Page 1

i n t e l Po glasovi 2019 glasilo Občine Miren - Kostanjevica www.miren-kostanjevica.si

junij 2019

Zlati MIREN KRAS

Podjetje Stopa

Izobešanje zastav

O spanju


KAZALO

KAZALO

KAZALO Obrtna cona Bilje 2 je zaključena

4

Krožišče Križ Cijan

4

Novo zunanje igrišče v Mirnu

5

Sprejem najboljših devetošolcev pri županu

5

Končno gradnja prizidka k šoli

6

Cvetovi življenja za generacijo 2018

7

O slepoti in slabovidnosti

8

Moja babica je slepa

8

Zlati MIREN KRAS

9

Nagrajena vina letnik 2018

10

Prvomajska prireditev

11

Kako pravilno izobesimo zastave?

12

Heraldika

13

20-letnica galerije Oskar Kogoj Nature Design

14

Evropska prvakinja Ines Frančeškin 15 Dan civilne zaščite

Spoštovane občanke in spoštovani občani,

Bodi zdrava, domovina!

16

Priznanji članoma naše civilne zaščite

16

Kadar pogum premaga strah

17

Podjetje Stopa iz Bilj

20

Menjava semen in sadik

22

Energetska učinkovitost

23

Obisk ilustratorja

24

Vaške igre na Altermedu

24

»Dobre okuse je treba deliti«

25

Projekt Pes v šoli

25

Spanec je boljši kot žganec

26

O nekaterih zadevah je malo težje pisati. Pa ne zato, ker ne bi imeli o čem pisati, temveč zato, ker se zdi vse samo po sebi umevno. In če ti kaj pripada, kot na primer zrak, čemu pisati o tem. Pa je treba! Tokat je v ospredju domovinsko čustvo oziroma domovina. Sama beseda domovina pomeni po SSKJ deželo, v kateri se je kdo rodil, v kateri živi. Domovina je navadno organizirana v politični skupnosti na določenem ozemlju s suvereno oblastjo. Moj dom je v Republiki Sloveniji, moja domovina je Republika Slovenija. Že v osnovni šoli se učenci naučijo, da so simboli vsake države grb, zastava in himna. Oblika, barva in razmerja med barvami zastave so posebej opredeljeni z zakonom. Prav tako veljajo stroga pravila za grb. Za himno je bila določena sedma kitica Prešernove Zdravljice na melodijo istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla. Vsi državni simboli se morajo uporabljati le v obliki in z vsebino, ki je določena v ustavi Republike Slovenije. Če gre za dogodek, kjer se izobesi več zastav, mora biti zastava naše države na častnem mestu. Izobešena mora biti tako, da so barve od zgoraj navzdol: bela, morda, rdeča. Če jo postavimo navpično skozi okno, je ne položimo pravilno. Ali veste, da imamo predpisano (Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o narodni zastavi), na katere dneve naj bi izobesili zastavo? To so prazniki: 8. februar, 27. april, 1. in 2. maj, 25. junij in 26. december. Zastave ne izobešamo za verske praznike. Več o izobešanju dveh ali več zastav si preberite v tej številki glasila v članku Kako izobesimo zastave. Za dan slovenske zastave je bil določen 7. april. Tega dne leta 1848 je študent Lovro Toman prvič izobesil belo-modro-rdečo zastavo na Wolfovi ulici v Ljubljani kot odgovor na nemške zastave na Ljubljanskem gradu. Svetovni dan zastavoslovja pa je 1. oktober, ker je na ta dan leta 1961 izšlo prvo znanstveno zastavoslovno glasilo Flag Bulletin avtorjev Gerharda Grahla in Whitneyja Smitha. Svojo domoljubnost gotovo izrazimo tudi tako, da ob državnem prazniku izobesimo zastavo. Le pomislimo, kako lepo nam je pri srcu, ko na primer zmagajo naši športniki, in se na televizijskem ekranu pojavita naša zastava in himna. Tedaj začutimo ponos, da smo Slovenci. Ta ponos lahko izrazimo večkrat letno na domačih tleh – ni treba čakati izjemnih športnih dogodkov. Pohvalimo se sami tako, da ob državnih praznikih izobesimo zastavo. Na ta način pokažemo, da živimo v tako dolgo želeni samostojni državi –Republiki Sloveniji, kjer smo doma. Naj se to veselje kaže tudi na naših obrazih, državni simboli nas ob tem le podpirajo. Občankam in občanom čestitam ob dnevu državnosti z zavedanjem, da se poklonimo ustvarjanju v naši prelepi državi.

Marta Pavlin, odgovorna urednica

Glasilo Občine Miren - Kostanjevica

Naklada: 1.900 izvodov Tisk: Grafika Soča

Mamljivi svet videoiger

28

Maj – mesec razstrupljanja

29

Pomlad v hiši dobre volje

30

V Hiši dobre volje

30

Izdajatelj: Občina Miren - Kostanjevica e-naslov: glasilo.omk@siol.net Odgovorna oseba izdajatelja: Mauricij Humar, župan Odgovorna urednica: Marta Pavlin Uredniški odbor: Špela Sušanj, Nataša Kolenc, Ivanka Kosta, Sonja Cijan Lektoriranje: Marta Pavlin Oblikovanje in prelom: Mobinet, d. o. o.

Podružnična OŠ Bilje vedno za akcijo

31

Naslednja številka glasila izide v začetku oktobra 2019.

Vseslovensko petje s srci

31

Naša dobra volja vabi v Hišo še več dobre volje

31

Prispevke za jesensko številko glasila nam lahko pošljete do 30. 8. 2019 na elektronski naslov: glasilo.omk@siol.net. Uredništvo si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot izrazu. Prispevkov z nezakonito, žaljivo, zavajajočo, sporno ali moralno neprimerno vsebino se ne objavlja. Fotografije naj bodo v formatu .jpg, .psd ali .tif v velikosti najmanj 3 MPix (po možnosti 300 dpi ali več) in poslane kot priponka (ne v tekstu). Besedilo in fotografije morajo biti opremljene z imenom avtorja.

2

Pomladni glasovi | MAREC 2018

Junij 2019 Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Fotografija na naslovnici: Tomaž Povodnik Glasilo je vpisano v Razvid medijev Ministrstva za kulturo pod zaporedno številko 2168.

KAZALO

čeprav nam pomlad ni bila nič kaj vremensko naklonjena, pa je bila za našo občino več kot uspešna. Kažejo se sadovi našega skupnega načrtovanja, prizadevanj in dela, začrtanih v strategiji razvoja občine, da še izboljšamo kakovost življenja v naši sredini. Prva podlaga in dober temelj za vse nadaljnje projekte je nedvomno sprejet, razvojno naravnan dvoletni proračun občine.

Nova likovna galerija v Mirnu

32

Pogovor z Darinko Kozinc

33

Umetniška razstava Epigeneza

34

Neža Orel dobitnica nagrade

35

Po vseh zapletih pa bodo v poletnih mesecih gradbeni stroji vendarle zabrneli na dvorišču Osnovne šole Miren. S tem se bo začel uresničevati projekt obnove osnovne šole v Mirnu, ki ga načrtujemo že skoraj 20 let. Na javnem razpisu smo izbrali izvajalca za prvo gradbeno fazo. Poleg šole bomo začeli z gradbenimi deli tudi na novem šolskem športnem igrišču, ki bo našim športnim navdušencem zagotavljalo boljše pogoje za izvajanje različnih aktivnosti. Gradnja bo potekala tudi v naslednjem šolskem letu, zato že zdaj naprošam vse starše in druge obiskovalce, da upoštevajo navodila in skrbijo za svojo varnost in varnost otrok ob prihodu in odhodu. Vsi si želimo, da bi gradnja minila čim prej in brez nevšečnosti, k čemur lahko veliko prispevamo tudi sami.

»Nona« – nova premiera v Biljah

35

Naši mladi talenti 2019

36

Letni koncert Chorusa

37

Jazz večer na Cerju

38

Uspešen Vaški dan radičke v Lipi

39

Podoknica Nedeljskega v Opatjem selu

40

Biljenski upokojenci na Dnevu medgeneracijskega sožitja v Ljubljani

40

15. pohod Po poteh miru na Krasu

41

Spomin na bombardiranje Mirna

41

Vile v Gorici 1850–1900

42

Gregorjevo v Mirnu

43

Dan za spremembe

44

Izlet na Mariborsko

44

Obisk Botaničnega vrta Viatori

45

Pomemben dan pa je bil za nas 22. maj, ko smo v Rogaški Slatini za turistično destinacijo Miren Kras prejeli zlato priznanje zelena destinacija Slovenije. Občina je v svoji strategiji razvoja do leta 2025 turizem opredelila kot eno ključnih prioritet. Na to smo izjemno ponosni, saj prejeto priznanje potrjuje izjemen naravni, zgodovinski in kulturni potencial destinacije Miren Kras ter nas uvršča med šest najbolj trajnostnih turističnih destinacij v Sloveniji. Zavedam se, da brez pravega odnosa naših prednikov ter vseh deležnikov, naših občanov, turističnih ponudnikov, organizacij, društev in številnih posameznikov, tega ne bi bilo. Hkrati pa nam znak Slovenia green destination – gold nalaga še večjo odgovornost, da bomo v še bolj zahtevnih okoliščinah negovali enako skrben odnos do naravne in kulturne dediščine tudi v prihodnje. Ta znak je ne le priznanje, temveč velika motivacija za pospešeno delo v naprej. Načrte, kako ponudbo še dopolniti, že imamo. Eden večjih je ureditev porečja Vipave, s čimer bomo zagotovili protipoplavno varnost in območje uredili za rekreacijo in sprostitev.

Občni zbor DU Bilje

45

Tradicija ciljanja pirhov v Mirnu

46

To je le nekaj večjih dogodkov, ki so zaznamovali nas in naše delo v zadnjih treh mesecih, o drugih boste

S tem bomo dajali dober zgled tudi našim otrokom – tudi 48 najmlajšim, rojenim v letu 2018, katerim smo letos že tradicionalno na svetovni dan Zemlje, 22. aprila, poklonili sadiko medovitega drevesa in simbol slovenstva – lipo. Kar nekaj teh dreves smo nekaj dni kasneje posadili v drevored ob novi cesti v obrtno cono Bilje 2. To je naš doprinos k ohranjanju narave in z zasaditvijo dreves po različnih krajih bo tudi izgled občine lepši. Poleg tega postopno večanje števila otrok v občini (leta 2017 je bilo 37 novorojenčkov, 2018 pa 48) kaže na to, da je v občini vedno več mladih družin, zato se bomo še naprej trudili ustvarjati pogoje, ki bodo mlade zadržali v občini in bodo tu ustvarjali družine. Kadar združimo moči, lahko z raznimi projekti, zgodbami in praznovanji naredimo, da postane naš košček lepe občine središče Slovenije. Tako se je zgodilo na prvomajskem praznovanju v Opatjem selu, od koder je več kot 4000 zbranih obiskovalcev in vse Slovenke in Slovence nagovoril predsednik države Borut Pahor. Vse pohvale organizatorjem za izvedbo tako odmevnega dogodka. Veliko obiskovalcev smo si obetali tudi za praznik špargljev, a je žal zagodlo vreme, tako da je praznovanje potekalo v okrnjeni obliki. Vseeno pa me veseli, da postajajo šparglji in z njimi praznik špargljev vse bolj prepoznavni. Letos smo se predstavili tudi na prazniku čokolade v Radovljici, kjer smo med drugim predstavili naši novi maskoti Beluška in Mirko.

lahko brali na naslednjih straneh. Prihajajo šolske počitnice, dopust je pred vrati, najdaljši dnevi in topli večeri, zato vam predvsem želim, da jih preživite mirno in na vam ljubi način. Tako se boste najbolje pripravili na nove izzive, ki nas čakajo jeseni.

Dragi občani, sosedje, prijatelji ... Ob dnevu državnosti vam želim pokončne drže, pogumnih odločitev, da bi znali stopiti skupaj in pozabiti na morebitna nesoglasja ter si pokloniti besede miru, topline in prijateljstva. Skupaj smo lahko povezana družina, ki se zna spodbujati in opogumljati pri ključnih korakih na poti v mirno in krasno prihodnost.

Mauricij Humar, vaš župan

Bližanje kovancev po starih običajih 46 Razstava velikonočnih pirhov v Hiši opajske tradicije

46

Podarimo utrip

47

Jubilant Edvard Nemec

47

Že stotič krvodajalec

47

Krajevni praznik — Miren 2019

48

Kras Kros Mtb ponovno množičen

50

Testiranje rally avtomobilov

50

Odličen Twirling klub Miren

51

Dan mladosti na Krasu

51

Ivana Štrukelj odlična četrta

51

Nova učna pot ob reki Vipavi

52

11. opekarski dnevi

53

Ko je pes na sprehodu

54

Pomladni glasovi | MAREC 2018

3


IZ OBČINSKE UPRAVE

IZ OBČINSKE UPRAVE

Obrtna cona Bilje 2 je zaključena Občina Miren - Kostanjevica je uspešno zaključila projekt Komunalne ureditve obrtne cone Bilje 2. Občina je projekt prijavila na javni razpis Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter za to pridobila tudi nepovratna evropska sredstva. Občina se zaveda, da je potrebno pripraviti ustrezne lokacije, s katerimi bi v našo občino privabili gospodarske dejavnosti. Ureditev obrtne cone je namenjena lokalnim in tudi zunanjim investitorjem, ki bodo v občino pripeljali nove dejavnosti, ustvarjali nova delovna mesta ter pozitivno prispevali h gospodarski rasti občine. V okviru projekta se je uredilo kanalizacijo komunalnih odpadnih (fekalnih) in meteornih voda, vodovodno in hidrantno omrežje ter prometno omrežje. V coni so sedaj urejene cesta ter dostopne poti v obrtno cono, omrežje javne razsvetljave ter elektro in telekomunikacijsko omrežje. Dela je izvajala družba Kolektor CPG. S to pridobitvijo je občina povečala ponudbo ustreznih, dobro prometno dostopnih in komunalno opremljenih zemljišč za opravljanje proizvodnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti. Na skupno 4,2 hektarja velikem zemljišču je 3,8 hektarja namenjenega podjetniški dejavnosti. Vrednost celotne investicije je 969.482 evrov, od tega je 70 % nepovratnih sredstev. Od tega je iz Evropskega sklada za regionalni razvoj 524.462 evrov in iz namenskih sredstev SLO 224.769 evrov. Preostala sredstva je občina zagotovila iz svojega proračuna, del sredstev pa bodo zagotovili lastniki zemljišč.

Občinska uprava

Novo zunanje igrišče ob šoli v Mirnu Šola potrebuje svoje zunanje igrišče – to je znano dejstvo. OŠ Miren bo predvidoma do jeseni 2019 pridobila novo zunanje igrišče ob šoli. Doslej je bilo predstavljenih že kar nekaj načrtov za gradnjo prizidka k šoli v Mirnu. Če se spomnimo, je predzadnja vzbudila ogorčenje s športno površino na vrhu telovadnice. Zdaj je ta dilema rešena, saj je občina pridobila zemljišče v neposredni bližini šole. Načrtovano je, da se bo že v poletju 2019 zgradilo zunanje igrišča ob šoli. Novo igrišče bo obsegalo asfaltno igrišče in štiristezno tekaško stezo. Igrišče bo veliko 20 m x 40 m. Ograjeno bo z mrežo in urejeno po zahtevanih standardih za šolska športna igrišča. Ob lepem vremenu se bodo učenci pri športu lahko gibali po svežem zraku in obenem krepili svoje telo. Dokler ne bo nove telovadnice, bo ta urejen zunanji prostor pravzaprav telovadnica na prostem, česar doslej šola v vsem svojem obstoju še ni imela. Gibanje na zunanjih površinah spodbuja mladino, da se več giblje tudi v naravi in s tem krepi svoje zdravje. S to veliko pridobitvijo se odpirajo vrata v mogočno investicijo gradnje želenega prizidka k šoli. Občina je v maju na portalu javnih naročil objavila razpis za izbiro izvajalca za izgradnjo zunanjega igrišča. Na razpis so se prijavili trije izvajalci, postopek je v preverjanju, odločitev bo znana v drugi polovici meseca junija. Dela naj bi se začela v juliju, zaključila pa do sredine avgusta.

Albin Pahor, občinska uprava

Sprejem najboljših devetošolcev pri županu

Krožišče Križ Cijan Križišče Križ Cijan je kar klicalo po drugačni ureditvi. Marsikdo ni vedel ali pa se je zmedel, kdo ima prednost, ko je zapeljal v križišče. Od letošnje pomladi je križišče spremenjeno v krožišče, kjer vozniki dobro vedo, kako prometno varno zapeljati na novo cestno omrežje. Za večjo prometno varnost sta Občina Miren - Kostanjevica in Ministrstvo za infrastrukturo – Direkcija RS za infrastrukturo začela izvajati dela za ureditev krožišča. Glavni izvajalec GinexInternational in Kolektor CPG sta bila delno uvedena v delo že februarja 2018, fizično pa so se dela začela izvajati lani oktobra. Nadzor nad gradnjo je izvajalo podjetje Projekt Nova Gorica.

Urejanje krožišča Pred ureditvijo krožišča je bilo potrebno marsikaj postoriti, česar dotedanja infrastruktura ni premogla. Obstoječa cesta Križ Cijan–Laz (križišče oz. proti športnemu parku) je bila ozka in zato tudi prometno manj varna. Tako so jo spremenili v enosmerno cesto v smeri proti športnemu parku. Zaradi te spremembe je bilo potrebno nekoliko preurediti cesto pokopališče–Laz–spomenik. Da se je lahko cesto razširilo za nove potrebe, je občina odkupila potrebno zemljišče. Cestišče so tako 4

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

lahko razširili, uredili bočna parkirišča in nakazali pločnik. V prihodnje se načrtuje še ureditev križišča ob vodnjaku, ureditev podpornega zidu ter ureditev fekalne in meteorne kanalizacije. Ob nekdanjem križišču je ob močnem dežju marsikdaj zastajala voda, celo poplavljalo je cestišče. Sedaj je ta problem praviloma rešen, saj so ob krožišču uredili ustrezno odvodnjavanje. Vsa dela na krožišču Križ Cijan in tudi na odseku do križišča pri spomeniku so v zaključni fazi. Direkcija RS za infrastrukturo prevzame cestni objekt takoj, ko je pripravljena vsa obvezna dokumentacija, in sicer predvidoma junija letos.

Vsako leto ob zaključku osnovnošolskega šolanja župan priredi sprejem najboljših učencev Osnovne šole Miren, ki so vseh devet let dosegali odličen učni uspeh, poleg tega pa so se izkazali tudi na drugih področjih. To so priznanja s šolskih tekmovanj, glasbeni, športni in drugi dosežki, pa tudi prostovoljstvo, pomoč sošolcem, solidarnost in odnos do ljudi. Letos je bil sprejem pri županu Mauriciju Humarju 11. junija v občinski stavbi. Povabljeni so bili trije učenci devetega razreda in njihovi starši, z njimi pa sta prišli tudi ravnateljica Nikolaja Munih in razredničarka Dunja Zorn. Letošnji najuspešnejši devetošolci so: Sara Skvarč, Filip Badalič in Gregor Badalič. Vsi trije so se izkazali z vsakoletnim odličnim učnim uspehom, dosežki na tekmovanjih in še na marsikaterem izvenšolskem področju. Župan Mauricij Humar je vsem trem

učencem čestital za dosežene uspehe in jim zaželel, naj bodo še naprej marljivi in uspešni. Rekel je, da je vsakoletni sprejem odličnih učencev eno najlepših županskih del, saj je veliko veselje spremljati mladino, ki gradi svojo in tudi našo prihodnost, na njihovi poti.

Dunja Zorn je poudarila, da je bilo veliko veselje spremljati to generacijo učencev kot učiteljica in razredničarka, saj so dosegali lepe uspehe in je bilo z njimi veselje sodelovati.

Besedilo in foto: Lili Mozetič, občinska uprava

Albin Pahor, občinska uprava

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

5


IZ OBČINSKE UPRAVE

IZ OBČINSKE UPRAVE

Končno gradnja prizidka k šoli

Cvetovi življenja za generacijo 2018

Da šola potrebuje nove prostore, je bilo znano že od napovedi za uvedbo devetletke pred več kot petnajstimi leti. Občina Miren - Kostanjevica je razgrnila načrt za prizidek delavcem šole in svetu staršev.

Občina Miren - Kostanjevica ob dnevu Zemlje že tradicionalno podarja staršem iz občine slovensko medovito drevo – lipo za otročička, ki je bil rojen v prejšnjem koledarskem letu.

V začetku maja so projekt gradnje prizidka k šoli v Mirnu predstavili projektant David Mišič, župan Mauricij Humar in odgovorni za investicije v občini Albin Pahor. Občina Miren - Kostanjevica je po prihodkih relativno majhna občina, gradnja prizidka pa obsežen in zahteven zalogaj, saj bo predvidoma stala šest milijonov evrov. Trenutno situacijo poslabšujejo še zmanjšana državna kohezijska sredstva za investicije. Poleg tega se je indeks cen v gradbeništvu zvišal, kar pomeni, da so se zvišale cene materialov in posledično se je zvišala cena investicije. Svetla stran projekta je, da se bo skušalo pridobiti sredstva iz eko sklada, saj bo gradnja ustrezala zahtevam eko gradnje. Kljub vsem tem negativnim trendom se bo prizidek zidalo. Vendar ne vsega naenkrat, temveč v treh ločenih in zaokroženih fazah. Ohranita se obe lipi in vodnjak na dvorišču. Dvorišče se bo uredilo tako, da bo povezano s staro šolo, vrtcem in novim prizidkom v funkcionalno enoto.

Župan Mauricij Humar se je leta 2017 odzval na pobudo Čebelarske zveze Slovenije k zasajanju avtohtonih medovitih rastlin.

1. faza gradnje Najprej se bo porušilo del od stare šole do telovadnice (del tistega, kar je bilo grajeno s samoprispevkom). Na tem območju se bo zgradilo pritličje in nadstropje. V pritličju bodo učilnice, večnamenski prostor, širok vhod in avla. V nadstropju so predvidene učilnice, kabineti, zbornica, multimedijska učilnica, upravni prostori ter knjižnica. Zaradi pomanjkanja učilnic bodo vsi prostori sprva uporabljeni kot učilnice.

2. faza gradnje Sedaj ima šola začasno dovolj učilnic, zato se bo pričela gradnja telovadnice. Dosedanja telovadnica ostaja na svojem

6

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

Lipa za novorojenčka Vsakemu novorojenčku, rojenemu v občini v prejšnjem letu, župan na prireditvi Cvetovi življenja podeli sadiko lipe. To je avtohtono medovito drevo, ki je v našem okolju prisotno že stoletja in je tudi simbol slovenstva. Izročilo pripoveduje, da so Slovenci lipo od nekdaj radi sadili ob posebnih priložnostih. Drevo bo raslo z otrokom in je trajen spomin na čudovit dogodek rojstva novega družinskega člana.

Prireditev Cvetovi življenja mestu do izgradnje nove – to je bila posebna zahteva župana. Učenci morajo imeti prostor za šport. Nova telovadnica bo imela veliko površino, ki jo bo mogoče preurediti tako, da bodo na voljo tri igrišča. Ob stani bo premična galerija za gledalce.

3. faza gradnje V zadnji fazi se bo dogradilo tri učilnice v pritličju za prve tri razrede, ki bodo imele izhod na prosto, kakor je zahtevala devetletka že na začetku. Poleg tega bosta tu na voljo še dva kabineta. Posebej bo poskrbljeno za učence prve triade, ki bodo imeli svojo garderobo prav blizu učilnic. V nadstropju pa bodo predmetne učilnice (multimedijska, tehnična, za gospodinjstvo in glasbena). Šola bo prostorsko odprta, tako da bo možna prijazna komunikacija med vsemi učenci od 1. do 9. razreda. »Prazni« prostori, ki bodo vmes, namenoma ne bodo imeli

sten, saj so namenjeni povezovanju učencev; bodo pa to kotički, kjer bo mogoče izvajati kako skupinsko delo, imeti razstavni kotiček, galerijo ... Tak način gradnje šole sledi sodobnim trendom gradnje šolskih objektov v svetu. Obljubljajo, da bodo prostori kar se da akustični (ne bo odmevalo v njih, bodo umirjali hrup). V prostore bo prihajalo veliko naravne svetlobe, ki je gotovo za človeka tudi najustreznejša. Objekt bo energetsko varčen, saj naj bi nosil energetsko oznako A2. Občina je v maju na portalu javnih naročil objavila razpis za izbiro izvajalca za izgradnjo oz. obnovo osnove šole s telovadnico v Mirnu – I. faza. Na razpis so se prijavili štirje izvajalci. Postopek je v preverjanju, odločitev bo znana v drugem tednu junija. Dela naj bi se začela v juliju, zaključek pa je predviden avgusta 2020.

Letošnja prireditev je za otroke, ki so bili rojeni v naši občini v letu 2018, in njihove starše ter sorojence potekala konec aprila v telovadnici Osnovne šole Miren. Prisotne sta pozdravila župan Mauricij Humar in ravnateljica šole Nikolaja Munih. Prireditev so s krajšim kulturnim programom popestrili otroci iz vrtca pod vodstvom Vesne Klančič. V letu 2018 je bilo v naši občini rojenih 48 otrok. Župan je vsakemu od njih podelil sadiko lipe, opremljeno z otrokovim imenom in datumom rojstva. Veliko staršev je sadiko lipe prevzelo za posaditev v domačem vrtu.

