Danijel Brborović - Urbanistično arhitekturna zasnova revitalizacije nabrežij reke save v kranju by Mesto Kranj : SPREGLEDANI ARHITEKTURNI POTENCIALI

U R B A N I S T I Č N O A R H I T E K T U R N A Z A S N O VA R E V I TA L I Z A C I J E N A B R E Ž I J R E K E S AV E V K R A N J U

Univerza v Ljubljani | Fakulteta za arhitekturo | EMŠ Arhitektura magistrsko delo | Danijel Brborović mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš leto vpisa: 2008 leto izdelave magistrskega dela: 2017

POVZETEK Rečni in obrečni prostori mest so bili skozi zgodovino v tesni povezavi z njihovimi prebivalci. Potencial vode so izkoriščali tako v gospodarske namene v obliki mlinov in žag kot tudi za rekreativne. Tu so v poletnih časih našli prijetne in čiste ambiente, ki so predstavljali možnost osvežitve in sprostitve. Pojav industrije je tovrstne običaje in navade za vedno spremenil, prebivalce mest pa odrezal od svojih obvodnih prostorov. Mnoge reke so doletele številne regulacije tako v obliki protipoplavnih posegov kot potopitve naravnih habitatov zaradi gradnje hidroelektrarn, s katerimi so zadovoljevali vedno večje potrebe po električni energiji. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je prišlo do začetka sprememb, saj so mnoga podjetja zaradi cenejše delovne sile svoje industrijske obrate začela seliti na vzhod. Globalizacija je bila odgovorna za propad neštetih tovarn, ki so za seboj pustile degradirane površine, hkrati pa se je z njo zgodil preobrat in možnost za ponovno vzpostavitev odnosa človek – narava. Mnoga mesta so po nekaj desetletjih svoje opustošene prostore začela obnavljati v sklopu mestnih revitalizacij. Tako kot mnoga evropska mesta, je tudi Ljubljana leta 2004 pričela obnavljati svoja nabrežja in degradirane površine mestnega tkiva. Žal težko rečemo enako tudi za naša ostala mesta. V svojem magistrskem delu obravnavam revitalizacijo nabrežij reke Save v Kranju, saj gre za prostor, ki je bil v preteklosti deležen močnih industrijskih in okoljskih vplivov. S predhodno omenjenim trendom globalizacije in izgubo mednarodnih trgov po osamosvojitvi, je danes obrečni prostor poln zapuščenih, propadajočih tovarn, ki kazijo mestno podobo Kranja. Kljub izboljšavi kvalitete vode zaradi strožjih okoljskih standardov, obrečni prostor v kolektivnem spominu še vedno velja za ‘umazanega’. Posledično je do tega prišlo tudi zaradi zaraščenosti in neurejenosti brežin reke, saj tako krajani kot turisti nimajo možnosti pravega vizualnega in fizičnega stika z vodo. Poglavitnemu razlogu za izbiro teme magistrskega dela je botrovalo dejstvo, da kot Kranjčan čutim močno afiniteto do predmetnega prostora, ki v sebi nosi neizkoriščen potencial. S projektom linearnega parka med nekdanjim Tekstilindusom in Majdičevim mlinom bi mesto pridobilo bogat odprt javni prostor, za katerega bi se lahko reklo, da ga danes nima. S parkom bi mesto pridobilo na turistični prepoznavnosti, tako turisti kot krajani pa bi obiske nakupovalnih središč zamenjali s kvalitetnim in zelenim obrečnim parkom. Ključne besede: obrečni prostor, urbani vodotoki, revitalizacija, degradirana območja, linearni park, odprt javni prostor, razvojni potencial

ABSTRACT River and riverside spaces have been closely connected to their inhabitants throughout history. In the past, the water potential was exploited for economic purposes in mills and sawmills as well as for recreational purposes. In the summer, these pleasant and clean spaces offered a chance to freshen up and relax. With the development of industry, these customs and habits changed for good and cut off the town’s inhabitants from their waterside spaces. Many rivers were subdued to various modifications as a result of anti flooding measures and the submergence of natural habitats caused by the emergence of hydroelectric power plants, built to satisfy the ever growing need for electric energy.The seventies mark the beginning of change as many companies started to move their industrial plants to Eastern countries with cheaper workforce. Globalisation was responsible for the ruin of countless plants, leaving behind many degraded areas, but it also caused a turnover and an opportunity to re-establish the connection between man and nature. After decades of stagnation, many towns started to renovate desolate spaces as part of various town revitalisation plans. As well as many European towns Ljubljana, too, started to renovate its riverbanks and degraded town areas in 2004, which - sadly - cannot be said for other Slovenian towns. This MA thesis focuses on the revitalization of the Sava River’s embankments in Kranj, which were heavily affected by the town’s industry and environment. As a result of the previously mentioned trend of globalization and the loss of international markets after gaining independence, the riverside spaces are flooded with rundown factories, spoiling the city’s image. Even after implementing stricter environmental standards and raising the water’s quality, the riverbank is still regarded as “dirty” in the collective memory of Kranj’s inhabitants. This is also due to the overgrowth and abandonment of Sava’s riverbanks, preventing the locals and tourists from having a real physical or visual contact with the water.The main reason for choosing this topic for my MA thesis is the fact that I, as a local, feel a strong affinity towards the subjected area which has so much untapped potential. With the projected linear park, situated between the former Tekstilindus Plant and the Majdič Mill, the town would gain a rich and open public space that - one could say - is presently lacking. The park would improve its tourist recognisability and give the locals and tourists the opportunity to substitute shopping mall visits with spending quality time in a green riverside park. Key words: riverside spaces, urban watercourses, revitalisation, degraded areas, linear park, open public spaces, development potential

KAZALO

POVZETEK / ABSTRACT

KAZALO

1. 0 1. 1 1. 2 1. 2. 1 1. 2. 2 1. 2. 3 1. 2. 4 1. 2. 5 1. 3

UVOD OPREDELITEV PROBLEMA NAMEN NALOGE IN METODOLOGIJA DELA NOV MESTNI LINEARNI PARK KOT ODPRT JAVNI PROSTOR REVITALIZACIJA Z DODANO VREDNOSTJO TRAJNOSTNI PRISTOP SLED IDENTITETE SMERNICE OBLIKOVANJA URBANIH VODOTOKOV CILJI REVITALIZACIJE

2. 0

REFERENČNI PRIMERI OBLIKOVANJA OBVODNIH PROSTOROV

2. 2. 2. 2. 2. 2. 2. 2. 2.

VODA KOT VIR IN GENERATOR ŽIVLJENJA NOVE PRILOŽNOSTI V ČASU POSTINDUSTRIJSKE DOBE PRIMERI OBLIKOVANJA OBREČNEGA PROSTORA PROMENADE IN JAVNI TRGI PARKI IN KRAJINE NABREŽJA, ZAŠČITE PRED POPLAVAMI IN ODPRTI JAVNI PROSTORI MOSTOVI, BRVI, JEZOVI IN ZAPORNICE Inženirski posegi z ali brez dodane estetske vrednosti UPORABA OBVODNIH PROSTOROV PO SVETU IN V SLOVENIJI

1 2 3 4 5 6 7 7. 1 8

3. 0

PROSTORSKI KONTEKST

3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3. 3.

ZGODOVINA RAZVOJA MESTA KRANJ MESTO KRANJ DO INDUSTRIALIZACIJE MESTO KRANJ MED INDUSTRIALIZACIJO MESTO KRANJ DANES ARHITEKTURNA DEDIŠČINA KRANJA REGULACIJA STRUGE REKE SAVE IN SAVSKEGA OTOKA SKOZI ČAS SEVER SAVIN IN GORENJSKO SEJMIŠČE FENOMEN NAKUPOVALNIH SREDIŠČ (NS) NARAVNE ZNAMENITOSTI KRANJA IN NJEGOVEGA ZALEDJA LOKACIJA ANALIZE ŠIRŠEGA OBMOČJA IN ZALEDJA MESTA ANALIZA NAMEMBNOSTI POVRŠIN MESTA KRANJ ANALIZA DEGRADIRANIH URBANIH OBMOČIJ (DUO) MESTA KRANJ ANALIZA DEGRADIRANIH NABREŽIJ URBANIH VODOTOKOV (UV) ANALIZA PLOVNOSTI IN DOSTOPNOSTI DO REKE ANALIZA INSOLACIJE ŠIRŠEGA OBMOČJA ANALIZE OŽJEGA OBMOČJA IN ZALEDJA MESTA PROMETNA ANALIZA ANALIZA ZELENIH POVRŠIN ANALIZA POPLAVNOSTI IN VODNEGA REŽIMA ANALIZA OBJEKTOV ZA ODSTRANITEV (PRESTAVITEV) ZAZNAVNA ANALIZA / SINTEZA

1 1. 1 1. 2 1. 3 2 3 4 5 6 7 8 8. 1 8. 2 8. 3 8. 4 8. 5 9 9. 1 9. 2 9. 3 9. 4 9. 5

4. 0

PROJEKTNA NALOGA

4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4. 4.

PROGRAMSKA SHEMA S SITUACIJO TRANZITNI KAMP PARK KONCEPT, PROGRAMSKA IN KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA ZASNOVA NENOSILNE KONSTRUKCIJE, FASADNEGA OVOJA IN IZBIRA MATERIALOV ENERGETSKA ZASNOVA POŽARNA VARNOST GRAFIČNE PRILOGE: TRANZIT KAMP PARK LINEARNI PARK / PROMENADA OBRAZLOŽITEV POSAMEZNIH AMBIENTOV KONCEPT - TRAJNOSTNI PRISTOP KONCEPT - MODULARNOST PREFABRIKATOV KATALOG PREFABRIKATOV IN OPREME GRAFIČNE PRILOGE: LINEARNI PARK / PROMENADA

1 2 2. 1 2. 2 2. 3 2. 4 3 4 4. 1 4. 2 4. 3 4. 4 5

6 8 9 10 14 16 17 17 18

22 22 22 22 23 25 26 28 29 30 32 34 36 38 40 42 43 44 46 48

52 55 57 58 59 60 71 72 73 74 76

5. 0

FOTOGRAFIJE MAKETE

104

6. 0

SKLEPNA MISEL

108

7. 0

LITERATURA IN VIRI

110

8. 0

ZAHVALA IN IZJAVA O AVTORSTVU

112

1. 0 UVOD 1. 1 OPREDELITEV PROBLEMA

1.2.1 NOV MESTNI LINEARNI PARK KOT ODPRT JAVNI PROSTOR

1.2.4 SLED IDENTITETE

V svojem magistrskem delu se ukvarjam z revitalizacijo nabrežij reke Save v Kranju. Natančneje gre za območje med nekdanjo tekstilno tovarno Tekstilindus in Savskim mostom, ki povezuje železniško postajo z mestnim jedrom. Reka s svojimi nabrežji nosi v sebi izjemen potencial, ki pa se ga krajani z mestnimi oblastmi premalo zavedajo. Rečni in obrečni prostor je bil v prejšnjem stoletju deležen mnogih regulacij in industrijskih posegov, katerih vpliv se čuti še danes. Po osamosvojitvi so ob izgubi balkanskih trgov in globalizacijskih trendov mnogi industrijski obrati začeli propadati, prav tako pa z njimi tudi podoba mesta Kranj. Kljub temu, da si je v zadnjih dvajsetih letih zaradi propada industrije in strožjih okoljskih standardov reka opomogla, rečni prostor v kolektivnem spominu krajanov še vedno velja za ‘umazanega’. K temu pripomorejo tudi neurejena in zaraščena nabrežja, ki krajanom onemogočajo tako vizualni kot fizični stik z reko.

Magistrsko delo se pretežno ukvarja s posegi na rečnih nabrežjih, delno pa tudi z urbanističnim preoblikovanjem Savskega otoka. Prvotnega pomena je torej nova obrečna promenada, ki s svojimi raznolikimi ambienti ob dostopih do nje, vse skupaj povezuje v koherentno celoto v obliki linearnega parka. Programska naloga z regulacijo rečnega praga 1 km nizvodno vzpostavi nov plovni režim do Savskega otoka. S tem se omogočijo nove rekreativne aktivnosti in nizvodna plovba v dolžini 9 km, ki do sedaj niso bile možne. Na mestu parkirišča in starega kranjskega bazena, severno od obvoznice predvidim nov paviljonski objekt za potrebe tranzitnega parka, turističnega in športno rekreativnega značaja. S tem skušam doseči turistično prepoznavnost Kranja, ki je to mesto trenutno nima. V sklopu promenade preko brvi omogočim lažji dostop do obstoječih naplavin pod regulacijskim jezom, ki s svojimi zalivi in ozelenjenimi otoki ponujajo lepe ambiente za poletno ohladitev.

Staro mestno jedro Kranja stoji na pomolu, ki je pretežno sestavljeno iz pleistocenskega konglomerata, imenovanega tudi labora. Iz istega materiala je pretežno sestavljena tudi soteska Zarica, ki se prične 2 km južneje od mestnega jedra. V svoji nalogi želim poudariti identiteto tega kraja, zato na določenih arhitekturnih elementih poustvarim tovrsten material.

- mesto obogatiti s kvalitetnim javnim odprtim prostorom v obliki linearnega parka, ki ga sedaj nima,

1.2.5 SMERNICE OBLIKOVANJA URBANIH VODOTOKOV

- delna sprememba namembnosti in renaturalizacija Savskega otoka,

1. 2 NAMEN NALOGE IN METODOLOGIJA DELA Ob predhodno navedenem, prostor kot tak vidim kot neizmeren potencial in priložnost za novo arhitekturno krajinsko ureditev, ki bi četrto največje slovensko mesto obogatila s kvalitetnim javnim prostorom, kot se za evropsko mesto s 40.000 krajani tudi spodobi. V svojem magistrskem delu pozornost torej usmerjam k preureditvi obrečnega prostora in posledično k reaktivizaciji njegovega zaledja z novimi programi in vsebinami. Celoten poseg novega mestnega parka oblikujem z naslednjimi pristopi:

Sekundarno se naloga ukvarja z urbanistično delno preureditvijo Savskega otoka in spremembo njegove namembnosti. Le ta je imel v zgodovini različno vlogo. Sprva so bile tu urejene parkovne površine, nato sejmišče po načrtih Savina Severa, po porušitvi pa nov nakupovalni center s prefabriciranimi generičnimi halami, ki bi lahko stale kjerkoli. Savski otok preoblikujem s kompromisnim pristopom, kjer na mestu, zahodno od povezovalne osi v smeri S-J predvidim novo parkovno ureditev, desno od nje pa ohranim lamelni trgovski objekt s parkiriščem. Prav tako odstranim stari bazen in pomožne objekte, nekdaj Majdičevega mlina. Južni del otoka kot najbližji staremu mestnemu središču tako pridobi možnost za nov, resnično potreben objekt družbenega značaja.

1.2.2 REVITALIZACIJA Z DODANO VREDNOSTJO Kot je bilo že omenjeno, je bila rečna struga v preteklosti deležna mnogih regulacij s pomočjo raznolike infrastrukture. Pretežno gre za inženirske objekte, ki pa so zgolj utilitarni in nimajo dodane vrednosti. Na nek način je to razumljivo in upravičeno, saj je bil prostor izpostavljen onesnaževanju bližnjih industrijskih obratov. V svoji nalogi tako vsem posegom, ki so pretežno inženirskega značaja, sam dodam še arhitekturno dimenzijo, saj z njimi ustvarjam nov javni mestni prostor.

1.2.3 TRAJNOSTNI PRISTOP Zaradi dejstva, da gre pri nalogi za obsežne posege v brežine vodnega telesa, omenjeno za seboj prikliče tudi drage investicije. Eden izmed pristopov k reševanju tega vprašanja je bilo tudi upoštevanje stroškov in trajnostne gradnje. Ker je običajna praksa grajenja tovrstnih posegov z materiali, ki so pripeljani z velikih razdalj, sem se v nalogi poslužil koncepta ‘grajenja z lokalnimi materiali’. Na obravnavani lokaciji se namreč nahaja prodni zadrževalnik, ki preprečuje polnjenje in manjšanje pretočnosti njenega rečnega korita. Iz njega v obsegu vzdrževalnih del struge vsako leto izkopljejo in odpeljejo 20–40.000 m³ prodnega materiala, ki običajno konča v okoliških betonarnah. Trajnostni pristop vidim torej v izkoriščanju tega materiala, predelavi v najbližji betonarni (2 km stran) in ponovni vgradnji na isti lokaciji v obliki prefabrikatov ali vlitih betonov.

Pri izdelavi magistrske naloge bi rad omenil še upoštevanje smernic ob urejanju nabrežij urbanih vodotokov in širine zelenega pasu: »Nabrežja urbanega vodotoka (UV): Pomembno območje so nabrežja UV, to so direktna kontaktna območja med robom urbanega vodotoka in prvo vrsto zgradb (vključno z njimi). Določitev območja nabrežij UV je pomembna za ugotovitev posameznih značilnosti v povezavi z direktnim odnosom med mestom in njegovim vodotokom.« (Lečnik, 2007, str. 43) »Širina zelenega pasu: Po mnenju avtorjev članka Urbani obvodni javni prostori – reka kot razvojni generator je kot izhodišče za določitev zelenega pasu izbrana razdalja 50 metrov, ki pomeni širino, potrebno za ureditev manjšega urbanega parka. Pri izbranih mestih ta razdalja pomeni pas, na katerem je potencialni prostor za razvoj urbanega prostora s točno določenim ciljem, tj. zagotoviti uporabniku vse potrebno za preživljanje prostega časa. Pomeni pa tudi dovolj velik prostor, da je mogoče (primerno velikosti mesta) urediti trg ali drug namenski prostor z vso pripadajočo opremo in objekti. Bolj širok (več kot 50 metrov) zeleni pas se v obravnavanih mestih pojavi le redko, in še to v okolju, ki ni primerno za nova ureditvena območja urbanih parkov.« (Olaj, Gabrijelčič in Fikfak, 2012, str. 156)

1. 3 CILJI REVITALIZACIJE

- krajanom omogočiti ponovni vizualni in fizični stik z njihovo reko ter ponuditi več možnosti za uživanje prostega časa, - vzpostaviti nove plovne režime in posledično ponuditi možnost novih vodnih aktivnosti tako za krajane kot turiste,

- postavitev tranzitnega turističnega parka s posledičnimi ekonomskimi koristmi, - pričakovana je boljša prepoznavnost mesta, - obnoviti in dopolniti obstoječo rečno infrastrukturo in s tem ustvariti dodano vrednost, - upoštevanje trajnostnega pristopa, identitete mesta in njegovega zaledja pri oblikovanju nabrežja, - s kvalitetno preureditvijo obvodnega prostora je možno pričakovati tudi aktivacijo njegovega zaledja (degradiranih območij) in preostanka nizvodnih nabrežij.

2. 0 REFERENČNI PRIMERI OBVODNEGA OBLIKOVANJA 2. 1 VODA KOT VIR IN GENERATOR ŽIVLJENJA

Viri fotografij: 01 https://static.pexels.com/photos/71940/water-drop-splashing-motion-71940.jpeg

H20. Kratka in preprosta, vsem dobro znana formula je tako v biološkem kot tudi tehnološkem pogledu eden od poglavitnih razlogov za razvoj in obstoj vseh znanih oblik življenja. Vse od mikroskopskih celic v našem telesu pa do milijonskih svetovnih metropol. Voda je tisti naravni primarni element, brez katerega življenje ne bi obstajalo. »Skrivnost življenja je v tem, da pravilno prehranjujemo celice, ter jim omogočimo odplakovanje vseh odpadkov in strupov. Če hranljive snovi skupaj z vodo ne morejo prodreti v celice zaradi previsoke površinske napetosti vode, potem celice dehidrirajo, se zastrupijo z lastnimi odpadki in umrejo. Da lahko sprejmejo potrebne hranljive snovi, so celice v neprestanem stiku z vodo. Čim manjša je površinska napetost vode, tem lažje ta prodira v celice, jih hrani in odplakuje odpadke. Celica je nesmrtna, poškoduje jo samo tekočina, v kateri celica plava. Če se tekočina obnovi v pravilnih intervalih in celica dobi, kar potrebuje za svoje prehranjevanje, vemo, da se bo življenje nadaljevalo v neskončnost.« Dr. Alexis Carrell, Nobelov nagrajenec (http://www.vik-ng.si/za-uporabnike/voda-je-zivljenje) Tako kot dobesedno, si lahko tudi metaforično razlagamo zgornji citat. Naj gre za izvire in potoke, amfore in akvadukte, reke in jezera, parke in fontane, mline in namakalne sisteme ... Človek se je skozi zgodovino neprestano prilagajal in spoštljivo podrejal vodi kot esencialni naravni dobrini in gonilu razvoja, saj se je že pred sodobno znanostjo zavedal ‘neskončnosti življenja’.

01 | Voda kot vir življenja.

02 https://presentationpictures.files.wordpress.com/2012/02/dry-land-anda-cow.jpg 03 http://cdn.tf.rs/2015/02/24/Pon-du-Gar-odnosno-Most-preko-rekeGard.-Prvobitno-je-bio-rimski-akvadukt-670x258.jpg 04 http://www.livescience.com/images/i/000/039/411/original/top-egypt. jpg?1366846531 05 http://www.donsmaps.com/images7/lepenskicolour3.jpg 06 http://beogradskivodic.info/images/sampledata/Djerdap/srb24.jpg

03 | Pont du Gart - rimski akvadukt.

-terega smo vsi nastali. Divjina in bujnost vode nas vzburjata s svojimi lastnostmi, neskladnostmi in močmi.« (Halprin, 1972 cv: Breen in Rigby, 1996, str. 11) Voda je bila že od nekdaj (in še vedno je) temeljna osnova za človeškosocialni razvoj (Hölzer, Hundt in Luke, 2008). »V bližini voda načrtujemo mesta, v vodah se kopamo, igramo in z vodo delamo. Naše gospodarstvo temelji na transportu po vodi. Izdelki, ki jih kupujemo in prodajamo, so vsi tako ali drugače povezani z vodo. Naš vsakdanjik je tesno povezan z vodo; zaradi potrebe po vodi ga preoblikujemo. Brez voda, ki nas obkrožajo – brez vlage v zraku, brez neobrzdanih rečnih tokov, brez vode iz kuhinjske pipe – bi bilo naše življenje nemogoče. Osemdeset odstotkov naših teles sestavlja voda; dve tretjini Zemljine površine je prekrite z vodo: voda je naša kultura, naše življenje.« (Olaj, Gabrijelčič in Fikafak, 2012, str. 1)

05 | Lepenski vir, desni breg Donave, Srbija - arheološko najdišče.

Kot nam o tem pričajo številni zgodovinski viri, je bila voda zibelka prvih zgodnjih naselbin in civilizacij. Naj gre za Lepenski vir ob Donavi, Mezopotamijo ob Evfratu in Tigrisu ali pa Egipt ob Nilu. Takrat, tako kot danes, življenje brez vode in z njo povezane aktivnosti, niso bile možne. Vir pitne vode in hrane so našli v rekah, potokih in jezerih, vodo le teh pa so uporabljali za namakalne sisteme, mline ipd. V kolikor mesto ni imelo zadosti sveže in neoporečne vode, so jo pripeljali kar po akvaduktih, ki so bili predhodniki današnjih vodovodov. Pionirji tovrstnih sistemov so bili že stari Rimljani, katerih akvadukti krasijo mnoge današnje države starega imperija. Rimljani so semočno zavedali pomena in potenciala vode, saj so gradili ogrevana kopališča, parke s fontanami ipd.

02| Pomanjkanje vode v sušnih obdobjih.

»Voda nosi v sebi kvaliteto, ki kliče po najbolj globoko ukoreninjenem in atavističnem delu naše narave. V globokih kanjonih naših mest, voda, skupaj z ognjem, drevesi in skoraj skritim nebom nad nami, so elementi, ki nas lahko še vedno povezujejo z našo primitivno preteklostjo. Od vsega tega voda in ogenj izzoveta najbolj neposredne odgovore. Požar v mestu je nevaren, negativen in predstavlja zlo; voda je pozitivna in daruje - je element, preko ka04 | Kmetovalec ob Nilu - egipčanski herioglif.

06| Lepenski vir, desni breg Donave, Srbija - arheološko najdišče.

