Občinsko glasilo pomlad 2020: POMLADNI GLASOVI 2020

Page 1

i k s n e Jes glasovi 2020 glasilo ObÄ?ine Miren - Kostanjevica www.miren-kostanjevica.si

oktober 2020

ObÄ?inski nagrajenci 2020 Miren Kras: nova obleka in novi projekti Brusni papirji Ekamant

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020


KAZALO

KAZALO

KAZALO Občinski nagrajenci 2020 Visok jubilej Marije Tomšič

4 7

Invalidi in starejši v covid krizi

8

Dedek še vedno rad poje

9

Destinacija Miren Kras ponovno med najboljšimi

10

Protiplavni zid pri Grabcu

11

Gradnja prizidka k šoli – 2. del

12

Mednarodni dan miru na Cerju

14

Literarni natečaj Koronaekspresija 15 Brusni papirji Ekamant Kaj moramo vedeti pri ogrevanju z lesom Zemljišča v zaraščanju

16

18 19

Duševno zdravje v času koronavirusa 20 Alkohol NE ščiti pred virusom

21

Za upokojence brezplačno

22

Če nastopi karantena

23

Poletje v znamenju Sanjave popotnice

24

Miren Kras v novi preobleki

26

Zadovoljstvo prinaša sproščenost

Spoštovane občanke, spoštovani občani,

Zadnje mesece slišimo od vsepovsod samo o koroni. Kot da drugačnega življenja sploh ne živimo več.

»nova realnost« v smislu nošenja mask, razkuževanja rok in drugih ukrepov za zajezitev širjenja okužb s koronavirusno boleznijo je postala del vsakdana. To je resda vplivalo tudi na delo občinske uprave, a le v smislu, da smo se temu prilagodili, projekte pa bolj ali manj nemoteno peljemo naprej. Poleti smo nadaljevali z gradnjo šole, kjer je izvajalec del Kolektor Koling zaključil 1. fazo izgradnje in bo v mesecu oktobru ta del nared, da sprejme učence in učitelje. Pripravljamo pa se že na drugi del, ki zajema izgradnjo nove telovadnice. Za konec pa nas čaka še izgradnja dela šole, v katerem bodo nove učilnice za predmetni in razredni pouk. Dela je resda še precej, a ključno je, da se korak za korakom približujemo cilju, o katerem sanjamo zadnjih 20 let – da našim otrokom in tudi občanom omogočimo primerne prostore za izobraževalne in športne dejavnosti.

Če pogledamo na splet, že najdemo zavihek o koroni. Vsak dan nestrpno in s skrbjo poslušamo poročila o številu okuženih pri nas in v svetu. Nekoliko čudno se nam morda zdi, da beseda corona v latniščini pomeni krona. Toda ali veste, da je nekoč živelo dekle Korona, ki so jo kasneje posvetili in jo poimenovali sveta Korona? Rodila naj bi se okoli leta 170 in mučeniško umrla pri rosnih šestnajstih letih. V italijanskem mestu Anzu stoji bazilika iz 9. stoletja, v kateri hranijo relikvije svetega Viktorja in svete Korone. Ta hip je morda nenavadno, da se sveto Korono časti kot zavetnico proti kužnim boleznim oziroma epidemijam. Epidemije in pandemije so se po svetu že večkrat dogajale. In so minile. Ne brez posledic, ne brez težav in žalosti. Vsakič se je svet nekaj novega naučil. In tako bo tudi tokrat. Ameriška psihoterapevtka Amy Morin pravi, da je pomembno prepoznati nezdrave načine delovanja, razmišljanja in čustovanja. Seveda je prav, da se držimo previdnostnih ukrepov, kot jih priporoča epidemiološka stroka. Takoj za tem pa poskrbeti za psihično trdnost. Zame to pomeni, da ne poslušam zastrašujočih poročil (tudi vesti o tej nevarni bolezni ne) niti ne sledim tako imenovanim »internetnim zarotam«. Raje poskrbim za gibanje v naravi, prehrano z veliko zelenjave in pazim, da spim sedem ur na noč. Na televiziji izbiram oddaje, v katerih izvem kaj novega ali pa so zabavne narave. V roke rada vzamem knjigo. Možnosti za zaposlitev je seveda veliko. Vsakdo bo izbral tisto, kar mu je bližje. Nekdo bo morda raje izrezljal figurico, drugi preizkusil nov kuharski recept, tretji popravil kolo, poslušal glasbo ... Ne počnimo le tistega, kar je »mus«. Vzemimo tudi nekaj, kar nas izpolnjuje in na nek način razveseli. To so preprosta veselja, ki nas vodijo v zadovoljstvo. Maša Černelič Bizjak pravi, da rezultati mnogih študij dokazujejo povezavo med zadovoljstvom z delom in zdravjem. Velja tudi, pravi Čenelič Bizjakova: ljudje, ki so zadovoljni s svojim delom, so bolj zadovoljni tudi s svojim življenjem. Zadovoljen človek je sproščen. Razmišlja pozitivno, pripravljen je smiselno tvegati, iskati nove poti za razreševanje težav. Želim vam veliko sproščenosti in zadovoljstva tudi pri vsakdanjih opravilih, in to ne glede na okoliščine okoli nas. Obenem vas vabim, da napišete članek za naše glasilo, predstavite svojo dejavnost, spomnite na našo dediščino (življenje v starih časih, o običajih, stare zgodbe ...). Z veseljem bomo objavili v našem občinskem časopisu.

Še bolj zeleni, zdravi in varni Dediščina vélike vojne skrita na pobočju Krasa

2

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

28

29

Izdajatelj: Občina Miren - Kostanjevica e-naslov: glasilo.omk@siol.net Odgovorna oseba izdajatelja: Mauricij Humar, župan Odgovorna urednica: Marta Pavlin Uredniški odbor: Špela Sušanj, Nataša Kolenc, Ivanka Kosta, Sonja Cijan, Matejka Maver Pregelj Lektoriranje: Marta Pavlin Oblikovanje in prelom: Mobinet, d. o. o.

Naklada: 1.900 izvodov Tisk: Grafika Soča Fotogrfija na naslovnici: Aleks Mržek Oktober 2020 Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Glasilo je vpisano v Razvid medijev Ministrstva za kulturo pod zaporedno številko 2168.

Glasbeni dosežki na tekmovanjih naših mladih glasbenikov

30

Mojstrski tečaj baročnega petja 32 Knjiga Davida Cigoja: Razvoj zavesti

33

Utrinek časa – razstava likovnih del Nevenke Faganeli

34

Dotik kamna

34

Poletje v Vrtcu Bilje

35

Lampijoni v Vrtcu Miren

35

Prvi šolski dan v letu 2020/21

36

Prvošolci v Kostanjevici

36

Prvošolčki v Mirnu

37

Prvošolci v Biljah

37

Pred nami je pester zaključek tega posebnega leta. Začeli ga bomo s pripravo dvoletnega proračuna občine, ki bo tako kot prejšnji, razvojno naravnan. Smernice, ki smo si jih zadali v strategiji in viziji razvoja občine do leta 2025, postopno uresničujemo. Poleg številnih projektov, kot so ureditve cestnih odsekov, vodovodnih priključkov, vaških središč in objektov javnega pomena, smo zdaj tudi v postopku ustanavljanja režijskega obrata.

Kras v slikah Radoške Rusjan

38

Počitniško varstvo na Mirenskem gradu

40

S skupnimi močmi zmoremo marsikaj. To smo že dokazali. Znamo stopiti skupaj, pomagati sosedu, prijatelju, neznancu. Ta srčnost in nesebičnost nas odlikujeta. Naj bo tako tudi to jesen, ko je čas za pobiranje letošnjih pridelkov in čas setve za prihodnje leto.

CACIB 2020

41

V Hiši dobre volje vedno veselo

42

Turnir Grive 2020

43

Pohod s Cerja na Triglav

43

Ribiški muzej v Križu pri Trstu

44

Nega psa

46

Hišni ljubljenčki in korona virus

47

Jesen je v naši občini vedno pestra in barvita; tako v naravi kot v dogajanju. S slavnostnim odkritjem še ene likovne mojstrovine Rudija Španzla – Veter pozabe – smo na Cerju obeležili Mednarodni dan miru. Slika, ki bo trajno umeščena v tamkajšnjo muzejsko zbirko, je pomemben doprinos k zavedanju mlajših generacij o grozotah 1. svetovne vojne. Veseli me tudi, da si je lep kulturni program, slavnostni nagovor ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija in odkritje slike prek video prenosa na družabnih omrežjih ogledalo zelo veliko gledalcev. Tudi tako lahko ponesemo glas o naši lepi občini in znamenitostih daleč naokoli in povabimo turiste, naj nas obiščejo. Pa še ene vrste talente smo odkrivali v tem času. Vedeli smo, da se v naših koncih skrivajo posamezniki, ki znajo svoje misli in občutja mojstrsko ubesediti v prozi ali poeziji. A kljub temu nas je presenetil velik odziv na razpis Koronaekspresija, saj smo prejeli kar 270 del iz vse Slovenije. Dela je pregledala strokovna komisija, najboljša pa bomo kot obljubljeno objavili v knjižni izdaji. Ob občinskem prazniku bomo slovesno podelili priznanja našim zaslužnim občanom, ki so vsak na svojem področju prispevali v dobrobit skupnosti. Hvala nagrajencem za vaš prispevek.

Zdravi bodite in lepo se imejte.

Mauricij Humar, vaš župan

Marta Pavlin, odgovorna urednica

Glasilo Občine Miren - Kostanjevica

KAZALO

Naslednja številka glasila izide konec decembra 2020. Prispevke za zimsko številko glasila nam lahko pošljete do 20. 11. 2020 na elektronski naslov: glasilo.omk@siol.net. Uredništvo si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot izrazu. Prispevkov z nezakonito, žaljivo, zavajajočo, sporno ali moralno neprimerno vsebino se ne objavlja. Fotografije naj bodo v formatu .jpg, .psd ali .tif v velikosti najmanj 3 MPix (po možnosti 300 dpi ali več) in poslane kot priponka (ne v tekstu). Besedilo in fotografije morajo biti opremljeni z imenom avtorja.

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

3


IZ OBČINSKE UPRAVE

IZ OBČINSKE UPRAVE

Občinski nagrajenci 2020

Prosvetno društvo »KRAS« Opatje selo

Občinski svet je na svoji seji 23. septembra 2020 sprejel sklep, da se občinska priznanja podelijo Božidarju Batističu, Zdravku Staniću, Virgilu Ušaju, družinskemu podjetju Marušič in Prosvetnemu društvu »KRAS« Opatje selo. Naslov častnega občana 2020 je občinski svet podelil nedavno preminulemu Tomažu Vuku iz Mirna.

prejemnik plakete Občine Miren - Kostanjevica za stoletno ohranjanje tradicije kulture v Opatjem selu, sodelovanje na prireditvah v občini in v zamejstvu ter prispevek k ugledu in promociji občine

Mnogo je občanov, društev in podjetij, ki si gotovo zaslužijo visoko občinsko priznanje. Tega se v naši občini prav dobro zavedamo. Prav zato se vsako leto spomladi objavi javni razpis za podelitev priznanj. Posebna

občinska komisija pregleda prispele vloge in glede na utemeljitve predlaga svetu enega častnega občana. Nato pripravi še predloge za dobitnike dveh plaket in treh priznanj. V nadaljevanju članka predstavljamo

prejemnike občinskih priznanj, in sicer tako, da je najprej naveden častni občan, nato prejemnika plaket in vsi trije prejemniki priznanj.

Tomaž Vuk častni občan Občine Miren - Kostanjevica je prejemnik naslova častni občan – najvišje priznanje Občine Miren - Kostanjevica za izjemne dosežke življenjskega dela na področju uveljavljanja napredka v občini Tomaž Vuk je še kot mladoleten sodeloval v narodnoosvobodilnem boju. Pomagal je pri izdelavi čtiva za potrebe komunistične partije in pri pridobivanju materiala za tiskarno. Nekoč ga je ujel okupator in po mučenju deportiral v taborišče Buchenwald. Tam so ga s pomočjo jugoslovanske organizacije, ki je pomagala Jugoslovanom iskat delo, zaposlili kot čistilca v konjušnici delovnih konj in skrbnika za ogrevanje nadzornikove pisarne. Imel je tudi dostop do kurilnice in ukradenega orožja, ki so ga člani skrivnih odporniških gibanj hranili v njej. Ko se je vojna bližala koncu in so se zavezniki začeli približevati

taborišču, je s tem orožjem pomagal osvoboditi taborišče. Domov se

je vrnil šele 24. junija 1945. Tomaž Vuk je dolga leta 11. aprila na obletnico osvoboditve obiskoval taborišče. Po vojni se je posvetil tradicionalni mirenski dejavnosti – izdelavi čevljev. Leta 1952 se je osredotočil na izdelavo otroških čevljev. To, da mu ministrstvo ni izdalo dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti, je obrnil v prednost. Bil je pobudnik izdelave otroških čevljev v enotni čevljarski zadrugi v Mirnu. Ustanovil je blagovno znamko Ciciban. Z zavedanjem, da mu primanjkuje vodstvenih znanj, predvsem pa zaradi politične neustreznosti, mu je v zadrugi, pozneje podjetju, pripadalo mesto tehničnega direktorja ali pomočnika direktorja. To podjetje je skozi leta rezalo kruh tisočem ljudem in globoko zaznamovalo Miren in okolico. Blagovna znamka pa je preživela do dandanašnjega dne. S podjetjem se je močno identificiral in ostajal steber njegovega izjemnega razvoja. Tomaž Vuk je bil izjemno pogumen, moder, razsoden in delaven človek, ki je ključno prispeval k veličastni zgodbi povojnega čevljarstva v Mirnu in podružnicah. Pri vsem tem je ostal predvsem skromen in dostojanstven človek z veliko začetnico.

Prosvetno društvo »KRAS« Opatje selo nadaljuje delo in tradicijo Bralnega in pevskega društva »KRAS« Opatje selo, ki je bilo ustanovljeno leta 1904 in s pravili društva registrirano pri tedanjih avstrijskih oblasteh v Trstu. V okviru za tedanje čase zelo naprednega društva so delovali pevski zbor, dramski krožek in čitalnica, kasneje – med obema vojnama – pa je bila ustanovljena tudi godba na pihala. Danes se društvo glede na leto ustanovitve uvršča med najstarejša kulturna društva na Primorskem. V letu 2019 je štelo častitih 115 let. Deluje na področju spodnjega Krasa in Vipavske doline ter tudi v zamejstvu. Še vedno si prizadeva gojiti in širiti kulturno-prosvetno

dejavnost, ki jo javnosti posreduje preko trenutno delujočih sekcij: Moškega pevskega zbora »KRAS«, Otroškega pevskega zbora »KRAS«, Ženskega pevskega zbora »KRAS«, Mladinskega pevskega zbora »KRAS« ter Dramske skupine. Društvo deluje v okviru veljavnih pravil, in to v celoti na amaterski osnovi. Odziva se na vse kulturne in druge prireditve na območju Krajevne skupnosti Opatje selo in Občine Miren - Kostanjevica, pa tudi izven občinskega okvira ter občasno tudi v zamejstvu. Sodeluje tudi z drugimi sorodnimi društvi v okviru občine in izven nje. Moški pevski zbor »KRAS« od leta 1972 neprekinjeno sodeluje na prireditvi Primorska poje.

Podjetje Marušič, d. o. o. prejemnik priznanja Občine Miren - Kostanjevica za sodelovanje z društvi v Krajevni skupnosti v Opatjem selu in za podporo KS Opatje selo, s čimer prispeva k ugledu in razvoju občine Družinsko podjetje Marušič je specializirano podjetje za predelavo lesa. Že vsa leta nesebično sodeluje s Krajevno skupnostjo Opatje selo in z lokalnimi društvi pri izvedbi različnih dogodkov, ki so krajevnega in tudi širšega pomena za Občino Miren – Kostanjevica. Vedno priskočijo na pomoč z denarnimi donacijami kot tudi materialno, in sicer: za miklavževanje, za vsakoletno novoletno jelko v Opatjem selu, za izvedbo kulturnih dogodkov Opajskih večerov pod zvezdami in tradicionalni Opajski semenj, sodeluje pri izvedbi prvomajskega srečanja. Lokalno Društvo žensk »Žbrinca« Opatje selo in KS Opatje selo so pred leti navezali stik z mestom Kralupy, s katerim je zgodovinsko povezana vas Opatje selo. Med prvo svetovno vojno so se v to češko mesto in okolico zatekali opajski begunci. Občinska delegacija z županom Mauricijem Humarjem je na povabilo češkega župana 4

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

obiskala to mesto, da bi utrdili prijateljske stike. Dimitrij Marušič, direktor družinskega podjetja Marušič, je obisk obogatil z zbirko gradiva o bivanju Opajcev v begunstvu pred stotimi leti. V Opatjem selu je v sodelovanju z lokalnimi društvi pripravil tudi razstavo Opajci v begunstvu.

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

5


IZ OBČINSKE UPRAVE

IZ OBČINSKE UPRAVE

Božidar Batistič

Visok jubilej Marije Tomšič

prejemnik priznanja Občine Miren - Kostanjevica za dolgoletno skrb in bogatitev krajevnega utripa s kulturno-umetniškimi vsebinami, kar pripomore k ugledu občine na širšem območju ter prispevek k ugledu občine

V prijetno toplem septembru praznuje svoj rojstni dan najstarejša Mirenka – gospa Marija Tomšič. Večino svojega življenja živi na Bregu, čeprav se prav rada spominja svoje mladosti v Japniščah (to je del spodnjega Mirna).

Božidar Batistič, v Biljah bolje poznan kot Božo, vselej rad priskoči na pomoč. Z različnimi kulturno umetniškimi vsebinami bogati krajevni utrip. V širši okolici ga poznamo kot strastnega zbiratelja velikonočnih pirhov, ikon, daleč najbolj pa kot odličnega oblikovalca gline. Leta 2009 je skupaj z osmimi člani ustanovil Društvo keramikov Bilje. Društvo predano vodi že od samega začetka, izobražuje pa tudi mlajše generacije ter tako skrbi za prenašanje tradicije oblikovanja gline in ohranjanje kulturne dediščine naše vasi. S samostojnimi razstavami svojih keramičnih izdelkov po Sloveniji in v tujini gradi prepoznavnost našega kraja in s tem tudi občine.

Letos je praznovala 101. leto svojega bogatega življenja. Domači pravijo, da še vedno poprime za metlo, saj jo moti, če hiša ni snažna. V roke vzame tudi krpo, da pobriše prah. V popoldnevih pa rada pripoveduje o svojem delu v tovarni Iztok, se v spominih vrača v preteklost in še vedno rada prebere Primorske novice. Nadvse je ponosna ne le na svoja sinova in nevesto, temveč tudi na vnukinji Moniko in Majo. Sosedje vejo pripomniti, da je bila Marija vedno dobrega srca in prijetna sogovornica.

Virgil Ušaj prejemnik plakete Občine Miren - Kostanjevica za večletno aktivno delovanje na različnih področjih v Krajevni skupnosti Orehovlje in za prispevek v mnogih društvih in organizacijah v Občini Miren - Kostanjevica ter k ugledu in promociji občine Virgil Ušaj je desetletja deloval v javno korist vaščanov Orehovelj in občanov nasploh. Njegov prispevek k skupnosti se kaže na mnogih področjih. Dolga leta je vodil in usmerjal delo na svoji Kmetiji Ušaj KMV, dokler je ni predal v roke svojemu sinu Mitji in vnuku Kristjanu. Poleg dela na kmetiji je bil ves čas dejaven kot član najprej Krajevne skupnosti Orehovlje (sprva kot del KS Miren) in tudi kot delegat KS Miren v skupščini Občine Nova Gorica. Vaščani ga poznajo kot odličnega organizatorja različnih del, ki so pripomogla k izboljšanju življenja v Orehovljah. Naj naštejemo samo neka takih akcij: napeljava trifazne elektrike in javne razsvetljave, napeljava vodovoda in telefona, komasacija in melioracija Orehovsko-biljenskega polja ter namakanja, sanacija mreže namakalnega sistema z Vogrščka, sodelovanje pri pripravi praznika špargljev ter pri prvem asfaltiranju poti v Orehovljah. Poleg vsega teh dejavnosti je še našel čas, da je kar štirideset let pel v Moškem pevskem zboru Miren (danes MoPZ Anton Klančič) in v cerkvenem pevskem zboru v Mirnu. Orehovci ga poznajo kot odgovornega cerkovnika, skrbnika vaške cerkve, ki prvi opazi pomanjkljivosti ali dotrajanost delov cerkvene zgradbe ter poskrbi za popravilo. Poleg tega je tudi soorganizator praznika svetega Avguština, zavetnika cerkve. Prav Virgil Ušaj je bil tisti, ki je odločno deloval pri urejanju vežice vaškega pokopališča v Orehovljah, pokopališkega zidu in okolice.

Tudi letos sta ji ob visokem jubileju prišla iz občine voščit župan Mauricij Humar in Matejka Maver Pregelj, s katerima je prijetno poklepetala. Draga Marija, kličemo vam še na mnoga leta!

Občinska uprava

Za upokojence brezplačno S 1. julijem 2020 so upokojenci, invalidi, vojni veterani in vsi, starejši od 65 let, pridobili pravico do koriščenja brezplačnega javnega medkrajevnega potniškega prometa. Za koriščenje brezplačnega prevoza morate predhodno pridobiti vozovnico. Vlogo za vozovnico lahko oddate na prodajnih mestih ali pošljete po pošti. Pravico do koriščenja brezplačne vozovnice imajo: • upokojenci • imetniki invalidske evropske kartice

Zdravko Stanić

• vojni veterani in

prejemnik priznanja Občine Miren - Kostanjevica za skrbno in zavzeto delovanje v Društvu upokojencev Miren ter prispevek k promociji občine

Posamezniki iz zgoraj navedenih skupin, ki so v delovnem razmerju, opravljajo samostojno registrirano dejavnost, so poslovodne osebe gospodarske družbe ali direktorji zasebnih zavodov, te pravice ne morejo koristiti. Postopek pridobitve vozovnice

Zdravko Stanić je pred leti sprejel vodenje Društva upokojencev Miren. Pod njegovim vodstvom je društvo zaživelo v novi luči. Ustanovljena je bila delavnica ročnih del, kjer članice med drugim izdelujejo čestitke za rojstne dneve članov društva. V tem času so bili za upokojence organizirani telovadba, plesne urice, likovna sekcija. Vedel je, da ljudi povezuje skupno druženje, zato se je začelo organizirati družabna srečanja, kot so pikado, igranje šaha in kart. Obenem je potekalo živahnejše povezovanje z drugimi društvi upokojencev na severnem Primorskem. Skratka – DU Miren je postalo stičišče družabnega življenja članov v tretjem življenjskem obdobju, za kar je gotovo zaslužen Zdravko Stanić. In prav takšna društva in njihovi vodje pripomorejo k napredku in razvoju občine.

