnih vin

1. mesto: Matevž Kavčič 2. mesto: Damijan Marušič 3. mesto: Martin Švagelj

Za glasbo je poskrbel Niko Poles, član zasedbe Primorski fantje s prijatelji, pridružila pa se nam je tudi Ivica Vergan

KS Kostanjevica na Krasu Foto: osebni arhiv

Martinovanje v Kostanjevici na Krasu poteka vsako leto prvi vikend po 11. novembru.

Martinovanje kraških upokojencev na Dolenjskem

Kraški upokojenci smo se podali na Dolenjsko. Naš cilj je bila tovarna zdravil Krka, mesto Novo mesto s svojimi znamenitostmi, obisk samostana Kartuzije Pleterje in zaključek na martinovi večerji v zidanici in vinski kleti Colnar na Trški gori pri Novem mestu.

V tovarni zdravil Krka Novo mesto

Tovarna Krka ima vodilni položaj v proizvodnji generičnih zdravil v svetu. Uspeh temelji na kakovosti in poslovni uspešnosti, odlikuje jih lastno znanje in sodobne proizvodne zmogljivosti.

Začetki segajo v leto 1954, ko je Boris Adrijanič ustanovil Farmacevtski laboratorij Krka. Ustanovljen je bil razvojni inštitut, prijavljeni prvi patenti in proizvodnja, najprej le z devetimi ljudmi. Danes tovarna šteje več kot 12 tisoč zaposlenih, od tega več kot polovica zunaj Slovenije, obvladuje 70 trgov in je organizirana v več kot 45 odvisnih podjetjih in predstavništvih. Popeljali so nas skozi obrat NOTOL 2 za proizvodnjo trdnih oblik zdravil. Proizvodnja je popolnoma avtomatizirana, le tu in tam je človek, ki dogajanje kontrolira. Skladišči surovin in končnih izdelkov sta popolnoma avtomatizirani. Tovarna prihodnosti. Glavni poudarki so na raziskovanju novih izdelkov. Pred ogledom proizvodnje (skozi stekla in v dvigalu, ki popelje skozi vse proizvodne procese) so nas še skupinsko fotografirali. V tovarni vlada prijetno vzdušje in čutiti je zadovoljstvo ljudi.

Znamenitosti Novega mesta

Vodička Karmen nas je popeljala pred Knjižnico Mirana Jarca, ki stoji na mestu Gorenjih oz. Ljubljanskih mestnih vrat (od 14. do17. stoletja); to sta bili eni od dvojnih vrat za vstop v mesto. Tukaj je loža padlim v NOB pri stari Kresiji (spomenik talcem in »Pojmo bratje pesem o svobodi«). Portal v knjižnico je prinesen

z gradu Ruperč, stebri z gradu Struga, v loži pa so kosi gradu Hemljnika (požgani med vojno). Nasproti stoji spomenik skladatelju Marjanu Kozini, ki je med drugim napisal glasbo za filme Kekec, Dolina miru, Na svoji zemlji ter opero Ekvinokcij, opereto Majda in še mnoge druge.

Povzpeli smo se na Kapitelj, kjer stoji stolnica sv. Miklavža, najstarejša in najbolj znana cerkev v Novem mestu. Dominantni zvonik na zahodu, visok gotski prezbiterij na vzhodu, vmes pa značilna baročna ladja, kjer je posebnost lomljena vzdolžna os. Glavni oltar krasi Tintorettova slika sv. Miklavža v spremstvu sv. Trojice in dveh angelov s škofovskimi insignijami ter mučencema sv. Mohorja in Fortunata. Pod prezbiterijem je kripta. Cerkev krasijo tudi vrata, delo bosanskega kiparja Mirsada Begića, z obličji treh dolenjskih blaženih: Alojzija Grozdeta in drinskih mučenic, »hčera božje ljubezni« Marije Krizine Bojanc in Marije Antonije Fabjan, habsburški cesar Rudolf IV., situle in arheološki ostanki, kljunasti stražarji in rimska žara s petelinom. Cerkev krasijo še štiri sončne ure, ki predstavljajo zgodovino Novega mesta. Vzhodna nosi napis »In je Bog, ki je ljubezen« skrit v kronogram 313; Rudnikova ura nosi napis »In sem človek, ki sem zmotljiv« z letnico 1365 – tj. ustanovite Novega mesta; tretja nosi napis »In čas je brezčasen. In je krog« z letnico 1493. Četrta pa iz l. 2006, ko je bila ustanovljena novomeška škofija.

Podali smo se čez muzejske vrtove, kjer so poleti koncerti, in dolenjski muzej

z najdišči iz starejše železne dobe (8.–4. stol. pr. n. št.). Pot smo nadaljevali na lepo oblikovan in tlakovan Glavni trg, kjer je na severu vodnjak z vklesanimi Kettejevimi verzi. Na južnem delu neposredno ob Krki so bila še južna Dolenja ali Karlovška vrata (dostopna s čolni po Krki).

Znamenita Kartuzija Pleterje

Od tu smo se podali še v Kartuzijo Pleterje, kjer smo si ogledali najprej staro domačijo z zanimivimi živalmi in se podali na multivizijski ogled Kartuzije od njene ustanovitve do danes, si nakupili jabolk in čajev ter nadaljevali na martinovo večerjo.

Kljub neštetim obvozom smo le našli pot do Trške gore in zidanice Colnar, na kateri gospodar Janez upravlja klet, žena Katarina pa gostinstvo in turizem. Predstavila je njihovo gospodarstvo z obrazložitvijo, da vse delajo v okviru družine. Najprej smo se pogreli z govejo in gobovo juho, nato pa smo okusili meso vseh vrst in še več vrst zelenjave. Vse je bilo pripravljeno zelo okusno in prijetno za oči in želodček. Na našo zahtevo so nam postregli tudi z njihovim nagrajenim cvičkom. Za zaključek pa smo prejeli še obilen kos štrudlja, da smo šli domov lahko sladkih ust.

Nives Urdih, Foto: osebni arhiv

70 let Društva upokojencev Miren

Društvo upokojencev Miren praznuje 70 let, zato je prav, da se na kratko spomnimo dogodkov in ljudi, ki so povezani z njim.

Druženje je tista iskra, ki človeka razveseljuje v vsaki situaciji. Le kdo si ne želi nekomu povedati kake svoje težave in se na ta način nekoliko razbremeniti. Si lahko zamišljamo, kako bi bilo, če svoje sreče ne bi delili z nikomer in da ne bi podpirali drug drugega.

Praznovanje častitljive obletnice –70-letnice društva

Prvi dan v oktobru smo člani Društva upokojencev praznovali 70-letnico svojega društva.