Viri fotografij: 07 http://historic-cities.huji.ac.il/russia/peterburg/maps/homann_1731_spb_b.jpg 08 http://correr.visitmuve.it/wp-content/uploads/2013/04/09-Venezia-veduta-dallalto.jpg 09 https://s3-eu-central-1.amazonaws.com/centaur-wp/theengineer/prod/ content/uploads/2010/10/03230000/58_Power_Station.jpg 10 https://archive.org/download/3111114188_e782fabb00_o/3111114188_ e782fabb00_o.jpg 11 https://dilemmaxdotnet.files.wordpress.com/2015/04/philae-temple-2. jpg

Na Kitajskem so denimo v okviru svojega projekta gradnje hidroeletrarn na reki Jangce izselili kar 1.3 milijona tamkajšnjih prebivalcev. Ne glede na izjemne inženirske in arhitekturne dosežke, so ti posegi v naravo okoljsko sporni. Lahko bi rekli, da gre za dvorezen meč, saj na eni strani pridobivamo energijo, ki nam olajša življenje, po drugi strani pa okolje degradiramo, saj spreminjamo določene naravne zakonitosti prostorov.

Skozi zgodovino se je odnos do vode spreminjal, saj so reke in morja uporabljali tudi za transport dobrin in posledično za trgovino. Po rekah so ‘spuščali’ les s pomočjo splavov in gradili mline za mletje žit. Ob morskih pristaniščih so nastajala nova mesta, kjer je potekala trgovina z novo odkritimi surovinami in izdelki. Benetke so tovrsten primer mesta na vodi, kjer je celotno mesto zgrajeno na pilotih, ceste med ulicami pa so zamenjali kanali. Ruski car Peter I. Veliki je leta 1703 novozasedenem ozemlju ob Baltskem morju ukazal zgraditi novo rusko prestolnico Petrograd (današnji St. Peterburg). K izgradnji mesta je pozval izkušene nizozemske gradbenike, načrte pa so pripravili številni zahodnoevropski arhitekti. Med njimi je za urbanistično podobo mesta najbolj zaslužen arhitekt švicarsko-italijanskega porekla, Domenico Trezzini, ki je do leta 1716 pripravil urbanistični načrt. Center mesta je lociral na otoku Vasilievskega, oblikovan je bil s pomočjo kanalov na pravokotni mreži. Kljub temu, da ideja ni bila realizirana, so se pri oblikovanju mesta zgledovali po Benetkah. 09 | Niagarski slapovi - (zgrajena 1895) prva hidroelektrarna na svetu.

V kolikor hidroelektrarne niso zgrajene na osnovi ‘pretočnosti’ (brez jeza – kot pri Niagarskih slapovih), s svojo izgradnjo za seboj potegnejo velike spremembe v prostoru.

12 http://2.bp.blogspot.com/-2rMoCF6iPBM/VlhXymbI55I/AAAAAAAAAp8/ bZGxsF4ZtRQ/s1600/l_lovett_dam_500x279.jpg 13 https://www.revija-liza.si/media/cache/upload/Photo/2016/04/29/sueski-prekop-3_fbimage.jpg 14 https://elgrandetour.files.wordpress.com/2014/01/no-reading-april.jpg

07 | St. Petersburg - prvotna urbanitična zasnova.

Slab primer hidroelektrarne z jezom je npr. reka Nil v Egiptu. Tisočletja so bili tamkajšnji prebivalci povezani s to rodovitno reko, ki je v letnih intervalih s seboj nosila vse potrebne minerale in hranila za vzgajanje raznovrstnih kultur. S postavitvijo hidroelektrarn so tako ta naravni proces ustavili, okoliški kmetovalci pa morajo danes uporabljati umetna gnojila in pesticide za pridelavo kultur, ki so jih včasih pridelovali 100 % naravno. Reka je tako danes onesnažena in zdravju oporečna. Tovrstna gradnja hidroelektrarn včasih zahteva preselitev velikega števila ljudi in tudi arhitekture. V Egiptu so morali razstaviti in preseliti celoten tempelj Philae, saj je zaradi novega jeza poplavljalo celotno območje, kjer je tempelj nekoč stal.

12 | Največja HE na svetu na reki Jagnce, Kitajska (izgradnja 1993-2008).

Naslednji primeri, kako si človek prilagaja okolje, so prekopi. Panamski kanal in Sueški prekop sta posega, s katerim si je človek skrajšal transportne poti. Vsekakor je na tem mestu prisotna ponovna dilema v povezavi z globalizacijo in njenimi posledicami, saj prevoz dobrin poteka iz enega kontinenta na drugega, pri čemer se v okolje spuščajo ogromne količine toplogrednih plinov.

13 | Sueški prekop, Egipt - umetno zgrajen plovni kanal.

Kljub ‘industrializaciji’, ki se v državah v razvoju odvija še danes, pa pomena vode in njegove estetske vrednosti nismo povsem pozabili. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so v Braziliji zgradili novo prestolnico, ki je v celoti nastala na rislani deski; ker so za lokacijo izbrali nenaseljeno območje, so lahko izkoristili naravne danosti terena in v dolino speljali bližnjo reko. Mesto je tako pridobilo jezero s površino 48 m2.

08 | Benetke - prikaz urbanistične zasnove.

Sožitje z vodo so mesta zgledno prakticirala vse do industrijske revolucije. Takrat je prišlo do velikih sprememb, saj so ob mnogih rekah in morjih začele rasti nove tovarne. Te so za svoje obratovanje potrebovale tako svežo vodo kot tudi prostor za odvajanje odpadnih voda. Ti prostori so bili največkrat reke, ki so svojim tokom pošiljale novo nastalo umazanijo vse do oceanov. Nekdaj zelena in prijetna nabrežja so zdaj postali neprivlačni prostori, ki so prebivalce dobesedno odrezali od vodnih površin, s tem pa jih prikrajšali za stik z vodo, ki je bil prisoten skozi vse prejšnje generacije. Po industrializaciji je prišlo tudi do izuma izmeničnega toka elektrike, brez katere si današnjega načina življenja ne moremo predstavljati. Zasluge za ta izum gre seveda pripisati Nikoli Tesli. Ta je 6. maja 1893 v kolaboraciji z Westinghousom in komisijo za izkoriščanje Niagarskih slapov prav pod temi slapovi postavil prvo uspešno hidroelektrarno na svetu. Kljub temu, da gre za izjemen tehnološki dosežek, pa lahko tovrstne hidroelektrarne domala skazijo določeno pokrajino in imajo različne negativne posledice.

10 | Tempelj Philae, Egipt - pred zajezitvijo hidroelektrarne.

11 | Tempelj Philae, Egipt - poplavljen po zajezitvi hidroelektrarne.

14 | Urbanistični načrt nove prestolnice Brazilia.

2. 2 NOVE PRILOŽNOSTI V ČASU POSTINDUSTRIJSKE DOBE Kljub temu, da je globalizacija sporna z mnogih vidikov, ima tudi nekatere pozitivne učinke. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so mnoga ameriška in evropska podjetja začela seliti svojo proizvodnjo na vzhod zaradi cenejše delovne sile. Posledično je to dejanje za seboj pustilo mnoga degradirana območja nekdanjih tovarn, pristanišč in ostalih proizvodnih obratov, s tem pa tudi priložnost za ponovno vzpostavitev naravnega odnosa do obvodnih javnih prostorov. Po dolgotrajnem procesu deindustrializacije so se začele kazati nove tendence po preoblikovanju obvodnih površin. Mnoga mesta po svetu so v devetdesetih letih prejšnjega stoletja začela z revitalizacijo degradiranih industrijskih območij, med katerimi so bila mnoga ob rekah in morjih. Ponovni razvoj vodnih nabrežij in njihovih širitev je globalno trenutno najboljši primer v smislu ‘odpornosti’ mest in sposobnosti njihovih prilagoditev spreminjajočim se spremembam in novim tehnološkim vplivom, hkrati pa je to priložnost za oblikovanje novih sosesk za prebivalce in spreminjanje obstoječih (Breen in Rigby, 1996). V tako imenovani postindustrijski družbi je želja človeka po bivanju v kvalitetnejšemu okolju močno narasla, prav tako kot tudi ekološka ozaveščenost (Hölzer, Hundt in Luke, 2008). Mesta so v zadnjih dvajsetih letih začela dobivati nove vsebine, ki jim dajejo povsem nov značaj in identiteto. Ob rekah so se na nekdaj z industrijo poseljenih območjih tako začeli pojavljati parki in promenade, v nekaterih primerih, kjer se je voda zadosti ‘regenerirala’, pa celo kopališča. Kot pravi Breen (The New Waterfront,1996), gre za ‘urbano zgodbo o uspehu’, kjer sta moč združili tako javna iniciativa kot mestne ali vladne oblasti. Pomembno je, da mesta delujejo v smeri, da ostanejo konkurenčna in izkoriščajo nezasedena zemljišča ob ‘očiščenih’ vodnih poteh. Od leta 1970 je bil še posebej v razvitih državah prisoten poudarek na čiščenju naših rečnih teles in vodnih virov. Zahteva po očiščenju rek ob interesu zdravega življenskega okolja in posledično investiranje v nabrežja rek, je danes med prebivalci mest cenjeno in spoštovano. Globalno poznamo kar nekaj dramatičnih zgodb s svojimi čistilnimi shemami. Čistejša voda je ključnega pomena v pretežno vseh revitalizacijah nabrežij.

Priložnosti so torej pred nami, zato je na degradiranih območjih potrebno » mesta ponovno povezati z njihovimi rekami, jim povrniti čim bolj naravno stanje, jih očistiti in v čim večji meri odstraniti ovire, ki onemogočajo dostope do mestnih vodnih površin. Nekdaj revolucionarne, danes pa nujno potrebne so rešitve, ki predvidevajo prestavitev nabrežnih cest, ki reke ločujejo od mest pod nivo terena. Rezultat bo večja dostopnost obrečnih prostorov, kar bo potegnilo za seboj prevrednotenje teh površin. To bo prineslo nove možnosti za razvoj vodnih in obvodnih dejavnosti.« (Lečnik, 2007, str. 82)

15 http://doc.sciencespo-lyon.fr/Ressources/Documents/Etudiants/Memoires/Cyberdocs/MFE2009/mazue_e/xml/ressources/img1.jpg 16 http://www.lightsniper.de/wordpress/wp-content/gallery/dusseldorf-am-rhein/DSC_9423-Panorama.jpg

»Tkiva številnih evropskih mest so neločljivo povezana s svojimi vodnimi arterijami, ki so pripomogle k njihovemu nastanku in razvoju. Imena kot so Pariz, London, Dunaj, Firence ter ostala s turisti oblegana mesta, so znana tudi zaradi svojih nabrežij. Obvodne prostore so v preteklosti označevali kot območja, rezervirana za industrijo, transport in ribolov, ureditve pa za zaščito pred poplavami. Danes ti prostori dobivajo nove vsebine z močnim poudarkom na prostočasnih dejavnostih.« (Lečnik, 2007, str. 1) Mnoga mesta imajo svojo unikatno identiteto, ki se je v dobršni meri ohranila do danes. Morda so se nekoliko spremenile vsebine, vendar pa mesta niso spremenila svoje podobe, saj v veliki meri niso bila podvržena industrializaciji. Danes, v postindustrijskem času in ob globalizaciji, obstaja velika nevarnost izgube lastne identitete mesta, zato je pri revitalizacijah degradiranih območij potrebno upoštevati vse naravne in urbane predispozicije, ki jih mesto ponuja in so edinstvene: topografija, morfologija, zgodovina, kultura, arhitekturna dediščina itd. »Vprašanje identitete prostora je ključnega pomena za doživetje nekega mesta, še posebej v nastajajočem globalnem svetu. Z globalizacijo je prostorska identiteta postala pomemben element v procesu načrtovanja. Po eni strani je globalizacija povzročila spremembe v ekonomiji mest in regij, ki so v nekaterih primerih tako radikalne, da mesta in regije tvegajo izgubo lastne identitete, po drugi strani pa sili mesta in regije, da postanejo pripravljeni na nove trge in politične integracije. Mestom in regijam grozi izguba identitete, hkrati pa imajo možnost, da dobijo novo, sodobno, nadnacionalno identiteto.« (Olaj, Gabrijelčič in Fikfak, 2012, str. 153-154). 15 | Cité Internationale de Lyon, Francija - preurejeno, nekdaj degradirano območje ob Renu.

Tako kot številna evropska mesta je tudi naša prestolnica začela urejati svoja nabrežja, ko je Ljubljanski mestni svet leta 2004 sprejel odločitev o investiranju 20 milijonov € z namenom oživitve starega mestnega jedra in urbanih prostorov v mestu. Prestolnica s svojim nabrežjem Ljubljanice velja za eno najlepših starih mestnih jeder v Evropi. Mesto se je leta 2016 s petimi evropskimi finalisti (Essen – Nemčija, Nijmeng – Nizozemska, Oslo – Norveška, Umeo – Švedska) potegovalo za prestižni naziv Zelena prestolnica Evrope in na osnovi zelenih trajnostnih posegov v mestu, prestižni naziv tudi osvojila. Ljubljana je tako zgledno revitalizirano mesto tako v domačem kot svetovnem merilu, težko pa z izjemo nekaj mest (Velenje) lahko rečemo tudi za ostala slovenska mesta, ki so s svojimi degradiranimi površinami obsojena na propadanje. Kranj, Jesenice, Trbovlje so le nekatera od njih, kjer je prostore v prejšnjem stoletju zaznamovala močna raznolika industrija, danes pa ti prostori propadajoče čakajo na boljše čase. 16| Revitalizirano nabrežje reke Ren (Düsseldorf, Nemčija).

Viri fotografij:

Viri fotografij: 17 http://www.landezine.com/index.php/2011/06/rhone-river-banks-by-insitu-architectes-paysagistes/12-insitu-berges-du-rhone/ 18 http://www.landezine.com/index.php/2011/06/rhone-river-banks-by-insitu-architectes-paysagistes/02-insitu-berges-du-rhone/ 19 http://www.landezine.com/index.php/2011/06/rhone-river-banks-by-insitu-architectes-paysagistes/04-insitu-berges-du-rhone/ 20 http://www.landezine.com/index.php/2015/09/buffalo-bayou-promenade-by-swa/buffalo-bayou-promenade-by-swa-01-william-tatham_epi/ 21 http://www.landezine.com/index.php/2015/09/buffalo-bayou-promenade-by-swa/buffalo-bayou-promenade-by-swa-02-tom-fox/ 22 http://www.landezine.com/index.php/2015/09/buffalo-bayou-promenade-by-swa/buffalo-bayou-promenade-by-swa-04-tom-fox/

2. 3 PRIMERI OBLIKOVANJA OBREČNEGA PROSTORA »Reke so pomemben element v topografiji mest in so bile v preteklosti gonilo njihovega razvoja. Ta primarna vloga se je skozi čas izgubila, zato ji jo je potrebno z novimi ureditvami in vsebinami vrniti. Pri teh je treba upoštevati smernice in navodila, ki jih predpisuje evropska vodna direktiva. Urbane vodotoke je treba, seveda tam, kjer je to mogoče, vrniti v njihovo izvorno stanje, na mestih, kjer stopnja preoblikovanosti vodnega telesa to onemogoča, pa moramo težiti k čim bolj naravnemu urejanju.« (Lečnik, 2007, str. 82) Breen v svoji knjigi pravi (The New Waterfront,1996) pravi, da so revitalizacije obvodnih nabrežij globalna zgodba o uspehu pri oživitvi mest, vendar pa ne moremo predstaviti uspešnosti vsakega projekta, ki vključuje vodne površine. Zaradi omenjenega se je potrebno zgledovati po dobrih praksah in prostor predhodno ovrednotiti in smiselno vključiti v novo zasnovo. »Voda je bila skoraj v vsej zgodovini urbanizma pomembna sestavina mestnega oblikovanja. Odseki vodotokov na urbanih območjih pomenijo neposreden stik in povezavo med sodobnimi potrebami življenja v urbanih središčih ter naravnimi prvinami okolja. Mesta, ki so bila zgrajena ob rekah z urejenim obvodnim okoljem, imajo komunalno-higiensko, ekološko, prometno, obrambno, klimatsko in estetsko prednost pred mesti, ki so brez večjih vodnih površin.« (Rusjan et al., 2008 cv: Olaj, Gabrijelčič in Fikafak, 2012, str. 154 ).

Območje rečnih nabrežij je veliko večje kot samo nabrežje, zato je poleg promenad in parkov v zasnove potrebno vključiti tudi bližnje objekte, urbana območja, krajino in širšo regijo. Prostor zaživi šele takrat, ko je namenjen prebivalcem mesta in širše regije, saj le ti s svojimi aktivnostmi prostor obogatijo. Lahko bi rekli, da se kvaliteta določenega obvodnega prostora meri tudi z obiskanostjo krajanov in lokalnih ter globalnih turistov. Vsak poseg v vodno telo ima svoje značajske karakteristike, ki po svoje narekujejo uporabo in aktivnosti s strani obiskovalcev. Neka obrečna promenada obiskovalcu ponudi povsem drugačno doživljajsko izkušnjo kot to ponudi park ob reki ali jezeru. Ob sprehajanju po promenadi lahko v večji meri opazujemo bližnji okoliš in širši prostor, lahko jo uporabljamo kot sprehajalno pot ali trim stezo, medtem ko nam park ob vodi ponuja možnost piknika v naravi, izvajanje skupnih rekreativnih in športnih aktivnosti, družbenih prireditev ipd.

nabrežja (kanali) in promenade, berme in poplavne rečne površine, poplavna območja, rečne struge in tokovi, dinamične rečne krajine

V magistrski nalogi se poslužujem kar nekaj kategorij, zato relevatne posege predstavim v nadaljevanju. Nekateri primeri v sebi združujejo tako karakteristike promenade kot zaščite pred poplavami ali krajinskega parka. Pri mnogih gre hkrati tudi za revitalizacijo, ki pa je razvidna iz referenčnih primerov.

Za boljšo specifikacijo posegov v obrečnih prostorih povzamem delitev na sledeče kategorije (Riverscapes, 2008): -

promenade in javni trgi, urbane četrti in zgradbe, parke in krajine, nove dostope in povezave, vodne aktivnosti, revitalizirana območja, zaščito pred poplavami.

Pri poseganju v vodna rečna telesa natančneje povzamem delitev na kategorije, opisane v knjigi River. Space. Design. (2012):

17 | Lyon, Francija - ureditev nabrežij reke Rone.

18 | Lyon, Francija - ureditev nabrežij reke Rone, ambient 1.

19 | Lyon, Francija - ureditev nabrežij reke Rone, ambient 2.

20| Houston, Teksas, ZDA - revitalizacija nabrežij reke Bayou.

21 | Houston, Teksas, ZDA - revitalizacija nabrežij reke Bayou, ambient 1.

22 | Houston, Teksas, ZDA - revitalizacija nabrežij reke Bayou, ambient 2.

2. 4 PROMENADE IN JAVNI TRGI

Viri fotografij: 23 https://s-media-cache-ak0.pinimg.com/736x/04c3/34/04c334bed00f585db1a7bb5f3dbcf270.jpg

Prebivalci obrečnih mest so skozi zgodovino vedno izkazovali močno afiniteto do promenad in javnih trgov, ki so se nizali ob promenadah. Bogato in raznoliko dogajanje v smislu pretočnosti blaga, dobrin in storitev je popestrilo prostore ob rekah. Trendi in običaji so se v nekaterih mestih obdržali do danes, v določenih ojačali, obstajajo pa mesta, ki šele razvijajo novo vez z mestom preko teh linearnih parkov, z imenom promenada; naj gre za obrečni prostor ali pa nekdanjo štiripasovnico. Poznamo kar nekaj uspešnih projektov promenad, ki so danes zgled oblikovanja mestnega tkiva. V zgodovini je nemalokrat zaradi pojava novih industrij ali prevoznih sredstev, posledično tudi nove infrastrukture, prebivalce dobesedno odrezalo od rečnih nabrežij, obstoječih parkov ali preostanka mesta. Načrtovalci mest so tako na pobudo javnih iniciativ in mestnih oblasti pričeli graditi mesta po merilu človeka. S tem želim poudariti, da so ga postavili v prvi plan. Mnoga mesta so tako dobila nove parkovne površine s preureditvijo prometne infrastrukture. Nekdanje večpasovnice so tako zamenjale promenade, nabrežja in linearni parki. Eden zgodnejših primerov ukvarjanja s tovrstno problematiko je bilo mesto Firence. Projektanti RRP (Richard Rogers Partnership) so leta 1983 za potrebe revitalizacije mesta predlagali umik prometa od nabrežja v obliki podzemnih tunelov. Preko le teh naj bi potekala obrečna promenada, obiskovalcem pa bi predhodno viden promet ostal skrit. Projekt ni bil nikoli realiziran, vendar je bila njegova študija inspiracija vsem nadaljnim projektantom, ki so se soočali s podobnimi problemi. Kar nekaj mest po svetu je svoje dragocene površine transformiralo na podoben način; Düsseldorf, Boston, Lyon so le nekatera izmed njih.

23 | RRP (Richard Rogers Partnership) - študija revitalizacije nabrežja v Firencah s prikazom umika prometa pod nivo nove mestne obrečne promenade.

24 https://2.bp.blogspot.com/-mF_5OqPcwto/U7a8wFk8VAI/AAAAAAAAAQc/ r8fcaU2crTE/s1600/Madrid-rio.jpg 25 http://www.landezine.com/index.php/2011/04/madrid-rio-by-west8-urban-design-landscape-architecture/salon-de-pinos-00-section-showing-relationship-between-design-and-technical-base/ 26 http://www.landezine.com/index.php/2011/04/madrid-rio-by-west8-urban-design-landscape-architecture/salon-de-pinos-06-jeroen-musch/

24 | Park Rio Madrid, Španija - aeroposnetek.

25 | Park Rio Madrid, Španija - prikaz umika motornega prometa pod nivo nove mestne promenade.

Madridski park Rio je verjetno najbolj zgleden primer, kako hitro je možno izvesti projekt, kjer je izkazana volja mestnih oblasti in njihova zavzetost. Ambiciozni župan Alberto Ruiz-Gallardón je v samo enem mandatu dosegel prestavitev ceste M30 v tunel in ločitev od starega mestnega jedra. Pri projektu revitalizacije nabrežja reke Manzanares so se poslužili enakih pristopov kot projektna skupina RRP v Firencah. Obrečno motorizirano cesto je zamenjala umirjena in zelena promenada v obliki linearnega parka. 26 | Park Rio Madrid, Španija - aeroposnetek obrečne promenade.

Viri fotografij: 27 http://www.landezine.com/index.php/2017/03/luiz-paulo-conde-waterfront-promenade-olympic-boulevard-in-rio-de-janeiro/boulevard_2a_2880_portonovo/ 28 http://www.landezine.com/index.php/2017/03/luiz-paulo-conde-waterfront-promenade-olympic-boulevard-in-rio-de-janeiro/x-raised-viaductboulevard-year_2010/ 29 http://www.landezine.com/index.php/2017/03/luiz-paulo-conde-waterfront-promenade-olympic-boulevard-in-rio-de-janeiro/plaza_ maua_4_2880_miguel_sa/ 30 http://www.landezine.com/index.php/2017/03/luiz-paulo-conde-waterfront-promenade-olympic-boulevard-in-rio-de-janeiro/plaza_ maua_5_2880_andre_sanches/

Podoben projekt revitalizacije obvodnega prostora so izvedli v Riu v okviru urejanja mesta za olimpijske igre 2016. Projekt za razliko od rečnega obvodnega prostora obravnava morski obvodni prostor. »Projekt “Orla Conde” je del procesa preoblikovanja in urbane rekarakterizacije regije pristanišča in središča Rio de Janeiro, ki izvira iz mestnega delovanja zaliva Porto Maravilha. Rušenje dvignjenega viadukta je opredeljeno kot eden od glavnih posegov. Viadukt, zgrajen v šestdesetih letih 20. stoletja, je razdrl obstoječe vzorce in navade ljudi in je imel kot tak s svojo bližino negativen vpliv na krajino pristanišča in zaliva Baia de Guanabara. Ta umik, po letu 2014, vrača krajino in pozabljene (včasih celo neznane) prostore mestu Riu in pešcem ob obali Baia de Guanabara. Gledano v zadnjih 50. letih kot na okvarjen, industrijski in zapuščen prostor (ne-mesto”), približno 250.000 m2 Orla Conde ni samo temeljni del za obnovo in revitalizacijo območja pristanišča, ampak tudi središče mesta. Z osredotočanjem na državljana/pešca je Orla Conde spremenila paradigmo, za seboj zapustila mesto, ki daje prednost pešcem pred avtomobili. Projekt omogoča pacifiški in organiziran soobstoj različnih prevoznih sredstev (VLT-tramvaja, koles, motornih vozil in alternativnih prevozov), ustvarja območja za rekreacijo in počitek, razkriva zgodovinske stavbe in poglede na krajino zaliva. Prav tako želi obnoviti integracijo zgrajenega mesto z obalo Baia de Guanabara, poleg tega pa daje podporo za prihodnje dejavnosti in nove funkcije, ki se bodo pojavile v revitaliziranem centru in v regiji Porto Maravilha.« B+ABR Backheuser e Riera Arquitetura (http://www.landezine.com/index.php/2017/03/luiz-paulo-conde-waterfront-promenade-olympic-boulevard-in-rio-de-janeiro/)

28 | Projekt Olle Corle, Rio de Janeiro - aeroposnetek predhodnega stanja.