Občinska uprava 6

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

• starejši od 65 let

• Izpolniti je potrebno vlogo. Obrazec dobite na spletni strani Občine Miren - Kostanjevica ali na spletni strani Ministrstva za infrastrukturo. • Na prodajnih mestih je poleg vloge potrebno priložiti osebno izkaznico oz. dokazilo o statusu. • Za vloge oddane po elektronski pošti ali navadni pošti teh dokazil ni potrebno prilagati. Po pošti oddane vloge je potrebno poslati

na naslov Ministrstva za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana, s pripisom »Brezplačna vozovnica Slovenija«. • Vloge po elektronski pošti je potrebno poslati na mzi.bv@gov.si in v zadevo e-pošte napisati »Brezplačna vozovnica Slovenija«. • Za osebno oddajo vloge se je potrebno zglasiti na prodajnem mestu, kjer se prodajajo enotne vozovnice javnega potniškega prometa. • Strošek vozovnice je 3 €. Vozovnica velja eno leto.

Občinska uprava

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

7


OSEBE S POSEBNIMI POTREBAMI

OSEBE S POSEBNIMI POTREBAMI

Invalidi in starejši v covid krizi v Občini Miren - Kostanjevica

Dedek še vedno rad poje

V letu 2020 so zaradi specifičnih okoliščin (COVID-19) izvajalci projekta Občina po meri invalidov v Občini Miren - Kostanjevica pred novimi izzivi. V tem v obdobju smo težišče dela v našem projektu usmerili v povečanje aktivnosti nevladnih organizacij (Karitas, Rdeči križ, društva upokojencev, invalidske organizacije) na področje socialne vključenosti posebej ranljivih skupin (invalidi, starejši, osamljeni). V prihajajočem letu bomo še večji poudarek (javni razpisi za sofinanciranje invalidskih in humanitarnih organizacij) dali področju mrežnega delovanja: samopomoč med invalidi, pomoč starejši – starejšemu, krepitvi socialne vključenosti starejših in invalidov. Okrepili bomo delovanje informacijske pisarne za invalide in starejše.

Predstavila bom mojega dedka. Bil je običajen človek:

Nekaj je poleg bolezni mojega dedka hudo prizadelo. Ko

rad je prepeval. Še danes ima lep glas. Dolga leta je

peti v pevskem zboru. Takrat je bilo njegovega velikega

mož, oče, delavec, poln življenja in volje do dela. Zelo pel v pevskem zboru. Kmalu po 60. rojstnem dnevu pa je njegovo zdravje začelo pešati. V rokah ni imel

več moči, s prsti ni mogel stisniti stvari, noge so mu klecale, spotikal se je in tudi padel, razpoloženje je

nihalo, večkrat je jokal. Veliko je hodil od zdravnika do

zdravnika, na preiskave, slikanja ... Nato so mu postavili diagnozo: multipla skleroza. Postal je invalid.

Kaj so invalidske organizacije zaznale na nacionalnem nivoju Podatki iz začetka leta 2019 kažejo, da je bilo v Sloveniji 413.054 starih 65 ali več let. V letu 2014 smo po Eurostatu imeli 176.200 invalidov starejših od 64 let, kar grobo ocenjeno pomeni, da ima nekaj več kot 40 % starostnikov status invalida. Zato je zelo pomembno, da ko govorimo o starostnikih, imamo v mislih tudi potrebe starostnikov invalidov. Bistvena težava, s katero so se invalidi soočali na začetku krize, je bila dostopnost informacij. Posamezni invalidi, ki niso bili seznanjeni s protokoli, vezanimi na možnost preprečevanja okužb, se niso znali pravočasno primerno odzivati in ravnati. Zato so bili ogroženi tako sami kot tudi njihova okolica. Invalidi in njihovi osebni asistenti so se soočali s pomanjkanjem zaščitne opreme. Tista skupina invalidov, ki ima respiratorne težave (laringektomirani), niso imeli

Invalid. Ko slišim to besedo, mi je težko pri srcu. Koliko morajo nekateri prestati. Ene invalidnost zaznamuje že od rojstva, drugi se z njo srečajo kasneje. Vsakemu se lahko zgodi.

Bilo je že tako hudo, da je bil dedek priklenjen na

posteljo. Najprej je bil v bolnišnici v Šempetru, nato je

zagotovljene prioritetne oskrbe. Težava je bila tudi z zagotavljanjem nadomestnih negovalcev pri osebni asistenci, če bi negovalci zboleli. Ukrepi niso bili prirejeni za invalide oz. še vedno niso: npr. lokacija razkužila nima označb, da bi slepi lahko prišel do razkužila. Še vedno ni prilagojen način obravnave in sprejema v zdravstvene ustanove za gluhoslepe, za tetraplegike, distrofike ...

Kaj je treba še postoriti Glede na prve izkušnje na NSIOS predlagajo, da je v pripravah na drugi val epidemije COVID-19 potrebno še marsikaj postoriti: • Zagotoviti dostopnost informacij na več načinov, kot to zahtevajo predpisi (npr. tudi zakon o dostopnosti spletišč), kar mora biti ena od prioritet pred naslednjim valom.

Oglas

• V pripravo protokolov, smernic, navodil in drugega je potrebno vključiti vse vrste invalidov, da bodo vključene vse potrebne specifike. • Obstoječe ukrepe je potrebno revidirati in jih po potrebi nadgraditi (npr. prozorne maske pri gluhih, primerne maske za laringektomirane ...).

dva meseca preživel v bolnišnici v Stari Gori. Uspeh je bil, ko je s postelje lahko sedel na invalidski voziček. Z

voljo in trdim delom mu je uspelo, da danes počasi in

zaradi odpovedi nog ni več mogel na oder, je prenehal veselja konec. Danes ga velikokrat slišim, ko doma ob

mizi posluša stare popevke, ljudske in cerkvene pesmi. Zraven velikokrat poje in takrat vem, da je srečen. Pravi, da noge delajo zelo slabo, zato večino dneva

presedi. Zelo rad bere in trenira možgane z reševanjem križank. Včasih me pri tem prosi za pomoč. Če česa ne ve, mu odgovor poiščem na internetu.

Z dedkom ne grem več na izlet, tudi na sprehod ne

moreva. Kljub temu ga imam neskončno rada, ker je moj zlati »nono«.

Sara Bagon, 9. b Mentorica Marta Pavlin

za kratek čas hodi ob pomoči palic.

• V tem trenutku smo v Občini Mren Kostanjevica sredi drugega vala COVID 19. V primerjavi z ostalo Slovenijo ohranjamo dokaj dobro epidemiološko sliko okužb. Moramo pa biti pripravljeni z vsemi potenciali nevladnih organizacij, zavodov in služb v Občini Miren - Kostanjevica, da tudi v težjih razmerah ohranimo človeka vredno življenje. Če se stanje poslabša, smo v Občnimi Miren - Kostanjevica dosegljivi preko informacijske pisarne za invalide in starejše, in sicer vsako prvo sredo v mesecu 13.30–16.30. Vsak delavnik je v oddelku za družbene dejavnosti za vas dosegljiva Matejka Maver Pregelj tel.: 05 330 46 77; e-pošta: matejka.maver@miren-kostanjevica.si. V najtežjih razmerah bo aktivnosti oz. koordinacijo med covid krizo izvajal Občinski štab civilne zaščite.

Sara Albreht, mentorica Laura Čermelj

Žaklin Urdih, mentorica Lučana Petrovčič

Andraž Milanič, mentorica Lučana Petrovčič

Evelin Vukoje, mentorica Laura Čermelj

Zahvaljujeva se vsem prostovoljcem in nevladnim organizacijam (Karitas, Rdeči križ, društvom upokojencev, invalidskim organizacijam, zavodom) za požrtvovalno delo v tej krizi.

Marko Štanta, predsednik sveta za invalide v Občini Miren - Kostanjevica mag. Valter Adamič, koordinator projekta OPMI v Občini Miren - Kostanjevica 8

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

9


V OSPREDJU

V OSPREDJU

Destinacija Miren Kras ponovno med najboljšimi zelenimi praksami v Evropi ITB Berlin, eden največjih turističnih sejmov v Evropi, naj bi letos gostil podelitev najprestižnejših nagrad za trajnostne destinacije, ki s primeri dobrih praks na področju inovativnosti in upravljanja turizma pripomorejo k doseganju pomembnih dolgoročnih trajnostnih ciljev, in sicer na ravni držav, regij in otokov. sustainabletop100.org, izbrala najboljše. Med njimi zelene prakse slovenskih destinacij Miren Kras, Bohinj, Maribor in Idrijo ter ponudnika Monstera Bistro iz Ljubljane.

Zlati znak Slovenia Green Destination

Slovenija prva v kategoriji Best of Europe 2020

Green Destinations je v sodelovanju z Evropskim centrom za eko in agro turizem (ECEAT) ter Obalno in morsko unijo (EUCC) razvila mednarodni sistem ocenjevanja in poročanja destinacij na področju trajnosti. Sistem je v partnerstvu z NGO-nacionalno green organizacijo GOODPLACE prevzela tudi Slovenija oz. Slovenska turistična organizacija in se pri nas izvaja pod krovno znamko Zelena shema slovenskega turizma. Destinacija Miren Kras je v začetku leta 2019 po zaključku zahtevnega postopka certifikacije prejela zlati znak Slovenia Green Destination in se meseca oktobra na podlagi izpolnjevanja meril uvrstila med TOP 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu. Uvrstitev v zeleno elito je bila podprta tudi s primeri dobrih praks posameznih destinacij.

Slovenija je na podlagi rezultatov, ki so posledica aktivnosti destinacij v okviru Zelene sheme slovenskega turizma, zasedla 1. mesto v kategoriji Best of Europe 2020. Prestižna nagrada prinaša za Slovenijo in zmagovalce pravico do uporabe znaka BEST OF EUROPE 2020. Samo priznanje pomeni za nosilce potrditev vseh preteklih prizadevanj na področju razvoja trajnostnega turizma, ki prinaša koristi tako za popotnike kot za lokalno skupnost.

Miren Kras izbran med petdesetimi najboljšimi

Tu gre največja pozornost trajnostnemu managementu, ki podpira razvoj kulture, trženje ponudbe zelenih potovanj, razvoj podpornih mehanizmov za upravljanje, skrb za naravo in biodiverziteto, sodelovanje z lokalno skupnostjo, valorizacijo kulturnozgodovinske zapuščine, upravljanje z odpadki in zniževanje ogljičnega odtisa ter uravnavanje vpliva klimatskih sprememb.

ST

• projektom mehke mobilnosti pod sloganom Skupaj za zeleno prihodnost, ki ga je podprlo pet goriških občin preko nabave e-golfov in • projektom uvedbe ECO maskot, Beluška in Mirke, ki sta namenjena spodbujanju okoljske odgovornosti (prireditve brez okolju škodljive plastike, ločevanje odpadkov) in izobraževanju najmlajših na delavnicah in prireditvah. Župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar je ob prejemu priznanja povedal: »Ponosni smo na prejeto priznanje, ki je rezultat premišljenih prizadevanj občine, Turizma Miren - Kostanjevica ter občanov na področju trajnostnega razvoja. Poleg pomembnega doprinosa k prepoznavnosti destinacije Miren Kras je znak BEST OF EUROPE 2020 dodatna spodbuda, da bomo v prihodnje še bolj zavzeto skrbeli za naš dragoceni zeleni kapital ter izjemno naravno, kulturno in zgodovinsko zapuščino predali našim potomcem v enaki kondiciji.«

Besedilo in foto: Miren Kras Avtor: Turizem Miren-Kostanjevica

Zaselek leži ob stari cestni povezavi za Trst, neposredno ob državni meji z Italijo. Poplavno ogrožena je skupina starih objektov neposredno ob strugi reke Vipave, kjer sta nekoč delovala mlin in obrat usnjarske predelave. Na območju poteka tudi lokalna/občinska cesta JP 759235, ki je v času poplav neprevozna. Zajem vode je bil nekoč urejen z jezom, ki pa je bil zaradi dolgotrajnega propadanja spremenjen v drčo. Poleg starejših objektov pri Grabcu je ogroženih tudi nekaj objektov vzdolž ceste skozi Vodmat ter del zaselka Na potoku. Skupno je na tem območju ob nastopu visokih voda reke Vipave, to je 100-letne povratne dobe (stoletne vode), poplavno ogroženih 20 stanovanjskih objektov in 7 gospodarskih objektov. Ukrep bo koristil

preko stotim prebivalcem. V okviru I. faze je bila izvedena izgradnja protipoplavnega zidu, meteorne kanalizacije za odvodnjo lastnih in zalednih padavinskih voda ter montaža lamel mobilne stene za protipoplavni zid iz I. faze. Protipoplavni zid se je izvedel v skupni dolžni 138,5 m, od tega je 133,8 m novega zidu in 4,7 m nadvišanja obstoječega zidu. Slednje se je izvedlo na višino, ki sega 0,5 m nad visokovodno gladino stoletne povratne dobe. Projektant protipoplavnega zidu je bilo podjetje Hydrotech Nova Gorica, izvajalec pa je bil Hidrotehnik Vodnogospodarsko podjetje iz Ljubljane. Občina Miren - Kostanjevica je konec avgusta mobilne stene protipoplavnega zidu predala v upravljanje Civilni zaščiti Občine

Protipoplavni zid pri Grabcu

Miren - Kostanjevica, ki bo mobilne stene postavila v primeru poplav. Stroški izvedbe 1. faze v okviru projekta VISFRIM znašajo 339.045,45 EUR z DDV. Predvideno je financiranje investicijskega projekta iz lastnih virov Občine Miren Kostanjevica v višini 113.795,45 EUR ter s pridobitvijo nepovratnih sredstev ESRR v okviru čezmejnega programa Interreg V-A Italija-Slovenija 2014-2020 v skupni višini 225.250,00 EUR. Občina planira, da bo v sodelovanju z Direkcijo RS za vode uspela z izvedbo 2. in 3. faze Protipoplavnega zidu nadaljevati že v letošnjem letu. Ocenjena vrednost izvedbe 2. in 3. faze znaša 278.909 EUR.

Nevenka Vuk, občinska uprava Foto: iz arhiva občinske uprave

Protipoplavni zid s postavljenimi mobilnimi stenami

TA I N ABL

S

DE

Best of Europe

US

Destinacija Miren Kras se je med najboljše uvrstila z dvema projektoma, in sicer s

To je začetek in eden izmed ukrepov za zmanjševanje poplavne ogroženosti obsežnem poplavnem območju v Mirnu, kjer prebiva 760 stalnih in začasnih prebivalcev. Na območju je 214 stanovanjskih hiš, 10 enot kulturne dediščine, en kulturni spomenik državnega pomena, 87 poslovnih subjektov ter 778 ocenjeno število zaposlenih. Na območju so tudi trije pomembni objekti družbene infrastrukture državnega pomena. Glavni razlog za izvedbo investicijskega projekta je zmanjšati poplavno ogroženost zaselka Grabec v urbanem naselju Miren, ki je najbolj poplavno ogroženo območje v občini Miren - Kostanjevica, ter tako zmanjšati ponovno nastajanje materialnih in nematerialnih škod v času visokih voda reke Vipave.

E

2020 Sustainable Top 100 Destination Awards

ECO maskoti in slogan Skupaj za zeleno prihodnost

Občina Miren - Kostanjevica v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor (MOP) in z Direkcijo RS za vode že uspešno uresničuje zmanjševanje poplavne ogroženosti v porečju reke Vipave. V okviru čezmejnega in bilateralnega projekta VISFRIM, ki je sofinanciran v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Italija-Slovenija, se zaključuje prva faza gradnje protipoplavnega zidu pri Grabcu v Mirnu.

INATIO

N

Skupina strokovnjakov iz dvanajstih mednarodnih organizacij, med drugim Green Destinations, Quality Coast, AEN Asian ECOtourism network, Linkin Tourism and conservation, ECO Tourism Australia, TravelMole, je iz petdesetih zelenih zgodb, ki so predstavljene na spletni strani www.

S

Sejem je bil zaradi izbruha Corona virusa sicer odpovedan, nagrade pa kljub vsemu podeljene. Nosilka projekta, v katerem sodeluje dvanajst strokovnih mednarodnih institucij, je Fundacija Green Destinations.

Protiplavni zid pri Grabcu – prva faza

Slovenia has won the 1 place in the category ‘Best of Europe’ st

for the efforts of Slovenian Tourist Board and NGO GoodPlace in the Green Scheme for Slovenian Tourism and for good practices developed by Bohinj, Maribor, Miren Kras, Idrija and Monstera Bistro. ITB Berlin, 4 March 2020

Drs. Albert Salman | President, Sustainable Destinations Top100 Selection Panel

Prikaz po posamezni fazi 10

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

Faza 1

Faza 2

Faza 3

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020 11


V OSPREDJU

V OSPREDJU

Gradnja prizidka k šoli – 2. del V Pomladnih glasovih je bila predstavljena gradnja šole od izkopa do postavitve votlih plošč za prvo in drugo nadstropje. V tej številki nadaljujemo tam, kjer smo marca končali. Šola je bila od 15. marca do srede maja zaprta zaradi karantene. Delo na gradbišču pa se ni zaustavilo. Hiteli so loviti dogovorjene roke in čim bolj zmanjšati zamudo, ki je nastala na začetku zaradi nepredvidenih del.

Kaj se je naredilo od marca dalje Na ravni strehi objekta so položili ustrezno termo zaščito, da se izognejo veliki izgubi toplote oz. da v vročih dneh v prostorih ne bo vročine. Od daleč tako opazimo naprave za dovajanje zraka ustrezne temperature, da so prostori prijetni za bivanje. Že od daleč je videti velika zastekljena okna, ki se sicer ne odpirajo, saj je urejena avtomatska klimatizacija prostorov. Učilnice in ostali prostori so tako svetli, prijetni za

12

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

delo. Naključni opazovalec bo takoj opazil velike zaslone ob oknih, kar moda koga čudi. Toda to so premišljeni elementi, ki so postavljeni tako, da prostore ob močnem soncu prijetno senčijo. Tudi na ta način se varčuje z energijo, kar se popolnoma sklada s svetovnimi trendi glede izrabe energije. Tik pred začetkom šolskega leta so gradbeniki uredili še šolsko dvorišče in ga asfaltirali.

Novi prostori v prizidku Na novo pridobljeni prostori so prirejeni za trenutne potrebe. Ko bo dokončana 3. faza gradnje, se bodo nekatere prostore preuredilo v tiste, kot so bili prvotno načrtovani. Trenutno so se pripravile učilnice za učence od 2. do 5. razreda, ki so sedaj

gostovali v prostorih Krajevne skupnosti Miren, prostorih društev in prostoru Cicibana Petejana; lani je imel en razred pouk v prostoru Jožeta Kogoja, letos pa so se preselili v veroučno sobo v Mirnu. V novem prizidku so: v nadstropju tri manjše učilnice, ena večja učilnica (kjer bo kasneje zbornica). Do nadstropja se lahko pride tudi z dvigalom. V pritličju je sezidana večja učilnica s kabinetom; poleg te je na voljo še en kabinet. Res velika pridobitev je večnamenski prostor v pritličju, do koder vodi avla. Verjamem, da bo ta prostor pridobitev tudi za sam Miren, ki že dolgo nima večjega pokritega prireditvenega prostora.

Marta Pavlin

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020 13


V OSPREDJU

V OSPREDJU

Mednarodni dan miru na Cerju – sporočilo miru v umetnosti

Literarni natečaj Koronaekspresija presegel pričakovanja

V razmerah sobivanja z virusm Covid-19, ko je bila večina velikih prireditev odpovedanih, je bila v soglasju med tradicionalnimi partnerji, skupino KODVOS in Občino Miren - Kostanjevica sprejeta odločitev, da se moramo bolj kot kadarkoli prej potruditi, da kolektivnih vrednot, spomina in tradicije ne odpihne »veter pozabe«.

Natečaj, ki ga je občina Miren – Kostanjevica ob podpori Turizma Miren Kostanjevica objavila v mesecu aprilu z namenom ponuditi javnosti možnost izražanja čustev v času pandemije, je presegel pričakovanja organizatorjev in žirije.

In prav kljubovanje vetru pozabe je kot rdeča nit povezalo letošnjo slavnostno obeležitev Mednarodnega dneva miru, ki je v organizaciji Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij z Društvom TIGR Primosrke na čelu, Občine Miren – Kostanjevica in Turizma Miren Kostanjevica potekala zadnjo soboto v septembru v Pomniku miru na Cerju, na eminentni točki, ki s svojim poslanstvom ustvarja trajno vez med našimi predniki in potomci ter širi sporočilo miru na vse strani neba. »Mir ima še posebno vrednoto. Kaj je mir, se človeštvo zave šele, ko ga ni.« Gorazd Humar, društvo TIGR Primorske. Prireditev je letos na podlagi sprejetih vladnih ukrepov za varovanje zdravja potekala v notranjosti Pomnika v ožjem krogu povabljenih. Širša javnost je slovesnost lahko spremljala v živo preko Facebook in Youtube kanala Miren Kras (https://www.facebook.com/mirenkras/ videos/688994625047445). Začetek prireditve je častno obeležil poklon praporščakov iz Zveze društev General Maister, Društva Tiger Primorske, Zveze združenja borcev za vrednote NOB Slovenije, Zveze veteranov vojne za Slovenijo, Zveze policijskih veteranskih društev Sever, Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, Zveze društev in klubov Moris ter Zveze slovenskih častnikov. Osrednja tematika letošnjega praznika je bila umetnost kot medij, ki presega ideologije, državne in jezikovne meje ter zato s sporočilom seže dlje in nagovori globlje. Vrhunec prireditve, ki je sledil povzetku poslanice generalnega sekreterja ZN Antonia Guterresa, pozdravu župana Občine Miren - Kostanjevica Mauricija Humarja, predsednika KODVOS dr. Tomaža Časa in predsednika Društva TIGR Primorske Gorazda Humarja ter slavnostnemu nagovoru ministra za kulturo RS dr. Vaska Simonitija, je bilo odkritje nove mojstrovine Rudija Španzla - Veter pozabe. Nastala je kot nadaljevanje triptiha Ples življenja in smrti, zagotovo najbolj slikovite pripovedi o tragediji 1. svetovne vojne in soške fronte na Krasu.