Nekoč je veljalo, da ko si upokojenec, si že oddelal svoje. Naša članica Ida Kocjančič, vsestranska umetnica, je živ dokaz, da to ni res. Za to priložnost je napisala pesem z naslovom Stari očka, ki jo je deklamiral Božo Humar

Mladi iz osnovne šole so pod vodstvom učiteljice Lučane Petrovčič izvedli tri plese. Kar srce nam je zaigralo, ko smo videli, kako se mladi spretno sučejo, zelo smo uživali v njihovi lahkotnosti gibanja. Pevski zbor je zapel dve pesmi, nastopila je tudi mlada pevka Ivana Silič

Ker življenje z leti prinese spremembe in vedno bolj potrebujemo sočloveka, ki nas razume, potolaži, pomaga, pri tem ne mislimo na domače, ampak na ljudi, ki nam ponudijo roko po svojih močeh. To pomoč nam je predstavila Gordana Vičič, ki vodi projekt Starejši za starejše. Jožko Faganeli pa je predstavil zemljevid naših izletov.

Sledil je še posebno slavnosten dogodek Društva upokojencev, ko smo se posebej zahvalili organizacijam, ki nam vedno stojijo ob strani, ter nekaterim dolgoletnim članom za njihov poseben prispevek pri delovanju društva. Priznanja je podelil predsednik društva Zdravko Stanić, in sicer: Občini Miren - Kostanjevica, KS Miren, KS Orehovlje, Društvu žena Miren, Janezu Kocjančiču, Božidarju Humarju in Klavdiji Uršič. Tudi spomnili smo se še na Klaro Povodnik in Anico Lutman, ki sta veliko prispevali k društvu in ju žal ni več med nami.

Za zaključek kulturnega programa nam je zaigral še trio trobent in zadonela je pesem pevskega zbora Mavrica, ki nas je popeljala v družabni del.

Preselili smo se v prostore pod Hišo dobre volje, kjer nas je čakala razstava naših umetnic in vesel klepet ob prigrizku in rujni kapljici.

Ustanovitev Društva upokojencev in njegovi predsedniki

Po vojni leta 1947 so upokojenci ustanovili svojo sekcijo v okviru sindikatov. Ko so ugotovili, da so interesi med zaposlenimi in upokojenci različni, so ustanovili samostojno organizacijo.

Upokojeni poštni uradnik Gabrijel Marušič je 15. marca 1952 ustanovil Društvo upokojencev Miren. Vanj so se včlanili upokojenci iz Mirna, Orehovelj, Bilj, Opatjega sela, Lokvice in Nove vasi. Gabrijel in njegova žena Justi sta bila 14 let motor društva. Njuna hiša je bila odprta za vse člane za pomoč, nasvete, urejanje papirjev za pokojnine, toplice in letovanja. Društvo se je ukvarjalo tudi z nabavo premoga in ozimnice.

Nato je društvu dve leti predsedoval Ivan Rožič, za njim šest let Viktor Marušič. Leta 1980 je prevzel predsedovanje Jožko Silič in ga obdržal 17 let, kar je najdaljša doba vodenja društva. Klara Povodnik pa je bila do sedaj edina ženska predsednica; društvo je vodila sedem let. Božo Humar je predsedoval od leta 2004 do 2012. Od leta 2012 do 2016 je društvo vodil Janez Kocijančič V tem času je društvo pridobilo nove prostore. Sedanji predsednik je Zdravko Stanić, ki je na tem položaju od leta 2016.

Martinovanje november 2016

Srečanje primorskih DU v Brdih

Društvo upokojencev Miren je raslo in svojo aktivnost prilagajalo svojim članom. Od leta 2006 je vključeno v projekt Starejši za starejše, ki ga vsa ta leta uspešno vodi Gordana Vičič. V tem programu naše prostovoljke obiskujejo vse člane in nudijo potrebno pomoč.

Društvo v svojem delovanju skrbi in organizira meritve krvnega pritiska, sladkorja in holesterola. Naši člani se tudi radi pomerijo na tekmovanjih v balinanju in pikadu ter nas večkrat razveselijo s priznanji in pokali. Društvo organizira izlete in druženja.

Druženja in izleti

Sedanje vodstvo je društvo prevzelo pred šestimi leti.

• Vsi izleti, ki smo jih v teh letih organizirali, so bili zanimivi in poučni. Prvi je bil obisk Moščeničke drage leta 2016. Naj navedem še nekaj odmevnejših: izlet v čarobni Mozirski gaj za novo leto 2018, obisk Parka vojaške zgodovine v Pivki, novoletna Ljubljana, Gorica – Gorizia, cvetoči pomladni park Viatori, grad Snežnik in Cerkniško jezero, nazadnje pa obisk Cerkljanskega in Gorenjih Novakov

• Našo dejavnost druženj smo razširili. Vsako leto organiziramo poletno srečanje naših članov z zabavnimi igrami v Javi v Orehovljah, praznovanje 8. marca, vesela martinovanja na Grivah, novoletna praznovanja ter praznovanja dneva starejših. Prav tako nadaljujemo s tradicijo srečanj z ostalima društvoma upokojencev iz naše občine. Vsa ta srečanja so prepletena z družabnimi igrami, šaljivimi skeči in plesom, včasih tudi s tombolo z nagradami naših sponzorjev.

• V letu 2018 smo navezali stike z DU iz Nazarij, naše pobratene občine, in bili tudi pri njih na obisku. Kasneje so nam obisk vrnili.

• Poleg izletov smo v našem društvu pripravili kar nekaj plesnih večerov v prostorih pod Hišo dobre volje, ki nam jih prijazno posoja naša občina. V teh prostorih smo uredili likovno galerijo, v kateri smo pripravili že kar lepo število razstav naših članic-slikark in še tri proslave ob dnevu državnosti.

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo KS Miren in KS Orehovlje ter Občini MirenKostanjevica za nesebično razumevanje in pomoč pri delovanju društva.

Besedila so prispevali: Cirila Heuffel, Zdravko Stanić in Jožko Faganeli

Foto: arhiv društva

Izlet Mošćenička draga junija 2016

Srečanje DU v Javi 2017

Računalniški tečaj 2016

GLASILO OBČINE MIREN

Jernej Ferletič – drzni pilot iz Mirna

V poletni vročini je zagorel Kras, kjer je gašenje trajalo celih 17 dni. Jernej Ferletič, po poklicu pilot, je bil en od pomembnih koordinatorjev zračnih plovil nad Krasom v tem času.

Jernej Ferletič, med prijatelji Frle, je preprost Mirenc, ki te nasmehom pozdravi vsakokrat, ko ga srečaš. Marsikdaj ga vidimo, kako gre s svojo družinico na sprehod ali poklepeta s tem in onim sovaščanom. Da je pilot, pa so mnogi izvedeli šele ob požaru na Krasu.