Aleja lip tudi v Biljah Za tiste, ki te možnosti doma nimajo, so lipe skupno posadili v Biljah ob novozgrajeni cesti do Obrtne cone Bilje 2. Z zasaditvijo lip so pričeli v Mirnu za otroke, ki so se rodili v letu 2016, lani po so posadili lipe v Kostanjevici na Krasu. Tako nastajajo lepi drevoredi, ki rastejo skupaj z otroki. Župan Mauricij Humar je ob tem dogodku

povedal: »To je naš doprinos k ohranjanju narave in ustvarjanju spominov. Veseli smo, da je v občini vedno več mladih družin in tudi število rojstev se povečuje. Z zasaditvijo dreves po različnih krajih bo tudi izgled občine lepši.«

Lili Mozetič Foto: Mitja Ambroželj in Lili Mozetič

Albin Pahor, občinska uprava Skice: iz občinskega arhiva

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

7


OSEBE S POSEBNIMI POTREBAMI

V OSPREDJU

O slepoti in slabovidnosti

Zlati MIREN KRAS

V okviru projekta Občina po meri invalidov je Občina Miren Kostanjevica v skladu s planom v Akcijskem načrtu Sveta za invalide v začetku leta organizirala delavnico Predstavitev slepote in slabovidnosti s praktičnim prikazom.

22. maja, na dan svetovne biotske raznovrstnosti, se je v Rogaški Slatini v organizaciji Slovenske turistične organizacije (STO) in Konzorcija Slovenia Green odvil tretji Zeleni dan slovenskega turizma.

Izvajali so jo člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica: predsednik društva Igor Miljavec, strokovna delavka Petra Figelj in strokovni delavec informatik Edi Strosar. Delavnica je bila namenjena delavcem v javnem sektorju, ki se srečujejo s slepimi in slabovidnimi uporabniki ter vsem ostalim občanom, ki jih tematika zanima.

Društvo pomaga svojim članom Društvo šteje 230 članov, od tega jih je iz naše občine 7. Cilj društva je spodbujati slepega ali slabovidnega uporabnika, da se vključi v okolje, kjer živi, in mu pri tem nuditi pomoč. Posameznikom pomaga pri reševanju vsakodnevnih težav, s katerimi se srečujejo zaradi slepote, kot so: pomoč pri urejanju dokumentacije, nudenje strokovne rehabilitacije na vseh področjih življenja, seznanjanje uporabnikov s tehničnimi pripomočki za slepe. Društvo izvaja delavnice, o slepoti osvešča učence po šolah, vodi skupine za samopomoč, uporabnikom omogoča medsebojno izmenjavo izkušenj, sodeluje s Centrom za krepitev zdravja. Marsikdo mora premagati kar nekaj predsodkov, preden se vključi v društvo in se odloči za sodelovanje pri rehabilitaciji.

V okviru svečane prireditve je novih enajstih destinacij prejelo znak Slovenia Green. Med njimi je samo en prejemnik zlatega znaka, in to je turistična destinacija Miren Kras. Med dvanastimi nastanitvami so znak Slovenia Green prejela Prenočišča Kogoj iz Bilj.

Zelena shema slovenskega turizma (ZSST)

Ob nastopu slepote se prizadeta oseba in njegova družina srečujeta z mnogimi težavami in preprekami. Pogosto se slepi ali slabovidni izolirajo in si ne upajo podajati v neznano okolje.

Kaj je slepota oz. slabovidnost Petra Figelj je razložila, da o slepoti in slabovidnosti govorimo, kadar vida s pripomočki ne moremo več korigirati. Razložila je, kaj pomenijo razne kategorije slabovidnosti, koliko ostankov vida imajo ljudje v posameznih kategorijah in kaj z oslabljenim vidom še zmorejo videti. Na delavnici so strokovni delavci društva udeležencem praktično predstavili slabovidnost in slepoto tako, da smo si nadeli očala, ki simulirajo različne okvare vida.   

Nudenje pomoči slepi oz. slabovidni osebi Poučili smo se, kako ponuditi pomoč slepemu človeku, kako se slepi osebi približamo in jo ogovorimo. Če oseba pomoč odkloni ali

opazimo, da je ne potrebuje, se ne vsiljujemo. Osebo glasno in razločno ogovorimo, se predstavimo in preverimo, če nas je razumela. Navodila moramo podajati jasno in natančno. Slepi osebi zelo olajšamo življenje, če doma stvari odlagamo vedno na isto mesto. Slepo osebo spremljamo tako, da ji ponudimo komolec in hodimo z njo vštric, ob oviri na poti pa pol koraka pred njo. Osebi ob spremljanju podajamo informacije in opisujemo okolico. Slepe osebe in slabovidne osebe so pod določenimi pogoji upravičene do bele palice, spremljevalca ali psa vodiča. Edi Strosar je razložil, da slepi in ljudje z najmanjšim ostankom vida uporabljajo za branje brajevo vrstico ali sintetizator govora. Spletne strani institucij naj bi bile prilagojene tudi za slepe in slabovidne, kar bo v bližnji prihodnosti zakonsko urejeno z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij.

Lili Mozetič          Foto: Alenka Ožbot Klančič

Slovenska turistična organizacija (STO) je za izpolnjevanje obljube Slovenije kot »zelene, aktivne, zdrave destinacije« leta 2015 implementirala nacionalni certifikacijski program Zelena shema slovenskega turizma, ki pod krovno znamko Slovenia Green združuje vsa trajnostna prizadevanja. Shema, ki v samo jedro postavlja trajnost slovenskega turizma, je v Sloveniji in tujini požela velik uspeh, na globalni ravni pa je prepoznana kot primer dobre prakse trajnostnega razvoja. Smeli ostajajo načrti sheme tudi v prihodnje: širitev zelene sheme na ravni vseh slovenskih destinacij, ponudnikov, parkov, turističnih agencij in atrakcij. V nadaljevanju pa je predvidena tudi internacionalizacija sheme.

Slovenija prva zelena država na svetu Slovenija je prva država, ki je bila v okviru »Global Green Destination Day« ocenjena na področju trajnosti in je prejela laskavi naslov prva zelena država na svetu, in to s kar 96 točkami od 100 možnih. Vsi

deležniki slovenskega turizma s turističnim gospodarstvom in drugimi ključnimi partnerji si bomo v prihodnje prizadevali, da bi to oceno še izboljšali in postali prva 100 % zelena država. Pri teh prizadevanjih je Zelena shema slovenskega turizma kot certificiran sistem ključno in osrednje razvojno ter promocijsko orodje.

Vzorčni model za ves svet Eva Štravs Podloga, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, je v nagovoru izpostavila: »Slovenija se danes v svetu predstavlja kot primer države, katere pomemben steber turizma je prav zelen, trajnosten in

odgovoren razvoj turizma. To dokazujejo številne mednarodne nagrade, med njimi National Geographic World Legacy 2017 in Zelena prestolnica Evrope 2016, katerega laskavi naziv je prejelo glavno mesto Ljubljana. Slovenija je hkrati tudi prva zelena država na svetu, ocenjena po kriterijih Global Destination, in kot takšna vzorčni model za ves svet. Za razvoj odgovornega turizma je zelo pomembno predvsem osveščanje turistov, saj je trajnost v zadnjem času postaja vedno večja motivacija popotnikov. K temu lahko pomembno prispevajo tudi pobude, kot je Zelena shema slovenskega turizma. Program in certifikacijska shema pod krovno

Moja babica je slepa Svojo babico Milico Štanta imam zelo rada. Stanuje nedaleč od nas, zato jo lahko večkrat obiščem. Mojega obiska je prav vedno vesela, saj ji tako polepšam dan. Tokrat sem prišla do nje z namenom, da se pogovoriva o njeni slepoti. Draga nona, nisi od vedno slepa. Kako in kdaj se je to dogodilo? Kot veš, imam sladkorno. In sladkorni bolniki gremo tudi na pregled oči, saj lahko sladkorna prizadene naš vid. Poslali so me v Ljubljano na laserski pregled. Tja sem šla kot videča oseba, domov pa sem se vrnila slepa. Mislila sem, da se mi bo vid sčasoma povrnil, da sem oslepela samo začasno. Ker se stanje ni izboljšalo, sem začela iskati pomoč. Vsi odgovori zdravnikov so bili, naj počakam. V Ameriki so namreč takrat poskušali vrniti vid 8

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

z vstavljanjem čipov v glavo. Takrat bi naredila vse, da bi se mi vid povrnil. A zdaj ugotavljam, da bi bilo zame preveliko razočaranje, če operacija ne bi uspela. Slepa si že enaindvajset let. Česa si se morala na novo naučiti? Predvsem sem se morala naučiti na novo živeti, delati, komunicirati in sprejeti resnico. In to je bilo težko. Danes živim skoraj kot običajen človek. Doma mi pomaga družina, torej mož in sinova z družinama. Imam veliko prijateljev, ki mi vedno stojijo ob strani. Kako se znajdeš v družbi? V družbi sem bila dobro sprejeta, zato sem se tudi hitro znašla. Le v zadnjih letih nisem več toliko aktivna, ker so se slepoti in sladkorni bolezni pridružile še druge bolezni.

Opravljaš pravzaprav vsa gospodinjska dela. S čim pa se ukvarjaš v prostem času, s čim se sprostiš? Najraje poslušam zvočne knjige, ki so namenjene prav slepim in slabovidnim. Poleg tega grem rada na sprehod, družim se z znanci. In to kar napolni dan. Nona je posebej poudarila misel, ki bi se je morali zavedati prav vsi. Sporoča pa tako: Zdravi ljudje se sploh ne zavedajo, kakšno bogastvo je zdravje. Hvala, nona, da si podelila svojo zgodbo z nami.

Livija Štanta, 7. b OŠ Miren Mentorica: Marta Pavlin

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

9


V OSPREDJU

znamko SLOVENIA GREEN ponudnikom turističnih storitev in destinacijam namreč omogoča dostop do orodij in virov za vzpostavitev trajnostnih pristopov k turizmu. V tem pogledu je kontinuirana finančna podpora sheme s strani Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo nepogrešljiv del pri ustvarjanju zelene ponudbe.«

Zelena shema spodbuja razvoj trajnostnih destinacij in produktov Direktorica STO je dodala: »Na Slovenski turistični organizaciji smo ponosni, da ima od danes znak ‘Slovenia Green’ 24 novih

V OSPREDJU

destinacij in ponudnikov slovenskega turizma, skupno pa že 88 destinacij in ponudnikov. Slovenija je danes globalno prepoznavna kot ena vodilnih sil trajnostnega razvoja, Zelena shema slovenskega turizma pa večkrat nagrajena ter uveljavljena kot primer dobre prakse sistematičnega spodbujanja trajnostnega turizma na državni ravni. Zelena shema spodbuja razvoj trajnostnih destinacij in produktov ter pomaga uresničevati obljubo, ki jo daje znamka I FEEL SLOVENIA. Današnji zeleni dan je posvečen turizmu in podnebnim spremembam, ohranjanju biodiverzitete in bogastva voda, hkrati pa nujnosti valoriziranja naravnih in kulturnih vrednot ter oblikovanja privlačnih doživetij višje dodane vrednosti. Opozoriti želimo na nujnost ukrepanja, torej na nujnost blaženja posledic in prilagajanja turistične ponudbe spremembam. Cilj vsake destinacije mora biti povečanje kakovosti okolja in življenja za njene prebivalce – in prav to je v samem bistvu trajnostnega razvoja, s tem pa bo postala tudi bolj privlačna za obiskovalce.« To so besede Maje Pak ob obeleženju Zelenega dneva slovenskega turizma.

Vodna zaveza Udeleženci dogodka, med njimi tudi župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar, v. d. direktorice Turizma Miren - Kostanjevica Ariana B. Suhadolnik in predstavnica Prenočišč Kogoj Karla Kogoj, so podpisali tako imenovano »Vodno zavezo«, s katero so

izrazili spoštovanje do vode, posebej pitne. S ciljem 100 % zelene Slovenije in velikega pomena čiste pitne vode so se udeleženci zelenega dneva zavezali, da bodo v svojih dejanjih spoštovali vodo in jo skupaj s svojimi gosti in partnerji ohranjali kot poseben zaklad Slovenije. »Trajnostni razvoj s poudarkom na turizmu in varovanju okolja, še posebej vode, je sestavni del Strategije in vizije razvoja občine do leta 2025 ter pomembno vodilo pri načrtovanju naših kratkoročnih in dolgoročnih aktivnosti. Ponosni smo na prejeto priznanje, ki potrjuje izjemen naravni, zgodovinski in kulturni potencial destinacije Miren Kras ter nas uvršča med šest najbolj trajnostnih turističnih destinacij v Sloveniji. Zavedamo se, da brez pravega odnosa naših prednikov ter vseh deležnikov, naših občanov, turističnega gospodarstva, organizacij, društev in številnih posameznikov tega ne bi bilo. Hkrati pa nam znak Slovenia green destination – gold nalaga še večjo odgovornost, da bomo v še bolj zahtevnih okoliščinah negovali enko skrben odnos do naravne in kulturne dediščine tudi v prihodnje,« je ob prejemu priznanja povedal župan Občine Miren Kostanjevica Mauricij Humar.

Ariana B. Suhadolnik, Turizem Miren - Kostanjevica Foto: iz arhiva Turizma Miren - Kostanjevica

Nagrajena vina letnik 2018 V drugi polovici aprila so v Temnici že sedemnajstič tradicionalno ocenjevali vina, ki so jih ponudili vinarji iz Občine Miren - Kostanjevica. Ocenjevanje je potekalo pod okriljem Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, Kmetijske svetovalne službe Bilje in Občine Miren Kostanjevica. Ocenjevanja se je udeležilo 15 vinarjev in vinogradnikov. Petčlanska strokovna komisija je ocenila skupaj 36 vzorcev vin, in sicer 14 belih in 22 rdečih vin. Med terani so ocenjevalci 1. in 2. mesto ocenili kot vrhunsko vino. Ocenjevalno komisijo Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica so sestavljali: Vasja Juretič, Mojca Mavrič Štrukelj, Majda Brodnik, Mirjana Košuta in Ivan Žežlina. Pri delu je asistirala Linda Kogoj. Priznanja za najboljše ocenjena vina so bila vinarjem podeljena enogastronomskem večeru s šparglji na prazniku špargljev v Orehovljah.

Mojca Šubic, občinska uprava Foto: Mitja Ambroželj 10

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

Prvomajska prireditev v Opatjem selu Prvomajska prireditev v Opatjem selu je po nekajletnem premoru lani spet oživela, letos pod toplim majskim soncem, ob čudovitem programu in izjemnem obisku domačih in tujih gostov pa ponovno zablestela. Preko 4.000 obiskovalcev sta v uradnem delu programa pozdravila župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar in predsednik republike Borut Pahor.

Nagovora župana in predsednika države Župan Mauricij Humar je izpostavil velik pomen umirjenega dialoga, sodelovanja in povezovanja med deležniki za doseganje razvojnih ciljev na ravni občine in nasploh. Pozornost je namenil zeleni viziji razvoja turizma, ki je novo destinacijo Miren Kras s prejemom mednarodnega zlatega znaka »Slovenia green destination« uvrstila med šest najbolj trajnostnih turističnih destinacij v Sloveniji. Predsednik Borut Pahor je v daljšem in čustveno obarvanem nagovoru poudaril svojo navezanost na Kras in nato pomen vrednote dela kot temelja družbene enakosti. V nadaljevanju je večji del govora posvetil 15-letnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo in bližajočim se volitvam. Povzel je bistvene dosežke Slovenije po osamosvojitvi in v času članstva v EU ter izpostavil glavne razloge, ki narekujejo podporo Evropski uniji. Med slednjimi so na vrhu varnost, mir ter politična in gospodarska stabilnost. Tudi sam meni, da evropska ideja kliče po renesansi, takšni, ki bo utrdila skupne vrednote in rešila izzive, zaradi katerih se na nekaterih področjih pojavljajo nesoglasja. Povezana in trdna Evropa je edina prava popotnica tudi za nadaljnji stabilen razvoj Slovenije. Obiskovalce je pozval k udeležbi na volitvah, ki so po njegovem prepričanju letos odločujoče za nadaljnjo pot Evropske unije.

Praznični kulturni program Obiskovalce je povsem prevzel odličen program, ki so ga sooblikovali Moški pevski

Najboljše ocenjena vina med belimi vini so: 1. mesto: Bojan Trampuž iz Temnice – malvazija, letnik 2018 2. mesto: Bojan Trampuž iz Temnice – chardonnay, letnik 2018 3. mesto: Vinogradništvo Marušič iz Vojščice – bela zvrst, letnik 2018 Najboljše ocenjena vina med rdečimi vini so: 1. mesto: Vinogradništvo Marušič iz Vojščice – teran PTP, letnik 2018 2. mesto: Radovan Kavčič iz Lipe – teran PTP, letnik 2018 3. mesto: Stojan Kavčič iz Lipe – teran PTP, letnik 2018

zbor Kras, Mladinski pevski zbor Kras in Vokalna skupina Glas pod vodstvom zborovodij Pavla Pahorja in Ingrid Praznik, Pihalni orkester Nova Gorica in Ritem sekcija pod vodstvom dirigenta Sandija Ceja ter odlični solistki Lara Dovier in Tatjana Mihelj. Ob domoljubnih in ljubezenskih melodijah je bilo med gosti opaziti solze ganjenosti.

»Zeleno« obarvan dogodek Organizator prireditve, Javni zavod za turizem Občine Miren - Kostanjevica, je tudi letošnji dogodek obarval zeleno. Lani je bil poudarek na zniževanju ogličnega odtisa. Pet županov goriških in kraških občin je v okviru programa prevzelo 5 e-golfov, ki že več kot leto dni na cesti s sloganom »Skupaj za zeleno prihodnost« vabijo k odgovornemu okoljevarstvenemu ravnanju. Letos je prireditev potekala »brez plastike«. Gostinci so hrano in pijačo postregli v biorazgradljivi embalaži in s prav takim priborom. Obiskovalci so ostanke na prošnjo voditeljice programa Ariane B. Suhadolnik dosledno pospravljali v ločene koše, ki jih je v ta namen na tri lokacije znotraj prizorišča postavilo podjetje Komunala Nova Gorica.

Maskoti destinacije Miren Kras Na odgovoren odnos do okolja sta med celotno prireditvijo opozarjala tudi Beluško in Mirka – novi maskoti turistične destinacije Miren Kras. Beluško je skrbnik vode in zemlje, ptička Mirka pa okolja in zraka. »Ekologa« sta pomembno »zeleno« sporočilo predala tudi predsedniku države. V otroškem kotičku je ekipa Fuldoro v sodelovanju z Beluškom in Mirko poskrbela

za to, da so pomen varovanja narave razumeli tudi najmlajši obiskovalci.

Za darilo opajska žbrinca Predsednica Društva žena Žbrinca Erika Ferfolja Vidič je z malima Matijo in Niko predsednika obdarila z opajsko žbrinco ter košarico divjih špargljev in domačih belušev. V zahvalo za obisk in čudovit nagovor ter kot povabilo na največji turistični majski dogodek v Občini Miren - Kostanjevica, to je Praznik špargljev v Orehovljah. Uradni del prireditve se je zaključil z veličastnim Vstajenjem Primorske, v katerem so se nastopajoči in obiskovalci ubrano in glasno poklonili prazniku dela in ljubljeni domovini Sloveniji, ki kljub nekaterim izzivom, za razliko od številnih držav sveta, nudi varen, dostojen, zelen in lep dom svojim državljanom. Letošnji dogodek so poleg gostiteljice Občine Miren - Kostanjevica podprle tudi MONG ter Občine Brda, Šempeter - Vrtojba, Renče Vogrsko in Kanal z željo, da Opajsko srečanje ponovno postane osrednja tradicionalna regijska prvomajska prireditev.

Zahvala pokroviteljem Prireditev je zasijala ob pomoči pokroviteljev oz. podjetij Nomago, Neplast Miren, Komunala Nova Gorica, Marušič Opatje selo, Afit - Ciciban Miren, Polavi Logistika - Polavček, IntraLighting, Petrol, Agrimar, Grapri Gradbena operativa, Vodovodi Nova Gorica in Radio Robin.

Ariana B. Suhadolnik, Turizem Miren Kostanjevica Foto: Mitja Ambroželj

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

11


V OSPREDJU

V OSPREDJU

Heraldika

Veksikologija - Kako pravilno izobesimo zastave?

Herko Saksida je tudi poznavalec herladike. Povprašali smo ga, da nam je pojasnil nekaj osnovnih pojmov s tega področja. Zlasti pa nas je zanimalo, kako pravilno izobesiti dve ali več zastav hkrati.

Pred državnim praznikom navadno izobesimo državno zastavo. Kaj pa, ko moramo izobesiti različne zastave, na primer državno, občinsko in krajevno? O tem smo povprašali Herka Saksido, kustosa za na gradu Dobrovo.

Kaj je heraldika

Dve zastavi

Veksikologija (veda o zastavah)

Pogosto se postavljata slovenska in evropska zastava. Postavimo ju tako, da je levo slovenska, desno pa evropska zastava.

Beseda veksikologija izhaja iz latinske besede vexillum (to je ena izmed rimskih zastav). Pomožne zgodovinske vede se med seboj prepletajo. Glavno pravilo v veksikologiji je desno pravilo, ki izhaja iz heraldike. Če ne obvladamo zakonitosti desnega pravila, ne moremo zastav nikoli pravilno postavljati.

Kako pravilno postaviti več zastav skupaj Pri postavljanju zastav se vedno upošteva, da jih postavljamo na levo oz. desno z gledišča opazovalca. V nadaljevanju predstavljamo, kako pravilno postaviti do pet zastav.

Pet ali več zastav Če imamo več kot pet zastav, pride v poštev linijski red od desne proti levi. Zmeraj je prva slovenska, potem pa za njo evropska; vse ostale zastave držav se razvrstijo za njima po mednarodnem abecednem redu držav.

Tri zastave Slovenska zastava je zmeraj na sredini, gledano proti pročelju občinske stavbe je levo od nje evropska, desno od nje zastava občine.

Beseda heraldika izhaja iz latinske besede heraldus (glasnik, klicar). Glasniki so bili v službi svojih nadrejenih in so jih zastopali na pogajanjih, pri sklepanju premirij, na turnirjih itd. Heraldika se uradno prvič pojavi konec 12. stoletja. Danes pojem heraldika zajema: a) znanje o grbih in njihovi klasifikaciji, b) znanje o evidentiranju grbov ter poznavanje grbovnega prava, c) znanje ustvarjanja novih grbov, d) poznavanje drugih znanosti in ved, ki so povezane s heraldiko. Sem spadajo: • zgodovina, umetnostna zgodovina, cerkvena zgodovina, genealogija, orožarska zgodovina; • sfragistika (pečatoslovje), sfaleristika (veda o medaljah in odlikovanjih), veksikologija (veda o zastavah), insignologija (veda o znamenjih oblasti), ikonologija (veda o razlagi podob), arhantologija (preučevanje vladavin), nobilistika (naslovi in nazivi), numizmatika itd.

Heraldična področja V Evropi imamo naslednja heraldična področja: špansko, francosko, italijansko, angleško, skandinavsko, srednjeevropsko .in vzhodnoslovansko področje. Slovenija se uvršča v srednjeevropsko področje.

Grbi V SSKJ piše, da je grb stalni simbolični znak države, mesta, plemiške rodbine. V Wikipediji je zapisano, da

je v evropski tradiciji grb simbolna podoba, ki predstavlja določeno osebo (družino, rodbino). Grb je lahko tudi simbol mesta, organizacije, društva ali države. Splošno delimo grbe na: • plemiške, cerkvene, meščanske, • mestne, občinske, regijske, državne, • vojaške, grbe civilnih institucij (korporacij).

Herko Saksida

Štiri zastave Sredino tokrat tvorita dve sredinski zastavi, gledano proti zastavam je sredinski par levo slovenska, desno evropska, levo od slovenske italijanska zastava, desno od evropske zastava občine.

Slovenska zastava Slovenska zastava se je rodila 1848, ko jo je v tem revolucionarnem letu izobesil na Wolfovi 8 v Ljubljani domoljubni študent Lovro Toman. Ta zastava je bila trobarvna brez nikakršnih simbolov. Pozneje skozi zgodovino in menjavo oblasti so vsakokrat na zastavo umeščali znake ali grbe.

Izobešanje zastav Zastave stalno visijo na občinskih stavbah in drugih državnih zgradbah po sistemu izobešanja, kot je opisan zgoraj. Na zasebnih hišah lahko posameznik izobesi državno zastavo ob državnih praznikih tako, da visi pod kotom 45 stopinj na kovinskem držalu, ki je postavljeno na častnem mestu hiše.

Pet zastav Tokrat imamo sredino. Na sredini je slovenska zastava, levo od nje evropska, desno od nje italijanska zastava, levo od evropske francoska zastava in desno od italijanske zastava občine.

Rešitve za vašo vaRno mobilnosT Članstvo, tehnični pregledi, registracije, zavarovanja, servis, vulkanizerstvo AMZS Nova Gorica, Polje 4, Šempeter pri Gorici, T: 05 335 15 37

amzs.si

Herko Saksida 12

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

13


V OSPREDJU

V OSPREDJU

20-letnica galerije Oskar Kogoj Nature Design

Evropska prvakinja Ines Frančeškin Letošnja Alpe Adria gozdna olimpijada (mednarodno tekmovanje jadranskih držav) je potekala v olimpijskem mestu Bosne in Hercegovine, to je v Sarajevu. Evropsko prvenstvo pa se je odvilo konec maja v Svenljungu na Švedskem.

Konec maja je bil Pomnik miru na Cerju prizorišče slovesnosti ob otvoritvi razstave oblikovalca, akademika in umetnika Oskarja Kogoja, ki že dobrih 60 let premika meje svetovnega industrijskega oblikovanja. Po letih ustvarjanja ikoničnih izdelkov, ki so umestili ime nekdanje Jugoslavije in kasneje Slovenije na svetovni zemljevid umetnosti in oblikovanja, veliki mojster tokrat odpira pogled v svoje stvaritve tudi v domačem kraju. V prepolni dvorani Pomnika se je odvil pogovor z Oskarjem Kogojem ter nekaterimi pomembnimi osebami, ki so zaznamovale njegovo življenje. Poleg žene Tatjane in hčerk Nataše in Katjuše so v pogovoru sodelovali tudi Uroš Aljančič, nekdanji direktor Elana; Vojka Štular, ki je kot županja zaznamovala kulturni razcvet Pirana; Peter Amalietti, pesnik, pisatelj in dolgoletni raziskovalec zgodovine Slovencev ter zagovornik slovenščine kot prajezika; vodja marketinga

v Zlatarni Celje Jure Cekuta; podjetnik, župan Miro Kaluža ter sošolec in ravnatelj Šole za oblikovanje in fotografijo iz Ljubljane Andrej Bremec. Župan Mauricij Humar je v uvodnem pozdravu izrazil zadovoljstvo in ponos ob pomembnem dogodku ter zaželel častnemu občanu še mnogo let plodnega in brezčasnega ustvarjanja. Pogovor je vodila Ariana B. Suhadolnik, v. d. direktorice Javnega zavoda za turizem Občine Miren - Kostanjevica.