29 | Projekt Olle Corle, Rio de Janeiro - aeroposnetek stanja po revitalizaciji.

27 | Projekt Olle Corle, Rio de Janeiro - konceptna skica.

Iz vidika linearnega parka je zanimiv tudi projekt newyorške zapuščene železnice, sedaj imenovanega Hi-line. Namesto odstranitve nadvozov in tirov je mesto postalo bogatejše še za en park, ko so nekdaj jeklene konstrukcije zamenjale rastline, klopi in ostala spremljajoča urbana oprema. Prebivalci okoliških stavb ki mejijo s parkom, imajo možnost izstopa na zelene površine dobesedno iz svojega naslonjača. Park se namreč vije mimo stavb kot neka mestna arterija, ki preko sebe nudi dodatne površine stavb v obliki teras. Poleg uspešne revitalizacije opuščene železnice v park Hi-line je mesto kmalu nadaljevalo z izdelavo parka Hi-line 2.

Eden izmed delikatnejših projektov, ki ga je zelo težko opredeliti, je spominski park na mestu nekdanjih dvojčkov WTC (9/11 Memorial). Gre za zelo občutljiv prostor, ki je v osnovi park, vendar prostor obiskovalca še vedno opozarja na tragične dogodke. Z vgraviranimi imeni vseh žrtev terorističnega napada tega dne in vsakodnevnimi venci svojcev žrtev park meji že na pokopališče. Kljub temu, da prostor dobiva sakralni značaj, gre za lepo artikulacijo prostora, časa in spominov.

Podoben primer je tudi spominski park ob Pentagonu, kjer so vsem 184 žrtvam napada postavili spomenik v obliki klopi. Le te so postavljene v smeri, iz katere je letalo strmoglavilo v stavbo. Vse klopi so osvetljene, v njih pa so vgravirana imena vseh žrtev. Klopi, katerih žrtve so bile v letalu, gledajo proti stavbi Pentagona, medtem ko so klopi žrtev v stavbi, obrnjene v nasprotni smeri. Prav tako kot predhodno omenjen primer, ta v sebi združuje tako prvine parka kot spomenika. Morda je prostor še delikatnejšni, saj so spomeniki žrtvam v obliki klopi, ki svojcem omogoča bolj intimen spomin na žrtve, kljub spornosti sedenja na spomenikih.

Viri fotografij: 31 http://www.landezine.com/index.php/2014/01/high-line-section-2-byjames-corner-field-operations/high_line-section_2-james_corner_field_ operations-piet_oudolf-06/ 32 http://www.landezine.com/index.php/2014/01/high-line-section-2-byjames-corner-field-operations/high_line-section_2-james_corner_field_ operations-piet_oudolf-07/ 33 http://www.landezine.com/index.php/2014/01/high-line-section-2-byjames-corner-field-operations/high_line-section_2-james_corner_field_ operations-piet_oudolf-08/ 34 http://www.landezine.com/index.php/2013/03/national-911-memorial-by-pwp-landscape-architecture/national-9_11-memorial-by-pwp-landscape-architecture-01/ 35 https://fthmb.tqn.com/MdpbFI816znwm0Y0B2I4eBpneTQ=/1500x1000/ filters:fill(auto,1)/pentagon-memorial-dawn-gi-1500-56a414c13df78cf77280d4e9.jpg

31 | Linearni park High Line, New York City, New York, ZDA - aeroposnetek.

34 | 9/11 Memorial, New York City, New York, ZDA.

32 | Linearni park High Line, New York City, New York, ZDA - ambient 1.

33 | Linearni park High Line, New York City, New York, ZDA - ambient 2.

35 | 9/11 Memorial, Pentagon, Washington, ZDA.

Viri fotografij: 36 http://www.landezine.com/index.php/2015/06/velenje-city-center-pedestrian-zone-promenada-by-enota/31-enota-promenada-20-situation-plan/ 37 http://www.landezine.com/index.php/2015/06/velenje-city-center-pedestrian-zone-promenada-by-enota/ 38 http://www.landezine.com/index.php/2015/06/velenje-city-center-pedestrian-zone-promenada-by-enota/ 39 http://www.landezine.com/index.php/2015/06/velenje-city-center-pedestrian-zone-promenada-by-enota/05-enota-promenada-01-river-amphitheatre/

Pri nas smo dobili nov park v Velenju; ta združuje tako karakteristike promenade kot nabrežja. Poseg v staro modernistično mesto se iz več osi združuje v mestni park in preko stopnjevanja obdelanosti površin se preko različnih ambientov stika ob reki Paki. Na predelu, kjer reka deli mesto, promenado povezuje sodobna brv, ki s svojimi kaskadnimi stopnicami nudi prostor za počitek in družbene dogodke. Promenada se na tem mestu najbolj ‘razbohoti’ in lepo povezuje obe strani mesta, ki ju ločuje reka. »Velenjska promenada je pomemben mestni prostor in vitalna mestna arterija. To je ena izmed osrednjih osi mestnega središčaVelenja, mladega mesta, zasnovanega leta 1950, ki temelji na modernističnih idealih vrtnega mesta; kot tak je edinstven v slovenskem prostoru. Prenova v okviru promenade predstavlja prvi korak k postopni oživitvi mestnega središča. Njena naloga je zagotavljanje manjkajočih programov mestu in da bi ji pomagala nazaj do svojega prvotnega značaja mesto-v-parku. Uspešna prenova z zavestjo o prevelikih prometnih površinah združuje dve, na videz si nasprotni zahtevi – več zelenja in več programa.« (http://www.enota.si/galerija/2015052709404941?mode=data&pm=selection) 36 | Park Promenada, Velenje, Slovenija - urbanistična zasnova parka.

37 | Park Promenada, Velenje, Slovenija - aksonometrija.

38 | Park Promenada, Velenje, Slovenija - razstavljena aksonometrija.

2. 5 PARKI IN KRAJINE

Viri fotografij: 40 https://www.instagram.com/p/BZmPH-ujnjs/?taken-by=d.signers

Vsako mesto potrebuje javni prostor za umik od vrveža in hrupa, zato je največkrat mestni park tisto zatočišče, kamor se obiskovalci mesta lahko zatečejo. Velikokrat tovrsten umik ni dovolj, zato potrebujejo mnogi meščani velikih mest ‘pobeg’ v naravo. Mestni parki so tiste male zelene in dragocene površine sredi betona in asfalta, ki nam omogočajo stik z naravo. V osnovi parke in krajine ločimo na tri kategorije: parke, parke/krajine in krajine. Med seboj se razlikujejo po stopnji povezanosti med enim in drugim značajem. Pri mestnih parkih velikih metropol gre večinoma za mestne zelene oaze, ki so običajno ‘oceanskega’ tipa, se pravi, da so z vseh strani obdani z mestnim tkivom. Pri parkih/krajinah se park običajno povezuje v zaledje mesta oziroma krajino. Krajinski parki pa so nepovezani z mesti in običajno del širših pokrajin in regij. Svetovno znane mestni park je Central park v New Yorku, kjer zaradi njegove razsežnosti skoraj pozabimo da smo v 8-milijonski metropoli. Park s svojimi gozdovi, jezeri in mostovi spominja bolj na predmestno krajinsko ureditev kot na mestni park.

41 https://media.timeout.com/images/103451632/image.jpg 42 http://www.delo.si/assets/media/picture/20170111/Ljubljanska__Delo_ Foto_2017.20_hires.jpeg1.jpeg?rev=1 43 http://www.delo.si/assets/media/picture/20160516/670x420_Ljubljanska__djvu_2270984_m_hires.jpeg0.jpeg?rev=4 44 http://www.atelierarhitekti.si/wp-content/uploads/2017/05/jakopi%C4%8D-3-570x380.jpg 45 http://trajekt.org/wp/wp-content/gallery/deli-ljubljane/most-park-barjanka-1.jpg 42 | Park Špica Ljubljana, Slovenija - ureditev ob razcepu Ljubljanice.

Primer parka/krajine je naš park Tivoli, saj z Rožnikom sestavlja del širše krajine. Osebno menim, da je tovrsten park najbolj raznolik, saj se nam s sprehajanjem po njem, preko številnih sekvenc kažejo bogati in raznoliki ambienti; številni drevoredi, fontane, ribnik, gozdne poti, botanične zasaditve, športne površine ... Park združuje najboljše karakteristike tako krajinskega kot mestnega značaja.

še čaka na primerno zazidavo, po drugi strani pa stopnišče ob krilnih zidovih vabi v doživljanje obvodnega ambienta. To ni samo steza ob vodi, temveč mesto številnih sprehajalskih doživetij in nove urbanistične širine.« (Prelovšek, 2010 cv: Kobe, 2010, str. 98)

V naši prestolnici smo v zadnjih petnajstih letih pridobili kar nekaj novih parkov, ki tako domačinom kot turistom nudijo kvalitetnejše bivanje in obisk. Tako park Barjanka kot park Špica sta lepa in vzorčna primera mestnega parka. S svojimi unikatnimi ureditvami odražata lastno identiteto in sta si po značaju zelo različna. Park Barjanka ponuja bolj intimen prostor obiskovalcu in je s strani uporabnika primeren za širok spekter aktivnosti. Park ponuja velik del zelenih površin, južna vpadnica pa dokaj nemoteno poteka nad njim. V intimnosti se park Špica težko primerja z parkom Barjanka, vendar obiskovalcu zato ponuja ambient s sončno plažo ob delitvi reke Ljubljanice in posledično drugačne potencialne aktivnosti. Oba parka sta delo Atelier arhitektov.

40 | Central Park, New York City, New York, ZDA - aeroposnetek.

41 | Central Park, New York City, New York, ZDA - aeroposnetek.

»Kobetov most je v vsakem obziru del širše prostorske ureditve, ki obrežje Gradaščice spreminja v mestni park. Po eni strani pomeni uvod v nov barjanski bulevard z vrstama dreves na vsaki strani, ki

44 | Park Barjanka - idejna skica.

43 | Park Tivoli, Ljubljana, Slovenija - aeroposnetek.

45 |Park Barjanka - nočna fotografija.

Viri fotografij: 46 https://www.visitljubljana.com/assets/POI/_resampled/FillWzk3MCw5NzZd/koseski-bajer-1.jpg 47 http://akka.si/SL/

Popolno nasprotje mestnih parkov so krajinski parki, s katerimi posegamo v dokaj neokrnjeno naravo. Tovrstni posegi so lahko delikatni, zato je potrebna subtilnost in previdnost pri oblikovanju. Zgleden primer je park Koseški bajer, prav tako delo Atelier arhitektov. Na obrobju Ljubljane, kjer mesto počasi prehaja v krajino, nas na nekdanjem glinokopu pričaka prijeten bajer z leseno ploščadjo. Sprehajalne poti se tako kot ploščad subtilno uklanjajo podobi bajerja in ustvarjajo dodano vrednost v obstoječi krajini.

48 http://akka.si/SL/

47 | Osnovna šola ob Rinži, Kočevje Slovenija - urbanistična zasnova krajinske arhitekture.

46 | Koseški bajer, Ljubljana, Slovenija.

Zgleden primer dobre prakse je krajinska ureditev studija AKKA, kjer je v gozdu zgrajena osnovna šola v Kočevju. »Krajinsko oblikovanje kot kontrast strogo členjeni modernistični arhitekturi za strukturiranje prostora izkorišča naravno razgiban in skalnat svet kraških vrtač in notranjo členitev gozda. S tem ustvari prostore za igro in šport. Prostor ustvari s pomočjo jase – jasa deluje kot zavetje, jasno čitljivo, samostojno polje, vstavljeno v matriko obstoječega gozda, zaradi česar se zdi gozd še bolj prvinski. Gozd je naseljen, ne da bi pri tem izgubil svojo divjost.« (http://akka.si/SL/ob-rinzi-elementary-school/) 48 | Osnovna šola ob Rinži, Kočevje Slovenija - prikaz minimalnega poseganja v naravo.

2. 6 NABREŽJA, ZAŠČITE PRED POPLAVAMI IN ODPRTI JAVNI PROSTORI Leta 1985 je prof. Jurij Kobe v reviji AB zapisal: »Ljubljana je od nekdaj živela v tesni povezanosti z Ljubljanico in njenimi pritoki. Seveda je to sožitje v veliki meri krojila gospodarska odvisnost in korist, ki so jo imeli od voda Ljubljančani v preteklosti . O tej povezanosti nam v ohranjenih dokumentih pričajo številne proizvodne in transportne zgradbe, pa vse do objektov na vodi, ki so bili namenjeni družabnemu življenju in zabavi. In danes? Kot da bi s časom, ko so vode prenehale biti vir prehrane, energije in plovna pot, ko je bilo konec neposredne odvisnosti, mesto odvrnilo od Ljubljanice. Ta odklonilni odnos se je stopnjeval na vseh področjih rabe in oblikovanja prostora ob vodi.« »Urbane vodotoke je treba z ustreznimi posegi ohraniti (predstaviti), jih vzdrževati ter jih vključiti v nove ureditve.« (Lečnik, 2007, str. 1) Urbani vodotoki so del odprtih javnih prostorov, zato jih moramo tako tudi obravnavati. »Odprti javni prostori imajo ključno vlogo v razpoznavnosti mest, kar zlasti velja za javne prostore, ki ležijo ob rekah. Zato so reke, ki tečejo skozi mesta, njihovo naravno bogastvo in hkrati velik razvojni potencial. So močan ekonomski razvojni generator ter generator rasti in oblikovanja mestnih tkiv. Javni odprti obrečni prostori in njihove različne oblike so odvisne od hidroloških in geomorfoloških značilnosti rečnega telesa ter vplivov širšega okolja.« (Olaj, Gabrijelčič, Fikfak, 2012, str. 151)

pa ponovno nadaljeval leta 1908 in zaključil leta 1936. Skoraj 2000 metrov dolg odsek med Ambroževim trgom in izlivom Gradaščice so spremenili v betonsko korito, kjer je pri oblikovanju sodeloval tudi Jože Plečnik. (povzeto po članku: http://www.delo.si/novice/ljubljana/nekoc-v-ljubljani-ljubljanica-2.html)

z možnostjo pogajanja vseh strank v postopku, ki imajo prostor za svojega, v namene bolj pristopnega podvajanja javnega prostora skozi strma pobočja.« (http://www.landezine.com/index. php/2014/01/twisted-valley-by-grupo-aranea/)

Vse od tedanje regulacije se na obrežjih Ljubljanice do leta 2004 niso zgodili arhitekturni posegi. Danes nabrežje Ljubljanice krasijo mnogi mostovi, plaže in promenade, ki so rezultat načrtovane revitaliazcije.

51 http://images.adsttc.com/media/images/52b3/6c20/e8e4/4ee5/ c700/006b/large_jpg/VALLE_TRENZADO_JG419-13.jpg?1387490331

Kot je bilo že omenjeno je bila Ljubljanica deležna regulacije rečne struge, podobni primeri pa so se zgodili tudi po svetu. Zelo zanimiv projekt je tudi revitalizacija hudourniškega vodotoka, ki poteka skozi mesto Alicante v Španiji. Projekt združuje urejanje nabrežij obstoječega vodotoka kot oblikovanje krajine, skozi mehanizme javnega participiranja okoliških krajanov in lastnikov zemljišč.

52 http://www.3nta.com/wp-content/uploads/2015/12/twisted-valley-inelche-jesus-granada.jpg

»Projekt z imenom ‘Zvita dolina’ (Twisted Valley) si prizadeva ponovno vzpostaviti promet pešcev. Urejanje vodotoka v sedemdesetih letih je polnoma popačila kontinuiteto značaja kanjona Elche. Mnoga leta so prebivalci ob prehodu skozi to območje težko uživali. Ta pokrajina (ki se razteza do 40 metrov globoko) daje mestu možnost izleta do visoko kakovostnega naravnega okolja v že samo nekaj minutah. V projektu predlagamo sistem, ki je zlahka prilagodljiv geografskim in administrativnim kompleksnostim prostora,

49 | Gruberjev prekop, Ljubljana, Slovenija - fotografija med gradnjo.

51 | Park Twisted Valley, Alicante, Španija - fotografija novega parka iz brvi.

50 | Regulacija Ljubljanice, Ljubljana, Slovenija - fotografija med gradnjo.

52 | Park Twisted Valley, Alicante, Španija - fotografija novega parka.

Tako kot mnoge slovenske reke, je tudi Ljubljanica pogosto poplavljala. V prizadevanju izsuševanja Barja so v sklopu teh prizadevanj v ožini med Ljubljanskim gradom in Golovcem izkopali Gruberjev prekop. Le tega so začeli graditi leta 1773, dokončan pa je bil med leti 1780–1782. Podobno zahteven je bil tudi projekt regulacije Ljubljanice skozi mesto, ki se je začel leta 1825, po daljšem premoru

49 h t t p : / / i 1 . w p . c o m / w w w. l j u b l j a n s k e - s l i k e . s i / w p - c o n t e n t / u p loads/2015/03/pos012.jpg 50 http://www.delo.si/assets/media/picture/20160210/15C%20regulacija%20Ljubljanice%20iz%20leta%201934.jpg?rev=1

V življenju ljudi je pomen rek v veliki meri odvisen od možnosti uporabe in dostopnosti rečnih nabrežij. Dostopnost določa sprejetost nabrežja kot prostor, kjer je možno živeti, delati in preživljati prosti čas. Tako tovrstna območja postanejo del kulturne identitete in regije. Le ko bo obrečni prostor zasnovan kot del odprtega javnega prostora, ki bo dostopen in vzdrževan, le takrat bodo reke lahko postale privlačni deli mest in regij (Hölzer, Hundt in Luke, 2008). Rečna nabrežja, kanali in podobni posegi so dostikrat v prvem planu objekti in elementi zaščite obvodnih površin pred poplavljanjem in posledično erozijo terena. Ti posegi imajo najprej inženirski značaj, šele potem arhitekturnega. Pri posegih zavarovanja brežin je stopnja posameznih disciplin zelo hitro razvidna, saj se dokaj hitro zgodi, da prostor ne ustvarja dodane vrednosti. V mislih imam namreč mnoga nabrežja, ki izpolnjujejo zgolj utilitarno funkcijo, s strani širše uporabnosti pa so dokaj neuporabna. Že na primeru Ljubljanice je to razvidno, saj imajo v tkivu mestnega središča nabrežja dodano vrednost, izven mestnega središča (Moste, Fužine,Gruberjev prekop...) pa te dodane vrednosti ni. Zavedati se moramo dejsta, da ti prostori nimajo enakega značaja kot mestno središče in niso oblegani s turisti, vendar kljub temu v sebi nosijo potencial širše ureditve in povezave nabrežij v celosten in koherenten sistem.

Viri fotografij:

Viri fotografij: 53 h t t p : / / w w w. e - f o t o g r a f i j a . c o m / g a l e r i j a / p i c t u r e s / big/2012_08/1346186681_DSC_3124_MALA_copy.jpg 54 http://www.skibus.rs/assets/Uploads/Ostale-destinacije/Rafting/7-OldbridgeinVisegrad.jpg 55 https://www.google.si/search?q=trnovska+cerkev&newwindow=1&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwiluJae6M_UAhWJWxoKHepiDLUQ_AUICigB&biw=1920&bih=925#imgrc=MdA4sVRSELpMiM: 56 https://backoffice.halldis.com/wp-content/uploads/2017/01/FIRENZE-1000x666.jpg 57 http://trajekt.org/wp/wp-content/uploads/2012/08/fabianijev-most_ mol.jpg 58 h t t p s : / / w w w. s l o - f o t o . n e t / m o d u l e s / G a l e r i j a / d a t a / m e dia/18/5089928536.jpg 59 http://www.scapelab.com/projekti-nevidni-most-2010/#prettyPhoto[gallery]/5/

2. 7 MOSTOVI, BRVI, JEZOVI IN ZAPORNICE Z zagotovostjo lahko rečemo, da skoraj ni reke, ki na njej, ob njej ali preko nje ne bi bil zgrajen kakšen objekt. Le ti so nujno potrebni, saj moramo reke prečkati ali pa regulirati njihov vodostaj. Jezovi so tisti, ki jih običajno težko oblikujemo z neko dodano vrednostjo, saj gre prvotno za inženirski poseg v vodno telo z namenom preusmeritve vodotoka, dviga vodostaja, potreb hidroelektrarn, prodnega zadrževalnika ipd. Tako kot mostove, tudi brvi in zapornice zlahka oblikujemo kot objekte z neko določeno programsko vsebino in estetsko vrednostjo.

Tovrstnih aktivnosti se je zelo dobro zavedal tudi Plečnik, saj je most pred Trnovsko cerkvijo oblikoval kot trg. To je naredil namenoma, saj cerkev ni imela svojega trga, kot je to običajno, in je mejila s cesto. V ta namen je Plečnik na most zasadil drevesa, pohodno površino pa tlakoval z granitnimi kockami. Krajani so tako pridobili prostor za zadrževanje ob nedeljskih mašah, cerkvenih praznikih in porokah.

57 | Fabianijev most, Ljubljana, Slovenija

2. 7.1 Inženirski posegi z dodano estetsko vrednostjo Kljub temu, da so Plečnikove zapornice inženirski objekt, njihova lepota presega njihovo uporabnost. Opazovanje te brezčasne arhitekture in sproščanje ob njej je zagotovo razlog za postanek marsikaterega sprehajalca. Nasprotje Plečnikovih zapornic pa so zapornice na Gruberjevem prekopu, kjer gre zgolj za inženirski objekt, prav tako pa ni prostora za mimoidočega opazovalca, ki bi občudoval ta objekt.

55 | Plečnikov most pred cerkvijo, Trnovo, Ljubljana, Slovenija.

Mostov s podobnim karakterjem je po svetu kar nekaj, zagotovo pa je med najbolj znanimi most Ponte Vecchia v Firencah, kjer so trgovci včasih trgovali z zlatom, kar se s prisotnostjo v obliki zlatarn odraža še danes. 58 | Mesarski most, Ljubljana, Slovenija.

Iz vidika inovativnosti mi je osebno zanimiva naslednja brv, ki meji že na splav oziroma ponton. Gre za projekt, katerega idejno zasnovo je pripravila projektna skupina Scapelab za Blejsko jezero in ponovno premaknila ustaljena razmišljanja o arhitekturi. Ponton je pripet na dno jezera, njegova pohodna površina, ki vodi do otoka s cerkvijo, pa je 10 cm pod gladino vode. Nevidni most so naslovili tudi z imenom ‘Most za drzne potnike’, saj je »dostop do otoka edinstvena izkušnja in osebna referenca na svetopisemsko zgodbo.« Scapelab (http://www.scapelab.com/projekti-nevidni-most-2010/). 53 | Plečnikove zapornice, Ljubljana, Slovenija.

56 | Most Ponte Vecchio, Firence, Italija.

Kdor je bral Andričev roman Most na Drini, si lahko na hitro osveži vsebino le tega. Pisatelj zelo slikovito opiše pomembnost mosta za okoliške krajane. Kljub njegovi osnovni funkciji pretočnosti ljudi in blaga, je most služil tudi kot glavna točka raznolikih dogodkov. Ljudje so se na njem zbirali, kregali, zmenkovali in celo poročali. Most na Drini je torej odličen primer mosta z močno programsko komponento.