Sto enainštiridest piscev iz 74 slovenskih krajev je »prijelo za pero« in se odločilo ubesediti in z javnostjo deliti svoje občutke povezane s pandemijo COVOD-19, ki je tako surovo zarezala v naš vsakdan in na novo ovrednotila naša življenja. Med 20. aprilom in 31. avgustom 2020 smo prejeli 299 izvirnih prispevkov z vseh koncev Slovenije in iz zamejstva, od katerih jih je 269 ustrezalo kriterijem in nadaljevalo pot k eminetnim žirantom. Najmlajša udeleženka natečaja je bila stara 8, najstarejši pa kar 82 let. Zaradi izjemnega obsega gradiva je svoje sodelovanje že v prvem krogu odpovedal Boris A. Novak. Darinka Kozinc, Tone Partljič in Feri Lainšček pa so skoraj štiri mesece dosledno prebirali zajeten obseg strani in svoje delo opravili nadvse korektno, brez dostopa do podatkov, od kod prihajajo prispevki in kdo jih pošilja. Prijave, ki so se izvajale preko posebej za natečaj oblikovane platforme na spletni strani Miren Kras, smo skladno s splošnimi pogoji zaprli 31. avgusta 2020.

14

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

Umetnina pripoveduje zgodbo o ohranjanju spomina na vse zaslužne za mir v tem delu sveta, med drugim tudi generala Svetozarja Borojevića, kateremu je to delo še posebej posvečeno. »Umetnost je tista človeška iznajdba, ki najbolj neposredno priča o zgodovini, o ljudeh in njihovih dejanjih,« je za to priložnost napisal slovenski literat Ervin Fritz. In prispeval umetelno predstavitev detaljov slike, s katerimi je umetnik ponovno ustvaril edinstven prikaz tragične epopeje 1. svetovne vojne kot trajen poklon generalu Svetozarju Borojeviću Von Bojni za njegov prispevek k ohranjanju meja naše države. Novo umetnino, ki bo s svojim sporočilom trajno obogatila vsebine Pomnika miru, sta slovesno odkrila, ki je v svojem predhodnem nagovoru posebej poudaril pomen kulture pri ohranjanju kolektivnega spomina in utrjevanju identitete naroda. »Mednarodni dan miru je potreben, meje še vedno obstajajo, običajno so tiste v naših glavah najtežje premakljive, a potrebno jih bo premakniti, kajti življenje je lepo in zanj se velja potruditi.« dr. Vasko Simoniti, minister za kulturo Interpretacijo in predstavitev slike je pospremil umetnostni kritik dr. Ferdinand Šerbelj, za kulturno-glasbeno kuliso dogodka pa so poskrbeli tenorist Vladimir

Nagrajenci Koronaekspresije Rezultate smo objavili 21. septembra 2020. Povprečje ocen žirije po štirih parametrih, ustreznosti, izvirnosti, kakovosti in sporočilnosti, je na vrh lestvice najboljših del postavilo: Čadež, igralec SNG Matija Rupel in Trobilni kvintet Orkestra slovenske policije. Dijaki umetniške gimnazije Nova Gorica so posebej za to priložnost pripravili krajši igrani film v poklon Francetu Bevku, ki ostaja na ogled v Pomniku, vezno besedo pa je prispevala Nataša Nardin. Ob tej priložnosti je izšla tudi nova brošura Veter pozabe, v kateri se je župan Mauricij Humar v uvodnen nagovoru zahvalil tudi vsem pokroviteljem projekta – podjetju BTC City Ljubljana, Zavarovalnici Triglav, Športni loteriji Slovenija, Občini Celje in Ministrstvu za kulturo RS, ki preko podpre umetnikov in umetnosti pomagajo ohranjati naše izročilo živo, kar je pogoj, da bomo naše poslanstvo ohranjanja spomina lahko uspešno opravljali tudi v prihodnje.

Ekipa Turizma Miren - Kostanjevica Foto: Mitja Ambroželj

• med aforizmi: NA GLAVO, avtorja Blaža Vozlja • med poezijami: MOJ PESNIK, avtorja Jerneja Kusterleta

mednarodnemu dnevu učiteljev, ki ga praznujemo 5. oktobra, je bila v okviru dogodka posebej izpostavljena pomembna vloga pedagogov pri negovanju pravega odnosa do jezika ter pri prepoznavanju in usmerjanju talentiranih mladih ljubiteljev pisane besede, da najdejo svojo pot. Župan Mauricij Humar je ob tej priložnosti povedal: »Prejeli smo dragoceno darilo zapisanih občutkov in razmišljanj, ki bodo v knjižni izdaji za vedno ohranile spomin na čas velikih sprememb, ki so močno spremenila naše privatno in poslovno življenje.«

Literarni večeri na Cerju in zbornik Takoj ko bodo razmere omogočale, bomo v Pomniku miru na Cerju organizirali literarne večere, da prisluhnemo izpovedim vseh sodelujočih, izšla pa bo tudi knjižna izdaje širšega izbora najboljših del. Nadvse optimističen odziv na natečaj in lep zaključni dogodek sta nadaljnja spodbuda vsem, ki še oklevate, pa imate dar, da še naprej skrbno opazujte svet in zapisujete vse odtenke barv vašega/našega življenja. Morda bodo kmalu spet našli oči in ušesa, da jim prisluhnemo.

ABS

• med proznimi deli: ŠEST LEPIH DNI, KO SMO SE SMEJALI, avtorice Tatjane Plevnik • med pravljicami: TA GA PA KRONA, avtorja Dina Bolčine Ker so bile razlike na prvih mestih malenkostne, smo se v organizacijskem odboru na pobudo žirantov odločili podeliti priznanja tudi naslednjim najboljšim štirim v posamezni kategoriji, ki so sledili zmagovalcem. Rezultati so objavljeni na spletni povezavi www.mirenkras. si/natecaj

Svečana podelitev nagrad in priznanj V četrtek, 8. oktobra 2020, se je v novi galeriji Osnovne šole Miren odvila svečana podelitev nagrad in priznanj najboljšim piscem ob prisotnosti župana in žirije ter ekipe osnovnošolskih profesorjev. Tudi v poklon

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020 15


PREDSTAVLJAMO

PREDSTAVLJAMO

Brusni papirji Ekamant Kdor išče katero koli vrsto brusnega materiala, ga najde v podjetju Ekamant v Orehovljah. Nahaja se v industrijski coni Orehovlje, kjer domuje več manjših, a uspešnih podjetij. Brusnemu papirju pravimo po domače »karta di vetro«, kar je italijanski izraz, drugi rečejo »puc karta«, tretji »šmirgel papir« in morda se najde še kak narečni izraz. Zanimalo nas je, kako se pripravi brusni papir, da je primeren za domačo in industrijsko uporabo. Zato smo obiskali podjetje Ekamant Miren, kjer so nam prijazno razkazali delovne prostore in povedali marsikaj zanimivega v zvezi z njihovim poslovanjem.

Največji ponudniki tovrstnih izdelkov na Balkanu

Kako je podjetje nastalo Direktor podjetja je Aleksander Uršič, bolj poznan kot Sandi. Kot mlad fant je bil zaposlen v tovarni Iztok, ki je izdelovala predvsem spalnice in je bila zaradi kvalitete svojih izdelkov zelo cenjeno pohištveno podjetje. In prav tu je Sandi podrobno spoznaval les in njegovo obdelavo v vseh fazah do končnega izdelka. Bil je tehnolog, konstruktor, vodja oddelka, oblikovalec delovne norme in še marsikaj drugega. V enajstih letih, kolikor je trajala »učna« doba v Iztoku, se je dodobra spoznal z vsemi pastmi in potrebami za površinsko obdelavo lesa. Potem se je odločil, da gre v tujino, v bližnjo Italijo, kjer se je zaposlil v Ekamantu Italija. Ekamant je v osnovi švedsko podjetje, ki ima po vsem svetu svoje podružnice, ena od teh je bila v Italiji. Ekamant proizvaja brusni papir na debelo, in sicer so to velike role pripravljenega osnovnega materiala, ki ga je treba razrezati tako, da bo uporaben za posamezno orodje in ga nato ponuditi končnemu kupcu. Takrat smo živeli še v Jugoslaviji in uvoz blaga z zahoda je zahteval dolge procedure, zapleti na carini so bili nekaj vsakdanjega. Sandi Uršič je za štiri leta postal predstavnik Ekamanta Italija za jugoslovansko tržišče.

16

Jesenski glasovi| SEPTEMBER 2020

(diski), poleg tega pa še brusne liste, brusne kladice, brusne role na platnu ... V podjetju pripravljajo visoke in nizke trakove različnih dolžin in dimenzij. Poleg brusnega papirja za les ponujajo tudi brusni papir za kovino, kamen in steklo. Ponudba pa ne ostaja le pri brusnem papirju. V Ekamantu se dobi tudi lamelne diske, trde bruse, brusne diske, ježke za pritrjevanje diskov, netkane materiale, brusni papir s filcem ali spužvo, pahljačaste bruse, brusne kolute, diamantne rezalke in še in še. Trenutno imajo okoli 30 tisoč različnih artiklov. Vselej je osnovni material iz Švedske, kar zagotavlja, da ima podjetje Ekamant povsod po svetu enako, to je visoko kvaliteto svojih izdelkov.

Ustanovitev podjetja Leta 1991 je tako v sodelovanju z italijanskim večinskim deležem ustanovil franšizno podjetje Ekamant. Skladišče in prostor za delo je umestil v svoje prostore ob domači hiši. Tako je iz tujine dobavljal brusne papirje različnih granulacij, v Orehovljah pa je te velike (jumbo) role preoblikoval v uporabne kose – tako imenovane nizke trake; visoke trake so izdelovali konfekcionarji iz Slovenije. Podjetje je raslo s potrebami trga in domači prostori so postali pretesni, kot se navadno dogodi uspešnemu podjetju. Zato so se leta 1993 preselili v del prostorov nekdanjega Iztoka Miren. Uredili so prijeten in sončen dostop do proizvodne hale in pisarn, kasneje tudi dozidali še del proizvodnih prostorov.

Danes zaposlujejo trinajst delavcev. Sandi rad poudari, da njihov delovni dan traja osem ur in nič več. Na ta način potrdi, da delavci dobro opravijo svoje delo v tem času in ni potrebe po podaljšanem urniku. Obenem pa ceni posameznikov prosti čas in njegovo privatno življenje. Tudi plačilo dobivajo redno, zato so odnosi v podjetju dobri, kar pripomore k delovni uspešnosti.

Brusni materiali vseh vrst V Ekamantu so specializirani za obdelavo lesnih površin. Kupec izbira med brusnimi papirji različnih granulacij – od najbolj grobega papirja pa do najfinejšega. Vsak stroj potrebuje svojo obliko brusnega papirja, kot so trakovi in okrogle oblike

Svoje proizvode prodajajo zlasti podjetjem, njihov največji naročnik je podjetje Novem car iz Žalca, ki je največji porabnik brusnih materialov v Sloveniji. Blago lahko seveda kupijo tudi zasebni podjetniki. Njihove izdelke je mogoče kupiti v trgovinah. Znani so v Sloveniji in po celotni bivši Jugoslaviji ter v Albaniji. Podjetje Ekamant se odlikuje po tem, da se na naročilo kupca hitro odzovejo. V največ petih delovnih dnevih je naročeno blago pripravljeno in odposlano. Direktor Sandi Uršič pravi, da se potrudijo odposlati blago še prej, če je le mogoče. Že pred časom so odprli svoje hčerinsko podjetje v Bosni, kjer je lesna industrija dobro razvita. Tako so še hitreje dosegljivi za vse, ki potrebujejo njihov bogat asortiman v južnih delih bivše Jugoslavije.

Brezpapirno poslovanje – njihov prispevek k ekologiji Danes veliko govorimo o ekološkem ozaveščanju in skrbi za naravo. Tudi v Ekamantu v Orehovljah namenjajo temu segmentu posebno pozornost. Veliko vlagajo v digitalizacijo podjetja. Še bolj želijo izboljšati sledljivost materiala v proizvodnji, kar pomeni, da se za vsak izdelek ve, od kod prihaja osnovni material, kje se ga obdeluje in dodeluje ter se ve za celotno pot do končnega naročnika produkta. Tudi v administrativnem pogledu so že v veliki meri prešli na enaročilnice, eračune, eodpremnice in nasploh na eposlovanje. Trudijo se, da bi lahko poslovali povsem brez papirja. Njihovi potniki lahko takoj pred kupcem preverijo zalogo, naročijo blago direktno na naslov podjetja, da se čim hitreje prične z obdelavo naročila. V bližnji prihodnosti nameravajo prenoviti spletno stran, urediti spletno trgovino in izboljšati sledljivost pošte, kar predstavlja velik napor.

Prejemniki certifikatov kot garancija za dobro delo Če hoče podjetje pridobiti certifikat, se mora na dotičnem področju posebej potruditi in dokazati, da ga »je vreden«. Podjetje Ekamant iz Mirna je prejelo certifikat odličnosti SME, ki potrjuje, da podjetje odlično posluje, je zaupanja vredno. Glavni cilj takega certifikata je izkazovanje »varnosti poslovanja in zaupanja ter lažje in hitrejše poslovno odločanje z manj tveganja na stani kupcev in poslovnih partnerjev« (http:// www.coface.si/). Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju s podjetjem Coface Slovenija izdaja certifikat najboljšim srednjim, malim in mikro podjetjem. Material v podjetju Ekamant je certificiran po standardu ISO 9001, ki priznava kakovost blaga.

Še nekaj besed iz zasebnega življenja direktorja Čisto na koncu naj povemo še nekaj besed o Sandiju Uršiču, direktorju podjetja. Ne skrbi le, da proizvodnja teče nemoteno, da dobijo delavci vsak mesec plače in so plačani tudi prispevki, da so z njihovim blagom zadovoljni kupci. V prostem času rad ureja okolico svojega doma. Na svojem dvorišču je sam sezidal vrtni kamin, okrasil steno zunanje kuhinje in sijajno uredil dvorišče ob hiši. Vaščani vemo, da že od nekdaj lepo riše, izdeluje različne okraske za dom. Sandi je strasten ribič, zato ima njegovo podjetje 1. aprila vedno kolektivni dopust. Ta dan se namreč odpre ribolovna sezona, ki jo Sandi in njegovi sodelavci prav posebej počastijo.

Zanimivo, da sprva poslovni parterji niso verjeli, da so v podjetju Ekamant tako resno vzeli 1. april, ki je sicer dan za potegavščine. In Sandi ni le odličen ribič in spreten kuhar, temveč tudi poznavalec rib v bližnji Vipavi ter tisti, ki je med prvimi že pred desetletji z ribiči čistil porečje Vipave v Mirnu oz. Orehovljah. Danes priznava, da je reka čistejša in bregovi manj obremenjeni z odpadki kot nekoč. Njegov konjiček je tudi pridelava vina, ki ga pripravi zase in za prijatelje. Podjetju Ekamant in njegovemu direktorju Sandiju Uršiču želimo še naprej uspešno poslovanje in odličen nastop na trgih.

Marta Pavlin Foto: iz arhiva Ekamanta

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

17


EKOLOGIJA

EKOLOGIJA

Kaj moramo vedeti pri ogrevanju z lesom

Zemljišča v zaraščanju

Bliža se kurilna sezona, zato se je večina gospodinjstev že pripravila na hladne dneve. Pogosto se sliši vprašanje: »Na kaj pa se vi ogrevate?«

Že bežen sprehajalec lahko opazi, da se nekoč kmetijska zemljišča zaraščajo. Zavod za gozdove Slovenije ima v zvezi z zaraščanjem posebno nalogo.

Še pred dvema desetletjema se je mnogo gospodinjstev ogrevalo na fosilna goriva. Danes pa je v porastu ogrevanje z lesom. Ljudje pravijo, da je ta toplota drugačna, prijetnejša, celo bolj domača kot katera koli druga.

Zgorevanje je kemični proces Pri zgorevanju lesa poteka kemični proces, pri katerem dobimo poleg želene toplote, zaradi katere izvajamo proces zgorevanja, tudi ogljikov dioksid (CO2) in vodno paro (H2O). Ker pa v praksi v kurilnih napravah ne moremo zagotoviti idealnega, to je popolnega zgorevanja, nastajajo tudi neželeni produkti zgorevanja, kot so ogljikov monoksid (CO), CxHy, nezgoreli ogljik (C) v obliki saj ipd. Ti produkti nepopolnega zgorevanja so neželeni tako z energetskega kot tudi okoljskega vidika, v bivalnem okolju pa ogrožajo tudi zdravje ljudi.

Želja po čim popolnejšem zgorevanju Za čim popolnejše zgorevanje so pomembni temperatura, količina kisika, čas ter les (vrsta lesa, vlažnost, velikost kosov). Osnovni problem zgorevanja lesa je, da je v njem več kot polovica gorljivih komponent hlapnih. To pomeni, da iz lesa v fazi sušenja najprej izhlapi vlaga, v fazi segrevanja lesa pa hlapne gorljive sestavine (npr. CO, CxHy) izhlapijo ne glede na to, ali so zagotovljeni pogoji za popolno zgorevanje teh hlapnih sestavin in ali se toplota sproščena pri zgorevanju lahko porabi ali ne. Osnovna naloga kurilne naprave je zagotovitev popolnega zgorevanja tudi hlapnih gorljivih sestavin lesa in ne samo lesnega oglja (C). Bolj kot je les vlažen, težji so pogoji zgorevanja.

Ali je zgorevanje v naši peči popolno? Popolnost zgorevanja se lahko presodi po velikosti in barvi plamena ter barvi dimnih plinov. Tako rdeč in temen plamen pomeni nepopolno – slabo zgorevanje, svetel plamen sprejemljivo zgorevanje, rumenozlat plamen pa dobro zgorevanje hlapnih gorljivih sestavin. • Če je temno rdeč plamen še kratek pri na novo naloženem gorivu v kurišče, gre za zelo slabo in nesprejemljivo zgorevanje, kar se vidi tudi po temnem dimu, ki se kadi iz dimnika. • Če je plamen temno rdeč, pomeni zelo slabo in nesprejemljivo zgorevanje tako z okoljskega, požarnovarnostnega, energetskega in zdravstvenega vidika. Temno rdeča barva plamena pomeni, da majhni delci goriva ne zgorijo zaradi pomanjkanja kisika ali prenizke temperature. Ti nezgoreli delci pa potujejo z dimnimi plini v okolico, nekaj pa jih ostane tudi na stenah kurilne naprave, dimniškega priključka in dimnika. Za čim popolnejše zgorevanje zagotovimo primerno suh les, ki naj bo sušen vsaj eno sezono, ter zadostno količino kisika pri zgorevanju. Popolno zgorevanje nudi najboljši energijski izkoristek in je zelo pomembno za naše zdravo in čisto okolje. Uporabljajmo domačo energijo za ogrevanje našega doma na pravilen način.

GOLEA – ustvarjamo obnovljivo prihodnost.

DOBRO: Svetel rumenozlat plamen in neviden svetel dim (vsebuje večinoma paro) je pokazatelj dobrega zgorevanja lesa.

SLABO: Temno rdeč plamen in temen gost dim na vrhu dimnika sta pokazatelja zelo slabega zgorevanja lesa, kar pomeni visoko vsebnost saj ter škodljivih plinov za okolje (CO). 18

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

Zavod za gozdove Slovenije (dalje ZGS) je dolžan skladno s 11. členom Zakona o gozdovih ob izdelavi GGN GGE pisno obvestiti lokalno skupnost in lastnike vseh zemljišč v zaraščanju, ki se v kmetijske namene ne uporabljajo že vsaj 10 let, da se bodo zemljišča, ki bodo še naprej prepuščena zaraščanju, ob izdelavi naslednjega GGN določila kot gozd oziroma kot drugo gozdno zemljišče. To informacijo v grafični obliki smo pripravili za vse načrte GGE s prvim letom veljavnosti od leta 2010 do 2019.

Spletni Pregledovalnik podatkov o gozdovih Pregledovalnik je dosegljiv na spletnem naslovu https://prostor.zgs.gov.si/ pregledovalnik. Spletni Pregledovalnik omogoča vpogled v podatke o gozdovih brez namestitve dodatne programske opreme, potrebujemo samo spletni brskalnik (Firefox, Chrome, Edge ...) in internetno povezavo.

Kaj Pregledovalnik omogoča Spletni pregledovalnik je namenjen strokovnjakom ZGS ter najširši javnosti, lastnikom in upravljavcem gozdov. Zasnovan je kot grafični pregledovalnik podatkov, kjer uporabnik interaktivno izbira območje, ki ga zanima. Poleg sloja zemljišča v zaraščanju omogoča vpogled v različne sloje, kot je prikazano na sliki. Prav tako pa lahko podatke iščemo po različnih prostorskih enotah. Lastnikom gozdov je v veliko pomoč iskanje po katastrskih občinah in po parcelnih številkah. Zanimive podatke bodo za svoje delo našli tudi naravovarstveniki.

BM ZAVESE

• zavese • roloji • pliseji • prti • komarniki • žaluzije

Podatki o gozdnogospodarskih načrtih Zavod za gozdove Slovenije operira z veliko bazo podatkov o slovenskih gozdovih, ki jo uporabljajo naši revirni gozdarji, primerna pa je tudi za vse lastnike gozdov. Pregledovalnik omogoča dostop do gozdnogospodarskih načrtov in do podatkov o posameznih odsekih in gozdnih sestojih. V pregledovalniku je mogoče izvedeti številne podatke, ki so v pomoč lastnikom gozdov, kot so tarife, povprečne spravilne razdalje, odprtost, razvojna faza gozda, delež listavcev in iglavcev, sestava sestojev, lesna zaloga itd. Poseben poudarek je namenjen funkcijam gozdov in razdelitvi gozdnega prostora.