14

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

Lotosov cvet Oskar Kogoj je za svoje izjemno delo prejel preko 60 mednarodnih nagrad, razstavljal je na več kot 350 razstavah, njegova dela hrani preko 100 muzejev in stalnih zbirk po vsem svetu. Je večni popotnik, iskalec resnice in lepote, častilec narave, raziskovalec in kritični opazovalec. Ob 20-letnici delovanja galerije v Mirnu in priložnostne razstave na Cerju je oblikoval lotosov cvet, ki ponazarja večno življenje in je prispodoba za brezpogojno ljubezen, notranji mir in zadovoljstvo v življenju.

Tukaj je najtežje, ampak prečudovito Zadovoljstvo in srečo, temeljna elementa zdravega in polnega življenja, je v svojem sporočilu poudarila žena Tatjana Kogoj. Ob njenem nagovoru nihče ni ostal ravnodušen. Za vso družino Kogoj je bil to izjemno čustven večer, pa tudi ostalim obiskovalcem so tekle solze ganjenosti ob Tatjaninem preprostem, a zelo močnem zaključnem sporočilu: »Bodite srečni,« kar ni tako samoumevno. Za bolj hudomušno presenečenje je poskrbela Oskarjeva vnukinja Noemi Anaia, ki je v avtorski pesmi opisala delo in življenje v njihovi galeriji, kamor je vpeta celotna družina. Ob zaključku je prisotne nagovoril tudi Oskar Kogoj. Vidno ganjen je županu izročil osebno darilo, lotosov cvet pa podaril svoji dolgoletni ljubezni Tatjani ter voditeljici in organizatorki čudovitega večera Ariani B. Suhadolnik. Priznal je, da je domače občinstvo najzahtevnejše, vendar prečudovito. Še nobena otvoritvena slovesnost od številnih po vsem svetu ni doživela tolikih čustev, kot jih je bilo prisotnih prav tukaj, na prvi domači

razstavi. Obiskovalce je povabil na ogled razstavljenih del, med katerimi so plakati z zgodbami novih izdelkov ali serij ter nekaj najbolj prepoznavnih stvaritev, s katerimi je veliki mojster zaslovel po vsem svetu.

Delo doma, razsežnosti sveta Galerijo Oskar Kogoj Nature Design v Mirnu je na pot uspešnega poslovanja pred dvajsetimi leti pospremil takratni predsednik države Milan Kučan, ki je postavil tudi temeljni kamen Pomnika miru na Cerju. Tokratno otvoritev je obogatil s pismom, v katerem je, poleg zahvale Oskarju Kogoju za neprecenljiv prispevek k prepoznavnosti Slovenije v svetu na področju umetnosti in industrijskega designa, obudil tudi spomine na skupno pot v Izrael in Jeruzalem kot eno ključnih dejanj ohranjanja suverenosti države v najbolj kritičnih trenutkih osamosvajanja. Otvoritev razstave v Jeruzalemu je bila takrat namreč skrbno pripravljena iztočnica za sklepanje političnih zavezništev, ki so se odvila v ozadju: »Vi ste vedeli za naše želje in ste ponudili rešitev.«

Na tekmovanje v Sarajevo sta odšli ekipi fantov in deklet iz Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna.

3. mesto v disciplini kleščenje v Sarajevu Že prvi dan sta bili ekipi nadvse uspešni. Med tri ekipe z največ točkami se je povzpela dekliška ekipa, v kateri je tekmovala tudi 19-letna Ines Frančeškin iz Kostanjevice na Krasu. Naslednji dan je svoje poslanstvo še izpopolnila. Prvič v zgodovini tekmovanja si je izborilo mesto med 12 izbranimi za kleščenje (od 102 prijavljenih) dekle – to je bila naša Ines! In v zahtevni disciplini je posegla po medalji – za vrhunsko 3. mesto je prejela bronasto odličje.

Prvakinja na evropskem tekmovanju na Švedskem Konec maja se je v predmestju Svenljunga odvijalo evropsko prvenstvo. Na tem

Razstava 60 postaj na poti 60-letnega raziskovanja vabi na ogled do konca avgusta

Prisrčen sprejem v domači Kostanjevici

Razstava, ki jo je postavil Tomi Špacapan ob pomoči Mestnega muzeja Ljubljana, bo na ogled še vse poletje, do 29. avgusta. V Pomniku v Cerjanki so na voljo tudi nekateri izdelki Oskarja Kogoja. Galerija Oskarja Kogoja v Mirnu pa v slavnostnem mesecu vabi z novo ponudbo, darili in izdelki, ki z leti pridobivajo na vrednosti.

Anja Brus Cigoj Fotografije: Mitja Ambroželj

zadovoljen prav nihče. Rezultati so bili skrbno varovana skrivnost. Toda zvečer jih je čakalo presenečenje. Ines je povedala, da so jo poklicali na oder in ji proglasili za evropsko prvakinjo. Bila je nemalo presenečena, saj pravi, da to ni bila njena najboljša tekma. Slavje v ženski ekipi se je še nadaljevalo, saj so dekleta dosegla še tri 3. mesta, in sicer v poznavanju gozda, tehničnih disciplinah in seštevku obeh dejavnosti skupaj. Ines je prejela tudi diplomo v konkurenci deklet za 1. mesto v kleščenju in menjavi verige ter 2. mesto v preciznem rezu. V kombiniranem rezu pa ji je 1. mesto ušlo.

Po napornih tekmovalnih dneh se je pozno ponoči vračala s fantom Simonom Furlanom v Kostanjevico. Glede na pozno uro je pričakovala, da jo bodo doma pričakali le

domači. Njeno veselje je bilo neizmerno, ko je spoznala, da jo čaka veliko Kostanjcev. Radosti ni kazal le pozdravni transparent na začetku vasi – pripravili so ji veliko praznovanje, kot se za sprejem prvakinje spodobi. Z motorno žago je morala razrezati slavnostno torto v obliki debla (pripravila Tanja Marušič) in tako pokazati, da žago spretno vihti tudi doma. Mama Ivana in oče Martin sta žarela od ponosa, prav tako sestri Martina in Kerstin. Ines pa sedaj nestrpno čaka na rezultate mature. Člani uredništva ji želimo še veliko uspehov pri nadaljnjem študiju in v življenju nasploh.

Uredništvo Foto: Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna in iz osebnega arhiva

tekmovanju ne gre le za rokovanje z motorno žago, temveč je enako pomembno tudi poznavanje gozda. Ekipa, ki jo sestavljajo štirje člani, v gozdu na 2–5 kilometrov dolgi progi izvede 16 različnih gozdarskih dejavnosti, kot na primer: oceni starost drevesa, lesno zalogo, prepoznava živali, drevesne vrste, škodljivce ... S seboj so imeli metrsko palico, pisalo, papir za zapisovanje in karto terena. Naslednja dva dneva so bile na vrsti discipline z motorno žago. Ines pravi, da na koncu dnevov ni bil z opravljenim

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

15


V OSPREDJU

INTERVJU

Dan civilne zaščite

Kadar pogum premaga strah

Vsako leto se v marcu odvija srečanje pripadnikov enot civilne zaščite povabljenih občin, to je dan civilne zaščite. Vsakič ga organizira ena od občin, ki so nekoč tvorile Občino Nova Gorica.

Verjetno malokateri krajan ve, da v Biljah živi pogumen mož, ki ga ni strah rokovanja z nevarnimi ostanki iz vojn. Predstavljamo vam Andreja Šeklija.

Na srečanju se seznanjajo z različnimi načini reševanja, ogledajo pa si tudi prikaz vaj posameznih enot. Preko celotnega dneva namreč poteka izmenjevanje mnenj in izkušenj na temo zaščite in reševanja. Letošnji dan civilne zaščite je v okviru čezmejnega sodelovanja prvič organizirala Protezione civile iz sosednje Gorice (Italija). Ob prihodu nas je prijazno nagovoril župan Gorice Rodolfo Ziberna in ostali predstavniki občinske uprave, ki so zadolženi za delovanje civilne zaščite. Najprej smo se seznanili s kulturno dediščino na tem področju. Nato smo si v okolici Podgore ogledali predstavitev gašenja gozdnega požara in reševanje. Podrobno so nam predstavili načrt aktiviranja in delovanja njihovih enot civilne zaščite v primeru pojava naravnih nesreč in možnosti sodelovanja. Naravne nesreče namreč ne poznajo meja. Dogajanja ob dnevu civilne zaščite se je udeležilo 20 članov enot sistema zaščite in reševanja Občine Miren - Kostanjevice, in sicer člani CZ OMK, člani JKT Temnica in člani PGD Kostanjevica na Krasu.

Andreja Šeklija je v Bilje je pred leti pripeljala ljubezen. Tu si je ustvaril družino in postal Biljenc. Če le utegne, z veseljem pristopi k raznim vaškim dogajanjem, predvsem pa k reševanju nevarnejših opravil.

Dean Bizjak, poveljnik CZ OMK Foto: iz arhiva Civilne zaščite

Priznanji članoma naše civilne zaščite Dan civilne zaščite, ki ga praznujemo 1. marca, se počasti z osrednjo prireditvijo na Brdu pri Kranju. Sledijo pa še prireditve po regijah, na katerih se podeljuje priznanja zaslužnim članom CZ in ostalim članom enot sistema zaščite, reševanja in pomoči po posameznih občinah. Letošnjo prireditev severnoprimorske regije je gostila Občina Šempeter - Vrtojba. Med prejemniki priznanj za požrtvovalnost in uspešno opravljanje nalog zaščite in reševanja sta prejela tudi dva naša člana. Srebrni znak civilne zaščite je prejel Darijo Spačal, in sicer za požrtvovalni delo, ki ga opravlja kot član OŠ CZ OMK in kot član PGD Kostanjevica na Krasu. Bronasti znak civilne zaščite je prejel Radovan Kavčič, ki deluje kot poverjenik KS Temnica in v preteklosti kot član OŠ CZ OMK. Čestitke našima nagrajencema in ostalim dobitnikom priznanj. Zahvala in spoštovanje pa tudi vsem ostalim članom enot, ki skupaj tvorijo dobro delujoč sistem zaščite, reševanja in pomoči v Občini Miren - Kostanjevica, za požrtvovalno in srčno opravljanje dejavnosti v okviru zaščite in reševanja.

Dean Bizjak, poveljnik CZ OMK Foto: iz arhiva Civilne zaščite 16

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

Malo za šalo, Andrej, kaj bi rekli, smo Biljenci »fajn« ljudje, je v Biljah lepo živeti? V Biljah mi je lepo, lepo sem se ujel z vaščani, s katerimi sodelujem, rad pomagam in sodelujem s krajevno skupnostjo pri raznih dejavnostih, če mi le čas dopušča. Če je potrebno, pristopim tudi k reševanju ob nesrečah. Moje znanje se je pokazalo kot koristno tudi pri poplavah, ki so pred leti ogrozile Bilje in sosednje kraje. Kateri je vaš osnovni poklic? Delate v ekipi državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi. Po poklicu sem ekonomski tehnik. Od leta 2001 sem pripadnik enote za varstvo pred NUS (neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi), ki je zadolžena za odstranjevanje nevarnih ostankov večinoma iz prve in druge svetovne vojne. To so predvsem ročne bombe, topovske granate, minometne mine, letalske bombe, v morju pa tudi morske mine. Nekaj najdb pa so ostanki iz naše osamosvojitvene vojne. Omenjate tudi našo osamosvojitveno vojno leta 1991? Da, tu pa tam se najdejo kakšni ostanki skriti na podstrešjih. Ljudje so takrat živeli v strahu in negotovosti, koliko časa bo vojna trajala in kako se bo odvijala. Opremili so se predvsem s pehotnim strelivom in ročnimi bombami.

Že sama besedna zveza »ubojna sredstva« je strah vzbujajoča, da navadnega človeka kar zmrazi. Vi pa si s temi zloveščimi ostanki vojn služite vsakdanji kruh. Kaj vas je pripeljalo do take odločitve? V bistvu že sami besedi povesta vse. Ta sredstva niso bila narejena za okrasek na policah, ampak za ubijanje. Vsako tako sredstvo, ki ga srečamo na terenu, je zelo nevarno. Po veljavnih predpisih Slovenska vojska zaradi nevarnosti uniči vsako sredstvo, ki mu je pretekel rok uporabe. Pri najdbah ugotavljamo, da je bilo na terenu izstreljenih okrog 80 % najdenih sredstev, kar pomeni, da so bili vžigalni mehanizmi armirani, to je pripravljeni na vžig. Zaradi tega je lahko vsak premik nevaren in lahko sproži eksplozijo. Vremenske razmere in »ležanja« v naravi pripomorejo, da sredstva tekom let razpadajo, zunanji vplivi pa povzročajo tako kemijsko kot fizikalno nestabilnost. Kaj me je pripeljalo do take odločitve? V enoto za varstvo pred NUS te mora nekdo predlagati. Kot izkušenega potapljača me je predlagal Darko Zonjič, ki je danes tudi poveljnik enote. Pri tem delu je pomembno zaupanje v kolega, ki s teboj dela. Glede na to, da sem Darku zaupal, odločitev ni bila težka in sem se brez pomislekov odločil za udeležbo na usposabljanju. Kdaj in kje ste se začeli potapljati? Začetni izpit za potapljača sem opravil leta 1994 v Društvu za podvodne dejavnosti »Soča« Nova Gorica. Z leti sem nabiral izkušnje ter opravljal nadaljevalne izpite za potapljača in potapljaške specialnosti. Od leta 2001 sem tudi društveni inštruktor.

Kakšno znanje je potrebno in kje ste ga pridobili, da delo pirotehnika varno opravljate? Začne se s temeljnim usposabljanjem, ki ga organizira URSZR (Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje) v izobraževalnem centru na Igu pri Ljubljani. Usposabljanje traja 7 tednov, na koncu je preizkus znanja iz praktičnega in teoretičnega dela. Ko je vse to pozitivno opravljeno, nastopi čas pripravništva v enoti, kar traja eno leto oziroma do izpolnitve vseh predpisanih obveznosti, ki jih mora opraviti pripavnik. Po preteku pripravniške dobe strokovna komisija ponovno izpraša kandidata, pregleda njegova poročila in poročila mentorja ter se na osnovi navedenega odloči, ali je kandidat primeren za opravljanje dela v Državni enoti za varstvo pred NUS. Vsako leto imamo pripadniki enote dopolnilna usposabljanja glede novosti, tehnologije dela in nove opreme. Pri našem delu se stalno učimo, vedno je kaj novega, zato sodelujemo s protibombno enoto Policije, Slovensko vojsko in s podobnimi enotami v tujini (predvsem v Italiji in Avstriji), kjer si izmenjujemo izkušnje, podatkovne baze in podobno. Kot sva omenila, ste pripadnik enote za varstvo pred NUS. Koliko članov šteje enota, kako je sestavljena, so mogoče v njej potrebni različni profili? To je državna enota, kar pomeni, da lahko deluje na območju cele Slovenije. Sestavljena iz enaintridesetih pripadnikov, ki smo razdeljeni v pet oddelkov po regijah. Na severnoprimorskem nas je devet, šest v Novi Gorici, trije v Tolminu. Enoto vodi poveljnik, regije pa vodje oddelkov.

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

17


INTERVJU

INTERVJU

Enoto sestavljajo res različni profili, saj je območje dela od morja do Triglava. Šest nas je specializiranih za potapljanje, potem so štirje pripadniki, ki delujejo v visokogorju, imamo tudi nekaj jamarjev.

Ob tej priložnosti se za dosedanje odlično sodelovanje zahvaljujem poveljniku civilne zaščite Občine Miren - Kostanjevica gospodu Deanu Bizjaku in gasilcem iz Kostanjevice na Krasu za njihovo prisotnost in profesionalno opravljeno delo pri omenjenih dejavnostih. Zelo pomembno je sodelovanje civilne zaščite občine pri preventivnih akcijah v vrtcih in šolah, kjer smo imeli tudi mi že večkrat možnost predstaviti nevarna sredstva, delovanje enote in opreme.

Kako pride do vas informacija o nahajališču neeksplodiranega ubojnega sredstva? Nas aktivira Regijski center za obveščanje, to je številka 112, ko na omenjeno številko pokliče najditelj zaradi suma, da je naletel na neeksplodirano ubojno sredstvo. Nam, prosim, razložite kaj temu sledi? Ko pride klic iz centra, nas poveljnik aktivira, pove osnovne informacije in gremo na teren. Na intervencijo greva vedno v paru. Ob prihodu na lokacijo se začne »prvi del« intervencije, ki je tudi najpomembnejši, to je identifikacija sredstva, da sploh ugotovimo, za kaj gre, v kakšnem stanju je itd. Za tem se odločimo, kako bomo pristopili k odstranitvi. Možne so različne variante. Če je sredstvo v slabem stanju in so premiki tvegani, se odločimo za uničenje na kraju najdbe. Če pa ga lahko varno premaknemo, ga transportiramo ter varno uskladiščimo. Začasno skladišče se nahaja v okolici Grgarja, kjer lahko NUS ostane maksimalno 90 dni. Po tem času ga uničimo na našem poligonu 208 pri Pivki. Kar ste povedali, velja za odstranjevanje sredstev na kopnem. Kaj pa v vodi, kjer je gotovo še bolj nevarno in zapleteno? Voda je povsem drugačen medij kot kopno. V njej so vid, sluh in tip spremenjeni. V vodi delujejo le izkušeni potapljači, ki morajo opraviti posebno usposabljanje za varstvo pred NUS v vodi. Vsako leto imamo več dodatnih usposabljanj, določena opravimo tudi v tujini. Sama intervencija je podobna kot na kopnem: začne se z identifikacijo, kjer imamo ponovno dve možnosti. Če je stanje NUS slabo, se odločimo za uničenje v

vodi, sicer pa sredstvo dvignemo na površino in uskladiščimo v najbližjem začasnem skladišču NUS. Kombinacija ognja in neeksplodiranega sredstva je še posebej nevarna tako za gasilce kot za vas. Kakšen je pristop vaše ekipe v teh primerih? V bistvu je najbolj nevarno za gasilce, ker so na pogorišču prvi, nas na začetku gašenja še ni zraven. In šele ko gasilci ugotovijo, da je potrebna naša intervencija, nas pokličejo. Če je namreč ogenj manjši, prihaja le do vžiga manjših eksplozivnih sredstev, kot je na primer pehotno strelivo. Pri večjih požarih tudi gasilci ostajajo in gasijo v glavnem ob robu pogorišča. Šele ko se ogenj poleže in je temperatura nižja, lahko pristopimo do sredstva, ker je takrat manjša možnost za eksplozijo. Živimo na ozemlju, kjer so potekali najhujši boji v prvi svetovni vojni. Ne nazadnje sovražniki tudi v drugi niso skoparili z odmetavanjem granat, bomb in podobnih smrtonosnih sredstev. Morda še posebej izstopa kakšno področje? Največja gostota najdb je na samem

območju, kjer so potekale fronte. Na teh področjih lahko odkrijemo neeksplodirana sredstva, ki so bila izstreljena ali so ostala na položajih, kjer so bili nameščeni topovi. Vojaki so se umikali, bojna sredstva pa so seveda ostala. V bližini je kompleks Biljenski griči, tu se še vedno najde precej sredstev. V naši občini je največ teh sredstev na območju Krasa, ogromno pa jih je še vedno v reki Vipavi. Veliko teh je bilo v povojnem času odvrženih v reko z bližnjih njiv in s travnikov. Kako je z odstranjevanjem na težje dostopnih mestih? Na nahajališča nevarnih sredstev v visokogorju in na težko dostopnih krajih nas običajno opozarjajo gorski vodniki. Kadar je potrebna naša intervencija, nas v bližino nahajališča pripelje helikopter. Večurni naporni vzpon bi nas namreč zagotovo utrudil in posledično bi bila manjša zbranost pri delu. Po opravljeni identifikaciji običajno predmete uničimo na kraju najdbe, to je pod skalami ali na nekem varnem kraju, ki je odmaknjen od pohodniških poti. Po končani intervenciji nas s helikopterjem ponovno odpeljejo v dolino.

Ali so granate, ki so neopremljene z vžigalniki, tudi nevarne? Jih je moč prepoznati? Vsako sredstvo, ki mu preteče rok uporabe in ni pravilno skladiščeno, je nevarno, da izstreljenih sredstev niti ne omenjam. Granata brez vžigalnika je zanemarljivo manj nevarna kot granata, ki ga ima, saj se je na primer v stotih letih kemijska stabilnost eksploziva v sredstvih tako spremenila, da je nekoč neobčutljiv eksploziv lahko že na premik ali udarec nevaren. Pri samem vžigalniku nikoli ne vemo, v kakšnem stanju je. Če granata ni bila izstreljena, po vsej verjetnosti »ognjena veriga« ni izpostavljena. Nasprotno pa velja za izstreljene in nikoli ne vemo, koliko je udarna igla umaknjena od netilke, ki povzroči vžig – eksplozijo sredstva. Ali pri identifikaciji ubojnega sredstva uporabljate kašna orodja, pripomočke, aparate ali kaj podobnega? Pri identifikaciji je najpomembnejši »pripomoček« znanje pripadnikov. Lahko si pomagamo z različno literaturo in bazami podatkov, ki jih imamo s seboj na terenu naložene na tablične računalnike. Vsako naše vozilo je opremljeno z različnim orodjem za čiščenje in merjenje sredstev, poleg tega pa imamo še merilec debeline stene sredstva, merilec prisotnosti bojnih strupov ... Pripadnika se na terenu samostojno odločita, kaj od naštetega bosta uporabila, da bo identifikacija stoodstotna. Narava in njene lepote kar vabijo tako pohodnike kot kolesarje. Pa tudi gozdarji in kmetje so na delu zunaj. Svetujte, prosim, kako naj se obnašamo, če naletimo na neeksplodirano bojno sredstvo. Najpomembnejše je to, da se sredstva ne dotikamo, sploh ne premikamo, ampak takoj pokličemo regijski center na številko 112. Čim natančneje povejmo, kje se nahajamo. Če imamo možnost podaje koordinat iz pametnega telefona, je to še toliko bolje. Poleg tega opišemo, kako sredstvo izgleda. Če je mogoče, pošljemo sliko in skušamo zavarovati območje kraja do prihoda pirotehnika.

identifikacijo opravimo v dvoje. Če slučajno naletimo na katero nam nepoznano ubojno sredstvo, imamo na razpolago literaturo in dostop do baze podatkov o vseh sredstvih. V bazo vnesemo naša opažanja predmeta (širina, dolžina, premer, število krilc, višina vodilnega prstana ...) in lahko dobimo vse informacije. Naj še enkrat poudarim, da je identifikacija najpomembnejši del intervencije in če je ta popolna, se načeloma ne sme zgoditi nič. Profesionalnost našega dela se kaže tudi v tem, da od obstoja naše enote v Sloveniji ni bilo izrednih dogodkov ali nesreč. Ali je potrebno ob uničevanju ubojnih sredstev kdaj aktivirati tudi druge službe? Da, če pri identifikaciji ugotovimo, da je ubojno sredstvo v takem stanju, da ga moramo uničiti na kraju najdbe. Takrat je potrebno o tem obvestiti regijski center, ki po protokolu obvešča in aktivira ostale službe. Vsekakor so to Policija, župan občine, poveljnik civilne zaščite občine, Center za obveščanje RS ter generalni direktor in namestnik generalnega direktorja URSZR. Od samega sredstva in lokacije pa je odvisno, katere dodatne službe bodo aktivirane. To so: služba nujne medicinske pomoči, lokalni gasilci, po potrebi pa še ostale enote lokalne civilne zaščite. Prebrala sem mnenje enega izmed vaših inštruktorjev, in sicer da so za odstranjevanje oziroma uničevanje ubojnih sredstev najprimernejši poročeni moški, saj dvakrat premislijo, kako nujno je pametno pristopiti k tem nevarnim opravilom. Ali je tudi pri vas prisotna misel na vašo družino? Vsekakor je misel na družino vedno prisotna.

Vselej pa mora biti pristop k nevarnim sredstvom vedno »varen« za pirotehnika. In ponovno ponavljam, kako je pomemben tisti prvi del intervencije – identifikacija sredstva, da veš, s čim imaš opravka, kaj in kako lahko narediš, da bo varno. Na tem mestu se svoji družini iskreno zahvaljujem, ker me pri vsem mojem delu podpira, razume, predvsem pa tolerira mojo večkratno upravičeno odsotnost. Nameravate ostati zvesti svojemu dosedanjemu delu, recimo do upokojitve? Da, vsekakor, če mi bo le zdravje dopuščalo. Zahvaljujem se vam za zanimiv in poučen pogovor. Želim vam še naprej veliko veliko sreče. Hvala za čas, ki ste ga namenili za pogovor, in seveda hvala za vaše plemenito delo.

Ivanka Kosta Fotografije iz arhiva Andreja Šeklija in DEvNUS

Se morda spominjate katerega za vas posebej nevarnega trenutka? Ne, do sedaj tega ni bilo. Kot sem že povedal, vedno delujemo v dvoje, tudi 18

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

19


PREDSTAVLJAMO

PREDSTAVLJAMO

Podjetje Stopa iz Bilj Nadaljujemo s predstavitvami podjetij iz naše občine. Tokrat smo se pomudili v podjetju Stopa, d. o. o., ki deluje v Biljah za frnažo. Frnaža v Biljah vztrajno propada. Toda za njo in ob njej rastejo nove dejavnosti. Čisto za bivšo opekarno je opaziti novo večjo zgradbo – tu se nahaja podjetje Stopa, ki se ukvarja z elektrostatičnim prašnim barvanjem. O podjetju smo se pogovarjali z direktorjem Boretom Mitovskim.