Ljubljana je v zadnjih nekaj letih poleg obstoječih mostov dobila še nekaj novih, nekateri ponovno bolj spominjajo na mestne trge kot mostove. Takšen primer je zagotovo Mesarski most, kjer so Atelier arhitekti zgledno oblikovali tako prostor na mostu kot prostor pod njim. Fabianijev most pri Cukrarni je del realizacije mestnega cestnega obroča, katerega avtor je arhitekt, po katerem je most poimenovan. Ponovno gre za strokovni zgled, kjer Atelier arhitekti posebno pozornost namenijo pešcem, saj most načrtujejo v dveh nivojih. Zgornji del mosta je rezerviran za motoriziran promet, spodnji pa na nivoju obstoječih obrečnih promenad povezuje oba bregova Ljubljanice. Spodnji del s svojo širino ponovno ustvarja nekakšen mestni trg, ki v poletnih dneh nudi prijeten osenčen prostor, s katerega je možno opazovati Plečnikove zapornice in nabrežja Ljubljanice z zaledjem.

54 | Most na Drini, Višegrad, Bosna in Hercegovina.

2. 8 UPORABA OBVODNIH PROSTOROV PO SVETU IN V SLOVENIJI

Viri fotografij: 60 http://www.landezine.com/index.php/2016/07/chicago-riverwalk-expansion-by-sasaki/chicago-riverwalk_06/

Kot smo lahko skozi referenčne primere videli, mnoga mesta in države revitalizirajo svoja degradirana in zapuščena obvodna nabrežja. Občasno jih preuredijo že samo zaradi popestritve mestnih predelov in vzpostavitve novih aktivnosti.

61 http://www.landezine.com/index.php/2016/07/chicago-riverwalk-expansion-by-sasaki/chicago-riverwalk_30/ 62 http://www.landezine.com/index.php/2014/01/kalvebod-waves-by-jdsarchitects/kalvebod_waves-by-jds_architects-01/

Chicago je primer, kjer je bil pomislek za preureditev nabrežja reke v rekreativne namene nesmiseln, saj je bila le ta v preteklosti onesnažena in zdravju oporečna. Z novimi okoljskimi standardi in prilagoditvijo industrijskih obratov pa se je reka ‘normalizirala’. Skozi zadnje desetletje se je vloga in pomembnost reke razvijala z iniciativo po vzpostavitvi ekoloških, rekreativnih in ekonomičnih koristi mesta. V nekaterih mestih, kjer je voda v rekah neoporečna,vzpostavljajo kopališča, kjer z ustrezno infrastrukturo skrbijo tudi za varnost plavalcev. Prebivalci mest imajo v poletnih dneh možnost za osvežitev v plavajočih bazenih v rekah ali pa kar v rekah samih. Vzoren primer je mesto Köbenhaven, kjer so postavili že kar nekaj tovrstnih kopališč. V kolikor same reke niso primerne za kopanje, kopališče izdelajo s pomočjo plavajočih bazenov. Berlin in Dunaj sta zgledna primera mest, ki ustvarjajo kvalitetne javne prostore v obliki kopališč. Zanimiv je tudi pristop, kjer izdelajo manjša naravna kopališča v obliki jezer, za vir napajalne vode le teh pa izkoristijo bližnjo reko.

60 | Chicago, Illinois, ZDA - fotografija revitaliziranega nabrežja.

63 http://www.landezine.com/index.php/2014/01/kalvebod-waves-by-jdsarchitects/kalvebod_waves-by-jds_architects-07/ 64 http://media.novi.navodi.com/2015/07/na-vodi_ada_ciganlija.jpg 61 | Chicago, Illinois, ZDA - fotografija revitaliziranega nabrežja.

V Srbiji, natančneje v Beogradu in Novem Sadu, prebivalci neprekinjeno uporabljajo reke v namene poletnih kopališč. Sava in Donava na svojih dolgih poteh akumulirata ogromno zdravju škodljivih snovi, vendar finančno prikrajšane prebivalce, ki so bili deležni številnih vojn in sankcij ‘malo’ kemikalij ne zmoti. V Beogradu je na reki Savi znana mestna plaža z imenom Ada Ciganlija. Iz fotografij je razvidno, da plaža po obiskanosti bolj spominja na morsko plažo kot pa na rečno.

V Beogradu so leta 2016 začeli s velikopoteznim projektom Beograd na Savi, kjer gre za revitalizacijo degradiranih območij ob reki. Mnenja o kvaliteti posega so sicer deljena, vendar projekt hkrati izkazuje zavedanje po potrebnem kvalitetnem javnem prostoru. Tudi mesto Zagreb je imelo pred leti natečaj, kjer bi mesto približali reki Savi. Zaradi razsežnosti projekta in posledično visokih investicij, so mestne oblasti z natečajno komisijo idejo ustavile na način, da so podelile tri 1. nagrade.

62 | Köbenhaven, Danska - aeroposnetek urejenega kopališča na reki.

64 | Plaža Ada Ciganlija na Savi, Beograd Srbija - fotografija kopališča.

63 | Köbenhaven, Danska - fotografija urejenega kopališča na reki.

65 | Beograd na vodi, Beograd Srbija - vizualizacija novega projekta.

65 http://www.gradjevinarstvo.rs/upload_slike/vesti/b96c91fe-268b-4502b8b5-c6c407cd7290.jpg

Viri fotografij: 66 http://www.hidrotehnik.si/sites/default/files/field/image/0cc94c0f2ca8-471f-b2af-64f552f39adc.jpg 67 http://www.atelierarhitekti.si/wp-content/uploads/2016/01/Petkovskovi-nabrezje_Ljubljana-1-1140x760.jpg 68 http://www.ljubljana.guide/wp-content/uploads/2015/07/petkovskovo-nabrezje.jpg

Kako pa je z uporabo obrečnih prostorov v Sloveniji? Kot je bilo že omenjeno, je mesto Ljubljana s svojimi posegi kvalitetno oživela obrečne prostore. Težko pa rečemo, da so ji sledila tudi ostala mesta. Kot lahko spremljamo po medijih, se mnoga mesta soočajo s hudimi finančnimi situacijami, hkrati pa ni dovolj iniciativ za tovrstne posege. Četudi so bili izdelani natečaji za urejanje brežin, npr. Drave v Mariboru in obalnih površin v Izoli, projekti dokaj hitro izgubijo zagon. Dober primer je mesto Velenje, kjer so se mestne oblasti zavedale perečih problemov mestnega jedra in javnega prostora. Četudi gre pri Velenjski promenadi za nov park, je nabrežna površina urejanja v primerjavi z ostalimi svetovnimi primeri dokaj majhna.

69 | Nabrežje reke Drave v Mariboru - zmagovalna rešitev natečaja.

71 | Nabrežje reke Krke v Novem Mestu - zmagovalna rešitev natečaja.

70 | Nabrežje reke Drave v Mariboru - zmagovalna rešitev natečaja.

72 | Velenjska plaža, Velenje, Slovenija - panoramski posnetek.

69 http://www.zaps.si/index.php?m_id=natecaji_izvedeni&nat_id=43 70 http://www.ugm.si/fileadmin/Documents/news/1stPrize-7_06.jpg 71 http://zanovomesto.si/wp-content/uploads/2013/08/kopali%C5%A1%C4%8De.jpg 72 http://www.velenje-tourism.si/imagelib/source/tourism/velenjsko-jezero/Velenjska%20pla%C5%BEa_Matej%20Vrani%C4%8D.jpg

66 | Nabrežje Ljubljanice, Ljubljana, Slovenija - po revitalizaciji.

Z vidika kopališč v naših jezerih in rekah, se tudi na tem področju stvari premikajo na bolje. Velenjska jezera ob termoelektrarni Šoštanj so bila nekdaj neprimerna za plavanje, danes pa se tu dogajajo mnoge vodne aktivnosti. Pred industrializacijo slovenskih mest so bili prebivalci tesno povezani z okoliškimi rekami. Voda je bila primerna za kopanje, zato so bile vodne aktivnosti samoumevne. Mnoge tovarne in hidroelektrarne pa so to tesno vez prekinile. Po razpadu skupne nekdanje države Jugoslavije so z njo začele propadati tudi mnoge tovarne. Reke so tako dobile ponovno priložnost in se v večini primerov regenerirale oziroma očistile.

67 | Petkovškovo nabrežje, Ljubljana, Slovenija - po revitalizaciji.

V gorenjski regiji so reke in jezera glede na rezultate meritev čiste in primerne za kopanje. Na reki Savi se severno od Ljubljane že nekaj časa vzpostavljajo tako imenovana ‘divja’ kopališča. Okroglo pri Naklu in Savski otok v Kranju sta lokalnim prebivalcem dobro znana. V vasi Dragočajna je že desetletja postavljen turistični kamp. Še bolj primerni reki sta Sora Poljanščica in Sora Seljščica, kjer je tovrstnih kopališč mnogo več. Mestna občina Škofja Loka je leta 2013 uredila nekdaj obiskovano kopališče ob jezu pri naselju Puštal. Gre za primer, kjer je razvidno, kako malo je potrebno za prijeten rečni ambient in posledično obiskanost in turizem. Željo po novem kopališču so izrazili tudi novomeščani, vendar pa do njegove realizacije še ni prišlo. Iz predstavljenega je vendarle možno začutiti spremembe tudi pri nas. Osebno mislim, da je del problema generacijski preskok. Starih generacij, ki so se še kopale v rekah, danes skoraj ni več, mlajše pa teh navad v tolikšni meri nimajo. Mnoga mesta zato ne razmišljajo o revitalizacijah svojih nabrežij, saj ne dobijo s strani krajanov nikakršnih resnih pobud. Zaradi omenjenega iskreno upam, da bo moja magistrska naloga vsaj nekoliko pripomogla k razmišljanju v tej smeri.

»Linea vitalis - Sava živi krčevito. Od božje martre pod Kranjem pa do broda pod Smlednikom se je zarezala v živo. Nobena rana ne zija strahotneje, kot ta zlokobna globel z živo silo planinskih voda na dnu. Vode v gorah plašijo, a so lepe. Stresajo breg in ga trgajo, a ga marajo. Voda med božjo martro pod Kranjem in med brodom pod Smlednikom samo grozi. Ni se razlila v polje, zajedla se je podenj. Zavistno se je skrila globoko in potajila. Ne namaka ga v peščeni suhoti, komaj tri plitvine mu je dala in šest mlinskih koles. Kadar ni povodnji. Kadar so vode, ni plitvin, ni malinov, ni brodov in desni breg in levi breg sta dve sveta ...« (Pregelj cv: Krajčič v Kurillo in Šubic, 2011, str. 8-9)

3. 0 PROSTORSKI KONTEKST 3. 1 ZGODOVINA RAZVOJA MESTA KRANJ

Viri fotografij:

3. 1. 1 MESTO KRANJ DO INDUSTRIALIZACIJE

3. 1. 2 MESTO KRANJ MED INDUSTRIALIZACIJO

3. 1. 3 MESTO KRANJ DANES

Mesto Kranj leži v središčnem delu Gorenjske na strmem konglomeratnem pomolu ob sotočju Save in Kokre in je eno najstarejših mest na Slovenskem. Tu je bilo zaradi svoje zatočiščne lege sprva selišče Ilirov, nato tudi Keltov. Stari Rimljani so na tem mestu ustanovili postojanko z imenom Carnium. Nato so jim sledili Goti, za njimi pa še Langobardi, o čemer pričajo izkopanine grobišča ob sotočju. Približno okoli leta 580 so se tu naselili stari Slovani. V 11. st. je bil na območju današnjega Kranja sedež mejnih grofov, leta 1256 pa se omenja ime Crainburg z deželnim sodiščem.

Industrializacija Kranja se je začela dokaj pozno, natančneje šele po 1. svetovni vojni. Večje tovarne so začele obratovati po letu 1920, razvile so se predvsem tekstilna industrija, čevljarstvo in gumarstvo. Kapital za postavitev tovarn je prihajal predvsem iz Poljske, Avstrije in Češke, poleg pa so migrirali tudi strokovnjaki, ravnatelji, družbeniki in delničarji. Nova delovna sila je prihajala iz okoliških vasi Kranja, številno tovrstnih delavcev ‘kolesarjev’ pa je naraščalo. Prednjačila je predvsem tekstilna industrija, sledile so jim gumarska industrija, usnjarstvo in čevljarstvo. Z razpadom Avstro-Ogrske monarhije so na Gorenjsko začeli prihajati številni migranti iz Slovenskega primorja. Delni razlog preseljevanja je bil tudi pobeg pred vojaško mobilizacijo v Italiji v času diktature. Večina beguncev se je zaposlila v tekstilni industriji, še posebej v Jugočeški in Jugobruni.

Po osamosvojitvi leta 1991 v Kranju z izgubo jugoslovanskih trgov začnejo mnoge tovarne in panoge propadati. Za iskanje novih trgov je bilo takrat nekoliko prepozno, saj je globalizacija že kazala svoje posledice. Slovenijo in preostale države nekdanje skupne države so začeli preplavljati cenejši izdelki iz vzhoda, zato je bilo tudi s tega vidika na trgu težko ostati konkurenčen. Tovarne, kot sta Iskra in Sava, so se nekako uspele prilagoditi in obstajajo še danes, medtem ko je celotna tekstilna in čevljarska industrija sčasoma propadla (Tekstilindus, Ibi, Gorenjska oblačila, Planika). Za seboj so propadle tovarne zapustile ogromne površine in objekte. V nekaterih so danes svoje prostore našli manjši podjetniki, medtem ko so druge prazne in še naprej propadajo.

Že v 15. st. so imeli izvoljenega sodnika, pravico do pobiranja mitnine in do dveh letnih sejmov. Razvito je bilo mlinarstvo, tkalstvo, predelovanje kož in lesa. Mesto se ponaša z župno cerkvijo, ki je nastala leta 1440 in se s šiljastim zvonikom vzpenja nad starim delom mesta. Ta sodi med ključne spomenike gotskega stavbarstva na Gorenjskem. Leta 1471 je bilo mesto oplenjeno s strani Turkov. V času kmečkih uporov so v Kranju usmrtili nekatere poglavarne upornike. V 16. st. je na kranjsko gospodarstvo in njegovo priznanost v širši regiji ugodno vplivalo železarstvo, ki se je uspešno razvijalo v zgornjem delu Savske doline. Trgovski prevozniki so izdelke prodajali vse od Reke, Trsta pa do Kelmorajna (današnjega Kölna). Promet so oteževale slabe povezave, saj je bilo prisotnih malo mostov čez reke. Valvasor je zapisal, da je od Kranja proti Ljubljani zadnji most v Kranju in da je mogoče priti čez reko le z brodom oziroma dvema ladjama, ki sta vzporedno druga ob drugi, da konj stoji z dvema nogama na eni in z dvema na drugi ladji. V 17. st. je gospodarstvo začelo zamirati, vendar je v 18. st. ponovno oživelo. V tem času je nastal tudi Majdičev mlin in več pivovarn ter usnjarn. V Kranju sta živela France Prešeren in Simon Jenko, kjer sta tudi pokopana. Tu se je rodil Janez Bleiweis, po poklicu zdravnik in živinozdravnik, ki je leta 1843 urejal prvi slovenski tednik Novice. Te so bile prvo zrcalo tedanjega slovenskega javnega življenja in priročnik kmetov in rokodelcev. S svojim političnim delom si je Bleiweis pridobil ime oče Slovencev (Smolej, 1987).

73 | Crainburg, predhodno mesto današnjega Kranj.

Razvoj industrije je kasneje pritegnil priseljence iz Štajerske in Dolenjske. Razvoj mesta je bil tako pod močnim vplivom novih družbenih in gospodarskih tokov, v javnem življenju pa so se pojavljali novi podjetni posamezniki. Po drugi svetovni vojni nastopi čas hitre obnove in socialistične organizacije proizvodnje. Ustanovijo se nova raznolika podjetja, Iskra EM se usmeri predvsem v elektromehaniko. V povojnih časih je prišlo do velikih potreb prebivalstva po izdelkih, uvedejo se celo petletke, katerih pa kranjska industrija zaradi pomanjkanja delavske sile ni mogla izpolnjevati. Priliv novih delavcev je bil namreč manjši od dejanskih potreb industrijskih obratov. Nezmožnost izpolnjevanja petletnih planov je povzročilo množično izseljevanje delavcev na delo v tujino (Nemčija, Švica). Po evidencah naj bi delo v tujini med leti 1965 in 1975 iskalo 81.000 Slovencev, od tega 3.494 iz gorenjske regije (večinoma strokovnjaki). Takrat je prišlo tudi do prehoda iz tekstilne v pretežno elektro industrijsko dejavnost (Puhar, 1990).

»Degradirana (industrijska) urbana območja obsegajo po zadnjih podatkih iz oktobra 2015 54,07 ha. Gre pretežno za stara industrijska območja vzdolž Save (Gornjesavska cesta – Tekstilindus 10 ha, Kolodvorska cesta 9 ha, Savski log – Otok 4 ha, Savska cesta 16 ha, Savska loka 13,4 ha, Zarica 9,4 ha ...) in posamezne razpršene lokacije po mestu (npr. Oljarica na Britofu ...). Z degradiranimi površinami je povezanih veliko težav: od zapletenih lastniških razmerij (90 % industrijskih DUO je v zasebni lasti), zastarele in pomanjkljive infrastrukture, problematične dostopnosti, propadajočih objektov, onesnaženosti. Z DUO nihče načrtno ne upravlja, zato so na trgu in med investitorji tudi neprepoznavna. Kljub temu pa DUO predstavljajo pomemben potencial za kompleksno preurejanje mesta Kranj, novo razmestitev dejavnosti v prostoru, izboljšanje povezanosti mesta navznoter in z okolico, zagotavljanje površin za nove gospodarske dejavnosti in blaženje razvojnih nasprotij. Kranj ima tudi že nekaj primerov dobrih praks.« (http://www.kranj.si/files/01_kranj_moje_mesto/tus2030/priloga-2-tus-kranj-2030_analiza.pdf)

74 | Jugočeška, Kranj.

75 | Tekstilindus, Kranj.

73 http://euparky.si/portals/1/euparky/Slovenija/Kranj/Zgodovina/Grad. jpg 74 http://museums.si/remote.jpg.ashx?width=475&height=500&format=jpg&mode=max&404=no_image.gif&urlb64=aHR0cHM6Ly9tdXNldW1zLmJsb2IuY29yZS53aW5kb3dzLm5ldC9kYXRhL0RvY3VtZW50cy9BUlRXT1JLUy9nbS8zNzI2NjUvNTE1YTg2NmExNjhlNGI1M2E5NTE5YTg0ZjFmZTZiMDUuanBn&hmac=3UzNZ9RZzOs 75 http://arhiv.gorenjskiglas.si/images/20100906/309069961-EP_8.jpg

Viri fotografij: 76 http://www.gorenjska.si/old/files/bezkovac.jpg 77 https://3.bp.blogspot.com/-UIW39Zg7QIs/V3KFCJlFZjI/AAAAAAAAQNs/ cqUyHgcQ-ycvsI66TqL5twpcR2dRl3b_ACLcB/s1600/IMG_1521.JPG 78 https://www.slovenia.info/uploads/zgodbe/plecnik_arkade_kranj. jpg?1484735732035 79 https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/7/7c/Kranj_-_stara_ Posta_01.jpg

3. 2 ARHITEKTURNA DEDIŠČINA KRANJA Razvoj industrije je v mestu je pomenil tudi povečanje števila prebivalcev. Okoli starega mestnega jedra se je oblikovala nova sodobna identiteta, slogovno pretežno v modernističnem stilu. Mesto oblikujejo mnogi veliki slovenski arhitekti. Jože Plečnik je načrtoval vilo premožnega samskega zdravnika, prav tako je oblikoval pročelje mestnega (Prešernovega) gledališča in danes imenovane Plečnikove arkade ob Rožnovenski cerkvi. Herman Hus se je podpisal pod mnoge stanovanjske objekte in gostišče s prenočišči, znano pod imenom Stara pošta (danes gre za poslovni objekt z gostinskim lokalom v zadnji etaži objekta).

S povečanjem prebivalstva so se večale tudi potrebe po izobraževanju. Stanko Kristl je na tedanjem obrobju Kranja načrtoval OŠ Franceta Prešerna. Prvi nebotičnik smo Kranjčani dobili leta 1964, arhitekt le tega pa je bil Marjan Šorli, ki je med ostalimi objekti zgradil tudi Mestno mesnico. Kot je že omenjeno, je na Savskem otoku načrte za novo sejmišče izdelal Savin Sever, sama hala pa je bil del širše zasnove športno rekreacijskega kompleksa, do katerega nikoli ni prišlo. Tudi samo sejmišče ni bilo izdelano po prvotnih načrtih, saj so med gradnjo izvajalci ‘konstrukcijske dežnike’ poenostavili. Arhitekt jih je predvidel kot svetlobnike (strešna okna), izdelali pa so jih zgolj za nosilno funkcijo AB strehe.

Zasluge za največje število stavb gre pripisati arhitektu Edvard Ravnikarju. Ta je postavil stavbe raznolikih namembnosti, po katerih se vidi širina arhitektovega opusa. Objekti izkazujejo t. i. ‘iskrenost do materiala’, verjetno največja mojstrovina pa je objekt Mestne občine Kranj s svojo pahljačasto streho in odprtim tlorisom.

80 http://www.mladina.si/media/www/slike.old/mladina/prilogabivanjestanko_kristl_janez_kalinikosnovna_sola_dr._franceta_preserna.jpg 81 http://www.delo.si/assets/media/picture/20140825/Panorama__Delo_ Foto_2014082.11_hires.jpeg2.jpeg?rev=1 82 http://www.evidenca.org/scripts/open_large.php?objectID=63&id=156 83 http://www.mladina.si/media/www/slike.old/clanki/200330/kranjski-sejem_display.jpg 84 http://www.evidenca.org/scripts/open_large.php?objectID=62&id=153

76 | Bežkova vila, Kranj (arhitekt Jože Plečnik).

79 | Stara pošta, Kranj (arhitekt Herman Hus).

82 | Mestna mesnica, Kranj (arhitekt Marjan Šorli).

77 | Pročelje mestnega gledališča, Kranj (arhitekt Jože Plečnik).

80 | Osnovna šola Franceta Prešerna, Kranj (arhitekt Stanko Kristl).

83 | Sejmišče, Kranj (arhitekt Sever Savin).

78 | Plečnikove arkade, Kranj (arhitekt Jože Plečnik).

81 | Nebotičnik, Kranj (arhitekt Marjan Šorli).

84 | Skupščina občine Kranj (arhitekt Edvard Ravnikar).

Viri fotografij: 85 https://www.kamra.si/images/zoo_cac he/201612/11180_0001_20161223_190227_b9d49c5f7ec738242a3becb27011bfe1.jpg 86 http://cdn.c.photoshelter.com/img-get2/I0000bRqdw_RaZmY/ fit=1000x750/dg-ersl-082.jpg 87 http://www.abiro.net/housing-jelen 88 http://www.abiro.net/housing-jelen 89 http://www.archello.com/en/project/housing-soto%C4%8Dje-kranj 85 | Blagovnica Globus, Kranj (arhitekt Edvard Ravnikar).

87 | Veduta Kranja in Housing Jelen, Kranj (Abiro).

88 | Housing Jelen, Kranj (Abiro).

86 | Hotel Creina, Kranj (arhitekt Edvard Ravnikar).

Tudi v preteklih desetih letih je prišlo do zglednih arhitekturnih posegov, še posebej v starem mestnem jedru in njegovi okolici. Atelier arhitekti so v sklopu prenove Gradu Khislstein načrtovali novo odprto gledališče, Abiro pa je na mestu starega, dotrajanega Hotela Jelen subtilno umestil novi poslovno-stanovanjski kompleks. Ta se lepo zlije z mestno veduto in jo ne kazi s svojimi novimi volumni. Na samem konglomeratskem pomolu starega mestnega jedra je izdelana razgledna konzolna platforma, s katere se v dolini pod njo vidi nova soseska Bevk Perović arhitektov, zgrajena ob sotočju dveh rek, Save in Kokre.

89 | Stanovanjska socialna soseska, Kranj (Bevk Perović arhitekti).

90 http://www.atelierarhitekti.si/kompleks-gradu-khislstein-v-kranju/

90 | Večnamesnko prizorišče Grad Khiselstein, Kranj (Atelier arhitekti).