Zavod za gozdove Slovenije, OE Sežana Foto: arhiv ZGS

ovem salonu, na lokaciji iščete v n b o s a an vas, d imo b a V

r rombe Vinka Vodopivca 2, K

k

BM SENČILA Jesenski glasovi | OKTOBER 2020 19


ZDRAVJE

ZDRAVJE

Duševno zdravje v času koronavirusa – stiska ali izziv? »Ni zdravja brez duševnega zdravja!« Težko bi našli koga, ki se v teh časih s trditvijo ne strinja. Ampak bodimo previdni pri posploševanju v smislu, da bo krizna situacija zaradi epidemije koronavirusa pustila posledice na našem duševnem zdravju. Kakšno bo stanje na področju duševnega zdravja, ni odvisno zgolj od krize same, ampak predvsem od posameznikovega odziva nanjo in od tega, kako zmoremo organizirati službe podpore, da bodo čim bolje odgovorile na potrebe ljudi, ki bi se morebiti znašli v stiskah.

Kaj lahko storimo sami?

Tabela Izbor strokovne pomoči

Sami lahko v času krize in po njej največ storimo, če uspemo slediti aktivnostim, ki nam pomagajo v marsikateri stiski:

• Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov – Zdravstveni dom NG05/33 83 309

• preživljanje časa z družino

• Center za duševno zdravje odraslih, Zdravstveni dom NG05/33 83 269O

Duševno zdravje – odziv na stisko

• biti v pomoč drugim, solidarnost

Čeprav gre pričakovati povečanje tesnobnih občutkov pri ljudeh v času epidemije, pa zgolj stiska sama ne privede do duševnih težav. Priznan avstrijski nevrolog in psihiater Viktor Frankl, ki je tudi sam preživel grozote koncentracijskih taborišč 2. svetovne vojne, je nekoč dejal: »Nenormalen odziv v nenormalnih okoliščinah je normalen odziv.« Torej normalno je, da se v nepredvidljivih situacijah počutimo prestrašene, zmedene, žalostne ali morda jezne, z občutki nemoči in s pomanjkanjem kontrole nad situacijo. Ljudje pa smo v osnovi precej trdoživi, zato bo stiska za večino ljudi neke vrste izziv in celo koristna, saj bo v okviru njihovih zmogljivosti. S svojimi izkušnjami jo bodo lahko predelali, jo obvladali in se nekaj naučili za naprej. Težave nastanejo tam, kjer so različne stiske že prisotne, saj jih lahko kriza dodatno okrepi in poglobi. Zato je največjo pozornost treba usmeriti v ustrezno podporo najbolj ranljivim skupinam: osebam, ki že imajo težave v duševnem zdravju, osamljenim starejšim, ljudem s posebnimi potrebami, brezdomnim, uporabnikom drog, brezposelnim, materam samohranilkam in vsem drugim ljudem s socialnega roba. Revščina, socialna izključenost, stigma in diskriminacija, ki jo ti ljudje doživljajo, so dokazano lahko neposredni vzroki za slabo duševno zdravje, saj poglabljajo duševne stiske in ljudem otežujejo dostop do pomoči. Zato večja dostopnost zdravstvenih in socialnih služb, manj revščine, manj izključenosti iz družbe in več socialnih stikov pomenijo tudi boljše duševno zdravje.

20

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

• več socialnih stikov (prijatelji, sodelavci ...) • izražanje občutkov, pogovor • telesna aktivnost in hobiji • preživljanje časa v naravi • pozitivno razmišljanje • pridobivanje informacij iz zanesljivih virov Ko sami ali s pomočjo bližnjih ne zmoremo naprej, pa je priporočljivo poiskati strokovno pomoč (glej tabelo Izbor strokovne pomoči).

Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja Marca 2018 je državni zbor sprejel Resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028. Dokument prinaša pomembne novosti in rešitve, ki so v danem trenutku tudi zaradi aktualne situacije še kako potrebne. Zdravstvene, socialne in druge službe na področju duševnega zdravja so eno od šestih prednostnih področij dokumenta. Te službe naj bi kadrovsko okrepili in organizirali tako, da bolje odgovorijo na potrebe ljudi. Čeprav se v zdravstvenih domovih pospešeno ustanavljajo nujno potrebni Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter odraslih, pa se druge službe prepočasi krepijo. Stanje v nevladnih organizacijah s področja duševnega zdravja, pa tudi v vladnih in šolskih svetovalnih službah se še ni bistveno izboljšalo. Izzivi na področju kadrovske krepitve in povezovanja tako vladnih kot nevladnih služb pa bodo ključni za uresničitev vizije resolucije – boljše duševno zdravje ljudi!

• ZARA Nacionalno združenje za kakovost življenja – Enota Nova Gorica 05/33 03 720 • ŠENT Slovensko združenje za duševno zdravje – Dnevni center Nova Gorica 05/33 09 600 • Center za socialno delo Severna Primorska, enota Nova Gorica 05 33 02 900 • Pomoč v duševni stiski (od 19. do 7. ure) 01/520 99 00 • Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24 ur na dan) 116 123 • www.tosemjaz.net - spletno svetovanje mladim http://zivziv.si/ spletna postaja za razumevanje duševnega zdravja in samomora

Matej Prezelj, NIJZ, OE Nova Gorica VIRI: • https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacijedatoteke/odzivanje_v_casu_krizne_situacije.pdf • ŽORŽ Bogdan: Stiska je lahko tudi izziv, Educa, Nova Gorica, 1997 • Publikacija MIRA za duševno zdravje, Nacionalni program duševnega zdravja, NIJZ, Ljubljana, 2019.

Alkohol NE ščiti pred virusom Alkohol NE ščiti pred virusom, zmanjšuje pa odpornost, ne lajša osebne stiske, uničuje odnose. Na Območni enoti Nova Gorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje izvajamo projekt SOPA - Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Projekt sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija. Povezujemo se s strokovnjaki iz različnih sektorjev – s skupnim ciljem: Vzpostaviti odgovoren odnos do pitja alkohola v slovenski družbi, kjer prevladuje mokra kultura. V lokalnih okoljih Ajdovščina in Nova Gorica so zdravstveni delavci v zdravstvenih domovih in strokovni delavci v centrih za socialno delo do sedaj podprli 82 odraslih oseb, ki so se odločili zmanjšati ali opustiti svoje pitje alkohola in v tem tudi uspeli. Ugotavljamo, da so ustrezna podpora, povezovanje med strokovnjaki in odnos tisti dejavniki, ki lahko bistveno pripomorejo k zamejevanju alkoholne problematike v Sloveniji.

Sprejemajoč in nekritičen odnos do pitja alkohola in opijanja z njim Čezmerno pitje je pri nas močno prisotno, kar kažejo tudi skrb vzbujajoče številke. Skoraj vsak drugi odrasli prebivalec oz. prebivalka Slovenije pije tvegano. Vsak dan v Sloveniji izključno zaradi razlogov povezanih s pitjem alkohola umreta vsaj dve osebi. Pogosto si zakrivamo oči pred posledicami pitja alkohola.

Alkohola v času koronavirusa ne pijemo oz. ga pijemo čim manj V času epidemije se je povečala poraba alkohola in ostalih drog, število kaznivih dejanj nasilja v družini v primerjavi z lanskim enakim obdobjem je naraslo za 20 %. Alkohol je psihoaktivna snov, ki vpliva na razpoloženje, ohromi sposobnost odločanja in oteži reševanje problemov. Predstavlja tudi tveganje za agresivno vedenje, nasilje, poškodbe ter razvoj težav v duševnem zdravju (npr. depresije, paničnih napadov, sa­

momorilnega vedenja) in medosebnih odnosih. Alkohol vpliva na našo sposobnost boja proti bolezni, zmanjša našo odpornost in upočasni okrevanje po poškodbah in okužbah. Pri virusnih okužbah lahko poveča dovzetnost za okužbo ali prispeva k hujšemu poteku bolezni.

Različni miti o alkoholu NE držijo Miti o alkoholu, kot so, da pitje alkohola uničuje koronavirus, da pitje alkoholnih pijač z visokim odstotkom alkohola ubije virus v vdihanem zraku, da pitje alkohola (pivo, vino, žgane pijače, zeliščni alkohol) spodbuja imunost in odpornost proti virusu, da žganje pozdravi prehlad, da pitje piva koristi pri dojenju ali da za slabokrvnost pomaga rdeče vino – NE držijo. Tvegano in škodljivo pitje je vzročno povezano z več kot 200 različnimi boleznimi in poškodbami. Pitje alkohola lahko vpliva na vsak organ v telesu, povzroča rakava obolenja, oslabi posameznikov imunski sistem in bistveno vpliva na oslabljenje srčno-žilnega sistema. Alkohol vpliva na plod in na razvoj fetalnega alkoholnega sindroma. Da je kozarec vina dober za zdravje, je tako le mit, saj novejše raziskave kažejo, da z vsakim popitim

kozarcem alkoholnih pijač tvegamo škodljive posledice. Naš imunski sistem lahko krepimo z zdravim načinom prehranjevanja in redno telesno aktivnostjo. Po nasvet se lahko obrnete na kateregakoli izmed spodnjih kontaktov po vsej Sloveniji. Izberete lahko tistega, ki vam najbolj ustreza – glede na lokacijo ali vrsto pomoči ter strokovnjakov. Tu smo za vas: www.sopa.si

Delavnice Zdravi odnosi Na štirih delavnicah imate možnost krepiti: učinkovito izražanje svojih potreb, dobro počutje, spretnosti reševanja problemov in medosebne odnose. Delavnice se izvajajo v Centru za krepitev zdravja (CKZ) v Zdravstvenem domu Ajdovščina in Zdravstvenem domu Nova Gorica. Udeležba na delavnicah je brezplačna, potrebna je le predhodna prijava: CKZ Ajdovščina, 051 415 731, ckz-vodja@ zd-ajdovscina.si CKZ Nova Gorica, 031 758 400, masa. brezavscek@zd-go.si

Irena Jerič, prof. zdr. vzgoje Območna odgovorna oseba za projekt SOPA, OE Nova Gorica NIJZ

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020 21


ZDRAVJE

IZ OBČINSKE UPRAVE

RAZPISI BREZOBRESTNIH POSOJIL SKUPNA VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV: 1.800.000 EUR

GOSPODARSTVO •POSOJILA ZA OBRATNA SREDSTVA •INVESTICIJSKA POSOJILA NASLEDNJA PRIJAVNA ROKA: 16. 10. 2020, 4. 1. 2021. Vsi razpisi so objavljeni na spletni strani:

WWW.JSMG-GORISKA.COM.

Subvencionirane mesečne vozovnice za dijake Vozovnica za prevoz v šolo je za starše dijakov gotovo velik strošek. Občina Miren - Kostanjevica se je tudi letos odločila, da bo tem staršem pomagala. Tako bo s subvencijo dijaške vozovnice pripomogla, da bo v družinskem proračunu staršev dijakov ostalo nekaj več denarja. Na spletni strani občine dobite potrebne obrazce, če kartice in vozovnice ne naročate preko spleta. Najdete jih med novicami pod naslovom Subvencionirane mesečne vozovnice, kar je bilo objavljeno že 1. 9. 2020. Subvencionirano vozovnico se lahko kupi od 1. septembra dalje. Kartico Nomago se lahko uporablja za vožnjo z različnimi prevozniki po Sloveniji. Na spletni strani se lahko opravi nakup kartice in vozovnice https://www.nomago.si/ijpp/subvencionirane-vozovnice

MP

IZPOSTAVLJAMO RAZPIS ZA UBLAŽITEV POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19 1/2 stroškov zavarovanja krije Sklad

Če nastopi karantena Zaprte šole, zaprti vrtci. Družine se spoprijemajo z novimi izzivi, novimi težavami in iščejo rešitve zanje. Starši se ukvarjajo s svojimi službami, z urejanjem doma, s kuhanjem, z varstvom otrok in s šolskim delom. Vse to morajo spretno umestiti v svoj dan, da lahko družina umirjeno preživi dan. Dobra organizacija dnevnih zadolžitev Marsikateri nejevolji se lahko izognemo z dobro organizacijo in dnevno rutino. Vsak dan ob določeni uri se izklopi televizija, radio. Kdor mora delati, se usede za mizo in vsak opravi svoje delo. Starš lahko opravlja svoje delo zraven otroka, da mu lahko priskoči na pomoč, če jo potrebuje, in da ga opozori, če mu pozornost zbeži drugam. Starši, ne jezite se na svoje otroke in ne obsojajte jih zaradi lenobe! Šolsko delo od doma je zanje naporno in včasih dolgočasno. Spodbujajte jih in pohvalite dobro opravljeno delo. Odmori so pomembni. Ko je čas za odmor, naj otrok vstane, spije požirek vode (ne pozabimo, da je voda hrana za možgane) in se sprehodi po stanovanju. Odmor ni čas za televizijo, igro ali telefon. Po opravljenem šolskem delu je čas za sprostitev. Otrok naj ima dovolj časa za igro in sprostitev. Tudi televizijo lahko pogleda, takrat si lahko tudi starš malo odpočije. Na voljo je kar nekaj poučnih vsebin za otroke. Otroci zelo radi pomagajo staršem in so koristni, zato le izkoristite to njihovo navdušenje in jih zadolžite za kakšno hišno opravilo. Pridobili bodo na občutku odgovornosti in samostojnosti. Pomembni so tudi skupni trenutki, crkljanje in skupna opravila. S tem krepimo občutek pripadnosti in potešimo otrokovo potrebo po bližini, kar otroka umirja.

Prepiri med sorojenci Otroci prav tako kot odrasli včasih potrebujejo svoj mir in prostor, kamor se lahko umaknejo. V času, ko smo vsi v tesnem stiku, pride tudi do nesoglasij in prepirov med sorojenci. Konflikti ne pomenijo, da se nimajo več radi, sploh ne, le svoje potrebe in frustracije izražajo na

Rešitve za vašo vaRno mobilnosT Članstvo, tehnični pregledi, registracije, zavarovanja, servis, vulkanizerstvo AMZS Nova Gorica, Polje 4, Šempeter pri Gorici, T: 05 335 15 37

22

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

amzs.si

tak način. Otroci potrebujejo svoj prostor, svoj mir in predvsem svoj lasten čas z mamo, očetom. Potrudimo se, da vsakemu otroku namenimo dovolj pozornosti in mu omogočimo umik v umirjen prostor, ko to potrebuje. Konflikti in prepiri so lahko tudi priložnost za učenje novih strategij spoprijemanja s stresom, za učenje sodelovanja in strpnosti. V veliko pomoč so nam skupne aktivnosti, kot so peka ali pa družabne igre. Ob izbruhu jeze, ljubosumja in žalosti bo naloga starša, da zgladi nesoglasja in umiri situacijo. Čustev otrok ne zatirajmo, otroku pustimo naj občuti jezo, naj bo ljubosumen na sorojenca ali naj tudi joče. S tem ni nič narobe, naj izrazi, kaj čuti. Ne smemo pa dovoliti, da ta čustva prerasejo v sovraštvo ali druga dlje trajajoča stanja. Če je otrok jezen, žalosten, ga pustimo, da svoje občutke izrazi in se z njim potem pogovorimo. Vprašajmo ga, zakaj se tako počuti, dogodek analizirajmo in ga poskusimo postaviti v perspektivo drugega (če je to mogoče, odvisno od situacije). Npr. če otrok v jezi udari sestrico/bratca, se z njim pogovorimo o tem, zakaj je jezen. Lahko mu povemo, da razumemo, da je jezen, in postavimo vprašanje, kako pa bi se počutil, če bi bil sedaj sestrica/bratec, ki jo/ ga je udaril?

Občutki tesnobe Ne pozabimo tudi na otrokov strah. Otroci so sedaj stalno prisotni poleg staršev, tudi ko le-ti gledajo novice, poslušajo radio, se med seboj pogovarjajo. Z vseh strani smo bombardirani z novicami o koronavirusu, o njem se pogovarjamo, razmišljamo. Otroci vse to slišijo, čeprav se zdi, da ne poslušajo in niso pozorni. Vse to lahko otroku povzroča strah, veliko sliši, a vsega ne razume in marsikaj si po svoje tudi razlaga. Če sta mama in tata zaskrbljena, pomeni, da je nekaj hudo narobe. Dedka in babice ne sme več obiskati, k sošolcu, sošolki ali sosedu prijatelju ne sme, kljub temu da ga vidi čez dvorišče, kako se veselo igra pred hišo. Občutka nelagodnosti in strahu sta lahko zelo neugodna za otroke. Potrudimo se, da v navzočnosti otrok ne pretiravamo z gledanjem in poslušanjem novic o virusu. Z otrokom se pogovorimo in mu na njemu primeren način razložimo trenutno situacijo, odgovorimo na njegova vprašanja. Na tak način ga bo manj strah, vedel bo, zakaj ne sme v šolo in niti k starim staršem. Naj bo to obdobje čim bolj umirjeno in družinsko sproščeno. Vsak naj opravi svoje zadolžitve, omogočite si svoje prostore in čas preživite s humorjem ter brez stalnega poslušanja novic.

Lara Spinazzola, univ. dipl. psih.

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020 23


TURIZEM

TURIZEM

Poletje v znamenju Sanjave popotnice, nove destinacijske brošure in regijske kampanije Čas za vas Verjetno si bomo poletje 2020 vsi dobro zapomnili. Ne po brezskrbnih počitnicah in dopustovanju v eksotičnih krajih, ampak po številnih ukrepih in omejitvah, ki jih je prinesel virus COVID 19. Videospoti o destinaciji Miren Kras na You tubu društvom Temnica, ki so preko socialnih omrežij poslali osebna povabila na obisk naših krajev. Vsi videospoti so na ogled na You tube Miren Kras.

Destinacija Miren Kras se je v akcijo vključila z oglasi in s snemanjem prikupnih videospotov z ambasadorji Oskarjem Kogojem, Božom Lebanom, Magdo Rogelja in Jamarskim

Kampanija Čas za vas

ZDAJ JE ČAS. Za Miren Kras in veličastne razglede. Sanj ava stran

Foto: Ambrož Klančič

Slove nije Razgledni stolp na Cerju je ena najbolj čarobnih točk Slovenije. Objemite s pogledom Alpe in Jadransko morje, zelena polja Vipavske doline in valovite griče Krasa. Zdaj je čas za Miren Kras in zelena doživetja.

Foto: Ambrož Klančič

#ifeelsLOVEnia #mojaslovenija #mirenkras www.slovenia.info

#mojaslo venija #mirenkr as www.mir enkras.s i

www.mirenkras.si

Sanjava popotnica Miren Krasa Na pobudo partnerjev destinacije, gostincev, ponudnikov nočitev, vodnikov, predstavnikov društev, muzejev in galerij smo za goste, ki bodo v letu 2020 pri nas prenočili z vavčerjem ali brez njega, pripravili tudi obsežen paket ugodnosti. Poimenovali smo ga Sanjava popotnica Miren Krasa. Podprta s kartico ugodnosti in predstavitvijo na spletni strani, ki je preko QR kode dostopna v slehernem trenutku, Sanjava popotnica goste v času bivanja pospremi do najpomembnejših točk v destinaciji doživetij in slastnih trenutkov pri gostincih, ki obisk nagrajujejo s sezonskimi sladicami ali kavo.

Sanjava popotnica 2020 na svoj način, ob Spoznajte Miren Kras domačinov! popotnici gostoljubnih

srčni

,

2020 pri nas prenočili Za vse, ki boste v letu ugodnosti. kartica prinaša posebne ečjih znamenitosti in Vabljeni na obisk najv tnih regij. izbranih okusov treh žlah

Čas za vas. Kras Brda. Vipavska dolina. Hvala, ker ste izbrali Miren

Brda

Nova Gorica Gorica

Kras za Vaše sanjave

ni takšnega bogastva na tako majhnem prostoru! In prav ta občutljivi »corona« trenutek nas je spodbudil k odločitvi, da gostom to edinstveno ponudbo predstavimo kot enotno pripoved. In jih prepričamo, da nas je vredno izbrati in obiskati.

Unovčenje turističnih bonov gostom prinaša dodatne ugodnosti Kampanija Zdaj je čas. Brda, Vipavska dolina. Kras – promovira produkt, ki vključuje brezplačna vodenja po štiriindvajsetih največjih znamenitostih v izbranih terminih ter kozarec avtohtonih vin – rebule, zelena ali terana – na dvajsetih degustacijskih točkah. Gostje lahko ugodnosti koristijo na podlagi predložitve dveh kuponov, identifikacijskega za obisk znamenitosti in degustacijskega, ki ga izročijo ponudniku vina, prejmejo pa ju v primeru vsaj dveh nočitev. Produkt je podprt z novo spletno stranjo www.brdavipavskadolina-kras.si, na kateri so našli mesto vsi biseri povezanega teritorija, urniki vodenih ogledov in degustacij ter lokacije nastanitev, ki goste nagrajujejo z akcijskimi kuponi.

Stran www.brda-vipavskadolinakras.si tudi v angleški različici Spletno stran smo prevedli v angleški jezik, natisnili dvojezične kupone in povabili k sodelovanju nove partnerje. Navdušeni nad pozitivnim odzivom terena, ki je to veliko potezo pričakoval dolga desetletja, nad pohvalami stroke za primer odlične prakse, predvsem pa zadovoljni z obiskom in odzivom gostov, snujemo nove skupne korake, ki bodo ta edinstven teritorij treh žlahtnih dežel, Brd, Krasa in Vipavske doline, postavili na svetovni turistični zemljevid kot eno najbolj želenih in obiskanih destinacij.

Pripravila: ABS Foto: iz arhiva Turizma Miren - Kostanjevica

Čas za vas za Brda, Vipavsko dolino in Kras.

počitnice!

Dolina Soče

www.mirenkras.si

Sledi povezavi in preveri posebne ugodnosti.