Podjetje je prvotno domovalo v Ljubljani, kjer so lastniki ponujali kupcem sendviče in sveže pečen kruh. Leta 2001 ga je odkupil Bore Mitovski, znan tudi kot Borče, in je podjetje preselil na Primorsko, natančneje v Renče. Pogumno je spremenil tudi njeno dejavnost. Osredotočil se je na obdelavo in zaščito kovin. Prvi dve leti so bile glavne dejavnosti brušenje in poliranje kovin ter mokro barvanje. Lastnik se je že takrat zavedal pomena in vrednosti ekologije, zato so uporabili barve na vodni osnovi. Leta 2003 so vpeljali še zaščito kovin z elektrostatičnim prašnim barvanjem. Kupili so novo linijo in uspešno nastopili na trgu. Takrat so bili prvo zasebno podjetje za usluge barvanja na Primorskem s tako tehnologijo.

Prvi uspehi Sprva je bilo v podjetju zaposlenih le kakih šest delavcev. Zaradi širitve obsega dela so kmalu zaposlili nove in leta 2008 je v podjetju delalo že kakih dvajset delavcev. Večina naročnikov je tedaj prihajala iz Slovenije in le desetina iz tujine. Njihovo delo je bilo dobro opravljeno in strank ni manjkalo. Podjetje je raslo in z njim nove potrebe. V tem času so v Renčah dogradili večje skladiščne prostore in zamenjali lakirno linijo. Tedaj pa je nastopila svetovna kriza, ki je v propad pahnila marsikatero podjetje. Tudi podjetju Stopa ni bilo prizanešeno. Pestili so jih krediti, ki so jih najeli za posodobitev proizvodnje.

Iz krize kot zmagovalec Bore Mitovski je imel ves čas vizijo za svoje podjetje – tudi v črnih časih. Naročila so se sicer drastično zmanjšala, a obupal ni. Namesto tega je iskal nove naročnike. Našel jih je v tujini, največ v Italiji. Dobri izdelki se prodajajo tudi med krizo. Bore pravi, da jim v tistih časih ni bilo lahko. Toda uspelo se jim je ves čas obdržati na trgu. Po letu 2012 se je začelo obračati na bolje. Povpraševanje po njihovi dodelavi 20

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

predmetov se je začelo povečevati. Tako danes okoli 70 % poslov opravijo s tujino.

Nuja po večjih prostorih Z večanjem naročil se je pojavila tudi zahteva po večjih delovnih prostorih. Kako priti do njih? Biljenci se bodo verjetno spomnili, da se je zanimal za opekarno. Obljubil je, da jo bo popravil in vanjo vnesel novo podjetniško dejavnost. Poleg tega se je zavezal, da bo v njej uredil muzej opekarstva, prostor za keramike, restavracijo, prostor za vaška društva itd. Toda krajani so temu nasprotovali, češ da bo tam hrupno in bo polno smradu.

Gradnja novih prostorov Bore Mitovski se ni vdal. Po še nekaterih zapletih je odkupil zemljišče za opekarno in v letu 2017 v samo šestih mesecih zgradil današnjo stavbo. Septembra so zagnali poskusno obratovanje ter v treh mesecih pridobili vsa potrebna dovoljenja (uporabno, okoljsko) za tekoče delo. Na današnji lokaciji imajo tako poslovne prostore in lakirnico. V letošnjem letu so dokupili še dodatno zemljišče, da bodo dogradili skladiščne prostore. Za tem bodo popolnoma opustili nekdanje prostore v Renčah. Zavedajo se, da je investicija velika. Ugotavljajo, da trg zahteva vedno večje količine obdelanega materiala po postopku prašnega barvanja. In prav to je voda na njihov mlin.

Kaj je prašno barvanje Prašno barvanje je elektrostatično nanašanje barve na kovino.To je postopek, kjer se z nanosom prašne barve doseže od 30 do 120 mikronov debelo plast na kovini, česar pri klasičnem barvanju ni mogoče.

Predmeta se oprime do 95 % barve, preostanek pa gre v ponovno uporabo. Prah se na obdelovance (predmete) nanaša po principu elektrostatike. Tak način barvanja je prijazen do delavcev, saj pri delu ne vdihavajo škodljivih snovi. Obenem je delo požarno varno, ker v tem postopku ni možnosti za eksplozijo.

Kako poteka barvanje V Stopi barvajo kovinske materiale. Postopek barvanja poteka v več fazah. Najprej se izdelke obesi na primerna obešala na tekočem traku. Tako pripravljen material gre v pralno komoro, kjer se ga razmasti, očisti in obdela tako, da se ga bo kasneje barva bolje oprijela. Sledi sušenje in že je material pripravljen za nanos prahu v lakirnici. To je komora, kjer se lahko nanaša samo eno barvo ali pa se najprej nanese temeljno barvo in takoj nato še zaščitni sloj. Prah nanašajo z ročno pištolo ali z roboti. Sedaj je treba tako obdelan material poslati v peč. Tam se pri temperaturi 200 °C peče okoli 40 minut na liniji, ki je dolga 45 metrov. Ko pride izdelek iz peči, se na liniji že ohlaja. Sedaj so izdelki končani in se jih lahko takoj pripravi za prenos do skladišča oz. za transport do naročnika.

Skrb za delavce in ekološko vedenje V podjetju skrbijo za svoje delavce. Zavedajo se, da dobri odnosi v podjetju prinašajo tudi večjo zavzetost za delo in pripadnost podjetju. Vse to je odlična podlaga za dobro opravljeno delo v podjetju. Prav zato dobrim odnosom posvečajo toliko pozornosti. Vsak delavec dobi dvakrat letno ustrezno zaščitno obleko in obutev. Delovni prostor je dobro prezračen. Za vsak slučaj imajo

odlično organizirano mrežo senzorjev za plin, ki ga uporabljajo kot gorivo za svoje stroje. Hrupa praktično ni, saj skrbijo za redno vzdrževanje elektromagnetov. Kljub varčnemu ravnanju z materialom (barvo), nastajajo pri delu odpadki. Podjetje poskrbi, da jih Komunala Nova Gorica pravilno prevzame in odloži na ustrezno deponijo.

Družinsko podjetje Podjetje Stopa je družinsko podjetje. V njem svojo vizijo uspeha uresničuje oče Bore Mitovski. V podjetju so zaposleni tudi hčerki in oba zeta. Skupno se pogovarjajo o novih investicijah, rasti podjetja in drugih izzivih, ki jih prinaša skrb za uspešno delovanja podjetja.

Načrti, načrti Mitovski ne počiva, temveč že razmišlja in kuje načrte, kako naprej. Trenutno razmišlja o novem prostoru za skladiščenje izdelkov. Nujno se je namreč preseliti iz Renč v Bilje, kjer bo vse na enem mestu in ne bo zamudne vožnje med obema krajema. Druga nujna investicija je dokončanje parkirišča za delavce ob sedanji stavbi v Biljah. Najbrž bi se še dolgo pogovarjala o poteku dela v podjetju, o vzponih in padcih v razvoju podjetja ali o načrtih, toda Bore Mitovski se je odpravljal na srednjo šolo v Novi Gorici, kjer je nastopil kot predavatelj o migrantih v okviru EU projekta »Vsi smo enaki«. Od leta 2018 je predsednik Zveze makedonskih kulturnih društev Slovenije. Poleg vodenja uspešnega podjetja najde čas

tudi za slikanje, pisanje poezije. Mnogi ga poznajo kot pisca in igralca lastnih dramskih besedil. Mitovski pravi, da ima rad Bilje in da mu je všeč, da tukaj obratuje tudi njegovo podjetje. Občane pa nagovarja: »Vabljeni na ogled našega podjetja. Razkazali vam bomo našo stavbo, razložili postopek dela. Sami se prepričajte, kako deluje naše podjetje. Ni se treba v naprej najavljati, dobrodošli, kadarkoli pridete.« Boretu Mitovskemu in njegovi ekipi želimo še veliko uspeha n in uresničitev njihove obetajoče vizije.

Marta Pavlin Foto: iz arhiva podjetja

2. 9. 2019 med 11. in 21. uro na Bevkovem trgu v Novi Gorici.

Koraki do podjetja Stopa

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

21


EKOLOGIJA

EKOLOGIJA

Menjava semen in sadik se širi in raste Marca smo v Temnici že tretjič izmenjavali semena in sadike. Število udeležencev počasi raste, ponudba pa nekaj hitreje. Raste pa tudi sodelovanje in povezovanje med ljudmi, kar je najbolj dragoceno. Nekaj nas je bilo domačinov iz Temnice in bližnjih vasi – Vojščice, Lipe, Kostanjevice na Krasu; imeli pa smo tudi goste iz nekaj manj bližnjega Branika. Gostje so vnesle v našo menjavo nove vsebine.

Poletni meseci so lahko zelo vroči. Ker želimo v prostoru zagotoviti ugodne bivalne pogoje, je potrebno naravno ali prisilno hlajenje prostorov. Pri hlajenju lahko z malo truda privarčujemo pri stroških. Preberite spodnje nasvete in bodite učinkoviti.

Novosti v ponudbi Do letos je potekala izmenjava semen za potrebe prve setve v sobne lončke in rastlinjake ter izmenjava viškov rastlin iz naših vrtov. Letos smo menjavo po zgledu gostij Braničank razširili še na menjavo oblek in vseh vrst viškov iz hiše – od oblek (teh je bilo največ) do čevljev, igrač, revij … Saj veste, kaj pravijo na televiziji: Lepo je deliti, posebno če zaradi tega ni nič tanjši »takuin«. In naše hiše so vse bolj polne stvari, ki so skorajda nerabljene. Ponovna raba, kot se temu reče v svetu, postaja vse bolj hit in modna muha, v ekološko ozaveščenih mondenih krogih pa družabni dogodek s številnimi zadovoljnimi udeleženci. In le zakaj ne bi nekaj tega trenda vnesli tudi v naše okolje?

Energetska učinkovitost pri hlajenju stavb

Energetsko varčno obnašanje

Sodelovanje in povezovanje Udeleženci srečanja smo odšli domov bogatejši za nekaj brezplačnih oblek, sadik in semen zanesljive domače »znamke«. Bogatejši pa smo postali tudi za nove vezi, ki smo jih stkali. Meje, ki jih v naše okolje vnaša politika, nas vse bolj dušijo in ovirajo. V povezovanje smo šli z željo, da te ovire presežemo. Zelemenjava, kot smo jo danes

imeli v Temnici, so je z nekoliko drugačno ponudbo (predvsem sadik, v katere so se takrat že razvila mnoga izmenjana semena) ponovila v Braniku.

Želje za pot naprej

Energetsko varčno se obnašamo tako, da v naš vsakdan vnesemo nekaj sprememb. • Podnevi preprečimo vdor toplote v stavbe (sončna zaščita za okna, izklapljanje nepotrebne razsvetljave), ponoči pa prostore shladimo. • Če imamo možnost, na južno stran hiše posadimo listopadno drevo, ki bo poleti nudilo senco, pozimi pa prepuščalo pot sončnim žarkom. • Prezračevalne in klimatske naprave uporabimo samo po potrebi.

• Pravilno izberimo temperaturo in količino zraka prezračevalnih in klimatskih naprav. Z vsako stopinjo več na termostatu lahko prihranimo med 1 in 3 % električne energije. • Klimatske naprave redno vzdržujmo! Redni pregled prezračevalnih in klimatskih naprav je potrebno izvesti najmanj enkrat na leto, če v navodilih za uporabo ni določeno drugače.

Energetsko učinkovite investicije • Lahko se sicer varčno obnašamo, vendar moramo izbrati tudi ustrezne varčne naprave. • Pred nakupom klimatske naprave dobro premislimo, če jo res potrebujemo. Delež

klimatske naprave pri porabi elektrike lahko znaša do 40 % stroškov za energijo. • Izberemo ustrezno klima napravo glede na velikost prostora in naše potrebe.

GOLEA

Tokratna zelemenjava v Temnici, ki smo jo poimenovali zimska, saj je najavila začetek del v vrtu in na nek način zaključuje zimsko obdobje počivanja v naravi, po zamisli idejnih avtoric ne bo edina. Menjava je namreč aktualna skozi daljše obdobje, in sicer od zgodnje pomladi pa vse do sredine maja in še nekoliko dlje, ko v vrtove posadimo še zadnje sadike. Zato si želimo, da se nam pridružijo somišljeniki s širšega območja Krasa in tudi obronkov Vipavske doline, da z menjavami v svojih okoljih skupno in v sodelovanju »pokrijemo« vsa obdobja pomladnega snovanja naših vrtov in ohišnic ter ob tem dobimo priložnost za nova poznanstva in povezovanja.

Besedilo in foto: Irena Hlede, Društvo Simon Jenko Temnica

22

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

23


ŠOLA

ŠOLA

Obisk ilustratorja Damijana Stepančiča

»Dobre okuse je treba deliti«

Marca nas je v šoli obiskal Damijan Stepančič, slovenski ilustrator in slikar, ki dela in živi na Krasu.

Konec aprila je za Domom krajanov Negovana Nemca potekal dan odprtih vrat Podružnične OŠ Bilje s sloganom »Dobre okuse je treba deliti«.

V svoji mladosti je obiskoval Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo. Po tem pa je študiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 1996 diplomiral iz slikarstva pri Gustavu Gnamušu. Že v srednji šoli je objavljal svoje stripe v revijah PIL in Ciciban. Takrat je veljalo, da stripe berejo poredni otroci. Od študija naprej se ukvarja z mladinsko knjižno ilustracijo. Ilustrira tudi za odrasle. Ukvarja se tudi s stripom in z animacijo, s svojimi ilustracijami opremlja učbenike in izdeluje lutke. Z ženo ustvarjata avtorske slikanice. Damijan je bil med drugimi nagradami uvrščen na častno listo Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY). V šoli nam je povedal, da je za ilustracijo Zdravljice porabil eno leto in da mu je bilo to v izziv. Njegova dela lahko najdemo v knjigah Juri Muri po Sloveniji, Naročje kamenčkov, Pravljica o črnem šejku z rdečo rožo, Na otoku zakladov, Leteči krožnik na našem vrtu in še veliko drugih. Posebno se je posvečal knjigi Anton!, ki govori, kako se je na soški fronti Damijanov stari oče zaradi ženskega glasu, za katerega je mislil, da

Letos so se učenci na tematskih stojnicah predstavili s starimi in drugimi zanimivimi jedmi. V pričujočem besedilu so zato namenoma uporabljeni domači (narečni) izrazi za jedi in nekatere sestavine za kuhanje.

Nonina kuhinja V okviru pouka dajemo na naši šoli poudarek ohranjanju domače dediščine, zato smo k sodelovanju povabili none in pranone, ki so na stojnici jedi naših non pripravljale domačo pašto, biljenske štruklje in fulje.

Stojnica Reciklirana kuharija

je mamin, uspešno izognil eksploziji, ki je pobila vse njegove tovariše. Narisal nam je tri prizore iz stripa. Vsi smo se čudili, kako je lahko tako hitro narisal tako lepe in podrobne ilustracije. Zahvalili smo se mu z močnim aplavzom in mu v spomin podarili ilustracijo učenke.

Jana Veselič, 7. b

Smo ekošola, zato smo pozorni tudi na ostanke hrane. Tako smo na stojnici Reciklirana kuharija pripravljali šnite, kruhov narastek iz ostankov kruha, obiskovalcem pa ponujali tudi na naši šoli sušene drobtine. Ker smo s samim dogodkom želeli čim manj bremeniti naše okolje, smo udeležence v vabilu prosili, naj vsak prinese s seboj krožnik, žlico in vilice; na samem dogodku pa smo uporabljali reciklirane steklene kozarce, biorazgradljive krožnike in lesene žlice in vilice.

Vaške igre na Altermedu Učenci so se na sejmu Altermed v Celju odlično odrezali ter osvojili zlato priznanje. Ponosno so predstavili šolo Miren in našo občino. Stare vaške igre

Ponudili zeliščne namaze

Devetošolci so pod mentorstvom psihologinje Lare Spinazzola in učitelja Tomaža Krivca predstavili stare vaške igre kot so kago, pandolo, škulje, lesene vrtavke ter mlin in vouklca.

Učenci 5. razreda so pod mentorstvom učiteljic Andreje Levstik in Klarise Terčon predstavili razna zelišča ter gostom ponudili zeliščne namaze. Namaze so dan prej sami pripravili iz skute, ki so ji primešali svež peteršilj, drobnjak ter posušen in zmlet kraški šetraj. Na stojnici so obiskovalcem opisali sam potek priprave namazov in kako se izdela zeliščne ter kopalne soli. Veliko zanimanja je požela tudi igrica, v kateri so obiskovalci po vonju in videzu skušali ugotoviti, za katero posušeno zelišče, ki se ga pogosto uporablja v kuhinji, gre.

Zdravi prigrizki za obiskovalce Na stojnici so obiskovalcem razložili potek posameznih iger ter jim predstavili zdrave prigrizke, ki so jih pripravili sami. Doma narejen jogurt so obogatili z bio medom, oreščki in domačimi ovsenimi piškoti. Na stojnici so ponujali tudi sušen kaki in bio jabolka. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo učiteljici Nives Zelenjak, ki nam je stare kmečke igre predstavila in nam jih posodila, da smo jih lahko razstavili.

24

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

Lara Spinazzola Foto: Tomaž Krivec

Špargljeve jedi Živimo na območju, kjer dobro uspevajo šparglji, zato smo na stojnici jedi iz špargljev pripravljali špargljevo frtaljo, špargljevo mineštro, okisane šparglje, šparglje v listnatem testu in polento s šparglji. Polento smo skuhali po starem v kotlu.

Stojnice z zanimivimi okusi V okviru krožka so učenci spoznavali italijanske izraze v kuhinji. Na svoji stojnici so ponujali tramezzine, tiramisu in pasto al pomodoro. Šola sodeluje s Hišo dobre volje iz Mirna. Na odprti kuhinji je sodelovanje obrodilo slastne palačinke. Vzgojiteljice z vrtca Bilje so na svoji stojnici ponujale regratov sirup, različne namaze in smoothije. Učenci 5. razreda spoznavajo zdravo hrano. Njihova stojnica je ponujala jedi brez glutena: brezglutenske vaflje z jabolki, brezglutenske kroglice »cake-pop« z rozinami in kakavom, lešnikov namaz in lešnikov namaz s pomarančo.

Unescov krožek spoznava zelišča V okviru Unesco krožka so učenci spoznavali zelišča. V marcu smo obudili gredici z novimi zelišči ter posadili zelišča za frtaljo, ki so bila uporabljena na stojnici Zeliščne dobrote. Učenci so pripravljali frtaljo iz srčnega zelja, mederjance, koromača, drobnjaka, listov stoletne čebule, listov stoletnega česna, regrata, čemaža, peteršilja in mente romane. Ponudili so tudi različne namaze iz skute in zelišč. Za žejne pa so poskrbeli s sirupom iz bezga ter limonado. Zanimiv dogodek je privabil veliko število ljudi in jih povezal med seboj. Trud je bil poplačan z novo izkušnjo za naše učence, nasmejanimi obrazi med prisotnimi in prijazno besedo.

Tjaša Močnik, Podružnična OŠ Bilje Foto: iz arhiva šole

Projekt Pes v šoli Pri izvajanju projekta »Pes v šoli« sodelujemo z društvom PET (Pasja enota terapevtov) in z društvom Tačke pomagačke. Terapevtski par (pes in vodnik psa) nas obiščeta večkrat mesečno. Skupaj izvedemo uro pouka, pa naj bo to šport, ura matematike, slovenščine ali interesna dejavnost. Pes je naš pomočnik, zaupnik, pa tudi vzor, kateremu sledimo. S pomočjo psa smo se učili umirjenosti, spoštovanja, strpnosti ... Pes nam je potrpežljivo sledil, nas poslušal in prav nič nas ni obsojal ali se

nam posmehoval, če smo naredili kakšno napako. Ob misli na zapuščene živali v zavetišču Vitovlje smo zanje zbrali hrano, deke, brisače in igrače. Kužka učiteljice Nives, Brin in Kan, sta zbrani material peljala v zavetišče… in iz zavetišča pripeljala domov malega psička Ozija. Ta je še mladiček, saj ima sedaj 8 mesecev. Ozi nam je neizmerno

hvaležen, da smo ga posvojili. Projekt »Pes v šoli« nam je na Podružnični OŠ Kostanjevica v veliko veselje in želimo si z delom nadaljevati tudi v prihodnje.

Besedilo in foto: Nives Zelenjak, Podružnična OŠ Kostanjevica

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

25


ZDRAVJE

ZDRAVJE

Spanec je boljši kot žganec

Priporočila za boljše spanje mladostnikov Mladostnikom priporočamo:

Spanje je naravno stanje telesnega počitka in je nujno za preživetje. Človeško telo ima notranjo biološko uro, ki nas opozarja, kdaj je čas za počitek in spanje. Ta je občutljiv na svetlobo in temo v dnevu. Poleg tega potekajo v telesu tudi kemični procesi, ki vplivajo na to, kdaj telo potrebuje energijo za dejavnost in kdaj mora počivati. Spanje poteka v več fazah od rahlega spanca do globokega spanja in sanjanja. Obstajata dve ključni fazi spanja: t. i. REM in non-REM faza. Med REM fazo sanjamo večino svojih sanj. Non-REM faza pa je sestavljena iz štirih stopenj globokega spanca. Za kakovosten spanec so pomembne vse faze. Šolarji potrebujejo od devet do deset ur spanca na dan (odraslim večinoma zadošča od 7 do 8 ur). Skupina Priporočen čas spanja Otroci 6 do 10 let: okoli 10 ur 9 do 12 let: okoli 9 ur Mladostnik  okoli 9 ur  

Spanje za spomin in učenje Spanje pomaga pri utrjevanju in ohranjanju spomina ter pri učenju, še posebej pri utrjevanju proceduralnega spomina, ki nam omogoča učenje različnih spretnosti in veščin. Zaradi njega lahko obvladamo računalniške igrice, gimnastične vaje ali se naučimo igranja melodije na klavirju. Spanje možganom omogoča, da ponovno obdelajo že naučene informacije, tako da se utrdijo in ohranijo. Ptice, na primer, med spanjem »prepevajo« in s tem ponavljajo pesmi, kar jim jih utrdi in ohrani v spominu. Določenim vrstam učenja koristi tudi kratek dremež čez dan. Utrujenost se pojavi, ker možgani lahko sprejmejo le določeno količino informacij, preden dobijo možnost za nov sprejem. S spanjem se sprejete informacije obnovijo in utrdijo.

• Redno se gibajte – redna telesna dejavnost pomaga k boljšem spanju, vendar pa ne smemo biti preveč telesno dejavni neposredno pred spanjem. • Izogibajte se raznim stimulansom – izogibajte se pijačam, ki vsebujejo kofein (kava, pravi čaji, nekatere gazirane pijače, npr. kokakola v popoldanskem času). Nikotin je stimulans, zato tudi opustitev kajenja pripomore k boljšemu spanju. Alkoholne pijače povzročajo, da posameznik postane nemiren in se ponoči večkrat zbuja.

Vpliv na počutje in koncentracijo Spanje dobro vpliva na naše počutje, spomin in koncentracijo. Med spanjem se organizira naš spomin, utrdi se naučeno in izboljša se koncentracija. Ustrezno spanje, predvsem v REM fazi, vpliva tudi na naše razpoloženje. Pomanjkanje spanja se kaže v razdražljivosti; vpliva na čustva, socialne interakcije in na možnost odločanja. Vpliv pomanjkanja spanja na vozniške sposobnosti se kaže podobno kot pri ljudeh, ki vozijo pod vplivom alkohola.

Spanje in zdravje Spanje vpliva tudi na imunski in živčni sistem ter telesni razvoj. Ob pomanjkanju spanca imunski sistem oslabi, telo postane bolj občutljivo za infekcije in obolenja. Spanje je tudi čas, ko se obnavlja živčni sistem. Prek nevronov potekajo tako impulzi na zavedni (gibanje telesa) kot nezavedni ravni (dihanje, prebava). Hormoni, substance, ki regulirajo določene funkcije telesa, se izločajo v času spanja ali malo pred njim. Najbolj je znano izločanje hormona rasti med spanjem, ki je nujen za rast otrok, je pa tudi ključen pri obnavljanju mišic. V zadnjem času strokovnjaki povezujejo pomanjkanje spanja tudi s pojavom debelosti. Manj spanca povzroča povečanje apetita in omogoča uživanje dodatnega obroka hrane. Oslabi metabolizem in zmoti raven hormonov. Po drugi strani pa imajo debeli ljudje več težav s spanjem.

Če imamo pomanjkanje spanca

26

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

• Vedno pojdite spat in se zbujajte ob isti uri (tudi konec tedna) – kajti če bomo hodili spat in se zbujali ob isti uri, se bo telo hitro navadilo na to uro. Na ta način bomo vzpostavili ustrezen spalni vzorec.

Pomanjkanje spanja torej pomembno vpliva na spoznavne funkcije, čustveno in telesno zdravje. Motnje spanja so povezane tudi z zmanjšano telesno odpornostjo, s povišanim

pritiskom, s srčno in možgansko kapjo, z vrtoglavico in s padci ter z debelostjo. Marsikomu se zdi, da je spanje potrata časa, ki pa ga v današnjem času primanjkuje. Pa vendar je spanje osnovna človekova potreba, ki omogoča počitek, obnavljanje ter prinaša veliko prednosti za telo in duha. Pomanjkanje spanca se kaže tudi v dremežu čez dan, težko se osredotočimo na določeno nalogo, smo bolj razdražljivi; morda se nam zmanjša produktivnost.