Jernej, kdaj si začel resno razmišljati o poklicu pilota?

Pravzaprav me je letalo privlačilo že, ko sem obiskoval osnovno šolo. Toda biti pilot vojaškega letala se mi je zdel nedosegljiv cilj. Zdelo se mi je, da zmorejo seči tja pod nebo samo ljudje, ki pripadajo eliti. Življenje kaže, da kjer je močna želja, se najde tudi pot do njene uresničitve. Uspelo mi je uresničiti svojo poklicno željo in obenem dokazati, da se lahko doseže tudi visoke cilje, če si pripravljen vložiti trud in imaš vizijo.

Vpisal sem se sicer na srednjo ekonomsko šolo, ki ni imela prav nobene povezave z letenjem. Toda starši so vedeli za moje veliko veselje in so me vozili na letališče v Ajdovščini, kjer sem nabiral prve izkušnje z jadralnim letalom.

Pilot ne postaneš kar tako, da se ljubiteljsko ukvarjaš z letenjem. Potrebno je vložiti veliko truda. Kako je šlo to pri tebi?

Po končani srednji šoli sem se vpisal na strojno fakulteto v Ljubljani. Znanje, ki sem ga pridobil in zlasti način mišljenja, ki se je oblikoval na fakulteti, mi je zelo pomagalo pri razumevanju delovanja letala.

Da te sprejmejo na šolanje za vojaškega pilota, moraš skozi strogo sito sposobnosti, saj pilotiranje zahteva

močno koncentracijo, umirjenost in sposobnost znajdenja v kritičnih situacijah. Ko si sprejet, sledi 3-mesečno osnovno vojaško usposabljanje v Vipavi, nato še enoletno šolanje v Mariboru na šoli za častnike

Kdaj pa sedeš v letalo?

Del šole za častnike opraviš v Cerkljah ob Krki, kjer obdelaš teoretični del letenja. Po končani šoli dobiš čin poročnika in začneš z letenjem na letalu Zlin Z242L. To je akrobatsko letalo, kjer se uriš v mnogih letalskih spretnostih. Med urjenjem določijo, kdo se bo še posebej izuril za helikopter in kdo za letalo. Mene so sprva določili za helikopter, kar mi ni bilo posebno všeč. K sreči je bil v naši skupini eden, ki si je želel na helikopter – in sva zamenjala. Tako sva bila zadovoljna oba (smeh). Z opravljenimi izpiti na Zlinu pridobiš tudi civilne licence za pilota.

Izobraževanje poteka ves čas, kajne. Česa se naučiš na Zlinu?

Poleg vzleta in pristanka, ki sta zelo pomembna, se učiš tudi akrobacij, letenja v paru, nočnega instrumentalnega letenja ... Po osnovnem usposabljanju na Zlinu sem nadaljeval na letalu Pilatus PC-9M Hudournik, kjer sem se uril

v vojaških veščinah letenja. Usposabljanje zajema bojno delovanje zrak – zemlja in zrak – zrak. Usposabljanje se razlikuje glede na letalo, kamor si določen (helikopter, bojno letalo ali transportno letalo).

Kdor se je že vozil s potniškim letalom, je med vkrcavanjem gotovo pokukal v pilotsko kabino. Tam je ogromno inštrumentov. Kako se znajdeš z vsem tem?

Človeku, ki prvič vidi ves inštrumentarij v pilotski kabini, se morda zdi, kako zelo je komplicirano ravnati z vsem. Toda aparature so logično razporejene. Ne sledi se jim vsem hkrati, temveč le določeno skupino inštrumentov v posamezni fazi leta. Kot vsake reči se je treba tudi tega naučiti in trenirati uporabo.

Nekoč, ko elektronika še ni bila tako razvita, je imelo letalo inženirja, ki je v ozadju spremljal delovanje letalskih motorjev, pa drugega, ki je bedel nad navigacijo. Danes imamo moderne naprave, katerim pilot sledi. No, naprave tudi opozarjajo na določeno stanje v letalu in kaj se z letalom dogaja. Za navigacijo pa imamo dobro znani GPS.

Sedaj si že prekaljen pilot. Katero letalo pilotiraš sedaj? Ali »obiščeš« tud Miren?

Trenutno letim z letalom Pilatus PC-9M Hudournik. Osnovno opremo sicer civilnega letala je dodelala izraelska vojaška industrija tako, da je postal vojaško letalo. To pomeni, da so v pilotski kabini inštrumenti prilagojeni za bojne naloge, pod krili pa ima pilatus obešene nosilce za orožje, vgradili so tudi nov motor.

Da si dober pilot, moraš stalno trenirati. To pomeni, da moraš biti toliko in toliko ur v zraku. To so tako imenovani osebni treningi. Ja, seveda poletim na obisk nad Mirnom. Iz Cerkelj, kjer vzletim, do Mirna traja polet 20 minut.

Kadarkoli prileti avion nad Miren, se ozremo v nebo. In od sedaj dalje bomo vedeli, kdo nas je prišel pozdravit. Kako pa je z napredovanjem v službi?

Tudi mi napredujemo po lestvici: od začetnika do inštruktorja letenja in do vseh činov, ki jih ima vojska. Sedaj imam čin stotnika. Toda ne gre samo za napredovanje. Urimo se in trudimo, da smo ves čas v kar najboljši kondiciji v vseh pogledih.

Tako slovenski vojaški piloti redno hodimo na vaje v tujino, kjer se spletejo prav posebne vezi, to je pravo tovarištvo. Učimo se drug od drugega in s tem napredujemo.

Ko pomislim na avion in letenje, se sprašujem, ali je pilote kaj strah, ko letijo na višini 7000 m. Kaj praviš na ta strah?

Tudi piloti smo ljudje. Zavedamo se svoje majhnosti in mogočnosti neba in narave. Zato smo spoštljivi do višine, vremena in jeklene ptice. To pomeni, da smo previdni, kolikor je mogoče: sledimo vremenskim napovedim, posebej previdno ravnamo v megli, sledimo navodilom kontrolnega stolpa, preverjamo stanje na inštrumentih v pilotski kabini ... Pilot mora biti pri svojem delu skoncentriran na svoje delo in zlasti discipliniran. Prav zato je pilotiranje tako zahtevno delo.

Nikakor ne moreva mimo požara na Krasu, kjer si opravljal pomembno nalogo v najbolj kritičnih trenutkih. Kako je prišlo do vključitve v reševanje Krasa?