Viri fotografij: 91 https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/dd/Razglednica_ Kranja_1912.jpg 92 https://www.kamra.si/images/zoo_cache/201602/5201_R_172a_e7566bbf6399c9047fec6d7e5efaecae.jpg 93 http://mmc.bolha.com/0/image/173492/174952/KRANJ---Savskimost_53a7c89aa87c2.jpg 94 Arhiv VGP (Vodnogospodarsko podjetje Kranj)

3. 3 REGULACIJA STRUGE REKE SAVE IN SAVSKEGA OTOKA SKOZI ČAS V sedemdestih letih 19. stoletja je na mestu starega pogorelega mlina (za potrebe gradu Khislstein) Leopold Jugovic dal zgraditi nov mlin, danes znan pod imenom Majdičev mlin. Za tiste čase je veljal za napreden mlin večjih kapacitet, zato je bilo potrebno zagotoviti konsistenten dotok vode. V ta namen je zgrajen lesen kaštni jez ob zgornjem delu Savskega otoka, prav tako na območju predhodnih jezov, omenjenih že v 16. st. Kasneje je bila poleg mlina zgrajena hidroelektrarna, saj je po razpadu Avstro-Ogrske monarhije mlin izgubil svoj pretežni del trga.

95 Arhiv VGP (Vodnogospodarsko podjetje Kranj)

Na območju tovarne Tekstilindus se je predhodni izgradnji kompleksa zgradil masivni betonski oporni zid. Ta še danes kazi obrečno podobo mesta. Leta 1959 je občinski ljudski odbor v Kranju naročil projekte za regulacijo desne brežine od opornega zidu Tekstilindus do tovarne Iskra. Ob tej brežini danes poteka obvoznica, tedanji razlog posega pa je bila tudi modernizacija železniške postaje in gradnja spremljevalnih skladišč. Med leti 1970 in 1976 je bila izdelana regulacija rečne struge med mostom pri Majdičevem mlinu in sotesko Zarica. Regulacija je bila nujno potrebna, saj je Sava ob povečanem vodostaju pogosto poplavljala desni breg reke. Stara struge reke je pred vstopom v sotesko zavijala ob konfiguraciji terena in seboj naplavljala debla. Od tod tudi ime za bližnje naselje z imenom Drulovka (nekdaj Drvolovka). Nova struga je bila izdelana, upoštevajoč novo hidroelektrano (HE), ki so jo med leti 1980 in 1986 zgradili v Mavčičah. V obdobju regulacije soteske je bil izdelan tudi nov, mehki jez na lokaciji starega lesenega kaštnega jezu. Jez je postavljen s pomočjo jeklenih pilotov direktno na starega in nima svojega ‘pravega’ temelja. Naplavina prodnega materiala pod njim je dodatno varovala pred spodkopavanjem in se ga ne sme odstraniti. Med lesenim kaštnim jezom pod mostom kranjske obvoznice in mehkim jezom je prodni zadrževalnik, ki preprečuje odlaganje proda po rečnem koritu navzdol.

96 https://www.kamra.si/images/zoo_cache/201602/17029_Image05%20gam a_6079394d940893af37203776478e391c.jpg

91 | Razglednica z veduto Kranja, (Majdičev mlin - dominanta v prostoru).

92 | Secesijski most na Savi, Kranj.

Secesijski most ob Majdičevem mlinu je bil porušen med 2. svetovno vojno. Na mestu podrtega mosta so zgradili novega, ki pa v estetskem pogledu nima močne vrednosti.

93 | Savski most, Kranj (stoji še danes).

Iz vidika urejanja vodotoka gre torej za težaven poseg, saj gre za hudourniško reko, pri kateri vodostaj med koto nizke (347 m.n.v.) in koto visoke vode (351 m.n.v.) niha za 4 m, ob stoletnih katastrofalnih vodah pa celo za 6,5 m. Po podatkih domačinov je korito vedno požiralo vso rečno vodo, ki je segala do roba brežine na levem bregu, to je do višine približno 352,8 m.n.v. Edina katastrofalna voda (Q100) je leta 1926 preplavila Savski otok, kar se ujema s podatki Hidrometeorološkega zavoda, prav tako slonečih na izjavah domačinov (Vodna skupna Gorenjske – Kranj, Tehnično poročilo, 1959, str. 2).

95 | Prečna prereza mehkega jeza (Polytechna, 1976).

Otok je bil prav tako kot sama reka deležen številnih sprememb, ki pa se najbolje vidijo iz Registra nepremične kulturne dediščine pod št.16477, pod opisom:»Rečni otok, parkovno urejen na prelomu 19. in 20. st., s travnikom, drevoredi, parkovnimi drevesi, sprehajalnimi in jahalnimi potmi ter senčnico. 1971 delno preurejen v sejmišče, 2003 na njem zgrajen trgovski center. Na južnem robu je elektrarna.« O navedenem nam pričajo fotografije in arhivska dokumentacija.

96 | Savski otok kot parkovna ureditev - aeroposnetek.

3. 4 SEVER SAVIN IN GORENJSKO SEJMIŠČE

Viri fotografij: 97

Dolenec, M., Vodopivec, A. (2003). Savin Sever arhitekt. Ljubljana: Nuit, str. 102-103.

Nekdanji objekt Gorenjskega sejmišča je bil del širše zasnove ureditve Savskega otoka, do katere pa žal nikdar ni prišlo. Celoten kompleks bi zasedal celotni otok, mestu pa bi doprinesel predvsem rekreacijske površine. Kot je razvidno iz prve fotografije, gre za širokopotezno zasnovo, impozantni objekt z dvokapno streho bi se raztezal kar čez mestno obvoznico.

Dolenec, M., Vodopivec, A. (2003). Savin Sever arhitekt. Ljubljana: Nuit, str. 104-105. 99

Dolenec, M., Vodopivec, A. (2003). Savin Sever arhitekt. Ljubljana: Nuit, str. 104-105.

Od celotne zasnove, ki je bila načrtovana leta 1969, je bila zgrajena samo razstaviščna lopa, ta pa ni bila izvedena dosledno in skladno z načrti. Arhitekt je objekt zasnoval na modularni mreži 16 x 16 m, na katero so bili postavljeni stebri z vešalnimi elementi. Le ti bi prevzemali vlogo svetlobnikov, s tem pa bi ustvarjali kvalitetno naravno osvetljen prostor v notranjščini. Žal do izgradnje svetlobnikov, pokritih s pleksi steklom nikoli ni prišlo, zato so tudi šotorasti zaključki stebrov brez svetlobnikov delovali nekoliko nesmiselno. Zaradi obsežne zasnove je bila predvidena postopnost gradnje, kjer bi vsaka posamezna faza izvedbe delovala kot sklenjena celota. Širitev edino zgrajenega objekta je bila namreč možna v vse smeri, saj je bila konstrukcija zasnovana modularno. Dodajanje posameznih sklopov bi bilo možno uporabiti tudi za druge programe poleg razstavnih prostorov, kar se je že prvotno zgrajeni stavbi zgodilo. Prostor je bil namreč uporabljen tudi za potrebe športnih in kulturnih aktivnosti (drsanje,koncerti ipd.). Objekt je poudarjala multiplicirana armiranobetonska konstrukcija, ki je izkazovala inovativnost avtorja.

97 | Maketa celotne ureditve Savskega otoka, objekt zadaj dejansko realiziran.

V letih delovanja sta nevzdrževanost in neurejena okolica kazila objekt. Razstavišče je bilo po prodaji zemljišča jeseni 2001 tudi porušeno. Na njegovem mestu so zgradili nov nakupovalni center (Dolenec in Vodopivec, 2003).

98 | Fasada realiziranega objekta.

99 | Zunanjščina realiziranega objekta.

Viri fotografij: 100

Dolenec, M., Vodopivec, A. (2003). Savin Sever arhitekt. Ljubljana: Nuit, str. 104-105. 101

Dolenec, M., Vodopivec, A. (2003). Savin Sever arhitekt. Ljubljana: Nuit, str. 104-105. 102

Dolenec, M., Vodopivec, A. (2003). Savin Sever arhitekt. Ljubljana: Nuit, str. 104-105.

100 | Prepoznavna konstrukcija med gradnjo objekta.

101 | Panoramski posnetek iz Jelenovega klanca.

3. 5 FENOMEN NAKUPOVALNIH SREDIŠČ Fenomen NS je tako kot mnoge države po svetu zajel tudi Slovenijo. Skoraj vsa večja mesta po Sloveniji trpijo za tovrstno degradacijo okolja in človeških navad, zato je tudi Kranj deležen postavitve neštetih nakupovalnih središč. Ironično bi se lahko reklo, da gre za novo industrijsko panogo. Prvo nakupovalno središče smo Kranjčani dobili na Savskem otoku, na mestu nekdanjega sejmišča. Spomeniško zaščiten objekt arhitekta Savina Severja so porušili do tal in na njegovem mestu zgradili novo nakupovalno središče Supernova. Temu je sledila pozidava kmetijskih zemljišč na Primskovem, kjer so prav tako postavljene hale mnogih prodajalcev (Merkur, Big Bang, Mercator itd.). Naslednje postavljeno nakupovalno središče ob naselju Planina je bila Qlandia, med njo in Primskovem se je kmalu zatem zgradil še Planet Tuš. Kot da to še ni dovolj, so svoje objekte na obrobju Kranja začeli postavljati tudi Hofer, Lidl in Eurospin. Človek se mora na tej točki vprašati ali so vsa ta NS zares potrebna? Kdaj in kako smo Slovenci dosegli nadpovprečno kvadraturo nakupovalnih središč na prebivalca? To poglavje je zagotovo preobširno in se mnogokokrat pojavlja kot tema diplomskih nalog. Kljub temu menim, da so v prvi vrsti krive mestne oblasti, ki so svoje prostorske načrte prilagajale pod pritiski kapitala in njegovih lobijev. Če smo v nekdanji skupni državi Kranjčani lahko preživeli brez enega samega nakupovalnega središča, torej z nekaj manjšimi prodajalnami in nekajkratnimi skoki čez mejo, potem bi bila dandanes tudi polovična površina nakupovalnih središč povsem dovolj. V tem poglavju sem nekoliko kritičen, saj so po mojem mnenju površine nakupovalnih središč prav tako sporne kot degradirana območja. Krajani so svoje nedeljske izlete v naravo zamenjali z obiski prefabriciranih hal, osvetljenih izložb in potrošniške robe, četudi tisti dan ničesar ne odnesejo s seboj domov.

Viri fotografij: 103 osebni arhiv 104 osebni arhiv 105 osebni arhiv

103| Nakupovalno središče Planet Tuš, Kranj.

104| Nakupovalno središče Qlandia, Kranj.

105 | Nakupovalno središče Supernova, Kranj.

Viri fotografij: 106 http://www.nkkranj.si/wp-content/uploads/2013/02/Soteska-pred-potopitvijo-250x188.jpg 107 http://www.nkkranj.si/wp-content/uploads/2013/02/Cudovita-soteska1. jpg 108 https://s3.mojalbum.com/10138453_16321120_16326378/alpske-rastline/planika-leontopodium-alpinum.jpg

3. 6 NARAVNE ZNAMENITOSTI KRANJA IN NJEGOVEGA ZALEDJA Ob izgradnji HE Mavčiče je bila delno potopljena unikatna soteska Zarica (ali tudi Zarta). Ime je povezano z geološkimi dogodki v kvartarju, mlajšemu obdobju geološke zgodovine. V kadunjo nekdanjega terciarnega morja je reka Sava v ledenih dobah s seboj prinašala ogromne količine proda in posledično oblikovala obsežne zasipe ali vršaje. Takrat so nastali štirje zasipi, med njimi trije konglomeratni in zadnji, prodni zasip (Sorško polje); le v slednjem so kvartalni zasipi debeli do 120 m. Večjo debelino prodni zasip doseže le v zasuti dolini, ki jo je Sava zarezala v konglomeratni zasip med Drulovko in Goričanami. Potem, ko je dolino do vrha zasula s prodom, je zarezala današnjo sotesko, imenovano Zarica. Pleistocenski konglomerat je kamnina, ki jo sestavljata bolj ali manj sortiran rečni prod in pesek, večinoma povezan s kalcitnim (apnenim) vezivom ali cementom. Lokalno (domače) ime za tovrstni konglomerat je tudi beseda labora, po kateri je ime dobilo tudi bližnje naselje Labore (Šubic, 2011).

106 | Soteska Zarica pred potopitvijo.

Kljub delni potopitvi je Zarica z vidika varstva narave izjemno pomembno območje. Gre za redek primer koritaste soteske v pleistocenskem konglomeratu v Sloveniji, kjer domujejo raznolike živalske in rastlinske vrste. Med njimi je najbolj zanimiva roža planika, ki s svojo pojavnostjo v takih nižinah krši zakonitosti svojega običajnega obstoja. Planika je namreč rastlina, ki uspeva le v višjih nadmorskih višinah, zato se predpostavlja, da je v sotesko prišla z reko Savo iz višjih predelov Gorenjske (Skoberne, 2011). Območje soteske Zarice je tudi bogato arheološko najdišče, saj so tu našli raznolike artefakte še iz neolitskega obdobja. Keramične zajemalke, kremenove puščice in grobišča naj bi izhajali iz približno 4. tisočletja pr. n. št. (Sagadin, 2011). Kot že omenjeno, je bilo v kasnejših časih (po 15. st.) na Savi zelo razvito mlinarstvo. Že leta 1700 je bil v zemljiški knjigi vpisan Jakob Porenta kot lastnik posestva in mlina na Bregu. Vodno kolo tega mlina se je ustavilo leta 1947, saj je bil deležen težkih razmer pri obratovanju. Poglavitni problem so bile hitro narasle vode, ki so namočile žitni pridelek in mehanizme mlina. Ležaje je bilo potrebno po vsaki poplavi razstaviti, očistiti in ponovno namazati (Porenta, 2011).

107 | Soteska Zarica danes.

3. 7 LOKACIJA

LEGENDA:

Mesto KRANJ

Lokacija magistrske naloge se nahaja v mestu Kranj, natančneje na Savskem otoku, ki ga z vzhodne strani obdaja rečni kanal za potrebe hidroelektrarne, z zahodne pa struga reke Save. Geografsko se otok nahaja na najnižji točki mesta oziroma v dolini, ki jo je pred milijoni let izdobla reka Sava. Desno od otoka stoji konglomeratni pomol s starim mestnim jedrom, levo pa naravna dominanta Šmarjetna gora. Pod najbolj skrajno točko pomola se nahaja sotočje reke Save z reko Kokro. Dolina se zaključi z vstopom reke v sotesko, imenovano Zarica, približno 2 km južneje. Otok prečka mestna obvoznica, trenutno pa se na njem nahaja nakupovalno središče, star zimski bazen in nekaj spremljevalnih objektov Majdičevega mlina. Nabrežja reke Save pretežno zasedajo opuščena območja zaprtih tovarn, zato so posledično nabrežja opuščena oziroma degradirana.

Reka Sava Reka Sava

Reka Kokra

Regionalne in medkrajevne ceste

Avtocesta Jesenice-Ljubljana

Za lokacijo posega moje magistrske naloge se odločim zaradi bližine mesta kot najboljše predispozicije za izdelavo mestnega parka. Naloge se lotim kot širše urbanistične zasnove v dolžini enega kilometra, locirane med Savskim mostom pri Majdičevem mlinu in nekdanjo tovarno Tekstilindus. Poseg vključuje tako revitalizacijo nabrežij kot preureditev Savskega otoka v celoti. Kljub temu, da se lokacija naloge nahaja ob samem centru mesta, se hkrati naslanjam tudi na zaledje mesta in njegove naravne danosti. Za potrebe analiz tako pristopim v dveh različnih merilih, in sicer v širšem območju obdelave z zaledjem mesta in v ožjem območjem obdelave, ki zajema tudi mojo lokacijo.

Reka Kokra

Železnica Jesenice-Ljubljana

8 km 110 | Shema prometnih povezav (vir: osebni arhiv).

109 | Veduta Kranja.

111 | Lokacija posega magistrske naloge (vir: osebni arhiv).

Viri fotografij: 109 http://peopleandcountries.ru/wp-content/uploads/2015/01/Kulturnaya-Sloveniya.jpg 110 https://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=Kranj 111 https://s3.mojalbum.com/10138453_16321120_16326378/alpske-rastline/planika-leontopodium-alpinum.jpg 112 http://www.kranj.si/files/01_kranj_moje_mesto/pobratena_mesta/ kranj_iz_zraka_primoz_hieng_21_resize.jpg

114| Aeroposnetek Kranja z vrisanim širšim in ožjim območjem obdelave magistrske naloge.

3. 8 ANALIZE ŠIRŠEGA OBMOČJA IN ZALEDJA MESTA

LEGENDA:

KRANJ / Staro mestno jedro

3. 8. 1 ANALIZA NAMEMBNOSTI POVRŠIN MESTA KRANJ

Širše območje obdelave

Kot je razvidno iz sheme namembnosti površin, se je mesto skozi zgodovino iz historičnega mestnega jedra širilo krakasto navzven v vse smeri. Industrijske obrate so sprva začeli postavljati v dolini reke Save, nato, ko je zmanjkalo prostora, pa tudi izven doline. Javne družbene in športno rekreativne površine so se pretežno začele pojavljati na tedanjem obrobju mesta ob novozgrajenih stanovanjskih soseskah, medtem ko so trgovsko storitvene površine (z izjemo Supernove) pričele zasedati prvovrstna kmetijska zemljišča. Tako imenovanih zelenih površin v obliki gozdov in parkov je zelo malo. Z izjemo edinega mestnega parka, imenovanega Prešernov gaj,in soteske reke Kokre ima mesto Kranj v svojem tkivu zelo slabo ponudbo urejenih zelenih površin. Poleg Šmarjetne gore in okoliških kmetijskih površin sta to edini možni destinaciji sprehoda v naravo.

Reka Kokra

Ožje območje obdelave

Športno rekreativne površine Reka Sava Javno družbene površine

Trgovsko storitvene površine Z3

Industrijsko obrtniške površine

Površine slovenskih železnic 5-10 min

Površine slovenske vojske

Pokopolišče

T2 Z1

Sprehajalne zelene površine

Rečne površine T1

Šmarjetna gora

Mestni park Prešernov gaj

5-10 min

Oddaljenost 5-10 min

Gozdne sprehajalne površine

Reka Sava

Soteska reke Kokre

M = 1:20000 0

1 km 01 | Shema namembnosti površin (vir: osebni arhiv).

I1 | ISKRATEL (vir: osebni arhiv).

I2 | ISKRAEMECO (vir: osebni arhiv).

I2 | IBI - revitalizacija zapuščene tovarne v center raznolikih dejavnosti (vir: osebni arhiv).

T1 | Nakupovalno središče QLANDIA (vir: osebni arhiv).

T2 | Nakupovalno središče PLANET TUŠ (vir: osebni arhiv).

T3 | Nakupovalno središče SUPERNOVA (vir: osebni arhiv).

Z1 | Gozd z igrali - Osnovna šola Staneta Žagarja (vir: osebni arhiv).

Z2 | Soteska reke Kokre (vir: osebni arhiv).

3. 8. 2 ANALIZA DEGRADIRANIH URBANIH OBMOČIJ (DUO) MESTA KRANJ

LEGENDA:

KRANJ / Staro mestno jedro

Mesto Kranj ima kar nekaj degradiranih urbanih območja, med katerimi so nekatera že v fazi revitalizacij (nekdanja tovarna IBI), ostala na to priložnost še čakajo. Pretežno se slednja nahajajo v mestni dolini, skozi katero teče reka Sava, s svojim razpadanjem pa kazijo podobo mesta. Hkrati ta degradirana območja predstavljajo potencial za preoblikovanje mestnega tkiva in mestne podobe.

Mestno tkivo

Industrijsko območje

»Sodobno mesto torej stalno poraja tako nastajanje kot reaktiviranje DUO, ki postajajo v procesu stalnega preoblikovanja vse manjša in prilagodljivejša za spremembe.« (Koželj, 1998, str. 24)

Nakupovalno središče

Rečne površine

Pereče problematike degradiranih urbanih območij se zavedajo tudi mestne oblasti, saj so v svojem poročilu iz leta 2015 (Trajnostna urbana strategija Mestne obcine Kranj 2030, Priloga 2: Socio-ekonomska in okoljska analiza) ugotovili, da ima mesto Kranj več kot 100 ha industrijko degradiranih območij, ki pa niso v uporabi. Pretežno gre za večje komplekse nekdanjih tovarn, kjer pa iz različnih razlogov revitalizacija ne more potekati, kjub zavedanju in željam mestnih oblasti (problem lastništva, razprodaja kompleksov manjšim podjetjem, ipd.).

Degradirana urbana območja (DUO)

»Po sestavi, obsegu in strukturni legi so DUO neprecenljivega pomena kot razvojna območja mest in regij. So praviloma zaokrožena, monofunkcionalna, enovita, v povprečju malo zazidana in strnjena zemljišča, ki jih je mogoče gospodarno pripraviti in preurediti za poljubno novo rabo. DUO so tudi edinstvena priložnost za celosten preustroj mestnih središč. Za nove prometne povezave med območji in za razrešitev specifičnih funkcionalnih problemov v njihovi neposredni okolici.« (Koželj, 1998, str. 24)

d9 d7

M = 1:15000 0

1 km 01 | Shema namembnosti površin (vir: osebni arhiv).

d1 | Območje nekdanje tovarne TEKSTILINDUS (vir: osebni arhiv).

d2 | Nekdanji zimski bazen s parkiriščem (vir: osebni arhiv).

d3| Opuščene površine Slovenskih železnic (vir: osebni arhiv).

d4 | Zapuščena prva tovarna v Kranju - Majdičev mlin (vir: osebni arhiv).

d5 | Nekdanja predilnica INTEKS (vir: osebni arhiv).

d6 | Opuščene površine nekdanjega barakrskega naselja ‘‘KOREA’’ (vir: osebni arhiv).

d7 | Območje nekdanje tovarne tekstila ZVEZDA (vir: osebni arhiv).

d8 | Območje nekdanje tovarne obutve PLANIKA (vir: osebni arhiv).

d9 | Zapuščene površine nekdanjega obrata GORENJSKE MLEKARNE (vir: osebni arhiv).

LEGENDA: Reka Sava

Kot smo lahko razbrali iz predhodne analize se mnoga degradirana urbana območja nahajajo v dolini reke Save. To seveda pomeni, da so zaradi neposredne bližine degradirana tudi njena nabrežja. Nekdaj močna tekstilna in obutvena industrija je pri svojem obratovanju proizvajala velike količine odpadnih voda, ki so jih nato odvajali v reko. Čista in zdravju neoporečna reka je v 2. polovici prejšnjega stoletja tako postala predmet onesnaževanja, saj se je v povojnih časih začela obnova nekdanje skupne države, kar se je odražalo tudi v porastu industrije. Gorenjska je bila takrat z mestom Kranj ena izmed najbolj razvitih regij, zaradi česar je močno trpelo okolje in naravni habitati. Onesnaževanje naše najdaljše reke se je začelo že kmalu pri njenem izviru, pri Jesenicah, kjer se je čez celotno mesto raztezala železarna. Ker so bili okoljski standardi in varovanje narave še dokaj blagi in v povojih, se je reke onesnaževalo bolj kot je bilo dovoljeno. To je prebivalce postopoma ločilo od njihovih rek, saj le te niso več ponujale možnosti sprostitve in rekreacije. Po osamosvojitvi so zaradi izgube mednarodnih trgov in globalizacijskih trendov mnogi industrijski obrati propadli, za seboj pa zapustili opustošene obrečne površine.

Širše območje obdelave

Ožje območje obdelave

Mehki jez / za kanal HE - Majdičev mlin

OBMOČJE UREJANJA KRAJINE Predlog urejenja krajine skozi magistrsko nalogo

KRANJ / Staro mestno jedro

NEUREJENO / DEGRADIRANO

Reka Kokra

P3 P4

Delavski most / PLANIKA

Soteska Zarica

UREJENO / NARAVNO

Kot je iz priložene sheme razvidno, se lokacija mojega posega nahaja tik ob starem mestnem jedru oziroma centru mesta. Ker v nalogi obravnavam reko, ki teče skozi mesto, jo definiram kot nabrežje urbanega vodotoka (UV). Kljub temu, da so trenutna nabrežja zaraščena do neprepoznavnosti in predstavljajo naravo, sem mnenja, da si mesto ne bi smelo dopustiti tako neurejenega prostora - prostora brez identitete. Tako neurejen prostor predstavlja možnosti za razvoj mesta in njegovega mestnega tkiva, slednje prikažem skozi vizijo svoje magistrske naloge.