Spanje pri mladostnikih Raziskave kažejo, da mladostniki spijo manj kot odrasli in otroci ter manj, kot je zanje priporočljivo. Spat hodijo pozno ponoči, zjutraj težko vstajajo, čez dan so zaspani. Zadnje študije pričajo o tem, da so vzorci spanja pri najstnikih dejansko bistveno drugačni kot pri odraslih ali otrocih. V najstniškem obdobju je namreč notranja biološka ura nastavljena nekoliko drugače. Hormon melantonin se takrat izloča kasneje kot pri odraslih ali otrocih, kar povzroča, da najstniki zaspijo kasneje. Melatonin je hormon epifize, katerega raven se čez dan spreminja in vpliva na nekatere biološke funkcije. Sprošča se samo ponoči. Razlogi za manj spanja ležijo tudi v potrebi mladostnikov, da delajo dobro (kar pomeni, da se veliko učijo), imajo veliko zunajšolskih dejavnosti in preživljajo več časa z vrstniki. Tudi zgodnji začetek pouka lahko vpliva na pomanjkanje spanja pri najstnikih. Mladostniki, ki zaradi različnih razlogov hodijo spat pozneje, premalo spijo, posebno, če začnejo pouka zgodaj zjutraj. Občasno pomanjkanje spanca ni problematično. Težave pa nastopijo, če se pomanjkanje spanca kopiči.

• Izogibajte se hrani, ki destimulira spanje – pred spanjem ne uživajte težke hrane. Priporočajo pa se npr. toplo mleko, polnozrnate žitarice z manj sladkorja, banana, kamilični čaj … • Sprostite se – izogibajte se nasilnim, grozljivim ali akcijskim filmom pred spanjem oz. vsemu, kar bi vas lahko razburilo. Sprošča pa tiha, pomirjujoča glasba. • Zmanjšana svetloba – izogibajte se močni svetlobi (svetloba stimulira možgane), računalniškim in televizijskim ekranom. • Izogibajte se poležavanju in dremežu čez dan. • Izogibajte se nočnemu učenju – pomanjkanje spanja (predvsem zadnji dan pred testom) lahko poslabša učno učinkovitost. • Primeren prostor za spanje je temen, zračen in tih. • Zbujajte so ob svetlobi – postopna svetlost prostora.

Vesna Pucelj, NIJZ

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

27


ZDRAVJE

TURIZEM

Mamljivi svet videoiger

Maj – mesec razstrupljanja s šparglji

Začenjajo se šolske počitnice. Otroci bodo imeli na razpolago veliko prostega časa in starševski nadzor bo zaradi njihovih služb nekoliko okrnjen. Internet pa je na razpolago ves čas in ponuja marsikaj.

Dobre priprave in odlična promocija Praznika špargljev letos niso bili dovolj za izvedbo bogatega tridnevnega programa, ki so ga v sodelovanju s Turizmom Miren - Kostanjevica zasnovali Turistično športno društvo, Društvo žena in Krajevna skupnost Orehovlje.

Na napravah, povezanih z internetom, otroke in mladostnike privlačijo mnoge vsebine, kot so poslušanje glasbe, risanke, različni video posnetki, socialna omrežja, klepetalnice ... Med vsemi temi pa danes zagotovo izstopajo videoigre.

V Orehovljah imenitni gostje

Kaj so videoigre Videoigre so vse igre, ki jih lahko igramo na tablicah, mobilnih telefonih, računalnikih in konzolah – lahko jih igramo z internetno povezavo ali brez nje. Industrija videoiger je danes ena izmed najhitreje rastočih in dobičkonosnih industrij. Pogosto se osredotoča prav na mlade, zato je prav, da so starši seznanjeni vsaj z osnovnimi trendi na tem področju.

Igranje iger z različnimi igralci Za začetek naj poudarimo, da je iger na trgu ogromno ter da so si med seboj zelo različne, tako da lahko vsakdo najde nekaj, kar ga privlači k uporabi. Zagotovo pa med mladimi v zadnjih letih prevladuje trend igranja iger, ki so povezane z internetom. Tovrstne igre omogočajo, da igramo igre skupaj z drugimi osebami, bodisi s prijatelji bodisi z neznanci, in to v realnem času, čeprav se vsaka oseba nahaja na drugi lokaciji.

Zakaj mladi igrajo igre na internetu Sodobna tehnologija omogoča celovito izkušnjo – skupno igranje, ob tem pa še pogovor in druženje. Razlogi zaradi katerih mladi igrajo igre, so največkrat druženje, zabava, sprostitev in tekmovalnost. Nemalokrat je mladim všeč tudi, da v igrah premagujejo različne izzive in s tem pridobivajo na zavedanju lastnih spretnosti, kot so npr. usvajanje tujih jezikov, razvijanje strategij, hitrost in timsko delo. Večini mladostnikov torej igranje iger predstavlja široko paleto doživetij in dobro je, če lahko starši to razumejo ter tega ne obsojajo. Obsojanje igranja videoiger mladim namreč tega početja ne bo preprečilo, dobili pa bodo sporočili, da jih starši ne razumejo.

Pasti videoiger Seveda pa to ne pomeni, da naj starši dovolijo uporabo videoiger kar neomejeno in brez dogovorov. Past tovrstnih iger je namreč v tem, da so narejene izredno dobro, stimulativno ter da igralcem ponujajo veliko prijetnih občutij, zaradi katerih igralci težko prenehajo z igranjem. 28

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

Nič ni torej narobe, če mladi igrajo igre kot en del preživljanja proistega časa – problem je, če igre postanejo prevladujoča aktivnost in interes.

Prosti čas tudi brez elektronskih naprav Ker se mladostniki zaradi še potekajočega razvoja možganov nekoliko težje samonadzorujejo kot odrasli, potrebujejo pomoč s strani staršev, ki naj postavijo zdrave meje tudi na področju uporabe naprav. Z mladostniki seveda dogovorov ni več tako enostvano sklepati kot z mlajšimi otroki in to zahteva od staršev nekaj prilagodljivosti, seveda pa tudi doslednosti. Najboljše je, če starši dosledno vztrajajo pri tem, da naj mladi poskrbijo za svoje obveznosti – med katerimi pa so tudi preživljanje prostega časa brez naprav, druženje s prijatelji, gibanje na svežem zraku ... Če imajo mladi dovolj raznolik in zdrav življenjski slog, uporaba iger in drugih vsebin ni prav nič problematična.

Izbiro iger naj preverijo starši Za starše je dobro, da vedo tudi, da niso vse igre primerne za vsako starost otrok in mladostnikov. Na srečo so vse igre strokovno ocenjenje z oznakami, za katero starost so primerne. Največ informacij pa bodo starši našli na spletu na straneh www.pegi.info, www.esrb.org in www.commonsensemedia. org. Še posebej je pomembno, kakšnim igram so izpostavljeni otroci in mlajši mladostniki, zato naj izbiro iger starši najprej preverijo in odobrijo. V Centru pomoči pri prekomerni rabi interneta – LOGOUT (Izola, Ljubljana, Celje) izvajamo brezplačna psihološka svetovanja za starše in mladostnike in odrasle, ki potrebujejo podporo pri vzpostavljanju zdrave uporabe interneta in naprav. Več informacij o našem delu najdete na spletu (www.logout.si) ali na brezplačni telefonski številki 080 73 76.

Zala Janežič, Logout Foto: unsplash.com

V Javi pod prazničnim šotorom, ki je zasijal z dekoracijo Petre Možina – Pike, je na elegantno pripravljenem podiju za vrhunski pribor na omizjih poskrbel partner Franel iz Bilj. H krožnikom je v nadaljevanju prisedla eminentna žirija iz vrst slovenskih estradnikov, poznavalcev in ljubiteljev kulinarike, ki so se odzvali povabilu koordinatorke večera, lastnice PR agencije Petre Ruta. Z nami so bili: igralca Lara Jankovič in Matjaž Javšnik, poslanec Matjaž Nemec, oblikovalka Nina Bavčer, novinar Vanja Alič, blogerka Maja Košir, lastnica restavracije La Luna Elenea Pintar, fotograf Dean Dubokovič, Ada Špacapan iz Špacapanove hiše, sommelierka in vodja TIC Nova Gorica Dejana Baša ter Blanka Grašič iz Turizma Radovljica. Kuhalnice so vrteli domači in gostujoči kuharski mojstri: Gostilna Kogoj iz Bilj, Gostilna Makorič iz Orehovelj, Gostilna Birc iz Mirna, Ošterija Korsič iz Števerjana, Ošterija Furlan iz Branika in Ošterija Žogica iz Solkana. Ponudbo je zaokrožila čokoladna zakladnica iz Rustike Ljubljana, ki je letos z »Naj pralino« očarala strogo žirijo Festivala čokolade v Radovljici.

Kulinarične specialitete in stroga žirija Prireditveni prostor je zaživel z vonji in okusi kulinaričnih specialitet, izbranih vin treh vinorodnih okolišev, Vipavske doline, Brd in Krasa (Cigoj, Širca-Kodrič, Fedora, Iaquin, Mansus, Bojan Trampuž in Vinogrdaništvo Marušič) ter izvrstne čokolade iz Rustike Ljubljana. Voditeljica Martina Arčon je uvodoma povabila k pozdravu župana

Občine Miren - Kostanjevica Mauricija Humarja in v. d. direktorico Turizma Miren - Kostanjevica Ariano B. Suhadolnik, nato pa mikrofon predala Toniju Gomiščku in se kot članica žirije prepustila kulinaričnemu razvajanju. Guru lokalne enogastronomije je zasnoval izbor šestih menijev s čokoladno sladico in jim dodal najboljše vinske kombinacije ter se nato spretno sprehodil čez kulinarično predstavo. Žirija je bila deležna odlične strežbe dijakinj Biotehniške šole Šempeter. Med meniji je končno izbirala tri, ki so člane posameznega omizja v seštevku najbolj suvereno prepričale z izgledom krožnika, izvirnostjo okusa in emocijo v kombinaciji z vinom. Največ zvezdic so zbrale Gostilna Bric, Gostilna Makorič in Ošterija Žogica. Slednja je po podelitvi priznanj in zahval sodelujočim v šovu obiskovalce za potrpežljivost pri čakanju na svoj izbran krožnik nagradila z izvenkonkurenčnim in zares slastnim menijem – s šparglji s toplo čokolado!

Uporabili le biorazgradljiv pribor Tudi Praznik špargljev je bil skladno z vizijo trajnostnega razvoja Občine Miren Kostanjevica obarvan zeleno. Organizatorji so se v sodelovanju z gostinci potrudili z nabavo biorazgradljivega pribora, svoje poslanstvo sta izpolnila tudi sedaj že nepogrešljiva sopotnika javnih prireditev, maskoti Beluško in Mirka, ki sta obiskovalce opozarjala na dosledno ločevanje odpadkov. Društvo žena Orehovlje je prijetno presenetilo s srečelovom. Ob glasbi odličnih Modrijanov so obiskovalci uživali, najbolj vneti pa plesali do zgodnjih jutranjih ur. Organizarorji so bili zaradi izjemno slabe vremenske napovedi primorani odpovedati sobotni in nedeljski program. Slastni, zdravilni, pomlajevalni in očiščevalni špraglji so bili v vseh šestih sodelujočih gostilnah in v različnih mesnih in zelenjavnih menijih na razpolago najmanj do konca maja. Vabljeni na učinkovito razstrupljevanje s šparglji!

Ariana B. Suhadolnik Foto: Mitja Ambroželj

Oglas Mas avto d.o.o. Industrijska cesta 4f (pred vhodom v Meblo) 5000 Nova Gorica

05 333 03 03 051 670 900 kiaprodajang@masavto.si www.masavto.si

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

29


HIŠA DOBRE VOLJE

HIŠA DOBRE VOLJE

Pomlad v hiši dobre volje V Hiši dobre volje Miren kljub dežju nenehno aktivni Zdi se, da Hiša dobre volje Miren ne pozna besede »počitek«, čeprav bi se ji glede na povprečno starost to lahko zmotno hitro pripisalo. Stalno je aktivna in v objemu doživetij. Prisrčna zahvala KS Miren Dobrovoljci in dobrovoljke smo ob čevapčičih postavljali mlaj in se imeli med prazniki nasploh zelo lepo. Takrat so predstavniki iz KS Miren mislili na nas in na krajevnem prazniku, v katerega so vložili že tako ogromno časa in truda, zbirali sredstva za oplemenitenje našega bivanja s prav posebnim darilom. Tega ne bomo nikoli pozabili in klopco vedno spoštovali kot pomembno vez med nami. Upam, da bomo na njej večkrat skupaj sedeli. Seveda bomo njihovo dobroto z veseljem vrnili z našim dobrim delom. Hvala iz srca!

Podružnična OŠ Bilje vedno za akcijo

Naša dobra volja vabi v Hišo še več dobre volje

Naša najnežnejša in najmehkejša čustva privrejo na dan takrat, ko nas obiščejo najmlajši otroci. Tudi v tej pomladi smo z vzgojiteljico Vesno Klančič in njenimi otroki ustvarjali voščilnice za naše zlata vredne ženske in mame. Odzvali smo se tudi vabilu učiteljice Lilijane Kavčič iz Podružnične OŠ Bilje in v vseslovenski prostovoljski akciji Dan za spremembe. Z učenci in učenkami, s Krajevnim odborom Rdečega križa Bilje ter s predstavniki VDC Nova Gorica smo v Biljah izpeljali akcijo Od čuta do čustva po poti sočutja. To je bil krasen dan, ki je poleg spletanja pomembnih vezi med nami odkrival svet čutov ter vzpostavil učno senzorično pot. Z Lilijano Kavčič in njenimi učenci smo sodelovali tudi na odprti kuhinji Podružnične OŠ Bilje ter s palačinkami pocrkljali mnogo lačnih ust.

Slastno in krasno sodelovanje z Vincencijevo zvezo dobrote V zadnjem obdobju smo prav posebno vez spojili z mladimi iz Vincencijeve zveze dobrote. Ne samo da prihajajo otroci z Mirenskega gradu k nam, tudi mi smo se z veseljem odzvali vabilu in se odpravili na grad peč krofe, štravbe in miške. Seveda v najboljši družbi – v družbi otrok in mladostnikov. Po tem smo se še večkrat dobili, skupaj rajali, peli, se pomerili v družabnih igrah in se nasploh fajn imeli. Veseli in hvaležni smo, da smo stkali tako pristno in lepo prijateljsko vez, ki lepša naša življenja.

Navkljub naši neizmerni dobri volji vedno sprejmemo še dodatno dozo in se ne bojimo, da bi se predozirali. Tako smo si lahko s plesom večkrat razmigali noge, s pesmijo napojili srca in z lepoto prebudili oči. Obiskale so nas pevke Društva žensk Žbrinca in nas pobožale s svojimi lepimi glasovi. Tudi energična bomba deklet iz UNITRI nas je s prepletom plesa, gledališča, petja in havajskega ukulele melosa dodobra napolnila z življenjem. Po moje so nam vsi skupaj podaljšali življenje vsaj za nekaj let! Da smo tudi duhovno preskrbljeni, pa redno poskrbi naša zlata vredna in vseprisotna sestra Ancila z Mirenskega grada, ki si vedno vzame čas za nas. Zelo veseli pa smo bili tudi obiska naše zdravnice Polone Campolunghi Pegan, ki je prišla predvsem preverit, ali lahko kar na recept predpiše našo dobro voljo.

Nepozabni obiski nadarjenih učenk in učencev OŠ Miren V čast nam je, da nas tako radi obiščejo izjemni talenti iz OŠ Miren. Skupaj smo pod mentorstvom Marte Petrović preko koncerta prebudili gregorjevo in se še nekajkrat zatem napolnili s krasnimi melodijami, ki so Hišo začarale in očarale preko instrumentov simpatičnih, sproščenih in zagotovo zelo nadarjenih glasbenikov in glasbenic. Tako zelo lepo je bilo, da si je celo ravnateljica Nikolaja Munih privoščila ples z našim dobrovoljcem. Krasno je bilo! Njihova briljantna izvedba je vedno nepozabna. Veseli smo tudi za to, da nam je zborovodkinja pevskih zborov OŠ Miren in njenih podružnic Minka Markič privoščila, da smo si generalko pevskega nastopa na reviji ogledali tudi v naši Hiši! Zelo hvaležni smo tudi učiteljem in učiteljicam iz podaljšanega bivanja, ki so omogočili, da so skupaj s pevci prišli k nam na obisk tudi njihovi učenci in učenke. Toliko otrok s tako lepimi glasovi pri nas zagotovo še ni bilo. Prava poslastica. 30

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

Vseslovensko petje s srci In ker je pesem pri nas doma in ni dneva, da ne bi zapeli tako z glasom kot s srcem, smo se z veseljem odzvali na vseslovensko pobudo in skupaj s Centrom za dnevne aktivnosti Šempeter šli na OŠ Ivana Roba ter tam prisostvovali krasnemu pevskemu dogodku. Zelo nas je osrečilo tudi gostoljubje ravnatelja Primoža Hvale Kamenščka, ki nas je prav po kraljevsko pogostil v svoji živi pisarni. Z veseljem se bomo vrnili. Veseli bomo vašega obiska! Pokličete nas lahko na 051 660 818 ali nam pišete na center.miren@dung.si ali nas med 7 h in 17 h kar obiščete.

Tina Krog Foto: iz arhiva Hiše dobre volje

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

31


KULTURA

KULTURA

Nova likovna galerija v Mirnu

Pogovor z Darinko Kozinc o novi knjigi

V prostorih pod Hišo dobre volje je skupina upokojencev iz Mirna uredila novo likovno galerijo. V njej so odprli prvo skupinsko razstavo sedemnajstih amaterskih slikark.

V tednu ljubiteljske kulture je KD Stanko Vuk povabilo Darinko Kozinc, da predstavi svojo najnovejšo knjigo. V ospredju so zgodbe žensk ob meji.

V novo leto 2019 so v DU Miren vstopili z velikimi načrti, da bi uredili občinski prostor pod Hišo dobre volje v Hišo kulture, v katerem bodo redno ob četrtkih zvečer prirejali družabne plesne večere, istočasno pa bi bil možen ogled razstav likovnih del.

Meja je ljudi na tak ali drugačen način vedno zaznamovala. Danes meje med Italijo in Slovenijo ni več, ostale pa so številne zgodbe o tem, kako so si prebivalci ob meji skušali olajšati življenje. Darinko Kozinc poznamo morda najbolj po tem, da je med nas vnesla zgodbe iz življenja aleksandrink – to je žensk, ki so služile pri bogatih družinah v Egiptu, ko se je gradil Sueški prekop. In tudi v novi knjigi je nekaj drobcev na to tematiko. Tokrat nas je avtorica popeljala globlje v svet ob meji, meji, ki je toliko let ločevala Slovenijo in Italijo. V Sloveniji, takrat je bila to še Jugoslavija, je po 2. vojni primanjkovalo prav vsega. Saj tudi v Italiji niso živeli razkošno, je pa bilo na voljo marsikaj več, kot na primer kava, pralni prašek, blago za obleko, tehnični izdelki, zdravila ...

Priprava galerije V soglasju z županom Mauricijem Humarjem in z občinsko upravo so se odločili za ureditev likovne oz. večnamenske galerije. Zato so naročili ustrezno opremo, ki so jo v lastni režiji (s pomočjo Boža Humarja, Zdravka Stanića in Jožka Faganelija) vgradili in prostor ustrezno opremili.

»Cvetje zate za 8. marec« Ob 8. marcu, dnevu žena, so se odločili za pripravo prve razstave likovnih del naših domačih ljubiteljskih slikark v Novi likovni galeriji v Hiši kulture. Organizacijo razstave sta prevzela predsednik društva Zdravko Stanić in Nevenka Faganeli, ki je v sodelovanju s slikarkami razstavo tudi pripravila. Odprtje je bilo 7. marca z naslovom »Cvetje zate za 8. marec«. Svoja likovna dela je predstavilo kar sedemnajst amaterskih slikark iz Mirna in okolice. To so pretežno tihožitja, pa tudi slike narave, morskih motivov in nekaj abstraktnih del. Faganelijeva je na kratko predstavila vseh 17 sodelujočih slikark. To so: Ida Kocjančič, Kristina Bric Vodopivec, Milena Ožbot, Ingrid Ožbot, Neva Savnik, Mojca Ivanc, Helena Petrovčič, Marjana Sitar, Almira Ušaj, Marinka Vergolini, Gordana Vičič, Nevenka Faganeli, Estera Prinčič, Nadja Švagelj, Radoška Rusjan, Vera Malič in Anica Lutman.

Slikarke sodelujejo in razstavljajo tudi drugod Slikarke ob tem uživajo, saj jih slikanje notranje bogati.

Zakaj naslov »krpanke«?

Ida Kocjančič sodeluje v več likovnih društvih in je že velikokrat sodelovala na skupinskih razstavah in na svojih samostojnih razstavah. Ingrid Ožbot, Ida Kocjančič, Gordana Vičič, Nevenka Faganeli, Estera Prinčič in Helena Petrovčič sodelujejo v likovnih sekcijah društva KUL.TU.RA Renče, kjer tudi razstavljajo. Nadja Švagelj in Radoška Rusjan sta bili članici društva UNITRI Nova Gorica in tam tudi že razstavljali, Vera Malič pa je članica društva UNITRI v zamejstvu v Gorici. Amaterske slikarke Milena Ožbot, Ida Kocjančič, Kristina Bric Vodopivec, Almira Ušaj, Gordana Vičič, Marinka Vergolini, Neva Savnik, Helena Petrovčič, Marjana Sitar in Mojca Ivanc ustvarjajo in so ustvarjale tudi

na likovni delavnici v prostorih DU Miren in še prej v Biljah na Križ Cijanu, nekatere tudi v drugih likovnih sekcijah. Nekaj pa je bilo tudi takih, ki so se s svojimi deli prvič predstavile širši javnosti. Na razstavi je mogoče opaziti tudi sliki – tihožitji že pokojne Anice Lutman. Kulturni program so popestrile pevke ŽePZ Društva žena Miren Orehovlje. Faganelijeva pa se po tej poti opravičuje Anuški Klančič, ustanoviteljici Društva žena Miren Orehovlje, za napačno navedbo imena ustanoviteljice Društva žena, in Mariji Murgić za napačno navedbo imena. Župan Humar je pohvalil razstavljena dela in tudi samo delovanje društva. Formalno je s prvo skupinsko razstavo tudi odprl Novo likovno galerijo v Hiši kulture. Poudaril je, da je to prostor, ki ljudi združuje in povezuje, kar ima veliko vrednost za domači kraj. Velika zagnanost domačih slikark in vzpodbudne besede obiskovalcev razstave so povod, da se bo kulturna dejavnost v Hiši kulture razširila in bo tako omogočeno tudi drugim lokalnim ljubiteljskim ustvarjalcem, da bodo v Novi galeriji lahko razstavljali svoja dela ali pa sodelovali pri ustvarjanju le-teh.

Besedilo in foto: NF 32

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

Avtorica je izbrala na prvi pogled nenavaden naslov, pa še z malo začetnico je napisan. Pojasnila je, da si naslov razlagamo na dva načina. Krpanka je lahko zgodba, ki je sestavljena iz drobcev vsakdanjih dogodkov. Naslov napisan z veliko – Krpánke – pa nas napeljuje za žensko, ki deluje v vsakdanjem življenju kot Martin Krpan, najbolj znan slovenski tihotapec. V ospredju so torej močne ženske: tiste, ki so odšle v Aleksandrijo, in one, ki so iz druge države švercale tisto, česar ni bilo mogoče dobiti doma. In pri tem so bile zelo iznajdljive. Oboje so pomagale družini preživeti.

Moč dvolastniške prepustnice Meja je nastopila skoraj čez noč. Njive mnogih slovenskih kmetov ob novi meji

so ostale v celoti ali le delno na oni strani meje. Zemlja je pomenila preživetje, zato je oblast uvedla dvolastniške prepustnice. S tem dokumentom si praviloma lahko šel le do svoje zemlje, opravil kmečka opravila in pripeljal pridelek domov. Toda ljudje so se znašli in našli neštete načine, kako potrebno blago prinesti domov. Z zdravili, ki jih je bilo mogoče dobiti takrat le v Italiji, so rešili marsikatero življenje. O tem sta pripovedovali avtorica Darinka Kozinc in Cirila Pregelj.

O knjigi »krpanke« V knjigi je zbranih dvajset kratkih zgodb iz življenja primorskih žena in deklet iz 2. polovice prejšnjega stoletja. V ospredju je zgodba posameznice, ki je vpeta v nove družbene razmere in se trudi čim bolje preživeti svojo družino. Ob tem se odpirajo

Cirila Pregelj je povedala ... Nek kmet, ne spomnim se več imena, je v Italiji kupil surovo kavo (doma jo je bilo treba še spražiti) in jo skril na določeno mesto na vozu. Na vse to pa je naložil seno. Pripeljal je na blok in prijavil, da vozi domov seno. Carinik je s palico suval v seno, da bi tako odkril, če kaj šverca. Ničesar ni našel in možakar je odpeljal. Toda kava v skrivališču ni bila več tako varno skrita, suvanje je seno zrahljalo. Pot, po kateri je drdral voz, je bila makadamska. Kavna zrna so se začela počasi sesipati na cesto, kar so opazili tudi mimoidoči. Ženske in otroci so planili na to dragoceno zrnje in ga pobirali. Tudi jaz, ki sem bila takrat še dekletce, se nabrala peščico surove kave. Nesla sem jo očetu rekoč: »Na, boš imel za eno kofe.«

še drugi občutljivi pretekli dogodki. Knjiga z veliko mero spoštljivosti prikaže iznajdljivost in osebno moč žensk v tedanji družbi. Ob tem pa ostajajo ranljive in občutljive za dogajanje okrog njih. Ženska je gotovo pripomogla k spremembi ekonomije v primorski družini. Pri tem ni šlo le za prečkanje državne meje, ampak tudi za premagovanje drugih težav; znajti se je morala na povsem nov način. Včasih tudi uporabiti svoje ženske čare. Pogovor z avtorico Darinko Kozinc je spretno vodila Megi Rožič. V svojo sredo sta povabili Cirilo Pregelj, zanimivo in verodostojno pričo te burne, a zanimive preteklosti. Z glasbo nas je razveselil pevec Domen Kozinc ob spremljavi Mirjam Furlan.