Tisto sredo (20. 7. 2022) sem bil dežurni v varovanju zračnega prostora na Brniku. Poklicala me je prestrašena žena s sporočilom, da se požar na Krasu grozljivo širi in so pri Štantu (spodnji del Mirna pod Krasom) že razglasili evakuacijo. Ker sem spremljal požar preko medijev, sem dopoldan prosil sodelavca, da me menja, če pride do evakuacije Mirna. Takoj po ženinem klicu sem odhitel domov. V Vrtojbi, kjer je bila baza za gasilce, sem se ponudil za vodnika konvojev, kar so tudi sprejeli, saj sem kot domačin dobro poznal okoliške poti.

Zvečer so me poklicali iz poveljstva 15. polka vojaškega letalstva in mi

naročili,

Naslednje dni je bila v zraku gneča.

Imeli smo več plovil, ne pa tudi pravih informacij. Gasilski kolega Andrej Rogelja, vodja zračnih sil v novogoriški poklicni gasilski enoti, se je s policijskim helikopterjem dvignil nad požarišče in ugotovil razsežnost požara ter kritične točke. Dobili smo nujne informacije. Od tedaj dalje pa do konca gašenja sva sodelovala v uglašenem tandemu, kar se je poznalo tudi v omejevanju in umiritvi požara. In končno tudi pri pogasitvi ognjenih zubljev.

Ves čas je bilo treba pripravljati zemljevide, vnašati vanje nove informacije, biti na radijski zvezi s piloti, dajati navodila, usmerjati. Bilo je noro naporno, koncentracija ves čas na visokem nivoju. Hrana ni bila pomembna v teh hudih dneh, na počitek nisi niti pomislil. Kljub temu, da so domačini in civilna zaščita zagotavljali hrano, sem večji del akcije preživel ob frutabelah in energetskih pijačah, ker časa za pravi obrok enostavno nismo imeli.

Helikopterji in druga letala so prispeli iz različnih držav. V katerem jeziku ste se pogovarjali?

V letalstvu se pogovarjamo v angleščini. Toda v teh razmerah sem se z avstrijskim pilotom pogovarjal v slovenščini, saj je z njim letel tehnik, ki je bil koroški Slovenec. S Srbom in Hrvatom sem se trudil govoriti po njuno. Hkrati so čez mejo leteli italijanski helikopterji in letala, s katerimi sem se trudil govoriti v italijanščini. Poskušal sem čim več uporabljati angleški jezik, da bi vsi piloti razumeli, kje so vsa plovila. In smo se razumeli. Po nekaj letih so piloti sami vedeli, kaj je

naj naslednji dan koordiniram helikopterje, ki bodo prišli gasit požar.

treba storiti, saj so to vrhunsko izurjeni letalci. Kasneje smo Kras razdelili v sektorje, da smo olajšali koordinacijo.

Po požaru je končno nastopil čas za pregled dogajanja. Kakšni so bili občutki?

Šele tedaj sem začutil utrujenost. Ponosen sem, da sem sodeloval v tako učinkoviti ekipi, in to še na domačem

terenu. Naš »delovnik« je trajal od petih zjutraj do enajstih ponoči. Doma sem se samo zvrnil v posteljo v nemiren spanec boječ se, da bom zaspal pravočasen odhod od doma.

Najlepše pa mi je bilo videti in začutiti, kako so občani stali ob cesti, ploskali, vzklikali »Hvala!«. Tudi zapisi vzpodbude in hvaležnosti na cestišču so delovali pozitivno, da si čutil, kako cenijo naše delo.

V dolini pa je čakala družina...

Drži, težko je bilo. Žena Ksenija se je s hčerko odpeljala k svojim staršem, sin pa je že bil tam na počitnicah. Pa saj veste, kako je ženam pilotov! Hvaležen sem ženi za podporo, saj je moja služba naporna, včasih me ni tudi več tednov doma. Ona je tista, ki drži štiri vogale v hiši, jaz pa pomagam enega (smeh). Vendar ko smo skupaj, gremo na sprehod, do njive, v gozd. Lepo nam je. In hvala tudi staršem, ki priskočijo na pomoč, kadarkoli je to potrebno.

Imaš že kakšne poklicne načrte za naprej?

Želim si, da bi mi uspelo iti na dodatno izobraževanje v Ameriko. Toda takrat mora moja družinica z mano. Nočem jih pustiti daleč stran, preveč jih imam rad.

Jernej, hvala za zanimiv pogovor. Želim ti uspešno nadgradnjo poklicne kariere in varno letenje.

Marta Pavlin Foto: iz osebnega arhiva

Hiša dobre volje v novo leto polna lepih doživetij

Tudi v jesenskem času smo se imeli v Hiši dobre volje Miren zelo lepo. Pohajali smo, ustvarjali in obdarovali ljudi, razstavljali in praznovali. Vsak dan znova smo kaj novega doživeli in se kot prava družina povezovali. In se imeli radi. To pa je naša najlepša dejavnost. Biti skupaj.

žene pokojnega akademskega kiparja Negovana Nemca, nam je pričarala pravo doživetje – z vso svojo karizmo, vživetostjo, poznavalstvom in osebno vpletenostjo nam je razkazala atelje Negovana Nemca, kjer smo z vso pozornostjo požirali interpretacije in pripovedi iz njegovega umetniškega življenja. Ponosni smo, da smo lahko na tako pristen in doživet način vstopili v življenje velikana, našega sorojaka Negovana Nemca. O domačiji in mogočni murvi, pod katero smo razstavili svoje izdelke, nam je z vso prijaznostjo pripovedoval Primož Nemec, sin slovitega kiparja.

Razstava »Druženje z umetnostjo« in sklepno dejanje s Kapniki

Izlet na Mirenski grad

Da smo naše mesečne duhovne urice z mirenskim župnikom Robertom Ušajem in sestrami usmiljenkami še nadgradili, smo se odpravili kar na Mirenski grad, kjer so nam pripravili sveto mašo in pravo sladko pojedino. Uživali smo v duhovnem objemu, se iz srca nasmejali in poskrbeli, da smo si povedali vse najnovejše informacije. Kot pravi prijatelji. Komaj čakamo, da se vrnemo!