OBMOČJE DELNO NARAVNO UREJENE KRAJINE Soteska reke Save in akumulacijsko jezero Trboje / HE Mavčiče

HE Mavčiče

Danes se reke ne onesnažuje več v tolikšni meri, da bi bile zdravju oporečne, saj so tudi okoljski standardi bolj strogi. Kljub temu pa obrečni prostor v kolektivnem spominu še vedno velja za umazanega. To je predvsem posledica neurejenih, zapuščenih in zaraščenih brežin, ki tako vizualno kot fizično preprečujejo vsakršni stik z vodo. K temu botrujejo tudi propadajoči industrijski kompleksi, ki s svojo pojavnostjo kazijo okolico. Verjetno najbolj zgovoren primer takšnega objekta je nekdanja tovarna Tekstilindus. Zaradi protipoplavnega zavarovanja, spodjedanja reke in boljšega racionalnega izkoristka zemljišča, so pred izdelavo tovarne najprej zgradili masiven betonski oporni zid in s tem praktično preprečili stik z vodo. Podobni primeri so se zgodili tudi nizvodno, saj so tovarne s svojimi pozicijami dobesedno odrezale krajane od vode. Zaradi nevzdrževanja rečnih nabrežij so se pojavile nekatere invazivne vrste, med katerimi je najbolj problematičen japonski dresnik. Pri nekdanji tovarni Inteks so se pojavile črne gradnje v obliki barak, prav tako pa se posega tudi v obrečni prostor pri nekdanji tovarni obutve Planika. Tu je namreč parkirišče podjetja, ki čisti cisterne tovornjakov. Nabrežje reke postane obiskovalcu dostopno in privlačno šele med slednjo tovarno in sotesko Zarica, kjer je izdelana komunikacijska in intervencijska pot preko berme. Zaraščenost je tu zmerna, po izgradnji nove čistilne naprave pa je v pripravi tudi izdelava sprehajalne poti z urejeno zazelenitvijo. Gre namreč za projekt, natančneje kompromis s strani občine v zameno za soglasje krajanov, ki so bili med pridobivanjem gradbenega dovoljenja v ožjem vplivnem območju.

M = 1:33500 0

2 km 01 | Shema plovnosti (vir: osebni arhiv).

OBMOČJE UREJANJA KRAJINE Občinski projekt v izdelavi

3. 8. 3 ANALIZA DEGRADIRANIH NABREŽIJ URBANIH VODOTOKOV (UV)

P8 P9

Reka Sava

P1 | Oporni zid z razpadajočimi inštalacijami nekdanje tovarne Tekstilindus (vir: osebni arhiv).

P2 | Degradirano območje nekdanje tovarne Tekstilindus (vir: osebni arhiv).

P3 | Zaraščenost in nedostopnost nabrežij reke Save - pomanjkanje identitete (vir: osebni arhiv).

P4 | Zaraščenost in nedostopnost leve brega reke Save ob nekdanji klavnici (vir: osebni arhiv).

P5 | Zaraščenost z japonskim dresnikom ob novozgrajeni soseski arhitektov Bevk-Perović (vir: osebni arhiv).

P6 | Degradiranost območja nekdanje tovarne INTEKS (vir: osebni arhiv).

P7 | Črne gradnje na levem bregu reke Save (vir: osebni arhiv).

P8 | Dejavnosti znotraj vodovarstvenega pasu - območje nekdanje tovarne Planika (vir: osebni arhiv).

P9 | Prehod degradiranih območij v krajino s sotesko Zarica (vir: osebni arhiv).

3. 8. 4 ANALIZA PLOVNOSTI IN DOSTOPNOSTI DO REKE

LEGENDA: Reka Sava KRANJ / Staro mestno jedro

Trenutno potekajo po rekah v Kranju raznolike športno rekreativne aktivnosti. Reka Kokra ponuja možnost ribolova in poletne osvežitve, medtem ko reka Sava omogoča tudi plovbo z različnimi plovili kot so čolni, kajaki, kanuji, v zadnjih časih pa v skladu s trendi tudi SUP-i. Trenutna plovba je možna vse od nekdanje tovarne Inteks pa do hidroelektrarne Mavčiče, na razdalji dobrih 6 km. Žal plovba ne more potekati vzvodno višje, saj je pri omenjeni tovarni pozicioniran rečni prag (višine pribl. 50 cm), ki pri nizkih vodah onemogoča prehod preko njega.

P2 P1

Širše območje obdelave

Reka Kokra

Ožje območje obdelave

Neplovni odseki rek

Tako levi kot desni breg reke Save ponujata kar nekaj urejenih dostopov do vode na omenjeni razdalji, kjer imajo obiskovalci možnost splavitve. Večinoma gre za intervencijske poti za potrebe gasilcev, pojavi pa se tudi nekaj ribiških brunaric in lokalov. Tu je možna izposoja plovil in sprostitev ob prijetnem obvodnem ambientu. Žal se z izjemo ribolova in kopanja večina preostalih aktivnosti dogaja v zaledju mesta oziroma v okoliških vaseh ob reki Savi. Nabrežja ob degradiranih urbanih območjih nekdanjih tovarn so deležna propadanja in zaraščanja ter tako kazijo mestno podobo.

Predvidena plovnost

Obstoječa plovnost Mehki jez / za kanal HE Majdičev mlin

V svoji magistrski nalogi predvidim regulacijo omenjenega rečnega praga, saj s tem vzpostavim plovnost vse do Savskega otoka, natančneje do kaštnega jeza pri obvoznici. S tem posegom posledično omogočim razvoj športno rekreativnega turizma, saj preko reke Save mesto povežem z njegovim zaledjem. S slednjim dosežem predpogoj za bolj smiselno programsko in urbanistično preurejanje Savskega otoka.

‘‘Divje’’ kopališče

Jez / zadrževalec proda

Rečni prag

Klančina za dostop

Gostinska dejavnost Reka Sava

HE Mavčiče

Območje ribolova

M = 1:33500 0

2 km 01 | Shema plovnosti in dostopnosti do reke (vir: osebni arhiv).

P1 | Regulacijski mehki jez z avtomatiziranim delovanjem (vir: osebni arhiv).

P2 | Zadrževalnik proda pod mehkim jezom in ‘‘divje’’ kopaliče (vir: osebni arhiv).

P3 | Zadrževalnik proda med mehkim in lesenim kaštnim jezom (vir: osebni arhiv).

04 | Dotrajan leseni kaštni jez (vir: osebni arhiv).

05 | Rečni prag pri nekdanji tovarni IKOS (vir: osebni arhiv).

06 | Dostop do reke pri šortnem igrišču Zarica s Šmarjetno goro v ozadju (vir: osebni arhiv).

07 | Obiskovalec reke na SUP-u pri ribiški brunarici Breg (vir: osebni arhiv).

08 | Intervencijska pot do reke v vasi Prebačevo (vir: osebni arhiv).

09 | Meja plvonosti pri hidroelektrarni - HE Mavčiče (vir: osebni arhiv).

3. 8. 5 ANALIZA INSOLACIJE ŠIRŠEGA OBMOČJA Pri magistrski nalogi izdelam digitalni 3D model širšega območja z vsemi plastnicami in objekti nizkih ter visokih gradenj. Kot je razvidno iz shem insolacije je Savski otok lociran tako, da je naravno osvetljen večino dneva. V zimskih dneh konglomeratni pomol starega mestnega jedra ob zgodnjih urah meče nekaj sence, vendar je to zanemarljivo. Prav tako senco v večernih urah povzroči Šmarjetna gora, ki je locirana zahodno. Otok je torej zadosti osvetljen, da bi nudil prijeten ambient za potrebe športno rekreativnega parka. Večji problem predstavlja osvetljenost brežin. Desno nabrežje ima zaradi naravnih danosti in topografije pretežno osojno stran, zato je tudi večino dneva osenčeno. K temu pripomore tudi zaraščenost in lamelni skladiščni objekt ob obvoznici, ki brežino dodatno osenči. Podobno senco povzroči tudi oporni zid ob nekdanji tovarni Tekstilindus. Predispozicija za naravno osvetlitev desne brežine je tu slabša, saj v primerjavi z brežino ob obvoznici tu zid ni pod kotom, oziroma je pravokoten na teren. Poleg digitalnega 3D modela za bolj haptično dojemanje predmetnega prostora izdelam še maketo (80 x 200cm) širšega območja v merilu 1:1000.

M = 1:10000 0

250

500 m

junij, 8:00 Shema insolacije in topografije z mestnim tkivom (vir: osebni arhiv).

junij, 14:00

junij, 18:00

Delovna maketa v merilu 1:1000 - pogled proti severu (vir: osebni arhiv).

Delovna maketa v merilu 1:1000 - pogled proti jugu (vir: osebni arhiv).

3. 9 ANALIZE OŽJEGA OBMOČJA

LEGENDA:

KRANJ / Mestno tkivo

3. 9. 1 PROMETNA ANALIZA

Rečne površine

Shema prometne analize nam prikaže trenutno potekanje prometnih komunikacij in parkiriščnih režimov. Kot je razvidno,preko Savskega otoka poteka mestna obvoznica, ki je po količini najbolj prometna. Iz vidika prepoznavnosti Kranja je to dobrodošel podatek, saj turisti mesto prevozijo večinoma po obvoznici. Preoblikovanje programskih vsebin otoka v športno rekreativne površine bi bile torej za mimoidoče turiste hitro opazne in prepoznavne, saj obvoznica poteka na koti pribl. 5 m nad otokom. Ob prečkanju otoka se nam na severno in južno stran odpirajo pogledi, ki obiskovalca vabijo že k obisku trenutnih trgovskih programov.

Neurejene parkirne površine

Javne neplačljive parkirne površine

Zasebne parkirne površine

Javne plačljive parkirne površine

Vzporedno z izohipsami vznožja Šmarjetne gore poteka železniška proga, železniška postaja je poravnana z najjužnejšim delom Savskega otoka. Pred kratkim so bili v pripravi državni načrti, ki so tako železniški kot avtobusni terminal združili pod isto streho (v Mlaki pri Kranju). Šlo je za opcijo, kjer bi trenutno železniško povezavo odstranili oziroma prestavili. Železniška povezava bi na koncu Sorškega polja, pri naselju Orehek, odvila zahodno, kjer bi preko viadukta prečkala dolino pred sotesko Zarica. Državni načrt nove železniške proge je zastal, tako da obstoječa železniška postaja ostaja na isti lokaciji. Medtem je bil sprejet občinski načrt za novo avtubusno postajo nasproti zdravstvenega doma Kranj. Pri železniški postaji se od mestne obvoznice odcepi glavna občinska cesta, ki preko mosta in naprej po Jelenovem klancu vodi v center mesta in v staro mestno jedro.

Javne plačljive parkirne površine - garažna hiša

Območje omejenega prometnega režima

Železniška postaja

Avtobusna postaja

Most / nadvoz

V mestu se nahaja kar nekaj urejenih parkirnih površin, od katerih so nekatere tudi plačljive. Kljub omenjenemu bi ob postopni revitalizaciji opuščenih območij in objektov parkirišč primanjkovalo. Pri širši urbanistični zasnovi Savskega otoka zato predvidim ohranitev obstoječega parkirišča. Slednje je zadosti veliko, da bi zadovoljilo potrebam mesta po parkiranju, obenem pa ima tudi odlično lego, saj se nahaja na križišču prometnih komunikacij. Otok je viden iz vseh smeri, ob urejeni parkovni zasaditvi bi prispeval k prepoznavnosti in identiteti, ki je trenutno šibka.

Podvoz

Most za pešce - soteska reke Kokre

Železnica

Državna cesta - mestna obvoznica

Glavna občinska cesta - center

Občinska ceste

M = 1:5500 0

100

200

400 m Shema prometne analize (vir: osebni arhiv).

3. 9. 2 ANALIZA ZELENIH POVRŠIN

LEGENDA:

KRANJ / Mestno tkivo

V razmerju z mestnim tkivom je zelenih površin kar veliko, žal so le te večinoma neurejene ali težko prehodne. Z izjemo mestnega parka (Prešernov gaj) in nekaj urejenih zelenic, mesto obdajajo gozdovi. Lahko bi rekli, da se resnično pravi gozdovi nahajajo na pobočjih Šmarjetne gore, v soteski reke Kokre in na levem nabrežju rečnega kanala hidroelektrarne. Ostale gozdne površine so bolj posledica zaraščenosti in nevzdrževanosti. Nabrežja reke Save zagotovo sodijo v to kategorijo, saj tako v zimskih kot poletnih dneh zelenje zakriva pogled na reko, otok, navsezadnje pa tudi na mestno veduto.

Rečne površine

Športne površine

Parkovne površine

Pri urbanistični zasnovi magistrske naloge predvidim sečnjo vsega nizkega rastja, ki zastira poglede in onemogoča fizični stik z reko. Otok preuredim v parkovno ureditev, medtem ko pri brežinah nizvodno od moje lokacije ohranim samo višje drevje.

Gozdne površine

Travnate površine

Pretežno travnate površine vrtov

M = 1:5500 0

100

200

3. 9. 3 ANALIZA POPLAVNOSTI IN VODNEGA REŽIMA

LEGENDA:

KRANJ / Mestno tkivo

Reka Sava ima hudourniški značaj, kar pomeni, da njen vodostaj močno niha med najnižjo in najvišjo koto gladine v strugi oziroma v njenem koritu. To hkrati dokazuje dejstvo, da je reka v preteklosti ob visokih vodostajih spodjedala obstoječe brežine, ob stoletnih vodah (Q100) pa celo poplavljala otok. Struga reke Save je bila zato skozi desetletja razvoja mesta deležna mnogoterih regulacij in posegov, tako v obliki brežin kot jezov za uravnavanje pretočnosti.

Rečne površine

Poplavljene rečne površine P1,P2

Rob visokih poplavnih voda Q10 = 351 m.n.v.

V poglavju 3. 3 sem že kronološko navedel izvedene posege, zato se pri tukajšnji analizi osredotočim le na današnje stanje.

Vplivno območje mehkega jeza

Na skrajni severni točki Savskega otoka poteka avtomatiziran mehki jez v dolžini pribl. 300 m, ki uravnava količino vode v kanalu hidroelektrarne in v strugi reke. Le ta ima dva preliva, preko katerih voda neprestano priteka v strugo. Ob višjih vodostajih jez preostanek vode preusmeri v rečno strugo, locirano zahodno od otoka. Mehki jez je zgrajen na ruševinah starega kaštnega jeza, zato z izjemo sidranja z jeklenimi piloti nima izdelanega pravega temeljenja. To posledično pomeni, da je naplavina pod jezom izdelana kot varovalo, da sila volumna vode jeza ne more premakniti oziroma deformirati. Te naplavine se zato tudi ne sme odstraniti (varovano vplivno območje).

P3, P4

Območje prodnega zadrževalnika

Dotrajan lesen kaštni jez

Območje obojestranske regulacije brežin

Pred mostom obvoznice je izdelan kaštni jez, čigar namen je zadrževanje proda pred nadaljnjim odnašanjem v strugo. Med kaštnim jezom in naplavino mehkega jeza se torej nahaja prodni zadrževalnik, iz katerega v okviru vsakoletnega vzdrževanja odstranijo približno 30.000m³prodnega materiala. Slednji se običajno posreduje naprej v okoliške betonarne za potrebe agregata pri izdelavi betonov. Do prodnega zadrževalnika je možen dostop preko klančine s težjo gradbeno mehanizacijo.

HE Sava - Majdičev mlin

Območje regulacije desne brežine

Sotočje reke Save in reke Kokre

Do struge je izdelanih tudi nekaj dostopov v obliki stopnic, ki so zaradi zaraščenosti težko dostopne. Med Savskim mostom pri Majdičevem mlinu in nekdanjo tovarno Tekstilindus sta pri posegih regulacij urejeni obe brežini, medtem ko je med omenjenim mostom in sotočjem z reko Kokro urejena le desna brežina struge.

Dostop do reke preko stopnic

Dostop do reke preko brežine

Na lokaciji moje magistrske naloge, po podatkih iz arhiva (VGP Kranj), izdelam karakteristični prerez struge, kjer so razvidne kote gladine vode ob različnih vremenskih pogojih in letnih časih. Razlika gladine med najnižjo in srednjo vodo (Q10) znaša 4 m, razlika do stoletne vode (Q100) pa znaša še dodatnih 1,5 m. Ti podatki so bili tudi smernica in izhodišče pri izdelavi nasipov brežin.

Dostop do reke (prodnega zadrževalnika) preko klančine

M = 1:5500 0

100

200

400 m Shema zaznavne analize (vir: osebni arhiv).

KARAKTERISTIČNI PREREZ STRUGE / obstoječe 0

M = 1:200

KOTA 100 -LETNE KATASTROFALNE VODE leta 1926 (Q 100)

klo

n klo

352,5 m.n.v.

1,5

ju er

KOTA VISOKE VODE (Q 10) 351,0 m.n.v.

1,5

:1 na

KOTA SREDNJE VODE (K.S.V.), KOTA OBSTOJEČEGA LESENEGA JEZU

klo

348,8 m.n.v.

KOTA NIZKE VODE (K.N.V)

1,5

347,0 m.n.v.

KOTA DNA STRUGE (K.D.S.) 346,0 m.n.v.

v lon

ju er

1,5

Shema karakterističnega prereza struge reke Save (vir: osebni arhiv).

P1 | Regulacijski mehki jez z avtomatiziranim delovanjem / ob nizkih vodah (vir: osebni arhiv).

P2 | Regulacijski mehki jez z avtomatiziranim delovanjem / ob visokih vodah (vir: osebni arhiv).

P3 | Prodni zadrževalnik (vir: osebni arhiv).

3. 9. 5 ANALIZA OBJEKTOV ZA ODSTRANITEV (PRESTAVITEV)

LEGENDA:

KRANJ / Mestno tkivo

Naslednja analiza, ki jo izdelam, je hkrati tudi koncept, saj predstavlja objekte, ki jih je za realizacijo projektne naloge potrebno odstraniti oz. njihovo dejavnost prestaviti na novo lokacijo.

Rečne površine

Kot je razvidno na shemi je za potrebe izvedbe obrečne promenade potrebno odstraniti le en objekt. Ta se nahaja med mostom obvoznice in obstoječim parkiriščem nekdanje tovarne Tekstilindus. Natančneje gre za objekt z dejavnostjo servisiranja in prodajo koles. Pri načrtovanju sem le tega sprva skušal ohraniti, vendar se zaradi pomanjkanja prostora in nelagodne pozicije odločim za odstranitev. Kljub omenjenemu bi se v dogovoru z Mestno občino Kranj njegovo dejavnost prestavilo v lamelni objekt ob rečnem kanalu hidroelektrarne, ki ga ohranim za namene specifičnih rekreativnih športov (prodaja opreme za ribištvo, plovbo po reki ipd.).

Predvidena obrečna promenada O9

Predviden tranzitni kamp park

Objekti za odstranitev (predvidena premestitev dejavnosti na druga revitalizirana območja)

Izvedba preostalega dela projekta bi zahtevala tudi odstranitev preostalih nekaj objektov na otoku, pri čemer za vsako dejavnost predvidim alternativno premestitev programa ali pa kar celega objekta. Na tem mestu bi rad izpostavil dela mojih kolegov iz Fakultete za arhitekturo, ki so v okviru svojih magistrskih nalog revitalizirali degradirana urbana območja oz. stavbe znotraj njih. Za potrebe premestitev določenih dejavnosti izpostavim Majdičev mlin, ki se nahaja tik ob lokaciji moje projektne naloge.

Objekti za prestavitev (predvidena premestitev dejavnosti in objektov druge obstoječe tgrovske površine) Objekt za ohranitev (predviden za potrebe premestitev dejavnosti iz objektov, ki se jih odstrani) Revitaliziran Majdičev mlin (predviden za potrebe premestitev dejavnosti iz objektov, ki se jih odstrani)

Zaključek svoje promenade predvidim ob sotočju glavne struge reke Save in njenega kanala. S preureditvijo južnega dela v celoti bi mesto lahko ob promenadi pridobilo tudi nov mestni park. S to potezo bi se obisk parka zaključil ali pričel, odvisno od izbire obiskovalca. Vstop v park bi namreč potekal preko novega, razširjenega mosta preko rečnega kanala, kjer bi imel izbiro sprehoda ob reki ali pa kar po otoku samem. Objekti znotraj vplivnega območja Majdičevega mlina so večinoma prazni, njihova namembnost pa služi raznolikemu skladiščenju. Dejavnost objekta Gorenjskih hidroelektrarn bi premestil v okviru revitalizacije v Majdičev mlin, medtem ko bi se za potrebe ostalih dejavnosti (skladiščenja) ponudil prostor v okviru katere druge revitalizacije. Novozgrajeno montažno prefabricirano halo trgovine Obi bi bilo možno prestaviti na kakšno drugo lokacijo z nakupovalnimi središči, saj smo lahko videli, da jih mestu Kranj ne primanjkuje. Halo Mercatorja bi lahko prav tako prestavili, vendar je na tem mestu vprašljiva smiselnost te prestavitve, glede na to,da je še večja Mercatorjeva halapostavljena že na Primskovem.

OBMOČJE UREJANJA KRAJINE in ARHITEKTURE (skozi magistrsko nalogo)

Objekti za odstranitev (predvidena premestitev dejavnosti na Savski otok in revitaliziran Majdičev mlin)

O8 O6

Končna faza preureditve otoka obravnava severni del oz. prostor nad obvoznico. Trenutno se tu nahaja neurejeno parkirišče, med njim in mehkim jezom pa nekdanji zimski bazen. Po pridobitvi novega olimpijskega zimskega bazena leta 1995 je v starem in zapuščenem bazenu tu svoje delovanje pričelo alternativno kulturno društvo (AKD Izbruh). Po izselitvi društva na novo lokacijo (na železniško postajo) sta danes tu lokal in koncertna dvorana. Objekt v celoti odstranim, pri čemer lokal prestavim v predvideni tranzitni kamp park, koncertno dvorano pa v revitaliziran Majdičev mlin. Noben izmed naštetih objektov ne sodi v seznam arhitekturne kulturne dediščine, zato se mi njihova odstranitev ne zdi sporna. Prav tako za vsako dejavnost znotraj objekta ponudim alternativno rešitev, ki ne povzroči večje finančne škode.

M = 1:5500 0

100

200

400 m Shema objektov za odstranitev in premestitev (vir: osebni arhiv).

O1 | Objekt s servisom in prodajo koles (vir: osebni arhiv).

O2 | Objekt za skladiščenje - Gorenjske elektrarne (vir: osebni arhiv).

O3,O4 | Nekdanja stanovanjska hiša in skedenj (vir: osebni arhiv).

O5 | Nekdanje gospodarsko poslopje (vir: osebni arhiv).

O6, O7, O8 | Nakupovalno središče Supernova - Lamela ob kanalu , MERCATOR, OBI (vir: osebni arhiv).

O9 | Nekdanji zimski bazen (vir: osebni arhiv).

3. 9. 4 ZAZNAVNA ANALIZA / SINTEZA

LEGENDA:

KRANJ / Mestno tkivo

Z zaznavno analizo oz. sintezo izdelam povzetek vseh predhodnih ugotovitev, ki definirajo in razlagajo zaznavo v prostoru. Topografija terena z mestnim tkivom in dominantami narekuje prilagoditev prometnih povezav, s tem tudi tokov obiskovalcev mesta.

Rečne površine

Določeni objekti in rastje ponekod zastirajo poglede in delujejo celo utesnjeno. Rob dostopnosti je povečini posledica neurejenosti in zaraščenosti, ponekod pa tudi mestnega grajenega tkiva, ki s svojimi obodi meji na reko ali njeno brežino. Obstoječa železniška postaja je poleg civilnih prevozov deležna tudi obsežnega tovornega prometa, kar povzroča povečan hrup.

Točkovne dominante

Linearne dominante

Močni prometni tokovi

Mestni utrip povečini sovpada s prometnimi povezavami, z izjemo starega mestnega jedra, ki je za mesto historičnega značaja. Na mesto in reko se odpira nekaj pogledov, le ti pa so odvisni od predhodno naštetih karakteristik prostora.