KD Stanko Vuk Foto: Ines Vižin

Grosistična prodaja obutve FERMA - JR

Zakaj bi bosi hodili po mrzlih tleh do hiše muce Copatarice, da vam vrne copate? FERMA-JR - kvalitetni hišni copati, športna obutev in obutev za prosti čas. V Mirnu vsak delovni dan od 8. do 16. ure. Naš prodajni program je v vseh bolje založenih trgovinah in trgovskih centrih po celi Sloveniji (Mercator, Spar...).

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

33


KULTURA

KULTURA

Umetniška razstava Epigeneza

Neža Orel dobitnica nagrade za žensko vlogo

Odprtje umetniške razstave Epigeneza se je odvijalo v prostorih TIC-a na bivšem mejnem prehodu Miren. Epigeneza je tretja edicija sekvenc razstav, ki tokrat združuje umetnike v duhu raziskovanja organske metamorfoze.

Biljenska dramska skupina Kulturno turističnega društva Zarja Bilje je znova zelo opazna na regijskem Linhartovem srečanju. Po lanskem uspehu na Linhartovem regijskem srečanju ljubiteljskih gledališčnih skupin s predstavo Boeing boeing so biljenski gledališčniki tudi na letošnjem srečanju opozorili nase. Predstava Nona je bila uvrščena v spremljevalni program srečanja kot dobra predstava, ki je vredna ogleda, še bolj pa so bili v skupini navdušeni nad nagrado za žensko vlogo. Dobila jo je Neža Orel za vlogo Marte v istoimenski črni komediji.

Epigeneza označuje biološko teorijo, kjer se v osebnem razvoju iz preprostega začetnega stanja razvija vse bolj kompliciran organizem. Mladi iz Kulturnega društva Stanko Vuk smo povabili ustvarjalce, da prepletejo svoje sinaptične poti v kompleksnejše strukture miselnega satovja. Forme dognanj smo naposled združili v hologram realnosti, ki obiskovalca nagovarja in opremlja z novimi pogledi v svetu večnih izpraševanj. Prav tako nas narava v tem letnem času nagovarja s svojimi kreativnimi vzniki in spodbuja k premisleku o naših notranjih procesih in stremljenjih. Nevenka Faganeli je svoje slikarsko mojstrstvo pridobivala pod mentorstvom raznih akademskih slikarjev že od svojih osnovnošolskih let. Njeni dve živobarvni sliki, izraženi v tehniki akrila, sta s svojima motivoma odgnali zimo. Anton Susič se je v srednji šoli najraje ukvarjal z risbo, po letu 1995 pa se je predal ljubezni do slikanja. Zadnji dve leti je aktiven pri slikarski selekciji Društva KUL-TU-RA Renče. V razstavljenih delih je uporabil tehniko akrila. Ida Kocjančič se je z likovnim ustvarjanjem pričela ukvarjati v 90. letih prejšnjega stoletja v likovnem krožku Društva žena Miren - Orehovlje. Redno sodeluje na društvenih razstavah, udeležuje se extempor ter se uspešno prijavlja na likovne natečaje. Tokrat razstavlja dve žanrski in dve abstraktni sliki. Jerica Kobal, doma s Šentviške planote, študira krajinsko arhitekturo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Njena dela z razstave so risbe, ki odražajo študijo figure.

Obrazložitev nagrade Ob podelitvi nagrade v SNG Nova Gorica je bilo v obrazložitvi napisano: Vloge Marte se je Neža lotila z neko veliko občutljivostjo, suverenostjo in čutnostjo. Vse to je vlogi zelo ustrezalo. Kljub temu da se Marta na odru ne pojavi velikokrat, je Neža uspela tako prepričljivo orisati njeno ganljivo zgodbo, da je ta napravila močan vtis. Podelitvi je prisostvovala celotna skupina in navdušeno čestitala soigralki, ki si je nagrado resnično zaslužila. Ker pa se je

predstava uvrstila v spremljevalni program srečanja, je bila dramska skupina nagrajena s ponovitvijo predstave v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini. Vse te, lanske in letošnje nagrade so potrdilo, da delamo dobro in nam dajejo dodatno motivacijo za uspešno delo tudi v prihodnje.

Laura Bonutti Zuljan, KTD Zarja Bilje Foto: KTD Zarja Bilje

»Nona« – nova premiera v Biljah Rok Černic iz Dornberka se ukvarja z različnimi oblikami umetnosti, in sicer s slikarstvom, z grafiko in z glasbo. S svojimi slikarskimi deli z razstave se je izrazil abstraktno. Oksana Katrevych je otroštvo preživela na vasi v Ukrajini. Sedaj živi v Ljubljani in razmišlja o študiju tekstilstva v tujini. Njena dela so risbe in vezenine rož in rastlin, ki simbolizirajo ženskost kot tako. Blaž Pavlica iz Dornberka je diplomiral na Fakulteti za računalništvo in informatiko na programu Interdisciplinarni študij računalništva in matematike. Njegova dela z razstave so avdio-video vsebine v abstraktnem slogu. Celeste Sanja Sareglia študira grafiko na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, vzporedno obiskuje Konzervatorij za glasbo in balet Ljubljana, in sicer jazz oddelek, kjer igra saksofon. Njena dela odražajo čustvo

žalosti v obliki 3D animacije. Razstava je bila kurirana s strani Ane Brumat, Tereze Lenardič in Filipa Makoriča ter postavljena ob pomoči Andreja Brešana in Tomija Benaka. Na otvoritvi je zaigral duo flavt Sare Škvarč in Ivane Marussi, za glasbeno podlago pa je skrbel Blaž Pavlica.

KD Stanko Vuk Foto: Tomaž Povodnik

Dramska skupina Kulturno turističnega društva Zarja Bilje je februarja v Domu krajanov Negovana Nemca uprizorila novo gledališko igro v režiji Ane Facchini. Tokrat so se predstavili s tako imenovano črno komedijo argentinskega avtorja Roberta Cosse – »Nona«. Da so igralci s svojo igro znova navdušili občinstvo, nam dokazujejo tri popolnoma razprodane predstave v domači dvorani in do sedaj že osem ponovitev. Nova gostovanja po celi Sloveniji in tudi v zamejstvu pa so že domenjena za celo leto vnaprej.

O sami predstavi Predstava se dogaja v Argentini, v družini južnoitalijanskih priseljencev, kjer lakota stoletne None ne pozna meja. Vnuk Carmelo se z družino komaj preživlja, saj gre levji delež družinskega proračuna iz rok naravnost v nonina usta. V upanju, da bo vsaj malo napolnil družinsko blagajno, svojega brata Chica (samooklicanega nerazumljenega umetnika, sicer pa dežurnega lenuha in prisklednika) postavi pred dejstvo in zahteva, naj si končno najde službo. »Umetnikova« iznajdljivost pri izmikanju delu pa je naravnost virtuozna.

Laura Bonutti Zuljan, KTD Zarja Bilje Foto: KTD Zarja 34

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

35


KULTURA

KULTURA

Naši mladi talenti 2019 Prireditev Naši talenti že štirinajstič organizira KD Stanko Vuk Miren - Orehovlje pod pokroviteljstvom župana občine Mauricija Humarja. Vsi uspešni nastopi, glasbeni dosežki in nove pridobljene modrosti so razlog za praznovanje, ki je tudi tokrat potekalo v obliki glasbenega večera Naši mladi talenti v sodelovanju z Glasbeno šolo Nova Gorica in Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel. Ta prisrčen dogodek pod častnim pokroviteljstvom župana Občine Miren Kostanjevica Mauricija Humarja vedno znova popestri in oplemeniti dogajanja v občini ob prihajajočem dnevu državnosti, Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem glasbenim pedagogom, ravnatelju Glasbene šole Nova Gorica Sandiju Vrabcu, ravnateljici Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Alessandri Scetino, Silvani Vrabec, Lili Mozetič in vsem ostalim za pomoč in sooblikovanje prireditve. Hvala vam, glasbeni pedagogi, ker prenašate glasbeno znanje in usmerjate mlade, da ne osvajajo zgolj not, pač pa tudi dragocena spoznanja, ki so pomembna za rast njihove osebnosti. Brez trdega dela ni uspeha, saj vemo, zgolj talent še ni porok za odmevnejše dosežke. Našim mladim talentom želimo, da bi ob podpori staršev in učiteljev dosegli še veliko uspehov. Naj bodo dvorane, kjer bodo nastopali, polne, in da bi vse, kar počnejo, delali z veseljem, z ljubeznijo, s strastjo. Kajti glasba je edini jezik, ki združuje ves svet. Notno črtovje in notni zapis sta po celem svetu enaka in ne poznata meja, ne barve kože ali verske pripadnosti.

Pohvale učencem Na prireditvi je župan podelil pohvale učencem, ki so se udeležili regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanj ter dosegli pomembne rezultate. • Miha Spačal, petje. Na predtekmovanju 48. tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije je prejel priznanje za udeležbo. Njegov mentor je Vladimir Čadež.

tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije je prejela priznanje za udeležbo. Njena mentorica je Doris Kodelja. • Ivana Marussi in Sara Skvarč, duo flavt. Na 7. mednarodnem tekmovanju Citta di Palmanova sta prejeli 2. nagrado. Njuna mentorica je Doris Kodelja • Irenej Vezjak, klavir. Na predtekmovanju 48. tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije je prejel priznanje, na 48. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije pa srebrno plaketo. Njegova mentorica je Ingrid Mačus.

• Ema Avšič, violina. Na 13. Ars nova international music competition, Trieste 2018, premio Paolo Spincich je prejela 1. nagrado. Njena mentorica je Ana Avšič. Pavla Vezjak je dve leti predčasno odlično opravila sprejemne preizkuse za violino in bila sprejeta na srednjo glasbeno šolo Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana. Njen mentor je Jurij Križnič. Želimo ji vse dobro na nadaljnji glasbeni poti.

Mojca Dolinšek Foto: Sonja Cijan

Letni koncert Vokalne skupine Chorus '97 z gosti V toplem poletnem večeru v soboto, 8. junija 2019, se je pod lipami na dvorišču Osnovne šole Miren zbralo lepo število poslušalcev na Letnem koncertu Vokalne skupine Chorus ’97 in njihovih gostov, Mešanega pevskega zbora Nazarje. Pevci Chorusa so spomnili na svoje uspehe v pretekli sezoni z vrhuncem na gostovanju v Berlinu. Na sam kulturni praznik so obiskali slovensko veleposlaništvo v Berlinu, kjer jih je zelo lepo sprejel veleposlanik Franc But, naslednjega dne pa so s sodelovanjem pri maši in koncertom postavili umetniški okvir praznovanju 50. obletnice delovanja Slovenske katoliške misije v Berlinu. V prvem delu koncerta so pod umetniškim vodstvom Vladimirja Čadeža zapeli štiri priredbe slovenskih ljudskih pesmi, poklonili pa so se tudi bližnjemu dnevu državnosti s pesmijo Domovini Benjamina Ipavca. Sledil je nastop Mešanega pevskega zbora Nazarje pod umetniškim vodstvom Kristine Šuster Uršič. Srečanje je sad pobratenja med občinama Nazarje in Miren – Kostanjevica, ki se je razvilo ob spominu na begunstvo okoli 1200 prebivalcev Mirna in okolice, ki so med 1. svetovno vojno skupaj s Čevljarsko zadrugo dobili zatočišče prav v Nazarjah. Tudi tam, med vojno so Mirenci gojili zborovsko petje in bogatili kulturno življenje sebi in gostiteljem. Gostje so se predstavili s šestimi pesmimi, v zaključnem delu pa so pevci VS Chorus izvedli lahkotnejši program priredb znanih melodij. Ob prvem obisku zbora iz pobratene občine so gostje obiskali tudi Cerje ter si ogledali razstavne prostore in razgled z vrha stolpa, poskusili so pa tudi dobrote turistične kmetije Marušič.

Robert Petejan Fotro: Tadej Petejan

• Nika Pahor, flavta. Sodelovala je na FlavtIstri, 5. mednarodnem združevanju mladih flavtistov in prejela priznanje za udeležbo. Na predtekmovanju 48. tekmovanja mladih glasbenikov Slovenije je prejela priznanje, na 48. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije pa srebrno plaketo. Njena mentorica je Doris Kodelja. • Ivana Marussi, flavta. Sodelovala je na FlavtIstri, 5. mednarodnem združevanju mladih flavtistov in prejela priznanje za udeležbo. Na predtekmovanju 48. 36

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

37


KULTURA

OBČANI POROČAJO

Jazz večer na Cerju

Uspešen Vaški dan radičke v Lipi

Konec maja se je na Cerju odvijal koncert zasedbe »The Trio«, ki je ob polni dvorani postregel z izborom skladb iz zgodnjega in poznejšega obdobja jazz glasbe ter avtorskimi skladbami.

»Vaški dan radičke«, kulinarično-rekreativna prireditev, ki jo je v Lipi na Krasu že četrtič organiziralo Društvo Škrla, je na sončno nedeljo v Lipo privabila res lepo število obiskovalcev.

S tem koncertom smo s skupino želeli predvsem predstaviti v naših koncih še precej »tujo« zvrst glasbe. Člani zasedbe smo študentje glasbe. Sam (Blaž, op. ur.) obiskujem Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, Filip obiskuje Konservatorij Giuseppe Tartini v Trstu. Smo ljubitelji improvizirane glasbe ter eksperimentacije z glasbenimi elementi v zasedbi tria (bobni, kontrabas, klavir). Večina izvedenih skladb so bile priredbe »jazz standardov«. To so kompozicije, ki so bodisi avtorska dela znanih preteklih jazz glasbenikov ali pa so prirejene po znanih temah iz mjuziklov, šansonov, ljudskih pesmi itd. Jazz glasbeniki iz takih skladb po navadi vzamejo temo ali določene motive ter harmonsko shemo, ki jo uporabljajo za improvizacijo. Skladbe smo izvedli v lastnih priredbah z lastno interpretacijo in s svežim prizvokom. Tako smo izvedli dela Duka Ellingtona, Theloniousa Monka, Charlieja Parkerja ter dela znanih piscev filmske glasbe in mjuziklov, kot sta Johnny Mandel in Victor Young. Temu smo dodali še priredbo ljudske pesmi Po jezeru bliz' Triglava ter avtorsko skladbo basista Matjaža, ki je odražala impresionističen pogled na naravo v skorajda že »free jazz«/eksperimentalni obliki. Z obiskom koncerta smo bili zelo zadovoljni, prav tako z odzivi publike, ki je v glasbi uživala prav toliko, kot smo mi uživali na odru. Vse bolj ugotavljam, da je vsakršno omejevanje na določene glasbene zvrsti in ukvarjanje s stereotipi o glasbi nepotrebno, če izvajalec postreže z dobro izvedbo ter nosi v tej izvedbi neko sporočilnost in

Pohod na Trstelj Zjutraj je Lipo, vasico ob podnožju Trstelja s komaj 100 prebivalci, preplavilo več kot 130 pohodnikov, ki jih je privabil vodeni pohod Po razglednih poteh med Alpami in morjem. Doživljanje kraške pokrajine so obogatile zgodbe in razlage izkušene vodnice Nataše Kolenc iz Lipe, ki je pohodnike popeljala po trsteljskihpoteh skozi zgodbe ljudi in narave, povezane s tem delčkom Krasa. Vrh pohoda je bil sam vrh Trstelja s pogledi na še zasnežene Alpe na eni in morje na drugi strani. Dodaten vrhunec pa pogled na nogo pršuta in kraško malico, ki jo je za pohodnike prispevala Osmica na Lehtah – Leban iz Lipe. pomen. Seveda pa mora tudi publika biti dovolj odprta za nove glasbene izkušnje ter prisluhniti in najti umetnost v izvajalčevi interpretaciji. Glede na odzive na naš koncert ugotavljam, da je bil kontekst le-tega pravi in da je vsak izmed poslušalcev vsaj nekoliko užival kljub

morda nekoliko tuji interpretaciji. Naše poslanstvo je tudi predstaviti lokalni sceni to neskončno »vesolje« zvokov, ki ga glasba ponuja.

Blaž Pahor Foto: Lija Mozetič

Kulinarično odkrivanje Glavni del popoldanskega programa je bila že tradicionalna pokušina raznovrstnih jedi iz regrata, ki jih pripravijo domačini iz Lipe. Obiskovalci so letos lahko pokusili 16 različnih jedi, od klasične regratove

Zanimiva dodatna ponudba

NOVA ŠKODA SCALA

ZA NOVE IZZIVE

Vsi domači ponudniki si zaradi vloženega truda, iznajdljivosti in res okusne ponudbe regratovih jedi zaslužijo veliko pohvalo!

SKODA.SI

Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,0 – 4,1 l/100 km in 113 – 108 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0585 – 0,0278 g/km, trdi delci: 0,00156 – 0,00012 g/km, število delcev: 1,23 – 0,01 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.

solate »z jejci«, do sladic, med katerimi so letos prednjačili mafini z regratovo kremo. Posebej dragoceno je, da se vsako leto ponudbi pridružujejo novi ponudniki z lastnimi, novimi recepti. Z leti praznika rasteta tudi samozavest in ustvarjalnost kuharic in kuharjev v Lipi, ki tako leto za letom prispevajo k večji zanimivosti in prepoznavnost Vaškega praznika radičke.

Regratovi temi primerno je bil letos praznik izveden tudi bolj ekološko – z uporabo naravi bolj prijaznega, papirnega ali lesenega posodja in pribora, skoraj brez plastičnih odpadkov. Ponudbo na prazniku so dopolnili lokalni ponudniki sirov, zelenjavnih izdelkov, medu in drugega. Presenečenje praznika pa je bila predstavitev Društva gojiteljev malih pasemskih živali iz Gornje Radgone. Obiskovalcem v Lipi so predstavili zanimive primerke okrasne perutnine in drugih živali, ki jih vzrejajo.

Komemoracija v Lascu Lip'nci so v okviru prireditve gostoljubje ponudili tudi udeležencem spominske komemoracije pri spomeniku padlih slovenskih in italijanskih partizanov v bližnjem Lascu, ki jo vsako leto organizira

Območno združenje borcev za vrednote NOB (NG) v sodelovanju s KO združenje borcev za vrednote NOB (Temnica). Organizatorji ocenjujejo, da je Lipo na letošnji praznik radičke obiskalo več kot 300 obiskovalcev. Vseh so bili veseli. Ob slovesu od letošnjega praznika vse vabijo, da se jim v Lipi pridružijo tudi ob drugih priložnostih, če prej ne, pa ob naslednji Radički!

Nataša Kolenc in Sergio Berce Foto: Doris Bordon, Tina Grošelj Malenič, David Cigoj, Nataša Kolenc

Servis vozil Kleparska in ličarska popravila Velika zaloga rabljenih vozil Nova Gorica, t: 05 33 84 590 Tolmin, t: 05 38 00 550 www.stavanja.si

38

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

39


OBČANI POROČAJO

OBČANI POROČAJO

Podoknica Nedeljskega v Opatjem selu

15. pohod Po poteh miru na Krasu

Podoknica je že uveljavljena kulturno-družabna prireditev, ki jo Nedeljski organizira po Sloveniji. Prva letošnja Podoknica, s katero Nedeljski vstopa v 33. sezono gostovanj, se je odvijala 29. marca v središču vasi pri Hiši opajske tradicije v Opatjem selu.

Konec marca je potekal že 15. pohod Po poteh miru na Krasu v organizaciji Turističnega društva Cerje iz Opatjega sela, ki je ob sončnem vremenu privabil blizu 400 pohodnikov.

Podokničar Franc Pestotnik se je do Hiše opajske tradicije pripeljal na vozu v družbi velikega pršuta. S pesmijo Najlepši cvet so ga pričakale članice Društva Žbrinca, oblečene v tradicionalna oblačila.

Start in cilj tokratnega pohoda je bilo Opatje selo. Pohodniki so si lahko v Hiši opajske tradicije ogledali etnološko zbirko nekoč v vasi izstopajočih obrti: bičarstva, kamnoseštva in sodarstva.

Naloga za podokničarja

Trasa pohoda

Vasovalcu so pot do izbranke prekrižali domači fantje s cepci, s katerimi so včasih mlatili žito in ajdo. Podokničar je moral opraviti »nalogo«, ki so mu jo zastavili fantje. Šele nato so mu dovolili, da je splezal po lojtrah na balkon, svojo srčno izbranko poljubil in ji podaril šopek rož.

Pohod je potekal po tipični kraški krajni, kjer so pohodniki opazovali naravne in kulturne znamenitosti ter ostanke dediščine prve svetovne vojne. Udeleženci so izbirali med 6 km, 11 km in 15 km dolgimi krožnimi trasami. Srednja in najdaljša trasa sta pohodnike vodili skozi vas Lokvico na Cerje do Pomnika braniteljem slovenske zemlje, nato mimo Borojevičevega prestola do jame Pečinka, kjer so pohodnike pričakali vojaki v avstro-ogrskih uniformah. Najdaljša pot je popeljala še čez Fajti hrib, pomembno strateško točko na soški fronti, do na novo urejene Ruske jame, v kateri so med prvo svetovno vojno bivali ruski ujetniki. Krajša trasa je bila speljana do oljčnih nasadov nad Lokvico, skozi zaselek Segeti in nato nazaj v Opatje selo. Ob vrnitvi so se pohodniki okrepčali z golažem in s polento ter si ogledali, kako so včasih izdelovali »škarabace«, kot domačini pravijo bičem, in žbrince oz. koše za listje.

Vasovanje pri mladenki S pesmijo je Moški pevski zbor Kras Opatje selo pomagal podokničarju narediti čim boljši vtis na mladenko na balkonu – Eriko Ferfolja Vidič, ki je v imenu članic domačega Društva Žbrinca od njega prevzela šopek rož. Članici dramske skupine Prosvetnega društva Kras sta uprizorili šaljivo igro o tem, kako so svoj čas vasovali njihovi pradedki. Kot običajno je podokničar prišel v spremstvu »hišnega« ansambla Nedeljskega ansambla Javor, ki je s polkami in valčki

popestril dogajanje. Ob zabavnem programu, pršutu, domačem kruhu in pecivu, ki so ga napekle članice Društva Žbrinca, in seveda v dobri družbi, je večer zelo hitro minil.

Čestitke gostov Izbranki so prišli voščiti tudi župan Občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar in nekdanji podokničarjevi slavljenki Marica Kolenc iz Lokavca in Liča Cotič

iz Temnice. Ide Kocjančič iz Mirna, ki je bila predlagateljica podoknice, žal, zaradi zdravstvenih težav na prireditvi ni bilo. V Hiši opajske tradicije smo organizatorji posebej za to priložnost pripravili razstavo njenih slik. Vasovanje so si ogledali tudi organizatorji naslednje Podoknice na Brezovici.

Damjana Sušanj Foto: Konrad Marušič

Biljenski upokojenci na Dnevu medgeneracijskega sožitja v Ljubljani Maja smo se biljenski upokojenci udeležili Dnevov medgeneracijskega sožitja v Ljubljani v organizaciji ZDUS in MeKOS. Prireditev je imela povezovalni učinek za vse generacije. Izpostavljena je bila problematika mladih, ki vstopajo na trg dela – prekarska dela, in za starejše na temo Trg dela in upokojevanje. Nekateri naši člani so obiskali predavanja, drugi delavnice, spet tretji so šli po nakupih. Ogledali smo si izdelke iz likovne kolonije, s fotografske in z rokodelske delavnice. Med drugimi je naše zanimanje pritegnil časovni stroj, ki meri čas do sekunde natančno in je v celoti izdelan iz lesa. Ob povratku smo obiskali Arboretum Volčji Potok, kjer smo si nabrali novih moči. V spremstvu vodičke smo se sprehodili skozi drevored divjih kostanjev, zavili mimo Velikega jezera, si ogledali Stari park z mogočnimi platanami in ruševino gradu iz 13. stoletja. V spodnjem delu se nam je pogled ustavil na čudovitem francoskem vrtu. 40

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

Rožni vrt nam je ponudil paleto različnih vrst tulipanov. Cveteli so številni pisani rododendroni, azaleje in potonike, ki so nam s svojimi živobarvnimi cvetovi pobožali dušo in srce. Številni kaktusi so pokazali svoje oblike. Živi kamenčki slovijo po zmožnosti, da se kot kameleoni prilagodijo okolici. Tudi orhideje so se predstavile v vsej lepoti. Na koncu obiska smo se po ozkih poteh sprehodili skozi gozd. Družbo so nam delale stoletne bukve, hrasti, jelke, ciprese ... Mogočen gozd se nas je dotaknil s svojo dušo in spoznali smo, kako majhen je človek v družbi stoletnih dreves in kakšno dostojanstvo je v njih, če jih le pustimo rasti v svobodi.

Vojka Rustja Foto: Vojka Rustja, Marta Volk

Bogata ponudba domače hrane Med samim pohodom je bila udeležencem na voljo degustacija kraških dobrot. Predstavili so se lokalni ponudniki: Gostilna Štirna iz Opatjega sela z domačimi sladicami, Osmica Pri Krčarju iz Sel na Krasu z domačimi vini in suhomesnimi izdelki. Društvo žensk Žbrinca iz Opatjega sela je ponudilo kraški zajtrk, in sicer »šnite in cikorjo«. Turistično-oljkarsko društvo 1. Svit Kras iz Lokvice se je izkazal z degustacijo oljčnih olj, Ekološka kmetija Francetovi iz Nove vasi pa s kozjim sirom in domačo salamo. Api Carstica iz Opatjega sela je ponujala kraški med in izdelke iz sivke. Vinarstvo in kletarstvo Buntovi iz Škrbine so ponudili kraška vina in likerje ter domače čaje, Čebelarstvo Furlani iz Volčjega Grada pa kraški med. Vinarja Trampuž iz Temnice in Fabjani iz Kobdilja sta na mizo postavila kraška vina. Pridelovalca oljčnega olja Kmetija Zavadlal iz Vojščice in Jožef Spačal iz Kostanjevice na Krasu sta razvajala z oljčnim oljem.