Ob tednu otroka smo obeležili tudi mednarodni dan starejših in se skupaj z učenci in učenkami Podružnične OŠ Bilje v organizaciji učiteljice Lilijane Kavčič v ateljeju Negovana Nemca udeležili kiparske delavnice. Pod vodstvom akademskega slikarja Ivana Roba smo ustvarjali z glino in se medgeneracijsko dopolnjevali. Gostoljubnost dr. Nelide Nemec, umetnostne zgodovinarke in

V novogoriški Galeriji Frnaža smo postavili navdihujočo razstavo »Druženje z umetnostjo«, ki je nastala kot darilo ob mednarodnem dnevu starejših v soorganizaciji našega Doma upokojencev Nova Gorica, Doma upokojencev Gradišče in Nacionalnega inštituta za javno zdravje Nova Gorica v okviru Festivala duševnega zdravja Goriške 2022. Razstavljena dela so prispevali naši uporabniki Hiš dobre volje, Centra za dnevne aktivnosti starejših Šempeter in Centra za pomoč na domu ter ustvarjalna skupina za osebe z demenco Doma upokojencev Gradišče. Z razstavo smo dali ustvarjalcem pomen in spodbudo, da je umetnost res nekaj, kar krepi in omogoča druženje tako v intimi s svojim čopičem kot v družbi ljudi, ki uživajo v nastalih umetniških delih. In to ne glede

Kiparske delavnice z učenci Podružnične OŠ Bilje

na leta! Sporočilo je bilo jasno: umetnost je zdravilo, zato se moramo čim več družiti z njo! Posebna zahvala gre vsem, ki so prispevali svoja ustvarjalna dela, še posebej hvala našim Anici Uršič, Eugeniji Gruden, Viktorju Krapežu in Jožici Brus. Prostor so napolnili z neizmernim nabojem življenja.

Razstavo smo po enem mesecu zaključili v slogu. Ustvarjalci razstave smo na pobudo Andreje in Severina Mezinca, predsednika Kluba bolnikov po možganski kapi Komen in zlata vrednimi »Kapniki«, priredili čudovit dogodek. Skupaj smo prebrali ljubezenske zgodbe Literarne skupine Doma upokojencev Gradišče, prisluhnili duhovitim predstavitvenim pesmim Kluba in se pogovorili o izkušnjah življenja po možganski kapi in pomenu ustvarjanja in druženja za dvig kakovosti življenja. Spletli smo vez, ki bo zagotovo obrodila še kak sočen sadež.

mošt spremenil v vino, da smo lahko z njim poplaknili klobase in podmazani nazdravili še mnogim veselim trenutkom, ki nas čakajo. Hvala Božu Humarju in Ani Besednjak, ki vedno srčno poskrbita, da se imamo ob posebnih priložnostih lepo.

Delavnice z Društvom GO-Spominčica

Društvo GO-Spominčica je z Društvom upokojencev Miren v Hiši dobre volje organiziralo delavnice »Demenca in igre za zabavo in krepitev umskih sposobnosti«, kjer smo se pogovarjali o težavah, ki jih spremlja življenje z demenco, in odgovorili na vsa vprašanja, ki problematiko spremljajo. Najlepša hvala Sonji Planko in Sonji Valič za predavanje, predajo vseh izkušenj in predvsem za spodbudo in upanje, da nismo nikoli sami. Dokler imamo njiju, smo lahko brez skrbi, saj se lahko kadarkoli obrnemo k njima po pomoč.

novima Hišama dobre volje, ki smo ju odprli v Ajdovščini in v Komnu. Seveda pa na slavnostni otvoritvi ni šlo niti brez naše Himne Hiš dobre volje. Zborček dobrovoljk in dobrovoljcev je glasno pokazal, kaj pomeni dobra volja in tako na najboljši možen način predal srčno popotnico novim zgodbam, ki se bodo pisale v sestrskih Hišah.

Zelo ponosni smo na naše dobrovoljke, ki s svojim neutrudnim delom, ustvarjalnostjo in potrpežljivostjo vedno zagotavljajo izvirna darila, ki jih z veseljem razdajamo ljudem, ki nam veliko pomenijo. Naša Mimi Gregorič je tako svoja krasna srca poslala celo daleč na sever in tako z našo energijo razveselila Skandinavce, Anica Uršič pa neumorno riše svoje krasne slike in jih nesebično deli s svetom, saj so razveselile že mnogo ljudi.

Veselo martinovanje

Obiskal pa nas je tudi sveti Martin s svojo angelsko lepotico in nam ob glasbi

Predaja štafete novim Hišam dobre volje

Kot prva dislocirana Hiša dobre volje smo s ponosom predali štafeto in skupaj z direktorjem Bojanom Stantetom ter županoma Erikom Modicem in Tadejem Beočaninom prerezali trak dvema

Če bi nas tudi vi radi spoznali in začutili našo dobro voljo, nam pišite na tina. krog@dung.si ali hisa.miren@dung.si ali nas pokličite v Hišo na 051 660 818 ali Tino Krog na 051 605 699, da se pomenimo o vsem, kako in kaj naprej. Do takrat pa vse dobro! Želimo vam, da v krogu sebi ljubih ljudi preživite prazničen december in v novo leto vstopite nasmejani, brez skrbi in zdravi! Naj bo leto 2023 srečno leto v družbi dobrih ljudi!

Tina Krog

Foto: arhiv Hiše dobre vovlje

Ustvarjanje za izvirno obdarovanje

Prvi mednarodni Kras gravel race

Cerje je obiskalo nekaj sto domačih in tujih kolesarjev, ki so se udeležili odlično organiziranega športnega dogodka.

Društvo DEŠ FLEŠ iz Vrtojbe se je letos prvič odločilo pripraviti posebno prireditev na Krasu.

Udeležba preko 200 kolesarjev iz Slovenije, Italije, Avstrije in Hrvaške je potrdila veliko zanimanje za novo obliko rekreativnega merjenja moči in znanja pri upravljanju koles na asfaltnih in makadamskih poteh s pomočjo navigacijskih naprav ali predpripravljenih zemljevidov, pri čemer uspešnost dokazuje čas prihoda v cilj in GPS zapis opravljene vožnje.

Dve trasi Kras Gravel dirke različnih zahtevnosti

Posebnost Kras gravel race je organizacija dirke brez vmesnih postaj, brez spremstva in brez zunanje pomoči. Daljša, 100 km dolga zahtevnejša trasa je bila primerna za bolje pripravljene kolesarje in je imela skupno 1.450 m vzponov. Manj zahtevna 54 km dolga trasa je bila primerna za rekreativce, dovoljena je bila tudi vožnja z električnimi kolesi.

Na posamezne dirke se je prijavilo različno število tekmovalcev: Gravel long 55 moških in 1 ženska, MTB long 36 moških in 1 ženska, Gravel in MTB short 97 moških in 19 žensk, e-bike short pa 12 moških in 2 ženski.

Ob prijavi pred dogodkom so udeleženci prejeli GPS datoteke s točnim zapisom poti in se s starta, ki je potekal

pred Pomnikom miru na Cerju, podali na pot brez redarjev ali označb trase.