Železniški prometni tokovi

Močni peš tokovi - mestni utrip

Močni horizontalni zasloni

Robovi dostopnosti do reke

Horizontalni zeleni zasloni - posledica zaraščenosti

Obojestranska zožitev

Enostranska zožitev

Vozlišče

Odpiranje pogledov

Naravna dominanta - Šmarjetna gora

Območje povečanega hrupa

M = 1:5500 0

100

200

400 m Shema zaznavne analize (vir: osebni arhiv).

4. 0 PROJEKTNA NALOGA

4. 1 PROGRAMSKA SHEMA S SITUACIJO Magistrska naloga se ukvarja z izdelavo mestnega parka, ki ga sestavljata obrečna promenada in preureditev Savskega otoka. Promenada poteka v dolgih potezah, na mestih dostopov do nje pa se pojavljajo spremljevalni ambienti, ki jo tako vizualno kot programsko obogatijo. V sklopu preureditve Savskega otoka predvidim tranzitni kamp park krožne oblike z zunanjim radijem 40 m. Na mestu današnjega nakupovalnega središča (Mercator, Obi) izdelam parkovno ureditev z gručasto zasajenimi drevesi. Obstoječe parkirišče in novi park ločujeta promenada in zelena drevesna bariera.

TP - TRANZITNI KAMP PARK

A - KRAJINSKO ARHITEKTURNA ZASNOVA AMBIENTA

B- KRAJINSKO ARHITEKTURNA ZASNOVA AMBIENTA

C - KRAJINSKO ARHITEKTURNA ZASNOVA AMBIENTA

D - KRAJINSKO ARHITEKTURNA ZASNOVA AMBIENTA

Shema prometne analize (vir: osebni arhiv)

- 0.90 350.25 (m.n.v.)

Tekstilindus (DUO)

odnega dostop do pr a zadrževalnik

- 0.90

+ 0.90

350.25 (m.n.v.)

352.05 (m.n.v.)

Prodni zadrževalnik

+ 0.90 352.05 (m.n.v.)

+ 4.50 355.65 (m.n.v.)

- 1.35

- 0.90

349.80 (m.n.v.)

350.25 (m.n.v.)

C nica obvoz mesta - Jesenice a n a Ljublj

0.00 351.15 (m.n.v.)

+ 4.50 355.65 (m.n.v.)

+ 4.35 355.50 (m.n.v.)

+ 0.90

0.00

352.05 (m.n.v.) obstoječe parkirišče Supernova Kranj

351.15 (m.n.v.)

+ 4.85 356.00 (m.n.v.)

+ 0.90

preostanek nakupovalnega središča Supernova Kranj

kanal do hidroelektrarne

352.05 (m.n.v.)

reka Sava

nica bvoz bljana ta o mes ce - Lju ni Jese reka

+ 0.90

Sava

352.05 (m.n.v.) Savski otok

- 2.70 348.45 (m.n.v.)

+ 1.00 352.15 (m.n.v.)

'skate' park

Hidroelektrarna

0.00 351.15 (m.n.v.)

+ 4.35 355.50 (m.n.v.)

- 4.05

nivo dna struge

- 5.15

346.00 (m.n.v.) nivo nizke vode

Majdičev mlin

- 4.15

Lju mesta blj ob ana vo - J znic ese a nic e

347.00 (m.n.v.)

cesta v center mesta Jelenov klanec

347.10 (m.n.v.)

0.00 351.15 (m.n.v.)

esta ter m v cen cesta vski most Sa

- 2.25

348.90 (m.n.v.)

- 4.50

+ 6.85

345.65 (m.n.v)

358.00 (m.n.v.)

+ 0.75 351.90 (m.n.v.)

+ 0.90 352.05 (m.n.v.)

SITUACIJA, M 1:1000

100

200 m

4. 2 TRANZITNI KAMP PARK

4. 2. 1 KONCEPT, PROGRAMSKA IN KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA obvoznica zaključni sloj kritine (pločevina na MDF podkonstrukciji)

struga reke Save

škarniki 10/16 cm (maksimalni osni razmak 108 cm)

dovoz

parkirišče radialno ukrivljeni plohi 5/12 cm (pergola)

rečni kanal

jeklene vrvi preseka 5 mm (pergola)

obstoječa cesta (os delitve objekta)

Zaradi specifičnosti in kompleksnosti obstoječih geometrij v prostoru se odločim za objekt krožne oblike, saj po mojem mnenju le ta najbolje artikulira medsebojne odnose med posameznimi elementi (struga reke, rečni kanal, obstoječa obvoznica, dovozi itd.); z drugimi besedami deluje nevtralno. Objekt tranzitnega kamp parka je zasnovan z zunanjim polmerom 40 metrov. Osi glavne jeklene konstrukcije so med seboj razmaknjene pod kotom 6°, kar pomeni 420 cm osnega razmaka pri zunanjem polmeru. Jeklena konstrukcija, sestavljena iz stebrov in nosilcev škatlastega prereza je prekinjena s cesto, ki celotni objekt ločuje na dve krožni lameli. Leva lamela je namenjena potrebam lokala in čolnarne, medtem ko desna s servisnimi prostori služi tranzitnemu kamp parku. Obe lameli, ki sta zaprtega tipa objekta (ogrevana) sta temeljeni s temeljno ploščo, medtem ko je preostanek desne lamele v obliki pergole temeljen s točkovnimi temelji, ki so med seboj povezani s temeljnimi gredami. V objektih zaprtega tipa prečno na jekleno konstrukcijo potekajo sekundarni leseni stropniki, le ti so razdeljeni na dva tipa. Zunanji obodni so zaradi krožne zasnove izdelani kot ukrivljeno lepljeni, medtem ko so notranji klasično rezani smrekovi nosilci. Preko njih so ponovno, skladno z osnovno jekleno konstrukcijo, položeni smrekovi škarniki, katerih maksimalni osni razmak pri napušču znaša 108 cm. Oba ogrevana objekta sta izdelana kot skeletna konstrukcija.Sekundarni prečni nosilci pergole so v obliki ožjih plohov, saj služijo zgolj za potrebe senčenja. Preko njih so napete jeklene vrvi, ki so v pomoč plezalkam (rastlinam).

točkovni temelj 50/50/50 cm

povezovalna temeljna greda 20/50 cm povezovalna temeljna greda 20/50 cm

AB temeljna plošča (deb. 20 cm) AB pasovni temelj (20/80 cm)

lesen stropnik 12/26 cm

radialno ukruvljen stropnik 14/26 cm (lepljen les)

jeklena konstrukcija (pravokotna cev 14/26, deb. stene 10 mm)

AB temeljna plošča (deb. 20 cm)

AB pasovni temelj (20/80 cm)

LOKAL, ČOLNARNA

SERVISNI DEL TRANZITNEGA KAMP PARKA (sanitarije, pralnica) PARKIRIŠČE TRANZITNEGA KAMP PARKA (pergola)

4. 2. 2 ZASNOVA NENOSILNE KONSTRUKCIJE, FASADNEGA OVOJA IN IZBIRA MATERIALOV Kot smo se seznanili v prejšnji shemi objekt predstavlja skeletna konstrukcija. Vse zunanje in notranje stene so torej montažne, v pripadajočih sestavah, razvidnih v fasadnem pasu. Finalni sloj lesene fasade obeh objektov predstavljajo vertikalne deske, montirane na prezračevano podkonstrukcijo. Leva lamela objekta ima velike panoramske zasteklitve, zato predvidim vertikalna drsna in rotirajoča se senčila. S tem uporabniku ponudim možnost prilagajanja senčil po potrebah senčenja, na ravni zaznave pa fasada objekta deluje dinamično, saj se nenehoma spreminja. Tako okenske odprtine kot senčila potekajo v dolgih potezah in s tem poudarjajo širino objekta in njegovo horizontalnost. Streha obeh lamel poteka v naklonu 5° oziroma 9 %, finalni sloj predstavljajo pigani pločevinasti pasovi, skladno s krožno zasnovo osnovne jeklene konstrukcije. Skladno s celostno ureditvijo otoka in obrečne promenade izberem naslednje materiale; beli teraco, ‘natur’ macesen, pločevine in jeklo v ‘antracit’ barvi. Teraco izberem za izdelavo finalnih pohodnih površin, kjer se po finalni obdelavi ločita na dva tipa. Poliran teraco predvidim v notranjosti obeh ogrevanih lamel, medtem ko za zunanje površine iz varnostnih razlogov (proti zdrsu) predvidim štokan teraco.

montažna stena (lesena konstrukcija z toplotno izolacijo - skupne debeline 30 cm) montažna predelna stena (skupne debeline 12 cm)

montažna predelna stena (deb. 2 cm)

BELI TERACO

‘NATUR’ MACESEN

panoramska stena - dvoslojno termoizolacijsko steklo vertikalne deske fasade (oblani macesen deb. 2 cm) horizontalne letve - podkonstrukcija fasade (smreka dim. 4/4 cm) vertikalno senčilo (vertikalne deske dim. 2/30/220 cm)

ANTRACIT BARVA PLOČEVIN IN VIDNIH JEKLENIH KONSRUKCIJ

4. 2. 3 ENERGETSKA ZASNOVA

SHEMA POŽARNE VARNOSTI, M 1:400

Ker gre za dokaj enostaven pritličen objekt takoza, za ogrevanje kot hlajenje prostorov predvidim reverzibilno toplotno črpalko voda/voda - podtalnica. Prostor za notranjo enoto predvidim v desni lameli v t. i. pralnici oz. servisnem prostoru. Levo lamelo ogrevam in hladim preko povezovalnih inštalacijskih izoliranih vodov kinete z vmesnimi revizijskimi jaški. Preko te kinete predvidim tudi sanitarno vodo, medtem ko električni in kanalizacijski vod do objekta pripeljem ločeno. Zunanjo enoto toplotne črpalke predvidim na robu krožne ceste, kjer ima tudi najkrajšo pot do vira medija podtalnice (rečni kanal reke Save). Vzdrževanje naprave je enostavno, le ta ne povzroča hrupa ob svojem delovanju.

Uradni list RS 138/2004 in ISO 6790

LEGENDA: znaki požarne varnosti smer izhoda evakuacijski izhod

požarni sektor, požarna celica dostopi za intervencijo delovna površina (označena in prosta 7x14m) avtomatsko javljanje požara avtomatsko gašenje požara s peno mešanica vode in penila (lahka pena)

prostor za zbiranje

Objekt je preko okenskih in vratnih odprtin prezračevan naravno, predviden je tudi kanalski razvod za mehansko prezračevanje. Notranjost leve lamele ni izpostavljena nevarnosti prekomernega klimatiziranja, saj strešni napušč širine 150cm varuje objekt pred direktnim soncem. Dodatno so za senčenje predvidena vertikalna drsna senčila, ki jih je možno rotirati na željo uporabnika. V desni lameli ni nevarnosti za pregrevanje prostorov, saj za razliko od leve lamele ni velikih panoramskih sten. Ker gre pretežno za sanitarije, so okenske odprtine predvidene pod samim stropom, višina svetle dimenzije okna pa ne presega 60 cm. Osvetlitev prostorov poteka s pomočjo dnevne svetlobe, dimenzije odprtin so odvisne od namembnosti prostorov. Ob večernih urah se oba objekta osvetljuje preko varčnih halogenih in LED sijalk. Iz navedenega je razvidno, da gre za energijsko varčen objekt.

PS1

PS2 PC1

PS2

PC2 PC1

PC3 PC2

PC3

PC4

4. 2. 4 POŽARNA VARNOST Obe lameli objekta sta načrtovani členjeno, prehodi med posameznimi prostoriso jasni za slehernega uporabnika. Vsi prostori, z izjemo sanitarij v levi lameli, imajo neposreden izhod v zunanji prostor. Povezovalni hodnik omenjenih sanitarij ima možnost najbližjega izhoda skozi lokal ali izposojevalnico plovil. Izhoda sta od sredine hodnika oddaljena 8 in 13 metrov. Vse vratne odprtine, katerih prostori predvidevajo več kot 10 uporabnikov, se odpirajo navzven v smeri evakuacijskih poti. Dostopi do lamel objekta potekajo neposredno po obstoječi cesti in novi predvideni cesti širine 7 metrov, polmer zaokrožitve uvoza pa znaša 6 metrov. Iz navedenega so razvidne varne in kratke evakuacijske poti.

PS3

delovna površina PC5

PS4 PS3

PS4

Za požarno varnost objekta skrbijo sistemi za javljanje požara, odvajanje dima in samodejno gašenje požara. Vsi prostori delujejo kot energetsko ločene požarne celice, predvidena je uporaba materialov in njihovih obdelav, ki dosegajo predpisano stopnjo požarne varnosti.

4.3 GRAFIČNE PRILOGE: TRANZIT KAMP PARK FASADNI PAS, M 1:25

+3.71

lepljen nosilec (radij ukrivitve 40 m) 10/26 cm

+3.07

zaključni omet mavčne plošče parna zapora jeklen profil 14/26 cm / toplotna izolacija (mineralna volna) toplotna izolacija (mineralna volna) OSB vlaknena plošča paroprepustna folija horizontalne lesene letve 4/4 (vmes zračni sloj) zaključni sloj fasade (vertikalne macesnove deske)

+2.28

0,4 cm 1,2 cm 0,1 cm 26,0 cm 5,0 cm 2,0 cm 0,1 cm 4,0 cm 2,0 cm

lepljen nosilec (radij ukrivitve 40 m) 26/14 cm

dvoslojno termoizolacijsko okno (viden okvir)

vertikalno leseno senčilo

5,0 cm

bel štokan teraco tlak toplotna izolacija (XPS - ekstrudiran polistiren) hidroizolacija (hladen bit. premaz + varjeni bit. trakovi) AB temeljna plošča podložni beton humusno nasutje (zazelenitev) raščen teren raščen teren

15,0 cm 15,0 cm 0,3 cm 15,0 cm 10,0 cm 10,0 cm

linijska kineta z rešetko schock element

±0.00

-0.30 -0.45

raščen teren utrjeno gramozno nasutje zaščita hidroizolacije (čepasta folija) hidroizolacija (hladen bit. premaz + varjeni bit. trakovi) AB stena/temelj utrjeno gramozno nasutje

0,8 cm 0,3 cm 15,0 cm

-1.30 -1.40

naklon 9 %

+2.88

5.00°

ALU žleb 10/10 cm

0,4 cm 2,2 cm 16,0 cm 0,1 cm 2,2 cm 26,0 cm 0,1 cm 1,2 cm 0,1 cm

ALU pločevina MDF vlaknena plošča leseni škarniki 10/16 (med njimi zračni sloj) sekundarna paroprepustna folija MDF vlaknena plošča jeklen profil 14/26 cm / toplotna izolacija (mineralna volna) parna zapora mavčne plošče zaključni omet

+2.50

lepljen nosilec (radij ukrivitve 33 m) 10/26 cm

lesene grede 10/26 cm

+1.79

lepljen nosilec (radij ukrivitve 33 m) 26/14 cm

dvoslojno termoizolacijsko okno (skrit okvir)

+1.22 lesen konstrukcijski element 10/26 cm

10,0 cm 2,2 cm 0,3 cm 20,0 cm 10,0 cm

bel brušen teraco tlak (s talnim gretjem) toplotna izolacija (EPS - ekspandiran polistiren) hidroizolacija (hladen bit. premaz + varjeni bit. trakovi) AB temeljna plošča podložni beton raščen teren

±0.00 -0.10

0,4 cm 1,2 cm 0,1 cm 26,0 cm 5,0 cm 2,0 cm 0,1 cm 4,0 cm 2,0 cm

5,0 cm 10,0 cm 20,0 cm

fino peščeno nasutje (granulat 8 mm) grobo nasutje (granulat 16 mm) utrjeno gramozno nasutje raščen teren

-0.30

-0.30 -0.50 -0.60

-0.64

-0.90

-1.30 -1.40

5,0 cm 0,3 cm 20,0 cm

raščen teren utrjeno gramozno nasutje toplotna izolacija (XPS - ekstrudiran polistiren) hidroizolacija (hladen bit. premaz + varjeni bit. trakovi) AB stena/temelj utrjeno gramozno nasutje raščen teren

SPECIFIKACIJA POVRŠIN: TRANZITNI PARK

OBJEKT A 01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

vhodni podest: 24,50 m2 lokal: 77,75 m2 shramba lokala: 5,40 m2 WC - invalidi: 8,25 m2 WC - ženske: 11,10 m2 WC - moški: 11,10 m2 INFO točka / izposojevalnica plovil: 48,55 m2 servisni prostor: 23,9 m2 čolnarna: 74,25 m2 hodnik: 19,50 m2 pokrita terasa: 74,25 m2

skupaj neto OBJEKT A: 378,55 m2

OBJEKT B 13 14 15 16 17 14

_ _ _ _ _ _

vhodni podest: 19,60 m2 sanitarije s tuši - MOŠKI: 66,50 m2 sanitarije s tušem - INVALIDI: 17,50 m2 pralnica: 8,45 m2 pomivalnica: 8,45 m2 sanitarije s tuši - ŽENSKE: 66,50 m2

skupaj neto OBJEKT B: 187,00 m2 ___________________________________________

SKUPAJ A+B NETO: 565,55 m2

P _ parkirišče: 25,75 m2 skupaj neto vseh parkirišč: 721,00 m2

6.00°

6.00° 6.00°

6.00°

- 0.45

6.00

352.05 (m.n.v.)

6.00

6.0

0°

0.00 352.50 (m.n.v.)

0°

6.0

0°

6.0

0°

6.0

0°

6.0

6.00 °

° 6.00

6.00 °

° 6.00

6.00°

0.00 352.50 (m.n.v.)

6.00°

- 0.45 352.05 (m.n.v.)

14 0.00

- 0.30

352.50 (m.n.v.)

352.20 (m.n.v.)

6.00°

0.00 352.50 (m.n.v.)

OBJEKT A

- 0.30

OBJEKT B

33.00

352.20 (m.n.v.)

7.00

40.00

6.00°

- 0.45

6.00°

352.05 (m.n.v.)

6.00°

6.00° 18

6.00°

6.00° 6.00°

6.48 7.00

6.00°

0.00

° 6.00

6.00

352.50 (m.n.v.)

6.4 7.0 8 0

6.00

01 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11

_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

3. 3.3 00 0

6.0 0°

0°

6.0

OBJEKT A

0°

6.0 0

6.0

Specifiakcija površin prostorov

0.00 352.50 (m.n.v.)

0°

6.0

6.00

P - 0.45

skupaj neto OBJEKT A: 378,55 m2

352.05 (m.n.v.)

6.00

OBJEKT B 13 14 15 16 17 14

_ _ _ _ _ _

6.00°

vhodni podest: 19,60 m2 sanitarije s tuši - MOŠKI: 66,50 m2 sanitarije s tušem - INVALIDI: 17,50 m2 pralnica: 8,45 m2 pomivalnica: 8,45 m2 sanitarije s tuši - ŽENSKE: 66,50 m2

6.00°

skupaj neto OBJEKT B: 187,00 m2

SKUPAJ A+B NETO: 565,55 m2

P _ parkirišče: 25,75 m2

skupaj neto vseh parkirišč: 721,00 m2

TLORIS PRITLIČJA: TRANZITNI KAMP PARK, M 1:200

POGLED P3, M 1:200

POGLED P4, M 1:200

PREČNI PREREZ P1, M 1:200

+3.71

+1.90

±0.00 -0.30

POGLED P2, M 1:200

POGLED P5, M 1:200

POGLED P6, M 1:200

4. 4 LINEARNI PARK / PROMENADA

4. 4. 1 OBRAZLOŽITEV POSAMEZNIH AMBIENTOV AMBIENT A

AMBIENT B

AMBIENT C

AMBIENT D

Nov linearni park v obliki promenade se prične pri Savskem mostu na desnem bregu reke Save. Natančneje gre za lokacijo ob podjetju Iskra Emeco, kjer je trenutno neurejeno parkirišče. Do vstopa v promenado oziroma ambienta A je možno priti iz vseh smeri, saj ob reki, v smeri S-J, poteka lokalna cesta, ki se priključi na obvoznico. Tako z lokalne ceste kot z obvoznice sta izdelani klančini, po katerih je možen spust s kolesom ali drugimi rekreativnimi sredstvi. V smeri V-Z poteka omenjeni Savski most, iz katerega je do ambienta možno dostopati preko stopnišč. Prostor za novo promenado je pridobljen s preoblikovanjem obstoječih naklonov brežin, ki privedejo do razširitve obstoječe berme iz 100 na 400 cm. Brežina pod promenado je iz varnostnih razlogov (visoki vodostaj reke) v celoti predvidena iz betonskih prefabrikatov, medtem ko je brežina nad promenado ozelenjena. Kota promenade 0.00 cm (351.15 m.n.v.) je dvignjena nad koto srednje visoke vode (351.00 m.n.v.) za 15 cm. Obstoječe zelenje se v celoti odstrani in s tem omogoči vizualni kontakt z reko. Na nivoju ceste obvoznice je predviden nov drevored. Tako promenada kot posamezni ambienti so večinoma sestavljeni iz prefabriciranih elementov, ki jih z namenom ekonomičnosti predvidim v projektni nalogi. Ostali arhitekturni elementi so izdelani iz vlitih brušenih belih betonov. Ambient sestavljajo stopnice v različnih višinah in prefabricirane klopi, ki so obložene z macesnovimi deskami. Zaključni elementi spodnje brežine so zaključeni s polnimi venci in koriti, v katerih predvidim ozelenitev. Zaključne jeklene ograje vencev so izdelane tako, da nudijo subtilno osvetlitev. Celotna ureditev ambienta nudi v poletnih časih prijeten osenčen prostor za počitek. Do reke Save je možno dostopati preko klančine, ki je priročna tako za ribiče kot za rekreativne obiskovalce s plovili.

Naslednji ambient na promenadi je predviden med mostom obvoznice in parkiriščem nekdanjega kompleksa tovarne Tekstilindus, do katerega se dostopa preko stopnišča in klančine. Zgornjo brežino na obeh straneh mosta, v skupni dolžini 70 metrov, sestavljajo betonska korita v naklonu, kjer je možno zasaditi raznoliko grmičevje in okrasne rastline. Pod mostom se na severni strani trenutno nahaja lesen kaštni jez, za potrebe prodnega zadrževalnika. Jez je pred približno dobrim letom zaradi dotrajanosti poškodavala povodenj in s tokomodnesla približno četrtino celotne konstrukcije. Na njegovem mestu je zato predviden nov betonski jez, preko njega pa betonska brv, za dostop na levi breg reke Save.

Predhodno omenjena brv, ki poteka preko sipin, ponovno preide v promenado, vendar tokrat že na levem bregu reke Save. Le ta nas postopoma pripelje do naslednjega ambienta, ki je oblikovan dokaj podobno. Betonska brv in jez sta tako kot pri prejšnjemambientusestavni del tudi tega ambienta. Bolj nazorno nam obliko jeza pokaže vizualizacija C, kjer je razvidna zasnova konstrukcije v petih kaskadah, dimenzij 135/45 cm. Brv preko nje je zasnovana kot programska komponenta v dveh nivojih, in sicer zgornja platforma in obojestranski stopnici, preko katerih je možno dostopati na jez. Obe stopnici in platforma so tako kot ograje in korita osvetljena subtilno oziroma indirektno. Na spodnjih ploskvah omenjenih konstrukcijskih elementov so namreč vgrajene linijske luči, ki omogočajo uporabo brvi tudi v večernih urah.

V okviru projektne naloge je predvidena tudi odstranitev (premestitev na novo lokacijo) dela nakupovalnega središča Supernova. Na tem mestu bi otok pridobil prostor za nov mestni park s spremljevalnimi športno rekreativnimi površinami. Na južni strani obvoznice pri ambientu C je pri dostopu na promenado preko klančine pot možno nadaljevati ob reki ali skozi park ob trim stezi. Po obeh poteh je namreč možno priti do zaključnega ambienta D, na skrajni južni strani Savskega otoka. Le ta je oblikovan kot mestna plaža po vzoru ‘Špice’ ob Ljubljanici. Poleg ‘bogato’ razgibanega kaskadnega stopnišča s klopmi in klančinami, se prostor dvakrat razširi v trg. Enkrat na sotočju rečne struge in rečnega kanala ter drugič na mestu, kjer se stikata promenada ob parkirišču in most ob hidroelektrarni oz. Majdičevim mlinom. Kot je razvidno iz situacije in shem se obstoječa cesta, ki otok ločuje na vzhodni in zahodni del, preoblikuje v promenado, poglede pa usmerja na dominante v prostoru kot so Majdičev mlin, Savski most in navsezadnje na rečno strugo s svojim zelenjem. Med obema trgoma v okviru športnih površin predvidim ‘skate’ park, ki je pod nivojem terena in tako ne zastira pogledov. Med večjim trgom in kanalom pa umestim košarkaški igrišči.