V vrvežu ponudb z več kot 200 destinacijami, ki so se po najavi turističnih bonov borile za pozornost slovenskih gostov, smo iskali način za viden preboj. In ga našli v skupni zgodbi povezane regije. V pravem trenutku smo zbrali dovolj volje, modrosti in znanja ter se na ravni petih javnih zavodov za turizem, ZTKMŠ Brda, Trg Vipava, Vipavska dolina in Nova Gorica, ORA Krasa in Brkinov ter Turizem Miren Kostanjevica, združili v prvi skupni kampaniji Čas za vas, ki je povezala ponudbo treh vodilnih destinacij – Brd, Vipavske doline in Krasa, v enotno in prepričljivo prodajno zgodbo. Valorizirali smo izjemen potencial, ki ga premore povezan teritorij z dragoceno zgodovinsko, kulturno in naravno dediščino ter vrhunsko žlahtno kapljico. Ko smo sestavili vse naše paradne konje, poleg vina tudi znamenitosti, prejete lovorike vinarjev, uvrščenih na najbolj prestižne svetovne lestvice, zlate in srebrne Slovenia Green znake destinacij, Michelinove zvezdice kuharskih mojstrov ter naravne bisere, uvrščene na seznam Unesco dediščine človeštva, smo spoznali, da nikjer na svetu

Povabilu k sodelovanju v kampaniji se je na prvi poziv odzvalo preko 130 ponudnikov nastanitev, ki kot partnerji pokrivajo stroške degustacij za svoje goste. Kampanjo smo lansirali na novinarski konferenci 8. julija 2020 v Pomniku miru na Cerju. Skupno zgodbo je s prisotnostjo podprl tudi državni sekretar na MGRT Simon Zajc (lani je v vlogi Ministra za okolje na Cerju posadil 26 dreves v Drevored hvaležnosti), župani Občin Miren - Kostanjevica, Brda, Komen in Sežana ter trije pomembni akterji širše regije – največje vinske kleti: Klet Brda, Vipava 1894 ter Vina Kras. Odlični rezultati prvega tromesečja, ki so jih pokazali unovčeni kuponi, kroženje navdušenih gostov in veliko povpraševanje za vključitev novih partnerjev, ki so prvo povabilo zamudili, so dodali nov veter v jadra in prispevali k odločitvi, da jesensko akcijo razširimo tudi na tuje goste.

Benetke

Promocijska brošura destinacije Miren Kras 6 2 5

4

3

Vipav ski Kr

Bilje

Vipava

1

9 10 7

8

11 12

Opatje selo KOSTANJEVICA NA KRASU

13

e

tk Bene

Komen

Šk o

Pomnik miru Cerje ÎHYOMDUVNL PX]HM Galerija Oskar Kogoj Kiparski atelje Negovana Nemca

do 50 km 7

Zbirka 1. sv. vojne v Opatjem selu

8

Hiša opajske tradicije

9

-DPD 3HÏLQND

10 Ruska jama

5

Mirenski grad

11 Lojzova jama

6

Muzej Spomni se name

12 Klobasja jama 13 Krompirjeva jama

cja ns ke ja

ica Li p

do 10 km 2 3 4

Bled Benetke

Lipica Solkanski most

m e

do 150 km

Brda 'ROLQD 6RÏH

Ljubljana Postojnska jama

Štanjel

Škocjanske jame

Trst

Park vojaške zgodovine Pivka

9LSDYVNL NULŀ

Piran 3RUWRURŀ

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

Šta nje l

SLOVENIJA ITALIJA

1

24

MIREN

t Trs

K lažjemu spoznavanju naše edinstvene dežele, ujete med Vipavsko dolino in Krasom, pa bo odslej prispevala tudi nova promocijska brošura destinacije Miren Kras – Sanjava stran Slovenije. Zasnovali smo jo tako, da gostom dobrodošlico izrečejo domačini, predstavniki lokalne skupnosti, ki diha s turizmom in je najbolj pristno merilo gostoljubja. Gostom je brošura na razpolago na vseh lokacijah postanka, v Pomniku miru na Cerju in pri vseh ponudnikih turističnih storitev, vključno z muzeji.

Sanjava stran Slovenij e

Jesenski glasovi| SEPTEMBER 2020 25


TURIZEM

TURIZEM

Miren Kras v novi preobleki LetoĹĄnje leto je postreglo z veliko preseneÄ?enji. Nekatera, kot je pandemija Covid-19, so bila skrajno neprijetna. Na drugi strani pa se je prav obdobje prisilnega mirovanja, ko je beseda potovanje povsem izginila iz besednjaka, izkazalo za valilnico idej in projektov, ki so nas ohranili v dobri kondiciji in odloÄ?ilno prispevali k ponovnemu zagonu turizma takoj po sprostitvi omejitev. Corona ponudila priloĹžnost za nove razvojne projekte V Ä?asu zapiranja drĹžavnih meja, nastanitev, gostiln, muzejev in galerij ter odpovedi prireditev je vrata za obiskovalce poldrugi mesec zaprl tudi Pomnik miru. V tem Ä?asu je ekipa Turizma Miren - Kostanjevica visoko zavihala rokave in pristopila k izvedbi projektov, med njimi Koronaekspresije, Sanjave popotnice, Kras pass Gourmeta in ÄŒasa za Vas, ki so takoj po priÄ?etku unovÄ?evanja turistiÄ?nih vavÄ?erjev merljivo prispevali k odliÄ?nemu obisku Miren Krasa. Drugi pa bodo na dolgi rok pripomogli k boljĹĄemu geolokacijskemu in vsebinskemu pozicioniranju destinacije v oÄ?eh domaÄ?inov in obiskovalcev.

Po uspeĹĄnem zagonu nove spletne strani www.mirenkras. si, ki tudi preko projektov, usmerjenih v spodbujanje klikov na novo platformo (oddaja literarnih prispevkov na nateÄ?aj Koronaekspresija, dostop do PDF razliÄ?ice nove broĹĄure z recepti iz ĹĄpargljev, dostop do PDF razliÄ?ic zemljevidov s kolesarskimi in pohodniĹĄkimi potmi ...) hitro pridobiva nove obiskovalce in redne uporabnike, smo pristopili k izvedbi promocijske broĹĄure. Z Ĺželjo, da na enem mestu zberemo in na izviren naÄ?in predstavimo vse, kar Miren Kras premore in ponuja.

GRADIMO NAĹ O PRIHODNOST Eno najbolj inovativnih in sodobnih gradbenih podjetij v Sloveniji.

GRADIMO VAĹ UGLED Z operativno odloÄ?nostjo zagotavljamo kakovostno izvedbo in nadpovpreÄ?no uÄ?inkovitost gradbenih del vseh vrst.

SIMBOL KAKOVOSTI Na predanih zaposlenih sloni naĹĄa najveÄ?ja konkurenÄ?na prednost.

GradbeniĹĄtvo

gradbenistvo@kolektor.com

www.kolektorgradbenistvo.si foto: Izidor FariÄ?

26

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

Nova promocijska broĹĄura, zemljevid in info table S pomoÄ?jo izbranih predstavnikov lokalne skupnosti, ki turizem vsak dan Ĺživijo, smo sestavili edinstveno predstavitev destinacije z moÄ?no izpostavljeno zeleno noto in vizijo trajnostnega razvoja. BroĹĄura Miren Kras, Sanjava stran Slovenije je doĹživela srÄ?en sprejem pri vseh partnerjih, izvirnost v osebnih povabilih lokalnih ljudi pa prepoznavajo in cenijo tudi gostje.

Mavricij Humar,

Ĺ€XSDQ REĂ?LQH 0LUHQ .RVWDQMHYLFD

Zeleno povabilo

Izdaja broĹĄure je narekovala naslednje nujne korake, ki jih mora narediti vsaka DMMO – destinacijska marketing in management organizacja, odgovorna za razvoj turizma. In sicer predstavitev destinacije na zemljevidu, ki ga lahko gostje uporabijo pri aktivnem raziskovanju, in informacijskih tablah z najpomembnejĹĄimi podatki o ponudbi. TuristiÄ?ne info table obiskovalce obiÄ?ajno priÄ?akajo na vseh vstopnih toÄ?kah, zato smo tik pred obÄ?inskim praznikom namestili prve tri na lokacijah, ki niso terjale posebnih dovoljenj. Prva se nahaja na parkiriĹĄÄ?u ob obÄ?inski zgradbi v Mirnu, druga na spodnjem parkiriĹĄÄ?u ob poti do Pomnika miru, tretja ob Gostilni in prenoÄ?iĹĄÄ?ih Kogoj v Biljah.

9 0LUHQ .UDVX NMHU NDU REPRĂ?MD SUHGVWDYOMD ]DYDURYDQD QDUDYD MH YVDN QDÄŁ NRUDN ]HOHQ LQ WUDMQRVWHQ 1D NURĹ€QLNLK VR VYHĹ€H VHVWDYLQH ] YUWRY YUKXQVND YLQD imajo pristen okus po pokrajini, mesnine suĹĄi lokalna burja. Sobivanje z naravo VUHĂ?DPR Y VXKRJUDGQLK ]LGRYLK NL VR GHO 8QHVFRYH GHGLÄŁĂ?LQH LQ Y QDUDYQLK PDWHULDOLK L]GHONRY GRPDĂ?LK XPHWQLNRY

Zelena zaveza Miren Krasa Ponosni smo, da smo se kot nosilci zlatega znaka 6ORYHQLD *UHHQ uvrstili med 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu in prejeli priznanje %HVW RI (XURSH 2020. Skupna zaveza vseh gostiteljev Miren Krasa za zeleno prihodnost in FHUWLȴNDW ]D QDģH SULUHGLWYH %UH] SODVWLNH GRND]XMHWD GD PLVOLPR LQ ŀLYLPR ]HOHQR 3UL]DGHYDPR VL ]D RKUDQMDQMH �LVWHJD RNROMD LQ SULVWQH WUDGLFLMH GD EL YDP ODKNR ]DJRWRYLOL QHSR]DEQD GRŀLYHWMD Y VNODGX ] RGJRYRUQLPL SRWRYDOQLPL VWDQGDUGL 6/29(1Ζ$ *5((1 6$)( 1DUHGLOL ERPR YVH GD VH ERVWH Y 0LUHQ .UDVX SR�XWLOL YDUQR PLUQR LQ OHSR 'REURGRģOL QD VDQMDYL VWUDQL 6ORYHQLMH

IZDAJATELJ: Turizem Miren-Kostanjevica, zanj mag. Ariana B. Suhadolnik, KREATIVNA ZASNOVA, OBLIKOVANJE IN BESEDILA: Nea Culpa, Agencija za razvoj in marketing v turizmu, Studio Lunapark, FOTOGRAFIJE: DUKLY 7XUL]PD 0LUHQ .RVWDQMHYLFD LQ 6ORYHQVNH WXULVWLĂ?QH RUJDQL]DFLMH $PEURĹ€ .ODQĂ?LĂ? in JoĹĄt Gantar, 7,6. b*UDĚŹND 6RĂ?D G R R MXQLM 7LVNDOL VPR QD RNROMX SULMD]QR L]GHODQHP SDSLUMX

V sodelovanju z agencijo Nea Culpa iz Ljubljane smo pripravili celostni paket gradiva, ki tako po vizualnih reĹĄitvah kot po vsebini in naÄ?inu podajanja informacij dosledno sledi uvodoma zaÄ?rtanim grafiÄ?nim smernicah in postavljeni viziji trajnostnega razvoja Miren Krasa.

Miren Kras

Sanjava stran Slovenije

The Serene Side of Slovenia

i

Sledimo viziji trajnostnega razvoja in si prizadevamo biti vedno med najboljĹĄimi Dobili smo zelo lep promocijski paket gradiva, ki je namenjen najprej domaÄ?inom, da spoznajo pestrost obstojeÄ?e ponudbe v lokalnem okolju in neizmeren potencial za nadaljnji razvoj turizma. Takoj zatem pa seveda obiskovalcem, ki jih Ĺželimo s prepoznavno podobo in pravim nagovorom najprej privabiti, nato pa zadrĹžati in oÄ?arati do mere, da se bodo k nam radi vraÄ?ali. Promocijske broĹĄure z vloĹženimi zemljevidi so na razpolago v Pomniku miru na Cerju, pri vseh partnerjih v destinaciji ter na vseh veÄ?jih info toÄ?kah sosednjih destinacij. Namenjene so tudi promociji na sejmih, delavnicah (Workshopih) in na vseh veÄ?jih prireditvah. Za Miren Kras lahko mirno reÄ?emo, da dejstvo, da nismo najveÄ?ji, razumemo kot veliko prednost, hkrati pa dosledno sledimo viziji trajnostnega razvoja ter si prizadevamo, da smo v vsem, kar poÄ?nemo, vedno med najboljĹĄimi.

Pripravila: ABS Foto: iz arhiva Turizma Miren Kras

1

Pomnik miru na Cerju

63

The Cerje Monument of Peace

Izposoja e-koles

Znamenitosti Attractions

Dobrodoťli na sanjavi strani Slovenije, kjer sobivata Şivi kras in miren tok reke Vipave. Življenje pri nas izŞareva ljubezen do narave in spoťtovanje do tradicije.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20

Smo ponosni nosilci zlatega znaka Slovenia Green Destination in ena od 100 najbolj trajnostnih destinacij na svetu s posebnim priznanjem Best of Europe 2020. Skupna zaveza vseh gostiteljev Miren Krasa za zeleno prihodnost in certifikat obÄ?ina Brez plastike dokazujeta, da mislimo in Ĺživimo trajnostno. Pomagajte nam ohranjati Ä?isto okolje ter naravno in kulturno dediĹĄÄ?ino. S standardi Slovenia Green & Safe in gostoljubjem se bomo trudili za vaĹĄe dobro poÄ?utje in nepozabne spomine na Miren Kras.Â

The Green Pledge of Miren Kras Welcome to the serene side of Slovenia, where the ever-changing karst and the tranquil flow of the Vipava River go hand in hand. Our lifestyle exudes love of nature and respect towards tradition.

Pomnik miru na Cerju Mirenski Grad Jama PeÄ?inka in hrib PeÄ?ina Borojevićev prestol Krompirjeva jama Klobasja jama Lojzova jama Ruska jama Nad logem Tabor Segeti GrmaÄ?a PokopaliĹĄÄ?e na Rankah Pastirska hiĹĄka Trasa Ĺželeznice Sveti AmbroĹž SrÄ?andol Spomenik – kaĹžipot Ĺ tirna Vrh Drage Spomenik vojakom madĹžarske narodnosti Tabor na VojĹĄÄ?ici

21 ÄŒevljarski muzej Miren 22 Galerija Oskar Kogoj Nature Design Miren 23 HiĹĄa opajske tradicije in zbirka 1. sv. vojne Opatje Selo 24 Kiparski atelje Negovana Nemca Bilje 25 Muzej Spomni se name Miren

Europe 2020 sustainability award. The joint pledge of all Miren Kras hosts for a sustainable future and the certificate awarded to the municipality for banning single-use plastics prove that we not only think but also live sustainably. Help us maintain a clean environment and keep our natural and cultural heritage alive. By meeting the Slovenia Green

Gostilne in okrepÄ?evalnice

& Safe standards and showing you great hospitality, we will strive for your well-being and provide you with unforgettable memories of Miren Kras.

26 Gostilna Kogoj Bilje 27 Gostilna MakoriÄ? Orehovlje

Inns and bistros

TuristiÄ?ni informacijski center (TIC)

58

+386 31 310 800 info@mirenkras.si www.mirenkras.si

Kajak na Vipavi Vipava river kayaking

0

Znamenitosti, muzeji in galerije Attractions, museums, galleries Ponudniki hrane in lokalnih dobrot Restaurants, inns, tourist farms Ponudniki prenoÄ?iĹĄÄ?, zasebnih sob in apartmajev Accommodation, private rooms, suites

UREDIL: Zavod Miren-Kostanjevica KREATIVNA ZASNOVA, OBLIKOVANJE IN BESEDILA: Nea Culpa, Agencija za razvoj in marketing v turizmu, Studio Lunapark, Kartografija, FOTOGRAFIJE: arhiv Turizma Miren-Kostanjevica in Slovenske turistiÄ?ne organizacije, TISK TABLE:Â PetriÄ?, d. o. o.

28 29 30 31 32

Gostilna Bric Miren OkrepÄ?evalnica Cerje Lokvica Pizzerija FrnaĹžar Miren Gostilna Ĺ tirna Opatje selo Stjenkova koÄ?a na Trstelju Lipa

Ponudniki zelenih doĹživetij Green experiences

PohodniĹĄke, kolesarske in konjeniĹĄke poti Hiking, cycling, and horseback riding trails

1

2

22

Galerija Oskar Kogoj Nature Design Oskar Kogoj Nature Design Gallery

52 53 54 55 56

Vila Sistiana Sela na Krasu Apartmaji Fabio Gergolet Nova vas HiĹĄa SonÄ?ni log Hudi log Brinovka - hiĹĄa z duĹĄo Ä?asa in Krasa Temnica HiĹĄa Kras Sela na Krasu

TuristiÄ?ne kmetije in osmice

Zelena doĹživetja Green experiences

33 Kujtna domaÄ?ija Temnica 34 TuristiÄ?na kmetija Leban, osmica in prenoÄ?iĹĄÄ?a Lipa 35 IzletniĹĄka kmetija Faganeli, prodaja suhih mesnin Miren 36 IzletniĹĄka kmetija Pri KrÄ?arju Sela na Krasu 37 IzletniĹĄka domaÄ?ija s prenoÄ?iĹĄÄ?i Mirko Nova vas 38 TuristiÄ?na kmetija s prenoÄ?iĹĄÄ?i MaruĹĄiÄ? Lokvica

57 Supanje na Vipavi – Vipava Sup Adventure RenÄ?e 58 Kajak na Vipavi – ONNOSE Adventures Miren 59 Ribolov (prodaja ribolovnih kart) Bukovica 60 JeĹža konj – RanÄ? Bilje Bilje 61 Fotolov VojĹĄÄ?ica 62 Skriti svet kraĹĄkih jam – Jamarski klub Temnica Temnica 63 E-BIKE POINT Miren Kras Miren

Lokalne dobrote Local specialties

E-polnilnice in postajaliĹĄÄ?a

Tourist farms and osmice seasonal taverns

39 40 41 42 43

ZeliĹĄÄ?na kmetija Rogelja VojĹĄÄ?ica EkoloĹĄka kmetija Francetovi Nova vas Kmetija UĹĄaj Orehovlje Zavod Herba Carstica Opatje selo ÄŒebelarstvo Ĺ Ä?uka Lipa

PrenoÄ?iĹĄÄ?a, zasebne sobe in apartmaji Accommodation, private rooms, suites 44 45 46 47 48 49 50 51

PrenoÄ?iĹĄÄ?a Kogoj Bilje Apartmaji V mlinu Orehovlje Mirenski Grad Miren Sobe Golob Opatje selo B&B Sela na Krasu Sela na Krasu PoÄ?itniĹĄka hiĹĄa na Krasu Sela na Krasu PoÄ?itnice pod Borovci Nova vas TuristiÄ?na kmetija Budni VojĹĄÄ?ica

w w w.mirenkras.si

Tourist Information Centre (TIC)

Mirenski Grad Mirenski Grad Lazarist Monastery

Muzeji in galerije Museums and galleries

We are the proud holders of the gold Slovenia Green Destinations certificate and among 100 of the most sustainable destinations in the world after receiving the Best of

Pomnik miru na Cerju Lokvica 35, 5291 Miren

2

E-bike rental

Zelena zaveza Miren Krasa

POT M I RU O D AL P DO JADR ANA Da lji n s k a poh odn i ĹĄ k a pot

Charging stations and rest stops

64 E-polnilnica Opatje selo 65 E-polnilnica Miren 66 PostajaliĹĄÄ?e za avtodome Gostilna Kogoj Bilje 67 PostajaliĹĄÄ?e za avtodome parkiriĹĄÄ?e ob obÄ?inski stavbi Miren 68 PostajaliĹĄÄ?e za avtodome IzletniĹĄka domaÄ?ija Mirko Miren

Nujna pomoÄ? in oskrba Emergency centres 69 70 71 72

Bencinska Ä?rpalka Miren Bankomat NKBM Miren SploĹĄna ambulanta Kostanjevica na Krasu Zdravstveni dom Miren

T H E WA L K O F P EAC E F R O M T H E A L P S T O T H E A DR I AT I C A l o n g - di s t a n c e h i ki n g t ra i l

3 km

Nahajate se tukaj You are here

Izlet po nekdanji vojaĹĄki Ĺželeznici

Kolesarska pot Interbike

Pot miru od Alp do Jadrana

Izlet po podzemnih bivaliĹĄÄ?ih vojakov v 1. sv. vojne

Med kamnitimi zidovi po planoti Krasa

Bike Alpe Adria – etapa Kras smer Trstelj

Sprehod po robu planote

Po razglednem severnem robu Krasa

Trans Slovenia 1

Sprehod med obrambnimi poloĹžaji pod Cerjem

S kolesom na Ĺ pik

Glavna konjeniĹĄka pot

Izlet na visoki rob kraĹĄke planote

Prek Srnjaka do Kremenjaka

KroĹžna konjeniĹĄka pot

23

HiĹĄa opajske tradicije in zbirka 1. sv. vojne The House of Opatje Selo Tradition and a WW I collection

5

Krompirjeva jama Krompir Cave

4

Borojevićev prestol Borojević’s throne

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020 27


TURIZEM

NAŠA DEDIŠČINA

Še bolj zeleni, zdravi in varni

Dediščina vélike vojne skrita na pobočju Krasa

Prvo polletje v znamenju pandemije in novih potovalnih standardov slovenskega turizma za večjo varnost gostov. V slovenskem turizmu smo se v strateških usmeritvah zavezali vrednotam zeleno, zdravo, lokalno in trajnostno. To vizijo dosledno udejanjamo tudi v Miren Krasu in premišljeni koraki, ki jih izvajamo v zadnjih letih na področju trajnostnega razvoja na vseh področjih, na ravni občinskih projektov, aktivnosti društev in posameznikov ter nenazadnje Turizma Miren - Kostanjevica, so nas uvrstili med najbolj trajnostne in zaupanja vredne turistične destinacije.