Maksimalni čas za vožnjo po trasi

Vsak, ki je prekolesaril pot po GPX trasi, je postal »finisher«. Najhitrejši, ki so tudi z GPS sledjo dokazali prevoženost poti, so prejeli nagrade.

Organizator je določil maksimalni čas prihoda v cilj, ki je za 54 km dolgo pot znašal 6 ur 30 minut, za 100-kilometrsko traso pa 7 ur.

V odmerjenem časovnem razponu so na cilj prispeli vsi tekmovalci. Predstavnik DEŠ FLEŠA Primož Gulin in direktorica Zavoda Miren Kras mag. Ariana B. Suhadolnik sta najboljšim v posamezni kategoriji podelila nagrade, ki so jih prispevali sponzorji, med njimi tudi steklenico kraškega terana v imenu Občine Miren - Kostanjevica.

Donacija projektu Skupaj za Kras v višini 1.060 EUR

Celotno dogajanje je bilo obarvano z močno noto dobrodelnosti. Organizator je že ob najavi dogodka udeležence seznanil z okoliščinami dirke: kolesarjenje na območju ene največjih naravnih katastrof v zgodovini Slovenije – požara, ki je uničil preko 3.600 hektarjev površin na goriškem in delno komenskem Krasu in napovedal prispevek 5 EUR donacije

od sleherne prijavnine za podporo ponovni ozelenitvi pogorišča.

212 tekmovalcev je zbralo 1.060 EUR, ki so bili nakazani Fundaciji Vrabček upanja za zagon projekta Zeleno srce Krasa.

Velika srčnost udeležencev je bila poplačana s čudovitim vremenom in odlično organizacijo, za kar gre zahvala in pohvala Društvu Deš Fleš. Tudi sami navdušeni nad potencialom Krasa za razvoj kolesarskega turizma, so obljubili naslednjo predstavo že v letu 2023.

Turizem Miren - Kostanjevica Foto: Bogdan Čučič

6. Kras Kros v znamenju italijanov

Pri Pomniku miru se je na štartu zbralo 94 nastopajočih. Vremenski pogoji so bili idealni za tek po gozdnih stezah in cestah goriškega dela Krasa. Med udeleženci je bila večina tekačev iz Italije. Proga je bila tokrat dolga 13 km s skupaj 300 metri višinskih vzponov. Razgibano traso, ki sta jo zaznamovala predvsem dva strmejša vzpona in prehod skozi jamo Pečinka, je najhitreje pretekel Italijan Rudy Molinari (Team Aldo Moro Paluzza) s časom 55 min 36 sek. S triminutnim zaostankom je kot drugi prečkal ciljno črto Giorgio Turel, tretji pa je bil prvi Slovenec Aleš Žulovec (ni-panike. si). Med ženskami je bila najhitrejša Micaela Mazzuca (G. S. Stella Alpina).

Borut Klančič, vodja prireditev Kras Kros, je o tokratnem dogodku povedal: »Številna udeležba je bila po pričakovanjih, predvsem zaradi termina prireditve. Običajno smo vajeni množičnejše udeležbe. Tokratna atraktivna lokacija osrednjega dela prireditve in seveda trasa z razgledi je udeležence navdušila. Na Cerju ne bo več osrednjega kraja dogodka športnih prireditev Kras Kros. Razlogi se nahajajo predvsem v logistiki, saj tam ni vode, garderob s tuši, pa tudi zaradi rizičnih vremenskih razmer v zimskem obdobju. Po vsej verjetnosti bosta štart in cilj naslednjih prireditevAvto moto karting kluba Ales.ca-racing ponovno v Mirnu, in to izključno v zimskem obdobju.

7. Kras Kros Trail Run bo na sporedu najverjetneje januarja 2024. Trenutno se osredotočamo na priprave za gorsko kolesarsko prireditev, to je 8. Kras Kros MTB, ki bo potekal 12. 3. 2023.«

Avto Moto Karting Klub Ales Ca-racing Foto: Ambroželj

Na Cerju nad Mirnom se je zbralo 92 tekačev, od tega večina iz Italije, od koder prihajata tudi zmagovalca

Že 30 let le najboljše iz domače občine.

Vesele praznike in uspešno v novem letu!

Uspehi Letalsko-modelarskega kluba Miren

V oktobru so se člani Letalsko-modelarskega kluba Miren udeležili tekmovanja Krka-cup v Šentjerneju, ki šteje za točke za svetovni pokal, na katerem tekmujejo tekmovalci iz številnih držav.

Hkrati je tekmovanje štelo tudi za državno prvenstvo Slovenije. Zmaga v kategoriji F1A je v obeh tekmovanjih

pripadla LMK Miren. To je prva zmaga kluba na tekmovanju za točke svetovnega pokala in na državnem prvenstvu Slovenije v tej kategoriji. Zmago je priboril Simon Beltram. Kategorija F 1A je oznaka za prostoleteče modele. Ekipo je vodil mentor in predsednik kluba Klavdij Beltram

29.10. pa je v Vipavi potekalo tekmovanje za pokal LMK Miren, ki se šteje v ciklus tekmovanj za pokal Slovenije. V kategoriji F1H mladinci si je drugo mesto priboril Gaj Čermelj, član kuba LMK Miren.

Čestitke tekmovalcem in še veliko uspehov.

Klavdij Beltram Foto: osebni arhiv

Erik Ferfolja zmagovalec v bodybuildingu

V Svetem Antonu pri Kopru se je odvijalo mednarodno tekmovanje v body buildingu, IBFF Olimpia Amateur 2022. Udeležba tekmovalcev je bila zelo pestra, saj so poleg evropskih predstavnikov nastopili tudi tekmovalci iz Izraela, Iraka, Azarbejdžana in drugod. Tekmovalci so bili pripravljeni na zelo visoki ravni, nastopili so tudi profesionalci.

Erik Ferfolja je nastopal v treh kategorijah: Mr. Physique, Mr. Physique over 40 in Mister Fitness Model. V prvih dveh kategorijah, kjer se tekmovalci predstavijo v kopalnih hlačah, je osvojil 4. mesto. V Mister Fitness Model, kjer sta predpisani dve predstavitvi, pa je zmagal.

»Ta zmaga zagotovo pomeni neko malo prelomnico v tem športu, saj je

potrdila mojo začrtano pot za naprej,« pravi Erik.

Čestitke, Erik, in veliko uspehov tudi v prihodnje.

Turizem Miren - Kostanjevica Foto: Erik Ferfolja

Letalsko-modelarski klub deluje v Občini Miren - Kostanjevica že kar nekaj let. Vodja kluba je Klavdij Beltram.