Konrad Marušič, TD Cerje

Spomin na bombardiranje Mirna leta 1944 18. marca je poteklo natanko 75 let, kar so jeklene ptice sipale smrt na nič hudega sluteče Mirence, ki so delali na polju. Zavezniki so dobili nalogo, da bombardirajo mirensko letališče, ki je bilo pomembna logistična točka za okupatorsko vojsko. Toda letalski napad se je pričel takoj za tem, ko se letala preletela Kras. In bilo je prezgodaj. Bombe so padale na kmete, ki so opravljali spomladanska kmečka opravila na svoji zemlji. V spomin na ta dogodek se je v Mirnu pri spomeniku odvila krajša slovesnost. Župan Mauricij Humar je v svojem nagovoru poudaril, da ljudi ne uničujejo samo bombe, ampak tudi slabi medsebojni odnosi in negativizem v različnih oblikah. Pozval je k pozitivni naravnanosti v skupnosti. Na prireditvi so nastopili učenci OŠ Miren in Župnijski zbor Miren, Vida Klančič pa je podala občuteno pričevanje o tem žalostnem dogodku, ki je, kot je povedala, zelo prizadel prav družine na Bregu (Miren). Na flavto je igrala Ivana Marussi, na saksofon pa Miha Klančič. Prireditev so pripravili: KD Stanko Vuk, OŠ Miren in KS Miren.

KD Stanko Vuk Foto: Tomaž Povodnik

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

41


OBČANI POROČAJO

OBČANI POROČAJO

Vile v Gorici 1850–1900

Gregorjevo v Mirnu

Sprehod po Corso Italija v Gorici, po domače Korši, ponuja pogled na mnoge zanimive stavbe. Posebej zanimive so tiste, ki so jih zgradili v letih 1850–1900.

Gregorjevo, praznik narave 12. marca, je dan, ko se ptički ženijo in ko pozdravljamo pomlad. Nekateri ga imajo za slovensko valentinovo, pozdrav ljubezni in pomladi, predvsem pa prinaša začetek daljših dni in več dnevne svetlobe.

KD Stanko Vuk skuša občanom približati tudi zanimivosti iz okolja, kamor so iz različnih vzrokov zahajali še v polpretekli zgodovini. Tokrat so se podali v Gorico (Gorizia, Italija), in sicer na glavno ulico Corso Italia. Radovednim udeležencem je vile razkazal umetnostni zgodovinar David Kožuh iz Goriškega muzeja.

Gregorjevo je praznik, ki je povezan z zaljubljenci. Tega dne se po ljudskem izročilu ptički ženijo. Star običaj namreč pravi, da so se dekleta na gregorjevo ozirala v nebo. Prva ptica, ki jo je dekle videlo, je naznanila, kakšen bo njen mož.

Kako je nastala glavna ulica V tedanji Gorici ima posebno mesto družina Ritter. Zaslužni so za razvoj industrije v tem delu Primorske. Prav oni so bili tisti, ki so imeli v lasti predilnico bombaža, tkalnico in še nekaj drugih podjetij. V svojih tovarnah so dajali kruh številnim okoliškim prebivalcem. Pisalo se je leto 1858. Mestno oblast so uspeli prepričati o nujnosti železniške povezave s Trstom oz. Dunajem. Dela so se začela leta 1860, toda postaja je bila precej daleč od središča mesta. Potrebno je bilo zgraditi cestno povezavo. In tako so sočasno začeli graditi današnjo Corso Italia. Ulica je v času od izgradnje do danes večkrat spremenila ime – kot so zahtevale politične situacije časa. Vile izven mesta Glavna cesta je bila prestižna za gradnjo domovanj. Tako so počasi gradili vile, ki so svoje pročelje obračale na pomembno cesto. Kljub temu so njihovi prebivalci uživali mir, saj jih mestni vrvež ni dosegel. V tistem času je namreč mesto segalo le do današnjega Gledališča Verdi (Teatro Verdi). Od tam dalje so se raztezala polja vse do nove železniške postaje blizu Soče. Pospešena gradnja Prazen prostor proti jugu mesta so zapolnile pozidave tako imenovanih vil. Večina njih so nastale po načrtih lokalnih arhitektov, pogosto v sodelovanju z naročniki. Nekatere stavbe pa so načrtali znani arhitekti, na primer Gustav Korompay z Dunaja, ki je narisal načrt za vilo družine Ritter. Zunanji izgled vil Slogovno so si stavbe različne. Nekatere se držijo tradicije, pri drugih pa je opaziti značilnosti tedanje »mode« pri gradnji, na primer razgibane večbarvne fasade. Nekatere vile imajo množico okraskov, kot so dekoracije iz litega železa, kipi, stolpi, loki nad okni ... Za vile ob Korši velja, da niso grajene v enotnem slogu, ampak da gre za mešanico različnih slogov. Pri gradnji so ponekod predvidenemu izgledu nasprotovali mestni možje. Včasih je naročnik uspel uveljaviti svoj načrt, včasih pa so se morali pokoriti oblasti in njihovim zahtevam.

Kako je prišlo do praznika gregorjevo Po starem julijanskem koledarju je bil Gregor znan kot prinašalec luči. Godoval je na prvi spomladanski dan (21. 3.), ko je navadno že toplo. Ta svetnik je bil v resnici Gregor Veliki, rojen okoli leta 540 v Rimu in je veljal za idealnega papeža in cerkvenega učitelja. Toda leta 1582 so spremenili koledarski sistem iz julijanskega v gregorijanskega, zato se je gregorjevo premaknilo nazaj in ga danes praznujejo 12. marca in ne na prvi koledarski spomladanski dan. Gregorijanski koledar ni dobil imena po svetniku Gregorju Velikemu, ampak po papežu Gregorju XIII., ki je živel približno tisoč let kasneje. Da se gregorjevo praznuje na god Gregorja, uradno ne drži, saj je Cerkev leta 1969 njegov god prenesla na 3. september, tj. na dan njegovega škofovskega posvečenja. Stari god, ki je bil na dan njegove smrti leta 604 v Rimu, je namreč padel na post, kar ni bilo najbolje.

tudi zavetnik rudarjev in prav zato je običaj spuščanja osvetljenih ladjic razširjen na različnih koncih Slovenije. Na Gorenjskem na predvečer praznika ohranjajo običaj spuščanja razsvetljenih barčic in hišic (imenovanih »gregorčki«) v vodo. Po starih šegah namreč na ta dan sv. Gregor »luč v vodo vrže«. Sveti Gregor pozdravlja sonce in pomlad. Pomenil je preobrat v življenju Kroparjev, saj pri svojem delu niso več potrebovali svetilke. Z metanjem različnih gorečih predmetov v manjši potok so pozdravili prihod sonca in pomladi.

Ko se ptički ženijo Na Slovenskem je veljalo, da se ptički ženijo na gregorjevo, saj je bil to včasih prvi spomladanski dan. Sv. Gregor je med drugim

»Gregorčki« prvič v Mirnu Krajevna skupnost Miren je 15. marca letos prvič organizirala delavnico Gregorjevo v Mirnu, s katero želimo predvsem povezovati

ljudi med sabo. Krajani Mirna in okolice smo veseli, povezani in si pomagamo med seboj. Zato pripravljamo vrsto aktivnosti, s katerimi želimo še naprej tkati medsebojne stike. Zelo nas je razveselilo veliko število udeležencev delavnice, ki so prišli iz Mirna in bližnjih vasi, pa tudi od drugod, saj dobra vest privlači dobre ljudi. Naši »mali gregorčki« so bili na delavnici zelo ustvarjalni, veseli in nasmejanih obrazov, ni manjkalo pohval in pozitivnih izjav. S skupnimi močmi smo izdelali ladjice, ki so kot mogočna Mirenska flota z lučkami zaplule po naši prelepi Vipavi. Zahvaljujemo se ŠD Grive, ki nam je brezplačno odstopilo prostor, in vsem prostovoljcem, ki ste nam nudili pomoč.

Mojca Furlan, KS Miren Foto: Mojca Furlan in Sonja Cijan

Gorica je »avstrijska Nica« Izraz je skoval baron von Czoernig, ki naj bi prav v Gorici ozdravel. Gotovo se je navduševal tudi nad lepimi vilami. Svojim rojakom je tako priporočil, da pridejo v Gorico, ki je zaradi klime naravno zdravilišče. In tako se je začela pospešena gradnja vil v mestu. Ko so pozidali prostor tik ob Korši, so začeli zidati v drugem redu za prvimi hišami, kar bi bilo gotovo vredno ogleda. A to je že nova zgodba. Škoda je le, da je prva vojna uničila kar nekaj imenitnih zgradb iz tega obdobja, predvsem na severu mesta, kjer je bilo tudi nekdaj veliko vil. V Gorici se je še do prve svetovne vojne gradilo vile za bogate meščane. Pa tudi druge zanimive zgradbe. Na tem mestu naj spomnimo na Trgovski dom, v katerem so delovale gospodarske, kulturne in športne ustanove za Slovence. Načrte zanj je izdelal Maks Fabiani. Svoja vrata je odprl leta 1904.

Besedilo in foto: KD Stanko Vuk 42

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

43


OBČANI POROČAJO

OBČANI POROČAJO

Dan za spremembe

Obisk Botaničnega vrta Viatori

V okviru Slovenske filantropije se je na Podružnični šoli Bilje zgodil dan za spremembe

DU Miren je pred dvema letoma organiziralo voden ogled po zanimivostih Gorice v Italiji. Tedaj smo se dogovorili, da bi si bomo ogledati tudi znani botanični vrt Viatori na obronkih Podgore.

Od čuta do čustva Namen akcije je bil, da so otroci postavili učno senzorično pot in sodelovali v akciji Od čuta do čustva po poti sočutja. V akciji so sodelovali oskrbovanci Hiše dobre volje iz Mirna z animatorko Tino Krog, VDC Nova Gorica z Romano Mikola, Društvo slepih in slabovidnih Nova Gorica z Igorjem Miljavcem in KORK Bilje z Božo Silvo Marega ter Katjušo Kobal. Vse skupaj pa so povezovale in vodile učiteljici Lilijana Kavčič in Petra Kristan Tavčar ter vzgojiteljici Vesna Klančič in Iduna Bernardis.

Kako »vidiš« s tipom Otroci so spoznavali, kako lahko deluješ, če ne vidiš in si to omogočiš z otipom. Igrali so na lastnoročno izdelana glasbila in peli. Ugotavljali so, kako lahko stvari spoznaš tudi po vonju in okusu. Skozi igro in zabavo so se naučili veliko novega. Namen akcije je bil, da naši najmlajši spoznajo in sprejmejo malo drugačne, po vendar čudovite ljudi. Za otroke je bilo najlepše na koncu, ko smo vsi zaplesali v krogu in zapeli pesem Prijatelj. Da pa je dogodek uspel, gre vsa zahvala glavni organizatorki Lilijani Kavčič.

Boža Silva Marega Foto: iz arhiva Podružnične OŠ Bilje

Izlet na Mariborsko

Letos smo v društvu organizirali ekskurzijo ob prazničnem 27. aprilu. Z osebnimi avtomobili smo se odpeljali v Podgoro pri Gorici in do Parka oz. botaničnega vrta Viatori. Že pri samem vhodu v park prevzame človeka nekakšna umirjenost. Ob poslušanju ptičjega petja na sprehodu med cvetočimi azalejami in drugim cvetjem začuti čudovito sproščenost. Botanični vrt se ponaša z velikim izborom rastlinskih vrst z vsega sveta. Večina med njimi je sedaj v cvetju. Zemljišče za botanični vrt Viatori je njegov ustanovitelj Luciano Viatori odkupil leta 1973. Natančno je preučil, koliko prostora potrebujejo nasajeno drevje in grmovnice, zato je zanje že pri saditvi pustil dovolj prostora za razrast. Botanični vrt je zapustil mestu Gorica z namenom, da se ga vzdržuje in ob času cvetenja odpre obiskovalcem za brezplačne oglede. Tako naj se nadaljuje

tradicija, ki je pripomogla k nastanku parkov »avstrijske Nice«. Za obiskovalce je odprt od marca do začetka junija. Razteza se na dobrih dveh hektarjih površine. V njem so najrazličnejše vrste dreves ter drugih rastlin, ki cvetijo v paleti

različnih barv: azaleje, rododendroni, vrtnice, narcise, volčini, magnolije... Obiskati ga je mogoče ob sobotah in nedeljah popoldne.

Besedilo in foto: Jože Faganeli, DU Miren

V deževnem in hladnem jutru, ki ni bilo nič majsko, smo se odpravili na izlet proti Štajerski. Jutranji klepet na avtobusu se je v glavnem sukal okrog vremena. Toda cesta proti našemu cilju je bila vedno bolj suha in na Pohorju smo za minutko celo videli sonce, čeprav so nam bunde prišle še kako prav.

Kmetija Pri baronu Najprej smo na Pohorju obiskali eno izmed prvih slovenskih bioloških kmetij na Pohorju. To je kmetija imenovana Pri baronu. Gospodar nas je lepo sprejel in nam najprej predstavil pridno družino in na videoposnetkih tudi njihovo samozadostno kmetijo, ki je lahko zgled tovrstnim. Nato smo obiskali njihov živalski svet od krav, koz, prašičev, kokoši, gosk, čebel in celo do mrčesa, ki služi, da se rastline »naravno« razvijajo. Nadaljevali smo skozi njihove vrtove: zeliščnega, pa tistega pokritega z zastirko, toplogrednega in za naše poglede tudi navadnega. To je tudi turistična kmetija, kjer pripravljajo in strežejo hrano, pridelano na njihovi kmetiji, ki je kontrolirana po najstrožjih bioloških pravilih. Za nas so pripravili prigrizek, ki se je na koncu izkazal za pravo kosilo: od različnih aperitivov, namazov, obloženih kruhkov, različnih naravnih pijač do ječmenove kave. V njihovi bogato založeni trgovini smo kupili nekaj njihovih proizvodov. 44

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

Štajerska prestolnica – Maribor Nato smo se odpravili proti Mariboru, kjer nas je pričakala vodnica Blanka Prezelj in nas na zelo prijeten in zabaven način peljala po starem mariborskem središču. Kljub temu da upokojenci ne sledimo vedno vodiču, so nas tokrat bila sam ušesa in kar nismo želeli končati z ogledom. Zato smo napravili prekršek in programu dodali še ogled mariborskega podzemlja. In kaj smo tam odkrili ? Ogromno velikanskih sodov in cistern za vino, ki so sicer bili prazni, saj je šel prvotni lastnik Vinag v stečaj in se še ni našel kupec za nakup tako

veliko premoženja. V te sode bi lahko spravili vse vipavsko in briško vino in še bi ostalo za kraško. Na koncu smo se družili pri pokušnji njihove dobre kapljice, ki je bila skoraj arhivska. V kleti je namreč tudi arhivski del, ki vsebuje skoraj sto tisoč steklenic arhivskih vin. Polni novih doživetij smo se na poti domov ustavili na Trojanah. Da ne bi »ošvaheli«, smo nakupili več kot trikrat več krofov, kot se nas je udeležilo izleta.

Besedilo in foto: DU Kostanjevica

Občni zbor DU Bilje in KOZB za vrednotenje NOB Bilje V marcu 2019 smo upokojenci z Bilj in člani KOZB za vrednotenje NOB Bilje na volilnem občnem zboru počastili dan žena in podelili priznanja zasluženim članom. Predsednik Cvetko Dominko je prisotne nagovoril in čestital vsem ženam ob dnevu žena. Zbrane so pozdravili tudi predstavniki društev upokojencev iz občine, župan in predstavnika Zveze borcev za vrednotenje NOB, svetnica Suzana Černe in Jernej Tomšič, predsednik KS Bilje Župan občine Miren - Kostanjevica Mauricij Humar je poudaril, da DU Bilje in KOZB za vrednotenje NOB Bilje s svojim znanjem, izkušnjami in dediščino ohranjata domoljubje za nove rodove. Po njegovem mnenju je naloga nas vseh, da se domoljubje naših pradedov prenese na mlajšo generacijo. Prav zaradi pravega domoljubja bo slovenski narod tudi obstal. Da smo Slovenci, nam mora biti v čast in ponos. Zaključil je z besedami: »Slovenec sem, Slovenec bom, Slovenec bom tudi naprej!« Svetnica stranke DESUS DS Suzana Černe je povedala, da zastopa interese upokojencev in ostalih krajanov v Biljah. Izpostavila je, da so prav upokojenci korenine, ki držijo slovensko zemljo skupaj.

Imajo ogromno znanja in modrosti, ki ju z lahkoto prenašajo na mlade in le s skupnimi močmi bodo našli pot za dobrobit vseh. Predsednica Območnega ZB za vrednote NOB Nova Gorica Katjuša Žigon je povedala, da je potrebno sodelovanje med DU Bilje in KOZB za vrednotenje NOB Bilje spodbujati in ohranjati. Zaradi apetitov z vseh strani naših meja moramo biti še posebej močni in spoštovati drug drugega ter našo lepo Slovenijo. Predsednik KOZB za vrednotenje NOB Bilje Istok Saunig je opozoril na demokracijo in pohlep, ki je največje zlo tega človeštva. Predsednik Cvetko Dominko je poročal o delu v preteklem letu in podal plan za letošnje leto. Spomnil se je tudi v lanskem letu preminulih članov tako, da smo počastili njihov spomin. Računovodkinja Katja Nemec je predstavila finančna poročila za leto 2018 in plan za 2019. Istok Saunig je podal poročilo nadzornega odbora. Razrešili smo

člane prejšnjega vodstva in izvolili novega za štiriletno obdobje. Predsednica Območnega združenja ZB za vrednotenje NOB je podelila priznanja zasluženima članoma KOZB Bilje, in sicer Boži Rakar – za požrtvovalno delo v KOZB Bilje in Istoku Saunigu za vodenje in za ohranjanje vrednot NOB.

Vojka Rustja Foto: Marta Volk

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

45


OBČANI POROČAJO

OBČANI POROČAJO

Tradicija ciljanja pirhov v Mirnu se nadaljuje

Podarimo utrip

Že 41. tradicionalno ciljanje pirhov so s prvimi petimi meti otvorili župan Občine Miren – Kostanjevica Mauricij Humar, podpredsednik KS Miren Tomaž Batistič in predsednik KS Orehovlje Bogomir Nemec.

Odbor KO Rdečega križa Bilje lepo in uspešno sodeluje s Podružnično OŠ Bilje in Vrtcem Bilje. Odločili smo se, da te naše otroke nagradimo. V tednu rdečega križa smo poln avtobus otrok odpeljali na prireditev na Bevkov trg v Novi Gorici. Malčki iz vrtca iz skupine Žabe in učenci iz vseh razredov Podružnične OŠ Bilje so si ogledali pravljico Alje Furlan Polž za polža s prilagojeno vsebino na temo humanosti in prijateljstva. Sodelovali so v delavnicah nudenja prve pomoči, oživljanja in uporabe defibrilatorja. Otroci so bili zelo navdušeni in so lepo sodelovali. Res so pokazali, pa čeprav so še majhni, da jih to zelo zanima. Kar prehitro je minil čas, ko so se morali vrniti v Bilje. Z nami je bila tudi ravnateljica Nikolaja Munih in spremljevalke vzgojiteljica Vesna Klančič, učiteljica Petra Tavčar Kristan in inštruktorica Natalija Mozetič. Da imajo otroci tak posluh in zanimanje za prostovoljstvo in humanost, se moram zahvaliti prav vsem učiteljicam Podružnične OŠ Bilje Tjaši, Lilijani, Mateji, Matejki,

Čudovito vreme na velikonočni dopoldan je v Miren privabilo množico obiskovalcev. Na kampotu so se zbrali z namenom, da srečajo prijatelje, sorodnike in znance. Večina, kar 165 izmed njih, se jih je pomerila v ciljanju pirhov, od teh je bilo 25 takih z vsaj enim uspešnim zadetkom. Veliko zanimanje za tekmovanje se kaže pri mladini. 48 so jih našteli, od najmlajših triletnikov do fantov in deklet iz najvišjih razredov osnovne šole. Najboljši strelci so s ponosom dvignili pokale v zrak: prvi David Štanta, drugi Anej Petejan in tretji Matic Brisko, vsi trije domačini. Tudi ženske so imele hudo konkurenco. Izmed 39 žensk je imela najbolj mirno roko Eva Kljun, za njo Nada Štanta in Tina Saksida. Najbolj napeto vzdušje je bilo med moškimi, letos se jih je k tekmovanju prijavilo 78. Dean Cijan je postal zmagovalec že v prvem krogu, saj je edini dosegel dva zadetka od prvih petih možnosti. Za drugo in tretje mesto so se v drugem krogu borili vsi ostali, ki so zadeli po enkrat. Izmed njih je bil najboljši Danijel Škarabot, takoj za njim pa Kazimir Cijan. Vsi najboljši strelci so prejeli bogate nagrade sponzorjev in pokale. Na domači polici marsikaterega tekmovalca jim bodo delali družbo pokali iz prejšnjih let.

Prireditev v tednu Rdečega križa

Besedilo in foto: Sonja Cijan

Razstava velikonočnih pirhov v Hiši opajske tradicije Na velikonočno nedeljo je Društvo žensk Žbrinca Opatje selo organiziralo razstavo velikonočnih pirhov. Po sveti maši so si obiskovalci v Hiši opajske tradicije lahko ogledali zelo domiselno pobarvane velikonočne pirhe. Članice društva so namreč v marcu in aprilu na sredinih čajankah pridno ustvarjale. Izpod njihovih rok so tako nastale pravcate male umetnine. Razstavo so si ogledali številni obiskovalci, ki so bili nad velikonočnimi pirhi navdušeni.

Besedilo in foto: Društvo žensk Žbrinca Opatje selo

Bližanje kovancev po starih običajih Na sončno velikonočno nedeljo smo se popoldne na »placu« zbrali vaščani Sel na Krasu. Otroci so s seboj prinesli pobarvane velikonočne pirhe, najpogumnejši so jih ciljali. Poleg ciljanja smo tudi obujali igro Bližanje kovancev. Zbrali so se moški in se najprej zmenili, kdo bo metal prvi, drugi in naslednji. Kajti po tem vrstnem redu se igra do konca igre. Razdalja od zida je bila 3–5 metrov. Udeleženci so se dogovorili za »ceno« vsakega meta kovanca. Vsakdo je imel na voljo le po en met. Igra se igra tako, da udeleženec cilja zid. Zmagovalec je tisti, ki je vrže kovanec najbližje zidu. Ta je tudi dobi denar od ostalih igralcev. Igro so po istem vrstnem redu ponavljali.

Besedilo in foto: TD Dren 46

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

Nadji, Moniki, Petri in inštruktorici Nataliji ter vzgojiteljicama Vesni in Iduni. Iskrena hvala prav vsem, posebno pa ravnateljici Nikolaji Munih, ker nam dovoli, da sodelujemo s šolo in z vrtcem. Če so si naši malčki vsaj nekaj zapomnili od

prikazanega, je to za nas velik uspeh. Prav je, da jih že danes vzgajamo, da bodo nekoč postali dobri in ljudje z odprtim srcem.

Božislava Silva Marega, KORK Bilje Foto: Vesna Klančič

Jubilant Edvard Nemec

Že stotič krvodajalec

Članici Društva upokojencev Bilje Rafaela Martinuč in Marta Volk sta obiskali in obdarili najstarejšega člana našega društva.

V Selah na Krasu živi Jože Frančeškin, ki je že stotič dal kri. Med prvomajskimi počitnicami sem ga obiskala na domu in se pogovorila z njim. Veliko mi je povedal od krvodajalstvu.

Članici Društva upokojencev Bilje Rafaela Martinuč in Marta Volk sta obiskali in obdarili najstarejšega člana našega društva. V aprilu je Edvard Nemec zaokrožil že 98 pomladi. Edvard je bistrih misli in odličnega spomina. Med obujanjem spominov se je spomnil vseh letnic rojstva svojih šestih bratov in sestre. Njegova življenjska pot je bila zanimiva in včasih grenka. Po vojni se je zaposlil v Mizarju na Volčji Dragi. Že v vojnem času je rad kuhal. Specialist je bil za njoke, tako da jih je pripravljal kasneje tudi za hčerkino družino. Pravi, da je zadovoljen, da je pri teh letih v še tako dobri kondiciji. Najraje rešuje sudoku, pa tudi Primorske novice redno bere. Pred odhodom nas je pozdravil z besedami: »Če mi bo zdravje dopuščalo, bi rad dočakal 100 let!« V Društvu upokojencev Bilje mu iskreno želimo še veliko bistrih in zdravih let v krogu svoje družine.

Vojka Rustja Foto: Marta Volk

Krvodajalce pred vsakem odvzemom krvi pregleda zdravnik. Darovalci so namreč le zdravi posamezniki med 18. in 65. letom starostim, ki tehtajo več kot 50 kg. Moški lahko darujejo kri vsake tri mesece, ženske pa vsake štiri mesece. Krvodajalstvo je v Sloveniji brezplačno – pomeni, da krvodajalec ne dobi plačila za darovano kri. Vsak pa dobi le en prost delovni dan. Jože Frančeškin je prvič daroval kri leta 1977 pri vojakih v Vršacu v Srbiji. Ima skupino »0« negativno. Za krvodajalstvo se je odločil sam ob misli, da bo nekega dne morda tudi sam potreboval kri. Darovanje krvi je zanj nekaj samoumevnega. Vsakič, ko da kri, se počuti v redu, nima težav in nikoli ga ni strah. Sam ni še nikoli potreboval krvi in nikoli ni imel težav z zdravjem po darovanju krvi. Najprej je dajal kri dvakrat letno, sedaj pa daje trikrat letno. Povedal mi je, da bo še naprej darovalec krvi, ker čuti, da je to njegovo poslanstvo. Kri rešuje življenje. Krvodajalstvo v goriški občini ima tradicijo. V vsem času obstoja krvodajalstva je dalo kri stokrat samo 22 ljudi in upajo, da se bi število krvodajalcev še pomnožilo.