Mag. Maja Pak, direktorica STO, je ob izidu priročnika povedala: »Pri Slovenski turistični organizaciji verjamemo, da lahko povezani in usklajeni s skupnimi standardi in z dobro komunikacijo naše varnosti, trajnosti ter butičnosti bolje naslovimo nove izzive v turizmu. Zdaj je čas, da ukrepov ne dojemamo kot obvezo, ampak kot priložnost in skupno poslanstvo.« Z zavedanjem, da je po pojavu koronavirusa uspešnost v turizmu odvisna od zaupanja gostov, da lahko pri nas dopustujejo tako, da ne ogrožajo svojega zdravja in varnosti, je Slovenska turistična organizacija (STO) v

Po prejetem zlatem znaku Slovenia Green Destination, uvrstitvi med top 100 trajnostnih destinacij na svetu in prejemu znaka Best fo Evropa 2020 nam je občinski Odlok o prepovedi uporabe okolju škodljive plastike na javnih prireditvah, ki smo ga sprejeli ob veliki podpori lokalne skupnosti, v letošnjem letu prinesel novo lovoriko Občina brez plastike.

/ Certificate

Ob mednarodnem dnevu turističnih vodnikov je Društvo turističnih vodnikov Krasa in Brkinov pripravilo 14. brezplačno vodenih ogledov, od katerih so štirje potekali v naši občini. Sam sem v sodelovanju s TD Miren in omenjenim društvom izpeljal pohod s tematiko prve svetovne vojne. Zbralo se nas je petnajst pohodnikov, nekaj domačinov in nekaj udeležencev od drugod. Povzpeli smo se do kote 212, kjer je imela italijanska vojska poveljniško mesto po 6. ofenzivi. Za tem smo si ogledali še spomenik Spiro Tipaldo Xydias, vstopili v nekatere kaverne, spremljali potek jarkov ... Pohod je trajal tri ure. Udeleženci so bili zelo zadovoljni, ker so spoznali nekatere poti, za katere prej niso niti vedeli, da so v njihovi bližini. Videli znamenitosti, ki se skrivajo v gozdu nad Mirnom.

Foto in besedilo: Roman Malič, turistični vodnik

Turizem Miren-Kostanjevica je v postopku za pridobitev certifikata dokazal, da izpolnjuje kriterije Zavoda-Kongresnoturistični urad Slovenije “Varno in zdravo na dogodke” has, in the certification process, proven to comply with the requirements of Slovenia Convention Bureau’s “Safe and Healthy Meetings & Events” initiative.

Kategorija / Category

Urejanje Urejanje grobov grobov prepustite prepustite nam! nam!

Organizator dogodkov / Conference & Event Organiser Datum izdaje / Date of issue: 30. junij 2020 / 30 June 2020

COVID-19 tudi v turizmu na prvo mesto postavil zdravje Če smo do letošnje pomladi zasledovali predvsem zelene cilje, varovanje in ohranjanje čistega in zdravega okolja, zniževanje ogljičnega odtisa, varčevanje z vodo in energijo, valorizacija naravne, kulturne in zgodovinske dediščine, se je po nastopu pandemije COVID-19 tudi na področju turizma naša pozornost usmerila v nov, odslej ključen del turističnih storitev – varovanje zdravja. 28

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

Miha Kovačič, mag.

Matjaž Žnidaršič

Direktor / Director

Predsednik Sveta / President of the Board

sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, Turistično gostinsko zbornico Slovenije in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje izdala Priročnik za odgovorno, varno in trajnostno poslovanje ponudnikov in destinacij. Odgovorni potovalni standardi slovenskega turizma, ki se navzven povezujejo preko znaka »GREEN & SAVE«, so namenjeni vsem deležnikom, turističnim destinacijm in ponudnikom z željo, da preko jasne in enotne komunikacije standardiziranih rešitev in orodij iz priročnika na vseh ravneh povečujemo zaupanje gostov, da je Slovenija zelena in varna turistična destinacija. Aktualna različica priročnika, ki se redno posodablja, je vedno na razpolago na povezavi www.slovenia.info/standardi.

Zdaj je čas, da ravnamo odgovorno, varno in trajnostno V Turizmu Miren - Kostanjevica smo povabilo k uporabi priročnika naslovili

na vse deležnike v destinaciji. Standardi namreč, poleg higienskih priporočil za izvajanje turistično-gostinskih dejavnosti in preprečevanje širjenja bolezni, vsebujejo tudi konkretne primere obvestil za goste in nasvete za ustrezno komunikacijo. Hkrati smo v sodelovanju s Kongresnim uradom Slovenije opravili vse potrebne postopke in za Turizem Miren - Kostanjevica pridobili certifikat »Organizatorja varnih in zdravih« dogodkov ter dodatni certifikat, da je Pomnik miru na Cerju varno prizorišče za izvedbo dogodkov. S tem pa tudi pravico do uporabe znaka Varno in zdravo na dogodke.

VVVokviru okviru okviruurejanja urejanja urejanjagrobov grobov grobovstrankam strankam strankamzagotavljamo zagotavljamo zagotavljamomožnost možnost možnostmesečne mesečne mesečneali ali aliletne letne letneoskrbe oskrbe oskrbeurejanja urejanja urejanjagroba groba grobaali ali alipa pa pa enkratno enkratno enkratnoureditev ureditev ureditevgroba. groba. groba.Možnost Možnost Možnostnaročila naročila naročilamesečne, mesečne, mesečne,letne letne letneali ali alienkratne enkratne enkratneoskrbe oskrbe oskrbegroba groba grobavam vam vamomogoča, omogoča, omogoča,da da dase se se boste boste bostebolj bolj boljposvetili posvetili posvetilivašim vašim vašimnajdražjim, najdražjim, najdražjim,saj saj sajne ne neboste boste bosteizgubljali izgubljali izgubljaličasa časa časazzziskanjem iskanjem iskanjem materiala, materiala, materiala,sadik sadik sadikin ininorodja orodja orodjaza za zaureditev ureditev ureditevgroba groba groba:: :posaditev posaditev posaditevrastlin rastlin rastlin(enoletnic, (enoletnic, (enoletnic, trajnic, trajnic, trajnic,grmovnic…), grmovnic…), grmovnic…),dostavo dostavo dostavosveč, sveč, sveč,čistimo čistimo čistimospomenike. spomenike. spomenike. Informacije Informacije Informacijedobite dobite dobitepo po potelefonu: telefonu: telefonu:05/335 05/335 05/33553 53 5330 30 30ali ali alina na na e-naslovu: e-naslovu:urejanje-povrsin@komunala-ng.si urejanje-povrsin@komunala-ng.si e-naslovu: urejanje-povrsin@komunala-ng.si junija VVVCVETLIČARNI CVETLIČARNIKomunala KomunalaNova NovaGorica Gorica,, ,Cesta Cesta25. 25.Junija, Junija,Kromberk Kromberk CVETLIČARNI Komunala Nova Gorica Cesta 25. Junija, Kromberk poskrbimo poskrbimoza zaprimerne primernecvetlične cvetličnearanžmaje aranžmaje-- -ikebane, ikebane,cvetlične cvetličnešopke, šopke, poskrbimo za primerne cvetlične aranžmaje ikebane, cvetlične šopke, sveče, sveče,zemljo, zemljo,granilije granilije... sveče, zemljo, granilije ...... Vabljeni Vabljeniste, ste,da današo našocvetličarno cvetličarnozzzdnevno dnevnosvežim svežimcvetjem cvetjemin drugo Vabljeni ste, da našo cvetličarno dnevno svežim cvetjem inindrugo drugo ponudbo ponudboobiščete obiščetevsak vsakdan danod odpon. pon.do dopetka petkaod od8. do17. 17.ure, ure,ob obsobotah sobotah ponudbo obiščete vsak dan od pon. do petka od 8.8.do do 17. ure, ob sobotah od od8. do12. 12.ure, ure,T: 05/33553 5321 21 od 8.8.do do 12. ure, T:T:05/335 05/335 53 21

Verjamemo, da bodo vse aktivnosti, ki jih izvajamo v partnerstvu, dosledno, odgovorno in povezano pripomogle k ohranjanju in nadgradnji vsega, kar smo doslej skupaj dosegli, hkrati pa bodo prispevale k večjemu ugledu in konkurenčnosti Miren Krasa na dolgi rok.

ABS Foto: iz arhiva Turizem Miren Kostanjevica

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020 29


KULTURA

KULTURA

Glasbeni dosežki na tekmovanjih naših mladih glasbenikov Mnogo mladih iz naše občine poleg običajne šole obiskuje tudi glasbeno šolo. Ta dejavnost zahteva poleg obiskovanja šole tudi dosledno in vztrajno vadbo inštrumenta. Mladim na tej poti gotovo pomagajo starši. Pa ne le s prevažanjem do glasbene šole. Pomembna je njihova podpora tudi takrat, ko se mladim »ne da« vaditi. Starši jih vzpodbujajo, preganjajo, naj vadijo na inštrumentu, kar je potrebno. Skupno delo otrok, staršev in glasbenih pedagogov daje rezultate. In nekateri mladi virtuozi nastopijo na tekmovanjih. Že sama uvrstitev na tekmovanje je dosežek, kaj šele, če dosežejo katero od prvih mest. Letošnje šolsko leto je zagodel korona virus in prekrižal marsikateri načrt. Še

pred karanteno je na srečo potekalo nekaj tekmovanj. In nagrajence objavljamo v nadaljevanju. Članek objavljamo v šolskem letu 2020/21, toda navedbe glede obiskovanja razredov se nanašajo na minulo šolsko leto.

49. tekmovanje TEMSIG 23. predtekmovanje mladih glasbenikov Slovenije je potekalo med 3. in 7. februarjem 2020. V letošnjem letu je tekmovanje potekalo v disciplinah za naslednja glasbila in skupine:

Jaka Čehovin

Ivana Marussi

Jaka je doma iz Vojščice na Krasu. Obiskuje 5. razred Podružnične osnovne šole Kostanjevica na Krasu in 4. razred Glasbene šole Sežana, podružnice Komen. Letos se je udeležil državnega tekmovanja iz tolkal v Mariboru. Poučuje ga profesor Matija Tavčar. Na tekmovanju je dosegel srebrno plaketo. Čestitke, Jaka!

V začetku decembra je v Trstu potekalo 14. mednarodno tekmovanje ARS NOVA za nagrado Paola Spincicha. Na njem je s flavto sodelovala tudi Ivana Marussi. Ivana obiskuje razred Doris Kodelja. Na tekmovanju pa je klavirsko spremljavo odigrala Ingrid Mačus. Ivana, čestitke za 3. nagrado.

harmonika, tamburica, evfonij, pozavna, trobenta, rog, tuba, tolkala, jazz sollo, kitarski duo, klavirski duo ter komorne skupine z godali. Tako se je predstavilo 393 solistov in 57 komornih skupin. Trije učenci OŠ Miren, ki obiskujejo Glasbeno šolo Sežana, Jaka Čehovin, Gašper Furlan in Tine Lestan, so se uspešno prebili na državno 49. tekmovanje TEMSIG, ki je potekalo 4.–18. marca 2020 na glasbenih šolah štajersko-pomurske regije.

Tine Lestan

Gašper Furlan

Tine je bil v okviru Glasbene šole Sežana, podružnica Komen, izbran za tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig v kategoriji Tolkala 1. C, to je v starostni kategoriji 14 in 15 let. Predtekmovanje je potekalo februarja v Krškem, kjer se je uvrstil na glavno tekmovanje, ki je potekalo marca v Glasbeni šoli Antona Martina Slomška v Mariboru. V konkurenci dvanajstih tekmovalcev v svoji kategoriji je dosegel 97 točk od 100-ih, zlato plaketo in 4. mesto kljub menjavi korepetitorja tik pred tekmovalnim nastopom. Njegov učitelj je Matija Tavčar. Na tekmovanju je Tineta na klavirju spremljal Miha Štokelj. Tine je konec oktobra 2019 v sestavu Združenega pihalnega orkestra Krasa in Brkinov nastopil na tekmovanju najvišjega nivoja v Grafeneggu v Avstriji kot najmlajši član, kjer je igral timpane. Čestitke, Tine, za uspešne nastope na vseh nivojih!

Gašper Furlan je doma V Kostanjevici na Krasu. Obiskuje 7. razred Osnovne šole Miren in 5. razred Glasbene šole Sežana, podružnice Komen. Gašper je že velikokrat igral tudi v šoli in navduševal sošolce in druge šolarje s svojim igranjem na trobento. Prav vsakokrat so se ga razveselili tudi v Hiši dobre volje v Mirnu. Gašper, naj nas tvoja trobenta razveseljuje še naprej. Trobento ga poučuje profesor Erik Žerjal, ki ga je tudi predlagal za tekmovanje. Tako se je Gašper udeležil državnega tekmovanja v Ormožu. V svoji kategoriji je dosegel 3. mesto in zlato priznanje. Bravo, Gašper.

Uredništvo Fotografije so prispevali starši nagrajencev.

VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL Z GARANCIJO SERVIS VOZIL KLEPARSKA IN LIČARSKA POPRAVILA VELIKA ZALOGA RABLJENIH VOZIL

Nova Gorica, t: 05 33 84 590 Tolmin, t: 05 38 00 550 www.stavanja.si

30

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020 31


KULTURA

KULTURA

Mojstrski tečaj baročnega petja s Tanjo Vogrin Glasbeno društvo Musica nucis je organiziralo edinstven mojstrski tečaj baročnega petja na Primorskem. Potekal je pod mentorstvom mednarodno uveljavljene mezzosopranistke in harfistke Tanje Vogrin. Tanja Vogrin se iz ljubezni do predklasične glasbe ukvarja predvsem z raziskovanjem zgodovinskih tehnik petja in igranjem na historične tipe harf, kar jo je poneslo na znamenito Visoko šolo za staro glasbo Schola Cantorum Basiliensis v Švici. Tam je zaključila specializaciji iz historičnih harf in iz srednjeveške vokalne glasbe ter podiplomski študij ansambelskega petja. Vogrinova je ena redkih interpretov, ki se sami spremljajo na harfi. Solistično in v raznolikih komornih sestavih redno koncertira po Evropi, bogate izkušnje pa v okviru svojega pedagoškega dela z navdušenjem deli z mladimi glasbeniki doma in v tujini. Od aprila 2016 je zaposlena kot profesorica baročnega petja in baročne harfe na oddelku za staro glasbo J. J. FuxKonservatorija, od oktobra 2019 poučuje tudi vokalni ansambel za staro glasbo na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost v Gradcu.

Tanja Vogrin o mojstrskem tečaju »Zelo sem se razveselila povabila, da na Mirenskem gradu pripravimo pevski seminar na temo zgodnjega baroka, saj obstaja v Sloveniji še veliko prostora za razvoj ožjega stika s tem glasbenim obdobjem tako pri izvajalcih kot tudi pri slovenski publiki. Na mojstrskem tečaju smo se ukvarjali predvsem z vprašanji o historični izvajalski praksi in njeni umestitvi v sodobni čas, o razlikah pri interpretaciji komorne, sakralne in operne baročne glasbe ter analizirali vire o okraševanju vokalnega repertoarja 17. stoletja. Udeleženci so vnaprej pripravili solistične točke, s katerimi smo se tekom

Knjiga Davida Cigoja: Razvoj zavesti David Cigoj se je preselil iz Mirna v Lipo na Krasu. Mnogo let je kot turistični vodnik razkazoval svet ljudem različnih narodnosti po skoraj celem svetu. Pred nekaj leti je začel z doktorskim študijem sociologije. Tema, ki jo je preučeval, je zanimiva in pomembna za vsakogar, zato je o njej napisal knjigo Razvoj zavesti. V njej je združil najboljša, najsodobnejša in najzanimivejša znanja o človeškem razvoju. Gre skorajda za učbenik življenja. Poprosili smo ga, da nam pove nekaj več o knjigi.

Živimo v zelo zanimivem zgodovinskem času

seminarja intenzivno ukvarjali, naučili pa so se tudi nekaj novih ansambelskih skladb. Sadove našega dela smo predstavili na nedeljskem zaključnem koncertu v dvorani Gnidovčevega doma. Bila sem prijetno presenečena nad motivacijo in interesom slovenskih solopevcev in vesela, da sem lahko delila svoje izkušnje na domačih tleh. Iskreno se zahvaljujem profesorici Evi Dolinšek za pobudo, izvrstno organizacijo tečaja in odlično spremljavo na čembalu. Društvu Musica nucis pa želim veliko uspeha pri oživljanju baročne glasbe in upam na ponovno sodelovanje v prihodnosti.«

Trije koncertni večeri Vsak večer smo obogatili s koncertom. Tako smo poslušalcem ponudili priložnost, da so lahko prisluhnili vokalni glasbi baročnega obdobja.

Na otvoritvenem koncertu je navdušila izjemna mezzosopranistka in harfistka, prof. Tanja Vogrin s čembalistko Evo Dolinšek. Predstavila se je s skladbami C. Monteverdija, C. Caccinija, J. Dowlanda, J. H. Kapsbergerja, G. Frescobaldija. Vogrinova je s tehnično in interpretacijsko dovršenostjo pokazala izrazno moč, ki jo ima glasba zgodnjega baroka. Sobotni večer je bil v znamenju baročnih opernih arij, ki jih je izvedla baročna komorna skupina Musica nucis. Na nedeljskem sklepnem koncertu so se skupaj z mentorico predstavili udeleženci s programom, ki so ga intenzivno pripravljali na tečaju. Na mojstrskem tečaju so poleg aktivnih udeležencev bili prisotni tudi pasivni. Eva Dolinšek, Glasbeno društvo Musica nucis Foto: arhiv Glasbenega društva Musica nucis

Tukaj živimo v enem najbolj zanimivih območij na svetu in enem najbolj zanimivih časov v zgodovini. Le malokdo, le malo kje in le malokdaj je imel tako odlične možnosti za opazovanje življenja, ljudi raznolikih narodov in spreminjajočih se generacij. Vprašanj, ki se porajajo, snovi, o katerih lahko beremo, in tém, o katerih razglabljamo, je ogromno. Le pomislimo na nekoga iz osrednjih ZDA, ki ima tisoč kilometrov okrog sebe le pšenico. Škoda, če si našega privilegija ne bi privoščili za boljše razumevanje življenja in bogatenje našega duha.

Od kod pobuda za pisanje knjige Sam je imel še dodaten privilegij: delati kot turistični vodnik, in to predvsem za tuja podjetja. V družbi Angležev in Američanov je prepotoval Evropo, Indijo, Kitajsko in še nekaj drugih držav. V družbi tujcev se mu je v delčku možganov neprestano odvijalo analiziranje njihovega vedenja. Največja razsvetljenja ali vsaj »aha momenti«, kot se sodobno imenujejo, pa so se zgodila v obratnih situacijah od običajnih, ko se na stvar pogleda z druge perspektive. Njemu se je to zgodilo na potovanju z našimi, domačimi ljudmi po Irski in Angliji. Takrat je v bližini Stonehenga doživel uvid. Nenadoma mu je postalo jasno, kako poteka človeški razvoj.

Žal večina ljudi o razvoju sebe ne ve ničesar in o tem ne razmišlja. Tako je zato, ker ta dimenzija v abrahamovskih religijah žal ni poznana. Je pa to verjetno najpomembnejša tema za vsakogar! Poznana je v Aziji, vendar so tam prepričani, da v življenju slehernika ni ravno prostora za razvoj. Znanost je šele pred petdesetimi leti ugotovila, da se tudi odrasli razvijamo in od takrat ustvarila ogromen in fascinanten korpus znanj. Zanimivo, tudi sodoben čas prinaša hkrati izjemne možnosti za razvoj in hkrati veliko potrebo po njem. Žal ga večina zamuja. Kmalu bo biti brez osnovnih znanj o razvoju in brez tega tako, kot je danes biti brez avta in pametnega telefona – saj gre, vendar težko. Nekako si izključen.

spremembe. Življenje ne postaja težje, temveč kompleksnejše. Z novimi izzivi se bo lahko soočal le ustrezno razvit um. Prvič v zgodovini prihaja čas, ko naj bi se razvijal vsak posameznik. Vsakdo naj bi postal odgovoren, kar se zgodi spontano, ko se nam osvobodi um. Odgovornost zveni obremenjujoče, je pa ravno obratno. Omogoča radost, srečo, dobro življenje in zdravo pamet.

Vsakdo ima možnost napredovati

Knjiga je izšla v samozaložbi

V bistvu gre za užitek. Ko se ljudem odpre nova realnost, ki so jo do tedaj le slutili, se jim od navdušenja kar malce zmeša. Vsako stanje ima tudi mehanizme, ki ga držijo v njem in ga ne spustijo naprej. Zato se večina ne razvija. Vabila v razvoj slišimo tako kot moški reklame za tampone ali ženske za nov model obskurnega avtomobila. Trdi, da je tako nekako tudi z njegovo knjigo. Posebna lastnost razvoja zavesti je, da je dober za vse in slab za nič. Z njim lahko le pridobimo in nič izgubimo. Z razvojem vedno bolj ugodno vplivamo nase in na vsakogar okrog sebe. Ali je že kdo slišal za boljšo ponudbo? Človeštvo doživlja izjemne in dinamične

Knjiga je izšla v samozaložbi zato, da bi bila čim cenejša in dostopnejša. Pri izdaji knjige je avtorja podprla ZRC SAZU, saj so prepoznali njeno pomembnost. Za to se jim lepo zahvaljuje. Več informacij o knjigi dobite na naslovu www.razvojzavesti.si. Tudi v naši občini bodo organizirane predstavitve knjige, kamor ste že sedaj vljudno vabljeni. Sledite mesečnemu napovedniku, objavam na že prej omenjeni spletni strani in drugim objavam v medijih. Davida lahko kadarkoli povlečete za rokav. Vesel bo pogovora z vami.

Uredništvo Foto: iz osebnega arhiva

Živimo znotraj svojega okna zavesti V obnašanju posameznikov in v različnih mentalitetah – slovenski, nemški, srbski, italijanski, angleški, albanski, nizozemski, indijski in drugih je ugledal vzorec. Vsi, družbe in posamezniki smo v procesu razvoja zavesti. Vsakdo pa živi znotraj svojega okna zavesti in ne ve, da je vse lahko čisto drugače. Zakaj ne bi pogledali preko?

32

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020 33


KULTURA

VRTEC

Utrinek časa – razstava likovnih del Nevenke Faganeli

Poletje v Vrtcu Bilje Vsakdanji utrip v poletnih mesecih v našem vrtcu je bil sproščen in igriv. Bil je tudi čas, ko smo se družili z vrstniki iz ostalih enot. Na prostem smo preživeli večji del dopoldneva, otroci so se zaigrali na igralih, v peskovniku in po naravnih kotičkih.