Dvojni prvaki v diviziji 1 in podprvaki med društvi

Ob zaključku tekmovalne sezone 2022 se lahko v ŠD Gas Kras z zadovoljstvom ozrejo na opravljeno delo. Kljub optimizmu niso mogli prav z gotovostjo računati, da bo bera uspehov ob koncu tako obilna. Posadke, voznice in vozniki so nastopali na tekmovanjih za državno prvenstvo Slovenije v rallyju in na gorsko hitrostnih dirkah, kjer so na skupno 14 dirkah osvojili dva naslova prvakov, pet naslovov podprvakov ter še eno tretje mesto, naslov podprvakov pa so zasedli tudi v konkurenci društev oziroma klubov v rallyju.

Prvaka sta postala Martin Čendak med vozniki in Jakob Markežič med sovozniki v Diviziji 1 v rallyju, podprvaki so Sanja Smrdelj na GHD med voznicami, Domen in Klara Slejko v Diviziji 1 v rallyju med vozniki in sovozniki, v DP za mlade voznike do 25 let v rallyju pa sta postala podprvaka tako Čendak med vozniki kot tudi Markežič med sovozniki. Uspeh je dopolnil Domen Slejko s tretjim mestom med mladimi vozniki. S temi rezultati društvo tudi v slovenskem okolju igra vse vidnejšo vlogo.

Dve udarni posadki društva sta suvereno dominirali v najmanjši Diviziji 1 DP Slovenije. Martin Čendak in Jakob Markežič sta se s svojim avtomobilom Opel Adam 1,6 Cup priključila članstvu po prvem rallyju sezone v Ajdovščini, kjer sta zmagala. Nato sta mlada Koprčana bila še druga v Velenju, v nadaljevanju prvenstva pa nista več poznala poraza. S šestimi zmagami sta premočno osvojila naslov prvakov, slavje pa sta dopolnila njuna kolega v enakem vozilu Domen in Klara Slejko. Brat in sestra iz znane vinarske družine z dirkaškim pedigrejem (njun stric Mitja je bil odličen rally voznik) sta letos prvič sedla v novi dirkalnik in na prvih dveh dirkah zasedla šesto in peto mesto. Prvič sta na zmagovalni oder stopila na gostovanju na Hrvaškem, nato tam doseženemu drugemu mestu dodala še tretje v Železnikih in drugo na Soča Valley rallyju. Skupno sta se z dobrimi vožnjami in kopico točk v Novi Gorici in Idriji utrdila na mestu podprvakov najmanjše skupine v našem prvenstvu! Obe posadki sodita v mladinsko kategorijo do 25 let in tako sta Čendak in Markežič postala podprvaka, 3. mesto je med vozniki zasedel Domen Slejko, medtem ko je Klara ostala na še vedno odličnem 4. mestu.

Ostale posadke ŠD Gas Kras so tekmovale v skladu z možnostmi. Janko Čebron in Andrej Kavčič sta dirkala v skupni uvrstitvi z dirkalnikom Mitsubishi Lancer Evo9, ki ni več konkurenčen za vrh, poleg tega pa so ju pestile še tehnične težave. Tomaž Šuligoj in Miloš Hvala sta nastopila le trikrat, a vseeno zasedla 7. mesto skupno v Diviziji 3.

Brata Fakin, tokrat vsak v svojem avtomobilu, sta se vrnila za le en nastop, Simon Rončel je odpeljal le dva rallyja, prav tako tudi Kristjan Ravbar

Na gorsko hitrostnih dirkah je v začetku sezone odlično kazalo Janku Čebronu, ki je nanizal po eno drugo, tretje in četrto mesto ter bil drugi tudi skupno, a so ga kasneje upočasnile tehnične težave in na zadnjih dveh dirkah ga ni bilo. To je zadostovalo za solidno 5. mesto v skupni uvrstitvi DP Slovenije, v PF skupini 3 pa je bil tretji. Tehnika je zaznamovala tudi sezono Sanje Smrdelj, ki se je bolj borila s svojim trmastim Zastavo Yugom 2,0 Integrale kot z zavoji na progi. Vseeno je v konkurenci voznic vpisala 4 zmage ter na koncu zasedla mesto

podprvakinje. Na nekaj dirkah smo videli še Janija Vuka, Bogdana Černača in Dejana Mašero

Za konec pa še nekaj statistike. Člani ŠD Gas Kras so letos zabeležili skupno 45 štartov na rallyjih in gorskih dirkah. V generalni razvrstitvi so dosegli eno drugo in dve tretji mesti na GHD, sicer pa so bili zelo uspešni v posameznih tekmovalnih razredih. Šest zmag so domov prinesli v rallyju in sedem na gorskih dirkah, poleg tega pa še 6 drugih in 4 tretja mesta v obeh panogah avtomobilskega športa, kar je prineslo naslov podprvakov tudi v konkurenci društev. Zavidanja vredna bera.

Besedilo in foto: VK

25. pohod Sela na Krasu–Jamlje

Po dvoletnem premoru zaradi koronavirusa smo

Okrog tristo pohodnikov se je iz Sel na Krasu spustilo v Jamlje, kjer sta jih čakala topel čaj in prigrizek.

Pohodniki so se nato povzpeli na Kremenjak, kjer so jih pričakali zvoki harmonik in slavolok, ki je bil namenjen 25. obletnici izpeljanega pohoda. Tudi na tej točki so se lahko pohodniki nekoliko oddahnili in okrepčali.

Pot se je nadaljevala proti Koritam na Krasu. Tokrat med potjo ni bilo mogoče občudovati pisanega ruja, so si pa pohodniki lahko ogledali posledice požara, ki je julija pestil te kraje. Tudi na tem koncu trase so domačinke poskrbele za najbolj suha usta.

Na cilju v Selah na Krasu so pohodniki dobili topel obrok, lahko so se tudi zavrteli ob glasbi, za katero je poskrbel Matej Felicijan

Kot že tradicionalno, smo po kosilu izpeljali športne igre za prehodni pokal. Nadaljevala se je zabava do poznega večera.

Turistično društvo Dren Foto: osebni arhiv

Tradicionalni

jesenski

Po premoru zaradi slabega vremena in epidemije kovida smo člani društva Farjovca organizirali jesenski pohod. Že zgodaj zjutraj smo začeli s pripravami. Prav kmalu so začeli prihajati prvi pohodniki. Izpred stare šole na Vojščici smo se ob 9.30 odpravili cilju naproti.

Čudovite barve narave so ozko gozdno pot naredile še privlačnejšo.

pohod Vojščica–Trstelj

Strinjali smo, da ima Kras jeseni poseben čar. Sledil je prvi postanek na začetku trase stare ozkotirne železnice tik pred vasjo Lipa. Po kratkem postanku smo si moči nabrali za težji del poti –vzpon na Trstelj. Tik pred kočo smo se še enkrat ustavili, da smo svojim trebuhom dali dovolj energije za nadaljevanje poti. Z vrha Trstelja smo občudovali prelep razgled, ki se je raztezal od najvišjih slovenskih gora pa do morja. Nebo je bilo jasno, da se je videlo daleč naokoli.