Ana Sodnik, 7. a OŠ Miren

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

47


Ustvari najlepše popotniške spomine.

OBČANI POROČAJO

Krajevni praznik — Miren 2019 Letošnji krajevni praznik v Mirnu se je dogajal kar štiri dni. Kljub slabemu vremenu je na raznolike dogodke privabil precejšnje število krajanov.

LETALSKE KARTE – POTOVANJA – IZLETI – PRENOČIŠČA PREVOZI – DELO V TUJINI – POČITNICE ZA OTROKE

Veliko truda in dobre volje smo člani KS Miren pod vodstvom novoizvoljenega predsednika Aleša Ferletiča vložili v načrtovanje, usklajevanje in izvedbo letošnjega praznika. Naš cilj je predvsem združevati krajane. Radi bi medgeneracijsko povezali ljudi iz Mirna in okolice. Trudili smo se, da bi ponudili ne le zabavo, ampak tudi nekaj kulture, športa in rekreacije. In mirne vesti lahko trdimo, da nam je uspelo. Cerkveni zavetnik sv. Jurij Zadnjo nedeljo v aprilu je potekala slavnostna maša in praznovanje zavetnika cerkve sv. Jurija. Zaradi slabega vremena se je druženje odvijalo na Grivah. Dež in mraz nista pokvarila razpoloženja dobrih ljudi, ki so ob tej priliki tudi voščili našemu župniku Robertu Ušaju za okroglih 50 let. O bratih Rusjan in še o čem Tudi prvi vikend v maju je bil deževen. Kljub temu se je na delavnici zbralo veliko število otrok, ki so z mentorji modelarskega društva izdelovali lesena letalca. Tudi marsikateri očka je z veseljem pomagal. Nato smo si ogledali radijsko vodene drone in druge modele letal. Odprli smo tudi razstavo fotografij o življenju bratov Rusjan. V nadaljevanju smo sledili živi predstavitvi življenja in dela Edvarda in Josipa Rusjan, nato pa še film o njiju. Ponosno lahko povemo, da danes marsikdo ve veliko več o njiju, kot pred nekaj dnevi. Za zelo prijeten zaključek petkove prireditve je poskrbel Moški pevski zbor Anton Klančič pod vodstvom Mateja Petejana. Športna sobota Nogometna tekma in nastop karate kluba Yoshitaka sta bila osrednja športna dogodka. Poleg športa so še lov na skriti zaklad, otroške delavnice in tekmovanje v kuhanju golaža na prizorišče na kampotu privabili številno množico otrok in odraslih. Še vreme se nas je usmililo in med vsem dogajanjem je posijalo sonce. Vselej v življenju je dobro poznati prikaz oživljanja in delovanja defibrilatorja, o čemer smo se poučili kar na samem prizorišču, kjer se nahaja eden od defibrilatorjev. Ne pozabimo omeniti tudi vinarjev, ki so nas navduševali s svojimi vrhunskimi vini. 48

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

Zabavni del sobote Kdo ugotovi dolžino salame in težo pršuta? To je ugotovil domačin, ki je odnesel domov kar 195 cm dolgo salamo. Prepričani smo tudi, da s slastnim pršutom nismo osrečili le zmagovalke, ampak še marsikoga poleg nje. Kdo ve, mogoče bomo še mi deležni slastne rezine! DJ Janko nas je spremljal in skrbel za veselo razpoloženje tekom celega dne. Večer se je s skupino Zvita Feltna prevesil v veselo rajanje pozno v noč, kjer je marsikdo užival v druženju s prijatelji in znanci. Kulturno obarvana nedelja Tudi v nedeljo smo v velikem številu zbrani prisluhnili čudovitemu petju Društvu žena Miren - Orehovlje, s katerim bodo zagotovo pregnale nizke temperature in priklicale težko pričakovano pomlad. Zbrani smo se pošteno zabavali ob nastopu KTD Zarja Bilje z gledališko predstavo Nona. »Patatine!« – je odzvanjalo po šotoru, smeh, aplavzi in stoječe ovacije za nastopajoče pa so nas privedli do čudovitega zaključka krajevnega praznika Miren. Ponovna zahvala vsem prostovoljcem, društvom in sponzorjem, ki ste pripomogli k realizaciji praznika, za katerega lahko brez slabe vesti rečemo, da je presegel vsa pričakovanja.

Mojca Furlan, KS Miren Foto: KS Miren

nomago.si

Preskočite k nam

Končno bom opremila dnevno sobo

Kredit NAPREJ do 30.000 € odobrimo v nekaj minutah. Tudi za nekomitente.

Preskoči odlašanje

Posebna ponudba do 30. 06. 2019.

Preskočite na zabavni del nkbm.si/naprej


ŠPORT

ŠPORT

Kras Kros MTB ponovno množičen

Odličen Twirling klub Miren

Letošnje 7. gorsko-kolesarske prireditve Kras Kros MTB »Granfondo«, ki jo organizira Društvo AMKK Ales.ca-racing iz Mirna v sodelovanju s KD Deš Fleš iz Vrtojbe, se je udeležilo preko 400 tekmovalcev.

Sredi aprila 2019 so se dekleta Twirling kluba Miren udeležile že 23. državnega prvenstva iz twirlinga pod okriljem Twirling zveze Slovenije

V oblačnem, a suhem pomladanskem vremenu so se v Mirnu zbrali kolesarji iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije, med katerimi so bili tudi najboljši slovenski tekmovalci discipline cross country. Progo v dolžini 40 km s skupaj 850 višinskimi metri vzponov po gozdnih prometnicah goriškega Krasa v Občini Miren - Kostanjevica je najhitreje odpeljal trenutno najboljši XCO slovenski kolesar Rok Naglič iz Kamnika. Za malenkost je premagal dvakratnega zmagovalca Kras Kros MTB Italijana Diega Cargneluttija. Med vedno več udeleženkami Kras Krosa je suvereno zmagala mlada Vita Mavrin (Energijabiketeam.com).

Letošnje državno prvenstvo, na katerem so mirenska dekleta prvič zastopala novonastali twirling klub in barve Občine Miren - Kostanjevica, je potekalo v Občini Kanal ob Soči. Na njem je tekmovalo kar 21 twirling klubov iz celotne Slovenije. Mirenska dekleta so se predstavila pod trenerskim vodstvom Nežke Kralj Rupnik s posameznimi točkami in s skupinsko točko. V kategoriji Novinci solo – 9 let so se dekleta v veliki konkurenci uvrstila na odlična mesta. Najboljša iz kluba je bila Evelin Vukoje na 2. mestu. Do dvajsetega mesta so se razvrstila še dekleta: Lejla Pagon, Sara Silič, Sara Albreht, Eva Frančeškin in Mija Čustič.

V kategoriji Novinci solo – 12 let pa sta klub in občino odlično zastopali Lara Mužič (3. mesto) in Lana Kušnjerek (7. mesto). S skupinsko točko so dekleta v kategoriji Nivo 1 – Team mlajši novinci osvojile odlično 2. mesto. Domov so se tako že po prvem tekmovanju vrnile z dvema srebrnima in eno bronasto medaljo. Dekletom čestitamo za vse odlične uvrstitve, s katerimi so prvič predstavile Twirling klub Miren v tekmovalnem twirling športu. Bravo, dekleta, in kar tako naprej!

Besedilo in foto: NKR

Ivana Štrukelj odlična četrta Med zbranimi kolesarji niso bili le aktivni tekmovalci, temveč tudi veliko rekreativnih kolesarjev, kar veseli tudi organizatorja: »Še en Kras Kros MTB je za nami. Velika udeležba tako aktivnih tekmovalcev in predvsem rekreativnih kolesarjem nam daje zadovoljstvo. S tem je trud ob organizaciji dogodka poplačan. Tokrat je tekmovalni

Testiranje rally avtomobilov TD Dren je v sodelovanju s ŠD Gas Kras v začetku aprila v malce oblačnem vremenu opravil prvo letošnje testiranje rally dirkalnikov. Tekmovalci ŠD Gas Kras so pripeljali svoje jeklene konjiče in cesto med Selami in Vojščico poskušali prevoziti čim hitreje. S tem testiranjem so preverili svojo pripravljenost pred prvim relijem, ki je bil konec aprila v Ajdovščini. Ob cesti se je zbralo tudi veliko gledalcev, ki so uživali ob hitri in drzni vožnji dirkačev v njihovih dirkalnikih. Testirali so: Primož Kačič z Aljažem Černigojem, Jernej Fakin z Gregorjem Fakinom, Simon Rončel s Klemnom Rončelom, Janko Čebron z Andrejem Kavčičem ter Tomaž Šuligoj.

del potekal brez težav, predvsem brez vandalskih izgredov s smerokazi proge. Spet so se izkazali krajani kraških vasi, ki v večini pozitivno sprejemajo Kras Kros ter spodbujajo kolesarje ob vožnji skozi vasi.«

Besedilo in foto: Društvo AMKK Ales.ca-racing

Od 6. do 12. maja se je v nemškem Freiburgu odvijalo tradicionalno tekmovanje v umetnostnem kotalkanju, imenovano Pokal Nemčije. Na njem je sodelovalo šestnajst reprezentanc s štirih celin. Slovenske barve je zastopala tudi Ivana Štrukelj. V zelo močni konkurenci se je več kot odlično odrezala. V prostem programu (skupaj kratki in dolgi program) je zasedla mesto tik pod stopničkami, to je četrto mesto. Prehiteli sta jo le italijanski tekmovalki ter Španka. Ivana si šteje ta rezultat poleg treh medalj z evropskih prvenstev za velik uspeh. Mesto, ki ga

je zasedla, ji bo v spodbudo za še večjo zagnanost na treningih in tekmovanjih, saj jo letos čakata še svetovne igre v Barceloni in evropsko prvenstvo, ki bo v Nemčiji. Ivani tudi mi čestitamo za ta uspeh ter ji želimo še veliko uspehov na tekmovanjih doma in v tujini.

Uredništvo Foto: iz osebnega arhiva

Dan mladosti na Krasu Konec maja sta ŠKTD Fajti hrib in KS Kostanjevica organizirala pohod Dan mladosti. Zbrali smo se na športnem igrišču. Po kavici in rogljičku nas je pot vodila med vinogradi, skozi bližnji kostanjev gozd mimo najdebelejšega kostanja (obseg 5,70 m) in

nato po dišečih travnikih preko ostankov ozkotirne železnice iz 1. svetovne vojne do Krompirjeve jame. Jamarski klub Temnica nam je omogočil tudi ogled jame.

Skozi borov gozd nas je nato pot pripeljala spet na igrišče. Tam nas je že čakal golaž s polento, ki ga je pripravila vaščanka Tatjana.

Besedilo in foto: Deja Trampuž

Aleš Frančeškin Foto: ŠD Gas Kras 50

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

51


NAŠA DEDIŠČINA

NAŠA DEDIŠČINA

Nova učna pot ob reki Vipavi

Ohranimo spomin – 11. opekarski dnevi

Projektni partnerji projekta VIPava načrtujemo in izvajamo številne ukrepe, s katerimi bomo izbranim kvalifikacijskim vrstam Natura 2000 izboljšali življenjske razmere. Mednje sodi tudi učna pot, na kateri bomo lahko prehodili ali prekolesarili celotno pot od izvira reke Vipave do njenega izliva v Italijo.

Bilje je že v rimskih časih zaznamovalo opekarstvo. To dediščino ohranjamo na opekarskih dnevih, ki potekajo junija v Biljah.

Celotna dolžina poti bo kar 46 km, a bo z izjemo vzpona na Sveto Katarino v bližini Stesk pot povsem ravninska in zato primerna za ljudi vseh starosti, tudi za družine z otroki.

Skrb za dediščino Ne gre izgubljati besed, da je v Biljah bila preteklost zaznamovana z opekarstvom že iz rimskega obdobja pa vse do 25. decembra 1992, ko je ugasnila peč še zadnje frnaže – opekarne. Kulturno turistično društvo Zarja Bilje si prizadeva z organizacijo opekarskih dni vsaj malo ohraniti spomin na omenjeno obdobje in na ljudi tistega časa. Letos – enajsto leto zapored, so potekali opekarski dnevi kot že vsa prejšnja, drugi konec tedna v juniju. »Ohranimo spomin,« smo jih poimenovali.

Raziskovanje narave ob Vipavi Informacijske table ob poti bodo obiskovalcem omogočale seznanitev s številnimi ogroženimi vrstami v tem okolju, naravnimi vrednotami, pomenom njihovega ohranjanja ter načini, s katerimi lahko vsak od nas pripomore k varovanju in izboljšanju stanja ogroženih vrst. Pot poteka po območju Natura 2000 ali v njegovi bližini in je namenjena ozaveščanju obiskovalcev. Načrtovana je tako, da bo obiskovalce usmerjala izven občutljivih območij, kjer bi pogosto obiskovanje lahko ogrožalo naravne vrednote ali škodilo ogroženim vrstam. Pot bo vodila po obstoječih makadamskih poteh in lokalnih cestah, ki jih bomo v okviru projekta po potrebi uredili ter opremili z novimi prehodi preko vodotokov. Prečkala bo ozemlje petih občin, ki bodo zadolžene za ureditev poti ter njeno nadaljnje vzdrževanje. Tri od teh občin, med njimi tudi Občina Miren - Kostanjevica, so tudi partnerice projekta VIPava. Načrtujemo, da bomo z deli začeli v letu 2019 in jih zaključili v prvi polovici leta 2021.

Urejene in označene poti Ureditev poti bo dokaj obsežna, saj bo na poti predvidoma: • 13 ozaveščevalnih tabel z interpretacijo in predstavitvijo naravnih vrednot ter 70 usmerjevalnih količkov (1 tabla in 9 količkov bo v Občini Miren - Kostanjevica) • 4 počivališča s klopmi • brv čez Vipavo in 12 manjših premostitev preko vodotokov

Čas hitro teče. Dnevi so polni najrazličnejših informacij, da jim komaj sledimo, če jim sploh lahko. Slike iz preteklosti bledijo, dogodki iz življenja in dela naših prednikov hote ali nehote gredo v pozabo. Zagotovo pa so del naše preteklosti, so naša dediščina.

Film Blatarji

• opazovalnica za ptice z interpretacijskimi vsebinami na območju glinokopa Renče V okviru projekta bomo izdelali tudi zemljevid, ki bo na voljo na informacijskoturističnih mestih v Vipavski dolini. Za vse, ki bi o posameznih točkah ob poti radi izvedeli še več, bo na voljo brezplačna aplikacija. Ta bo omogočala tudi predstavitev ostalih lokalnih zanimivosti in znamenitosti, ki jih bodo želele predstaviti posamezne občine. Prav tako bo pot mogoče povezati z drugimi učnimi, sprehajalnimi in kolesarskimi potmi v okolici.

Trasa v naši občini V Občini Miren - Kostanjevica bo večji del poti potekal po asfaltnih poteh ali dobro urejenih obstoječih makadamskih poteh.

Ponekod bo potrebna le sanacija udarnih jam in druga vzdrževalna dela. Nekoliko obsežnejše utrditve bo potrebna vstopna točka ob nogometnem igrišču in gostinskem lokalu v Mirnu. Predvideno je novo tlakovanje z betonskim grobo brušenim tlakom. Vstopno točko bodo dopolnjevale urbana oprema in senčnici, ki bodo poleg kulise nudile tudi senco obiskovalcem, kolesarjem in izletnikom. Predvidena je dodatna ozelenitev z drevnino in okrasnimi travami ter postavitev informativne table s podatki o poteku poti in samem projektu. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Jana Laganis, Zavod RS za varstvo narave

V kulturnem programu je bil prikazan film Blatarji, ki ga je s pomočjo zgodovinarke Nataše Nemec pred leti posnel domačin Klemen Mozetič. V njem so poleg zgodovinskih posnetkov o opekarnah in načinu dela tudi pripovedi domačinov, danes že pokojnih delavcev opekarjev. V nadaljevanju programa je stekel pogovor z učenci in s tremi krajani, ki so obujali spomine na delo na frnaži. Društvo keramikov je postavilo na ogled razstavo okraševanja gline. Ogledati si je bilo mogoče tudi razstavo risb, maketo frnaže in prav poseben pano s prikazom frnaže nekoč. Vse naštete izdelke so oblikovali učenci Podružnične OŠ Bilje pod mentorstvom njihovih učiteljic.

Izdelava korcev in malica Naslednji dan je že po tradiciji namenjen živemu prikazu ročnega izdelovanja opeke in strešnikov. Delavnice oblikovanja gline so vodili člani Društva keramikov. V športni dvorani Doma krajanov pa je potekal opekarski otroški turnir v nogometu. In kot se za zaključek spodobi, je bila za lačna usta pripravljena degustacija frnažarske malice: šelinka, polenta s fižolom in seveda pečen krompir, kot so ga nekoč pekli na frnaži. V nedeljo je kot že vrsto let potekala sveta maša za opekarje. Organizatorji, člani KTD Zarja Bilje ter ostali, ki so sodelovali v letošnjih opekarskih dnevih, so se razšli z željo, da bi bilo v naslednjem letu še dovolj volje za pripravo opekarskih dni in s tem ohranjanje spomina na biljensko preteklost – na opekarstvo.

Ivanka Kosta Foto: Martin Vončina, Ivanka Kosta

Na izzivih gradimo prihodnost

Kolektor Koling d.o.o. Kolektor CPG d.o.o.

52

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

www.kolektorkoling.com www.kolektorcpg.com

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

53


VETERINA

Ko je pes na sprehodu Sprehod vašega psa je zelo pomemben del njegove dnevne rutine – ohranja fizično moč in preprečuje, da bi se pes dolgočasil oziroma razvil destruktivno vedenje (žvečenje, praskanje, uničevanje). Hoja mu omogoča tudi zdravo prebavo druženje z drugimi psi. Na splošno število dnevnih sprehodov ni omejeno, ker je večinoma odvisno od tega, kakšno pasmo imate, zdravstvenega stanja psa in njegovih sposobnosti. Pravzaprav obstaja veliko dejavnikov, ki določajo število sprehodov. Obstaja nekaj pasem, za katere je enkrat dnevno dovolj; psi, ki imajo veliko energije, zahtevajo več. Na splošno je priporočljivo, da psa sprehajate po vsaj 15 minut dvakrat dnevno. Kako pogosto naj sprehajam svojega psa? Številni dejavniki vplivajo na to, kolikokrat morate psa vsak dan sprehoditi. Nekateri psi imajo visoko energijsko raven, ki zahteva več sprehodov. Pasme z majhnim mehurjem, zahtevajo večjo frekvenco sprehodov. Za manjše pasme se običajno priporočajo krajši sprehodi. Psi s prebavnimi težavami bodo zahtevali več sprehodov, da se prepreči onesnaževanje v hiši. Za bolne pse nekateri veterinarji svetujejo, naj v času okrevanja ostanejo v hiši. Tudi prehrana vpliva na pogostost sprehajanja. Če psu dajete hrano z nizko vsebnostjo ostankov, pomeni, da lahko izločanje pride le enkrat na dva dni, zato pogosti sprehodi niso potrebni za izločanje, temveč za vadbo in uriniranje. Če imate prezaseden urnik, potem lahko psa sprehajate le enkrat ali dvakrat na dan Na sprehodu tudi vadba in druženje Dva glavna cilja sprehajanja sta: vadba in druženje. Redna vadba je pomembna za splošno zdravje psa, zlasti pa pomaga preprečiti, da bi kopičil maščobe in se polenil. Toda glavni cilj, ki ga morate imeti v mislih za sprehode, je, da psu daste vedeti, da ste vi »alfa« vodja – in ne pes. Pravi način sprehajanja je tisti, ko pes hodi ob vas ali za vami in nikoli pred vami. To se v človekovem umu morda zdi nepomembno, vendar v mislih psa veliko pomeni. Ko človek dovoljuje, da pes hodi naprej, mu pošilja signal, da on vodi človeka, kajti vodja gre prvi. Zakaj je sprehajanje za psa nujno Pomanjkanje telesne vadbe omogoča nastanek duševne energije, ki bi se sicer sprostila v ustreznem sprehodu, in s tem številne vedenjske težave pri psu, kot so: hiperaktivnost, nevrotičnost in obsesivno-kompulzivno vedenje. Če je vaš pes veliko zunaj, lahko spozna številne druge pse in vidi druge ljudi, dobro se bo socializiral in ne bo razvil vedenjskih težav. Sprehajanje pomaga tudi pri preprečevanju okužb sečil, saj tako vaš pes redno urinira. Ravno tako bo omogočilo redno prebavo. 54

Poletni glasovi | JUNIJ 2019

Nazadnje omogoča lastniku, da vidi znake možnih zdravstvenih težav, ki jih v času mirovanja mogoče ne bi bilo opaziti. Po odhodu iz hiše ... Na sprehodih je pomembno tudi naše razpoloženje. Ni dobro, če nismo sproščeni oziroma smo v časovni stiski. Pes bo to občutil, toda to ni dobro zanj. Pes naj bo po odhodu iz hiše na povodcu. Poskrbeti moramo za to, da hodi blizu nas (držimo ga bolj »na kratko«), ne dovolimo mu pretiranega ovohavanja ali markiranja. Ko vidimo, da je lepo umirjen, mu damo znak za sprostitev. Dovolimo mu, da ovohava in markira. Pes ima rad pravila in omejitve. Z opisanim ravnanjem preprečimo, da bi ravnal preveč svojeglavo. Po določenem času psa spet povabimo k sebi in z njim naredimo nekaj vaj poslušnosti. Če je dovolj

ubogljiv, naredimo nekaj vaj brez povodca. Lahko ga pošljemo iskat kakšen predmet ipd. Če pride do srečanja z drugim psom, skrbno opazujemo, kaj se dogaja. Če se psa igrata, to pustimo (seveda se mora s tem strinjati tudi drugi skrbnik), po določenem času pa svojega štirinožca pokličemo. Ne pretiravamo z igranjem z žogico ali z metanjem drugih predmetov. Igro končamo, ko je ta na višku, in ne šele potem, ko je pes že naveličan. Sprehod nas mora s psom povezovati, zato je prav, da se z njim ukvarjamo. Pes mora biti bolj osredotočen na nas kot na dogajanje v okolju. Svojemu psu se moramo zdeti vedno najbolj »zanimivi« mi, zato naj velja načelo, da mi peljemo psa nas prehod, in ne on nas.

Jana Zavrtanik, dr. vet. med.

KAMENKRAS Opatje selo 1 5291 Miren tel.:

041 775 109 041 652 874 e-mail: info@kamenkras.si www.kamenkras.si

IZDELAVA IN MONTAŽA KAMNITIH IZDELKOV •POLICE, PRAGI, OBROBE •PULTI-KOPALNIŠKI, KUHINJSKI ERTE-OKENSKI OKVIRJI IZ MASIVNIH KAMNOV •STENSKE OBLOGE •STOPNICE •TLAKI - NOTRANJI IN ZUNANJI •VODNJAKI IN FONTANE •STEBRI •KAMINI •KOPALNIŠKI IZDELKI •KORITA IN LIJAKI •NAGROBNI SPOMENIKI •DARILNI PROGRAM •RESTAVRATORSTVO •PROIZVODNJA...

VPIS ABONMAJEV Sezona 2019/2020 JUNIJA IN OD 2. DO 14. SEPTEMBRA 2019 CENEJŠI OGLED PREDSTAV IN DRUGE UGODNOSTI BLAGAJNA GLEDALIŠČA: PON–PET 10.00–12.00 in 15.00–18.00, ob sobotah 10.00–13.00 ter uro pred začetkom predstav

www.sng-ng.si


Počitniške dejavnosti v občini Oratorij 2019 Mirenski grad: od 1. do 6. julija Letos nas bo spremljal literarni junak Peter Klepec. Prijave zbiramo do zapolnitve prostih mest. Prijava: 040 348 481 (Maja) ali na naslov maja.princic@drustvo-vzd.si Vabljeni tudi mladi (od zaključenega 8. razreda naprej), da se nam pridružite kot animatorji. Na oratorij se bomo pripravljali teden pred oratorijem, tj. od 24. do 30. junija z začetkom ob 17. uri Prijave za animatorje: 051 238 045 (Tjaša) ali na naslov tjasa.nemec@drustvo-vzd.si.

Počitniško varstvo na Mirenskem gradu za predšolske in šoloobvezne otroke Trajanje: vsak delavnik od 15. julija do 31. avgusta 2019. Skupaj bomo od 7. do 16. ure oziroma po dogovoru glede na vaše želje in potrebe (največ do 16.30). Vsebina: skupaj bomo delali na vrtu, v kuhinji, učili se bom česa novega, se kopali, obiskali naše zajčke in prašičke, se igrali, ustvarjali in še in še! Prijave: 040 348 481ali na naslov maja.princic@drustvo-vzd.si

Mednarodni kamp v Orehovljah Čas: od julija do avgusta, 1. teden v septembru Informacije in prijave: 040 225 226 ali e-pošta poliglottini@gmail.com Kamp je namenjen otrokom od 5. do 9. leta starosti. Kaj bomo počeli? Potekale bodo različne dejavnosti: jutranje gibalne delavnice, pravljična joga, spoznavanje narave, ustvarjalne delavnice, športne igre, pravljice, petje, umetniške delavnice, spoznavanje zakonitosti narave z eksperimenti in živalmi, čarobni kotiček za sproščanje, dihalne vaje in mini meditacije ...

Profile for miren-kostanjevica

glasilo_mk_poletje_2019  

Glasilo Občine Miren-Kostanjevica: POLETNI GLASOVI 2019

glasilo_mk_poletje_2019  

Glasilo Občine Miren-Kostanjevica: POLETNI GLASOVI 2019

Advertisement