Likovna sekcija DU Miren in Mešani pevski zbor Nova Gorica sta konec junija pripravila razstavo likovnih del amaterske slikarke Nevenke Faganeli z naslovom Utrinek časa. Razstava je bila postavljena v Likovni galeriji Miren pod Hišo dobre volje. Nevenka Faganeli je razstavljala pretežno dela iz zadnjega obdobja svojega ustvarjanja– to so slike s poudarkom na kubizmu. Nekaj del je še iz prejšnjega obdobja, in sicer krajine in stilizacija. Slikarko in njena dela je predstavila likovna kritičarka in akademska slikarka Jana Dolenc. Faganelijeva že več let deluje pod vodstvom Dolenčeve tudi v društvu KUL-TU-RA Renče. Odprtje razstave se je zgodilo po obdobju »koronavirusa Covid 19«, ko se je lahko zbralo več kot petdeset ljudi, ki so pri ogledu upoštevali pravila NIJZ in v Likovno galerijo vstopali v maskah in z razkuženimi rokami.

Vsakodnevno je bil na prostem urejen ustvarjalni kotiček, v katerem smo risali z različnimi risalnimi sredstvi, se preizkušali v gubanju papirja, striženju in izrezovanju. Igrali smo se z vodo, spuščali in lovili milne mehurčke. Nabirali in igrali smo se s kamenčki. Iz njih smo ustvarjali različne kompozicije, cesto, hiše, ograje … Ugotavljali smo, ali lahko s kamnom rišemo, kateri kamen pušča sled … Ko nam je vreme dopuščalo, smo se odpravili na sprehod k reki Vipavi. Se tam igrali s kamenčki in različnimi suhimi vejami, ugotavljali, kako hitro se kamen potopi, spuščali ladjice in opazovali, kam jih nese tok. Spoznali smo pravljico Iz kamnov se juha skuha. Ob kuhanju smo sami naštevali, kaj vse je potrebno za dobro juho. Skupaj smo se imeli lepo in v vrtcu preživeli prijetne počitniške dni.

Sam kulturni program je oblikoval Mešani pevski zbor Nova Gorica in z lepo zapetimi pesmimi, ubrano in iz srca, kot je v nagovoru povedal župan Mauricij Humar, prispeval k praznovanju državnega praznika. Srečanje med slikarko, zborom in prijatelji, ki so si prišli ogledat razstavo, je nato potekalo v čudovitem ambientu za občinsko stavbo. Vsem prisotnim se članice likovne sekcije in sama slikarka Nevenka Faganeli iz srca zahvaljujejo za prispevek k prazničnemu vzdušju.

Besedilo in foto: Jože Faganeli

Amelija Tribušon, vzgojiteljica

Dotik kamna – kamnoseška delavnica

Lampijoni v Vrtcu Miren

V poletnem času se otroci in strokovne delavke iz enot združimo in večino časa preživimo skupaj na igrišču. Dejavnosti, ki jih organiziramo v poletnih mesecih, so prilagojene vremenskim razmeram, saj je po navadi zelo vroče. Tako smo v poletnem času ustvarjali pod grmičevjem in krošnjami lip Vrtca Miren. Izdelovali smo pisane lampijone, ki smo jih okrasili s trakovi iz krep papirja. Nato smo jih zavezali na grme in opazovali plapolanje živopisanih trakov v rahlem vetru. Njihova barvitost je dodala vzdušju prav poseben čaroben pečat.

Sara Murovec, vzgojiteljica Foto: iz arhiva Vrtca Miren

»Kljub temu, da živimo obdani s kamnom, ga ne poznamo dovolj.« Društvo Škrla Lipa je v začetku julija organiziralo kamnoseško delavnico Dotik kamna pod strokovnim vodstvom Oštarinove Petre, inženirke oblikovanja kamna, in Luke Hareja, absolventa kiparstva na ALUO Ljubljana. Zjutraj so se zbrali pred vaškim domom Pr' Lunjavih, kjer so jih pogostili s kamnoseško dobrodošlico. Udeleženci so na štiriurni

34

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

delavnici v kamen vklesali razne motive – hišne številke, svarice ali motiv po izbiri. Po končani delavnici so svoje izdelke lahko odnesli s domov. Večina se je s kamnoseštvom srečala prvič. »Pričakoval sem, da mi bo šlo slabše,« je o svojih vtisih o delavnici pripovedoval eden izmed udeležencev. »Ko enkrat poskusiš, ugotoviš, kako lepo delo je oblikovanje

kamna.« Tudi mentorja sta bila navdušena nad odzivom. »Trema pred mentorstvom je izpuhtela ob krasni skupini in se prelevila v navdušujoč dogodek,« je povedala Petra. Sledilo je še tradicionalno kamnoseško kosilo s teranovim točem, dogodek pa so zaključili na Osmici na Lehtah.

Društvo Škrla, Lipa Foto: Mitja Stepančič

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020 35


ŠOLA

ŠOLA

Prvi šolski dan v letu 2020/21

Prvošolčki v Mirnu V Mirnu je letos 20 prvošolcev. Njihova razredničarka je Lučana Petrovčič. V pomoč ji bo kot druga učiteljica v razredu Monika Mozetič Rolih. Skupno bosta poskrbeli, da se bodo učenci učili in napredovali.

1. september naznanja začetek novega šolskega leta. V Mirnu se veselimo novega prizidka, v katerem bo poleg učilnic tudi večnamenski prostor. Novo šolsko leto vsakemu od nas ponuja priložnost, da se česa novega naučimo, da zgladimo morebitne stare spore in sklenemo nova prijateljstva. Prijazni medsebojni odnosi so gotovo tisti, s katerim gradimo

prijateljsko in ustvarjalno življenje na šoli. Razumevanje med nami vsemi in sprotno učenje prinašata zavidljiv učni uspeh, prijateljske vezi, dobro mnenje o nas samih. Tudi vedoželjni smo, zato si želimo

napredovati. In naša šola, Osnovna šola Miren, nas prijetno vabi v svoje prostore.

Foto: Bogomir Nemec

Marta Pavlin Foto: Bogomir Nemec

Prvošolci v Biljah

Prvošolci v Kostanjevici

V Podružnični šoli Bilje je v šolske klopi prvič sedlo 17 učencev. Njihova razredničarka je Nadja Ipavec Fabjan. Pri delu pa ji bo kot druga učiteljica v razredu pomagala Tamara Miljavec.

Foto: Izarhiva Podružnične OŠ Bilje

V Podružnični osnovni šoli Kostanjevica na Krasu sta prvošolce sprejeli v šolo razredničarka Lucija Colja in druga učiteljica v razredu Nives Zelenjak. Skupno bosta vodili 17 vedoželjnih učencev.

Foto; arhiv Podružniče šole Kostanjevica

36

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020 37


USTVARJALNI

USTVARJALNI

Kras v slikah Radoške Rusjan Spomladi 2019 je odprla vrata Nova likovna galerija v Hiši kulture v Mirnu. Na prvi razstavi je sodelovalo kar sedemnajst slikark, med njimi tudi Radoška Rusjan iz Mirna. Mnogi naši občani poznajo Radoško Rusjan kot prijazno gospo, morda tudi kot nekdanjo bančno uslužbenko v Novi Gorici. Malo manj je znano, da tudi slika. Gospa Radoška se izogiba postavljanju v ospredje. Raje vzame čopič in barve ter na platno nariše tisto, o čemer je morda že dalj časa razmišljala.

bila sicer odličnjakinja, mi je ukradla risbo in jo nesla ocenit. Dobila je petico. Bila sem jezna za to grdobijo in učiteljici sem hotela na vsak način dokazati, da je sošolkina risba v resnici moja in mi jo je ukradla. A zaman. Učiteljica mi ni verjela. Ocenila mi je sliko, ki jo je naredila sošolka. Seveda nisem dobila dobre ocene, kar me je še bolj jezilo.«

Risanje je doma v družini Vedno me zanima, kaj je posameznika pripeljalo do tega, da je začel slikati. In skoraj vedno so korenine v družini – vsaj eden od staršev je rad držal svinčnik ali čopič v roki. In tako je bilo tudi pri Radoški. Spominja se, da je rada risala mama, pa tudi teta in drugi bližnji sorodniki. Mama pa je bila tista, ki se je celo življenje nenehno čudila popolnosti oblik v naravi, čudovitemu prelivanju barv in množici odtenkov. Radoška je mamino veselje do lepega prenesla v svoje občutenje sveta okoli sebe. Že kot otrok je rada risala z mamo, nato tudi sama. Kot mama pa je to veselje prenesla na svoje otroke in vnukinjo. Še danes hrani svoje prve risbice, ki so ji posebej pri srcu.

Prvi stiki z likovno umetnostjo Osnovno šolo je obiskovala v Novi Gorici, kjer jo je likovno umetnost (nekoč likovni pouk) na predmetni stopnji poučeval akademski slikar Rafael Nemec. Zaznal je njen talent in jo vzpodbujal pri delu.

Ukradena risba »Bilo je v 4. razredu osnovne šole. Na urniku je bil likovni pouk. Vsak se je lotil dela po svojih močeh. Kot vedno sem se tudi tokrat potrudila in nastala je prav lepa slika. Ne spominjam se več kako, toda sošolka, ki je

Tudi v srednji šoli je imela srečo s profesorjem, saj jo je poučeval akademski slikar Anton Brovč. Tudi on je opazil, da ima dekle nekaj v sebi, kar bi morala razvijati. Pomagal ji je, da je napredovala. Radoška pravi, da je v tem obdobju nastalo kar nekaj slik.

Tečaji slikanja pri Stipetu Hačimoviću Kot se pogosto dogaja, življenje postavi pred nas drugačne prioritete od naših hobijev, včasih tudi talentov. Osnovanje družine, skrb za otroke, urejanje stanovanjske stiske, skrb za ostarele starše – vse to ji je vzelo toliko časa, da je slikanje postavila v kot. Šele z upokojitvijo je našla čas za nadaljnje razvijanje svojega talenta. Vpisala se je na tečaj risanja na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Novi Gorici. Sedem let je obiskovala predavanja Stipeta Hačimovića, ki jih je vodil v svetu likovne umetnosti. Učenci so spoznavali pomen svetlobe, kompozicijo, pespektivo, moč barve, različne tehnike ... Po kratkem uvodu si je vsak učenec izbral motiv in pričel s slikanjem, Stipe pa jim je svetoval, po potrebi kaj popravil. Še vedno se z nekaj sošolkami enkrat mesečno srečuje s svojim učiteljem slikanja.

Gre za druženje s sebi enakimi. Obenem Hačimoviću pokažejo svoje stvaritve, ga povprašajo za nasvet in tako napredujejo v svojem slikarskem delu.

Narava je navdih za slikanje Radoška Rusjan pri svojem slikarskem ustvarjanju uporablja oljne barve. Res je, da se počasi sušijo, vendar danes obstajajo preparati, ki omogočajo hitrejše sušenje barve. Pravi, da ima navadno v delu dve platni: na enem dela, drugo pa se nekaj dni suši. Nato postopek obrne. Že mama jo je uvedla v čudoviti svet narave, zato ni čudno, da slika kraško pokrajino s Cerjem v ozadju, kraško hišo s prepletajočo trto, njivo sivke z žanjicami, rumene sončnice, mediteran ... Slike so tako realistične, da se gledalec zlahka preseli med rdeče listje ruja v sicer kamniti kraški pokrajini. Ob pogledu na polje modrovijolične sivke lahko zasluti značilen vonj. Vedute Mirna izpričujejo, da se slikarka ne prepušča površnosti pri odkrivanju posebnosti pokrajine. Za posamezne slike izbira različne zorne kote, s katerih isti objekt vidi na vselej drugačen način. Njene pokrajine so navadno svetle, obkrožene z zelenjem.

Tihožitje Na stenah njenega doma obiskovalec opazi tihožitja, kot sta sliki, na katerih so jabolka na pladnju ali lonček z džezvo. Tudi tu se, kot pri slikah narave, spretno poigrava s svetlobo in senco ter tako, da predmeti zaživijo v vsej polnosti. Zaman pa se obiskovalec ozira po portretih. Slikarka pravi, da to ni njeno močno področje.

Domača »soba ustvarjanja«

v Goriški knjižnici Franceta Bevka, v avli stavbe Mestne občine Nova Gorica in v Frnaži. V letu 2019 pa je razstavljala v likovni galeriji v Hiši kulture v Mirnu. Radoška Rusjan pravi, da ko je slika narejena in je v tistem hipu zadovoljna z njo, jo odloži in je ne popravlja več. Kadar se ozre na prehojeno umetniško pot, takrat opazi, kako je v vseh teh letih napredovala. In ta napredek je motivacija, da še naprej ustvarja.

Slikarki Radoški želimo še najprej veliko veselja pri ustvarjanju. To pa naj bo tudi vzpodbuda, da bo pripravljena sodelovati še na kaki razstavi. Da bomo tudi mi sledili njenemu napredku in se veselili ob tem.

Marta Pavlin Foto: iz arhiva Radoške Rusrjan

Rusjanova pravi, da ne potrebuje ateljeja v pravem pomenu besede. Pač pa je nujno, da ima mir, tišino in dovolj časa za ustvarjanje. Kadar je navdih tako velik, da je slika na nek način že izoblikovana v glavi, si pripravi slikarske pripomočke in prične z delom. Včasih si na platno motiv najprej skicira, vendar to ni nujno. Dela toliko časa, dokler ni z rezultatom zadovoljna. Njena najbolj ustvarjalna letna časa sta pomlad in jesen. Saj ne, da ne seže po slikarski paleti tudi drugače, le redkeje se to zgodi. Nikoli ne slika po naročilu – slike so vedno odraz njenega notranjega hotenja in veselja do slikanja. Svoje slike tudi podari. Tako je Chorus '97 njeno sliko Mirenskega gradu podaril pevskemu zboru v Rusiji, ko je bil pred leti na obisku pri njih. Pred tem je namreč ruski pevski zbor gostoval s koncertom na Gradu in slika jih bo gotovo spominjala na naše prelepe kraje.

Razstave Radoška pravi, da se ne mara postavljati v ospredje, zato tudi še ni pripravila samostojne razstave, čeprav ima dovolj materiala za to. Skupinskih razstav je bilo že kar nekaj, saj so tečajniki likovne umetnosti Univerze za tretje življenjsko obdobje vsako šolsko leto pripravili razstavo del, ki so nastale v tekočem šolskem letu. Razstavljali so

38

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020 39


OBČANI POROČAJO

Počitniško varstvo na Mirenskem gradu Tudi letos je bilo poletno dogajanje na Mirenskem gradu v znamenju počitniškega varstva. Animatorji in otroci smo se skupaj igrali, delali, ustvarjali in se pogovarjali. Razmišljali smo, zakaj je dobro, da smo tudi med počitnicami aktivni, ter ugotavljali, da nam dobro opravljeno delo prinaša veselje ter nas povezuje. Glavni temi, s katerima smo se srečevali, o njiju razmišljali in ju skušali živeti, sta bili »Tudi med počitnicami sem aktiven ter zakaj je dobro delati in pri tem vztrajati?« Pogovarjali smo se tudi o tem, kako bi lahko to, kar danes delamo in za kar se trudimo, pripomoglo k uresničevanju naših sanj v prihodnosti. Počitniško varstvo smo prilagodili razmeram zaradi koronavirusa in tako poskrbeli za zdravje vseh udeležencev. Zjutraj smo se zbrali v krogu. Podelili smo si, kako smo in se prebudili z vzklikom: »Če pravi cilj je v glavi, nas v dobrem delu nič ne ustavi.« Nato smo odšli na zajtrk in za tem na delo. Razdelili smo se v skupine. Nekatere so na njivi in vrtu čakali nepobran krompir, grah, korenje, razraščen plevel, detelja ter pokošena trava, ki jo je bilo potrebno pograbiti, ter ogromno žuželk.

Poskrbeli smo za zdravo hrano Strah pred žuželkami, krivico, lenobo smo premagovali s pogovori, spodbudami in pesmimi. Ob odhodu z dela smo se veselili pogleda na od plevela očiščeno mrežo, pokošeno travo, pobrana grah in krompir, ki so nam ga kuharice pripravile za kosilo. Olupili smo tudi ogromno korenja ter ga nato blanširali. Ostale skupine so v kuhinji pomivale in brisale posodo, rezale zelenjavo, postiljale postelje, pometale, čistile prostore ... Smo bili pridni, ane?

Ustvarjalne delavnice Delu so sledile ustvarjalne delavnice. Po Mirenskem gradu so kmalu letale plastične in papirnate rakete, otroške roke so krasile izdelane zapestnice, glinene izdelke, izdelane igrače iz plastičnega kozarčka in žogice. Izdelki z žganjem v les so krasili mize v mladinskih prostorih. Kvirling (izdelek, narejen iz barvnih listov papirja) je otroke prav tako zelo navdušil.

Popoldanska zaposlitev Po kosilu smo se spet po skupinah lotili dela. Pomivali smo posodo, zlagali serviete, pometali, čistili mladinske prostore ... Spoznali smo, da je skupno delo lahko zahtevno, a tudi prijetno, če se za to vsi potrudimo in pri delu vztrajamo. Mirenski grad se je nato spremenil v otok igre. Otroci so čofotali v bazenu, se spuščali po ziplinu, igrali družabne igre in banse, plezali po vrvi, igrali biljard. Vsak petek so potekale tudi miselne igre. Ena izmed iger je bila »activity« – igra za aktivne počitnice.

OBČANI POROČAJO

V Mirnu letos prvič velika pasja predstava – mednarodno tekmovanje CACIB 2020 Kratica CACIB pomeni kandidaturo za mednarodnega prvaka v lepoti. Med 6. in 9. avgustom 2020 se je na igrišču NK Adria v Mirnu trlo štirinožnih lepotcev iz vseh koncev sveta. Kljub številnim omejitvam, ki jih je narekovala pandemija COVID-19, je organizatorju Športnemu kinološkemu klubu iz Vrtojbe uspelo 30. zapored pod streho spraviti odlično prireditev. Ob upoštevanju vseh meril za varovanje zdravja, tako lastnikov kot njihovih ljubljenčkov, se je izvrstno organiziranega dogodka udeležilo 567 lastnikov, 3070 tekmovalnih psov, kar 172 različnih pasem ter 8 mednarodnih sodnikov. V Turizmu Miren - Kostanejivica smo poskrbeli za prijazen sprejem – vsi udeleženci tekmovanja so skupaj s programom prejeli kartico Sanjava popotnica Miren Krasa 2020, s pomočjo katere so lahko izkoristili številne ugodnosti pri domačih ponudnikih: brezplačne sladice ali kave ob kosilu pri gostincih, voden ogled Pomnika miru po nižji ceni, kavo v Okrepčevalnici Cerje po polovični ceni, ogled Galerije Oskar Kogoj Nature Design in darilo ob večjem nakupu, kozarec vina po ogledu Vojaškega muzeja v Opatjem selu ali spust po mini ZIP-line na Mirenskem gradu. Župan Mauricij Humar je za udeležence CACIB 2020 pripravil posebno dobrodošlico, v kateri je izpostavil našo zavezanost trajnostnemu razvoju in povabil, da čas bivanja v naših krajih izkoristijo tudi za odkrivanje lepot Miren Krasa. V štirih dneh so se na travnatem poligonu pod številnimi šotori z zahtevno spremljevalno infrastrukturo zvrstila štiri tekmovanja ( SLO Champion s 3 x CAC na 3 x CACIB razstavah in 1 x CAC v enem vikendu). Podeljenih je bilo 132 lepotnih nagrad ALPE ADRIA WINNER-jem in po besedah glavnega organizatorja, Harija Arčona, je bil dogodek nadvse uspešen. Zadovoljen s suportom, ki ga je dobil s strani občine in ND Adria ter podjetja Polavček, ostaja naklonjen ideji, da bi dogodek v Mirnu postal tradicionalen. Upoštevaje pozitivne učinke, ki jih takšni mednarodni dogodki prinašajo, poleg promocije naših krajev, tudi merljive ekonomske koristi za ponudnike turističnih in drugih storitev, si tega zagotovo vsi želimo.

ABS Foto: iz arhiva Turizem Miren - Kostanjevica

Tedni so zelo hitro minili. Spoznali smo, da smo zmožni marsikaterega dela, če se ga lotimo in pri tem vztrajamo. Dobili smo tudi nove prijatelje in se z njimi še bolje spoznali. Zanimivo je bilo spoznati, kako smo se drug od drugega učili in se veselili skupnih sadov, ki smo jih ustvarjali preko tedna.

Simona Foto: iz osebnega arhiva Tjaše Nemec 40

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020 41


HIŠA DOBRE VOLJE

HIŠA DOBRE VOLJE

V Hiši dobre volje vedno veselo

Turnir Grive 2020

Res smo v čudnih časih. Časih, ki jih ne pomnimo. A v Hiši dobre volje je vse po starem – dobrovoljci in dobrovoljke smo polni veselja, ustvarjalnosti in smeha. Zdi se, da smo v petih letih delovanja ustvarili neprebojni mehurček, ki nas varuje pred vsem grdim, tako da lahko samo uživamo in se imamo fajn. Dan na dan. Tudi če nam virus diha za vrat.

Konec junija je v Športnem parku Grive v Mirnu potekal že 26. tradicionalni turnir v malem nogometu.

Skupaj tudi narazen A ker se hkrati zavedamo zunanjega sveta in da moramo biti vseeno previdni, če želimo ohraniti ta naš varen mehurček, se moramo v teh negotovih časih držati določenih pravil. In v tej zgodbi najbolj pogrešamo obiske in druženje v večjih skupinah. Tisti, ki je že bil kdaj pri nas, ve, da je naša Hiša pogosto tako polna, da pokajo stene. In komaj čakamo, da bo spet tako. Ker bo to pomenilo zmago vseh nas. Še posebej pogrešamo druženje s »ta mladimi«, ki nas tako radi obiščejo, da nam polepšajo dan in v naš svet prinesejo posebno energijo. Da dobimo vsaj tolažilno porcijo te mladosti, smo tudi mi posegli po modernem svetu in si z učiteljico POŠ Bilje Lilijano Kavčič omislili kar virtualno druženje. Če ne moremo en k drugemu priti s kombijem, pridemo pa v živo kar po kablih. Važno, da se skupaj smejemo, pogovarjamo, pojemo, ustvarjamo in plešemo. Da se vidimo. Kakšno čudo je ta moderna tehnologija! Z učenci bomo preko video konference pisali prav posebno zgodbo, a več o tem vam izdamo v naslednjem glasilu. Držali pa se bomo enostavnega pravila: skupaj tudi narazen!