V zadnji del pohoda nas je vodila konjeniška pot, po kateri smo prispeli na naš končni cilj na Vojščici. Po sedemnajstih kilometrih smo člani društva pohodnike nagradili s krožnikom »pašte« in domačim kruhom, iz katerega se je še kadilo. Miha Spačal je s harmoniko skrbel, da so se poleg oči in želodca nahranila še ušesa. Za sladkosnede

smo pripravili palačinke, za ostale pa tudi kostanj ob rujni kapljici.

Takega števila pohodnikov, okoli sto nas je bilo, na našem pohodu še ne pomnimo. Zahvaljujemo se vsem udeležencem za izkazano zaupanje, ki nam je dalo zagon, da take dogodke še izvedemo. Naj vas že zdaj povabimo na spomladanski Žajbljev pohod, kjer se boste sprehodili med žajbljem in dišečimi zelišči. Sledite nam lahko tudi na družbenih omrežjih, prav vsakega bomo veseli.

ŠKTD Farjovca

Foto: osebni arhiv

sredi oktobra uspešno izpeljali 25. pohod Sela na Krasu–Jamlje–Sela na Krasu.

Sončen dan, dobra družba in domača glasba so zaznamovali tradicionalni pohod iz Vojščice na Trstelj.

Oh, ti papirji…

Prihaja praznični čas, ko hočeš nočeš ljudje kupujemo in posvajamo več živali. Veterinarji vedno opozarjamo, da žival ni darilo, da je posvojitev živali velika odgovornost in obveza za več kot 10 let.

Pa vendar nas ljubki mladički hitro premamijo. Kateri papirji/dokumenti pa sploh morajo spremljati pse in mačke? Veterinarji se namreč vse prevečkrat srečujemo z nepopolno dokumentacijo, še posebej ko je poreklo živali tujina.

Obvezni dokumenti za psa

• Mikročip (=transponder) ni dokument, mora pa biti vsak pes v Republiki Sloveniji čipiran do dopolnjenega 3. meseca starosti. Čip vstavi veterinar, običajno za to poskrbijo že vzreditelji mladičkov. Če boste za to poskrbeli sami, morate veterinarju predložiti številko mikročipa matere psa, če je izvor psa Slovenija. Ob vstavitvi čipa pes dobi potni list.

• Potni list – obvezen dokument za vse pse v Sloveniji. Vanj se vpisujejo obvezna in neobvezna cepljenja ter drugi diagnostični testi, veterinarski posegi. Obvezno cepljenje psov v RS je cepljenje proti steklini.

• Rodovnik – je obvezen za vsakega pasemskega psa. Pes brez rodovnika je uradno mešanec in je lahko le podoben določeni pasmi.

Obvezen dokument za mačke

• Rodovnik je obvezen za vse pasemske mačke, mačke brez rodovnika so mešanke.

Priporočljiva dokumenta za mačke

• Cepilna knjižica – veterinarji vanjo vpisujemo cepljenja in ostale pomembne diagnostične teste in posege.

• Čip in potni list – če želimo z mačko potovati v tujino oz. če jo želimo zgolj označiti npr. v primeru, da se izgubi, jo tako označeno lažje najdemo.

Kaj pa, če želimo žival pripeljati iz tujine?

Za primer vnosa iz Evropske unije veljajo enaki splošni pogoji za pse in mačke, in sicer:

• žival mora biti označena z mikročipom

• imeti Evropski potni list

• Imeti veljavno cepljenje proti steklini. Cepljenje postane veljavno 21 dni od dneva cepljenja.

Pri cepljenju proti steklini so dovoljena odstopanja, in sicer če je žival stara manj kot 12 tednov, cepljenje proti steklini ni potrebno. Če je žival stara med 12 in 16 tednov, pa mora biti cepljena, vendar cepljenje še ni nujno veljavno. V teh primerih mora žival spremljati izjava, da žival ni bila v stiku z divjimi živalmi.

Pri uvozih hišnih živali iz tretjih držav se je potrebno pozanimati za vsako državo posebej, v veliko pomoč so nam območni uradi UVHVVR.

V primerih, kjer izvor psa ni dokazljiv (nima mikročipa/potnega lista ali ni mikročipa mame), ga po novi zakonodaji ne moremo vpisati v centralni register hišnih živali, pač pa ga je potrebno oddati v zavetišče, kjer poskrbijo za ustrezno dokumentacijo.

Vaša družina je končno pripravljena na novega družinskega člana. Odločili ste se za pasmo, razdelili ste si naloge, ogledujete si pasje šole … Da bi se izognili morebitnim nevšečnostim, pa priporočamo, da se že pred nabavo obrnete na svojega veterinarja!

Iz Obutega Tačka Vam želimo vesele božične praznike ter veliko uspehov v novem letu!

Špela Zgonik, dvm

Foto: Bojan Trček

Obvezni dokumenti za psa

• mikročip psa, številka mikročipa matere

• potni list; zapis obveznega cepljenja proti steklini

• rodovnik (pasemski pes)

Obvezni dokumenti za mačko

• rodovnik (pasemska mačka)

• cepilna knjižica

• čip in potni list (za tujino)

Obvezni dokumenti za žival iz tujine

• mikročip

• evropski potni list

• veljavno cepljenje proti steklini

Drage občanke in dragi občani!

prihaja veseli december, za mnoge najljubši mesec, saj se turobna sivina odene v pravljične barve, prižgejo se luči, ki oznanjajo, da je nastopil adventni čas. Čas, ko se ozremo v iztekajoče se leto, ko se spomnimo malih in velikih dosežkov, zmag in uspehov, pa tudi z olajšanjem poslovimo od vsega neprijetnega in žalostnega, kar nam je morda usoda prinesla v tem letu.

Naj vam ti praznični dnevi prinesejo obilo notranjega miru, osebne sreče in zadovoljstva. Vzemite si čas zase in svoje najbližje, obiščite znance v svoji bližini, ki so osamljeni in ranljivi, in potrebujejo našo pomoč. Naredite kaj dobrega zanje, pa se boste tudi vi počutili bolje.

Naj vas prevzame svež val veselega navdušenja in optimizma ter vas ponese na krilih uspeha v novo leto 2023. Naj bo mirno in krasno novo leto, vse leto.

Mauricij Humar, župan

Avtor: Božidar Batistič

Foto: Jasmina Putnik