Seznam posegov: -

sanacija obstoječega betonskega mosta, prestavitev obstoječe kanalizacije pod mostom, prestavitev obstoječega parkirišča na južni strani mosta, odstranitev nižje zgoščenega rastja in invazivnih vrst, izdelava novih stopnišč z mosta do promenade, regulacija obstoječih brežin pod novim kotom 45°, razširitev obstoječe berme iz obstoječih 100 cm na 400 cm, izdelava promenade v betonskem brušenem tlaku, vzpostavitev neprekinjenih kolesarskih poti preko klančin, oblikovanje ambienta s prefabrikati.

Zaradi razširitve struge oziroma prodnega zadrževalnika se v okviru urejanja ambienta nivo promenade preko stopnic in klančine spusti iz kote 0.00 cm (351.15 m.n.v.) na koto -0.90 cm (350.25 m.n.v.). Tu se promenada nato nadaljuje ob obstoječim opornim betonskim zidom, ki se ga sanira, nanj pa v skladu s celostno ureditvijo pritrdi jeklene vrvi. Le te služijo kot opora za plezalne rastline. Promenada se nadaljuje ob opornem zidu in v štirih zavojih preko brvi prečka obstoječe sipine pod mehkim jezom. S tem je omogočen enostaven in varen dostop do senčnih intimnih ambientov, ki so že danes v uporabi krajanov. Seznam posegov: - odstranitev obstoječih kamnitih brežin pod mostom, - odstranitev manjšega objekta (premestitev dejavnosti novo lokacijo), - vzpostavitev komunikacij nove promenade z obstoječim parkiriščem, - izdelava novega betonskega jeza z brvjo, - sanacija obstoječega opornega zidu ob nekdanji tovarni Tekstilindus in montaža jeklenih vrvi za potrebe ozelenitve s plezalkami, - vzpostavitev komunikacij nove promenade z obstoječim parkiriščem(preko stopnišča in klančine), - izdelava klančine do reke Save za potrebe splavljenja s plovili.

Ambient v poletnih dneh predstavlja prostor za osvežitev, saj tovrstne aktivnosti že obstajajo pod mehkim avtomatiziranim jezom približno 100 m vzvodno. Tako kot pri ambientu B je tudi tukaj predvidena klančina za spust plovil. Smotrnost in frekventnost uporabe te klančine dominira pred ostalimi klančinami, saj je v okviru programske preureditve Savskega otoka v neposredni bližini predviden nov tranzitni kamp park (radialno zasnovan objekt, severno od obvoznice). Ta bi namreč poleg parkirišč in spremljevalnih servisnih prostorov nudil izposojo plovil za plovbo po reki. Tako za krajane kot turiste bi slednje predstavljalo bogato ponudbo za rekreacijo in preživljanje prostega časa. Plovba je namreč možna na dolžini sedmih kilometrov, poleg prijetne narave pa poteka tudi skozi unikatno konglomeratno sotesko Zarica. Seznam posegov: - odstranitev obstoječih kamnitih brežin pod mostom, - odstranitev manjšega objekta (premestitev dejavnosti na novo lokacijo), - vzpostavitev komunikacij nove promenade z novim tranzitnim kamp parkom, - izdelava novega betonskega jeza z brvjo, - izdelava klančine do reke Save, za potrebe splavljenja s plovili, - izdelava klančine iz mosta obvoznice do promenade.

Ob vstopu v mestni park ob hidroelektrarni nas torej pričakajo raznolike športno rekreativne aktivnosti, kot se za mestni park in javni prostor tudi spodobi. Ne glede na začetno točko obiska parka, nas pot po promenadi vodi skozi sekvence z različnim karakterjem. Glede na celostno zasnovo linijskega parka v obliki ‘zanke’ je prostor možno uporabljati tudi za namene treningov, saj dolžina enega ‘kroga’ znaša približno 2 km. Seznam posegov: - odstranitev dela nakupovalnega središča Supernova (premestitev dejavnosti na novo lokacijo), - izdelava novega mestnega parka s športno rekreativnimi površinami, - preureditev obstoječega ‘nakupovalnega’ parkirišča v javno parkirišče, - izdelava dveh trgov kot javnih prostorov, - izdelava ambienta in južnega dela otoka po vzoru ‘Špice’.

4. 4. 2 KONCEPT - TRAJNOSTNI PRISTOP Zaradi specifičnosti lokacije in obsežnosti projekta se z vidika ekonomičnosti odločim za izdelavo prefabrikatov. Osnovni material (agregat) se nahaja že na sami lokaciji, zato ga v okviru vzdrževanja prodnega zadrževalnika odpeljem v najbližjo betonarno, ki je od od moje lokacije oddaljena 2 km. Tam material preoblikujem in ga v obliki prefabrikatov pripeljem nazaj na lokacijo kjer ga tudi vgradim. V tem vidim trajnostni pristop, sam uporabim lokalni material ki ga samo preoblikujem.

4. 4. 3 KONCEPT - MODULARNOST PREFABRIKATOV Za hitrejšo gradnjo izdelam tipologijo materialov, ki so modularni, kar pomeni da so med seboj zložljivi. Za osnoven modul izberem kocko dimenzij 90 x 90 x 90 cm in jo po višini razpolovim. Zgornjo stranico nato razpotegnem v naklonu 45° z namennom prilagajanja mojim novim brežinam, ki so nagnjene pod istim kotom. Iz simboličnega vidika v smeri rečnega toka zgornjo stranico ponovno razpotegnem v naklonu 45°. Tako dobim obliko svojega osnovnega modul, ki je največkrat vgrajen v projektu zavarovanja brežin. Pravzaprav gre za paralelepiped, saj so robovi in ploskve po modifikaciji osnovnega telesa, med seboj še vedno vzporedni. Vsak modul ima na sebi ‘pozitiv’ in ‘negativ’ valja po sistemu ‘pero -utor’. To pomeni da je možno zlaganje in rotiranje elementov v velikih radijih. V nadaljevanju predstavim katalog prefabrikatov, vsi pa imajo ‘porezane’ robove z diagonalo 2,8 cm (2 x 2 cm).

4. 4. 4 KATALOG PREFABRIKATOV IN OPREME LED svetilo

modul V3M-PKS

modul NPK

Pred nami je torej katalog vseh prefabrikatov in opreme, ki so izvedeni po principu masovne proizvodnje. S tem dosežem optimizacijo stroškov gradnje in racionalno uporabo lokalnega materiala. Kot je že v predhodnem poglavju omenjeno, višina mojega osnovnega modula znaša 45 cm. To dimenzijo izberem namenoma, saj je po standardih to okvirna višina stola (sedišča), hkrati pa to višino predstavljajo tudi 3 višine stopnic po 15 cm (ob upoštevanju formule za izračun dolžine koraka; 2 x višina + globina = 61-63 cm).

BELI TERACO

modul PK

modul VK3M modul TPK

Iz osnovnega modula sledijo variacije modulov, ki se razlikujejo tako po višini kot po dolžini, medtem ko širina ostaja enaka (90 cm). Po višini se objekti višajo (nižajo) za 1/3 višine osnovnega modula, kar znaša toliko kot višina stopnice (15 cm). Po dolžini se moduli daljšajo za 3 ali 4-kratno dolžino osnovne stranice, ki znaša 90 cm.

2/3 M

1/3 M

45 15 15 15

45 45

osnovni modul M

45 15 15 15

‘NATUR’ MACESEN

modul KLOP

LED svetilo

Vsi osnovni moduli, ki se na projektu pojavijo, so predvideni iz belega betona, kar je upoštevano pri opaženju (vidni betoni). Moduli, ki se pojavijo v precej manjšem številu (klopi, zaključni venci ...) so predvideni v štokanem ali brušenem belem betonu. Preostanek prefabrikatov predstavljajo zaključne ograje vencev in brežin, ki so predvideni v jekleni izvedbi, pri čemer so držala oblikovana tako, da so vanj montirana LED svetila, ki promenado osvetljujejo navzdol. S tem dosežem subtilno osvetljen park, ki ni podvržen pretiranemu svetlobnemu onesnaževanju. Na mestih ambientov, kjer bi svetlobe iz ograj primanjkovalo,v skladu s celostno ureditvijo dodatno predvidim osvetlitev preko kandelabrov. Finalni sloj vseh jeklenih ograj in kandelabrov je v antracit kovinski barvi.

Zaključni moduli so izdelani v obliki vencev. Slednje dosežem tako, da osnovni modul zvišam za 1/3 (15 cm) in preko osi sredine zgornje ploskve dodani element zrcalim. Dobljeno formo za namene zaključnega venca poudarja tudi njena lastna senca.

LED svetilo

os zrcaljenja

kandelaber K550

osnovni modul M

+ 1/3

LED svetilo

ograja O 40

ograja O 105

1.05

LED svetilo

Tako kot del vencev tudi del osnovnih modulov predstavljajo korita za zasaditev. Korita, ki so mišljena kot zaključni venci, so dolžine 3 osnovnih modulov (270 cm) in po potrebi v skladu z velikimi polmeri rečnih zaokrožitev tudi sama zaokrožena. Preostala korita so v osnovi ravna, tista, ki pa niso zaključni venci brežin, imajo vgrajena LED svetila. Z njimi so opremljeni tudi prefabrikati, ki so zaključni elementi brežin pod mostom obvoznice in prefabricirane betonske klopi, na katerih so sedišča oblečena z macesnovimi brušenimi deskami.

modul V3M

ANTRACIT BARVA PLOČEVIN IN VIDNIH JEKLENIH KONSRUKCIJ

osnovni modul M

modul NPK

modul V3M-PK

ograja O 40

največkrat vgrajen modul v nove protipoplavne brežine

modul nastavka nad poševnim koritom

zaključni modul venca nad poševnimi koriti

ograja nad ravnim zaključnim vencem

modul 2/3 M

modul PK

modul V3M-PKS

ograja O 45P

modul višine 30 cm se uporabi pri izvedbi brežin klančin

modul poševnega korita za zelenje

zaključni modul venca s svetili nad poševnimi koriti

ograja nad poševnim zaključnim vencem

modul 1/3 M

modul Z3M

ograja O 105

modul višine 15 cm se uporabi pri izvedbi brežin klančin

zaključni modul brežin na mestih kjer je ograja

ograja brežine brez zaključnega venca

modul VK

modul V3M

modul KLOP

modul zaključnega venca klančin

zaključni modul venca brežin

klop s svetili višine dveh osnovni modulov

modul TPK

modul VK3M

temeljni modul za poševna korita brežin

zaključni modul venca brežin v obliki korit za zelenje

kandelaber K 550 kandelaber višine 550 cm z LED osvetlitvijo

4. 5

GRAFIČNE PRILOGE: LINEARNI PARK / PROMENADA

TLORIS UREDITVE: AMBIENT A, M 1:200

+ 0.90 352.05 (m.n.v.)

- 2.25 348.90 (m.n.v.)

- 2.25 348.90 (m.n.v)

+ 4.50 345.65 (m.n.v.)

+ 4.35 355.50 (m.n.v.)

+ 4.50 355.65 (m.n.v.)

0.00

351.15 (m.n.v.)

POGLED UREDITVE: AMBIENT A, M 1:200

+6.85

+4.25

Obstoječa kanalizacijska infrastruktura (v projektu predvidena prestavitev)

+2.75 +1.50 +0.90 ±0.00

-0.15 Kota visoke vode (Q 10) 351.00 m.n.v.

-2.25

-4.15 -4.50 -5.15

+4.50

+1.00 +0.60 ±0.00 Kota visoke vode (Q 10) -0.15 351.00 m.n.v.

-5.15

PREREZ A-A: AMBIENT A, M 1:200 0

+6.85

Obstoječa kanalizacijska infrastruktura (v projektu predvidena prestavitev)

+4.25 +2.75

+0.90 ±0.00 -0.15

Kota visoke vode (Q 10) 351.00 m.n.v.

-4.15 -4.50

Kota nizke vode 364.00 m.n.v.

-5.15

PREREZ B-B: AMBIENT A, M 1:200 0

+6.85

Obstoječa kanalizacijska infrastruktura (v projektu predvidena prestavitev)

+4.25 +2.75

±0.00 -0.15

Kota visoke vode (Q 10) 351.00 m.n.v.

-2.25

-4.15 -4.50

Kota nizke vode 364.00 m.n.v.

-5.15

AMBIENT A: VIZUALIZACIJA

B M 1:200 TLORIS UREDITVE: AMBIENT B,

FRONTALNI POGLED UREDITVE: AMBIENT B

+ 4.35 355.50 (m.n.v.)

+ 4.50 355.65 (m.n.v.)

0.00

351.15 (m.n.v.)

+ 4.50 355.65 (m.n.v.)

0.00 351.15 (m.n.v.)

- 0.90 350.25 (m.n.v.)

- 1.35

349.80 (m.n.v.)

POGLED UREDITVE: AMBIENT A, M 1:200

+4.50

+3.50

Kota visoke vode (Q 10) 351.00 m.n.v.

-0.15

(od mostu navzdol - zaradi ožanja struge)

±0.00 -1.35 -1.80 -2.25 -2.70 -3.15 -3.60 -4.05 -5.15

AMBIENT B: VIZUALIZACIJA

TLORIS UREDITVE: AMBIENT C, M 1:200

VE:

LED

TAL

FRO N

I PO G

RED IT

IEN

AM B

ITV

RIS

TLO

UR ED

IEN

AM B

+ 0.90

352.05 (m.n.v.)

+ 0.90 352.05 (m.n.v.)

+ 4.50 355.65 (m.n.v.)

+ 4.35 355.50 (m.n.v.)

0.00 351.15 (m.n.v.)

- 0.90 350.25 (m.n.v.)

- 1.35

349.80 (m.n.v.)

POGLED UREDITVE: AMBIENT C, M 1:200

+0.90 ±0.00 -1.35 -1.80 -2.25

+4.50

+3.50

-0.15

Kota visoke vode (Q 10) 351.00 m.n.v.

(od mostu navzdol - zaradi ožanja struge)

-2.25 -2.70 -3.15 -3.60 -4.05

AMBIENT C: VIZUALIZACIJA

TLORIS UREDITVE: AMBIENT D, M 1:200

20 10

IE N

VE :

IE N

TL O

UL FA - EMŠ Arhitektura | Ljubljana | magistrsko delo | mentor: izr. prof. dr. Matej Blenkuš | leto vpisa: 2008

Dan ijel Br bo r o v i ć | U RB A NI STI Č NO A RH I TE K TUR N A Z AS N O VA R E VI TAL I Z AC I J E N ABR E Ž I J R E K E S AVE V K R ANJU | 2017

UR E

- 4.05 347.10 (m.n.v.)

VE :

- 2.70 348.45 (m.n.v.)

RO N

0.00 351.15 (m.n.v.)

LN I

GL E

UR E

+ 0.90 352.05 (m.n.v.)

+ 0.85 352.00 (m.n.v.)

0.00 351.15 (m.n.v.)

- 2.70 348.45 (m.n.v.)

- 4.05

347.10 (m.n.v.)

POGLED UREDITVE: AMBIENT D, M 1:200

-0.15 Kota visoke vode (Q 10) 351.00 m.n.v.

+0.85 ±0.00

±0.00 -0.15

-2.70

-4.05 -4.50

-4.05 -5.15

Kota visoke vode (Q 10) 351.00 m.n.v.

-4.15

AMBIENT D: VIZUALIZACIJA

100

101

AMBIENT D: NOČNA VIZUALIZACIJA

102

103

5. 0 FOTOGRAFIJE MAKETE

F1 | Fotografija makete (vir: osebni arhiv)

104

F2 | Fotografija makete (vir: osebni arhiv)

105

F4 | Fotografija makete (vir: osebni arhiv)

106

F5 | Fotografija makete (vir: osebni arhiv)

107

6. 0 SKLEPNA MISEL

Če je v prejšnjem sistemu oblikovanje prostora in njenega grajenega tkiva narekovala država za dobrobit svojih prebivalcev (mnogokrat brez obzira na posledice v naravi), danes v času neoliberalizma to zagotovo narekuje kapital. Le ta je mnogokrat močnejši od vseh varovalnih mehanizmov, zato tako prebivalci kot mestne oblasti mnogokrat izgubijo razsodnost pri odločanju oziroma podležejo njegovi moči. Premalokrat se namreč zavedamo, da je prostor dobrina, popravki nesmiselnih posegov vanj pa so dostikrat dragi, zamudni ali celo nepopravljivi. V raziskovalnem delu naloge sem izpostavil nesmiselnost pretirane gradnje nakupovalnih središč, ki jim očitno ni konca. Ravno v tem trenutku ob pisanju sklepne misli namreč v Ljubljani ob Celovških dvorih gradijo nakupovalno središče, v skupni površini štirih nogometnih igrišč. V Kranju se je pred kratkim, poleg že obstoječih nakupovalnih središč, zgodila še otvoritev prizidka nakupovalnega središča Qlandia. Tako smo torej pridobili še več leskajočih se izložb in prefiltriranega zraka pod domnevnim izgovorom svobode konkurenčnosti trga in nekaj novih delovnih mest ter se s potrošniško mentaliteto še za korak dlje odtujili od narave. Morda se bo moja projektna naloga bralcu na prvo žogo zdela preveč ambiciozna, vizionarska ali celo utopična, vendar sem mnenja, da sem skozi raziskovanje in projektiranje le te ponudil novo možnost razvoja mesta; pravzaprav njegovega prostora ob reki, ki je trenutno prezrt in pozabljen. Hipotetično bi se gradnja same obrečne promenade lahko začela dokaj hitro, medtem ko sem s preureditvijo Savskega otoka želel prikazati možno vizijo, do katere bi lahko prišlo postopoma skozi različne faze. Šlo bi za javno financiran projekt, zato sem predvidel optimizacijo stroškov skozi masovno proizvodnjo vgrajenih elementov in izkoriščanje materiala na sami lokaciji (rečni prod). Ker gre za naravno dobrino v lasti države oziroma Mestne občine Kranj, bi material preprosto donirala za skupno dobro, s tem pa privarčevala na projektu za skoraj polovico cene od vsakega vgrajenega kubičnega metra betona. Optimistično upam, da bo moje magistrsko delo doprineslo k razmisleku mestnih oblasti in projektne pisarne o potencialu in možnostih nadaljnega razvoja mesta. Ob zadnjih besedah naj omenim le še to, da sem skozi svoje delo urejal območje severno od Savskega mosta, prav tako pa ima potencial za razvoj tudi območje južno od le tega. Morda ne skozi tako impozanten in razsežen projekt, pa vendar bi se lahko že danes z nekaj manjšimi posegi reko približalo njenim krajanom.

Plovba ob sončnem zahodu v soteski Zarica (vir: osebni arhiv)

108

7. 0 LITERATURA IN VIRI

BIBLIOGRAFIJA Breen, A., Rigby, D. (1996). The new waterfront: a worldwide urban success story. London: Thames and Hudson. Dolenec, M., Vodopivec, A. (2003). Savin Sever arhitekt. Ljubljana: Nuit. Hölzer, C., Hundt, T., Luke, C. (2008). Rivescapes: designing urban embarkments. Basel: Birkhauser. Kobe, J. (1985). Reka in mesto: Ljubljanica v zgodovini, življenje na Ljubljanici. Ljubljana: Društvo arhitektov. Koželj, J. (1998). Degradirana urbana območja. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje. Krajčič, D. (2011). Spremna beseda. V: J. Kurillo in T. Šubic (ur.), Zarta ali Zarica: potopljena lepotica (str. 8-9). Kranj: Zavod za varstvo narave. Lečnik, M. (2007). Mesto in reka: model za oceno kakovosti vidnega okolja (OKO) urbanih vodotokov v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo. Olaj, A., Gabrijelčič, P., Fikfak, A. (2012). Urbani obvodni javni proctor – reka kot razvojni generator. Geodetski vestnik (Ljubljana), 2012, letn. 56, št. 1, str. 151-168. Porenta, F. (2011). Mlin na bregu - zgodovina, življenje in delo. V: J. Kurillo in T. Šubic (ur.), Zarta ali Zarica: potopljena lepotica (str. 113-115). Kranj: Zavod za varstvo narave. Prelovšek, D. (2010). Nov most v Ljubljani. V: J. Kobe, R. Novak (ur.), Deli mesta. Ljubljana (str. 98-100). Ljubljana: Dessa. Prominski, M., Stokman, A., Zeller, S., Stimberg, D., Voermanek, H. (2012). River. Space. Design. Basel: Birkhauser. Puhar, F., (1990), Gospodarski vzpon Kranja 1918-1986 v: Kranjski zbornik (str. 57-67). Kranj: Skupščina občine Kranj. Sagadin, M. (2011). Od prazgodovinskih najdb do rimske hiše. V: J. Kurillo in T. Šubic (ur.), Zarta ali Zarica: potopljena lepotica (str. 7784). Kranj: Zavod za varstvo narave. Skoberne, P. (2011). Rastlinske posebnosti - spomini na potopitev. V: J. Kurillo in T. Šubic (ur.), Zarta ali Zarica: potopljena lepotica (str. 30-34). Kranj: Zavod za varstvo narave. Smolej, V. (1987). Sava na Slovenskem. Celje: Mohorjeva družba. Šubic, T. (2011). Zarica - redka koritasta soteska v konglomeratu v Sloveniji. V: J. Kurillo in T. Šubic (ur.), Zarta ali Zarica: potopljena lepotica (str. 18-29). Kranj: Zavod za varstvo narave.

Plovba ob sončnem zahodu v soteski Zarica (vir: osebni arhiv)

110

SPLETNI VIRI: Voda je življenje. Nova Gorica: Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica. Pridobljeno 15. 04. 2017 s spletne strani: http://www.vik-ng.si/za-uporabnike/voda-je-zivljenje Luiz Paulo Conde Waterfront Promenade / Olympic Boulevard. Pridobljeno 19. 04. 2017 s spletne strani: http://www.landezine.com/index.php/2017/03/luiz-paulo-conde-waterfront-promenade-olympic-boulevard-in-rio-de-janeiro/ Vraber S. (2015). Trajnostna urbana strategija Mestne obcine Kranj 2030, Priloga 2: Socio-ekonomska in okoljska analiza. Kranj: MOK. Pridobljeno 13. 03. 2017 s spletne strani: http://www.kranj.si/files/01_kranj_moje_mesto/tus2030/priloga-2-tus-kranj-2030_analiza.pdf Kučan A. Osnovna šola ob Rinži. Pridobljeno 20.04.2017 s spletne strani: http://akka.si/SL/ob-rinzi-elementary-school/

8. 0 ZAHVALA IN IZJAVA O AVTORSTVU

ZAHVALA Staršem za podporo in potrpežljivost skozi vsa leta študija ter sestri Suzani za koristne nasvete, večno spodbudo in obdelavo fotografij. Prijateljem za posluh, skupne radosti in deljenje pozitivnih nasvetov. Anji za lektoriranje in smeh. Mitju za neskončne pogovore o življenju poleg dela v arhitekturi. Tanji za prevod in Alešu za brušenje robov makete. Mizarju Jožetu za ročne CNC sposobnosti. Zoranu za pomoč pri modeliranju in Blažu za pomoč pri izdelavi vizualizacij. Igorju za prakso in sodelovanje pri projektih.

Posebno zahvalo izrekam mentorju izr. prof. dr. Mateju Blenkušu, ki je s svojo intelektualno širino in vedno nasmejano konstruktivno kritiko v meni ponovno prebudil entuziazem do arhitekture, ter mi s pridobljenim znanjem na fakulteti pripomogel do inovativnih rešitev tako pri delu v seminarju kot pri magistrski nalogi. Iskrena hvala.

112

IZJAVA O AVTORSTVU Spodaj podpisan Danijel Brborović izjavljam, da sem avtor magistrskega dela z naslovom Urbanistično arhitekturna zasnova revitalizacije nabrežij reke Save v Kranju, ki sem ga izdelal pod mentorstvom izr. prof. dr. Mateja Blenkuša Danijel Brborović Datum: 24. 10. 2017

113