Jožica Brus, prav posebna gospa Jožica Brus, pesnica z Gore, lahko bi jo imenovali tudi Gorjanka s Krasa ali Kraševka z Gore, svoje rime trenutno spretno kuje med Krasom in Biljami. Rada tudi kleklja in nato s svojimi krasnimi čipkami razveseljuje ljudi – tudi nas! Kar dve njeni čipki že krasita naše stene. A Jožica ni le spretna rokodelka in rimotvorka, hkrati je tudi nadvse razgledana oseba z velikim srcem, iskrivo osebnostjo in plemenito dušo, ki bi ji lahko rekli tudi glasbena skrinja. Pozna vse slovenske pesmi, ki jih s svojo nalezljivo pozitivno energijo nesebično deli z nami. Njen glas takoj dvigne vse nas. In ne le to: s svojim neizmernim talentom piše kakovostne pesmi, ki jih z vso svojo osebnostno širino odlično tudi interpretira. Poslušati Jožičine pesmi je enkratno doživetje. Tokrat bomo z vami delili njeno najbolj aktualno pesem, a upamo, da vam bomo lahko njene vrhunske pesmi kmalu predstavili tudi v živo.

42

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

Za nastop v Športnem parku Grive se je na tekmovanje prijavilo kar trinajst ekip, in sicer dvanajst ekip iz okolice in ena iz sosednje Italije. Po dveh dneh zanimivih in napetih tekem se je zmage veselila ekipa Parcom. Letos nam je pri organizaciji in celotni izpeljavi dogodka pomagalo veliko mladih članov našega društva. Veseli nas, da imamo toliko mladih v našem društvu in da so pripravljeni pomagati, ko je treba. Zahvaljujemo se sponzorjem, ki so nam tako kot prejšnja leta velikodušno pomagali pri organizaciji turnirja.

Besedilo in foto: ŠD Grive

Pohod s Cerja na Triglav Vsi za enega, eden za vse In v teh časih, ko nam ta mala virusna stvarca kroji življenja, se še toliko bolj zavedamo kolektivne odgovornosti. Da je naša svoboda dejansko omejena s svobodo drugega. In ta drugi je dejansko vsak, ki nam prekriža pot. Prav je, da se ga končno zavedamo. Da nismo sami. Čeprav bi se tej prežvečeni temi najraje izognili, jo skrili pod preprogo in govorili o čem drugem, ne mine dan, da se ne obregnemo tudi ob to malo stvarco. Ne strašimo se. Ne delamo panike. Poskušamo pa razumeti in s tem lažje živeti. Pogovarjali smo se, kako pomembno je, da nikoli ne pozabimo na sočloveka. Še posebno v teh časih. Na to, da smo del skupnosti. V skupnosti pa smo skupaj z drugimi eno – in prav to smo mi, dobrovoljci in dobrovoljke Hiše dobre volje. Eno samo srce, ki bije skupaj. In ustvarja, poje, se pogovarja, bere, pleše in skupaj uživa to krasno življenjsko jesen. Ne glede na tisto malo stvarco, proti kateri se borimo tudi s tem, da se o njej pogovarjamo in se s pravilnim ravnanjem vsakodnevno tudi obvarujemo. Upajmo, da bo še naprej tako. In kot pravi Jožica Brus: »Ga sami moramo pregnati in skupaj vsi sodelovati!« Vsi tisti, ki bi radi postali del naše nasmejane družine, dobrodošli v našem mehurčku vsak delavnik med 7. in 17. uro. Lahko nam tudi pišete na center.miren@ dung.si ali pokličete na 051 660 818. Veseli vas bomo!

Jožica Brus: Korona virus Jožica Brus: Korona virus Korona virus nam grozi in nas pri miru ne pusti. Na tiho pride kakor tat in zagrabi te za vrat. V strahu vsi pred njim bežimo, se pazimo, da ne zbolimo. Smo mislili, da je odšel, a se je le skril in spet začel. Ga sami moramo pregnati in skupaj vsi sodelovati.

Letos je potekal že 6. spominski pohod članov Društva veteranov Sever Severne Primorske s Cerja na Triglav. Pohod se je pričel 6. julija 2020. Pohodniki so se zbrali pred Pomnikom miru na Cerju, kjer so se jim pridružili še pohodniki Policijsko veteranskega društva Sever za Primorsko in Notranjsko; ti so pohod pričeli že dan prej v Kopru. Po uvodnih nagovorih župana Občine Miren - Kostanjevica Mauricija Humarja, predsednika društva Sever Angela Vidmarja ter Fabia Steffeta so se pohodniki odpravili

na petdnevni pohod do Triglava. Pohodnike je do Mirna spremljal tudi župan Mauricij Humar. Člani društva SEVER Severne Primorske bodo s pohodom počastili tudi 30. obletnico plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter ustanovitev Manevrske strukture Narodne zaščite. Filatelistično društvo je 6. spominski pohod Cerje–Triglav obeležilo tudi s filatelistično

razstavo dosedanjih pohodov ter izdanih poštnih znamk ter kuvert pohoda. Razstava je bila na ogled v Pomniku miru na Cerju do konca julija 2020. Video posnetek si lahko ogledate na spletni povezavi Pohod na Triglav - Cerje, 06.07.2020.

Turizem Miren - Kostanjevica

Je treba masko nosit' kot za pusta, da z njo zakrijemo si nos in usta; in čistit' bolj, kot smo kdaj prej, vse okrog sebe še naprej. Umivat roke, drgnit z milom, na koncu pa še z razkužilom. Ne hodi, kjer je velika gneča, da korona te ne sreča. Pojdi rajši v naravo, kjer dihal boš lažje in bolj zdravo. To delat moramo povsod, da ga preženemo od tod.

Tina Krog Foto: iz arhiva Hiše dobre volje

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020 43


IZLET

IZLET

Ribiški muzej v Križu pri Trstu Jesenski dnevi so kot zanalašč za krajše izlete v naši okolici. Tokrat smo se podali v zamejstvo. Sprehod po Žajbljevi poti nas bo napolnil z energijo in tudi napor po strmih stopnicah Ribiške poti bo bogato poplačan zaradi lepote prizorov in novih spoznanj. Obisk ribiškega muzeja v Križu nam bo zagotovo dvignil narodno zavest. Žajbljeva pot z imenitnimi razgledi Nabrežina (Aurisina) se nahaja nekaj kilometrov naprej od Sesljana (Sistiana), kamor se poleti hodimo kopat. Na koncu Sesljana pazimo, da v krožišču zavijemo za Nabrežino. Vozimo še kakšne štiri kilometre naprej od krožišča, dalje pod dvema železniškima mostovoma. Pri napisu Farmacia (Lekarna) in Technomarmi zavijemo desno v vas. Po kakšnem kilometru vožnje parkiramo avto na manjšem parkirnem prostoru ob zapuščeni rumeni stavbi. Tu imamo dve izhodišči: ali gremo po lepem makadamu skoraj do Križa po poti imenovani Žajbljevi pot (Il sentiero della salvia), ki je lahka in enkratna s prelepimi razgledi vse do savudrijskega rta. Dolga je kakšne štiri kilometre v eno smer in primerna tudi za starejše pohodnike in manjše otroke.

Po Ribiški poti prav do morja Druga izbira pohoda od parkirnega mesta je Ribiška pot (Il sentiero dei pescatori), ki nas vodi po strmih stopnicah prav do morja. Za to pot je treba biti obut v planinske čevlje in tudi palice niso odveč. Predvsem pa ne smemo pozabiti fotoaparata! Pot se najprej vije skozi gozdiček, nato prečkamo železniško progo Trst–Gorica in se začne strm spust. Stopnice so speljane navzdol po železniškem nasipu do prometne

44

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

regionalne ceste, ki jo je treba previdno prečkati. Do morja jih imamo še kakih dvesto – skupaj jih je okrog petsto. Odločitev za težjo pot je bogato poplačana. Tu stopimo na prodnato plažo s čistim morjem in v manjši pristan. Na tem mestu so nekoč slovenski ribiči iz morja vlekli svoje mreže, tu so se mučili s svojimi čupami, ki so jih povlekli kar na kopno. Pravih ribiških čolnov namreč ni bilo kam privezati, saj italijanska oblast ni dovolila zgraditi pristana ali valobrana. S pobočja so opazovali jate tun in ko so vlekli mreže iz morja in potem

ulov nosili navkreber po vseh tistih strmih stopnicah, je sodelovala vsa vas.

Čupa, slovensko ribiško plovilo Pristan je bil zgrajen šele sredi prejšnjega stoletja zaradi plaže. Še vedno se imenuje Pri čupah, po plovilih, ki so jih tukajšnji ribiči slovenskega rodu stoletja uporabljali za metanje mrež. Čupe so morale biti čvrste in praktične, da so jih lahko po ribolovu povlekli na suho, ne da bi jim poškodovali dno. Dolge so bile do sedem metrov, narejene pa iz izdolbenih debel dreves.

Po navadi so vzeli rdeči bor, ki so ga privlekli iz postojnskih gozdov. Čupe so izdelovali kar na domačem dvorišču v Nabrežini ali v Križu. Nato so jih z vprežnimi voli prepeljali na plažo v Seseljan in od tam po morju do obale pod Nabrežino. Navadno je čupo vodil le en veslač, a če je bilo potrebno vleči dolge mreže, se mu je pridružil še en ribič. Veslalo se je z dvema vesloma dolgima šest metrov, ki sta bili pritrjeni na vilice na prečni deski. Uporabljali so jih do leta 1947. Zadnjo še ohranjeno čupo je dal naš priznani pisec in etnolog Milko Matičetov iz Koprive na Krasu, da bi jo rešil propada, odpeljati v Ljubljano. Lahko si jo ogledamo v Etnografskem muzeju.

Ribiški muzej V teh krajih živijo zelo zavedni Slovenci. Napis nad petdeseto stopnico iz leta 1976 pravi: Naj kdorkoli kdaj te vpraša, kdo živi na zemlji tej, vedi, zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej, zanjo bori se naprej (Igo Gruden). Osveščena Slovenca, Franko Cossutta in

Bruno Volpi Lisjak, prvi ladjedelniški inženir, drugi pomorščak in upokojeni kapitan, sta premagala birokratske ovire in poskrbela za to, da so na povsem prostovoljni bazi v Križu leta 2016 odprli Ribiški muzej tržaškega Krasa. Zobu časa in pozabi sta iztrgala dragocene spomine in tehnično dediščino slovenskih ribičev. Lokacijo za muzej so dobili tik pod kulturnim domom Alberta Sirka v Križu.

ribištva, ki ga ni več. Prav tu, pod Nabrežino in Križem je bilo nekoč središče avtohtone slovenske obale. Sam Križ je imel še pred 1. svetovno vojno približno dvesto poklicnih ribičev in sedemdeset plovil. Kakšen napor je moral zanje predstavljati ribolov, saj se na primer Križ nahaja dvesto metrov nad morjem. Ves ulov so morali znositi gor in nato ribe še prodati, kar je bila v glavnem naloga žensk.

Kako pa se pride do Križa

Znane osebe iz Križa in Nabrežine

Po glavni cesti se iz Nabrežine peljemo še dva kilometra in smo pozorni na napis Obalna cesta (Strada costiera). Za njim zavijemo desno v vas, ki je sama po sebi vredna ogleda. Lahko parkiramo pri glavni cerkvi, saj je zaradi zvonika ni mogoče zgrešiti. Nato peš poiščemo Kulturni dom Alberta Sirka. Po stopnicah se spustimo do muzeja, skoraj skritega med ostalimi stavbami. Muzej je odprt ob sobotah in nedeljah od 11. do 13. ure. Takrat vam bo vodička razkazala eksponate in približala zgodbo našega

Zanimivo je tudi to, da so tudi lovišča vzdolž obale imela slovenska imena, kot so Draga, Vir, Ravne itd. Samo naselje Križ je v pisnih virih prvič omenjeno leta 1260 kot zadnja vas v občini Trst. Tu sta rojena slikar morskih motivov Albert Sirk in pesnik Miroslav Košuta, medtem ko je bil pesnik Igo Gruden rojen v Nabrežini. Ulice v Križu so ozke, tako da se z avtom komaj prebijaš skoznje, hiše so majhne, slikovite in lepo obnovljene.

Marja Kolenc Foto: Marja Kolenc, Breda Gorkič

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020 45


VETERINA

VETERINA

Nega psa

Hišni ljubljenčki in korona virus

Tokratni članek pravzaprav ni iz ožjega področja veterine. Se pa nanaša na pse, naše pogoste hišne ljubljenčke. In če žival živi z nami, potem smo dolžni skrbeti zanjo.

Do danes ni povsem znano, kakšno vlogo imajo živali v epidemiologiji koronavirusa (SARSCoV-2), ki povzroča bolezen COVID-19. Do zdaj je bilo nekaj poročil o okuženih hišnih ljubljenčkih: recimo mačka v Belgiji ali dva psa iz Hongkonga. Mačke in psi so v tesnem stiku s človekom, zato je pomembno razumeti njihovo dovzetnost za virus za nadzor bolezni.

Nekoč je morda veljalo, da je mesto psa na dvorišču, v pasji uti, lahko pa je občasno prišel na obisk v hišo. Pes naj bi bil v glavnem čuvaj. Tako pojmovanje je že zastarelo. Danes se tudi hišnim ljubljenčkom, med katere spadajo tudi psi, posveča potrebno pozornost. Morda včasih še preveč v primerjavi s človekom.

Mačke se lahko okužijo s koronavirusom in okužbo širijo na druge mačke, toda ni jasno, če okužene mačke izločajo dovolj virusa, da bi ga lahko prenesle tudi na ljudi. Za okužbo so dovzetni tudi dihurji. Nasprotno pa so psi sorazmerno malo dovzetni, prav tako tudi piščanci, prašiči in živina – ugotavljajo raziskovalci.

Iz katere živali je nastal COVID-19?

Kaj obsega nega psa

Prejšnji novi izbruhi človeškega koronavirusa, SARS in MERS, so izvirali iz netopirjev in so se prenašali preko drugih vrst. Za izbruh COVID-19 in vse vmesne gostitelje pa se še raziskuje.

• Krtačenje. Prav vsakega psa naj bi enkrat dnevno skrtačili. Na ta način odstranimo vsaj nekaj odmrle kože, z dlake odstranimo prah. Dlaka je tako »prezračena« in pes se bolje počuti. Ob ustrezni prehrani in krtačenju se dlaka sveti in pes je lep. • Umivanje, kopanje. Psa imamo pogosto v stanovanju, poseda po preprogah, morda tudi na kavču ali celo na postelji. Toda vmes smo ga peljali na sprehod po gozdni poti, asfaltu. In njegova dlaka se umaže. Zato ga je treba skopati. Pri tem se uporablja posebne šampone in pasji balzam. • Nega blazinic. Pes ima stalen stik s tlemi. Poleti so vroča, pozimi hladna, zato je potrebno blazinice zaščititi, tudi močneje očistiti, če se kaj prime nanje. • Nohti. Paziti je treba tudi na nohte, saj se mednje vraste kaka dlaka ali ostane kak košček iz narave (kamenček, trska ...). Ti tujki, ki si jih pes ne more sam rešiti, ga ovirajo pri hoji, morda povzročajo bolečino. Nekaj tega lahko reši pasji frizer, potrebno pa je tudi obiskati veterinarja. Tudi pasje

Ali lahko hišni ljubljenčki dobijo nov koronavirus (COVID-19)? Trenutno ni dokazov, da bi katere koli živali, hišni ljubljenčki ali živina igrali pomembno vlogo pri širjenju okužbe s COVID-19 na ljudi. nohte se striže. Predolgi nohti namreč lahko vodijo do deformacije tačke in s tem tudi hoje. • Ušesa. To so občutljiv del pasjega trupa. Vedno naj bodo suha, brez dlak in prehodna, da se v njih ne zaredijo glivice ali da ne pride do vnetja.

Prvi obisk pri pasjem frizerju Priporoča se, da je prvi obisk kmalu po 4. mesecu starosti psa. Mladiček je radoveden, pripravljen sprejemati novosti. Ko pride pes v nov prostor, ga prevoha in se mu prilagodi. Če ga nismo uvajali že prej, sedaj spoznava, kaj je to kopanje, feniranje, krtačenje, striženje ... Vsak nadaljnji obisk zanj ni več tako stresen, zato se ga ne boji in se prepusti »obdelavi«. Naj povemo, da se ne dela z vsemi psi enako. Nekateri potrebujejo striženje, drugi samo krtačenje in umivanje. Tako na primer novofundlandec ali polarni pes kljub gosti dvojni dlaki ne potrebuje striženja, pač pa samo razčesavanje.

Na obisku v pasjem salonu Priporočljivo je, da je lastnik psa ves čas ob svojem ljubljenčku. Slednje je nujno vsaj ob prvih obiskih, ko pes še ni domač s frizerjem in prostorom. Pes naj ima prazen želodec, saj ga med obdelovanjem dvigajo, kar bi morda lahko povzročilo bruhanje. Frizer psa najprej pretipa, da ugotovi, v kakšnem stanju je pes navzven. Če ima bolhe ali druge zunanje zajedavce, psa najprej 46

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

reši teh nadlog, šele nato se loti ostale nege. Če opazi, da ima odprte rane ali kraste, pošlje lastnika s psom k veterinarju, da ga ustrezno oskrbi. Morda so posledice alergij, ki jih je potrebno urediti na pravi način. Te so opazne bolj poleti, ko odpade več dlake. Alergije so pogosto posledica neustrezne prehrane. Koliko se bo postriglo dlake in kaj vse se bo postorilo s psom, je odvisno tudi od letnega časa. Psa se drugače pripravi, če je zunaj mraz ali pa vročina. Priporoča se, da se psa vodi k frizerju na 4–6 tednov, saj se ga tako sproti neguje in ni pričakovati posebnih zapletov. Najlepše je, ko odhaja vesel pes, ki miga z repkom in kaže zadovoljstvo.

Marta Pavlin Foto: Tjaša Pintar

Ali obstaja cepivo COVID-19 za pse in mačke?

Ker ni dokazov, da živali prispevajo k širjenju virusa, se lahko pse vodi na sprehod kot običajno. Med sprehodom jim je dovoljeno imeti stik z drugimi psi. Vsak, ki vodi psa na sprehod, bi se moral držati zahteve po 1,5 metra socialne distance. Zunanje mačke naj ostanejo zunaj.

COVID-19 in rejne živali

Trenutno ni cepiva za živali okužene s koronavirusi, ki povzročajo respiratorne okužbe. Za različne vrste so na voljo cepiva proti koronavirusom, ki povzročajo okužbe prebavil. Te pa niso namenjene za SARS-CoV-2.

Previdnostno načelo za živali, ki se jih goji za proizvodnjo hrane, velja, dokler ne bo na voljo več informacij o tveganjih. Živinorejcem, okuženim s COVID-19, se svetuje, naj se izogibajo stikom s svojimi živalmi, naj se vzdržijo obiska hleva in skrb za živino prenesejo na druge, čeprav je možnost, da koronavirus okuži kmetijsko žival, minimalna.

Ali lahko veterinarji testirajo hišne ljubljenčke na COVID-19?

Jana Zavrtanik, dr. med. vet.

V nekaterih laboratorijih ponujajo testiranje, toda se zaradi minimalnega tveganja za prenos se testiranja zaenkrat ne priporoča.

Če imam diagnozo COVID-19, kako naj zaščitim svojega ljubljenčka? Čeprav še ni bilo poročil o tem, da bi hišni ljubljenčki zboleli za COVID-19, je še vedno priporočljivo, da oboleli za COVID-19 omejijo stik z živalmi, dokler ne bo znanih več informacij o virusu. Če imate blage simptome, kot so vročina, simptomi navadnega prehlada ali kašlja, se izogibajte tesnim stikom s hišnimi ljubljenčki – torej brez božanja ali objemanja. Priporočljivo je upoštevati splošne higienske ukrepe (pogostejše umivanje rok ipd). Obolelim za COVID-19 se svetuje, naj se čim bolj izogibajo stikom s hišnimi ljubljenčki. Če ste v samokaranteni, naj zanj skrbijo domači. Če živite sami, raje prosite koga drugega, naj ta čas skrbi zanj.

Če mora nekdo vstopiti v prebivališče bolnika COVID-19, da bi tam lahko skrbel za hišnega ljubljenčka, kakšne varnostne ukrepe mora sprejeti? Neposredni stik z okuženo osebo je najverjetnejši način, da se COVID-19 prenaša. Poleg tega obstaja možnost okužbe z onesnaženih površin, vendar naj bi bilo to precej manj verjetno. Če mora nekdo nahraniti hišnega ljubljenčka obolele osebe, zadoščajo splošni higienski ukrepi (rokavice, maska in oblačila, ki jih je mogoče enostavno oprati; izogibanje dotikanja površin v hiši; ob odhodu razkuževanje rok …).

www.sencila-rus.si info@sencila-rus.si

IZDELAVA IN MONTAŽA SENČIL

- Tende - Pergole - Bioklimatske pergole - Komarniki - Plise zavese - Panelne zavese - Lamelne zavese - Steklene stene - Alu.žaluzije - Roloji

20 %

KUPON POPUST

Jesenski glasovi | OKTOBER 2020

47


Spoštovane občanke in občani, v teh dneh obeležujemo 26-letnico samostojnega obstoja naše občine, ki je v zadnjih letih postala odprta in razvojno usmerjena. Ob praznovanju zato tudi vam v tem duhu želim poguma, da uresničite svoje sanje, volje, da vztrajate na začrtani poti, preudarnosti na križpotjih in veselja, ko boste želi uspeh. K temu stremimo tudi v občini v želji, da bi iz leta v leto še izboljšali kakovost bivanja in sobivanja vseh generacij. Veselo praznovanje vam želim in ostanite zdravi.

Mauricij Humar, župan